URADNI LIST
Številka 27 ________Ljubljana, petek 5. avgusta 1983
1181.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Razglaša se zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne
20.	julija 1983, na seji Zbora občin dne 20. julija 1983, na .seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne- 20. julija 1983, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 20. julija 1983.
St. 0100-47/83
Ljubljana, dne 20. julija 1983.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Prvi del
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se ureja enotno pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi v SR Sloveniji.
2.	člen
Odnosi v pokojninskem in invalidskem zavarovanju kot sestavni del odnosov v združenem delu temeljijo na samoupravnih družbenoekonomskih odnosih pri pridobivanju, razporejanju in upravljanju dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev.
Dohodek, ki ga delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje ustvarijo v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev s svojim živim delom ter z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom, je osnova družbenoekonomskih odnosov med delavci in delovnimi ljudmi v združenem delu ter delavci in delovnimi ljudmi, ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
3.	člen
Delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje ter delavci in delovni ljudje, ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uresničujejo v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnost) po načelih minulega dela, vzajemnosti in solidarnosti svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgo-
——	Cena 20 dinarjev	Leto XL
vomosti v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, določajo politiko razvoja, zbolj Sevanj a in izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter skupne in posamične obveznosti do skupnosti in pravice, ki jih v njej uveljavljajo.
4.	člen
Delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje ter delavci in delovni ljudje, ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, planirajo v okviru skupnosti razvoj pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Cilji, naloge, §kupne potrebe in interesi ter obseg sredstev, potrebnih za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti v. pokojninskem in invalidskem zavarovanju, še določajo s plani, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi v skladu z materialnimi možnostmi združenega dela in porastom družbene produktivnosti dela ter družbenega dohodka, ustvarjenega z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi.
5.	člen
Z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem si delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ah drugo poklicno dejavnost ali samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, združeni in drugi kmetje ter člani njihovih gospodarstev zagotavljajo pravice v obsegu, določenem s tem zakonom.
6.	člen
Zaradi preprečevanja invalidnosti so delavci v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela), združeni in drugi' kmetje ter drugi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo de-, javnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, dolžni izvajati preventivne ukrepe in ukrepe varstva pri delu, stalno izboljševati delovne razmere in delovno okolje ter zagotavljati pogoje za ustrezno zaposlovanje in usposabljanje delovnih invalidov v skladu z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti.
7.	člen
Pri zagotavljanju pogojev za uresničevanje pravic delovnih invalidov in pri zagotavljanju pogojev za njihovo usposabljanje in zaposlovanje sodeluje skupnost z organizacijami združenega dela.
Pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov sodelujejo z organizacijami združenega dela tudi skupnosti za zaposlovanje, posebne organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter druge organizacije in samoupravne-interesne skupnosti.
Drugi del
ZAVAROVANCI
8.	člen
Poleg oseb, obvezno zavarovanih po zakonu o te-. meljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega ža-
varovanja (v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), so zavarovanci tudi osebe, ki se obvezno zavarujejo po določbah tega zakona.
Zavarovanci si poleg pravic iz zveznega zakona zagotavljajo tudi pravice po tem zakonu ob pogojih in v obsegu, določenem s tem zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
9.	člen
Otivezno se zavarujejo delovni ljudje, ki na območju SR Slovenije:
—	z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic;
—	z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali dmrgo poklicno dejavnost.
10.	člen
©bvezno se zavarujejo kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki se v SR Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov (v nadaljnjem besedilu: združeni kmetje).
Združeni kmetje, ki se zavarujejo od osnove, ki ni nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, so zavarovani v obsegu kot delavci v zdru-f ženem delu.
Združeni kmetje, ki se zavarujejo od osnove, ki je nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, so zavarovani v obsegu kot kmetje iz 11. člena tega zakona.
11.	člen
Obvezno se zavarujejo drugi kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki se v SR Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim •poklicem in delajo s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico.
12.	člen
Način ugotavljanja lastnosti zavarovanca, način prijavljanja v zavarovanje, način plačevanja prispevkov ter zavezance za. plačilo prispevkov za zavarovance iz 10. in 11. člena tega zakona določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom.
13.	člen
Obvezno se zavarujejo vrhunski športniki — člani telesnokulturnih organizacij v SR Sloveniji, ki niso zavarovani na kakšni drugi podlagi.
Lastnost vrhunskega športnika, ki je podlaga za zavarovanje, ugotavlja Telesnokultuma skupnost Slovenije v skladu s samoupravnim splošnim aktom.
14.	člen
Osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v skladu s predpisi o zaposlovanju
in zavarovanju za primer brezposelnosti, so zavarovane za čas prejemanja takega nadomestila, vendar največ eno leto.
15.	člen
Osebe iz 8. in 9. člena, drugega odstavka 10. člena ter 13. in 14. člena tega zakona so zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico bolezni ali poškodbe izven dela še po prenehanju delovnega razmerja oziroma lastnosti, na podlagi katere so bile obvezno zavarovane, če ob nastanku invalidnosti oziroma telesne okvare izpolnjujejo pogoje pokojninske dobe za
pridobitev pravic ali so uživalci starostne ali invalidske pokojnine.
Osebe iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena tega zakona so po prenehanju dejavnosti, na podlagi katere so bile obvezno zavarovane, pod pogoji iz prejšnjega odstavka zavarovane le za invalidnost kot posledico bolezni ali poškodbe izven dela.
16.	člen
Za invalidnost in telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, so zavarovani:
1.	udeleženci usmerjenega izobraževanja pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah;
2.	mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v organizacijah za usposabljanje ali na obvezpem praktičnem delu v organizacijah združenega dela;
3.	osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali za to prakso prejemajo nagrado;
4.	vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in drage invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pn praktičnih delih ali vajah;
5.	osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o delu;
6.	učenci srednjih šol oziroma študenti višjih in visokih šol 'pri opravljanju dela prek študentskega oziroma mladinskega servisa;
7.	osebe na prestajanju kazni zapora ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, pri delu, pri poklicnem izobraževanju in pri oprayljanju dovoljenih dejavnosti v skladu z zakonom.
Osebe iz 7. točke prejšnjega odstavka so zavarovane tudi za primer invalidnosti^ ki je posledica poškodbe izven dela, nastale zaradi višje sile.
Skupnost lahko določi tudi druge osebe, zavarovane za invalidndst in telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
17.	člen
Udeleženci mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji so zavarovani za invalidnost in telesno okvaro, nastalo pri opravljanju del oziroma nalog na mladinski delovmi akciji.
V primeru smrti udeleženca mladinske delovne akcije iz prejšnjega odstavka pridobijo njegovi družinski člani pravico do družinske pokojnine.
Določbi prejšnjih dveh odstavkov veljata tudi za tuje državljane.
Za mladinske delovne akcije iz prvega odstavka se štejejo delovne akcije, ki jih organizira Zveza socialistične mladine Sflovenije na podlagi programa mladinskih delovnih akcij v skladu s samoupravnim spbrazuinom o mladinskih delovnih akcijah.
18.	člen	„
Osebe, ki niso zavarovane na drugi podlagi, so zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico poškodbe pri delu, ko v SR Sloveniji:
1.	sodelujejo pri organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nesrečami;
2.	opravljajo dela oziroma naloge vojaške službe, narodne zaščite, civilne zaščite ali enot za zveze družbenopolitičnih skupnosti pri usposabljanju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter pri pre-
prečevanju sovražnih in drugih družbi škodljivih dejanj;
3.	pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva ustavne ureditve, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in prijemanju storilcev, kontroli gibanja v mejnem pasu in varovanju pred drugimi kršitvami nedotakljivosti državne meje;
4.	opravljajo naloge organov za notranje zadeve
kot osebe v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve;	,
5.	opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov samoupravne, javne in druge družbene funkcije ali državljanske dolžnosti;
6.	kot športniki, trenerji ali organizatorji v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah;
7.	kot člani prostovoljnih gasilskih organizacij opravljajo naloge pri gašenju požarov, reševanju, usposabljanju, zavarovanju na požarno nevarnih mestih in pri javnih prireditvah, naloge pri javnih nastopih in demonstracijah s prikazovanjem demonstrativnih vaj ter pri proučevanju ljudi o požarni varnosti;
8.	kot člani gorske reševalne službe ali potapljači opravljajo naloge reševanja življenj ali odvrnitve oziroma preprečitve nevarnosti, ki neposredno ogrožajo življenje ali premoženje občanov.
Za športnike, trenerje ali organizatorje iz 6. točke prejšnjega odstavka se štejejo udeleženci športnih akcij, organiziranih po programu telesnokulturnih organizacij na območju SFRJ in v tujini, če športnike, trenerje ali organizatorje napote na takšno športno akcijo telesnokulturne organizacije
Določba 1. točke prvega odstavka velja tudi ža tuje državljane.
Tretji del
PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC
1.	poglavje
ODMERA STAROSTNE POKOJNINE
19.	člen
Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove po enotni lestvici tako, da znaša za 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) pokojninske dobe 85 0/o.
Lestvico odstotkov za odmero pokojnine določi skupnost pri čemer upošteva polno leto pokojninske dobe in ostanek najmanj šest mesecev.
20.	člen
Starostna pokojnina zavarovancev iz 9,, 10,, 11. in 13. člena tega zhkona se odmeri od pokojninske osnove, ki se izračuna z upoštevanjem osnov, od katerih so bili plačani prispevki.
Če je osnovo za odmero prispevkov predstavljal zavarovančev osebni dohodek, se pokojninska osnova izračuna- z upoštevanjem osebnega dohodka, zmanjšanega za plačane prispevke in davke iz osebnega dohodka.
21.	člen
Delavcem, ki so jih organizacije združenega dela poslale na delo v tujino in so ostali v tem času zava-
rovani pri skupnosti, se vzame za izračun pokojninske osnove osebni dohodek v dinarskem znesku, od katerega so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, po osnovah in merilih, določenih s samoupravnim splošnim aktom organizacije združenega dela v skladu s samoupravnim sporazumom ter družbenim dogovorom.
NAJNIŽJA IN NAJVIŠJA POKOJNINA
22.	člen
Najnižja pokojnina se odmeri od najnižje pokojninske osnove, ki jo vsako leto določi skupnost.
Najnižja pokojninska osnova ne more biti nižja od 65 %> poprečnega nominalnega osebnega dohodka vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, doseženega v preteklem letu.
Pravice do najnižje pokojnine nimajo zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena tega zakona.
23.	člen
Skupnost vsako leto določi znesek najvišje pokojninske osnove upoštevajoč dogovorjena merila za delitev sredstev za osebne dohodke in gibanje osebnih dohodkov delavcev -v SR Sloveniji v preteklem letu.
Najvišja pokojninska osnova ne more presegati. 3,5-kratnega povprečnega nominalnega osebnega dohodka vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, doseženega v preteklem letu.
PREDČASNA POKOJNINA
24.	člen
Zavarovanec lahko predčasno uveljavi starostno pokojnino, ko dopolni najmanj 35 let pokojninske dobe in 55 let starosti (moški) oziroma 30 let pokojninske dobe in 50 let starosti (ženska).
Predčasna pokojnina se odmeri tako, da se starostna pokojnina, do katere bi imel zavarovanec pravico glede na pokojninsko dobo, če bi dopolnil starost 60 let, oziroma zavarovanka, če bi dopolnila starost 55 let, zmanjša za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj in krajše pokojninske dobe.
Odstotek zmanjšanja pokojnine iz prejšnjega odstavka določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom tako, da dobi pri enaki starosti višjo pokojnino zavarovanec z daljšo pokojninsko dobo.
Pravice do predčasne pokojnine nimajo zavarovanci iz 9., 10. in 11. člena tega zakona.
PONOVNA ODMERA POKOJNINE
*
25.	člen
Zavarovanec, ki je po uveljavitvi pravice do pokojnine prejel del osebnega dohodka na podlagi minulega dela po.osnovah in merilih, določenih s samoupravnim splošnim aktom organizacije združenega dela, ima pravico do ponovne odmere pokojnine.
V primeru, če se del izplačanega osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka nanaša na drugo, obdobje zavarovanja, kot je bilo upoštevano pri oblikovanju pokojninske osnove, se pokojnina ponovno odmeri od pokojninske osnove iz tega obdobja, če je to za uživalca pokojnine ugodnejše.
. Znesek pokojnine, določene na način iz prejšnjega odstavka, pripada uživalcu od prvega dne naslednjega meseca po izplačilu dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela, če je zahteva za ponovno odmero po-
kojnine vložena v šestih mesecih, sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in za šest mesecev nazaj.
2.	poglavje
USKLAJEVANJE POKOJNIN
26.	člen
Pokojnine se med letem obvezno usklajujejo v rokih, določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti v skladu z družbenim dogovorom, tako da poprečno povečanje pokojnin v posameznem koledarskem letu doseže največ 90 u/o porasta nominalnih osebnih dohodkov vsefi delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, v tem letu.
Po prejšnjem odstavku se uskladijo vse pokojnine, razen pokojnin upokojencev, pri katerih je leto, iz katerega se upošteva gibanje nominalnih osebnih dohodkov, zadnje leto dela.
27.	Sen
Če je rast družbene produktivnosti večja od rasti nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji v. preteklem letu, se v skladu z družbenim dogovorom pokojnine lahko uskladijo tudi do rasti družbene produktivnosti dela, izražene v realnem družbenem proizvodu.
28.	Sen
Pri usklajevanju prej odmerjenih pokojnin s kasneje odmerjenimi pokojninami se lahko uskladijo vse pokojnine ali samo pokojnine, uveljavljene v posameznih razdobjih, vsem upokojencem ali posameznim kategorijam upokojencev na način, določen s samoupravnim splošnim aktom skupnosti v skladu z družbenim dogovorom.
Skupnost najmanj enkrat v vsakem srednjeročnem 'planskem obdobju primerja raven vseh pokojnin, uveljavljenih v različnih časovnih razdobjih, z ravnijo pokojnin, doseženo v planskem obdobju, v katerem skupnost opravi primerjavo.
29.	člen
Družbeni dogovor iz 26., 27. in 28. člena tega zakona sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in skupnost.
3.	poglavje
VARSTVENI DODATEK
30.	člen
Zaradi zagotovitve socialne varnosti imajo uživalci starostne, invalidske in družinske pokojnine, ki ne dosega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, pravico do varstvenega dodatka, če skupaj z družinskimi člani nimajo drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje.
Višina varstvenega dodatka k starostni in invaMd-ski pokojnini je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe, višina varstvenega dodatka k družinski pokojnini pa je odvisna od števila uživalcev.
31.	člen
Osnova za odmero varstvenega dodatka je razlika med zneskom odmerjene pokojnine in zneskom najniž-je pokojnine za polno pokojninsko dobo.
Natančnejše pogoje za pridobitev in uživanje pravice do varstvenega dodatka ter merila za njegovo odmero določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom.
32.	člen
Pravice do varstvenega dodatka nimajo uživalci predčasne pokojnine, dokler prejemajo zmanjšano pokojnino, ter zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena tega zakona.
4.	poglavje
PRAVICE NA PODLAGI INVALIDNOSTI
33.	člen
Zavarovanci, pri katerih nastane invalidnost, pridobijo pravice glede na preostalo delovno zmožnost in starost ob nastanku invalidnosti.
Zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena tega zakona pridobijo v primeru izgube delovne zmožnosti pravico do invalidske pokojnine, ne pridobijo pa te pravice in drugih pravic v primeru zmanjšane delovne zmožnosti.
34.	člen
Preostala delovna zmožnost je razen v primerih, določenih z zveznim zakonom, podana tudi v primeru, ko zavarovanec, pri katerem je ugotovljena zmanjšana delovna zmožnost, lahko opravlja druga ustrezna dela oziroma naloge najmanj polovico polnega delovnega časa.
35.	člen
Zavarovanci, pri katerih nastane invalidnost, se glede na preostalo delovno zmožnost razvrščajo v tri kategorije invalidnosti:
—	vi. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, pri katerih nastane izguba delovne zmožnosti;
—	v II. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki lahko najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo in se ne morejo s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovhim časom;
—	v III. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki lahko po poprejšnji prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji ali brez prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije poln delovni čas opravljajo drugo ustrezno delo.
36.	člen
Za svoje delo se štejejo dela oziroma naloge, h katerim je bil zavarovanec razporejen in jih je opravljal pred nastankom invalidnosti, ter dela oziroma naloge v temeljni organizaciji, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
Za drugo ustrezno delo se štejejo dela oziroma naloge, ki jih zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo lahko opravlja določen delovni čas z normalnim delovnim učinkom in z delovnim naporom, ki ne' poslabša njegove invalidnosti, ali se za taka dela oziroma naloge lahko usposobi s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo.
Pri ugotavljanju drugega ustreznega dela je treba upoštevati splošno in strokovno izobrazbo ter z delom pridobljeno delovno zmožnost, delovne izkušnje, splošno zdravstveno stanje in druge osebne lastnosti zavarovanca.
37.	člen
Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način, določen v prvem odstavku 34. člen zveznega zakona, H jo pretrpijo zavarovanci in delovni iavatidi v zveri s pravico do zdravstvenega varstva
v primerih, ki jih določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom.
POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVIC NA PODLAGI PREOSTALE DELOVNE ZMOŽNOSTI
38.	člen
Zavarovanci, pri katerih je podana preostala delovna zmožnost, imajo pravico:
—	do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, če nastane invalidnost pred dopolnjenim 50. (moški) oziroma 45. (ženska) letom starosti;
—	do dela z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti, do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma do ustrezne zaposlitve, če nastane invalidnost pred dopolnjenim 60. (moški) oziroma 55. (ženska) letom starosti.
39.	člen.
Zavarovanec, razvrščen v II. kategorijo invalidnosti, ima pravico do dela z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, na svojem delu, če lahko opravlja svoje delo najmanj polovico phlnega delovnega časa.
Če zavarovanec iz prejšnjega odstavka ne more opravljati svojega dela najmanj polovico polnega delovnega časa, ima pravico do dela z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, na drugem ustreznem delu.
e 40. člen
Zavarovanec, razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, ima pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu s polnim delovnim časom.
Zavarovanec iz prejšnjega odstavka ima pravico do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, če je ta potrebna, da lahko opravlja drugo ustrezno delo poln delovni čas.
41.	člen
Zavarovanci, pri katerih je podana preostala delovna zmožnost in ob nastanku invalidnosti niso v delovnem razmerju ali niso zavarovani na kakšni drugi podlagi, pridobijo pravice iz 38. člena tega zakona, če izpolnjujejo' pogoje starosti iz 38. člena tega zakona in pogoje pokojninske oziroma zavarovalne dobe, ki jih določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom.
DENARNA NADOMESTILA
42.	člen
Zavarovancem s preostalo delovno zmožnostjo so v zvezi z uživanjem pravic iz 38. člena tega zakona zagotovljena naslednja denarna nadomestila:
1.	nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo;
2.	nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo ali na ustrezno zaposlitev;
3.	nadomestilo osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije;
4.	nadomestilo osebnega dohodka zaradi dela s skrajšanim delovnim časom;
5.	nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu.
43.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo ter nadome-
stilo za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo oziroma na ustrezno zaposlitev se določi zavarovancem iz 8. in 9. člena, drugega odstavka 10. člena in 13. člena tega zakona v višini najmanj 60 °/o poprečnega osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti.*
V	primeru, če zavarovanec v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti ni prejemal osebnega dohodka, se nadomestilo določi najmanj v višini 60 %>, od osnove, ki jo določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom.
44.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije se določi najmanj v, višini 80 °/o poprečnega osebnega dohodka, ki ga je zavarovati ec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti.
V	primeru, če zavarovanec v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti ni prejemal osebnega dohodka, se nadomestilo določi najmanj v višini 80 °/» od osnove iz drugega odstavka 43. člena tega zakona.
45.	člen -
Zavarovancem iz 14. do 18. člena tegb zakona se nadomestila iz 1. do 3. točke 42. člena tega zakona določijo najmanj v višini 45 %> od osnove iz drugega odstavka 43. člena tega zakona.
46.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je enako razliki med osebnim dohodkom, ki ga dobiva zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo za krajši delovni čas od polnega, in osebnim dohodkom, ki bi ga dobival, če bi opravljal ista dela oziroma naloge poln delovni čas.
47.	člen
Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu se določi v višini, ki je enaka razliki med osebnim dohodkom, ki ga je zavarovanec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti, in osebnim dohodkom, ki ga*prejema na drugem ustreznem delu, pod pogojem, da dosega na tem delu normalne delovne rezultate.
Pri določanji! višine nadomestila se osebni dohodek, ki ga je zavarovanec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti, uskladi' na leto, za katero se določa nadomestilo, glede na porast osebnih dohodkov v organizaciji združenega dela ali pri nosilcu samostojnega osebnega dete, pri katerem je bil ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju.
UVELJAVLJANJE IN URESNIČEVANJE PRAVIC ZAVAROVANCEV S PREOSTALO DELOVNO ZMOŽNOSTJO
48.	člen
Zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo uveljavljajo pravice na podlagi invalidnosti v skupnosti.
Zavarovanci iz prejšnjega odstavka uresničujejo * te pravice v organizacijah združenega dela in pri nosilcih samostojnega osebnega dela.
49.	člen
Organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela so dolžni zavarovance iz 48. člena tega zakona, ki so ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju:
—	obdržati na delu in jih razporediti na drugo ■ustrezno delo oziroma jim zagotoviti delo z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti;
—	jim zagotoviti prekvalifikacij o oziroma dokvalifikacijo ter dela oziroma naloge, ki jih bodo opravljali po prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji;
—	zagotoviti sredstva ter jim odmeriti in izplačevati nadomestila osebnega dohodka iz 1. in 2. točke 42. člena tega zakona.
50.	člen
Če zaradi narave dejavnosti v organizaciji združenega dela ali pri nosilcu samostojnega osebnega dela ni takih del oziroma nalog, h katerim bi bilo mogoče razporediti zavarovanca iz 48. člena tega zakona, ki je bil ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju, mu mora organizacija združenega dela oziroma nosilec samostojnega osebnega dela zagotoviti drugo ustrezno delo v drugi organizaciji združenega dela oziroma pri drugem nosilcu samostojnega osebnega dela.
51.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna v skladu z zakonom in s samoupravnim splošnim aktom skupnosti odmeriti in izplačevati zavarovancu iz 48. člena tega zakona nadomestilo osebnega dohodka iz 3., 4. in
5.	točke 42. člena tega zakona.
52.	člen
Pogoji in način za uresničevanje pravic oziroma obveznosti iz 49. 50. in 51. člena tega zakona, način ugotavljanja, usklajevanja In izplačevanja nadomestil osebnega dohodka iz 1. in 2. točke 42. člena tega zakona, način izvajanja prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije kakor tudi vsa ostala vprašanja v zvezi z zagotavljanjem varstva delovnih invalidov se uredijo s samoupravnimi splošnimi akti oziroma s kolektivno pogodbo.
Sredstva, ki so potrebna za nadomestila osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in zaradi manjšega osebnega dohodka na'drugem ustreznem delu, ter sredstva za izvajanje prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije zagotavlja skupnost iz sredstev, ki se združujejo v skupnosti.
Sredstva iz prejšnjega odstavka, ki so jih organizacije združenega dela uporabile za izplačilo denarnih nadomestil in za stroške prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, povrne skupnost organizacijam združenega dela na podlagi zahtevka organizacije po preteku vsakega trimesečja, če ni z organizacijo združenega dela drugače dogovorjeno.
53.	člen
Zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo, ki ob nastanku invalidnosti niso v delovnem razmerju, in zavarovanci iz 9. člena, drugega odstavka 10. člena in 13. do 18. člena tega zakona se zaposlujejo prek pristojne skupnosti za zaposlovanje.
Zavarovanci iz prejšnjega odstavka in zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo, ki so v delovnem razmerju pri nosilcih samostojnega osebnega dela, uresničujejo pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti pod pogoji in na način, določen s samoupravnim splošnim aktom skupnosti.
54.	člen
Pristojna skupnost za zaposlovanje sodeluje pri ustreznem zaposlovanju zavarovancev s preostalo de-
lovno zmožnostjo, ki so v delovnem razmerju pri nosilcih samostojnega osebnega dela, in zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo, ki se zaposlujejo v posebnih organizacijah za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, ter v primerih iz 50. člena tega zakona.
55.	člen
Skupnost je dolžna spremljati stopnjo invalidiza-cije v organizacijah združenega dela in pri nosilcih samostojnega osebnega dela ter v primeru nadpoprečne invalidizacije predlagati ukrepe za zmanjšanje in odpravo vzrokov.
5.	poglavje
PRAVICE ZAVAROVANCEV, PRI KATERIH JE PODANA NEPOSREDNA NEVARNOST ZA NASTANEK INVALIDNOSTI
ALI SPREMENJENA DELOVNA ZMOŽNOST
t
56.	člen
Spremenjena delovna zmožnost je podana, če zavarovanec zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z nadaljnjim zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo, ni več zmožen opravljati del oziroma nalog, h katerim je razporejen, brez prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije pa je zmožen poln delovni čas z normalnim delovnim učinkom opravljati druga dela oziroma naloge v temeljni organizaciji združenega dela, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
57.	člen
Neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti je podana, kadar delovni pogoji na delih oziroma nalogah, h katerim je zavarovanec razporejen, ne glede na higienske in tehnične varstvene ukrepe, ki se uporabljajo ali jih je mogoče uporabiti pri delu, v tolikšni meri vplivajo na zavarovančevo zdravstveno stanje in delovno zmožnost, da mora nujno zamenjati delo, ker bi sicer postal invalid.
58.	člen
Zavarovanci, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti ali spremenjena delovna zmožnost, ki nimajo statusa delovnih invalidov, imajo pravico do razporeditve na druga dela oziroma naloge, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela oziroma pri nosilcu samostojnega osebnega dela.
Zavarovanci, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, imajo tudi pravico do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, če je ta potrebna za razporeditev na druga dela oziroma naloge.
59.	člen
Zavarovanci uveljavljajo in uresničujejo pravice na podlagi neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti in spremenjene delovne zmožnosti v organizacijah združenega dela oziroma pri nosilcih samostojnega osebnega dela pod pogoji in na način, določen s samoupravnim splošnim aktom temeljne organizacije združenega dela in s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno ali sestavljeno organizacijo združenega dela oziroma s kolektivno pogodbo.
6.	poglavje
DENARNO NADOMESTILO ZA. TELESNO OKVARO
60.	člen
Denarna nadomestila za telesno okvaro se odmerjajo po merilih in na način, ki ga določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom, pri čemer upošteva vzrok za nastanek in ugotovljeni odstotek telesne okvare.
61.	člen
Denarna nadomestila za telesno okvaro se usklajujejo v začetku vsakega koledarskega leta glede na porast nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, v preteklem letu.
Skupnost lahko namesto uskladitve določi nove zneske denarnih nadomestil za tčlesno okvaro.
62.	člen
Pravice do denarnega nadomestila za telesno okvaro nimajo zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in ,
11.	člena tega zakona.
7.	poglavje
POGOJ ZA PRIDOBITEV IN ODMERO DRUŽINSKE POKOJNINE
63.	člen
Vdova ipridobi pravico do družinske pokojnine:
1.	če je do smrti moža, po katerem ji gre pravica, dopolnila starost 50 let ali
2.	če je bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po moževi smrti ali
3.	če ji je po moževi smrti ostal otrok ali več otrok,
Id imajo pravico do družinske pokojnine po ’ možu, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Vdova, ki postane med trajanjem pravice popdlhoma nezmožna za delo, obdrži pravico do družinske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podana.
Vdova, ki do moževe smrti ni' dopolnila 50 let, dopolnila pa je 45 let, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 50 let starosti.
Vdova, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena, dopolni 50 let starosti, obdrži pravico do družinske pokojnine trajno. Če ji ta pravica preneha pred dopolnjenim 50. letom, toda po dopolnjenem 45. letu, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 50 let starosti.
64.	člen
Vdovec pridobi pravico do družinske pokojnine:
1.	če je do smrti žene, po kateri mu gre pravica, dopolnil starost 55 let ali
2.	če je bil do ženine smrti popolnoma nezmožen za delo dli jb to postal v enem letu po ženini smrti ali
3.	če mu je po ženi ril smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po ženi, vdovec pa ima do njih dblžnost preživljanja. Vdovec, ki postane med trajanjem pravice' popolnoma nezmožen za delo, obdrži pravico do družinske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podarja.
Vdovec, ki dd ženine smrti rii dopolnil 55 let, dopolnil pa je 50 let, pridobi pravico dd družinske pokojnine, ko dopolni 55 let starošti.
Vdovec, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene po 2. in 3 točki prvega odstavka tega člena, dopolni 55 let starosti, obdrži to pravico trajno. Ce mu ta pravica preneha pred dopolnjenim 55. letom, toda po dopolnjenem 50. letu, jo lahko znova Uveljavi, ko dopolni 55 let starosti.
65.	člen
Ob pogojih iz 63. in 64. člena tega zakona pridobi ob zavarovančevi smrti pravifco do družinske pokojnine tudi oseba, ki je živela z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.	j
66.	člen
Otrok pridobi pravico do družinske pokojnine in jo lahko uživa do dopolnjenega 15. leta Starosti oziroma do konca rednega šolanja.
Otrok, ki je pb dopolnjenem 15. ietu starosti prijavljen pri skupnosti za zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine in jo uživa najdalj db dopolnjenega i8. leta starosti pod pogojem, da se redno javlja skupnosti za zaposlovanje in ne odkloni ponujene zaposlitve.
Otrok, ki postane popolnoma ih trajno nezmožen, za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica db družinske pokojiiine oziroma do konca rednega šolanja, ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna riezrhožritišt. ,
Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine oziroma po končanem rednem šolanju, toda pred sriirtjd zavarovanca oziroma uživalca pravice, pridobi' pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti preživljal.
67.	člen
Otroku, ki izgubi oba roditelja — zavarovanca, pripada poleg družinske pokojnine po enem roditelju tudi del družinske pokojnine po drugem roditelju.
Del družinske pokojnine po drugem roditelju se določi v odstotku od osnove za odmero družinske pokojnine. Višina odstotka je odvisna od 'števila otrok in jo določi skupnost.
Skupen znesek družinske pokojnine, ugotovljen pO prejšnjih dveh odstavkih, ne more preseči zneska družinske pokojnine, odmerjene od zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
68.	čleh
Starši, ki jih je zavarovanec oziroma uživalec pravice preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine:
1.	če je do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravice dopolnila mati 50 let oziroma oče 55 let starosti ali
2.	če mati še ni stara 50 let oziroma oče 55 let, pa sta bila do smrti zavarovanca oziroma uživalca pfSvice popolnoma nezmožna za delo.
69.	člen
Natančnejše pogoje, kdaj se šteje, da je zavarovanec preživljal družinske člane, določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom.
8.	poglavje
UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC
70.	člen
Zavarovanec pridobi pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice.
Pravice na podlagi invalidnosti, telesne okvare, neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti in spremenjene delovne zmožnosti pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti ali telesne okvare oziroma z dnem ugotovljene neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti ali spremenjene delovne zmožnosti.
71.	člen
Pokojnina se izplačuje uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja ali opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je bil zavarovan.
Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni v delovnem razmerju oziroma ne opravlja dejavnosti,^ na podlagi katere je bila zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in za šest mesecev nazaj.
72.	člen.
Družinskemu članu, ki je uveljavil pravico do družinske pokojnine po uživalcu starostne ali invalidske pokojnine, se izplačuje pokojnina pod pogoji iz 71. člena tega zakona od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju izplačevanja starostne ali invalidske pokojnine umrlemu.
73.	člen
Denarno nadomestilo za telesno okvaro se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
74.	člen
Zapadli mesečni zneski pokojnine ali denarnega nadomestila, ki niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec, se izplačajo največ za tri leta nazaj, računano od dneva, ko po prenehanju takih okoliščin vloži zahtevo za izplačilo.
75.	člen
Uživalec pokojnine, ki .^ponovno sklene delovno razmerje ali je izvoljen ali imenovan za nosilca samoupravne, javne ali druge družbene funkcije, za katero prejema osebni dohodek, ali Začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje.
76.	člen
Zavarovancu iz 75. člena tega zakona, ki nima polne pokojninske dobe, se čas ponovnega zavarovanja šteje za odstotno povečanje že uveljavljene starostne pokojnine ali za novo odmero starostne pokojnine.
Zavarovancu iz 75. člena tega zakona, ki ima polno pokojninsko dobo, se osebni dohodek iz ponovnega zavarovanja lahko upošteva za novo odmero starostne pokojnine.
Uživalcu predčasne pokojnine se čas ponovnega zavarovanja iz 75. člena tega zakona ne šteje za odstotno povečanje ali za novo odmero predčasne pokojnine.
77.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo in nadomestilo
osebnega dohodka za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo se izplačuje od dneva pridobitve ustrezne pravice.
Nadomestilo osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, nadomestilo osebnega dohodka zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu se izplačuje od dneva začetka prekvalifikacije ali dokvalifikacije oziroma od dneva začetka dela s skrajšanim delovnim časom ali na drugem ustreznem delu.
78.	člen
Denarno nadomestilo za čas čakanja na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo ali ustrezno zaposlitev se izplačuje zavarovancem iz 14. do 18. člena tega zakona od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in za šest mesecev nazaj, vendar najdalj od dneva pridobitve pravice do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije ali ustrezne zaposlitve.
79.	člen
Na podlagi invalidnosti ali telesne okvare pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti oziroma dokler je podana stopnja telesne okvare, na podlagi katere je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube pravic, določenih s tem zakonom.
Če nastanejo v stanju invalidnosti in preostale de lovne zmožnosti oziroma v stopnji telesne okvare spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po vročitvi dokončnega posamičnega akta skupnosti.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se uživalcu invalidske pokojnine, ki se mu je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je postal znova zmožen za delo, preneha izplačevati invalidska pokojnina z dnem, ko mu je zagotovljena ustrezna zaposlitev, pod pogojem, da se v 30 dneh po pravnomočnosti akta o. prenehanju pravice do invalidske pokojnine prijavi skupnosti za zaposlovanje.
80.	člen
Zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo, ki so uveljavili pravice iz 38. člena tega zakona, ne uživajo denarnih nadomestil iz 1. do 3. točke 42. člena tega zakona, če brez opravičenega razloga:
1.	ne začnejo s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo v določenem roku;
2.	ne začnejo v določenem roku opravljati druge-
ga ustreznega dela, na katero so bili razporejeni po nastanku invalidnosti, oziroma drugega ustreznega dela, ki jim je bilo preskrbljeno;	«■
3.	ne izpolnjujejo obveznosti, določenih v zvezi s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo;
4.	prekinejo začeto prekvalifikacijo, dokvalifikacijo oziroma delovno razmerje po nastanku invalidnosti.
81.	člen
Pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo, pravica do ustrezne zaposlitve in pravica do dela z delovnim časom, ki ustreza preostali delovni zmožnosti, preneha zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo, ki ni v delovnem razmerju, če med uživanjem te pravice izpolni, pogoje za starostno pokojnino.
82.	ti«
Zapadli mesečni meški prejemkov, pridobi jeni iz invalidskega zavarovanja, se ne izplačajo uživalcu, ki brez opravičenega razloga ne pride v določenem roku na pregled, na katerem naj bi se znova ugotovilo stanje invalidnosti ali stopnja telesne okvare.
Po prejšnjem odstavku zadržani mesečni zneski se izplačajo uživalcu, ki pride na pregled v enem mesecu od dneva, ki je bil določen za pregled.
Uživalcu, ki pride na pregled po preteku enomesečnega roka, se zadržani 'mesečni zneski prejemkov ne izplačajo, novi prejemki pa se mu izplačujejo od prvega dne naslednjega meseca potem, ko se je zglasil na pregled.
83.	člen
Zavarovanec ne more pridobiti pravice, delovni invalid pa izgubi pridobljeno pravico, če si je sam povzročil invalidnost ali telesno okvaro z namenom, da bi uveljavil pravice po tem zakonu.
84.	člen
Uživalcu pokojnine, ki prične ali nadaljuje s samostojno umetniško ali drugo kulturno dejavnostjo, dejavnostjo izumitelja ali avtorja tehničnih izboljšav ali s kmetijsko dejavnostjo, se na njegovo željo pokojnina izplačuje, ta čas pa se mu ne upošteva za odsotno povečanje že uveljavljene pokojnine oziroma za novo odmero pokojnine.
85.	člen
Uživalcu pokojnine, ki se zaposli.in obvezno pokojninsko in invalidsko zavaruje v tujini, se pokojnina v tem času ne izplačuje.
86.	člen
S sklenitvijo zakonske zveze izgubijo pravico do družinske pokojnine:
1.	vdova, ki še ni stara 50 let, in vdovec, ki še ni star 55 let, razen če sta pravico pridobila ali obdržala zaradi popolne nezmožnosti za delo;
2.	otroci, ne glede na to, ali so sklenili zakonsko zvezo pred smrtjo zavarovanca oziroma uživalca pravice ali po njegovi smrti, razen otrok, ki so to pravico pridobili ali obdržali zaradi popolne in trajne nezmožnosti za delo, ali če sta oba zakonca udeleženca usmerjenega izobraževanja in nista zavarovanca po tem zakonu.
87.	člen
Vdovi oziroma vdovcu, ki je s sklenitvijo nove zakonske zveze izgubil pravico do družinske pokojnine in ni pridobil pravice do družinske pokojnine po zakoncu iz. nove zakonske zveze, oživi pravica do prejšnje družinske pokojnine:
1.	če je po prenehanju nove zakonske zveze še otrok ali več otrok iz prve zakonske zveze, ki imajo pravico do družinske pokojnine, in izvršuje dolžnost preživljanja do teh otrok;
2.	če so izpolnjeni pogoji, ob katerih ima glede na svoje starost pravico do družinske pokojnine.
88.	člen
Določbi 86. in 87. člena tega zakona se uporabljata - tudi za osebe iz 65. člena tega zakona.
89.	člen
Družinski član ne more pridobiti pravice do družinske pokojnine oziroma jo izgubi, če je s pravnomočno sodno odločbo obsojen za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca.
80. ti«
Zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SFRJ, lahko uživa le eno od njih p® lastni izbiri.
91.	člen
Ce ni z mednarodnimi sporazumi drugače določeno, nimajo pravice do varstvenega dodatka po tem zakonu:
1.	uživalci pravic, ki se jim pokojnina izplačale v tujino;
2.	uživalci pravic, ki se jim ne izplačuje pokojnina v tujino, ves čas, dokler tam prebivajo, če traja njihova odsotnost dalj kot šest mesecev.
92.	člen
Uživalcu pravic, ki se kot tuj državljan za stalno izseli v tujino, se izplačujejo denarni prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v tujino, če je s to državo sklenjen tak sporazum ali če ta država priznava takšno pravico državljanom SFRJ.
Uživalcu pravic — državljanu SFRJ, ki se za stalno izseli, se pokojnina izplačuje v tujino po odobritvi skupnosti.
9.	poglavje
MATIČNA EVIDENCA IN DOLŽNOST OBVEŠČANJA
93.	člen
Skupnost je nosilec informacijske službe za področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in se vključuje v skupen sistem družbenega informiranja SR Slovenije.
Po posebnih predpisih o matični evidenci ter po določbah tega- zakona vodi skupnost evidenco o zavarovancih, uživalcih pravic in zavezancih za plačilo prispevkov.
94.	člen
Za zavarovance iz 9., 10. in 11. člena tega zakona zagotavljajo podatke v smislu predpisov o matični evidenci pristojne uprave za družbene prihodke, za samostojne kulturne delavce pristojni upravni organ, pri katerem je razvid samostojnih kulturnih delavcev, za zavarovance iz 13. člena tega zakona pa Telesnokultur-na skupnost Slovenije.
Za zavarovanca iz 10. člena tega zakona je dolžna prijavo v zavarovanje vložiti temeljna zadružna ali druga organizacija združenega dela v osmih dneh od pridobitve lastnosti združenega kmeta.
Zavarovanci iz 9. in 13. člena tega zakona vlagajo prijave v zavarovanje sami v skladu s predpisi o matični evidenci.
Prijave v zavarovanje po prejšnjih dveh odstavkih se vlagajo pri skupnosti, če se skupnost z drugo samoupravno interesno skupnostjo ali upravo za druž-" bene prihodke ne dogovori drugače.
l
95.	člen
Poleg podatkov, ki se zbirajo v matični evidenci na podlagi 10. člena zakona o matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se v skupnosti zbirajo za zavarovance s preostalo delovno zmožnostjo tudi podatki:
1. o nastopu prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, o izostankih in presledkih med prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo in razlogih zanje ter o dnevu končane prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije;
2. o nastopu ustreznega dela, o osebnem dohodku, koliko časa dnevno dela in koliko traja poln delovni čas, določen za delo, ki ga opravlja, o spremembah osebnega dohodka in delovnega časa, o prerazporeditvi na druga dela oziroma naloge, o izostankih z dela in
0	prenehanju delovnega razmerja;
:	3. o izplačanih nadomestilih in njihovi višini.
Podatke iz prejšnjega odstavka tega člena so dolžne sporočiti organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela, pri katerih so zava-jrovanci s preostalo delovno zmožnostjo v delovnem 'razmerju, v osmih dneh od nastopa okoliščin iz prejšnjega odstavka.
1	,	96. člen
Organizacije združenega • dela sporočajo podatke po predpisih o matični evidenci in po tem zakonu na obrazcih in po navodilih, ki jih določi skupnost.
97.	člen
Organizacije združenega dela, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, in kmetje so dolžni v osmih dneh obvestiti skupnost o vsaki spremembi, ki vpliva na uživanje pravic po tem zakonu.
98.	člen
Uživalec pravice mora v osmih dneh obvestiti skupnost o vsaki spremembi, ki vpliva na pravico, njen obseg ali izplačevanje.
99.	člen
Organi, pristojni za vodenje matičnih knjig, so dolžni v osmih dneh od dneva vpisa smrti v mrliško matično knjigo poslati skupnosti obvestilo o vpisu smrti, če je bil umrli uživalec pokojnine.
10.	poglavje
PRAVICE BORCEV NOV
100.	- člen
Določba 50. člena zveznega zakona velja tudi za osebe, ki so pridobile jugoslovansko državljanstvo g naturalizacijo.
101.	člen
Pri odmeri pokojnine borcem NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 se vzame najmanj tolikšna pokojninska osnova, ki ustreza poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v SR Sloveniji v zadnjem koledarskem letu pred uveljavitvijo pokojnine, povečanemu za 17,65 % (zajamčena pokojninska osnova).
Zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena tega zakona — borci NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943, imajo pravico do najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, če je njihova pokojnina nižja od te pokojnine.
102.	člen
Pokojnine borcev NOV z zajamčeno pokojninsko , osnovo se usklajujejo med letom ne glede na drugi odstavek 26. člena tega zakona, v začetku vsakega koledarskega leta pa se na novo odmerijo od osnove iz prvega odstavka 101. člena tega zakona.
*.	103. člen
Zavarovancu — borcu NOV pred 9. septembrom
oziroma do 13. oktobra 1943, ki po izpolnitvi po-
kojninske dobe 35 let (moški) oziroma 30 let (ženska) ostanejo še naprej v zavarovanju, ne da bi uveljavil pravico do pokojnine, oziroma zavarovancu, ki ponovno sklene delovno razmerje ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, se pokojnina poveča za vsako leto zavarovanja.po izpolnitvi pokojninske dobe 35 let (moški) oziroma 30 let (ženska) za odstotek. ki ga določi skupnost. Skupnost določi tudi naj-višji odstotek povečanja.
Četrti del
POKOJNINSKA DOBA
104.	člen
Poleg zavarovalne in. posebne dobe, določene z zveznim zakonom, se v pokojninsko dobo všteva tudi zavarovalna doba, določena s tem zakonom:
105.	člen
V zavarovalno dobo se všteva tudi čas, ko je- zavarovanec med trajanjem \delovnega razmerja:
1.	na neplačanem izrednem dopustu do 30 dni v posameznem koledarskem letu;
2.	na prestajanju zaporne kazni, ki ni daljša od 30 dni;
3.	v priporu, če ta ni vštet v kazen po 50. členu kazenskega zakona SFRJ;
4.	odstranjen z dela iz organizacije združenega dela.
Osnovo za plačilo, način obračunavanja in plačevanja prispevkov iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka določi skupnost.
106.	člen
Zavarovanec se lahko opredeli, da uveljavi pravico do starostne pokojnine tako, da se mu obdobja zavarovalne dobe, ki se štejejo s povečanjem, vštevajo v pokojninsko dobo v dejar^skem trajanju, v skladu s samoupravnim splošnim aktom skupnosti.
107.	člen
Pri uveljavitvi pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki gredo zavarovancu na podlagi pokojninske dobe, za katero bi moral sam plačati prispevek, se upošteva le pokojninska doba, za katero je plačan prispevek.
Skupnost s samoupravnim splošnim aktom lahko določi kriterije in, pogoje, pod katerimi se zavarovancem iz JO. in 11. člena tega zakona v primerih elementarnih nesreč odpisani ali zmanjšani prispevki štejejo za plačane.
ZAVAROVALCA DOBA, KI SE ŠTEJE S POVEČANJEM
108.	člen
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in skupnost sklenejo družbeni dogovor, s katerim se dogovorijo o ukrepih in dejavnostih v zvezi z deli oziroma nalogami, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
Dela oziroma naloge, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, postopek za njihovo določanje, stopnjo povečanja zavarovalne dobe na teh delih
oziroma nalogah ter obseg ustreznega znižanja starostne meje določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom.
109.	člen
Organizacije združehega dela s samoupravnimi splošnimi akti določijo način ih roke za odpravljanje posebne težavnosti dela in škodljivih vplivov ža zdravje delavcev, ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva delavcev, naloge v zvezi z obveznim strokovnim usposabljanjem delavcev na takšnih delih oziroma nalogah, način občasnega razporejanja delavcev s takšnih del oziroma nalog; prepoved dela prek polnega delovnega časa, dolžino delovnega časa, dnevno, tedensko in letno rekreacijo delavcev, stalno spremljanje delovnih razmer na takšnih delih oziroma nalogah ter obseg in način zagotavljanja sredstev za štetje zavarovalne dobe s povečanjem.
110.	člen/'
Preden skupnost določi, na katerih delih oziroma nalogah se zavarovalna doba šteje s povečanjem, mora dobiti strokovno mnenje specializiranih strokovnih in znanstvenih organizacij o nevarnostih in zdravja škodljivih vplivih na takih delih oziroma nalogah, o možnosti uvedbe varstvenih ukrepov za zmanjševanje zdravju škodljivih vplivov in rokih, v katerih je mogoče te ukrepe izvesti ter omejiti ali odpraviti posebno težavnost dela in zdravju škodljive vplive na takih delih oziroma nalogah.
Pred odločitvijo mora skupnost dobiti mnenje Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
111.	člen
Zavarovancem, ki z Osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost, kjer je delo posebno težko in zdravju škodljivo, in zavarovancem, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo dela oziroma naloge, na katerih po določeni starosti ne morejo uspešno opravljati svoje poklicne dejavnosti, se zavarovalna doba šteje s povečanjem na način, pod pogoji in po kriterijih kot zavarovancem — delavcem v združenem delu.
Peti del
ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV
112.	člen'
Sredstva za utesničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavljajo delavci V združenem delu, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z os.ebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, delovni ljudje, ki z ošebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oziroma z drugimi nosilci samostojnega osebnega dela, ter združeni iti drugi kmetje s prispevkom iz dohodka in s prispevkom iz osebnega dohodka.
Sredstva za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavljajo delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje, ki imajo dohodek od kmetijstva in niso zavarovanci iz 10. in 11. člena tega zakona, tud; s prispevkom iz dohodka od kmetijstva.
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti se v skladu z zakonom določijo viri in osnove za prispevke, način obračunavanja in plačevanja prispevkov ter njihova višina.
113.	člen
Če samoupravni sporazum ni sklenjen ah ga sklene le del udeležencev. Skupščina SR Slovenije določi stopnjo prispevkov za vse zavarovance ali le za tiste zavarovance, ki samoupravnega sporazuma niso s klenih.
114.	člen t
Zavezance za plačilo prispevkov, osnove za obračunavanje, višino in način plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posebnih primerih zavarovanja iz 16., 17. in 18. člena tega zakona določi skupnost s samoupravnim splošnim aktom, če to ni določeno s posebnim zakonom.
Zavezanec za plačilo prispevkov za zavarovance iz 14. člena tega zakona je pristojna skupnost za zaposlovanje.
115.	člen
Osnova za plačevanje prispevkov za zavarovance iz 9. člena tega zakona je njihov ugotovljeni osebni dohodek od opravljanja dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani.
Osnovo za plačevanje prispevkov za. zavarovance iz 9. člena tega zakona, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek, in za zavarovance iz 13. člena tega zakona določi skupnost.
Osnova iz prejšnjih dveh odstavkov ne more biti nižja bd zneska najiiižje pokojninske osnove.
116.	člen
• Osnove za plačevanje prispevkov za, zavarovance iz 10. ih 11. člena tega zakona, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek, določi skupnost.
Osnova za zavarovance iz prejšnjega odstavka ne more biti nižja od polovice zneska naj nižje pokojninske osnove.
117.	člen
Organizacije združenih kmetov in druge organizacije združenega dela, s katerimi združeni kmet proizvodno sodeluje, zagotavljajo del sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanja
Organizacije iz prejšnjega odstavka v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev določijo del sredstev za pokrivanje dela obveznosti za plačilo prispevkov.
Višina prispevka je odvisna od višine ustvarjenega dohodka, ki ga dosega kmet z združevanjem dela in sredstev, ter raste v skladu z rastjo tega dohodka.
113. člen
S prihodki skupnosti, ki se oblikujejo s prispevki delavcev in drugih delovnih ljudi, s povračili družbenopolitičnih skupnosti in drugimi prihodki, se krijejo:
1.	pokojnine in druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
2.	preživnine po zakonu o preživninskem varstvu kmetov;
3.	prispevki za zdravstveno varstvo uživalcev pokojnin in za otroško varstvo otrok uživalcev pokojnin, ki živijo v drugih republikah;
4.	izvajanje zavarovanja;
5.	druge z zakonom, statutom in drugimi akti skupnosti določene obveznosti.
Stoti del
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC IN SODNO VARSTVO
119.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja določijo zavarovanci s samoupravnim splošnim aktom skupnosti.
120.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja se začne na zahtevo zavarovanca, na predlog zdravnika, ki zavarovanca zdravi, ali na predlog konzilija zdravnikov.
121.	člen
Kadar je za ugotovitev pravic potrebno izvedensko jmnenje o invalidnosti, neposredni nevarnosti za invalidnost, o spremenjeni delovni zmožnosti in telesni okvari, dajo mnenje o tem invalidske komisije skupnosti ali drugi izvedenci, ki jih določi skupnost.
122.	člen
Na podlagi dokončnega posamičnega akta skupnosti o uveljavitvi pravice do razporeditve na drugo ustrezno delo, do dela z delovnim časom, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnosti ali do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije organizacije zdru-jženega dela oziroma nosilec samostojnega osebnega dela razporedi zavarovanca, ki je v delovnem razmerju, na ustrezno delo oziroma mu zagotovi prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo pod pogoji in na način, določen s isamoupravnim splošnim aktom organizacije oziroma s [kolektivno pogodbo.
123.	člen
Če udeleženec v postopku ni zadovoljen z dokončnim posamičnim aktom skupnosti, lahko v 30 dneh od vročitve akta uveljavlja sodno varstvo pravic pred posebnim sodiščem združenega dela.
Sedmi del SKUPNOST
124.	člen
Delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje ter delavci in delovni ljudje, ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s samoupravnim sporazumom oblikujejo samoupravno interesno skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Skupnost je ustanovljena in organizirana za območje SR Slovenije.
Dejavnost skupnosti je dejavnost posebnega družbenega pomena.
125.	člen
Zaradi izpolnjevanja svojih nalog v skladu s politiko socialne varnosti in zaradi sodelovanja pri oblikovanju te politike se skupnost povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v Skupnost socialnega varstva Slovenije.
126.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Postopek za izvolitev delegatov, sestava skupščine in drugih organov ter njihove naloge se določijo s sa-
moupravnim splošnim aktom skupnosti v skladu z zakonom.
127.	člen
Skupnost ima statut.
Statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti sprejme skupščina skupnosti.
Statut skupnosti začne veljati, ko ga potrdi Skupščina SR Slovenije.
128.	člen
Za samoupravno sodno varstvo pravic in reševanje sporov ustanovi skupnost posebno sodišče združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki v mejah z ustavo in zakonom določenih pristojnosti rešuje vse spore iz samoupravnih in družbenoekonomskih razmerij s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Osmi del
POVRNITEV POVZROČENE ŠKODE IN NEUPRAVIČENO PRIDOBLJENIH SREDSTEV SKUPNOSTI
129.	člen
"Skupnost ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovanca.
Za škodo, ki jo povzroči v primerih iz prejšnjega odstavka delavec pri delu ali v zvezi z delom, je odgovorna organizacija združenega dela oziroma druga pravna oseba ali nosilec samostojnega osebnega dela v skladu s 170. in 171. členom zakona o obligacijskih raz-. mer j ih.
Povrnitev povzročene škode iz prejšnjega odstavka ima skupnost pravico zahtevati tudi neposredno od delavca, ki je povzročil invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovanca s kaznivim dejanjem.
130.	člen
Skupnost ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od organizacije združenega dela ali nosilca samostojnega osebnega dela, če je zavarovančeva invalidnost, telesna okvara ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni ukrepi za ■varstvo pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost občanov.
Skupnost ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od organizacije združenega dela ali nosilca samostojnega osebnega dela tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom.
'	131. člen
Skupnost ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od organizacije združenega dela ali nosilca samostojnega osebnega dela:
1.	če je škoda nastala zato, ker ji organizacija združenega dela ali nosilec samostojnega osebnega dela nista dala podatkov oziroma sta dala neresnične podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pridobitev ati odmera pravice;
2.	če je škoda nastala zato, ker niso bile izpolnjene zakonite ali s pogodbo prevzete obveznosti v zvezi s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo ali zaposlitvijo invalida.
Skupnost ima pravico zEihtevati povrnitev povzročene škode od zavarovanca, ki je sam dolžan dajati podatke v zvezi z zavarovanjem, če je škoda nastala zato,
ker ni dal podatkov ali je dal neresnične podatke.
Za povrnitev skupnosti povzročene škode je solidarno odgovorna tudi oseba, ki je kot priča s pravnomočno odločbo obsojena za kaznivo dejanje krive izpovedbe, če je bilo na podlagi takšne izpovedbe komu priznano neko obdobje v pokojninsko dobo in je bila na podlagi tako priznanega obdobja uveljavljena pokojnina, do katere tisti, M jo je dobil, ni imel pravice, ali je bila uveljavljena večja pokojnina od tiste, do katere je imel pravico.
132.	člen
V primerih iz 129. in 131. člena tega zakona se šteje, da je imela skupnost škodo, ne glede na to, da so nevarnosti zajete z zavarovanjem po tem zakonu.
133.	člen
Pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode, povzročene skupnosti, se uporabljajo določila zakona o obligacijskih razmerjih.
134.	člen
Odškodnina, ki jo ima skupnost pravico zahtevati v primerih iz 129. do 131. Mena tega zakona, obsega nastale stroške in celotne zneske pokojnine oziroma denarnih nadomestil, ki jih izplačuje skupnost.
Kadar pomeni povzročena škoda obveznost skupnosti, da mora izplačevati pokojnino ali trajna denarna nadomestila, lahko skupnost zahteva odškodnino v enem samem skupnem znesku. Ta znesek obračuna tako, da ustreza priznani pokojnini oziroma denarnemu nadomestilu in poprečnemu trajanju uživanja pokojnine oziroma denarnega nadomestila, ne glede' na starost uživalca.
Pri ugotavljanju višine odškodnine po prejšnjih dveh odstavkih se upošteva dopolnjena pokojninska doba zavarovanca.
135.	člen
Če skupnost ugotovi, da je nastala škoda, zahteva od zavarovanca, organizacije združenega dela ali nosilca samostojnega osebnega dela, da jo povrne v določenem roku.
če škoda ni povrnjena v določenem roku, uveljavlja skupnost odškodninski zahtevek pred pristojnim sodiščem.
*	136. člen
Zavarovanec, ki mu je bil na račun skupnosti izplačan denarni znesek, do katerega ni imel pravice, mora vrniti prejeti znesek v skladu z določili zakona o obligacijskih razmerjih.
Terjatve iz prejšnjega odstavka zastarajo v treh letih od vsakokratnega izplačila posamičnega denarnega zneska.
137.	člen
Skupnost odgovarja za škodo, ki jo povzroči zavarovancu pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem woje dejavnosti, v skladu z določili zakona o obligacijskih razmerjih.
Deveti del
KAZENSKE DOLOČBE
138.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 din do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela:
1.	če ne prijavi v zavarovanje združenega kmeta
ali ne prijavi sprememb med zavarovanjem ali vloži prijavo po izteku predpisanega reka (drugi odstavek
94. člena in 97. člen);
2.	če ne vloži prijave o ponovni sklenitvi delovnega razmerja z uživalcem pokojnine ali jo vloži po izteku predpisanega roka (75. člen v zvezi s 97. členom);
3.	če ne sporoči v predpisanem roku skupnosti podatkov o zavarovancih s preostalo delovna zmožnostjo (95. člen);
4.	če zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo ne razporedi na drugo ustrezno delo ali mu ne zagotovi dda z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti (49. člen), oziroma mu ne zagotovi drugega ustreznega dela v skladu s 50. členom tega zakona;
5.	če zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo ne zagotovi prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije ter del oziroma nalog, ki jih bo opravljal po prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji (49. člen).
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
139.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje oseba, ki z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, samostojno opravlja dejavnost, če stori kakšen prekršek iz 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 138. člena tega zakona.
Deseti del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
140.	člen
Skupnost in organizacije združenega dela so dolžne uskladiti samoupravne splošne akte s tem zakonom do 31. decembra 1983.
Do 31. decembra 1983 se glede vprašanj, ki niso neposredno urejena z zveznim zakonom, uporabliajo predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so veljali do dneva uveljavitve tega zakona.
141.	člen
Uživalec pravic Iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uveljavljenih po predpisih in samoupravnih splošnih aktih skupnosti iz drugega odstavka 140. člena tega zakona, lahko zahteva, da se mu pravice določijo po tem zakonu in samoupravnih splošnih aktih, veljavnih od 1. januarja 1984, če je to'zanj ugodnejše.
Pravice, določene po prejšnjem odstavku, gredo uživalcu od 1. januarja 1984, če vloži zahtevo do 30. junija 1984, sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
142.	člen
Osebe, ki do 31. decembra 1983 izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po predpisih in samoupravnih splošnih aktih skupnosti iz drugega odstavka 140. člena tega zakona, lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih in samoupravnih splošnih aktih skupnosti, če vložijo zahtevo do 30. junija 1984. Ce vložijo zahtevo pozneje, se jim pravica ugotovi in določi po tem zakonu in samoupravnih splošnih aktih, veljavnih od 1. januarja 1984.
143.	Ben
Osebe, M po predpisih in samoupravnih splošnih aktih skupnosti, veljavnih do 30. junija 1983, niso pridobile pravic, ker niso izpolnjevale pogoja gostote zavarovalne dobe, lahko uveljavijo pravice po predpisih in samoupravnih splošnih aktih skupnosti iz drugega odstavka 140. člena tega zakona, če vložijo zahtevo do 30. junija 1984. Če vložijo zahtevo pozneje' se jim ugotovijo in določijo pravice po predpisih in samoupravnih splošnih aktih skupnosti, veljavnih od 1. januarja 1984.
144.	Ben
Osebe, ki po 1. januarju 1965 nimajo lastnosti zavarovanca, pridobijo pravico do starostne pokojnine pod pogoji, določenimi s tem zakonom, če so imele lastnost zavarovanca po 15. maju 1945.
Osebe iz prejšnjega odstavka, ki so postale invalidi po J5. maju 1945, pridobijo pravice po tem zakonu, če so na dan nastanka invalidnosti izpolnjevale v tem zakonu predpisane pogoje.
Družinski člani oseb iz prejšnjih dveh odstavkov pridobijo pravico do družinske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje po tem zakonu.
Osebam iz prvega in drugega odstavka se odmeri pokojnina od pokojninske osnove, določene po 22. členu tega zakona.
145.	člen
Uživalec družinske pokojnine — otrok brez obeh roditeljev, Id je uveljavil pravico do družinske pokojnine po predpisih in samoupravnih splošnih aktih skupnosti iz drugega odstavka 140. člena tega zakona, lahko uveljavi družinsko pokojnino pod pogoji iz 67. člena tega zakona.
Pravica do družinske pokojninecmu gre od 1. januarja 1984, če vloži zahtevo do 30. junija 1984, sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.'
146.	člen
Vdova, ki je pridobila pravico do družinske pokojnine po predpisih in samoupravnih splošnih aktih skupnosti iz drugega odstavka 140. člena tega zakona ob pogojih, določenih v 2. in 3. točki prvega odstavka 63. člena tega zakona, obdrži to pravico ne glede na navedene pogoje, če med uživanjem pravice dopolni starost 45 let. Če ji pravica preneha zaradi prenehanja navedenih pogojev pred to starostjo, toda po dopolnjenem 40. letu, jo znova pridobi, ko dopolni 45 let starosti.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za vdovo zavarovanca, ki je umrl do 31. decembra 1983, če pridobi pravico do družinske pokojnine po 2. in 3. točki prvega odstavka 63. člena tega zakona zaradi popolne nezmožnosti za delo, ki je nastala v enem letu po zavarovančevi smrti, ali ob rojstvu zavarovančevega otroka, ki ga je rodila po zavarovančevi smrti.
Vdova, ki po predpisih in samoupravnih splošnih aktih iz drugega odstavka 140. člena tega zakona ni pridobila pravice do družinske pokojnine, ker do zavarovančeve smrti ni dopolnila 45 let starosti, pridobi to pravico ko dopolni navedeno starost, če je do zavarovančeve smrti dopolnila starost 40 let.
147.	člen
Ne glede na pogoje, določene v 1. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 63. člena tega zakona, pridobi vdova, ki ob zavarovančevi smrti nima lastnosti zavarovanke, pravico do družinske pokojnine:
—	če je do zavarovančeve smrti dopolnila starost 45 let;
—	če do zavarovančeve smrti ni dopolnila 45 let, dopolnila pa je 40 iet, ko dopolni 45 let starosti.
Vdova iz prejšnjega odstavka, ki je pridobila pravico do družinske pokojnine po 2. ali 3. točki prvega odstavka 63. člena tega zakona, obdrži to. pravico ne glede na navedene pogoje, če med uživanjem pravice dopolni starost 45 let Če ji pravica preneha zaradi prenehanja navedenih pogojev pred to starostjo, toda po dopolnjenem 40. letu, jo znova pridobi, ko dopolni 45 let starosti.
Določbe prejšnjih dveh odstavkov veljajo tudi za vdovo, ki ima ob zavarovančevi smrti lastnost zavarovanke, če je do 31. decembra 1983 dopolnila starost 40 let.
148.	člen
Zavarovancu, ki po 1. januarju 1966 ni imel najmanj enega leta zavarovanja, iz katerega se vzamejo osebni dohodki za izračun pokojninske osnove, se starostna pokojnina odmeri od pokojninske osnove, ki jo določi skupnost.
149.	člen
Uporabo določbe 26. člena tega zakona bo skupnost zagotovila v skladu z družbenim dogovorom in materialnimi možnostmi do 31. decembra 1986.
150.	člen
Uživalcem pravic, 'uveljavljenih do 31. decembra
1983	po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30-1363/79 in 1-15/82), se od 1. januarja 1984 zagotavljajo te pravice v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v obsegu, določenena v drugem in tretjem odstavku tega člena, in ob pogojih za uživanje pravic, ki jih določa ta zakon.
Uživalcem starostne ali družinske pokojnine iz prejšnjega odstavka se v letu 1984 izplačuje pokojnina v-višini 50 %> mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov iz leta 1983, od 1. januarja 1985 pa v višini najmanj 50 %> zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo iz preteklega leta.
Uživalcem pokojnine iz prvega odstavka — kmetom borcem NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 ali njihovim zakoncem se od 1. januarja
1984	izplačuje pokojnina v višini najnižje pokojnine za
polno pokojninsko dobo.	\
151.	člen
Kmetje — zavarovanci in upravičenci do družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, ki dp 3.1. decerpbra 1983 izpolnijo pogoje za pridobitev pravic po navedenem zakonu, lahko uveljavijo te pravice po 1. januarju 1984 v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Pravice jim gredo od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in šest mesecev za nazaj.
Uživalcem pravic iz prejšnjega odstavka se od
1.	januarja 1984 zagotavljajo te pravice v obsegu in ob pogojih, določenih v 150. členu tega zakona.
152.	člen
Po smrti uživalca starostne pokojnine iz 150. ali 151. člena tega zakona, ki je uveljavil pravico do pokojnine kot zavarovanec iz šestega'odstavka 17. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov, pridobi njegov zakonec pravico do dnteinske pokojnine ob pogojih iz 22. člena navedenega zakona.
Pu smrti uživalca starostne pokojnine iz 198. aH
151. člena tega zakona, ki je kot kmet-borec NOV pred
9.	septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 uveljavil pravico do varstvenega dodatka k pokojnini, pridobi pravico do najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo njegov zakonec, ki je uživalec starostne pokojnine iz 150. ali 151. člena tega zakona, čeprav sam ni borec NOV.
153.	člen
Kmetje — zavarovanci po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, Id do 31. decembra 1983 dopolnijo 60 let starosti, se Ighko opredelijo, da nadaljujejo zavarovanje po navedenem zakonu in se n c zavarujejo po
10.	in 11. členu tega zakopa.
Starostno zavarovanje kmetov po prejšnjem odstavku se od 1. januarja 1984 izvaja v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
154.	člen
Za starostno zavarovanje kmetov po 153. členu tega zakona se od 1. januarja 1984 uporabljajo naslednje določbe zakona u starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30-1363/79 in 1-15/82): 2.. 8., 9., 16. in 17. čleh; 1. do 3. točka prvega odstavka 18. člena; 19.,
20.,	22., 25, 26. in 27. člen; prvi odstavek 29. člena ter
32.,	33. in 34. člen, kolikor se nanašajo na prispevek kmeta-zavarovanca iz prvega odstavka 29. člena; 35., 37. in 38. člen; prvi in drugi odstavek 39. člena; prvi odstavek 44. člena ter 45.. 60. in 62. člen.
Pri uporabi določb prvpga in druggga odstavka 39. člena, prvega odstavka 44. člena in 45. člepa payedp-nega zakona se ne ugpt?,yl;a socialna ogroženost kme-ta-borca NOV oziroma. njsgpvcga zakonca.
Pravice, ki jih uveljavijo kmetje-zavarovanci in upravičenci do družinske pokojnine po prejšnjih dveh odstavkih, se zagotavljajo v obsegu in ob pogojih za uživanje pravjc dolcčepih v 150. členu tega zakona.
155.	člen
Pravico do starostne pokojnine po 154 členu tega zakona pridobi tudi kmet-zavarpvanec iz prvega odstavka	člena tega zakona, ki pred dopolnitvijo
predpisane starosti izroči kmetijo zavarovancu iz 10. ali 11. člena tega zakona ali osebi, ki s prevzemom kmetije postane zavarovanec po 10.■ ali 11. členu lega zakona.
156.	člen
Zavarovancu iz 10. ali 11. člena tega zakona, ki mu je bil priznan status kmeta borca NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13 oi- iobra 1943 po 60. členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov, "se ta status prizna tudi po tem zakonu s tem, da se mu v pokojninsko dobo šteje kot posebna doba v dvojnem trajanju čas od 8. septembra 1943 oziroma od 13. oktobra 1943 do 15. maja 1945, če iz odločbe ali sklepa, s katerim mu je bil priznan status krpsta-borca NOV, ali iz druge listine pričetek udeležbe v NOV ni razviden.
157.	člen
Zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člepa tega zakopa ne rporejo pridobiti pravje na podlagi invalidnosti, nastale prpd vključitvijo v zavarovanje po teto zakonp.
158.	člea
V	zavarovalno dobo se všteva tudi čas, prebit v delovnem razmerju do 31. decembra 1957 pred dopolnjenim 15. letom starosti, v katerem je bila oseba pokojninsko in invalidsko zavarovana.
159.	člen
V	pokojninsko dobo se všteva zavarovancem kot zavarovalna doba tudi čps opravljanja samostojne dejavnosti v SR Sloveniji iz 9., 10. in 11. člena tega zakona pred uvedbo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če plačajo prispevek za kritje obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Če je skupaj z nosilcem samostojne gospodarske ali kmetijske dejavnosti opravljal takšno samostojno dejavnost tudi njegov zakonec, otrok ali drug družinski član, se mu čas opravljanja takšne dejavnosti pred uvedbo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja všteva v pokojninsko dobo pod pogoji iz prejšnjega odstavka.
160.	člen
V	pokojninsko dobo se zavarovancem kot zavarovalna doba všteva tudi čas opravljanja del pri sečnji, obdelavi in spravilu lesa od 15. maja 1945 do 31. decembra 1972, če so kasneje v gozdni organizaciji združenega dela sklenili delovno razmerje in če so za kritje obveznosti, nastalih z vštevanjem, plačani prispevki v obsegu in na način, kot ga določi skupnost
161.	člen
. Osebam s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, ki so po .15. maju 1945 opravljale športno dejavnost v lastnosti vrhunskega športnika, se ta čas všteva v zavaro-i no dobo, čc plačajo prispevek za ^kritje obveznosti iz pvko.itonskega in invalidskega zavarovanja.
Lastnost in trajanje lastnosti vrhunskega športnika iz prejšnjega odstavka ugotavlja Telesnokulturna skupnost Slovenije.
162.	člen
Vštevanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v zavarovalno dobo po 159. členu tgga zakona zavarovanci lahko uveljavijo do 31. decembra 1988.
Vštevanje ga$č) opravljanja drugih dejavnosti v zavarovalna dfibp po 159. fio 16j. člepu tega zakona zavarovanci lahko uveljavijo do 31. decembra 1986.
163.	člen
Natančnejše pogoje za vštevanje časa prpd uvedbo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 159.. 160. m 161. člepu tega zakona, višino, način ter roke za plačilo prispevkov določi skupnost.
164.	člen
V	pokojninsko dobo se osebam, ki so bile zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov, kot zavarovalna dpba všteva tudi Čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov pp zakonu Q starostnem zavarovanju kmetov, za katSl"eS9 sq bili plačani prispevki oziroma so bili prispevki zm9njšani ali oproščeni v skladu s predpisi, veljavnimi do 31. depembra 1983.
165.	člen
V	pokojninsko dobo se zavarovancu iz 10. in 11. člena tega zakona — prevzemniku kmečkega gospodarstva kot zavarovalna doba všteva tudi Čas opravljanja kmetijske de.iavnpsti kot edinega ali glavnega poklica, vendar največ od 1. januarja 1972.
nadzorstvo«, ter prostor za navedbo področja inšpekcijskega nadzorstva in območja, nh katerem inšpektor opravlja nadzorstvo. Spodaj je prostor za navedbo kraja in datuma izdaje izkaznice, za odtis uradnega pečata in podpis osebe, ki je pooblaščena za izdajo inšpektorske izkaznice.
Na zadnji strani je prostor za vpis sprememb.
Na obrazcu inšpektorske izkaznice, ki se izda inšpektorju v organu, ki opravlja inšpekcijsko nadzorstvo na območju, na katerem šta italijanski oziroma madžarski jezik enakopravna s slovenskim jezikom, je besedilo natisnjeno v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
3.	člen
Inšpektorska izkazhica se izda delavcu na podlagi odločbe o imenovanju za inšpektorja.
Inšpektorsko izkaznico izda:
—	glavnemu republiškemu inšpektorju — funkcionar, M vodi republiški upravni organ, v katerega sestavi je republiški inšpektorat;
—	republiškemu inšpektorju — glavni republiški inšpektor;
—	funkcionarju, ki tudi občinski Inšpekcijski organ — predsednik izvršnega sveta skupščine občine;
—	občinskemu inšpektorju — funkcionar, ki vodi občinski inšpekcijski organ;
—	funkcionarju, ki vodi medobčinski inšpekcijski organ — predsednik izvršnega sveta skupščine občine, v kateri je sedež medobčinskega inšpekcijskega organa, če z aktom o ustanovitvi medobčinskega inšpekcijskega organa ni drugače določeno;
—	medobčinskemu inšpektorju — funkcionar, ki vodi medobčinski inšpekcijski organ.
4.	člen
Obrazce inšpektorske izkaznice hrani Republiški sekretariat za pravosodje in upravo in jih izroča proti potrdilu in plačilu stroškov organu^ ki je pristojen za izdajo izkaznic.
Republiški sekretariat za pravosodje in upravo vodi evidenco o vseh natisnjenih in izročenih inšpektorskih izkaznicah.
5.	člen
Evidenco o inšpektorskih izkaznicah vodi ustrezni inšpekcijski drgari. V evidenco sč' vpišejo naslednji podatki: priimek ih ime inšpektorja, ki mu je izkaznica izdana, številka izkaznice in datum izdaje izkaznice.
6.	člen
Če inšpektor izgubi inšpektorsko izkaznico ali kako drugače ostane brez nje, mora tb takoj, najpozneje pa v treh dneh od dneva, ko jo pogreši, sporočiti funkcionarju, ki vodi inšpekcijski organ, oziroma organu, ki je izdal inšpektorsko izkaznico.
Izgubljena, uničena ali kako drugače pogrešana izkaznica se prekliče v Uradnem listu' SRS in na tej podlagi izda nova izkaznica.
7.	člen
Inšpektor, ki po preteku časa, za katerega je bil imenovan, ni ponovno imenovan, ali ki je razrešen pred pretekom tega časa, mora v treh dneh vrniti inšpektorsko izkaznico organu, ki jo je izdal
8.	člen
Inšpektorske izkaznice, izdane po prejšnjih predpisih, je treba najpozneje do 31. decembra 1983 za-
menjati z inšpektorskimi izkaznicami, ki jih določa to navodilo.
9.	člen
Ob prejemu inšpektorske izkaznice,' izdane po tem navodilu, mora inšpektor vrniti izkaznico, ki .je bila izdana po prejšnjih predpisih.
10.	člen
Z dnem, ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o inšpektorski legitimaciji (Uradni list SRS, št. 12/75).
11.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 081-12/83
Ljubljana, dne 29. julija 1983.
Republiška sekretarka za pravosodje in upravo Kristina Kobal 1. r.
(Zadnja stran)	(Prva stran)
Spremembe:			Grb Socialistinča republika Slovenija
!	INSPEkTOKSKA IZKAZNICA
(Prva notranja strkn)	(Druga notranja stran)
naziv organa (fotografija 3 X 3,5 cm) ime in priimek	Na podlagi 66. člena zakona o sistemu državne uprave in 6 Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, St. 24/79 in 12/02) ima imetnik te. izkaznice pravico iri dolžnost opravljati v skladu z zakonom inšpekcijsko
	
podpis	področju
Štev.:	območju
	M. P.
	Kraj, datum	Podpis
1187.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispeYkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83, 12/83, 13/83, 14/83, 15/83, 16/83, 17/83, 18/83, 19/83, 20/83, 21/83, 22/83, 24/83, 25/83 in 26/83)
I. V tabeli 1 »Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona se
—	v stolpcu 8 stopnja 2,14 nadomesti s stopnjo
1,87
—	v stolpcu 9 stopnja 0,97 nadomesti s stopnjo
0,90
—	v stolpcu 10 stopnja 5,81 nadomesti s stopnjo
5,90
—	v stolpcu 14 stopnja 0,65 nadomesti s stopnjo
0,79
—	v stolpcu 17 stopnja 12,76 nadomesti s stopnjo 12,72
—	v stolpcu 18 stopnja 28,28 nadomesti s stopnjo 28,17
2.	Pr: zaporedni številki 9 občina Grosuplje se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,16 nadomesti s stopnjo
I,	07
—	v stolpcu 9 stopnja' 0,76 nadomesti s stopnjo
0,63
—	v stolpcu 10 stopnja 5,92 nadomesti s stopnjo
5,63
—	v stolpcu 12 stopnja 0,43 nadomesti s stopnjo
■^38
—	v stolpcu 13 stopnja 0,22 nadomesti s stopnjo
Jtl9
—	v stolpcu 14 stopnja 0,67 nadomesti s stopnjo
0,76
—	v stolpcu 17 stopnja 11,90 nadomesti s stopnjo
II,	53.
—	v stolpcu 18 stopnja 27,43 nadomesti s stopnjo 27,02
3.	Pri zaporedni številki 10 občina Hrastnik se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,26 nadomesti s stopnjo
1,18
—	v stolpcu 9 stopnja 0,95 nadomesti s stopnjo
0,80
—	v stolpcu 13 stopnja 0,407 nadomesti s stopnjo
0,40
—	v stolpcu 14 stopnja 0,79 nadomesti s stopnjo
0,73
—	v., stolpcu 17 stopnja 12,797 nadomesti s stopnjo 12,65
—	v stolpcu 18 stopnja 28,867 nadomesti s stopnjo 28,57
4.	Pri zaporedni številki 11 občina Idrija se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,15 nadomesti s stopnjo
0,80
—	v stolpcu 12 stopnja 0,68 nadomesti s stopnjo
0,63
—	v stolpcu 13 stopnja 0,56 nadomesti s stopnjo
0,28
—	v stolpcu 14 stopnja 1,09 nadomesti s stopnjo
1,12
—	v stolpcu 17 stopnja 13,13 nadomesti s stopnjo 12,48
— v stolpcu 18 stopnja 28,99 nadomesti s stopnjo 28,34
5.	Pri zaporedni številki 15 občina Kamnik se:
—	v stolpcu 8 stopnja
1,06
—	v stolpcu 9 stopnja
0,97
—	v stolpcu 10 stopnja
4,69
. — v stolpcu 12 stopnja 0,50
—	v stolpcu 13 stopnja
0,50
—	v stolpcu 14 stopnja
0,57
—	v stolpcu 17 stopnja 10,82
—	v stolpcu 18 stopnja 26,99
6.	Pri zaporedni številki
—	v stolpcu 8 stopnja
1,52
—	v stolpcu 9 stopnja
1,07
—	v stolpcu 10 stopnja
6,01
■	— v stolpcu 12 stopnja
0,30
—	v stolpcu 13 stopnja
0,37
—	v stolpcu 14 stopnja
1,55
—	v stolpcu 15 stopnja
1.29
—	v stolpcu 17 stopnja 13,45
—	v stolpcu 18 stopnja 30,93
7.	Pri zaporedni številki
—	v stolpcu 8 stopnja
1,32
—	v stolpcu 9 stopnja
0,82
—	v stolpcu 10 stopnja
6,12 '
—	v stolpcu 12 stopnja
0,32
—	v stolpcu 13 stopnja
0,20
—	v stolpcu 14 stopnja
0,95
—	v stolpcu 15 stopnja
0,96
—	v stolpcu 17 stopnja 12,51
—	v stolpcu 18 stopnja 27,95
1,20 nadomesti s stopnjo
1.03	nadomesti s stopnjo 5,41 nadomesti s stopnjo 0,54 nadomesti s! stopnjo 0,57 nadomesti s stopnjo 0,61 nadomesti s stopnjo 11,83 nadomesti s stopnjo 28,06 nadomesti s stopnjo
19 občina Krško se:
1.04	nadomesti s stopnjo
1,32 nadomesti s stopnjo
6.40	nadomesti s stopnjo 0,57 nadomesti s stopnjo 0,38 nadomesti s stopnjo
1.41	nadomesti s stopnjo
1,77 nadomesti s stopnjo
13,40 nadomesti s stopnjo
30,15 nadomesti s stopnjo
29 občina Ljutomer se: 1,50 nadomesti s stopnjo
0,95 nadomesti s stopnjo
6,35 nadomesti s stopnjo
0,34 nadomesti s stopnjo
0,22 nadomesti s stopnjo
1,04 nadomesti s stopnjo
0,70 nadomesti s stopeje
13,05 nadomesti s stopnjo
28,36 nadomesti s stopnje
8.	Pri zaporedni številki 33 občina Mozirje se:
—	v stolpcu 8 stopnja 0,84 nadomesti s stopnjo
0,70
— v stolpcu 9 stopnja 1,31 nadomesti s stopnje
1,34
—	v stolpcu 10 stopnja 5,83 nadomesti s stopnje
5,14
'— v stolpcu 12 stopnja 0,34 nadomesti s stopnjo 0,35
—	v stolpcu 13 stopnja 0,29 nadomesti s stopnjo
—	v stolpcu 14 stopnja 1,22 nadomesti s stopnjo
1,00
—	v stolpcu 15 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo
0,90
—	v stolpcu 17 stopnja 12,13 nadomesti s stopnjo 11,08
—	v stolpcu 18 stopnja 28,09 nadomesti s stopnjo 26,97
g. Pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,54 nadomesti s stopnjo
I,	24
—	v stolpcu 9 stopnja 0,95 nadomesti s stopnjo
0,92
—	v stolpcu 10 stopnja 4,87 nadomesti s stopnjo
4,83
—	v stolpcu 12 stopnja 0,39 nadomesti s stopnjo
0,40
—	v stolpcu 13 stopnja 0,317 nadomesti s stopnjo
0,31
—	v stolpcu 14 stopnja 0,98 nadomesti s stopnjo
0,96
—	v stolpcu 17 stopnja 11,697 nadomesti s stopnjo
II,	34
—	v stolpcu 18 stopnja 27,477 nadomesti s stopnjo 27,09
10.	Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,59 nadomesti s stopnjo
1,34
—	v stolpcu 10 stopnja 5,61 nadomesti s stopnjo
4,79
—	v stolpcu 12 stopnja 0,71 nadomesti s stopnjo
0,64
—	v stolpcu 13* stopnja 0,577 nadomesti s stopnjo
0,54
—	v stolpcu 14 stopnja 1,16 nadomesti s stopnjo
1,13
—	v stolpcu 15 stopnja 1,26 nadomesti s stopnjo
I,	17
—	v stolpcu 17 stopnja 13,347 nadomesti s stopnjo 12,14
—	v stolpcu 18 stopnja 29,187 nadomesti s stopnjo 27,89
11.	Pri zaporedni številki 59 občina Zagorje se:
—	v stolpcu 8 stopnja 0,98 nadomesti s stopnjo
0,96
—	v stolpcu 9 stopnja 0,94 nadomesti s stopnjo
0,90
—	v stolpcu 12 stopnja 0.54 nadomesti s stopnjo
0,51
—	v stolpcu 13 stopnja 0,33 nadomesti s stopnjo
0,30
—	v stolpcu 14 stopnja 0,95 nadomesti s stopnjo
0,78
—	v stolpcu 17 stopnja 11,48 nadomesti s stopnjo
II,	23
—	v stolpcu 18 stopnja 27,88 nadomesti s stopnjo 27,59
II. V tabeli pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona se:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,70 nadomesti s stopnjo
9,72
—	v stolpcu 4 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo
0,28
2.	Pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,19 nadomesti s stopnjo
3.	Pri zaporedni številki 11 občina Idrija se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo
0,23
4.	Pri zaporedni številki 15 občina Kamnik se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,23 nadomesti s stopnjo
0,22
5.	Pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota se:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,66 nadomesti s stopnjo
8,71
—	v stolpcu 4 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo
0,27
6.	Pri zaporedni številki 59 občina Zagorje se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,32 nadomesti s stopnjo
0,25
Pri zaporedni številki 29 občina Ljutomer se:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,83 nadomesti s stopnjo
9,09
—	v stolpcu 4 stopnja 0,29 nadomesti s stopnjo
0,27
Pri zaporedni številki 33 občina Mozirje se:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,47 nadomesti s stopnjo
8,08
Pri zaporedni številki 10 občina Hrastnik se:
—	v stolpcu 3 stopnja 11,12 nadomesti s stopnjo 10,78
III.	V tabeli pod B 6) »Stopnja prispevka iz dohodka« se:
—	pri zaporedni številki 15 občina Kamnik v stolpcu 3 stopnja 0,06 nadomesti s stopnjo 0,15
—	pri zaporedni številki 59 občina Zagorje se stopnja 0,08 nadomesti s stopnjo 0,06.
Pri zaporedni številki 19 občina Krško se stopnja 0,07 nadomesti s stopnjo 0,05.
Pri zaporedni številki 33 občina Mozirje se stopnja 0,07 nadomesti s stopnjo 0,13.
IV.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 28. julija 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1188.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82, 71/82, 77/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbo o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju druž-

benih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83, 12/83, 13/83, 14/83,	15/83, 16/83,	17/83, 18/83, 19/83, 20/83,
21/83, 22/83, 24/83, 25/83 in 26/83) se stopnje v tabeli 2 v stolpcih pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) jpri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi stopnjami:
—	pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona se stopnja 12,76 nadomesti s stopnjo 12,72
—	pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje se stopnja 11,90 nadomesti s stopnjo 11,53
—	pri zaporedni številki 11 občina Idrija se stopnja 13,13 nadomesti s stopnjo 12,48
—	pri zaporedni številki 1E? občina Kamnik se stopnja 11,83 nadomesti s stopnjo 10,82
—	pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota se stopnja 11,697 nadomesti s stopnjo 11,34
—	pri zaporedni številki 45 občina Sevnica se stopnja 13,347 nadomesti s stopnjo 12,14
—	pri zaporedni številki 59 občina Zagorje se stopnja 11,48 nadomesti s stopnjo 11,23
—	pri zaporedni številki 10 občina Hrastnik se stopnja 12,797 nadomesti s stopnjo 12,65
—	pri zaporedni številki 19 občina Krško se stopnja 13,40 nadomesti s stopnjo 13,45
—	pri zaporedni številki 29 občina Ljutomer se stopnja 13,05 nadomesti s stopnjo 12.51
—	pri zaporedni številki 33 občina Mozirje se stopnja 12,13 nadomesti s stopnjo 11,08.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 28. julija 1983.
Direktor
Republiške uprave za družben^ prihodke
Tone Pengov 1. r.
1189.
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije je na svoji 1. redni seji dne 31. marca 1983 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije (Uradni list SRS. št. 24/83)
Na podlagi podpisanih pristopnih izjav občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za ceste je ugotovljeno, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije v smislu 45. člena tega samoupravnega sporazuma sklenjen, in da je Samoupravna interesna skupnost za ceste Slovenije ustanovljena.
Predsednik
skupščine Skupnosti za ceste Slovenije
Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
1190.
Na podlagi 7 alinee 19. člena zakona1 o cestah (Uradni list SRS št. 38/81) in 7. točke 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije je skupščina Skupnosti za ceste Slovenije na ločenih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 30. junija 1983 sprejela
SKLEP
o kriterijih in merilih za posebno povračilo (cestnino)
1
S tem sklepom se določajo kriteriji in merila za posebno povračilo (v nadaljnjem besedilu: »cestnina«), ki se plačuje za uporabo avtomobilskih cest.
2
Merilo za določitev višine cestnine je vrsta vozila.
Vrste vozil so naslednje:
—	motorna kolesa,
—	osebni avtomobili,
—	kombinirana vozila,
—	tovorna vozila,
—	bivalni avtomobili,
—	avtobusi.
3
Merila za opredelitev osnov iz 2. točke tega sklepa so:
—	za vozila iz prve alinee z delovno prostornino motorja nad 150 cm3 se višina cestnine določi v enotnem znesku;
—	za vozila Iz druge alinee se višina cestnine določi v enotnem znesku glede na to, ali ima vozilo priklopno vozilo ali ne;
—	za vozila iz tretje alinee se višina cestnine določi v enotnem znesku glede na to ali vozilo služi za prevoz oseb ali prevoz tovora;
—	za vozila Iz četrte alinee se višina cestnine določi na število osi;
—	za vozila iz pete alinee se višina cestnine določi v enotnem znesku;
—	za vozila iz šeste alinee se višina cestnine določi v enotnem znesku.
4
Posamezne vrste vozil iz 2. točke tega sklepa se glede na merila iz 3. točke tega sklepa razporejajo v cestninske razrede, v okviru katerih se določa enaka višina cestnine.
5
Cestnine ne plačujejo:
—	vozila cestno-vzdrževalne službe,
—	vozila milice s posebno registrsko oznako,
—	vozila jugoslovanske ljudske armade s posebno registrsko oznako,
—	vozila prve pomoči.
—	vozila gasilske službe,
—	vozila s spremstvom v smislu 119. člena zakona o temeljih varnosti cestnega promet-
6
Na podlagi tega sklepa sprejme skupščina skupnosti za ceste sklep o odsekih, za katere se plačuje cestnina ter o višini m načinu plačevanja cestnine.
7
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Skupnosti za ceste Slovenije
Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
1191.
Na podlagi 8.. alinee 19. člena zakona o cestah (Uradni list SR Slovenije, št. 38/81) in 8. točke 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti'za ceste Slovenije je skupščina Skupnosti za ceste Slovenije na ločenih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 30. junija 1983 sprejela
SKLEP
e določitvi višine in načina plačevanja cestnine
Vstopna postaja 01 Ljubljana—zahod
Izstopna postaja		razredjdinarjev			
	1	2	3	4	8
Vrhnika	16	24	40	78	
Logatec	27	40	68	130	
Unec	40	59	100	190	
Postojna	55	80	137	260	—
Razdrto	68	100	170	326	—
1
Višina in način plačevanja cestnine se določata na podlagi kriterijev in meril, sprejetih v sklepu o kriterijih in merilih za posebno povračilo (v nadaljnjem besedilu »cestnina«).
2
Cestnina se plačuje za uporabo naslednjih cest:
—	avtomobilska cesta Ljubljana zahod—Postojna— Razdrto,
—	avtomobilska cesta (polovična) Hoče—-Arja vas.
3
Cestnina na cestnem odseku Ljubljana zahod—Postojna—Razdrto znaša' 1,30 din na kilometer za motorna vozila I. cestninskega razreda. Cestnina na cestnem odseku Hoče—Arja vas znaša 0,90 din na kilometer za motorna vozila I. cestninskega razreda.
Cestnina iz prvega odstavka je osnova za določitev višine za posamezne cestninske razrede.
Cestnina za motorna vozila posameznih cestnin-
skih razredov znaša:	^
—	za motoma kolesa z delovno prostorni- obnove no motorja nad 150 cm5 * * 8,
osebne avtomobile brez priklopnega vozila ta kombinirana vozila namenjena izključno ra prevoz oseb	100
—	za tovorna vozila na dve osi, osebne avtomobile s priklopnimi vozili, kombinirana vodla, namenjena izključno za prevoz tovora
ki bivalne avtomobile	MS
—	za avtobuse m tovorna vozila z ali brez priklopnega vozila na skupno 3 do 5 osi 250
—	za tonoma vozila z ali brez priklopnega vozila na skupno 6 ali več osi	468
Na teh osnovah se določi znesek cestnine za posamezne cestninske razrede na posamemih odsekih avtocest pri čemer se znesek cestnine praviloma zaokrožuje navzgor na dinarske vrednosti.
Ti zneski so podani v ceniku, ki je priloga tega sklepa.
4
Cestnino plača uporabnik ceste na izstopni postaji ina osnovi dokumenta, ki ga prejme na vstopni cestninski postaji.
Za plačevanje cestnine je mogoče uporabiti tudi abonentske bone, ki jih uporabnik ceste kopi vnaprej pri Podjetju za vzdrževanje avtoceste.
Vstopna postaja 02 Vrhnika
razred/dinarjev
postaja	1	2	3	4	5
Ljubi j ana—zahod	16	24	40	78	
Logatec	11	16	27	52	—
Unec	25	35	60	116	. —
Postojna	39	56	97	185	—
Razdrto	52	75	130	248	—
Vstopna postaja 03 Logatec					
Izstopna postaja		razred/dinarj ev			
	1	2	3	4	5
Ljubljana—zahod	27	40	68	130	—
Vrhnika	11	16	27	52	—
Unec	14	20	34	64	—
Postojna	28	40	70	134	—e
Razdrto	40	60	102	197			
Vstopna postaja 04 Unec					
Izstopna postaja		razred/'d inarj ev			
	1	2	3	4	8
Ljubljana—zahod	40	59	100	190	—
Vrhnika	25	35	60	116	—
Logatec	14	20	34	64	—
Postojna	15	21	37	70	. —
Razdrto	28	40	69	133	•:—
Vstopna postaja 05 Postojna					
Izstopna postaja		razred/dinarjev			
	1	2	3	4	5
Ljubljana—zahod	55	80	137	260	—
Vrhnika	39	56	97	185	—
Logatec	28	40	70	134	
Unec	15	21	37	70	—
Razdrto	13	19	33	63	—
Vstopna postaja 06 Razdrto
5
Ta sklep sprejme skupščina Skupnosti za ceste Slovenije in da nanj soglasje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem hstu SRS.
Predsednik
skupščine Skupnosti za ceste Slovenije
Andrej Levičnih, dipL oec. K c.
		razred/dinarjev			
	1	2	3	4	5
Ljubljana—zahod	68	100	170	326	
Vrhnika	52	75	130	248	—
Logatec	40	60	102	197	—
Unec	28	40	69	133	—
Postojna	13	19	33	63	—
Vstopna postaja 37 Hoče
Izstopna	______________razred; dinarjev
postaja	1	2	3	4	5
Fram	5	7	12	22	
Slovenska Bistrica	14	20	33	64	—
Slovenske Konjice	22	30	54	103	—
Dramlje	32	45	78	150	—
Celje	39	57	98	187	—
Arja vas	45	65	113	216	—
Vstopna postaja 36 Fram					
Izstopna		razred/dinarj ev			
postaja	1	2	3	4	5
Hoče	5	7	12	22	
Slovenska Bistrica	9	13	22	- 42	—
Slovenske Konjice	17	25	43	80	—
Dramlje	27	39	67	128	—
Celje	35	50	87	166	—
Arja vas	40	59	100	195	■ —
Vstopna postaja 35 Slovenska Bistrica Izstopna	______________razred/dinarjev
postaja	1	2	3	4	5
Hoče	14	20	33	64	
Fram	9	13	22	42		
Slovenske Konjice	9	12	21	39	—
Dramlje	18	27	45	87	—
Celje	26	38	65	124	—
Arja vas	32	47	80	153	—
Vstopna postaja 34 Slovenske Konjice
Izstopna		razred/dinarjev			
postaja	1	2	3	4	5
Hoče	22	30	54	103	
Fram	17	25	43	80		
Slovenska Bistrica	9	12	21	39	—
Dramlje	10	15	25	48	_
Celje	18	26	45	85		
Arja vas	24	35	60	114	—
Vstopna postaja 33 Dramlje
Izstopna		razred/dinarjev			
postaja	1	2	3	4	6
Hoče	32	45	78	150	
Fram	27	39	67	128	_
Slovenska Bistrica	18	27	45	87	
Slovenske Konjice	10	15	25	48	
Celje	8	12	20	38	
Arja vas	14	21	35	67	—
Vstopna postaja 32 Celje
Izstoppa	____________ razred/dinarjev
postaja	1	2	3	4	5
Hoče	39	57	98	187	
Fram	35	50	87	166	
Slovenska Bistrica	26	. 38	65	124	
Slovenske Konjice	17	26	45	85	
Dramlje	8	12	20	38	
Arja vas	7	9	16	30	
Vstopna postaja 31 Arja vas					
Izstopna					
postaja	1	2	3	4	5
Hoče	45	65	113	216	_
Fram	40	59	100	195		
Slovenska Bistrica	32	47	80	153		
Slovenske Konjice	24	35	60	114	—
Dramlje	14	21	35	67	—
Celje	7	9	16	30		
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
CELJE'
1192.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi člena zakona o urbanističnem planiranju. (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na svoji seji dne 13. julija 1983 sprejel
SKLEP
0 javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Dobrna
1
Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta Dobrna, ki ga je izdelal Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo pod št. proj. 4/83 v aprilu 1983.
2
Predlog zazidalnega načrta Dobrna bo javno raz-Srnjen v prostorih Občinskega komiteja za urejanje
prostora in varstvo okolja ter v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Dobrna.
3
Pripombe k predlogu zazidalnega načrta Dobrna lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
4
Rok za pripombe je 30 dni računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/78-5
Celje, dne 13. julija 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r.
LENART
IMS.
Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82, 1-53/83) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/ 74 in 4-199/78) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Lenart dne 15. julija 1S68 sprejela
ODLOK
e atakijačnem rakunu o izvršitvi proračuna občine Lenart za. lete 1982
1.	člen
Sprejme se zaključni račun v izvršitvi proračuna občine Lenart za lete 1982, ki obsega:
dm
a) zaključni račun proračuna občine:
—	prihodki	67,097.652,70
—	odhodki	65,608.752,10
—	razlika med prihodki	in odhodki	1,398.900,60
b) zaključni račun rezerv občine:
—	prihodki
—	odhodki v začasnem posojilu
—	razlika med prihodki in odhodki
2,863.789,90
2,250.000,00
613.789,90
2.	čl e«
proračuna za leto 1982	67.072,35
—	na posebni račun za zdravstveno
varstvo živali po obračunu opravljenem po zaključnem računu proračuna za leto 1982	94.222,05
—	v sredstva rezerv — delno vračilo posojila za realizacijo proračunskih
odhodkov v letu 1982	1,237.606,20
Razlika neodplačanega posojila iz sredstev rezerv v znesku 1,012.393,80 din se odplača s pripadajočimi dopolnilnimi sredstvi proračuna SR Slovenije po obračuna za leto 1982 in dodatnim izločanjem proračunskih sredstev za leto 1982 v višini 16/o vse do odplačila posojila.
'	3. člen
Razlika med prihodki in odhodki sredstev rezerv občine Lenart v znesku 613.789,90 din in neodplačani del premostitvenega posojila v znesku 1,012.393,80 din se prenese kot dohodek rezerve za leto 1983.
4.	Ben
Pregled prihodkov in razporeda prihodkov v bilanci zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1982 je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Razlika med prihodki in odhodki po zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1982 v znesku	1,398.900,60
se razporedi:
— ▼ sredstva rezerv po obračunu
opravljenem po zaključnem računu
St.. 400-1/81-98
Lenart, dne 15. julija 1983.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
Pregled prihodkov in razporeda prihodkov v bilanci zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine
Lenart z* leto 1982
Vrsta	r,**. prihod.	Prtho<m		Predv. po rebaL pror. in po«, sp.	Doseženo din
i	Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka	18,800.600	18,162.008,60
2	Prometni davek, davek na dohodek od premdženja in davek od premoženja	19,323.970	19,166.861,40
3	Takse	3,510.000	3,717.870,95
5	Prihodki po posebnih		
	predpisih	2,152.900	2,330.475,30
6	Prihodki organov in drugi prihodki	2,228.400	2,296.753,00
7	Prihodki od drugih DPS — dopolnilna sredstva	13,866.130	9,608.000,00
	— dopolnilna sredstva po proračun« za teto 1981	848.000	848.000,00
	— namenska dopolnilna sredstva	2,055.870	6,314.000,00
8	Krediti — premostitvena posojila iz rezervnega sklada za realizacijo	1,908.109	2.250.000,00
9	Prenesena sredstva iz		
Št.	Razpo- glav.	reditev namena	prihodkov		Predv. po rebal. pror. in poz. sprem.	Doseženo din
01	Dejavnost organov družbenopolitične skupnosti	36.280.430	36,270.851,60
02	Ljudska obramba in družbena samozaščita	3,222.000	3,222.000,00
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	3,100.000	3,100.000,00
04	Negospodarske investicije	3,338.961	3,298.964,20
08	Socialno skrbstvo	4,526.600	4,437.278,80
09	Zdravstveno varstvo	83,000	82.776,25
10	Komunalna dejavnost	1,293.124	1,293.123,60
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,610.000	1,610.000,00
16	Intervencije v gospodarstvu	2,000.769	1,994.696,90
17	Tekoča proračunska rezerva iz obveznosti iz prejšnjih let: — tekoča proračunska rezerva	492.731	403.627,10
Vrsta
prihod.
Prihodki
preteklega leta Drugi prihodki
Skupaj:
Predv. po rebal. pror. in poz. sp.	Doseženo din	St.	Razpo- glav.	reditev namena	prihodkov	. Predv. po rebal. pror. in poz. sprem.	Doseženo din
223.149 2,090.525	223.149,00 2,090.534,45	— obveznosti iz preteklih let	223.149	206.550,75
		— sredstva izločena na		
		posebne partije žiro računa — sredstva izločena po	8,404.533	8,404.534,45
		zveznem zakonu za intervencije v gospodarstvu	1,097.132	
		18 Krediti, vezana in		
		izločena sredstva —	sredstva rezerv —	odplač. por. sred. za	529.000	478.127,35
		realizacijo proračunskih odhodkov 1981	806.222		806.221,10
		,	: 1	65,608.752,10
		Razlika med prihodki in odhodki		1,398.900,60 67,007.652,70
67,007.653	67.007.652,70	Skupaj:	67,007.653	
1194.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v Proizvodnji hrane za obdobje 1982-—1985 (Uradni list SRS, št. 3-182/82 in 26/83), prvega odstavka 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/79) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/ 83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. avgusta 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in Porabi hrane občine Lenart in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen
V	prvem odstavku 8. člena odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in Porabi hrane občine Lenart in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 24-1236/82) se nadomesti besedilo »posebni občinski davek« z besedo »prispevek«.
V	drugem odstavku 8. člena se nadomesti besedilo ‘usmerijo v sklad« z besedilom »zbirajo v skladu«.
2.	člen
11. člen se spremeni in glasi:
»Prispevek iz 8. člena se obračunava in plačuje na hačin, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju Prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na pod-^oSju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33-1604/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnih dohodkov za družbene dejavnosti«. 3
3.	člen
12.	člen se črta.
4.	člen
(La odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
Št. 320-3/83-56
Lenart, dne 1. avgusta 1983.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. occ. 1. r.
1195.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5-280/80) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. julija 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Lenart
1.	člen
V	1. odstavku 2. člena odloka o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zmeljišč ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 16-1027/81 in 29-1483/82) se spremeni številka »17.503,35« s številko »21.672,65«.
V	drugem odstavku istega člena se spremeni številka »73,50« s številko »91,00«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 464-5/71-30
Lenart, dne 15. juljja 1983.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
LJUBLJANA SISKA
1196.
Na podlagi 11. člena in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72, ter 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) je Izvršni svet SO Ljubljana Šiška na svoji 66. seji dne 13. junija 1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za zazidalni otok MeS 7-3 Preska
1.	Sen
Javnd se razgrne zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MeS 7-3 Preska, ki ga je izdelal Zavod z* izgradnjo Ljubljane — TOZD Urbanizem — LUZ, pod št projekta 2641/80 v maju 1983.
2.	člen
Navedena urbanistična dokumentacija se razgrne tretji dan objave tega sklepa v Uradnem listu SRS za trideset dni v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška in Krajevni skupnosti Preska.
Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve.
St. 1-389/83
Ljubljana, dne 13. junija 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Dušan Brekič, dipl. oec. 1. r.
SEVNICA
1197.
Na podlagi 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št 3/82 in 26/83) in 174. člena statuta občine Sevnica je zbor združenega dela Skupščine občine Sevnica na seji dne 25. julija 1983 sprejel
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o zagotavljanju *. in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen
3.	člen odloka o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list. SRS, št. 7/82 in 10/83) se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Za izvedbo nalog po programu, ki ga določita skupščina občine in skupščina SIS za pospeševanje kmetijstva ter planih načrtov kmetijskega kombinata TOK Kooperacija in 4. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za pospeševanje kmetijstva se uvaja za obdobje 1982—1985 prispevek iz osebnega dohodka, ki je bil določen po stopnji z odlokom iz prvega odstavka tega člena«.
2.	člen
4.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Prispevek iz 3. člena odloka se obračunava In plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS,
št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti«.
3.	člen
5.	člen se črta.
4.	člen
V prvem odstavku 6. člena in v 8. členu se besede »posebnega davka« nadomestijo z besedo »prispevka«.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
St. 402-10/83-1
Sevnica, dne 25. julija 1983.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r.
Šmarje pri jelšah
1198.
Na podlagi 213. in 238.a člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 21/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. jubja 1983 sprejela
ODLOK
o svetu občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
Svet občine Šmarje pri Jelšah je politično posvetovalno, telo občine, katerega člani na sejah sveta obravnavajo določena vprašanja samoupravnega socialističnega in družbenega razvoja občine in širše skupnosti ter druga vprašanja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti občine ter dajejo o njih mnenja in predloge.
2.	člen
Za člane sveta občine so lahko izvoljeni priznani družbenopolitični, kulturni, znanstveni in drugi javni delavci, ki so s svojim revolucionarnim in dolgoletnim delom na najodgovornejših funkcijah v družbenopolitičnih in samoupravnih organizacijah in skupnostih ter državnih organih, z delom in prispevkom na področju znanosti, izobraževanja in kulture, dali in dajejo pomemben prispevek h graditvi in razvoju socialističnih odnosov ter k boju delavskega razreda za socializem in krepitev bratstva1 2 in enotnosti jugoslovanske skupnosti kot celote ter h krepitvi njene neodvisnosti.
3.	člen
Člane sveta občine voli na predlog občinske konference" SZDL Skupščina občine Šmarje pri Jelšah.
Člani sveta občine se volijo za dobo 4 let in so lahko ponovno izvoljeni.
Predsedstvo občinske konference SZDL lahko predlaga skupščini občine, da razreši posameznega člana sveta občine pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen.
4.	Člen
Član sveta Občine he more biti hkrati profesiobalhi funkcionar v občinski skupščini, njenem izvršnem svetu in upravnih organih, v temeljnih m drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, pravosodnih organih ter v izvršilnih organih družbenopolitičnih organizacij na ravni občine,
5.	člen
Seje sveta občine sklicuje predsednik skupščine občine.
6.	člen
Skupščina občine oziroma njen predsednik lahko zaupa posameznemu članu sveta občine ali delovnim telesom sveta občine, da proučijo določeno vprašanje v okviru pravic in dolžnosti občine in dajo o njem svoje mnenje.
Skupščina občine in njen predsednik lahko v določenih primerih zaupata posameznemu članu' sveta občine zastopanje občinske skupščine oziroma njenega predsednika.
7.	člen
Skupščina občine in njen izvršni svet lahko izvolita ali imenujeta posamezne člane sveta občine, ob njihovem soglasju, v svoja delovna telesa ali jim zaupata opravljanje drugih nalog in zadev.
8.	člen
Člani sveta občine imajo pravico biti redno in pravočasho obveščeni o vseh vprašanjih, ki jih morajo poznati, da bi mogli opravljati zaupane jim naloge.
Pri opravljanju nalog, ki jim jih zaupa občinska skupščina ali njen izvršni svet se člani sveta občine lahko poslužujejo strokovnih in tehničnih služb teh organov.
9.	člen
Članstvo v svetu občine je častna družbena funkcija.
Člani sveta občine imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo z opravljanjem svoje funkcije.
10 člen
Sredstva za delo sveta občine se zagotavljajo v občinskem proračunu.
11.	člen
Svet občine sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim natančneje določi notranjo organizacijo in način dela.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-8/83-1
Šmarje pri Jelšah, dne 20. julija 1983.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbck, inž. 1. r.
VRHNIKA
1199.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67, 27/72. 8/78), in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79, 5/82) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 14. julija 1983 sprejel
/
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga obrtne cone Vrhnika
1.	člen
Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta za območje obrtne cone Vrhnika, ki ga je izdelal Zavod za načrtovanje Vrhnika pod št. 02/9-80. 2
2.	člen
Predlog obrtne cone bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in
družbeno planiranje in v prostorih, ki jih bo določila krajevna skupnost Vrhnika.
3.	člen
Pripombe, k predlogu zazidalnega načrta lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge, organizacij e in organi.
4.	člen
Navedena dokumentacija bo razgrnjena sedem dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS, za 30 dni. Rok za pripombe bo potekel zadnji dan razgrnitve.
Št. 3/1-300-012/77
Vrhnika, dne 13. julija 1983.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Vrhnika Herman Bole, inž. 1. r.
1200.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72, 8/78), in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79, 5/82) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 14. julija 1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga obrtne cone Borovnica
1.	člen
Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta za območje obrtne cone Borovnica, ki ga je izdelal Zavod za načrtovanje Vrhnika pod št. 02/10-80.
2.	člen
Predlog obrtne cone bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje in v prostorih, ki jih bo določila krajevna skupnost Borovnica.
3.	člen
Pripombe, k predlogu zazidalnega načrta lahko dajo delovnii.ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi.
4.	člen
Navedena dokumentacija bo razgrnjena sedem dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS, za 30 dni. Rok za pripombe bo- potekel zadnji dan razgrnitve.
St. 3/1-350-02/81
Vrhnika, dne 14. julija 1983.
Predsednik -
Izvršnega sveta
Skupščine občine Vrhedtai Herman Bole, inž. 1. r.
POPRAVEK
V pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka
in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1983, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 25/83 z dne 21. julija 1983 je pri zaporedni številki 45 občina Sevnica v stolpcu 18 pravilna stopnja 29,187.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 1. avgusta 1983.
Direktor
Tone Pengov 1. r.
POPRAVEK
V	odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 25/83 z dne 21. julija 1983 je pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica v stolpcu 3 pravilna stopnja 10,91.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 1. avgusta 1983.
, Direktor
Tone Pengov L r.
POPRAVEK
V	seznamu obstoječega stanja vseh uradno ime-
novanih naselij po občinah na območju mesta Ljubljane ter cest, ulic in trgov po naseljih, ki so bili objavljeni v Uradnih listih SRS do 22. aprila 1983, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 24-1068/83 z dne 15. VII. 1983 so tile popravki:'	,
1.	Občina Ljubljana Bežigrad:
ulica — zaporedna številka 20 je pravilno »Cesta v Pečale«
2.	Občina Ljubljana Center:
ulica — zaporedna številka 19 je pravilno »Cigler-jeva ulica«
—	zaporedna številka 47 je pravilno »Gruberjevo nabrežje«
—	zaporedna številka 103 je pravilno »Moša Pija-dejeva cesta«
3.	Občina Ljubljana Mostc-Polje:
ulica — zaporedna številka 6 je pravilno »Baccia-villova ulica«
—	zaporedna številka 50 je pravilno »Gustinčarje-va ulica«
—	zaporedna številka 51 pripis »ulica« za Hladil-niško potjo se črta
—	zaporedna številka 84 je pravilno »Marineljeva ulica«
—	zaporedna številka 177 je pravilno »Pot na La-
bar«
4.	Občina Ljubljana Šiška:
ulica — zaporedna številka 59 je pravilno »Delniška cesta«
—	zaporedna številka 232 je pravilno »Podlimbar-skega ulica«
—	zaporedna številka 239 je pravilno »Pot k studencu«
5.	Občina Ljubljana Vič-Rudnik:
—	naselja — zaporedna številka 18 je pravilno »Cetež pri Turjaku«
—	zaporedna številka 82 je pravilno »Log pri Polhovem Gradcu«
—	zaporedna številka 185 je pravilno »2aga«
—	ulice — zaporedna številka 11 v naselju Brezovica je pravilno »Kapalniška pot«
—	ulici v naselju Črna vas (zaporedna številka 19) oštevilčiti z zaporednima številkama »1« in »2«
—	zaporedni številki v naselju Ljubljana — del
»216 Rožna dolina« in »217 Študentovsko naselje« se izpustita, kar je smiselno upoštevati pri nadaljnji ošte-vilčbi ulic.	Mestna geodetska sprava
Ljubljana
VSEBINA
skupSCina sr Slovenije
Stran
1181.	Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1685
1182.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (VU-2326)	1700
1183.	Odlok o soglasju in o pristopu k sklenitvi družbe-
nega dogovora o organiziranju in financiranju XXXVI. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu leta 198j v Novem Sadu	1700
1184.	Odlok o pristopu Skupščine SR Slovenije k pred-
loga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o organiziranju vzgoje in izobraževanja držardjanov Soc alistične federativne republike Jugoslavije, ki delajo in prebivajo začasno v tujini	1701
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1185.	Sklep o spremembah sklepa o osnovah in merilih za določitev osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije	1701
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
U86. Navodilo o inšpektorski izkaznici	1701
1187.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983	1702
1188.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o
prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1704
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1189.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni
sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije	1705
1190.	Sklep o kriterijih in merilih za posebno povračilo (cestnina)	1705
1191.	Sklep c določitvi višine in načina plačevanja cestnine	1706
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1192.	Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Dobrna (Celje)	1707
1193.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna
občine Lenart za leto 1982	1708
1194.	Odlol o spremembi in dopolnitvi «odloka o usta-
novitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Lenart in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v	obdobju 1982—1985	1709
1195.	Odlok o spremembi odloka o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Lenart 1709
1196.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za za-
zidalni otok MeS 7-3 Preska (Ljubljana Šiška)	1710
1197.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Sevnica) 1710
1198.	Odlok o svetu občine Šmarje pri Jelšah	1710
1199.	Sklep	o	Javni	razgrnitvi	p,edloga	obrtne	cone
Vrhnika '	1711
1200.	Sklep	o	javni	razgrnitvi	predloga	obrtne	cone
Borovnica (Vrhnika)	1711
—	Popravek pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
za leto 1983	1711
—	Popravek odredbe o prehodnih računih za vplače-
vanje zbirnih stopenj stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1712
—	Popravek seznama obstoječega stanja vseh uradno
Imenovanih naselij po občinah na območju mesta Ljubljane ter cest, ulic in trgov po naseljih (Ljubljana)	_	1712
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1983 650 din Inozemstvo 1800 d(p — Reklamacije se upoštevalo 1? mesec dni oo Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/vn — Telefon direktor, uredništvo sekretar. šef računovodstva 224 523. prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 - Žiro račun 50100-603-40323 - Oproščen, prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72