PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 160 (6138)
TRST, četrtek 8. julija 1965
PO VČERAJŠNJEM SKLEPU POSLANCEV IN SENATORJEV PSI
Poslanci in senatorji: KPI, PSIUP, PSI, PLI in MSI zahtevajo razpravo o Trabucchiju pred parlamentom
KD in PSDI sta morala popustiti ter sta poslancem in senatorjem prepustila osebno odločitev - Zapletljaji v zvezi s postopkom - Zasedanje CK KPI
Danes razgovori o sindikalnem sporu z ENEL
RIM, 7. — Vse kaže, da je dosežena večina poslancev in senatorjev, ki zahtevajo skupno debato poslanske zbornice in senata o dovolitvi sodnega postopka proti senatorju Trabucchiju. Že včeraj smo poročali, da so socialistični poslanci in senatorji soglasno sklenili pred---------------------
lomiti zadevno resolucijo, kateri so se takoj pridružili republikanci, danes pa še predstavniki PSIUP. Komunisti pa so sporočili, da so pripravljeni podpisati resolucijo, ki bo podobna socialistični. Liberalci pa so predložili resolucijo, ki je do pičice enaka socialistični; podobno stališče so zavzeli tudi poslanci in senatorji MSI.
člen 22 pravilnika določa, da mora resolucijo podpisati najmanj polovica vseh senatorjev in poslancev plus eden, torej 476. Vseh senatorjev in poslancev je 951, po skupinah so razdeljeni takole: KD 394, KPI 249, PSI 93, PLI 57, PSDI 47, MSI 44, PSIUP 39, PDIUM 8, PRI 5, razni 15.
Teoretično je torej že zagotovljenih najmanj 476 podpisov, saj so se za zahtevo, da se prične parlamentarna razprava-, izrekli poslanci in senatorji KPI, PSIUP, PSI, PR- in PLI skupno 487 poslancev in senatorjev, kar — vedno teore-
tično — zadostuje za uveljavitev 21 člena poravilnika.
V praksi pa je položaj bolj zapleten, ker niso prisotni vsi senatorji in poslanci in ker pravilnik izrecno zahteva, da morajo osebno podpisati zahtevo za uvedbo sodnega postopka. V tej zvezi nastopata tudi dve vprašanji: kdaj zapade rok za predložitev zahteve, in na kakšen način mora biti zahteva predložena. Predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Ducci je glede prvega vprašanja ugotovil, da rok zapade jutri ob 24. uri, ker pravilnik predvideva 5 dni, in da je treba upoštevati samo dni, ko zaseda parlament in se torej ne mora upoštevati nedelja. Glede drugega vprašanja pa je dejal, da mora biti predložena samo ena resolucija, ki mora imeti 476 podpisov. O tem drugem vprašanju je nastala ostra polemika, ki ni samo proceduralnega značaja. Dokaj težko bo namreč zbrati v enem samem dnevu potrebne podpise, še težavnejša pa je zadeva zaradi političnih nasprotij, saj bi šlo za
iiiiiiiiiiiiuiiiHiiimiiiiiiiiiiMiiitiiiiimuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimii
TISKOVNA KONFERENCA V BONNU
Schroederjeve izjave o evropski skupnosti
Tudi SFIO zahteva izredno zasedanje parlamenta
BONN, 7. — Zahodnonemški zunanji minister Schroeder je govoril danes na tiskovni konferenci predvsem o zahodnoevropski gospodarski Skupnosti. V začetku je izjavil, da je bonska vlada zadovoljna zaradi obiska predsednika Saragata in zunanjega ministra Fanfanija v Bonnu. Pripomnil je, da je do obiska prišlo v trenutku, ki je
zelo ugoden za odnose med o-bema državama. Zatem je izjavil, da si bodo v razgovorih izmenjali poglede na evropske zadeve. Dejal je tudi. da je bonska vlada zelo zadovoljna, da bo Saragat obiskal zahodni Berlin.
Ko je odgovarjal na razna vprašanja, je Schroeder izjavil, da za sedaj ne predvideva sestanka s predsednikom komisije Hallstei-nom, ker ta komisija ima v načrtu vrsto stikov z vladami v zvezi s pripravo novih predlogov. Schroeder je nato omenil, da je Fanfani sedaj predsednik sveta ministrov gospodarske skupnosti, in zaradi tega bo izmenjava pogledov v Bonnu še bolj zanimiva.
Zatem je Schroeder dejal, da bo Fanfani imel kmalu priložnost sestati se s francoskimi voditelji, ko bosta general de Gaulle in predsednik Saragat 16. julija navzoča pri izročitvi predora pod Mont Blancom prometu.
Na druga vprašanja ie minister odgovoril, da še vedno velja, da bo 26. julija v Bruslju seja ministrov gospodarske skupnosti in da je možnost koristnih razgovorov, tudi če ne bodo navzoči vsi ministri.
V zvezi z včerajšnjo izjavo predstavnika nizozemske vlade, da je 'rancoska reakcija povsem nesorazmerna s položajem, je Schroeder izjavil, da v znani noči v Bruslju so bili vsi udeleženci z izjemo francoske vlade prepričani, da bi z nadaljevanjem pogajanj mogli najti zadovoljivo rešitev. Poudaril je nato, da je potrebno imeti čas za razmišljanje, tako da se bodo vsi člani mogli prepričati, da je moč sedanje težave premagati.
Na vprašanje, ali so francoske obtožbe o italijanski nepopustljivosti upravičene, je minister ponovil, da so bile vse delegacije z izjemo francoske prepričane, da je mogoča pozitivna rešitev. Dodal je, da je treba predvsem najti kompromis kakor v preteklosti. Zgodovina skupnosti šestih je zgodovina kompromisov, pri katerih vsi dajejo in prejemajo.
Zatem je Schroeder izjavil, da dogodki v Bruslju ne bodo vpliva li na bonsko notranjo politiko.
Glede odnosov med Zah. Nemčijo in Francijo v zvezi s krizo skupnega tržišča je Schroeder izjavil, da je sprejel francoskega poslanika v Parizu, da dobi informacije o francoskem stališču, in to na pod lagi francosko-nemške pogodbe, ki določa posvetovanje o sklepih, ki bi morali biti skupni.
Na vprašanje v zvezi z nemško združitvijo je Schroeder deial, da se bonska politika razvija po dveh smernicah-, na eni strani je treba storiti vse mogoče za združitev, čeprav je ta proces nujno dolg; na drugi strani pa je treba pripraviti predloge ob vsaki priložnosti. Seveda je za diskusijo problema potrebna privolitev Sovjetske zveze, «ki jo na žalost pogrešamo))
Vodstvo francoske socialistične stranke se je nocoj pridružilo pobudi radikalnega voditelja M-itter-
randa za izredno sejo francoskega parlamenta, na kateri bi razpravljali o krizi v skupnem tržišču. Poleg tega je vodstvo zahtevalo izredno zasedanje evropske skupščine v Strasburgu. Tudi dva italijanska podpredsednika te skupščine sta poslala predsedniku skupščine brzojavko, s katero zahtevata izredno zasedanje.
Predsednik Frči na obisku v Parizu
PARIZ, 7. — Čilski predsednik Frei je prispel danes iz Rima v Pariz s posebnim letalom, ki ga je poslal v Rim general de Gaulle. Na letališču v Parizu je čilskega predsednika sprejel predsednik de Gaulle skupno z drugimi francoskimi ministri. De Gaulle je izrekel Freiu dobrodošlico in izrekel zadovoljstvo nad njegovim obiskom. Frei se je v svojem odgovoru zahvalil, in sprevod je nato odšel v palačo zunanjega ministrstva, kjer bo Frei bival med uradnim obiskom. Kmalu zatem je odšel v Elizejsko palačo na razgovor z de Gaullom. Zvedelo se je, da sta predsednika dala glavni poudarek zadevam latinsko-ameriških držav. Predsednika bosta imela še dva razgovora: enega jutri, drugega pa petek.
podpise komunistov, socialistov, fašistov in drugih poslancev ter senatorjev pod skupnim dokumentom.
Vendar pa vse kaže, da bo do tega prišlo, ker sta pod silo razmer sprejeli socialistično tezo, da gre za moralno vprašanje, in nikakor ne za politično vprašanje, o katerem je lahko vsak senator in poslanec svoboden pri odločanju, tudi socialdemokratska in de-mokristjanska skupina. Predsednik socialdemokratske skupine v poslanski zbornici Bertinelli je izjavil, da se bodo ((socialdemokratski poslanci in senatorji ravnali glede podpisa morebitnega dokumenta po svoji vesti«. Na sestanku skupine senatorjev KD pa so sklenili, da je vprašanje sodnega postopka proti senatorju Trabucchiju vprašanje posameznega parlamentarca ter da gre za odgovornost, ki ima sodni in ne politični značaj, ter da je zato vsak demokristianski poslanec in senator svoboden, da sam odloča. Hkrati pa demokristjani obsojajo pobude, ki so jih sprejela v nasprotju s tem vodstva strank, in pravijo, da je potrebna »velika previdnost, kadar gre za sodbo o odgovornosti in o časti oseb».
Socialdemokrati in demokristjani so skratka bili prisiljeni požreti grenko slino in se na tak ovinkasti način pridružiti večini, ki odločno zahteva, da se o primeru Trabuc-chi razpravlja pred parlamentom in nato pred sodiščem. Po vsej verjetnosti bo do tega prišlo, čeprav bo treba rešiti že omenjena proceduralna vprašanja.
Kolikor bo torej predsednik po-sdanske zbornice do 24. ure jutri prejel resolucijo (eno ali več enakih resolucij; o tem morajo še odločati) s potrebnimi podpisi, se bo začel nadaljnji postopek, ki je naslednji:
Predsednik poslanske zbornice skliče po predhodnem sporazumu s predsednikom senata parlament na skupno zasedanje v roku desetih dni. Na skupnem zasedanju ustno poroča preiskovalna komisija in najmanj 50 članov parlamenta lahkp zahteva novo preiskavo. O tem predlogu se glasuje in mora prejeti polovico glasov. Poslanska zbornica in senat nato glasujeta o dovolitvi sodnega postopka in v primeru večine preda predsednik poslanske zbornice celotne akte predsedniku ustavnega sodišča v roku dveh dni. V tem trenutku je ustavno sodišče praktično spremenjeno v običajno sodišče, ki ga izpopolni šestnajst članov parlamenta, ki so bili izvoljeni v začetku poslovne dobe. Sodišče posluje kot običajna sodišča. Celotni navedeni postopek do sedaj še ni bil nikoli uveljavljen.
V poslanski zbornici se je začela razprava o spremembah členov zakona 167. Poleg tega pa so izglasovali na tajnem glasovanju tudi pooblastilo vladi, da spremeni u-stanove za agrarno reformo v u-stanove za razvoj. V senatu se je nadaljevalo glasovanje o členih za kona zn povišanje pokojnin INPS.
Zasedale so tudi razne komisije poslanske zbornice in senata. Komisija senata za javna dela je dokončno odobrila zakon o morskem ribolovu. Komisija za sodstvo je prav tako dokončno odobrila občutno zvišanje prispevkov za priče, strokovnjake, prevajalce in druge osebe, ki. so potrebne pri sodnem postopku.
Komisija za promet poslanske zbornice je dokončno odobrila zakon o oprostitvi davščin pri graditvi ladij. Zakon je bil že odobren v senatu in velja od 1. junija 1964 ter se nanaša na surovine, polizdelke in opremo, ki je potrebna pri graditvi ladij in, ki so o-proščeni plačevanja carine ter nekaterih drugih davščin.
Komisija za notranje zadeve je med drugim odobrila državni pri-
spevek za gcriško občino za ureditev vodovoda. Komisija za javna dela je odobrila ustanovitev avtonomnih sekcij za javna dela in pomorska gradbena dela v Trstu. Ravenni in Reggio Calabrii.
Komisija za notranje zadeve senata je začela debato o zakonu o filmu, med katero je minister za turizem in predstave Corona pozval senatorje, naj na kar hitrejši način zaključijo razpravo, da se prepreči nadaljnja škoda za filmsko industrijo. V tej zvezi je producent Rizzoli poslal ministru Co-roni pismo, v katerem ga opozarja na veliko škodo, ker je stari zakon že zapadel in je celotna filmska proizvodnja v anarhičnem stanju. Zato tudi prosi, naj se uveljavi zakon, kolikor pa to ne bi bilo mogoče še pred poletnimi počitnicami, naj se vsaj podaljša veljavnost starega zakona.
Danes se je začelo zasedanje CK KPI, na katerem je poročal Natta o temi «Borba proti levemu centru in naloga za enotne pobude ter delo partije«. Natta je ostro kritiziral načrt razvoja, ki uveljavlja politiko dobičkov in ne pravih ciljev razvoja. Levi center postaja vedno bolj «umerjen», zato je naloga KPI, da z masovnimi pobudami zahteva pozitivne rešitve. Glede odnosov s katoličani je dejal, da se ne smejo podcenjevati že obstoječi odnosi in doseženi razvoj v demokristjanski levici in nujnost odnosov s KPI, da pa se istočasno tudi ne smejo zanikati objek-
tivne politične meje. Razgovor s katoličani je tudi v skladu z nujnostjo, da katoličani prekinejo s klerikalizmom. Glede enotnosti delavskih sil pa Je ugotovil, da je treba nadaljevati diskusijo, pri čemer dejansko že prehaja s sodelovanjem v levem centru na socialdemokratski teren. Natta je odločno zanikal, da komunistični predlogi vsebujejo cilj razbitja PSI.
Tiskovni urad PSI poroča, da je tajnik stranke De Martino prejel vabilo na kongresu laburistične stranke, ki bo od 27. septembra do 1. oktobra. Delegacijo bo vodil tajnik stranke, določil pa jo bo izvršni odbor na prvem sestanku.
Predsednik ENEL dr. Cagno je povabil sindikalne predstavnike CGIL, CISL in UIL na razgovor, ki bo jutri, v četrtek ob 10. uri. Na osnovi tega vflbjja so se takoj sestala vodstva federacij električnih delavcev, da se dogovorijo o enotnem stališču.
V prilogi biltena Banca dTtalia je objavljeno poročilo o valutnem stanju do vključno maja letošnjega leta. Iz poročila izhaja, da je bila plačilna bilanca aktivna v razdobju od januarja do maja letos za 215 milijard lir, medtem ko je v istem lanskem razdobju bila pasivna za 227 milijard lir. Trgovinska bilanca v prvih petih mesecih je zabeležila pasivo v znesku 172 milijard lir, medtem ko je lani v istem razdobju znašala pasiva 586 milijard lir.
TISKOVNA KONFERENCA GLAVNEGA TAJNIKA OZN
U Tant nadaljuje napore za začetek pogajanj o Vietnamu
Danes sc sestane z de Murvillom, jutri pa z Wilsonom - Dolg razgovor s Stevensononi
ŽENEVA, 7. — Glavni tajnik OZN U Ta-nt je na tiskovni konferenci v Ženevi govoril v glavnem o položaju v Vietnamu. Izrekel je prepričanje, da je mirna rešitev odvisna predvsem od ustavitve sovražnosti, in je dodal: «Bolj ko vojna traja, bolj se oddaljujemo od mirnih rešitev in od možnosti stabilizacije položaja v jugovzhodni Aziji. Prepričan sem, da izbira prizadetih strani ni toliko odvisna od možnosti celotne zmage ali celotnega poraza, tem več bolj od prekinitve sovražnosti in od volje, da se začnejo pogajanja na podlagi popolne enakosti.«
Nato je U Tant izjavil, da se morajo prizadete strani truditi, da dovolijo čim večje koncesije nasprotni strani. Samo z medsebojnimi koncesijami bo moč rešiti zapleteno zadevo.
U Tant je dalje izjavil, da u-smerja vse svoje napore in napore Združenih narodov v prizadevanje za rešitev tega problema. Omenil je pri tem vrsto rešitev, ki jih je predlagal, toda do sedaj brezuspešno.
V prihodnjih dneh ima v načrtu novo vrsto stikov. V četrtek se bo sestal v Parizu s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom; v petek se bo sestal v Londonu s predsednikom britanske vlade Wilsonom in z drugimi člani mirovnega odposlanstva Com-monwealtha. Glede možnosti svojega odhoda v Peking in Hanoj, je U Tant izjavil, da je glede tega že napravil poskus, toda dobil je negativen odgovor. Obe prestolnici sta mnenja, da je rešitev

NOVA OJAČENJA ZA JUŽNI VIETNAM
Še 8000 vojakov mornariške pehote se bo pridružilo ameriškim vojakom
S leni bo število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu naraslo na 60.000 Novi napadi osvobodilne vojske - Ameriška letala nadaljujejo bombardiranje
Južnega in Severnega Vietnama
SAJGON, 7. — V bližini Dananga se je danes izkrcalo drugih 2000 vojakov ameriške mornariške pehote skupno s tanki in topovi. To je prva skupina od skupnih 8000 vojakov, ki jih bodo te dni poslali v Južni Vietnam. Ko bo prispelo vseh 8000 vojakov, bo število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu znašalo 60.000, od katerih 25.000 vojakov mornariške pehote.
Od prispelih vojakov jih bodo 1600 razmestili na obalnem
'
Predsednik Saragat in predsednik Luebke pregledujeta častno stražo na bonskem letališču
oporišču Qui Non 250 kilometrov južno od Dananga. Drugih 4600 pa bodo razmestili v Dar nangu, kjer je že 9000 vojakov. V vojaških krogih poudarjajo, da novih 8000 vojakov ne spada v število vojakov, ki jih bodo poslali prihodnji teden v Južni Vietnam, in o čemer je že govoril državni tajnik McNamara
Obrambni minister Nove Zelandije je sporočil, da je prva skupina novozelandskih vojakov prispela sinoči v letalsko oporišče Dien Hoa severrr vzhodno od Sajgona. V Washingtonu se je ameriški predsednik Johnson razgovarjal sinoči s predsednikom avstralske vlade. Avstralski predstavnik je izjavil, da je Menzies zagotovil Johnsonu, da se avstralska vlada strinja z ameriško vlado, da je treba preprečiti, «da komunisti prevzamejo s silo nadzorstvo nad Južnim Vietnamom«.
Ju'-^v ietnamska osvobodilna vojsk. pa nadaljuje napade. V kanalu Trang-Bang 35 kilometrov severno-zahodno od Sajgona je preteklo noč naletel na mino južnovietnam-ski izkrcevalni čoln, pri čemer je zgubilo življenje devet sajgonskih vojakov, 35 jih pogrešajo, devet pa je bilo ranjenih. Čoln je spremljal skupino čolnov, ki so prevažali živila. Enote osvobodilne vojske so z obeh bregov napadle ostale čolne s topovi.
Preteklo noč so enote osvobodilne vojske zasedle kraj Dak Tog v pokrajini Kontum 400 kilometrov sevemovzhodno od Sajgona, ki ga je branilo 150 sajgonskih vojakov. Druge skupine sajgonskih vojakov, ki so odšle na pomoč, so padle v zasedo.
V pokrajini Vinh Binh se Je skupina sajgonskih čet spopadla s skupino čet osvobodilne vojske. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih.
Poleg tega so enote osvobodilne vojske že tretjo noč zaporedoma obstreljevale z minometi utrjeno postojanko Ba-Gia. Približale so se do 300 metrov od postojanke in se nato umaknile.
Na tako imenovanem «področju D« so enote osvobodilne vojske napi dle s strojnicami enote ameriških, avstralskih in sajgonskih padalcev. Nastopilo je ameriško letalstvo, ki je bombardiralo celotno področje. Letala «B-52» so odvrgla 500 t‘n bomb. Poleg tega so ameriška letala izvedla danes deset napadov na Severni Vietnam. V Wa-shingtonu je voditelj republikanske pozicije v predstavniški zbornici Gerald Ford pozval vlado, naj takoj odredi bombardiranje izstrelišč piotiletal '-ih izstrelkov na področju Hanoj in Hajfong. Dejal je, da je tieba izvesti bombardiranje takoj
in ne čakati, da izstrelke namestijo.
Po ameriških informacijah bodo v kratkem namestili sovjetske protiletalske raketne izstrelke, ki dosežejo razdaljo 55 kilometrov in višin. 25 kilometrov (ki je večja od višine, v kateri letijo ameriški bcrr.bniki «B-53»).
Moskovska «Pravda» objavlja danes članek, v katerem ponavlja, da 'c Sovjetska zveza že nudila in bo še dalje nudila vso pomoč Severnemu Vietnamu, da zaustavi ameriški napad.
Predsednik indijske vlade Sastri je izjavil tisku, da bodo prihodnji tri; meseci v Vietnamu zelo težavni ne samo zaradi monsunov, temveč tudi zaradi tega, ker obe strani skušata izvajati druga na drugo močnejši pritisk. Pripomnil je. da je odposlanstvo Common-wealtha v težavah, ker nobena od prizadetih držav ni odgovorila, toda člani odposlanstva še vedno upajo, da bodo dobili odgovor.
Težave angleške vlade
LONDON, 7. — Britanska laburistična vlada je ostala preteklo noč trikrat v manjšini v spodnji zbornici. Na nočni seji je zbornica o-dobrila z večino 14 glasov člen načrta finančnega zakona, ki so ga predložili konservativci, in ki se tiče obdavčevanja dobičkov družb. Pozneje je zbornica z večino 13 glasov sklenila vključiti omenjeni člen v načrt zakona in z isto večino je sklenila odložiti nadaljnje razpravljanje o zakonu.
Konservativni poslanci so, takoj ko so zvedeli za izid glasovanja, zahtevali ostavko vlade. Toda finančni minister James Callaghan je izjavil, da je bilo do sedaj v zvezi z omenjenim zakonom 99 glasovanj in da je vlada ostala v manjšini samo pri dveh glasovanjih, ker se sinočnje tretje glasovanje tiče samo odložitve dela. Vlada je sklenila vključiti v zakon včeraj odobreno spremembo, da prepreči zavlačevanje debate, ki traja že nekaj tednov.
•Jasno je, da konservativci ne pričakujejo ostavke vlade in njih namen je bil samo spraviti laburiste v zadrego. Predsednik vlade Wil-son se je davi posvetoval s svojimi ministri. Sinočnjemu glasovanju ne pripisuje izredne važnosti, ker gre «za normalen dogodek v parlamentarni igri«.
Moše Šaret umrl
JERUZALEM, 7. — Bivši izraelski ministrski predsednik Moše žaret je danes umrl v Jeruzalemu. Imel je 70 let; bolehal je za raka. Pogreb bo v Tel Avivu. V testamentu zahteva žaret, naj pri nje-
govem pogrebu ne bo nobenega pogrebnega govora.
Moša žaret, ki se je prvotno imenoval žertok, se je rodil leta 1894 v Rusiji. Leta 1906 se je preselil v Palestino, kjer je dokončal študije. V prvi svetovni vojni je bil častnik otomanske vojske. Po vojni se je vpisal na carigrajsko univerzo, zatem pa je odšel v London, kjer se je vpisal na šolo za gospodarske in politične vede 2e kot mlad je žaret deloval v palestinskem sionističnem socialističnem gibanju. Med drugo vojno je vodil rekrutiranje za »židovsko bri. gado» v britanski vojski. Leta 1947 je bil član delegacije »židovske agencije« pri Združenih narodih, ko je šlo za ustanovitev izraelske države. Leta 1948 je postal zunanji minister prve izraelske začasne vlade in je ostal na tem mestu do leta 1956. Od leta 1953 do 1955 je bil tudi ministrski predsednik, t. j. tedaj, ko se je Ben Gurion umaknil v puščavo. Pri vodstvu stranke «Mapai» sta bila žaret in Ben Gurion vedno nasprotnika. Pri sedanjem sporu med Ben Gurionom in Eškolom je žaret vedno podpiral Eškola. V zadnjem letu je bil skoraj vedno v bolnišnici.
AL2IR, 7. — Alžirsko zunanje ministrstvo javlja, da je zunanji minister Buteflika dobil od generala de Gaulla ob tretji obletnici neodvisnosti brzojavko, v kateri želi de Gaulle svetu revolucije, njegovemu predsedniku in alžirskemu ljudstvu srečo in blaginjo.
odvisna od strani, ki so zapletene v spopad. Na drugi strani pa ne morejo Združeni narodi učinkovito posredovati pri Kitajski in Severnem Vietnamu, ker ti dve državi nista članici Združenih narodov.
Na tiskovni konferenci je U Tant govoril tudi o drugih zadevah, in sicer: 1. Razorožitev: Po njegovem mnenju ni sedanje politično ozračje ugodno za obnovitev pogajanj o razorožitvi. Glavna žrtev nedavnih svetovnih dogodkov je po mnenju U Tanta popustitev napetosti med Vzhodom in Zahodom. Zaradi tega so možnosti razorožitve zelo daleč. 2. Santo Domingo: Položaj je relativno miren. Premirje se na splošno spoštuje, čeprav je prišlo do nekaterih kršitev. U Tant namerava predložiti varnostnemu svetu novo poročilo o položaju, takoj ko se bo vrnil v New York. 3. Finančna kriza Združenih narodov: U Tant se je zahvalil nekaterim državam, ki so obljubile prostovoljne prispevke za rešitev finančne krize. Izjavil je, da je optimist glede prihodnjih možnosti OZN in glede poslovanja glavne skupščine.
Danes se je U Tant sestal tudi z voditeljem ameriške delegacije v OZN Stevensonom in se z njim pogovarjal tri četrt ure. Po razgovoru je Stevenson izjavil, da sta govorila o jugovzhodni Aziji, o finančni krizi OZN, o vlogi gospodarskega in socialnega sveta in o vseh drugih zadevah skupnega interesa. Dodal je, da razgovor ni bil neposredno povezan z razgovori, ki jih bo U Tant i-mel v kratkem v Parizu in Londonu o Vietnamu. Zatem je Stevenson izjavil, da se stanje v Vietnamu ni poslabšalo ter da • Peking in Hanoj nista do sedaj pokazala nobene volje, da bi se začela pogajati«.
nove vrzeli. Zato se z nezmanjšano vztrajnostjo na vsej fronti utrjujejo nasipi. Pri tem delu je včeraj sodelovalo 37.000 civilistov in pripadnikov Jugoslovanske ljud ske armade, 650 tovornih avtomobilov, 250 traktorjev, 200 težkih gradbenih strojev in 150 raznih plovnih objektov. Dravi in Donavi se je danes z grožnjo pridružila tudi Mura, ki je pri Murskem Središču prebila nasip. Pripadnikom JLA in Ljudski milici je z velikimi napori uspelo zamašiti vrzel. Toda s tem nevarnost še ni minila, ker gladina Mure raste vsako uro za dva centimetra.
«JugosIavija» rešila devet mornarjev
BEOGRAD, 7. — Posadka luksuzne jugoslovanske ladje ((Jugoslavija« je v soboto, kot danes sporočajo z Reke, pozno zvečer, ko se je vračala s petnajstdnevnega križarjenja iz Črnega morja s 156 turisti, na morju med Šibenikom in Zadrom rešila devetčlansko posadko italijanske 700-tonske ladje «Tar-visium« iz Mester, ki se je v nevihti potopila. Ladja ((Jugoslavija« je opazila rdeče signale na morju in takoj začela preiskovati z reflektorji morsko gladino. Posrečilo se ji je najti čoln na vesla, v katerega je vdirala voda. V čolnu je bilo devet italijanskih mornarjev, ki so bili izčrpani po dveumi borbi z razburkanim morjem. To je bila celotna posadka ladje «Tarvi-siurn«, ki se je s tovorom lesa in bitumena na poti z Reke v Tunis potopila. Zaradi razburkanega mor. ja je reševalna akcija trajala skoraj eno uro, tako da Je «Jugosla-cija» priplula v Benetke z zamudo. Zastopniki pristaniških oblasti v Benetkah in pomorske družbe, kateri ladja pripada, so se toplo zahvalili posadki ((Jugoslavije« za rešitev italijanskih mornarjev.
V VOJVODINI
Nevarnost poplav se ni minila
BEOGRAD, 7. — Na vseh rekah v Vojvodini se zapaža danes lahko padanje vodne gladine, toda nevarnost še vedno ni minila, ker se v nasipih nenehoma pojavljajo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiufif lunin,,m,n,,,,,,,!,,,,„llllimminflllulini|llin
URADEN OBISK V IAH0DNI NEMČIJI
Razgovori med Saragatom io kanclerjem Erhardom
Posvetovanje zunanjih ministrov o evropskih vprašanjih - Saragat med italijanskimi delavci v Koelnu
BONN, 7. — Predsednik Saragat se je sestal danes s kanclerjem Erhardom, s katerim sta se dobre tri četrt ure razgovarjala o perečih mednarodnih vprašanjih, predvsem o vprašanjih, ki trenutno razdvajajo zahodno Evropo. Kasneje sta se pridružila tudi zunanja ministra, ki sta že prej imela daljši konkretnejši razgovor. Predvsem sta govorila o evropskih vprašanjih in o določitvi pravilnika za financiranje kmetijstva. Prišla sta do zaključka, da je sedaj bolje počakati, da komisija izdela svoje predloge, ko se bodo sestali ministri 26. julija. Do tedaj pa bodo nadaljevali dvostranske razgovore. Zunanja ministra sta potrdila važnost atlantskega pakta za «varnost
članic«, na kar sta razpravljala o krizi v Dominikanski republiki in v Vietnamu. Končno sta razpravljala še o združitvi Nemčije na osnovi «mirne rešitve, ki jo je nemška vlada vedno zagovarjala«.
Popoldne je Saragat odpotoval v Koeln, kjer je v palači Gurzenich govoril 1.500 italijanskim delavcem iz pokrajine, kjer je zaposlenih 70 tisoč Italijanov, medtem ko je v vsej Zahodni Nemčiji zaposlenih okoli 400.000 italijanskih delavcev. Delavci so predsednika republike toplo pozdravili. Zvečer se je Saragat vrnil v Bonn, kjer je priredil večerjo na čast nemškemu predsedniku Luebkeju. S tem se je zaključil uradni del obiska Saragata v Bonnu, jutri bo Saragat obiskal Berlin.
Saragat in de Gaulle se sestaneta 16. t. m.
PARIZ, 7. — Francoski minister za informacije Peirefytte je po današnji seji vlade izjavil, da se bo general de Gaulle sestal 16. julija z italijanskim predsednikom Saragatom. Oba bosta navzoča pri otvoritvi predora pod Mont Blancom. ,Kar se tiče krize skupnega tržišča, ni hotel predstavnik o tem govoriti. Pripomnil je, da je bilo stališče francoske vlade že obrazloženo prejšnji teden v sporočilu, ki je bilo objavljeno po seji vlade, in da nima nič kaj dodati.
Na današnji seji vlade je zunanji minister de Murville poročal o obisku avstrijskega kanclerja Klausa v Parizu. De Murville je izjavil, da so med razgovori s francoskimi državniki govorili o skupnem tržišču. Peirefytte je deial, da dogodki v Bruslju ne olajšujejo stvari na tem področju.
Francoska vlada je sklenila sprejeti več ukrepov v korist kmetov. Pripomnil je, da so ti sklepi v skladu z izjavami predsednika vlade Pompidouja, ki je prejšnji teden poudaril, da «francoski kmetje ne bodo trpeli zaradi posledic, ki nastajajo, ker naši evropski družabniki niso izpolnili svojih obveznosti«.
SANA, 7. — Jemenski radio je javil, da je predsednik republike maršal Salal sestavil novo vlado, kateri predseduje. V vladi je 13 vojakov in dva civilista.
Sestavo nove vlade so določili po seji republiškega vojaškega sveta, ki ga je maršal Salal nedavno u-stanovil. Prav zaradi ustanovitve tega sveta brez posvetovanja s predsednikom vlade Nomanom, je ta odstopil in odšel v Kairo, kjer je obtožil maršala Salala, da je prekršil začasno ustavo Jemena.
Bivši minister Trabucchi bo torej verjetno izročen sodišču, ker so pod silo razmer sprejeli socialistično zahtevo poleg KPI, PSIUP, PLI in MSI tudi demokristjani in socialdemokrati. Hkrati se je včeraj začelo zasedanje CK KPI s poročilom «o borbi proti levemu centru in nalogi za enotne pobude ter delo stranke.«
Predsednik republike Saragat se je včeraj sestal z Erhardom, v Koelnu pa se je sestal z italijanskimi delavci, ki jih je v Zahodni Nemčiji okoli 400.000.
Glavni tajnik OZN je izjavil včeraj, da je mirna rešitev spopada v Vietnamu odvisna predvsem od ustavitve sovražnosti, kajti »bolj ko vojna traja, bolj se oddaljujemo od mirnih rešitev in od možnosti stabilizacije položaja v jugovzhodni Aziji«, zato je »nujno, da se začnejo pogajanja na podlagi popolne enakosti.« Glede razorožitve je dejal, da sedanje ozračje ne dopušča obnovitve pogajanj in so možnosti razorožitve še zelo daleč. Za Santo Domingo pa je rekel, da je položaj relativno miren, ker se premirje na splošno spoštuje. Toda tudi vojne v Vietnamu ne bo kmalu konec, ker se je včeraj izkrcalo v Danangu še 2.000 vojakov ameriške mornariške pehote skupno s tanki in topovi od skupnih 8000, ki jih bodo poslali v Južni Vietnam, tako da bo tam 60.000 ameriških vojakov. Sicer pa osvobodilna vojska nadaljuje napade na sajgonske in ameriške postojanke, medtem ko ameriško letalstvo bombardira področje osvobodilne vojske in seveda, kot vsak dan tudi Severni Vietnam.
Preteklo noč je laburistična vlada Velike Britanije ostala trikrat v manjšini v spodnji zbornici; kon-servativni poslanci so zahtevali, naj odstopi. Toda predstavnik vlade je izjavil, da je bilo v zvezi z zadevnim zakonskim predlogom že 99 glasovanj, ter da je vlada ostala v manjšini samo pri dveh.
Bojkot Francije iz evropske gospodarske skupnosti pa v Evropi še vedno komentirajo. Bonski zunanji minister je včeraj izjavil, da to ne bo vplivala na notranjo politiko v Zahodni Nemčiji. Povedal je tudi, da se bosta Saragat in de Gaulle sestala 16. t.m., ko bo od-prt predor pod Mont Blancom.

f v - $ -h r
Lv!
,
y... w ^
^t '' -•
HHHpP
H ! 1..i
Odločitev, ki je imela plebiscitaren značaj
Jutri - Ameriški cirkus!
Dan pred odhodom preko-morcev v Ilirski Bistrici je dr. Franc Hočevar imel pred spomenikom in grobnico padlih v Ilirski Bistrici sledeči govor.
Te dni, ko se po dvajsetih letih v Ilirski Bistrici srečujemo borci-preiicmorci, se naše misli mudijo predvsem pri tistih borcih, katerih ni med nami, ki so žrtvovali svoja življenja med težkim m dolgo trajnim bojem s fašističnimi okupatorji ln zahrbtnimi domačimi izdajalci.
v tem začasnem groDlsču poči vn v skupnem grobu okrog j2C borcev — tukajšnjih rojakor poleg njir. pa prekomorcl iz raznih kia-Jev Jugoslavije in borci vseh enot IV. armade NOV Jugoslavije katere so se v tej okolici borile z ve-11 si mi skupinami sovražnikov.
Območje sedanje ilirsko-bVriške komune spada med tista območja socialistične Slovenije, ki so več kot dvajset let trpela pod fonetičnim nasiljem. Vsak drugi prebivalec te komune je bil med minulo vojno organiziran udeleženec NOB. Petsto borcev in aktivistov je padlo v narodnoosvobodilni borbi, 250 pa Jih Je umrlo kot žrtve fašističnega terorja. Kot na vsem področju Slovenskega primorja in Istre je bil tudi na tem območju neznan pojav kvlslinštva.
Takšno, v trdnem boju s fašizmom preizkušeno ljudstvo, zna vrednotiti žrtve in zna ceniti borce za svobodo, ne glede na njihovo poreklo in narodnost. Z enakim spoštovanjem in pieteto bedi nad skupnim grobiščem svojih rojakov ln številnih borcev iz vseh krajev Jugoslavije. Zahvaljujoč predvsem njegovi prizadevnosti bodo nad mestom postavili nov spomenik z grobnico, kamor bodo prenesi! o-stanke vseh borcev, ki so padli na tem območju. Okrog Ilirske Bistrice so se bili zaključni boji s slavnim pohodom IV. armade za osvoboditev Istre, Slovenskega Primorja in Trsta. Obkoljeni 47. nemški kopurs in mnoge druge sovražnikove enote so sl prve dni maja krčevito prizadevale, da bi se prebile na sever in se pridružile o-stalim nemškim enotam. S trdovratnostjo izgubljenca, ki se ozira na žrtve, so se v nepretrganih valovih zaganjal v naše enote, ki so izmučene od dolgih pohodov težko vzdrževale takšen pritisk. Sovražnik Je v teh bojih imel o-gromne izgube, vendar Je tudi našim enotam prizadejal velike žrtve. Nad 450 Je pokopanih tod okoli. Boji za osvoboditev Ilirske Bistrice spadajo med najbolj krvave v zadnjih dneh narodnoosvobodilne vojne. Tu so našli smrt na pragu svobode številni borci, ki so se leta boril! in prehodili več kot pol Jugoslavije, zlasti borci IX., XIX., XX in XXVI. dalmatinske divizije, 13. prlmorsko-goranske, 7. ba-nijske in 8. kordonske divizije, ki so sodelovale v pohodu IV. armade.
V prekomorskih enotah so se z ramo ob rami borili borci iz vseh krajev Jugoslavije, ki so se med vojno iz različnih vzrokov, predvsem pa zaradi fašističnega nasilja znašli na osvobojenem delu Južne Italije in se tam organizirali v vojaške enote. Nad 15.000 preko-morcev se Je borilo v raznih prekomorskih in drugih enotah, od teh Je bilo 10.000 Slovencev, večinoma rojakov iz Slovenskega Primorja in Istre. Leti so preživeli dolga ln težavna leta v tujini, preden sr, si priborili možnosti, da so s prekomorskimi enotami vrnejo v domači kraj. Kruta Je bila njihova usoda, saj so Jih proti njihovi volji odpeljali v kazenske e-note v tuje dežele ali pa so se morali prisilno mobilizirani potikat' po siedozemsklh ln afriških bojiščih. še hujši Je bil položaj tistih, ki Sl spoznali v Kairu, aa so hotele njihovo visoko patriotsko zavest zlorabiti razne klike *z okoliše pobeglega kralja, ki so s? v stalnih medsebojnih intrigah 'n spgpadlh na Bližnjem vzhedu pripravljale, da se vrnejo svojemu, v vejni izmučenemu ljudstvu na nrbet Občudovanja vredna J, bila politična zrelost in vztrajnost primorskih Slovencev in Istranov, Ki so sl znali v takšnih pogojih z organizirano akcijo pndobiti pravico, da se uvrstijo v oborožene enote na strani svojega ljudstva. Enako visoko zavest in politično zrelost so pokazali vsi drugi borci iz Slovenskega Primorja in Istre, ki so se nahajali v kazenskih Da taljonih ali pa v regularn'h enotah, ki so v težavnih. vča->ih prav tveganih pogojih našli pot v narodnoosvobodilno vojsko pod poveljstvom maršala Tita, kljub temu da so bili dolga leta odtrgani od domačega okolja in izpostavljeni tujemu pritisku. Kompaktna, stoodstotna opredelitev fantov in mož s Slovenskega primorja ter Istre za udeležbo v NOB. Za Titovo Jugoslavijo, Je dogodek izrednega pomena. katerega naša družba doslej v vsej svoji kompleksnosti ni do-vo'j poznala in zato tudi ni ustrezno ocenila. Ne mislim pri tem samo na dejstvo, da upoštevanje pre-komorcev precej spreminja sliko o prispevku, ki sta ga Slovensko primorje ln Istra dala med NOB. Menim, da Je še pomembnejša o-kolnost, da so se ti fantje in možje odločili za NOB in novo Titovo Jugoslavijo v pogojih, ko so se morale Jasno izraziti njihova vztrajnost ln odločnost, visoka patriotska zavest in povezanost z ljudstvom, dojemanje globoke preobrazbe narodnega in političnega življenja med NOB v domovini. Žaro Je njihova opredelitev imela zares plebiscitarni značaj, delovala Je prepričevalno ln impresivno na vso Javnost, predvsem tudi na vse tiste v zahodnem svetu, ki si le niso ustvarili jasne predstave
0	resničnem stanju v Jugoslaviji.
V prekomorske enote so se vključevali tudi borci italijanske narodnosti, iz Istre, pa tudi antifašisti iz Južne Italije, ki so v narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov gledali najdo-slednje in najuspešneje organiziran boj proti fašizmu in so hotel; dati svoj osebni prispevek k splošni zmagi med fašizmom.
Znano je, da se je na tisoče Italijanskih antifašistov borilo v enotah NOV v Sloveniji, Hrvat-ski, Bosni ln Hercegovini ter črni gori. Mnogi med njimi so padli v številnih borbah širom Jugoslavije. številni Jugoslovani pa so se borili v italijanskih partizanskih enotah, zlasti v srednji in severni Italiji.
Skupna solidarna borba Jugoslovanskih in italijanskih patriotov ter antifašistov proti nacifašizmu, skupaj prelita kri na skupnih bo jiščih Jugoslavije in Italije je bi la izraz plemenitih teženj in vltal nih naporov ljudstva obeh dežel da premagata in odstranita faši zenri, ki je prinesel obema dežela ma toliko gorja, zlasti pa še lju dem v Slovenskem Primorju in I stri je bila odsev Identičnih strem ljenj za svobodo, demokracijo in napredkom. Zato ni bolj naravnega temelja in boljših tradicij, na katerih naj počivajo prijateljski odnosi med obema deželama.
Nastajanje prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot je trajalo od oktobra 1943 pa vse do konca vojne. Ves ta čas so se zbirali jugoslovanski zaporniki in interniranci, zlasti pa primorski Slovenci in Istrani, iz kazenskih bataljonov in regularne italijanske vojske, iz bivše kraljevske vojske v Kairu in iz zavezniških ujetniških taborišč ter tudi italijanski antifašisti v jugoslovanskem partizanskem taborišču Carbonari in kasneje v Gravini v jugoslovanski bazi Bariju, v mornariški bazi v Mo-nopoliju in tako dalje. Nekateri pa so stopali kar neposredno v e-note I. tankovske brigade, ko so se vadile v Egiptu ali pa prav tam v prve jugoslovanske letalske enote. Pot, katero so prehodili prekomeren je bila dolga in naporna. Dolga in težavna je bila njihova življenjska pot že pred njihovim prihodom v prekomorske enote. Vendar se je s prihodom v prekomorske enote za njih pričelo novo življenje bila Je to realizacija njihovega dolgoletnega stremljenja — dati svoj delež v borbi za svobodo svojega ljudstva. In prispevali so viden delež v narodnoosvobodilnem — boju Jugoslovanskih narodov. Usposobljeni za uporabo modernega orožja so vstopali v na novo formirane letalske, tankovske, artilerijske in mornariške enotp ln tako pomnožili udarno moč NOV Jugoslavije v zaključnih operacijah za osvoboditev dežele. Prav tako je pet prekomorskih brigad s skoraj 10.000 morcl dalo svoj zelo pomemben prispevek. Borci I. in II. prekomorske brigade so preživeli ognjeni krst decembra 1943. leta v boju za dalmatinske otoke. Razporejeni potem v
1	proletarski korpus so se udeležili številnih bojev v Bosni in Hercegovini, Črni gori ln Srbiji, za osvoboditev Beograda ln na Sremski fronti. Okrog 300 Jih je padlo v bojih za Korčulo, mnogi so žrtvovali življenja v bojih z nemškimi desantnimi enotami okrog Drvarja, v bojih za osvoboditev Beograda in na Sremski fronti. Nimamo še zbranih dovolj podatkov o padlih, vendar je znano, da jih je le malo preživelo.
Tretja prekomorska brigada je prav tako sodelovala v številnih bojih v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Liki, Gorskem Kotaru, Istri in Slovenskem Primorju. Doslej je ugotovljenih okrog 410 padlih, od teh 320 iz Slovenskega primorja in Istre. Velika grobišča borcev ni. prekomorske brigade so ostala v Mostarju, Kninu, Bihaču, Gospiču, Klani, Lapcu, v Liki, poleg tega jih je padlo precej v oo j ih na dalmatinskih otokih (Vis. Korčula, Brač) in na Pelješcu, prav tako pa tudi na območju Ru-pa šapjane • Ilirska Bistrica. V V. prekomorski brigadi je padlo o-krog 160 borcev — Slovencev s štajerske, pa tudi s Primorske V I. tankovski brigadi nad 50 borcev ■z Slovenskega primorja in Istre, poleg njih pa številni borci iz Hr-
vatske, Črne gore, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Po do sedaj zbranih podatkih, ki pa niso popolni, je padlo 1045 prekomorcev. Od teh večina s Slovenskega primorja in Istre. V prekomorskih enotah so rblll pripadniki vseh naših narodov in narodnih manjšin. Skupna borba, skupaj prelita kri, skupni ideali in cilji so vse borce ne glede na narodnostne in kakršnekoli druge razlike, povezali v trdne borbene enote, ki so se prežete z vzornimi odnosi tovarištva in solidarnosti, z enako vnetostjo borile na ozemlju katerekoli repu-ollke. Borcem s Slovenskega primorja in Istre, katere je borbena pot vodila po raznih krajih Jugoslavije, je bilo jasno in sprejemljivo, da s to svojo borbo prispevajo tudi k osvoboditvi svoje ožje domovine in svojega domačega kraja Prav tako je borce iz drugih republik, iz drugih krajev, ki to padli na tem območju, prevevale zavest, da se žrtvujejo za svobodo tudi svojega kraja in vseh jugoslovanskih narodov. Ta skromna grobnica in veličastni spomenik, ki ga bodo postavili nad mestom, bosta nas ln naše znance večno spominjala na naše padle m umrle tovarišice ln tovariše, in prav tako na padle prekomorce.
V ameriškem cirkusu, ki se ponaša z najbolj imenitno predstavo sveta, so na prvem mestu klovni — pač po načelu, da je treba v cirkusu sme-nosti. V veliki skupini klovnov so: Milanfcs, Diego, Pepet, Tody in vsa ostala skupina — In prvič se dogaja, da nastopa istočasno v vseh treh arenah 60 konj, ki jih vodijo nekateri izmed največjih mojstrov našega časa: Gunther VVilliams, Mr. Petoleiti in Mr. Hein. — Z levi nastopa največja krotilka vseh časov — Yvonne
.......................................................................................................................................................................miiiiiiiiiiiiiii..............................................................■■■■.......■■■■■■■i
NESREČA VOJAŠKEGA LETALA
Ubilo se je trideset vojakov v bližini letališča JUmaza
Podrobnosti niso znane - Edini, ki je ostal pri življenju, je baje član sovjetske posadke
KAIRO, 7. — Egiptovsko vojaško letalo je včeraj zvečer strmoglavilo v bližini vojaškega letališča Al-maza. Od 31 oseb na letalo se jih j ■ 30 ubilo.
Letalo je bilo sovjetskega izdelka, «Antonov 24». Kot je bilo mo-
goče zvedeti, je strmoglavilo takoj po odletu; namenjeno je bilo v Jemen. V letalu je bilo 22 egiptovskih vojakov ter 9 članov posadke, za katero domnevajo, da je bila sovjetska. Letalo je padlo na tla nekaj kilometrov od mesta,
Na cesti od Postojne v Rakov Škocjan so ležala taka debla, ki jih je vihar zrušil v nedeljo
kje> je 20. maja strmoglavilo neko pakistansko letalo.
Funkcionarji letališč v Kairu niso hoteli povedati kakih podrobnosti, ker gre za vojaško letalo. Iz istega razloga se tudi časnikarji niso smeli približati razbitinam.
Do nesfeče je moralo priti včeraj zvečer ob 23.30. Tedaj so nam reč prebivalci predmestja Helio-polis videli sij požara iz tiste smeri.
Kolikor se je le, njoglo zgedeti, je edini preživeli r>el*to- sovjetski član posadke po imenu Tulin, ki mu je uspelo prehoditi še 180 m od mesta, kamor je padlo letalo, in dospeti do ceste, kjer so ga našli in mu nudili pomoč.
Smrt štirih otrok
RAGUSA, 7. — Dva otroka stara dve in štiri leta sta se zadušila, ko je zagorela postelja z gumja-stim vložkom.
SANTEREMO (Bari), 7. — Dva bratranca dojenčka, stara 11 in 7 mesecev, sta nekaj ur drug za drugim umrla v bolnišnici, kamor so jih na hitro pripeljali. Zdi se,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiMiiiiiMiiii
Poveljnik ladje obsojen na plačilo 105 milijonov
Da je tihotapil, ga je ovadil tretji častnik na ladji
BENETKE, 7. — Poveljnik grške ladje «Dinamis» kapitan Georgios St. Pontikos je bil pred beneškim sodiščem v odsotnosti obsojen zaradi tihotapstva cigaret na dva meseca zapora in na 63 milijonov lir globe. Razen tega še na povrnitve škode finančni upravi v znesku 42 milijonov lir. Oktobra 1964 je tretji častnik omenjene ladje Petropulos Spiridion prijavil policiji v Benetkah, da Je poveljnik njegove ladje zvečer 13. oktobra izkrcal dve toni cigaret na neki motorni čoln nekaj milj od rta Zafferano pri Palermu.
Ko je bil kapitan Pontikos v navzočnosti grškega konzula na policiji zaslišan, je zatrjeval, da je napravil, kot je dobil ukaz od brodolastnika, ukaz je prejel direktno iz Londona. Naročeno mu je bilo naložiti v Gibraltarju 200 zabojev cigaret ter Jih izročiti neki ladji na določenem mestu pri rtu Zafferano. Po zaslišanju je bil poveljnik — ki je priznal, da omenjenih operacij ni zabeležil v ladijski dnevnik in da se tudi ni zanimal. kdo je bil tisti, ki mu je ci-
garete izročil, in tudi ne tisti, kateremu jih je on predal — aretiran tor potem začasno izpuščen proti položitvi kavcije 150 milijonov, ki jih je položil brodolastnik. Tako je lahko «Dinamis» odplula proti Pireju.
Na procesu Je Spiridion, ki Je bil glavna priča, trdil, da Je opazil, da je ladja opravljala tihotapstvo in da je zaman protestiral pri poveljniku ladje ter ga opozarjal, naj ne dela proti zakonu in naj ne blati dostojanstva častnika: v odgovor ga je dal poveljnik ladje zapreti v kabino.
da sta postala žrtvi zastrupljenja in zadevo karabinjerji preiskuje-j \ Otroka sta živela pri starih starših, ker so starši na delu v inozemstvu.
Zgorelo je 300.000 punčk
AROKA, (Novara), 7. — Močan požar je uniOijf^fepO.OOO lutk v tovarni «Ratti» v Aroni. Požar je najbrž r '.stal zaradi kratkega stika. Prihiteli so gasilci z več krajev, ki jim je uspelo, da so rešili veliko zalogo nafte v tovarni ter upravni Mdelek. Vse ostalo — nekaj lop s surovinami, stroji ter z i» izgotovljenimi punčkami — je ogenj uničil ter tako napravil za ioj milijonov škode.
Tajinstveno nebesno telo na Antarktiki
SANTIAGO, 7. — Iz krogov čilskega vojaškega letalstva je prišla vest, da so argentinski, britanski in čilski znanstveniki, ki delujelo na znanstvenih oporiščih na Antarktiki, opazili na vzhodu neko neznano nebesno telo, ki je motilo njihove geomagnetične znanstvene naprave.
Z nekega britanskega oporišča so sporočili, da Je bilo nebesno telo, o katerem je govora, rumeno rdeče barve z zelenimi odsevi in da so ga opazovali kakih deset minut, ko se je premikam na obzorju.
Opazovanja angleških znanscve n kov so naslednjega dn? potrdili tudi čilski ln argentinski znanstveniki. Poveljstvo čilskih letalskih sil je objavilo nato uradno poročilo čilskega znanstvenega oponsča na Antarktiki, v katerem je rečeno, •la se Je omenjeni predmet pojavil dvakrat v štirindvajsetlh urah in da so ga 10 krat fotografirali.
Organizacija
počitnic na dekli
PARIZ, 7. — »Organizacija življenje na deželi« se imenuje novo turistično združenje, ki ponuja miru potrebnim ljudem iz vseh dežel počitnice v starih gradovih s pestro zgedovino ter v kulturnih središčih a. pri francoskih družinah. Gost IpI ko izbere bivališče ob reki ali jezeru, v gorah ali ob morju, povsod ima priložnost za lov ali je-:o, ribolov s trnkom, plavanje, tenis ipd. V pravilih nove turistične organizf-i.je je rečeno med dru-g •* da se lahko mladi tujci seznani' to s francoskimi starostnimi vrstniki in se tako na počitnicah izpolnjujejo v francoščini.
PARIZ, 7. — Umrla je Nina Dyer, ki je bila ena najlepših žensk na svetu, Angležinja, bivša manekenka, poročena najprej z nemškim industrijcem Heinrichom von Thys-senom in potem ločena, nato pa poročena s princem Sadruddin Khanom, stricem Aga Khana. Vest o smrti se je razvedela šele sedaj, ker je družina Dyer tako želela. Nina, ki je živela v nekem razkošnem gradu sama, je najbrž zaužila znatno količino nekih pomirjevalnih ali uspavalnih sredstev. 2e dlje časa je bolehala, vendar pa je od časa do časa prirejala veličastne slavnosti. Sicer je bila ločena tudi od Sadruddin Khana.


Slika kaže pogled na Irkutsk, o katerem je govoril avtor v pravkar dokončanem daljšem podlistku o potovanju v Tokio. V Irkuslsku sc
je mudil Bruno Križman na povratku; postanek je bil celo izven programa
hi znanstveno levijo založbo Šansoni
Drugi snopič letošnjega letnika (april-junij 1965) revije Gior-nale critico della filosofia italia-na objavlja prispevke, ki so jih napisali: V go Spirito (La fonda-zione idealistica della metafisi-ca come scienza), Luigi Pareg-son (Pensiero espressivo e pen-siero rivelativo), Antonio Corsa-no (L’originalita di Copernico), Antimo Negri (Hiilderlin, Nie-tsche e la «Historie• ), Manlio Pirrone (II concetto della sto-ria nella filosofia del Gentile), Paolo Filiasi Carcano (Psicana-lisi e filosofia). L. Formigari, P. Casini, Nicola M. De Feo in F. Lazbari so ocenili dela, ki so jih napisali Emilio Garroni, Lia Formigari, Franco Fanizza in Armando Rigobello. Na koncu snopiča je še nekaj strani kratkih sestavkov.
Za revijo Rivista di letteratu-re moderne e comparate (I. snopič 18. zvezka, mar e 1965) so pisali: Vittorio Santoli (Alle ori-gini della sloria letteraria na-zionale), M. De Taege-Henen (lIn ami italien d’Andre Gide: Giuseppe Vannicola), Lia Secci (I primi drammi di H. H. Jahn). Raffaele de Cesare, Alberto Sen-to, Alba Ceccurelli in Johannes Hosle so napisali recenzijo del Balzaca, Jeana Bruneauja, Fer-nanda Desonaga in Claudia Ma-grisa. Poleg dveh krajših sestavkov na koncu revije je objavljena še bibliografija publikacij v letu 1964.
Junijska številka (snopič LV., leto XXVIII., zv. VIII.) revije Ulisse (I problemi di Ulisse) je vsa posvečena nervozi (Esse-re nervosi). Vprašanje je obdelano z raznih vidikov, ako pišejo o njem zdravniki GUdo Ca-staldi, Lino Businco, Anteo Sa-raval, Danilo Cargniello, Edoar-do Bisiach, Emilio Servadio, Fer-ruccio Antonelli, sociolog Franco Ferrarotti, pedagog Luigi Vol-picelli, pisatelj in poslanec Davide Lajolo ter pisatelj in univerzitetni profesor Mario Praz.
Vse te revije — poleg mnogih drugih — izdajd založba Šansoni d"ri'ore1tti.~ ' "	' —
Mednarodna nagrada
.Luigi Manzo»
za slikarstvo ex-tempore
Zadnji teden julija bo v Torte Annunziata pri Neaplju (in še z daljšim imenom: Lido Azzurro Terme Vesuviane Nunziante) tekmovanje v slikarstvu ex-tempore za mednarodno nagrado «Luigi Manzo«. Nagrada nosi ime po pokojnem pionirju turizma v Kam-paniji ter umetnostnem mecenu. Prav Luigi Mamo je bil pobudnik prve nagrade szlatega morskega konjička» in je sprejel v svoje breme glavni delež stroškov. Za drugo nagrado istega imena si je prevzel še več skrbi. Od letos pa sc lahko Torte Annunziata in nje-
no sončno obrežje ponašata kot mesto najpomembnejšega medu i-rodnega nagradnega tekmovanja slikarstva ex-tempore. Tako so sklenili vdova in otroci pokojnega mecena gospa Marcella, Marina in Sandro Mamo. Sledeč očetovemu zgledu se je za stvar zavzel sin Sandro in upati je, da se bo na tekmovanju zbralo mnogo priznanih mojstrov. Mednarodna nagrada, ki je nedeljiva, bo znašala letos 500.000 lir poleg zlatega morskega konjička. Na razpolago pa je še več nagrad-naku-pov po 50.000 lir. Sodelovali bodo priznani kritiki, medtem ko je za organizacijo vse prireditve priskočila na pomoč tudi krajevna turistična ustanova.
* * *
BRUSELJ, 7. — Sedma mednarodna bienala poezije bo letos v kazinoju v Knokke-Le Zonte (Belgija) od 2. do 6. septembra. Tema zasedanja bo •Pesnik in njegov svet*. Predsedoval bo francoski književnik Jean Cassou.
• * •
MILAN, 7. — Uprava občine Ciniselo Balsamo je razpisala tretjo razstavo sodobnega slikarstva. Prva nagrada-naku p znaša milijon lir. Določenih pa je še večje število nagrad. — Za dvajsetletnico odporništva pa bo prirejena še razstava grafike s temo »Dnevnik Ane Frank«.
...
FIRENCE, 7. — V Firencah se pripravlja IV. bienala antikvariata. Prireditve se bodo udeležile razne mednarodno znane galerije, ki zbirajo stare umetnine. Za sedaj še ni mogoče nič napovedati, vendar se s posebnim zanimanjem pričakuje, kaj bodo razstavili starinarji, za katere se ve, da so pripravili predmete n. pr. iz starega Peruja, z Daljnega vzhoda, iz Afrike itd.
• * •
Občina Chianciano Terme razpisuje nagrade za pesništvo, pro-z ■ in časnikarstvo. Milijon bo prejelo pesniško delo, ki je izšlo v času od 16. julija 1964 do 15. avgusta 1965. Prav toliko bo prejelo prozno delo (roman), ki je izšlo v istem času. Razsodišče pa bo lahko obe nagradi podelilo tudi pesniku ali pisatelju, ki se m bi udeležil natečaja, pa bi se razsodišču zdelo, da nagrado zasluži. Pol milijona pa prejme najboljši članek, objavljen v istem času, ki bo imel za temo — s kakršnega koli vidika — Chianciano Terme.
* * •
MODENA, 7. — V starosti 69 let je umrl tenorist Ubaldo Tof-janetti. Pel je v največjih gledališčih sveta, večkrat z Aurelia-nom Pertilom, Toti Dal Monte, Laurom Volpijem in drugimi in pod vodstvom Toscaninija. V svojem repertoarju je imel pred-vser: opere Mascagnija. V zadnjem času se je predal pedagoškemu delu.
IIIIIHIIIIIIIIIUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlIliiiliiiiiiliiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ljubljanske poletne kulturne prireditve
Letno gledališče v Križankah
JULIJ
8	G. Puccini: TURANDOT
Opera NK «1. Zajc«, Rijeka
9	B. Blacher; ROMEO IN JULIJA
Ansambel članov Opere SNG Ljubljana
12. RENESANČNA IN ZGODNJA BAROČNA GLASBA Schoia Labacensis Ljubljana 14 A Vivaldi:	ŠTIRJE LETNI
ČASI
Ansambel »Slovenski solisti«
15.	MAGNIFICO
Ansambel meksikanskih pesmi, Skopje
16.	RAM GOPAL
Državni ansambel narodnih plesov, Indija
20 SODOBNA SOVJETSKA GLASBA
Collegium muslcum — Ljubljana 23 KONCERT
Kraljevi moški pevski zbor. Eupen — Belgija 25. TAMBURICA
Folklorni ansambel — ZDA 26 MOJSTRI RENESANČNE GLASBE
Ansambel Akademije Mozarteum — Salzburg 27. DRUŽABNA RENESANČNA
GLASBA
Ansambel Akademlle Mozarteum — Salzburg
AVGUST
3 KOLO
Folklorni ansambel — Beograd
4.	DVORAK KVARTET — PRAGA
9. ŠKOTSKI ANSAMBEL NARODNIH PLESOV Velika Britanija
11.	BALALAJKA
Državni ansambel - ZSSR
12.	HAPAAMONIM
Državni folklorni ansambel -Izrael
13 MADRIGAL SINGERS
Chapman College, Kalifornija ZDA
17.	KONCERT SODOBNE GLASBE
Pro mušica viva — Ljubljana 20 F. v. Suppč: BOCCACCIO Komedija Zagreb
24.	MILIAN
Državni estradni ansambel — Poljska
25.	A. Novačan: HERMAN
CELJSKI Drama SLG Celje
evarana
ČETRTKOVA ČRTICA
JOHN MILL
zena

Telefon je oglušujoče zvonil. Vstal sem in, ne da bi odprl oči, v temi otipal slušalko. Zbudil me ■je preplašen paničen glas z druge strani žice.
— Ali bi mogli priti k meni? Da, nocoj... še preden me zapre policija!
Poznal sem ta glas. Navadno je bil prijeten, melodičen, nekoliko globok. Očitno ga je strah v tem trenutku popolnoma spremenil.
— Zakaj naj bi vas zaprli?
— Umor! — mi je odgovorila in prekinila zvezo.
Nemudoma sem se oblekel in odhitel v hladno noč. Zena, ki je telefonirala, je bila moja klientka. Pred kratkim je zahtevala od mene resnično poročilo o poteh in poslovnih zvezah svojega moža Billa Mastersona. Kaj kmalu sem ugotovil, da je tekal za vsako čedno žensko. Razjezil sem se, ko sem videl, kako ravna s svojo očarljivo ženo Emmo.
Prazne ulice so mi omogočile, da sem bil v desetih minutah že pri svoji klientki. Emma mi je povedala, da je njen mož iznenada umrl. Po vsej verjetnosti je bil — zastrupljen. Policija je sumila, da je ona kriva moževe smrti.
— Bill je bil zadnje čase bolan!
—	mi je skušala dokazati svojo nedolžnost. — Zdravil ga je dr. Stan-ley. Nikoli mi ni povedal, kakšna je bila njegova bolezen. Toda ko je Bill nenadoma umrl, je doktor odklonil podpis na mrtvaškem listu, pač pa je obvestil policijo.
Preiskavo so zaupali inšpektorju Vrhiteu in poročniku Brettu, naj-neuglednejši kombinaciji, ki so jo mogli sestaviti v Scotland Yardu. Za mlado vdovo so stale stvari zelo neugodno. Razen tega mi je povedala:
— Policija je našla na pol prazno škatlico sredstva za uničevanje rastlinskega mrčesa in ga je vzela, da ga preišče v laboratoriju. Povedala sem, da sem to sredstvo kupila v bližnji drogeriji za svoj vrt.
— To pomeni, da je policija že preiskala hišo in vrt...
— Vsak kotiček. Tu so bili ves dan in vohljali vse naokrog.
Pozorno sem jo motril in se čudil, kako more nekdo, pa čeprav je inšpektor najslavnejše policije, sumiti, da je ta prikupna in inteligentna žena — morilka.
Policija je odredila obdukcijo. Od tega, kakšen bo izvid zdravniške komisije, je bila odvisna usoda Emme Masterson. Ce bodo v pokojnikovem želodcu našli strup, je njena usoda zapečatena.
Čutil sem, kako me obliva hladen znoj. Bal sem se za življenje žene, ki me je popolnoma prevzela. Toda kaj sem ji mogel pomagati jaz, navaden zasebni detektiv? U-preti se policiji je pomenilo nevarno tveganje. Razen tega inšpektor White in jaz nisva mogla trpeti drug drugega... seveda sva se na zunaj kazala kot prijatelja.
Gori v sobi, v kateri je Masterson umrl, sem opazil veliko vazo z umetniškimi okraski. V njej je bilo pet prekrasnih orhidej.
—- Bill je več let prebil v Afriki,
—	mi je pojasnila Emma. — Tam je dobil neko redko bolezen. Orhideje so bile edine cvetlice, ki jih
. je imel rad: Te, ki jih vidite, sem dala v vazo prčd enim tednom.
Tudi ona je ljubila cvetlice. Ves svoj prosti čas je prebila na vrtu in pred poroko je prejela tudi nekaj nagrad kot gojiteljica lepega cvetja.
— Kako veste za sum policije, da je bil vaš mož zastrupljen z arzenom? Ali so vam to rekli na policiji?
— o. ne, — je odgovorila. — Toda to je logično. Vsi vedo, da sredstva proti rastlinskemu mrčesu vsebujejo določen odstotek arzena.
Emma Masterson je stopila proti oknu in nadaljevala:
— Billu sem zdravilo dajala vedno zvečer. Tako je zahteval zdravnik. Morala sem paziti, da nisem Presegla določene količine.
— Kdo je še pripravljal zdravilo vašega moža?
— Nihče. Sicer je dr. Stanleg Predlagal, naj najanieva poklicno bolničarko, toda sodila sem, da
sem sama dovolj sposobna za dajanje zdravila svojemu možu. Njemu je bilo zelo težko ustreči, še posebno, kadar je bil bolan. Sovražil je zdravila. Vedno, kadar je moral vzeti zdravilo, je zahteval od mene, da grem iz sobe. Sele nato ga je popil.
— Ali to pomeni, da ga niste nikoli videli, kako je pil zdravilo?
— Nikoli!
Naenkrat so se njene oči na široko razprle. Gledala me je plaho in molče. Nato je spregovorila:
-	Vi... saj menda ne mislite, da sem ga jaz...
Taka domneva se mi je zdela nesmiselna. No, dobro sem poznal inšpektorja Whitea. On se bo oprijel vsake slamice. Zato se nisem začudil, ko se je naslednjega jutra pred mojo garsonjero ustavil pa-trolni avto.
-	Sef bi se želel razgovarjati s teboj — : A je v neljubeznivem tonu sporočil poročnik Brett.
Odšel sem z njim in stopil v avtomobil. Na zadnjem sedežu je sedel inšpektor White.
— Ne morem ti prepovedati preiskave v tej zadevi, toda preprečim ti lahko, da se mešaš v policijske posle.
— V redu! — sem odgovoril. — A zdaj poslušaj, inšpektor! Tudi jaz ti imam nekaj povedati. Emma Masterson je bila moja klientka. Ce jo morda nameravaš zapreti na podlagi tistih neumnih in nepreverjenih domnev...
— Dovolj, dovolj! — me je jezno prekinil. — Obstaja najmanj ducat dokazov za njeno krivdo. Večkrat je Emma Masterson grozila svojemu možu. Pri tem je omenjala strup. A kar zadeva njeno aretacijo, je vse odvisno od obdukcije..
— Hočeš reči, če najdejo arzen...
— Pričakujem, da ga bodo našli... Strmel sem togo vanj in nisem razumel njegovih zadnjih besed.
— Ne glej me tako bedasto! — m', je rekel White. — Dr. Stanleij je zdravil Mastersona zaradi neke redke tropske bolezni. Zdravilo je vsebovalo tudi določeno količino arzena. Ce potemtakem najdemo samo najmanjšo količino strupa, se bomo morali nekoliko pozabavati s tvojo klientko!
Tistega dne pozno popoldne sem btl ponovno v Mastersonovi hiši. Emma je bila nekje v prvem nadstropju. Zaslišal sem, kako je privozil pred hišo policijski avto.
Stopil sem do vrat, da jih odprem. White in Brett sta vstopila brez besed.
Ko se je Emma pojavila, je vprašala: — Ali je potrebno, da vzornem plašč? — Nato je stopila h garderobi. Nikoli ni bila lepša in privlačnejša.
— Počakajte! — je razjarjeno dejal inšpektor. — Pravkar prihajava iz mrtvašnice. V telesu vašega moža niso našli niti najmanjše sledi arzena. Zaradi tega je tudi umrl. Bal se je, da bi ga zastrupili. Zato vas je tudi vsakikrat prisilil, da greste iz sobe, ko mu je bilo treba popiti zdravilo. Nikoli ga ni popil, ampak ga je zlil. A njegovo telo ni moglo biti brez arzena. Čeprav ste n nekem smislu deloma krivi, po* licija v vaši hiši nima nobenega opravka več.
Ostal sem z Emmo sam v sobi. Meni se je nenadoma nekaj zablis-ntlo v glavi. Vedel sem, kaj se je zgodilo.
— Vt ste umorili svojega moža! sem ji tiho povedal. — Dajali ste mu navadno vodo, a zdravilo ste zlili v vazo z orhidejami. Zato so tudi tako sveže, kakor da so bile šele včeraj narezane. V hladnem vremenu se orhideje drže delj časa, če se jim dodaja samo malo arzena.
Njeno lice se je naglo spremenilo; postalo je hladno in surovo.
— Točno! — je rekla. — In storila bi to še enkrat, če bi bilo potrebno! Zaslužil si je. Ne morem trpeti moža, ki lovi vsako dekle, mlajše od 30 let, a jaz jih imam samo 29. Zapomnite si to! A razen tega svoje trditve nikoli ne boste mogli dokazati, ker obstaja še en odgovor. Mogla bi reči, da je zdravilo zlil v vazo on, a ne jaz.

za opra-
Jakec moj, kej bo s tu mladino? Zmiram bol devja je. Ti tedi boji, ti huligani jn kej jest znam še kašne jeme-na jtmajo. Zmiram se sliše, de razbivajo, de delajo geto jn ys& sorte., J n politi ja jema zmiram vet.
— Ben, ne stoj mi začent spet sez tistimi bi-tlesil	..... ,
— Ma kej bit lesi! Magari, de te bli tdšni norci jamo štirje! Jest sni te tou ztnislet na tisti praznik, ke jemajo u Ameriki, tisti saterdej. Po amerikansko pomeni tu dan race. Vani priznavajo ta dan k u dan rojstva, njeh naroda.
— Jn kej je blo ta dan?
*— M :i velek konfužjon. Mladenči, ke so šli na vikend, so nardili hudiča. So se opili, so raz-bivali oštarije, avtomobile, razdrli šaliž jn vse sorte. Jn policija je jemeta dosti opravka jn jeh je mogla špricat sez uado jn sez tistmi bombami, ke strijo jokat. Jn so jeh ne znam kolka aretirali jn- je neznam kolko ranjeneh. Jn pole je blo po cestah dosti nesreč jn ukttli petstu m rtveh.
— Ja, kej pej misleš! Ce je praznik, more bet praznik. Jn kašen praznik be biu, če ne be blo nobenga ranjenega al pej u pržoni. Jn Amerika, ke je velika jn bogata, nardi tudi praznike na veliko. Sej še pr nas, ke smp bogi, smo u stareh cajteh torte lepu pražnavali. Jest se spounem, de kadar je bla ki kašna veselica od pompirjev, je zmiram končalo taku, de so; ane nesli u kapelo, ane u špetau — ane pej gnali u pržon. Jn če ni blo taku, ni biu nanka praznik.
— Ma mene me vselih ta mladina skrbi. Za-tu ke prave jo, de ta mladina dela tašen geto, zatu ke nima nobeneh skrbi.
, — Ben, tu je tudi res. Vidi, denrpo reč, tista holandska princesa. Se je zmialela, de more jemet aa moža prou anga Nemca. Jn zastran tega so Holandci torte jezni, zatu ke še niso pozaibli nemške okupacije. Jn je šla tista princesa sez svojem nemškem morožatam našpš u Amsterdam jn so tam ledje torte de-moštrirali pruti nji jn prfina pruti monarhiji. Jn zdej vre Holandci govorijo od republike. Videš, ang tašna mula lahko sprave u nevarnost prfina monarhijo.
— E, je proti res, ko ker pravejo Trještini, de lebjezen ni ti brado de fazo j*. Jn za tebjezen človek riščira prfina tron. Kam češ več!
— Ja, z babami na vesokem leveli je res križ. Vidi, denmo reč, tisto hčer od Jonsona. Kej se ni zmislela, de je pr osemnaisteh leteh prestopla u katoliško vero, pole ke je nje držina zmiram bla protestantska?
— Ja, znaš, če je že polnoletna, lahko nardi. kar če, sej je demokracija. Jn lahko prestope u tisto' vero, ke če.
— Ma je zastran tega nardila an velek konfužjon jn se zastran nje zdej kregajo pametni jn resni gospudje. Zatu ke uana se je dala krstot po katoliško, čeglih je bla vre krščena po protestantsko. Jn zdej po vseh paragrafah vela vsak krst jn se vsak človek lahko krste samo an bot. Jn zdej, če se je uana krstla u drugo, je nardila božji rop. Jn, se zna, tudi tisti pater, ke se kliče Montgomery, ke jo je krstu. Jn zdej se ani jn drugi škofi forte kregajo. Videš, kej nardi ana baba.
— Ja, ja, posebno če je mlada.
Italijanski Angleži •
Zelo drzni Courreges in njegovi «vesoljski kroji»
modni ustvarjalci za sedaj molčijo, kot molčijo tudi Nemci in Edino Francozi že «zaupujos>, kaj bomo oblekle jeseni in pozimi
Velike modne hiše v Parizu, Florenci in Rimu se že pripravljajo na nove modne revije, ki bodo prikazale modo za letošnja jesen in zimo. Prve modne revije v Italiji bodo že sredi julija, medtem ko bodo modne revije v Parizu konec meseca.
O novi modi, oziroma novih modelih se ve kaj malo, ali skoraj nič — vendar vsi pričakujejo, da bodo prikazane novosti, ki bodo ženski svet najprej presenetile, nato pa tudi osvojile. Kakor vedno.
V zvezi s svojo modno revijo je dal italijanski modni krojač Pucci že izjavo, v kateri je poudaril, da se je bo udeležilo kar 50 tujih novinarjev, ki bodo prišli v Italijo j posebnim letalom. «Tem novinarjem — je izjavil Pucci — hočem pokazati modele, ki jih bodo navdušili in ki bodo ponesli slavo italijanske mode po vsem svetu. Naša moda se je že zelo uveljavila povsod, vendar smo v zadnjih letih izgubili morda nekoliko ugleda prav zaradi
tega, ker smo iskali takšne mo-dele.^ki so jih drugi Ig težko posnemali in ki so bili primerni le za naše okuse. Sedaj je treba našo modo preusmeriti tako, da bo dostopna vsem in da bo za vse okuse.* O svojih modelih in novostih ni hotel dati nobene izjave ter je delo v njegovih kro-jačnicali zelo «zakonspirirano*.
Velike novosti obetajo tudi drugi italijanski krojači, vendar noče nihče izdati, v čem bodo pravzaprav novosti novih jesenskih m zimskih modelov.
Bolj «klepetavi» so morda pariški krojači, med temi še najbolj Courreges, o katerem govorijo v Parizu kot o novem preroku ženske mode. Prav Courre-ges je najavil za svojo modno kolekcijo nekaj takšnih novosti in sprememb, ki so vzbudile celo med Parižankami — ki so novosti in ekstravagantnosti vajene — val polemik, pa tudi kritik.
Courreges je modni ustvarjalec današnje atomske, ali bolje rečeno vesoljske dobe. In duh te do-
be hoče prenesti tudi v žensko modo, ki naj ovekoveči vse bolj pogoste vesoljske polete in ki naj pripravi tudi žensko na bodoče življenje na drugih planetih. Njegova novost so zato nekakšne bele tunike, ki puščajo nogo odkrito vsaj do kolen (ah še višje), ki so brez drugih okraskov m h katerim spadajo nizki belt škorenjčki, za večer pa zlate sandale. Njegove kolekcije so kar preplavljene z beto barvo, tako da se njegove delavnice zdijo bolj zdravniške ambulante, kot modni ateljeji, njegove manekenke pa kot bolničarke, ali zdravnice.
Bolj radovednim novinarjem je Courreges, ki je zaradi svojih idej m novosti zaenkrat najbolj kritiziran, pa tudi najbolj hvar Ijen pariški krojač, že pokazal nekaj svojih novosti,' med temi
Ml
KO SE JE EN FILMSKI FESTIVAL KONČAL, SE JE ZAČEL ŽE DRUGI
Solin Loren je Moskovčane navdušila Berlinčani pa se žirije izžvižgali
Po mnenju občinstva bi «Zlati medved» ne smel iti Godardovemu filmu «Alphaville» - Dolg aplavz De Sicovemu filmu «Matrimonio aU’italiana»
Pri nas sta znani sdvojčici« Kesler, ki sta nemškega porekla, vendar pa bivata pogosto tudi v Italiji. V Španiji pa sta zelo znani dvojčici Pili in Mili.
iiiiiiiimimiiiiiHiiiiniiiiiiiiiimiromiiimiiiiiimiiitimrimtmitiitmMMiuiiiHMinmiiimiiiMiiiiiHiHnMH
RASIZEM V JUŽNI AFRIKI IN V ZDA
V Indiji rojeni otrok ne sme s starši domov v Južnoafriško unijo
JOHANNESBURG, 7. — Južno afriška vlada je obvestila zakonca Ranjaneken-Patel, ki sta po rodu iz Azije, da njun sinček, ki se je rodil med njunim obiskom sorodnikom v Indiji, ne bo smel stopiti na tla Južnoafriške unije. Zakonca Ranjaneken-Patel sta sicer po rodu iz Indije, vendar sta oba državljana južnoafriške unije.
Njun sinček Rasek Patel, ki se je rodil februarja lani, ko sta bila na obisku pri sorodnikih, ne bo smel v Južnoafriško unijo, kajti Južnoafriška unija ima zakon, po katerem je za vstop v deželo tudi otrok južnoafriških državljanov potrebno posebno dovoljenje. Zakonca Patel sta sicer vložila prošnjo za to dovoljenje, vendar je bila njuna prošnja odbita. Nato sta zakonca vložila še posebno prošnjo, ki sta jo naslovila na predsednika republike Charlesa Swarta, ki pa je na njuno prošnjo prav tako negativno odgovoril. Hkrati sta zakonca dobila od ministrstva za notranje zadeve pismo, v katerem se zatrjuje, da se proti sklepu prve instance ne more
■•••••■■•■u,..........mm..........................i....•mili.......n.....Iiiiiiii.................................................i.....
ste slabo izkoristili. Utrujeni boste in slabe volje.
napraviti ničesar in da zato njun otrok ne sme v Južnoafriško unijo in jima zato ne pre-ostane drugega kot da se iz Južnoafriške unije izselita, ali pa da svojega otroka pustita pri sorodnikih v Indiji.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dokažite, da znate držati besedo, tudi kadar to ni lahko. Nevšečnosti v družini.
, Bik (od 21.4. do 20.5.) Zelo prijeten dan tudi v poslovnem življenju. Oseba, ki jo imate radi, bo z vami zadovoljna.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Upoštevajte kritike, ki so utemeljene. Prijateljska družba vam bo pomagala, da pozabite na težave.
Rak (od 23.6. do 22.7.) Ne razmetavajte svojih sposobnosti in u-stvarjalnih sil. Na pot boste šli, verjetno na počitnice.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zapletanji v poslovnem življenju, pa tudi

HOROSKOP
v družbi. Držite na vajetih muhavost mlajših ljudi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odlična priložnost za uveljavitev vaših poslovnih sposobnosti. Tudi v družbi se boste obnesli.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Skušajte svoje sile pravilneje izkoristiti. Neko srečanje bo pripomoglo k ugladitvi spora.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zelo dobra iniciativa, ki pa jo bo-
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Z drznimi potezami boste prekinili diskusijo. Vsako življenje prinese težave. Tudi vi ne boste brez njih.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zaskrbljeni boste, po vsej verjetnosti brez potrebe. Iskrenost je še vedno najboljša.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Negotovi boste in to bo vplivalo na razvoj vaših poslovnih zadev. Nevšečnost v družini.
RIBI (od 20.2 do 20.3.) Vztra jajte pri svojem gledišču in gotovi 'bodite, da boste prodrli. Braniti boste morali svojo ljubezen.
Borki
za enakopravnost
podtaknili
požar
ST. AUGUSTINE (Florida), 7. — Minulo noč je bil podtaknjen požar hiši Lucille Plummer, predstavnice integracionističnega gibanja v mestecu St. Augusti-ne, to je tistega ameriškega gibanja, ki se bori za enakopravnost črncev v ZDA, in ki ga vodi protestantski duhovnik Martin Luther King. Požar ie bil podtaknjen s tem, da so »neznanci* vrečo polno cunj napojili s bencinom in jo skupno z jeklenko plina prislonili k hiši omenjene ženske. Na srečo plin v jeklenki ni eksplodiral in je sama Lucille Plummer ob pomoči sosedov mogla požar pogasiti preden se je resnično razvnel. Mnogi mimoidoči ljudje so povedali, da so videli tri belopolte ljudi, ki so pobegnili na nekem avtomobilu.
Lucille Plummer je ‘ta atentat na njen dom povezala z navzočnostjo neke belopolte študentke iz New Jerseya, ki je prišla v mestece St. AUgustine, da bi služila tu ket vzgojiteljica v koloniji črnskih otrok med počitnicami.
Smo v času filmskih festivalov: v Berlinu so predvčerajšnjim že razdelili nagrade, v Moskvi pa predvajali prve filme. Berlinski filmski festival, ki je bil tokrat že petnajsta zaporedna prireditev, se 'je zaključil z negodovanjem občinstva. Številno občinstvo je namreč žvižgalo zaradi tega, ker je bila najvišja nagrada — «Zlati medved« — podeljena filmu «A1-phaville« Jeana Luca Godarda Množica je dolgo negodovala, ko je senator Wemer Stein proglasil omenjeni film kot najboljši, isto občinstvo pa je s ploskanjem spre jelo oceno drugih filmov
Svečanost za nagraditev filmov, ki so tekmovali na letošnji filmski prireditvi, se je začela s predvajanjem Izraelskega filma «Sailah», ki ga je režiral Ephratm Kissonn in ki Je bil izven konkurence. Občinstvo je ta ft;m na gradilo z najbolj dolgim aplavzom, kakršnega ni doživel noben drugi film na tem festivalu. Ko se je navdušenje občinstva poleglo, je spregovoril senator Ker-ner Stein, ki je poudaril, da je bilo na račun festivala nekaj ostrejših kritik, češ da je mnogo filmov obravnavalo temo fizične ljubezni. Glede tega je Stein rekel naslednje: »Tudi psihoanaliza že dolgo obravnava ta problem in nihče ni nikoli proti temu protestiral. Z druge strani je treba poudariti, da gre za usmeritev okusa občinstva, če se v filmu obravnava ta problem.«
Senator Stein Je- nato povedal, da je bilo v dvanajstih dneh berlinskega filmskega festivala predvajanih v celoti štirideset filmov, od katerih jih je del spadal med tiste, ki so tekmovali za nagrado «Zlatega medveda«, drugi pa so bili predvajani ie v informativni sekciji. Letošnjemu berlinskemu festivalu je prisostvovalo v celoti 145 novinarjev.
Preden so prebrali sklepe uradne žirije, je senator Stein sporočil, da je posebna žirija, ki naj bi ocenila najboljši film za mladino, dosodila največje priznanje argentinskemu filmu «Pajari-to Gomez«, ki ga je režiral Ro-dolfo Kuhen.
Istega dne, ko se Je v Berlinu zaključil petnajsti berlinski filmski festival, se je v Moskvi začel četrti moskovski filmski festival, ki se naglo uveljavlja v mednarodnem merilu. Kot prvi film so na tem festivalu predvajali znani De Sicov film «Matrimonio all’i-taliana« po znanem De Filippo-vem odrskem delu «Filumena Mar-turano«. Film je tudi v Moskvi doživel izreden uspeh tako pri občinstvu, kakor pri uradni kritiki. Sest tisoč oseb, ki je prisostvovalo predvajanju filma v kremeljski «kongresni palači«. Je začelo ploskati že v samem začetku predvajanja. Sovjetska a-gencija TASS je v zvezi s tem zapisala:
«Ni šlo le za priznanje Italijanskim filmskim umetnikom, ki igrajo v tem filmu, ter režiserju De Sici, pač pa tudi za izraz že starega občudovanja, ki ga moskovsko občinstvo kaže do italijanskega filma. In ta film je resnično vreden slovesa, ki ga uživa italijanski film.«
Na otvoritvenem večeru so poleg že omenjenega italijanskega filma predvajali tudi sovjetski film, ki nosi naslov ((Vojakov oče«. Naslednji večer pa so bili na sporedu štirje filmi, in sicer en grški, en avstrijski, en maroški in en švedski film.
V Moskvi vlada veliko zanimanje za tuje filmske goste in okoli hotela ((Moskva« je vedno veli-
ko ljudi, ki čakajo na priložnost, da si tuje goste ogledajo, ko ti prihajajo v hotel ali iz njega odhajajo. Vendar pa je za sedaj še razmeroma malo tujcev, posebno še, ker so najbolj slavni ljudje svoj prihod šele najavili. Prisotna je že Marina Vlady, ki je tudi članica žirije na festivalu. Prispeli pa so že v Moskvo nekateri režiserji, kot n.pr. znani italijanski režiser Giuseppe De Santte, nadalje Luis Berlanga, Fred Zinneman, Raj Kapur in drugi.
Zinneman in Kapur sta tudi v žiriji, kot je v žiriji tudi Leonardo Floravanti, direktor rimskega filmskega eksperimentalnega središča. Ameriški režiser George Stevens pa Je tu na poročnem potovanju, vendar računajo, da je direktor kinematografske sekcije ameriške ustanove za informacije izkoristil priložnost festivala, da združi svoje poročno potovanje z možnostjo, da si ogleda pomembno moskovsko filmsko prireditev mednarodnega značaja.
Moskovska «Pravda» je moskovski filmski festival prikazala kot resno prireditev, v nasprotju z raznimi podobnimi prireditvami Zahoda. Glede tega je zapisala, da moskovski filmski festival ne privlačuje zaradi svojega blišča, parad in eksibiclj raznih zvezdic v čim skromnejšem kopalnem kostumu, pač pa zaradi svoje resnosti in umetniške ravni.
V začetku smo prikazali mnenje agencije TASS o italijanskem filmu «Matrimonio allhtaliana«. Toda ne samo agencija TASS, pač pa tudi drugi moskovski ča-
sopisi zelo hvalijo film in filmske umetnike, ki v njem nastopajo. Moskovski list «Sovjetskaja ga-zeta« n.pr. hvali Sofijo Loren, ki da čudovito izraža svojo ((zapuščenost, obup, slo po življenju, cinizem, sovraštvo proti vsakemu sentimentalizmu, hkrati pa kaže nežno ljubezen do svojih otrok« Za Marcella Mastroianni-ja pa meni, da je dober in zanimiv, vendar pa da njegova vloga v tem filmu ni ena njegovih najboljših vlog. Drugi moskovski Časopisi pa niso tako ostri do Maatrpiappijft in. Andrej Zorki posebej poudarja veliko sposobnost Mastroiannija, da poosebi psihološke momente.
Večina kritikov izraža mnenje, da je film bolj umirjen kot je De Filippovo delo samo, da ublaži bolj enfatične videze odrskega dela. Toda to ni napaka režiserja — pravijo — pač pa normalen razvoj, kajti s časom tragični m pa tudi komični momenti postanejo nekaj drugega in v celoti je tako občinstvo kot uradna kritika sprejela film kot ((neizpodbiten uspeh« italijanske kinematografije.
Moskovski filmski ljudje, predvsem filmski umetniki, so izrazili svoje občudovanje nad interpretacijo Sofie Loren in Marcella Mastroiannija, list «LiteraturnaJa gazeta« n.pr. je zapisai: «Sofia Loren je briljantna, drugačna od mnogih umetnic, ki smo Jih videli v vlogi Filumene. Njen lik je enostaven, energičen, pa tudi plemenit, vsekakor različen od vseh tradicionalnih interpretacij Filumene. Njena usoda ni izredna, pač pa ena izmed usod v človeški družbi.«
3 ■ |
l
;W$t
K>§Jfl||š

II
&
i
B
1
Fantazija modnih ustvarjalcev .je res bujna. Letos pa je veliko modnih hiš skrojilo kopalne obleke v kombinaciji mreže, kakor jo kaže gornja slika.
dva — tri jesenske, pa tudi nekaj zimskih plaščev jn oblek. Vsi so v beli barvi, ali pa v črno-beli kombinaciji. Kroj vseh je zelo enostaven, skorajda meniški. Courreges je prepričan, da bo t svojimi modeli navdušil Parižan-ke, kot je baje ie naednštl vojvodinjo Windsorsko, Jacquelin* Kennedg, princeso Sorago m dr*-ge
«Zenska ne sme s svojo miselnostjo zaostajati za našo dobo,« je njegovo geslo. S svojimi novostmi jo hoče zato usmeriti novim podvigom naproti ter jo tudi zunanje pripraviti za bodoče, vse bolj nemirno in hitro žteljenje.
Kaj bodo novega povedali o letošnji jesenski m zimski modi angleški m nemški modni krojači? Nihče tega še ne ve. Kot je navada, bodo ti po vsej verjetnost 1 počakali, da povedo svoj* najprej Italijani in Francozi, nato pa bodo še oni pokazali svoje novostt. ali pa osvojili italijanske. oziroma francoske. Na vsak način se pa tudi oni navdušujejo za čim več novih m izvirnih idej ter so mnenja, da je treba žensko modo povsem spremeniti.
To so seveda ideje in zamisli modnih ustvarjalcev. Kaj pa bodo rekle na to ženske? To bo ; okazala prihodnost.

Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Ital. pevci in ansambli; 12.15 Spoznavajmo Italijo; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Glasbeni kaleido-
ČETRTEK, 8. JULIJA 1965
daja za šolarje na počitnicah; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Kodaiy-jeve skladbe; 11.45 Bohnelt in Sequeira; 13.25 Odrska in filmska glasba; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Pregled koncertov in baletov; 15.45 Obisk predsednika Saragata v Zah. Nemčiji; 17.25
igre in zbori iz oper; 19.00 Paga nini: Moto perpetuo op. 11; 19.15 Radijska univerza; 19.35 Parada orkestrov; 20.00 šport; 20.35 Cvetice v slovenski pesmi; 21.00 «Ber-nardek«, radijska igra; 21.50 Plesni ritmi; 23.00 S festivala sodobne
glasbe v
Benetkah.
Trst
|	* ■ •“« v.iwkiuviii noiciuu-	v	iivutv/tji, jls.hu
skop; 18.15 Umetnost; 18.30 Med- Poje Roberto Murolo; 18.10 Sodob
ni ital. skladatelji; 18.50 Mali kon cert; 19.20 Harmonikar Assandri; 20.25 Variacije; 21.00 G. Cassieri: «Fuori le mura»; 21.30 Klavirska glasba; 21.45 Jug. lahka glasba; 22.15 Tržaški trio.
tL program
8.00 Jutranja glasba; 8.35 Pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Romantično potovanje; 14.00 Pevci na odru; 14.45 Nove plošče; 15.00 Cantagiro; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Ritmi, vmes Tour de France; 16.00 Rapsodija; 16.35 Na plaži; 17.15 Zapojmo jih skupaj;
17.35	Enciklopedija; 17.45 W W Collins; «La pietra della luna«;
18.35	Življenje v vesolju; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Tour de France; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
III. program
18.30 Angleška kultura; 18.45 Na
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Tržaški narodni motivi; 13.35 Malipiero in Respighi; 14.15 Poje Hilde Mauri; 14 55 Mirtove skladbe.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pesem sledi pesmi; 8.30 Polke in valčki;
9.00	Pod senčnikom; 10.00 Norveški plesi; 10.45 Novosti «Ari-ston«; 11.00 Novakova ((Slovaška suita«; 11.30 Prijetna glasba; 11.50 Iz turistove beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Dve skladbi; 14.00 Glasba po željah;
15.00	Operni almanah; 15.40 Češki
id.uu v-jperm umižumn,	io.ov niigic^ho auhuic* ,
valčki; 16.00 Pevci; 16.30 Tretja sporedu Blacher in Liebermann; *" "	"-------	19.30 Dvofakove skladbe; 20.30
stran; 16.45 Zmenek v Operi; 17.40 Plošče; 18.00 Prenos RL; 19.00 Dixieland; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ansambel Dogge; 22.40 Nočni motivi.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Beethoven ln Labarre; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Od-
Revija; 20.40 Beethovnova sonata, opus 109; 21.20 Dve Haydnovi so nati; 21.50 O načelih nenasilja; 22.25 Ghedini.jeva sonata za flav to ifi harfo.
Slovenija
8.06 Domači pele-mele; 8.25 Lahka glasba; 9.00 Počitniško popo-
tovanje; 9.15 Glasba za mladino; 9.30 Zabavni zvoki; 10.15 Romantični operni spored; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti! ; 12.05 B. Bjelinski: Diver-timento; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez zeleno trato; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Domača solistična glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni in-termezzo; 15.30 Pihalne godbe;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Turistična oddaja; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.00 Lirika skozi čas: Stara Indija; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Nočni akordi; 23.06 Bartok in Martinu.
Ital. televizija
18.00	Spored za naimlajse; 19.00 Tour de France; 19.25 Quattro-stagioni; 19.55 športne vesti in ital. kronika; 20.30 Dnevnik; 21 00 TV zgodba: «Una regata perico-Iosa»; 2150 Prireditve med tednom; 22.30 Boksarsko srečanje med RinalAjiem in Oumoertom v Rimu, ob k^ncu dnevnik.
II. kana/
21.00	Dnevnik: 2115 TV pošta;
22.00	Ves svet je gledališče.
Jug. televizija
18 40 Poročila; 18.45 Dokumentarni film o Sisku; 1905 Zanimivosti po svetu:	19.15 Glasbene
marginalije, 19 45 TV pošta; 20.00 Dnevnik; 20 30 Ansambel električnih kitar ((Brezimni«; 20.40 Studio 13 — mozaik iz družbenega in kulturnega življenja; 21.40 Kongres Pen kluba na Bledu; 22.10 Obzornik,
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.5, naj-nižja 15.3, • ob 19. url 22.8; zračni tlak 1015.9 pada, vlaga 60 odst., veter 6 km severoza-hodn-i-k, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 8. julija
Liza
Sonce vzide ob 4,23 in zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.33. Luna vzide ob 15.16 in zatone ob 0.49
Jutri, PETEK. 9. julija
Veronika
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Prekinitev razprave e dveh osnutkih zaradi dvomljivega postopka in protislovij
Najprej so odložili razpravo o predlogu liberalcev v zvezi z uničevanjem odpadkov, nato pa še razpravo o osnutku o pravni ureditvi obrtništva
Včeraj je bilo deželnemu svetu nekako usojeno, da «ne spravi pod streho* nobenega zakonskega osnutka, to je, da ne opravi nobenega konkretnega dela. Na dnevnem redu je bil najprej zakonski predlog liberalnih svetovalcev o prispevkih dežele občinam za zgraditev naprav za predelavo in uničevanje odpadkov. V zvezi z razpravo o tem zakonskem predlogu je socialproletarec Bettoli izrekel ugovor o postopku, s katerim je dejansko ustavil razpravo in so morali vso stvar odložiti. Bettoli je še mlad, toda bil je 10 let poslanec PSI in se dobro razume na parlamentarni postopek ter zato marsikdaj spravi v zadrego in požene v kozji Tog marsikaterega starega lisjaka,
■ki se sicer razume na običajno pravo.
Da bi se delo ne ustavilo, so se aa predlog predsednika deželnega odbora dr. Berzantija nato lotili podrobne razprave o posameznih členjh zakonskega osnutka deželnega odbora o pravni ureditvi obrtništva. Ko pa so prišli do 7. člena, je zopet vstal socialproleta-rec Bettoli in dejal, da je popravek k temu členu, ki so ga predložili demokristjani, v protislovju s prvim členom. Ker gre za kočljivo pravno zadevo, je predsednik de Rinaldini pač moral upoštevati ta ugovor in odložiti tudi razpravo o tem zakonskem osnutku, da se po pravni poti ugotovi, ali res obstaja protislovje. Torej je Bettoli dvakrat zmešal večini štrene, ki jih bo treba razmotati, preden se bo lahko razprava o teh vprašanjih nadaljevala.
Zato ni preostalo drugega, kot da se seja konča, saj je bila tudi že skoraj ena ura popoldne. Se prej pa so. sklenili, da bodo danes začeli splošno razpravo o zakonskem osnutku ustanove za razvoj obrtništva v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini (ESA).
Seja se je začela s kratkim poročilom poročevalca večine Chie-ua o zakonskem predlogu liberalcev. Chieu je dejal, da je vprašanje uničevanja odpadkov ali njih predelave zelo pereče za vse večje občine, da pa je pristojna komisija sklenila, da ne preide k razpravi o posameznih členih predloga, ker niso v zakonu naznačeni finančni viri, iz katerih bi črpali morebitne prispevke. V deželnem proračunu namreč ni nobene ustrezne postavke.
Manjšinski poročevalec Trauner je poudaril važno higiensko plat tega vprašanja ter dejal, da na primer v naši občini že deset let razpravljajo o njem. Medtem pa se nabira na Krasu nesnaga, ki okužuje ozračje. V vsej deželi razpolaga samo Videm z napravami za predelovanje smeti, ki pa že ne zadostujejo več. Po njegdvem mnenju ni naloga predlagateljev zakonskega predloga nakazati rešitev finančne plati tega vprašanja.
Tu je posegel (kot smo omenili v začetku) vmes »vražji deček* socialproletarec Bettoli, ki je dejal, da je treba določiti neko načelo. Predsedstvo sveta je dobesedno uveljavilo pravilnik in predložilo stvar svetu ter s tem u-stvarilo primer z možnimi resnimi posledicami. Vse zakonske pre-
lini iiiii miiMin iti n mili mi lil mi iiiiiimi n im n iiiiniiiMiiiimiiii 111111111111111111111111111111111111111111111111111111
VČERAJ V GENOVSKEM PRISTANIŠČU
Prekomornik «Raffaello» slovesno izročen pomorski družbi «ltalia»
Nova priznanja ladjedelnici CRDA za ta vrhunski izdelek Čestitke župana Franzila - Izročitev «Ide Terese» v Trstu
Predstavniki Združenih jadran-1 enakih ladij v gradnji pri Zdru-skih ladjedelnic so včerai v Geno- Ženih jadranskih ladjedelnicah.
Prvo ladjo iz omenjene vrste, «A-lessandro F.», so splavili v istem obratu 20. junija letos. Kupoprodajni dokument je za družbo Fer-mar podpisal njen opolnomočeni upravnik dr. S. Ferruzzi, za podjetje CRDA pa sta listino podpisala glavni ravnatelj ladjedelnic dr. P. Tartarelli ter osrednji ravnatelj inž. V, Pazzano.
• Ida Teresa* meri 190.46 m v dolžino, 22.80 m v širino ter 14 ni v višino, njen ugrez pa znaša 9.85 m. Skupna prostornina njenih skladišč znaša 30.400 kub. m, vanje pa bodo lahko vkrcali hkrati po 22.100 ton žitaric ali rudnin. Posadka bo štela 39 mož. Ladja je opremljena s pogonskim strojem Diesel B vrste 774 VT 2 BF 160, na nedavni poskusni vožnji od 24. do 26. junija pa je dosegla povprečno hitrost 17.96 vozla.
dloge svetovalcev, s katerimi se odbor ne strinja, bi lahko poslali v razpravo svetu, kjer jih običajna večina zavrne. To pa pomeni, da izpuhti neodvisnost deželnega sveta kot kak milni mehurček. Zato ni bilo potrebno dolgo poročilo svetovalca Chieua; dovolj je, če bi kratko malo dejal, da odbor zavrača zakonski osnutek, pa bot! Bettoli je zahteval, naj zakonski predlog vrnejo pristojni komisiji, tako da ga svet ne zavrne. Če namreč deželni svet zavrne kak zakonski predlog, ne more niti deželni odbor predložiti nobenega zakonskega osnutka v isti panogi za dobo 6 mesecev. Zato je predlagal, naj se razprava prekine in naj se o stvari izreče odbor za tolmačenje pravilnika. Bettoli je utemeljil to zahtevo z ugotovitvijo, da velja takšen postopek bodisi v parlamentu bodisi v svetih drugih dežel, ker se morajo roki za razpravo o zakonskih predlogih smatrati kot napotilo in ne kot obveznosti.
Vodja skupine KD je dejal, da se v bistvu strinja z Bettolijem ter da pristaja na vrnitev zakonskega predloga komisiji.
Komunist Pellegrini, ki je nato spregovoril o proceduralnem predlogu svetovalca Bettolija, je poudaril težkoče, na katere nalete v položaju, ki vlada v zadnjih mesecih v deželnem svetu, nujni demokratični odnosi med večino in manjšino, zlasti pri razpravi o zakonskih predlogih. Ce se ta položaj ne spremeni, bo to predvsem povzročilo zamudo pri delu deželnega sveta. Liberalec Morpurgo .ie zatem predlagal, naj bi sejo za kratek čas prekinili, da bi pojasnili in morebiti izgladili nasprotujoča si stališča. Proti temu predlogu je nastopil socialdemokrat Devetag in za njim tudi predsednik de Rinaldini. Med njim in Morpurgom je prišlo nato do kratke polemike, ker se «nista razumela«. Pri tem je Morpurgo dejal, da je naravnost osupnjen.
V razpravo so posegli tudi Mo-relli, Cumbat in predsednik odbora Berzanti, ki je končno predlagal, naj se lotijo razprave o zakonskem osnutku odbora o pravni u-reditvi obrtništva, na kar je večina svetovalcev pristala. Berzanti je vsekakor izjavil, da nima odbor nikakega namena, da bi preprečil razpravo o zakonskih predlogih svetovalcev, da pa mora končno odločati''večina, katero odbor zastopa, saj teži za tem, da uresniči svoj program. Ce drugi pred-, lagajo kaj, odbor tega ne zavrača že vnaprej (a priori).
Zatem so začeli razpravo o zakonskem osnutku o obrtništvu, pri čemer je večina odobrila prvih šest členov ,in zavrnila vse popravke razen enega, ki so ga predložili liberalci k 2. členu in ki je čisto tehničnega značaja. Značilno pa je, da je bil sprejet popravek, ki so ga liberalci med samo razpravo še malce popravili.
Ko pa so prišli k členu 7, se jim je spotaknilo. Ovira je nastala pri vprašanju poklicnega spričevala, ki služi po demokristjanskem popravku k temu členu kot obvezni pogoj za vpis obrtnikov v obrtniški seznam. Proti temu pogoju sta odločno nastopila komunist Šema in
socialist Giacometti ter so ga zavrnili celo liberalci. Med drugim so poudarili, da je ta popravek tudi protiustaven. Zatem je poročevalec večine Metus dejal, da velja spričevalo le kot pogoj za vpis v seznam obrtnikov ,ne pa za opravljanje samega poklica. Toda temu razpravljanju je napravil konec socialproletarec Bettoli, ki je dejal, da je sedmi člen v nasprotju s prvim členom zakona.
V zvezi s to razpravo je svetovalec Skerk predložil resolucijo, ki pravi, da se ta zakonski osnutek tiče tudi velikega števila državljanov slovenskega jezika zlasti v tržaški pokrajini ter poziva odbor, naj 'zagotovi v organih, ki jih predvideva osnutek, primerno zastopstvo slovenske narodnostne skupine.
OB GRADNJI NAFTOVODA
Korak pri dr.Marpilleru v korist razlaščencev
Deželni odbornik za industrijo in trgovino dr. Marpillero je sprejel včeraj popoldne predstavnike odbora Za pomoč razlaščencem pri gradnji naftovoda. Zastopstvo, ki ga je vodil deželni svetovalec dr. Skerk, je obširno in strokovno predočilo pravno in ekonomsko plat razlaščevanja zemljišč tako v dolinski kot v drugih občinah. Odposlanstvo je poudarilo številne argumente proti sedanjemu postopku in ravnanju ter prosilo za posredovanje glede pravičnih cen in takojšnjega izplačila odškodnine. Predočilo je tudi potrebo, da bi odbornik dr. Marpillero dosegel odložitev dostavitve razlastitvenih odlokov, tako da bi bila možna izvensodna ureditev. Dalje je predlagalo sklicanje sestanka zastopnikov prizadetih ustanov in predstavnikov razlaščencev v njegovem uradu. Dr. Marpillero je pokazal veliko razumevanje za to zadevo in zagotovil svojo pomoč.
C Občina obvešča občinstvo, da ima mesnica z drugovrstnim mesom v Ul. Foscolo na zalogi znatno količino drugovrstnega mesa po 520 lir kg.
PRIPRAVUAl BO POT PETROLEJSKIM VELIKANKAM
Panamski bager «Jolanda» priplul v miljski zaliv
Računajo, da bo v petih mesecih izdolbel na morskem dnu 3,5 km dolg poglobljeni prehod do mostiščnega pomola
Včeraj je priplul v naše pristanišče 3500-tonski panamski bager ((Jolanda«, ki bo v prihodnjih petih mesecih izdolbel po dnu Miljskega zaliva poseben prehod za 100.000-tonske petrolejske ladje, ki bodo dovajale surovino za naftovod Trst-Ingolstadt. Prehod, ki bo meril okoli 3,5 km v dolžino, bo ožji na odprtem morju, tik pred mostičnim pomolom pa bo njegova širina dosegla 600-800 metrov. Morsko dno na tem področju leži 14-19 m globoko, ta globina pa ne nudi dovoljnega jamstva za plovbo največjih tankerskih ladij, zaradi tega ga bodo z bagrom poglobili še za nekaj metrov. Računajo, da bo v razdobju okoli 5 mesecev bager izgrebel z dna okoli 1,7 milijona kubičnih metrov usedlin, katere bodo spustili daleč od obale na odprtem morju.
Zaradi prisotnosti bagra v Milj-skem zalivu je pristaniško poveljstvo izdalo vrsto navodil za ladje
fmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiitiiitimiiifiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiimiiMimitMiiiiimnimiiiiiiiHiiiiiuiiiifiitiiiiiHmiiiiiiiiiiiimiumitiiiiitiiiiiiiimiiii
VPRAŠANJA IN INTERPELACIJE V DEŽELNEM SVETU
Pri izvajanju «modrega načrta» ne bodo zanemarili tržaške luke
Posegi dežele v prid lavnim skladiščem - Dulcijevo poročilo o obisku tržaške delegacije v Rimu
vi slovesno izročili pomorski družbi »Italia« novo turbinsko potniško ladjo «Raffaello», ki bo skupno z ((Michelangelom« plula na relaciji Sredozemsko morje - Severna Amerika ter nadomestila stari čezoceanki Saturnio in Vulcanio, ki sta že delj časa zasidrani v tržaškem lesnem pristanišču. Slovesnosti v genovskem pristanišču se je udeležil tudi predsednik Združenih jadranskih ladjedelnic inž. Vignuz-zi, ki je v krajšem govoru poudaril pomembnost vključitve nove plovne edinice v italijansko civilno mornarico. Govornik je poudaril, da ie ((Raffaello« praktično najvažnejša gradnja ladjedelnic CRDA v zadnjih treh letih, ko so v teh obratih zgradili kar 5 prekooceanskih ladij. V prvih šestih mesecih letos so Združene jadranske ladjedelnic® izročile naročnikom 39 ti-sočtonsko turbinsko ladjo «Ocea-nic«, poleg tega pa še dve 4.300-tonski motorni ladji, ki ju je naročila grška državna ustanova za turizem. V kratkem bodo CRDA lahko izročila grški ustanovi še tretjo enako ladjo, ki jo zdaj gradijo s pospešenim tempom.
Tržaški župan dr. Franzil je sinoči naslovil na predsednika CRDA inž. Vignuzzija brzojavko, v kateri izraža svoje zadovoljstvo spričo novega uspeha Združenih jadranskih ladjedelnic ter poudarja prepričanje, da bo ladjedelnica Sv. Marka še v bodoče lahko nemoteno nadaljevala po poti stoletne tradicije v gradnji svetovno pomembnih ladij.
V ladjedelnici Sv Marka v Trstu so včeraj izročili pomorski delniški družbi «Fermar» iz Trsta 23.725-tonsko motorno ladjo za prevažanje razsutih tovorov «Ido Tereso*, ki je prva izmed šestih
Delovanje stalnih deželnih komisij
Danes popoldne se bodo sestale tri stalne komisije deželnega sveta. Prva komisija bo razpravljala o finančnih učinkih zakonskega osnutka o področjih in infrastrukturah za namestitev novih industrijskih podjetij ter o kreditih za pospeševanje industrije. O tem ukrepu bo razpravljala tudi četrta komisija, ki se prav tako sestane danes. Prva komisija bo nato razpravljala o zakonskem osnutku o nakupu obveznic zavoda za srednjeročni kredit v Furlaniji v znesku dveh milijard in pol. Peta komisija pa bo razpravljala o zakonskem osnutku za razvoj turizma.
Na predvčerajšnji seji deželnega sveta so odborniki odgovorili na nekatera vprašanja in interpelacije svetovalcev.
Na vprašanje komunista Seme o rezultatih obiska tržaške delegacije v Rimu je podpredsednik deželnega odbora Dulci na kratko poročal o tem obisku, to je o sestanku delegatov z ministrom Pieraccini-jem. Kot je znano, so takrat govorili o položaju ladjedelstva sploh in o ladjedelnici Sv. Marka še posebej. V polurnem razgovoru sta župan Franzil in prof. Dulci predo-čila ministru gospodarske in socialne razloge, iz katerih so vsa tržaška politična, upravna in sindikalna zastopstva zavzela odločno stališče v obrambo ladjedelnice Sv. Marka. Prof. Dulci je v bistvu potrdil izjave dr. Franzila o tem obisku ter hkrati potrdil, da bo prišel minister Pieraccini v kratkem v Trst, da na kraju samem prouči vsa vprašanja in se pomeni s krajevnimi predstavniki o njih.
Odbornik Marpillero je odgovoril na vprašanji liberalcev Morpurga in Traunerja o «modrem načrtu« v zvezi s tržaškim pristaniščem in o položaju v Javnih skladiščih. Glede omenjenega načrta je odbornik dejal, da ni gotovih vesti, marveč samo nejasni glasovi. Te neugodne glasove je pred kratkim minister za mornarico odločno zavrnil. Predvsem zbira sedaj ministrstvo za mornarico podatke o zahtevah in potrebah posameznih pristanišč. Tržaško pristaniško poveljstvo je v sodelovanju z Javnimi skladišči predložilo spomenico, v kateri nakazuje razne potrebe, katerih zadovoljitev bo stala 13 milijard. Kasneje pa je pristaniško poveljstvo poslalo še eno spomenico, v kateri je po bolj natančni proučitvi ugotovilo, da bo potrebnih 22 milijard. 10 milijard bi porabili takoj, 10 milijard kasneje in 2 milijardi na koncu.
Te zahteve bo minister upošteval pri sestavi programskega načrta za razdobje 1966-1970, pri čemer se bo ravnal po njihovi nujnosti. Kljub ponovnim zahtevam ministrstev za mornarico in za javna dela bo menda na razpolago le 260 milijard, do katerih 111 za 7 tako imenovanih «nacionalnih» pristanišč, med katera je brez dvoma vključen tudi Trst. Res pa je tudi, da obstaja vladni zakonski osnutek, ki predvideva 75 milijard izdatka v 5 letih, da bi zadovoljili najbolj nujne potrebe italijanskih pristanišč. Ta zakonski osnutek je sedaj pred parlamentom. Ker gre za zasilen ukrep, še niso določili kriterija, po katerem bodo to vsoto razdelili med razna pristanišča. Zato niso vesti, ki so se razširile v zvezi s tem, to je, da ne bo Trst nič dobil, resnične.
Na vprašanje o Javnih skladiščih je odbornik Marpillero odgovoril, da nima dežela nobene juridičnega opravičila za poseg v vprašanja Javnih skladišč, ki so samostojno podjeUe. Vendar pa je deželni odbor takoj posredoval, da bi Javnim stališčem čimprej izplačali nakazilo iz «sklada za Trst«, saj bi ti dve milijardi omogočili kritje najbolj nujnih potreb vsaj za nekaj mesecev. Nadalje je odbor posredoval, da bi bil čimprej predložen pailamentu zakon o pristaniški u-stanovi, nakar bi lahko dežela zakonito intervenirala v zvezi s položajem pristaniških ustanov in tudi s položajem v Javnih skladiščih. Predstavniki dežele so tudi opozorili ministra trgovinske mornarice na položaj Javnih skladišč, ko je zadnjič obiskal Trst. Minister Spagnolli je nato obvestil o tem predsednika vlade in razne ministre. Po zadnjem razgovoru s predsednikom dežele Berzantijem pa je predsednik Moro dejal, da bo sklical sestanek zainteresiranih ministrov, da bi proučili vprašanja tržaškega pristanišča in nakazali morebitne rešitve. Končno je predsednik Berzanti opozoril ne težki položaj 'Javnih skladišč tudi ministra Colomba.
Končno je odbornik Marpillero odgovoril tudi na vprašanje social-pioletarca Bettolija o prehodu tržaške električne družbe SVEM v sklop ENEL. Odbornik je dejal, da ne bo prišlo do tega prehoda po posrednovanju deželne uprave, ker ne spada to v njeno pristojnost. Vsekakor pa sta bodisi pred-
sednik ENEL bodisi ravnateljstvo SVEM potrdila, da bo ta družba kmalu prišla pod ENEL. Zato je brez podlage vsaka skrb tudi glede zaposlitve osebja in storitev družbe.
Podpredsednik Dulci je odgovoril svetovalcema Bettoliju in Co-ghettu na vprašanje o decentralizaciji poštnih in brzojavnih uradov v Pordenonu, odbornik za javna dela Masutto pa svetovalcu Cum-batu (PRI) glede naselitve prebivalstva iz Erta pri Maniagu.
Smrtne posledice padca
Na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice je sinoči preminila 88-letna gospodinja Giuseppina Bratina vd. Savi, ki so jo sprejeli na zdravljenje 30. junija t. 1. Rajnka Je tistega dne med pospravljanjem v hiši pri Sv. Križu št. 72 nerodno padla na tla ter si zlomila levo stegnenico. Pozneje so nastopile komplikacije, katerim je Bratinova včeraj podlegla.
Ugotovljena istovetnost mrliča v Spominskem parku
Preiskovalnim agentom je včeraj uspelo ugotoviti ime mladeniča, katerega truplo so predvčerajšnjim našli v grmu v Spominskem parku pod obzidjem grada Sv. Justa. Gre za 18-letnega mizarja Lucia Serra-valleja, ki je stanoval v Ul. Capello in bil - zaposlen v delavnici v Ul. Bramante.
Kot smo že poročali ob najdbi mnenju
kakih 10 dni, ni bilo mogoče ugotoviti istovetnosti mrliča, ker niso ob trplu našli nobenega dokumenta, pač pa samo zapestno uro s platnenim pasom, zlato verižico s podobo Sv. Antona, šop treh ključev in ploščico z vgraviranim imenom Lucio, kar je bilo glavno vodilo za ugotovitev istovetnosti. Sprva se je zdelo, da je mladenič držal v pesti žensko nogavico, pozneje pa se je izkazalo, da ni šlo za noga-v.co, pač pa za njegovo lastno kožo, ki jo je deževje izpralo, sonce pa popolnoma izsušilo.
Vzroki mladeničeve smrti še niso pojasnjeni.
Na deželi so proučili posledice neurja
Deželni odbornik za kmetijstvo Comelli je včeraj zjutraj v palači Modello v Trstu predsedoval sestanku načelnikov pokrajinskih kmetijskih nadzorništev v deželi Furlaniji-Julijski krajini in funkcionarjev odborništva.
Med sestankom, ki sta se ga udeležila tudi odbornika Tripani im Cocianni, so proučili prve rezultate poizvedb o škodi, ki jo je povzročilo neurje v raznih krajih v deželi. Nakazane so bile tehnične in upravne plati prvih nujnih ukrepov predvsem glede brezplačne razdelitve gnojil in sredstev proti mrčesu, da se preprečijo nadaljnje škodljive posledice za posevke in pridelek.
Odbornik Comelli ie dejal, da bo predložil te ukrepe v odobritev deželnemu odboru, medtem ko proučujejo organski zakonski ukrep za blažitev posledic naravnih nesreč.
in plovila, ki bodo v prihodnjih mesecih plula na tem področju. Tudi posadka na bagru bo morala postaviti vrsto signalnih naprav o-koli svojega delovišča, in sicer je bilo določeno, da morajo biti signali vidni tako podnevi kakor tudi poroči, v razdalji 3 milj.
Medtem pa se delo za gradnjo r.ove naftne žile proti srednji Evropi nadaljuje tudi na drugem gradbišču, to je pri Tlmauu na italijan-sko-avstrijski meji. Tu so z italijanske strani prodrli s predorom že okoli 1700 metrov, z druge strani pa hitro napredujejo tudi avstrijski delavci.
PISMO KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV
Potrebna je pomoč oškodovancem po neurju
Kakor smo na kratko že poročali, sta si tajnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov že v ponedeljek ogledala kraje, ki jih je zajelo nedeljsko neurje, ter se pogovorila s prizadetimi kmeti. Tajništvi obeh omenjenih organizacij sta nato poslali vladnemu komisariatu, deželnemu odborniku za kmetijstvo, pokrajinskemu odborniku za kmetijstvo, trgovinski zbornici in občinskim upravam v Trstu, Miljah, Nabrežini, Dolini, Zgoniku in na Repentabru naslednje pismo. ,
«Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov prosita v imenu svojih članov, za takojšnji in tehtni poseg vseh javnih ustanov, pristojnih za kmetijstvo, da še omili huda škoda, ki so jo utrpeli kmetovalci tržaške pokrajine na kulturah in na kmetijskih strukturah zaradi neurja 4. in 5. julija t.l.
Zavzemata se zato .za takojšen poseg v pomoč oškodovancem, da se jim omogoči, da rešijo, kar se še rešiti da, pridelka, z izredno nakazanimi sredstvi, kot zahtevajo izredne razmere, da takoj obnovijo kulture, ki se še dajo rešiti. Za
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi
v soboto 10. In nedeljo 11. julija v NABREŽINI v počastitev 20-letnicc osvoboditve
Ljudsko veselico
sobota 10. julija: ples od 20. do 24. ure. nedelja 11. julija:
ob 16. uri: otvoritev;
ob 18. uri kulturni spored, pri katerem sodelujejo
Združeni mešani zbori:	GALLUS — Trst
SLOVAN — Padriče BRIŠKI GRIČ — Števerjan IGO GRUDEN — Nabrežina VALENTIN VODNIK — Dolina
SLOVENEC — Boršt LIPA — Bazovica PROSEK - KONTOVEL REPEN
VESNA — Križ KRAS — Dol-Poljane SREČKO KOSOVEL — Ron-ke
iz TREBČ s PROSEKA iz NABREŽINE
PO KULTURNEM SPOREDU PLES DO 24. URE.
DELOVALI BODO DRUŠTVENI KIOSKI! VSTOP PROST!
Združeni moški zbori:
Godbe na pihala:
Dekret o ustanovitvi stalnih učiteljskih mest
Sindikat slovenske šole v Trstu sporoča, da je šolski skrbnik v Trstu izdal 21. junija dekret, z veljavnostjo od 1. oktobra 1965, o ustanovitvi sto stalnih učiteljskih mest na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem.
S posebnim ukrepom bodo razdeljena omenjena stalna mesta na posameznih osnovnih šolah.
Učitelji, dodeljeni osnovnim šolam s slovenskim učnim jezikom, bodo vključeni v posebni stalež (ruolo speciaie di anzianita).
Šolske vesti
Prva predstava «Marije Stuart»
Pozna ura nam ne dovoljuje, da bi se dlje ustavili ob včerajšnji predstavi Schillerjeve «Marije Stuartu, ki jo je odigrala gledali-to m potrebni kolf za*'oškodovane > *«» sfcupina Proclemer-Albertazzi s vinograde, škropila in druga mate- j sodelovanjem Lille Brignone. Do-rialna pomoč za popravilo struk- kuj številno občinstvo je pokazalo, tur in oškodovanih poslopij.	j da je vladalo za predstavo pre-
Zaupajoč v takojšnji poseg v prid tako hudo prizadetim kmetovalcem, se vnaprej zahvaljujeta za zanimanje, ki ga boste hoteli vložiti njim v pomoč in Vas pozdravljata z odličnim spoštovanjem Tajnik;	Tajnik:
(L. Volfe)	(M. Grbec)
trupla, ki je v grmu po medicinskega izvedenca ležalo že ........................................("‘»o..................................................
Vnetljiva zmes opekla žensko
Ko Je včeraj zjutraj pripravljala za domače potrebe posebno zmes voska in terpentinovca, se je 62-letni Giustinl Mangln por. Valenti-nuzzi v Logu št. 94 (Ricmanje) vžgal plin, ki je uhajal iz omenjene zmesi. Tudi močno vnetljiva zmes je kaj kmalu zagorela, Valentinuz-zijeva pa je pri gašenju zadobila vrsto opeklin prve in druge stopnje na rokah, obrazu in vratu. Devetnajstletna hči Leonilde je pospremila ponesrečenko v bolnišnico, kjer so jo pridržali na dermatološkem oddelku s prognozo 8 dni zdravljenja.
VAŽNO VPRAŠANJE, O KATEREM SE ZASKRBLJENO RAZPRAVLJA
Carinska zavesa okrog držav članic EGS ogroža trgovino Trsta z Vzhodno Evropo
Zanimivo pismo lokalnega operaterja, ki posluje s Češko, slovaško - Trst ima zaradi tega vedno hujše posledice
Že večkrat smo v našem listu opozorili na nevarnost, ki jo za nadaljnji razvoj poslovnih stikov med našim pristaniščem ter zalednimi državami predstavlja postopno dviganje carinske zavese okrog šestorice Evropske gospodarske skupnosti. Razen Zahodne Nemčije, so vse ostale države v tržaškem zaledju izven skupnosti: to velja še posebej za naše najvažnejše partnerje, to je za Avstrijo, Jugoslavijo, Madžarsko, Češkoslovaško, Poljsko itd. Zaskrbljenost glede bodočega razvoja trgovinskih stikov med Trstom in zalednimi državami je prišla do izraza tudi na sestankih, ki so jih imeli predstavniki prizadetih držav v sklopu pravkar zaključenega 17. mednarodnega vzorčnega velesejma. Zlasti na sestanku s predstavniki jugoslovanskega gospodarstva je prišla do izraza ta zaskrbljenost, pa tudi na tiskovni konferenci, ki so jo priredili predstavniki češkoslovaškega gospodarskega odposlanstva v Rimu, je bilo precej govora o težavah, ki jih na tem področju u-stvarja postopna realizacija EGS.
Na konferenci se je oglasilo k besedi tudi več poslovnih ljudi iz Trsta in dežele Furlantje-Julijske krajine, in sicer z vrsto vprašanj konkretne narave iz vsakdanje prakse V tej zvezi smo te dni prejeli od nekega lokalnega operaterja tudi daljše pismo, ki ga zaradi njegove zanimivosti radi objavljamo, čeprav v nekoliko skrčenem obsegu.
«Kakor je na splošno dobro znano, so danes vse važnejše države zahodne Evrope medsebojno povezane v Evropski skupnosti, ki ima namen najprej občutno znižati, sčasoma pa popolnoma odpraviti carinsko pregrajo med članicami, tako da bo mednarodno trgovanje
med njimi postalo čedalje lažje. To seveda ne drži za države v vzhodni Evropi, tako na primer za Češkoslovaško, od koder je kljub novim tovarnam keramičnih izdelkov, čedalje teže uvažati te proizvode v ostale evropske države. Tako se na primer ugotavlja, da bo nova tovarna v Božičanih, ki bo lahko proizvajala odlične izdelke v velikih količinah, le stežka ohranila svoje poslovne zveze z nekim večjim uvoznim podjetjem iz Trsta, In sicer prav zaradi omenjenih težav v zvezi s postopnim uvajanjem pravil rimskega sporazuma iz leta 1957. Višina carine na uvoz keramičnih izdelkov iz držav zunaj Evropske gospodarske skupnosti znaša namreč danes 116 lir za kilogram, za uvoz istih izdelkov iz Evroske gospodarske skupnosti pa le 75 lir za barvano blago, ter še manj za izdelke iz belega porcelana. Jasno je, da je zaradi tega češkoslovaško blago izpostavljeno praktično nepremagljivi konkurenci s strani drugih držav, proizvajalk znotraj šestorice.
Isto vprašanje obstaja na drugem področju, namreč v trgovini z znano praško šunko. Nekoč Je Italija uvažala iz Češkoslovaške velike količine tega blaga, danes pa se je uvoz skrčil komaj na znatno količine. Isto velja tudi za uvoz češkoslovaških hrenovk, pri katerih je carina danes dosegla 50 odst. vrednosti «ad valorem«, medtem ko je nekoč predstavljala le 20 odst. te vrednosti. Končno je treba omeniti v tem spisku tudi znane izdelke železarske industrije.
Vse to čedalje bolj zavira normalno trgovinsko poslovanje z državami na Vzhodu, kar je po eni strani nepravilno, v dobršni meri pa tudi nelogično, saj si Italija
zlasti v zadnjih letih na vso moč prizadeva, da bi kolikor mogoče razširila število držav, s katerimi želi vzdrževati zunanjetrgovinske poslovne stike.
Zaviranje uvoza raznega blaga iz vzhodnih držav pa po drugi strani onemogoča razvoj trgovine tudi v nasprotno smer; vzhodne države, med njimi seveda tudi Češkoslovaška, želijo uvažati iz Zahodne Evrope najrazličnejše izdelke in proizvode, do tega pa ne more priti, ako jim ne damo priložnosti, da si z izvozom ustvarijo potrebna devizna sredstva. Vse to Ima toliko hujše posledice zlasti za Trst, ki v veliki meri še vedno živi od svoje posredniške vloge med Srednjo Evropo in čezmorjem.
Prepričani smo, da takšen razvoj in takšna gospodarska politika ne ustreza željam in prizadevanju italijanskih operaterjev, pa tudi ne italijanske vlade.
Nesreča delavca v železarni Italsider
V železarni Italsider pod Skednjem se je včeraj laže ponesrečil 22-letni delavec Domenico Scalici Iz Istrske ulice št. 42. Kakor je povedal njegov spremljevalec, ki je bil prav tako na delu v železarni, je Scalici okoli 17, ure delal na nekem nasipu, ko se je kup gramoza pod njim razsul ter ga potegnil s seboj 2-3 metre globoko. Pri padcu je delavec dobil vrsto ran in udarcev na glavi, prsnem košu in na rokah, zaradi česar so g<i pridržali na nevro-kirurškem oddelku glavne bolnišnice s prognozo 10 dni. Scalici je v okviru železarne opravljal neko delo za tvrdko CIMI pri kateri je v službi.
cejšnje zanimanje. Nikakor pa ne moremo reči, da je bila včerajšnja predstava ena izmed tistih, ki gledalce navdušijo. In odkrito se čudimo, kako so se Albertazzi, Pro-clčther in Brignone ter še posebno Sguarzina odločili za to delo, pri katerem nam ni bilo niti dano, da bi. te .igralce, ki jih poznamo -kot velike, občudovali, kot smo jih bili vajeni ob tolikih drugih prilikah. S tem nočemo manjšati veljave očitne prizadevnosti vse skupine, v kateri je bil marsikateri lep igralski utrinek.
Plamen oplazil varilca
43-letni mehanik Giuseppe Paron iz Ul. Grego št. 3 je včeraj popoldne varil neko pločevino v bombažni predilnici Sv. Justa v Zav-ljah, ko se mu je nenadoma pretrgala dovodna cev avtogene varilne naprave. Močan zubelj Je mehanika oplazil po glavi, desni roki, prsnem košu in levi rami, tako da so ga morali prepeljati na dermatološki oddelek glavne bolnišnice. Okreval bo v 15 dneh.
5 Županstvo sporoča, da je bilo na Rotondl pri Bošketu ustanovljeno mesto za štiri taksiie m Jim je bil postavljen tudi telefon s številko 41-964.
Drž. srednja šola s slovenskim učnim Jezikom v Rojanu, Ul. Montorsi-no 8 opozarja, da Je vpisovanje v prvi razred šole do 25. julija za u-čence in učenke, ki so dovršili u-spešno peti razred osndvne šole in oo 25. septembra t.l. za one, ki Imajo popravni izpit.
Istočasno sporoča, da se Je pričelo in bo trajalo do 25. septembra t.l. tudi vpisovanje za drugi in tretji razred.
Ljudska prosveta
V petek ». t.m. ob 21. url bo seja odbora prosvetnega društva Ivan Cankar. Vabljeni vsi odborniki da se seje točno in polnoštevilno udeležijo.
Darovi In prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Marije Grgič por. Kaje daruje družina Srečka Grgiča 1000 lir za Dijaško Matico.
Mali oglasi
HAZNOVRSTNO POHIŠTVO za moderne domove po izrednih cenah do bite pri »ASTROMOBIL«, Via Giu-lia 108 (Kotonda del Boschetto).
VESPE LAMBHETE, vse potreb«! ne In nadumestne dele za vse vrste motornih koles po zmernlb cenah dobite pri A.M.A.H. — Trs«, vla del Bosco N * — Tel 41-946
Sintetične preproge
ln preproge za hodnike iz pla stike «BALATUM» in »MERA-KLON-i Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE« in ploščice kRIKETT« m ((ARMSTRONG#. Bežna vrata kROLLPORT«, beneške *avese (tende veneziane). Hitra ureditev s specializiranim oseblem. A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel. B5-919
Šolsko skrbništvo opozarja učitelje, ki so uspešno opravili zaključne Izpite tečaja za didaktično diferenciacijo v telesni vzgoji, da na šolskem skrbništvu lahko prejmejo potrdila ali spričevala o tečaju (v delavnikih od 11. do 12. ure) Interesenti naj prinesejo s seboj kolek za 400 lir.
Kino
Nazionale 16.00 «L’isola dei delfini blu» Technlcolor.
Arcobaleno 16.30 «1 lunghi cappelll della morte« Technlcolor. Barbara Schell. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16,00 «Frine e le compa-gne« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «La rivolta dei sette« Technlcolor Tony Russel.
Grattacielo 15.30 «1 segreti di Fila-delf-ia« Paul Nevvman.
Alabarda 16,30 «L'ultima freccia« — Technlcolor. Cameron Mitchel.
Filodrammatlco 17.00 »Simbad contro 1 sette Saraceni« Colorsco-pe. Gor-don Mltchell.
Aurora 16,30 »Cavalcarono l-nsleme«.
Crlstallo 16.30 »Si spogll Infermiera«.
Garibaldi Danes počitek Jutri ob 16.30 (dl falso traditore« VVHliam Holden, LlUy Palmer.
Capitol 15.00 «Duello al sole« Tech-mcMor. Gregory Pečk. Prepovedano mladini pod 16. letom
Impero 16.30 «A 007 dalla Russia con anjore« Sean Connery
Vittorio Veneto 17.00 «Lud della rl-balta« Charles Chaplin
Moderno Danes počitek.
Astra 17.00 «Capitan Cina«.
Astoria 17.00 «Orrore sulla dttš« — VViiliam Holden.
Abbazia 16.00 «11 ballo delle pištole« Technlcolor. Tony Young.
Ideale Danes počitek Jutri ob 16.30 «1 due pericoll pubblici«.
LETNI KINO
Sattelite 20,30 «La morte cavalca a Rio Bravo« Technicolor. M. 0'Ha-ra, B. Keith, S. Cochran. Se ponovi prvi del
Paradiso 20.30 «Tarzan In Indla« — Technicolor. J. Mahoney. Se ponovi prvi del
Danes v Mtramaru: predstava »Luči in zvoki« ob 21. in ob 22.15 v italijanščini »Massimiltano e Carlot-ta»
Prosvetno društvo Skedenj priredi 18. julija '.zlet na Reko in v Senj. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak dan od 20.30 do 21. ure.
VVEEKEND V UMAGU
Potovalni urad AURORA prireja vsako soboto in nedeljo WEEKEND na Punti pri Umagu v hotelih I. in II. kategorije. Cena polnemu pensionu 2700 lir.
Prijave do vsakega četrtka pri «Aurori» v Ul. Ci-cerone 4, tel. 29-243.
Včeraj-danes ^
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 7 julija 1965 se je v Trstu rodilo 9 'otrok, umrlo pa je 11 ljudi.
UMRLI SO: 64-letnt Adolto Gra-velli, 52-l*tn* Ernesto Borovina. 55-lctna Palmlra Tomasipi vd. D'Aurla. 69-letni Al-tonso Fabrb, 67-letna Maria Prodaji por. Požar, 81-letni Gio-vanni Severini, 69-letna Maria- Herr-nr.anstorfer por. NSccari, 43-ietna A-nastasia Cozzolino por. Lucci, 88-lpt-na Giuseppina Bratina por. Savi, 84-letni Bernardo F ra us in, 58-letna An-na Maria Vachenauer por. Marini - ................ ' .1 ~
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (5 7. — 11. 7.)
Crevato, Ul. Roma 15; 1NAM, Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dell istria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; dr. Gmelner, Ul Giulta 14; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendlnl, Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
Služba od 13. do 16. ure
Crevato. Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstrla 43: dr. Codermatz, Ul. Tor S Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Gmelner, Ul. Glulia 14; Plzzul-Clgnola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T Vecellio 24; Serravallo. Trg Cavana 1.
X. BRANDOLIN
Novi tipi lestencev Razstavljenih za vhode, kuhinje, • je 120 vzorcev za dnevne sobe lestencev
TRST, VIA S. MAURIZIO, 2
10 -12 -15 - litrski električni	80-100 - litrski električni grelci za vodo
grelci za vodo znamke:	• najboljših znamk: Perlina, Radi,
Radi, Perlina, Aeguator	Tecnomasio, Triplex, Sabiana, Siemens
Kopalnice bele, champagne, sinje, srve, zelene, roza, znamke RICHARD GIN0RI
Vodne pipe najboljših znamk in najrazličnejših modelov
Pritikline za kopalnice: ekonomični, normalni, luksuzni in barvani tipi
Ogledala za kopalnice različnih velikosti in oblik
VELIKA MATURA NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH
Po zaključenih pismenih nalogah včeraj začetek ustnih izpitov
Prvi so začeli bodoči učitelji, danes pa bodo začeli z izpraševanjem ludi na klasičnem in znanstvenem liceju ter na trgovski akademiji
Medtem ko drugi dijaki že uživajo počitnice, so zdaj maturanti v najhujši preizkušnji in .. . krvavi pot potijo, da si zaslužijo diplomo, ki bo pričala, da so dozoreli, in ki jim bo odprla vrata univerze ali zaposlitve, vrata v življenje.
Včeraj so se začeli ustni izpiti na učiteljišču, danes pa se bodo začeli na klasičnem in znanstvenem liceju ter na trgovski akademiji, Na vseh teh šolah polaga letos zrelostne izpite skupno 86 dijakov s Tržaškega in Goriškega. Na klasičnem in znanstvenem liceju predseduje izpitni komisiji prof. Attilio Budrovich, na učiteljišču prof. Arturo Cronia, na trgovski akademiji pa prof. Mihael Rožič.
Na učiteljišču smo včeraj dopoldne nekaj ur prisostvovali ustnim izpitom in si beležili, kar smo pač Utegnili. V predzadnji učilnici učiteljišča morajo dijaki dokazati, da so se nekaj naučili, da so sposobni poučevati v osnovni šoli, da imajo dobro podlago za učiteljski poklic. Na desni izprašujejo predmete znanstvene skupine, na levi pa Predmete, ki spadajo v literarno skupino. Na stenah sta dve tabli za risanje, ob strani pa dve klopi za kandidate, ki bodo prišli na vrsto, in za občinstvo. Zrelostni izpiti so namreč javni in jim lahko vsakdo prisostvuje. Običajno pa ne pride nihče, razen radovednega novinarja, ki mora prisostvovati po službeni dolžnosti, da pač nekaj napiše. Odkrito povedano, ni prijetno Prisluškovati, beležiti vprašanja, loviti odgovore in opazovati, kako se nekateri dijaki mučijo, kako o-bupujejo, tolažijo sami sebe in druge sotrpine, ali pa se pritožujejo in kritizirajo profesorje. Vsekakor Pa je to zelo zanimivo, posebno za tistega, ki od bliže sledi razvoju naše šole.
Kot običajno, je med kandidati na učiteljišču več deklet kot fantov. Nič čudnega.
Najprej navežemo pogovor s skupino, ki nestrpno čaka, posluša vprašanja, prelistava knjige in zvezke. Vsak bi rad prišel čimprej na vrsto, da se reši muke.
«Ti boš izbral učiteljski poklic? Boš šla za učiteljico?«
«Moram prej opraviti izpite. Ce Padem, bo šlo vse po vodi.« «Ce bi dobila mesto ... že .,. ni tako lahko.«
«Ne. V drugo službo.«
«Kaj te je vprašal iz zgodovine?«
((Dunajski kongres. Kakšen cilj je imel? Da bi preprečil vsako revolucionarno gibanje v Evropi.«
«Zakaj ti je kazal tista dva zemljevida Evrope?«
«Evropa leta 1814 in leta 1830.»
«Ti-le profesorji sprašujejo na drugačen način kot v šoli. Odgovorila sem: ((Razstavimo na skupni imenovalec, pa me je profesorica opozorila, da ni tako pravilno.«
((Zgodovino imam v mezincu, pa me je najprej vprašal o kmečkih puntih. Da bi me vprašal kaj drugega?«
«Oh, italijanščina. Kakšno grobo napako sem napravila v pismeni nalogi in je nisem popravila. Pomisli: napisala sem «sarr&» z dvema r. Tisti r odveč me grize vse dni, odkar sem izročila nalogo. Takoj sem se na to spomnila, pa je bilo že Prepozno. Ce padem zaradi te ga .. .?»
«Svista! Lapsus calami! Ce je bila naloga vsebinsko dobra ... če si Pravilno odgovarjala .. .#
Na desni tabli je lepa risba. Prvi kandidat je narisal z barvnimi kredami steklenico in vazo cvetja, drugi mizo, tretji okno in pokrajino. Brez perspektive. Zakaj? Otrok ne pozna perspektive.
((Kako pravimo slikarjem brez akademske izobrazbe, ki slikajo po lastnih čustvih, po svoji zamisli?«
((Naivni.»
»Kaj pa ekspresionisti?«
((Podajajo subjektivno, zato deformirajo ...»
Pri sosednji mizi: «Zakaj mora Učitelj znati risati?«
«Da ponazoruje pouk, težke pojme .. .«
Petje. Solfeggio. Otroške pesmice. Pedagogija: «Kako petje vpliva na otroka?« Potem: Metoda Mon-tessori, globalna metoda in sintetična metoda pri pouku branja in pisanja v I. razredu, pa še nekaj o Rosseauju.. Drugi kandidat tam zraven ima opravka z geometrijo in fiziko. Na drugi tabli rišejo samo dekorativne elemente.
Prof. Cronia pazljivo posluša odgovore dijakinje, ki razlaga odlomek iz Dantejevega «Paradiža».
«Kaj pomeni letnica 1965?»
«Sedemstoletnico Dantejevega rojstva.«
«Kakšne proslave so bile v Italiji in v inozemstvu?«
((Prevodi v slovenščino?«
«Zakaj predstavljajo Manzonijevi ((Zaročenci« preobrat v italijanski literaturi?«
«Leopardijev pesimizem.«
Latinščina. Tudi na latinščino se mora spoznati učitelj v Italiji. Horac. Prevod.
Zemljepis. Gospodarska važnost Jadrana. Tokovi. Razdelitev Alp.
Slovenščina: Levstik, Murn, Župančič. Oznaka, življenjepis, obrazložitev.
Nismo navedli vseh vprašanj in odgovorov, pač pa smo omenili le nekatere brez vrstnega reda.
Kako so se dijaki pripravili na izpite? Kako so se učili in kako so v šoli profesorji poučevali? Kakšne učbenike so imeli? Na vsa ta vprašanja dobimo odgovor pri zrelostnih izpitih, ki so zaključna faza določene šolske dobe. Ne bomo se spuščali v oceno odgovorov matu-rantov. To nalogo imajo izpitne komisije, ki pri ocenah upoštevajo tudi ves potek šolanja kandidatov.
V avtobusu je padla
Včeraj ob 8.30 dopoldne so sprejeli na pljučno - kirurški oddelek bolnišnice 60-letno Anno Mendola-
Giove iz Ul. Orlandini 52 zaradi udarcev po desni strani prsnega koša z verjetnimi kostnimi poškodbami. Ženska, ki bo okrevala v dobrem tednu, se je ponesrečila v avtobusu proge #26», Ko je moral šofer v Ul. Farneto nenadoma zavreti, je ženska izgubila ravnotežje in padla na pod vozila.
Aretiran izsiljevalec z grozilnimi pismi
Agenti letečega oddelka policije pod vodstvom dr. Cappe so v teh dneh aretirali 50-letnega Giuliana Luzzatta iz Ul. GiUlia 5. Luzzatto, ki se je svoj čas pregrešil že s tem, da je veleblagovnici Standa na Drevoredu XX. septembra anonimno telefoniral, da je v veleblagovnici postavljena tempirana bomba, se je tokrat pregrešil še s pošiljanjem anonimnih izsiljevalnih pisem, v katerih se je podpisoval z vzdevkom ((Primula rossa«. Takih pisem ie baje poslal nekaj čez sto in v njih je bilo običajno zapisano: #Ce mi tega in tega dne ob tej in tej uri ne prinesete na to in to mesto določeno vsoto denarja, boste ubiti . . .». Ko so bili agenti o tem obveščeni, so razpostavili o-pazovalce na področju med Drevoredom XX. septembra, Ul. Battisti in Ul. Giulio, kjer je Luzzatto običajno operiral.
Potrpežljivost Cappovih agentov je tako rodila svoj sad. Te dni so namreč opazili človeka, ki se je nekaj časa oziral okrog sebe. nato pa vstopil v vežo nekega poslopja v Ul. Giulia. Brž so stopili za njim in zagledali, kako je v poštni predal vtikal neki listek. Prijeli so ga in pri njem našli še dve taki iz-siljevalni in grozilni pismi obenem. Prijeli so ga in ugotovili, da gre za Luzzatta. Seveda so ga takoj aretirali in ga bodo prijavili sodišču.
IIMIUIIIIIIlilllIlllMlllllllllltmmillllllimtHIItllMIIIHIllIlIlMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIlMIirnlll
Vprašanje pokrajinskega svetovalca KPI Donadela
Ali bo pokrajinska uprava prispevala za spomenik v Miljah
Na vprašanje bo odgovoril predsednik ali pristojni odbornik na eni prihodnjih sej
Pokrajinski svetovalec Donadel v italijanščini in slovenščini. Rado-
(KPI) Je opozoril pokrajinskega predsednika, da se je miljski odbor Združenja italijanskih partizanov, ki je postavil spomenik padlim partizanom v Miljah, že preteklega marca obrnil na razne jat ne u-stanove ln zasebnike, da bi dobil denarno pomoč za krlijo stmsKov za postavitev spomenika.
Znano mi je, pravi svetovalec, da je bila podobna prošnja naslovljena tud', na pokrajinsko upravo, ki običajno daje prispevke za razne moralne, kulturne, vzgojne, športne in druge javne manifestacije. Zato svetovalec želi v svojem vprašanju vedeti,- ali je pokrajinski odbor že proučil in ali namerava vzeti v poštev omenjeno prošnjo miljskega odbora ANPI ter tako predložiti sve-tu v odobritev sklep o prispevku, ki ga mora določiti odbor. '
Postavitev spomenika, poudarja svetovalec v svojem vprašanju, ima velik moralni in demokratični pomen, ker Je bil postavljen prav ob 20. obletnici odporniškega gibanja iz katerega je zrasla italijanska republika.
Na vprašanje svetovalca bo odgovoril predsednik ali pa pristojni odbornik na eni prihodnjih sej. Toda dejstvo, da pokrajinski odbor doslej še ni na lastno pooudo odobril prispevka za gradnlo sporne-rika padlim miljskim partizanski borcem kaže, da so tudi v Pokrajinskem odboru še vedno ljudje, ki ne marajo imeti nič skupnega z miljskim partizanskim spomenikom samo zato, ker Je na njem napis
ZA DOBRO VZGOJO NASE MLADINE
Slovenski dijaški dom v Gorici je življenjske važnosti za naše šole
Vodstvo zavoda in vzgojitelji si prizadevajo, da bi gojenci napredovali in se dobro počutili
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Obmejni promet v juniju dosegel 23.311 prehodov
Tokrat je bilo prvič več prehodov italijanskih državljanov
Dijaki, ki so letos obiskovali Dijaški dom v Gorici
Po podatkih obmejne policije iz Čedada so v preteklem juniju zabeležili na področju Beneške Slovenije 23.311 prehodov meje s potnimi listi in prepustnicami raznih vrst.
S potnimi listi je prešlo državno mejo pri Stupici 6749 italijanskih in 937 tujih državljanov. Z avtobusom Čedad - Tolmin se je prepeljalo 175 potnikov, z jugoslovanskim avtobusom Tolmin - Čedad pa 1004 potniki.
S prepustnicami raznih vrst pa je šlo na drugo stran 15.625 ljudi. Od tega z navadnimi prepustnicami 7742 italijanskih in 7433 jugoslovanskih državljanov; z dvolast-niškimi dovoljenji 238 italijanskih in 112 jugoslovanskih državljanov. Največ prehodov so zabeležili pri Stupici, in sicer 13.672; na prehodu most Vittorio je šlo na drugo stran 260 oseb, v Robidišču 358, pri Cepletišču 332, pri Solarjih 494, pri mostu Klinac 142 ter pri Miščeku 367 oseb.
Iz zgornjih podatkov je razvidno, da je tokrat bilo več prehodov italijanskih kot pa jugoslovanskih državljanov s prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji. To je prvič, da prevladujejo v obmejnem prometu ljudje s te strani meje,
Iz goriške bolnišnice
ifčeraj okrog 16. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 13-let-
r.ega dijaka Livlja Visintlna iz Zdravščine, ki se je nekaj prej ponesrečil, ko je v bližini svojega doma brcal žogo in je padel. V bolnišnici so mu ugotovili zlom roke ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Ob 19.15 pa so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico tudi 53-letnega, Edoarda Bizaja iz Gorice, Ul. Montesanto, 133, ki se je ranil nad levim očesom in opraskal po obrazu, ko je plezal po strmini pri r-osti^ku v Ul. Brass. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v 7 dneh.
ODOBREN ZAKONSKI OSNUTEK
101 milijon lir za oskrbo z vodo
Komisija za notranje zadeve poslanske zbornice je odobrila v zakonodajni stopnji načrt zakonskega osnutka, ki ga je predložil ministrski predsednik v soglasju z ministrom za notranje zadeve, o na* kazilu državnega prispevka goriški občini za preskrbo z vodo. Ta u-krep predvideva nakazilo 101 milijon lir za čas od 16. sept. 1962 do 15. sept. 1965.
Zasedanju komisije je prisostvo val tudi podtajnik Ceccherini, ki j« orisal poseben položaj, v katerem se nahaja goriška občina in ki izhaja iz nekaterih določb mirovne pogodbe.
vedni smo, kaj in kdaj bo odbor odgovoril na to vprašanje.
MLADENIČA IZ RONK
Oproščena obtožbe tatvine kolesa
Včeraj popoldne sta se morala pred goriškim okrožnim sodiščem zagovarjati 21-letni Franco Boldrin iz Ronk, Ul. Capitello, ter 20-letni|.ie bilo torej skoro tretjina obisko-Nevlo Marega, lz Ul. Volta. Obtože- ‘ valcev slovenskih srednjih šol go-
Vodstvo slovenskega dijaškega doma v Gorici je pred dnevi priredilo tiskovno konferenco, da bi preko tiska seznanilo širšo slovensko javnost o delovanju in o problemih tega zavoda, ki je osnovne važnosti za razvoj slovenskega šolstva na Goriškem.
Ravnatelj dr. Peter Sancin je predstavnikom tiska najprej prikazal splošen uspeh na slovenskih srednjih šolah v Gorici, ki je v odstotkih približno tak kot uspeh gojencev tega zavoda. To je za zavod uspešna primerjava, ker je treba upoštevati, da starši pošiljajo v zavod pretežno manj nadarjene učence, da bi jim tam pomagali. Tako je v tem letu izdelalo 51 odst. gojencev Doma, 10 odst. jih je padlo in 39 odst. jih ima popravne izpite.
Letos so imeli v Domu 83 notranjih gojencev; od tega je bilo 67 srednješolcev in J6 učencev osnovnih šol. Kar se srednješolcev tiče
m sta bila, da sta ukradla dne 12. januarja 1964 kolo 45 letni Elzi Štabne iz Tržiča.
Med razpravo pa so ugotovili, da nimajo dokazov za tako obtožbo. Zato je sodišče oprostilo oba obtoženca s polno formulo, ker da nista izvršila prestopka, ki ga navaja obtožnica, odnosno ker dejali j .> ni kaznivo.
Preds. sodišča dr. Cenisi; -odnika Arculeo in Mancuso; drž. tož. dr. Caputl; zap. Petti.
KIWO «1 HIB« PROSEK
predvaja danes, 8. julija ob 19.30 zabavni film:
FREMESIA DELL’ESTATE
(SLA POLETJA)
Igrajo: VITTORIO GASSMAN, SANDRA MILLO in MICHELE MERCIER	___
Kilti na frneum
a-,
predvaja danes, 8. t. m. ob 18. uri in 20.30 na prostem Technicolor film:
LO SPErn«
(PRIKAZEN)
Igrajo:
BARBARA STEELE PETER BALDWIN LEONARD G. ELLIOT HARRIET WHITE
Ušli so smrti v SS-ovskih zaporih
Preteklo nedeljo se je v Mostu na Soči zbrala skupina bivših go-riških političnih preganjancev, da bi ob dnevu borca obudili svoje spomine na tiste težke dni. Tam so se zbrali dr. Vlado Baša in Lojze Komjanc iz Gorice, Gigi Koder mac in Romuald Cumini iz Pod-gore, Peter Simoniti iz Nove Gorice in prišel je tudi odvetnik Frane Tončič iz Trsta, ki je bil z njimi skupaj v zaporih v Coroneu in ki jim je s svojo odvetniško sposobnostjo in osebnim poznanstvom pomagal, da so se rešili smrti. Manjkal je v družbi Hvalič iz Podgore, ki je prejšnje leto umrl.
Vsa ta skupina se je znašla avgusta 1944 v zaporih v Coroneu, kamor so jih zaprli SS-ovci in jih dejansko že obsodili na smrt, ter za nekatere že določili dan usmrtitve. Na srečo so ušli izvedbi smrtne kazni in odpeljali so jih v lagerje v Nemčijo, odkoder so se vsi vrnili po končani vojni zopet domov.
jencev Doma.
Vodstvo zavoda je med letom posvečalo veliko skrb vzgoji gojencev ter so jim vzgojitelji stalno pomagali pri učenju. Letos je bil prvič uveden tudi pošolski pouk za učence osnovne šole, ki ga je vodstvo zavoda končno doseglo po dolgem prizadevanju. Ta pouk sta vodili dve učiteljici ter je bil pod stalnim nadzorstvom ravnatelja za slovenske osnovne šole. Pošolski pouk je bil praktično brezplačen, saj so starši prispevali le po 1500 lir mesečno, čeprav je prispevek od strani šolskega patronata precej skromen. Pošolski pouk je obiskovalo 25 učencev. K otvoritvi tega tečaja so povabili oba didaktična ravnatelja slovenskih osnovnih šol in učiteljstvo, ki se je povečini povabilu odzvalo. Taki sestanki s šolniki so koristni in jih bo zavod priredil tudi prihodnja leta.
Med letom sta bila tudi dva roditeljska sestanka, ob začetku leta in proti koncu. Prvi je služil za navezavo stikov s starši že ob začetku šolskega leta, da so jih seznanili s hišnim redom, namenom zavoda in njegovemu prizadevanju za napredek učencev. Pri drugem pa je vodstvo dalo staršem koristne napotke za postopek z otroki med počitnicami, da bi tudi takrat nadaljevali v zavodu začeto vzgojno delo. Na splošno so v zavodu uvedli metodo prepričevanja ter izvajali disciplinske kazni le v skrajnih primerih. Zato je zavod postal v resnici «dom» kjer so se učenci počutili kot na svojem domu, ter se radi vračajo vanj.
Prejšnji teden si je zavod ogledal tudi goriški župan dr. Galla-rotti in pri tej priliki je vodstvo
napravilo prvi korak pri občinski upravi za dosego javne podpore, kakor so je deležni drugi italijanski zavoefi. Upoštevati moramo namreč, da se mora vodstvo zavoda boriti s finančnimi težkočami. Upravne stroške so prav zaradi tega znižali na najmanjšo osnovo in pravtako tudi osebje zavoda, ki je precej manjše kot po drugih podobnih ustanovah. Kljub temu pa poteka vse delo v redu.
Vzgojitelji in vodstvo so tudi v prostem času stalno v stikih z gojenci. Bolj nadarjene oprostijo delno pri učnih urah. Med letom so prirejali stalno sobotne večere s predavanji, proslavami kulturnih praznikov, predvajanji filmov in skioptičnih slik; ni manjkalo tudi zabavnih večerov kot za miklavže-vanje, pust in podobno. Lepo je ušpela ob kdneu leta" tudi zaključna prireditev, ki je bila deležna velikega obiska staršev in prijateljev.	• -	-
Vodstvo zavoda je priredilo tudi Več izletov v naravo za telesno razvedrilo gojencev. V okviru dru-štva «Dom» so gojili tudi šport zlasti namizni tenis in odbojko ter imeli več uspešnih tekmovanj s Tržačani in dijaki iz Nove Gorice. Pri izletih nai omenimo tudi lepo uspel izlet v Tersko dolino. Gojijo tudi taborništvo in prav sedaj se taborniki pripravljajo na tabo-renie na Gorenjskem ter so pred zaključkom leta priredili taborni ogenj kar na dvorišču zavoda v veliko veselje vseh gojencev.
Ob koncu naj omenimo še domačo knjižnico, ki jo gojenci pridno obiskujejo ter radi segajo ob prostem času po lepi knjigi. Vodstvo si prizadeva, da stalno poskrbi za nove knjige, ki naj knjižnico obogatijo.
Iz teh nekaj podatkov, ki nam jih je posredoval ravnatelj zavoda, je razvidno, da je ta ustanova osnovne važnosti za vzgojo slovenske mladine na Goriškem in da bi brez njenega sodelovanja naše šole na tem področju delovale še mnogo težje, kot delujejo sedaj. Prav bi bilo če bi se tega zavedali vsi, ki lahko pomagajo zavodu k nadaljnjemu razvoju, predvsem pa 'la bi se tega zavedali slovenski starši, katerih otrokom je zavod namenjen.
UNIVERSflLTECNICfl
RADIU - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPEKAV-TOMATICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSK1 PREDMETI CANDV - REX - CGE
Izredne cene za izvoz - Dostavljamo na dom brez posebnih stroSkov ? vse predele v Jugoslaviji
ONIViIRSALTECNICA Trleite - Trat Cono Garibaldi St. «. tel. 41243 In Tr* Goldoni it. I
......m.........................
V tRŽIČU IN V GORICI
Dve prometni nesreči brez hujših posledic
Avtomobilist ni dal prednosti, motocikel pa je trčil v tovornjak
Včeraj zjutraj okrog 7.45 se Je peljal 61-letni Antonio Miniussi doma iz Trsta, z avtom fiat 500 po Ul. Verdi v Tržiču. Ko je dospel na križišče z Ul. Cosulich, je hotel s svojim vozilom zaviti na levo v to ulico, ne da bi dal prednost mopedistu 35-letnemu Savinu San-drinu, doma iz Tržiča, Ul. Castel-lier 17, ki Je prihajal iz nasprotne smeri. Posledica je bila, da je avtomobilist podrl mopedista, ki Je pri tem dobil telesne poškodbe. Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na levem in udarec na desnem kolenu ter rano na levi nogi. Pridržali so ga za 7 dni na zdravljenju. Zapisnik o nezgodi Je napravila cestna policija iz Tržiča.
Včeraj okrog 13.15 je 59-letni En-rico Macius iz Gorice, Ul. Colom bo 2, vozil tovornjak znamke fiat po Ul. Aquilieia v Gorici. Blizu hiše št. 2 pa je Macisu tovornjak nenadoma ustavil. Tega pa ni opazil 54-letni Giuseppe Becia iz Gorice, Kraška ulica 51, ki se je peljal na svojem motociklu v isti smeri za tovornjakom. Ko se je zavedel je bilo že prepozno in Becia je zadel od zadaj s svojim vozilom v tovornjak. Pri tem je seveda padel ter se potolkel po kolenih in opraskal na levi roki. Takoj so ga odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v nekaj dneh. Zapisnik o nezgodi so napravili mestni stražniki lz Gorice.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiimiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiN
VČERAJ POPOLDNE V RUPI
Do smrti je povozil starčka in skoro podrl hišo ob cesti
Pri vsem tem je avtomobilist ostal skoro nepoškodovan
Včeraj popoldne okrog 12.35 se je peljal 28-letni Bartolomeo Di Bert, doma iz Rude, Ul. Gorizia 60 z avtom svojega bratranca Pado-vana iz istega kraja, po cesti iz Villess proti Rudi. V trenutku, ko je prihajal s precejšnjo naglico z avtom po cesti, je stopil v Ul. Gorizia 51 iz svoje hiše 89-4e6nr ! mli" nar Achille Quargnel, Ki‘&h‘'j'^ avtomobilist podrl s svojim vozilom in s takšno silo, da je starček o-stal na mestu mrtev. Pri tem je vozač izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zavilo k hiši št. 51 ter odrgnilo več metrov zidu in iztrgalo iz stene okenski okvir. Nato je avto krenil na desno ter se z vso silo zaletel v hišo št. 55, kjer je podrl vrata in okrog dva metra zi-
du, tako da so morali hišo brž za katerega je uredilo vse potreb-podpreti, da se ne bi podrla. Pri
vsem tem karambolu pa je Di Bert odnesel samo nekaj manjših prask
po roki in levi nogi, za katere mu je zdravnik i* Rude nudil prvo pomoč ter bo ozdravel v nekaj dneh.
Ponesrečenemu Quargnelu so sosedje priskočili na pomoč, vendar je bilo že pfepozno. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji iz Vil-le Vicentine, ki so napravili zapisnik o nesreči ter ugotovili precejšnjo škodo na avtomobilu in seveda na obeh poškodovanih hišah. Sodna komisija iz Cervignana si je ogledala truplo in dala dovoljenje za pokop. Nato so odpeljali truplo v mrtvašnico v Rudi, odkoder bo danes ob 18. uri pogreb,
no pogrebno podjetje Preshern iz Gradiške.
■ iii iiiii iiiimiiiniMiiii hi m iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiitiiniiiiMiiiii milili
SKLEPI OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Odobrili so več javnih del in nakup motorne kosilnice
Milijon lir za kanalizacijo v Kraški ulici
Prijeli so nasilneža ki je napadel dekleti
Goriški policiji se je posrečilo priti včeraj na sled neznanemu su-rovežu, ki je v soboto zvečer v Drevoredu Vlrgillo v Gorici brutalno napadel dve dekleti, ki sta se vračali nekaj po 21. uri z dela v mestu proti domu. Gre za 25-let-nega L. S. iz Gorice, ki ni povsem uravnovešen in je svoje dejanje priznal. Dejal je, da je že večkrat delal pohujšljiva dejanja v Ulici Orianl in Virgilio vendar pa da je bilo v soboto prvič, da je direktno napadel dekleta. Prijavili so ga sodišču, vendar pa je ostal na svobodi. *
Kot rečeno sta se dve dekleti, od katerih je ena stara 15, druga pa 16 let, v soboto zvečer vračali iz mesta proti domu. V bližini otroškega vrtca v Drevoredu Virgilio pa ju je nepričakovano napadel neznanec, ki je imel črne lase, temno majico s kratkimi rokavi in temne hlače ter jima je hotel napraviti silo. Dekleti sta se branili ln ga vrgli na tla. Potem pa sta začeli glasno klicati na pomoč. Neznanec se je ustrašil in pobegnil na polje v dolino ob Komu ter izginil. Policija, kateri sta napadeni dekleti prijavili vso zadevo, je sprva zaman Iskala sledu za njim. Ker pa so Imeli dovolj podatkov, In je napadalec bil tudi opraskan od nohtov obeh deklet, so ga končno le našli in kot rečeno Dri javili sodišču.
To je bil v zadnjih letih peti napad take vrste na področju Gorice. Trije so bili Izvedeni na cesti med Standrežem in Sovodntami, eden pa v Ul. Arcadi v Gorici.
Upravni odbor goriške občinske uprave je imel pretekli torek svojo običajno tedensko sejo pod predsedstvom župana dr. Gallarot tija.
Zupan je ob tej priliki poročal o svojem obisku po raznih goriških zavodih, ter o dejavnosti in problemih, s katerimi so ga seznanili ljudje, ki vodijo te zavode. Tako je lahko ugotovil potrebo po tesnejšem sodelovanju med temi ustanovami in občinsko upravo. Med drugimi zavodi ie obiskal tudi Slovenski dijaški dom.
Odborniki so nato odobrili vrsto ukrepov v korist občinskih uslužbencev, ter nekatere ukrepe, ki se tičejo mestne prevozne službe in odvoza smeti.
Odbornik Lupieri je predložil v odobritev več javnih del. Tako so odobrili strošek 1.645.000 lir za ponovno asfaltiranje Ul. Leoni in s tem delom so že včeraj začeli. O-krog 23 milijonov bodo potrošili za okrepitev javne razsvetljave in delno so ta dela že izvedena ter jih bodo kolavdirali. Odobrili so tudi nakup motorne kosilnice za potrebe občinske uprave ter poldrugi milijon lir za popravilo asfaltiranih cest. V Kraški ulici v Standrežu bodo v enem delu napravili kanalizacijo, za kar bodo potrošili nekaj nad milijon lir.
Dve interpelaciji deželni vladi
V zvezi s sporom med zvezo lekarnarjev in INAM zaradi zahteve lekarnarjev, da se uvede prosto prodajo zdravil za zavarovance. INAM so FulvH Bergomas In nekateri drugi deželni svetovalci poslali pjedsedni u deželnega odpora interpelacijo. V njej ugotavljajo, da se je te dni sestala posebna komisija, ki jo je določilo ministrstvo 2a delo, da bi proučila ta problem, ki se tiče zavarovancev INAM na Goriškem in Tržaškem. Omenjena komisija ni sprejela nobenega sklepa ter bo moralo razsoditi pristojno ministrstvo.
Interpelantl predlagajo, naj bi deželni odbor takoj posredoval ministrstvu za delo v smislu, da se ohrani sedanji sistem razdeljevanja zdra 1 preko lekarn INAM v Trstu ln Gorici ter da se ta sistem razširi tudi na videmsko pokrajino.
Svetovalec Bergomas Je predlagal v drugi Interpelaciji deželnemu odboru tudi naj podvzame primerne ukrepe za o-niljenje škode, ki jo je zadnje neurje povzročilo med divjačino na nekaterih področjih naše dežele. Pri tem naj bi postopali skladno s posameznimi pokrajinskimi upravami in pokrajinskimi lovskimi zvezami.
Posvet za pomoč prizadetim kmetom
Sinoči je bil na sedežu pokrajin ske uprave v Gorici posvet predstavnikom krajevnih oblasti ln n-stanov, ki se ga je udeležil tudi deželni odbornik za kmetijsko Co-melli. Na posvetu so proučili vprašanje pomoči prizadetim po toči in neurju na Goriškem ln kako bi najboljše združili posamezne pobude v tem smislu.
Vpisovanje v I. razred srednje šole v Gorici
Vodstvo slovenske srednje šole v Ul. Randaccio v Gorici obvešča vse prizadete da traja vpisovanje otrok v prvi razred te šole do vključno 25. julija. Vsekakor pa staršem priporočamo, naj ne čakajo zadnjega dne m naj svoje otroke vpišejo že prej.
Najdeni predmeti
Na poveljstvu mestnih stražnikov hranijo naslednje najdene predmete- motocikel, moško kolo, pet žen. skih koles, otroško torbico z denarjem, štiri denarnice z raznimi vsotami denarja, križec iz dragocene kovine, zaponko iz dragocene kovine, otroško zapestnico iz dragocene kovine, moško zapestno uro, pleteno jopico.
Lastniki lahko dobijo te predmete na poveljstvu v Ul. Mazzini št. 7/II.
VERDI. 16.30: «Frenesia del plače* re», A. Bancroft ln J. Mason. A-meriski čmobelt film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
CORSO. Zaprto.
MODERNISSIMO. 16.00:	«Per un
pugno di dollari«, K. Eastwood in Marianne Kock; barvni Italijanski film.
VITTOR1A. 17.15: «L’uomo senza fuciie-i, Gary Cooper in Anthony Perkins; barvni ameriški film.
CENTRALE. 17.00: «L’uomo della legge«, J Mac Crea in M Ste* vens; ameriški črnobeli film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves aan in ponoči je od-pria v Gorici lekarna DTJDINE * Ul Rabatta St. 18 — tel. 21-24.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 23,4 stopinje ob 16.30, najnižjo 9,9 stopinje ob 4. zjutraj, povprečne dnevne vlage je bilo 68 odstolkov.
W
arovi in prispevki
Za krvno banko v Gorici je daroval upravni odbor goriške mestne hranilnice 25 000 Ur.
PROSVETNO DRUŠTVO «0. ŽUPANČIČ* - ŠTANDREŽ
na
priredi dne 10., 11., in 12. julija trgu pri konzumni gostilni v Standrežu
mmm
ZAČETEK OB 20. DO 2. URE PO POLNOČI
IGRA GORIŠKI ORKESTER
DELOVAL BO DOBRO ZALOŽEN BIFE’ S KALAMARI, ČEVAPČIČI PIVOM V VRČKIH IN DRUGIMI PIJAČAMI TER PRIGRIZKOM
TR OPIC A L
VABIMO K OBILNI UDELEŽBI i
		
■ ^ MM|i|»MinjBl 11 V"-'"']	11»psi sImhHHMk?!KITp		
KOLiSAHSTVO
TOUR DE FRANCE
Italijan Fezzardi zmagovalec v Gapu
Gimondi še vedno v vodstvu
GAP, 7. — Tudi danes se je moralo razsodišče poslužiti fotografije, da je določilo zmagovalca 15. etape dirke po Franciji na 167,500 km dolgi progi od Carpentrasa do Gapa. Tako je zmaga pripadla Italijanu Fezzardiju, ki je bil za spoznanje bližje cilju kot Belgijec Gil-bert Desmet.
Gimondi, ki se je pojavil na star-
tu 3’15” za Fezzardijem skupno z glavnino, je še vedno ohranil majico najboljšega. Tudi danes so morali kolesarji preko prelaza, kjer je Belgijec Rik Van Looy tako zaostal, da je privozil do cilja z zamudo 16 minut. Gimondi je danes dvakrat napadel Poulidorja. a Francoz je vedno silovito odgovoril.
Danes torej ni bilo spopada med velikanoma, a ta bo brez dvoma jutri, ko bodo morali udeleženci Toura preko vrhov Varsa in Izoar-da. Jutri bo torej padla odločitev: bo v Brianconu Gimondi še lea-der?
ŠPORTNO DRUŠTVO BREG poziva nogometne igralce, da se gotovo udeležijo treninga v petek 9. t. m. ob 18. uri na nogometnem igrišču v Boljun-cu, kjer bo v nedeljo 11. t. m. ob 17. uri tekma med Sovod-njami in Bregom.
• * *
SZ BOR sporoča, da bo trening druge in tretje ženske odbojkarske ekipe danes v četrtek
NA CILJU
1.	GIUSEPPE FEZZARDI (It.) 4.37’57” (z odbitkom 4.36’57”)
2.	G. Desmet 1 (Belg.) 4.37’57” (z odbitkom 4.37’27”)
3.	Verhaegen (Belg.) 4.38’32”
4.	Mastrotto (Fer.) 4.38’35”
5.	Momene (Sp.) 4.40’07”
6.	Van Dongen (Hol.) 4.40'H’'
7.	Janssen (Hol.) 4.41’13”
8.	Van Den Berghe (Belg.)
9.	Wright (VB)
10.	Beheyt (Belg.), 11. Grain (Fr.), 12. De Roo (Hol.) in glavnina.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	GIMONDI (It.) 84.13’37”
2.	Poulidor (Fr.) z zaost. 34”
3.	Lebaube (Fr.) 3’27”
4.	Perez-Frances (Sp.) 6’50”
5.	De Rosso (It.) 6’52”
6.	Foucher (Fr.) 6’58”
7.	Haast (Hol.) 7’06”
8.	Motta (It.) 7’10”
9.	Simpson (VB) 714”
10. Janssen (Hol.) 7’35”. 11. An-glade (Fr.) 8’28”. 12. Kunde (Nem.) 11’44”,13. Zimmermann (Fr.) 11’51” 14. Pingeon (Fr.) 1217”, 15. Gabi-ca (Sp.) 12’23” itd.
SABLJANJI
PARIZ, 7. — V finale svetovnega prvenstva posameznikov v meču so se do danes uvrstili Brodin (Francija), Nemere (Madžarska), Ho-skyns (Anglija) in Kostava (SZ).
MEDNAPOPNI NOGOMET
Prijavljene ekipe za pokalne tekme
Inter in Partizan na turnirju za pokal prvakov
BERN, 7. — Tajništvu evropske nogometne zveze so že prišle prijave posameznih enajstoric za nastop v raznih mednarodnih turnirjih. Iz nekaterih držav predstavniki še niso znani. Do sedaj prijavljeni klubi za nastop na turnirjih
za pokal prvakov in pokal pokalnih prvakov so naslednji:
POKAL PRVAKOV ALBANIJA: 17 nadori AVSTRIJA: še ni znano BELGIJA: R.S.C. Anderlecht BOLGARIJA: še ni znano CIPER: Apoel Nicosia CSSR: Sparta Praga DANSKA: B. K. 1909 OdenSe FINSKA: H.I.K. Helsinki FRANCIJA: F. C. Nantes V. NEMČIJA: ASK Vorwaerts Berlin
Z. NEMČIJA: Merder Bremen GRČIJA: Panaphinaikos Atene ANGLIJA: Manchester United IRSKA: Drumcorda
S.	IRSKA: Derr City ISLANDIJA: Keflavik ITALIJA: Inter (prvak) JUGOSLAVIJA: Partizan Beograd LUKSEMBURG: A. S. Dudelange MALTA: Sliema VVanderers NORVEŠKA: F. K. Lyn Oslo HOLANDSKA: Feijienoord POLJSKA: Gornik Zarbze PORTUGALSKA: Benfica ROMUNIJA: Dinamo Bukarešta ŠKOTSKA: Kilmamock ŠPANIJA: Real Madrid ŠVEDSKA:	Djurgaardens Stock-
holm
ŠVICA: Lausanne Sports TURČIJA: Fenerbache Istanbul MADŽARSKA: Ferencvaros Budimpešta
•iiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMinifiiiiiiiiiiMimiiiiiimtniiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiN
HOKEJ
ITALIJANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO
Vedno slabše za Triestino: tokrat s porazom z gostovanja
Ferroviario po novi zmagi čvrsto na drugem mestu
Sedmo kolo je prineslo novo veliko presenečenje: Pro Follonica, ki je do sobote samevala na dnu lestvice in zbirala poraz za porazom, je prisilila k predaji državnega prvaka Triestino. Gostje so res popolnoma razočarali. Celo tekmo so bili tehnično boljši, a so igrali brez volje, njihova dosežka pa sta bila sad individualnih akcij Marte-lanija in Peroka. Nasprotno pa Je Follonica prikazala lepo kolektivno
Igro, katero je še podpirala neizmerna vnema, ki je goste dobesedno zmedla. Gledalci so bili sicer že presrečni, ko je kazalo, da bodo domačini odščipnili nasprotnikom točko, ko je branilec Marchesini z nenadnim protinapadom presenetil vra.arja gostov. Triestina se je seveda takoj pognala v napad, a domačini so trdovratno branili minimalno, a dragoceno zmago, do konca.
Drugi rezultati so zaradi tega stopili nekoliko v ozadje. čandy je iir.ei v Moden! lahek posel. Domači Kapid se je precej čvisto up*ral v p vem delu, v nadal‘ivanu pa je pc pustil in doživel katastrofami pjraz.
Tudi Ferroviario Je prišel do zmage, čeprav ne po isti poti kot Can-dy, Lodi, ki je že v sredini iestvict in nima nobenih problemov glede rešitve ali naslova, je zaigral ostro in se poslužil Istega orožja domačinov: borbenosti. Ferroviario pa ri pil tokrat v najboljši kondiciji, za-
to Je že kazalo, da bo prišlo do presenečenja. Le v zadnjih minutah je Bissoli dvakrat pretresel mrežo gostov in spravil na varno obe točki.
V Novari je bil na sporedu spopad med Novaro in Amatorijem. Ta tekma bi prejšnja leta vzbudila veliko zanimanja, letos pa sta obe moštvi že daleč za prvimi in nimata upanja za boljša mesta. Zaigrali sta zato brez skrbi in prikazali lepo in duhovito igro, ki je zadovoljila prisotne, še bolj pa je te razveselil rezultat, ki je dodelil domačinom nezasluženo zmago.
Velikega pomena za zadnja mesta pa Je imel spopad med Bassa-nom in Marzottom. Slednji je prisili! nasprotnike k predaji in si tako nekoliko izboljšal položaj na lestvici. Med gosti je tokrat zelo razočaral vratar Fontana, ki je bil glavni krivec poraza.
Stanje na lestvici se Je tako zelo spremenilo. Triestina je izgubila stik s Candyjem in Ferroviariom Njena upanja na četrti zaporedni naslov so doživela hud udarec, če-
prav moštvo še ni odrezano od o-stalih. že v soboto se bo lahko prl-oližalo vrhu. V goste bo namreč sprejelo Candyja, katerega bo moralo na vsak način premaga') v naslednjem kolu pa se bosta spopadla enajstoric! Candy in Ferrovia-no iredtem ko bo imela Ti estina lahe« posel z Marzottom. V teku dven tednov se bo torej stanje verjetno razčistilo, že v soboto pa bo lahito padla odločitev na dnu lestvice. V Bassanu se bosta sponrijala Basra no in Rapid in zmaga gostov bi popolnoma izolirala domačine in I ollon.co na dnu.
IZIDI
Ferroviario-Lodi	6:4	(3:2)
Follonica-Triestina	3:2	(1:1)
Novara-Amatori	5:4	(2:1)
Rapid-Candy	3:10	(1:2)
Marzotto-Bassano	1:3	(1:1)
LESTVICA
1. Candy Monza 7		6 1 0	38	10	13
2. Ferroviario	7	5 2 0	40	24	12
3. Triestina	7	4 1 2	23	15	9
4. Novara	7	4 0 3	27	28	8
5. Amatori	7	3 2 2	21	23	8
6. Lodi	7	3 1 3	22	24	7
7. Marzotto	7	2 1 4	19	10	5
8. Rapid	7	2 0 5	23 32		4
9. Bassano	7	10 6	17	32	2
10. Follonica	7	1 0 6	15 38		2
KOREN UROŠ
POKAL POKALNIH PRVAKOV
še ni znano Royal Sporting
Club
AVSTRIJA:
BELGIJA:
Liegiois BOLGARIJA: še ni znano CSSR: Dukla Praga CIPER: še ni znano DANSKA: A. G. F. Aarhus 1880 FINSKA: Lahden Reipas FRANCIJA: Slade Rennes WALLES: Cardiff City V. NEMČIJA: Aufbau Magdeburg Z. NEMČIJA: BorusSia Dortmund GRČIJA: še ni znano ANGLIJA: West ham United (prvak) in Liverpool IRSKA: Limerick S. IRSKA: Coleraine ISLANDIJA: Rejkiavik ITALIJA: Juventus JUGOSLAVIJA: Dinamo Zagreb LUKSEMBURG: C. A. Spora MALTA: Floriana NORVEŠKA: Rosenborg B. K. HOLANDSKA: F. C. Go Ahfad POLJSKA: Czami PORTUGALSKA: Viroria F. C. Se-tubal
ROMUNIJA: še ni znano ŠKOTSKA: Glasgow Celtic ŠPANIJA: še ni znano ŠVICA: Sion
TURČIJA: Galatasaray S. K.
SZ: Dynamo Kijev
V prvem kolu turnirja za pokal prvakov bo Partizan nastopil proti francoski Nantes, medtem ko bo Inter igral šele v drugem kolu. Za turnir pokalnih prvakov bo zagrebški Dinamo odigral prvo tekmo proti Atleticu iz Madrida, Juventus pa bo imel v gosteh FC Liverpool.
ATLETIKA
Ponesrečen poskus Rona Clarka: rekord na 3.000 m ostane Jazyjll
OSLO, 7. — Avstralec Ron Clarke ni dosegel namena, da bi izboljšal svetovni rekord v teku na 3.000 m, ki pripada s časom 7’49’ Francozu Michelu Jazyju. Clarke je nocoj zabeležil čas 7’54”6. Na drugo mesto se je s 7’54”8 uvrstil Norvežan Thos Helland, ki je dosegel nov državni rekord. Olimpijski zmagovalec na 10.000 m Američan Billy Mills je bil tretji, četrto mesto pa je pripadlo Belgijcu Eugenu Allonsiusu, ki je s 7’55” dosegel nov državni rekord. iimiiitmiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiminiiiiiiiiiiiiiimiiK
Sečovlje: švicarski padalci (na desni sovjetske reprezentance) ki so danes zmagali v štafeti
VČERAJ KONČNO PRVI RAZBURLJIVI SKOKI ZA JADRANSKI POKAL
V ekipni štafeti presenetljiva zmaga treh švicarskih padalcev
ČSSR na drugem mestu pred ZDA in SZ - V ženski konkurenci zmaga SZ
Končno so le imeli padalci, ki so se zbrali v Portorožu na tekmovanju za «IV. jadranski pokalu priložnost in možnost, da pokažejo vse njihovo znanje, veščine, hladnokrvnost in drznost. Včeraj je bilo namreč vreme izredno ugodno za skoke, zaradi česar so prireditelji sklenili začeti tekmovanj z najtežjo disciplino, to je s štafeto
z višine 2.500 m. Zadeva ni tako enostavna in gotovo, je, da morajo biti vsi trije padalci, ki sestavlja-
jo ekipo, izredno izvežbam in predvsem natančni. Tekmovalci, ki jih je letalo popeljalo do 2.500 m višine, nosijo številke 1, 2 in 3. Prvi nima štafetne palice, ki pa jo imata ostala dva tekmovalca. Skakati morajo v razmahu, ki ne sme biti krajši od 1 sekunde, kar pomeni, da v avionu stojijo 1 meter narazen. Kadar je prvi padalec skočil z letala, je drugi skočil z drugega mesta. Tretji padalec je tedaj stopil na drugo mesto in se pognal v prostem padu proti zemlji. V padu z zaprtim padalom je moral
drugi član ekipe predati štafetno paličo prvemu, ta pa tretjemu. Pri tem pa so morali tekmovalci paziti, da niso izgubili galice., Jo je seveda najtežji del in prav v tem je veščina padalcev, ki se v prostem padu vfedno znajdejo firavo-
pa 600 točk in prav toliko ji je na
razpolago za doskok. Seveda mora biti perfekten.
Včerajšnje tekmovanje je prineslo breb dvoma nepričakovano pre. senečenje. Tega so pripravili švicarski padalci. Ti trije, Graetzer Erich, Bergmann. Hans in Fisciiba-cher Chris, so bili pri doskoku na cilj neverjetno točni. Skoraj vsi trije so pristali na sredi in tako prav v zadnjem skoku v moški konkurenci odvzeli češkoslovaški ekip!, ki je do tedaj vodila, prvo
no se morajo z odprtim padalom spuščati proti cilju, ki je na zemlji v obliki kroga s primerom 50 m in z dobro vidnim križem na sredi, najmanj 90 sekund. Tedaj imajo tekmovalci pred seboj drugo zelo važno in težko nalogo. Pristati morajo čim bliže cilju. Sodniki jih namreč spremljajo s posebnimi napravami od skoka z letala, opazujejo njihove predaje in jim merijo čas padanja. Na zemlji pa so drugi sodniki, ki jim izmerijo, razdaljo padca od strogega središča. Za prvi brezhibno izvedeni del tekmovanja (predaja palic) dobi 'eki-
Izidi tekmovanja štafet
MOŠKI
1.	ŠVICA (Gratzer Erich, Bergman Hans. Fischbacher Chris) 1198,78 točke
2.	CSSR (Jehlička, Vrabci, Ko-lous) 1182,50
3.	ZDA (Mathews, Myron, Becker) 1182,19
4.	Sovjetska zveza 1180,99
5.	Francija 1176,23
6.	Demokratična republika Nemčija 1169,25
7.	Jugoslavija 1. 1137,81
8.	Madžarska 1135,30
9.	Velika Britanija
10.	III. mednarodna ekipa
11.	Jugoslavija 2
12.	Avstralija
13.	II. mednarodna ekipa
14.	Poljska
15.	Južna Afrika
16.	Bolgarija
17.	Zvezna republika Nemčija
18.	I. mednarodna ekipa
ZENSKE
1.	SOVJETSKA ZVEZA 1182,62
2.	Demokratična republika Nemčija 1165,72
3.	Češkoslovaška
4.	Francija
rili na vrh lestvice tega razburljivega tekmovanja.
beškosiovaSTu padalci so še enkrat, pa čeprav so se morali zadovoljiti z drugim mestom, pokazali, da so mojstri v tej disciplini. Njihov padalec Jaroslav Jehlička je pristal točno na sredi, drugi član ekipe Vrabel samo 45 cm od cilja, Jaroslav Kolous pa 50 cm. Njihovo veselje in up na zmago pa je trajalo do zaključka tekmovanja. ko so se na modrem nebu prijavili trije mladi švicarski amaterji. Ti so navdušili občinstvo in kot nori skakali od veselja, medtem ko so se novinarji in fotografi gnetli okoli njih in hoteli od njih vedeti vse kar je bilo mogoče iztisniti iz tekmovalcev, ki so se morda šele tedaj 'zavedli, da so postali junaki dneva.
Na tretje mesto se je uvrstila reprezentanca ZDA v postavi Ma-thews Robert, Myron R. I. in Becker David. Ta ekipa ameriških marinesov ni zadovoljila, kot je tudi ekipa Sovjetske zveze precej razočarala.
Prva
sestavljajo slikar Branko Protič in Nikola Djuričko, se je uvrstila na sedmo mesto, kar je brez dvoma zadovoljivo. še posebno če dodamo, da so Jugoslovani pustili za seboj moštva, ki so precej obetala kot so Madžarske, Avstralije, Bolgarije itd.
Večina ekip je skakala s padali ameriškega izvora. Ta, imenovana «paracomander», imajo v platnu velike izreze in spodaj vrvice, s katerim tekmovalec lahko bolje usmeri padalo proti cilju. Kljub temu so nekatere ekipe, predvsem zaradi slabe izbire starta z letala, pristale daleč od središča in kroga: Poljaki šo končali za sodniki in novinarji ter fotoreporterji, ki, so se seveda držali v «spo.štljivi» razdalji od cilja, Južnoafričani pa so celo končali za nasipom letališča v solinah.
ekmovanje je potekalo Brezhib-
brez zastojev m predvsem brez težjih poškodb. Nekaj tekmovalcev
jugoslovanska ekipa, ki jo ajo Petar Dedič, akademski
je imelo potrebo zdravnika, vendar brez resnih posegov. Zanimivo je, da se je kanadska ekipa, ki bi morala skočiti med prvimi, vrnila na zemljo, ker jo je bilo enemu članu slabo.
Tekmovanje padalk se je zaradi manjše udeležbe hitreje odvijalo, pa čeprav je bilo prav tako privlačno kot nastop moških ekip. Zmagale so prepričljivo sovjetske predstavnice, ki so imele v Vzhodnih Nemkah zelo nevarne tekmice.
Tekmovanje bi se moralo nadaljevati danes zjutraj. Nekateri tekmovalci pa bodo morali šele sušiti padala, zaradi česar se bo nastop nadaljeval popoldne s skupinskimi skoki iz višine 1.500 m in z obveznim zadrževanjem odpiranja padala. V petek bodo skoki zopet v Sečovljah, v soboto zju-traj, ki je bil prvotno določen za prost dan, pa bodo zelo zanimivi skoki v morje. Ti bodo v Portorožu. V nedeljo bo višek letošnjega tekmovanja za jadranski pokal z neverjetno drznimi in efektnimi aktraktivnimi skoki.
no
tež
ALPINIZEM
Jugoslovanski «himalajci» v resnih skrbeh
Slovenska himalajska odprava, ki bo konec prihodnjega meseca skušala zavzeti «osemtisočak» v himalajskem gorstvu Kangbačen, je pred potovanjem precej zaskrbljena. čeprav je za slovensko hima-la.it kc odpravo uradno vse v redu in se člani odprave po načrtu Dri-p; fvljajo za odhod (oprema je z ladjo že na poti proti Indiji), vendar ne morejo povsem mirno .-pati. Vzrok za nemir je pisanje nekaterih tujih časnikov, da je nepalska vlada za letos prepo/edala vse ekspedicije v njena gorstva, to je tudi na Kangbačen, kamor nameravajo jugoslovanski alpinisti. No, nepalska vlada niti njeni predstavniki niso Planinski zvezi Slovenije poslali nikakršnega obvestila, niti niso preklicali dovoljenja, tako da bo verjetno klub temu vse v redu Prva bosta odšla na pot konec meseca (verjetno 23. jutra), vodja odprave Jože Govekar in zdravnik dr. Andrej Župančič, da bosta pazila, na prevoz opreme od Karačija proti Nepalu, i .■	J. U.
IVO JUVANČIČ

Pred petindvajsetimi leti
Poskus fašistične Italije, da napade Jugoslavijo leta 1940 jij
•H!:::::::::::!::!:: 2-
skega glavnega štaba vedno kritična. Tu je ob napadu na Jugoslavijo aprila 1941 v resnici prišlo do tragikomičnega bega italijanske vojske. (Zanussi, Guerra e catastrofe dTtalia), Rim, str. 85 in naslednje.) V načrtu je bila tudi zasedba griča, na katerem stoji razvalina gradu v Planini (Haasberg — Monte Lepre).
Te ofenzivne načrte, znane kot dodatek «J» k načrtu »PR 12» je poveljstvo XI. armadnega zbora razposlalo 16. maja 1940 — šest dni po sprejemu Anta Paveliča pri Cianu. Že 18. maja doživimo nov preokret; vojno ministrstvo je izdalo odredbo o «možnem izrednem stanju r.a vzhodni meji* proti Jugoslaviji. Uradno se imenuje to stanje «Emergenza Est». Gre za možnost, vendar pa je to izredno stanje nakaj več kot izredno sanje; saj «Emergenza
V tem času so že stekle vo-iske priprave ob meji proti Ju-oslaviji, ki so nam znane iz topega dostopnega arhivskega lateriala. (Inštitut za zgodovi-o delavskega gibanja, Ljub-ana, fasc. 924.) že 10. aprila 940 je poveljstvo XI. armad-ega zbora v Vidmu razdelilo ot strogo zaupno svojim štab-im odsekom načrt «PR 12». e deloma nam je znan, ker so a vse enote morale že avgu-ta leta 1940 uničiti. Po obliki ; bil obrambnega značaja, saj » obsegal ukaz o »varnostni* -• o »obrambni* razporeditvi na italijanski vzhodni meji, endar pa je računal z zased-
0	nekaterih novih postojank nstran meje v škodo Jugosla-ije, in te v odseku Podbrda ob kotah črna prst in Možic), :jer so najbrž hoteli olajšati hrambo na odseku Cerknega,-
1	je bila po mnenju Italijan.-
Est» pomeni oznako za načrt napada na Jugoslavijo, različen od «PR 12», ki pa tokrat še ni bil izdan podrejenim enotam. Po «Emergenza Est* je bil faktično izvršen napad na Jugoslavijo leta 1941.
Nemška zasedba Norveške, Danske, vdor v Belgijo in Nizozemsko in uspešna ofenziva v Franciji so Mussolinija zvabila, da je z 11. junijem 1940 ob 0. uri stopil v vojno stanje s Francijo in Anglijo; Franciji je zasadil nož v hrbet. Italijanska vojska je prešla v napad na francoske obrambne položaje v Alpah, kjer pa je žalostno obtičala. Glede Jugoslavije pa doživimo ponoven preobrat
Druga italijanska armada zbrana proti Jugoslaviji v Slovenskem primorju in Istri je že 6. junija zaukazala varnostni razpored (»schieramento di sicurezza*), ki pa izključuje sovražen odnos do Jugoslavije in prepoveduje »vsak možni incident na meji*. Vojaško zadržanje Italije maja in junija 1940 proti Jugoslaviji je torej v znamenju nihanja; v maju je računala Italija z nekimi vojnimi ofenzivnimi sunki, celo z možnim napadom Jugoslavije, medtem ko je junija »prijateljsko* razpoložena. Istočasno, kar je
splošno znano, zagotavlja Mussolini nedotakljivost jugoslovanske meje, da bi mogel laže obračunati s Francijo.
Po premirju s Francijo nastopi na jugoslovanski meji za italijanske vojaške enote zopet novo, in sicer poostreno stanje. Italijanski vojaški akti ga imenujejo «Preemergenza»; če je bila «Emerger,za» oznaka za napad, znači «Preemerganza» nujno prednapad. Mussolinijeve vojne sile nastopajo ofenzivno proti Angležem v Angleški Somaliji, ki jo zasedejo šele 20. septembra, in v Libiji, kjer prekoračijo mejo in vdrč v Egipt. Fašistični duče je zato menil, da lahko posnema Hitlerja tudi v Evropi; začel je pripravljati napad na Jugoslavijo. Vzporedno s tem vojaškim zadržanjem teče politično zadržanje Ciana.
Ciano se je o Jugoslaviji raz-govarjal s Hitlerjem 7. julija 1940 v Berlinu (L’Europa verso la catastrofe, str. 569-570). Hitler je bil za likvidacijo «tega problema v italijanskem smislu*, toda pritiskal je, da se akcija izvrši samo, kadar bo situacija ugodna. Bal se je, da bi akcija proti Jugoslaviji ne vžgala Balkanskega polotoka,
izzvala sovjetske intervencije ali vsaj simpatij in vzpostavila nekih rusko-angleških skupnih interesov. Najprej je »treba likvidirati angleški problem)), je menil, saj je takrat pripravljal izkrcavanje na britansko otočje. Skupno so Hitler, Ribbentrop in Ciano za Mussolinija formulirali tri točke:
1.	Jugoslavija, karšna je, nima pravice obstoja v novi osni Evropi, vprašanje mora biti rešeno v italijanskem duhu.
2.	Italija ne bo podvzela iniciative, pač pa si bo pripravila strateška sredstva in vojaške sile, da bi lahko udarila z največjo naglico ob ugodni priložnosti.
3.	Za to akcijo bo odločilna, ali komplikacija na Balkanu, ali britanski zlom.
Iz besedila je razvidno, da Hitler zavlačuje rešitev jugoslovanskega problema; še vedno je za status quo. Ne gremo predaleč, če trdimo, da je z ozirom na njegovo snubljenje Italije avgusta 1939, ko je dobil košek kljub ponudbi Dalmacije in Hrvatske Italiji, sedaj nekoliko tudi namenoma zavlačeval in zadrževal Italijo. Ven-
dar pa sta impulzivni Ciano in Mussolini imela v 3. točki — »komplikacija na Balkanu* — odprta vrata: to sta lahko sama izvedla vsak trenutek. Na primer: že kar masovne aretacije primorskih Jugoslovanov 1940 — končale so šele z drugim tržaškim procesom decembra 1941 — ki so razdelile obtožence v tri grupe: komuniste-iredentiste, teroriste in nacionaliste, bi lahko nudile snov, da bi inscenirali proces že septembra 1940 in «dokazali» krivdo Jugoslavije, da sprejema angleško pomoč opirajoč se zlasti na * teroristično skupiho*. O tem govori material preiskave OVRA, o katerem bo treba posebej razpravljati. Komplikacijo bi Ciano lahko izvedel tudi s kakšnim obmejnim incidentom zlasti na albansko-jugoslovanski meji.
Omenili smo že dejstvo, da vojaška «Preemergenza» ne pomeni nič drugega kot stanje pred napadom. To stanje je trajalo vse poletje 1940 od julija do konca septembra.
Dne 6. avgusta ima Ciano dnevni zapis, da Mussolini govori o napadu na Jugoslavijo-v drugi polovici septembra. Hoče, da mu Ciano drži Hrvate
na
nm
na gorkem; tu misli predvsem Paveliča. Sicer je Ciano eija, da bi Hitler ne dopustil kaliti status quo na Balkanu, toda vojska je že šla svoja pota, s^j Ciano sam ome-hja, da so tri dni prej, 1 avgusta, v jugoslovanskem poslaništvu zasačili štiri italijanske agente SIM (Servizio informa-ziopi militari -J vojaška obveščevalna služba). Res'pa (je, kar je razvidno iz istega dnevnika, da je italijanski poslanik iz Berlina sporočil 17. avgusta, da Je po mnenju Ribbentropa tre-pa odložiti vsak ' načrt napa-pa na Jugoslavijo in tudi eventualna akcija proti Grčiji v Berlinu ni zaželena. Pri določanju že omenjenih treh točk 7. julija je namreč Ciano vsaj V uvodu omenil tudi Grčijo in Strah, da bi Anglija zasedla Jonske otoke. Problem je bil ^ torej povezan: Grčija — Jugoslavija, y določenih pogojih pa. samo ena ali samo druga,' — j Vprašanje je, in to iz dokumentov"^ razvidno, ili se mo- ' goče Ciano in Mussolini nista povsem strinjala, katero bi bilo treba prej izbrati.
Iz Cianovega pisma Jacomo-hiju, kraljevemu namestniku Albanije, 22. avg. 1940 (L’Euro-
pa verso la catastrofe, str. 580-
581) je jasno razvidno, da sta bila jugoslovanski in grški problem za fašistično politiko povezana.
Fašistična Italija je dobro vedela. da bi obeh orehov hkrati ne mogla streti obenem pri položaju, v katerem se je nahajala. Jacomoniju namreč Ciano sporoča, da je preštudiral problem italijansko-grških in i-talijansko-jugoslovanskih odno sov v okviru evropske situacije (napad na Anglijo, zaključni boji v Angleški Somaliji, pri prave za napad na Egipt), zato «je bilo od zgoraj odločeno» (pač po Mussoliniju), «da se ri tem naše akcije na grško-ju goslovanski šahovnici zavleče« Ciano pa zamolči, da je to iz vrši! najbrž na migljaj Berlina; tudi delitve Transilvanije med Madžarsko in RnmimHo ne omenla. To sta izvršila Ciano in Ribbentrop 30. avgusta in je bilo to delo tako. da sta tudi onadva čutila, da imata raaj ožgane prste. Ne samo Romuni, ki so Transilvanijo izgubili, marveč tudi Madžari z novim delom plena niso bili zadovoljni Avgust je tako potekel in Mussolini je imel prav, če je računal s septembrom, kot smo videli. Vojska je bila ob meji ves čas v pripravljenosti — «preemergenzi».
(Nadaljevanje sledi)
TinrnNIOTVO TRST UL. MONTKCC”? « tt tfit.ffGM <i:mna m 94-638 - PnSt.nl predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 • II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: ikrfrtletna 2 250 lir polletna’4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965 - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trat 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS Ljubljana, Stari trg 3/1., tele-, ooom tekoči 'račun Dri Narodni’ banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške in goriške pokrajine se naročajo pri upravi. ton *	v	— Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicita Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst