3ub*crtption 16.00 Yeartv
Chicago, lil., petek, 15. januarja (January 15), 1932
m	Mtur Janiunr M. !•!•. Um pwi-uffl.-
1 OM——■ lllt»oU.	vb. Aci of Omtim •< lUcdi t, im
Aci«pUnc« for m«ilmir *t «p«cial nt« of po.Uge provi
Rockford
poro. Jih J« 45,000 v Psrlsu. Mod tufoi Jo 33,000 moških In 12,000
likaj« mk dan rasen nedelj
premikov*
1mu«1 d*i!y
8und«y» »ud
Hohduya.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urednlikl ta npravalikt prostori: S667 8. Lsermiale A ve.
-YEAR XXV.
STEV.-NUMBER 12
ivna leg i»la t ura pozvana, d« »rilra večjo vsoto sa nasi-evanje bednih. Brezposelnost narašča
licago. — Se pred par mese-trdili velebizniški krogi, ds privatna dobrodelnost skrbe-vse tiste, ki se radi brespo-»sti nahajajo v bedi. V Hoo-. ;vi kampanji proti zvezni loči so bili posebno glasni liriki čiksških kapitalističnih opisov. Nasprotovali so celo ivni podpori.
In jih par tednov pa ae je sili j a v tem pogledu temeljito trenila in le aem pa tam se kskšen apostol velebiznisa, s insistirs ns Hooverjev e-igelij samopomoči. Večina ps prišla do prepričanja, da bo >rala v kratkem priskočiti na loč država in apropriirati ve-vsoto za lečenje bede. £a ta preokret v mišljenju idajočih krogov so odgovorni fcnejši podatki o ogromni brez-?lnosti in bedi v državi in pa jtovitev, ds bo denar, ki je bil v zadnji kampanji v svrho iloščine, trsjsl k večjemu le do Mica februarja. Od $10,500,000, jih je governerjev odbor v Chicagu, je bilo koncem ibra že polovico potrošenih, kljub pičlim nakazilom pora-> iz tega fonda nad dvs mili-,ja in polsmesečno. Radi velikega navala nadobro-organizacije, ki skrbe za atotisoč družin in katerih »vilo ae bo do spomladi pove-najmanj za polovico, je cen »i
Decatur ./..., fcait St Louii
Joliet .........
Moline........
Peoria ........
Quincy .......
.80.9	873
..18 J	48.1
. .49.8	08.4
. .74.4 .	843
. .35.2	46.1
. .88.9	49.1
	61.8
..S6J	46J
.89J	31.0
..88.1	46.8
par dnevi u snje stanarine z« družine, ka-erim je grozil izgon. V izjavi ravi, da mu sredstva ne dopuš-sjo, ds bi jih že nadalje črpal plačevanje atanarine. Prvi lan po tej izjavi je prišlo pred tgonsko sodišče nad 270 sluča-ev. Iji ako odbor ne dobi nada-njega denarja, bodo tisoči iz-nani iz svojih stanovanj. Te dni se Je čikaški odbor go-emerjeve komisije, v katerem majo glavno besedo Insull in ugi njemu enski, obrnil <Jirek-no na državno legislaturo za-tevajoč, ds odobri predlogo, ki »redvideva $16,000,000 dohodov v pomožne svrhe. Predpisuje višanje davkov na gaaolin, dva ents ns »slon. Odbor spelirs tu-i ns jsvnost, naj zshtevs od oslsncev v Springfieldu takoj-nje akcij«, ker v nasprotnem lučaju bo že sredi prihodnjega leaeca prisiljen drastično skriti dajatve in nad atotisoč dru-n v Chicagu bo vrženih sa četo.
Kje bodo mttoščinske organl-acije dobile osUlo vsoto, odbor nolči. Na državni konferenci o brezposelnosti, ki ze je zsdnjl eden vriils v Congress hotelu, bilo poročano po načslniku kupnih organizacij, ds Je do pri lodniega septembra v okraju Jook potrebna minimalna vsota 27,500,000. Poudarjal je, da je vsota konservativna In ds Je resnici potrebna veliko večja sots.
Kot je razvidno Iz spodnje tale ni Chicago edino mesto v ržavi z velikim številom brez-oaelnih. Is podatkov atatletlč-lega oddelka drtavnega depert-henta za deio Je razvidno, da je državi nad 1,200.000 brezposelnih, od teh nad 850.000 v o-ju Cook. Tudi je razvidno, da . nekatera mesU proporčno ujše prizadeta kot n. pr. Chica-
Sledeča tebele državnega sta-ističsrja o znižanju zsposleno-ti bi Isplsčanih mezdah od U. leptembra 1828 do 16. novem-1930 pokazsje kritično sltu-
ijo v državi: ___
IstSaale v iiSS|l
Ročk Island ..*. Springfield ... Sterling-Rock I
Te številke se nanašajo le na manufakturne industrije, ampak pokazuje grafično razmere tudi v drugih industrijah, ker so vse slično prizadete. Kot razvidno je nsjbolj prizadeto mesto Moline, kjer se je brezposelnost zvišala v tej dobi zs 744%, zaslužek ps znižal za 84.5%. In proporčno je šest mest hujše udarjenih po brezposelnosti kot Chicago, dasi je aituacija v metropoli srednjega zapada dovolj kritična. t
In kljub temu je kapitalist Gifford, načelnik Hooverjevega odbora za pobijanje brezposelnosti, pred par dnevi trdil pred senatnim odsekom, da Illinois ne potrebuje zvezne pomoči. Tudi Ryerson, načelnik governerjeve komisije, je rekel v Waahingto-nu, da bo država skrbela za svoje brezpoeelne.
Do sedaj pa še ni nikakšnega znamenja,-ds se to zgodi. Tudi v slučaju, ako leglslstura sprejme prej omenjeno predlogo, bo predvidevana vsota trikrat premajhna. Najmanj 50 milijonov je potrebno do prihodnje jeseni sa povsem nezadostno dolo bednim. Velik del te vsote mora priti Is zvezne blagajne, ker okraj Cook je bsnkrotirsn, država ps tega breroens. Msnsri deluje tudi GU». eago Workers' Commlttee aH Unemploymont, ki je te dni predložil detajli rane fakte o situaciji vsem državnim poslsncem ter zveznim* senatorjema in kongresnikom Iz Illinoise zseno z zahtevo zs takojšnjo akcijo.
KONFERENCA 2E LEZNIČARJEV
1HM
Zastopniki bratovščin In železnic ae nsdejsjo, ds bodo podajanja uspešna. Mezdno vpra-lan je predmet diskusijam
Dsssidrahii
Chicago, 14. jan. — Zastopniki železniških bratovščin in unij ter reprezentanti vaeh glavnih lelezniških kompanij bodo danes otvorili skupno konferenco v Palmer Housu, ns ksteri bodo diskutirsli o problemu brezposelnosti in skušali doseči mirno poravnavo mezdnega vprašanja.
Ts konferenca je prve te vrat« v zgodovini ameriških železnic, v zgodovini, ki je prepletena z ostrimi boji med delom in kapitalom. železničarji' bodo na skupni konferenci rešetali probleme, ki čakajo rešitve.
Železnlčarske organizacije ao včeraj odobrile načrte, ki jih bodo njihovi zaatopnlki predložili ns konferenci. Prav tako je Imel tudi komitej, ki gs tvorijo predr sedniki devetih železniških kompanij, svoj tajni sestanek. Ns zunaj izgleda, da voditelji obeh skupin pričakujejo mirno poravnavo.
Iz raznih atrani se slišijo glasovi, ds je že bil dosežen sporazum glede mezdnega vprašanja, da bodo železničarji sprejeli redukcijo mezde za deset odstotkov, ako bodo uprave Železnic s-doptirale program, ki ga predlagajo unije in ksteri predvideva izboljšanje delavskih razmer in večje zapoalltve železničarjev. Domnevs se, ds bodo železnice prlztsie ns nekstere koncesije in tsko pridobile unijo zs svoj protffsm.
Radikale i pridržani zs veleporote
Pinevllle, Ky„ 14. Jan. — Po viharnem zaslišanju pred sodnikom George Ven Beberjem Je bilo osem organizatorjev in sim-patičarjev National Miners unije pridržanih za veleporoto. Ve-leporota se sestane 29. februarja, ksr pomeni, ds bodo morsli vsi oststi v zaporu, ker niso mogli položiti ksvelje, katerTJe o-krsjnl državni pravdnik določil od $10,000 do $15,000 za vsakega. Organizatorji so bili aretirani 4. januarja v navalu na urad NMU V Pinevillu In potem obtoženi kršenja zakona proti kriminalnemu slndikalizmu.
Vern S tem, eden od obtožencev, Je razkačil sodnika,, ker ni Kotel položiti prisege. Dejal Je, ds ne veruje v Boga. Povedati ni hotel tudi nsslovs s&o» jegs bivališča ter izjavil, ds ns zsups sodišču, ker bi potem lahko nadlegovelo njegovo Ženo, ki bivs v New Yorku. _
lo
Rudarska stavka v Kentuckyju
Operatorji In svtoritete so na pele vae sile, ds slonijo odpornost , rudarjev In rasbljejo stavko	j
Pinevllle, Ky. — (F|P) — Rudarji v južnovzhodnem delu drŽave so se v veliki veČini odzvali pozivu ns stsvko, poročajo voditelji stavke. To potrjujejo tudi izjave deputljov. ki ■<> priznali, da so se štiri petine rudarjev v okraju Bell pridružile stav-kurjem. Strahovlada,' ki jo isvs-jajo operatorji in svtoritete v okraju Harlsn, je preprečila specifične IMormacUe o razvoju atavke.	,
V jetnUnici v Pinevillu se sedaj nahaja dvansjst voditeljev stsvke in stmpatiČarjev, ki so obtoženi kršenji zakona p*otl kriminalnemu aindlksllzmu ter drugih prestopkov. Med temi js odvetnik Mednsrodne delsvsks obrambe in poročevalci radikalnega časopisja. Rudarje je pozvala na ztavko Naltlonal Minsrs unijs.
Zakoni, ki ao bili sprejeti v času vojne histerije, so orošje, ki g* oblasti in operatorji rabijo pri razbijanju stavke. Grožnje z deportacijami js drugo orošje. Proti tsjnlku NMU, Vlncsnt Kemenoviču, ki Je z drugimi vred obtožen kršitve protizindl-kallstlčnegs zakona, Js bilo že uvedeno deportseljsko postopa-nje. Uradniki imigrscijskega bl-rojs v zveznem delsvskem de-psrtmentu so takoj prišli v o-kraj Bell, ko ao blls izvršene srs-tacije, da uvedejo deportscljako postopanje proti tujerodnim voditeljem sUvke v soglssju s politiko tsjnlks Dosks.
'	»I? I	-
Pisatelj pledlra is •••Hiloriks irtvs
Apelira na Dutwra. Mj M vr i.
BREZPOSELNOST IIAIIIA TUOt FRANCIJO
Število brezposelnih naraatk) ns milijon. Polieljs In vojski zs-tirajo Izgrede
Psriz, 14. jsn. — Frsncljs, ki pred enim letom skoro nI po-znsls brezposelnosti, je sedaj pričela čutiti posledice svetovne industrijske depresije. 8ioer so oe hotelirji ln drugI, ki so odvisni od turistov, že prej prito-ševsM, ds njihov blsnls ns prt-noša Uko velikih profitdvkot v prejšnjih letih, vendar Francija na aplošno nI občutila resnosti krize v obsegu kot njene sosede. V shrambah francoskih bank so bile nskupttens milijarde slsta.
Danes Je sltuscljs drugsčns. Frsncljs ima sedaj en milijon bresposelnlh delavcev, nadsljnjl trije milijoni delavcev ao ps ls delno zsposlenL Uradne številka, ki Jih Je vlsds objavila "ob konou leta. kažejo, da 131,000 brezposelnih prejema državno podporo. Te številke pa ne pokssujsjo obsega brezposelnosti, ker le majhen odstotek bresposelnih doblvs brezposelnostno podporo.
Včeraj ao ae pojavili resni Is-gredi bresposelnih v Ullu. Pozvana je blls konjenica, ds je po-magsls policiji rszgsnjstl 4+ monstrante. Druge demonatrsei-Je bresposelnlh so bile v teku v Nantesu, kjer so delavci ns-padll policijo a kamenjem.
Nsjvečja brezposelnost js v Parizu ln okolici. Od 131,000, ki
žensk
Politična obsodbe na Poljskem
Deset nasprotnikov diktatorske-režima obsojenih v
Is Chlcaga. — Br. Frank Aleš je ibil v torek zvečer nspsden od treh bsndltov ns 27. cesti in Springfield sve. Imel je pri sebi le neksj drobiža in to so mu vzeli.
Iz Canon Cttyjs, Cole. — Rojak Frank Zavrl je ns cesti vzel v svoj avto nekega neznanca, ki gs je prosil zs vožnjo. Med potjo ps je tujec pokazal Zavrlu.revolver in gs hotel oropstl. Zsvrl mu je hotel Izbitl orožje, s pri tem se je revolver sprožil in krogla je zsdels Zavrla v roko. — V tukajšnjem rovu ats blls hudo pobits slovenske rudarja Frank Plsutz in Louis Pire. — Franka Csdeža je pobil avto.
h Aurore, Minn. — Tu je u-mris Frančiška Rajer, doma iz Pristave pri Zstičnl. Zapušča moža in osem alnov.—^DslJs je tu umrl Anton 8kubic, nekdanji podpredsednik KSKJ.
Iz 8ss Frsndaca. ^ Umrla Je zs rakom Ans Goloblč, stars 40 let in doma od Semič* v Beli Krajini. Zapušča drugega moža in eno hčer.
Iz Poplar Blnffa, Me. — Tu Js umrl Anton Ule, stsr 71 let in doma od Starega trga pri \aAm Zadela gs je srčne ksp. V A-meriki je Ml 27 let in 25 let Je preživel ns farmah. Zapušča ženo in šest otrok. Iz On ilssf" — John Dolenc je močno poškodoval ns glavi in rokah pri delu v tovarni.--Pozno zvečer zadnjo nedeljo ao trije mladi ssoški napadli na u-lici miss iosephine Loksr is Col-linwooda, staro 28 let, ko je šla ssms domov. Dekle se je pe krepko postavila v bras in dobila Je le neksj prask ss obrazu. Nspsdski se bili kasneje aretirani. — Umrla je Msry Trebeč, roj.~Mu>;ietira st let in doma Iz Dolenje vsai pri Ribnici; v A-merikl je bila 9$ let Is zapušča jnoU. — Dalje Je umrla Kram es SkuJJ. roj. Korošec, doma Iz Ko-
Z* Bata 5J	M J, M rmnir*. k. 1*
zapušča moža, sina ln tri hčere. _ Umrla Je tudi Katarina Tom-lič, roj. Plut, stara 48 let ln doma ls Verčs pri Hlnjsh; v tej deželi Je bile 27 let in zapušča moža ln osem otrok. Umrl Je Paul Trohs, stsr 73 let ln dome iz Bsbnegs polja na Dolenjskem; tu Je bil 27 let in zapušča dvs sinovs.
—New York. — (FP) — Charles Y. Hsrrisoh, biograf Cls-rence Dsrrows, se js obrnil do slovltegs krimlnslnegs odvetnike in prijsteljs zstiranlh in gs prosi v pismu, nsj ss vrne v Alsbsmo in prevzame zagovor-nlfttvo zamorskih fantov, ki so bili v Scottsboru obsojani ns smrt na obtožbo, ds so posilili dve belopoltnl dekleti, ko sU trempsll ns tovornem vlsku.
Darrow js odklonil sodslovsti pri obrambi, ker so se obtoženci izrekli proti Asociaciji zs ns-prsdsk zsmorcev, ki js sktlvns v obrambi in insisttrsjo, dk Jib zastopa Mednarodna delsvsks obrambs. Postopanje slednje ss Dsrrowu vidi preveč notorično in Je odklonil aodelovsnjs, ker ne ups ns uspeh.
Njegov biograf pledlra z nJim, naj spremeni svoj sklep In obvaruje obtožence pred električnim stolom. "To bi bilo v soglssju z vsemi vsšimi sktiv nostmi ... v nsaprotnsm slučs ju ps bo sndsž ns rsSem priza* de vanju v priči radlkslizms In humsnltsrstvs." Opominjs gs.
Kontraktor računa dslavssai $9,50 zs kosilo Sslt Lsks City, UUh. — Ker js blls Omsdorff Constructlon kompanijs, ki v tem mestu gradi poštno poslopje, prisiljene plačevati "običajno" mesdo, ki znsšs zs zldsrjs $11 na dsn, Js delovodje nsznsnll vsem dslsv-cem, ds družbs ustsnovl Jedilnico, v ksteri bo moral vsskdo jesti opoldsn. Zš kosilo bodo ps plsčsll po $3.50. Kdor te-gs ne bo hotel storiti, bo ob delo. ■ Zsdevs Js bila sporočene zveznemu depertmentu zs dslo ln Desk Js obljubil, ds Jo prsiščs. Tsjnlk zidarske unija Jolin J. Gleeson, ki Js stvsr preisksl, Js rekel, ds kosilo stane en dolsr, dvs dolsrjs in pol ps spravi v žsp kontraktor. Rskel Je tudi, ds js sltuscljs ssdsj slabša kot Js blls pred no so zvezne oblsstl prisilile družbo, ds ss drži po-godbe. •
Zetssnlcs reducirala pensljo
Chicago. — Chicago k North-weatern železnice Je reducirala penzlje vsem vpokojenlm želes-nlčerjem zs dno tretjino.
ds se ni zbsl razrednih predaod kov proti McNsmsru, Debsu In Moyer-Heywood-Pettibone slučaju.	_
h i	wmmrnmmmmmmmmm
Več nmh ranjenih ln aretiranih v izgredih, ki eo nesUOI
po rssglssltvi obsodbe
Varšava, 14. jan. — Po največjem političnem procesu v zgodovini Poljske, ki je trsjsl 7» dni, je blls včeraj razglašena obsodbe proti desetim bivšim po-slsnoem in ministrom, ki ao bili obtoženi, ds so akovali ssroto za strmogiavfjsnje Pilsudskijevs diktature.
Bivši poslsneo Vlncsnt Witus, ki je rešil Poljsko pred boljše-vtsmom 1. 1900 ln Je bil takrat premljer t$r je 1. 1980 postsl voditelj poljske kmetake strsnke, js bil obeojen na osemnajst me-seoev težke Jsše. Poslanca Hsr-man Llebermsn ln Norbert Bar-llckl ter bivši notranji minister Ladislav KJernlekl ps so MU obsojeni ns tridsast mesecev sspo-rs vssk.
Pet drugih poslancev, med temi Duboii, Psgler in GUkoas, ao bili obsojeni ns tri leta težke Ječe vssk, poslsneo Dublnskl Js do-bil dve leti sspors, dočlm Je bil Adolf Sswlcky oproščsn.
Tekom obrsvasve je bilo po-zvanlh na sssllšsnje 860 prič. Obtošence Je branilo 70 promi-nentnlh odvetnikov, ki so Imeli 82 govorov. Obsodba Js ustvsrl-ls sonzseljo, ksr ni nlkdo pričakoval tsko težkih kasni. Obtoženci so biU obsojeni ns podlagi starsfs csristlčnege sskons, ki je še vedno v veljsvl.
Avtoriteta so pričskovsls ls-grede ln so odrsdlls močne policijske oddelke, ki so obkolili sodno poslopje; Posebne strsšs so rele po vseh mestnih le število oseb Je bi-aretiranih v bitki s policijo prsd sodnim poslopjem, kije nestala po rssglnšenju obsodbe. Velika mnošloa Js demonstrirala in slišsll so ss vzkliki: "Ptot z dlktsturoP'
Obtoženci so biU zaprti v vojaki jetnlšnlcl v BresULltov-sku, odkar so bili aretirani prsd IsstnaJ^tlml meseci. Njihovi pri-jsteljl trdijo, ds so bili ispostsv-ljenl krutemu mučenju in trpjiw čeifju.	obtožencev je bi-
lo lzvoljsnlji v parlament, ko so bUl v zaporu. Ef . ,
Poslshd so bili obtoženi, ds so .. 1908 organizirali zaroto is itrmoglavljenje PUsudskljsvega režima; ds so podllgsH ljudstvo ns nepokorščino proti vlsdi ln proti plačevanju davkov j da so orgsnlsirsll revoluclonsrns sre-diš«e, oborošsvsll kmsU in delavce ter ustanovili centralno revolucionarno organizacijo, ki Js skllcsls konvencijo, kstera Js zshisvdla reslgnscljo predsednl-ks ModcicklJs, ter ds so oborožili ln mobillslrsll msso ss pohod ns Varšsvo.
MeTsh svsrl pred Izgradi
Wssliinfton, D. C. — Benjamin C, Merah, tajnik Ljudske lobljs, Js pred senstnlm podlco-m l te Jem izjsvll, ds sdlno fede-rslna pomoč mora preprečiti Iz-grede Isčnlh ln nssiljs.
Dalje js rsksl, ds bo Amsriks v prihodnjih dvsh sli trsh Istih atals pred splošnim benkrotom, eko ne bo kongres sprejsl eocl-slne zakonodaje la uhlal<tnje krize. Urfflrsl Js federalno zavarovanje proti brezposelnosti In takojšnjo odpomoč.
Evtkct Je bresposelnih §§ ssds-IJu)e)*»
Chicago. — povprečno oblsstl Izženejo 1§ družin Iz sUnovsnJ dnevno radi nsplsčsne stsnsrlne. Kvlkclje so v prešlem svgustu dovedle do usodne bitke, v kste-rt so padH trije zsmorcl. Napo-vsdujejo se novi isfredl, sko o-blasti se ukinejo evikdjL
PROTESTI PROTI KOHPIIIIJSKI STRAHOVLADI
Unijs ss ameriške civilne sva-bodščlne In druge orgenissd-je zahtevajo od goveraerjs, nsj pod vzame skeljo ss konšs-nje terorizma v okraju Hsr-
Nsw York. — (FP) — Unijs za amsriške civilne svobodščine, Mednarodna delsvska obramba, "atl. Juridkssl Assn. In nekatere druge organizacije so poslale go-vernerju Ruby Lsffoonu tele-grsm, v katerem protestirajo »roti oblastem v okraju Harlsn, ki podpirajo premogovne konv panlje v boju sa slomitev^unij-■kega gibanja msd rudarji. Odkar je Nstlonsl Miners unl-| napovedala stsvko, je bilo še več oseb arstlranlh. Albert W1l-son, organizator NMU, je bil pri nsvslu ns glsvni stan unijs ran-en, dve uri posnsje pe je bil s-retiran Allen Tsub, newyortki odvetnik sa Mednarodno delavsko obrambo.
Intl. Jurldloal asociacija pro-teatira proti aretaciji odvetnika Tauba, kt Jo prišel v Pinevllle, Ky., da organizira obrambo ossb, ki so bile obtožene kršitve sekana proti kriminsinsmu slndlka-Izmu.
Naval ns glr.vnl stan rudarsks unijs so Isvršill deputljl in kom-»aaijskl policaji. Dssl also ime-I zapornih dovoljeaj, so sroti-rall vsa, ki so ss v Istem čssu na-hajall v uradu uaUs. To la druga nssiljs pokssujsjo, da hoče-
V Ameriki. 1%. la poštni srsdnia < Msj drugih |s Mts
Hrlsbsne, Avstralija, 14. Jan. — Iliinlhi lanske v tem mestu so sagrosils. ds bode nege kr>raksie v pohodu po glsvslh u-llesh, sko ne bo RMrstns vlsds hotela dlskuziratl z njimi o i MIh zs ublsšitev brezposelsoetl.
svojega polodsjs.

^slankm" vodHsljs, kt Js bil bseaevss sa šlaaa tarifns komisije
Weshlngton, — fFP) — Z l-menovanjem I, N. Ornburns, iredsednlks unijs tobsčnlh ds-svcev ln sskullsnsgs sgitstorjs visoke csrlns, sa člana tarifns komisijo, Js Hoover zopet naletel na opozicijo. Ornburnov slu-čsj Js bil Uraden v praisksvo sonetnemu fInsnčnsmu odssku, ds prsgleds njegov rakord, p red no gs ssnst potrdi.
Omburn je bil pri sgitscij! ss ssdsnjo visoko esrino, ki je ve-Iko o<(govorna sa deprasijo In povzročila carinsko vojno, desna roka Mstt Wolls, notoričnsfs 'delavskega" voditelja. Njegovo Imenovenjs ss priplsujs Wol-lovemu vplivu v Bell hiši In pa vplivu demokratskega bosss dr-lave Connectlcut Thomas J. 8pellacyju In drugim visokim
ssrinarjsm. __________
Ornburns—"delevskegs" voditelja tiste šole, ki Iščejo korl-stl le sa sebe In prodsjejo delavstvo nsjviljemu ponudniku —» je sdminlstrseljs nagradila s iftsstno službo, ksr v teh čsslh nI mslenkoet. P redno Jo bo do« bil, ee obeta v kongresu ps bitka, ako progreelveem tega ne bo preprečile unijaka hierarhija v Utahingtonu, kstera običajno ssstops v "enotni trantTV
Le vsi sastsvll nove v lede Psriz, 1. Jsn. — Predsednik francoske republike Doumer je (»overil sestavo nove vlsds Lava-lu potem« ko ss Js posvetovsl s voditelji političnih strank Is se uveril, de ne bo dobil sodelovanje pri orgenislrsnju nerodne v lede. V novem kabinetu so vsi prajšnjl ministri, ki ao v torsk iMidall rasifnseijo, rasen Hrisn-ds. Posle sunenjege ministra bo prevsel Lsvsl. V torsk bo nova vlsds vprsšsle sa zaupnico v perlementu In prilekuje ee, ds Jo lw (Jt^liljl«	i
PETEK, 15. JANUARJA
Ktkovio dosledni!
Očeta Trunka je spet vzelo dva meseca, da je priiel male k aapi in je odgovoril na članek "Trunkovo brbljanje" v P ros vet i, seveda po svoji stari navadi. Dotaknil se je le onega, kar je lahko savil ali obrnil, drugo je pa pustil v božjem imenu pozabnoati. Nekaj zanimivega pa je v njegovem "odgovoru".
V svoji prvi "kritiki" Onealovega rešetanja Pijeve socialne enciklike je oče Trunk vztrajal, da ni med definicijo papeža Leona in definicijo papeža Pija o socializmu nobene razlike. Oneal je jasno pokazal veliko razliko. Takrat je oče
iz naselbin
THE BNLIGHieNMENT
glasilo m LASTNIMA SLOVSNSSS NASODMB rODTOB-KI jkdhote
OifM rf mi >■»**■! Ir «*» Sto—« ***** S-rfS Sw>«r
«m#nt.—Masuacripta wtH M«
Milijoni za milijonarje
Milijoni dolsrjev za one, ki imajo milijone dolarjev in nič za one, ki nimajo nič — taka je gospodarska politika ameriške zvezne vlade kakor piše The Milwaukee Leader. A to ni po-^ litika eamo zvezne vlade, temveč vseh ameriških kapitalistov in vseh onih zsbltljj siromakov, ki zagovarjajo Hooverjevo administracijo.
Kongree ta teden sprejme Hooverjev načrt za ustanovitev kreditne korporacije z dvema milijardama dolarjev glavnice, ki bo "talila zmrznjeno premoženje" bankirjev in s tem vrnila prosperiteto deželi. Vlada vtakne v to kor-poracijo 400 milijonov dolarjev. Torej za po* moč bankirjem Ima Hooverjeva vlada dovolj milijonov, nima pa niti enega dolarja za brez-poeelne delavce! Hooverjeva vera iz dobe bs-biIonskega turna je, da bodo bankirji pomagali fabrikantom in fabrikanti bodo potem pomagali delavcem 1 Ye gods and ali llttle flshes!
Andrew Mellon, federalni blagajnik, Je pred kratkim poročal kongresu, ds je bilo lz fede-rslne blagajne povrnjenih devetinšestdeset milijonov dolsrjev plečevslcem dohodninskega davka. Lansko leto so povrnili 127 milijonov dolarjev ln prejšnja leta še več. V povračilu «lJeto 1981 je tudi večja vsota, katero je dobil nazaj sam blagajnik Mellon In njegova faml-llja.
Kaj to pomeni? Zakaj vraču jejo milijone dolarjev, vplačanih v dohodninskem davku, samo največjim plačevalcem davka, torej samim milijonarjem, kl Imajo največje dohodke? AH je mogoče, da tl gospodje ln njihovi tajniki in advokatje ne vedo, kako spisati poročil o svojih dohodkih na vlado in vsako leto narede ogromne pomote? In ljubezniva,' očetovska vlada — kl drugače ne sme biti paternallstična, oh. bognedkj! — ae potem potrudi, da ob največji potrpežljlvoeti in otroških poišče te pomote in vrne milijone —» kar cele milijonel —. dolarjev, ki ao bili "pomotoma" preveč vplačali!? Ali je vae to mogoče? t- Kako pa je to, da delavci, ki plačujejo davek od tlaoč aH par tisoč dolarjev, nikoli ne napravijo "pomote", da bi plačali preveč in bi dobili kaj nazaj? Navadno aa zgodi, da revež plača premalo in potem tir-jajo od njega doplačilo.
Od vlade nI ln ne bo nobenega pojaanlla, kako pridejo te "pomote' 'ln zakaj vlada vračujc vsako leto tolike milijone milijonarjem. Pojaanlla ne bo, zakaj aam gospod Mellon, federalni aakladničar — o katerem pravijo, da Je največji ameriški finančni minister zs Hsmil-tonom — Je tako slab računar, da tudi v svojem poročilu o dohodkih dela take gorostasne pomote, da potem tudi sam sebi vračuje milijone ...	s
O vsem tem ne bo noBenegs pojssnlls. Kapitalistični tisk ne črhne niti črke o tem. Vae je v redu . . . Milijonarjem se njih "dola" v milijonih dobro prileŽe ln vse je v redu . ..
Naj pa kdo predlaga v kongresu, da bi vlada dala kak denar aa nasičenje izstradanih brezposelnih delavcev in bankrotiranih farmarjev, da bi vlada pometala državam in občinam prehranlti brezposelno — Če bi kdo predlagal (oh, bofnasčuvaj I) zavarovanje proti brezposelnosti ali kakršnokoli socialno zavarovanje, tedaj je v kapitalističnem ln aa njim kimajočem hlapčevskem tlaku takoj silen krik o "doli*, ki Je neameriška, nedemokratična ln tuja spakal
Kdor nima žagovine v glavi, razume.
Na avtih v m beri jo!
Kil I ton, Pa. — Ce ima človek danes delo, da dela dVa do tri dni v tednu, se šteje srečnega, koliko zasluži se pa seveda ne vpraša. Hoover je tekom predsedniške kampanje pravil, da bo dal vsakemu delavcu avto in polno "pelco". Tem sladkim besedam so nasedli, sedaj pa se vozimo na avtih v brezdelje ln mizerijo.
Brezposelnost traja domala že tri leta, pa še vedno večja postaja. Pred leti so si delavci, tudi mnogo naših rojakov, postavili lepe domove, sedaj pa so jih prisiljeni zapustiti, ker morajo drugam za delom, če ga sploh kje dobe. Davki rastejo, zaslutita ni in cene poeeetvom padajo. In kdo bo sedaj kupil? Res je zmešnjava vseh zmešnjav. Tako je danes v naši slavni republiki, ki jo "ronajo" vestni kapitani industrij.
Pred par dnevi se je v tej cM kolici zbrala velika množica brezposelnih in so odpotovali v procesiji v Washington. Vodil jiji je duhoven Cox. Nekateri so dobili plačano povratno vožnjo iz glavnega mesta. DaU bodo take procesije kaj izdale, je še vprašanje. Treba bi bilo, da b Šli vsi v procesijo ln zahtevali avoje ...
Na društvenem polju v sedanjih časih ne mote biti napredka v pridobivanju novih članov, ker je kriaa. Dobre člane se teftko dobi, slabih pa ne maramo, ker delajo le sitnost in stroške, kljub slabim časom, pa naše društvo Št. 68 še precej dobro napreduje.
John Srebernafc, Član.
Se strinja z "Idejo"
Newark, N. J. — Tudi jaz aem za idejo, da se pošlje odposlanca v sovjetsko Rusijo in se strinjam z rojakom iz Menominee, Mich., na vsej črti. Rusija je edina dežela, katera Je poetavlln socialističen temeljni kamen. Vsi mazači ricinovega olja In vse kapitalistične kozje molitvice ga ne bodo Izpodrinile.
DrugI narodi, kateri so daleč od ruskega jezika, pošiljajo tja svoje aastopnlke ter ustanavljajo tam svoje kolonije. Zakaj ml Slovenci tega ne storimo? Želim, da se zopet stvar oživi in se spravi v pravi tir. Rad bi videl, da se naš sobrat Anton Ganden še kaj oglasi, ter drugi, ki so zmoiai tega dela. Prepričan eem, da Je mnogo rojakov, kl bodo sledili tej Ideji.
ftelim, da bi se vsi, ki ste aa to Idejo, oglasili. Izvolimo al mola, kateri ao sposobni tegs posla ter apravlmo celo sadevo v pravi tir.—Prijatelj aov jetov.
Nekdo — vodja Javnih šol v mestu New Yor-ku — ae je spomnil, ds ae lačni šolarčM afabo uče. Pravi, da je treba najprej napolniti želodec In potem šele Je možno polniti glavo. Hrana sa želodec Je prva, nato ps pride hrana za um.	4
Glej, glej! Kdo bi si mislil, ds ae bodo tega epomnili. Navadno slišimo od voditeljev stare šole, da Je "duh" najvažnejša sestavina človeka in sahteva največ pat nje. Toda voditelji niao tepci. Navadno akrbe, ds ao njih želodci vedno polni, nato pa mirno In svečano raaprav-Dajo o valnoetl "duha". Ce je kateri laka neumen, da zanemari želodec, mu "duh" pokaže fige.
AH ne bi bilo pametno, če bl ljudje najprej korenito rešili vprašanje želodca (ekoaomako In socialno vprašanje), nakar bi lahko bvas vsake skrbi reševali vprašanje «duha"? Zdi ae. da ao ljudje, kiee ukvarjajo z "duhpm". preveč zanemarili druge Želodce — ne svojih, če je. le
Zabaval večer K■■rn, Ohlo. — Na prošll seji tukajšnje poetajanke SZZ smo aklenile. da priredimo veee-lieo ali aabevni večer v klubovlh prostorih ns 21«« Manchseter rd. Ulj ud no vsbimo vae rojake In rojakinje la Barbertona (n A-kroaa ter od tukaj, posebno pa člaae in članlee slovenskega 'Club Housa." Postrežba bo do. bra v vseh oalrih In godba aa ples I zborna. Torej pridite Vsi t —(Peaabiii ata navesti daton veselice.—Opom. urad.)
Margaret Petftefc, tajnica.
flprtagftcšd. IS. — Minila so pravkar štiri leta. odkar sem ae zadnjič oglaaila v Proaveti, četudi je berem vsak dan odkar la-hajs Ob tej priliki ae aakvalju-Jem prijateljem aa številna no-
fotografije velikega Inženirja Hoover js. čegar mašo. Fotograf ga Je "ujel/* ko sla a tajnika«
PETEK, 16. JANUARJA
•#/ Novo izboljšano
^ TRMERJEVO 6REHK0 VIKO
Ztprtnica, pita in ielodčni nered
^mber 15. iMl
U 1 Aleohol P#rmi» K* IU. H iioot
e<H^AlN«)	OUNCl«

Cvetko Kristan t
RKOST ET£
PETEK, 15. JANUARJA
Tom Krotnan: /
Boben v zmajski zemlji
_ z besedami bi rad prikazal marsikaj, izpovedi iskrene »em dolžan. Zaupam naj, da pi-*em skromne, drobne pesmi, v katere vklepam smeh in jak ljudi. Z njimi zvezde vabim k sebi, v njih nkrešem solnčno luč. Ps na mnoga vrata trkam, gledam radost in trpljenje, čujem krike ob porodih, čutim teto smrtne groze, tip-Ijem blaznežem v duie, davnino reiujem pozabe in kar je v današnjem svetu lepegs, želim zanamcem ohraniti.
Glavarja je pograbila oblastna jeza.
—	Z norci nas nikar ne solil Prehudo izzivaš!
Lineje ni mogla zadržati svojegs vzklika.
—	Oče!
Glavar se je ozrl ln začudil.
—	Ti se tukaj tihotapiš in v pogovora vmešavaš?!
• — Svarim te, da ae ne prenagliš.
Lineja je poetala akoro uporna.
Glavar j* vzrojil.
—	Molči, otrok! Valmlr naj govori.
Valmir je občudoval lepo dekle in aa apajal
z njenimi pogledi. Na glavarjev poziv je ma-. lomarno in užaljeno dejal: ;
—	Je brez pomena, če ni vere v to, kar Iz-povem.
Glavar ja zamahnil z rokami. Rad bi popravil svoj. neupravičen izbruh.
—	Tipanje za blazneži me je nerodno prevzelo. Napačno pojmovanje dveh beeed naj pa nikar ne da smrtne zamera. O paamih in o šolnini luči al govoril... Boš rea lahko pri nas prelijal srčno kri v solnčne iskre?
Glavarjevo priarčno spraševanje Je Valmir-, ju vrnilo voljo do Izpovedovanja. In Lineja ga je verno poslušala.
—	O mojih pravih potih nisem v dvomih. Vaša zemlja ša ni onečaščena a krivicami, nasiljem ln strahoto, zato moram le med vami najti vrelce plemenitih čuvstev. Od tod lahko povem, da jbiše otok sreče na nesrečnem svetu.
Glavar Je poštenoeti Valmirjevih besed verno verjel. Zaneaenjaška radost se mu Je po-svetila iz oči.
—	O ve ko več II nas, mi ta pa prištejemo k najdražjimi
Zmotil jih Ja Udar na gong. Poveljnik Je odšel pogledat. Lineja je vaa žarela po glavarjevih navdušenih beeedah. Skočila Je k očetu in se mu vrgla okrog vratu.
—	Zdaj prav ravnaš!
Glavar aa ja Ja otreael.
—■ Iz plenic al še, pametneje se obnašaj.
—	Na straši me a plenicami.
Lineja ae je užaljena odvrnila od rezkega očeta. Mirdin ae je povrnil s poveljniško strogostjo.
—	Glavar, zunaj ai potreben.
—	Je važno?
Mirdin Ja aamo pritrdil In s glavarjem vred odšel. Valmir in Lineja ata aa zavila v neko čudno plahoat Zlasti ona. Zbegano je pogledovala nanj In s nJim vred molčala. Kar je zavladal v sobi težko pričakovani molk, aa Je akritl Murčl zazdelo, da lahko pogleda la dolgočasne skrivalnice. Previdno aa Ja priplazila v sobo, toda, ko Je ugledala dva mlada za-maknjenca, jI Je nehote ušel kratek krik. V Istem času Je Ša tudi pobegnila nazaj In tako skrila avojo navzočnost v zadnji aekundl. Krik Je pa vendarle oba premaknil.
Lineja aa Je prestrašila.
—	EJ, ta podgana!
Valmir je našel priliko za toplo beaedo.
—	Dokler aem jas navzoč, aa ša volkov nI treba bati.
—	Zakaj?
—	Zato, ker bi življenje dal za tebe.
—	Mrtvega te ne maram. 2iv bodi moj! Živ, s pesmijo v srcu ...
—	Za prilike poskrbi . . .
Komaj je Valmir to za šepetal, že sta se glavar ln poveljnik vrnila. Oba sta kazala novo razpoloženje. Glavar je bil vea požlvljen.
J- Takej odrinemo na pot, da al ogledamo moža, ki ga Je noč prignala.
—	Samo še plašč.
Mirdin ae je opravičil in odšel akozi tisti prehod, za katerim je čepela mlada Murčl v ponižnem pričakovanju in majhnem atrahu.
—	Mož iz noči me Je na moč željan. Čakanja ga takoj odrešim. In sodna palica vabljivo trica.
Lineje je spet skoro zsrajala.
—, In smeh mladine kliče Iz mesta. Njen praznik ai pozabil.
t—» Raa, nisem mislil nanj.
—	O tem, da ma v grad zapreš, ai pač razmišljal.
—	Miruj, dekle.---Oditi moramo.
Mtrdln ae Je vrnil. Nato ao vai odšli.
Ko je poteklo nekaj potrebnih minut, se je Murči spet z vso pazljivostjo priplazila. A ko-maj ja ugotovila, da Je rea sama, Ja vatopll mladi stražar. Najprvo se Je prihoda prestrašila, ko Je pa videla, da jI prišlec ni nevaren, je akrbno šepnila.
—	So že odšli?
—	de ne.---Kaj, če ae kdo povrrte?
—	Skrijem ae. . t
MurČI je vzela nagajivo vprašanje z veliko, resnostjo. Takoj hoče bežati nazaj, pa jo mladec ulovi ter je tega lova iz vsega arca vesel.
—	NIČ ae jptb boj, Ukoj odjezdijo. •
—	Tvoja vzllc temu še ne bom.
Poredno se mu Iztrga, čeprav JI njegov objem nI bil odvraten.
Stražar je omamljen.
—	Z menoj ne boš Imela škode. Za pot v mesto sem lahko v pomoč.
Murčl ga omamlja, on ae jI približuje, ona ga vabi ln odbija. Zatto on proal, prosi.
—• Na muči me, ne muči, golobica!
Ko jo vendarle objame, ga Murčl spodbija, da oblešl na tleh.
On je zaatokal:
—	Murči!
Ona ja akočila na ležišče in se znašla v zmago vatel j skl drži.
—	Tako mora ležati moj protivnik I Z nasprotniki na tla! Glave jim razbijam; tebe pa k življenju obudim.
8klonlla ae Je k nJemu in mu pomagala vatatl.
Mladi etražar Ja bil fcinjen od velike sreče.
—	Golobica, srna, kraguljček . . .
Milo val jo je, ona je pa že drhtela v občudovanju.
—	Kako si mlad, ln šiv, in vroč. Naj ae zgodi tvoja volja ... Z mladoatjo al me vao zaslužil . . .
Zunaj ao trobili rogovi in naznanjali glavarjev ter poveljnikov odhod. Na ležišče v po-veljnlkovem gradiču ata se pa prlvijala stražar in Murči. Obema ja bilo do omotičnoatl prijetno, oba ata sa drug za drugega navdušila ln ostala v tesnem objemu. Mladec je prvič apo-znal vao slast predanosti neomejeni ljubezni. Užival je Murčl in poaabil na vaa drugo.
(Da* prihodnji!.)
če zro vanjo, a odgovora ni od nje.
V tem molku jih je strah In groza pred Carmen.
— ^^iv;—.------------
Pred blagajno ln bufetji arene.
Natakarji vabijo, trafikantka izklicuje časopisje, boys ponujajo pfogram. Pride Zuniga s Fraskvito in Mercedes, tudi Morales je tu in Dancairo ln Re-mendado. Med množico se potepa žepar, ki krsde in berači . .'. Danes Ja vesel dan v Sevilli, danes so bikoborbe.
Ulice so polne ljudi, ki so danes bolj radodarni kot sicer. Dobro je torej izrabiti ta dan. In to ve tudi žena Slepca, ki je na maroški fronti izgubil vid za solnčno Španijo. Dvoje otrok i-mata in hčerka si je tudi že o-skrbela dekletce ... Oče Je slep in igra na fitaro, mati ciganka, ki je bila nekoč artUtka, pleše, sin igra na gosli, hčerka dela a-krobacije . i. toda vse to je tako težko, temno, trudno. Glad se je vtihotapil is periferije pred veselo areno, beda straši tod okrog, de pravkar ao bili ljudje veaeli ln prešerni. Zdaj je leglo nanje kot mora. Pred njimi stoji Spanec, ki je dal vid zs solnčno Španijo?? Kje je tisto solnce? In zdaj mora beračiti!
Zadnja točka: dekletce, najmanjši člen bedne družine stopica po godbi brata, očeta in matere — meče nožice — samo malo, ker dolgo ne more. tz otroškega bledega obraza zeva groza bede, groza gladu .. . Kaj je storilo to dete ljudem, da.so mu zagrenili otroško mladost?
Ko konča, ji da mati tamburi no ln otročlček gre od človeka do človeka.
"Prosim . . . prosim . . . prosim . .
Tedaj pa se zasliši klic: "2e gredo!"
ln vae plane na ulico. Invalida, s katerim ao še pravkar soču-stvovali, bi škoro prevrgli, dekletce pohodili — strast, španska straat do toreadorsklh iger je v množici zmagala . * . Ko pridejo policaji, da drže red, jih nahrulljo ln jzvlžgajo. Toda red mora biti ln zato mora biti tudi
mllla vatopa ... le Carmen ae ustavi ob kandelabru. Sreča tega trenutka jo je osnamila.
"Ljubim Escamflft)... še nihče pred teboj ml tako ni bil drag ..."
Tam pri bufetju — ali ne stoji spet tisti človek?
Mercedes in Fraskvita sta ga spoznali. Stopita h Carmen.
Poslušaj svet--ostati tu
ne smeš ... on ... don Jose med ljudmi se potika... poglej ga...
Toda Carmen noče. Začutila je v sobi moč iz piftvkar doživele sreče. Zato izzove Joseja. Sede k mizici pod solnčnikom in naroči limonado . . . Vroče je.
Josa pristopi.
Carmen je mrzla ko led.
"SI ti?„.. Izvedela sem že, da laziš tod okrog in name tu prežiš . . ?
"Saj ti ne pretim, čeprav ai vsega kriva."
Prosi jo, da bi vse posablla, da bi začela novo življenje. Vse stori aanjo, kar hoče. Toda zastonj. Carmen mu nič ne prikriva, da ga ne ljubi več. Saj to bi še mogoče prenesel, toda zakaj ljubi baš tega prekletega bikoborca? . •.
Iz arene odmeva vpitje množice. Escamillo sa bori z bikom— tu zunaj na uttcl ae borita dva človeka za življenje in smrt. Carmen hoče v areno, Joee ji brani .. .
"Kaj neki imata?" se vprašuje stara trafikantka v avojem kiosku. Tudi natakar in natakarica se včasih ozreta po čudnem paru.
,Iz arene zadoni: "Zmaga!"
Eacamlllo je premagal bika in Carmen hoče doživeti njegovo zmago in slavo, Jose pa se še bori za svojo ljubezen. Toda Carmen noče z nJim, ona hoče samo k Escamillu. Pod noge mu vrže prstan, ki ga je prejela od njega ln vesela stopa proti areni . . Iz Joaeja izbruhne blazni, hre-ščavi krik: "Tedaj umri!" Skok za njo — strel . . . natakarja, natakarici, bojr in trafikantka zakriče . ,. Carmen pada ... iz ozadja prihiti policijski komisar . .. žvižg — prihitita dva stražnika, na tleh pa obleži mrtva Carmen — ob njej kleči Joae. Obupno zaldiče: "Glejte sem,
Za kratek čas
Najpraktičnejše "Jera, tako pa ne gre več!" ae razburja gospodinja nad kuharico. "Moj mož se dan za dnem pritožuje nad kosilom. Juha je vedno mrzla, meso ko podplat, močnate jedi zasoljene. Tako ni mogoče več vzdržati!"
"Imate prav, miloetljival Dajte se ločiti V
a
"Rad bi avtomatični zvonec proti vlomilcem."
"Saj sem vam ondan enega prodal."
"Da* pa so mi ga snoči ukradli."
"Povejte vendar, gospod plačilni, kako to; da dobim v gulja-žu kos gumija Iz avtomobilskega obroča?"
"Saj veste, gospod, da avto že na vseh koncih izpodriva konje."
i	o
Iz domače naloge;
Jan Hus je moral v Konstanci pretrpeti vse groze ognja, ker so ga zažgali. To se je »godilo sredi poletja 1415, ko je bila v Konstanci že tako neznosna vročina, v e
Druga naloga:
Turki ip Baski govore najtežja jezika v Evropi. Posebno ba-
pollclja. Vsa divja Je množica,, kaj §9Ul storil!"
Hratko Kraft;
in. '
Noč visoko v gorsh . .
Tihotapci pieše na vse strani, če se mords ne skriva kje kak financar, ali celo patrulja.
Nič.
Soteska je tu. Zdaj so varni. Toda kaj pravi dolina? Zato gresta Dancairo tn Remendado vohunit.
Jose in Carmen sta skregana.
Mračno zre Jose predse ... v bllllni prebiva njegova mati Micaelo . . . To ga boli In vest grize v njem kot nenssitna zver. Carmen se sm«Je njegovi čustvenosti, njegovi vesti. Kako kla-vem so ji adaj zdi Joee ... Ko se zsžene proti njej, zasluti prvič v njegovem pogledu smrt.
"Toda kaj mi to mar! Naj odloči usoda!"
Fraskvita in Mercedes, da pre-ženeta čas. si polagata karte. Carmen je ciganka ln praznover-ns je. Tudi ona hoče isprašatl karte ... Ali Je rM vse zakleto okoli oje? Tudi karte govore o smrti . . . VprašaJoče pogleda Joseja. ki stoji ob skali, našlo, njen ob putko . .
Toda prftled prekineta Dancairo in Remendado.
Trije flnancarji so spodaj na križišču. Carmen, Fresk vita in Mercedes Jih morsjo premotiti.
da ne bodo paaili na pot. In greda Joseja oetavljo na atraži pri tovorih, ki jlk niso mogli vzeti s seboj. Tudi sotesko mora strašiti, kajti financar lahko pride od vaeh strani ...
* Noč se počasi nagiba v. rano Jutro ...
Po glavni poti pride — Mlcaela. Joae Ju umira mati. To JI ja dalo poguma, da ga Ja šla iskat v gore. Ko ga zagleda v soteski, poči Ural In preplašena Mlcaela zbeži aa skalo, po poti navzgor pa pride Eacamlllo.
Nanj Je streljal Joae In malo ja manjkalo, da ga nI aadel.
Kaj vraga straši tod okrog?
Escamillo ne pozna JoaeJa. Zato mu mirno pove, da Išče Carmen. Joae se muči. AH Jo rea ljubi, njo, ki JI Je ljubezen pomladanski sneg?
"O ljubim, bratec moj, neskončno. hudičevo Jo ljubim !H
Jose se ne more več premagati. Da aa apoanati tn apopad na nož Je neisogiben. Oba sta spretna In dobra borca — vendar skalnata tla so neprljssna In opaa-na — Esoamlllu spodrsne In. da ae v tem trenutku niso vrnili tihotapci s Carmen — bi bilo po njem.
Carmen mu Je rešila življenje. Tega se zavede Joae še bolj nago Escamillo. ki laziva naprej ln Jih povabi na blkoborbo v Se-vlilo. "Kdor me ljubi, bo Um." Ia gre. Tudi tihoUpc! hočejo
ko pozdravlja toreadorsko po-
vorko--Na kiosk je spleza!
filmski operater in filma. Zuniga fotografira, slepec proži roke predse . . . tudi on hoče pozdraviti toreadorje. Otroci ao splezali na kandjlaibre. Množica vriska ln poje. 7
"EscamilloZadoni krik. ki nima ne konca ne kraja. * Mimo policajev švigne črna posUva z visoko msntlljo.
' "Carmen je to — saj veš — ln Eacamlllo...!" pošepečejo nekatere ženske. In Carmen je divja, kot je divja vsa ulica. Tudi ona je prišla, da a tisočimi pozdravi avojega Escamilla. Vrže mu cvet... Naj vidi. tisočglava množica, naj vidi vsa fievllla danes, naj vidi ves svet, da je Escamillo njsn.i Zavistno aro nekatere ženske nanjo.
In ša nekdo...
Mrkega pogleda, upadlih lic in s saraatlo brado atoji v vrati človek, ki ves čaa ni ne dvignil ne klical povorki v pozdrav . . .
Začetek! Začetek! zakriče boya. Zvonec zvoni, prostor kliče in množica med vzkliki Eeca-
odlti — pa iztakne Remendado •a skalo — Micaelo.
Carmen ne ljubi več Joaeja. Cinično ga naganja domov, naj gre, naj ae drži maUrlnega krila, kar tthoUpeko življenja ni sanj ... Toda Joae ja kot prikovan nanjo. Ljubosumnost ga mori. Srečanje a Eecamlllom, Id ga Je Carmen obranila pred nJim — Je vrglo vanj tisto blazno, brezupno ljubosumnost, ki ai hoče a silo priboriti izgubljeno srce, izgubljeno ljubezen Carmen.
Mlcaela izpove materino prošnjo.
"Ne veš. Joae. da mati MU in umira. Zeli ai od arca, da ti da blagoslov . . ."
IA to ga premaga. Ljubeaen do matere Je še ostala v njem; vae drugo mu Je ubila — Carmen. JU ga vodi Mlcaela na poti, ki pelje k materi, ko ae sasltšl prešerna pesem Escamilla la daljave. Carmen plane, hoče sa nJim — toda Joae JI saaUvl pot a nošem Zabodel b4 Jo mogoča, da ga nlsU zagrabila Remendado ln Dancairo ln ga odpravila.
Carmen pa izbruhne ob pogin-du na odhajsjo«yga, klavernega. ubitegs Joaeja v glasen krohot.
Ali ae roga tjubeun! In čiateet! njegovega srca?
Ali ae roga njegovi namoči ali ^STTZT
pa ae hoče krohota« amrti. ki	f AL__
ta bi Is nI la la JoaeJ**» noža? HUprtTftifo* TROSVBTA*
Ava*
•Vprašujoči pogledi. Roka po-licijskega komisarja mu napove aretacijo. Jose se ne branL Vstane in brez odpora mu svežejo roke.
"Dar jaz sem jo umorili Ah Carmen ... O Carmen, življenje moje."
Klecne na kojena, da bi še zadnjič poljubil avojo Carmen, toda stražnik g* sune ln odpelje.
Jose gre in joče, natakarica si otira solze, policijski komisar piše zapisnik, natakar izpoveduje, trafikantka pa kleči ob mrtvi Carmen In moli: "Oče naš, kateri ai v nebesih . . ." jj (KONEC)
Naročite Mladinski Hat, najboljši

skovski jezik je tako težak, da
ga niti Turki ne raaumejo. •
Potnik velike tvrdke pride ponujat jajca na debelo in vpraša v majhni trgovini« ali ne bi vzeli večje količine avežih jajec.
Prodajalka: "Hvala, n« potre-bujemo — svežih jajec imamo še za šest tednov na zalogi."
• ' t ■ " SkoUka Neki Skot pošlje v zamazani kuverti, ki je iz skoposti ni hotel stran vreči, poslovno pismo in se takole opraviči:
"Oprostite, da vam pišem v u-" mazani kuverti. Toda ko sem pismo vrgel v poštni nabiralnik, je bilo popolnoma neomadeže-vano."
ZNANSTVENO IZBOLJŠANJE POPULARNEGA ZDRAVILA
Potom enotletnega neprestanega preisknstva in eksperimentiranj* po izkušenih snanstvenih kemistih, vam danes Joseph Triner druftbe naznanja, da Jo slavna formula Trinerjava-ga Grenkega Vina izboljšana. To zdravilo, ki jo eno starih preparacij na ameriškem trga proti zaprtnici, in za prebamost in ae je prodajalo skozi 42 let, ki Jo dobilo priznanja zlato medaljo in prvo nagrado na 7 mednarodnih razstavah v Londonu, Parizu, Rimu, Bruslju, San Franciacu, Soattlu in Panami.
Pri pojasnjevanju rasnih apre-memb narejenih v formuli Mr. Joseph Triner pravi: "Enakoet delovanja Grenkega Vina na felodec, čreva, jetra in šočni mehur ae je ohranila. Glavno tn važno v Trinerjevem Grenkem Vinu Jo izboljšanje v tam, da se je odpravilo iz njega efekt plina in znifalo mošnost kiianja, katarega jo povtročal pUn. Kot vsi zdravniki vodo, največ zmesi priporočani h za plin zo zaprtja ln nje naravnosti. Ampak Trinerjevo Grenko Vino je aedaj zmes selaKnih ekstraktov, kateri delujejo proti In varujejo proti pred ustvarjanju plinov brez najmanjšo efektivnosti na zaprtje. Kolifor-nijsko Bergundsko vino 'Jo in Ja vodno bilo vašni faktor In dal Triner-jevaga Grenkega Vina formulo. Suho vino je, veekakor zelo aonzativno za zpremembo in zo kaj rado zavre. Eno važnih stvari, ki smo jih napravili v enoletnem študiran ju in rs-siskavanju sa vredltev perfektnega procesa, ki ne spremeni naravnosti vina ampak bo obdržalo istega prod vsakim vretjem sa stalno. To je salo drag proces, ampak izrek iznaj-ditelja toga naše tvrdke bivšega Mr. Joseph Triner ja starejšega jo bil: "NU nI preveč dobrega sa naše odjemalce", jo vedno bila in bo glavna naloga joseph Triner Company.
(Adv.)
DENTIST
DOBRI ^^^^
7-°r 1BBHBP
Girutlnal
PSEGLBDAM BBBZPLAČNO MOJ S CSNS SO ZMKINI Cnwm v >MI>I Se ...............II.H
T atttal 4» ...............IIM
tam • OXTOSN aa t*ir..j«
MAT DSLO-Vmtte mJ umi ia Maja mm m ni« Ma aa mM m »Mlatite U* SrasJa.
DR. CARY
»0 teta« likala j* v pratat .
N. W. Čemer Stateand Randolph »U Ud Vi oor
Onr Dni Štora KatiaSea
• W. Randolph St Odprto svaflar So t.—V nedeljo od S *» 1 »ra.
29 centov
v poštnih znamkah nam po* Š1JIU In poalall vam
bomo lep
N. P. J.
ŽEPNI KOLEDAR
1932
Društva, ki jih še niso naročila, ie lahko naroča, Imamo Jih še nekaj na rokah.
PR06VETA, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, ID.
KM JMIE S, Ms J^e Js
Pri Prosvetl oslroma Književni Matici SNPJ imamo na rokah Aa nekaj dobrih knjig In če katero želite naročiti, aedaj je čss zato.
Ameriški Slovenci, stane.......
Slovensko Angleška Slovnica.... 1M
Zajedale! •«.....»<.•.......... l.Ti
Zakon Biogsnszijo ............ Wš
Pater Malaveatnra v kabareta.. 1M
Jlmrnle Higgias ..............t*
Hrbtenica, Igra ...............
Med brsti. Igra................ *ll
Denar in naročilo poUjlte ns naslov:
PHOSVETA 2657 & Lawadale Avanse, Chicago, m.
NAROČNIKI POZOR!
Znamenje (Dee. 31. INI), pa-da vam Je
U dan. Ponovite Jo pca-
da v« Ako M Ja SMgaša ustavljen, kar nI plataa. Ako ja vaš Ust plačan tn ga ae prejmete, Jett ustavljen vsM
slava, pluta nam dopisnico In navadita stari la navl Naši isatspnlkl ss štvenl tajniki In dragi ki. pri knterfli lahko plašate aa-
Narečntna aa cela lata Ja UM tn aa pal Uta pn $100. Člani SNPJ doplašajo aa pol lata f&lt.
Zameni lata $74«, pel lata $171, aa
Sa Bvrapa stane sa psi Ista $440, sa vae lata pa $1.00.
$1.70. fi.oo m
KM stana sn cela
OČI vaeh tihotapcev vprašajo- Mi7 a
TISKARNA S. N. P. J.
SPREJEMA VSA
v. tiskarsko obrt spadajoča dela
Itd. T
In dragih

VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJfJPJ. 1 DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje vodstvo tlakama Cene smerna, unijako dala prva vrata
♦t
Pišite pa Informacije na naslov:
S N. P. J. PRINTERY ,
M5749 8o. Lanmdnle A vera	i
CHICAGO, fU»' H
TAM 8E POlBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA