Anton Ingolič Kolo Tonko je bil suhoten deček z ble- ne more! Ljudetn se itak mudi, niti po- dim, upadlim licem, a z velikimi kakor slušali ga ne bi. Naj da v časopis? — ogle črnimi in bleščečimi očmi, ki so Nima denarja in tisti, ki imajo nepo- njegov bolni obraz in njegovo sloko. trebno kolo. si ne kvarijo oči na zad- v zakrpano obleko odeto postavo oživ- njih časopismih s-traneh. ljale in ji dajale izraz močnega notra- Torej kako? njega zdravja. Obiskoval je drugi raz- Tonko je hodil zamišljen po ulicah. red gimnazije, ki se je nahajala prav A nič pravega ni našel. na nasprotnem koncu mesta, da je imel Neko soboto pa, ko je šel na pis- do nje dobro uro hoda. Ves utrujen je meno povabilo obiskat bolnega sošol- prišel vselej v šolo, še bolj utrujen se ca, sina bogatega zdravnika dr. Bren- je popoldne vračal. Doma so mu pri- čiea, je pri njem poslušal radio- Vse govarjali, naj pusti gimnazijo in stopi različne vesti in novice so prihajale v kako bližnjo trgovino za vajenca. A iz zvočnika in vsi, zdravnik, njegova Tonko ni hotel; šola mu je bila vse. žana, sošolec in on so jih slišali, pa ne Obiskoval jo bo, dokler bo kaj ognja samo oni, tudi v sosednji ulici, na robu v njegovih očeh! mesta, v vaseh in celo onkraj gor in A konec pomladi je vidno slabel. — morja. Poldrugo uro je hodil do šole. Popol- Tedaj se mu je razodelo. dne je moral leči, tako ga je hoja utru- Z mrzlično naglico je zapustil tova- dila. riša in odhitel na ulico ter /poi&kal pi- O, da bi imel vsaj toliko denarja, da samo radio-oddajne postaje. Vstopil je bi se včasih lahko peljal z električno in razburjen povedal goapodični za pi- železnico, kakor se vozijo dijaki iz nje- salno mizo, česa želi. Poslušala ga je, gove bližinie! Ali pa, da bi imel kolo! pristopil je še gospod od sosednje mi- Kolo! ze in Tonko je še enkrat razložil svoje Da, edino kolo bi g,a, moglo rešiti! želje. Gospod se je nasmehnil, Tonč- Lansko leto ga je imel, toda oče je že kove oči, ki so bile polne veselja do drugo leto brez dela in zaslužka in mo- dela in življenja. so ga pridobile. Ob- rali so ga pozimi prodati, da so si ku- Ijubil je, da mu bo izpolnil željo, dasi pili drva. sam nima mnogo upanja. Čez tedem ali Tiste dni je Tonko mislil samo o dva naj pride vprasat. tem, kako bi prišel do kolesa m tako Sedaj je Tonko vse dni presedel pri brez strahu končal drugi razred, v je- bolnem tovarišu in napeto poslušal ob seni pa nadaljeval. Saj sicer pa bo zvočniku ter pričakoval, kdaj bo oni lepega dne obležal sredi poti in po- gospod razodel mestu in vsemu svetu tem ne bo sinel več v šolo! njegovo željo. Na večer se ni mogel od- O, saj je gotovo kdo v tem ogrom- trgati od zvočnika, zdravnikovi so ga ncm mestu, ki ima kakšno staro kolo, morali opozoriti, da je odšel. Večkrat a ga ne potrebuje, mogoče je kdo, ki jim je že mislil razodeti, čemu postaja si je kupil avto, kolo pa mu rjavi kje tako vsiljiv, ;toda bal se je, da bi se na podstrešju, mogoče se ga je kdo smcjali njegovemu načrtu. drugi naveličal in pozabil nanj, drugi Naslednjo soboto jc bil spet pri : si je kupil novega in starega zavrgel, zdravnikovih. Bilo je proti večeru. Tu- } spet drugi je mogoče umrl in njcgovo di zdravnik in njejova žena sta prišla 1 kolo leži sedaj brez lastnika med staro v sobo. Iz zvočnika je pelo. Vselej, ko : šaro. Da bi našel takega človeka in mu je utihnilo petje. je Tonko vzdrhteL ] razložil, gotovo bi mu ga posodil ali Vcs tedcn je že čakal tistc velike be- « cel podaril! A kako ga najti? Naj sede, ki ga bo rešila. \ vsakogar ustavi in vpraša? Ne, tega In res, končno je dočakal. * 1 Iz zvočnika je spregovorilo gksno zdravnikom pogovarjala o neznanem in razlocno: dečku in njegovem bLstrem domisleku. »Spoštovane gospe in gospodje! Da- Cez čas pa se je okrenik k njemu in leč v predmestju živi dijakT ki nima to- §a vprašala, kako da on zmaguje svojo liko denarja, da bi se mogel voziti s dolg<> P0*- Že se je nekoliko pomiril tramvajem v dobro uro oddaljeno šolo. m hotel povedati, kdo je tisti deček, Njegov oče je že drugo leto brez služ- ko Je spregovorilo iz zvoonika: be, mati ima delo samo dvakrat