List za obveščanje delavcev informator gorenje Tovarna gospodinjske opreme Promet Servis Interna banka Raziskave in razvoj DSSS Gorenje SOZD Številka 3 Leto XVIII. Titovo Velenje, 25. januarja 1984 Francka Herga si je v spremstvu predsednika ZKPO Gorenje TGO Jožeta Kudra z zanimanjem ogledala proizvodnjo Reprodukcijska veriga Gorenja za uresničitev načrtov konvertibilnega izvoza Interesna skupnost Jugoslavije za gospodarske stike s tujino je 13. januarja sprejela enotna merila za razpolaganje z devizami v letu 1984. S temi enotnimi merili urejamo na novih osnovah povezovanje gospodarstva, tudi v okviru reprodukcijskih verig. Gre za povezovanje vseh tistih delovnih organizacij, ki sodelujejo v proizvodnji za izvoz, ne glede na njihovo včlanitev v različna splošna združenja, z namenom, da ne bi pretrgali proizvodnega procesa za izvoz, oziroma izvoznih programov nasploh. Na osnovi povezav in sprejetih enotnih merilih so bile izračunane družbeno priznane reprodukcijske potrebe organizacij združenega dela. Največji odstotek razpolaganja z devizami bo 45,9 %,sicer pa različno glede na povezanost in potre- be, pri čemer bodo upoštevane razen izvoza in uvoza v zadnjih dveh letih tudi vse zapadle devizne obveznosti v letu 1984. V Gorenju smo se odločili, da bodo vse delovne organizacije, vključene v poslovni sistem Gorenja, skupaj z največjimi dobavitelji surovin, reprodukcijskega materiala in sestavnih delov oblikovale posebno reprodukcijsko povezavo za uresničitev načrtov konvertibilnega izvoza. Osnova za pripravo izračunov je bila devizna bilanca Gorenja. Sicer pa pomeni povezovanje za zagotovitev proizvodnje za konvertibilni izvoz v bistvu potrditev že obstoječih odnosov in povezav. Predstavniki Gorenja bodo danes, 25. januarja, to je v predvidenem roku, v Beogradu predali vse potrebno gradivo o oblikovanju reprodukcijske verige Interesni skupnosti Jugoslavije za gospodarske stike s tujino. Prizadevanja za spreminjanje razmer Podpredsednica republiškega sveta ZSS Francka Herga in predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije Ivan Kramar obiskala sozd Gorenje. V ospredju pogovorov saniranje razmer in sanacijski cilji. Pohvale prizadevanju delavcev za povečanje proizvodnje in priznanja poslovodnim organom. V petek, 20. januarja 1984, sta Sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje obiskala Francka Herga, podpredsednica RS ZSS, in Ivan Kramar, predsednik RO sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije. Na pogovoru so bili prisotni tudi predstavniki občinskega sindikalnega sveta Velenje, s prizadevanji za odpravo težav v Gorenju pa so goste seznanili predstavniki ZKPO Gorenje SOZD in vodstev zveze sindikatov in zveze komunistov Gorenja sozd, Gorenja TGO in Gorenja Promet Servis. Predsednik ZKPO Gorenje SOZD Herman Rigelnik je prisotne podrobno seznanil z vsemi opravljenimi nalogami pri odpravi težav v tovarni gospodinjske opreme Gorenje in celotnem poslovnem sistemu Gorenje. Še posebej podrobno so bila predstavljena prizadevanja delavcev za čimprejšnjo odpravo težav, predvsem s povečano proizvodnjo, večjim konvertibilnim izvozom, zmanjšanjem materialnih stroškov in drugo. Delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij je postalo plodnejše, izboljšano pa je tudi sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami v sozdu in drugimi sistemi. Posebno pozornost so namenili nadaljnjemu (Nadaljevanje na 3. strani) Tozdu Kompresorji nagrada za spodbujanje inventivne dejavnosti Občinska raziskovalna skupnost Črnomelj je konec preteklega leta podelila nagrade in priznanja inovatorjem in raziskovalcem v občini. Z omenjeno akcijo so želeli spodbuditi inventivno dejavnost, kar jim je tudi uspelo. Drugo nagrado občinske raziskovalne skupnosti sta pre- jela delavca iz tozda Kompresorji, Jože Vardijan za inovacijo — popravilo starih kompresorjev, izločenih na montažnem traku hladilnikov in zamrzovalnikov ter servisa, in Alojz Klobučar za inovacijo — izplakovanje ohišja kompresorja — komplet. Posebno priznanje za uspešno spodbujanje inventivne dejavnosti v preteklem letu je prejel tozd Kompresorji Gorenje TGO. Novice iz tozdov in dsss - Novice iz tozdov in dsss 95% doseganje dnevnega plana V tozdu Zamrzovalniki z izrednimi napori vseh delavcev skoraj dosegajo dnevni proizvodni plan. Letošnji letni plan je za 74.000 zamrzovalnih aparatov večji Kot lanski! Lani januarja so v tozdu Zamrzovalniki proizvedli 28.000 zamrzovalnih aparatov, v letošnjem januarju pa naj bi proizvedli kar 12.000 aparatov več. V tozdu Zamrzovalniki tako nadaljujejo s količinskim in kvalitetnim povečevanjem proizvodnje in skušajo izpolniti tudi številna naročila do- mačih kupcev, saj je zanimanje za njihove izdelke izredno veliko. S pomočjo delavcev drugih služb, zlasti vzdrževanja, oskrbe z materiali, jim to tudi uspeva, saj dnevni plan dosegajo 95 %. V proizvodne procese pa se uspešno vključuje tudi okoli 100 delavcev iz Bihača, ki se pri njih uvajajo in usposabljajo za delo v novi tovarni Gorenja TRA Bihač. V lakirnici in obratu zamrzovalnih skrinj pa delajo na tri izmene. Težave, ki se seveda kljub zavzetosti vseh delavcev pojavljajo tudi v tozdu Zamrzovalniki, pa skušajo s stalnimi dogovarjanji reševati sproti. Tudi okolje vpliva na naše delo V tozdu Štedilniki bodo prepleskali notranjost svoje hale. Barve bodo delavci izbrali sami. V lepšem okolju bo tudi de lo lažje in boljše. V želji, da bi kar najbolj spodbudili delavce in jim hkrati tudi omogočili delo v prijetnejšem in lepšem okolju, so se odločili v tozdu Štedilniki, da bodo prepleskali svoje proizvodne prostore. Sodelavci design centra so jim predlagali tri tako imenovane industrijske barve, za katere je ugotovljeno, da spodbudno vplivajo na delovno razpoloženje. V tozdu Štedilniki tako delavci izbirajo med modro, zeleno in oranžno barvo. Pre- pričani smo, da bo urejeno delovno okolje s primerno prepleskanimi stenami ugodno vplivalo tudi na rezultate dela v tem tozdu. TOZD Galvana: Zastoji v proizvodnji V tozdu Galvana so bili. Pogoste okvare na napravah, zaradi okvar na avtoma- ki so povzročale zastoje v tu, stiskalnicah in drugem orodju, po novem letu zelo pogosti zastoji. Omenjeno problematiko so pred kratkim obravnavali tudi na družbenopolitični koordinaciji tozda. IMa drugi izmeni uvedli dežurstvo! Znanje za boljše delo V učnih prostorih in servisni delavnici za hladilno tehniko v tozdu Servis in maloprodaja v Titovem Velenju poteka te dni izobraževanje šestih serviserjev romunske firme IIRUC. iz Bukarešte. Kot običajno je tudi to izobraževanje organiziral in strokovno vodi tehnični sektor te temeljne organizacije. Serviserji iz Romunije bodo spoznali delovanje in konstrukcijske lastnosti vseh vrst zamrzovalnikov. V času izobraževanja bodo serviserji obiskah našo tovarno kompresorjev v Črnomlju. Na koncu izobraževanja bodo serviserji opravili končni izpit pred strokovno komisijo, ki jim bo s spričevalom potrdila usposobljenost za servisiranje vseh vrst zamrzovalnikov. proizvodnji tozda Galvana, so zahtevale dodatno delo in več nadur. Zaradi tega so se s predstavnikom tozda Vzdrževanje dogovorili, da opravi analizo napak, ki se najpogosteje pojavljajo, ter pripravi tudi poročilo o vzdrževanju sredstev za proizvodnjo. V tozdu Galvana pa se poleg problemov, ki nastajajo zaradi dotrajane opreme, nenehno soočajo tudi s problemi kvalitete v žičnem oddelku, medtem ko so v obratu Galvanika največje težave pri pranju polizdelkov v topilu. Zato bodo uvedli vhodno kontrolo topila. Da pa bi kljub naštetim težavam lahko izpolnjevali plan ter zagotovili boljšo kvaliteto, so se na družbenopolitični koordinaciji tozda odločili predlagati ponovno uvedbo dežurstvo v času druge izmene, ki ga bosta poleg planerjev in tehnologov opravljala tudi vodja kontrole ter tehnični vodja tozda. Prešli na dve izmeni V tozdu Hladilna tehnika so prešli na dve izmeni. Težave z varstvom mater samohranilk skušajo reševati z obojestranskim razumevanjem. V prvih dneh letošnjega leta, ko so v tozdu Hladilna tehnika uvedli drugo izmeno, se je tudi pri njihovih delavkah, ki so samohranilke, pojavil problem varstva otrok v popoldanskem času. V tozdu so skušali te težave reševati s strpnostjo in razumevanjem. Tako so devet delavk izmenjali s tozdom Štedilniki, za ostalih deset pa bodo skušali ta problem rešiti v mesecu ali dveh. Informatika in avtomatska obdelava podatkov v' - ' ,v •. Ul V vseh delovnih okoljih moramo zastaviti vse sile za izpolnitev proizvodnih načrtov Marca se bo v Gorenju pričel ciklus predavanj, s katerim se bodo uporabniki AOP uvajali v informatiko in avtomatsko obdelavo podatkov! Predavanj, ki bodo potekala v Gorenju enkrat tedensko po dve uri popoldne ali v soboto in sicer marca, aprila, novembra in decembra 1984 ter februarja in marca 1985. se lahko udeležijo vsi, ki jih ta tematika zanima. Pisne ali telefonske prijave za udeležbo na teh predavanjih sprejemajo v Izobraževalnem centru Gorenje. Za predavanja, ki poleg osnov AOP in informacijskega sistema zajemajo tudi postopek uvajanja v AOP ter vlogo in naloge uporabnikov, bodo udeleženci prejeli tudi pisno gradivo. Pogovor s predsednikom ZKPO Gorenje TGO Jožetom Kudrom Ustvarili smo solidno osnovo za naše nadaljnje delo Smo pred začetkom javne razprave o rezultatih gospodarjenja in sanacijskem programu Gorenja TGO. Obiskali smo predsednika ZKPO Gorenje TGO Jožeta Kudra. Tovarš Kuder, kako ocenjujete leto 1983, ki je bilo za delavce Gorenja TGO prav gotovo eno izmed najtežjih, hkrati pa tudi prelomno? Kako ocenjujete doslej opravljeno delo ZKPO Gorenje TGO? ,,Po izdelavi ocene stanja je bila naša prva naloga povečati proizvodnjo in čimbolj zajeziti nastajanje izgube iz lastnega poslovanja. Sprejeti ukrepi so pri večini delavcev naleteli na odobravanje. Vsem je znana premestitev delavcev iz režijskih služb na proizvodna dela, s katero smo uspeli odpraviti vrsto ozkih grl v proizvodnji. Izvedena je bila še vrsta drugih ukrepov v prizadevanjih za izboljšanje kadrovske strukture v tozdih, povečanje strokovnosti in poslovnosti dela, izboljšala sta se delovni red in disciplina. In kar je ob vsem tem (Nadaljevanje s 1. strani) razvoju Gorenja ob okrepljenem medsebojnem sodelovanju, na kar so v zadnjem času pomembno vplivali strokovni kolegiji in druge oblike izmenjave mnenj in priprave predlogov o posameznih vprašanjih. Na pogovoru so prisotni spregovorili še o drugih vprašanjih ih delu, ki poteka v vseh delovnih okoljih Gorenja za kar najboljše možne rešitve iz težavnega položaja. Francka Herga je dejala, da slovenska javnost z zanima- prav tako pomembno — izboljšala se je oskrba in z njo tudi rezultati poslovanja. Kot rezultat vseh teh prizadevanj, posebej pa izjemnih naporov delavcev, zlasti v neposredni proizvodnji, smo v drugem polletju uspeli občutno povečati fizični obseg proizvodnje. V domala vseh temeljnih organizacijah združenega dela smo nizali dnevne in mesečne rekorde v proizvodnji. Tako smo v letu 1983 izdelali za 21 % več izdelkov kot leto pred tem in tako vsem težavam navkljub izpolnili letni proizvodni načrt s 96 %. Za tuja tržišča smo proizvedli za 17 % več izdelkov kot leta 1982, za domače tržišče pa 26 %. Tako visoko doseganje načrtov fizičnega obsega proizvodnje se kaže tudi v finančnih rezultatih, saj smo ustvarili za 64 % več prihodka kot leta 1982. Zaradi izgub, ki smo jih ustvarili v prvi polovici lanskega leta, in prevzetih izgub GKE, pa smo dosegli precej manj dohodka in čistega dohodka". Z delom in gospodarjenjem v letu 1983 je torej ustvarjena njem spremlja vse aktivnosti in prizadevanja za saniranje, razmer in spregovorila o možnostih, kako se bo tudi republiški svet ZSS vključil v sanacijske usmeritve Gorenja. Skupaj z Ivanom Kramarjem sta izrekla priznanje vsem delavcem Gorenja, posebej pri povečanju proizvodnje in številnih odrekanjih. Z delom si je treba zagotoviti in izboljšati položaj in utrditi kontinuirano akcijo tudi potem, ko bodo prenehali začasni ukrepi družbenega varstva. solidna osnova za nadaljnje delo. Kakšni so glavni obrisi nalog? Jože Kuder ..Resnično smo ustvarili solidno osnovo za naše nadaljnje delo, posebej tudi za dograjevanje in krepitev družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delavca in delovne organizacije. S planom za letošnje leto načrtujemo nadaljnje povečanje fizičnega obsega proizvodnje, in sicer za 26 %, ter povečanje konvertibilnega izvoza za 42 %. To povečanje načrtujemo zlasti na račun še bolj intenzivnega dela in določenih racionalizacij v proizvodnem in poslovnem procesu (produktivnost naj bi se povečala za 19 %), prav tako pa tudi z dodatnim delom, saj načrtujemo, da bomo delali skorajda vse sobote. Seveda bomo vse te naloge lahko uresničili s še aktivnejšo vlogo in prizadevnostjo vseh delavcev. Dodatne obveznosti, ki so jih sprejeli delavci ob sprejemu letnega načrta in terminskega koledarja opravičujejo prepričanje, da se zavedajo resnosti položaja, v katerem je Gorenje TGO in da so pripravljeni po svojih močeh prispevati k izboljšanju položaja. Dodatnih 17 delovnih sobot v proizvodnji in 12 delovnih dni režijskih delavcev bo nedvomno velik prispevek. Način nagrajevanja, kf smo ga uvedli v drugi polovici lanskega leta in ki velja do sprejetja novega sistema nagrajevanja, bi moral ta prizadevanja delavcev tudi ustrezno poplačati. Prizadevali si bomo izboljšati delovne razmere in s tem hu-manizirati delo. V proizvodnjo bomo uvedli razne strežne naprave in prve robote. S pomočjo drugih delavcev občine Velenje bomo skušali zagotoviti več stanovanj, organizirano bomo pristopili k organizaciji letnih dopustov, športnih aktivnosti in rekreaciji. Okrepili bomo dejavnost vseh razvojnih služb, izdelali oceno položaja gospodinjskih aparatov v svetu, sprejeli ukrepe za optimalizacijo kontrole kakovosti. Začeli bomo z naložbo v tozdu Pralna tehnika in z drugimi manjšimi investicijami za odpravo ozkih grl v proizvodnji, izboljšali finančno kontrolo in informatiko ter opravili še vrsto drugih nalog, ki so sestavni del ukrepov za uresničitev letošnjega plana." Način in pota za razreševanje težav boste opredelili v sanacijskem programu. Kako je zasnovan in kdaj se bodo delavci Gorenja TGO z njim seznanili? ,,Sanacijski program bo dan v javno razpravo prihodnje dni. Zasnovan je tako, da ni omejen le na pokrivanje izgube, pač pa je v njem močno poudarjena razvojna komponenta, to je saniranje skozi nadaljnji razvoj, ki je oslonjen v prvi vrsti na lastne sile, na odpiranje in povezovanje Gorenja ž združenim delom doma in v svetu, na povečanje storilnosti in gospodarnosti poslovanja. Gotovo je, da so sanacijskim usmeritvam podrejene kratkoročne naloge, med katerimi sta poglavitni povečanje proizvodnje in konvertibilnega izvoza!" INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Gorenje Promet Servis, Gorenje Interna banka, Gorenje Raziskave in razvoj, DSSS Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne. 23. 1. 1974. Prizadevanja za spreminjanje razmer Izpolnjevanje proizvodnega načrta Gorenje TGO-1-3/1984 % JANUAR 1984 FEBRUAR 1984 MAREC 1984 95 % 90% 85% 80 % 91% 92% 10.1. 20.1. Tudi v letu 1984 bomo v Informatorju sproti spremljali gibanje fizičnega obsega proizvodnje in uresničevanje mesečnih proizvodnih načrtov tovarne gospodinjske opreme Gorenje. V prejšnji številki Informatorja smo podrobno in nazorno (z grafikoni) predstavili nadvse zahtevne proizvodne naloge Gorenja TGO za leto 1984. Kar najbolj dosledno uresničevanje teh nalog je prav gotovo prednostna usmeritev. Razumljivo pa je, da so v Gorenju TGO sočasno zastavili še več drugih aktivnosti. Prizadevali si bodo ustvariti vse potrebne pogoje za nadaljnje povečanje 31.1. 10.2. proizvodnje in za še večje izkoriščanje zmogljivosti ter za izboljšanje kvalitete izdelkov. Vso pozornost namenjajo kar najbolj racionalnemu poslovanju, posebej še obvladovanju tistih stroškov, na katere lahko vplivajo (denimo z zmanjšanjem zalog, skrajšanjem transportnih poti itd.). V tozdu Štedilniki, na primer, urejajo novo linijo za sestavo vgradnih pečnic, kjer bodo uvedena integrirana delovna mesta. Ta nov način montaže naj bi, med drugim, zagotovil tudi večjo produktivnost dela. Sicer pa si prizadevajo tako organizacijsko kot prostorsko zaokrožiti posamezne proizvodno organizacijske enote, kar najbolj urediti skladišča itd. Nova sindikalna vodstva Objavljamo seznam novoizvoljenih predsetinixov izvršnih odborov osnovnih organizacij zveze sindi- katov v Gorenju TGO tozd Orodjarna Roman Ramšak tozd Elektronika Titovo Velenje Tine Hrastnik tozd Gostinska enota Marija Kotnik tozd Galvana Milena Pfeifer tozd Plastika Janez Sterkuš tozd Pohištvo Ivan Mencinger tozd Embalažnica Štefan Bačovnik tozd Štedilniki Jože Plešej tozd Pralna tehnika Frančišek Rednak tozd Vzdrževanje Jakob Tovrljan DSSS Gorenje TGO Anton Šlutej tozd Hladilna tehnika Jure Vaupot tozd Kuhalni aparati Ivan Šarman tozd Avtopark Jože T ratnik tozd Zamrzovalniki Zdravko Zapušek tozd Elektronika Ptuj Vladimir Koritnik tozd Kondenzatorji Matija Prevalšek tozd Kompresorji Leopold Panjan tozd MGA Saša Dolšak tozd Gradbeni elementi Franc Kovačič 20.2. 29.2. 10.3. 20.3. 31.3. Prvih 1.000 kavnih mlinčkov za kupce v ZDA V soboto, 21. januarja 1984, so iz tozda MG A v Nazarjah odpremili prvih 1000 kavnih mlinčkov za ameriške kupce. V tem letu naj bi svoj konvertibilni izvoz povečali kar za 42 %! Tozd MG A Nazarje, ki je do nedavnega prodajal svoje kavne mlinčke predvsem kupcem v Zvezni republiki Nemčiji, je že lani začej osvajati kanadsko tržišče. Že v začetku tega leta pa so prvih 1000 kavnih mlinčkov poslali tudi v ZDA. Tako predvidevajo, da bodo od 170.000, kolikor naj bi znašal skupen izvoz, po 10.000 kavnih mlinčkov izvozili v ZDA in Kanado. V letošnjem letu si v tozdu MGA obetajo rekordno letno proizvodnjo, saj naj bi proizvedli 1.014.000 malih gospodinjskih aparatov. V primerjavi z letošnjim letom pa naj bi izvoz povečali za 42 % ali na 562.000 malih gospodinjskih aparatov. gorenje Pokrovitelj XIV. zimskih olimpijskih iger Sarajevo '84 999 V ponedeljek slalom za evropski pokal na Golteh Privlačno žensko tekmovanje — Slovenska turneja se bo pričela na Golteh Med udeleženkami okrog 15 držav najboljše Jugoslovanke Smučarski klub Velenje je v svoji 15-letni organizirani dejavnosti ob vzgoji mladih smučarjev, vaditeljev in sodnikov, priredil že veliko tekmovanj. Lani je na Golteh izvedel slovensko prvenstvo za najmlajše smučarke in smučarje, minulo nedeljo pa pionirsko tekmovanje za Pokal coca—cole. Letos pa bo na Golteh v organizaciji velenjskega smučarskega kluba mednarodno tekmovanje žensk za evropski pokal v slalomu. Slovenska turneja za evropski pokal se bo pričela v ponedeljek, 30. januarja 1984, na Golteh, nadaljevala pa se bo 1. februarja na Krvavcu za Pokal Unior v veleslalomu in 2. februarja na Ulovki za pokal Ljubljane. Organizatorji slovenske turneje za evropski pokal pričakujejo številne tekmovalke in nastop najboljših jugoslovanskih smučark, med katerimi pa bo prvič za fis točke tekmovala domača tekmovalka Saša Silovšek.