Rte-M ' i$k/t Domovina novmuN MORNINS N6WSPAP6R LETO LL-VOL. LL IZ s L O V e (%l UE IZSEKAVANJE GOZDOV, vedno boje preganjanja. — Da bi dobil za podporo svoje polomije kaj tujega denarja, hi-, ti Tito uničevati slovenska gozdove. Sedaj ne dajejo več ukaza, koliko mora kdo oddati. Kar sami gredo v gozd in zaznamujejo drevje, ki ga dajo potem IZVENCERKVENIH MANIFESTACIJ ni več velkio. Ljudje se vedno boje, da bo are- dje se veano Doje, ua uu me- ■ ” tiran duhovnik ali da bo prišlo Truman je govoril na povabilo do drugih škandalov, ker komunisti verskih reči ne trpe in iščejo priložnosti, da bi vse kar jejo drevje, ki ga uajo po m yerak zatrii. Ker posekati. Gozdovi z doraščen m in pol doraščenim lesom bodo letos vzeli slovo. Poglej na uničene gozdove je najbolj žalosten pojav komunstičnega gospodarstva. Obenem strašen dokaz, kakšna nesreča je novo socialistično gospodarstvo za slovenski narod. Dolga desetletja ne bo mogoče te škode popraviti. UMRLI SO: Peter Keršič, predsednik okrožnega sodišča v pokoju v Ljubljani, Magdalena Vozelj v Jevnici, Franc Cepin v Ljubljani, Urška Zavašnik, v Št. Vidu nad Ljubljano, Franc Trunkelj v Ljubljani, Polde Žvab v Dolenjem Logatcu, Ivo Tominc v Celju, Franc Sekolec v Zgornji Poljskavi, Celestina Frece na Bizeljskem, Ivan Uranjek v Sv. Petru v Savinjski dolini, Ivanka Svoljšak v Ljubljani, Ivan Frelih v Ljubljani, Štefan Mugerle v Ljubljani, Jerca Hacin v Ljubljani, Anton Gosar v Ljubljani, Amalija Kos>v Ljubljani, Marica Hribar v Kranju, ič y Ljubljani, Dra- Jv -------°”' ---- upajo tega storiti brez povoda, bi radi, da bi se v zvezi z verskimi manifestacijami zgodil kak nered, da bi imeli povod nastopiti; zapreti duhovnika in tako napraviti konec po vseh državljan imel enako priložnost vaseh in župnijah vsemu verskemu življenju. Pozval je Amerikance naj vsak vestno živi po svoji veri in velikodušno podpira verske ustanove Washington. — Predsednik nekaterih cerkvenih zvez ameriškemu narodu o potrebi vere in vernosti za vsakega osebno in za narodno skupnost. Mi verjamemo v osebno dostojanstvo človeka. Verjemo, da nas je Bog ustvari! po svoji podobi, da je Bog oče nas vseh. Radi te verb hočemo, da bi vsak Prosimo režite nas v Ameriko Pod tem naslovom bomo v bodoče objavljali imena in podatke o tistih slovenskih družinah in posameznikih, ki v Evropi izven domovine čakajo in prosijo za vstop v USA. Prošnje so poslali na Ligo Katoliških Slovenskih Amerikancev, 10316 Bar-Cleveland, Ohio. Lorain, 0. — Odbor slovenskega državljanskega kluba prijazno vabi vse člane, da se udeležijo seje v četrtek 3. nov. ob 7 zvečer v SND, v mai dvorani za čitalnico. V dvorani bo postavljen volilni stroj in predsednik bo pokazal in raztolmačil, kako se stroj pravilno rabi pri volitvah. Po seji bo pa nekaj dobrega povečerka in to, kakor vedno, popolnoma zastonj. Pridite v velikem številu! Komunisti tudi zastopnikov dobrodelnosti ne bodo več trpeli v svojih deželah Geneva, Švica. — Poljska via" da je naročila centrali Mednarodnega Rdečega križa, naj zapre svoje urade v Poljski in odpokliče vse svoje uradnike z iz dežele. Napovedujejo, da bo poljska vlada-zapodila iz Poljske tudi vse druge dobrodelne urade, ki imajo mednarodne centrale kje v zapadnih deželah in za rast v modrosti in telesni moči, da bi vsak imel tudi enako priložnost uveljati se v narodnih zadevah. Ker tako verjemo, ho- g čemo braniti svobodo človeka, da bi častil Boga kakor misli, da je najbolje in da živi svobodno. Radi te vere se nam zdi vredno, da se borimo za nov svet, ki bo njem najbolj vredno živeti, svet strpnosti, nesebičnosti in bratstva, svet, ki bo živel po navodilih Gospodove pridige Gori. Predsednik je pozival vse Amerikance naj žive po svoji ve- Madžari izzivajo vojno s Tilovino rett Ave. Cleveland, Ohio. Na AmeriKtuiue naj mve jiu ovuj, ,v-ta naslov naj tudi piše vsak, ki rj |n velikodušno podpirajo ver- . . i____I_____J ----, , ,____ „ .______ D v Ptuju, Josip Rapotec v Rodiku, Dr. Ivo Milovič v št. liju v Slovenskih Goricah, Anton Korenjak v Halozah, Alojzija Urbančič v Ljubljani, Alojzij Cač v-Ljubljani. se za koga izmed navedenih zanimal. Lepo prosimo vse naše usmiljene ljudi naj ne gredo mimo te rubrike z mrzlim srcem. Vsak, ki bo ta imena bral, naj Z^vsS^uep ^ 1,0 P°' Marija Andronja ml. roj. --- " ’ Srbi, nadškof Stepinac. O njem se govori kot svetniku in junaku. Med Hrvati je Dr. Mačkovo ime v velikih časteh. Ustaštvo se tudi čuti, a množic naroda nima. PRIDIGE sedaj večinoma bero. Duhovniki jih imajo na pisane, da imajo vsaj nekaj kot dokaz kaj so govorili, ker se čumm*z; (nič m ne ve brc® ciganke) Dames jasno in še vedno mrzlo, jutri nekoliko bolj megleno in gorkeje. Toplomer bo danes 48. Tri na dan Ongava žosi se je menda povrnila iz Titovine. ur so streljali in metali granate preko tneje — Tito poslal poročite Zvezi Narodov Belgrad, Jugoslavija. — Jugoslovansko časopisje poroča ip vse njihove uradnike, ki niso dj prj nas v Clevelandu je že pre-poljski državljani. Po naročilu cej povpraševanja po njem. Ro-Moskve morajo pač vse satelit- man bo v enem ali dveh tednih ske države Rusije vedno temelji- dotiskan, nakar pojde v knjigo-teje trgati zveze z nesovjetskimi veznico, deželami in ustanovami, da bodo odvisne samo od Moskve. ske in cerkvene ustanove. Rekel je, da bi bilo tudi lahko dandanes rešiti vse probleme, če bi svet živel po navodilih starih prero- meje, so |tov in po naukih ' dige na Gori. Vera je k'aW ---------_ __ jal predsednik. Nikar ne mislimo, da jo bomo kar dobili, in imeli. Za svobodo je treba de-1918, |ati in če hočeš, da boš res veren, je treba da živiš po veri in delaš zanjo. Če ne živimo po veri, če obmejne straže streljale na jugoslovansko ozemlje. Streljanje je trajalo osem ur. Niso pa ntad-iarski vojaki pri tem nikjer prestopih jugoslovanskega ozemlja. Jugosloanske Čete niso odgovarjale, ampak so čakale, kaj bodo Madžari napravili. Ker Madžari niso prestopili jugoslovanske Razne drobne novice h čeprav bo minilo še nekaj ča- Clevelanda m te Ba, preden bo Jontezov roman' okolice JUTRO BREZ SONCA dotis-' kan, vezan in pripravljen za raz- Meta nečavanie se naši ljudje po1 Dva mlzarja’ obh begunca’ bl pečavai^e se nafli ljudje po a dobjlg kakfao delo Kdor Amerik! že živahno zanimajo kakžno zanj. Se reče, od Pacifika do “ ““ ' “ ” “ Atlantika, kajti prvo naročilo je del° na> p<*h{e UT 1'4076' prišlo iz Kalifornje, zdaj pa se je *««>»/- oglasila iz Floride bivša Cleve-landčanka Mary Modrijan, ki pravi: “Za roman ‘Jutro brez sonca’ sem tudi jaz kupec, ker vem, da zna Jontez lepo pisati. Jaz komaj čakam, da izide.” Tu- lilJer je spet voditelj, NOVI GROBOVI Kovačič je odobren od syivia pikš uradne stranke Po operaciji tumorja na možganih je umrla v soboto gosiovauanu cwiuyioje sv*— mozganin je umna v vlada potrjuje, da so madžarske gy]vja pika, nelčakinja Josepha nKmaina a+raža ft|p M 1U~ n:i-X L: 1a Kil rtnlrrunftn »»*» * “*"i —---e” - * Pikš, ki je bil pokopan zadnji -petek. Umrla je v Cleveland Clinic. Bila je šele 39 let stara, rojena v Clevelandu, neporočena. Oče njen je bil Peter Pikš, mati pa Antonia, rojena Čenčur. Oba sta že umrla. Za »topili j ug o slovanske J E gt M i žlani. ljeno vprašanje če so člani s tem se pa po me ipravljenosti na svojihl PnarA h« v [nato z velikim navdušenjem pn-iugiejie si m Dobro ohranjeno peč dobi zastonj, kdor se zglasi na 1064 E. 61. St. Je na 4 rinke in ima tudi pečico. Vabilo na sejo— Nocoj ob 7:30 bo redna mesečna seja dr. sv. Vida št. 26 K- S. K. J. Asesment lahko plačate že pred sejo. Obisk itorklje.— Pri družini Mr. in Mrs. Frank Supcaan, v Madison, Ohio, se je oglasila tetka štorklja ter jm pustila krepkega sinčka prvorojenca, ki bo za “hlapca,” kakor pravi tetka Julči. Mlada mamica Dorothy je hči poznane družine Mr. in Mrs. Anton Debevec (Krkdtov Tone) iz Madison, O., okraja Cuyahoga. Naznanjeno je bilo, da je načelnik izvršnega odbora, John Day, resno bolan in je podal radi tega odpoved. Mr. Day je v pismu na odbor izrazil željo, naj Wbil njegov na- V petek večer so bili sklicani k izredni seji člani izvršnega ,---- • , , . odbora demokratske stranke ki 3ta s tem Postala ze tretjič stari ata in stara mama. čestitke! K molitvi— članice društva sv. Ane št. 4 SDZ naj pridejo nocoj ob 7:30 Zakrajškov pogrebni zavod k 1908, kmetica, šivilja s sinovoma, Jožef Andronja, roj kmet in čevljar, ■ ------- - - Stanislav Andronja, roj. 1920, ,iallJU ^ ,.c r>. , Ljubljani. Jože Anžič, roj. 1912 v Dobru- je ^ izpolnjujemo vsak dan, ve- ti NAJBOLJ SLAVEN MOŽ je nj.g p]1. xjuttljani, mesar, šofer, ra ni vejs jjva aiia v svetu in nje- M > celi Jugoslaviji, tudi med kmet jn mizar z ^ jn sin0m ffovem življenju. Vsak med na- r< 13, hčerkama 8 in 2 leti, ter svakom, Adolf Koritnik, roj. 1912 v ške oblasti poplsujej'o dogodek, ' ^ y Grdinovem pogreb- kot nov poizkus Madžarov, da bi £ _ na 1063 E_ ^ st> De. Mar. v Polju, mehanik in šofer, Pavel Bergant, roj. 1914 Zminec pri Šk. Loki, kmet in tesar, z ženo in hčerko 4 leta ter sinovoma 2 in 1 leto, Danijel Beronja, roj. 1894 Lapac, kmet in drvar, brusač, z ženo ter nečakoma, Nikola Rajkovič, roj. 1923 v Brinje, kmet, Vinko Saftič,, roj. 1925 v Bri-bir, mlinar, kmet, Franc Bohinc, roj. 1890 Sveče pri. Celovcu, mehanik, tričar, z ženo in sinom 11 let ter hčerkami: 13, 9 in 8 let, Franc Cerar, roj. 1910 v Domžalah, mlekar in kmet, z ženo in hčerkami: 7, 6, 1 leto ter sinom 2 leti ter materjo Terezijo Cerar, roj. 1882 v Sostrem. Dr. Albin Držan, roj. 1907 Ljubljani, ekonomist, z ženo, Miroslav Golja, roj. 1906 v Ro- govem življenju. Vsak med nami ima zato dolžnost, da sodeluje z vero in da velikodušno podpira Svoje verske ustanove. izzvali vojno med tema državama. Madžarska Straža je začela Streljati ob sedmih zvečer in je streljala skoro neprestano do treh zjutraj. Madžari so metali na jugoslovansko stran tudi ročne granate. IZ RAZNIH NASELBIN Poizvedovalni kolRek štirimesečni bolezni umrl Rudolph Cesar, star 64 let. V tej naselbini je živel 60 let. Zapušča dva sina, pet hčera, se- Johana Pilipek, Klagenfurt, Volkermarktstrasse 9. Austria, išče Frank Košnika, rodom iz Britofa pri Kranju, ki se je pred kakimi 30 leti preselil v USA, dem vnukov in dve sestri. — menda v Cleveland. Mrs. Pilipek lepo prosi vsakega, ki bi kaj vedel o gospodu Košniku, naj ji sporoči njegov naslov. * * • Janez jereb, sin Valentina Jereba, Žibrše št. 41. Rovte nad Logatcem, sedaj bivajoč DPCamp Jessi, Italia, lepo prosi svoje strice in njihove družine, da bi mu sporočili njihov naslov. V Universallu pa je po dolgi bolezni 13. oktobra umrl Fr. Gorše, star 69 let, odnosno je umrl pri svoji hčeri Heleni Kames v Indianapolisu. Poleg nje zapušča tudi hčer Emmo, poročeno Calvert. nem zavodu na 1063 E. 62 St. ---------------o — Ilovi Slovenci pridejo v Mružene države V Fairfield, Montana: Vili-bald Jenko. V Gates Mills, Ohio: Franc Furlan z ženo Mileno, Pavla Mušič. V Willard, Wisconsin: Franc Lončar. V Chicago, Illinois: Ing. Vladimir Remec z ženo Heleno in sinovi Dr. Peter, Vladimir in Matija. V St. Claud, Minnesota: Rev. Karl Pečovnik. V Elmhurst, Illinois: Rožka Mavrič. oktobra sta se v avtni nesreči smrtno ponesrečila John Rock ca m mu sporocm ^ (Itak) * Jože UP- Do nesre Njegovi strici so živeli v Cleve- če jepnš^naknžišču^ceste landu. To so Anton, Matevž, Ja- ki pelje protl ^' g " JT ^ nez in Jože Jereb. Nej mup^^ sU “ ^^zTowerj«; jo na Ipa je štiri dni pozneje podle- p"""!*1; i«. a. »**-„','**!*' ---- Pravu°’ da hčerkama 16,11 let ter sinom 9 Fuerstenfeldstrasse 4 a Austria, Virginiji. S J J strašansko hvali Titov raj, ka- “erKama 1 ,« »voilm stricem Brdu pn Domžalah. ZapuSi ko da je tem vsega v izobilju. » • ■ « Ne pove pa, kje: ali v kmečkih loncih, ali v delavčevih pi-skrih, ali v pozlačenih skledah “tovarišev,” ki so pri koritu. Ako je res vsega dovolj, potem lažejo vsa te tisočera pisma, ki prihajajo iz domovine vsak dan i obupno prošnjo za pomoč, » * * Oh, kako bi se tei tukaj oddahnili, ko bi zvedeli, da je doma res vsega dovolj 1 Ne samo zato, ker bi jim to privoščili, ampak tudi naši žepi bi se močno odpočili. let, na 62. cesti, ki je last korporacije za pozidavo naselbine. Ves ta teden, si hišo še lahko ogledate, ker bo med tem časom še več dela dovršenega. Ljudje so zelo hvalili to moderon hišo in več se jih je izrazilo, da so pripravljeni hiše kupiti. Pole* teh hiš je na razpolago samo še 7 lotov, nakar bo za vselej zaključena prilika, da si ustanovite dom po svojem okusu. Te hiše gradi stavbenik Mr. Strum-belj, ki mu gre vse priznanje pravega mojstra, da zna graditi trdne in praktične hiše. Federalni tajnik za zunanje ye»ela vest— f zadeve je obiskal konvencijo CIO jjrs. Frank Fritz, 1243 E. 124 v Clevelandu. V svojem pozdra- gj, je zopet postala stara ma-vnem govoru je povedal, da bo m;ca plfi družini Mr. in Mrs. federalna vlada z nezmanjšano ^ g Nelson, Mendenhall, Potem je izvršni odbor rešetal kandidate za mestno zbornico. V nekaterih slučajih je pustil volitve odprte, v drugih je odobril tega ali onega kandidate. Sledeče kandidate za mestno zbornico je odbor odobril: Edward J. Kovačiča v 23. vardi, Margaret McCaffery v 22. vardi, Michael M. Lucak v 28. vardi, Mary K. Sotak v 29. vardi, James Donnelly v 33. vardi. Acheson na seji CH) zahtevo komunizma, ki hoče na- Matt perjjn j2 221. ceste Borštnk z ženo Marijo in sinom Nikolajem. la,®J^, Pavel rode napraviti za sužnje. Mi bo- ........ n 7 n ;„G,IbtL Mariio in otroci mo ljudem materijelno pomagali GILBERT, Minn. - Dne 7. Bajda, z ženo Marijo in otroci # ^ ^ ^ pogkrbeli za ;tobra ste se v avtni nesreči Polda, Vika, Pavla, Janez Alb - imhrazbo. da bodo po- na, Štefanija, Lucija Belaher. , I ! I -i--O---*— Ne tvegajmo, ne mklrajma. Življenje je v naiih rokah. Kadar hbdimo ali sami vozimo, njihovo izobrazbo, da bodo potem mogli sami izbirati pot k na- . , . Stricem BrdV pri Domžalah. Zapušča ast 1LS7ZJTZ11*J5 ’JTZ.« -S,—- * ***■ _________ pa še hči žanika. Lete 1906 je SHEBOYGAN, W.s. - Jo- Pittsburgh, Pa. — Predsednik ala za njimi še njegova žena ^ siP^ Meh^a Euclidu, je dospel iz Floride, da bo pomagal seliti pohištvo v Florido. Pe|rlinovi so namreč kupili posestvo v Floridi, a tu- predku kakršnega s. že e. To bo Enkrat drug teden naš odgovor na sovjetske petW- ^ b^o ^ 2a stalnQ pre6eIi|i v ne načrte po tatenhljudjepu- Florido^ želimo jim mn0. stajajo sužnji, je dejal Acheson. ^ ,et v novem bivališču. Mr. Jerieh odpotoval— Včeraj se je vrnil domov v PITTSBURGH PA. ______Betlehem Steel Corp. in jeklarska Chicago Mr. John Jerieh, ki je unija ste se sporazumela glede nove delovne pogodbe. Podjetje je tukaj razpečaval Baragovo pra-sprejelo pokojninsko in socijalno zavarovanje na svoje breme. tiko in Večernice. Imel je v Verjetno bodo sledile temu zgledu kmalu tudi druge velike jeklar- metr(ypoli zelo dobe* uspeh, se ske industrije, najprej US Steel,, Betlehem je že doslej imel pen- je pohvalil. Tem potom se želi . . __■ __ i- nn/ionio tiAvo ivMmHWo. samo nekoliko , Razne najnovejše svetovne vesti ______ ~ ___i« ipVlftralca Lewis napoveduje še dolilo stavko ______________. ____ Pittsburgh, Pa. — Predsednik iia za njimi že njegova žena sipa Mehaka^je^ povozil \ lak, ko je gedanja nova pogodba samo nekoliko prav i3kreno vahvaliti vsem premogarske unije je objavil, da gma Tefant s hčerko Dragico.[je tik svoje P V razširila. skupaj za ■prijazen sprejem in bo stopilo *e nadaljnih 100,000 gtrie in njegova soproga stajKolesa so mu odrezala nogo. v razširila. . veliko naklonjenost. .......„ aiavitn. Rekel ie, «itmm ž« umrla. Goto-'bolnišnici so mu odrezan se aru- _______________ je Spovedala gostoljubnost dvema w ______________ . Stric in njegova soproga s^ Kolesa so mu članov unije v stavko. Rekel je, med tem gotovo že umrla. Goto- bolnišnici so mu odrezali še dru-da bo verjetno stavka morala bi- v0 pa žive Emil, žanika in go nogo, toda po enem tednu je ti še dolga, da pa je po vseh člo- i)ragica Tefant. Ivan Gros, ki.podlegel poškodbam. Star Je veških računih soditi, da bo de- jih m je njihov bratranec, ro- 67 let in ta od TwbiJeB^v lavstvo končno zmagalo v tem jen v Krškem lete 1887, bil ka- 1901- Sem Je pnžel boju, ker so njegove zahteve gneje v železniški službi, prosi očevidno opravičene. vsakogar, da bi bil tako dob«, da bi mu »poročili njihove nailo- Ameriki od 1901. Sem je prišel i* Milwaukee. Zapušča ženo, dva sinova, dve poročeni hčeri in vnuke, v starem ksaju pa sestro. WASHINGTON. — USA je oapoveaaia gunuujui««*! češkima diplomatoma in odredila, a« morate nemudoma zapustita Združene Države. • -• • GREENWICH, CONN. — Umrl je bivši federalni tajnik za zunanje zadeve Edward R. Stettinius. Dobil je srčni napad. Bil je predsednik USA Steel Corp. Ob smrti je bil na obisku pri svoji sestri Mrs. Juan C. Tirpe. Bil je 491st »tar, Na operaciji— Valentin Pleeec iz 16823 Waterloo Rd. se je v Lakeside bolnišnici podvrgel operaciji, ki jo je srečno prestal. Nahaja se v sobi št 6006, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. 16 Ameriška Domovina I Pl • (JAUB8 DEBEVEO, Editor) UH 81 CUr Art. HEndtnao MM Ckrelud 1 Oklo PubUihed dally axoept Saturdays, Sunday« and Holidays NOVEMBER SUa MON TUI HI THU Fill SAT • 2 3 4 5 678 9 10 11 12 1314 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 272829 p NAROČNIN/ Za Zed. države $8.60 na leto; ta pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za S mesec« $3.60. SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $6.00 for 6 months; $3.00 tar 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.60 for 3 months. Entered u ssoawLelaas matter January 6tb 1908, at the Poet Office at Cleveland. Oblo, under the Act of tlarch 3rd 1871. No. 214 Tues., Nov. 1, 1949 Pismo za spomin vernih duš Dragi prijatelj. Morda nikdar v letu niso najine misli tako grenke in tako boleče kot v tehle dneh. Mesec november, mesec smrti in bridkih spominov. Vse najine misli romajo “na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje, . kjer kmalu, kmalu dom bo moj m tvoj . kakor nama poje Gregorčič. Daleč, daleč romajo naše misli v teh dneh in iščejo naše drage rajne, s katerimi smo skupaj živeli in trpeli, morda bili tako srečni, da jim dali poljub v slovo in jim zatisnili oči v večno spanje. Vstal bo pred nami zgarani in izmučeni obraz naših očetov, zopet bo zablestel pred nami ljubeznjivi pogled naših umrlih mater — mučenic, ki spe pri farnem pokopališču. 'Naše misli bodo romale daleč tja na slovenska morišča, v Teharje, Hrastnik, Pohorje, dolenjske gozdove in kraške jame, romale v Kočevski Rog in Krimsko jamo in izbirale tam med kostmi naših mučencev, iskale med prestreljenimi lobanjami nekoč tako ljube obraze sina, hčere, očeta, fanta. V teh dneh bodo vstajali pred natrli okostnjaki iz stoterih razvalin in pogorišč, naše misli bodo iskale naše rajne po ogromnih taboriščih Nemčije in Italije, pa teh grobov ne bodo našle, saj jih ne zaznamuje noben križ, nobena lučka ne bo v teh dneh brlela na njih, nihče ne bo klečal ob grobu in ga namakal s solzami, nihče posadil krizantem in zTVtjlfal zemlje na njem, samo jesenski viharji«b*do divjali preko njih in oznanjali svetu zlobo brata — morilca. Kako težke so te misli, kako bridek ta spomin. Pa kamorkoli naju je pač zaneslo življenje, bova tudi midva v teh dneh poiskala tihi kotiček, da bova sama s svojimi ranjimi,'zanje molila in se z njimi pogovarjala. Da, tudi pogovorila se bova z njimi in poslušala njihove nauke. Kako potrebna sva jih. Saj sva se morda tudi midva v tem divjem vrvežu in borbi za vsakdanji kruh izgubila in pozabila na večnost, ki se nama bliža. Zato prisluhniva resnim opominom naših dragih rajnih; “Za nami pridete vsi!” Kakor so meni lopate zapele poslednjo pesem, jo bodo tudi tebi, kakor so mene oglodali črvi, bodo oglodali tudi tebe. Vse na svetu je negotovo, samo smrt je gotova. Z vrvjo okrog vratu se rodi sleherni izmed nas in vsak korak v življenje je korak v grob. Smrt ne pozna izbire, mlad ali star, bogat ali berač, vse pad^ pod njeno koso v širokih redih, vse odhaja na zadnje romanje v večnost. — Dnes meni, jutri tebi. “Za nami pridete kmalu!” Res, komaj smo rojeni, že nehamo biti. “Čujte in molite, ker ne veste ne ure ne dneva, dan Gospodov pride kakor tat, ponoči,” opominja Gospod. Poglej na božjo njivo in čitaj napise: V cvetu mladosti, pomladi življenja, komaj vzcvetel, pa ga je strl vihar življenja, popadali so kot snopje ob žetvi na frontah in moriščih. Res, smrt pride kot tat. Kako resen je ta opomin. Čas je res kot zaklad, toda najdeš ga samo v tem življenju. Kako naj se zanesem, da bo še jutrišnji dan moj, ko hiti ura ni moja! Ali sem pripravljen na to? “Ničesar ne boste vzeli seboj razen dobrih del!” Da, ničesar ne, vse tvoje premoženje bo šest desk. v katere boš zabit in nekaj pedi dolga jama, samo to nam nudi svet v smrtni uri. Ne časti, ne slave, ne bogastva, ne odlikovanj, ne svojih gruntov ne bomo vzeli seboj, ne svoje lepote, ne zabav, ne plesov, ne veselja. Kot prazna pena se bo vse to v smrti razblinilo v nič. — O. pač, nekaj pa bomo vzeli seboj: “Lačen sem bil, pa ste mi dali jesti, nagega ste me oblekli, popotnega, begunca sprejeli, nevednega me poučili, v grehih ste me svarili.” Da samo to bo imelo pred Bogom velja vo, vse drugo pa bo ležalo pred Bogom kot razbite črepinje. — Prijatelj, kaj če se bo morda že jutri tehtalo tvoje življenje, pa so morda tvoje roke tako prazne del usmiljenja? “Molite za nas, usmilite se nas, rešite nas.” To je zadnji glas. ki prihaja iz grobov naših dragih rajnih. Tisočeri naši dragi trpe in v vicah. Plačujejo svoj dolg in svoje usode ne morejo spremeniti. Saj: “kakor drevo pade, tako obleži,” nas sveto pismo svari. Prijatelj, kako smo jim v življenju prisegali ljubezen in zvestobo tudi preko groba, pa je z njimi morda umrl tudi spomin nanje, umrla tudi naša molitev zanje. V teh dneh, ko nama je spomin nanje tako blizu in tako živ, bova pokleknila in molila zanje, da jim i šla kmalu vsak svojo pot in se ne bi več videla na tem svetu. Pa je bilo zopet rečeno, da Bog Kranjca ne zapusti in ga je tudi tukaj krepko držal za Napredek mesta Euclid Euclid, O. — Sedanja mestna administracija pod vodstvom župana Kenneth J. Simsa si veliko prizadeva za napre- dek mesta Euclid. Zadnje čase opažamo veliko aktivnost pri izboljšanju cest, napeljavi boljše razsvetljave, graditev novih igrišč, izboljšanje javnih parkov, boljšo postrežbo v transportaciji, graditev novih trgovskih centrov, nasadi drevja ob cestah in graditev nove industrije ter apartment hiš. Zadnjič sem se ustavil v mestni hiši, da nekoliko pozvem o načrtu, ki je pripravljen in kateri se delno že izvršuje na 54 akrskem zemljišču okrog mestne hiše. Župan Sims in njegov direktor javne postrežbe, Mr. Mike Spino, sta mi v podrobnostih pokazala ves bodoči program, ki se ima izvršiti na tem ozemlju. Kadar bo ta načrt izpeljan in dokončan, bo mesto Euclid lastovalo naj modernejše igrišče vseh športnih panog v državi Ohio, če ne celo več, kakor v marsikaterem milijonskem mestu Zed držav. Povedala sta mi tudi o nekem novem parku ob jezeru Erie, kopališče ob 222. u-lici in Euclid Ave., preureditev igrišča med Chardon Rd. in Euclid Ave,, in mnogo drugih aktivnosti bo imelo prihodnje leto slediti. Nova višja šola v sredini slo venske naselbine, 222. cesta in Tracy Ave., je nekaj izredno lepega in modernega. Šola je notranje opremljena z vso moderno tehniko, katero je dobiti le v izredno popularnih in najboljših šolah. Naši otroci bodo dobili v tej šoli odlično izobrazbo. Ko bo dokončano delo in preurejeno zemljišče za športne aktivnosti pri mestni hiši, katero neposredno meji ob zemljišče novo zgrajene višje šole, bo dotična okolica nekaj izredno lepega in v ponos vsakega meščana mesta Euclid. V očigled zgornjega bi bila za mesto Euclid storjena kardinalna napaka, če bi se sredi teh javnih del in velikih projektov spremenila mestna administracija in se izročila v ro ke novincem, ki nimajo niti najmanjšega pojma, kako ve like načrte uresničiti in jih praktično izvesti. Če smo že ravno sedanji administraciji zaupali, da to zasnuje, dajmo ji še čas in priliko, da uspešno započeto delo tudi v bodočih dveh letih dovrši, če le malo trezno mislimo, potisnimo na stran vse morebitne politične' mahinacije, da bomo ostali tudi v bodoče strankino povezani in skupno rešili naše gospodarsko stališče izven političnega opredeljenja pri mestni u-pravi. Poštenost in dobro gospodarstvo je prvi pogoj za naš lastni obstanek. Volimo v torek 8. novembra župana KENNETH J. SIMSA -in njegovo COALITION PARTY. Joško Penko, Euclid, O. kravatelc, da ni utonil v vrvežu. Precej upehana, toda celih udov sva se s kovčegom izmotala iz vrveža in srečno sem našel voz, ki nas je prepeljal na drugo postajo. Križ božji, le kam se vsakemu tako mudi, sem premišljal, ko sem si brisal potno čelo ter se na vso moč srečnega počutil, da sem še živ in zdrav. Naj pridejo ali odhajajo, na kolodvoru ljudje hite kot blazni. Kakor da bi se vsak bal, da se bo doma prismodila večerja, želo malo jih je, ki bi prišli predčasno na kolodvor. Vsak jo prilomasti v zadnjem trenutku, komaj da še vjame vlak in takrat mu je vse napoti, da odriva od sebe, peha, se poganja v največjo gnečo, ki se mora razkleniti in mu napraviti prehod, prav njemu, kakopak. Čudno, ampak resnično je, da ljudje tako radi zamudijo mašo ali pa vlak. Bognedaj, da bi v cerkvi sedeli samo pet minut in čakali na mašo. Ali pa da bi sedeli v čakalnici na kolodvoru par minut pred odhodom vlaka. Absolutno proč vržen čas, pravijo. Veste, tako pride. Zunaj kolodvora sem šele spoznal po hišah naokrog, da sem tukaj že nekoč bil. Aha, klobaso sem zašpinil. Ko sem se vozil v Kanado, smo tukaj dobili vlak, ki nas je odpeljal naravnost proti severu v Kanado, zdaj sem se'pripeljal nazaj pa od zapada, to se pravi severozapada. - Glej, kako se ta svet vrti, Japček, sem si mislil. V dobrih štirih mesecih sem prebrodil skoro polovico Amerike in Kanade. Sem že zakej, bi rekel, ki si upam tako daleč, pa ki še jezika ne znam, da bi si kupil za en groš kruha. Korajža velja, so rekli na Menišiji, kadar so bežali pred Cerklani. Od samega hudirja je velika ta dežela, sem si priznal, ko so mi pokazali vlak, kateri naj bi me potegnil do Clevelanda, moje zadnje pribežališče. Saj se vozim in vozim, pa je ni ne konca ne kraja. Meni se zdi, da je prevelika in prenerodna. Naj se pastirjem zgubi živina v takih krajih, saj je nikoli več ne najdejo, še na meniševski gmajni smo imeli križe in težave, če je katera zašla v Mingah v cerkniško gmajno, predno smo jo našli, ali pa ona nas. Če je imela zvonec^ je že še šlo. Drugače je matafirila jn blodila toliko časa, da jo je našel cerkniški vardjan in treba je bilo plačati kazen, če smo hoteli čado nazaj. Vlak je potegnil in odpeljali smo se proti Clevelandu. Sprevodnik mi je vzel še zadnji košček mojega dolgega voznega listka. Zdaj nisem imel ničesar več v roki, da bi se izkazal, ako bi hotel kdo vedeti, kako in kaj. V starem kraju so nam vozne listke prešči-pali, nato nam jih pa vrnili, da smo jih oddali pri odhodu iz kolodvora. Pa še jako natančno je bilo in če nisi imel voznega listka, si bil v stiski z izgovori. Torej zdaj se vozimo proti Clevelandu! Kar nekam prijetno mi je bilo pri srcu ob tej misli. Saj bom zopet videl domače ljudi in slišal našo prelepo meniševsko narečje. Zadnjič sem slišal slovensko besedo na kolodvoru v Chicagu, ko sva se ločila s prijateljem z Vrhnike, s katerim sva se vbzila skupaj iz Trsta. Potem pa nič več. Samo takrat, kadar me je kaj vježilo, sem v hudi jezi in naglici naglas izrekel kakšno hudo besedo v slovenščini. Zijali bodo moji vrstniki: Tonkov Lojze, Žnidarjev Jakop, Kikljev Janez, Vidmarjev France, Zogarjev Tone, Mežnarjev Jože in drugi številni, ko me bodo zagledali iz oči v oči. Saj vem, da bodo vzklikali lepo po naše: “I glej-ga no, hudiča, kaj si tudi ti tukaj!" ZBEGANO GNEZDO POVEST , CVETA STOJANOVA Deseti dan, odkar je Matej ži- dala, je'šla z roko hitro preko vel zdoma, je Agata vstaia vsa]solz in se zasmejala: “Mateji nemirna. Trudila se je, da bi čakala sem te in sem te klica- se vdala delu, pa ga je odlagala, si poiskala drugega in puščala še to vnemar. Ko sta otroka odšla z Maro na spre} hod, je Agata stopila k oknu in 8e naslonila s čelom na šipo. Čakala je Mateja, čelprav je vedela, da je v tem času v šoli. Čakala ga je in vedela, da mora priti in da bo prlše1. Poslušala je valovanje cestnega ropota, prisluškovala, ali se ni v stanovanju nekaj zganilo, prisluhnila zdaj in zdaj z napetim pričakovanjem, celo sapo je zadrževala, pa je slišala le močne udarce svojega srca in tiktakanje ure. Utrujena je bolj legla kakor sedla na zofo in se zagledala v uro. Ob njej se je spomnita svoje matere in svojega doma. Zaživela sta pred njo kakor živa. Agata je ljiubila to srebrno uro, ki se je lesketala. Ljubila je venec srebrnih vrtnic, ki jo je obkrožal. ljubila glas njenega tiktakanja in njen obraz, ki se je spreminjal, kakor se je spreminjala lega kazalca. Kolikokrat se je Agata, ko je bila še pri materi, prepirala s to uro. Koliko njenega joka je bila kriva ta ura, ko je bil odmerjen na njej čas učenja! KoUko Silvestrovih večerov je bilo, ko je ura vsem voščila novo leto! In zdaj je ura z Agato čakala Mateja in ji govorila: “Gledala sem'tvojo mater, kakor gledam tebe. Gledala sem njeno mladost. Ni imela časa, da bi videla svojo lepoto, ki je bila lepša od tvoje; videla je le delo. Vsa drobna in nežna je iskala v svojem možu, tvojem očetu, njegovih že'j a, da- mu jih izpolni. Možu je bila kakor del njega, in če je ni bilo ob njem, ko je bil doma, se miu je izdelo, da ne vidi prav, da ne sliši prav, da ne zna jesti prav, da jed ni v redu, da so časopisne črke vse zabrisane, dkratka čuti] je, da ni cel, če ni bilo nje ob njegovi strani. In če se je zgodilo kaj neprijetnega; da je bil slabe volje, siten in celo krivičen, je iskala mati vzrok vsega tega v sebi. Njen mož je imel seveda napake, majhne in tudi nekaj hudih. Tvoja mati je te napake še bolj ljubila kakor vr'ine, ker sp bile potrebne še večje ljubezni. Vrline je ljubila kot njegova žena, napake s čustvom materinske ljubezni. In kako se imenuje tvoja ljubezen do Mateja, Agata?” Agati so tekle po licu mirne, tople solze. Pretesno je poslušala svojo vest, da bi bila slišala, da je'v sobo po prstih stopil Matej. Ko se je obrnila, je Matej videl, da joče. To pot je bil odložil suknjo in tako vstopil. Obraz mu je sijal od zadovoljstva; v rokah je držal krasno škatlo, pblno sladkorčkov. Ko ga je Agata tako zagle- ■ft M «4 fa* bsses** ONE 1*1 DAY fr-.m5L.IMl8 la." “In jaz sem te slišal in sem priše1,” je pesniško dostavil Matej. “Veš, Agata, res pa je tako, da me je tvoj včerajšnji klic spremljal snoči ves večer in danes vse dopoldne in me izvabil, da sem ti tole prinesel.” Skonil se je k Agati, odprl krasen pokrov in pred jigato so se zasmejali in vabili sladkorčki, srebrni in zlati, beli, svetlomodri in svetlorožnati, vsak v svoji posteljici. “Daj, v(zemi, Agata, od Mateja, ki si ga klicala in čakala,” je dejal nežno Agati. Še so ji pritekle zadržane solze, hotela jih je obrisati, pa ji je Matej izvil robec iz rok in jih obrisal. Ponovil je: “Daj jih obrisal. Ponovi] je: “Daj Aagata, vzemi in jej” “V spravo, da ostaneš^ vzamem!” “Ne v spravo, ne da ostanem. Vzemi od mene!” je poudaril Matej. Agata je razumela tisto moško čustvo do ženske, ki ljubi v ženski upor, ki mu daje slast, premagati ga, zlomiti, ukrotiti, da potem noče biti le ljubljena, temveč da prosi ljubezni. Pustila je, da gleda njen boj, da se naslaja nad njenim omahovanjem, da čaka, ker ve, da se je v njej že izvršilo, kar pričakuje. Potem je vzela in jedla, vmes so ji tekle sol?e; ponos je prešel iz nje v njega. Položi] je škatlo na mizo, prisedel in objel Agato. Pustila, še več, zašepetala je: “Stisni me k sebi, bolj, še bolj” “In zdaj mi ni treba pohištva in imam denar,” je nenadoma vzkliknil Matej. "Kakšen denar?” se je prestrašila Agata. “Vlzel sem posojilo za pohištvo, ko mi ga nisi hotela da-tj; danes sem dobil denar in prihitel bogat k tebi. Pa ti ga ne dam”! se je nagajivo smejal. Vzel je listnico in ^zsul devet tisočakov. Agata je s skrbjo gledala to prešerno veselje. “In kaj,boš s tem denarjem? Ali boš priložil k zidanju?” “Ne! Jutri priskrbim potne liste, drugi teden, za veliko noč, odpotujeva v Italijo. Je prav, Agata?” Agata je vedela, da lahko seže le po dvojem: ukloniti se ali razbiti družino, Rekla je čisto tiho: “Prav, Matej.” Pogledal jo je z viška samozavesti, poskočil na noge, se na peti zavrte1 in obstal. Otroka, ki sta prišla in jima je Nežka šepnila, da je v sobi očka, sta hrupno pridrvela: “Očka, očka!” in se ga oklenila okoli nog. Zunaj je zazvonilo poldne. 6. Mesto je še spalo, ko sta šla Agata in Matej proti kolodvoru. Nikdar še ni Agata prepustila otrok drugim v varstvo, zato se ni mogla veseliti in ji je bilo pusto. In kakor je bilo v njej sami, tako so se ji zdele puste ulice in hiše. Z Matejem nista nič govorila. Kolodvor, ki ne pozna počitka, je sprejemal in oddajal vlake; ljudje so vstopali in izstopali, bolj mrtvo podnevi, ko vse živi in vsaka 'stvar oddaja svoj glas dnevu. Vstopila sta brez besed in vlak se je premaknil. Agata si je prižgala cigareto, Matej se je zagledal v časopis. Agata je zaprla oči in je bila doma pri otrocih. Ko je bila ura sedem, ju je videla vstajati; potem ju je videla pri igranju Iz Maro in šla za njima na sprehod. Tedaj se je vlak ustavi] in Matej je spregovoril prve besede: Agata. KANADSKA f-jwStice... Ameriška Domovina /IMiniBMi-HOllE- AMCRICAN IN SPIRIT FOftflftN IN LAN6UAM ONLY SLOVCNUN MORNING NKWSPAHR Za hip smo fli pogledal v Kanado (Nadaljevanje) “Poslušajte me, ljudje,” sem rekel sopotnikom, s katerimi sem se vozil proti Niagarskim slapovom, “da vam povem, kako je bilo nekoč, ko si nismo u-pali domov v Zed. države iz Kanade. Prenočevali smo v St. Catherines in v nedeljo zjutraj smo imeli najprej do-štojen zajterk. . .” , “Kako to misliš; dostojen?” me je naglo presekala Micka v veliko zabavo našemu malemu ki je kar požiral atove besede. Listnica uredništva Dopisniku ▼ Torontu!— Poslali ste nam dvoje dopisov. Oprostite, ne moremo jih priobčiti, ker bi nas vzelo predolgo časa, da bi mogli razbrati Vašo pisavo, če bi jo sploh mogli. Pišite razločno, naj-, boljše na pisalni stroj in samo na eno stran papirja. Pozdrav! — Urad. povom in od" tam ob reki do “mostu miru,” da stopimo tam na ameriika tla. Prav po tejle poti smo se vozili. Več kot dvajset let je od tega, pa se še tako dobro spominjam, kot bi bilo danes.” “Pred dvajsetimi leti?” ae začudi Jimmy, “tako daleč nazaj se pa ne spominjam.” “Jimmy, tiho bodi in ata poslušaj, če moreš,” ga pouči Micka, ki se je začela bati, da bi me ta, ki bo doma imel, le razdražil in bi jaz ne povedal do konca, kaj se nam je takrat pripetilo. “Ko smo se takrat pripeljali do 'slavnih Niagarskih slapov, sem ustavil avto, da si slapove ogledamo. Sicer smo jih že tolikrat videli, da smo jih znali že na pamet, pa bi bilo vendar grdo od nas, če bi se vozili mimo, kot se človek vozi mimo kakšne žabje luže. Z vsega sveta pridejo ljudje sem, da se čudijo našim slapovom, mi, domačini, bi se pa niti toliko ne ustavili ob njih, da bi eden ali drugi zagnal ogorek od cigarete v vodo! Pa ki smo Ameri-kanci tako ponosni nanje Saj veste, kako je bilo, ko sta se bahala Italijan in. Američan, katera dežela ima bolj slavne posebnosti. “Naj omenim samo naš og-^1 njenik Vezuv,” se je bahal Ita-J lijan, “kaj takega se ne vidi nikjer na svetu!” “Tisto!” se namrdne Američan, “tisti plamenček, ki sveti iz Vezuva, ti imenuješ ne- Naročnikom v Kanadi! Knjigo “Črna maša” lahko naročite pri Miaa Anici Dolenc, 1007 Lakeshore Rd., New Toronto, Ontario. “Ti že dobro veš, kaj mislim s tem,” sem jo lepo potolažil, “lačen nisem vstal od mize, na to se lahko zaneseš.. No in potem smo šli k maši j smo imeli ne bi šli s p: zaj v Ameriko in smo se odpe-jNaj mi naravnamo naše Nia-Ijali nazaj proti Niagarskim sla- garske slapove v vaš Vezuv, pa ni v dveh minutah nobenega ognja ali dima več v njem.” 'Dobro si povedal, Italijanom 1” me pohvali naš mali, ki si ni mogel predstavljati, da bi mogel kaj takega izreči kdo drugi kot njegov oboževani 0-če, ki je glavni junak vse njegove domišljije. “Saj ni naš ata tako rekel,” je naglo popravila Micka. Grdo sem jo pogledal, ker mi ne dovoli vsaj malo junaštva. Mojega pogleda ni videla, ker je gledala skozi okno na drugi strani-avtomobila. Menda je kaj takega pričakovala od mene, zato si ni upala zijati vame iz oči v oči. Naj povem naprej o našem potovanju,” sem nadaljeval.— Od nas štirih je bil še najbližje slapovom takrat prednji konec avta, vsi štirje pasažirji smo pa ostali na sedežih, eden s tem izgovorom, drugi z drugim. Najbolj tehtnega nam je podal Mr. Jim Šepic, ki je rekel, da se mu rado v glavi zvrti, če gleda v vodo. Kaj si bodo mislili slapovi od nas, ki se nam ne zdi vredno niti sto-se |piti do ograje in pljuniti dol v vrtince? WSSmmm Šepicu: “Jim, na dan s flašo. In Mr. Sepic je ubogal, nakar smo začeli tipati steklenico, da je dajala iz sebe, kolikor naglo je mogla. Vozil sem po ulicah mesta Niagara toliko časa, da smo udušili vse, kar je imela steklenica V sebi. Potem so mi pa fantje dovolili, da sem zavozil nazaj na most. Iblajtarji so nas vprašali, če imamo s seboj kaj prepovedanega. Doktor Jim se je potrkal po shrambi za jedila in pijačo in rekel: "Samo to, gospodje, kar je tukaj, samo to.” Cariniki so se smejali ter nas pustili v Zed. države, kjer je takrat vladala še suša za take žlahtne stvari. Tako posili nismo še nikoli pili, vam rečem. Toliko smo bili pa vseeno gospodarski, da polne steklenice nismo hoteli zavreči, kazni od prepovedane pijače nismp hoteli plačati in tako ni kazalo drugega, kot da smo jo v vsej naglici spravili s poti. Hudo je bilo, vam rečem.” “Aha,” je pripomnila naša poredna Micka. Jimmy ni pa rekel nič. Menda v svoji mladi glavici ni mogel zapopasti vse veličine mojega pripovedovanja o skrivnostni steklenici. Matjaževa vojska (Poročilo iz Slovenije) V votlini pod Pečo se je prebudil kralj Matjaž in pogledal okrog sebe. Tudi množica njegovih zvestih vojščakov se in po je pričela gibati in dvigati gla- Jugoslavija obljublja po-seben mir z Grčijo Lake Success. — Jugoslovanska delegacija je sporočila Zvezo Narodov, da bi bila pripravljena podpisati poseben sepera-ten mir z Grčijo, se se ne doseže sporazum z Bolgarijo in Albanijo in bi separaten mir mogel vaditi k pomirjen ju balkanskega položaja. ------o----- —Narodni gezdovi v državi Montani zavzemajo 1I6 milijonov akrov površine. MALI OGLASI Zelo lepa prilika V East Lake Village je naprodaj 2 akra zemljišča. Ravno tam je naprodaj % akra zemlje, hiša 5 sob in 4 sob hiša. Za pojasnilo vprašajte pri lastniku po 6 uri zvečer ali ves dan v soboto in nedeljo. Prostor je vzhodno od Lakeland Blvd. in severno od E. 367. St. Sam Succurovich Willoughby, Ohio -(216) NAZNANILO KANADSKIM SLOVENCEM! Vsem nažim naročnikom po Simi Kanadi naznanjamo da je blagovolila prevzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična Slovenka, gdč. Anica Dolenc. , Kanadski naročniki, novi in stari, naj torej pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov pa še nadalje na upravo Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3 .Ohio, USA. Za vse informacije in nasvete, najsi bo glede lista ali kaj drugega se rojaki v Kanadi lahko obrnejo na gdč. Dolenc. Njen naslov Je: MISS ANICA DOLENC Ontario Hospital, 1007 Lakeshore Road New Toronto, Ontario, Canada Ijali do mostu, kjer je treba iti čez mejo v Zed. države. Kakih pet korakov od carinske postaje omeni doktor Jim: “Saj menda ne vozimo nič nepostavnega s seboj? — Dajte, da nas ne bodo iblajtarji objedali. Je morda kakšna steklenica v območju našega avtomobila?” ‘Za eno jaz ve se ni že kdo nad njo pregrešil,” omeni Jim, ki se je za take stvari izkazal vedno zelo vestnega, dokler je bila kakšna kapljica med provijantom. “Da je,” se je začudil naš vrhovni poveljnik, doktor Jim. “Ako je res, potem moramo nekaj napraviti ž njo, predno pridemo do obmenjene straže. Matjaž si je pogladil dolgo brado. Trikrat mu je že pri-rastla okrog široke kamnate mize — znamenje, ~ da mora vstati njegova vojska, kakor pripoveduje legenda. Zbudilo ga je skrivnostno povelje: — “Vtani in udari! Sila je priki-pela do vrhunca. Dovolj je , . krivice, ljudstvo ne more več m, a je, ce n03jj-j g.0rja. zdpet se mora vrniti ljubezen in zmagati pr.a-vica. Prava svoboda mora zagospodovati!” Junaki so se pričeli zbirati in osrčevati. “Otresimo se o-kov, razbijmo verige suženjstva, boj komunizmu!” Množice naraščajo, odpor se veča od dneva do dneva. Slovenci, Hrvatje, Srbi in Muslimani so si Thomas Flower Shop CVETLICE za m prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd—IV 3200 MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio ZIILIC H INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, »gent Zavarovalnina vseh vrst za ;vaše domove, avtomobile In pohištvo. IVanhoe 4221 MIS NEFF ROAD 'Slike na pisalni stroj.— Slikar Josef Abel, star Sl let, uporablja celo pisalni stroj za slikanje ali izdelavo portretov. Deset let po šest ur na dan se ja vadil, da je dosegel svoj cilj. Na stiki vidimo nekaj portretov znanih nemških in ameriških filmskih zvezd, ki jih je napravil na pisalni stroj. Jack, obrni avto!” Obrnil sem ^ „oko| domobranci, žet. avto in doktor je ukazal Mr. ^ pa tudj bivši partizanj s0 se združili v boju proti edinemu sovražniku — komunizmu. Zedinili so se v osvobodilnem delu, zbirajo podatke in obveščajo ljudi, kdo jim je nevaren in koliko so jih, že za vedno “ukrotili.” časopis “Matjažev glas” je njih glasilo, ki je dobro urejevano in zelo razširje-Letakov s krepko vsebino proti Titu kar mrgoli po cestah, OZNA pa ^oha za raznašal« in besni, ker jih ne more. izslediti. Matjaževa vojska je razvila po vsej Sloveniji živahno delovanje in povzroča Titovim be-ričem resne preglavice. Opremljena je z modernim orožjem preskrbljena z obleko in založena s hrano. Prebivalstvo jo navdušeno pozdravlja. Delo ji je olajšano, ker so Titove tolpe zaposlene na jugu v spopadih s kominformo. O njenem ju- j naškem kretanju bomo še poročali. Vsi, ki ljubimo domo-j vino in sovražimo kleti komu-j njzem, ji želimo obHo blago- j slova in trajnega uspeha pri začetem delu. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI DRAGE SOPROGE LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE. Josephine Ausec Pomagalu Ameriki, kupujte Victory honde Ut znamke. ki Je sipala v Gospodu dne 1. novembra 1947. Dve leti že je minilo, odkar Vas med nami več ni, a božja volja 4e tako bila, da zdaj ste tam had zvezdami. Sladko spite v tihem grobu v kraju tihega miru, a duša naj plačilo vživa tam pri ljubemu Bogu. Žalujoči ostali: JOSEPH AVSEC, soprog; ANNA ZAKRAJŠEK, hči; PRANK ZAKRAJŠEK, zet; ter VNUKI in VNUKINJE. Cleveland, O. 1. novembra 1949. LirnnnnnrmjxnjmrijTjmmiTi ruin/uirtn v K.S.K. JEDNOTA POSOJUJE DENAR {lanom KSKJ po 4% obresti nečlanom po S% obresll na zemljifta In posestva brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila to napravljena na lak način, da te glavnico odplačuje c meteinih obrokih. Za pojasnila In Informacijo PUUe m: 357-5.1 SORTE CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS U iiui Lruuxru^rmiuTj\njmn^^ COUNCIL—4th WARD X | Howard B. Crawford COUNCIL-AT-LARGE X | William F. Burns X | John H. Ritter CONSTABLE X j George F. Schafer X I Frank A. Welling Pomnite, da po sedanji votivni postavi S mora biti napravljen križ (X) pred vsakim imenom S ^rjrwwwjTMijrwwwMjrwwwjrjrjrjirjrMjrwjrjrjfrjrjsrjrSi: -s prestano stopajočo s kratkimi i_I__________ Henrijeta je nekemu vojaku, ■ ber je . . Od Balana do tod čisto mlademu še, ki je imel | sem ipa tekel . . . ramo prestreljeno, pomagala Henrijeta ga je zgrabila za slačiti plašč; vojak je kričal roko. od bolečine. Pri tem je zapa- “Kje je moj mož?” žila številko njegovega polka. “Saj vi ste iz 106 polka! Pa ,ne morda Beaudouinove kom-panije?” Ne, bil je iz Ravaudove; vseeno pa je poznal korporala Jeana Macquarta in zdelo se mu je, da more reči, da njegov oddelek še ni iprišel v ogenj, In to tako negotovo izvestje je bilo mladi ženi dovolj, da se je razveselila: brat živi, in kadar objame moža ,ki ka je pričakovala še vedno, od minute do minute, ji odleže popolnoma. V tem trenotku pa je Henrijeta dvignila glavo in odrevenela, ko je zagledala nekaj “Weiss? No, tam je ostal, Weiss!” “Kako tam?” “Da, vzel je puško mrtvega vojaka, bije se.’’ “Bije se? Zakaj pa?” “Oh, to je vročekrvnež! Za nobeno ceno ni hotel z menoj; nato sem ga seveda pustil.” Henrijeta ga je gledala s srepimi, širokimi očmi. Molk je nastopil. Nato je mirno storila svoj sklep: “Dobro, jaz pojdem tja.” Tja da bi šla? Pa kako? Ali, to je nemogoče, to je blazno! — Delaherche je zopet govoril o kroglah in granatah, ki po- prenehoma podile štafete.Tvo-rile so se skupine ljudi, vzla- korakov od sebe sredi gruče meta j o cesto. Gilberta jo je iz-ljuidi Delaherche-a, pripovedu- nova prijela za roke, da jo za-jceega o strašnih nevarnostih, drži(, in tudi gospa Delaherche ki so mu pretile od Bazeilles-a se je trudila in ji dopovedovala - ~ • ” ’ ’ —” ’ brezumno predrznost njenega namena. Ona pa je odgovarjala s svojim preprostim obrazom: “Ne, vse je zaman, jaz pojdem tja.” . iSltanovitmTje vztrajala pri svojih besedah do Sedana. Kako je prišel semkaj? Ni ga videla vstopiti. “In mojega moža ni z vami?” Delaherche pa, ki sta ga mati in žena vljudno izpraševali, se nikakor ni podvizal. “Počakajte, takoj.” Nato je zopet povzel svojo pripoved: “Od Bazeilles-a do Balana koraki sem in tja pred vozal- , no, kjer je bila zaklenjena blagajna 7. armadnega zbora in ob misli na njo ga je zagrabila radovednost: le z enim pogledam se je hote] prepričati, čc so milijoni še vedno na svojem kraju. Henrijeta je bila že preddvoru. “Počakajte me vendar! Bog-me, vi ste prav tako vročekrvna, kakor vaš mož!”- Sicer pa se je pripeljal nov ambulančni voz, in morala sta ga pustiti mimo. Na njem bil je manjši in le na dve kolesi — sita dVa težko ranjena ležala na ručah. Prvi, ki so ga sneli z vso mogočo previdnostjo, je bil le še kepa krvavega mesa: ena roka mu je bila adlrovljena in bok razparan od granatnega drobca. Drugi je imel desno nogo razbito. Bouroche ga je dal takoj položiti na voščeno platno svoje žimnice in je sredi dirindaja la-zaretnih slug in svojih pomočnikov pričel operacijo. Gospa Delaherche in Gilberta sta sedeli ob trati ter navijali obveze. Zunaj je Delaherche dohitel Henrtjeto. “Čujte, draga gospa Weis-sova, saj vendar ne boste storili te brezumnosti . . . Kako hočete dobiti Weissa — tam? Morda ga sploh ni več tam, nedvomno se je spravil preko polja, da pride nazaj . . Zagotavljam vas, da se Bazeilles-u ni moči približati.” Toda ona ga ni poslušala, stopila je hitreje in zavila v in je sprejela ...... . .. le črni čipkasti šal, ki ga je Menilsko ulico, da dospe do Ba-imela Gjlberta na glavi. V na-1 lanskih vrat. Bilo je okrog isazeiues-a ao Daumnjdd, da jo še pregovori, je De-j devete' ure; Sedan ni več poči-bi Ml lahko dvajsetkrat ustre-jlaherche naposled dejal, da jo|val v temni jutranji grozi in v ljen. Toča ne, cel orkan, kro-|hoče spremiti še do Balanskihipustem; po megli tavajočem gelj in granat . . In srečal !vrat. Takrat pa je sredi gne-'prebujenju. Moreče solnce je sem tudi cesarja; o, zelo hra- če, ki jo je povzročala naprava ostro risalo oblike hiš, cestni mmmm““mm™’m~mm" --—--: VOLITE DA SE NADALJUJE DOBRA VLADA V EUCLIDU v Izvolite ponovno župana • | Kenneth J. SIMS j | in vso koalicijsko-neodvisno listo i \ ... ........^ The Independent Candidates (COALITION) MAYOR X | Kenneth J. Sims SOLICITOR X j Paul H, Torbet TREASURER X | Glenna H. Clark PRES. OF COUNCIL X | Harry J. Knuth COUNCIL—1st WARD X I Ralph V. Hill COUNCIL—2nd WARD, X ! Anthony J. Lang COUNCIL—3rd WARD X I Michael J. Boich ! ! I Prijazno vabilo! Vsem, ki si želite dobrega razvedrila, izvrstne godbe, dobre pijače in finega prigrizka—vse to dobite pri MAROLTOVIH na 1128 E. 71 St. in 1129 E. 68 St. Telefon ENdicott 7500 Vsako soboto večer bo igrala izvrstna godba — POLKA REVELERS — vmes pa se bo serviralo izboren prigrizek ter vsakovrstno pijačo in sicer likerji, vina in pivo ter druge pijače. Da boste izborno postreženi to vam jamčijo Anton in Julija Marolt in sin Herman PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! sti okrog nekaterih neoboroženih vojakov, ki so se že vračali, nekateri lahko ranjeni, drugi v nepopisnem nervoznem razburjenju, krčeči in mahajoči z rokami. Za izboljšanje zidarske obrti. — Prva resnična izboljšava v zidanju v zadnjh 500 letih je ta mjnovejša iznajdba za polaganje opeke, kol nam kaže Kitty McGlyn iz Huntington kolegija v Montgomery, Ala. Iznašla sta to napravo inženirja Paul H. Sommers in John S. Hodgson. Ta iznajdba, pravijo, bo zelo pripomogla pri Mdanju cenejših ZALOŽBA TRIGLAV OPOZARJA na veleianimiv, napet izvirni roman iz sodobnega življenja v slovenskih krajih JUTRO BREZ SONCA « SPISAL IVAN JONTEZ Roman, ki izide v nekaj tednih, bo vseboval okrog 300 strani napetih prigod, ljubimkanja z nevarnostjo in pogubo, ljubezni in romantike, spletk in zalezovanja, vere in nevere, obupa in upanja! Pazite na naznanilo, kdaj bo nova knjiga na trgu! -AND THE WORST IS YET TO COME V Angliji so znizan cene raznim puireusmu.m«. — S padcem vrednosti angleškega denarja, so pričele, angleški trgovci tudi zniževati cene raznim, potrebščinam, da tako pomagajo znižati življenske stroške, ki bi s padcem vrednosti njih denarja lahko silno narastli. G. WHISKERS