poštnina plačana v gotovini VEC Leto XV. Stev. 18 1 TELEFON UREDNIŠTVA: 2S-€7 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, četrtek 25. januarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali DO ooštl M din. Dostavljen na dom 16 din. toiina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN! 11.409 Cena din 1*— Pomen padca Tobruka Zadnje postojanke so bile osvojene sinoči po avstralskih četah — Število ujetnikov še ni točno znano, znaša pa od 20 do 30 tisoč — Po sodbi vojaških strokovnjakov, se bo bila prihodnja bitka šele pred Benghasijem ob Veliki Sirti — Tudi v Italiji priznavajo vdor Angležev v Tobruk URADNO POTRDILO O PADCU LONDON, 23. jan. Reuter. Uradno ie objavljeno, da je Tobruk kapituliral. KAHIRA, 23. jan. Reuter. V posebnem poročilu, izdanem v Kahiri, javljajo, da so avstralske čete sinoči dokončno vkorakale v Tobruk. Očiščevalne operacije so se nadaljevale v vzhodnem delu. Zadnje utrdbe so padle v britanske roke. RIM, 23. jan. AP. Na Tobruk so izvršile napad 3 avstralske divizije, pojačane z dvema polkoma težke artilerije. Poleg tega sta napadli tudi dve oklopni diviziji in francoska motorizirana formacija. ŠTEVILO UJETIH ITALIJANOV KAHIRA, 23. jan. AP. Pri podrobnostih o zavzetju Tobruka se navaja, da so avstralske čete v zadnjem naskoku včeraj zavzele zahodni del mesta, kjer so se Italijani še branili. Mesto Je padlo po 24 urah boja. Ujetih je na tisoče Italijanov, ki jih pa še ni bilo mogoče vseh prešteti. KAHIRA, 23. jan. UP. Število ujetih Italijanov še ni znano, računajo pa, da znaša 20 do 30 tisoč. Skupaj je bilo doslej ujetih Okoli 100.000 Italijanskih vojakov. Število padlih britanskih vojakov je majhno. UGIBANJA O NADALJEVANJU OFENZIVE KAHIRA, 23. jan. AP. Zavzetje Tobruka pomeni po splošni sodbi vojaških strokovnjakov veliko angleško pridobitev za nadaljevanje ofenzive v italijanski Libiji. S tem dogodkom je osvobojena angleška imperialna vojska, ki ga je oblegala, in na razpolago za nadaljevanje pohoda proti zahodu. Med časom, ko so glavne čete oblegale Tobruk, so angleške motorizirane čete napredovale v posameznih skupinah že do 150 km daleč na zahod od tega mesta, kar pomeni, da obvladujejo celo že teren, ki leži južno-vzhodno od Derne. Vojaški strokovnjaki menijo, da ni verjetno, da bi Italijani skušali nuditi resen odpor v Derni, ker bi tamkajšnjo posadko gotovo zadela enaka usoda, kakor je ono v Sidi el 3a-ranlju, Sollumu, Bardiji in Tobruku, Bolj verjetno je, da bo glavna prihodnja točka Italijanskega odpora šele Benghasi, ki leži že ob Velik! Sirti, to bi pa pomenilo izgubo cele Kirenajke. Vendar je treba na drugi strani upoštevati tudi dejstvo, da bo sedaj napredovanje Angležev zaradi oddaljenosti od Egipta in ogromnih puščavskih razdalj, kakor tudi goratega terena v severnozahodni Kirenajki, mnogo težavnejše, kakor je bilo dosedanje. V dobro je pa treba Angležem spet pripisati, da se bodo sedaj lahko posluževali pri transportih vojaštva, orožja, rnuni-cije in živil pristanišča v Tobruku, ki je v tem oziru zelo prikladno. Z eventualnim zavzetjem Derne bi se ta položaj še izboljšal. Na vsak način pa bodo Angleži svoj pohod v italijansko Libijo nadaljevali ne glede na eventualne težkoče. ITALIJANSKO POTRDILO RIM, 23. jan. AP. Italijansko vrhovno poveljstvo sporoča, da so avstralske čete s pomočjo svobodnih francoskih čet predrle vzhodne utrdbe Tobruka. ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE RIM, 23. jan. Stefani. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je izdalo včeraj iz Afrike poročilo sledeče vsebine: Sovražni napad na trdnjavo Tobruk, ki je Najbolj krvavi boji v Albaniji Italijani so pričeli na osrednjem frontnem odseku protiofenzivo, da bi onemogočili grško napredovanje proti Beratu in Valoni — Poročila iz Aten zatrjujejo, da so grške čete doslej odhiSe vse napade ATENE, 23. jan. AP. Novi vrhovni poveljnik italijanskih čet v Albaniji, general Cavallero, je pripravil, kakor vsi znaki dokazujejo, načrt za italijansko protiofenzivo, ki se je deloma že včeraj pričela, in sicer v glavnem na osrednjem frontnem odseku severno od Klisure. Italijani so spravili na ta frontni odsek veliko čet z drugih odsekov in Iz zaledja, očlvidno trdno odločeni, da tu ne samo zaustavijo nadaljnje napredovanje grških čet, ampak da jih tudi potisnejo dalje nazaj, s čemer b' ’• •-"''nejti primeru laHco prisilili Grke tudi do umika ob morju. Ako bi se ta namera posrečila, bi bila odklonjena vsaka nadaljnja neposredna nevarnost za Valono in Berat. Zdi se, da bo skušal general Cavallero storiti, vse, da prepreči grški predor do teh dveh izredno važnih mest in postojank v Albaniji. Prva laza italijanske protiofenzive na osrednjem frontnem odseku je izzvala krvave boje, najbrže najbolj krvave v vsem dosedanjem poteku bojev med Italijani In Grki, vendar ni dosegla zaželenega uspeha. Grki so dotlej odbili vse italijansko ofenzivne Sunke. Na nekaterih mestih so se sicer morali trenutno za malenkost umakniti, toda v protinapadih niso zopet zavzeli samo prejšnjih položa-iev, ampak so prisilili sovražnika, da se ie umaknil tudi iz nekaterih svojih starih postojank. Boji se še bijejo, a v Atenah So prepričani, da Italijani ne bodo uspeli. Med tem se pa Grki ua jugovzhodu dalje počasi bližajo Valoiil. Ako se Grkom i>oSreči zlomiti italijansko protiofenzivo, bo najbrže padec Valone in Borata le še vprašanje kratkotrajnih operacij. GRŠKO. URADNO POROČILO ATENE. 23 jan. At. As. Vrliovno poveljstvo grške vojske javlja v svojem Poročilu št. 88: Lokalne operacijo so bile krorane z uspehom. Ujeli smo ISO sovražnih vojakov in zaplenili obilen vojni material. Naša letala so uspešno bombardirala vojaške objekte na sovražnem bojišču. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana v baze. Sovražna letala so vrgla bombe na vasj okrog Janjine, a ljudskih žrtev in materialne škode ni bilo. IZJAVA PREDSTAVNIKA VLADE ATENE, 23. jan. Reuter. Pooblaščeni predstavnik grške vlade je izjavil, da so Grki včeraj odbili štiri sovražne napade, katerih cilj je bil predreti v srednjem delu fronte. Italijani so utrpeli velike 'z-gube In so opustili nadaljnje poizkuse. REUTERJEVO POROČILO ATENE, 23. jan. Reuter. Včeraj so grške čete odbile štiri italijanske protinapade. V Albaniji se bijejo sedaj najbolj krvave bitko. Grki napredujejo proti Valom in Beratu. V sektorju Tepeleni so hudi topniški dvoboji. ITALIJANSKO POROČILO IZ ALBANIJE RIM, 23, jan. Stefani. Iz Albanije je bilo izdano včeraj sledeče vojno poročilo: Grško bojišče: Boji krajevnega značaja na odseku 11. armade. Močne skupine bombnikov in strmoglavcev so izvedle napade na vojaške naprave, ceste, mostove In postojanke protiletalske artilerije. Razen tega so bili hudo bombardirani vojaško pomembni cilji v Solunu, Volosu, Prevezi in na Krfu. V noči od 20. na 21. januar so eskadrile bombnikov nemškega letalskega zbora izvedle napade na letališča in pristaniške naprave na Malti. ITALIJANSKI NAPAD NA KRETO RIM, 23. jan. DNB. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča, da je po izvid-niških ugotovitvah o vojaških pripravah Angležev na nekem letališču na Kreti poletel tja italijanski bombnik pod vodstvom nekega generala. Angleži so obsuli letalo s strahovitim ognjem, vendar se je spustilo na 300 m in fotografiralo vse priprave na letališču. Nato je bil odvržen tovor bomb, ki so prizadejale veliko škodo. Bombnik je bil na več mestih zadet, vendar ga je pilot spretno spravil do svoje baze. Kmalu za tem so prišli nad letališče italijanski lovci in s strojnicami obsuli ter pregnali tamkaj zbrane angleške čete. Vsa letala so se vrnila v svoje baze. Ustavitev sovjetskih dobav Grčiji CARIGRAD, 23. jan. ZPV. Tc dni ,e dospela v Carigrad j,rrška trgovinska delegacija, ki se ie 14 dni brezuspešno pogajala v Moskvi zaradi dobave žita in premoga iz Sovjetske zveze. Kakor se je izvedelo, Sovjetska zveza floče dati Grči]! niti žita niti premoga. Ob priltkjt-po-gajanj so sovjetski zastopniki naglaSali, da bo SSSR lahko razpravljala o eventualni prodaji žita in premoga Grčiji šele tedaj, kadar ji ta Izroči ladje, ki jih je SSSR kupila v Grčiji tik pred vojno z Stalijo. Te lad‘e so sedaj v angleških pristaniščih ali pd pod kontrolo Anglije, ki ne dovoli, da bi Se izročile SSSR. Do re- šitve tega vprašanja ustavlja SSSR sploh vse dobave Grčiji. Vendar je grška delegacija dobila vtis, da nic, tor-pedovk in podmornic za kooperacijo z vojno mornarico. Predvidena je gradnja 10 takšnih ladij. Predlog bo prišel zdaj še pred senat. Produkcija !efal v Ameriki WAHSINGTON, 23. jan. Reuter, šef vrhovnega obrambnega odbora Knudsen je izjavil, da se nadeja, da bo do julija 1942 zgrajenih 33.000 vojnih letal. Od tega bo 14.000 rezerviranih za potrebe Velike Britanije. V decembru je zapustilo tovarne 799 letal, ni pa hotel povedati, koliko od teh jih je šlo v Anglijo. TUDI RUŠILEC »HYPERION« IZGUBLJEN LONDON, 23. jan. Reuter. Admiraliteta javlja, da je izgubljen angleški rušilec »Hyperion«. DONOVVAN IZGUBIL POTNI LIST SOiFIJA, 23. jan. Reuter. Ameriški polkovnik Donovvan, posebni odposlanec Roosevelta, je bil pri kralju Borisu eno uro in 20 minut. Med pogovorom je opazil, da je izgubil svoj diplomatski potni list. Orient-ekspres je počakal 20 minut, da so Donovvanu na poslaništvu naredili novega, nato pa se je odpeljal v' Beograd. BORZA. C u r i h, 23. jan. Devize: Beograd 10, Pariz 8.20, London 16.10, Ne$ryork 4.31, Milan 21.70, Berlin 172.50, Sofija 4.25, Budimpešta 85, Bukarešta 2.15. Mariborska napoved: Pretežno oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj jo bila maksimalna temperatura 4-9.1, danes minimalna fl, opoldne '3.1. Količina padavin od včeraj in danes je bila 1 mm. Daladier se je strinjal s pogledi daleko-jvicinih mož, kakor sta bila Reynaud in [polkovnik de Gaulle, ki sta zahtevala, da Ise francoska vojska prilagodi razmeram, kakršne je uvede! Hitler v svojo vojsko. jToda, kdor koli je zahteval, naj se usta-jriovijo motorizirane divizije v francoski Ivojski, je naletel na energičen odpor ter j na magične besede: »Maginotova črta!« Teor^a Maginotove črte Obstoj Maginotove črte je uspaval Francijo, da je nadaljevala z negativno politiko v diplomaciji in v vojaški strategiji, ki je seveda postala katastrofalna v primeri s Hitlerjevo energijo in ambicijami. Prvi dokaz, da je Francija začela s politiko »čakaj in glej« za okopi Maginotove črte, je bil dan v marcu 1936, ko so Nemci vkorakali v Porenje in je Francija ostala pri miru. tega trenutka dalje je postalo francoskim zaveznikom jasno, da jim Francija ne bo pomagala, če bi zašli v vojno z Nemčijo. Nemčija je zgradila Siegfrie-dovo črto in s tem odrezala Francijo od srednje Evrope. Francija je prenehala biti prvorazredna velesila. Francoska vlada in zunanje .ministrstvo sta dobro vedela, kaj pomeni nemška zasedba Porenja. Zakaj ni Francija reagirala? Izolacionaiisti v ospredju Hitler je izbral zelo dober trenutek :za svojo. akcijo. V Franciji, sojbili pred volitvami v parlament. Albert Sarraut in Pierre Ftandin sta uvidela, da jima angleška vlada ne bo pomagala ter sta se odločila, da ne reagirata, če bi Francija bila sposobna, da nastopi sama, bi lahko zadržala nemške divizije pred Porenjem. Anglija bi itak morala priti za njo. Francija ni bila pripravljena, da prevzame ri-ziko. Od tega trenutka so začeli izolacio-nisti v Franciji, Boimet, Flandin, Lava! in ostali, pridobivati na ugledu, intrigirali so proti vladi ljudske fronte. Francija se je umaknila za Maginoto-vo črto kakor ostarela želva, ki se potegne v svoj oklep. Nemčija je bila prosta v Evropi. Ko je opravila s Češkoslovaško in Poljsko, je. lahko udarila na Francijo: šla je skozi, kakor gre žica skozi sir. Maginotova črta je ohromila francoski duh, Francija je bila prepričana, da tc nihče ne more predreti. Podaljšali je niso niti do morja, meja proti Belgiji je bila zelo slabo utrjefia. Nemci so pa pripravili v vseh detajlih ofenzivo vprav na to najslabšo točko odpora. Neverjetne epizode ob Renu Ko sem v tistih mirnih mesecih kot vojni dopisnik obiskal fronto, sem govoril z nekim polkovnikom, ki je utrjeval francoske položaje ob oibali Rena. Vprašal sem ga, če imajo Nemci na drugi strani tudi tako dobre utrdbe. Dejal je, da ne. Pripomnil sem, zakaj ne napadejo nemških utrdb. V odgovor se mi je pomilovalno nasmehnil. Resnica je bila pač ta, da ni hotel nihče napadati; delali so utrdbe in čakali, kdaj bo Nemec napadel. Na obeh straneh Rena so delali, utrjevali, videli so se, vendar niso streljali ne eni ne drugi. Neko noč sem bil v dobro utrjenem položaju na obrežju Rena. Zjutraj sem hodil po rovih in opazil na drugi strani reke mladega nemškega vojaka, kako se, gol do pasu, umiva v vodi. čudno se mi je zdelo, da se lahko tako mirno sprehaja ob Reniu tam, kjer sta bili na francoski strani dve strojnici. Vprašal sem francoskega stražarja, zakaj ne strelja. Začuden me je pogledal, zakaj sem tako željan kr- vi ter mi odgovoril: »Saj niso slabi, če bi pa bili, bomo že streljali«. Misel, da Nemci »niso slabi«, je bila žanre nova in posebno sem se čudil, da jo je izrekel francoski vojak. Premišljeval sem, kakšen efekt je imelo to stalno opazovanje nemških vojaikov na francoskega vojaka: videl je, kako so sc zjutraj umivali in poslušal jih je, ko so zvečer igrali na harmonike, drugi pa peli sentimentalne pesmi. Njihova naloga je bila, da pazijo na nasprotne vojake in pišejo poročila. | (Dalje.) Neguševe čete so odšle v bo| za domovino Koncentrične operacije britanskih čet v Vzhodni Afriki — Pomen jezera Tana in okoHce, zibelke Abes niše, za namakanje angleškega Sudana in Egipta — Nova faza abes nske zgodovine Angleške operacije v Afriki, v katere je po zadnjih poročilih vključen tudi koncentričen napad na Abesinijo z dveh strani, so sprožile ncvo zanimanje za državo židovskega leva. Ob Modrem Nilu se je pojavil odstavljeni ■ ntguš, za abesinsko mejo, v notranjosti in zunaj nje se zbirajo vstaši v Selasijit zvestih HAILE SELASIE ie poslal po zadnjih poročilih svoje prve čete iz Sudana v Abesinijo četah. Kakor v preteklosti, tako postaja tudi zdaj najpomembnejše operacijsko področje zahodna Abesinija, pokrajini Amhar in God-jam okrog izvirov Nila, jezera Tana. Ko je bila Abesinija še samostojna, je 1931 vložila pri Zvezi narodov protest zaradi sporazuma, sklenjenega med Italijo in Velijo Britanijo. Obe kolonialni državi na vzhodu Afrike sta se zedinili k skupni pomoči pri vzajemnih ciljih v Abesiniji. Italja je želela iz Eritreje zgraditi preko Abesinije železnico v svojo Somalijo, Velika Britanija pa je hotela prevzeti vse koncesije na področju Tanskega jezera. Ta pogodba je bila proti vsebini trojnega sporazuma med Anglijo, Francijo in Italijo, sklenjenega 1906, da ne bodo nič podvzele v Abesiniji brez soglasja vseh treh držav. Francija je bila tedaj razburjena. jezero Tana ali Tiana pomeni »globoko jezero«. V amharskem narečju mu pravijo Ta-na Bahr. Leži v središču vulkanskega visokega masiva in je nastalo nekako pred 5000 do 10.000 leti. Samo jezero leži 1800 m nad morjem, vrhovi okrog njega dosegajo višino 2500 do 4820 m. Površina jezera znaša blizu 3000 km'-. Napolnjuje se z deževnico, ki se zbira v obsežni, 16.500 km3 veliki okolici bazena. Ena tretjina deževnice se izteka v jezero, vse drugo izpari ali pa izgine v zemljo. Toda, ona tretjina, ki napaja jezero, znaša povprečno 7,560.000.000 vode. Vsako leto izpari v jezeru 1.35 m vode, ostane je tedaj še 3,400.000.000 m* za odtok v Modri Nil. •Obale jezera so po večini strme, na vseh straneh ga obdajajo visoke planote. Na njih so nepregledni pašniki, kjer se pasejo velike črede lepe živine, volov in krav. Srednja dnev-Jia temperatura se suče med 17 in 22° C. Na polotokih jezera sade domačini z uspehom kavovec in bombaž. Južne obale Tana in Modrega Nila so pokrite več kilometrov daleč visoko v breg s neskončnimi polji papirusa, ki ga v glavnem uporabljajo za pletenje čolnov. Ti lahko vzamejo s seboj včasih po več top blaga. Prebivalstvo je po večini am-Iiarsko, nekaj je muslimanov Wetosov, ki se izdajajo za potomce starih Egipčanov. Večinoma se bavijo z lovom na nilske konje, katerih meso jedo, kožo pa prodajo. Goje tudi koruzo, tako zvano dagousso, črna zrna, ki se uporabljajo za pridobivanje alkohola, dalje krompir, grah in rdečo papriko. Jezero Tana je posejano z vrsto oto.dsl. Zasebnikom ne bo znižal obresti pač pa uvedel tri vrste posojil po 5. 10 in 15 let. g Sef arhitektonskega oddelka banske oblasti v Zagrebu se jo z nekaterimi banovinskimi inženirji vrnil iz Romunije, kjer je proučeval vzroke katastrofalnih posledic potresa na nekaterih zgradbah v Bukarešti in PIoestiju. g 500 din akontacije na 1 oral, zasejan s sončnicami bodo dajale letos tovarno olja pridelovalcem po odloku Prizada, ki predpisuje enake pogoje iu dogovore med Nove cigarete .,I)ul>ravka" je dala v pridelovalci in tovarnami. Pridelovalcem promet mouopolska uprava v posebnih je zajamčena odkupnina 350 din za 100 kg luksuznih škatlicah, ki so zamotane še v suhega, zdravega in prerešetanega semena, celofan, da bi ostale cigarete sveže. Name- franko proizvodno področje, brez odbij.*-njene naj bi bile predvsem kadilkam, 15 j kov. Cena l>o višja , če lo odobri mini«-cigaret stane 9 din. slrstvo. Resolucija ptujskih obrtnikov Združenje obrtnikov v Ptuju je poslalo na odločujoča mesta sledečo resolucijo: -Odločno nasprotujemo nameravani spremembi zakona o socialnem zavarovanju delavcev v tem smislu, da se obolelim članom zavarovanja pri OUZD, ki so samo za teden bolni, ukine hranama, ki jo po zakonu plačujejo OUZD. Nameravana sprememba bi gmotno zelo občutno prizadela delavstvo, ki bi v časti enotedenske bolezni, kakršnih je navadno največ, ne prejemalo od OUZD nobene hranarine, kljub temu da so se sedaj prispevki OUZD občutno povišali. Zaradi, tega se pridružujemo borbi delavstva ter zahtevamo, da OUZD izplačuje liranarino kakor do sedaj že po tridnevni bolezni.« g 15 milijard din so poslali v Jugoslavijo od I. 1918. naši izseljenci iz Amerike. g »Srbija« d. d. je nova delniška družba, ki je ustanovljena v Beogradu s kapitalom S milijonov din in ki se bo bavila s prodajo vseh poljedelskih proizvodov. g 900.000 hi vina so pridelali lani v Dalmaciji. Ker je bil po drugih pokrajinah države letos slab pridelek, so cene v Dalmaciji dobre. Dingač (vse cene za 1 hi) so plačevali po 900 do 1000 din, šibeniški opolo 700 do 750, belo vino 775 do 825 din, viška vina 58 grad. itd. Ponekod so začeli zasajati v precejšnjem obsegu nove vinograde. Toda strokovnjaki napovedujejo po vojni hudo vinsko krizo ter svarijo pred povečanjem vinogradne površine. g Pomanjkanje kave v Turčiji je povzročilo. da so ostali mnogi lokali brez ,,turške". Rezerve so izčrpane. Pričakujejo pa 10.000 ton kave iz Port Saida. g Koncern »Reichswerke Hermann Go ring« bo povečala temeljno glavnico od 100 milijonov na 250 milijonov mark. Spremenjeni so tudi statuti, da se na ta način omogoči reorganizacija. g Turška zunanja trgovina čuti tudi mnoge nevšečne posledice vojne. Od 1. 1938 se je promet zmanjšal za 38%. Najobčutneje je nazadoval promet prvih 11 mesecev 1940 in sicer za 44%, dočim je istočasno uvoz padel le za 11%. Radio Pelek, 24. januarja Ljubljana: 7.15 plošče; 11. šolska ura; 12. naši zvoki (pl.); 13.02 koncert Ro; 1730 Ro; 18.10 ženska ura; 1810 francoščina ; 19.50 ,.Planinec ljubi živali"; 20. zbor „Grafika“ (pl.); prenos simfoničnega koncerta iz Beograda; 21.10 plesna gl. (pl.). — Beograd: 11.35 zabavni koncert; 14.20 iz Beethovnovih del (pl); 18.30 narodna pesmi; 19.40 pesmi naših muslimanov;20,1.j simfonični koncert Ro; 22. koncert so-* dobne gl. Bratislava: 11.05 Rach-Gouuod, Avc. Maria; 12.05 salonska gl; 13. pisan koncert; 16.20 Grieg, sonata „Peer Gynt"; 20.15 slovaške pesmi; 21. Dvorakova sinu fonija. — Praga: 12.40 maudolinski iu kitarski koncert; 13.45 pevski in orkestralni koncert; 14.10 !Iaydnov koncert; 15. zabavni koncert; 18.20 lahka g!.; 19,30 češka gl,; 22. češka gl. — Sofija: 12.15 lahka in plesna gl.; 19. koncert lahke gl.; 19.5(1 Puccini „Madame Butterf!y"; 22. plesna gl. — Ucromiinster: 12.40 Ro; 16.30 variete; 19,25 zimske pesmi;- 19.45 orkestralna gl. — Budimpešta: 13.30 Ro; 15.20 ciganski orkester ;20.20 pisan spored; 21. plesna gl. — Bukarešta: 13. lahka gl.; 19.20 koncert. romunske gl. — Francija L: 17. zabavna gl. — Italija L: 14.30 koncert komorne gl.; 18.40 zabavna gl.; 19.50 simfonični koncert- Anglija L: 19.20 zabavna in plesna gl.; 20. večerni spored; 23.15 plesna gl. W. E. BARTHELL: 29 ZENA V DŽUNGLI Eksotlini roman iz »Tvoja pot je moja pot, o mem-sahib! INDIJE jc šepetalo zvesto dekle šla je k Ghagiri Musinivvalhju, ki ga je že dolgo prezirala, in čigar vdanim prosečim besedam je šele polagoma naklonila pažnjo. »Mem-sahib bo zopet potovala z menoj,« mu je dejala. Prestrašen je ttesktiil debelinko z rokami. >0 Vislmu! Ohrani jo! Zakaj je ne pustijo zle sile v miru?! Streho ima in posteljo, in mene ima, Ghagiro Musiumwal-lija, ki ji je zmerom pripravljen kuhati božanske jedi! Neki demon sedi v njenem srcu,« >Kar dela mem-sahib, je prav!« odgovori Mavvasa strogo, sa rangi!« »Mojo sarangi?« vpraša strme debe-luhar. »Čemu pa potrebuješ mojo sarangi?« 'Posodil ml jo boš, da bom mem-sahib na poti kdaj zaigrala kako veselo pesem.« Zamišljeno jo je pogledal: »Ti?« »Ali misliš, da znaš samo ti take umetnije?« se je smejala Mavvasa. »Moj oče je lončar v Dakki, in lonci so vsi muzikalični. Od njega sem sc naučila.« >Daj mi svojo »Razbiješ jo!« je tožil. »Tedaj si kupiš novo — z denarjem, ki ti ga je bila dala mem-sahib, da bi iskal Agnes!« je ukazala Bengalka s prezimim zgibom ustnih kotov. Ghagira je nejevoljno potegnil sapo skozi nos. »Vzemi sarangi — podarjam ti jo!« »Nočem je podarjene!« je kljubovala Mavvasa. »Prinesem ti jo nazaj,« S tem ga je ostavila stoječega, in Ghagira Musimvvalli jc v svoji sobi z žalostnimi očmi strmel v omarico, v kateri je spaia njegova sarangi... * Deset dni pozneje je počivala popotna družba Henryja Forresta v varstvu skale, pod katero je tedaj Agnes sanjala o novem mungosu, ki ga je hotela ujeti z zanjko,.. Dvanajst krepkih, ogorelih postav s tropskimi šlemi na glavi je peklo pri ognju meso. Peli so. kadi H, se šalili. V bližini sta stala dva šotora /.a Forresta in Beato. Forrest in Beata sta sedela ob strani poleg prepada; tiho sta sanjarila v tišino večera, v ravnino, prežarjeno z zahajajočim soncem, m v igro barv na večer-i uetn nebu. Daleč proč je sedela Mavvasa na nekem kamnu in brkljala okoli zavoja, ki ga je nosila z dovoljenjem svoje gospodarice s seboj. Prvikrat je našla čas za sarangi. Medtem ko je dotlela zarja in je nenadoma nastopil mrak, je začela skoro neslišno, tožno, sladko in nežno ubirati strune. Henry Forrest je prisluhnil. »Kaj te to?« vpraša tiho. »Mawasa je — pesem s Hijnavata igra ... Agnes jo je popevala ...« šepeče Beata. In čuj, prožen, zvočen glas Indijke zveni skozi noč. Forrest je ujel besede. Kakor na žametnih krilih so plavale preko skal Himalaje iu padale na širno ravnino. Cez džungle iu reke... tja do groba moža, ki ga je Beata ljubila... tja do morja — in se razgubile kakor angelski spev v srcu boga. Ko dih z neba, ko strune zvok, je prišla sreča z daljnih gor — preplula nespoznana je rek til tl tok od mesta v mesto, od vasice v vas. Ko sen srca, ko lotosa vopjivi cvet in kakor nič, zgolj daljni šum, le misel, plavajoča v zrak, kot vzdih iz skritega srca sarange. Spodaj je bila globina že zavita v temo. Toda zgoraj, v daljni višavi belih ledenikov Himalaje, je žarelo še zmerom v rožnatem siju. Nenadoma je vzplahu-tal iz globeli mogočen orel strmo navzgor v purpurno svetlobo. Kraljevsko so se Širila njegova črna krila. Ljudje ob 'ognju so utihnili. Drug za drugim so pri- i sluhnill sladkim zvokom sarange. Mož ob breznu in plavolasa žena sta molčala in mislila... iti zvezde noči so se iskrile v svoji večni luči... Večer je prišel, dvignile so sence se gori k beli Himalaji. Zemeljska noč je sanjala o boju, zmagi, o zlatih slavjih, činih drznih. Višavje pa žari kot sončna kri v gorovju skalnem na obloku, kakor da v tisočeri bolečini ljubezen sama se upepeljuje. »Agnes!« je dahnila Beata. Polna spoštljive plahosti je prijela roka Henrvja Forresta njeno in držala njene prste, jih držala z nežnim, trdnim stiskom. Beata mu je ni odtegnila ... Bila je globoka noč. Dolgo, dolgo so molčali ljudje v samoti. Od nekod iz gozdov je vel blag vonj; damarske smreke so šumele v vetru. Kakor iz rahlega prozornega stekla se je zdela temina ... bilo je, kakor da bi imela zemlja svojo lastno luč, kakor da bi svetile gore iz svoje notranjosti... V prepadih in globelih je rasla in so širila bela megla in čarala koprenaste, pravljične postave ... Še enkrat je dvignila Mavvasa lok čez sarangi... boleč ton je vztrepetal skozi tišino... .odmaknjeni trdim stvarem sveta, hrepeneči po čudežu, otroško verni in pobožni... tako so prisluškovali ljudje v daljavo ... (Dalje) Novice Prekmurska metropola se stalno veča Pred vojno je bila Sobota Sc vas z Uradom, okrog katerega sc je Siril več-hektarski gozd s stoletnimi hrasti. Z novimi mejami pa se je spremenil njen pomen in s lem tudi njeno lice, ki dobiva vedno bolj značaj odprtega, širokega panonskega mesteca. Uradi in industrija, ki je še sicer prešibka za toliko delovnih rok kot jih je tukaj, ustvarjajo v sredi mesta nadstropne hiše, ob robeh pa hišice s kmeti. Od vseh slovenskih mest pa sc loči Sobota po tem, da sc gradi po načrtu in ne :li po njej. To je opazno Selc v zadnjih letih, ko je občina s sedanjim županom odkupila bivše S^aparijevo posestvo ter ga razparce-lirala. Na teli parcelah stoje že mnoge stavbe in bodo še nekatere važne javne zgradbe, kakor gimnazija in velika ‘20 stanovanjska hiša V preteklem letu pa je bilo izdanih 31) gradbenih dovoljenj za pritlične, zvečine uradniške hiše, 5 eno-, 2 dvo-in 1 trinadstropno zgradbo. Sobota sc je torej povečala za 47 stavb, od katerih še niso vse dograjene, med njimi 12 dvosobno stanovanjska železničarska hiša in nova trinadstropna osnovna šola ob cesti kralja Petra. Z 22. učilnicami bo zadovoljevala Soboto-pri kjer bodo revni dobivali mleko, posebno učilnico za rokodelski pouk, z veliko telovadnico opremljeno z odrom za proslave, bo spadala med najmodernejše šole v Jugoslaviji. Kaj pa bo s pretesnim gimnazijskim poslopjem. je še vprašanje kredita ali soboške podjetnosti. Kljub tej veliki rasti je še vedno veliko pomanjkanje stanovanj. Zatorej še pomnoženem naraščanju več kol 50; je nujno, da občina čimprej zgradi let. S kuhinjo in posebnim hodnikom., dom, v katerem bodo tudi stanovanja. Poplave vsepovsod Zaradi južnega vremena se sneg naglo j poplava je v okolici Subotice, kjer je vo-topi. Iz raznih krajev Slovenije pri lajajo da porušila okoli 20 hiš. Močno grozi lupo roči la, da so reke in potoki prep‘aviii, di Kolpa, ki je poplavila že ogromne polja in ceste. Sava je močno narasla., komplekse zemlje. V okolici Petrinje je Tudi vodostaj Drave je že preko norma-i promet zaradi poplav močno oviran. Po-Od leta 1933. pa do 1910 je bilo iz-j le. Se huje pa je ponekod na Hrvaškem j nekod je na cestah nad pol metra ode. danih nad 250 gradbenih dovoljenj, i in v južnih krajih naše države. Velika j Razvoj podeželskega gasilstva V nedeljo je imela gasilska četa v Križevcih redni občni zbor s proslavo rojstnega dne princa Tomislava, pokrovitelja gasilcev. Občni zbor je vodil predsednik gospod Osterc. Preteklo leto so morali biti gasilci v stalni pripravljenosti, ker so to zahtevali .pogosti požari na Murskem polju. Saj so baš križevski gasilci obvarovali poslopij in imetja za preko milijon dinarjev, letos bodo križevski gasilci proslavljali SOletnico obstoja in bo 15. avgusta velika svečanost. Rcnoviraii bodo gasilski dom in prizidali stolp za sušenje cevi. GASILSKA ČETA TIIHOVLJ E-TKG je v nedeljo imela 51. občni zbor pod vodstvom predsednika g. Bregarja. Celai kongresa. šteje 5(3 aktivnih in 160 (>odpornili članov. Ima podmladek t \ t nadebudnimi gasiički ter 2 oddelka gasilcev vojnih obveznikov (retjega poziva. V tajniškem poročilu se je zrcalila velika aktivnost moderno opremljeno čete; blagajnik pa je zborovalce razveselil s poročilom, da je pa novi orodjarni, ki je bila obremenjena z 80,000 din, samo še 20.000 din dolga. Občino je na zboru zastopal podžupan g. P le v še k, Gasilsko župo pa g. Ule. Gasilci so izročili diplomo častnega članstva svojemu vzorniku, župnemu starešini g. G u čeku Francu, zbor pa je imenoval za novega častnega člana tudi g. Naglavca Jura, prvega borca za uvedbo slovenskega poveljevanja v tukajšnji četi- Na koncu so bile razdeljene diplome, tudi tekmovalcem z gasilskega Begunci iz Albanije v Kotoru Te dni so ponovno pripeljali v Kotor skupino beguncev, ki so zapustili Albanijo in prešli na naša tla. Vsi so Atba-nasi, ki jim po dobro ohranjenih zelenih oblekah ni videti, da bi se bili udeleževali bitk. Begunce so s parnikom prepeljali v Hercegnovi, od koder so nada-lievali vožnjo z vlakom. HIDROPLAN V BARU Potniki, ki prihajajo iz Bara, so pripovedovali, da je v tamkajšnjem pristanišču pristal trimotorni hidroplan tujega porekla. Pristati ie mora! zaradi slabega vremena. Pilot in ostali člani posadke so se javili našim oblastem. Vihar je nosil hidroplan po morju, vendar so ga rešili. DVA ZABOJA VOJNEGA MATERIALA ie naplavilo morje pri otoku Lopud. V zabojih so bili zračni torpedi tujega porekla. Material so izročili našim vojaškim oblastem. Na otoku Mljetu pa je morje naplavilo truplo nekega italijanskega vojaka. Pokopali so ga z vojaškimi častmi. JELENJA DRUŽINA SE JE ZATEKLA NA KMETSKO DVORIŠČE Hud mraz in glad sta pred dnevi prisilila lepega jelena in štiri košute, da so zapustili planine in se zatekli na dvorišče nekega gostilničarja v Novski. Jelenja družila je bila zelo krotka in se je * dala ujeti. Dobrosrčni gostilničar jo je spravil v ogrado in jo nakrmi! s senom. PONESREČENO LADJO SO IZROPALI Poročali smo že, da sc je blizu Boke Kotorske ponesrečila ladja ..Srebreno". Le del ladje je še molel iz morja. Priliko so izkoristili neki prebivalci okoliških otokov in ladjo izropali. Odnesli so mnoge dragocene predmete, ki jih takrat zaradi viharja niso mogli izkrcati. Luške oblasti so uvedle zaradi tega preiskavo. 40.000 DIN V Trgovec Mirko - STRANIŠČU Baiaš iz subotiške okolice je doživel veliko smolo. V vlaku med Subotico in Beogradom je odšel v vagonsko stranišče, kjer je na veiiko nesrečo pozabil aktovko, v kateri je imel 40.000 din. Ko se je čez nekaj minut vrnil in iskal dragoceno torbico, jc ni več našel. ZENA, KI JE PET LET DOKAZOVALA, DA JE BILA POROČENA Y Paračinu živi vdova Ruža Aleksičev«, ki je morala polnih pet let potom vseh sodišč dokazovali, da je bila poročena. Dokaz ji je služil za uživanje. prcužilka, katerega so ji sorodniki oporekali. Vdova jc imela smolo, ker j c pravoslavni duhovnik, ki jo jc poročil s pokojnim možem že. umrl; pozabil je namreč njeno poroko vpisati v knjige. Umrle so tudi vse priče, razen »starega svata", ki je moral s prisego potrditi vdovino izpoved. Po petih letih so končno sodišča le bi|a prepričana, da jo bi|a Ruža omožena in da ji pripada preužitek. , _) Zadnji živa priča »Narodnega tabora« v Zivalice so bile srečne- in so se že v tie- j Ljutomeru I. 1868. V Ljutomeru je praznovala kaj dneh tako udomačile, da so ljudem!1®.tni^° f0i8tvi» ?,nanaJn spoštovana mati iedle i/ rok Jelena i.. košuto HoHn sni... Manjo nastopil po prvem polletju. o Sv. Trojica v Slov. goricah je. zopet doživela veseli dan. Veseloigra ,,Nedolžni lahkoživec" je razveselila vse gledalce. Splošne pohvale je bil deležen Žmavc Andrej, ki je igral glavno vlogo. Nadalje so igrali Bojan Dren, Golob Ernest, špen-dan Štefan, Križnič Vilma, Pogačnik Emi-ca, Mihorič Marica, Zorec Edita in Kobal Pavla. Največ k uspehu in lepoti igre jc pripomogel režiser Jože Križnič. Ponovitev »Nedolžnega lahkoživca" bo v nedeljo, 26. t. m., ob 15. v dvorani Ernesta Golobu. o Odjuga jc nevarna. V bližini Sv. Trojice v Slov. goricah so zaradi močne odjuge zdrknili trije avtobusi s ceste. Tako jc začasno bil pretrgan avtobusni promet z Mariborom, Mursko Soboto in Ljutomerom. Plul p. Združenje obrtnikov v Ptuju, ki šteje 513 članov, je imelo v Mladiki I. občni zbor. Vodil ga je predsednik g. Brus iz Spuhlje. Tajnik združenja g. Jakončič je poročal, da je vpisanih 181 pomočnikov in 307 vajencev. Novi preračun predvideva 37.200 din. Članarina se deli na 3 kategorije: I. 200 din, v 11. 100 din in III. 30 din letno. Inkorporacija za L kategorijo je 1000 din, II. 750 din in za III. 500 din. C mllrn Koncert slovenske klavirske glasbe V četrtek zvečer je bil v mali dvorani »Uniona« koncert mladinske klavirske glasbe slovenskih komponistov, ki ga je priredilo Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev »Ujma«. Že samo dejstvo, da premore naša klavirska literatura mladinskih skladb za en cel večer, je zelo razveseljiv pojav in kaže, da se naši skladatelji vedno bolj in bolj posvečajo tudi instrumentalnemu ustvarjanju. Koncert sam pa nam je dokazal, da je tudi kvaliteta našega mladinskega klavirskega opusa take stopnje, da lahko v lepi meri zamenja tujo tovrstno literaturo, na katero so bili naši koncerti in produkcije doslej navezani. Spored, ki je obsegal .16 avtorjev raznih smeri z nad 30 skladbami, je mojstr- sko podala ga. Marta Osterc-V a 1 j a I o. Vse skladbe je igrala na pamet, kar je v veliki meri pripomoglo k poglobljenemu podajanju, s čimer je umetnica pritegnila tudi vse navzočne. Gospa je prejela tudi dva šopka in bila deiežna prisrčnega odobravanja, da je morala na koncu še eno skladbo dodati. Med izvajanimi skladbami so bila tudi dela celjskih skladateljev C. Preglja in Mirce Sancinove, katere odlična Uspavanka je bila sprejeta z velikim odobravanjem; enako tudi Valček, ki ga je ga. Osterc dodala. Bil je zelo lep umetniški večer. V polni meri bi zaslužil častnejši obisk naše javnosti, ki bi morala pokazati večje zanimanje za delo naših skladateljev. ■i" naznovrslnc časopise. Zvečer so vsa i bolnika, ki jim neutrudljivo pripeve 'us zbore po končanem delu v sobi d uje. kaj je po svetu novega. c. Mariborsko gledališče bo gostovalo v Celju v petek 7. februarja, ob 20. /, burko s petjem v 3 dejanjih ..Habakuk", ki jo jc napisal Celjan dr. Dobovišek, uglasbil Radovan Gobec, šol. upr. v Jurkloštru. Gledališče jc za to predstavo žc razprodano, ker pa je zanimanje zelo veliko, sc je gledališka uprava odločila še za drugo predstavo, ki bo predvidoma v sredo, 12. febr. Predstave bodo izven abonmaja^ Vstopnice se naj za prvo predstavo dvignejo v Slomškovi tiskovni zadrugi, kjer se dobijo vstopnic« tudi za drugo predstavo. c. Potreba novega niostu. Prejeli smo: V Pečovniku v celjski okolici je premogovnik »Bohemija«, ki se je v zadnjih letih močno razvil in se ga lahko prišteva med velike rudnike v Sloveniji. Iz rudnika dnevno izvažajo s tovornimi avtomobili in ostalimi vozili na vse strani velike količine premoga, Ves ta premog se mora odvažati po cesti pod Starim gradom, tudi količine namenjene v smeri proti Laškemu, kar je zelo zamudno. Rudarji, ki so v rudniku zaposleni z one strani Savinje, morajo delati vehke ovinke, da pridejo v rudnik. Nujna potreba bi bila, da bi sc zgradil novi most, ki bi vezal Pečovnik /. drugo stranjo Savinje v smeri proti polul-skemu kamnolomu. K stroškom bi gotovo prispevali tudi rudnik, apnenik in drugi zasebni interesenti. Prevoz premoga bi bil zelo skrajšan in bi se tak izdatek kmalu povrnil. Važen bi bil most še za ostali promet med temi kraji Razbremenjena bi bila cesta iz rudnika do mostu Voglajne, ki zaradi preobremenitve močno trpi in je pod Starim gradom na nekaterih mestih že za vožnjo naravnost nevarna. Pred nekaj dnevi je bil slučaj, da je tam zgrmel voz s konji vred v Savinjo. K sreči je zadeva potekla brez večjih posledic. O zadevi naj bi pričeli razmišljati in jo čimprej realiziral. c. Namestitev svetilke na drugi strani »Grenadirjevega« mostu bi bila nujno potrebna. Po cesti mimo niostu je močan promet posebno v večernih urah. Vozila butajo v terni ob most, pa tudi za pešce je tema tam neprijetna. Prebivalstvo prosi, da bi se tej želji ustreglo. c. V statistiki o konsumiranih alkoholnih pijačah v Celju smo navedli, da je znašal konsum piva v minulem letu 493 hi. Pravilno mora biti 4493 lil. Konsum piva je napram letu 1939 narasel za 1753 hi. c. Na Ljudskem vseučilišču bo predaval drevi ob 20. pisatelj Miško Kranjec o temi »Književnost in njene naloge do sodobnosti«. c. Od 1. julija do 31. dec. je bilo v Celju najdenih več raznih predmetov. Najdem predmeti so shranjeni pri predstojništvu mestne policije, kjer jih lahko lastniki dvignejo. c. Ako želite kaj kupiti, prodati ali karkoli, oddajte mali oglas v upravi »Večernika« v Celju, Prešernova ulica 3 in uspeh ne bo izostal. c. Obsojeni tatici. Pred okrožnim sodiščem sta sc zagovarjali 27 letna delavka Marija Kojc in 25 letna delavka Erna Bevc iz Celja radi tatvin v trgovinah. Dne 24, oktobra sta v dveh trgovinah v Celju ukradli ženske klo-buke, 6. novembra pa sta v desetih mariborskih trgovinah kradli ženske klobuke, perilo m druge stvari Marija Kojčeva je bila obso-jena na 2, Erna Bevčeva pa na 1 leto in ti mesecev strogega zapora, obe tudi na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. Zanimivosti Admiral, ki je bil krščen pred »Viribus Unitisom It Gradnja avstrijskega dreadnoughta brez vednosti parlamenta — Komedija grofa Monteccucolija pred odličniki ob splovljeni«! v ladjedelnici Tržiča Pomladi 1911 je imela Avstrija kaj slaven dan. V ladjedelnici v Tržiču, ob izlivu Soče je čakal dreadnought »Viribus Unitis« na trenutek, ko ga bodo porinili v morje. Svečano jasno nebo se je bočilo nad Jadranom, še bolj svečano je bila obrašena s črnožoltimi zastavami majhna tribuna, ki je čakala na slavne goste z vseh strani monarhije.. Tistega majniškega jutra se je zbrala v Trstu vsa visoka gospoda avstrijske visoke aristokracije. Pred zalivom so bile zbrane edinice avstrijske mornarice, preizkušene že v bojih pri Helgolanduin na Visu. Mnogi mornarji so videli pred seboj svojo ožjo domovino, slovensko obal od Soče tja do Kopra. Nihče med njimi ni slutil, kakšno blamažo bo tega dne žel njih vrhovni poveljnik, admiral grof Monteccucoli. lzplovitev »Viribusa Unitisa« je imela svojo čudno uverturo. Desetletje pove- ljevanja admirala Monteceucolia jo bila doba moderniziranja avstrijske vojne mornarice. Flota „:e dobila moderne ladje, častniki in mornarji pa pouk o modernem pomorskem bojevanju. lzplovitev »Viribusa Unitisa« naj bi bila krona Monte-ccucolijevih uspehov. Preden je to dosegel, je moral obvladati ogromne težko-če s parlamentarnimi dunajskimi krogi. Ni bil človek, ki bi se dal hitro upogniti, tudi ne od zgoraj. To je dokazal posebno onega dne, ko je kot poveljnik avstrijskih vojnih ladij na Daljnemvzbodu prejel od nemškega cesarja Viljema II. visoko odlikovanje, pa brez vojnih dekoracij. Grof Monteccucoli je odlikovanje lepo zavil v papir in poslal nazaj. Kmalu je prišel iz Berlina nov red, to pot z meči... Gradnja »Viribusa Unitisa« je imela tudi politično ozadje. Vsako leto dvakrat je moral avstrijski poveljnik mornarice podajati obračun pred dunajskim parla- mentom. Ko je Monteccucoli predlagal gradnjo štirih večjih vojnih ladij, so ga poslanci zavrnili. Mož kakor je bil, je sklenil, da prepusti gradnjo dreadnoughta tržiški ladjedelnici brez vednosti parlamenta. Opozicionalni člani so šele čez mesece zvedeli, kaj se na tihem gradi na Jadranu. Seveda se je dvignila proti MonteccucoHju prava burja v parlamentu. Opozicionalni govornik je zahteval pojasnila, kako se more v Tržiču graditi vojna ladja, ne da bi poslanci vedeli za to. Med največjim razburjenjem se je dvignil admiral ter dejal, da njemu kot vrhovnemu poveljniku vojne mornarice ni ničesar znanega o gradnji kakega dreadnoughta... Zdaj je bila zadeva še bolj zapletena Interpelantom ni šlo v glavo, da bi admiral ne vedel o ladji, ki se gradi za njegovo mornarico. Miren kakor vselej je Monteccucoli odvrnil, da je ladjedelnica v Tržiču privatno podjetje in da se njega Neznana mlada ljubezen Napoleona Ko je 1794 bival Napoleon Bonaparte v Nici, se je nastanil v hiši bogate, ugledne družine trgovoa Jožefa Laurentija. Ta je ohranil spomine na to dobo in jih v sta rosti izročil znanstveni reviji, ki je izhajala v Nici. Zdaj piše revija »Revue des Deux Mon-des«, da so bili odnošaji mladega brigad-nega, generala s trgovčevo družino zelo intimni. Od obeh hčera je bila zanj posebno privlačna mlajša 151etna Emilija, s katero se je nameraval celo poročiti. Star- ši so se držali rezervirano, češ, da je Emilija za zakon premlada. Kasneje je odišla Emilija iz »zdravstvenih razlogov« nekam na deželo. Napoleon je ni več videl. Poslovil se je zelo prisrčno od družine in ji pustil več dragocenih predmetov za sipornin. Emilija se je 1798 poročila z odvetnikom Claude Baudoinom in je umrla 1840 kot mati treh otrok. — Njena slabo izdelana slika iz leta 1810. visi v muzeju Massena v Nici. Kaže ne posebno lepo dekle, ki pa ima zelo privlačne črne oči. Živela je še 50 let po svoji smrti Friderika KnRl, žena peka iz Holzgaua na Bavarskem, je dobila že v 28. leiu popolnoma sive lase. Reva je osivela po Prašnem dogodku, ki ga ni nikoli pozabila. Ob rojstvu drugega otroka jo je zgrabil silovit krč. Obležala je kakor mrtva. Sorodniki so bili prepričani, da je mrbva. Dva dni je ležala doma na parah, prišla m? — Zdaj mi je dovolj, gori ali doli, klavir je tako a|i tako zavarovan In premijo za ta mesec sem tudi že plačal! je 1 olik o k zavesti, da je videla vse, kar se dogaja okoli nje, ni pa mogla niti z najmanjšim gibom dokazati, da še živi. Pred njenimi zavestnimi očmi so gorele sveče, videla je moža in sorodnike, kako so se jokali ob slovesu, ko so hoteli po-'kriti krsto s pokrovom. Tedaj se ji j*a z nadčloveško močjo posrečilo, premakniti levo trepalnico tako, da so prisotni opazili. Rešila se je strašne smrti v jami. — Dogodek sam je pa tako vpliva! nanjo, da je dobila popolnoma sive lase. Preživela je 50 let svojo prvo smrt, zdaj je v 78. letu resnično umrla. Ljubezen do samega sebe je pravilna le takrat, kadar ljubi človek v sebi svojo dušo. — (Tolstoj) Kralj in kmet Kralj NapoMja Ferdinand II. (1810— 1859) je rad zahajal nepoznan v okolico mesta. Pogovarjal se jc s kmeti, da bi spoznal njih skrbi in težkoče. Nekoč ee je ustavil pri kmetu, ki je imel izredno lep sadovnjak. Posebno se je zanimal za nyko hruško. Kmet je poučil tujca o vsem, na kar je neznanec naročil, naj mu rezervira ves sad te hruške. — — Na kateri naslov naj pa pošljem hruške? je vprašal gospodar. — Na kraljevi dvor v Napaliju! štirinajst dni kasneje je dospel kmet na kraljevi dvor. Izročil je vladarju res lepe, debele hruške. Kralj Ferdinand id po mestu. Po prleški navadi smo jo zavili seveda najprej v gostilno in sicer k domačinu Verzelu, da poizkusimo, če toči pravo in pristno prleško kapljico. V gostilni je bilo že precej živahno in nekaj že veselih Muropoljcev nam je poskrbelo za kratek čas. Po kr-.tkem odmoru smo se odločili, da gremo pogledati še drugam. Prišedši iz gostilne je naš prijatelj Lovrenc, znan vaški dobrodušnež in hudomušnež, predla-al, da si ogledamo mesto s taksijem, ki je stal pred gostilno. Ker je prijatelj Lovrenc obljubil, da bo nosil sam stroške predlagane vožnje, smo seveda brez pridržka pristali na ni e po v predlog. Po kratkem barantanju s šoferjem smo odbrzeli po Stolni ulici na Glavni trg. Okrog polnoči, že dobre volje in pozabljajoč na bridkosti slovesa na domu in ne briga-joč se več, kaj mislijo naše žene in kaj delajo konji, nas je prijatelj Lovrenc še povabil v neko gostilno v Košakih. Zasedli smo zopet avto, ki nas je vozil izredno poceni in obiskali nekega LovrenČevega znanca. Ker pa je bil ta znanec že preveč »fajhten«, nismo bili z njim zadovoljni. Spili smo liter mariborskega cvička in se po kratkem presledku odpeljali nazaj v mesto. Ura na mariborskem kolodvoru je že kazala eno po polnoči. Toda nobeden še ni bil zaspan. (.Dalje jutri.) ne tiče, kaj gradi. Vojna mornarica ni naročila nobene ladja, morda gradi ladjedelnica dreadnougt kot — rezervo... V parlamentu je izbruhnil smeli, ko se je admiral tako odrezal. Monteccucoli je res naročil ladjedelnici, naj gradi ladjo na lastne stroške, denar se bo kasneje že dobil. Lastniki so tak predlog sprejeli in po načrtu mornariškega ministrstva je % «*■» Avstrijski prestolonaslednik Ferdinand s soprogo, grofico Sofijo HOhenlohe stal »Viribus Unitis« pripravljen na iz-plovitev. Na tribuni pred ladjedelnico se ie zbrala svečana družba avstrijske aristokracije, grofov in baronov ter generalov s perjanicami. Vsem na čelu je bila grofica Hohenlohe, soproga avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je prevzela kumstvo nad 20.000tonskim velikanom. Kmalu se je pred očmi nestrpnih gostov prikazala iz Tržaškega zaliva sem Monteccucolijeva jahta. Ponosno je plula med vojnimi ladjami, razpostavljenimi pred zalivom Tržiča. Osem in šestdesetletni debeluški admiral je bil oblečen v gala uniformo, čez trebuh predpisani pas tako, da je bil videti kakor sod. Z drobnimi očmi je bradati mož pregledal ves položaj na obali, razpoznal že posamezne goste, ko se je jahta bližala bregu. V ozkem zalivu je bilo morje precej razburkano, zato so spustili mornarji čoln, v katerega je stopil Monteccucoli. Popeljal se je k bregu, tam so admiralu ponudili roko, da bi laže stopil na breg. Toda ponosni grof je hotel pokazati pred vsemi odličniki, kako mlad je še. Naglo je stopil z eno nogo na suho, toda pri tem se mu je čoln odmaknil in admiral je telebnili z vso težo v umazano morje. Prizor je bil mučen, obenem pa smešen. Mornarji so le težko potegnili de-belušca iz vode in ga vsega premočnega spravili na jahto. Tam se je admiral ves bled od jeze preoblekel, hudomušni poslanci, ki so bili navzoči, so pa dejali, da je hotela usoda tako, da je bil admiral krščen pred svojim dreadnoughtom, ki ga je tako na skrivaj gradil... Incident ni prišel v novine, vendar so kmalu izvedeli po vsej monarhiji o njem. Praznoverni ljudje so kimali z glavami tembolj, ko je kmalu nato postal avstrijski vojni minister feldmaršallajtnant Moritz Ritter von Auffenberg. Temu je bila namreč ob mimohodu pred starim cesarjem v Sarajevu padla iz rok sablja, ko jc ravno hotel čimbolj efektno pozdraviti svojega vladarja. Minister vojne, ki izgubi svojo sabljo, pa poveljnik vojne mornarice, ki se zvrne v morje — vse to so spravljali ljudje v slabo znamenje. Poraz na bojiščih ter torpediranje »Viribusa Unitisa« potem, ko se je na njem že vila hrvatska zastava, naj bi jim dalo prav... .ine S :l|8 italijanska protiletalska obramb? Maribor SSK Maraton je vstopil v 11. leto delovanja Precej tiho m neopaženo je letos poteklo 10. leto delovanja SSK Maratona v našem mestu. Klub je nameraval svoj jubilej proslaviti z večjimi prireditvami, ki pa so žal morale izostati. Današnje težke razmere so tako tudi v športnem življenju terjate svojo žrtev. Klub je zaključil svoje jubilejno leto z 11. občnim zborom, ki ga je vodil predsednik inž. Lah Ivan. Uvodoma so navzoči počastili spomin dolgoletnega prvega klubovega Predsednika dr. Alfonza Wanknrulterja ter prosvetnega ministra dr. Antona Korošca. Poleg predsednika so poročali še tajnik Matela, blagajnih Poženel, F. Smer-delovo gospodarjevo poročilo je prečita! v njegovi odsotnosti tajnik Matela; poročilo o delovanju raznih odsekov so podali J. Smerdel za lahko atletiko, Vidic za težko atletiko, Kebrič za zimski šport, Štrucl za kolesarski odsek, Majcen za šahovski odsek, Polda Lovšetova za damskega, poročilo načelnika plaval ne ga odseka dr. Rostoharja je v njegovi odsotnosti prečita! tajnik Matela. Iz iX>ro-čil je razvidno, da ima klub 3 ustanovne, 107 rednih ter 36 podpornih članov. Goji šport v sedmih sekcijah, ki prav lepo napredujejo. Med njimi je bila najagibsj-ša v lanskem letu lahkoatletska, za njo pa težkoatletska, ki si je priborila prvenstvo Slovenije. Denarni promet je lani znašal 36.904.25 din. Po razrešnka odstopajočemu odboru na predlog ravn. Lekana so bile volitve. Izvoljena je bila nova uprava s predsednikom dr. Alojzijem Zorkom na čelu. V odboru so številni priznani športni delavci. Epilog smrtne nesreče v tovarni pred sodiščem Pred sodnikom poedincem se je zagovarjal 39 letni obratovodja Karel Kancler, zaposlen pri tvrdki Ježek v Melju zaradi prestopka proti varnosti ljudi. Med opoldanskim odmorom 8. maja 1940 se je v mehanični delavnici smrtno ponesrečil strugarski vajenec Ivan 'Pezdirc. Pri ogledovanju rezalnega stroja je prišel v dotik z električno žico, na kateri je tik ob stroju visela svetilka. Gornji del žice je tako zvana delovniška žica. Ker je bil ta prekratek, svetilka se je namreč uporabljala za osvetljevanje dveh strojev, se je podaljšal s tem, da ie bila dodana navadna izolirana žica, ovita z- gumijasto plastjo in opletena z bombažno tkanino. Na ta način podaljšana žica je visela ohlapno od stropa in vodila k svetilki v pentlji, katere naj-nižja točka je bila oddaljena od tal le okoli 90 cm. Ob pentlji je bila žica od-srniena v dolžini 5—10 cm. Na tem mestu se je PezdiTC po nesreči dotaknil žii ce. Udaril ga je močan električni tok. Čeprav so na klice na pomoč sodelavci žico prerezali ter so nezavestnega poskusili nato reševalci in zdravnik vrniti k življenju, je bilo vendar vse zaman. Strokovna preiskava je ugotovila gornje nepravilnosti pri napeljavi žice, zagovarjati pa se je moral zaradi tega obratovodja Kancler, ki je prijavljen kot odgovorni uradnik za tehnično obratovanje. Obtoženec se je zagovarjal s tem, da se je nesreča zgodila v opoldanskem odmoru, ko ni bil navzoč, nadalje pri stroju, kjer pokojni ni imel ničesar iskati. Ker se je vrnil komaj istega dne ■ z orožnih vaj, naprav v delavnici še ni utegnil pregledati. Obremenjuje ga pa. da je vseeno, v kakšnem času se je nesreča zgodila, ker morajo biti naprave vedno tako instalirane, da ne predstavljajo nevarnosti za življenje. Dalje je bila svetilka montirana profci predpisom, ne bi se smela uporabljati za razsvetljavo dveh strojev, dopustil pa je tudi, da so ostale varovalke neodvite, odnosno tok neprekinjen, čeprav so bile vse žarnice razen gori omenjene odstranjene. K slednjemu navaja obtoženec, da so ostale varovalke neodvite, ker bi utegnili tok vsak hip rabiti za razsvetljavo. Obratovodja je bil obsojen na 3 mesece zapora, pogojno na 2 leti. Vreme v 1940. letu v Mariboru < SPLOŠNEM JE BILO LANSKO LETO PRECEJ MRZLEJŠE IN S PADAVINAMI BOGATEJŠE KOT PREDLANSKI. Povprečna toplota je v minulem letu enašala 7.5° C, povprečna maksimalna 12.4 in povprečna minimalna 2.2® C. Najvišja maksimalna toplota se je dvignila 26. avgusta na 29.2° C in najniže je padlo živo srebro 15. februarja, ko je toplomer PakaTCOval —28.3® C. Razlika med naj-Vi&jo in najnižjo toploto je tedaj lani znašala 57.5 stopinj. Vročih dni s toploto 25 stopinj in še več je bilo naštetih 37. Mrzlih dni s toploto pod ničlo 137, zelo mrzlih s toploto izpod 10 stopinj pod ničlo Pa 59 dni. Maiksimalna dnevna toplota se je nahajala pod ničlo celo 58 dni, kar dokazuje, da je bilo leto res hladno. Predlansko leto je bilo toliko toplejše, ker je povprečna toplota dosegla 10 stopinj, mrzlih dni je bilo precej manj, in sicer samo 104, vročih dni pa skoro še enkrat več. Lani je 135 dni deževalo in 44 dni snežilo. Letna višina padavin je dosegla 1130.6 milimetra. Povprečno je padlo na Posamezen mesec 94.3 mm ali okrog 3.1 Mm na posamezen letni dan. Najbolj moker je bil mesec september, katerega preobilno deževje je povzročilo Občutno škodo vinogradnikom, pa tudi raznim jesenskim pridelkom je škodovalo. Najbolj suh mesec v letu je bil december. a najbogatejši deževni dan je padlo 55.8 mm dežja. Snežna odeja je pokrivala ženili0 107 dni in je dosegla svojo maksimalno višino z 48 centimetri. Povprečni zračni tlak je v minulem letu znašal 737.0 nun, maksimalni 756.2 in ,T|'nima!ni 716.1 milimetra. Povprečna oblačnost neba je lani po-kazovala 6.1 z oblaki zastrtega neba. Pretežno jasnih je bilo zabeleženih 68 dni, med temi 20 popolnoma jasnih,' pretežno oblačnih pa 134 dni. Zanimivo je Pri tem povedati, da ' je bilo predlansko ’c'to glede oblačnosti skoro popolnoma fnako lanskemu. Pretežno najbolj jasen 'P bil lani mesec julij, najbolj oblačen pa 'naj. Lani je bilo v celem letu 46 brezvetrov- nih dni. Najbolj tih j« bil februar, najbolj vetroven pa mesec junij, zato tudi toplota v istem mesecu ni mogla toliko priti do svojega pravega učinka. V splošnem je lani ikakor tudi predlani prevladoval južni, potem pa zapadni veter, najmanj pa se je občutil severovzhodnik. Da bi bil pregled lanskega vremena še popolnejši, omenjamo sledeče vremenske pojave: imeli smo 23 dni s slano, 21 dni z nevihto, med temi 2 dneva s točo, 18 dni z gosto meglo, ko se je videlo do 1 km in 56 dni z redko ali slabo meglo, ko se je videlo v razdaljo 1 do 4 kilometre. m Mesi« venca na grob g. Ane Kukovče-ve je poklonil banski svetnik Franc Ratej 200 din za Dijaško kuhinjo in davčni upravitelj Otmar Meglič prispevek Proti-tuberkulozni ligi. Neprevidno ravnanje z lučjo S prižgano lučjo se je na tezenskem kolodvoru preveč približal cisterni z bencinom 27 letni kretnik državnih železnic Jože Cestnik. Zaradi tega se je vnel bencinski plin ter je dobil precej težke opekline po rokah in po obrazu. PLAČEVANJE Z DAVČNIMI ZNAMKAMI Davčna uprava za mesto Maribor razglaša, da je plačevati specialni doprinos od 1. decembra 1940 dalje z naloženimi znamkami, in sicer bodo morali delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v znamkah, plačevati tudi specialni doprinos v znamkah. Ostali delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v gotovini, bodo plačevali še ta davek naprej v gotovini. Posebne znamke za specialni doprinos se prodajajo v trafikah. Opozarjamo obenem vse delodajalce, da morajo predložiti do 31. I. 1941 vse knjižice za uslužbenski davek na pregled. m Z redom sv. Save IV. razreda je bil odlikovan župnik Andrej Bračič v Limbušu pri Mariboru. m V poročilu o nedeljskem „Gaulagu“ nemškega Kulturbimda, ki srno ga posneli dobesedno po „Slovencu“, jc bila trditev, da spada mariborski dnevnik ..Mariborer Zeitung" med „Kulturbundovo“ časopisje, Ker ta trditev ne odgovarja dejanskemu stanju, popravljamo zadevno poročilo v tem smislu, da list „Mariborer Zeitung“ ni uradno glasilo „Kulturbunda“. ni Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 24. t. m., bo predaval univerz, docent dr. Anton Trstenjak iz Ljubljane o zelo zanimivi in aktualni temi »človek in vojna«. ni Kljub slabim časom — poštenost nad vse. Naša naročnica ga. Pliberškova z Aleksandrove ceste se je te dni vrnila zvečer z vlakom ter na kolodvoru primerjala svojo zlato zapestno uro s kolodvorsko. Ko je odpirala hišna vrata, je s ključi vrgla uro iz torbice na tlak. Še preden je opazila izgubo ure, je izvedela, da je nekdo iz rodbine trg. Brečka, ki stanuje v isti hiši, našef neko uro ter jo oddal hišni upraviteljici, kjer jo je po točnem opisu ure dobila takoj nazaj. Res omembe vreden slučaj poštenosti v današnjih časih. m Celokupni orkester Glasbene Matice bo ii...'l izjemoma drevi ob 20. obvezno vajo v običajnih prostorih. m Okrajni cestni odbor v Mariboru bo imel svojo proračunsko skupščino 28. januarja, ob 10. dopoldne v poslovnih prostorih na Koroški cesti 26/11. m Nogo si je poškodoval pri padcu po stopnicah 16 letni gojenec banovinskega doma v Mariboru Mdos Troha. m Tri nahrbtnike je odnesel z deske izpred trgovine trgovcu Andreju Osetu na Koroški cesti neznani storilec. Nahrbtniki iz zelenega lanenega platna so vredni 150 dinarjev. m Denarnico je položila na prodajalno mizo v neki trgovini na Glavnem trgu zasebnica Marija Tancerjeva iz Trstenjakove ulice, medtem ko je plačevala. To priliko je neznana oseba izkoristila ter ji odnesla denarnico s 1525 din. Kot storilka pride v poštev neka mlajša ženska, ki jo na videz poznajo. m Dve lažji nesreči je povzročila s svojo malomarnostjo hišnica v Slovenski ulici 37, ki kljub opominom ni očistila pločnika. Na poledenelem hodniku za pešce sta padli zaradi tega predvčeranjim dopoldne zasebnica Klet Apolonija iz Mlinske ulice ter upokojenčeva žena Kristina Bratuša, ki sta se laže potolkli, imata pa tudi škodo zaradi nakupljenih živil, ki so se jima raztresle po pločniku. Hišnica se je z oškodovankama glede povračila škode poravnala. m Nepoštena služkinja. Hišna posest- nica Olga Schmuczerjeva v Metelkovi ulici je imela do septembra 1940 v službi kol služkinjo Jožefo Jevšenjakovo, ki je sedaj baje v Zagrebu. Ker je po njenem odhodu pogrešala razne stvari, jo je prijavila oblasti že v novembru. Sedaj pa je ponovno odkrila, _ da ji manjka razno perilo, moška trna zimska suknja, srebrna žepna ura, namizna ura itd. v skupni vrednosti nad 5000 din. m Pod voz je padel 19 letni delavec Oton Dunža iz Sp. Radvanja ter si poškodoval roko. m Pri stroju v tovarni si je po nesreči poškodoval roko 35 letni tovarniški delavec Jože Leber iz Slivnice. * Restavracija GRAJSKA KLET“ danes KONCERT. * Proti kašlju priporočamo „RAVE“ prsne karamele. Originalen zavojček din 5’— v apotekah. Zahtevajte izključno prsne karamele iz domače tvornioe „RAVE“ * Grafolog Karmah ostane samo do sobote, 25. t. m. v Mariboru. Obiske sprejema v hotelu Zamorc. * Beležne — namizne koledarje dobite najceneje v knjigami in papirnici ..TISKOVNE DRUŽBE" z o. z., Maribor, Cankarjeva 1. Telefon 25-45. KUPUJTE V TISKOVNI DRUŽBI Z O. Z. Maribor, Cankarjeva 1 Telefon 25-45 m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 18. do vključno 24. jan. Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85, ter lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. Harodno glmdmlliim Četrtek, 23. jan.: zaprto: („Na dnu". Gostovanje v Ljubljani). Petek, 24. jan.: zaprto. Sobota, 25. jan., ob 20.: „llahakuk“. Red C Nedelja, 26. jan., ob 15.: }>Na cesaričin ukaz“. Zadnjič. Znižane cene. — Ob 20.: „Lepa Vida". Zadnjič. Prihodnja dramska novost bo ena naj-l>olj zabavnih Nušičevih komedij „Snm-ljiva oseba* v Skrbinškovi režiji. ftfno * Grajski kino. Danes izborna veseloigra .,Moja hčerka živi na Dunaju1'. Smeh. Zabava. Hans Moser. * Esplanadc kino. »Balalajka1-, naj večji filmski rekord z Eddy Nelsonom in Ilono Masseyovo. Film razkošja, očarljivih melodij, glasbe, napetih dejanj. Pozori Vsled velikega navala prosimo, da se vstopnice telefonsko ne rezervirajo, temveč kupijo v predprodaji. * Kino Union. Od danes do vključno četrtka „Neapulj proštih časov", z Emo Gramatico. Muzika in pesmi. Kulturno delo studenške sokolske knjižnice V današnjih težkih časih je pač vsakemu potrebno malo razvedrila, ki mu ga v najcenejši in najprimernejši obliki nudi lepa knjiga. V njej lahko najdeš dragocenega prijatelja in koristnega svetovalca. V našem izrazito delavskem predmestju Studencih vrši važno nalogo v kulturnem in socialnem pogledu na tem polju Javna sokolska knjižnica, ki je v zadnjem letu še prekosila svoje dosedanje uspehe. Knjižnica, ki bo praznovala letos svojo 20 letnico, je bila ustanovljena v skromnih razmerah ter je prvotno izposojala knjige samo Sokolom. Začela je s 120 knjigami, ki jih je večinoma podarila Ciril-Metodova družba. Po 10 letih delovanja pa se je preuredila v javno knjižnico ter odtlej dosegla še večji razmah. Knjižnica šteje sedaj 8111 knjig, ki so razdeljene v 10 skupin, razpolaga pa tudi z lepim številom raznih revij ter drugega čtiva. Zaloga knjig se stalno izpo- polnjuje, nabavi se sproti vsaka novost na knjižnem trgu, samo lani je balo dokupljenih 843 knjig v skupni vrednosti okoli 20.000 din. Vsa izposojnina se uporablja na nakup novih knjig, vsi knjižnični funkcionarji pa žrtvujejo svoj čas brezplačno iz čistega idealizma. V teku lanskega leta je bilo izposojenih iz knjižnice 13.578 knjig, v celotini dobi poslovanja pa nad 80.000 knjig. To visoko število priča o zavidni kulturni ravni našega delavskega predmestja, kjer je povprečno vsak sedmi Studenčan obiskovalec te knjižnice, saj ima sedaj že oko- li 900 čitalcev. K velikemu obisku prispeva v nemali meri tudi nizko odmerjena izposojnina. Čeprav so tudi cene knjigam jako porasle, je vendar vodstvo knjižnice ravno v zadnjem letu znižalo izposojnino pri vsaki knjigi, tako da znaša povprečno komaj 2 odst. knjigine vrednosti za dobo 14 dni. V tem se zrcali tudi socialna plat knjižničnega delovanja. Zanimive so ugotovitve glede okusa bralcev. Med najbolj čitane knjige v lanskem letu spadajo dela Miška Krajnca (Prostor na soncu, Povest o dobrih ljudeh), Prežihovega Voranca (Doberdob, Požganica), Matičičeve povesti ter Ingo-ličeva dela (Na splavih, Soseska, Liikar-ji itd.). Iz prevodne književnosti pa sta dosegli rekord deli »Via mala« in ame-rikanski roman »V vrtincu«. V veliki meri pomaga knjižnica tudi srednješolski mladini, ki ji izposojuje knjige, katere so predpisane kot šolsko čtivo. Podčrtati je pa treba tudi izposojanje številnih igro-kazov podeželskim odrom. Kupna vrednost celotne knjižne zbirke je preko 150.000 din, še večjo vrednost pa nam predstavlja kot narodno-vzgojni kapital, ki prinaša visoke obresti. Zaradi tega zasluži tudi v bodoče vso podporo, da bo lahko svoje delovanje v dosedanji smeri nadaljevala. Šport MMM Mariborski lahkoatletski rekordi Delavnost naših atletov ni bila lam tako intenzivna, kakor predlani, ako vzamemo za rnerilo število vseh prireditev v Mariboru, ki jih je po večini priredil SK Železničar, uočim sta ostala dva kluba, ki tudi gojita atletski šport, za njim malo zaostala. Kiju!) :emu pa so bili doseženi prav dobri rezultati, med drugim lahko zabeležimo pet novih mariborskih rekordov, in sicer v teku na 800 m, 1000 m, v skoku v daljino, troskoku in skoku ob palici. V ostalem je večina rekordov, ki so ostali v veljavi Se iz prejšnjega leja, najstarejši pa segajo nazaj še v leto 1934. i.ista mariborskih lahkoatletskih rekordov za moške ob zaključku letošnje sezone je sledeča: Mariborski rekordi v tekih 100 mi StaraSina (Ž) 11.2, 200 m: Graei-janski f2) 23.6, 400 m: MUhleisen (R). 51.(5, 800 m: Schmiederer (R) 2:02.4, 1000 in: Schmiederer (R) 2:45.1, 1500 m: Schmiede-rer (R) 4:14.2, 2000 m: Stojnšek (M) 6:15.3, 3000 in: Schmiederer (R) 0:16, 5000 m: Kangler (M) 16.29.00, 10.000 m: Kangler (M) 34:16.4, 1 ura: Moš (M) 14.900.70 m, 110 m z zaprekami: Lončarič (M) 16.N, 4x100 tn: SK Rapid 45.3, 4x200 mi SK Rnpid 1:40.4. 4x400 m: SK Železničar 3,53.00, 4x800 m: SK Maraton 9:14.4, 4x5500 tn: SK Maraton 18:56.1, 800x400x200x100 m: SK Železničar 3:45.00, 400x300x200x100 m: SK Rapid 2:06.5, hoja na 5000 m: Škamlec (M) 27:08.1 Trije novi rekordi v skokih Skok v višino: Zorko (2) 173, skok v daljino: Zorko (Ž) 886, troskok: Zorko (Ž) 1301, skok ob palici: Oroszy (R) 360. V metih ni bil izboljšan noben rekord Krogla: Hlade (Ž) 13.46, disk: Lužnik (M) 38.49, kopje: Gregorovič (Ž) 54.72, kladivo: Gujznik (Ž) 46.78. V desetoboju je prav tako še v veljavi rekord Lužnika (M) . iz leta 1939. CELJSKI SMUČARSKI IZLET PRELOŽEN! Prirediteljski odbor I. izteta slovenskih smučarjev v Celju, ki je bil določen na dneve od 24.—26. januarja, je zaradi neugodnega vremena preložen. Ptujska bolnišnica v preteklem letu Kljub takemu velikemu porastu bolnikov je bolnišnica pridobila v zadnjem dvajsetletni na prostoru le za 20 bolniških postelj. Radi pomanjkanja prostora so morali odkloniti nad 500 zdravljenja potrebnih bolnikov. Posebno pomanjkanje- prostora se opaža pri tuberkuloznih bolnikih, za katere je le 13 postelj. Ambulantno pa sc je zdravilo 516 bolnikov. Skupno število oskrbnih dni znaša 35.121, povprečna oskrbovalna doba na bolnika je 12.8 dneva, povprečni dnevni stalež pa 95 bolnikov. Največ bolnikov se je zdravilo na ki-mrgičnem oddelku, in sicer 1555. Operacij je bilo 1113 iti od teli V* večjih. — Kakor vse naše zdravstvene ustanove tako zaznamuje tud' tukajšnji zavod velik porast bolnikov v zadnjih desetletjih. Kolik porast bolnikov je bil v zadnjih 20 letih, je razvidno iz tega, da je bilo lani oskrbovanih 2734 bolnikov, leta 1920 pa le 806, leta 1930 1326 bolnikov. Torej je bilo preteklo leto sprejetih 339.2% več bolnikov kot leta 1920 in 206.1% več kot leta 1930. Velik porast sc opaža tudi pri sprejemu porodnic, katerih je biio sprejetih 131, vsi ti porodi so bili povečini patološkega značaja. Porodov z dvojčki je bilo 8. Luč sveta je zagledalo 72 dečkov in 67 deklic. Pripomniti je treba, da zavod sprejema le porodnice, t. j. take, pri katerih ;e porod že v teku. Skrajno potreben bi bil poseben prizidek za porodnice. Sedaj ima bolnišnica le ono sobo za porode ter eno sobo z 2 posteljama za otročnice. — I-indic se pa mnogo bolj poslužujejo bol- nišnice ob porodih, kar pa jc razumljivo, saj nimajo Haloze niti ene izkušene babice, Slovenske gorice pa le dve. Na internem in infekcijskem oddelku se je oskrbovalo 1179 bolnikov, od teh 113 bolnikov za infekcijskimi boleznimi, med temi 30 za davico in 28 za vnetjem možganske mrene. Uspeh zdravljenja je bil naslednji: Ozdravljenih je bilo 1489 bolnikov, ali 56.1%, zboljšanih 961 ali 36.2%, neozdrav ljenih pa 126 bolnikov ali 4.5%, umrlo je 80 bolnikov ali 3%. DRESIRANEGA PETELINA Ima siromašni kmet Mujičic iz okolice Travnika. Naučil ga jc, da je na ukaz pel, koraka kakor vojak in spi v sobi ob gospodarjevi postelji. Pametnega petelina so hoteli njegovi sosedje ukrasti, vendar se jim to ni posrečilo. Nekemu tatu je hotel izkljuvati oči in ga je precej nevarno poškodoval. Trgovcem iz Zenice ie petelin »Cigan« tako ugajal, da so ga kupili za 250 din in odnesli s seboj. n 87.262 km dolgo cigareto so pokadili v okraju Bugojno v preteklem letu, če bi namreč naredili iz vseh cigaret in tobaka eno samo cigareto. Tako je vsaj izračunal neki bugojnski statistik. n Menzo za nižje uradnišlvo, obrtnike in slabši* situirane meščane je odprla na-bavljalna in konsumna zadruga „Napre-dak" v Valjevu. Zadružno menzo je pospešila draginja. Hrana stanc na mesec 300 din, docim jc po valjevskih hotelih in restavracijah po 560—700 din. MALI OGLASI Jo 20 besed 20 din. vsaka nadaljnji beseda ? din Velika STAVBENA PARCELA r-ri postaji Hoče, tik ceste, primerna za razparceliranje ali za industrijo, se proda. Pojasnila dale Rečnik, trgovina, Hoče. 22111-11 STANOVANJSKA HIŠA z gostilno. 4 orali zemlje, 10 minut iz Maribora, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 22117-11 OBRT - TRGOVINA do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din Kupim BLAGAJNO »\VERTHE1A1« in dva ročna 2 ali 4 kolesna voza. Vinko Puncer, trgovec. Olavni trte 10 22124-13 ŽENITBE - DOPISI do 20 besed 20 titll. vsaka nadaljnja beseda 2 din Opozarjamo POSEBNO DAME ki nosijo štev. čevljev 35, 36, 37, 40. 41. na inventurno prodajo od 150 do 250 din. »KINO SHOE«, Maribor. Gosposka 30 22031-19 1 Frizerski salon „Pavia“ Trajni kodr sam« p i Pasli« jp«.-ciaiiteta trajne brce vodne onau-lacijc, 6 m«8»;$Ua pismena jjaian* ciju. Najmodernejši salon. Najboljša DOxrežba po nižjih cenah. Salon ..Pavla" Koroška 0 r~ za sekcional stroj in fikačico (Einzicherin) išče tovarna Brasa Sarel Zagreb, Branimirova 43 Anton Medved Avtotaksi Telefon '25-24 Maribor Mlinska ulica 39 je vsak čas na razpolago. Zmerne in nizke cene. Spomnite se CMDI —1 Prodaja v Mariboru v Ji® in sinova lurčičeva S PRIDELKI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din 1200 litrov dobrega VINA takoj prodam. Naslov v oglas nem oddelku »Večernika«. 22112-23 RAZNO do 20 besed 15 din. vsak« nadaljnja beseda 1 din I.OVSKA PUŠKA dvocevka, petelinovka. Cal. 16, izvrstno ohranjena, zelo poceni naprodaj. Vprašajte od 2.—4. Mlinarič, Vojašniška 1. 22118-28 Nezaupanje? Gratolog F. T. Karmah ostane samo do sobote 25. t. m. v Mariboru, obiske sprejema v hotelu Zamorc Oddajte MALE OGLASE za sobotno-nedoijsko številko ..Večernika" čimprej v tednu, najkasneje do petka V. zvečer, ker so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. »VECERNIK« Oglasni oddelek. do 2« besed stane!« z davkom vred 15.— din. Vsaka nadaljnja beseda 1.— din. Kdor Išče službo, plača za lak oglas namesto IS.— din samo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko In obrtno) reklamo na stanejo namesto 15.— din 2«.— din. Vsaka nadaljnja beseda v teh oglasili stanc 2— din Za £SfWStn*f od#ovor.c Klede naslovov v malih oglasih znaša posebna pristojbina 3.— din. kateri znesek je treba pritožit! v znamkah. Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. Pri pismenih naročilih so lahko plača v znamkah, /a vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvojna tarifa. SLUŽBO DOBI o 20 besed 15 din vsaka nadalruta beseda I din NATAKARICO mlajšo inne, sprejme v služba s 20. JI. 1941 gostilna pri kolodvoru. Potrebna kavcija din 200(1.—, v gotovini. Ponudbe s sliko poslati pod »Samostojna« na oglasni oddelek 'Večernika«. 22123-2 »»v*v oaocc h uu - w « >1 I Ji, KANC frizerka dobra moč, se sprejme takoj. 1'rlzerski salon Wei(l. Koroška cesta 52. 22119-2 Simpatična PRODAJALKA za samostojno vodstvo trgovine z viktualijami v Mariboru. Kavcija zaželena, nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« i/od šifro »Ver-zirana« 22126-2 VAJENCI-(KE) lo 20 besed 15 din. vsak« nadaljnja beseda 1 din VAJENCA za brivsko obrt sprejmem takoj. Juratie, Olavni trg 1 22120-4 ■ftui.m.ijm.i.u.« lo 20 besed 13 din. vs.ka nadalinin beseda 1 din Odda se SOBA IN KUHINJA z vrtom. Nasipna ul. 27, Pobrežje. 22116-5 Čitajte^Vecemik^ SOBO ODDA Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din OPREMLJENO SOBO čisto, sončno, poseben vhod, oddam. Sodna ul. 16-111, vrata 8. 22122-8 SOBO IŠČE do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda t din Iščem s 1. februarjem lepo OPREMLJENO SOBO in sobo s štedilnikom ali kuhinjo ali s prostorom za plinski ali elektr. kuhalnik. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Soliden plačnik« 22086-9 Prežihov Voranc vojni roman slovenskega naroda vezan v platno din 96, in polusnje din 120 Knjigarna in papirnica Tiskovne družbe Maribor, Cankarjeva ulica 1 Telefon štev. 25-45 SEPAR1RANO SOBO vhod s stopnišča, v centru, iščem takoj ali s 1. febr. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Potnik« 22121-9 Iščem OPREMLJENO SOBO s kopalnico v centru mesta s 1. februarjem Ponudbe predati portirju hotela »Zamorc« 22125-9 Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega ljubega soproga, očeta, dedeka, brata strica, svaka in tasta, gospoda ’ Franca Saksa elektrotehnika kakor tudi za poklonjene vence in cvetje se tem potoni vsem in vsakemu najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa še izrekamo .častiti duhovščini, gosp zdravniku dr. Pavliču za. požrtvovalno pomoč v bolezni, Udruženju elek-troteli. obrti v Ljubljani, zastopstvu mestne občine mariborske sokolskemu zastopstvu, vsem prijateljem in znancem, ki So blagetra pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, V MARIBORU, dne 22. prosinca 1941. ŽALUJOČI OSTALI. Izdaja m urejuje ADOLF (UBNIKAH v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., ue vračajo. — Uredništvo In uprava; Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon predstavnik STANKO DETELA v Mariboru _ OyiuS. po ccuiku - Uokopls. se uredništva štev. 25-67, in uprave štev. 2S-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.