Naročnino mesečno 25 Uin, ia inozemstvo 40 Din — ne-deliska izikija celoletno % Din, za inozemstvo I20l)in
UredoiStvo jc v Kopitarjevi ul.b/lll
Teleloui uredništva: dnevna službo 2050. — nočna 2<>9fe. 2994 m 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljub-
Ijaua št. 10.650 in I0.54V za inscrote, Snraievo štv 7563 Zugreb štv. 54.011. Prutn-Duna j 24.797
U prava. Kopitarjev n b. telelon .'99*'
izhaju vsak duu iiuiruj, razen pondidjku in dnevu po prazniku
MfidfflpsfeS moratorij
Kakor kažejo komentarji inozemskega tiska, ni vest o moratoriju na Madjurskem posebno presenetila evropsko javnosti. Od meseca avgusta, ko se je grof Bethlen, ki je komaj izvedel zmngoslav-ne volitve, mornl posloviti, pa do danes so se dan na dan vršila tako porazna razkritja o desetletnem »vladanju«, bolje rečeno, sistematičnem zapravljanju Bethlenove vladavine, da si je svet lahko ustvaril dovolj jasno sliko o resničnem položaju madjarskih financ in narodnega gospodarstva; na podlagi teh zaključkov o popolnoma zavoženem državnem gospodarstvu se jc madjarski moratorij vztrajno napovedoval že nekaj mesecev. Ko se je tik pred Božičem vrnil finančni minister baron Friderik Koranyi »rebus infectis« iz Pariza in Londona, se je morala madjarska vladn odločiti, da s proglasitvijo delnega moratorija uzakoni stanje, ki je de facto davno obstojalo; saj ni Madjarska v resnici že delj časa plačevala obresti za svoje dolgove v inozemstvu.
Gotovo bi bilo pogrešeno valiti vso krivdo za sedanjo finančno in gospodarsko stisko na diktaturo, na sistem vladavine kot takšen in na Beth-lena samega. Korenina zla je pognala svoje izrastke globlje. Lahko rečemo, da je bil Bethlen — in za njim grof Karolyi, ki prihaja iz istih vrst madjarske aristokracije — tipičen predstavnik povojne Madjarske, »ponižane in razkosane« kraljevine Ogrske. Angležem štejejo v veliko politično dobro njihovo sposobnost, da se takoj znajdejo v vsakem novem položaju, se mu prilagodijo in začnejo graditi na novih temeljili, ki slone na tem novem, resničnem položaju. Tolikšne politične modrosti ne moremo pričakovati od Madjarov, ki se še danes ne morejo otresti stare miselnosti gospodujočega naroda; saj nam puči novejšega in starejšega datuma po srednji Evropi dokazujejo, da ni niti Nemcev niti Avstrijcev še dovolj poučila vojna katastrofa, v katero jih je pahnil njihov imperinlizem, njihovo hrepenenje po nadvladi nad drugimi narodi.
Madjari so živeli tudi v mali Madjarski z 8 milijoni ljudi z miselnostjo velikega naroda, ki je trenutno sicer zgubil vlogo goepodujočih nad •lovanskimi in romunskimi hlapci, a se bo zopet povzpel do prejšnje veličine, ker drugače sploh biti ne more. Prav ta njihova miselnost je glavni izvor njihove finančne in gospodarske stiske. Bethlen je bil samo otrok te povojne Madjarske ln se je dal voditi po razmerah in dogodkih. Ako bi bil res državnik izrednega kova, bi bil moral •vojemu narodu kazati pot iz kraljestva utopij obnovljeno madjarske krone v resnično, čeprav trdo realnost Ne samo, da ni Bethlen tega storil, temveč je z vsemi silami priliva! olja v ogenj madjarskega nacionalizma in imperijaiizma. Kot diktator je imel vso državo v rokah in v času njegove diktature je bil vsak klic po poti v drugo •mer zaman, ker je bila vsaka kritika nemogoča. V tem in le v tem pa tiči njegova osebna krivda ln krivda njegovega vladnega diktatorskega sistema.
Madjari so hoteli biti veliki, zato so se tudi morali kazati posebno v svetu. Se danee pravimo tej politični bolezni megalomanija. V teku dobrih desetih let so napravili v inozemstvu okoli 4 milijarde pengov (40 milijard dinarjev) dolga! Od tega je okoli poldrugo miljardo kratkoročnih kreditov; na teb kreditih samiti dolgujejo Američanom 179 milijonov dolarjev. Neki poslanec je očital v zbornici Bethlenu, da je zapravil 8 miljard, ne da bi imel za ta denar odobrenja od parlameu- ! ta. Kam je šel ta denar? Z razkosanjem je Madjarska zgubila nekaj vseučiliških stolic, a ,ie zato postavila tri nova vseučilišča, da se ohrani blesk njene nekdanje slave. V inozemstvu je Bethlen kupil za madjarske dijake celo vrsto reprezentančnih domov, po svojem razkošju sta bila posebno znana dunajski in rimski. Gradile so sc veličastne stavbe za državne urade kakor da bi prejšnje, ki so bile zgrajene za veliko Ogrsko ne zadostovale; krasni občinske domovi in lepa šolska poslopja so kar rastla iz tal na deželi. Vzdrževanje tajne armade in oboroževanje je požrlo bajne vsote. Za propagandno službo v inozemstvu in revizionistično gonjo v inozemskem tisku so šli milijoni in milijoni. Lord Rothermere, čigar časopisni trust je bil pasiven, ni mogel delati zastonj. Državna birokracija, ki se je tako razpasla, da živi danes na Madjarskem desetina prebivalstva od državne službe, je samo v preteklem finančnem letu stala državo 437 milijonov, medtem ko je Znašal ves proračun (dohodki) 829 milijonov pengov. Vse je šlo na debelo, na veliko. Država se je obdajala z zunanjim bleskom, ki spominja na fašistično »velikopoteznostc v javnih delih in javnih zgradbah, ter se približuje fantastičnosti. Madjari niso hodili zaman v Rim na posvet. Medtem, ko so se na sredi Budimpešte dvigale razkošne palače, je Bethlen mirno gledal, kako se ubogo Jelavstvo v zloglasnih delavskih predmestjih, kakor je n. pr. Ferenzfaroš, pogreza v blato in nima na svojih barakah niti strehe.
Porazno sodbo je izrekel proti Bethlenovi politiki ;-Manchester Guardian«, ki je te dni zapisal: »Vsa ta ogromna inozemska posojila so se uporabila za konsolidacijo tiranskega režima v sržavi in za vojne priprave, kar zelo spominja na tarsko Rusijo. Madjarska diktatura, zaključuje list, je izvršila delo strahotnega, opustošenja, ki mu v Evropi ni mogoče najti primere.:
Vprašanje moratorija samega je silno zavito, ker je nalašč zavit tudi zadevni komunike madjarske vlade. Izrecno je n. pr. rečeno, da moratorij ne zadeva zasebnih dolgov; toda takoj za tem pa stoji določba, da se bodo ti plačevali izključno po ilržavni banki, kateri bo madjarski dolžnik plačal v pengih, in da bo banka po možnosti, to je po
Pred dvema odločilnima
svetovnima konferencama
Nemci zaman} upajo na črtanje vojne odškodnine Verzajsha pogodba
mora ostali nedotaknjena
Pariz, 28. decembra. 18. januarja sc zbere v Haagu reparncijska konferenca, ki ima nnlogo, da stori konkretne sklepe glede vojne odškodnine, ki jo ima plačevati Nemčija. Podlaga razpravam bo resolucija takozvanegn baselskega odbora, ki pa bistveno ni povedal ničesar drugega, kakor da Nemčija zaenkrat ne more izpolnjevati svojih obveznosti in da bi zato bilo treba podaljšati moratorij povojnih reparacijskih odplačil, ki se konča, kakor znano, julija meseca leta 1932.
Medtom, ko Nemci iz poročila baselskega odbora sklepajo, da bodo velesilo primorane na re-paracijski konferenci načeti vprašanje temeljito revizije vojne odškodnine sploh, bodisi v smislu znižanja bodisi v smislu popolnegu črtanja, pa oficiozno glasilo francoske vlade »Tomps-: odločno poudarja, da vsaj zaenkrat absolutno ni misliti na spremembo Ynungovega načrta, ki pomeni slej ko prej principielno rešitev reparacijskega vprašanja, ki se ne more bistveno spreminjati, ampak samo modificirati po vsakokratnih razmerah. Gospodarski položaj Nemčije pa ni tnk, da bi opravičeval bodisi popolno črtanje bodisi znižanje reparacij, ampak kvečjemu moratorij, dokler bo sedanja kriza trajala. Kriza Nemčije je samo začasna in znto morejo tudi sklepi predstoječe repnracijske konference imeti le začasen značaj. Bistveno bi se moglo reparacijsko vprašanje spremeniti samo, če bi Amerika odpustila Franciji in Angliji njune dolgove. Ker pa spričo negativnega stnliščn ameriškega kongresa na to zaenkrat ni misliti, zato se Nemci motijo, če menijo, da bo reparncijska konferenca odstopila od Youngovega načrta.
Veliko ostreje se seveda izraža francosko desničarsko časopisje. Tako n. pr. piše »Pariš Soir<, da Francija razpolaga z zadosti močnimi finanč-nimi in političnimi sredstvi, da prepreči nemoralni manever Nemčije, ki bi se rada iznebila svoje dolžnosti, da odškoduje Evropo zn opustošenja zločinske vojne. To bi bilo tem manj dopustno, ker je sedanjo gospodarsko kriso Nemčija namenoma povzročila, da postavi Evropo pred fnkt svojega bankerota. Če bi velesile kljub temu Nemčijo osvobodile njenih obveznosti, potem naj se Amerikanci spomnijo na pnkt Mellon-Berenger, ko-jega smisel je ta, da bo Francija plačevala Ameriki svoj vojni dolg le, fe bo prejemala od Nemčije temu odgovarjajoče reparacije.
Čeprav izvira to pisanje iz krogov desnice, vendar več nli manj izraža tudi mnenje nficielnih krogov.
Dne 2. februarja 1932 pn so zbere tudi mednarodna razorožitvena konferenca, in sicer v Ženevi. Tsoda te konference pa je še veliko bolj negotova, nego so negotovi rezultati reparacijsko konterenre. V Parizu poudarjajo danes s še večjo odločnostjo, nego prej, da je razorožitev mogoča le. ako se svetovni mir učinkovito žasigura pn brezpogojnem priznanju versaillske mirovne pogodbe. Trebn je, pravijo, ustvariti take pogoje varnosti in trajnosti sedanjega mirovnega stanja, da nadaljnje oboroževanje ne bo več potrebno. V tem oziru opozarjajo v Parizu na to, da Poljska, Romunija. Češkoslovaška in Jugoslavija stojijo popolnoma na enakem stališču kakor Francija. Razorožitev je za Nemčijo samo pretveza, da bi dosegla revizijo versailiskega miru nn tn način, da potom mednarodnega mnenja Francijo oropa vseh sredstev, ki garantirajo za spoštovanje mirovnih pogodb.
Kako malo je upati v uspeh razorožitvene konference, sc razvidi tudi iz izjave generala von Seeckta, ki ga bo Briining vzel kot eksperta s seboj na razorožitveno konferenco. Von Seeckt izjavlja namreč, da se morajo vse države razorožiti tako. da bodo njihove vojne sile enake nemškim. Če se to na razorožitveni konferenci ne bo doseglo, potem bo Nemčija smatrala, da ima pravico, da se oborožuje v enaki meri, kakor se oboro-žujejo njeni sosedi. Ce bo Nemčija vztrajala na tej tezi. bo seveda v Ženevi vsak sporazum že vnaprej nemogoč.
razpoložljivosti s tujimi devizami, poravnrja inozemski dolg z devizami. Od dobre volje državne banke same je torej odvisno, ali in kdaj bo inozemski upnik prejel plačilo za svojo terjatev. Od moratorija je izvzeto le posojilo Zveze narodov, medtem ko glede nekaterih drugih izraža poročilo voljo madjarske vlade, da se izplačajo! Glede kratkoročnih kreditov namerava vlada izpo-!ovat; pri upnikih šestmesečni odlog.
Splošno računajo, da se b«) Madjarska z moratorijem trenotno razbremenila za okoli 123 milijonov pengov. Jasno je, da se finančna in gospodarska kriza s tem ne bo rešila, temveč le nekoliko odložila. Ključ vsega problema leži v vprašanju zaupanja do sedanje vlade in aktivnosti trgovinske bilance. V vlado aristokracije, ki s-ne moro ločiti od fevdalizma, obubožani madjarski narod pač ne more imeti zaupanje; na drugi strani pa je po vseh drakoničnih ukrepih prot: uvozu prebitek trgovinske bilance tako nizek. '!i< ne bo mogla Madjarska bržkone nikdar s temi sredstvi poplačati svojih dolgov
Rešitev vseh omenjenih problemov zelo otežuje tudi Amerika, ki se še sedaj ni odločila, ali bo odposlaln v Haag in v Ženevo svojega zastopnika nli pa snmo takozvnuega nepristranskega opazovalca. Amoriknnci slej ko prej trdovratno poudarjajo, da med reparacijami in med vojnimi dolgovi ni absolutno nobene zveze in dn morn Evropa Ameriki odplačevati svoje obveznosti ne glede na to, nli bo Nemčija reparacije plačevala ali ne. Vplivni senator Borah se sploh )>ostavIjn nn stališče, da Amerikn z Evropo nimn ničesnr opra-viti, dokler so ta ne razoroži in ne pristopi k reviziji mirovnih pogodb, kakor to senator Bornh želi. So pa politiki in gospodarski ljudje, ki oinaču-jejo to stališčo kot enostavno kujanje in kot trik, in so prepričani, dn bo Amerika — hočeš nočeš —■ morala pozitivno sodelovati tako pri rešitvi reparacijskega kakor pri rešitvi razorožitvenegn problemn.
Časopisni glasovi
»!)aily Telegraph« piše: »Brez stabilnosti sveta je jiovratek k blagostanju nemogoč. Prvi pogoj zn to pa je finančni sporazum med narodi. Morebiti smo upravičeni trditi, da so voditelji nemške gospodarske politike sami zakrivili razmere, ki onemogočujejo izpolnitev obveznosti Nemčijo, izr virajoče iz njenega poraza v svetovni vojni. Vendar nnm to ne daje sredstev, da iztirjnmo denar. Dolžnost vlad je, da na konferenci sestavijo načrt, ki bi spravil mednarodne dolgove v sklad s sedanjim položajem.«
»News Chronicle« piše: »Dokler ne bo zadovoljivo rešeno vprašanje finančnega položnjn Nemčije, z normalnim dotokom in odtokom kapitalov iz države v države, dotlej bo finančni znstoj, nn katerem trpi svet, Se hujši in bo trgovinn popol-i -jma zastala.«
LavaS ni bit povabljen v London
Pariz, 28. decembra. AA. Ministrsko predsedstvo razglaša: V nasprotju z vestmi, ki no se davi razširile, ugotavljamo, da ministrski predsednik g. Lavni ui dobil nikakegu povabila, da »e udei-leži v Londonu konferenco z britanskim promi-erjem MacDonaldom. Pnč pn konforlrajo anglnftld in francoski eksperti o reparacijskom vprašanja, todn o sestanku med Šefoma obeh vlad se zaenkrat šo ne dn govoriti.
Podmornice naj se odpravijo
Pariz, 28. dec. tg. »Echo de Pariš« poroča,
da hoče Anglija na razorožitveni konlerenci ponoviti svoj predlog, da se podmornice popolnoma odpravijo. Anglija razpolaga sedaj z 59 podmornicami, gradi jih 7, Združene države ameriške a 107 podmornicami, dočim jih gradijo 32, Japonska i s 67 podmornicami, dočim gradi 4, Francija s 54, 1 dočim jih gradi 56, Italija pa s 40 podmornicami, 1 dočim jih gradi 30.
Rim, 28. dec. tg. Italijansko delegacijo za ; razorožitveno konferenco l>o vodil zunanji minister Grandi, člani delegacije pa bodo poleg drugih senator Scialoia ter vojni, mornariški in zrako-plovni minister.
Kolonije mesto denarja
VVashiugton, 28. dec. ž. Predsednik senatstce-ga finančnega odbora, senator lladden je v rojeni božiinein govoru predlagal, da bi Anglija In Francijn namesto odplačilu svojih dolgov odstopili del svojih kolonij v Ameriki, lladden je predložil da hi angleška vladn odstopila Ameriki za pa d no indijsko otočje, Francija pn otočje Mnrtiniipie.
Nova okrožnica „Lux veritatis"
Sv. oče za zbližanje z vzhodno cerkvijo
Rim. 28. dccembra. Kot zaključek 15. stoletnice eleškega zbora je papež izdal enrikliko, ki se začno z besedami »Lux veritatis«.
Potem ko papež obširno obravnava doginatično slran onega vprašanja, ki je privedlo do sklicanja cerkvenega zbora v Elezu, dokazuje ilogiuntično ncpogrešljivoet papežev iz dokumentov vzhodnega krščanstva tistega časa. Eteški koncil je storil svoje sklepe, podrejajoč sc pod avtoriteto papeža, tako du očetje efeškega koncila niso nn novo obsodili krivoverstva Nestorja, ampak ho le poskrbeli za izvršitev obsodbe, katero je izrekel ie papež sv. Celestin. Nato se papež obrača dn kristjanov vzhodne Cerkve, ki so ločeni od svete s t o I i c e , središča Kristusove cerkve, in želi, da bi prišel dan, ko se bo Vzhod vrnil k
s t o I i e i s v I* e t r n , t a k it da Ii n I r i u m f Matere božje, I: i ga je d o ž i v cl ii na e I e š k e in koncilu, popoln.
Mesto, kjer ur. oče izraža željo, naj bi se ludi vzhodna cerkev /družila z rimsko, se glasi: Dal Bog, da bi čimprej napočil veseli dan, ko bo I)«-vira in Mati božjo, ki jo je dni mi likiiti v mozaik naš prednik Sikst III., slika, ki smo jo mi obno vili v vsem izvirnem blesku, videla, knko s« sv sinovi, ločeni od nas, povrnili, da jo skupno / nami počastijo г r no dušo in i ono vero. In 1» nam bo nadvse prijetno.«
Okrožnico je priobčil -.Ossrrvatore Humano' v svoji številki od 27. decembra, in nieer najprej v latinskem, potem pn v italijanskem jeziku. Obseva približno poldrugo stran li-gn lista.
Božični nagovor papeža
„Svel je gluh za vse opomine"
Rim. 28. dec. Na nagovor kardinalskega kolegija dno 24. decembra je papež odgovoril, spo-minjajoč se nesreče v vatikanski knijžnici, ki jc zahtevala življenje štirih delavcev. Žalost papeža je tem večja, ker gre za delavce, ki so najpristnej-ši sledovalci Jezusa ,ki je bil rojen v Betlehemu in je nadaljeval svoje življenje v Nazaretu kot delavec.
Nato se je зрошпП sv. oče bojn proti Katoliški akciji in proti orgauizaciji katoliške mladine, ki je sv. očetut najbolj pri srcu. Papeža tolaži sedaj to, da so se pojavili glasovi in tendence, ki dokazujejo bolj pravično pojmovanje papeževega stališča.
Papež r« je pomnil tudi preganjanja, ki ga tipi krščanska vera v Rusiji kakor tudi v Mehiki. Nato jo sv. »če govoril ludi o Španiji, kjer skušajo oropati krščanskega značaja tako šolo knkor družino. Sicer pa je položaj vsega sveta skrajno žalosten. Moralni krizi se pridružuje gospodarska kriza in brezposelnost, ki obsoja na gli.c milijone in
milijone. Papež je izrazil veselje nad tem, da je ves katoliški svet s tolikim umevanjem eprejel pa peževo akcijo za olajšanje bede brez|>oselnim.
Glede razorožitvenega vprašanja je dejal pa pež, da ni izdal enciklike zato, ker je evet ie itak neštetokrat opominjan k miru, kakor «o ga oporni njali že njegovi predhodniki na stolici sv. Petra. Svet pa jr; za vse le opomine gluh in ne poslu«« besed miru niti ni pripravljen, jih poslušati. Namesto miru in razorožitve imamo sploAno nezaupanje in blazno oboroževanje in na vzhodu divja naravnost vojska med dvema velikima narodoma Vse disputacije o miru ničesar ne dosegajo in nobeno sredstvo nič ne pomaga. V tem se Jasno vid. volja božja, ki pušča svel, da oku£a sadove svoje neposlušnosti in trdovratnosti in svojega brez-bofitva.
Sv. oče se je spominjal nato tudi enciklik ;/Casti conubii« in Quadragesimo апио bakor ti>-di proslave efeškega koncila.
Premestitve pri železnic i 1 Razširitev vodovoda v R Slatin
Belgrad, 28. dec. I. Prometni minister je na jx)dlagi »i 107 in 111 zak. o državnem prometnem osobju premestil sledeče prometne uradnike: Janez Rozman, žel. uradnik 8 pol. skupine iz postaje Jesenice na fiostajo Maribor glavni kolodvor. Len-gerja Antona, uradnika 10 položajne skupine iz postaje Moškanci na postajo Ponikva, na lastno prošnjo; Tavčar Alojzija, uradnika 10 položajne skupine iz postaje Ponikva na kolodvor Veržej. Sedeja Frančiška, uradnika 8 položajne skupine iz postaje .Maribor glavni kolodvor na postajo v Velenje. .Medica Franca, uradnika 8 položajne skupine iz |X)Stajc Slivnica za šefa fiostaje Rogaška I Slatina.
Zivhovič sc vrnil z doousla
Belgrad, 28. dec. I. Dane? je prispel v Belgrad ministrski predsednik Pero Zivkovič iz Vr-niačke Banie, kjer je bil 10 dni na zdravljenj".
Belgrad. 28. dec. AA. S sklepom gradbenega ministru ee dovoli razširitev vodovoda v Itoga-Tii Slatini za proračunsko vsoto 1.838.342 Din. — I/ vršitev teh del gre v breme posojila zdraviliško uprave pri banovinski hranilnici.
34 000 oovoženih v enem hlu
Newyork, 28. dec. / Zaradi avtomobilskih nesreč je umrlo 1931 v Zeainjenili državah 34.000 oseb. Tako število 6inrtnih žrtev je Ameriki prinesla svetovna vojna.
Lepo unanii;
Atene, 28. dec. I. Grška vlada je dobila od guvernerja grške narodne banke Fuderosa, ki '-e sedaj nahaja v Londonu, kjer (-.e je sestal z guvernerjem angleške n. odne banke .Mantagu Normanom, zelo zanimivo poročilo. Grški listi namreč poročajo, da bo sedanja finančna kriza končana v teku 2 mesecev.
Življenje kraljeve dvojice v Parizu
Pariz, 28, decembra. AA. Pod naslovom »Preprosto in diskretno življenje jugoslovanskega vladarja v Parizu« prinaša list »Parie-Midi« uvodnik, v katerem med drugim pravi:
12 dni sem je naš g06t jugoslovanski kralj Aleksander, kratj, ki sc o njem lahko reče, da je v resnici diskreten. To bi najlaže potrdili novinarji, ki so neprestano željni doznati kaj novega. Tako so novinarji mogli poročati o prihodu kralja Aleksandra v Pariz, popisali so lahko tudi drugi dan bivanja jugoslovanskega vladarja v Parku — toda kaj kmalu so morali prenehati pisati o obisku kralja Aleksandra, ker je ta obisk zasebnega značaja in ker kralj Aleksander ne mara, da bi sc o itjera dosti govorilo.
Kakor je jugoslovanski vladar preprost v Belgradu, prav tak jc ostal tudi v Parizu; edino kar je jzprememil, jc dekor, njegovi običaji pa bo ostali isti.
Kralj Aleksander navadno pregleda svojo mnogoštevilno pošto ob c smili ali devetih zjutraj, ko ruu jo prinese ljubeznivi in postrežljivi minister clvora g. Jeftič. Kralj nato diktira odgovore ali pa da navodila, kako je treba odgovoriti. Jugoslovanski vladar je v stalnem stiku s svojo prestolnico in s poeebno pažnjo spremlja državne posle, ki jih vodi prav tako, kakor če bi ee mudil v Belgradu. Ko je to opravljeno, eprejme kralj mnogoštevilne francoske ali tuje osebnosti, ki jim je dovolil avdijenco.
Popoldne je posvečeno ogledovanju Parka. Kralj hodi po ulicah največkrat peš, bodisi sam ali pa s kraljico Marijo, si ogleduje mesto in z zanimanjem opazuje vse, kar se v njem dogaja. Najbolj ee zanima za etarinarne in ker je sam volile ljubitelj knjig, išče posebno rad lepo vezane knjige in redka književna izdanja. Ob sedanjem obisku je imel kralj posebno ere&nc roke: uspelo mu je namreč, da je odkril več prvih izdaj zinamenitih del, r katerih vladar zelo uživa in ki mu bodo še bolj obogatile njegovo že tako lepo knjižnico.
Toda jugoslovanski vladar sc nc zadovolji sarao a tem, da bi od daleč gledal vezavo svojih knjig, nego jih tudi nadvse rad bere: tako bodo knjige, ki et jih jo zdaj naibavil v Parizu, naplavile jugoslovanskemu vladarju prijetne dolge noči bal-kaneke zime. S tem ima kralj Aleksander svoje največje zadovoljstvo. Tako tudi ni bil dozdaj niti enkrat v gledališču, kakor kraljica, in kakor vse kaže, je malo verjetno, da bi si mogel pred svojim odhodom ogledati katero delo.
Kralj Aleksander ima veliko zadovoljstvo v tem, da se peš izprehaja po mestu; včasih odide aa izprehod še po večerji, preden se vrne v svoj hotel, kjer živi popolnoma sam s svojimi osebnimi prijatelji.
Tako je jugoslovanski kralj pričakal tudi katoliki božič v apartmanih svojega hotela v druifci nekaterih intimnih prijateljev.
Razen časa, ki ga kralj Aleksander posveti nakupovanju, izprehodom, avdijencam in uradnim obiskom, ne zamudi nobene prilike, da si ne bi ogledal česa novega. In tako si je kralj zelo pozorno ogledal tudi univerzitetno mesto pri Orleanskih vratih, včeraj pa je obiskal Pasteurjev zavod m si dal poročati o njegovem delovanju. Nj. Vel. kralj si jc pri tej prilik: ogledal več znanstvenih . filmov.
Priznati je treba, da si lahko tako zadovoljstvo priskrbi vsakdo izmed nas, in zato smemo ", .erjeti, da nna kralj Aleksander, ki je vajen etikete, ne glede na njeno liberalnost, v teh stvareh še posebno zadovoljstvo.
Toda naj bo mikavnost Pariz3 še tolikšna, domišljevati si ne smemo, da je kralj Aleksander prišel k nam zgolj zato, da bi se izprehajal po bregovih Seine. Ni dvoma, da jc kralj Aleksander imel v Parizu tudi važne razgovore. Za te razgovore sc mu je zdai pokazala sijaina pribita, ko so pred vrati važni dogodki, kakor skorajšnja repara-
cfjeka konferenca in nato razorožitvena konferenca.
Pariz, 28. decembra. AA. DanaSnji »Petit Parisien« prinaša članek iapod peresa gosp. Alberta Juliena o bivanju jugoslovanskih suverenov v Parizu. Članek med drugim pravi:
Vsi tisti, ki pridejo v stik z jugoslovanskim kraljem Aleksandrom, navzlic njegovemu inkogni-tu — dobe vtis, da je kralj Aleksander prav tako ostroviden kakor pogumen šef svoje države, ki hoče osrečiti evoj narod in pri tem ohraniti popolno zvestobo svojim zaveznikom, zlasti Franciji. Kralj Aleksander je sprejel mnogo svojih osebnih prija-
teljev, теч! njimi veliko Število diplomatov in politikov, predvsem predsednika francoske vlade g. Lavala. V razgovoru z njimi ni kralj Aleksander zamudil nobene prilike, da ne bi proučil velikih sodobnih problemov, zlasti vprašanja reparacij in razorožitve. V razgovoru z jugoslovanskim kraljem Aleksandrom postane človek pozoren spričo točnosti in preciznosti njegove poučenosti ter njegove iskrene in odkrite preaojc stvari, tako glede bodočih konferenc v vprašanju reparacij in razorožitve, kakor tudi glede položaja v Osrednji Evropi, glede razmer na Balkanu, spoštovanja pogodb in pogojev za varnost.
Pogovor s kraljico
Pariz, 28. decembra. AA. Pariški list »Excel-sior« prinaša članek ge, Blanche Mesi pod naslovom »Nekaj trenutkov z jugoslovansko kraljico Marijo«. Francoska novinarka takole govori o kraljici Mariji:
Kraljičine oči eo zelo modre in eveitle, njih vprašujočo ostrost začutite prej, nego ste jih sploh videli.
Iz kraljičinih prvih icsed po predstavljanju začutim, da ni v njih prav nič tujega naglasa, in to sem takoj s posebnim zadovoljstvom ugotovila. Ko mi kraljica dovoli, da sedem, mi reče: »Veni, da baete o tem napisali članek!« V teh kraljičinih besedah je bilo toliko ljubkosti, da sem takoj razumela, kar je tudi potrdil njen naklonjeni nasmeh, da mi dovoli napisati o svojem razgovora z njo članek. Pomirjena glede tega sem začela svoja vprašanja.
»Kakšen vtis je Vaše Veličanstvo dobilo ob sedanjem obisku Pariza?«
»Težko mi je govoriti o točnih vtisih. Vse se tako hitro dogaja. S tolikimi ljudmi pridem v stike in toliko stvari moram urediti! Vendar ee mi zdi, da zdaj v Parizu ni več tako veselo, kalkor je bilo pred nekaj časa.«
»Ali je bilo Vaše Veličanstvo v Parizu za časa kolonijalne razstave?«
»Bila sera vsega skupaj 4 dni, in to je bilo premalo, da bi mogla videti vse, kar je bilo na razstavi.«
Nato ije pogovor neodoljivo prešel na tri male prince, ki čakajo v Belgradu, da jim njihova vzvišena mati kaj prinese iz Pariza. Ker vem, da je kraljica Marija v prvi vrsti dobra soproga in odlična mati, nadaljujem z vprašanji:
»Ali mali princi verujejo v starčka z belo brado, ki prinaša otrokom božične darove?«
»Če naj vam po pravici povem, ne vem. Toda razumeli boste, da jih jaz tega ne morem vprašati. Vsekako se moji sinovi obrnejo na mene osebno giede vseh eivari, ki bi jih radi imeli. Lahko pa vam povem, da nc pišejo starčku z belo brado, v katerega pa trdno verujeta moja nečaka.«
Nato mi kraljica začno pripovedovati tole anekdoto:
»Nekoč je moj nečak Aleksander zagledal na moji piealni mizi dva telefona. Obrnil se je name in me vprašal, čemu sta mi dva telefona. Odgovorila sem mu, da imam na enem izmed njiju posebno zvezo z belobradim starčkom, ki prinaša božične darove? Z belobradim starčkom, ki prinaša božične darove? me vpraša nato mali Aleksander. Pritrdim mu, nato pa on reče, da bi rad z njim oeeibno govoril. Odgovorim mu, naj mi pove, čcea cžli, on pa vztraja na tem, da mu bo sam povedal. In res je mali Aleksander vzel nato telefon v roke in povedal vanj svoje želje.«
»Ali prinaša Vaše Veličanstvo igračke iz Pariza?« vprašam nato kraljico..
»Moji sinovi imajo sicer toliko igračk kolikor jih potrebujejo, a vendar jim prinesem nekaj mehaničnih igrač, o katerih vem, da jih bodo zanimale.«
»Kaikšne igrače imajo vaši sinovi najrajši?«
»Mehanične igrače, take imata posebno rada moj najstarejši in najmlajši ein, srednji, princ To-dislav pa ima najrajši cvetje. Zanj ga ni večjega veselja, kakor če more razmeščati cvetje in ima zato zelo veliko okusa. Zato tudi njemu prepuščamo, da razvrsti cvetje v hišici, kjer ee princi zabavajo. Princ Tomielav vsako jutro nabere cvetje in ga porazloži tako, kakor se njemu najbolje zdi.«
»Kako lco zadetek pravljice!« pripomni francoska novi ■ »ta ljubezen princa Tomielava do cvetja!«
Mali princ Andrej, ki mu ie šele dve leti, ima isti okus kakor prestolonaslednik Peter, mladi starosta Jugoslovanskega Sokola, in njega njegova dva brata vprav obožavata.
Ker vem, da kralj Aleksander in kraljjca Marija zelo mnogo čitata, nadaljujem s svojimi vprašanji.
»Ali jc Vaše Veličanstvo kupilo kakšne nove knjige?«
»Jaz vedmo kupujem knjige, dosti knjig, mogoče celo preveč. Kralj Aleksander kupuje francoske knjige, in skrbi za srvojo francosko knjižnico. ■ laz pa ljubim angleške knjige in urejam našo angleško knjižnico.«
Katere knjige kralj Aleksander najrajši
Kralj bere vse, kar ee mu zdi zanimivo. Zanima sc za vse ч
»A Va5c Veličanstvo?«
»Jaz prav tako. Težko pa se Je opredeliti za kakjnega posebnega pisatelja. Časih se človeku zazdi, da ima tegale najrajši, potem pa pride do spoznanja, da ie takih avtorjev najmanj deeet, in tako to število čedalje bolj narašča.«
Nato se je začel razgovor o vlogi žene in postavila sam jugoslovanski kraljici tole vprašanje:
»Ali je Vaše Veličanstvo vedno izven politike?«
»Jaz se popolnoma nič ne bavim e politiko in sem srečna, da je tako. Preveč imam posla s svojimi otroki in z dobrodelnimi ustanovami Vendar mi največji del mojega časa vzamejo moji otroci. Če se žena orepueti politiki, ije to možno le tedaj, če je v to primorana, vendar mora od tistega trenutka dalje vršiti samo ta posel. To pa ni za ženo prirodna vloga, ko ima vendar toliko drugih del. Ženi je mesto doma.«
Nato odgovori francoska novinarka, da lahko služijo te besede kraljice Marije v Jugoslaviji kot dokaz, da lahko žene dosti store za tiste, ki trpe in ki iim je potrebna njihova pomoč.
Kraljičine svetle' modre oči se spet nasmehnejo na moje pripombe, nadaljuje novinarka. Njena priprostost mi je tako dala priliko, da se vpričo nje popolnoma svobodno izražam.
Toda intervju je treba končati, zalkaj v mali salon je vstopil minister dvora Jeftič, ki najavi kraljici novega obiskovalca. In ko odhajam od kraljice Marije, odnesem s seboj hvaležen spomin na ta kraljevski sprejem in na ljubeznjivoet jugoslovanske kraljice.
Kaj se g odi na Daljnem vzhodu
Kitajski politiki še niso izvolili predsednika republike — Kitajski generali od Japoncev podkupljeni
London, 28. dec. V Nankingu zboruje izvršilni svet narodne stranke pod vodstvom kantonskih politikov. da sklepajo o izvolitvi novega predsednika kitajske republike. Skleuili so, da inora predsednik biti star najmanj 50 let in da ne sme izvrševati nobenih drugih funkcij. Ta sklep je naperjen proti bivšemu predsedniku Cangkajšeku, ki ima šele -IG let in je obenem bil tudi vrhovni poveljnik kitajske armade. Izvršilni odbor je sklenil Izvoliti stalno nadzorstvo treh članov, ki bo nadziralo delovanje prezidenta.
Medtem ko se v Nankingu prepirajo, kdo ho predsednik kitajske republiko in kakšna naj ho nova ustava, pa Japonci neprestano prodirajo z namenom. da kitajske čete iz jnžne Mandžnrije sploh popolnoma izrinejo. Japonci sicer šc niso zasedli mesta Cinčov, stojijo pa Ic še kakšnih MHtkm pred njim. Kitajski general Jongfcn, ki načetjnje kitajskim četam v Cincovu, je nenadoma zbolel. Pravijo, da je general od Japoncev podkupljen in da bodo Japonci mesto zasedli, preden ho Jongčen ozdravil bi zapustil Kockcfellerjcvo bolnico v Pekingu, kamor ee je odpeljal na zdravljenje.
Japonska vlada je poslala odgovor angleški, francoski in ameriški vladi, ki so Japonsko opozorile, da bi zasedba Cinčova napravila na velesile neugoden vtis. Japonska vlada izjavlja, da bi zasedba Cinčova, ako bi se izkazala kot potrebna, »Imela snmo začasen značaj«. Poroča se tudi, da so se Japonci polastili že vgeh železniških prog v Mandžuriji, tako da se že pripravljajo, kako bi zamenjali kitajske upravne svetnike vzhodnokitajske železnice s upravnimi svetniki, ki so prijazni Japonski.
London. 28. dec. ž. Po vesteh, ki prihajajo iz Sungliaja, se vodi na reki Jinkov ogorčena borba med Japonskimi in kitajskimi iregularnimi oddelki. Japonske četo neprestano prodirajo. V Tjencin so prispele Japoncem nova pojnčanja, ki so izzvala med kitajskim ljudstvom veliko vznemirjenja.
Rane in kožne bolezni
razpokllne, brazgotine, srbež, izpuščaje, razjede od potu in vlage, volka od hoje, zlasti pri otrocih, hraste, zobne otekline, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuje splošno znana BARTULIĆEVA ZDRAVILNA MAST ki io proizvaja in razpošilja stara, I. 1599, ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marife, lekarnar Vlatko P.artulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. — Cena škatljici 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni.
Kdo je gospodar?
Pariz, 28. dec. tg. :Petit Parisien« poroča, da je bila zadnja seja centralnega izvršnega odbora v Nankingu zelo dramatično. Čangkajškovi pristaši so ostro napadali prisotnega finančnega ministra Sunloja iu zunanjega ministra kantonske vlade Sera, katerima so očitali izdajstvo. Istočasno so
bile na ulicah demonstracije vojaških kadetov z grožnjami proti Sunfoju, ki je s svojimi pristaši že odpotoval v Šanghaj. Potem ko so prepodili študente z ulic, so postali gospodarji ulice ka-detje. Iz Mukdena poročajo o nepričakovano hudih bojih ob juinomandžureki železnici. Telefonske in brzojavne zveze v Mandžuriji so porušene, ravno tako tudi mostovi vzhodne železnice. Japonski generalni štab izjavlja, da se tam vodi guerilska vojna proti japonskim četam. »Pctit Parisien« že poroča, da se v tem trenutku vršijo važna tajna pogajanja med kitajskimi in japonskimi častniki generalnega Štaba v Pekingu o umiku kitajskih čet za veliki zid. Med vplivnimi Kitajci se opaža nekoliko konciljanlnejši duh.
Tajnosfna zadeva s češkim diplomatom v Moskvi
Praga, 28. dec. Na božič so sovjetski listi objavili vest, da je nek inozemski diplomat v sovjetski prestolici skušal organizirati atentat proti japonskemu poslaniku g. Hirolo, in sicer z namenom, dn bi se provocirala poostritev diplonintič-nih odnošajev med ltusijo in Japonsko, kar naj bi imo.lo za poslcdico oborožen konflikt med obema državama.
Po poročilu agencije »Tassc se je 23. decembra javil pri vodstvu tajne policije, tako zvnni GPU,' uradnik železniškega komisarijata, ki je izpovedni, da ga je neki inozemski diplomat že večkrat skušal pridobiti za to, da bi se izvršil atentat proti japonskemu poslaniku, iu sicer naj bi kdo streljal z revolverjem proti avtomobilu poslanika. Ista agencija poroča, da jo komisar za zunanje zadeve to sporočil državi, kateri dotični diplomat pripada, in jo prosil, naj tega diplomata odpokliče, zato dn bi se zadeva mimo in brez vseh posledic likvidirala.
Dozdaj eo v avtentičnost teh vesli zelo dvomili, sedaj pa so se potrdile v toliko, da je češkoslovaška vlada odpoklicala iz Moskve tajnika svo-jpga ondotnega poslaništva dr. Vanjeka. Neko potrditev teh vcetl je inozemstvo videlo tudi v govoru predsednika komisarskega sveta Malinova, ki je na seji izvršilnega odbora sovjetov govoril o nekih provoknterjih, ki ee prizadevajo, da bi izzvali konflikt, kateri naj bi zapletel Sovjetsko Rusijo t vojno, knkor tO želijo zapndne, Sovjetom sovražne velesile.
Merodajni pruski krogi pa izjavljajo, đa je dr. Va.tijek bil res poklican v Prago po službenem opravku, nikakor pa ue zaradi afere, o kateri poroča agencija »Tass«. Češkoslovaška nima uiti naj-
manjšega interesa, da bi sc Rusija zapletla v kakršenkoli konflikt. Kar se pa tiče dr. Vanjeka, biva že pet let v Rusiji in jc nadvse korekten diplomat, ki je take intrige popolnoma nesposoben. Najbolj verjetno je. da se jo GPU celo stvar izmislila z namenom, da kompromitira diplomata, kateri ji je postal neljub.
Praga, 28. dec. tg. Na merodajnih mestih so zvedeli o prisilnem odpotovanju legacijskega tajnika Vanjeka Iz Moskve na božični večer. V Pragi ne verujejo, da bi bilo šlo za kak načrt atentata, temveč za to, da se jo GPU hotela na ta način iznebiti tega legacijskega tajuika, ki je postal že neroden. Vanjek je bil žc 5 let v Moskvi in bi imel bili odpoklican že pred daljšim časom. Domneva se, da ga jo hotela GPU pridobiti kot orodje, ker pu jo njono prizadevanje postalo brezuspešno, ga je nedolžnega zapletla v vohunske afere, da ga na ta način spravi iz Moskve.
Varšava, 28. dec. Ig. Češkoslovaški legacijski tajnik Vanjek je včeraj zvečer potoval skozi Varšavo. Izjavil jo snmo, da je bil z japonskim poslanikom v Moskvi oseben prijatelj, ki mu je tudi poslal poslovilne pozdrave. Natančnejša pojasnila pa bo dal najprej svojim predpostavljenim oblastvom.
Izmet paša obišče Moskvo
Ankara. 28. dec. I. Predsednik turške vlade Ismct paša bo odpotoval v spremstvu zunanjega ministra in vojnega ministra koncem meseca aprila v Moskvo, kamor dospejo 1. maja 1932. Sovjetski ljudski komisar Litvinov bo pričakoval lsmeta pašo v Sebastopoli. Turški ministri bodo ostali v Moskvi 5 dni. Ismct paša bo nato odšel najbrže v Rim in še nekatera druga italijanska mesta, kjer bo imel razgovore z merodajnimi krogi. ,
Močno roka v Indiji
Atlahabad, 28. dec. Angleške oblasti so aretirale Pandit Javaharlala Nebruja in Servanija, dva voditelja veeindskega kongresa, ko sta mislila vstopiti v Allahabadu na vlak, da se podasta v Bombay. Vzrok aretacije je ta, ker je bilo obema voditeljema prepovedano, da zapustita Allahnbnd.
V	Pešavarju je policija aretirala 95 članov nelegalnih organizacij in 188 članov organizacije takozvanih rdečih srajc. V Kohatu pa je policija aretirala nič manj ko 200 protiangleških agitatorjev. Policija je pri tem neusmiljeno uporabljala palice.
V	kratkem pričakujejo v Bombayu Gandija. Oblast jo sklenila, da bo pri tej priliki potlačila vsako demonstracijo. Vlada je pripravljena tudi na to, da aretira Gandija in ga deportira na otok, kar bo storila tudi z vsemi voditelji indskega kongresa, ako bo treba.
London, 28. dec. tg. Kongresna stranka je bolela prvotno ]K>slati (iandhiju nasproti jato letal, pozneje pa je to misel opustita in namerava sedaj vprizoriti par ciinut trajajočo pozdravno stavko.
Gandi dospel v Bombay
London, 28. dec. tg. Gandi jo davi dospel v Bombay z italijanskim pnrnikom »Pilsana«. Takoj ob prihodu ga io pozdravila oficielna delegacija kongresne stranke, katero pa jo Gandi sprejel molče, ker ob ponedeljkih ne govori. Velik slovesen sprejem pa jo bil odpovedan zaradi zadnjih dogodkov v Kohatu pri Pešavarju. Ko je Gandi stopil na sulio, je prišlo do neprijetnih incidentov, ker so ?nedotakljivi« vprizorili proti njemu demonstracije zato, ker jo Gandi na londonski konferenci odklonil posebno zastopstvo »nedotaklji-vih« v indijskem zveznem parlamentu. »Nedotakljivi« so s palicami in noži demolirali vse vence, ki so bili položeni v pristanišču v pozdrav Gundiju. Napadli so tudi člane kongresne stranko. Policija je morala nastopiti, da je razgnala demonstrante, katerih jo več aretirala. Ranjenih je bilo več kot 20 oseb.
Bankrot v Novi Fundlandiii
London, 28. dec. tg. O novem letu se pričakuje proglasitev državnega bankrota v Novi Fundlandiji, to ie ustaviti nameravajo plačevanje obresti za 90 milj. dolarjev državnih posojil. Vlada v Novi Fundlandiji je pred 14 dnevi zastonj poskušala prodati Labrador Kanadi za 20 milj. funtov, da uredi svoje finance.
Davčna in poiiitčna amnestija na Madiarshem
Budimpešta, 2S. dec. ž. Madjarska vlada pripravlja za novo leto veliko davčno amnestijo. Po lej odredbi bo dopuščeno, da se sme vložiti nove davčne prijave, ki bodo odgovarjale stvarnemu stanju brez da se kaznujejo oni, ki so predali davčnim oblastem krivične podatke.
Budimpešta, 28. dec. i. Guverner Horthv je ua predlog pravosodnega ministra amnestiral 121 obsojencev, med katerimi se nahajata tudi dva komunista, ki sta bila že pred 9 leti obsojena na 19 oproščen.
Boji v Tripolisa
Rim, 23. dec. ž. Tribuna poroča, da je eadnji senuzitski vstaš v Tripolitaniji Jusu Frahil podlegel poškodbam v spopadu z italijanskimi četami. Pri tem spopada je izgubilo življenje šc 200 nje-| novih mož, okrog' 100 vstašev pa jc pobegnilo v J Egipet.
Svetovne zaloge srebra
\Vashington, 28. dec. AA. Produkcija srebra > ameriških Združenih držuvah je znašala meseca novembra t. 1. 2,012.000 unc, to je 179.000 unc manj kakor oktobra in 720.000 unc manj kakor novembra 1930. Po statistiki ameriškega urada za kovine se je svetovna produkcija srebra v prvih devetih mesecih t. 1. znižata z 161 na 123 milijonov unc, to jc za 23%, v primeri z istim razdobjem krnskega leta.
Japonski ororavun
Tokio, 28. dec. AA. Novi japonski državni proračun znaša 1397 milijonov jenov, od tega 184 milijonov za vojaštvo iu 212 milijonov za mornarico.
Belgrad, 28. dec. I. Včeraj se je ponesrečil na zeniunskem pristanišču gospod Dominko Hab-jančič. Ko je ladja pristajala, se je hotel izkrcati, pa je pri tem udaril ob drog ter padel v vodo. j'oncsrečenca so lakoj rešili mornarji in ga oddali v bolnišnico. Ilabjančič si je težko pretresel možgane.
" Belgrad, 28. dec. 1. Poštno carinsko skladišče v Belgradu se je preselilo iz Karadjordjeve ulice v novo poslopje pošte Belgrad II.
Berlin, 28. dec. tg. Državni kancler dr. Briining je do novega leta odšel na dopust.
DUNAJSKI GOVEJI SEJEM
(Poročilo tvrdke Eduard Saborsky Л Co., Dunaj.) Danes je bilo na trgu 1821 goved, iz Jugoslavije 98. Cene: Voli najboljši 1.80, I. 1.50—1.75, II. 1.20-1.45, 111. 1-1.15, biki 1-1.15, najboljši 1.30, krave 1—1.15, najboljSe 1.35, klavna živina 0.60—0.80. Tendenca: Promet je bil miren in vsa živina se je prodajala po cenah prejšnjega tedna. Snmo na'boljšo blago je uottralo boljše cene.
Hotel 7&ellevue"
nudi za praznike izredno fina vina po znižanih cenah in sicer: Opolo 10 Din, doler.j< sko belo 12 Din, cviček Gadova peč 14 Din, Rizling 16 Din, Pekrčan 18 Din itd., čez ulico 1 Din ceneje. — Prvovrstna domača kuhinja. — Vsako soboto in nedeljo pristne domače koline.
E 531/31, 11.
Dražbeni oklic
Dne 12. februarja 1932 dopoldne ob 9 bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3, dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Borovec, vi. št. 58. Ce-nilna vrednost 107.160 Din. Najmanjši ponudek 63.107 Din.
Pravice, katere 'bi nc pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki j» nabil na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, dne 16. dec. 193L
Majšperška tovarna ustavita obrat
140 delavcev za Božič ob kruh
Ptuj, 28. dec.
Kakor »mo izvedeli, je tovarna strojil v Maj-fipergu a 25. decembrom ustavila svoj obrat ter odpustila delavstvo. 140 delavcev je Izgubilo 6 tem zaslužek in to ravno za Božič in v začetku zime. Ustavitev obrata jo sledila radi splošno krize in pomanjkanja naročil, tako da jc tovarna, ki je že daljo časa obratovala samo v omejenem obsegu.
sedaj bila prisiljena delo sploh ustaviti za nedoločen čas.
Z ustavitvijo dela v inajšperški tovarni je težko prizadet ves ptujski okraj. Bilo jo to v zadnjem času že edino podjetje, ki je obratovalo ter nudilo številnim družinam revnega okoliša zaslužek in življenje. Ljudstvo je tu v vinorodnem kraju silno revno ter mu je bil vsak zaslužek dobrodošel. Udarec je tem hujši, ker se no nudijo nikjer možnosti kakega zaslužka.
Elektriiikacija Kočevske zagotovljena
S prvim novembrom 1932 moderna razsvetljava
Kočevje, koncem decembra.
Sredi poletja se je pri nas načelo ono najvažnejših gospodarskih vprašanj, ki ni zadevalo le mesta Kočevja, marveč cele Kočevske in dobrega dela našo Dolenjske. Vprašanje elektrifikacije namreč je topot stopilo v ospredje in se začelo z vso resnostjo razmotrivati in reševati. Kočevje samo, ki je bilo postavljeno direktno pred odločitev glede tega vprašanja, se je znašlo pred dvojno rešitvijo: ali naj se odloČi za elektrifikacijo od strani Trboveljske premogokopne družbe, ki ima že obstoječo močno elektrarno nn svojem kočevskem rudniku ali pa za načrt banovine oz. Kranjskih deželnih elektraren. Eno in drugo podjetje je stavilo mestni občini svoje ponudbe. Okrog teh dveh ponudb se je razvil velik boj in je dolgo časa bilo negotovo, kdo bo zmagal. Na ena strani so poudarjali prednost Trboveljske, ker bi bilo baje s priključitvijo mesta na rudniško elektrarno rešeno vprašanje obstoja in večje zaposlitve delovnih moči na premogokopu, na drugi strani pa so bili narodno gospodarski interesi celega kočevskega okraja, ki jo znan kot eden najbolj pasivnih v dravski banovini. Jasno je namreč biio, da bi prišla s priključitvijo mesta Kočevja na svoj račun cela Kočevska in vsa ribniška, veliknlaška ter dobrepoljska dolina do Grosupelj, ki bi se, če ne istočasno, pa vsaj v najkrajšem času priključila banovinskim elektrarnam. S tem bi bili dani vei pogoji za vsesplošen in bogat razvoj domačo obrti in naselitev tudi druge industrije, ki jo naš okraj pogreša, dočiin bi bili težko priključeni ti kraji na trboveljsko elektrarno v Kočevju in to pod zelo težkimi pogoji, ki bi bili v veliko breme gospodarstva kočevskih občin. Zaradi lega se je ves okraj oddahnil, ko je padla na eni izmed sej kočevske mestne občine odločitev, da se zavržejo ponudbe TPD in se prično pogajanja z banovino oz. Kranjskimi deželnimi elektrarnami.
Ta pogajanja so prinesla zaželjene uspehe lako, da je prišlo na zadnji občinski seji mestne občine do sprejetja že končno sestavljene pogodbe med K DE in mestno občino. Ta pogodba je bila sprejeta z veliko večino od prisotnih občinskih odbornikov.
Sklenjena pogodba je za mesto zelo ugodna in zn to lahko sprejemljiva. Najvažnejša določba v pogodbi je, dn se elektrarne zavežejo preurediti električno omrežje v Kočevju najkasneje do 21. oktobra -4982. S tem dnem morajo elektrarne prevzet'' Kočevje v preskrbo z električno energijo trofainogH toka (doslej istosmeren toki) Elek-
trarne bodo zgradile do tega termina na svoje daljnovod od Grosuplja do Kočevja (20.000 voltov), v mostu samem pa ustrezajočo transformatorsko poslajo in nizko napetostno omrežje. K mestu sc bo priključila tudi še prva kočevska vas Mah o v ni k (Moosvvald). Elektrarne bodo preuredile na svoje stroške obstoječo cestno razsvetljavo.
Cena toku bo primeroma nižja od dosedanje. Iz pogodbo je razvidno, da bodo elektrarno v prvi vrsti ščitile obrt in industrijo, kateri bodo dobavljale lok pod ugodnejšimi pogoji, kakor privatnikom. Cena toku bo znašala v svrho razsvetljave za kilovatno uro 3.25 Din, za javno razsvetljavo (tudi za cerkve) po 1.63 Din. za motorno silo pri 30 kilovatnih urah po 2 Din, pri večji uporabi za prvili mesečno porabljenih 100 kilovatnih urah po 1.75 Din, za drugih 100 po 1.40 dinarja, za vso ostalo uporabo pa po 1 Din za kilovatno uro. Da ne bi prišla cena radi event. padca ali dviga dinarja v nevarnost, se vzame kot standart stanje dinarja na curiški borzi 100 dinarjev je e-nako 0.125 švicarskega franka.
Dosedanjo mestno elektrarno prevzamejo KDE, dočim ostanejo stanovanjska poslopja te elektrarne še vedno last mestne občine, vendar pa se stavljajo podjetju v najem. Vse dosedanje uslužbenstvo pri kočevski mestni elektrarni vzamejo elektrarne. Celotno dosedanje omrežje preide v posest elektraren. Elektrarne se obvežejo, da bodo v slučaju onemogočitve dobavljanja toka po daljnovodih zalagale mesto z elektriko iz dosedanje elektrarne in nadoknadile vso škodo, ki bi radi tega nastala. Elektrarne bodo tudi zamenjale proti doplačilu, ki ga določi v lo postavljena komisija, dosedanjim lastnikom motorje, električne aparate in žarnice.
Po tej pogodbi bo prišlo tudi do preureditve in zboljšanja dosedanje vodarne, s čemer bo rešeno za nas tudi to važno in pereče vprašanje.
To so v glavnem določila nove in sklenjene pogodbe. Mi smo jih iznesli radi tega, da zvedo zanjo mnogo zainteresirane občine kočevskega okraja. Sedaj, ko je to vprašanje definitivno rešeno, bi moralo priti do elektrifikacije vseh občin in krajev ribniške, velikolaške in dobrepoljske doline v čim krajšem času. Upamo, da bodo to občine sledile vzgledu našega mesta in se bo tako pričel uresničevati genijalni načrt slovenskega gospodarstvenika pokojnega Ev gena L n m -peta, da zašije modema električna luč v sleherni še tako hribovski in še tako zapuščeni vasi.
Božič na Jesenicah
Jesenice, 27. decembra.
Ker je bilo, kakor je »Slovenec« objavil, tik pred prazniki razglašeno, da tovarna obrata ne bo ustavila, pač pa le nekaj delavcev odoustila, je bilo o praznikih mnogo več veselih obrazov kakor pa bi jih bilo, ako bi prvotna napoved ostala v veljavi.
Veliko število delavstva je že v četrtek ostalo doma in je imelo torej štiri dni praznike, drugi oddelki, predvsem Martinarna, pa so pričeli z delom že na praznik sv. Štefana. V tem in še nekaterih drugih obratih bodo začasno delali po 6 ur dnevno. Torej se bo delo razdelilo na štiri šihte. S to prakso se je že pričelo, rezultat pa sc bo šele pokazal.
Na sveti večer je bila jeseniška župna cer-
Karlfattvna akcija v Ljubljani
Pretekli teden je dobila naša karitativna akcija v pretežnem smislu nekak mladinski tečafl. Globoko zamišljeni govor, ki ga jc imel v Unionu g. prof. Bogovič iz Maribora, je bil v prvi vrsti namenjen mladini, da se v njenih vrstah zaneti zanimanje za obširno karitaiivno pojmovanje. Že opažamo znake, da je prodrla dejanska karitativ-nost v vrste naše mladine.
Omembe je vredno, da so članice neke ljubljanske dijaške kongregacije proslavile priliko sprejema novih članic v to, da so v veliki mladostni požrtvovalnosti zbrale v namene Karitativ-nc zveze znaten denarni znesek. Bodi jim s tem Izrečena prisrčna zahvalal — V razumevanju ka-ritativnih nalog sodobnosti nc zaostajajo tudi dijaki kongreganisti. Zaznali so za tovariša, ki je bil brez potrebne obleke, pa se je hitro zbudil mladosten njihov idealizem, zbrali so med seboj tak znesek denarja, da je zadostoval za nabavo obleke to-varižu, ki ie brez sredstev.
Pri nabiranju milodarov, ki se vrši po naših odposlancih po vsem mestu, smo doživeli tale gan-rv prizor. Pri neki družini so se naši nabiralci vakrat zglasili zastonj. Družina jim jc bila ne-rnana. Prvič niso našli nikogar doma, drugo pot pa žena, ki je bila sama revna, ni imela drobiža. Ker se v tretje nabiralci nekaj dni niso več vrnili, je poslala mati svojega sina-višješolca k predsedniku Zveze s 5 Din. Mladenič je s solzami v očeh predsednika prosil, naj bi sc zadovoljil z mi-lodarom 5 Din, ker starši večjega zneska podariti ne morejo. Kako vzgojno je moralo vplivati ravnanje te matere na sina-mladeniča, kako vesela jc Zveza sama takih prizonrv v prepričanju, da vsak tak dinar odtehta težke tisočake.
Zadnje dni se zgrinjajo v Marijanišču dolge vrste siromašnih, ki si odnašajo prenrog, nam bla-godušno naklonjen po velecenjeni tvrdki Čebin. Plemeniti dobrotnik je imel za božične praznike lahko blagodejno zavest, da so se ga pri topli peči mnogobrojne družine spominjale s toplo hvaležnostjo.
Število ubožnih, ki jih prehranjamo v naši kuhinji brezplačno sleherni dan, je naraslo že na 75 oseb.
I
iiiSIEFF
Шттш
Vsaka gospodinja ie navdušena
od prav lako koristne kakor ludi lepe, umetniško izdelano dozo, katere vsebina, '/-ikg najfinejše, neškodljive kave Hag, Vam daje še užitek in zdravje. Privoščite sebi kakor tudi svojim sorodnikom in znancem to vesolje. Vsaka dobra trgovina z živili ima naprodaj
_darilno dozo h a v e H a g.
Starši proti celodnevnemu pouku
na srednjih šolah
Cena Din 36'
V nedeljo 27. decembra se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani ehod staršev.' Zbralo se je nad tisoč staršev iz mesta in okolice. Tudi kraji ob železniških progah so bili dobro zastopani. Shoda se je udeležilo tudi več vzgojiteljev, zlasti učiteljstvo iz okolice, g. profesor So d n i k kot zastopnik načelnika prosvetnega oddelka banske upravo in narodni poslanec g. A. K o m n n.
Shodu je predsedoval g. Vdovič. posestnik iz Šmartnega ob Savi. Glavni referat je imela gospa dr. Ana Zalo knr, zdravnica v Ljubljani, ki je v izčrpnem govoru dokazala iz higijenskih, pedagoških, didaktičnih in gospodarskih vzrokov ne-smotrenost celodnevnega pouka. Ker bo njen govor na soglasno zahtevo udeležencev v informacijo javnosti objavljen v dnevnikih, ne bomo podrobnejšo poročali o njenem referatu.
Govoru go«pe dr. Zalokar je sledila debata, katere so se udeležili zastopniki vseh stanov in okrajev. Slišali smo zelo tehtne argumente proti uvedbi celodnevnega pouka in uver'eni emo, da bo prosvetna uprava te argumente tudi upoštevala. Zla&ti se je med debato poudarjalo, da bodo dijaki iz okolice ob opoldanskem odmoru brez nadzorstva, da so ue smejo nalagati gospodarsko šibkim slojem: nastavljencem, delavcem in kmetom, nova bremena in da je treba čuvati ter še povečali pritok dijakov iz kmetskih domov. Izračunali so, da bo stalo So-
I lanje enega dijaka iz kamniško proge po uvedbi celodnevnega pouka letno «KX) Diu več kakor sedaj, kar bi znašalo pri 800 dijakih skoraj pet milijonov nn leto!
Uvedba celodnevnega pouka je vzbudila odločen odpor staršev. A rodilo se je tudi spoznanje, da se morajo starši bolj ko doslej zanimati za šolske zadeve in da se morajo pri šolskih reformah upoštevati tudi želje in rnnon,e staršev. Za to je bil na shodu izvoljen pripravljalni odbor, ki naj izvede organizacijo staršev.
Soglasno sprejeta resolucijo, ki je bila tele-grafično poslana ministru za prosveto in ki bo. izročena z obćirno utemeljitvijo in z razlogi na me-rodajnib mestih, se glasi:
>Colodneven pouk jc v vseh ozirih škodljiv in jo nedopusten za vse srednje šolo dravske banovino 1. iz pedagoških iu didaktičnih vzrokov. 2. Nedopusten jo iz zdravstvenih razlogov. 3. Uvedba celodnevnega pouku zadene v prvi vrsti gospodarsko šibke sloje, zlasti kmečke in delavsko družine, in -I .ogroža zdrav in normalen razvoj našo inteligenco in celotno narodno kulturo. Zato protestiramo starši proti uvedbi celodnevnega pouka in prosimo g. ministra za prosvoto, da. to uvedbo ukine.<
H koncu omenimo, da so dobili prireditelji shoda iz raznih krajev več pismenih in telegra-fičnih izjav proti uvedbi celodnevnega pouka.
Požig opolnoči pred svetim večerom
Motnik, 25. dcccmbra.
V Motniku jc v noči od 23. na 24. t. m. ubogi vdovi Luciji Štrajhar njeno hišico takoj po polnoči s prav rokovnjaško zlobo nekdo nad glavo zažgal.
K sreči je v sobo, kjer jc spala s svojima hčerama, zaslišala e podstrešja bobneče plapola-nje ognja, nakar so vse tri ženske začele obupno klicati na pomoč, mahoma je bil ves trg pokoncu. Hišica je stala ločeno od drugih dober streljaj nad
trgom. Mraza je bilo 12 stopinj nad ničlo, kar pa ni oviralo ljudi, da so rešili večino oprave, seveda so krma, drva in jestvine s hišico vred postale žrtev plamena. Zavarovana je bila za malenkostno vsoto,
Tudi se jc ugotovilo, da je bil ogenj podtaknjen. Orožniki eo odvedli v preiskovalni zapor osumljenca, ki je zelo osumljen tega požiga, ker se je zapletel v protislovja iu je marsikaj govO' rilo zanj obtežilno.
Ljubljančani o Božiča
kev, dasi tako zelo povečana, do zadnjega kotička natrpana. Krasno, mirno, pravo zimsko vreme, kot dan svetla noč, vee to je privabilo marsikoga, da sc jc udeležil polnočnice, ko bi bil eicer doma ostal. Cerkveni pevski zbor je predvajal latinsko mašo »Stella maris«, pred in po polnočnici pa je dodal nekaj domačih elovenekih božičnih. Bil jc zares krasen večer poln lepote in poezije. Tudi pri veliki maši ob 10 jc bila cerkev nabito polna.
Vse tri praznike pa so bila Jesenice brez vsakega incidenta, nikjer ni bilo videti zibajočilt se postav, povsod vse mirno in celo tradicijonelno 1 razgrajanje Štefanovega dne je letos popolnoma I izostalo. Javni organi niso imeli prav nobenega j opravka. Jesenice torej tudi v tem oziru napre-' dujejo.
Vitezi sv. Štefana
Št. Jernej, 27. decembra.
Kakor vsako leto, tako je tudi letos 76 naših fantov in mož na Štefanov dan v slovesnem sprevodu iezdilo v Staro va6 in ondi počastilo spomin tega prvega mučenika in izvoljenca božjega. Na čelu sprevoda je — kakor običajno — jezdil g. Lampe, še vedno aktivni >general«, ki je sprejemal raportc, dajal povelja in sploh skrbel, da je bila celotna kavalerija v najlepšem redu. Njegov adjulant ije bil g. Šcbela, dobrodušni rojak bratske Češke in priznani pobornik ter iniciator vseh javnih naprav in prireditev.
Za razvedrilo je skrbela godba Prosvetnega društva, ki je s svojimi veselimi koračnicami dajala takt tudi iskrim konjem, da so, okrašeni t; pestrimi perjanicami in lepim cvetjem, ponos-no stopali proti prijazni cerkvici na nizkem griču. Ob prihodu pred cerkev je bilo darovanje. Jezdeci so jezdili okoli hiše božje, metali svoje prispevke v nabiralnik, ter se tako tudi z darovi poklonili sv. Štefanu, svojemu patronu in zaščitniku v nebesih.
Res, lepi so božični in drugi običaji našega naroda, polni poezije in simbolov vere! Skrbimo, da nc bodo izumrli, ampak da se ohranijo in zopet vpostavijo v vsej prvotni obliki in miselnosti, saj so last našega naroda, last naših prednikov, ki so črpali iz njih moč in silo, da so zmagali sovražno silo in ohranili svoj jezik in vero v Boga, ter upanje v lepšo bodočnost.
Uničena domačija
Murska Sobota, 27. dec.
V Gomilicah je požar uničil domačijo Horvatu Štefana. Požar je izbruhni) po nepriliki.
Gospodinja je pekla kruh. Tlečo žerjavico jc stresla v zaboj. Ker je to stori In tudi že prej večkrat, žerjavici ni posvečala pozornosti. Ob tej priliki pa žerjavica ni bila nedolžna. Neknj tlečih ogljev je prišlo v dotiko /. lesenim zabojem. Ker je bil les suh. je kmalu začel tudi zaboj tleti. Tik zaboja je bila slama. Ta sc je v hipu užgala. Plamen jo preskočil na slamnato streho. V neknj trenutkih je bila vsn streha v plamonih. Sedaj so domači opazili požar. Začeli so klicati na pomoč. Ra di osamljenosti hiše jih sosedi dolgo niso slišali. Ko so se zbrali na mestu požaru, je bila pomoč prepozna. Plamen ie uničil vso domačijo. Zgorela
Ljubljana, 28. decembra.
Z dvojnimi občutki je praznovala letos Ljubljana božične praznike. Število onih, ki so se še mogli te praznike radovati iz vsega srcu vseh prijetnosti življenja, se jo letos občutno zmanjšalo Najbolj se je poznalo to pri pokih, kamor so ljudje donašali v peko pecivo. Mnogo družine, ki so se lani še prikazale k peku vsaj z eno potico, so letos izostale, marsikdo se jo moral letos odpovedati temu skromnemu, pri nas tako tradicionelne-mu luksuzu. Druge družinske matere zopet, ki so si včasih štele v veliko čast, če so imele najlepšo, največjo in največ peke. so bile letos mnogo skromnejše. Pekarne so po večini lahko zmagovale božično delo. Tu se je najbolj poznalo, kako zelo so zarezale stiske časa v življenje množic in kako zelo je že pritisnilo pomanjkanje.
V nekem oziru pa je bil letošnji božič lepši od prejšnjih. Letos se jc vršilo namreč innogo več božičnih prireditev knkor druga leta. Žo mestna občina je za božič obdarovala več otrok, nešteto dobrih del pa so izvršile razne dobrodelne organizacije, v prvi vrsti Elizabetne in Vincencijeve i konference. Tudi v sedanji stiski se jo jasno videlo, da dobro srce Slovenca ne odpove, če vidi brata v stiski. Res je, da so so žal mnogi, ki bi so mogli z večjimi možnostmi udeležiti raznih dobrodelnih akcij, teh vzdržali, toda to so izjeme, ki niso pravilo zn Ljubljančane. Saj so prihajali dobri darovi celo od ljudi, ki so si sami odtrgovali od ust. Taki dnrovi so mnogo vredni...
Z vremenom se morejo taki, ki za božič niso imeli, dn bi se podali kam nn deželo na zimski
Invalid zmrznil
Ljubljana, 28. decembra. | Danes dopoldne je še! hlapec Štefan Švigelj | z Dolenjske ceste 58 po opravkih na Ilovico, vas na Barju, ki še spada v ljubljansko občino. Pred : Ahlinovim kozolcem jc okoli pol 11 naenkrat za- j gledal na tleh truplo neznanega mu moškega. Ko ga je hotel zbuditi, tnisleč, da mož samo spi ali j da je nezavesten, jc spoznal, da je ta že mrtev. O slučaju je obvesti! policijo. Kmalu nato sta pri-
šla na kraj dogodka policijski zdravnik dr. Avra-movič in dežurni uradnik Florjan. Komisija jc ugotovila, da jc neznani mrtvec invalid Franc Kržič, rojen 1888 v Ljubljani in pristojen na Brezovico pri Ljubljani. Kržič je bil oženjen, vendar brez stalnega bivališča ter se jc preživljal z milodari, ki jih jc nabiral od hiše do hiše. Prenočevati je hodil po navadi na omenjeni Ahlinov kozolec. V nedeljo zvečer jc pil mnogo žganja in — kakor sklepajo — je najbrže padel z lat ko je plezal spat na kozolcc ter je obležal na tleh ter ponoči v mrazu zmrznil. Na odredbo komisije je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
l/lomi v vinske kleti
Ptuj, 27. decembra.
Dne 7. t. m. jo vlomila neka družba v vinsko klet posestnika Janeza Solina iz vasi Brezovca. Ker niso mogli drugače v klet, so pri vratih v zidu napravili precej veliko luknjo, skozi katero so porinili 12 letnega fanta, ki jo od notranje strani odstranil zapreke, tako dn so vlomilci imeli prost vhod v klet, iz katero so spravili dva polna soda vinn. Vse to so naložili na voz in odpeljali k Sv. Barbari, kjer so vino prodali. Solina je vlom zapazil šele preti kratkim in zadevo prijavil orožniški postaji v Završcu, odnosno okrajnemu sodišču v Ptuju, ki je uvedla preiskavo. Storilci so znani.
je tudi krma in gospodarska poslopja. Rešili so samo živino.
Požar je zu družino velik udarec, ker jo rev-: na in domačija ni bila zavarovana. Reveži so navezani na usmiljenost sosedov in znancev.
šport, res pohvaliti. Ves čas je vladalo suho mirno vreme, najprej zelo mrzlo, v nedeljo pa celo to ne. Pač pn so romale na planine velike skupine smučarjev, ki so iskali zavetja po raznih planinskih postojankah. S snegom pa letošnji božič smučarji tudi nn planinah niso bili zadovoljni, saj so bife celo nekatero točke, kjer je bil dosedaj še vsak božič sneg, letos skoraj gole in pokrite z uvelo travo. Nekateri smučarji so imeli tudi na plnninah boljšo srečo, zlasti tam, kjer jim ni veter odnašal v zrak še tisto malo snega, kar ga je poprej padlo. Pač pa so dobro naleteli oni smučarji, ki so jo mahnili v hribe okoli Krinta, zlasti na Kure-šček, Mokric in drugam. Tudi hribi okoli Ribnice so imeli za sedanje pomanjkanje dobrega snega še kar ugodno smučarske točke.
Zanimivo je, da železniški promet za praznike ne izkazuje hogve kako izredno visokih številk. Vzrok so temu najbrže slabe snežne razmere. Meti prazniki samimi je bil promet normalen in so imeli vlaki malokdaj več kot 500 potnikov. Gorenjec, ki je prišel v nedeljo popoldne v Ljubljano, je imel nad 600 potnikov, večerni gorenjec pa 1150. Z večernim vlakom se je proti Mariboru odpeljalo 050 potnikov, z vlakom ob 10 pa je prišlo v smeri od Zidanega mostu okoli 800 potnikov. Dolenjski vlak v nedeljo zvečer je imel okoli 760 potnikov. To so bili močnejše zasedeni vlaki. Drugi vlaki pa, kakor rečeno, so imeli normalno število potnikov. Drugi vzrok, da železniški promet ob praznikih ni bil prevelik, jo pomanjkanje denarja, ki ga sedaj občuti skoraj vsak, tretji vzrok pa je, da so imeli letos avtobusi za praznike tudi na dolge proge zelo dober promet.
Drug enak vlom je bil izvršen v Gorenskoin vrhu in sicer na sledeč način: Vlomilci so s ponarejenimi ključi vlomili v klet in odnesli okrog dva polovnjnka belega vina, last Aniona Bombeka, vžit-karja iz Moškanjc. Ključ od kleti sla ukradla dva zakonca in gn izročila nekemu mehaniku, da gn l>onnredi. Lastnik jo prišel šele sedaj na sled tatvini in je pri tem tudi ugotovil, da mu je že lanskega leta zmanjkalo tri nolovnjake vina, ni si pa vedel tolmačiti na kak način. Okradeni Bombek je tavino prijavil sodišču, ki je uvedlo tudi proti ljubiteljem ukradenega vina preiskavo.
Moli božiček opečen pod drevescem
Litija, 28. dccembra.
Kakor vsako lelo, je tudi na letos na praznik sv. Štefana priredilo ravnateljstvo tukajšnje predilnice božičnico otrokom svojih uslužbencev v dvorani dekliškega doma na »Stavbah«. Ob 4 popoldne so dvorano napolnile naše dobre delavske mamice s svojimi otroci do zadnjega kotička, da sc s svojimi ljubčki malo povesele ob lepem in velikem božičnem dreveščku, pod katerim so bili pripravljeni darovi za vse otroke do 11. leta. Darove je razdelil g. ravnatelj Luis Preiss s svojo hčerko, g. nadmojster Donth, ga. Vida L.anc in Tončka Jelrikarjeva. Vsak obdarovanec je prejel po par metrov tople flanele ali koteninc, zavojčke piškotov, rožičev in fig, tako da si bral na licih naše delavske mladeži samo razigrano veselje nad darovi in lepim večerom.
Kakor po navadi nobena sreča brez nesreče, tako je bilo tudi tu, ko je božično drevesce najbolj žarelo in se lesketalo, jc otročja drob-njad pritisnila proti dreveščku in v tem valu pritisnila lepega z vato okoli obraza olepšanega božičnega možička ob drevo, kjer je prišla njegova vata v dotik s plamenom svečke. In naenkrat ie bil mali zali obrazček ves v plamenu. K sreči so navzoči plamen tako; pogasili, da naš mali božiček v osebi 6letnega fantka ni dobil prenevarnih opeklin. Odnesli so ga takoj k zdravniku dr, Uk-marju, ki je malega reveža obvezal in mu olaišal bolečine^
Oiai pravite?
Gospod urednik! Srelni vsi bi bili. (e kruh drlil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili. Ali sc pn tudi izvajajo te besede našega velikega pes-vika? I\je je tisto socijalno iuvstvo in listo bralo-ljubje, se vprašujejo premnogi, katere teži beda in pomanjkanje? Med temi se nahaja skupina ljudi, potrtih in obupanih od skrbi na prihodnost, in to so stari železniški invalidi. Ti siromaki so izgubili svoje zdravje v službi za državo. Poleg lega so izgubili ludi skoraj vso nezgodno rento, kajti zu sto zlatih kron t prejema jo danes ic vedno 25 dinarjev. Dn je to gola resnica, naj Vam bo v pojasnilo sledeči primer: Pisec tel: vrstic sem naročnik Vašega lisla še iz časa, ko je imela krona zlato vrednost. Plačavši 2 kroni mesečne naročnine, mi jc oslalo še tli) zlatih kron od moje nezgodne rente, s katerimi sem pošteno preživljal svojo pel-člansko družino. Danes pa, ko plačam 25 dinarjev mesečne naročnine, mi ostane še 5 dinarjev (berite in strmite pet dinarjev). Ali naj kupim s tem denarjem šoloobiskujočemu otroku čevlje, ali brezposelnemu sinu klobuk, ali naj ga dum ženi, da si bo kupila zimski plašč, ker ge še nima, da si bo pokrila svojo že 15 lei staro ponošeno obleko, da ne bi njene tovarišice prezirljivo s prstom kazale za njo in rekle, lena je železniškega upokojenca, pa je tako slabo oblečena? Ali nuj ga shranim, da bom koncem lela z 12 mesečno violo plačati za-mogel vsaj eno tretjino mesečne stanovanjske najemnine? Svetujte mi, gospod urednik, kako naj porabim teh 5 dinarjev, du mi bedo kaj zalegli.
Ali ni, gospod urednik, v neki konvenciji zajamčeno, da izmera pokojnine, nezgodnih rent itd. staroupokojcncev ne sme bili manjša od izmere določene ud poprej pristojne uprave, da je tako mogoče tudi železniškemu invalidu, ki ne more več računati na kak zaslužek, prejšnjemu položaju primerno živeti?
Sedaj pričakujemo pomoči od gospodov, ki so bili 8. novembra izvoljeni in kalerim so v pričakovanju rešitve vsi upokojenci oddali svoje glasove. Zato upravičeno upamo in pričakujemo.
Celje
Ш Dve nesreči. V sredo 23. t. m. popoldne ee je vračal 251etni posestnikov sin Juvan Jožef v Št. Rupertu nad Laškim na svoj dom. Na gladki cesti mu je pa spodrsnilo, da je padel :n si zlomil levo nojjo. — Slična nesreča se je zgodila na praznik sv. Štefana 421etnemu delavcu Erženu Ivanu z Liubečne. Na cesti mu jc spodrsnilo, da je padel ter si težko ranil koleno na desni nogi. — Oba ponesrečenca ee nahajata v javni bolnišnici.
Težka izguba. V torek 22. t. m. jc neka gospa izgubila ali v popoldanskem vlaku iz Žalca do Celja ali pa na poti s postaje do doma na Ljubljansko cesto črno usnjato damsko ročr.o torbico, vredno 60 Din, v torbici pa 70 Din drobiža iu zlato uro, vredno 1000 Din. — Zlai pno'.an, vreden 150 Din, pa je bil izgubljen v četrtek 24. t. m. zve-čer na poii z Brega do Aleksandrove ceste. Pošten najditelj se naproša, da odda najdene stvari pri predstojništvu mestne policije.
JQ Klic na pomoč. Brezposelni delavec s tremi otroci, brez stanovanja, prosi usmiljena srca za podporo v kakršnikoli obliki, Darovi se sprejemajo v upravi v,Slovenca« v Celju, Cankarjeva ulica št. 4.
jC? Slikarska razstava. Razstava slik akademskih slikarjev M. .Modica in R. Slapernika v sejni dvorani Mcetne hranilnice m. Krekovem trgu bo trajala zaradi rastočega zanimanja še dalje ter se definitivno zaključi v nedeljo 3. januarja. Razstava je odprta dnevno od 8 do pol 13 in od pol 14 do 19.
i3r Izložba v plamenih. Pod tem naslovom smo poročali v eredo 22. t. m. o ognju v trgovini g. Goloba v Narodnem domu. Kot vzrok smo navedli, da je baje nastal ogenj vsled neprevidnosti vajenca, ki je prejšnji večer izpraznil peč ter postavil posodo s pepelom pod izložbo in da ве je menda ob žerjavici vžgala izložba. Sedaj smo pa zvedeli, da to ni mogoče, ker vajenec v nedeljo ni čistil peči, ker se dan prej eploh ni kurilo v trgovini, da bi pa tlela žerjavica od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj, pa po danih okolnostih skoraj ni mogoče. Najverjetnejše jc, da je nastal požar kot posledica kratkega stika. V toliko popravljamo našo vest.
iS Opozorilo trgovcem in obrtnikom. Danes 29. t. m. ob 8 zvečer se vrši v Celju v dvo-ani Obrtnega doma važno predavanje za trgovce in obrtniike. Predaval bo o poslovnem davku na skupni promet višji finančni svetnik g. Mozetič Jo-lip iz Ljubljane. Vabljeni so vsi gg. trgovci in obrtniki, da se udeleže zborovanja v lastnem interesu polnoštevilno.
Zastopniki BRAĆA RUFF, Subotica
tovarna bonbonov in čokolade — Wissiak Aleks., Ljubljana, in Hriberšck Anton. Celje
Leskovec
Smrtna kosa. V nedeljo je bila ob veliki udeležbi pokopana znana Neža Košič, ki je dosegla lepo starost 72 let in je bilo vse njeno življenje posvečeno delu in molitvi. Kakor njeno življenje, tako je bila lepa njena smrt. Bila je še pri polnočni sv. maši, kjer jc poslednjič pri Gospodovi mizi zaužila sv. obhajilo. Na Božič je bila tudi še pri večernicah, nato pa je v domači hiši, kjer je gospodinjila celih 37 let, še vestno opravljala hišna dela. Po končanem delu so starke či-tale »Domoljuba . pri tem pa je Neža sedeč na stolu mirno v Gospodu zaspala. Pokojnica je bila splošno priljubljena in spoštovana. Njeno dobro srce so poznali vsi, ker je vselej imela radodarne roke za trpeče in siromake. Naj ji Bog poplača vse dobrote, ki jih je tekom življenja izkazala -Jrugim in ji da večni mir in pokoj.
Trbovlje
Delitev božičnih podpor. TPD je razdelila za Božič 400.000 Din med svoje delavce kot nekako družinsko podporo, katere so bili deležni le otroci. Na vsakega otroka pod 14 leti je prišlo 50 Din. Ni sicer dosti, pa nekaj je le bilo in vsaj nekaterim je bilo poinagano. Nerodno je bilo za tiste, ki niso imeli prijavljenih otrok pri rudniku, kakor je predpisano In zato pri delitvi niso prišli v poštev, ker se ni na nje računalo. Obljubljeno te, da dobijo tedaj, če bo kaj preostalo.
Spremembe т vodstvu rudnikov TPD. Tukajšnji ravnatelj inž. Pauer bo šel v pokoj. Na njegovo mesto pride rud. ravnatelj iz Zagorja inž. Loskot. V Zagorje pride ravnatelj Biskupski iz Kočevja, tja pa gre za ravnatelja inž. Persoglio it Hrastnika. Inž. Hararla pa je postal vlSji nadzornik.
Silvestrov večer bo v Društvenem domu. Na sporedu so šaljivi prizori, petje in godba.
LjuMjana
izložbe in trgovski lokali
se množe in lepšajo, kakor raste in se širi našo mesto in kakor se v mestnem središču samem dokončno uravnavajo in olepšajo ceste, ulice in trgi. Ta in sicer hipni razvoj je bilo opaziti že pred letom nu Sv. Petru cesti, ko se jo ta dotlakovala do Mesije ve ccsle. Enak pokret se opaža sedaj v Gradišču, ki se je s končno uravnavo in tlakovanjem l>ritegnilo k središču mesta. Z dograditvijo Luck-manovo hiše se bo ta razvoj še jiospešil in računati je skoro gotovo, da se bodo j>o vsem Gradišču pritlična stanovanja, kolikor jih je še, postopoma porabila za izložbo in trgovske lokale. Morda bo ta pokret zajel celo stanovanja v Gorupovih hišah na Rimski cesti iu Gorupovi ulici, ki sta zaradi bližnjih šol postali precej prometni.
Večja prometna vsžnost križišča Rimske, Blei-vveisove in Tržaške ceste je povzročila, da so nastale tudi tod lične nove prodajalne, gostilne (:;pri Loveu-r), lekarne (»pri Kroni -) in trgovine. Celo nov poštni urad se je odprl ondi, tako lično in praktično urejen, da bi lahko bil za vzor drugim, n. pr. onemu nn Šl. .Inkobskem trgu, ki je prava muka za 1 uslužbence in občinstvo.
Tudi na križišču Bleivveisove in Erjavčeve ceste je letos nastala iz prejšnjega pritličnega stanovanja 1'odlogarjeva specerijska iu delikatesna trgovina : Nu Vrtači«, V delu Blei\voisove ceste od Erjavčeve do Tržaške ceste utegne po regulaciji in tlakovanju zrasti cela vrsta trgovskih lokalov, ker je dobil z zgradbo mnogih vil in hiš na Mirju in pod Rožnikom močno zaledje odjemalcev.
Isto velja za Tržaško cesio kot glavno prometno žilo Viča in Gline, ki sta v zadnjih letih tudi zelo narasla.
Tudi Gregorčičeva in Igriška ulica bosta z letos pričeto gradbo nove stanovanjske hiše banovin-ske hranilnice mnogo pridobili na prometni vred-j nosti in mestnem značaju, ker bodo v pritličju, kakor vse kaže, lokali za prodajalne.
V središču mesta so letos nastale nove in krasne trgovine v palačah »Viktorija« in "Dunavc ob Aleksandrovi cesti ter v prehodu pod palačo »Viktorijo«. Naj omenimo le cvetličarno Korsika v Beethovnovi ulici, novo in najlepšo ljubljansko sal-ščičarno Pelriček, Osetov moderni refektori.j »Daj-dam-:, Obenvalderjevo trgovino s klobuki, elegantni
Kai bo danes
Drama: Zaprla.
»Opera: »Dežela smehljaja«. Red C.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Baliovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in
mr. Hočevar, Celovška c. 84, Lj. VII.
*
0 D.užbi sv. Elizabete, za najubožnejše, je darovalo uradništvo »Vzajemne zavarovalnico« 382 Din. — Bog povrni!
0 Vincencijeva in Elizabetna konlerenca pri sv. Jakobu v Ljubljani sta obdarovali za Božič nad 100 (sto) otrok. Na Štefanovo so so zbrali otroci s svojimi starši v prostrani zakristiji pred lepo okrašenim božičnim drevescem in jaslicami, kjer so jih ljubeznjivo sprejeli Vincencijevi bratje in sestre sv. Elizabete. Po' ganljivi godbi, ki jo jc predvajal g. ravnatelj Hočevar in lepim božičnim petjem izbranega zbora ter pozdrnvom dveh malčkov je nagovoril g. župnik Barle zbrane. Pri razdelitvi se j^e bralo rajsko veselje na obrazih vseh. Tisočera hvala in božje plačilo vsem, ki so pripomogli k temu blaženemu dnevu.
© Stolna prosveta ima nocoj v torek ob 8 v Jugoslovanski tiskarni sejo.
© »Ljubljana« ima drevi ob 8 vajo celotnega zbora v beli dvorani »Uniona«. Zelo važno!
0 Silvestrov večer v Unionu priredi glasbeno društvo -Ljubljana: s pevskim koncertom in solospevi. Del čistega dobička pojde v dobrodelne namene. Koncert bo na Silvestrov večer ob 8 v vel'ki dvorani Uniona.
0 Mir ljudem — konec pobojem! Danes, v torek, ob pol treh popoldne, v Brezalkoholni gostilni Uniona sestanek prijateljev treznosti z dnevnim redom: l.Kaj storiti proti pijanskim pretepam in pobojem, ki tako onečaščajo našo domovino. 2. Kako izvršiti priprave na treznostni kongres. Prijatelji treznosti — dobrodošli!
© Prva pomoč proti strupenim plinom ob priliki sovražnega napada je naslov predavanju, ki ga bo imel drevi ob 8 v verandni dvorani hotela Union sanitetni polkovnik dr. M. Justin. Že prvi del predavanja, ki ga je imel prednvatelj pretekli teden jc bil dokaz kako nujen je pouk meščanov v tej smeri. G. predavatelj, ki jo strokovnjak na tem polju jia bo v drugem delu razložil načrte za zavetišča, kleti in hišice, kamor bi se zatekli meščani ob priliki sovražnega napada s strupenim plinom. Prepričani smo, da bo tudi ta drugi del predavanja nudil obiskovalcu obilo dobička. Pred-prodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 5, in sicer sedeži 3 Din, stojišča 2 Din za dijake 1 Din.
© Podporno društvo za služkinje ima redni občni zbor na Novo leto ob tričetrt nn pet jiopol-dne v Alojzijevišču, Poljanska cesla 4. Vabljene vse članice. — Odbor.
© Služkinje! V nedeljo 3. januarja priredi »Poselska zvezne v Rokodelskem domu ob 5 popoldne svojo običajno božičnico. Na sporedu je: Božični nagovor, petje zbora služkinj in ljubki prizori olrok. Pridite polnoštevilno! Vstopnine sicer ni, le prostovoljni prispevki v korist revnim služkinjam se bodo blagohotno sprejemali.
0 Predavanje o Arizoni, ozemlju Indijancev. Veliki Kanjon in druge tajne. Slovensko planinsko društvo priredi v soboto 2. januarja 1932 predavanje ameriškega žurnalista Schererja o »Arizoni, ozemlju Indijancev in Velikem Kanjonu«. Predavanje ee vrši v Delavski zbornici in bo vsled zanimivoeti predmeta gotovo vzbudilo splošno zanimanje. Predavatelj Scherer jc ameriški žurnalist, ki že dve leti potuje po svetu in v raznih jezikih predava o zanimivostih ameriške zemlje, Nadaljnja obvestila slede,
0 Tečaj ruskega jezika otvori v začetku januarja 1932 kulturno-proevetni odsek Delavske zbornice v Ljubljani. Poleg osnovnega pouka, bo tudi pouk s pomočjo gramofonskih plošč, da sc tako uho še lažje privadi na blagozvočje in pravilno izgovarjavo ruskega jezika. Kdor se želi udeležiti ruskega tečaja, naj se zglaei do 6. januarja v knjižnici Delavske zbornice pri g. knjižničarju, kjer se tudi vpiše, in sicer v času od 10 do 12 in od pol 6 do 8 zvečer,
0 Mestna elektrarna opozarja cenjeno občinstvo, da ji je bilo prijavljeno v zadnjem času, da hodijo okoli rejenib konzumentov razne osebe, katere ee predstavljajo kot odposlanci oziroma uslužbenci meelne elektrarne, ki linajo naročilo, da pregledajo, ali je instalacija električnih vodov pravilno izvedena ali ne. Mestna elektrarna ni za lo nikoga pooblastila in je vse lo neresnično. Njeni uslužbenci imajo legitimacije, e katerimi ee lahko izkažejo naoram strankam. Namen teh laži-
zavod za moško obleko »NoMesser, vsi na Aleksandrovi cesli — ter cvetličarno Ilerzmansky iu veliko izložbo strojev iz Škodovih tovarn itd. "v prehodu jialačo »Viktorije«.	«
Lepo so uredili svoje trgovine ludi tvrdka I.esjak (prodaja rokavic in nogavic) in zlatarnlcn A Euchs v Selenburgovi ulici. Sijajna in umetniško dovršena je izložba Novo založbe na Kongresnem trgu. Tudi v spodnjem, vzhodnem delu lega trga so se letos moderno opremile izložbo Drenikovo in Eberjeve trgovine. V Wolfovi ulici vzbuja pozornost higienično vzorno urejena Javornikova prodajalna svežega in prekajenega mesa, ki se je letos odprla v poslopju dr. Oražuove ustanove, na Dunajski cesti pa s finim estetskim čutom preurejena trgovina s steklom Avgusta Agnole.
Tudi v zgornjem delu Miklošičevo ulice so nastale letos čedne iu vabljive trgovine in prodajalne, zlasti mnogo delikatesnih trgovin. V novem »Domu Grafike« na Masarvkovi cesti bo zlasti planincem prav dobro došla lična : Alpina , specialna trgovina za turistične potrebščine. Na Mestnem trgu je letos galanterijska trgovina I. Samec prenovila in olepšala celo trgovsko hišo z izložbami vred. Prav tako sla tudi gg. Žilič iu Zajta na novo in praktično uredila vsak svojo trgovino z železnimi na Dunajski cesli. Ta del ceste ob Puharjevi in Dalmatinovi ulici ter ob »Figovcu« jo poslal sploh središče železarskih trgovin v Ljubljani (Stupica, Verovšek, Zal-ta, Žilič), kakor postaja Aleksandrova cesta središče moških modnih trgovin (Magdič, Kette, Rojina, Noblesse, Maček, Elegance).
Tudi »Pred Škofijo« so se začele prenavljati in lepšati obratovalnice in trgovski lokali. Tako se je pred leti temeljito in prav čedno prenovila gostilna pri Kolovratu«, lotos pa Jančarjeva pekarna in M. Nežičeva brivnica. Hiše na Vodnikovem trgu so zaradi živahnega tržnega prometa v zadnjem času dobile skoraj vse prav čedno obnovljene trgovske lokale.
Tako vidimo, da se šlevilo novih in prenovljenih trgovskih lokalov in obratovalnic vzlic slabim časom po našem mestu prav lepo množi po zaslugi našega podjetnega in za vse moderne pridobitve vnetega trgovstva in obrtništva.
Zimske suknje, obleke in vsa druga ob'ačila za gospode in deco nudi v natvečji izbiri J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
revizorjev je poveem drug. Cenj. občinstvo se naproša, da take »revizorje« takoj naznani najbližjemu stražniku, obenem pa o tem tudi obvesti ravnateljstvo mestne elektrarne.
0 Nabava brezovih in sirkovih metel. Mestna občina ljubljanska polrebuie okoli 2000 komadov brezovih in 200 komadov sirkovih metel za pometanje ccst. Ponudniki naj vlože jjpnudbe ter naj hkrati pošljejo tudi vzorcc mestnemu ekonomatu do 10. februarja 1932. Ponudbe morajo biti zapečatene in nositi označbo »brezove in sirko-ve metle«-. Metlišče brezove metle ne orne biti krajše od 70 cm in imeti na zgornjem koncu v premeru nc manj kakor 2 coli. Sirkove metle morajo biti izvršene po vzorcu, ki je na vpogled pri mestnem cestnem nadzorstvu. Nabava držajev v tej ponudbi na zapopadena.
O Esperanto. V slučaju zadostnega števila priglašencev se bo vršil meseca januarja nov tečaj za začetnike. Inleresenti naj se javijo pismeno na naslov: »Klub esperantislov v Ljubljani«. Cas in kraj otvoritve ђо pismeno sporočen prijavljenceni in objavljen v dnevnem časopisju.
0 Konjsko meso. Mestni socijalno politični urad ima na razpolago 100 l;g konjskega mesa, ki ga je daroval za »Pomožno akcijo: g. Ma-rinšek v Prečni ulici. Rodbine z otroci, ki reflek-lirajo na to meso, naj se zglase dne 29. in 30. t. m. med uradnimi urami v soc. političnem uradu
v sobi šl. 42, kjer dobe jiotrebne nakaznice.
© 3.1 u rje« menjavajo. Denarni zavodi imajo sedaj I »osti z zamenjavo 1000 dinarskih bankovcev, katerih se je ljudsko ime »jurij« žc tako prijelo, da jim skoraj nihče ne pravi drugače. Tudi v prometu so že pretiskani in z novo štampiljko opremljeni bankovci. Na dan prihajajo ti »jurjie, ki jih ljudje hranijo v nogavicah ali na dnu kakšnih starih skrinj, nieslo da bi jih naložili v domači hranilnici. Po denarnih zavodih moreš sedaj opaziti dosti takih ljudi, ki imajo največkrat samo enega ali dva taka velika bankovca in ki so jih sedaj, že prve dni zamenjave, prihiteli zamenjat. Pri vsakem denarnem zavodu sc vrše te zamenjave. Seveda so med menjalci tudi taki, ki jih prinesejo več, zlasti zastopniki raznih tvrdk. Pri tukajšnji podružnici Narodne banke pa zamenjavajo v glavnem tisočake denarnim zavodom in državnim blagajnam. Seveda, če pride kdo zamenjat enega ali dva privarčevana »jurja«, mu tudi zamenjajo. Preveč »jurjev« pa pri nas denarni zavodi ne bodo zamenjali, ker so naši ljudje že itak vajeni, dn vse svoje odvišne prihranke poleni takoj naiože v hranilnicah. Tudi, kdor je do sedaj hranil svoje tisočake doma, napravi najboljše, če jih naloži v zanesljivi hranilnici, kjer je denar najbolj varcu.
Srebrna poroka. Ivan in Marija škrinjar sta praznovala 23. I. m. srebrno poroku, škrinjar je pls. uradnik na okrajnem glavarstvu. Čestitamo!
Zopet noži. Nc mine skoraj dan, da ne bi prišlo do pretepov, pri katerih igra glavno vlogo usodepolni nož. In tako imamo zopet dva žalostna slučaja, pri katerih je prišla podivjanost naše mladine do izraza. V prvem slučaju sla se sporekla brala Anton in Ignac Hliš iz Novccerkve. V pre-piru je segel Anton po nožu in obdelal svojega mlajšega brala Ignaca tako hudo, da ima po celem telesu 15 težkih in 5 lažjih ran. Posebno na glavi ima globoke rane, leva stran lica pa jc popolnoma razmesarjena. Ko jc svojo kanibalsko delo opravil in videl svojega, v mlaki krvi ležečega brata, ga je naložil na voz in ga pripeljal v Podlehnik do gostilne Treo, češ dn jo itak že mrtev. Orožniška postaja v Podlehniku, ki je bila o dogodku obveščena, je jioslala jio rešilni avlo v Pluj, ki je ranjenca prepeljal v ptujsko bolnišnico. Zdravniki nimajo dosli upanja, da nesrečna žrlev okreva, ker je ranjenec izgubil preveč krvi. — DrugI enak slučaj se je dogodil isli dan pri Sv. Bolfenku v Slov. Goricah. Tudi tu sta se spu-rekla brata Marlin in Jožef ArnuS radi neke malenkosti. V prepiru ,je segel Jožef po nožu in ga zasadil svojemu bralu Martinu v rebra s tako silo, da je ta obležal v mlaki krvi. Prepeljali so eta v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili zdrav-
Maribor
Opasen karaniliol dveh avtomobilov.
Šent IIj v Slov. gor., 28. dt*.
Na Štefanovo se je pripetil v št. IIju ua drž. cesli opasen karambol dveh osebnih avtomobilov, lu se le po srečnem naključju ni končal s katastrofo za številna človeška življenja. Okrog 11 dopoldne sla trčila na strmini, katero dela cesta pred trgovino Swaty, dva osebna avtomobila in sicer mali »Tatra« g. Orechovskega iz Gradca in velik sPackurd« nekega Zagrebčana. Trčenje je bilo za manjšega iu lažjega »Tatra« usodno, ker mu je veliki in močni nasprotnik zdrobil karoserijo ter zadnjo os s kolesi od voza docela odtrgal; Packardc je odnesel iz karambola le neznatnejše poškodbe na blatnikih iu vzmeteh. V Tatra-avtomo-bilu so ee nahajale štiri esebe, ki so le po srečnem naključju odnesle razven malih odrtin zdravo kožo, le hčerka lastnika voza je dobila od zdrobljene šipe široko rano lia obrazu. Oblasti so uvedle preiskavo, da se dožene krivda.
□	Vlomilska trojica pred senatom. Letošnjo jesen je ogrožala vlomilska lolpa Dravsko dolino med Marcnbergom in Falo ler izvršila številne vlome, ki so dalje časa ostali nepojasnjeni. Tako je bilo 5. oktobra vlomljeno v hišo Ivana Zapeč-nika v Podvelki. Zločinci so odnesli obleke iu jestvin v vrednosti 2500 Din. Še v isti noči je bil pcekušen vlom na Breznu v trgovino Jožefa Šer-binoka, vlomilce eo pa pregnali čuječi domačini, V noči na 10. oklobra je sledil vlom v trgovino Slavka Geratiča v Devici Mariji v Puščavi. Vlomilci so odnesli manufakturnega blaga v vrednoeli Dm 2300. Zlikovci so si izbrali nato kol prihodnjo žrtev trgovca Dragotina Sitarja v Ribnici na Pohorju. Tn vlom se jim je bolj izplačal, ker so odnesli poleg manufakture še gotovine, tako da je znašal skupen plen lepo vsoto Din 34.000. Ko eo vlomilci nosili plen v nabasanih nahrbtnikih skozi Falo, so srečali orožnižko patruljo, ki je radi čc6tiji vlomov strogo nadzirala gibanje euinliivih elementov. Bili so ustavljeni in preiskava "nahrbtnikov je prinesla na dan ukradeno blago ter bila vzrok njihove aretacije. Včeraj se je omenjena trojica zagovarjala pred malim senatom. Pred sodniki so stali 32 letni brezposelni natakar Miroslav Ličen, 43 letni delavec Jožef Ilauptman iz Dobre-nja in 35 letni delavec Rudolf Tarkuš. Vsi trije so že večkrat predkaznovani radi tatvin, med temi Tarkuš petkrat, Ilauptman sedemkrat ter je pravkar odsedel 5 letno robijo. Vlome eo priznali, »vračali jia eo krivdo eden na drugega. Obsojeni eo bili: Miroslav Ličen na 7 let robije, trajno izgubo častnih pravic in tri lela pri6ilne delavnice. Jožef Hauptman na 8 let robije, trajna izguba častnih pravic in 3 letni pridržek po prestani kazni. Rudolf Tarkuš 0 let robije, 3 letni pridržek in trajna izguba častnih pravic.
□	Predavanja JSZ. Jugoslovanska strokovna zveza priredi danes v torek ob 7 zvečer v svojih jirostorih, Sodna ulica 9-III, sestanek, združen s predavanjem: Teorija o vzrokih gospodarske krize,
□	Iz SSK Maratona. Nocoj ob 20 seja upravnega odbora. Plavalna sekcija ima ob pol 7 trening za gospode. Točno iti vsi!
□	Vremensko poročilo iz Rimskega vrelca. Dočim se vračajo smučarji vsi razočarani s pohorskih emuških tečajev, ker ni snega, nam javljajo iz Rimskega vrelca, kjer je priredil evoj tečaj SSK Maraton, o naravnost idealnem smuškem vremenu. Včeraj, dnn 28. t. m. je bila vremenska in terenska situacija sledeča: ob 9 temperatura1 —A, pri pensionu enega 20 cm, smuka jako dobra, v višini 800 m 15 cm pršlča na stari podlagi, statika idealna.
□	Silvestrov večer ee vrši v dvorani Zadružne gospodarske banke. Sodelujejo: »Maribor , godba Omladiue in Ljudski oder. Začetek ob 8 zvečer. Na sv idenje I
□	Težko prizadeta družina. Tragična usoda jo prizadela znano družino gostilničarja Josta pri Sv. Urbanu. Pred nedavnim je umrla mala tri in pol letna hčerkica Irena; smrt ljubkega detela jo starega očeta tako silno prizadela, da ga je nekaj dni jio žalostnem dogodku zadela srčna kap. Oba ekujiaj, ded in mala vnukinja, spita sedaj v skup-
| nem grobu. Naj počivata v miru, preostalim nase globoko eožalje.
□Na potu k polnočnici se je ponesrečil v Je-lovcu jiri Kamnici 48 letni Aleksander Koprivnik. Na zledeneli poli mu je zdrsnilo ter si je pri padcu zlomil levo nogo v gležnju. Tovariši eo ga epra-vili na dom. odkoder so ga včeraj prepeljali v mariborsko bolnišnico.
□	Smrt priljubljenega polkovniku. Iz Belgrada je prispela te dni vest. da je umrl komandant mariborskega vojnega okrožja polkovnik Svetislav Stojndinovič. V Mariboru je živel od leta 1924. Ob vsaki priliki je pokazal svoje veliko razumevanje za težnje našega ljudstva ter veliko ljubezen do Slovencev. Blagega moža ohranimo v častnem spominu!
□Novi grobovi. Umrli so v Marbioru: Fluher Katarina, zasebnica iz Počehove št. 99. Pogreb se vrši danes popoldne ob pol dveh iz hiše žal cel i ua frančiškansko pokopališče. — Ivana Grogl, vdova zdravnika, Stolna ulica 2. Pogreb bo danes ob 3 iz mrtvašnice na mestno pok. — Elizabeta Pleter-šek, hčerka železničarja. Pokopana bo danes ob pol 4 iz mrtvašnice na magdalensko pok. — Pod-logar Jera, zasebnica, Prečna ul. 0. Pogreb danes ob 4 pop. iz mrtvašnice na frančiškansko pok. — Adolf Sadek, sin čevljarja, Erjavčeva uli 1. Pogreb ee vrši jutri ob 3 iz mrtvašnice ua Frančiškansko pok.
□	Požar pri Devici Mariji v Brezju. V noči od šlefanovega na nedeljo je nastal pri posestniku iu mesarju Zupauu pri Devici Mariji v Brezju v gosjiodarskeni poslopju požar. S slamo in senom napolnjen skedenj je bil bliskovito zavit v plamene. Nn mesto požara so dospele požarne hrambe i/, Brezij, Pobrežja, Zrkovcev in Maribora, radi pomanjkanja vode so sc pa omejile lo na lokalizacijo ognja. Škoda je zelo občutna. Poslopje ni bilo visoko zavarovano.
□	Mariborski hišni posestniki proti občinskim dajatvam. V nedeljo predpoldan sc je vršilo v dvorani hotela Orel zborovanje društva hišnih jioeestnikov iz Maribora, na katerem ee jc obravnaval v prvi vrsti proračun mariborske mestne občine v zvezi z dajatvami, ki prizadevajo hišno lastnike. Na zborovanju je bila sprejela resolucija na bansko upravo, v kateri hišni posestniki pozivajo, nuj se proračun mestne občine za leto 1932 zavrne ler so naj v novem osnutku upoštevajo njihove zahteve.
□	Rabite nageljne, vence, šopke, kličite telefon 27-66. Vrtnarstvo — Jemec -— Maribor.
□	Radio aparate in sestavne dole, zvočnike, žarnice, drobni materijal. po nizkih cenah dobite v zadnijzi Radio-Marlbor, Miklošičeva 2.
niki težko poškodbo, posebno pljuča sn močno ranjena. Ako ne nastanejo komplikacije, je upanje, da okreva. Nupadalec jo zbežal, orožnlštvo ga zasleduje. Kadi napadov v poslednjem času je odredila oblast splošno pripravljenostim službo orožništvu.
Dnevna kronika
Žrtev materinstva
Novo mesto, 28. decembra.
Ni še dolgo, kar si bila v našem krogu. Veselo in z radostjo si govorila o erečnem trenotku, katerega je vesela vsaka mati in ki si ga pričakovala s hrcpenejem in bojaznijo. Tedaj si med drugim tudi rekla: »Najbrže je letošnji božič, moj zadnji.« In — žalibog — res je bil zadnji. Mi nismo slutili tega, a ti si slutila. Kako smo se veselili ko emo čuli, da je poleg Tebe zajokal mal nebog-Ijenček, Tvoj sinček. Vesela si bila tedaj kot je vesela vsaka dobra mati, in tudi mi, ki smo Te poznali, emo se veselili s Teboj. Pa ko smo bili že uverjeni, da je že vse dobro, tedaj jc kot etrela z jasnega neba padla med nas težka beseda: gospa Pepina je umrla. Nismo mogli tega takoj prav doumeti, nismo mogli verjeti v lo, da bi jc ne videli nikdar več, da nc bi nikdar več govorili z njo. Toda moremo li obrniti s slabotno roko kolo — trde usode? Onemela so Tvoja usta in ugasnile eo Tvoje oči za vedno, za vedno si zapustila svoje etarše, brata, svojega moža in sinčka, za katerega si dala življenje. Zapustila si tudi ras, ki smo Te poznali ter se preselila tja gori v nebeške višave k svojim bratom in sestram, kjer ni težav in ne bolečin. — Blag Ti spomin. Ob odprtem grobu se danes poslavljamo od Tebe, gospa Pepina. Bodi Ti lahko zemljical
Koledar
Torek, 29. decembra: Tomaž, škof mučenec; David, kralj; Kalist, mučenec.
Osebne vesti
= Nova odbornika Družbe sv. Mohorja. Namesto gg. stolnega kanonika Jan. Vidovica in profesorja Ivana Hutterja v Celovcu sta bila izvoljena za odbornika Družbe sv. Mohorja gg. profesor Anton Cestnik v Celju ter župnik in pisatelj F. S. Finžgar v Ljubljani.
= Poroka. Poročila sla ee g. dr. Dolte Schauer in gdčna Marjanca Rozmanova. Obilo sreče!
= Poročila sta se v Brnu (ČSK) g. inž. Franjo ltainer iz Ljubljane, sedaj službujoč v Banja Luki, in gdčna Linka Ralay.
—	Poročil sc jo 28. t. m. dr. Vladimir Dolenc z gdč. Zvouo Primčevo. Priči sta bili g. Matej Hubad in g. dr. Petrič. Novoporočencema obilo sreče!
—	Himen. Dne 29. t. m. se je v Clansthalu, Nemčija, poročila gosp. Erna P u č u i k , hčerka gosp. majorja v p. Konrada Pučnika, nem. franc. lcalisyndikata v Zagrebu, z gospodom dr. inž. Axel D a h 1 b e r g o m iz Goteborg-a na švedskem.
= Ban na dopustu. AA. Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič je nastopil svoj dopust in do 11. januarja 1982 ne bo sprejemal strank.
= Iz notarske službe. Notar Zevnik Anton bo vsled sklepa višjega deželnega sodišča v Ljubljani z dnem 31. t. m. prenehal uradovati v Višnji gori ter nastopi svojo notarsko službo v Kamniku z novim letom.
IVovi grobovi
+ Umrl je na Sveti večer g. Janez Jerič, posestnik v Bmihelu pri Novem mestu. Pokojnik je bil yce g. Ivana Jeriča, urednika Amerikanskega SiOvenca. Naj počiva v miru!
"-J- V Žirovnici je 27. decembra umrla Frančiška Zima roj. Mrvica, stara 70 let. Pogreb bo v torek dopoldan. Naj v miru počiva!
■f" V Cakoveu je nenadoma umrl g. Janko E n g e 1 m a n , poštni uradnik v Cakoveu, doma iz Kranja. Cerkvene obrede pred prevozom pokojnika je izvršil župni lcurat v Cakoveu. Zemeljski ostanki pokojnika se prepeljejo v Kranj, kjer bo pogreb v torek 29. decembra ob 3 jiojjoldne iz hiše žalosti Savsko predmestje št. 26 na tukajšnje pokopališče.
MATIČNA KNJIGARNA
Ljubljana - Kongresni trs MUZIKALI3E VSEH VRST
Ostale vesli
—	Delegatom kmetijskih podružnic v vednost. Ministrstvo prometa jc dovolilo z odlokom M. S. br. 33.891 od dne 23. t. nt. vsem delegatom kmetijskih podružnic, ki poselijo občni zbor Kmetijsko družbe v Ljubljani dne 30. t. m. v Mestnem domu polovično železniško voznino. Delegati naj kupijo na o-dhodni postaji cel vozni listek, katerega naj shranijo za brezplačen povratek. Veljavnost do 2. januarja 1932.
—	Uprava zavoda za meteorologijo in geodi-namiko v Ljubljani prosi vse osebe, ki so občutile zadnji potres dne 25. t. m., da ji sporočijo, kdaj in kako so ga opazile in občutile. Predmetna poročila so službena in poštnine prosta, kar naj se označi nn koverti.
—	Z Bleda. Občuten mraz zadnjih dni jo prinesel Bledu nuravnost krasno vreme iu povzročil, da je blejsko jezero popolnoma zamrznilo. V nedeljo so se ljubitelji drsalnega športa že mogli v zapadnem deju jezera drsati, pešci pn so žc lahko i.emoteno pohiteli po suhem na otok. Za Novo lelo, ako bo lepo vreme trajalo dalje, se bo mogoče drsati j)0 vsem jezeru in to na ledu, ki je deloma gladek kot steklo. Ljubitelji drsalnega športa zato |trisr£no vabljeni na Bled, da pokažejo kaj znajo.
—	Truplo utopljene Zupanfove hčerke najden«. Na Sveti dan popoldne se Je kresniška mlade/. drsala na Savi pod v Birollovimi« apnencami nasproti Cerarjeve domačije na Verneku, kjer jo Sava radi plitvino ob bregovih zamrznjena. Kar naenkrat je opazil dijak Martinček Ivan, da pod ledeno skorjo ob nekem deblu štrli ven otroško ramce. Sklicali s-o lukoj ljudi in Pirčov oče je led razkopal in dobil iz zamrznjene Save ven truplo 5—0 letne deklice, o kateri so takoj uganili, da jc to hčerka Zupančeve gospe, ki je v obupu šln v objemu s hčerko v hladne valove. Nesrečno mater so našli blizu Ljubljane v Ljubljanici, hčerko pa so valovi zanesli do Kresnic.
—	Nesreča pri amučlcanju. Ker v bližnji okolici Litije ni mnogo snega, radi Česar naši smučarji nimajo primernega terena za smučarski šport, je j>recej navdušenih smučarjev mahnilo na bližnjo holrne in griče, kjer sneg šo ni skopnel in ga je ravno še toliko, dn se lahko na dilcah dobro vozijo, Tako je odšla na motornih kolesih večja družba iz Litijo, med njimi tudi veterinarski višji svetnik pri okraj, glavarstvu v Litiji g. dr. Veble. Kadi tanke skorjo snega so se mu nogo zapletle tako, da je jiadej in si j>ri padcu zlomil levo nogo T gležnju.
—	Dve nesreči. Lesni trgovec g. Franc Kan-duč iz Tenetiš je pretekli teden nakupoval v 1'od-
šentjurju jamski les. Ko je Iz Fakinove hiše odhajal, mu jo nu oledenelib tleh spodrsnilo ter si jo pri padcu zlomil roko v členku. — Ko je na praznik sv. Štefana |>opoldne bivši hišnik na stavbah g. Peterca vžigal motor za dinam za dekliškim domom, mu jo j»ri vrtenju vrglo v Celo ključ in ga na obrazu precej ranilo.
— Urejena prebava iu idrava kri sc doseže z dnevno uporabo pol Caše naravne »Franz-Josef« grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Frauz-Joscf«-vodo, ker pospešuje delovanje želodca in črevesa, |>reprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča In sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje kri. »Franz-Joseft-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
&nu»cat)i - športniki!
Predno se odloČile za nakup smučk, palic, vezi in drugih zimsko-sportnio predmetov, zahtevajte brezplačni cenik od tvrdke
IVAN SAVNIK, KRANJ 10
Vezi: Seidl otroške Din 70'—. velike Din 85'—.
nemško streme Din 115'—, A'pina Din 240-—, Palice: Leska o.r. Din 35'—, velike Din 45'-, najtin.
Din 55'—, bambus otroške Din 45'—, velike
Din 60—, najfin. D>n 85'-. Smučarski šali Din 25' , tirolski Din 55'—. Рјаха Din 24'—.
Volnene kravate Din 13'—, nogavice Din 26'—
rokavice Din 35'—. Sanke otroško Din 85'— velike, spredaj zavite
Din 135—,
—	Nesreča pri slreijanju z možnarjein. V Žit-njalcu pri Zagrebu je na dan sv. Štefana nekaj fantov streljalo z možnarjem. Streljali so že ves prejšnji dan, ne da bi se jim pripetila kakšna nesreča. Okrog pol 8 zvečer, ko so hoteli oddati zadnji strel, pa se jo zgodila nesreča. Nabasali so možnnr in zažgali. Toda smodnik se ni vžgal. Tedaj se je približal možnarju najhrabrejši in obenem najmlajši mod njimi, 13 letni Tomo Bradakovič, da bi
strokovnjaško« pregledal, zakat se smodnik nI vžgal. Hotel se je postaviti in je vžgal smodnik kar z vžigalicami. V naslednjem trenutku je nastala eksplozija in vsebina možnarja je zletela dečku v glavo. Nesrečni fante ima ves pokvarjen obraz. Prepeljali so ga v bolnišnico. Njegove rane 6q težko iu bo v najboljšem slučaju ostal tslep.
—	K poročilu iOast slovenskih kmetskih mater pred sodiščem« omenjamo eledeče: Iz našega poročila bi mogel kdo sklepati, kakor da je zastopnik tožbo g. dr. Goljar v svojem govoru dejal, češ, da bičamo napake svojega ljudstva. V resnici g. dr. Goljar izraza »bičanje« ni rabil, pač pa je rekel, da moremo le pri odkriti in objektivni preiskavi hib narodu pomagati. To ugotavljamo zato, da ne bi kdo v tem vprašanju izvajanj g. dr. Go-ljarja napak tolmačil.
—	Nesreče pri sankanju, lovu in padcu, V So-dražici so imeli v nedeljo še vedno toliko snega, da so se mogli olrcci sankati. Pri tem sankanju pa se je ponesrečila desetletna hči posestnika Marija Fajdiga iz Sodražice. Sanke so se ji namreč prevrnile tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. — V nedeljo je šel na lov 25 letni posestnik Anton Dolar iz Polšnika pri Litiji. Na lovu jo pomeril nn zajca, v istem hipu pa mu jc razneslo puško in košček železa ga je ranil po levem očesu. — 62 letna jioljska dninarica Marija Žagar iz Brezij pri Mekinjah je včeraj dopoldne padla tako nesrečno, da si jo zlomila levo nogo. -— Vsi trije jxmesre-čenei se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
—	Za, usta in zobe dnevno par kapljic blago-dišečega Fellerjevega Elsafluida v kozarec vode, to jo vžitek in obenem ludi preizkušena zaščita proti mnogim obolenjem grla in vratu, proti hripi itd. Poskusna stekleuica 6 Din, dvojna steklenica I) Din povsod. Po pošti 9 poskusnih nli 0 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din franko pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elza trg 134, Savska banovina.
—	»Vigred«, ženski list, se naroča pri upravi »Vigredir, Ljubljana, Ljudski dom.
—	Knjigovodja-bilancist, ki je bil radi bolezni odpuščen, išče mesta za takoj, ludi samo za popoldan.
—	Neprijetni duh v ustih preprečite z grgranjem z odlično Chlorodont ustno vodo. Poskus Vas bo prepričal. Steklenica Diu 16.
—	Revmatiki, kateri vporabljajo za pomirje-nje bolečin Fellerjev Elsafluid, Vam lahko pove-<lo, kako so zadovoljni s tem domačim sredstvom iu kozmetikom, ki se je obneslo skozi 35 let. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din jiovsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici 62 Din brez nadaljnjih stroskov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elza trg 134, Savska banovina.
Jesenice
Na prainik sv. Štefana se je v Krekovem do-! mu ponovila Kalinanova opereta -Cardaška kno-| ginja'. Z ozirom na splošno krizo je bila vstopnina znatno znižana, kar jo povzročilo, da je biln dvorana skoraj razprodana. Igralci so se tudi to pot potrudili, da so svoje nelaiike vloge v splošno zadovoljnost rešili.
Na Silvostrov večer, ki se bo vršil v Krekovem prosvetnem domu, žo danes vsi vljudni vabljeni. Spored bo zelo pester, smeha dovolj itd. itd. Tudi za ta večer jo vstopnina minimalna, uam-reč 6, 4 in 2 Din, torej, skoro tako kot za navaden prosvetni večer. Tako bo skoraj slehernemu omogočeno, da zadnjo ure lela preživi v veseli, po-i šteni družbi.
Umrl je na Jesenicah liišnl posestnik Janez i Rope, jiristeu avtohton Jeseničan, kakoršnih je ■ danes le še prav malo. Bil je eden izmed sousta-j novlteljev jeseniško požarno brambe in njen agi-I leu član do svoje smrti.
Šport o praznikih
Za božič pri nas redkokedaj prirede nogometne tekme. Lc letos so napravili izjemo. Naša vodilna kluba sta jiovabila zagrebške železničarje. Namen tekem je v glavnem, da ostanejo igralci v formi. Zato jc treba igrati vso zimo in izrabiti predvsem ugodne termine za tekme z izvenljub-ijanskimi klubi. Lejx> vreme za praznike jc bilo siccr pripravno za večjo prireditev, katere pa ob današnjih prilikah naši klubi ne zmorejo. Povabili so zato zagrebško moštvo, ki je stavilo najbolj ugodne jiogoje. Železničarje so povabili še radi tega, da vidimo, kako močni so tisti prvorazredni klubi iz Zagreba, s katerimi bi morah naši kljubi igrati prihodnje leto za državno prvenstvo, ako bi bil sprejet predlog šestorice vodilnih klubov v državi. Rezultut nastopa Železničarjev v Ljubljani je na temeljit odgovor tistim, ki so naš nogomet podcenjevali. Z nič manj kakor 16 goli so se Zagrebčani vrnili domov. Slučajen uspeh kakega zagrebškega kluba, še nikakor ne more biti merilo za moč našega nogometa.
Železničarji, ki so imeli v soboto za nasprotnika Primorje, so podlegli s 6: 1. Že samo ta rezultat je pokazal, da je :tied našim in zagrebškim drugo plasiranim klubom razred razlike. Rezultat drugega dne proti Iliriji, ko so Železničarji dobili nove moči, pa to razliko jiokaže še večjo. Po igri naših dveh klubov in Železničarjev moramo ugotoviti razliko dveh razredov. Pri vsem si Železničarji lahko pribore četrto mesto in pridejo prihodnje leto v našo ligo, kjer bodo na vsak način dober »liferant« golov in točk. Primorje je zmagalo s 6:1, Ilirija pa celo s 10:1, čeprav so nastopili brez tiaiboljšega branilca in je moral Do-berlet braniti. Oba dni so popustili v drugem polčasu, niso vzdržali tempa! Prihodnjič pa želimo močnejših nasprotnikov, kajti dobri rezultati nad slabimi nasprotniki nam ne bodo koristili. Močne nasnrotnike rabimo, to naj se zavedata vodstvi na=ih dveh vodilnih klubov! Čeprav je dobro, da pokažemo, kaj znamo, in napolnimb torbo z goli tudi zagrebškim nogometašem. Tudi v drugih mestih ni bilo nobenih važnejših ickem.
Zato je bilo pa bolj živahno na Gorenjskem. Takega navala smučarjev na Gorenjskem še niso I imeli. Povsod je bilo polno izletnikov, glavno ta-I borišče je bilo seveda v Ilirijanski smučarski koči I v Planici, ki pa ni mogla sprejeti vseh, in so ostali j napolnili tudi vse Rateče, kjer ni bilo dobiti nobenega prenočišča. Vseh izletnikov je bilo samo v tem maiem kotu čez 500. Polna je bila pa tudi Kranjska gora. Izletniki so bili z vsem zadovolini. Hotelirji so znižali cene, kar bo najbolj njim samim koristilo. Prejšnja leta same pritožbe, da je drago, letos je to izostalo. Z dobro postrežbo in solidnimi cenami bodo privabili še več izletnikov.
SMUČARSKI TEČAJ NA ZELENICI
Na Zelenici 1534 m nad Tržičem se vrši smučarski tečaj pod vodstvom domačega strokovnjaka. — Celodnevna dobra domača prehrana kakor prenočišče in f>ouk stane Din 60.— dnevno. Tečaj se bo vršil Ic če se prijavi najmanj 10 oseb od 1. do 10. januarja 1932. Prijave sprejema oskrbnik koče na Zelenici Ferd. Josif, Tržič.
Smučarska sekcija SK Iliriie. Danes v torek 29. t. m. ob 19. uri v klubovi sobi kavarne Evropa obvezen sestanek vseh tekmovalcev — zato točno in vsi.
V zakonski jarem sta stonila dva odlična ljubljanska nogometaša. Ladi Berglez, branilec Iliriie in Emil Uršič sta se poročila nred prazniki. Obema odličnima športnikoma želimo vso srečo.
Radio
Prodrami Radio-LlubHana i
Torek, 29. decembra: 12.15. Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Otroški kotiček (Manca Komanova) — 18.00 Salonski kvintet — 18.30 Leo Tičar: Novi vek v svetovni politični areni — 19.00 Salonski kvintet — 19.30 Dr. Veber: Eksperimentalno fonetični študij — 20.00 Prof. Andree: Radio tehnika — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Čas in poročila.
Sreda, 30. decembra: Opoldanski program odpade — 17.00 Leo Tičar: Novi vek v svetovni politični areni — 18.30 Dr. Reya: Morje — 19.00 Plošče — 19.30 Literarna ura: 50-letmca dr. Iv. Laha (Fr. Vodnik) — 20.00 Samospevi ge. Štefanije Vukove; pri klavirju g. Josip Orbec — 20.45 Samospevi g. Mirka Puglja, člana nar. gled. — 21.30 Plošče — 22.00 Cas in poročila.
DrugI proprami $
Torek, 29. decembra:
Belgrad: 11.00 Radio orkester — 20.00 Vokalni koncert — 20.30 Zagreb — 22.50 Večerni koncert. — Zagreb: 20.30 Vokalni koncert — 21.30 Komorni koncert. — Budapest: 12.05 Balalajke — 19.15 Ciganski koncert — 21.00 Pianinski koncert, Ciganska glasba. — Dunaj: 19.40 Simfonični koncert — 22.30 Večerni konccrt — Plošče. — Rim: 17.30 Instrumentalni in vokalni koncert — 21.00 Violinski koncert. — Milan, Torin* 12.00 Pestra glasba — 20.45 Komedija. — Langenbcrg: 13.05 Operni koncert — 20.00 Veseli večer. — Stuttgart: 21.15 Simfonična glasba — 22.40 Plesna glasb. — London: 19.30 Koncert vojaške godbe — 22.00 Koralni iu orkestralni konccrt — 23.35 Plesna glasba.
—	Berlin: 19.10 Zabavni konccrt — 21.10 Večerni koncert. — Barcelona: 19.00 Trio — 21.05 0|5erni prenos. — Prapa: 19.55 Poljudni koncert — 21 00 Flavta — 21.25 Večerni koncert. — Toulouse: 20.00 Komična opera — 21.00 Večerni konccrt — 21.30 Operne pesmi — 22.45 Operna glasba — 23.30 Operetne pesmi — 23.45 Klasična simfon. glasba.
Sreda, 30. decembra:
Belgrad: 12.05 Radio orkester — 20.00 Narodne pesmi — 20.30 Vokalni koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče — 20.30 Konccrtni večer. — Budapest: 12.05 Vokalni in pianinski koncert — 19.30 Operni prenos — 19.30 Ciganska glasba. — Dunaj: 19.45 Zabavni koncert — 20.00 Spominska ura Reiner Marije Rilke. — Rini; 21.00 Operni prenos. — Milan, Torino: t2.00 Pestra glasba — 19.10 Plošče.
—	Langenberg: 13.05 Of>erni koncert — 20.00 Haydn-ova simfonija — 21.25 španski plesi. — Stuttgart: 12.05 Promenadni koncert — 19.45 Zabavni koncert — 21.15 »Romeo in Julija— London: 21.25 Prenos s sankaške tekme — 23.35 Plesna glasba. —• Berlin: 20.00 Haydnova simfonija št. 9 v Es-duru — 20.40 Spominska ura Reiner Marije Rilke. — Barcelona: 19.00 Trio — 21.05 Radio orkester. — Praga: 19.00 »Don Juan«, opera. — Toulouse: 19.15 Moderna simfonična glasba — 19.45 Operetna glasba — 20.15 Koncert vojaške godbe — 20.45 Pesmi. — Trst: 13.00 Pestra glasba
—	20.30 Plošče — 22.15 Pestra glasb-'.
Gospodarstvo
Funt, jen in holandshi goldinar
2e nekaj dni kroži jio Evrojii vest, da namerava tudi llolundska ojmsliti zlato valuto. Vso kaže, da jo vest zaenkrat neutemeljena, lioland-ski denarni obtok je krit do 85 90' 'j /. zlato rezervo. Vest o ukinitvi zlate valute na llolund-skem je nastala v zvezi z opustitvijo zlato valute na Jajioaskcm. Japonska je bila prisiljena opustiti zlato valuto. Čeprav jo bil jon stabiliziran komaj lela 1930. V novembru lola 1929 je znašala zlala rezerva japonske državno banke še nad eno milijardo, novembru 1930 jo padla ž« na S19 milijonov in danes znaša komaj 580 milijonov, Ja-ponski izvoz stalno pada. Tudi okupacija Mandžurije in napovedani bojkot japonskega blaga na Kitajskem sta slabo vplivala na položaj jena. Nova vlada, ki jo je setavil Inukaj, nima večine v parlamentu iu sc naslanja v prvi vrsti nu vojaške kroge, ki so zrušili prejšnjo zaradi njenega popuščanja v Mandžuriji. Tudi opustitev zlato valuto na Angleži; om je vplivala na japonsko gospodar-stvo, ker se jo z njo okrepila konkurenčna moč angleške industrije na vzhodu proti japonskemu blagu. Jen je po opustitvi zlato valute zgubil nič. manj kakor jjetino dosedanjo vrednosti. Stabiliziran jo bil na tečaju 50 centov za 1 jen, med leni, ko je danes vreden komaj 0.40 dolarja. Ukinitev zlate valute na Japonskem, ki jo imela za jiosle-dico pocenitev japonskega blaga, je neugodno vplivala na holandski izvoz v Holandsko Indijo. Zato so nekateri holandski listi predlagali, naj bi tudi Holandslca opustila zlato valuto in s tem avtomatično znižala ceno svojim izdelkom, ki bi potem
lahko konkurirali japonskim in angleškim. *
DržaTni dohodki. V teku prvih sedmih mesecev tekočega proračuna so znašali državni dohodki (številke v oklepaju označujejo predvidene dohodke) nn neposredne davke 1021 (predvidenih 1228, torej manj 207, posredne davke 1818 (2063, manj 244.4), državne monopole 1333 (1412, 79.2), državna podjetja 2226 (3016, 790); razni dohodki -18.3 (89.3, 41) milijonov dinarjev. Dohodki so bili torej uižji, kakor je bilo predvideno, za 1362 milj. Din.
Ceno železa so jiadle. Nemške žeiezarue so znižale ceue valjanemu železu za približno 1(1% z veljavnostjo od 1. decembra naprej.
»Nauk o konjunkturah«. (Prof. dr. Aleksander Bilimovič. Zbornik znanstvenih razprav. VIII. letnik. 1930—31. Ljubljana 1931, 184 strani. Cena 50 Din.) Kot VIII. zvezek svojo publikacije »Zbornik znanstvenih rnzpruv ■ jo izdaj lotos profesorski zbor juridične fakultete spis dr. A. Bilimoviča, ki jo posvečen aktualuemu vju-ašanju o konjunkturah. Avtor razmotriva vsa glavna vprašauja, tičoča se konjunktur in modernih metod njih proučevanja. V knjigi so navedene tudi vso poglavitnejše formulo matematične statistike, ki so potrebne za l>raktično uporabo teh metod. Posebno pozornost obrača pisatelj na korelacijsko analizo, ki se sedaj splošno rabi no samo v ekonomski, temveč tudi v številnih drugih vedah. Knjigi je priloženih dovot diagramov. Tudi za orientacijo v sodobni gospodarski krizi, ki jo avtor ne smatra za čisto kon-juukturno, temveč meni. da je zvezana z bolj globoko segajočimi strukturnimi izpremeinhami |>o-vojnega gospodarskega življenja, podaja spis dr. A. Bilimoviča več navodil.
Bannue de 1'Union Parisienne. Upravni svet te pariške banke je na svoji zadnji seji sklenil, ila ne bo banka za leto 1931. izplačala nikako dividende.	u
Borza
Ljubljana, 28. decembra.
Denar
Ljubljana. Amsterdam 2256.05—2262.89, Bruselj 782.76—785.12, Curih 1097.85—1101.15, London 189.65—197.15, Ne\vyork kab. 5626.43—5643.43, ček 5604.43—5621.43, 1'uriz 220.94—221.60, Praga 166.43-166.93, Trst 283.41 289.41.
Zagreb. Amsterdam 2256.05—2262.89, Bruselj 782.76—785.12, London 189.65-197.15, Newyork kabel 5626.43—5643.43, ček 5604.43 5621.13, Milan 283.41—289.41. Pariz 220.9-1 221.60, Praga 166.43—166.93, Curih 1097.85—1101.15
Zagrebški promet: T,'n Bler. 1000 dol., vojna i škoda 600 kom. — Skupni promet brez koni|>en-! zacij 8.274 000 Din.
Belgrad. Amsterdam 2260.05—2262.89, Berlin i 1339 50—1366.50, Bruselj 782.86—785.12, London 189.65—197.15, Curih 1097.85-1 КИ .15, Nevvvork 5604.43—5621.43, Pari/. 220.04 221.60. Praga 166.43 do 168.08. Milan 288.41—280.41.
Curih. Belgrad 9.10, Pariz 20.12И, London , 17.53. Newyork 512.37, Bruselj 71.32J4, Milan 26.04. i Madrid 43.30, Amsterdam 205.50, Berlin 121 50, Stockholni 97.5. Oslo 96.5, Kopciihngen 96.5, Sofija 3.71, Praga 15.175, Varšava 57.60, Atene 6.60, Carigrad 2.50, Bukarešta 8.07, Helsingfors 7.50.
Vrednostni papirji
/agreh. 7% inv. pos. 60 bi., vojna skodu 252 do 254, 256, kasa 252—254, 254, 256, 260. jan. 250 do 255, V/, agr. obv. 30 bi., 7% Bler. pos. ar. 48 do 50, k. 48.50, 47, 8% Bler. jios. ar. in kasa 52 I do 56, 6% begi. obv. 38—40.
Belgrad. 7% drž. inv. j>os. 60 bi., agrar. obv. 30 K bi., 29K den. (34.200 nom.). 6'/o begi. 1 obv. Г> -1 88И, 88И (69.800 nom.), vojna škoda t 255/i bi., 255 dou. (1600 kom.). 8% Bler. pos. I 2 a 55, 56 (3000 dol.), 7% pos. DIIB 1 ii 55 (4000 j dol.). Narodna banka 1 a 5000 ( 5 kom.).
Duuaj. Don. sav. jadr. 87.40,' VViener Bank-veroin 12, Escomptegos. 113, Aussiger Chemische 130, Alpino 13.25, Trboveljska 29.50.
?.itn» trs
Novi Sad. Vse je nespremenjeno. Tendenca: nespremenjena. Promet: 51 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: prijazna, za koruzo: mirna. Promet: srednji. Pšeniru: marec 13.65 do 13.88, zaklj. 13.87—13.88, maj 14.60. zaklj. 14.82 do 14.83. Rž: marec 15.40-15.65, zaklj. 15.63 15.65. Koruza: maj 14.60-14.70, zaklj. 14.68—14.70.
Winnipeg (zaključni tečaji). Pšenica: dec. 58).;, maj 62M, julij 62.875.
Chicago (zaključni tečaji). Pšenica: marec 54.375, maj 55.75, julij 54.875. dcc. 58.375. Koruza: marec 38.75, maj 40.375, julij 41.75. Oves: maj 25.25, julij 25.125. Rž: maj 45.25, julij 45.25.
Živina
Živinski sejem v Kranju, dne 28. dec. Na trg ko prignali 89 volov, cena 3—5 Din za kilogram; 27 krav, cena 1.50—3 Din; 3 telice, cena 2.50 -t Din; 4 teleta, cena 5—6 Din; 48 prašičev, cena pitanim špehnrjem <>.50, 7—7.50 Din, pršutarjem 6—6 Din za kilogram.
Movo mesto
Požar. Na Štefanovo okrog pol treh |>opoldno i Jo nenadoma izbruhnil požar pri posestniku Brul-cu Jožetu v Gaberju v Gorjanskem pogorju, j Ogenj mu je uničil razen hiše vse gospodarsko ! poslo|»je, s katerim vred jc zgorelo ludi poljsko i orodje, mrva in poljski pridelki. Posestnik trpi j precejšnjo škodo, ki pa je vsaj deloma krita z za-I varovalnina
Katastrofa v vatikanski knjižnici
Velike izgube za učeni svel
Kakor znano, se je pretekli teden podrl del vatikanske knjižnice, ki se imenuje trakt Siksta V. Ruševine so padle na dvorišče Bel-vedere. Kolikor je do sedaj znano, je bil pri tem ubit knjižnični uradnik dr. Vatasso in več delavcev, od katerih so do sedaj odkopali štiri. Ker hrani vatikanska knjižnica ogromne znanstvene zaklade, so seveda učenjaki po vsem svetu v velikih skrbeh, katere knjige so bile pri tej nesreči uničene.
Ruševine so 20 metrov široke in 8 metrov visoke. Oficielno razglašajo, da je izgubljen majhen del knjig o Angliji in večina knjig o Nemčiji. Nadalje manjka ena tretjina knjig o kanoničnem pravu, dalje o civilnem pravu, hagiografije, liturgija, paleografia, papeži, kardinali. skoraj vsi katalogi in kolekcija zgodovinskih, jezikoslovnih, bogoslovnih, orientalskih in bibliografičnili revij. Skupno je izgubljenih skoraj petnajst tisoč zvezkov, kar pomeni seveda samo majhen del knjig vatikan-
Pariški »Gringoire« prinaša zanimiva pisma svojega ameriškega poročevalca Ferry-Pisanija. Piše med drugim: »V Washingtonu sem zaman iskal finančnega ministra Andreja Mellona, slavnega jadralca, lastnika galerije slik in tretjega bogataša v Zedinj. državah (plača letno nad en milijon dol. davka), ne mara poročevalcev. Sprejel me je samo njegov tajnik Myles. >Kje nas tišči čevelj, vprašate? Lani je sfrčalo 1300 bank, a imamo Pad 25.000 sličnih zavodov. Izguba znaša to-
kvečjemu 5% naloženega denarja. Mili-fHrdni primanjkljaj v državnem proračunu je nevarnejši, ker je posledica nazadovanja osebnih dohodkov. Dosedaj so bili obdavčeni samo ljudje z 2500 dol. letnega dohodka. Bojim se, da bo treba znižati to mejo in se opreti na >r«vnejše sloje«, kakor to delate v Evropi.«
Kako gre revnemu prebivalstvu na deželi?
Na poti skozi Kansas sem šel v kinematograf v malem kraju. Videl sem star in razcapan Chaplinov film. Razen mene ni plačal nihče vstopnice v gotovini. Domačini so vsi prinesli žito, ki ga ne morejo prodati. Plačali so po 10 kg pšenice za sedež, kar je zelo drago. Brivec v istem kraju dobi 9 kg krompirja. Naši kmetje najbrž ne bi nosili žita v kino...
ske knjižnice, ki predstavljajo impozantno številko 500.000, torej pol milijona; vendar pa predstavljajo zelo občutno izgubo za učenjake, ki so jih uporabljali. Uničeni pa niso nobeni stari rokopisi kakor tudi ne druge stare knjige, ki »o bile shranjene v železnih omarah in sicer v druge nr delu vatikanske knjižnice. Uničene knjige so bile velikega pomena zlasti za zgodovinarje, ki so delali v porušenem delu vatikanske biblioleke.
Kar se tiče drugih zakladov, ki so se nahajali v traktu Siksta V., so uničene zelene vaze iz malahita, ki so jih bili podarili papežem ruski carji, kakor ludi krstni kamen sina Napoleona III., dočim je kip Dobrega pastirja, ki ga je bil podaril Leonu XIII. cesar Franc Jožef in ki je bil iz čistega zlata, ostal skoraj nepoškodovan.
Slika predstavlja pogled v notranjost trakta Siksta V., ki se je zrušil.
Po Filadelfiji se je potikalo 100.000 brezposelnih. Med tem so gnila po kleteh jabolka, ki jih niso mogli trgovci prodati: letina je bila prevelika. Naposled so podarili trgovci jabolka brezposelnim. Ta zgled je našel povsod posnemanje. Sedem milijonov brezposelnih je ponujalo jabolka v slehernem kraju Zedinjenih držav. Ljudje so se kmalu naveličali te kupčije. Zdaj prenočujejo zopet brezposelni po zaporih in oblegajo kuhinje Rdečega križa. Ne dobivajo nobene podpore. Vprašal sem uglednega državnika, odkod je ta ozko-srčnost? »Ne poznate anglosaške duševnosti,-;. mi je odgovoril. »Če bi nudili mi brezposelnim dnevno prenočišče in krožnik juhe, ne bi nihče izmed vseh 7 milijonov poiskal dela j>o koncu krize. Država bi morala odrediti prisilno delo po ruskem zgledu.«
V S. Frančišku so mi rekli: »Če bi se razširil komunizem iz Rusije na Nemško ali Angleško, takoj bi razobesila Amerika rdečo zastavo. Zedinjene države so v socialnem oziru Rusiji najbližja dežela. Samo 20% našega prebivalstva ima nekaj lastnine. Ostalih 80 odst. samo zapravi kar zasluži, živi od rok do ust in nima nobenega pojma o štedljivosti. To je tudi umljivo. Saj ni v stanju naš mali človek postati lastnik male trgovine, gostilne, brivni-
ce, ker bi ga takoj pohrustal ta ali oni mogočni trust. V ltusiji zatira kapitalizem država, pri nas [m velokapital. Razlika je samo zunanja, a posledice so iste. Mali farmarji nimajo bodočnosti. Umikajo se velikim »polje«, delskim tovarnam« z 10—30 tisoč ha površine in z vsemi tehničnimi pripomočki. Samo ta način obdelovanja poija vrže nekoliko dobička pri sedanjih nizkih cenah mesa, volne, žita. Ali niso to Stalinove »kolektivne graščine«? Med Ameriko in Rusijo obstoji prav mala površna razlika. Posameznik, človeška osebnost, tu iu tam enako nima nobenega prostora.
Nevaren gosf
»Times« poročajo, da je neki kolonijski uradnik v mestu Vimali na Cejlonu imel v svojem stanovanju več povabljenih gostov. Med kosilom je soproga uradnika ukazala slugi, naj prinese takoj skodelico z mlekom. Ta nalog je razburil vse navzoče, kajti vsi so vedeli, da se mora v sobi nahajati strupena kača. Mleko je za kačo vaba, ki se ji ne morejo ustavljati. Vsi so ostali na svojih mestih kakor okaineneli. Ko je sluga postavil posodo z mlekom, je prilezla ogromna kača klopotača. Ubili so jo takoj, soproga pa je omedlela. Klopotača je bila skrita pod stolom gospodinje in se je pričela ovijati okoli njene noge. Hrabra ženska je ostala mirna in si s čudovito prisotnostjo duha rešila življenje.
Če je tat raztresen
V stanovanje nekega zdravnika v Parizu je udri tat iu pobral iz blagajne vso gotovino 85.000 frankov. Denar je spravil v notranji žep svojega starega in ponošenega površnika. Ko je po opravljenem »delu« odhajal, se mu je lepa zimska suknja zdravnika očividno ta-lio dopadla, da jo je enostavno snel in na njeno mesto obesil svoj površnik. Kako se je pri- ' jetno iznenadil zdravnik, ko je našel v umazanem površniku vso gotovino, ki mu jo je vlomilec pobral iz blagajne!
10 zapovedi za častnike
General Ciangkajšek, poveljnik kitajske vojske v Mandžuriji, je izdal deset zapovedi za častnike. Te zapovedi čitajo redno vsak dan v oficirskih klubih in so tudi povsod raz-obešene. Glavne teh zapovedi so: Ne plaši se smrti! Ne bodi ošaben! Ne postavaj! Bodi zvest svoji ženi, boj se kvartanja in ne igraj! Ne izposojuj si denarja! Varuj so alkohola! Ne laži!
Muhasto vreme
Mednarodno vremensko poročilo pariške Eiflove postaje ugotavlja, da je zavladala sredi decembra »redka zmeda«. Lahko govorimo o pomladi sredi zime. V Essexu, ki ga imenujejo angleška Sibirija, so dozorele za božič
fozdne jagode in zorijo češplje. Jablane v lon-onskih predmestjih so vzcvetele, in v K en tu cvetejo vrtnice V severnem delu Zedinjenih držav imajo celo vročino. Griči v Kentuckyju in Oliiu so pokriti s cvetkami, po katerih letajo jate metuljev. Prebivalstvo vzhodne Kanade se je napotilo v gozdove, da bi pospravilo drugo letino gozdnih malin in jagod. Znani angleški vremenoslovec Shavv tolmači te izredne pojave s toplimi cikloni, ki vztrajajo ob Madeiri, Bermudskem otočju in Kaspiškeni morju. Najbrž bo normalen mraz. ki ga že čutimo v Srednji Evropi, kmalu končal to drugo pomlad.
*
Ali bi mi mogel posoditi tisoč dinarjev?«
Ne morem, vendar se ti zahvaljujem na tvojem lepem mišljeuju, da bi jih lahko imel.«
Krvavi nemiri v Damasku. Iraški kralj Faieal, ki se je hotel s pomočjo Angležev dati izklicati za kralja Sirije. Proti njemu kandidira poslednji ke-div Egipta Abbae Hilmi. Med pristaši Faisala in Hilmija je prišlo ponovuo do krvavih spopadov, v katerih je padlo več sto oseb. Raii lega so Francozi in Angleži sklenili, da se »izvolitev« kralja Sirije odgodi. — Na sliki: Kralj Faisal in starodavna vrata v Damasku, kjer je prišlo (io pobo.tv.
Smešnice
»Ko bi tvoj dobri oče vedel, kako ee slabe ponašaš, bi dobil sive lase, ti porednežU
>Potem bi bil pa prav gotovo vesel, дфвцск! učitelji«
»Zakaj?«	i'fc'
»Ker je popolnoma plešaet!«
*
On: »Hvala Bogu, sedaj sem končno rešen te hude revmel«
Ona: »Škoda, odslej ne bomo več vedeli, kdaj bo slabo vreme.«
*
»Janezek, zakaj pa vendar stojiš pred ogledalom zaprtih oči?«
»Veš, stric, rad bi videl, kako izgledam f spanju.«
*
Zdravnik: »Ali spite morda z odprtimi ustmi?«
Bolnik: :>Tega ne vem. Drevi, ko bom spal, boni na to pazil.«
Slike iz Amerike
Važnejši dogodki po svetu v letu 1931
(1) Prof. Karel Bosch in (2) prof. Fridrik Bergius, ki sta dobila Noblovo nagrado za kemijo. — (3) Jane Adams in prof. Nikola Muray Butler, rektor Co-lumbia-univerze v Zedinjenih državah, ki sta dobila Noblovo nagrado za mir. — (5) Nositelj Noblove nagrade za medicino prof. Oto Narburg, ki je postavil nove teorije o funkcijah celic. — (6) Belgijski fizik Andree Piccard, ki je poletel v stratosfero z navadnim balonom (7). — Nemški in angleški državniki so se sestali julija v Chequersu, da rešijo Nemčijo grozečega gospodarskega in finančnega poloma (8). — (9) Alcaia Zamora v ječi. iz katere je b;l rešen po revolurijj v Španiji in je oosinl najpvj predredn-k za časne vlade, decembra pa predsednik španske republike. — (10) Polom največjih nemških bank, ki je izzval paniko in imel velike posledice. — (11) Podmornica Nautilus :;, s katero je ameriški bogataš VVilkins (12) skušal prodreti do severnega tečaja. Ladja se je izkazala za neuporabno. — (13) Dr. Ilugo Eckener in zračna ladja »Zeppelin« (14). — (15) Voditelj avstrijskih Heimwehrovcev dr. Pfrimer, ki je poskušal državni udar. zbežal po neuspehu preko Jugoslavije v Italijo, odkoder se je decembra vrnil v Avstrijo. Postavljen pred poroto zaradi veleizdaje, je bil nedavno oproščen in takoj izpuščen. — (16) Poskusi s »Zep-pelin-vlakom« na progi Hamburg—Berlin so se obnesli. Vlak je vozil s hitrostjo 250 km na uro. — Angleški konservativci pod vodstvom Stanleya Baldvvina (17) so zmagali z ogromno večino in delavsko stranko skoraj popolnoma uničili. — (18) Hoover, predsednik Združenih držav, ki je uveljavil moratorij za vojno-odškodninsko plačevanje Nemčije.
— (19) Laval, predsednik francoske vlade, ki je kot prvi odgovorni francoski državnik po vojni potoval \ Nemčijo iu pozneje v Ameriko, republike, ki vodi vojno z Japonsko. — (21) Pesnica Ricarda Huch, ki je dol)ila največjo nemško nagrado. — (22) Londonska borza, kjer prišlo do strašnih nemirov. — (23) Alfonz XIII., poslednji španski kralj. — (24) Konferenca v Bazlu, ki odloča o gospodarski usodi Evr (26) MacDonald, izključeni voditelj angleške delavske stranke, je še po volitvah ostal predsednik angleške vlade. — (27) Mahatma Gandi,
(20) Cankajšek, predsednik kitajsKe je ob priliki padca angleškega funta ope. — (25) Borbe v Mandžuriji. — ki se je brezuspešno pogajal z Angleži.
VSAKA KUPLJENA SREČKA POSPEŠUJE URESNIČENJE ZGRADBE KATEDRALE V BEOGRADU!
LOTERIJSKO PODJETJE DOBRODELNEGA DRUŠTVA SV. VINCENCIJA V BEOGRADU
želi izpolniti davno željo:
Dajte tudi Vi, kar Vam je mogoče, in SREČEN SLUČAJ NAJ VAS ZATO NAGRADI! Kupujte srečke za gradbo katedrale!
ŽREBANJE 1. MAJA 1932
DOBITKI:
2 po Din 2,500.000'- / Din 5,000.000'-2 po Din 500.000'- / Din 1,000 000'-10 po Din 100.000'- / Din 1,000.000'-100 po Din 10.000,- / Din 1,000.000'-
GLAVNI DOBITEK: 5,000.000 dinarjev
CENE SREČK: Cela 100 dinarjev - polovica 50 dinarjev
četrt 25 dinarjev
SREČKE PRODAJAJO: Vse kolekture, denarni zavodi, rimskokatoliški župni uradi, cerkvene u&tauove, dobrodelna društva itd.
GLAVNA UPRAVA:
BEOGRAD: Ulica Jovana Rističa štev. 20
PODRUŽNICA:
ZAGEB: Trg Kralja Aleksandra štev. 8
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična
Josipina Goslič
uradnica OUZD
dne 27. t. m. po dolgi, mukepolni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Truplo blagopokojne prepeljemo iz splošne bolnišnice v Ljubljani, v torek, dne 29. decembra ob 13.30 na Brdo, kjer se bo vršil pogreb isti dan ob 15.30 pop na domače pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v trnovski župni cerkvi v Ljubljani, dne 4. jan. 1932 ob 6.30 zjutraj.
Ljubljana-Brdo, 28. decembra 1931.
ŽALUJOČI.
Nogometaši!
Za eno številko manjše čevlje nosim in to zelo udobno, odkar dnevno kopljem noge v gorki vodi, v kateri raztopim 1 žlico soli sv. Hoka Noro mi poslaiojo lepe in moja boia lahka in elastična. — Dobiva so v vsaki lekarni in drogeriji. glavna zaloga za Slovenijo: Drogerija Grc»orir, Ljubljana. ali pri giavnem zastopniku Drogerija »Nada t V. Gabrič, Subotica. telefon 6-37.
Najboljše angleško in češko
sukno za ob'eke in plašče dobite po ceni pri tvrdki

I. N. Soštar č
Maribor
Olebsandrova c. 13, vogel CsnKrrieveul.
V neizrekljivi bolesti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nam je umrla naša nenadomestljiva, ljubljena hčerka, žena, sestra, matr, gospa
Pepina Jelinčič
roj. Jahač
dne 27. decembra 1931 ob 4 zjutraj v ženski bolnišnici v Novem mestu.
Pogreb preljube pokojne bo v torek, dne 29. decembra bo 3 popoldne iz mrtvašnice ženske bolnišnice v Novem mestu. Novo mesto, dne 28. dccembra 1931.
JELINČIČ FRANC, soprog. JANEZ MARIJA J02EF, sinček. JOSIPINA JAKAC, mati. ANTON JAKAC, oče. BOŽIDAR JAKAC, brat.
■85'Šgg
so i;



i
.O

js -e i? ŠSm
аЛпз =CCo
iSS-gŽ
S „
e
c л
J O - &
sS
•J, s S 43 -S £ ffl Lj
uŽ*
it iT I e
— 2 Г-У 1 —
t, SC fe O
- I ° I-1
I B O «/
S ° -
llJlsl
•O	ac
ra w ■N N > c«i T « o -.
£ m >JZ I S S 4 S S n — a "
: s "is* -o i -i*fc
(N 2 I
js 1
i:	a
«80 - S "л Б
fl i—«
,
C —i . — > C*
•a o £ " ^ ♦ a5»I«i[i 3 a .-. a s >
i
Dr. Joža Lovrcnčič:
64
finali izumrlega naroda
Roman iz drugega stoletja pr. Kr.
O, zadavim se rajši, kakor da bi... cla bi... zmagal tudi mene k je iskala, kako bi se izrazila, zakaj upiralo se ji je, da bi v zvezi z njim lc dahnila besedo ljubezni.
Pa se je spomnila otroka, videla je siroto, ki bo iztezal ročice, jo klical, iskal in je ne bo priklical in našel nikdar več, tudi če bi mu bil Belcu dober in bi doraslcl in jo šel iskat na kraj sveta.
Stresla se je.
»Ne, ne, otrok moj ljubi, bolje, da me nimaš, kakor bi imel mater, ki si je za ceno svoje časti otela življenje!.
Ko sc je tako odločila, jo je minila groza. Mirno je čakala in celo upanje se ji je budilo, da ji bo zlodejski človek, kakor gn je imenoval Katmel v svoji bridki tugi, mogoče prizanesel z najhujšim.
Ali je minila ura ali sta minili dve, Ena ni vedela, ko jo spet zaslišala korake. Bil je Oso. V sprednjem prostoru je prižgal svetiljko in potem še pri njej in ji je povedal, da je našel Empeta, a da ni utegnil govoriti z njim toliko, kolikor bi rad. Niso mu pustili. Tudi s Kvinkcijem da je govoril. Dobre volje da je bil in ga poklical, ko ga jc opazil, ter vprašal, kako se počuti lepit ugrabljenka.
»in kaj si rekel?«
»Rekel sem, kraljica, da si se pomirila, samo žalostna da si še. Pa se je zasmejal in dejal, da te že
potolaži, in vsi tribuni, ki so bili ob njem, so se zakro-iiolali, kakor bi sc oglasila jata črnih gavranov. Potem pa mi je naročil, naj poskrbim, da no boš stradala in te ne bo žejalo v pretoriju. Zdaj grem, kraljica, da ti oskrbim vse k
»Ni treba, Oso! Ne dotaknem se jedi in ne zmočim si jezika s pijačo, ki bi bila dar njegovih rok! Ako mi hočeš ustreči, pojdi in prinesi mi studene vode! : ga je prosila in Oso je šel in ji prinesel vode in jc ni hotel dclj motiti, ker je menil, da bo utrujena legla in zaspala.
Bodi v bližini, Oso, če moreš! Ne bo me tako strah,« ga je še prosila.
- Boni, kraljica. V sprednjem prostoru bom počakal, dokler ne pride, če bi me še kaj potreboval, sicer pa tudi nisem daleč. V pretorij, čeprav v celico ob strani, sem sc tudi jaz preselil, kar je Quinctius poveljnik,« jc povedal Oso in se poklonil...
Bilo je v času popolnoenih zvezd, ko je od morja prihajala že megla in je vstajala tudi nad Natiso in začenjala zagrinjati ravan in Akvilejo, ki sc jc pomirila in je bilo le še tu in tam slišati kak vklik in hreščeč krohot, zadnji odmev triumfalnega slavja.
Tedaj se je vrnil Lucius Quinctius v pretorij.
Oso je dremal.
;He. Oso, dečko moj, vzdrami se, vzdrami, da se zatečem k tebi in mi boš pomagal, ako mi zmanjka sladkih besed v tvojem jeziku, ki ga govori moja lepa ugrabljenka!«
;Sem že pokonci, gospod k je skočil Oso na noge.
>AH spi moja ptičica?«
»Nič ne vem, gospod. Kako naj bi vedel, če sem spal gospod'?«
>Samo da ni zletela, potem je vse prav!«
:>Kako bi zletela, gospod, če sem jaz še tukaj in če sta pred pretorijem dva legionarja?«
Quinctius ni poslušal delj pretkanega Osa, zgrabil je za škrlatni zastor, ga odmaknil in za njim se je spet zgrnil. Oso se jc zleknil na tla, kjer je ležal prej. si dal pod glavo roke, gledal v svetiljko in čakal in prisluškoval, kaj bo.
Mir.
Nekaj je padlo, kakor bi treščila na tla velika ptica, ki jo je pogodila visoko pori nebom smrtonosna puščica.
Quinctius, ki je bil za trenutek obstal, ko jc vstopil, si je odgrnil rdeči poveljniški plašč in ga vrgel na ležišče.
Zopet mir.
Približal se je Eni, ki je za mizo sedela in dvignila glavo in ga gledala nepremično. Oči, v njih so bili še sledovi solz, so ji lesketale, žarele. Neskončno sovraštvo, strah in pogum — vse obenem jc bilo v njenem pogledu. In obraz, ki ga je bila sicer sama milina, so ji je mrko zresnil in pričal in izražal zgolj silno voljo in odločnost, ki je pripravljena kljubovati pa če bi šlo za ceno življenja.
:>Nc glej me tako hudo, srce!... Rad te imam ... ljubim... Moja... moja!... Ne boj se me, ptičica lepa!...«
Bližal se ji je Quinctius, bil sladek in širil roke, da bi jo objel, da bi Jo prižel nase in v omamni slasti užil najslajše plačilo svoje zmage, ki si ga je prihranil za koncc. Nema in srepa se mu je umikala Ena, dokler je mogla, j>oteni pa je nenadoma obstala, v očeh ji je zabliskalo: pljunila je predenj, da mu pokaže, kako ga sovraži in zaničuje, in še ца je udarila y obraz...
MAM OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-SO Din ali vsaka besedo SO per. Na|man|i! oglas e- . Л Uin. Oglasi nad devel vrstic se računalo vISb. Za odgovor EnamUo! Na vprašunla brez znamke ne odgovarjamo I
Dekle
se želi naučiti kuhati vsaj navadno meščansko hra-ao. Nastop s 1. januarjem ali pozneje. — Naslov v upravi SI. pod št. 15.152.
Mesarski pomočnik
26 let star, dober preka-jevalec, išče službo za takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pomočnik« št. 15.170,
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
iJugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponjl
Vaša eksistenca
krojači, šivilje, nešivilje, pletilje! Mnogo obrtnikov je pridobilo eksistenco in renome samo skozi naše, v našem zavodu naučene svetovno znane, preizkušene kroje. Zato ne zamudite obiskati veliki krojni tečaj, Pričetek 4. januarja. Poučujemo že kroje pomladne sezone. -Radi denarne krize honorar znižan. - Preskrbitev služb. Oblastveno konce-sionirano krojno učilišče, gener. zastopstvo modnih listov, Ljubljana, Mestni trg 5,'II.
Boljše dekle
ki jc že več let služilo v boljši hiši, ki zna dobro kuhati in bi opravljala ludi druga hišna dela — iprejme zdravnikova soproga Vera Kasumovič, Koprivnica, Hrvatsko. — Plača Din 350.—.
Učenec
zdrav in močan, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom V. Čonča nasl. v Rogaški Slatini.
Boljše dekle
(otroška vrtnarica), vestna, z dobrimi spričevali, ki govori perfektno nemško, se išče k 2 deklicama (3И in 2 leti). Naslov r upravi »Slovenca« nod št. 15.150.
Nov poklic
za dame in gospode z vpeljavo strojnega pletarstva v hiSi. Zajamčen zastuiek na. ISOO Oln mesečno, ker prevzamemo izgo-tovljeno blago, plačamo zaehi/.ek za pleto-nie in dostavimo v izdelavo prejo. 1'igite še danee po brezplač ne prospekte na Domača Plctarska lniln-■trlja.it. S, .losip Ka-IIS, .Maribor. Trubar Jeva 6
Čitajte in širite »Slovenca«!
Vajenca
za krojaško obrt z vso oskrbo v hiši sprejme I. Goltez, Ježica pri Ljublj.
100—150 tisoč Din
gotovine iščem. Pogoji dobri, varnost zajamčena. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Varno« št. 15.064.
Družabnik
mojster v pletilni in tekstilni stroki, tujec, ki poseduje žo kompletno tovarno z večjimi stroji in vsemi drugimi pritiklinami, želi družabnika s potrebnim kapitalom in z osebnim sodelovanjem -ali ne. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Kapital št. 156«.
Izgubil se je
temnozelen sweater od Dobrave, vas Ztane do skakalnice v Boh. Bistrici. Najditelja se prosi, da ga odda proti primerni nagradi v upravi ,Slovcnca'.
Zgubil se je
dne 25. t. m. v Škofji Loki bel pes (Scidenpintsch), ki sliši na ime Frači. Komur je kaj znanega o njem, ali da ga je našel, naj blagovoli to sporočiti proti visoki nagradi na R. Thaler, trgovec, Škofja Loka.
Cello
dobro ohranjen se proda. Poizve se: Dornigg, fotograf, Kočevje.
Klavir
dobro ohranjen, se po nizki ceni proda. Poizve se Debelak, Ižanska cesta št. 9, Ljubljana.
Soba
se odda na Sv. Jakoba trgu št. 7/П.
Sobo
z 1 ali 2 posteljama oddam v Poljanskem okraju. - Naslov pove uprava .Slovenca' pod št. 15.163.
Dve sobi
lepo opremljeni oddam. Sv. Petra cesta 44/1.
Trgovski lokal
v sredini mesta v Sloveniji, blizu Ljubljane, se odda z novim letom v najem. Po dogovoru tudi stanovanje. Ponudbe na upravo »Slovenca< pod -Prometna točka« 14.994.
Stavbni prostor
ca 15 do 20.000 mJ na le-ргт solnčnem kraju (najlepši prostor) v večjem industrijskem kraju na Gorenjskem, se proda. Ponudbe na upravo »S1.« pod »Idealno lep prostor št. 156«.
Potrta v globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj predobri soprog, gospod
Martin Slapšak
uradnik v pok. in posestnik
danes, v 56. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 30, t. m. ob 3 popoldne.
Trbovlje, dne 28. decembra 1931.
ŽALUJOČA SOPROGA.
Enonadstropna hiša
v Zg. Šiški naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15.130.
Pozor!
Kupim dobro ohranjeno, moderno urejeno stanovanjsko hišo v Ljubljani za 1—1,500.000 Din. Čimprejšnje, točne ponudbe zaželjene na upravo »S1.« pod »Posredovalci izključeni« št. 15.129.

v bližini Ljubljane, v dobrem stanju, s prostim stanovanjem, takoj kupim. Cena 150.000 do 180.000 Din. Ponudbe pod značko »Plačljivo takoj« na upravo »Slovenca«.
Vinsko trsje
prvovrstno, z garancijo, po 1 Din, oddaja Dolin-šek, Kamnica, p. Maribor. Zahtevajte ceniki
Družabnika
za ustanovitev sobosli-karske in pleskarske obrti se išče. Kavcija ni potrebna. — Ponudbe sprejema Ivan Gregorič, slikar v Domžalah.
Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Liubliana — Šelenburgova ulica 6 11 nadstr.
Vsakovrstno
po najvišjih oeoah ČER NE. iuvelir Liubliana Wolfova ulica št. 3.
Za praznike
zelenka (l'/io 1) cvička samo 12 Din. — Gostilna Beli Kranjec, Kajfež, Flor-janska 4.
Razprodaja
iabolk in krompirja na drobno. Ključavničarska ulica 3 (poleg Mestnega _trga)._
Kunce
črne reks in činčila v različni starosti prodam. Med njimi tudi s prvo nagrado nagrajeni. — J. Laurič, Vransko.
očiščena, zaklana, purani, kokoši, oskubljeni kg 15 Din, v zavitkih po 5 kg. Ia suhe češplje, zabojček 10 kg 81 Din, 5 kg 41 Din franko vsakemu naročniku razpošilja G. DRECHSLER - Tuzla.
Kupujte ie najboljše domače cevi je znamke
Fr. Ševčik Ljubljana
Židovska ul. 8. - Orožje, municija, vse lovske potrebščine po znižanih cenah. Naivečja izbira. Zahtevajte cenike!
Mogiavice
rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KC^Htfc, PHELOG LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg
Alolz Grebene
nakup in prodaja vreč Ljubljana
Dunajska cesta št. 36
Likanje obleke
16 Din, kemično čiščenje 55 Din. Brzolikalnica in čistilnica Vallet Express, Mestni trg 5/II. Na željo se garderoba renovira. -Kličite telefon 24-07, pošljemo iskat. Na deželo z obratno pošto.
Gledal, odri, društva!
Priporočam se za slikanje dekoracij za odre in druge prireditve, za kopiranje in povečavo slik ter za vsa dekorativna dela. Dekorativni slikar Šva-gelj, Trbovlje.
Prave oojzerte n Din 25;
in smučarske čevlje izdeluje in razpošilja
Plašče
za zdravnike, laborante, brivce itd., iopiče za natakarje, peke. mesarje, kuharje in sorodne obrti izdeluje po meri naiboliše C. J. Hamann. Liubliana Mestni trg 8.
USNJATE SUKNJIČE
kupite najcenejše pri FR. ZAL0KAR. Mengeš 41
Ivan Kacin, ljub liana
Tabor 6
tvornlca harmonijev !n pianlnov
po najmodernejši konstrukciji. Ugla-šuje in prenovljuje tudi cerkvene orgle in vse imenovane instrumente. Vsako delo zajamčeno. Nizke cene! Na obroke. Društvom popust.
Zahtevajte ceniki
PSentfno miiEto
oaiboljSib mlinov nndi naiccneie veleirgotina iita in mlevsklb izdelkov
A. VOLK. LJUBLJANA
Ren leva cena <£4
Najfinejše
VINO VERMUT
liter 20 Din
priporoča za praznike
M. Ravtar, Ljubljana, Stari trg 19.
Koristno za vsakogar
Vsakemu tujemu jeziku se more lahko in dovršeno priučiti v 3—4 mesecih po Lingaton-metodi, učenje s pomočjo gramofonskih plošč. Uspeh učenja pa nadkriljuje vsako pričakovanje. Zahtevajte prospekt od zastopnika za Jugoslavijo: Srpska obrtna banka A. D. Beograd, Cika Ljubina 15, telef. 23630.
Visoko iBiin.čiiB in komemieliia šolo v Parizu
zakonito dovoljena.
Inženirske študije. Pipr. odel tudi za dop. predavanja Diplomski izpiti v francoskem iu nemškem (eziku. Podrobna pojasnila : 11. Pcronet., Pariš. Vil -S. P.
Fr, 1ШШ ■ Mengeš 41
Novost
je za bogate in reveže Gasoxit. Pri 12 centih premoga ali briketa si prihranite 3 cente. 1 karton z navodilom stane 15 Dirt Trgovci engross
ccne. — Razpošilja Franc	. „. „„„—
Božič, Vel. Poljane, pošta Z ovčjo podlogo 100 Uin več j Ortnek.
i' uie vatirane črne . . a Din 570'— rujave . a „ 600'— !
Potrt neizmerne žalosti naznanjam pretužno vest, da je iskreno ljubljena žena in mamica
v nedeljo, dne 27. dec. 1931 ob 7 nenadoma v Bogu zaspala.
Pogreb pokojnice se bo vršil dne 29. dec. 1931 ob 16 iz hiše žalosti.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 30, decembra 1931 ob 8 v rim. kat. cerkvi v M. Soboti.
Murska Sobota, dne 27. decembra 1931.
Dr. Albin Gregorc, soprog, otroci in ostali sorodniki.
ie&J
Zahvala
V	naši težki bolesti vsled izgube naše ljubljene matere, stare matere in tašče, gospe
Ane Mayrove
smo prejeli nebroj dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno žalost. Posebno zahvalo smo dolžni preč. gosp. župniku, duh. svetniku Škerbcu za tolažilne obiske, gosp. dr. Bežku za izreden trud ter vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, kakor vsem, ki so nam izrazili sožalje.
Zahvalo za številno udeležbo pri pogrebu izrekamo gasilski župi Kranjski in Tržiški ter vsem gasilnim društvom, dalje oficijelni deputaciji Sokolskega društva iz Kranja ter zastopnikom tukajšne gostilničarske zadruge in posebno pevskemu zboru »Narodne čitalnice« za ginljive žalostinkc ter tukajšnji »Delavski godbi«, kot ostalim zastopnikom in vsem, ki so blago po-kojnico spremljali na zadnji poti.
V	Kranju, dne 24. decembra 1931.
Žalujoče rodbine
Mayr, Pernuš, Holchaker in Hladnik.
Za Jusmlovanuko tlak«"1" " M«t»li»nli Karel СлА.
Izdata tali: Ivan iiakovoc.
Urednik: l<rann Kreinznr.