štev. 50 TRST, v nedeljo IS februvarja 1911 Ted^l XXXVI IZHAJA VSAK DAN toA ab MtUIJth I« praznikih ob 5., ob paaaMJklfc * t. S|atraJ. PnanifM lt«T. se produuo po 3 n«6. (C atot.) t mnogih tobakarnah ▼ Trstu in okolici. Gorici. Krugn, Bi. Petro, Postojni, SeianL, Nabrekni, Sv. Lnq|i, Tolminu, Ajdov-t&ni, Dorabergu itd. Zastarala itev. pa 6 uri. (10 stot.). OCLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMCTNK ▼ iirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • rt. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih aavodov m ao st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 Trat 30 K, vsaka nadali n a vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inearatni oddelak nprave aSnosti*. — Plačuje se izkljnSno la upravi „Edinoafa . - Plačljivo In atolljivo • Trst«. = epiNosr Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA j* m0il aa eaio leto 24 K, pol leta ta K, S meseca O X; uit- toSba bras dopoelaae naročnina, aa uprava na odra. ■■■ aa Istanje ,JSZKOSTIu stasa: sa Mto lato Krta na, sa y«l leta Knb aao. Tal dopisi naj sa pottjjsjo na uredniitvo lista. Nefranke- vmna pisma aa aa aprajaaaja la rakaplal ta aa vrača] e Maročnlso, oglase In reklamacyeje poiiijati nn upravo lista. UREDNIŠTVO i aMea Glergle Galatti » (Naradal da«) ladigataK in odgovorni uradnik &TEFAJ? GODINA. Lastnik koneorcg listo .Edinost". - Natisnila Tiskarna »Edinost* zadruga % omejenim poroštvom v Tista, nlioa Giorgio Galatti itev. 18. Pettao-braiilliiKnl rafcio It 841-652. TELEFOfl 1L 11-57. Laž „Pučkega prijatelja" proti nam! Z najlepšimi in najtemeljitejimi članki me bi mogli mi tako prepričevalno dokazati, da je stvar, za katero se borimo, poštena, nego dokazujejo to sredstva, s katerimi razni naši nasprotniki navaljujejo na poli-tičio vodstvo tržaških Slovencev. Ta sredstva so tu pa tam naravnost sramotna. Nič slabega in poniževalnega ni, če je kdo nevede in nehote trdil kaj, kar ni res. Zavestna laž pa je sramotna in ponižuje njega, ki jo je zagrešil. Neznana nam roka nam je doposlala s Krka pod kuverto list „Pučki prijatelj" od 10. t. m. Takoj smo slutili, da mora ta list vsebovati kaj, kar nas bo posebno zanimalo. In res! Na četrti strani čitamo dopis iz Trsta: „Kakor ste že javili v zadnji številki svojega lista, so Italijani in slovenski liberalci, ki se zbirajo okolu lista „Edinost", strašno razsrjeni radi imenovanja ljubljanskega kanonika dr. Karlina tržaškim škofom. Liberalci so prirejali izlete po tržaški okolici, agitirali so uprav žilavo proti dru. Karlinu, kakor da bi bil on najradikalneji Italijan ali Nemec, a ne brat Slovenec. Liberalno glasilo v Ljubljani „Slov. Narod" je pisal v 20. številki od 25. januarija doslovno tako-le: „Slovencem bi bil pa kak laški škof najbrž veliko ljubši nego eksponent kranjskega klerikalizma." Neverjetno ! To je najbolji dokaz, kako so liberalci zložni, pa naj so katerekoli narodnosti. Taki ljudje so pripravljeni raje žrtvovati tudi narodne interese, samo da onemogočujejo delo častitim katolikom." Sleherni nam pritrdi, da je to skrajno nelojalno in nehonetno, ako hoče kdo — kakor se godi v tem slučaju — naprtati na koga odgovornost za-to, kar so pisali — drugi. Kako se more nakladati nam odgovornost za izjave v „Slov. Narodu" ? Velike mere zavratnostf treba človeku, ki se le količkaj zanima za slovensko javno življenje, ako hoče vzbujati domnevanje, kakor da bi se bili mi vsikdar in v vsem identificirali s stališčem in nazori glasila narodnonapredne stranke na Kranjskem, jezi proti nam mej somišljeniki „Pučkega prijatelja" je resnični vzrok namreč le ta, da smo tudi nasproti stranki, ki jej je glasilo „Slov. Narod", objektivni, da jej ne nasprotujemo principi-pijelno tudi tedaj, ko je storila ali hotela storiti kaj dobrega, ter da odločno odklanjamo stremljenja onih, ki a priori odklanjajo vsako sodelovanje te stranke tudi v stvareh, ki so splošno narodnega pomena in pri katerih bi morali Slovenci popolnoma abstrahirati od političnega mišljenja. Za bojevna sredstva in taktiko, ki jo uporablja ta stranka proti svojim domačim političnim nasprotnikom, je odgovorna le ona. Mi pa se moremo sklicevati na dejstvo in naglašati svečano, da nismo nikoli odklanjali sodelovanja na narodnem polju nobenega sorojaka radi njegovega verskega mišljenja. Naglašati moremo, da nismo nikdar — da-si je bilo več takih prilik — radi nespodobnosti ali grehov kakega posamičnega duhovnika v njegovem privatnem PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. „Baronica bo s teboj zadovoljna, Krištof," je pohvalil odvetnik. „Saj sem se tudi mučil!" je odgovoril upravitelj. „Drugače ne gre! Glej samo, da čim preje prineseš denarja. Baronica ga silno potrebuje. Pisala mi je, da pride na Martinov dan v Zagreb. Do takrat prodaj, kar moreš, prinesi denar in račun. To jo bode zelo razveselilo." „Ne skrbi, ne pridem prazen !" je pomiril upravitelj odvetnika. „Nekaj sem že zbral, a glavno šele pride črez nekaj dni. Prodam vino. Pojutrajšnjem pridejo Kranjci. Nadejam se, da napravim dobro kupčijo." „Ne pozabi priti z denarjem!" je del odvetnik zadovoljno, da bo mogel javiti samo ugodne vesti baronici. In poslovil se je. Krištof Domjanič je že pred tem mislil na denar, ki ga je potrebovala baronica za sina, a gotovo tudi za-se. Najprvo je gledal, da proda živino, kolikor je je smel prodati, da ni bilo škode za gospodarstvo. Tako je prodal na sejmih v Karlovcu in v okolici deset na pol dopitanih volov in ne- življenju skušali rušiti ugleda duhovskega stanu in njegove avtoritete. Res pa je, da obsojamo — hinc illae lacrimae — neopravičeno in tudi za versko stvar škodljivo zanašanje vere in cerkve v politiko, ker uče dejstva, da se s tem priprostemu ljudstvu mešajo pojmi politike in vere in da pri tem pada le verski Čut. Takov je naš liberalizem! Sedaj pa k stvari, to je, k zavestni laži, ki jo je objavil „Pučki Prijatelj" na škodo naše stranke. Da, zavestno je dopisnik „Pučkega prijatelja" napisal trditev, da smo mi razsrjeni radi imenovanja škofa dr. Karlina; a višek predrznosti pomenja trditev, da so ljudje, ki se zbirajo okolu „Edinosti", prirejali celo izlete v okolico, na katerih so žilavo agitirali proti novemu Škofu. Poživljamo dopisnika, naj nam — če ima kaj vesti in poštenja — navede konkretno, kam smo prirejali take izlete in kje In kdo je zanaša! tako agitacijo ! Uredništvo „Pučkega prijatelja" se tudi ne more izgovarjati, da ono samo ni informirano in da le tržaški dopisnik nosi odgovornost za to trditev. Gospoda v rečenem uredništvu gotovo prav pridno čitajo „Slovenca". Vedo tudi, da tržaški zaupniki tega lista kaj pridno zasledujejo vse gibanje in dogodke na tržaškem ozemlju in posebno Še delovanje in snovanje v našem narodnem slovenskem taboru. Slednjič vedo tudi, da nam gospodje v uredništvu „Siovenčevem" ne prizanašajo v ničemer. Oni bi bili gotovo prvi po krovu in točno bi bili objavili s primernim ogorčenjem, ako bi se bil vršil le en sam tak izlet s takim namenom 1 Gospodje pri „Pučkem prijatelju" naj nam te povedo sedaj, so-li čitali v „Slovencu" le eno samo besedo o takih izletih ali agitacijah? Niso. Previdni bi bili torej. A ker so vendar priobčili ono vest, ne more biti govora o kaki bona fide, marveč so postopali mala fide, to je : govorili so neresnico v polni zavesti, da govore — laž! In kar dela ta slučaj tem hujim, je okolnost, da rečeni list urejajo duhovniki in da so mu gotovo tudi tržaški dopisniki duhovniki. Zavestna laž iz ust duhovnika, to je žalostno — to je znak zastrupljenja, znak propadanja in dekadence našega javnega življenja. Stranke, načela — vse prav, to je, ker drugače ne more biti, ker politični razvoj naroda po naravi že prinaša seboj diferenciranje po strankah. To ni nikako zlo in neovira napredka naroda. Zlo pa je, usodno zlo, ako stranke v medsebojnem boju ne poznajo nikake mere, ako radi stranke, ali — recimo tudi — načel abstrahujejo od pravil lojalnosti in honetnosti nasproti političnemu drugomiŠljeniku. Pa naj bi že bilo tudi to, ako bi taka nelojalnost zadevala le političnega nasprotnika. Toda žalostni dogodki v našem slovenskem življenju, sterilnost naše narodne politike ravno vsled zastrupljenja našega strankarskega življenja kažejo, da to besnita ubija tudi skupne koristi naroda. Ce se komu zdi, da ne delamo prav in da naše politično stališče ne odgovarja interesu narodu, naj nam to le pove, ali dela naj to lojalno in naj v tem boju ne govori neresnice. Mala je sicer gori navedena vest v „Pučkem prijatelju" ; tudi se nam ni bati, koliko jalovih krav, ki mu niso bile v nobeno korist. Tudi bode sedaj ložje prehranjal ostalo živino. Tu je skupil nekaj stotin forintov. Na vseh treh posestvih je imel do tristo glav prešičev; prodal je eno tretjino in potegnil je za to lepega denarja. Žita se ni dotikal; bilo ga je malo, a družine mnogo, in tudi za setev ga je rabil. Naposled bo morda drugo leto slaba letina. Kar ni dobil od žita, to nadomesti z vinom. Kaštelski in lovički vinogradi so veliki, čeprav zanemarjeni. Kadar obrodi trta, | bodo donašali vinogradi petsto ali še več ' velikih veder vina. To leto je spravil upravitelj do petsto velikih veder najboljšega mošta v kleti. Sreča je bila za novega upravitelja, da je bila trgatev slaba v Istri in v Primorski. Vina je bito malo in še ono, kar ga je bilo, je bilo za nič, da ni nihče vpraševal zanj. Raditega so prihajali vinski kupci iz Kranjske, Istre in Primorja kupovat lahkega, a ukusnega hrvaškega vina, ki se ga prideluje v teh deželah, če ni bilo sladke in ognjene domače kapljice. Upravitelj je prodal vino iz lovičkih in kašteliških vinogradov, okoli štiristo velikih : vedel, a mogel bi tudi vse prodati, a nekaj j je moral pustiti za dom. Z veselim srcem in poln duševnega zadovoljstva je krenil dan pred sv. Martinom v Zagreb, ker je čul, da je baronica že prišla in se nastanila po svoji navadi v hiši prijateljice Gite. To pot je tudi ona prišla da bi nam pred našim narodom škodovala, ali ozlovolila in ogorčila nas je vendar v dnu duše ne le radi neresnice, ki jo vsebuje, ampak tudi kakor znak, da se naše časopisje ne zaveda več svoje velike misije, kije — poštena vzgoja naroda. Poštena vzgoja v zmislu, da se narod navaja k političnemu poštenju in k resnico-Ijubju. „Pučki prijatelj" nosi v glavi svojega lista označenje: „List hrvatskemu seljaku za pouk in zabavo". To označenje nam vspričo večkrat navedene lažnjive in obreko-valne vesti zveni kakor krvava ironija. Kakov pouk naroda je to, ako se skuša z lažmi vzbujati v njem zle instinkte in ga zavajati h krivičnim sodbam in dosledno tudi dejanjem proti svojemu lastnemu bratu ?! Proti nam je začela nastopati laž; ali vedo naj na vseh straneh, da mi ne kapituliramo tudi pred — lažjo! Goriška deželna norišnica V Gorici, 16. svečana 1911. * I. Danes, 43 let po tem, ko je bil sprožen pryi predlog v goriškem deželnem zboru za zgradbo deželne norišnice, se je vršila nje otvoritev. Te otvoritve se odkritosrčno veselimo, ker pomenja odrešenje stotinam revnih človeških bity, ki so dozdsy hirala v primitivnih in često podzemeljskih shrambah raznih bolnišnic. Norišnica stane do danes deželo 1,700.000 kron. Proračuiyenih ie bilo samo 950.000 kron, toda deželni odbor je bil prisiljen prekoračiti proračun za 470.000 K. Znesek 180.000 kron je dobila dežela iz državne loterije. Seveda manjkajo še razna dela, mašinerije, jedno novo poslopje za ravnatelja i. t. d. Vse to pa bo stalo mnogo denarja. Zategadelj se ne motimo, če menimo, da bo deželna norišnica končno stala približno dva milijona kron. Velikanska je ta svota za našo malo in revno deželo in najbrže bi se bilo dalo prištediti marsikaj. Vendar, po toči zvoniti je prepozno. Naj bi novi zavod vseskozi ustrezal namenu, za katerega je odločen! Slovesna otvoritev se je vršila ob 10. uri zjutraj. Na šentpe-terski cesti je mrgolelo vab\jencev in nešteto kočij raznih civilnih in vojaških odposlancev; med temi smo opazili admirala v p. bar. Spaun, grofa Calice, župana goriškega, mnogo odposlancev in županov Goriške. Ob 10. uri je prišel tržaški namestnik, princ Hohenlohe v spremstvu okrajnega glavarja Attemsa. Namestnika je pozdravil odbornik Berbuč. Knez in nadškof dr. Sedej je na to blagoslovil kapelico in je imel maso. V prvi klopi sta sedela namestnik Hohenlohe in deželni glavar Pajer. V paviljonu za mirne norce, ki je bil lepo okrašen, je imel nato deželni glavar celo uro trajajoč govor. Omenjal je vse faze norišničnega vprašanje in se zahva- z baronico v Zagreb, da je nakupila nekaj stvari za zimo. Vedela je tudi, da bo o tej priliki tudi videla Domjaniča, o katerem je slišala, da se manima za njo, in to je imela za najvažnejši vzrok, da gre v Zagreb, ker Bog ve, če bi njena Jelena, še napol otrok, mogla opraviti te posle, kakor ona. Ob desetih dopoludne (v času, ko je baronica navadno sprejemala obiske) je šel upravitelj k baronici. Stopil je v sobo s samozavestjo na obrazu, kakor človek, ki je prepričan, da je izvfšil svojo najtežjo nalogo. Za njim je šel kaštelanski špan, noseč pod pazduho precejšnjo vrečico. Z baronico je bila tudi Gita, ki je dobro vedela, da Pudencijana čaka DomjaniČa, a delala se je neveščo ter je bila samo raditega pri baronici, da jej krajša čas. Gita se je živo zagledala v upravitelja, ko je stopil z vojaško okretnostjo v sobo. Pričela ga je motriti. Ti svetlo-modri, gosti lasje so bili v soglasju s kratko kostanjasto brado, ki je dajala obrazu možki izraz, in mu je zelo pristojala. In še velike modre oči! „Ave amice, Domjanič!" je pozdravila baronica prišleca zelo glasno in — zakaj bi tajili — zelo veselo, ko je zapazila, da gre nekdo za njim z vrečico pod pazduho. To je vendar dober znak. Upravitelj se je naklonil obema go-spema ter pristopil k baronici, ki je leno sedela v ogromnem naslonjaču, pa jej je( poljubil roko.. Gita je čfm dalje z večjim zanimanjem J gledala prišleca in še le tedaj umaknila oči,1 Jjeval vsem činiteljem, ki so pripomogli ao njegove rešitve. Namestnik Hohenlohe je zahvalil deželnega glavarja za njegovo petdesetletno delovanje v prospeh dežele. Nato so se udeležniki razkropili po raznih paviljonih in si natanko ogledali veliki kompleks norišničnih prostorov. V sledečem hočemo podati popis raznih oddelkov tega zavoda, vsekakor je vredno, da si ga ogleda vsakdo. Topografija. Zemljišče, na katerem je zgrajena norišnica, leži jugovzhodno od podturnskega predmestja. Na obzorju na vzhodni strani je videti hribovje sv. Marka in Trnovski gozd, panoramo mesta goriškega, ležečega pod sivim zidovjem starega grada in pod Kostanjevico ter novo veličastno škofijsko poslopje, na južni in na zahodni strani se razprostira nižina, po kateri se vije Soča. Lega norišnice je zadostno zavarovana pred vetrovi; zemljišče je gruščato in suho. Na eni, strani meji na skladovno cesto Gorica-Šempeter, na drugi strani na poljsko pot; v ostalem obkrožajo norišnico daleč naokrog rodovitna polja. Vipavska železnica na eni štreni in planinska železnica na drugi strani tečeta v daljavi pol kilometra. Zemljišče je skoro pravokotno tako, da so mogli simetrično z njim razvrstiti vsa poslopja, ki tvorijo oba oddelka, t. j. moški in ženski oddelek. Zavod je razdeljen v dva dela, od katerih eden, ki meri nad osem hektarjev površine in leži na severnovzhodni strani proti skiadovni cesti, obsega poslopja, parke in vrtove, dočim se nahaja na drugem delu, čegar površina znaša skoro ravno toliko, kmetijska kolonija, ki meji na odprto polje. Proti cesti je ograjen zavod z 80 cm visokim zidom, na katerem je postavljeno železno omrežje. Na treh ostalih straneh proti polju je ograjen zavod z železno žico: ograjo po-polnujejo gosti grmi zimzelenih rastlin. Glavni vhod je na .,Šempeterski cesti" le nekoliko korakov od cestne mitnice. Po obširnem prostoru, nasajenim z rastlinami, se prihaja do upravnega poslopja. To poslopje je razdeljeno v tri dele. V sredini je eno samo nadstropje z velikimi okni, na obeh straneh pa sta po dve nadstropju Dolgostna os vsega zavoda gre skozi atrij tega glavnega poslopja, ki ima v sredini svoje zadnje strani balkon, s katerega je lep razgled po vsem zavodu. Na sredi je videti obširen park v površini 1 hektarja, ki so ga zvišali z materialom, izkopanim na stavbiščih. Skozi park vod\jo zaviti drevoredi Na vsaki strani parka so zgrajeni po trije paviljoni, okoli katerih leže cvetlični vrti. Ti paviljoni so določeni za oba oddelka deželne norišnice, t. j. za moški in za ženski oddelek. Poslopja so zgrajena z luksusom. Na drugem koncu osretbyega parka Stoji kuhinjsko poslopje z galerijo za razdeljevanje jedi; to poslopje je obrnjeno proti parku, Za kuhinjskim poslopjem je ko se je srečala z njegovim pogledom. Pri tem je vsa zardela in bala se je, da ni zapazila baronica njene zmede. „Ali mi prinašate dobre vesti, caris-sime?" je vprašala baronica, kažoč se nevedno. „Prinašam gotove, zveneče denarje, vaša milost!" je hitel propo vedo vati upravitelj ter velel španu, da položi denar na mizo. Srebrne cvancige in trdi tolarji so za-zveneli na trdi orehovini, da se je baronica zadovoljno nasmejala. „Koliko prinašate!" je vprašala baronica. „Dva tisoč in tristo forintov," je odgovoril upravitelj in pričel natanko razlagati, kako je do sedaj gospodaril, koliko je dobil dohodkov, koliko je prodal, in koliko mu je še ostalo za črez leto. „Vi ste zlat človek," je zaklicala baronica v veselju ter se udarila z roko po nogi. „Gita, prinesi* mi pipo, sedaj me je ravno volja, da kadim." Gita je vstala ter pogledala Domjaniča s koketnim nasmehom, pa odšla v stransko sobo, da prinese baronici pipo. Gita je večkrat postregla baronici s pipo, pa je bila vajena napolniti pipo s tobakom in jo prižgati. Krnivši se v sobo, je ponudila prižgano pipo baronici s prirojeno gracioznostjo, pri čemer ni opustila pogledati, smehom na obrazu baroničinega oskrbnika. (Pride šei) Stran II »EDINOST« 6t. 50 V Trato, dne 19. febravarja 1911 zgrajeno drugo, kjer se nahajata električna centrala in pralnica. Za to poslopje potrebni dimni, ki je 30 metrov visok, se dviga nekoliko oddaljeno, in sicer za poslopjem V ozadja se nahega iz cementa zgrajeni stolp, v katerem je vodoshramba (za pitno vodo). Na vsaki strani kuhinjskega poslopja in poslopja za električno centralo leže med rastlinami trije paviljoni, in sicer eden za mirne bolnike, drugi za bolnike, ki imajo kronično bolezen, in tretji za bolnike, ki so sposobni za delo! Proti jugu v ravni črti s stolpom, kjer je vodoshramba, je delavnica, in na desno od te prostor za kalenje trt, dreves in vrtnin. Okrog in okrog je na stotisoče cepljenih ameriških trt, ki se razpošiljajo vsako leto na vse strani dežele, da se z rjimi obnove po trtni uši okuženi vinogradi. Bolj v ozadju, na skrajnem desnem in levem koncu so zgradili popolnoma ločeno od ostale norišnice, paviljon za kužne bolezni z razkuževalno postajo in mrtvaš- nico. Na sredi skrajnega konca zemljišča, nekoliko na levo od dolgostne osi, je hlev za 12 prešičev in za konja. Upravno poslopje. V tem se nahajajo v pritličju uradi, prostori za mikroskopična preiskovanja, za fotografiranje ter lekarnica. V prvem nadstropju so stanovanja za ravnatelja, primarja in sekundarje, za vratarja in drugi prostori za rezervo. Vile za plačnike. Ob straneh upravnega poslopja ležita dve majhni vili za plačnike; vsaka vila ima dve nadstropji. V pritličju obeh vil sta po dve spalni sobi (z 2—3 posteljami), prostori za podnevno bivanje, kopališča, stranišča, garderoba in po ena soba za strežnike. Tržaško Slovenstvo, nJega vodstvo In nJega delo. u. Na zaključku včerajšnjega članka navedeni svojedobni vsklik onega slovenskega odličnjaka je izrazil prav isto, kar hočejo trditi sodobni kritiki: da je v Trstu ljudstvo eno, vodstvo pa drugo, da sta to dve strugi ki nimata nič skupnega, ki niti ne tečeta paralelno, marveč se križata. Na tej premisi — ki je pa sami ne morejo misliti resno — gradijo kritiki svoje sodbe in obsodbe proti političnemu vodstvu Slovenstva v Trstu in proti našemu listu. Mi pa hočemo pokazati, da je premisa kriva, vsled česar so tudi zaključki krivi in napadi krivični. Ker govore za nas dejstva, nam ne treba nikakega razgre vanja, marveč moremo pisati hladno, mirno, stvarno in brez polemične osti proti kaki določeni adresi — sine ira et studio. In ker zadošča govor dejstev znanih in pripoznanih opetovano od najrazličnejih, za merodavno sodbo najkompetentnejih strani, ne trebajo naše obrambe faktorji, ki nosijo odgovornost za tržaško oficijelno slovensko politiko. Drugi oziri so, ki nas silijo, da nastopamo. Na ozemlju tržaškem so angažirani veliki interesi Slovenstva in v daljnih posledicah vsega avstrijskega Slovanstva. Smo sedaj v fazi velikega in morda odločilnega boja za revindikacijo slovenskih pravic do teh tal — za bodočnost Slovenstva na tej poziciji. Našim skupnim naporom mora biti le cilj, da isti proces, ki se je izvršil v Dalmaciji in ki se je začel vršiti v Istri« povspe-šimo tudi v tržaški občini-provinciji. In objektiven opazovalec mora priznati, da se ta proces — če tudi počasi in ob največjih težavah — tudi res vrši po zaslugi dosedanjega zložnega pritiska vseh faktorjev našega slovenskega življenja v Trstu. Istotako gotovo pa je, da le s koncentracijo vseh naših narodnih sil moremo privesti ta proces do srečnega zaključka. j Ali da se razumemo! Ne mislimo tu da bi mogel zavladati tu slovenski element v tisti meri, kakor je v Dalmaciji povsem opravičeno. Tu so drugačne razmere in zato so tudi naši cilji in naše aspiracije drugačne. Proces, ki ga moramo povspeševati, naj nam donese moči, vpliva in veljave v toliki meri, da bo odgovarjalo taktičnemu Številnemu razmerju med obema avtohton-nima narodnostima. Kar živo so nam pred očmi usodne posledice, ako bi se kateremu si bodi vplivu posrečilo, da bi zanesel seme nezaupanja bodi med posamičnimi komponenti naše narodne sile, bodi med temi silami in vodstvom. V trenotku, ko bi prenehalo to medsebojno zaupanje, bi neizogibno nastala usodepolna reakcija. Ne le, da bi se proces, ki nas je že privel do tega, da imponujemo nasprotniku, da je začel resno računati z nami, — zaustavil, ampak tudi dosedanje delo bi se jelo rušiti, kakor se začenja podirati vsaka zgradba, ki so jo graditelji ostavili v nedovršenem stanju. — To je sinteza našega tržaško-slovenskega položaja, da ne more prenašati nikacih eksperimentov, kakoršnje morda dovoljuje že dovršena stavba. Povdarjamo: ne govorimo v interesu oseb, ki sedaj vodijo tržaško oficijelno slovensko politiko. Ti so in za njimi pridejo danes jutri — drugi. V interesu stvari je, da je jasno v tem pogledu. Naj bo na krmilu Peter ali Pavel, resnica je in ostane ta, da v borbi za to tržaško pozicijo ne more nič doseči vodstvo brez ljudstva, a istotako ne ljudstvo brez vodstva! Ne vodijo nas torej nikaki sebični nameni, niti ne osebni kult, ampak le skrb za stvar, ako z vso odločnostjo odklanjamo poskuse, ki gredo za temf da bi med ljudstvo naše zanesli mnenje, da je vse, kar smo tekom let Izvršili v spopolnjenje naše narodne organizacije — kulturne, socijalne in gospodarske — le delo ljudstva, a vodstvo da je je le oviralo pri tem. Naše mase so zavedne, so politično dozorele kakor morda nikjer drugje na Slovenskem. Kdo bi mogel bolje presojati in ceniti to razveseljivo dejstvo, nego ravno mi, ki gledamo že leta in leta to ljudstvo od blizu, ki živimo notri med tem ljudstvom in ki smo bili žive priče razvoju tega ljudstva v smislu napredka. Mi smo prvi, ki snem-Ijemo v spoštovanju klobuk z glave pred tem ljudstvom. Toda tu treba staviti veliko vprašanje: je-li ta naša masa padla iz nebes doli taka kakorSnja je — ali res ni trebalo nikogar, ki je to maso budil, jo vzgajal, jo učil in jo dovajal do take zavednosti in dozorelosti ? t Bi-Ii bila ta masa kedaj postala taka, kakoršnja je, da ni imela razumnih in požrtvovalnih učiteljev in voditeljev ?! Odgovor na to vprašanje lahko prepuščamo našemu ljudstvu samemu ravno zato, ker je razvito, razsodno, pravično in ni — nehvaležno! Naj navedemo tu dejstvo, ki govori prepričevalen govor! Prosimo! Velik del našega mestnega prebivalstva je sestavljen vendar iz Ijudij, ki so se priselili semkaj iz druzih slovenskih krajev, od koder gotovo niso prinesli seboj tiste zavednosti, s katero se ponaša tržaška slovenska masa! 1 Kdo si upa trditi, da so se ti ljudje, ki so doma med svojci ostali hladni in brezbrižni, tu v Trstu, pod pritiskom tujinstva, razvili iz sebe, brez nobene pripomoči, v zavedne ljudi ?! Ne, to ni možno, to je izključeno, to se protivi psihologiji človeške duše. Tu Še le so prišli v narodno šolo v naših društvih, na naših shodih, na naših prireditvah, po živih stikih z voditelji! Trebalo je dolgoletnega truda, skrbi, požrtvovalnosti in redkega potrpljenja, da se je ta masa tako povspela v svoji kvaliteti. Toda o tem prihodnjič Še kaj več. Podgane razširjevate-Ijice kuge. Kuga, ki razsaja sedaj v Mandžuriji, razburja — samoobsebi umevno — celi civilizovan svet, ker se vsiljuje nehote strah, da bi se utegnila ta grozna bolezen razširiti tudi v oddaljene kraje, kjer bi mogla napraviti ona grozna opustošenja, kakoršna poznamo iz kronik prejšnjih stoletij. Da-si se v civiliziranih državah sanitarne odredbe izvaja tako strogo, da ni možno niti od daleč misliti na kako zanesenje, daje vendar ravno pri kugi način njenega razširjenja misliti. V zadnjih dveh desetletjih je znanost dokazala, da so posebno občutljivi za kužne bacile gotovi glodovci, med temi posebno neke vrste podgan, kakor rujava potovalna podgana, črne hišne in ladijske podgane ter aleksandrijska podgana, ki crkajo tru-moma za kugo. Ker v skupnem bivanju podgan v brlogih in rovih glodajo mrtve podgane, se prenaša hitro bolezen od ene na drugo. Veliko pomagajo za razširjenje kužnih bacilov tudi podganske bolhe, ki se napijejo s kužnimi bacili napolnjene krvi ter tako prenašajo bacile od podgane na podgano in tudi na človeka. Ako je taka okužena bolha ubola človeka, prehajajo s tem kužni bacili v človeško kri in kuga se pojavlja v obliki bubonske kuge, pri kateri se človeku tam, kjer je bil uboden, na-pravlja tvor. Iz tega je razvidno, kako važno vlogo igrajo podgane pri razširjanju bubonske kuge. Ker so te živali razširjene povsod, kjer prebivajo ljudje, in se jih po drugi strani s številnimi prometnimi sredstvi prevaža iz enega kraja v druzega, je možno razširjenje kuge potom teh Živalic tudi v oddaljene kraje. Posebno potom ladij so — kakor uče neljube skušnje — podgane že opetovano zanesle kugo v daljne kraje. Zato se je začel boj, da bi se iztrebilo podgane iz ladij. Tudi v okrajih, ki so ogroženi po kugi, so začeli sistematičen boj proti podganom. Ta boj pa je zelo težaven, če pomislimo, da more ena sama podgana spraviti tisoč mladičev na svet. Zato se je skušalo število podgan zmanjšati z razpisavanjem nagrad za mrtve podgane. V Odesi n. pr. so plačevali leta 1901 10 kopejk (25 stotink) za podgano. Ker je bilo od novembra 1901 do maja 1902 oddanih 40.000 podgan, je morala ruska vlada za to plačati 10 tisoč kron. To metodo uporabljajo tudi na Japonskem, kjer je bilo v letih 1903 do 1905 oddanih po en in pol milijona podgan, katere je vlada plačevala po 5 senov (10 stotink) komad. Tudi angležka vlada je v Indiji že plačala velike zneske za tak način uničevanja podgan. Vendar pa vse to zelo malo pomaga, ker umazanost, ki vlada v vzhodnih mestih, najbolje pospešuje širjenje podgan. Vendar morajo tudi evropska velika mesta zelo trpeti vsled podganske nadloge. Zato bi se moralo začeti boj na vsej črti proti podganam. Ljudsko štetje. Fabrlkantje Italijanov in terorizatorji našega ljudstva. Dne 14. t. m. so prišli revizorji v hišo št. 875 pri sv. Mariji Magdaleni spodnji (sv. Ana) v stanovanje gospoda Frana Cerkveniča. Doma sta bili soproga in tašča. Revizorji so jima predložili neke pole, da naj jih podpišejo. Ali naši hrabri ženi sta se temu uprli, češ, da njih družinski glavar je že podpisal in njima strogo zapovedal da ne smejo ničesa več podpisati brez njegovega dovoljenja. Ker so ti fabrikantje videli, da ničesa ne opravijo, so se oddaljili, prišli so pa takoj drugi dan, dne 15. t. m. Ali da bi jih videli, kako so nastopili! Ne da bi potrkali, aH vprašali dovoljenja, ampak takoj so začeli kričati in strašiti, da naj podpišeta, ker drugače da bodo morali plačati globo. Ali, ker se ženski vkljub temu nista udall, so se nasilneži odstranili pustivši pozivnico za glavarja družine, da se predstavi na sekcijo v Škednju. Pri tem prizoru se je posebno odlikoval vsem dobro poznani komisar Josip Pa-rovel (po dom. Močnik), ki so se ga Magdalenčani večkrat nasitili, kar priznava tudi on sam. Pa tudi nekateri naši odvetniki so ga priporočali za nekatere službe. Sedaj pa ga vidite! Saj pravi pregovor: nehva-iežnost je plačilo sveta! Pri tem mu je pomagal neki debeluški Hrvat po rojstvu iz Pazina. Ta bi bil dal koga aretirati, pa sam ne ve koga: hčer ali mater ali koga drugega, samo da bi se nekaj aretiralo. Menda zato, ker se ne puščajo strašiti! Pazinec naj si zapomni, da so minuli časi, ko smo se klanjali takim duhovom, kakor je on! Ker bi pa on rad vedel, kdo da je tako poučil ljudstvo, naj ve tudi to, da čitamo „Edinost" vsaki dan in v vsaki družini in radi tega ve naše ljudstvo, kako se ima vesti pri tem ! Altro che guardie! pasivna rezistenca nadaljuje. Mi smo že včeraj povdarjali, da so zahteve državnega uslužbenstva popolnoma opravičene. Plače so ostale v zadnjih 20. letih skoro iste, a živila so podražila najmanje 100 do 250%! Meso je n. pr. stalo še pred 20 leti 80 vin. kg., danes stane 2 kroni in več. Kava je stala 1 krono 20 vin., danes stane 3 krone kg. Moka, ki je stala pred 20. leti 20 vin. kg., stane danes 40 vin. itd. Stanovanje, ki je stalo pred 20. leti 200 kron, stane danes 600 kron. Seveda občutijo tudi vsi drugi stanovi posledico te draginje. Vendar trgovec in obrtnik sta poskočila s cenami, delavec je s stavkami izsilil večje mezde, dohodki uradnikov pa so ostali skoro isti. Če prištejemo k vsemu temu Še naše specijelne tržaške razmere, se ne smemo niti najmanje čuditi, da je urad-niŠtvo poseglo konečno po najskrajnejšem sredstvu, ki ga ima na razpolago, in ki ga je mogel narekovati le obup. Včeraj so se razmere zopet znatno poslabšale. Tvrdka Truden je bila že včeraj prisiljena zapreti svoja skladišča. Jutri storita isto tudi „Adriatica" in Parisi. Več manjših tvrdk je zaprlo skladišča že včeraj. Sličice z državnega kolodvora. Na državnem kolodvoru gre vse križem. Da-si so tam celo višji oficijali, ki delajo proti predpisom, vendar delo ne gre in ne gre naprej. Prometni kontrolor Zirkonig preganja ljudi v ekspeditu, kakor bi bil nor; izrazil se je celo, da bo sam — vozil kareto. O kontrolorju Braimanu smo čuli, da ga mislijo železničarji ovaditi državnemu pravdništvu, ker dela proti predpisom in spravlja v nevarnost zdravje in življenje svojih podrejenih. Bojimo se samo, da g. Braimann utegne preje umreti, nego pride njegov proces na vrsto, ker so začeli delati po predpisih in zakonih celo na — sodniji! Skladiščni mojster bi menda tudi rad napravil znanje z državnim pravdnikom, ker se je izrazil, da ga boli srcć, ko vidi, da delajo ljudje po predpisih. O „plac-meistru" Rubinu pravijo, da je sicer sposoben za marsikaj, samo ne za to, da bi delal po predpisih. Pravijo, da preganja svoje premikače tako, da se vsi zgražajo nad njim. To delajo višji uradniki od oficijala naprej, da-si bi imeli od pasivne rezistence največ dobička oni. Puščajo vlake brez račuuov naprej, da-si je to proti predpisom ; ko bi kaj takega storil kak nižji uslužbenec ali delavec, bi ga kar tako predale disciplinarni kazni, višjim je pa vse dovoljeno. Nadinšpektor Palosman se vozi kar v stroju gori in doli. Tako dela tudi glasoviti Mautner. Za vsakim premikačem stoji po en kontrolor. A vse zastonj! Delo noče in noče naprej! S taktiko, ki so jo začeli izvajati višji uradniki, bo prav malo pomagano. Morejo vzeti v roke »kareto", a zato ostanejo polni vagoni vendar-le tam, kjer so! Zakaj delajo železničarji pasivno rezistenco ? Splošno se misli, da se gre v tem gibanju le za zahteve uradništva. Vendar temu ni tako. Vpoštete so tudi zahteve nestabilnih delavcev, za katere se zahteva 50 stot poviška na dan, dočim zahtevajo uradniki in uslužbenci vseh kategorij 20°/» pristaniško doklado. Posredovanje trg. zbornice. Vsled sklepa borzne deputacije je bilo včeraj pod vodstvom predsednika trg. in obrtne zbornice, Demetrija, pri namestniku princu Hohenlohe odposlanstvo, ki se je pritožilo radi načina, kakor se vodi pasivno rezistenco in prosilo, da bi namestnik potrebno odredil, da bi v prostih lukah in pri vseh uradih zopet začelo redno delo. Namestnik je obljubil, da stori, kar mu bo možno, ter da bo delal z vsemi silami na to, da začne v njemu podrejenih uradih zopet normalna služba in da bo v tem smislu posredoval tudi pri načelnikih drugih uradov. Mestni odbor. Mestni odbor je v predvčerajšnji seji naročil predsedništvu, naj stopi v dogovor s predsedstvom trgovske in obrtne zbornice, da uplivata na vlado, naj ugodi zahtevam uradništva, ker trpi vsled pasivne rezistence trgovina in celokupno prebivalstvo. Življenjskih razmer v Trstu da ni možno primerjati z onimi v mestni n®-tranjosti. Včerajšnji dan. Razmere so včeraj deloma ostale iste, deloma so se poslabšale. Osobni promet se je razvijal precej normalno. Piranska pošta je bila dostavljena z malimi zamudami, brzojavke so zastajale, pri telefonu — interurbanem prometu sploh ni bilo za priti na vrsto. Iz državnega kolodvora so odšli do polunoči le štirje tovorni vlaki. Bili so tam celi dan vsi višji uradniki ravnateljstva — z ravnateljem na čelu — ter nadzirali delo, ki pa kljubu temu ni šlo naprej. 500 naloženih vagonov čaka na odhod, 100 pa na razložitev. V dveh dneh bo sploh že ustavljen ves tovorni promet, ako ne pride do takrat do kakega sporazuma. Generalni štrajk? Včeraj zjutraj se je govorilo po mestu, da so se pridružili gibanju tudi južni železničarji. Ta vest ni bila točna. Vendar ni izključeno, da pride do tega. Krojači imajo danes predpoludne shod. Po mestu se je sploh že govorilo o generalnem štrajku.___ Dnevne novice. Mladoturki proti Grški in Bolgarski. Iz Soluna poročajo: Mladoturški odbor odločno zahteva od otomanske vlade, da stavi Grški in Bolgarski ultimatum. Od obeh držav bi se moralo zahtevati, da tekom 14 dni umakneta ustaške čete v Makedoniji, sicer naj se jima napove vojna. V Carigradu so v veliki zadregi, kako naj se ugodi tej zahtevi mladoturškega odbora. — Medtem se turška vlada pripravlja, da uduši gibanje v Makedoniji. Češka „Šolska Matica" upnik avstrijske države. — Država dolguje češki .Šolski matici" 10.000 kron na najemnini za prostore c. k. državne realke v Olomucu. „Matica" je doslej zaman urgirala izplačil* tega „ogromnega" zneska. Naši vladi gre sicer denar za kulturne svrhe zelo težko iz rok, a to se sme od nje menda že zahtevati, da bi plačevala svoje dolgove. Avtonomija za kraljevstvo Poljsko. Odsek za lokalno samoupravo v rus^i dumi je izdelal načrt za uvedbo samouprave zem-stev v kraljestvu Poljskem. V Varšavi bo skupni urad za vsa gubernalna zemstva poljskega kraljestva. Za rusko prebivalstvo v gubernijah Lublin in Ciedlic bodo sklenjeni posebni zakoni, s katerimi bodo Rusi primerno Čuvani. Pravica, ki jo dobi s tem Poljska v Rusiji, bo po priliki enaka pravicam, ki jfh imajo naši deželni zbori. Tozadevni načrt pride v kratkem na razpravo v dumi, ki ga vsprejme brez-dvomno. Čehi in dr. Šušteršič. .Union" poroča iz poslanskih krogov : Temperamentnih izjav, ki padajo v naglici politične diskusije, ni tragično jemati, a treba jih je vsekako obžalovati v skupnem interesu. Če je dr. Šu-šteršiču resno za stvar — na čemur ne dvomimo — bi se bil moral potem, ko je že pred zaključkom novih dogovorov na izčrpen način dal duška svojim pritožbam, mirno zadovoljiti in z veseljem na tem, kar je dosegel. Taktika vničevanja more pač veljati napram sovražniku, ne pa napram zavezniku, s katerim se je v skupni zvezi klubov. Če si dr. Šušteršič prisvaja zaslugo, da se je ideja o „Slovanski Enoti" rodila v njegovi glavi, bi se moral tudi čutiti očeta in pustiti, da bi prevladovalo zadovoljstvo za doseženo vsaj toliko, da se prepreči vse, kar bi utegnilo dajati sovražnikom slovanske vzajemnosti materijala za zlobne opazke. V Tretu, dne 19. febroTarja 1911. „EDINOST" it. 50. Stran III Kaj doseza dr. Šušteršič s tem, da se jezi nad češko politiko edinstvenega češkega ktnba, ko je vendar , sam delal izključno slovensko politiko. Čemu se škodoželjno smejati radi nevarnosti osamljenja za češki klub, ko bi ta osamljenost vendar bila istovetna z osamljenostjo njegovega kluba! ? Veselimo se vendar tega, da je bilo to srečno preprečeno. Kak smisel naj bi imelo, govoriti po tem, kar se je doseglo, o žur-nalističnih blamažah ? ! Danes obstoji slovanska enota- in pripadajo jej vse na narodni podlagi stoječe češke, slovenske in hrvatske stranke ; doseženo edinost se proslavlja povsodi kakor pomemben vspeh. Kakov smisel imajo tu rekriminacije o dogodkih, ki so se vršili pred temi uspehi ? Domače vesti. Obletnica smrti velikega slovenskega rodoljuba, blagopokojnega gosp. Karla Kotnika, bodi nam bodrilo k požrtvovalnemu rodoljubnemu delovanju. Oskrbno si narodni kolek s Kotnikovo podobo in darujmo v častni spomin na največjega slovenskega mecena darove prekoristni naši družbi sv. Cir. in Met. Novi italijanski konzul v Trstu. Cesar je podelil „exequatur" novoimenova-nemu italijanskemu generalnemu konzulu v Trstu Viktorju markiju Thaon di Revel. Veliki-Ciril-Metodov ples je bil tudi lelos — zares velik. Po udeležbi poleg planinskega plesa naj veča prireditev tržaških Slovencev v tej predpustni sezoni. In ravno letos so mnogi z nekim skepticiznom pričakovali letošnjega Ciril-Metodovega plesa. Razlogov za svoj skepticizem so navajali več: splošno gospodarsko depresijo, posledice planinskega plesa in ne posebno srečno izbran dan v drugi polovici meseca. Ali ljudstvo naše je sijajno ovrglo vse to modrovanje skeptikov. Mase, ki so minolo noč polaile prostore „Narodnega doma- so po-Kazale zopet, kako pojmijo vele-kulturno misijo, ki se vrši v imenu slovenskih apostolov, kako pojmijo veliko misijo narodne šole, in prihitele so, da polože svoj oboi za našo deco, za narodno vzgojo, pa tudi če so si morale odtrgati od ust. V gostih vrstah so se usovale množice v „Narodni dom", in proti 10. uri zvečer so bili že vsi prostori tako prenapolnjeni, da se nisi mogel niti gibati. Plesalci so imeli zares težavno stališče in voditelj plesov, g. Bizjak, je imel proti sebi prave barikade. Plesalo se je v veliki in v Sokolovi dvorani v kolikor se je sploh — dalo plesati. Gospice, ki so prodajale cvetje in narodne kolke, so bile tako nadležne, da jim ireba izreči vse — priznanje. Nadejamo se, da se jim je trud dobro izplačal. Na javno tehtnico je moral vsakdo v „imenu zakona-, seveda za primerno pristojbino. Tudi kupčija v „kočah-, ki so jo vodile naše narodne dame, je bila zelo živahna in vspeh bo gotovo zelo po voljen. Isto tako je bil velik naval na panoramo. Zbrana je bila — lahko rečemo — vsa slovenska tržaška družba. Elegantna dama in priprosta delavka sta z istim slovenskim srcem slavili ta naš narodni praznik. Ljubezen do Družbe in požrtvovalnost za našo deco izključujeta pri nas vsako razliko: vseh je spajala ista narodna misel. Naša mladina sme biti zadovoljna z doseženim vspehom, ki ga pa za sedaj — seveda — ne moremo označiti v številkah. Toliko v naglici po polunoči pred zaključkom lista. Kar bo potrebno Še povedati, pride pozneje. Lahonska kultura. Včeraj je šla g.a Marija Brajnik v papirnico znanega Carla Glessich-a na korzu in zahtevala zvezke s slovenskim naslovom. A dotični uslužbenec ji je na njeno uljudno vprašanje dal odgovor, vreden tržaške Iahonske kulture. Rekel je: „La me domandi pitoŠto m..., ma no kvešto-. Gospa je seveda proti temu ogorčeno protestirala in odšla. Slovencem seveda priporočamo, da si dobro zapomnijo to trgovino. Sicer pa imamo v Trstu svojo narodno papirnico j. Gorenjca in ni nam treba podpirati tuje-rodcev, ki tako ravnajo z onimi, kateri jim nosijo denar. Svoj k svojim, to bodi naše geslo. Sokolova mafikarada se vrši v nedeljo in so se že začela razpošiljati krasna vabila s slikama Tyrša m Fugnerja. Kdor bi po pomoti ne dobil vabila, naj je izvoli reklamirati pri vratarici „Nar. doma*4, da se mu je dopošlje. Začetek maškarade je ob 9. uri. Vstopnina za člane, dame in dijake znaša 2 K, za nečlane 3 K. Pozor sadjarji! Kmetijska družba za Trst in okolico je naročila črešnjevih ce-pičev, ki se imajo razdeliti raznim posa-mičnikom in šolskim vodstvom v zgornji okolici. Družba je naročila cepičev sladkih ćrešenj, hrastovk in višenj. Cepiči so Že prišli in vabimo vodstva Šol in posamičnike, da se zglasijo v družbini pisarni, ulica Galatti št. 17, II. nadstropje. Pogoji glede cepljenja se izvedo pri tajništvu družbe. x Znižanje železniških tarif o v za prevažanje krme je končno odredilo železniško ministerstvo. Vlada je mnenja, da s to odredbo nekoliko ublaži podraženje govejega mesa in da pospeši živinorejo. Ne le z jezikom, temveč tudi v dejanju naj pokaže vsakdo, da je res pravi Slovan — rodoljub! To pa stori najbolje s tem, da se udeleži današnjega velikega Ciril-Metodovega plesa! Slovenci v Ameriki za družbo sv. Cir in Metoda v Ljubljani. Poročali smo že, da je poslal gosp. Iv. Zupan, tajnik podružnice CM št. 1. v New-Jorku 1000 K, nabranih in vplačanih po podružnicah v Ameriki, ker mnogi rojaki ne delajo stalno in mnogi štrajkajo, vendar so se ustanovile zopet tri CM podružnice, namreč Moon Run, Meadow Lands in Pittsburg, Pa. Živele ČM podružn v daljni Ameriki! Družbi sv* C. in M. je poslala ženska podružnica v Št. Jurju ob juž. ž. 140 K prispevka od zborovanja za 1. 1910—1911. C. Fr. Oset v Trbovljah je poslal 5 K, katere je daroval gosp. Al. Petelin, azist. juž. železnice v spomin na 7. febr. 1910. Hvala! „Ljudsko Štetje" se dobiva še vedno po tobakarnah po 30 stot. komad. Kdor hoče dobiti „Ljudsko štetje", naj pošlje na gosp. Josipa Jedlowskega Trst, kavarna „Balkan*4 30 stot. (če več, še bolje) v poštnih znamkah. Ob ljudskem štetju pokazali smo odporno silo našega žilavega naroda; zaklicali smo Lahom, da se ne puščamo več zatirati ter da smo ponosni na svoj mili jezik. S tem konečno vendar prisilimo Italijane in vlado, da nas bodo morali uvaže-vati. Do tedaj se pa naša požrtvovalnost ne sme manjšati, temveč se mora zvečati. Na pustno soboto nam nudi Št. Jak mladina izredno zabavo ; zato združimo lepo s koristnim ter položimo vsi mal dar zgradbi nove šole na oltar. Občni zbor pevskega društva „Ilirija". Vsa tržaška pevska društva je nemilo dirnila vest, da je bratsko pevsko društvo »Kolo- ustavilo svoie delovanje, pristopivši kakor odsek h „Glasbeni Matici*. Stari pevci pevskih društev se ne morejo sprijazniti z mislijo, da danes pevska društva v Trstu nimajo več tistega pomena, kakor so ga imela v času, ko se je začela vzbujati narodna zavest. Z napetostjo in težkim srcem pričakovali so pevci „Ilirije* občnega zbora, ki se je vršil minolo nedeljo, dne 12. febru-varja t. 1. v društvenih prostorih ulica Mon-tecchi 15 ob naravnost ogromni udeležbi društvenikov in prijateljev društva. Nismo vajeni na naših društvenih občnih zborih videti tako velikega zanimanja, kakor se je pokazalo to na občnem zboru pevskega društva „Ilirije-. Predsednik, g. Gregor Babič, je omenil v svojem pozdravnem nagovoru, da mu je poverjena težavna naloga, ko mora dati v debato vprašanje obstanka društva, ki je tekom zadnjih Štirih let vzbujalo občno pozornost ne samo pri slovenskih delavcih v Trstu, ampak tudi na Kranjskem in v Istri. Nadeja se, da občni zbor trezno premotri položaj in potem stori svoj sklep. Tajnik, g. Sluga, je poročal o društvenem delovanju v minolem letu. Priredilo je ob priliki svoje obletnice na vrtu „Konsum-nega društva* pri Sv. Jakobu krasno veselico, katero je posetilo bratsko pevsko društvo „Samo* iz Bertokov. Sodelovalo je pri raznih prireditvah N. D. O. ter konečno tudi na koncertu ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v tržaškem „Narodnem domu*. Manjših izletov in pevskih večerov je bilo Šest. Posebno ga je podpiralo moralno delavstvo iz N. D. O. Lista „Edinost* in „Narodni delavec* sta šla društvu vedno na roke, za kar njima bodi izrečena najprisrč-nejša zahvala. Blagajnik, g. Josip Gregorič, je konsta-tiral v svojem poročilu, da preostaja v blagajni K 36-39. Vsekako zadovoljivo, ako pomislimo, da so vsa taka društva navadno le pasivna. Po teh poročilih je prišlo do debate o obstanku ali razpustu društva. G. Som je menil, da pri tako ugodnem poročilu nikakor ne more biti govora o kakem razpustu pevskega društva. Za Sv. Jakob je ravno pevsko društvo „Ilirija* velikega narodnega pomena, ker je bilo ono prvo, ki je korakalo z razprostrtimi trobojnicami po tržaških ulicah. Kar se tiče ciljev pevskega društva, ima pevsko društvo „Ilirija* jasno začrtano pot, ki jo odobrujejo posebno naši delavci s tem, da v velikem številu posečajo naše veselice. Nikakor ne gre torej, da bi se društvo razpustilo. Gosp. Škrlec je povdarjal, da bi razpust društva napravil veliko veselje Lahom, ki poznajo „Ilirijo* iz leta 1907. Kdo bo bodril delavca-trpina, kdo ga bo razveseljeval po trudapolnem delu, ako ne pevsko društvo ? Razun tega so se vnemala mnenja raznih drugih govornikov, kakor gg. Laha, Gu-liča, Vovka, Babiča in drugih, da se društvo ne razpusti. Znak je to, da je med Slovenci še ljudi, ki cenijo milo slovensko pesmico in se navdušujejo za slovensko stvar, ako slišijo mile glasove iz grl navdušenih pevcev. Vspeh debate je bil, da se društvo ne razpusti, kar je izzvalo obče zadovoljstvo. Pevci so zapeli „Lepa naša domovina- in Još Ilirija ni propala-. V odbor so bili voljeni: Gregor Babič, predsednik; Josip Šorn, podpredsednik; Anton Sluga, tajnik; Ivan Vovk, njegov namestnik; Josip Gregorič, blagajnik; g.ca Milka Lapajne, njegova namestnica; Ivan Ujčič in Anton Svetina, odbornika. G.ca Milka Lapajne je na koncu darovala imenom pevk pevskemu društvu znesek SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim- moškim blagom za jesen in zimo po zelo zmernih cenah. SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. fllfr. FrJnkel (Delniška dražba) £rst, Corso štev. 27. Podružnica: ulica Gavana št. 11 Podružnice: v Ljubljani in v Zagrebu. Nobena razprodaja in nobena množina: Masa ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 filijalk. — 1200 delavcev. PRIMER: Moški čevlji . od K 7 — do 18 renski čevlji . ed K 6-50 do 18 Nizki ženski . od K 3, 3 80, 5, 7'50,10,13 Otroški čevlji. od K 2 dalje, fialoše iz gum. od K 4 — do 8'— Na debelo bi se dovolile razprodaje Se v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije. Črevlji Grodjear (Delt Prodajo se po zmernih zlati in srebrni predmeti novi cenah dražbi. — zlatanina •rebrnlaa. Projena se tudi v zameno 0 Trst, Via Barr. vecchia 8, I. nad., levo. STRUCHEL & JERITSCH TRST - Via Nuova — — (vogal ulice svete Katerine) Velik izbor Kožuhov, fuštanja, srajc, odej, volnenega blaga, svile, modercev, paj-čolarov, drobnarij. Vse po cenah ^ da se ni bati konkurence. ŠBE ]E 3G 1E=3Q Fratelli Rauber Trat, ulica Carduccl 14 (prej Torroote) Zaloga ustrojenih kož. Velika iz bera potrebščin za čevljarje. — Specijalitet« potrebščin za sedlarje. Arturo Modricky Prodajalnioa manufakturnega b aga In drobnih predmete v. Trat, uiioa Belvedere 32 Zaloga prešitih odej od K 6*40 dalje, tioe v satenu kron 9'— ; flanelaBte kron 2'4Q; volnene kron 2 90 in dalje. Perilo po vsakovrstnih cenah. Platno za plahte, trli/, in volna za matrace, žima iz rastlin in bombaž za pokrivala, fu&taoj debel, bel in barvnaat. Moški in ženBki dežniki. Čepice, copate iz volne in svile. Drobnarije popolen Izbor po ugodnih cenah. Dr. Al. Martinem Cesare Cosciancich koncesijonirani zobo-tehnik ordinira od P.—i. in od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33 IL nad. Telefon 1708. m : Na obroke! Jakob Dubinsky : Na obroke! Trst, ulica dell'Olmo štev. 1, 11. nadst., Trst iztaa izptoM oifc za manufakturnega blaga ter možke in ženske suknje. Ugodni pogoji za plačila na obroke. Cene brez vsake konkurence. — Solidna postrežba. Samo pri tvrdki Brosch & Laure lici č Vin nuova ftev. 40 (oosol Via S. Glovonnl) Via nuova štev. 40. kupi se blago po najnižjih cenah ! Lawntenis, dobre vrste . . od stot. - 40 naprej Sifon eartra, wsta Wasser uch . „ . . „ n — W«Mcrtuoh „ „ . . „ K 1-05 Bonbaževlna nav. in trpežna „ stot. — 40 .Bombaževin. dvojne visokosti n K 1.— Sifon naravni.......stot. —'4b Mali prtiČI po angl. nzoru . Namizni prti....... Volnena pregrinjala - . . . Presite pragrinjala..... Flanelasta pregrlnjnla . . . . stot. —56 napr. . po K 4-20 Jucat . n „ l-90 kom. . od „ — napr. . n n T— - . . * 2 20 „ Specijaliteta: volnene mornarske maje. Velika izbera volnenega blaga, zefir za srajce, volnene in svilene šarpe, drobnarije itd. Blago za zastave in narodne trakove. | Blato, Katere ne npja se zamenja. SOLIDNA POSTREŽBA. Vse Map iz pr?il toTarn. | Fftran IV »EDINOSTc it. 9% V Treto, dne 19. februvarja 1911 Slovenska žganjarna A. Z«tko Trat, alioa Aoqaedotto • pwporo8> »Uibomu občtnstvu svojo žganj srno, v katari se predaja pijača prve Trate in po zmerai crni. T«9 Trato likerjev ram«, alivovo«. konjaka Daasafi briigevec ia tropinovec. — POSEBl fOBT: rani itravllal likerji._10»« Robert Cian, urar ffiJ-St prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom. 1712 Ivan. Strancer park eto v z veliko zalogo istik vsakovrstne velikosti hrastovega ia bukovega lesa. — TRST, Via Foscolo 9. 921 Josip Stolfa vsakovrstna mizarska deia. Mlekarna Laak. plaoolo 1. Pedpiea: naznanja slav. občinstvu, da je prenzela na svoie ime ('obroznanu mlekarna Laak Prodaje se svaki dan sveže mleko iz gospodarske nprave LAAK. Bonna maslaca, najboljši kruh iz Graca, zdravstveni krak in vsakovrstne sladčice svaki dan sveže. Prodaj« piva v steklenicah, ter vina L vrste. SpeciaBtet kisele mleko, bolgarsko Jouknrt in Koflr. Priporoča se Joseflna 8olomon. Skladišče žagovine 2r*£g posipanje po mokroti, snaženje javaik lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia St 3. Prodaje deabedio?bno Postrežba na dom. ae v dobi ::r. pri 1681 Pristni, dober brinjevec Lo vru Šibeniku v šiSki pri Ljubljani. Incin Tou^oi1 Tret> CJarpison it. 16. Jubl|l I d V Udi Pekarna ta alaifičama spe- drnžnico v ulici Molin grande 5t. 9. Popolnoma aa novo urejena. Svež kruh večkrat na dan. Poetrež^« tečna na dom. 677 Franjo Makovec abčinstvu svojo pekarno in sladlčičarne, v kateri ae dobi večkrat na dan svež kruh in aladHlee. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo aa peaiva vsake vrste. Postrežba tudi na dom. 869 Slovenci! Slovani! Poslužujte te vsi edino slovenske urame in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jsmči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom.-Svoji k svojim! Udani ALOJZIJ POVH._ DrinnrnM 86 mesnica TOMAŽA EAĐNIKA rnpuruud v Trstu, Piiua S. Chevanni itev. G. Prodaja Be goveje meso, telečie, jao^e, vsako vratna perutnina in sveže meso. 71f Stara grška žganjarna .'. t Trata, VU Ca van« S. Ta sa dobi bogata izbila likvorjev ; specijalitete : grški in fraoeoeki konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec im briski tropine-vec in rum. Cene nizke. Iz bera grenčic. BlaMIce ia sapečenci. Grška mastici iz šija. — Se priporoma Andrej Antonopula. Prilika Knhiajake oprava iz alaasin^a, K 60. ■ rili lio* Specijaliteta : predmeti se dara ve. — Umberto Cei ca — Trst, via Caaerma 11. 1004 RriniAVAr po K 360 *Utsr' p**1**" aJI IIIJvVCU povzetju; veeje množiaa pa dogovoru. Za pristnosi jamčim. — Leenkard Del — Lioz Uazdrto. SO Kal vd. Mulej št. 6. Trgovina jestvia in kolonijaL Zaloga sveč, mila in čistila v prid dražbe sv. Ciriia in Metoda. Priporoča se Ivaa Bidovee Za okrepčila t^fSJS. njarno AUGUflTO DELL' AtlVOLO, w milol Blborgo 1 la ulloa Maloaatoa 20, ki Ima v zalogi vaa ko vratna desertna vina, likerje, bombone in alaJfilco prvo vrste, posojajo v to namene preti povrailln ve« potreben aamlznl aervloe sa vaako fltevftio povabijo noe v. — HefoAk is liole buteljka K 1-60 Svetlo in likano perilo. svetlo in likano perilo, naj se obrne na zavod F. samokez v Trstu, ulica Cecilia it. 14, pritličje. Telefon 22-69. 2U03 Svoji k svojim. Pertot Su8ič, vis a-vls sodsijs it 17. — Priporoča svojo veliko izbiro čskelade, razno vrstnih siadčic, tort Is liker]«v za žssitsiss in krste. Posilija sa dom. Poskusite FI- Cahifin*' ki je aaj-OOVO KAVO ffOdlUlili finejSi in najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljSih prodajalnicah. Priznano nizke, stalne cene. Kupujte obleke samo u trgovini BOHINEC & COMP. Via detle Corri 2 Trst Via S. fazzaro 17 (Vogal za cerkvijo sv. Antona novega) Velikanska zaloga vsakovrstnih oblek, površnikov, sukenj In kožuhov ZA 008P0DE in DEČKE. — NAJNOVEJŠE in NAJMODERNEJŠE v Jopicah, mantllah, oblekah itd. ZA DAME in DEKLICE. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. vm Solidna In točna postrežba. gA! Zdravilno pivo (dvojnega kvasa) „SVETI ŠTEFAN" Zdravniki profesorji Cervplli, Garrilii, Oassiai, Fiore ia Maacšui iz Bissa, zdravnik Lista iz Nea-polja ter le več drugih so izjavOi, da ie to piva a« same izvrsleege akasa, ampak fradi koristne sa nervozna la asemlfine la vrha tegt sa koavaloaooafto ia matere« Ul dojijo. Prodaja se v boljših prodajalnah jestvin. Zaloga : v Trstu, via Valdirivo St. S2. - Telefon it- 2201 Zaloga ▼ Gorici pri gg. A. & F. Aadorvald, Oorao O. Verdi 32. (A) AUTORIZOVANA TRŽAŠK. POSREDOVALNICA Acquedotto 9, 1. nadstropje Giorgio Illich, Trst Zavod za posredovanje nakupa in predaje nepremičnin in zemljiS i, posojil na hipoteke, posta *itva, st&novanj, vil, zalog iu trgovin. Sprejemlje se uprava nepremičnin. Restauracija FINDIN9 Trst, Via Cologna II Vsako nedeljo in praznik Vstop 50 stotink, po 8. ari 90 stotiak. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. M. German cvetličar, Trst, Via Ponterosso S VSE VESTE M" Maei, tekalo, sadik, cvetlle kakor tedl gaojil. Dr. Fran Korsano Speeljallet na sifllitičae In knžne bolezni Ima tvoj AMBULATORIJ v TRST*, v alid San Nicold «ltv. S (aad Jadranske banko). Sprejeata ed 12. do 1. Ia 5.1/3 da 6.V« pop FILIP IVAK3SOIĆ caioga dalmatinskega vir*« lastni pridelek v Jeeenieak pri Omlra t «U«t falUrlvo fit. 17 {Telefon £4«3) r kateri prodaja aa mala ia vallko. — ? Sporoča alav. Illea Fae ~ iaa, Keio riadko U VI«, lstraku Iti leno Iporoćpm tu a i svoj lxbor desertnih in sdraTHalh vin, ros llk»rt, tg&njc ln siiupe. Zaloga ,,A»tj apainautl' po tCron 3 a 4 Sladki rstoti l-o F s. Izoorno tgnnjb po K 3-40 hateljt, E. Jurcev, Acquedotto9 ETERNIT TOVARMA LJUDEVITA HATSCHEK LIN^Z' UOCKLABRUCK DUNAJ* BU * * ' ■ - -M? ^r-fSft tTSJi'- - ••• > W . fll|YERCES-UJFALt(t Glavno sutopavo in salona v. JAMiiUH ia arag., rrst, Via raniti 25 V Trttu, 1«. fabruvarja 1911. Predavanje o kmetijstvu. (Dopis iz Trebič.) Minole nedelje smo povabili k nam novega uradnika kmetijske družbe v Trstu, gospoda Kamuščiča, da bi nam predaval kaj o kmetijskem gospodarstvu. „Gospodarskega društva" dvorana je bila natlačeno polna. Predavatelj je prišel v družbi z g. šolskim voditeljem. Naj sledijo glavne točke iz poljudnega pouka: Ves svet, vsi stanovi napredujejo, tudi naš kmet ne sme zaostajati. On živi v naravi in to mora poznati. Vedeti mora, iz česa sestoji rastlina, česa ona potrebuje, kako srka živež iz zemlje. Ako sežgemo rastlino, izpuhteva nekaj nje vsebine z dimom v zrak, kakor: voda, oglenčeva kislina in amonijak, v katerem se nahaja dušik. To so anorganske snovi, ki zbeže v zrak. A brez njih ne bi rastla nobena rastlina. Brez vode ni življenja; ogljenčevo kislino udihavamo pri vinskem vrenju, dušik pa je smrdeči plin v gnoju in straniščih. Kaj se nahaja v pepelu? V pepelu nahaja kemik rudnine: apnenca, fosfor, kali, magne-zijo, žveplo, železo, klor, natron in kremen. Apnenec pozna vsak, Iz fosfa je glavica pri žveplenki, nahaja se v zrnju, kosteh in možganih, — kali je kamen, ki se največ dobiva na Nemškem, magnezijo, žveplo in železo pozna vsakdo. Klor in natron je pa sestaven del naše soli. — Vse te tvarine, plinove in rudninske, se nahajajo v rastlini. Ona jih je izsrkala iz zemlje. Mi tega ne vidimo na oko, ali rastlina se svojimi lasnimi korenicami jih išče, raztaplja in srka va-se. Tako rastlina raste. Ako ene ali druge teh snovi manjka v zemlji, ali je je premalo, rastlina hira in usahne. Zato moramo nadomeščati to z gnojenjem. Hlevski gnoj, ki obstoja iz segnitih rastlin, je najboljši, ako je pravilno spravljen, a če tega nimamo dovolj — sezamo po umetnem gnojilu. Drugi del pouka se je tikal živinoreje. Govornik je omenjal hudo nalezljivo bolezen goveje živine v gobcu in na parkljih. Opisal je nedostatnost naših živinskih hlevov, kjer se pogreša svitloba, zrak; snažnost in potrebna stelja. — Povedal je, kaj je gospodar dolžan storiti, ako se mu živinče okuži. Pouk o tem dobivajo kmetje v „Živi-nozdravniku" naše Mohorjeve družbe. Naj bi jo vsak Trebenc marljivo čital. V nadaljni razpravi je prišel govornik do neke posebne bolezni pri kravah. Vprašal je navzoče, ali so jim poznani slučaji, da se krave ne brejajo, da zvržejo, da rode mrtva teleta, da po porodu sili teletnik iz njih. Ko so kmetje pritrdili, da se pogo-stoma dogajajo taki slučaji, je predavatelj opisal nalezljivo bolezen, ki se nahaja na spolih in v teletniku: pravijo jej spolni katar. Bolezen pričenja v nožnici, ki oteka, dela žlem, in tam vidimo polno trdih zrnic posejanih in vneto sluznico. Nemci pravijo temu Scheidenkatarrh. 10 bolezen provzročuje neka živalica ali glivica, ki se zove Strepto-kokus. Še hujši in bolj nevaren je katar v teletniku ; tam se vgnezdijo posebni bacili v velikih množinah, kakor gobe, in ko bi teletnik obrnili, opazili bi na zunaj celo plast | nabrane krvi. — Vse to sili in stiskuje« mlado tele na ven in krava zvrže. To so! zelo nevarne bolezni. Živina shujša, ne daja več toliko in ne tako zdravega mleka —' obnemore in večkrat pogine. Živinorejec naj se pri nakupu živine prepriča, da-Ii krava ne boleha na spolnem katarju. — Tudi drugam prodajati živino s tako nalezljivo boleznijo, ni pošteno. Bolezen si krava naleze lahko tudi po bolnem biku. — Dr. Papps v Brugi je izu-mel pripravo, ki prepreča nalezenje bolezni po biku. Torej pozor! Gospod voditelj Bratoš je opisal važnost sadjarstva v naših krajih. Lepa prilika, priti do črešnjevih dreves, bi bila, ako bi se pocepile vse one stotine rešelik, ki ra-j stejo v naših ogradah. — Naša kmetijska; družba bi bila pripravljena poskrbeti nam čepe, ako se oprimemo te koristne družbe in se vpišemo kakor udje. Plačuje se samo 2 kroni na leto, pa dobiš Še „Primorskega gospodarja", dve sadni drevesci v dar in gnojila po znižani ceni. Vsak okoličanski kmet in vrtnar bi moral biti ud naše slovenske kmetijske družbe v Trstu. — Ako bomo mi podpirali družbo, bo tudi vlada dajala isti več podpore kmetom v korist int potrebo. Ko je gospod K. Še enkrat opozoril kmete na važnost pouka v kmetijstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu in živinoreji, je bil ta poučni shod zaključen. Naši Trebenci so se še dolgo v noč razgovarjali o predavanih naukih, ter so izražali željo, da bi le pogostoma pošiljala Kmetijska družba vešče učitelje med nas. Trebenc. 3z minolosti tržaških Slovencev. Na dlani je, da so si Nemci in Italijani tckmeci za vstočno obal morja Adrijanskega. Kakor da ta obal ni starodavna posest nas Jugoslovanov uveljavljajo Nemci in Italijani svoje aspiracije na vztočno obal Adrije. In ko pride do velikih dogodkov, ki bodo odločali o usodi in bodočnosti tega našega obmorja, ko se bo reševalo vprašanje, kdo naj zagospoduje tu, tedaj si Nemci in I tali-jaai gate ve ne koda zavezniki. .EDINOST" št. 50 Stran T. Kaj — ne bodo! Saj so si že danes nasprotniki. Ali z ene strani proračunjena zavratnost, a z druge zaslepljenost ustvarjati vendar za sedaj fikcijo nemško-italijanskega zavezništva. In v velikem in v manjem: v meddržavni in v naši domači lokalni politiki. Italijanska zaslepljenost vsled sovražtva proti Slovanom in nemška zavratnost in preračunjenost, ki izrablja italijansko sovraž-tvo v nemške namene. Iz tega italijansko-nemškega konkubinata izhaja za nas Jugoslovane težka naloga — borbe na dve fronti za svojo legitimno, po zgodovini posvečeno posest ob Adriji...! Tako je danes in tako je bilo tudi pred pol stoletjem. Tudi nekdaj so si bili Italijani in Nemci tekmeci, ali, čim je šlo za borbo proti tržaškim Slovencem — zavezniki. Zelo poučno notico v tem pogledu čitamo v „Primorcu" od 16. avgusta leta 1868, torej iz viharnih začetkov ljute borbe med italijanskim in slovanskim elementom na tržaškem ozemlju. Ta notica se glasi: Tržaški dopisniki v dunajske panger- manske i vladne časnike so večidel, vzlasti zato, ker jim dopisi branijo, da jim želodec ne kruli, pravi kameleoni, poleg tega pa Še taki modrijani, Trst tako dobro poznavajoči, da o prvih tržaških stvareh — nič ne vedo. Pisati, to se ve da, lehko je o vsakej reči — neumnosti i laži. Kaj pa je tem dopisnikom tudi mari, kaj pišejo, mari jim je samo to, da se jim dopisi po vrstah plačujejo i zarad tega je čista matematična resnica: Kolikor več neumnosti, toliko več plačila! To se je v poslednjih časih posebno očito razodelo. Nećemo preiskavati in opominjati, kako nemo-ralično je tako počenjanje, kako se ž njim ljudstvo pohujšuje i demoralizira, ker na take ljudi mi nejmamo upliva. Tudi nečemo spominjati nesramnosti, ktere taki dopisniki počenjajo, saj oni pišejo za — denar — i mamon je — mamon ! Naj opomnimo le neke nedolžne reči: „Neue freie" (oder bos!) je očitala zdaj Lahom zdaj zopet Slovencem, da so tržaške rabuke krivi, potem zopet Lahom itd., vselej pa je o laškem narodu govorila spoštljivo. o slovenskem pa tako, kakor se v Tombuktu i mej ljudožrel še nikoli nej govorilo o nobenem narodu. Takim dopisnikom nej mari niti smeha niti sramote. Pred nekterimi dnevi smo braii v „Neue freche" tak dopis, v katerem je bilo vse od konca do kraja narobe postavljeno. Satira nej mogla biti, nevednost tudi ne, bila je tedaj hudobija, Ko se je ta dopisnik uže nasitel, napil i napihnol, mislil je morebiti, da je dobil ježevo kožo, ker nanagloma je začel pikati narodnega batalijona častnike ter jim očitati — mastno plačo! I res, ti častniki imajo mastno plačo!! — 365 dni v navadnem — i 366 dni v prestopnem letu ; razen tega vlečejo za opravo i za razne druge potrebe gotovo dostojno plačo iz — lastne mošnje — i za vse te velike dobrote, kakor je spodobno, polagajo znamenito — kavcijo. Oh, ta mastna služba!! — Poštena slovanska je, zato jo ose i sršeni pikajo v — Giskrinem časniku." Ta notica je res poučna, ker nam pravi, da so bili že tedaj Nemci v vsakem konfliktu med Italijani in Slovani na strani — Italijanov, da so Nemci že tedaj mamili Italijane s tem, da so z blatom ometavali Slovane. In v tej omami se nahajajo Italijani še danes. — Tako je in — je bilo. Delniška glavnica : K 60 milijonov. Reservni in varnostni ni zaklad : K 16 milijonov. t Pragi Ustanovljena L 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Oatravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Filialka ZIVNOSTENSKE BANKE Bančni prostori: VIA XT ffcfii SNE Menjalnica: VIA S. NICOL6 štev. 30. V 1 rSLU NUOVA štev. 29 =N5 TELEFON štev. 21-57. :: Izvpšaje vse bančne posle. Obrestuje vloge na J^ i VLOŽNI KNJIŽICI P° ** na tekočem računu po dogovoru, Kupnje in prodaja vrednostne papirje, devize in valnte. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promes® za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti knrzni izgubi. Oskrbuje in kas o na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. s 0 ★ ★ PnevniK EDINOST v Trstu Pnevnik „(dinost" v Trstu je založil naslednje knjige: 1) „Vohun". Spisal J. F. Cooper. Cena K 1-60. 2) „Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinar. 3) „Kazakl". Spisal L. N. Tolstoj. ::: Posl. Jos. Knaflič. - Cena K 160. 4) „Prva ljubezen". Spisal Iv. Sergje-vič Turgjenjev. Poslov. Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1—. 5) „Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. - Spisala Karolina Svčtla. Poslovenil F. P. Cena 80 vinar. 6) „Beseda o slovanskem obrednem jeziku pri kat. Jugoslovanih" (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk si. ljudstvu). Cena 30 vin. Cisti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slovenske šole pri sv. Ja- 0 0 0 0 L—ii UMiiiii i im mm mmm ■iiiiiiiiiib imi ■»!! iitm—iibi—na l^moinimnn lunin n i irn iriii »jmanann i i i mnr im trn i i riii _ ^IS'tM I M I U l I I l i • (i tvf'tl f"f I f':| I I IM' t I' I' l.ilrl II liil I J «,.|'i»! »"l'.|'!H:l.:|"l>»';|.'t"l I I I I1H I H I f I ll'i ri l l I I I I I I I I I I IrlJ.'l II I.'O- M p. n. M : Dobropoznana MANUFAKTURNA TRGOVINA i l 11 ^ A Zafred ^ 1 1 I i ^^ : t ki je bila že 30 let na Korzu štev. 20 se je dne 24. avgusta preselila : 1 v ULICO NUOVA štev. 36 (nasproti lekarne Zanetti. : : Nadejam se, da me cenjeno občinstvo tudi v novih prostorih s \ \ l svojim obiskom kar najobilneje počasti zagotavljajoč najtočnejšo in naj- I : e solidnejšo postrežbo z novim izbornim blago n. : : Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem A. ZAFRED. I I luiMit i imniui..i^ri4i i i vvtt ijii.i- ih i.i i i.ii niiini.i:iiiiiiTr«niiiiii i i ii.4i;.i i i iifiaiM^iiJuiuiKiJium i umiiiiumi ..Hiiimi: i~i-t:iii ~ l-l Ii I T I.11%1 Itl J I l. I I I J.tll l:i| ;IIJI,r I 1 r )H. I H..i.t l l,.|i4i l l l U.il> U I IjI^I l ostaaovlle sgorej eaenjeoo fodiulaieo zale, dc k ore * pota! meri sadoetiti zahtevam caoi* o^nautv. V obeh prodajalnicab dobiva ee vame Muo bo^ie kakovosti fat posebno pa snovi sa molke in fteneke obleke, arajee, ovratnike, platnega in bombataega blaga, prtov Ife prtMev. ter vsake vxsM Veliki tabor vsakovrstnih odri, kakor tadi koltre lastnega tsc rstnl okraski se Hvilje te k&Oarka. VELIKANSKI IZBOR 0L ^4 ^ BARSKE ZA8TAVE IN EARODHTH TRAKOV ZA DBUflTVENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero slučajno nI ugajalo, so zamenja ali pa ee vrne denar brez nlksUclh zadrlkov. V^U^oknTlasteMa^^tode&e. ^leisalto, evilh«|m, raet-vrstni okraski sa Uvilje te k&Uarke. VELIKANSKI IZBOR BNOVJJ ZA NARODrfB IN CTP- PMksiktl trn •• propri&atL Odlikovana krojacnlca Avgnmt Stnlar TRST - Via delle Poste štev. 12,1. nad. - TRST izvršuje elegantne plesne Cene zmerne. obleke Delo solidno. kakor: frak, smoking, salon, sacco. Strm TI »EDINOST« št SO V Trst«, lt. fiahravarja 19U 3E Kislo zelje t repa s Kranjske J^ — — v vseh letnih dobah v zalogi-- Josipa Dolž.č, Trst nlica Sorgente 7. - Cele/. 1465. illi Nova piodajalna zlatarja - urar j a ^lessandro Camaro, ln\ Corso štev. 23 BOGATA IZBiiRA prstanov, uhanov 2 demanti ali t rilanti in brez istih. Varlilee, priveski, apestnice, zlate In sre broe ure, stei&ke ure itd. itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Oena smerne Cene zme ne l Majnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence! ,Fa,thefon edini perfektni govoreči aparat brez igle Garantirani aparat za 5 iet od K 45*— naprej. Ovojne plošče (25 centimetrov) „ 2 50 „ Dvo ne plošče (28 centimetrov) „ 4 50 0 Velik izbor slovenskih, hrvatskih itd. plošč. — Katalogi gratis in franko „PATHEFON", Trst, Corso it, 26 a toK^aJiuua mM* ■ ; — Mavai zastopnik m Trst, Istro in OoriSko : — VIRGILIO GALLICO TRST, Tla Oiulla Stev. 17. —TELEFON 1879. W kepa priiožnpst! Došla je velika partija matij, srajc; spodaj h hlač za moške : in žcRske. Zimske odeje 2 kroni. Lepa priložnost! "mi mm» r ulici Farueto 5 nasproti lekarni Godina. 91 ANTON ZAVADLAL Trat, al. Istri a 12 (pri sv. Jakobu) Ptiparoia it o Jo PEKAR* O la SLAŠČIČAR K O Ttftrtt na dan areć krah ln ilmičlce Zaloga moka ▼aaka mtf la prvih milno*. Likerji ln Tino t ste* kUalaafc. Postrežba na dom. — Priporoča tudi »rojo staro In dobroznano pekarno v ulici Harao Polio it. 6 (vogal Concordia) katero Toii goipo lar sam. sak__ 2( DELALNICA : Via Madonnloa 7. Antonio Spanghero DEKORATIVNI SLIKAR Naslednik tvrdke D0MENIC0 DELISE. Telefon 160 Trst Telefon 160. VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn. Prevzame vsakovrstna stavbena dela o dekoracije za sobe. ~ SPECIJALITETA: Imitacije lesa in marmorja, izložos tabis Varstvena znamka: „S;DR0( Linlment Copslci Co. nademebtek r.a SIDRO PA1N EXPELLE^ je ie staro skufieno domaČa zdravilo, ki se §e mnogo let oporahlja uspešno drgnenje proti trganjn, reumatizmu ln zmrzlinl. SvArilfl Zaradi manjvrednih pome IImanj naj se pazi pri nakupu in jamlje le originalne steklenice v zavojih s varstveno miaaibo „8II>RO" in me n :: R! oh ter. Cena po 80 vin., K 1 40 in K 2. Debi se v mnogih lekarnah. Glav. sa oga Joief Tffrok, lekarnah v Budimpešti. Dr.RlchterJa lekarna kS*,?^ zaElibeihstrasse No. 5 neu. 0 © @ * n Vsi Slovenci v slovensko trgovino V. Dobanschek Trst ulica Giosue Carducci II---r— Dovoljujem si svojim c. odjemalcem kakor al. občinstvu uljudno naznaniti, ker imam de veliko zalogo zimskega blaga, in da bi zamogel istega v najkrajšem času rasprodati, odločil sem se prodajati vse blago po Jako inii&nlh cenah, namreč 4O°|0 pod navadnimi cenami. V zalogi imam še najsibodi za močke ali defike obleke, Paltd, zimske jopice, Saglan, Ui.ster joploe. bla&e, površnike, joploe, spodnje hlače, površnike, Jopioe, »dodnje hlače, srajce, nogavioe, rokavice, Joploe itd. Ve.ika izbira vsakovrstnega blaga za moške, m on ture in hlače za delo, srajce, ovratniki, zapestnice, kravate, ščitniki, naramnice, eeiniki itd. Lastna kroj a črnca. ŽS&1S'S.rtMeke " DASIZaO dobi vsak, kdor kapi blaga v znesku čez K 10 —. Priporočajo se za blagohotno naklonjenost z velespoštovanjem V. 00BASCHEK i Skladišče oglja in drv M. RIBRRIĆ TRST, ulica Squero nuova 15. nasproti glavne pošte. Telefon 2599. Nova podružnica s ulica S. Michele 16. — Telefon 2271. Bogomil Fino Pozor! r _ U1 bivli arar t Sežani : ima svojo novo SV prodajalno m v TRSTU al Tine. ReJlal .. štev. IZ .. nasproti cerk s7. Ant. nov. VERIŽICE tov. po cenah PRODAJALNA Velika prilika!!! Odprl sem v Trstu v ulici Campanile št. 21 svojo prodajalno z zgotovljenim! oblekami za moške in ženske. Prodajal bom tudi maje iu no-govice. perilo vsake vrste in manufakturno blago. Imam veliko zalogo Črevljev za moške, ženske »n otroke. Solidna postrežba. CENE JA&O NIZKE. Friporoča se fj. HAMtfJlJR. TRST # m # (P dP : liHBiio Potocnlg: na Topla ulice Rioorp in Beccacrie. opozarja svoj? cenjene odjemalce, da je dobil no 70 pošiljate v sa simeko sesono. Obleke, suknje, ranglani, ulstri za moške in deč?e.-----— Ima tudi NAJVEČJO ZALOGO blaga iz kojega capravlja oblobe po meri in po nizkih cenah Popolne upeliave plinarn in vodovodov Instalacij a acetilena Glavni zastopnik tvrdke CARL FRANCKE, Bremen - Dunaj Napravila je že nad 300 popolnih piinaren za cela mesta. Na račun občia in nsjemččin amortizacije do 50 let. Brzojavke: Jesch - Gas Trst. NAJEMNICA NOVE PLINARNE V IZOLI. OIUSEFFE JESOH - TS.ST Telefon št. 1506. — Via Maesimo cTAzeglo §t. 3, — Telefon št. 1696. «14144 NOV GRAFIČNI ZAVOD iw«w Marino Mattulich - Trst ulica delle poste 10,1, n. (zraven fotografa 3erkica) --TELEFON itev. 15-28.-- Lastna tovarna pečatov iz gumija in klišejev. Tablice iz železa, utiskane iz cinka in ulitega brona. Črke iz stekla. Aparati za reprodukcijo trakov in blazinice za pisalne stroje vsakega zistema. Cene, da se ni bati konkurence. Mehanična delavnica sa popravljanj o in Čiščenje piealn. strojev. irsov.- obrtna zodrosa u ^r^tu vla S. Francesco tP Assisi 2, I. s. kjer je Dlla prej „Trž. posojil, in hranilnica". Feitno-tiraoHolčai račuG 74679. TELEFON 16-04 ^prejtma hranilne vloge od vsakogar tudi če ni Sla;: in jih obrestuje ^ — I2 1° tudi vloge po 1 £ na teden, tako, d& po 260 lednih dobi Kron 300.— žpr^josia hranilna knjižice tujih zavodov in jih realitnje ne da bi Be obrestovanje pratrzalo. .Osje posoJUa na ratne obroke ia proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, dz. se posojilo odplača v petih. - Deieži so po K 20 ia po K 2 H ada'j na pojasnila ae dajejo ▼ a rada med uradnimi oiami, ki ao : bo delavnikih od đ. do 12. dop. in od S. do 5. pop. rezttnoTa&a xadmaa z iaons]ci!a UmiiTOfi. TRGOVSKO-OBRTNA ZADBO&A tni ittfaktur. blaga 3zbera fuštanja, borgeta, perila in drobnarije za šivilje FRAN KOČIJ AN Trst, ulica Molin a veato Ste v. 17, Trat "TiiESSiM^r TRST: ulica Slosao Carduccl štev 23 :: :: TELEFON Sto v. 813 :: :: i ra?^i£ne orodje, ortepe4i€ul apar»tlt ii >lerel, ametso roke ia soge, ber^ljc« Lilol »aet, elastični pasi in aogoTiee« elestroterap ertičse priprave, aparati xa "CN-Tf.v-s^sev : lahalacij o. vanmanmmoom i5KL£>2>I30E potroli ščla n «dra7> Ijcsja^ rotraMolnc ix pa.'K Sa no »sdlrasg^ :::;;::: blaga. MleBB. Criordani Speeijallst za zdravjenje kurjih očes, diplomiran ranecelnlk Ambulat, Corso 23, I. Ozdravi takoj navadna ia zastarana kurja očeaa ter jih izdere na najnavadnejSi način ::: bree vsake bolečine. Garantira ozdravljenje ▼ ineso rastočih nohtov. Re£e nohte vsake debelosti. Ne zahtevo prida tndi oa dom 30100 & Comp, Trst — Via Farneto štev. 42 — Zaloga sirajrhXžTzir8; salam, špeh, mast, kokumari, peveroni, razne jesivlne v konservi, sardine v sodih Itd. itd. UMETNI ZOBJE Plombiranja aobor Izdiranje zobov brez S vsake bolečine 0 r .J. Čer mak V. Tuscher : zoboziraraik : koncesij, zobii teknil • • TRST oiiot deli , Gaserma 13, IIv n. V^-v - . . *''■■ i/.i.•'.-* 'T necg* Odprla st jc nova trgovina« SJ STRUKEL & SEU - TRST g Via San Antonio Ste v. 12 II Drobnarije Igrača in potrebščine za potovanje. - VELIK IZBOR perila ovratnikov, SI H^AJNIŽJE CENE. zapestnic, ovratnic, srajc Itd. NAJNIŽJE CENEj Najboljšega češkega izvora^ CENE : GOSJEGA :: PERESA :: ZA POSTELJE. 1 kg rojarih dobrih a£eaaaih t kg K S 40, boljlih K belih 4 E, belih a pahom K 5*10, 1 kg belih najtiacjiih b(mi-nlh K S'40in K 8,1 klg n.imegi p ah a raja* 6 K ia 7 K, bel« fine 10 K. najfineji pnh 8 pra iS K-Pri narodi tri 5 kg franko. Izpotovljone poatelje rod«-Cega, modrega, belega ali nimenega * goatonltoega Naakinga, 1 o-a ISO cm dol^a lil liO cm iiroka b t podrzglaTjema po 60 «m dolgima ia 00 Mrokina, napolnjenima z norim, rivi m zelo Irptlaim, mehkim posteljnim perjem Kron 16. Polopernice 80 K ; pernic« iti K.; pos*me«ne rar« 10 K, lf, 14 K in 16 K; blariue 3 E, 3 E 50 ln 4 K; pernloo 200 cm dolg«, 140 cm Široke li E, 14 E 70, 17 E 80 ia SI E ; blaslne ttO cm dolge, 70 cm tirotce 4 E 50, 5 E >0, 6 E 70 ; spodnje pernice ■ trdnega, črtanega gradla 180 cm dolga, UtJ cm Široke, IS K 80, 14 E 60. Folilja sa po poTietja od IS kron dalje franko. — Premena dovoljena, aa nepriprarno denar naša j. Natančni ceniki gratis in franko. S. BEMISCH 7 PMcaeattz št 765 Sumafa Cecty, Hotel Kalka »i j g- ! Hotel Balkan / V frstu, 19 fobravaq& 1911. .EMNOST" it. 5#. Stran ITO. Slovenci! hočete »c obleči W po ceai ? Okrnite se do dobroznane kguvlne e oblekami „ALLA CITTA' Dl TRIESTE" wt, ulica Gione Gartncei it. 40 (prej Torrente) Mer dobite velik lsbor Oblek U eukenj M Mft«, dotke la otroke aa nastopaj 060 soao po sledečih eeaah: Obleke b petuvetae ia K saga ras za Belke ed K 15—52 „ „ „ deike „ „ <0-30 za stroke...... w »aje, kožuhi t ovratnikom it prave kožabovine _ dečke, pelerine is Lodna po ceaah, da ae m bati ulkake koakaroaoo. — Zaloga blaga tu-in n»«rem«kega, - Zsvrftuje ao delo tudi po merL Ye*k izbor potrebnih predmetov sa delavce : hU6e. »joe, pletenice itd. *d. Postrežba selMaa. alla citta' di trieste ilica Biosne Cardncci Jtef. 40 (prej Torrente) Okislce ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. Dr. Max Borni Bmiant v Trstu, ulica Acquedotto 13. Izdelajo zadelaaje z emajlem, pereelanom, srebrom ln alatom. Izdelajo posamezne umetne zetove, kakor tndl eelo zobovje. OBDDTIRA od 9.-12. predp., 3.-5. popol. Hotel Trabesinger ^ceiova. Velikovška cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 Ki okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Veliko dvorišče za vozove ia tri hleve za konje. Za zabavo služi KEGLJIŠČE, P° z« eakvjeoo. — Po leti sediš na SENČ- - NATEM VRTU. - V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slov. družbo, posebno v sredah zvečer. Velike dvorane za shode in veselice. Lastnik: IVAN NILLONK«. 3 V m 12 Hermangiiil Trocca Barricra recchi* štev. S ima veliko zalogo mrtvaških prodmetoi h^t venci aa porcelana in biserov vezanih s ma~ & no iico, od umetnih cvetic 9 trat kovi in napisi. Sike u porcelanastih ploščah za sponenlke j Najnižjo konkurenčna mm. >E G. FONDA - Trst, Lloydova palača UELIKfl : ZALOGA : SEMENA iz prvih tvrdk na flemSkem in v Italiji. Zavod za negovanje cvetlic z velikim vrtom sadnih dreves in dreves za okraSevanje v Zagradu ob Soči. Vprašajte cenik pri 6. fonda - Zrst, floydora palaca. - čclefcn 11 1628 Odlikovani čevljarski mojster Viktor Schenk piporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, go-srpode kakor tudi za otroke Prodaja najbolj, biks Fredln, Globin, cava-lier in Cir.-M. mazilo. Trst, Belvedere 32 Najboljše in najcenej, gorivo Briquettesm,XUra' Izključna zaloga SILVIO MALOSSI Trst, ulica Oelsi fttev. 3 TELEFON 18-89. 6epa: 4 $tot. Kilogram % dostavljeni om franko. Patent, divan-postelja Machnich Okrasi radi svoje krasne eleganca vsaki prostor i« se spremeni v hip« ■ samim premakljajem v jako kemodno posteljo t lastnimi ži sanicami in blaninioaml. — Divan j s izdelan na tak način, ki skljočaje, ds bi se ugneedil mrčes. Cisti se lažje kakor postelja. Prospekti zastonj. E ven tu vel. na mesečno obroke. Vsprejemajo se vsakovrstaia tapecijska in dekoraaijska dela. C. MACHNICH, trst, SJJfiSii! duo TRST ol. Concordia 5t. 4 TRST Pripore*« ritTnrma ob*iastT» »roj« trfovli« ]<:-atvia la koloaljalneg* tila#a. Oe«tenln« ,,r»-EA9BTB", domaČ« ln MpoliunAe, trvvlznnsk« (TnrrlM) U/ (■ torarn« bratje ZA*«A. — Vino V stekienisab. Podlija se tudi na doa ter p« psi i. Paketi ed 5 kilogram«/ naprej. ! Cene brez konkurence ! Fran Vatovec Trst, ul. San Maurizio 3 priporoča slav. občinstva svojo veliko zalogfo ®g!ja „kock" kamenitega itd. : drva za peči in štedilnike: (spargherd) ter petrolja. A. Tosoratti Via Mafcanton it. 4 ln Piazza Olanbattiata Vlco fit 2. Prodaja po cenak brez konkurence. Zaloga posteljnega perila, izdelanega. Volnene odeje iz bombaževine, zarobljene v lastni tovarni, peresa iz Chile, Lattntennis iz bombaža, fustanji barvani, perkali, zefir za srajce in obleke. Volneno blago za ženske obleke, maje iz volne, bombaže barvane za odrasle in otroke Izbor drobnarij, žime za zimnico, zavese itd. Svpeptična ■*«""«« Stalda MARCO F. MARTINOLICH, Mali Lošinj Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspešu-jočih prebavljanje, od zdravnikov pripoznana za najbotjo. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alkohola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da ne vpliva dražilno, kakor drugi slični izdelki. Je izboren pripomoček v vseh adinamičnfli boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko Čisto ali pa z vinom, mineralna vodo, kavo itd. Marco F. Martinolich Zastopstvo 2a Avstro-Ogrsko in zaloga v Trstu: Glovanni Tarabochia, Ul. Mercato vecchlo 3. Telf. 39 Rimsk. Tin. AUSTRO-AMERIČANA o e brza zveza z Amerik TRST—NEW-YORK „Martha Wasbin£tona, 26. febrav. Pitna tane: IIL razred K 200; II. rasr. od K 300 naprej; L raar. od K 350 aaprej. Trst- Buenos-Ayres „COLUMBIA" 23. febravarja 1011. is Trsta t Baenos-Ajres, ter se nsMvi n«4-petoaa v Cadix-», Las Palmas, Santoa, Moats-— video m Rio de Jan etre. — Potoo ttat: m. raar. K 200; II. rav. ad K 525 aaprej; L raar. od K 675 aaproj. V prevozni coni III. razr. iračunjena je hrana in prenotfSle v TRSTU, pred odhodom parobroda, — V vseh cenah untunjeoa je obilna hrana. JIttjvečji konfort. - Električna raESTetljara ln vomtilaeija. - nakita« Za informacije o prodaji prevoznih iiatkor L, H. in UL raireda toliko za /imeriko kolikor za Patras, Paiermo, Mapolj, Gadix in JLax Palma« obrniti se je na „Ur«.d potnlko t Tratuu, ulica Kolin pzoooio it. 2, za tovor in blago pa pri TAJ£A3GOHLil & C.o, Trat, ulloa Foat^rosso Si. 3, X. nacL MESO! MSSO! Razpošiljam franko proti povzela 5 kg prekajenega svinjskega mesa a 10 kret S kg mesa prekajene gnjati ... za 10 kroa Postrežba točna in popolna. JOHAim B1LL1R - Zator, GiHcIIa. )(a koložvorn pričakuje iomžči omnibns. | ■■^^^HHBHnBBiB^^HMBHBBBSHHBHBHHDBBBS^^ C. kr. prlv. fliunicine Adriafica di Sicurta klavnica in rezervni zakladi draStva glasom bilanco ssssKrcKiccss 31. decembra 1909. r^oo^arrcc^^: Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000)....... K 8,000,00« ieservni zakladi dobičkov.....10,600.000 „ zaklad proti vpadanjn vrednosti) javnih efektov ... » •ieservni zaklid premij sa zavarovan] a ............. 121,590.6«4 „avorovnjK na življenje v veljavi 31. decem bri 1909 ...... 435,853.19« tplsčane Škode v vseh oddelkih od ustanovitve druStva [1838—1909] n 669,085.»fi Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih za varovanja proti požaru, streli, Škodi valed razstreib a omt? kakor tudi prevozov po Bohem in morju; •klepa pogodbe za zavarovanje Življenja po rasne-vMtr»ih ' kombinacijah, za glavnice, rente plačljhJe s* ž ivljenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokom ilUOLHEnOl •tkaJrikIažen,ke obleke dobite najceneje ix JUGOSLOV. : KAZPOSlUALMCE .. r. stermoclcl v Celju. -" vxoBciM2i®2i - Anton Krainz 8TAVBBKI IN UMETNI KLBPAK Tr8t^ ulica Rossetti štev. 79. Prevzemlje pokrivanje zvonikov. Napeljava in popravlja strelovode, Isdeluje vse v klepar« tvo upadajoča dela. POSTREŽB t rOČHA. CENB NIZKI »BLO TRPEŽNO- Te dni se otvori v Trstu ■lica Giosuč Cardneei 9 nova hrvatsko-slovenska b BMVNICA ■ Kupujte ,Nar. kolek'! ALOJZIJ ' pekarna za krali ln sladščlee s prodajalno trn- ln inoztm. likerjev ia vin Via Cereria štev. IO Najboljli kruh vsake vrste s franko dostavljanjem ia dom. Specijalitet«: Ržen krah. Cee. priv. in kr. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica m reserve 185,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Naova it. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje jeklene varnostne celice "mm zdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berelina talamfteae proti po »aru 1» vlomu, pohrano la upravljanje vrednot, kakor tedi eamo pohrano zaprtih ta v oje v, ter di v doličnih jekleafc celicah v aajem r yarno«:«e skraniblce (safes) u •azličnih velikosti, v katerih se lahko shraniie v: ed« nostnl papirji, listine, dragulji itd. ("Tsrssstes selics ne more nihče dragi odpreti kakor stranke vzajemno z haako. Ptdrnžnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic*, tc jia obrestuje de nadaljnega ehveslila po 3 3I« % R.stUJ iiivek plača direktno sacod. Jt>o tndl z baokovulnsi ooeli, ter ptoti z gubana na tobanju. — »-"= ' Stran VIII. „EDINOST* št. 50. V Trato, dne 10. februvarja 1911 K 10*— s pripombo, da so tudi pevke neizrečeno vesele, da je danes pevsko društvo močneje nego je bilo popred. Želja pevk je, da vsi redno zahajajo k vajam, potem bodo tudi one skrbele, da se pevci razbremenijo od različnih vplačil. Po občnem zboru vršil se je v gostilni g. Babiča mnogoobiskan pevski večer, pri katerem so se izustile marsikatere vspodbu-jajoče napitnice. Pevci so se razšli s trdno obljubo, da bodo v prihodnje mnogo bolj zahajali k vajam, da pripomorejo društvu do više stopinje. In to želimo vsi! S. Odlikovanje. Iz krogov železničarjev smo prejeli: Vodja partij Korošec in Planinec sta dobila za svoje zasluge kršenja službenih predpisov lesena križca, katera pa morata nositi na hrbtu. — Njih jogri so dobili enake križce s krompirja. Zahvala. Podpisana podružnica Š. P. O. izreka tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo, vsim onim, ki so pripomogli do toli sijajnega vspeha II. vel. plan plesa. Pred vsem bodi izrečena prisrčna zahvala uvrlem damskemu odboru za njega neumorni trud in delo v kočah, dalje mnogoštevilnim darovalcem, ki so se nas spominjali ob tej priliki se svojimi darovi. Iskreno zahvaljamo tudi slav. osrednji odbor S. P. D. ter mnogoštevilne zastopnike, Ajdovsko-vipavske, Goriške, Soške, Kranjsko gorske, Istrske itd. podružnice za njih častno udeležbo, mnogoštevilne goste iz Ljubljane, Gorenjske, Notranjske, Goriške, Istre, a posebno tudi naše slovensko tržaško občinstvo in z okolice za njih ogromen poset. Prisrčna zahvala bodi izrečena tudi našemu slov. časopisju, zlasti „Edinosti", ki je drage vclje vsikdar odpirala svoja predala našim vestem, a konečno vsim onim, ki so na ta, ali oni način pomogli, da je izpal naš II. vel. ples tako sijajno in častno v vsakem oziru. Za odbor tržaške podružnice „Slov. plan. društva": Načelnik: Tajnik: dr. Matej Pretner Miroslav Pretner. Darovi za Ciril-Metodov ples. G.a Ponikvar 1 nastavek, g.ca Anica in Milka Martelanc 4 kom. galanterij, 1 zajčka; dr. Krstulovič 3 stek. šampanjca; g.a Fany Grebene 1 stek. šampanjca, gosp. Maks Ukmar 2 stek. kraškega ktpečega refoška; dr. Ferfolja 5 K; g.a Prele 1 garnituro za žganje; Marija dr. Wilfanova 10 K, g. Ivan Vidovec trgovec, 10 škatljic sardin; g.a Luiza Lisec, servis za pivo ; Andrej Jug 2 krasni podobi; g.a M. P. 2. kitajski] posodi za cvetlice; Milena dr. Brnčičeva eno torto; g.ce Ivanka Mikelič in Olga Pertot 1 stek. likerja bananes, 1 stek. maraskina 1 garnituro za čaj; g.a Josipina Černigoj 2 stek. vina, in močnate jedi. Darove v denarju naj se izvoli pošiljati na Jadransko Banko ali na g. dra. J. Giaconi na gospoda dr. E. Kvekića, Trst, Borzni trg št 3, I. Vse druge darove pa vsprejema g.a Roža dr. Gregorinova in g.a Zinka dr. Rybcifeva. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejmejo se: 0 knjigovodja, 3 kontoristi, 0 poslovodja, 4 pomočniki mešane stroke, 0 pomočnik železninske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 0 pomočnik špecerijske stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 1 blagajničarka, 3 kontoristinje, 6 prodajalk, 5 učencev, 0 učenka, 2 potnik, 0 korespondent, 0 skladiščnik. Službe iščejo: 2 knjigovodji, 2 skladiščnika, 4 kontoristi, 3 poslovodji, 2 potnika, 27 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železninske stroke, 11 pomočnikov manufakturne stroke, 13 pomočnikov Špecerijske stroke, 5 pomočnikov modne in galanterijske stroke, 11 kontoristinj, 12 blagajničark, 14 prodajalk, 2 korespondenta, 5 učencev, 2 učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Prva tekmovalna dirka na sankah v Bohinju. Prireditev, ki so jo zasledovali športni krogi že dalj časa z velikanskim zanimanjem, je v nedeljo 12. svečana t. 1. krasno vspela in se izvršila športno dovršeno na vsej črti. Že v soboto, na predvečer dirke, napolnili so se vsi prostori grrand - hotela „Triglav" z odličnim športnim občinstvom, velika dvorana je bila nabito polna. Pri zvokih vojaške godbe je vlado l.ajboljše razpoloženje. Ples je vodil z veliko spretnostjo g.poročnik Dušan P i 1 n y in se je mladi svet vrtil do ranega jutra. Vodstvo dirke je zborovalo v prvem nadstropju omenjenega hotela in so se te seje udeležili zastopniki vseh športnih klubov ; prisostvoval je tudi okrajni glavar g. Zupnek iz Radovljice. V nedeljo zjutraj so dovažali vlaki iz Trsta, Gorice in Ljubljane na stotine občinstva, ki se je radovedno razvrstilo ob sanka rski progi. Dirka se je pričela ob II. uri in četrt in krasno zimsko solnce je olepšavalo s svojimi žarki čarobni Bohinj. Pri cilju, kjer je vojaški telefon nastanil svojo postajo, so zasedli funkcijonarji tekme svoje posle. V razsodništvu so bili: g. inspektor SchiestI (predsednik), g. dr. Dra-gotin Treo (namestnik), g. dr. Praunseis, g. viši inženir Prelovšek (zapisnikar), g. Skaberne, g. baron Bianchi, g. Barle, g. MalenŠek in zastopnik avstrijske sankarske zveze, g. Dietrich iz Gradca. Na startu so opravljali svoj težavni posel g. inženir Somraer iz Trsta in g. dr. Bretl iz Ljubljane ter gg. Gombač in Vesel kakor stoperja, g. inženir Zupanec iz Ljubljane ter g. Demeter Majdič kakor zapisnikar. Dirke se je udeležilo 84 tekmecev. Prva točka je bila tekma seniorjev (24 prijav) za p r v en -stvo Bohinja. Določena proga 2400 m v dveh vožnjah: 1. Ivan Logar iz Bohinjske Bistrice 2'56" 2. Dr. Zsack iz Gradca 3 01" 3. Markel iz Gradca 3*07" 4. Leo Mencinger iz Ljubljane 3' 10" 5. Ant. Jelnec iz Tržiča 3'14" 6. Hugo Sugg 3'15". Druga točka damska dirka 800 m (9 prijav). 1. g.ca Cilka Bergantova, Gorje 57 2/5" sekundah. 2. g.a dr. Piklova iz Gorice 58" sek. 3. g.ca Julka Mencinger iz Bohinja 58 2/5" sekundah. 4. g.ca Janetta Pollak iz Tržiča 59 4/5" sek. Tretja točka tekma dvose- dežnih sank 1200m (28prijav). 1. Dr. Zsack in Markel iz Gradca 138" 2. Logar in Slivnik lz Boh. Bistrice 140" 3. Alf. Mencinger, Ljub.-Placca Trst, 1'41" 4. Andree Gassner-Sugg Tržič 1'46" 5. Fremdenreich - Pandakovič, Zagreb, 1'46 1/5" Četrta točka tekma juniorjev, 1200 m (23 prijav). 1. inž. Leo Mencinger iz Ljubljane 1*37 4/5" 2. Mih. Placca iz Trsta 143 1/5" 3. Somodji Bogo iz Zagreba 1'43 4/5" 4. Fremdenreich Ferdo Zagreb 1'46 4/5" 5. Donac Branimir Zagreb 1'46 4/5" 6. Pandaković Ante Zagreb 1'48". Po dovršeni tekmi se je vršila v veliki dvorani grand-hotela „Triglav" razdelitev daril. Načelnik razsodišča in predsednik zimskega športnega kluba iz Trsta, g. inspektoi SchiestI, je pozdravil mnogoštevilno občinstvo in častital zmagovalcem. V imenu deželne zveze za tujski promet na Kranjskem je pozdravil g. dr. V. Krisper vse zastopane Športne ktube, ljubljanski športni klub, tržaški, hrvatski, graški, ter se zahvalil vodstvu dirke za vzorno prireditev. Med sviranjem vojaške godbe je občinstvo navdušeno aklamiralo zmagovalce. Bohinjska Bistrica pa je stopila s svojim sankališčem v vrste avstrijskih športnih shajališč in nadejamo se, da jej bo donašal zimski šport novih virov in življenja. Tržaška mala kronika. Poskus samomora. Rešilna postaja poliambulance je predvčerajnjim pripeljala v bolnišnico 20-letno Almo Olivatti, stanujočo v ul. Vitelli; deklica se je bila zastrupila z jesihovo kislino. Spravili so jo izven nevarnosti. Deklica je povedala Žalosten roman. Zaljubila se je v mladeniča in radi njega je zapustila očetovski dom. A ko se je porodil sad njune ljubezni, je on začel zanemarjati neizkušeno dekle, ki je slednjič ostala sama na svetu. Iskala je, kako bi si mogla služiti kruh za Življenje, ali, ker je bila bolna, je večinoma ostajala brez dela in sredstev. Tako je sklenila umreti. Sedaj je našla usmiljeno srce, ki se bo zanjo potegovalo. Tatvine... brez konica. Mornarju na parniku „Brioni" Ivanu Nikuličan-Jablan je bilo vkradeno iz kabine 70 K, ko se je nahajal na Josipovem pomolu. V kavarni „Flora" so bili dvema gostoma vkradene zimske suknje. Uro pozneje so bili tatovi že pod ključem. Eden od njih je imel ženijalno idejo, da je pri aretaciji požrl par steklenih črepinj. Bržkone kak samomor za spas! Svedrovci na delu. - 7000 kron rešenih. Trgovina z domačimi pridelki tvrdke A. Grioni ima svoje skladišče s pisarno vred v ul. Tintore št. 1. Ko je včeraj zjutraj ob 7.30 tvrdkin uradnik odpiral vrata skladišča na strani ulice Boschetto je našel v ključavnici vetrih. Jasno je bilo, da so tatovi po noči vdrli v skladišče. Tatovi so morali jako dobro poznati prostore skladišča... Odprli so najprej potom ponarejenih ključev vrata Delavskega doma, na to so stopili v dvorišče. Tukaj so tatovi našli drog. kakoršnjega rabijo železničarji za signale. Drog ima obliko lojtre in je isti izviral s plesa železničarjev v Delavskem domu. S pomočju tega droga so tatovi preplezali zid, ki deli dvorišče od drugega manjšega. Tu so napravili veliko luknjo v vratih, ki vodijo v skladišče. V pisarni so potem prevrtali blagajno, in sicer od zgoraj, posluževaje se pri tem običajnega amerikan-skega svedra. Prevrtali so pa le zgornjo ploščo. — Ko pa so začeli vrtati spodnjo ploščo, je tatove bržkone splašil kak šum. V hitrici so jo odkurili, kar dokazuje, da so v sili pustili vetrih v ključavnici. V blagajni je bilo 7000 K, ali tatovi bi bili le težko vkradli ta znesek, ker se je nahajal v takem oddelku, ki je bil precej oddaljen od prevrtane luknje. Paniko, s katero so tatovi zbežali, dokazuje tudi dejstvo, da so pustili svedre in druge stvari na licu mesta. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, deila Borsa 10 Gentraia v Ijnbljani. Podružnice v 6orici. Ceiovcn, Sarajevem in Stuejpl Delniška glavnica K 5,000.000, Rezervni zaklad K 450 000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupnje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in v;e vrste denarja - Bloje na knjižice I obrestuje za sedaj s čistimi ^jo Prodaja srečke na majhne mesečne obroka Dobroznana trgovina Bertoli S Sbuelz Trst, Trg Barriera vecchia I in 2 zniža cene vsega blaga v svoji zalogi. Možke srajce bele K 2, 2 40, 2 60, barv nate X 2*50. Moške ln ženske maje lz fuStanja K 1, HO, 120, 130. Spodnje hlače K 1, 1-10, 1-20. — Velik izbor nogavic za moike in ženske, ovratnikov in ovratnic. FUŠTANJi vellonr meter od 48 stot. dalje. ŽENSKO BLAGO, angleško in domaie od K 1-20 dalje. Bogat izbor š»rp, volnenih in svilenih od K 1-40 dalje. Zaloga perila, platna In bombaža. Velik izbor žime in volne za žimniee. Poseben oddelek za okraske; mod. stvari in drohoarije u i^i* Veliko skladišče klobuk dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna Hrangjmm žepnih robcev, moških nogovic it J. itd. J"ww HBHHHSffli K. CVENKEL Tr* • Coris. 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna. Narodna trgovina. Mtmm Narodna trgovina Umetni zobi v zlatu, kavčuku z ozobno plosfiico ali brez nje po amerikanskem zi-stemu in po lastni patentirani metodi. Kroza XXX zobe iz zlata ali aluminija. XXX Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. rse po najmodernejih metodah. — Reguliranje slabo zraslih zobov. — Izdiranje zobov XXXX brez vsake bolečine. XXXX AMERIKANSKI ZOBOZDRAVNIK Dr. LEOPOLD MRRCEK !|Wl Trst, Corso St. 17. '--J Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, XX Berolinu, Lucernu in New-Yorku. XX Ordinuje od 9.—1. in od 3.-6. pop. Dvanajstletna praksa, na klinikah na Dunaju, XX Berolinu, Lucernu in New-Yorku. XX Ordinuje od 9.—1. in od 3.-6. pop. Hallo! Gorica, telefon štev. 24. Kdo tam ? N. N. Dunaj. Tu tvrdka HEDŽET & KORITNIK. Prosim pošljite mi takoj nekoliko vzorcev od lodna, žameta in fuštanja Manchester, rabim za turistovsko obleko. Priložite nekoliko vzorcev od volnenega blaga za ženske obleke in bluze, finega cefirja za moške srajce in platna za perilo. Imam tu mnogo znancev in bodemo kaj več naročili. Prepričal sem se tudi, da pri Vas dobim isto blago kot tu, pač pa nekoliko ceneje. — Se priporočani za dobro blago in najnižje cene. Zdravo ! N. N. Punaj. Hedžet & Koritnik, Gorica. -S cs 9 O S 6! 5 « Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST i S. Lucia 5-18 i> _ i> sr| Via S. Lucia 5-181 |l BOUmmiEPA IZ BERA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARIJ # * ^ DELO SOLIDNO ia Tgakovrfctnih stolić. CENE Z »1ERNE. |p cn V Trstu, dne 19. februvarja. „EDINOST" St. 50. Stran IT Radi razžaljenja Veličanstva je bil aretiran mizar Ivan Delneri iz Kopra. Loterijske Številke, izžrebane dne 18 februarja : Dunaj 45 4 22 23 69 Gradec 44 75 49 29 3 Koledar in vreme. — Danes: 2. pred-pepel, nedelja. — Jutri: Evleterij Šk. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -H Cels. — Vreme včeraj: oblačno, rae-gteio. — Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Počasno boljšanje. Društvene vesti. Novo konsumno drušvo v Barkov- Ijah bo imelo svoj redni občni zbor dne 5. Marca t. I. v prostorih lastne gostilne (pri ■ostih) ob 1. uri popol. z navadnim dnevnim redom. Na Prošeku se bo vršila danes popo-ludne ob 4.30 uri velika pustna veselica v dvorani „Gospod, društva. — Po veselici ples do zore. Igra vojaški orkester iz •orice. Sv. Ivanski cerkveni pevski zbor priredi danes svojo I. predpustno veselico s petjem, igro in dobitki v prostorih „Obrtn. in konsumnega društva" pri cerkvi. Začetek ob 5. uri pop. — Po veselici svobodna zabava. — Prireditelji vabijo na obilno udeležbo. ___ Nar. del. organizacija« Skupina NDO. — vslužbenci c. kr. javnih skladišč sklicuje danes, ob 9.30 uri dopoludne shod cestarjev, a ob 10 uri dop. shod vseh uslušbencev c. kr. javnih skladišč. Shod se vršita v dvorani NDO (ul. Lavatoio 1 L). _ Naše gledališče. Danes ob 4. uri popoludne se uprizori SlaMvita opereta „VALČKOV ČAR" Ta predstava je prav primerna za naše okoličane, ki še niso videli te operete. — Vstopnice po znižanih cenah se dobivajo pri vratarici „Narodnega doma-. Zvečer ne bo predstave. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. Danes repriza Gounodove opere „Faust". EDEN. Slavna krasotica in baletka S a h a r e t privablja vsak večer ogromno občinstva, ki občuduje njen divji, a vendar tako gracijozni ples. Danes dve predstavi. Saharet ostane tukaj do 21. t. m. — Tudi ostali program je krasen. Gospodarstvo. Uspeh subskripcije V. emisije del-■ic Jadranske banke v Trstu. Poroča se sam, da je tudi ta emisija delnic Jadranske banke končala s polnim vspehom in da je bil na subskripcijo izloženi znesek K 2,000.000 prepisan. To dejstvo najbolje priča, da uživa imenovani zavod največje zaupanje v kapitalistiških krogih. Filialka Jadranske banke v Ljubljani je pričela ravnokar svoje poslovanje. Vesti iz Goriške. Iz Kazelj. Na občnem zboru bralnega in pevskega društva „Dneva žar" dne 12. svečana t. I. so bili enoglasno izvoljeni sledeči gg. v odbor: Iv. Kjuder, predsednik, J. Seražin, podpredsednik; Iv. Majcen, tajnik ; J. Orel, blagajnik; J. Novak, Fr. Kjuder in Al. Gec odborniki; Fr. Zabric ia Ant. Zidar pregledovalca računov. Pevovodja ostane A. Baša. — Društvo si naroči za leto 1911. te-le časopise: „Edinost", „Primorca", „Primorski list", „Slovenski Dom", „Domače ognjišče", „Našo bodočnost", „Dom in Svet", „Slovana", „Kmetovalca" in „Prim. Gospodarja". — Knjižničar nam je poročal, da so se društveniki, društvenice in drugi pridno posluževali knjig iz društvene knjižnice. V letu 1910. se je izposodilo iz društvene knjižnice 407 knjig. Največ sta jih prečitala v tem letu g.a Antonija Novak h. št. 48 (32 knjig) in g. Jožef Novak h. št. 49 (29 knjig). Le tako naprej! — Na letošnjem občnem zboru je bil podpornik in dobrotnik našega društva gospod Gregor Zidar, trgovec v Rocolu, enoglasno imenovan društvenim častnim članom. Bog ga živi! Vesti iz Istre. Iz zapadnih strani Istre prihajajo uprav strašne vesti o ljudskem štetju. Tam ne naštejejo naših ljudi niti toliko, kolikor smo imeli na volitvah leta 1907 — glasovi Umevno je to, ker so občine v italijanskih rokah, a Italijani se svojim „osar tutto" upo-trebljajo vsako sredstvo, da nas narodno ubijajo. Par Družbinih učiteljev in nekoliko narodnih svečenikov se ne morejo upirati silnemu neprijatelju. — V vsem poreškem okraju so večinoma hrvatski prebivalci, a nimajo niti ene čisto hrvatske deželne ljudske šole. Zato pa je v Poreču sedež slavne Junte. Žalibog, da mi nekaj let sem nazadujemo v tem okraju. Nekaj je kriva tudi naša Mali oglasi E8 Za večjo pivovarno vitij i ev. plači. Potrebno i« znanje slovenskega, italijanskega in če mogoče nemfikega jezita. Našlo* pove Inseratni oddelek Edinosti pod it. 279. 2 Ti v O fleku pri Se£ani se vr&i na pustno nedeljo pri Andreju Piijavcu 5ter. 12. 280 PLES Gosp. Kastelic Ci" lovska psica je pri gosp. Jo£efu lance, Brojenca pri Nabrežini 51. 206. 381 PnennHi^no 11 5 mesečno prakso iSče slnžbo UUopUUIlrlla v pisarni. Ponudbe .a Ins«rami oddelek Edinosti pod „Lindmila". 285 Dva pomočnika Arcata St 19. 286 SobiCa PG za 11 kron mesečne. Gaspare Gosti 3, II, vrata 5. Antonio Alberti SSSSSS- Trst, ulica Poniiana 665, Telefon 23 — 56. Zaloga in in bogata izbera vsakovrstnih koiuhovin. Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Ćfsti in pere vsako vrst kožubovine. 1575 Hišne posestnike L^T™^™ godbi administra ijo večih h:5 Reference dobre. — Vpr tSanja na Ins. odd. Edinosti pod „Oster". (116 Meblirana soba ▼ ulici Barriera vecchia It. 22, IV. nad. 317 nemarnost m komodnost, d očim so se Italijani vrgli na ljudske šole, a mi narod bez škola — narod bez budućnosti! Tako izgubljamo svoje lepe pozicije, je v naših ljudeh odporne sile, samo vzbujati jo je treba in sokoliti na narodno delo. Pokazalo se je to povodom shodov za ljudsko štetje. Pa, ko se je moglo tedaj, moglo bi se tudi dalje, ali v to treba organizacije; a ta je ne bojim se izreči — nemarna .. . nikaka! BRZOJflUNE UESTI. Kranjski deželni zbor. LJUBLJANA 18. Kranjski deželni zbor se je danes sestal na kratko zasedanje. Deželni glavar pl. Šuklje je pozdravil zbornico, nakar je deželni predsednik baron Schwarz pozdravil poslance. Povdarjal je glavni predmet posvetovanj, razpravo o deželnem melioracijskem zakonu in je želel delovanju deželnega zbora najlepši vspeh. Po volitvi enega namestnika deželnega odbornika, na kateri je bil izvoljen dekan Ivan Lavrenčič, je zbornica pričela razpravo o melioracijskem zakonu. Zakonski načrt je bil vspre-jet v vseh treh čitanjih potem ko so bile odklonjene spremembe predlagane od na-rodnonaprednih poslancev. Prav tako je zbornica sklenila najeti v melijoracijske svrhe 10 milijonov K. Hrvatski sabor. ZAGREB 18. Začetkom današnje seje je predsedujoči podpredsednik dr. Poprato-vič prosil poslance, naj bodo mirni in naj se medsebojno ne psujejo in žalijo. Predsedstvo naproša vse člene zbornice, naj sodpirajo predsednika v njegovi težavni nalogi ter naj brzdajo vse strankarske strasti, izlasti sedaj ob pričetku adresne debate. — (Pohvala v vsej zbornici). Poročevalec adresnega odseka poslanec Spevec je nato povzel besedo ter obširno kritikoval adresne načrte, predložene saboru. Govornik se je zavzel za delazmožnost sabora in rekel, da vrši zločin na narodu, kdor bi hotel to preprečiti. Govornik je ko-nečno priporočal adreso odseka. Nato je posl. Vučetić utemeljeval adreso stranke prava. Med njegovimi izvajanji je prišlo med poslanci stranke prava in Starčevićanske* stranko do burnih prizorov, tekom katerih so se poslanci psovali in žalili. Y tem oglušujočem hrupu je predsednik prekinil sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena, je govornik nadaljeval svoja izvajanja. Srbska skupščina. BELIGRAD 18. Vodja napredne stranke Novakovič in vodja nacionalistične stranke Ribarac sta na današnji seji skupščine stavila na ministerskega predsednika interpelacijo, v kateri sta pokazala na vznemir-jajočo vest o izoliranju Srbije na balkanskem poluotoku in sta zahtevala pojasnil o odno-šajih Srbije do Bolgarske, Ćrnegore in Grške ter o srbskih cerkvenih in šolskih vprašanjih v Turčiji in o albanskem gibanju. Bolgarsko sobranje. SOFIJA 18. Sobranje je vsprejelo v tretjem čitanju zakonski načrt o spremembi ustave. _ Dunaj 18. — Naredbeni list c. in kr. vojske je objavil najviše lastnoročno pismo, s katerim je general konjeništva Klobučar na lastno prošnjo rešen svoje službe kakor armadni nadzornik, da se bo mogel bolj posvetiti svojim poslom kakor vrhni poveljnik ogrske deželne brambe. Berolin 18. Pruska zbornica je nadaljevala razpravo o proračunu ministerstva za notranje stvari in je dovršila drugo čitanje. _ Ceno milQn T8ak dlUi 5 fcg govejega IHCOUj mesa, teletine ali ovčjega mesa samo 4 krone franko po povzetju, strogo solidna postrežba, ker reflektujem ns stalne odjemalce. ; Meso je tekom 24 ur na vsakem kraju. Aladar j B. M. Kerincse, Ogrsko. 282 I On rtHOrliA nM solatnem griča na Do-LtJp grdtJIC lenjskem, 15 minut od že lesalike postaje, proda se takoj • od jako ' orodnimi pogoji. Naslov pove iaseratnl oddelek •Edinosti" pod it. 272. 272 , ....... i ' Priliko Prizmatični daljnogled, povečanje 8, ; I llima. ^teroko" kron 80. Optik, ul. Nuova. št. 34. 271 Šivalni stroj Singer E 62, drugi dobro služeč K 100, triletno jamstvo. Clica S. Caterina 7, skladišče na dvorišču. 270 Ugodna prilika. za vsa dela, tudi vecnine ] Meblovani sobi ena za dve osebi in ena s prostim vhodom (even- j tuelno s hrano) se odda v ulici Antonio Caccia 13, i IL nadstr., vrata 10. 250; HunpOP (vila), lepo letno stanovanje, 5 sob, UvUlCb klet, vrt, hlev in zemljišče je na prodsj radi zidanja druge Pisati je pod „M. M." Dutovlje poštno ležeče. 248 Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst ul. Belvedere 9, Telefon St. 23-87. Sprejema plačila carine i za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na j dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem j kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v | mestu in na vse kraje. Gospod. In kons. društvo o Rocolu vabi na kateri se vrši v nedeljo 5. marca ob 4. uri pop. v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo c. kr. revizorja. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Dopolnilna volitev odbora. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. ■ VELIKA SKLADIŠČA 1 OGLJA « LESA na debelo ln drobno PRAVE KONKURENČ. CENE GRENČINA PLANINA lastni pridelek Trst, ulica Uno Foscolo 33, Telefon 11-371 Trst, Corso 2. Telef. 1917. Leopold Haas Pristni linoleum.......K 2*50 m= Podolgaste preproge (Laufer) 67 cm.........„ 1 90 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 50 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega platna............K 2 50 Mamizni prti 85/115 cm......„ 2 80 , r , 65/130 „ ......„1-80 PoorSnlkl Iz sumilo od R2Z dolle. Podrjuhe..........po 70 stot. Ovratniki iz kavčuka..... „ 50 „ ManŠete iz kavčuka.....„ 60 „ ——- Pošilja se tudi na deželo. hHHiiiaiMi^M^ V restavraciji „Al MGffilfO" Trst - Ulica Squero nuovo 17. Danes "Hi KONCERT PR08TI VSTOP. Kathreiner Kneippova sladna kava je le ena, posnsm-ko« pa je več! Zato pozor! Zahtevajte in jemljite samo izvirne zavoje ■■ z imenom ■■ Kathreiner Modem3 železne ograje i a« za vile (d, o cc), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd. Ilust katal. št. 104 brezplačno AMlnđsde DrahtULdastrie Ferd. JergiM'i scmu-KMirt stalni 22stop. r M • ? Gradcu 01. to?. Zaorebški oocoooooooooooosoooooo kot tovarniško znamk® priporoči/Jemo ^/^ife/ pridatek / kot priznano IlLutfUfJ*>I za kavo I rm+toi VELIKI KINEMATOGRAF „BELVEDERE*1 TRST — ulica Belvedere štev. 10 — TRST danes nedelja 19. febr.: 1. PTIČI. zanimivo po naravi v barvah. - 2. ROT- TERDAM. po naravi. - 3. USODNI POLJUB. ŠALA ^ ponedeljek dramatičen večer, traja I uro. drama. - 4. Pustni četrtek: Komičen večer. v s A ■ • - ■. -v.- ; " t'- ' '■ T/, ■;»»T*K PAP1BJE, RHSTB, OBLIGACIJE. ZA- kV*A PISMA, raLJORITKTK, DKL3HCE, BHHCKB TALUTE nr DEVIZE. PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE 1» BLAGO LEZEĆS T JAVNIH SKLADIŠČIH. SAFE - DEPOSIT9. — PROlfESE. BRZOJAVI: JADRANSKA. VLOGE NA KNJIŽICE OD DNEVA VLOGE 4- DO DNEVA VZDIGA B8NTNI DAVEK PLAČUJE BANKA 12 SVOJEGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽrTAEDTA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2l/2_5V2. RSKOJITUJE: menice, devize fakture. ZAVAROVANJE VBBBNOSTNIH PAPIRJEV PROTI KURZNI IZGUBI. MVT2UA ŽREBANJA SREČK ITD. BRK3PLAČ!?© STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITT. KREDITI PROTI DOKUMENTOM UKBGANJA. BORZNA 2TAROČELA. - D9KA50. TELEFONI: 1463, 1793. RESTAVRACIJA flURORA Trst, nI Caržncci št. 13. Podpisani opozarja si. občinstvo na že tri leta dobro znano, umetniško tamb. društvo SMEM/K pod hvalevrednim vodstvom g. ILIJE SALAY. 5 GOSPIC in 2 GOSPODA. Vsak večer od 7. do 12« KONCERT z izbranim vsporedom, plesom in pevanjem narodnih pesmi. —— PROST UHOD. Vsako nedeljo in praznik MATTINEE. Za mnogobroi >Ca JOSIP len oblslc se priporoča JOSIP DOM1NES. isfll TAŽKO ZA VSAKEGA! POZOB ! ! jjustavojKarcoSC. Trst, ulica Coroneo št* 45, Trst TELEFON štev. 1930 Velika zaloga nsradneg* ■ tekla, omsgle-■e^a ln sa urez. Veliki izbor predme ter za lekarne ln mlrodllnfee. Porcelanasta in zemljena loižerina, oeakline, ■taklenlne itd. Velike množine predmetov 12 stektenige in porcelana, Lartsl zarod za j»Wtai*Jc ln sisaženje porcelana. Cene, Sa se ni bati konkurence. - Na zahtevo se poSlfe cenik zastonj. - Dopisovanje v slo-Temsfeem Jezika. OMENJENA tvrdka, edina te troke v Trstu, priporoča se vsem slovanskim trgovcem. : Ml K I S : a&znanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje 'fl&SF pekarne in sladčičarne na trga S. Framcesco 7 tudi PR#D A J ALN ICO SLANINE v katere j se dobijo razni salami, sfr, mast, praške ln graške gnjatl ter gorke dunajske in kranj. klobase. Priporoča se za obilen obisk. Albert Faber Zaloga gozdnih proizvodov In kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz dr-Venega oglja, se priporoča v zalaganje krasto« In buk.dro prirejenih za pet »ngležk^sa in inozemskega »Tetiaga P*«Og» AKTE '- -'TT, brezplinotih briketov iz drvn. oglja ,Bcn. a* ■ v eliki jajčji obliki za vsako Kurjavo Žareči n luadi v (mali jajčji obliki) m odprto ognji-fcče in Usanje. ?:»nčbe, ki imvrl« točao, je nasloviti na tovarniško pisarno : Trst - Via della Teaa žiev.22 ali na nsročilno pisarno ▼ Tretn pri tvrdki Giovanni Angeli ulic. Vinc. Beliin! štev. ti (nasproti cerkvi novega Bt. Anton*). V novem kinematografu i „ORFSO lnt, vU pUzza ficcola (za magistrata palačo, Zrzl Od sobote I 1. cio pond. 13. februvarja: Trt t«like novosti Veleinteresanten program. mmmmam Tvrdka vatanovljona tet« 1877. mm Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kraaz) Urad: ulioa. Mioclo BEaohiavelli it. 32. Skladišča: ulica Gioachino Rosslnl. I Prodajajo po zmernih cenah: SiHtaljke za viao ln vode na traosaiisijo ta na rako. Cevi vsak* za £apdj]ava vetfe, pltea la pare. Pipe, goarr,!eij® Id tehaičoi p-adasati vsake vrste, Hoterji, strol? tO kotli na pare. — Priporočajo tvoj tehnični urad za izdelovanje ln osktiljenje vsakovrstnih strojev zo obrt ---<3»&ik: zastonj.--- Naslov ta bnr.ojavke. . Ifriiverstun" — Trst. Telefona: urad: it. 14-09. — Skladbe: 51. 61. tsm S7 Zalega meke prva vrste* J7 T Aleks. Rupnck & C.e - trst Prodajalnica ur Ralmond Bizjak C&mpo S, Gl&eomo (slovenska hiia). • Velik kSoj ur na aidro in za gosp«. - Izbor verižic vsake Tiste. - Badilniki K 3-30. Regulatorji Kron 20. Poprave po najzmernejih cenah. IVAN KRŽE Trst - Plazza S. Giovanni št. ZdlOQd od Ieaa m pletenin, oga in Tad, kuhinjskih in kletarskih potrebS&n od Ieaa m pletenin, ikafov, bsaa; čebrov in kad, sodfieko?, lopat, reiet, sit in vsaka-vrstaih koSev, jerbasev in metel tez onogo drugih v Priporoča hinjako posodo vsake vrste bodi od porcelana, 'i^iji esiaiia, kosi terja aH cinka, nadalje paiamantaaje, kletka itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zeta^eno in stekleno posodo savino. A | 2 Jflek. cCukež koncesijonirani zobetehnik Jrsfj Via Jfuovc 13 erdmaje od 9.—12. 2.-5. ulica Squero Nuovo št. U Zastopstva h slavna zaloga BalfloeKlk vrst Mne moke In krmnih izdelkov poznanega valjčnega mlina VUUtO /VVAJDlČ-a v Kranju. - Brzojavi: JUtksrapnick — Crst. pr Točne ure prodafa JSgs. Cailio piier £ ^KSt aajtijledasjia msjstarejit ^JSSi' ila^aini«* m V TRSTI? via P«at»rt«ca, tg«! Ncava S TELULi IZBEBA varliic, zlatih In ar«br> nth ur. kakor tudi stenskih ur vsake vrste ntuint ito Hiaitiii hm. V LASTNI HlSl Vhod po glavnih vratih V - -i.C C. J mirodiinici Tržaška posojilnica in hranilnica Plazza della Caserma št. 2. Telefon 952. W ino m razpolago jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu ia pežaru, v kateri so SHRAMBICE, ki se oddajejo strankam v najem in sicer za celo leto kron 30» za Četrt leta kron 12 za pol leta „ 20f za en meeec „ 6 Shrsmbice so 24 cm vuoke, 24 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni tmba prijaviti. ŠOT Oddaja hranilne pu&ice "gf katere priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najvspeSneji način navajajo fitediti Bvojo deco. Nadaijaa psjasoiia daje zavod eb uradnih urah. ario Ferliij «v. Mar. Magd. Zgornja št. P. S vogal ulice deli' iatria, bliso lol as VELIKA IZSEKA BLBAME>U, BARV. fiif ŽEBLJEV, PETROLEJA, za »R*a}* artaj. krav, ksaj, 'M. l*h tir*. ▼ XJabil»nJ. PrmUta ma Ai*h»o w Hkr • Norberto Nachtigall Trst, ulica Nuova 41, Trst (PALAČA • SALEM) Z&Ioga in zastopstvo zelo ugledne švicar&ket ovarne. Vsakovrstne ure, žepne ure od 5 kron dalje. Budiln;ki od K 2-40 daljs. Zlatnina se prodaja po ugodnih cenah. \