Stni. 114 U £iubl|mti, 19. maja 1936 fetc 1 Abesinija pod novim žezlom Na 3 strani: Vzajemna pomoč pred sodiščem Na Poljskem ne bo nič novega Varšava, 19. maja. AA. Pat poroča: Organ vojaških krogov »Polska Zbrojna« podčrtava dejstvo, aa je ministrski predsednik general Skladkovski obdržal tudi notranjo ministrstvo. To dokazuje, da se hoče vzdržati notranji red in mir, ki je brezpogojno potreben za dobro gospodarsko in zunanjo politiko. Poleg tega pa bo ministrski predsednik lahko posvetil vso svojo pozornost tudi ojačenju poljske armade. Vse dokazuje, da bo ministrski predsednik znal varovati dedščino pokojnega maršala Pilsudskega. Irska se osamosvojuje London, 10. maja. Predsednik svobodne irske države De Valera bo že jutri ukrenil vse potrebno za ukinitev irskega senata. Načrt zakona, ki odreja ukinitev zgornje zbornice, je irski parlament izglasoval že pred 18 meseci. Opozicija senata se je temu upirala do decembra lanskega leta, ko je pa 15. decembra 1935 opustila svoje nasprotujoče stališče, je bil De Valera po ustavi upravičen razpustiti senat v roku 60 dni. Razne neprilike v notranji politiki, dalje odhod v Švico, kamor je moral De Valera oditi zaradi operacije na očeh, so odgodili izršitev te določbe ustave. Tako bo šele jutri De Valera sklical skupno sejo senata in poslansko zbornico in sporočil obema zakonodajnima telesoma sklep o ukinitvi senata. Kriminalni kongres v Belgradu Berlin, 19. maja. Na izredni kongres mednarodne komisije kriminalne policije, ki se bo vršil v Belgradu od 25. do 31. maja, bo vodil nemško delegacijo šef nemške policije brigadni general Daligue. Namen tega kongresa je izmenjava izkušenj, zbranih pri kriminalni policiji vseh držav sveta v boju s kriminalnostjo. Nadaljne sankcije in Francija Milan, 19. maja. Listi severne Italije prinašajo uvodnike o sankcijah ker so v veljavi že cclih 6 mesecev. Listi poudarjajo stališče, ki ga je vzel pariški »Temps«, češ da je nesmiselno nadaljno vztrajanje pri sankcijah. Turinski listi pa na to pripominjajo, da so sankcije ostale v veljavi edino po zaslugi Francije. Italija bo svojo politiko do drugih držav uredila po njihovem stališču v sank-cijskem vprašanju, pravi list. Vsaka država, ki bo nadaljevala sankcije, zavzema s tem Italiji sovražno stališče. Rim, 19. maja. Italijanska družba za letalski promet je sklenila ponovno uvesti promet med Parizom in Rimom, ki "a je ukinila meseca oktobra lanskega leta, čeprav Francija še ni ukinila sankcij. Prvo letalo s 4 motorji je odletelo iz Rima danes dopoldne ob devetih proti Marseillu v Parizu. Ta promet med Rimom in Parizom sc bo vršil trikrat na teden. Ženske je razkosaval Praga, 19. maja. Policija jc v Rudnicah, mestc-cu sev. od Prage, aretirala nekega 24- letnega mladeniča, Sfepanika po imenu. Aretiranec je priznal, da je ubil in na kose razsekal dve žonski, in skušal še dve drugi ubiti, a ju je na srečo le nekoliko poškodoval. Na vsako vprašanje glede nagibov za te zločine, je Stepanek odgovoril, da ne ve, zakaj je ubijal. Upravičena je domneva, da je morilec —-svoji žrtvi razsekal in ju pokopal v vrtu pred gradičem — kriv tudi še nekaterih drugih zločinov, saj je ta okraj že delj časa teroriziral neki tajin-stven kolesar, ki je streljal na ženske, a sc mu jc doslej posrečilo ogniti se policijskemu zasledovanju. Stavke in pretepi v Španiji Madrid, 19. maja. AA. DNB pOroča: Včeraj so marksistični sindikati v Zamori sklenili, da proglase splošno stavko, ki se je čez nekaj ur razširila na vso pokrajino. Ve« promet počiva in trgovine 60 bile odprte le nekaj ur. Povod za stavko je bil pretep, ki se ie v nedeljo odigral med gostilničarjem in njegovimi prijatelji in marksisti v vasi Aspa-riegoe. Pri tem pretepu je bila ubita ena oseba, tri osebe so bile težko 'ranjene, 14 pa je lahko ranjenih. Močni policijski oddelki so odšli v Zamoro. Madrid) 19. maja. AA. Havas poroča: V Santi-ago di Compostella so se sestali poslanci in kom-promisiariosi, ki so poslali vladi zahtevo, da naj se da Galiciji taikoj avtonomija. Na odgovor bodo čakali samo do konca junija. Šahovski turnir v Nauheimu Bad Nauheim. 19. maja. V drugem kolu med-» narodnega šahovskega turnirja je premagal Bogoljubov Weissbergerja. Partije Van der Bosch-Heinicke in Vidmar-Rellstab sta končali remis. Izzidi iz prvega kola so sledeči: Kercs-Rellstab remis, Weissberger je dobil partijo proti Heinioke, Aljehin je končal šele po 72 potezi partijo z Van der Boschem remis. Po drugem kolu imajo: Achucs ena in pol, Heinicke ima pol točke, vsi drugi pa imajo po eno točko. Italijani iščejo asfalt Napoli, 19. maja. V Salermu, se je ustanovil sindikat, ki bo imel nalogo iskati asfalt v Italiji. Zemljo bodo vrtali v ta namen blizu Laviana, kjer mislijo, da se nahajajo pomembni skladi asfalta. Danes so začeli popisovali domače in evropsko prebivalstvo Addis Abebe. Džibuti, 19. maja, o. Odredbe glede kaznovanja roparjev in vseh, ki so pregrešili za časa, ko je v Addis Abebi vlada zmeda, jiroti lastnini ali življenju sodržavljanov, so začela poslovati z vso strogostjo. Zlasti so ta sodišča neizprosna proti roparjem, katere zasačijo na delu sedaj. Tako so izven Addis Abebe italijanske patrulje ujele oddelek roparjev, ki so nadlegovale italijanske delavce. Patrulje so jih enostvano postrelile s strojnicami. Vojaška sodišča so organizirala posebne kazenske ekspedicije po 30 do 40 mož, te ekspedicije odhajajo v kraje, ki jih nadlegujejo roparji. Vse beži... Addis Abeba, 19. maja. Včeraj se je udal Italijanom dedžasmač Ajelubaru, eden izmed abesinskih poveljnikov na severni fronti. Abesinski poveljnik je prišel v Addis Abebo na čelu peščice vojakov, ki je štela 200 mož. Z njimi se jc poklonil jjodkralju Badogliu. Pori Said, 19. maja. V Pori Saki jc dopotoval general Vehib-paša, bivši načelnik štaba abesinske južne armade. Policija je poskrbela vse za njegovo varnost. Vehib-paša je izjavil, da je bil njegov načrt za obrambo južnega dela Abesinijc zelo dober in je_ on na južni fronti ustvaril pravo Hindenburgovo črto. Po njegovem mnenju je morala abesinska vojska popustiti samo zaradi lega, ker so Italijani uporabljali strupene pline. Neguš v Carigradu Carigrad, 19. maja. Doscdaj ni potrjena vesi, da bi potoval skozi Carigrad s parnikom ccsar Maile Selasi. Po nepotrjenih vesteh bi cesar po-loval na poljskem parniku »Koczjusku«. Zakaj izganjajo Italijani časnikarje London, 19. maja AA. Nekateri današnji listi zelo obširno komentirajo izgon časnikarjev iz Addis Abebe. Med temi jc tudi dopisnik »Timesa« Italijanske oblasti so tega časnikarja obtožile vohunstva in protiitalijanske propagande. Časopisi trdijo, da so te obtožbe popolnoma brez podlage. »Times« prinaša poročilo svojega posebnega dopisnika iz Džibutiia in pravi, da gre za čisto politično zadevo. Maršal fiadoglio noče v Addis I Abebi pustiti drugih časnikarjev, kot samo tiste, I ki so akreditirani pri italijanskem vrhovnem po-I veljstvu. Prva fašistična šola Addis Abeba, 19. maja. AA. (Stefani.1 V fašističnem domu so ustanovili prvo italijansko šolo v Abcsiniii. Mnogo učencev je poslušalo prvo predavanje, ki ga je imel neki učitelj. Veliko domačinov spontano prihaja v dom fašistične stranke v Addis Abebi in prosijo, da jih vpišejo v fašistično stranko. Z mladino v Addis Abebi, ki je že vpisana, se je ustanovila organizacija etiopske mladine, ki so vanjo stopile znatne skupine abesinske mladine, po zgledu sličnih organizacij v Libiji. Guverner Addis Abebe je izdal dva dekreta. Prvi sc nanaša na podiranje tistih hiš v prestolnici, ki so jih med ropanjem tako poškodovali, da sc podirajo, drugi sc pa nanaša na gradnjo javnih poslopij. Glede gradnje zasebnih hiš mora pa guverner Addis Abebe poprej dati dovoljenje. Addis Abeba, 19. maja. Cesarska tovarna za izdelovanje nabojev v Addis Abebi, opremljena z modernimi angleškimi stroji, ki jo je vodilo francosko osebje, jc spet v obratu in so jo izpre-mcnili v tovarno za mehanična popravila. Dinamit za tempelj Tokio, 19. maja. Pristojne oblasti so začele rušiti tempel verske šekle omotikio, ki je bila nedavno razpuščena kol protidržavna. Ta tempel je v Aljabi severozapadno od Kiota. Tempel je ogromna stavba, ki obsega 100 večjih in manjših zgradb. Pristojne oblasti so dobile nalogo, da morajo razrušiti svetišče tudi z uporabo dinamita' Italijani - Sovjeti Rim, 19. maja. Iz Moskve jioročajo, da bo slavni dirigent Italijan Villi Ferrero dirigiral v moskovskem konservatoriju 20. maja velik koncert sodobne italijanske glasbe. Za pospeševanje živinoreje Belgrad, 18. maja. AA. Ker o zakonu o pospeševanju živinoreje, ki je stopil v veljavo 21. januarja 1930. še do danes ni izšel pravilnik, je v svrho pripr.ave gradiva za sprejetje tega pravilnika in za podrobnejšo proučitev stanja naše živinoreje in ukrepov, potrebnih, za njeno zboljšanje, ' kmetijski minister odredil, da se bo 28. maja t. 1. vršila v kmetijskem ministrstvu širša konferenca zastopnikov kmetijskega ministrstva, banskih uprav, ministrstva za Irgovino, j>rometnega ministrstva, inšpekcije državne obrambe, urada za pospeševanje zunanje trgovine, znanih strokovnjakov za govedarstvo in zastopnikov živinorejskih zvez, zadrug in družb. Za konferenco bodo banske uprave določile vsaka po enega odličnega strokovnjaka za živinorejo, kmetijsko ministrstvo bo pa povabilo tudi vse ravnatelje državnih žrebčarn. Do sestanka te konference bodo banske uprave vsaka zase na konferencah ali kako drugače proučile tale vprašanja, ki bodo na dnevnem redu tudi na konferenci 28. maja. 1. sedanje stanje govedarstva v posameznih banovinah in pasemska številčnost razširjenost goveda; 2. določitev posameznih okrožij za vsa plemena goveda; 3. izvršitev licenciranja zadružne in izvenza-družne selekcije in kontrola plodnosti; 4. ujedinjenje živinorejskih razstav in sejmov, način prirejanja, določevanje krajev in datumov teh prireditev; 6. vloga in organizacija zasebne inicijative zveze v svrho j^roizvodnje in vnovčenja živine in živinskih izdelkov in koordinacija j:>oslovanja zasebne, državne in samoupravne inicijative; 7. delovni program za pospeševanje živinoreje za prihodnje leto, in 8. bolezni in zdravljenje. Nocoj radio govor notranjega ministra dr. A. Korošca o majniški deklaraciji leta 1917 Danes zvečer ob 7.30 bo notranji minister dr. Anton Korošec v nacionalni uri govoril o majniški deklaraciji. Govor dr. K o r o i c a , ki ga je, kakor inano, v imenu lugoslo-vanskega kluba podal v majniški deklaraciji dne SO. maja 1917 v dunajskem parlamentu, bo oddajala belgrajska radijska postaja, prenašali pa ga bosta tudi ljubljanska in zagrebška radijska postaja. Ta govor bo znova obudil spomin na dobo osvobojevanja avstrijskih Jugoslovanov. Sodelovanje s Francijo Anglija in konec sankcij London, 19. maja. o. Na včerajšnji seji vlade je zuri. minister vladi poročal o svojem obisku pri bodočem francoskem ministrskem predsedniku Leonu Blumu. Z ozirom na ta obisk je sporočil vladi, da bo v najkrajšem času sklenjen sporazum med Anglijo in Francijo glede bodočega političnega sodelovanja. To sodelovanje se bo najočitneje pokazalo pri tiadaljnem vedenju glede sankcij proti Italiji. V tem pogledu bo Anglija svoje delo uravnavala po stališču in delu nove francoske vlade. Vprašanje sankcij bo prišlo na vrsto pri eni izmed bodočih sej francoske zbornice in se bo ob tej priliki odločilo. Fden je tudi obvestil angleško vlado glede razgovorov, ki jih ie imel angleški poslanik v fter-linti s Hitlerjem. Bodoči odnošaji med Anglijo in Italijo, nadaljevanje ali konce sankcij, reforma Zveze narodov, bo program prihodnjih sej angleške zbornice. V zvezi s tem prevladuje v Angliji in Evropi mnenje, da se bo bodoče angleško politično živ- ljenje razvijalo v /.namenili gesla: Za sankcije ali proti njim. Lahko sc zgodi, da zaradi tega vprašanja pade vlada in da sc razpišejo nove volitve. Angleška vlada bo razgovore glede sankcij začela tudi z drugimi prizadetimi državami, lako da ne bo v tem vprašanju več osamljena. Nov Gibraltar v Afriki Capetown, 19. inaja. o. Vojni minister Južno afriške unije je imel v zbornici govor, v katerem je izjavil, da bo južnoafriška vlada s sodelovanjem vojnega ministrstva v Londonu zgradila v CapetowiHi ogromno kopno i jiomorsko trdnjavo z velikimi letališči za kojma letala ter s pristajališči za pomorska letala. Po besedah ministrovih bo na jugu Afrike zgrajen nov Gibraltar, toda docela na" moderni podlagi. Ta trdnjava bo imela velik pomen, če bi prišlo do kake zapore Sueškega prekopa. Če bi se zaprl Sueški kanal bodo morale tod mimo vse sovražne ladje, ki bi hotele v Indijo ali na Daljni vzhod. Desničarski nemiri v Parizu Pariz, 19. maja. AA. Havas poroča: V zvezi s prepovedjo snočnje manifestacije »Action Fran-caise« jc policija izdala obširne odrebe, da zavaruje mir. Posebno močni so bili oddelki policije v okolici Magic City. Na enem mestu je rojalistična mladina skušala prodreti skozi policijski kordon. Neki policijski častnik je bil ranjen. Trideset oseb je bilo aretiranih. Od dvorane Magic City so rojalistični demonstranti odšli pred kavarno pri vojni šoli in tam zasedli teraso ter vzklikali proti ureditvi države. Policija je morala zahtevati ojačenja. Nato so demonstranti nadaljevali z manifestacijami v ka- varni. Ob pol 11 ponoči je bil posvod zopet mir in red. Pariz, 19. maja. AA. Havas poroča: Odbor splošnega delavskega sindikata se je sestal včeraj in je zahteval od nove vlade, da naj takoj podvza-me vse potrebno, da sc zmanjša brezposelnost. Odbor predlaga, da se skrajša delovni čas, da se uvedejo obvezne kolektivne pogodbe in organizira kontrola itd. Tc reforme naj se izvedejo z novimi zakoni, na drugi strani pa naj tudi administrativne in upravne cdinice store svoje v svojem delokrogu. Obenem se zahteva, da naj se obvezni šolski pouk podaljša do 16. leta. Francoski maršal skozi Ljubljano Ljubljana, 19. maja. 7. belgrajskim orijcnl-exprcsoin, ki prihaja v Ljubljano ob 8.20 zjutraj se je peljal skoziLjub-ljano francoski maršal in časlni vojvoda naše armade Franchet d’EspcraY. Dasi je bilo še zgodaj, je bil maršal žc vse od Zidanega mosta v svojem salonskem vagonu ler se živahno razgovarjul z našimi častniki, ki spremljajo svojega častnega vojvodo. V salonskem vagonu so imeli že od ranega jutra odgr-njcne zavese in maršal si jc z zanimanjem ogledoval kraje, ki se vidijo z vlaka. Ko je pripeljal vlak na ljubljansko postajo, jc sedel maršal v svoji civilni obleki v salonskem vagonu, okrog njega pa naši častniki z generalom Pridičem iz Novega Sada na čelu. Takoj po prihodu vlaka sta vstopila v maršalov vagon komandant dravske divizijske oblasti generai Nedeljkovič, ki je pozdravil francoskega maršala kot zastopnik vojske, ter načelnik dr. Hubad, ki jc pozdravil maršala v imenu bana dr. Marka Natlačena. Oba naša predstavnika sta ostala s francoskim maršalom v razgovoru vse do odhoda vlaka. V času, ko je vlak stal v postaji, kakor tudi oh odhodu je maršal sedel v naslonjaču blizu okna, odkoder jc tudi prijazno pdzdravljal z roko, ko je vlak odhajal. ,Med usodo Abesinijc in Palestine ni razlike' Kairo, 19. maja. o. Nemiri v Palestini se nadaljujejo z nezmanjšano silo. Iz vseh strani notranjosti dežele poročajo o raznih terorističnih dejanjih, o bombnih napadih, o požigih ter o uničevanju judovskih nasadov. Angleški visoki komisar je imel včeraj neprestano razgovore z zastopniki arabske zveze. Razgovori so imeli za predmet arabske zahteve glede omejitve judovskega priseljevanja. Pri teh razgovorih se je poikazalo, da Arabci zavračajo sleherno delno rešitev tega vprašanja in hočejo, da se vsa zadeva reši tako, da angleška vlada docela ustavi in prepove judovsko doseljevanje. Minister za kolonije Thomas je izjavil v poslanski zbornici, da bo vlada imenovala posebno preiskovalno komisijo, ki naj ugotovi vzroke za hujsikaško agitacijo in za judovske ter arabske stavke. Štrajk za vsako ceno Jeruzalem, 19. maja. o. Predsednik osrednjega arabskega stavkovnega odbora je izdal oglas v6e-riu prebivalstvu, v katerem izjavlja, da so Arabci odločeni, da ne odnehajo niti za las od svojih zahtev. Starko bodo izvajali in izvedli kljub vsern nasprotnim ukrepom. Arabci ne morejo gledati in trpeti tega, da bi ne bilo nobene razlike med italijansko zasedbo Abesinijc in med judovskim osvo-jevanjem Palestine. Zadeva je docela enaka, le da so Judje toliko slabši od Italijanov, da sc skrivajo pri tem svojem grdem poslu za angleške bajonete. Toda arabsko prebivalstvo se zaveda, da je Palestina njegova in da mu je nihče nima pravice vzeti. Neguš se je zastrupil s plini Jeruzalem, 18. maja. Tiskovni urad cesarja Haile Selasija demantira vest. da bi bila neguša zadela srčna kap. Neguš je obolel zaradi žastrujv iljenja s plini. Zdravniki vladarju ne morejo mnogo pomagati. Vendar se je njegovo zdravstveno stanje nekoliko zboljšalo. Tiskovni urad demantira tudi vse dozdevne intervjuje j>olitičnega značaja, ki naj bi jih bil cesar v preteklem tednu dovolil zastopniku neke inozemske agencije. Vile v okostnjaku Skrivnosti smrti Marije Rausch v Studencih pri Mariboru Maribor, 18. maja. V Studencih pri Mariboru so danes odkrili dogodek, ki je spravil v razburjenje vse predmestje, Množice ljudi so dane« romale na idilično pokopališče pod Pekensko goro, kjer so polagali k poslednjemu počitku truplo pokojne Marije Ozimič, rojene Rausch. Pokopali so jo v grob, v katerem počivajo ostanki njene matere Marije Rausch, katero so pred 22 leti položili k večnemu počitku. Gnojne vile - zasajene v kosti V soboto popoldne sta bila studenški grobo- kop Simon Lešnik in njegova pomočnica Terezija Mali obveščena, naj prekopljeta grob pokojne Marije Rausch. da bodo pokopali k materi njeno hčer Marijo Ozimič, ki jc umrla. Spravila sta se na delo in v kratkem času sta prikopala do napod razpadle krste, ki se je pod prvimi udarci motike zdrobila v strohnele treske. Pri tem pa se je prikazal strahoten prizor. Na dnu jame je ležal še dobro ohranjen okostnjak, v katerem so tičale v višini trebuha gnojne vile. Železo je bilo že docela pregrizeno od rje, roglji pa so bili zasajeni v trebuio* kosti m hrbtenico. Sledovi zagonetnega zločina N* prvi pogled je bilo jasno, da zarjavelo orodje ni bilo kar tako slučajno prišlo v skelet. Grob v vseh 22 letih ni bil nikoli prekopan. Tudi če bi takrat, ko so truplo pokojne Marije Rausch zagrebli, slučajno pri zakopanju gomile priile v zemljo vile, katerih se ponekod grobarji poslužujejo, kadar nasipavajo zemljo v jamo, ne bi mogle priti same od sebe v zabito krsto. Zato je gotovo, da so bile vile pokopane s truplom vred v krsti, in iz položaja, v katerem so se našle, se ie videlo, da so bile v telo zasajen«. Tudi poškodbe na kosteh, ki izvirajo od koničastih rogljev, kažejo, da so bile zasajene v telo z veliko silo. Precej verjetno je, da je zgolj slučaj sedaj spravil na dan sledove skrivnostnega zločina. Skrivnost bo težko razvozljati O zagonetni najdbi v grobu so bili takoj obveščeni studenški orožniki, ki so prijavili zadevo državnemu pravdništvu. Zarjavele vile so shranili v mrtvašnici. Orožniki so začeli poizvedovati, vendar bo preiskava zelo težka. Marija Rausch je stanovala v sedanji Cankarjevi ulici. Bila je vdova, ker je njen mož umrl že dolgo prej Dočakala je visoko starost 82 let ter je umrla meseca julija leta 1914, tedaj, ko je spravil začetek vojne vihre ves svet v razburjenje. Za smrt stare ženice, ki je stala že dolgo let z eno nogo v grobu, .se takrat pač nihče ni zanimal. Pač si je ogledal truplo mrtvaški oglednik, toda vsi vemo, kako se taki ogledi na deželi vrše. In Studenci so bili takrat še navadna vas. Mogoče mrtvaški oglednik trupla sploh ni videl. V mrtvaški knjigi je zabeleženo, da je umrla vsled starostne oslabelosti, kar se je zdelo ljudem popolnoma verjetno. In danes so pokopali ie edino pričo — njeno hčerko — ki bi morda vedela kaj podrobnejšega o smrti svoje matere. Tudi se še ni dalo dognati, da bi kdo od njenih znancev še živel. Morda bo sedaj pisanje časopisov povzročilo, da se bodo javili ljudje, ki bi vedeli kai povedati o tej uganki. Po SO letih - vse zastara Kaka odkritja v lem primeru skoraj ne bi imela velikega pomena. Zakon določa, da po 2H letih zločin zastara in se storilci ne morajo vef preganjati. Zato je verjetno, da se kaka po-lrob neiša preiskava ne bo niti vršila in da bo ostala skrivnost smrti pokojne Marije Rausch za vedno uganka, o kateri bodo pa Studenčani že dolgo z grozo v srcu govorili. Menih - hajduk Pred dnevi je vrhovno pravoslavno cerkveno sodišče v Sremskih Karlovcih potrdilo obsodbo, ki so jo izrekle cerkvene oblasti nad igumanom Za-harijo Milekičem, svoječasnim predstojnikom samostana Rače v Srbiji, ter mu odvzele vse cerkvene časti. Obsojeni menih je imel kaj pisano življenje za seboj. Mož je bil že pred vojno menih v tem samostanu. Ko je pa izbruhnila vojna, je odložil svojo meniško haljo in šel med hajduke. Strahoval je ne samo sovražnika, temveč tudi vse domačine, za katere je zvedel, da so kakorkoli prostovoljno ali neprostovoljno podpirali delo avstrijskih dblasti. Hajduk Zdravko — tak vzdevek je imel kot hajduk — pri svojem maščevanju ni poznal mehkega srca. Izdajalce je bre^ usmiljenja kaznoval Po koncu vojne je iguman Zaharija spet odložil vojaško suknjo in puško ter si spet nadel meniško obleko Glas o njegovih grozodejstvih pa je šel naokoli, oblasti s o ga morale poklicati na odgovor. Sodišče pa ga je moralb oprostiti, ker so skoro vse priče govorile v njegov prilog. Menih Zaharija je Vodil predstojniške posle v samostanu v Rači. Bil je podjeten gospodar, ki je polagal največjo važnost na zgraditev novih zgradb in olepšavanje samostana. Zgradil je letovališče za menihe, žago, elektrarno in drugo. Za vsa ta deli pa ni prosil dovoljenja viiiih cerkvenih oblasti. Pa to ni bil največji njegov pregrešek Potreboval je za veliko premoženje samostana dobrega ekonoma in «i ga je preskrbel v osebi nekega Madžara ir Banata. Ta novi ekonom pa je pripeljal s seboj tri lepe neoženjene hčere. Stari iguman je poslej bolj ljubil ekonomovo družbo, kakor pa družbo svojih duhovnih sobratov. Opuščal je svoje meniške dolžnosti in živel tako, kakor oženjeni poavetnjak. Njegovi predstojniki so ga odstavili in postavili pred cerkveno sodišče. Zaharija si teh odredb ni gnal preveč k srcu, slekel je meniško haljo, odšel v Belgrad, dobil kot vojni dobrovoljec zemljo in se tam s svojo ženo Madžarko naselil. Grozen umor Na področju gozdne uprave v občini Sirač blizu Vinkovcev je bilo te dni izvršeno grozno azbojništvo, katerega žrtev je postal tamkajšnji 63 letni gozdar V začetku mesec?! ie mo? odjahal do urada gozdne uprave, kjer je opravil nekaj svojih službenih poslov In dvignil svojo plačo. Nato se je obrnil proti domu, ki stoji v prostranem gozdu. Več dni ga ni bilo domov, da so njegovi domači začeli skrbeti zanj. Ja- vili so to gozdni upravi in žandarmeriji, ki je šla na pot. Po večdnevnem iskanju so ga našli v nekem jarku vsega razbitega in oropanega. — Truplo ie že začelo razpadati. Razbojniki so morali biti točno obveščeni o namenili njegovega pota na gozdno upravo in so ga vračajočega se, divjaško pobili, mu izropali vse, kar je imel pri sebi iri naio odvedli še njegovega konje. Kljub intenzivni preiskavi pa zločincev do sedaj še niso našli. Do smrti se je napil Kmet Božidar iz Vučaka pri Smederevu je bil svoje čase zelo premožen človek, Pozneje se je vdal pijači in je skoroda vse svoje imetje pognal po grlu. Sosedje so ga pred tem svarili, vendar vsi nasveti niso prav nič koristili. Božidar |e bil zaradi tega še povrh užaljen in se je še bolj udajal pijači. Jezn na vse svoje sosede je posedal po gostilnah in začel zahajati v vas k bogati vdovi. V vasi se je bilS kmalu razširila dolga veriga glasov, ki so vedeli o teh obiskih povedati marsikaj. Navsezadnje so »e kmetje domenili in stopili k vdovi ter jo psvarili. Posledica tega je bila, da je vdova začela Božidarja poditi od svoje hiše, Užaljeni Božidar je šel pred hišo vdove in pred njo počenjal vse mogoče stvari. Vdova je bila v skrbeh za svojo čast pred sosedi in je zato sklenila Božidarja povabiti v svojo klet, kjer je imela veliko zalogo pijač, Nasilnež je šel v klet in se tam napil do nezavesti. Z zadnjimi močmi se je pobral iz kleti in šel razbijat na vrata sosedov. Izgovoril je samo nekaj stavkov, nakar je razbijanje utihnilo. Zjutraj pa so kmetje našli nasilnega Božidarja mrtvega Napil se je do smrti. 1000 kg premoga na delavca Ljubljana, 19. maja. Huda nesreča se je žgodlla včeraj 34-letneniu delavcu Lovrtrtcu, stanujočem v Vidovdanski e. 3. Po cesti je peljal voz, naložen s premogom. Na doslej še nepojasnjen način se je voz prevrnil, pod seboj pa je pokopal Brodorja. Na vozu je bilo okrog 1000 kg premoga in je razumljivo, da je dobii Brodar zelo hude poškodbe. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico. Kolesarka v avtomobil Na Trojanah je prišlo včeraj do prometne nesreče. Helena Cerar, gostilničarjeva hčerka iz Kamnika se je na nekem ovinku zaletela v tovorni avtomobil Union. Z precejšnjimi poškodbami so jo pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Dr. Fr. Debevec: Avstrijci morajo uradovati v našem jeziku Pomembna naredba g. ministra notranjih del. Maribor, 18. maja. Ministrstvo notranjih del je dne 10. maja izdalo sledeči razpis: Iz načela, da je službeni jezik na skupni postaji naš službeni jezik, izhaja: 1. Avstričski uslužbenci so dolžni, da se v občevanju s strankami načelno poslužujejo našega jezika. Naši državljani imajo torej pravico, da se obračajo na avstrijske uslužbence v našem jeziku in oni so dolžni, da govore in odgovarjajo v našem jeziku. Na to naj se naši državljani in rojaki na primeren način opozorc in njihova pravica v danem primeru zaščiti. V občevanju z mednarodnim občinstvom seveda ne more biti izključena uporaba tujih jezikov in tudi ne nemščine. 2. Avstrijska službena mesta^ v Mariboru se morajo v ustnem in pismenem občevanju z našimi službenimi mesti in oblastvi posluževati načelno našega jezika. 3. Spisi in dopisi, ki jih prejmejo avstrijska službena mesta v Mariboru od svojih službenih mest v Mariboru, da jih izroče našim, se morajo sprejemati bTez prevoda. Istotako se morejo sprejemati nemški spisi in dopisi, ki jih prejmejo naša oblastva in uradi neposredno od avstrijskih oblastev in uradov. Iz navedenega razpisa ie jasno razvidno, da morajo avstrijski uradniki in uslužbenci občevati z našimi ljudmi v našem jeziku. Pripominjamo, da so poslali Avstrijci v Maribor po veliki večini same uradnike, ki so ali rodom iz slovenskih krajev, ali so pa pri nas pred preobratom dolgo časa službovali, tako da so vsi brez izjeme popolnoma zmožni slovenščine in deloma tudi srbohrvaščine. Razen tega so vsi uradniki in uslužbenci pred prihodom v Maribor absolvirali v Avstriji poseben kurz za naš jezik ter prestali tozadevno pre-skušnjo. Tombola Maribor, 18. maja. Maribor je mesto tombol. Na pomlad se pričnejo in nehajo na jesen. Vsako nedeljo privabljajo v mesto tisoče in tisoče malih ljudi iz predmestij in cele okolice. Tombolo smo imeli tudi preteklo nedeljo. Zensko društvo v Mariboru jo je priredilo, čisti dobiček pa je bil namenjen za Počitniški dom Kraljice Marije na Pohorju, ki je naše najlepše otroško letovišče v državi. Vrle članice društva so zbrale krasne dobitke in za tombolo jc vladalo izredno zanimanje. Z rezultatom pa ljudje niso nič kai zadovoljni. Komaj se je tombole začeli, že se je vsul strahovit naliv Tako hud, da ni pomagal noben dežnik. Prireditelji so javili, da se tombola ne bo vršila in da se bo nadaljevala v četrtek na praznik. Mnogo ljudi je odšlo, drugi, zlasti okoličani, so pa pritisnili na vodstvo, da mora kljub dežju nadaljevait s tombolo, ker ne morejo še enkrat delati tako dolge poti iz Slovenskih goric in Rač. Zaradi tega se je potem igranje vršilo naprej. Zadeli so glavne dobitke sledeči srečni ljudje: Krasno spalnico je dobila predilka Marija Grazl, kompletno opremo za verando je zadela hišnica Ivana Šauperl, kolo hišnica Fani Vodopivec, vezeno namizno garnituro in čajni servis trgovka Terezija Babič, 40 m lepega platna vmičarka Jožefa Drozg, fotografski aparat gojc-nec Dečiega doma Fr. Kricelj, opremo za otroško sobo železničarjeva žena Ana Mohar, vezeno namizno garnituro in servis za črno kavo podpolkovnik v p. Martin Orebenc, kožo poštna uradnica Štefka Strehovcc, vrečo moke delavec Franc Ploj, 2 odeji delavec Ludovik Urbajs, smučarsko opremo tkalka Berta Probst, gramofon gojenec Dečiega doma losip Jonežlč, harmoniko pa kuharica Marija Kurfijrst. - Poleg tega se je razdelilo dobitnikom še veliko amb, tern in drugih dobitkov. Med onimi, ki so pred dežjem ušli domov ter se pripravili, da pridejo na tombolo v četrtek, pa vlada sedaj znatno razburjenje. Celjske novice Obravnava proti šoferju Bergholdu preložena Ljubljana, 19. maja. R uprava proti Windi*chgraetzovem šoferju je bila preložena na 28, maja ob 10.45 dopoldne, da sodišče zašli«! še nekatere priče. Sodnik g. Rajko Lederhas je včeraj zaslišal samo obtoženca, »oferja Fritza Bergholda. Ta je zanikal, da bi bil vinjen. Priznati je moral, da je bil car. inšpektor pok. Andrej Bole popolnoma trezen. Zvračal pa je krivdo nesreče nanj, češ da je res prijel za volan pri Logu. Navajal je tudi, da je kritični ‘moment počila pnevmatika. Sam je bil zaradi slabe te razdrapane ceste že od Konjic nazaj grede močno nervozen in razburjen. Na razna sodnikova Vprašanja je dajal mestoma netočne odgovore. Obtoženi šofer je dobil pri strašni nezgodi sam hude poškodbe na desni strartl obraza. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. Za včeraj je bil vabljen kot priča le evlopodjetnik Goričar iz Tržiča, ki pa ni prišel. Razpravi je kot zasebna udeleženka prisostvovala tudi soproga pok. Boleta, zastopana po odvetniku dr. Ivu Cesniku. Obtoženca je branil odvetnik dr. Schlfrer. Ker je državni tožilec g. Branko Goslar predlagal nove priče, prav tako tudi branilec, je sodnik smatral za utemeljeno preložitev razprave. Naročajte »Slov. dom"! Visok obisk v Celju. V ponedeljek dopoldne je obiekal Celje miniister za socijalno politiko in zastopnik ministra pravde g. dr. Dragiša Cvetkovič. O. minister je v spremstvu g. okrajnega načelnika dr. Zobca, župana g. Mihelčiča in policijskega predstojnika g. Tornerja obiskal upravno in okrožno sodišče ter Zdravstveni dom, nato se je pa odpeljal v Topolščico. Seja mestnega sveta. V petek, dne 22. maja, bo ob 6 zvečer v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu redna seja celjskega mestnega sveta. Na dnevnem redu so poročila odborov. Kolesarsko dirko na progi Celje—Slovenj gradeč—Celje (104 km) je priredil v nedeljo Klub slovenskih kolesarjev v Celju. Tekma se je vršila ob zelo slabem vremenu, pa so bili kljub temu doseženi zelo lepi uspehi. Prvo mesto si je priboril Košič Anton v času 3 ure, 38 minut in 37 sekund. Kljuke od vrat kradejo, 2e večkrat je bilo ugotovljeno, da nekateri zlikovci, bodisi v nočnih ali pa popoldanskih urah kradejo od hišnih vrat kljuke iz medi. Zadnjič se je to zgodilo v nedeljo popoldne med nevihto, ko so zopet v raznih delih mesta izginile s hišnih vrat lepe kljuke. Policija je tatovom za petami. Požar pri Kamniku Kamnik, 19 maja. V nedeljo zvečer okrog 21. ure je pričelo goreti pri posestniku Francu Krtu v Košiiah št. 6 pri Kamniku. Ognjeni plameni so zajeli 20 m dolgo gospodarsko poslopje ter ga popolnoma uničili. Na kraju požara sc je takoj zbrala večja množica ljudi, ki je reševala, kar se je pač dalo. Na gašenje pa ni bilo niti misliti, ker ni v bližini in sploh v vasi nikjer vode Kljub vsemu prizadevanju vaščanov pa se ni moglo rešiti vsega, ter je posestniku pogorelo eno tele, slamoreznica, plug, brana, vozovi, 250 kg slame in mrve, ter še druge gospodarske potrebščine. Škodo cenijo na približno 40 tisoč dinarjev. Zavarovan pa je posestnik za vsa poslopja komaj za 25.000 Din ter je škoda le deloma krita, Domneva/jo, da je moral nekdo ogenj podtakniti, ker je pričelo goreti za štirih krajih naenkrat. Davis-cup Po nedeljskem poraeu v doubleu ni skoraj nihče več pričakoval, da bo uspelo .Jugoslaviji, da bi se z dvema zmagama v einglu lahko plasirala še za nadaljnje tekmovanje za ta največjo teniško trofejo. Zgodilo pa se jc ravno obratno. Sijajno razpoložena Punčec in Pallada ata v dveh »ingle igrah premagala Čcho«lovaka Hechta in Sibo. Izredna borba je bila m«d Punčocem in Hichlom, ki je imel po petkovi zmagi nad Pallado vse izglede. da zmaga tudi nad Punčecom. V sijajni igri pa je nat Punčec premagal Čehoslovaka z 6:3, 4:6, 1:6, 6:4. 6:2. Lažje ie zmagal Pallada nad Sibo, in aicer z 6:3, 6:2, 6:3. Končno stanje je 3:2 za Jugoslavijo Jugosla vija se je tedaj plasirala še v nadaljnje tekmovanje za Davis-cup, Prihodnji nasprotniki bodo Francozi, ki so se žc izjavili, da so v slučaju jugoslovanske zmage pripravljeni igrati pri na«. Tako bo imel Zagreb predvidoma ie francosko teniško reprezentanco v gosteh. BELGIJA i NORVEŠKA 3,2 AVSTRIJA « POLJSKA 3:3 NEMČIJA i MAD2ARSKA 5« Zatiranje jetike po šolah Jetika je kužna bolezen, ki se širi le po oku-ževanju z malimi klicami, bacili. Mi vsi se prej ali slej okužimo, toda le neki izmed nas dejansko zbole. Glede okužbe in obolenja velja to-le razmerje: čim krepkejše in bolj strupene so kali tuberkuloze, čim več in bolj rano v mladosti jih zaide v lelo, čim šibkejši je človek v času infekcije, tem prej in tem huje more zboleti V prvih letih starosti, zlasti pri dojenčku, nastopi obolenje prav pogosto že po prvi okužbi in je potem nastala bolezen v visokem odstotku smrtna. Okrog šestega leta starosti, torej ob vstopu v šolo, je mladi organizem, ki živi v urejenih razmerah, žc toliko učvrščen, da resnejše obolenje po okužbi redkeje nastane, pač pa v času doraščanja ali pubertete (od ciika 12. do 18. leta) smrtnost zopet nekaj naraste. Vedno, zlasti za mlado telo pa velja: šibko, slabokrvno, slabo hranjeno telo mnogo prej zapade obolenju po okužbi, bodisi da je na novo okuženo, bodisi da se razpalijo prikrita bolezenska ognjišča. Na tej osnovi se vrši tudi sprečavanje jetike po šolah. Tu je prva naloga: kužne vire (ljudi z odprto jetiko) je treba nemudoma odstraniti, kar velja za obolele otroke in učiteljske moči, za druge uslužbence v šoli, kakor tudi za njih svojce in stanovalce. Žalostni primeri iz življenja nam živo dokazujejo, kako krute in težke so lahko posledice radi kršenja tega zdravstvenega načela. V zvezi s tem vprašanjem je neizogibna naloga in dolžnost urejene ljudske družbe, da imajo iz šole odstranjeni obolenci tudi dejansko priliko za redno daljše zdravljenje odnosno eksistenco sploh. V tem oziru razmere pri nas nikakor še niso povoljne, druge moderne države severa in zapada Evrope prednjačijo. Bolehanje za tuberkulozo povzroča marsikdaj več ko enoletno nesposobnost za službovanje; naši državni uslužbenci, med njimi učiteljske moči, so potem v taki bolezni na cesti ali pa so vpokojeni s skromno pokojnino. Podobno ima tudi šolska mladina premalo prilike za zdravljenje, odnosno za okrepitev v ogroženem zdravstvenem stanju. Boj proti jetiki v šolah je del splošne borbe proti tuberkulozi in se morajo zdravstvene na-joge te vrste reševati Ie v okviru celokupnega problema. Da pa se zanesljivo dozna, kdo izmed učiteljstva, šolske mladine, uslužbencev, stanovalcev je bolan in kužen, so potrebne redne, po možnosti strokovno-zdravniške preiskave na najbolj svoboden in praktičen način, tudi z rentgenom, tako ob začetku šolskega leta, med šolskim letom pa vsaj v količkaj sumljivih primerih Prav posebno pozornost je treba posvetiti mladeži iz družin z jetiko staršev ali drugih družinskih članov. Kon-stiucije (notranji telesni ustroj) in po njej podana večja ali manjša sprejemljivost za jetiko so po- memben činitelj pri event. razvitku tuberkuloze. Ob tej priliki je važno omeniti, da je možnost za okužbo pri obolelih otrocih včasih podana že prav rano, ko še ni večjih kužnih ognjišč ali ran v pljučih; telesne tkanine pri otroku so namreč za kužne klice lažje propustne kot pri odraslih. Odgovoriti je tudi treba na vprašanje: Ako se končno vsi okužimo, kaj je torej bolje, nikdar se okužiti ali pa le malo se okužili ob primernem Času? Odgovorimo tako-le: dokler je pri nas in na svetu dovolj jetike ter jetičnih kužnih virov, toliko časa ie neizogibno treba računati na možnost okužbe želimo pa, da se okužimo v povoljnem času, ko je telo za bolezen manj občutljivo in dovzetno. Navadno se vzame čas od 6. do 10. leta, torej prva šolska doba, kot za infekcijo še dokai povoljen, vendar mora biti mlado telo dobro razvito dobro hranjeno in negovano po splošnih zdravstvenih načelih Zato je druga naloga boja proti jetiki v šoli, da s svoje strani gleda na to, da bo šolo obiskoval a le primerno razvita in dovolj krepka mladež in da je ta po uku čim manj obremenjena. Tolikokrat vidimo, da mladina začne slabeti po vstopu v šolo, ker ii potem spremenjeni splošni zdravstveni pogoji ne zadoščajo več. Počitnice so za šolsko osebje res zdravstveno zelo potrebna ustanova. Šolski pouk naj se vrši v toplem času čimbolj na prostem ter čimbolj igraje, prijaleljsko-zaupno, torej s prostovoljnim aktivnim sodelovanjem mladine. Učilnice, vse šolsko poslopje naj bi bili higijensko neoporečni, imeli obilo svetlobe in sonca; zračevanje se mora vedno vršiti, tudi pozimi, seveda pa se v zimskem času učilnice ne smejo preveč shladiti. Povsod naj vlada največja snaga. Šolska mladina naj bo čista, umita in snažna, sicer ne spada v šolo, ki mora biti zanjo zadeva mladega ponosa in časti. Glavni zdravstveni nedosiatki pa niso toliko v šoli kakor doma; če ni dobre hrane, zračnega stanovanja, če ni obleke, če v družinah ni pravega duševnega ozračja, mladina ne uspeva, tudi šola mu potem ne more vsega nadoknaditi. Življenje ie pač nekak kompromis sodelujočih čini-teljev in okolnosti. Ako more šolska oblast na kak način vplivati k zboljšanju splošnih zdravstvenih prilik na domovih svojih gojencev, ji to važno delo toplo priporočamo, tembolj, ker bo zdrav, vesel otrok vse drugače sodeloval v šoli in delal mani težav učiteljstvu ko bolehen, duševno napačno usmerjen, strt ali celo skvarjen. Vse, kar zboljšuje splošne eksistenčne in zdravstvene prilike, je tudi v prid šoli zdravju in uspehom šolske mladine. Naša zakonodaja naj bi se v tem pogledu čimbolj izpopolnjevala. Jetika se umika soncu, zadostni hrani, zdravim stanovanjem ter modro urejenemu življenju, v šoli in izven nje. Žrtve tihotapske strasti Ljubljana, 19, maja. Odkar so našo domovino razrezali z mejnimi črtami, se je ob teb mejnih črtah na obeh straneh začelo razvijati tihotapstvo z vsemi mogočimi stvarmi. V tem tudi ni-izvzeta Loška dolina, kjer so se tihotapci specializirali posebno na živino. Domačini, ki poznajo vse skrite prelaze, posebno okrog Javornikov, so nakupovali na naši strani živino, zlasti konje in jih tihotapili na italijansko stran ter se z denarjem vračali v Jugoslavijo. V teku časa se je razvil v tem že nekak poklic, tako da nekateri tihotapci niso kupovali za sebe, marveč so proti bogatim nagradam spravljali živino preko meje za razne mešetarje, ki nočejo tvegati svojega življenja, da bi sami gonili živino čez mejo. Poostrena kontrola je sicer tihotapstvo ob vsej naši meji že skoraj popolnoma zatrla, vendar se še dogajajo posamezni primeri, ki pa se končavajo skoraj vedno z istim rezultatom: tihotapec se ne vrne več, marveč pomnoži število onih naših ljudi, ki po tržaških in ostalih italijanskih zaporih, deloma pa tudi na otokih uživajo vse dobrote italijanske ju- dikature. Večkrat pa odjekne na meji tudi kak strel in tihotapec se nikdar več ne vrne domov. Do takega žalostnega dogodka je prišlo tudi včeraj zjutraj. Ze v soboto se je odpravilo na italijansko stran 5 tihotapcev iz Loške doline, ki so gnali v Italijo skupino konj. Konje so v Italiji prodali ter se z izkupičkom vračali v Jugoslavijo. Bili so že v bližini naše meje, ko zadenejo naenkrat na močno italijansko patrolo. Na poziv patrole, naj se ustavijo, se tihotapci pozivu niso odzvali, marveč so se razbežali na vse strani. Tedaj so italijanski graničarji segli po orožju. Čim je padlo nekaj strelov, se je zgrudil eden od tihotapcev mrtev na tla, zadet v glavo. Tri tihotapce so Italijani nato ujeli, peti pa je bil zadet v trebuh. Vendar pa je imel še toliko moči, da se je zavlekel preko meje ter obležal na naši strani tik ob meji nezavesten. To je bil 15 letni posestniški sin Franc Perušek, ki so ga našli nato naši ljudje. Takoj je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer so ga sprejeli včeraj popoldne okrog pol ene. Takoj je bil podvržen operaciji, vendar se pozno zvečer še vedno ni zavedel. Drobiž iz domovine Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 19. maja: Celestin. Jutri, sreda, 20. maja: Bernardin. * Lekarne. Nočno službo imajo: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Oartus, Moste. * Osebna vest. Odvetnik dr. Kraševec Ciril se je preselil ir Cerknice v Gornji Logatec ter ima svojo odvetniško pisarno pri g. Sajovicu Ivanu, hišna številka 48. Kaj bo danes Društvena soba pri Sv. Jakobu: po šmarnicah sestanek fantovskega odseka St. Jakobske prosvete. Jakopičev paviljon: ves dan foto-razstava. • Javna dražba zarubljenih premičnin se bo vršila dne 20. maja 1936 od 9. ure dopoldne dalje v mestnem skladišču v Ljubljani, Jegličeva cesta št. 10 (baraka). Na dražbi se bodo prodajale razne premičnine predvsem pohištvo itd. Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana sklicuje članski sestanek, ki bo v sredo 27. maja ob 20 v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1. Obravnaval sc bo dnevni red glavne skupščine Udruženja, ki se bo vršila od 30. maja do 1. junija 1936 na Bledu. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razglasa, da klavnica letos radi prevelikih režijskih stroškov in stalno nazadujočega števila odjemalcev ne bo dostavljala strankam ledu na doni, zato pa je zni-žala ceno ledu na Din 3 za kos (kg 12.50). Po tej ceni dobe odslej led v vsaki množim v mestni klavnici vsi, torej tudi ev. prevozniki, ki ga poteni dostavljajo strankam po primerni ceni pod edinim pogojem, da ga razvažajo v čistih in razvozu ledu odgovarjajočih vozilih. Led se dobi v mestni klavnici vsak dan od o. ure zjntraj do 18. ure. Z ogromno energijo se ponaša strojna in kovinska industrija. A ta energija spi, dokler je ne izkoristi človek, da se z njo povzpne za gospodarja mrtvega stvarstva. Mnogi stroji, raznih oblik, za razne smotre ustvarjeni, človeku v pomoč iznajdeni, jo krijejo v sebi. Treba nam je le podjetnosti in dobre volje, včasih tudi malo tveganja, brez katerega pa ni uspehov, in z železnimi roboti si bomo ustvarjali novo blagostanje. Kar zavzeti boste stopali skozi paviljone Ljubljanskega velesejma, ki vam bodo od 30. maja do 8. junija prikazovali nesluteno dovršene izdelke strojne in kovinske industrije. Tako tvornega se človeški duh že dolgo ni pokazal na polju tehnike, kot v teku preteklega leta. Gospodinje, da bo vaš dom res prijeten vaši obitelji in gostom, morate skrbeti, da bo opremljen v skladu s slogom stavbe in z namenom, kateremu naj služijo posameznimi prostori. Pri tem, nekoč neznanem tempu življenja, ki so ga vsilile dana-šnie gospodarske prilike, si delu v pisarnah, tovarni obrtu, tem bolj želimo spočitka v mirni harmoniji svojega doma. Našim utrujenim živcem S zračna soT>a s preprostim, gladkim pohištvom. Cim manj ornamentike, po kateri se nabira prah, čim manj kosov, da bomo pridobili na pro- štoru! , Naši marljivi mizarski podjetniki so se z vso, lastno iznajdljivostjo, prilagodili novim Leto za letom nas vedno znova ugodno presenečajo z novimi, vse praktičnejšimi in lepšimi izdelki. In kar je v teh časih še posebno naglasiti: cene tem izdelkom so v primeri z njihovo popolnostjo res malenkostne. j„Kiian«ki Pridite na letošnji spomladanski Ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija! Ne bo vam za . •Videli boste, kako uspešno so se mizarji potrudili, da zadoste vsem vašim željam in potrebam. Vse rtosetnike javnih produkcij državnega kon: servatorija in šole Glasbene Matice ljubljanske, ki se vrše v Filharmonični dvorani, opozarjamo na točni začetek ob četrt na 7 zvečer. Občinstvo prosimo, da zasede par minut pred pričetkom prostore, ker ostane dvorana med izvajanji zaprta. Prihodnja produkcija, prva jubilejna, bo jutri v sredo ob četrt na 7. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri Torek, 19. maja: Zaprto. Opera. Začetek ob 20. uri Torek, 19. maja: Zaprto. Proces proti Vzajemni pomoči Radio Programi Radio L|ubl|ana Torek, 19. maja: 11.00 Šolska ura. orskem radu (sr. dr. Oskar Rsya) 12.00 Virtuoad isfrajo na ploščah) 13.00 Napoved časa, objava upor od a. _ oh-ostala 13.15 Lahka glasba (Radijski orkester) 14.1*1 'ramensko poročilo. barvmi tečaji 18.00 Koncert končkih narodnih pesmi — zbor vodi K. Novak Ivan lfUfl 'ikraofsko predavanje: Vzgojni pomen oaebnostnec.i loveka (g. dr. Stanko Gogala) 19.00 Napoved časa, vre-lenaka napoved, ohjava sporeda, obvestila, poročil« J.30 Nacionalna ara: O majniška deklaracij« («• ®r. Linton Korošec, notranji minister, iz Belirrada) 20 00 :bt Želtito ,to dobite (plošče po Jel j ah) 21.00 Jngoelo umska glasba (Radijski orkester) 22.00 Napoved časa. Temenska napoved, poročila, objava sporeda 22.1.1 fickr-jaaz. , i . Danes 1«) v okvirju nacionalne uro predaval ob 9.80 notrani.t minister g. dr. Anton Korošec o majni-kS deklaraciji. Predavanje bo iz Bolgrad« prenašal« udi ljubljanska radijska postaja. Opozarjamo radijsko loslušalne na to. vsekakor zelo zanimivo predavani« r. mrndne dobe, ko je slovenskemu narodu zaelnila irva zarja svobode. Vi si jo je s eivojo odločno gesto: naj n iško deklaaroijo, z veo pravleo sam priboril. Go-pod predavatelj je peč najbolj poklican, da nam zopet, irtfelloe v spomin one čase, ko bo slovenske žene v menn svoilh mo® z zanosom podpisovale Izpoved slovenskega naroda v njegovih težka h dneh, saj Je m«.j-liSka deklaracija njegova velika zamisel in zasnova. Drugi programi TOREK, 19. maja. Bolgrad l: 10.50 G ni nek eg h skladbe 21.10 Moderna Jugoslovanska umetniško pesom 22.00 Narodne pesmi — Belprad II: 14.05 Dr. Novakovo predavanje v ciklu »Pašnika, katerih pesmi so ponarodelo« o Petan Preradoviču — Zapreb: 20.00 Prenos iz opere — Dunaj: 20.15 Oporetmi zvoki 22.10 Mozartovi godalni kvarteti 23.20 Plašna glasba — Budimpešta: 19.00 Lebarjeva opereta «C.igan«ka 1 ju,besen« 31.45 Salonski orkester 28.15 Klavir — Trst-Milan: 20.!» Pte-trijeva opereta »Maristella« — Rim-Bari: 17.15 plesna glaaba 20.36 Dijaški zbori 21.30 Lnhika glasba 22.30 Plesna glasiva - Praga: 19.30 Smetanova opera «Bpa.ndnn-buržami na češkem« — Brno: 19.25 Orkestralna glasb« 20.35 Narodne pesmi 21.20 Brač 22.10 Plesne plošče — Bratislava: 20.00 Vojaška godba 20.35 Narodne pesmi 21.15 Vokalni koncert 2135 Zožčemkov« igra »Porcelan. 32.25 Plošče — VarSana: 20.10 Komorni orkester 21.15 Odlomki iz Dobussyjevili oper na ploščah 28.00 Dvojni vokalni kvartet 22.30 Plesna glasba — Berlin: 20.10 Valčkov večer - Ktinlgiberg: 20.10 Plesna glasba — Hamburg: 20.10 Zabavni večer — Lipsko; 20.10 Avstrijsko alpske narodne poemi — Knin 20.10 Nemške narodno— Frankfurt-Stutlgart: 20.10 Orkestralni koncert — Beromttnettt: 20.00 Švicarski ljubezenski običaji 21.10 Igra «Ixyvci diamantov«. Ljubljana, 19. maja. Proces proti odgovornima funkcionarjema Vzajemne pomoči, registrovane pomožne blagajne, se je 'danes ob 8,30 pričel pred malim kazenskim senatom. Predseduje g. Ivan Brelih, kot sosodnika fungirata gg. Fran Kovač in Fran Goreian. Javno obtožbo zastopa drž. tožilec dr. Hinko Lučovnik. Prva dva obtoženca branita odvetnika dr. Vladislav Pegan in dr. Homan. Za proces vlada veliko zanimanje, Ni čudno, da je bil že ob prvih urah večji naval občinstva v razpravno dvorano št. 79. Proces bo trajal dva dni. Prvotno je bil k razpravi vabljen kot priča le ban. inšp. g. Anton Mencinger. Dalje sta bila vabljena kot strokovnjaka v knjigovodstvu kot izvedenca gg. Božič Josip in Zelenik Fran. Na predlog obrambe pa so bile vabljene še druge priče. Obramba zahteva, da sc kot priče zaslišijo v prvi vneti člani uprave Vzajemne pomoči, proti katerim je bilo kazensko postopanje ustavljeno. V preiskavi je bilo drugače zaslišanih 18 prič. Proces sam ne obsega takih dimenzij, kakor oni proti Kmetijski eksportni zadrugi v Mariboru. Tudi tu gre za milijone. H konkurzni masi pa se je prijavilo razmeroma malo število upnikov, ki računajo, da bodo prišli v glavnem do kritja svojih zahtevkov. Afera, ki je svoječasno dvigala v Sloveniji mnogo prahu, se bliža končni likvidaciji v kazenskem pogledu. Obtoženi so: 36 letni zasebni uradnik Rudolf Šinkovec, doma iz Škofje Loke, stanujoč v Ljubljani, 'drugi Avgust Ogrizek, 43 letni uradnik iz Ljubljane, tretji Janko Poljak, 42 letni uradnik in četrti, 37 letni posestnik Jakob Zadnikar z Brda pri Viču. Državni tožilec je obtožil Rudolfa Šinkovca in Avgusta Ogrizka zločinstva prevare, da sta si prilastila na škodo Vzajemne pomoči in sicer prvi znesek 1,251.937 Din in drugi 290.440 Din. Tretji obtoženec prestopka prevare, ker si je pridobil protipravno posojilo v znesku 7000 Din, ki ga je najprej prejel od Vzajemne pomoči in nato s potvarjanjem dejstev v knjigi posojil prenesel znesek na zasebni račun Rudolfa Šinkovca. Šinkovec je pri tem kriv, da je Poljak izvršil omenjeno transakcijo in pomagal storiti navedeno kaznjivo dejanje. Šinkovec je 'dalje izposloval, da je Vzajemna pomoč izplačala Jakobu Zadnikarju pred potekom karenčne dobe za umrlo Marjano Zadnikar 34.000 Din in je v zadevnih prijavah ponaredil datume pričetka zavarovanja. Zadnikar Jakob je zakrivil prestopek prevare, ker je sprejel zavarovalnino, ko je vedel, da je stvar združena s kaznjivim dejanjem. Rudolf Šinkovec in Avgust Ogrizek sta dalje obtožena prestopka malomarnega bankrotstva, ker sta neredno vodila predpisane knjige. Glavne in bistvene navedbe obtožnice Obtožnica v uvodu podaja kratko zgodovino o postanku Vzajemne pomoči, registrovane pomožne blagajne. V začetku leta 1929. se je ta ustanovila v Ljubljani. Ustanovni občni zbor se je vršil 13. aprila 1929. Ustanovitelja in pobudnika sta bila obtoženca Šinkovec in Ogrizek. To v družbi z nekaterimi drugimi predlagatelji. Namen pomožnih blagajn je po avstrijskem, pri nas še veljavnem zakonu o pomožnih blagajnah ta, da pomagalo socijalno šibkejšim slojem. Podrejene so ,kot socijalne ustanove najstrožjemu nadzorstvu državne oblasti. Za blagajne so točno določene dajatve članov in prav tako dajatve blagajn. Zgrajene morajo biti le na načelu kapitalnega kritja s plačevanjem premij in z nabiranjem premijskih rezerv. Dokladno pobiranje prispevkov je izključeno. Dokladno kritje je po obtožnici naravnost absurdno, brez etične podlage. Enači loteriji in hazardni igri. Pravila Vzajemne pomoči so bila že spočetka nejasna, le na videz prilagodena predpisom zakona. Pri Vzajemni pomoči so bila pozneje pravila spremenjena. Rezervni zaklad, ki se je prvotno nabiral iz ustanovnih prispevkov, se je sploh opustil ter ni članom nudil prav nobene sigurnosti. Dolžnost upravnih oblasti je bila, da nadzorujejo poslovanje Vzajemne pomoči. Zavarovanja so se ravnala po številu članov in so se zneski glasili do 5000, do 10.000 Din itd. Iz zavarovalnih pogodb niso mogle nastati fiksno določene terjatve članov napram blagajni. Izplačilo zavarovane vsote je bilo odvisno od plačilne zmožnosti in tudi dobre volje članov. Teoretično bi bilo možno, da ne bi prišlo 'do plačila zavarovane vsote, če bi se člani uprli plačilu doklade. Premišljeno je bilo preskrbljeno za to, da so se z naraščanjem članstva na ogromno višino dvignile tudi predpisane vpisnine, Zavarovanje tujih oseb Nejasnost pravil je odgovorno vodstvo Vzajemne pomoči izrabilo tudi v to, da se je dopuščalo članu, da je sebi v prilog zavaroval za primer smrti popolnoma njemu tuje osebe. Dostikrat član osebe ni poznal ali tudi ni vedel, da dotična oseba kje eksistira, Tako zavarovanje se ni samo dopuščalo, temveč naravnost forsiralo od vodstva blagajne in pa od številnih, sijajno plačanih agentov, ki so večino vseh zavarovanj sklepali. To loterijsko zavarovanje je bilo povsem nemoralno, bije v obra; etiki, ki je poleg gospodarskega momenta temelj na oBnova zakona. Divja gon|a za revnimi zavarovanci Ker za zavarovance, tako navaja bbtožnica, sploh ni bila omejena starost, se je zaradi možne pridobitve visoke zvarovalnine, to z razmeroma malim vložkom, razvil« divja gonja po revnih in najrevnejših ljudeh, pri katerih je bilo vendarle pričakovati, da bodo preživeli takozvano karenčno dobo. Interes članov-špekulantov se je kril z interesi vodstva blagajne in zaupnikov. Zavarovanje starčkov, zlasti tujih, na katerih življenju ni bilo zavarovatelju po poteku karenčne dobe prav nič ležeče, je članu otvorilo nailepši iz-gled za do9ego visoke zavarovalnine z malim vložkom, blagajni nasprotno pa je zavarovanje starčkov donašalo najvišji donos na vpisninah, provizijske-mu agentu pa najvišie provizije. Razvila se je nemoralna igra brez primere, igra z ljudsko moralo in ljudskim premoženjem. Igralna strast ljudi vsah slojev Vzajemna pomoč je bila že spočetka zgrajena na nesolidni podlagi. Prva dva obtoženca nista imela namena ustanoviti občekoristno socijalno ustanovo za malega človeka, temveč da si zboljšata le svoj gmotni položaj. Začetek blagajne je bil skromen, skromne tudi dajatve članov v blagajno in skromne tudi provizije. Oba sta bila v zavarovalnih poslih mt»o verzirana. Vendarle sta slutila, da bi se z dokladnim zavarovanjem, ki mora dražiti in vzbujati loterijsko strast pri malem človeku, dalo v času 'najtežjih kriz polagoma tudi veliko Maribor zaslužiti. Uvajala sta se kot skromna človeka in skušala napraviti vtis velike solidnosti, Velika reklama Prva izplačana posmrtnina je izredno učinkovala, posebno z reklamo, za katero se ni štedilo. Zanimanje za to loterijo je rastlo. Pridobljeni so bili agilni agentje. Provizije so se višale. Dosegla se je tudi odobritev ugodnejših pravil. Dohodki so presegali režijo. K dvojici je pristopil še pok. Vekoslav Pelc, ki je bil verjetno že pri ustanovitvi idejni voditelj. Dobro je bil pripravljen teren, da so prišle v načelstvo Vzajemne pomoči uglednejše osebnosti. Tako je bil na občnem zboru 8. dec. 1929 izvoljen za načelnika min. na razp. Jr. Niko Zupanič. Ta ni imel vpogleda v poslovanje blagajne. Blagajna je bila prepuščena v eksploatacijo obtožencema in Pelcu. Obtoženca se nista dosti brigala za pravo stanje blagajne, za knjigovodstvo in tudi za dobrobit članstva. Izvedla sta, da se*‘je sklenila konzorcijalna pogodba, po kateri so bili vsi posli izročeni obema obtožencema brez kontrole. Dohodki so naraščali. Oktobra 1931 so znašali režijski stroški 107.000 Din, prejemki pa 996.000 dinarjev. Konzorcij Šinkovec, Ogrizek in Pelc ic ustanavljal različne druge zadruge z dohodki Vzajemne pomoči. Ta zadruge so bile samo odvodni kanal, po katerem so se stekali dohodki Vzajemne pomoči v žepe trojice. Vrhunec konjunkturalne špekulacije V tistem času po sklenitvi konzorcijonalne pogodbe — tako poudoria obtožnico — je Vzajemna pomoč doživljala vrhunec svoje konjunkture. številni provizijski ngentie so se vrgli z največjo gorečnostjo na svoj posel. Skušali so sklepati prave stave no najstarejše ljudi. Tako so sebi povečali v nujvečii meri provizije, blagajni odnosno konzorciju pa so tako pritakali največji dohodki na vpisninah in članarinah. V Vzajemni pomoči so sc na ta način gromadili najtežji riziki, kajti vsled umiranja starih zavarovancev bi tem hitreje sledil polom Zato ie bilo treba pridobiti nov teren. Delovanje Vzajemne pomoči naj bi se razširilo na vso državo To bi pa pomenilo koncem koncev velikanski gospodarski polom za večino najrevnejših slojev, kajti ti so se zatekali k tej loteriji. V 35 dneh Inkaso 1,870.000 Kako jc porastcl inkaso blagajne, dokazuje zborovno ugotovitev, da je blagajna prejela v poslednjih 35 dneh pred uradno revizijo, to je v času od 1. januarja do 4. februarja 1932 na vpisninah, članarinah in v naprej vplačanih periodičnih dokladah okoli 1,870.000 Din, torej v dobi naraščajoče gospodarske stiske ogromen dohodek! Ni čuda, da so člani konzorcija na ta način v kratkem času obogateli, kar se jc opažalo tudi na zunaj, po načinu njihovega življenja. Zlasti obtoženec Šinkovec je razkošno trosil denar, si kupil hišo, si nabavil luksuzni avto itd. Oči so se jim odprle V tej dobi neverjetnega kopičenja denarja so se naposled vendarle odprle oči ostalim članom načelstva, ki so morali uvideti že po zunanjem načinu življenja, da si člani konzorcija (»sveta tro jico«, kakor so jih nazivoli. Op. ur.) prisvajajo velikanske dohodke, dočim člani načelstva nimajo nikakih ugodnosti, dajejo svoje ime in svoj socijalni položaj, da krijejo na svoj riziko osebe konzorcija. Zato se je razdrla prvotna, na 20 let sklenjena konzorcijalna pogodba in nadomestila z novo, nekoliko olepšano pogodbo. Do 3 milijone pri dolžnikih Obtožnica nato v daljših izvajanjih rnzmotriva druga inkriminirana dejania, očitana glavnim obtožencema, kakor tudi zadnjima dvema. Naposled navaja, da o kakem rednem knjigovodstvu pri Vzajemni pomoči sploh ne more bili govora, kajti čim bolj so posli naraščali, tem manj redno je bilo knjigovodstvo. Izvedenca sta med drugim ugotovila, da se za leto 1931. sploh ni vodil niti dnevnik, kakor tudi ne knjiga saldakonti, kamor bi morali brli vpisani vsi upniki in dolžniki. Na koncu leta 1931 ie bilo pri dolžnikih do 3 milijone Din, toda vse te terjatve sploh niso bile vpisane v knjigah Nerednosti sta zakrivila prva dva obtoženca. Državni tožilec je v svoji obtožnici, ki obsega 22 s strojem pisanih strani, pač napadel z vso vehemenco prva dva obtoženca, ki |u označuje zn glavna krivca. Kdo pa je pravzaprav zakrivil kon-kurz Vzajemne pomoči? V obtožnici to vprašanje ni popolnoma razčiščeno in gre obtožnica mimo tega vprašanja. Mogoče bi še kdo drugi sedel na zatožni klopi poleg glavnih dveh. Zagovor Rudolfa Šinkovca Navzoči so bili samo trije obtoženci. Vabilo za tretjega obtoženca janka Poljakh ni bilo izkazano in on k razpravi tudi ni prišel. Sojenje v njegovi zadevi se ic zaradi tega izločilo. Četrtega obtoženca Zadnikarja brani dr. Aleš Peršin. Kot zastopnik v konkurzu se nahajajoče Vzajemne pomoči je prišel k razpravi konzkurzni upravi teli dr. Viljem Krejči. Današnji dan je izključno določen za zasliševanje obtožencev, dočim so Priče vabljene šele za jutri ob 10 uri dopoldne. Proces bo trajal verjetno še jutri ves dan do poznega večera . Čitanjc obtožnice ie trajalo skoraj nad eno uro. Senatni predsednik g. Ivan Brelih je takoj Prešel k zasliševanju obtožencev. Obširen, ki gre do potankosti, ie zagovor prvega obtoženca, ki ohranja hladno kri in odgovarja na vsako vpra šanje mirno in nekoliko sarkastično, kadar ie to na mestu. Njegov zagovor sc v bistvu krije z izpovedbami, ki jih je že podal preiskovalnemu sodniku. V glavnem prvi obtoženec poudarja: Da se ne čuti krivega, ni vedel in tudi ni mogel vedeti, do ni bil ves zavarovalni sistem pri Vzajemni pomoči vzdržen. L. 1929. 1930. so bili stroški, združeni z akvizicijo v še večji razvoj Vzajemne pomoči vedno večji in sta že takrat on in Ogrizek zalagala blagajno iz svojega. Upravičen je bil zahtevati nagrado za svoje delo od septembra 1928. do julija 1931., kar znaša po njegovem računu okoli 300.000 Din. Nihče od priza delili ni smatral, da bi bil s konzorcijonalno pogodbo napravil Koi protizakonitega. Pogodbe niso prijavili nadzorni oblasti zato, ker se ni prav nič bistveno spremenilo razmerje Vzajemne pomoči napram javnosti in napram članom. Odgovornost načelstva napram oblasti in članom ie ostala ne-izpremeniena ista, kakor ic bila prvotno. Spremenilo se je le, da so člani konzorcija napram načelstvu prevzeli odgovornost za redno poslovanje In napredek Vzajemne pomoči. 7oto ni smatral za potrebno prijaviti ti pogodbi nadzorni oblasti. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 19. maja ob 20: Tuje dete. Red A. Sreda, 20. maja: Zaprto. Četrtek, 21. maja ob 20: Seviljski brivec. Gostovanje ljubljanske ojiere. Red C. Petek, 2. maja ob 20: Seviljski brivec. Gostovanje ljubljanske opere. Red A. Dvodnevno gostovanje ljubljanske opere. Kot je bilo ob razpisu letošnjega gled. abonmaja javljeno, dobe vsi abonentje ter vsi abonentje na blok tudi eno gostovanje ljubljanske opere. Tako gostuje sedaj ljubljanska opera z Rossinijevo opero »Seviljski brivec« v četrtek, 21. t. m. za red C ter v petek, 2. t. m. za red A. Tretje gostovanje, za red B bo v teku prihodnjega tedna Vsekakor se obeta mariborskemu občinstvu redko velik umetniški užitek, ki bo sc večji, ker nastoju v veliki partiji dou Basilia naš mojster-p>cvec Julii Betetto, ki šteje baš to partijo med svoje najboljše. Cene so seveda povišane, kar je ob ogromnih stroških. Ljubljančani pripeljejo s seboj tudi lastni orkester: — lač razumljivo. Zasedba je prvovrstna in jo pravočasno javimo. Rezervirajte vstopnice v predprodaji! P. t. gledališke abonente ter lastnike blokov prosi gledališka uprava, da izvolijo morebitne zastale obroke poravnati še pred gostovanjem ljubljanske opere, ker mora gledališče z velikimi stroški zvezano gostovanje plačati takoj v denarju, kar pa mu je zelo otežkočeno, če oni gg. abonentje, ki so s plačevanjem obrokov v zastanku. ne zadostuje pravočasno svoji obveznosti. Lastnike blokov, prosi gledališka uprava, da si oskrbe vstopnice pri dnevni blagajni, ker bo zvečer radi navala blagajna preobložena z delom, pa najbrže tudi odgovarjajočih vstopnic ne bo na razpolago. Krščanska ženska zveza ima na praznik Kristusovega Vnebohoda, dne 21. maja ob 6 zjutraj sv. mašo s skupnim sv. obhajilgm. Popoldne ob 15 je sv. blagoslov z darovanjem. SSK Maraton. V nedeljo, 24. maja ob pol 10 interni lahkoatletski miting na Livadi. Izbirno tekmovanje za prvenstvo moštev. Obvezno za vse člane. Zanimiva prestavitev. Iz materijalnega skladišča držav, železnic v Mariboru ie premeščen v centralno železniško skladišče v Ratajnici pri Bel-gradu železniški uradnik Rudolf Tumpej. Ta prestavitev je povzročila v vrstah mariborskih železničarjev velik odmev. Izprememba v avtobusnem podjetju. Dosedanja delitev avtobusnega podjetja na dvoje samostojnih edinic se ni v praksi izkazala. Vodstvo MP je sedaj združilo avtobusni promet in strojno upravo v enotno podjetje. Olimpijski plavalni stadion Med zadnjimi pripravami, ki se vrše za letošnje igre v Berlinu, ®o tudi še zadnja dela na plavalnem bazenu, kjer se bodo vršile plavalne tekme. Plavalni bazen je oddaljen od olimpijskega stadiona kakih 600 metrov proti severu; tudi tukaj so zadnja dela skoraj že dovršena, tako da nam nudi že popolno sliko torišča bodočih napetih borb. Glavni del plavalnega stadiona ie plavalni bazen, ki je dolg 50 metrov, širok pa 30 metrov. Dolžina je predpisana po predpisih mednarodne plavalne zveze. Ker je dolžina 100 metrov najkrajša proga, na kateri se bo tekmovalo na olimpijskih igrah, ima ta dolžina to prednost, da je start in cilj na istem mestu. Poleg stadiona sta zgrajeni že dve veliki tribuni, ki imajo prostora za 20.000 gledalcev. Bazen pa, kjer se bodo vršile tekme, je zgrajen posebej v obliki kvadrata, katerega stranica meri 20 metrov. S to razdelitvijo teh dveh bazenov bo znatno olajšana tehnična izvedba tekem, kajti zadnje igre v Los Angelesu so pokazale, da je v marsikaterem pogledu mnogo boljše, da sta oba bazena ločena. Poleg tega pa mora seveda imeti skakalni bazen čisto drugo globino, kot pa plavalni. Plavalni bazen je globok samo 2 metra, dočim bo bazen za skakanje globok 4 metre in pol. To je minimum za skoke z 10 metrske deske. Na severni strani skakalnega bazena je skakalni stolp, zgrajen iz železa in betona. Stolp ima dve skakalni deski po 1 in 3 metre, poleg tega pa seveda tudi odskočišča na 5 in 11 metrov. Med obema bazenoma je 3 metre širok hodnik, ki bo služil za start. Posebno skrb so graditelji posvetili sodnikom. Zanje so zgradili na zapadni strani plavalnega bazena 80 cm širok hodnik in na ta način omogočili, da bodo sodniki lahko prav od blizu spremljali vse dogodke, kar bo zlasti važno pri presoji iger v vodi. Plavalni prostor bo razdeljen s plutovino, ki bo privezana na vrvi na osem delov; za hrbtne plavalce bodo postavljene pa še majhne zastavice. Za boljši pregled bodo še posamezne linije, zaznamovane z barvanimi kroglami na obeh robovih bazena. Na isti način bo zaznamovan prostor za watenpolo; središče igrišča pa bo žoga, ki jo bo mogoče s posebnimi napravami dvigniti iz vode točno v sredini igrišča. Oba bazena bosta napolnjena s svežo vodo, ki jo bodo tako natančno filtrirali, da bo vedno tako čista, da bo mogoče videti vsako najmanjšo stvar na dnu bazena. Po izkustvih, ki so jih prirediteljem dale prejšnje igre, so pa Nemci položili izredno važnpst na to, da bo voda vedno primerno tempe-rirana. Težko je namreč popolnoma zadovoljiti vse tekmovalce, od katerih so nekateri navajeni na toplo vodo, dočim je ista voda drugim preveč topla ali pa celo premrzla. Nemci sami so zaradi svojih vremenskih prilik mnogo bolj vajeni hladne vode. Da pa bodo tukaj ustregli vsem, so se prireditelji odločili, da bodo s posebnimi pripravami segreli vodo na 21 stopinj, kar odgovarja tudi predpisom, ki jih predpisuje FINA. Dalje so poskrbeli tudi za to, da bodo ohranili vodo vsaj kolikor mogoče mirno. Skušali bodo to doseči na ta način, da bodo nekaj centimetrov pod vodno gladino napravili na notranjem robu bazena posebne vdolbine, v katerih se bodo valovi ubili in bo voda na ta način relativno mirna. Med plavalnim prostorom in tribunami bo 6 m širok prostor, nato se šele začno dvigati tribune, ki se dvigajo 12 m visoko. Pod tribunami bodo prostori za preoblačenje, masažo, telefonski in poštni oddelki. Plavalni bazen je v podzemni zvezi z olltn-pijikim stadionom. Na ta način mislijo Nemci, da bodo zadovoljili najbolj razvajene tekmovalce na letošnjih igrah. Drugače pa ni bil s poslovanjem konzorcija nikdo oškodovan. Prvoino dohodki niso bili tako veliki, da bi krili režijo. Ko so dohodki naraščali, je bil prepričan, do se bodo iz lega lahko krili stroški in da se bo lahko plačalo primerno njegovo or-ganizatorno delo in povrnile vse investicije. Člani drugače niso hoteli nositi odgovornosti in zato so pristali na konzorcijonalno pogodbo. Nobenega nisem ogoljufal. Kar jc dvignil za sebe iz blagajne, smatra, da je bil v to upravičen. Ob sklepu lista z.aslišanje še traia. Narodnostno, socialno, politično in moralno ozadje pobojev in revolucij v Palestini Judovsko kraljestvo v Palestini Siloviti nemiri, katerim smo bili priča pred nedavnim in ki še zdaj niso končani, nam dajejo dosti misliti, kaj bo s Palestino, kaj bo z zemljo, na katero nas veže, kot kristjane, toliko spominov in čuvstev. Ko so se pred 50. leti izkrcali na palestinski obali prvi, napol obupani judovski izseljenci, pristaši cionističnega gibanja, sc ni nikomur zdelo, da bi iz tega mogel nastati konflikt, ki bi se obrnil celo na politično področje. Tedaj je človek moral smatrati Palestino za docela zapuščeno pustinjo, judovskili naselij, razen nekaterih redkih starih občin v Tiberiji, Jeruzalemu, kjer so se Judje ohranili še iz apostolskih časov, ni bilo. Dežela je bila z izjemo krščanskih misijonskih ustanov po zgodovinskih krajih, nekaj turških uradnikov v glavnem naseljena z Arabci, ki so bili po veri večinoma mohamedanci. Arabci, Judje in svetovna vojna Svetovna vojna je spravila arabsko - judovsko * vprašanje na politično področje. Nekaj arabskih puščavskih poglavarjev se je vojne udeležilo na angleški strani. Angleži so proti Turkom rabili zaveznikov. V težavnem ozemlju v Prednji Aziji pa jim niso nobeni pomočniki bolj zaželjeni, kakor nagli iu divji arabski jezdeci. Angleži so arabskim rodovom, ki so se začeli prebujati, obljubili, da jim ustanove veliko arabsko državo. Za to misel se je zavzemal tudi šerif Husejin iz Meke, ki je menil, da bo sani postal kralj Arabije. Angleško propagando je med arabskimi rodovi vršil glasoviti polkovnik Lavvrence, ki so ga imenovali »kralj puščave«. Ta se je docela porabil in se dal celo obrezati. Posrečilo se mu je, da je z obljubami o veliki vsearabski državi, ki jo bo ustanovila Anglija, res dvignil vsa puščavska plemena od Bagdada do Sueza proti Turkom. Leta 1916. ko je Angležem v Palestini predla zelo trda, so arabski rodovi po posredovanju poveljnika angleških čet v Egiptu dobili od Anglije nejasno obljubo o ustanovitvi tega arabskega kraljestva. Hkratu pa je svetovna vojna vzbujala pri Judih vsega sveta nado, da bo Anglija omogočila judovskemu rodu vrnitev v Palestino in ustanovitev ju^ dovskega narodnega ognjišča v njej. Judje so imeli v angleški politiki velik vpliv, še večji vpliv pa je imelo v Angliji in Ameriki njihovo časopisje. Leta 1917 je angleški zunanji minister lord Balfour dal pismeno izjavo v imenu angleške vlade in z njo obljubil po vojni ustnovitev judovskega narodnega doma in države v Palestini. Judje so si z vsemi silami in z vsem denarjem vrgli na delo za zmago Anglije in na delo za svoje bodoče karljestvo v Palestini. Angležem pa ni šlo za to, da bi snovali kako veliko arabsko samostojno kraljestvo; tudi jim ni šlo za to, da bi Palestino dajali v roke komu drugemu. Palestino potrebujejo Angleži za svojo oblast na Sredozemskem morju in za svojo zračno pot v Indijo. Pri sklepanju mirovnih pogodb so osleparili tako Arabce, kakor Jude. Namesto samostojne arabske države so si arabsko ozemlje razdelile evropske velesile. Sirijo in Libanon je dobila pod mandatarno oblast Francija, ki je tam ustanovila navidez samostojno Libanonsko republiko, ki je pa le francoska kolonija. Irak, ki leži nekako v jedru arabskega ozemlja, je postal samostojna država pod angleškim pokroviteljstvom. Mandat nad Palestino in Sinajem so Angleži pridržali sebi. Transjordanija je postala navidezno samostojen emirat, kjer pa odločajo Angleži. Tako je že ob začetku povojne Palestine in njene konsolidacije vladalo med domačimi Arabci in med priseljenimi Judi nezadovoljstvo zaradi angleške sleparske politike. Ta očividna prevara je razgibala celo tako mrtev narod, kakor so Arabci. Začel se je prebujati arabska nacionalizem, ki so ga prebudili Angleži med vojno sami, ko so hujskali Arabce kot celoto proti Turkom. Narodno zavest je pa začela dvigati tudi kultura, ki so jo začeli širiti deloma arabski inteligenti, ki so se šolali v inozemstvu, deloma pa je kulturno vzgojo pospeševal boj za obstanek, ki so ga morali vpj-skovati Arabci z Judi, kot kulturno višje stoječim narodom, ki sili v njihovo deželo. Nasprotja, krivice, zlato Po svetovni vojni so se začeli Judje v veliki meri seliti v Palestino. Ta selitev se je vršila in se vrši docela sistematično. Vse naseljevanje v skupinah organizira in financira Judovski narodni fond. ter njegova naseljenska organizacija »Keren Kajemet Leisrael«. Vsa zemlja, ki jo ta narodni fond v Palestini pridobi s svojini denarjem ali pa s prispevki naseljencev samih, je za večne čase last judovske narodne celote. Vsi naseljenci na tej zemlji niso drugega, kakor najemniki, ki dobe zemljo judovskega narodnega ognjišča v izkoriščanje, in imajo pravico do nje 30 let. V tej dobi jo morajo obdelovati in doseči na njej tisto, kar jim po določenem načrtu predpiše vrhovna judovska naselje-valiia organizacija. Po tem času jo organizacija lahko da v najem komurkoli. S to centralizacijo naseljevanja v eni roki so Judje hoteli doseči dvoje: Prvič ohraniti judovskemu narodu za zmeraj zasebno in javnopravno vso zemljo, ki pride v Palestini v judovske roke. Zemlja ne more postati zasebna last, torej je tudi nihče ne more prodati in ta zemlja ne more nikdar priti v roke ne Judu. Po drugi strani pa je •pogodbeno določeno in zagotovljeno, da zemlja ne bo ležala neizkoriščena, marveč da bodo judovski naseljenci iz nje s pomočjo in podjx>r najnovejših tehničnih pridobitev iztisnili višek. Prav ta določba, ki pomeni osnovo judovskega naseljevanja v Palestini, je za Arabce usodna. Arabsko jioljedelstvo je bilo v Palestini na zelo nizki stopnji. Kar je bilo malega posestva, je bilo precej zadolženo. Zato ni čudno, da so Judje v začetku imeli s svojini denarjem kaj lahko pot. Plačevali so za zemljo vsako ceno; Arabec se je rešil dolga, se je rešil zemlje in dela. Zato so v začetku zemljo radi prodajali. Ko pa je postalo jasno, da je vsa zemlja, ki jo dobe v roke Judje, za večne čase za Arabce izgubljena, je to dejstvo začelo Arabcem odpirati oči. Arabski voditelji so videli, da bodo Judje s svojim denarjem izkoristili nevednost arabskega prebivalstva in tako sistematično izrinili Arabce iz Palestine. Zahtevali so od vlade, naj prepoveduje nakupovanje arabske zemlje, saj v tem smislu, da iiA'; -. I , I fesi! mmm u m; Vi . A K -.«.•* ■ / J. Prirastek v berlinskem živalskem vrtu: bizoni, ki so jih dobili iz Kanade, so se pomnožili. Judje ne smejo izkoriščati bede in zaostalosti arabskega prebivalstva. Druga še večja nevarnost pa je izvirala iz socialne ureditve v Palestini. Večina zemlje je bila last turških in arabskih bejev, ki so imeli ogromna veleposestva. To zlasti v rodovitnih predelih Palestine, na Saronski planjavi, ob morju in na Ezdre-lonski ravnini v Galileji. Ti veleposestniki so živeli povečini v inozemstvu: v Bejrutu, Carigradu, Parizu, Londonu. Zemljo so jim obdelovali najemniki, koloni. Ti so za svoje delo dobivali hrano in stanovanje, ves donos posestva pa je zapravil gospodar. Ko ie zaradi zaostalega gospodarstva in zaradi poslabšanih razmer tudi Palestino stisnila poljedelska kriza, so Judje hitro izvohali priliko in naskočili te velejjosesfnike, ki so bili tik pred obu-božanjem. Ponudili so jim za njihove komplekse naravnost bajno ceno in tako je skoraj dve tretjini vse rodovitne palestinske zemlje prišlo čez noč v judovske roke in to za zmeraj. Dokler niso Judje imeli dovolj svojih ljudi v Palestini in dokler ni bila njihova naseljenska organizacija docela izvedena, so pustili Arabce še zmeraj na zemlji in ti so bili zadovoljni, saj jim je bilo vseeno, za koga delajo. Tudi sicer so Judje ravnali z njimi bolj socialno, kakor pa veleposestniki. Ko pa se je začel tok judovskega priseljevanja množiti, so se morali arabski poljedelci brezpogojno izseliti. Prisiljeni so bili otepati revščino, morali so sc iz svojih prebivališč umakniti v puščavo ter začeti pastirsko življenje. Judovsko priseljevanje je bilo krivo, da so deset in deset tisoči Arabcev morali pasti s poljedelske kulturne stopnje nazaj na pastirsko? Ta dva razloga, ki sta čisto socialne narave, sta v glavnem najbolj netila sovraštvo do Judov. V Palestini gre za to, kdo bo ohranil v svojih rokah palestinsko zemljo. Arabci so v tem boju zaradi neorganiziranosti in zaradi izdajstva svojih bogatih rojakov izgubili skoraj vse. V tem sovraštvu do Judov, ki ima čisto gospodarske korenine, ni nobene razlike med arabskimi muslimani iu kristjani vseh vrst. Vsi so si edini v tem, da morajo z judovstvom bojevati boj na nož; v tem ie tudi razlog, da vsako leto izbruhnejo krvavi poboji, upori in nemiri, ki se vsebolj obračajo proti Angležem kot zaščitnikom judovskega prodiranja v Palestino. Judovstvo, denar, civilizacija Judje, ki so se pričeli priseljevati v Palestino, zlasti odkar so se začela proti judovska gibanja po svetu, pripadajo večinoma imovitejšim slojem. Res je, da se selijo v Palestino tudi judovski delavci, proletarci, ki skušajo osnovati v Palestini kolektivistične naselbine. Toda vsi ti ljudje so če že ne gmotno pa vsaj kulturno dosti višje stoječi, tako da ni v nobenem oziru niti sence enotnosti med njimi in med Arabci. Judje so prinesli v Palestino denar, prinesli so moderno civilizacijo, prinesli so vse dobre in še več slabih oblik modernega življenja. Po veliki večini so ti Judje, razen nekaj fanatičnih vernikov, ki čakajo Mesijevega prihoda, versko docela brezbrižni in pravtako tudi moralno nizko stoječi. Vsa poplava judovske miselnosti, ki je izrabljala za dobiček vse nagone, vse dobro in slabo, se je začela seliti v Palestino, ko so ji začei; v Evropi in drugod zapirati vrata. Tel Aviv, judovska prestolnica in ponos je nele središče judovske trgovine in judovskega razkošja v Palestini, marveč je tudi središče mehanizirane in pozlačene zabave ter mesenosti. Vsi poznavalci Palestine in arabske duševnosti trdijo, da je judovsko priseljevanje prineslo s seboj v Palestino poleg denarja tudi silovit moralni razkroj, ki se kaže zlasti pri mladini. Razkošje, ki ga Judje razkazujejo vsepovsod in s : lel Avivu, prinesli so pa tudi komunizem v vseh njegovih izrodkih. danes preplavljen od judovsko-marksistične literature, kar je izhaja po vsem svetu. Po kinematografih, v Jeruzalemu in najmanjših palestinskih gnezdih vrte ogromno boljševiških filmov. Angleška vlada pusti v Palestini vse: od svobodne ljubezni do boljševiških trgovskih zastopstev ki jih je iz Anglije same izgnala. Komunizem in vsi njegovi spremni pojavi, ki jih prinaša v Palestino judovstvo, prizadevajo skrbi vsem arab-skim vodi lel jem, zato ni čuda, da pozivajo svoje rojake na boj j^roti judovstvu iz tega razloga. Kaj pa Angleži? Angleži so v začetku pustili, naj se stvari razvijejo same od sebe. judovsko jiriseljevanje se je vršilo nemoteno, Judje so brez ovir gnali blazno špekulacijo z zemljišči, organizirali kolonije in v njih svojo upravo. Šele leta 1924. ko so prvič izbruhnili krvavi nemiri in poboji Judov, so se Angleži zganili. Omejili so priseljevanje tako, da so število judovskih priseljencev kontingentirali na 2000 ljudi letno. Zaradi tega je svetovno judovstvo po svojem časopisju zagnalo silovit krik, češ, da se Judom v Palestini godi krivica. Nato so Angleži naredili uslugo Judom. Kontingent nižjih slojev je ostal v veljavi, pač pa so dovolili, da se sme izven kontingenta naseliti v I alestini vsakdo, kdor ijiia 1000 funtov gotovine. Iakih Judov je danes na svetu ogromno, po tej odločbi je šele začelo judovsko zlato romati z vsem zagonom v Sveto deželo. Od tedaj naprej je šla angleška politika zmeraj za teni, da je izigravala Jude proti Arabcem in Arabce proti Judom. Angleži so in bodo skušali Palestino vladati po načelu. »Kjer se jjrepirata dva, tretji dobiček ima.« Zadnji dogodki pa kažejo, da se je zaradi palestinskega vprašanja, zaradi vsebolj odkritih teženj, da se osnuje svetovno judovsko kraljestvo z jedrom v Palestini, začelo na vsem arabskem Vzhodu gibanje predvsem proti tistim, ki ta judovska stremljenja politično podpirajo. To so Angleži. Arabci zahtevajo zdaj i>repoved slehernega naseljevanja Judov v Palestino, prepoved kupovanja zemlje in omejitev judovskega kolonizacijskega dela. Razlogi, ki Arabce silijo do teh zahtev so, kakor smo videli, tako močni, da od njih ne bodo odnehali. Palestina bo gorela v krvi in v nemirih tako dolgo, dokler Angleži ne ugodijo arabskim zahtevam. Potem se morajo pač pripraviti na časopisni ter finančni napad svetovnega judovstva. Kaj bodo naredili, je težko prerokovati. Eno drži: Palestina je za nje danes tako važna kakor Sueški prekop. Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta Doleteli so na močan sovražni oddelek in boj je bil zelo oster: Seržana so ubili na konju, strel ga je zadel naravnost v glavo. Častnik, ki je zapovedoval, ni hotel iti predaleč, da bi po nepotrebnem ne žrtvoval vojakov. Seržana smo zakopali malo dalje od tabora, na grob smo mu postavili preprost križ in vrh njega poveznili legionarsko kapo. Ta dogodek nas je tako rekoč elektrizi-ral: čutili smo, da postaja stvar resna in da je to v resnici vojna. Straže so podvojili in potrojili, tisti vojaki, ki so bili dodeljeni strojnicam, so morali spati ob njih. Legijonarji so ponoči legali k počitku kraj zidu, v vznožju strelnic, z orožjem v roki, pri nogah pa jim je ležal kup granat. Zmeraj smo spali tako s puško na ramah, ker so bili Druži nenavadno gibčni in okretni. Bili so tako predrzni, da so sredi noči prilezli prav v osrčje tabora in odnesli puško kakemu brezbrižnemu vojaku, ki je brez skrbi spal. Izginili so s svojini plenom, spotoma so pa za spomin okradenemu vojaku prerezali še grlo. Zaradi lega ni bilo zadosti, da smo samo spali s puško, marveč smo morali 'nanjo dobesedno leči, če smo hoteli biti varni. . . Za stolpi, katere smo zgradili sta se razporedila dva oddelka kompanije z dvema strojnicama. Bilo nas je vsega skupaj okoli sedemdeset borcev. Take garnizije so branile sleherno trdnjavo. Poveljnik se je s svojim generalnim štabom utaboril in zavaroval v ka-meniti koči, ki je bila obdana z bodečo žico, iz katere so vojaki okoli hiše spletli celo mrežo. Hiša je bila v bližini džamije. Konjeniki so se zmestili v posebno trdnjavo. Vsega skupaj je bilo v tej trdnjavi največ kakih šest sto vojakov. Začasa, ko je patrola hodila okoli straž, se je nekemu seržantu zazdelo, kakor da sliši, kako se kotali proti našemu taboru kamen. Ko je naslonil uho na zemljo, je začul nekak nejasen štropot: valilo se je kamenje, slišalo se je pa tudi krohotanje kamel. »K orožju!« Vzklik je letel od ust do ust. Vstali smo s puško v roki in čakali pred svojimi strelni-cami, pripravljeni na boj. Noč' je bila hladna, ničesar ni bilo videti. Preteklo noč so nas zastonj prebudili in spravili k orožju. Neki mladi Portugalec, pedenj visok in malo trčen, zaradi česar je služil za cilj vsem zbadljivkam, je na straži ustrelil in nas spravil na noge. Vsi smo zdrveli na stolpe, sjjuščali celo rakete, da bi kaj videli — vse to zaradi ubogega psa, ki je bežal in vlekel za sabo svojo ranjeno taco. Mislili smo, da bo tudi to pot tako. Vojaki so začeli mrmrati in psovali so z nezasluženimi vzdevki gospoda, ki jih je prebudil. »Za vraga, čemu neki la vzbuna? Da bi že vendar enkrat prišlo do bitke!...« Tedaj pa je neka luč prebila temo, čez mojo glavo je zletela krogla. Nenadno so številni streli docela razsvetlili temo. Krogle so začele pljuskati na tabor kakor dež in so se s silnim žvižganjem odbijale od kamenitih zidov v ozadju. V svetlobi raket smo zagledali plaz neslišnih strašil, ki so preplavile ves obronek in ravnino. Tako so pokrile ves prostor, ki se je razprostiral pred nami. Začeli smo metati nanje svoje izstrelke. Ko so videli, da jih je izdala luč raket, so besno zavpili. Tudi mi smo zarjoveli. Človek v boju tuli, da niti sam ne ve za to. V začetku sem bil razburjen; puška znamke Lebel ima zaklop, ki ga je treba potegniti nazaj, če hočeš napolniti magazin. Ko sem postreljal svojih osem nabojev, kar ne zahteva dolgega časa, sem hotel spet nabiti. No, pozabil sem na varovalec in tako je vsak naboj, katerega sem potisnil v puško, takoj zletel ven. Ko sem nazadnje svojo nepazljivost opazil, sem začel besno streljati. Prijela me je vojna besnost, dokler se ni cev razgrela tako, da me je peklo v prste. Mislil sem sam pri sebi, da sem docela tih, no pa še sedaj vidim v duhu poročnika Vernona, ki je prišel k me- ni in mi je rekel, naj nikar toliko ne razgrajam. Imel je prav, ko mi je dejal: »Sami izdajate sovražniku mesto, kjer ste, ko tako rjo-vete...« V začetku je vladala strašna zmeda in brezglavost. Tisto malo raket, kar smo jih imeli, smo brž požgali in zdaj je bila tema popolna. Sekali so jo samo sovražnikovi streli. Mi smo odgovarjali s svojimi puškami v smeri, odkoder je prihajala svetloba. Neki skupini Druzov se je posrečilo, da si )e priborila prehod med našimi utrdbami in vdrla v vas. Osrednji tabor in generalštabna hiša sta se dobro držala, toda Druži so zato pregazili konjeniški tabor, poklali posadko in tako prišli do eskadronskih konj. Do konja je lahko prilesti in se ga polastiti, toda težko ga je odvesti, Medtem, ko so divji domačini jahali po vasi, se je bila že zazorila zora. Širila se je nekaka zelenkasta svetloba, tako da smo jih lahko razločili. Konj je večji kakor človek in zato za cilj primernejši. Začeli smo streljati na obrise konj, ki so se kazali v jutranji svetlobi. Bili so to sicer naši lastni konji, toda to nas ni dosti motilo. Kadar je padla žival, smo začeli meriti na prevrženega jezdeca. Malo jih je ušlo našemu neprestanemu ognju. Med. tem so pa njihovi bratj.e z brega obsipavali tabor s kroglami. - Skoraj se je bilo že docela zdanilo. Nastalo je zatišje. V naši trdnjavici so ob strel-nicah ostali samo najboljši strelci, da so se borili s poedinimi sovražnimi strelci. Mi pa smo med tem odpočivali, naslanjajoč se ob zid. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996 Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.