4 Največji slovenski dnevnik v ^iružehjji državah Veijm za vse leto Z* pol leta - • Ne* • - $6 00 - - $3 00 S Z* New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 la GLAS NARODA r R&GUI list slovenskih delavcev v Ameriki, The largest Slovenian tke United States. l—nad every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers«. Daily fe I ~ _ I TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. tinder Act of Congress of March 3, 1879. NO. 52. — STEV. 52 TELEFON: CORTLANDT 2876 NEW YORK, FRIDAY, MARCH 4, 1927. — PETEK, 4. MARCA. 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV NAPREDOVANJE KANTONCANOV Cete Šantunga »o bile odrezane v provinci Anhui.— Bočno gibanje je prekinilo železniško zvezo. Vsa armada Suna prešla na stran Kantončanov. Proglasitev generalne stavke. — Naloga ameriških vojakov. LONDON, Anglija, 3. marca. — Cete iz Šantunga, ki so se nahajale na poti v Sanghaj, so bile v provinici Anhui odrezane od Kantončanov. Kan-tončani so izvedli bočno gibanje ter so prekinili železniško zvezo Tiensin-Pukov v Vuji, direktno se verno od Nankinga. Dva pobegnila iz Sing Singa. Velik lov je bil vprizor-jen za dvema beguncema. — Izginila sta morilec Big Bill Brenana in njegov tovariš. — Morilec ima dolg r e-kord. Skoro zaklal ženo radi desetih centov. Veteran ameriške armade na poti v bolnico, da se ozdravi alkoholizma, je ranil svojo ženo v prepiru radi dajma napitnine. OSSIXIXO, X. Y.. 3. marca. — Jot m.ska sirena jo obvestila AVest- Spor radi deslili centov napitnine. kaforo jo dal noki natakarici, ki je strepla njemu in njegovi Papež se zanima JEZNI PREMOGARJI SO za zrakoplovstvo. IZŽVIŽGALI BALDWINA Papež razmišlja o uporabi aeroplana pri cerkvenem delu. — Smatra ga za" možno sredstvo, da konča svoje prostovoljno jetništvo. Vspričo velike premogarske nesreče so jezni pre mcgarji izžvižgali ministrskega predsednika Baldwina, največjega zagovornika njih krvosesov. — Poslušati je moral klice: — "Izdajalec! Zakaj ne greste vi v globino zemlje?" — Njegova žena je jokala. KI M. Italija. :j. marca. — Papež Pij razmišlja o možnost', da Se posluži aeroplanov pri vodstvu ] ohestor okraj, da jo hil vprizorjen Z°m LONDON, Anglija, 3. marca. — Jezni premo-garji so včeraj izžvižgali ministrskega predsednika obedu, v nekem resta v- j cerkvenih zadev. Baldwina, ko je dospel s svojo ženo v Cardiff, da Anhui je provinca v notranjosti Kitajske, kier je be- iz Sin- Šinga! Ves aparat jot-;rantu nn, izt°r'ni strani rsi>ohi italijanske^ avijatika si ogleda pozorišče nesreče, kier ie bilo ubitih 5 I J " . llftwtrni.ll /ln i ^ n^vinl,. Uoonnn ... ,1 _ i >* t i - . . .1 _ * j j uulliil s i nekako dvajset milijonov prebivalcev. Nanking nismc(i ^ bil postavljen v akcijo je največje vojaško skladišče na Kitajskem ter le- vonjih' y.i kakih 580 milj od Pekinga. j pC{?rešana zločinca sta Joseph V poslanski zbornici se je pojavilo vprašanje, če Pioli, Star 28 lot in Georpe Wal- »apada bo izpremenjena v ob- nje pa poraba avijatikn. Papež povzročil, da jo Dennis Collins ra- Franeesea do Pinedo. kf ie dospel i _ -i-i • i 7 Vi. Jt poi| moz ob pnijk, eksplozije v rovu. Včeraj zjutraj je postala znana namera ministrskega predsednika. Ljudska množica kakih st tako v notranjost! zidov kot i/, ,,a SVrj° žono Mar-V" Za'>rli so P» j včeraj v Buenos Aires na svojem na policijski postaj, v iztočni 22. i poletu preko štirih kontinentov, cesti, in obtožba radi zločinske-t jo prav posebno pospešil zan'ma- armadf; Združenih držav, jo vzad-i »Soglasno z ljudmi. 1 njeni času hudo popival. Včeraj sta odšla on in njep-ova žena v veteranski urad o mož je pričela obdajati dostop k uradu premogov nIka. Baldwin je ostal v uradu kakih dvajset minut ter izvedel od reševalcev, da je bilo nemogoče u poznajo I spraviti na površje več kot sedemnajst trupel. spravljeni v službo aeroplani. kal jf ^^ ** P°sloP^ Je bil° ^ti pripombe: Kaj glede postave za osemurno deloV — "Zakai vatikanske zadeve, bodo ■sodelujejo Združene države z Angleži pri obrambi — ^ b° ° c• U ■ ka. Pioli je notoriČen bandit in"1""'. (nn italijanskimi aeronavtičnimi iz- >angnaja. i „ ... j Collins. ki je služil dvajset let vivcdenci. 0 J tat. znan kot Babe v nusnah J ! • Zunanji minister Chamberlain je rekel, da ni življenja, ker jo majhen ter skraj-. med Združenimi državami in Anglijo nikakega ri ,no nežnc-a obraza. i ______ *7 1 * _ J v t - lj. i- Pioli ima na vesti najmanj tri valstva. Združene države nastopajo kot neodvis- 'ubo^ede] jo dvajsot lot Jrad5 teranski urad., da izvesta, če bijkorhitro bo razvoj avljatike dovo-, na sila. iuboja Ustrelil je Bi~ Bili Bren-'bilr" m0^*e "redčiti, da bi ga po-jljeval. da se olajša potovanja ško- ne greste vi sami V rov)" Sir Joseph Hall je vprašal, če pomenja to, da no- nana, rokoborca, kf.se je nekoč *lali ™di zdravljeiljai \ kak z"™d-|fov v ^ oddaljenih provinc meall z Dempsevem v klubu Tia Izvedela Kta> dfl lahko v Belle- ali krajev, katerim manjka želez-Juana na zapadni 154. cesti leta v"e m ,na ^^ tjakaj sta se "^a- niških Svez. ,1924. Ob istem času je ubil njegov V1'a nek-ie_na AvenuP' da| ^jbolj važna služba, katero — Ne, tega nisem rekel, — je odvrnil Chamb- tovariš "Babe" državnega polici- nekaj zavzijeta. Lune je stal stin-jbodo mogoče vršili zrakoplovi v erlain. Dostavil je, da odklanja vsako definicijo k James (Milena, tekom nekega ^ ^ C°1ll,»s da" -devah cerkve, bodo potovanja J J j Pred tem la mozu en dolar, da plača. Ivo je (kardinalov v Rim v slučaju smrti čejo Združene države nastopiti za obrambo državljanov in podanikov drugih dežel. glede stališča kake tuje sile. Vspričo kočljivega položaja so zasedle angleške čete radi večje previdnosti postojanke, ki se naha jajo deloma izven inozemskih koncesij. Italijanske sile delujejo skupno z angleškimi četami. SANGHAJ, Kitajska, 3. marca. — Veliko število čet poraženega maršala Suna je prešlo na stran Kantončanov, in nadaljni tisoči prehajajo vsako uro. Armada Suna je očividno popolnoma izločena. Sun je odredil vse potrebno, da se umakne iz javnosti. Kot governer provinc Kiangsu in Cekiang si je "pridobil" veliko premoženje. Predložil je' mandžurskemu diktatorju Cangu Tso Linu prošnjo za demisijo. Popolni polom nekdanje mogočne Sunove armade je bil deloma izveden potom učinkovite propagande Kantončanov. Maršal Sun je po vrsti izgubil svoje province, Čeprav se je vršilo sorazmerno le malo bojev, odkar je otvoril pohod proti Kan-tončanom. družinskega prepira. P bil Babe že obtožen uboja svojega lastnega brata in streljanja na svojo mater tokom neke veselice, i Kazal je i!zvanredno spretnost, kadar so je bilo treba izogniti kazni. "SValmale-a so smatrali za manj nevarnega moža. Bil je poslan v dobil drobiž, je izročili natakarici j deset centov napitnine ter vrnil svoji ženi pol dolarja. Ta napitnina je povzročila prepir, tekom katerega je potegnil Collin-! britev tor skušal prerezati ženi vrM. Natakarica jo poklicala policista, ki jo spravil Oollinsa na varno. Boljševiki hočejo Sing Sing prod približno onim lc-lom. ker jo nosil pri sobi pištolo ter je bil obsojen na štiri lota kot zločinec v drugem slučaju. Po zu-» nanjosti bi se Ra prejo smatralo j Wrandove kdie, za zlocmca kot nedolžno izgleda-I ■•'»"jj'v* v A jočega "Babe", ker ima veliko' brazgotino na svojem obrazu. i Sovjeti ZOpet Zahtevajo, Oba sta se prvikrat spoznala v' (T nt on ječi v Danneniora, kamor sta bila transferirana iz Sing Singa. Xi pa znano, radi česa sta bi-' la poslana nazaj v Sing Sing. Pioli »In Walmale nista kanala, po svojem povratku v Sing Sing; nobenega znaka, da sta prijatelja; Ti » ot^ o fe . . . , . ! PARIZ. >rancija. 3. marca. — ali sozarotnika, kajti v takem_slu- . , . , , . .. .. . , . , ... . Sovjetska vlada je uveljavila no- eaju bi bolj strogo i>azili na nju. Oba sta imela celi ce v starem blo- kakega papeža Petnajst dni je zbi ve. preteklosti prekr da se jim izroči brodov-je generala Wrangia. Seznam 12 ladij, ki leže v Tunisu, je bil predložen Ligi narodov. Baldwin je bil miren tekom tega izbruha, a njegova žena se je zelo vznemirila. Baldwin pa je bil prijazno sprejet v domovih družin, ki so trpele izgubo tekom nesreče, in njegova žena je jokala, ko je zapustila dom dveh mater, ki sta izgubili sinove. dovoljenih za Domneva se, da je bila demonstracija izraz trp v! koSti V™ ^^»ia premogarske stavke. Ne-eteklosti prekratek za kardina ! socijahstični c.an je pričel kričati v parlamentu: le v Ameriki in Avstraliji, da pri- "Morilci!", ko se je omenilo nesrečo, dejo V Rim. Noben ameriški kar-i Demonstracijo proti Baldwinu so včeraj zvečer (Imal ni mo?eI prisostvovati kon- , , / ■ i i i • v t- r- klavu po- smrti papeža Benedik-1 istr° obsodili nekateri delavski voditelji. Evan ta XV. j (Navies je izjavil, da je bil to obžalovanja vreden Xadaljni izid porabe letal V j dogodek, katerega so povzročili neodgovorni Ijud- lahko obstajal v tem, da bi papeži i • • 6, lahko končali svoje prostovol jno j J " j-tništvo v Vatikanu izza le*r; V poslanski zbornici se je vršila debata g'ecl: u 1870. ker nočejo stopiti na itaTi i darske industrije, tekom katere so trdili, da ie vi.; _ | :ia odgovorna za nezaposlen pi emogar jev in da 'so bne varnostne priprave zanemarjene' vsk--:1 ; blepa, da se proizvede kar največ. Delavski minister ~ - J .lansko ozemije. Bojkot latinskih Ame-rikancev. MEXICO CITY, IMehik-1. ?> jc oagov crii, cla je zaj marca. — Unija Centralne, Južne| neprestano naraščala izza decembra in da . Amerike in Antilov je izdala po ziv. v katerem zahteva bojko+ vri-tl vsem izdelkom Združeirb . vo zahtevo glede brodovja. katere- dr>:av ct"5i latinski Ameriki, mu je poveljeval general Wran- P'-ok^amaeija izjavlja, da je or delo pri premogu. Ob pol petih popoldne so bili vsi jetn'ki izv/'n celic poklicani no-i ter in ob petih so šli k večerji. Moskva je tako zelo prepričana, raz.deldo v vseh ostalih latinskih da bo dobila ti dve križarki. sest jalec! jtorpednih čolnov in štiri podmoT Prešteli so jih ob šestih in ko so' ^ (i - ,' , - Z bojkotom naj bi se nadalje ! Sredi tega besednega obstreljevanja je vzk'ik- olne. da jih je vključila v so- val°- llok,l'r h[ so »ahajalo sile nila neka stara ženica v angleškem jeziku: — Kaj znam ruskih mornariških ladij, ki Združenih držav pod to ali ono je bil poslan Statističnemu (Volu pretvezo na tleh kakega dru-ega L:go narodov. To jo dovedlo nekega vznomir- ie odposlal 150; .. , , i 1 j,lenega traneoskoga poslanca vt J /s • - f T v • if it 1 • T>- 1 • u-1 "1U l,UM:iJ0iU {SCJicrai \\ ran- " - - —............... — ] llirll lZ L-angsa V provinci Hunan poročajo, da bodo ku- a 110 skupaj. 1 loll je bil za- }n k; -e pribežalo v Kizerto ob pranizaclia v vsaki latinsko-ameri- 1 • .. vsi inozemci najbrž kmalu prisiljeni odpotovati, *P°*,on kot ;„obednici- obali Tnnisa leta 1020, ko so bolj- ^ ^bro organizirana in! — v rnite se k svojim prascem! — so kr.c. - ker vedno boli narašča orotituisko razooloženie *7T j,\0pravljfl1 ^almal° tezko ševiki izgnali s Krima proti-revo- da bo manifeste kot se .^er Baldwin na svoji farmi v Worcestershire redi vtU!lu narašča prontUjSKO razpoiozenje. (jelo pri premogu. , (ifii v molrškem "lavnem m^stu ^-v \ ni • t T i i i ti _ V pričakovanju, da bodo -v bližnji bodočnosti ohL.Lib hm vsi ^^^arne sile. .dajj^m.h.skeni ^nem mestn. prasice. Vlila se je tudi ploha priimkov: — Izda- Kantončani prevzeli Sanghaj, so tukajšnji delavski voditelji že izdelali program, ki določa uveljavil jenje komitejske vlade za Sanghaj, — izven inozemskih naselbin. Prebivalce Sanghaja naj se o pozori na predstoječo izpremembo, da bodo pripravljeni na izvolitev novih članov vlade v teku šestih ur. V nadaljnem bo odrejeno vse potrebno za razoroženje premaganih vojakov, ki se bodo umikali v smeri proti Sanghaju. Glasi se, da so določeni ameriški mornariški vo-i a ki za vzdržan je reda v mestnem okraju Jangse-fJu, kjer prebivajo delavske mase prebivalstva in da Sft jih takoj prevede tjakaj pri proklamiranju generalne stavke. Delavski-voditelj i so baje delili po okraju leta-ke, da bo proglašena generalna stavka. Obnovljenje nemško- poljskih pogajanj. PERLIX. Nemčija, 3. marca. — Nemčija kot Poljska sia dali kon-f os i je in vsled toga bodo obnovljena pogajanja i?lode trgovinske pogodbe med obema državama. Nemčija je umaknila svojo zadevo, da je treba urediti pravice inozemeev na Poljskem, predno so bo pričelo razpravljati o dru-jLriJi zadeval ioeim so Poljaki obljubili .da bodo izpromenili svoje stališče napram iivozemeem. Vprašanje bo najbrž rešeno v Ze novi. kjer so bosta sestala v prihodnjom tednu dr. Stresemann in poljski zunanji minister Zale-ski. Kanibalizem med cigani? DUNAJ, Avstrija, 3. marca. • Iz Szepsi na Čehoslovaškem poročajo, da so tm cigani umorili pet oseb, .skuhali trupla ter jih nato pojedli. jo rosnu-n a sl- ugo? ovili, da nista navzoča Pioli in Walmale ^e jo takoj oglasila jetnlška sirena. Lov so je pričel. 1 ti00 jetnikov so zaprli v eeVee. Warden Lawes oboroženih mož pošali. Razventega jo obvestil vse policijske postajo Briand je nato nokoliko le vsiljeno posebno manjšim ame- vclikem obkrožju. Trideset oboro-l^^ tozadovni položaj j riškrm republikam._ ženih stražnikov je pričelo iskatit __ BTodox]e AVrangla. — je re-'-----"" po jotnišnici v domnevi, da sta se kp, Briand _ je v Bizerti kot za-zločinea ,skrila v notranjosti zidov stavni predmet finančno in v telefoničnO(la ruskp raor3iariee, in ZUI1anji mi- velja vilo mučnih pogodb, ki so bi pa glede moz, ki leže v črni zemlji? Šofer je nato hitro spravil Baldwina iz ozemlja ameriški državljani pokoriti sploš- nevarnosti. Baldwina je bil nekoliko razburjen 151111 Plavam kake latinsko-ame-j ter je rekel: — Pričakoval sem kaj takega. r.ške dj-žave: dokler se ne ho raz-«-------------------- 'ojaki, naročajte se na "Glaa Naroda1 največji «lovensld dnevnik v Združenih državah. upanju, da pobegneta pozneje.« pomo^ katfiro jo dobil jre-' Francija gradi nove trdnjave. PARIZ, Francija. 3. marca. — Vojni minister Painleve je izjavil v "Petit Parisien'', da so izvršile francoske vojaške oblasti načrte za zgraditev utrdb ob nemški meji, ki teče od Dunkirka pa do Bel-forta. Francija deluje sieer neumorno za vzdržanje miru. — je rekel Painleve, — a zemljejiisnc najbolj izpostavljena dežela Evrope ne sme ostati nobena skušnjava za temne sile. ki mučijo sedaj kot poprej staro Evropo. Delo se bo pričelo julija meseca neral Wrangel. Francija in Rusija sta se posvetovali glede te zadeve, a nista dosegli nobenega; dogovora. Najbrž ne bo odplulo "belo bro-j do v je" nikdar več na morje. Čeprav ima isto posadko, ki je privedla ladje v francosko pristanišče leta 1920 in čeprav se dvigaj dim iz dimnikov, niso ladje voč| zmožne, da bi vprizorile morsko, potovanje. Če bo Rusija eventual-j no zmagala, bo morala označiti; del svojega brodovja kot del. "ki; se nahaja začasno v Bizerti". — Xe sme se domnevati, — je izjavil Painleve, — da gradi Fran ! . » cija te utrdbe z mislijo na napad.' Iter se bo nadaljevalo ž njim, do- Xačrt tudi ne bo nasprotoval pri- Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, poaebno A*, ako boet« rpofttevali «vojo korist in našo zanesljivo ter točno poatrešbo. Drn. Din. Din. Din. Din. Dinarji 600 ... 1,000 ... 2,500 .. 5,000 .. 10,000 .. | 9.45 | 18.60 $ 46.25 $ 92.00 $183X9 L ! r • Lir ...... 100 ............$ 5.05 Lir...... 200 ............$ 9.80 Lir ...... 300 ............$14.40 Lir ...... 500 ............$23.50 Lir ...... 1000 ......$46.00 Za poSlljatve, ld presegajo JDesettlaoC Dinarjev ali pa Dvatiso* Ur dovoljujemo poseben sneskn primeren popoat. fiMn r Mjtnjl«« inn ter Posebni podatki. Pristojbina xa Ispb-omaga z jezikom, ki se ga je naučil od ust do ust in ki ji* vse prej nego pravilen. In če pride tu predstavnik fašizma, ki s« potoni norčuje borne italijanščine našega človeka to pomeni, d;) je t«ikc zabit, tla ne ve. da je dejstvo, da se mora človek, ki iš<*e pravico, zagovarjati v jeziku, ki ira ne pozna, sramotno za državo in n« za dotičnika. Mi bi se z vesoljem pridružili norčevanju, če bi se kdo silil tujim jezikom tedaj, kadar mu tega ne potreba. V tem slučaju pa mor.i govoriti, dobro ali slabe. sicer ga obsodijo vse-epo. V drugi vrsti se norčuje iz njegov«* revščine. Naši ljudje še nikoli niso bili v taki bedi. kakor so dandanes. hi to ne po lastni j krivdi. Tam. kjer je bil preji- naš človek, je zdaj tujec. In «*e že naš človek ni mogel dobiti dela doma. t tra je šel iskat v tujino, da ga je gotovo dobil. Danes pa -;< zaprli, mejo. in le z mnogimi težavami je združene, potovanje v inozemstvo s trebuhom za kruhom. Se večja revščina bo. če bo šlo tako naprej. S;ij nam obljubljajo na kcncu te-. stoletja kar RO milijonov Italijanov ! Na koncu članka je najlepše. — Kako to.' — m- ji vprašali. — Zato. ker sem vse življenje trdo delal, ker sem želel vsakomur dobro i n sem res nameraval vres-ničiti par lepih, dobrih in koristnih načrtov, ako bi bil izvoljen. In takih je dosti, dosti. Srečni časi in -»rečen narod, ko bodo prišli taki na vrste. Iz s* človek. vidi značilne in jedrnate reklamne, napise. \'<-ki do-1 *:ij.Mki gostilničar ima nabit na -t- ni ta-le nap:s: "\i<- ne boj prijatelj, ne bom t.- vrgel <"■< z prag. <".• boš Intel na upanje piti. Pnč ti br.in pa lepo in uljudno povedal, da ne bom dal na upanje niti ko zarca najslabše podčepue" Zaljubljence je šepetal kralji<-i svojega srca : — f« os pod i«" »a. silno. brezmejno vas ljubim. Blazno va?' ljubim, kar nor same od same ljubezni. Ona ga j«' pomilovalno imj£t1 dala t« r odvrnila: — Istotako mi je včeraj vaš prijatelj govoril . . . — Pustite ga — j.» .i«' prekinil Ivo je naš človek iz tolminskih. gora doma odšel iz pred sodni- — vrjemite mu. On jo noret ka. se je la ozrl za njim in dejal: Anuualc — živali l'o imamo take sodnike, da njih sinovi hodijo z orožjem in beuei- Par nasvetov za hišo in dom. Ako je ženska lepa n bogata, se nom uničeval tuja imetja, če ima- lahke brez ovzrn-1 dobila. čiteljev dogo«lkov dne 4. novem-1 ('e ji neumna, -e ne hahaj pred bra. dasi j«> sam Mussolini dejal.'njo s svojo pametjo . da bodo storilci kaznovani, potem <"> je pa dobrega srca. jo moraš se ničemur več no čudimo. |rad imet'. ■--r--—---------- ------------------ ------— ---—..............| Ni so zgodilo prvič, da so. bili (-v tl. hočejo poročiti, polieri ši- Alogpfe se bo skof premislil ill bo ta -Stavba cerkev. ; V Beograd, Mikulce zbna po«l- lla5I ijutjje na ta žaljeni od , ,, kopita ;n odpotuj! Pojdi ta- ■Doma, ki bi se Slovencem izplačal, pa ob sedan jib raz-|I>ise ]ixuV v svo-'° or- ljudi, ki so najmanj ]>oklieani za- fl.tl.-r-. da te ne bo nihče več •nerall ne bo (jaško knjigo, s katero potuje po 1o. Kakor «la obstoji ves Italijan- Vl,\t.) (svetu. ,ski narod iz samih gospodov "m .- - , . i-,,)riij ni0 I'o se liani je zdelo vrecbio povedati, ker so graditelji ! Tudi kralj Aleksander so jo kakor bi ne noznali liudi iz n-u*i -1 M U'.' ' N ' , " " f. . . -.v. v . , : - » , i - . •">■- t I raš marsikaj potrpeti. In marsi- l)onia objavili v slovenskem katoliškem časopisju neka- pl)lsal v ^».I'K0- kl tenta Kg. i„a življenja v južni Italiji. ,uora5 poie^ti r-etmli ti že ;co izjavo, iz katere lii utegnil nepoučen Človek sklepati, l ,Nap?d na poslanca Mracha v Puli. |o'dec obra^a ' 'r» L •!_••• »a* i* Poslancu Mraclm. ki se je na-, ... . , Prohlbicijonistl zmagali ... . ... .. .. ' Ako izveš, da te ženska' golju- . hajal v družbi članov odbora . . . na frslcem > -i ^^.....u- i i moras strašno zacnditi. m n«*- lrsiicni. krožka Savoia se 30 približal dr. . . , . * - t . * .v- i 1 .> r, ,, - - , i- , . " 1 -1 j° pošte 11 f ozmerjati (seveda, ee 1)1 HLIN, Ii-ika, .i. marca. — Z Urainovich. preiekturni uradnik. . , - ... . , . ......... sj prepričan, da ona ne ve. da jo enim glasom večine je sprejel vce- ter ga ]o nahrulil in udaril s pest- . . .... *, , . - , tudi ti gr.ljulas). raj zvečer irski parlament pred- jo v obraz. \ seji tasistovskega , log. naj se vsak dan za dve uri d i rek torija je bil tir. Prainovich * i zapre vse gostilno v Dublinu. Cor- radi tega čina izključen iz stran-, . . it- . w . 4- 1 1 at 7 r 1. v " *' 1 1 Sllka današnjega časa. ; kil, Liinericku 111 W aterford. ko. .Med prefekturo m tasisti vla-J vedno v takih slučajih, je da velika napetost, ki se je poka-j vogalu je stal osemletni fan- , . . . .. . . ,>reludij k nadaljnim naj>o- zala pred kratkim tudi v sodni tieek ter britko jokal, bniojava omenjene sn,-ke. Hotel je Ijnsku-:^ cU ^ ^ rohibi(>ijo k; vem l>olju je pred tod-Velik vlom v Črešnovcih. (ni stekel ovčarski pes ogrizel 15. Ponooil so svedrovci vdrli v letnega dečka 1'roša Vidiča. Se-Čresnovcih v trgovino Ivana Kra-|ljaki so psa ubili ter tlečku zave-marja ter odnesli poleg več sto zali rano. V kratkem pa se je pri dinaTjev gotovine za čez 800 di-jdečku pojavila steklina. Začel je besneti. Nesrečni deček je meti vožnjo v bolnieo umrl. narjev vrednosti različnega blaga: živil, čevljev, usnja, nogavic, cigaret itd. Sumljiva vloma sta dva starejša moška, ki sta se potikala prejšnjega dne okrog vasi. Trgovski potnik, ki je zadel 100 tisoč dinarjev. Trgovski potnik Edvard Kristan, rodom iz Brezovice, je zadel na polovico srečke raeredne loterije, Stv. 27,867 lepo svoto 100 tisoč dinariev. Ko je nekega dne stopil v trafiko v Ilici br. IGO in kupil nekolko cigaret, nra je tra- V Subotici pogorela tovarna usni a V Subc-Vei je požar vpepelfi tamkajšnjo tovarno usja. last Dra-gotina Milojkoviča. Škoda se ceni na 1,400,000 dinarjev, bi pa je krita z zavarovalnino. Kako je požar nastal ni znano. Joža Mi kaleč v kraljevem dvoru. Svetovni potnik Jože Mikulec iz Krusljevega sela v hrvatskem Zagorju, ki se je lansko jesen mudil tudi v Ljubljani, je prispel te Velika roc in piruhi. Stara navada—železna srajca pravi domač pregovor. Silno stara navada tukajšnjih rojakov je razveseliti svojce v domovini z velikonočnim darilom. Tako stara je ta- navada, da se pričakuje v starem kraju z gotovostjo piruhov iz daljne Amerike. Tudi mi se bomo držali naše stare navade in gledali, da prejmejo naslovniki v starem kraju namenjena j im darila pravočasno. Zato se obrnite za veliko-nočna v dinarjih, lirah in v dolarjih na priznan domač denarni zavod: FRANK SAKSER STATE BANK 83 Qorttendt Street New York, tf. Y. Otrok je jokal in jokal... pre-; rf sljivr.. neutolažljivo. Mimo pride --tiir. usmiljen gospod. — Kaj jokaš fant — Oče, oče ... — je zajeeal. — Revež, ubogi, ali nimaš več očeta .' Ali li je < če umrl ? — < >. ne. Oče zabija žeblje v -.leno in obesa slike nanje. Danes smo se preselili. — Xo. in kaj? — Jaz sem gledal očeta, ko je z velikim kladivom zabijal žebelj v steno, pa je mimo žeblja udaril naravnost na palec. — O. ti dober otrok! — je vzkliknil usmiljeni gospod. — Zato terej jokaš, ker se ti oče smili? — Xe. za to. — je odvrnil fant. — Jokam zato. ker nie je oče nabil. — Nabil te je? Zakaj? — Zato, ker sem se uaglas zasmejal. ko se je kresiVd s kladivom pa. prstu. ----- J XARODA. 4. MARCA 1027 Pozor naročniki! ANGLEŠKI OKfcOPNI VAGONI Danes je objavljen'v našem listu seznani knjig, ki jili ima v zalogi knjigarna Glasa Naroda. ' Kot že ponovno rečeno, ima vsak naročnik, kateri nam pošlje celoletnega novega naročnika, pravico do ene, dveh ali več knjig, kojih skupnd vrednost znaša tri dolarje. HI Tisti, ki nam pošljejo novega naročnika za pol leta, so upravičeni do knjig v vrednosti $1.50. Za nove naročnike v New York Citv in v .stari domovini ta ponudba ne velja, kor moramo plačati skoro tri dolarje poštnine na leto. V slučaju, da nam medtem kaka knjiga poide, si pridržujemo pravico, poslati mesto nje kako drugo, podobne vsebine in približno iste cene. Rojak, ki dosedaj še ni bil naročnik, pa sam zase pošlje celoletno naročnino, ni upravičen do nagrade, kajti v tem slučaju šele postane naročnik in mora poslati drugega novega celoletnega naročnika, čc hoče dobiti nagrado. Ta ponudba je dvojnega pomena: razširiti hočemo čimbolj že itak širok krog naših naročnikov, obenem pa ki si je n>vojala Kitajsko v znamenju tržnega hrušča. ni bila cvet zapadne civilizacije. Žalibog ne I ■ In ves ta privandrani dirintlaj j;* j nosil glavo pokonci. se postavil izven območja kitajske zakonodaje j ter zrl za oporo svo jih konzulov | ua brodovja velesil, ki -o križarila ob obali Pacifiškega oceana. PRENAŠANJE KRVI - v.v NOERWOG3 • t,NCCa«900. Kljub zatrdilom raznih kitajskih generalov, da se ne ho nobenemu inozemcu na Kitajskem ničesar zgodilo, je poslala angleška vlada v svoje kolonije na Kitajskem veliko št-.-ilo oklopnih vagonov. kakoršne vidite na sliki. Velesile iii kriza na Dalinem Iztoku* v Xa čelu državnega carinskega urada je sedel Angle/., ki je pobi-r;i 1 carino z-.i kitajski fi^kus. j Sedaj se naj pa čudimo, da je jtam naenkrat izbruhnil požar, ki i preti desetletja dolgo delo tujine J in tujcev uničiti! — Kitajski zid I še t tuli danes ni izgubil svoje veljave. — je rekel katoliški pravnik 'iz šanghajske univerze. Vu-hu-čan |— samo ta razlika obstoja, da je svoje dni branil tujcem v Kitaj-i , . sko, danes pa jim menda zapira izbori iz nje. — Vstaja l.okserjev. ki je v začetku tega stoletja tako razburila evropske velesile, i.1 bila Da vidi Anglija v kitajskem močna razlaga za današnjo krizo,'gleži Sang-IIai za ravnotako svo- konfliktu v.eč kot pa nevarnost, ki ne da bi bilo treba še na pomoč jega kot London. ogroža njene trgovske interese, o klicati histerično težnjo boljševiz-l Drugod so se Evropejci or-ani-n , , , . . ' . 1 ' se je se lanuo trtiuo o »tem morda danes ni vee na mestu ma za svetovno revolucijo, ali pa zirah v upravne skupine kar na , . , , . , ... . . , t t -r . , . nekako" iz globine, n q'dvomiti. A ravnota!:.> se nam zdi angleško - rusko rivaliteto, oziro- svojo lahtno roko. kakor naprinier - nuditi našim rojakom takorekoč brezplačno lepo slovensko čtivo, ki si ga morajo sicer nabavljati z znatnimi stroški. Izvzeti so zastopniki Glasa Naroda. Onemu, ki bi nagrade slučajno ne hotel, so pripiše tri dolarje k naročnini. pretirano, morda celo krivično.' ma kak oddaljen angleški strah v "pristanišču" (V-fu. Zopet dru- izloeiti gospodarski moment iz za Indijo. I god jih je pa baje kitajska vla- razlogov. ki so Veliko Iiritanijo' . , . ... ^ .Ie spra- ... , ; ivttajsKa .je \ celi seriji trgov- 1 pripravili do tega. da je poslala , -, - Iviio skunai . . „ . " .. 'škili 111 P°litN-nih pogoob prnno-' * 1 rjako močne vojaške oddelke na o-! . . . . . .. . . . ... : ra na j>odreti svoj zid ter odpreti brezje. ter jo postaviti meni liieJ. . » , ... 1 „ ,, „ „ i tujcem spoi-etka samo nekaj i »ri-tebi nic na zatozno klop. ees. da . . , „ jstaiu.se. potem vedno vee. tako da hoče zadušiti upravičeno gibanje Znano je tudi dejstvo, da so v-a inozemska d.plomatičua zastopstva v Pekingu potegnila okrog -r^, * , i.ie njih število leta 1925 ™a2at Da vam bo delo olajšano, izpolnite, izrežite ter nam .mlade Kitajske, da ohrani indijo _s To pošljite z naročnino vred to: v svojem suženjstvu. I Xa drugi strani pa velja NAROČILO |am vam celoletno naročnino (polletno JjCi.OO) ter novega naročnika $6.00 — Njegovo ime .................................... Njegov naslov .................................. Mesto in država . .............................. Kot nagrado mi pošljite sledeče knjige, ki so navedene v vašem seznamu: .................................... $..... .................................... $..... .................................... $..... ..................................... $..... Skupaj $ 3.00 (ali $ 1.50) Moje ime...... Naslov......... Alesto in država Naročnik < 5 las Naroda. Če bi vam knjige, ki sem jih nnro -i-, medtem pošle, vas prosim, da mi pošljete druge, ki so približno i.to cene in podobne vsebine. | distinkcija, čt ista ^ i svojih palač strogo demarkacijsko zim sil * o so takozvani Treaty - Ports. 1/rto- uprava in policija ni imela vstopa v takozvani diplomatski del Pekinga. Države so j(e govorimo o ^pristaniščih". se seveda ne smemo dati zapeljati govorimo o naeno- , . . .. tam vzdrževale svoie lastne voiaš- . . po pomenu, ki ga temu izrazu da- '-1' J nallstienem gibanju, ki je zed i ni- - . . t ke oddelke . w _ . . ' . . . je slovar. A eeina odprtih pnsta-, " lo vee kot polovico Kitajske ,„ so .p n-hajaU ffloboko v sre„| Iz. Muk.lena vozi železnica doli koje valovi butajo na velike er-, Vmi Kitaisko. RaVnotako. kakor Proti ^'kingu. Čeprav izven kate- ropske gospodarske trdnjave ob .. nnzh.n]i Maribor m.:sta_' gorije odprtih pristanišč, je bila obali Pacifičnega oceana. Slišijo^ fo ker s1ui,ajno oheeIa linija zasedena po evropskih se dovtipi (drugega imena te vrste;rrk. Dravi Tu<1. «odpretr, in japonskih vojaških četah. Dru- izjave ne zaslužijo), češ. da je ru-,^ razlap<1> Po naSom nava(1nera'^ /.olezniške družbe tolike ekste- ski boljševizem še vedno blazno . .... .... . , ritori ialnosti niso uživale a ven- . . • pojmovanju bi mislili, da so od- "imiJ,l!TOU u/-.\.in. a mi obseden z vizijo svetovne revolu-J_____t..*....:.-.- . ____ i.- . r 'dar so smele s svojimi lastnimi prvo znamenji' grozeče ncvolje. A takrat Še lahko trdilo, da j«' izšla i svojem p<»-nosu užaljene, a onemogle stare' konservativne itlasti ljudstva. < »d 1 t hoksersk h spopadov v Pekingu.! od velikih niasiikrov katoliških misij«.nov. pa do današnjega ko-( rakanja < 'enovc arma«"ie j>rot i mt1-stu Šang-IIaju. pa se ; • izvrš ! na Kitajskem velik preporod. delo, mlajše, v evropskih šolah ::e naučili na-! i i Po1 nXu Dunaju .sc j>- uKtanovil «lne !>. februarja t. L pripravljalni od-i»<»r za organizacijo, kakor je ni bilo nikdar v zgodovini in v kat«*ri bo Dunaj pro v pri-sotn<• bo ugotovilo h kateri skupini .spa^u. nato j»a b«» s svojo kravjo na razpolago pone-M-ečcncmu tovarišu i.>t>- krvne .sku-])ine. Ta čuJna organizacija nam bo bolj umljiva. «"■«• >e spomnimo, kako vclrk«» vlogo ima dandanes prenos transfuzija krvi. Koliko Mo-i :n delavcev, iii .se ponesrečijo pi i delu. mora v grob .-an. > radi teg.i. ker jim j - «hog krvavitve izt«*klo j>r *\e-"- krvr. ( •• bi .^e lahko izguit-Ijena kri takoj nadoin *>tila .s pri silo krvjo, bi bil ponesrečen e >i-i gumo reši n. ( Vendar ni vsaka kri za v.sa-gar. < »bs: e I krvne .skupine n za t-ren«»- je i«r'i>raM:.; kri « >!ist ■no d n. ■■ . d.« . ne kr Ni U lega m .>1 dok a d'. za-;rvi, •i nr\ • mali kaplji na kakem manj ob-V Zucrichu se je •bolnice mnogo > .-i dali preL-kati kri ljru-m slučaju na raz-V ameriški arma li so vojakom ž»* med vojno preiskovali vino. primerjali, se navduševali za X sak imel v i.^itimaciji. ki jf) je n««.-il .s sabo. ura liio zahel-žeuo, !i kateri krvni .skupini .spa-da. Na Dunaju ^e «.; aža že vrč let ni skup Da .si «lo.^J nje. ki se odvzam« «'-uti.;ivein m-->;u, ]>ri!_:a-iio upravi dijakov, k in ki so v ol 11»lit š- ga mišljenja, brali našo zgodo- >oia<' cije ter da se je sedaj, ko ga je vzhod kvalificiral za obnorelega.! j prtu pristanišča ona. kjer inozem-isk<» ladje lahko mirno I se ustavljajo, trdijo, na k potujejo, a jo in sredstvi skrbeti za varnost proge in prevoza, ali z drugimi besedami vrgel na revno Kitajsko, kjer ho- razkladao X;, Kitaskem so "odpr- uradniki so smeli izvr- če udejstviti svoj revolueijonami;^ 1>riRtailig-ir ,lobiia ,,isto pnseh. 5-vati policijo ob celi progi evangelij. S takim ocenjevanjem' o ozil.om;l kt.r -Jh Je ve<, ]icsel). gotovem rajonu položaja se diskreditira gibanje.!jie oh]j|co od nje. Nevarnosti, da meje nt kojega viri segajo daleč nazaj v« dobo, ko se Evropi o boljševizmu I Xjl-iPltlj ^'P^d^o pod fo obliko' še sanjalo ni ♦ mesta z obsežno okolico, ki so bila) tuji vladi "prodana", kakor reei-' frazeolog-jo. ki j«' bila tako ro«io-' vit na rib ča>u vojsk«' in sklepanja miru. Ta mlada generacija. ki smo jo mi naueili narodne samo-Zfivesti. je izvršila revolucij«! leta 1!H1 ter zrla z velikanskim pričakovanjem na izi«l mirovne konference. kjer se naj udejstvijo toli-na desno in levo ko opevani priiu-ipi pravičnosti, človečanstVii. samoodločbe narodov. iMladi ideologi, ki >e n'.--«* o-zirali na bridka vsakdanja dejstva •r . kupčija .s krvjo. Zla.-ti .-i skušajo s prodajo la.stne krvi pom< • i br /.-, j)(s«-lni možje, ki nudijo pol litra i presne krvi -30 šilingov. Marsi-kak zdravnik ji- moral to ponudbo sprejeti, če je šlo za bolnikovo 1 življenj«*, a druge krvi m bilo. j Dr. .Vather j«- izjavil, da lahko vsak zdrav, polnokrven človek «»l-' da vsaj četrt litra lastne krvi. ruda bi mu kaj škodovalo. Narobe: odjema nje krvi. če ni prepognsio, I Tirezdvomno se na kitajskem teritoriju križajo danes drugi. 5ir-jmo Ir'-ng - Ivong. Te vrste odprti Ši mednarodno - politični interesi k'"1 ji '»i bolj primerno nosili ime nego izključno kitajsko - nacijo-lkolonijo. Druga jnesta so bila ve-na lističu i in anglo - trgovski. —|losilam samo "dana v najem". Tu-Kitajska. je obširna! Koliko na-|ka-' so}n h[ lotevali kraje kakor prekoračijo. s«> ti funkcijonarji baje niso radi izogibali. H koncu še pristavimo, da so si k5 pi-inesla disonanco v -j rav- velesilc. to pot brez dovoljenja ki- no Posem mirovnega kongresa. — Mir jih je sicer razočaral, a pogovori z velesilami v Washington!! tajske vlade in tudi l>r«*z njene vednosti, kitajski teritorij razde- 4 1 --------------------- ei j( lile med seboj v takoimenovane ir>-! -'ini (li,li ,,ovih "I*"*- interesne zone. Tako se je recimo Velesil,> so sipale obljube /. obe- liusija slovesno zavezala, da se bo a,n rokama: carinska uprava da je t Voll> sprotujočih si interesov najdemo!Kiau-Cau. dan svoje dni v najem za(]ovolji]a z obmejnimi provinca- -otova 0tli,ltl» pristani*-« ^ že na relativno tako malenkost-' I^rt Aril,ur. kojega na-'^ ()a preko puščave < J obi in v ju- se izpraznijo. Leta čakanja so ^ nem ozemlju srednje Kvrope! _lj«»»niki so .Taponei. Wel-IIal-AVei, ^rant]žurijr, svojcga delovali- Jih spravila v obup. zato s«, se pa ^ , Mi teb širših oz i rov nočemo ^ani-| t1 S° si' ffa ,ia-]VIi Knang- - bo razte„ovabl. Japonska '»dločili v svojem mladem j>oletn ... : t ti.: * _____^ t<_______:__n , »• i : ____:i____: na.- kavati, njih važnost je velika inlr"-Va"- k-5 > 1)11 7°Pet "l»osojen" . je izbraIa jllžni in zapatlni «fi .......... -.......-- ■ , UTJvm|em t, bržone bo«lo, ti oziri odločevali: francoski državi. • j Mandžurije za svoje lastno ude j- i" česar jim laznjiva evrop- kadar se bo kitajski vozel razve- Drugi način "odpiranja" mest stvovanje; Francozi so obljubili sk;l diplomacija ni mogla ali ni zoval, a zdi se nam. da je potreb- se je vršil tako. da je kitajska via-1 podpirati kulturni razvoj Kitajcev liotela dati: narodno neodvisrios'. (Tf.j morda jtrenagljeno, da si pribori- no ]>osebej poudariti, da medna-((la ali oddala celokupno upravo v .Tun-namu in v južnih provin- V tej notranji razburjenosti so jih rodna nasprotstva in politične'mesta tujerodni koloniji, ali pa da'eah; Angleži jsa so si dali napr- našli boljševiški agenti, ki so «m»-ambieije te ali one velesile d a naš- je odkazala vsaki velesili poseben titi na svoje rame samo mesto enem tudi zastopniki tradicijona. koristi, ker jkls^mš: novih krvnih tele.-c. Dunajsfei x: 11 m n S.*it/. je po zdravnikovem pre lavanju p .vda-kak« velik socialni človeko-ini pomen l>i innla organizira-krvna pomoč in je pozval dunajsko dela\ .:\o. naj da .- svojim ikcije vzgle 1 vsemu (vitah-mti delavstvu n.i .svetu. Zborovalci so pritrdili izvajanjem in sogi.L-no .spr«*j«*i; pr«-dIog. ki zna'-: i; v korak k resničnemu človek« »1 jubju in vzajemni pomo- njega konflikta niso neposredno kotiček, kojega upravo je potem ^ Sang-IIai z zaledjem. ki se je pa ne ruske vnanje politike, in zakaj ili odprte ro-j ustvarile, ampak da je sedanja j izročila zastopniku dotične drža-'po njihovi zemljepisni razlagi raz- bi se euddi. «-e so nasii kriza na daljnem vzhodu nudila ve. Te koncesijo nosijo angleško tezalo skoro do izvira reke Jang- ke in poslušna usesa Ro*akl c * m---7*----- —~ mednarodnim apetitom samo lerio ime "settlement" ali naselbine. —- tse-Kiang. | lias.no ob koncu teh razmotri-j OJ f naročajte se na Olat Naroda t največji priložnost, da si izvojujejo ugod- Tako SO recimo v Ilan-Kovu ne-' Poleg tega ]>a ne smemo poza- vanj dobimo v roke poročilo o |u-e-i slovenski dnevnik V Združenih drŽavah. ' j omejeno vladali tuji konzuli vsak biti. da so tujci predstavljali z go- davanju. ki ga je imel v Pariz i ' najvažnejši škof «]<• Guebriant. generalni supc-' POLARNA UNIVERZA KUHANJE KAVE Vi si lahko vedno zagotovite ta mil duli, ta zadovoljiv okus, redek, izrazit slast, kar tako občudujete, če obedujete zunaj, z uporabo Dobri kuharji in dobri prvi kuharji po svetu uporabljajo Franckovo cikorijo kot slaven dodatek h kavi. Poveča lK>gastvo in okus kave ter jo jako izboljša. Vprašajte svojega groccrja za Franckovo cikorijo. v IZDELUJE JO HFINR. FRANCK SONS, Inc., FLUSHING, N. Y. Kot dodatek h kavi se Franckova cikorija zato uporablja, da izboljša okus kave kot izl>oljša .»ol okus hrane. V polarnem krogu hv.rre m*, i Ucvkjavik. to I.sbi;;<• je vmijnovcjs v. dno lx»l i razširilo. Ka <-a s.kf» čanopi univerza trenotiio L » p ter 12s ili jakov. kareri ie Hit štiri li.Kll!* te. Pouk je evnim .^lušat <-.i>.ti POI M m-a 01j«\ pO ! Ce bomo motrili kitajsko vpra- v svojem esttleiuentu. medtem ko sjiodarskega stališča sanje v tej objektivni luči. bomo so Kitajci sami hiJUposlani v "Chi-. ylement. ker so si povsod, kjer »o L-ic»r društva za misijone. o k t;ij- ' gotovo bolj pravični i napram na-1 nese Quarter", ali kakor bi rekli se naselili, osvojili trg. prevzeli ski krizi. Ta škofje preživel o"> let j cijonalistom. ki bodo stali pred v Evropi v Tndenviert el. A š«* tam trgovino in bančne j>o-d<* Za nji- p<» kitajskih misijonih. zato so In- i nami več alt manj očiščeni od za-' so s«^ morali sjtodobno obnašati.' uii. oziroma med njihovim trcnotft njegove besede zelo tehtne. < >11 . . . ' ' r~ kuhsnih natolcevanj. i napram ker konzuli so imeli zelo ostre oči pa so se pripeljali amerikanski in jt* naglašal v svojem predavanju J Angležem, ki gredo branit ne v pr- ter silno bali za varnost živ-1 angleški metodisti. ki -<> takoj ]>o- tri tr-čke. ki jih morajo velesile n.-- j vi vrsti teorijo za bodočnost, am- Ijenj« in inn tj.. .;vojili podanikov. .s.ta vili cerkev in šolo. se čutili v obhodno imeti pred očmi: Prv.č. •pak bogastvo, ki so si ga v prete- V gotovih hi^stih. obdarovanih z nevarnosti ter f:ho zaprosili za Kitajska je ena. združena, edm-. I črnih desetletjih krivično ali pra- evropskimi settlement i, se je pa protekeijo svojih konzulov. stvena. zato se je naj ne poskuša | P1:M""n' ržava .evnm Musa;.-ij u j vieno, to ni vprašanje, ustvarili jurisdikcija konzulov raztegovalaj Taka je torej Kitajska. Pre«l se- eejiiti. Drugič, da se naj sedanje da,«* }>o.lpore. .Me l velikimi j - i t - j na tleh kitajske republike. jtudi na "natives", ali na kitaj-ski boj imamo ozemlje, ki je dvakrat nacijonaHstično gibanje ne razi a-« n:cann. ki trajajo navalno m-\ n Xaš namen seveda ne more bi-. oddelek. V Tie-tsinu i^a seje našel tako veliko kot Združene države s i slušatelji .-h;/..j • | ti. ]K>dajati razvoja ideologije Kuo zopet drugi izhod. Tam so se kon- ]irebivalstvom. ki 30krat j^resega hov nacijonalizem je kitajski, je kruh .•> poljskim delom ali pa re- |Min - Tanga, stranke, tci je danes zuli odrekli časti mestnih uprav-1 jugoslovansko. Celo paeifično ob- naroden. On je samo moderna oh j do za ta «-a> k mornarici. Kaki!; ; prevzela nase odgovornost za na- nikov. ampak so poslali v rotovž režje je obrobljeno s tujimi kolo- lika sovražnosti do tujcev — kit-'*' o.I teli nadaljuje študije ni {cijonalistični pokret. ki grozi za- mestni odbor, ki je seveda nosil nijami. vsak važneši izhod na mor- j,^ tlela v starejših .generacijah, drugih univerzah, na X -rve>k m. |netiti vojni požar. Kot tajna orga-jzelo evropske obraze. Šang-IIai je je blokiran po kakem settlemen- Otl boljševizma je prevzel samo j liizacija je bila že na delu v začet-(največje-kitajsko pristanišče, in 'tu. Tujina f-e je zajedla globoko nekaj metod. \e bilo bi torej u- \ ku tega stoletja. Morebiti so res zato tudi najbolj odprto tujim v živo meso tega naroda, ki se je mestno, ako bi velesile pobijale ceno Iprto tujim v živo meso tega naroda, ki se je mestno, ako bi vplivali na njen program tudi dru- vplivom. Uživalo je velike privi- svoj čas obdal z zidom, v nadi. da kitajski nacijonalizem pod gi .in ne izključno idealu* motivi, i legije, ki mu jih je na prijateljski bo mogel nadaljevati svoje mirno, pretvezo, da pobijajo boljseviško ^To je za stranko, ki je v minori- nasvet velesil poverila pekinška nemoteno življenje. Tujina je pri- revolucijo. Tretjič. Evropa bo sa-i teti, in ki hoče tako velikanske iz- vlada. Tam so velesile najprej do-'drvela v notranjost, zasedla vsa- ino potom mirnih sredstev v sta-prememhe. kakor je" recimo osvo-lbile vsaka svoj konzularni rajon.(ko važnejše trgovsko središče, se nu ščititi in rešiti, če že ne svoje I i m boditev Kitajske od tujega go- ostali del mesta, torej kitajski od- nanizala ob obalah velikih rek ter nadohlasti. pa vsaj svoje interese, spodstva. mogoče, za organizaci-,delek je užival protekcijo izključ- se od tam širila v notranjščino; Te bes«vle škofa de Guebriant-a jo. ki mora deTati v temi, skoroda'no evropske, oziroma angleške ti-( potom železnic je rezala vedno podprejo na žira nje onih. ki n>izogibno. Mi bi radi v nasled- prave. V francoskem njem samo radi pokazali, da je cimo živelo 1100 Francozov zgodovina zadnjih 50 let nudila tisoč Kitajcev. Garvin pa opisuje| peljala je seboj svoje trgovce in lag za sedanjo krizo, in ki so mne-naeijonafističnim strujam mnogo v listu The Observer z dne 30. ja-^ kramarje, postavila šotore, otvori- nja". da je treba skušati razumeti suhega kuriva, ter da je gospodar-(nuarja 1027 šang-hajsko angleš-^la bazare. zidala skladišča, zasedla nacionalistični pokret v luči z.go-sko - jKilitični položaj, ki so ga ev- ko naselbino kot "največjo britan- menalniee. zanesla je v Kitajsko doine. nato pa se truditi, da se naj-ropske velesije ustvarile v "nebe-,.sko skupino izven britskega impe-Jdivji krik in vik naše zapadne de rešitev, ki ho .pravična za ki-škem kraljestvu", že sam zadosti rija." To se pravi, da smatrajo An-( kulture. In pri vsem tem, tujina, tajski narod, angleške u- potom zelezme je rezala vedno 7f»i0 podprejo naziranje onih. Ki rajonu je re-j bolj živo v živčevje življenja, ki ha Kitajskem ne iščejo komplici-ncozov in 80^ je tako različno od našega. Pri- ranih mednarodno - političnih raz- Xcineiji in Franciji. Prej - >o Islandski študentje obiskovali n-univerze v Kopenhagenu, to-ia odkar je dežela postala neod\ ;>i;;* «lajo * prednost ostalemu ino/.i ni ->tvu. A* letu 1930. nameravajo \>«• učiliščniki severnih držav v kjaviku prirediti kongres. Smrtna kosa. V Vojščiei na Krasu je umrl Iv. Ferfolja. bivši župan, znan daleč naokoli kot značajen mož. Na Kontouvchi je izdihnil Štefan Stare. pvetmje za rešitev Ziv- v lint> platUu ..... Ijenja i/, nevarnosti, podeljuje on I v celolojd vezano____ >am. A ko želi kak klub ali društvo! v vezano..... , i ..t i- u - v fino usnje vezano pridevek kraljevo . odl'x-uje 011 , „ . , Rajski glasovi: m ravno tako povzdigne tr«re ali f v pi:ltno vezano ____ v fino platno vezano v u--nji* vezano .... POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. s s IGRE s s RAZNE POVESTI IN ROMANI i | Andrej Hofer ...................50 i Beneška vedeževalka .............35 _I Belgrajski biser .................35 •Beli rojaki, trdo vezano ........1.00 ....80 ... 1.00 .. 1.20 ..1.50 ..1.70 vasi le notranji minister. Celokupna anpb ška policija je pod njegovo kontrolo in še celo vee, ako na-.stanejo kje kakšne rabuke, v.slaja. upor, je upravičen, da na lastno post odpošlje vojaštvo v obrambo. < Mi tudi imenuje komisarje in iu-.spektorje "policije. Vrhovno nadzorstvo na.t tujei ima notranje nu-ni.str.itvo in v.sako četrtletje je objavljeno, kilo jo prispel v deželo in kdo je odšel. Notranji minister po .svojih številnih nadzornikih pazi na to. da .se zakoni spoštujejo po okoli 2SO.OOO tovarnah in delavnicah. I ..........80 .90 tnlo vez. .75 Ba'kansko-Turška vojska ... Balkanska vojska, s slikami Božja pot na Šmarno goro .. Božja pot na Bledu ....... i Jurska vojska ............. Bilke (Marija Kmetova) ... Berač in Elizabeta, angleška kraljica ............... Ceatin dnevnik............ Božja kazen ............... j Boj in zmaga, povest ....... j Cankarjev zbornik, trdo vez; Cvetke ..................... . .30: .1.50 i 1 60 ' - ,Sanova osveta Cesar »Jožef II. Ciganova osv Čas je zlato ...30 NEKAJ 0 PATENTIH V.sako loto je naznanjenih brez števila patentov. Toda koliko od teli pa je v resnici praktično upo r»bljivih. V Združenih državah j? do zdaj prijavljenih nad 1,550,000 patentov. Y Nemčiji jo 440.000 pa lentov. polog teh pa še ikjO.OOO varstev vzorcev. Xa Angleškem, kjer »so prvi patetntL prijavljeni /.o 1. 1«70.. znaša število 1.100,000 Tudi na Francoskem, kjer beležijo patente <> i !. 17!*1., jili ji (»gromuo, toda tam jih ne vpisujejo .s tekočimi tovilkami. Zato jili le približno štejejo na 650,000. V Relgiji jih imajo prijavljenih :l'J0.000. v Italiji 'JiHl.OOO. v Kanadi 200.000. v Avstriji 200.000 in v Šviei 110.000. Najmanjše* število prijavljenih patentov se mi-haja v državi Papua, to je onem ."zmed .sedmerih delov avstralske zvez. namreč samo .sedem. Stara Jvap-kolonija jih ima iS, a kolonija Ouavana -S. otok Trinidad 50. Tako da imamo dandanes, to se pravi do konca 1!)25 nič manj ko, (i in pol milijona prijavljenih patentov, Koliko je od teh prak tično uporabljivih, je težko določiti. Samo za impregniranje lesa obstoja v raznih deželaii nič manj kot 15300 patentov. O.I v.sega tega števila pa jih je komaj ki .so v resnici uporabljivi. Tudi pn drugih industrijskih izdelkih število uporabljivih patentov ni dosti večje. Resnično dragoceno iznajdbo redkokdaj prihajajo od ljudi, tnkozvanili " iznajditeljov". Pravi napredek v tehniki .se do.se-že večinoma le po preizkušenih strokovnjakih, medtem ko se "iz-najditelji'1 le za nekakimi fantomi lovijo in trenoten j) os rečen u-speh pri takih, tudi prav kmalu izirino. TRGOVSKA MORNARICA Celoletna ladijska tonaža trgovske mornarice celega sveta znaša danes 58,785,000 ton. Od tega števila ton ima Veliko Britanija okoli 19,274,#00. torej sama nad ono tretjino. Zanimivo pri tem je, da ►so po vojni vse države pomnožile število svojih trgovskih ladij, razen Nemčije .seveda, katera ima lanes manj kot tri milijone ton. medtem ko jih je imela pred vnj. no nad pet milijonov. Nemčija je tako na petem mestu. Združene države na drugam, Japonska na tretjem, a Francoska na četrtem mestu. EOJAXI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. Angleški molitveniki: (Za mladino) ( hi Id's Prcyerhook: v barvaste platnico vezano Child's I'rayerliook: v belo kosi vezano ..........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano ...............70 Key of Heaven: v najfinejše usnju- vezano 1.20 (/a odrasle.) Key of Heaven: v fino usnje vezano .........1.30 Catholic I'ocket Manual: v fino usnje vezano ..........1.30 Ave .Maria: v fino usnje vezano .........1.10 POUČNE KNJIGE: Amerika in Anierjkanci (Trunk) 5.— Abecednik .......................30 Angeljska služba ali nauk kako se naj streže Ii sv. maši .........10 Hoj nalezljivim boleznim .........75 Dva sestavljena plesa: čet vol ka iit beseda spisano in narisano .......................35 Cerkniško jezero ................1.40 Domači vrt, tnlo .............1.— Domači zdravnik po Knaipu tri]o vezano ................1.60 Domači zdravnik po Knaipu broširano ...................1.25 Gospodinjstvo ...................1.— Jugoslavija. Melik 1. zvezek.....1J>0 -. zvezek. 1 L' snopič ......1.80 Kubična računiea, — po meterski meri ........................75 Katekizem, vezan.................."»0 Kratka srbska gramatika.........30 Knjiga o lepem vedenju. Trdo vezano ................1.00 Kako se postane državljan Z. I), .25 Kako se postane ameriški državljan .IZ- Knjiga o dostojnem vedenju .....50 Ljubavna in snubilna pisma......50 Mlekarstvo s Crti<-ami za živinorejo .75 Nemško-angleški tolmač ........ 1.20 Največji spisovniU ijubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini .......... .60 Najboljša slov. Kuhariea. CCS str. 5.— Nase sobe, s slikami. Navodila za NjNiziiavaiijo užitnih in strupenih »ob ...........................1.10 Nasveti m liišo in dom; tnlo vez. 1,— broširano ....................73 Nemška slovnica Nemščina brez učitelja — 1. ilel .................. 2. del .................. Prva čitanka, vez......... Pravila za oliko ............ Psihične motu je na alkoholiki podlagi ................. Praktični računar ........... Parni kotel, pouk za rabo pare Poljedelstvo. Slovenskim gosjiodar- jem v pouk.................. Računar v kronski in dinarski veljavi ...................... Ročni slov.-nemški in nemško-slov. slovar ...................... Srbska začetnica............. Sadno vino .................... Slike iz živalstva, trdo vezana .... 1 Slovenska narodna mladina. obsega 452 strani .........1.50 Slov. italijanski in italjansko slov. slovar ......................90 Spolna nevarnost .................25 Spretna kuhariea; trdo vezana ..1.45 broširdna ...................1.20 Sveto Pismo stare in nove zave/e, lepo trdo vezana ............3.00 I'm ni čebelar....................1.— l mni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljša«.! polje ........................30 Varčna kuharica, trdo vez.......1.50 ........30 ........"5 ........50 ........40 .j ; Cvetina Borograjska ............ AM T" V..................... , t ehehee, 4 zv. skupaj ..,........ Črtice iz življenja na kmetih ____ Drobiž, slabi ear in razne povesti spisal Milčinski ............. Darovana, zgodovinska povest____ Dalmatinske povesti ............ Doli z orožjem .................. Dve sliki — Njiva, Starka — i Meško i ........1............. Devica Orleanska .............. Duhovni boj .................... Dedek je pravil; Marinka in škra- teljčki ...................... Elizabeta........................ ____1.20 ____1.20 ____1.20 ____1.30 ____1 ..VI ____1.60 ---- .80 ... .25 ... .20 ... .20 ... .40 ... .25 ... .50 ... .60 ... .33 ... .30 ... 1. 20 ... .25 ... .30 ... .35 ... .30 ... .50 ... .90 — .90 ... .35 .C0 . .30 . .30 .75 .. .65 .. .75 ,. .75 .1.00 .35 .60 .40 .30 .90 .. .35 .. .60 .. .50 ..1.20 .. .25 ..1.20 .. .90 ..1.00 .. .80 .. .35 .. .30 .. .CO .. .50 ..1.40 . 1.00 .. .80 . .30 .. .50 .. .75 Fran Karon Trenk ............ Filozofska zgodba ............. Fra Diavolo .................. (■ozdovnik (L'zvezka i .......... Godčevski katekizem .......... Gruda umira, trda vez......... Gusarji ....................... Grška Mytologija.............. Hadži Murat, trda vez......... Hedvika ...................... Humoreske, Groteske in Satire, vezano .................... broširano ................. Iz dobe punta in bojev ...... Iz modernega sveta, trdo vez..... Igračke, trdo voz.............. broširano ................. •Tagn je ....................... •lernač Zmagovač. Med plazovi.. Jutri (Strugi trd. v........... 'Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov. lepo vezanih .................10._ Sosedov sin. Uroš................49 U. zvez,-k : Dr. Zoher — Tugomer trdo vezano ................1.20 broširano ...................75 Juan Miserja, povesti iz španskega življenja ....................60 Kraljičin nečak, zgodovinska povest iz Japonskega ............. .30 Korejska brata, povest iz misijo- nov v Koreji ............... Karmen, trdo vez................40 t »rosi rano ...................30 Kralj zlate reke in črna brata.. .45 Križev pot, trdo vezan ..........1._ Krvna osveta ................... Lisjakova hei ...................30 Lucifer ........................ Levstikovi zbrani spisi ...........90 1. zv. Pesmi — Ode In elegije — Sonetje — Romance, balado in legende — TolmaG (Levstik) ...70 Veliki vsevedež ............. Zbirka domačih zdravil ...... Voščilna knjižica ............ Zdravilna zelišča ............ Zgodovina S. H. S„ Melik 1. zvezek.....................45 zvezek, 3. in snopič .....70 Zel in plevel, slovar naravnega zdravljenja, vez..............80 BAZNE POVESTI IN. ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .................... .35 Angelj sužnjev, braziljska povest .25 Anderson©ve pripovedke, trdo ve«. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.....L— 2. xv. Otročje igre v pesencah — Različne poezijo — Zabavljiee in pnšice — -Teza na Parnas — Ljudski (Jlas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstiki.. .70 5. z-v. Slika Levstika In njegove kritike in polemike .............70 Ljubljanske slike. —Hišni lastnik. Trgovec, Kupeijski stražnik, V-radnik. Jezieni doktor. »Jostilni- čar. Klepetulje. Natakarea, Du-liovtuk. itd. ....................60 Mali lord. trdo vezan ...........80 Mali ljudje. Vsebuje 0. povesti — Trdo vezano ...............1.00 Mart in Krpan. Francoz na kurjih jajcih. RIbničan in godec ter drugo povesti.......................70 Malo življenje ...................65 Marijna otroka, povest iz Kavka.š- kih srora .......................25 Maron .krščanski deček iz Libanona.............................25 Mlada mornarja ...............30 Mimo življenja, trda vez.......1.60 broširano ...................80 Mladih zanikernežov lastni živo- t«»pis .........................75 Mrtvi Gostač .......:...........35 ^Iateraia žrtev ...................60 Musolino .........................40 Mali Klatež ......................70 Mesija ...........................30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Moško > .............1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) .......25 Mladim srcem. Zbirka i>ovesti za slovensko mladino .............25 Narod ki izmira..................4« Naša vas, 2. del. 14 povesti.......90 Naša vas, II. del 9 povesti .......90 Nova Erotika, trti. vez............70 Naša leta, trd. vez. ...............86 broširano ....................66 Na Indijskih otokih...............50 Napoleon prvi ....................75 Nekaj Iz ruske zgadevine.........35 Nihilist ..........................40 Narc:h»e pripovedke za mladino.. .46 Ne v Ameriko, po resničnih dogodkih. (Alešovec> .............66 Na Preriji ......................Jia Naseljenci .......................36 Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih ]>ohodov biv5e- ffa slovenskega polka ........L56 Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..1.46 Ob 56 letniel Dr. Janeza K. Kreka JS Ogenj, trdo vezano..............UO Prigodbe čebelice Maje. trda voz . .1.06 ! št. Pabirki iz Roža (Aibrec-ht) ...... Pariški zlatar .................. Pegam I^ambergar. sreča v nesreči in druge povesti .............. Prihajač, povest ................ Pod krivo jelko. I'o vest iz časov ro- kovnjačev na Kranjskem ...... Poslednji Mehikanec ............ Pravljice H. Majar.............. Povesti, Rerač s stopnjic pri sv. Roku ........................ Po strani klobuk, trdo vez....... Požigalec ....................... Praprečanove zgodbe ............ Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svet. .25 st. :;;». .35 ! Št. 40. Št. 47. Št. 4S. Št. .~iO. šr. 51. Št. 52. št. r,4. Št. .">•!. Št. 57. št. .HO i Št. 01. st. t;:;, št. '>4. štev. 1;: Domače živali ...........30 f PESMI IN POEZIJE: La Boherae ............ 1.—! .70 .60 .50 .30 .30 .35 .-o .25 niki v gramofonu .. Plice selivke, trda vez Pikova dama (Puškini Pred nevihto ......... Pravljice in pripovedke (KoSutnikl j Turki pred Dunajem _____ .40 . .30 . .30 . .30 . .25 . .30 Magda ................4o Misterij duše............1.— j Tarzanove živali .........90 Slika De Graye ........1.20 Slov. balade it^ romance .80 Sanin ......;...........L50 V metežu ..............1.— j To in onkraj Sotle.......30 Tarzanova mladost .....90 ; Glad t Hamsun» .........9<»; iColan Bi-atje in sestre.. .75 j Idijot, I. del. < Dostojevski (.1)0 • .....90 ; .....90 .....90 ....3,25 .....70 .....73 • .... .50 .....60 .....40 .....30 .....35 .....35 .80 .8« I,— i.r» .40 Idijot, II. dol .. Idijot. III. del .. . Idijot. IV. del .25 j Vsi 4 deli skupaj .75 Tik za fronto ______ .30 j Tatič, Bevk. trd. vez. .35 I Tri povesti grofa Tolstoja .40 j Trenutki oddiha Tri indijanske povesti ... Treskova Trška ......... V gorskem zakotju ...... V oklopnjaku okrog sveta, 1 del... J)0 del .......................90 Veliki inkvizitor ................ 1.— Vera tWaldoval. broš............"{.» SO j Višnjeva repatiea (Levstiki, vez. 1.— Vrtnar, (Raltindrath Ta gore >, 1. zvezek ............... zvezek Podobe iz sanj, < Cankar 1 bro Poznava Boga ............... Pirhi ....................... Povodenj.................... Praški judek................ Prisega Hurouskega glavarja Prvič med Indijanci ............ Preganjanje indijanskih misjonar- jev ............................30; trdo vezano ..................75 Primož Trubar. (Aškerc), trd. vez. 1.— i broširano ....................60 Rablji, trda vez —...............75 j Vojska na Ralkauu. s slikami.....25 Robinzon.........................60 ! Volk spokornik in druge povesti. 1.— Revolucija na Portugalskem......30 j Valetin Vodnika izbrani spisi.....30 Rinaldo Rinaldini .............. JiO j Vodnik svojemu narodu...........25 Romantične duše (Cankar) .......90 j Zmisel smrti .....................60 Razkrinkani Hahshuržani.........40 1 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Roman zadnjega cesarja Habsbur- i Z ognjem in mečem ............ 3.— žana .........................L50 Za kruhom. )«.vest .............. Ji5 Rdeča in bela vrtnica, povest . Slovenski šaljivec ............ Slovenski Robinzon, trdo vezan Suneški invalid ............. Skozi širno Indijo ........... Sanjska knjiga, nova velika ... Sanjska knjiga, mala ......... Spake, humoreske, trda vez. ... Strahote vojne ............... Strup iz Judeje............... Spomin znanega potovalea ... .30 i Zatlnja kmečka vojska ...........75 ... .40 1 Zadnja pravda, trdo voz..........65 .. .70 Zadnja pravda, tiroš.............Jifl ___.35 I Zmaj iz I »osne .................. .70 ... .50! Zlatarjev« zlato .................90 ... .90 Za miljoni .......................A3 ___.60 Življenje slov. trpina, izbrani spisi ... .90 Alešu vee, zv. skupaj ........1,50 ... .30 Zvesti sin, povest .................25 ___.75 Zlatokopi ........................30 ...1.50 Ženini naše Koprnele.............35 Stritarjeva Anthologija, trda vez .. .90 ; Zmote in konec gospodične Pavle. .35 Sisto Šesto, povest iz Abnn-ov.....30 Zvestoba ».o groba ..............1.50 , Zgodovinske anekdote............30 .80 j Zločin v Orcivalu, *J40 str........1.— .35 | •60 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTE: .40; .33 .35 Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ............. Sveta No 1 bur ga..... Sredozimei, trd. vez. hros......... Spisje, male i>ovsetl Sveti večer......... SHAKESPEARE V A DEL\: Maehbet. trdo vez......... broširano.............. Othelo .................... Sen Kresne noči ........... .90 .70 .70 .70 SPLOŠNA KNJIŽNCA: Ranjena 104 srr., .35 ........35 JjO St. 1. (Ivan Albrecht I gruda, izvirna povest, broširano ..................... šr. d -i Rozmani Testament, IjlUfs;.;i «. v 4 dej.. hroš. 105 st m ni ....... št. 4. (Cvetko Colari Poletno klasje. izl>rane pesmi, 1S-1 str.. broširjmo ..................... št. 5. (Fran Milčinskil Gospod F"ridoIin Žolna in njegova družina. vesolouHHlre črtice L. 7L' strani, broširano .............. Sr. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila rtva, 111 str., broš........... št. S. Akt št. 113 .............. •St. 0. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 'MT strani, broš............ Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc. relljefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš......... Št. 11. (Pavel (JJolia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikali. S4 str., bros. ...... št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, naitxlna pravljica v 4 dejanjih. 01 str., broš...........30 Št. 13. (V M. < laršiu) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil T". Žun. 112 sfr„ broš........... Št. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 230 str., broš.......................... Št. 16. (Janka Samec i Življenje, l>esnii, 112 str., broš........... St. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v v i call, povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str............. Št. IS. (Jarosl. Vrcblickv) Oporoka lukovškega grajščaka. veseloigra v oneni dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. Št. 10. (Gerhart Hauptman t Potopljeni z\on, dram. hajka v ]ie-tih dejanjih. i>oslovenil Anton Funtek. 124 str., broš. ........ Št. 2d. (Jul. Zeyer) Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češi ne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..............45 št. 23. (Sopholčles) Antigone, žalna igra. poslov C. Golar, tiO str., broširano.......................30 Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 >»tr., _ broš. ..........................80 št. 23. Poslednji dnevi Pompeja..... II. del .......................80 Št. 2«. (L. Andrejevi Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st.. broš. ...........................35 Št. 27. t Fran Erjavec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva za brezposelne, sa str., broš. .....Jt3 Št. 31. Roka roko ..............25 št. Živet5 ...................25 Št. 35. (f;aj^.„istij Krisp) Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, bros...........J»0 šr. -•*->. i K saver Meško > Listki, 144 strani ...................65 . .50 .ro J>U .35 .70 .70 .35 .30 .80 .45 .30 .50 1. 2 v. Vojnomir ali poganstvo.....33 2. zv. Hudo brezdno .............35 3. zv. Vesele povesti .. ...........35 4. zv. Povesti in slike............ .33 5. zv. Študent naj bo. Niš vsakdanji kruh .....................65 SPISI ZA MLADINO: (G ANGL) zv. trdo zveno. Pripoveok^ in pesmi .........................50 •*;. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .................... 4. za', trdo vezano. Vsebu e S. ; o- \ ost i ....................... v v. .rdo vi iaiio. \ inst,i brat..... (J. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 i-o-ve^ii ........................ r r> Cinetiiiške knjige s slikami za mladino: Pepeika: pravljica s slikici ____LflO lideča kopica; pravljica s slikami 1— SneguIjeiCa : pravljica s slikami . .1.— Mlada ti oda...............L,- Trnoljčica, pravljica s slikami ....L— KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar .....................7" sliko iz pravljic .................*3 Knjige za tlikauje dopisnic, popolna z barvami in navoinljti.: Mla«li umetnik ................. Otroški % rtet; .................1.V0 Zaklad za otroka................1.20 IGBE; Beneški trgovec. Igrokaz ^ dejanj.GO Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova, Dedščina, Trpini .... 1.— Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih .30 Cyrano de Bergerac. ITeroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih...............30 Mati, (Meško), tri dejanja.......70 Marta. Semenj v Riehmondu, 4 dejanja .......................30 Starinarica. Veseloigra v 1. dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Tončkove sanje na Miklavšev večer, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .....................60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s pred- 1 igro. (č*apek), vez............45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Tjetnik carevine, veseloigra v 2 dejanjih .......................30 Veronika Deseniška, trda vez ....L50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5. dejanjih .......................35 Ljudski oder: 4. žv. Tihotapec; 5. dejanj.......60 5. zv. Po 12 letih. 4 dejanja.......60 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje.......................60 O. snopič. Na Betlefaemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašiea kave.............30 12. snopič. Izgubljen sin. V ječi. Pastiriri in kralji Ljudmila, Planšarita .....................30 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije device, Marijin otrok .........30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška defcHea. Materin blagoslov .. .30 15. snopič. Turki pped Dunajem. Fahjoia in Neža ...............30 20. snopir. Se. Jnst: I^jibcmrNs* rijinega otroka ...............30 Akropolis in Piramide _____ broširano .............. Azazel, trdo vez ........... Balade in romance, trda vez. mehka vez............ Bob za mladi zob. trda vez. . liodee; Pored narodnih pravljiv o Vriikem jezeru. (A. Funtek) — Tran::li ..........1J*5 Narcis ((I ruden 1. broš............30 Primorske pesmi, (Crudeni vez... .33 Pohorske poti < <;laser •, l>r« š......:50 Slutne (Albrehti. br<š. ...........;;o zvezek: Ti osreriti jo beti (mešan zbori : Ti osreeiti Jo hoti < moški /jM»rt : Prijatelji in >.-n-ea 1 nu-san i.t>or» ; Stoji, solnčice st<.j; Kmeiski lii^i ......... .10 •1- CERKVENE PESMI: Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske jiosmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ................. Slovenska narodna lirika. Poezije Oton Zupančič: — Ciciban, trd. vez ............... Sto ugank ..................... V zarje Vidove, trd. vez........ Domači glasi. Cerkevene iH'srai za mešan zbor ...................1. 75 VI cerkvenih pesmi za razne prilike eerkvenega leta ............ 12. Tantum Er«o. (Premrl) ____ Masne pesmi za mešan zbor. — (Sattner > .................... Slovenska Maša. za me^an yj».,r. - spremljavo orgelj ...... 12 Pauge Lingua Tant um Erjjo Geni tori. (Foerster) ........... 12 Pange Lingua Tant um Krgo tie- nitori. (Gerbič) .............. Sri-»* Jezusovo, lil jw-snu na čast srcu Jezus.»vem. (F. Kimovec) .. Slava nebeške kraljire. Jo Marijinih jiesmi za mešani zbor. — Sopran, alt. tenor, bas ........ Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. Jo 1 tesnil na '"ri-t svetnikom. • Premrl 1 ................ 10 olihajilnih in 2 «. rast .presv. Sr. 1.25 .50 .50 .50 .90 .30 .50 .50 .50 .30 .50 .40 .40 m Jezuso\emu. itirnini ...... Vijolica. Pesmi za mladost .......(»0 Tantuni Krgo. rum) ......1.10 j (Foor~:< r) .................... Slovenski akordi (Adamič) : i Sv. Nikolaj . . 1. z v.......................75 j IE zvezek .... ......NOTE ZA CITRE: Pomladanski odmevi, I. m II. zv., v-!,k .........................45 fiuri pridejo, konir-ni.-n ...........' Ameriška slovenski lira (Ilolmer) 1.50 Slovenski cilrar. tWilfam Orlovske himne (Vodopivec) ----L»() Sarafan. Uit-ka |M -em. 1 Wilfari 1 .* .* 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .....................15 i _____ 1« jugoslovanskih narodnih pesmi j NOTE ZA TAMBURICE: (Adamič) zv................KO 1 Dvanajst pesmi. I. iti II. zv. izdala Slovenske narodni pesmi ra tambu- J>0 .50 .40 .1« .10 .00 .40 .lil) Clasbena Matica ...............50 Veseli Itrater, koračnica ..........10 MOŠKI ZBORI: Slovenske narodne pesmi (Hubad) Izdala 'dasbena Matica ....... Trije moški zbori (Pavčič) — Izdala Glasbena Matii-a ...... Narodna nagrobnica (Paviič) ---- (■orski odmevi (I.ahamar) 1 zv. .. Gorski odmevi (Ljiharnar) 2. zv.. SAMOSPEVI: raški zbor in petje, t Ha ju k 1 Ib»m št-l na planince. P.Mlpuri j riar. pesmi. , llajuk 1 ....... : Na Gorenjskem je fletno .... ! NOTE ZA GOSLI: ...1.30 ov. ...1.00 .. L— .10 Narodni zaklad. Zbirka državnih .401 himen in slovenskih narodnih .35 ] pesmi ........................ ,50 .45 .45 NOTE ZA (»OSLI S SPREML-IEVA-V AN JEM KLAVIR.) A: Planinke, II. zv. (I^aharnar) Nočne pesmi, (Adamič) ..........1.25 Sest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ................... Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih r»*>rni ...............90 H Uspavanka......................70 NOTE ZA KLAVIR: .45 MEŠANI ZBOBI: Planinske, II. zv. (Lalxarnar) Trije mešani zbori, izdala Glasbe na Matira ................... RAZNE PESMI S SPREMLJEVA NJEM: .45 Domovini. (Foester) ............ Izdala (»Glasbena Matica. Gorske cvetlice (Lahumar) četvero In petero raznih slapov .... Jaz bi rad rudečih rož. moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospev .......................20 V pepelnicni noči (Sattner), kan-tanta za stili, zbor in orkester. izdala Olasbena Matica .......75 Dve pesmi (Prelovec). za moški zl>or in bariton solo .......... .20 Kupleti (Gram). 1'čeni Mihec, — Kranjske icsre in navade. Nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj .. 1.00 Kupleta Kuza-Mica (Parma) .... .40 Naši himni (Marold). dvoglasno s sprem I jeva njem klavirja .......15 PESMARICE GLASBENE MATICE: ! 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 Klavirski album za mladino — ! (Pavčiet .....................1.— Tri skladbe za klavir (Adamič t .. .50 Tri skladbe za klavir, (Premrl t ., .45 . .43 Moje sanje......................."JO Slovenske zdravice. (Fleishman). . .15 i - -20 j Pripoznanje. Polka mazurka. — i Jaki i ........................40 Vesela plesalka. Polka mazurka. ■ (Jaki i .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazurka, (.hiki i .....................10 Zmiraj zvesta. Polka. I.lnklt .....40 Primorski odmevi. Fantazija. — (Brezniki .....................50 Mattel. InTf rinezzit. < Aletter i .....20 At a Pensuin's Picnic. Intcrmes^o. (Aletter > ............. Prorokovalne karte ..... RAZGLEDNICE: .. .20 $1.00 Zabavne. Kazlictie. ducat .........25 NfU.vorške. Različne, ducat.......25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ..........................23 Iz raznih slovenskih krajev, dui-at .10 Posamezne po................05 Narodna noša. ducat .............44 Posamezne i>o ................05 Planinski pozdravi, dncat.........40 I mume z ne j.,, ............... .05 3. Narodne pesmi (Gerbic) .... .30 Import i rane prorokovalne karte ..L 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikarsič) 1., 2.. in 3. zv. skupaj .................. 1 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) ...................... MALE PESMARICE: št. 1. Srbske narodne himne .... Št.la Što čutiš, Srbine tu/ni ____ št. "2. Zrinjski Frankopan........ Št. 5. V sladkih sanjah ......... .45 .15 . .15 ; .15 *I5 .15! .15 St. 7. Pri okhu sva mMče slonela št. !». Pogled v nedolžno oko .. št. 10. Na planine ............ št. 11. Zvečer ................ Št. 12. Vasovalec ............ Narodne pesmi za mladino (Ži-____ rovnik), 3 zvezki skupaj .......50 Slavčefa, zbirka šolskih pesmi — Zemljevidi: Slovenske de/ele in Istra ........ Združenih držav, veliki .......... Združenih držav, mali .......... Nova Evropa ................... Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona. Colorado. Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana. .Montana. Mississippi, Washington, Wyoming. — vsaki po____ .25 .40 .15 .50 Zemljevidi: .15 Illinois. Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio. New York— vsaki po ....................... .40 .. 2.00 (Medved) .....................25 Velika stenska mapa Evrope Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 - Narodne rojaftce (Ferjanric) .... .30 Xarorilom je priložiti denar, bo-Lira. srednješolska, 2 zvezka sku- j difi v gotovini ManetJ 0rdrr a(i pa j ...........................2.— t _ 7 Mešani in moški zbori. (Aljai) — [ P°*tne znamke po 1 al 2 centa. Ce 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo ; pošljete gotovino, rekomandirajte I»oj: Na dan: Divna noč.........40 pismo o. zvezek: Job; V mraku: Dneva \ ...... naročajte knjtg, katerih ni v .40 i ceniku. nam pripelji žar: Z vem-em tem ovenčam slavo; Trizlav ....... «. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki: Hvalite Go- s|H)da; Občutki; Geslo ........ 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; bomocodtia iskrica : ,Pri »vadbi; . Knjige pošiljamo poštnino prostat ____ " "BLAS k \ Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 82 Cortland^ St., NeW YOTk GLAS XAKoDA. 4. M Ali« A 1!>27 PUSKRE Um : Žalost starega kaznjenca. To je čisto kratka povest. Pri-j — Xe, ne. ni treba, — se je bra-po vedo val mi jo je Yves nekega nil Yves, kar vzemite jo s seboj, večera, k ose je < d peljal s svojo saj veste. Vas mali tovariš ho po-križarko v Novo Kaledonijo, da toval v njej. . . — <>. — pravi starček. — ni ga nmri. . . Ali ne veste? Ni ga DELO IN INDUSTRIJA ZA KOLKO UUDI JE PROSTORA NA ZEMLJI? Brezposelnost v Franciji. odpelje kaznjence v izgnanstvo. . Med njimi je bil star kaznjenec ve«" — sedemdeset let mu je bilo go- vet tov«. — ki je nosil s seboj ubogega vrabca v majhni kletki. Yve* se je pričel |»ogovarjati s tem stareein. ker je postalo dol- llrezjKKselnost v Franciji naraš ki podjetnik in konzument vedeti e-a od tedna do tedna. I>ne 13. ja- aLi ne pride zopet do dviga fran-iiuarja t. I. j«- znašalo število brez- kove vrednosti in s tem do zniža- poselnih. ki so dobivali podpore« ■ nja cen. In dve solzi, znak neskončne 27^ - /. njim skupaj v je- ...... - - 1 i i i 1 • ■ r— a - - i-i-.ii-- ---------- v/ S( od pomore brezp osen osti. — j ljubezni do malega mrtveca; ved- Sedaj zahtevajo, da se zviša brezposelna podpora, ki je znašala do-in pol frankov na « i, eepe tla njegovi rami. . . težko je dobil dovoljenje, da ga . . , , . , ". , . . i no jo ie ponujal vrlemu mornar je smel vzeti s seboj v kaledoni-'. , . , . i , • , - i - , r , ^ , . ju. ki je hd tako dober, da je po- sedaj le ;» do j"!.— lil dalje: mora! je naredili' . , J I , « i - . ,0 ■ . . , „ . islušal njegovo povest, kot edino dan. za družinske očete na 11 m primerno kletki za vožnjo; pre- . . , . , • . , . , , , , . . , - volilo v njegovi oporoki pred od- nol frankov, toda vlada se obo- skrbett s( je mora' lesa, nekaj sta- J _ , - , ... . . , . hodom na to dolgo zadnjo pot. re železne ziee m malo zelene bar-1 . . . , Tn Yves je sprejel darilce, prnz- da ve. 7. njo je (»obarval kletko bi bila lepšii. Se sedaj pomnim natančno Vve-sove besede: Fbogi vrabec! — V ketki j eime košček tistega črnega kruha, ki g jedo kaznjenci. In je bil vzlic temu zadovoljen, skakljal je. kakor ne vem kateri ptič. Nekaj ur po preje, ko so hili kaznjenci že na krovu, da odrinejo na dolgo pot. še! V v« »s slučajno mimo starčka, na katerega je že čisto pozabil. Črtkajte, vzemite to-le. gospod. — je rek d s čisto izpremen-jeuiin glasom in mu je ponudil tisto majhno kletko, — dam vam jo; morda jo hoste kaj rabili, morda vam bo v veselje. . . Zagotovo odpravi BOLEČINO. njegovi oporoki pred od- j»ol frankov, toda vlaua se lavlja zvišati te )»odpore. Vlada noče rušiti ravnovesja no hišieo, da ne bi žalil zapušče- j svojega proračuna, ki je tako in nega starčka. Ni hote! odkloniti(tako omejen s 120 milijoni fran-lcletke ,ki je imel starček toliko j,-0v ter oslabljen s skrčenjem dav- dela ž njo. lenih dohodkov. Padce davčnih do-hodkov |>a nima vzroka zgolj v gospodarskem položaju. V prvem j mcsceu četrtletja so dohodki ved-; no visoki. V letu 1Q2<> je bilo v na-sprotstvu s prejšnjim letom, pospešeno izterjevanje davkov, ta-inornarjev Nippon ko. da so bili zaostanki meseca de-največje japonske eembra prav neznatni. Takse na Zahteve japonskih mornarjev. TOKIO, Japonska, 3. marca. j«- zahtevalo | poslovni promet pa je bilo izterja- ObujKiuI ljudje, ki trpe vsled ostrili bolečin kot «1« l»L jili kri«» ztiadnl z nožem. vsj)'<| lio](V-hi, ! i so veCkrat v zvezi 7. lcriičtiimi hf»le^nitni, laltko «lo-!m (loltrixliiSIrt imtnoe, ako si prilepijo Johnson's Iteil Cross ledeni obliž. To jih bo skoraj takoj rešilo strašnega trj'ljenja ter ne ho motilo, p«? pa pomagalo vsakemu zdravljenju, ki je predpisal zdravnik. Johnson's Red "ross ledif-nesra ohli-?.a se ne suie smatrati kot kakoršno-koU zftravilo z;i organski1 ln>te7.ni v si ura Ju takih holezni morate ve v ho letV dele. Njega blago«lejiii uspehi trn. jajo toliko fasa, dokler g« nosite na sehl. Zagotovo odpravi bolečine. Zagotovo vprašajte lekarnarju za velik Ret! Cross ledlčni «»hliZ z rdečini fla- , . . nelastim oKidjepi. Pri vseh lekarnarjih. VSflkrt -,0 sezna- —Adv't. I Hiti. Sedem tiso«"-•/us«Mi Kaiša pa rob rod ne dnžbe. I »o viša nje bonusa. boljšo hrano,u, meseca oktobra 857 milijonov, ter zvišanje mezd. j meseca novembra 823 in meseca Kot je izjavila parobodna druž-, decembra le 730 milijonov fran- ba, ho zavrnila te zahteve. |;0(. Obseg teh taks služi kot naj- ~ l bolj vidno merilo za živahnost te Kuhar, ki se je zaročil z 18 vdo-i tr^ovine- Za m0K0° januar in za vamj i ostale mesece pa moramo računa- Prcd berlinskim sodiščem se je'11' da bodo ta St'-vi,a bol» Pa" vršila te dni obravnava zopet Ro-,rtaIa' 7jas,i- kor spdaj nkinjena berta Let^ena, bivšega kuharja! Tak>a mi eksP0,'rn0 trgovino. Da na prek ooc can ski h parnikih Ham-'SP dvigne trgovina, obstoji samo burg—Amerika linije. Kuhar Le-I,'1,° srpdstvo, namreč, da se zni-teisen je obtožen, da se je zaročil Proti tPmu 'ia so- kakor tekom kratkega, ča.^i z 18 vdova-J Povs°d drugje, bore podjetniki, mi ter je izvabljal, ne da bi bil 'M znižanje cen bi omogočilo zni-prelrnil razmerje s katerokoli od;žailJe niozd' Pa s0 npirajo njih. od vseh denar. Obravnavi je z0Pel delavci. Čevljarska roko IcLska obrt izkazuje razne .slavne o^« biujsii Krispin in Kri.spi- hite rrsnica. da na 1 kvadratnem kilometru površi- r, „ • , j < !«i! m ne 53 ljudi. Na videz se zdi to število neznatno, vendar pa bi da-, lo povečati tako. da bi bivalo na kvadratnem kilometru W prebivalce v. Velik del zemeljske povr- ,:n. prišteta med .svetniki*. Papeža I rhau IV. in Ivan XXII.. -„ t.:i - w . - ,, • ršine je namreč puščava m stepa sta tula sinova čevljarja. tJiski t ' 1 voj.skovo.Ija I]>hikrate.s j,- bil .sin; čevljarskega krpača in -I a k oh A t-tenduJo. nazvan Sforza. kat'-ri j«* v 15. in Ifi. .stoletju igral tako važno vlogo v Italiji, je bil .sin čevljarja. AlpheniLs liariLs i/. Cremo-ne je bil v .svoji mlad(v>ii čevljar, a. j »ostal je konzul v liintu. In celo vrsta je rajnih nni«»tnikov. prela-tov. učenjakov in drugih vi.soko--toj« čih ost'b. ki .so bili .-»ieer vzgojeni .s "knel'tro". pri kateri |«i niso ustali dolgo časa. Neki j»ari-; ški čevljar je za ča.-a francaske revijlucijc spisiil tragedijo, katera je bila ob uprizoritvi zelo pohvalno .sprejeta. Marsikomu pa ho še v .spominu dejanje čevljarja Viljema Voigta, ki se j*.* I j>reoblekel v stotnika ter .s i zato bi se morali prebivalci a* u-Igodnejših krajih tesneje strniti med sabo. Današnje prebivalstvo ! Zemlje tvori komaj eno četrtino prebivalstva, ki je po teh računih mogoče: vendar j»a bo osem milijard kmalu doseženih, če se bo človeštvo množilo v taki meri. kakor se je plodilo v li). stoletju. — Stare kultiyne dežele so že danes preveč obljudene. Na Zemlji pa je še dokaj takih pokrajin, ki bi lahko sprejele največje množice ljud- •m IM •in vstanejo ž«* drugi ali tretji no>i za delom. Seveda je je o;i kun tih. zlasti v letnem času polip* roke dela. a mahi delovnih moči. Toda poroiln'-ca se mora čuvati. «'etudi zaradi tega zastanejo najvažnejši pesi; Skrb ostale družine t«M- predv> skrb gospodarja j«-. v tak času malo bolj prit«-irne. Žena ra imeti n«*obhodno |>otreh«*n mir ii. počitek. Večja škoda je. če o-ta-ne žena vse žive dni bolehua in prezgodaj ostari. n»*g( če delo malo počaka. Ako je neodložljivo. p;t naj ga opravi kd«> «lrugi. Tudi naj bi v takem primeru oomagale sn-wede »Iruga »Irugi. Porr.clniea mora iežati v-aj teden < hi i. Ce tega ne- sto»-i. kra«l<* sama sebi življenje ter < .škoduj«* bolezni, ki -še!«- kasne}«'. Š4* nekaj je vsaki jm«Irebrni. N«*kaj je. k juij«' mnogim ženam i zdravje, namreč ujiho ostat i estokraf u :m Ako hoč* sveža, zdrava in krepka, n pri sebi /. v<-«lo in milom, prav pogosto kopati. :podko-•kleti.M nesiiaž-rlalie St e se je prav pogosto k« meljito j«i vsem telesu umival s-- pridno preohla«*il i. Ztlravje e nnjvei' ji kap '; »i • |H-š«»vati ga je tr«*bi :i z največj«! skrbjo. Na jb. sje-ševalei zdr.ivja na d«*/« :ii sin p.i s, snaga, red iu .1«. Orebna vest. Virtril Š.-.-k, bivši državni po slanee. j«* zajuistii tnes'o ravna'«-l i;. v Ivatoiišk' Cskarn v < i«»rie in nast«.|»il s!u>.b«» dušnega past r ja v .V v f »e j-1 u ni« Kradli. stva. a so slabo naseljene. To ]ia radi tega. ker so narodi, ki bivajo'^'0* ™dbino v toliki meri. ka-Iv teh pokrajinah (n. pr. v tro-ik^ P nobeno zaostalo delo ne i pičn i h deželah preveč medli in : »logi«, oškodovati. Ako večkrat i odreveneli in se nič ne širijo. — ,nati "h P^dih nima potrebnega s počitka in bolje ter lažje hrane, hitro postara, njeno telo izgu-. bi pravilne oblike; žena oslabi za življenje, si nakoplje razne INTERNATIONAL PAPER COMPANY New York N. V., 2Z. feir.i.ir/,1. 192 r Belim ljudem pa je naseljevanje . I silno otežkočeno. ke; . , i>0mai |io klime, ki vlada v tropičnih po jo vojaške straže aretiraj župana!. -- 1 r> r» .. i- 1 krajinah. Profesor l onci; ineni. mesta Koepenik pri Berlinu ter j da w ^ ^ ^ pokrajino vpmlar.; ukradel blagajno. v*led tega ' [f. n;iseliti z belopoltimi lju«lmi. po.stal "slaven' pod imenom l t «tsii vkla.l t.- • ► .liviil-ml-i . r. ) «a k.iii.i;.it Yd. f. trlleli »lii ktju.-ku »• .j bodo i» ii*-- ii.- 1kx!'» k SlIKl'HKUP. .bi se skušali aklimatizirati. N:i.j- Ilaaptmann von Koepenik. Nem- ... „„„ rt- ^i..,- 1 1 'prej bi se morali naseliti v pokra- jinah. kjer prehaja zmerna klima [v 1 ropično, nato pa bi prodirali kakor tudi pn je morala Pre-|YPro-glašena sodba, s katero je diktiralo sodišče podjetnemu kuharju poldrugo leto ječe. je zaiskrilo o-ko marsikatere od prevaranih žen veselja in zadovoljstva. Leteisen je prišel kot ladijslr kuhar v doti-ko z neštevilnimi potniki. Pri vsakem se je informiral, če se nahaja na krovu kaka bogata vdova in z Predvsem pa bi morala francos- EDINI zastopnik i n založnik FRANZ LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah. ALOIS SKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn, N. Y. PIŠITE PO CENIK. Nemško vojaštvo so takrat zelo .sramotili. lako v filmu, gramofonu. Oblast prečiti raJtši r j eva n j e 1 eh Voigt je bil obsojen na štiri leta. ! a Viljem ga je pomilostil na five i leti. In V.^ to j«. napravil Kaj primernejša za naseljevanje i>;> je Južna Amerika, kjer biva dandanašnji 70 milijonov ljudi, a hi jih lahko živelo 2000 : milijonov. Po Pencku mora prej 1 ali slej nastopiti doba. ko bo^o V salonu "Independaut" v ; kulturni belci vedno bolj naselje-zti vzbujata veliko pozornost dvaivali prekmorske zmeni- dožeb-. kijia. ki ju je ustvarila neka tri-j _________ BOLGARSKI ŽEL1ŠČNI ČAJ Imenovan Bolgarski Krvni Čaj. RI KAJ II« NAPRAVI I, ONIM. SO IIOLNI POMAHAL IU j i/.t"isiiri sistem -il.it I prelilii«!«*. ki s,. v«H*krat m r. v i je j. i v i*if!uen««». irr.i«. in j.Jjilčiii«-«i. t »Al. II« » i««"esii l.l-tr«isr ir. kuži J:: j. k:ir j«* ^'itnvii zn:tni«riie «|.il»r«-p:i zdravja. : tu «'-«• -^a skuhati- t«-r v«niii'tp \ r*■-k" trn-sle k f i ku. *I«*l*il< \ s.. jhn^'afe •» soke, ki jih je mati narava namenila 7..1 z«Ir;ivj«- sv<»jib ... I trok. !.wejte tkatljo BolBarsk»ga Želiičnega fKrvnegaj Čaja vedr»-> pr rekah N2Droff.-J v lekarnah ali vam pa poiljemn po poŠti, pc^lr.ina 1.1 ve:.k t i z? $1.25 aeben oddelek /. h-pimi Icaliinami j»o 2. in 4. postelje v sredini parnika. Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane ter pazil na prtljago, da bodo potniki tem udobneje in brezskrbno potovali Vozni ILsii III. razreda .stane do Ljubljane $111.78 z vojnim davkom in železnico vred. za ven in nazaj pa $202.— in — za vojni davek. jr nammjf n potoniti domov za Veliko V< «". naj sr čimprsje prijavi. DRUGI SKUPNI IZLET s parnikom "PARIS * 14. maja 1927. TRETJI SKUPNI IZLET z najnovejšim parnikom "ILE de FRANCE", 2. julija 1927. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : New York, N. Y. NAROČITE TAKOJ. KER SMO GA TISKALI LE OMEJENO ŠTEVILO ■■■■J m CENA 30 CENTOV V KOLEDARJU je tudi vse kar »e tiče prišel je- S vanja, odkar je bila sprejeta — NOVA PRISELJENIŠKA POSTAVA 5 r Vsebuje razne zanimive članke, povesti, razprave, J slike, raznoterosti itd. : i SLOVENIC PUBLISHING COMPANY $ 82 Cortlandt Street : : : New York, N. Y. | ;j< -r.^rii.^r., ■ :'Vjll a OLA S XAR«>EL\. 4. MAR«*'A 1027 SKRIVNOSTNA GOSPA. H O M A K. Za Glas Naroda priredil O. P. 4Z ŠPORTNEGA SVETA m '2'i Nadaljevanje, » I * i 1 i so raj. klepetali ter posedali naokrog. (»o.spa Konstanea je dosti klepetala z materjo Malvine, ki je dobro spadala v svojo obleko, ki je bila zelo draga. Malvina je izgledala danes posebno lepa v svoji novi obleki. Herbert se je po kavi pridružil damam. Malvina je predlagala! ijrre ter rekla, da mora igrati tudi Herbert, kt-r ima takorekoe, kot edini sin dru^e. reprezentaeijske dolžnosti. Tedaj se koneeuo tidal. T* kom i«rre pa je prišlo naenkrat do izgovora ined Malvino in 1 lerbertom. llelirer! ni Vri* ljubil ldede, rmoobleiVne «*Os|>e. ter sploh i:i vedel, ee jo je kedaj ljubil. Ali ni bilo to nebeško sporne i I o.' Kaj h. bilo pač na svetu važ-j i ejše^ra. kot ravno ta novica .Majhno in postransko se ji je je zdelo miimv hluihitm d c. Znani hasehallski ie govorila J IV.šuia pa i o ostala dolžna <. 'J robergu. k;>r jo prišlo eeio ■"•vor na io. Veseli obraz »Tulia— vesela je bila družina, da so jo o njej . ne ji jo dokazoval zadostno, kak ! zmotila v svoji lastni domnevi. — Malvina in njena mati sta se odpeljali domov .so prod večerjo. da pripravila f četa Malvine. — jo sporočilo Juliana in Ursula je odšla navzdol, ko je sliš;da odrdrati voz Malviue. boj na Trenber Priznati ti moram. .Malvina. že mene ^n mučilo misli, ki hi /budile v meni krčevit smeh. prodno jo prišla ("ršula k nam. Tudij Našla je družino skupaj, v veselem razburjenju in Just Koden ■daj \lad;» v nuji glavi pogosto nen-d. katerega se ne morem o- je z radostjo ugotovil*, da bo prinesla Malvina dosti denarja s sc-tirosti' \ eduo s-- .»bdrogm mn ob slavne besede Shakesjieavja : — Več ;e stvari med nebom in zemljo. kot .si mora s-mjati vaša šolska nče-l lost. i Nič več li ni treba razmišljati o tem. ljubljeni. Človek dobi! ■ bol. če \o preveč. Vesela sem. da veš sedaj o moji ljubezni. I (Dalje prihodnjič.) MOKDAX: glav .Misli nanje in sieor pogosto. Privila sr jo 1-: njemu ter mu pritisnila na usta dolg poljub. lili-' . žimi gorkega. mladega telesa mu je dela dobro in naenkrat je imel Zlnudil zanje! Pobegnil sein ka kor i/, uma.... in .vm bežal, bežal, dokler nisem pri božal nazaj v dvajseto .stoletje in nisem pogledal o-koli sebe.... Vlak je hrkal iz Celja. V vozu je bilo nekaj novih ljudi. Meni nasproti .jo kinkala debela mam-ka. sam Hog .si ga vedi. čigava. "*Nu, da.*? .sem premišljeval, drgetajo od studa, s katerim me je rta v dol privid, '"zakaj pa ue * Don Akiha pravu da se ne zgodi pod solnrem nič novega.... Morda so l-meli že tiste dni skupščine in volitve.... in kako resnico in pravico, ki jo je bilo treba ubiti za v.sako ceno.... in lopove, ki .-o L-k al i pajdašev.... in ljudsko voljo, ki so jo na debelo fabricirali iz esencij kakor benediktince in euraeao.... Kdo pa ve.' Vozili .so. dokler je šlo. in so varali ljudstvo, dokler ga niso spravili na boben.... a I majo-rem Dei gloria m — kako se neki pravi to po st a raslo vensko *.... Pet mož za tueat puščic: prebiti oderuhi grški!.... Pot mož za tueat puščie.... in saecnla saeculoruin.... amen!...."* t "Pet mož za tueat!" >o bulalu kolesa, dokler me niso uspavala. "J'et za tueat puščic! Pet za titcat puščic!"'----- Na povratku .som se ustavil v ^ Celju. Poželjenje po "istent me je zapeljalo, da -sem motil k ter i-: •uetame oarniko« - Shipping 0. marca: OI>mi>c. Cherbourg;; Ch»rbourf, Branim. 9. marca: Pi-«. Hoowvtlt, men. 10. marca: Roctiainbaau, Hamburg. 12. marca: Berencarla, Ch«rhe«ru. 24. marca: Cleveland, Hamburg. 20. marca: Olymp-c. Cherbourg: Republic. Cn«rboai(, Bremen 30. marca: Prea. Harding. Cherbourg. Bremen. St marca: Buffren. Havre; Hamburg, Cherbourg. Himhuri: Be'I in. Cherbourg. Bremen. 1 aprila: Fran'*, Havre — SKUPNI IZLET 14. maja: SKOPNI IZLET m parnlkom PARI8 Z. Julija: SKUP.V1 IZI.ET i novim parnlkom II.K UK FRANCE. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajia in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parmkih: PARIS 23. aprila — 14. maja LA SAV0IE 23. mar. - 27 -apr. k Najl-ral ■» pnt po £Hezrii<-i. Vsakdo Je v rv-.t i kabini z vsf-tni modernimi udotno.Mi _ P»Ja^» in slavna fr.in-I ihinjn. Ixr*-r funt. Poskusite enkrui in boste moj stalni odjemaler. JOHN KRAMER 5:i rittei-je ra itn-tii(» | Savinjo in zaentil sem .se na l>i\ -šili štajerskih tleh.... Hm. na biv-iših .' Imperijalrzt'in Ijubijanje oblasti m' tod še ni bogveka.j uveljavil. Slej ko pro j te v Zidanem moi-.tu nšeene ini.sel. da prispel v deželo, ki jo — ve prav domavi- i i na vrlih mož in Ivanaan v vsakem kalno-nenisk-o-railikalno posest. —J Su.-pil .sem v hišo. ki .sem jo imel, lieh au*oarajr.-n ! za pošteno, pa ni bila, sedel seui v vzkliknil radikal, sobici, ki ,-e mi je zdela prijazna, pa mi je kmalu zasmrdela, in sem .si naroeil merico "istega", ki se mi je zdel doljer. pa mi ni šel v sla.,t. Ni mi šel v .-last. zakaj pri sosednji mizi so zalivali svojo dobro stvar Ilerr Wiutelmaier, celjski Svaba. ^osjiod Rogoboršek, cel'jfeki klerikalec in gaspodiu Pii-jiojravnik, celjski radikal, vsi tri- "Alios in (»rdniinpr, ja.'" je privrisnil klerikalec.... Nato .*>o ho me bit i I i. Trije ded ei — nic n«* rečem. Samo izdatna uporaba "belega terorja" me j rešila. Pre«mšno s*- dotakniv.ši A\'uttelmaieijeve tre»buhii. Itogo-borškovejra nrsn in Pilpojračniko-ve^a levega lica v znak. : ko >la vstopila Herbert in Malvina. so jima jiričele čestitati j toplicam in v laško in v Celje \ /.. iske. Pozneje je vstopil tudi -lust Iioden. Krepko je udaril si-} in tebe, popotnik, presunja za na ]•( «dlo.v selja rad • mor. ti'o prodret i Obmolknil je. Mati Malvine se j« svojimi priprostimi oenii. radovedno ozrla proti vsem. kot da ho»"e ci- tati V ' nsinicidi stvar, o katerih sta razpravljala of-e in sin <'a mrl. bz: r rami. j vest, oš iz Janeza Siromaveka, da ne sediš I xa I rsulo, kajti to bi povzrneilo meni in materi le malo ve-^ vt-č na "njej", ampak na *'Lsti", Prvie radi škandala, katerega ji je pustil njen mož in nato in da se v Celju, najkasneje pa v !e stvari, ki se prede kot tenka megla krog nje in katere ne Mariboru, ve Hog da. istega" bodes nabral..... In š<' marsikaj ti sili na um. Po-noei je bilo. moj voz je bil malone •»razen. Od same puščobe sem jet premišljevati o nedavnih oblastnih volitvah, kako so v teh krajih klerikalni Aleš. nemški Mihelj in radikalni Onga vendar že ustanovi: li prepotrebno brarovšeino med m'-boj. Misel je dala misel in tako so .^e pletele i/, minulr-sti v lH>dot"nost in iz sedanjt .-.1 i jW-ipl^tle prav d:> sta- rih ča.>ov. do še starejših, nego so •Š,i!a ^e jf oddahnila, ko je izvedela za zaroko Ilerberta. Se-ni b to vee treba bati se njegove ljubezni. Te ljubezni, ki je /a n.;o kot pokoren, zvest psi«Vk. Tega izraza je namre<" ]>o-sam. uim. l se je nekoliko trpko nasmehniti. Ta ljubezen je takoj I o oni uri v pa vi Ionu. Herbetu se je razodela do okrajne brer-osti napram -ami sebi — in na tem je umrla njena l.jubeten. Stala je v -vo.ii sobi ter zrla ven skozi okna ako Uieeva je bila ljubezen Ilerberta! 1 pi'it'11 <* «1 ii ona. strasK ki prihrumi kot vihar ter poretr- .1 -eboj \se. | o je i oznala ona. \jena ljubezen, njen zakon sta i na k nebesom hrepeneča sreča. Sj oni u i.i njene solnčne dneve j*- bil krasen, brezprimeren. Z. ele: se ji je. da je b i nekoč njen dom bajni paradiž in da je lii »edaj za v.dno izgnana iz teyra paradiža. Tovariš iz tega para-.ii/.a i»a je počival daleč v samotnemu grobu in poln hrepenenja in .udi dete je čakalo, da bodo vsi trije romali k nebeškemu očetu, da a naprosijo oproščenja za to. da so si naprtili kot ljudje le preveč » loviški greh in človeško krivdo. Prokbtstvo greha leži vendar nad celim stvarstvom, ki leži pod \ eliko, slovesno dvorano Roga. I ršula je pritisnila levico na svoje srce. ki se je zopet obnašalo kot divje. Ah. kadarkoli se. po šli spomini, je vedno utripalo kot ■ y.u\ n ikar je zopet zapadlo stanju skrivnostnega miru. Nepresta-] ki so takrat pa-li svoja jagnjeta v ni glavobol, razburijivost srca sta jo mučila prav do krvi, nato pa' mislila s k or o zmagoslavno, kako dobro je bilo tc za nežno telo. i i se bo moralo konečitn vendar zdrobiti, nakar se bodo vendarle < dj>rla vrata večnosti, v kateri prebivata najbolj ljubljeni mož in i lad ko dete. Pogosto s** ji je zdelo, da je popolnoma odveč na tem svetu. Ko i o odšla, ne bo pustila za seboj nobene vrzeli. Trkaj na Trenbergu je bila Se bolj odveč kot kje drugod. Ko '.o Herbert poročen, bo hotela zavzeli njegova mlada žena mesto poieg hišne gospodinje, katero si je priborila ona. Ona pa je potrebovala dela, dosti dela. da izpolni osamljenost dolgih dal. Cele tedne se ji je zdelo kot dobra, zanesljiva prijateljica, ki jo je skušala potolažili ter pregnati njene mrke misli, a vse to je bila le kratka prevara. li sebe. Slavno mes o je bil Viz mri grad, p re^t o lica grških carjev, zaradi česar ga tudi Carigrad Inu-ntijemo; imenitno mesto. po.sb;v-e nanžil njegovih besed. "Tak kje. luulimana. so zastopniki našega naroda.'" sem zastokal sam pri sebi. zakaj pošteno so me že v duJiu bolele noge. Te lajci vidim, da sem pr trg. kjer so ponujali sužnje. Di- vso moč kosala, kateri izmed njiju bo globlje -zlozel Wuttelmaierju v njegovo zabuhlo, od piva in "ros-proteljnov" razvaljeno štaeunar sko mogoto. "AH jim pokažemo nacijonalno stvar!*' je vzneseno kričal Rogo-boršek. 4"Nacionalna'! Če bi bila vsaj beseda slovenska — pa ni! Ne damo, da bi se Nemcem krivica godila.... eks!...." "Ne damo, eks!" je pritrjeval Pilpogačnik. "Nemci so državotvoren narod, geltens', Ilerr Wuttei-maicr ?.... Po\-sod so bili z vlado. na Ruškem in.... z eno besedo, pov-sod!....Ueberall, ITerr Wuttelmai er, golt ens' ja.'" "Iba-ol!" ju 'zakrtrlil Wuttcl-maier v jeziku, ki ga nisem takoj razumel. In take so se vrstile druga za untgo, doklur se ni meni žolč niy-lil in nisem udaril po mizi.- "Tak tako!" sem izbruhnil, baš ko so se začeli objemati in oblizo-vati. "Tako, Rogoboršek in 1'ilpo-gačnik! Vse, kar je bilo, je pozabljenoLeto 1895. ko je Wuttcl-maier i>o.-lal svoje komije z gor-ja -ami na Slovence, sta kar izbrisala iz spominja.' Da bi bil leta strupljanje dena t uri ranega alko-18!)T. pljuval na Sokole, ni nič vei j ]iria. prav tako je bila sprejeta t-, da ho.lun |-'>| najnovejša partijo. V verigah, po res. gekens* ja.' Njegove dentin-1 resolueilja Cuvillierja. ki določa, in gledam oko-j jn J)0t. .s(, ždeli robovi na golih cije iz leta 1014. .so kajpak samo da se obvesti kongres o izidu pro- fi!oloe Z11 r-asi črtom:!*š->ine in Valjhun^-1 razprodajamo na ti robno, po niz-ve SLS blago-lovijeiiega ■■omina. J ki ve:ii, kirie. ze.kaj ktij>čija je >!a-Ai: so me zavele asocijacij". lili j l,a. prevee je blaga na ponudb.)! ' nemara knjig,-, ki ser.i ll-tal poj stopil scin k njegovemu sosetlu, njih tiste dni — bedi. kakor b,#-. j-i .si j- razdiral grlo, la bi spečai iti. zazdelo se mi je, da ho lini po i davnim Vizantiju mi- liister vojne in mornarice opraviči, ker mi je dal vse to na razpolag«. Rog blagoslovi veselje. Tiei ,v> ]>a le! ALI VESTE — tla se v Združenih državah zreti: vsako let o skoro f>00,000,000 glav perutnine, — to je kokoš', puranov, gosi in golobov. Skupna vrednost je približno $"20:; 000,000. Letna produkcija jajc. znaša približno 1,000,000.000 ducatov. Vsak človek v Združenih di zavali poje na leto povprečno po ."> »n pol ko-' koši ter nc^j več kot 17 ducatov j jajc. Ali veste, da morate kaditi Ilelmar. če hočete vedeti, kakšen užitek imate lahko od cigarete. Ilelmar je kraljica izrednih cigaret. Sprejem proti-prohibi-cijske predloge. ALBANY. N. Y.. 3. marca. — Državni senat je sprejel skoro brez debate Phelpsovo resolucijo, ki naproša vlado, naj prepove za- tie-h, očmi uptinii v zemljo. "Po čem jih daješ. Konstanti-nOs?" vprašal nekdo kakor za šalo. "Main manj ko zastonj, o kirie !" je za h resča l ba nt lita e. " Na prebitek jih je, denarja nihče več ne trosi zanje! A če prineseš tueat dobrih puščic, o kirie, evo i i ^petoriee! Za tueat puščic pet so. Sklavenoi. neumni kakor osli deželah na sever o I Carigrada, je bilo veliko takih, ki so ga prekli- j sužnjev> barbari i njali; drugi — in teh je bilo šc močni ko biki, nem dosti več —r so ga cenili enako vi-i tobaaski! Tebi sužnje, kirie, meni soko. kakor cenijo sedanji Sloven- tueat puščic, da jili Skitom pro-ci latinski Rim. in so bili v njem) dam z dobičkom.... Pet mož za tu- k uhan i in pečeni..... Ko sem se v e-at puščie — kdo je poštenejsi od mislih izpreliaja! po belem VIzan-| Konstantina?! . .." tiju. me je zatorej olišlo. da bi po-] Sklavenio! Nagnil sem so in sem Iskal kake naše ljudi. Pa jih dolgo jim ipogledal v obnize.... Mraz me nisem mogel najti. Hodil sera po je izpreletil. V verigah, po pet in dvore ill cesarskih, po ulicah in tr-( po pet, sužnji na prodaj, so ždeli gih in bujnih nasw.dkill. ob Bos- pred menoj voditelji slovenskega poru in Zlatem rogu, povsod iu še ljudstva!___ demokratska izmišljotina! Z *\vin-disclte Hunde' vas ni nikoli psovai, kje neki!.... Re>> slavna druščina, vrag naj me v/ame!...." Pa niso dali, da bi jim bil zmo-lil oče naš do kraja. Planili so izza mize in so zarjoveli kakor trije bivoli. Najhuje se je penil Wut-telmaier. "BooosM" je tulil, krileč z rokami kakor ol*»t«len. "Če sem kdaj kcforiia od ' wiadische llundc', does gelit I h na guar nix an, Soc dreekater Poe-Vau, Soe oellendi-ger. Soe staat.sg'faehrliches Oel-lenment, Soe! Takrat zem kofori-la tako, staj pa koforim trtikači. Takrat smo pili skregani, staj smo pa berjatli! Takrat zem rekla — 'Pereat der windlsche Ilund'! — .ne ITA- LIJAN8 KE harmonike. naj bol t-na netx Deaet let garantirane. N'aAe cene bo nitje kot dnglb Izdelovalcev. Brezplačen pouk v igranju kupretn. Pftite po BREZPI,A^NI cenik - RUATTA SERENELLI A CO. 1014 Bfu« Island Ave, Dept.7«, Chicago. III. Kako se potnje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor J« namenjen potovati v stari kraj. Je potrelmo, da )e poo-fen o i«otnih Ustih, prtljagi in .nlla in prii>orofamo. ?edno le vvo?rstne brzopartilke. Tudi nedriavljanl um< /ejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti st murajo JoToiJenjt all permit 1» WashinjrtoiiB, bodisi ra. eno leto ali 6 mesece* in se mora tlela ti pro-ftnjo en ieohoc pred odpotova. □jem In to naravnost ▼ Washlnf-ton, D. C. na generalejft naseinl-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stoptla v ▼eljavo 31. julija, 1926 se nikomur reč ne pošlje peniiit po i»ofitl, ampak ga mora iti iskati vsak posfloe osebno, bodi.-d v nnjtillžiijt naselnl-Pkl urad ali pa ea dobi v New Toku pred odi»otovanjem, kakor kedo v proSnji zaprosi. Kdor p<»tuje ven brea dovoljenja, potuje na avojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce Iz •tarega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnike ali svojce is starega kraja, naj nam prej pL3e ra pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSčeiilh v tem letu 670 prlseljfn<-ev, toda polovica te kvote Je določena za ameriške držav Ijane. ki iele dobiti sem Tarife In otroke od 18. do 21. leta in pa s« poljedelske delavce. Amerlftki džavijani pa samorejo dobiti sem £ene ln otroke do 18. leta brez da bi bill Stetl v kvoto, potrebno pa Je delati profinjo v Washington. P redno podvnmete kaki korak. pUlte FRANK SAKSER STATE BANK 62 COBTLANDT BT, NEW YORK Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ate z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda"« Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo - čudovit uspeh — MALI OGLASI v ''Glas Narod i ' U —J