Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX., št. 128 UpravniStvo: Ljubljana, K_aafl)eva 5 — Telefon St 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 8492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon §t 2455. Podružnica Celje: Kocenova aHca 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga Oslo 78.180. Wlen St 105.24L Ljubljana, petek 3. Joni]a 1938 Cena 2 Dir Izhaja va&k dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25-— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124 3125. 3126 Maribor Grajski trg št 7. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo ANGLEŠKI POGOJI ZA ZBLIŽAN JE Z NEMČIJO Najprej je treba urediti odnošaje med Nemčijo in češkoslovaško kakor tudi manjšinski problem Ukrajinski problemi V Rotterdamu je bil te dni izvršen atentat z bombo na ukrajinskega nacionalističnega politika Konovalca, ki je bil takoj mrtev. Ni sicer še pojasnjeno, kdo je izvršil atentat, toda toliko je ugotovila že dosedanja preiskan va, da pripada atentator političnim nasprotnikom Konovalca, pa da ima nemara zveze z zloglasno GPU, sovjetsko tajno policijo. Konovalec je bil eden naj odličnejših sodelavcev nekdanjega ukrajinskega hetmana Petljure, hkrati eden onih Ukrajincev, ki so se borili v avstrijskih legijah zoper Rusijo. 2e dosedanja preiskava je pokazala, da je opravljal posle politične propagande za ekstremni ukrajinski nacionalizem po medvojnih tradicijah; bival je v Berlinu, odkoder je imel razpredeno mrežo svojega delovanja in aktivno se je gibal med Berlinom, Dunajem, Rimom, Rotterdamom in Brusljem. Dogodek sam na sebi ni nič izrede-nega za ukrajinske politične razmere, vrgel pa je krepko luč na enega nacionalnih pokretov v sodobni Evropi, ki skriva v sebi še velike probleme, med njimi tudi možnosti in opasnosti za ogromna trenja in kočljive konflikte. Obnova radikalnejše ukrajinske politike na Poljskem, o čemer poročajo listi zadnje čase, nemara ni osamljen dogodek. marveč priča, da smatrajo in-scenatorji tega pokreta priliko za ugodno, ugodno ne samo z notranjega vidika poljske politike, marveč še bolj s perspektive celotne politične situacije v Evropi. Zakaj kakor hitro se kje premakne kaj ukrajinskega v politiki, se kar brž zadene na širše interese in zadeva postaja evropska. Veliki in kočljivi mednarodni pomen ukrajinskega problema izpričuje že znano dejstvo, da vidimo Ukrajince nič manj ko v štirih sosednih državah in to ne morda izseljence, marveč domačine na lastni zemlji, na stari domovini, ki jo je zadela usoda, da je danes razdeljena med štiri države. Pa zopet ne morda samo z majhnimi drobci, marveč s prav velikimi teritoriji, na katerih bivajo stotisoči in milijoni rojakov. Saj je vseh Ukrajincev okrog štirideset milijonov. Toda kljub temu. kljub tako velikemu številu Ukrajinci ne pomenijo odgovarjajoče moči in so pomenili še manj v preteklosti. Dolga stoletja niso bili gospodarji svoje zemlje v političnem smislu, temveč so bili z njo vred v podrejenem položaju. Majhen del njihovega ozemlja je pripadal nekdanji Ogrski in je prišel z letom 1918. izpod madžarskega gospostva v okvir Češkoslovaške, kjer preživlja sedaj prva leta svojega narodnega preporoda. Približno enak del pripada Rumuniji, glavno ukrajinsko ozemlje pa je razdeljeno med novo Poljsko in sovjetsko Rusijo. Toda bolj ko ta politična razdeljenost je važna politična preteklost Ukrajincev, posebno njihov narodnopolitič-ri razvoj v zadnjih letih pred svetovno vojno. Vredno je spomniti se, kako se je stara cesarska Avstrija trudila, da prepriča Maloruse, kakor so takrat Ukrajince nazivali, kako zelo se njihov jezik razlikuje od velikoruskega in da je treba maloruske enote razviti v poseben narod z lastnim književnokul-turnim življenjem ter posebnimi političnimi cilji. Seveda ne bi bilo pravično, ako ne bi omenili, da so se ukrajinske nacionalne težnje pojavljale tudi med Malorusi v carski Rusiji, toda težko bi našle kdaj tolik razmah, zlasti pa ne v tako kratkem času, kakor so ga doživele s pomočjo izredne naklonjenosti cesarskega Dunaja. Ljubezen črnožolte politike za ukrajinski nacionalizem je spadal v inventar znamenite star ©avstrijske smernice: Divi-cle et impera! Saj so mogli s podpiranjem ukrajinskega nacionalizma jačiti one faktorje, ki so razjedali carsko Rusijo, a obenem so z njim istočasno doma, v nekdanji Galiciji, izpodkopavali prevlado Poljakov, ki so sicer dosledno podpirali dunajske vlade v borbi z opozicijo, najčešče slovansko, toda so za to podporo včasih zahtevali razmeroma visoko ceno. Z ojačitvijo maloruske stranke se je nujno morala manjšati cena poljskega zavezništva. Ukrajinci pa so začeli resno misliti na to, da si polagoma priborijo solidne nacionalne pozicije v vsej vzhodni Galiciji, kjer so imeli Poljaki itak samo v mestih krepke postojanke. D asi bi bilo silno poučno spremljati razvoj še nadalje skozi krvave peripe-tije vojne in prve povojne dobe, naj se vendar koncentriramo le na nekaterih značilnih potezah novejšega stanja. Ko so pred nedavnim v Podkarpatski Rusiji izvedli glasovanje, kaj si želijo prebivalci v šolah, ali pouk v veliko-ruskem ali v ukrajinskem jeziku, se je za čudo večina izjavila za ruščino. V jsovjetski Ukrajini, ki je sestavna re- London, 2. junija, h. Vesti, da namerava angleška vlada obnoviti pogajanja z Nemčijo za splošno pomirjenje, so predmet zelo živahnih komentarjev. V političnih krogih splošno odobravajo stališče vlade, da se ti razgovori ne morejo pričeti preje, dokler ne bodo z nepristransko diplomatsko pomočjo Anglije urejeni odnošaji med Nemčijo in Češkoslovaško ter manjšinski problem na Češkoslovaškem Angleškim zagovornikom čim prejšnjega zbližanja med Anglijo in Nemčijo je vlada dala razumeti, da se o vprašanjih, ki interesirajo obe velesili, ne more preje pogajati, dokler Nemčija ne bo zavzela boli konstruktivnega stališča napram Češkos,'ovaiiki. Zdi se pa, da obstoje drugi vzroki za včerajšnjo izjavo uradnega zastopnika o odno-šajih med Nemčijo in Anglijo, namreč bojazen glede možnosti poslabšanja angleško-nemških odnosa j ev zaradi manjših sporov gospodarskega značaja. Nemški gospodar ski krogi so namreč neugodno presenečeni, da pripravlja angleška vlada posebne zaščitne ukrepe proti nemškemu dumpingu. zlasti proti uvozu cenenih nemških avtomobilov v Anglijo, pa tudi zaradi nemško-angleških pogajanj glede prevzema avstrijskih dolgov po Nemčiji, v katerih je prišlo, kakor znano, do zastoja. Anglija za špansko mirovno konferenco London, 2. junija br. »Daily Mail« piše, da se Chamberlain zopet bavi s politično intervencijo v pomirjenje Evrope. Na včerajšnji seji je angleška vlada ponovno razpravljala o češkoslovaškem problemu in se posvetovala o primernosti morebitne neposredne posredovalne akcije med Prago in Berlinom. »Dailv Mail« izraža prepričanje, da bo češkoslovaški problem hitro rešen, če bo angleško posredovanje sprejeto kot čin vzajemnega prijateljstva. Takoj po rešitvi češkoslovaškega problema bi se lahko pričela pogajanja med Anglijo in Nemčijo. Angleška vlada misli na direktno intervencijo tudi v Španiji. V sporazumu s Francijo in Italijo namerava obema španskima taboroma poslati poziv na mirovno konferenco. Na tej konferenci bi sodelovale tudi velesile Če bi pa bilo sodelovanje Rusije na tej konferenci iz kateregakoli vzroka izključeno, potem bi se morala španska mirovna konferenca omejiti zgolj na sodelovanje Francije. Italije in Anglije, ki so neposredno zainteresirane na položaju ob Sredozemskem morju Na ta načrt se v dobi angleško-italijanskih pogajanj še ni mislilo, sedaj pa je angleška vlada že pričela diplomatske razgovore z Rimom in Parizom v tej smeri Dasi odgovor Italije še ni znan. potekajo diplomatski razgovori v tej smeri zelo povolj-no in v Londonu upajo, da se bo mogel ta načrt v kratkem izvesti. V londonskih krogih z zadovoljstvom priznavajo, da se Italija strogo drži 13 aprila sklenjenega sporazuma in od takrat ni več poslala generalu Francu ne čet. ne orožja in drugih vojnih potrebščin. Ker je Mus-solini ponovno izrazil željo, naj bi se politični sporazum med Italiio in Anglijo izpopolnil sedaj še z gospodarskim sporazumom, pričakujejo v Londonu, da bo Rim brez nadaljnjega pristal na angleške predloge glede ŠDanije. ker je Anglija v za- meno pripravljena nuditi Italiji finančno pomoč, ki ji je zlasti sedaj, ko mora do žetve kupovati kmetijske pridelke v inozemstvu, nujno potrebna. Optimizem v Londonu London, 2. junija, h. Poročevalec agencije Ha vas javlja iz Londona: V diplomatskih krogih presojajo razvoj diplomatske situacije sedaj optimistično. Angleški parlament je bil odgoden do 9. junija. Isto-tako ni bilo ničesar ukrenjeno za morebitno sklicanje vlade za ta teden. Predsednik vlade Chamberlain bo odpotoval iz Londona. Politični krogi smatrajo to kot dokaz za popuščanje v mednarodni napetosti, ki sicer še ni popolno, a je vendarle na dobrem potu. Bonnet o stalnem popuščanju napetosti Pariz, 2. junija, h. Danes ob 16. se je sestala zunanja komisija zbornice, da sprejme poročilo zunanjega ministra Bonneta, ki se nanaša predvsem na češkoslovaški problem. Bonnet je pričel svoj ekspoze z obrazložitvijo vzrokov, ki so povzročili sedanji položaj na Češkoslovaškem, s posebnim ozirom na zahteve Henleina, ter je opozarjal na neprestane akcije Francije in Anglije v Pragi in Berlinu od začetka napetosti, katerih cilj je bila mirna rešitev sporov. Koncem prejšnjega tedna je nastopilo popuščanje napetosti v Evropi. Pogajanja se nadaljujejo, vendar pa je treba najprej počakati na objavo narodnostnega statuta ter na reakcijo stranke sudet-skih Nemcev in Nemčije. Končno je minister Bonnet ugotovil, da napetost še nadalje popušča. Pariz, 2. Junija, h. »Intransigeant« piše: Dokler bo obstojala napetost med Češkoslovaško in Nemčijo, toliko časa bo položaj v srednji Evropi ogrožen. Anglija in Francija sta energično intervenirali, da ohranita status quo v Podunavju. Kljub ponovnim obžalovanja vrednim incidentom se more danes mirno sklepati, da se je Nemčija odrekla nasilni rešitvi sudet-skega problema. Chamberlain solidaren s Hullom London, 2. junija, b. V &podn$ zbornici je stavil neki poslanec vladi vprašanje, ali ee strinja z izjavo ameriškega državnega tajnika aa zonamje zadeve Cordella Hulla. po kateri veže Briand-KeEoggov pakt še na-dailje vse države, ki so ga podpisale, da rešujejo we spore na miren način. Chamberlain je odgovoril: Britanska vlada ee v celoti strinja z izjavo, ki jo je dail Cordell Hull dne 28. maja. Ni treba, da še posebej poudarim, da bo britanska vlada izpolnila vse obveznosti, ki zanjo izvirajo iz podpisa Briagid-Kelloegovega pakta. Gradnja novih vojnih ladij v Angliji London, 2. junija. w. V spodnji zbornici so bili danes predloženi dodatni predlogi k letošnjemu mornariškemu proračunu v skupnem znesku 2410 milijonov funtov. Gre namreč za gradnjo dveh vojnih ladij, 7 križank, ene letalske matične ladje, 3 podmornic, ene skladiščne ladje za rošilce, ene skladiščne ladje za podmornice, ene ladje ta reparaturo letal, 3 minonoscev, 2 topniških ladij, 7 hitrih motornih čolnov, 4 transportnih m več manjših pomožnih ladij. Poleg tega predvideva ta program nakup matične ladje za vodna letala »Albatros« od avstralske vlade. S temi dodatnimi izdatki znaša proračun za, mornarico za leto 1938 56,469.440 funtov. Ciano o stremljenjih italijanske politike Pomen osi Rim—Berlin—Tokio v borbi proti boljševizmu in pomen angleško-italijanskega sporazuma za splošno pomirjenje Milan, 2. junija. AA. Italijanski zunanji minister grof Ciano je imel pri otvoritvi drugega kongresa za proučevanje mednarodne politike daljši govor, v katerem je med drugim dejal: Vlada fašistične Italije je zvesta politiki osi Rim—Berlin in bo nadaljevala politiko tesnega sodelovanja in popolnega sporazuma z narodno-socialistično Nemčijo. To prijateljstvo je preizkušeno v težkih časih. Danes predstavlja poleg ideološke skupnosti in poleg skupnih interesov tudi skupna meja nov vzrok za medsebojno solidarnost in spoštovanje. Italijansko-germansko solidarnost smo manifestirali živo prvič tedaj, ko sta obe državi zavzeli skupno stališče proti napadom, s katerimi je začel boljševizem v Evropi ter poskušal ustvariti podlago za svojo široko akcijo za moralno in socialno propast zapada. Boj, ki se še danes vodi in v katerem je preteklo toliko italijanske krvi, bo nekoč priznal ves svet kot krepek odpor, s katerim se je Evropa zoperstavila uničujoči sili. Ta boj bo predstavljal novo in plemenito zaslugo za našo državo. Nastopu proti boljševizmu se je poleg Italije in Nemčije pridružila tudi Japonska in je ta zveza posvečena s trojnim sporazumom v Rimu Kongres bo podrobno proučil vsa vprašanja Daljnega vzhoda. Ne bo prezgodaj, če že zdaj trdimo, da je tudi spor v Aziji povzročil boljševizem. Kitajska vlada nedvomno ne računa z dejstvom, da se država slabo bori za nacionalno stvar, če popolnoma zaupa oni državi, ki samega sebe proglaša za šampijona rdeče inter- nacionale. Glede Podunavja in Balkana je Italija zainteresirana ne samo zaradi svoje bližine, temveč tudi zaradi zemljepisnega položaja in svoje zgodovine. Italija ne teži za kakšno hegemonijo, pač pa za iskrenim sodelovanjem. Italija je ohranila svoje staro prijateljstvo do balkanskih držav in ga bo še okrepila. Ko so postale vezi z Madžarsko in Albanijo popolnoma čvrste, je tudi beograjski sporazum med Italijo in Jugoslavijo ustvaril atmosfero, kakršna mora biti med dvema narodoma, ki sta v neposrednem stiku. Italijansko-angleški sporazumi imajo to zaslugo, da so razčistili teren in da so vzpostavili odnošaje med obema državama na podlagi lojalnosti. To je edina podlaga, na kateri morejo biti zveze med narodi stabilne in krepke. Nič ni bolj naravno kakor sklepati dogovore in jih skrivati pod krinko kompromisov, nesporazumov in spletk. Fašistična Italija nima navade, da bi stopala v politične kombinacije takšne vrste. To ni v njenem interesu, ni pa niti v interesu miru, ki ne more biti trajen če je zasnovan na sistemu diplomatskih spletk. To so elementi, ki dajejo življenjsko moč italijansko-angleškim sporazumom, ki imajo svoj velik pomen tudi v tem, da so mnogo doprinesli k pomirjenju v Evropi. Protižidovski zakon tudi na Poljskem Varšava, 2. junija. w. Po dolgih razpravah v javnosti se pričakuje sedaj protižidovski zakon tudi na Poljskem. Zakon bo baje že 8. junija predložen sejmu ter bo vseboval naslednje glavne točke: 1. Prepoved rituelnega klanja živine. 2. Izločitev Židov iz vojske, javnih in samoupravnih uradov. 3. Izključitev židovskih obrtnikov in tvrdk od javnih del. 4. Numerus clau-sus za žide v tisku, gledališčih in kinematografih ter v posameznih panogah gospodarskega življenja. Poljska vlada izhaja pri tem zakonskem načrtu s stališča, da se morata poljska kultura in družabno življenje osvoboditi od vpliva židovstva. Desni-čarsko-radikalni krogi poudarjajo, da ti ukrepi nikakor še ne zadovoljujejo ter zahtevajo izgon vseh Židov, ki so prišli na Poljsko po letu 1918. Nov nemški red Berlin, 2. junija. AA. Vodja rajha ki državni kamcler Hitler je ustanovil red krvi, ki ga dobe vsi aktivni udeleženci narodno socialistične revolucije meseca novembra 1923. publika Sovjetske unije, je uvedena ukrajinščina v šole in urade, toda vendar se stari ukrajinski nacionalizem avstrijske izdaje tamkaj ni počutil dobro. Kadar se tedaj pojavlja iredenta med Ukrajinci na Poljskem se ne naslanja na sovjetsko sosedstvo, marveč si išče drugačne solucije. O teh drugačnih solucijah je bilo pred leti obilo polemike; o njih velja pred vsem, da se tičejo zelo širokih dimenzij in zadevajo evropske probleme. Zelo drastično je vplivni angleški politik označil fatalnost ukrajinskih teženj: z njimi je mogoče izpodkopavati prevladujočo pozicijo Poljske in ji za vedno uničiti sanje o vlogi velesile, toda z njimi je prav tako mogoče potisniti Rusijo še bolj nazaj, proč od srednje Evrope, še bolj k Aziji, pa jo odmakniti od možnosti sodelovanja v političnih usodah evropske celote. Zakaj politični dogodki, ki bi po kakršnemkoli potu, vojnem, revolucijskem ali intervencijskem, pripomogli Ukrajincem, da bi v vsej celoti 40 milijonov postali država zase, povsem ločena od Rusije in od Poljske, bi bistveno spremenili razmerje sil v področju med Vislo in Črnim morjem, a tudi v vsej Evropi. Ni-kaka tajnost ni bila pred leti, da so se zares gojili taki načrti, tem bolj, ker bi se mogla po tem receptu ponoviti kombinacija iz časov starega cesarskega Dunaja, le z modifikacijami v nebistvenih potezah. Nova japonska armada izkrcana na Kitajskem Njena naloga bo, da prodre čimprej do Kantona Hongkong, 2. junija, o. Po zadnjih vesteh so ee Japonci pričeli izkrcavafci na obrežju južne Kitajske. Številne japonske vojne ladje eo včeraj popoldne in davi z vbo silo obstreljevale kitajske obalne postojanke pri Saifongu, 10 milj zapadno od Kantona. V Saifongu je bila le mala kitajska posadka. Ko se se davi Japonca pod zaščito ladijskega topništva pričeli izkrcavata v bližini mesteca, 9e je morala posadka po kratkem boju umakniti proti Kantonu. Od jutra se izkrcava v mestecu velika japonska vojska, opremljena e tanki, topništvom, tovornimi avtomobili in vsemi vojnima potrehščinamL V dopoldanskih urah so japonske vojne ladje pričele obstreljevati tudi kitajske postojanke ob ustju Zapadne reka Očitno 9e nameravajo Japonci izkrcata tudi na teh krajih. Boji na lunghajski fronti se nadaljujejo Šanghaj, 2. junija, o. Borbe med Lamgfen-gom in Kajfengom se nadaljujejo. Tudi Japonci sedaj priznavajo, da so se morale njihove tri kolone, ki so se iz Hsičova odpravile na pomoč generalu Dojhari, na pol poti ustaviti. Velike težave povzročajo Japoncem tudS kitajski četniki, ki operirajo na področju med Nkilingom in Hsičovom ter okrog Kvajteha. Tudi pri Pohsjemj se položaj ni spremenil Po vesteh iz kitajskih virov je maršal Čangkajšek sedaj sam prevzel vodstvo kitajske vojske na vseh bojiščih v zapadnem ŠamtungtL Pred novo bitko Peking, 2. junija. AA. Tukajšnji japonski krogi smatrajo, da je bitka pri Hsi-čovu končana. Izjavljajo, da se je le majhnemu oddelku kitajske vojske posrečilo rešiti se. Na Japonskem so prepričani, da utegne priti še do druge bitke ob lunghajski železniški progi, ker so se začele tamkaj zbirati v večji množini kitajske čete iz druge bojne črte. Kitajci se pomikajo vzdolž lunghajske železniške proge v smeri proti Hankovu. Nova navodila za obrambo pred letalci Tolklo, 2. junija. AA. Agencija Domej poroča, da je notranje ministrstvo izdalo nova navodila glede pasivne obrambe pred zračnimi napadi. Ta pravilnik določa, da se bodo morali od zdaj naprej vsi prebivalci po mestih zadržati v primeru napada iz zraka v svojih hišah. Utrjena zavetišča bodo zgrajena samo za otroke, starce in bolnike. S španskih bojišč Salamanca, 2. junija. AA. (Havas) Vrhovno nacionalistično poveljstvo poroča, da so nacionalistične čete z lahkoto odbile napad na več krajih v Kataloniji Pri Castellonu so nacionalisti zlomili sovražni odpor in napredovali za 3 km v širini 16 km. Sovražnik je pustil na bojišču 200 mrtvih. Nacionalisti so ujeli 300 sovražnih vojakov. Na bojišču v Estramaduri so imeli republikanci hude izgube, ko so poskušali z napadom na postojanki Ma-drilejo in Sena. Letalski napadi na nezavarovane kraje Salamanca, 2. junija. AA. Nacionalistični letalci so odvrgli bombe na več krajih v Kastiliji. V Sehordu je bilo ubitih 10 ljudi, 25 pa ranjenih. Porušenih je bilo 25 hiš. V Valescu je bombardiranje povzročilo sedem smrtnih žrtev ter 15 ranjenih. Porušenih je bilo 16 zgradb. Portugalski veleposlanik v Salamanci Lizbona, 2. junija. AA. Portugalska vlada je imenovala svojega dosedanjega diplomatskega predstavnika v nacionalisti-stični Španiji dr. Teutonija Tereiro za veleposlanika v Salamanci. španska nacionalistična vlada je postavila Nikolaja Franka za veleposlanika v Lizboni ČSR je imenovala zastopnika pri Francu Praga, 2. junija, b. Snoči sta bili v zunanjem ministrstvu izmenjani noti med čaL vlado in opolnomočenhn zastopnikom vlade generala Franca. V notah so določene podrobnosti o medsebojnem imenovanju posebnih zastopnikov, ki bodo vršili funkcije generalnih agentov. Njiih naloga bo omejena zgolj na gospodarsko področje ter na zaščito lastnih državljanov na ozemlju obeh držav, kakor jo vrše konzuli. V praških diplomatskih krogih pričakujejo, da bo za Francovega generalnega agenta pri praski vladi imenovan bivši odpravnik poslov republikanske Španije Sanz y Tovar, ki se je takoj po izbruhu državljanske vojne priključil vladi v Burgosu in ki je vodil tudi pogajanja s čsL vlado za imenovanje čsl. generalnih agentov v Francovi Španiji. Praski listi poudarjajo, da se praška vlada z imenovanjem svojih generalnih agentov pri vladi generala Franca pridružuje podobnemu sklepu drugih držav, zlasti Anglije, kar pa seveda ne pomeni, da s tem že priznava tudi režim generala Franca. Kakor doznava »Pravo Lidu«, bo za češkoslovaškega generalnega agenta pri generalu Francu imenovan dr. Hanak, član narodno gospodarskega odbora v zunanjem ministrstvu. Seja odbora za nevmešavanje London, 2. junija. w. Glavni odbor odbora za nevmešavanje se je danes zopet sestal k seji ter je nadaljeval razpravo o angleškem načrtu glede umika inozemskih prostovoljcev iz Španije. Seja še traja. / Dr. Hodževe izjave © narodnostnem statutu Statut je že pripravljen in so potrebne le Se dokončne formulacije Budimpešta, 2. junija b. Berlinski dopisnik »Pesti Hirlapa« objavlja razgovor, kiga je imel v Pragi s predsednikom češkoslovaške vlade dr. Hodžo o narodnostnem statutu. Dr. Hodža je izjavil med drugim: Lahko vas zagotovim, da je narodnostni statut dva tedna že toliko pripravi jen, da so potrebne le še dokončne formulacije. Teh na mojo željo prav zato še ni, ker sem od vsega početka želel, da bi se o narodnostnem statutu v prvi vrsti izrekle posamezne narodnosti, odnosno njihove stranke. V koliko bo to mogoče, bo v kratkem odločeno. S svoje strani lahko samo to izjavim, da je vlada pripravljena izvesti sporazum na najširši osnovi. Da preprečim vsa napačna tolmačenja, želim istočasno opozoriti, da sem v skladu z veliko večino češkoslovaškega javnega mnenja že povedal, kakšna je misija češkoslovaške države v tem srednjeevropskem pasu. Ta misija je v tem, da naša vlada upošteva ne le Čehe in Slovake, temveč tudi vse one narodnogjj, ki so po svetovni vojni iz gospod sirskih ali geopolitičnih razlogov ostale v mejah naše države. Ako pa je misija Češkoslovaške, da ob upoštevanju čeških in slovaških interesov na miren način organizira tudi vse druge narode v državi, je vsakemu jasno, da se to ne more drugače zgoditi kakor na osnovi popolne enakopravnosti. Seveda se zavedam, da je enakopravnost precej raztegljiv pojem. Toda naša elastična ustava nam daje dovolj možnosti, da uredimo vsa narodnostna vprašanja na samoupravni osnovi. Morda smem v tej zvezi naglasiti, d Si sem se za tako rešitev prav jaz ves čas močno zavzemal. Ako bo sedanja kriza doprinesla k pospešeni rešitvi tega vprašanja, je težko reči, ker gre bolj za psihološko kakor politično vprašanje. Smem pa poudariti, da so za tako rešitev vse vladne stranke brez izjeme. Sodim, da ne bo češkoslovaško narodnostno vprašanje nikak sod smodnika za Evropo. Na vprašanje, kakšna jamstva bo vlada zahtevala s svoje strani, je dr. Hodža na kratko odgovoril: »Lojalnosti ni mogoče niti zapovedovati niti kontrolirati. Vem pa, da sta samo poštena in daljnovidna notranja in zunanja politika edino pravilni. Pariz, 2. junija, o. Po zanesljivih informacijah iz Prage bo narodnostni statut objavljen 20. t. m. Dr. Hodža bo imel tedaj poseben govor po radiu, v katerem bo komentiral statut Pogajanja z Nemci se nadaljujejo Praga. 2. junija, h. Zastopnika stranke sudetskih Nemcev, poslanca Kundt in Pe-ters, sta se včeraj po nekaj dneh zopet zgla- sila pri ministrskem predsedniku dr. Hod-ži ter nadaljevala razgovore, ki so bili z&-r&ii občinskih volitev" prekinjeni. Za prihodnji teden pričakujejo nadaljnja pogajanja. Ministrski predsednik dr. Hodža je v stalni zvezi s komitejem političnih ministrov in z drugim, ustavnimi faktorji. Tudi z zastopnikom nemške socialno-demokrat-ske straže, poslancem Jakschem, ki se je ravnokar vrnil iz Bruslja, se vršijo pogajanja. V primeru potrebe triletna vojaška služba V-raga, 2. junija, b. Na seji glavnega odto- češkoslovaške socialno demokratske stranke je iimel železniški minister in naimestnilk mim. predsednika Bechvne daljši referat, v katerem je dejal med drugim: >Ako bo potreba, se bomo odločili tudi za uvedbo triletne vojaške službe«. Kardinal Verdier odpotoval iz Prage Praga, 2. junija, h Pariški nadškof in kardinal Verdier, ki je včeraj prispel v Prago in se nastanil v nadškofijski palači, je imel davi ob osrmih v stolnici sv. mašo za mir in blagostanje francoskega in češkoslovaškega naroda. Ob 10 dopoldne ga je sprejel ministrski predsednik dr. Milan Hodža, takoj nato pa na magistratu praški primator dr. Zenkl, v čegar spremstvu si je visoki gost ogledal praško razstavo baroka. Ob 12.30 ga je sprejel prezident republike dr. Beneš, pri katerem je ostal v daljšem razgovoru. Ob treh popoldne se je kardinal poslovil pred škofijsko palačo od vernikov in ob 16.06 odpotoval iz Prage v Pariz. Prepovedani nemški listi Praga, 2. junija. AA. DNB: Notranje m uii-strstvo je prepovedalo 8 nemškim listom uvoz v ČSR do BO. aprila 1940. Kongres za gojitev čsl. narodne pesmi Bratislava, 2. junija, br. V Bratislavi je bil danes pod pokroviteljstvom minisitrske-ga predsednika dr. Hodže na svečan način otvorjen kongres za gojitev češkoslovaške narodne pesmi. Kongres je otvoril zunanji minister dr. Kamil Krofta z daljšim govorom, v katerem je podčrtal bogastvo čsl. folklore, ki nudi neizčrpen vir za še večji razmah češkoslovaške nacionalne glasbe. Na kongresu sodelujejo številni odlični strokovnjaki in prosvetni delavci, ki bodo sestavili program za sistematično pospeševanje domače glasbe. Vojaški položaj Švice Na nedeljskem zborovanju švicarske demokratske stranke v Bornu je bila sprejeta resolucija, ki pouda,vJa potrebo neokrnjene nevtralnosti Švice in ojaeenja državne obrambe. Resohicija poziva vse Švicarje k edinosti iia slogi ter k brezkompromisni obrambi švicarske državne neodvisnosti. V elvKo pozornost je na zborovanju vzbudil referat zveznega svetnika dr. Meyerja, je poročal o vojaškem položaju Švice. Švica mora braniti nič manj kakor 1814 km svojih državnih mej, kar predstavlja za tako malo državo težko breme četudi velik del meje poteka po strateško dobro zavarovanem gorovju. Za ojačenje obrambnih sposobnosti zvezne republike je potrebnih še nadaljnjih 600 milijonov švicarskih frankov (okrog 6 milijard dinarjev). Samo dograditev obmejnih utrdb zahteva najmanj še 60 milijonov frankov. Pomen teh utrdb je ogromen, saj se Švica samo z njimi lahko zavaruje pred nepričakovanimi vpadi na svoje ozemlje in le z njimi lahko omogoči brezhibno izvedbo mobilizacije v državi. Tehnična oborožitev Švice sie mora naglo izboljšati. Že danes je švicarska vojska v pogledu orožja dobro preskrbljena, toda potrebni so še novi napori. Švica mora biti nadalje čimprej preprežena s pravo nnrežo protiletalskih postojank. Da bo državna obramba v primeru potrebe učinkovita, bi bilo končno že sedaj potrebno misliti na podaljšanje vojaške dolžnosti in na uvedbo enotnega vrhovnega poveljstva nad vsemi oboroženimi silami že v mirnem času. Vse to seveda ne bo zaleglo, ako ne bosta narod in vojska prežeta duha odpornosti. Z veseljem pa je poročevalec ugotovil, da je švicarsko ljudstvo v tem pogledu 9trnjeno in '•Ono odločeno, da do zadnjega diha brani neodvisnost in samostojnost svoje države, Ki edina odgovarja njegovim narodnem :dealom ter idealom svobode in pravice, kakor so zagotovljeni v njeni demokratični ureditvi. Republika čile izstopila iz DN Ženeva, 2 junija, o. Čilski zastopnik pri Društvu narodov, poslanik Ed\vards je danes v tajništvu Društva narodov oddal noto svoje vlade, s katero službeno sporoča izstop iz Društva narodov Nota je datirana 14. maja Po mnenju čilske vlade poteka odtlej dvoletni rok. po katerem v smislu statuta Društva narodov Cile ne bo več članica Društva narodov. Nemiri v Palestini London. 2. junija. AA. Kolonialni minister Malcolm Macdonald je včeraj izjavil v spodnji zbornici, da je bilo od 3. maja do 30. maja ubitih v Palestini 36 oseb, ranjenih pa 44. Ob meji bodo kmalu postavili žične ovire, ki bodo napolnjene z električnim tokom visoke napetosti. Nekaj vasi pri Haifi in Galileji bodo za stalno zasedle angleške čete. Upati je, da bo počasi zavladal v Palestini popoln red in mir. Švedska nevtralnost v primeru vojne London. 2. junija, b. Reuterjev urad javlja iz Stockholma, da so vse politične stranke odobrile sklep vlade, da ostane Švedska v vsaki bodoči vojni nevtralen. Stockholm, 2. junija. AA. Švedska poslanska zbornica je sprejela vladni predlog, s katerim je bil odobren kredit v višini 10 milijonov švedskih kron za nabavo letal ter potrebnega materiala za obrambo pred napadi iz zraka. Romunski princ Nikolaj se preseli v Benetke London, 2. junija, h. Rumunski princ Ni-kola: je od rodbine princa Aleksa Midoani kunil Gregorjevo palačo v Benetkah. Princ Nikolaj se bo stalno naselil v Benetkah. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Vistosmerjenje Gdanska Varšava, 2. junija, br. Varšavski listi poročajo, da bo na obletnico obstoja narodno socialističnega režima v Gdansku svečana seja adanskega senata. Pri tej priliki bodo narodno socialistični poslanci prvič nosili hitlerjevske uniforme. Samo oba poljska poslanca se bosta udeležila seje v civilu. Na seji bo predloženih več zakonov, 6 katerimi se bo režim v Gdansku izenačil z režimom v Nemčiji. Uvedeni bodo vsi važnejši nemški zakoni, predvsem skupina tako zvanih niimberških zakonov. Po še nepotrjenih ve9teh se bo te svečane seje gdan-eikega senata udeležil tudi nemški propagandni minister Gobbels. Prisilna posojila za primer vojne \Vashington, 2. junija, b. Odbor senata za vojaške zadeve je sprejel predlog senatorja Seeja iz Oklahome, ki določa, da sme država vse državljane, ki imajo nad 1000 dolarjev premoženja, prisiliti, da dajo v primeru vojne državi posojila. V utemeljitev tega predlo ga navaja senatni odtor med drugim: Najboljše sredstvo za preprečen je, da bi bila Amerika v kako bodočo vojno vpletena, je, da se ne mobilizirajo samo ljudje, temveč tudi kapital. Keir bi se prisikia vojna posojila le zelo nizko obrestovala, bi to že v mirnem času vplivalo na vojne dobavitelje, da bi zaradi svojih interesov ne silili v vojno. Zaplemba premoženja rumunskih strank Bukarešta, 2. junija, b. Uradni list objavlja besedilo zakona, po katerem se zapleni vse premoženje rumunskih strank, razpuščenih dne 31. marca, čim bo izdelan nov zakon o delovanju političnih strank v Rumuniji, bo premoženje spet vrnjeno priznanim strankam. Beležke Nacionalna vzgoja mladine »Prosvetni glasnik«, službeno glasilo ministrstva prosvete, objavlja razpis vsem prosvetnim oddelkom banskih uprav. Opozarja jih na potrebo, da posveti učiteljstvo največjo skrb nacionalni vzgoji mladine: »Neobhodno je potrebno, da se mlade duše formirajo v duhu državnega in narodnega edinstva ter verske strpnosti, da bodo lahko moralno neoporečni člani državne tat narodne skupnosti.« »Reforma v stilu sv. Save" Znani beograjski tednik »Balkan«, ki odločno podpira politiko JRZ, razpravlja v članku pod gornjim naslovom o vlogi ver v Jugoslaviji. Priporoča, naj bi se pravoslavna cerkev še bolj osvobodila bizantinske cerkvene tradicije, nato pa pravi: »Naši bratje Hrvati so v tem pogledu znatno zaostali za Srbi, ker še nimajo svoje avtokefalne (samostojne) cerkve. Poskus Grgurja Ninskega se je izjalovil in tako so Hrvati ostali brez zgodovinskega lika, kakršen je naš sv. Sava. V naši domovini se manifestira sedaj novi duh. ki je dobil svojega izraza zlasti tudi v močnem po-kretu Jugorasa, tem najnovejšem in najin-teresantnejšem pojavu v javnem življenju Jugoslavije.« Hrvati in bivša SDS O nehvaležni vlogi, ki jo morajo igrati ostanki bivše Samostojne demokratske stranke v sklopu Kmečko demokratske kaši ici je, smo že ponovno razpravljali. Poročali smo tudi o tezi, ki jo zastopa okolica dr. Mačka, naj bi se namreč SDS počasi prelevila v stranko prečanskih Srbov, do-čim naj bi se njeni hrvatski pristaši organizirali v HSS. Ta teza je razumljivo vzbudila med samostojnimi demokrati hudo mešane občutke in je na njo posebno odločno odgovoril dr. Leontič v Splitu, da se prav malo strinja s pojmovanjem prave demokracije in da hudo sliči željam po uvedbi totalitarnega sistema. Sedaj se je oglasila tudi Vilderjeva »Nova riječ«, ki na vse kriplie dokazuje, da morejo in celo morajo biti tudi Hrvati člani SDS Po mišljenju »Nove riječi« tvorijo večino članov SDS res prečanski Srbi. toda stranka zaradi tega še nikakor ni srbska stranka. Seveda pa tudi ne more imeti poudarjeno hrvatskega značaja. Njen program ni v nasprotju s hrvatskim programom, pa zato Hrvati slej ko prej lahko v stranki sodelujejo. Ali bodo bivši samostojni demokrati s temi argumenti prepričali svoje zaveznike iz HSS, je seveda zelo dvomljivo. Katoličanstvo in režimi »Katoliški tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofa dr. šariča, objavlja razmišljanje o odnošajih katoliške cerkve do raznih režimov in političnih struj. List zavrača predloge onih »oportunistov med katoličani«, ki predlagajo, naj se katoliška cerkev sprijazni z gotovimi dejstvi in prizna pravico močnejšega. Nato nadalju-nje: »Vse to bi bilo umestno, če bi svet vladale mišice i* jeklo, ne pa Bog. Tako pa pomenjajo slični predlogi grdo varanje katoliškega sveta. Ako je danes cerkev tako močna, potem je to v prvi vrsti pripisati temu, da ni nikoli politizirala in taktizirala, temveč samo globoko verovala. Katoliška cerkev je že neštetič gledala pred seboj režime, odete v jeklo in obdane s silo. Izginili so, ko sta jih obsodila pravičnost in resnica. Katoliška cerkev ni in ne more kloniti. Hrvatski narod je katoliški narod, ki veruje v Boga. Zaradi tega tudi dobro razume besede svojih škofov in papeža.« Konference Adama Pribičeviča v Beogradu Predsednik bivše SDS g. Adam Pribi-čevič se nahaja že nekaj dni v Beogradu, kjer je imel več sestankov s političnimi prijatelji. V sredo se je sestal z Ljubo Davidovičem in konferiral z njim o političnem položaju. Nato je obiskal prvaka zemljoradni ške stranke dr. Milana Gavri-loviča. Končno je imel daljše posvetovanje tudi z uglednimi beograjskimi člani vodstva SDS senatorjem dr. Kostičem, Rajkom Djermanovičem in drugimi. Drobtina iz Maribora »Delavska politika« poroča, da sta po ponesrečenem puču 1. 1934 v Avstriji med drugimi emigranti pribežala v Maribor tudi trgovca Kleindienst in Posch iz avstrijskega Murecka ob naši meji. Ustanovila sta trgovino s kolesi, pisalnimi stroji in radioaparati ter s spretno reklamo svoje podjetje tako razširila, da je danes eno največjih v Mariboru. Po preobratu v Avstriji sta si kompanjona posel razdelila. Gospod Kleindienst se je vrnil domov in je sedaj župan v Murecku, Posch pa, ki si je pridobil tudi vinograd v naših Slovenskih goricah, vodi trgovino naprej. Težkoče z upravno razdelitvijo Rumunije Svojčas smo poročali, da je novi rumun-ski režim razdelil državo na sedem upravnih pokrajin, ki bi odgovarjale nekako našim banovinam. Sedaj javljajo listi, da je vlada sklenila zakon o novi upravni razdelitvi temeljito spremeniti. Pokazalo se je namreč, da pri prvotni določitvi banovin niso dovolj upoštevali prometnih prilik, tako da bi se pojavile velike težkoče in bi bili ljudje vznevoljeni. Zaradi tega je vlada sklenila, da zakona ne bo izvedla. Postavila je posebno komisijo, ki ji je dala nalogo, naj naredi nov načrt za upravno razdelitev države. Po tem načrtu na.1 bi se Rumunija razdelila na deset banovin, ki bodo — enako kakor v Jugoslaviji — imenovane po glavnih rumunskih rekah. Komunistično štetje V Parizu je vzbudil mnogo smeha in veselja predlog poslancev francoske komunistične stranke, da se uredi s posebnim zakonom proslava 3001etnice francoske revolucije. Proslava nai bi s« vršila 14. junija 1939. Kakor je znano ie francoska revolucija izbruhnila L 1789 in so se vneti komunistični narodni očetje pri svoiean svečanem zakonskem predlogu hudo všteli. ko so našteli namesto 150 let. odkar je padla Ba-frtilja, kar 300 let. Francoski lista tolmačijo Trije bratje, drug drugega vredni »Slovenčeva« odkritja, na kako drzen način je bil evharistični kongres v Budimpešti zlorabljen za madžarsko revizioni-stično propagando, so izzvala v Zagrebu pri tamkajšnjem glasilu Katoliške akcije, »Hrvatski straži«, ogorčen protest. Zagrebški list je mnenja, da je mogel take stvari napisati le list, ki ne razume, kaj je katoliški univerzalizem in krščanska ljubezen. »Slovenčeve« ugotovitve se »Hrvatski straži« ne zdijo prav nič razburljive. Ce so na evharističnem kongresu prišle do izraza tendence, kakor jih »Slovenec« omenja, potem se to »Hrvatski straži« s katoliškega stališča ne zdi nič hudega, temveč »samo majhna nagrada za velike žrtve, ki jih je madžarski narod doprinesel« za evharistični kongres. Med katoliškimi verniki, ki so se zbrali v Budimpešti, so prireditelji evharističnega kongresa razvili sistematično propagando za obnovo oblasti svetoštefanskega kraljestva, ki smatra ne le Slovaško, temveč tudi ogromen kos Jugoslavije z Zagrebom in našim morjem vred za madžarsko oblast »Hrvatska straža« pa je mnenja, da »noben pameten človek ne more zameriti prirediteljem kongresa, ako so pri tej priliki skušali udeležence zainteresirati za svoje prilike«. Zahteve madžarskih revizionistov po Zagrebu, Osijeku, Sušaku, skratka na celo Hrvatsko, so torej »njihove prilike«. Kar se tiče revizio-nistične molitve, ki so jo molili na evharističnem kongresu, »Hrvatska straža« ogorčeno zavrača, da bi kdo smel kritizirati to »od cerkve dovoljeno molitev«. Organ hrvatske Katoliške akcije na koncu zatrjuje, da so hrvatski udeleženci iz Budimpešte prinesli samo ugodne vtise. Ta žalostni protest zagrebškega Dsta je povsem v skladu z govorom onega zagrebškega profesorja na evharističnem kongresu, ki edini od vseh delgatov ni povedal, iz katere države je narod, v katerega imenu govori ... Polemika »Hrvatske straže« ima, kakor je pri tem listu skoraj bi rekli naravno, tudi svojo žalostno moralno stran. Najprej namreč piše »Hrvatska straža«, da se je našel organ stranke, ki ni in ne more biti katoliška in ki je tudi delovala proti katoliškim interesom, a ne imenuje »Slovenca«, temveč — »Jutro« (!), tako da imajo njeni čitatelji vtis, da je vsa polemika naperjena proti nam ... Kdor pozna zagrebške razmere, se ne bo čudil, da se je takoj javil tudi starina »Obzor«, ki servira svojim čitateljem vsebino »Slovenčevih« ugotovitev z evharističnega kongresa s sledečim uvodom: »Jutro« je objavilo več člankov, v katerih je kritiziralo neke pojave, ki so se baje dogodili na mednarodnem evharističnem kongresu v Budimpešti. V današnji Številki trdi »Jutro« ... in sedaj navaja »Obzor«, kar je napisal — »Slovenec«. Kaj naj k vsemu temu rečemo? »Hrvatska straža« brani madžarske revizioniste in napada »Slovenčevo« kritiko, a pri tem z nobeno besedico ne imenuje »Slovenca«, temveč psu je »Jutro«. »Slovenec« na te proteste ne odgovarja, pač pa napada »Jutro«, da je premalo pisalo o evharističnem kongresu, d očim »Obzor« zopet trdi, da smo objavljali kar celo vrsto člankov o tej prireditvi in nam povrh še pripisuje, kar je »Slovenec« objaviL To bo res trije bratje, ki so drug drugega vredni- Navodila za pouk zgodovine v Nemčiji Nemško ministrstvo za narodno vzgojo je te dni objavilo navodila za pouk zgodovine v srednjih šolah. Navodila so zelo obsežna, ker vsebujejo poleg splošnih načel tudi podrobne nasvete za zgodovinski pouk v posameznih razredih. Osnova novega zgodovinskega pouka mora biti rasizem, kajti »novi pogledi na nemško preteklost izhajajo iz vere narod-nosocialističnega pokreta«. Zato se mora mladini razložiti, da »rasa določa zgodovino ne le Nemčije, temveč tudi vseh drugih držav«. Ona je ključ za razumevanje vseh dogodkov. Nadalje pravijo navodila, da se mora v šolah proslavljati vse, kar je veliko, junaško, mogočno, naj gre za osebe ali stvari. Kult herojstva naj bo močno poudarjen. Iz stare zgodovine naj profesorji posebej opozarjajo na »nordijske osnove stare Indije in Perzije« ter na nordijske vplive v Sredozemlju. Homerje- Krstna slava prestolnice Beograd, 2. junija, p. Prestolnica je danes svečano slavila svojo krstno slavo. Po vseh ministrstvih tn ostalih državnih uradih je delo počivalo. Slovesnosti so se pričele v Vaznesenski cerkvi, kjer je patriarh Gavrilo opravil službo božjo. Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik Polekšič. Pred cerkvijo se je nato razvil sprevod, ki je krenil preko Te razi j na Kalemegdan. V sprevodu je bila ogromna množica ljudi Opoldne je bil sprejem v mestnem domu, ki sta se ga udeležila tudi patriarh Gavrilo in kraljev zastopnik polkovnik Poleksič. župan Bič je v svojem kabinetu priredil zakusko. Popoldne so se množice zbrale okrog spomenika braniteljev Beograda. Pred spomenik so položili več vencev. NJ. Vel. kralja je pri svečanostih pred spomenikom zastopal polkovnik Son-dermajer. Tudi mnoga humanitarna in patriotska društva so danes slavila svojo slavo. 12 italijanskih letal v Beogradu Beograd, 2. junija, p. Davi je prispelo v Beograd 12 italijanskih letal pod vodstvom polkovnika Matteia. Italijanski letalci bodo te dni potovali na Oplenac. Poklonili se bodo tudi Neznanemu junaku in pred spomenikom na italijanskem pokopališču. V nedeljo popoldne bodo sodelovali na velikem letalskem mitingu, v soboto pa bodo izvršili nekaj skupnih akrobacij nad Beogradom. Nove telefonske zveze Beograd, 2. junija. AA. Z odlokom ministra za ptt. je odobrena otvoritev rednega telefonskega prometa v sledečih relacijah in po taksi v zlatih frankih: 7.5 zl. fr. za progo Beograd—Bregenz in Brčko—Bregenz, 5.40 Koprivnica—Bregenz, 4.35 Ljubljana—Bregenz, 7.50 Novi Sad—Bregenz, 6.75 Osijek—Bregenz, 4.65 Ptuj—Bregenz, 6.60 Sarajevo — Bregenz, 8.70 Skoplje—Bregenz, 4.65 Varaždin— Bregenz 4.65 Crikvenica—Innsbruck, 3.90 Jesenice—Innsbruck, 4.65 Karlovac—Innsbruck, 4.65 Koprivnica—Innsbruck, 4.65 Krk—Innsbruck, 6.65 Osijek—Innsbruck, 5.85 Sarajevo—Innsbruck, 8.40 Skoplje— Innsbruck, 5.55 Split—Innsbruck in 3.90 zl. fr. Varaždin—Innsbruck. to pogreškio kot posledico komun :st.ične šole, ki navaja svoje učence k t emu, da vidijo vse po dvoje. Nov splitski župan Poročali smo že o krizi v splitskem mestnem svetu ki je nastala zaradi konflikta med županom inž. Kargotičem in klubom mestnih svetnikov JRZ. Zupan Kargotič je podal ostavko in pridružilo se mu je Se 18 drugih mestnih svetnikov. Banska uprava ie ostavko inž. Kargotida in tovarišev sprejela in predložila ministru notranjih del seznam novih občinskih odbornikov na čelu z dT. Mirkom Buičem. tajnikom splitske Trgovske in industrijske zbornice ter starešino splitske sokolske župe. Občni zbor organizacije JNS v Črni pri Prevaljah Na binkoštni ponedeljek ob pol 10. dopoldne bo v Črni pri Prevaljah občni zbor ta-moSnie občinske organizacije JNS. Po občnem zboru bo shod, na katerem bo poročal e. Bogdan Pu*enjak iz Slovenjegn Gradca. Vabimo vse nacionaliste, da se udeležijo tega shoda v našem obmejnem ozemlju. va Hiada je nordijska, kakor je nonBJsisa tudi Sparta in kakor je nordijski Aleksander Veliki. Iz srednjega veka naj se zlasti poudari »borba germaniama prott rimski in katoliški kulturi« in naj »e Lutherju posveti največja pozornost, kaj-ti njegova reforma je »z nacionalnega in rasnega vidika izredno važna«. V zvezi s francosko revolucijo na/j se opozori, da Je pomenila »iztrebljenje kaste vodUnžh nordijskih elementov«, doba od leta 1918 <*» 1932 pa naj se nrikaže kot »posknE, da. se vsilijo Nemčiji ideje iz leta 1789«, ln to z združenimi močmi« mednarodnega katolicizma, kapitalizma in marksizma«. Svetovno vojno je razlagati kot »združeni napad zapadnih velesil proti Nemčiji... Hitler pa je raztrgal versaodo za binkošti omogočeni avtomobilski izleti. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo letalske službe: Jasno na vzhodu, deloma oblačno pa na zahodni polovici države. Toplina se je nekoliko zvišala. Najmanjša toplina Plevlje 5, največja Podgorica 31 stopinj. Zemiinska vremenska napoved: Oblačnost se bo povečala na zahodu, odkoder se bo počasi razširila na vso državo. Pričakovati je dežja z nevihtami, kar bo Imelo za posledico, da bo temperatura padla. Ohladilo se bo posebno na zahodu. Zagrebška: Pričakovati Je oblačnega vremena. Dunajska: Oblačno, deževno, hladneje, za-padni vetom. VELIK PRAZNIK NAŠE MEJE 150 let šolstva v težko preizkušenem št. Ilju nad Mariborom St. nj, 2. junija Letos poteka 150 let od ustanovitve prve šc v Št. Ilju, začenja se pa 70. leto graditve nove šole in 20 letnica obstoja naše narodne države. Zato se je zbral odbor iz vseh šentiljskih društev, da dostojno proslavimo te tri jubileje. Odbor je pod častnim predsedstvom zaslužnega narodnega borca župnika in duhovnega svetnika g. Evalda Vračka. Proslava se bo vršila na binkoštni ponedeljek 6. junija. Dopoldne bo na šolskem dvorišču maša v spomin vseh gg. učite-Ijev(ic) in katehetov, ki so tu kdaj delovali, in za umrle učence. Po maši govori in petje, deklamacije otrok, petje domačega in Zanimivosti iz Prva šola v St Ilju se je osnovala leta 1787/88 in je bila v poslopju, kjer je bila takrat in je še danes mežnarija. Dušno pastirstvo je oskrbovala do L 1760. župnija Jarenina. Navedeno poslopje je obenem, poleg cerkovnika uporabljal tudi vsakokratni jareninski duhovnik. Jarenina je najstarejše naselje od konca 9. stoletja, in je prafara, iz katere je izšla fara St Ilj. Sentiljska okolica — grebeni goric — je bila obljudena že v predzgodovinski dobi. Pred letom dni so odkrili sledove selišč, tik nad Muro (prof. Baš in dr. Smid). Prva šola pred 150 leti (1787/88). Na delni je bfl razred, na levi učiteljevo stanovanje. za staro šolo je cerkev. Pred več ko 500 leti ni bilo v St. Ilju ne cerkve in ne šole, pa tudi ne državne ceste. Stara rimljanska cesta je vodila preko Plača v dolini, oddaljeni od tukaj približno 5 km severno-zahodno. Kjer sta sedaj železnica in državna cesta, so bili takrat ribniki in močvirja, okrog pa go-adovi. Tuintam so stale posamezne koče, katerih stanovalci so se pečali z živinorejo in poljedelstvom; o vinogradništvu in sadjarstvu — današnjih glavnih pridobitnih panogah Slovenskih goric — bržčas ni bilo govora. Kjer stoji danes cerkev, je rastlo grmovje, in pravljica ve pripovedovati, da se je na tem prostoru prikazoval mož, oblečen v škofovsko opravo, imajoč pri sebi srno. Zaradi tega so takratni prebivalci na tem mestu sezidali cerkvico sv. Ilja ter mežnarijo, v kateri še danes biva cerkovnik. Cerkvica je stala že v 14. stoletju. Leta 1532. so tod divjale turške roparske čete, ki so cerkev izropale. Leta 1535. so jo na novo posvetili. Spomin na to je še danes na zvoniku: polumesec in zvezda. Župnija je bila inkorporirana admontskemu samostanu, ki še danes izvršuje patronatske pravice. Prvotno pa je bil St Ilj last sol-riograških nadškofov. V letih od 1824. do 1827. so dogotovili današnjo državno cesto, leta 1844./45. pa železnico. Leta 1887. so mežnariji prizidali sobo, ki je bila učilnica; na prvi sliki jo dobro vidite. Prvi učitelj — šolmašter — je bil Rajmund Lipuš, ki je bil obenem organist in cerkovnik. Imel je na Kresnici današnje posestvo g. Thalerja. Poučeval je 21 let. Sola je bila takozvana »Pfarschule« (farna šola), kakor je razvidno iz edinega akta iz L 1868., ko so morali učenci ob koncu leta polagati javne izpite. Vsi akti Nova sentiljska Sola, Id so jo postavili lete 1868/69 (severno od stare Šole). šole so baje v arhivu admontskega samostana. Zal, da je kronika šole iz trakrat-nega časa bogve kam izginila. Nadaljnji učitelj je bil Tomaž Reholec, ki je poučeval 2 leti. Za njim je prišel Franc NepL ki je polnih 61 let ucepljal mladini moderno znanost. Poučevali so takrat samo štiri predmete: verouk, računstvo, či-tanje in pisanje. V L šolskem letu so rabili Abecednik. Dečkov je bilo 62, deklic pa 61. V drugem razredu so rabili Malo Berilo (dečkov 41, deklic 21), v tretjem pa Velko Berilo in je bilo 45 dečkov in 23 deklic. Razen teh so bili še repetenti: dečkov 50 in 70 deklic. Podučitelj je bil Jakob Skamlič, ki se je podpisoval v slovenskem pravopisu. Višji oddelki so imeli uk dopoldne, nižji pa popoldne. Obiskovali so šolo tudi otroci 15, 16, celo 17 let starL Do L 1868. je bila samo ena soba na razpolago. Ker pa ni več zadostovala zaradi prevelikega števila otrok, so sezidali leta 1869 novo šolsko poslopje za dva razreda proti severu, v bližini prvotne šole Stavba je ista, kakor danes, samo, da je bilo pritličje namenjeno za dve učni moči in je stala okrog 20.000 goldinarjev. Leta 1382. je bila šola razširjena že v triraz-rednico. Eno sobo so morali najeti v gostilni pri Celcerju, proti mesečni najemnini 5 goldinarjev. Ker je postala šola že leta 1888. štirirazrednica, so začeli uporabljati zopet učilnico v prvotni stavbi. Tudi štirirazrednica ni več zadostovala krajevnim potrebam. Število otrok je raslo in raslo. Krajevni šolski svet je prej pohvalno skrbel za dobrobit šole, a naenkrat ji je odtegnil svojo naklonjenost In čemu? Leta 1889. se je začela slovenska mizerija. Za poštene Slovence se je začel narodnostni križev pot, ki je trajal vse do preobrate. Vzrok te nagle nenaklonjenosti nasproti šoli je bil enostavno ta, da je »Schulverein« L 1889. ustanovil v St. Ilju zasebno nemško šolo in s tem vrgel gorečo drugih zborov ter godbe. Potem pa bo ljudska veselica. Povabilo se je vse živeče gg. učitelje(ice) in katehete, ki so delovali na tej šoli. Ako bi pa kdo pomotoma ne prejel vabila, naj blagovoli oprostiti in naj smatra to kot povabilo. Zveza z vlaki je zelo ugodna. Iz Maribora odhajajo vlaki nekaj pred 7. zjutraj, ob 10. in 13. Odhod iz St. Ilja pa je ob 17.20, ki ima tudi takoj zvezo z vlakom proti Ljubljani ter zadnji ob 21. Vabimo vsa narodna društva in občinstvo, da se te narodne proslave udeleži v čim večjem številu, da pokažemo, da smo složni in da smo na svoji zemlji mi gospodarji. preteklosti bakljo v dosedaj mirni, patrijarhalni kraj in dal povod strupenim spopadom med Nemci in njihovimi privrženci ter Slovenci, ki so bili primorani braniti svojo narodno in realno posest. Kako ljuta je bila borba tudi od slovenske strani, priča dejstvo, da kljub skrajni naklonjenosti zagrizene avstrijske vlade, ki je Nemcem šla povsod do skrajnosti na roko, ni nemška šola celih 12 let mogla dobiti pravice javnosti. Cesar pa »Schulverein« sam ni mogel doseči, je dosegel kmalu v zvezi z »Siidmarko«. Prvi je podjarmljal Slovence duševno, druga pa gmotno. »Siidmarki«, ki je že itak imela predobre uspehe, je prišla na pomoč »Heimstattenbank«. Tuji kapital, s katerim so delovali tuji posredovalci — pa tudi domači odpadniki — je izrival slovenske kmete s posestev in ta izročal nemškim evangelijskim naseljencem Okrog leta 1908. so zasedli najlepša naša posestva. Ce bi ne bila nastala svetovna vojna, ki se je končala zlasti za preperelo Avstrijo tako porazno, bi bil narodnostni boj za obmejne Slovence potekel katastrofalno. Leta 1889. ustanovljena zasebna nemška šola je bila 1. 1893. razširjena v dvoraz-rednico, a pravico javnosti je dobila šele leta 1901. Da bi nastavili prikrito past všolanim občinam in te pripravili tako daleč, da bi sprejele nemški zavod v svojo oskrbo, so enostavno reducirali svojo dvo- v enorazrednico. Pa slovenski vodje, posebno kremeni ti župnik pok. Matija Ke-lemina in ceršaški inteligentni župan pok. Anton Hauc, so takoj spoznali, da mole izpod ovčje kože volčji kremplji. Vroča, hudobno prikrita nasprotniška želja, je za nekaj časa splavala po vodi. Pok. župan Hauc je bil Nemcem posebno trn v peti. Povsod je pokazal svoje neomahljivo slovenstvo. Pa so zopet skovali nov načrt. Da bi od pet všolanih občin izločili edino slovensko narodno zavedno občino Cer-šak, so potom »Schulvereina« in »Siid-marke« leta 1910. na Ceršaku — kake 4 km vzhodno od Št. Ilja — ustanovili zasebno enorazrednico, češ, če imajo starši te občine šolo »tik pred nosom«, bodo sami priznali naklonjeno dobroto, dali se prevarati in ostale štiri občine, z nemškimi ali nemško mislečimi župani in odbori bodo dobile proste roke. A zopet ni uspela grda nakana Učenci iz Ceršaka so še naprej posečali svojo staro šolo v St Ilju. Da pa vsiljeni zavod ni kmalu usahnil, so poskrbeli za učence iz dunajskih in graških sirotišnic. Kljub vsem naporom je eno-razrednica hirala dalje, importirani otroci so po malem izginili. Sola ni bila vredna svojega imena in iz te večletne agonije jo je odrešil — preobrat L 1918. Po smrti župnika Kelemine je prevzel vodstvo borb in dela sedanji župnik gosp. Evald Vračko. Postal je vreden naslednik pok. Kelemine Za narodno delo so ga Avstrijci L 1914. zašili v graške zapore. Znane so zadnje zgodovinske občinske volitve iz leta 1908. Bil se je res pravi ljuti boj! Slo je za vsak posamezen glas. Nemci so namreč iz svojega Siidmarkinega posestva sfabricirali vse polno navideznih posestnikov iz Gradca in drugod, samo, da je bil glas. Znali so pa, znali! Ali tudi naši niso držali rok križem. Naučili so se od Nemcev. Na hitro roko so si pridobili razne male obrtne listine in tako smeli voliti v gotovih razredih. Slo pa je le! In ravno te volitve so bile pokojnemu generalu Maistru ob preobratu podlaga in je izbojeval, da je St Ilj ostal kot trdna narodna straža na meji Jugoslavije, v svoji državi, kamor tudi spada Ob preobratu sta bili obe nemški šoli ukinjeni in otroci pristno nemške narodnosti, ki jih je bilo okrog 50, prej pa preko 250, razume se z veliko večino slovenskih otrok, so dobili na slovenski šoli svojo paralelko. Obe šolski poslopji, posebno ono slovenske šole, sta bili ob preobratu v jako mi-zernem stanju. Brž, ko so se duhovi nekoliko pomirili, ko so razni hujskači odšli čez mejo, ker so imeli na glavi precej masla s hujskanjem mirnih Slovencev, je bila državna meja Jugoslavije stalno določena, politične in splošne državljanske razmere urejene, je življenje zopet teklo v večinoma starih tirih, tedaj sta se obe šolski zgradbi popravili, obe namreč, ker je tudi prejšnja nemška šola prešla v last občine. Bivša šulferajnska šola, je bila 1889/90 predelana iz gostilne in je do prevrata vzgajala janičarje. Leta 1910. je bilo nadzidano nadstropje. Po prevratu se diči z imenom generala Maistra Omembe je vredno, da so skoraj vsi spisi iz slovenske šole bili že v arhivu nemškega poslopja. Od leta 1900., po smrti znanega krepkega nadučitelja Karla Soka, ki je odlično deloval na slovenski šoli 28 let, so bile vse uradne knjige in sejni zapisniki izključno le v nemškem jeziku, česar prej ni bilo. Njegov naslednik, slovenski odpadnik, je dobival od »Siidmar-ke« za potuj čevanje redno mesečno podporo od 50 do 100 kron. Svoj razred je zanemarjal in poučevati so morale druge moči oba razreda naenkrat. Nazadnje se je pa čudil, da so ga naše oblasti ob preobratu degradirale, odnosno suspendirale. Se nekaj let, pa bi ne bilo več slovenske šole v St. Ilju, za katero je toliko skrbela in jo gmotno podpirala naša šolska družba CMD. Leta 1927. je bila šola razširjena v šest-razredno. Sedaj šteje šola 6 temeljnih oddelkov s štirimi vzporednicami z nad 500 otroki. Leta 1936. je ministrstvo za pro-sveto ukinilo nemško vzporednico, ker je število otrok padlo pod zakonito število. Sicer je ta šola obstojala protizakonito, ker so bili otroci iz tujih okolišev, mešanih zakonov in tuji državljani. Ker smo ob meji in glavni prometni žili v našo državo, bi bilo nujno potrebno, zgraditi eno samo stavbo, ker obe sta premajhni. Vzdrževanje obeh je sorazmerno predrago, ker se morata vedno popravljati, posebno bivša nemška, ki ni bila zidana za šolo, pač pa preurejena iz gostilne. V zadnjih letih je kr. šolski odbor izdal okrog 100.000 din za popravila. Tudi iz pedagoško-didaktičnih vidikov ter discipline in reda in enotnosti bi bilo nujno, da se postavi nova stavba. Ker si je pokojni general Maister priboril mnogo zaslug za St Ilj in severno mejo sploh, je krajevni šolski odbor pri eni svojih sej v letu 1937. sklenil zaprositi kr. bansko upravo za preimenovanje šole. In ministrstvo za prosveto je dovolilo, da nosi šola na svojem pročelju ponosno ime generala Maistra, kar naj vsem pove, da je vrli general poleg drugih domačih trdnih in žilavih narodnih delavcev ohranil St Ilj domovini Jugoslaviji. Sokol na Ježici razvije svoj prapor Letošnje leto Petrove petletke je nekako v znamenju praporov. Ni to razsipanje. Nabava praporov danes ni več posel mecenov, temveč izhaja iz gmotnega žrtvovanja našega malega človeka. Ce naš skromni človek nabavlja prapore, je to dokaz onega mogočnega navdušenja v njem, ki prav v teh sedanjih razmerah preplavlja vse nacionalne duše in ki je vsak trenutek pripravljeno na žrtve. So-kolske prapore nabavljamo s piitrganim denarjem, g poštenim denarjem! Tako je povsod. Je£Lca in njen Sokol sta na ta prapor ponosna in pa srečna, ker je za ta prapor poklonil Nj. VeL kralj Peter LL znesek 2000 din. Praporu bo kumovala s. Iva Vidmar jeva, ki ji pripravi društvo ▼ soboto 4. L m. ob pol 21. lepo podoknico, pri kateri bosta sodelovala godba Sokola I in pevsko društvo Krakovo-Trnovo. Članstvo se zbere za podoknico že ob 20. t Sokolskem doma, kjer bo nagovor o praporu, nato pa odide baklada h kumici. Že prej, ob 19. uri, pa se sokolska mladina pokloni pred maršejsko ploščo, kar bo na Pa še nekaj je značilno za sedanje novo prapore in za sedanji čas. V sokolske prapore tkejo njih vsebino Sokoli sami. NI pripuščeno umetnikom, da ustvarjajo po svoje, marveč si članstvo pridrži, da po glasu svojih src izbira motive in gesla. S tem šele postanejo sokolsld prapori res društveni, članski prapori! Tako je tudi na JežicL Zato smo dali na novem sokolskem praporu napraviti lipov venec, starodavni znak slovanstva, zato smo želeli, da nosi ptica sokol jugo-slovensko trobojko, zato smo napisali na prapor >Le naprej brez miru!« Brez dvoma ima prapor ježenskega Sokola prvi tako geslo. Druga stran prapora je posvečena Jugoslaviji. Njo prispodablja zadužbina na Oplencu, ovita v lovorov venec, opasana s predsmrtnim klicem kralja Zedinitelja »Čuvajte Jugoslavijo«. Or-namentika šumadije naj spominja na izvor naše svobode. Ježici uvod v sokotoko proslavo 201etnJee naše države. Ob 20. se začne tudi štafeta, ki bo prižgala svedo pred marsejsko ploščo. Razvitje prapora bo na binkoštno nedeljo 5. t m. ob pol 14. na prostora br. Ra-mavža, ob pol 16. pa bo nastop domačega društva ob sodelovanju okoliških in okrožnih edinic. Ljubljansko sokolstvo odide izpred Sokola m točno ob 13. Pod dragocenim novim praporom, za katerega je napravil načrt br. Sara in ki ga je skrbno izdelala tvrdka Hafner v Ljubljani, bo Sokol na Ježici zbiral nove delavce za nadaljno borbo in zmago Tyr-ševe misli. D. Ravljen: »Črna vojna« 120 strani. Broširano 10, vezano 15 din Založba Cesta, Ljubljana, Knafljeva uL 5 Veličasten pogreb kapetana Zelenka Prispeli so Številni prijatelji Iz Ljubljane In Zagreba Brežice, 2. junija Tako veličastnega pogreba, kakršnega je bil deležen tragično preminuli kapetan I. stopnje g. Vekoslav Zelenico včeraj popoldne. pač Dobova in Brežice že dolgo niso videle. Od vseh strani so prihiteli prijatelji, da izkažejo zadnjo čast oficirju, ki je tik na pragu one dobe, v kateri bi bil lahko užival zasluženi pokoj, omahnil v večnost. Kapetan Zelenko je nameraval čez dva meseca stopiti v pokoj. V ta namen si je v prijazneia Mostecu. v vasi na levem bregu Save nasproti slovečim Ca-teškim Toplicam, kupil majhno domačijo, ki jo je krasno preuredil. Prav v soboto je bil spet z motocikljem na poti tja dol, kamor ga je teden za tednom vleklo srce. A prav na tej poti ga je zadela nesreča o kateri je potem ponedeljsko »Jutro« obširneje poročalo. Trčil je v Frančičev avto in obležal strahovito poškodovan, v nezavesti, iz katere se potem tudi v brežiški bolnici ni več prebudil. Po rodu je bil iz Slovenskih goric. Ko je v avstrijski armadi odslužil vojaški rok, je ostal dalje v službi pri intendan-turi. V svetovni vojni je nekoč bil že na begu na ono stran fronte, k srbski vojski. Ujeli so ga in le srečno naključje ga je rešilo smrtne kazni. Po vojni je služboval v Zagrebu, od koder je prišel leta 1932. v Ljubljano. V Zagrebu si je bil s svojim lepim značajem in živahno športno delavnostjo pridobil širok krog prijateljev, prav posebno pa je bil v časti pri zagrebškem Motoklubu, pri katerem je bil celo vrsto let marljiv tajnik. Ob prihodu v Ljubljano je nadaljeval svoje športno delo pri motokolesarski Iliriji in pri SLD ter pri šahovskem klubu št. Peter. Njegovo največje veselje je bila vožnja z motornim kolesom in šele nedavno si je nabavil najnovejše vozilo s prikolico (700 ccm). V Ljubljani je bil izprva blagajnik dravske divizije, zadnje čase pa pomočnik načelnika intendanture dravske divizije, priljubljen pri vseh tovariših. Kakor da bi slutili nesrečo, ao se njegovi sodelavci prav v soboto dalje časa mudili v njegovi sobi v razgovorih, ki jim ostanejo nepo-zabnL H pogrebu se je včeraj popoldne ob krasnem vremenu zbralo številno prebivalstvo. Iz Ljubljane je velik Pečnikar-jev avtobus pripeljal tovariše oficirje in druge prijatelje, nekateri pa so se pripeljali z lastnimi avtomobili ah z vlakom. Iz Zagreba je prispelo 30 motociklistov z zastavo Motokluba, kakor tudi deputacija oficirjev. Štirje tovariši oficirji iz Ljubljane so ponesli kapetana Zelenka z mrtvaškega odra pred pokojnikov ljubljeni domek, kjer je dobovski g. župnik opravil zadušne molitve. Ljubljanski prijatelji so v lepo ubranem zboru zapeli večno lepo »Vigred«. Nato se je razvil dolg sprevod. Za križem je neki oficir nesel odlikovanja, zvrstili so se domači gasilci, železničarska godba je na vsej dolgi poti doDo-bove igrala žalostinke. Poseben voz je bil obložen s 24 krasnimi venci. Za pogrebnim vozom so stopali potrti: žena, sin, hčL sorodniki, oficirji, ostali prijatelji in domačini, sprevod pa so zaključevali zagrebški motoristi z zastavo in dolga vrsta avtomobilov. Na pokopališču so spet ponesli tovariši krsto do groba in tn je izpregovoril v srce segajoče poslovilne besede intendantski kapetan H. stopnje g. Tomislav Sokolovič iz Ljubljane. Ni bilo očesa, ki se ne bi bilo ob tem ganljivem slovesu zasolzilo. Turobno razpoloženje so le še poglobili s svojimi poslovilnimi govori: zastopnik šahovskega kluba št. Peter, motociklist iz Zagreba, predstavniki SLD iz Zagreba ter eden izmed najzvestejših prijateljev iz zagrebške Kustošije. Potrti so se pogrebci razhajali z zavestjo, da so položili v prezgodnji grob resnično plemenitega človeka, ki si je zaslužil milejšo usodo po dolgotrajnem, vedno zvesto opravljenem delu. Hude posledice obmorske povodnji Nasadi uničeni, zgradbe onesnažene in tiSus se pojavlja Gornja Radgona, 2. junija Mura je spet v normalnem toku. V kleteh pa je še mnogo vode, ki počasi sahni ali pa jo gasilci črpajo iz njih. Zlasti jo morajo pumpati iz betoniranih kleti. Ko so te dni gornjeradgonski gasilci pumpa-li s pomočjo gasilne brizgalne vodo iz kletnih prostorov carinarničnega poslopja ob Muri, je ostalo v kleti precej večjih in manjših rib, ki jih je tjakaj zanesla voda. Na Tratah odteka zadnja voda, ki pušča za seboj vsakovrstno nesnago. Prav počasi ginejo večje mlake, v katerih Je tudi precej rib, katere pridno lovijo štorklje, ki se pojavljajo po povodnji v izredno velikem številu. Hišni posestniki in razni najemniki sna-žijo in urejajo svoje stanovanjske in druge prostore. Marsikje je v sobah dvignilo pod ter ga pokvarilo tako, da bo moral biti nadomeščen z novim. Razne lesene naprave, zlasti plotovi, so raztrgane ali pa jih je voda odnesla. Po vrtih in poljih so uničeni nasadi, zlasti krompir in fižoL Ljudje zdaj tavajo okrog za novim semenjem za nove nasade, čeprav je že pozno. Pojavlja se tudi trebušni tifus. Vodnjaki so vsi polni nesnage in je njih voda nezdrava. Vodo za pitje bi bilo treba pre-kuhavati ali pa se posluževati čiste stu-denčne vode. Tudi onesnažena živila je treba dobro oprati s studenčnico. Razen podpore, ki jo pričakuje prizadeto prebivalstvo, bi bilo številnim prizadetim v veliko pomoč, če bi se za ta izredni primer dali vsem denarnim zavodom v poplavljenih pokrajinah izredni krediti za izplačilo starih in zamrlih vlog. Dajte torej denar, da se beda olajša! Zanimiva pravda zaradi očetovstva Krvna preiskava je dokazala, da toženec ni oče nezakonskega otroka Gornja Radgona, 2. junija V začetku aprila letos je v Apački kotlini dobila Marija G. nezakonskega otroka. Kot očeta je navedla posestnikovega sina Franca B., ki pa je odločno odklanjal očetovstvo. Prišlo je do pravde in toženec je navedel v svojo obrambo reči, ki so omajale verodostojnost nezakonske matere. Na predlog toženca Franceta B., ki je izjavil, da riskira vso svojo dediščino za doprinos dokaza o svoji nedolžnosti, se je sodišče naposled poslužilo doslej pri nas še redkega dokaznega sredstva, namreč krvne preiskave, ki jo je izvedel mor-fološkobiološki institut univerze v Zagreba. Take dokaze so izvedla že razna sodišča v drugih državah in tudi pri nas, pri čemer se je izkazalo, da so krvne preiskave, odnosno raziskave krvnih skupin zadostno utemeljene, da dopuščajo ob danih pogojih izključitev očetovstva. Zdravniško mnenje priznanega strokov- njaka biologa, vseučiliškega profesorja dr. Borisa Zarnika v Zagrebu ugotavlja na podlagi krvne raziskave po faktorjih M in N, da je absolutno zanesljivo, da toženi France ni oče Marijinega otroka. France ima namreč samo faktor M, nezakonska mati oba faktorja, M in N, otrok pa samo faktor N. Po mnenju izvedenca in po izsledkih znanosti pa ženska, ki ima faktorja M in N, ne more imeti z moškim, ki ima samo faktor M, otroka, ki ima samo faktor N, temveč samo otroka, ki ima faktor M ali pa oba faktorja M in N. Spričo ugotovitve je sodišče odreklo verodostojnost nezakonski materi. Verodostojnost se je vrhu tega izkazala za omajano tudi na podlagi izpovedb v teka pravde zaslišanih številnih prič. Lahkomiselna nezakonska mati bo pač morala navesti pravega očeta ne oziraje se na to, da pravi oče morda ni posebno premožen Narodne noše na vsesokolskem zletu Od večje Skupine Sokolov In SotooBc smo prejeli nasledn£ dopis: _ Ljubljanska sokolska župa Je odredila, da se smejo letošnjega vsesokolskega deta ▼ Pragi udeležiti le člani in članice, ki imajo slavnostne kroje. Narodne noše niso dovoljene. Ta pogoj, ki je postavljen letos prvič. Je prestrog in nima nlkake resnične utemeljitve. Tem težji je, ker Je ravno letos za Sanice vpeljan nov kroj, pa je premnogim Sanicam denarno nemogoče nabaviti si kroj ln poleg tega žrtvovati še za udeležbo na zletu potrebni znesek. Pač pa Imajo številne Sanice narodne noše, ki so bile pri vseh prejšnjih rietfh ne le dovoljene, temveč izrecno zasoljene. V>jwiiilrjHHjw prizadetih Santa Je tem večje in tem bolj razumljivo, ker so na-sodne noše izključile samo ljubljansko ln menda še ostale slovenske sokolske žtrpe, ne pa tudi žtrpe v drugih pokrajinah. Zato Stamo v čeških Ustih, da se Je iz južnih in vzhodnih krajev države priglasilo izredno veliko število narodnih noš. Češke župe izrecno pozivajo Sanice, ki nimajo slavnostnega sokolskega kroja, naj pridejo na zlet v narodnih nošah. Tako so objavili razni češki Usti tudi naslednji okBc: »Sestre Sokolice, ki nimate slavnostnega kroja, vse na plan z narodnimi nošami, ki so ponos našega ženstva in naše narodne svetinje! V dneh sokolskega ja naj pestrost naših narodnih noš pokaže cvet naše mladine, naših deklet in naših žena. Naša narodna noša naj manifestira in naj preplavi Prago! Storimo vse svojo sveto dolžnost!« _ Res je težko razumeti, zafcaj fc(ravno Slovenke ne smele stopiti ob stran Češkim ženam in z njimi vred v lepi slovenski noši manifestirati za slovansko skupnost Apeliramo zato na župna vodstva, da svojo nerazumljivo določbo spremenijo in dovolijo udeležbo na praškem zletu Kupuj domače blago l tudi tBBUH in dekletom ▼ narodnih nošah.« Dopis Je podprtsalo, kakor že rečeno, večje število Sokolov in Sokolje. Johon Strouss UI. Drevt bo r ljubljanskem Unionu velik Stransaov koncert simfoničnega orkestra kraljeve garde. Orkester kraljeve garde, ki ima že slovečo tradteijo, je izvrstno uigran. Njegov višji kapeinik je g. Živanovič, ki je bil daljšo dobo kapebtik dravske divi-zijske godbe v Ljubljani in oživa sloves enega najboljših dirigentov m glasbenikov v Jugoslaviji. Za nocojšnji Straussov koncert je pridobil potomca dunajske dinastije glasbenikov Straussov, g. Johana Straus-sa tretjega, ki je po vsem svetu dirigiral že več tisoč koncertom. < Domače vesti Spomenik na dražbi V lepi in starodavni Budvi v Južni Dalmaciji so sklenili postaviti svojemu rojaku književniku Ljubiši Mitrovu spomenik. Ustanovljen je bil odbor za postavitev spomenika. Odbor je nabral skoraj 100 tisoč dinarjev. Kip je ustvaril naš kipar Dolinar na splošno zadovoljstvo Budvan-čanov. Ni pa mogel priti do dogovorjenega plačila. Pisaril je na vse strani in končno vložil tožbo proti cerkveni občini, Id je prevzela skrb za čuvanje spomenika. Pravda se je vlekla dve leti. Nedavno je sodišče v Kotoru obsodilo cerkveno občino v Budvi, da mora plačaci kiparju Do-llnarju še 16.000 dinarjev za kip in pa 9000 dinarjev za pravdne stroške. Dolinar je čakal zopet leto dni, da bi mu izplačali prisojeni znesek, čakal je zaman in sedaj se je odločil, kakor pravi beograjska »Pravda«, da bo pognal kip Lju-biše Mitrova na javno dražbo. • Načrti ea spomenik kralj* Petra L v Sa_ rajevn. Sarajevska občina bo postavila spomenik kralju Petrn I. Osvoboditelju. Razpisan je bil natečaj in 11. t m. se bo sestala komisija, da pregleda načrte. Natečaja se le udeležilo 29 umetnikov. * Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. G vido Baliarčič ln Dušan Kastelic, oba iz Ljubljane, Vladimir Obad iz Saleža, Emil Gabrov šek iz Sv. Križa pri Trstu in Vladimir Seliškar iz Kranja. Čestitamo! SVO.«"0 ^^s-ro OCM^ 40' OGROMNA IZBIRA p. m. S O U V A N Mestni trg 24. ♦ Balkanski avtomobilski »let. V četrtek se je odpeljalo iz Osijeka v Atene 9 avtomo-bilistov iz raznih držav. Ob istem času so se aftitomobilisti odpeljali tudi iz Rumunije, Bolgarije, Turčije in Albanije. Ta avtomobilska tekma se imenuje balkanski ajvtomobiiMd zlet Iz Aten so se odpeljali dva Italijana, eden Ceh. štirje Poljaki, eden Nemec in eden tekmovalec iz naše države. • Prvi planinski dom v vrbaski banovini. Odbor planinskega društva >Romanija< v Banja luki je sklenil, da bo skupaj s smučarskim klubom zgradil planinski dom na planini Starčeviči pri Banji hiki. Dela se bodo takoj lotdHi, da bo dam dovršen še pred zimsko sezono. • Novi grobovi. Po daljšem bolehanju je tmrnl v ljubljanski bolnišnici g. Anton Pez-dič, poštni tajnik v pokoju. Pokojnik je bil v Ljubljani zelo dobro znan in zaradi vedre prirode vsepovsod priljubljen. Svojo zadnjo pot bo nastopil jutri ob pol 15. — Na Kra-[i sincu v Beli Krajini je umri v cvetu svojih' 19 let g. .Jože Zupanie, prvorojenec ugledne- j ga posestnika. K večnemu počitku ga bodoij spremili danes ob 8. — Pokojnima blag| spornim, žalujočim naše iskreno eožalje! jj * Smrt starega četnika, V starosti 69 let je nmrfl v svojem rojstnem kraju Ljubotinju; v Črni gori Niko Premtovič, ki se je v borbi jj za osvoboienje izkazal z največjim jumašt- j vom in požrtvovanjem. Že mlad se je iese-f lil v Ameriko, a v prvih dneh svetovne vojne se je vrnil domov in se prostovoljno uvrstil med tojevnike. Po umiku preko Albanije je stopil v četniški odred ter ostaJ na fronti do leta 1919. Vsa leta po osvobojen ju je živel v svojem domačem kraju ter se požrtvovalno udeistvoval v nacionalnih in dobrodelnih organizacijah. • Smrt najstarejšega M aren beri ana. h Marenberga nam pišejo: Zadnjega maja smo spremili k večnemu počitku najstarejšega Marenberžana, posestnika g. Pušnika Jurija. Dosegel je lepo starost 89 let. Bil je znan po vsem okraja, saj je kot dolgoletni sodni dostavljavec obhodil precejšen del ozemlja Da zapadnem Kozjaku. Skoro do zadnjega je bil vedrega duha in nam je prejšnje čase mnogo pripovedoval, kako je bilo za časa njegove mladosti. Biil je soustanovitelj gasilske čete pred 63 leti in za mnoge zasluge letos v februarju odlikovan z zlato kolajno. Zanimivo je tudi to, da je bil pokojni Pušnik Slomškov birmamec, menda zadnji, ki je tako dolgo živel. Kljub viBaki starosti j« bil vedno veseL Z vsakim se je rad meniL Zanimal se je za vse novosti in je rad bral »Jutro«, posebno tisto stran »Iz življenja in sveta«. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu. Preostalim naše iskreno sožalje! H M £ L J in PO VRTNINO ki je zaostala v rasti, gnojite s SEČNINO! Naročite to izvrstno, hitrou^in-kujoče dušično gnojilo pri Tvoraici dušika v Rušah. ♦ Sibenik brez vode. V zadnjem časa primanjkuje v Šibenlku vode. V predmestju Gurid spuščajo vodo v vodovodne cevi od 11. ponoči do 5. zjutraj. Tudi v najhujša vročina ves d.in ni vode. V tem predmestju stanujejo po večini delavci, torej ljudje, ki ves dan ne morejo ostati brez vode. Ves dan se mučijo s iežlrim delom, potem pa morajo čakati do 11. ponoči, ali pa vstati že ob 4. zjutraj da dobijo vodo Kdor pride le kako minuto prepozno, ostane brez vode ves dan. ♦ Obnova najstarejše južno-srbske cerkve. V rasi Ljubotenu v Skopski Črni gori bodo v nedeljo sipet zazvoniti zvonovi v cerkvi sv. Ni kole, ki je bila zgrajena v cvetoči dobi stare srbske države pod vlado Dušana Silnega leta 1337. Starodavna cerkev je bila že pred leti po naročilu in s pomočjo bla-aopokojnega kralja Aleksandra obnovljena, ostala pa je zaprta, ker še ni Mlo zvonov. Za zvonove j® tudi ljudstvo mnogo prispevalo. Otvoritev zgodovinske cerkve bo združena z veliko narodno siavnostjo. ♦ Borba t lačnim volkom. V naselju Do-bočatnu blizu Trebinja se je lačen volk zatekel v neko kmečko hišo. Doma je bila gospodinja, ki se je zelo prestrašila, a se je kmalu odločila za učinkovito obramba Iz peči je potegnila gorečo poleno in z njim udarila po volku. Z ognjem se je žena branila, dokler ji niso prišli na pomoč sosedje, ki so volka izgnali iz hiše in ga na cesti ustrelili I»»0Q<1AZ<0<«! mum »OTH. »OKTOBOiC (TBlEStE) Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času Lrez neprijetnih pojavov. Ogl rcg. S br 15. 48V}! * Cigani v Beogradu ustanavljajo čitalnico. V Beogradu živeči cigani so si že pred leti ustanovili organizacijo, ki nosi ime Prosvetni klub jugoslovenske ciganske mladine. Na zadnjem občnem zboru khita je bilo sklenjeno, da bo še let06 ustanovljena knjižnica in čitalnica ter da 9e Prosvetnemu klubu priključita tudi odseka za glasbo in za šport Po občnem zboru je izdal odbor kluba proglas na vse cigane v Beogradu, naj pristopijo k organizaciji Da bi se pristop omogočil tudi revežem, so odpravili vpisnino, mesečno članarino pa eo določili na 2 din. SANOPED odpravi takoj duh po potu, omeji potenje, varuje nogavice, čevlje in perilo, ohrani zdrave noge. T A n D A fcltt avtobusno podjetje J AUIlAfS d. d. - Ljubljana 5)' VOZNI RED za avtobusno progo: Ljubljana—2užemberk— Kočevje—-Sušak. 6.05 9.30 km Ljubljana (Miklič) 19.30 22.25 —.— 10.40 33 Velike Lašče 18.20 —.— 6.45 • 20 Grosuplje —.— 21.41 7.00 28 Višnja Gora • 21.25 7.15 33 Stična _.— 21.14 7.50 53 Žužemberk ——.— 20.36 8.50 12.— 64 Kočevje 17.20 19.30 12.00 15.00 152 Sušak 14.00 16.00 Iz LluMfane n— Ministrski predsednik na cestnem kongresa. Javnega zborovanja, ki se bo vršilo v okviru cestnega kongresa v nedeljo 5. t m. ob pol 11, se udeležita tudi predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadino-vič in minister za zgradbe Dobrivoje S togo vi č, ki bo na zborovanju tudi govoril «— Ugleden švicarski esperantist t Ljah. lja.nl. Te dni se mudi v našem mesto g-Hane Jaoob, upravnik mednarodne espe-rantske organizacije UEA iz Ženeve, a soprogo. V Ljubljani se ie ustavil, da uredi nekaj zadev organizatoričnega značaja, na-to pa odpotuje v Novi Sad, kjer to o bin-koštnih praznikih jugoslovenski esperantski kongres. G. Jaoob je v Ljubljani gest naših esoeramtistov. n— Slavni nemški dirigent Johann Stran*« izvira V. znane dunajske Strauseove družine. Dirigent je nečak slavnega kralja valčkov, Johana Straussa in je 20 let igral v stričevem orkestru. Sedaj potuje po svetu kp* dirigent in dirieira pretežno le dela svoiih prednikov z največjimi mfodličnim,i orke' stri. Tako je dirigiral lami na stadiona na Dunaju orkester 100 članov predI 60.000 poslušalci, v Ljubljano prihaja po sijajno usr>e-Id koncertni turneji po Češki in Bolgare."d. V Sofiji je dal dva koncerta z opernim orkestrom in pri obeh koncertih je bil navzoč bolgarski car. Pri nas pa je koncertiral do sedaj v Beogradu in Zagrebu, obakrat z orkestrom kr. garde Tudi v Ljubljano pride eelotini orkester kr. garde in bo koncert dre-vi ob 21. v veliki unionski dvorani Vstopnice pri blagajni kina Uniona. n— Ne dva, temveč samo en bolgarski pevski zbor to ob bimkoštnih praznikih v Sloveniji Dobimo goste iz mesta Ruse ob Donaivi kjer deluje z največjo vnemo že-lezničanski mešani zbor. ki je znam pod ime nom Slavejkov. Bratje bolganski pevci se pripeljejo v Ljubljeno na binkoštno nedelio zjutraj z beograjskim brzovlakom ob pol 11. uri nastopijo potem v veliki filharmonič ni dvorani. V ponedeljek se odpeljejo na Gorenjsko kjer si ogledajo maorave naše izredno delavne železni carske organizacije Na koncertni nastop bolgarska pe/oev železničarjev opozarjamo, sedeži se dobe v knjigami Glasbene Matice. n— Na L sklepni produkciji šole Glasbene Matice, ki bo v torek 7. t. m. nastopi skoro 30 gojencev, večina od 1. do 4. razreda Matične šole. Naši igralci na klavirju in na violini bodo pokazali, v koliko so se v minulem šolskem letu izvežbali na svojem instrumentu. Imena nastopajočih in šolo priobčimo jutri. Spored se dobi v knjigarni Glas bene Matice, 6tane 3 din in je obenem vstopnica. DANES SAMO 2 PREDSTAVI In sicer ob 16. in 19.15 uri! Toomai — poglavar slonov po znamenitem KlpUngovem romanu Elephantfcoj KINO UNION Nepreklicno zadnjikrat! TeL 22-21 ■— Ponovitev pravljične igre »V kraljestvu palčkov« ne bo nar binkoštni ponedeljek. kakor smo prvotno poročali, temveč na binkoštno nedeljo ob 15. ari v opernem gledališču po globoko znižamih cenah. Opozarjamo vse stanše, botre in botrce na ponovitev tega velikega odrakega dela, pri katerem sodeluje 60 otrok z ljubljanskih ljudskih šol, učenke meščanske šole pri Sv. Jakobu, članice opernega baleta in močan oddelek vojaškega orkestra. Pestra vsebina ix življenja palčkov in vii krasne slike in barvitost scen ter preprosto in nepresiljeno igranje otrok so posebnosti imenovane pravljične igre. Vstopnice bodo na razpolago pri operni blagajni že od četrtka naprej. FOTOAMATERJI! Na Izletih, potovanjih ali na morju fotografirajte z našimi novimi pravkar prispelimi filmi z najnovejšo emulzijo ln dosegli boste presenetljive uspehe. Janko Pogačnik Ljubljana, Tyrševa cesta 20. Specljalna fototrgovina o— JNAK Edinst • o. Danes ob 20. m vse izvršne člane obvezna plena*™ seja. Predsednik. n— Filozofsko društvo v Ljubljani priredi jutri 4. t. m. ob 18. v mineraloški predavalnici univerze predavanje o Alešu Ušeuični ku in moderni filozofski problematiki Predaval bo univ. prof g. dr. France Veber. Predavanje bo v proslavo 70-letnice Aleša Ušeničnika. Vstop prosi Vabljeni vsi ki 6e zanimajo. d— »Hnd karambolc. Na notico, objavljeno v sredo, nas je naprošal g. dr. Albin Smaid. odvetnik iz Radovljice, za naslednje pojasnilo: »Ni res, da je na vogalu Miklošičeve ceste pridrvel neki osebni avtomobil in treščil v motociklista, ki ga je vrgio več m daleč vstran na cestni tlak. Res je. da sem dotični avto šofiraJ osebno, da sem vozil največ z brzino 10 km, ker sem šele za vozil z mesta in vozil v prvi prestavi; tudi je res, da se je motociklist zaletel v moj avtomobil in je nato vozil naprej ter zavil na pločnik«. u— Bežigrajske botre opozarjamo na fo- toatelie Staut, Tvrševa 35. , & So Stcabeme fo^h l^o^ffttOtB^ OddjhJ k * Binkoštni izlet na planino Uskovuieo. Od postaje Bohinjska Bistrica 2,3/4 ure udobnega pešpota preko Boh. Srednje vasi v planinski raj Uskovnica v višini 1160 m. Udoben planinski dom z lepimi sobami in skupnimi ležišči. Izborna kuhinja in pijača. Penzija dnevno od 30. do 45. din. po dogovoru. Zdaj ©o izleti najlepši; na pr: preko Rudnega polja na Pokljuko in Gorjuše i. t d. Priporoča se oskrbnica Rezi Erlah, omož. Gašperin. NAJLEPŠE DARILO za birmanca ali pridnega dijaka je FOTOAPARAT 9 samoprožilcem za ceno Din 800.—! Zavežemo se Vas naučiti lepo fotografirati ter istega vedno radi zamenjamo za drugega, ako z istim ne bi bili zadovoljni ali Ce pride nov model lz tovarne. Za prvovrstno kvaliteto jamči Foto Tourist — Lojze štnuc LJUBLJANA — ALEKSANDROVA O. 8. ♦ Obiščite obrtno razstavo v Berlina. Av- toizlet od 15. do 24. junija. Dunaj — Praha — Leipzig — Berlin — Miinchen — Glockerstrasee. Prijave M. Okorn, Ljubljana, hotel Stan. n— Slovenska narodna pe-em je naslov velikega koncerta Akademskega pevskega zbora v petek 10. t. m. v veliki unionski dvorani. Na siporedu je med drugimi tudi tasta šegava ^Ribniška«, pri kateri je hotela publika že ponovno izsiliti ponavljani«, toda kljub freaietičnemiu aplavdiranju je sbor, ki v Ljubljani še ni nikdar ponavljal, jstal zvest svoji tradiciji. Sedaj pa todo oblikovalci koncerta imeli zopet priliko slišati to pesem. — Pre&krbite si vstopnice, — j kajti za udeležence vsedržavnega trgovskega kongresa, kd bodo prišli v Ljubljano, je že sedaj naročenih in rezerviranih mnogo vstopnic. Še posebej opozarjamo dijaštvo, naj čimprej kupi dijaške vstopnice, ker jih je le mala Prodaja vstopnic je vsak dam od 8. do 18. v vratarjevi loži na univerzi u— Sokol Ljubljaua"šiška priredi 6voj javni večerni telovadni nastop danes ob 20. g uri na svojem letnem telovadi šou. V primerni slabega vremena pa v dvorani — Ker Ž je bil prejšnji nastop zaradi slabega vreme-jna odpovedan, je imelo društvo veliko stro-'žkov. zato pozivamo vse prijatelje sokol-stva, da se v čim večjem številu udeleže nastopa. Zalo, brabje im sestre, vsi v petek v Šiško na večerni telovadni nastop. Ctenom Trgovskega bolniškega podpornega društva v Ljubljani DruStvo je za svoje člane in njih svojce doseglo pri Jadranski in DubrovniSki plovbi ugodnost vožnje v boljšem razredu ea- plačilo slabšega. Člani, ki se hočejo poslužitd te ugodnosti, dobe vse potrebne informacije pri društvu, Ga jeva 5. Danes sveže morske ribe Klet in restavracija »ZVEZDA" Občni »bor društva >Dobrote<, obsinrt-nega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani bo danes ob 19.30 v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani. Odbor. Vožnja Ljubljana—Sušak, tja m nazaj Din 125.—„ Veljavno 30 dnL LJUBLJENEC KEVOPUBLIKE VSEGA SVETA: ki ga poznate iz veiefilmov BOSE MABDE in NELSON EDDY BELJ JOBGOVAN bo pel v tretji in najnovejši šlfi-^cropcrc ti m v wm Eleonora PoweIl — 11 ona Massey 0 S A LI £ ^fit^Zr^ Premiera danes! Kino Matica 21-24 u— Gostinska strokovna nadaljevalna šola na Prulah je imela sklep šolskega le»a 27. maja. Prisostvovali so mu banski inšpektor Presl, člani kuratarija načelnik Dolni-čar, čl"ni Kramar, Lončar. Zupan im Zupančič in tajnik Bežek in učiteljski zbor. G. načelnik je imel daJjši izpodbudni govor na vajence, ter se je zahvalil učiteljskemu zboru za intenzivno dedo. Nato je podal upravitelj g. Mlakar poročilo, ki je pokazalo lepe uspehe. Oba govornika sta pozivala ver jenoe, da se naj drže v bodočem življenju naukov svojih učiteljev. Vedno pa naj bodo tudi pravi Jugosloveni in zvesti svojemu vladarju. Nagrajeni so biK nastopni vajenci: v I. razredu Zvegelj Josip. Mraz Srečko m Simčič Milko, v II. razredu Pogačar Marjan, Kranjc Ciril in SaLamon France, v III. razredu Fine France, Petkovsek Ivanka in Ma-yer Olga. Sicer pa fe biki v II. razredu najboljša vajanka ga. Vehar, a kot hospitambka mi prišla za nagrado v poštev. Šolo so izvršili: Bašelj Vekoslav, Fine France, Habič France Jamnik Štefka, Maver Olga. Palhartknger Maks, Petkovsek Ivanka, Saksida Bogdan in Zupančič Zvumko. Dva sita pa IzpadiLa zaradi nerednega poiačamja pouka. Ko je razdelil g. načelnik vajencem izkaze In odhodna spričevala, se je zahvalil g. upravitelj nav-zočnim gospodom za vso blagohotno podporo in odhajajočim vajencem v imenu učiteljskega zbora želel na pobi v življenje mnogo sreče. n— Zveza blagajniških zdravnikov v Ljuh. Ijani je darovala pokojninskemu skladu za zdravniške vdove in sirote po 250 din v spomin umrlima članoma dr. Vovesu Jann v Radovljici in dr. Matjašiču M. v Kamniku. «_ Sišk« in njena okolica i veseljem pričakujejo gostovanja Šentjakobčanov na binkoštno soboto 4. t. m. ob pol 21. Veeetoigra »Nobene žene več!< je polna duhovitega humorja. Za zabavo skrbita zlasti navihani natakar Maks in njegova energična zaročenka Silva Kdor ta se rad enkrat prav pošteno nasmejal, naj pride v soboto ▼ dvorano g. Martamca v Zg. Šiški ne bo mu žai Cena sedežev od 4 do 8 din. u— Združenje brivcev ofoveSfta občinstvo in člane, da bodo brivski m frizerski saloni v Ljubljani na binkoštno nedeljo odprti od pol 8 do 12 ure dopoldne, na binkoštni ponedeljek pa ves dan zaprti Komisar. Iz Celja o— Slušateljem juridifne lakultete. DSJF priredi v eoboto 4 t m ekskurzijo v Maribor. Odhod iz Ljubljane ob 5.30. povralek ob 22. Zbirališče pred glavno postajo v soboto ob 5.15. Na zamudnike se ne bomo ozirali Gg. ki so se prijavili samo za vožnjo, naj pridejo zanesljivo praivočajsno na postajo. Pravico udeležbe na ekskurziji imajo: Zirovnik Neda, Verbič Breda. Ru-deHa Dragica, Mueer Mirni Roj ima Ančka, Zupančič Socas Taufer Nikolaja, Cigan Jože, Skrl Bojan. Pavlici č Jošlco, Fettich Mirko, Lenart Franko, Teger Emil, Dernovšek Mar. tina, Barbol Mar jam. Gaberščik Milan, Roger Tone, Šoba Štefam. Pollak Jože, Korum Saša Menard Boris, Lovrenčič Lado, Dolenc Matjarako. Močnik Pasto, G^drich Pavei Sem Jože. Bole Janez. Samut B<^dan, Ankon Albin, Pik Boris, Bradaška Peter, Dobovšek, Petri? Bojan, Veberič Majhnard in Merhar Miro. — Predsednik ; a— Kolo ;ugo&loverskih sester javlja, da se prošnje za kolonije sprejemajo izključno samo do 26. t m. Prva, deška kolonija odide 3., a vrne se 28. juilija, druga, dekliška, kolonija odide 3. avgusta in se vrne 28. gusta. e— Prehrana dece in naraščaja na žup-nem zletn v Celju dne 12. junija. Na prošnjo celjske sokolske župe so se že odzvale nekatere rodbine in izjavile, da bodo povabile na kosilo deco ali naraščaj Zaradi kratkega časa, ki nas loči od župne-ga zleta, ne bo mogoče sestri, ki Je prevzela to skrb. obiskati vseh rodbin in Je mogoče, da bi katere prezrla ki bi sicer bile voljne nakloniti siromašni deci in naraščaju brezplačno kosilo. Zupa se priporoča rodoljubnim obiteljim, da bi morda same sporočile bodisi bratu Saksidi aH pa blagajniku Celjske posojilnice v Narodnem domu, da povabijo na kosilo naše najmlajše pripadnika Storile bi nam s tem veliko uslugo in nas podprle pri delu na pripravah za zlet, ki je zlasti zadnje dni na višku. Za izkazano dobroto pa naj bo gostiteljem prijetna zavest, da so storili plemenito dejanje, ki bo v srcih naših mladih ostalo v najlepšem spominu. _ Kino Metropol. Premijera filma »V ČARU VALČKA«. V gi vlogi Hana Jaray-KLrcb-feldski župnik)._ e— Mesto zdravnika uradniškega priprav-nika v bolnišnici «a duševne bolezni v Novem Celju ie ranipisano Taksirane prošnje, opremljene z vsemi prilogami po §§ 3. in 4. zakona o uradnikih, je treba vložiti do 15. t, m. neposredno pri samtetskem oddelku ministrstva za socialno politiko in narodno ad ravie. Kino Union. Zgodovinska snov iz Rusije »KNEGINJA TABAKANOVAc_ e_ Tragična smrt ob železniški progi Ko }e vozil včeraj okrog 9.40 vlak skozi Teharje pri Celju, je opazil strojevodja v vodi ▼ jarku poleg proge truplo nekega vojaka. Za-. devo je takoj prijavil m kmaJn je prispeta železniška komisija. Ugotovili so. da je vojak Miilivoj Dimitrij ervic, redov pogranične čete v Celju. Glavo je imel v vodi. ostalo truplo pa je molelo iz vode. Dimiitrijevič je H v vsredo zvečer z dvema dekletoma v neki gostilni in ju je potem spremil na njun dom na Teharje. Ko se je okrog 23. vračal s Teharja proti Celju po želeanriSki progi in prišel do škarpe pri omenjenem jarfcn. ga Je oči vi dno presenetil vlak. Vee kaže. da ga je lokomotiva odbila im treščila v jarek, kjer je trtonfl. Lfudje tudi govorijo, da ao ga napadli neki fantje, kar pa najbrž ne bo držalo. Diimiitriievičovo tmplo so oreipeljali v mrtvašnico teharskega pokopališča. e— Celjski šahovski klnb bo priredil d svoie člane in prijatelje o binkoštih poaSuo ekskurzijo v Trst. Zbirališče v so botro 4. t. m. ot 11.30 dopoldne v Samostanski ulici kjer bo Čakal avtobus. Ved naj bodo točni V Trstu bodo igrali celjski šahigiti prijateljsko tekmo s tržaškim klnbom B. de Rim, ki ima med svojim članstvom nekaj zeSo dobrih igralcev. e— Otvoritev mestnih kopali?? ob Savinji Mestna občina bo hitri otvorSa moško in žensko kopališče ob Savinji e— Ugoden karambol. Ko se Je petfel 31 letni v zatoikovškem rudniku zaposleni rudar Ivam Vai-ncerf iz Še5č pri St. Pavki pri Pieholldu v sredo s kolesom skozi Griže, je na križišču pri Vovkovi gostilni zadel v neki aivtomobiiL Vajmcerl sd je pri kanamtoln presekal kite na levi roki Zdravi se v celj ski bolni&nici e— Samo danes in Jutri je Se čas. da obnovite srečke drž. razredne loterije ▼ podružnici >Jutra< v Celju. Reportaža Frana Lipaha o Golniku Ljubljana, 2. fmrifa Snoči je priredila Starešinska organizacija »Preporoda* v areni Narodnega doma tr-redno uspel reportažni večer g. Frana Lipaha, člana Narodnega gledališča. V majhni dvorani so se zbrali člani »Preporoda ».Jugoslavije« in »Edinosti* ter drugi gostje. ki jim je g. Lipah nudil s svojim izvrstnim humorjem, satiro in ironijo pisano reportažo o Golniku izreden užitek. Kakor bi bili živi, so vstajali pred nami vsi tisti bledi, od tbc zaznamovani bolniki. nekateri že zapisani smrti, ki pa se Se odločno bore za žtvljenje. Gledali smo Golnik, kjer delajo ljudje svoj tihi obračun s samim seboj in z življenjem. Ta je fronta, mnogo hujša od vseh front svetovne vojne, saj tu smrt kosi z matematično natančnostjo in mladi ljudje, ki še niso niti pričeli živeti, vedo: še dva meseca- še pol leta... Videli smo Golnik z njegovim trpkim humorjem, z vso njegovo tragiko, a nenadoma smo slišali umirajočega agronoma, ki se poslavlja od življenja z dvema besedama na brezkrvnih ustih: Zedinjena Slovenija! Za trenutek se nam je prav tako kakor avtorju porodilo vprašanje: Ali ni voa Slovenija Golnik, načeta od tbc? In kakor bi nekdo nekje skrivnostno šepetal: Na rontgenu bi jo bilo treba pregledati!.. . Tudi njo... Vendar je izzvenela reportaža v čvrsti veri v mladi rod, ki bo zopet videl plapolati kresove, kakor so plapolali nekoč ob svitanju naše narodne svobode. Danes ob 16., 19.15 ln 21.15 DANES PREMIERA! Velefilm herojstva, kozaškega vlteštva in ljubezni po istoimenski nesmrtni noveli L N. TOLSTOJA »BELI VRAG«. Kino Sloga — TeL 27-30 HADŽI MURAT Sodelujejo: Zbor domkih kocakov, Ivan Možnhin ln Lil Dagove*. Glasba: Čajkovski, Mnsorgskl in Borodin. Iz Maribora a— Pokojninski zavod *e pogaja ot zemljišča. Pokojninski zavod v Ljubljani hoče, kakor znano, Investirati nekaj kapitala tudi v Mariboru v obliki gradnje novih stavb. Zadeva zemljišča nasproti sodišče je že urejena, dočim so se pogajanja z g. Jemeom razbila. S tem je propadel načrt, da bi Pokojninski zavod z*gra-dil svojo drugo palačo v bližini parka. Pač pa potekajo ugodno pogajanja glede nakupa dveh zemljišč v drugem in prvem mestnem okraju, kjer bo Pokojninski zavod zgradil šg dve stanovanjski poslopji. Tako bo Pokojninski zavod pripomogel Mariboru do novih lepih stavb in številnih novih, sodobno opremljenih stanovanj. a— Skavti v limbušKem gozdu. Na bdn-koštno soboto ob 15. bodo odrinili naši vrla in požrtvovalni skavti, krdelo volkov in volčičev pod vodstvom agilnega Akele (Tončka štuihca) v Hnabuški gozd, kjer bodo prebili praznike v naravi pod šato-ri. Kdor si želi ogledati to zanimivo taboren je, naj gre v nedeljo v limbuški gozd, kjer se mu bo nudila prilika, da se seznani a skavtskim življenjem Popoldne ob 15. bodo priredili razne tekme in igre, ob 20. bo taborni ogenj, pri katerem bodo volčiči polagali svoje obljube. Po obljubah pa bodo prikazali razne šaljive in zabavne taborne igre ter peli skavtske pesmi. Pot do taborišča bo označena skozi stu-denšld gozd — od Sv. Jožefa — z zelenimi puščicami. a— Promet za bintcoštne praznike. Ob priliki birme 5. in 6. t m. v tukajšnji stolnici določa predstojništvo mestne policije glede dovoza in odvoza k stolnici cestno policijski red: Iz L okraja desno od Slovenske ulice, iz H okraja levo od Aleksandrove ceste, iz m. okraja brez izjeme in iz rv. okraja desno od Samostanske ulice je dovoz naslednji: Slovenska, Gosposka ulica, in Ulica 10. oktobra, odvoz pa po Gledališki ulici. Iz n. okraja desno od Aleksandrove ceste, lz V. okraja brez izjeme ter iz IV. okraja levo od Samostanske ulice je dovoz preko Glavnega trga in Stolne ulice, odvoz pa po Orožnovi ulici. Ta vozni red velja tudi za avtomobile tn druge zasebne vozove. Za avtoizvoščke se določa kot stajališče južni del in za izvoščke s konjsko vprego severna del Orožnove ulice. Dohod do poštnega poslopja na Slomškovem trgu mora ostati prost Za privatne vozove in avtomobile se določi kot stajališče Miklošičeva ulica. a— Krožek mariborskega upokojenega afiteljstva bo imel svoj rednd mesečni sestanek pri vsakem vremenu 9. t m. ob 14. v gostilni Sfiligoj pri St. liiju r Slov. goricah. Odhod iiz Maribora z vlakom ob 13. Za ceneno i zborno jedačo in pijačo je preskrbljeno. Gostje so dobrodošli! a— Ljudska samopomoč v Mariboru. V včerajšnji notici o Ljudski samopomoči v Mariboru je pri telefoni onem prenosu nastala neljubna napaka in se mora pravilno glasiti tako-le: blagajna je imela lani nad 41 mili jonov prometa in ne kakor smo poročali, da je imela nad 41 milijonov din premij an rezervnih fondov. a— 40.000 dinarjev je odnesel pred mesecem dni železničarju Kocbeku v Novi vasi drzen tat, ki so ga sedaj studenški orožniki izsledili v osebi 36-letnega Franca Marina, ki je pri zasliševanju tatvino že priznal a— »Prva hrvatska štedionica gori«. Gasilski rog je privabil v sredo zvečer v Gosposko ulico ogromno ljudi, ki so opazovali potek prve pomladanske vaje mariborskih gasilcev, ki so par trenutkov po alarmu ob 19.44 bila na mestu domnevnega požara z vsemi svojimi pripravami in gasilskim tankom. Iz 7 cevi se je vlilo na domnevno goreči objekt 5000 1 vode. Po 10 minutah gašenja, ki je ponovno izpričalo strumno izvežbanost mariborskih gasilcev, je bila prva letošnja pomladansika vaja končana. a— Nesreča ali zločin? Pri Ormožu so našli mrtvega nekega Jakoba Grafika, a ni mogoče dognati, če gre za zločin ali smrtno nesrečo. Odrejena je obdukcija. a— Do smrt; povožen. V tukajšnji bol-rišnici je preminil 67-letni delavec Ivan Gošrrik iz činžata na Pohorju, ki ga je povozil neznani avtomobilist. Iz Trbovelj t— Svarilo! Vsakogar, ki širi sramotne laži o meni v zvezi s Heričkom, predam sodišču! Karolina Raspotnik. Iz Ptuja j— Zvočni kino Ptuj. V soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. »Vesela za-pevljivka«. V ponedeljek ob pol 19. in pol 21. >Laala«. Kot dodatek se predvajata ob sobotah in nedeljah žurnal A.l!a in kulturni film o naši državi. Iz I aškega 1— GOstiinJčarska pivovarna je imela pretekli to.-ek redno zborovanje svojih delničarjev v gostilni Henke. Občnega zbora se je udeležilo okrog 100 delničarjev z 229 glasov:, zastopajočih 2.290 delnic ali delniške glavnice Din 1,145.000. — Pred občnim zborom so si delničarji ogledali pivovarno pod vodstvom g. ing. Uhli-fa in povovaritelja g. Petaka. D0 kletne opreme so vse instalacije gotove. Kletna oprema je dospela v Laško na dan občnega zbora, na potu so trije vagoni slada iz Plznja in kupljen je savinjski hmelj, ki bo s tudi že naročenim češkim hmeljem dal najboljši okus laškemu pivu. še tekom junija se bo pričelo z varjenjem piva in septembra t. L bo laško pivo v prometu. Zborovanje je vodil družbin predsednik g. Ciril Majcen, ki je podal obširno splošno poročilo, ki je izražalo zadoščenje nad uspelostjo tako velikega dela in žrtev. Predsednik je izjavil, da nova tovarna noče uničiti konkurence, boriti se hoče pošteno v korist pogostinskega obrta in si zasigurati svoj obstanek. S pieteto se je spomnil g. predsednik v minulem poslovnem letu umrlih delničarjev, posebno tudi nam. upravnega članstva g. Sinkoviča. Njegovemu poročilu je sledilo poročilo tehničnega vodje g. ing. Uhlifa, iz katerega sledi, da so delničarji do danes vplačali okrog 8 milijonov, od katerih je 71/2 milijona din Investirano v podjetje. Obratno glavnico bo oskrbel poseben konzorcij, ki bo dal na razpolago GPL potrebna denar. Poročevalec se je zahvalil g. preds. Majcenu in podpr dr. Rošu za njih podporo. Končno je n*»*n«rm da je tudi koncesija za kvas v trg. ministrstvu podpisana. G. Počivavšek je izrekel poročevalcu zahvalo imenom grupe delničarjev is Trbovelj. — Blagajniško poročno je podal g. Kramar Josip te Celja. Promet je znašal do 30.9.1937 Din 37,654.523.71, Za nadzorstveni svet Je poročal njegov preds. g. žuamer iz Cerknice, ki je predlagal razrešnioo upravnemu svetu ter odobritev bilance za leto 1937. Oboje je bik) soglasno sprejeto. G. Logar iz Hrastnika je želel porjasnila glede odnosov konsorci-ja napram GPL, g. Singer iz Cakovca je zahteval naj upravni svet tn nadzorstvo jamčita, da bo pivo že v tekočem letu v prometu. Obema je g. predsednik dal zadovoljiva pojasnila. — Dopolnilne volitve so bile izvršene na predlog g. Rabiča Adol-fa iz Ljubljane ter so bih izvoljeni v upravni svet gg. Kramer, Celje, Majcen, Ljutblrjana, Lakner, Črnomelj, za namestnike gg. Kandušar Franc iz Mengša, Vol- v nadzorstvo pa gg. OgrtS, Novo mesto, Juvaočtt, Zidani most, Krajnik Lovro, Ptuj. * PONIKVA OB JUŽNI 2ELEZNIGI. 70 Sokolov in SokoLioev je preteklo nedeljo s ostalimi brati in sestrami šmarskega okrožja pohitelo na vrh Boča. Na binkočtno nedeljo popoldne pa bo naš Sokol pokazal uspeh svojega dela. Članstvo, narašča] in deca nastopijo letos na udobnejšem in prostranej-šem letnem sokolskem telovadišču spodaj pod vasjo nedaleč od železniške postaje, kjer bodo lahko tudi bolj oddaljeni prijatelji 60-kolstva gledali požrtvovalno delo kmečke so-koJske mladine, zlasti izvajanje težkih praških prostih vaj. Ponikva vas vabi in kliče! Gospodarstvo Tudi sladkor bomo morali uvažati Ni se še poleglo vznemirjenje naše javnosti zaradi visokih cen pšenici in kruhu, ki je dalo povod za odobritev uvoza 1000 vagonov pšenice iz inozemstva, pa že prihajajo nove težkoče, in sicer glede oskrbe s sladkorjem. Tvornice sladkorja so te dni sporočile trgovcem, da jim bodo prodajale kristalni sladkor le v omejenih količinah, in sicer tako, da bodo morali trgovci kupiti enako količino sladkorja v kockah ali v prahu, čeprav ga ne potrebujejo. Sladkorne tvornice utemeljujejo ta ukrep s tem, da jim primanjkuje kristalnega sladkorja. Znano je, da se pri nas troši mnogo več kristalnega sladkorja, nego sladkorja v kockah, ki je precej dražji. Zaradi tega ukrepa sladkornih tvornic bodo trgovci primorani omejiti prodajo kristalnega sladkorja. Beograjsko udruženje trgovcev kolonijalnega in mešanega blaga je zaradi tega ukrepa tvornic že sporočilo javnosti, da bodo trgovci prodajali kristalni sladkor le onim strankam, ki bodo kupile tudi ustrezajočo količino sladkorja v kockah ali v prahu. Ta omejitev prihaja v času, ko se troši mnogo kristalnega sladkorja za vkuhava-nje sadja in za razne pijače Pomanjkanje kristalnega sladkorja pa bo gotovo najhuje prizadelo siromašne sloje prebivalstva, ki zaradi izredno visoke cene pogosto ne morejo kupovati niti cenejšega kristalnega sladkorja. Pomanjkanje kristalnega sladkorja je posledica politike omejevanja produkcije, ki jo že nekaj let vodijo naše sladkorne tvornice, tako privatne, kakor tudi državne. Tvornice so pri sklepanju pogodb s pridelovalci sladkorne pese hudo omejile odkup sladkorne pese, kar je imelo za posledico, da je zasejana površina v nekaj letih padla na eno tretjino. Lani je bilo posejanih le 14.000 hektarjev nasproti prejšnjim 35.000 hektarjem. Pridelovalci sladkorne pese pa so se bali zasejati večje površine zaradi slabih izkušenj v prejšnjih letih, ko so tvornice šele po dolgih bojih in na pritisk javnosti ter merodajnih faktorjev prevzele pridelek pese izven pogodbenih količin. Ze pri normalni letini sladkorne pese bi pridelek pese s 14.000 ha ne zadostoval za kritje enoletne potrebe; lani pa smo imeli vrhu tega še slabo letino sladkorne pese in tako so naše sladkorne tvornice v produkcijski kampanji 1937-38 izdelale le 3300 vagonov sladkorja. To je najmanjša produkcija, ki je bila doslej zabeležena in ne krije niti polovico letošnje potrošnje. Slad- korne tvornice imajo sicer že iz prejšnjih let znatnejše zaloge, vendar tudi skupaj s temi zalogami ne bomo mogli kriti domače potrošnje do nove sladkorne kampanje v jeseni. To nam potrjuje najnovejši sklep sladkornih tvornic glede prodaje kristalnega sladkorja. Slika celotne oskrbe domačega trga s sladkorjem je naslednja: Ob koncu lanskega oktobra, ko je prišel na trg novi sladkor, so znašale stare zaloge sladkornih tvornic okrog 4000 vagonov. Ce k tem 4000 vagonom prištejemo še letošnjo produkcijo v višini 3300 vagonov, tedaj vidimo, da je bilo v početku potrošnega leta 1937-38 na razpolago 7300 vagonov, kar je manj, nego znaša naša celoletna potrošnja, ako vzamemo za merilo lansko potrošnjo, ki se je gibala na višini okrog 7600 vagonov Ni pa izključeno, da se je v teku letošnjega leta potrošnja sladkorja nadalje povečala, kakor se je povečala lani v primeri s prejšnjim letom (za 600 vagonov). Tako povečanje potrošnje je prav verjetno glede na večjo kupno moč prebivalstva, zlasti kmetov na jugovzhodu naše države, ki dobe sedaj za svoje pridelke višje cene. Vse kaže. da bomo morali uvoziti iz inozemstva več sto vagonov sladkorja. Tak je torej položaj, v katerega smo zašli po krivdi kratkovidne politike naših sladkornih tvornic. zlasti pa državnih sladkornih tvornic. ki bi morale svojo produkcijsko politiko usmeriti tako, kakor zahtevajo to naši državni interesi. Medtem ko si druge države ustvarjajo vojne rezerve v živilih, so naše sladkorne tvornice tako hudo omejile produkcijo, da ne bomo imeli ne samo rezerv, temveč bomo morali sladkor še uvažati. Za današnje stanje nosijo v znatni meri odgovornost državne sladkorne tvornice, ki vodijo isto politiko kakor privatne tvornice in z njimi sodelujejo glede omejevanja produkcije, namesto da bi v interesu redne oskrbe naše države s sladkorjem skrbele za to, da s svojo produkcijsko politiko korigirajo pogrešne ukrepe privatnih tvornic. Zaenkrat so, kakor rečeno, nastopile težkoče pri oskrbi naše države s kristalnim sladkorjem. Ker je verjetno, da bo že ob koncu avgusta ali v septembru zmanjkalo tudi sladkorja v kockah (novi sladkor ne pride na trg pred koncem oktobra), bi bilo na mestu, da se že sedaj omogoči uvoz kristalnega sladkorja, da ne bi bili siromašni sloji primorani kupovati dražji sladkor v kockah. Gospodarske vesti = Kontingenti za izvoz v Nemčijo. O priliki jugoslovensko-nemških trgovinskih pogajanj v Berlinu je bil dosežen sporazum o jugoslovenskih izvoznih kontingentih za Nemčijo. Med drugim je Nemčija dovolila Jugoslaviji uvozni kontingent 150.000 hI vina, od česar odpade 1 tretjina, t j. 50.000 hI na uvoz vina iz Južne Štajerske. Nemčija je prevzela obveznosti iz bivše trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo glede krošnjarjenja Ribničanov in Kočevarjev. Vprašanje dvolastnikov še ni rešeno in se bo o tem razpravljalo na sestanku nemško-jugoslovenskega gospodarskega odbora, ki bo v septembru v Gradcu ali v Ljubljani. = Pred trgovinskimi pogajanji s Poljsko. V drugi polovici t m. so predvidena trgovinska pogajanja s Poljsko, ki se bodo nanašala predvsem na ureditev plačilnega prometa. Saldo v kliringu s Poljsko znaša sedaj v našo korist 11.5 milijona din, kar ima za posledico, da morajo naši izvozniki dolgo čakati na vrstni red izplačila. Težkoče so tudi glede turizma Doslej so Poljaki v večjem številu prihajali v Jugoslavijo, sedaj pa ne morejo, ker je izčrpan klirinški kredit, ki ga je dala Narodna banka. V trgovinskem prometu s Poljsko smo bili lani pasivni, kajti uvoz iz Poljske je znašal 54.7 m'lijona din, izvoz v Poljsko pa le 33 milijonov V teku so že pogajanja o nakupu železniškega materi-jala in vagonov v Poljski. Poljska bi nam material tn vagone dobavljala na kredit in bi se del tega računa kompenziral z našim izvozom tobaka. = Trgovinska pogajanja s ČSR. Iz Prage poročajo, da se bodo v prihodnjih dneh pričela pogajanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško glede spremembe in dopolnitve češkoslovaško-jugoslovenske trgovinske pogodba Jugoslavija predlaga predvsem povečanje kontingentov za uvoz živine v Češkoslovaško, vrhu tega pa se bo razpravljalo tudi o vprašanju uvoza jugo-slovenske pšenice. Zaradi slinavke in parkljevke je češkoslovaško kmetijsko ministrstvo prepovedalo uvoz prežvekovalcev in svinj ter živinskih odpadkov ter surovin iz 21 srezov v dunavski banovini in deloma v savski banovini. = Plačevanje kmečkih dolgov. Privilegirana agrarna banka objavlja podatke o plačevanju kmečkih dolgov do zaključno 27. maja. Do tega dne so dolžni kmetje na račun prve in druge anuitete vplačali 180.1 milijona din, in sicer do konca leta 1937 143.5 milijona din. od začetka letošnjega leta do 27. maja pa 36.6 milijona din. V letošnjem letu so znašala vplačila pri centrali v Beogradu 19.0 milijona din, pri podružnici v Ljubljani 8.9 milijona din, pri podružnici v Zagrebu 6.1 milijona din in pri podružnici v Sarajevu 2.6 milijona din. — Do 27. maja je Privilegirana agrarna banka izdala denarnim zavodom za nominalnih 227 milijonov din 3% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov, t. j. 81% kvote, ki je bila denarnim zavodom stavljena na razpolago. Denarnim zavodom na področju beograjske centrale je bilo izdanih za 89.5 milijona din teh obveznic, denarnim zavodom na področju zagrebške podružnice za 59.0 milijona, denarnim zavodom na področju ljubljanske podružnice za 50.1 milijona din in denarnim zavodom na področju sarajevske podružnice za 19.1 milijona din — Na račun prve anuitete so denarni zavodi do 27. maja t L prejeli od PAB v gotovini 113.9 milijona din, t j. 88.4% odobrenega zneska. Izplačano je bilo na področju centrale v Beogradu 1189 zavodom 53.3 milijona din, na področju zagrebške podružnice 513 zavodom 25.1 milijona din, na področju ljubljanske podružnice 474 zavodom 24.4 milijona din in na področju sarajevske podružnice 324 zavodom 11.1 milijona din. = Nabava 470 novih žefezntšKfli vagonov. Iz Beograda poročajo, da Je v prometnem ministrstvu izdelan načrt za na-bavo 470 železniških vagonov za normal-notirne tn ozkotirne železnice. Gre za nar ročilo kurznih vagonov, potniških vagonov, cistern, vagonov za prevoz mesa in drugih tovornih vagonov. Vagoni bodo naročeni deloma pri domačih podjetjih, deloma pa v Italiji in Poljski. Za nabavo teh vagonov bo potreben poseben kredit, ker je dosedanji kredit v višini 400 milijonov din v glavnem že porabljen. — Avstrijski kovanci, ki se glasijo na šilinge. Kakor je znano, so avstrijski šilingi (bankovci) izgubili značaj plačilnega sredstva dne 25. aprila t L in jih sprejema v plačilo do konca leta le še Reichsbanka. Kovanci, ki se glasijo na šilinge in groše pa so zaenkrat ostali zakonito plačilno sredstvo, ker je treba skovati še nove kovance, glaseče se na marke. Z Dunaja poročajo sedaj, da je bila izdana 30. maja uredba državnega finančnega ministra, po kateri s 15. izgube značaj zakonitega plačilnega sredstva avstrijski kovanci po 2 šilinga, kakor tudi avstrijski kovanci do 5 šilingov ter spominski kovanci po 2 šilinga. = Obrtni zakon in nelojalna konkurenca. Jugoslovensko udruženje za zaščito industrijske lastnine je imelo včeraj popoldne v Beogradu svoj občni zbor pod vodst.voan predsednika dT. Janka Sumana. Na obenem zboru so razpravljali predvsem o nelojalni konkurenci iin sprejeta je bila resolucija, ki zahteva sprememlio onih določb obrtnega sakona ki se nanašajo na nelojalno konkurenco. Udruženje je spremenilo tudi 6voje ime, tako da je bil omogočen pristop tudi trgo«voem, ki doslej niso pristopali k društvu, ker so menili, da je njegov delokrog omejen le na zaščito industrijske lastnine. = Uradni tečaji za junij. Finančni minister Je za junij določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 298.50 din, 1 zlata turška lira 339.70, 1 angleški funt 238, 1 ameriški dolar 43.60, 1 kanadski dotLar 43.40. 1 nemška marka 14.50, 1 poljski zlot 8.20, 1 belga 7.40, 1 madžarska penga 8.60, 1 brazilski funt 2.55, 1 egiptski funt 240. 1 palestinska funt 237, 1 urugvajski pazos 15, 1 argentinski pezog 1.20, 1 turška papirnata Ura 34.50, 100 albanskih frankov 1410, 100 francoskih frankov 135, 100 švicarskih frankov 1000 100 italijanskih lir 228, 100 bot-garskih levov 44.50, 100 mmunskih lejev 32.50. 100 danskih kron 962, 100 Švedskih kron 1112, 100 norveških knon 1090, IGO španskih pezet 250, 100 grških drahmi S9, 100 češkosL kron 151.30, 100 fintikih mark 95.50, 100 letonskah latov 810, 100 iranskih (perzijskih) ri jalov 100. — V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: Gradbeno podjetje Mar-tinec, družba z o. z. v Ljubljani (osnovna glavnica 200.000 din, na to vplačano v gotovini 50.000 din; poslovodji Franc Mar-tinec, mestni tesaiski mojster, in Viktor Martinec, stavbenik, oba y Ljubljani); »Jugotehnika«, importna in trgovska dtruž ba z o. z., prej Kleindienst & Posch v Mariboru (uvoz tehničnih izdelkov in njihova prodaja; osnovna glavnica 141.000 din. poslovodje: Kermann Kleindienst, Hubert Posch in dr. Brich Ulz, trgovci v Mariboru). = Borzno razsodišče ▼ LjnbljanL Pri razsodišču ljubljanske borze za blago in vrednote od 1. julija do 15. avgusta t 1. ne bo ustnih razprav, pač pa se bodo sprejemale tožbe. = Konkurz je razglašen o imovini »Slalom kluba 34 v Ljubljani« (upravnik mase dr. Alojzij Homan. odv. v Ljubljani;; prijavni rok do 20. junija, ugotovitveni narok 24. junija ob 9.1. = Število radijskih naročnikov pri nas razveseljivo narašča, vendar je še mnogo prenizko glede na to, da je Slovenija na kulturni višini dežel naprednejših narodov. Da v tem pogledu zaostajamo je pripisovati okolnosti, da so bili radijski aparati pri nas dolgo časa razmeroma dragi. Zdaj pa je že na izbiro dovolj cenenih, a dobrih aparatov, kar se boste prepričali na letošnjem Ljubljanskem spomladanskem velesejmu od 4. do 13. junija. Ta vele-sejmska prireditev bo mogočna propaganda za čim večjo uporabo sodobnih civilizacijskih dobrin od radijskega aparata do avtomobila. = Dobave: Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 7. L m. ponudbe za dobavo raznega vodovodnega materiala. Uprava vojno-tehnič- nega zavoda v Kratguflpvcn sprejema do 4. L m. ponudbe za dobavo gradbenega materiala in železa, do 7. t. m. za dobavo jesenovih desk, do 8. t. m. aa dobavo 15.000 kg boanbaževine za čiščenje, do 9. t. m. za dobavo železnega poljskega agregata in traktorja do 10. t. m. za dobavo večje količine vijakov, do 14. t. m. za dobavo kartonov in tiskarske barve ta do 15. t m- za dobavo 8.000 kg železa, štab mornarice kr. Jugoslavije v Zenminu sprejema do 4 .t m. ponudbe za dobavo 6.0d0 m bunenega platna, 3.300 kom. zimskih volnenih maj, do 7. t m. za dobavo mornarskih značk, do 10. t m za dobavo železa in do 15- t . m. za dobavo akumulatorske baterije. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema 'do 8. t. m. ponudbe za dobavo 100 lanenih prtov, do 15. t. m. pa za dobavo Wertheim-blagajne ter barometra. Borze 2. junija Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu nudili angleški funti po 238.50, povpraševanje pa Je bilo po 238. V zagrebškem privatnem kliringu Je bfl promet v angleških funtih po 238 in v grški bonih po 28.8350. Nemški klirinški čeki stanejo v Zagrebu in Ljubljani 14-50, za konec Junija pa v Zagrebu 14.48. Beograjska borza danes zaradi praznika ni poslovala. Na zagrebškem efektnem tržišču m Je Vojna škoda pri stalni tendenci trgovala po 483. Promet je bil Se v 6»/» dalmatinskih agrarnih obveznicah po 92J50. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2414.36—2429.28 Berlin 1756.02 — 1769.90, Bruselj 739.95 — 745.01, Curih 996.45 — 1003.52, London 216-18 — 218.24, New York 4344.76 — 4381.07, Pariz 121.09 — 122.53, Praga 151..73 — 152.83, Trst 229.34 — 232.43. Ourih. Beograd 10, Pariz 12-19, London 21.7225, New York 439.25, Bruse*} 74.2250, Milan 23 0t>, Amsterdam 242.20, Berlin 176.25, Dunaj, bankovci 41. Stock-holm 112.06, Oslo 109.20, KSbenhavn 97.06 Praga 15.23, Varšava 82.50, Budimpešta 86, Atene 3-95, Bukarešta 3-25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 483 — 485, 4®/» agrarne 62 den., 4% severne agrarne 62 den., 6»/« begluške 92-50 — 93 50, 6% dalm. agrarne 92.25 — 92.50, 7»/, stabiliz. 99.50, 7«/, invest 99 — 100, 7% Drž. hip. banka 100 den-, 7*h Blair 94.50, 8°/o Blair 98.50 den.; delnice: Nar. banka 7300 den., PAB 228 den., Trboveljska 205 — 225, Gutmamn 65 bL, Še-čerana Osijek 110 — 120, Isis 26 dem, Dubrovačka 360 den., Jadranska 360 den. Blagovna tržišča BOMBAŽ "4- Liverpooi, l. junija. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: za Junij 4.22 (prednji dan 4.17), za avg. 4.28 (4.23), za nov. 4.38 (4.32). -f New Tork, L Junija. Tendenca na. Zaključni tečaji: za junij 736 (7.68), Lepa darila obiskovalcem velesejma Val nagradnih žrebanj je zajel tudi letošnji velesejem, ki bo od 4. do 13. junija. Velesejmska uprava je pripravila svojim obiskovalcem mnogo lepih daril. Srečne dobitnike bo določil žreb zadnji dan velesejma na sejmišču. Vsak obiskovalec velesejma (izvzemši posestnike ljubljanskih permanentnih legitimacij) naj odtrga od vstopnice kupon, napiše nanj svoje ime m vrže v pripravljeno bakreno ža^o. Darila daleč presegajo vrednost 75 000 din m so naslednja: 1 orehova spalnica od Zalokar-ja i 1 Št Vida, 1 spalnica iz vezanega lesa od Malen kar tere ee um odpre pogled na eno izmed naših najlepših planinskih okolic. Diven je pogled na Begunjščico, na Zelenico, na Ljubelj in Sv. Ano. Ce se ozreš na desno, pa victiš krasno dolino Lom, katero tako lepo obdarjajo Krikovnica, Tolsti vrh, Stor-žič in planina Javoraik, ozadje Kofcam pa tvorijo vrhovi Košute in sicer takoj nad docnom, ki stoji 1.400 m visoko. V osrčju najlepših vrhov kraljuje Veliki vrh, od njega pa se vrstijo med seboj zvezani po lahko prehodni markirani poti Kofca gora, Kladvo, Sija planina, Pirpgrat, itd. Lepšega in udobnejšega kraja za oddih ne bodo zlepa našli ljudje, ki morajo varče- umrla članica, posestnica Posti. Gospodarski vidiki naravnost silijo zlasti večja mesta, da gradijo krematorije vsled pomanjkanja prostorov za obsežna pokopališča. Se bolj je to vprašanje pereče v slučaju epidemij, vojne in podobnih nesreč. Vsled tega je tudi v naši javnosti čutiti vedno več simpatij za »Ogenj«. Blagajniško poročilo je poda! g. Anton Hlebi Volitve novega odbora se letos niso vršile, ker traja funkcijska doba odbora 2 leti. R T SK Svoboda (Ljubljana). Danes obvezen članski sestanek ob 19. v Delavski zbornici. Po sestanku seja odbora, ki se je morajo udeležiti vsi SK Ljubljana rez.: SK Belca bosta v predtekmi odigrala revanžno tekmo za nedavno igro, v kateri je Reka zmagala v skrajšanem času 5:4. Ali bo tudi v nedeljo ponovila ta uspeh? Kolesarska podzveza Ljubljana (službeno). Izbirna tekma kol --sar3ke zveze Jugoslavije za etapno vožnjo Sofija—Beograd bodo v nedeljo dne 5. junija ob 6. zjutraj v Zagrebu. Obveščajo se dirkači Oskar Zerjal, Janez Peternel, Franc Gart-ner in Salvo Krušič, naj se tekme sigurno udeleže. Odhod iz LJubUanc gu kol. jutri v soboto točno ob 13.. prihod v Zagret— Sava ob 17., kVeeer jugoslovenske pesmic. Prosvetno združenje praških konservatoristov pa »Slavnostni koncert jugoslovenske Darodne pesmi«. Zadnji je bil tem značitnejši, ker so ga izvajali češki pevca, ki so začeli pred nedavnim z ljubeznijo in skrbno gojiti našo narodno pesem. Program je obsegal skladbe Zganjca, Slavonskega, Mokranjca, M&tza in Adamiča, s solističnimi skladbami Tajčeviča (Balkanske igre) in Papfundopuila (Suita) pa ga je iznolnila pianistka M. Knotkova. Celotna izvedba je bila odlična, zbor je vzorno vodil O. Danon. V letošnjih počitnicah nameravajo ti pevci narediti po Jugoslaviji turnejo s koncertnim izborom čefkih, slovaških in mo-ravekih narodnih pesmi, kar bo tehten do. prinoe k utrditvi kulturnih stikov obeh držav in iskren odraz mlade češkoslovaške umetniške generacije; koncertirali bodo tudi v Ljubljani in Mariboru, kjer todo nedvomno deležni prisrčnega sprejema. Na koncertu >Pfitonmo6bk je bil z uspehom izvajan Osterčev »Nonet«. Mnogo zanimanja pa je zlasti vzbudil >večer žetrttonske glasbe jugoslovenskih skladateljeve, ki ga je tudi priredila agilna »Pritomnost« in ga je posebej oddajal še praški radio; izvajani sta bila dve etudi R. Hrovatina, dalje zanimiv Duo op. 7 in Suita za 4 pozavne od nadarjenega M Rističa, Slavka Osterca. Štiri pesmi za višji glas m godalni kvartet, nato arhitektonsko zanimiv D. Žebrčtov Dan, ciklus štirih pesmi za srednji glas in godalni kvartet, Fr. Šturma Pet pesmi za višji glas, gosti in violončeli©, V. Vufikoviča Allegro in D. Golica Comcertino. Koncert je bil vzorno pripravljen; sodelovali eo K. Reiner, H. W. SOsskind, Priški kvartet K. Ančeri, pevski Skuhrava in Schurcova ter drugi. Uvo doma je prikazal smisel koncerta skladatelj m znani pobornik za četrtonsko glasbo. Alois Hiba besedila slovenskih pesmi pa je vzorno prevedel pesnik Oldrih Zemek. Vsem ju-eo6 lov enaki m prireditvam je Praga izkazala mnogo razumevanja. Praški Narodni divadlo je pred kratkim proslavil 70-letnico svoje ustanovitve in 20-ietnico narodnega osvotojenja z vrsto odličnih predstav. Slavnostni teden je otvoril s prekrasno Smetanovo opero >Dalibor<; uvod. no sta v navzočnosti predsednika Beneša govorila predsednik čsl. Narodnega sveta Kapras in skupščinski predsednik čftrič, ki sta oba povdarjala vodilno načelo bratskih narodov: zvestoba za zvestobo! — V okviru slavnostnih prireditev so se še izvajale opere: »Libuša« v sijajni interpretaciji V. Ta-licha, >Ma vlaste >Sarka«. ki je poleg Sme. tanove >Libuše< največje muzikalno dramat-flko delo iz češkega mita ter najpomembnejša Fibidhova opera, dalje popularna »Prodana nevesta« v novi Talichovi priredbi, krasna lirična Dvofakova >RusaEkac, dn »Poljube prvo Smetanovo delo. V proslavo prezi-dentovega rojstnega dne pa je Narodno gledališče vprizorilo znano opero Fr. Sroupa »Dr&te-nik« tabo, kakor je bila igrana v šestdesetdh-letih; zaključku je pridana pesem iz ljudske igre Fidlovačka od Tyla in Skroupa: »Kje dom je moj«, češka himna, ki jo je na odru prvi pel ded našega prijatelja, urednika J-K. Strakatega. Ves zadnji mesec nudd torej Narodno gledališče nekak pregled češkega glasbenega ki z njim narodnega življenja, ob veliki pozornosti in popolnem priznanju pra škega občinstva. Med gosti v omenjenih operah omenjam zlasti Zdenko Zikovo in Marijo Žaludovo. ki sta tudi doma želi velike uspehe. Od sodobnih čeških avtorjev vprizarja Nar. gledališče Martintijevo lirično spevoigro »Julietta« (ali Sanjavec-Sndr); vsebini je vodilni psihološki motiv nepre-tano pozabljajočega človeka, napajajočega ee ob pripovedovanju nikoli dozivljenih dogodkov. Slog sicer ni enoten, vendar pa kaže »Julietta« mnogo ostrih glasbenih domisle-kov in novih sredstev, ki bodo za razvoj bodoče opere nemara prav pomembna. Martir mijeva nova opera je avantgardistična, zato je kljub izvrsitiu Talichovi interpretaciji, odlični režiji, sceneriiji, koreografiji ter pevski zasedbi dosegla pri občinstvu le delen uspeh. Med koncerti omenjam kvalitativne izvedbe Češke filharmonije: R. Kubelik je dirigiral klasični Smetanov ciklus »Moja domovina«, E. Kleiber Mahlerjevo »VII. eimfoni. jo« (e-mol), K. B. Jirak slavni Dvofakov oratorij »Stabat mater«. PFitomnost je poleg že omenjenih koncertov priredila še koncert moravskih skladateljev, koncert 9kladb V Novaka in komorni večer Peškovega kvarteta g skladbami J. Stanislava, V. Ullmama, V. Božinova ter K. Slavickega, Umčlecka beseda pa zanimiv koncert sodobne holand-ske glasbe. Sledi še kajpada niz najrazličnejših solističnih koncertov: pianistov Gie-sekinga. Langerja. R Leva in Landererja, čelista G. Piatigonsfkega, violinistke E. W. Dewarjeve, odličen pevski koncert akademikov iz Kaunasa L dr.. Obeta se še več za. nimivih premier in koncertov, ki bodo glasbeno življenje gibali vse tja v slavnostne julijske izletne dni. Dragotin Cvetko (Praga) Le naprej, brez miru... Pred sokolskim praznikom v Krškem O Kdo bo prvi, kdo bo zadnji ? To bo rešila nedeljska tekma BSK—Ljubljana Zamotana Je slika prvenstvene tablice, smo zapisali pred kratkim! Evo zakaj: BSK, ki je na vrhu, ima 25 točk, HaSk 24 in Gradjanskl 23. BSK igra v Ljubljani Hašk doma proti Jedinstvu, a Gradjanskl v Beogradu proti BASKu. Mogoče je na primer: BSK izgubi v Ljubljani Hašk in Gradjanski zmagata. V tem primeru bi imel HAšk 26 točk in s tem prvenstvo. Gradjanskl in BSK pa po 25 točk. Ker igrata v srednjeevropskem tekmovanju dva jugoslovenska kluba, se morata po propozicijah odigrati še 2 kvalifikacijski tekmi med IL in HL klubom, če bi imela enako število točk. V gornjem primeru bosta morala torej Gradjanski in BSK igrati še dve tekmi, v katerih je treba dati prednost Gradjanskemu, čigar moštvo se je v sličnih okoliščinah pokazalo z boljše strani kakor Bskovo. Toda BSK si ne želi takšnega izida. Zato je moštvo nedeljskega gosta zadnja dva tedna tiho in marljivo treniralo in se pripravljalo za to važno tekmo. BSK lahko v nedeljo izgubi prvenstvo, lahko pa tudi drugo mesto in s tem lepe denarce, ki jih nudi tekmovanje za srednjeevropski pokal. Mi vemo, da je dal BSK svojim igralcem točna navodila, da jih dan za dnem nadzoruje ln bodo njegovi internacionalci pojutrišnjem, dali iz sebe vse, da zmagajo nad Ljubljano. Borba bo huda! Ah naj naša športna publika v tem usodnem trenutku stoji mirno ob strani? Mislimo, da je odgovor na to vprašanje lahek. Vsi do zadnjega na igrišče! Planinski raj na Kofcah Na velesejitiu si oglejte razstavljene električne stroje „VIKTORIJA« za pranje perila v PAVILJONU G. GLAVNI ZASTOPNIK: GUSTAV PUC — LJubljana, Tržaška cesta 9. Telefon 26-97. MALI OGLASI BBS3EES23 Beseda 1 trto, davek 3 Din za Sllro ali dajanje naslova 5 Din. N a J manj-d, enesefc 17 Din. TAPETNIŠKEGA POMOČNIKA dobrega delavca takoj sprejmem, EGON ZAKRAJŠEK, tapetništvo Miklošičeva 34. Več šoferjev n čas veleseima, sprejmem Oglasiti se pri Brača Michd na Velesejmu. 13517-1 Dobra frizerka dobi takoj mesto. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov: DoležaJ Bernard, St. Vid nad Ljubljano. 13500-1 Salon Bazanella »prejme takoj več pomočnic. Beethovnova ul. 15. 13472-1 Brivski pomočnik t večletno prakso, dobi stalno mesto. Nastop 7. junija. — Boštar, Jesenice, Gorenjsko. 13476-1 Stenotipistko Ca slovensko in nemško korespondenco, s perfektnim manjem stenografije, išče veliko industrijsko podjetje v Zagrebu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalnost št. 86«. 13467-1 Frizerka perfektna manikiranja, železne in vodne ondulacije, dobi stalno nameščenie. — Gumilar, frizer, Murska Sobota. 13473-1 Trg. sotrudnik l nekaj kapitala, dobi mesto v večji trgovini kot poslovodja. Soudeležba ni iz-kliučena. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Takoj«. 13541-1 Zelezninar strokovnjak, starejša moč, dobi mesto kot samostojen vodja. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Železnina«. 13542-1 Brivskega pomočnika mlajšega, hitrega delavca in bubištucerja, sprejme takoj Cvikl, brivec, Rimske Toplice. 13546-1 Knjigovodja dobi službo za sezijo v večjem hotelskem obratu na Gorenjskem. Obširne ponudbe s sliko in referencami na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv 222«. 13527-1 Natakarice za velesejem, sprejmem. — Predstaviti se v petek od 12. do 13. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13530-1 Pletarskega - košar, pomočnika sprejmem takoj. Jakob Arh, Bodešče št. 10 pri Bledu. 13519-1 Natakarice sprejmem — za binkoštne praznike — predstaviti se takoj: Gostilna Klemenčič Krekov trg. 13426-1 SUii.he išče Dekle srednješolka, naobražena, — želi med počitnicami otrokom. Vešča tudi nemščine. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Resna«. 13543-2 Mlad brivski pomočnik ki ima leto dni prakse, išče stalno mesto. Nastop takoj. Ponudbe poslati na naslov: Mokošek Manja, točilnica ul. Kralja Petra 6, Čako-vec. 13518-2 Prodam Beseda 1 D tu, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Tovorne vozove prodam. Janko Predovič Ljubljana, Poljanska c. 73. 13548-6 Otroški voziček globok, modern, in športni voziček, skoraj nov, pro dam. Sv. Petra c. 52. 13522-6 Za birmance ; so aktovke, ročne torbice, " denarnice in nahrbtniki najprimernejša darila. Velika izbira in po nizkih cenah priporoča IVAN KRAVOS, Aleksandrova 13. Maribor 128824 Brivskega pomočnika dobro moč, iščem za takoj, Rudolf Erntner, Stožice 78. 13533-1 Kratek klavir dobro ohranjen, močan glas z metalno konstrukcijo in mizo za jedilnico, — ceno prodam. Poljanska cesta 20, pritličje, levo. 13432-26 JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE 105 »Vzemite me za družabnika,« mu je ponudU oče, »oba skupaj bova gotovo imenitno zaslužila!« Brunda je ves vesel sprejel ponudbo, in že zvečer so naši prijatelji prikorakali v godbeni šotor, da bi pripravili vaščanom koncert. Beseda 1 Dto. davn* 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Avto Fiat 509 prodam za 4.500 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13468-10 Beseda 1 Dto, davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj S) snesefc 17 Din. Kolesa d moška in otroška najnovejša, v največji izbiri naprodaj po nainižjih cenah Nova trgovina, Tyrševa 36 (Dunajska) nasproti Gospodarske zveze. 13171-11 Dvosob. stanovanje oddam julija. Cena 620. — Informacije od 11.—14. — Ilirska 22, (hišnik). 13511-21 Enosob. stanovanje oddam solidni mirni stranki Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13510-21 Za julij oddam v podnajem sobo in kuhinjo, največ dvema osebama. Žabjak 10. 13505-21 2-sobno stanovanje s kuhinjo oddam 1. julija. Rožna dolina, Cesta II, 5, na vrtu. 13547-21 2-sobno stanovanje komfortno, oddam za julij in avgust. Zg. Šiška, Span-čeva pot 171. 13520-21 Opremljeno sobo lepo solnčno, — oddam gospodu. Vhod s stopnišča, takoj ali 13. junija. Istotam mala solnčna sobica za 15. v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13525-23 Informacije Beseda I Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslov« 5 Din. Najmanjši sneeek 17 Din. Izjava Podpisani Repovž Ferdinand. uradnik na Jesenicah, preklicujem in obžalujem vse žalitve, ki sem jih izrekel o gdč. Bernard Anici, odv. urad. na Jesenicah. Izjavljam, da so vse obdol-žitve neutemeljene in neresnične ter jih s tem umikam. Zahvaljujem se ji, da je odstopila od kazenskega pregona. Jesenice, 3. 6. 1938. Repovž Ferdinand. 13489-31 Dopisi Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe. Ave aMria, A B. 77, Bin-košti, Boljše pohištvo. Cena Center ali bližina. Dober tovariš, Dva mlada, Diskretna, Dalmacija, Dobič-kanosno 99. Gorenjsko, Gospodična doma, Hipo-kredit. Harmonija življenja. Hipoteka 100.000, Junij, Inteligent, Krasno posestvo 7774. Kavcija 5000, Lokal 7, Luksus stanovanje, 28 let. Lepo mesto. Marljiv Mir 78, Moder zavojček. Marljiv 99. 1. maj 1938, Najemnina 3000 din mesečno, Osamljen, Pomočnik 501, Pošten 50. Praktikant-ka. Priden in zanesljiv 9, Pošten in miren. Pomlad 5, Podjetje, Pomlad 1938, Pierro Rentabilno, Razočaran 40 let. Resno moč. Star 32, Služba, Soglasje, Sončna lega. Sirota, Soliden, Stalnost. Šiška, Trgovec, Tivoli, Takoj 30, Upokojenec 56, Uradnik, Učitelj, Vrtnar, Varčna, Vestna in skrbna, V stalni službi, Značajna žena, Zmerna cena, 18878. GRADL ZA MADRACE, platno za rjuhe in kapne, zastore, pregrinjala, preproge, tekače, klotaste in svilene odeje, izgotovljeno posteljno in osebno perilo, perje, puh, žimo, morsko travo itd. dobite v največji izbiri in najceneje v specijalni trgovini F. I. GORIČAR — Ljubljana SV. PETRA C. 30. Prepričajte se! čitajte in širite »J U T R 0« Tisoče zahval prejema »MORANA« TAKŠEN VOZ BI MORALI IMETI TUDI VI Jekleni obodi Z zrakom polnjene gume Avto zavore v bobnu Ročica za zaviranje Železna konstrukcija Beseda 1 Din. daves 3 Dto za šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 17 Dto. Trgovino vzamem v najem v prometnem kraju. Ponudbe pod »Trgovec« na ogl. odd. Jutra. 13531-17 Lokali Beseda 1 Dto. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Dto Najmanjši znesek 17 Dto. Pisarno oddam v Kolodvorski 18. Poizve se pri hišniku. 13549-19 Stanovanjf Beseda 1 Dto. davek 3 Dto za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din. Stanovanje eno ali dvosobno, oddam za julij. Celovška 105. 13528-21 Seseda 1 Dto. davek Din za šifro ali dajanje naslova S Dto. Najmanj ši znesek 17 Din. Sobico s separatnim vhodom v Slomškovi 23, oddam takoj. 13498-23 Opremljeno sobo lepo, parketirano, solnčno, mirno, separatni vhod, oddam takoj solidni gospodični ali gospodu v Rožni dolini, Cesta VII. - 19. 13493-23 Osi na krogljičnik ležajih VOZ SEDANJOSTI: za vsako vrsto dela; za vsak, tudi najslabši pot, ob vsakem vremenu Polovico moči za vožnjo ali pa dvojni tovor = zato velik prihranek v delu. Nič več popravil. Voz za onega, ki računa! Vse prednosti tega voza vam hočemo pokazati v naši koji na LJUBLJANSKEM VELESEJMU od 4. —13. junija. Zahtevajte prospekt ! Osi, kolesa in gume priporoča LORANT, BCOgfSd) Hercegovačka 2. NETO/TAKOJ IZPADATI- IN ZRASTEJO NA PLE.SASTEM MESTU-OD.STRANI PRHLJAJ itd. JACAIN HRANI LASNE KORENINE • POŠILJAMO PO POVZETJU • STEKL.DtN.SO- HIŠA V centru Beograda, trgovska hiša z več prodajalnami in modernimi stanovanji z najmodernejšim komfortom, po 2 in 3 sobe s predsobo, kuhinjo, kopalnico in pritiklinami, fasada je kamen iz teranove, vhod v marmorju, vrata iz antikorodala. Ta hiša predstavlja veliko premoženje in okras prestolnice. Stanovanja so oddana izbrani gospodi, a prodajalne odličnim beograjskim tvrdkam, tako da se nu