LETO XX. — številka 79 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar KRANJ, sobota, 21. 10. 1967 Cena 40 par uil 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1 januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotab GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V škofjeloški občini imajo 190 manj zaposlenih kot lani Letošnjega avgusta je imela škofjeloška občina 7315 zaposlenih, to je 190 manj kot v istem lanskem mesecu, število zaposlenih se je zmanjšalo v vseh gospodar- Pomoč za Vietnam V kranjski občini je dvajset krajevnih organizacij zveze borcev prispevalo za pomoč vietnamskemu ljudstvu milijon 394 tisoč starih dinarjev. Največ je prispevala krajevna organizacija ZB v Stražišču 301.900 starih dinarjev. Sledijo pa Vodovodni stolp 295.480, Zlato polje 113.330, Šenčur 102.208 starih dinarjev itd. A. ž. mesanicakav ~2S3DE 3^1 i i SPECjEglJA BLED KVALITETA skih in negospodarskih dejavnostih, razen v prometu, gozdarstvu, trgovini in gostinstvu. Podatek nam torej pove, da v bližnji prihodnosti verjetno v industriji število zaposlenih ne bo raslo in da bo zaposlitev najlaže najti v terciarnih dejavnostih. Osebni dohodki v avgustu so bili v vseh dejavnostih višji kot v' avgustu lanskega leta, in sicer v poprečju za 9,2 °/0. Največji skok so zabeležili v gozdarstvu, saj so se osebni dohodki povečali za 37 % v primerjavi z lanskim avgustom. Višji osebni dohodki v avgustu kakor tudi v preteklih mesecih pa niso v skladu s Protestno zborovanje na Jesenicah 6b mednarodnem dnevu solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva bo danes (sobota) ob poldvanajstih pred jeseniško gimnazijo protestno zborovanje mladih. Zborovanje bo pripravil klub OZN na osnovni šoli Tone Čufar, udeležili pa se ga bodo mladinci in drugi občani ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini. Najprej bo šel sprevod do železniške postaje, potem pa se bo začelo zborovanje, če bo vreme slabo bo zborovanje v gledališču Tone Čufar. A. Ž. povečano produktivnostjo in še manj z letošnjo rentabilnostjo. Tako je na primer produktivnost v industriji občutno padla, približno za 7 %, prav toliko pa tudi ekonomičnost poslovanja. Ta gibanja kažejo, da so bili višji osebni dohodki izplačani na račun manjše akumulativno-sti gospodarstva. Kolikor se bo to dogajalo daljše razdobje, se lahko bistveno zmanjša sposobnost gospodarstva za modernizacijo poslovanja, to pa bo hkrati tudi zmanjšalo njegovo konkurenčno sposobnost na domačem kot na tujem tržišču. S. Z. Pomoč žrtvam agresije Po podatkih kranjskega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije se je v to akcijo do 31. avgusta vključilo 62 delovnih organizacij iz kranjske občine. Te organizacije so prispevale 16 milijonov 686.317 starih dinarjev. Po približni oceni so v blagu največ prispevali IBI (za okrog 6 milijonov starih dinarjev), Iskra 5 milijonov, Standard in Planika pa milijon in pol starih dinarjev. V denarju pa so največ prispevali: občinska skupščina iz proračuna in Elektro po milijon starih dinarjev, Časopisno podjetje Gorenjski tisk šeststo tisoč, Cestno podjetje 550 tisoč starih dinarjev itd. A. Z. Delavska univerza v Kranju je v začetku tega tedna pripravila v delavskem domu v Kranju seminar o obveščanju, ki so se ga udeležili predstavniki delovnih organizacij iz vse Slovenije. Seminar je trajal od ponedeljka do četrtka — Foto Franc Perdan Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj Največja izbira pohištva in stanovanjske opreme Specializirana trgovina DEKOR, Kranj, Koroška 35 vam nudi najkvalitetnejšo stanovanjsko opremo priznanih tovarn pohištva zaves, oblog za tla in posteljnine — potrošniška posojila — brezplačna montaža in dostava do 30 km Za obisk se priporoča KOKRA KRANJ Pri davkih ni reda Na povabilo odbora za družbeni plan, finance in proračun skupščine SRS so se v sredo zbrali v Kranju predsedniki in vodilni delavci finančnih služb občin Kamnik, Domžale, škofja Loka, Kranj, Radovljica in Jesenice. Posvetovanje je zajelo številna vprašanja s področja proračunske potrošnje in davčne politike, ki terjajo bistvene spremembe in dopolnitve. Posebno obširne obravnave je bila deležna- problematika zasebnih dejavnosti. Zbrani so navajali vrsto pomanjkljivosti, zaradi katerih je družba oškodovana za visoka srdestva, ostaja pa tudi brez moči za izvajanje sprejetih zasnov gospodarskega razvoja. Nepravilnosti se začenjajo že pri tem, da ni urejeno, da bi dohodek od zasebnih dejavnosti lahko v celoti kdo nadzoroval. Davčne prijave so zato zgolj odraz take ali drugačne zavesti posameznikov, ki jih sestavljajo, če uprava za dohodke prijavam ne verjame, mora višji dohodek dokazati, kar pa je praktično nemogoče. Podjetja družbenega sektorja pa, nasprotno, zelo podrobno nadzira Služba družbenega knjigovodstva. In posledice: družbena obrt ponekod plačuje tudi do trikrat večje družbene dajatve kot enaki zasebni obrati in zaradi tega v zadnjem času tudi močno odmira. Na posvetu so poudarili, da za prilaščanje neupravičenega dohodka ni mogoče obtoževati vsega zasebnega obrtništva, vendar je že nekaj primerov hitrega bogatenja dovolj, da je trenutno v splošnem na precej slabem glasu. Zelo se je izmaličil tudi predpis, da občine lahko same predpišejo osnovo in stopnjo obdavčitve. Prišlo je do številnih odjav zasebnih dejavnosti v občinah z višjimi dajatvami in prijav v občinah z nižjimi. Najbolj množičen je ta pojav pri avtoprevoznikih, pri čemer prihaja do prav nevzdržnega polažaja, saj sedaj plačujejo davek v eni občini, v drugi pa izkoriščajo ceste, šolo in ostale objekte družbenega standarda. Nelogično je nadalje že dokaj razširjeno stališče, da je potrebno zasebno obrt za določen čas oprostiti nekaterih družbenih dajatev, če vlaga v izboljšanje delovnih pogojev in razširitev. Praktično to pomeni, da družba sama financira to obrt, medtem ko družbeno vedno le kreditira. Tako za družbene kot za zasebne obrtne delavnice pa so vedno večji problem delavci, ki obrt opravljajo kot dopolnilno delo in so obdavčeni le z majhnim pavšalom. Predvideno .je bilo, da bodo krili le potrebe občanov po drobnih obrtnih storitvah, v resnici pa se dogaja, da tako prijavljeni in zelo malo obdavčeni občani razvijajo prav take dejavnosti kot redni obrtniki in v njih zaposlujejo še druge delavce, prevzemajo pa tudi velika naročila v družbenem sektorju. Udeleženci posvetovanja so se strinjali, da je zasebne dejavnosti potrebno zadržati in podpirati, saj lahko prispevajo k hitrejšemu napredku pa tudi k odpiranju novih delovnih mest. Vendar pa je hkrati potrebno poskrbeti za take službe, ki bodo sposobne nadzirati izvajanje zakonov, preprečevati zlorabe in vzdrževati potrebno finančno disciplino. Razen tega je po njihovem mnenju nujno, da republiški organi poenotijo osnove za obdavčitev za vse občine, saj to ne bi prav nič zmanjševalo njihovo samostojnost, bistveno pa bi prispevalo k ureditvi teh vprašanj. Gorenjske občine so že doslej sprejele o tem več enotnih dogovorov, vendar pa so jim ostale težave zaradi drugačne politike v drugih občinah, na katere mejijo. M. S. AP GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA - 21. oktobra 1967 Seja občinskega komiteja ZK Kranj Ocena konferenc v občini Sprejet sklep o prvem zasedanju občinske konference V četrtek je bila v Kranju seja občinskega komiteja zveze komunistov, na kateri so člani najprej kratko ocenili konference organizacij ZK v občini. Ugotovili so, da je na vseh konferencah bil sprejet načrt reorganizacije zveze komunistov v občini. Prav tako se je na konferencah pokazalo, da komunisti v novi obliki organizacije vidijo boljše in elastičnejše možnosti za reševanje idejnih in političnih vprašanj v občini. Vendar pa je med njimi bilo tudi nekaj takšnih, ki še niso prav razumeli bistva in pomena reorganizacije. Menili so tudi, da so priprave na reorganizacijo precej zavrle delo komunistov na idejnopolitičnem področju, zato bo v prihodnje treba posvetiti pozornost reševanju ekonomskega in političnega razvoja; predvsem pri izvajanju gospodarske in družbene reforme. Razen tega pa bosta občinska konferenca in občinski komite v prihodnje morala pomagati organizacijam, da bodo vodstva v organizacijah seznanjena z raznimi problemi in hkrati pripravljena na nekatere težave. Zato so se na četrtkovi seji med drugim dogovorili, da bodo v prihodnje pripravili razne seminarje, na katerih se bodo s sekretarji in nekaterimi vodstvi pogovorili o takšnih vprašanjih. Ena izmed pomembnih nalog organ::'.aci j v prihodnje pa bo tudi spreminjanje strukture organizacije. Predvsem bo treba pri tem razmišljati in si prizadevati, da ee bodo organizacije pomladile s sprejemom mladih v članstvo ZK. Razen tega pa bo treba posvečati vsaj nekaj časa še tudi pozornost kadrovski politiki. Na konferencah se je namreč pokazalo, da so nekateri člani trenutno preobremenjeni z raznimi odgovornimi nalogami. Nazadnje pa so ugotovili, da bo v prihodnje treba najti stik predvsem s tistimi člani ZK, ki so bili do sedaj včlanjeni v tistih organizacijah, ki jih v prihodnje ne bo več. Prav med temi je bilo tudi največ takšnih, ki se niso udeležili sedanjih konferenc. Razen tega bo v prihodnje treba rešiti še nekatera nerešena vprašanja v posameznih organizacijah. Dogovorili so sc tudi, da bo obširnejša ocena o konferencah podana na prvem zasedanju občinske konference. Na seji so razpravljali potem še o poslovniku dela občinske konference in občinskega komiteja, o osnutku programa dela občinske organizacije zveze komunistov, o predlogu za organe občinske konference in prvega zasedanja in sprejeli sklep, da bo prvo zasedanje občinske konference v soboto, 28. oktobra zjutraj. A. Zalar Pred občinsko konferenco ZMS Tržič Program vsebuje štiri točke Le še nekaj dni nas loči, ko bo tržišča mladina pregledala letošnje delo. 27. oktobra, se bodo namreč zbrali na občinski konferenci in sprejeli program dela za obdobje 1967/68. Program dela za prihodnje leto vsebuje štiri točke, v katerih so obdelani problemi reorganizacije ZMS v občini, vključevanje mladine v družbenoekonomsko izobraževanje, v specializirane mladinske organizacije ter deto z mladino na osemletkah. Razen dveh mladinskih aktivov na terenu jih je v tr-žiški občini še deset v gospodarskih organizacijah. Predsedstvo predlaga, da bi ustanovili še šest aktivov v okviru krajevnih skupnosti Leše, Lom, Križe, Kovor, Bistrica in Tržič - mesto. Mladina pa se ne bi smela vključevati v javno življenje le prek aktivov. Specializirane mladinske organizacije, društva na terenu in klub, ki bo v Tržiču kmalu ustanovljen, so možnosti v katerih tržiška mladina lahko sodeluje. V tržiški občini je še veliko mladine, ki ni vključena v nobeno specializirano mladinsko organizacijo in je nujno potrebno, da jih vključijo v različne oblike družbenega življenja, saj bi mladi tako na koristen način izkoristili .svoj prosti čas. Do teh zaključkov je predsedstvo prišlo na podlagi naraščajočega kriminala, ki je pred kratkim razburil duhove v Tržiču, število članov v organizacijah, ki skrbi za vzgojo in izobrazbo pada. Vzrok za to je pomanjkanje strokovnega kadra. Organizacija ZMS v občini bo v prihodnji sezoni organizirala več seminarjev za vodstva ZMS v občini, šolo za življenje, različna posvetovanja in tribune o jugoslovanskem gospodarstvu v reformiranih pogojih, jugoslovanski notranji politiki in zunanjepolitičnih dogodkih. Zato je potrebno, da s takim delom začno že pri mladini, saj je družbeno izobraževanje najvažnejše pri oblikovanju človeka kot občana. Vsekakor pa bo za to potrebno tudi sodelovanje ostalih političnih organizacij in delavske univerze. Za prihodnje obdobje predvidevajo boljše delo z mladimi na osnovnih šolah. Doslej so jih sprejeli le v organizacijo, in to je bilo tudi vse. Predsedstvo predlaga, da bi na osemletkah ustanovili OZN klube, pripravili naj bi tudi šolo za življenje in filmsko vzgojo. Humer O delu in nalogah KO SZDL Klub OZN na kranjski gimnaziji Mladinski aktiv ZMS na kranjski gimnaziji je v sredo (18. oktobra) ustanovil klub OZN. Ustanovnega sestanka se je udeležilo 15 dijakov. L novitve kluba pa se je uicležil tudi ravnatelj gimnazije prof. Stojan Trošt, ki je dijakom obljubil vso pomoč pri delu kluba. V programu dela so predavanja o organizaciji in struk turi OZN, politični problemi Bližnjega vzhoda, Vietnama in Kitajske. Domenili so se tudi, da se bodo sestajali vsak drugi četrtek v mesecu, -dh Na Jesenicah so za včeraj popoldne (petek) sklicali sejo občinske konference SZDL in predvideli razpravo o delu in nalogah krajevnih organizacij SZDL. Na sejo so povabili razen članov konference tudi predsednike in tajnike krajevnih organiza:ij in člane republiške konference SZDL. Predsedstvo občinske konference je za sejo pripravilo poročilo o delu krajevnih odborov, ki so ga izdelali na podlagi obiskov krajevnih odborov SZDL v občini. Na teh obiskih so člani odborov odgovarjali na posamezna vprašanja. Tako so v poročilu prikazane nekatere pomanjkljivosti pri dosedanjem delu. Ugotavljajo, da odbori nimajo izdelanih programov dela ali pa so ti občasni, sodelovanje z ostalimi krajevnimi organizacijami pa je slabo; ponekod pa tega. sodelovanja sploh ni. Prav tako ponekod odbori nimajo povezave s člani, velikokrat pa se razprav krajevnih odborov SZDL in drugih organizacij ne udeležujejo niti člani zveze komunistov. Zato v poročilu predlagajo, da bi vodstva krajevnih organizacij morala temeljiteje spremljati razna dogajanja, tem pa bi morali biti prilagojeni tudi programi dela. Predvsem bi morala biti v programih dela najbolj aktualna vprašanja na terenu. Ob posameznih pomembnejših vprašanjih pa bi na terenu morali ustanavljati tudi posamezae sekcije, ki bi reševale pereče probleme. Razen tega pa v poročilu poudarjajo, da morajo vod-stva krajevnih odborov SZDL v prihodnje za reŠcvanfc teh vprašanj pritegniti prav vse predstavnike organizacij ia samoupravnih organov na terenu, ki so prav tako odgovorni za njihovo reševanje. Posebno pa je pri tem treba upoštevati naloge članov zveze komunistov. Na koncu v poročilu ugotavljajo, da so vsi, predvsem komunalni problemi, na.te" renu in v občini rešljivi. Treba jih je le analizirati, določiti vrstni red reševanja in jih posredovati občinski skupščini. A. ialar Podjetje Kompas bo v teh dneh na prelazu Podkoren odprlo novo restavracijo. V novi stavbi bo menjalnica, trgovina s spominki in restavracija. Staro leseno zgradbo pa bodo še letos podrli. Novo stavbo je zgradilo Splošno gradbeno podjetje Sava z Jesenic. žičnica v Kranjski gori se že pripravlja na bližajočo se zimsko turistično sezono. Med drugim bodo uredili tudi cesto do žičnice. Zaenkrat bodo traso utrdili z gramozom, spomladi pa bodo z deli nadaljevali. Pravijo tudi, da bodo v kratkem dobili nov stroj za teptanje snega, ki ga bodo kupili skupaj s turističnim društvom. V Kranjski gori v teh dneh med Razorjem in trgovskim središčem urejajo cesto, javno razsvetljavo, kanalizacijo, parkirne prostore itd. Razen tega bodo uredili tudi okolico hotela Prisank. Dela bodo končali še letos, za ureditev pa bodo porabili 31 milijonov starih dinarjev — Foto Franc Perdan Delo turističnega društva Kranj Zelo uspela turistična sezona Pri pregledu opravljenega dela v zadnjih štirih mesecih so na minulem sestanku upravnega odbora turistični 'delavci ugotovili, da je letošnja največja akcija TD Jzdaja barvnega prospekta jnesta Kranja. Prospekt v nakladi 50.000- izvodov je idruštvo že v celoti plačalo, čeprav vsi naročniki oglasov še niso poravnali svojih obveznosti. To propagandno gradivo so poslali na 67 različnih krajev, delijo pa ga tudi v pisarni turističnega društva, in to največ tujim gostom. Za uspel prospekt je društvo prejelo več če- Nagrade za novatorje V jeseniški Železarni se veliko plavžarjev, martinar-jev, jeklarjev, valjavcev in drugih ukvarja s tehničnimi Izboljšavami. Tudi vzdrževalci in energetiki so med najbolj prizadevnimi. Po vojni so jeseniški železarji predlagali nad 1800 novotarij in izboljšav. Na zadnji seji komisije DS Železarne so Člani obravnavali devet tehničnih izboljšav, ki so bile predložene komisiji v zadnjem času. Avtorje tehničnih izboljšav so nagradili s skupno 420.000 S dinarjev. Najvišjo nagrado »ta prejela vzdrževalca Karel Korbar in Božo Ažman za uspešno popravilo visokotlačne Htostrojske črpalke. Po 60.000 S din so prejeli Franc Cerkovnik, Jernej In-tihar in Tone Kunčič. Nagrajeni so bili tudi: Jože Zupan in Ivan Bucek iz strojnih delavnic, Alojz šušteršič, vzdrževalca Jože Kastelic in Valentin Repinc, strugar Vladimir Likovič, obratni elektrl-kar Zdravko Noč ter pleskarja Alojz Krivec in Jože Markelj. stitk tako turističnih uradov kot posameznikov, 12. oktobra pa je na zboru turističnih in gostinskih delavcev Slovenije v Rogaški Slatini prejelo posebno priznanje. Druga najuspelejša akcija v tem času je bila razstava fotografij v črno-beli tehniki pod naslovom Kamni spotike. V knjigo predlogov je bilo vpisanih mnogo koristnih predlogov in napotkov. Predvsem pa je razveseljivo, da je že mnogo fotografiranih »kamnov spotike« odpravljenih, nekaj problemov pa bo na žalost še ostalo, npr. naselje barak na Planini. Na seji so sklenili, da je treba takšno akcijo pripraviti tudi naslednje leto. Domenili so se, da bo društvo kakšna dva meseca pred razstavo naslovilo na Kranjčane poziv Kaj vam v Kranju ne ugaja? Tako bi razstava še bolje uspela, ker bodo na ta način dali pobudo prebivalci Kranja sami. Nadalje so obravnavali prireditve, ki jih je TD organiziralo v pretekli sezoni. Sem sodijo promenadni koncerti kranjske godbe na pihala, zabavna prireditev Poletna noč pred restavracijo Park, pikniki v Nemiljah za tuje turiste, katere je društvo izvedlo skupno s potovalno agencijo Yugotours, ekskurzija več ko sto pionirjev, članov pionirskega odreda TD, v Rogaško Slatino in štatenberg in tradicionalna tekma debeli : suhi. Razen tega je društvo opravljalo redno društveno delo. Tu gre poleg informacijske službe in plaketiranja predvsem za prodajo turističnih spominkov, katerih so v prvih devetih mesecih prodali za 10 milijonov starih dinarjev. Društvo je sodelovalo tudi ma letošnjem gorenjskem sejmu s prodajo turističnih spominkov. D. Stajnko Dobro gospodarjv nje v podjetju Tehtnica v Železnikih Tehtnica v Železnikih je majhno podjetje, saj ima zaposlenih le 85 ljudi, kljub temu pa si je našlo svoj življenjski prostor. Oprijelo se je izdelave laboratorijske opreme, predvsem preciznih laboratorijskih tehtnic. Teh izdelkov ne izdeluje nobeno drugo podjetje v Jugoslaviji, ker je ^bseg posla sorazmerno majhen in primeren za manjše podjetje. Razen tega pa je to maloserijska proizvodnja, ki zahteva zelo veliko individualnega dela. Prav to je verjetno razlog, da podjetje danes v Jugoslaviji nima konkurence in ker izdeluje kvalitetne tehtnice, kupci ne uvažajo, saj so z domačo kvaliteto zadovoljni. Dokaz, 'da Tehtnica v Železnikih izdeluje solidne artikle je tudi to, da izvoz iz leta v leto raste. Tako so lani izvozili za 15.000 dolarjev, letos pa predvidevajo izvoz v višini 20.000 dolarjev, kar je za tako podjetje lep uspeh. Doslej so pretežno izvažali v države Srednjega vzhoda, Venezuelo, Pakistan ter na Češko in v Nemško demokratično republiko. Podjetje pa po svojih možnostih stalno skrbi tudi za razvoj novih artiklov. Tako so pred kratkim začeli izdelovati 10-kilogramske precizne tehtnice za laboratorije, prihodnje leto pa nameravajo uvesti proizvodnjo avto- Prihodnje leto bankovci za 100 N din Zvedeli smo, da tehnični proces že sprejetega osnutka za novi bankovec za 100 N din poteka po načrtu. Novi bankovec bodo dali v promet za novo leto. matske analitske 100-gramske tehtnice za industrijske laboratorije. Računajo, da se bo ta tehtnica po kvaliteti približala podobnim izdelkom evropsko znanih firm Mettler in Kiesler. Stala bo okoli 700 do 800 tisoč starih dinarjev, medtem ko uvožena Mettler-jeva tovrstna tehtnica velja 1,500.000. V Tehtnici doslej nimajo težav s prodajo svojih izdelkov, imajo pa precej visoka terjatve do kupcev. Kljub temu upajo, da bodo poslovna leto uspešno zaključili. Ker pa bodo letos odplačali tudi zadnje anuitete, bodo prihodnje leto še laže gospodarili. S. Zupan Škofjeloška podjetja v septembru Proizvodnja in izvoz večja kot lani Obseg industrijske proizvodnje v septembru je v škofjeloški občini za sedanje razmere v gospodarstvu zadovoljiv, saj je za 7,9% večji kot v istem lanskem mesecu, čeprav ugodno poprečje, pa skriva tudi nekaj slabih rezultatov. Tako je na primer Iskra Železniki dosegla le 66 % lanske proizvodnje v septembru. Precejšnje povečanje proizvodnje je doseglo podjetje Marmor, zelo dobro, pa sta se izkazali tudi podjetji LIP Češnjica in Jelovica. Povečanemu obsegu proizvodnje pa ni sledila plačana realizacija. Zato so se zaloge v industriji tudi ta mesec povečale, s tem pa seveda tudi težave pri likvidnosti. Razveseljivi pa so rezultati v izvozu, saj je industrija izvozila za 266.851 dolarjev, medtem ko je lanskega septembra izvoz dosegel le 228.866 dolarjev. Kljub že znanim težavam je Iskra Železniki še vedno najmočnejši izvoznik v občini in je samo v septembru izvoz te tovarne dosegel eno tretjino skupnega izvoza. Sicer pa je v primerjavi z lanskim septembrom najbolj povečalo izvoz podjetje Sešir. Kljub temu pa je letošnji izvoz tega podjetja do vštetega 30. septembra manjši od vrednosti izvoza v enakem lanskem razdobju. Zanimivi so tudi podatki, koliko dolarjev so dosegla posamezna podjetja na enega zaposlenega v septembru. Tudi tu je prva Iskra Železniki s 1077 dolarji, sledijo ji Šešir s 598 dolarji, LIP češnjica 583, medtem ko je LTH dosegel le 275 in Elra 203 dolarje na zaposlenega. Tako visoka vrednost izvoza na zaposlenega v tovarni Iskra Železniki pa seveda vpliva negativno na rentabilnost proizvodnje v tem podjetju, ker so dosežene cene v izvozu precej nižje kot na domačem tržišču, pa tudi stroški transporta in embalaže so večji. S. Zupan Iščemo raznašalki za terena Kranj center in Primskovo. Zaslužek dober. Ponudbe sprejema ČP Delo, podružnica, Kranj GLAS * 4. STRAN GOSPODARSTVO - NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 21. oktobra 1967 Samopostrežna trgovina na Koroški Beli Trgovsko podjetje Zarja z Jesenic bo v ponedeljek odprlo na Koroški Beli novo samopostrežno trgovino z bifejem. To bo druga takšna trgovina tega podjetja in hkrati najbolj sodobna v novem naselju na Koroški Beli. V njej bodo prodajali živila, sveže meso, gospodinjske potrebščine, kratko tekstilno blago itd. Razen tega pa so nad trgovino tudi štiri stanovanja. Tako je podjetje rešilo tudi stanovanjski problem za nekatere svoje delavce. Samo za trgovski oziroma poslovni del je podjetje porabilo okrog 45 milijonov starih dinarjev. Stavbo pa je zgradilo Splošno gradbeno podjetje Nova gorica. A. 2. Splošno gradbeno podjetje Sava na Jesenicah Drugo največje podjetje v občini Njihov letošnji program znaša 2,2 milijardi S din — Podjetje bo zgradilo na Jesenicah okrog 200 stanovanj — Trenutno gradijo enega izmed največjih objektov Težave s prodajo Tovarna Iskra v Železnikih mora dobiti vsaj tri večje kupce Pred dnevi smo obiskali podjetje Iskra v Železnikih, ki je lani, kot je že znano, zaradi pomanjkanja naročil prišlo v težave. Zanimalo nas je, kakšno je trenutno stanje v podjetju in kakšna so upanja. V pogovoru s prisilnim upraviteljem ing. Žumrom smo izvedeli, da so težave nastopile predvsem zaradi preslabe obdelave tržišča, saj je podjetje v glavnem delalo po naročilu enega večjega inozemskega kupca in pri tem zanemarilo domače tržišče. No in ko ameriški kupec ni več poslal naročil v takem obsegu, se je podjetje naenkrat znašlo v težavah. Zato ing. Žumer meni, da je ena osnovnih nalog v bodoče boljša obdelava domačega in inozemskega tržišča. Specializirana tovarna elektromotorjev Iskra v Železnikih si mora namreč pridobiti nekaj velikih kupcev, če si želi zagotoviti vsako leto dovolj velik obseg proizvodnje. Ker domače tržišče zaenkrat še nima velikih potreb po malih elektromotorjih, je tovarna prisiljena večino svoje proizvodnje izvažati, pri tem pa seveda naleti na sorazmerno nizke cene in visoke zaščitne carine. Vse to pa negativno vpliva na rentabilnost poslovanja. Pri izvozu so običajno vpleteni še posredniki — izvozniki, ki morajo dobiti določeno provizijo in tako še zmanjšujejo dohodek tovarne. V podjetju se zavedajo, da v sedanjem položaju verjetno ne bodo mogli doseči višjih cen in da bodo, kolikor bodo hoteli izboljšati svoj položaj, morali povečati produktivnost in zmanjšati izmet ter stroške poslovanja. Podjetje ima glede tega dve možnosti: da poveča obseg poslovanja od sedanjih 2,2 milijardi starih dinarjev na 3 do 3,5 milijardi in da pri tem plasira najmanj 40 % proizvodnje na domačem tržišču, ali pa da zmanjša število zaposlenih in posluje v dosedanjem obsegu. Le na ta način bi se proizvodni stroški toliko znižali, da bi tovarna tudi pri tako velikem deležu izvoza v celotni proizvodnji poslovala rentabilno. Seveda pa imajo v podjetju tudi kopico drugih, sicer manj važnih problemov. Tako imajo težave pri nabavi reproma-teriala, ki ga morajo precej kupiti v inozemstvu, čeprav inozemski kupci ponujajo kredite za nabavo tega materiala, jih podjetje ne more izkoristiti, ker tega naši bančni predpisi ne dovoljujejo. Tudi struktura zaposlenih ne ustreza povsem, ker se v preteklosti temu vprašanju ni posvečalo dovolj pozornosti. Izostanki z dela so preštevilni, saj so samo v avgustu izgubili 512 delovnih dni zaradi bolezni. Potrebna bi bila tudi feboljšava tehnologije dela, tako da bi se proizvodnja laže prilagodila tržnim potrebem. čeprav trenutno stanje v podjetju ni rožnato, se vendarle fe kažejo znaki izboljšanja Lani, predvsem pa letos, je podjetje navezalo stike z italijanskim podjetjem Girmi, znanim proizvajalcem gospodinjskih aparatov in zanje izvozilo doslej 80.000 motorčkov za kavine mlinčke. Obseg poslovanja 3 tem podjetjem pa bi radi še povečali, zato sedaj razvijajo motorčke za mikser in fen. Za starega kupca iz ZDA bodo letos dobavili 500 do 600 tisoč raznih elektromotorjev. Pred dnevi pa je podjetje obiskal tudi predsednik švedske firme Sundstrand, za katerega naj bi Iskra Železniki dobavljala elektromotorje za Črpalke. Ker so Iskrini elektromotorji zdržali najstrožjo preizkušnjo v švedski tovarni, kjer so ugotovili, da povsem ustrezajo njihovim normam, je že dal prvo naroČilo za dobavo 30.000 malih motorjev. Ker je švedska tovarna Sundstrand eden izmed najmočnejših proizvajalcev črpalk v Evropi, v Iskri upajo na nova naročila. V težavah, v kakršnih je zdaj tovarna Iskra v Železnikih, se bo verjetno v prihodnje znašlo še več podjetij, ki bodo primorana izvažati večji del svoje proizvodnje. Prav zato kolektivu, ki bo moral med prvimi premagati to pot, lahko zaželimo kar največ uspehov. S. Zupan V jeseniški občini je danes drugo največje podjetje (takoj za železarno) Splošno gradbeno podjetja Sava. Pri tem podjetju je danes zaposlenih okrog šeststo delavcev, njihov letošnji finančni načrt pa znaša skoraj dve milijardi dvesto milijonov starih dinarjev. Zadnji podatki kažejo, da bodo ta program tudi dosegli, saj so do konca septembra presegli program za devet mesecev za približno sedem odstotkov. Podjetje danes gradi razne objekte na Gorenjskem in tudi v Ljubljani. Zanimiva pa je morda tudi izjava direktorja podjetja, da ob sedanjih perečih problemih v zaposlovanju na Gorenjskem, v bližnji mrtvi (gradbeni) sezoni v podjetju ne bodo odpustili nobenega delavca. Danes podjetje gradi v središču mesta enega izmed največjih objektov — 13 nadstropno trgovsko - stanovanjsko stolpnico, v kateri bodo že prihodnje leto imeli svoje prostore Murka Lesce, Zelez-nina Radovljica, špecerija Bled in Kmetijska zadruga škofja Loka. Leta 1969 pa bodo zgradili še 50 stanovanj. Podjetje pa je začelo letos graditi med Jesenicami in Javornikom — nad progo Jesenice — Ljubljana — tudi stanovanjsko naselje. Tu bodo v prihodnje zgradili 128 stanovanj za trg in trgovski lokal. Trenutno gradijo dva 24-stamovanjska bloka, prihodnje leto pa bodo začeli graditi trgovski lokal. Tako bo postopoma tudi ta vzhodni del Jesenic s stanovanjsko sosesko dobil zaključeno celoto. Razen tega pa bo podjetje gradilo na Zgornjem plavžu tudi nekaj stanovanj za svoje delavce. V prihodnjih nekaj letih bodo torej zgradili na Jesenicah okrog 200 stanovanj; in sicer, pravijo, dobro tretjino vseh že prihodnje leto. Podjetje pa opravlja razna gradbena dela tudi drugod. Tako so na prelazu Podkoren minuli teden zgradili novo Kompasovo restavracijo, v Kranjski gori pa pravkar zaključujejo stanovanjski blok in pripravljajo gradnjo 14 stanovanj. V Zgornji savski dolini pa delajo tudi vodovod, ki bo speljan od Peričnika do Jesenic. Trenutno zaključujejo prvi del vodovoda Predvidevajo, da bodo vodovod že letos potegnili na Mlake, od tod pa bo voda prek sedanjega vodovodnega omrežja napajala tudi Jesenice. V Zgornjesav-ski dolini pa se podjetje pri- pravlja tudi na gradnjo menjalnice in restavracije v Ratečah, vendar zaenkrat še ni odobrene lokacije. Na Bledu podjetje Sava gradi garni hotel, opravlja investicijska in vzdrževalna dela za Verigo in zaključuje trgovski lokal za Modna oblačila in trgovski lokal za Špeccrijo Bled v Bohinju. Razen tega pa za podjetje Litostroj gradijo v Ljubljani 50 stanovanj. To pa so le večja dela, ki jih trenutno izvršujejo ali pa jih še bodo. V aprilu in maju ( v rekordnem času) so v Bohinju zgradili restavracijo Stane Žagar. Ko smo se pred kratkim pogovarjali z direktorjem podjetja nam je povedal, da si povsod in vedno prizadevajo, da so kot ponudniki in izvajalci del konkurenčni. Menil pa je tudi, da je trenutno začeta stanovanjska gradnja na Jesenicah preobširna. Treba bi bilo namreč izdelati program gradenj, ki bi moral biti usklajen s potrebami, lokacijskimi programi in denarnimi zmogljivostmi v občini. Tako bi lahko tudi načrtno končali začete gradnje in rešili trenutno neurejenost na tem področju. Tega pa zaenkrat ni. Največ težav je trenutno zaradi neurejenega financiranja oziroma kreditiranja stanovanjske gradnje za trg. Razen tega pa tudi delovne organizacije ne rešujejo načrtno stanovanjskih problemov, kar so delno krivi tudi precej nesprejemljivi bančni pogoji za kreditiranje. Zato delavne organizacije velikokrat še tisti denar, ki ga je navadno že tako malo, delijo na najrazličnejše načine (posojila za individualno gradnjo itd.), namesto da bi ga vlagale v banko. Kaže pa, da bo vsa stvar kmalu bolje urejena. Občinska skupščina namreč že pripravlja poseben program o potrebah in gradnji stanovanj v prihodnje. Ta program pa bo hkrati usklajen tudi z denarnimi zmogljivostmi v občini. Nazadnje pa nam je direktor še povedal, da se na Go- renjskem že kažejo znaki, da v prihodnje ne bo več večjih gradenj; razen stanovanjskih seveda, ko bo bolje urejeno financiranje tovrstne jradnje. Zato v Splošnem gradbenem, podjetju Sava na Jesenicah že iščejo možnosti za razne gradnje tudi drugod. A. žalar Praznovanje Oktobra v kranjski občini Minuli torek se je v Kranju sestal občinski odbor za proslavo 50-Ietnice oktobrske revolucije v kranjski občini. Na seji so se člani odbora dogovorili kakšen naj bi bil okvirni program praznovanja v občini. Sklenili so, da bodo v večjih centrih na terenu proslave ali druge prireditve, o katerih se bodo še dogovorili s predstavniki krajevnih organizacij socialistične zveze in drugimi na terenu. V delovnih organizacijah pa so predvidene slavnostne seje delavskih svetov. Proslave oziroma praznovanja bodo na terenu do 14. novembra, v delovnih organizacijah p* od 6. do 8. novembra. Osrednja prireditev v Kranju pa bo 4. novembra, za katero pa program še ni dokončno izdelan. Razen tega je predvideno, da bo v Kranju tudi predavanje za širši občinski aktiv na temo 50. obletnice. Prav tako pa bodo vsa trgovska podjetja v mestu okrasila lokale, mesto pa bo takrat okrašeno z zastavami. Posebne programe praznovanj pa so pripravile tudi nekatere druge organizacije in društva. Tako bo Gorenjski muzej priredil dve razstavi. Prva od 31. oktobra do 13. novembra bo imela naslov Umetnost med NOB, druga, ki bo od 31. oktobra do 20. novembra pa oktobrska socialistična revolucija. Ob otvoritvi te razstave bo tudi sprejem za vse še žive udeležence oktobrske revolucije na Gorenjskem. Posebne programe pa pripravljajo tudi Prešernovo gledališče, Zavod za prosvetno-pedagoško službo, Občinski svet zveze kulturno-prosvetnih organizacij, Gar* nizija JLA, Osrednja knjižnica, Občinska zveza za telesno kulturo, Zveza prijateljev mladine. Kinematografsko podjetje in drugL Na seji so člani odbora tudi poudarili, da bodo ponekod praznovanja trajala še ves november in še dlje, ker so oktobrski dogodki pred 50 leti povezani tudi * zgodovino in razvojem jugoslo vanskih narodov. A-i- Tri Leninova srečanja (Nadaljevanje) Zgodovina se včasih nenavadno pošali: priznanega pisatelja je poslala v Rusijo, kjer je srečal Lenina in poslušal o elektrifikaciji in ku-munistični obnovi države, ki je v ruševinah; potem mu je dala v roke pero, da je pisatelj »znanstvene fantastike« imenoval superfantastično ne-' kaj, kar je postalo stvarnost že v nekaj kratkih desetletjih. POZDRAV TOVARIŠA VVELLSA Zvečer še istega dne, ko je videl Lenina, je odšel H. Đ. VVells v Petrograd. Preden je zapustil državo, je bil še na seji mestnega sveta v palači Tavrišeski. Dvorana je bila prepolna, kakšnih tri tisoč ljudi je napolnilo ves prostor, tudi prehode. Predsednik je odstopil mesto za govornim odrom »slavnemu angleškemu pisatelju — tovarišu Wellsu«. Da, TOVARIŠU Wellsu. Ohranjen je tekst njegovega ganljivega govora, ki je izšel drugi dan v petrograj-skih časopisih. Na nekem mestu je dejal: »Pred vami je ustvarjalna naloga brez primere v namenu in junaštvu — naloga, ki nima primere v zgodovini človeštva. Ogromne so možnosti Rusije, ki so že dolgo vidne v ruski literaturi — mislim na junaštvo misli in brezmejno moč.« Tako je govori IH. Đ. VVells en dan po srečanju z Leninom. VZTRAJNA KIPARKA Cas je, da predstavimo tudi tretjega tujca, ki nas spominja na Lenina. V ruski izdaji H. Đ. Wellso-ve knjige Rusija v senci beremo, da je v času svojega bivanja v Moskvi »živel v isti hiši kot angleški kipar, ki se je vrnil v prestolnico« in da je po srečanju z Leninom kosil z gospodom Won-derlipom in mladim kiparjem iz Londona. Ta kipar je bila Clear Sharidan. Ni bila le lepa, marveč tudi hrabra. Kdor je prišel konec 1920. leta v Sovjetsko Rusijo — državo iz katere so se nekateri Angleži vrnili s pripovedovanjem, da so videli v javnih menzah (s svojimi očmi) juho, v kateri so plavali odsekani človeški prsti — je moral biti hraber. Zakaj je prišla v Rusijo? Sedaj, ko je minilo skoraj pol stoletja in prebiram dnevnik, ki ga je pisala Clear Sharidan, ko je potovala po Rusiji, najdem odgovor na to vprašanje — ne v njenem pojasnilu — že v skulpturi, ki jo je tedaj naredila in imenovala Zmaga 1918. Bila je težka in vroča zmaga. Goli ženski kip z napol zaprtimi cčmi in obrazom, ki izraža tragično bolečino. Meč ji ohlapno visi v brezživljenj-ski desni roki. S povešenimi rameni in s sklonjeno glavo je vsaka linija tega mračnega telesa izražala končno točko človeškega trpljenja in potrpljenja. SHARIDAN: »MALO VEM O KOMUNIZMU« »O komunizmu in tem, kar je oživelo to idejo, vem zelo malo, a še manj razumem,« je napisala Clear. Zakaj naj bi ta angleška aristokratinja in bližnja sorodnica VVinstona Churchila vedela kar koli o komunizmu? Vendar — njen mož Wilfread je padel v vojni in imela je sina Dicka ter je s strahom razrnisijala o njegovi usodi. Sovjetska Rusija ji je nudila odgovor na vprašanje, ki ji je pretresalo misli: kako doseči mir in narediti konec vojnam? »Bila sem prepričana,« je pisala Clear »kot sem tudi danes, da se nova Rusija ne bo spuščala v nikakršno agresijo. Rdeča armada obstaja samo za obrambo. Novi Rusiji je znano iz izkušenj, da je armada nujna zaradi obrambe in sleherni vojak Rdeče armade ve, da ga ne bodo nikoli poslali v kakšno agresijo iz njegove države.« »Odkar se je rodil Dick, je moje srce polno strahu in groze pred vojno. Kaj, če nekega dne vzamejo mojega sina in iz njega narede topovsko hrano ali sirahopetneža? Kaj, če ga doleti kaj hujšega od smrti — slepota, zastrup-ljenje z vojnimi plini, kaj če poslane invalid? ... Kadar koli slišim korakanje vojakov, mislim na Dicka in na VVilfreada, ki je tako žalostno končal in je dal življenje v prepričanju, da je to zadnja vojna, vojna, ki pomeni konec vseh vojn.« Po prihodu v Moskvo je bil glavni Clearin cilj, da naredi Leninov portret. NIHČE NIMA TAKŠNEGA POGLEDA Nekaj dni po prihodu jo je obvestil poveljnik Kremlja, da lahko začne drugi dan delati v Leninovem kabinetu. Ko je vstopila v sobo, je sedel Lenin za mizo, prekriti s knjigami in papirjem. Pogledal je Clear, se nasmehnil, vstal in ji šel naproti. Opravičila se je, ker ga vznemirja. Zasmejal se je in ji rekel, da lahko dela v njegovem kabinetu kolikor časa hoče, vendar pod enim pogojem: da tudi on lahko nadaljuje delo za svojo mizo. Clear je preživela dva dneva v Leninovem kabinetu. Njeno delo je zahtevalo velik napor. »Nikoli nisem videla toliko izrazov na nekem obrazu.« je napisala kasneje. »Lenin se je smejal, mršil, bil zamišljen in žalosten, poln žalosti In razposajenosti — vse drugo za drugim. Opazovala sem izraze, ki so se menjavali, a potem sem se v trenutku odločila. Da, mo- ram ga prikazati kot človeka, ki je tako skrbno zazrt, kot da prodira v osebo, s katero se pogovarja... To bo veličastno. Nihče drug nima takšnega pogleda. To in le to je njegov pogled.« V kabinetu je bilo tiho. Lenin se je popolnoma posvetil svojemu delu. Ce je vstopila tajnica s pismom, je Lenin podpisal, ne da bi jo pogledal, LENIN JE POOSEBLJENJE MISLECA Od časa do časa je zazvonil telefon. Ko je govoril po telefonu, se mu je obraz razveselil. Po končanem pogovoru, se je spet lotil dela. Clear in Lenin sta le redko spregovorila. Kip je bil narejen toliko kot je bilo to mogoče v teh razmerah. Lenin je prisrčno stisnil Clear roko in je dejal, da je dobro opravila delo. Ko se je vrnila v Anglijo, je naredila Clear izreden Leninov kip. Ko opazujem fotografije kipa, čutim, da je Clear portretirala Lenina tedaj, ko je bil san. Vidi se, kot da je neznatno dvigal glavo, oči ima malo priprte, kot da je to prav v trenutku, pri katerem dviga pero, da bo napisal kako misel. Njegov »Obraz je izražal več miselnosti kot moči,« je napisala Clear pozneje. »Zame je Lenin poosebljcnje misleca.« To so vtisi, ki jih je naredil Lenin na tri tuje popotnike v zgodnji jeseni 1920. leta, je zaključila svoje spomine Jelizaveta Drabkina. Priredil P. Čolnar Hranilnica in posojilnica Eisenkapel Železna kapla — Menjalnica. Govorimo slovensko. Ob 50-letnici oktobrske revolucije Spomenik - preprost kot resnica ZAVAROVALNICA KRANJ bo v sredo, 25. oktobra 1967 ob 14. uri v pisarni št. 5, pritličje — Kidričeva 40 — na JAVNI LICITACIJI prodala najboljšima ponudnikoma 2 nekarambolirana mopeda To-mos kolibri, oba v voznem stanju. Začetna cena znaša pri enem mopedu 1000 N din, pri drugem pa 750 N din. Poprejšen ogled bo možen v sredo na dan prodaje od 6.30 do 14. ure pri Zavarovalnici Kranj. Nemški vojak Albert Neim-gen je pisal svojim vojakom s fronte pred Moskvo: »Videl sem polk naših grenadirjev, ki bodo šli prvi čez Rdeči trg, mimo groba njihovega Lenina... To je konec. Veš, da jaz nisem mladenič in ne-vednež, ki se pretirano navdušuje. To je konec, Moskva je naša ... Mudi se mi. Zgodaj zjutraj bom pisal iz Moskve in opisal ti bom, kako izgleda ta čudovita azijska prestolnica ...« Albert Neimgen in mnogi njegovi tovariši so res šli čez Rdeči trg in po mnogih moskovskih ulicah, vendar z rokami nad glavo. Tako se je zgodilo, da je bil Neimgen le veliki zanesenjak, zakaj do Leninovega sarkofaga ni prišla nemška noga. Nepretrgana reka ljudi, ki je bila prekinjena v letih vojne, je spet začela teči mimo Vladimirja Iljiča Lenina. Naj je dež aH sneg, naj je temperatura nizko pod ničlo, vrsta se nikoli ne pretrga. Ljudje ure in ure čakajo v vrsti, ki se vije čez prostrani Rdeči trg, z otroki v naročju, s kovčki v rokah, s palicami v rokah . .. V teh dneh, pred proslavo oktobrske revolucije, vrsti ni videti konca. Vije se čez ves Rdeči trg in se izgubi nekje daleč v ulicah. Mnogi verjetno sploh ne bodo uspeli videti obraz velikega voditelja, ker te dni vse poti vodijo v Moskvo, iz nje pa v Mavzo-le j. DVA MILIJONA IN POL OBISKOVALCEV LETNO Leninov mavzolej obišče prek dva milijona in pol obiskovalcev letno. Ta številka bi bila gotovo še precej večja, če bi bil mavzolej odprt ves dan. Kolone ljudi, ki gredo skozi Leninov mavzolej, so pravzaprav nadaljevanje tistega nepretrganega sprevoda, ki je dneve in dneve šel mimo Leninovega odra pozimi leta 1924. Ponoči 24. januarja leta 1924, tri dni po Leninovi smrti, je dobil arhitekt A. V. ščusev nujno nalogo, da do trenutka Leninovega pogreba projektira in zgradi na Rdečem trgu, pod zidovi Kremlja, začasni mavzolej z grobnico za telo Vladimirja Iljiča. Mavzolej je bilo treba postaviti tako, da gre skozenj lahko množica ljudi, tistih, ki niso uspeli priti na pogreb, želeli pa so se posloviti od_ Lenina. Te noči je ščusev dolgo tekal po Rdečem trgu . . . Zgodaj zjutraj je bila idejna skica mavzoleja narejena. Ker je bil mavzolej narejen le začasno, so ga naredili iz lesa, iz materiala, katerega je najlažje obdelovati. 27. januarja ob 16. uri je bila grobnica gotova in sprejela je sarkofag z Leninovim truplom. Skozi steklene odprtine na kovinskem pokrovu se je do pasu videlo telo Vladimira Iljiča Lenina. Vrste in vrste ljudi so se stekale na Rdeči trg in v mavzolej, Spomladi istega leta so začasni mavzolej zamenjali z novim, prav tako lesenim. Leta 1929 so sklenili, da leseni mavzolej nadomestijo s kamnitim. Istočasno so rekonstruirali tudi ves Rdeči trg. Na obeh straneh mavzoleja so zgradili tribune za 10.000 ljudi, uredili so grobove herojev revolucije, popolnoma restavrirali kremelj-ski zid od Spaske do Arse-nalske kule, odstranili so Iverska vrata, spomenik Mi-njinu in Požarskemu pa so prenesli s središča trga k cerkvi Vasilija Blaženega. Trg so tlakovali z granitnimi kockami. Tako je Rdeči trg z Leninovim mavzolejem na najvišji točki dobil svečan značaj. »PREPROST KOT RESNICA« Sam mavzolej je zelo preprost. Nekateri so mislili, da je spomin velikega voditelja treba ovekovečiti z veličastne] šim in razkošnejšim objektom. Toda ta je le bližnji značaju Lenina. Za Lenina je nekoč neki delavec rekel, da je »preprost kot resnica«. Prav tak je tudi njegov mavzolej: najbolj preprosto, obenem pa tudi eno izmed najlepših del svetovnega gradbeništva. Poleti leta 1941, ko so se nad Moskvo začele razlegati sirene zračnih alarmov, so Leninovo telo za nedoločen čas prenesli na Ural. To je bilo težko delo, pa se je vendarle srečno končalo. Aprila leta 1945 so telo Vladimirja Iljiča vrnili v Moskvo, v njegov mavzolej, in od 16. septembra tega leta je bil mavzolej ponovno odprt. Že 43 let hodijo ljudje mimo sarkofaga Vladimirja Iljiča Lenina in Moskve si ni mogoče zamisliti brez mavzoleja. Na Rdečem trgu sta dve znameniti svetišči: itsto z Leninovim truplom in prelepa cerkev Vasilija Blaženega. Ta drugi je samo zgodovinski spomenik, pred mavzolejem pa so vedno vrste brez konca ... Po Tanjugu: A. T. Elektrodelavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 B Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnica poceni In hitro Iz dela Zavoda za spomeniško varstvo Kranj Freske v Bodeščah in v Brodu v Bohinju Za kranjski Zavod za spomeniško varstvo lahko zapišemo, da je zelo delaven pri reševanju, ohranjevanju in zaščiti naših kulturnozgodovinskih spomenikov. O njegovi dejavnosti smo letos že precej pisali, npr. o restavriranju fresk na Pavšlarjevi hiši v Kranju, o nadaljevanju restavracije ruševin gradu Kamna v dolini Drage pri Begunjah, o freski sv. Krištofa v Radovljici, o odkrivanju fresk v Mošnjah itd. Med deli, ki so jih končali letošnje poletje, pa moramo omeniti še Bodešče pri Bledu In Brod v Bohinju, kjer so imeli sodelavci Zavoda že več let precej opraviti s kvalitetnimi freskami. Podružnična cerkev v Bodeščah pri Bledu sodi med najpomembnejše spomenike gotske arhitekture in slikarije v Sloveniji. S freskami iz zgodnjega 15. stoletja je Dvajset Jet godbe v Žireh V nedeljo zvečer je bila v kino dvorani v Žireh svečanost ob 20-letnici godbe na pihala Alplna Žiri. Nastopili so godbeniki pod vodstvom Draga KanduČa, pevci Alpine pod vodstvom Antona Jopsta in mladi recitator j i. Ob svečanosti je bila tudi podelitev diplom ln skromnih nagrad najzaslužnejšim članom orkestra in vsem dosedanjim dirigentom. Posebna priznanja sta dobila Kajetan Novak ln Anton Žakelj, ki sodelujeta v pihalnem orkestru že vseh dvajset let. Na prireditvi,, ki si jo je ogledalo okrog 500 gledalcev, so sodelovali tudi predstavniki pihalnih orkestrov iz Kranja, škofje Loke, Logatca, Postojne in Idrije, ki so slavljencem podarili skromna priznanja. -dh prekrit ves prezbiterij, iz začetka 16. stoletja pa južna notranja stena ladje. Poslikana pa je tudi zahodna in severna stena zunanjščine. Spomeniška ureditev cerkve v Bodeščah traja s prekinitvami že od leta 1959, ko je bilo obnovljeno ostrešje in del prezbiterija prekrit s skodlami, razen tega pa so takrat sondirali omet v cerkveni ladji, kjer so bile ugotovljene poznogotske slikarije. Ker je bil del ostrešja le za silo prekrit z deskami, so se freske v zadnjih letih poškodovale: začel je odpadati fresko omet zlasti v spodnjem pasu zahodne stene. Leta 1965 so s skodlami obnovili strešno kritino ladje in vzhodne lope; s tem so izvedli osnovno zavarovanje pomembnega spomenika. Lani so z restavratorskimi deli nadaljevali. Odkrili so freske s pasijonskimi prizori iz leta približno 1520 na južni notranji strani ladje in na polovici vzhodne stene. Pregledali so tudi celotno ladjo, zato ni več pričakovati nadaljnjih najdb. Očistili so tudi freske na fasadi pred vhodno lopo ter na severni zunanji steni prezbite- Filmi, ki jih gledamo Dvoje različnih smeri bomo srečali v prihodnjem tednu na platnih naših kinematografov. Prvo predstavlja Elia Kazan. Drugo Andrzej Wa j da. Elia Kazan je gledališki in filmski režiser. V filmskem svetu je znan kot avtor, ki predstavlja nekoliko samosvojo filmsko smer v Ameriki. Znan pa je tudi zato, ker že dolga leta vodi igralsko šolo z imenom Actors Studio, ki deluje v New Yorku. Pri nas smo videli že nekaj njegovih filmov. Med njimi naj omenimo predvsem filme, ki so bili še nedavno na sporedu. To so filmi: Razkošje v travi, Na dokih Ne\v Yorka, Amerika Amerika. V šoli, ki jo vodi, pa so se šolali igralci, katerih imena so danes znana po celem svetm. V Actor's Studiu so se udeleževali vaj igralci, ki so že delali pri filmu in so se tod le izpopolnjevali. Tako so to šolo obiskovali Marlon Bran-do, Montgomerv Clift, Sheljr VVinters, Steve Mc Quein, James Dean, Paul Nevvman ter še cela vrsta znanih imen ameriške filmske proizvodnje. Kot zanimivost naj še dodamo, da je to Šolo kot izredna slušateljica obiskovala tudi Marlyn Monroe, ki ji je po dolgem času neuspelih poskusov le uspelo, da je opravila na tej šoli sprejemni izpit. Kazan se nam bo to pot predstavil s filmom Divja reka. V glavni vlogi nastopa pokojni Montgomerv Clift. Poleg njega pa Lee Remick. Filmska zgodba je postavljena v obdobje tridesetih let našega stoletja. Film je v barvah in na širokem platnu. Andrzej VVajda je ime, ki je neločljivo povezano z uspehi poljskega filma, ki se je po zadnji vojni ponovno uveljavil okoli leta 1958. Tedaj so Poljaki doživljali podobne uspehe na filmskih festivalih, kot v letošnjem letu jugoslovanski filmski ustvarjalci. Težko bi poljsko filmsko proizvodnjo postavili pod en sam skupen imenovalec. Tu se pojavljajo ustvarjalci, katerih imena že sodijo v filmsko klasiko, kljub temu da še danes snemajo filme. Munk, Polanski, Kawalerowicz, VVajda in še kdo, predstavljajo razvoj poljskega filma. V prihodnjem tednu bo na sporedu film Amdrzeja Wajde, ki ga je posnel po znanem romanu, Prah in pepel. Film je na širokem platnu. — š rija. Letos so freske, ki so jih lani odkrili in ki so bile močno nakljuvane, restavri-rali in uskladili barokizirano notranjščino s freskami in opremo. S tem je v glavnem pri kraju dokončna spomeniška ureditev notranjščine cerkve v Bodeščah. Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene v Brodu v Bohinju je pozino gotska stavba, ki leži v izrazito alpskem okolju. Obenem z naseljem je čudovita urbanistično - arhitektonska celota. Stavba ima še ohranjeni gotski prezbiterij z rebrastim svodom in slavolokom. Cerkev je bila že več kot deset let v kritičnem stanju zaradi skoraj povsem uničene lesene kritine. Zato je v notranjščini odpadal omet obenem s freskami. Že nekaj let, odkar so leta 1960 odkrili freske v prezbiteriju in na zu-nanjščini, si je Zavod za spomeniško varstvo Kranj prizadeval, da bi freske zavaroval, vendar mu je šele v letu 1965 uspelo dobiti denar. Z denarjem sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRŠ in s sodelovanjem va-ščanov Broda so obnovili strešno kritino v prvotni obliki — s skodlami. Lani je Zavod z lastnimi sredstvi odkril skupaj 45 kvadratnih metrov fresk v prezbiteriju in na zunanji steni ladje in prezbiterija. V notranjosti so odkrili kvalitetne renesančne freske z legendo sv. Katarine, na zunanji steni prezbiterija je kompozicija sv. Krištofa, delo Jerneja iz Loke, datirano z letnico 1534, na zunanji_steni ladje pa sta tudi dve freski: mati božja z detetom in sv. Krištof (furlanski slog). Te freske so lani v celoti odkrili in utrdili, letos pa so jih restavrirali in uredili drenaže ob severni steni ladje in prezbiterija. -at Jeseniški srednješolci na Bledu in v Gorjah V soboto, 21. oktobra, bo gostoval na Bledu ter v Gorjah pevski zbor dijakov in učencev jeseniških srednjih šol pod vodstvom dirigenta in skladatelja Janka Pribo-šiča. Na Bledu bo nastopil za mladino in odrasle v festivalni dvorani, v Gorjah pa prav tako, in sicer v prostorih osnovne šole. Omenjeni zbor Je za sezono 1967/1968 pripravil povsem nov program, ki bo hkrati tudi poučen za učence osnovnih šol, ki se učijo glasbe. Posebej zanimiv pa bo tudi za odrasle, saj je zbor jeseniških srednješolcev zelo dober, izvaja pa zahteven In precej klasičen program domačih in tujih pesmi. J.B. Basist Ladko Korošec bo pel v Kranju Letošnjo koncertno 6ezono začenja kranjska koncertna poslovalnica z Donizettijevo komično opero Don Pasqua-le v sredo, 25. oktobra 1967, ob 18. uri v Prešernovem gle_ dalisču. Izvajali bodo člani ljubljanske opere: Ladko Korošec — Don Pasquale, Marcel Ostaševski — Malatesta, Rajko Koritnik — Ernesto, Drago Čuden — notar. Vodstvo koncertne poslovalnice želi, da se njenih prireditev udeleži čimveč šolske mladine in je v ta namen prireditev organiziralo že ob 18. uri. V nadaljnjem programu ima koncertna poslovalnica še naslednje koncerte: v soboto, 18. novembra 1967 — koncert mešanega pevskega zbora Ja- kob Petelin Gallus iz Celovca. V ponedeljek, 11. decembra 1967, glasbeno-baletni večer, katerega bodo izvajali člani ljubljanske opere. V decembru je predviden tudi koncert orkestra Slovenske filharmonije. V prvi polovici januarja 1968 pa koncert pianista Georga Koller-ja iz Zahodne Nemčije. O vseh koncertih bomo še podrobneje poročali. Upamo* da bo pestro izbrani program umetniških skupin nudil polno užitka ljubiteljem glasbene umetnosti. Vstopnice za navedene koncerte bodo v predprodaji na kranjski glasbeni šoli tri dni pred vsakim koncertom. Večer poezije V sredo, 18. oktobra, je literarna sekcija aktiva ZM Zlato polje pripravila ljubiteljem poezije prijeten literarni večer. V klubu aktiva se je zbralo lepo število mladih ljudi, ki so z zanimanjem spremljali dobro pripravljen večer. Skupina šestih recitatorjev je predstavila poslušalcem pesmi prof. Franca Pibernika, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Po branju pesmi je avtor odgovarjal na številna vprašanja o njegovi poeziji in o tokovih slovenskega pesništva, predvsem današnjega. Ta literarni večer spada med vrsto podobnih prireditev, ki jih namerava pripraviti mladinski aktiv na Zlatem polju. Tako bodo prire- dili, kot je povedal M. Mu-rovec, organizator teh kulturnih prireditev, večer sodobne poljske lirike, literarni večer beat in protestanske poezije ter večer slovenske ljudske pesmi. S temi akcijami pa prireditelji ne želijo samo prikazovanja te ali one pesniške zvrsti, temveč skušajo z njimi navdušiti čimveč mladih ljudi za tovrstno besedno umetnost. Upajo tudi, da jim bo na ta način uspelo pridobiti čimveč mladih deklamator-jev. Poleg teh akcij namerava aktiv oživiti delovanje že ustanovljenega pevskega zbora. D. Stanjko Jeseniški jesenski motiv — Foto Perdan Državna založba Slovenije pripravlja izdajo novega Krajevnega leksikona Slovenije v treh zajetnih knjigah KRAJEVNI LEKSIKON bo vseboval opise posameznih slovenskih občin, nato pa v okviru vsake občine še opis posameznih krajev po abecednem redu. OPIS OBČINE bo zajemal naslednje podatke: • nastanek in razvoj, glavne značilnosti reliefa, klime, vodovja, vegatacije; • kratek zgodovinski pregled naselitve; • seznam • naselij in gibanje prebivalstva v zadnjih sto letih; © pregled celotnega gospodarstva po panogah; © prometne zveze, turizem; • krajevne urade; • šole, kulturne ustanove in kulturnozgodovinske spomenike; • zdravstvene ustanove. OPIS VSAKEGA SLOVENSKEGA KRAJA bo vseboval tele podatke: • uradno ime in njegovo rabo, statistične podatke o prebivalstvu, hišah, gospodinjstvih, najbližje urade in ustanove; • lego in tip kraja; • opis kraja in bližnje okolice; • strukturo prebivalstva s posebnim ozirom na industrijo, obrt, promet in turizem, • opis prirodnih In kulturnih zanimivosti; © zgodovino kraja In Se posebej zgodovinske dogodke v času NOB; • pomembne domačine posameznega kraja. UREDNIŠTVO KRAJEVNEGA LEKSIKONA sta prevzela priznana strokovnjaka-DR. ROMAN SAVNIK in PROF. FRANCE PLANINA, kar jamči za strokovno neoporečnost KRAJEVNEGA LEKSIKONA, posebno šc, ker pri svojem delu tesno sodelujeta s številnimi zunanjimi sodelavci. VSE KNJIGE BODO VELIKEGA FORMATA (21X29 cm) IN NATISNJENE NA BOLJŠEM PAPIRJU. IMELE BODO OD 400 DO 550 STRANI Z NADROBNIMI ZEMLJEVIDI VSAKE OBČINE. PRVA KNJIGA JE ŽE V TISKU IN BO V KRATKEM IZŠLA; ZAJEMALA BO TELE OBČINE: AJDOVŠČINA — CERKNICA — IDRIJA — ILIRSKA BISTRICA — IZOLA — JESENICE — KOPER — KRANJ — LOGATEC — NOVA GORICA — PIRAN - POSTOJNA — RADOVLJICA — SEŽANA — ŠKOFJA LOKA — TOLMIN — TRŽIČ - VRHNIKA. Novi Slovenski krajevni leksikon je potemtakem zemljepisno, zgodovinsko, gospodarsko, kullurno-prosvetno in poli-tično-upravno tako celovito in izčrpno obdelan, da bo ZANESLJIV IN NEPOGREŠLJIV INFORMATOR: © občinam, upravnim organom občinskih skupščin, krajevmm uradom, postajam Ljudske milice, vodstvom političnih organizacij; © gospodarskim podjetjem, tovarnam, kmetijskim zadrugam, turističnim agencijam, obrtnim in gostinskim podjetjem; © kulturnim in znanstvenim ustanovam (knjižnice, muzeji, arhivi itd), šolam, institutom, redakcijam dnevnega in periodičnega tiska; © političnim delavcem, republiškim in občinskim odbornikom, članom samoupravnih organov; © znanstvenim in javnim delavcem (zgodovinarjem, geografom, sociologom, publicistom itd.), skratka VSEM. KI KAKORKOLI SODELUJEJO V NAŠEM UPRAVNEM, GOSPODARSKEM, POLITIČNEM IN KULTURNEM ŽIVLJENJU. HKRATI BO TUDI ZANIMIV ZA VSE OBČANE, SAJ BQDO NAŠLI V novem Slovenskem krajevnem leksikonu PRENEKATERO ZANIMIVOST IZ- SVOJEGA DOMAČEGA KRAJA IN BLIŽNJE OKOLICE Za prvo knjigo Slovenskega krajevnega leksikona sprejema založba prednaročila PRVO KNJIGO dobe naročniki za 100 N din. Ta znesek lahko poravnajo tudi v 5 mesečnih obrokih po 20 N din. Ker bo knjiga izšla v omejeni nakladi, ne odlašajte z naročilom. Izpolnite, prosimo, priloženo naročilnico in jo pošljite v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 27. - Naročila sprejemajo tudi vse knjigarne in pooblaščeni zastopniki založbe. Naročilnica Obvezno in nepreklicno naročam PRVO KNJIGO Slovenskega krajevnega leksikona po ceni 100 N din. Ta znesek bom poravnal: — takoj Knjigo mi pošljite na naslov: Kraj in datum: — v mesečnih obrokih po 20 N din. — stalnega bivališča — na kraj zaposlitve. Podpis: M 25 o o % > o .J < o H • F« a u U G Aktuama tema za razpravo: nadaljnji razvoj otroškega varstva Obetajo se lepši časi Obvezni prispevek od osebnega dohodka naj bi v prihodnje za otroško varstvo plačevalo vse aktivno prebivalstvo, torej razen delavcev tudi kmetje, in tisti, ki so zaposleni v raznih svobodnih dejavnostih — Novi republiški zakon o financiranju nekaterih oblik družbenega varstva otrok bo sprejet še letos — Le s skupnimi močmi in napori bo možno spraviti otroško varstvo na zeleno vejo, zakaj samo prispevek od osebnega dohodka ne bo osnovni, ampak dopolnilni vir — Občine in gospodarske organizacije se ne smejo uspavati, da bo zdaj s tem prispevkom vse urejeno — V Sloveniji je zdaj le okrog 4 % otrok v otroškem varstvu (v kranjski občini nekaj čez 4 % v celodnevnem varstvu), v bližnji prihodnosti pa naj bi z večjimi sredstvi poskrbeli še za nadaljnjih 40.000 otrok, kar bi pomenilo okrog 15 % Celotni sistem družbene skrbi za otroka imenujemo varstvo otrok. Obsega razen socialnega in zdravstvenega varstva, izobraževanja vzgoje in dnevnera varstva še posebno varstvo otrok, za katere ne skrbijo roditelji. Varstvo otrok je torej pomemben del v regeneraciji družbe in okrepitvi gospodarstva, ker omogoča zdravo telesno in duševno rast naraščaja in boljše delovne uspehe zaposlenih staršev. Zaradi družbene pomembnosti je otroško varstvo družbena funkcija, ki jo izvaja občina prek svoje skupščine s tem, da usmerja in uskla-ja celoten program otroškega varstva v občini in ga uresničuje v okviru zdravstvene službe, vzgojno-izobraževalnega sistema in socialnega varstva. Pomemben dejavnik pri urejanju vsakodnevnega varstva otrok, zlasti otrok zaposlenih staršev, so krajevne skupnosti in delovne ter družbene organizacije. Tam, kjer so občine sprejele izvajanje te naloge za svojo dolžnost, so bili uspehi očitni. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo pa ugotavlja, da v večini občin ni prišlo do jasnega in konkretnega programa ter usklajenega delovanja vseh družbenih dejavnikov in da je v tem tudi najpomembnejši razlog za dokaj skromne rezultate. Za kranjsko občino smo v začetku septembra v našem listu pisali, da je bilo otroško varstvo doslej zapostavljeno, odslej pa ne bo več. Trenutni uspehi gospodarjenja namreč kažejo, da se bo iz letošnje proračunske rezerve lahko prihodnje leto namenilo okrog 30 milijonov S din za otroško varstvo, razen tega pa je že letos zagotovljenih 5 milijonov S din za gradnjo nove v7.gojno-var-stvene ustanove pri Vodovodnem stolpu (sprejela bo lahko sto otrok). Kaže. da bodo to ustanovo začeli graditi že prihodnje leto. V letu 1968 bodo verjetno nadaljevali tudi z gradnjo vzgojno-varstve-ne ustanove na Kokrici, v prihodnjih letih pa bo urejeno tudi varstvo otrok v Cerkljah in 'Preddvoru. To so bistvene postavke programa razvoja otroškega varstva v občini. Pa ne le v kranjski občini, tudi drugje, kjer je otroško varstvo še bolj potisnjeno ob etran, kot je bilo doslej v Kranju, se obetajo lepši časi. Republiški sekretairat za zdravstvo in socialno varstvo pripravlja namreč osnutek novega zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik družbenega varstva otrok v SR Sloveniji. O tem osnutku, ki ga bo republiška skupščina sprejela še pred koncem leta, se začenja te dni v Sloveniji široka javna razprava. Čimveč ljudi naj bi sodelovalo pri dokenčni formulaciji tako pomembnega predpisa. S tiskovne konference, ki jo je za predstavnike tiska, radia in televizije te dni pripravil republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, povzemamo nekaj najbolj bistvenih novosti in sprememb, ki jih predlaga osnutek novega zakona. Z naglim zaposlovanjem ženskega prebivalstva in s strukturalnimi spremembami v družini (krčenje družine, polna zaposlenost) so se v dosedanjem obdobju pri nas vse ostreje začrtovale potrebe po nekaterih novih oblikah otroškega varstva, kot npr. var-stveno-vzgojne ustanove, celodnevno delo, urejena prehrana itd., ki bi pripomogle k nadaljnji družbeni delitvi dela med družino in družbenimi institucijami, in sicer z namenom, da se zagotovi uspešen razvoj otrok in omogoči porast individualne in dru>bene produktivnosti dela. Teh oblik otroškega varstva tudi v Sloveniji, ki ima najbolj zaostrene demografske in sociološke razmere in najvišji narodni dohodek, nismo razvili. V tem se jasno vidi premajhno družbeno zavedanje, saj ni mogoče trditi, da nam je večji napredek na tem področju preprečevalo zgolj pomanjkanje materialnih možnosti. Splošni zvezni zakon o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva (ki ga je zvezna skupščina sprejela 10. maja letos) sedaj omogoča, da s posebnim prispevkom od osebnega dohodka, ki ga bomo zbirali po načelu vzajemnosti in solidarnosti, sami določamo dinamiko razvoja otroškega varstva in otroškega dodatka. Kakšen delež naj pri zbranih sredstvih zavzame otroško varstvo in kakšnega otroški dodatek? Odgovor na to vprašanje ni prav nič lahek, čeprav iz družbene funkcije naše sedanje družine lahko že marsikaj ugotovimo. Povsem jamo je. da družina je in bo ostala neposredni nosilec skrbi za vz~;\jo in vzgojo otrok. V tej pomembni funkciji je popolnoma ne more nadomestiti nobena družbena ustanova, čeprav se moramo zavedati, da z rastjo otroka njegove potrebe vedno bolj presegajo družinske okvire in se lahko zadovoljujejo le v širši družbeni sk'tonosti. Zato je treba pri odločanju, kako v okviru pooblastil zveznega zakona in materialnih možnosti koncipirati sistem otroškega dodatka, upoštevati pomemben delež, ki ga pripisujemo družini pri vzreji otroka. Posebno pomembno postavko v družinskem proračunu pomeni prehrana, ki je osnovni pogoj za zdrav razvoj otroka. Po študiji Centralnega za_ voda za napredek gospodinjstva »Stroški za otroka v socialnih zavodih in družinskih gospodinjstvih« lz leta 1966 odpade na stroške za prehrano nad 50 % celotnih stroškov za vzrejo otroka v družim. Nič manj pomembne za zdravo rast otroka niso stanovanjske razmere. Z uvedbo ekonomskih stanarin se vse bolj postavlja kot aktualno na dnevni red tudi to vprašanje. Ker družina ureja svoje življenjske razmere v sistemu delitve po delu,- prihaja do različnih možnosti za vzrejo in vzgojo otroka. To je vzrok za razlike med otroki, ki bi jih morali v največji možni meri zmanjšati oz. omiliti (posredno ali neposredno) z materialno intervencijo družbe. Z njo bi morali uveljaviti — ko gre za otroka — vse bolj elemente delitve po potrebah in torej zagotavljati čimboljši start v življenje vsem otrokom ne glede na možnosti, ki izhajajo iz osebnega dohodka njihovih staršev. To funkcijo — tako meni republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo — bi moral opravljati tudi otroški dodatek, zato naj bi ga dobivale predvsem družine z nižjimi osebnimi dohodki. Teh pa je veliko, saj iz prvih podatkov iz ankete o življenjskem standardu prebivalstva, ki jo je pripravil Institut za ekonomska raziskovanja SRS, lahko razberemo, da je bilo lani 'nekaj manj kot 30 % gospodinjstev (upoštevana so nekmečka gospodinjstva), ki so imela voč kot 50.000 S din dohodka na člana družine. Vendar v naših razmerah družbene skrbi za otroka ne moremo uresničiti le z otroškim dodatkom zlasti zaradi tega, ker ne bo zajemal vseh otrok in ker z njim ne bomo rešili drugih problemov v zvezi z varstvom in vzgojo, ki jih ima zaposlena družina. Družina je v svoji funkciji, ne glede na materialni položaj, nujno navezana na usluge družbenih institucij, ki so specializirane za različne vzgojne, zdavstvene in socialne dejavnosti. Zato lahko da največje učinke le hitrejši razvoj materialne osnove otroškega varstva za vse otroke, ki naj ga le dopolnjuje sistem otroškega varstva dodatka. V ospredju osnutka zakona je razvoj otroškega varstva, ker je stanje prav na tem področju najbolj kritično. Osnutek predvideva stalne in obvezne vire za financiranje otroškega varstva. Ta sredstva naj bi se po 2-od-stotni stopnji formirala iz sredstev, namenjenih za osebne dohodke, ki jih plačujejo delovne ter druge organizacije in državni organi. Razen tega pa bodo prispevek plačevali tudi tisti, ki imajo dohodke iz obrti in svobodnih dejavnosti, občine in republike pa bi plačevale prispevek za otroško varstvo iz sredstev, ki jih zberejo iz prispevkov od dohodka kmetijskih proizvajalcev. Kmetje bi prispevek za otroško varstvo plačevali torej posredno, vse ostalo aktivno prebivalstvo pa neposredno. Na ta način bi se iz prispevkov vseh občanov oblikovala sredstva, s katerimi bi ustvarili enake pogoje za organizirano varstvo otrok iz delavskih in kmečkih družin. Osnutek zakona nakazuje tudi druge, fakultativne vire sredstev za financiranje otroškega varstva, predvsem sredstva družbenopolitičnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij, krajevnih skupnosti in občanov. Po 2-odstot-ni prispevni stopnji od osebnih dohodkov, svobodnih dejavnosti in kmetov bi zbrali za otroško varstvo v Sloveniji okrog 18,5 milijard S din. to pa je premalo za vse potrebe. Zato na republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo poudarjajo, da je to sicer redni, vendar ne osnovni, ampak dopolnilni vir za financiranje otroškega varstva. Ta denar bo služil le za soudeležbo pri financirajnu občinskim skupščinam in delovnim organizacijam. Nikakor ne bi smeli dopustiti, da bi se v občinah in delovnih organizacijah zdaj »osvobodili« skrbi za otroško varstvo. Nasprotno: redna sredstva, ki naj bi jih predpisal novi zakon, bodo samo omogočila povečati sredstva družbenopolitičnih skupnosti in delovnih organizacij ter na ta način hitreje uresničila načrt o ureditivi vzgoj-no-varstvenih ustanov na svojem področju .»Brez angažiranja ostalih sredstev ne bo šlo!« je poudarila na tiskovni konfrenci Majda Gaspari, republiška sekretarka za zdravstvo in socialno varstvo. »Zavzemamo se za stališča dinar na dinar, kar pomeni, da bi morali vsi uporabniki rednega prispevka enako vsoto še sami dodati. Predvsem pa bi redna sredstva povsem izgubila svojo vlogo, če bi postala tudi edini vir pokrivanja osnovnih dejavnosti. Osnutek zakona organizacije za upravljanje z denarjem za otroško varstvo, zbranim z rednim prispevkom, temeljne skupnosti otroškega varstva za območje občin, za vso republiko pa republiška skupnost. Druga varianta pa predvideva, naj bi se ta sredstva zbirala v skladih: v občinskih in v republiškem skladu. Pri otroškem dodatku, ki se plačuje iz sredstev republiškega sklada otroškega varstva, osnutek novega zakona bistvenejših sprememb ne predvideva. Ukinja le degre-sivni sistem plačevanja in uvaja linearnega, kar pomeni, da bo po sprejetju tega zakona otroški dodatek enak za vse otroke ne glede na čt^vilo otrok v družini. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo predlaga, naj bi bila višina dodatka odslej 5000 S din. Treba bo valorizirati tudi zgornjo mejo dehodka na družinskega člana, ki je kriterij, ali otrok dobi otroški dodatek ali ne. Z novim zakonom se uvaja tudi enoten šestmesečni delovni staž kot pogoj za prejemanje dodatka (razen za samohranilce. za katere staž ni potreben), študentje pa bodo dobivali — po osnutku zakona — otroški dodatek do 26. leta starosti, in sicer ne glede na to, ali so končali šolanje in ali so do tega leta prekinjali šolanje in se začasno zaposlili. Do konca oktobra je treba po vseh krajih Slovenije organizirati široke javne razprave o osnutku tega zakonaj zakaj 10. novembra mora republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo osnutek, popravljen s predlogi in spremembami s terena, že i predložiti republiški skupšči-I ni. Ker vzgoja in varstvo j otrok neposredno prej ali slej ' zanima in zadeva slehernega občana, je prav, da se Čimvež i ljudi vključi v te javne raz-: prave in pove svoje mnenje j o nadaljnji organiziranosti in 1 razvoju otroškega varstva pri nas. A. Triler mm Te dni po svetu Ljudje Nov korak k zvezdam London, 13. oktobra — Britanska vlada je pristala na nova pogajanja s premierom Rodezije lanom Smithom. Odkar je Rodezija razglasila neodvisnost, je preteklo že skoraj dve leti. V Rodeziji ima vso oblast v rokah 200 tisoč belcev, medtem ko je nad 4,000.000 črncev brez vseh pravic. New York, 14. oktobra — V generalni skupščini so preložili debato o Srednjem vzhodu za nedoločen čas. Kairski tisk razlaga prekinitev debate kot potrdilo neuspešnih prizadevanj, da bi našli ustrezno rešitev krize. Atene, 16. oktobra — Grški vojni režim je uvedel nove omejitve za že cenzuriran tisk. Po novem listi ne smejo več objavljati vesti, ki se nanašajo na vietnamsko vojno ali na Grke, ki so imeli vidnejšo politično vlogo pred 21. aprilom, ko je prevzela oblast v Grčiji vojaška junta. Prepovedano je tudi objavljati karkoli, kar bi kazalo komunistične države v ugodni luči. Beograd, 17. oktobra — Na petdnevni uradni obisk v Jugoslavijo je prispel predsednik norveške vlade Per Bor-ten. Na seznamu pogovorov med predstavnikoma obeh vlad so izmenjava mnenj o aktualnih mednarodnih vprašanjih ter odnosi med obema državama. Pera Bortena bo sprejel tudi predsednik Tito. Boston, 17. oktobra — V nekaterih mestih ZDA je izbruhnil val protestov proti vojni v Vietnamu. Mladi Američani protestirajo proti vojaški službi in vietnamski vojn;. Zbirajo se pred centri za nabor in vračajo pozive. Demonstracije so zajele 25 ameriških mest. London, 20. oktobra — V Londonu so ob;avili skupno soorcčilo o večdnevnem obi-tisM d-žavnesa sekretarja Marka Nikeziča. Pogovori so potekali v prijateljskem vzdušju in so bili po mnenju obeh strani zelo koristni. Obe vladi naj bi še naprej ostali v tesnih stikih. Zunanji minister Georg Brown je sprejel povabilo, naj obišče Ju-gos'avijo. Aman, 20. aktobra — V Jordaniji so uvedli izredno stanje.. To so storili po izjavi izraelskega premiera Eškola, da bo Izrael uvedel povračilne sankcije, če se ne bodo prenehale akcije arabskih komandosov z zahodnega dela reke Jordan. Skopje, 20. oktobra — Predsednik Tito s soprogo Jovan-ko je danes prispel na štiridnevni obisk v Skopje. Po sprejemu na železniški postaji so se visoki gostje odpeljali na ogled skopske železarne, enega izmed najsodobnejših objektov v državi. V sredo, 18. oktobra, je sovjetska avtomatska vesoljska postaja Venera 4 mehko pristala na Veneri in posredovala na Zemljo prve podatke o atmosferi na tem planetu. V času, ko so instrumenti opravili meritve, je temperatura atmosfere zrasla od 40 na 280 stopinj C, atmosferski pritisk pa od 1 na 15 atmosfer. Meritve so pokazale, da je atmosfera Venere skoraj v celoti sestavljena iz ogljikovega dioksida; kisika in vodne pare je okrog 1,5 odstotka. Opaznih sledov azota niso odkrili. To so prvi skopi podatki o novi človekovi zmagi v spoznavanju in raziskovanju vesolja, »nov korak k zvez dam«, kot je pristanek sovjetske avtomatske postaje na Veneri imenoval sovjetski vesoljec Pavel Popovič. Rekel je še: »Izkušnje prvega desetletja vesoljskih raziskav opravičujejo mnenje, da bo človek raziskoval prostor okrog Sonca že za življenja naših sodobnikov. Ni več dvoma, da bo človek prodrl v oddaljena prostranstva.« Nemogoče postaja mogoče. Današnji dosežki sovjetskih in ameriških raziskovalcev vesolja so realnost, ver.dar bolj fantastični, kot so si lahko še pred desetletji zamislili največji optimisti, najbolj neomejena človekova domišljija. Moj oče, ki je na prve polete vesoljcev okrog Zemlje in na prva »osvajanja« Meseca gledal nezaupljivo, kot na nekaj povsem nemogočega in nesmiselnega, kot na oskrunitev velikanskega prostora, ki ga pozna le kot nebo, posuto z zvezdami ali zastrto z oblaki, ki je odločno zavračal kot pravljice vsako možnost, da bi človek kdaj poletel na katerikoli drug planet, zdaj misli drugače. Ne dvomi več o tem, da bo človek kdaj pri stal na Mesecu, čeprav ne razume vesoljskih razdalj, čeprav ne more dojetr razsežnosti prostora, ki ga znanstveniki merijo z milijoni svetlobnih let, pa kljub temu verjame, kar prebere ali sliši, zaupa v neslutene uspehe tehnike in znanosti in se samo čudi, kako je to moda je bila pot Venere 4 od goče, ko npr. prebere v Delu, Zemlje do Venere dolga okrog 350 milijonov kilometrov in je trajala dobre štiri mesece (128 dni), avtomatska vesoljska postaja pa je letela s hitrostjo 11 kilometrov na sekundo. Vzame v roko svinčnik in računa: pa saj to je skoraj neverjetna hitrost, skoraj 40.000 km na Gorenjci v oktobrski revoluciji Stepni romar Na Gorenjskem so med preživelimi še redki, ki so pred petdesetimi leti doživljali v takratni Rusiji zgodovinske oktobrske dneve. Med njimi je Franc Valjavec iz Kranja, ki je o takratnih dogodkih napisal tudi nekaj spominov pod naslovom Stepni romar, vendar do danes še niso bili objavljeni. Franc Valjavec je rojen 8. decembra 1892 v Lešah pri Tržiču in je bil eden izmed mnogih Gorenjcev, ki jih je zajela prva svetovna vojna. Njegova pot v vojni vihri je podobna še prenekaterim drugim. Julija 1915. leta so ga na fronti v Galiciji ujeli in odpeljali v rusko ujetništvo. Najprej je prišel v Kijev, po dveh dneh pa so ga s skupino čeških ujetnikov odpeljali v Bachmut blizu Azovskega morja. Bil je ravno čas žetve in so morali delati na polju. Vendar pa so se vsi skupaj uprli. Hrana je bila slaba, plačilo skromno, razen tega pa so jih silili, da bi odšli v češko legijo ali pa v srbski korpus. Ker so bili proti temu, so jim najprej zagrozili, da jih bodo poslali v Turkestan, kjer je bila prav takrat neznosna vročina. Ta grožnja se je kmalu uresničila in poslali so jih v Taškent. Devet dni so se vozili tja in le štirikrat jedli. Kmalu je v taborišču začel razsajati ti- fus pegavec in dobra polovica ujetnikov (okrog 4000) je v tem taborišču umrla. Ves ta čas pa so morali trdo delati. V takšnih težkih in nemogočih razmerah je tudi Franc Valjavec pričakal tiste oktobrske dneve pred petdesetimi leti. Kmalu po začetku revolucije je dobil službo v boljševički upravi rezervnih vojaških konj. Iz tistih dni se še živo spominja dogodka, ko bi skoraj izgubil življenje. Bilo je 26. decembra 1917, ko je boljševiška oblast priznala Turkestanu avtonomijo. V Taškentu se je zbralo približno milijon prebivalcev Turkestana. Vsi so proslavljali ta zgodovinski trenutek. Sprevodi na konjih, oslih, kamelah, slonih itd. so se pomikali iz novega v stari del mesta. Valjavec je bil tisti dan ravno dežurni in je zato prišel na večerjo malo kasneje. Nenadoma pa je njegovo mizo obslopila skupina ljudi in mu grozila. V zadnjem trenutku je nekdo spoznal, da niso našli pravega. Sele kasneje je ugotovil, da so preganjali nekega ruskega boljševika. Takšni so bili pač prvi dnevi zmage- delavskega razreda, ko so nasprotniki skušali še doseči staro. V tistih dneh pa so bili v Rusiji tu*di Valjavčevi bratje Jože, Janez in Peter. Vsi so si želeli, da bi se vrnili domov. Zato so se dogovorili, da uro, točneje — 39.600 km na uro. Primerja to s fičkom, ki potegne nekaj čez sto, pa že misli, kako hitro gre. Planeti, ki jih kot nekoliko večje zvezde vidimo na nočnem nebu, postajajo z vsakim takim uspehom, z vsako novo vesoljsko raziskavo, bližji človekovi zavesti, bolj znani, manj skrivnostni. Spoznavamo jih, zdi se nam, da jih poznamo, čeprav znanstveniki vejo, da jih poznamo zelo slabo. Znanje, ki smo ga v šoli dobili o Veneri, je zbledelo. Ko zdaj beremo, da je to Zemlji najbližji planet, si bomo zapom nili. In prav tako, da je po masi in velikosti Zemlji skoraj enak, hkrati pa je tudi najbolj zagoneten, saj njegovo površje stalno zastira gost plašč oblakov. Kakšna sta narav teh oblakov in sestava atmosfere, ima morda Venera magnetno polje kot Zemlja, kolikšna je temperatura na njej, katere kamenine jo sestavljajo? Odgovore na taka in podobna vprašanja bodo znanstveniki dešifrirali iz poročil, ki jih sedanja avtomatska vesoljska postaja pošilja na Zemljo in ki jih bodo posredovala nadalj-na raziskavanja. Pa najbolj zanimivo vprašanje: je na Veneri življenje? Mnogi znan stveniki so doslej domnevali, da je, da bi lahko bilo. Zdaj bodo maja 1918 odšli iz Rusije. Zbrali so denar in prvi se je odpravil Franc. Z vlakom se je srečno prepeljal 1500 kilometrov. V Arenburgu pa se je vlak ustavil. Tu je prav takrat divjala znana arenburška fronta. Odločil se je da bo 1000 kilometrov dolgo pot do Volge, kjer ga je čakal brat Jože, prepešačil. Po štirih dnevih hoda pa se je moral vrniti, ker je prišel do kozaškega ozemlja, preko katerega pa najbrž ne bi uspel priti do Volge, ker bi ga kozaki, če bi ga ujeli, imeli za boljševiškega vohuna. Nekaj dni je čakal, da bo vlak odpeljal naprej, vendar zaman. In tako se je njegovo bivanje v Rusiji podaljšalo še za dve leti. Ves ta čas je bil bolničar na posebnem vlaku rdečega križa, ki je z arenburške fronte vozil boljševiške ranjence v Taškent. Tako je kasneje posredno doživel Še dve fronti. Prva je bila ashabadska, kjer so se boljševiki borili z belimi carskimi oficirji, katerim so pomagail tudi Angleži. V tej bitki je cesarske oficirje vodil Denikin. Bitka, v kateri so boljševiki zmagali, je bila končana šele spomladi 1920. leta. Tudi s te bitke je Valjavec na sanitetnem vlaku vozil ranjence v Taškent. Zadnja večja bitka med boljševiki in njihovimi nasprotniki, ki se je Valjavec še dobro .spominja, pa je bila v Fergoni. Ta vojna pa je bila korčana 1P21. leta. Tako je Valjavčevo »roma- smo prejeli iz Moskve vesti, v katerih sovjetski znanstveniki potrjujejo te domneve. Menijo, da je na tem planetu življenje, da pa oblike tega življenja niso podobne našim oz. da gre na Veneri za osnovne oblike življenja, nikakor pa ni mogoče govoriti o civilizaciji. Pravijo tudi, da v drugih sončnih sistemih življenje brezpogojno obstaja, medtem ko je življenje v našem sončnem sistemu, na Zemlji, izjema. To so spet domneve in ugibanja, ki jih komaj lahko povsem razumemo in ki postavljajo na glavo dobršen del vseh naših dosedanjih pogledov na svet in življenje. Po vsem svetu so navdušeni nad novim dosežkom raketne tehnike in vesoljske plovbe. Prvič v zgodovini astronavtike je uspel manever blagega pristanka na površje tako oddaljenega planeta. Tudi Američani so dosegli pomemben uspeh, saj je dva dni za pristankom Venere 4 letela mimo planeta Venera tudi ameriška vesoljska postaja Pdariner 5. Navadili smo se že na te uspehe in presenečenj, ki so se nam zdela včasih utopija, ni več. Nemogoče postaja mogoče. A. Triler in dogodki nje po stepi« trajalo polnih šest let. Domov se je vrnil namreč šele poleti 1921. leta. Ni neposredno sodeloval v revoluciji v tistih oktobrskih dneh pred petdesetimi leti< kljub temu pa je med boljševiki doživljal takratno zmago in rojstvo nove države. Podobna usoda pa je Va-ljavca zadela tudi med drugo svetovno vojno. Nemci so ga takoj 1941. leta z družino izselili v Srbijo, kjer je bil vsa štiri leta. Po vojni pa je bil potem nekaj časa upravitelj na osnovni šoli v Stra-žišču, kasneje učil na šoli v Zireh, nazadnje pa na kranjski gimnaziji. Danes živi Franc Valjavec na Zlatem polju, kjer se večkrat spomni pomembnih zgodovinskih trenutkov v svojem življenju. A. Žalar Jenkova »gasa« v verzih Nove knjige Bled v fevdalni dobi Na knjižnem trgu se je pojavila zanimiva, privlačno napisana in z znanstvene plati dragocena knjiga Bled v fevdalni dobi. Napisal jo je Franc Gornik, opremila Melita Vovk-štiho-va, izdal in založil Zavod na napredek turizma Bled, natisnila pa tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Knjiga ima nekaj čez 230 strani in bogato slikovno gradivo v prilogi, ki ga je prispeval Etnografski muzej v Ljubljani. Na notranji strani ovitka preberemo, da se je pisec knjige Franc Gornik rodil 21. novembra 1895 v Gabrovcu pri Metliki, gimnazijo je končal v Šentvidu, bogoslovje pa v Ljubljani. Bil je kaplan na Bledu (1929—1932), zatem župnik v Begunjah (1932—1941); Nemci so ga izgnali na Hrvaško, pa se je po vojni spet vrnil na Bled, kjer je župnikoval do upokojitve leta 1962. Zdaj živi v Lescah pri Bledu. Vseskozi je iskal, zbiral in preučeval — vneto in vztrajno — gradivo o preteklosti Bleda in okolice in s tem bogato prispeval k jasnejši podobi slovenske zgodovine. Rezultat tega njegovega dela je knjiga Bled v fevdalni dobi. V njej se na uvodnem mestu zahvaljuje prof. dr. Milku Kosu »za vse dobre nasvete pri sestavljanju knjige in še posebno za posredovanje prepisov srednjeveških briksenških urbarjev iz miinchenskega državnega arhiva«. Pravi, da so mu bili ti »prevažen arhivski vir za osvetljenje blejskih razmer v srednjem veku«. Za delo dušnega pastirja, ki mu je bil vse življenje poglavitni konjiček raziskovanje zgodovine Bleda in okolice, so našli posluh blejski turisti in delavci. Knjiga, ki je zdaj pred nami, ima ne le veliko znanstveno vrednost, pač pa je tudi pomembna turistična publikacija, saj se turisti (veliko, zelo veliko je takih) ne zanimajo zgolj za hrano, stanovanje in zabavo, ampak tudi za zgodovino kraja, ki ga obiščejo, za nekdanje življenje ljudi, za kulturne in zgodovinske spomenike, ki pripovedujejo o starih časih. Treba je poudariti, da so blejski turistični delavci, zlasti Zavod za razvoj turizma, ki je knjigo izdal in založil, pokazali veliko razumevanja za kvalitetno turistično propagando trajne vrednosti. Razen turistov pa bo seveda po knjigi rad segel sleherni domačin, sleherni Blejčan in okoličan, saj bo v njej spoznal življenje svojih prednikov, čeprav je knjiga znanstveno delo, je pisana razumljivo, jezik je lep in domač, preteklost Bleda in okolice pa tako zanimiva, da se bere skoraj kot roman. Knjiga Bled v fevdalni dobi je razdeljena na dva dela, sledi pa še poglavje z naslovom Dodatek in slikovne priloge ter viri in pripombe. V prvem delu Gornik najprej poda sliko vasi in naselij na blejskem ozemlju v dobi fevdalnega reda; gradivo je zbral po različnih virih iz starega in novega veka. Potem piše o začetku in razvoju fevdalnega reda, o življenju kmečkega ljudstva na Bledu v 16. in 17. stoletju, o tem, kako je začela ugašati premoč fevdalne gosposke in o zemljiški odvezi, nazadnje pa še — za konec tega dela — o pravnopoli-tičnem položaju kmečkega ljudstva in o razvoju tega položaja pa o kmetovem zasebnem gospodarstvu v dobi fevdalnega reda. To je osrednji del knjige, iz katerega je jasno razvidna dolga in pestra zgodovina Bleda in okolice. Drugi del je posvečen blejski graščini: začetek in razvoj gospostva briksenških škofov na Bledu, kako so škofje upravljali blejsko gospostvo, podržavljenje blejskega gospostva in zopetna vrnitev briksenskim škofom. V tem poglavju Gornik piše tudi o cerkveni fevdalni posestvi-otoški prostiji in otoški cerkvi, pa še o tem, katere graščine so v fevdalni dobi tudi imele podložnike v blejskih vaseh. Med ustanovami v tretjem delu knjige opisuje blejsko šolo, župnijo in njene cerkve, ubožni sklad in v dodatku razvoj fužinarstva na Gorenjskem. Piscu in izdajateljem moramo biti za to knjigo resnično hvaležni. A. Triler Dojenčki še umirajo čeprav je vse več porodov v bolnišnicah Danes se nam zdi že kar nerazumljivo, da bi žene rodile doma, ne v porodnišnicah. Pa vendar ni še tako daleč nazaj čas, ko so bili porodi v bolnišnicah izjema, porodi doma pa pravilo. Z vse večjo skrbjo družbe za zdravje ljudi se iz leta v leta zmanjšuje število porodov doma, povečuje pa število porodov v bolnišnicah. V letu 1964 je bilo v bolnišnicah 88,76 odstotka vseh porodov, brez strokovne pomoči pa je bilo rojenih 2,27 odstotka otrok. Kljub vse hitrejšemu razvoju zdravstvene s'užbe pa tudi v Sloveniji ie nismo povsem izkoreninili umrljivost dojenčkov. Na 1000 živo-rojenih umre poprečno 28 otrok, na 1000 otrok v starosti do 6 let pa umre poprečno en otrok. Seveda so ti odstotki različni v različnih krajih in v mnogočem odvisni od bolj ali manj organiziranega zdravstvenega varstva. Na Gorenjskem (vključno z domžalsko in kamniško občino) je po podatkih zavoda za statistiko SRS lani umrlo 96 dojenčkov, v vsej Sloveniji pa kar 807. V dom-i žalski občini jih je umrlo 20, Ne more se vsaka ulica v Kranju in tudi ne kjerkoli drugje ponašati s tem, da bi njen vsakdanji utrip opisal pesnik v verzih, pa čeprav le neuk ljudski pesnik, ki mu je prvo delo, v prostem času pa — pol za šalo in pol zares — vzame v roko svinčnik in napiše, kaj vse je ali kaj vse se lahko dobi v njegovi ulici. V Kranju je menda edina taka ulica Jenkova. Za tiste ki ne vejo, kje je, naj povemo, da je tam dnevni bar MM express, da je tam tapetnik, urar, fotograf, točilnica vina z obetajočim naslovom Otok Vis, da tam prodajajo izdelke iz polivinila pa ženske steznike pa očala in še in še. Majhna, kratka in ozka uličica je to; ena izmed njenih, sicer ne preveč privlačnih značilnosti so velike luže ob deževnih dneh (s tem smo jo v Glasu pred nedavnim že predstavili). Odkar je kranjska Lekarna zapustila svoj stari dom in se preselila v modernejše nizke betonske prostore k nebotičniku, je Jenkova ulica pravzaprav najbolj znana po dnevnem baru MM pa po tapetniku Perču nasproti čez cesto, ki oskrbuje preljube pokojne kranjske meščane in seveda tudi okoličane z lično izdelanimi blazinicami za mrtvaške krste. Ugodno prodamo — gostinski obrat v Javorjah — turistično postojanko na Starem vrhu, katero damo eventualno tudi v zakup Informacije dobite od 6. do 12. ure po telefonu Skofja Loka 85-375 (tov. Sink). Pismene ponudbe sprejema do 25. 10. 1967 Smučarski klub Transturist Skofja Loka p. p. 33 v jeseniški 14, v kamniški 9, v kranjski 27, v radovljiški 14, v škofjeloški 8 in v trži-ški 4. Najvišji je odstotek dojenčkov, ki umro v prvem mesecu (slovensko poprečje 67,8% od vseh umrlih dojenčkov), nekaj več kot polovico (52,9%) pa jih umre že v prvem tednu, medtem ko prvi dan umre poprečno v Sloveniji 27,9% umrlih dojenčkov. Po posameznih občinah so ti odstotki seveda različni, vendar bistveno ne odstopajo od slovenskega poprečja. Le v loški občini je lani že prvi dan umrlo polovico od vseh umrlih dojenčkov, v tržiškl občini pa I kar trije od štirih umrlih I dojenčkov, torej 75%. — a Sicer pa prebivalci sami svoje Jenkove ulice ne imenujejo s tem imenom. Preprosto in »po domače« ji pravijo »gasa«, sami pa so »gasarji« (to nima z »gasom« pri avtomobilu nobene zveze, čeprav ni rečeno, da avtomobilov v tej ulici nimajo; »gasarji« so bržkone zato, ker si žejo gasijo v MM in Visu). So kot velika družina, ki se zbira zdaj tu zdaj tam, kakor so pač pri volji in kakor nanese. Z novim gostom, z MM, se je njihova družabnost, njihov čut za skupno življenje, še povečala, pa tudi prostor za »sestanke« in razgovore so dobili, saj Mitja nima nič proti, če poklepetajo v kotu takoj za vhodom. Nemara je tudi to vplivalo, da je eden izmed njih — ni hotel, da zapišemo njegovo pravo ime, zato si je izbral zveneč psevdonim: Gasar — napisal v verzih »čare« in »čeri« Jenkove »gase«, ki jih — prosim — preberite! Jenkova gasa v Kranju naredi možakarje kar prave: zjutraj napije se tam mleka, užije malo sira, nato se v MM zakadi, da kavico in rusko vodko tam dobi. Malo jih je danes, da imajo, kot pravimo devet kriiev na hrbtu. Ena izmed njih je tudi devetdesetletna Katarina Leban iz Otoč. Da bi zvedeli kaj več o njenem Življenju, smo jo obiskali, čeprav je priklenjena na posteljo le več kot tri leta, je še vedno vedra, nasmejana in razpoložena za pogo- Tudi otoka Visa ne izpusti, zato se spet mu zavrti. In misli: slabo mi je v glavi, zato v štacuno odhiti, kjer polivinil vrečko dobi in jo napolni... Žena pravi: »Ne vidim nič!« Jaz pa kot lahek ptič k optiku letim in ji krasne okvirje naročim. Da postal bom možakar do Rusa po uro za ženo pohitim, k fotografu, da mi sliko spremeni, madeže v čistilnici pustim, pri invalidih palico in star klobuk odložim, pri tapetniku kavč na posojilo naročim, Mira mu za ženo modrček kar podari. »Žena, v Elito še ne greva, dokler gladke kože od kozmetičarke ne odneseva.« Torej: Jenkova je prava, za možakarje je zdrava! V kakšni literarni reviji tile verzi sicer ne bi zagledali luč sveta — čeprav so razum-ljivejši kot moderna poezija — mij>a smo jih le objavili — kot dokaz, da Jenkova »gasa« ni kar tako in da ljudska poezija (čeprav bolj ljudska kot poezija) le še ni povsem izumrla. Obiščite »gasarje« in videli boste, da so možje in pol! Zapisal: A. Triler vor. Ko se pogovarjate z njo, ji kar ne morete prisoditi, da bo čez nekaj dni praznovala devetdeseti rojstni dan. Ob pripovedovanju se je z mislimi preselila za nekaj desetletij nazaj. Rojena je v vasi Most na Soči, ki je bila takrat pod italijansko oblastjo. »Luč sveta«, kot satna pravi, pa je zagledala 24. oktobra 1877. Tam je hodila tudi v šolo, se poročila in preživela najlepša leta v življenju. Med prvo vojno se je pre. selila na Gorenjsko. Med obema vojnama pa je potem posvetila največ skrbi vzgoji sedmih otrok. Druga vojna vihra jo je zajela v Otocali. Njihova družina je bila med prvimi, ki se je takrat pridružila naprednemu gibati ju. Ze 17. oktobra 1941 so na Lancovem pri Radovljici ustrelili dva njena sinova. Kmalu po tem pa so ji jo in še tri člane družine izselili v taborišče Peskov na Spodnjem Bavarskem. Po vojni se je zopet vrnila v Otoče, vojne posledice in grozote pa čuti še danes. Marsikaj je še povedala o svojem življenju, polnem gorja. Nazaduje pa je še pripomnila, da bi bilo vse še dobro, samo da bi jo noge ubogale. Lebanovi mami ob njenetu visokem jubileju iskreno če. stitamo. J. Justin Lebanova mama - 90-letnica Skofja Loka pred pol stoletjem V Škof ji Loki sem spoznal slikarja Hinka Smrekarja To jesen poteka četrt stoletja, odkar se je zrušil pod streli laških pušk slovenski slikar in karikaturist, človek naprednega pogleda in zaveden Slovenec, vnet pristaš OF Hinko SMREKAR. Zdaj bo že skoraj pol stoletja, odkar sem ga spoznal v Skofji Loki na Gorenjskem, kjer sem bil nekaj let po prvi svetovni vojni učitelj na loški deški šoli. Ko sem kmalu potem, ko sem videl Loko kot pogrebec, opravil maturo, so mi dali na okrajnem glavarstvu v Kranju, kamor je spadala Loka, dekret za učitelja na loški deški šoli. Saj se mi zdi kar malce čudno in smešno, ko pregledujem danes svoje službene spise in je bila ta moja postavitev za Loko napisana — z ROKO. Takrat na kranjskem okrajnem glavarstvu prosvetni oddelek še ni imel pisalnega stroja. Vso službeno prepisovanje so opravljali kar z jeklenim peresom in roko. Deška ljudska šola v Loki je bila skrita v ulici, med glavnim trgom in gradom. Danes je tam Šolska ulica. Vhod v to ulico je vodil pod obokom nekdanje Plantariče-v^Jtavagne. Vzgoja in pouk loških dečkov je bila takrat v rokah posvetnih učiteljev, medtem ko so dekleta obiskovala za tisti čas šolo v nunskem samostanu, Morebiti je ta razdelitev bila pomembna, ker so bili takratni šolarji večinoma v rokah naprednih učiteljev. To se je izkazalo pozneje, med drugo svetovno vojno, ko so bili nekdanji naši fantje odločni borci proti fašizmu. Loka je bila tiste čase razdeljena v glavnem na dva kulturno-politična sveta. Zgornji glavni trg je bil napreden in je imel sokolski dom z urejenim gledališkim odrom. Na Spodnjem trgu so imeli klerikalno prosvetno društvo. Hudih trenj med strujama ni' bilo. Iz mlade generacije je zraslo nekaj pomembnih Lcčanov, tako pisatelj Jaka Zigon, sin trgovca na Glavnem trgu. Iz okolice je bil pisatelj Janez Pleste-njak. Ločana sta bila geograf in turistični pisatelj France Planina in zgodovinar Pavle Blazni k, pa seveda še vrsta drugih fantov, ki danes — kot zreli možje — nekaj pomenijo v naši kulturi. V dokaz te trditve je danes Loški muzej, ki ga vodi sin slikarja Franceta Pavlovca. Lcča-ni pa izdajajo tudi svoj zbornik in v njem objavljajo članke s prikazi zgodovinskega razvoja in današnjega napredka tega našega svojevrstnega mesta ob sotočju dveh Sor — Poljanščice in Selščice. Loka ima prelepo okolico, kakor nalašč za turizem in slikanje Starejši loški rod uradnikov, trgovcev, obrtnikov in drugih domačinov se je pred 50 leti dnevno sestajal po kosilu v Plantaričevi kavarni, kjer so včasih biljardirali ali KUHINJA V DELFINU ZOPET ODPRTA Sporočamo, da smo odpeli preurejeno kuhinjo v gostilni Delfin (za trgovino Delikatesa v Kranju). Okusne m poceni malice. Vsak dan sveže morske ribe m postrvi. Kolektiv LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE Cešnjica, Železniki razpisuje delovno mesto VODJE DELOVNE ENOTE ŽAGA Pogoji: tehnična srednja šola lesne smeri, 5-letna praksa na žagi. Pismene prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in navedbo dosedanjih zaposlitev je treba predložiti kadrovskemu oddelku podjetja najkasneje do 4. novembra 1967. vrgli preferanco. Ponovno so se starejši Ločani zbirali k večernemu klepetu v gostilnah. Vse je šlo po posebnem, utrjenem redu. Vsak dan v drugi gostilni. Da so prišli vsi birtje na vrsto in ni bilo zamere nikjer. Mladi učitelji in naši sovrstniki in mlade prijateljice iz loških družin pa so hodile z nami na skupne sprehode v okolico. Ob nedeljah in na praznične dneve smo prirejali skupne izlete v prelepo, hribovito okolico. Sprememb smo imeli dosti, saj smo zlahka menjavali svoje pohode; zdaj k sv. Barbari, drugič k sv. Andreju, pa na Osojnik. Obiskovali smo tudi Crngrob s starinskimi freskami, pa Copule, Planico, Križno goro in celo na oddaljeno Smar-jetno goro smo hodili . .. Včasih smo odšli kot člani planinskega društva na Lub-nik, takrat še na tej gori ni bilo planinske koče. Tudi na Blegoš smo se odpravili in Ratitovec. Seveda zmeraj le peš. Avta takrat ni imel še nihče. Kdor je imel kolo, je bil že begatinec in laslnik modernega prometnega sredstva. Iz Loke smo se večkrat peljali s kolesom v Ljubljano. Skofja Loka je bila že pred pok stoletjem zaradi prijetno teple Sore vabljiva počitniška točka. Saj je imela že v tistih časih ob Selščici javno kopališče. Pozimi pa smo se drsali po zaledeneli Poljan-ščici ali v bližnjih bajerjih. Tudi turizem je bil privlačen. Loka je imela med prvimi kraji v Sloveniji olepševalno društvo. Ko je bil predsednik loškega olepševalnega društva učitelj Flis, so postavili na razgledne točke klopi. Med latami na sedežni plošči, pa so bile prevelike razdalje, zato si na klopeh olepševalnega društva posedal z muko, ki so jo občutil na lastnem sedalu . . . Neki humorist je tedaj zaradi neugodnega sedenja in bolečin, napisal pripombo kar na klop: O, preljubi Slavko Flis, le zakaj nis' late bolj na gost' naredu, deb' se človek laže usedu . . Javna pripomba je pomagala. Naslednji predsednik o-lepševalnega društva trgovec Rajko Taler je dal postaviti že bolj udobne klopi. Loka — cilj in motiv mnogih slovenskih slikarjev V Loko so radi prihajali razni slovenski umetniki, zlasti slikarji, predvsem člani umetniških društev Vesne in Save, ker jim je nudilo to mesto s srednjeveško starinsko patino in prelepo okolico s svojimi kozolci in drugimi privlačnostmi, obilico motivov za upodabljanje na plat- nu. V Loki je stanoval nekaj let Ivan Grohar, doma iz So-rice, hribovske vasi na koncu Selške doline. Tudi Gvido Birolla, po očetu in rojstvu Tržačan, po materi Ločan, je našel v kraju, kjer je preživljal mladost, obilico motivov. V Loko in okolico se je rad vračal okoličan pesnik Cvetko Golar, pesnik Sorskega polja, kmet — poet, doma iz bližnjih Gosteč, na sredi pota med Loko in Medvodami. Nekaj let je Golar obiskoval loško osnovno šolo. O tistih letih mi je pripovedoval mnoge zanimivosti, ko je bil na stanovanju pri eni izmed šolanskih mater. Nekatere družine so jemale na stanovanje šolarje iz okolice, drugi so stanovali v kapucinskem samostanu kot kloštr-ski muci. Kadar je prišel kak tak nov stanovalec, umetnik, je bilo za Loko zmeraj nekaj novega, saj je gost prinesel v sicer enolični kraj spremembo in razvedrilo. Hinko Smrekar na počitnicah pri Dolencu v Stari Loki Nekoga jesenskega popoldne mi pove učitelj Vinko Za-hrastnik: V Loko je prišel slovenski slikar Hinko Smrekar? Ga poznaš?« »Le po njegovih delih,« sem mu odvrnil. Ze kot dijak sem sodeloval pri humorističnem listu Kurent. V- tisti dobi je bilo dijakom prepovedano pisanje v liste. Zato sem pošiljal v Kurenta humoristične prispevke kar po pošti. Nisem poznal osebno ne urednika Branimirja Kozinca ne ilustratorjev Kurenta. Maksima Gasparija, Hinka Smrekarja in ne Podrekarja, ki so včasih moje prispevke opremili z risbami. Z vsemi temi sem se seznanil osebno šele v poznejših letih. Honorarja mladim sofrudnikem niso nikoli nič plačali, zatorej smo bili dijaki sotrudniki cenena delovna sila.« »Pa bi ga rad spoznal?« me je nato povprašal Zahrastnik. Veselo sem mu pritrdil in po končanem popoldanskem pouku sva krenila iz Loke čez most v. sosednjo Staro Loko, v domačem jeziku »med Pri-farce«. Tako so jim rekli zato, ker je imela vsa Stara Loka svojo faro. Danes je Stara Loka spojena z mestom v Skofjo Loko. Slikar Hinko Smrekar je prišel po končani prvi svetovni voijni v Staro Loko na oddih. 2e mad prvo svetovno vojno je zbolel. O svojem soldaškem življenju je izdal z roko napisano in poslikano zgodbo »Hinko Smrekar — črnovojnik«. Delo je razmnožila Umetniška propaganda s sedežem na gradu Rudo nad Loko pri Zidanem mostu. Smrekar je na humorističen nač:n pripovedoval svojo zgodbo, ko je bil vojak črno-žolte Avstrije. Ker je bil nekaj časa med prvo svetovno vojno interni- ran v zaporih, zato je bil zapisan kot P. V. — politiseh verdachtig, — to je politično sumljiv, se- mu je , zdravje razrahljalo. Zaradi oslabljenih živcev in bolezni prebavnih organov je moral večkrat k zdravnikom in šo ga pošiljali tudi V bolnišnice in sanatorije. Zato je bil zaradi prebavnih motenj čestekrat nenaspan^ slabe volje. Potreboval je oddiha in razvedrila. Ker je bil mož brez stalnega zaslužka, bil je poklicni slikar, ki pa nI našel zmeraj kupcev za svojo slike, je bil Smrekar dostikrat v težkem finančnem položaju. Zato mu je bilo dobrodošlo, ker je imel priložnost in je p-išel za nekaj časa na spremembo zraka in počitek k loškemu dobričinu lesnemu trgovcu Francu Dolencu, znanim pod domačim imenom Frenek iz Loke, pa tudi Joškovec. Njegove h:še se je držalo staro ime Joškovec, najbrž zato, ker ja bil eden izmed prednikov Jože. Francek Dolenc-Joškovec — mecen Franc Dolenc-Joškovcc — je bil trgovec z lesom. Sprva je bil preprost prevoznik in je v mladih lc^tih vozil kamenje s parom konj za karavanški predor. Ker je bil mož bister, priden in sposoben, se mu je podjetje večalo. Še bolj mu je letel denar na kup, ko se je poprijel lesne trgovine. Res je, da je 'bil Joškovec bogatin, a ni skrival denarja v nogavico. Kupoval je gozdove, pa tudi graščine. Skratka: bil jc eden izmed najbolj petičnih ljudi na Gorenjskem, v bistvu pa preprost človek in prav nič domišljav. Bil je demokrat in veseljak! Rad jc imel okrog sebe vesele ljudi in takrat je radodarno gostil svoje prijatelje in znance. Zelo rad je podpiral umetnike. Njegova hiša jim je bila zmeraj odprta na stežaj. Nekaj let je stanoval pri Dolencu tudi slikar Ivan Grohar. Zato pa mu je včasih podaril kako svojo sliko, kar je bilo seveda tudi precejšnja vrednost. Dolenčeva hiša stoji ob cesti, ki vodi k Fari in naprej v Selško dolino. Ob hiši se odcepi danes cesta proti novemu bližnjemu stanovanjskemu naselju, ki nosi ime po slikarju Groharju: Groharjevo naselje in novo samopostrežno trgovino s parkom. Dan prej so odkrili v Groharjevem naselju k n v spomin slavnemu ilikarju, Groharju, ki je večkrat s svojimi slikami ovekovečil Loko in njeno okolico. Kip je svojevrstna, preprosto izdelana utmenina loškega domačina kiparja Logondra. V ozadju,. Groharjevega naselja opaziš Kamnitnik in hrib Gavžnik, kjer so v srednjem veku pokončavali na »gav-gah« upornike in zločince. Jože Župančič Gabrijelovi pomisleki se tako nujni prošnji niso mogli več upirati. »Prosim vas le, Sir, uporabite stopnišče k igralnicam ln če bi kljub vsemu le kdo prišel,« Je nadaljeval zaskrbljeno .. . »Me prav gotovo ne bo videl,« ga je miril Hubbard in se napotil s prijaznim smehljajem k steklenim vratom, ki so ločila klubsko vežo od stopnišča v drugo nadstropje. Počasi Je stopal navzgor In ko Je prišel v drugo nadstropje, je šinil kakor senca mimo igralnih sob, dokler ni na koncu dolgega hodnika prišel do zelenega salona. Tiho je vtaknil ključ v ključavnico, brez šuma odpri ln izginil v sobi. Potem je prav tako tiho zaklenil z notranje strani in prižgal vse luči. čez kako uro sta Corner ln Phellps zapustila klub in Gabrijelu se je zazdelo, da Je napočil čas, ko bo treba iti po ključ. Ko je tipal po ključavnici — v Igralnici razsvetljeni hodniki niso bili v navadi in tudi ne praktični — ga je oblil mrzel pot, kajti v ključavnici ni bilo ključa. »Nadangel« je tipaje z rokami iskal po tleh, potem je naglo večkrat potrkal na vrata in ko ni dobil odgovora, je krčevito pritisnil na kljuko. Toda vrata se niso odprla. V strašnjih slutnjah se Je naslonil na steno ln premišljeval, kaj naj stori. Alarmirat) hišo nikakor ni kazalo, saj bi stvar s tem le še poslabšal. Tresočih se kolen je končno zbežal in je hropeč privlekel k vratom moža,ki jih je že enkrat odprl. Po neskončno dolgem času Je padel znotraj ključ iz ključavnice ln možak je konč- no lahko odklenil vrata. Gabrijel Je s tresočo se roko v temi otipal stikalo ln prižgal luč. Razprtih oči je strmel v sobo. Salon Je bil prazen. Nenadoma pa je »Nadangel« opazil nekaj, kar mu Je vzelo še zadnje ostanke moči. Na zapiraču ventilatorja je risela vrvica od zavese z zanko na enem koncu . .. Ubogi Gabrijel Je moral zbrati vse sile, da je končno z začudenim pomočnikom pre-lskal salon ln spet obesil vrvico tja, kjer je bilo njeno mesto. Ta nova uganka je bila pretežka za njegov razum ln bila še celo huda, ker se ni smel nikomur zaupati. Potem je pomislil na prijaznega Mr. Hubbarda in si moral priznati, da ne bo Imel mirne ure, preden ne bo vedel, kaj se Je zgodilo z gospodom, ki Je po njegovem prepričanju bil med najodllčnejšimi člani kluba Sedem-lnsedemdeseterih. Muriel Irvine Je ravno sedela pri svojem zajtrku, ki se ga Je pa komaj dotaknila, ko so jI javili Rafaela Summerfielda. Summerfield je bil velik koščen možak z mogočnim orlovskim nosom, ki je nekoliko cikal na rdeče, in s kuštravlml lasmi čudnih lastnosti. V začetku vsakega meseca so bili namreč vranje črni, proti sredini meseca so postajali vedno bolj zelenkasto modri, dokler proti koncu niso začeli spreminjati vseh mogočih barv. Košati brki pod upognjenim nosom pa so bili vedno lepo črni, kajti s staro zobno krtačko se Je brke dalo dosti laže urejati kot lase na glavi. Negovanje las Je bila sploh majhna slabost Rafaela Summerfielda, Bil Je zelo pameten advokat in Je bil s tem, kar Je dosegel, čisto zadovoljen, daslravno so bili njegovi dohodki zelo skromni. To pa zaradi tega, ker je Imel troje vrst klientov: take, ki jim Je takoj pokazal vrata, take, ki od njih ni hotel nobenega denarja in slednjič take, ki mu sami od sebe niso nič plačali. Mrs. Irvine Je pri njem dosegla, da Jo je uvrstil v poseben razred klientov, v katerem so kllentl res plačevali njegove usluge, toda prisiljena je bila njegove smešne honorarne zahtevke, ki Jih Je predložil vsakega četrt leta, zviševati za 50 odstotkov. S tem pa je med njo ln njim vedno znova nastajal spor, kajti advokat se je skliceval na nizke takse, ki so bile v navadi v Fulhamu, dočim je trdila Mrs. Irvine, da veljajo zanjo kot lastnico trgovine v VVestendu takse, določene za ta dlstrikt. Prepir Je trajal takorckoč brez presledka ln oba sta se borila z nezmanjšano vnemo. Advokat Je za hip postal pri vratih, vzel z glave svoj predpotopni, toda gladko skr-tačeni cilinder, z levico, v kateri Je držal debelo aktovko, je zamahnil po zraku in slovesno sklonil glavo. »Mrs. Irvine, zakasnil sem za devet minut in pol,« se Je opravičil z votlim glasom, »toda dandanašnja prometna sredstva so ne-preračunljiva. Dokler so prevažala avtobuse še živa bitja, so bili mnogi točncjšl ln zanesljivejši. Svojčas sem sestavil tabelo voženj, izračunal rrltmetično povprečje in prav redko se je zgodilo, da sem zamudil poldrugo aH dve minuti.« »Nikar si tega ne Jemljite k srcu, Mr. Summerfield,« je tolažila mlada žena z nagajivim smehljajem, ki bi ga njenemu resnemu obrazu človek nikoli ne bi prisodil. »Glavno Je, da se nisva zgrešila, ker tu lahko pokIep;tav£> rrnogo bolj udobno ln nemoteno kot v pisarni.« Z roko mu je po- nudila stol ob zajtrkovalnl mizi In pozvonila. »Popili boste z menoj skodelico čaja.« »Skodelico čaja?« je preudarjal In neokretno postavil cilinder na tla. »Morda. Zajtrko-val sem sicer že ob šestih ln trinajst minut ln jaz sem odločen pristaš strogo urejenega življenja, toda pri nerednosti, ki ni zajela samo prometa, temveč vse naše Javno življenje, se tega principa ne da povsem brezpogojno vzdrževati.« Okorno se Je spustil na stol in opazoval, kako je strežnica natakala v skodelico zlatorumeni čaj, mešal nato z žličko po skodelici ln s kratkovidnimi očmi v zadregi begal po lepem •* lončku. Muriel se Je nenadoma domislila. Vstala Je ln sama prinesla dragoceno karafo In z njeno vsebino do roba napolnila advo-katovo skodelico. Sumerfieldov ogromni nos se je kar nabreknil ob sladkostrastnens vohanju in obraz mu je preletel blažen smehljaj. »Oh, najbrž kak sadni sok,« je šepnil in začel živahno mežikati. »Da, sadni sok z Jamajke,« Je pojasnila mlada žena. Z užitkom je poskusil in ko mu je Mi* Irvine ponudila še okusen obložen kruhek. Je segel po njem zasanjano In čisto mehanično. Mr. Summerfield je popil že tretjo skodelico čaja, ko se je nenadoma spla*1 iz svoje sanjarije. »Preveč si prizadevate zame, Mrs. Irvine' Ali prihajam k vam kot advokat ali kol gost? Kot advokat.« je ugotovil. »In advokatu nihče ne ponuja Izvrstnega čaja z Jamajke, temveč mu vsakdo reče čisto pi* prosto: Sedite ln povejte, kar želite!« (Nadaljevanje) P a n o r a m a Jezersko (Nadaljevanje) Ne bilo bi prav ponavljati že storjene napake v Tamarju, kjer se lahko prepričamo, da takih neturistič-nih objektov ne kaže postavljati na razgledno tako občutljiva mesta. Mislim, da je pri morebitni zazidavi Ancel-nove planine le treba dati prednost razvoju turizma, Jezerskemu pa ustvariti pogoje za vpeljavo dvojne turistične sezone, ki bo šele prava osnova nadaljnjemu hitrejšemu razvoju turističnega gospodarstva v tem kraju. ZAKLJUČNA MISEL Izvedba vertikalnih prometnih naprav v osrčje Grin-tavcev bi nedvomno pomenila močan preporod v turističnem prometu na Zgornjem Jezerskem, saj bi s tem praktično ustvarili povezavo spodaj ležečega zaključnega tu rističnega kraja z danes težko dostopnim, vendar tako vabljivim gorskim svetom. Morda bo leto turizma te mu kraju prineslo vsaj pro gram za njegov nadaljnji razvoj. S povečanim turizmom bodo tudi polneje za živele številne gorske kmetije — le-te so po svoji vrednosti danes neizkoriščen, bogat infrastrukturni kapital, ki počasi propada, namesto da bi bil intenzivno vključen v turizem, kot je to drugod po svetu. S tem bi našli dodatni vir za življenje, ustrezno obnovo in vzdrževanje lepih domačij, ki skrbe za naravno ravnotežje v tem delu sveta. Nespodbudna pa je za gorsko kmetijstvo ugotovitev, da izmed nekdanjih 32 kmetij, ki smo jih na hitro roko našteli, danes obstaja le še 17 kmetij. Druge so razpadle, ker so bile opuščene ali pa njihove stanovanjske hiše danes služijo za stanovanja ljudem, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom. Narava pa ostaja neurejena. Zaradi naravnih lepot štejemo Jezersko z njegovo okolico za kraj, ki bi bil lahko z mednarodno komunikacijo bolje kot sedaj vključen v domači, posebno pa še v inozemski turizem. Da ima ta kraj zares izredne in posebne snežne razmere ter pogoje za ustvaritev dvo;ne turistične sezene, potrjuje zelo pester horizont smučišč in čas, v katerem se vsako leto prirejajo glavna in mednarodna smučarska tekmovanja. Letos, ob izredno slabih snež- nih razmerah, so potekala takole: Vrhanov smuk z Jezerskega — 12. februarja, tekmovalni slalom med Železno Kaplo in Jezerskim — 19. marca, majnikov veleslalom pri češki koči — 18. junija, slalom na Zgornjih Ravneh (za občinski praznik mesta Kranj) — 30. julija. 2al pri dosedanji graditvi turistične podlage temu kraju nismo posvetili dovolj pozornosti kljub njegovi dolgoletni gorniški in turistični tradiciji ter posebnim pogojem, kar je treba v prihodnosti popraviti v korist skladnejšemu razvoju naših gorskih turističnih postojank, od katerih ima vsaka zase svojo posebnost, da z njo dopolnjuje druge. Na Jezerskem se namreč združujejo v gospodarsko celoto interesi visokogorskega turizma, smučarskega športa, kmetijstva, visokogorskega lovstva, zdravstva in prometa tako močno kot na malokaterem območju v Sloveniji. Regionalni načrtovalci — urbanisti bodo temu kraju prav gotovo našli pra vo mesto v slovenskem tu rizmu in gospodarstvu. Marijan Mastcrl Mopedisti Da bi zamenjava potrdil o znanju cestnih prometnih predpisih za vozniška dovoljenja potekala čimhitreje in bolj enostavno, bo Avto-moto društvo Kranj od 1. 11. 1967 dalje sprejemalo potrebne dokumente v Zdravstvenem domu pri zdravniških pregledih. Kdor bo imel s seboj 2 fotografiji, osebno izkaznico, potrdilo o znanju cestnih prometnih predpisov in zdravniško spričevalo, bo lahko oddal vso dokumentacijo delavki AMD Kranj, ki bo imela predpisane obrazce in jih bo tudi izpolnjevala. AMD Kranj Aerodrom Ljubljana Hotel letališče obvešča vse ljubitelje zimskega športa, da začne z rednim poslovanjem v brunarici in depandansi na Krvavcu v Tihi dolini s 1. decembrom 1967. Zaradi razporeditve prosimo vse zainteresirane, ki žele preživeti svoj dopust na Krvavcu, da pravočasno rezervirajo mesta v naših objektih. V letošnji zimski sezoni bomo prirejali tudi začetne smučarske tečaje. Točen razpored bomo objavili naknadno. Sprejemamo rezervacije s predplačilom za novoletne praznike. Moped pa baba, ojej! Ce se tak uzame, j moped neki takga, k ni ne bicikl, ne poštem motor al pa, ne teč, ne meš; baba j pa prou-zaprou ene sorte člouk. Ce se baba na moped sprau j pa lahk usesorte. Kešn b reku, de baba ni za na moped, ket dede ne za u kuhna. Per nes, k srna asaka ura saj na popiri bel enako-praum na ube strani, mislm na ena krej baba pa moped, na tadruga pa dedca pa kuhna, se pa zato neč več na tpetirama. Zdej, k sa mopedi fest u »obeh, k bo treba tablce pa nove lampce kupt pa h doh-tarju jet, se j tak permerl, de morm glih neki od bab pa mopedu pisat. Konc prejšnga tedna sm neki lazila tam okol šole pa tanove štacune, k ja baja blez drug let ofnal. Otroc sa letal s šole pa u šola, pa morm rečt, de lpo po tist-mu koncu ceste, k j bel po-štrihan, zato de ma pešfolk mal več velave ket tadrug. Ura j bla pa okol podneta (točn pa na morm puvedat, k tista ura u Lok, na šentjakobskimi tumu že doug sedm kaže, pa na vem al zutri al zvečer). Ena punčka j šla glih lpo po reglcah čez cesta u šola, ena baba na mopedu pa plusk vana pa ja podre. Folk j začeu rentačt, en par Idi se j za otroka pobrigal, mo-ped-baba j pa rekla: »Drugč nej pa bel gleda« pa brrr naprej. S tistm, kar j rekla, j gutou otroka mislna, pa b blo boli, de b sama ene fest špegle kpila, b saj kešn beu streh na cest vidla. že kešn let j tega, k sm slišala ena druga štorja od mopeda pa tud ene babe. Zaletela se j u ene urata, k sa ja pa debel pogledal, j pa djala: »U ničla nism dala.« Po mojm tole pove, de ni dost imet moped, pa merbit še tablca, pa navadna slama u c'au. Ce ni dergač, nej bo s!ama saj mal posolena, de nabo prebit segnila. K maš med slama saj mal soli, se pa lahk furaš tud s takm motorjam k ma zraun ničle še ena, • pa dve, pa tri, pa merbit tud še štiri. osa 1 2 3 H S 6 7 8 9 10 ti 12 13 1*1 ■ 1« m 18 ■MM19 ■ 20 21 22 23 26 28 29 30 31 32 Miha Klinar: Mesta, ceste** razcestja O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, Domovina III. DEL Križanka številka 8 VODORAVNO: 1. železna os, okoli kaiere se vrti gornji mlinski kamen, 7. vas nad Poljansko dolino, kjer je bila ustanovljena Prešernova brigada, 12. rvezna država na zahodni obali ZDA, 13. izraz za vzorec na ženskih oblekah, 14. ostanek odrezkov vrednostnih papirjev, 15. mesto na Češkem pri Pragi, 16. napadalno orodje v srednjem veku, 17. domač izraz za stiskalnico (množ.), 18. greben, 19. naziv za nekdanjega fevdalca, 20. najlepše dekle pri lepotnem tekmovanju (naša pisava), 23. na stvar (vrniti se na stvar itd., tujka, dve besedi), 25. ime popularnega slov. gledališkega in filmskega igralca (Sotlar), 26. črnska mestna Četrt v Ncw Yorku, 28. zelo iskana strateška kovina, 29. slovesna obredna oprava, 30. ime nekdanje organizacije jugoslovanskih nacionalistov, 31. staro- I italska boginja svetlobe in plodnosti, 32. kozaški poglavar. NAVPIČNO: 1. mesto v Crni gori, po katerem se imenuje zaliv, 2. pritok reke Vah na Slovaškem, 3. naziv za tovarno na Gorenjskem, ki predstavlja važno panogo našega gospodarstva, 4. ime dirigenta Celjskega komornega pevskega zbora, ki si je pridobil ugled tudi v tujini (Kunej), 5. majhen otok na vzhodni obali Južnega Vietnama, 6. dva soglasnika, 7. oseba 1z Jurčičevega romana Deseti brat, 8. pripadnik indijanskega plemena v Severni Ameriki, 9. priročnik, priročna žepna knjižica (tujka), 10. določene barve, 11. Etiopski plemič, 15. kemična prvina v obliki belih listkov, 17. vas v Brkinih, 19. ime nekoč »božanske« filmske igralke, 21. ime hrvaške filmske igralke Kolesar, ki je igrala glavno vlogo v filmu Slavica, 22. del knjige, 24. del roke, 25. mesto v južni Madžarski, kjer je Sovjetska armada prestopila Donavo, 26. boja, 27. ploskovne mere, 28. kratica za brutoregistrska tona, 23. tuj t".-jglasnik. - Vidiš, dragi oče če gledaš &*> lahkoJPoziurf. da je tudi revolucija tak bič za vS ki * £ hlŠenapfvili tržnico in jamo razbojnikov in s f*"3°. ^J?***' da bi pri tem pomislili, da božjo besedo ^l1*1?'^}1 6™JC "a^m-nike za delo, za kruh, ropali uboge ^ečk€ dn^arje jih svetohlm-sko hranili s svetim pismom, Tse* * m«^, ta^hom, vodko in drugimi dobrotami, ki so jim zrasle v trebuhe kakor pri nosečnicah, le da nosečnice nosijo v svojih trebuh* nova človeška življenja, oni pa pohlep, požrešnost in druge ^ Cj- ^T™\n* ^ ™*}\ skozi tisto »šivankino uho. ki vS* božje kraljestvo, - je Kynl Jegorovič zapridigal popu, nato pa ?a vprašal, če ima kaj za pod zob, a pop se je zaklinjal, da nima si 5esar, Her so mu že vse pobrali, zraven pa s strahom ogledoval, ;e deske- PrislonJene k steni. - Ničesar nimam, ljudje božji, ' ieT 11x1111 J rokami' - Ničesar? - ga je pogledal Kyn) Jegorovič. - Ničesar! Sam umiram od gladu! - To ti ravno ni videti, oče? - Je Kynl j€gorovič PomezLknil in z očmi namignil na popov zajetni v - Pa če ti rečem, moj sin, da j« tako! Sam bog mi je priča! - Potem nisi ničesar skril pred sv< j im i kmeti. - Bog mi je priča! Ničesar! Vse ' 0 mi Ppbrali! - Potem si jih pred revolucijo s* Vlt° izžemal, če ti niso ničesar pustili in si vzeli pridelke, ki *c Jih Pr«telali s svojim znojem in rokami. - A z mojim semenom! - S semenom, ki je zrasel iz njihove rži. - V tolpo, v pravo tolpo ste jih spremenili. Pa so bili tako pohlevni. Tako ubogljivi. Tako bogaboječi. A zdaj? Kaj so zdaj? Pravi razbojniki! Pravi roparji! Prav vse so mi odnesli. - Čudno, da ti potem niso odnesli te skladovnice desk. Njihove koče so revne. Treba bi jih bilo »zakrpati«. Ti imaš pa tu tako dober in pripraven les, — je Kyril Jegorovič stopil k daskam m jih v popovo grozo začel otipavati. - Pusti les! Pusti moj les pri miru! — je zakričal pop, toda Kyril Jegorovič je dvignil desko. - Na golih tleh venćnr ne bomo pečivali, — je rekel in tako dal vzgled tudi drugim, so začeli odnašati' deske, dokler se pred njimi ni odkrila odprtina in za odprtino prostor, napolnjen z vrečami, sodci masti, pletene steklenice, polne olja in žganja, in celo sladkor, stari predvojni sladkor. — Pustite moje stvari pri miru ali pa vas bo kaznoval bog, — je pop planil mednje. — Kaj bi pretil z bogom, na katerega si se zaklinjal, da so ti vse pobrali kmečki »razbojniki«. Zdaj je kaznoval tebe! Grešil si, ker si ga klical za pričo, pa nam je odkril tvoj zaklad. Ali pa ne veruješ v boga, ker ga tako brezbrižno lepiš k svojim lažem! Ko bi veroval, bi se ga bal, a si ga do revolucije imel samo za šibo, s katero si šibal kmete in jih strašil pred božjo kaznijo. No, tovariši, zdaj pa na gostijo, ki nam jo je pripravil gospod bog. On, ki skrbi za lačne ptice pod nebom, je zdaj poskrbel tudi za na6, — se Jakob spominja, kako so se nasitili pri tistem' popu v neki vasi nedaleč od Pulkova, kjer so počivali in takoj po počitku z vojsko, ki je imela nekaj topov in troje oklopnih avtomobilov bogvečiga-vega polka krenili na pohod v smeri Carskega sela in prehiteli vojsko Kerenskega, ki se je prav tako hotela polastiti tega mesteca, v katerem je bila edina brezžična radiotelegrafska postaja v Rusiji, s pomočjo katere so potem, ko so na obrobju Pulkovskih gričev premagali kozake Kerenskega, oznanili Rusiji in svetu, da je v Petrogradu in v vseh velikih mestih zmagala sovjetska socialistična revolucija. Tako potuje Jakob skozi svoje spomine potuje v zmagoslavju vračajočih se rdečih kolon, ki so porazile in ujele generala Krasnova, ki je prisegel, da bo odslej služil revoluciji in seveda svojo obljubo kmalu prelomil, nazaj v Petrograd spominja se težav, ki so nastale zaradi sabotaž buržoazije v tovarnah in v uradih, ki bi morali skrbeti za organizacijo preskrbe prebivalstva spominja se neposlušnosti vrhovnega komandanta ruske vojske Duhonina, ki mu je Svet ljudskih komisarjev ukazal, naj sklene takoj premirje na fronti, a je Duhonin namesto izpolnitve ukaza skušal zanetiti upor proti sovjetom, a so mu to preprečili vojaki, zajeli njegov štab, njega pa, ki si je lastil pravico nad življenjem in'smrtjo vojakov in jih s svojimi vojaškimi sodišči toliko spravil v smrt, ubili spominja se razcepa med samimi boljševiki in s tem novih upov premaganih sovražnikov sovjetske revolucije, da se sovjetska oblast maje in nagiba k zatonu, toda preprosto ljudstvo je sledilo Leninu, saj jim je Lenin z razumljivimi besedami povedal, kakšni so cilji sovjetske oblasti cilji, ki bodo rusko ljudstvo in vsa druga ljudstva Rusije, če bedo obdržala sovjetsko oblast, osvobodili človeškega in narodnega zatiranja, zakaj tudi rusko ljudstvo ni moglo vse do revolucije biti svobodno, ker so ga prav tako vladajoči zatirali, mimo tega pa ga i B izrabljali za zatiranje drugih narodnosti cifji, ki naj bi ljudstvu Rusije in vsega sveta zagotovili trajni in ustvarjalni mir trajni mir, ki je osnova za napredek človeštva na vseh podrečjih človeške dejavnosti . trajni mir, ki slehernemu človeku in slehernemu ljudstvu zagotavlja svobodo, srečo in naraščajočo blaginjo trajni mir, ki pa ga je proti nasprotnikom takega miru treba braniti in ga izbojevati . trajni mir, ki so ga zahtevali sovjeti in zato predlagali vsem vojskujočim se državam, naj se takoj začno pogajati za sklenitev pravičnega in demokratičnega miru, a ker sta ta predlog Anglija in Francija odklonili, je Svet ljud.-:kih komisarjev, izpolnjujoč voljo in zahtevo sovjetov, začel pogajanja za mir z Nemčijo in Avstrijo trajni mir, ki ga še vedno ni, razmišlja Jakob in se spominja mrzlih decembrskih dni, januarskega snežnega meteža, nenehnega štirinajstdnevnega meteža, ki je pokopaval vlake, da niso ne odhajali ne prihajali v Petrograd, in tramvaje, ni pa pokopal novic, ki so jih širili nasprotniki, da Lenin predaja Rusijo nemškim osvajalcem in da je zato treba prekiniti mirovna pogajanja v Brestu Litovskem hujskači, ki so snovali nove zarote, šušljali o uporih proti sovjetom o uporih, ki so bili in ki jih ni bilo o uporih, ki so jih netili bivši carski generali in ki so jih priše-petovalci hujskaških novic izrabljali za gonjo proti Leninu, češ da je te upore podžgalo Leninovo popuščanje Nemcem, ki si hočejo z mirom prisvojiti ogromnih zasedenih in še nezasedenih predelov Rusije dvigali Trockega nad Lenina hvalili Trockega, ker je kot pooblaščenec na mirovnih pogajanjih z Nemci ravnal samovoljno in s to samovoljo povzročil prelom pogajanj kljub temu, da je bil Rusiji mir potreben bolj kakor kruh, med nemškimi vojaškimi množicami, ki so se že ogrevale za ruski vzgled, kako končati vojno, pa vzbujal kolebanje in nezaupanje, da se sovjeti in boljševiki ne razlikujejo od Scheidemanna in drugih nemških socialističnih voditeljev, ki so sicer terjali mir, obenem pa podpirali prizadevanja cesarske vlade in cesarske imperialistične politike kolebanje in nezaupanje, ki so ga nemški generali takoj izrabili in zadušili mišljenje, ki se je lotevalo nemških vojakov v času premirja ob bratenju z ruskimi vojaki, ki so nemškim vojakom razlagali hotenje sovjetov in mišljenje boljševikov GLAS * 13. STRAN GLAS * 12. STRAN GLAS * 14. STRAN PANORAMA SOBOTA — 21. oktobra 1967 Ob desetletnici izstrelitve prvega satelita Uspehi v osvajanju vesolja Po 128 dneh letenja je 18. Oktobra mehko pristala na planetu Veneri sovjetska avtomatska postaja. To je že četrti sovjetski poskus pristanka na tem planetu. Pri prejšnjem poskusu leta 1961 je avtomatska postaja letela mimo Venere, 1962. se je pa raztreščila na njeni površini. Ko je avtomatska postaja v sredo priletela v atmosfero Venere, se je od nje ločila kapsula z instrumenti in mehko pristala na planetu. Instrumenti delujejo in pošiljajo šifrirana poročila na Zemljo. Sovjetski znanstveniki do sedaj še niso objavili podatkov, ki so jih sporočili instrumenti z Venere, vendar je po izjavah znanstvenikov že sam mehak pristanek na Veneri fantastičen tehnični in znanstveni uspeh. Ob tem novem uspelem koraku k spoznavanju še vedno skrivnostnega vesolja, ki že od preddavna vznemirja človeka in razvnema njegovo radovednost, je prav, če prelistamo kroniko vesoljskih poletov. Pred desetimi leti v oktobru 1957 je svet obkrožila senzacionalna novica, da so v Sovjetski zvezi izstrelili prvi satelit. Svetovne časopisne agencije ln radijske postaje so objavljale natančno podatke o teži in oddaljenosti satelita od Zemlje ter področja, nad katerimi je letel. PRVI VSEMIRSKI POTNIK Samo mesec dni pozneje so z enega od sovjetskih kozmo-dromov izstrelili drugi satelit Sputnik II. Takrat je satelit nosil v hermetično zaprti kabini psico Lajko. Najstarejši in najzvestejši človekov prijatelj pes, je tako utrl pot za nadaljnja osvajanja vesolja. Zadnjega januarja 1958 so tudi v ZDA izstrelili svoj prvi satelit — tako se je začela tekma med ZDA in Sovjetsko zvezo v osvajanju vesolja. Pošiljanje satelitov v vesolje je kasneje postalo skoraj običajna stvar. SMER POLETOV -LUNA Ponoči 13. septembra 1959 sovjetska vesoljska raketa padla na Luno. Prvič v zgodovini je neki predmet, ki so ga naredile človeške roke, padel na drug planet. Najbližji zemljin sosed ni bil več nedosegljiv. GAGARIN V VESOLJU Zjutraj 12. aprila 1961 je kot bomba odjeknila novica, da kroži okoli Zemlje vesoljska ladja Vostok I. z vesoljcem Jurijem Gagarinom. Tako je bil prebit led pri vstopu človeka v vesolje. Jurij Gagarin je postal ne ' samo sovjetski narodni heroj, ampak tudi legendarna osebnost sedanjosti Gagarinovem imenu so se kmalu pridružila še druga: Titov, Glenn, Carpenter, Nikolajev, Popovič, Cooper, Bikovski, Leonov, Terješkova in drugi. Poleti vesoljcev so postali skoraj običajna stvar. Vendar človeški duh ne miruje pri Zbiranju podatkov o vesolju in razreševanju vprašanja, ali obstaja življenje še na drugih planetih. VEC DNI V VESOLJU Februarja 1966. leta je moskovska televizija sporočila, da bodo zvečer prikazali na zaslonih dva vesoljska potni-ka-psa. Gledalci, navajeni gledati na televizijskih ekranih obraze vesoljcev, so presenečeni zagledali dva psa, ki sta povsem mirno prenašala polet. Vesoljska ladja s pasjima potnikoma je- bila prek 900 km oddaljena od Zemlje. To je bila dvakrat večja razdalja, do katere je prispelo živo bitje z Zemlje. Spet jc pes pripravil pot za človeka. Oba pasja vsemirska potnika sta dobro prenašala večdnevni polet. Čeprav nikjer ni bilo uradno rečeno, je vseeno res, da sta ta dva psa utrla pot za globlji prodor človeka v vesolje. Večdnevni polet ni pustil nobenih večjih posledic na pasjem organizmu. Polet je trajal približno toliko časa, kolikor časa bi rabila vesoljska ladja izstreljena z Zemlje proti Luni, ki bi nekaj dni krožila okoli Lune in se potem vrnila na Zemljo. PRISTANEK NA LUNI Preučevanje vesolja se nadaljuje sistematično in neprekinjeno. Po prvih satelitih in vesoljskih ladjah s posadko in brez nje se osvajanje vesolja nadaljuje z uspešnim izstrel jevanjem avtomatskih postaj na Venero. Sateliti omogočajo prenašanje televizijskega programa iz Amerike v Evropo in obratno. Luna ostaja še naprej glavni cilj vesoljske tekme. Na vprašanje o trdoti Luninih tal je dala precej odgovorov avtomatska postaja Luna 9. Vse prejšnje postaje, izstreljene proti Luni so zgrešile cilj ali pa so se razbile na JLunini površini. Po pristanku Lune 9 so vsi svetovni časopisi prinesli slike mesečeve površine. Sovjetski znanstveniki pa so sporočili, da je mesečeva površina trdna in primerna za pristajanje vesoljskih ladij. PRVI UMETNI LUNIN SATELIT Marca 1966 je Luna dobila svoj umetni satelit. Imenovali so ga Luna 10. To je 1600 kg težak satelit, ki obkroži Luno v treh urah. Vesoljska doba se je pravzaprav šele začela. Vendar je bilo skupno izstreljenih v ve- solje že okoli 500 satelitov, avtomatskih postaj in vesoljskih ladij. Samo v letu 1965 so poprečno vsake tri dni izstrelili z Zemlje v vesolje po en satelit ali drugo leteče telo. Danes kroži okoli Zemlje množica satelitov. Tečnega števila sploh ne vemo. Okoli Sonca kroži 18 umetnih planetov, ki jih je tja poslal človek. Mnogi od teh bodo krožili večno, dokler ne bo člo- vek našel poti, da bi jih vrnil na Zemljo. MESTA — UMETNI SATELITI Uspehi pri raziskovanju vesolja in hiter razvoj znanosti in tehnike dajejo upanje, da bo človek v daljnji prihodnosti poletel na druge planete in tam tudi živel. Nekateri sovjetski znanstveniki so v koledarju osvajanj vesoljskega prostranstva in naseljevanja planetov predvideli, da bo človek stopil najprej na najbližje planete Luno, Mars in Venero. Človek bo izkoriščal sončno ener_ gijo, da bi spremenil atmo- sfero teh planetov v tako, ki bo primerna za življenje človeka. Veliko težji problem pa se postavlja pred znanost za doseg oddaljenejših planetov našega sončnega sistema. Brez dvoma bo znanost v prihodnosti toliko napredovala, da bodo pošiljali v vesolje ogromne vesoljske ladje. Veliki umetni sateliti, na katerih bi živeli milijoni ljudi, naj bi krožili po vesolju. Zadnja in najtežja etapa osvajanja vesolja, bi bila« kot pravijo znanstveniki, poskus zapustiti naš sončni sistem in doseči daljne še neznane galaksije in planete. Priredila L. Mencinger Energija iz »nič« ali perpetuum mobile Beseda perpetuum mobile je latinskega izvora in pomeni »večno gibanje«, torej nekaj, kar bi se večno gibalo. To je idealen, praktično neizvedljiv stroj, ki bi se, potem ko bi ga spravili v gibanje, gibal neomejeno, ne da bi mu bilo treba pri tem dovajati energijo v kakršni koli obliki. Stroj bi nam delal večno, samo ob začetku bi potreboval toliko dela, da bi ga spravili v pogon. Ze na primerih iz vsakdanjega življenja vemo. da jc kaj takega nemogoče. Cc hočemo, da nam stroj opravlja neko delo, mu moramo pri tem dovajati energijo v kakršnikoli obliki. Ura, ki nam kaže čas ne »teče« sama, ampak jo moramo vsak dan naviti, s tem ustvarimo zalogo prož-nesrne energije, ki se počasi pretvarja v mehansko, potrebno za premikanje kazalcev in pa premagovanje trenja v ležajih. V primeru, da smo uro pozabili naviti, se nam bo le-ta po določenem času ustavila. Kaj Se v fiziki upira delovanju takega stroja? To je energetski zakon, ki nam pravi, da je zunanje delo, opravljeno na nekem telesu, enako spremembi skupne energije telesa. Možno je torej samo pretvarjanje energije iz ene oblike v drugo. Primer: če hočemo na kuhalniku zavreti vedo, potrebujemo toploto, ki jo dobimo tako, da vključimo kuhalnik, s tem pa se bo električna energija pretvorila v toploto. Mlin, kakršnega so včasih uporabljali za mletje moke, je delal samo takrat, kadar je prek mlinskega kolesa tekla voda. Energija, ki jo je s seboj prinašala tekoča voda, se je pretvarjala v mehansko, ki so jo potem izrabili za mletje moke. Ta neizpodbitni zakon fizike nam torej dokazuje, da je obstoj takega stroja nemogoč, kljub temu pa so se skozi stoletja rodile razne ideje in je bilo narejeno veliko strojev, ki naj bi si zaslužili naslov »večno delujočega stroja«, končni učinek pa je bil pri vseh enak in vedno porazen. Med temi graditelji niso bili samo neuki ljudje, bilo je tudi veliko takih ,ki se ukvarjali z znanostjo in so o fiziki že marsikaj vedeli. PRVI KORAKI Prvo ideje o perpetuum mobile so se redile najbrž že zelo zgedaj. Prvi ohranjeni zapis iz leta 1245 pa nam priča o načrtu francoskega avtorja. Sestavljen je bil iz kolesa, ki je imel na obodu na gibljivo pritrjenih ročicah obešene uteži. Ko se kolo zavrti v narisani smeri, uteži^ na desni obvisjjo na obodu kolesa, uteži na levi strani pa se prevržojo navzdol in s tem povzročijo, da deluje teža uteži na večji razdalji od osišča kolesa kot pa na desni strani. To in pa še dodatni sunek zaradi prevračanja uteži naj bi povzrečilo, da bi se kolo še naprej vrtelo v narisani smeri. Ta razlaga pa je zadostovala samo »konstruktorju« tega stroja, stroj sam se je že po nekaj vrtljajih ustavil. Na kaj je pozabil avtor tega »večnega stroja«? Na ravnotežje koles in pa na trenje. Sistem uteži, ki se prosto giblje, se' bo po določenem času postavil v ravnotežje, da leva stran ne bo več prevesila desne strani. Poleg tega se z gibanjem v osiš-ču kolesa pojavi zaviralna sila — sila trenja, ki nasprotuje vrtenju kolesa. To silo prav dobro poznamo v vsakdanjem življenju in se nam vedno pojavlja tam, kjer se tareta dve ploskvi. Tak je bil žalosten konec prvega modela perpetuum mobile. Minula so stoletja in svet so prevevela nova in nova odkritja. Iznašli so parni stroj, pojavile so se prve ladje na parni pogon, prve lokomotive so si utirale pot in v Ameriki so zasvetile prve žarnice, ki so uporabljale električno energijo. Elektrika je nastopila svojo zmagovito pot. Iznašli so stroj, ki je pretvarjal električno energi- jo v mehansko — elektromotor, iznašli so tudi stroj, ki je delal obratno — pretvarjal je mehansko delo v električno — generator. Prav ob ta dva stroja pa se je spet spotaknilo mnogo ljudi z »fiksnimi« idejami o perpetuum mobile. Kaj so naredili? Povezali so os elektromotorja z osjo generatorja in spojili priključke motorja s priključki generatorja. Ko so naredili to, so pognali skupaj povezani osi; sedaj naj bi generator začel proizvajati električni tok, ki bi dalja poganjal elektromotor in ta« ko naprej ... Kakor vsi ostali, se je tudi ta model po nekaj , vrtljajih ustavil. Poskušali so še in še z raznimi izboljšavami, konec je bil vedno enak. Vsi konstruktorji so pozabili na delo, ki sa zapravlja za premagovanje sile trenja, ki se je pojavila v ležajih obeh strojev. OB ZAKLJUČKU Mnogo je bilo še takih primerov, v katerih so avtorji uporabljali razna fizikalna spoznanja, povsod pa so prezrli glavni zakon fizike, namreč, da dela iz nič ne moremo dobiti, kakor ga tudi ne moremo v nič zapraviti. Zakaj so zanimivi ti primeri? Kažejo nam blodnje človeškega duha, nemečen in primitiven boj proti neizprosnim zakonom narave, ki jih ni ustvaril človek, ampak jih je ustvarila narava sama; človek jih je samo odkril in z njimi obrazložil procese, ki se dogajajo v naravi. Nemogoče je, da bi pričakovali, da nam bo današnji razvoj lahko omogočil izvedbo perpetuum mobila, kajti s tem bi se podrla pričevanja klasične fizike, lahko bi dejali, da je vse, kar smo do danes storili, laž. Kaj takega pa je absolutno nemogoče. Ne bo teorije, ki bi postavila današnji svei na glavo in zavrnila vse zakone, ki veljajo danes, velike pa bo še odkritij, ki bodo pripomogla (k razkritju neraziskanih skrivnosti narave. Jože Sifkovic* Kmetovalci, nabavite si traktor na kredit! Podjetje AGROTEHNIKA export — import, Ljubljana, Titova 38 vam nudi traktor znamke ZETOR 2011 s priključki ZAHTEVAJTE PONUDBE IN NAVODILA pri Agrotehnika Ljubljana Titova št. 38 TER POSLOVALNICAH: Celje, Aškerčeva 19, Maribor Meljska c. 5 ter Murska Sobota in Ljutomer Dobava takoj ali v zelo kratkem času! Kreditni pogoji: a) Polovico vrednosti in prometni davek plačate takoj ob podpisu pogodbe, ostanek pa najpozneje do 1.4.1969 v enem ali dveh obrokih po dogovoru, obrestna mera 8 % letno. b) Kot jamstvo izročite Agrotehniki bianco-solo menico, potrdilo pristojne občinske skupščine o višini katastrskega dohodka in potrdilo Zavarovalnice o vinkulaciji traktorja v korist Agrotehnike. - KVALITETA - PRAKTIČNO na zalogi v naši poslovalnici MANUFAKTURA Lesce, oddelek DEKORATIVA — v skladišču pohištva TRGOVSKO PODJETJE \0k murU\ m LESC Od 1.10. dalje RAZPRODAJA Industrija konfekcije Nudimo vam ugoden nakup ženske, moške in otroške konfekcije Vsak kupec, ki kupi za 1300,— N din, dobi brezplačno praktično darilo — volneno odejo V NOVO JESEN V NOVEM OBLAČILU Modni kroji in barve bodo vaše zadovoljstvo in naš ponos Modna oblačila Ljubljana OBIŠČITE NAŠE PRODAJALNE v Ljubljani, v Kranju, Cesta JLA 2, v Celju, Žalcu, Žireh in Slovenskih Konjicah. Oplov program v letu 1967 /^ZT\ Opel Kadett Opel Rekord Opel Commodore Opel Kapitaen Opel Admiral Opel Diplomat INFORMACIJE: AVTOTEHNA LJUBLJANA, Titova 25, tel. 318-022 52 Takole krojen plašč s kombinacijo krzna zelo lepo pristo-ja ženskam z nekoliko močnejšo postavo. Pokrivalo — kučma je seveda iz enakega krzna kot ovratnik in man-šete. Plašč iz kamelhar ali podobnega blaga v svetlih barvah, ki ga lahko oblečete tudi v hladnih jesenskih dneh. Domača zdravila JANEZ — Uporabljamo ga kot čaj zoper vetrove, predvsem pri otrocih. Ostranju-je lažje želodčne bolečine in nasploh blaži želodčne težave. POPER — Uredi prebavo, v malih količinah je primeren za izboljšanje okusa jedi, ne priporočamo pa ga pri dietni prehrani. DATELJNI — Pri nespečnosti delujejo pomirjevalno, Čevlji - torbica Kaj je za vas? Za polne noge so idealni polgloboki čevlji. Zaprta obutev, ki sega do gležnjev, odpravlja vtis stebraste noge, zoper tega pa se borijo vse tiste žene, ki imajo precej močne noge. To se pravi, da se je treba izogibati odprtim čevljem in tankim petam. Ce imate močne noge, nosite športne čevlje ali mokasine z debelo peto, ki je visoka 4 do 7 centimetrov. Ne obujte tudi čevlja, ki ima za okras pentlje .verižice, resice, sponke. Visoki škornji bodo še bolj poudarili debelost nog. Ce ste močni, ne nosite ne premajhnih in ne prevelikih torbic, kljub kakršnikoli modi. Najboljše torbice so ravne, elegantnih oblik v obliki pisma. In barva torbice: nikoli rdeča, bela ali pisanih vzorcev. ker vsebujejo mnogo sladkorja. Pomirijo živce in vplivajo na dober spanec. HRUŠKE — pospešujejo rast kosti in so dobre zoper rahitis, ker vsebujejo apno in sol. FIGE — Uporabljamo jih zoper revmo, prsni katar, zaprtje, jetrne in žolčne težave. V mleku namočene fige, narezane in potem dušene, so odlično sredstvo pri zobnih in ustnih oteklinah. Ce jih prekuhamo, pa jim moremo uporabiti pri vnetju grla za grgranje. KUMARE — Kisle so priporočljive za sladkorno bolne, ker znižujejo sladkor v urinu. Uporabljajo jih tudi — kuhane ali solato — zoper zaprtje, ledvično vnetje, vo-deniko in klimakterij. RDEČA PESA — Sok surove rdeče p^se imenujejo ljudje »penicilin«, ker je odlično sredstvo zoper vročino. Če ni takoj pri roki zdravnika, si lahko pomagamo s peso. KISLA REPA — V starih časih so kislo repo imenovali »doktor«, ker v hišo, kjer so jedli veliko kisle repe, ni nikoli prišel zdravnik; ni ga bilo treba. Kisla , repa vsestransko zdravilno vpliva na telo, predvsem pa na mehur in ledvice. Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Poskusite s siljenjem hiacint Ce želite pozimi občudovati bujne hiacinte, jih morate čimprej posaditi. Vrtnar jih je že posadil, vendar bo tudi vam sllienje ob upoštevanju nekaj pravil prav tako uspelo, fg. smete pa ponovno siliti čebulic, ki so Ze lani poz*Ca f vetele, ker so izčrpane. Za siljenje so primerne le zg£jnje sorte hiacint, najboljše pa so za to preparirane đbbulice, ki jih dobite v Kranju pri hortikulturnem društvu. Čebulice hiacint posadimo najkasneje do konca oktobra v lončke ali zabojčke, plitve lončene sklede ali podobno, tako da se vrhovi čebulic vidijo iz zemlje, nato jih dobro zalijemo. Posode postavimo na hladno, najbolje je če jih za 8 do 10 tednov zasujemo v vrtu 30 cm globoko. Da jih pozimi lažje izkopljemo ter da posode niso blatne, jih obdamo s peskom ali mivko, nato šele zasujemo z zemljo. Po tem Času mirovanja začnemo s siljenjem. Posode prenesemo z vrta v topel prostor. Poganjki pa morajo biti zatemnjeni, sicer razvijejo prekratka cvetna stebla. Ko zraste cvetno steblo do normalne velikosti, jih postavimo na svetlo da zacveto. Cvetoče hiacinte postavimo po možnostt v hladnejši svetel prostor — 5 do 10° C — kjer bodo dolgo cvetele. Hiacinte dobro prenesejo tudi suh zrak s centralno kurjavo ogrevanih prostorov. Čebulice pa lahko zacveto tudi brez zemlje, saj imajo razen vode v sebi še vse hranilne snovi. Za 10 dni postavimo čebulice na vlažen pesek, da odženejo prve koreninice, nato pa jih prestavimo v plastični lonček za siljenje. Posodo napolnimo z deževnico, ki ji dodamo za noževo konico lesnega oglja, ki preprečuje gnitje. Med koreninskim dnom čebulice in vodo mora biti 2 mm razdalje, čebulice v vodni kulturi moramo prav tako siliti v temi. Posode naj bodo sprva v hladnem prostoru, šele po dobi mirovanja jih prenesemo na topi«. Gibi, ki razkrinkavajo Za človeka, ki med premišljevanjem, branjem ali pogovorom podzavestno ponavlja nekatere značilne gibe, pravimo, da je živčen. Ti mehanični gibi pa lahko razkrijejo tudi še kaj drugega. Na primer delček človekovega značaja .. . Tako zatrjujejo nekateri psihologi. Bi radi spoznali svojo »skrivnostno« plat in se pozabavali na račun svojega drugega »jaza«? Potem preberite spodnjih šest odstavkov, in morda se boste »odkrili«! 1. Nenehno tlačite prst med ovratnik in vrat. To dela človek, ki zbira pogum za kakšno dejanje. Pomeni, da ste strahopetni predvsem na ljubezenskem področju in zelo občutljivi za tuje mnenje o sebi. Preplašite se hitreje, kot je to potrebno in potrebujete veliko časa, da se ponovno zberete in umirite. 2. Popravljate lase. Ali počnete to, kadar bi se radi zbrali za delo? Tako izražate svoje hrepenenje po uspehu in hkrati svoje samoljubje. Zelo ste zadovoljni sami s seboj; tudi takrat, ko niste povsem prepričani o svoji moči. 3. Grizcte nohte. Ta gib, za psihologe je še v precejšnji megli, vas odkriva kod neza-dovoljneža in človeka, ki vedno krivi sebe za svoje življenjske neprijetnosti. 4. Igrate se z elastiko, ki vam je pri roki. Vi ste človek nemirnega značaja; bolehate za notranjo osamljenostjo in čutite potrebo po večji ljubezni in zaščiti. Hitro vas premagajo napadi melanholije, ki se menjujejo z ognjemeti prav otroške radosti in veselja. 5. Grizete ustnico. Nekaj je v vas, kar vas sili v nenehno napetost. Največkrat gre za neodlečnost, ki more ohromiti vašo aktivnost. Ne-prenehno se prepričujete, da imate prav in da ste nepogrešljivi. 6. Grizete svinčnik. Duševno se še vedno niste ločili od svojega šolskega obdobja^ se pravi, da je v vas še nekaj deškega, zlasti na sentimentalnem področju. Sicer pa ste prav na rahlo tudi napadalnega značaja in težko priznavate, da nimate prav. Prepričani ste, da vse drugi grešijo, le vi nikoli! Ce ste se odkrili v teh šestih odstavkih, ne povejte tega nikomur! Sicer pa gre predvsem za šalo... Pedagog svetuje Kaj z otrokom, ki se težko uči? Nekateri starši in šole imajo vse šolsko leto težave z otroki, ki niso razumsko dorasli in se ne morejo uspešno učiti in normalno obnašati. Tem učencem, ki jih je približno 25 odstotkov, kot trdi znani angleški strokovnjak Cvril Burt, manjka inteligence. Zanje pravimo, da so zaostali v učenju. Z zaostalim učencem je treba tako v šoli kot doma ravnati drugače. Otrcka ne smemo poniževati in kaznovati. Slabe ocene v šoli in hude kazni doma niso spodbudne, medtem ko prijateljski nasveti, razumevanje in pomoč otroka ohrabrila. Takoj ko predavatelj v šoli pove staršem, da se njihov otrok težko uči in znatno zaostaja za svojimi sovrstniki, je treba zanj poskrbeti. Pomagali naj bi šolski psiholog, center za socialno delo ali posvetovalnica za starše. Starši naj bodo z otrokom, ki ima težave pri učenju, izredno pazljivi. So primeri, da starši, ki ne vodo. kako je treba ravnati z otrokom, sami pripomorejo, da otrok postane še bolj nervozen in razočaran. Pot do še slabega obnašanja pa je pri takem otroku zelo lahka. Cesto postanejo ti otroci po krivdi drugih mladoletni prestopniki. Ce ima otrok brata ali sestro, ki se laže učita, starši ne smejo njega zato poniževati. Nasprotno, boljši brat ali sestra naj mu pomagata pri učenju. Na konkretnem primeru naj mu pokažeta, kako se reši posamezna naloga. Skrivnosti dobrega oblačenja Oblačiti se ni težko, težko je — dobro se obleči. Danes bi vas radi seznanili z nasveti za dobro oblačenje visoke in normalno grajene ter srednje in suhe žene. % Visoka, normalno grajena žena je nekako idealen tip, zlasti kadar gre za krojaške in šiviljske storitve. Takšini ženi v bistvu vse pristaja; tudi oblačila, ki si jih ne morejo omisliti nizke in debele žene. Predvsem so to tri četrtinski plašči, izraziti in večji detajli, močnejši vzorci. Visoka in normalno grajena žena si more izbirati barve po vsej barvni lestvici, seveda pa mora paziti na barvo svoje polti, las in oči. Najbolje ji pristajajo enobarvna blaga. Idealno oblačilo za takšno vrsto žena so srajčke, obleke, klasične sa-lonke in športna obuvala z minimalnimi detajli, torbe pa srednje ali velike. Zelo pristajajo tej vr3ti žena hlače! Osvežila vas bo samo kava Vam v pouk »Kaj pa je to?« se boste vprašali. Nič drugega kot delček prispevka, ki nam ga je poslal učenec 7. razreda. Zelo veseli smo vaših prispevkov dragi pionirji, moramo pa priznati, da nas je tale nekoliko razočaral, če ga malce pogledate, v njem kar mrgoli napak, ki jih učenec 7. razreda ne bi smel več napraviti. Upamo, da jih boste hitro našli. Na Bledu V nedeljo zjutraj smo se odpravili na Bled. S seboj smo vzeli nekaj hrane in denarja ter odšli na avtobusno postajo v Kranju. Ko je prišel avtobus, smo vstopili in se usedli prav na prve sedeže. Sedela sem pri oknu. Ko smo se peljali, sem občudovala Gorenjsko in njeno naravo. Prišli smo na Bled. Izstopili smo in se napotili k jezeru. Nekaj časa smo si ogledovali jezero, potem pa srno odšli na grad. Tu smo se odpočili in se malo okrepčali. Hrano smo imeli s seboj, kupili smo le pijačo. Šli smo tudi v blejski muzej. Po dolgem ogledovanju na gradu, smo se napotili nazaj. Ustavili smo se pred čolni, ki so vozili ljudi na otok. Prosila sem mamo, da bi se tudi mi popeljali. Ustregla mi je. Na otoku smo si ogledali staro cerkev in druge zanimivosti. Žal je čas zelo hitro minil, bilo je že pozno popoldne. Napotili smo se s čolnom nazaj in potem z avtobusom domov. Ta izlet mi bo ostal dolgo v spominu. Krista šiler, 4. a, osnovna šola France Prešeren Kranj Pionirska plesna šola Tudi letos sem se vpisala v pionirsko plesno šolo, ki jo obiskujejo učenci višjih razredov vseh kranjskih šol. Pouk imamo enkrat tedensko v dveh skupinah, dopoldne in popoldne. Učimo se vse plese, od najnovejših do valčkov in četvorke. V plesni šoli pa ni na sporedu le učenje novih plesov, ampak tudi Na morju Neko soboto sem šla s starši v Koper. Peljali smo se z avtobusom. Vožnja je bila zelo dolga in neprijetna, ker je bil avtobus poln potnikov. Med vožnjo smo videli veliko zanimivih stvari. Bliže smo bili Kopru, več je bilo nasadov vinogradov, breskev in fig. Zelo sem bila vesela, ko sem prvič zagledala morje. Ko smo v Kopru izstopili, smo šli najprej v pristanišče, kjer je bilo veliko ladij in čolnov. Prenočili smo pri sorodnikih. V nedeljo smo si ogledali mesto, ki ima veliko zanimivosti. Popoldne smo se odpeljali domov. Sonja Lukanc, 4. a, osnovna šola France Prešeren Kranj Izlet v Bašelj Domenili smo se, da gremo v Bašelj. Tam imamo nad vasjo ob poti na Storžič letno hišico. Zjutraj, ko je še nad Kranjem ležala megla, smo se že vozili proti Bašlju. Proti Preddvoru je megla popolnoma izginila in videl se je od sonca obsijan Storžič. Zadnji del poti, ki smo jo morali prehoditi peš, je bil zelo lep. Pot nas je vodila mimo pašnikov, kjer se je že na vse zgodaj pasla živina. Mladi pastirčki mojih let so se lovili, da jim ne bi bilo dolgčas pri svojem delu. Med listjem smo našli veliko kostanja. Očka je dobil tudi nekaj gob. Pri zadnjem kmetu smo se malo ustavili, nato pa nadaljevali pot proti naši koči. Okoli hišice, sredi borovega in macesnovega gozdička, ki je na eni strani posekan, da nam nudi dovolj sonca in zatišja, smo se lahko ves dan sončili. Očka je med drevesi napel mrežo, da sva se lahko s sestro gugali. Čeprav sem bila od celodnevnega tekanja utrujena, mi je bilo vseeno težko spet iti v Kranj. Marjanca Mihelčič, 4. a, osn. šola France Prešeren Kranj marsikaj zvemo o lepem vedenju in obnašanju v družbi. Za praznovanje novega leta bo v prostorih naše plesne šole v delavskem domu tekmovanje v plesu med obema skupinama. Ob koncu šolskega leta pa bodo naši najboljši plesni pari nastopili na tekmovanju v družabnih plesih za osnovne šole Slovenije. Najboljši bodo imeli dovolj priložnosti, da se uveljavijo. Plesna šola nam poleg koristnega znanja nudi tudi razvedrilo, saj se tam srečamo z učenci različnih šol in iz raznih razredov. Lahko se pomenimo kaj je novega v šoli« o naših profesorjih in o življenju v prostem času. Tako koristno porabimo nekaj prostega časa za družabni ples, ki spada k splošni izobrazbi vsakega mladinca in mladinke. Majda Kne. 8. b, Osnovna šola Simon Jenko, Kranj Nabirala sem gobe Bil je lep jesenski dan. Z očkom sva se dogovorila, da greva nabirat gobe. Z avtobusom sva se peljala do Zg. Bitnja. Šla sva skozi prijetno vasico in prispela v gozd. Očka me je opozoril, naj dobro gledam, drugače ne bom opazila gob. Nisem dolgo hodila, ko sem stopila na nekaj mehkega. Skoraj bi zakričala* ko sem zagledala poleg sebe dve lepi črni glavici, jurčka. Z veseljem sem ju odtrgala, hudo pa mi je bilo za tistega jurčka, ki sem ga pohodila. Potem sem bolj pazila. Ko sva nabrala dovolj gob, sva odšla domov. Nada Križnar, 4. raz.« osnovna šola France Prešeren Kranj da.o fSO ITIGRU n iti Nt Govorimo ko §0 se vračali k ladz3i, 0e bilo vse pošte'kio strah. po KRATKEM iskamou SO V E~ NEM IZMED PREDALOV našli ČfDNE PREPMETE. PODOBNI SO BILI NEKAKŠNIM MAJHNIM PIŠTOLAM VZIGALMK ALI PA STRAŠILNA PIŠTOLA ZA OTROKE BO. V nekaj stavkih # KRANJSKA GORA — Jeseniško komunalno podjetje je pred dnevi začelo urejati središče Kranjske gore. Pred novim poslovnim središčem ln hotelom Vi-tranc bodo uredili kanalizacijo in pripraviH vse potrebno, da bo kasneje Cestno podjetje lahko položilo asfalt tudi skozi središče naselja. Od Nazorja do bencinske črpalke pa bodo namestili novo javno razsvetljavo. 9 Bled — Delovna enota podjetja Vino Kranj na Bledu polni steklenice oranžade in kokte s posebnim strojem. Poleti so polnili steklenice v dveh izmenah, cd ' 15. septembra pa le še dopoldne. Letos plana prodaje niso dosegli, ker je bil nekoliko večji kot lanski, vendar pa so prodali več alkoholnih in brezalkoholnih pijač kot lani. Do konca septembra so napolnili 2,380.000 steklenic oranžade Ln kokte, do konca leta pa pričakujejo, da bodo napolnili 2,500.000 steklenic. ■Pri polnjenju steklenic so zaposlene samo ženske, poleti pa tudi študentje. # Jesenice — Jesenicam že dolgo primanjkuje pitne vode. Lani so delavci gradbenega podjetja Sava položili cevi od Peričnika pa do porušenega mostu pri Mojstrani. Letos spomladi ni bilo denarja, zato so z delom začeli šele avgusta. • JESENICE - Nova žična valfarna na Belskem polju pri Jesenicah je v glavnem že dograjena. Od časa do časa že poskusno valjajo žico. Prejšnji teden so iz va-Ijarne prepeljali v hladno valjamo v Hrenovico 18 ton zvaljane žice. # Kranjska gora — Potok Pišenca, ki izvira pod Prisan-kom, se v Logu pri Kranjski gori izliva v Savo. Ob nalivih zelo naraste in nosi s seboj ogromno gline, peska in kamenja, zato so delavci podjetja Hudournik iz Kranjske gore Pišenco pri Požarju pregradili z visokim jezom. Za jezom je nastalo lepo jezerce. 6 LESCE — Letošnje poletje je bil prostor ob Šob-čevem bajerju v Lescah vedno poln turistov. Zadnje goste je pregnalo septembrsko deževje, tako da Šobčev bajer sedaj sameva. Zaradi dvignjene zapornice voda sproti cdteka. Kopališke naprave so d^bro ohranjene, vendar bodo spomladi potrebna manjša popravila. @ Bled — Letos je Cestno podjetje Kranj na nekaterih mestih- popravljalo gl?.vne ceste od desnega brega Save do Bieda. Cesto so razširili in ublažili ovinke. Pred kratkim pa so jo prekrili še z 10 cm debelo asfaltno prevleko. Ta se začne malo pred odcepom ceste za Sobec pa do Bleda. Asfaltna plast ni enakomerna, tako da vozila pri vožnji neprijetno trese. # GORENJSKA — Prejšnji teden so kmetje na Gorenjskem hiteli pospravljati zadnjo otavo, deteljo, korenje in peso. Tudi zelje so že naribali ter natlačili v so-dove. Delavci kmetijske zadruge Jelovica so na njivi, severozahodno od Lesc, pospravili koruzo v silažo. Pospravili so jo prav v času, ko je najbolj hranljiva. Na Gorenjskem letos ni bilo dosti koruze. Na Jesenicah razpravljajo Ali naj na Jesenicah prekopljemo padle borce ? Želimo mnenja borcev, svojcev padlih, urbanistov in prebivalstva z jeseniškega območja — Kam premestiti spomenik NOB, ki stoji nasproti jeseniške železniške postaje? # Kamnik —- Na Perovcm je bila brv čez Bistrico tako slaba, da so jo morali podreti. Za pešce, med katerimi je največ delavcev in dijakov, so zgradili zasilen prehod, ki pa ga je narasla voda odnesla. Tako marajo pešci zdaj napraviti do 3 km po ovinku čez most v Novem trgu. Te dni pa so začeli delati namesto brvi nov most, ki bo skoro 2 metra širok in bo služil tudi za prevoz z lažjimi vozili. # KRANJ — V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta stalna muzejska zbirka s področja arhoelogljc, kult ime zgodovine in ljudske umetnosti, galerijska zbirka akad. kiparja Lojzeta DoJinarja in občasna razstava del absolventov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. V Galeriji v Prešernovi hiši razstavljata akad slikar Drago Hrvački in akad. kipar Dušan Tršar. Občasne razstave so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Stalne zbirke pa ob nedeljah, ponedeljkih, sredah in sobotah ob istem času. # Jesenice — Delovne organizacije jeseniške občine so v letošnjem obdobju januar—avgust bolje izkoristile razpoložljivi delovni čas, in sicer za 1;3 odstotka. Manj so imele odsotnosti zaradi bolezni in tudi zaradi skrajšanja zastojev v proizvodnji*. V tem obdobju so imele tudi okrog 140.000 manj nadur kot lani, ko so jih imeli kar 1,132.000. # Jesenice — Po podatkih občinske uprave na Jesenicah je trenutno vključenih v uk 254 vajenk in vajencev v družbenem in zasebnem sektorju. Od tega jc 108 deklet. V trgovini je med 80 vajenci kar 55 deklet, v gostinstvu 12, frizerski obrti 14 in krojaštvu 18 deklet. V družbenem sektorju obrti se učijo 203 vajenci, 51 pa jih je v zasebnem seKtorju. 111,1 ' 11 1 ''1 '" 1 ' "" Komisija za razvijanje tradicij NOB običnskega odbora ZZB NOV Jesenice je na zadnji seji sklepala razen drugih zadev tudi o ureditvi grobišč padlih borcev NOV in žrtev fašističnega terorja s področja Jesenic, Javornika, Koroške Bele in Blejske Dobrave. Razpravljali so tudi o primernosti lokacije sedanjega spomenika NOB glede na spremenjeni program gradnje pred železniško postajo. - Glede prekopa padlih borcev s pokopališča na Jesenicah, Koroški Beli in pokopališča poleg cerkve na Blejski Dobravi (na teh pokopališčih ne pokupujejo več umrlih, temveč na novem pokopališču na Blejski Dobravi. Stara pokopališča bodo sčasoma odstranili, oziroma prostor uporabili in preuredili za druge namene) je komisija za razvijanje tradicij NOB izdelala osnutek predloga v treh možnih rešitvah. Po prvem predlogu naj bi obstoječe grobišče padlih borcev NOV in žrtev fašističnega terorja na Jesenicah ostalo tam, kje jc. V tem primeru bi morali grobišče arhitektonsko obogatiti in tako preuredili, da bi predstavljalo primerno oddolžitev jeseniškim revolucionarjem, borcem NOV in žrtvam fašističnega terorja. Z odstranitvijo grobov vseh drugih umrlih bi nastal na tem prostoru lep in primeren park. Na starem pokopališču naj bi ostala tudi kap?la-spo-menik, posvečena padlim vojakom iz prve svetovne vojne in vojnim ujetnikom raznih narodnosti. Ohranili naj bi tudi spomenik ponesrečenim delavcem karavanškega predora. Tako bi staro pokopališče na Jesenicah preuredili v park, v katerem bi ostala tri spominska obeležja, in sicer grobišče padlih borcev, kapela padlim vojakom iz prve svetovne vojne in spomenik ponesrečenim delavcem karavanškega predora. Drugi predlog predvideva, da bi padle jeseniške borce in žrtve fašističnega terorja prekopali v skupno grobnico oziroma na skupni prostor novega pokopališča na Blejski Dobravi. Prostor naj bi primerno uredili. Tretji predlog predvideva prekop vseh padlih borcev in žrtev fašističnega terorja s pokopališč na Jesenicah, Koroški Beli in Blejski Dobravi na novo pokopališče na Dobravi. Prostor za grobnico naj bi bil nad samo vzpetino nad sedanjim novimi pokopališčem. V skupni grobnici naj bi bili padli razporejeni po posameznih skupinah iz vsake vasi posebej ali pa bi bili padli pokopani po skupinah (borci, talci) v več skupnih grobiščih. Obenem naj bi uredili spomeniško obeležje streljanim talcem na Koroški Beli, ki ga moramo zaradi zgodovinsko spomeniškega interesa zavarovati, in urediti. Odločiti se tudi moramo, ali naj teh prvih pet talcev pustimo na kraju, kjer so bili ustreljeni ali pa naj jih tudi prekopljemo. Pri tem moramo upoštevati, da je ob tem obeležju vsako leto komemoracija in da je v spomin dan streljanja talcev obenem krajevni praznik Javornika in Koroške Bele. Razumljivo je, da bo akcija terjala sodelovanje vseh političnih, družbenih in gospodarskih organizacij, posebno pa domačinov in svojcev padlih. Zato komisija za razvijanje tradicij pri občinskem odboru naproša vse občane, naj s svojimi predlogi in mnenji pomagajo rešiti to zadevo. Na prostoru, kjer stoji spomenik NOB, že zidajo novo stanovanjsko poslovno stavbo. Spomenik je potrebno čim prej prestaviti na drugo mesto. Toda kam? Nekateri menijo, naj bi ga prestavili pred sedanjo gimnazijo. Primerno preurejen in obogaten z arhitektonsko ureditvijo celotnega Cufarjevega trga, bi mogoče dal pravo podobo o veličini borbe jeseniških revolucionarjev in borcev NOV. Ce pa bi prekopali padle borce s pokopališč na Jesenicah, Koroški Beli in Blejski Dobravi na novo pokopališče, bi mordn kazalo spomenik pred železniško postajo na Jesenicah prestaviti na to grobišče. Tudi o tem vprašanju so različna mnenja. Občinski odbor ZZB NOV Jesenice pričakuje, da bodo tudi o tem vprašanju dali občani svoje mnenje. Jože Vidic Dan slovesa na kamniških Žslah Redko se primeri, da bi bili v Kamniku trije pogrebi na en dan. To pot je bilo to v torek. Najprej so položili v rodbinsko grobnico upokojenega odvetnika dr. Franceta Trmpuža, ki je še pretekli mesec v krogu lovskih tovarišev praznoval 80-letnico. Predsednik kamniške lovske družino Oskar Grzinič se je v toplih besedah poslovil od soustanovitelja in organizatorja lovstva v Kamniku. Dr. France Trampuž je bil velik ljubitelj marave in vzgojitelj mlajše generacije lovcev. Potem so pokopali 10-let-nega Stanka Veisa, učenca 4. razreda osnovne šole Tomo Brejc. V brezskrbni igri je po neprevidnosti prišel pod avto in nato v bolnišnici umrl. Pretresljivo je bilo slovo ob odprtem grobu, ki so ga sošolci zasuli s cvetjem. Mrak se je že spuičal na kamniške Zale, ko se je delovni kolektiv industrijskega kombinata Svit poslovil od svojega najstarejšega člana Gusteljna Snabla. Čeprav je bil star že C3 let, je še vedno do letošnje spomladi prihajal v tovarno, ur« in ure posedal ob vretenu in oblikoval s svojimi spretnimi pršti toliko znane in proslavljene kamniške majolike. Majolike so bile njegova ljubezen. Morda bi danes v Svitu ne izdelovali več majolik. če se Gustelj Snabi ne bi toliko zavzel. Učil je mlade keramike in jih uvajal v delo, svoje bogate izkušnje je prenašal na kolektiv, ki se je šele racel organizirati. Zapustil nas je strokovnjak, kakršnih je malo med nami. Ze z 12 leti je v očetovi " delavnici pomagal oblikovati keramične izdelke. Kot pomočnik je cb^el vse terene v Avstriji in Nemčiji in se x bogatimi iakus-njami vrnil v rojstni Kamnik. Čeprav je že davao stopil v pekoj, ni mogel strp?;i brez dela. Tr;-;e go\-orrtiki so se v imenu tovarne Svit p> slovili od svojega vzornega ;n nesebičnega učitelja. £ JESENICE — Na območju jeseniške občine je 98 zasebnih obrtnikov, 24 gostilničarjev in 26 avtomobilskih prevoznikov. Poleg tega je še 120 oseb, ki mimo svoje zaposlitve opravljajo Še obrt kot postranski poklic. Kljub temu so nekatere vrste obrtne dejavnosti še slabo razvite. Skoraj nI ključavničarjev ln mehanikov ter vodovodnih Instalaterjev. — Glede na vedno večjo uporabo gospodinjskih strojev in naprav, radio in TV sprejemnikov, manjka ustreznih obrti tudi na tem področju. Slabo je razvitr tudi zidarska in tesarska obrt. Tovrstne storitve dopolnjujejo osebe, ki opravljajo obrt kot postranski poklic. Prevelika hitrost V ponedeljek, 16. oktobra, okrog sedme ure zvečer se je na cesti IV. reda pri Stiski vasi pripetila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila KR 59-20, Andrej Rozman, rojen 1933, iz Kranja, je vozil z veliko hitrostjo iz Stiske vasi proti vasi Apno. Ko je zaviral, ga je xaneslo pod cesto, kjer je peljal še 25 m po njivi in se zaletel v hlod. Avtomobilu je odtrgalo kolo, tako da je obležal na desnem boku. Voznik ni bil ranjen, škode pa je za 3000 N dinarjev. Neprevidno prehitevanje V torek, 17. oktobra, se je na Ljubljanski cesti v Kranju pripetila hujša prometna nesreča. Marina Drašič, rojena 1940 iz Ljubljane je v osebnem avtomobilu LJ 654-69 prehitevala tovornjak. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avto LJ 657-40, ki ga je vozil Anton Malovašič iz Ljubljane. Med voziloma je prišlo do trčenja. Materialne škode je za 5500 N dinarjev. Neprimerna hitrost V torek zvečer se je na ce-*ti III. reda v vasi Podgora pripetila lažja prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila LJ 424-47 Jože Litro-pen, rojen 1934, je vozil iz Trebije proti Gorenji vasi. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v levem nepreglednem ovinku zaneslo na levo v obcestni zid tako, da se je prevrnil in obstal na strehi. Voznik ni bil ranjen. Škode na vozilu je za 2400 N din. Vinjen kolesar V četrtek, 19. oktobra, se je okoli 21. ure na cesti II. reda Bled-Lesce v Betinskem klancu pripetila hujša prometna nesreča. Kolesar Alojz Potočnik, rojen 1937, z Bleda se je vinjen peljal proti domu. Ko ga je prehiteval avtobus KR 94-36, voznik Šreč-Ico Sorli, je kolesar omahnil ln pri tem zadel s komolcem v avtobus. Pri tem ga je vrglo s kolesa in se je na cesti huje poškodoval. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Nesreča v Vrbi V četrtek, 19. oktobra, ob 13. uri se je na cesti I. reda pri Vrbi na Gorenjskem zgodila hujša prometna nesreča. Voznik kombija Ivan Remic, rojen 1936, je vozil v smeri proti Jesenicam. V Vrbi mu je nenadoma iz neznanega vzroka skočila pred avtomobil Marija Zupan, rojena 1897 iz Vrbe. Hudo ranjeno s kompliciranim zlomom noge in pretresom možgan so jo odpeljali v bolnišnico. Nepreviden pešec V sredo, 18. oktobra, se je pripetila na cesti I. reda na Jesenicah huda prometna nesreča. Voznik dostavnega avtomobila KR 89-23 Milan Vidmar je vozil z Jesenic proti Potokam. Pri kilometrskem kamnu št. 22 je nenadoma prečkal cesto Grvala Fazlija. rojen 1900. Kljub zaviranju ga je avtomobil zadel in zbil po cesti. Pešec se je pri nesreči hudo ranil. Ukradel avtomobil V petek, 20. oktobra, malo pred 1. uro ponoči je bila stalna služba obveščena, da so v Ljubljani ukradli osebni avtomobil LJ 509-61. O tatvini je bila takoj obveščena nočna prometna patrola, ki je tatu ob enih ponoči ujela na vožnji proti Kranju. Avto je ukradel Rudolf Wil-lmann, rojen 1941 iz Ljubljane. Trčenje na sredini ceste V nedeljo se je ob 16.45 na cesti III. reda v Novi vasi pri Radovljici pripetila težja prometna nesreča. Voznik Vlado Potočnik, rojen 1936, je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na sredino ceste. V tem trenutku mu je iz nasprotne smeri pripeljal Nikolaj Jamnik v osebnem avtomobilu KR 93-46 tudi nekoliko po sredini ceste. Trčenje je bilo neizbežno. Pri nesreči sta bila laže ranjena Vlado Potočnik in njegov sin. Škode na avtomobilih je za 6000 N din. Objava Zvečer dne 18. 10. 1967 ob 22. url Je tuji državljan SAMI SARAF brez vzroka v vinjenem stanju napadel pred blokom v Kranju, Valjavčeva ulica 6 dve nepoznani dekleti. Eno je skušal spraviti na tla, druga pa mu Je pobegnila in iskala pomoči. Vpitje so slišali stanovalci bloka, ki so storilca prepodili. Prosimo, da se obe neznard dekleti zaradi potrebnih Informacij javita na postaji milice Kranj. PM Kranj Ni upošteval prednosti V četrtek, 19. oktobra, ob 15. uri se je na cesti III. reda Skofja Loka-Jeprca zgodila hujša prometna nesreča. Voznik tovornjaka L J 135-37 Dušan Turin, rojen 1938, je vozil iz Škofje Loke proti Je-prei. V Traškem grabnu mu je nasproti privozil mercedes z registracijo LJ 156-71, ki ga je vozil Franc Vrhunc, rojen 1928. Tovornjak ni upošteval prometnega znaka, ki daje prednost osebnemu avtomobilu. Na ozkem delu ceste je pri srečanju tovornjak zapeljal v desno, zadel ograjo na mostu in se zvrnil v 6 metrov globok jarek ob cesti. Pri nesreči ni bil ranjen nihče. Skcdc na vozilih je za 12.000 N dinarjev. Most v Otočah. Majhna neprevidnost je lahko že usodna to Perdan _ Fo- Zahvala Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta Janeza Žuna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili številne vence in cvetje in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se vsem sosedom za njihovo pomoč. Posebna zahvala duhovščini za zadnje spremstvo, pevcem iz Reteč za lepo petje doma in ob grobu, dr. Koširju in zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik za zdravljenje in lajšanje bolezni. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZB Godešič za lep poslovilni govor in častno spremstvo. Za izraze iskrenega sočutja vsem še enkrat prisrčna zahvala. Žalujoči: domači Godešič, 20, oktobra 1967 Zahvala Ob izgubi naše drage mame Frančiške Bidovec Sončnekove mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Hriberniku za prizadevno zdravljenje, goriškemu župniku za poslovilne besede, trsteniškemu župniku, sosedom, pevcem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pokropili in spremili na njeni zadnji poti; vsem, ki ste darovali cvetje, kolektivu in učencem Poklicne šole Kranj, Poslovnemu združenju energetike SRS, SK Semenarni Ljubljana. Njene hčerke in sinovi Zalog pri Golniku, 19. oktobra 1967 Zahvala Ob nenadni boleči izgubi nepozabnega očeta Antona Langerholca se iskreno zahvaljujem dr. Udirju, medicinski sestri Košnikovi, sorodnikom, posebno stricu dr. Colnariču in Zupanovim, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje, g, župniku, upokojencem, ter vsem tistim, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoča: hčerka Tončka z družino SOBOTA — 21. oktobra 8.08 Glasbena matineja — 8.35 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Jugoslovanski majhni ansambli igrajo — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — lff.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Kar po domače — 12.10 Simfonietta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S popevkam: po Jugoslaviji — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 14.45 Naš podlistek — IG.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktuai- Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 13., 17., 22., 23. In 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. ln 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 url. nosti doma in v svetu — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Vrtiljak zabavnih zvokov — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.08 Zvoki godal — 21.30 Iz fono-teke radia Kcper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S plesom in pesmijo v novi teden _NEDELJA — 22. oktobra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.52 Glasbena medigra — 9.05 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.15 Minute z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Popoldne ob lahki glasbi — 14.30 Humoreska tega tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Trije priljubljeni operni dueti — 17.30 Radijska igra — 18.10 Chopin in Beethoven — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno PONEDELJEK — 23. oktobra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Mladinski pevski festival 1967 — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični na- potki za tuje goste — 11.15 Coctail melodij in plesnih zvokov — 12.10 Oktober — in druge skladbe Petra Ilija Cajkovskega — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne poje Dana Ročniko-va — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi zabavnimi orkestri — 14.35 naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje moški zbor Grafike — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert slavnih solistov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana gostuje v Celovcu — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno TOREK — 24. oktobra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Kar po domače — 9.40 Cicibanov svet — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Premiera z orkestrom Nelson Riddle — 12.10 Iz glasbenega sveta Blaža Arniča —- 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo domači pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lahka glasba skandinavskih dežel — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Slovenske narodne in umetne pesmi — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — studio — 22.10 Nočni mozaik zabavnih zvokov — 23.05 Literarni nokturno Televizija / SOBOTA - 21 .oktobra 9.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Velika šolska ura (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.40 Vsako soboto, 17.55 T V obzornik, 18.15 Tom Sawyer — I. del, 19.15 Taras Bulba, 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) 20.40 Ljubezen ,oh ljubezen (RTV Beograd) — 21.40 Nekaj novega, nekaj starega (RTV Zagreb) — 21.55 Voz — film, 22.25 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Mladinska igra (RTV Ljubljana) — 19.15 S kamero po svetu (RTV Beo- -grad) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč. otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.40 Narodna glasba (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja, 21.55 Serijski film, 22.45 Informativna" oddaja (RTV Zagreb) NEDELJA — 22. oktobra 9.25 Poročila, 9.30 Z Andrejem Blumaverjem (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Oddaja za otroke (RTV Beograd) — 11.30 Film za otroke J (RTV Ljubljana) — 12.00 Ne-deljska TV konferenca (RTV Zagreb) Nedeljajto po- j poldne, J5 40 Do'go, vroč« i poletje (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Zabavno-glasbena oddaja, 21.50 Portreti in srečanja (RTV Zagreb) — 22.05 TV dnevnik (RTV Beograd) — Nogometno srečanje Španija : CSSR (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 23. oktobra 9.40 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 11.40 TV v šoli (RTV Ljubljana) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 16.55 Poročila, 17.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.25 Risanke, 17.40 Kje je. kaj je (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.15 Pojdem u rute, 18.45 Kuharski nasveti (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 18.40 Zaposlovanje — aktualna tema (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Opoldanski počitek — TV drama, 21.30 Ansambel Mušica Nuova (RTV Zagreb) — 22.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Lepe pesmi so prepevali (RTV Ljubljana) — 18.45 Zna. nost, 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 24. oktobra 9.40 TV v šoli, 10.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 18.15 Film za otroke, 18.25 Tcik>v večer, 18.40 Svet na zaslonu, 19.20 TV obzornik, 19.50 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 Prenos koncerta ob Dnevu OZN (Intervizija) — 21.45 Mir, humanost in prijateljstvo med narodi — cb koncu razstave v Slovenjgradcu, 22.10 Zadnja I porečila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.10 Reportaža studia Tito-grad (RTV Beograd) — 18.30 Telesport, 19.10 Turizem, 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV I Skopje) — 20.00 TV dnevnik i (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV r-"—* Kino Li H Kranj CENTER 21. oktobra franc. barv. CS film FANTOM ob 10. uri, amer. barv. CS film LJUBEZEN NA PESKU ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma TEKSAŠKI VOLKOVI ob 22. uri 22. oktobra špan. barv. film POTUJOČI PEVEC ob 10. uri, amer. barv. CS film TEKSAŠKI VOLKOVI ob 13. uri, franc. barv. CS film LUKSUZNA RESTAVRACIJA ob 15. uri, amer. barv. CS film LJUBEZEN NA PESKU ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma DIVJA REKA ob 21. uri 23. oktobra amer. barv. CS film DIVJA REKA ob 16., 18. in 20. uri 24. oktobra amer. barv. CS film DIVJA REKA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 21. oktobra špan. barv. film POTUJOČI PEVEC ob 16. in 18. uri, franc. barv. CS film LUKSUZNA RESTAVRACIJA ob 20. uri 22. oktobra franc. barv. CS film FANTOM ob 14. uri, špan. barv. film POTUJOČI PEVEC ob 16. uri, franc. barv. CS film LUKSUZNA RESTAVRACIJA ob 18. in 20. uri 23. oktobra franc. barv. CS film FANTOM cb 16. uri, špan. barv. film POTUJOČI PEVEC ob 18. uri 24. oktobra premiera poljskega CS filma PRAH in PEPEL ob 16. in 19. uri Stražišče SVOBODA 22. oktobra franc. barv. CS film LUKSUZNA RESTAVRACIJA ob 16. uri, amer. barv. CS film LJUBEZEN NA PESKU ob 20. uri Cerklje KRVAVEC 21. oktobra angl. barv. VV film GANGSTERSKA PETERKA ob 20. uri 22. oktobra angl. barv. VV film GANGSTERSKA PETERKA ob 15. in 17. uri Kropa 21. oktobra amer. barvni film V VRTINCU ob 20. uri 22. oktobra franc. barv. CS film OROŽNIK IZ SAN TROPEA ob 15. in 19.30 Naklo 22. oktobra premiera amer. barv. CS filma DIVJA REKA ob 16. uri Jesenice RADIO 21. do 22. oktobra italij. barv. CS film CEZAR PROTI PIRATOM 23. oktobra jug. nem. barv. CS film OLD SHATTER-HAND 24. oktobra angl. barv. film NA POMOČ Jesenice PLAVŽ 21. do 22. oktobra angl. barv. film NA POMOČ 23. do 24. oktobra italij. barv. CS film CEZAR PROTI PIRATOM Dovje - Mojstrana 21. oktobra angl. franc. film VESELI MUŠKETIR 22. oktobra nem. jug. barv. film KOMISAR X Kranjska gora 21. oktobra franc. italij. barv. CS film ANGELIKA, ČUDOVITA LJUBIMKA 22. oktobra italij. film PO TEPENKA RAGAZZOLA skofja Loka SORA 21. oktobra amer. italij-barv. VV film DVOBOJ NA SONCU ob 18. in 20. uri 22. oktobra amer. italij-barv. VV film DVOBOJ NA SONCU ob 15., 17. in 20. uri 23. oktobra amer. film — kinoteka JUNAKI AVIACIJE ob 19. uri 24. oktobra amer. film KARAVANA HRABRIH ob 13. in 20. uri Kamnik DOM 21. oktobra franc. barvni film PARDAILLANOVE NORČIJE ob 20. uri 22. oktobra franc. barv. film PARDAILLANOVE NORČIJE ob 17.15 in 20. uri 23. oktobra franc. barvai film PARDAILLANOVE NORČIJE ob 20. uri Prešernovo gledališče Kranj NEDELJA — 22. 10. 1967, ob 10. uri URA PRAVLJIC, prva uprizoritev v sezoni 1967/68 SREDA — 25. 10. 1967, ob 18. uri koncertna priredba DON PASKVAL V škofjeloškem gradu je že dober mesec odprt prenovljen bife s posebno sobo, ki je opremljena zelo estetsko in v stilu, ki ustreza grajski arhitekturi, Načrte za ureditev je napravil slikar Štefan Simonič — Foto Franc Perdan Splošno gradbeno podjetje Sava na Jesenicah gradi v središču mesta trinajstnadstropno trgovsko stanovanjsko stolpnico. V prvih dveh nadstropjih bodo trgovski prostori, nad temi pa bo 50 stanovanj — Foto Perdan Nasproti železniške postaje v Radovljici je naš fotoreporter posnel tudi tale kup smeti. Ce že mora biti tam, bi ga morda lahko vsaj pokrili. Ali pa morda čakajo, da ga bo očem skril prvi sneg — Foto Perdan V bodoče na Kranjski gori Delovni kolektiv Zienica-Vitranc v Kranjski gori se je odločil, da bo v novi zimski sezoni uveljavil enotne cene za vse turiste in smučarje, ki bodo uporabljali kranjskogorske žičnice. Čeprav bo zaradi tega imel nekaj izgube je prepričan, da se bo že v bližnji bodočnosti njegov sklep bogato obrestoval; pričakuje namreč še večji obisk tujih turistov in smučarjev. Doslej so veljale dvojne cene, za tuje smučarje so bile občutno višje, zlasti pa po uveljavitvi novega tečaja za dolar. To pa je povzročalo neštetokrat razburjanje in nezadovoljstvo med obiskovalci Kranjske gore. Nove cene niso bistveno višje od dosedanjih, ki so veljale za domače goste, so pa za tuje goste za skoraj 60 % nižje. Na kranjskogorskih žčnicah so uveljavili tako imenovani točkovni sistem. Za vsak prevoz na eni izmed naprav je treba odšteti toliko točk, kot je naprava ocenjena, glede na dolžino, višinsko razliko itd. Po novem bo veljala točka 0,32 N din in bo 2 stara dinarja dražja kot doslej. Za prevoz na prvem delu sedežnice bo treba v bodoče odšteti 1,60 N din, doslej je veljala 1,50 N din. Kot rečeno, ni bistvene podražitve za domače goste, je pa občutno znižana cena za tuje goste. Poleg tega pa bodo odpravljena vsa mogoča in nemogoča negodovanja in poraslo bo zanimanje za kranjskogorske žičnice v zamejstvu. Pri nakupu točkovne karte za 10,— N din bo imel gost 12% popusta, za nakup večjih količin kart za tečajnike, šolske in druge skupine pa celo od 16 do 20 %. Kolektiv Žičnica-Vitranc je novi cenik že razposlal številnim turističnim uradom, šolam in drugim. Hkrati jih je obvestil tudi o pripravah na bližnjo zimsko sezono. Doslej je opravil skoraj vsa žičnicah v enotne cene vzdrževalna dela. Trenutno popravljajo pogon spodnjega dela sedežnice, ki zaradi tega že nekaj dni ne obratuje. Na tej napravi so spremenili tudi hitrost in bo zato zmogla prepeljati na uro do 40 ljudi več kot doslej, ko je imela zmogljivost do 250 oseb na uro. Pripravili pa so že tudi projekt in načrte, po katerih bodo preuredili spodnji del sedežnice, da bo lahko prepeljala do 400 oseb na uro. Preureditev bo veljala 110.000 N din. Pomembna pridobitev za kranjskogorska smučišča bo tudi nov stroj za teptanje snega, ki so ga naročili v Švici in ga pričakujejo zadnje dni oktobra. Ratrac stroj bo nekoliko popolnejši kot je tisti na Voglu. Imel bo večje zmogljivosti kot dosedanje snežno vozilo, ki ga bodo prodali. V eni uri bodo z njim lahko poteptali 2,5 ha površine, kar praktično pomeni, da bodo smučišča sproti in v najkrajšem času pripravljena. To pa je za Kranjsko goro in razvoj tamkajšnjega turizma odločilnega pomena. To kažejo tudi podatki o obisku Kranjske gore in o prevozih na žičnicah. Leta 1959 so na žičnicah prepeljali vsega 169.288 smučarjev in turistov, lani vse leto 764.301, letos v prvem četrtletju pa celo 827.957. V zadnjih osmih letih je promet na žičnicah porasel za več kot petkrat. V obdobju januar—marec so imeli v Kranjski gori nekaj nad 37.000 prenočitev, ali za 7 % več kot leto prej. Značilno je, da so v zimskih mesecih porasle prenočitve domačih gostov, tujih pa padle. V letni sezoni pa je bilo nasprotno. V celoti so imeli v Kranjski gori v obdobju januar—avgust okrog 87.000 prenočitev, ali 2% več kot v lanskem enakem obdobju, od tega je prenočevalo 29.000 tujcev. J. Podobnik Razstavi umetniške fotografije na Gorenjskem Na nedavnem posvetu vseh sedmih gorenjskih občinskih svetov Ljudske tehnike so sklonili, da za praznik republike priredijo dve razstavi umetniške fotografije. Tako bo foto klub Andrej Prešern z Jesenic priredil prvo med-klubsko razstavo fotografij z naslovom Jeklo v službi človeka. Razstava bo od 28. novembra do 3. decembra. Razstavo bo priredil tudi foto klub v Kamniku z naslovom Gorenjska 67; to bo že dvanajsta tradicionalna razstava. Najbolj uspele razstavljene fotografije bodo prejele plaketo Zelezar, diplome in praktična darila. Foto klub, ki bo predložil največ najbolje ocenjenih fotografij, bo prejel prehodni pokal. Pokal podelijo ob vsakoletni razstavi gorenjske fotografije. Prireditelji menijo, da bosta letošnji razstavi umetniške fotografije na Jesenicah in v Kamniku po kakovosti presegli vse dosedanje razstave. Nagrobne spomenike po Izbir! in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja UDOVC BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 214)58 Prodani Prodam dva rabljena ŠTEDILNIKA, eden vzidi j Iv. — Radovljica, Ljubljanska ce-eta 7 ' 4996 Prodam komplet KAVELJ za enoosno prikolico, Fe-35. Trboje 76, Smlednik 4997 KOTNE LETVE za parket vseh vrst dobite pri Ogrisu Andreju, Kranj, Trojarjeva 9 (Kalvarija) 5000 Prodam stavbeno PARCELO 3255 m«, Predoslje 87, Kranj 5001 Prodam KRAVO sivko s teletom in SLAMOREZNICO Speizer s puhalnikom. Ko-krica 1, Kranj 5005 Prodam 1700 kosov žlindri-ne OPEKE — 40 x 30 x 20 cm. Naslov v oglasnem oddelku 5006 Prodam PRAŠIČKE. Selo 33, Žirovnica 5021 Prodam FIAT 850 s 15.000 prevoženimi km. Naslov v oglasnem oddelku 5022 Prodam 6 novih, kompletnih dvodelnih OKEN. Colna-rič Marija, Podbrezje št. 34, Duplje 5023 Prodam dva PRASlCA za pitanjev 70—80 kg težka. Visoko 28, Šenčur 5024 Prodam šivalni ČEVLJARSKI STROJ, električni MOTOR in drugo čevljarsko ORODJE. Kranj, Škofjeloška St. 10 5025 Prodam 5 GUM 5-60-13, primerne'za gumi voz po ugodni ceni in žensko Rogovo KOLO. Zivljakovič, Kidričeva Št. 30, Kranj 5026 Prodam PRIMO ali zamenjam za moped. Naslov v oglasnem oddelku 5027 Ugodno prodam AVTO unl-niog v dobrem stanju z rezervnimi deli. Poizve se Bri-tof 19, Kranj 5028 Ugodno prodam MOPED, elektro MOTOR 4,5 kw in KIMPEZ. Šenčur 350 5029 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, ki bo čez en teden tretjič teletila. Zaplot-ihiik, Refcnje 11, Križe 5030 Po znižani ceni prodam novo OPREMO za dnevno sobo. — Poizve se v trafiki Cerklje 5031 Prodam dobro ohranjen VW, PLETILNI STROJ, znamke privileg, novo motorno KOSILNICO za hribovit teren, znamke gutbrod in šivalni STROJ (prenosni), znamke ideal. Kavčič, Kranj — Cirče 7 5032 KOTEL za centralno kurjavo — 1,4 m2, sobno PEC in GASPERCEK prodam. Kranj — Titov trg 10 5033 Prodam mlado KRAVO s teletom. Praproše 3, Podnart 5034 Ugodno prodam 23 kg nove električne bakrene ZlCE. Zg. Besnica 21 5035 Prodam 7 m3 lepih smrekovih HLODOV in nekaj gradbenega LESA. Naslov v oglasnem oddelku 5036 Prodam BRZOPARILNIK -50-litrski dobro ohranjen. — Britof 11, Kranj 5037 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Kranj — Stražišče, Bičkova 4 5038 Prodam takoj vseljivo HI-SO. 12 km od Kranja. Lahko tudi na ček po dogovoru. — Ogled v soboto in nedeljo. Juvanovič Slavko, Ljubno 15, Podnart 5039 Prodam KRAVO po teletu. Oljševek H, Preddvor 5040 Ugodno prodam dve novi diatonični HARMONIKI ter komplet ozvočenje. Praprot-nik, Ljubno 86/a, Podnart 5041 Prodam KOBILO, 9 let staro (haflinger) in drobni KROMPIR, zg. Scnica 16 — Medvode 5042 Prodam KRAVO s teletom. Predoslje 5, Kranj 5043 Prodam nov MOPED ali zamenjam za starejšega. Te-netiše 12, Golnik 5044 Prodam dva PRAŠIČA, od 70—100 kg težka. Naklo 100 5045 Prodam ČEVLJARSKE STROJE in ves inventar. Delavnico dam v najem. Cerni-lec Andrej, Koroška cesta 37, Kranj 5046 Prodam 3 OKNA z vrati — balkonska 210x230, okno 210 krat 170 s 60 cm parapetom UGODNOSTI: krije do 23 % ^ 9 kosov na m' — v različnih barvah — najcenejše kritje — hitra dobava vam nudi Ukozar Marjan - cementni Izdelki, Benedikova 18 (Stražišče), Kranj in nekaj kletnih in sobnih oken 80 x 150, 130 x 150, 130 x 80, vsa nova in vezana. Naslov v oglasnem oddelku 5047 Prodam TELEVIZOR RR-Niš. Cena 120.000 S din. Podbrezje 26, Duplje 5048 Prodam dobro ohranjen sobni KAMIN. Naslov v ogl. oddelku 5049 Prodam plemenske ZAJKLJE. Kranj, Huje 33 5050 Prodam ženski ŠIVALNI STROJ Singer z okroglim čolničkom. Naslov v oglasnem oddelku 5051 Prodam suhe BUTARE, zaradi selitve. Grad 22, Cerklje 5052 Prodam BUTARE — suhe in (kurnik za prašiča). Poizve se v trgovini Zabnica 5053 Prodam VOŠCENKE po 0,70 N din. Štempihar Ani, Oljševek 14, Preddvor 5054 Prodam globok in športni OTROŠKI VOZIČEK. Cadež, C. kokrškega odreda 17 b, Kranj 5055 Prodam dva PRAŠIČA po 90 kg težka. Pšata 6, Cerklje 5056 KADAR VOZIŠ, NE BERI! KADAR BEREŠ, BERI PAVLIHO! Prodam tri KRAVE in KONJA. Knez, Podreča 25, Medvode 5057 Prodam zimska JABOLKA. Sr. Bela 6, Preddvor 5058 Prodam hrastove DESKE. Britof 52, Kranj 5059 Prodam PRAŠIČE — 30 kg težke. C. na Klanec 5, Kranj 5060 Prodam KONJA, starega 5 let, težkega 500 kg in PU-HALNIK za seno. Mesec — Rovte 7, Selca nad Šk. Loko 5061 Prodam traktorski dvo-brazdni, enostranski PLUG. Brodnik, Medno 22, Št. Vid nad Ljubljano 5062 JABOLKA po 50 S din — zimska in kvalitetna — prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5063 Prodam PSA volčjaka, starega 8 mesecev. Vprašati v trafiki Cerklje 5064 Prodam KMEČKI MLIN (Šrotar), Strahinj 60, Naklo 5065 Prodam KRAVO s teletom. Breg ob Savi 6, Kranj 5066 Prodam dva POSTELJNA vzmetna vložka. Kadunc, Go-renjesavska 1. Kranj 5067 Prodam KONJA, 4 leta starega, SLAMOREZNICO — ultra s puhalnikom in lepe smrekove DESKE 30 mm. Sr. vas 55. Šenčur 5068 Prodam suhe BUKOVE DRVA. St. Žagarja 40, Krivec Zane, Kranj 5069 Zaradi preureditve ugodno prodam novo, visoko dvodelno OMARO in KAVČ kor-tina iz mahagonija ter ELEKTROMOTOR 6,5 KM. Pernuš, Preddvor 91 5070 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Sr. vas 23, Šenčur 5071 Prodam ŠTEDILNIK na drva gorenje s kotličkom za vodo. Dolščak, Virmaše 52, Skofja Loka 5072 Prodam PRAŠIČE in suha bukova DRVA. Povije 8 — Golnik 5073 Prodam KRAVO s teletom. Oljševek 22, Preddvor 5074 Prodam obrana JABOLKA — zimska. Kranj, Partizanska 46 5075 Prodam dobro ohranjen poltovorni VW-KOMBI. Po-sacv 19, Podnart 5076 Kupim Kupim dobro ohranjeno samsko SOBNO OPREMO. Debeljak, trgovina Log Šk. Loka 5°77 Ostalo PRODAJALNA obutve AL-PINA, Kranj, išče SOBO za prodajalca 50®2 Iščem žensko za varstvo DOJENČKA, 4 ure v dopoldanskem času. Možina Albert St. Rozmana 5, Kranj 5083 Iščem GARAŽO v bližini nebotičnika. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku 5084 V najem oddam GARAŽO na Klancu v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 5085 Želite povsem NEMOTENO praznovali obletnico mature, fantovščino ali kako drugo slavje. Imeniten prostor za to je VITEŠKA DVORANA s staro kuhinjo v Gorenjskem muzeju v Kranju. Organizacijo in storitve nudi HOTEL EVROPA Kranj ROLETE _ LESENE, plastične, platnene, struženje in lakiranje PARKETA naročite pri ŠPILERJU Lojzetu, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046 4945 Iščem UPOKOJENKO za dopoldansko varstvo enoletne punčke. Košnik, Kranj, Kaju-hova 5 5086 Dobremu očetu JOŽETU NAROBE iz Zg. Brnika za 70. rojstni dan ter obema za 43. letnico poroke iskreno čestitamo, še na mnoga zdrava leta. Hvaležni hčerki Angelca in Marica ter sinova Jože in Ivan z družinami 5087 Krajevna skupnost ZALI LOG pri Železnikih po zmernih cenah takoj proda okrog 13.000 kg neobdelanega skrila za pokrivanje streh. Interesente vabimo, naj se zglasijo v gostilni Zbontar ali krajevni trgovinu Pridno lin pošteno DEKLE z osemletko se želi izučiti šivilje. Po možnosti v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 5088 Iščem kakršnokoli popoldansko honorarno ZAPOSLITEV (med 15 in 23 uro) — računovodska, knjigovodska ali fizična dela. Naslov v oglasnem oddelku 5089 Začasno zaposlimo na Bledu DELAVCA ali delavko a kvalifikacijo ali brez, pod pogojem, da ima veselje in smisel do preciznega dela. Ponudbe s kratkim opisom dosedanje zaposlitve poslati pod »Zaposlitev takoj« 5090 Našel sem moško KOLO. Dobi se Cegelnica 1, Naklo 5091 Nujno potrebujem opremljeno SOBO s posebnim vhodom v Kranju. Plačam 6 mesecev naprej. Rozi Pire, tov. Saturnuis, Ljubljana-Moste 5092 Zamenjam bukova DRVA za BLAGO (ostanki) ali jabolka. Naslov v oglasnem oddelku 5093 Pridnemu in poštenemu DEKLETU dam stanovanje in hrano za popoldansko pomoč v gospodinjstvu. Informacijo v ponedeljek popoldan. Naslov v oglasnem oddelku 5094 MLAJŠE dekle za pomoč v gospodinjstvu in za varstvo dveh majhnih otrok iščem. Nastop službe z novembrom. Ponudbe pod »DOBRA PLACA« na Jugoreklam, Ljubljana, Miklošičeva 14 5095 Proklieujem besede in ob-dolžitve, ki sem jih izrekel proti ZAVRLU JANEZU, Predoslje 132 in OŠKIRJU LUDVIKU, Kranj, Zl. polje za neresnične ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. JOŽE JEZ, Cerklje 65 5096 Oseba, ki je zamenjala žensko kolo pred gostilno Ko-cjančič, Britof, naj ga vrne in vzame svojega. KocjančiČ Ivanka ,Britof 17, Kranj 5097 Prireditve Gostilna pri MILHARJU v Šmartnem prireja v soboto zvečer zabavo s plesom. Igral bo kvintet RUDIJA JEVŠKA. Vabljeni! 5078 GOSTIŠČE v Trbojah prireja v nedeljo, 22. 10. 1967, zabavo s plesom. Za razvedrilo vam bo igral trio CIRILA ŠAVSA. Vabljeni! 5079 Gostilna pri JANCETU v Sr. vasi priredi .v nedeljo, 22. 10. zabavo s plesom. Igrajo VESELI VANDROVCKI. Vabljeni! 5080 Turistični dom v Dragi pri Begunjah na Gorenjskem bo od 26. oktobra t. 1. dalje redno stregel goste z originalnimi gorenjskimi kolinami, to je s pečenkami, krvavicami z zeljem in z ostalimi jeddi ter z izbranimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačamL Naše geslo je: najnižje konkurenčne cene, odlična kvaliteta ter pozorna postrežba 5081 scukl Urcuvj . <^™'",i"<^»»»ii»w,iW1M,»i 33 °|0 polnit za I a kvaliteto TERMOFORJEV št. 2,5 nudijo vse industrijske prodajalne SAVA Kranj Kranj, Maistrov trg 2 Maribor, Trg revolucije 6 Zagreb, Gajeva 2/b Split, Žrtava fašizma 27 Osijek, Augusta Cesarca 29 Beograd, Kneza Miha j lova 47 Sarajevo, Maršala Tita 15 Skopje, Ljubljanska 14 ZNIŽANA CENA od 10,80 N din na 7,20 N din Nova Kompasova restavracija Od 12. do 26. decembra v dvorani Tivoli Gorenjci! Avtopromet Gorenjska Kranj vam nudi v svojih poslovalnicah vstopnice v predprodaji do 15. novembra s svojimi avtobusi pa udoben prevoz za vsako predstavo po redni ceni. Informacije: v Kranju, poslovalnica Turist, c. JLA 1, telefon 21-563, v turističnem oddelku podjetja, Trg revolucije 4, telefon 21-081, v Tržiču, poslovalnica podjetja, Gesta JLA 2, telefon 71 268 Holiday on Ice 1967 Potujte Z nami! Zahvala Ob nenadni izgubi našega dragega nepozabnega sina, brata in strica Petra Kerna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter kolektivom, ki so nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje ter ga v tako velikem, številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v. teh težkih dneh, Se enkrat lepa hvala. žalujoči: mama, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo V teh dneh bo podjetje Kompas na mejnem prehodu Podkoren odprlo novo restavracijo. Hkrati pa bodo podrli tudi staro leseno stavbo, ki ni več primerna. Le- Loterija Srečke s končnicami so zadele dobitek Ndin 20 60 70 55480 83880 0071120 premija 621 18631 27741 60091 0198181 premija 2 44062 54362 92922 0122312 premija 0905902 premija 23 43 73 103 0832913 premija 34 74 16534 0501834 premija 25 13105 61335 0226195 premija 6 10306 50576 71996 76756 0498296 premija 27 57 97 20637 34527 0573067 premija 0790177 premija 0914037 premija 58 37358 41748 54008 85228 0195398 premija 759 8769 21899 38319 74259 78479 1031909 premija 6 400 2.000 8.008 80 1.000 400 400 8.000 4 604 404 1.004 8.004 8.004 10 10 6 40 8.000 608 8.008 6 600 400 8.000 4 1.004 604 604 404 30.004 6 6 8 1.000 406 100.000 10.000 8.000 20 . 420 600 600 400 50.000 100 200 600 400 600 600 10.000 seni del stavbe je namreč dotrajan in se ga podjetju ne izplača več obnavljati in vzdrževati. Tako bo podjetje Kompas imelo tik ob meji novo moderno stavbo, v kateri bo restavracija, od avgusta pa je v njej že menjalnica in trgovina s spominki. Predstavniki Kompasa na Podkorenu so nam povedali, da je takšen način danes zelo uspešen. Tujec ob prihodu v našo državo pride najprej v menjalnico, kupi spominek in se ustavi v restavraciji. Ob odhodu pa seveda ravno nasprotno. Kaže, da to tudi v praksi drži, saj se je v zadnjih dveh mesecih v menjalnici, kjer dajejo tudi razne turistične informacije, promet v primerjavi z lanskim letom precej povečal. Nova restavracija pa bo k temu najbrž še pripomogla, škoda je le, da se v podjetju niso odločili, da bi bila restavracija malo večja. Posebno še, ker je kuhinja velika in moderno opremljena in lahko pripravijo okrog dvesto obrokov. V restavraciji pa ni prostora niti za manjše skupine. A. Ž. V KRANJU Čebula 1,70 do 2 N din, solata 2 do 2,50 N din, kumare 0,70 do 0,80 N din, rdeča pesa 1,30 do 1,40 Ndin, korenček 1,20 do 1,40 Ndin, petršilj 2 do 2,40 Ndin, zelje v glavah 0,70 do 0,80 Ndin, kislo zelje 1,80 do 2 Ndin, kisla repa 2 N din, cvetača 2 do 2,20 Ndin, paprika 1,50 do 1,80 Ndin, grozdje 2,50 do 3,50 Ndin, jabolka 1 do 1,30 Ndin, hruške 1,30 do 3 N din, gobe jurčki 12 do 14 N din, med 12 do 13 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, skuta 4 do 5 N din, živa perutnina 7 do 8 Ndin, orehova jedrca 25 do 26 N din za kg; ajdova moka 3,50 do 4 Ndin, koruzna moka 1,60 do 1,80 Ndin, kaša 3,50 do 4 N din, ješprenj 1,60 do 1,80 Ndin, proso 2,30 do 2,80 N din, pšenica 1 do 1,20 N din, oves 0,60 do 0,70 N din, fižol 3 do 3,50 Ndin, lisičke 1,50 do 2 Ndin, kostanj 1,50 do 1,60 Ndin za liter; jajca 0,63 do 0,75 Ndin. Zahvala V 78. letu. starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mama, babica, prababica, sestra in teta Marija Kern rojena šink Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom, g. župniku z Brega, Fajfarjevi mami in Hvastijevim, ki so nam v tej težki uri stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bajželj-nu. Za njegovo požrtvovalnost se mu iskreno zahvaljujemo. žalujoči domači Drulovka, 18. oktobra 1967 M G LAS SPORT SOBOTA — 21. oktobra 1967 Kropa — gorenjski prvak v odbojki Na Bledu se je pred dnovi končalo letošnje gorenjsko prvenstvo v odbojki. Na tekmovanju je sodelovalo sedem ekip. Žal so nastopila le moštva iz radovljiške in jeseniške občine. Mislimo, da bi se tudi iz drugih treh gorenjskih občin lahko prijavila kakšna ekipa, saj odbojko igre marsikatero društvo Partizana. Vrstni red: 1. Kropa A, 2. Radovljica, 3. Ribno, 4. Kropa B, 5. TVD Partizan Javornik, 6. SŠD Kovinar (Jesenice) in 7. ŽIC Jesenice. J. Justin Uspeh ženskega gorenjskega rokometa V sredo sta bili odigrani polfinalni rokometni tekmi za ženski republiški pokal. Gorenjska predstavnika Kranj in Selca sta zmagala. Kranj je premagal v Mariboru Branik, Selca pa v Ljubljani Slovana. Tako se bosta v finalni tekmi za pokalnega prvaka Slovenije pomerili obe gorenjski moštvi, kar je nedvomno doslej največji uspeh ženskega rokometa na Gorenjskem. Ekipa Selc je lani osvojila prvo mesto, pred šestimi leti pa je bil pokalni prvak tudi Kranj. J. J. Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika! Majda Ankele: 1. 1967, leto mojih največjih uspehov Majda Ankele je še vedno naša najboljša alpska smučarka, čeprav ji v zadnjih dveh sezonah že dela konkurenco mlada Vida Tevž, ki tudi precej obeta. Zaradi lepih uspehov, ki jih je dosegla v minuli zimi, jo uvrščamo med kandidate za letošnjega najboljšega gorenjskega športnika. O svojih uspehih v pretekli sezoni nam je povedala naslednje: »Doma sem osvojila letos državno prvenstvo v vseh treh disciplinah in torej tudi v kombinaciji ter letno slovensko prvenstvo v veleslalomu, kjer pa sem dosegla drugi najboljši čas med člani. Med uspehi v tujini pa vsekakor štejem med najpomembnejše alpski cup v Badgasteinu v veleslalomu, kjer sem zaostala za zmagovalko M. Goitschel štiri sekunde (18. mesto), predolim-pijsko tekmovanje v Grenoblu, kjer sem v smuku osvojila peto mesto in tekmovanje v Bolgariji. To so obenem tudi največji uspehi' v moji športni karieri.« O Kako se pripravljale za olimpijsko leto? »Letošnje-priprave so dokaj kvalitetne in sistematične, boljše kot so bile kdajkoli doslej. To pa ne pomeni vse, kajti za velika mednarodna tekmovanja in s tem za dosego vrhunskih dosežkov ni dovolj dober trening le v eni sezoni. Sadovi večletnega sistematičnega treninga se pokažejo šele čez nekaj let.« 9 Kakšno mesto pričakujete v Grenoblu? »O tem si ne upam dati nobene Izjave. Kljub vsemu pa upam na najboljše ln bom dala vse od sebe za čin> boljšo uvrstitve na olimpijskih Igrah februarja 1968.« J.Javornik Začela se je šahovska sezona Po štirimesečnem premoru so šahisti zopet začeli tekmovati. Šahovsko društvo Kranj se je pred dvema letoma združilo s športnim društvom Borec. S to združitvijo je dobilo na razpolago lepe prostore, tako da ima vse možnosti za uspešno delo. Vendar pa je še vedno ostalo nekaj problemov, ki bi jih bilo treba čimprej rešiti, šahovski klub bi moral v svoje vrste pritegniti več mladincev in mladink. To pa bi bilo mogoče, tako da bi odbor stopil v stik s kranjskimi šolami, saj je mladih šahistov dovolj, treba jih je samo organizirati. Drugi problem pa je nedisciplina, saj je za razna tekmovanja skoraj nemogoče sestaviti najmočnejšo ekipo. Vzrok tega pa je največkrat neresnost članov prve ekipe. Problemov je še nekaj, vendar bi s pritegnitvijo mladih šahistov verjetno izginila tudi nedisciplina in ostali problemi in bi Kranj kmalu lahko zopet zasedel mesto v slovenskem šahu kot nekoč, ko so še nastopali Cuder-man, Bavdek, Sicherl in drugi. V. B. Gorenjska nogometna liga Spet uspeh Ločana Sedmo kolo v gorenjski nogometni ligi je prineslo spet lepo zmago nogometašem iz škofje Loke. Ločan sedaj vodi na lestvici z desetimi točkami. Zmaga nad Tržičem je bila popolnoma zaslužena in bi bila lahko še višja, če bi bili napadalci Ločana bolj spretni pred golom. Moštvo Naklega je še vedno brez zmage. V nedeljskem kolu so igralci iz Naklega doživeli hud poraz v Lescah. V enakovredni igri moštev iz Železnikov in Svobode sta si ekipi razdelili točki. V tekmi izven konkurence pa je Kranj gladko premagal Triglav B. V moštvu Kranja sta bila najboljša Matija in Miha Bajželj, bivša igralca Triglava. REZULTATI: Ločan žič 3:0 (1:0), Železniki boda 2:2 (1:1), Lesce : 5:1 (2:1), Triglav B 1:4 (1:0), Lestvica: Ločan : Tr-: Svo-Naklo Kranj 6 5 0 1 14:3 10 4 3 10 10:3 7 4 2 1 1 9:7 5 5 2 1 2 7:8 5 4 2 0 2 5:7 4 5 0 2 3 7:11 2 5 0 1 4 4:17 1 izven konkurence Triglav B 5 2 0 3 12:23 4 V ostalih gorenjskih ligah so bili doseženi naslednji Kranj Svoboda Lesce Tržič Železniki Naklo V Tržiču bodo ustanovili košarkarski klub Že pred leti so tržiški srednješolci, ki obiskujejo kranjsko gimnazijo, želeli ustanoviti košarkarski klub v Tržiču. Prepričani so bili, da bi se jim pridružili tudi mladi, ki so zaposleni v tržiških podjetjih. Vso stvar pa je letos prevzel v roke dijak tretjega letnika kranjske gimnazije Vlado Barabaš. Zaprosili smo ga za krajši pogovor. Takole mi je vedno nasmejani in simpatični Vlado pripovedoval : »Zelja po ustanovitvi košarkarskega kluba v Tržiču je že stara. Letos sem poslal prošnje na občinsko zvezo za telesno kulturo Tržič za registracijo kluba, osnovni šoli Heroja Grajzerja, kjer imajo ustrezno telovadnico, ter TVD Partizanu Tržič, da bi nas sprejeli pod svoje okrilje. Odgovor sem dobil le od Partizana, ki je zainteresiran za ustanovitev košarkarske sekcije. Zanimanje za košarko v Tržiču je veliko, pa ne samo med srednješolci, ampak tudi med tovarniško mladino. Srednješolci bi tvorili steber bodočega tekmovalnega moštva. Pripravljen imamo že okviren program za prihodnje leto. Trenerske posle in vodstvo bo prevzel bivši igralec ljubljanske Olimpije Boris Eržen. Vso pozornost na treningih bomo posvetili kondiciji, tehniki in taktiki igre.« Zanimanje za košarko kot vse kaže, je v Tržiču. Potrebna bi jim bila le majhna finančna pomoč in nekoliko dobre volje odgovornih. D. Humer Sindikalne športne igre rezultati: B liga: Borac : Tr-boje 6:0, Predoslje : Kropa 7:2, Podbrezje : Preddvor 0:1. Mladinska liga: Železniki : Ločan 6:4 (zaostala tekma), Kranj : Železniki 5:3, Jesenice : Triglav 1:0, pionirska liga: Ločan : Tržič 1:4, Triglav : Kranj 1:0, Lesce : Naklo 1:0. P. Didić Jutrišnja športna nedelja na Gorenjskem KRANJ — Na igrišču v Stražišču rokor«etna tekma conske lige Kranj : Medvode ob 10. uri KRIŽE — Tekma conske rokometne lige Križe : Grosuplje ob 10. uri GOLNIK — Slovenska rokometna liga — Storžič : Brežice (ženske) ob 10. uri NOGOMET — I. gorenjska liga Triglav B : Lesce, Svoboda : Kranj, Tržič : Železniki ROKOMET — I. gorenjska liga — Skofja Loka : Selca, Jesenice : Žabnica, Kamnik : Križe B, Kranjska gora : Krvavec, Radovljica : Kranj B Le trije na državno prvenstvo Upravni odbor kegljaškega kluba Triglav je sklenil, da bo poslal na letošnje državno prvenstvo v kegljanju za-posameznike, ki bo v Slavonskem Brodu, le tri člane kluba. Na prvenstvu bi lahko sodelovalo sedem tekmovalcev, ki so si pridobili pravico nastopa na slovenskem prvenstvu, ki je bilo sredi septembra v Kranju. Na državnem prvenstvu pa bodo nastopili le Turk, Ambrožič in Kordež. V Varaždinu pa bo državno prvenstvo v kegljanju za ženske in bo iz vrst Triglava nastopila le Cvetka čadež. Ta skromna udeležba je posledica pomanjkanja finančnih sredstev v kegljaškem klubu Triglav. J. J. V nedeljo se je nadaljevalo tekmovanje sindikalnih podružnic kranjskih podjetij. Tokrat so tekmovali strelci. Na tekmovanju je nastopilo 31 strelcev in 2 strelki iz osmih kranjskih podjetij. Po pričakovanju je zmagal med posamezniki letošnji najboljši kranjski strelec Vinko Frelih, v ekipni razvrstitvi pa je Iskri uspelo le za en krog prehiteti ekipo Save. REZULTATI: ekipno — 1. Iskra I. 765, 2. Sava 764, 3. TekstlHndus 721, 4. IBI 715, 5. Iskra II. 714 itd.; posamezno — 1. Frelih (Planika) 273, 2. Lombar (Iskra) 262, 3. Kern 258, 4. Toplišek (oba Sava) 258, S.Peternelj (Iskra) 254 Itd. Na tekmovanju članic je nastopila le ekipa Iskre, med članicami pa je bila prva Slibarjeva s 160 krogi, druga pa Mohar (Iskra) 149 krogov. B. Malovrh Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranl, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) - Tek. račun pri SDK ▼ Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki Imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.