Leto LXV PoRnlna ptaSana v gotovini V Ljubljani, v četrtek, dne 24. Junfla 1937 Stev. 141 i Gena 1.50 Din Naročnina mesečno *5 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja co« loletno 96 Din, za inozemstvo 12P Din Uredniitvo je v Kopitarjevi al. 6/111 SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7567, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dnnaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica itev. 6. Telefoni uredništva In »prave: »-92, »-95. 29-94, »-95. 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga »Teden v slikah" Mrtva točka premagana Nobena vlada kraljevine Jugoslavije ne more svetu pokazati tako rodovitne dobe kakor vlada dr. M. Stojadinoviča, ki se v vsem svojem delovanju temeljito razlikuje od dosedanjih 54 vlad. Nepristranski opazovalec se ne more ubraniti vtisa, da je Jugoslavija sicer že dobila v glavnih obrisih tisto končno obliko, v kateri stopa v družbo drugih držav, da pa je v notranjosti še velik razvoj, ki pa doslej prav radi bolezensko pogostega menjavanja vlad, ministrov in osnovnih smernic vladanja in uprave ni mogel potekati v ravni črti. Nihal je sem in tja, od najbolj nebrzdane demokracije do najtrše diktature, od največje gosto-besednosti do popolnoma zaprtih ust. Videti je že večkrat bilo, da imajo vsi drugi v državi, stranke, organizacije, društva, podjetja, svoj program, razen države same, ki ob tolikem menjavanju pač ni mogla pokazati tiste osrednje misli, ki je značilna za vsako ustaljeno državo. Po 17 letih obstoja države pa so prevzeli vodstvo dr. Stojadinovič, dr. Korošec in M. Spaho, vsak zase državnik in vsak zase ljudski zastopnik velikih pokrajin v državi. Ob nastopu te vlade je bila najbolj vidna razlika z njeno neposredno predhodnico, z vlado Bogoljuba Jeftiča. Čim bolj pa potekajo leta tem bolj ie vidna razlika z vso prejšnjo dobo. ki smo io prav radi trdoživosti jugoslovanske tvorbe srečno prebrodili, čeprav so sovražniki države že večkrat škodoželjno oprezovali, kdaj se nam bo ta silni kapital Balkana izmuznil iz rok. L nastopom vlade dr. Stojadinoviča je bilo tega koleban ja in iskanja konec, vsak dan bolj kaze, da ima tudi država kot celota svoj program in svoje poslanstvo v tem delu Evrope m da cim-dalje bolj urejeno in nemoteno stremi za uresničitvijo. Pred dvemi leti so bile tiste sile, ki so brez sramu in brez skrbi za napredek m celo obstoj države mešale vlade sem 111 tja in državo pehale v najbolj nasprotujoče si oblike vladavine, še precej močne; ustaljenega toka, ki se je obetal, niso marale sprejeti, ker so spoznale, da v ravni črti za njihovo spletkarjenje ne bo mesta. Zato so se v novo vlado zaletela z zadnjimi silami, pa so morale omagati, ker je bila tvornost treh moz in ljubezen množic do države močnejša Prvi dnevi vlade niso bili rožnati. Če pomislimo na huronsko vpitje in satanski ropot v parlamentu in se na strele, ki so bili namenjeni predsedniku, potem se moramo upravičeno čuditi, kako brez vsakih nevarnejših pretresljajev ie ta vlada Ponesla to nevarno dobo. Po prvih nasprotovanjih pa je nasprotniku upadel pogum, deloma se je udal novemu, bolj zdravemu toku, ali pa se je po-skril in le še na tihem kuha svojo jezo nad vlado, ki je že dve polni leti na krmilu države, prejšnje so bile pa večjidel komaj po nekaj mesecev. , „ , Ako danes primerjamo stanje države s stanjem pred dvemi leti, bomo opazili razveseljiv napredek. Mirna doba dveh let. je državo bolj utrdila na znotraj in na zunaj kakor pa vse tiste prejšnje dobe, v katerih so se neprestane izpremembe opravičevale s tem, da je Jugoslavija pač nova država in da je se v vrenju. Stalnost je prvi pogoj za napredek vsake države, naši državi je bila dana šele z nastopom dr Stojadinovičeve vlade, k; ima z JHZ tisto potrebno oporo v ljudstvu, da pore preko iz-premenljivih dnevnih vprašanj izvajati svoj in naš delež k napredku države. Bolj kot kdaj-koli prej se je v tej dobi izkazalo, da so Slovenci državotvoreči in državotvoren narod, kadarkoli se država imenuje samo Jugoslavija; smo pa seveda vedno bili in še bomo proti Jins in kadar kdo JNS proglasi za državo in vsakega njenega nasprotnika preganja v imenu države, takrat pa seveda tudi nas pahnejo v vrste »nasprotnikov države«. Tako spoznanje je za nas sicer bridko, ne ubije pa v nas vere v pošteno ureditev države, zato smo tudi ob tej priliki ponosni, da precejšnje breme razvoja Jugoslavije leži na ramenih našega voditelja dr. Korošca. V mirnem ozračju, ki ga je ta vlada edina mogla vpeljati, smo premagali tisto moreco mrtvo točko, ki je vse prave rodoljube napolnjevala s skrbjo. V prejšnjih letih se je država vzdrževala, obstojala je, kar je bilo tistim, ki so se neprestano izgovarjali na »protidrzavne elemente«, že kar dovolj in so ze zahtevali priznanje. V tej dobi pa je začela živeti, napredovati, kakor mora vsak živ organizem, ce hoče svetu pokazati življenjsko moč. Dovoljeno ie že misliti in odkrito govoriti o tem, kar more še služiti napredku države, docim je bila prej dana samo za deklamiranje praznili gesel, ob katerih se je država samo zaradi zvestobe državljanov še vzdrževala. Psihološka posledica je, da se je zaupanje počasi začelo vračati in da je življenje močneje začelo utripati po široko razpredenih vejah državnega življenja. Država je sosedom zopet postala dobrodošel prijatelj in trgovski zaveznik, našemu blagu so se zopet odprla vrata na velike trge, ki so prej le z nezaupanjem gledali vse, kar je prišlo z naših tal. Prebudila se je zatrta podjetnost, gospodarstvo je oživelo, ne sunkoma, kakor tudi vlada ni uprizorila nobenih sunkov, čeprav je vroča kri in kratkovidnost nekaterih to večkrat po tihem želela, ampak vztrajno iz dneva v dan, da smo danes že v tistem stanju, ki ga ljudstvo opiše z besedami: »Zopet se dela!« Zopet se dela - to je uspeh dveh let; zopet se zida, zopet se gradi, zopet gre blago iz rok v roke in politični nasprotniki se zopet pri belem dnevu pričkajo med seboj. 1 o jo novo ozračje, ki ga morejo uvesti, samo drugi ljudje na najvišjih mestih države, ne pa drugi razglasi ali fermani. Našemu lesu so se zopet odprla tržišča, da je že za 30% poskočil v ceni, živina se je podražila za celili 100%, število pri Okrožnem uradu zavarovanih delavcev se ie od novembra 1935 zvišalo za 25.000, to se Dravi da je toliko več ljudi organizirano zaposlenih (brez žeglezničarjev, kovinarjev, rudarjev in zasebnih nameščencev, ki imajo svoje bolniške blagajne). Vsaka panoga gospodarstva pa po medsebojnem sklopu vpliva na drugo, »»to te naipravilnejša slika splpsne oživi ve podana v besedah: »Zopet se dela!« Mrtvo točko smo premagali. Nevarna igra Nemčije v Oster spor z Anglijo zaradi Španije Italija in Nemčija pripravljata demonstracije proti rdeči Španiji London, 23. junija, b. Diplomatski dopisnik »Daily Maiia« poroča, da se Nemčija pripravlja, da obenem z italijanskimi vojnimi enotami priredi pred Valencijo pomorsko demonstracijo. Vojne ladje obeh držav, ki so doslej izvajale nadzorstvo se bodo z zastavami v polni bojni opremi pojavile pred luko v Valenciji, vendar pa ne bodo streljale, če seveda ne bodo v to izvane od vlado v Valenciji. Neuspeh pogajanj med štirimi velesilami tukajšnji jutranjiki živahno komentirajo. Vsi se pridružujejo stališču angleške vlade, toda obenem izražajo željo, da ne bi neuspeh včerajšnjih pogajanj rodil končnega razdora med štirimi nadzornimi državami ali pa motenj v politiki nevme-šavanja. Liberalni in levičarski listi se ne vzdržujejo obtožb proti Nemčiji in zahtevajo ukinitev politike nevmešavanja v korist Valencije. »Daily Telegraph« pravi, da ni neobhodno potrebno dvomiti o nemškem pripovedovanju o napadu na »Leipzig«, kakor to dela francoski tisk. Toda jasno je, da ni dognano, čigava je podmornica , ki je napadla nemške vojne ladje. Ker skupna pomorska demonstracija sploh ne more priti v poštev, bi mogla tudi demonstracije ne same pomorske sile delovati kot stiašilno sredstvo. Toda takšen ukrep bi ustvaril nevarnost neželenih incidentov. »T i m e s« trdi, da nemška poročila o napadu na »Leipzig« ne dajejo možnosti nikakih točnih sklepov. Obtožbe proti Valenciji ne utemeljujejo blokade španskih Iuk ne drugih nkrepov, ki jih je Nemčija zahtevala. List obžaluje, da se tako dolgo zavlačuje sklepanje novega sporazuma med Anglijo in Nemčijo, trdi pa, da je tega zavlačevanja kriva sama Nemčija. Zadnje dni je kazalo, da prihaja nastop španskih nacionalistov v odločilno dobo. Napovedani Neurathov obisk v Londonu, po katerem bi prišlo, kar bi bilo normalno, do obiska britanskih državnikov v Berlinu, bi se vršil v takih okoliščinah, da bi se položaj premaknil z mrtve točke. Toda v tem trenutku sta Velika Britanija in Francija dobili take zahteve, ki jih ne moreta ustreči. Člankar se dalje izprašuje, ali ni pri najnovejšem preobratu nemške politike igrala svoje vloge tudi francoska vladna kriza, to se pravi, ali niso morda v Berlinu računali s tem, da bi se iz morebitnega političnega kaosa na Francoskem dale iztisniti kakšne koristi za Nemčijo. Edenov lisi svari Nemčijo Današnja »Yorkshire Post«, ki je glasilo zunanjega ministra Edena, pravi, da bi bilo zelo nevarno, če bi Nemčija storila kakšen samosvoj korak, ki bi znatno pokvaril položaj. List meni, da se nekatere države vesele vsake pretveze, ki jim da priložnost, da pod geslom pobijanja boljševiške nevarnosti odkrito podpre španske nacionaliste. Člankar zaključuje, da ukrepe za pobijanje bolj-ševiške nevarnosti ne kaže razviti do stopnje, ki bi mogla povzročiti splošne evropske zapletljajc. London, 23. junija, c. Veliko je bilo zanimanje za popoldansko sejo poslanske zbornice. Na seji je Eden rekel, da je prejel pomirljiva zagotovila iz Berlina in da Italija in Nemčija vkljub temu še priznavata sporazum o nevmešavanju. Eden upa, da ti državi poslej ne bosta kršili tega sporazuma. Neki delavski poslanec je nato predlagal, da naj angleška vlada povabi namesto Italije in Nemčije druge države, da naj opravljajo kontrolo okoli Španije. Eden na ta predlog lii odgovoril, pač pa je reke'., da bo angleška vlada storila vse, da se položaj ne bi poslabšal. Posveti v Berlinu Berlin, 23. junija, b. Z veliko napetostjo pričakujejo politični krogi in vsa javnost v Nemčiji izid posvetovanj v Berlinu med nemškim državnim kanclerjem Adolfom Hitlerjem, vojnim ministrom generalom von B 1 o m b e r g o m , admiralom R o e d e r j e m ter poveljnikom vojnega letalstva, pruskim ministrskim predsedni- Na drugi strani je pa zopet res, da še vedno vise nad nami vprašanja, ki kažejo, da še nismo dosegli tistega viška blagostanja, ki ga je v Jugoslaviji mogoče doseči. Toda če je to blagostanje počivalo toliko let v popolni zanemarjenosti, po pametnem računu ni mogoče pričakovati, da se bo kar na enkrat zgrnilo čez nas. Tako je rešitev kmečke prezadolže-nosti na eni strani rešila nešteto domov pred propadom, na drugi strani pa odprla popolnoma novo vprašanje cencnegu denarnega kredita ali vprašanje oživitve naših ljudskih denarnih zavodov. Prav tako je poživitev blagovnega trga poslabšala položaj tistih, katerim se mesečne plače niso poživile. Toda vse te okolnosti ne morejo zmanjšati priznanja vladi za napredek, ki ga je tekom dveh let dosegla. Le tisti, ki so v vodstvu države doživeli popoln polom in so se vnaprej zakleli, da bodo vsako izboljšanje zamolčali in dražili nezadovoljnost, ker nesmiselno upajo, da bi ta vzbudila potrebo po njih, le ti neprestano vpijejo samo o težnvali, kar pa je bolj izraz nevoščljivosti in zavisti kot pa slika pravega stanja. Mi smo pa prepričani, da bo vlada svoje delo z dosedanjo sposobnostjo nadaljevala in izboljšala tudi stvari, ki sc jih doslej nihče še lotiti ni upal. Ob tem pa tudi vemo, da se bo nasprotnikov otresala z dosedanjim dostojanstvom. Dr. Korošec in dr. Krek pa sta nam porok, da se bo Slovenija po takem resnem sodelovanju z vsem svojim bistvom tudi glede pravic uvrstila med enakopravne dele države, kakor jc uvrščena glede dolžnosti. kom. g. Gfiringom, ter zunanjim ministrom von Neurathom. Ljudstvo je zelo vznemirjeno ter v strahu pred bodočnostjo, kajti vsi vidijo v sedanjih posvetovanjih vodilnih nemških državnikov nevarnost zapletljajev, ki znajo biti usodni za vso Evrojio. Italija in Nemčija zapustili londonski odbor Rim, 23. junija, b. Italijanska vlada je končno-veljavno sklenila, da odpokliče svojega predstavnika iz odbora za nevmešavanje v Londonu. V zvezi s tem je bilo objavljeno uradno poročilo, da pogajanja v londonskem odboru niso dala nobenega uspeha ter da med državami ni dovolj složnosti, da bi se lahko izvajalo uspešno nadzorovanje. Italijanska vlada je dala svojemu poslaniku v Londonu nalog, da se Italija končno umakne iz odbora. Sličen sklep pa je storila tudi Nemčija in ga javila Londonu. Stališče Pariza Pariz, 23. junija, c. Francoski zunanji minister je opoldne sprejel nngleškega veleposlanika sira Erica Phippsa. Pogovarjala sta se o položaju, ki je nastal radi nemškega in italijanskega koraka. Kolikor se more videti iz pisanja listov, prevladuje trenutno v Parizu mnenje, da je treba sedaj onemogočiti, da bi italijansko in nemško brodovje na lastno pest kriiarilo okoli Španije in vršilo lastno kontrolo. Kdor je odšel iz mednarodne kontrole, naj ne pošilja več svojih vojnih ladij tja, kjer druge vojne ladje še opravljajo mednarodno nalogo. Vendar se vrši v tej smeri velika zbeganost, ker je kmalu nato prišla iz Lisabono vest, da je vso nemško vojno brodovje ii ustja reke Taja odplulo v Sredozemsko morje in to na povelje nemške admiralitete. Chautemps mesto Btuma Politiki je zadoščeno • . . Ostane še vprašanje kje bo nova vlada našla 40 milijard Din Pariz, 23. junija, o. Po posvetovanjih, ki so trajala ves včerajšnji dan, je ponoči Chautemps sestavil vlado iz članov socialistične in radikalno-socialistične skupine. Sestava vlade se je zavlekla zaradi tega, ker so čakali na sklep narodnega odbora socialistične stranke, ki je imel dolgo sejo. Na tej seji so s 3972 glasovi proti 1359 glasovom sklenili, da bo socialistična stranka podpirala novo vlado Ljudske fronte v Franciji. Potem je Chautemps odšel k predsedniku republike okrog 23 in mu predložil svojo vlado, ki je sestavlejna takole: Predsednik vlade: Camille Chautemps, radikalni socialist. Državni ministri brez portfelja Albert S a r -raut, radikalni socialist, Maurice Violette, senator in član socialist, stranke, Paul F a u r e , socialist in neparlainentarec. podpredsednik vlade Lčon Blum, narodni poslanec, socialist. Narodna obramba Edeuard D a 1 a d i e r, radikalni socialist. Pravosodje Vincent A u r i o 1, poslanec, socialist. Zunanji minister Yvon Delbos, radikalni socialist. Notranji minister Mary Dormoy, socialist. Kriza poljske vlade Varšava, 23. jun. c. Ministrski predsednik Keiatkovski je podal demisijo cele vlade. Predsednik republike pa demisije ni sprejel, ampak je pooblastil predsednika vlade, da naj še naprej izvaja politiko po načrtu svoje vlade. Vlada je podala ostavko zaradi spora, ki je nastal med njo in metropolitoin v Krakovem zaradi pokopa smrtnih ostankov maršala Pilsudskega. Stalin razlaga umore London, 23. jun. b. «News Chronicle* poroča iz Moskve, da je Stalin v nekem poročilu obrazložil svoje stališče glede zadnjih umorov v Rusiji, zlasti pa glede umora Tuhačevskega in njegovih tovarišev. Stalin je v tem poročilu dejal, da je to storil zaradi tega. da razprši vse dvome prijateljskih držav o vrednosti iveze s sovjetsko Rusijo. V tem poročilu zastopa Stalin stališče, da sc veličina in moč rdeče armade zarudi zadnjih dogodkov ni zmanjšala, temveč je nasprotno narasla ter je treba zvezo s sovjetsko Rusijo še bolj ceniti kot poprej. Stalin jc potrdil svoje trditve, da jc bil Tuhačevski s svojimi tovariši v ivezi z inozemskimi časnikarji, poleg tega pa je neprestano zabavljal čez politiko Krcmlja. Njihov cilj je bil pognati del kapitalističnih držav v medsebojno vojno in ko bi le-te izkrvavele, vzpostaviti potom rdeče armade državo svetovnega proletarijata. Finančni minister Georges B o n n e t, radikalni socialist. Mornarica C a m p i n c h i, radikalni socialist. Letalstvo Pierre C o t, radikalni socialist. Prosveta Jean Zay, radikalni socialist. Javna dela Queille, senator, radikalni socialist. Trgovina C h a p s a 1, senator, radikalni socialist. Kmetijstvo Monnet, socialist. Kolonije Mou te t, socialist. Delo F e v r i e r, socialist. Pokojnine Riviere, socialist. Pošte L e b a s, socialist. Narodno zdravje R u c a r t, radikalni socialist. V kabinetu imajo radikali 11 sedežev, socialisti pa 9. Državni podtajniki so tile: V predsedstvu vlade William Bertrand, v zunanjem ministrstvu Francois do Tossan, v notranjem ministrstvu Raoul Aubaud, v ministrstvu vojne mornarice Francois Blanche, v finančnem ministrstvu Rene Brunet, v letalskem ministrstvu Henri Andraud, v telesno vzgojnem Leo Lagronge, podtajnik za tehnično vzgojo Paul R a m a d i e r , podtajnik za trgovsko mornarico Ilenri Ta s so, v trgovinskem Max H y m a n s, v kmetijskem ministrstvu Andre Lyautey, v kolonijalnein Gasten Moner-ville, za javna dela Philippe S e r r e. Med državnimi podtajniki imajo radikali G socialisti 7 in socialistična unija enega. Kdo je Chautemps Kdo njegovi sotrudnihi Značaj njegove vlade »G ran d Prince du Mystčre R o v a 1« (Visoki knez kralje ske tajnosti), kot imenujejo novega francoskega ministrskega predsednika Camillea Chautempsa v framason-skem redu, kjer se je priril do 32. 6lopnje, torej skoraj do najvišjega reda in čina francoskega Velikega orijenta, je sestavil novo francosko vlado. Po vrstnem redu je to 102 vlada v 60 letih, odkar obstoja tretja republika. V Chauteinpsovi politični karijeri je to njegovi tretji poskus. Prvič je vladal Chautemps pet dni. od 20. februarja 1930 do 25. istega meseca, svojo drugo vlado je sestavil dno 27. novembra 1933 in je ostal pri življenju do 27. januarja 1934, torej dva meseca. Sedanji poskus je tretji. V raznih vladah od Herriotove leta 1924 pa do svoje lastne leta 1933 je bil Chautemps ninogo let notranji minister Francije in se je na tem mestu specializiral. Strokovnjaško je pripravil teren za ljudsko fronto, ki je junija 1936 potem tudi prevze- Nadatjevanje na 2. strani Italija napoveduje: Tesno sodelovanje MZ z Avstrijo in Madjarsl10 Rim. 23. jun. c. Šele sedaj so se italijanski listi začeli rozpisavati o sestanku med tremi vladnimi predsedniki držav Male zveze na Donavi pri Kladovu. Tisk piše zelo ugodno o teh pogovorih in pravi, da je sedaj prišel trenutek za tesno sodelovanje med temi tremi državami i driavaini, ki so tudi v Srednji Evropi pa pripadajo drugim blokom. Isti optimizem se čuti tudi med diplomatskimi kro"i, ki vsi podčrtavajo veliko pripravljenost italijanske vlade, da vpošteva kar najbolj ugodno sklepe, ki so bili dogovorjeni na tem sestanku. Italijanski diplomatski krogi posebno pozdravljajo tisti del Hodžove izjave v Kladovu, ko je rekel, da so države Male zveze pripravljene načeti Informativne razgovore z Italijo in Nemčijo. Ti informativni raigovori bi naj nato omogočili počasno dejansko sodelovanje med vsemi državami v Podonavju in Srednji Evropi. Seveda se bo kaj uspešnega sedaj lahko napravilo samo na gospodarskem polju in v tej smeri moni ftnljin, Hn so vrata za sporazum že odprta. Nova francoska vlada (Nadaljevanje s i. strani) la oblast v državi. Za izredno sposobnega notranjega ministra ee je pokazal v znani Stavijskijevi aferi, ki je s svojim smradom 6ilno škodovala radikalni stranki in s svojo grdobijo opljuskala tudi framasonske lože. Chautemps jo je znal spretno potisniti iz 6odne dvorane ter jo utopiti v predalih tajne policije, tako da ni mogla škodovati onim političnim krožkom, ki so se že bali za svoj čed-nostni ugled in za svoje položaje. Januarja 1934 je sicer izginil s površja, toda dogodki, ki so nekaj tednov pozneje pod notranjim ministrovanjem Chautempsovega naslednika Žida in framasona V r o t a e krvjo oškropili pariško Concordo — ko je policija streljala po sprevodu bivših bojevnikov in invalidov ter trgala državno zastavo — so pokazali, kako je Chautemps »preosnoval« notranje imnjstrstvo, da je bilo sposobno skrbeti za frania-sonski red v državi in ?a prihod »ministrstva ulice«, kakor še imenujejo vlado ljudske fronte. Chautempsova vlada je posnetek Blumove. Samo nekaj ministrskih sedežev so gospodje zamenjali. Leon Blum, Maurice V i o 1 e 11 e, Paul F a u r e in sobrat 32. stopnja Albert Sarraut 60 dobili dostojanstvo državnih ministrov brez listnice ter predstavljajo v tej vladi vrhovni 60vjet ljudske fronte, to je marksistične in framasonske pravovernosti. Edina žrtev spremembe je ubogi socialist Vincent A u r i o I, ki so ga napodili iz finančnega ministrstva, ker je, sledeč preveč iskreno socialističnim idealom, hotel malo pregloboko seči v žepe velike finance, ki jo nadzoruje framosonstvo, a je v pričakovanju uspeha državni denar v naprej tako ra zmetal, da je napravil okrog 40 milijard novih dolgov. Na njegovo mesto eo poklicali 6obrata Georgea B o n n e t a, ki je zaupnik visoke finance in interesiranih lož ter srednji Evropi še predobro znan iz časov, ko 60 v Stresi 4 velesile poskušale osvojiti njegov predlog, da ee srednja Evropa- vendar enkrat »ozdravi« na ta način, da se postavi pod gospodarsko varuštvo direktorija 4 velesil. Značilno je tudi, da se v novi vladi nahaja mlajši, a v framasonskih činih silno hitro napredujoči advokat ljubezenskih tragedij sobrat C a m p i n c h i, ki so mu kot Korsijancu poverili vojno mornarico ter na ta način konSnoveljavno posvetili za člana najvišjega sovjeta radikalne stranke in vladajoče lože. Odslej ga bomo našli v vsaki radikalni vladi. Svetlejši točki nove vlade sta zunanji minister Yvon D o 1 b o s, ki se je znal precej uveljaviti in je v glavnem njegova zasluga, da Blumova vlada v španskem vprašanju Evrope ni pognala v katastrofo, ampak je varno visela na Angliji, in vojni minister sobrat D a 1 a d i e r, ki mu gre čast, da je vojsko kolikor toliko ohranil pred razkrojevanjem ljudske fronte. Chautempsovi vladi, ki bo vživala sedaj tudi zaupanje senata in ki ni nič drugega kot ljudska fronta pod radikalno-framasonskim, mesto pod marksističnim vodstvom, ni treba prerokovati dolgega življenja. Državna blagajna je pregloboko prazna, da bi jo bilo mogoče napolniti brez zaupanja najširših slojev veega francoskega naroda, do katerih pa 6edanja ekipa, ravno tako malo kot prejšnja, nima dostopa. Z nastopom Chautempsove vlade lahko rečemo, da je Francija stopila v dobo daljše krize, ki se bo končala z dnem, ko bo komunizem ali na ulici zmagal, ali pa ga bo strlo novo vsenarodno gibanje — ki ga danes še ni in bo notranji minister sobrat Dormov že skrbel, da ga še ne bo — pod vodstvom velikega nesebičnega patrijota, na katerega čaka s Francijo vred vsa Evropa, ki je še vedno prepričana, da bo za njo najboljše, kadar jo bo vodila — prava, nepopačena Francija. Drobne domače in tuje f Župnik Rudolf Bednafih J V Gornji Lendavi je umrl včeraj č. g žup-udolf Bednafik. Pogreb bo jutri dopoldne v Gornji Lendavi. Naj mu sveti večna luč. Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje. Vesti z dvora Kraljica Marija ki je včeraj odpotovala iz Topole, 6i je včeraj popoldne ogledala Visoke Dečane in patriarhijo Peč. Prenočila je v dvornem vlaku v Peči. Ljudstvo ji je povsod prirejalo prisrčne ovacije. Davi ob pol devetih se je z avtomobilom, ki ga je sama šofi-rala, odpeljala čez Cakor na Jadran. Ljudstvo je kraljici posipalo pot s cvetjem. Počastitev naše države pri MUD v Ženevi Ženeva, 22. junija. AA. Danes 60 izvolili stalni svet mednarodnega urada za delo za prihodnja tri leta. Zanimanje za te volitve je bilo veliko, ker so mnoge države postavile svoje kandidate, želeč na ta način zavzeti svoje mesto v tej važni mednarodni ustanovi. Ker zavzema naša država važen mednarodni položaj in je na področju socialnega zakonodav-stva in delavskega varstva izvedla temeljite reforme, se našega kandidata ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragišo Cvetko-v i č a izvolili v stalni svet za prihodnja tri leta z 81 glasovi od 84. Na ta način je naša dežela dobila izmed vseh kandidatov največ glasov. Odposlanci, ki so glasovali, so hoteli izkazati naši državi posebno čast, saj so izvolili vsega samo osem članov tega sveta. Vredno je omeniti, da so pri glasovanju nastopile vse države Male zveze, Balkanske zveze in ostalega Balkana soglasno, kar je napravilo na konferenčne kroge jako lep vtis. To soglasje pomeni nov uspeh naše države ne le na političnem področju temveč tudi na področju gospodarskega in socialnega delovanja. Iz sodne službe Belgrad. 23. jun. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. sta z ukazom kraljevega namestni-štva na predlog pravosodnega ministra poslav-ljena za sodnika upravnega sodišča 4. skupino I. stopnje v Celju Stanko Masič, svetnik notranjega ministrstva v Belgradu; za starešine 3. skupine 2. stopnje okrajnega sodišča v Vijesneni Vinko Štrukelj, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani v 4. skupini 1. stopnje. — Premeščen je k sreske-ntu sodišču v Ribnici Andrej Miškot, sodnik na sreskem sodišču v 6. skupini v Metkoviču. Sepsa v mariborski porodnišnici Maribor, 23. junija. Uprava splošne bolnišnice v Mariboru nam sporoča: Porodniško-ginekološki oddelek splošne holnišnice v Mariboru, ki je bil zaradi nekaterih primerov porodne vročice dne 25. tnaja 1937 kon-tumaciran, je bil temeljito razkužen, očiščen, prebarvan in prepleskan ter se od dne 26. junija dalje zopet sprejemajo porodniško-ginekološki primeri, ki so bolničnega zdravljenja in oskrbe po- ssss Volitve v Kmetijske zbornice izjava ministra Stankovica Belgrad, 23. junija. AA. Prve volitve svetovalcev za kmetijske zbornice bodo v nedeljo, dne 27. junija tega leta v dunavski, savski, drinski, dravski in moravski banovini, drugo nedeljo, 4. julija pa v vrbaski, zetski in primorski, a v var-darski banovini sc te volitve iz tehniških razlogov odgodc na poznejši, še nedoločen rok. Ker so te volitve važen dan v naši gospodarski politiki, je dal kmetijski minister Svetozar Stankovič tole izjavo za javnost: Kmetijske zbornice bodo igrale važno vlogo v naši kmetijski in gospodarski politiki sploh, ker bodo zakonite zastopnice najvažnejše gospodarske panoge in mnogoštevilnejšega stanu v naši državi. Doslej so vsi gospodarski sloji v naši državi imeli svoje zbornice kot ustanove za zaščito svojih koristi, le poljedelci niso imeli svojih zbornic. Sedanja kraljevska vlada je zadelala to vrzel, ker je pravilno presodila ta nedostatek in tako dokazala, kako skrbi za kmeta in za kmetijstvo. Važnost kmetijskih zbornic je treba presojati z dveh stališč. Po eni strani bodo zbornice zakonite zaščitnice in zastopnice kmetijstva in gozdarstva kot gospodarskih panog, obenem bodo pa po svojih močeh tudi same delale za pospeševanje kmetijstva na svojem področju, medtem ko bodo po drugi strani te zbornice tiste ustanove, ki bodo v vladni gospodarski politiki orodje za složen napredek posameznih gospodarskih panog v interesu narodne in državne celote. Glas poljedelcev se doslej ni mogel slišati, ker oni edini niso imeli ustanov, kjer bi lahko povedali lahko svoje mnenje in želje po svojih izvoljenih zastopnikih iz vseh krajev države. Prepričan sem pa, da se bo glas poljedelcev ne samo slišal, temveč tudi posluSal, saj so v naši državi tudi najpomembnejši politični činitelji. Ves jugoslovanski kmetski stan bo našel v teh zbornicah skupnost svojih interesov in jih bo tam mogel zastopati in braniti. Zbornice bodo obenem orodje za povzdigo stanovske zavesti pri naSera kmetu, a to pomeni veliko. Če prihajajo glasovi o nepotrebnosti kmetijskih zbornic od ljudi, ki imajo interese, ki se zmerom ne ujemajo s koristmi kmetijstva, bi bili taki glasovi razumljivi. Toda če imajo takšne dvome tudi kakšni poljedelci, jih je treba upoštevati. V prvi vrsti bi rad poudaril, da mornjo poljedelci paziti, ali ne prihajajo nemara glasovi o nekoristnosti teh zbornic iz vrst tistih, ki si teh zbornic ne žele. So nekatere občine, ki niso hotele določiti volilce za volitve zborničnega svetovalca. Preden ao ti odborniki, ki so sami kmetje, tako storili, so se morali vprašati, ali bi se na primer trgovci ali industrije! hoteli prostovoljno odpovedati svojim zbornicam. Zakaj naj bi ti tega storili? Ne, ker mislijo, do so jim te njihove zbornice potrabne in koristne. Ali so ti ljudje prerešetali vprašanje, kdo naj zastopa koristi kmeta in njegovega gospodarstva v boju med interesi raznih gospodarskih In socialnih slojev? Ali ni tudi pri nas že napočil čas, da se naši kmetje prepričajo, da bo najboljše, če sami zastopajo svoje koristi? Kot kmetski minister v sedanji vladi sem prvi moral razčistiti to vprašanje, ali so nam kmetijske zbornice potrebne. Imel sem razčistiti to vprašanje ne samo kot zastopnik kmetov v vladi, temveč tudi sam s seboj, ker sem tudi sam kmet. Mogel sem gledati to vprašanje z dveh strani, iz vlade, torej od zgoraj in kot prizadet kmet, torej od spo-daj, to je z istega stališča, s katerega ga gledajo vsi naši kmetje. Ko sem proučeval to vprašanje z vseh strani, sem prišel do spoznanja, da so nam kmetijske zbornice potrebne. Če sem to rekel, sem tudi povedal, da nam bodo tudi koristne. Mislim, da nihče ne more iz več vzrokov tako trditi. Toda če rečem, da so naše kmetijske zbornice potrebne in da nam bodo koristne, storim to samo še z enim pridržkom in pod edinim pogojem,' to je, če se v te zbornice izvolijo svetovalci, ki bodo najboljii zastopniki kmetijstva v svojem okraju in ki bodo znali zastopati koristi kmetijstva. Če pridejo v zbornico najboljši in najbolj umni kmetje svojega okraja, bodo ustrezale svojim nalogam, o tem sem prepričan. Kakršni ljudje bodo prišli v zbornice, takšne bodo tudi zbornice same. S tem je vse povedano. Če katera zbornica ne bo izpolnjevala svoje naloge, ne bo ona kriva, temveč ljudje, ki bodo v njej, v prvi vrsti svetovalci, nato pa njen tajnik, ki bo opravljal njene zadeve. Nekateri nastopajo proti zbornicam zaradi nove d o k 1 a d e , ki jih te zbornice terjajo, da se pokrijejo njihovi izdatki, To je bilo eno izmed najvažnejših vprašanj, ki se je o njem največ razmišljalo pri sprejemanju uredbe o ustanovitvi teh zbornic. Tej dokladi sc nismo mogli ogniti, čc smo hoteli dobiti dobre zbornice. Zbornice ne bi bile neodvisne, če bi se vzdrževale iz kakšnih drugih sredstev, biti pa morajo samostojne in neodvisne od nikogar. Če je že tako, smo pa gledali, da bo ta dajatev kar najlažje znosljiva in zato se bo odmerjala na osnovi katastrskega čistega dohodka. Višino doklad bodo pa določali zbornični sveti sami v vsaki banovini, torej možje, izvoljeni od ljudstva in ki bodo vpoštevali plačilne zmožnosti kmeta. Zbornice bodo morale omejiti svoj* izdatke na kar nainižji obseg, zlasti v začetku. Ker imajo dvojne naloge, namreč, da bodo zastopale koristi kmetov in d* bodo aktivno delale za zboljšanje kmetijstva, se bodo najprej morale omejiti na prvo nalogo in šele sčasom in po svojih možnostih naj bi razširile svoje delo tudi na druge naloge: na delo za zboljšanje kmetijstva. Ta doklada v ostalem ne bo tako velika. Znašala bo na leto povprečno po ldin na ha ali okoli pol dinarja na katastrsko jutro, pa tudi manj bi že zadoščalo za vzdrževanje zbornice. Vsekakor bodo zlasti v siromašnejših banovinah banske uprave same v začetku šle zbornicam na roko, da jim olajšajo delovanje in omeje izdatke. Pozneje se bodo pa zbornice vživele tako, kakor jim bodo razmere kazale. Prepričan sem, da bodo zmerom našle zadosti življenjske sile in zmožnosti, da bede v celoti kos nalogam, ki so jim namenjene. trebni. Zdrave porodnice se ne sprejemajo, ako niso za to podani tehtni socialni razlogi, če porodnice nimajo kje roditi. Po odločbi disciplinskega sodišča pri kraljevski banski upravi v Ljubljani je šef oddelka g. printarij dr. Benčan Josip zopet postavljen v službo in je prevzel z dnem 24. junija 1937 posle šefa porodniško-ginekološkega oddelka. Absolventi kmetijskih šol obiščejo Sumadijo Belgrad, 23. junija, m. V petek, dne 25. t. m., prispe v Belgrad nad sto absolventov kmetijskih šol iz Slovenije, ki si bodo najprej ogledali znamenitosti naše prestolnice, potem pa bodo napravili ekskurzijo v Šumadijo, kjer si bodo ogledali kmetijske šole. Poklonili se bodo tudi manom pokojnega kralja Aleksandra na Oplencu. V petek zvečer priredi na ča6t absolventom kmetijskih šol iz Slovenije tukajšnje društvo »Agrarna misao« v prostorih Privilegirane agrarne banke slavnostno sejo, na kateri bo imel pozdravni govor predsednik društva dr. Milorad Nedeljkovič, .glavni ravnatelj Poštne hranilnice. Znižane voznine Belgrad, 23. junija. A A. Dovoljene so polovične voznine na državnih železnicah: Članom zadružne zveze, ki se udeleže občnega zbora te zveze 27. junija v Zagrebu. Popust velja od 24. do 30. junija. Članom zveze brivskih in lasuljarskih pomočnikov, ki se udeleže kongresa te zveze 27. junija v Zagrebu. Popust velja od 25. do 30. junija. Udeležencem pokrajinskega evharističnega kongresa od 27. do 29. junija v Konjicah. Popust velja od 26. junija do 1. julija. Udeležencem čebelarskega tečaja in občnega zbora hrvatsko-slavonskega čebelarskega društva od 27. do 29. junija v Osijeku. Popust velja od 26. do 30. junija. Udeležencem katoliškega kongresa 29. junija v Djakovu. Popust velja od 26. junija do 3. julija. Šah v Rogaški Slatini Rogaška Sla'ina, 23. junija. Igrali so: Pire Matvejev 1:0. Foltys-TriIunovič 1:0, Neudorf-Vukovič 1:0, KQnig-Schreiber 0:1, Ko-stič-Nedeljkovič 1:0, Kalabar-Broder remis, Sa-mi6ch,Tomovič 1:0. Stanje po desetem kolu: Neudorf 714, Foltvs, Sainisch 7, Broder 6, Trifunovič Pire, Vukovič 5, Gereben, Kostič 4'A, Toinovič, Sclireiber 4, Konig 3 in pol, Matvejev 3, Nedeljkovič, Kalabar 2. Osebne vesti Belgrad, 23. junija, m. Za kontrolorja mer VIII. skupine na oddelku nier pri okrajnem načelstvu v Mariboru je napredoval Hugo Pozdirek, za kontrolorja mer IX. skupine na oddelku kontrole mer pri okrajnem načelslvu v Ljubljani pa Vinko Debevec. Imenovani so za profesorja 4. skupine 1. stopnje državne srednje tehnične šole v Ljubljani inž. Rudolf Ško! in inž. Leon Novak, za profesorja 4. skupine 2. stopnje državne srednje tehnične šole v Ljubljani inž. Rudolf Skočir. Belgrad, 23. junija, m. Vojno ministrstvo je razpisalo natečaj za sprejem' v službo enega gradbenega inženerja in Snega arhitekta. Gradbeni in-ženjer 6e sprejme v službo za inženjerijo Slaba dravske divizijske oblasli. Prošnje je treba vložiti do 11. julija t. I. pomočniku tehničnega oddelka v vojnem ministrstvu. Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa, ki je objavljen v današnjih »Službenih novinah«. Belgrajske vesti Belgrad. 23. junija, m. Radi številnih izseljencev v llolandiji je kr. vlada odprla generalni konzulat v Kotterdamu. Za konzula je imenovan, dr. Sitne Milicio, svetnik zunanjega ministrstva. Jajce. 23. junija, m. Danes je bil tu velik shod JRZ, na katerem so govorili med drugimi Hamid-begovič, dr, Lazarevič, Zozderac, Sitno Marjanec. Belgrad, 23. junija, m. Osem zdravnikov zdravi obolelega srbskega patriarha Varnavo. Danes so izdali komunike, ki pravi, da ima patriah želodčno-črevesno obolenje z živčno ledvično razdraženostjo. Bolezen ni življenjsko nevarna. Češkoslovaška zaplenila dva nemška balona Berlin, 23. jun. b. V zvezi z Gordon-Benetovim tekmovanjem je prišlo do spora med Nemčijo in Češkoslovaško. Nemška balona »Chemnitz« in pa »Hildebrand« sta se 21. t. m. dvignila v Bruslju ter sta ob yK na 7 prišla na mejo pri Konigs-gratzu." Tukaj jih je češkoslovaški policijski letalec prisilil, da se spustita. Češkoslovaški letalec je preletel večkrat okrog balona, tako da sta so morala iz višine 2000 ni spustiti. Ko sta se hotela zopet dvigniti, pa ju je češkoslovaško policijsko letalo prisililo, da se spustita. Pol ure nato se jo češkoslovaški policijski letalec pripeljal v avtomobilu in izjavil, da je dobil povelje, da mora preprečiti daljnji polet. Oba balona sta bila izročena češkoslovaškim vojaškim oblastem. Domači odmevi Med zemljoradniki Belgrad, 23. junija, m. Radi izjave, ki jo jo podal tukajšnji znani marksist Dragoljub Jovanovič, v kateri je ostro nastopil proti vodstvu bivše zemljoradniške stranke z Joco Jovanovičem in dr. Gavrilovičein, se je pojavilo med člani vodstva bivše zemljoradniške stranke veliko ogorčenje proti njemu. Člani vodstva bivše zemljoradniške stranke so danes izjavili, da je tako stanjo v bivši zemljoradniški stranki, kakor obstoja sedaj, nemogoče in da je nujno potrebno, da se Dragoljub Jovanovič izloči iz vrst te skupine. Kakor znano, so proti Dragoljubu Jovanoviču nastopili že bivši demokrati, ki so zahtevali, da se Dragoljub Jovanovič odstrani •» združene opozicije. iz vrst srbijansko Skupščina 29. junija Belgrad, 23. jun. m. Kakor je «Slovenee» ia poročal, bo zasedanje narodne skupščine dne 29. junija. Predsedstvo je stavilo na dnevni red poročilo odbora za prošnje in pritožbe. Na zasedanju bo skupščina sprejela vse zakonsko načrte, ki se nahajajo pred njo. Da se ne pozabi/ V nedeljski številki »Jutra« in v zadnji številki »Nove dobe« beremo poziv vsem »mirnim nacionalistom«, ki so bili ob priliki celjskih demonstracij kakorkoli ranjeni, da se javijo v uredništvu »Nove dobe«. Nam se zdi sicer ta nenadna sama-ritanska skrb malo dvomljive vrednosti, saj nam je žc znana iz zadnjih »Jutrovih« poročil ob priliki prihovskega umora, ki jo skušajo vsa liberalna trobila čim bolj označiti za bagatelo in epizodni dogodek, ki pa ima, kot se je že in se še bo izkazalo, malo globlje temelje. Kljub vsemu temu pa prav nič ne dvomimo, da bodo vsi poklicani prejeli pohvalo, če že ne nagrade. Da bi kdo od »mirnih nacionalnih ljudi nc bil iz kakršnegakoli namena zapostavljen, naj opozorimo »Jutro« in »Novo dobo« še na tiste »mirne nacionaliste«, ki so — prvil — razganjali demonstrante s plohami kamenja, steklenicami, pepelniki in raznimi drugimi kosi hotelskega inventarja, hoteč zasigurati svojeW«lš»&e«B-služnemu voditelju »slaven« pobeg. Tudt naj ne utone v pozabo »miren nacionalist«, ki je zgrabil za revolver in pričel streljati in je dva svoja, pristaša tudi obstrelil. Še prav posebno nagxadt)fv£a zaslužijo oni »mirni nacionalisti«, ki so v' želji, da fizično obračunajo z neljubo jim množico, navalili na oblastne varnostne organe in jim prizadejali občutne poškodbe. Tisti, ki je na glavi stražnika v svoji miroljubnosti zlomil dežnik kakor srednjeveški vitez sulico na turnirju, naj pa dobi plemiški naslov in mravljo v grb. Mislimo, da bi se »Jutro« in »Nova doba« izkazala grdo nehvaležna, če teh neznanih junakov ne bi imenovala v stojih stolpcih. Njihova miroljubnost to zasluži. ZOO V TIVOLIJU tik velesejma, odprt vsak dan od 10—'/i 20. ure. Vstopnina Din 2'—, otroci Din V—. Dunajska vremenska nagnenje k nevihtam. Zagrebška vremenska temperature. napoved. Pooblačenje, napoved. Naraščanjo Brez vsakega odpora prodira Franco po biskajski pokrajini Vitoria, 23. junija »Havas?. Baskiške čete in rdeča armada je pri Bilbaou bila kakor je sedaj razvidno, odločilno poražena. Belo čete zasedajo provinco Biskaja brez pravega odpora. V teku noči so zasedli predel severno od Ordune, ki je izredno važno industrijsko ozemlje. Okupaciji se ni nihče upiral. — Proti Santanderu se pohod nadaljuje, predvsem v smeri proti jugovzhodu in severozapadu. Nacionalistična letala so preletela Santander in metala letake, v katerih pozivajo prebivalstvo k predaji. Republikanski baskiški predsednik Aguirre in drugi baskiški voditelji so se zatekli v Santander. Po nekih poročilih naj bi v mestu izbruhnili nemiri radi pomanjkanja živežu. Bilbao. 23. junija. Havas«. V baziliki Našo Gospe je bila slovesna zahvalna služba božja zn osvojitev mesta, katere so se udeležili general Kranco in generali Davila, Sohaga in Lopez Pinto, kakor tudi vsi poveljniki čet, ki so se udeležili bojev za Bilbao. Novi civilni poveljnik mesta je odredil popravo mostov in cest, ki so bile porušene, prav tako tudi organizacijo civilnih oblasti in zlasti preskrbo prebivalstva z živežem. Po 10 mesecih se je včeraj prvič javno prodajalo na trgu. Del tovarn za orožje je že v obratu. Prav tako je pričela delovati zopet brezžična postaja. Trinajst bataljonov, med njimi motorizirana policija bivšega predsednika Vgtiirre iu vojaška policija se je mlala in položila orožje. Kakor poročajo, je pet bataljonov miličnikov, ki so v trdnjavi Portugalete, poslalo posredovalce v Bilbao, da se pomenijo o predaji. Salamanca. 23. junija. AA. DNB: Uradno poročilo vrhovnega poveljstva pravi, da baskovski oddelki beže pred nacionalisti. Nacionalisti so znvzell Lejnreto, Časa de Andnrleto in Baraealdo. V Bnracaldu so se nacionalistom priključili baskovski bataljoni. Včeraj je prešlo na nacionalistično stran 4000 rdečih miličnikov s častniki na čelu. Včeraj so nacionalisti zaplenili tudi nad 14 milijonov nabojev. Nacionalisti so zasedli tutti tovarno orožja, ki je dosedaj delala za rdeče. Na santanderski fronti so nacionalisti odbili napad pri Aguilarju in Baruelu. Na asturski fronti je bilo le malo streljanja. Na Ieonskem bojišču je bil v ponedeljek odbit napad pri Coladu. Na si-rijskem bojišču ni nič novega. Tudi na avilski in madridski fronti ni bilo nič novega. Uspehi italijanskih letalcev Rim, 23. jun. b. Uradno se poroča, da je v zadnjem času padlo v Španiji 30 italijanskih letalcev. Seznam mrtvih bo objavljen v Uradnem listu na častnem mestu. Obenem trdijo, da so italijanska letala in protiletalski topovi za časa sedanje meščanske vojne v Španiji sestrelila 218 vladnih letal. štiri leta jc Vsemogočni pustil, da smo so veselili našega Ruperta Nepričakovano ga je po štiridnevni bolezni, dne 23. junija 1937, poklical med svoje angelčke. Njegovo trupelcc bomo izročili zemlji v petek, dne 25. junija 1937, na pokopališču pri Sv. Lenartu. Sv. Lenart, 23. junija 1937. Dr. Marijan štupica, oče. Hilda štu-pion. mati. Martika. sestra. Resnica in bajka o oskrunjenju državne zastave Štirinajst dni je jenesanska pofarija živela od skrbi in ogorčenja zaradi državne zastave v Sloveniji. Bil je to največji šlager dneva, ki so ga pofarji vrtili v Ljubljani in v Belgradu. Vsak hip je bilo pričakovati vsaj propada države, ako sedanja vlada, v kateri so taki protidržavni ele-meti, le še kak dan ostane. Na ljubljanskem se-stanku JNS je vprašanje zastave bil sploh glaven predmet ogorčevanja teh patentiranih patriotov. Oh, tako so vzdihovali: Vse bi prenesli, tudi to, da so nam narodni Ljubljančani priredili jajčno omako, ampak da so državno zastavo pohodili, raztrgala, onečastili, ne, tega naše državotvorno in patriotično srce ne prenesel To bajko o raztrgani in pohojend državni zastavi so razširili njihovi agenti po vsej deželi in jo s posebnimi de-nunciantskimi ocvirki gairnirano servirali zlasti v Belgradu. Teden dni preje so pa isti plačanci lagali po Belgradu, da so za majsko deklaracijo klerikalci tako terorizirali hišne posestnike v Ljubljani, da so le-ti moTali vsi brez izjeme poskriti državne in izobesiti slovenske narodne zastave. Iz vsega bi opazovalec mogel sklepati, da je edina naloga JNS oziroma pofairije v državi, da čuva državno zastavo pred subverzivnimi elementi. Bilo je treba posebne objave banske uprave, ki je uradno pojasnila, da ob Živkovičevem prihodu ni nihče raztrgal ali pomandral državne zastave, ki eo jo pofovci nosili celo in čisto še ves večer po Ljubljani. Da državna zastava ni bila ne raztrgana ne pohojena, so seveda najbolje vedeli pofovci epmi. Zato si tudi Kramer v svojem letaku ni upal več zapisati kaj takega; govori le še o nekakem zlostavljanju državne zastave, kar je seveda po-polen umik na tolikšen ropot, ki so ga gnali vse prejšnje dni okrog državne zastave. Toda senator Kramer, ki se toliko peča z zastavami, bi moral najbolje vedeti, da ni hujšega zlorabljanja državne zastave, kakor če hoče ena politična klika z njo demonstrirati proti vsemu državnemu narodu. Toda stranka, ki ji Kramea- pripada, ni ne na oblasti ne v opoziciji nikdar znala razlikovati med stranko in državo. In to |e najhujši politični zločin, ki ga je JNS, ki predstavlja le neznaten delec prebivalstva v Jugoslaviji, napravila nad to državol Bilo bi preklemano slabo za našo državo, ko bi državno misel uteleševala in ohranjala le pofarija, ki se zbira okrog Jevtiča in Živkoviča. Videli ®mo te elementi pri vladanju; videli smo jih tudi, ko so uprizorili atentat v skupščini na ministrskega predsednika dir. Stojadinoviča; vedile smo jih, ko so zaklali katoliškega slovenskega akademika Rudolfa Dolinarja; čuli smo jih, kako so s sokol-skimi znaki na prsih rjoveli po ljubljanskih ulicah, pretepati mirne pasante in tulili: dol z vlado! Pri tem si je vsak trezno misleč človek že lahko napravil precej točno sodbo o teh tipih, katerim je govorica o državotvornosti in čuvanju države največkrat le pretveza za izvrševanje njihovega zločinskega rokovnjaštva. Končno se je storija o skrunjenju državne zastave na zelo nemil način obrnila in fatalno razkrinkala vso to »državotvorno« pofarijo, ki jo je izrahljala v svoje denunciantske namene. Po uradni objavi banske uprave so v noči od sobote na nedeljo trije mladiči, ki so vsi trije pristaši JNS in strumni člani Sokola v Laškem, strgali ln razrezati državno zastavo, ki je visela raz hišo načelnika tamkajšnjega cestnega odbora in predsednika lokalne JRZ. To pa sedaj ni več bajka o skrunjenju državne zastave, ampak gola resnica, ki je storilci niti ne zanikajo, ker je lastnik opazil storilce in je tudi orožništvo ugotovilo krivce. Skoraj istoča,sno so v Litiji nasprotniki krščanske prosvete podrli mlaj z državno zastavo in ga vrgli v Savo. Vidi se torej, da je cela zarota proti državni zastavi, v kateri pa ne igrajo glavne vloge klerikalci in JRZ, ampak pristaši JNS. Zopet se je izkazala resnica in žarko posvetila v naše razmere. Dve leti so jenesarji in pofarji v Belgradu vpili, kako kruto je zatirana »nacionalna« misel v Sloveniji. Konec te pesmi o klerikalnem terorju je bil ta, da je JNS iz svojih vrst dala političnega morilca in ne JRZ. Toliko časa so klevetali po Belgradu, kako klerikalci zlostavljajo državno zastavo, da se je ugotovilo, da jenesarji ln Sokoli trgajo in režejo državno zastavo. Morda se še nikdar v naši politični zgodovini niso laži in klevete političnih nasprotnikov tako hitro izkazale kot podle in neresnične denunciacije, kakor tokrat. Ze ob priliki umora akademika Dolinarja smo opo^mrili na zločinske elemente, ki se v Sloveniji v JNS zbirajo in da je njena dolžnost, da jih iz svojih vrst odstrani, ker bo sicer tudi stranka kot takšna odgovorna za nedolžno prelivanje. Nismo pa čuli, da bi se kaj izčistilo. Kakor pa sedaj vidimo, se politična zločini pofarjev nadaljujejo in so se sedaj spravili že na državne zastave. Naj bi se g. Kramer raje nekoliko posvetil razmeram, ki vladajo v dravobanskem delu JNS, mesto da piše letake po Ljubljani. Včeraj, 23. junija, zjutraj je umrl na Jezerskem tam bivajoči upokojeni župnilc g. Janez Drunecky. Pokojni ee je rodil dne 7. aprila 1867 v Svetcah na Češkem, nedavno je torej dopolnil 70 let. V maš-nika je bil posvečen kot duhovnik krške škofije v Celovcu dne 19. julija 1892. Kot kaplan in provizor je služboval v Črni, v Požarnici, v Libeličah, v Bil-čovsu, v Sv. Jederti pri Volšpergu in v Medgorju, dokler ni prišel za župnika v Podgorje v Rožu, kjer je služboval polnih 24 let. Leta 1920 je prišel kot begunec na Bled, odkoder se je preselil v Begunje pri Lescah, kjer je dve leti brezplačno opravljal kaplansko službo. Leta 1923 je prišel na Jezersko, kjer je bil najprej župni upravitelj, nato do leta 1931 župnik. Kot upokojenec se je preselil od Sv. Ožbalta k Sv. Andreju na Ravnem. — Pogreb bo v petek, dne 25. junija ob 10. dopoldne na Jezerskem. Naj v miru počival Tabor slovenskih fantov in mož v Celju v dnevih od 27. do 29. junija 1937. Ministrslvo "-omet je dovolilo vsem udeležencem tabora 50% popusta vozne cene za čas od dne 26, junija do 2. julija 1937. Udeleženci naj kupijo pri odhodu na svoji postaji celo vozno karto in rumeno železniško legitimacijo obrazec K 13 (cena 2 dan). Ob prihodu v Celje naj vozne karte ne oddajo, ker velja ta skupno s taborno legitimacijo in rumeno železniško legitimacijo, ki morata Uiti obe potrjeni od pripravljalnega odbora, da se je potnik udeležil tabora, za brezplačen povratek. Rumene legitimacije (obrazec K 13) in taborne izkaznice se bodo žigosale v pisarni informacijske službe pred kolodvorom, po slavnostnem zborovanju v veži tvrdke Hladin (v Prešernovi ulici 14) in po potrebi pred mestnim poglavarstvom, pred javnim nastopom na Glaziji ter po končanem javnem nastopu na štirih mestih pred kolodvorom. Glede podrobne priprave se ravnajte po navodilih odbora fantovskega odseka oziroma župnijskega pripravljalnega odbora in po naših nasvetih v okrožnicah. Ko greste z doma, se držite 6voje skupine in pokoravajte se odredbam skupinskih rediteljev. Pri prihodu v Celje pazite na napise na tablah, ki jih bodo nosili reditelji. Pripravljalni odbor. Evharistični križ v Mengšu podminiran Mengeš, 23. junija. Če greš po cesti iz Ljubljane proti Kamniku, takoj pri Trzinu vzbudi tvojo pozornost mengeški evharistični križ, ki kakor čuvar gleda z malega hribčka na prostrano župnijo. Lep je zlasti ob petkih in nedeljah zvečer, ko je razsvetljen z rdečimi žarnicami. Tako v zavetju je etal prislonjen na Mengeški hrib, da bi človek mislil, da je zavarovan pred nesrečo, kakršna je zadela njegove tovariše najprej v Beli Krajini, za tem na Notranjskem in tudi na Gorenjskem. Pred mesecem je padel križ v Kamniku in zbali smo se ludi za mengeškega. In res, nocojšnjo noč je položila satanska hudobija sedanjega časa roko tudi na njega. Ob pol treh so mnogi, zlasti v bližini, slisali silen pok. Od podobnih dogodkov prestrašeni, so šli gledat takoj evharistični križ. Od daleč jih je. tolažila misel, da ni hudega, ker je še stal. Toda ko so šli proti njemu, eo kmalu pod hribom srečali prve kosce obstreljenega križa. In ko so prišli k njemu, eo videli, da je dober meter nad cementno podlago zavrtan kakih 25 cm globoko. Pod križem so ležali ostanki dinamitne vrvice, ki jo je položil v luknjo, da bi vrgla križ. Pa je ostal pokonci, le spodnji del je zelo raztrgan. Izvedenci, ki so videli ostanke navrtanega lesa, eo ugotovili, da je bilo vrtano z mizarskim orodjem (»Zenterbohrerjem«), Pod kri-*em je bila dobro snoznatna večja 6topinja moškega nakovanega čevlja; že zjutraj so prišli orožniki in začeli s preiskavo. Jasno je, da so ljudje potrti. Kajti s tolikim veseljem in navdušenjem so pred dvema letoma postavljali križ na tem hribčku in res veliko trpeli, preden so spravili okoli 10 m visok in pol metra debel križ na to višino. Toda vse to naj bo znamenje, naj katoličani nikar ne spimo, ko drugi tako delajo. f Prof. Fran Kobal Profesor Kobal je bil izrazita osebnost svojega stanu. Tradicija starih šolnikov, ki so živeli z vso vnemo v svojem poklicu, mu je bila sveta. Svoje predmete je učil z ognjem in dosegel pri učencih najlepše uspehe. Slovenskega profesorja pa si ne moremo misliti, da ne bi posegal tudi v naše kulturno življenje. Tako je tudi profesor Kobal. Bil je tajnik dramatičnega društva in je s Hubadom in Župančičem od januarja do decembra 1912 opravljal posle inten-danta ljubljanskega gledališča. Do leta 1913 je bil stalen sotrudnik »Slovenskega naroda«, v katerem je poročal o družabnih prireditvah, gledaliških predstavah in novih knjigah, s čimer si je zaslužil tudi znano apostrofo v finalu Cankarjeve »Bele krizan-teme...» Ob Trubarjevi 400 letnici je 1908 priobčil v »SI. n.« daljši spis o našem prvem reformatorju, ki je izšel tudi v ponatisu s šifro R, P. V letih 1913 do 1918 je bil marljiv sotrudnik uradnega lista »Laibacher Zeitung«. Od 1917 do poloma je vodil ljubljansko ekspozituro graške podružnice dunajskega Korrespondenzbureaua, iz katere se je ob prevratu razvil Dopisni urad dež. vlade za Slovenijo, ki ga je vodil do julija 1919. — Kot dopisnik, zlasti o naših kulturnih zadevah, se je javljal v zagrebškem »Morgenblattu«. Pa ne samo v dnevnikih, tudi v mesečnih revijah je prejšnje čase Fr. Kobal mnogo pisal, zlasti kot kritik. Kot tajnik Dramatičnega društva in še pozneje je prevedel, priredil in lokaliziral nad 60 gledaliških iger za dramo in opero v Ljubljani, za nekdanji slovenski oder v Trstu in za zasebne naročnike. Za svoje šolskovzgojno in kulturno delo je bil pokojni prof. Fr. Kobal odlikovan z redom sv. Save IV. vrste in z redom Jugoslovanske krone IV. vrste ter še z zlato kolajno za zasluge pri Rdečem križu. Kot človek je bil pokojni profesor vedno prijazen in ljubezniv ter sijajen družabnik, ki mu ni zmanjkalo besede, nad katero je imel posebno veselje. V življenju ni hodil v naših vrstah, a bil je vendar vedno pošten in značajen. Na pot v večnost se je že pred letom resno pripravil in jo je zato danes zjutraj mirno in Bogu vdano nastopil... V zgodovini slovenskih profesorjev in našega šolstva bo njegov spomin živel. Talent Jožice Bregarjeve Tretja pri sedanji umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu je 18-letna gdč. Jožica Bregarjeva. Poleg številnih umetnin Metodija Lepavca in Srečka Magoliča se njena nežna in maloštevilna dela kar izgube v veliki razstavi. Jožica Bregarjeva razstavlja le osem svojih del, vendar vpliva prav simpatično, ker kaže izrazit talent in velik smisel za poezijo barve in oblike. Dnsi neženirano razstavlja nekatera svoja primitivna lela, pa na drugi strani z upravičeno samozavestjo jsokaže na taka svoja dela. kakor so na primer slike >Na vasic, »Jesen« in »Ob Išcic. Razen njene prve slike, ki je izdelana z lopatko, so vse njene 06tale 6like izdelane s čopičem. Jožica Bregarjeva ima pred 6eboj še velik del mladosti in še pozneje zrela leta, njene sedanje slike pa so obenem zgovor?n ^okaz, koliko lepe in pristne umetniške moči more tičati tudi v 18 letnem dekletu. Za razstavo je pričelo vladati med občinstvom že prav živahno zanimanje, dasi bi umetniki seveda pričakovali večjega obiska. Upajo pa, da se bo obisk v kratkem dvignil. Novo mesto Mali ljubljanski harmonikarji prof. Rančigaja, ki vzbujajo povsod s svojimi nastopi največjo pozornost in ki so še nedavno koncertirali z velikim uspehom v Kamniku in v Litiji, obiščejo tudi našo Dolenjsko. V nedeljo 27. t. m. nastopijo dopoldne ob tO v Nevem mestu v šolski dvorani, popoldne ob 3 v Trebnjem v Prosvetnem domu. Dolenjci, ne zamudite redke prilike, da slišite ta otroški zbor, ki po pravici uživa najboljši slovesi Blagodejno vplivajo in negujejo kožo -A 1 k^r ELI DA MILA ELI DA MILO ' Že deset let ljubljenec vsake lepe žene Spremembe v slov. učiteljstvu Belgrad, 23. junija m. Prosvetni minister g. Dobrivoj Stošovič je podpisal odlok, s katerim so izvršene naslednje spremembe v slovenskem učiteljstvu: I. Premeščeni so: Ambrožič Angela iz Dolnje Lendave v Ljubljano. Andolšek Ivan iz Dobrepolja (Kočevja) v Ponikvo (Šmarje). Antonac Adela iz Št. Vida (Litija) v Križevce (Ljutomer). Beričič Julija iz Križevcev (Murska Sobota) v Ku-pince (Murska Sobota). Bizjak Veronika iz Sulinca (Murska Sobota) v Za-gradec (Novo mesto). Baukovac Matilda iz Sladkega vrha (Maribor 1. br.) v Št. Ilj v Slov. goricah (Maribor 1. br.). Bazelj Jakob iz Divoške Oravice (Vrbaska ban.) k Sv. Urbanu (Ptuj). Bande Ana iz Dol. Tople Rebri (Kočevje) k Sv. Miklavžu (Laško). Bahovec Josipina iz Sv. Lenarta (Laško) v Trbovlje (Laško). Božič Frančiška iz Št. Jerneja (Krško) v Zalog (Kamnik). Casar Vinko iz Dobrovnika (Dol. Lendava) v Gan-čane (Dol. Lendava). Duša Vekoslava iz Mizlja (Kočevje) v Vidonce (Murska Sobota). Deželak Marija iz Rajhenburga (Brežice) v Teharje (Celje). Daneu Danilo iz žažarja (Ljubljana okolica) v Ruše (Maribor d. br.). Drofenik Vekoslava iz Podkraja (Krško) v Za-meško (Krško). Dolanc Ana iz Št. Andraža (Ptuj) k Sv. Katarini (Laško). Duh Jožefa iz Vel. Nedelje (Ptuj) v Ljubljano. Erker Berta iz Dolža (Novo mesto) v Mali Slatnik (Novo mesto). Frangeš Terezija iz Predanovcev (Murska Sobota) v Poljčane (Maribor d. br.). Gabrovec Avgust iz Benice (Dol. Lendava) v Rad-mirje (Gor. grad). Gruden Ana iz Konjšice (Litija) v Prežganje (Litija). Golmajer Vida iz Sv. Križa (Krško) v Selnico (Čakovac, Savska banovina). Hameršak Pavla iz Solčave (Gor. grad) v št. Ilj pod Turjakom (Slovgr.). Ivanec Ana iz Podstenice (Novo mesto) v Dol. vas (Kočevje). Jager Valter iz Kužlja (Kočevje) v Majšperk (Ptuj). Jandl Franc iz Studenic (Maribor d. br.) v Slatino Radenci (Ljutomer). Kimovec Franc iz Podgrada (Novo mesto) v Trbovlje (Laško). Koutny Vilibald iz Kočevja v Banja Loko (Kočevje). Kuštrin Stanislav iz Dol. Slaveči (Murska Sobota) k Sv. Juriju (Murska Sobota). Kitek Bogomira iz Višnje gore v Dol. Logatec. Korošec Genovefa iz Izlak (Litija) k Sv. Katarini (Laško). Kralj Grozdana iz Gančanov (Dol. Lendava) v Podovo (Maribor d. br.). Krt Jože iz Gučje vasi (Travnik, Drinska banovina) v Pilštanj (Šmarje). Knol Janez iz Fare vasi (Kočevje) v Livold (Kočevje). Loparnik Zora iz Sv. Lenarda (Ptuj) v Ljubljano. Loparnik Vladimir iz Sv. Lenarda (Ptuj) v Ljubljano. Lutar Elizabeta lz Zg. Sv. Kunigunde (Maribor 1. br.) v Podgrad (Novo mesto). Mahkota Milan iz Hrastnika (Laško) v Dol (Laško). Makorel Viktor iz Breznice (Radovljica) v Do-manjševce (Murska Sobota). Makorel Marija iz Breznice (Radovljica) v Do-manjševce (Murska Sobota). Muler Anton iz Železnikov (Škofja Loka) v Zalog (Kamnik). Mihelič Vilibald iz Hoč (Maribor d. br.) v Reko (Maribor d. br.). Moškon Tatjana iz Kozjega (Šmarje) v Bakovce (Murska Sobota). Novak Ana iz Blok (Logatec) k Sv. Gregorju (Kočevje). Natek Gizela iz Marenberga (Dravograd) v To-polščico (Slovenjgradec). Nachtigal Marjeta iz Križevca (Ljutomer) v Št. Vid (Litija). Podnar Tomo iz Osilnice (Čabar) v Pilštanj (Šmarje). Petelin Melita iz Banje Loke (Kočevje) v Konjice (Slov. Konjice). Parfant Barbara iz Vidoncev (Murska Sobota) v Novo cerkev (Celje). Potočnik Blaž iz Polšnika (Litija) v Preddvor (Kranj). Pucelj Bruna iz Sv. Miklavža (Maribor d. br.) v Pobrežje (Maribor d. br.). Prah Alojzija iz Kaplje (Dravograd) v črno (Dravograd). Potisk Hilda iz Matk (Celje) v Frankolovo (Celje). Perhavc Silvester iz Gore (Kočevje) na Polico (Litija). Prah Marija iz Št. Janža (Ptuj) v Vurberk (Ptuj). Pretnar Ivan iz Dola (Laško) v Hrastnik (Laško). Rak Evgenija iz Sv. Ožbolta (Kamnik) v Ljubljano. Ravnikar Marija iz Svibna (Krško) v Ljubljano. Rothl Vanda iz Šmarja (Šmarje) v šoštanj (Slovenjgradec). Repič Ivana iz Cerknice (Logatec) v Stari trg (Logatec). Robič Anton iz Sv. Petra pod Sv. gorami (Šmarje) v Špitalič (Kamnik). Robič Marija iz Sv. Petra pod Sv. gorami (Šmarje) v špitalič (Kamnik). Rojnič Josip iz Kalobja (Celje) v Dobovo (Brežice). Starič Frančiška iz Stare Oselice (Škofja Loka) v Dvor (Novo mesto). Samsa Marija iz Izlak (Litija) v Vojnik (Celje). Štercin Cecilija iz Zaloga (Kamnik) v Komendo (Kamnik). Šemrov Ana iz Rečice (Laško) v Dragatuš (Črnomelj). Šetinc, Marija iz Krškega v Bevke (Ljubljana ok.). Škrabl Alojzij iz Črenšovca (Dolnja Lendava) v Brezno (Dravograd). Sušteršič Marija iz Boštanja (Krško) v Ljubljano. Trček Ludovika iz Sel (Kamnik) v Ljubljano. Tišar Zofija iz Sv. Jurija (Murska Sobota) v Pod- velko (Maribor d. br.). Tušek Cirila iz Podčetrtka (Šmarje) v Donačko goro (Šmarje). Urbančič Justina iz Ajdovca (Novo mesto) v Lesce (Radovljica). Vanič Ana iz Dol. vasi (Kočevje) v Ribnico (Kočevje). Viher Miroslav iz Pinc (Dol. Lendava) k Sv. Jederti (Laško). Zupan Friderika iz Preloke (Črnomelj) v Žalno (Ljubljana okolica). Zakovšek Jože iz Čateža (Brežice) v Ljubljano. Zupanek Jože iz Dobrne (Celje) v Orlo vas (Celje). Zupan Jože iz štrekljevca (Črnomelj) v Črnomelj. Žmavc Viktorija iz Starega trga (Logatec) v Trbovlje (Laško). Židanik Ivan iz Sv. Benedikta (Maribor d. br.) v Sv. Jurij ob P. (Maribor 1. br.). II. Upokojeni so: Praprotnik Miroslav, Homec (Kamnik). Jaklič Pavla, Sv. Križ (Litija). Vode Angela, Kamnik. Železnikar Oroslav, Znojile (Litija). Macak Amalija, Škofja Loka. Vaupete Angela, Ljubljana. Humek Marija, Maribor. Roje Andrej, Kranj. Završan Ljudmila, Dermelj Ludovik, Svetek Albina, Habih Ana, Fajdiga Marija, Mermolja Franc, Franke Darinka, Plesničar Pavel, Klavora Hinko in Zemljan Frančiška, vsi v Ljubljani, Betriani Božidar, sr. šol. nadzornik v Prelogu. III. Napredovali so: v IX. pol. skupino: Bernot-Golob Franja, Hrušica (Ljubljana), Jenčič M. Vida, Pišece (Brežice), Kosi L. Ludvik, Mala Nedelja (Ljutomer), Pepelnjak J. Ivan, Nova cerkev (Celje), Rojnič L Josip, Kalobje (Celje), Rotman F. Ervin, Sv. Jurij (Murska Sobota), Svetlič R. Daromil, Zali log (Škofja Loka), Sene-gačnik M. Adolf, Šmartno (Celje), Špendl A. Avgust, Sv. Jurij (Maribor 1. br.), Ulaga D. Emil, Ziče (Konjice), Jedretič F. Rudolf, Št. Urška gora (Kranj). v VIII. pol. skupino: Hauptman Zora, Dragatuš (Črnomelj), černelč Mihaela v Zagorju (Litija), Babnik Ivan v Jare-nini (Maribor 1. br.), Frahm Vilko, Prosenjakovci (Murska Sobota), Gorjup Justina, Šmartno (Kamnik), Gale Ana, Leskovci (Krško), Golež Elizabeta, Šinarjeta (Maribor 1. br.), Hvala Anton v Žusmu (Šmarje), Koželj Miroslav v Sv. Petru (Šmarje), Kokalj Franc v Mengšu (Kamnik), Knol Ivan v Fara vasi (Kočevje), Kraševec Gustav v Lazah (Novo mesto), Luževič Jožefa v Sv. Juriju (Celje), Kosi-Majhen L. Štefanija, Mala Nedelja (Ljutomer), Mihelič Vilibald v Iločah (Maribor d. br.), Mrlak F. Antonija, Gorje (Radovljica), Novak Marija v Kobilju (Dol. Lendava), Pahor Marija v Zagorju (Litija), Praprotnik M. Terezija v Sv. Barbari (Ptuj), Ponikvar Stanko v Zagorju (Litija), Ravbar Hinko v Dobrničah (Novo mesto), Štefančič Jakob v Prihovi (Konjice), Šavli Andrej v Sv. Križu (Šmarje), Terčak S. Bogomira v Ma-renbergu (Dravograd), Zupan Jožef v Štrekljevcu (Črnomelj), Zadek L Bogomir v Dobu (Kamnik), Žalohar J. Ciril pri Sv. Lenartu (škofja Loka), Žolnir O. Bogdan v Petrovi vasi (Črnomelj), Močnik I. Mileno, Libeliče (Dravograd). Vedno lepe slike z Slovaški akademiki v Ljubljani V ponedeljek zvečer je prispelo v Ljubljano 16 slovaških akademikov filozofov, ki s tem zaključujejo svojo uspelo turnejo po Jugoslaviji. Na kolodvoru so jih sprejeli g. generalna konzul češkoslovaške republike Minovski, predsednik Jugoslov.-češkoslovaške lige dr. E. Stare in večja skupina naših akademikov. Po pozdravu na postaji so akademiki povabili goste v restavracijo Union na skromno večerjo. Tu fiH je prisrčno pozdravil tudi g. minister dr. Miha Krek. V torek so si akademiki ogledali Ljubljano, in nje znamenitosti. Obiskali so pod vodstvom naših akademikov ludi grad, od koder so si ogledali ljubljansko okolico. Nato «o si ogledali nekatere cerkve, magistrat, univerzo, kjer so se dalje časa pomudili v slavističnem seminarju. Popoldne so se gostje podali na Bellevue, kamor jih je na čašico kave povabil g. konzul. Med potjo na Bcllevue »o jim akademiki pripravili še malo presenečenje. Za trenutek so jih namreč povabili v klet Osrednjih vinarn. Kar obstrmeli »o gostje, ko so zagledali velikanski Krekov sod, sledila je mala zakuska. Včeraj so se gostje podali pod vodstvom naših akademikov «Vnri Vinlgar «a Bled, zvečer pa eo zapustili našo domovino in se čez Koroško odpeljali domov na Slovaško. Drobne novice Koledar Četrtek, 24 junija: Kres. Rojstvo Janeza Krst-nika. Ščip ob 23.59. Herschel . napoveduje lepo vreme. Novi grobovi -j- Marija Chrobath. Včeraj popoldne ob pol 2. jc v Kranju v 68. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Chrobath, roj. Pollak, vdova po nedavno umrlem veletrgovcu. Pogreb bo v petek ob 5. popoldne iz doma žalosti na župno pokopališče v Kranju, kjer bodo zemske ostanke blage pokojnice položili v rodbinsko grobnico. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! Osebne vesti = Diplomski izpit na filozofski fakulteti ljubljanske univerze sta naredila Luzner Gustav iz Novega mesta in Vratarič Bogdan iz Ljubljane. — Čestitamo! = Na zagrebški akademiji umetnosti sta bila diplomirana gg. Franjo Golob iz Prevalj za slikarstvo in Edvard Salesin iz Trbovelj za kiparstvo. Gospodoma, ki 6ta oba dovršila študije z odličnim uspehom, iskreno čestitamo! Na šenfvišho razstavo Št. Vid, ta kraj marljivih in zavednih slovenskih obrtnikov, se zo mrzlično pripravlja na veliko obrtniško razstavo, ki je sedaj postala žc prav tra-dicionelna. Ta razstava bo že četrta v zadnjih letih ter l>o še večja, kakor eo bile prejšnje tri, in bo pokazala še bolj popolne izdelke šentviških obrtnikov. Tudi prostori bodo sedaj izrabljeni v veliko večji meri, kakor pri prejšnjih razstavah. Razstavo organizira tokrat novoustanovljena Zveza slovenskih obrtnikov, v kateri je včlanjena večina šentviških obrtnikov. 2e dosedaj je prijavljenih nad 50 obrtnikov, ki bodo razstavili. Glavno bo seveda pohištvo, zastopane pa bodo tudi vse druge šentviške obrti. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel g. ban dr. Marko Natlačen, pripravljalna dela pa vodi predsednik g. Ivan Vrhovec, ki je že dosedaj ■organiziral tri uspele razstavo. Naše občinstvo opo-larjamo na to lopo razstavo, ki bo v kratkem etvorjena. Šofska naznanila — Na uršulinski vadnici v Ljubljani bo vpisovanje za L razred 30. junija in 1. julija od 8—12 in od 14—16. V 2., 3. in 4. razred pa se bodo učenke vpisovale šele začetkom septembra, kar bo pravočasno objavljeno. — Internat Hallerstein, pošta Stari trg pri Rakeku, sprejme učenke od 15. leta navzgor. Pouk v nemščini, angleščini, francoščini, slovnica, literatura, zemljepis, zgodovina, dalje klavir in gospodinjstvo, Začetek 1. oktobra, konec 28. junija. Prospekt in natančnejša pojasnila daje gornji naslov. — Višji tečajni izpit na škofijski klasični gimnaziji v Št, Vidu nad Ljubljano. V našem poročilu z drie 23. junija so izpadla naslednja tri imena: Kaslelie Franc iz Martinje vasi pri Novem mestu (oproščen ustnega izpita), Stare Jožef iz Metlike, Štrubelj Alojzij iz Šmarja (oproščen ustnega izpita). Qbi3iiie v Mariboru prvorazredni restavrant VELCKE KAVARNE. _ Duhovne vaje za gg. duhovnike bodo v Domu duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjskega 9: od 26,— 30. julija, od 16,—20. avgusta, od 23.-27. avgusta, od 13,—17. septembra, od 18.—22. oktobra. Zglasiti se je treba vsaj teden prej. Voditelj bo p. Pate S. J. Oskrbnina za ves čas 120 din. — Na Krvavcu bo na praznik sv. Petra in Pavla ob 0. sv. maša za pokojnim šolskim upraviteljem v Cerkljah Lapajnetom. Isto dopoldne bo tudi blagoslov planinskega križa. — Popravilo asfaltnega cestišča skozi zdravilišče Dobrna. Ban g. dr. Marko Natlačen je te dni odločil, naj se v najkrajšem času popravi 2 km dolga asfaltirana cesta, ki vodi skozi zdravilišče Dobrno pri Celju, Obstoječi asfaltni tlak bo treba na mnogih krajih odstraniti, ga pretopiti in na: praviti novo oblogo. Dela bo opravil okrajni cestni odbor v Celju v lastni režiji, asfaltna dela 6ama pa bo vodil za to najeti strokovnjak. Za popravilo ceste potrebna sredstva so že na razpolago. (z) Vsakemu ni mogoče iti o kopališče, vendar more vsak žrtvovati Din 100'— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! — Gradnja banovinske ceste Drtija—Kanderše. Iz banovinskega fonda za javna dela za letošnje proračunsko leto je na razpolago precejšen znesek za nadaljevanje graditve nove ceste Drtija— Kanderše. G. ban dr. Marko Natlačen je odločil, naj se nadaljuje z graditvijo ceste v letošnji gradbeni sezoni v kamniškem okraju in sicer v občim Moravče. Pri delih naj bodo zaposleni samo delavci domačini, katerim radi brezposelnosti primanjkuje sredstev. Okrog 40 delavcev iz občin Moravče, Vače in Lukovica bo našlo pri teh delih dela in zaslužka skozi vse poletje in jesen. (z) Lutz-peč brezkonkurenčna. — Končni izpiti na državni meščanski šoli v Novem mestu so bili od 12. do 21. t. m. pod predsedstvom upravitelja Merviča Antona. K izpitom se je prijavilo 25 učencev in 19 učenk, skupaj 44. Od teh so bili na podlagi letnih ocen po čl. 2. pravil o končnem izpitu oproščeni polaganja izpita 4 učenci in 4 učenke. Z odličnim uspehom sta izdelala 2 učenca in 4 učenke, skupaj 6; s prav dobrim u=pehom 14 učencev in 11 učenk, skupaj 25- / dobrim uspehom 6 učencev in 2 učenki, skupaj 8. Popravni izpit imata 1 učenec in 1 učenka, za leto dni pa sta odklonjena 2 učenca in 1 učenka. — Zaključni izpit pri trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni lig, je bil od 14. junija do 23. junija. Prijavilo se je 84 kandidatov m kandi-datinj, od katerih je napravilo izpit 73 kandidatovem.). Z odličnim uspehom so opravili izpit: Babnik Frančiška, Fras Julijana, Jug Ivana, Juvan Marija, Lesjak Josipina. Kunstelj Josipina, Pavlo-vič Norina. Podbevšek Jožeta, Poličar Marija, fcirnik Alojzija, Sušnik Leopoldina. — Ostali alv Solvcnti: A.mann Marija, Arlae Draga, Berbuc "Majda!" Benkovič Marija! Berlič Bernarda, Borštnik Danica, Boruta Ana, Brcceljnik Vekoelav, Brcnk Rafaela, Cenčič Gabrijel, Cvar FJdvard, Cvenkel Janez, Debevc Danica, Debevc Kristina, Doberlet Slavka, Engelsberger Marija, Godec Josip, God-njavec Frančiška, Grčar Ana, Gruber Frančiška, llojkar Marija, Ivane Josipina, Japelj Erna, Ja-pelj Erna, Javornik Franc, Jenko Silvestra, Jerala Janja, Klemene Marija, Koračin Pavla, Korošec Terezija, Kregar Vida, Kune Adela, Kus Ljudmila, I.enassi Vera, Lesar Saša, Ločniškar Albina, Mali Marija, Moljk Dragotina, Ogrin Marija, Oven Jeli-saveta, Pavlin Branka, Pečevnik Daša, Pertot Olga, Pirih Veko6lava, Pižent Amalija, Ribič Marenka, Rivec Ivana, Roter Marija, Šansoni Marija, Slapar Irma, Slapar Ljudmila. Rsčnik Aleksandra. Stegel Marija, Strašek Vilibald, Sušeč Beta, šešek Vladimir, Tomažič Marija, Tome Vladimira, Tomšič Gabrijela, Uršič Danica, Vertelj Sabina, Voglar Miloš, Vranešič Janez, Vrolih Olga. — Na 3 mesece je bilo odklonjenih 8 kandidatov občinstvo, ki sc zanima za šolsko delo učencev in učenk. Razstava ostane odprla od 10—18. Gledališče Drama; Četrtek, 24. junija: Zaprto. — Petek, 25. junija: »Tisočak v telovniku«. Red Četrtek. — Sobota, 26. junija: »Tisočak v telovniku«. Red A. Opera; Četrtek, 24. junija: »Car Kalojan«. Red četrtek in red C. — Petek, 25. junija: Zaprto. — Sobota, 26. junija: »Prodana nevesta«. Izven. Sestanki Fantovski odsek šentpeterskega prosvetnega društva ima svoj sestanek drevi ob 20 in ne v sredo, kakor je bilo to včeraj pomotoma javljeno. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Re.s-ljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Sprejem sokolskih telovadcev V torek zvečer je prispela v Ljubljano vrsta Ljubljanskegi Sokola, ki je zmagala na tekmah v Belgradu. V ljubljanskih glasilih JNS je izšel poziv od župne uprave in uprave ljubljanskih sokolskih diuštev na sokolsko članstvo, da se sprejema udeleži polnoštevilno z zastavami v krojih in civilno. Enak poziv je izdal tudi jezdni odsek Sokola. »Jutro« poroča, da je po Miklošičevi cesti korakalo v sprevodu najmanj 4000 ljudi, »Slov. narod« pa je število reduciral na 3500. V resnici pa so ljudje našteli v sprevodu 25 godcev, 10 praporščakov s prapori, 80 sokolov v krojih, 20 naraščajnikov v kroju ter 1224 drugih ljudi. Ne razumemo, čemu glasila JNS na tak način potvarjajo dejstvo celo tam, kjer jih ljudje vseh političnih taborov morejo z lastnimi očmi kontrolirati. Če tako netočno poročajo o stvareh, ki se dogajajo sredi Ljubljane, kakšno verodostojnost naj imajo šele vesti od drugod. BBaBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBaaBBBBBBB Obiščite slikarsko razstavo lepavac - Magftlič ■ Bregar v Jakopičevem paviljonu Odprta od 9 dopoldne do 1 zvečer BBBBBBI 1 Odhod bolgarskih poštarjev. Z vlakom ob 9.13 so se včeraj odpeljali bolgarski in jugoslovanski poštarji, ki so se udeležili kongresa v Ljubljani. Bolgarski jioštarji so odnesli iz Slovenije najlepše vtise. Prav posebno so se zahvalili za pozornost, ki so jim jo izkazali naši poštarji in naša javnost. Globok vtis so napravile nanje zlasti lepote naše zemlje, posebno Bled in Vintgar. Železniška uprava, ki je šla gostom vsestransko na roko in ki jo kolodvor okrasila z zastavicami, jim je dala na razpolago tri posebne vagone. Na kolodvoru so se zbrali poštarji, ki jim je služba dopuščala, z upravnikom kolodvorske pošte g. Cofom in se prisrčno poslovili od bolgarskih in jugoslovanskih poštarjev. V imenu g. Šturma, predsednika dravske sekcije, jim je želel srečen povratek v domovino g. Nadrah. j Prehodna darila za tekme fantovskih odsekov, ki bodo 28. t. m. v Celju, so razstavljena v Radio trgovini, Miklošičeva c. 7. Darila so doslej poslali notranji minister g. dr. A. Korošec, krasen eleganten pokal z lepim etuiem, tudi minister gospod dr. Miha Krek je poklonil sličen pokal. Gospod ban dr. M. Natlačen poklanja ogromen dragocen pokal, ki sliči rimski amfori. Darila vzbujajo splošno pozornost. 1 Vpisovanje na ljubljanskih ljudskih šolah in otroških vrtcih bo za otroke-novince in za otroške vrtce v sredo, dne 30. junija 1937 od 9. do pol 13. na jx)sameznih šolah in vrtcih. Pri vpi6u za f. razr. predlože starši krstni list otroka in spričevalo o cepljenih kozah, istega dne popoldne je za otroke I. razredov na istih šolah zdravniški pregled. Dne 30. junija je od 15. do 17. in dne 1. julija od 9. do 12. vpisovanje dosedanjih otrok, ki se morajo vpisati vsi brez izjeme. — V septembru ni vpisovanja. Šolski okoliši, kakor v šolskem letu 1936-37, izjema je le v bežigrajskem okraju za dečke, kjer je njegova južna meja Linhartova ulica preko Tyrševe ceste proti gorenjskemu kolodvoru, ki spada že v šolski okoliš na Ledini. ŽOO V TIVOLIJU tik velesejma, odprl vsak dan od 10—Vs20.ure. Vstopnina Din 2"—. otroci Din 1"—. 1 Gg. profesorje, učitelje in mladino prosimo, da si ogledajo izseljensko razstavo v izložbenem oknu Nove založbe v Ljubljani. 1 Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu Kongresni trg 2 se vrši 26. in 30. junija t. I. od 9 do 12 in od 15 do 18. Vse informacije daje vodstvo zavoda. 1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani ima v petek 25. t. m. ob 6 zjutraj v šempetrski cerkvi v Ljubljani skupno sv. mašo za blagopokojnega člana in dolgoletnega podpredsednika Ivana Srebota. Člane vabimo, da se sv. maše zanesljivo udeleže. 1 Kip kneza Kocclja za avlo Narodne skupščine si lahko vsakdo ogleda v četrtek od 8.—18. ure v ateljeju akad. kiparja Tine Kosa, Livarska ulica št. 8. Vstop prost. 1 Nova sprejemna pošta v Ljubljani. 15. t. m. je pričela poslovati za Bežigradom, Tyrševa cesta 62, nova sprejemna pošta: Ljubljana 9. 1 Posestna sprememba. Veterinarski polkovnik v p. in jiosestnik dr. Ivan Keber je prodal Ivani Adamič, poseetnici v Ljubljani, parcelo 116/7 vrt k. o. Trnovsko predmestje za 20.000 Din. 1 Nesreča kolesarke. Včeraj zjutraj okoli pol 8 se je na Ižanski cesti ponesrečila 23 letna delavka Antonija Pleško, uslužbena v Bonačevi tovarni. Peljala se ie s kolesom na delo, pri tem pa padla in si zlomila levo roko. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico. I Lov na vlomilce. Železniška nabavlialna zadruga jc dobila v ponedeljek vagon sladkorja, ki je čez noč stal na tovornem kolodvoru. Trije vlomilci pa so udrli v vagon in odnesli dva zaboja in eno vrečo sladkorja, skupno 200 kg. Neki železničar pa je vlomilce opazil, tako da je moral vlomilec, ki je nesel 100 kg težko vrečo, to pustiti in bežati. Oba zaboja je policija našla na Friškovcu, obenem pa je v Novih Jaršah aretirala vse 3 vlomilce, to je 30 letnega Franca Bahala, doma iz Češkoslovaške in že neštetokrat izgnanega iz naše države, 31 letnega Silvestra Ferčnika in 29 letnega Antona Setnikarja. Vsi triie vlomilci so po daljšem tajemju priznali vlom. — Policija je prijela tudi nekega Fiboa Kokalia. ki ie vlomil v pralnico Stritarjeve hiše za Bežigradom. Vlom ie opazil gospodar, ki je šel s kolesom za totom in ga izročil policiji. Vsi vlomilci so že izročeni sodišču. Maribor m Stolna in mestna župnija obhaja v nedeljo god svojega cerkvenega patrona sv. Janeza Krst-nlka. Zato bo ob pol sedmih slovesno sv. opravilo, ob devetih pa procesija z Najsvetejšim po cerkvi, ob 17. pa slovesne večernice. m Izkaznico za tabor mož in fantov v Celju se dobe v Prosvetni knjižnici na Aleksandrovi cesti 6. m Na Pohorje bo vozil avtobus mestno občino v nedeljo zjutraj. Odhod ob 5.40 z Glavnega trga. m Proslava zadružnega dne bo tudi letos v Mariboru. Priredita jo Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev in Železničarska nabav, zadruga dno 4. julija. Dopoldne ob 10. bo na unionski verandi javno zborovanje, popoldne pa sc začue ob 4. na šjiortneiii prostoru Železničarja na Tržaški cesti velika ljudska veselica. V slučaju slabega vremena bo proslava v ponedeljek 5. julija. m Strelske tekme lovskega društva v Mariboru so preložene ter bodo ob priliki letošnjega Mariborskega tedna dno 1. avgusta na vojaškem strelišču v Razvanju. Strelske vaje so vsako nedeljo od 14. do 17. ure na vojaškem strelišču. Lovci dobe municijo na strelišču. m Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 27. t. m. ob 6. zjutraj sv. mašo s skupnim sv. obhajilom pri- sv. Magdaleni iAIojzijevo*. Zvečer ob 6 je blagoslov z darovanjem. Vse članice in člani vabljeni. — Odbor. m Radi formalne napake — cela družina v strašni stiski. V prosluli »Sibiriji«, na skrajnem koncu Tezna ob Ptujski cesti se naseljuje v malih hišicah in barakah po gozdu mariborska revščina, najrevnejša med revnimi pa je v tej žalostni naselbini gotovo družina bivšega železniškega pre-mikača Nikolaja Nudla. Mož je bil 15 let pri železnici kot premikač. Pri izvrševanju službe se jo ponesrečil, ko jc, padel z vagona ter se poškodoval. Poškodbo jo naznanil v pisarni, ki ga pa ni javila naprej. Nudi je še nekaj časa vršil službo, zaradi omenjene poškodbe pa je živčno obolel in sedaj leži v postelji že dolge mesece ter se no moro ganili. Ker jia poškodba ni bila ja,vljena po predpisih, ga je železnica odpustila brez vsake odškodnine, dasi bi mu pripadalo po praven) 1200 dinarjev pokojnine. Nudi ima ženo in šestero otrok.. Najstarejša hčerka Antonija je zaposlena v tekstilni tovarni, iz katero prinese vsake 14 dni 250 dinarjev zaslužka. S tem se mora preživljati cela družina; baš toliko je, da ne morejo od gladu fiomreti. Nudi je imel poprej lejio hišico na Teznu. Ko jo izgubil službo, se je zadolžil za zdravnika in za življenje, pa so mu hišico prodali in sedaj stanuje z vso družino v majhni šupi iz desk v gozdu. Vse to pa samo zaradi formalne napako, ki se je zgodila ob priliki njegove nezgode. Ali ros nima železniška uprava loliko uvidevnosti, da bi reveže rešila iz stiske, v katero jc padel brez; svoje krivde, v službi železnice. m Načrti za modernizacijo ceste Maribor— Fram—Slov. Bistriea so bili tc dni predloženi ministrstvu. Načrti predvidevajo najmodernejši način cestne ureditve. Vsi ostri ovinki bi odpadli, od Maribora do Frama bi imela cesta betonsko površino od Frama do Slov. Bistrice pa bi bila asfaltirana. Celotni stroški so predvideni na 20 milijonov dinarjev. in Mariborski hitlerjevci niso preveč natančni. V Mariboru so zbirali prispevke za :Judisckes Waisonhaus« (židovska sirotišnica) v Somboru. Zbirali jih niso samo pri tukajšnjih pripadnikih židovskega rodu, ampak tudi pri Nemcih. Četudi so vsi mariborski Nemci navdušeni pripadniki Hitlerja, vendar se očividno ne strinjajo njr-govim protižidovskiin stališčem, ker so darovali za židovsko sirotišnico lepe vsote. Celic c Smrtna nesreča v rudniku Liboje pred sodiščem. V sredo dopoldne je bila razprava proti ing. Molku Viktorju, elektrotehničnemu poslovodji v rudniku Liboje pri Petrovčah, proti Grudnu Rajku, obratovodii istega rudnika, in proti Logarju Robertu, elektromonterju istotam. Vsi ti obtoženci so bili 13. marca letošnjega leta obsojeni na celjskem okr. sodišču na 1 mesec zapora pogojno za dve leti, in sicer zaradi tega, da so iz skupne malomarnosti kot odgovorni strokovni uslužbenci rudnika povzročili smrt rudarja Brzine Franca. \ »i trije obdolženci so vložili proti tej obsodbi priziv na apelacijsko sodišče v Ljubljani, ki je to sodbo razveljavilo in odredilo ponovno razpravo z naročilom, da se zaslišijo novi izvedenci. Sodišče je na današnji razpravi zaslišalo dva izvedenca-inženirja, ki sta dokazala, da so vse naprave, ki pridejo v poštev, v rudniku urejene tako, kakor zahtevajo predpisi. Zato jo sodišče oprostilo obtožence vsake krivde. c Maturanti celjske gimnazije od leta 1917 se bodo zbrali ob priliki 20 letnice mature dne 3. julija zvečer v Cojju. Prijave sprejema do 30. t. m. ing. Lavrenčič, mestna plinarna, Celje. c Cesto ob Sotli med Rogaško Slatino in Podčetrtkom je začel 21. junija šmarski cestni odbor trasirati v podrobnosti počenši iz 6ineri Podčetrtek proti Rogaški Slatini. V par dneh bodo zapele prvo lopate na tej cesti, katero eo že pred 50 leti pripravljali pri deželnem odboru na Štajerskem. Na tej cesti so interesirani predvsem prebivalci ob Sotli, j>a ludi zdravilišče Rogaška Slatina, ker bo to najkrajša pot med Podčetrtkom in Rogaško Sla-tino in se je bodo posluževali posebno gostje iz Zagreba, ker bo ta cesta okrog 7 km krajša, kakor skozi Podplat."Gradila se bo kot banovinska cesta. c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »Neznanka« (Die Unbekannte). Fantovska akademiia v Krškem Akademija fantovskega odseka Prosvetnega društva v Krškem je prav lepo uspela. Od blizu in daleč so se zgrinjalo množice mladcev in iz oči vseh jo plamtel jionos, da so sinovi slovensko zemlje. Sjiored akademije je bil 6krbno izbran. Najjirej jo moški zbor zapel »Mili kraj«:, nato pa je stopil na oder šol. nadzornik Petje Ignacij. Najprej je opravičil požrtvovalnega prosvetnega delavca v Kršltem g. dr. Murgla, ki zaradi bolezni ni mogel nastopiti. Gosp. nadzornik je orisal bistvo, namen in pomen majniške deklaracije. V srcih fantov bodo ostalo zlate besede govornika, da naj hodimo j)o stopinjah tistih borcev, ki so nam ustvarili majniško deklaracijo in ki so v najtežjih trenutkih stali na braniku za narod in za slovenski jezik. Sledila je deklamacija mladine, nato je moški zbor dovršeno zapel »Slovenec seiiK in ~>Večer na morju«. Vihar navdušenja pa je nastal, ko so mladeniči nastopili s prostimi vajami, ki eo jih izvajali tako precizno, kakor že zlepa ni6tno videli pri raznih telovadnih nastopili. Poleg nekaj pevskih točk moškega zbora je zapel šol. upravitelj Slapar Niko »Pred durmi' ler nekaj drugih s spremljevanjem kitare. Pesmi same, šc bolj jia izvajanje požrtvovalnega upravitelja, je dalo akademiji res značaj dovršene akademije, kakršnih si v tem kotu le »e želimo. Z akademijo smo so vračali polni optimizma in vere. du slovenski narod še ni klonil in da eo nam ni bati, dokler imamo tako mladino. Konferenca naših borz v Ljubljani obratovanje,, pa bi bilo potrebno, da se pri trgovinskih pogajanjih zahteva posebne kontingente tudi za moko, ker bomo tako izvažali finalne proizvode, kar mora biti cilj naše gospodarske politike. Razprava je bila tudi o tem, ali naj se v posebne uzanre 'vnesejo odredbe o tako zvani >mixedc koruzi. Tu je važno vprašanje, kakšna toleranca vlage se še lahko sprejme in kakšna bonifikacija bi so v zvezi s tem lahko priznala. Po vzoru nekaterih borz je mnenje delegacije, da se naj taka določila vnesejo in eo bili sprejeti tudi tozadevni sklepi. Novosadska borza je predlagala, da se naj borze zavzamejo za to, da bi lahko sodelovale pri isvozu tudi zasebne tvrdke, kar eo zastopniki vseh borz z odobravanjem podprli. Glavni tajnik belgrajske borze g. Milorad Zebič je poročal o cenitvah letošnje žetve, ki pa eo zaenkrat še provizo-rične, ker je težko izreči prognozo, dokler ee žetev sama ni začela. Računa se pa, da bo dala letošnja žetev pšenice srednje dober pridelek, ki bo za okoli 20% zaostajal za lanskim, toda upoštevati je treba, da «110 lani imeli izredno dobro letino. Izmed posameznih pokrajin je omeniti, da bo žetev boljša kot lani v južni Srbiji, pri čemer je zopet upoštevati, da je bila tam lanska žetev slaba. Kakovost nove pšenice bo dobra, edino računati je z znatnejšim odstotkom primesi. Za novo pšenico je veliko interesa in prideta kot izvozni državi zlasti v poštev Nemčija in Češkoslovaška. S Češkoslovaško imamo itak preferencijalno pogodbo za 10.000 vagonov, Nemčija pa povprašuje za približno isto količino ali pa še za več, tako da nam plasiranje presežka ne bo delalo težkoč. Nadalje so razpravljali o povišanju takse za rinfuza-ureditve ter o preureditvi vagonov za prevoz žita. Taka preureditev bi se dala izvesti z manjšimi stroški in bi bila veliko bolj praktična kot sedanja. S tem je bil dopoldanski dnevni rod izčrpan. Popoldne ob 17. se je konferenc nadaljevala. Ljubljana, 23. junija. Danes dopoldne so sc v Trgovskem domu sestali delegati vseh borz iz naše države na konferenco, ki se vrši vsako leto na sedežu one borze, katera ima predsedništvo delegacije jugoslovanskih borz. Letos ima predsedništvo ljubljanska borza in je zato tudi zborovanje v Ljubljani. Konference ee udeležujejo tile zastopniki borz: Ljubljana: predsednik dr. Ivan Slokar, člana uprave Ferdo Nicklsbacher in Fran Heinrihar, tajnik Jože Kovač in pravni tajnik Jakob Antloga, referent za mlinsko industrijo Zdenko Knez, tajnik Zveze mlinov v naši banovini. Belgrad: član uprave Voja Petkovič in glavni tajnik Milorad Zebič. Zagreb: pravni tajnik in vodja tajništva dr. Miroslav Matica. Novi Sad: pravni tajnik dr. Aleksander Taba-kovič. Sombor: glavni tajnik dr. Paja Protič. Skopljc: tajnik Vlada Milisflvljevič. Konferenca se je začela z nagovorom predsednika ljubljanske borze g. dr. Ivana Slokar ja, ki je pozdravil vse navzoče, nato pa se je takoj začela razprava po obširnem dnevnem redu. Dopoldne so obravnavali predvsem naslednja vprašanja: Novosadska borza je imela referat o uvedbi terminskih poslov na naših produktnih borzah. Uvedba takih poslov pa zadeva na velike tehnične težkoče, ki so v zvezi s splošnimi razmerami na žitnem trgu. Tako nam manjka silosov, kjer bi se vskladiščevalo blago in tudi se terminska kupčija ne bi mogla uveljaviti, dokler bo žitna trgovina dirigirana po državi. Nadalje so proučevali vprašanje posebnih uzanc za trgovino z repico, kakor jih že imajo nekatere borzo. Somborska borza je jorocala o potrebah mlinske industrije. Naša mlinska industrija je zadnja leta zelo zmanjšala svoje Trboveljska premogokopna družba Iz poslovnega poročila družbe posnemamo tele podrobnosti: Po večletni krizi, katere obseg, resnost in dolgotrajnost se morajo smatrati za izredne, je ugodnejši položaj na svetovnem trgu zaradi izboljšanja prilik tudi v Jugoslaviji pripomogel k oživljenju 6pIošne delavnosti. Med znaki, ki jih je tu navesti, so: povpraševanje po sirovinah in njih podražitev, dvig cen kmetijskih pridelkov, obilna lanska žetev, rešitev vprašanja kmečkih dolgov z zadostno širo-kogrudnostjo, ugodnejše stanje denarnega trga, večji obtok denarja in povečanje vlog, povečanje drž. dohodkov itd. Današnji izgledi so lorej za naše gospodarstvo povoljnejši, vendar pa se nasproti temu vedno bolj stopnjujejo davki in razne dajatve. Poleg tega so ta bremena dosti občutnejša v Sloveniji kot drugod v državi, kar vpliva neugodno na konkurenčno sposobnost podjetij. Lani je družba plačala na neposrednih in posrednih davkih ter javnib dajatvah 23 milijonov Din, kar odgovarja 23 Din na delnico, torej dvojnemu znesku čiste dividende. Poleg izkazanih zakonith bremen je družba imela lani še dajatev v korist svojih uslužbencev, tako da zna-ša^/vSI^eocijalni izdatki okoli 19 milijonov Din. Na 'premogovnem trgu se je povečalo povpraševanje po industrijskih vrstah premoga, dočim je konzum za domačo porabo dokaj slab radi vremen-sl(Hi' pVilfk in konkurence lesa. Družba pričakuje tudi povečanje dobav za državne železnice, toda že itak nizke cene teh dobav doslej še ni60 sledile splošnemu dvigu na ostalem trgu in ne odgovarjajo produkcijskim stroškom. Poraba cementa ee je lani v naši državi povečala za 11%, vendar je še izredno majhna v primeri z drugimi državami. Nadvse ustreženo bi bilo interesentom, če bi sc končno znižala trošarina na cement, ki znaša 6edaj kar tretjino njegove čiste prodajne vrednosti. Lanske investicije so obsegale predvsem otvo-ristvena in pripravljalna dela za odkop novih premogovnih slojev v nadomestilo za stare predele, ki bodo v dogledneni času izčrpani. Preurejena in povečana bo tudi električna centrala družbe, tako da bodo nove kurilne naprave urejene za porabo premoga slabše kakovosti. Tehnični materijal je že naročen in montažna dela ee bodo v kratkem začela. Novih inveeticj je bilo lani 15.2 (7.15 milijonov v letu 1935). Odpisi investicij p>a 6o se povečali od 14.7 na 15.26 miljonov Din. Družba je lani produ-eirala 977.420 (1935 1,000.131) ton premoga, prodala 1,099.682 (983.455) ton, cementa producirala 58.511 (36.993) ton, prodala 50.683 (38.944) ton, apna jo proudciraJa 14.441 (10.100), prodala 13.629 (10.253) ton. Investicije so lani znašale 144.4 (1935 146.35) milijonov Din, zaloge premoga, cementa in obratnega materijala 10.9 (18.2) milij., predvsem so eo zmanjšale zaloge premoga od 1.16 na 1.3 milij., dočim so se ostale zaloge povečale. Gotovina 2.65 (3.7), efekti 2.37 (2.3) milij. Dolžniki so radi večjega poslovnega prometa narasli od 167.8 na 170.3 milij. Din. Končno ee je zmanjšala tečajna razlika za izžrebljiva posojila od 1.8 na 1.66 milij. Med pa-sivi znašajo pri glavnici 200.0 milij. vse rezerve 76.36 (76.0) milij. kapital obligacijskih posojil se je znižal od 4.2 na 4.0, neizplačanih obresti za obligacijske kupone je bilo 1.02 (0.99) milij. Upniki 60 se zmanjšali od 38.8 na 35.6 milij., Račun izgube in dobička izkazu je donosa brez prenosa 56.34 (50.74), prenosa 1.56 (1.86) milij., od katerega skupnega zneska jc šlo za stroške in plače 6.26 (6.05), za obresti in stroške posojil 0.32 (0.34), za socijalno skrbstvo 10.23 (10.4), davke 9.76 (6.7), odpise nepremičnin 15.26 (14.7), odpise dubioz 0.3 (0.13) milij., tako da je ostalo čistega dobička brez prenosa i4.2 (12.4) milij. Din. iz razpoložljivih 15.76 (14.3) milij.dobi Pok. eklad uradništva 0.3 (0.3), rezerve 0.2 (0.1), tantijeme 0.6 (0.3) in za dividendo 13.0 (12.0) milij. Din. Divi-denda se zviša od 12 na 13 Din, torej od 6 na 6.5%. OBVESTILO delničarjem Trboveljske premogokopne družbe. Občni zbor Trboveljske premogokopne družbo je bil dne 23. junija 1937 pod predsedstvom gosp. Andre Luqueta. Odobreni so računi za poslovno leto 1936 in sklenjeno je izplačilo 6'A% dividende (proti 6% prejšnje leto), t. j. 13 Din za delnico. Kupon št. 24 ee bo vnovčiJ od 24. VI. 1937 dalje po odbitku davka na dividende pri družbeni blagajni v Ljubljani in ekspoziturah družbe v Belgradu in Zagrebu. Morski ribolov Pravkar objavljena pomorska statistika prinaša tudi podatke o količinah in vrednosti našega ribolova na morju. Iz teh podatkov je razvidno, kako važna gospodarska panoga postaja naš ribolov. Za primerjavo navajamo tudi še podatke o našem pomorskem ribolovu od leta 1927 dalje, torej za 10 let. vrednost količina vrednost rib. ladij rib. orodja v tonah v tis. din vtis. din vtis. din 1927 4.650 41.531 25.505 37.023 1928 5.209 46.522 27.289 36621 1929 6.613 50.585 25.905 38.539 1930 6.835 50.205 25.538 40.707 1931 6.222 44.452 26.718 41.123 1932 7.203 39.100 27.019 40.505 1933 7.134 31.682 27.527 38.031 1934 7.779 37.552 27.088 36.503 1935 7.441 29.791 26.303 35.361 1936 6.334 30.252 26.490 36.298 Od lani ulovljenih rib je šlo v 15 koneervnih tvornic 752.000 kg, v tuzemstvu je bilo prodanih konserviranih rib v olju itd. 247.320 kg, v inozemstvu 9.690, soljenih rib pa v tuzemstvu 170.200, v inozemstvu 201.770 kg. V6e statistike pa ne izkazujejo lova na spužve in korale, katerih vrednost pa ni znatna, okoli 100.000 din. Zanimiv je pregled rentabilnosti ribolova, ki kaže, da je brutorentabilnost narasla od 4.06 kg v letu 1935 na 4.78 kg v letu 1936 na 1 kg produkta. Rentabilnost na 100 din vložene glavnice je znašala lani 48.18 (1935 48.31) %, na 1 profesionalnega ribiča 1.654 (1.665) din. • Kreditna in nabavna zadruga »Jeglič« bo imela svoj ustanovni občni zbor 5. julija v zavodu sv, Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Dnevni red: Poročilo pripravljalnega odbora, volitev načelstva in nadzorstva, predlogi, slučajnosti. — V Ljubljani, 19. junija 1937. — Pripravljalni odbor. Kulturni obzornik V založbi Balkanskega instituta v Belgradu je izšla študija dr. Miodragal b r o v c a z naslovom »La počsie yougoslave contemporaine« na 66 straneh. Pisec je znan kot romanist belgrajske univerze in kot prirejevalec znane antologije jugoslovanskega pesništva, ki je predlanskim izšla v Parizu. V pričujoči študiji je obdelal tudi slovensko pesništvo od Moderne do danes. Dr. Pavle Jeftič je izdal knjigo »Indija, riznica mudrosti«, v kateri razpravlja o staroindij-ski književnosti, prinaša prevode iz ved in indijske epike in razpravlja o budizmu. Cena 25 din. Pravkar je izšla druga knjiga anekdot Brani-slava NuSiča v redakciji njegovega zeta Mime Pre-diča. — Za petindvajsetletnico osvoboditve Južne Srbije je izdal prosvetni odbor sokolske zveze pomembno spomenico o Južni Srbiji po svetovni vojni, v kateri je nekaj pomembnih člankov. Tako je treba omeniti članke o JS za antike (dr. Čremošnik), o arheoloških odkritjih (dr. Miodrag Grbič), v JS v srednjem veku in pod Torki (dr. Miodrag Purkovič), o tisku JS pod Turki (dr. Petar Mitropan), o zgodovini gledališča JS (Slobodan Jovanovič), o okolici Skoplja (dr. Mesesnel), kulturnih problemih JS (dr. Miloje Pavlovičl, pisateljih JS (Krsto Ljuraovič), glasbi (Stevsn Sijački) in zgodovini narodne prosvete do leta 1912 (Stojan Žifirovič). Spomenica je zelo obsežna in stane samo 20 din. Petar Pekič je v Subotici izdal na 440 straneh razpravo z naslovom »Propast austro-ogrske monarhije i postanak naslednik država«. (120 din.) V seriji knjiga za vsakega je izšla v Belgradu na 144 straneh knjiga »Život i smrt Mihajla Baku-nina«. (5 din.) Lani je »Cvijeta Zuzorič« razpisala konkurz za najboljie dramsko delo. Te dni se je sestala komisija in ni priznala nagrade nikomur. Celo priporočila ni nobenega od poslanih rokopisov. Pač zanimivo. Kot deseta knjiga »Jugoslovanske bliblioteke«, ki jo izdaja v Varšavi profesor Julije Benešič, jc izšla v poljskem prevodu knjiga novel Iva Andriča. Po lanski knjigi v češčini je dr. Andrič sedaj preveden tudi v poljščino. Knjiga obsega 138 strani in prinaša celoten ciklus Alije Djerzeleza, dalje štiri o fra Marku Krneti, Čudež v Olovu, Most na Žepi in Žejo. Novele je prevedla Marja Znatowitz-Szcepan-ska, predgovor pa je napisal dr. Nikola Mirkovič. V zbirki »Naša knjiga« sta izšli novelski zbirki »Živi nakovanj« Dušana Kadiča in »Novele« Sto-jana Živadinoviča. V Izdaji Edit. Accademiche v Udinah jc izšel italijanski prevod dela Ante Tresič-Pavičiča »II te-atro di Rino Alessi« (prevajala U. Urbani in E. Marcuzzi) s predgovorom Ferdinanda Pasinija. Društvo jugoslovanskih knjižničarjev, ki je imelo pred kratkim svoj drugi kongres v Belgradu (glavni točki, o katerih se je razpravljalo), sta bili zakon o javnih knjižicah in pa izdaja jugoslovanske bibliografije), je i dalo drobno študijo Josipa Ba-daliča »Javne knjižice u Savskoj banovini«. Človek nikoli vsega ne ve. Sl^U mmmmmmm■■■■^■■■■■■i Zobe, toda predno gredo spat pozabijo na to za zdravje važno delo. In vendar je temeljito čiščenje zob zvečer važnejše kot zjutraj. Sicer se začno ostanki hrane med zobmi kisati in povzročijo zotnr gnilobo (karies), ki se je vsak boji. Zato zjutraj kot ptvo in zvečer kot zadnje Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. , Domači proizvod. Desetletnica ljubljanske devizne borze Letos je deseto leto odkar posluje devizna borza v Ljubljani. Borza za blago In efekte je bila ustanovljena sieer že leta 1924, toda njeno poslovanje se je noralo omejevati na trgovanje z blagom in vrednostnimi papirji ter na poslovanje borznega razsodišča. Sele z uvedbo deviznega in valutarnega poslovanja na ljubljanski borzi je postala ljubljanska borza popolna. Ob tej priliki ne bo odveč, če podamo nekoliko historijata ljubljanske borze. Ze 15. marca 1922 je bila predložena prva prošnja za koncesijo ustanovitve ljubljanske borbe. Toda ta prošnja je bila odklonjena. Izgovarjali so se, da je potrebno imeti najprej telefonsko pirogo mod Bolgradom in Ljubljano. Ko jc bila dne 21. oktobra 1923 dograjena ta telefonska proga, je moral ta razlog odpasti. Toda vkljub ponovnim prošnjam je uspelo šele leta 1924 izposlovati koncesijo za ustanovitev borzo. To dovoljenje je dal tedanji finančni minister dr. Mehmed Spaho na odločno posredovanje tedanjega kmetijskega ministra dr. Kulov-ca. Tako je p>rišlo dne 16. avgusta 1924 do slovesno otvoritve ljubljansko borze za blago in vrednoto. Prvi borzni sestanek pia je bil 18. avgusta 1924. Med tem so pa šla prizadevanja za izpopolnitev borzo naprej, toda šele lela 1927 je uspolo izposlovati od finančnega ministra dovoljenje za kupčijo z devizami in efekti. Dne 25. junija jc bil slavnostni sestanek na borzi in od tedaj naprej so jo začelo razvijati devizno poslovanje. Pravilno je tedaj ugotovil gl. tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, g. dr. Fran Windischer, da je tedaj naša gospodarska stavba v Sloveniji dobila svojo krono. V naslednjem podajamo pregled deviznega in valutnega prometa na ljubljanski borzi ocl lota 1927 dalje v milij. din: 1927 1928 1929 1930 1931 303.96 953.8 978.74 957.4 852.6 1932 1933 1934 1935 1936 151.6 126.5 170.26 210.9 240.5 Naša Irg. mornarica Ko 6e je leta 1921 razdelilo trgovsko brodovjo bivše Avstro-Ogrske, je dobila po Trumbič-Bertoli-nijevem sporazumu naša država nekaj nad 110.000 ton trgovskega brodovja, kar je bilo seveda za našo potrebe odločno premalo. Zaradi lepa je naša trgovska mornarica kaj hitro stremela za tem, da poveča število svojih enot. Iz statistike splitske Trgovinsko-induslrijsko zbornice posnemamo o stanju naše trgovske mornarice za leta 1928—1936 naslednje podatke (za dalj statistika nazaj ne sega): Parniki ton: 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 "število nelo 163 170.816 164 170 182 188 179 160 181.027 192.965 207.828 219.926 213.688 194.693 bruto 292.878 316.(584 333.582 360.529 347.201 ' 318.509 posadka konj. sil 2.596 155.955 2.608 2.772 2.988 3.081 2.911 2.704 160.469 172.487 202.924 209.624 202.741 182.373 Za zadnji dve leti pa se jo stav statistiko izpro-menil, statistika prinaša tudi važen pregled stanja trg. mornarice po pomorskih okrožjih, katerih jo 5 v naši državi: Sušak, Šibenik, Split, Dubrovnik in Kotor. Za prekmorsko plovbo so nam na razpolago tile podatki: tonaža štev. bruto posadka IIP 1935 66 297.054 1.678 134.636 1936 64 287.573 1.638 134.266 Velika obalna plovba: 1935 22 29.807 315 15.109 1936 28 32.424 316 17.124 Mala obalna ]>lovba: 1935 855 43.182 2.725 57.927 1936 835 42.335 2.259 59.647 Razdelitev tonaže po okrožjih je naslednja v letu 1936: Sušak skupno 128.563, Šibenik 12.006, Split 93.819, Dubrovnik 149.939 in Kotor 3.425 brutoton. Za 1935 ne moremo navesti primerjalnih podatkov, ker jih statistika ne navaja po bruto- tonaži, ampak samo nototonaži, * Izvoz orehovega lesa. Finančni minister je dne 17. junija izdal naslednji odlok: Orehov les se lahko izvaža samo proti plačilu v prostih devizah. Potrdila za zavarovanje valute za izvoz orehovega le6a bo izdajala kot doslej Narodna banka. Izjemno v 6vrho likvidiranja že posekanega in za izvoz pripravljenega orehovega lesa more Narodna banka do 31. julija 1937 vključno izdajati potrdila o zavarovanju valute za izvoz orehovega lesa tudi proli plačilu v kliringih. Trgovinska pogajanja z Egiptom. Iz Belgrada poročajo, da bo začela egiptovska vlada trgovinska pogajanja s številnimi državami ter je med prvimi tudi naša država, ki je bila nekakšen boter Egiptu pri vstopu v Zvezo narodov. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Bizjaka Franca, trgovca z mešanim blagom v Zireli, narok za sklepanje poravnave 27. junija, oglasiti 6e je do 22. julija. Zadružništvo v Dalmaciji. Na precteedstveni seji Zadružne matice v Splitu je bilo ugotovljeno, da je lani število pri Matici včlanjenih zadrug naraslo na 185, od tega jih je 8 novih vinarskih. 3 nove mlekarske, 6 ribarskih in 8 konzumnih. V kreditnem zadružništvu vlada za6toj. Edino 3 kreditnim zadrugam je uspelo obnoviti poslovanje z večjim dotokom vlog. Tudi dalmatinsko zadružništvo zahteva likvidna sredstva za obnovo poslovanja. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov je težko prizadela nekatere konzumtte zadruge, pa je v teku akcija, da se krivica popravi. Osješka sladkorna tovarna, katere delnice beležijo že dalj časa na zagrebški borzi 180 do 190, objavlja računski zaključek za 31. marec 1937. iz katerega ie razvidno, da znaša čisti dobiček 1.0 milij. (izguba za 1935-1936 3.7 milij. din) in to vkljub temu, da je tvornica odpisali 1.35 milij diti od neizterljivih kmetskih dolgov. B.utodonos se je povečal od 34.4 na 48.85 milij, din. Bilančna vsota 161.15 (160.55) milij. din. Borza Dne 23. junija 1937. Denar V zasebnem kliringu jo ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljuni malo narastel na 8.19 -8.29, v Zagrebu na 8.195-8.295. Grški boni so beležili v Zagrebu 32.525 - 33.225. v Belgradu 33.50 blago. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.68 do 12.88, v Zagrebu so ostali neizpremenjeni na 12.67—12.87, za konec julija so beležili 12.58—12.78. V Belgradu so beležili 12.6464—12.5464. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,586.028 Din, v Belgradu 8,523.000 Din. Efektni promot jo bil v Zagrebu slab, dočim je v Belgradu znašal I,310.000 Din. Ljubljana. — Tečaji s pri m o m. Amsterdam 100 h. gold.....2300.90—2405.50 Berlin 100 mark...... 1742.53—1756.41 Bruselj 100 helg...... 734.19— 739.26 Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52 London 1 funt.......214.65— 216.71 Newyork 100 dolarjev .... 4314.76—4351.07 Pariz 100 frankov...... 193.89— 195.33 Praga 100 kron....... 151.54— 152.64 Trst 100 lir........ 228.44— 231.53 Čarih. Belgrad 10.—, Pariz 19.4575, London 21.5675. Newvork 436.375, Bruselj 73.675, Milan 23, Amsterdam 239.85, Berlin 174.95, Dunaj 81.85 (81.85). Stockholm 111.20, Oslo 108.40, Kopenhageti 96.30, Praga 15.21, Varšava 82.70, Budimpiešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.525, Buenos-Aires 133. Vrednostni oapirii Ljubljana. 7% inv. posojilo 88.50—89, agrarji 52 —53, vojna škoda promptna 408—409, begluška obvoznico 74—76, 9% sov. agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 95—96, 7% Blerovo posojilo 85.50 do 86, 7% posojilo Drž. hip. banke »8—100, Trboveljska 250-360. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 88.75 denar, agrarji 52.25—53. vojna škoda promptna 407 —408, za konec julija in avgusta 407 denar, begluške obveznico 71.50—72.25 (drobni kom.), dalm. agrarji 74 denar, 8% Blerovo posojilo 91! blago, 7% Blerovo posojilo 85.50—85.75. — Delnice: Narodna banka 7.150 denar, Priv. agrarna banka 195 denar, Trboveljska 255 blago, Danica 50, blago, Gutmann 60—65, Osj. livarna 180—190, Osj. sladk. lov. 190 blago, Dubrovačka 380 denar, Jadr. plov. 375 denar, Oceania 250 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 88.75-89.50, agrarji 52.25—52.75 (52.50), vojna škoda promptna 408.50—409 (409), za konec julij (408). za konec avgust 408—409, begluške obvoznice 76.25 do 76.75 (76.50), dalm. agrarji 74.25—74.75 (74.50). 7% Blerovo posojilo 85.75—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar (100), 7% stabiliz. posojilo (87.75). — Delnice: Narodna banka 7.150 denar j (7.150), Priv. agrarna banka 197 denar. Dunaj, 23. junija. Tendenca na današnji borzi i jo bila slabša in so večinoma tečaji popustili z iz-t jemo le redkih papirjev. V kulisi jo bila sicer tendenca proti koncu p>rijaznejša, kar se je nekoliko tudi poznalo pri tečajih. Beležili so: Donavsko-savskojadninska 62.10, avstrijske stavbno srečke i/, lota 1926 17.90; delnice: Liinderbank 86, Narodna banka 161, Donavskosavskojadranska 18.55, Sio-mens-Schuckert 150, Stevveag 29.90, Magnosit 91. Trboveljska 27.90, Alpine 42,10, Rima Murany 90.80. Steyr-Daimelr-Puch 210, Leykain 74, Semperil 64.60. Žitni trs Novi Sad. Vse neizprem. Tendenca neizpt Promet srednji. Živina Mariborski sejem 22. junija Prignanih je bilo 16 konj, 14 bikov, 170 volov, 664 krav in 42 telet, skupaj 706 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od din 4 do din 5.50, poklebeli voli 1 kg žive teže od din 3.50 do din 5, plemenski voli 1 kg žive teže od din 3.25 do din 4.50, biki za klanje 1 kg žive teže od din 3.25 do din 4.30, klavne krave debele 1 kg žive teže od din 3.50 do din 4.80, plemenske krave 1 kg žive teže od din 3 do din 3.75, krave za klo-basarje 1 kg žive teže od din 2 do din 3, molzne krave 1 kg žive teže do din 3 do din 3.50, breje krave 1 kg žive teže od din 3 do din 3.40, inlada živina 1 kg žive teže od din 4 do din 5.50, teleta I kg žive teže od din 5 do din 6.50. Prodanih jc bilo 359 komadov. — Mesne cene: Volovsko mesto I. vrste 1 kg din 10 do 12, volovsko meso II. vrste 1 kg din 8 do 10, meso od bikov, krav, telic 1 kg din 6 do 10. telečje meso I. vrste 1 kg din 10 do 12. telečje meso II. vrste 1 kg din 8 do 10, svinjsko meso sveže 1 kg din 10 do 14. oni. Programi Radio Liubliana i Četrtek, Junija: 12 Slnfonlčno peHnltvc tplo-Sče) — 12.45 Vreino, poročila — 1.1 f-ns, spored, ohve Klila — 13.14 Po domače (Mofcistrov trio) — 14 Vromr, borza — ID Ca*, vreme, poročilo, spored obvestilu — 19.30 N'ae. »rn: Dve leti vlnde dr. M. Stojndinovlčn (l)jura Jankovi* min,) — 1S.50 Ki minut zabave — 20 Huljapln poje (plošče) — 2o.Ui Ob 10 letnici popolno bor/.e v Ljubljani (g. Jote Kovnč) — HO.30 Večer bnl Karake gUube Sodelujejo, kk Slavko Onterc (uvodno beseda), prof M. 1,1 po vitek (klnvlrl Iu Vekonlnv Janko (bariton) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.lj Radijski orkester. Orugi programi» Četrtek, II. junija: Pelgrail: 20 Orkoslrolnl koncert — 21.10 Narod ne peMiil — '/.apreb: 2tt Prenos iz Osijeka — Dunaj: 20.13 Kron — 21.15 Harfa in kitora 22.20 Kohmoninnv« sonata — 23.05 Plonnn Klnubn — Hudimpcita: 19.40 Plenu« jrtnuba — 22.20 Cittonnka glasim — Tr*t Milan: 17.15 Vokulni koneert — 21 Opera ir ...-1.1,-1 , . i_,: ... n > ... . . . ' . I',.'ijt< m u.— #i i rn-niir l: Ji >OKMllll Koncert 22 Simfonični koneert - Prana: 20.40 Nnrodne peimi Simfonlčui koucert — 32.20 Brahmnov kvintel Bela smrt na Himalaji Katastrofa nemške ekspedicije na Himalaji: Nemci s 6vojimi ekepedicijami na himalajske vrhove nimajo sreče. Že leta 1934 6e je ponesrečila nemška ekspedicija,. ki je hotela zavzeti vrh nevarne himalajske gore Nanga Parbat. Takrat je nemška ekspedicija štela 4 mrtve Nemce in 6 mrtvih domačinov nosačev. Sedaj pa je prišla iz Indije novica, da je mrtvih kar 7 nemških članov ekspedicije in 0 domačih nosačev. Nemška ekspedicija ki se je letos odpravila na 8000 metrov visoko goro Nanga Parbat v himalajskem gorovju, je bila pod vodstvom nemškega vse-učiliškega profesorja dr. Wiena iz Monakovega. V nedeljo zvečer pa je prišla indski vladi novica, da se je ekspedicija ponesrečila in da je mrtvih 7 Nemcev. V vsem nemškem 6vetu je zaradi tega seveda zavladala velika žalost, kar je razumljivo, ker so 6i Nemci veliko obetali od uspehov te ekspedicije. Kar se doslej še nikomur ni posrečilo, to naj se posreči nemški ekspediciji, da bi namreč ~riš!a na vrh te doslej nepremagljive gore. S tem i 6e nemški vpliv v svetu še povečal. Sedaj pa je 6trašna naravna katastrofa uničila te želje. Še te dni so nemški listi priobčili poročila dr. Pfeilferja, ki jih je poslal o dosedanjem uspehu ekspedicije iz Indije. Svoje zadnje poročilo je mož pisal dne 20. majnika ter popisuje popotovanje iz Bombaja skozi Kašmir do tja, kjer 60 prvič zagledali bele vrhove skrivnostne gore. Na koncu svojega poročila veli pisec: »Ce se bo lepo vreme še držalo, kakršno imamo doslej skoro nepretrgano, odkar smo v Indiji, in sneg ne bo slabši, kakor pa ga moremo presoditi od spodaj, se bomo v kakih 4 tednih lahko začeli pripravljati na naskok na vrh gore. Ta naskok se je izvršil, toda gora je zopet zmagala. Ime gore Nanga Parbat je 6an6krtskega jezika ter po slovensko pomeni »Gola gora«. Njen vrh je visok 8120 metrov. Gora leži na 6evernozahodni meji Kašmirja. Spodaj ob njej teče velika reka Indus. Ei Poročila o nesreči Prvo poročilo o nesreči so prinesli listi na podlagi poročila angleškega agenta, ki je 6voji vladi prvi sporočil strašno novico. Takoj prvo poročilo je velelo, da je mrtvih 7 članov nemške ekspedicije ter 9 nosačev. Rešena sta bila dva Nemca ter angleški častnik Smart, ki je bil pri-deljen nemški ekspediciji od strani angleške vlade. Poleg Nemcev je mrtvih še 9 nosačev iz Nepala. Že poprej je indska vlada dobivala sporočila izpod gore, da ima nemška ekspedicija velikanske težave s snežnimi plazovi. Vendar je ekspedicija vkljub temu napredovala, in je do konca majnika razvila svoje taborišče že na ledeniku te gore. Strokovnjaki pravijo, da je velikanska razlika med snežnimi plazovi v naših Alpah ter med plazovi na Himalaji. Medtem ko 6e sneg v Alpah v treh dneh strdi, ostane pa na Himalaji zaradi velike višine pršič. Ko je prva novica prišla v Evropo o tej nesreči, tega spočetka na Nemškem niti verjeti niso mogli. Tolažili 60 se še 6 tem, ker so bila nekatera imena v brzojavki napačno navedena. Zato so v ponedeljek iz Monakovega brzojavno vprašali v Indijo zaradi podrobnosti. In v teku torka je prišlo potem žalostno sporočilo, da je novica žal resnična. Vsa nemška ekspedicija je ostala mrtva pod plazovi, živa sta 06tala le dva znanstvenika: Dr. Troll in dr. Luft. Prvi je ostal v Astorju ter se ni povzpel tako visoko, drugi pa je kot nadzornik spodnjih taborišč prav takrat bil v nižjem taborišču. Ko je dr. Ulrik Luft prišel do taborišča 6vojih tovarišev, je našel samo tri nahrbtnike, vse drugo pa je bilo zasuto pod zledenelim plazom. Na kraj nesreče je odšel takoj oddelek indskih vojakov in hribolazcev. Iz Nemčije pa so se z letalom odpeljala tjakaj notar Bauer, Fritz Berchtold, dr. Kraus. Ti le nemški možje so šli na indsko goro Nanga Parbat po svojo smrt: Od leve na desno sede: Adolf Gotner, dr. Gtinther Hepp, Martin Pleiffer, voditelj ekspedicije dr Kari Wien, fotograf Miill-ritter. Vsi so mrtvi. Poleg teh 5 sta mrtva še dva, ki jih ni na sliki. Fotografija je bila posneta tik pred odhodom. Doktor zaradi zdehanja Francoski medicinec Antonie Portois je študiral medicino na slovečem francoskem vseučilišču • na Sorbonni. Letos je končal svoje študije ter je hotel postati zdravnik, V ta namen je moral napisat obširno zdravstveno razpravo. Odločil se je za zdehanje. Mož, ki je na podlagi te obravnave res postal doktor medicine, je na 450 straneh tako natančno obravnaval zdehanje in ga popisoval od vseh strani, da so bili profesorji z njim močno zadovoljni. Pariški 1 isti zlobno omenjajo, da so profesorji, člani tiste izpraševalne komisije, ko 60 enkrat prebrali njegovo znanstveno obravnavo, zde-hali še nekaj ur potem, ko so že svoje delo končali. Edini konj angleške vojne mornarice, ki ga zaradi starosti ženo mornarji v konjsko hiralnico. Vojne izgube avstro-ogrskih narodov Ali veliki ali mali? Nemec baron Werkmann je na to odgovoril: Vsa av6tro-ogrska monarhija je imela 1,200.000 mrtvih do konca vojne, kar ie 23.9 od tisoč vsega prebivalstva. Nemcev je padlo v monarhiji 29.1 od tisoč, Slovanov 27.5, Madžarov 26.7 od tisoč. V ogreki polovici monarhije jih je padlo 28 od tisoč. Katere narodnosti so imele manj mrtvecev? Pravih Cehov je padlo 22.5 od tisoč, Slovakov 23.7 od tisoč, Rusinov 21.5 od tisoč, Romunov 19.2, Italijanov 13.3, Srbohrvatov 17.10, Poljakov 16.2, mešano srbski okraji s jih izgubili 22.2 in mešano rusinski kraji 11.9 od tisoč. Na ta način je vsa Hrvatska izgubila 25.7 od tisoč in Bosna 19.1 od tisoč. Kje pa 60 Slovenci ostali? Ali jih barcm ne pozna? Mož: »Ali bi me obrili po eni strani obraza za en dinar?« Brivec: »Čudno vprašanje! Pa naj bo! Po kateri 6trani bi želeli?« Mož: »Po zunanji!« Lovec: »Rad bi popolno lovsko opremo!« Trgovec: »Prosim, gospod! V prvem nadstropju so puške, v drugem lovska obleka, in nahrbtniki, v pritličju na desno pa so jerebice!« Psa raztrgata granata V okolici mesta Sjedlce na Poljskem so ee poljski vojaki vadili v metanju granat. Ko eo vojaki tamkajšnje garnizije najbolj vneto bili pri delu, je naenkrat pritekel od nekod pes, ki je bil očividno dobro dresiran v donašanju predmetov, katere je gospodar vrgel proč. Ko je kuža videl vojake, kako mečejo, je brž planil za prvo granato ter jo postrežljivo hotel prinesti nazaj tistemu, ki jo je bil vrgel. Vojaki so bili kajpada vsi preplašeni, ker bi so bilo lahko zgodiio, da bi bil pes prinesel granato nazaj vojaku in bi bila granata eksplodirala tik pred vojaki, kar bi bilo povzročilo hudo nesrečo. Zalo so začeli nesrečnega psa preganjati s kamni. Toda pes ni razumel, kaj vojaki hočejo, marveč je junaško pograbil granato in jo hotel odnesti nazaj. Granata pa je v i6tem hipu v pasjem gobcu eksplodirala in psa na kosce raztrgala. Od6topivši Iranoo6ki ministrski predsednik Leon Med ponočno nevihto so v Bruslju odleteli v zrak tekmovalni baloni. Veter jih je menda zanašal proti Nemčiji in Skandinaviji. Strahote v Bilbau Časnikar popisuje, kaj se je godilo v nesrečnem mestu Časnikar, ki je obiskal z nacionalisti zavzeto mesto Bilbaa, sedaj popisuje, kaj je tam videl in slišal. Obisk v mučenem mestu Balbao. je za vsakogar dogodek, ki ga ne bo mogoče pozabiti. Človek iz vsega srca sočustvuje s prebivalstvom, katero je duševno in telesno toliko trpelo. Zraven pa se te poloti nepopisen gnus nad zverstvi in umori, katere 6o v teku 11 mesecev tamkaj izvrševali bolj-ševiški diktatorji. Bežeče tolpe so vlekle seboj na tisoče prebivalcev več kilometrov daleč. Sedaj pa 6o 6e ti siromaki vrnili z vsem bornim imetjem, kar ga jim je ostalo, ter so začeli poživljati me6tne ulice. Vsak se še spominja strahot, zato ni bučnega veselja, pač pa tiho in odkrito veselje. Prvi tovorni avtomobili 6 kruhom, ki ga tam že ni60 več poznali, 60 privozili v mesto nekaj ur potem ko so ga zavzeli beli. Na glavni cesti stoje v vrsti tanki in oklopni avtomobili, ki so vdrli v mesto, ne da bi jim bilo treba oddati samo en strel, kakor tudi pehoti ne. Na trgu Plaza de Areral, ki ie središče me6ta, je bila v nedeljo, javna služba božja, katere so se poleg vojaštva udeležili tudi V6i prebivalci. Večkrat sem opazoval, kako 60 starejši moški in ženske pristopale k častnikom ter 6e jim 6 solzami v očeh zahvaljevali. Že več dni v mestu ni ne vode ne luči. Boljševiki sicer trde, da so vodovod razdejale letalske bombe belih, kar pa ni resnica. Prebivalci in begunci soglasno naglašajo, da 60 rdeči poveljniki vodovod dali razstreliti na več krajih. Sicer pa mesto ne kaže nobenega znaka obstreljevanja, če izvzamemo pogorišča, kjer 60 požigali rdeči. Najbolj strašno dejanje so zagrešili boljševiki, ko so v soboto z dinamitom vrgli v zrak železniški predor. Bilo je to ob 11 dopoldne. Takrat je bilo v tem predoru na tisoče žensk, starčkov in otrok, ki 60 tja zbežali pred boljševiškim ropanjem, ki se je izvajalo na povelje. Ob tej priliki je bilo baje' ubitih 2000 ljudi ali pa vsaj hudo poškodovanih. Poleg tega 60 zločinci podminirali veliko tržnico ter jo še pred prihodom belih čet raz-etrelili z vsemi ženskami, ki 60 pred njo čakale živil. Ker pa 60 bele čete tako nenadno vdrle v mesto, rdeči tega niso mogli več izvršiti. Iz vseh cerkev 60 pograbili vse zlate in srebrne cerkvene posode. V nekem samostanu so beli policijski uradniki rešili 16 redovnikov, v drugem pa 9 redovnic. Vse druge stanovalce teh samostanov pa so rdečkarji že poprej poklali. Na tisoče je ljudi, katere so rdeči med svojo strahovlado v Balbau pomorili. Med njimi je tudi 500 tistih nesrečnikov, kateri 60 bili v ječah ali pa 60 jih bili prepeljali na jetniške ladje. V bankah mesta dobesedno ni nobenega cen-tika več. Celo bakreni denar in drobiž so odpeljali 6eboj. Tako mi je povedal sam bančni ravnatelj. Bilbajska banka je še na predvečer, preden so v mesto prišle bele čete, imela shranjenih nad en milijon pezet. Preden pa 60 morali oditi, 60 rdeči V6e pograbili ter celo vlamljali v bančne zafe, kjer so pobrali vse, kar je kdo v banki dal spraviti. Kar dragocenosti so tako naropali v bančnih zafih in v zasebnih hišah, znaša gotovo več kakor 100 milijonov vrednosti. To V6e so natovorili na ladjo ter ponoči z njo izginili — baje proti Franciji. Boljševiški poglavarji so menda že davno poprej zapustili Bilbao. Nekateri so odšli v Francijo. Med njimi je predsednik tistega zloglasnega ljudskega sodišča, Espinoza, ki je dal pomoriti največ meščanov. Ušel je, ko je vzel seboj 9 milijonov pezet. Poveljnik rdečih čet je bil nastanjen v hotelu Carlton, kjer je vladal in stanoval do sobote zjutraj. Dopisnik popisuje ta hotel takole: Hotel je preurejen v trdnjavo. Od zunaj in znotraj je zabari-kadiran z vrečami peska. V spodnjem nadstropju £ mo enkrat je ta poveljnik ki se piše Aguirre, išel na Ironto. To ie bilo prvi mesec vojske. Ta-?t je prijezdil na belem konju, tam izprožil pi- je dal narediti jeklene sobice, kamor se je sam s svojimi pajdaši skrival pred letalskimi bombami. Samo prišel kr?t je prijezdil na belem konju štolo ter zaklical: »S tem se je začela ofenziva!« Ker pa so mu celo njegovi vojaki stregli po življenju, je rajši ostajal v zavarovanem hotelu, kjer je imel razkošno urejeno stanovanje in kjer je 6amo za opremo 6voje kopalnice potrošil 50.000 pezet. Ko so beli zasedli njegov glavni stan, so našli 06tanke pijanskih požrtij, med drugimi tudi 100 praznih steklenic likerjev in konjaka. V noči od petka na soboto je priredil v hotelu poslovilni večer, pri katerem 60 on ter njegova moška in ženska družba pijančevali do jutra. Vsi pijani so potem zjutraj pobegnili vsi. Poleg tega hotela 6toji vila sovjetskega pcelai niak, ki je z Aguirro tekmoval v razsipanosti. Ta zastopnik proletarcev je 6amo za dragocene preproge izdal 150.000 pezet. Na londonski konjski razstavi je v olimpijskem stadionu nastopal ru6ki kozak na oslu ter kazal svojo jahalno umetnost. »Gospod, ampak, zdaj bi bil pa že čas, da bi mi plačo povišali,« je dejala tipkarica svojemu gospodarju. — »Nemogoče, go Toda, namesto tipkarica si sedaj lahko nac nete naslov »zasebna tajnica*, ako želite.* Blum bere časnikarjem svojo izjavo, da odstopa. Od povsod Komunistično visoko šolo 60 odkrili v Budimpešti. V njej 60 se šolali komunistični agitatorji Ko je policija nekaj ča6a opazovala pisarno rdeče strokovne organizacije kovinarjev, je nekega dne vdrla v hišo ter prijela 10 voditeljev tečaja, med tem ko so 40 delavcev, ki so obiskovali to šolo, pustili še na prostem. Nesreče v stavbinski stroki so tako velike, da se je s tem morala pečati tudi mednarodna konferenca dela v Ženevi. Ugotovili so, da je v tej stroki dvakrat več nesreč kakor pa v katerikoli drugi stroki. Vrhu tega pa so nesreče v tej 6troki mnogokrat smrtne. Vsaka 11. nesreča te stroke je smrtna. Konkurent ruskega Vladivostoka bo poslalo novo japon6ko pri6tanišče Rašin na obali severne Koreje. To pristanišče bo imelo namen tolči trgo vin6ko važnost Vladivo6toka in pa njegove vojašk* naprave. Nabirke za razdejanje španske cerkve bo po papeževem dovoljenju smel organizirati po V6era svetu španski primas in nadškof v Toledu. Cela občina je pogorela. Katastralna občina Mamkholz pri Voitsau na Nižje Avstrijskem je ponoči na 22. junija do tal pogorela. Nad 100 ljudi je ostalo brez strehe. Najbrže je nekdo zažgal. Hišo danskega vojnega ministra Andersona, ki je socialdemokrat, so v noči na 21. junij neznanci napadli z bombami. Hiša je delno poškodovana. Razdrta je tudi sedanja hiša. Ministra takrat ni bilo doma. Njegovih domačih pa ni nihče ranjen. 30 hiš je pogorelo v Carigradu. Veliko neurje nad Benetkami je. divjalo 21. t. m. Debela toča je pobila mnogo šip ter golobov na trgu sv Marka, Jugoslavija na svetovni razstavi Pariz, 21. junija. Po objavah v uradnih poročilih razstavnega odbora je spored prireditev tega tedna kaj obsežen. Na prvem mestu po časovni zaporednosti, pa tudi po pomembnosti je pa otvoritev jugoslovanskega paviljona, ki je bila že dolgo določena za danes dopoldne. Kdor je bil pred tednom na jugoslovanskem razstavišču, skoro ne bi bil mogel verjeti, da se bo otvoritev ob določenem času lahko vršila, tako zapozneli smo s pripravami. Pa z dobro voljo in marljivostjo aranžerjev razstave se je v kratkem času dosegel kar zadovoljiv učinek. Kmalu pa eo pričeli od častnega vhoda v razstavo pri Tuocaderoju prihajati proti jugoslovanskemu oddelku povabljeni častni goste in uradni zastopniki. Videli smo med njimi številne predstavnike francoskih in jugoslovanskih uradov in ustanov, več jugoslovanskih in francoskih visokih častnikov, diplomatske zastopnike tujih držav in gospemi, člane glavnega razstavnega odbora, naš razstavni odbor z generalnim komisarjem baronom Čuvajem na čelu, ki je došle goste in predstavnike sprejemal, ter številne odlične člane jugoslovanske kolonije v Parizu in mnogo prijateljev Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ob vhodu so stali sla-eiti fantje v narodnih nošah (žal, v gorenjski noši ni stražil vhoda Slovenec, ampak Hrvati), ob častnih sedežih predsedstva sta stali dve mični Hrvatici, ena v hrvatski, druga v dalmatinski narodni noši; (kako bi tu poudarila lepoto naše narodne noše prava Gore-njka z avbo na glavi in z rožen-kravtom in rdečim nageljnom na prsih!). Kmalu po pol enajstih so vstopili v paviljon minister trgovine Milan Vrbanič, naš poslanik v Parizu opolnomočeni minister Božidar Purič, generalni komisar pariške razstave Edmund Labbe, njegov pomočnik Pavel L&on in Pavel Bastiid, ki jih je sprejel in pozdravil generalni komisar za našo državo dr. Adolf Čuvaj. Generalni komisar Čuvaj je v svojem pozdravnem govoru poudarja! posebne svojstveno.";ti našega naroda in naše dežele; omenja! je naše prizadevanje, da bi ustvarili čim tesnejše sodelovanje z vsemi kulturnimi deželami, da bi v neki vzajemnosti »ogradili mogočno zgradbo človeške kulture in umetnosti: ta napor in to voljo ima namen pokazati naš oddelek na svetovni razstavi. Ker je naslov svetovni razstavi »Umetnost in tehnika«, smo sc v posebnem oddelku predstavili svetu z deli naših umetnikov, kiparjev in slikarjev; v turističnem oddelku smo pokazali lepoto naše zemlje in njeno naravno bogastvo; poseben oddelek je posvečen našemu rudarstvu in gozdarstvu. Jugoslavija pa je zastopana tudi po nekaterih splošnih oddelkih, tako v novinarskem paviljonu, v oddelku kmečke hiše, pri sanitarnih napravah in drugod. Tako se je tudi naša država uspešno postavila na pariški svetovni razstavi v isto vreto z drugimi, številnejšimi in bogatejšimi narodi. Govorila sta nato še Paul Bastid in generalni komisar razstave Edmund Labbe, ki sta poudarjala svojstven ost naše zemlje, katere pravi izraz je našel razstavni odbor v jugoslovanskem oddelku svetovne razstave. Nato je minister Vrbanič otvoril razstavo s krajšim nagovorom, v katerem je izrazil upanje, d« hodo naše delo in naše žrtve ob pariški raz-tisti uspeh za našo državo in narod, ki ga upravičeno od nje pričakujemo. Predstavniki in gostje so si nato ogledali po-^razstavne prostore; generalni komisar Čuvai m prideljeno osebje je razlagalo posamezna razstavljena dela in tolmačilo pomen in namen številnih grafikonov, ki lepo spopolnjujejo celotno sliko zamisli vse razstave. H koncu je razstavni odbor pogostil odličnike z mrzlim prigrizkom in čašo šampanjca. V proslavo otvoritve jugoslovanske razstave bo zvečer v hotelu Claridge slavnostni sprejem, na katerega je povabljenih veliko odličnih predstavnikov jugoslovanske in francoske javnosti. Naši v Argentini Buenos-Aires, 16. jun. Avto s potniki obvisel nad vodo. Te dni so se odpravili naši roiaki Ivan Močnik in njegova soproga, ki imata veliko trgovino z mešanim blagom na Paternalu, ter tovarnar alkoholnih pijač Anton Rudolf s svojo ženo Marijo, z avtom slednjega na sprehod iz Buenos Airesa v Lujan, kjer je velika božja pot, nekako tako kot naše Brezje. Ko so se zvečer vračali iz sprehoda, je malo manjkalo, da se iim ni zgodila nesreča. Na mostu čez reko Las Con-chas, ki je napravlien v obliki ovinka, se je avto zaletel v obcestno ograjo, podrl dva pokončna kamna in obvisel na žici, katera je napeta čez kamenje. Potniki, ki so dobili k sreči samo lahke poškodbe, so z grozo spoznali položaj: viseli so 6 m nad vodo, katera je približno tako globoka in kakih 50 m široka. Mimoidoči izletniki so jim pomagali iz kritičnega stanja, nakar so za silo popravili avto, plačali globo, ker so vozili prenaglo in se odpeljali proti mestu na svoje domove. Zabava v prid šole. V nedeljo 13. t. m. je priredilo Šolsko društvo Paternal lepo domačo zabavo s sodelovanjem Tabora in Prosvete, katere namen je bil, zbrati nekoliko denarja za vzdrževanje šole. Stroški so namreč veliki in izgleda, da naša javnost noče prav razumeti pomena lastne šole. Tudi je nekoliko takih, ki prav pridno rovarijo proti šoli iz enostavnega razloga, ker se v šoli uči slovenski jezik namesto mednarodnega. Človeku se kar čudno zdi, da se mora kaj takega dogajati med našimi ljudmi. Saj so bili doma vsi zavedni Slovenci. Smrtna žrtev. Dne 12. junija je po kratki bolezni umrl v Buenos Airesu naš rojak Franc Nemec, ki je bil doma iz Mirna pri Gorici in je bil v Argentini 13 let. Tu zapušča tri brate, doma pa očeta in mater, katerim izrekamo naše iskreno sožalje. Poroka. 30. maja sta se poročila naš roiak Franc Brecelj, doma iz Dornberga, in Milka Besednjak, doma iz Malovš pri Crničah. Bilo srečno. Trbovlje Novo mašo bo pel v Trbovljah 25. julija gosp. Alojzij Kurent. Svoje študije je dovrši! v Šibeniku. G. Kurent je sin dobre rudarske Kurentove družine. Po 35 letih je rojak iz naše doline zopet dosegel novomašniško čast. Bog ga blagoslovi v njegovem poklicu! Kor za pevce povečavajo v tukajšnji župni cerkvi. Kakor je cerkev za tako številno župnijo premajhna, tako tesen je bil tudi prostor za orgle in pevce. Sedaj so prostor podaljšali za en meter naprej v cerkev, kolikor je bilo z ozirom na dosedanjo stavbo mogoče. Materinsko proslavo priredi naša mladina prihodnjo nedeljo popoldne po večernicah v Društvenem domu na čast našim mamicam. Plui Čudna nezgoda. Dva kmeta eta prodala v Ptuju svoje vino in sta se vračala okoli 9 zvečer v svojimi volnvi in vozmi domov. Na Sp. Bregu, tam, kjer seka železnica cesto, sta vola napojila. Prvi je mirno vozil dalje in dremal na vozu ter prispel domov okoli 12 ponoči. Drugi pa je prišel domov šele ob 2 zjutraj brez volov in brez voza, samo bič je še imel. Ko so ga vprašali, kje ima vole in voz, je dejal, da ne ve. Samo domneva, da je v hipni zmedenosti stopil z voza, in poleg njega korakal. Popolnoma se ie zavedel šele pri Suhi veji, kjer je tudi opazil, da koraka sam z bičem v roki, volov in voza pa nikjer ni, Mislil je, da so voli z vozom sledili prvemu vozniku. Ko pa je prišel domov, je videl, da se je varal v svojem upanju. Volov in voza ni bilo nikjer. Stvar je prijavil orožnikom, ki do danes še niso mogli razjasmiti zadeve. O volih in vozu ni nikjer ne duha ne sluha. Višii tečajni izpit. V dneh od 16. do 19. junija je bil na tukajšnji gimnaziji ustni višii tečaini izpit. K izpitu se je priglasilo 33 kandidatov. Od teh so izpit napravili sledeči: Zlata Vidic, Franci Mele in Karel Kunst, ki so bili ustnega izpita oproščeni; Štefan Cvetko. Simon Črešnik, Dušan Ču-ček, Kari Erker, Friderik Goatiša, Jože Krivec. Miloš Petrič, Marjana Rožnik, Cvetko Praper, Ivek Sever, Dušan Šterk, Avgust Sosterič, Rado lavzes. Anton Vidovič, Stojan Vukasovič, Boris Ziderič in Lojze Korsika. Za eno leto so bili zavrnjeni štirje kandidati. Do jesenskega roka pa: Irije iz matematike, trije iz nemščine, dva iz slovenščine in eden iz francoščine. Pol flcficni, pralni po Din 8 pri Trpinu. Maribor, Vetrinfska 15 Spod Sparta : Grafika Za proslavo svoje 10 letnice je povabila (ira-fika znano zagrebško Šparto v gosto. Je lo klub, ki je znan široni naše domovine po lepi kombina-torni igri ter izvrstnih rezultatih. Saj je še lansko leto tekmoval za vstop v ligo ter je letos za varaždinsko Slavijo prvak Zagreba. V Ljubljani bo šparla nastopila z vsemi najboljšimi igralci, med katerimi sta tudi dva Ljubljančana, Belak iu UrbanSč. Sploh so v moštvu igralci, ki imajo v nogometu dober sloves ter so neštetokrat zastopali Zagreb v reprezenlančneni dresu. Naj omenimo samo Slankoviča. levo spojko, ki je bil že 20 krat reprezenlanl Zagreba ler večkratni internacionalen Centerfor Pavletič, levo krilo Glavica, desno krilo Bruuer ter centerhalf Gmajnički igrajo stalno v zagrebški reprezentanci, torej bomo po daljšem presledku videli v Ljubljani zopet zanimivo moštvo na startu. Tekma bo v nedeljo, 27.. na igrišču ASK Primorja ob Tyrševi cesti. Začetek predtekme Kamnik : Grafika U. ob 15.30, t?r, glavno, tekme ob 17.»). Vstopnina: tribunski sedeži 8 Din, slojišča 6 Din, člani kluba ler mladina 4 Din. * K I N O * kVUNII) B ENJ AMINO O 1 G L I Glas srca Geraidina Katnlkove Do nadallnega zaprto Do nadallnega zaprlo iTBdatave danes v Unlonu ob 19-ia in .:j ib Pokalni turnir v Mos'ah 27. t. m. in 4. julija priredi S. T. K. Moste |>od pokroviteljstvom svojega predsednika g. dr. Osol-nika Janka pokalni turnir, na katerem bodo sodelovali: S. K Ljubljana, Slovan. Mladika in Moste. Prvi del turnirja bo v nedeljo 27. t. m. s tekmami: oh 16. Slovan - Mladika; ob 17.:ill Ljubljana - Moste Imena nasprotnikov nam jamčijo, da bomo videli dober nogomet, saj bodo vsi štirje sodelujoči klubi založili vse znanje in trud, da si pribore lične ]K>kale, ki sta jih darovala g. dr. (»šolnik in S. T. K. Moste. Pokali so razstavljeni pri g. Jezeršku na Zaloški cesti. Četrta mednarodna avtomobilska tekma Vrbsko jezero Avstrijski Touring-Club priredi od 10. in 11. julija 1937 pod protektoratoni koroškega deželnega glavarja in celovškega župana 4. avtomobilsko tekmo iz lu- in inozemstva v Celovec in na Vrbsko jezero. Cilj pri Rotovžu. Dovoz skozi mesto b kontroli pri cilju je označen h puščicami. Vsak udeleženec prejme umetniško izdelano plaketo, poleg tega je predvidenih okoli 25 dragocenih častnih nagrad, med drugim nagrado zveznega ministrstva za trgovino in promet, nadalje koroškega deželnega glavarstva, glavnega mesta Celovca, letovišču i li komisij, gospodarskfli zadrug itd. Udeležence tekme sprejme v soboto, dno 10. julija t. I. ob 18. uri v zgodovinskem Wap-peiisaalu koroškega deželnega dvorca gospod deželni glavar koroški. Ob 21. uri se vrši slavnostna predstava v celovškem mestnem gledališču. Stanovanja in garaže se rezervirajo brezplačno po prireditvenem odboru ocenjevalne vožnje. Sladtisches Fremdenverkehrsbilro (Zielfahrt) Klagenftirt, Ralhaus (čsterreich). Prospekti ocenjevalne vožnje se dobijo pri vseh avstrijskih konzulatih, Touring- in Autoklu-bih ler njihovih tajništvih v tu- in inozemstvu. 4. mednarodna ocenjevalna vožnja na Vrbsko jezero tvori svečan uvod k velikopoteznim šporl-nnn svečanostim na Vrbskem jezeru. V neizmerni žalosti, vdani v božjo voljo sporočamo vsem, da je naša nenadomestljiva, srčno ljubljena, skrbna mama, predobra babica, sestra, tašča in teta, gospa MARIJA C ROBAT H ROJ. POLLAK v 68. letu starosti, previdena s tolažili svete vere, danes ob pol dveh popoldne Gospodu vdano umrla. Nepozabno pokojnico bomo v petek, dne 25. junija ob petih popoldne prenesli iz doma žalosti v rodbinsko grobnico na pokopališče v Kranju. Sveta maša zadušnica se bo brala dne 26. junija ob sedmih zjutraj v farni cerkvi v Kranju. Blagopokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Strti prosimo tihega sožalja. Kranj, dne 23. junija 1937. Dr. Fred, veletrgovee, sin, Anica por. Vukojevič, Marica por. Deu, Jožica por. Bedenk, Heda por. dr. Pušenjak, Milena por. Prah, Vita, Živa, Stoja por. dr. Kosti, hčerke; Fani Schindler in Amalija Pibi •ovc, sestri; Vukojevič Stipiea, bančni ravnatelj, Deu Bogomir, sreski podnačelnik, Bedenk |anko, poveljnik drž. pol. straže, dr. Pušenjak Stanko, zdravnik, Prah Adolf. tovarnar, dr. Kosti Janko, pomočnik direktorja, zelje; Hediea, Tomažek, Ljubček, Dušica, Borni, Adolf, Cvetka, vnuki in vnukinje, ter ostalo sorodstvo. TRIPERESNA DETELJICA Spisal M. KunHf. - Ilustriral M. Sede). Zenica je sprevidela, da bi 6e upirala zaman. S tresočo se roko je izročila Petru torbico s težko prisluienim denarjem. Peter je torbico odprl, pogledal vanjo, požvenketal s srebrnimi kovanci in se zadovoljno zarezal; »Za prvo silo bo žel Pa še drugič kaj!« Nato se je obrnil k Nandelu in rekel; »Tovariš, zdaj bo pa čas, da jo odkurimo!« »Počakaj!« je odgovoril Nande. »Se nekaj pomaranč si moram vzeti za spomin.« Segel je v košaro, vzel iz nje tri debele pomaranče in jih vtaknil v žep. »Brž! Brž!« je nestrpno silil Peter. Potem se je obrnil in starki zagrozil. »Da se mi ne premakneš z mesta in ne daš od sebe glasu, drugače se vrnem in te pošljem v krtovo deželo!« Tako trdo se je vživel v vlogo krvoločnega roparja, da ni bilo v njem niti trohice usmiljenja več. Ko pa se je njegov tovariš Nande še enkrat ozrl v bledi, suhi obraz jitare ženice, ga je nekaj prečudno streslo; videl je solze v njenih očeh. Te »olze so ga zaskelele v dno srca. In tudi pomaranče so ga zapekle, kakor da ima žerjavico v žepih. Ze je segel v žep, da bi vrgel pomaranče nazaj, tedaj fja ga je zgrabil Peter za ramo in potegnil ven. »Proč! Hitro proč!« »Klub črnih vragov« se je spustil v tek in izginil g svojim plenom v senci košatih dreves. OGLASU tfnovčujem V malih oglasih velja vsaka beseda Din I'—; ženi-bivanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—-. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolooska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. I Pohištvo I Velika javna razprodaja rabljenega pohištva, kompletne sobne opreme, kakor tudi poedinih kosov. Razprodaja traja 10 do 15 dni. Izkoristite priliko, cene nizke! Pohištvo je možno ogledati vsak dan na Tyrševi cesti 14. (š) flužbbdpbe Vajenke za vezenje in predtlsk -sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana. (v) Pletilje so sprejmejo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9994. (b) Šivilja pletenin dobi delo na doni. Poizve se: Puhar, Sv. Pe- Natakarica s kavcijo se sprejme. Polzve se v upravi »Slovenca« pod št. 10017. (b) Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, tel. 37-62. BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po naj višji dnevni ceni. tra cesta 27. (b) Posojila dajemo v gotovini in blagovnih bonih Hermes. Informacije: Tavčarjeva 2, Ljubljana. (d) hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno. Oblast, dovoljena pisarna Rudolf Zore LJubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10 Hranilne vloije članic Zadružne zveze — večje zneske — kupimo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana M. Z « št. 9746. (d) Hranilne vloge vseh denarnih zavodov, terjatve in vrednostne papirje vnovčim najkulantneje po najvišji ceni takoj v gotovini AL. PLANINSEK, LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14, telefon 86-10. I Automotor Motor »Ariel« I PloSClce za štedilnike in za oblogo sten v kuhinjah kopalnicah, mesnicah i. t d. polaga in prodaja MATERIAL. Ljubljana Telefon 27-16 Tyrševa cesta 36 e 500 ccm, lep, s prikolico, elektroluč — prodani za 9600 Din, polovico takoj, ostanek obroki. Hostnik, Ljubljana, Jernejeva 1. Gumbe plise, entel, ažur predtlsk in monograme hitro izvrši Matek & Mikeš. LJubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) i :fHTTrrm BBHBHUVnnHMi Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 !P Parcelo 808 m1, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10019. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščen graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) C Pekarijo v obmejnem kraju (nad 200 državnih nameščencev) zaradi bolezni oddam v najem solidnemu reflektantu, ali ugodno prodani, ter 70% kupnine lahko ostane v hipoteki z nizkimi obrestmi. Hostnik, Ljubljana, Jernejeva 1. (n) Odoa se travnik za obe košnji prav v bližini mesta. Poizve se pri Ogrinu, Sredina 15. (n) Trisobno stanovanje sončno, takoj oddam. — Sv. Jakoba trg 9, odnosno Stiška ulica l/I. (č) Za avgust oddam stanovanje treh sob, kopalnice tik II. državne gimnazije na Poljanah. Poizve se: Zarnikova ul. št. 9/1. (č) mm IŠČEJO: Prazna soba s posebnim vhodom — se išče v mestu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 10038. (s) ODDAJO: Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma ali boljšima gospodičnama. Hrenova ulica 19 (pritličje). (s) IE Opozorilo! Za dolgove, katere bi še napravila moja žena Pire Josipina, delavka tobačne tovarne, nisem plačnik ter ne prevzamem odgovornosti. Svarim tudi vsakogar, kdor bi sprejemal od nje darila, sklepal kakršnekoli kupčije, ter bom proti dotičnemu najstrožje sodno nastopil. Pire Franc, Vodnikova cesta 18, Zg. šiška. Dne 22. junija 1937. (o) I i/g'.T. OTnTTl Buret, llster in vsa letna oblačila nudi v elegantni Izdelavi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Pozor krojaži! Zaradi opustitve obrti prodam dobro ohranjen šivalni stroj. — Vinko Logar, Sv. Petra cesta 43 (dvorišče). (1) Elektrolux-hladilnike brez motorja, na električni, plinski ali petro-lejski pogon, prodaja na ugodna odplačila Tehna, Ljubljana, Mestni trg 26/1 telefon 25-80. (1) Za Din 40-— oblice dvojnike (Doppelbobel) od 42-61 mm ter razno drugo orodte po zelo nizkih cenab nudi Stanko Florjaniič zple- nina Resljeva 3 (Vbod skozi dvorišče Vis a vib Medic.Zanki Vroče poletne dni Vas »Joghurt« najbolj osveži. Kapitalisti! Prodam svoje dobroimetje ca. 200.000 Din pri prima firmi kos m etične stroke. Ponudbe pod »Lukrativ« na Rudolf Mosse, Budimpešta, Vaci ulca 18. Vzajemna posoliEnica y Ljubljani, r.z.zo.z. Miklošičeva cesta 7 i nudi za vloge popolno varnost in jih obrestuje po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago. - Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, zaznambo na plačo itd, po nizki obrestni meri. SVEŽOST PRI PREBUJENJU! Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočiiimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš" Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parlumirana z Vašim priljubljenim znamenitim parfumom „Soir de Pariš" Bourjois. BOURJOIS ★ Soir de Pariš ★ Najcenejši nakup! damskega in moškega perila za poletje, modnega blaga, rokavic, nogavic pn Peteline, Ljubljana (ob vodi, blizu Prešernovega spomenika) Shranjujte te oglase ker boste imeli od njih korist! ZAHVALA. Povodom smrti nepozabnega soproga, gospoda FRANCA DAKAL izrekam tem potom javno zahvalo bližnjim in daljnim rodbinam, znancem in prijateljem, mestnemu občinstvu, duhovščini in pogrebnemu zavodu, ki so dragega spremili do hladnega groba. Posebno še vsem, ki so pismeno ali ustmeno izrazili sožalje, gg. zdravnikom, ki so ga v težki bolezni z neizmerno požrtvovalnostjo zdravili, onim. ki so ga v težkem času obiskovali, ter onim, ki so oder okrasili s cvetjem. Vsem hvala in Bog plačaj I žalujoča soproga. Agnes Giinther: 21 Dušica - Rožamarija In naposled še praznik slovesa! K temu je treba visokih čevljev, dežnega plašča in zelene žametne čepice. V znamenje bo platnena vrečica, napolnjena z lešniki. Podamo se v belo meglo. Vidimo pred seboj vedno le del sveta. Ko pridemo na str-nišče, po katerem švigajo miške z mokrim kožuščkom, krenemo po klancu, po katerem se ovija robi-dovje. Tu vise še zadnje jagode. — Svet je prod nalili zakrit, kot bi nas ločila od njega bela kopre-na... Nato korakamo po travniku, ki se blešči nalik zelenemu smaragdu skozi kopreno. Tu stoje v gručicah bledi jesenski otročički, goli in nagi, modri kot ametist z zlatim srcem. Iznenada se malce pretrga koprena in prikaže se gozdna 6tena. Pred njo stražita dve mogočni jelki. — Vedno imenitnejše je slavje! Skozi meglo se sveti nekaj zlatega — bukov gozd! Med steblov-jem se vlačijo megle kot medlozlate koprene. Vsa drevesa so kakor začarana. Eno je rumeno, ki je bilo poprej lemnozeleno, drugo pa rdeče. Hipoma odplavajo koprene. Solnčni žarek pade na pot ter jo okrasi z biseri in demanti. Breza ee je izpreme-n i la v čisto zlato, javor je rdeč ko_ kri. In med temnim jelkinim vejevjem se prikaže sinje nebo. Pot je postlana z zlatim listjem, po katerem se stopa skorajda neslišno. Vsa prestrašena zre vate srna, ker te ni Cula priti. In naprej stopamo skozi plamteči škrlat in skozi rumeno zlato. Smaragdno-zeleni travniki bleste skozi jelovje, dokler ne pridemo do sivega visokega zidu. Čez zid niha lipa s svojo zlato krono v solnčnein svitu. Medtem se je popolnoma zjasnilo nebo ter je modro in svetlo kot mehka svila. Skozi visoka vrata vstopimo v gozdarjevo hišo, ki je okrašena z jelenjim rogovjem. Kamuitne stopnice se vijejo skozi temne bršljanove stene gor na grajsko dvorišče. Dospeli smo v grad molka... Ta je last dušice. Ona sme vstopiti v vsako sobo, piti iz vsake skodelice, odpreti vse s srebrom obložene omare in lahko tudi spava v posteljci, ob kateri se maja knežja kronica. Na krasnih svilenih preprogah posteljce se bleste vse mogoče in nemogoče cvetlice. V tej posteljci more 6pavati le, ako ni plašljiva, kajti taka knežja posteija je vedno malo tajinstvena. — Tu se nahaja tudi prastaro zrcalo v zelenkastem, bronastem okviru. V tem si lahko dušica ogleduje svoj nosek, pravijo, da je dobro proti necimernosti 1 — Iz pomola, ki ima dvoje oken, eno proti tonečemu, drugo proti vzhajajočemu soncu, je edinstven razgled po zlatoškrlatnih vinogradih. Pomol je ves obraščen z bršljanom. Ena bršljanova vejica 6e je celo vtihotapila v sobo. To bo imenitno slavje slovesa!... »Ah, Harro, ti vendar ne rainravljaš o tem svetu, ti govoriš o nebesih!« »Norcica, kaj vem jaz o nebesih? Vsa lepota jc na zemlji doma. Treba jo je znati najti k Dušica, ki je kot začarana 6edela na svojem stolčku s skodelico mleka v roki, 6e je zdaj popolnoma zdramila. Vsa potrta 6trese svoje zlate kodre. »Kadar se žito zavija v zlato, se moram jaz učiti. In kadar je mošt v srebrnem vrču, ga ne smem piti, ker je to prostaško. To store le kmetje. Spotoma jesti je le pri pikniku dovoljeno. Pa še tu se 6pro ljudje, ker jih pikajo komarji in ker je kuhar pozabil na omako.« »Mar misliš, dušica, da lahko slavimo praznike z vsemi ljudmi brez izjeme? Tu se hudo motiš. Kadar se podamo v gozd z nepravimi ljudmi, nas vselej nadfegujejo komarji in se sire navadno kak dragocen sončnik. Pot je neizmerno dolga, se vleče dalje, nego smo si mislili. Za malinjem se izgubi najjepša zapestnica, kakor bi jo požrla zemlja. In če nas iznenadi celo nevihta, smo jo mi zakrivili. Za to bi morali v naprej vedeti 1« Vse to je zajel Harro iz zaklada svojih skušenj. »Kateri eo pa pravi ljudje?« »Mi trije. In na to dvignemo naše skodelice s čajem I « Otrok pa še vedno ni zadovoljen. sO, Harro, ali je vsaj eno od vsega tega re6? Ali je resnica to o trnuljevi vejici?« »Toda dušica! Mar misliš, da smo za šalo 6 toliko muko pritrdili vrvico?« »In praznik lilij, ali ta zares pride?« »K temu še pride vse kaj novega! To bo ravno pasebno imenitno, to prijetno presenečenje!« »Oh, kako imam jaz vse to rada!« »Bomo šele videli, če si dovolj prožna za vsa ta presenečenja. Prepričala se boš, da niti to o ko-6itrenem vrču ni izmišljotina. Čemu bi naj bil ta prostaški? Kregati se v gozdu radi kuharja ali radi omake, na katero je ta pozabil, to je prostaško! Nadvse umevno je, da morajo priti komarji v celih rojili. V črnih ohlakih jih pošljejo gozdni duhovi, da njihov gozd očistijo te sodrge. »Zdaj se dušica zvonko nasmeje in reče: »Imam srebrn kozarček, tega vzamem s seboj.« »Samo preveč se ne smeš veselili, temu se moraš odvaditi!« Dušica V6e to obljubi, nakar se oglasi gospa Hardenstein: »Zelo sem radovedna, kaj vse bomo ukrenili. Toda, Harro, pokažile nam vendar to, kar je najvažnejše! Radi bi-videli vašo sliko.« Harrov obraz prešine rdečica. »Nihče je še ni videl. — To je svečan trenutek. Samo lepo vas prosim, ne grajajte mi sprva ničesar, ker sem še kakor jajce brez lupine. Sliko šele odpošljem, ko se bom prej že utrdil. Hvalite pa lahko, kolikor vam je volja. Preneseni vsako količino hvale. Ne veni, če so dame zapazile, da me danes navdaja neka posebna svečanost! Tale okras, pokaže na jelkine vejice — tele cvetlice, — pokaže na šopek zvončkov. Za domače pa celo moja obleka! Prosim, da ne prezrete novih zelenih obšivov na mojem jopiču! To pomen ja nekaj posebnega... Tudi danes je prazniki Da je praznik radi tega, ker ste me vi, gospa, prvič obiskali na mojem očetnem domu, to je samo po sebi umevno. Jasno je, da moramo ta dogodek z nečim posebnim slaviti. Zato sem se odločil, da odkrijem danes svojo sliko. Ti, dušica, boš potegnila za onole vrvico. Pa, za božjo voljo, ne poševno! Pri teh besedah se Har-ro zravna in že stoji poleg dušice, ki je od pričakovanja vsa obledela ler ji reče slovesno: »Za to sliko se moram zahvaliti tebi. Bog te ohrani! Zdaj pa potegni!« — Zaslor je padel! Slika, kalero krasi zlat okvir, napolnjuje z globino in toploto 6vojih barv ter z vsem svojim čarom dvoriščno sobo. Otrok stoji pred njo in bati se je, da ga prehudo ne prevzame radost. Ne gre ji v glavo, da bi bila ona pripomogla k tej krasni sliki, ki je sicer le v skrb in breme vsakomur. Gospa Hardenstein je primaknila bliže k sliki svoj stol. »Harro, čudovito lepo! Prelepo!« Toda, kaj"naj predstavlja ta slika?« Dušica se obrne ter reče očitajoče: »To se vendar vidi!« Medtem ovije svojo ročico okoli Harrove roke ter položi na njo svojo glavico. 5Ako jo li tako dobro poznaš, pa govori, dušica!«: >To 6e vendar takoj vidi, da je to častna dvorana. V njej so vsi, ki spe v grobnici in slike 60 njihova straža. Glejte, kako te oči žare! Oči vitezov in gospa v svilenih oblekah, ki drže nageljčke v svojih bledih rokah. Vsi zro name. Tudi zlate živali na belih stebrih prisluškujejo ter zadržujejo sapo. Ti morajo tudi stražili hišo in za to skrbeti, da nihče ne vstopi, ki laže in ne drži častne besede. In tu stopa neka dušica in nese v rokah kozarček z rdečo lučjo. In ker tako težko nosi, radi tega je tako šibka in trpi. V6e oči so obrnjene v njo, da ji kozarec ne izpade iz rok in rdeča luč ne ugasne. S tem bi bilo vse pri kraju. In zato tudi zlate živali pridržujejo sapo.« Harro položi svojo roko okoli nežne postavice ter zlato glavico rahlo pritisne k sebi. »Čemu izteguje dušica lako proseče svoje ročice z dragocenim prstanom?« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Ceniii