PRIMORSKI DHEYHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V NEDELJ0 17. t. m. ob 10. url NA STRELISCU NA OPČINAH žalna proslava obletnice ustrelitve narodnega heroja Pinka Tomažiča, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Ivana Bobka in Ivana Vadnjala Leto VI ■ Štev. 282 (1673) SSS,.KS v gotovini abbon. post. I. gr. TRST, sreda 13. decembra 1950 Cena 15 lir 10. december človečanskih 10. decembra leta 1948 je bila sprejeta na zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov deklaracija o človečanskih pravicah. Letos 4. t. m. pa je plenum iste skupščine sprejel sklep, da bodo odslej vsi narodi vsako leto 10. decembra praznovali «DAN ČLOVEČANSKIH PRAVIC». Proti temu sklepu je glasovala samo skupina informbirojev-skih držav s Sovjetsko zvezo na čelu. Slovenci v coni A Tržaškega ozemlja, in v Italiji pozdravljamo praznovanje dneva človečanskih pravic iz mnogih vzrokov, o katerih v našem dnevniku vsakodnevno poročamo, ker nenehno doživljamo krivice, ki se nam dogajajo s strani oblastnikov, ki nam vladajo prav zaradi neprestanega kršenja človečanskih pravic v vsem našem javnem političnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem življenju. Zato vseh primerov kršenja človečanskih pravic nad nami ne bomo danes ponovno naštevali. Na tem mestu hočemo ob tej priliki spregovoriti nekaj besed o nastanku in vsebini omenjene deklaracije, in Ponovno poudariti tisočkrat izrečeni protest proti kršenju te deklaracije ter ponoviti zahtevo, da vsi, ki nam človečanske pravice kratijo, določbe te deklaracije izvajajo. V nasprotnem primeru bo njihov podpis pod deklaracijo zgolj mrtva črka na pa/pirju. Vse dosedanje deklaracije o človečanskih pravicah so bile plod dela naprednih sil v borbi proti tistim, ki so zavirali razvoj človeške skupnosti in tudi razvoj same osebnosti človeka. — Na tej osnovi je bila v zgodovini borbe naprednih sil sprejeta ameriška deklaracija o neodvisnosti, kakor tudi deklaracija o človečanskih pravicah Velike francoske revolucije Komaj pretekla doba d‘ Uge svetovne vojne in vojaški poraz fašizma, ki je teptal vse pravice narodov in človeka, kakor tudi dejstvo, da imamo še danes v svetu sile, ki stalno napadajo pravice človeka, nam kaže. kako velikega pomena je sprejem take deklaracije, ki bi dejansko onemogočala mračne cilje sovražnikov človeštva. Pred Organizacijo združenih narodov je bila že takoj ob njeni ustanovitvi naloga izdelati deklaracijo o človečanskih Pravicah in tudi zagotoviti njeno izvajanje. V ta namen je bila 1946. leta ustanovljena Komisija za zaščito človečanskih pravic, ki naj bi pomagala Go-spodarskemu in socialnemu svetu OZN pri razširjenju in zaščiti pravic človeka, ki jih navaja tudi Ustanovna listina OZN. Leta 1947 so v OZN proučevali načrte treh podkomisij in sicer: 1. Predlog deklaracije o človečanskih pravicah. 2 Predlog mednarodne kom Venclje o človečanskih pravicah in 3. Predlog o ustanovitvi stalnega komiteja za peticije in Za ustanovita' posebnega mednarodnega sodišča za zaščito človečanskih pravic. Vs; trije predlogi so bili isto leto poslani vsem članicam OZN, ki nat bi jih proučile in dale svoje dopolnilne predloge. Prvotna vsebina deklaracije o človečanskih pravicah je bila v glavnem omejena na definicijo določenega števila državljanskih in političnih pravic, nikjer pa ni bilo govora o socialnih, ekonomskih in drugih pravicah. Vsebina sedanje deklaracije Pa ie na kratko sledeča: Prvi členi deklaracije govore o tem, da motnjo vsi ljudje med seboj živeti v bratsitvu, biti zaščiteni pred kriminalnimi napadi, nihče ne sme biti v suženjstvu, niti ga ni dovoljeno mučiti, nečloveško z njim ravnati itd.. 9. člen deklaracije govori o tem, da zakon ne more delovati retroaktivno, t. j. da ne more veljati za dobo pred njegovim sprejetjem, točfšča^en 9l0l>0T{ ° Pravici za- 17., 18., 19. člen govore o svobodi govora, tiska, zborovanja, manifestacij, uličnih sprevodov, združevanja itd.. Ob vrsti koristnih in naprednih določb pa ima sedanja deklaracija o človečanskih pravicah, ki je bila sprejeta 10. decembra 1948, tudi vrsto pomanjkljivosti. Jugoslovanska delegacija, ki ie bila med prvmi, ki so se Po drugi svetovni vojni zavzeli za izdelavo nove mednarodne deklaracije in konven-cije o človečanskih pravicah, je zaradi tega dala v razpravi Vr*to predlogov, ki raj bi ti-V.opoinia osnutek deklaracije. Tako je n. pr. predlagala, naj bi v deklaracijo vnesli tudi prepoved linčanja, :r pa je večina v. OZN odklonila. Nadalje je predlagala toinejšo formulacijo pravice do zatočišča z utemeljitvijo, da bi se te pravice ne smeli posluževati vojni zločinci. Jugoslovan-ska delegacija je imela pripomb e tudi k 9. točki deklaracije, ki govori o prepovedi retroaktivnega delovanja zakona. — Povojna praksa, posebno pa razprave proti vojnim zločincem,so pokazale, da se te določbe ni mogoče, vedno točno držati. Na predlog naše delegacije je bil sprejet tudi sklep, da velja deklaracija tudi zg prebivalstvo nesa-moupravreih cze.melj in ozemelj pod skrbništvom. Jugoslovanska delegacija je p d-pirala tudi vse tiste predloge drugih držav, ki bi stvarno lahko prispevali k izboljšanju deklaracije o človečanskih pravicah. Čeprav je deklaracija o človečanskih pravicah, ki je bila sprejeta v Organizaciji združenih narodov, p m.nj-kljiva, je vendarle važen prispevek v boju za. zagotovitev človeških pravic. V današnjih viharnih časih, ko se v sv tu znov.a porajajo fašistične metode teptanja prav teh osnovnih človečanskih pravic, lahko tudi ta deklaracija služi ohranitvi človečnosti in pomaga razbijati te.r odstranjevati barbarstvo in nasilje. Ta deklaracija je naperjena tudi proti tistim zločinom nad ljudmi, ki jih danes še nekaznovano oPravlja sovjetska birokracija. Primer množičnega uničevanja in preseljevanja v neznosne, klimatske kraje Tatarov, Čečenov itd. v Sovjetski zvezi, vrsta kriminalnih dejanj v državah Pod nadzorstvom sovjetske birokratske kaste, pa nam lahko tudi pove, zakaj je dejal sovjetski delegat, da je deklaracija o človečanskih pravicah ((nepraktična«. Zato je popolnoma logično, da so se tudi kominformisli v Trstu in Italiji že pred dvema letoma odrekli borbe za narodnostne pravice Slovencev v coni A in v Italiji, ker spadajo tudi te. pravice med tiste, ki jih našteva deklaracija, proti kateri so glasovale delegacije vlad komnformov-skih držav. PRENEHANJE SOVRAŽNOSTI NA KOREJI in razgovore o vseh vprašanjih Daljnega vzhoda predlagata dve resoluciji trinajstih držav, predloženi političnemu odboru OZN - Jugoslovanski delegat v celoti podprl predlog za prenehanje sovražnosti - Rau izjavil, da želi vlada LR Kitajske mirno rešitev spora LAKE SUCCESS, 12. — Na današnji seji političnega odbora OZN je indijski delegat Be-negal Rau predložil dva osnutka resolucije, enega v imenu trinajstih azijskih držav in držav Bližnjega vzhoda, drugega pa v imenu istih držav izvzem-ški Filipine. Kakor se zdi, Se je filipinski delegat vzdržal, ker je njegova vlada mnenja, da bi se morala pogajanja komisije sedmih članov nanašati samo na korejsko vprašanje in ne bi smela načeti splošnih vprašanj Daljnega vzhoda. Prva resolucija predlaga, naj predsednik glavne skupščine sestav; skupino treh političnih o-sebnosti (vštevši njega) in naj tej skupini da nalogo, da najde zadovoljivo podlago za prenehanje ognja na Koreji ter naj čimprej da skupščini tozadevna priporočila. Druga resolucija pa priporoča glavni skupščini naj sestavi komisijo, ki bi imela nalogo nadzorovati prenehanje ognja, določiti demarkacijsko črto. vzpostaviti enotnost Koreje in zajamčiti gospodarsko obnovo te dežele. Ta komisija naj bi tudi čimprei pripravila priporočila za mirno rešitev vseh odortih vprašanj na Daljnem vzhodu. Indijsk,- delegat je izjavil, da se je štirikrat sestal s predstavnikom LR Kitajske generalom Vu, da bi skušal zvedeti za namene njegove vlade. «Ko sem četrtič videl generala Vu», je dejal Rau, «sem ea vprašal, al; je pravilno meniti, da njegova vlada noče vojne. Njegov odgovor je bil: «Gotovo, mi nočemo vojne, toda vidimo, da sile ZDA in OZN vodijo sedaj vojaške operacije ob naši meji in tako je bilo naše ljudstvo prisiljeno iti v vojno«. Benegal Rau je dalje izjavil, da Peking želi mirno rešitev korejskega spopada. «tako kakor ga želimo vsi». in je obraz-zložil načrt resolucije, s katerim se poveri trem osebnostim naloga, da postavijo temelje za ustavitev ognja na Koreji. «Kitajska je bila večkrat v razdobju približno ene generacije uničpna zaradi vojn, k; so Prišle s Koreje«, je deial Benegal Rau, in ni torej težko razu- Vprašanje atomske energije pred glai/no skupščino OZKI Resolucija 8 držav, ki predlaga združitev komisije za atomsko energijo in komisije za klasično orožje - Imenovanje komisije, ki bo proučila vprašanje kitajskega predstavništva v OZN FLUSHING MEADOWS, 12. ■ Pred glavno skupščino OZN so diaiieg razpravljali o vprašanju atomske energije. Predstavniki ZDA, Francije, Velike Britanije, Avstralije, Kanade, Ekvadorja, Nizozemske in Turčije so predložili načrt resolucije, ki predlaga, naj člani Varnostnega sveta in Kaijada na prihodnjem zasedanju glavne skupščine proučijo, kako se bi delo komisije za atomsko energijo in komisije za klasično oboroževanj^ lahko koordiniralo in kako bi se obe komisiji v primeru potrebe lahko združil; v okviru splošne komisije za razorožitev. Znano je, da se je Truman približal tej ideji v svojem go-™-u v glavni skupščini OZN 24. oktobra. To stališče je zavzemala tud; Sovjetska zveza. 11 atomske energije je KaSSr Vani°3lnega sveta Višinski pg jp, predložil svojo resolucijo, k; zahteva, naj komisija za atomsko energijo ta- SUre*. dVa ™*r& konvencije, m sicer enega za prepoved atomskega orožja, druge- 8f paJLimednarodn« nadzorstvo atomske energije. Obe konvenciji nai bi takoj stopili v veljavo. Resolucija predlaga naj se oba načrta predložita’ Varnostnemu svetu najpozneje do 1. juaiia 1951. Resolucija je enaka kakor ona, fcj jQ je sz predložila na zadnjem zasedanju glavne Skupščine, Višinski je govoril približno dve uri in se je uprl predlogu osmih držav za združitev obeh komisij. Za Višinskim je govoril švedski delegat, ki je podprl predlog osmih držav in nat0 je bila seja odložena r:a jutri. * * # Glavna skupščina je danes določila Indijo, Kanado, Ekvador. Mehiko, Filipine, Poljsko in Irak, da sestavijo komisijo, ki naj prouči vprašanje kitajskega predstavništva v OZN in fPi vimprej predloži poročilo skupščini. Sestavo te komisije je predlagala Kanada. j,« Slavna skupščina “^la odlikovanje za borce OZN na Koreji. Proti je glaso-va‘ Ban?o sovjetski blok. je odobrila tudi vrsto drugih resolucij, ki so jih že prej sprejeli posamezni odbori. Socialni odbor je včeraj sprejel resolucijo, na podlagi katere bo Trygve Lie sestavil delegacijo, ki naj izvede pre-_ iskavo o o usodi nemških in i japonskih vojnih ujetnikov, ki se niso še vrnili. Delegacija, katere člane bo določil Mednarodni Rdeči križ, pa bo začela delovati, samo če prizadete vlade ne bodo uspele na prijateljski način rešiti pred 1. majem 1951 vprašanja vojnih ujetnikov z neposrednimi pogajanji. Samo sovjetska skupina se je uprla tej resoluciji. RIM, 12. — Danes je zunanji minister Sforza pr> včerajšnjih razgovorih z italijanskim poslanikom Tarchianijem ki ie prišel iz Washingtona, končno poročal v senatni komisiji za zunanje zadeve o zunanji politiki. Sforza je med drugim protestiral proti razlagi, ki so jo dali njegovim izjavam glede atomske bombe. Glede prihoda Tarchianija v Italijo je izjavil, da je bilo to potovanje gospodarskega značaja in ne političnega. Pri diskusiji so razni senatorji kritizirali zunanjo politiko vlade. Nato je Sforza odšel na sejo ministrskega sveta, kjer je poročal o zunanji politiki. Govoril je o mednarodnem položaju ter o bližnjem zasedanju zunanjih ministrov atlantskega pakta. Ministrski svet je nato razpravljal o vprašanju oborožitve irj sklenil, da mora pospešiti to oborožitev ter v ta namen industrijsko vojno proizvodnjo. Poročilo o seji pravi, da so pri tem upoštevali potrebo, «da se ohrani stabilnost valute, da investicije za oborožitev dopustijo možnost izpolnjevanja obveznosti glede izrednih iavr.ih del ter da se zajamči obramba življenjske ravni ljudstva«. Dalje pravi poročilo, da bodo na podlagi tega takoj pripravili elemente za izvedbo programa take gospodarske politike, ki naj s sodelovanjem zaveznikov omogoči izvedbo tega načrta«. Popoldne se je sestala tudi senatna komisija za notranje zadeve, ki je razpravljala o načrtu zakona za občinske volitve. Predloženi načrt z raznimi dodatki je sestavljen tako, da omogoči vladni večini pri volitvah popolno zmago in po možnosti čim večjo izločitev o-pozicijskih strank, tako da bo vladna večina lahko v vseh občinah imela svojo večino. meti, da kitajska vlada na želi nove vojne. Hkrati pa moramo omeniti strašno trpljenje, ki ga je pretrpelo kitajsko ljudstvo, zaradi česar je postalo nezaupno do zunanjega sveta in do vsakega gibanja ob njegovih mejah, tako da se boji napada tam, kjer napad ne obstaja. V bistvu se zdi, da sliči stališče kitajske vlade neki vrsti Monroejeve doktrine glede Kitajske. Naj bo karkoli«, je nadaljeval indijskih delegat, «imamo za sedaj zagotovilo pekinške vlade, da ta želi mirno rešitev, in ker to rešitev želijo tudi drugi, je treba napraviti resen poizkus, če se rešitev da doseči na pravični jn častni podlagi«. Sir Benegal Rau je nato izjavil, da je razpravljal s pekinškimi predstavniki o vprašanju Formoze tfir je opozoril na stališče indijske vlade, ki zahteva, naj se uveljavijo izjave, sprejete v Kairu in Potsdamu, ki obljubljajo povratek Formoze Ki- tajski. Glede stališča ZDA je Benegal Rau izjavil, da je skušal prepričati generala Vu, da je ameriško stališče začasno, kakor je to izjavil predsednik Truman. Glede druge resolucije, ki predvideva razgovore za mirno rešitev položaja na Daljnem vzhodu, je indijski delegat predlagal, naj se predstavniki vlad LR Kitajske, Francije, Velike Britanije, ZDA. Sovjetske zveze, Indije in Egipta sestane-jo^ čimprej mogoče, da predložijo priporočila za mirno rešitev sedanjih vprašanj v skladu z načeli Združenih narodov. Za indijskim delegatom je govoril beloruski delegat Kise-Ijev, ki se je izrekel za sovjetsko resolucijo, ki zahteva umik ameriških čet s Koreje. Jugoslovanski delegat dr. A-leš Bebler je v celoti podprl resolucijo trinajstih držav za prekinitev ognja in predlog indijskega delegata, naj pri 'razpravi ima ta resolucija prednost. Sovjetski delegat Malik pa je vztrajal, naj bi o predlogih razpravljali po vrstnem redu, v katerem so bili predloženi. Dejal je, da je sovjetska resolucija taka, da lahko doseže rešitev korejskega spopada. Zato naj bi najprej razpravljali o r.jej. Pri glasovanju pa so sklenili, da bo imela prednost prva od dveh resolucij, ki jih je predložila Indija in ki se nanaša na ustanovitev ognja. Proti so glasovali samo delegati sovjetskega bloka. Ameriški delegat Austin je izjavil, da bo glasoval za resolucijo, pripomnil pa je, «da ZDA in Združeni narodi pričakujejo popolno podporo OZN« in zato ne bi smelo zgoditi, da bi ukaz za ustavitev ognja postavil naše sile v neugoden položaj«. Pripomnil je, da bo treba ob prenehanju ognja dati tudi jamstvo za zaščito oboroženih sil in civilnega prebivalstva na Koreji. Nato se je seja odložila na jutri. PRED DEVETO OBLETNICO MUČENIŠKE SMRTI TOMAŽIČA, KOSA, IVANČIČA, VADNJALA IN BOBKA 3. Množične aretac _ ■——— Mučeniška smrt Slavica Škamperla Ko je bila doba Ljudske fronte neposredno v letih pred drugo svetovno vojno, ko se je v zraku čutila bližina novega požara in so se močno približale možnosti končnega obračuna z osovraženim fašizmom. Njegovo breme je postajalo že neznosno in tudi italijansko delovno ljudstvo ga je vedno bolj občutilo. Vojna v Abesi-niji, vojna v Španiji, okupacija Albanije — vse to je prineslo navidezno gospodarsko olajšanje in omejevalo brezposelnost, pričela se je razvijati vojna industrija in njej ustrezne panoge gospodarstva; vendar je ljudstvo čutilo, da je to gospodarsko olajšanje le prehodnega značaja in da je breme, ki ga je nosilo na svojih plečih, še vedno ostalo. V Pinku Tomažiču, ki se je tedaj mnogo družil z mladino, zahajal z njo na vse izlete, sodeloval pri vseh njenih priložnostnih prireditvah, niso tovariši nikoli čutili razlike v mišljenju, v. idejnih nazorih med njim ter med njim in njegovimi ožjimi sodelavci. Te razlike, v ostrem pomenu besede vzeto, tudi ni bilo, kajti pri- Attfeejev povratek v London in mm poročilo na seji vlade in v spodnjem domn ————hs«mm^^,1 i,,,,—,,,,,,, iiiaiiiiiMii ttr-^^ri^jiMLir—n—m—n— —1—■■minniMiiimiiiimii irm— Acheson, AHlee in Schuman se bodo te dni sesfali v Bruslju -Schuman izjavil, da so tri zahodne države sprejele predlog SZ za konferenco štirih - Sestanek namestnikov za Avstrijo bo 15. t. m. LONDON, 12. — Britanski ministrski predsednik Clemer.t Attlee je že z letala, na katerem je potoval v Evropo, poslal po radiu predsedniku Trumanu zahvalo za sprejem. «0-hranil bom vedno srečen spomin na ta sestanek kljub težkim uram, v katerih se je vršil, in iz vsega srca upam, da bodo naši razgovori prispevali k pravičnemu in trajnemu miru«, pravi Attlee v poslanici Trumanu. Tudi kanadskemu ministrskemu predsedniku Saint Laurentu je poslal posebno poslanico. Na londonsko letališče je prispel Attlee ob 9.55 po tamkajšnjem času. Sprejela ga je velika množica in pa vsi predstavniki britanskega političnega življenja, med njimi zunanji minister Ernest Bevin. Attlee, ki je šel v Ameriko, da bi v razgovorih s Trumanom poskusil uveljaviti britansko stališče, da se je treba izogniti vojni s Kitajsko — kot pravi komentator ((United Press« uživa trenutno v Angliji veliko popularnost, in to celo pri nasprotnih strankah. Upat; je, da ta njegova sedanja priljubljenost ne pomeni slabega znamenja, kajti na Angleškem je bil tudi Chamberlain zelo popularen in je bil ob svojem povratku iz Muenchena sprejet kot ((rešitelj miru«; koliko časa je nato še mir trajal, je še vsem v prežalostnem spominu. ((Mislim, da se bo pokazalo, da so bili ti razgovori koristni«, — to je največ, kar je Attlee hotel izjaviti ob svojem prihodu. Z letališča se je takoj odpeljal na avdienco h kralju Juriju VI., potem pa je sklical vladno sejo. Nato je odšel v poslansko zbornico, kjer je dal uradno izjavo o svojem potovanju. Debata o njegovem poročilu pa bo v četrtek. V svoji izjavi je Attlee med drugim dejal, da so v Washingtonu razpravljali o mnogih političnih, vojaških in gospodarskih vprašanjih in da se on ni prav nič obotavljal ter kar najbolj, odkritosrčno razložil stališče svoje vlade. Glede Koreje je dejal, da so dosegli soglasje, da je treba napad ustaviti in storiti vse napore, da se prepreči razširjenje konflikta. Ko je Attlee izrazil upanje, da se sile OZN ne bodo dale vreči s Koreje, je govoril o različnosti stališč med Anglijo in ZDA glede priznanja pekinške vlade in kitajskega predstavništva v OZN. Pristavil pa le' a3 £ac n*so računali na J?.’. a se. taka različnost Stališč odpravila z razgovori nekaj dm. Povedal je tudi, da so imeli strokovnjaki, ki so bili v njegovem spremstvu in zlasti general Slim važne razgovore z ameriškimi vojaškimi strokovnjaki, s Trumanom sta se tudi pogovarjala, kako bi OZN pošiljale svoje ukaze generalu Mac Arthurju. Laburistični poslanec levega kril.a Silverman je danes v poslanski zbornici predložil resolucijo s 1.300.000 podpisi. Resolucija zahteva, naj vlada po Organizaciji združenih narodov skliče konferenco petih velesil; ta konferenca, naj bi sklenila: 1. prepoved atomskega orožja; 2. ustanoviti mednarodno kontrolo in nadzorstvo nad atomskim orožjem; 3, določiti, da bo vsaka vlada, ki bi uporabila atomsko orožje, smatrana za vojnega zločinca. S svojim močnim poudarkom na atomskem orožju spominja ta resolucija na štokholmski apel ko-minformistov. Attlee je izjavil, da glede atomske bombe ni ni-kakega različnega mnenja med njim in Trumanom. Tukaj je nastopil Churchill, ki je dejal, da Attleejev odgovor ni dovolj jasen Tudi drugi poslanci so naslovili na Attleeja vprašanja glede atomske bombe, tako da je ministrski predsednik nato poslancu Hudsonu odgovoril takole: ((Predsednik Truman upa, da ne bo nikoli prišlo do prilike za uporabo tega orožja«. Tudi o tem vprašanju bo dal Attlee v četrtek tzerp-nejši odgovor. David Bruce, ameriški veleposlanik v Parizu, je danes popoldne prispel v London. Na ameriškem veleposlaništvu zatrjujejo, da je njegov obisk privatnega značaja. Vojaški odbor atlantskega pakta je imel danes v Londonu dva sestanka, o katerih so izdali poročilo, ki pravi, da so se sporazumeli o vprašanjih, o katerih so razpravljali, in da se bo odbor sestal jutri z namestniki atlantskega sveta. Belgijski zunanji minister pa je danes javil, da se bodo zunanji ministri dvanajstih držav atlantskega pakta sestali v Bruslju 18. in 19. decembra. Verjetno bodo na tem sestanr ku skušali izvesti sporazum Trurnan-Attlee za povečanje zahodno-evropske obrambe in rešiti vprašanje nemške oborožitve. Danes je v Bruselj pnsel maršal Montgomery, ki je med svojimi razgovori vztrajal, kakor poroča AFP, na sledečih točkah: 1. Vse države atlantskega pakta morajo čimprej u-vesti dvoletno vojaško službo. 2. Leta 1951 morajo biti skupne vojaške vaje, tako da bo mogoče leta 1952 organizirati velike medzavezniške manevre. Medtem je predstavnik ameriškega državnega departmana, potrciil, da bo Achesou navzoč pri sestankih zunanjih ministrov in ministrov za obrambo držav atlantskega pakta, ki bodo v Bruslju. A.cneson bo odpotoval iz Washingiona skupno z ministrom za vojno Frankom Pace in, drugimi v nedeljo zvečer z letalom. Tudi Attlee bo verjetno odpotoval v nedeljo v Bruselj. Obveščeni krogi izjavljajo, da se bodo Bevin, Acheson in Schuman v Bruslju še posebej razgovarjalf o vprašanju nemške udeležbe V zahodnoevropski vojski. Verjet-no se bodo razgovarjali tudi o načrtu za konferenco štirih. Glede sestanka namestnikov za mirovno pogodbo z Avstrijo je predstavnik ameriškega državnega departmana potrdil, da se bo ta konferenca začela 15. decembra v Londonu in dejal, da nimajo v Washingtonu nobene informacije, ki bf lahko dala upati, da bo Sovjetska zveza opustila svoj obstrukcio-nizem, ki oriemogoča sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Tudj predstavnik britanske vlade je javil, da je Velika Britanija sprejela povabilo SZ za obnovo štiristranskih razgovorov o Avstriji. ^ Francoski zunanji minister Schuman je nocoj v narodni skupščini izjavil, da so Francija, Velika Britanija in ZDA sklenile razpravljati s Sovjetsko zvezo o nemškem vprašanju. Dejal je tudi, da se tri zahodne države pripravljajo poslati v Moskvo odgovor, ki bo predstavljal pristanek na štiri-stransko konferenco. Na dnev* nem redu bo, na zahtevo sovjetske vlade, vprašanje, «ki se naoačno označuje kot zopetna oborožitev Nemčije«. V ZDA pripravljajo razglasitev alarmnega stanja WASHINGTON, 12. — AFP poroča, da bo imel Truman v petek ali soboto zvečer po radiu govor o svetovnem političnem položaju in o ukrepih, za kate- re on smatra, da jih je treba sprejeti v ZDA zaradi političnega položaja. V Washingtonu vlada mnenje, da ba v ZDA že kmalu prišlo do razglasitve alarmnega stanja, ki bo ustvarilo potrebno ozračje za neke vrste splošno mobilizacijo ljudi in industrije. Mislijo, da se bo na ta način vzpostavilo »ravnotežje sil v svetu«, v dobro obveščenih krogih vlada mnenje, da bo predsednik pozval delodajalce in sindikate ter pokazal na nujnost, da ostanejo cene in mezde nespremenjene, dokler se ne 'bo lahka uveljavilo uspešno nadzorstvo. Danes zvečer so sporočili, da bo v januarju vpoiklicanih nadaljnjih 80 tisoč mož in februarja zopet 80 tisoč. morsko ljudstvo je bilo tako kot on sam, v svojem hotenju po svobodi, v odporu in v borbi proti fašizmu. Mladina se je pripravljala na oborožen odpor proti fašizmu, ki naj se v danem trenutku, ko bodo razmere dozorele, razvije v. oborožen osvobodilni boj. Marksistično ideologijo je mladini posredoval Tomažič s tem, da jo je z izobrazbo, s širjenjem kulturnega obzorja pravilno usmerjal in protifašistični borbi in težnjam dajal družbeno napredno marksistično o-snovo. Bil je ves v ognju načrtov in snovanja, vozaril se je na Kras med kmečko mladino in sanjal o tem, kako bi se po-moglo kraškemu kmetu iz njegovega beraškega gospodarstva, sestajal se je z italijanskimi tovariši v mestu, vršil reorganizacijo, razlagal svoj «Pro-gram« in z njim marksistično koncepcijo nacionalnega vprašanja, pomagal materialno in duhovno, kar je tudi bila njegova najznačilnejša poteza. Sredi tega snovanja in tkanja vse bolj čvrste in odpornejše mreže je v marcu 1940. prišla prva aretacija — Bobka in Postogne. Kako je prišlo do nje, je zavito še v meglo, zgodovina pa bo gotovo enkrat razpršila in osvetlila to ozadje v luči resnice, v kolikor se ne da sklepati že iz samega vedenja obtožencev rta procesu. Po tej aretaciji je bilo nekaj mesecev miru pred. nevihto. V teh mesecih je bil fašistični policijski aparat vztrajno na delu, zbiral podatke za aretacije velikega obsega in za ponovni proces pred posebnim sodiščem, ki naj se znova pripelje iz Rima v Trst, da pripravi pred italijanskim ljudstvom morebitno opravičilo za nameravani vdor V. Slovenijo, za fašistični pohod na Balkan. V tem njegovem delu je fašističnemu policijskemu aparatu priskočilo na pomoč izdajstvo, infiltracija njegove agenture v same vrste Partije. Tudi to čaka ljudi, ki bodo pisali nekoč zgodovino protifašističnega odpora na tržaškem v letih med dvema vojnama, da bodo z lučjo neizprosne resnice pro-niknili v temo noči, ki se je zgostila okoli nekaj ljudi, ter prikazali njihovo klavrno, žalostno vlogo in njeno škodljivost. Nasproti takim ljudem, ki Trenutno zatišje na korejski fronti TOKIO, 12. — Splošen umik čet OZN na Koreji je zaznamoval danes po 14 dneh odmor. Cete so se umaknile na nove obrambne položaje,ki pa jih vojaške oblasti nočejo izdati. Vojne dopisnike so zopet pozvali k ((prostovoljni cenzuri«. Zdi se, da je poveljstvo čet OZN izdalo ukaz za postanek pri umikanju v pričakovanju, da bodo Kitajci prekoračili 38. vzporednik. Ce ga ne prekoračijo, potem bi sile OZN seveda ostale na Koreji. Ce pa bi ga prekoračili, tedaj bi se verjetno sile OZN evakuirale s Koreje. Baje nameravajo Kitajci poslati preko 38, vzporednika 6 divizij Severnih Korejcev, katerim bi se bilo mogoče upirati; v ostalem pa nihče ne ve, kakšni so nameni Kitajcev, glede katerih je ameriška obveščevalna služba na Koreji zopet izgubila vsako sled. Niti ameriška aviacija ni mogla dobiti točnih podatkov o gibanju čet severne vojske. Današnje vojno poročilo iz Mac Arthurjevega glavnega štaba omenja dve nasprotnikovi konjeniški diviziji ter pravi, da sta verjetno mongolski. Mongolski konji so vajeni nizkih temperatur in ledenega ve- tra ter so sploh zelo potrpežljivi in, vzdržni Mongolska konjenica je vsestransko uporabna. S prihodom .teh dveh konjeniških divizij je naraslo število kitajske vojske na Koreji na 27. Predstavnik VIII. armade je danes izjavil, da ni bilo nika-kega uradnega sporočila, da bi se enote VIII. armade umaknile južno od 38. vzporednika, v ostalem pa da ni mogoče zaradi varnostnih razlogov povedati, kje se nahajajo čete OZN. Vojno poročilo severnih Korejcev javlja, da se ameriške in južnokorejske čete še nadalje umikajo proti jugu. Po poročilu, ki ga je poslal iz Tokia dopisnik ((United Pressa«, so baje severnokorejske reorganizirane čete, zbrane v velikem številu na loku 65 milj severno-vzhod-no od Seula, napadale južno od 38. vzporednika. Toda o tem ni še nobenega uradnega poročila; prav tako ni bilo nikake-ga poročila s severmo-vzhodme fronte, z mostišč Hungman -Hamhung. SPLIT, 12. — Močno deževje v zadnjih dneh je povzročilo velike poplave v vsej Dalmaciji. Po. morski obalni promet je popolnoma paraliziran. DALMACIJA, ISTRA, REKA, PULJ nenehno na dnevnem redu italijanskih cunjastih imperialistov Povedali smo že, da so pred kratkim CLN-ovski imperialisti m fašisti začeli izdajati nov tednik, tako da razpolagajo sedaj z mnogimi dnevnimi listi in tedniki, ki so še prav Posebej specializirani ravno, da bi ohranili svežo imperialistično voljo fašističnih premagancev po Istri, Pulju, Reki in Dalmaciji. Toda delovanje fašističnih iredentistov se ne omejuje samo na tisk, temveč je razširjeno na vse mogoče vrste manifestacij, od katerih hočemo nekatere navesti. 1. t. m. je bila v Rimu 3. letna skupščina organizacije »LEGA FIUMANAt), ki ima sedež v Rimu v Ul. Molise št. 11. — 26. novembra je bil izvršen v Neaplju blagoslov in izročitev zastave «ZVEZ AM BF.GUNC EV 17, JULIJSKE KRAJINE IN DALMACIJE»; zastave so izdelale in darovale ženske iz Zveze ženskega GLIA«; pri manifestaciji so sodelovali najvišji predstavni, ki oblasti in delegati vseh organizacij «ASSOClAZlONE COMBATTENTI« — 4 no- vembra je objavil aPOKRA-JINSKI ODBOR ZA JULIJSKO KRAJINO IN DALMA-C/JO« v Bariju poseben manifest, ki so ga dali nalepiti po zidovih. V tem manifestu se govori o evojni slavi« Italije, ki je 4. novembra 1918 zasužnjila Julijsko krajino in Dalmacijo, ki pa so jim bile seveda z ((diktatom oropane«. «G1U’ LE MANI!« pravi mi-nifest in dodaja, da so bile zastave Reke, Pulja in Zadra odlikovane z zlatimi medaljami in da te zastave opozarjajo na ((skorajšnjo zmago vse tiste, ki še dvomijo v domovino in njeno hrabrost». Ta r. a-nifest se zaključuje takole: ((Italijani! Italija je na Snežniku in na Dinari, ako noče- gibanja «FE DE E FAMl-* te propasti, ne pozabite!« Nov župan v Cataniji po i-menu gAllO je napisal odboru za Julijsko krajino in Dalmacijo pismo v katerem pravi med drugim: »Hotel bi prepričati julijske in dalmatinske begunce, da mi je njihova usoda pri srcu ter da bom storil vse skupno z o-stalimi župani Italije, da bi se njihova dežela, izgubljena z nepravičnim diktatom, vrnila materi domovini«. V Rimu je bila nedavno skupščina «ASSOCIAZIONE NAZIONALE DALMATA«. V resoluciji, ki je bila, sprejeta se govori o ((liniji, ki jo je treba izvajati v akciji, da bi Se rešili ogroženi interesi našega naroda in same italijanske države«, a »Dalmatinci« se pozivajo, da se čim bolj krepko povežejo v pričakovaniu «usodnega dne«. V mestu Biella so ustanovili^ SKEGA IN DALMATINSKEGA OTROKA«, a predsednica protektorata je grofica Rivetti. Generalni sekretar ustanove «OPERA PER L’ASS1STENZA Al PROFUGHI» ie obiskal domove ((JULIJSKA KRAJINA» in ((DALMACIJA« v Sappadi. Ob obletnici bombardiranja Zadra, ki je bilo 28. novembra 1943 so bile v raznih cerkvah po vsej Italiji maše, da bi «Bog čim prej vrnil Zadar materi domovini« V Gorici so ustanovili ((LEGA F1UMANA, ki ima nalogo propagirati idejo o taki «osvoboditvi:i) Reke. V Bologni pa so takšno osvoboditev propagirali na nogometni tekmi med klubi «NEP-TUNIA« in nOUARNARO« eCENTRO STUDI ADRIA-TIČI# pripravlja spominsko knjigo ((MUCENISTVA ITALIJANOV Z VZHODNE OBALE JADRANA» in zbira imena tistih, ki so umrli za ita- protektorat Za «DOM JULIJ- lijanstvo Dalmacije, Posebej poudarjajo imena tistih, ki so zgubili življenje od — etitiz-ma». Univerzitetne študente ki pripravljajo doktorske teze, poziv a omenjeni «C entro«, naj do 31. t. m. pošljejo v Gorico za nagradni natečaj dela o Istri, Reki in Dalmaciji, v katerih dokazujejo, da je vse to italijansko. Po vsej Italiji so te dni razglasili, da bo kmalu izšel poseben eKOLEDAR BEGUNCEV« za leto 1951, v katerem bodo označeni vsi svetniki, ki so pationl istrskih mest in vasi in ki dokazujejo, da je Istra in Dalmacija italijanska. Kakor vidimo, se sedanji režim, ki vse to delovanje podpira, kljub svečanim izjavam o prijateljstvu in dobrih sosedskih odnosih z Jugoslavijo niti od daleč noče odreči svojega cunjastega imperialističnega pohlepa, za katerega so fašisti plačali z, glavami. so bili morda nekoč iskreni borci, a so se dali od policije premamiti, zraste lik Pinka Tomažiča, Simona Kosa in onih, ki so mu sledili v smrt, do neba visoko. 2. junija 1940. je bil Pinko Tomažič nenadno aretiran. Našli so ga doma pri nemi o ■njegovi ljubljeni Škrbini. Istočasno z njim so aretirali njegove ožje sodelavce, tej aretaciji pa so si v majhnih časovnih presledkih sledile ostale aretacije v mestu in na podeželju po vsej Primorski. Nekako teden dni pred napovedjo vojne je prišel iz Rima ukaz in ISPET-TORATO GENERALE, za kate-rim. se je skrivala tajna fašistična policija,^ jc_ položil nad aretirance svojo železno roko. Na dan je prigrebla vse izkušnje inkvizitorskih metod, ki ■naj ji pomagajo iz obtožencev izsiliti priznanje. Niti te policije pa so segale do glavnega poveljstva v Rim in po njih so prihajala navodila; segale pa so tudi v ječe, v Coroneo in v koprske zapore, kjer so še stene poslušale, da bi ujele misli in razpoloženje tisočev ljudi, ki so dihali njihov zatohli, od smradu zagatni zrak. Tisoč ljudi iz vseh krajev Primorske in vseh socialnih slojev je navlekel ta ISPETTO. KATO GENERALE v tržaški Coroneo in v jetnišnico v Kopru. V tesnih celicah, kjer jA bilo prostora komaj za enega jetnika, so se morali stiskati trije, štirje, pet in tako se je pričelo že tam v celicah siste-matično mučenje, ki se je u neštetih primerih stopnjevala do pravih orgazmov in izrodkov človeške posurovelosti in zločinstva. Nikoli je ne bo mogoče zajeti vse na strani papirja, tako kakor se je odvijala pred očmi jetnikov, ker mnogo je ostalo neiznovedanega na mrtvih ustnicah Pinka Tomažiča, Simona Kosa, Ivana lvanr Čiča, Viktorja Bobka, Ivana Vadnjala, na ustnicah mučenika Slavka Skamperla. L n, stasit fant je bil Stavko, z visokim razumnim čelom in nad vse je ijuHi sle ven k:> pesem., ki jo je podal mladini pri Sv. Ivanu. Zaradi te p°s-mi. drameče občutljivost in mehkobo njegevena srca, sta ri ga mučitelja PERLA in LOCA-STRO izbrala zato, da izsil ta priznanje, priznanje Za dejanja, ki jih tudi ni bilo in ki sta Uh od njega redr^bovala zaradi svojega obkrože volne-ga sistema in stiskanja obroča okoli pravega vodstva. Nj»yc-ve^ izjave naj bi vsebovale: zbiranje orož:a in v o' mstvo, «slavokomunist č o« deU>’ " je in delovanje za odcepitev, kar praktično po meni v voinem času veleizdajo. Pred vrati zapora je zahuka 1 avtomobil. Lri pet do deset minut in v cehci in v p’s- v ur'd"em. poroči-lu (in tam še najmanj) n« morem Vajti potrdila. Le eno ‘e res, kakor orbito, da je bila Slavkova smr* mude-r ke in da je z njo odkup i’ za t-vrr:š-v ječi malo, vsaj malo snežena zraka, knr po*-m v'fn več Piko fr*o ravhali vrat Ninove ustnice 00 bile so ' mrtve tesno stisnjene v silnem duševnem naporu, da ne hi jzpoi vedal ničesar jn v ničemer ne obremenil tovarišev. ^Nadaljevanje sledi); Naši kmetje pozdravljajo borbo delavskega razreda in kongres Enotnih razrednih sindikatov Delavci našega ozemlja, ki se niso pustili zapeljati od komin-formistične propagande in so spoznali izdajalsko politiko voditeljev vidalijevskih sindikatov, se zdaj marljivo pripravljajo na ustanovni kongres E-notnih razrednih sindikatov. Tržaški proletariat živi v žalostnih razmerah zaradi vedno hujše ofenzive delodajalcev, ki so dobili novega poguma, ob zloglasni informbirojevski resoluciji, ki je napravila med vsemi demokratičnimi množicami velik razdor in je zadala zlasti delavskemu gibanju in sindikatom smrten udarec. Vi-dalijevski mešetarji so znaii izbrati ugoden položaj in čustva tržaškega delavstva ter so ga polagoma speljali v italijanske vode, v naročje kapitalistov, izročili so ga svojim izkoriščevalcem in najhujšim sovražnikom ter hoteli v vsakem delavcu ubiti njegovo borbenost. Sli so še dlje. Zabili so klin med delavstvom v mestu in našim podeželskim človekom, našim kmetom. Kvas temu je bil italijanski šovinistični duh, ki je prepojil vidalijevske frak-cionaše in voditelje. Tudi to so naredili na željo tukajšnje italijanske reakcije in šovinističnih krogov, katerim je bila e-notnost in strnjenost delavcev in kmetov trn v peti. Kot naravna posledica vsega tega je bila vedno večja brezbrižnost vidalijevskih sindikalnih voditeljev za interese našega kmeta. Radichu in njegovi družbj ni mar za našega kmeta; to so naši ljudske vsak dan bolj občutili in so že pred enim letom ustanovili svojo samostojno strokovno organizacijo, Kmečki, zvezo. Naš kmet se dobro zaveda, da je trdna povezava z delavcem prvi pogoj za Skupno uspešno borbo tako e-nega kot drugega. Ce se bo bolje godilo delavcu, se bo zboljšal položaj tudi našega kmeta, ker bo lahko prodal svoje pridelke, ker bo večji obtok denarja in izmenjava med mestom in deželo. Naš kmet se tudi dobro zaveda, da ima v delavskem razredu, v delavcu, ki ni podvržen sovražni propagandi, svojega zvestega prijatelja; zaveda se, da bo mnogo laže dosegel uspehe v svojj borbi za ekonomske, socialne, kulturne in narodnostne pravice, če mu bo v tej borbi ob strani močan proletariat. Prav tako velja obratno, delavec v mestu čuti oporo, če zna, da jma za seboj kmete, ki so mu prijatelji in spremljajo njegovo borbo. Zato se naši kmetje vesele vsakega napredka, vsake pridobitve delavskega razreda na našem ozemlju, zato pozdravljajo bližnji ustanovni kongres nove, močne zavedne in borbene delavske organizacije, Enotnih razrednih sindikatov. Naše vasi čutijo vse utrinke borbe tržaškega proletariata, ker žive v neposredni bližini in tesni povezavi z mestom, ker so naši kmetje dnevno v stiku z delavstvom, ker so tudi po naših vaseh delavci, ki si služijo kruh z delom po raznih tržaških tovarnah in podjetjih. Prepričani smo, da bo bodoči kongres Enotnih razrednih sindikatov ponovno vzpostavil in ojačil tesne vezi med našim kmečkim življem in delavskim razredom. In to bo jamstvo za večje uspehe borbe za skupne pravice delavcev in kmetov. ponovno oa 2e ko so sklepali delodajalci in pekovski delavci sporazum o novi delovni pogodibi smo poudarili, da bodo delodajalci izrabili vsako priliko, da bodo kršili že sprejet; sporazum. Naše trditve so se žal uresničile. Kot smo namreč izve- deli, bo danej ob 15.30 na Uradu za delo sestanek, ki se ga bodo udeležili predstavniki delodajalcev in predstavniki sindikalnih organizacij. Naši čila-telji se bodo prav gotovo spomnili, da je bila edina točka v celotnem sporazumu, ki je vsaj do neke mere zadovoljila zahteve prizadetih delavcev, prav točka, ki obravnava vprašanje višine produkcijske zmogljivosti. V tej točki je bilo določeno, kot so delavci sami zahtevali, da se določi višina proizvajalne zmogljivosti za posameznega delavca na 80 kg moke; čeprav so to točko delodajalci sprejeli^ se kot vse kaže sedaj s tem ne strinjajo ter hočejo doseči, da bi bila višina proizvajalne zmogljivosti določena na 100 kg moke za vsakega delavca. Tej krivični zahtevi se bodo pekovski delavci, oziroma njih sindikalni zastopniki z vso odločnostjo uprli. Dolžnost Urada za delo bo, da zavzame v tem vprašanju stališče v korist pekovskih delavcev, ki so vodili toliko časa borbo za uresničitev te zelo važne zahteve. Ce bi delodajalci, kot tudii predstavniki Urada za delo hoteli oškodovati pekovske delavce s spremembo te točke sporazuma, naj računajo na odločen odbor pekovskih delavcev, ki bodo znali braniti svoje interese. Danes na Uradu za delo sestanek v zvezi z vprašanjem industrijskih delavcev Danes zjutraj se bodo sestali na Uradu za delo predstavniki Združenja industrijcev in pred-stavniki sindikalnih organizacij. Sestanek je bil sklican na pobudo Urada za delo, ki hoče dati s tem priliko obema zainteresiranima strankama, da se pogajata o rešitvi spornega vprašanja, ki je vzbudilo med kategorijo tržaških industrijskih delavcev toliko upravičenega ogorčenja in razburjenja. Kot smo že v našem časopisu objavili, zahtevajo delodajalci takojšnjo uveljavitev sporazuma, ki predvideva ukinitev dosedanjega izplačevanja poviška v znesku 48 lir. ki so ga industrijski delavci dosegli v februarski siplošmi stavki. Z ukinitvijo izplačevanja omenjenega poviška bj stopil v veljavo sporazum, podpisan te dni za italijanske industrijske delavce, NOVOLETNA JELKA vedno ueč igračk za nase naimiajse Prispevajmo za novoletno jelko I ki predvideva sicer poviške, vendar v takem razmerju, da bi bili deležnj višjih poviškov edino le kategorizirani in specializirani delavci, medtem ko bi navadni delavci prejeli le neko malenkost. Ker bi te določbo bile na škodo največjega števila delavcev, je jasno, da se uveljavitvi teh odločno upirajo tržaški industrijski delavci, ki zahtevajo prako svojih sindikalnih predstavnikov, da se to I vprašanje reši Letošnji otroški praznik mora biti res zelo lep — tako so si dejale naše žene pa tudi člani vseh drugih demokratičnih organizacij, ki so pričeli takoj pripravami za novoletno jelko. N; ga bilo, ki se ne bi z največjim veseljem udeležil kakršnega koli dela v korist otroškega praznika. Naše žene, ki imajo vendar mnogo posla s svojim gospodinjstvom, so vendarle našle toliko časa, da so posamezno ali v skupinah izdelale že toliko igračk, nabrale precej denarnih prispevkov ter tudi popisovale otroke, da lahko mirno rečemo, da bo letošnja novoletna jelka uspela bolj kot kdaj koli. Prav nič ne zaostajajo za njimi tudi člani množičnih organizacij, kot tudi mladina. Ker sm0 izvedeli, da so med našimi ženami in članj množičnih organizacij tudi t.aki, ki izdelujejo sami na svojih domovih igračke za naše otroke, smo hoteli nekatere izmed teh obiskati, da se. samj prepričamo, kako delo napreduje. Naj- TU IN TAM N V novem šolskem poslopju pri Sv, Ivanu svoie prostore ludl sunki otroški vrtec Pred dnevi smo zasledili v časopisu «11 Giornale di Trie-ste« članek, kj je obravnaval Vprašanje zgraditve novega šolskega poslopja pri Sv. Ivanu. Ker se mi Svetoivančani že toliko časa z vso odločnostjo borimo, dg bi dosegli za naš slovenski otroški vrtec primeren prostor, je popolnoma jasno, da nas je vsebina omenjenega članka zelo zanimala. V članku je bilo javljeno, da bo zgrajeno pri Sv. Ivanu šolsko poslopje, ki bo služilo osnovni šoli jn nižji strokovni šoli. Zaman smo seveda iskali, da bi bilo v članku omenjeno, kako bo z zgraditvijo novega šolskega poslopja rešeno vpraša- Za večjo uporabo kamna zaradi krize kamnolomske in kamnoseške obrM Za kiosk na Stari mitnici je dobila občina v zameno štirinadstropno hišo Na včerajšnji seji občinskega sveta je bila, kot je to sedaj ustaljena praksa, po čita-nju zapisnika ena ura porabljena za intervencije in vprašanja, ki jih posamezni občinski svetniki stavijo občinskim odbornikom. Ponovno smo že dejali, aa pomenijo ta vprašanja pogosto nepotrebno in neresno zavlačevanje časa. Ce je namreč kje kaka žarnica razbita in je torej tu ali tam nekoliko bolj temno bi pač ne bilo treba zaradi tega trapiti vsega občinskega sveta, ampak bi zadostovala intervencija posameznega občinskega svetnika v kompetentnem uradu. Toda mnogi hočejo na ta način pokazati, kako jim je pri srcu blaginja prebivalstva. Pri tem Pa ne pomislijo, da bodo pozneje na vso naglico reševali bolj važne stvari, katerim bi bilo res treba posvetiti kaj več časa. Predsednik obrtniškega združenja, demokrščanski občinski svetnik Cristiani je včeraj prinesel zanimiv predlog. Potem ko je pojasnil, da je naša kamnoseška obrt v resni krizi, je predlagal, naj se sprejme ukrep, ki bo zagotovi) znatno večjo uporabo kamna kot se to sedaj prakticira. Po njegovem predlogu naj bi se namreč stavbe obvezno izdelovale do prvega nadstropja iz kamna namesto iz opeke, nadalje naj bi bila stopnišča iz kamna namesto iz betona, prav tako pa tudi okenski okviri in drugo. Odgovorili so mu, da bo njegov predlog vzel v pretres občinski tehnični urad. Glede predloga kominformi-sta Goetza, naj bi se proga A podaljšala do Elizejskih polj, je odbornik Bonetti odgovoril, da je v načrtu neka nova proga, ki bi pravzaprav že morala obratovati, a so vso stvar zavlekle neke birokratske težave. Slovenska šola v Ulici Scuo-le r.-uove je dolgo časa prosila končno uprava te šole sama poskrbela za napeljavo telefona ,a še ni dobila povrnjenih stroškov. Stvar se vleče že mesece, kot je navajal občinski svetnik Agneletto. Odbornik Sciolis, ki mu je odgovarjal, je zatrdil, da se dobro spominja, da je bila zadeva ugodno rešena in je torej možna le kakšna zakasnitev iz birokratskih razlogov. (Kadar gre za slovenske zadeve, se pač vedno kje kaj zatakne...) Glede delavcev na občinskem poljedelskem podjetju je župan odgovoril kominformistu Radichu, da bo jutri imel sestanek s predstavniki ZVU in upa, da bo mogel na prihodnji seji dati zadovoljiv odgovor. Iz odgovora, ki ga je dal podžupan Visintin kominformistu Košuti, pa bi se dalo razumeti, da se mu zdi dovolj, če ostane glede občinske stavbe pri Sv. Križu, kj je namenjena za občinskega delegata, tako kot je v načrtu, da namreč ostane ta hiša kar pritlična. Ta vas je baje v primeri z drugimi vasmi dobila že precej, čeprav še dolgo ne vsega tega, da bi lahko zadostila vsem potrebam in željam tamkajšnjega prebivalstva, je dejal odbornik Visintin. Dvomimo seveda, da bi Križani s posebnim zadovoljstvom sprejeli to razlago. Sprejeta sta bila tudi dva sklepa občinskega odbora, od katerih je bil zanimiv prvi, ki se nanaša na zamenjavo kioska na Trgu Stara mitnica s hišo v Ulici Zanetti 2. Poročal je odbornik Dulci, ki je povedal, da je lastnik te hiše ponudil občini svojo -štirinadstropno hišo, če dobi v last omenjeni kiosk, ki bi ga spremenil v bar in poslovalnico za «Totocalcio». Po nekaterih pojasnilih, ki so jih želeli razni občinski svetniki, je občinski svet sklep o zamenjavi z glasovanjem potrdil. Sledila je tajna seja, na kateri so se reševale nekatere napeljavo telefona. Prošnja osebne zadeve. Prihodnja seja p» ni bila uslišana, tako da jel pa bo v torek. nje namestitve slovenskega otroškega vrtca, ki gostuje do danes, kljub n Šim ostrim in odločnim protestom, y zelo neprimernih prostorih. V celem članku ni bilo niti besedice o tem vprašanju; pač Pa je bilo tako le m mcgrede omenjeno, da že stoji poslopje, v katerem bi morala imeti .svoje prostore oba otresla vrtca, da pa je to poslop.e zasedeno po družinah, ki nimajo svojega stanovanja. Ker vse kaže, da nim- jo oblasti nobenega namena izprazniti teh prostorov, ki so bili namenjeni otroškim vrtcem in ker nočemo, da bi odgovorni šolski krogi na vprašanje primerne namestitve slovenskega otroškega vrtca «pozabili», jih hočemo z našim dopisom opozoriti, da se slovenski starši od Sv. Ivana na noben način ne mislimo sprijazniti z dejstvom, da bi moral ostati slovenski otroški vrtec še vedno v sedanjih prostorih. Nasprotno, če je bila naša borba za dosego primerne namestitve slovenskega otroškega vrtca do sedaj odločna, se bo ob dejstvu, da bo Sv. Ivan dobil novo šolsko poslopje, še bolj zaostrila. V zvezi z rešitvijo tega vprašanja smo se slovenski starši Sv. Ivana obrnili že na odgovorne šolske činitelje, katerim smo jasno povedali in dokazali, da je prostor, kjer sedaj gostuje slovenski otroški vrtec popolnoma neprimeren ter da ne odgovarja svojim namenom. Ko se sedaj govori o izgradnji nove šole, zahtevamo starši od Sv. Ivana, da odgovorni činitelji rešijo tudi to vprašanje ter dodelijo v novem šolskem poslopju prostore za slovenski otroški vrtec. Brez upogljivih hrbtenic Primorski dnevnik je pred časom poročal kako so na slovenskih osnovnih šolah povišali število italijanskih učnih ur na škodo slovenščine. Povsem naravno je, da smo proti tej diskriminaciji protestirali. Tudi med učiteljstvom je bila ta iz-prememba sprejeta z očitnim negodovanjem. Najlepše pri vsej zadevi pa je izjava višjega funkcionarja slovenske šolske uprave, da mu ni nič znanega o tej izpremembi in obstaja zato sum, da so didaktični ravnatelji z nadzornikom izvršili to izpremembo na svojo roko ali da so prejeli s strani italijanske šovinistične šolske uprave ta krivičen nalog mimo «vrhova slovenske šolske uprave. To ponovno dokazuje našo trditev, da slovenski funkcionarji v šolski upravi prav nič ne odločajo. Da ».popravijo»» krivico, ki je bila storjena z odvzemom lire slovenščine v korist italijanščini, so urniku dodali še e-no uro, In sicer — telomdbe. Tu pa pride še najlepše. Didaktični ravnatelji so naročili učiteljstvu, da to dodano uro u-porabi za pouk slovenščine, da pa mora na urnik vpisati — telovadbo. Učiteljstvu, in priznati moramo, da tudi nam ni to slepomišenje prav nič razumljivo in ga odklanjamo, ker smo mnenja, da nimamo v slovenskih šolah prav nič in pred nikomer zakrivati. Vsaka ura naj se imenuje po predmetu, kate- [ remu je posvečena. S skrivanjem slovenščine za »telovadb-o» se prav gotovo ne brani slovenska šola. Cas bi bil, da bi tudi višji nadzorniki, nadzorniki in didakični ravnatelji začeli obravnavati šolske probleme načelno in na osnovi popolne enakopravnosti, to se pravi: brez u-pogljivih hrbtenic. Iz Šempolaja Za novo šolsko poslopje ZVU Je nakazala naši občini za leto 1950—1951 na naslov ERP pomoč v znesku 25 milijonov. Občina je sklenila, da bo ta znesek porabila tako-le: za žal je prav pri nas nekaj takih Slovencev, ki prodajajo svojo narodnost za «skleoo leče«. Primorski -dnevnik je že poročal koliko slovenskih otrok je v tukajšnjem italijanskem otroškem vrtcu in v italijanski osnovni šoli. Tudi «italijanstvo» sedmih dijakov nižje strokovne šole je dokaj problematično.. Le dva učenca nosita pris/ten italijanski priimek in sta v resnici stoova italijanskega očeta, a slovenska matere. Cisitega Italijana .ni v šoli niti enega, pač Pa sta . v šoli dva stoodstotna Slovenca; pri ostalih treh pa so očetje Slovenci in matere Italijanke. Sicer zadostuje, da ču- prej smo obiskali tov. Pavlo Geržina, ki stanu-je v Ul. Milano. Joj, koliko igračk je bilo razpostavljenih že na njeni mizi. Prekrasni konjički, pisani zajčki, medvedki, sloni, vse to čaka lepo razvrščeno na majhne srečneže, ki bodo deležni teh dobrot. Kot nam je povedala, je tov.Geržina vse te igračke sama izdelala. In moramo reči, da so res zelo lepe in da jih bodo naši otroci prav gotovo zelo veseli. Pristavila je, da bo v teh dneh naredila še več igračk. Ko bodo naši malčki prejeli lepe igračke, se bodo 'lahko spomnili tudi te tovarišice, ki se je s tako vztrajnostjo trudila, da po svojih močeh pripomore k uspehu letošnje novoletne jelke. Obiskali smo še tov. Danila Majerja iz Ul. Media, o katerem smo tudi izvedeli, da je pridno na delu za izdelovanje raznih igračk za naše najmlajše. Našli smo ga pri delu, prav tako tudi njegovo ženo Valerijo, ki mu pri tem z vso marljivostjo pomaga. Razkazal nam je že izgotovljene igračke, med katerimi so lepj avtomobili, letala, kamioni, ot rolki vozički, zibelke in drugo. Njegova žena Valerija je bit: la barvati že izgotovljene igračke, ki so bile razpostavljene po mizi. Oba sta zatrdda, da bo-stk v prihodnjih dneh še n da-Ijevala s svojim delom ter izgotovila čimvečje* število igrač, ki bodo prav gotovo všeč vsakemu našemu obdarovancu. KOLEDAR QjiedaiiJce - 'dCma-Radio* Sonce 1(1,20. Dolžina vzide ob Sreda 13. decembra Lucija, Vitača ■vzide ob 7.37, zatone ob dneva 8.43. Luna 11.21 zatone ob 21.06. Jutri četrtek 14. decembra Dušan, Vojmir Glasbena Matica v Trstu Na že najavljenem uoHolno-inslPumentaiflem Mu ki bo v petek 15. decembra ob 20 v Ljudskem domu (Ul. Teatro Romano), bodo sodelovali: KOMORNI ZBOR iz Trsta, ki bo zapel nekaj izbranih pesmi; SLAVICA BATISTUTA in KOZEM ROŽICA bosta ob klavirski spremljavi dr. GOJMIRJA DEMŠARJA zapeli po nekaj samospevov; operna pevka, sopranistka VILMA BUKOVČEVA in tenorist JANEZ LIPUŠČEK bosta zapela ob klavirski spremljavi MARIJANA LIPOVSKA nekaj samospevov in opernih arij; violinist UROS PREVORSEK bo zaigral nekaj lahkih skladb, a na klavir bo zaigral nekaj skladb MARIJAN LIPOVSCEK. II. osrednie predavanje SHPZ preloženo Ker bo v četrtek 14. decembra komemoracija za berojem Pinkom Tomažičem, bo II. osrednje predavanje naslednji četrtek 21. decembra. Vabila za koncert Glasbene Matice lahko dvignete pri Adria-Express, Ul. Fabio Severo 5 b, tel. 29-243. Tomažičeva proslava PROSVETNO DRUŠTVO ■PINKO TOMAZICn bo počastilo obletnico smrti narodnega heroja, katerega ime nosi društvo, dne 14. t. m. v dvorani na stadionu »Prvi maju ob 20.30. Vabimo člane svojega društva in ostalih društev ter znance in prijatelje. Posta vožnje avtobusa P Te dni je ACEGAT pričel s serijo poskusnih voženj nove avtobusne proge. Ta linija naj bi vezala center mesta- z Eli-Zijs|cijni fpolji, kjer so bile v zadnjih letih Zgrajene nove hiše. Projektirana proga je sledeča: Borzni trg, P. Squero Vec-chio, Via Cadorna, P. Hortis, Via Colona, Via Madonna del Mare, P. della Vale, Via Cere-ria, Via Tigor, Via Aliče, Via Ciamcian, Via Combi, Čampi ElisL OF Seja okrajnega odbora OF za II. okraj bo danes 13. t. m. ob 19. uri na sedežu, Ul. Machiavelli 13. Isti dan ob 20.30 pa bo seja krajevnih tajnikov OF tudi za II. okraj. Sektorja OF za center mesta in VOM sklicujeta za četrtek 14. t. m. ob 20. uri konferenco na sedežu v Ul. R. Manna 29. Umovanje Planinskega društva Tudi letos bo Planinsko društvo priredilo svoje že tradicionalno zimovanje, ki bo v Kranjski gori v (Domu pod Prisojnikom*. Udeleženci bodo labko izbirali med tremi skupinami, in sicer: od 26. decembra do 4. januarja; od 26. decembra do 1. januarja ali od 30. decembra do 4. januarja. Vsi udeleženci bodo imeli na razpolago smučarskega vaditelja. Ker je na razpolago še nekaj mest,, vabimo vse naše člane in prijatelje, da se vpišejo najkasneje do 14. t. m. (četrtek). Vpise sprejemajo za ZDTV, Ul. Machiavelli 13-11. vsak dan od 17. do 19. ure. SEJA DRAMATIČNEGA DRUŠTVA sklicana za četrtek zvečer, je zaradi komemoracije Pinka Tomažiča preložena na ponedeljek 18. t. m. Seja bo na sedežu SNG ob 20. uri. Tov. KANTE IVANA je darovala 1000 lir za Dijaško Matico. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. decembra se je v Trstu redilo 9 otrok, porok je bilo 8 umrlo pa je 11 oseb. Poročili so se: vodja kmetijskega pod-jetja Franc Bo-euzzi in gospodmja Nella Biagi, mehanik Vladimir Lama in gospodinja Ondina Germesi, el k-tričar Tullio Brossi in mo-di-tka Dora Potrata, risar Jurij Pollachioi in gospodinja Bruna Martini. ag~nt upravne policije Alojz Fonio in gospodinja Primetta Scatragli. mehanik Josip Romeo in gospodinja Ce ira Zanncni, ttradnik Fabio Pacherini in uradnica Pressan Vanna, uradnik Berti-no Bučič jn gospodinja Silvana Pulin. Umrli so: Rudolf Brasac, dva meseca star, 70-leina Crstina Kobal, 72-Ietni Maksimiljan Sartori. 47-letni Artur Navarra, 61-letna Karolina Margon por. Valvasson, 72-letna Marija Passetti vd. Barconelli, 66-letni Gvido Visintini, 75-letna Marija Zanetti vd Alessio, 91-letni Mihael Mihčič 79 letna Gemma Mazzol; vd. Gabrielli, LIDIJA BORDON OPROŠČENA ZARADI POMANJKANJA DOKAZOV S svetilnim plinom je hotela usmrtiti sebe in svojo 20-mesečno hčerko Rosello šolo v Nabrežini 15, za zdravniško ambulanto v Devinu 4, za stanovanja v Nabrežini 3, za popravo občinske poti Sempolaj -Tmovica pa 3 milijone. Ta način porabe pomoči še ne ustreza resnični potrebi. Vzemimo n. pr. samo prvo postavko. Priznamo, da mj Nabrežina s šolo na najboljšem. Vendar pa je Sempolajska šola mnogo na slabšem. Ze pred 30 leti se je tedanja občina borila za novo šolsko poslopje. Od tedaj sem je potreba narastla. To je tako vidno in tudi občinskim svetovalcem dovolj znano, da bi bila vsaka besedia odveč. Zaito se čudimo, da gredlo s tako lahkoto mimo tega tako perečega vprašanja. Opozarjamo nanje vse pristojne organe jn poudarjamo, da v interesu naše mladine ne moremo odnehati od svoje upravičene zahteve. Ce pa smatramo gornjo odločitev za dovršeno dejstvo, čakamo na začetek del, da bodo prišli naši nezaposleni delavci, katerih je vedno več, do skromnega zaslužka. Vsako nategovanje in zavlačevanje je le v našo škodo. Zaito pričakujemo od o/b. činske uprave, da se bo o tem in sličnih zadevah zanimala z večjim razumevanjem in posredovala pr; pristojni conski oblasti za čimprejšnjo rešitev. Iz Križa poročajo o »italijanskih" učencih Očitna krivica, kj jo je šovinistična šolska oblast povzročila z ustanovitvijo italijanske nižje strokovne šole, je vzbudila pozornost vsega našega ljudstva na Tržaškem ozemlju. Križani, ki prihajamo dnevno v Stik z rojaki iz drugih krajev, moramo te dni večkrat odgovarjati na razna vprašanja. Ljudje se čudijo, da je v Križu «toliko Italijanov«, ko so doslej bili prepričani, da je Križ slovenska vas. Sv. Križ je tudi v resnici šq vedno slovenski kraj, a jemo njihova imena Orel, Sul-čič, Cok in Semec, da ugotovimo vrednost njihovega «itali-jasnsitva«. O slovenski nižji strokovni šoli, ki smo si jo izbojevali z našo odločnostjo, čujemo, da je le podružnica nabrežinske šole. To sicer praktičnemu poslovanju šlole ne more škoditi, toda v svojih zahtevi po enakopravnosti hočemo biti dosledni. Zato smo mnenja, da naj postane naša nova nižja strokovna šola prav tako samostojna, kakor je samostojna italijanska, ki je po številu učencev celo trikrat manjša kot slovenska. Tudj v učnem programu naše nižje strokovne šole je treba upoštevati potrebe in želje prebivalstva. Naša šola naj bo obrtnega tipa z mehaniškim in ribiškim oddelkom. Naše ljudstvo hoče imeti dobro šolo, zato z zanimanjem spremlja razvoj in delo na vseh šolah v vasi. Morda že dolgo let niso sod-nijski anali tržaškega porotnega sodišča zabeležili, da bi porotno sodišče po tako kratkem posvetovanju izreklo svojo sodbo, kot je bilo to včeraj. Porotniki in sodniki so potrebovali le 10 minut, da so se po govoru javnega tožilca (obrambni kolegij se je odrekel pravici do obrambnih govorov) zopet vrnili v porotno dvorano in izrekli oprostilno sodbo, katero je številno občinstvo sprejelo z velikim zadovoljstvom, kakor je že prej vsezkozi izkazovalo svoje simpatije do 23-letne obtoženke Lidije Bordon. Obtožena je bila, da je 21- julija letos v stanovanju na Kor-zu 21 poskušala s svetilnim plinom usmrtiti sebe in svojo 20-mesečno hčerko Rosello, vzroke za ta njen usodni korak pa moramo iskati v stalnih prepirih in nesoglasjih z njenim ljubimcem Michelom Gambinom, s katerim je skupno živela. O-nega_ julijskega večera, ko se Je odločila za samomor, je na mizi pustila pismo, v katerem je napisala, da se bo s svojo hčerko zastrupila zaradi tega, ker ne zna postati vlačuga, borne vrstice svojega pisma, pa je zaključila z besedami, da bo tako ljubimčeva mama končno m Pri osuševalnih delih potočka „Conli" v Barkovljah sta dva delavca potegnila iz vode truplo 7-mesečnega zarodka moškeqa spola -Policija pričela z mrzličnim poizvedovanjem za nečloveško materjo Včeraj ob 7.50 sta dva deIav-ca tvrdke SIVA, ki delata pri osuševalnih delih potočka «Conti» v Barkovljah, pri čiščenju odprtine v neki kanal, kamor se potoček izliva, iz vode potegnila neko torbo. Medtem pa ko sta jo pregledovala, sta začutila, da stojita na neki mehkj tvarini, zaradi česar sta se zopet sklonila in na svoje veliko presenečenje potegnila iz vode 7-mesečni zarodek moškega spola. O tej najdbi sta takoj obvestila policijo, ki -je na kraj takoj odposlala nekaj članov svojega letečega in znanstvenega oddelka ter zdravniškega izvedenca. Med tem časom pa so na istem mestu potegnili iz vode še eno žensko usnjeno torbico ter platneno torbico rumene barve. Zdravniški izvedenec je nato ugotovil, da je bij zarodek po predčasnem rojstvu najbrže zadavljen, smrt pa da je nastopila 24 ali največ 48 ur pred najdbo. Policija je uvedla strogo preiskavo, da bi izsledila nečloveško mater, ki se je na tako krut način Iznebila svojega po 7-mesecih rojenega zarodka. zadovoljna in ga bo imela samo za sebe. Svoj prvotni namen pa je Lidija opustila, Rosello odnesla v sobo, se vrnila v kuhinjo in šele nato odprla pipo svetilnega plina. Medtem pa ko je vdihovala strupene hlape svetilnega plina, se je v njej zbudila silna volja po življenju, zaradi česar se je s poslednjimi moč-mj zavlekla v sobo ter se ob postelji, kjer je mirno spala njena hčerka, zgrudila in onesvestila. V takem stanju so jo ob 11 zvečer našli njen ljubimec in nekaj članov civilne policije. Ko so vstopili v sobo, se je Ro-sella med glasnim jokom prebudila, obe pa so takoj z avtomobilom Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je bila punčka brez najmanjših znakov zastrupljenja, pri njeni materi pa da ie bilo zastruplje-nje le neznatno. Toliko o samem dogodku, o katerem ie tukajšnje časopisje že obširno poročalo takoj drugi dan, ko se je odigral in o katerem je bilo mnogo govora tudi na prvem dnevu razprave dne 26. septembra letos, na kateri je obtoženka ihteč in s težavo obnavljala svojo žalostno zgodbo Za njo je sodišče takrat zaslišalo tudi štiri priče — od sodišča postavljenega varuha njene hčerke odv. Loziča, obtoženkinega ljubimca Miche-la Gambina, njegovo mamo in člana civilne policije Luciana Michelija — ki k bistvu razprave niso povedali ničesar, razen da so potrdili, da je v sobi, kjer je policija našla mamo in hčerko, v nekem oknu manjkal velik kos šipe. Ta ugotovitev pa je dala povod, da je njen branilec odv. Poillucci takrat zahteval od sodišča, naj imenuje posebno komisijo, ki naj ugotovi, če bi v tisti sobi nlin lahko škodoval človeku. Temu predlogu se javni tožilec ni uprl, nakar ga je sodišče sprejelo in razpravo odgodilo na včerajšnji dan. Po kratkem opisu dogodka s strani predsednika je sodišče včeraj ponovno zaslišalo obtoženko in obtežilne priče, ki so v glavnem potrdile vse to, kar so že na prvi razpravi izjavile. Edino razliko v pričevanju smo opazili samo pri Michelu Gam-binu, ki je včeraj izjavil, da je pripravljen obtoženko poročiti. Dr. Zetlo je nato prečital poročilo sodnega izvedenca dr. O-mera, k; je svoje več strani dolgo poročilo zaključil z mnenjem, da svetilni plin v sobi, kjer so našli obtoženko in njeno hčerko, pod takratnimi pogoji (razbita okenska šipa, razpoke v podstrešju itd.) ne bi mogel škodovati človeškemu bitju, pa čeprav bj iz kuhinje v sobo uhajal vso noč. Ker je bil s tem dokazni postopek končan, je spregovoril javni tožilec dr. Colloti. Svoj kratek, vendarle pa vsestransko popoln govor, iz katerega ni odsevala samo njegova stroga znanstveno juridična osebnost, temveč tudi topla in razumevanja polna človeška duša, je pričel z mislijo, da mora imeti javn; tožilec, ki hoče zagovarjati tezo poskusa umora, na razpolago dva argumen-ta-dejanskega in juridičnega. Nadaljeval je, da je njemu prvi argument obramba spretno izbila iz rok, ko je zahtevala imenovanje komisije, zaradi česar mu ostane samo še drugi, to je juridični, nanašajoč se na člen italijanskega KZ, vsebujoč določila o popolni nesposobnosti za umor izbranega sredstva ali pa samo o njegovi pomanjkljivosti. Prvi primer je po zakonu nekazniv, drugi pa privede kazenske odgovorosti, r*? ko med njima pa je včasih ta]0. nezaznavna, da ju je ie‘K°ov„r čiti. Dr. Collotj je svoj B ^ zaključil z ugotovit^;.,, y prav zaradi te nez«*n je za primeru sredstv®, ™ *o izbrala sebe in za svojo h« tolikšPn obtoženka, obstal ^ dvom da * yjno sodbo zaradi htevati opi - kazov glede po- ?oTenJah delne neučinkovitosti sredstva. Obrambni kolegij se je nato odrekel pravici do obrambnih govorov 'n se podvrgel pravičnosti sodišča, ki je po 10 minutnem preudarku obtoženko o-prostilo pod formulo, kot jo je zahteval javni tožilec. Predsednik dr. Zetto, svetovalec dr. Gnezda, javni tožilec dr. Colloti, zapisnikar Tessier, branilca odv. Poillucci in An-noscia. Za novoletno jelko Za novoletno jelko je darovala tov. KANTE IVANA 500 lir. 1. okraj, nabiralna pola 131 -Greta 8.740 lir; II. okraj, n. p. 428 2.250; VII. okraj, n. p. 305 -Sv. Križ 2.860, n. p. 319 - Vižov. lje 2.250; I. okraj, n. p. 135 -Scala Santa 900; VII. okraj n. p. 307 2.200 n. p. 305 3.840, n. p. 329 2.149, trgovci 6.050; I. okraj, n. p. 438 - Rojan (trgovci) 10.808; III. okraj, n, p. 228 1.300, n. p, 210 1.075, III. 205 1.200; VI. okraj, n. p. 290 - Padriče 6.000, n. p. 284 - Bazovica 4.170, n. p. 286 ■ Bazovica 1.220, n. p. 287 - Bazovica 2.535; IV. okraj, n. p. 237 2.450, n. p. 238 3.020; VI. okraj, n. p. 304 - Veliki Repen 6.680 lir, n.p. 301 - 299 Koido-el 5.690; V. o-kraj, n. p. 413 6.565; III. okraj, n. p. 387 1.950, n. p. 343 2.350, n. p. 338 1.600 lir. DAROVI IN PRISPEVKI Ogled Maleševe razstave Zveza prosvetnih delavcev ERS priredi v četrtek 14. L m. ob 18 skupen ogled razstave. Zbirališče pred galerijo »Škorpijon« v Ul. San Spiridione. Ogled bo vodil umetnik sam. SINDIKALNE VESTI Zveza prosvetnih delavcev ERS ima danes 13. t. m. ob 17.30 redno sejo vodilnega odbora na sedežu sindikata. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg. Oberdan S M Ga leno, Ul. Giulia 114; Pif ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul - Ci-gnola, Corso 14; Seravall® Trg. Cavana 1; Harabaglia 7 Barkovljah in Nicolj v Skednju imata stalno nočno službe- ni TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8325-8375. papirnati šterling 1740-1770, dolar 692-695, telegrafski dolar 703-704, švicarski frank 160-161. francoski frank 172-178, avstrijski šiling 23 - 23.25. ii radio JUG0SL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) SREDA 13. 12. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa, poročila v slov. in objava sporeda; 7.15; Jutranja glasba. 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Zabavna glasba; 12.45: Poročila ital.; 13.00: Napoved časa in poročila v slov.; 13.15: Pester koncertni spored; 13.45: Gospo- darski pregled (slov.); 14.00: Igra orkester Radia Ljubljane; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.40: Ritmična glasba; 18.40: Z našim ljudstvom (ital.); 18.15: Iz del Friderika Chopina; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v it.; 19.30: Napoved časa in poročila v slov.; 19.45: Nekaj poskočnih na harmoniki; 20.00: Samospeve W. A. Mozarta poje Štefka Kruljc nato lahka glasba; 20.30: Vesela ura (ital.); 21.15: Literarna oddaja - Stefan Zvveig: Guvernan. ta (slov.); 21.45: Ritmična glasba; 22.00: Obzorja 1950 (ital.); 22.10: L. van Beethoven: Simfonija v Es-duru «Eroica»; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Plesna glasba, 23.30: Zaključek. KINO Rossetti. 21.00: «Noetova barka«, revija. Excelsior. 16.00: iiZlegfetd Follies«, Fred Astalre, Lu-ille Peli. Nazionale. 16.00: «Neapelj mesto milijonarjev«, E. De Filippo.; Arcobaleno. 15.30: «Vsi možje * Fenice. 16.15: «Trije dnevi v vr. tinen plesa«. Filodrammatico. 16.00: «Dol z mojim možem«, J. Garfield. ra Alabarda. 16.00: «Bikoborka», Esier VVilliams. Armonia. 15.15: «Moje telo te ogreje«, J. Russel. Garibaldi. 15.15: itDržavna skrivnost«, Douglas Fairbanks. Ideale 15.30: «Dve siroti«, Toto-Impero. 15.15: »Mornar Haus«, Maria Montez. Italia. 16.00: «Takšne so žene«, E. Taylor. Kino ob morju. 16.00: «Trubadur», Savona. 16.30: «Ambra», Linda Darnell. Viale. 15.00: «Mavrični otok«, D, Lamour. Vittorio Veneto 16.00: «Brez ljubezni«, Spencer Tracy. a Adna. 16.00: «Mož z zahoda«, Gary Cooper. Azzurro. 16.00: «Izdajalee», Victor Mac Laglen. , Belvedere. 16.00: «Gospod Beucai* re», Bob Hope. Marconi. 15.30; «Sestri Dollv«. Massimo. 16.00: «Krog se sklene*, B. Grable. * Novo cine. 16.00: «Nebo ha močvirjem«. Odeon. 16.00: «Pavel in Fra čiška«. „.n. Vittoria. 16.00: «Mehikanec ' cho». Venezia. «Okus zločina«, G. n binson. Družini ŽERJAL in SENICA se zahvaljujeta vsem, ki s° S°T čustvovali ob bridki izSu drage mame in sesire ŽERJAL ANGELE \z Boljunca. Se posebna zahvala peviik mu zboru. ADEX ' 'zieU !r. 1. januar- 31. decembra bodo izleti liOBMHfiHG II,. BISTRICO P A Z I IVI in PIII.O Prijave s; rejema du 16. decembra t. 1. potovalni urad Adria-Express, Ul. F. Severo 5 b. telefon 29-243. PRODAJAJO NAMIZNO OLJE ir n mer V VSEH POSLOVALNICAH 13. 'decembra 1950 —* Prva zi m**™ *r « SP M " ' ; ' ' ' ' ' ' Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico lfll. nadst. - 1 e lej on 1G32 ITALIJANSKA VLADA. JE DOLŽNA PATI deželno avtonomijo Furlaniji in s tem tudi Slovencem v Italiji Italijanski šovinizem ovira mirno in hitro priznanje določil po-tebnega deželnega statuta za Nemce na Južnem Tirolskem I Poleg slovenske im francoske manjšine je na ozemlju italijanske republike tudi manjšina Nemcev. Ta prebiva v Zgorim Poadižju. Njeno število je približno 199 tisoč. Poleg- nje Prebivajo tudi Italijani, ki so se"tja -naselili kot kolonizatorji, tudi njih je približno 120 tisoč. Kljuib temu da italijanska Vladi* načelno nima tolikšnega afronta proti Nemcem kot proti nam Slovencem, ji vse-«o ni prav, da se mora ba-viti 2 vprašanjem proučevanja Posebnega statuta ' za deželno »vtonomijo. To nam dokazuje pisanje lista «Corriere delta Šera» iz Milana, ki jo uradno plašilo italijanske vlade. 10. decembra je namreč omenjeni list objavil na 0. strani članek, ki se nanaša na Nemce v Zgornjem Poadižju v Italiji. V ^jem se pritožuje, de. učenci, ki obiskujejo italijanske osnovne šole, niso imeli najboljša izpri-Čevala in da jih je precej tudi ^ostalo, medtem ko so v nemških šolah vsi izdelali. Po drugi | teni list poroča o zapostavlja “ju Italijanov s strani tamkajšnje pokrajinske uprave. Do-Saja sej da Italijani ne morejo Priti do vpisa v stalež prebival- stva in dobiti potrdilo o pristojnosti, medtem ko Nemcem oblasti s tem ne delajo nobenih težav. Zlasti pa se razburja, da na sejah krajinskega sveta za. Trento govorijo v nemškem jeziku. V zvezi s tem opisuje dogodek, ki se je pripetil na seji. Ker je imel eden izmed odbornikov govor v nemščini, je prisoten italijanski novinar, ki nemščine nj razumel, povprašal, če bi ga. lahko prevedli. Prošnji ni bilo ustreženo. Odgovorili so mu, naj se nauči nemščine. Vse skupaj je zelo naravno in bi se niti Italijanom samim ne bilo treba dosti razburjati. Vendar ni tako. Italijanska vlada in vodilni krogi, ki usmerjajo italijansko javno mnenje, se jako krčevito oprijemljejo šovinizma ter ne morejo trpeti poleg sebe človeka druge narodnosti. Poleg tega iščejo vsakovrstnih dokazov, da bi prikazali nemško manjšino na Južnem Tirolskem za nevarno obstoju {amkajšnjega italijanstva, ali pa morda celo za nevarno ohstoju same države. Šovinistični ljudje trkajo na vest ministrskega sveta, naj se Izpred sodišča Uspeli priziv Letošnjega junija je prišel pred kazensko sodnijo 32-letni Franc Muravec iz Pevme. Obtožen je bil, da je nekaj časa Prej v gostilni Fiegel v Pevmi Pretepel Rajmonda Blažiča in P>u povzročil poškodbe, zaradi katerih se je moral zdraviti 19 dni. Čeprav je Muravec sam odločno zanikal, da bi pretepel Blažiča in so ga v tem podprle tudi številne priče, ki so izjavile, da je Blažič prišel v gostilno že precej vinjen ter da se je v prepiru z Muravcem sam spodtaknil in padel na tla, je ^endar sodnik verjel le Blažiču 'n Muravca obsodil na dva meseca zapora pogojno. Proti ob-St>dbi, ki se mu je zdela povsem neutemljena, je Muravec vložil priziv, ki ga je sodišče na včerajšnji prizivni raz-Pravi sprejelo in ga oprostilo, 'ker ni zakrivil dejanja. Stopinje so go izdale Letošnjega poletia je z njiv Valerije Toros in Jožice Mare-v Krminu zmanjkalo več kebenic, ki sta jih ženski pravir posadili. Da bi zaradi očit-be tatvine ne trpel pridelek •la Maregova in Torosova ukradene grebenice nadomestili z •tovimi v upanju, da jim jih Neznanci ne bodo odnesli. Toda dri takih računih sta sg pošteno ušteli, ker so že noči na-to grebanice zopet izginile, ■dorosovi jih je skupno zmanjkalo 50, Maregovi P3 šest. O-“e sta tatvino prijavil orožnikom, ki so takoj pričeli s preiskavo. Pregledali so njive in "a mokrih tleh zasledili stopice tatu ’n ga na tej podlagi dttdi kmalu izsledili. Slo je nam-feg za 38-letnega ubežnika A-°jza Medveščka iz Cerovega, ki je že pri prvem zasliševanju dtiznal svojo krivdo. Orožniki *a ga pridržali v zaporu in ga drijavili sodnim oblastem- Za-^di tega so ga junija letos na krminski sodniji obsodili na 2 Jdeseca in 10 dni zapora ter ‘•500 lir globe. Ker se je Med-’ ^ščku mudilo v Ameriko in je d°stal v zaporu zelo nestrpen, proti obsodbi vložil priziv, ki so ga včeraj pregledali na ‘Ukajgnjem sodišču, kjer so mu k«zen vsestransko potrdili in poleg tega obsodili še na dlačilo stroškov prizivne raz-dravc. Neuspeli beg iz zaporo Pred časom so na sodniji sodili šestim pripornikom, in sicer 28-letnemu Teodoru Pintarju iz St. Mavra, 21-letnemu Severinu Kosmiču iz Steverjana, 39-letnem Antonu Sfiligoju iz Krmina, 45-letnemu Alojzu Čibeju iz Trsta, 44-letnemu Alojzu Vončinu iz Gorice in 22-letnemu Silveriju Culetto iz Pordenona, ki so vsi zaradi različnih prestopkov sedeli v celici št. 6 goriškega zapora. Vsem je obtožnica očitala, da so nameravali, v izgubljeno svobodo. Toda načrt se jim je ponesrečil in še predno so presedeli kazen, so morali zopet pred sodne oblasti po drugo. Pred sodnika na kazenski sodniji so letošnjega avgusta orožniki pripeljali na zagovor vse, razen Vončine, ki je bil medtem premeščen v videmski zapor. Tako so vsi prisotni pri razpravi vso krivdo vrgli na Vončino in se sami oprali z izjavo. rta niso sploh vedeli, kaj Vončina počenja v celici. Vsi so bili na tej podlagi oproščeni s formulo, da niso zakrivili dejanja, medtem ko so Vončino obsodili na 8 mesecev zapora. Prot; taki obsodbi je Vončina vložil priziv, ki ga je utemlje-val na tem, da so krivdo vrgli na njega, ker mu ni bilo dano, da bi se pri razpravi branil. Toda kljub temu so mu na sodišču včeraj kazen potrdili in mu naložili še plačilo stroškov prizivne razprave. Dolgoprsta sobarica Odvetnik Biondi iz Ul. G. Cascino 4 je letos poleti za nekaj dni zaupal svoje stanovanje 23-letni sobarici Buttd San-tini, doma iz Pasion di Prato, ki je bila že več časa pri njem uslužber.-a. Ko se je vrnil domov, pa je njegova žena takoj opazila, da ni v omari, v kateri je hranila skrinjico z denarjem, v takem redu, kot jo je zapustila. Cim je odprla skrinjico pa je opazila, da ji je zmanjkalo 10.000 lir. Tatvino je odvetnik prijavil orožnikom, ki so tatvine obdolžili sobarico in jo prijavili sodr.im oblastem. Včeraj so jo na sodišču v odsotnosti obsodili na 2 meseca in 20 dni zapora ter 2«67 | lir globe, toda pogojno. dobro posvetuje preden izda določila za poseben statut o deželni avtonomiji, ki se bo nanašal na tamkajšnjo manjšino, kajti v primeru, da bi prišlo do izglasovanja takega statuta, ki bi dal Nemcem prevelike svoboščine, bi prav lahko prišlo do separatističnih teženj in odcepitve kosa Italije k drugi državi. Kaiko more italijanska vlada, ki se ravna po čisto šovinistični praksi, v isti sapi zanikati priznanje manjšinskih pravic tako številni manjšini Nemcev, po drugi strani pa zahtevat; celo v najvišjih mednarodnih forumih priznanje istih pravic italijanski manjšini v Libiji, ki sploh ne more biti manjšina, ampak predstavlja samo kolo-nizatorično naselje, ki je ostalo kot posledica fašističnega ekspanzionizma? In kako more poleg vsega tega prav v istem trenutku, ko razmišlja o priznanju posebnih določil nemški manjšini, popol- Babiči Tudi naša vas je izkazala polno zaupanje SIAU 2e priprave za volitve so pokazale razpoloženje, ki ga goji naše ljudstvo do SIAU. Uspeh volitev pa je potrdil, da je naše 'ljudstvo nerazdružljivo povezano s to organizacijo, ki zastopa vselej interese delovnega ljudstva vseh treh narodov našega okrožja. 2e teden dni pred volitvami smp postavili v vasi velik slavolok, obdan z zelenjem, ki je nosil napis in hkrati poziv volivcem: Vsi na volitve SIAU! Večer pred volitvami pa smo na najbolj vidnem kraju v vasi, kakor tudi v Rojcih, ki spadajo pod naš krajevni LO, napravili in zažgali kres, da^S3 je bilo videti daleč naokoli. Lovci iz vasi pa so v znak. veselja izstrelili salvo. Na dan volitev ob zgodnji uri je bila budnica in volitve same so se pričele kmalu po ž sti uri, tako da so se končale že ob devetin. Na volitve so prišli prav vsi, iz bližnjih Rojcev celo v povorki in s harmoniko na čelu. Tako smp volili 100 odst. in složno, da je bilo pravo veselje. Naj omenim, da smo za okrajne delegate v okrajni zbor SIAU izvolili ERNESTA BELICA in učitelja »VINKA RIJAVCA’. Razume se, da je bilo tudi volišče okrašeno z zelenjem in slikami, med njimi tovariša TITA, volivna miza pa je bila pogrnjena z zastavami vseh treh narodov. Na volišču je visela na častnem mestu tudi delavska zastava- Tako smo izkazali tudi pri teh volitvah soglasno zaupanje vsem, ki bodo v bodoče vodili našo krajevno organizacijo SIAU. S tem pa smo izrekli zaupanje tudi političnemu vodstvu ne samo SIAU, marveč tudi KP, ki vodi že od NOB sem tako uspešno našo usodo. BABIC Predložite račune Administracija VUJA v Kopru sporoča vsem upnikom, da pred-lože svoje račune najkasneje do 31. decembra 1950. leta na sekretariat VUJA v Kopru. Poznejše reklamacije ne bodo upoštevane. nomg prezreti slovensko manjšino v Italiji, ki ima pred nemško to ((prednost«, d'a so na o-zemlju, kjer prebiva, s šovinistično formulo odločili ustanovitev avtonomne deželne u-prave? Popolnoma se strinjamo s tem, da je. treba priznati Nemcem poseben statut. Soglašamo tudi z zahtevo italijanske vlade, naj se prizna Italijanom v Libiji manjšinska zakonodaja. Odločno pa pribijamo, da priti-če po istem zakonu, ki določa za Nemce in Francoze v Italiji poseben statut na- osnovi italijanske ustave, tudi nam Slovencem v Italiji pravica do avtonomije. v kateri bi imeli z uveljavljenjem posebnega manjšinskega statuta priznane vse narodnostne. kultume in gospodarske pravice. To zahtevo podpiramo z dejstvom, da živi v Benečiji okolj 60.000 Slovencev in okoli 18.000 na Goriškem, da v Benečiji kljub vsemu temu nimajo niti slovenskih šol. niti drugih narodnostnih pravic, da na Goriškem pri sejah občinskega sveta šest občinskih svetovalcev Sim vencev ne sme uporabljat; slovenščine, če pa ss te pravice pcslužijo, jih ozmerjajo in opiju vajo (celo sam gorički župan je bil pri prvi seji žrtev nehigienskih in nemoralnih izpadov podivjanih šovinističnih hord in bi zato lahko potrdil naše pisanje). Obvestilo kmetovalcem Pokrajinski kmečki konzorcij v Gorici opozarja vse kmetovalce, ki še niso dvignili predujma 5000 lir za stot oddanega žita, naj to storijo čimprej. Položnice za omer.jeni predujem so še nedvignjene pri podružnici v Gorici, Krminu in Romansu. Tudi v Števerjanu tečaj za kmetovalce v italijanščini 2e v včerajšnji številki smo poročali, da je pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo pričel med podeželskim prebivalstvom z vrsto tečajev, ki naj omogočijo obdelovalcem zemije smotrnejše izkoriščanje sodobnih pridobitev na tem polju. Ugotoviti pa moramo, da se ni tak tečaj pričel samo na Vrhu, ampak tudi v Števerjanu in da morajo poslušalci tako na Vrhu kakor tudi v Steverja-nu poslušat; predavatelje v tujem jeziku, čeprav imamo prav V Gorici dovolj strokovnjakov, ki bi mogli predavati v slovenščini. Zahtevamo, da inšpektorat spozna krivico, ki jo na tak način povzroča našemu prebivalstvu in svoje početje izpremeni. Ravna naj tako, da bo njegovo delo v skladu z željami prebivalstva. Smučarski leča j na Ukvanski planini Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi tudi letos smučarski tečaj na Ukvanski planini. Tečaj bo trajal 10 dni, in sicer od 27. decembra t 1. do 5. januarja 1951. Prijave sprejema urar Darko Šuligoj na Travniku samo še do 16. t. m. Ker bo SPD sprejelo le omejeno število tečajnikov priporoča, da se najbolj zainteresirani čimprej prijavijo. Prednost imajo člani in njihovi sir.ovi ter mladina na splošno. Desetdnevna oskrba, razen vožnje na planino in nazaj, k; j0 bodo tečajniki posebej plačali, stane za člar.e 5000 lir in nečlane pa 5.500 lir. Vestni vratar Z nogometno žogo in kopico prijateljev se je včeraj popoldne na malem igrišču v Ul. Lombroso zabaval 15-letni dijak Anton Girogi iz Ul. Garibaldi 4. Ko je nekdo izmed igralcev brcnil žogo proti njegovim vratom, jo je Girogi hrabro ubranil z desno roko in si jo pri tem zlomil v zapestju. Rešilni voz Zelenega križa ga je zaradi hudih bolečin moral odpeljati v mestno bolnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v štiridesetih dneh. ŠPORT Dve zmagi domačih nogometnih moštev V nedeljo je bilo na nogometnem igrišču v Sovcdnjah srečanje med domačo enajsto-rico Juventino in mcštvom San Gottardo iz Vidma. Tekma se je zaključila z rezultatom 4:0 za domačo Juventino. Igra je bila kljub slabemu igrišču zelo dobra. To potrjuje tudi sam izid. S tem si je Ju-ventina močno utrdila svoj položaj. Na lestvici prve divizije je takoj za Krminom, ki ima 12 točk. Drugo mesto si dali z Izontino in Serenissimo po 11 točk. V naslednjih tekmah se bo vodila odločna borba, ki bo razčistila trenutno negotovost na drugem mestu. Zato se bo morala Juventina tudi v bodoče odločno boriti, da bo čim dostojneje branila barve svojega moštva in svoje vasi. Na istem igrišču se je odigrala tudi tekma med B reprezentanco Juventine in B moštvom iz San Lorence za prvenstvo druge divizije. Tudi ta tekma se je zaključila z zmago domače Juventine. Po. udariti moramo, da so se Baladi nogometaši prav dobro držali. Odlikovala jih je zlasti njihova požrtvovalnost v igri Zato tudi uspeh ni izostal. Zmagali so z 2:0. Danes, v sredo 13. novembra, kakor je odredil občinski pododbor za pomoč brezposelnim na svoji seji dne 11. t. m., bodo delili med brezposelne prvi obrok zimske pomoči. Položnice za denarno podporo brezposelnim bodo razdeljevali pri občinskem podpornem društvu v Ul. Baiamonti 22, s katerimi bodo brezposelni dvignili denar pri mestni hranilnici (Cassa di Risparmio). Denarno podporo bodo delili po sledečem redu: 13. decembra vsem brezposelnim, katerih priimek se začne z začetnico A in B; 14. decembra C in D; 15. decembra E-F-G-H; 16. decembra I-K-L; 18. decembra M in N; 19. decembra 0-P-Q; 20. decembra R in S; 21. decembra pa T-U-V-W-Z. V dneh 22. in 23. decembra pa bodo podporo prejeli vsi zamudniki in oni brezposelni, ki je zaradi kakršnih koli vzrokov ne bodo mogli dvigniti v zgoraj neveder.ih dneh. Brezposelni družinski glavarji, ki imajo pravico do podpore, se bodo morali še prej javiti na Pokrajinskem uradu za delo s knjižico o brezposelnosti. Pokrajinski urad za delo jim bo izdal potrdilo o brezposelnosti, ki ga bo Zavod za socialno skrbstvo podpisal in odposlal občinskemu podpornemu društvu. Pravico do zimske podpore imajo vsi oni brezposelni, ki so vpisani na Pokrajinskem J uradu za delo od 30. novembra 11950. Oni brezposelni, ki imajo enega izmed družinskih članov; zaposlenega, bodo morali občinskemu pododboru predložiti potrdilo plače zaposlenega člana. Pri razdeljevanju podpore bo občinski pododbor upošteval potrebe upravičencev na isti podlagi kot prejšnja leta. Sinoči ese je na občinskem svetu nadaljevala razprava o posameznih točkah obširnega dnevnega reda, ki so ga odbor-niki pripravili za jesensko zasedanje. Vse kaže, da občinski svet ne bo izčrpal vseh 16 točk dnevnega reda, ;n da se bodo seje vršile tudi po božiču. Med drugim čaka rešitve tudi okrožnica italijanskega no} tranjega ministra Scelbe o dokladah občinskim odbornikom in občinskemu osebju. Na seji je župan dr. Bernarr dis poročal o uspehih obiska v Rimu, kjer je imel razgovore z raznimi vladnimi predstavniki. G poteku seje bomo še po} ročali. KINO VERDI, 17: «Berlinski ples« iS varietč. VITTORIA, 17: «Pajek in mu} ha», E. Partman. CENTRALE, 17: ((Nevesta n« more čakati«, G. Lollobrš-gida. MODERNO: Zaprto; EDEN, 17: ((Zemljiški roparji*} j A. Ladd. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Priprave za I* kongres Zveze enotnih razrednih sindikatov -iir, sindikatih ogani- | cije ES v Trstu tako imenovani zirarti delavski razred Istrske-1 duševni voditelji kot so Juraga, ga okrožja se pripravlja na I. kongres Enotnih razrednih sindikatov STO s prepričanjem, da bo nova delavska organizacija sposobna nadaljevati tradicionalno borbo delavskega razreda STO, zlasti v con; A, kjer delavci od resolucije Ko minforma niso imeli več svoje lazredne organizacije, kfbi jih vodila po revolucionarni poti v borbi proti domačemu in tujemu kapitalu. V teh pripravah se delavci, organizirani u ES, spominjajo svoje zgodovinske poti, ki so jo prehodili skupno s tržaškimi delavci, spominjajo se tudi nešteto zmag, ki so jih skupno dosegli v letih 1945—1948, čeprav so bili upravno ločeni. Toda kljub temu so delavci cone B aktivno sodelovali s tržaškimi delavci in jim nudili moralno 'n materialno pomoč, kar nam ddkazujejo znana dejstva iz velike stavke leta 1946, ko so delavci Istrskega okrožja podprli to stavko ne samo moralno, temveč so tudi iz čuta solidarnosti darovali za stavkajoče in njihove družine o-gromne količine življenjskih potrebščin. Vsa ta dejanja in posebno še vse, kar je napravil delavski razred Trsta in Istrskega okrožja za časa NOB, so kominfor-misti z Vidalijem in sedanjim sindikalnim oblastnikom Se-miJlijem na čelu razglasili za sramotno preteklost. Potemtakem pomeni sramotno preteklost tudi borba delavcev v Trstu, ko se borijo za svoj življenjski obstoj in za svoje pravice; po teoriji in praksi teh voditeljev je tudi pravilno, da zavezniški in tržaški oblastniki imenujejo brezposelne delavce za sužnje (schiavi), da ti oblastniki delavcem, ki so zaposleni, grozijo nekako z besedami: Ce ne boste delali pod takšnimi pogoji kot mi hoče^no, imamo na trgu dosti sužnjev, in podobno. Takšni so uspehi, odkar so se polastili delavske organiza- Semilli in drugi. Pred letom dni so zavedni tržaški delavci ustanovili svoj iniciativni odbor za vzpostavitev nove razredne sindikalne organizacije, ki bo sposobna ščititi interese tržaškega delav, stva in ga voditi po poti, ki je za proletariat edina pravilna in edino mogoča, to je borbe proti vsemu tistemu, kar škoduje interesom delavstva jn kar razbija enotnost in ovira revolucionarno pol do socialistične revolucije. Naše sindikalne podružnice se temeljito pripravljajo na volitve delegatov, ki bodo zastopali njihove kolektive, oziroma delavski razrez cone B. Tako so izvedene vse pripra- ve in volitve V podjetju De Langlade, v podjetju Fructus, Istra - Ben z, Adria, živahne pa so priprave v podjetjih' Ar-rigoni, Ampelea, Edilit in drugod. Delavci Istrskega okrožja dajejo vzpodbudo iniciativnemu odboru razrednih ES kakor tudi pripravljalnemu odboru za kongres in komisiji za sestavo statuta in so pripravljeni sodelovati v kolikor bi se ustanovila na zgoraj navedenih načelih nova svetovna sindikalna organizacija. Zavedajoč se pomena nove razredne sindikalne organizacije in njenega kongresa bo delavski razred cone B njemu na čast izkazal priznanje, ljubezen in predanost z akcijo prostovoljnega dela. Invenlure podielij in Ipin Obveščamo vsa zainteresirana podjetja — trgovine, da bodo po obstoječih predpisih spodaj navedena podjetja izvedla letno inventuro v sledečem času: OMNIA, d. d. Koper od 30. 12. 1950 — 7. 1. 1951. LIPA, d. d. Koper od 30. 12. 1950 — 7. 1. 1951. BOR, Koper od 30. 12. 1950 — 5. 1. 1951. VINO. podjetje Koper od 30. 12. 1950 — 4. 1. 19.51. > ->l n . f(i e,, FRUCTUS, Koper od 30. 12. 1959,— 4, 1. 1951. PRERAD, Koper od 27. 12. 1950 — 4. 1. 1951. GORIVO, Koper od 31. 12. 1950 — 3. 1. 1951. V dobi Inventure podjetja ne bodo izda ala nobeuega blaga, na kar opozarjamo vse odjemalce in jib pozivamo, da si pravočasno preskrbijo za to dobo potrebni material. I OLO, trgovina in odkup, Koper Akcije za novoletno jelko so zajele že ves okraj Za kolikor mogoče večji uspeh novoletne jelke je imel pred nekaj dnevi sejo tudi koordinacijski odbor. Po poročilih zastopnikov posameznih množičnih in drugih organizacij je razvidno, da akcija vedno bolj napreduje in da bo tudi letos izpadel otroški praznik čim lepš,e.' Tako'"ja zastopnik mladine poročal, da so aktivi na terenu organizirali v korist novoletne jelke ponekod kulturne prireditve. ponekod pa so se morali glede na dvomesečno tekmovanje v proslavo volitev SIAU in volitev samih zadovoljiti z organiziranjem plesnih prireditev, katerih čisti dobiček je šel v korist novoletne jelke. Po Pred dnevi je bila konferenca vzgojiteljic otroških vrtcev za koprski okraj. En dan so zborovale italijanske, drugi dan pa slovenske vrtnarice, konferenco pa je vodila .tov. 2agar-jev, udeležili so se jo tudi razni šolniki in zastopnice ASI2Z. Iz poročil vzgojiteljic pri njihovih zavodih je bilo razvidno, da so vrtcj preskrbljen; z dobrimi prostori in opravo, posebno P3 je zadovoljiva prehrana otrok; le sadja bi naj dobili še več. Kuharice skrbijo, da ustrežejo zdravju in okusu malih gostov, ki so najbolj zadovoljni z domačo hrano. Otroci prihajajo rad; v vrtce in izostanejo samo zaradj bolezni slabega vremena. Cesar ne opazimo niti v vsaki napredni državi je jo, da nimamo vrtcev samo po večjih krajih ob obali, ampak da delujejo ti važni zavodi tud; po vaseh kot so: Puče, Koštabona, Korte, Šmarje, Dekani in drugod. To dokazuje, da se ljudska oblast zanima ravno tako za kmečkega otroka jn kmečko mater. Fašizem je sicer ustanavljal vrtce Po naših vaseh, toda ti so imeli samo raznarodovalne namene. Skrb ljudske oblasti za predšolskega otroka V koprskem okraju je sedaj čez 20 otroških vrtcev, vendar je namen pristojnih upravnih organov, da število otroških vrtcev tako pomnožijo, da bo našel v njem vsak predšolski otrok svoj drugi dom in svojo tovarišijo. Le tako bomo po Vaseh odpravili zaostalost in bomo položili že zgodaj temelje za pravo narodno in ljud sko izobrazbo otroka. Praksa je po poročilih pokazala, da je za jezikovno vzgojo nepriklad-no če obiskujejo isti vrtec slovenski in italijanski otroci skupaj. Najbolje je, da so ločeni, in da se vsak zase vzgaja narodno in jezikovno. Poročilom je sledilo predavanja tov. Josipa DOLGANA o «Osebnosti vzgojiteljice«, v katerem je poudaril, važnost vrtcev za matere, ki opravljajo javne službe in za vzgojo mladine same. Matere, ki so zaposlene danes v vseh mogočih u-stanovah, bodo opravljale svojo službo vestno le tedaj, če lahko izročijo v odsotnosti svoje otroke zaupanja vrednemu vzgojnemu zavodu. T; so v veliko pomoč tudi kmečki materi, ki je obremenjena z dvojnim delom, gospodinstvom in otroki, ter z gospodarskimi opravili. Velika olajšava so za kmečko matei otroški vrtci posebno v poletnem času, ko je največ kmečkega dela. Ta dejstva opozarjajo naše oblasti in množične organizacije na velike dolžnosti glede ustanavljanja otroških vrtcev. Te potrebe posebno opominjajo naše vzgojiteljice, kako važna je njihova' socialna naloga in kako morejo posvetiti otroku vso skrb in vestnost. Poleg tega so še vzgojni razlogi, ki zahtevajo premišljeno delovanje otroških vrtcev. Istrski otrok prinese iz domače hiše v vrtec nečisto in popačeno narečje, pomešano s' tujimi besedami. Vse to dokazuje njegovo zaostalost: zato naj pridobi o- trok v vrtcu tud; nove lepe besede in z njimi pravilne ideje. Poleg materialnih žrtev so tudi težave z nastavljanjem dobrih vzgojiteljic. Ni vsako dekle sposobno za vzgajanje predšolskega otroka. Od vzgojiteljice se zahteva veliko ljubezni do otroka, naroda, do vseh ljudi in zlastj do vzgojnega dela samega. Vzgojiteljica mora biti pedagoška osebnost, ki zna moralno in umsko, vplivati na mladino. Nasprotno je vzgojiteljica brez socialne, etične in duševno bogate osebnosti škodljiva. Predavatelj je obrazložil vse tiste moralne in umske čednosti, ki si jih mora vzgojiteljica pridobiti in je nakazal tudi pota, kako bomo to dosegli. Pred zaključkom konference so vzgojiteljice sklenile, naj se ustanovi posebna knjižnidh za vzgojiteljice v okraju, k; jim ho pripomogla do splošne ter socialne, rporalne in strokovne izobrazbe. Shajale se bodo vsak mesec na jestanku, na katerem bodo poslušale pedagoško predavanje, vzgojiteljice pa bodo poročale o svojem delu v preteklem mesecu in si napravile načrt za naslednji mesec. nekaterih krajih pa bodo mladinci organizirali tudi izdelovanje igračk. Enako bodo dali svoj doprinos prosvetarji s tem, da bodo še v zadnjih dveh tednih organizirali nekaj dramskih pred-stav ter da bodp predvajali filme, pri čemer bodo namenjeni dohodki za fond novoletne jelke. .t. ... Posebno so delovne sindikalne podružnice, ki s pomočjo delavcev strokovnjakov pripravljajo za otroke raznovrstne igračke, v prvi vrsti lesene. Vi tem pogledu so Piranske ladjedelnice pričele naravnost s tekmovanjem kdo bo napravil najlepše in kolikor mogoče največ igračk. S tem v zvezi naj omenimo še, da se je pri nabiralni akciji izredno izkazala vas Babiči, kjer so do sedaj večinoma iz prostovoljnih prispevkov vaščanov nabrali kar 13.000 din. Prispevale so k temu uspehu tudi vse množične organizacije in krajevni LO. V tem tednu bodo v Babičih pričeli tudi z nabiranjem živil. V ostalem pa je za preskrbo novoletne jelke odgovorni tovariš izjavil, da bo njegov aktiv to vprašanje ugodno rešil. V kolikor tega še ni storila, bo Fronta še te dni izposlovala, da bodo v vseh vaseh izvoljeni posebni odbori za organiziranje novoletne jelke, Vozni red na avtobusni progi Piran - Koper Avtoprevozno podjetje Adria v Kopru sporoča, da je ukinjen avtobus z odhodom iz Pirana ob 23. uri. Namesto! te je upeljana nova zveza * sledečim urnikom: Odhod iz Pirana ob 4. uri; iz Portoroža ob 4.10, iz Strunjana ob 4.20, iz Izole ob 4.30, prihod v Koper ob 4.45. l^in IHIHIIIIII iiii.iiMiMiimimnmm 111 imunimi ................................................................................................................................................................................................................ ■■■■■■■■■„.....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmMiii^inmiiMiHMnNnHMiimnHiiiinijiMiMM,......umnmiu PREVEDEL PROF. D K. F' K A X' J* * ® A ( ILUSTRIRAL DR. ROMERT V A T V p- dnetojmi vAjH* v. . Vojni kurat Otto Katz, najpopolnejši vojaški duhovnik, je ’1 žid. Vse drugo ni nič čudnega. Nadškof Kohn le oil tudi 'd in povrh še Macharjev prijatelj. Vojni kurat Otto Katz je imel še bolj pisano preteklost akor slavni nadškof Kohn. Študiral je trgovsko akademijo in služil kot enoleten pr ^ovoljec. In tako dobro se je spoznal v nemškem Pra^u n ^ penicah, da je v tem letu spravil trgovsko tvrdko a na kant, tako da se je stari gospod Katz odpeljal y o>-;erno Ameriko, poravnavsl se s svojimi upniki brez njinou: 'ednosti in brez vednosti družabnika, ki se je odpeljal v Ar-*ehtino. ’ ... Ko je torej mladi Otto Katz razdelil tvrdko Katz nesebično •Bed Severno in Južno Ameriko, se je znašel v položaju Cio-Ha, ki nima ničesar podedovati, ki ne ve. kam bi glavo do-d*il in se mora dati pri vojakih aktivirati prej pa si je enoletni prostovoljec Otto Katz izmislil nekaj ženitnega. Dal se je krstiti. Obrnil se je h Kristu, da bi mu J0l«agal delati kariero. Obrnil se je nanj s popolnim zaupa-"fem, da Je to poslovna zadeva med njim in sinom božjim. Slavnostno so ga krstili v Emavzih. Sam pater Alban ga je namakal v krstni kamen- Navzoč je bil neki pobožen major iz polka, kjer je Otto Katz služil, neka stara devica iz zavoda plemkinj na Hradčanih ter neki zastopnik konzistorija, ki mu je bil za botra. Oficirski izpit je dobro opravil, in novi kristjan Otto Katz je ostal pri vojakih. Sprva se mu je zdelo, da bo šlo dobro hotel se je celo vpisati v štabne tečaje. Toda nekega dne se je upijanil in šel v samostan, pustil sabljo ter oblekel kuto. Bil je pri nadškofu na Hradčanih in prišel v bogoslovnico. Pred svojim masniškim posvečenjem se je kar na moe napil v neki prav dostojni hiši z damsko postrežbo ter šel naravnost od razkošja in zabave k posvečenju. Po posvetitvi je šel k svojemu polku in bil po protekciji imenovan za vojnega kurata; kupil si je konja, jahal po Pragi ter se udeleževal vseh popivanj z oficirji svojega polka. Na hodniku hise, kjer je stanoval, so se prav pogosto slišale kletve nezadovoljenih upnikov. Vodil sl je v stanovanje tudi dekleta z ulice ali pa je ponje pošiljal svojega vojaškega slugo. Zelo rad je igral ferbla in bil je na sumu, da goljufno igra. toda nihče mu ni dokazal, da skriva as v širokem rokavu svoje vojaške klerike. V oficirskih krogih so mu pravili sveti oče- Na pridige se ni nikoli pripravljal; v tem je bil drugačen kakor njegov prednik, ki je pobožno zavijal oči in razlagal Jetnikom, da je potrebna reforma prostitutk, reforma skrbstva za neporočene matere, ter je govoril o vzgoji nezakonskih otrok. Njegove pridige so bile dolgočasne. Nasprotno pa je imel kurat Otto Katz pridige, na katere so se vsi veselili. Bil je vselej svečan trenutek, kadar so peljali jetnike iz sobe stev 16 v spodnjih hlačah v kapelo, kajti če bi šli oblečeni, bi utegnil kdo ubežati. Postavili so jih pod prižnico. Nekateri so žvečili čike, ki so jih spotoma našli, ker seveda niso imeli žepov, da bi jih spravili. Okrog njih so stali drugi jetniki in zadovoljno gledali tistih dvajset spodnjih hlač pod prižnico, na katero je zlezel vojni kurat, rožljaje z ostrogami. «Habtaht!» je zaklical. «K molitvi, vsi za menoj, kakor bom jaz izgovarjal! In ti zadaj, ti lump, ne usekuj se v roke, v hiši božji si, sicer te dam zapreti! Bog ve, ali niste že pozabili očenaša, vi potepuhi? Pa poskusimo — — — No, vedel sem, da ne bo šlo. Kaj še, ofenaš, takole dve porciji mesa in fižol z Jesihom in oljem, nažreti se, leči na trebuh, brskati v nosu in ne misliti na boga, kajne da imam prav?« Ozrl se je s prižnice na dvajset belih angelov v spodnjih hlačah, ki so se izvrstno kakor vsi drugi zabavali. Zadaj so igrali karte. «To je dobro«, je pošepetal Svejk svojemu sosedu, ki je bil na sumu, da je za tri krone odsekal svojemu tovarišu s sekiro vse prste na roki, da bi ga rešil vojne. «Najlepše šele pride*, je bil odgovor, «danes je zopet po--teno okajen, spet bo pripovedoval o trnjevi poti greha.« Vojni kurat je bil danes res dobre volje. Sam ni vedel, zakaj to dela, toda venomer se je naklanjal s prižnice in bi bil malone zgubil ravnovesje ter se prekucnil. «Zapojte nekaj, fantje«, je vpil dol, «ali pa hočete, da vas jaz naučim novo pesmico? Torej pojte z menoj: cNajdražjo, najmilejšo jaz ljubico imam, čeprav za njo ne hodim sam, nikomur je ne dam, ta mojega srca kraljica Marija je devica = = c * uiiummmiHu «Vi se temu smejete, malopridneži, nikoli se tega ne boste naučili«, je nadaljeval vojni kurat, «zategadelj sem za to da naj vas vse postrelijo; ali me prav razumete? To trdim s tega božjega mesta, malopridneži, zakaj bog je nekaj kar se va* ne boji On vam jo bo zagodel, da se vam bo v glavi zvrtelo zakaj vi se ne marate obrniti h Kristusu in hodite rajši po trnjevi poti grehov « J «N°, vidite, smo že tam, danes je ravno prav nasekan«, je veselo šepetal sosed Svejku. «Trnjeva pot k grehu je, vi paglavci neumni, pot boja z gre-hotami. Vi s e zgubljeni sinovi, ki se rajši povaljujete v sa. motnem zaporu, kakor da bi se vrnili k Očetu. Ozrite se v nebo in zmagal; boste in mir se vam naseli v dušo, vi potepuhi. Ne trpim, da bi kdo tam zadaj smrkal in puhal. Niste konji v hlevu, ampak v hramu Gospodovem. Opozarjam vas na to, dragi moji. Tako — kje sem že prenehal? Aha, iiber den Seelen-frieden, sehr gut.* Zapomnite si, teleta, da ste ljudje in da morate tudi skozi mrak gledati v daljni prostor in vedeti, da tukaj traja vse samo začasno, bog pa je večen. Sehr gut, nicht wahr, meine Herren?** Jaz bi moral dan in noc- za vas moliti da bi vam usmiljeni bog, vi šeme, vlil svojo dušo v vaša mrzla srca in s svojo milostjo zbrisal vaše grehe, da bi bili vi njegovi na veke in da bi vas, nepridipravi, večno ljubil. Ampak motite se- Jaz vas v ta raj ne bom uvajal —» Vojni kurat je kolcnil. «In vas ne bom», je nalašč ponovil, «ničesar ne bom storil za vas, niti na misel mi ne pride, ker ste nepoboljšljivi zanikmeži. *) O dušnem miru, zelo dobro. **) Zelo dobro, kajne, gospoda moja? (Nadaljevanje sledi), RAZGOVOR Z MIHO MALEŠEM “V Jugoslaviji se umetnost svobodno razvija,, V teh dneh razstavlja v galeriji «Skorpijon» slovenski umetnik, akademski slik&r Miha Ma-leš. Naš urednik ga je obisikal v galeriji «Škorpijon« in mu postavil vrsto vprašanj. Miha Maleš je visok, stasit, skoraj hrust, a kljub temu prav kmalu začutiš v njem mehko lirično -naravo. Govori počasi, stilno ne vedno točno, kot da bi ne poudarjal oblike, zato pa je vsaka njegova misel pretehtana. »Zaprosili bi Vas, če bi nam lahko povedali, kakšen je Vaš vtis o Trstu?)) n Sem prvikrat v. Trstu in to šele pas- dni, zato ne vem nič preveč povedati. Ze prej sem slišal in čital in to lahko danes iz lastne izkušnje potrdim, rfa je Trst resnično eno najlepših mest na svetu. Za nas, ki smo povezani nanj z I ''' V S' Kroparski žebljar (suha igla, 1950) sem svojim čustvovanjem, 'a, tudi s krvjo, je še poseb-o privlačen. Kot slikar gledam to lepo les to drugače, kot bi ga gle-al nekdo drugi, opazujem ga .kovno. Čudovita skladnost mesta z torjem, svetla modrina neba n sto in sto nians povezanih neskončno morsko gladino, se to me je močno prevzelo. Bil sem še v večjih evrop-kih mestih: v. Pragi, Berlinu, Umu, Milanu in na Dunaju, li tako sproščen in čudovit ojem je malokatero mesto opravilo •name. Pa kako tudi ne? Saj je to relepo mesto že stoletja po-ezano s kulturnim m ostalim ivljenjem z mojo domovino, ij je del moje domovine«. »Na kak način je prišlo do Vaše razstave v Trstu?« »Mi vsi smo bili v svobodni omovini veseli, ko so prišli tografije, lesores in par jedkanic) in ta so tu prvič razstavljena. Galerija »Škorpijon« je prav lepa. Je sicer majhna, a prav okusno urejena, tako da ne zaostaja prav nič za podobnimi galerijami v drugih velemestih. Aranžma razstave je opravilo vodstvo galerije samo. Moram reči, da je prav lep. Pa ko govorim že o svoji razstavi, moram dati priznanje tudi občinstvu. Posebno so me razveselili slovenski dijaki, ki so prišli s svojimi profesorji. Zelo rad sem jim dal pojasnila, kajti videl sem v njih živo zanimanje. Iz del, ki so v galeriji »Škorpijon« sta razvidni dve smeri. Dela iz prejšnje dobe so ekstremističnega značaja, a novejša realističnega. Bi nam lahko pojasnili ta prehod? Kdaj je nastal in zakaj? »Študiral sem t? Pragi, kjer so takrat prevladovale ekstremistične smeri, priznan je bil le individualizem. Takrat je med umetniki vladalo mišljenje, da je ta smer najprogresivnejša. Oglejmo si samo motive, ki smo jih takrat upodabljali: slepce, berače, brezposelne, invalide, prostitutke, itd. Življenje pa človeka zori in že pred svetovno vojno sem se pričel približevati realistični umetnosti. Tako veliko slikano okno h Šlajmer jev em domu v Ljubljana, kot oljnate slike, ki sem jih razstavil v Milanu 1938 leta pomenijo moj prehod v realizem. Nisem strog realist, kot na primer Mihelič, ker sem pač lirik)). »Kako je nastal Vaš »Makedonski ciklus», ki je v Ljubljani in tudi sedaj v Trstu '.budil veliko pozornost?» »Ta ciklus je nastal nenadno. Makedonska vlada je povabila mene m druge umetnike na obisk. Ko sem odhajal, nisem imel niti najmanjšega namena slikati. Bil sem prvič v Makedoniji j naenkrat pred tolikšnim bogastvom barv in oblik, da me je vse to prevzelo in pograbilo. Pomešal sem se med Ijud--tvo, skiciral in nabiral (jrndi-ki sem ga doma dokončal. Napačno bi bilo misliti, da so to folklorno - etnografski motivi. Narisal sem to, kar se mi je zdelo najbolj karakteristično, tako v barvnem, kot v likovnem dojemanju. Ta ciklus bo izdala sedaj Moderna galerija v Ljubljani. Ob tem delu sem prišel na misel, da bi bilo dobro narisati najznačilnejše noše vseh jugoslovanskih narodov. Tako bi polagoma ustvaril celo kolekcijo. To ni samo moja želja, ampak tudi želja občinstva. Egejska Makedomka (akvatinta 1950), ški umetniki obeh narod-i med nas, pa naj bo to s 'oni deli ali osebno. Poka-smo jim našo lepo deželo, -li smo bili njih umetnin ih primerjali z našimi de-"o sodelovanje je koristilo ■. vsem. Naša skupna želja lila, da se še nadalje čim-spoznamo. islim, da me je prav iz razlogov povabila galerija orpijon«, naj pridem s ko-ijo slik razstavljat v Trst. otovo Vam je znano, da 1 imeli spomladi v Ljublja-■rjje slikarji in to Pregelj, ’čič in jaz razstavo. Veči-tu razstavljenih del je vze-■z te razstave, zlasti »Make-»ki ciklus». Nekaj del pa prov iz poslednje dobe (li- f§i§ Lam btm • ■ M # Preplašeno prebivalstvo dveh po lavi ogroženih vasi Mila in Rinazza žalostno sledi toku lave, ki se vali po njihovi že tako revni zemlji im ogroža tudi vasi, katere so morali že zapustiti G0SP0D1^ST¥0 TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE^j Kako pozno končujejo špekulacije vojnih dobič-karjev na račun bivše “Ljubljanske pokrajine,, Rimska ministrstva in beneška Trgovinska zbornica v prepiru za zlato in devize, izžete v času vojne okupacije «11 Sole* z dne 10. t. m. po- Sušak, Združenje uvozmikov-iz. roča o -sporu med rimskim mi- voznikov Kvamera, COPROMA z Reke ’ " “ " •- z ni-strstvom za notranje zadeve zakladnim ministrstvom in tr savinskimi zbornicami « treh ven znaca-j zadeve Pa opozori ® ... rim nri rn~ Ton Bene*j» za premoženje instituta «Comines», ki se rešuje pred državnim svetom, t- j- najvišjim upravnim sodiščem v Rimu. Podi nedolžnim imenom «Ccminea» se skriva v resnici zavod, fci je bil ustanovljen pod imenom »Zaivod za trgovinske izmenjave in preskrbo* (ESCATA) jeseni 1941, po okupaciji delov Slovenije in Hrvaftske po italijanski vojski. Tedaj so računali, da pripadajo reštoi pokrajini pri tem posebne naloge in zauo je bil ta zavod ustanovljen na Reki z dekretom prefekture dne 9. februarja 1942. Osnovno glavnico bi po statutu morali vnesti: Preskrbovalni urad občine KRIŽEVA POT KORE JSKE ZEMLJE BORBA TUJIH VPLIVOV Sadovi takšne posebne skrbi Sovjetske zveze za Severno, ZDA Pa za Južno Korejo, so bili za korejski narod več ko porazni. — Vsa velikanska posojila in pomoči, ki jih je izglasoval ameriški Kongres, so porabili za zgraditev močnega ameriškega oporišča, ki je bilo ameriškim imperialistom posebno pri srcu po katastrofi na Kitajskem. Pri takšni politiki so se naslanjali na polfevdalm režim Sing-man Ria in na maloštevilno, od korejskega naroda ločeno reakcionarno skupino. Pod zaščito militarističnih krogov ZDA je usmerila reakcionarna vlada v Južni Koreji svojo dejavnost proti demokratičnim strankam in organizacijam. Phdpimla je imperialistično dejavnost polfašističnih organizacij, ki so se začele odkrito boriti proti demokratičnim silam■ ter fizično iztrebljati znane voditelje korejskih demokratičnih strank in - organizacij. Nobene demokratične reforme niso bile objavljene in zemlja, o kateri so stoletja sanjali korejski kmetje, je ostala v rokah fevdalcev, kar je ■vzbudilo med južnokorej-skim. ■večinoma kmečkim prebivalstvom, še Večji odpor proti korumpirani vladi. Položaj v Severni Koreji ni bil mnogo boljši. Namesto da bi sovjetske oblasti po razorožitvi japonske vojske pomagale korejskemu narodu, je bil njihov glavni cilj brezobzirno I Rad bi vam povedal še nekaj, kar se mi zdi važno, da napišete. Napačno je mišljenje, da pri nas doma vlada v umetnosti teror, da se umetnost ne more svobodno razvijati. Pa prav ti nesmiselni očitki so zelo pogosti. Prav sedaj je bila v Ljubljani razstava Staneta Kregarja, ki je ustvaril poleg realističnih del tudi surealistična. Pa saj upam, da ga boste kmalu videli tudi v Trstu. Jaz sam slikam kakor in kar sam hočem. Rad, bi se zahvalil vsem našim ljudem v Trstu za izredno ljubezniv sprejem in za pozornost, tako do mene, kot do mojih del«. b. a izkoriščati to z rudami bogato deželo. Potemtakem ni čudno, da je iskalo sestradano in raztrgano prebivalstvo industrijsko razvite Severne Koreje v množičnih pobegih zavetišča v Južni Koreji, kar je pomenilo za gosto naseljeni jug znatno obremenitev. Po podatkih, navedenih pred Generalno skupščino Organizacije združenih narodov že v novembru 1946, je bilo takih beguncev s severa nad 100.000. Začenši od članov vlade, sestavljene večidel iz ljudi, ki so prišli s sovjetsko vojsko, so upravljali sovjetski državljani vsa važnejša gospodarska podjetja ter zavzemali važnejše položaje tudi na kulturnem področju. Tudi po umiku sovjetskih čet se položaj ni mnogo zboljšal in Severna Koreja je bila še vedno povsem odvisna ne le na političnem, marveč tudi na gospodarskem in kulturnem področju. To stanje je b lo celo uzakonjeno s pogodbo o gospodarskem in kulturnem sodelovanju, objavljeno v moskovski «Pravdi» 21. marca 1949. leta. Tako na Pr. pravi čl. 2. te pogodbe: »Pogodbeni stranki bosta nudili druga drugi glede vseh vprašanj trgovine in pomorstva med obema državama največje ugodnosti, kar velja tudi za dejavnost fizičnih in pravnih oseb ene pogodbene stranke na ozemlju druge pogodbene stranke». Ali n. pr. čl. 4.. ki pravi; »Pogodbeni stranki bosta izmenjava- li izkušnje na področju industrijske in kmetijske proizvodnje tako, dg bosta pošiljali strokovnjake, nudili tehnično pomoč, organizirali razstave, izmenjave vzorcev, semen in rastlin, pa tudi na druge načine*. Očitno je, komu je dajala ta pogodba večje prednosti, iz prakse, ki nam je znana in ki jo zlasti dobro poznajo narodi iz Sovjetske zveze in satelitskih vzhodnoevropskih držav vemo; da Korejci niso imeli mnogo koristi od srnje formalne pravice glede največjih ugodnosti na področju trgovine in pomorstva. Vemo Pa tu- ZLATO NA KOREJI Okoli leta 1100 je Jang Zu iz dinastije Vang da-l na-pisati v svojem bivališču Kaum: Korejec, zapomni si: če te bo kdo napadel, bo to stori-l zato, ker je močnejši in ker ve, da je v tvoji zemlji zlato, bleščeče kakor sonce, ki te ogreva. Napis je še danes po devetih stoletjih viden in Korejci, ki so ostali v bližnji vasi Jankte, sklonijo glave, kadar gredo mimo, sa j vsebuje vso resnico njihove sedanje žalostne usode. V leksikonih in zemljepisnih knjigah je pod jnmenom Koreja zapisano med drugim: V deželi je mnogo zlata v strugah številnih rek in v rudni kih gorske verige Peiktusam. Proizvod, n ja znaša na leto približno deset tisoč kilogramov. Tako je napisano v knjigah starejšega datuma, toda v new. y or ški revija rudniških inženirjev beremo; «Dr. Smith Sulli-van iz urada za rudnike ameriškega industrijskega ministrstva je na svojem potovanju po Koreji paleti 1949 posveti! oosebno pozornost proizvodnji zlata ter je prišel do sklepe, da bi mogla znašati letna produkcija zlata na Koreji nad devetdeset tisoč kilogramov.* Nahajališča zlata song ozem. ljiu reke Jalu. ki deffl Korejo od Mandžurije, nadalje pod strugama rek Ham in Keum, ki se iztekata v Rumeno morje, ter v hudournikih, ki se izgubljajo okrajih Kokaj in Tieirubon. Najvažnejša ležišča pa 9o ob vznožju gorske verige Peiktuisan (Rdeči ognjenik). Korejci pridobivajo zlato s nreprostimi, pa tudi z modernimi sredstvi Vzdolž reke Jalu in njenih pritokov pridobivajo zlato z ročnim izpiranjem rečnega pedka ter s pomočjo majhnih lesenih skledic in drugih primitivnih orodlij. Ta način ni samo zamuden In malo donosen, temveč zahteva tudi mnogo delovnih rok. V najbo-gatejšth središčih pa sie poslu- žujejo modemih naprav in izkustev v zlatokopih na Novi Zelandiji in v Transvalu. Sympathisan novo zdravilo Skupnemu delu švicarskih kemikov, lekarnarjev in zdravnikov se je posrečilo sestaviti iz rastlinskih delov injekcijska preparat «syinpathisan» za zdravljenje revmatizma. Po dosedanjih izkustvih ima novo zdravilo dolgotrajen učinek ter se ga morejo posluževati tudi bota; na srcu. Zdravilni učinek posreduje ssimpatikus (volji ne. podvržen živčni sistem), od tod tudi njegovo ime. Znameniti švicarski kliniki sadijo, da so z novim zdravilom dobili zdravnika sredstvo, o katerem marajo biti obveščeni milijoni revmatičnih bolnikov, ki pričakujejo ozdravljenja. Takšno brezobzirno vmešavanje Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze v notranje zadeve Koreje in dejanska razdelitev te dežele v dvoje prodročij vpliva je naposled privedlo do sedanje vojne na Koreji. Vlada FLRJ je na podlagi teh dejstev določila svoje ustrezno stališče v Varnostnem svetu. Na izredni seji Varnostnega sveta dne 25. junija, sklicani tistega dne, ko je izbruhnil oboroženi spopad med Severno in Južno Korejo, je bila namreč sprejeta ameriška resolucija, s katero so pozvali za napadal- TIS tft puiltviovou, x----- ' “ * • di, kolikšno tehnično pomoč so | ca označeno vlado Severne l prvega, ki pravi: «Varnostni svet poziva, naj sovražnosti takoj prenehajo)). — V resoluciji jugoslovanskega predstavnika je razen poziva, naj sovražnosti prenehajo, tudi predlog, naj vlada Severne Koreje pred Varnostnim svetom pojasni svoje stališče. Poziv. Varnostnega sveta, naj bi sovražnosti prenehale, pa ni bil sprejet in na drugi seji Sveta 27. junija je predložil predstavnik ZDA resolucijo, v kateri je ugotovljeno, da se Severna Koreja ni pokoravala naročilu Varnostnega sveta in zahteva, naj Svet priporoči vsem članom OZN pomagati in Oomsorzio agrario Reke. Na izrazito špekulati- posebej dejstvo, da nihče teh «ustanoviteljeva sploh ni vplačal glavnice — kidO ve, alj so uradno sploh vedeli, da so soustanovitelji? — marveč si je ESCATA*, kakor pravi Sole, »s pomočjo svojih kunkcionar-jev (čutdma ustanova, ki ima funkcionarje, že preden je ustanovljena! op. ur.) sama ustanovila svoj kapital in družbeno premoženje, zaradi česar sP je zatekla jfc bančnemu kreditu.* Na dan 8. septembra 1943 je ESCATA že imela premoženja v zlatu in tujih valutah (trg. pravem pogledu, ’z poročila v «Sole» ni razvidno. Verjetno služijo kot plašč že zdanil po jetrnih »funkcionarjev*, specialistov' za «avto ustanavljanj9 osnovnega kapitala.... Kon®° je prišel še dekret št. 9® 6 31. januarja 1949, ki je Pf*8 ™ družbo v likvidacijo. 0® J? bila afera tako umazan*, nem pa nevarna, ker Tfa. interesente, ki b; se lahlnj°8 sili (sušašfca občina itd' )> ® . uradna mesta menila, da Je primerneje, da j° čimprej sik vijo s sveta. Tako je ženje v zlatu im valutah lo v Rim. Toda še ni hotelo ^ konec. Zlato ima svojo n100’ tisti, ki so ga z vojnimi šfj® lacijami izželi iz hrvatskih slovenskh predelov, t- j- nezT^ ni družbeni »funkcionarji* brže le fe niso hoteli popust Vnel se je torej prepir in J1?" žen je bil priziv proti PT 8,] tovi naredbi in sicer na 1111.' strstvo za notranje zadeve na zakladno ministrstvo £ končno še na državni svet, kJ®6 ga sedaj rešujejo. Menda bod razprave obsežne zaradi pritegnitve vodilnih funkcionarjev rimskega finančnega ministrstva v službi po vo jni jn še med vojno. Clamkar v «Sole» si06* zaključuje poročilo s komentarjem, češ da morajo zakla® družbe v likvidaciji v »socialne in podporne namene* pokrajin Benetk in sosednih, verJe. meje Pa b; p« tej Uniji Pr\s*! spet do deleža bivši podjetni »funkcionarji«, ki so, kadar gr6 za novce, nenavadno trdovra* ni. Saj mmogo takih tičev dobro poznamo tudi iz bivše okolice proslulega Graziolija e Co., ki so bili tudi veliki mojstri vojnega dobičkarstva. Primer je zanimiv, ker kaže zelo nazorno, kdio in čemu podpira vojne in ekupacij&ke namene. Se zanimivejši bi P°s~“’ če bi se v stvari oglasili tista ki so biij prizadeti in kj_ J1 premoženje bivšega ESCATA v resnici gre namreč sušaška oB' čina in reške ustanove. Kitajska delegacija prt Trygve Lie-u. Od leve na desno Pu Selan, general Wu Hsiu-ciuan, Trygve Lie, Chiao Kuan Hua im Hung Pu Scieng lahko nudili korejski strokovnjaki Sovjetski zvezi (ne zato, ker bi ne bili sposobni, marveč zaradi stališča ruskih šovinistov do »zamejcev«). Pomoč sovjetskih strokovnjakov v Severni Koreji je bila bogato nagrajena. Sovjetski strokovnjaki so izkoriščali rudna bogastva dežele in industrijska proizvodnja je šla v glavnem v Sovjetsko zvezo. Po nekih podatkih je pošiljala Severna Koreja Sovjetski zvezi celo riž ker je bil sistem racioni-ranja strog. Med drugimi izvoznimi predmeti so zavzemali važno mesto izdellci kemične industrije, kakor tudi proizvodnja mnogih rudnikov. Pomembno je zlasti pridobivanje zlasta, ki so (7° izkoriščali Rusi, saj ne smemo pozabljati, da so Japonci dobivati iz Severne. Koreje letno S9 ton zlata. Čeprav je korejski narod v Severni Koreji dosegel nekaj pridobitev, kakor n. pr. razdelitev zemlje, nacionalizacijo industrije, nekatere demokratične svoboščine Itd., jih žal ni mogel v celoti uživati zaradi satelitske usmerjenosti svojih voditeljev, ki so podlegli he-gemonistični politiki sovjetskih voditeljev, katerim _ so podredili koristi svoje dežele' in vsega korejskega naroda. Koreje, naj svoje oborožene sile takoj umakne na 38. vzporednik. Razen tega so bile v OZN včlanjene države pozvane, naj na vso moč pomagajo uresničiti resolucijo Varnostnega sveta, ki je bila sprejeta brez težav, ker Sovjetska zveza ni sodelovala v organih Organizacije združenih narodov in ker zaradi tega s svojo pravico veta ni mogla preprečiti tega sklepa Sveta. Pri glasovanju o omenjeni resoluciji se je jugoslovanski predstavnik vzdržal glasovanja o vseh členih resolucije, razen Južni Koreji. Proti tej resoluciji je glasovala samo Jugoslavija. Pri tem je jugoslovanska delegacija predlagala, naj bi imenovali posrednika za pogajanja med Severno in Južno Korejo. Treba je omeniti, da je bil jugoslovanski predlog, naj bi sovražnosti prenehale in naj bi se začelo posredovanje, sicer zavrnjen in da ga ni sprejela nobena delegacija, vendar pa je našel v demokratičnem javnem mnenju v svetu razumevanje in pritrjevanje. (Nadaljevanje sledi) VLADIMIR TESLIC Prosta cona za promet z živino na Prosek}? Kakor znano, so letos uredili i Nadalje je bila vedno na proseški postaji prosto cono trgovina z živimo med Jug<» 0 za les, ker je bodisi v prosti lu- vijo in Italijo. Za vse ki, bodisi v lesnem skladišču | potrebe so pričeli prav tako pod Skednjem za povojni pro- j tos graditi posebne naprave promet z živino prav tako P1 proseški postaji. Železniška * met z lesom premalo prostora. Deloma bodo temu odpcmogli prihodnje leto z dokončanjem izpopolnit ven ih de! lesnega skla disča pod Skednjem, ki so se te dni pričela. Nadaljujejo z zasipanjem morja, da pridobe nov prostor. Razen tega bodo skladiščenje lesa, prekrcavanje itd. skoraj popolnoma mehanizirali, kar bo znatno pocenilo promet. Razen lesa gre skozi našo luko pogosto mnogo živine. Letos smo imeli znatne pošiljke goved iz Madžarske za Izrael, j delek pruscsn.1 m- / ----- prava je v glavnem dokonča« dela za pokrit nakladalni nik, kjer so tudi napajališč ^ Za ostalo morajo skrbeti sPf®\ terji, ki so že kupili potr*^>•* prostor v bližini in bodo njem zgradili hleve, začaS stajališča in uredili prostor zdravstvene preglede itd. i(l Zaradi večjega prometa ^ funkcije proseške uproste o® J(f. bo spomladi pričel tam P ^ vati tudi poseben carinsk* Prihodnje dni bo nekaj najboljših jugoslovanskih nogometnih moštev odpotovalo v tujino. BSK bo gostoval v Zahodni Nemčiji in v Belgiji, splitski Hajduk bo igral tudi v Zahodni Nemčiji, moštvo Sarajeva pa bo odpotovalo v Turčijo. I»o kitajskem posegu v korejsko vojno je bila v Tokiu vojaška konferenca, na kateri so sodelovali general Collins, šef glavnega štaba, gen. Mac Arthur, admiral Sherman, šef pomorskih operacij, in končno admiral Radford, poveljnik ameriških pomorskih sil na Pacifiku V NEDELJO 1/ KOPRU MEDNARODNA TERMA 1/ ORODNI TRST - MARIBOR V soboto zvečer v gledališču Ristori telovadna akademij® Ze večkrat smo javili, da bo v nedeljo mednarodna tekma v orodni telovadbi med moškima in ženskima vrstama Trsta in Maribora. Naši telovadci se vestno pripravljajo, kajti Maribor bo našim vrstam izredno nevaren konkurent, saj pišejo slovenski časopisi, da ima Maribor najboljšo vrsto Slovenije. Ne poznamo sicer postave naših gostov, medtem ko je bila pri nas že sestavljena reprezentanca. Zensko vrsto bodo sestavljale: Lili Mlsculin, Lia Baučer, Devana Lavrenčič, Neva Dolgan, Bruna Lapajne, Annama-ria Reinhardt in Zorka Rutar. Moško vrsto pa sestavljajo: Miloš Strgar, Ladi Janovski, Berto Bajec, Enij Reinhardt, Marijam Žerjal in Roman Ser- ra. Sodr.ika za Trst bosta Breda Kraigher in Marijan Dolgan, predsednik sodnega zbor w po dr. Trošt. Tekmovalo se mednarodnih P'8^'zanimiva Tekma bo prva pri- in obenem ost« naS Do se. reditev * telovadci V daj so hodil prv.č spr^ goste, sedaj P ^ maribor-jeli r.a d°m ski vrsti-V soboto zvečer pa bo v gledališču v na akademija s vir, koprskih in tri9 mariborskih, ku*« ških telovadcev. Vabimo vse ljubitelje telovadbe, da se udeležijo te velik6 prireditve in da prisostvujejo telovadnemu dvoboju, ki stremi tudi, da bi naša mladina č'01 bolj vzljubila ta šport. K zadevi se bomo še povrnili- r- , Kopru velika telova* sodelovanjei11 ................. ... „„„„ „ . B. izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 din NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona o. ,tiska - Poštni tekoč, račun za STOZVU: Za.ožmšt-o tržaškega tiska. Trst 11.0374. - « Jugoslavijo: Agencija ^mo ratčnega .noževega is Ljubljana. Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pr. Komunal,d bank. v Liub.janl 6-1-90332-7. - Izdaja Založništvo tržaškega tisk, P-ZO-Z. _