Pofttnina ptotaiui » gotovini Leto LXI / Ljubljani, v srodo 2\ avgusta 1933, Stev. I'«l3 Cenft 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din UredniStvo je v Kopitarjevi ul.6/Ui SLOVENEC Telefoni uredništva: dnevna slnžba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.34'J za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Riccione Locarno sta ovekovečila Aristide Briand in Augnst Streseinann, ko sta se sentimentalno iztegnjena [X) snežnobelem krovu »Oranžinega cveta« dremajoče zibala po zeleno-modrih valovih rajskega jezera ob vznožju Alp, daleč, silno daleč proč od dogodkov, ki so šli svojo smer in so nekaj let pozneje, ko sta oba odšla v večnost, brutalno demantirali njune srčne izlive in sončne iluzije o francosko-nemškem prijateljstvu, tone-čem v srečnem pobratimstvu prerojenih evropskih narodov. Riccione, majhno a pestro kopališče blizu Rimini na sinji jadranski obali, sta z vsem svojim skromnim čuroin prenesla v zgodovino, kot se postavlja lepa slika med dolgočasno branje, Mussolini in Dollfuss. Avstrijec je razpenjal bela jadra, Italijan se je igral okrog njega kot poredna najada, dokler se nista zatopila oba v usodo dežel in narodov, ki jih napaja Donava. Listi pišejo o kopalnih oblekah, ki sta jih nosila pri tej morski idili oba državnika, toda kaj ceremonije, kaj drugo, ko se pa Riccione smeji sem od obale, ko je Jadran tako sinji in ko Podonavje kliče po ljubezni. Locarno in Riccione pa enega nimata skupno. Tam so sanjali, tam so zidali z izmišljenim gradivom, tu so sredi živih dogodkov in delajo račune z obstoječimi realnimi postavkami. Locarno je bil fata morgana, Riccione je resnična sljka v dolgem nizu logično se razvijajočega političnega filma. Posamezne slike smo tekom teh polenefih poletnih mesecev že videli, toda logičnih vezi med njimi nismo poiskali, ker se nam ni maralo, ali pa ker so nas naše lastne želje ponesle drugam m bi bili radi političnim dogodkom risali smer, ki odgovarja našim lastnim nadani. Zato {»oglejmo z večjo pozornostjo to sliko iz Riccione. Ni še dolgo tega, kar smo na tem mestu zapisali, da je po polomu francosko-nemškega približevanja stopilo v ospredje vseh evropskih problemov vprašanje francosko-italijanskih odnošajev. Za Francijo so vsi drugi problemi drugovrstnega pomena. Če že mora biti ob Renu trdnjavski pas, potem zahteva osnovna previdnost, da mora vladati na italijanski meji mir. 1'rancosko-italijanski problem pa je sestavljen iz precejšnjega števila zelo trdih postavk: nadzorstvo nad Sredozemljem, razmerje med obema brodovjima, usoda Italijanov v Tunisu, italijanske želje po novih kolonijah v Afriki. To so vprašanja, ki direktno tičejo obe državi. Za tem pridejo navzkrižja, ki so nastala zaradi križa jočih se interesov obeh držav v Nemčiji, v Podonavju, na Balkanu, v Aziji, v Rusiji, da celo na Daljnem Vzhodu. Francoska vlada Daladier—Paul-Boncour je odločena, da gre zlu do korenin, da izpere to rano in jo zaceli v iskrenem sporazumu med obema latinskima s: strama. In ker je odločena, da pride do cilja, je pripravljena, da plača z žrtvami, in sicer najpreje in najraje z žrtvami na poljih, ki so drugovrstnega pomena. Rešitev sredozemskih in afriških težav je vredna recimo velikih koncesij v Podonavju in na Balkanu. Pakt štirih velesil je ena takšna koncesija in Riccione je druga. Mi imamo namreč vtis, da bi plavalni sestanek v Riccione bil čisto nemogoč in brezpredmeten, da nista Mussolini in Dollfuss imela v žepu tihega blagoslova francoskega zunanjega ministra Paul-Boncourja. Ta vtis pa imamo, naj nam ne zamerijo razni optimisti našega črnega gledanja, ker smo v zvezi s tem, kar smo zgoraj napisali o francosko-itabjanskih pogajanjih za splošen sporazum, stekli prepričanje, da je res, da je med francosko 111 italijansko vlado, in spccie med Mussolinijem in Paul-Boncour jem, prišlo do načelnega sporazuma glede nove ureditve Podonavja na podlagi skupnega načrta, ki ga je Paul-Boncour, kot dober prijatelj iu kot državnik, ki nekaj da na svoje zaveznike, poslal na blagohotni vpogled jugoslovanski, češkoslovaški in romunski vladi sredi mcseca junija. Stvar torej ni prav čisto nič nova, čeravno se še skriva po diplomatskih arhivih. V imenovanem načrtu predlaga dalekovidni Paul-Boncour (mimo dr. Beneša, a ne tako mimo Titulescua), da sc naj Podonavje, to so države Male zveze, Avstrija in Madjarska, reorganizira v več etapah: in sicer: 1. Spojitev Avstrije in Madjarske v gospodarsko enoto, naslonjeno na Itabjo. 2. Eventuelna obnova Iiabsburžanov v obliki personalne unije Avstrije in Madjarske. 3. Skupina Avstriia-Madjarska, ki jo vodi Italija, in skupina Male zveze, ki jo vodi Francija, bi stopile v stik in po načelu enakopravnosti ustanovili gospodarski blok podonavskih držav, v katerem bi direktno ne sodelovala nobena velesila. 4. V okviru nove podonavske gospodarske skupnosti bi posamezne države, ki se v bloku nahajajo, prostovoljno pristale na gotove korekture meja, ki so krivične in ki zategadelj niso v prid dobrim medsebojnim političnim odnošajem peterih podonavskih gospodarskih zaveznic. O avstro-madjarskem zbližanju smo že mnogo brali in gotove izjave madjarskih državnikov so popolnoma jasne, tako da lahko trdimo, da je prva Paul-Boncourjeva etapa že izvršeno dejstvo. Tudi o Habsburžauih se jc pred tedni mnogo govorilo in pisalo, a zaenkrat so morali zopet v zatišje Sedaj pa slišimo iz Riccione najnovejšo blagovest, ki je popolnoma v skladu z Bonconr-jevo tretjo etapo, kajti italijanski in avstrijski tisk sta na podlagi informacij iz čarobnega Riccione močno podčrtala, da je sodelovanje med Italijo, Madjarsko in Avstrijo gotova stvar iu da je sedaj nastopil trenutek, ko bo treba iskati stikov z državami Male zveze, da se uredi medsebojno gospodarsko občevanje vsega Podonavja. Potemtakem smemo sedaj mirno čakati še na četrto etapo, ki bo tresknila z vso silo med utopi-stične državniške modrijane: Revizija meja! Riccione torej ni noben začetek, ni noben zaključek, smehljajoči Riccione je logična etapa v izvrševanju frnncosko-italijanskega spora/umnega načrta za novo ureditev Podonavja, s kate- Italijanski ultimat Albaniji Italija kunuie utrdbe na jugoslovanski meji «J^VelZ^lliti Albanski kralj Ahmed Zogu I. Belgrad, 22. avg. m. Zadnjič je poročal »Slovenec«, kako so se v Albaniji začeli nevarni po-kreti naperjeni proti vedno večjemu vmešavanju Italije v notranje zadeve Albanije in kako vedno bolj narašča nezadovoljnost s tiranskim paktom, ki je iz Albanije napravil neke vrete italijansko kolonijo. Danes je vaš dopisnik v stanu poročati Vam, da so se istočasno tudi od italijanske strani povečale zahteve in da hoče Italija vzeti Albaniji še ono svobodo, ki jo do sedaj vživa. Italijanska vlada je zadnji teden dostavila svojemu poslaniku v Tirani kar celo listo zahtev, ki naj jo predloži kralju Ahmed Zogi v izvršitev. V- naslednjem so naštete italijanske zahteve: Kaj Italija zahteva 1. Italijanska vlada zahteva, da mora vsako ministrstvo nastaviti za pomočnike, načelnike, glavne referente samo uradnike, ki so Italijani ali ki so se šolali v Italiji. Vsakokratno mnenje teh italijanskih strokovnjakov mora biti odločilno. 2. Italijansko vojno ministrstvo zahteva od albansko vlade, naj nemudoma proda italijanskemu vojnemu ministrstvu vsa ozemlja, na katerih se nahajajo kakoršnekoli vojaške utrdbe, vojašnice, vežb;:liš*a. letališča, vojaški magacini in slično Posebno poudarja Italija to zahtevo z ozirom na vse vojaške objekte, ki se nahajajo na jugoslovanski meji B. Italijanska vlada zahteva od kralja Ahmc-da Zogu, naj nemudoma razreši angleškega generala Percyja, ki je komandant alhinske žendarine-rije in ima na razpolago tudi četo angleških oficirjev, in da naj namesto teh častnikov in njihovega poveljnika nastavi italijanskega komandanta in italijanske častnike ki jih bo italijanska vojska stavila brezplačno na razpolago tiranski vladi. sprejela 4. Italijanska vlada zahteva, da mora kralj Zogu takoj odpovedati vse dosedanje trgovinske pogodbe z vsemi državami ter da sklene najprvo t Italijo posebno trgovinsko pogodbo na preferenč-ni podlagi. Šole potem naj se s sodelovanjem italijanskih strokovnjakov sklepajo nove trgovinske pogodbe z ostalimi državami. 5. Italija zahteva takojšnjo otvoritev vseh katoliških osnovnih in srednjih šol, ki jih je pred nekoliko meseci albanska vlada zaprla. 6. Italija zahteva, da se italijanščina uvede kot obvezen predmet po vseh srednjih šolah in da se vsi dijaki, ki vživajo državne štipendije, pošljejo izključno na italijanske univerze. 7. Italijanska vlada zahteva, da se mora francoska gimnazija v Kom takoj razpustiti in da se mesto Francozov pokličejo italijanski redovniki, ki bodo gimnazijo nadaljevali 1 italijanskim učnim jezikom. Ali revoluciia ali aneksija Albanije Iz Tirane poročajo, da je nastal v albanski vladi in tudi na dvoru kralja Zogu velik nemir, ko so bile prečita/ne italijanske ultimativne zabieve. Nekateri člani vlade so zahtevali, aa se mora italijanski ultimatom takoj zavrniti in da je čas, da se Albanija zopet osamosvoji od italijanskega pokroviteljstva, v katerem polagoma umira. Še večje ogorčenje pa je zavladalo med ljudstvom, ki noče pristati, da bi svobodna Albanija posiala samo še italijanska provincija. Toda na neprestani in ero-zeči pritisk italijanskega poslaništva se je vlada ipak odločila, da se bo posvetovala o predloženih zahtevah in odgovorila v daljšem dokumentu na nesramne rimske predloge. Izvedelo se je, da se je vlada po viharnih debatah, ki se jih bolni kralj Zogu ni udeležil, slednjič .sklenila, da takole odgovori na italijanski ul-tknatum: Odbito . . . sprejeto . . . Prva točka se brez komentarja odbije kot nedopustna. Glede druge točke — prodaja vojaških utrdb na jugoslovanski meji — je vlada do sedaj ostala trdovratna in nepopustljiva, toda bojijo se, da slednjič le ne bo bo omahnila zaradi denarnih težav, v katerih se nahaja in ki jo dušijo kakor klešče. Tretjo točko Albanci odbijajo, ker se sklicujejo na pogodbo, sklenjeno z Anglijo. V četrtem predlogu Albanija sprejema rimsko zahtevo in so se pogajanja že začela, toda trudi se, da bi se mogla izogniti prikriti carinski zvezi, ki jo Italija očividno zasleduje. Albanci zahtevajo tudi moratorij za svoje dolgove pri Zvezi narodov in sicer za dobo 15 let. Peto zahtevo Albanci odklanjajo zaradi stališča mohamedancev. Šesto zahtevo je albanska vlada sprejela v načelu, a pristanejo samo na štiri petine državnih štipendistov, ki naj gredo v Italijo. Sedmo zahtevo odbijajo, a bi bili voljni sprejeti Italijane, kakor hitro potečejo pogodbe s Francijo. Ako se Italiji posreči pritisniti toliko na Albanijo, da bi sprejela vse, potem bo ali izbruhnila revolucija, aLi pa bo Albanijo Italija enostavno anektiralo« Reševanje Avstrije ali kako se ufesntcufcfjo „Paul-Boncourjeve etapeu rim je francoska vlada plačala koncesije, ki ji jih bo dala Itali ja Bog ve k je drugod. Nikdo tega Franciji ne bo zamerjal. Čakala je H let, poinn- gaia, žrtvovala, rinila naprej, posojala, dajala Rim, 22. avgusta, b. »Lavoro Fasista« piše v uvodnem članku med drugim: Gospodarski sporazum med Italijo in Avstrijo ter Avstrijo ter Madjarsko daje lepe upe in istotako se lahko upa, da bo ustvarjena možnost, da se bo v bodoče pošiljalo preko Trsta čim več blaga. Iz tega bo Avstrija črpala velike koristi Avstrijski gospodarski problem pa je še mnogo širši. On je v najtesnejši zvezi z ekonomskim problemom držav, ki so v Podonavju. Potem, ko bo storjen prvi- korak ekonomske reorganizacije Avstrije in Madjarske, bo neizbežno sledil drugi, ki bo dovedel do tega, da se bodo sklenili gospodarski sporazumi med Avstrijo, Madjarsko in vsemi tremi državami Male zveze. K temu sporazumu se bo priključila še Italija in istotako tudi Nemčija, ker je treba tudi njo šteti med podonavske države. Nato pa revizija ... Pariz, 22. avgusta, b. Rezultat sestanka Musso-lini-Dollfuss v Riccione ni bil sprejet s prevelikim zadovoljstvom v merodajnih francoskih krogih. V nekem verjetno uradno inspiriranem članku »In-transingenta« se to stališče komentira takole: Gospodarski načrt Mussolinija o zbližanju Avstrije, Madjarske in Italije v obliki carinske zveze med temi tremi državami, ima v glavnem namen, da zopet oživi tržaško luko. Ta aačrt pomeni oživitev stare Mussolinijeve politične ideje, katere cilj je, da prinese Italiji čimvečje gospodarske koristi. V etku pogajanj je bilo sklenjeno, da Mussolini na podlagi četvornega pakta pozove ostale države podpisnice, da se zedinijo v pogledu prijateljske politike napram Avstriji in podonavskim državam. Ko je bil pakt četvorice podpisan, se je izrecno izjavilo, da velja samo za ona vprašanja, ki se direktno nanašajo na signatarne države. Če torej Mussolini predlaga, da se h. zadeva opre na pakt četvorice, potem prihaja na svojo temeljno idejo reviizje mirovnih pogodb na osnovi pakta, katerega je Francija do sedaj vedno odklanjala. Po mnenju Francije li bila edina rešitev v tem, če bi se ves problem na podlagi člena 11 predložil Zvezi narodov. Vsak drug poskus rešitve je že v naprej obsojen na smrt. Dunai zadovoUen Dunaj, 22. avg. b. Danes se prično tukaj trgovinska pogajanja med Avstrijo in Madjarsko, katerim se v zvezi z ozadjem potovanja dr. Dollfussa v Italijo posveča velika pozornost. Splošno računajo, da bodo ta pogajanja, za katera so podani trenutno zelo ugodni psihološki predpogoji do-vedla do popolnega sporazuma. Medtem, ko je bil v Budimpešti že dosežen principijelen sporazum za uvoz madjarske pšenice v Avstrijo in izvoz avstrijskega lesa, se imajo sedaj rešiti samo nekatera podrobna vprašanja. V primeru, da pride še v teku tega tedna do sporazuma, bo pogodba, ki je za avstrijsko lesno industrijo in za madjarski izvoz pšenice zelo važna, v najkrajšem času postala veljavna. V merodajnih krogih računajo s skorajšnjimi pogajanji z Italijo. Tu gre za dopolnilno pogodbo avstrijsko-italijanskega sporazuma s ciljem, da se poveča kontingent izvoza avstrijskega lesa v Italijo in da se poboljša izvoz iz Italije. Prvotna pogajanja so se vodila že v Londonu ob času svetovne gospodarske konierence, in že takrat je bila Italija pripravljena, da dodeli Avstriji dalekosežnejše koncesije. Ta pogajanja bi se morala sedaj nadaljevati in zaključiti. In Mala Zveza? Dr. Beneš hiti v Pariz, 22. avgusta, b. Iz pariško-romunskih diplomatskih krogov se čuje, da je Titulescu v Parizu in Londonu zelo ostro nastopil proti kombinaciji gospodarskega sporazuma med Avstrijo, Madjarsko in Italijo, Zaenkrat se še ne ve, če je od tedaj Bukarešta dobila iz Rima pomirljivejše informacije. Če jih ni, potem se lahko pričakuje, da bo Titulescu v imenu Male zveze vložil protest proti temu v Nemčiji. Pozornost francoske vlade je usmerjena na dogodke v Pragi, Belgrada in Bukarešti. Z največjim zanimanjem se pričakuje odmev sestanka v Riccione. Kar tiče Češkoslovaške, se pričakuje uvrstitev češkoslovaških gospodarskih interesov, a morda tudi gospodarskih interesov vse Male zveze v organiziran Mussolinijev načrt. Iz tega se sklepa, da bo tudi dr. Beneš kmalu odpotoval v Rim. O tej zadevi piše enako »Journal«, ki je mnenja, da gre za ustvaritev gospodarskega bloka med Avstrijo, Madjarsko in državami Male zveze. Ta blok bi moral obvarovati Avstrijo od izolacije pod pogojem, da za tem ne stoji nobena revizijska ideja. Načrt bi se sprejel s precejšnjimi simpatijami. Tudi Francija nima razloga, da mu nasprotuje, ker so v njem njene lastne ideje. Ta okolnost je značilna tudi radi tega, ker kaže, da vzporedno z zbližanjem Madjarske, Avstrije in Male zveze, napredujejo tudi irancosko-italijanska pogajanja. ČSR zunanji minister dr. BeneJ Senzacija iz Riccione Italija IlOČe Zasesti Avstrijof da jo brani pred Hitlerjem Dunaj, 22. avgusta, tg. K sestanku avstrijskega državnega kancleria dr. Dollfussa z Mussolinijem v Riccione poročajo iz verodostojnih krogov, da so bili začasni sklepi, sklenjeni med obema državnikoma, potrebni zaradi nemške ek-spanzivnosti. ki sc je zadnje čase z elementarno silo usmerila protj srednji Evropi in proti Balkanu. Zamisel podonavske organizacije s sode- nasvete, grozila, rotila in prosila. In navsezadnje I bivanjem Male zveze je samo sad tega tnztnis- inta to-le v Podonavju! Naj pa urejuje Italija to | Ijatija. Sef italijanske vlade je pri tej priliki Podonavje, saj nam ne bo v škodo, če bo naša I menila prvič odkril avstrijskemu kanclerju, da prijateljica, -i misli Paul-Boncour in gre dalje. I je italijanska vlada pripravljena s silo pre- kjo je le tisto italijansko kopališče, s kojega prečiti, da hi sc koda j Nemčija polastila Av- imenom bomo pozneje kdaj mogli označiti zadnjo strije. Italijanska vojska bi v tem primeru Av- etapo »ureditve Podonavja«. ki utegne vse Hi u «trijo zasedla, kot je to storila oh priliki plo-gače zarezali v živo meso naše drago kupljene zemije? | hiscita na Koroškem, ko je zasedla koroško de-i želo, da prepreči naoredovanie jugoslovanskih čet. Seveda bi vojnškn zasedba bila le skrajno sredstvo in je v interesu vseh. dn Nemčija odstopi od svojih prodiralnih namenov proti jugovzhodu Evrope. Trst, Reka - svobodni luki Nadalje poročajo politični krogi, da *ta govorila Mussolini in Dollfuss tudi o možnosti, da se Avstriji ponudi Trst kot svobodna Inka predvsem za izvoz njenega lesa, za katerega j« Italija našla ravno v Palestini sijajna tržišča Na sličen način bi se tudi Itcka dala vporabiti kot svobodna Inka za Madjarsko. Prvo in tlrugo se v H a le sporazumno z Jugoslavija Sir A. Chamberlain v Rimu: Anglija pOSCgt1 v avstro-nemšho debato London, 22. avgusta, b. »Daity Herald« se posebno bavi s potovanjem konzervativnega ministra Chamberlana v Rim in ga spravlja v zvezo z nem-ško-avstrijskim sporom. Diplomatski dopisnik iste-gr. lista trdi, da je angleška vlada poverila Cham-betlainu neuradno misijo j.-i šeiu Italijanske vlade Mussoliniju. Chamberlain ima nalogo, da uvede Italijo v enotno ironto Anglije in Francije proti Nemčiji. Angleški in irancoski krogi gledajo s pre- cejšnjim vznemirjenjem na vlogo, ki jo igra Mnsso-lini v nemško-avstrijskem sporu. Mussolini na eni strani preprečuje Franciji in Angliji, da zadevo predložita Zvezi narodov, na drugi strani pa še vedno vzdržuje prisrčne prijateljske odnošaje s Hitlerjem, poleg tega pa konsolidira položaj Italije v vzhodni Evropi, kar naj bo protiutež irancoske-mu sistemu na Balkanu. Itattfanskl tisk o sestanku v Riccione Rim, 22. avgusta, tg. Rimski tisk v svojih komentarjih k razgovorom med Mussolinijem in Doll-fussom po-dčrtuje, kako Mussolini vztrajno zasleduje svoj realistični načrt reorganizacije osrednjih in vzhodnih držav Evrope. Poudarjajo, da je temeljna točka te organizacije neodvisnost Avstrije Toda ta neobhodni predpogoj neodvisnosti — tako nadaljujejo rimski listi — je vezan na gospodarske pogoje, ki naj omogočajo Avetriji živeti. Neodvisnost Avstrije, ki »e ne more vzdrževati drugače kakor po njenem gospodarskem obstoju in okrepitvi, je odvisna od dobrih odnošaijev med Avstrijo in Nemčijo. Ti dobri odnošatji, ki so zadnje čase moteni, pa kažejo tendenco, da »e zopet normalizirajo, čeprav ostaja položaj še vedno delika-teo, se ne bodo mogli upostaviti z metodami, kakor jih »ugerirajo nekateri francoski in an(Jle5ki listi. Ne smemo Germanije dražiti ali pa jo celo skušati ponižati, kakor je to najbrže »krivm namen nekaterih pariških listov. Problem je v tem, da te odnošaji med Avstrijo in Nemčijo normalizirajo, ia sicer na podlagi brezspornega priznanja neodvisnosti Avetrije. Ni bilo treba gotovih zgrešenih korakov, da se je spoznalo, da so take diplotnatič-ne akcije, kakor je bila francoska in angleška v Berlinu, popolnoma zgrešene. Še bolj zgrešeno pa bi bilo, če bi s« po želji mnogih londonskih in pariških žurnalov zadeva Avstrije in Nemčije »pravila pred Zvezo narodov na podlagi člena 11. pakt?.. Samo naiven človek ali pa tak, ki želi evropski položaj še bolj zamotati, more pričakovati, da hi se ta problem razjasnil po javnih diskusijah v Ženevi, ki imajo od nekdaj to nesrečo, da ne prinašajo nobenega pozitivnega rezultata. »Tribuna« pravi, da se je v kopališču Riccione delalo za evropski mir v duhu rimskega pakta Avstrija je izjavila — tako nadaljuje »Tribuna« — da je pripravljena, kakor hitro bo mogoče, vpostaviti z Nemčijo odnošaje prisrčnega prijateljstva na podlagi medsebojnega spoštovanja m zaupanja. Na ta način so padle v vodo vse politične špekulacije, ki so jih nekateri snovali na podlagi napetosti med Avstrijo in Nemčijo. Mussolini, ki je najbolj ugleden državnik moderne Evrope, je pokazal, da se more pomirjenje v Evropi doseči samo z reiitvami, ki so v korist vseh, ne pa s kakšnimi intrigami, ki so v korist samo enega ali ene skupine. Po zaslugi Italije se je obzorje v Evropi zjasnilo in je svobodna pot najboljši rešitvi. •->'■ »Lavoro Fascista« ptše v očividno od viaoke •trani inspiriranem članku, da je treba na eni strani z odl&čnosljo varovati in zasigurati neodvisnost Avstrije, na drugi strani pa je treba postopati t taktom z ozirom na revolucijo v Germaniji kateri se mora dati časa, da se prilagodi realnim razmeram in da najde svoje naravne meje. Zato more ta problem rešiti samo Mussolini, ki po svoji bogati izkušnji more edini pravilno oceniti težo hutoričnih nujnosti držav na eni strani in tendenco novih sil narodov na drugi strani. Kategorična zahteval po neodvisnosti Avstrije pa zahteva tudi ustvarjenje gospodarskih pogojev, ki bodo omogočali Avstriji normalen razvoj, ne da bi se računalo samo na mednarodna posojila, ki so škodljiva, ako hočs kakšna država na njihov račun dolgo živeti. V tem oziru je važno, da so se sklenili trgovinski dogovori med Avstriio in Italijo na eni strani in med Avstrijo in Ogrsko na drugi strani. Toda problem je veliko širši. Treba je namreč, da se tej akciji pridruži tudi Mala zveza ki ne more in n« sme več ignorirati Avstrije ki Ogrske, tako da bo prišlo do gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Ogrsko na eni in med tremi državami Male zveze na drugi strani. Treba pa je z enako nujnostjo, da vse te držav«, ki imajo že trgovske pogodbe z Italijo, sklenejo gospodarski sporazum z Nemčijo T« je ve« načrt Mnssolinija, ki se jasno bere iz vrstic uradnega komunikeja iz Riccioneja in s katerim se avstrijski kancler popolnoma strinja. Ta načrt ee bo dal izvesti le, če se bo postopalo z Nemčijo e taktom in če bodo države, katerih se to tiče, pustile vsako bodisi zavestno bodisi podzavestno antipatijo napram novemu režimu v Nemčiji. Tako »Lavoro fascista«. V Rimu kujejo dalje Rim, 22. avgusta tj?. Iz Rima poročajo, da razvija italijanska diplomacija /.nova veliko aktivnost. Trenotno se nahaja v Rimu bolgarski kralj Boris, ki se je večkrat sestal z Mussolinijem in pri tej priliki razpravljal o italo-rusko-turški pogodbi, kii bi se ji naj priključila tudi Bolgarija. Na potu v Rim sc nahaja turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej, kj je ravnokar imel daljše razgovore s Herriotom in se mu mudi, da poroča italijnnski vladi. Tukaj tudi trdovratno vzdržujejo vest, da pride v Rim tudi sovjetski zunanji minister Litvinov, ki bo osebno podpisal italijansko-rusko nenapadnlno pogodbo. Ta pogodiva je v toliko bol j značilna, ker izključuje tudi gos|>odar-sko vojno, torej vsake vrste ditnuping, ki bi mogel škodovati gospodarstvu ene ali druge pogodbene države. Kongres H. Internacionale (Megalomaniia sredi kupa razvalin) Pariz, 22. avgusta, (a.) Danes dopoldne »o razdelili na mednarodni socijalistični konferenci deklaracijo, ki jo je podpisalo 61 socijalističnih parlamentarcev. Deklaracija je izraz zahtev manjšine 6tranke in protestira zoper trditve, da sitremi po fašističnih metodah in da hoče postaviti nacijonalno socijalistični načrt. Pod pretvezo, da je treba spoštovati šege in tradicije, nadaljuje deklaracija, ne bi smela stranka jadrati v mrtvilo, ki bi samo pospešilo okuženje po fašizmu. Nato podpisniki deklaracije nadaljujejo: Danes vlada kapitalistični kaos. Kdo bo discipliniral in spravil ta kaos v red? Najbolj n rot isoc i ja list ič n i poglavarji držav kličejo danes k socijalizacijskim ureditvam in zaklinjajo demokracije, naj trdno stoje na braniku. Ne gre Pokolf krist'anov v Iraku London, 22. avgusta b. Iz Iraka izgnani pa-trijarh asirskih kristjanov, ki je prispel včeraj na otok Ciper, težko obdolžuje iraško vlado. Patrijarh pravi, da je nad 500 žen, otrok in starcev izgubilo življenje. Od teh je bilo ubitih samo v vasi Semerl 325. Vsa odgovornost za strano krvoprelitje pada izključno na iraško vlado, kii je pomilostila dva znana kurdska razbojnika in jih izpustila z njunimi tolpami, da napadejo iraške kristjane. Kongres trgovskih združenj Belgrad, 22. avgusta m. Od 26. do 28. t. m. bo v Belgradu kongres trgovskih združenj iz vse države, na katerem se bo ustanovila tudi Zveza trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije z nalogo, da se formira velika gospodarska enota, ki se bo v prvi vrsti brigala za socialen položaj trgovcev in za pravilen razvoj naše notranje in zunanje trgovine. Jugoslavija - Vatikan Novi Sad, 22. avg. m. Današnja »Deutsche Zeitung«, ki izhaja v Novem Sadu, objavlja članek o odnosih naše države do Vatikana. List pravi, da jc že skrajni čas, da se vendar enkrat uredijo odnosi med Jugoslavijo in Vatikanom ter da se sklene konkordat in s tem pravno uredi položaj katoliške cerkve v Jugoslaviji, Potreba po sklenitvi konkordata je tudi v tem, da se končno uredi tudi vprašanje uporabe narodnega jezika pri službi božji. Kongres zdravnikov Crikveniea, 22. avg. b. Za tukajšnji kongres zdravnikov vlada precejšnje zanimanje. Kongres bo 3. in 4. septembra, pred tem pa bo v soboto v hotelu Therapia lovariški sestanek. Izdan je tudi posebni kongresni >Vestnik«, ki bo raz(ioslan vsem zdravnikom. 0 priLiki kougresa bo tudi razstava vseh naflih medicinskih publikacij skozi zadnjih 15 let in 9e pozivajo vsi založniki, da pošljejo svoje izdaje zdravniškemu poverjeništvu v Cri-kvenico. za vprašanje, ali naj 6e ustanovi neoeocijalizem ali neofašizem, gre za to, da sc zbero vse proti-kapital i stične duhovne in fizične sile v boj proti diktaturi, pri čemer je treba priznati narod »kot dejstvo«. Zato moramo nadaljevati svojo neposredno nalogo v nacijonalnem okvirju in ostati zvesti upanju v mednarodno sodelovanje med narodi in v mir. Za Rcnaudelom, ki je utemeljeval zahteve francoske socijalistične manjšine, navedene v K>sebni deklaraciji, je govoril angleški delegat alton. ki se je zavzemal za splošen bojkot nemških izdelkov in pozival Društvo narodov, naj brez odloga vzame v roke avstrijski problem in zaščiti svobodo ogroženih držav. Učiteljski tečaj za izvenšolsko delo Ljubljana, 22. avgusta. Dane« ob 8 je predsednik JUU za dravsko banovino g. Ivan Dimnik otvoril v veliki dvorani Delavske zbornice tečaj za javno izvenšolsko delo učiiteljstva. Dvorana je polna, ker »e je tečaja udeležilo do 250 učiteljev in učiteljic iz vseh delov dravske banovine. Predsednik sekcije je naglasil, da je tečaj namenjen javnemu udejstvovanju uči-teljstva v smeri povzdige kmetske kulture. Prvi r.Ierent g. revizor Andrej Šiirar je obravnaval temo: »Vprašanje sedanje gospodarske krize in našega kmetskega gospodarstva.« Udel«*-ženci so burno pritrjevali njegovim izvajanjem. »Gospodarski položaj kmeta in njegove potrebe.« Prvi koreferent je bil dipl. agronom g. Jamnik. Ob 12 je bil tečaj prekinjen in je ob 15 nastopil drugi koreferent g. Viktor Grčar iz Maribora: »Na čem boleha sedanje gospodarstvo?« — Tečaj se jutri ob 8 nadaljuje ter bo trajal štiri dni. Uspehi naših velesejmou Pariz, 22. avg. m. Tukajšnji časopis »L'Euro-pe du Sud« se bavi z uspehom, ki ga je dosegel junijski ljubljanski velesejem. V članku piše med drugim, da je velesejem, ki se jc razprostiral na 40.000 m' zemljišča in ki je imel 9 velikih razstavnih paviljonov, odlično uspel. Številne inozemske tvrdke, ki so se udeležile letošnjega junijskega ve-lesejma, so mu dale mednarodni značaj. Obisk poljskih dijakov Belgrad. 22. avg. m. Z današnjim pojjoldan-skim vlakom so prispeli v Belgrad (»oljski dijaki in dijakinjo, ki so prebili svoje počitnice na našem Primorju. Poljskemu dijašlvu so priredili na železniški jjonlnji prisrčen sprejem, ki so se ga udeležili tudi zastopniki tukajšnjega poljskega poslaništva. Jutri si bodo poljski gostje ogledali mesto Belgrad in Avalo ter se nato z večernim vlakom vrnili v svojo domovino. Zagrebška vremenska napoved. Spremenljivo i nevihtami. Ljubljana, 22. avgusta. Na mestnem magistratu, na hotelu Union in še na drugih poslopjih v mestu žalne zastave naznanjajo, da je danes umrl eden velikih slovenskih mož in eden najbolj popularnih ljubljanskih meščanov, primarij v pokoju dr. Vinko Gregorič. Velik del slovenskega javnega življenja je bil zadnja tri desetletja združen z imenom dr. Vinka Gregoriča in zato je izguba tega moža bridka. Vsestransko je bilo delo, ki ga je v svojem življenju dovršil pokojnik. Čaprav se je zadnja leta skoraj povsem umaknil iz javnega dela, vendar bo povsod, kjer je delal, zazijala za njim občutna praznota, saj bodo pogrešali njegovih izkušenj, njegoevga nasveta in njegove prevdarnosti. Svoje ime si je dr. Vinko Gregorič zapisal v politični zgodovini Slovencev, njegove zasluge bo znal ceniti zdravniški stan, ne samo na stanovskem temveč tudi na zdravstvenem polju, velike zasluge ima pokojnik kot odličen, širokopotezen gospodarstvenik, kot komunalni politik, kot pospeševatelj tujskega prometa in ne v zadnji meri tudi kot znanstvenik. Iz naše srede se je poslovil velik mož, ki sicer ni nikoli obešal svojih zaslug na veliki zvon, sjx>štovala in cenila pa je njegove zasluge vsa slovenska javnost. Pokojni dr. Vinko Gregorič se je rodil dne 1. aprila 1857 v Ljubljani. Njegov oče Andrej, ki je umrl 1. 1892, je bil eden znanih ljubljanskih kirurgov. Brat pokojnega dr. Vinka, dr. Andrej, je bil tudi zdravnik. V Gregoričevi družini je bila torej tradicija zdravniškega poklica. Pokojni dr. Vinko Gregorič je promoviral 1, 1881, nato pa je služboval v ljubljanski bolnišnici, ki je bila takrat še na Dunajski cesti, do 1886, nazadnje kot asistent porodniškega oddelka. Po potresu je bila zgrajena sedanja bolnišnica, katere primarij je bil dr, Dornig, 1892 pa je postal njegov namestnik na dermatološko-venerološkem oddelku dr. Gregorič. Že kot mlad zdravnik jc dr. Gregorič zelo živahno deloval v zdravniških društvih. Bil je odbornik in večkratni predsednik Slovenskega zdrav- Italijanski manevri Rim* 22. avg. b. Danes so se v Ligurskih alpah pričeli veliki vojaški manevri. Predsednik vlade Mussolini je prispel v Garazzio, od kjer je odšel na ozemlje, kjer se vršijo manevri. Državni jjodtajnik v vojnem ministrstvu, general Baistrochi, je pregledal divizije, ki so sodelovale na teh manevrih. Manevrov se je udeležil minister za kolonije, general de Bono, maršal Badoglio, tajnik fašistične stranke Starace in številni drugi generali. Manevri se vodijo v conah okoli Astia, Aleksandrije in Cunea ter ob Ligurski obali do francoske meje. Osebne vesii Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič v četrtek, 24. avgusta ne bo sprejemal strank, ktar bo službeno zadržan. Belgrad, 22. avg. m. Z odlokom gradbenega ministra je odobrena javna praksa na vsem področju kraljevine Jugoslavije inženirju dr. Črtomirju Nagodetu in sicer iz gradbene stroke. f- Belgrad, 22. avgusta. V zunanjem ministrstvu so 9e izvršile sledeče spremembe: Konzul Nikola Vulovio v Celovcu se premesti za tajnika v zunanje ministrstvo v Belgradu; tajnik stalne delegacije pri Zvezi narodov v Ženevi Branko Dimič se piUmesti za konzula na Reko; vicekonzul na Reki dr. Vladimir Mannjlovič ee premesti za tajnika stalne delegacije pri Zvezi narodov v Ženevi; tajnik v zunanjem ministrstvu v Belgradu dr. Slavko Stoj-kovič se premesti za tajnika stalne delegacije pri Zvezi narodov v Ženevi; pisar 8 pol. skup. pri poslaništvu v Budimpešti Hipokrat Balabanovič se premesti za tajnika 7. pol. skup. pri poslaništvu v Varšavi Izseljeniški komisarijat v Zagrebu, Kamen ita ulica 15, poroča, da umrl dne 17. maja t. 1. v Bue-nos Airesu zaradi pljučne tuberkuloza Pavlovič Bakle, sin Nikole Pavloviča, SI let star delavec, neože.njen. Navedeni je umrl v bolnišnici »Alvarez« v Buenos Airesu. Ker pokojnikov rojstni kraj ni znan, se s tem njegova smrt sporoča njegovi rodbini. Vrnjnčkn Banja, 22. avgusta m. Snoči ob pol 11 je tukaj umrl šabsko-valjevski pravoslavni škof Mihajfo, ki je že dolgo bolehal. Belgrad. 22. avgusta m. Za uradniškega pripravnika je postavljen v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje — izseljenski odsek — Mirko Kranjc, dosedanji uradniški pripravnik izseljenskega komisarijata v Bruslju. — Premeščena sta: za starešino glavnega oddelka finančne kontrole na Jesenicah Stanko Babic, za starešino glavnega oddelka finančne kontrole v Pagu pa Spasoie Raičkovič. — /, odlokom ministra zn socialno jx>litiko in narodno zdravje sta postavljena: za uradniško pripravnico pri državnem zdravilišču v Topoličici Anica Rus iz Ljubljane in za uradniškega pripravnika v ministrstvu zn socialno [wlitiko in narodno zdravje dr. Cvetko Hribar iz Celja. Z odlokom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje je odpuščen iz službe Vladimir Počkn j. pripravnik v državnem zdravilišču Tojiolščica. niškega društva in nekaj časa tudi tajnik zdravniške zbornice za Kranjsko. Njegova zasluga je, da se je po vojni v najkrajšem času osnovala (leta 1923) Zdravniška zbornica za Slovenijo, katere prvi predsednik je bil do leta 1927. Istega leta je bil dr. Gregorič izvoljen tudi za častnega člana Zdravniške zbornice. Za zdravniški stan si je v teh funkcijah pridobil mnogo zaslug, kot primarij pa je izobrazil mnogo mladih zdravnikov. Pridobil si je zasluge za razne socialne ustanove zdravnikov in je ustanovil sklad za vdove in sirote zdravnikov, katerega blagodati vživajo te vdove stalno vsako leto. Svojim mlajšim tovarišem je bil dr. Gregorič kot zdravnik vzornik in propovednik zdrava, ctosa in so tudi v tem oziru njegove zasluge velike. Le človek takega osebnega poštenja, kakor je bil dr. Gregorič, je mogel v terfi oziru uživati tak ugled. Na političnem polju se je pokojnik uveljavljal zlasti kot deželni poslanec. Bil je v Ljubljani edea prvih, ki se je uprl tedanjemu malomeščanskemu liberalizmu ter je s pokojnim Krekom, Kregarjem in drugimi snoval opozicijo v Ljubljani sami. Na ta način je postal eden najbolj vidnih politikov bivše Slovenske ljudske stranke. Kot poslanec deželnega zbora je zelo živahno delal zlaati za razvoj tujskega prometa in naša zgodovina ga more poleg pokojnega dr. Valentina Krisperja smatrali za enega prvih j>ospeševateljev tujskega prometa v Sloveniji Pri zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani je kandidiral na samostojni listi, s katero je bil izvoljen kot edini občinski svetnik. V občinskem svetu se je odlikoval z zdravo, a tudi pekočo kritiko občinskega gospodarstva in znaten del njegovih zaslug je, da so bile pri mestni občini razkrite in deloma tudi zaceljene marsikatere nezdrave rane komunalne politike. Doživel pa je pri tem usodo vsakega neizprosnega kritika, namreč da j« bil njegov glas z izločenjem iz občinskega svata kmalu zadušen. Dr. Vinko Gregorič je bil eden tistih redkih slovenskih duhov — niti sedaj jih nimamo preveč — ki je s svojim obzorjem razumel tudi v®o važnost gospodarskih problemov. Davno pred svetovno vojno je dr. Gregorič razvijal marsikatere gospodarske misli, ki smo jih Slovenci izvedli šel« sedaj ali sploh še ne. Tedaj so smatrali dr. Gregoriča mnogi skoraj za fantasta prav zaradi njegovih širokopoteznih gospodarskih načrtov. Zavedajoč te, da je Ljubljani, če hoče privabiti tujce na obisk, predvsem potreben moderca hotel, je že leta 1903 zasnoval Unionsko družbo, katere predsednik je bil do 1. 1908. Zgraditev hotela »Uniona« je bila njegova zasluga in to idejo je dr. Gregorič znal tudi izvršitL Moderni hotel »Union«, s katerim se Ljubljana more vedno postaviti, je njegov najlepši spomenik. Še ni dolgo tega, ko je dr. Gregorič š« čvrst korakal po ljubljanskih ulicah, toda visoka starost ga je naj>osled zmogla. Umrl je danes ob pol 11 dopoldne na svojem domu na Resljevi ceeti 5. Ob smrtni uri mu je stal ob strani njegov tovarii dr. Pavel Kraje. Pogreb nadvse zaslužnega dr. Gregoriča bo v četrtek popoldne ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti. Za dr. Gregoričem žaluje Ljubljana, žaluj« venski narod in žaluje vsakdo, ki ga je v življenja ccnil in spoštoval. Njegovo življenje je bilo bogato in plodno, njegova delavnost vzorna, vzgledno njegovo poštenje. 0 njem moremo reči s pesnikom: »Umrl je m o ž I« Dr. Vinku Gregoriču, čigar spomin med nami ne bo obledel, naj sveti Večna luči Belgrad, 22. avg. m. T današnjim jutranjim brzovlakom sta se vrnila v Belgrad zunanji minister Bogoljub Jevtič in prometni minister Lazar Radivojevič. Prihod pravosodnega ministra Maksl-nioviča pričakujejo v četrtek. Sah Sombor, 22. avgusta m. Včeraj je bilo tukaj zaključeno 17. kolo nacionalnega šahovskega turnirja za prvenstvo države. Končni rezultat je sledeč: prvo nagrado si bosta delila Toth in Schreiber, ki sta dobila po 13 točk, tretja in četrta nagrada bo pripadla Vidmarju ml. in Raj-koviču, ki sta dosegla po 12 točk, peta in šesta Petroviču in Gabrovšku z 11 točkami, sedma in osma Vukoviču in Kulžinskemu z 10 točkami in deveta Aviroviču in Brederju z 8 in pol točkami. Nato sledi inž. Weiss z osmimi točkami, šubaič s 7 in pol točkami, Gruber s 6 in pol točkami, Gračinski in Ilerbert s 5 in jx>1 točkami, Carev s točkami, D, Kulžinski 6 3 in pol točkami ter Žuk z 2 in pol točke. Ker se na turnirju še ni pokazal pravi zmagovalec, ki bo dobil nato naslov jugoslovanskega gosta, bosta Toth in Schreiber odigrala mateh na dve dobljeni par-tiji. Ce se dvigne pravična ljudska jeza Havanna, 22 .avgusta, (a). Množica Je včeraj pobila osebnega prijatelja bivšega predsednika kubanske republike Machada. Njegovo truplo so vlekli po glavnih havannskih ulicah. Tecan London, 22. avgusta, (a). Dolar j« notiral 4.4S in 1/2, francoski frank 84.25. London, 22. avgusta, (a). Zlato se je prodajalo po 125/3. Pariz, 22. avgusta, (a). Ob 11.45 je London notiral 18.70, Newyork pa 84.25 London, 22. avgusta, (a). Srebro v palicah je noliralo proti gotovini 17 in 13/16, terminsko 17 in 15/10, fino srebro pa 10 in 3/16, odn. 19 In 3/& Drobne vesti Sarajevo, 22. avg. m. Tukajšnja organizacija denarnih zavodov za drinsko in vardarsko banovino je imela v soboto svoje zborovanje, na katerem se je sklenila likvidacija in razpust te organizacije. Chicago, 22. avgusta b. Nad 100.000 konfekcijskih delavcev je stopilo v stavko. Delavci zahtevajo večjo plačo in krajši delovni čas. Bukarešt, 22. avgusta b. V Temešvaru je hudo obolel romunski ministrski predsednik Vajda Voevod. Bukarešt, 22. avgusta b. Eden Izmed najbolj znanih romunskih zdravnikov, prof. Costiniu je izvršil sainoumor iz neznanega vzroka. Profesor Costiniu je tretji izmed največjih romunskih zdravnikov, ki so šli v zadnjem času v prostovoljno smrt. Berlin. 22 avgusta, (a) Oblast je prej>ovedala Židom kopanje v javnem kopališču v VVannseeju tik Berlina. Smrt vzorne slovenske matere flH Maribor, 22. avgusra. Žalostna vest je prišla danes iz žadramske tare, da je tamkaj izdihnila svojo plemenito in čisto dušo Hohnječeva mamica, ki je zadnja leta bivala pri svojem sinu Francu, čadramskem župniku. Blaga pokojni ca je dočakala redko in častitljivo starost 83 let ter je lahko pred končam svojega telesnega življenja zrla na lepe uspehe vztrajnega ter nobenega odmora poznavajočega dela in truda vzorne slovenske matere in žene, zlasti pa na dvoje uspehov: vzdržala je, rodom od Sv. Petra pod Sv. gorami, po smrti rano umrlega moža, ki je užival ugled v vsej župniji, dasi vdova, posestvo na višini, kakor ga je bila prevzela po moževi smrti, n ga z n.eoročamo sledeče: '/. dopisom Jupvdov. plavalne zve/e se nam je ponudil« meddržavna tekma z Madjarsko. Z dopisom St. 5/1935 z dne I. maj« 1933 smo se izjavili, da sino pripravljeni v Dubrovniku organizirati te meddržavne tekme na podlagi pogojev, stavljenih glasom proračuna tehničnega referenta zveze g. Ilrvojc Macanoviča. Pozneje se je izkazalo, dn je bil proračun g. Macanoviča pogrošen, kar je dalo povod za poziv na sestanek polnomočtiih delegatov primorskih klubov (Viktorija, Jadran, Jug) dne 4. julija t. 1. Na sestanku jc delegat zve/.e g. Macanovič izjavil. da se bo meddržavno tekmovanje Jugoslavija— Madjarska vršilo v onem primorskem mestu, ki ponudi: a) Din 10.000 v gotovem novcu. b) Vzdrževanje madjarske reprezentance sestoječe od 25 ljudi od petka do ponedeljka zjutraj, event. do srede. c) Vzdrževanje jugoslovanske reprc/.cn-ta nce. č) Plakatiranje in reklamo. Na gornje pogoje je pristal edino športni klub Jug. medtem, ko je splitski Jadran ponudil v gotovem denarju samo Din 7000. jugov o t>o-nudbo je izročil na sestanku delegat g. Anton Nardelli. Pogodba je bila takoj perfektuirana. ker je bila naša ponudba za Din 3000 ugodnejša od Jadranove. Nato je delegat zve/e g. Macanovič radostno konštatirnl. da se bo to meddržavno tekmovanje vršilo v Dubrovniku, smatrajoč, da more edino v tem mestu mnterijalni in moralni uspeh doseči svoj namen. Istočasno je dol nekaj navodil za sprejem in bivanje madjarskih gostov v Dubrovniku. Po prihodu delegata v Dubrovnik jc športni klub »Jug« ponovil ponudbo na službenem papirju in jo opremil s pečatom na izrecno za-litevo zveznega delegata. Medtem, ko je Jug« smatral to samo za formalnost, je splitski Jadran v ponovni pismeni ponudbi svojo prejšnjo ponudbo zvišal od Din 7000 na Din 12.000 in zveza jc tedaj sprejela ponudbo splitskega Jadrana, kl jub dejstvu, da je ponudba dostavl jena na službenem papirju in opremljena s klubskim pečatom morala vse.t* v Splitu. ■bovati iste pogoje kakor ona Javnosti prepuščamo, da sodi kako nnj se kvalificira tnko postopanje Jtigoslov. plavalne zveze. Ali je bil sestanek v Splitu sklican samo zato. dn izvestni klub izve za pogoje na^e ponudbe? Razumljivo je, da je tako postopanje zveze izzvalo revolto v vrstah športnikov, ki upravičeno naglašajo. da je dnin zveza v poslednjih dveh letih Splitu štiri prireditve (od letošnjih štirih prireditev pripadajo Jadranu tri), dočim v Dubrovniku že tri leta ni bilo niti ene zve-zine prireditve. Nevolja je prešla tudi na voditelje, ki nc dovolijo našim plavačem, da v Splitu nastopajo proti madjarski reprezentanci, opravičujoč to postopanje še z dejstvom, da so bili naši pla-vači na potu iz Sušnka v Dubronik napadeni in ori katerili je bilo nekaj ranjenih. Med ranjenci sc nahajajo tudi reprezentantje« Po teh dogodkih, |xisebno po [>o napadu » Splitu, so ostala vsa prizadevanja uprave na žalost brezuspešna, V Dubrovniku, dno 17. avgusta 1933. Uprava šport, kluba »Jug«. Opomba uredništva: Iz gornjega dopisa športnega kluba »Juga« iz Dubrovnika je videti, da vladajo v našem plavalnem športu neznosne ra/mere. Že itak nc stoji naš šport nn Itogsiga-vedj kako visoki stopnji, pu niti tega, kar premoremo, nočemo pokazati zunanjemu svetu. Ali ne uvidijo merodajni fuktorji, ki vodijo naše športne zve/e, kako pogubno je tako postopanje /a ves jugoslovanski šport? Ali nc pomislijo, da todnj, kadar nastopamo proti inozemskim športnikom, ne reprezentiramo samo našega športa, ainpuk tudi našo državo? In kadar gre za presti/ celokupnega jugoslovanskega š|>orta. tedaj mor« stopiti vse v ozadje in naši najboljši morajo staviti močno reprezentanco, ker edino n« tn način bomo spravili jugoslov. š|>ort na ono višino, ki jo po vsej priliki zasluži. Ker gornji slučaj ni edini v zgodovini jugoslovanskega š|x>rta in ker sc kljub neštetim iiorazom še nismo nič naučili, najbrže ne bo preje reda. dokler nc bo pobegla kaka višja sila vmes. * SK Korotan —. lahkoatletska sekcija je imela v nedeljo, dne 20. t. m. svoj prvi občni zbor v klubskih prostorih. V načelstvo so bili izvoljeni naslednji gg.: Klcmenčič Leon, načelnik; Berlot Viktor, tajnik; Jevc Ivan in Velkavrh I., odbornika. V nedeljo 27. t. m. ob 10 dopoldne naj se vsi člani labkoatlctske sekcije udeleže sestanka. Važno! Pride g. Dobovšek. SK Korotan (komb.) : Svoboda (Vič) 4 : 3 (3:0). Napad Korotana je igral raztrgano, zlasti v drugem polčasu, ko je tudi obramba popustila. SK MURA : SK PANONIJA 8:0 (4:0). V nedeljo 20. t. m. je odigrala Panonija svojo tretjo preizkusno tekmo z domačo Muro, kateri je podlegla z visokim rezultatom 8:0. V prvih 10 min. je bila Panonija enakovreden nasprotnik, nato pa se ic zrušila pred izvrstno igro Murinih igralcev. S to tekmo je Panonija dokazala, da še dolgo ni zrela za resnejše nastope. Tekmo je vodil s. s. g. Kopič Rudo izvrstno in imel igro ves čas v rokah. Malis Schmeling se zopet poda v Ameriko. i Bivši svet. boksarski prvak Nemec Maks Schme-| ling namerava iti zopet v Ameriko. Topot gre i | njim tudi njegova mlada žena Anny Ondra, ki na-i merava sodelovati pri filmu v Hollywoodu. Če bo i tozadevni kontrakl ugodno zaključen, nameravata j ostati delj časa v Ameriki. Schmeling pa ima v ! programu v letošnjem decembru prvi boj; toda če sc bo spoprijel takoj s Sharkey-jcm, še ni gotovo. Radio Programi Radio-Lfubliana i Sreda, 23. avgusta: 12.15 reproducirana glasba. — 12.45 novice iz današnjih dnevnikov. — 13.00 reproducirana glasba. 19.00 Radio orkester. — 19.30 literarna ura (g. Lipah). — 20.00 koncert g. Miliče-viča — poje sevdalinke. 20.45 Radio orkester. -21.30 Čas in poročila. — 21.45 Radio-jazz. Drugi programi > Četrtek, 2-1. agusta. ItcIgTad: 19.30 Radio orkester 20.30 Prenos i« Ljubljane — Zagreb: 20.30 Prenos iz Ljubljane — Dunaj: 19.15 Egiptovska Helena, opera, Hofmanns-tal — Budimpešta: 18.30 Koncert opernega orkestra 17.00 Zborovni koncert 18.80 Orkestralni koncert 20.15 Ciganska kapela — I^eipzig: 20:20 Zabavni koncert — London: 20.00 Koncert ABC orkestra s solisti — Milan: 20.30 Andree Clienier, opera, Giordaml — Mlinchcn: 20.00 Koncert združenih orkestrov 21.00 Siegfried, prizor iz \Vagner-jeve opere — Praga: 20.40 Simfonični koncert — -:m; 20.45 Pestra glasba. (h »Radin-Beograd«) Jeklo - kovina 20. stoletja Uporaba jekla postaja v modernem življenju b>ko vsestranska, da bd mogli naš čas imenovati jekleno dobo Ne le strojna industrija in vse. kar je z njo v t. ezi. marveč tudi stavbarstvo, oprema zasebnih stanovanj in kuhinj ter javnih zavodov se vedno bolj poslužujejo jekla v vseh njegovih mnogovrstnih kakovostih. Vendar pa, izvzemši strokovnjake. malokdo ve kaj natančnejšega o tej važni snovi. Kaj je jeklo? Pod tem pojmom razumejo Nemci (»Štabi«), Francozi (»acier«) in Angleži (>steek) vsako železo, ki se da brez nadaljnega obdelovanja kovati. Ta široka pojmovna označba se je uveljavila zato, ker je praktično zelo težavno potegniti ostro, nedvoumno mejo med »kovnim ie-lesom« in »jeklom«. Jeklo pa nikakor ni čisto železo. Kajti čisto železo je tako mehko in ima še toliko drugih neugodnih lastnosti, da za tehnične svrhe skoroda ne prihaja v poštev. Jeklo je namreč zlitina železa, ki so mu primešane razne druge prvine, med temi skoraj veLvi iu spravljanju drugih pridelkov. Romunija brani načela mednarodne gospodarske vzajemnosti Medtem, ko so Jugoslavija, Bolgarija in celo Turčija skušale urediti vprašanje moratorija inozemskih dolgov s sporazumom in se jim je to tudi posrečilo, je Romunija kralkomalo napovedala moratorij vsoh državnih dolgov. Moratorij je stopil v veljavo že 15. avgusta. Romunija ne bo več plačevala obresti in amortizacijskih obrokov v devizah. temveč 1» upnike za te vsote v lejih akreditirala pri romunski Narodni banki. Pod moratorij zapadejo dolgovi romunske države, monopolnih avtonomnih blagajn in javnih, to je državnih trgovskih podjetij. Plačila pri Narodna banki v lejih se v smislu novega zakona smatrajo za enakovredna z vplačili v devizah. Značilna določba je vsekakor klavzula v noTem zakonu, da ostane v veljavi moratorij vse dotlej, dokler drugo države, oziroma države upnice ne omogočijo s svojo trgovinsko politiko Romuniji nabavo deviz. Romunija »i je osvojila nekak sistem recipročnosti, kakor so ga na primer zahtevale pogosto evropske d-žave od Amerike, kateri dolgujejo ogromne vs> i na račun vojnih dolgov. Evropa je pripravljena plačati dolgove Ameriki pod pogojem, da Amerika zniža carine in na ta način omogoči uvoz evropskega blaga ter s tem nabavo deviz, s katerimi bi evropske države plačale dolgove. Amerika ni nikdar hotela pristati na te ponudbe. Roosevelt je sicer govoril o potrebi odprave cartin in o potrebi bolj uvidevne trgovinske politike nasproti Evropi, toda na vse te svoje propagandne govore je pozabil, ko je prišel na vlado. V prvem polletju tega leta je bila romunska trgovinska bilanca aktivna samo še za 713 milj. lejev, medtem ko je dosegel prebitek izvoza nad uvozom lansko leto v tem času 2.020 milijonov lejev. V juniju lirjga leta je bila romunska trgovinska bilanca celo pasivna, in sicer za 20 milijonov lejev. Spričo takšnega stanja trgovinske bilance ni mogla Romuniija več plačevati obresti in amortizacijskih kvot za svoje zunanje dolgove. Finančni minister Madgearu je na dokaj burni ministrski seji zahteval od vlade, da proglasi moratorij Liberalni tisk, ki je v opoziciji, jo silno ostro napadal kmetijsko vlado, češ, da je s tem nenadnim ukrepom silno škodovala kreditu Romunije. Romunska vlada računa, da bo z moratorijem dosegla veliko finančno olajšanje, v kolikor bo ostalo doma samo na račun avtonomne monopolne blagajne okoli 3.700 mildjonov lejev, ako ne vpo-števamo vsot, ki so jih dolžihe inozemstvu druge državne ustanove. Nastalo je vprašanje, kaj naj stori Narodna b'anka s temi ogromnimi vsotami lejev, loi bodo odslej ostajale doma. Zanimivo je v tem pogledu, da se je na primer Jugoelaviji posrečilo skleniti sporazum s francoskimi upniki V tem smislu, da ti investirajo denar, vplačan na račun njihovih terjatev, v naši državi sami. Romunska Narodna banka bo lahko svobodno razpolagala s to ogromno vsoto, vsaj, ako ostane pri sedanjem pravnem stanju, ki je bilo inozemskim upnikom od strani romunsha vlade oktroirano. Spričo splošne gospodarske krize ni v Romuniji posebnega povpraševanja po industrijskih kreditih, zato je tudi malo verjetno da bi banka naložila denar v to pridobitno panogo. Veliko povpraševanje po denarju pa je od strani kmetov in izvoznikov kmetijskih pridelkov, ki bi si radi zagotovili primerno ceno za svoje žito. IPoložaj pa ni tako enostaven, ker se inozemski upniki ne morejo sprijazniti z diktatom romunskte-ga finančnega ministra. Tako poročajo, da je pri romunski vladi že protestiral francoski poslanik in da se je temu koraku v tej ali drugi obliki pridružil tudi angleški poslanik. Prisilni karteli na Poljskem in Nemčiji Poljski trgovinski minister je pripravil načrt za naredbo, ki mu daje oblast, da združi plavžna podjetja v nove zveze z značajem karte la in da prisili vse, da se v tem kartelu organizirajo. Poleg tega bo imel trgovinski minister pravico določiti prodajno ceno na domačem trgu. Nadalje bo imel trgovinski minister pravico v primeru, da izostane uvoz iz inozemstva, nadzirati zalogo sirovin v posameznih plavžih. Ministrstvo za prehrano v Berlinu je izdalo nkaz, naj se vse tovarne kvasa združijo v kartelu; minister je prisilil tudi nekatere manjše tovarne, ki se niso hotele pokoriti diktatu večjih, da se morajo včlaniti v kartel. Minister je storil to na podlagi kartelnega zakona od 15. junija 1933. To je drugi primer prisilnega kar-tela v Nemčiji, doslej so bili prisilno karteli-rani tovarnarji vrvi in predelovalci konoplje. Kartelirana jc samo proizvodnja, ne pa raz-v-odaja. Borza Dne 22. avgusta 1933. Denar V deviznem prometu ni bilo nikakih izpre-memb, ki bile vredne omembe. Ljubljana. Amsterdam 2817.90—2829.26. Berlin 1365.69—1376.49, Bruselj 801.13—805.07, Curih 1108.35—1118.85, Ixmdon 189.30—190.90, Newyork 4186.05—4214.31, Pariz 224.85-225.97, Praga 170.01 —170.87, Trst 301.68—304.08, Avstr. šiling v privatnem kliringu 8.80. Promet na zagrebSki borzi je znašal brez kompenzacij 52.583 Din. Curih. Pariz 20.2875, London 17.10, Newyork 879.25, Bruselj 72.30, Milan 27.36. Madrid 43.30, Amsterdam 209.125, Berlin 123.35, Dunaj 72.93 (57.80). Slockholm 88.20, Oslo 86, Kopenhagen 76.40. Praga 15.34, Varšava 57.85, Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirii Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pce. 52 den, vojna Skoda 244—245, okt in dec. 240—245, agrarji 27—31, 7% Bler. pos. 33.75—34.25. 8% Bler. pos. 35.50 —37, 6% begi. obv. 37.50—40, Dunaj-Zagreb 867.50—877.50, Dunaj-Belgrad 872.50—862.50, Gr-čija-Zagreb 38—39, Grčija-Belgrad 39.50—38. — Delnice: Narodna banka 3550—3800, Priv. agrar. banka '230—236, Šečerana Osjek 150—160, Trboveljska 125, Isis 23.40, Impex 50 den. Belgrad. Priv. agr. banika 231-233 (233, 232), 7 % inv. pos. 54.50 bi, agrarji 30 bi, 6% begi. obv. 88.10—38.40 (38.40, 38), vojna škoda prompt 243.50 -244.50 (246), okt. 243.50-245 (246, 244), dec. 245—246 (245, 247), 8% Bler. pos. 35.50-37.50, 7% Bler. pos. 34-35.50, 7% pos. DHB 48—50 (50, 49.50). Žitni trg Ljubljana. Koruza promplna dobava, mlevska voznina (vse slov. post, plačilo 80 dni) 100—107.5, sept, navad. voz. 112.50—115, pšenica nova srem, 78/79, 2%, rešetana, mlevska voznina 135—137.50, nova baranj, 78/79, zdrava, suha, rešetana, mlevska voz. 137.50—140, nova bač- 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voz. 147.50—150, moka bač., 0, iz nove pšenice 310—315, ban, 0, iz nove pšenice 320—325. Tendenca: za les bolj živahna; za deželne pridelke mirna. Novi Sad. Ječmen bač, srem. novi 64/65 kg 62.50—65, rest ne notira. Ostalo nespremenjeno. Promet 66 vagonov. Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor 97.50—100, gorbač. 102.50—105, srem, slav. 92.50—95 ban. 102.50—105, ban. potiska 105—107.50, bač. potiska 107.50—110, rž bač. nova 65—70, ječmen bač. sr. novi 63/64 kg 57.50—62.50, koruza bač. žel. prompt 62—64, bač. bela 70—72, bač. Donava in Tisa šlep 65—67, fižol bač. uzanč. 92.50—97.50, rest ne notira. Tendenca mirna. Promet 44 vagonov. Chicago. Pšenica marec 94.625, sept. 87, dec. 90.750, koruza marec 52.750, sept. 54.500, dec. 57.625, oves marec 42.375, sept. 46.875, dec. 49.875, rž marec 80.875. dec. 82.25. Winnipeg. Pšenica okt. 71, dec. 78. Živina Na svinjski sejem dne 18. avgusta je bilo pripeljanih 148 svinj. Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 90—140, od 7—9 Din 210—240, 3—4 mesece Din 280—340, od 5—7 mesecev Din 400—550, od 8—10 mesecev Din 650—680, 1 leto Din 700—750. 1 kg žive Din 7—8, I kg mrtve teže D in 10—10.50. Prodanih je bilo 74 svinj. V Mariboru, dne 18. avgusta 1933. Živinski sejem t Kranju 21. avgusta. Na trg so prignali: 119 volov, prodanih 82, 1200—3500 Din; 22 krav (12), 900-2000;; 5 telet (3), 250-480 Din; 4 junice, vse prodane, 600—2250 Din; 2 konja, prodana, 500— 8000 Din; 75 ovc (6), 90—175 Din; 12 koz; 34 svinj (22), in 54 prašičev, prodanih 16, 100—1800 Din. Specijelni entel oblek, ažuriraole, predtisk naihitreiša postrežb« — oaifineiše delo pr) Matek&Mtkeš, Ljubljana poleg hotela Strokell Vezenie raznovrstnih monogramov, perila, raves. pregrinial. entlaaje. izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanib žen. ročntb del. Vsled najmoderneiše ureditve podietja — oainižie cene Zavetišče sv. Jožefa v Ljubljani naznanja žalno vest, da je umrl njegov dolgoletni hišni zdravnik, gospod dr. Vinko Gregorič primarij drž. bolnišnice v p., častni občan ljubljanski častni predsednik Zdravniške zbornice t. t. d> Pogreb očeta ubožcev bo v četrtek ob pol 15 iz hiše žalosti Resljeva cesta št. 5, V L j u b 1 j a n i, dne 22. avgusta 1933. VODSTVO ZAVODA. »UNION«, hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njen ustanovnik, prvi predsednik oz. dolgoletni nadzorstveni svetnik, gospod Dr. Vinko Gregorič primarij i. t. d. danes, dne 22. avgusta 1933 ob pol 12. uri dojioldne umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 24. avgusta ob pol 3 popoldne izpred hiše žalosti Resljeva cesta št. 5. Požrtvovalnemu, marljivemu in nesebičnemu gospodarstveniku, ustanovniku Grand hotela Union, ki je s svojo jekleno voljo ustanovil to podjetje (er na njegovem prospevanju neumorno deloval dolga leta, bo ohranila družba časten spomin. UPRAVNI IN NADZORSTVENI SVET s "sS-tf J •o a XI 4>Q C u o » II a »pj -oc o e — o o. t .S'Si*S » — g a o> s UJ « J g J-I q pa. • ° S z*B •a n •m— w 1 S/srs « gC^ca a „Q I lf -3 d d 8 d rjqq§q S d J N » S »i « •S _ o -d 8 S .9 „ ,qQ E •m S Oofis to . M -i s J jr m _H -o d o -Q q "i. " a '2 ° ■s 5 i«s >3 o -2 «i a1! •2.-2 £ o o •V » "r O «• -n ml. t u. Samuel Lover: RORY O MORE 97 Irski ljudski roman. De Welskein je naročil črncu, naj mu prinese zajtrk. Tudi v De Laciju, ki ga je morska bolezen pustila, ko so prišli v mirnejše vode, se je zbudil tek in zato je prisedel. Bil je lačen kakor so lačni ljudje na morju, ko prestanejo morsko bolezen in lahko zopet jedo. Ko je črnec, ki jima je prinesel okusen zajtrk, v eni roki držal posodo, z drugo pa jemal prazne krožnike izpred De Lacija, da bi napravil prostor in je De Lacy pogledal na jedilni list, da bi videl, kakšna jed še pride, mu je pogled padel na gumb v črnčevem rokavu. Takoj ga je spoznal za svojega, za enega tistih, ki jih je ob slovesu podaril Roriju. »Kje si pa dobil to?« je hitro vprašal De Lacy. »Kaj?« se je oglasil De Welskein in s svojim temnim očesom prodirajoče pogledal De f.acija, zakaj ni mu ušlo, kako je De Lacy hlastnil z vprašanjem. De Lacy je takoj videl, da je njegovo vprašanje v De Welskeinu sprožilo sum. Zato je hitro odgovoril: »Govedino mislim; kje si dobil to dobro govedino?« »Kje? Na Irskem! Zakaj se tako čudite?« je prežeče vprašal De Weiskein. »Mislil sem, da na ladji nimate drugega kakor so-ljeno meso,« je odvrnil De Lacv, ki je spretno obrnil pogoVor v drugo stran. Ko pa je bil zajtrk pri kraju, je šel na krov, kjer je videl, da so že blizu zemlje. To, kar je zagledal spodaj pri zajtrku, mu ni hotelo iz glave. Ugibal je, kako je črnec prišel do tistega gumba, ki ga ie dal Roriju več mili «1 <>|>ale dva dni prej. preden se je vkrcal. De Lacy se ni spominjal, da bi bil videl tega črnca na ribiškem čolnu. To mu je bila uganka, uganka na De Welskeinovi ladji, zlasti, ker je bil vmes Rory, v katerega je tako slepo zaupal, je zbudila v njem sum, da z Rorijem nekaj ni v redu, da se mu je morda kaj zgodilo. Toda, dokler je na ladji tihotapca, ki ga je poznal, kako zvit in spletkarski človek je, si je mislil, da je najbolje, da se ne izda ne z besedo rie z obnašanjem, in da ne črhne niti besedice o tem, da ga ima na sumu. Tako pre-mišljevaje, je hodil sem in tja po krovu kakor da ni nič in govoril z De Welskeinom kakor po navadi. Ko so zavili okoli malega polotoka, ki je molel v zaliv, v katerega so pluli, je De Welskein zagledal fregato, ki se je zibala v pristanišču in s prstom pokazal: »Tam je ,La Coquette'.< »Saj je res!« je živahno vzkliknil De Lacy. »Zakaj ste tako veseli, monsieur? je vprašal De Welskein, ki De Lacija ni več izpustil iz oči. »Ce to je ,Coquette', je njen kapitan moj prijatelj. Pojdem nanjo, da ga pozdravim.« Ko so se približali ladji, so videli, da je imel De Welskein prav, zakaj bila je res »La Coquette«. Z jadrnice so spustili čoln in De Lacy je šel na fregato, kjer je na krovu dobil kapitana. Prijatelja sta se pre-srčno pozdravila. Ko je De Lapy z nekaj potezami orisnl razmere na Irskem, je tudi povedal, zakaj se vrača na Francosko. Nazadnje je prijatelju zaupal, da ima De Welskeina na sumu, da Ima v krempljih njegovega prijatelja in ga prosil, naj mu pomaga. »Gotovo, prav rad, toda kako?« je dejal kapitan. »Sumim, da ga ima tihotapec na ladji skritega. 0 tem se hočem najprej prepričati Ce je res tako, bi ga tad rešil ix njegovih pesti.« »A zakaj ne bi lopovu kratkomalo ukazal, da ti ga izroči ?« »Pozabljaš, da je to njegova lastna ladja, in da sem bil le potnik na njej, in da je njen lastnik zelo nevaren človek, če hoče. Zato se mi zdi boljše, če ne rečem nič, dokler ne morem kaj storiti. Pod topovi ,Coquette' bo pa gospod De Welskein izredno vljuden, zlasti, če bo zvedel, da je njen kapitan moj prijatelj.« »Oho, take vrste je torej ta gospod! No, potem bomo pa to reč hitro uredili,« je mirno rekel kapitan. In dal je povelje pripraviti čoln, v katerega je stopil z De Lacijem. Veslali so naravnost v pristanišče, kjer se je tihotapčeva jadrnica že zasidrala. Ni trajalo dolgo, že sta bila z De Lacijem na De Welskeinovi ladji. »De Welskein,« je kratko rekel De Lacy, »govoriti hočem z Rorijem 0'Moreom « »Z "Rorijem 0'Moreom?« je ponovil De Welskein in se delal, kakor da ga je vprašanje osupnilo. »Mon-sieur, morate že iti nazaj na Irsko, če hočete govoriti z njim.« »Ne, ne, De Welskein, on je na ti ladji!« je odločno dejal I)e l^u'y. »Motite se, gospod,« je odvrnil De VVelskein. »Kakšen povod pa imate za tako sumničenje?« »To je vseeno, kakšen povod,« je odgovoril De Lacv, ki ni hotel spravili črnca v silnosti, ki mu je nevede pomagal, da je zvedel za tajnost, »a vem, da je tukaj.« >Na mojo besedo,« je teatralično rekel De Welskein in položil roko tja, kjer bi moralo biti njegovo srce. »Preiščite ladjo!« je zelo slrogo ukazal kapitan »Coquette« svojim možem, ki so stali na krovu poleg njega. De VVelskein se je s čudno kretnjo odkril in dejal: V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. IBMMffll Kontoristinja vešča vseh pisarniških del in samostojnega knjigovodstva, išče namešče-nja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna in zmožna« št. 9654. (a) Mladenič išče službo hlapca ali delavca. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9639. lEJMai Vajenca za železnino sprejmemo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 9471. (v) Pouk II rrmmiTj Mojsterico ki mora biti popolnoma izvežbana v krojenju in kombiniranju modernih vzorcev, takoj sprejme tovarna pletenin. Plača in pogoji po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mojsterica« št. 9604._(b) Deklo za vsa kmečka dela — sprejmem takoj. Izidor Florjančič, Dravlje pri Ljubljani. (b) Dobro služkinjo za vse, pošteno in marljivo, z dobrim spričevalom, katera samostojno kuha in opravlja vse drugo hišno delo, se išče. -Pismene ponudbe na naslov: Marta Šurina, od-vetnikova soproga, Pregrada. (b) Fanta-raznašalca s kavcijo in lastnim kolesom, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9638. (b) Preklic! Obžalujem žaljive besede, katere sem govoril o gosp. Jožetu Ločnikarju. — Jože Dovč, Malavas št. 51. (o) Šoferska šola E. Čeh bivi« Camernik >va šoferski Sola I Ljubhana. Junsjska c. 3li gola zb poklicne šoferje In amaterje. Prospekti in pojasnila zastonj tn (ranko Stanovanja ODDAJO: Trisobno stanovanje solnčno, s kopalnico, po-selsko sobo, verando in pritiklinami, se odda po zmerni ceni mirni stranki takoj ali za september. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8579. (č) Dvosobno stanovanje oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9655. (č) PKETM ODDAJO: Hotel v prometnem mestu Bos. nom, pisarno, šupo v Novi, dobro vpeljan, 14 sob, 2 dvorani za restavracijo, se da v najem. — Ponudbe na lastnika Pe-tar Jakovovič, Bos. Novi. Dve posestvi prodamo proti hranilnim knjižicam kateregakoli denarnega zavoda z vlogami do skupno 200.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »P. Gu,« št. 9531. (p) Lepo posestvo primerno za gostilno ali drugo obrt, z žago na stalni vodi — se proda. Plača se lahko s hranilnimi knjižicami članic Zadružne zveze v Ljubljani. — Pojasnila daje: Kmečka posojilnica v Mozirju. (p) Bukova drva in oglje kupi Uran Franc, Ljubljana — Pražakova 8. (k) 10EH23I Klavir »Stutzfliigel«, prodam za vsako sprejemljivo ceno. Žitnik, Ljubljana VIL, Zg. Šiška 82, Pod hribom. »II Advokatsko pisarno v sedežu večjega okrajnega sodišča, dobro uvedeno, z zelo ugodnimi pogoji prospevanja, radi bolezni prodajam. Več v upravi »Slovenca« pod št. 9641. (r) V torek 15. t. m. mi je bilo v Stari cerkvi izpred gostilne Siegmund ukradeno moško kolo znamke »Sierman«, štev. kolesa 509.177, štev. na tablici 29.846. Kdor ga najde, dobi 200 Din nagrade. — Mihič Alojzij, Mahovnik št. 26, p. Kočevje. (r) Kmečki mlin na 4 kamne, blizu ceste, naprodaj. Studenec št. 1, p. Dob. (p) Kupim hišo v ceni do 50.000 Din. -Točne ponudbe pod šifro »V gotovini« na upravo »Slovenca« št. 9636. (p) Enodružinska hiša v Celju, naprodaj. Gotovine potrebno 30.000 Din. Naslov: Vzajemna zavarovalnica, Celje. (pl Poizvedbe Išče se Fras Martin čevljar, radi dedščine po umrlih sorodnikih. Oglasi naj se tozadevno pri sodišču v Ptuju. (o) Zgubil se je pes z rjavimi lisami. Na prednji nogi ima rano. Kdor o njem kaj sporoči, dobi nagrado. Gostilna Šeme, Krka pri Stični. (e) Kip Srce Jezusovo nov, iz lesa, polihromiran in zlačen, 1.40 m, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9635. (1) Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Drva, premog IcranCiC Harlovšha cesta 8 Telefon 34-5 J Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. — LJUBLJANA prodajajo zidno in strešno opeko po najnižjih cenah in sprejemajo kot plačilo ev. tudi hranilne knjižice v polni vrednosti. Mizarji - stavbeniki! Vse okovte in orodje izberete zelo ugodno pri »Jeklo«, Stari trg. - Tudi na hranilne knjižice. (1) Nogavice, rokavice robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETELINC-u Ljubljana ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Koroške brusnice (Preiselbeeren) prvovrstne, dnevno sveže, dobro pakovane, razpošilja od 5 kg naprej po pošti ali brzovozno Zechner Henrik, trgovec, Libeliče, Koroško. (1) Opeko vseh vrst, v vsaki množini, nudi najceneje Opekarna Jerko, Črnuče. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri oaiugodneie in najceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana Židovska ulica b Stari trg (I) IEESEB23I Motorno kolo popolnoma novo, nevože-no, odlične znamke, se proda radi primanjkljaja kupne vsote. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Izguba naplačila« štev. 9656. (f) Žične posteljne vloge in zložljive železne postelje izdeluje najceneje ter spreiema iste » popravilo Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta 13, Kolizei. Llubliana (tj Osrednia vinarska zadruga za Jugoslavijo v Ljubljani ima svojo založno hI et na CelOY$Kl C. SI. 81 Dobro blago - cene nizke! Telefon 2059 Premog | suha drva Cviček originalni dobite v Centralni vinarni v Liubliani Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Posteljne mreže izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje in iste sprejema v popravilo Alojz Andlovic, Ko-menskega 34, Ljubljana, t Krušno moko in rženo moko vedno svežo, kupite zelo ugodno pri A VOLK, LJUBLJANA Restjeva cesta 24. Citajte in širite »Slovenca«! Kupimo takoj la strojno litmo v komadih ki se dajo lahko razbiti, po ceni 80 Din za 10 kg iranko vagon Ljubljana. Ponudbo z navedbo količine nasloviti na: Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana. HS BBB f Jezus, Marija, Jožef, Angela, Uršula! V uršulinskem samostanu presvete Trojice v Ljubljani nas je v letu zveličanja 1933 dne 21. avgusla ob 20. uri zapustila bogalo potola* žena s svetimi zakramenti za umirajoče naša ljubljena soseslra II. Marija Pita od Jezusa rojena Ilira Reaali v 48. leiu starosti in v 20. leiu redovnih obljub. Njeno blago dušo priporoča v pobožno molitev globoko žalujoči Requiescat f in pace 1 UrSUlHlSKi KOIlVfllt Pogreb bo v čelrlek, 24. avgusta ob 16. uri iz mrlvašnice Leonišča, Slara pot 2. Mednarodni veiesefem v Pragi 3.—lO. septembra 1933 svetovni velesejem na katerem so zastopani narodi in države Jugoslavija 25°/n Avstrija 25°/n Čehoslovaška 50°/o »ladjarska 25% Znižana vožnja za vse b r z o v 1 a k e in navadne vlake Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v Čehoslovaški, prej 33%, sedaj 50°/o popusta. Pojasnila in legitimacije daje: Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova c. 2 Čehoslovaški konzulat Putriik, Gajeva ulica (za nebotičnikom) in njegovi podružnici „Hotel Metropol". F ANI LINDTNER naznanja z globoko potrtim in žalostnim srcem v imenu svojega brata in sester vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri brat, stric in svak, gospod ANTON KLUN posestnik danes v torek, dne 22. avgusta 1933 po polnoči, previden s tolažili svete vere, za vedno v Gospodu zatisnil svoje blage oči. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 24. avgusta ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani. Njegovi zemeljski ostanki se bodo položili v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi pri sv. Petru, V Ljubljani, dne 22. avgusta 1933. ŽALUJOČI OSTALI t Zveličar je poklical k Sebi mojo ljubljeno sestro M. Marijo Fijo od Jezusa roj. Miro Begali v ponedeljek 21. avgusta 1.1. ob 20. uri zvečer v 48. leiu starosti. Šla je k Njemu, okrašena z bolečinami po zasluženo večno plačilo, vdana v Njegovo voljo. Pogreb bo v četrtek 24. avgusta 1.1. popoldne ob 4. uri iz mrivaške veže Leonišča v Ljubljani, Stara pot št. 2. Ljubljana, dne 22. avgusta 1933. Dr. Josip Regali brat. V najglobokejši žalosti naznanjam v svojem in v imenu svojih otrok Fedorja, Vere in Myre in v imenu vseh sorodnikov vsem znancem in prijateljem pretužno vest, da je moj ljubljeni soprog oziroma oče, gospod dr. Vinko Gregorič primarij drž. bolnišnice v p., častni občan mesta Ljubljane, častni predsednik zdravniške zbornice, imejitelj reda sv. Save III. in belega orla V. itd danes 22. avgusta t. 1. po kratki, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 77. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek 24. t. m. ob pol 15 iz hiše žalosti Resljeva cesta 5 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. avgusta 1933. Žalujoča soproga Franja dr. Gregoričeva. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel CeS. Izdajatelj: Ivan R&kovec. Urednik: Lojze Golobi*