Pofitulna plačana v gutuvlnL Leto Xm, št. 193 Ljubljana, sobota tL avgusta 1936 Cena 2 Din opravniatvo; bjuogana, eaiailjeva ulica 5. — Telefon at. 8122, 3123. 3124, 3125, 3126P Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ui i - Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. LL — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Računi pn pošt. de k. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180. Wlen št. 105.241. Izhaja vsak razen ponedeljka Naročnina mesečno Din 25«— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Stroesmayerjeva ulica fltev. L Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Prezident Beneš med csl. Nemci Češkoslovaška republika si je v kratkih letih svojega obstoja pridobila izreden mednarodni ugled, da jo ves omikani svet pozna kot otok demokracije, miroljubnosti in reda v grozeče razburkanem morju Evrope. Ta izredno častni epitheton ornans ni nikomur privržen sam po sebi; treba si ga je zaslužiti s poštenim in trdim delom — in Češkoslovaška si ga je prislužila. Njena vzorna uprava, po kakršni hrepene mnogi narodi, jo stavi v tem pogledu v vrsto onih redkih evropskih držav, ki se ponašajo s to blagodatjo; njena modra notranja po-litika nima primere med državami; njeno smotreno gospodarstvo, ki rešuje težke probleme, še preden se razvijejo do onega strahovitega obsega, da »ljuta .rana zahteva ljuto travo«, je lahko sijajen vzgled marsikateri državi, koje •problemi so neprimerno enostavnejši in lažji; njena zunanja politika, ki je pridobila državi ugled, segajoč daleč preko sorazmerja njene površine in števila prebivalstva, je marsikje predmet zavisti. Ali ni značilno in zanimivo, da težko najdeš v inozemstvu živečega češkoslo- vaškega državljana Čeha, Slovaka, Nemca, Madžara — ki bi kdaj izustil hudo besedo na naslov svoje države? Edi.no izjemo tvori peščica notoričnih tujih plačancev, ki jim je blatenje države obrt in ki po pretežni večini niso niti čsl. državljani. Emigracija csl. naroda je krepka opora domovini, kakor tudi domovina posveča njej vso pažnjo. Češkoslovaška sicer nima jeklenih pomorskih kolosov, pa so interesi njenih državljanov vseeno vselej in povsod zaščiteni, kar je gotovo najvišje priznanje .za njeno zunanjo službo. Na tako zavidno višino se je bratska republika povzpela v Masarvkovi eri in v Beneševi krepko koraka po poti, ki si jo je začrtala ob ustanovitvi. Na krmilu stoji danes mož, ki popolnoma izpolnjuje in nadaljuje misijo prezidenta Osvoboditelja. Poleg vseh drugih odličnih sposobnosti dičita predsednika dr. Beneša občudovanja vredna energija in globoko poznavanje sodobnih političnih, gospodarskih in socialnih problemov. Češkoslovaški narod baš v sedanjih težkih časih spoznava, kakšna sreča je, da ga vodi mož, kakršen je Beneš. To dokumentira narod tudi pri vsaki priliki, ko pride predsednik republike v neposredni stik z njim. Službeni obiski prezidenta se pretvarjajo v prave njegove osebne triumfe, ki pa so istočasno tudi triumfi ljubezni do domovine in neomajnega zaupanja v modro vodstvo državne politike. Pretekle dni je prezident Beneš službeno obiskal nemško in mešano ozemlje severne Češke in se je zlasti zadržal v Libercu in Jablancu. To so kraji, kjer so predsednika pozdravljali Nemci Petrovsky, Kostka in Drbo-hiav ter Oehi Kogler, Matzenauer in Schneider, da ni občutil odsotnosti praške sredine, kjer sprejema v avdienci nemške ministre Czecha, špino in Za-jička, ter češke Frankeja, Najmana in Trapla. V krajih, kjer vladajo narodnostne razmere take vrste in kjer je Češka Lipa zagrizeno nemško mesto, Nemški Brod pa takisto zavedno češko, so bile bolj kot kjerkoli drugod umestne njegove besede o usodni povezanosti obeh narodov. To so kraji, kjer prebivajo oni Nemci, ki so v avstrijskih časih prizadeli toliko zla Slovanom in kjer je tekla zibelka najbolj zagrizenim velenemškim fanatikom. Predsednik dr. Beneš pa jim je tak0 trezno in modro orisal dolžnosti, ki jih zahtevata od njih sedanji položaj in dejanski stan, da ni mogoče misliti, da bi bile njegove besede padle na neplodna tla. Poglavar slovanske države je s ponosom in s polno pravico lahk0 zatrdil pozdravljajočim ga nemškim desettiso-čem, da so njihove pravice kot narodne manjšine tako vzorno zajamčene z zakoni in i zavajajočo se prakso, kakor so odnošaji med narodi urejeni morda samo še v Švici. Resno in s prepričevalno iskrenostjo je diskretno svaril pred posnemanjem tujih, dasi zelo bližnjih vzorcev in izrecno naglasil, da se bo država znala braniti vseh napadov, naj pridej-o od koder kolL Vse to so končno čisto notranje zadeve, ki se tičejo predvsem le Čehov in Nemcev ter njihovega sožitja na »otoku demokracije, miroljubnosti in reda«, toda predsednik Beneš je prinesel na češki sever tu,'i veselo oznanilo, katerega pomen sega daleč preko meje Češkoslovaške. Bila je prava beseda o pravem času: Prepričan sem, da bomo očuvali mirr. Kadar tako avtoritativna osebnost, kakor je državni poglavar ČSR in obenem najboljši poznavalec evropske politike, izreče znamenite besede o ohranitvi miru, se naseli mir v preplašena srca delavnega ljudstva in ta blagodejni evangelij ne bo ostal brez učinka tud' na ostali svet. Podali smo kratko toda točno sliko Češkoslovaške. Kadar nanese pogovor nanjo, se čuje često prazna beseda: čelii imajo srečo. Res, imajo jo, toda ne one, ki ie sinonim za sleno naključje, marveč srečo spoznanja, da vedo kaj hočeio, srečo trdne volje, da korakajo po odre- Preboj polkroga pri madrldu Polom uporniške ofenzive pri Irunu - Velik uspeh vladnih čet na guadaramski fronti in ob portugalski meji Madrid, 21. avgusta, o. 35. dan državljanske vojne v Španiji je prinesel dve pomembni zmagi vladnim 'četam, ki sicer ne bosta odločilni za nadaljnji razvoj bratomorne vojne, ki sta pa vendar dokazali, da je vladna vojska vsaj po svoji visoki morali mnogo bolj močna kakor uporniške sile kljub vsem podporam v orožju in denarju, ki jih prejemajo iz fašistične Nemčije in Italije. Na fro-nti pred San Sebastianom in Iranom je vladalo v zadnjih dveh dneh popolno mrtvilo. Snoči okrog 18. pa je fronta zopet oživela in so se najprej pojavila nad postojankami vladnih borcev tri letala upornikov in pričela bombardirati važnejšo strateške točke. Takoj nato so začeli uporniki z vso vnemo obstreljevati s topovi zlasti trdnjavi Guadalupo in Fonterrabio. ki sta gla.vni dve oporišlči vladne vojske o-krog I runa in San Sebastiana. Vladna vojska na obstreljevanje ni odgovorila. Miličniki in vojaki so se zaščitili v svojih rovih in čakali, da uporniške čete preidejo v napad na nož. Pod zaščito svojih letal so uporniki zares proti večeru pričeli z napadom. Napad na Irun In Sebastian krvavo odbit Ko so bili že čisto blizu strelskih jarkov vladne vojske, so jih pričali iz trdnjav Guadalupe in Fonterrabie obsipati z gostim dežjem šrapnelov in granat z zažigalnimi snovmi. To je porazno učinkovalo na fašiste, ki so se morali pred plameni umakniti z vso naglico. Vse naokrog pred postojankami vladne vojske se je vnelo, kar je bilo za pripravljene čete znamenje za prehod v napad in zasledovanje bežečih vstašov. Še pred nočjo so vladne čete zavzele nove postojanke in se v njih utrdile. Noč je prešla precej mirno. Davi ob 5. so poizkusili uporniki nov napad proti Irunu in San Sebast-ianu. Do 6. se je razvila na Vsej fronti strašna borba na nož. Najhujša je bila bitka okrog postojanke pri Alundi Punchi. Topništvo v trdnjavah v Guadalupi in Fonterrabiji ter na vladnem rušil cu »3«, ki se je vsidral prav blizu obalne trdnjave Guadalupe, je krepko podpiralo akcijo vladnih čet. Uporniško topništvo seveda tudi ni mdrovalo. Uspehi vladnih čet okrog Madrida Skoraj istočasno so se razvnele nove borbe tudi na fronti na Sterri Guadarrami. Do najhujših bojev je prišlo v odseku med Naval Peralom, ki so ga uporniki pred kratkim zavzeli, in Pfcgurnž°som. Pod vodstvom generala Mangade so večji oddelki vladne vojske že snoči docela porazili nasprotnika in prebili fronto tako, da uporniki sedaj ne bodo mogli dalje razviti polkroga, ki so' ga začrtali od severozapada okrog Madrida. Čete generala Mangade so se prebile do novih postojank in oblegajo sedaj mestece Avilo. Mestece je zelo dobro zavarovano in obdano od debelega zidov -ja, ki so ga zgradili še v srednjem veku. Pričakovati je, da bo borba za Avilo trajala precej dolgo. V drugem sektorju na gorovju Guadarrami so vladne čete pod vodstvom kapetana Gualana Fermina zavzele vas Buitrago, ki leži 60 km severno od Madrida na cesti, ki vodi v Burgos. Odsek, v kat r?m so se vršili ti boji. spada prav za prav že v področje fronte pri Somosierri. kjer je zadnje dni vladalo precejšnje zatišje. Na skrajnem boku vladnih črt. na fronti pri Somosierri je vladna vojska še vedno v defenzivi. V vasi Gascone. mimo katere poteka, prva linija vladne Vojske, so včeraj madridski grafični delavci zamenjali vladne napadalne oddelke, ki so branili vas in postojanke okrog nje celih 10 dni. Pred novimi boji za Badajoz S fronte pri Badajozu blizu portugalske meje poročajo. da je vladnim četam uspelo zavzeti kraj Don Benito vzhodno od Me-ride. Vladna vojska se pripravlja sedaj na ponovno osvoboditev tega mesta, čegar padec je posta! usoden za Badajoz. Merida je važno železniško križišč? in vrzijo sko7.i njo vlaki v smeri proti Estremaduri. , Položaj pri Malagi In Granadi Z aragonske fronte ni posebnih vesti. Položaj na fronti severno od Malage ni popolnoma jasen, ker se širijo nasprotujoče si vesti. Poveljstvo civilne garde v Malagi zatrjuje, da so vladne čete porazile upornike in da prodirajo sedaj proti Granadi, ki jo bodo kmalu že oblegale. isto pa trdijo tudi uporniki o Malagi sami. Uspeh današnjega dne je t>il potemtakem predvsem preboj polobroča okrog Madrida, s čemer so bili vstašem prekrižani njihovi računi o skorajšnji koncentrični ofenzivi na Madrid, in polom fašistične ofenzive pri San Sebastianu in Irunu, ki bi ju radi fašisti dobili v svoje roke. da bi tako prekinili zve7X> med Francijo in severno vladno vojsko Vojni minister o zmagi na Sierri Guadarrami Madrid, 21. avgusta, d. Včeraj se je sestal ministrski svet pod predsedstvom Azane. Ministrski predsednik Giral je izjavil zastopnikom tiska, da je bila seja informativnega značaja. Vojni minister je poudaril, da so včeraj vladne čete z uspehom napadle postojanke upornikov na Sierri Guadarrami ter popolnoma pob'le neko njihovo kolono, prj čemer so zaplenile tudi precej vojnega materiala. Nadalje je bilo objavljeno, da so uporniki popolnoma izpraznili okoFco Naval Perala in da so se pričeli umikati na vsej fronti Sierre Guadarrame. Londion, 21. avgusta, p. Madridska vlada javlja o celi vrsti včerajšnjih uspehov na frontah. Vladne čete, ki prodirajo iz Va'encije ogrožajo mesto Teruel, kj leži ob železnici proti Madridu in je zasedeno po upornikih. Vladne Čete so že v bliž:ni mesta Pri Saragossi, ki je cilj napadov miličnikov, prihajajočih iz Barcelone, je bil odbit napad upornikov, ki so imeli 40 smrtnih žrtev in mnogo ranjencev. Tudi v smeri proti Cordobi so vladne čete napredovale dalje. S francoske meje Hendaye, 21. avgusta. w. Pooblaščeni minister in minieterialni direktor v San Sebastianu Aregui je včeraj v spremstvu 20 ministrskih uradnikov prekoračil francosko mejo. Noč je prebil v španskem konzulatu v Hendayu ter se je nato vrnil najbrže v Barcelono. O svrhi njegovega potovanja ni ničesar znanega. Čete ljudske fronte so s pomočjo topništva danes izvedle napad in zopet osvojile postoianke pri Veoiasu, ki so jih nedavno izgubile. Na obeh straneh eo imeli precejšnje izgube. Vladno topništvo v Gvadelupi je obstreljevalo postojanke upornikov. Pri tem mu je pomagala torp^dovka št. 3, ki je bila zasidrana pred Fmmterrabio. Ker torpedovka ni bila v teritorialnih vodah, jo je mornariški poveljnik v Bidassi naprosil, naj preneha s streljanjem. Bitka je trajala več ur ter ie na obeh straneh zahtevala precej smrtnih žrtev. Postojanke so ostale nespremenjene. S francoske obale se lahko zasledujejo gibanja obeh strark. Poljski častni konzul ustreljen Varšava. 21. avgusta. AA- Poljskega častnega konzula v Valenciji Noguera Bo_ nora Vicentea so miličniki aretirali, nato pa ustrelili Poljski oomvnik poslov v Madridu je pri madridski vladf energično protest :ral in je zaMeva? o dogodku točnih pojasnil. P oko; mi čas-tn-i konzul ni užival kot šianskii državljan p-nv-ce esteritorial-nost.i. ki velja sicer za dvplcmatske predstavnike Ne več proti Madridu temveč proti Malagi Nov operacijski načrt upornikov — Odločitev pred Madridom nemogoča, dokler ne pade Malaga Burgos, 21. avgusta V prihodnjih dneh je pričakovati, da bo težišče vojaških ope racij upornikov preloženo s severnih front Saragossa — San Sebastian in Sierra Gua-darrama na jug na ozemlje Malage in Gra-nade. Vrhovna poveljnika upornikov generala Franco in Mola sta prišla namreč do prepričanja, da je odločitev pred Madridom toliko časa nemogoča, dokler ne zasedejo Malage, oporišča vladi zvestega vojnega brodovja in vladi zveste province Granade. General Franco je z osvojitvijo Cartagene pridobil važno oporišče za prodiranje proti Malagi. odkoder bj se lahko uspešno nadaljevale operacije. Glavni napad na Malago naj bi po Fran covem načrtu izvršili uporniki e pomočjo letalskih brodovij in vojnih ladij. Čete bi prodirale istočasno v treh kolonah od za-pada, severa in vzhoda. Franco hoče na vsak način zavzeti Malgo, ker vladne čete od tamkaj neprestano ogrožajo upornike in otežujejo tudi prevoz svežih uporniških čet iz španskega Maroka V glavnem stanu generala Mole so mnenja, da bi mogel postati padec Malage odločilen za izid državljanske vojne. Ako se mu posreči zasesti Malago, bi mogel general Mola s svojo armado energično prodi, rati proti Madridu in izvesti obkolitev glavnega mesta; silno pa bi se poslabša! položaj za upornike, če bi se republikanskim četam posrečilo prodreti na jug in zavzeti Granado. To bi povzročiilo generalu Francu velike skrbi in tudi onemogočilo operacije proti Madridu. Sunek proti Malagi bo izvršen po natančnem operacijskem načrtu. Uporniški vojni ladji »EejMina« in >Almirante Cervera«, ki sta doslej obstreljevali Irun in San Sebastian, bosta odposlani sedaj pred Malago. S tem bi nastal na severozapadnj fronti začasno zopet mir. V Malagi je sedaj precej neznaten oddelek vladnih čet. kj je razporejen med mestom in Granado. Prava bojna fronta ne obstoja in se bojna dejanja omejujejo na gverilske akcije. Kadar govori strast Grozotne slike iz bratomorne vojne jeni poti, srečo pametnega dela m složnega sodelovanja za dobrobit domovine. Tudi Masaryk in Beneš nista slučajni produkt političnih kombinacij, marveč prava izvoljenca naroda, ki je tako moder, da si postavlja na čelo ravno najboljšega izmed sebe. Iz uporniškega tabora Lizbona, 21. avgust. AA. Snoči je izjavil po sevillski radijski postaji general Quiei» Madrida tamkaj pobili 7.000 nasprotnikov komunistov. V drugih krajih so zadnji teden pobili 1.400 ljudi. Razen tega je general sporočal, da se je uporniški vojski včeraj posrečilo zavzeti Pueblo dellos Infan-t*s in Almodovar na Guadalquiviru, 30 km London, 21. avgusta, v. Angleški listi objavljajo grozotne slike iz državljanske vojne v Španiji. Navajajo oceno odličnega iiz ^_______________^____________ bonskega novinarja, ki se ie mudil v Bur- j Liano, da so po zanesljivih poročilih iz gasu in je tri tedne potoval po severni Španiji. Po njegovi oceni na Španskem ne gre več samo za politično in socialno revolucijo. Razbesnela 6e je pravcata verska vujiia, poouirena še z medsebojnim sovraštvom stririii plemen. Pričakovanja, da bi krvavih dogodkov moglo biti kmalu konec, niso utemeljena. Portugalski opazovalec in:sli, da bodo krvavi boji zahtevali preko četrt milijona žrtev. Najbolj tragično je, da pade največ žrtev izven bojnih front. Strasti so tako razvnete, da se nasprotniki maščujejo nele drug nad drugim, temveč tudi nad rodbinami sovražnika in nad ljuomi, o katerih mislijo, da eo protivnikovi pristaši. Surov zverinski umor je obeležje tega tragičnega bratomornega boja. V krajih, kjer tesni vojna vihra, eo na selja opueiošena. Žene in otroci tavajo po šumah in objokujejo ubite očete. Zlasti težke izgrede počenjajo vojaki tujskih legij, ki nosijo zastave z inrivasko glav j. Dočim madridska vlada obtožuje nacionaliste, da brez usrmljenja morijo njene pristaše, njihove žene in otroke, se z upornišk.; strani vsak dan navajajo podrobnosti o giozovi-tostih pristašev režima, ki ubijajo zajete talce in zlasti preganjajo in mučijo duhovnike. V Estremaduri so prilik?, posebno grozne. Tam zakopavajo mrliče v okupnih grobovih, polivajoč jih z apnom, da bi preprečili epidemije. Madridska vlada naznanja preko radia, da je zrak v Burgosu, kjer je pri pouličnih bojih pri napadu nacionalistov poginilo mnogo vijakov in kjer so nacionalisti po zasedbi mesta izvršili strašno maščevanje nad nasprotniki, tako pokvarjen, da je težko dihati. V Madridu se ie pričel širiti iegar. V vsej Španiji je gospodarsko življenje zaosi se podobni primeri ponovili. Tuje vojne ladje v španskih vodah Lizbona, 21. avgusta. A A. V severna španska pristanišča je odplul portugalski torpednii rušilec »Lima«, da prevzame tamkajšnje brazilske in portugalske državljane. Ob istem času je priplu.1 tudi japonski parnik »Haki Maru«, na katerem je več brazilskih in portugalskih državljanov, ki so pobegnili iz vzhodniih španskih luk. Brazilija prekinila odnošaje s špansko vlado Sao Paolo, 21. avgusta b. Kakor dozna-va tukajšnji »Diario de Seo Paolo« iz najboljšega viTa, je brazilski predsednik Var-gas sklenii prekiniti odnošaje s sedanjo špansko vlado z motivacijo, da ima »komunistični značaj«. Brazilski poslanik ▼ Madridu je bril takoj odpoklican, španskemu poslaniku pa je vlada že izročila potne liste. Vest še ni potrjena. General Franco »roti obnovi monarhije Tanger, 21. avgusta, b. Iz najbližjih krogov uporniškega generala Franca se do-znavajo nekatere zanimive podrobnosti o njegovih pravih namerah za primer, da mu uspe nadvladati sedanjo špansko vlado. Po teli vesteh je general Franco nasprotnik monarhije in proti povratku bivšega španskega kralja na španski prestol. Tega pa njegova bližja okolica neče izdati, ker ima Franco ves interes na tem, da ga podpirajo v njegovem boju proti sedanji vl\di tudi monarhisti, ki predstavljajo v Španiji še vedno precejšnja moč. V Tesniei pa je general Franco. kakor tudi večina generalov. ki ga obdajajo. protimonarhist in bi v primeru svojega uspeha uvedel v Španiji avtoritativno republiko po portugalskem vzgledu. Kakor znano, se tudi portugalska revolucija ni končala z restavracijo monarhije, dasi se je zdelo, da je to edini njen namen. Pohlep po oblasti pa je med španskimi generali zelo velik in se zdi zato zelo vevjotno da je tudi Francu osvojitev oblasti prav za prav glavni na- , men. Sorodnost te politike s politiko Lizbone do neke mere pojasnuje, zakaj je Portugalska ves čas španskih bojev s svojima simpatijami, na strani španskih upornikov, ne pa španske vlade. Za portugalske simpatije pa govore še drugi razlogi. Portugalska se spričo odprte meje napram Španiji zelo boji španskega komunizma, ker obstoji velika verjetnost- da bi se ta kaj kmalu zanesel tudi na portugalska tla, kar bi interesom sedanje portugalske vlade gotovo ne odgovarjalo. Odtod tudi dosedanje zavlačevanje pritrdilnega odgovora portugalske republike na francoski načrt o nevmešavanju in le pogojni pristanek nanj. Tudi se Portugalska boji, da ne bi zmaga sedanje španske vlade, še bolj pa zmaga španskih komunistov neugodno vplivala na razvoj portngalsko-španske trgovine, ker bi levičarska vlada Portugalski gotovo ne bi bila naklonjena, kar se je pokazalo le v dosedanjem razvoju medsebojnih trgovskih odnošaiev. odkar je v Španiji na oblasti vlada ljudske fronte. »JUTRA« St 193. Regent Horthy v Avstriji Prvo potovanje madžarskega regenta Horthyja v Inozemstvo — Vesli o sestanka HorthyJa in Schitschnigga s Hitlerjem —SoSota, 22. 50*. 1936. Sporazum v Kranju dosežen toda delavstvo stavka dalje Delavstvo vztraja dalje v tovarnah Dunaj, 21. avgusta, d. Snoči je prispel na Dunaj madžarski državni upravnik admiral Hortihy, ki je takoj po svojem prihodu odšel na madžarsko poslaništvo. Admiral Horthy se "bo udeležil na povabilo avstrijske vlade lova na gamse na severnem Tirolskem, nato pa bo potoval preko Koroške, kjer se mudi predsednik avstrijske republike Tdiklas, nazaj v Budimpešto. Davi je regent Horthy sprejel na madžarskem poslaništvu zveznega kancelarja dr. Schuschnigga, ob 10. dopoldne pa se v spremstvu svojega potnega maršala pod-podpolkovnika Brunzicka nadaljeval pot na Tirolsko. Nocoj bi moral priti v Hin torris am Adhensee, kjer se bo jutri pričel lov na tamkajšnjem državnem posestvu, Kakor emo poročali, se je te dni pričel pred sovjetskim sodiščem veleizdajalski proces proti tkzv. trockistom. Pred sodiščem stoji 15 obtožencev, od katerih je 12 Židov. Glavna obtoženca sta Kamenjev in Zinovjev, nad vso petnajstorico pa plava zlokobna senca Trockega, ki ga Stalin pred leti ni hotel položiti kot žrtev na oltar ideje židovskega mesianizma. Pred sodiščem se ta ideja ne omenja več, obtožnica se je ne dotika niti z besedo obtožba se glasi na umor Kirova, na zaroto in terorizem proti predstavnikom države SSSR. Prvi dan veleizdajalskega procesa je prinesel svetu iznenadenje: priznanje obtožencev v vseh točkah obtožnice. Voditelja Ka-menjev in Zinovjev sta odkrila namero skupine, ki je hotela odstraniti vse odličnejše prvake stranke in iavne delavce. Po vrsti bi bili morali pasti, Kirov, glava ljenin-grajske sekcije stranke, za njim Stalin, maršal Vorošilov, komisar za železnice Ka-sanovič (Kolin) in Ordžonikidze. Ostali ob; toženci so po1™'11 te izpOTedbe in dodali mnoge podrobnosti. Obtoženci nimajo zagovornikov in zoper 6odbo nimajo možnosti nikake pritožbe. Kongres slovanskih geografov zaključen Sofija, 21. avgusta. AA- Dopoldne je biila na univerzi zaključena seja četrtega kongresa slovanskih geografov- Odgovor kralja Borisa na brzojavno čestitko kongresa so vsi člani kongresa poslušali sitoje m je stražnik na Masarykovii cesti opasal sumljivega moškega, ki se je menda pripravljali k vlomu. Stražnik je neznanca pozval, naj se vda. Ta pa se je pognal v beg anjralco je bil stražnik prisiljen rabiti orožje. Ustrelil je za neznancem in ga zadel od zadaj v koleno. Krogla je šla sk"»zi pregib in je obtičala pod skledčko- Stražnik je nato telefoniral po reševalce, ki so ranjenca prepeljali v bolnišnico. V njem so spoznali 31-4etnega brezposelnega ključavničarja Antona Sevčnika, ki je dema iz Mengvša in je bil že izgnan rz LjuMjane, kamot mu je povratek zabranjen- Požar v Kosezah Davi ob 3.25 je ikatehet Teme iz Zgornje Šiške po telefonu obvestil ljubljanske reševalce, da je nastal ogeni v Kosezah. Osem poklicnih ga.siilcev je odbo-zelo k požaru z motorno bnizga&no. Gorela je mizarska delavnica mojstra Antona Hafnerja. Na pomoč so prihiteli tudi ljubljanski prostovoljni gasilci in četa iz Drave!j, a že od početka ognja so bili na delu vrli Šiskanji, ki pa jim je reševanje bilo posebno otežikočeno, ker tam še ni vodovoda in so morali vodo črpati iz vodnjakov. Z mizarsko delavnico so pogorele tri kompletne spalnice in 7 foteljev, ki še niso bili popolnoma dovršim, razen tega pa mizar ske roi-ze in mnogo orodja. Mojster Hafner trpi 30.000 Din škode na pogorelem pohištvu in precejšnjo vsoto tudi na ostalem inventarju. Vendar pa je zavarovan pri dveh zavarovalnicah in bo tako menda škoda v celoti krita. Ljubljanski reševalci so ob 4-33 zapustili pogorišče. Nov pomočnik komandanta 39* pešpolka Beograd, 21. avgusta, p. Danes je bil objavljen večji vojni ukaz. Med drugimi je imenovan za vršilca dolžnosti pomočnika komandanta 39. pešpolka podpolkovnik Budimir Martjnovič. Proslava 30 letnice koče na Sedlu preložena Kamnik, 21. avgust* Po sporazumu med podružnico v Kamniku in osrednjim odborom SPD je proslava aOletnice koče na Sedlu preložena na 30, avgusta. Sokol Stepanja vas Sokol Stepanja vas poziva vse člane, na--raščaj in deco, naj se udeleže drevi ob 20. obveznega sestanka v telovadnici V nedeljo dopoldne bo krst 10. sina rodbine Ziherl. Kumstvo je blagovolil prevzeti Nj. Vel. kralj Peter IL, starešina SKJ. Na sestanku se bomo pogovorili o sprejemu njegovega namestnika. — Uprava. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes; Delno oblačno v severni polovici države in jasno na jugu. Utegne priti do dežja z nalivi. Temperatura bo nekoliko padla. Sonce vzhaja ob 4.4*7 in tabaja ob 18.33. Dunajska n ■irn ln napoved ca petek.* Večinoma i* £mm in toplo, kasneje naj-tož» ha* i ft f» Moskovski zarotniški proces <0 Šahovska olimpiada v Monakovem Dan smrtnih nesreč z Tri smrtne žrtve prometa in kopica nezgod Stavka v tekstilnih tovarnah Tri tisoč delavcev in delavk odločno zahteva kolektivno pogodbo Kranj, 21. avgusta Izmed vseh strok delavstva je tekstilna flroka, lahko se reče, bila še najmanj pri-jadeiana po današnji gospodarski krizi-Čeprav so bile posledice tudi tu precej ob-ihitne, vendar so tekstilne tvornice svojo letno bilanco zaključevale s sorazmerno velikimi dobički, in so torej mogle tudi še nadalje kljubovati današnji gospodarski depresiji, kar po večini v drugih strokah ni bilo mogoče. Do današnjih dni ni bilo namreč nobenega večjega obsežnejšega gibanja delavcev, ki bi težilo za tem, da se ssboljšajo delovni pogoji in ustvarijo znosnejše življenjske prilike, saj je delavstvo smatralo 6voj položaj še kolikor toliko za »nosen ter je zlastj umelo pokazati mnogo razumevanja za to, da je imelo prj tekstilni tvornici možnosti skromnega zaslužka. Pri nas je tekstilna stroka ena najbolj razširjenih in je v njej zaposlenega mnogo delavstva. Vseh tvornic v dravski banovini je 7 in samo v kranjskih tekstilnih tvomicah ima zaslužka okrog 3000 delavcev, večinoma delavk-pletilj- Nizke mezde in kazni V zadn;,em času je šlo za to, da se med idelavci in podjetji sklenejo kolektivne pogodbe, ki imajo namen, da bi zavarovale položaj delavcev vsaj za neko dobo. Nekatera podjetja pa ne samo da niso skušale (sklenitve pogodbe zavlačevati, ampak so hotela delavcem in delavkam mezde še znižati. Plačevala so nekaterim delavcem od ure samo 1.50 dinarja do 2 dinarja, nekateri delavci so v tvornici delali na akord, to se pravi: kolikor metrov blaga je delavec napravil, toliko je bil plačan, pri tem pa se je pogosto zgodilo, da je moral tisti, ki je imel delo ob slabšem stroju, mnogokrat nositi sam stroške, če se mu je zaradi slabega, že starega stroja blago pokvarilo. Pri nizkih mezdah so bili delavci pri-.siljeni delati tudi nadure, za kar so dobili proeentualno za polovico več na uro. Tako ifio delavci namesto 8 ur delali dnevno tudi po dvanajst ur, da so zaslužili 15 do 25 dinarjev. Mesečno eo nekatere dobre delavke dobile za naporno delo ob stroju do 400 dinarjev. Seveda se je s tem le težko preživljati, plačevati stanovanje in hrano, toda podjetja so računala, da so to po večini delavke iz bližnje okolice, ki stanujejo na domu in naj bi jim bil ta zaslužek «amo nekak {»stranski donos- Cesto se je dogajalo, da je kaka delavka pri napornem delu dvanajst ur pri stroju po naključju zadremala, za kar je navadno sledila kazen; večdnevni kazenski brezplačni dopust. Predlog tarifnega odbora s protestom odbit Zavoljo takih prilik je delavstvo zahtevalo takojšnjo sklenitev kolektivne pogodbe, ki naj bi regulirala pravice in dolžnosti delavstva V sredo zvečer se je v Kranju na trgu pred Staro jx>što vršilo zborovanje delavstva, katerega se je udeležilo okrog 3000 ljudi. Iz Ljubljane so prišli zastopniki Delavske zbornice. V imenu Centralnega tarifnega odbora so govorili člani: Jakom in, Lombardo in Bučar. Poročali so o razvoju pogajanj ter so med drugim predlagali, naj se v štirinajstih dneh izmed zastopnikov industrijcev in delavcev osnuje ožji odbor, ki se ho o kolektivni pogodbi pogajal bolj podrobno. Med drugimi je govoril tudi g. Golmajer kot zastopnik Delavske zbornice ter očrtal boj tekstilnih delavcev od 1924. leta do danes. Poslanec g. dr. Šemrov je bil takisto poleg in je izjavil, da so zahteve delavstva upravičene. Delavske zahteve Zborovalci so predlog, naj ee pogajanja o kolektivni pogodbi odlože za 14 dni, z viharnim protestnim vzklikanjem odklonili in zahtevali takojšnja pogajanja. Delavstvo je bilo zelo razburjeno še posebno zaradi te ga, ker je neko podjetje skušalo znižati akordne postavke, ko je bila kolektivna pogodba že vložena. Tako početje je delavstvo smatralo za izzivalno. Banski upravi v Ljubljani in sreskemu načelstvu v Kranju ter V6em tekstilnim podjetjem je odposlalo naslednjo zahtevo: Razprava o tekstil ni kolektivni pogodbi naj se takoj začne. I>o sklenitve kolektivne pogodbe naj vsa podjetja ustavijo vsako znižanje plač do sedanjih temeljnih in akordnih mezd. Vse mezde, ki so bile znižane po 11. juliju 1936, naj ostanejo, kakor so bile. Do sklenitve kolektivne pogodbe naj se ustavijo vsa nadurna dela v vseh tekstilnih podjetjih. Delavstvo vztraja v tvornicah Ker do pogajanj niti včeraj ni prišlo, je vse delavstvo brez izjeme in sicer v tvornicah Jugobruna, Jugočeške, Textil,- Indus Inteks. že popoldne ob 14., v mehaničnih tekstilnih delavnicah Anton Božič, Franjo Sire in Adolf Prah pa ob 17. po danem znaku iz siren opustilo vse delo v tvornicah ter zastražilo vse telefone v tvornici in vse iz hode. ter ni dovolilo nikomur, niti ravnateljem niti nameščencem, da bi lapustili tvornico. Preprečilo je tudi v zadnjem tre-notku, ko se je izvedelo za stavko, da bi tovorni avtomobili odpeljali izdelano blago iz tvornice, pri čemer so zlasti delavke po kazale mnogo poguma, kajti legle so kar preko ulice. Vodstvo stavke je prevzel v svoje roke iz delavcev in delavk in deiav-skih zaupnikov sestavljen stavkovni odbor. Stavki se je pridružila tudi predilnica v Škofji Loki. Delavstvo je ostalo v tvornicah še vso noč, tako da so jim morali svojci prinašati hrano z doma. Šele zvečer je prevzel vodstvo stavke, ki je bila proti njegovi volji, krajevni tarifni odbor, ki je dovolil ravnateljem odhod iz tvornice. Za hteva, naj znaša najmanjša mezda za delavca na uro 3 dinarje, za bolj kvalificirane pa najmani 4 dinarje, je upravičena Pogajanja o tem se vodijo na sreskem načelstvu v Kranju in bo torej moralo priti čimprej do sklenitve kolektivne pogodbe, ker delavstvo je sklenilo, da tvornice dotlej sploh ne zapusti. Tekstilno podjetje Hribemik v Št. Vidu nad Ljubljano je danes popoldne sporazumno s svojim delavstvom ustavilo obrat, do kier ne pride do sporazuma med tekstilnimi podjetji in delavstvom. Protestna stavka na Slačniku zaradi nenadne odpustitve 10 tovarišev Zagorje, 21. avgusta. V ponedeljek opoldne so začeli cestni delavc-i na Slačmiiku spet stavkati, in sicer v znak protesta, ker je vodstvo nenadno brez upravičenega razloga odpustilo 10 delavcev. Kakor znano je delavstvo na tej cesti delalo v dveh šihtih po 6 ur, da je tako imelo več brezposelnikov zaslužek. Vseh delavcev je bilo na Slačniku 220, in to po polovici iz Zagorja in Trbovelj. Zadnja stavka je sicer prinesla zvišanje mezd, vendar pa se delavstvo iz več razlogov ni moglo zadovoljiti. Kmalu po končani stavki je vodstvo odkazalo nekaterim delavcem akordna dela. pri katerih pa so mogli posamezniki zaslužiti komaj po 1 do 1.50 Din na uro. ker jih je pri delu oviral močvirnat teren. Vendar je vodstvo to upoštevalo in plačalo uro po novoodmerje-nih mezdah. Dalje se posamezni delavci pritožujejo, da so jim stalno odkazana težavna dela, ki se smatrajo za kazenska, in da morajo prenašati nepotrebne šikane. Največje razburjenje pa je povzročilo obvestilo prejšnji petek, da bo odpuščenih 10 delavcev. V nedeljo potem so bila imena te, da je bil odlikovan. Te prijave so zelo nujne! DANES IN VSAKO SOBOTO KONCERT TvrTu ZZ* UNION JUTRI IN VSAKO NEDELJO KONCERT TX BELLEVUE * Priznanje slovenskemu Šolniku. Naša javnost je le malo informirana o slovenski pedagoški književnosti, saj se nekdaj ni mogla dvigniti preko domačega obzorja. Pedagoški list »Popotnik«« se od leta do leta pod uredništvom oblastnega šol. nadzornika g. Mateja Senkoviča v Mariboru razvija bolj na višino svetovne pedagoške miselnost-i. Srbske pedagoške revije štejejo naše pedagoške pisatelje (dr. Ozva-lda, dr. Gogalo L dr.) za stalne sotrucinike. Lami je vodilna pedagoška revija v Beogradu »Učitelj« objavila projekt učnega načrta za narodne šole v Jugoslaviji slovenskega učitelja E mesta Vranca iz Studencev pri Mariboru. Projekt je v vseh pedagoških krogih zbudil veliko zanimanje. — V zadnji številka je vodilni češkoslovaški pedagoški list »Vestnik pedagogidkv« v Pragi (uredniki dr. Keprta, dr. StejskaJ in Dvk) povzel iz letošnjega »Popotnika« razpravo E. Vraatca »0 šolski kazini«. Je to prvi primer, da vodilna češkoslovaška pedagoška revija posveča pozornost v taki meri tudi slovenskemu šolsko-reformnemu pokretu, v katerem se poleg Ljubljančanov posebno odlikujejo Mariborčani: prof. ŠilJh, urednik Senkovič Matej, A. Žerjav, med učitelji osnovnih Sol pa E. Vrano, ki ga je sedaj priznalo tudi inozemstvo. * Holandski geograf jn publicist prof. W. Valk se je mudil te dnri na B'edu jn v Ljubljani, včeraj pa v Mariboru, odkoder je preko Dunaja odpotoval na Češkoslovaško. Prof. Valk je ediini holandski propa-gator prirodnih lepot in turističnih zanimivosti Jugoslavije. V holandslkih lisit.ih in revijah je priobčil večje število illustriiranih člankov o posameznih krajih naše zemlje. Njegova zasluga je, da se Holandci v zadnjem času zanimajo za Jugoslavijo in prirejajo zlasti v Dalmacijo turistične izfleite. Prof- Vaillk je pripravil prvo ho!and)sko monografijo o Jugoslaviji, ki pa še ni mogla iziti. V Ljubljani se je tokrat s svojo gospo soprogo ustavil le mimogrede in se v razgovoru z večletnim dobrim znancem, urednikom B. Bonkom informiral o naših razmerah. Največji del letošnjih počitnic jc prebil v Rumuniji, pri nas pa je obiskal Banjo Luko, Jajce ift še nekatere kraje, ki jih doslej ni poznal. O njegovem, za Jugoslavi jo talko zaslužnem delu bo »Jutro« priobčilo rzčnpnejši članek. * Otvoriter kongresa mednarodne študentske konfederacije, v velikem amfitea-tru vseučilišča v Sofiji je bil v sredo zvečer slovesno otvorjen 18. kongres mednarodne studentske konfederacije. Študente je pozdravil v imenu bolgarskega prosvetnega ministra rektor vseučilišča Arnaudov. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki vlade. člani diplomatskega zbora, predsednik sofijske mestne občine, profesorji vseučilišča in delegati studentskih zvez, ki so člani konfederacije. * Prošnje akademikov za sprejem v Oražnov dijaški dom in za podelitev brezplačnega obeda. Po sklepu upravnega odbora Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani dobi tudi v zimskem semestru šolskega leta 1936/37. večje število siromašnih akademikov ljubljanske univerze brezplačen obed v akademskem kolegiju, odnosno v javni Kuhinji pri Delavski ; zbornici. V prvi vrsti bi prišlj pri tem j oni akademiki ▼ poštev, Id bi zaradi po- 1 manjkanja prostorov ne mogli bitj spre-| jeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje tudi brezplačnega obeda, če so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodne. Prednost imajo v vsem medicinci in nezakonsko rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in obed) se prosi v eni prošnji, in sicer na predpisanem obrazcu, ki se dobi za 1 Din pri hišniku Oražnovega dijaškega doma g. Rostoharju Ivanu v Wolfovi ulici 12. Kdor želi, da se mu pošlje tiskovina po pošti, naj priloži za pošiljko potrebne znamke. Na obrazcih prošenj so natisnjena vsa potrebna navodila glede izpolnitve in glede potrdil in dokumentov, ki morajo biti prošnji priloženi. Nekolkovane prošnje, ki naj bodo naslovljene na upravni Odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (univerza), se bodo sprejemale do vštetega 2. oktobra. Opozarjamo da se bodo uvaževale samo prošnje, napisane na predpisanih obrazcih, ki bodo pravilno in točno po navodilih izpoljene in potrjene in opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti. Nezadostno frankiranih ali nefran-kiranih poštnih pošiljk, ki bodo vsebovale ali prošnje ali samo dokumente, uprava ne bo sprejemala. * Važno za posetnike jesenskega Ljubljanskega velesejma. Ce si pri postajni blagajni kupite celo vozno karto in si za 2 Din nabavite še rumeno železniško izkaznico, ki jo nato pustite na velesejmu potrditi, se z isto karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi za potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 13 septembra vključno, a za povratek od 1. do 18. septembra 1936 vključno. V Ljubljani se boste lahko vozili z električno Železnico, ker boste na podlagi velesejem-ske legitimacije imeli znižano voznino. Z velesejemsko legitimacijo velja 50% popust tudi na progah Aeroput-a, dokler traja velesejem, a prevoz ročne prtljage do 15 kg je v leta.lih brezplačen. Na parobrodih Jadranske plovidbe »e vozite z veleeejem-stoo legitimacijo in karto nižjega razreda v višjem razredu v Ljubljano od 20. avgusta do 10. septembra, vrnete se pa labiko od 3. do 20. septembra 1936, pri Dubrovački pa-robrodski plovidbi pa velja enak popust za prihod v Ljubljano od 20. avgusta do 13. septembra, za vrnitev pa od 1. do 20. septembra. * Ker so cigarete Vardar brez nikotina doživele zelo dober sprejem pri kadilcih, je uprava državnih monopolov dala zdaj v promet še cigarete Drina brez nikotina. Po dolgib in skrbnih proučevanjih in preizkušnjah so našli na Sin, kako se tobaku za izdelavo teh cigaret vzame nikotin, tako, da ga ostane le še prav malo, zraven pa cigaretam prav nič ne ostane prikrajšan njihov naravni okus in vonj. Prodaja cigaret Drina brez nikotina se začne v Beogradu 22. t. m., v ostalih krajih pa v začetku septembra. * Zborovanje slovenskega koroškega di-jaštva. 15. in 16. t. m. je bilo v Št. Jakobu v Rožu vsakoletno zborovanje slovenskih dijakov, ki se ga je letos udeležilo nad 50 slovenskih koroških srednješolcev in akademikov. Zborovanje je bilo živa slika težkega položaja naše narodne manjšine v Avstriji, obenem pa je pokazalo narodno zavednost in voljo mladine. Sestanku so prisotvovali tudi člani Starešinske organizacije Sloge iz Celja, na večerni prireditvi pa je pozdravil zbrano dijaštvo in domačine iz Št, Jakoba akademik Tugomer Prekoršek iz Celja. * Nova arheološka najdba pri Petrov-gradu. V okolici Petrovgrada so odkopali že mnogo starodavnih spomenikov, v nekaj dneh pa imajo tam že drugo pomembno najdbo iz prazgodovinske dobe. V velikem koruznem polju je arheolog Aleksič, kakor znano, pred nekaj dnevi odkril temelje velikega predzgodovinskega naselja. Temelje bodo temeljito preiskali strokovnjaki, ko bo s polja pospravljena koruza. Petrov-grajski odbor Rdečega križa je v okolici mesta zdaj kopal zavetišče proti plinskim napadom in pri kopanju so delavci odkopali neko starodavno grobišče iz kamenite dobe. * Nevihta v Hercegovini. V sredo popoldne so po Hercegovini divjale nevihte s plohami in točo. Najhujše ie bilo v okolici Mositarja po vaseh okrog Širokega brega. Hudourniki so razorali cesto in je bil prekinjen promet na progi Mostar — Split. Avtobus, ki prihaja vsak dan ob 15. iz Splita, je prispel v Mostar šele malo pred pol. nočjo. Tudi nekatere druge ceste so močno poškodovane. S pobočii so se rušile na nje velike skale, hudourniki pa so nanesli mnogo prsti in kamenja- Največjo škodo pa e siromašnemu okolišu povzročila toča. * Nevaren požar v bližini škofje Loke. V gosto naseljeni vasl Formah, ki Je 3 km oddaljena od škofje Loke proti Sv. Duhu, e v četrtek dopoldne okrog 9. ure nastal pTj nekem kmetu požar. Goreti je začelo na podu in kmalu so bili hlevi z gospodarskim poslopjem vred v ognju. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Kranja, žabnice, škofje Loke, Godeš:ča, Virmaš in od drugod in so bili neutrudno na delu do 17. ure. Potok, iz katerega so črpali vodo, je daleč stran, gasjlce pa so si prizadevali, da požar omejijo in obvarujejo vas pred katastrofo. Gospodarsko poslopje z vso zalogo sena in slame je pogorelo, enako tudi sadje naokrog, toda hiše so bile obvarovane škoda je zelo občutna. Fizična preutrujenost Znanstveno je ugotovljeno, da regulira »KALEFLUID« delovanje vseh žlez, krepi ves organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan, aktiven v življenju in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9. Miloš Markovič. »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Reg. g. br. 10537/33 • Troje otrok je zgorelo v goreči hiši. V hiši kmeta Jefte Karaliča v vasi Ivanjski v banjaluškem okraju se je pripetila strašna nesreča. Kmet KaraJič je odšel proti večeru po opravkih v sosednjo vas, doma pa so ostali žena in troje otrok. Ob goreči sveči so zaspali. Po nesrečnem naključju se je od sveče vnela postelj in kmalu je bila vsa notranjost hiše v plamenih. Ko so prihiteli na pomoč sosedje, so bili vsi trije otroci že mrtvi, mati pa je tako hudo opečena, da je njeno življenje v veliki nevarnosti. • Hmelj so kradli. V Grajski, vasi pri Gomilskeji je bila pretekli teden posestniku Ivanu Šlandru iz njegovega skladišča ukradena večja množina letošnjega hmelja. Nepridipravi so že izsledeni in pridejo pred sodišče. Tatvina je toliko bolj obsojanja vredna, ker ima posestnik bolno ženo in pet otročičev. • V Sisku je spet gorelo. Te dni je sredi Sisika spet gorela neka hiša. ki je bila precej visoko zavarovana. V zadnjem času gori v Sisku ne samo po večkrat na teden, marveč tudi po večkrat v eni sami noči. Toliko požarov ni menda v nobenem kraju. Oblasti uvajajo preiskave, sumljive požare raziskujejo na svojo roko tudi zavarovalne družbe, gori pa še vedno teden za tednom, noč za nočjo. V zadnjih dneh so zaprli nekaj oseb. ki so osumljene požigov. Med zaprtimi je neki posestnik, pri katerem je že dvakrat gorelo in ie že dvakrat dvignil lepo zavarovalnino. Moža imajo na sumu-da je po naročilu in za primerno nagrado tudi drugim pomagal, da so prišli do zavarovalnin. To pa 90 samo sumničenja, kijih to težko dokazati. Preiskovalni organi sami zatrjujejo, da se udej6tvujejo v Sisku pravi požigalska mojstri. * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. PRI OSEBAH, KI JIM NI MOGOČE MNOGO KRETAT1, PA ZARADI TEGA TRPE NA ZAPEKI IN MOTNJAH V PREBAVI, SPREMLJANIH NA ISTOČASNEM POMANJKANJU TEKA« nudi večtedeusKa kura z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčlco zelo dobre uspehe. Uživa ae dnevno ena cela čaša FRANZ • JO SE F O VE vode zjutraj na tešče ln zvečer, p redno ležete spat Ogl. reg. & 1». 16485/35 Z Jesenic e_ Z ročni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob pol 9. zvečer (v nedeljo ob 15. ur 6:jno ob slabem vremenu; velefilm >Moj dragi je lovec< Dodatki: Pa-ramountov in »Umverzum< zvočni tednik ter krasen kulturni film »Jelen, kralj gozdove. — Sleai vcleiiim »Napoleonovih 1U0 dni«. Iz Trbovelj t— Vode primanjkuje. Zaradi suše je pričelo primanjkovati vode in stanovalci v višje ležečih kolonijah je že nekaj tednov ne dobe več. Ni pa tomu kriva suša, temveč brezobzirna potrata vode od strani nižje ležečega prebivalstva. Apeliramo na prebivalce po dolini, da štediio z vodo in jo privoščijo tudi onim, ki stanujejo višje. Upamo, da naš apel ne bo zaman-★ DOMŽALE. Občinske volitve. Pod go-renjim naslovom je prinesel »Slovenec« z dne 15. avgusta t L dolgovezen članek. Pisec se izraža tako, kot da bi v Domžalah ne bilo drugih Slovencev razen pristašev bivše SLS ter da so bivši župani, ki so bili do-sedaj vsi iz naprednih vrst, odkar obstoji Jugoslavija, zatirali slovenstvo! Komentar k temu je nepotreben, ker vsak ve, kdaj se gospoda, ki je postavila listo z nosilcem Vrečarjem, poslužuje takih in podobnih volilnih š 1 a g e r j e v. Mnogi kandidati »Gospodarsko delavske liste« so se borili za slovenstvo ko še prejšnjega dela kandidatov z liste g. Vrečarja še ni bilo v Domžalah in tudi pisec članka se tiste čase še ni boril za slovenstvo. »Slovenec« piše, da so bile Domžale slovenska trdnjava. Tako je. Toda ne trdnjava politike, ki jo predstavlja lista g. Vrečarja. Ta politika je marveč še pri vsakih občinskih volitvah doživela jx>lom in ga bo tudi tokrat, navzlic temu, da se poslužuje vseh sredstev pri čemer ne prizanaša niti bolnikom. Naj navedem en slučaj: Vojni invalid se je vsako leto po svetovni vojni zdravil po nekaj tednov v zdravilišču za tuberkolozne na Golniku, katere stroške je nosila država Kakor vsako leto tako je tudi letos vložil prošnjo. Dolgo že čaka na rešitev... Pred par dnevi pa pride k njemu pristaš Vrečarjeve liste in mu obljubi, da bo prošnja takoj rešena, če bo volil g. Vrečarja. Opozarjamo oblasti na to grdo zlorabo socialne bede. Nadalje piše člankar, da skriva naša lista svoje pravo ime. Pri občinskih volitvah pa ne gre za politiko temveč je treba gledati, kateri ljudje bodo boljše upravljali občinske posle. Zato ima lista, katere nosilec je gospod Končan, ime »Gospodarsko delavska lista«. Razumemo, da to ne ugaja pristašem liste g. Vrečarja — In sedaj zopet ubogi škropilni avto, za katerega je že toliko črnila poteklo, da se ne splača več pisati. Pravijo, da kdor dela greš', vi ste bili pa stalno v opoziciji in niste nikoli nič delali, temveč samo kritizirali in metali polena pod noge, da se res ni moglo vse storiti, kar se je hotelo. Isto je z nakupom zemljišča, ki po piščevi ugotovitvi obremenjuje občinsko blagajno vsako leto za 3000 Din. Gospodje roko na srce in odgovorite: Kdo pa je kriv, da se je zemljišče kupilo? Mogoče se boste še spominjali, kdo je hotel v najbolj kritičnih časih zidati meščansko šolo? To so bili tisti gospodje, ki danes najbolj kričijo ir kritizirajo! Tako so pač vajeni. Sicer se pa volilci še tega dobro spominjajo in ne bodo kar tako nasedli obrekovalcem. Kdo bo imel prvo besedo v Domžalah bodo pa odločili v nedeljo občani. Kakor je iz vsega »S'i>ven-čevega« članka razvidno, je lista g. Vrečarja strankarsko-politična. Mi pa kar nas je občanov, ki ne maramo v občinskem odboru politike, temveč resnega dela za pro-cvit in napredek občine, bomo volili »Gospodarsko delavsko listo«, katere nosilec je g. Končan. Nova Marijina kapela v Planici V nedeljo 23. t. m. bo za Rateče—-Planico in za vse prijatelje našh planin slavnosten dan. Knezvškof g. dr. Grego-rij Rožman bo blagoslovil v Planici novo Marijino kapelo ta Marijino podobo, ki je zelo posrečena kopija pedobe Matere božje na Brezjah. Kapela je 9.50 metra do-ga in 6 metrov široka Kolikor nam je znano, je to največja kapela v naših planinah. Nad njo se dviga zvtmik s piramidalno streho. Zvon, kj se bo oglašal iz lin, tehta 54 kg ta ima glas a. K slovesnosti so vabljeni vsi prijatelji planm, saj je Planica, obkrožena s skalnatimi vrše i, znana po svoji lepoti. Začetek blagoslovitve bo ob 10.30 s sveto mašo. Ker dohaja turistovski vlak na postajo Rateče—Planico ob 8.35 bo dospel lahko vsak udeleženec pravočasno do kapele, stoječe prav ob vznožju glasovitega Jalovca, slovenskega Matterhoraa. Za okrepča^ nje bo dobro preskrbljeno. Iz Ljubljane u— Nj. Vel. kralj Peter n. krstni boter desetemu otroku. Javili smo že, da je Nj. Vel. kralj Peter H. blagovolil sprejeti bo-terstvo 10. otroku služitelja državnih železnic g. Josipa Ziherla iz Štepanje vasi Krst bo jutri v nedeljo ob 11. v šentpeter-ski župni cerkvi. Pri slovesnem obredu bo vladarja — botra žastopal g. polkovnik Mi-hajlo Bakič, pomočnik komandanta 40. pešpolka, botra pa bo g. Pavla Miklav-čičeva, uradnica državnega tožilstva. u— Zaslužnemu učitelju v Opomin. Pri Sv. Križu so 12. t m. položili v grob uglednega upokojenega učitelja g. Andreja Tomažiča. ki je imel mnogo prijatelje^ v mestu, zlasti med svojimi primorskimi rojaki. Rodil se je leta 1870. v Morskem pri Kanalu ob Soči kot sin premožnega posestnika. Služboval je v domačih krajah na iSrednjeim-Klambreškam, v Levpi-Zavrhu ta mnogo let v Lokavcu pri Ajdovščini. Po vojni je prišel k nam in je služboval do svoje upokojitve v D. M. v Polju. Bil je dober oče svoji družinL Za njim žalujejo vdova ga. Alojzija, poštna upravitejjica v pokoju, sinova Darko, višji kontrolor železnice, in Boris poročnik bojnega broda, in štiri hčerke. Kjerkoli je služboval, povsod je bil vesten in blag vzgojitelj mladine. Bil je tudi dober družabnik in zvest narodnjak. V zadnjih letih je bil odbornik Zveze jugoslovenskih emigrantskih združenj v Beogradu. Naj mirno počiva v svobodni zemlji! u_ Počastitev najstarejšega učitelja. Društvo upokojenih učiteljev napravi v četrtek 27. t. m. popoldne izlet k Devici Mariji v Polju, da počasti 901etni jubilej nadueitelja v p. g. Franca Kavčiča. Vabljeni vsi tovariši (-ce) in vsi drugi njegovi prijatelji m častilci. Sestanek v gostilni gosp. Kuhar ja (pri Gustelnu) v Vevčah ob 15. Avto ne voza, treba je peš ali z vlakom. u— Pevci, pevke! Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« sprejme nove pevke in pevce (začetnike). Vpisovanje se vrši v torek 24., sredo 25., četrtek 26. in petek 27. t. m. vsakokrat med 18 in 20. uro v društvenih prostorih v Mestnem domu, desno, I. nadstr. Odbor. u_ Oblastni odbor elektromonterjev v Ljubljani priredi v nedeJjo 23. t. m. prvi skupni izlet elektromonterjev iz vse dravske banovine na Ljubljanski grad. kjer se. bomo mogli ob prijazni postrežbi v restavraciji našega tovariša g. Pirnata pri pogrnjenih mizah pogovoriti o naših stanovskih zadevah. Obenem se bomo dogovorili tudi glede naše ekskurzije v elaktrarno na FalL Na razpolago sta priznano dobra pijača in jed, med drugim tudi pečen prašiček, ražnjiči in čevapčiči. Vabimo ponovno vse tovariše, da se tega izleta zanesljivo udeleže, da moremo na ta način pogio^ biti etike med vsemi po dravski banovini zaposlenimi tovariši in s tem utrditi svojo organizacijo, saj moramo le z močno organizacijo utemeljevati svoje zahteve. Vabljeni so tudi vsi prijatelji elektromonterjev! u_ Na I. dri. realni gimnaziji (Vegova ulica) se prično popravni izpiti v ponedeljek 24. t. m. po razporedu, ki visi v šolski veži. Vpisovanje učencev za šolsko leto 1936-37 bo za I. razred 1. in 2; septembra v ravnateljevi pisarni. Lanski učenci se bodo vpisovali 3. septembra od 9. do 12. v lanskih učilnicah. Vpisovanje učencev z drugih zavodov bo 4. septembra dopoldne v ravnateljevi pisarni. Natančnejša navodila za vpisovanje so razglašena v šolski veži n— Drž. II. dekliška meščanska šola. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra. Popravni izpiti pa so 29. in 31. t. m. Vea podrobna pojasnila so v letošnjem izvestju ia na ogiasni deski v šolskem poslopju. u— Strokovna nadaljevalna šola za me-hansko.tehniške obr/j na Ledini v Ljubljani. Vpisovanje za šolsko leto 1936-37 bo v nedeljo 23. t. m od 8. do 12. K vpisu za I. razred je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo, a za II. in III-razred zadostuje zadnje šolsko izpričevalo obrtne nadaljevalne šole. Pri vpisu je plačati 2 Din vpisnine in 20 Din kot prvi mesečni prispevek, torej skupno 22 Din. u— Na Cojiovi cesti dovažajo na obe strani velike kupe drobnih kock, 6 katerimi bodo v kratkem pričeli tlakovati to državno cesto prvega reda od šentjakobskega mosa dalje. u— Zatvoritev prehoda skozi Latterma-nov drevored. Zaradi prireditve velesejma bo prehod skozi Lattermanov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo veleseimskih paviljonov proti pivovarni Union od 27. avgusta do 18. 6eptem bra t. 1. zaprt. u_ Prodaja zelo cenenega kmečkega sadja na Trgu sv. Jakoba. Zaradi pomanjkanja prostora na Vodnikovem trgu in zaradi poživitve živilskega trga pri Sv. Jakobu bodo od danes naprej prodajali kmečki prodajalci svoje sadje na 1 rgu sv. Jakoba. Opozarjamo gospodinje, da bodo cene zelo nizke. u_ Žena rabi mnogo zraka in gibanja in se ne more ves dan mučiti s kuhinjskim delom, ko ji je vendar tudi potreben počitek in vsak dan sprehod v zeleno naravo. Na razstavi pohištva na jesenskem mu vam bodo naši iznajdljivi mizarski moj. stri od 1. do 13. septelmbra pokazati mnogo praktičnih novosti za pomoč gospodinjam pri delu v kuhinji. Lepo, praktično in za malo denarja lahko opremite svoje kuhinje, da to ob mrzlih zimskih popoldnevih tudi v njih prijetno bivata in bo žena imela vedno takoj vse pri raki. u_ Vpisovanje v enoletno trgovsko šolo znani »Christofov učni zavode, Ljubljana. Domobranska 15. dnevno v pisarni (tudi pismeno). Zahtevajte nove brezplačne prospekte. u_ Potnikov dnevni avtoialet na Snšak - Opatijo v 3 urah 60 Din. Iz Celja e— Hmeljsko tržno nadzorstvo. Iz ZaL. ca nam pišejo: Na občnem -zboru Hmeljarskega društva za dravsko banovino, ki se je vršil letos 25. marca v Žalcu, je društvena poslovodja g. Aniton Petračak omenil t/udii ustanovitev mesta hmeljskega trzneta nadzornika. To mesto je bilo leta 1935. poverjeno sreskemu kmetijskem« referentu g. \Vernigu, ki je izvrševal svojo težko nalogo z energičnim in poltenim nastopom v zadovoljstvo vseh hmeljarjev. Hmeljarskemu društvu in nerodnemu poslancu g. Ivanu Prekoršku, ki .je ustanovitev mesta hmeljskega tržnega nadzorstva dosegel, je bila izrečena topla zahvala. Omenjamo to, ker smo Savinjčand imeli letos priliko, da smo čitali v li-stih že ra-zma modrovanja o hmelju an hmeljarski trgovini. pa smo čkali tudi to, da hmeljarskega nadzornika ni bilo verjetno vse cto texiaf}. dokler niso nastopili res pravi predstavniki in zašcrtniikii hmeljarstva Savinjske doline gg. Vovk, Mdhelčič -in Doiinar- Hmeljarski specialni strokovnjak, ki ga vodi nedvomno samo skrb za naše hmeljarstvo, je pa na žalost pozabil omeniti, koWik*> hmelja je njegova proslavljena nakupovalna in prodajalna zadruga od producentov v vseh letih svojega obstoja že pokisprila in prodala. Pozabil ije tudi na zaslugo te aa_ druge, da sa je priborila zasrtopstvOd pohorskih pavrov vam hočem zapet«, ki je ob krstni predstavi 9. t. m. dosegla zek> velik uspeh ter imenitno zabavala občinstvo katerega je bilo čez 1000 oseb. Gotovo bo s ponovitvijo ustreženo marsiko. mu, ki zaradi številnih prireditev Ob krstni predstavi ni mogel v Ruše. Mariborčane opozarjamo na slike, posnete pri, krstni predstav, ki so razstavljene ▼ Izložbenih oknih hotela Orel. tvrdke Maeun in Babič v Gosposki ulici. Ugodne železniške zveze na vse strani. Pridite! Ruše vabijo! a— Protituberkulozni dinar za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru je dosegel v mesecu juniju vsoto 239.352 Din, v mesecu juliju pa 241.377 Din. Zreb za. PTL nagrado je določil go Komik Rozo. a— Nesreča češkega motociklista. Anton j Duvič iz Jindribovega Hradeca (ČSR) je vosi! b svojim motociklom na oesti med Slovensko Bistrico in Konjicami in je bil namenjen v Split. Ker je po cesti vozil v istem času tudi neki avto, sta se vozili . uslužben pri brivskem mojstru Schmiermaulu na Ruski cesti. Popoldne je kar v delavnici popil večjo količino lizola in je na mestu obležal. Nemud-no so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu rešili življenje. Nihče n« w z ' kaj je obupal. Kako dolgo še To sicer ni postranska zadeva, GLAVNO PA JE NIVEA Nivea naredi Vašo polt lepo rjavo ln deluje prijetno osvežujoče, če ste v vročih dnevih zbiti in 'utrujeni. Jugoslav. P. Beiersdorf & Co., d. s. o. j., Maribor. [z sodne dvorane Dve tajni razpravi le na vse zgodaj zjutraj je bilo na hodnikih sodišča- precej živahno. Pred raz-pravno dvorano št. 79. v drugem nadstropju se je zbralo precej radovednega občinstva z Ižanskega, ki je v živahnih po-menkih pričakovalo razprave in sodbe senata o dogodku, ki je prebivalce iz tega, že slavno vročekrvnega okoliša razdelil v dva tabora. Pomešani med številnimi pričami. od katerih so prijateljske zasedle eno klop na enem koncu hodnika, nepri-jateljske s svojimi priganjači pa na drugem, so naveličani že doma in sedaj še tu do dobra premletega krvavega dogodka, posvetili pozornost razpravam, ki so se tajno vršile v dvorani za zaklenjenimi vrati tako dolgo, da se jih je lotevala že nestrpnost. Ko so se prvič odprla neprestano naskakovana vrata, so bili tudi oni deležni malo te skrite senzacije, ko so zvedeli, da je bila obsojena na 1 leto robije neka ljubljanska babica, ki se je obrtno posvečala prepovedanim in strogo kaznivim odpravam sadov skritih ljubezni. Z njo vred pa sta bili deležni pogojne kazni tudi dve ljubljanski služkinji, ki sta se v svoji stiski zatekli k njej po pomoč. Za njih usodo so se najbolj zanimala zbrana ižanska dekleta, ki so z zadovoljstvom vzela na znanje, da zakon milo sodi pregreške mladih nezakonskih mater, ki se v strahu za skorjo kruha in pred zaničevanjem znancev in neznancev posegajo po skrajnih sredstvih, da bi rešile še zadnje bore ugodnosti, ki jih sedaj imajo. Precejšnje pozornosti je bilo deležno tudi čedno, komaj doraslo dekle iz ljubljanskega predmestja, kateremu sicer ni bilo treba sesti na trdo zatožno klop, pa je prejel neki ljubljanski šofer za kazen 8 mesecev strogega zapora, ker se je nad dekletom spozabil, ko še ni dovršilo 14. leta. Nekoliko manj zanimanja so posvečali zbrani deželani prav tako tajni razpravi proti bivšemu osmošolcu, 20-ietnemu Antonu Žerjaiu in njegovemu tovarišu bivšemu dijaku srednje tehnične šole, 21-letne-mu Karlu Gorjanu, ki ^ta bila obtožena protizakonite komunistične propagande po čl. 1. točka 2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Veliki kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. Ivan Brelih in v katerem so fungirali kot pri-sedniki sodniki gg. Kovač, Lederhas. Orožen in Javoršek, je oba obtoženca v smislu § 280 k. p. oprostil obtožbe z utemeljitvijo, da sicer obstoja utemeljen sum, da sta širila in podpirala komunistično propagando, da pa za to ni nobenih dokazov. Z nožem je soseda položil v grob Z enourno zamudo so se po teh razpravah odprla vrata nestrpnim lžancem, ki so zasedli vse razpoložljive sedeže in tudi »stojišča« v razpravni dvorani, ki si je čez poletje, razen v deževnih in Graškovih dnevih, komaj opomogla od zatohlega vzdušja. Prisrčno pozdravljen od prijateljev je prišel v razpravno dvorano v spremstvu jetniškega paznika že nekoliko pomeščanjen 23-letni posestnikov sin Miha Tavželj iz Matene pri Igu, kateremu je državni tožilec g. Branko Gosi ar posvetil kar dve obtožnici Prva mu je očitala, da je 17. maja letos zagrešil prestopek proti osebni varnosti in prostosti sosedovega sina 17-letnega Antona Kumšeta.. ko mu je grozil, da ga bo ubil, pa če tudi bi ga moral poiskati prav v postelji, ko bo spal. Druga obtožnica pa ga je že dolžila zločinstva uboja istega Kumšeta, katerega je v neki gostilni v Iški Loki 21. maja zabodel z nožem v levo stran med rebra tako. da je poškodovani umrl v ljubi lanski bolnišnici. Tavželj, ki ga je zagovarjal advokat dr. Švigelj, je priznal, da je Kumšetu grozil, da pa ga je k temu navedle dejstvo, da je pokojni prejšnji večer pretepel njegovega brata Franceta. Usodnega dne, ko je po- kojnemu prizadejal smrtno poškodbo, pa da ga je pokojni v gostilni izzval k prepiru in ga nekajkrat udaril z boksarjem, nakar šele je on potegnil iz žepa nož, da bi se obranil napadalca. H koncu svojega zagovora je še pristavil, da ves dogodek iz srca obžaluje in da je pripravljen, v slučaju da bi sodišče spoznalo njegovo krivdo le v prekoračenju silobrana, plačati tudi primerno odškodnino pokojnikovim svoj- cem. Pokojnikov oče Anton je podrobno opisoval jutranji dogodek, ko sta neke nedelje Miha in njegov brat France Tavželj, oborožena s kamni in poleni lovila pokojnega po domačem dvorišču in mu grozila s smrtjo, da se je morala vsa družina v strahu za svoje življenje skriti v hišo za trdno zaklenjena vrata in je pritekla tudi Tavžljeva mati mirit svoje sinove. Po očetovem opisu dogodka je kazalo, da so Tavžljevi fantje uprizorili napad na sosedovo hišo, vendar si Miha še ni z njim ohladil razgrete krvi in se je še istega dopoldneva povrnil, ko je stari Kumše opravljal živino v hlevu. Znova je grozil, da mora »njegovega smrkovca v enem tednu spraviti s sveta«. To svojo napoved je tudi izpolnil, še predno je teden minil. Za očetom pokojnega je bilo v teku dopoldanske razprave zaslišanih še šest prič, med temi pokojnikova mati in brat Jakob ter nekaj sosedov, iz katerih je predsednik senata s. o. s. Ivan Brelih s težavo izvabljal le polovične izjave. Zmigovali so z rameni, da je bilo jasno videti, kako se boje zamere tega in onega soseda. Mnogo več in s pogumom so vedele pripovedovati številne priče, ki so se v pričakovanju zaslišanja utaborile na dveh krajih zunaj na hodniku. Eden teh je vedel povedati, da se je Miha učil v Ljubljani mesarske obrti: odtod seveda njegov že nekako meščansko uglajeni nastop, katerega je bil deležen senat z neprestanim naslavljanjem »slavni,« v nemaii meri pa si je Miha v mestu izvežbal tudi roke za spretno ravnanje z nožem. Zelo obremenilna je bila izpoved gostilničarjevega sina Antona Kosija, ki je zatrjeval, da pokojni niti ob prihodu v gostilno, niti kasneje ni izzival obtoženca, ki se je brez vsakega povoda zapodil vanj in ga večkrat udaril s pestjo v obraz ter silil za njim, ko so jih domači in drugi gostje ločili. Ko pa je pokojni po Tavžljevem odhodu iz gostilne mislil, da je nevarnost že minila in se je s svojo tovarišijo na gostilniškem dvorišču pripravljal za odhod proti domu, ga je po izpovedi te in drugih prič Tavželj nenadno napadel in zabodel z nožem. Na popoldanski razpravi, ki se je pri-Čela ob 16.30 uri, je bilo zaslišanih še okrog 20 ostalih prič, katere pa se po večini niso mogle postaviti s kaj prepričljivo verodostojnostjo Ob 19.45 se je senat umaknil k posvetovanju. Ob 20. je predsednik Brelih razglasil eodte: 3 leta in 15 dni robije, na 3 leta izgube častnih državljanskih pravic in na plačilo odškodnine očetu. V kazen se mu šteje preiskovalni zapor. Tavželj si je pri. držal rok za premislek. Spomenik kuharju Pariški kuharski mojstri, ki slovijo po svojih jedeh po vsem evetu, so se čutili že davno za prave umetnike. Nič čudnega ni, da postavljajo njihovi rojaki najboljšim med njimi tudi spomenike. Tako so lansko leto ovekovečili s spomenikom v njegovem rojstnem mestu na Rivieri slovitega Eecoffiera. Zdaj pa so sklenili prominentni kuhinjski šefi najboljših pariških restoranov. da postavijo spomenik Caremu. ki se je proslavi! kot kuhar kneza Talleyranda Careme pa je služil tudi raznim vladarjem, tako avstrijskemu cesarju Francu I„ ruskemu carju in angleškemu kralju. Umrl je vseeno kot reven mož in so ga pokopali v množestvenem grobu na mont-martrekem pokopališču. Šele sedaj, po sto letih, bo dobil na tem pokopališču spomenik. Gospodarstvo Slovenske hranilnice in kmečka zaščita Hranilnice zahtevajo glede kmečke zaščite izenačenje z zadrugami — HramlnU0 n^ijonov znašajo dolgovi kmetov pri hranilnicah Od Zveze jugoslovenskih hranilnic v dravski banovini smo prejeli: Pozdravljajoč namon kraljevske vlade, dia pristopi k definitivni rešitvi kmečke zaščite, smatra Zveza jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani kot zastopnica vseh 29 samoupravnih hranilnic v dTavskri banovini, ki upravljajo 1.050 milijonov Din vlog, za potrebno, izjaviti v interesu defnnrtnv-ne rešitve kmečke zaščite in v interesu mobilizacije denarnih zavodov ter obnovitve kmetove kreditne sposobnosti skae-Č6 Želje I) K razpravam o rešitvi kmečke zaščite nai se pritegneta tudi obe hranilniški organizaciji, t. j. Savez štediionica kraljevine Jugoslavije v Zagrebu ter Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, _ kajti za mnoge, zlasti podeželske hranilnice je rešitev kmečke zaščite naravnost življenjskega pomena, ker so nekatere posodile kmetom do 90% vseh svojih vlog- _ Skupno znašajo kmečka posojila slovenskih hranil, nic okrog 110 milijonov dinarjev. II) Zaščita naj bo individualna in naj se podeli le onim dolžnikom-kmetom. ki so zaščite potrebni. Od nie naj se izvzame jo: 1) dolžniki katerih dolgovi ne presegajo zneska 2 000 Din, 2) dolžniki, katerin zadolžitev ne presega 20% njihove imovine, 3) inozemci, ki imajo dohodke iz inozemstva in naše davčne uprave nimajo v evidenci njihovih dohodkov. 41 dolžniki, katerih obdavčeni dohodki iz kmetijstva znašajo manj kakor 75% vseh njihovih obdavčenih dohodkov. 5) dolžniki, ki bi mogli odplačati ves dolg alii del dolga z od. prodajo dela svojega posestva, v koliko se s tako -prodajo ne ograža nijihova eksistenca. . ITI) Zaščite naj bodo deležni le orni dolžniki, ki predložijo potrdilo o tem. da so kmetje, in siicer v prekluzivnem roku nai-več 6 mesecev po uveljavljenju predpisov o kmečki zaščiti- Zaščita na.i se odvzame vsem dolžnikom, ki na kakršenkoli način na škodo upnika devasftiraijo svoje posestvo. zlasti gozdove. V sporu naj izda pristojno sodišče sklep, da cHžnikorn. navedenem v t. II in ITT, ne pri ti če zaščita. IV) Ker so hranilnice enako kakor zadruge ustanove občekoristnega značaja, ki odvajajo ves svoj čista dobiček po predpisani dotaciji rezerv za občekonistae namene in so nudile kmetom vedno zelo cenena posojila na dolgo dobo (15 do 25, prou vojno celo na 35 in več let), tako da so dejanski njihovi dolžniki-kmettjepni nj+h že vedno uživali zaščito, nai se hranilnice glede kmečke zaščite zenačijo z zadruga, mi, zlasti tudi, ker bi ev. za hranilnice neugodna rešitev kmečke zaščite zahtevala le žrtve od javnih korporacij. kri jamčijo za hranilnico. Zato naj se hranilnicam dovoli da smejo izterjevaii kmečka posojila po odplačilnih načrtih, katere predpišejo za nje teritorialno pristojne zveze, vendaT z omejitvijo, da ne smejo obresti posojil presegati 6% in da mora znašati odplačnim rok vsaj 12 let, kolikor ni dogovorjen z dolžnikom že sedaj daljši odplačilni rok. V) Ker je glavni namen kmečke zaščite zaščititi kmeta pred dražbo njegovega posestva, ki mu grozi največ, ako ne more pravo časno izpolniti svojih kratkoročnih, zlasti meničnih obveznosti, naj se tudi v novo uredbo odn- zakon prevzame določba čl. 11- sedanje uredbe o zaščiti kmetov od 30. 9. 1935. da se ne fmatnajo kot dol-oovi kmetov »dolgovi, kolikor so pokriti z zastavo« Z ozirom na določbe srbskega gradjan.skega zakonika 304 in si.) kaikor tudi avstri iskega državljanskega zakonika (§§ 447, 448) se ima smatrati za zastavo tako ročna zastava kakor tudi zastava nepremičnine aLi hinoteke. Vsaj dolgoročna hipoteka (na več kakor 10 let) naj bi bila izvzeta od zaščite. VI) Glede na obljubo.* ki jo je dala kralj- vila da. da bo rešena kmečka zaščita na tak na^n, da bo ostala nedotaknjena vrednost dinarja in da bodo obvarovane nrav;ce vlagateljev, prosimo kraljevsko vlado, da reši obenem s kmečko zaščito tudj vprašanje mobilizacije denarnih zavodov s konverzijo kmečkih dolgov, tako da prevzame kmečke terjaitve od denarnih zavodov kak državni ali privilegirani d|e-narni zavod, ki natj mVača denarne zavode v gotovini. S tem bo storjen velik korak naprej k zopdtnii mobilizaciji naših denarnih zavodov, od česar bo imelo veMke koristi vse zasebno kakor tudi javno gospodarstvo- Francoski izvoz se nadalje krči Gospodarske reforme, ki jih je uvedla francoska vlada nacionalne fronte, zlasti t zvišanjem mezd, uvedbo plačanih dopustov delavstva in 40-urnega delavnika, so povzročile oboutnno dviganje cen, ki grozi še bolj zmanjšati konkurenčno sposobnost francoskega blaga na inozemskih tržiščih in dovesti do usodepolnilh posledic. Zaradi teh reform so se produkcijski stroški v industriji povečali za 20% in še več. Francoska konfekoijska industrija je za september napovedala povišanje oen za 25%, in sicer neobvezno glede nadaljnjih povi-škov. Tvortrice čevljev so dvignile cene za povprečno 20% im pri luksuznem blagu celo za 35%. V splošnem računajo, da bodo življenjski stroški povprečno narasli za 30%. Francoska vlada je padla v usodepol-no zmoto, češ da se da kupna moč prebivalstva dvigniti s povišanjem mezd in plač in ni upoštevala, da bodo višje cene paralizi-rale končni efekt. Kako bo francoska vlada rešila vprašanje izvoza pri povišanih cenah, je danes še uganka. Napovedujejo sicer uvedbo izvoznih premij, vendar je dvomljivo, aii bo mogoče najti za to potrebna znatna sredstva. Končni efekt bo vsekakor povečana nujnost devalvacije franka, kar se kaže tudi v predlogu, da se uvede poseben izvozni frank, ki bi bil za 25% cenejši nasproti zlati pariteti, kar pa ne bi pomenilo nič drugega nego devalvacijo. Čeprav je bil v juliju oteeg povišanja cen še neznaten, zaznamuje najnovejša statistika zunanje trgovine v tem mesecu ponovno nazadovanje izvoza tako v primeri z junijem kakor tudi v primeri s lanskim julijem. V juliju je znašal francoski izvoz le še 1.1 milijarde frankov, uvoz pa se je povečal na 1.85 milijarde frankov, tako da izkazuje trgovinska bilanca v tem mesecu visoko pasivnost 750 milijonov. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je znašal francoski izvoz le 8.3 milijarde frankov (lani 9.1), dočim se je uvoz povečal na 13.8 milijarde frankov (lani 12.3). Tako je bila letos francoska trgovinska bilanca v 7 mesecih pasivna za ogromni znesek 5.5 milijarde frankov, dočim je lani znašala pasivnost le 3.3 milijarde frankov. Kakor smo že poročali, kaže francoski frank zadnje tedne zopet občutnejšo slabost in je prišlo znova do izvoza zlata. Francoska banka je pravkar objavila Bvoj izkaz od 13. avgusta, kjer je po večteden-ski pavzi zabeležen prvikrat zopet odtok zlata, in sicer za 140 milijonov frankov. Povišanje prispevka v nezgodnem zavarovanju Ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je na podlagi bilance za leto 1935, ki izkazuje v nezgodnem zavarovanju nov deficit v višini 9.2 milijona Din, skupaj z deficiti prejšnjih let pa 60 milijonov, stavil ministru za socialno politiko in narodno zdravje predlog, da se poviša tedenski prispevek zavarovanja ia slučaj nesreče od 7 na 8% dnevne zavarovane mezde pri odstotku nevarnosti 100. Ta predlog je minister za socialno politiko usvojil in so »Službene novine« dne 14. t. m. objavile naredbo o povišanju prispevka od 7 na 8%. Za vso državo bo znašal finančni efekt tega povišanja 8 in tri četrt milijona Din. torej nekaj manj, nego je znašal lanski deficit nezgodnega zavarovanja, za drav i sik o banovino pa pomeni novo obremenite < za 1.4 milijona Din. kajti lani je znašal n1 /godni prispevek v dravski banovini 9. milijona Din. sedaj pa se bo povečal na I 11.2 milijona Din. Stalni deficiti našega de- lavskega zavarovanja so doslej imeli za posledico le ponovno poviševanje prispevkov bodisi v bolniškem ali nezgodnem zavarovanju, medtem ko ni bilo pravega prizadevanja, da se upravni stroški, ki so še vedno zelo visoki, primerno znižajo. Tu ne bo drugega izhoda, nego decentralizacija vsega delavskega zavarovanja. Pri veČini okrožnih uradov dosežejo upravni stroški 20% vseh prispevkov in se celo dvignejo pri skopeljskem uradu na 29%. Na drugi strani pa vidimo, da so pri privatno društvenih blagajnah, čeprav imajo glede dajatev enake obveznosti kakor okrožni uradi, upravni stroški neprimerno manjši. Pri bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani znašajo na primer upravni stroški le 10%. Tudi bratovske skladnice izhajajo z neprimerno manjšimi upravnimi stroški nego okrožni uradi. Pri ljubljanskem okrožnem uradu so upravni stroški sicer pod povprečjem za vso državo (znašajo nekaj manj nego 18%), vendar bi se tudi pri tem uradu dalo še marsikaj prištediti. Gospodarske vesti = Spremembe v izkazu Državne hipotekarne banke. V »Službenih novinah« objavlja Državna hipotekama banka svoj izkaz za 31. julij t. L Ta izkaz zaznamuje znatnejše povečanje zadolžitve finančnega ministrstva po tekočem računu, in sicer od 551.7 milijona Din ob koncu junija na 641.8 milijona Din ob koncu, julija, tako da se je zadolžitev finančnega ministrstva v primeri s prejšnjim mesecem povečala za 90.1 milijona Din. Ob koncu julija 1934 je dolg finančnega ministrstva po tekočem računu znašal 351.8 milijona Din, lani ob koncu julija 437.5 milijona Din, letos pa 641.8 milijona Din. Tudi posojila na dokla-de in dohodke (komunalna posojila) so od junija na julij narasla za 41.2 na 831.9 milijona Din. V primeri s koncem lanskega julija pa so se komunalna posojila povečala za 195 milijonov Din. Ostale postavke ne kažejo večjih sprememb. Hipotekama posojila nadalje polagoma nazadujejo. Večja izplačila posojil pa so Imela za posledico, da se je zmanjšala vsota razpoložljivih gotovinskih sredstev od 624 milijonov Din ob koncu junija na 565 milijonov Din ob koneru julija (lani od koncu julija 700 milijonov). Privatne hranilne vloge kažejo v zadnjem času naraščanje le v manjšem obsegu in so se v teku julija povečale za 5 milijonov na 1197 milijonov Din, kar pa je le za 54 milijonov več nego lani ob tem času. Znatnejše povečanje pa. vidimo pri vlogah na tekoči račun, ki sq» v teku julija narasle za 47.2 na 442.6 milijona Din. = Nazadovanje klirinških terjatev v Nemčiji. Tudi v tednu od 13. do 20. t. m. se je saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji ponovno zmanjšal za 0.4 na 19.5 milijona mark. Od 21. julija je saldo nazadoval za 2.2 milijona mark ali za skoro 30 milijonov Din (zadnji izplačan avizo: št. 10.170 od 29. VII. 1935). — Saldo v kliringu z Italijo se je skrčil za 0.5 milijona lir na 38.8 milijona Ur. — V kliringu g Turčijo je saldo ostal skoro nespremenjen na višini 1.3 milijona fr. frankov, v kliringu z Bolgarijo pa se je ponovno dvignil od 306.000 na 431.000 Din. = Rudarsko-socialni prispevek od uvoza premoga. Na vprašanje carinskih oblastev je minister za šume ln rudnike odločil glede pobiranja rudarsko-socialnega prispevka (za sanacijo bratovskih skladnic) naslednje: Ako carinski organ pri uradnem pregledu premoga ugotovi, da je v pošiljki premoga ali antracita poleg kosov s premerom preko 30 mm še drobnejši premog ali prah. je treba vendar celo dotično pošiljko obremeniti s prispevkom 25 Din za tono, kakor velja za premog v kosih preko 30 mm. grada poročajo, da je Privilegirana izvozna družba sklenila že sedaj plačevati m pšenico cene, ki jih je prvotno določila september, to je 3 Din pri metrskem stota več nego doslej. Tako bo plačevala odslej , potijako pšenico v ladji 132.50 odnosno 133.50 Din (doslej 129.50 do 130.50), za baško ln banatsko pšenico v vagonih pa 125.50 do 127.50 (doslej 122.50 do 124.50). To predčasno povišanje cene je v zvezi M naraslimi cenami v inozemstvu, ki so prekoračile Prizadove cene glede na izvozno pariteto. = Mojstrski izpitni tečaj za mizarje. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici TOI v Ljubljani bo priredil poseben tečaj za kandidate, ki nameravajo delati mojstrski izpit za mizarje. Predavanja bodo trajala 10 do 15 ur, (o tehničnih in kemičnih astnostih lesa, njegovi uporabi, napakah in ohranjevanju, o brusiLih, lužilib, politu-rah, orodju, strojih in varnostnih napravah). Tečaj se bo vršil če bo dovolj pri-javljeocev v septembru. Predavanja bodo do 6 dni ob veoemafh urah. Obisk bo brezplačen. Kdor se želi udeležiti tečaja naj se prijavi Zavodu po dopisnici z navedbo točnega naslova najkasneje do 10. septembra t- 1. — Najzanimivejše razstave bodo letos gotovo na jesenskem Ljubljanskem velesej-mu od 1. do 13. septembra- Velika, vso državo upoštevajoča propagandna razstava »Za naš les« bo privabila obiskovalce iz vse Jugoslavije. Pokazala nam bo naše lesno bogastvo v primeri z drugimi državami in tu tudi milkavna razstava »Naš sodoben vrt« z večjimi posebnima razstava, md cvetja, raznimi modem .mi vrtova ter vsem, kar zanima našega prijatelja vrtov. Seveda na tej razstavi ne bo manjkalo tudi najlepšega sadja in najboljše zelenjave. Razstava mailih živali bo spet nudila priliko, da si rejci dzbero za pleme kunce, perutnino in golobe, a za razvedrilo bo skrbel veselrični prostor z velemestnim va-rietejem- Za ljubljanski velesejem veljajo 50% popuofci na železnicah, ladjah in letalih. Uspeh je velesejmu zagotovljen z vsemi temi razstavami, zlasiti bo pa spet privlačne sijajna razstava pohištva. ** »Stampa« d. d. v Beogradu, ki je do lanskega leta izdajala list pod istim Imenom, je sklenila zaradi odpisa izgub znižati glavnico od 3 na 1.5 milijona Din V tej zvezi poročajo, da bo družba ponovno pričela izdajati dnevnik. 21. avgusta Na ljubljanski borzi eo oficiaLni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.63, angleški funti pa notirajo 238—238-50. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.5650 in v grških bonih po 30, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. Nemški klirinšk-j čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.4«, v Beogradu po 13.34 in v Zagrebu po 13.36. Na zagrebškem efektnem tržišču neti-ra Vojna škoda 364—366.50. Zaključek je bil zabeležen le v 7% stabilizacijskem posojilu po 83. Devize Ljubljana. Amsterdam 2967,79—2982-39, Berlin 1754.91—1768.78, Bruselj 736.69— 741.75, Curih 1424.22—1431.29, London 219.37—221.43, Newyorfc 433.22—4369.53, Pariz 287.71—289.15, Praga 180.47—181.58. Curih. Beograd 7, Pariz 20.20375, London 15.4325, Newyork 306.875, Bruselj 51.7750, MDan 24.1750, Amsterdam 208.3750, Berlin 123.40, Dunaj 57.05, Sftockholm 79.60, Oslo 77.55, Kobenhavn 68.90, Praga 12.6750, Varšava 57.70, Budimpešta 61, Atene 2.90. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 364—365.50, za sept. — okt. 362 den., 4% agrarne 47.50 den., 6% beghiške 69—-69.50, 6% daton. agrarne 66.50 den., 7% invest-83.50 den., 7% stablliz. 82.50—83.50, 7% Drž. hip. banka 86 den., 7% Blair 73-50— 73.75, 8% Blair 82.75; delnice: Narodna banska 6250 den., PAB 232.50—234.50, Trboveljska 130 den., Sečerana Osi jok 135 tri. Beograd. Vojna »koda 364—365, 4% agrarne 48.75 bL, 6% begluške 69—^9-25, 7% tavest 84—84.50 (84.25—84.40), 7% stabiliz. 83.50 bl„ 7% Drž. hip. banka 86 —86.50, 7% Blair 73.50—73.75, 8% Blair 83—84, Narodna banka, 6925 bi. (6295), PAB — (233.25). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago 21 avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept-' 11250, »a dec. 111.875, za maj 11050; koruza: za sopt 112o0, za dec. 9750, za maj 93-50. „ ^ M + Winnipeg, 21. avgusta Začetni tečaj*: pšenica: za okt. 100, za dec. 98-50, ®a maj 100. + Novosadaks blagovna borza 21. t m. Tendenca mirna. — Pšenica (cene Prizada«): potiska. Slep, 79 kg, 2"/t 127450 — 128.50; gornjebaška in gornjebanatska, 79 kg. 2% 122.50; baška in banatska, 79 kg. 2% 120-50; sremska in slavonska, 78 kg 3% 114-50. Rž: baška nova 105 — 107.50. Ječmen: baški in sremski novi. 64 kg 90 — 92 Oves: baški, sremska, slavonski 80 —" 85 Koruza: baška in banaibska 92 — 93 Moka: baška, sremsksa. slavonska in banatska »Og« in »Ogg« 202.50 — 21250; »2« 182£0 — 192.50, »5« 162-50 — 172-50; *6« 142.50 — 152 50; »7« 12250 — 132.50; »8« 95 — 100. Otrobi: bafloi 71 — 73; banat-ski 69 — 71: sremski 70 — 72. Fižol: b* šfoi in sremski beli 162.50 — 165. _ 155- BOMBAŽ + Liverpool, 20 avgusta. Tendenca mir na. Zaključni tečaji: »a okt. 6.19 (prejšnji dam 6 25), za dec. 6.12 (6-19). + Newyork. 20. avgusta. Tendenca dobro vztrajajoča Zaključni tečaji: za KOk i 11.72 (11.59). za dec- 11-66 (1L60). Kako je nastala Wildeova „ Šaloma " Vincent 0'Sullivan poroča v svoji novi knjigi spominov na Oskarja Wildea. kako je nastala »Šaloma«. Pesnik je obedoval nekoč v družbi nekaterih mladih francoskih pisateljev, med katerimi je bil tudi Andre Gidč, v Parizu in je začel govoriti na svoj živi način o novem odrskem delu. ki bi ga hotel napisati. Ko se je vrnil v svojo hotelsko sol«, je na mizi zapazil belež-nico in svinčnik, pa je začel pisati to. kar je bil svojim prijateljem pravkar pripovedoval. Sredi dela. bilo je že pozno zvečer, se je domislil, da ni že od poldne nič jedel. Odšel je v Grand Cafe ob K^pn"'* bulvaru. Takrat je vodil v tej kavami ciganski orkester R.iKaj so napravili politični zločinci, vemo-Državljanska vojna je edini pripomoček, da rešimo Španijo teh evinj. Špansko ljudstvo nam bo pozneje za to hvaležno«. V Španiji bo stopil polkovnik Romero kot letalski častnik spet v službo vladne vojske. »Čete v matični deželi so dosti boljše nego oddelki v Maroku«, je dejal. »Afriške čete so se mudile dolgo Časa v garni zijah. Imajo sicr mnogo discipline, toda pri vojakih, ki se borijo proti upornikom, vlada navdušenje. Če dosežemo Giranado^ tedaj ni za upornike nobene rešitve več. Iz Granade bomo korakali proti Seviliji in na-5a velika letala se bodo pojavfla nad Meli-lo in Tetuanom- Madrida ni mogoče zasesti. Tu je kakšnih 150.000 mož, vojakov in mi-Idčarjev ter ogromno vojnega materiala«. »Kakšen pa bo konec te strašne državljanske vojne?« se je zanimal časnikar za polkovnikovo mnenje. »Prav gotovo bomo zmagali« je odvrnil polkovnik s prepričanjem. »Toda boj bo še dolg in težak«. »General Franco se izdaja za republikanca«, je menil časnikar. >Vemo za gotovo«, je dejal poflkovnik, »da hočejo uporni generali soglasno dati Španiji stanovsko ustavo m obnoviti kraljestvo. Upaio, da bodo Anglija. Francija in Italija sprejele to rešitev v smislu dobrohotne nevtralnosti.« Televizijska kamera Basa Zvorikyna na olimpijskem stadionu v Berlina. S to kamero je mogoče neposredno snemati prizore ju jjjj prenašati na televizijsko oddajno postajo 85*000 vdov in sirot liadio agencija poroča iz Lizbone, da so našteli v Španiji doslej 25.000 vdov in 60 tisoč sirot. To je vsa bilanca sedanje krvave državljanske vojne. Paderewski o gramofonu in radiu V Londonu se mudi ta čas slavni poljski klavirski virtuoz in brvši državni predsednik Paderewski. ki bo sodeloval v nekem filmu. Časnikarji so ga intervjuvali in jim je med drugim povedal svoje mnenje o filmu in drugih modernih pridobitvah. Dejal. je. da ima film poleg tiska največji vpliv na široke mase. Ali je to za muziko dobro ali ne. ne more povedati. To zavisi od vrste muzike in načina njene produkcije Gramofonske plošče so mnogo pripomogle k temu. da se je muzika razširila v najširše plasti. Reprodukcijska tehnika pa Se vedno ni popolna. Razlika je tu kakor med-kakšno radiranko in oljnato sliko: črte«, pa nič barv. V radiju pa. pravi slavni araetr nik. ne bo sodeloval, ker s^.dtra to reprodukcijsko tehniko za nezadovoljivo. „Zlato grlo" čez 500 let Pred kratkim so v Londonu uvedli govorečo uro, ki napove vsakemu telefonskem« naročniku točni čas. če naravna na številčnici črke TIM. Ta ura se v marsičem razlikuje od podobnih priprav po drugih deželah. Pred vsem so tu prvič uporabili steklene plošče po načinu gramofonskih plošč za sprejemanje in oddajanje zvoka. Posledica je ta. kajkor pravijo strokovnjaki da bo slišati »zlato grlo« gdč. Jane Gamsove, ki napoveduje čas. še po 500 letih popolnoma jasno. Kako je pošta Londončanom ustregla z uvedbo govoreče telefonske ure, )e najibolj razvidno iz tega. da je bilo že prre tri dni po uvedbi 248.848 klicev. Zamorski poslanec Šele pred nekoliko dnevi bo potrdiJi v francoski zbornici senegalskega poslanca Galanduja Dimfa* tistega črnega politika, ki igra pred svojimi nasprotniki tako rad »divjega moža«, in ki v svojih govorih v najčistejši francoščini tafco rad ponavlja besedo: »Moja uboga, umazana zamorska glava . . . < V zadnje času 90 črnca pooovmo vprašati, kako je prav za prav z njegovim mandatom. Dejal je, da ga ta ne skitrfc »Oe ga razveljavijo s j© dejal, »ee mm takoj v Senegal in postanem ljudožrc. Swo-je nasprotnike bom tedaj krafckomalo pniriL Nato me bodo morali mova izvoliti. Vidite torej, da ni mogoče, da bi se me iznef>ilL« Galandu Djuf je pravilno ocenjeval teose. Teniška žoga povzročila otrokovo smrt Na nekem igrišču v Arieeu v južni Franciji eo igrali tenis. Eden izmed igralcev je žogo udaril z vso silo. pa je zgrešfla eŠj in je zadela nekega lOletnega otroka, ki je pomagal kot pobi rac žog. v čelo Deček je padel na tla in si pri tem razbil lobanjo. Za posledicami te poškodbo je umrl. Preiskava je dognala da igralca ne zadene nobena krivda. Amiralova vnukinja m m^ m w in ribic V Londonu zbuja ta čas mnogo pozorno, sti ljubezenska zgodba Lene Pearsonove, vnukinje admirala Woodsa, ki je bfl svoj čas svetovalec turškega sultana AbduJa Hamida. Pearsonova se je poročila navzlic ugovorom svojih sorodnikov s preprostim ribičem nekega angleškega brodovja za lov na slanike. Poroka se je izvršila tiho na nekem majhnem otoku. Ribič se imenuje Sidney Hicks in šteje 29 let. Kakor je mlada žena izjavila nekemu časnikarju, gre za ljubezen na prvi pogled. Mussolini kosi žito Te dni je odpotoval Mussolini v Littori-jo. kjer je pokosil žito, ki so ga bili lani v decembru vsejali na neki oodotni kmetiji. Duce je obiskal mesti Sabaudia in Lattoria ter je sedel k mizi, na katero so mu prinesli jed iz pridelkov na ozemlju, ki je bilo še pred nekaj leti nerodovitno in pusto. Ko je pokosil, se je ob navdušenju ljudstva vrnil zopet v Rim. ANEKDOTA Med francosko revolucijo so vprašali sodniki markija de St Cvre za ime. Začel je: »Marki...« — »Naslovi so odpravljeni!« — »De . . .« — »Plemstvo je odpravljeno!« — »Saint...« — »Svetniki so odpravljeni!« — »Gyre...» — »Nagovor sire je odpravljen!« — »Tedaj mi ne preostane drugo, nego da vas zaprosim za drugo ime!« je dejal marki. VSAK DAN ENA »Saj sem vedno pravila, da je dedec ne-muzikaličen sicer se ne bi vsaj delal, kakor da api...« jplifam Tegn«) Kulturni pregled Miguel de Unamuno Iz meteža Španske državljanske vojne prihajajo kaj protislovne vesti. Ali je res, da je padel kot žrtev bratomornega klanja Miguel de Unamuno, svetovni predstaviteij sodobne španske kulture? Ne glede na možnost, da bo vest o nasilni smrti 721etnega filozofa danes ali jutri prav tako preklicana, kakor je biLa vržena v valove etra, je ta velika postava Španije vredna, da v sedanjih težkih dneh mislimo nanjo in na njen pomen v španski kulturi. Dolgoletni častitljivi rektor slavne univerze v Salamanci je gotovo občutil vso usodnost opredelitve za eno izmed bojujočih se front, in čeprav je baje s podpisom posojila podprl upornike, bi bilo njegovo nieoto ob etrani vlade, če ne bi stali za njo strahovi komunizma in anarhizma. Zlasti anarhizma. Se pred nekaj dnevi je dejal dopisniku internat. News Servica: >N'e pozabite, da je Žpanija edina dežela, ki v nji oostoji pravno priznana anarhistična stranka e stotisoči organiziranih pristašev- Celo Trodkij je bil osupel, ko ee je mudil na Španskem. Vprašal je anarhiste ali bi hoteli ustanoviti pro-Hetarsko državo? »Ne-£, so mu odgovorili, >ne maramo nobene države«! Ko jih je bil vprašal, kako si zamišljajo na pr. železniški promet v takih neurejenih razmerah, so mu rekli, da je tak promet nepotreben. Blaznost, čista blaznost — in ti ljudje prihajajo sedaj do besede! Nimajo ne idej ne ideaiov, v njih je samo slep, nezmiseln nagon uničevan jat. Ta izjava bi utegnila biti poslednji glas velikega španskega misleca in pesnika. Potomec starodavnega rodu Baskov, leta 1864 v liilhao rojeni Miguel de Unamuno je že dolga leta v ospredju španskega kultucjiega življenja, v zadnjih desetletjih velja za vodilno glavo naprednih struj v Španiji; stremi po zgraditvi duhovnih temeljev nove Španije, ki naj bisvojsko nacionalno bistvo an izbrano tradicijo združila z vzori duhovne naprednosti. Je najizrazitejši izpovedova-lec po špansko pojmovanega humanizma. Španska reakcija je že dolgo videla v njeni nevarnega nasprotnika, zato je moral preživeti dobo diktature Prime de Rivera v izgnanstva. Šele po zmagi demokracije se je bil lahko vrnil v Salanianco in zopet prevzel rektorat na univerzi, ki je nekoč šteia med svoje najslavnejše učitelje njegovega predhodnika avguštinskega meniha, pesnika :in učenjaka Louisa de Leona, enega izmed lirlev Svete inkvizicije. Tu, v &enci kipa renesančnega mistika, je lahko Miguel de Unamuno v neizmerno viharnem španskem poletju 1936 melanholično nadaljeval svoja premišljevanja o ago niji krščanstva. Zakaj, kateri drugi Španec bi mogel tako silno kakor Miguel de Unamuno občutiti strahotno razklanost španske nature, Ki se izravnava v ogorčeni, neizmerno kruti borbi dveh skrajnostnih svetovnih nazorov? Kdo drugi kakor ta največji španski filozof, bi bil mogel v teh črnih dneh s takim občutjem za tragičnost človeškega življenja razmišljati o kričečem paradoksu, da se najbolj katoliški narod Evrope, ki je bil še prav do zadnjih let vzgajan v katoliškem duhu, s tolikim zverstvom pobija med 6eboj in uničuje v slepi strasti zaklade svoje umetnosti in kulture? Ali niso tudi za Pireneji vstali sbesk, ki jih je dogledal Dcstojevskij v pokristjanjeni ruski duši, mar tudi tu ne odgovarja stoletnemu silovitemu pritisku na človeške duše nič manj siloviti upor in odpor? Kje so duševni vrelci anarhizma, če ne v mračnih legah med skrajno konservativnostjo in razuzdanim svobodniaštvom? Kdo drugi je bolj kakor pisec >Agonije krščanstva« občutil v metežu sedanje revolucije silovitost živalskih nagonov v človeku in nemoč evangeij-skega nauka o ljubezni do bližnjega? Kdo je v tej revoluciji z večjo otožnostjo kakor on vohal krvavi cvet katoliške sensibilnosii? Zanj se krščanska vera izživlja v večnem boju. Toda — ali je hotel tak boj, tako be-snitev »izrinjenih gonov«, ki so planili na dan izpod verske krinke in pokazali v vsej groziti Kretcehmeriev >schizotymni značaj španskega katoličanstva«?! V tem goyevsko strašnem pustošenju v sredi * los desastres de la guerra«, je nemara že ugasnila ta velika luč španskega naroda, >heroj duha*, kakor je nazval Miguela de Unamuna -Romain Rolland >največja postava španskega duha«, kakor pravi o njem E. R. Curtius, ki je spisal predgovor nedavni nemški izdaji njegovih filozofskih spisov. V ostali Evropi so komaj še mogoči ljudje takega formata kakor je Miguel de Unamuno, ki nas po obsegu svojega znanja in dela spominja enciklopedičnih piscev 18. in 19. stoletja. Vseučiliščni profesor grškega jezika, kritik, lirik, esejist, pripovednik, dramatik, sociolog, filozof in žurnalist — to so polja njegovega udejstvovanja kakor jih našteva Curtius. Že to je dokaz, kako malo je v njem tistega suhoparnega uče-njakarskega duha, ki se zapira v učilnice in laboratorije in ki proizvaja debele bukve neprebavljene in neprebavljive učenosti. Unamuno ne pozna nasprotja med mislijo in akcijo. Kakor v srednji Evropi Masa-ryk, predstavlja Unamuno v Španiji izrazi to življenjskega filozofa, ki skuša s 6vojimi idejami problikovati življenje. Kajpak Unamuno je ostal pri tem korenit Španec in vsa nalika z Masarykom obtiči le pri nekaterih vnanjili oblikah in stičnih točkah. To, kar izpolnjuje Unamuna, sta večstoletna španska tradicija, vsa prežeta z »voljo do tragičnega« in vroč južnjaški temperament, ki mu je dalo baskiško poreklo še posebne odtenke. Miguel de Unamuno je zrasel vzporedno z dve leti starejšim, a že 1. 1898. umrlim prerokom španske Moderne Angelom Gani-vetom, čigar spis »Idearium espa&o!« je imel na Unamuna velik vpliv 0 teui spisu pravi dr. 11. Petriconi, da je »prvi veliki in genialni poskus zgodovinsko psihološkega raziskavanja v sodobnem t. Nietzacheje-vem smislu in sicer z izrazito aktivističnim namenom«. Ganivet skuša obnoviti močno oslabljeno špansko narodno zavest z idealom novega duhovnega preporoda. Je to obenem prvi poizkus svojskega španskega narodnega socializma, slonečega na čudnem spajanju gotične estetike, socialnih in ver slih idej, romantične mržnje do športa in tehnike kot izrazov »civilizacije«. Iz teh idej se je razvilo gibanje, ki je znano pod >hombres del 98t (leto 1898 je leto Ganive-•tove smrti in španskega poraza pri San-tiagu de Čuta); blizu mu je tudi kasticizem, španska oblika nekakega rasizma, gibanje, ki ga označuje stremljenje po stilno čistem kastilianskem tipu in izrazu. Nacionalnemu simbolu Španije don Qui-jotu je Unamuno j>osveti! svojo prodorno knjigo >Vida de Don Quijote y Sancho«, ki v nji postavlja »smešnega viteza« kot vte-lešenje španskega idealizma in tragičnega življenjskega občutja. V tej knjigi je posebno zanimiva primerjava Cervantesovega junaka z Ignacijem de Loyolo. Eden najpomembnejših njegovih filozofskih spisov je »Del sentimiento tragico de la vida« (0 tragičnem življenjskem občutju), ki v njem, prav kakor v spisu >Agonija krščanstva« (nastalem v izgnanstvu 1. 1924) obravnava svoje osebne religiozne nazore in izkušnje. Miguel de Unamuno je religiozni indivi-duali6t, ki priznava večno vrednost osnovnih krščanskih spoznanj in krščanske tradicije, vendar pa se v svo.iem verovanju in mišljenju ne podreja službeni teologiji in cerkveni avtoriteti. Njemu je krščanstvo v večni agoniji, t. j. v borbi in samo v borbi dobivajo večne resnice svojo časovno podobo, kj je človeku najdostopnejša. Kakor Nietzsclie, oznanja tudi de Unamuno potrebo neprestanega boja za višje vrednote. »Moram ponavljati vedno znova«, piše v uvodu »Agonije krščanstva«, »da človeštvo združujejo samo njegove nesloge in 6pori«. Njegovo pojmovanje . Boga in krščanskega, nauka je izrazito tragično: kakor se v španskih cerkvah najčešče upodabljajo Kri-stove muke, groza, trpljenje in smrt, kakor se španski dobri kristjani iz čudne potrebe po doživljanju muk in krvi navdušujejo za bikoborbe, tako 6e celo njihov najbolj pro-6vetljeni filozof ne more izmotati iz veko-vite privlačnosti španskega tragizma. Iz zemeljske doline solz vodi tudi zanj ena sama pot: osebna nesmrtnost. Življenje je muka in boi, tavanje dona Quijota za raznimi prividi, varljivo iskanje minljivih slasti. Odtod boj zoper tisto lahko, meseno, iluzionistič-no civilizacijo, ki s tehniko, medicino in drugim napredkom olajšuje človeku boj. Njegovo življenjsko modrost ti lahko izrazili z nekaj besedami kot priznanje trpljenja in bolečine, ki mu ni negativni, marveč pozitivni življenjski tečaj. Preko te zapletene filozofije pada temačna senca smrti, stalne navdihovalke sleherne metafizike. »Španija, dežela mistikov, dežela protire-formacije, varuje v Evropi in za Evropo čut nadzemeljskega. Njeno poslanstvo ni namenjeno dnevu, marveč večnosti. Unamuno je poslednji veliki verski bojevnik španske nacije« (Curtius). Njegovo obsežno delo (zbirka pripovedne proze je izšla pred leti v Zagrebu, pesmi najdeš v sleherni antologiji španskega pesništva) ima težišče prav v filozofskih spisih: tu je sloveči rektor iz Salaniance _ španske Mekke — pokazal vso težo osvobojevanja španske misli in njenega izravnavanja s tisočletno tradicijo. vso razklanost in zbeganost španskega življenjskega občutja. Sedanja revolucija daje temu poveličevanju boja in tragike težke, temnokrvave ilustracije, goyevske, polne golgotskih 6enc. —o. Zapiski »Življenje in svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljskega »Jutra«, konec z>dTavstvene razprave drja Maksa Krcinžarja »Malarija«, nadaljevanje potopisa dr. Milana Šiijanca »Po bolgarskih planinah in dolinah« in Dumasovih »Treh mušketirjev« z Ndrretrandersovimi ilustracijami ter konec dr. VI. Travnerja razprave »Celjski grof,i in žridi«. A. D. je prispeval kratko »Špansko legendo«. V rubriki iz literarnega sveta piše A. Debelijak o Juldenu Ochsu. o Kalevaili v niponščini, in o novem romanu argentinskega pisatelja Manuela Galveva »La noche toča a su fin« (Noč gre h koncu). V rubriki Človek in dom je objavljen članek »Kako si uredimo bivalnico«, marsikaj zanimivega pa najdeš tudi v rubrikah »Iz politične medicine«, Radio, Praktične novoie i. dr. Zamenjan naslov. V včerajšnjem kulturnem pregledu je tiskarski škrat članku, čigar naslov se glasi: »Shr kespeare — skrivnostna osebnost svetovnega slovstva« podtaknil nalov drugega, še neobjavljenega članka »Razstava simbolizma v Parizu.« — V članku »Gradovi in grašaine v narodnem izročilu« je treba »poglablja« popraviti v »razglablja«. . Lovričeva igra na praškem odru. Vino-hradsko gledališče v Pragi bo v prihodnjih dneh otvorilo novo sezono z igro srbskohr-vatskega, v Pragi živečega pisatelja in 3>Jutrovega« sodelavca Boža Lovriča »Kapitan Niko«. O tej igri, ki se dogaja v krogih dalmatinskih pomorščakov, je priobčilo »Jutro« pred letom dni obsežnejši literarni feljton. »Pariška Comedie francalse, ki je eno izmed reprezentativnih francoskih gledališč, je po odredbi novega ministra za narodno vzgojo in lepe umetnosti dobila novo upravo. Ravnatelj je postal dramatik Edvard Bourdet njegovi svetovalci pa Gaston Ba-ty, Jacques Copeau, Charles Dullin in Louis Jouvet. Listi označujejo to spremembo kot pravi gledališki prevrat, kajti Comedie francaise je bile doslej izrazito konservativno gledališče, novi ravnatelj in njegovi ožji sodelavci pa so izraziti bojevniki za nove smeri. Bourdet sam je pisec nekaterih komedij, ki jih zaradi drzne »nemoralne« vsebine doslej niso smeli igrati na deskah gledališča, katero bo posihmal podrejeno njegovemu vodstvu. Propagandna brošura o esperantu. V založbi ljubljanskega kluba esperantistov je pravkar izšla 32 strani obsegajoča brošura Damjana Vahna »Esperanto je last vsakogar in vseh!« V lahko umljivem jeziku in slogu razpravlja pisec o pomenu in idejni vrednosti esperanta ter opisuje kratko tudi postanek novega umetnega jezika. V drugem poglavju označuje vzgojno vrednost esperanta, nato kaže v luči esperan-tizma, problem narodnost — mednarodnost, se zavzema za uvedbo tega pomožnega jezika v šole, poudarja pomen esperanta za mednarodno trgovino ,obrt in promet, vidi v njem silo, ki »uravnoveša sloje in narode«, se bežno zaustavlja pri argumentih nasprotnikov in odpira vidike v bodočnost esperanta. V času, ko stremimo po mednarodni vzajemnosti in mednarodnem sodelovanju, sprejmimo tudi mednarodni jezik, ki bodi esperanto — v tem smislu končuje Vahen svoj zagovor Zamenhofove-ga umetnega jezika. ČITAJTE „LJUBLJANSKI ZVON" Iz življenja na deželi Iz Zagorja z— Na novo ustanovljeni državni meščanski šolj v Zagorju se bo začelo šolsko leto 1936/37. dne 1. septembra. Vpisovanje bo 1-, 2. in*3. septembra od 8. do 12. v I. nadstropju topliške šole v pisarni upravitelja meščanske šole (letos le v prvi razred meščanske šole). Vpisati se morejo učenci, ki so dovršili najmanj četrti razred osnovne šole brez slabe ocene in niso starejši od 14 let. K vpisovanju naj prinese vsak učenec zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in potrdilo davčne uprave o višini neposrednega davka radi odmere šolnine. V sredo 9. septembra ob 8. bo otvo-riitvena sv. maša- Redni pouk se začne v četrtek, 10. septembra ob 8. Iz Ptuja j— Drava naplavila truplo. V Vičavi je naplavila Drava truplo okrog 151etnega dečka. Identiteta se doslej se ni mogla dognati. Truplo so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča. j— Kino. v soboto in nedeljo »Boleroe. V glavnih vlogah Georg Raft in Karola Lamberdova. KRIŽE PRI TRŽIČU. (Ostavka občin, skega odbora.) že pred leti se je sprožila misel, da bj se ustanovila nova občina Golnik iz več vasi, ki bi bile odcepljene od občine Preddvora, in nekaj vasi skupno s krajem in zdraviliščem Golnikom od občine Križ- Takrat pa je vendar odločilno oblastvo spoznalo neresnost tega predloga in ga je odločno zavrnilo. Kljub temu pa se je po prizadevanju nekih oseb zadeva v letošnjem letu obnovila, toda akcija Je bila ponovno zavrnjena od banske uprave glede na odločnj odpor Obeh prizadetih občin, kakor tudi zaradi dejstva, ker ni bilo zakonske osnove. Zasnovatelji tega predloga pa še niso mirovali. Predložili so zdaj nov predlog, spremenjen v toliko, da bi se od sedanje občine Križ odcepil samo kraj Golnik z zdraviliščem. Ker znamenja kažejo, da se hoče ta poguben načrt res izvesti, je občinski odbor na svoji zadnji seji, ko bi moral o predlogu sklepati, odločil, da poda ostavko. Občinski odbor ni hotel in ne more prevzeti odgovornosti in dopustiti, da bi Se cepil teritorij tako idealno ležeče in gospodarsko močne občine. Mišljenja smo, da bi bila velika napaka snovati novo občtoo samo radi zdravilišča. Absurdno bi bilo ustanavljati iz dveh močnih tri šibke občine, katere ne bi mogle v nobenem pogledu zadoščati spojim nalogom, ne da bi se občani prekomerno obremenjevali. Res je, da so se va-ščani Golnika v predlogu izjavili za novo občino, vendar so bili k temu indirektno prisiljeni, ker so vezani poslovno z zdraviliščem, ter bi jim nasprotovanje predlogu pač utegnilo v tem oziru Škodovati. VOJNIK. Na državna meščanski šoii v Vojniku bodo popravni in dopolnilni izpiti 28., 29. in 31. t. m- dopoldne. Kdor zamudi rok, bo moral raared ponavljati. Vpisovanje v vse štiri roOTede bo 1-, 2. in 3-septembra dopoldne. Brez položitve predpisanih taks in dokumentov se ne sme nihče. vpisati. Ravnati se je po naznanilu letošnijeiga šolskega i zvest ja- Ostale podrobnosti so razvidne na objavah v šolski veži in izložbah g. Pušnika v Vojniku in g. Canika v Škofji vasi. Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in hrezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Izvleček iz programor Sobota, 22. avgusta LJubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila, vreme. — 13; Čas, spored, obvestila. — 13.15; Plošče. _ 14: Vreme, borza. — 18: Za delopus>t igra radio orkester. _ 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50; Wagner »Siegfriedova idila« (plošče). — 20.10; O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30; Prenos koncerta italijanske glasbe iz Turina. — 22; Čas, vreme, poročila, spored _ 22.20; Prenos koncerta vojaške godbe iz Uniona. Nedelja, 23. avgusta Ljubljana 8; Harmoniko igra 141etni Mirko Remškar. — 8.45; Čas, poročila spored. — 9; Plošče. — 9.15; Prenos iz 'franč. cerkve. — 9.45; Verski govor (g. Jože Jagodic.) — 10; Koncert radijskega orkestra. — 11-30: Nekaj za šalo in nekaj za res (plošče). — 12.20: Siovenskj vokalni kvintet. — 13: Čas, spored, obvestila. _ 13.20: Plošče po željah. _ 17: Kmetijska ura: Dvorišče na kmetih, zvočna slika, napisal inž. Oto Muck. igrajo člani rad dram. druž._ 17-30; Koncert vojaške godbe (iz hotela Bellevuej — 19; Čas, poročila, spored, otivestila. — 19.30; Nac. ura. — 19.50; Otroška ura; Pesmi o živalih (ga. Milena Štrukelj-Verbi-čeva, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). — 20.30; Prenos simfoničnega koncerta iz Dobrne. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Valčkova ura, radijski orkester. Beograd 17: Vojaška godlba. — 17.45: Humor. — 18-50: Narodne melodije. — 19.50: Mešan program. _ 22.20; Lahka in plesna muzika. _ Zagreb 20; Violinski kon cert. — 20.30; Recitacije. — 20-45; Orkestralen in pevski koncert. — 22.15; Lahka glasba. — Praga 19.05; Robinzonade. — 20: Parada melodij. — 21.15: Zvočne slike. — 22.35: Koncert orkestra in solistov. Varšava 19: Lahka glasba. _ 21: Plošče. — 21.30; Orkestralen in pevski koncert. — 23: Plošče. _ Dunaj 1145; Muzika pokrajine. — 12.55; Lahka godba orkestra. — 15; Komorni koncert. — 17.30; Koncert orkestra. — 19.10; Koroške in tirolske narodne pesmi. — 20.05: Balada preteklosti in poštni voz (zvočna igra). — 22.20: Klavirski koncert. — 23.10: Plesni orkester. _ Berlin 19.10: »Natakar v jedilnem vozue. — 20: Orkestralen koncert. _ 2235; Lahka glasba. _ 24; Ples. — MUnchen 20: Koncert zbora solistov. — 22.30; Plesna muzika. — Stuttgart 20; Nemška narodna glasba. — 22.30; Iz Munchena. _ 24; Komorna glasba rokokoja. » ŠPORT Nedeljski nogometni spored SK Ljubljana se pripravlja za državno prvenstvo — Na Kodeljevem m bo Tiffll zanimiv brzoturnir SK Sparte V nedeljo bodo ljubitelji nogometnega športa lahko prišli na svoj račun. Že dopoldne se bo pričel na igrišku Mladike na Kodeljevem nogometni brzoturnir, Id ga priredi mlae rekel Sejalec. »S kakšno pravico hoče osvoboditi mojega ujetnika?« »V rod Vajendoftaev je sprejet.« »Zakaj se potika belokožec kakor lisjak okoli Sejalčevega tabora?« »Na begu je bil; zašel je bi s pati., ki ga je vodite. v trdnjavo ob reki.« »Sejalec jemlje ujetnike, da jnh ubija, ne pa da bi jih izpušča!« »Če ga ne izpustiš, si ga Maiji.ra vzame,« je odvrnila in pokazala na dolgo vrsto svojirh konjenikov. »In če bi se zgodilo Tarbovj hčera kaj hudega, jo bo oče maščeval.« Sejalec je pogledal Hudournega oblaka. Dobro je poznali tega glavarja, kako drzen je bil v bitki. Oko mu je zletelo po nemih, čakaijočih Huroncih an se nato vrnilo k mrkemu obrazu njihovega vodje. Hudourni oblak je togo sedel na konju, z visoko dvignjeno glavo, z vsako mišico napoto in pripravljeno za takojšnje dejanje. Nared ije bil komaii čakal, da bi udaril; vedel je, da se bo sleherni njegovih voišča-kov kakor tiger boril za svojo knežno — zanjo, ki je bila ponos ponosnega rodu Vajen dotoev. Sejalec je videli vse to in začutil, da tik pred važnimi vojnimi pohodi ne sme žrtvovati niti enega svojih voj-ščakov za kako postransko stvar, nikar že za brezpomembnega bledokožca; a misel, da naj izpusti ujetnika, je bila ošabnosti seniškega glavarja neznosna. »Dolgi nož ni vreden niti življenja najslabšega mojih psov,« ie rekel z izrazom sovraštva v globokem glasu. »Ce bi Sejalec hotel, bi lahko pognal Huronce čez polje kakor veter velo listje. Naj odvede Maiira bledokožca v svoj vigvam in ga tam krmi in naredi iz njega skvodo. Ko te bo pičil kakor kača v travi, se spomni glavarjevih besed. Sejalec se odvrača od huronslcega dekleta, ki je pozabilo svojo kri.« Ko se .je vzpelo solnce na vrh neba, je zrlo na dolgo vrsto indijanskih konjenikov, ki se je v gosjem redu nalik velikanski kači vila po ozki stezi med gozdi in po ravnini. Sredi vajendotskih voiščakov je jahal Izak Zane. Zdaj, ko je bil rešen strašne usode, ki mu ie grozila, in je vedel, da je spet na poti v huronski tabor, se je bil vdal v usodo in se nehal prepirati z voljo nebeških moči. Neizrekljivo je bil hvaležen za svojo rešitev in poln ganjene nežnosti do nje. bi ga je bila odvezala od mučilnega kola. Ko so prišli do čiste, bistre reke. so vojščaki razjahali in se oddahnli, med tem ko so konji žejno lokali hladno vodo. Neki Indijanec se je dotaknil Izakovega komolca in molče pokazal na velikan- sko javorjevo drevo, pod katerim sta sedela Hudourni oblak in Majira. Izak je okrenil konja ia zaga-hal k njima. Ko se je približal, je videl, da je stala Majira zraven svojega ponija in ga z eno roko objemala okoli vratu. Ozrla se ge vanj; njene oči so bile trudne in žalostne, toda v globinah >hn je ponosno plapolal ogenj plemenitega sklepa. »Beli orefl, ta reka teče naravnost proti trdnjavi ob reki,« je kratko, toliko da ne hladno dejala. »Drži se je, in ko pride solnce do vrha onega.le griča, boš pri svojih ljudeh. Idi, svoboden si.« Tako je rekla in odvrnila obraz. Izaku se je zvrtilo od gluhe osuplosti. Sam svojim ušesom ni verjel. Ostro jo je pogledal; čeprav so bile akane črte mirne, ji je vrat drgetal, in roka, ki je ležala poniiiu na vratu, je v silnem razburjenju stiskala vajete. Izak se je ozrl na Hudournega oblaka in po vseh Indijancih na oMi. Sedeli so kakor brez čustev, njih obličja so imela vekomau isti skrivnostni izraz. »Kajj naj to pomeni, Majira?« je vprašal Izak. »Sedali če ve besede so segle Majiri do dna srca,« je grenko odgovorila. »Resnične so. Orel Majire ne Rubi. Ne bo ga več zadrževala v klestiti. Prost je, naj odleti »Orel noče prostosti. Ljubim, te, Majira. Rešila si me, in zdaij sem tvoj. Ako hočeš iti z menoj in se poročiti z menoj po šegi mojega ljudstva, sem voljan, da se vrnem s teboj v vas Vajendotcev.« Majirine oči so se zmehčale v neizrekljivi ljubezni. Z naglim vzklikom se mu je vrgla na prsi. Po »Za božjo voljo, kaj pa hočete zopet »Opozarjam vas, spoštovani prijatelj, da vas bom vrgel drugič po stopnicah, če me boste »Priznati moram, d? ne nosite zastonj cilindra!« »Olikani pa ste, vojvoda še enkrat nadlegovali s svojim obiskom.« »Iskrena hvala za vašo plemenitost.« »Ni govora je izkazalo ki mu je o tem. Dete mi veliko uslugo, ne morem poplačati.« CENE MALIM OGLASOM Po SO par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12«—» Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1«— za besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek ca enkratno objavo Oglasa Din 17*-^ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« P|f| odgovor, priložite 3e" T TfffffKall Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vprašanja, tisoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek ffJntra", Ljubljana« G. Th. Rotman: Miha Klapouh hi njegovi prijatelji 117 Med tem, ko so šejk in njegovi možje spet zajahali konje, da bi zapodili Be-duine kar moči daleč v puščavo, kajti v soseščini ni bilo nikjer dovolj velike ječe za toliko ljudi, je gospod Habber-ton izročil svojim mladim prijateljem vrečo z zlatom. »Le pazite, da je spet ne izgubite!« je dodal. Seseda 1 Din, davek 3 Din sa šifro »li dajanje naslov« 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Trgovski pomočnik dobi takoj službo, s kavcijo ea Din 30.000, mesečno plačo in od denarja dobi procente prometa. — lato lahko kompanjon pr1 usnja. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Si-d »Kovač«. 19024*1 Trgovski pomočnik vojaščine prost, dobro iz-vežban v vseh panogah trgovine, i dobrimi spričevali, želi premeniti službo v večjo trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Isvežban«. i«ais-2 (Vajene* (Ge) Pekovskega vajenca poštenega, pridnega, zdravega, po možnosti takega, ki se je že učil, iščem. —■ Hrana in oskrba vsa v hiši. Ljubljana, Sv. Petra c. 48. 10O18-44 Prodam Beseda 1 Din, iavek S Din za šifro ali dajanje naslora Din. Najmanjši znesek 17 Din Košnjo otave 7 johov travnika, prodam. Naprodaj tudi zemljišče. — eVpraša »e Rimska cesta 911 vrata 16. 19033-6 Šiviljo za steznike sprejmem. — Ponudbe pod šifro »Izvežbana« na podružnico Jutra Maribor. 10044-1 Pleskarske in slikar, pomočnike sprejmem takoj. Hlebš Jakob d. z o. z., Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 21. Sedlarski pomočnik dobi službo. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Sedlar«. 10008-1 Pošteno dekle vajeno vseh hišnih del — sprejmem. Šiška, Galetova ulica prva hiša. 19005-1 118 Miha in njegova prijatelja so prespali tisto noč v šejkovi hiši. Drugi dan jih je hotel Mr. Habbcrton z letalom spraviti k roditeljem. »Ne, ne, to storim sam!« je zaklical Mr. Plumstake. »Kdo ve, ali bi drugače še kdaj videl letalo!« Naj je bila našim malim prijateljem ločitev od psa, slikarja in vseh ostalih še tako težka, so bili vendar veseli, da se vrnejo domov! Vsaka beseda 90 par; davek S Din. za dajanje naslova S Din, najmanjši znesek 1S Din. Mesto prodajalke v modni trgovini išče gospa, zmožna perfektno nemščine. Nastopiti more takoj. (Ponudbe pod šifro »Resna, simpatična moč« na ogl. odd. Jutra. 18898-2 Gospodična z mešč. in trg. šolo. želi mesto kot pisarniška moč, blagajničarka ali gilično. — Gre kamorkoli. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna«. 10030-2 Učenca trgovino z meš. blagom industrijskem kraju, — iSčein. Prednost z znanjem nemškega jezika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten«. 18982-44 Naprodaj pulti, stelaže, nacionalka — blagajna, 2 izložbeni okni z roloji, to je celotna trgovska oprema skupno ali posamezno. Ogleda se Dro-gerija Gregorič, Prešernova ulica o. 19131-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa poniklana ln pokromana vseh vrst nemških znamk radi direktnega uvoza iz Nemčija naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina Tyrševa 36. 18855-1'! Oblačila Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nov suknjič št. 48, zamenjam za moško kolo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19002-18 Lokali Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Hotel na otoku Krka skoro nov, 50 popolnoma urejenih tujskih sob, ves inventar nov in kompleten: perilo, porcelan, steklo, srebro; terasa, plaža, kopališče, čoln, v polnem obratu, naprodaj iz proste roke. Informacije: Fr. Hočevar, Zagreb, Radišina nI. 11. 38980-1® Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stružnico kompletno, za železo, kupimo. — Ponudbe na Tekstilno tovarno Beer Hribernik & Comp.. St. Vid nad Ljubljano. 18978-7 Šolske torbice aktovke, nahrbtnike in pe-resnice — vse v veliki izbiri priporoča — IVAN KRAVOS, Maribor. Aleksandrova 18. 1904^6 Prodam po ugodni ceni 1 blagajno, železno, veliko »Wertheim« original, razne vozove, razne dire, razne tehtnice, decimalke in balančne, pe-trolejske sode, železne pocinkane male in velike. — Večja količina praznih zabojev. Poizve se v trgovini I. Perdan nasledniki Krekov trg M. 18996-6 Avto, moto Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Wn. Najmanjši znesek 17 Din Wanderer lahka motorna kolesa s Sacbs motorji 98 ccm. samo Din 5.500. Ivan Savnik, Kranj. 18910-10 larrnai Beseda 1 Din, davek 3 Din 7.a šifro ali dajanje naslova " Din Najmanjši zneeek 17 Din Hranilne vloge podeželskih zavodov članice Zadružne zveze in Zveze slovenskih zadrug do zneska Din 100.000.- kupim takoj proti gotovini. Alojzij planinšek. Ljubljana. Beethovnova ul. 14/1. 18901-16 Hranilne vloge vrednostne papirje kupuje in prodaja najbolje Al. Planinšek ag. bančnih kredit, poslov. Ljubljana. Beethovnova ul štev 14/T. 17356-16 Za izlete v tu 'in inozemstvo Vam nudim 7-sedežen odprt avto. Telefon 31-OT. 19035-10 Bančno kom. zavod Maribor. Aleksandrova 40, izvršuje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov. — Za odgovor Din 3 znamk. 1767^-16 Vlogo Ljubljanske kreditne banke ca Din 8.000 kupim ali še rajši zamenjam za rezan les. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Podružnica Celje«. 18983-16 INSERIRAJ V „ JUTRU"! n Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NejmanjB znesek 17 Din Novo hišo 6 sob 2 kuhinji, s pritiklinami. 500 kv. m ograjenega vrta, prodam poceni proti gotovini za MO.OOO Din v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19017-20 V Celju sprejmem dijaka na stanovanje in dobro hrano v Gosposki ulici 36. 16968-22 Dijakom boljših rodbin nudim prvovrstno oskrbo v i lepi vili. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18932-22 Sobooddu Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanj« naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, solnčno in zračno, v novi vili poleg tivol. gozda, oddam. Cesta na Rožnik 47. 18009-23 Stanovanje Beseda 1 Dm, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesei 17 Din V novi hiši oddam 9'anovanje na Ižanski cesti. Ilovški štradon. 18976-21 Stanovanja Opremljeno stanovanje •>—3 sob in kopalnice — iščem. — Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 10001-21a 2-sobno stanovanje s pritiklinami. v centru, išče čista in snažna stranka za mesec september • ok-tobfr. Plača 2 meseca naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sajovio«. 18924-21 a Dijaške sobe Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanj* naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dijakinjam boljših rodbin nudimo prvovrstno oskrbo. Nova vila, kopalnica, park, skrbno nadzorstvo. Pišite: Krištof D.. Ljubljana. Pov-ietova 4a. 18296-32 Profesor sprejme nižješolca na stanovanje. Dobra oskrba, pomoč pri učenju, klavir, nemščina, francoščina, angleščina. Prijave na ogl. odd. Jutra pod »Mala matura«. 181)74-32 ml Vsaka beseda 2 D'n; Iavek 3 Din. u šifro ali lajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 20 Din »Sorodna duša« Dvignite takoj dopis v ogl. odd. Jutra Rudi 40. 19007-24 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. VSEM LETNIM OBLAČILOM PERILU itd. SMO ZNIŽALI CENE DO SKRAJNOSTI. Anton in Vladimir P R E S K E R Sv. Petra c. 14. Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio. Svarilo Objavljam, da nisem plačnik za dolgov«, ki bi jih napravila moja žena Men-cej Marija. — Tudi svarim pred nakupom premičnin od nje, katere so moja last. Mencej Ivan, hišni posestnik, Grabl-ovičeva 12. 19022-31 Pokojninrfi^a^^z^nameščenw odda v najem LOKAL v nebotičnikovem bloku in 3 sobno stanovanje na Miklošičevi cesti 34. Natančnejše pri upravi hiš Ga jeva 3 TI. soba 220. PET KNJIG ZA 20 DIN vam da edino Vodnikova družba f Tužnlm srcem naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš dobri soprog, oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod GAŠPER KUMELJ telefonist mestnega gasilskega urada v pokoju dne 20. t. m. Na zadnji poti ga spremimo v soboto 22. avgusta 1936., ob 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže zavetišča Sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, Cirkovci, Dunaj, 21. Vm. 1936. Globoko žalujoči: Frančiška, soproga; Frančiška, Gašper, Viktorija, Otmar in Silvo, otroci; Josipina Kumelj roj. Bajs, sinaha; Zdenka in Stanko, vnukinja in vnuk ter vse ostalo sorodstvo. Kupimo v dobrem stanfu: BAGER na električni pogon, za kopanje zemlje v opekarniške svrhe, kapacitete 80 do 120 m3 dnevno. Popolno montanistično VRTALNO GARNITURO, za globočinska vrtanja 100 do 150 metrov. Obširne obvezne ponudbe, s točno navedbo cene poslati pod »Za gotovo« na P u b I i c i t a s d. d., Zagreb, Hica 9. .-h m je Davorin Ravljen. - Izdaja a Konzorcij >Jutra< Adolf ft&nlkar. - ža Narodno tiskarno d. d. kot ttakarnane Prane Jesertek. - Za meectni del je odgovoren Ak* Novak. - Val * Mnoijan