PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 259 (14.089) Trst, sobota, 28. decembra 1991 Pri priznavanju novih republik ni važna stopnja demokracije Jelcin utr j uje svojo oblast da bi preprečil nove zaplete Prvo ameviško-rusko srečanje na vrhu bo verjetno že sredi januarja Po gospodarskem so še vedno glavno nerešeno vprašanje oborožene sile Zaklonilnik za moskovski partijski vrh MOSKVA — Moskovski tednik »Argumenti in fakti« odkriva v svoji zadnji številki, da obstaja v moskovskem podzemlju skrivno mesto, v katerem je predvideno zavetišče za 120 tisoč ljudi, ki bi se vanj skrili v primeru jedrskega spopada. Mesto so zgradili konec sedemdesetih let in je opremljeno z vsem potrebnim za preživetje. Stodvajset tisoč ljudi bi v moskovskem podzemlju lahko čakalo 25 let, da minejo posledice morebitnega jedrskega napada na Moskvo. Skrivna Moskva je povezana s Kremljem s posebno linijo podzemeljske železnice, ki seveda ni dostopna navadnim smrtnikom. Mesto je očividno bilo namenjeno partijski smetani in njihovim družinam. Nestrpni Jelcin MOSKVA Novi ruski predsednik Boris Jelcin je res neučakan in lahko bi rekli v najmanjši meri netakten. Bilo je namreč domenjeno, da se bo umestil v uradu, v katerem je doslej delal Mihail Gorbačov, v ponedeljek, vendar, ko se je bivši kremeljski šef včeraj zjutraj pojavil v svojem dotedanjem uradu, je ugotovil, da se ga je že polastil Jelcin, tako da mu ni preostalo drugega kot da je pobral še zadnje papirje in se preselil za nadstropje nižje v urad svojega šefa kabineta. O dogodku so pisala tudi Izvestija, ki podčrtujejo preveliko Jelcinovo naglico in ki dodajejo, da bo Gorbačov imel odslej trisobno stanovanje namesto šestsobnega, ki mu je pripadalo kot predsedniku, imel pa bo na razpolago tudi manjšo dačo, ki je doslej bila Jelcinova... MOSKVA — Medtem ko večina držav sveta dobesedno tekmuje pri priznanju posameznih članic Skupnosti neodvisnih držav, se v Evropi le redki sprašujejo, če te države bivšega sovjetskega imperija spoštujejo pogoje tako imenovanega francosko-nemškega dokumenta za priznanje. Izjema je morda le Nemčija, ki je pragmatično zaradi jedrskega sprožilca priznala Rusko federacijo, iz načelnosti Ukrajino, vse ostale republike pa morajo spoštovati zahteve o spoštovanju človekovih pravic, zaščiti narodnih manjšin in demokraciji. VVashington po vsem sodeč nima teh problemov, ali bolje rečeno, jih ima skupaj s svojimi najtesnejšimi somišljeniki samo za republike bivše Jugoslavije in ne za nekdanjo SZ, saj so včeraj priznali tudi Kirgizijo. Pogromi proti Meshetinskim Turkom in drugim manjšinam niso omembe vredni, ker ne zaidejo na televizijske ekrane. Busha zanima le, da ima mir, kakšna pa je cena tega miru, ga bolj malo briga, če ne prizadene ameriških in- teresov. Vsekakor bi se moral Bush že sredi januarja sestati z Borisom Jelcinom in potrditi sedanjo opcijo washingtonske administracije. Medtem pa Boris Jelcin utrjuje svoj položaj z odloki. Tako je včeraj nacionaliziral bivšo sovjetsko RTV, nekaj podobnega pripravlja za tisk, kar je ±e sprožilo proteste in ostre reakcije tako novinarskih kot političnih krogov. Včeraj mu je ruski parlament zavrnil »ukaz« o ustanovitvi ministrstva za notranje zadeve z združitvijo bivše KGB in policije. Jelcin skuša pospešiti svoje politične pobude, da bi preprečil reorganizacijo bivše sovjetske nomenklature in vojaško-industrij-skega lobija, ki se je zbal za svoje privilegije. Pri tem pa lahko Jelcin sproži splošno nezadovoljstvo tako pri prebivalstvu kot pri ostalih članicah novonastale Skupnosti, ki zahtevajo počasnejše ritme predvsem glede liberalizacije cen. Do liberalizacije naj bi prišlo januarja z NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ministrski svet o razdelitvi televizijskih frekvenc Senat bo danes sprejemal proračun in finančni zakon RIM — Danes pozno popoldne, najkasneje pa do 20. ure, bo v senatu zaključno glasovanje o sprejemu državnega proračuna in finančnega zakona za leto 1992. Vest o tem je včeraj posredoval predsednik senata Spadolini po končanem zasedanju načelnikov senatnih skupin. , Giovanni Spadolini je ob tem poudaril, da je bilo na srečanju doseženo precejšnje soglasje o predlogu, ki predvideva točno določen čas za posamezne skupine v razpravi, pri čemer je treba povedati, da senatna skupina Stranke komunistične prenove v razpravi ne bo sodelovala. Predsednik senata je v skladu s svojimi obvezami dodelil Occhettovi DSL 4 ure, misovci in neodvisna levica so dobili po štirideset minut, mešana skupina, komunistična prenova, socialisti in federalisti imajo na razpolago po pol ure, demokristjani eno uro, medtem ko se bodo morali republikanci in socialni demokrati zadovoljiti le z desetimi minutami. Senat je zasedal že včeraj pozno v noč, danes pa bo glasovanje potekalo od 10. do 14. ure in nato od 15. ure do konca zasedanja, ki je predviden še pred 20. uro. »Prvič doslej se senat sestaja med božičem in Silvestrovim, kar je prav gotovo znak za učinkovitost senata, ki mirno prenaša "parlamentarno patologijo". In dobro je, če se nad to patologijo senat spravi z nasmeškom,« je poudaril predsednik senatorjev, ki je še spomnil, da se bo senat po novoletnih počitnicah spet sestal 7. januarja, ko bo glasoval o zakonskem odloku o superpravdniš-tvih. Danes bo zasedal tudi ministrski svet, ki ,bd obravnaval vsedržavni načrt za podelitev televizijskih frekvenc. Vlada bo obravn-vala še nekatera vprašanja in -obnovila nekatere zakonske odloke, ki zadevajo sodno področje, na davčnem področju pa bo obnovila zakonski odlok v zvezi z davkom Irpef. Ministrski svet bo sprejel tudi maksi dekret, ki bo podaljšal veljavnost številnih zapadlosti. Zločinska trma srbske armade utegne povzročiti katastrofo SPLIT — Samo še pol metra deli jez Peruča pri Sinju od neustavljive katas-. trote. Gladina vode v jezeru je namreč včeraj dosegla 360,75 metra, kritična točka zaščitne točke zapornice pa je 361,20 metra, potem pa se bo začela voda prelivati, zaščitni sloj razjedati in že po nekaj urah utegne voda vdreti v glineno jedro jezu, potem pa se bo začel jez rušiti. Vsi pogovori in obljube, ki jih je dal poveljnik kninskega korpusa general Vukovič, posredovala pa jih je tudi delegacija opazovalne misije ES pod vodstvom Dieterja Woltmana, glede odprtja zapornice in nujnega zniževanja gladine vode, niso obrodili nobenega sadu. Niti enega odtočnega kanala kot tudi glavnega ventila za varnost zapornice niso odprli in gladina vode še narašča. Samo ob malo močnejšem dežju včeraj je bilo nebo tukaj turobno - bo prepozno za vse. Stanje najbolje ilustrira izjava dr. Petra Stojiča, člana hrvaške delegacije in enega najboljših strokovnjakov za visoke jezove, ki je po pogovoru z inženirci, ki so spremljali polkovnika Mesuda Hasotiča dobil vtis, da si napak predstavljajo varnostno gladino, ki jo lahko doseže voda. Strokovnjaki iz hrvaške delegacije opozarjajo, da se bo začel jez rušiti, če ne bodo odprli odtočnih kana- lov in znižali gladine vode, uničil pa bo domove približno 12.000 ljudi, povzročil ogromno gospodarsko škodo, porušil eko-sistem, seizmološko vplival na tla, prekinil oskrbo z vodo srednjedalmatin-skega kopnega in otokov itd. Prav tako bo nastala velika škoda v sami okolici jezera Peruča in vzdolž njega, to pa pomeni na območju tako imenovane Kninske krajine oziroma cone, ki jo nadzoruje vojska, ta pa možno katastrofo že ves čas uporablja kot svojevrstno izsiljevanje hrvaške strani. Nobena opozorila niso prinesla rezultatov, gladina vode še vedno narašča, prav tako pa tudi strah. Naša volja do obstanka VOJMIR TAVČAR Problemi Primorskega dnevnika so bili letos, morda kot še nikoli v življenju časopisa, v ospredju pozornosti na naših straneh. Zaradi težav, s katerimi se spoprijemata Založništvo tržaškega tiska in Primorski dnevnik, smo objavili veliko sindikalnih sporočil, stališč vodstva podjetja in vodstva časopisa, solidarnostnih izjav in stališč strank in organizacij. Gradiva za razmišljanje je bilo veliko, da si je lahko tudi bralec ustvaril lastno sliko dogodkov in lastno oceno. Ni tu mesto, da bi obnavljali vse, kar je bilo ' doslej napisanega, in razloge, zaradi katerih je letos Primorski dnevnik tolikokrat molčal. Toda v trenutku, ko se spet obračamo na naročnike, da obnovijo tudi za prihodnje leto Primorskemu dnevniku zaupanje, se nam zdi pravilno, da ne pozabimo na vse težave, ki so jih kot bralci in naročniki, kot uporabniki časopisa imeli v tem letu z nami. Morda bo zvenelo paradoksalno, a Primorski dnevnik je tudi s svojo odsotnostjo pokazal, kako je narodnostni skupnosti potreben. Informacijo o mednarodnem in italijanskem dogajanju so bralci lahko našli v drugih časopisih in v drugih medijih, zmanjkala pa je informacija o manjšini, o njenem življenju in delu, ki jo govorjeni mediji lahko samo delno nadomestijo. Kaj bo zvečer v domačem društvu? Kaj se dogaja v sosednji vasi? Kako je s Slovenci na Videmskem? Kaj nam pripravlja pevski zbor? Kako se je odrezala dramska skupina? Kako je z našimi ekipami in tekmovalci? Na taka, morda drobna vprašanja, ki pa so temelj našega narodnostnega življenja, našega prizadevanja in dela za obstoj in razvoj, v največji meri odgovarja prav Primorski dnevnik. Seveda govori in poroča tudi o večjih problemih, o boju za uveljavitev slovenskega jezika, o izigravanju oblasti, o njihovem nespoštovanju dogovorov, o neskočno dolgi in žalostni zgodbi zaščitnega zakona, ki ga zelo verjetno italijanski parlament ne bo odobril niti v sedanji mandatni dobi... Kot smo zapisali v oglasih, s katerimi opozarjamo na obnovitev naročnine, bi želeli, da bi v letu, ki je pred nami, svoje bralce seznanjali predvsem z dobrimi novicami. Ne vemo, ali se bo naša želja uresničila in se bodo stvari pri nas in v širšem prostoru obrnile tako, da nam o slabem ne bo treba poročati. Vemo pa, da bomo poročali o vsem, dobrem in slabem, k čemur nas zavezuje poklicna dolžnost, če bomo imeli bralce in naročnike. V teni težavnem letu so vsi, ki sodelujejo pri nastajanju Primorskega dnevnika, od vodstva ZTT in vodstva časopisa do novinarjev, tiskarjev, raznašalcev - navzlic občasnim konfliktom - delali predvsem zato, da bi časopis premagal težave, se ohranil in nadaljeval svoje poslanstvo. Zaradi tega smo prepričani, da nam naročniki ne bodo odtegnili svojega zaupanja. Ob upoštevanju vseh težav in nevšečnosti, ki smo jim jih povzročili, pa je vodstvo podjetja sklenilo, da za leto J 992 -kljub podražitvi cene dela, papirja, črnila in stroškov za dostavljanje časopisa na dom - ne bo zvišalo prednaročnine, ki bo ostala na isti ravni (200.000 lir) kot-v letu 1991. Kdor je sledil razpletanju teh misli do te točke, pa se bo morda vprašal: lepe besede, a kdo mi ob vseh govoricah o prodaji, ki se širijo, jamči, da bom v letu 1992 vse leto dobil Primorski dnevnik? In bo to, kar bom dobil, res časopis, ki bo ohranil svoj manjšinski značaj? Primorski dnevnik ni bil prodan, pač pa je bila s skupino Melzi podpisana pogodba o založniškem sodelovanju. Ta pogodba predvideva ustanovitev nove založniške hiše v solastništvu z ZTT, novo podjetje, s katerim bo sklenjena najemniška pogodba za določen čas, pa naj bi poskrbelo, da bi Primorski dnevnik postal kvaliteten vseslovenski časopis in naj bi razširil svoje tržišče na celotno Slovenijo. Tako izbiro nam narekuje predvsem želja, da bi se kot časopis in kot manjšina vključili v integracijske tokove, ki matično Slovenijo vse bolj vežejo z Evropo. Časopis lahko in mora v teh procesih iskati svoj prostor, ker bo na ta način sodobneje tolmačil vlogo povezovalca med manjšino in matico, ki jo je opravljal od svojega nastanka. Toda s tem se Primorski dnevnik ne odpoveduje izročilu časopisa, ki je nastal kot informator slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. S širjenjem trga bo Primorski dnevnik pridobil sredstva, ki naj mu omogočijo, da kar najbolj izčrpno poroča o krajevnem manjšinskem dogajanju, obenem pa obogati informacijo iz širšega prostora. Primorski dnevnik se noče in se ne more odpovedati svojemu izročilu in svojemu poslanstvu. Brez njiju bi izgubil del svoje duše in ne bi bil več Primorski dnevnik. Po šestih dneh krvavih spopadov v glavnem mestu Tbilisiju Gruzijski predsednik Gamsahurdija pred neizbežnim vojaškim porazom MOSKVA V glavnem gruzijskem mestu Tbilisiju se nadaljuje obleganje vladne palače, v kateri se predsednik Gamsahurdija še vedno brani s svojimi elitnimi gardisti (na sliki AP). Po šestih dneh krvavih spopadov bi lahko vsak trenutek prišlo do razpleta, saj je položaj predsednika Gamsa-hurdije brezizhoden. Včeraj ob zori so branilci sedeža bivše republiške KGB prešli na stran opozicije in osvobodili vse politične jetnike. Prav tako so se izjalovili vsi Gamsahurdijevi poskusi, da bi mu na pomoč priskočila bivša rdeča aamada, ruski predsednik Jelcin pa mu je dal vedeti, da je s kršenjem človekovih pravic in z nespoštovanjem novih pravil poli- tične igre podpisal svoj neizbežni konec. Resnici na ljubo je tudi opozicija skušala v spopad vplesti sovjetsko vojsko, a ji to ni uspelo. Rdeča armada ostaja v tem spopadu nevtralna. Svojo nevtralnost je včeraj še podkrepila z umikom iz Gorskega Karabaha. Notranjepolitične težave v posameznih republikah naj rešujejo domačini, vojska noče več odigrati vloge gasilca. Usoda predsednika Gamsahur-dije je torej zapečatena, saj mu večina Gruzijcev očita, da je s svojo avtoritativno in nacionalistično politiko do Negruzijcev in opozicije zapravil ugled Gruzije v svetu in preprečil, da bi Gruzija postala članica nove Skupnosti in bila priznana v svetu kot neodvisna in suverena država. Kostič se pritožuje De Cuellarju nad Evropo BEOGRAD - Srbsko-črnogor-sko predsedstvo Jugoslavije je včeraj poslalo pismo odhajajočemu generalnemu sekretarju Združenih narodov De Cuellarju. Najprej se mu je iskreno zahvalilo za njegov prispevek k ohranitvi miru, zatem pa je zaprosilo za de-javnejše in konkretne akcije Združenih narodov pri reševanju jugoslovanskega problema. Kostičevo polpredsedstvo v pismu De Cuellarju obtožuje ES, da se je začela vmešavati v jugoslovanske notranje zadeve in podpirati secesionizem, vse to pa naj bi bilo v nasprotju z mednarodnirn pravom in javnimi obveznostmi dvanajsterice. Takšen pristop ES naj bi še poglabljal krizo in grozi z razširitvijo spopadov. • Jelcin utrjuje NADALJEVANJE S 1. STRANI istočasno privatizacijo številnih sektorjev tako primarne kot sekundarne in terciarne proizvodnje. Ukrajina je v Franciji že tiskala denarne bone, da bi vsaj delno omilila neizbežni padec vrednosti rublja in da bi preprečila odtok svojih dobrin. Kijev je tudi začel novačiti rekrute za svojo narodno gardo. Včeraj je že grozilo, da si lasti črnomorsko brodovje, tako da je moral ruski obrambni minister general Šapošnikov vso zadsevo zgladiti. Prav vprašanje skupnih in republiških oboroženih sil bo poleg gospodarstva najtrši oreh za novo Skupnost. Alžirskim integralistom največ glasov na prvih večstrankarskih volitvah ALŽIR — Integralistična Islamska fronta rešitve IFR Abassija Madanija je zmagovalka prvih večstrankarskih volitev v Alžiriji. Čeprav še niso znani vsi rezultati prvega kroga volitev, pa je IFR že dobila 189 od skupno 430 sedežev v alžirski ljudski skupščini. Kot so sporočili iz notranjega ministrstva je Fronta za nacionalno osvoboditev FNL, ki je doslej sama vladala v Alžiriji, osvojila le 14 sedežev, več - 23 - jih je dobila celo regionalna Fronta socialističnih sil, ki lahko računa na glasove le na področju Kabilie. Poraz FNL je pričakovan, vendar je hujši, kot so predvidevali. Tudi za preostalih 180 sedežev, ki bodo dodeljeni v drugem krogu, je IFR nesporen favorit, saj ima v drugem krogu 171 kandidatov, FNL pa 158. Volilni sistem, ki je bil predviden z ustavo leta 1989 in uvedbo večstrankarstva, je enonominalen v dveh krogih. V prvem krogu so izvoljeni le tisti kandidati, ki osvojijo absolutno večino. Drugi krog alžirskih parlamentarnih volitev je na programu 16. januarja. Srbska opozicija napada Miloševiča PRIŠTINA — Predsednik Izvršnega odbora Demokratske stranke Srbije in poslanec Skupščine Republike Srbije dr. Zoran Dindič je v pogovoru za prištinsko glasilo Bujku med drugim dejal: »Stanje v Srbiji je kaotično. Vsak krade, kjer le more. Ljudje živijo v strahu, oborožujejo se, zavarujejo stanovanja in hiše s kovinskimi vrati. Vsekakor popolna zmešnjava. Stanje se lahko popravi šele, ko bo Srbija postala suverena in na takih temeljih gradila svoje odnose z drugimi državami.« Na vprašanje o srbskih mejah je dr. Zoran Dindič povedal, da Srbija lahko uredi svoje razmere in odnose s sosedi le, če opusti zamisel o nacionalni državi. »Položaj Srbov izven srbskih meja, je vprašanje Srbov, ki tam živijo, in ne vprašanje Srbije. Piramida srbske države se bo kmalu zrušila, ker tako, kot si je Srbija drznila napasti Knin, lahko naredi Albanija s Kosovom in Madžarska z Vojvodino. Zato menim, da se mora Srbija čimhitreje razglasiti kot suverena država v sedanjih mejah,« je rekel Dindič. * Izpolnite odrezek in ga pošljite v zaprti ovojnici na: EN EL Služba za samoajčita vanje Ul. G. B. Martini 3,00198 Rim Potrošnjo električne energije vsakega porabnika ugotavljajo uslužbenci ENEL, ki vsakih 6 mesecev pregledajo števce porabnikov. Zato tudi vsakih 6 mesecev dobite račun, na katerem je vštet tudi poračun med ocenjeno porabo na zadnjih dveh računih in dejansko porabo. S samoodčitavanjem ENELTEL pa se lahko od doma z enim samim telefonskim klicem izognete poračunom. Na vašem računu boste našli vsa potrebna navodila za samoodčitavanje: telefonsko številko ENELTEL 16444 in vašo številko porabnika. Ko boste na števcu odčitali porabo, bo potrebna le še enostavna telefonska operacija. Zavrtite številko 16444, kjer vam bodo podali kratko obrazložitev, ob koncu katere boste zaslišali zvočni signal za posredovanje podatkov: takrat boste zavrteli še vašo številko porabnika in število porabljene energije. Za to je potrebno le nekaj minut. Pošljite nam odrezek in dobili boste ves material z informacijami, ki vam bodo pomagale, da spoznate in uporabljate to storitev. Priimek...................................... Ime........................................ Ulica....................................... Mesto....................................... P. številka Spol M C 2 □ starost............ ENELTEL Kakovost z energijo Prosim če mi brezplačno pošljete, informativni material v zvezi s samoodčitavanjem in novo storitvijo ENELTEL IjlU Na včerajšnji predstavitveni novinarski konferenci orisali njene cilje in značilnosti Zveza Slovencev iz videmske pokrajine postaja že stvarnost ČEDAD — Zveza Slovencev iz videmske pokrajine, ki je izraz velike večine aktivnih društev in organizacij iz Benečije, Terske in Kanalske doline, postaja stvarnost. Pred dnevi so na sedežih društev, ki so pristopila k tej pobudi, stekle volitve za sestavo Glavnega odbora Zveze, ki bo štel 25 članov. Temu se bodo pridružili slovenski duhovniki in župani z Videmskega. Prve dni januarja se bo novoses-tavljeni odbor sestal, da bi iz svoje srede izvolil predsednika in ožji odbor. Podrobno o tem novem organizmu na zamejskem prizorišču so spregovorili včeraj zjutraj na tiskovni konferenci, ki so se je udeležili Viljem Černo, Jole Na-mor, Fabio Bonini, Pavel Petri-cig in Riccardo Ruttar. Namen ZSVP, kakor je poudaril Viljem Černo, je postati sub- jekt tako v odnosu do predstavnikov politične in civilne družbe na Videmskem kot tudi do same slovenske stvarnosti v zamejstvu in v Sloveniji. Zveza nima nikakršnih prejudicialnih zaprtosti do kogarkoli in je odprta vsem, ki jim je pri srcu vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. Z združenimi močmi, to je bilo mnenje tudi ostalih sogovornikov na tiskovni konferenci, bo Zveza lahko postala bolj prodorna tudi zaradi legitimnosti, kakršno ji daje volilni sistem, ki so ga izbrali. K Zvezi so pristopili predstavniki 33. od 35. društev in organizacij, ki delujejo na Videmskem. Pri vseh, tako je bilo poudarjeno, je bilo občutiti potrebo po takšni organiziranosti, ki naj upošteva raznoliko slovensko stvarnost v tej pokrajini. Kar zadeva sodelovanje z ostalimi slovenskimi organizacijami v zamejstvu, je Zveza Slovencev iz videmske pokrajine odprta do vseh, posebno pa do tistih organizacij, ki so doslej za položaj v Benečiji pokazale naj-večje razumevanje. Glede SSO so mnenja, da ima ta organizacija vso pravico nastopati in delovati na Videmskem, seveda s svojim zastopstvom. Možnosti skupnega sodelovanja in dogovarjanja pa niso v nobeni meri otežkočene. Riccardo Ruttar, nekako v predstavništvu dveh nevčlanje-nih društev, se je zavzel za večji pluralizem;' ustanoviteljem Zveze pa je osporaval preveliko silo pri realizaciji takšnega projekta, o čemer marsikdo ni bil v zadostni meri obveščen. RUDI PAVŠIČ Začela so se pogajanja za obnovitev deželne vlade Demokristjani za globlje soočanje predvsem z DSL Predsednika Biasuttija bo menda zamenjal Vinicio Turello TRST — Po božiču je v deželi spet oživela politična dejavnost. Pogojuje jo seveda napovedani odstop predsednika Adriana Biasuttija (v ponedeljek, 30. t. m.), ki se bo kandidiral na političnih volitvah. Dne 7. ali 8. januarja bi se moral sestati deželni svet, da sprejme formalno na znanje odstop, znova pa naj bi se skupščina sešla teden pozneje, da izvoli novo deželno vlado. Biasuttija bo zamenjal, kot kaže, Vinicio Turello. Danes bodo verjetno stekli prvi neformalni stiki med strankami večinske koalicije, razgovori pa bodo sloneli na predpostavki, da se dosedanja šeststrankarska večina ohrani. To željo so že poudarili socialisti, včeraj pa vnovič še demokristjani, katerih deželno vodstvo je zasedalo v Ronkah pod predsedstvom tajnika Bruna Longa. Na zasedanju so poudarili nujo po čimprejšnji razrešitvi krize, da se preprečijo upravno-poli- tične vrzeli ravno v teh časih, ki so tako v vsedržavnem kakor v mednarodnem pogledu dokaj kočljivi. Deželno vodstvo KD se je obvezalo za takojšen začetek pogajanj, ki naj bi prek potrditve politične solidarnosti med PSI, PSDI, PRI, PLI, SSk in seveda KD privedla do oblikovanja »močne in vplivne deželne vlade«. Z druge strani je bilo deželno vodstvo KD mnenja, da bi morala celotna večinska koalicija okrepiti soočanje z drugimi političnimi silami in še posebno z Demokratično stranko levice, sicer predvsem v zvezi z institucionalnimi problemi ter z vprašanji širokega političnega in programskega zadiha. Nova deželna vlada, so poudarili v Ronkah, naj bi še učvrstila svoje obveze glede reform na zakonodajalskem področju, kot so decentralizacija, urbanistični normativ in spodbujanje industrijskih dejavnosti, (fdg) Giulio Andreotti včeraj dopotoval v Merano na oddih BOČEN — Včeraj zjutraj je dopotoval z vlakom iz Rima v Bočen predsednik ministrskega sveta Giulio Andreotti, ki bo tod prebil nekaj počitniških dni. Na železniški postaji ga je pričakala množica turistov pa tudi seveda skupina časnikarjev, ki so mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi s položajem v Južni Tirolski. »Gre za sila delikaten problem, vendar pa ga bomo gotovo v kratkem razrešili,« je odvrnil predsednik vlade. Glede prizadevanj SVP za mednarodno navezavo pa je odgovoril: »Pustite to, kar se govori zunaj, važen je kompleks sporazuma, to pa je stvarnost.« Andreotti se je s svojci nastanil v hotelu Palače v Meranu. Na srečanju med delegacijama špetrske in idrijske občme tudi problem jezikovnih manjšin VIDEM — Upravni odbor Občine Špeter, ki ga je vodil župan Giuseppe Marinig, se je sestal včeraj z odposlanstvom idrijske občinske uprave in to tudi v navzočnosti podpredsednika Videmske pokrajine Giacoma Guma. Srečanje je sodilo v sklop sodelovanja med obmejnimi občinami z obeh strani, ki so ga špetrski upravitelji sprožili že pred kakšnimi desetimi leti. Župan Marinig je na snidenju med drugim izrekel željo po izboljšanju prometnic tostran in onkraj meje, naglasil potrebo po realizaciji carinarnic na mejnih prehodih Stupica in Robič, spodbudil k še večjemu gospodarskemu sodelovanju, nazadnje pa izrecno pozval odgovorne dejavnike k globljim prizadevanjem na področju zaščite jezikovnih manjšin. Danes, 28. decembra, ob 19. uri bo v Kulturnem domu Hrvatini tretji tradicionalni božični koncert z bogatim srečelovom. Sodelujejo pihalni orkester od Korošcev, člana Ljubljanske Opere, bas Juan Vasle in mezzosopran Sonja Milenkovič ob spremljavi pianista Vladimirja Koblerja, ter vokalni kvartet Capris iz Kopra. V veljavi je nova delovna pogodba zdravstvenega osebja TRST — Deželna vlada je na predlog odbornika za zdravstvo Maria Brancatija odobrila sklep, da se začne na vsem deželnem ozemlju izvajati nova delovna pogodba uslužbencev v zdravstvu (zdravniškega in nezdravniškega osebja), ki so jo podpisali prve dni decembra predstavniki sindikalnih stanovskih organizacij in odbornik Brancati. Na podlagi nove pogodbe bo mogoče med drugim rešiti nekatere organizacijske probleme, zagotoviti redno delovanje nujnih služb v primeru stavke, aktivirati finančna sredstva za poklicno ažurniranje in za podeljevanje nagrad za delo, pa tudi revidirati zdravniški organik in prekvalificirati poklicno figuro zdravniških pomočnikov, da bodo v prihodnje bolj responsabilizirani. Slovenska skupnost o bodočem Dnevniku TRST - Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je javno izrazilo svojo zaskrbljenost »ob novici, da je bil podpisan dogovor o vstopu italijanskih partnerjev v usodo Primorskega dnevnika«. V sporočilu SSk poudarja, da »mora biti edini slovenski dnevnik v zamejstvu izraz slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, zato se postavlja vprašanje, kakšno težo in vpliv imajo neslovenski partnerji in koliko bo spričo širjenja na ves slovenski prostor še izraz manjšine«. »Dolgo se je poudarjala želja,« meni SSk, »da bi bil Primorski dnevnik glasilo vseh Slovencev v Italiji. Ta cilj ni bil dosežen, zdaj pa se zastavlja vprašanje, ali ne bo usmeritev v prihodnje še bolj enostranska«. Slovenska skupnost meni, da zaradi tajnega razmišljanja o perspektivah lista in sklepanja dogovorov nima jamstev, da je njena zaskrbljenost neu-temljena. Obenem pa je za to stranko še posebej nesprejemljivo, da »določeni krogi obravnavajo Primorski dnevnik kot svojo čisto zasebno lastnino«. V sporočilu se z zaskrbljenostjo omenja tudi nastajanje Zveze Slovencev videmske pokrajine. Pobuda je po oceni SSk nova in zanimiva, vendar se rojeva v znamenju stare enosmernosti, ker naj bi vse izraze tamkajšnjega življenja narodnostne skupnosti skušala spraviti pod klobuk ene same izmed dveh splošno priznanih krovnih organizacij. Špetrski dvojezični šolski center se utrjuje ŠPETER — Prehod iz starega v novo leto je čas obračunov — tudi za tiste sredine, ki se bavijo s kulturo in vzgojo, kot na primer špetrski dvojezični vrtec in šola, ki sta bila prav letos v središču pozornosti. Zaradi tega smo se obrnili do predsednika upravnega odbora središča prof. Pavla Petri-ciga, da bi nam dal svojo oceno o tej šolski stvarnosti, ki vsekakor predstavlja pomembno novost v življenju Slovenske Benečije. »Najprej moram povedati, da leto 1991 ni bilo za našo šolo "običajno", saj je njeno realnost postavilo v samo središče zamejskega dogajanja. Začetek leta se je kazal v zelo slabi luči zaradi težav organizacijske in finančne narave. Pozneje so se najhujši vozli rešili in "po nevihti ponovno zasijalo sonce". Leto smo začeli nekako v ilegali, saj nismo od pristojnih šolskih oblasti dobili potrebna dovoljenja, ki so tudi predpogoj za javne podpore. Naš rekurz do predsednika republike je predvsem želel preprečiti zaprtje šole, kar bi porušilo vse, kar smo s tolikšno energijo več let gradili. Predsedniški dekret je podprl naše teze in ovrgel one, ki jih je zagovarjalo videmsko šolsko skrbništvo.« »Letos so izglasovali zakon za obmejna območja, ki predvideva tudi podporo slovenskim kulturnim institucijam. Tudi v tem pogledu moram priznati, da je več pozitivnih faktorjev botrovalo, da smo bili deležni podpore in bili vključeni v peterico najbolj pomembnih ustanov. 400 milijonov lir, ki so nam jih nakazali, bo v dobršni meri služilo za kritje pasivnih obresti, ki smo si jih nabrali z raznimi bančnimi posojili, da bi šolo ohranili pri življenju.« »Prostorsko vprašanje našega centra je le delno rešeno. Opravili smo določena zidarska dela, da smo lahko dosegli zakonske pogoje za sprejem 80 otrok. Problem pa se zastavlja za naslednje leto: povpraševanje po obisku našega vrtca in šole je iz leta v leto večje, prostorske zmogljivosti centra pa ne dovoljujejo večjega števila otrok, tako da bomo prisiljeni uvesti "zaprto število", kar trči v prizadevanja, da bi slehernemu beneškemu otroku zagotovili pouk v materinščini. S tem v zvezi obstaja možnost, da bi Dežela odobrila načrt, ki predvideva preureditev nekaterih prostorov v Špetru, kjer bi se naša šola lahko razvila in polnomočno zaživela«.. »Pričakujemo, da pristojne oblasti uradno priznajo tudi osnovno šolo, s čimer bi naš center dobil status zasebne šole. Vprašanje je tudi eksperimentalni pouk slovenščine na nižji srednji šoli, skratka realizacija celovitega šoloobveznega projekta. Sicer ti problemi sodijo že v leto 1992 in bo še priložnost kaj povedati«. »Naša šola postaja vse pomembnejša tudi v zavesti naših beneških družin in javnih institucij, od občinske uprave do Videmske pokrajine in Dežele. Obstajajo vsi pogoji, da se tudi temu območju zagotovi primarno šolanje v slovenščini. To je izrednega pomena in tega se je zavedla tudi Pokrajina, ki je v svojem dokumentu o Slovencih pokazala posebno pozornost prav našemu središču, ki ni več Pepelka, kot je to bilo še pred dobrim letom dni.« (r.p.)« Prof. Pavel Petricig V Benečiji dve razstavi ŠPETER — V Beneški galeriji so pred dnevi odprli samostojno razstavo mladega Vasca Petriciga z naslovom "Božič z domačimi". Vasco Petricig, doma iz Špetra, predstavlja vrsto minislik v črno-beli tehniki, a to z dokajšnjo domišlijo. Njegova dela si bo mogoče ogledati do sobote, 11. januarja 1992, med 17. in 19. uro. Od samega odprtja čedajske podružnice TKB je v njej našla prostor tudi umetnost. V njej je bilo že več razstav, zdaj pa ponuja čedajska banka na ogled akvarele Lorette Cappanere. Dela mlade umetnice bodo na ogled v poslovnih urah banke do 16. januarja. (R. Pavšič) Stiska opatija - zgodovinska zakladnica LJUBLJANA — Iz leta v leto postaja nekdanja podoba najstarejšega naseljenega samostana na slovenskih tleh, njegove znamenite cerkve-male bazilike, bližnje okolice ter življenje in delo stiških menihov preteklih stoletij preglednejše in celovitejše. Za to imata največ zaslug vodstvi nastajajočega Slovenskega verskega muzeja in Cistercijanske opatije v Stični. Obiskovalcem samostana in dragocenih muzejskih zbirk želijo predstaviti verski in kulturni pomen stiškega samostana v jadransko-alpskem evropskem svetu. Njihov odziv je presegel vsa pričakovanja, saj si je muzej pri stiških menihih v zadnjih petih letih ogledalo nad 100.000 ljudi. V slovenskem merilu je to prav gotovo rekordno število obiskovalcev ene same muzejske ustanove. Pred kratkim so v muzejskih prostorih predstavili še nekaj novosti iz 850-letne zgo- dovine stiške cistercijanske opatije: vrsto dokumentov, risb in nenavadno maketo, ki predstavlja samostan v Valvasorjevem času. V tej zbirki vzbuja največjo pozornost maketa samostanskega kompleksa iz tega obdobja. Zbirko je pripravil in maketo izdelal - po treh Valvasorjevih grafikah Stične iz let 1679, 1686 in 1689, objavljenih v Slavi vojvodine Kranjske - veliki prijatelj in dobrotnik stiških cistercijanov, upokojeni gimnazijski ravnatelj, prof. Hubert Patzelt iz Hirschaidea v Nemčiji. Strokovnjak iz Nemčije že sedmo leto s soprogo Ingeborg ter sodelavci iz Slovenije ureja stiško zakladnico umetnin, pripravlja in organizira razstave in zbirke, ki privabljajo vedno več obiskovalcev tudi s Tržaškega in Goriškega. Kakor sam zatrjuje, želi z njimi opozoriti predvsem na identiteto slovenske- ga naroda in na krepitev njegove narodne zavesti, ki je po njegovem prepričanju sestavni del krščanske srednjeevropske skupnosti narodov. Sicer pa je prof. Patzelt za model utrjene Stične v 16. in 17. stoletju potreboval kar 3000 delovnih ur. Znameniti model (maketa), nova stiska muzejska pridobitev, je opremljen s 30 stikali in 100 žarnicami v vseh manjših prostorih. Če se bodo izpolnila pričakovanja, bodo v Stični v prihodnjih letih postavili še muzejsko zbirko velikega Slovenca, misijonarja med severnoameriškimi Indijanci ter prvega svetniškega kandidta pri Slovencih, Friderika Ireneja Baraga (1797-1868). Zbirko že nekaj let pripravlja ugledni salezijanski duhovnik in kulturni delavec med kanadskimi Slovenci, Karel Ceglar iz Hamiltona, sicer po rodu iz Stične. IVAN VIRNIK Po zagotovilu predsednika Združenja črpalkarjev Milla Bencina na bone do konca leta nikakor ne bi smelo zmanjkati V nabito polnem Kulturnem domu na Proseku Res kvaliteten nastop proseških godbenikov Preplah, ki je med tržaškimi avtomobilisti v teh dneh zavladal zaradi bojazni, da bo zmanjkalo bencina na bone, se je včeraj na srečo izkazal za odvečnega. Tako naše telefonsko poizvedovanje po tržaških črpalkah, kot razgovor s predsednikom Združenja črpalkarjev Ottorinom Millom sta nam namreč potrdila, da je bone - sicer z nekaj vztrajnosti - še mogoče uporabiti in da bo prostocarinski bencin pri večini tržaških črpalk na voljo vse do konca leta. Čemu torej bojazen iz prejšnjih dni, da namreč po božiču bencina na bone ne bo več? Predsednik črpalkarjev Millo nam je pojasnil, da je bil strah upravičen, saj je v Viscu, kjer se zalagajo tržaške bencinske črpalke, včeraj dokončno zmanjkalo bencina na bone, ker ni prišla ladja z novimi zalogami. Po bencin se je bilo tako treba preusmeriti v Marghero, še prej pa dobiti pri carini dovoljenje za prenos bencinskih bonov. Glede na praznični čas in na trajanje carinskega postopka je bila torej bojazen, da operacije ne bo mogoče pravočasno izvesti, povsem utemeljena. Zadeva pa se je k sreči hitro rešila, tako da je veliko tržaških črpalk že včeraj prejelo pošiljlke goriva iz Marghere. Predsednik Millo nam je zagotovil, da bodo gorivo prejele vse črpalke Esso, Agip in IP, ki sicer predstavljajo 70 do 75 odstotkov tržaške distribucijske mreže, medtem ko je vprašljiv položaj črpalk Monteshell, ki so neposredno odvisne od skladišča v Viscu. Kot rečeno, pa je bilo včeraj za napolnitev avtomobilskega rezervoarja z bencinom na bone potrebno kar nekaj potrpljenja, saj je veliko črpalk izčrpalo svoje zaloge že v dopoldanskih urah. V Ulici Fabio Severo je na primer imela prostocarinski bencin samo črpalka IP, kamor je zjutraj cisterna iz Marghere pripeljala 10 tisoč litrov goriva, ostale pa so čakale na nove pošiljke. Bencina na bone je bilo včeraj dovolj na črpalki Agip v Miramarskem drevoredu, črpalka Esso na Valmauri je že navsezgodaj prejela iz Marghere 13 tisoč litrov bencina, popoldne pa so RčjEVO UfTR EŠAU RI Tfj proti Trstu prihajale nove cisterne. Črpalke, ki so bencin naročile, do konca leta vsekakor ne bi smele ostati »suhe«. Toda problemi, ki so povezani z bencinskimi boni, z njihovim razdeljevanjem in z oskrbovanjem avtomobilistov, seveda ne zadevajo samo običajnega pomanjkanja bencina proti koncu leta. Črpalkarji oziroma njihovo stanovsko združenje že dolgo opozarjajo na problem nestalnosti tržišča in terjajo čimprejšnje ukrepanje. Ob zadovoljstvu, da so bili bencinski kontingenti iz proste cone podaljšani do leta 1994 in da bodo v primeru, če bo parlament odobril tozadevni vladni odlok (kar bi se moralo zgoditi do 22. januarja), dobili neomejeno časovno veljavnost, tržaški črpalkarji ne skrivajo zaskrbljenosti zaradi načina razdeljevanja bonov. Ker jih Trgo- vinska zbornica upravičencem razdeli za vse leto hkrati, se redno dogaja, da imajo črpalke v prvi polovici leta polne roke dela, v drugi polovici - ko bonov v veliki meri zmanjka - pa se znajdejo s tako skrčenim obsegom poslovanja, da živijo na meji rentabilnosti. Od 250 oseb, ki so zaposlene na tržaških črpalkah - pravi Ottavia-no Millo - jih je za obseg dela v drugi polovici leta kar 50 do 70 preveč, kar pomeni hudo obremenitev za upravljalce črpalk. Trgovinsko zbornico smo zato zaprosili, naj bone deli v dveh obrokih, povrhu pa zastopamo potrebo po povišanju bencinskih kontigentov. Le-ti sedaj znašajo 55 milijonov litrov, Trst pa bi jih predvidoma potreboval vsaj 80 milijonov. Združenje črpalkarjev pa se je v zadnjih dneh obrnilo na predsednika Trgovinske zbornice tudi s predlogom, naj bi veljavnost letošnjih bonov - tako kot je že storila goriška Zbornica - podaljšali še do 10. ali 12. januarja 1992. Odgovor so pričakovali že včeraj, a ga ni bilo, zato upajo, da bo morda prišel danes. Če se seveda predsednik'Tombesi in zbornični odbor s predlogom strinjata, (vb) Na sliki (foto Križmančič): zgoraj obvestilo, kakršna so se včeraj pojavila na nekaterih črpalkah, spodaj pa vrsta »žejnih« avtomobilov na Ul. Fabio Severo. V nabito polni dvorani Kulturnega doma na Proseku je bil v četrtek tradicionalni koncert domačega godbenega društva ob koncu leta. Po že ustaljeni tradiciji se je Godbeno društvo Prosek (na sliki - foto Magajna) predstavilo občinstvu s popolnoma novim programom, ki so ga naštudirali v borih treh mesecih. Tako v prvem kot v drugem delu so modernim in sodobnim skladbam sledili zahtevni ritmi. V prvem delu je bila zelo dobro podana Bachova orkestralna suita Air, vendar tudi španski Bolero je pritegnil pozornost. V nadaljevanju pa je dobesedno navdušil občinstvo valček Johanna Straussa Ob lepi modri Donavi. Tudi občinstvo se je aktivno vključilo v koncert, ko je s petjem Gruberjeve Svete noči, ob spremljavi godbe, dalo svoj doprinos k uspehu prireditve. Med izvajanjem Svete noči je nekaj misli o odhajajočem in novem letu povedal Bruno Rupel, ki je tudi napovedal celotni program. Gost večera pa je bil ansambel TAIMS, ki je skupno z godbo zelo posrečeno podal veselo koračnico alpskega kvinteta v priredbi Aljoše Starca. Ansambel TAIMS je med prvim in drugim delom koncerta godbe, zaigral še dve skladbi Alpskega kvinteta in tri Avsenikove pesmi in s tem ustvaril res prijetno razpoloženje v dvorani. Za humoristično točko večera je poskrbel Dario Tence, ko je v improvizirani vlogi klarinetista zabaval občinstvo, saj se ni znašel v težavi s spretnimi člani ansambla, v melodioznem kot tudi ne v hitrem tempu igranja. Zato lahko zapišemo, da smo v četrtek prisostvovali na Proseku lepemu in kvalitetnemu koncertu. Godbeniki so res dobro zaigrali. Dokazali so, da se jim moderni ritmi dobro prilegajo, kar pomeni, da ima godba vse pogoje, da se lahko razvije v dober orkester. Zato gre seveda v prvi vrsti pohvala mlademu dirigentu Aljoši Starcu in seveda godbenikom za vztrajno delo. Pohvalo pa si tokrat zasluži tudi publika, saj tak odziv občinstva na prireditvah redkokdaj vidimo. Prav zaradi tega so godbeniki po končanem koncertu nazdravili novemu letu skupaj s poslušalci, ki so res zadovoljni zapuščali dvorano. B.R. Kmetijska zadruga v Trstu obvešča, da se bo mletje oljk zaključilo 2. januarja 1992. Vsi pridelovalci oljk, ki še niso izročili svojega pridelka, naj to storijo čim prej, in sicer tako, da se osebno javijo v zadružni torkli v Ul. Travnik 10 - Industrijska cona, ali pa tudi telefonsko na štev. 382555. mm SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KRSTNA UPRIZORITEV Tonje Partljič MOJ DEDA, SOCIALISTIČNI MRTVAK Režija Mario Uršič jutri, 29. t. m., ob 16. uri - Abonma red G menjalnica 27. 12. 1991 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING . MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar .... .. 1150,75 1090,— Švicarski frank 851,— 842,— Nemška marka .. 758,45 748,— Avstrijski šiling . 107,845 106,— Francoski frank — ,. 221,91 218,— Norveška krona 192,25 187,— Holandski florint . .. 672,71 660.— Švedska krona 207,98 203.— Belgijski frank .. 36,815 35,50 Portugalski eskudo . 8,553 8,— Funt šterling .. 2160,80 2120,— Španska peseta 11,911 11,30 Irski šterling .. 2018,50 1980,— Avstralski dolar 880,— 820,— Danska krona .. 194,74 190,— Jugoslov. dinar — 13,— Grška drahma 6,51 6,30 ECU 1537,30 — Kanadski dolar .. 991,60 950 — Slovenski tolar — 17,50 Japonski jen 9,137 8,80 Hrvaški dinar aH — 13.— Dr.|^D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BUHU TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ^'ieda^UVo-IU Zaključna prireditev KD Valentin Vodnik v gostilni Pri Studencu Dolina potrebuje nove spodbude V nedeljo zvečer je "pozdrav staremu letu" podalo tudi KD Valentin Vodnik iz Doline. Odborniki dolinskega društva so si ob letošnji priložnosti zamislili kultur-no-cfruzabno srečanje z vsemi sodelavci in vaščani v prostorih gostilne Pri Studencu (vas namreč ne razpolaga s primernim društvenim prostorom). Na srečanju, ki je bilo zamišljeno predvsem z namenom, da poživi vaško življenje, so se zbranim predstavili člani mladinskega (pod vodstvom Iva Tula) in moškega pevskega zbora Valentin Vodnik (vodi ga Mirjana Bonin). Kulturni spored, ki je spremljal večerjo z domačimi jedmi, sta obogatila še znana kabaretista Sergej Verč in Boris Kobal: njun nastop je bil še posebno učinkovit in sproščujoč, predstavila pa sta se z izborom njune prve, pred kratkim izdane kasete Vrane družijo se rade. Za živahen zaključek pa sta zaigrali še harmoniki. Kot je v uvodnem pozdravu poudaril predsednik KD Valentin Vodnik David Bandi, je vas potrebna novih spodbud in možnosti, ki bi pripomogle k živahnejšemu vaškemu kulturno-družabne-mu življenju. V tem smislu si je društveni odbor zamislil nekatere pobude, prav zato, da bi k delovanju privabil pozornost širše vaške stvarnosti: med temi je med drugim zamisel o nizu srečanj z domačimi strokovnjaki in dobrimi poznavalci krajevne stvarnosti, s katerimi bi društvo priredilo enega ali več krajših izletov za spoznavanje naravnih in zgodovinskih značilnosti vasi in njene bližnje okolice, (dam) Na sliki (foto Magajna) nastop Verča in Kobala na srečanju KD V. Vodnik ob zaključku leta. Celoletna Mesečna 200.000 lir 23.000 lir □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 200.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 29. februarja 1992. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 276.000 lir. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. ■4- NEVADI/4 jVEVAK Ul. Maiolica 15/b S. R. L. ( H( '-ftv 2 o.z.e. Ul. Roma 11 - Trst - Tel. (040) 362483 Voščimo srečno 1992 Pokrajinski svet sprejel vrsto pomembnih sklepov Tržaška Pokrajina še vedno brez statuta Ob zimskih počitnicah jih vse več odhaja v tople kraje Tržačanom ugaja vroče Pokrajina je še vedno brez statuta: na včerajšnjem zasedanju pokrajinskega sveta je sicer večina prisotnih odobrila vrsto popravkov, ki jih je predlagal Deželni nadzorni odbor, vendar pa je bilo zbranih glasov premalo za odobritev tega pomembnega dokumenta. V teh primerih je namreč (v prvem sklicu) potrebna dvotretjinska večina, ki pa jo KD, PSI in DSL včeraj niso zbrale. V prvem delu včerajšnjega zasedanja pa so svetovalci sprejeli več sklepov, med temi so za predstavnika Pokrajine v Izvršni svet Slovenskega stalnega gledališča na predlog predstavnika SSk Hareja izvolili Sašo Rudolfa. Za odobritev statuta s popravki bo torej potrebno novo sklicanje sveta, vendar pa se po zakonu določen rok že izteka; vsekakor je predsednik Crozzoli med včerajšnjim zasedanjem napovedal možnost, da bi svet ponovno sklical sedmega in osmega januarja prihodnje leto. Pri tem gre opozoriti na dejstvo, da bi bila prvi dan, se pravi 7. januarja, spet potrebna dvotretjinska večina glasov, naslednji dan pa bi bilo dovolj, ko bi za glasovala polovica in en svetovalec. Ob iskanju potrebne večine za odobritev statuta pa se mora pokrajinski odbor tudi soočiti s proceduralnimi postopki, ki jih predvideva nastop komisarja. Precej verodostojni viri zagotavljajo, da komisarja do srede naslednjega meseca oziroma do 20. januarja ne bo, kar bi dalo misliti, da bo pokrajinski svet le odobril »popravljeni« statut. Popravki, ki bi jih morali na zahtevo Deželnega nadzornega odbora vnesti v statut, ki ga je pred časom pokrajinski svet že odobril, so pretežno tehničnega značaja. O pripombah nadzornega organa so razpravljali že pred včerajšnjo pokrajinsko skupščino načelniki svetovalskih skupin, ki so se dogovorili, da gredo predlagani popravki v skupščinsko razpravo. Odločili pa so tudi, da pokrajinski svet ne bo razpravljal o prizivih, ki sta jih na Deželni nadzorni odbor naslovila svetovalca Harej (Slovenska skupnost) in Capuzzo (Zelena al- ternativna lista). Njuna priziva je namreč nadzorni organ skupaj s pripombami na statut poslal pokrajinskemu odboru. Medtem ko se priziv Capuzza nanaša na tehnična vprašanja, je Harejev priziv politične narave, saj zadeva rabo oziroma upoštevanje slovenskega jezika. V štirih točkah Harej zagovarja slovensko toponomastiko in napise na pokrajinskih cestah, slovenski naziv za štiri občine (De-vin-Nabrežina; Dolina, Repenta-bor in Zgonik), v katerih živi veliko Slovencev, uporabo slovenščine v pokrajinskem svetu in opredelitev delovnih mest, ki so seveda v pristojnosti pokrajinske uprave, za katera je potrebno znanje slovenščine. Na seji načelnikov svetovalskih skupin je bilo sklenjeno, da bo na priziva odgovoril predsednik Crozzoli. Čeprav je pomen statuta nekako prevesil naše poročilo, pa so pokrajinski svetovalci, ki so šli na zasedanje izjemoma zgodaj (okoli 9. ure se je začelo), veliko več časa posvetili drugim, tudi pomembnim vprašanjem. Tako so npr. skrbstvo končno predali občinskim upravam, porazdelili so precej finančnih sredstev raznim združenjem, ki se posvečajo han-dikapiranim, odobrili pa so tudi predlog o študiji novega velese-jemskega razstavišča pri Orehu. Tržačanom pozimi ugaja toplo! Ta letoviščarski paradoks se je izcimil iz naše včerajšnje miniankete o počitnicah naših someščanov med božičnimi in novoletnimi prazniki. Karibsko morje, Maldivi, Sejšeli, pa tudi Tunizija in Maroko so kraji, ki so si jih letos — v mnogo večji meri kot v prejšnjih letih — izbrali za vesel, razposajen in srečen prehod iz sedanjega v prihodnje novo leto. Vsaj tako izhaja iz podatkov, ki smo jih nabrali pri turističnem uradu UT AT. Turizem v bivši Jugoslaviji je po drugi strani pogorel v plamenih vojne. Izjema so le nekatera preizkušena slovenska letovišča, ki so »obdržala« stare kliente, a to seveda v mnogo manjši meri kot v prejšnjih letih. Po »izsledkih« miniankete kaže, da ga imajo Tržačani — kljub gospodarski krizi — še toliko pod palcem, da si lahko privoščijo tudi daljše počitnice v oddaljenih takoimenovanih eksotičnih krajih. Od-bobje dveh tednov, ki so si ga marsikateri izbrali za oddih v sončnih podnebjih, sovpada s klasičnimi šolskimi počitnicami, z božičem in novim letom na dopustu in vrnitvijo dan ali dva pred svetimi tremi kralji. Za tako dolge počitnice so se odločili tisti, ki se v teh dneh že »cvrejo« pod žarki karibskega sonca. Karibsko morje in njegovi otoki so bili letos pravi šla-ger zimske turistične sezone Tržačanov, saj so na primer pri turističnem uradu UTAT zabeležili velikanski porast zanimanja za te kraje. Turisti so imeli na razpolago več možnosti: klasično križarjenje od otoka do otoka, daljši postanek na enemu od otokov (predvsem na Jamajki ali na Kubi), ali pa jadralno turo v neposrednem dotiku z naravo, brez hotelskih prenočitev. Za to zadnjo varianto so se odločili predvsem mlajši pari. Tako slovo od starega leta in vstop v novo jih bo stal skupno kake tri milijone lir na osebo, v kar je vključena letalska povratna karta in križarjenje z jadrnico (v povprečju za šest ljudi z najemom plovila in izurjenega skiperja). Klasično križarjenje s potniško ladjo je precej dražje, saj stane od 4 do 5 milijonov lir. Podobne so tudi cene za oddih na Maldivih in Sejšelih. Med ostalimi toplimi turističnimi kraji so se Tržačani letos odločili za Tunizijo in Maroko v Severni Afriki, manjše pa je bilo zanimanje za Kenijo s safarijem in ogledom tamkajšnjih naravnih bogastev. Kljub vse večjim skominam po soncu pa ostaja Evropa čvrsto na prvem mestu božičnih in novoletnih počitniških želja Tržačanov. Evropska glavna mesta London, Dunaj, Pariz in Budimpešta bodo tudi letos »polna« naših someščanov, prav tako najbolj znana evropska zimska letovišča v Avstriji, Franciji in Švici. Nasploh so pri uradu UTAT zabeležili največje povpraševanje po Franciji in Podonavju, a tudi Turčija je tačas priljubljen cilj. Mnogo manj je zanimanja za bivšo Jugoslavijo. Padec rezervacij in obiskov je ogromen v primerjavi s prejšnjim letom kar 50-odstoten ali pa še večji. Pri turistični potovalni agenciji Aurora so nam povedali, da so se nekateri Tržačani vendarle opogumili in se odločili za nekajdnevni oddih (dva ali tri dni, nič več) v Sloveniji: na Bledu, v Portorožu ali v Rogaški Slatini. Le za zimskošportno središče Kranjsko goro je nekoliko več zanimanja za šestdnevni turistični paket. Tržačani torej vendarle »zaupajo« v varnost v Sloveniji, in to je tudi vse, kar se tiče zimske turistične sezone v bivši Jugoslaviji. V Dalmaciji in v Istri, ki sta še do lani tudi v zimskem času bogato vabili turiste iz teh krajev, vlada letos turistično mrtvilo. Pohod za mir: sindikat CGIL ga podpira a opozarja na koordinacijo podobnih pobud Letošnji pohod za mir, ki ga na Silvestrovo prireja v Trstu katoliška organizacija Pax Christi, priča o veliki vsedržavni pa tudi mednarodni pozornosti do tragičnih dogodkov,'ki se tudi v teh dneh zaskrbljujoče vrstijo v bivši jugoslovanski republiki. Kljub temu pa ta povsem hvalevredna pobuda bi se lahko izkazala za omejevalno, če upoštevamo, da se lahko Trst ponaša z dolgoletno tradicijo novoletnih pohodov za mir. Tako piše v tiskovnem sporočilu pokrajinskega tajnika sindikata CGIL Antongiulia Bue in organizacijskega tajnika iste sindikalne organizacije Bruna Zvecha. Sindikalna voditelja CGIL namreč poudarjata, da so ob dosedanjih novoletnih pohodih manifestirale za mir, sožitje in spoštovanje sile različnih političnih, sindikalnih in verskih prepričanj, ki so s svojo skupno prisotnostjo potrjevali univerzalnost teh vrednot. Sindikalista vsekakor spoštujeta odločitev katoliških sil in priznavata legitimnost vsaki organizaciji za podobne pobude, istočasno pa obžalujeta, da ni Pax Christi čutila potrebe za srečanje z organizacijskim odborom tradicionalnih novoletnih pohodov za mir, kar naj bi po njunem mnenju, ob boljši koordinaciji, privedlo do res množične manifestacije. Sindikalista CGIL vsekakor nočeta polemizirati z organizatorji letošnjega mirovnega pohoda na Silvestrovo. Nasprotno. Ob svojem pojasnilu vabita vse člane sindikata, naj se udeležijo pohoda. V gledališču Miela se nadaljuje niz božičnih predstav V gledališču Miela Reina se nadaljuje niz božičnih prireditev. V okvir gledaliških predstav, ki jih je za letošnje praznično obdobje pod pokroviteljstvom tržaške Občine pripravila gledališka skupina Ar-monia, sodita nocojšnja nastopa (ob 20.30) skupin »1 Commedianti« in »Artezan«. Člani prve bodo prikazali »Clitennestro« avtorice Line Can-gemi, člani druge pa bodo nastopili v delu »Tamo ancora James Dean«, ki ga je napisala Giuseppina Cual-bu Diez. Na pobudo zavoda IACP in s finančnim prispevkom Dežele Nov pomemben poseg za prenovo zgodovinskega mestnega predela Naravovarstveniki pisali ministru za okolje Ruffolu Tudi Trst je med zračno zelo onesnaženimi mesti Prihodnji mesec se bodo ponovno nadaljevala dela za prenovo tržaškega zgodovinskega mestnega jedra. Pomembni projekt za stanovanjsko prenovo in tehnološko posodobitev celega gradbenega kompleksa med ulicami Capitelli, Trionfo, Androna Aldraga in San Silvestre v starem mestu je na svoji zadnji letošnji seji odobril upravni svet tržaškega zavoda za ljudska stanovanja IACP. Predsednik zavoda Emilio Terpin je oznanil, da bo dela v skupni vrednosti 3 milijarde in 750 milijonov lir finansirala Dežela, zadevala pa bodo prenovo 19 srednje velikih stanovanj in štirih storitvenih prostorov za stanovalce. Začetek uresničevanja tega pomembnega projekta je bil omogočen z dosego pooblastil od Nad-zorništva za spomenike in od Občine Trst, še prej pa je bilo treba odpraviti vrsto težav, ki so se pojavile v fazi razprave o projektu in postopka za njegovo odobritev. Poleg tega je upravni svet zavoda IACP na zadnjem letošnjem sestanku sprejel kar 70 drugih sklepov, ki so zadevali še celo vrsto nujnih posegov, med njimi na primer izredna vzdrževalna dela v treh stanovanjih v Drevoredu D’-Annunzio, ki bodo veljala 27 milijonov lir, razpis zakupa za dobavo opreme za dom ostarelih Časa Bartoli v skupnem znesku 98 milijonov lir in odobritev številnih dokazil o opravljenih delih za opremo mnogih ljudskih stanovanj s kopalnicami in z novimi električnimi napeljavami. Nadaljnji sklepi so zadevali oddajo upravljanja čistilnih naprav za odpadne vode gradbenih komplek- sov zavoda IACP, za kar je bil odobren znesek 70 milijonov lir, znižanje stanovanjskih najemnin za stanovalce, ki so se jim znižali dohodki in izvedbo izrednih vzdrževalnih del na nekaterih dvigalih v poslopjih IACP. Kot beremo v tiskovnem sporočilu zavoda, se nadaljuje tudi delo v zvezi s prodajo stanovanj stanovanjskim najemnikom, povrhu pa je upravni svet odobril tudi nekatere projekte za izredno vzdrževanje v poslopjih bivše organizacije Opera profughi v skupnem znesku milijarde in 790 milijonov lir. V ta okvir sodijo stanovanja v Vil-li Carsii na Opčinah, v mnogih ulicah v Trstu in v Sesljanu. Deželni predsednik Mednarodnega sklada za naravo WWF Dario Predonzan in tržaški občinski svetovalec Federacije zelenih Paolo Ghersina sta včeraj poslala ministru za okolje Ruffolu telegram, v katerem zahtevata, naj ministrstvo tudi Trst uvrsti v seznam italijanskih mest, ki morajo obvezno ukrepati proti zračnemu onesnaženju. Naravovarstvenika utemeljujeta svojo zahtevo z ugotovitvijo, da je po podatkih Krajevne zdravstvene enote (ki jih je le-ta uradno posredovala občinski upravi in do katerih sta sama prišla z veliko zamudo) tržaški zrak med 19. in 24. decembrom vsak dan za več kot osem ur presegel dovoljeno stopnjo zasičenosti z ogljikovim dioksidom, medtem ko za druge onesnaževalne elemente, še zlasti za svinec, podatkov sploh ni. Predonzan in Ghersina v telegramu naznanjata tudi inertnost občinske uprave, tako v teh nujnostnih razmerah, kot tudi pri preprečevanju onesnaževanja in pri sanaciji ozračja, ki jo predpisuje državni zakon iz marca 1983. V zadnji letošnji številki revije tržaške federacije » Trieste socialista« Voditelji PSI o perspektivah Trsta v letu 1992 V teh dneh je izšla nova številka - zadnja v letošnjem letu - publikacije tržaške federacije PSI 'Trieste socialista". V uvodnem članku pokrajinski tajnik Perelli ugotavlja, da bo prihodnje leto zelo pomembno leto, saj bo volilno leto, ko se bo morala stranka izkazati tako glede političnih predlogov kot v mobilizacijskem pogledu. Tudi v Trstu - pravi Perelli - je razširjen odpor proti strankam in proti degeneraciji prevlade strank. Zadnje prigode krajevne politike so ta odpor samo še povečale. Mesto potrebuje stabilne in učinkovite uprave s točno opredeljenimi programskimi izbirami za njegov gospodarski napredek, samo tako bo po mnenju socialističnega sekretarja mogoče spet pridobiti zaupanje Tržačanov. Perelli v svojem članku poudarja, da mora delo upraviteljev zagotoviti mestu prvorazredno vlogo, za katero ima vse pogoje, da se spet uveljavi kot deželno središče in evropska prestolnica. Zadnja številka "Trieste socialista" objavlja tudi prispevke deželnega odbornika Carboneja in sen. Agnellija. Slednji analizira položaj v bivši Jugoslaviji in ugotavlja, da je "stanje zelo kompleksno", pri čemer pa pozitivno ocenjuje pobude EGS in njenih članic. Italija ne sme pozabiti - piše Agnelli - na svoje sonarodnjake v Istri in Dalmaciji, ki jim je treba zagotoviti pravice, predvidene v skupni izjavi iz Maastrichta. Socialistični časopis vsebuje tudi članke Ladija Minina o bodočnosti dizelskega sektorja, Gianfranca Cianija o tržaškem gospodarstvu v letu 1992, pokrajinskega odbornika Maria Martinija o novi socialni politiki za ostarele in Antonia Minnitija o delovanju EZIT. Prizadevanja SDD Pomoč Hrvaški Prejeli smo dopis Slovenskega dobrodelnega društva, ki ga rade volje objavljamo. Naša prva pomoč Hrvatom se je začela zadnje dni septembra, ko smo poslali v Istro nekaj zabojev posteljnine. S potrebami se je stopnjevala tudi naša pomoč. Naša članica Sonja Gašperčič iz Devina je nabrala med domačini mnogo oblačil. Ta smo poslali v Pazin, del v zbirališče na Prosek in del v Dijaški dom, ki je takrat organiziral svojo nabiralno akcijo. Center RK Slovenije iz Ankarana se je obrnil na nas s prošnjo, da pomagamo otrokom, ki so bili zbrani pri njih, in teh je bilo nad 400. Za to pošiljko smo zbrali 200 parov otroških čevljev (na pomoč sta nam priskočili trgovina Malalan z Opčin in trgovina Malvestiti iz Trsta), nekaj zabojev zdravil, mleko v prahu za dojenčke, igrače in več stotin pleničk. Tudi to pošiljko je denarno močno podprla gospa Gašperčič. Svojo akcijo smo raztegnili še na Goriško in pridobili nekaj požrtvovalnih Števerjank in Števerjancev, ki so nam pripeljali dva kombija oblačil, prehrane in igračk. Iz Doberdoba nam je društvo Hrast posredovalo lepo vsoto denarja in večje število paketov, ki so jih sami otroci pripravili za svoje vrstnike begunce. Del tega blaga smo že odpeljali v Potorož na Karitas in na center združenja za pomoč Hrvatom. Našemu vabilu sta se nato odzvala italijanski in slovenski vrtec z Grete. Nabrala sta mnogo otroških oblek, čevljev in igrač, ki smo jih prav tako odpeljali v Portorož. Močno akcijo je izpeljala g. Erika Gašperčič Sanlo-renzo v Turinu, kjer živi. S pomočjo prostovoljcev je nabrala 90 kubičnih metrov najrazličnejšega blaga in hrane. Vse to je tovornjak odpeljal direktno v Portorož, od koder so del nabranega odpeljali proti Vinkovcem, del pa v Istro. Mnogo blaga imamo še nabranega in čaka, da ga čimprej oddamo. Pri nabiranju nam je pomagala trgovina Časa del detersivo BK2 z Opčin in še posebno širo-kodušni so bili odjemalci COOP-a iz Tržiča. Mnogo oblek nam je poslala trgovina Lepore iz Gemone. V Milanu, kjer živi, je gospa Meta Ostan Mohwinckel nabrala veliko vsoto denarja in nekaj zabojev zdravil. Akcija Slovenskega dobrodelnega društva se nadaljuje. Predvsem potrebujejo hrano, pleničke in zdravila ter vetrovke in spalne vreče. Vsem našim darovalcem in neutrudnim sodelavcem se iskreno zahvlajujemo. Voščimo jim vesele praznike in mnogo lepega v prihodnjem letu. Slovensko dobrodelno društvo stran 6 □ tržaški dnevnik Dobrodelni božični koncert v župni cerkvi v Štivanu V nabito polni župni cerkvi v čelj. Vsi zbori so zapeli več pes- Stivanu je bil na Štefanovo do- mi, medtem ko so otroci poleg brodelni koncert božičnih pesmi, petja tudi deklamirali nekaj bo- katerega izkupiček je bil name- žičnih pesmi. Ob zaključku so na- njen otrokom, ki so zaradi vojnih stopili združeni pevski zbori (na razmer na Hrvaškem morali za- sliki - foto Magajna), ki so sku- pustiti svoje domove. Na koncertu paj z občinstvom zapeli znano so nastopili trije zbori: Fantje iz- Grubarjevo Sveta noč. pod Grmade, Dekliški zbor Devin Izkupiček prireditve — nekaj in otroški zbor Ladjica ter orga- več kot milijon lir - so organiza- nist Herman Antonič in klarine- torji izročili Slovenskemu dobro- tist Adrijan- Pahor. Priložnostno delnemu društvu za pomoč hrvaš- misel je podala prof. Marta Ter- kim otrokom. Na Štefanovo v župni cerkvi v Forni di Sopra Tržaški oktet pel v Karniji Na dan sv. Štefana je Tržaški oktet nastopil s celovečernim koncertom v Forni di Sopra v Karniji. Koncert je v okviru božičnih glasbenih prireditev organizirala Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova iz Forni di Sopra s sodelovanjem Zadruge za turistične storitve in Deželne ustanove za pospeševanje turizma. Tržaški oktet je nastopil v župnijski cerkvi, ki je prostorna in izjemno akustična, tako da nudi veliko glasbenega užitka poslušalcem, poustvarjalcem pa veliko izvajalskega zadoščenja. Oktet je v Forni doživel imeniten sprejem, nabito polni cerkvi pa je ponudil latinsko in pravoslavno nabožno literaturo, v drugem delu sporeda pa slovensko in furlansko ljudsko in umetno pesem. Pozorna in hvaležna publika, dobra odmevnost cerkvene ladje ter posebno božično vzdušje so tržaške pevce dodatno motivirali, da so zbrano in doživeto prepeli spored tako, da je pri občinstvu izzval glasno odobravanje in je bilo na koncu potrebno pristaviti še tri dodatke. V imenu organizatorjev je Tržaški oktet pozdravil predsednik turistične in letoviščarske ustanove Giovanni Comis, ki se je javno obvezal z besedami, da je to sicer prvo, a ne zadnje gostovanje Tržaškega okteta v Forni di Sopra. Kriški osnovnošolci obiskali nabrežinsko kmečko hranilnico Prejeli smo s prošnjo za objavo: Učenci osnovne šole A. Sirk smo pred časom, v spremstvu učiteljic, obiskali Kmečko in obrtno hranilnico in posojilnico v Nabrežini. Doživeli smo zelo lep sprejem, zato smo se odločili, da bomo nekaj o tem napisali. Po odmoru smo se z linijskim avtobusom odpeljali iz Križa v Nabrežino. Prispeli smo na glavni nabrežinski trg, kjer stoji prenovljena stavba Hranilnice in posojilnice. Vstopili smo v stavbo, kjer sta nas zelo lepo sprejela g. ravnatelj Milan Vremec in g. predsednik Gvido Zidarič. V lepi in prostorni dvorani smo z zanimanjem poslušali kratko razlago o posojilnici nekoč in o njenem delovanju danes. Izvedeli smo, da je minilo več kot sto let od takrat, ko so Nabrežine! v svoji vasi ustanovili prvo posojilnico na Krasu. V nadaljnjih letih so se ji potem pridružile še posojilnice v Devinu in Šempolaju in se je tako delovanje še zelo razvilo. Zelo nas je zanimalo, da bi si ogledali prostore in tako videli, kako sploh vse lepo deluje. Naša spremljevalca sta nam željo uresničila in tako smo si lahko ogledali vse, kar nas je zanimalo. »Tu pa je res vse tako zanimivo in moderno. Za marsikoga, lahko rečemo večino od nas, povsem nova izkušnja,« smo si mislili ob kozarčku sladke oranžade in dobrotah, ki sta nam jih naša spremljevalca ponudila. Čeprav nekoliko pozno, se našima spremljevalcema toplo zahvaljujemo in jima želimo še nadalje-njega uspešnega delovanja. Učenci os. šole A. Sirk iz Križa ini(šiiiin!U:i OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO PLIN IN VODO - TRST IZVLEČEK OBVESTILA O NATEČAJU Občinsko podjetje za elektriko, plin in vodo v Trstu namerava razpisati natečaj v obliki zasebne dražbe - pogojene - za prisoditev zakupa, ki zadeva »dela in vse potrebno za gradnjo novih naprav javne cestne razsvetljave na področju zaliva v Grljanu«. Vrednost zakupa znaša 239.000.000 lir brez IVA. Natečaj bo izveden po določilih 1. člena, odstavek c, zakona št. 14 z dne 2.2.1973. PONUDBE ZA VIŠANJE NE BODO SPREJETE Podjetja, ki so zainteresirana za udeležbo na dražbi, vpisana v vsedržavni seznam gradbenikov v kategoriji 16/1 za ustrezno vsoto bodo lahko predstavila prošnjo za vabilo na dražbo - na kolkovanem papirju - na ACEGA Trst (Ul. Genova 6) in sicer v roku 15 dni od datuma objave tega obvestila v Uradnem vestniku Dežele Furlanije Julijske-krajine. V dokazilo svojih tehničnih zmogljivosti bodo morala podjetja skupaj s prošnjo za vabilo predstaviti tudi seznam del, ki spadajo v kategorijo 16 (od »a« do »m«) in so bila izvedena v zadnjih petih letih, ter navesti za vsako delo glavne podatke (opis dela, znesek, kraj, naročnika, itd.). Popolno obvestilo o dražbi je na ogled na oglasni deski ACEGA v Trstu, Ul. Genova 6 - II. nad. ob uradnih urah in na Oglasni deski Občine Trst. Trst, 19. decembra 1991 GENERALNI DIREKTOR (prof. inž. Gaetano Romano) PREDSEDNIK (Giuseppe Skodler) j__________gledališča_________________ Kulturni dom Slovensko stalno gledališče Tone Partljič MOJ DEDA, SOCIALISTIČNI MRTVAK v režiji Maria Uršiča: jutri, 29. t. m., ob 16. uri (red G). Gledališče ROSSETTI Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic za predstavo izven abonmaja LA COMMEDIA DA DUE LIRE, ki bo na sporedu od 9. do 11. januarja 1992. Za predstavo je veljavna Cartateatro 2, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne. Danes, 28. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti FESTIVAL TRŽAŠKE POPEVKE. Jutri ob 18. uri bo v gledališču Rossetti na sporedu NOVOLETNI SIMFONIČNI KONCERT v izvedbi Komornega orkestra Furlanije-Julijske krajine pod vodstvom Romola Gessija. Vstop prost. Gledališče VERDI Operna in baletna sezona 1991 /92 V četrtek, 9. januarja 1992 bo na sporedu baletna pravljica COPPELIA. Nastopali bodo Oriella Dorella, Marc Renu-ard in Marina Nossova. Jesenska simfonična sezona 1991 Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Uprava gledališča Verdi sporoča, da bo zaradi božičnih in novoletnih praznikov blagtajna gledališča Verdi zaprta do 1. januarja. Gledališče Cristalio - La Contrada Še jutri, 29. t. m., bo na sporedu ponovitev predstave LA PANCHINA (KLOPCA) ruskega dramaturga Alexandra Gel-mana v režiji Francesca Macedonia. Nastopajo Ariella Reggio in Cochi Ponzoni, scena Gianfranco Padovani, kostumi Fa-bio Bergamo, glasba Livia Cecchelina. Naslednje predstave bodo nocoj. ob 20.30 in jutri, 29., zadnja predstava, ob 16.30. kino ARISTON - 15.45, 18.45, 21.45 Fino alla fine del mondo, r. Wim Wenders, i. William Hurt, Solveig Dommartin, Janne Moreau; 0.15 The Commit-ments, r. Alan Parker. EXCELSIOR - 15.00, 22.15 Terminator 2 - II giorno del giudizio, i. A. Schwar-zenegger. EXCELSIOR AZZURRA - 14.45, 22.00 Terminator 2 - II giorno del giudizio, i. A. Schwarzenegger. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Vacanze di Natale '91, kom., i. Č. De Sica, A. Sor-di, E. Greggio. NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Le comic-he 2, i. P. Villaggio, R. Pozzetto. NAZIONALE III - 15.45, 22.15 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin. NAZIONALE IV - 15.50, 22.15 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin. GRATTACIELO - 14.45, 22.00 Robin Hood, il principe dei ladri, pust, i. Kevin Costner. MIGNON - 15.00, 22.00 Bianca e Bernie nella terra dei canguri, risani film, prod. Walt Disney. Po filmu bodo predvajali risanko II principe e il po-vero. EDEN - 15.30, 22.10 Giochi bestiali in famiglia, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 Johnny Stecchi-no, i. Roberto Benigni. LUMIERE - 17.30, 22.15 Thelma & Louise, r. Ridley Scott, i. Susan Sarandon, Geena Davis. ALCIONE - 16.00, 22.00 A proposito di Henry, r. Mike Nichols, i. Harrison Ford. RADIO - 15.30, 21.30 Private anal bisex love, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ koncerti Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 20. januarja 1992 ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil duo A. Cappelletti in B. Bekhterev. Gledališče Verdi Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic za izredni koncert izven abonmaja MAURIZIA POLLINIJA, ki bo v četrtek, 30. januarja 1992 ob 20.30 v gledališču Verdi. Na sporedu bodo De-bussyjeve in Beethovnove skladbe. Koncert bodo ponovili v začetku prihodnjega leta v Milanu in v New Yorku. Gledališče Miela Jutri, 29. t. m., ob 11. uri bo na sporedu NOVOLETNI KONCERT, ki ga prireja Zadruga Bonaventura v sodelovanju z goriškim Združenjem Lipizer in katerega izkupiček je namenjen Rdečemu križu za pomoč jugoslovanskim otrokom. Avditorij muzeja Revoltella V ponedeljek, 30. t. m., ob 18. uri bo v sklopu GLASBE ZA MLADINO na sporedu koncert dua Andrea MUSIZZA (flavta) in Carla AGOSTINELLO (klavir), ki ga organizira tržaška občina v sodelovanju s klubom Europa Domani. Na sporedu Mozartove in Schubertove skladbe. razna obvestila Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta tudi danes, 28. decembra in v ponedeljek, 30 decembra od 9. do 13. ter od 15. do 19. ure. SKD Barkovlje prireja silvestrovanje. Za informacije tel. na št. 415797 ali 363452. ZSKD sporoča, da bodo uradi v Trstu v ponedeljek, 30. t. m. odprti po običajnem urniku, 31. t. m. pa samo v dopoldanskih urah. Vsem članom želi vesele praznike. SKGZ obvešča, da bodo uradi zaprti v ponedeljek, 30. in torek, 31. t. m. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu in Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem vabita na tradicionalno novoletno družabnost v ponedeljek, 30. decembra^ ob 17. uri v gostilni SARDOČ v Prečniku. „ Nastopali bodo pevke skupine SAVRINKE iz Ravnega pri Sečovljah in glasbeni trio MARA, NEVA in CESARE. Odhod avtobusov ob 16.30 s trga Oberdan (Deželna palača). Danes slavita 50. obletnico poroke PIERINA in PEPI PERIC Vse najboljše jima vošči Godbeno društvo Nabrežina včeraj - danes Danes, SOBOTA, 28. decembra 1991 ZLATKA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 0.16 in zatone ob 11.31. Jutri, NEDELJA, 29. decembra 1991 DAVID PLIMOVANJE DANES: ob 2.44 najvišja 37 cm, ob 9.55 najnižja -15 cm, ob 14.38 najvišja -J cm, ob 20.08 najnižja -21 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 5 stopinj, zračni tlak 1014,3 mb ustaljen, brezvetrje,vlaga 77-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Ana Sofia Rubio Ba-dan, Minea Pagan, Luca Bencich, Barto-lomeo Marangon, Manuel Rosani, Daniele Degrassi, Alberto Artuso, Veronica Marussich, Susanna Fazio, Silvia Pisana. UMRLI SO: 82-letna Anita Susmel, 79-letni Francesco Kenda, 80-letna Caterina Versic, 76-letni Giovanni Mendela, 77-letni Luigi Colaussi, 80-letni Natale Ce-cada, 35-letni Giorgio Marsetti, 77-letna Giuseppina Gregori, 69-letni Ervino Sorz, 83-letni Vittorio Pertot, 63-letni Lamberto Tolotti, 73-letni Terezija Miška, 79-letni Antonio Asselti, 69-lenta Carla Prodan, 92-letni Romeo Meneghel-li, 75-letna Violetta Luin, 77-letni Alberto Brunner, 84-letna Veronica Udovich, 2-letna Michela Mauro, 29-letni Bruno Bencich, 77-letni Antonio Grisoni, 60-let-ni Giorgio Bradach, 75-letna Carmela Cacciatore Impillizzeri, 82-letna Anna Surian, 71-letna Maria Ciancarini, 71-let-na Maria Batistič, 87-letna Valeria Rau-ter, 76-letni Ouirino Trocca, 76-letna Maria Oleni, 83-letni Mario Mezgec, 87-let-ni Giuseppe Poldrugo, 71-letni Premiro Metrano. OKLICI: uradnik Renato Mameli in uradnica Donatella Maglizza, gradbeni delavec Davide Marzari in točajka Lucia Rossetti, v pričakovanju zaposlitve Francesco Foti in gospodinja Donatella Da-mato, geometer Luca Lombardo in uradnica Carla Della Branca, uradnik Bruno Guina in učiteljica Patrizia Rafti, uradnik Dario Baldassi in uradnica Maria Pisani. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. decembra 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, UL Ginnastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Nedelja, 29. decembra 1991 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, UL Ginnastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1, UL Commerciale 21. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718). Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Šentjakobski trg 1, UL Commerciale 21, UL Ginnastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Ginnastica 44 (tel. 764943). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka. do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razstave V TK Galeriji je na ogled razstava' STARE GRAVURE - Naša dežela, mesta in gradovi. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8 - je do 4. januarja na ogled razstava slikarja FRANCA ANGELIJA. Razstava je odprta vsak dan od 17. do 20. ure. Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito - bo do 12. januarja odprta razstava "EX-CURSUS: novanfanni di Novecento", ki jo prireja tržaški krožek Jacgues Marita-in. Urnik: ob delavnikih od 10. do 16. ure in ob praznikih od 10. do 13. ure; zaprto za božič in novo leto. Vstop je prost. V galeriji Le Caveau - UL Sv. Frančiška 51/a - bo do 6. januarja odprta skupinska božična razstava. V galeriji Cartesius je do 9. januarja 1992 na ogled skupinska razstava risb, grafik in skulptur. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. V galeriji Fone art's room v UL della Guardia 16 bo do 31. t. m. na ogled razstava mladega slikarja ROBERTA SAPO-RITO. Urnik: ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure. V galeriji Torbandena je na ogled razstava EDA MURTICA. V studio Tommaseo bo do 8. januarja odprta razstava skulptur in risb EDGAR-DA ABBOZZO. Na ogled je od torka do sobote od 17. do 20. ure. V naravoslovnem muzeju bo do 19. januarja na ogled razstava IPOGEA 91, podzemeljske lepote Krasa.' Urnik: od torka do 'petka od 9. do 13. ure, ob sobotah in nedeljah 9-13 ter 15-19. Vstop prost. V muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe". V novi galeriji Art Galley pri Sv. Jakobu, v UL S. Servolo 6, do bo 11. januarja na ogled razstava skulptur in grafik 1MAGES 1991. Razstavo so organizirali "Amici di S. Giacomo", izkupiček pa bo namenjen Združenju za boj proti levkemiji. V tržaški občinski galeriji - Trg Uni-ta 4/1 - je na ogled razstava TRST: ODISEJEVO MESTO (Tržaška leta Jamesa Joyceja). Razstava je odprta do 12. januarja po običajnem umiku. Za božič in novo leto zaprto. Vstop prost. razne prireditve V cerkvi sv. Pelagija pri Sv. Ivanu bodo do 6. januarja na ogled jaslice , ki so jih postavili mladi slovenski umetniki: Dominik Šolar, Tomaž Kolarič in Anastazija Koršič. ___________prispevki__________________ Ob 1. obletnici smrti mame in none Angele daruje Olimpia Susič z družino 30.000 lir ter Rinaldo z družino 30.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuk. Namesto cvetja na grob Rozalije Zidarič vd. Ferfolja daruje Cvetka Rebula 10.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuk. Namesto cvetja na grob Egidija Baissa daruje Marija Rauber (Vel. Repen 4) 20.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuk. V spomin na mamo Gelo ob 1. obletnici smrti daruje berta 50.000 lir za popravilo orgel župne cerkve in 50.000 lir za Misijon patra Kosa. V spomin na Jana Ščuka darujejo Vidmarjevi potomci 100.000 lir za cerkev v Barkovljah. Ob 1. obletnici smrti dragega Gička damje žena Pepka 100.000 lir za SKD Barkovlje. Ob 12. obletnici smrti dragih bratov Antona in Pavla Kalca ter prijateljice .Zore Čok darujeta Serafin in Lucija 50.000 lir za Skupnost družina Opčine in 50.000 lir za KD Skala (Gropada) in 50.000 lir za Dom na Brdini. V počastitev spomina dragih staršev, ljube sestre in bratov daruje Rudi Zidarič 100.000 lir za.PZ Fantje izpod Grmade. Anton Koršič daruje 30.000 lir za PZ Fatntje izpod Grmade. V spomin na Stanka Gerlanija darujeta Mario in Sonja 30.000 lir za AO Jaka Stoka. Ob 1. obletnici smrti ljubljene žene in mame Nade Briščak daruje mož Miro, sin Darko in hči Suzana 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 50.000 lir za Krvodajalsko sekcijo Devin-Nabreži-na. Ob priliki božičnega koncerta Godbenega društva Nabrežina daruje Zofka Pertot (Baševa) 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V isti namen daruje Mirko Frančeškin 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. _________mali oglasi PRODAM ali zamenjam 7-mesečnega ovčjaka pasme Maremmano abruzzese z mladičem majhne pasme. Tel. 291169. BMW 316, edini lastnik, letnik '84, v dobrem stanju, prodam po zelo ugodni ceni. .tel. 0481/882171 od 16. do 17. ure ali od 19. do 20.30. PRODAM ritmo 105 TC, črne barve, letnik '81. Tel. ob uri obedov na tel. št. (0481) 78052. PRODAM po ugodni ceni ford escort station vagon, letnik '86, kovinske barve, v dobrem stanju. Tel. 220423 ob večernih urah. PRODAM BMW, letnik 83, predzadnja serija v odličnem stanju. Tel. 226401. PRODAM diatonično harmoniko. Tel. (0481) 391209. PISARNA išče knjigovodjo z večletno prakso. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Pisarna". NUDIM pomoč na domu enkrat ali dvakrat tedensko. Tel. 229574. Obračun televizijskega leta ’91 in napovedi za prihodnje leto Televizijski sporedi med zabavo in hitro neposredno informacijo Novica ni bila ne potrjena ne zanikana Radovedneži na preži zaradi domnevne Benignijeve poroke RIM - Pomebna dogajanja v neposrednem prenosu in popolno razvedrilo sta bila glavna tematska sklopa italijanske televizije v iztekajočem se letu in tista, ki sta pritegnila največ gledalcev. Na eni strani maratonske televizijske oddaje v neposrednem prenosu o vojni v Iraku in o spodletelem poskusu državnega udara v sedaj že bivši Sovjetski zvezi, na drugi veliki uspeh ameriških in latinskoameriških nadaljevank kot Beauti-ful ali La donna del mistero. Ta dvojnost hitrega svetovnega dogajanja in sprememb, ki jih človek dohaja že s težavo, na drugi strani pa povsem izmišljene zgodbe intrig in strasti, bo značilna tudi za televizijske oddaje v letu 1992 vsaj v prvem polletju. Informacija bo zelo verjetno področje, na katerem se bo med javno televizijsko hišo Rai in zasebnimi postajami grupe Finin-vest vneja največja bitka. V sredini januarja bosta namreč postaji Canale 5 in Reteguattro začeli s svojimi dnevniki v neposrednem prenosu. Za te dnevnike vlada precejšnje pričakovanje, saj se na primer dnevnik Canale 5, ki ga vodi bivši novinar Rai Enrico Mentana misli neposredno pomeriti z dnevnikom prve mreže rai in bo na sporedu ob isti uri. Na ta izziv zasebnikov so direktorji mrež Rai odgovorili z novimi dnevniki, predvsem pa s tehnologijo. Rai je namreč že kupila novo opremo za svoje ekipe, ki bodo odslej opremljene tudi s prenosnimi telefoni, ki so ena od značilnosti ameriške CNN. Med prvimi se jih bodo posluževali novinarji tednika Mhcer na drugi mreži in Michele Santoro je s svojo Samar- cando dosegel znatno gledanost novinarji tretje mreže. In ravno ta mreža je v letu 1991 pripravljala informativni tednik Samarcanda, ki je dosegel izredno gledanost, primerljivo z gledanostjo najbolj popularnih filmov in zabavnih programov. Poleg tega pa se Rai namerava povezati z drugimi evropskimi televizijskimi hišami za uresničitev projekta Euronews, ki naj bi postal neke vrste evropska CNN. Bitka pa se bo nadaljevala tudi na področju zabavnih programov. Gledanost nadaljevank je spodbudila tudi italijanske hiše, da so začele razmišljati o lastni proizvodnji. Tako j e, Canale 5 že začel s snemanjem nanizank Edera in Senza fine, Reteguattro pa že predvaja priljubljeno La donna del mistero. Sicer si pa vsa Evropa prizadeva, da bi na tem področju razbila ameriški monopol. Rai je vstopila v konzorcij Eca, ki naj bi omogočil kakovostno in po ceni dovolj konkurenčno proizvodnjo. Pri prvi mreži imajo že v načrtu kolosal o Karlu Velikemu, pripravljajo tretjo serijo nadaljevanke Un cane sciolto, poleg tega pa računajo še na pustolovščine mladega Indiane Johnsa. Druga mreža ima tudi dolg seznam pobud, med katerimi velja omeniti Soop z Michelejem Placidom in Un Bam-bino in Peru. Canale 5 poleg že omenjenih nanizank bo z januarjem začela predvajati Alta societa z Edvige fenech, Lucky Strike s Terenceom Hillom in Piazza di Spagna. Reteguattro pa bo nadaljevala s svojimi soap operami in s filmi. Med drugim naj bi ravno ta mreža prva v Italiji predvajala na malem ekranu cikluse posvečene Kevinu Kostnerju in Michaelu Duglasu in filme kot Attrazione fatale, Orchiedea selvaggia in druge. Tretja mreža pa ostaja zvesta svoji dosedanji izbiri informiranja, vendar bo še okrepila kakovost programov v nočnem pasovnem času. Ob uspehu nanizank se je v znatni meri zmanjšala priljubljenost televizijskih varietejev in z njimi priljubljenost konferansje-jev, ki letos zdaleč niso dosegli tolikšne gledanosti kot v prejšnjih letih. Izjema so samo novi in originalni varieteji, kot je na primer Paperissima, ki je pritegnila kar krepko število gledalcev. Sicer pa je bilo v Italiji 1991. tudi leto, v katerem so začeli s prvo pay TV. Tele+ se ni povsem obnesla, morda pa bo v novem letu dosegla večje število naročnikov, še zlasti če bo pri tej postaji, kot se govori, sodelovala tudi Rai. CESENA - Italijanske radovedneže muči v, zadnjih dveh dneh skoraj nerazrešljiva uganka: ali se je priznani komični igralec Roberto Benigni na Štefanovo oženil z Nicoletto Braschi v samostanu v Ceseni? Nekateri dnevniki so včeraj objavili novico o poroki med komikom, ki je med drugim dosegel znaten uspeh pri publiki s svojim filmom Johnny Stecchino, Tn Nicoletto Braschi s precejšnjim poudarkom, drugi pa so bili bolj previdni in se zaščitili z vprašaji ter številnimi »naj bi«. V četrtek se je namreč razširila novica, naj bi si Benigni in Braschijeva obljubila večno zvestobo v ženskem samostanu v Ceseni, ki ga kot opatinja vodi igralkina teta, komika in izvoljenko pa naj bi poročil igralkin stric, ki se je prav tako zavezal duhovniškemu stanu in je bil 15 let misionar v Afriki. Toda sorodniki in prijatelji igralskega para niso potrdili novice o poroki, Benignijev tiskovni urad molči, komik in Nicoletta Braschi, ki je z njim nastopala v filmu Johnny Stecchino, pa sta se izognila vsakršnemu stiku z novinarji. Anagrafski urad v Ceseni radovednim novinarjem tudi ni mogel biti v pomoč. Igralca nista objavila oklica (obadva namreč nista več vpisana v seznamu občanov Cesene) in morebitno uradno sporočilo o poroki - če je do nje sploh prišlo - bo prišlo komaj čez nekaj dni, če je šlo za poroko^ ki je v skladu s konkordatom. Če pa je domnevna poroka bila zgolj cerkvena, bodo novico lahko potrdili samo očividci. Tudi župan Piero Gallina je bil s kronisti zadržan. Rekel je le, da je slišal govorice o morebitni poroki, dodal pa, da ne ve, ali je do nje sploh prišlo. Vse, kar so novinarji doslej ugotovili je le, da so bili na Štefanovo v samostanu nekateri sorodniki Braschijeve, ki pa so se izgovarjali, da so prisostvovali maši kot vsako leto ob božičnih praznikih. Govori se, da so na Štefanovo Be-nignija videli v nekem baru v Ceseni, a tudi ta novica ni zdržala resnejšega preverjanja. Kaže, da jo je tokrat priljubljeni italijanski komik res zagodel radovednežem in s svojo domnevno poroko ustvaril tako zagonetko, kakršne mu še ni uspelo ustvariti na ekranu. In vprašanje je, ali bo skrivnost lahko v kratkem razvozlana. Benigni, ki je že dolgo let čustveno vezan z Nicoletto Braschi, si občasno privošči oddih v Ceseni, kjer je kupil staro hišo. Pred nekaj tedni mu je občinski odbor Cesene nameraval podeliti častno ob-čanstvo, nato pa je bil predlog umaknjen, ker se je priznanju ostro uprl škofijski list, ki je komika primerjal z znano cesensko prostitutko Zairo. Vnela se je polemika, občinski odbor pa je sklenil, da bo predlog še poglobil, preden ga preda občinskemu svetu v odobritev. Marsikdo se bo vprašal, ali se ni komik hotel maščevati z domnevno skrivnostno poroko. Ali pa je šlo bolj enostavno le za poskus, da bi zaščitil svoje zasebno življenje pred vsiljivostjo medijev. | RAI 1______________ 6.10 Film: Carmen (dram., Fr. 1942, r. Christian Jacqu-es, i. Viviane Romance) 8.00 Potni list za Evropo: Tečaji tujih jezikov 9.00 Aktualno: Vedrai 9.30 Variete: Ciao Italia (vodi Sydne Rome), vmes (11.55) vreme in kratke vesti 12.30 Rubrika: Check-up 13.25 Izžrebanje lota 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Aktualno: Prizma 14.30 Film: Wanda Nevada (vestern, ZDA 1979, r.-i. Peter Fonda, B. Shields) 16.15 Aktualno: Gala s prvaki off-shore 16.45 Variete: Disney Club 18.00 Kratke vesti 18.05 Izžrebanje lota 18.10 Nočni rock hit parade 18.40 Glasba: Sanremo famosi 19.25 Nedeljski evangelij 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik in šport 20.40 Variete: Fantastico 12 22.45 Dnevnik 23.00 Dnevnik - posebnosti 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Film: Le stelle nel fosso (fant., It. 1979, r. Pupi Avati, i. L. Capolicchio) ^ RAI 2 5.50 Nanizanke in risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Film: II puledro (kom., ZDA 1989, r. Andre Me-lancon) 11.50 Variete: Ciao weekend 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Vremenska napoved 13.35 Ciao weekend (2.del) 15.40 Aktualno: Vedrai 16.10 Izžrebanje lota 16.15 Šport: odbojka, 17.45 IP v košarki 18.45 Nanizanka: Miami Vice - II vecchio 19.45 Dnevnik in pregled športnih vesti 20.30 Film: Sotto stretta pro-tezione (krim., ZDA 1988, r. Chris Thompson, i. Jason Bateman) 22.05 Nan.: II commissario Corso - Stelle cadenti (i. Diego Abatantuono) 23.05 Filmske novosti 23.15 Vesti, vreme, horoskop 23.35 Glasba: Poklon Brassen-su (vodita Nanni Svam-pa in Ombretta Colli) 0.45 Hokej na ledu: Stock-holm-HC Milano (EP) 1.15 Film:-Heavy Metal (ris., ZDA 1981) ^ RAI 3 | 7.10 Aktualno: Vedrai 7.40 Opera: II crepuscolo de-gli dei (R. VVagner, dir. Pierre Boulez) 12.00 Dokumnti: Spoznavati Alpe-Jadran 12.30 Magazine 3: izbor RAI 3 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.40 Aktualno: Okolje Italija 15.15 Šport: odbojka, 16.15 hokej na ledu Italija-Grči-ja (SP Under 20), 17.15 IP v hokeju na ledu 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.30 Film: Perry Mason -Polvere di diamanti -Violazione di domicilio (i. Raymond Burr) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Aktualno: Harem (vodita Catherine Spaak in Paolo Menghini) 23.45 Aktualno: Diritto di re-plica (vodijo Sandro Pa-ternostro, Oreste De Fornari, E. Magrelli) 0.25 Filmske novosti 0.35 Dnevnik in vreme 1.00 Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste [ TV Slovenija 1 ~| 9.00 Mozaik. Angleščina, 9.20 Radovedni Taček -Voda, 9.35 Pravljice iz mavrice, 9.55 nan. Alf, 10.20 Klub Klobuk 11.30 Zgodbe iz školjke 12.30 Večerni gost: P. Russell 13.15 Forum 13.30 Dnevnik 14.25 Film: Dvorjenje Eddije-vega očeta (kom., ZDA 1963, r. V. Minnelli) 16.20 Sova (pon.), vmes nanizanka Pri Huxtablovih 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila 17.05 Film: Rešitev je Kikirikijevo maslo (Kan.) 18.40 Dok.: Paralaksa 19.05 Pravljica: Zlati prah 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Variete: Ona + On 21.35 Novoletni koncert 22.35 Dnevnik, šport, vreme 23.10 Sova, vmes nan. R4ur-phy Brown, nad. Šehe-razada in film Zgodba Rosemary Clooney (biog., ZDA 1982, i. Son-dra Locke) 2.00 Video strani TV Koper___________ 13.00 Športna oddaja 14.30 Osliček in klepetulje 15.30 Dok.: Sodobna umetnost 16.00 Otroški program Čarobna svetilka, Svet lutk in risanke Baba Malu in sto ruskih,pravljic 17.00 Nad.: Človek iz Shelfor-da (11. del) 17.50 Izolski zbori 18.30 Globus 19.00 TV Dnevnik 19.25 Nabožna oddaja 19.35 Nan.: Sodelavci 20.30 Film: Grmenje zadnje bazuke (vojni, ZDA 1956, r. Allan Dwan) 22.00 TV Dnevnik 22.10 Poklon Mariu Del Mo-nacu 22.50 Nanizanka: Sodelavci 23.40 Športna rubrika F tt' TV Slovenija 2 17.45 Videogodba 18.30 Teleski 90 19.00 Garfield in prijatelji 19.30 TV Dnevnik HTV 20.15 Film: Rdečelasa Sonja (pust., ZDA 1985, i. A. Schwarzenneger) 21.40 Dok.: Včeraj za jutri 22.10 Glasbena oddaja CAHALB 5_______________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanki: I Robinson, 9.00 Denise 9.35 Film: Erasmo il lentiggi-noso (kom., ZDA 1965, r. Henry Koster, i. James Stewart, Brigitte Bardot) 11.50 Kviz: II pranzo e servito 12.40 Canale 5 News 12.45 Variete: Non e la RAI 14.30 Film: Allegri vagabondi (kom., ZDA 1936, r. James Horne, i. Stan Lau-rel, Oliver Hardy) 16.00 Otroški variete 18.00 Kvizi: OK il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi), 19.00 La ruota della for-tuna, 19.45 II gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti), vmes (19.40) News 20.25 Striscia la notizia 20.40 Variete: Sobota v cirkusu (vodita Gerry Scotti, Cristina D'Avena) 23.00 Umetnostno drsanje: 1991 Nutrasvveet Chal-lenge of Champions 24.00 Canale 5 News 0.30 Nanizanka: Il ritorno di missione impossibile 1.30 Striscia la notizia 1.45 Nanizanke non stop RETE 4_________________ 8.00 Nanizanke: Strega per amore, 8.30 La Tata e il professore, 9.00 Tre nipo-ti e un maggiordomo, 9.35 Cingue ragazze e un miliardario 10.30 Kviz: Čari genitori 11.35 Otroški variete 13.40 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.40 La mia seconda madre, 16.50 Topazio 17.50 TV 4 Novice 18.35 Kviz: Gioco delle coppie 19.05 Risanke: Il libro della giungla - Buona fortuna Mowgli 19.40 Variete: E' festa 20.30 Film: Agente 007 - Si vive solo due volte (pust., VB 1967, r. Lewis Gilbert, i. Sean Connery, Tetsuro Tamba) 22.50 Film: Strani compagni di letto (kom., ZDA 1964, r. Frank Melvin, i. Rock Hudson, Gina Lollobri-gida, Gig Voung 0.50 Nan.: Marcus Welby 1.55 Film: Finche c'e guerra c'e speranza (kom., It.) 3.55 Nočni spored ITALIA 1______________ 6.30 Otroški variete 8.30 Odprti studio 9.05 Nan.: SuperVicky - La promozione, 9.30 Čhips -Il week-end delLanno, 10.30 Magnum P.I. - Ip-nosi, sledi vreme 11.30 Odprti studio 11.45 Variete: Mezzogiorno italiano 13.45 Film: La tigre e ancora viva - Sandokan alla ri-scossa (pust., It. 1977, r. S. Sollima, i. Kabir Bedi, Philippe Leroy, Teresa Ann Šavoy) 18.00 Glasba: TopVenti (vodi Emanuela Folliero) 17.00 Nanizanka: A-Team - L'-assalto a Beverly Hills 18.00 Variete: Mondo Gabib-bo, nato vreme 18.30 Odprti studio 19.00 Varieteja: Benny Hill Special, 20.00 Mai dire TV 20.30 Novoletni turnir v nogometu: Milan-Juventus-CSKA Moskva 23.30 Variete: Benny Hill Special 0.30 Odprti studio 0.55 Nočni spored ODEON_________________ 13.00 American Bali 13.30 Nanizanka: Shannon 14.30 Film: I cavalieri di ven-tura (pust., 1948, r. Bernard de La Tour) 16.15 Film: La primula nera (pust., 1941, r. Gunnar Olsson, i. Sture Lager-wall, Liane Linden) 18.00 Nanizanka: Automan 19.30 Risanke Fiori di Zucca 20.00 Nanizanka: Biancaneve aBeverly Hills 20:30 Nad.: Anzacs, Il sentiero della gloria - Čampi di fuoco (r. John Dixon, i. Paul Hogan, 4. del) 22.30 Nanizanka: Lo sceriffo del Sud (i. Glenn Ford) 23.30 Nanizanka: Shannon TMC____________________ 8.30 Rubrika: Snežni planet 9.15 Nanizanka: Batman 9.45 Risanke 10.30 Nan.: Societa a irrespon-sabilita Illimitata 11.15 Neurejeni potopis: Malezija (vodi Andrea Gris) 12.15 Rubrika o motorjih 13.15 Šport Show (vodi Marina Sbardella) 16.45 Film: Grand Prix (dram., TZDA 1967, r. John Fran- kenheimer, i. James Gar-ner, Eve Marie Saint) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il coraggio di Las-sie (vojni, ZDA 1946, r. Fred McLeod Wilcox, i. Elizabeth Taylor) 22.20 Dokumentarec: Od Bagdada do Moskve 24.00 Avtomobilizem 0.10 Film: L’ossessione di Mi-riam (krim., ZDA 1977, i. George Hamilton) 1.45 Film: Le ultime ore pri-ma del mattino (krim., ZDA 1975, i. Ed Lauter) - 3.00 Aktualno: CNN News TELEFRIULI___________ 10.45 Telefriuli non stop 13.00 Dokumentarec 15.00 Nanizanke 16.30 Nad.: White Florence 18.00 Rubrika: Črno belo 19.00 Dnevnik 19.30 Anteprima šport 20.00 Nan.: Chopper One 20.30 Opera: Falstaff (Giuseppe Verdi, dir. Rodney Friend) 22.45 Hočne vesti 23.15 Čakajoč na polnoč TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Lahka glasba; 9.30 Zdravniški nasveti; 9.40 Šansoni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija (dir. A. Nanut, pianistka D. Tomšič); 11.40 Radijska priredba: Odiseja (r. B. Kobal, 34. del, pon.); 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.40 Orkestralna glasba; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Potpu-ri; 15.00 Svet skozi lunin pogled; 15.20 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba. Nagrajenca mednarodenga violinskega tekmovanja Rodolfo Lipizer; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Alpe Jadran; 17.40 Potpuri; 18.00 Slovenski obračun s samim seboj; 18.40 Jazzovski utrip; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Dnevna kronika; 8.05 Zabavna glasba; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.45 Spot; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.00 Tedenski aktualni mozaik; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Kratka radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-5.00 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 13.00 Vodeni kontaktni program; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni servis; 18.30 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30. Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucia-nova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Mladinska redakcija; 16.00 Mixage; 14.10 Koledarček; 17.00 Vroči hiti; 18.45 Avtorske pesmi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.30 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Musič Fantasy; 20.00 Morski val. Dr. Bevilacqua podal obračun in načrte Trgovinske zbornice Gospodarstvo v nezavidljivem položaju Pomagati bo treba zlasti trgovini V okviru pobud ob 10-letnici delovanja KD Posebna izdaja biltena Videokaseta o otvoritvi Gospodarstvo na Goriškem, posebej pa trgovina na drobno in mednarodna trgovina, avtoprevozništvo in z njim povezane dejavnosti, se danes nahajajo v nezavidljivem položaju. Smo nekako tam, kakor pred petimi, šestimi leti. Posledice političnih in gospodarskih pretresov v sosednjih in vzhodnoevropskih deželah, pa tudi v drugih predelih sveta (Srednji vzhod) bi bile zelo verjetno še težje, če ne bi v tem času Trgovinska zbornica s smotrno uporabo instrumentov s katerimi razpolaga (Goriški sklad, Prosta cona) pripomogla k poživitvi in restrukturizaciji gospodarstva. Zanesljiv pokazatelj slabšanja razmer v gospodarstvu je naraščajoče število nezaposlenih, vpisanih v posebne sezname. V obdobju med junijem in oktobrom letos se je število brezposelnih povečalo za skoraj 40 odstotkov, ali za 1865 enot, od teh kar 1569 prihaja iz terciarnih dejavnosti (trgovina). Znakov skorajšnjega izboljšanja položaja zaenkrat ni videti, je na včerajšnjem tradicionalnem srečanju z novinarji, ugotovil Predsednik Goriške trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua. Srečanje je bilo priložnost za objektiven in predvsem zelo stvaren pregled na vlogo in aktivnost Trgovinske zbornice in v njenem okviru delujočih ustanov pa tudi priložnost za prikaz nalog in načrtov v nastopajočem novem letu. Podatki o skokovitem upadanju osebnega in blagovnega prometa v drugi polovici letošnjega leta samo potrjujejo sicer že znano ugotovitev, da je vojna na območju nekdanje Jugoslavije najbolj prizadela prav gospodarstvo v obmejnem področju in torej v naši pokrajini. Najpomembnejši instrument spodbujanja gospodarstva je bil tudi v lanskem letu Goriški sklad. Iz razpoložljivih sredstev, okrog 15 milijard lir, ki se zbirajo iz državnih prispevkov v okviru paketa Altissimo in iz prelevmanov na ceni bencina, so financirali skoraj sto gospodarskih pobud. V polovici primerov gre za povsem nove gospodarske pobude. Polovica pa se nanaša na posodabljanje in razširjanje že obstoječih obratov. Ob dokončanju investi- cij bo tako na razpolago nad 500 novih delovnih mest, kar ni malo, upoštevajoč trenutno stanje. Prispevki iz Goriškega sklada so, če gledamo na vrednost vseh investicij, znašali okrog 10,6 odstotkov. V letu, ki se izteka so pri Goriškem skladu veliko pozornosti in sredstev namenjali področju kulture in šolstva, s posebnim ozirom na razvoj univerze. Taka usmeritev, sicer še bolj izrazita, se bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Da bi Gorica lahko postala središče in stičišče gospodarskega in kulturnega sodelovanja med zahodnoevropskimi in vzhodnoevropskimi državami potrebuje strokovnjake. Le te pa lahko oblikuje univerza. Sposobne strokovnjake pa bodo potrebovali tudi v nastajajočem Centru za informacije in banko podatkov. Poleg posegov, ki jih je zbornica preko Goriškega sklada že opravila za razvoj univerze v Gorici se v prihodnjem in naslednjih letih napoveduje še vrsta novosti. Prav te dni je bil dosežen sporazum in tudi sprejeta odločitev o odkupu palače De Bassa, v Mazzinijevi ulici, ki jo bodo preuredili v dijaški dom za univerzitetne študente, v stanovanja za profesorje in tudi v urade (za potrebe Trg. zbornice). Ena od osrednjih nalog v prihodnjem letu pa je postavitev osnove in začetek delovanja Centra 'za informacije in druge storitve, predvidenega v okviru zakona za obmejna področja. Po besedah Predsednika Zbornice, je v pripravi Statut te ustanove, precej konkretnih korakov pa je bilo storjenih tudi glede lokacije sedeža. Začasne prostore naj bi ta ustanova, od katere si Gorica veliko obeta, dobila v delu palače Strassoldo, končni sedež pa v vili Beckmann. Novo leto prinaša tudi nove naloge in nove izzive glede obstoja in možnosti koriščenja institutcije proste cone. Trgovinska zbornica je glede teh vprašanj vpeta na dveh področjih: v pripravi je izdelava novega pravilnika, preko institucionalnih poti pa skuša, z argomenti, obiti težave in pomisleke, ki jih je glede upravičenosti obstoja olajšav proste cone sprožila EGS. V okviru praznovanja 10-letni-ce goriškega Kulturnega doma je upravni odbor izdal dve posebni tiskovini, in sicer posebno dvojezično številko Informativnega biltena Kulturnega doma za sezono 1991-92 ter posebno zgibanko o tej naši ustanovi. Posebna številka biltena prinaša na uvodnem mestu daljši zapis predsednice upravnega odbora Nade Komjanc. Gre za pregled delovanja in oceno vloge, ki jo je Kulturni dom odigral v desetih letih obstoja. Sledi razmišljanje, ki ga je član upravnega odbora prof. Darko Bratina podal na tiskovni konferenci ob 10-letnici Kulturnega doma sredi letošnjega novembra. Bilten prinaša nadalje serijo slik. Gre pravzaprav za nekakšno galerijo vseh pomembnejših gostov, ki so v zadnjih letih obiskali to našo kulturno hišo. Tu gre omeniti še posebej predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, goriškega nadškofa Bom-marca, italijanska ministra Mina Martinazzolija in Franca Marini-ja, goriškega župana Scarana, predsednika SKGZ Klavdija Palčiča in še bi lahko naštevali, saj je bila paleta uglednih gostov bogata in raznolika. Bilten objavlja nadalje seznam prireditev, ki Drevi v Podgori Bratužev božič v pesmi in besedi Danes z začetkom ob 20.30 bo v cerkvi sv. Justa v Podgori Bratužev božič. Prireja ga krajevno prosvetno društvo, na njem pa bodo izvajali skladbe ^ Lojzeta Bratuža in pesmi Ljubke Šorli. Nastopili bodo pevsko društvo Audite nova iz Štarancana, organistka Lucija Valentinčič ter mešani in mladinski pevski zbor in dramska skupina Podgora. O liku in delu L. Bratuža bo govoril Luigi Tavano. Big ben hit quartet jutri v Štandrežu Jutri bo v župni cerkvi v Štandrežu z začetkom ob 17. uri koncert božičnih pesmi. Prirejata ga prosvetno društvo Standrež in župnija sv. Andreja, na njem pa bo . nastopil Big ben hit guartet. Na sporedu bodo pesmi iz slovenske in svetovne zakladnice. Tradicionalni božični koncert šestih zborov v goriški stolnici Po naših cerkvah in dvoranah se v teh dneh vrstijo koncerti, ki so že od nekdaj nepogrešljivi v našem praznovanju božiča. Takšen koncert je bil na Štefanovo tudi v goriški stolnici. Priredila ga je Zveza cerkvenih pevskih zborov, na njem pa so mestoma ob orgelski spremljavi nastopili otroški zbor Štandrež, dekliški zbor Alenka iz Števerjana ter mešani zbori Štandrež, Podgora, Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana in Rupa-Peč. Šlo je za prijetno duhovno doživetje, ki ga je s priložnostno mislijo uvedel umetnostni zgodovinar Marko Vuk. Govornik se je zaustavil pri skrivnosti učlovečenja ter podčrtal trajnost vrednot ljubezni in miru, ki se v njej razodevajo. Na sliki (foto Brecelj): pevski zbor Rupa-Peč pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Mnenje prof. dr. de Terra o višini honorarja v zadevi Coronini Predloženi račun ni pretiran Goriški odvetnik Agostino Majo nam je te dni posredoval kopijo strokovnega mnenja, ki mu ga je z datumom 25. novembra izdelal prof. Giampaolo de Ferra iz Trsta glede višine in plačila honorarja, do katerega naj bi imel Majo pravico kot odvetnik izrednega upravitelja Coroninijevega sklada. Če prav razumemo, želi odv. Majo na tak način vsaj posredno odgovoriti na stališče, ki ga je do tega vprašanja zavzel njegov kolega prof. Livio Berngt in o katerem smo poročali v nedeljo, 22. decembra. Že vnaprej naj povemo, da po naši skromni presoji imata lahko oba odvetnika prav, le da najbrž ne govorita o isti stvari. Zdi pa se nam primerno povzeti tudi de Ferrova izvajanja že zato, ker je mimo spora v njih mogoče dobiti tudi nekaj zanimivih podatkov o Coroninijevi zapuščini. Prof. de Ferra je znan strokovnjak s področja prava in nekdanji rektor Tržaške univerze. A pojdimo po vrsti. Grof Guglielmo Coronini je umrl 13. septembra 1990 ter zapustil vse svoje premoženje in premoženje svoje že poprej umrle sestre Nicolette Skladu, ki bi moral biti last »vsega goriškega prebivalstva, sodobnega in prihodnjega«. Toda Sklad Coronini je bil uradno priznan šele 8. avgusta 1991, se pravi skoraj leto dni pozneje, zaradi česar je goriški pretor imenoval za izrednega upravitelja Coroninijeve zapuščine, za vmesno obdobje, goriškega župana Antonia Scarana, le-ta pa je se je za pravno pomoč obrnil na odv. Maja, ki je potem za svoje delo predložil račun za približno 400 milijonov lir. To je dvignilo precej prahu, odv. Majo pa se je naposled honorarju odpovedal in preklical račun. Kot znano, si je pred tem marsikdo brusil jezik, češ da si je odv. Majo nameraval le preveč privoščiti. Strokovno mnenje prof. Gianpaola de Ferra pa skuša obrazložiti, da ni tako. Seveda ne moremo tu slediti njegovim 7 strani obsegajočim argumentacijam v vseh podrobnostih. Če naj se omejimo na glavne točke, naj povemo, da tržaški pravnik najprej ugotavlja, da je odv. Majo opravil vse zapuščinske upravne in druge akte, ki jih je bil dolžan na osnovi mandata župana Scarana, do 9. julija 1991, vključno z izdelavo osnutka statuta Coroninijevega sklada. Ker ni bilo drugačnega dogovora, se je treba po mnenju prof. de Ferra pri sestavljanju računa opirati na stanovski cenik, ki določa, da honorar znaša od 0,5 do 5 odstotka vrednosti zapuščine. Po mnenju tržaškega pravnika je odv. Majo dobro opravil svojo nalogo, saj je bil na osnovi njegovega dela Coroninijev sklad potem tudi uradno priznan, zaradi česar bi za svoje storitve lahko upravičeno zahteval znesek za vsaj 3 odstotke vrednosti Coroninijeve zapuščine. Po dokaj previdnih oziroma skromnih cenitvah naj bi le-ta znašala okrog 15 milijard lir. Tu je treba najprej upoštevati že ocenjene grofove nepremičnine v Gorici (5,7 milijarde lir), palačo v Benetkah (2,3 milijarde) ter vrednotnice in denar v gotovini (1 milijarda). A k temu je treba dodati še neocenjeno palačo v Gorici, kjer bo sedež sklada, z vsem umetnostnim in arhivskim materialom vred, palačo na Dunaju in dve stavbi v Firencah, kar naj bi bilo skupno vredno najmanj 6 milijard lir. Ker 3 odstotki od 15 milijard lir znašajo 450 milijonov lir, je po mnenju prof. de Ferra to tudi plačilo, do katerega naj bi imel odv. Majo pravico. Nimamo najmanjšega razloga, da bi kakorkoli postavljali v dvom izvajanja prof. de Ferra, ki je sicer tudi jurist širšega slovesa. Dovolili pa bi si vseeno pripomniti, da njegova izvajanja kljub temu najbrž ne ovržejo stališča prof. Livia Bernota, po katerem naj bi odv. Majo ne imel pravice do nobenega plačila. Bernot namreč ne govori o višini honorarja, oziroma računa, pač pa je mnenja, da je bil odv. Majo nezakonito imenovan za odvetnika Coroninijeve zapuščine in da zato nima pravice do nikakega plačila. Nezakonito pa da je bil imenovan zato, ker ga je imenoval župan Scarano, katerega je za izrednega upravitelja Coroninijevega sklada postavil goriški pretor, medtem ko naj bi ga po zakonu kvečjemu lahko goriški tribunal. Očitno pa je to druga stvar, kakor je tudi na dlani, da se bomo k celotni zadevi v bodoče morali najbrž še vračati. Usodno dejanje starostnika V vodah Soče v Zdravščinah si je včeraj dopoldne vzel življenje 71-letni Dino Petrussa, stanujoč v Ul. colle Corona 14 v Gradišču. V mrzli tok reke se je pognal nekaj po 10. uri. Njegovo tragično gesto so opazili nekateri mimoidoči ter poklicali gasilce in orožnike na pomoč, a napori reševalcev so bili zaman. Truplo so potegnili na suho kakih 300 metrov nižje v bližini naftovoda. Nesrečni Petrussa je stanoval sam in je že dalj časa imel duševne težave. Konec novembra si je v skušal vzeti življenje na drugačen način. Prerezal si je žile na pokopališču v Krminu, kjer so pokopani nekateri njegovi sorodniki, na pomoč pa so mu priskočili pravočasno. Pošiljka krst za Hrvaško Včeraj dopoldne so iz Tržiča odposlali v Daruvar 79 krst. Na razpolago jih je dala tržiška občinska uprava in tako odgovorila na apel hrvaškega ministrstva za zdravstvo. Iz naše dežele so na Hrvaško že odposlali okrog sto tovornjakov različne pomoči, od hrane do oblačil, sanitnega materiala in zdravil. Zbiranje in od-premljanje pomoči se nadaljuje. Tako bodo takoj po novem letu, prav tako iz Tržiča, odpremili 90 bolniških postelj in ustrezno količino posteljnine ter perila. so se že zvrstile ob proslavljanju 10-letnice, pripomniti pa velja, da so v pripravi še druge pobude v tem okviru. Kot smo uvodoma že omenili, je upravni odbor Kulturnega doma v okviru proslavljanja 10-letnice izdal tudi posebno zgibanko, ki na slikovit in učinkovit način predstavlja značilnosti, zmogljivosti in delovanje te naše ustanove. Zgibanka je posebno zanimiva za tiste, ki nameravajo v prihodnje uporabljati prostore Kulturnega doma za simpozije, seminarje ter druge kulturne in športne prireditve. Ob koncu naj še opozorimo, da je upravni odbor pred nedavnim predstavil tudi posebno video kaseto o otvoritvenih slovesnostih Kulturnega doma v novembru 1981. Vse navedene izdaje interesenti dobijo v pisarni Kulturnega doma. , Selitev ambulante V splošni bolnišnici se je pokazala potreba po preureditvi ambulant. Tako bodo od torka 31. t.m-odvzem krvi za laboratorijske analize opravljali v novih prostorih in sicer v stavbi, kjer so sicer nameščeni uradi administracije. Nova ambulanta je v pritličju. ___________prispevki________________ V spomin na Franko Ferletič daruje Dorica Makuc 50 tisoč lir za osnovno šolo Prežihov Voranc v Doberdobu. Namesto cvetja na grob Zore Florenin darujejo Ana, Pepca in Ema 150 tisoč lir za Društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj. Namesto cvetja na grob Alfreda Prin-cija iz Ronk darujejo žalujoči sorodniki 158 tisoč lir za raziskovanje proti raku in 160 tisoč lir za UNICEF. Namesto božičnih in novoletnih voščilnic, daruje Slovensko planinsko društvo Gorica 50 tisoč lir za pomoč vojnim beguncem na Hrvaškem. Namesto cvetja na grob Franke Ferletič darujeta Marta in Borut Spacal 100 tisoč lir za Sklad Mitja Čuk — Gorica. Namesto cvetja na grob tete Felicite, daruje Miljo Sfiligoj 200 tisoč lir za PŠD Naš Prapor. Namesto cvetja na grob Dragomira Komjanca darujejo vrstniki letnika 1926 iz Števerjana 110 tisoč lir za domačo cerkev in 110 tisoč lir za vzdrževanje šte-verjanskega spomenika padlim. _________gledališča_____________ PDG Nova Gorica danes, ob 10. in 16-uri Zlatko KriliČ "Jajce" v mali dvorani KD Nova Gorica za izven. Ob 19. uri, G. Feydeau: "Poskrbi za Amelijo". Predstava v gledališki dvorani v Solkanu za ZKO Logatec in idrija. kino Gorica VITTOR1A 15.00—17.00—19.00—21.00 »Bianca e Bernie nella torre dei can-guri«. Risanka. CORSO 17.00-22.00 »Terminator 2 — H giorno del giudizio«. VERDI 17.30-22.00 »Vacanze di Natale '91«. Tržič COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Rapsodia in agosto«. A. Kurosawa. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Wedlock«. Nočni kino (velika dvorana Kulturnega doma) 22.00 »Ruleta strasti«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Ženske na robu živčnega zloma«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna št. 2 (Comunale n. 2) — ul. Garzarolli 154 — tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 — (Comunale n. 1) — ul. Terenziana 26 — tel. 482787. __________pogrebi___________ Danes, 9.30 Teresa Silino vdova Negro iz hiše žalosti, ul. Giulio Cesare 37, v cerkev v Ločniku in na tamkajšnje pokopališče, 9.30, Anastasia Mazzolini vdova Rienzi iz splošne bolnišnice v Šlovrenc, 10.00 Antonia Cossutta vdova Gondolo iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič, 10.30 Isidora Seneca iz splošne bolnišnice v Šempeter ob Soči, 10.30 Carlo Bevilacgua iz splošne bolnišnice v Medejo, 10.55 Anna Nachbaur vdova Kueng iz bolnišnice Janeza od Boga v Štarancan. Obvezna odločitev Osnovni cilj denarne politike je ustaljenost cen in menjalnih tečajev znotraj evropskega monetarnega sistema. Ko bo evropska denarna enota postala stvarnost, bo ta cilj postal impliciten ter avtomatičen za evropsko centralno banko, dokler pa te banke ne bo, morajo monetarne oblasti v posameznih državah vsaj skušati dosledno zasledovati ta cilj, ki je bil tako slovesno razglašen v Maastrichtu. Odločitev o zvišanju uradne es-komptne mere v Italiji je bila torej obvezna, narekovala pa sta jo dva pojava. Prvič: znižanje obrestne mere pri ameriški zvezni banki, da bi na ta način dali novega zagona investicijam in pomagali gospodarstvu iz recesije. Drugič: povišanje eskomptne mere v Nemčiji, pri čemer pa je bil za botra splet okoliščin: najprej laheh poskok inflacije po združitvi, potem pa zahteva sindikatov po občutnem zvišanju prejemkov, a učinki enega in drugega so vsilili Bundesbanki odmeven ukrep kot signal, da gre preprečiti nadaljnjo rast inflacijske stopnje. Ta signal je, kot rečeno, podražitev denarja. (Kaže, da bo eskomptno mero že spet povzdignila tudi Japonska — menda ob obisku Busha v Tokiu med 8. in 10. januarjem — in to že tretjič v štirih mesecih.) Glede na to, da se kapital pomika tja, kjer je njegov donos (v obliki obrestne mere) večji, imata nemški in ameriški sklep ta učinek, da slabita vrednost dolarja in krepita marko. Kaj to pomeni za Italijo? Da mora spodbujati uvoz v dolarjih in izvoz kapitala na območje marke. Oboje povzroča negativen pritisk na obračune nasproti tujini, na menjalne tečaje in na inflacijo. Toda povišanje eskomptne mere vpliva na ta negativen pritisk kot blažilec, saj opozarja, da monetarna politika ne mara dovoliti napada na menjalne tečaje in spodbujanja censke rasti. Monetarna politika deluje tedaj kot zavarovalka stabilnosti referenčnega monetarnega okvira. Zvišanje eskomptne mere pomeni seveda tudi podražitev denarja in večje stroške za obresti na javni dolg v državni bilanci. Ko pa tega ne bi ukrenili in bi ekonomska politika (tudi pod vplivom spomladanskih volitev) stopicala na mestu, bi se Italija izneverila pravilom, ki jih je sprejela v Maastrichtu, zabredla bi v osamo in se uklenila v začarani krog inflacija-devalvacija. F. D. GAŠPERLIN Z novim letom tudi boljši odnosi med podjetništvom in organizacijami sindikatov? Premično lestvico, s katero se osebni dohodki prilagajajo naraščanju življenjskih stroškov, bi morali ukiniti konec tega meseca. Ker pa se sindikati in delodajalci kljub šestmesečnim pogajanjem še niso pogodili za nov, nadomestni mehanizem, ki bi varoval realne prejemke pred draginjo, je bilo sklenjeno, da se problem odloži do junija 1992. Premična lestvica torej zaenkrat še ostane v veljavi, vendar sredi žolčnih polemik: Confin-dustria in druge stanovske organizacije delodajalcev pravijo (in z njimi soglaša proračunski minister Paolo Cirino Pomicino), da jim ne bo treba plačati uslužbencem draginjske doklade, ki bo dozorela prihodnjega maja, sindikati CGIL, CISL in UIL pa vztrajajo (čeprav v omiljeni obliki), da bo doklado treba plačati, drugače bi kršili stanovske delovne pogodbe, ki so bile podpisane lansko leto. Dvoboj se bo očitno nadaljeval v naslednjih mesecih in v tem napetem vzdušju bo teklo tudi soočanje o procesih industrijskega prestrukturiranja, v katerega so z razliko od osemdesetih let vpleteni tudi uradniki in mala podjetja. Rimska vlada je za leto 1992 določila vrhnjo mejo 25.000 predčasnih upokojitev (letos 11.000), verjetno pa jih bo mnogo več in podjetniki bodo bržkone že spet segli po mehanizmu tako imenovane mobilnosti delovne sile, ki ni po novem zakonu o delovnem tržišču nič drugega kakor uvod v odpuste. In vendar bi utegnilo biti novo leto tudi leto obnovljeneega sodelovanja med sindikati ter industrije!: voditelj sindikata CGIL Bruno Trentin je na kongresu v Riminiju sprožil slogan "soodločanje", ki je bil vsem všeč in ki naj bi končno privedel do sporazuma glede sindikalnih predstavništev na deloviščih. Gre za "enotna sindikalna zastopstva", s katerimin-soglašajo vsi trije sindikati, a jih ni mogoče uresničiti brez pristanka delodajalcev. Od tod poziv sindikalistov ministru za delo Mari-niju, naj bi se šel posrednika. Iz Slovenije v Makedonijo po morju in skozi Albanijo PORTOROŽ - Iz Slovenije bo v Makedonijo in nazaj vodila nova trgovska pot: po morju in skozi Albanijo. To je konkretna posledica dogovorov obeh republik, za uresničitev tega dogovora pa bo poskrbela Splošna plovba Portorož. Šestega januarja bo namreč vzpostavila novo prometno zvezo za prevoz blaga po morju med Koprom in Dračem v Albaniji. Šlo bo za poizkusno linijo, na kateri bo RO-RO in kontejnerska ladja Petra, ki pluje pod zastavo države Antigua in jo ima slovenski ladjar v najemu, vsak četrti dan izplula iz koprskega pristanišča in vsak četrti dan iz Drača. Zamisel o taki pomorski zvezi z Albanijo in južnim delom Balkana je nastala takoj po prekinitvi blagovnih tokov, do katerih je prišlo zaradi vojne na Hrvaškem. Veliko interesa za progo so pokazala tako slovenska podjetja, ki so doslej poslovala z Makedonijo, kakor tudi makedonska, ki so v Slovenijo vozila predvsem veliko sadja in zelenjave. Linija pa seveda ni namenjena samo slovenskemu in makedonskemu gospodarstvu. Z ene strani se bodo poleg Slovenije v to progo lahko vključevale tudi druge srednjeevropske države, z druge strani pa bo zveza zanimiva tudi za Albanijo, Bolgarijo, Turčijo in morda še koga. Skoraj 94 metrov dolga ro-ro ladja bo lahko vozila do 26 vlečnih prikolic (dolžine 12 metrov) in 138 kontejnerjev (ISP 20), seveda pa bo lahko prevažala tudi osebne avtomobile, hladilne kontejnerje, navadne tovornjake..., vendar vse brez voznikov, saj to ni trajektna ladja. Ladja bo za vožnjo med Koprom in Dračem potrebovala 38 ur, na Splošni plovbi pa so nam povedali, da bodo skušali oblikovati konkurenčne cene, tudi v primerjavi z obstoječim železniškim prometom. BORIS ŠULIGOJ gospodarski dopis iz Slovenije Zdaj še en dinar JOŽE PETROVČIČ Že dolgo časa je bilo jasno, da se bo za finančno samostojnost morala odločiti tudi Hrvaška in kot eno prvih odločitev v to smer je bila predbožična uvedba hrvaškega dinarja, ki je zamenjal jugoslovanski denar. Razlogi za uvedbo samostojnega plačilnega sredstva na Hrvaškem so zelo podobni slovenskim. Hrvaška ni imela več prav nobenega vpliva na jugoslovansko monetarno in posojilno politiko, hudo strah pa jo je bilo razdiralnega inflacijskega vpliva, ki nastaja zaradi tiskanja denarja za zvezne, bolje rečeno vojaške in srbske potrebe. Poleg teh praktičnih vzrokov pa je bilo treba na Hrvaškem uvesti svojo lastno valuto tudi zaradi nekoliko romantičnih razlogov: z njo je treba podpreti in dokazati samostojnost države. Vsekakor pa je Hrvaška uvedla denar v bistveno drugačnih razmerah kot Slovenija. Od Slovenije je pobrala precej izkušenj in se bo lahko izognila nekaterim nevarnim pastem, v katere se je na primer zapletla slovenska finančna oblast. Taka nevarna past je sama menjava: v Sloveniji so ugotovili, da je bilo premenjanega veliko več denarja v tolarje, kot so računali, zaradi česar je še zdaj v obtoku preveč tolarjev, kar je v prvem mesecu slovenske samostojnosti na finančnem področju prineslo precejšnjo inflacijo, ki jo šele zdaj poizkušajo umiriti z "jemanjem odvečnih tolarjev iz obtoka". Vsekakor se bodo lahko izognili tudi najrazličnejšim povsem praktičnim zapletom v plačilnem prometu (nakazila, plačevanje računov, določanje tečaja za menjavo pri izvenrepubliških plačilih, hitro sklepanje plačilnih sporazumov s posameznimi republikami, menjava denarja za sprotne potrebe na mejnih prehodih...). Zelo težko pa bodo obvladali osnovno težavo, ki jo bo imel novi hrvaški dinar in ki se bo kazala v izgubljanju vrednosti. Uteži, ki jih je inflacija že na začetku pripela na začasni hrvaški dinar, so namreč zelo težke. Inflacija je bila že zdaj, ko je bil hrvaški monetarni sistem še vpet v jugoslovanskega dinar- skega, na Hrvaškem vidno večja kot v drugih delih države, kjer uporabljajo dinar za plačilno sredstvo. Hrvaška je bila na svojstven način namreč že monetarno samostojna. Jugoslovanska narodna banka je zaradi republiških finančnih predpisov, ki jih je sprejela hrvaška poleti ob razglasitvi samostojnosti, povsem prekinila vse finančne stike s to sosednjo republiko. Vendar pa prekinitev ni prav nič prizadela Hrvaške: zaradi premetenosti hrvaške narodne banke so si pri sosedih nabrali dovolj velike količine novega denarja (dinarjev) in so lahko sami po mili volji določali obseg primarne emisije denarja. Zaradi vojaških potreb, socialnih vzrokov in za sanacijo gospodarstva so dali v obtok kar precej novega denarja, kar se je v zadnjih dveh mesecih pokazalo v visoki inflaciji. Zahteve po novem denarju pa naraščajo in se jih bodo hrvaške monetarne oblasti težko otepale. Hrvaška narodna banka, ki jo vodi ugleden finančnik Ante Ci-čin Šain, je zato v nekakšnem javnem pismu sporočila, da ne bo pristajala na dodatno tiskanje denarja za proračunske oziroma državne potrebe, saj bo v nasprotnem primeru podrto prav tisto, zaradi česar mora Hrvaška oblikovati svoj samostojen denarni in finančni sistem. Med zahtevo po dodatnem denarju in odklanjanju takih želja v nobeni državi ni lahko najti zanesljivega ravnotežja, še posebej pa ga ne bo mogoče ustvariti na Hrvaškem, kjer divja vojna in kjer je tudi zaradi nje gospodarstvo povsem na robu zloma. Rešitev je ena sama: denarne injekcije iz tujine! Na Hrvaškem računajo, da bi morali dobiti v letu 1992 iz tujine vsaj dve milijardi dolarjev, če hočejo državo in gospodarstvo obdržati nad vodo (pri čemer pa bodo skušali dobro milijardo dolarjev dobiti tudi z domačimi javnimi deviznimi posojili in s humanitarno pomočjo). Do tega tujega denarja skorajda ni mogoče priti, če Hrvaška ne bo mednarodno priznana kot država. Priznanje sicer samo od sebe še ne prinaša denarja, spreminja pa pogajalske pozicije in vsaj nakazuje možnost za izpeljavo takega projekta kot je - hrvaški dinar. Tržaško gospodarstvo pred zasukom leta S kakšnim korakom stopa tržaško gospodarstvo v leto 1992? Statističnih pregledov, na katere naj bi se oslanili pri sestavi takega ali drugačnega letnega obračuna, še ni in jih še dolgo ne bo. Ce bodo sploh: na Trgovinski zbornici, kjer smo se oglasili tik pred Božičem, se upravičeno hudujejo, ker pristojni deželni organi že nekaj časa ne zbirajo točnejših podatkov o obsegu zaposlenosti v raznih pokrajinah. Dokler je po zakonu vztrajnosti veljala stara odredba zavezniške vojaške uprave, so se podatki o zaposlenosti redno-zbirali; po novem pa se "raziskovalci tržišča" zadovoljujejo s tem, da obdelujejo to področje z nezanesljivo metodo statističnih vzorcev, zbrane podatke pa objavljajo zaokrožene na tisoč, kot da je vseeno, če je na Tržaškem v rednem delovnem odnosu 300 ali 400 delavcev več ali manj... Malo konkretnih napotkov dobimo tudi iz najnovejših nastopov najvidnejših predstavnikov deželnih in pokrajinskih gospodarskih krogov. Predsednik deželne industrijske zveze Gianfran-co Zoppas je ob Božiču naglasil, da so mednarodni zapleti (vojna v zalivu, pa še dogajanja v Vzhodni Evropi in bivši Jugoslaviji) najprej znatno oškodovali italijansko ekonomijo, v zadnjem trimesečju 1991 pa je ta negativni trend zajel še našo deželo, ki je zabeležila padec naročil iz tujine za 68,4%, pri čemer je tržaška pokrajina utrpela krčenje v industrijski proizvodnji za 5,7%. Še slabše je bilo na Goriškem, kjer je proizvodnja za tujino upadla za 10%, medtem ko je videmska pokrajina odnesla le manjšo prasko (-3,4%), por-denonska pokrajina pa je celo zabeležila rahel razmah ( + 2,5%) v primeri z ustreznim obdobjem lanskega leta. Te razlike so vredne kratkega razmisleka: kako to, da v Pordenonu uspevajo, medtem ko Tržaška in Goriška nazadujeta? Razlago je delno ponudil sam Zoppas, ko je dal razumeti, da so podjetniki v krajih, nekoliko odmaknjenih od meje, menda znatno bolj dinamični in da jim zato marsikaj uspe tudi tam, kjer so razmere zapletene in v določeni meri tudi riskantne, medtem ko da se mejaši vedejo vse preveč previdno. Predsednik videmske Trgovinske zbornice Gi-anni Bravo pa je navedel podatke, ki blažijo pesimistično gledanje Zoppasa: na Videmskem, da se je število zaposlenih med letom povečalo za 2;5%, izvoz da je napredoval za 6,5% in to s 1.400 na 1.500 milijard lir, ter da si Furlanija obeta novega poslovnega elana od zavezništva, sklenjenega s Slovenijo in Hrvaško že dober čas pred njunim mednarodnim priznanjem. Priznal pa je, da tudi v videmski industriji beležijo krčenje tujih naročil in da podjetnike skrbi zlasti usoda pogodb, svojčas podpisanih s Sovjetsko zvezo: gre za pogodbe v vrednosti 900-1.000 milijard lir, ki so že dalj časa zamrznjene. Predsednik tržaške Trgovinske zbornice inž. Giorgio Tombesi pa je v božično-novoletni poslanici dejal, da se leto 1991 za tržaško gospodarstvo zaključuje z neugodnim obračunom. Trst je menda nepripravljen na to, da bi primerno reagiral na izzive iz vzhodne Evrope, zato zamuja vedno nove priložnosti. Pri tem je najbolj občutil negativne posledice zapletov na sosednjem jugoslovanskem tržišču. Podrobnejših podatkov predsednik ni navedel ter se rajši zadržal — kar precej polemično — ob delovanju tržaškega luke in sejemske ustanove. O Jugoslaviji smo na zborničnem oddelku za zunanjo trgovino zvedeli, da je vrednost blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo po tržaškem avtonomnem računu letosspet nekoliko narastla in to s 115,6 milijarde lir v času januar-avgust 1990 na 131,2 milijarde v istem obdobju 1991; uvoz je padel s 54,0 na 49,7 milijarde, izvoz pa nasprotno poskočil z 61,6 na 81,5 milijarde lir. Tam so nam tudi povedali, da je Svet evropskih skupnosti od 15. novembra 1991 dovolil iste trgovinske preferenciale, ki so prej veljali z Jugoslavijo kot celoto na podlagi ustrezne pogodbe o gospodarskem sodelovanju med jadranskima sosedama, v korist republik Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. V kratkem bo EGS izdala tudi ustrezni poslovni pravilnik, ki bo veljal retroaktivno, torej tudi za dogovore, ki bi bili sklenjeni od polovice novembra dalje. Povrnimo k problemu zaposlenosti na Tržaškem, ki nas zdaj še posebno zanima, saj se od povsod javljajo opozorila, da gremo na tem področju že dalj časa rakovo pot. Omenjene psevdos-tatistike, ki pa ne segajo dalj kot do konca 1. 1990, pravijo, da je bilo tedaj v tej pokrajini v rednem delovnem odnosu 90.000 ljudi (zaokroženo, kot rečeno), nekaj več (menda okrog 600) kot 1. 1989, a odločno manj (1.800) kot ob koncu 1. 1988. Nekaj dodatnih delavcev je zaposlila industrija, nekaj trgovina in druge terciarne dejavnosti. Manj je zaposlenih pri javnih upravah; kmetovalci pa so, ko je njihovo število padlo pod 500, izginili iz statističnih pregledov, ker je količina primerkov, ki ne dosega minimale 500 enot, statistično nezanimiva. (Mimogrede povedano: isti statistični vir, iz katerega jemljemo podatke o zaposlenih v kmetijstvu, povsem mirno navaja, da je zadnji pridelek fižola na Tržaškem znašal na banko 43 stotov, pridelek rži 44 stotov itd.). In na koncu še nekaj o našem pristanišču: najnovejši podatki, ki so šele v pripravi za tisk, kažejo, da je blagovni promet do konca septembra znašal 26.138.165 ton, kar je malenkost več kot lani (26.060.662 ton); gro prometa predstavlja seveda dovoz surovine za čezalpski naftovod (letos 21.460.704, lani 21.463.743 ton). Promet s kontejnerji je ponovno popustil: letos 102.117, lani 111.882 DTEU, oziroma letos 812.438, lani 819.363 ton blaga. V zvezi s pristaniščem velja še omeniti, da je pobuda "off-shore" še vedno zamrznjena pri pristojnih organih EGS, novost pa predstavlja tekma za "privatizacijo" pomola VII, prek katerega se odvija kontejnerski promet: za upravljanje pomola se potegujeta na eni strani FIAT prek svoje družbe Sinport, na drugi pa naveza tržaških, genovskih, ravenskih in tujih podjetnikov. Vodstvo luke se menda navdušuje za turinski koncern, ki že upravlja podoben kontejnerski terminal v pristanišču Voltri in ki je že izdelal načrt za okrepitev struktur na pomolu VII z naložbo 60 milijard lir (toda pri tem ne gre pozabiti, da bo pomol kmalu opremljen z novimi dvigali, za kar je luška uprava svojčas najela posebno bančno posojilo v višini 45 milijard lir). FIAT se torej odločno usmerja v tržaško luko, kjer je že prisotna v okviru znanega načrta Polis. Upajmo le, da ne bo njena prisotnost v tej vitalni strukturi tržaške ekonomije trajala le "pour 1'espace d'un matin", kakor se je pred leti zgodilo s tovarno Velikih motorjev pri Boljuncu. ELIO FORNAZARIČ Drobiž □ DARILCE UPOKOJENCEM. Januarja se jim bo penzija povišala za 0,4% zaradi navezave pokojnin na plačni mehanizem. Gre sicer le za nekaj tisoč lir, saj prilagoditev pen-zij draginji ne bo presegla zneska 12.830 lir in še to kosmatih (bruto). Malce bolje bo maja in septembra, ko naj bi zvišanje slonelo na stopnjah rasti draginje +2,6% oz. + 1,8%. Kdor ima penzijo do 1.126.200 lir, se mu bo pokojnina zvišala maja za 2,6%, tistim pa, ki imajo od 1.126.201 do 1.689.300 lir, se bo pokojnina dvignila za 2,34%. □ SPORAZUM RAS-GENERALI o skupnih soudeležbah v Avstriji in Nemčiji je že operativen. Grupa As-sicurazioni Generali bo prevzela nadzor miinchenske družbe Interun-fall-Ras, Grupa Ras pa nadzorstvo avstrijskih družb Wiener Allianz in Wiener Allianz Leben, kar bo dalo naslednji rezultat: Grupa Generali bo neposredno ali prek dunajske družbe Erste Allgemeine prevzela 60,08% družbe Interunfall-Ras Ver-sicherungs (kotirane na dunajski borzi), 53,83% miinchenske družbe Interunfall Allgemeine Versiche-rungs in 51% družbe Miinchener Lebenversicherungs. □ HOLDING HISTRIA GROUP bo začel poislovati 1. januarja 1992 v Bujah. Vase bo koncentriral kapital družbenih podjetij Mesoprodukt, Histria Fin, Flistria Trade, Histria Gross (bivši Velepromet), Histria Agri-Umag (bivši PIK), Histria Agri Buje, Histria Agri-Novigrad, Histria Coop, Histria Agri-Mirna in Prole-ter, pa še štirih mešanih podjetij. HI Group, zasnovan po evropskem modelu, se bo bavil s promocijo proizvodov in storitev, investicijo kapitala in krepitvijo onemoglega trga. 2. in 3. januarja pred nastopom za SP v Kranjski gori Tomba na Ncvcjskcm sedlu Drvi žrtvi Odpadle tekme v St. Antonu (tudi kombinacijo) bodo nadoknadili Na drugi etapi dirke Pariz - Capetown TRENTO — Odbor svetovnega smučarskega pokala je včeraj sklenil, da bodo nadoknadili vsa odpadla tekmovanja (slalom, smuk in kombinacija) v avstrijskem St. Antonu. Sklep so sprejeli na osnovi novega pravilnika, ki strogo določa število tekem, ki jih je treba izpeljati za sestavo skupne lestvice in lestvice posameznih disciplin. Po novem je pokalno tekmovanje veljavno samo, če izpeljejo devet smukov, devet slalomov, sedem veleslalomov, šest super veleslalomov in tri kombinacije. Po mnenju odbora med sezono formule ni mogoče spreminjati, razen v primeru višje sile. Proti takšni interpretaciji pravilnika so bili Italijani, za katere je bil ta sklep pravzaprav nepričakovan, kajti po njihovem mnenju je v pravilniku dovolj jasno zapisano, da je mogoče nadoknaditi le tista tekmovanja, ki so bila odpovedana najmanj deset dni prej. Tomba (na sliki AP) se je vprašal, zakaj lani niso nadoknadili dveh odpadlih slalomov na Novo Zelandskem. Zlasti ga moti to, da bodo nadoknadili kombinacijo, v kateri sam nima možnosti, da bi prišel do točk. Pa še vest, ki bo gotovo razvese-Ijila deželne ljubitelje smučanja: Alberto Tomba in ostali člani italijanske smučarske reprezentance bodo 2. in 3. januarja trenirali na Nevej-skem sedlu. Na novem »stadionu slaloma« na Predelju so usposobili progo, ki po tehničnih značilnostih spominja na trase v bližnji Kranjski gori, kjer bodo pripadniki belega cirkusa 3. in 4. januarja merili moči v slalomu in veleslalomu za pokal Vitranc. Poleg Tombe bodo na Ne-vejskem sedlu trenirali še Holzer, Spampatti, Senigagliesi, brata Polig, Pesando, Richar in Roger Pramotton, De Crignis, Bergamelli, Belfrond, Ge-rosa, Laedstatter, Platter, Pescari in Ghezze, torej vsi najboljši! Odpadlo tekmovanje v Valsassini Iz Lecca pa je medtem prišla vest, da zaradi pomanjkanja snega odpade celotedenska mednarodna tekaška prireditev doline Valsassina, na kateri bi bili morali meriti moči tekmovalci iz sedmih držav. Prireditelji so sporočili, da na višini 1750 m kraja Piani di Bobbio ni bilo mogoče postaviti prog, ki bi ustrezale mednarodnim normam. € Chiesa drugi pilot Fondmetala PALOSCO — Poleg Italijana Gabrijeleja Targuinija bo vozila Fondmetala v prihodnji sezoni formule ena upravljal še italijanski Švicar Andrea Chiesa. Chiesa, 27 let, je v zadnjih štirih sezonah dirkal v formuli 3.000, dosegel pa je tudi zmago leta 1989 na Veliki nagradi v Pergusi. V vozila avtomobilistične hiše Gabrieleja Rumija bodo vgradili motorje ford HB, ki sta enaka Be-nettonovim. Fondmetal je pred kratkim najel argentinskega strokovnjaka Sergia Rinlana (prej Brabham), dogovarja pa se tudi z bivšim ferra-rijevcem Mauriziom Nardonom. Suspenz za sodnika RIM — O disciplinskih ukrepih zoper igralce in trenerje se obširno piše, veliko bolj redki pa so primeri, ko mora kazen prestati sodnik, čeprav je znano, da se tudi ti včasih vedejo vse prej kot dostojno. Zato vsa čast italijanski košarkarski zvezi, ki je zaradi nekorektnega obnašanja med tekmo A-2 lige Napoli - Billy za eno kolo suspendirala sodnika Belisarija (jutri bi bil moral soditi na tekmi Filanto - Stefanel), a vsa čast Belisarju samemu, ki je priznal, da je trenerja Billya Scariola neprimerno ogovoril. Berlinčani nočejo iger! BERLIN — Vse kaže, da večina Berlinčanov nasprotuje izvedbi olimpijskih iger leta 2.000 v svojem mestu. Po raziskavi javnega mnenja, ki jo je izvedel tednik Šport je proti igram 54 odstotkov zahodnih Berlinčanov, vzhodnjaki pa so jim bolj naklonjeni. Večina nasprotnikov iger svoje stališče utemeljuje z ekonomskimi razlogi. Rekord Battistetlija REUNION — Stefano Battistelli je izboljšal italijanski rekord na 200 m hrbtno v 25-metrskem bazenu s časom 1,56’’89. Prejšnji rekord je pripadal Merisiju z 1'57"43. Dirka tris RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je 6 - 12 - 14. 235 dobitnikov bo prejelo po 11.225.000 lir. SABAH 74 (LIBIJA) — Italijan Alessandro De Petri na yamahi je osvojil drago etapo dirke Pariz-Ca-petown, od Sirteja do Sabaha 74, dolge 421 km in sedaj vodi na lestvici med motociklisti pred Francozom Peterhanselom (yamaha). Italijan Orioli na cagivi je peti, njegov rojak Picco na gileri pa sedmi. Med avtomobilisti sta drugo etapo osvojila Šved VValdegard in Britanec Callagher na citroenu, medtem ko sta na skupni lestvici prevzela vodstvo Španca Servia in Puig na Ladi. Veliko smolo je tokrat imel lanski zmagovalec, Finec Ari Vatanen, ki se je zaradi okvare na avtomobilu uvrstil z velikim zaostankom inje trenutno le 31. na skupni lestvici z več kot dvema urama zaostankama za vodilnima. Na včerajšnji etapi je prišlo tudi do hude nesreče, v kateri sta umrla dva pilota, ki sta vozila range rover, ki asistira udeležence te naporne in dolge dirke. Avtomobil nesrečnih pilotov je še iz neznanih razlogov eksplodiral na poti proti cilju v Sabahu 74. VRSTNI RED 2. ETAPE MOTOCIKLISTI: 1. De Petri (It.) yamaha 4.12'40''; 2. Picard (Fr.) yama-ha po 27'08"; 3. Sotelo (Šp.) gilera po 29'38"; 4. VVagner (Fr.) suzuki po 32'56": 5. Medardo (It.) gilera po 34T7". AVTOMOBILISTI. 1. Waldegard (Šve.) - Gallagher (VB) citroen 3.29'32"; 2. Saby-Maimon (Fr.) mitsu-bishi po 1T2"; 3. Servia-Puig (Šp.) lada po 7 01”; 4. Shinosuka (Niz.) -Magne (Fr.) mitsubishi po 19'51"; 5. Fontenay - Musmarra (Fr.) mitsubishi po 23'ir. Mladi Italijani potujejo v Mehiko MILAN — Včeraj je bil zbor mladih italijanskih nogometašev B lige (under 21), ki se bodo udeležili turneje po Mehiki. V Mehiko bodo potovali: VRATARJA: Micillo (Ancona) in Taglia-latela (Palermo); BRANILCI: Di Cin-tio (Piacenza), Flamigni (Brescia), Pa-ganin (Reggiana), Rosa (Padova), Taccola (Piša), Tramezzani (Lucche-se); VEZNI IGRALCI: Bosi (Modena), Breda (Messina), Di Francesco (Luc-chese), Masolini (Cesena), Žago (Piša), Rossitto (Udinese); NAPADALCI: Biagioni (Cosenza), Ferrante (Piša), Ganz (Brescia)), Rizzolo (Palermo); TRENER: Brighenti. Danes nogometni turnir v Palermu PALERMO — Včeraj so v Palermo dopotovali nogometaši treh ekip Ju-ventusa, Milana in CSKA iz Moskve, ki se bodo danes udeležile novoletnega nogometnega turnirja, na katerem bodo udeležene ekipe igrale tri čase po 45 minut. Lecce - Pescara bo 8. januarja MILAN — Združenje poklicnih nogometašev je sporočilo, da bodo prekinjeno drugoligaško tekmo med Leccejem in Pescaro odigrali v sredo, 8. januarja s pričetkom ob 14.30. Odbojkarska A-1 liga: že danes Spoieto-Charro Zadnja nedelja v letu za italijanske odbojkarje ne bo praznična. Že danes se bosta v Perugii v anticipi-rani tekmi 16. kola A-1 lige (pričetek ob 15.30, TV prenos od 16.15 po Rai-due) pomerili moštvi Olio Venturi Spoleto in Charro Padova. JUTRIŠNJI SPORED: Sisley Tre-viso - Terme Acireale Catania; Brescia - Ingram Citta di Castello; Medi-olanum Milan - Alpitour Cuneo (neposredno po Tele +2); Sidis Tombo-lini Falconara - Gabbiano Mantova; Messaggero Ravenna - Gabeca Mon-tichiari; Maxicono Parma - Carimon-te Modena. Rusija - Italija 3:0 APELDOORM (NIZOZEMSKA) — Na prvem srečanju mednarodnega ženskega odbojkarskega turnirja v tem kraju je ženska reprezentanca Rusije brez težav odpravila pomlajeno vrsto Italije s 3:0 (15:6, 15:7, 15:13). Svetovni rekord balinarja Ferluge PORDENON — Tržaški balinar Giuliano Ferluga je na balinišču v kraju Torre pri Pordenonu postavil svojevrsten svetovni rekord. V eni uri je v 426 pizku-sih kar 342-krat zbil balinček. Prejšnji rekord je znašal 230 iz-bitkov. Ocenjujejo, da je Ferluga v obeh smereh po balinišču prehodil več kot deset kilometrov. Podvigu je prisostvovalo okrog 200 navdušenih privržencev balinanja. Ob državnem naslovu v štafeti letos še vrsta tekmovalnih in organizacijskih dosežkov rolkarjev Mladine Resco Ponavljajoči se uspehi obetajo vse bolj rožnato bodočnost Mladinini rolkarji z letošnjimi trofejami med zaključno društveno večerjo v kriškem domu Albert Sirk ~ (Foto Magajna) Še ni dolgo, odkar so pri Mladini Resco na zaključnem društvenem večeru v Križu praznovali uspehe vnovično nadvse uspešne rolkarske tekmovalne sezone, in že se neutrudljivi kriški rolkarji skupno s smučarji odpravljajo na celotedenske zimske priprave v Dom Mangart v Žabnicah (od danes do 5. januarja), ki se jih bo predvidoma udeležilo približno 50 mladih pripadnikov društva. Tako kot že lani, bodo tudi letos na teh pripravah utrdili svoje znanje na snegu. Čeprav se tekaške zvrsti še naprej ne mislijo lotiti sistematično, gre jim namreč predvsem za pripravo na poletno rolkarsko sezono, se Mladinini rolkarji tudi na zasneženih progah kar dobro znajdejo. O tem najbolje govorijo rezultati, ki so jih dosegli na zadnjem Tržaškem prven- stvu, ko so s 13 atleti osvojili kar 12 pokalov in skupaj s svojimi alpskimi smučarji pripomogli k temu, da je društvo osvojilo 4. mesto na absolutni pokrajinski lestvici. O tem, kako vsestransko uspešna je bila tudi minula rolkarska sezona pa pričajo podatki, ki jih je »duša« Mladininega rolkanja Boris Bogateč navedel ob priliki že omenjenega društvenega večera. Osvežimo si spomin le z najpomembnejšimi: v sezoni 1991 je Mladina Resco svoj prvi pečat vtisnila že na conskem prvenstvu (v Italiji jih je pet, sever-novzhodni pa obsega društva iz FJK in Veneta), ko je po treh preizkušnjah (Boljunec.Mestre, Belluno) nepričakovano osvojila naslov conskega prvaka v konkurenci 14 klubov, ob tem pa so Mateja Bogateč (mlaj- še cicibanke), Mitja Tretjak (mlajši cicibani) in Erik lori (cicibani) še zmagali v svojih kategorijah. Mladina Resco je sodelovala tudi na šestih preizkušnjah za Pokal Italije (Lentiai, Valsavaranche, Casti-ons, Lissone, Marano in Rovereto). Na teh tekmovanjih so se naši tekmovalci vedno zelo dobro odrezali, končni seštevek točk z vseh preizkušenj pa je dal nenadejane rezultate. Mitja Tretjak je bil 2. med mlajšimi cicibani, Mateja Bogateč 3. med mlajšimi cicibankami, David Bogateč 3. med cicibani, a na društveni lestvici je bila Mladina Resco na zgovornem 3. mestu. Logično je, da uspehi niso mogli izostati niti na absolutnem državnem prvenstvu v Schiu. In res, mlajša cicibana Erik lori in David Bogateč sta osvojila naslov državnih prvakov v štafeti, a David Bogateč je bil viceprvak med posamezniki. Rolkarji ŠD Mladina Resco so nastopili še na raznih propagandnih tekmovanjih po Italiji in Sloveniji, kjer najtesnejše prijateljske stike vzdržujejo s pripadniki Tekaškega kluba Dol. Premočno so na »domačih tleh« v Boljuncu vnovič osvojili tudi tržaški kriterijum za pokal Al-brizio. Nazadnje, to je v nedeljo 22. tega meseca, so se udeležili še nočnega teka v Krminu. Tudi tu so izbojevali vrsto zmag z Erikom Ten-cetom (med člani je dosegel najboljši absolutni čas, a Mauro Nadlišek je bil drugi), Davidom Bogatcem (2. Eduardo Di Felice, 3. Jara Košuta) in Matejo Bogateč. Z navedbo tekmovalnih uspehov pa obračuna delovanja rolkarjev Mladine Resco nikakor še nismo izčrpali. Tu velja poudariti še napore pri izvedbi treningov in tekmovanj, pri organizaciji prevozov in pri drugih tovrstnih nujnih opravilih, pri čemer je bila nenadomestljiva tudi pomoč pokroviteljev in staršev. Kljub temu obsežnemu delu pa je ostalo še dovolj časa za izdajo računalniško izdelane brošure z navedbo vseh letošnjih rezultatov in za tisk ličnega koledarja za leto 1992, pa še za druge takšne in drugačne zamisli. Kaj pa se obeta v novi sezoni? Športniki so malce vražjeverni, zato se obljub najraje izogibajo, a obeta se mnogo in to kljub temu, da imajo v društvu ta čas veliko težav z dvoranskimi treningi, češ da Občina nima sredstev, da bi pognala grelcev v »ledenem« kriškem rikreatori-ju. Toda do začetka sezone v maju je še mnogo časa in trenerja Bogateč in Rupnik bosta dotlej nemara dobro pripravila svoje mlade tekmovalce, od katerih bodo mnogi letos dosegli starostno mejo v svojih kategorijah in bodo torej končno merili moči z vrstniki, ne pa, kot doslej, skoraj izključno s starejšimi tekmeci. Potem, ko je Mladina Resco odlično organizirala prvo letošnjo preizkušnjo za consko prvenstvo v Boljuncu, se obeta tudi možnost, da ji bo federacija v novi sezoni ponudila organizacijo še bolj prestižnega tekmovanja, to je ene od preizkušenj za Pokal Italije, ki po pomembnosti stoji ob boku absolutnemu državnemu prvenstvu. Skratka, obzorje je za naše rolkarje vse bolj široko, (ak) Boris Bogateč (desno), »duša« kriških rolkarjev, je na letošnjem nagrajevanju najboljših športnikov Primorske iz rok predsednika Kufersina prejel priznanje, ki ga ZSŠDI vsako leto podeljuje našim najzaslužnejšim športnim delavcem (Foto Križmančič) Velik uspeh Domove božične telovadne akademije v goriškem Kulturnem domu »Božično plavanje« v Gorici Med zmagovalci tudi Kravos in Bauconova V Gorici je bila pred dnevi zelo uspela tradicionalna božična plavalna prireditev, na kateri je nastopilo tokrat rekordno število 258 tekmovalcev, zbralo pa se je tudi res presenetljivo veliko gledalcev, da so bila stopnišča ob občinskem bazenu povsem natrpana. Kar se tiče samega tekmovanja, velja poudariti zlasti uspeha obeh slovenskih plavalcev Emy Bauco-nove in Silvana Kravosa. Bauconova je zmagala na razdalji 50 m metuljček s časom 33"1, Kravos pa je bil najhitrejši v enakovredni moški disciplini. S časom 27"! je postavil tudi tehnično najboljši rezultat manifestacije, za kar je bil nagrajen s posebno plaketo. Ostali zmagovalci: 25 m prosto ženske: Mara Federici 25"3; 25 m prosto moški: Massimo de Reggi 22”; 50 prosto ženske: Giulia Romano 40"2; 50 m prosto moški: Michele Di Bilio 33"6. Manifestacijo sta priredili društvo Gorizia nuoto in rajonski svet na Rojcah. Božič je za nami. Praznično vzdušje je bilo opaziti že prejšnji petek, ko je sekcija ŠG in ŠRG Športnega združenja Dom priredila lepo telovadno akademijo v telovadnici Kulturnega doma. Mali orodni telovadci in ritmičarke, pripadniki sekcije ŠG in ŠRG so občinstvu predstavili zanimiv in zahteven program. Nastopilo je nad 50 mladink, ki pridno vadijo v sklopu sekcije ŠZ Dom pod vodstvom svojih trenerjev Dušana Furlana, Miloša Friglja, Marka Batioliča, Mije in Damijane Češ-čut. Uvodoma je publiko v imenu telovadcev nagovorila ritmičarka Margherita Bello. Spored je obsegal 15 telovadnih točk. Deklice so nastopile v skupinskih sestavah s tradicionalnim ŠRG orodjem. Fantje so prikazali lastne sposobnosti na bradlji, krogih in drogu, v skupinskem nastopu v akrobatiki in v atraktivnih preskokih s kanvasom. Akademijo so popestrile še učenke OŠ IX. Korpus iz Nove Gorice, ki vadijo s sponsortvom HIT, nastopile so s PON-PON sambo in akrobatskimi prvinami - vaditeljica je Norma Simoniti. Zgodovinski dogodek je bil tudi ta, da po ne vem kolikih vabilih in intervencijah so se odločili, da bodo le praznovali letos z nami trije pripadniki sekcije orodne telovadbe UGG - pod vodstvom asistentke trenerja Lucia Marege, gospe Silvie Dreossi. V "kolesih" na "gobanu" so nastopili Thomas Furlan in Ezio Mattiussi, na visoki gredi in v parterju pa Valentina Roldo. Na koncu so bili vsi nastopajoči deležni sladkega darila, ki jim ga je izročil predsednik ŠZ Dom Marko Čubej. Naj povemo še, da smo ob priliki akademije organizirali namesto vstopnine nabirko za vojne sirote iz Dubrovnika, ki so nastanjeni v Lignanu Sabbiadoro. Telovadci so pa med seboj nabrali kup igrač, ki jih bodo tem težko prizadetim otrokom oddali še pred novim le- tom- MUČ Na slikah: prizora z Domove akademije V državnem kadetskem prvenstvu se naši peterki res dobro držita Turnir G. Obersnel v minibasketu Kontovel (z zaostalima tekmama) tik pod vrhom Sanjska Borova zmaga nad Stefanelom še odmeva Eno izmed letos najzanimivejših in najkvalitetnejših košarkarskih mladinskih prvenstev je prav gotovo državno kadetsko, kjer imamo letos dva zastopnika in sicer Kontovela ter Bora Radensko. Po 10. kolih je položaj naših zadovoljiv. Kontovel je trenutno na 5. mestu, mora pa še nadoknaditi dve zaostali tekmi, tako da bi bil lahko celo tretji. Borovci so 6., bili so protagonisti sanjske zmage proti Stefanelu, obenem pa so nerodno izgubili nekaj tekem, zaradi katerih so si zapravili boljši položaj. Za kratek komentar smo se obrnili do obeh trenerjev naših postav. IGOR MEDEN (KONTOVEL): »Prvenstvo je zelo izenačeno s tem, da je Don Bosco za odtenek boljši od Stefanela, cela skupina ekip pa je sposobna pripraviti kako presenečenje, kot se je že zgodilo Boru. V tej skupini smo tudi mi, ki smo s prvouvrščenimi izgubili povsem zasluženo, proti Stefanelu pa smo bili blizu podviga. Borovci so pod vodstvom trenerja Martinija mnogo napredovali, nekateri posamezniki pa se bodo kmalu uveljavili tudi v višjih ligah. Glede naše ekipe bi se najprej zaustavili pri Janu Budinu, ki je morda največji protagonist te kategorije, žal pa mora vsakič zaigrati preobremenjen, predvsem fizično zaradi tekem z D ligo iz prejšnjega dne. Jedro ekipe je lanska postava kadetov (Daneu, Vodopivec, Milič, Ban), dobro so svoje delo opravili tudi Turk, ^Hmeljak in Gruden, več pa si pričakujem od Černeja. V nadaljevanju prvenstva upam v še ugodnejše razplete, naš cilj pa je prestop v nadaljnjo fazo.« LUCIO MARTINI (BOR RADENSKA): »S skupnim seštevkom zmag in porazov ne morem biti zadovoljen, saj smo si zapravili nekaj tekem po nepotrebnem, z druge strani pa smo z zmago proti Stefanelu dokazali tudi samim sebi, da lahko premagamo kogarkoli. Žal smo preveč časa zamudili pri iskanju ekipne uigranosti, nekaj težav smo imeli s poškodbami, tako da bi morali v povratnem delu prvenstva igrati še bolje. Glede posameznikov sem še najbolj zadovoljen z igro in doprinosom Grbca in Samca, v napadu se je izkazal Tomšič, ki redno dosega visoke izkupičke točk, več pa si pričakujem od Possege in Galloppina. Vsi ostali so opravili svoje. Upam, da se bodo fantje še bolj posvetili ekipi, predvsem z delom na treningih pa bi lahko dosegli boljšo igro in rezultate.« LESTVICA PO 10. KOLIH 1. Don Bosco (10 tekem) 20 točk; 2. Stefanel (10) 18; 3. Bernardi GO (10) 14, Rex Videm (10) 14; 5. Kontovel (8) 12; 6. Bor Radenska (10) 10; 7. Italmonfalcone (10) 8, Ricreatori (9) 8, Grup PN (10) 8, Thesis PN (10) 8; 11. Legnonord (9) 6; S. Daniele (9) 6; 13. SGT (10) 4; 14. Ferroviario (10) 0. (Vanja) Prva izvedba Primorske košarkarske lige z udeležbo kar devetih ekip je povsem uspela Selekcija Jadrana ZSSDI osvojila tretje mesto Prva izvedba Primorske košarkarske lige za letnik 1977 je nedvomno uspela, glede na to, da je to prva izvedba, ki kot vsaka pobuda zahteva veliko organizacijskega napora. Že dejstvo, da se je za to ligo prijavilo kar devet ekip z obeh strani meja, je že to lep uspeh. Če dodamo še, da so kar devet kol odigrali v bornih dveh mesecih, je to še dodaten dokaz, da je bila potreba po taki ligi skoraj nujna, saj, predvsem na Primorskem, nimajo rednih prvenstev za tako mlade košarkarje. Res je, nekajkrat se je v teh dveh mesecih tudi zataknilo (nekaj tekem niso odigrali), to pa vsekakor ne zmanjšuje uspeha te prireditve, ki jo organizator namerava izvesti tudi prihodnje leto, in to še z večjo udeležbo ekip. V nedeljo je bila torej pri nas zaključna prireditev te lige z zadnjimi tekmami in nagrajevanjem. Zaradi velikega števila srečanj, so le-ta odigrali v dveh telovadnicah (v Briščikih Dom Ervatti in v Rep-nu). Zaključna prireditev in nagrajevanje pa sta bila v telovadnici Doma Ervatti. Kot sta dejala oba govornika na sklepni prireditvi predsednik TO za Tržaško Livio Valenčič in pred-stvnik Medobčinske košarkarske zveze za Severno Primorsko Igor Miljavec, velja s to pobudo vsekakor nadaljevati, saj so podobne manifestacije priložnost za popestritev prijateljskih stikov, za izmenjavo košarkarskih izkušenj in medsebojno spoznavanje. Sežanski Kraški zidar je zasluženo osvojil prvo mesto na tej prvi izvedbi. V odločilnem srečanju je sicer tesno, toda zasluženo premagal Iskro A iz Nove Gorice. Odlično se je odrezala tudi selekcija Jadrana ZSŠDI, ki je osvojila tretje mesto. Našo selekcijo, ki so sestavljali košarkrji Bora, Kontovela, Poleta in Sokola, sta trenirala Boris Vascotto in Andrej Vremec. Naši so v zadnji tekmi brez težav premagali Iskro iz Idrije. IZIDI 9. IN ZADNJEGA KOLA JADRAN ZSŠDI -ISKRA IDRIJA 110:42 (46:21) JADRAN ZSŠDI: Uršič 14, Jogan 23, Taučer 10, Franko 4, Ober-dan 16, Požar 13, Škrk 14, Rizzan-te, Rustja 9, Spadoni 8. Trener: Vremec. > Že iz uvodnih potez je bilo jasno, da bodo naši zmagali. Trener Vremec je tako tudi dal možnost, da so vsi stopili na igrišče in dali svoj doprinos. KRAŠKI ZIDAR -ISKRA A NOVA GORICA 87:81 ISKRA B NOVA GORICA -FRUCTAL 66:57 ALPKOMERC -SALONIT ANHOVO2:0 B.B TAKO V PRIMORSKI LIGI V 8 KOLIH 1. KOLO: Postojna - Iskra idrija 68:44; Iskra A N. Gorica - Jadran ZSŠDI 88:57; Kraški zidar - Fructal 54:34; Alpkomerc - Iskra B N. Gorica 73:59. 2. KOLO: Kraški zidar - Alpkomerc 113:48; Jadran ZSŠDI - Fructal 2.0 b.b.; Iskra A N. Gorica -Postojna 77:73; Iskra B N. Gorica -Salonit 66:62. 3. KOLO: Iskra Idrija - Salonit 79:46; Postojna - Fructal 103:47; Jadran ZSŠDI - Alpkomerc 89:49; Kraški zidar - Iskra B N. Gorica 111:60. 4. KOLO: Kraški zidar - Salonit 96:83; Jadran ZSŠDI - Iskra B N. Gorica 114:57; Postojna - Alpkomerc 77:58; Iskra A N. Gorica - Iskra Idrija 87:47. 5: KOLO: Kraški zidar - Jadran ZSŠDI 94:85; Iskra A N. Gorica -Salonit 95:54; Postojna - Iskra B N. Gorica 65:45; Fructal - Iskra Idrija 2:0 b.b.. 6. KOLO: Jadran ZSŠDI - Salonit 116:62; Postojna - Kraški zidar 79:71; Alpkomerc - Iskra Idrija 60:44; Iskra A N. Gorica - Fructal 112:42. 7. KOLO: Jadran ZSŠDI - Postojna 79:77; Fructal - Salonit 0:0 b.b.; Alpkomerc - Iskra A N. Gorica 67:66; Iskra B N. Gorica - Iskra Idrija 50:48. 8. KOLO: Postojna - Salonit 96:93; Kraški zidar - Iskra Idrija 86:72; Iskra A N. Gorica - Iskra B N. Gorica 84:27; Alpkomerc -Fructal 45:38. KONČNA LESTVICA 1. Kraški zidar Sežana 14; 2. Iskra A Nova Gorica 12; 3. JADRAN ZSŠDI 12; 4. Postojna 12; 5. Alpkomerc Tolmin 10; 6. Iskra B Nova, Gorica 6; 7. Iskra idrija 2; 8. Fructal Ajdovščina 2; 9. Salonit Anhovo. (bi) Na sliki D. Križmančiča posnetek zadnje tekme Primorske košarkarske lige med Kraškim zidarjem iz Sežane in Iskro A iz Nove Gorice. Med 16 ekipami tudi Bor in Polet Tržaško športno društvo Don Bosco prireja že tradicionalni turnir za najmlajše košarkarje (letnik 1982 in mlajše) za trofejo G. Obersnel. Letošnje izvedbe tega turnirja se bo udeležilo skupno 16 ekip, ki jih je organizator razdelil v štiri skupine. Naše predstavništvo na tem turnirju bo dokaj skromno, saj bosta nastopili le dve naši ekipi, Bor in Polet. SKUPINA A Poggi Stefanel, Libertas, Ricrea-torio Gentili, Dardi. SKUPINA B Societa Ginnastica Triestina, Univesita Popolare, Ricreatorio Padovan, Santos. SKUPINA C Ricreatorio Stuparich, Foschiat-ti, BOR, Ferroviario. SKUPINA D Stefanel, POLET, Suvich, Don Bosco. Prvenstvo .se bo pričelo 11. januarja 1992. Ekipe v raznih skupina bodo igrale po tri srečanja, prvi dve uvrščeni ekipi bodo nato nastopali v A skupini, tretja in četrta uvrščena vsake skupine pa v tolažilni skupini. Danes polfinale Trofeje Sokola Danes bosta polfinalni tekmi košarkarske Torofeje Sokola za igralce letnika 1976. Ob 16.00 bo Sokol igral proti Cuneu, ob 18.00 pa bo tekma Jadran - Solesino. Jutri bosta finalni srečanji, za 3. mesto ob 9., za 1. mesto pa ob 11. uri. Vse tekme bodo v telovadnici Pristaniških dleavcev v Briščikih. obvestila ŠK DEVIN obvešča, da bo od 12. januarja priredil štiri nedelje zaporedoma običajne smučarske tečaje na priznanih smučiščih v sosednji Avstriji. Vabimo začetnike, ljubitelje smučanja in tiste, ki se želijo izpolniti in vse, ki bi radi smučali v veseli družbi, naj za pojasnila in vpisovanja pokličejo tel. 200236 (Bruno Škerk) ali 327196 (Jordan Purič). SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v prihodnjem letu začetne in izpopolnjevalne smučarske tečaje 12., 19. in 26. januarja ter 2. februarja v znanih smučarskih središčih pod vodstvom diplomiranih društvenih vaditeljev. Vpisovanje na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 635627), kjer so na voljo vse potrebne informacije o ceni in prevozu. Pri vpisu je obvezna izkaznica SPDT s poravnano članarino in plačano članarino FISI za sezono 1991-1992. Odhod avtobusov ob navedenih datumih ob 6.30 izpred sodne palače na Trgu Ulpiano v Trstu. ZSŠDI obvešča, da bo urad v Trstu ponovno odprt v torek, 7. januarja 1992. Naročnina: za Italijo mesečna 22.000 Lir - celoletna naročnina 264.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 300 SLT (dnevna 15 SLI) žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT, Vodnikova 133, 61000 Ljubljana; Telefon'554045 - 557185; Fax 555343. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067 primorski M. dnevnik sobota, 28. decembra 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Vsi potniki in posadka letala DC-9 preživeli prisilni pristanek »Čudež« pri Stockholmu STOCKHOLM — Včeraj dopoldne se je pri Stockholmu zgodil pravi čudež, 122 potnikov in sedem članov posadke potniškega letala DC-9 skandinavske letalske družbe SAS je preživelo prisilni pristanek. Reševalci so v bolnišnice odpeljali 14 oseb, od katerih le sedem z resnejšimi poškodbami. Letalo, ki je bilo namenjeno v Varšavo z vmesnim pristankom v Kjobenhavnu, je že po nekaj minutah imelo težave z obema motorjema. Ko je doseglo višino 2.000 čevljev (približno 600 metrov), je pilot sporočil kotrolnemu stolpu, da bo poskusil prisilni pristanek. Nekaj sekund kasneje, je le- talo izginilo z radarskih zaslonov, tako da so bili vsi prepričani, da ne bo preživelih. Pilotu pa je vseeno uspelo vsaj delno ohraniti nadzorstvo nad letalom in ga usmeriti proti poljem pri vasici Gottroera, kakih 40 kilometrov od stockholmskega le-tališčai Dotik z zemljo je bil tako silovit, da se je trup razklal na tri dele. Potniki in posadka so nemudoma zapustili letalske razbitine, ki pa se na srečo niso vnele, kljub temu da so bili rezervoarji polni goriva. Ko so reševalci s helikopterji prispeli na kraj nesreče, so vaščani že nudili prvo pomoč »čudežno preživelim« potnikom in posadki. Razbitine skandinavskega DC-9 po prisilnem pristanku (AP) Reka lave z Etne ogroža vire pitne vode C AT ANI A — Reka lave, ki iz novega kraterja na višini 2.400 polzi po jugovzhodnem pobočju Etne skozi Val Calanno, se vse bolj približuje virom pitne vode, iz katerih oskrbujejo občino Zaffe' rana Etnea. V obrambo so že nagrmadili na tone zemlje in kamenja, toda tudi če bo lava prebila te »obrambne nasipe«, Zafferana ne bo ostala brez pitne vode. V občinski vodovod bodo namreč speljali vodo iz sosednjih občin. Predstavniki civilne zaščite pa tudi razmišljajo o možnosti, da bi postavili nasip tudi pred Val Ca-lanni, če se bodo izbruhi Etne nadaljevali. Načrt o tem je že skoraj nared, z nasipom pa bi preprečili prodor lave proti naseljenim področjem Zafferane. Nad 200 milijonov lir za pištolo ki je ubila Kennedyjevega morilca NEW YORK — V četrtek zvečer so na dražbi v New Yorku prodali pištolo Jacka Rubyja, s katero je 24. novembra 1963 - le dva dni po atentatu na predsednika ZDA - ubil Kennedyjevega morilca Leeja Harveya Oswalda. Neznani zbiralec orožja iz New Jerse-ya je za Rubyjev colt cobra, kalibra 38, plačal 230 milijonov lir. Začetna cena je bila 120 milijonov lir, na dražbo pa jo je dal Jackov brat Earl (na sliki AP), ki je avgusta letos po dolgotrajni sodni bitki dobil pravico do upravljanja z bratovim premoženjem. Jack Ruby je bil osumljen uboja Kennedyjevega morilca v zaporu v Dallasu. Na prvi stopnji je bil tudi spoznan za krivega, kasneje pa je izposloval revizijo procesa, vendar je leta 1967 umrl, še preden se je začel drugi proces. Malgerijevi ugrabitelji so se končno oglasili SIDERNO — V četrtek so se oglasili tudi ugrabitelji 71-letneg