Štev. 74.
Leto III.
V Ljubljani, sobota 2. aprila 1938.
Poštnina plačana v gotovini
Pogajanja med italijanskim zunanjim minislrom in angleškim poslanikom v Rimu napredufefo:
Sporazum med Anglijo in bo podpisan sredi aprila
London, 2. aprila, o. Napol uradno poročajo, "K so razgovori med Anglijo in Italijo napredo-yali tako, da bo sporazum podpisan v kakih desetih dneh. Pred besedilom sporazuma bosta angleška in italijanska vlada objavili skupen razglas, v katerem bosta slovesno naznanili novo, Irduo in trajno prijateljstvo med obema državama. Po razglasitvi sporazuma bo Anglija začela s posredovanjem pri Zvezi narodov, da ta uradno prizna Italiji Abesinijo.
V	razgovorih, ki sta jih italijanski zunanji minister grof Ciano in angleški zastopnik Perth imela zadnje fase, sta se Italija in Anglija sporazumeli v naslednjih točkah:
Hendaye, 2, aprila, o. Kljub naporom rdečega vojnega poveljstva, da bi z ofenzivo pri Madridu ustavili nacionaliste v Kataloniji, nacionalisti nezadržno prodi-rajo po katalonskem ozemlju proti Sredozemskem morju. Južni del Francove vojske, ki prodira od Alca-Hiza, je včeraj osvojil mesto Valderobles v aragonski pokrajini, ki leži 20 km od Tortose ob morju.
Zaragoza, 2. aprila. AA. Padec Leride pričakujejo vsak čas. Mesto je skoraj od vseh strani obkoljeno od nacionalističnih čet. Republikanske čete so poskušale, da bi prebile s pomočjo tankov in težke artiljerije skozi sovražne vrste. Pri tem so jim pomagala tudi letala. Pred samo Lerido se vodi vojna za okopi. Odpor republikanskih čet je vedno manjši.
Aragonsko fronta, 2. aprila. AA. Havas: Nacionalistična radijska postaja je objavila, da nacionalistične čete od poldne naprej obkoljujejo Lerido. Čete na srednjem odseku so zavzele obale reke Serge. Zajele so tudi štab poveljstva nekega oddelka republikanskih čet. Našli so dokumente, ki zapovedujejo republikanskim četam, da ne smejo zapustiti Leride. Miličniki, ki "i zapustili Lerido, bodo ustreljeni. Ob 19 zvečer se >e na več krajih mesta pojavil požar.
Čete generala Jagua so prekoračile včeraj okoli Poldneva reko Segle v bližini Leride.
Kral ica Marija na italiianski razstavi v Belgradu
'	"•	aprilu. A A. Včeraj ob 5 popoldne
je kraljica Marija obiskala razstavo italijanskega portreta skozi stoletje v muzeju kneza Pavla. Pri vhodu je kraljico pozdravil italijanski poslanik na našem dvoru grof Indelli z gospo. Sprejemu so prisostvovali tudi prosvetni minister Dimitrij Ma-garaševič, dvorna dama ga. Djundjerska, upravnik muzeja Kašanin in polkovnik Pogačnik. Kraljica Marija se je v muzeju zadržala do 6 zvečer ter se živo zanimala za vsa razstavljena umetniška dola. Včeraj je obiskal razstavo tudi notranji minister B- dr. Anton Korošec.
Nove letalske zveze z Albanijo in Bolgarsko
Tirana, 2. aprila, m. Albanski uradni krogi ^javljajo, da je albaneka vlada sprejela pregled oelgrajske vlade o začetku stalne letalske zvezo med Belgradom in Tirano. V kratkem bo v ta ftarnen imenovana posebna komisija.
Belgrad, 2. aprila, m. Iz Sofije se je vrnil ravnatelj Aeroputa Tadiju Sondermujer. Ob Povratku je izjavil, da sc je z bolgarskimi pri-stoj ninn krogi razgovarjul glede vpostavitve stalne letalske zveze med Belgradom in Sofi jo T a letalska zveza bo vzpostavljena že t. ali pa najkasneje 15. maja. Letalski promet med Bel-gradom in Sofijo bo trajal vsako leto le pet mesecev.
Velika bitka blizu Sanghaia
Šanghaj, 2. aprila. AA. Reuter: Huda bitka se je razvila 60 milj južno od Šanghaja, kjer so se Kitajskim rednim četam priključile tudi guerilske cete. Bitka se razvija na ozemlju med Šanghajem, »uhujem in Hankauom. Po vesteh iz kitajskih vi-f°v se je bitka prenesla v zadnjih 10 dneh na razdaljo 30 milj od Šanghaja. Nepristranski opazovalci poročajo, da prihaja dnevno v Šanghaj s r°ivte do 150 ranjencev. Njih število pa zmeraj raste.
Nemčija in Abeslni|a
Berlin, 2. aprila. AA. (Stefani). Nemški čaeo-P*® »TagblatU objavlja članek pod naslovom »Os ®eže d0 Abesindjec. V tem članku poudarja gotove izjave glede italijansko - nemškega sodelovanja v Abesiniji, ki jih je dopisniku »Tageblatta< dal v •Jiuiu državni podtajnik za italijansko Vzhodno Afriko Teruzzi. V tej izjavi je tudi poudarjeno, da !daj delajo na ozemlju italijanskega cesarstva 'eniški rudarji in rudarske družbe, ki uživajo precejšnje koncesijo.
Romunske stranke so prenehale
Bukarešta, 2. aprila, m. Včerajšnji odlok ro-•Hinske vlade o prepovedi vseh političnih strank 16 bil v vsej državi že izvršen. Včeraj so bili spraznjeni in zaprti vsi prostori vseh romunskih političnih strank. Vsi romunski časopisi so tudi oobili najstrožja navodila, da v bodoče ne smejo omenjati teh strank.
1. Italija sprejme angleški predlog, da bo priznanje njenega cesarstva in njene oblasti v Abesiniji izvedla Zveza narodov, s čimer bodo italijansko cesarstvo priznale vse članice Zveze narodov, ki tega do zdaj še niso storile, med njimi tudi Anglija.
2. Italija sc obveže, da bo po koncu državljanske vojne v Španiji umaknila vse svoje oddelke s španskega ozemlja.
3. Italija bo dala Angliji zagotovilo o omejitvi propagande v tistih pokrajinah ob Sredozemskem morju, ki so pod angleškim vplivom ali ki so v prijateljstvu z Anglijo.
4. Italija bo zmanjšala svoje vojaške sile v Libiji za 50%.
Včeraj ob 13.20 so nacionalistične čete zavzele predmestje Leride.
Posredovanje za izmenjavo ujetnikov
London, 1. aprila. AA. DNB: »Daily Telegraph« piše, da se bo kmalu začel izvajati poseben angleški načrt o zamenjavi talcev in drugih beguncev iz Španije. Sir Philip bo prihodnji teden odpotoval na čelu posebnega angleškega odposlanstva v Španijo. Sam bo ostal v Franciji v Toulousei, član njegovega zastopstva pa bo v Barceloni, drugi član pa v Burgosu. Naloga tega odposlanstva bo, da bo igralo vlogo posredovalca med obema strankama. List piše, da je general Franco že sprejel ta angleški načrt, vlada v Barceloni pa še ni pristala. Vse stroške bo nosila angleška vlada.
Poročita o rdeči ofenzivi
Madrid, 2. aprila. AA. Havas: General Mijalia je izjavil, da rdeče čete na guadalaharski fronti nadaljujejo s svojimi vojnimi operacijami. General Mi jaha je tudi dejal: »Sovražnik nudi silovit odpor v okolici vasi Abanadez, medtem ko pa rdeči tanki z velikim uspehom stopajo v boj ter s tem čistijo bojišča in omogočajo pehoti napredovanje. Danes zjutraj je 40 nacionalističnih letal bombardiralo rdeče čete, ki stalno napredujejo.
Kljub ljutim napadom na aragonski fronti je rdeče poveljstvo na madridski fronli začelo z novimi borbami. Ena ofenziva se razvija na teruel-ski fronti pri Albaracinu, drugo ofenzivo pa vodi osrednja armada. Osrednja armada je včeraj zju-
Dunaj, 1. aprila. AA. (Havas) Hitler pride danes v Gradec in bo imel velik govor. V Avstriji ostune nekaj dni, 9. aprila pojde pa naj-brže na Dunaj. Mislijo, da bo Hitler ostal na dan plebiscita na Dunaju in da bo tam tudi sam glasoval.
lina brigada avstrijske legije je včeraj vkorakala na Dunaj. Prebivalstvo jo je navdušeno pozdravljalo.
Vatikan o razglasu avstrijskih škofov
Vatikan, I. aprila. AA. (Stefani). Vatikansko glasilo iOsservatore Romano« prinaša tole uradno sporočilo v zvezi z raznimi razlagami glede zadnjega razglasa avstrijskih škofov: -Pooblaščeni smo, da izjavimo, pa nnj ima ta proglas avstrijskih škofov že kakršenkoli političen značaj, da jc bil sestavljen in podpisan brez vsakega prejšnjega sporazuma ali odobritve svete stolice. Zaradi tega so avstrijski škofje sami odgovorni zanj.«
Spremembe v avstrijski vofski
Dunaj, 2. apr. m. Včeraj so bile izvršene važne spremembe v poveljstvu uvstrijske voj-
Dr. Stojadinovič na
Split, 2. aprila, o. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki je dospel pred nekaj dnevi v Split, da prisostvuje splovitvi naše nove, doma zgrajene torpedovke >Zagreb« v morje, je svoje bivanje v Dalmaciji porabil za to, da je obiskal razne gospodarske, predvsem mornariške ustanove.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič si je dopoldne ogledal v družbi ministra brez portfelja dr. Novakoviča Jadransko ladjedelnico in ladje, ki jih tam grade in popravljajo. Tako si je ogledal novi parnik Jadranske plovidbe »Šumadijo« in finančne patrole, ladje »Kraljica Marija«, Princesa Olga« in parnik »Oplenacc.
Ministra general Marič in Letica sta si ogledala Šibenik in Lozovac ter tamkajšnjo tovarno, nato sta se pa vrnila v Split.
Dr. Stojadinovič je sprejel deputacijo splitskih gospodarstvenikov, ki sta jih vodila bivši ban dr. Tartaglia in predsednik zbornice za TOI v Splitu g. Šerič. Dr. Stojadinovič je zastopnike primorskega gospodarstva zelo prisrčno sprejel in se z ‘njimi mudil delj časa v razgovoru, zanimajoč se za vsa gospodarska vprašanja. Pri tej priložnosti
Italijo
5.	Anglija se obveže, da 1m> upoštevala in zagovarjala italijanske koristi v Palestini, ko poteče angleška mandatna doba tam in se bo palestinsko vprašanje znova urejalo.
(>. Anglija ne bo gradila novih utrjenih oporišč na vzhodni obali Rdečega morja, da bi z njimi ogražala italijansko pot v Abesinijo.
Uvodna izjava k sporazumu bo ugotovila, da imata obe državi na Sredozemskem morju življenjsko zanimajo in da mora zaradi tega nujno razmerje tu biti prijateljsko. Zaradi tega bosta druga drugo obveščali o stanju svojih oboroženih sil na Sredozemskem morju in urejali vsa vprašanja sporazuma.
traj začela z močnim ognjem iz topov. Do večera so republikanske čete napredovale za 12 km in obkolile Abanades. General Miaja je izjavil, da so bili nacionalisti presenečeni in da so se le slabo branili. Napad rdečih čet se razvija v dolžino 30 km.
Vse večji beg v Francifo
Pariz, 2. aprila, m. V zvezi z zadnjimi dogodki v Španiji, ki so izzvali med republikanskimi četami velik nered, poroča >Temps«, da prihaja veliko število tudi oboroženih španskih miličnikov v Francijo, kar pomeni za Francijo veliko nevarnost, da bi prišlo tudi tu do neredov, posebno sedaj, ko iz Španije republikanski vojaki beže kar v trumah. »Temps« zahteva od francoske vlade, da nemudoma razoroži vse te španske begunce ali pa jih pošlje nazaj v Španijo. Ponoči je v Francijo pribežalo novih 5000 španskih republikanskih vojakov. Med njimi je pribežal v Francijo tudi poveljnik 10. armade divizijski general Valo, več polkovnikov, en major, trije ruski častniki, 20 poročnikov in trije podčastniki.
Anglifa o koncu vofne
London, 2. aprila, ni. Angleško časopisje posveča veliko pozornost zadnjim dogodkom v Španiji, ko general Franco hiti od zmage do zmage. Angleško časopisje piše, da se španska državljanska vojna po teh dogodkih hitro bliža koncu. Po poročilih angleškega časopisja je angleška vlada odredila že vse potrebno, zaradi izselitve Angležev, ki so še ostali v republikanski Španiji. Angleška vojna ladja »Repulse« bo priplula v torek v Barcelono, kjer bo vkrcala še zadnje angleške državljane, ki še niso odšli iz Španije. Angleški konzul je zdaj poslednjič pozval vse Angleže v Barceloni, da je to zanje zadnja prilika, če se hočejo rešiti.
ske. Razpuščena je bila namreč uprava osme armade ter bo od 5. aprila naprej vsa avstrijska vojska spadala pod peto armado Reiclis-wehra.
Del nemških čet bo odšel iz Avstrije nazaj v Nemčijo. Nekateri oddelki 27. divizije so Avstrijo že zapustili, in zdi se, da bodo za njimi odšle še nekatere druge čete, ter se vrnile v svoje prejšnje vojašnice.
Drobne vesti iz Avstri|e
Dunaj, 2. aprila. Državni namestnik za Avstrijo in bivši notranji minister dr. Seiss-ln-quart bo imel velik volivni govor 7. aprila v poruhrskom industrijskem središču Essenu.
Organizacija avstrijske obvezne delovne službe bo začela poslovati 1. junija. Vanjo bodo sprejeti predvsem tisti delavci, ki so po narod-no-socialističnem uporu 1934 izgubili delo.
Dunajska občina je sprejela v službo vse nameščence in delavce, ki so jih vrgli iz službe leta 1934.
Rektor berlinskega vseučilišča lloppe je novemu rektorju dunajske univerze Knolu poslal pozdravno brzojavko, v kateri pravi, da se bosta obe sestrski univerzi skupno borili zu bodčnost nemške domovine.
obisku v Dalmaciji
je predsednik zbornice za TOI g- Šerič izročil predsedniku vlade obširno vlogo.
Predvčerajšnjim so predsednik vlade dr. M. Stojadinovič z gospo, vojni minister general Marič z gospo, finančni minister dr. Dušan Letica, minister za telesno vzgojo dr. Vekoslav Miletič in šef kabineta v predsedništvu vlade dr. Protič prisostvovali družabnemu večeru, ki ga Je priredil poveljnik našega pomorskega oporišča v Divuljah. Tu so se predsednik vlade in ministri zadržali dalj časa v razgovoru in najprijetnejšem razpoloženju s častniki.
Včeraj zjutraj je ministrski predsednik dr. M. Stojadinovič z vojnim ministrom generalom Maričem, finančnim ministrom dr. Letico in gradbenim ministrom Dobrivojem štošovičem prispel v Split. Obiskal in si ogledal tovarno karbida. Predsednika vlade in ostale ministre je sprejel in pozdravil pred tovarno tovarniški ravnatelj ter jim razkazal vse prostore. Predsednik vlade se je nato v spremstvu ministrov odpeljal k električni centrali v Kraljevcu ter si tudi to ogledal. Ob 5 so se vsi zopet vrnili v Split
Vesti 2. aprila
Nezaupnico angleški vladi zaradi njene zunanje politike predlagata v londonski poslanski zbornici delavska in liberalna stranka.
Za novega poveljnika v Gibraltarju je angleški kralj imenoval generala Williama Edmunda Ironela.
0 svojem potovanju po Evropi je v ameriški zbornici poročal bivši predsednik Hoover, ki je dejal, da morajo Združene države imeti prav tako dobre stike z diktaturami, kakor z demokracijami, če hočejo ohraniti mir in ostati neodvisne.
Delo londonskega odbora za nevmešavanje je v nevarnosti, ker večina držav, članic odbora, ni plačala potrebnih prispevkov. Največ dolga v tem odboru imajo Sovjeti.
Tiskovni sporazum bosta v kratkem sklenili Poljska in Bolgarija in so se zanj že začela poga-anja v Varšavi.
Proti slovaškemu avtonomističnemu bloku so v praški poslanski zbornici nastopili poslanci, ki podpirajo sedanji sistem na Slovaškem in nasprotujejo zakoniti zahtevi slovaškega naroda po avtonomiji. V svoji izjavi so dejali, da slovaška ljudska stranka nima pravice govoriti v imenu vsega slovaškega naroda, marveč da smejo to oni, ki podpirajo stanje, kakršnega slovaški narod ne mara.
Ob imenovanju za maršala italijanskega cesarstva je Mussoliniju prvi čestital predsednik madžarske vlade Darany.
Cene vsemu blagu na Japonskem so se zvišale od 10 do 15%, ker je država povečala davke.
Lichtensteinski vladar, knez Franc, je odstopil in bo odpotoval na Češkoslovaško, kjer ima velika posestva.
Sklad za potrebe državne obrambe je s posebnim zakonom ustanovila letonska vlada.
Angleški kronski svet je, včeraj imel sejo pod vodstvom kralja Jurija VI.
Velike vaje belgijske vojske so se začele ob belgijsko nemški meji. Udeležuje se jih tudi kralj Leopold.
Madžarska vlada bo odločno nastopila proti vsem skupinam in ljudem, ki izrabljajo sedanji položaj, da bi ustvarili na Madžarskem zmedo, je izjavil predsednik vlade Darany.
Veliko letališče z acivilna letala je začela bolgarska vlada graditi v okolici Sofije.
Japonci so razburjeni, ker je neznana bojna ladja v noči 27. marca obstreljevala japonski tihomorski otok Traču v Karolinih. Časopisje trdi, da je to obstreljevanje v zvezi z vajami ameriške bojne mornarice.
0 bodočem delovanju romunskih političnih organizacij misli vlada izdati poseben zakon, ki bo dovoljeval delo samo tistim skupinam, ki vlado podpirajo. Za zdaj so vse politične organizacije razpuščene.
Gospodarski sestanek Male zveze bo 7. aprila v Atenah. Sprejeli bodo važne sklepe.
Predsednik turške vlade in zunanji minister bosta 25. aprila obiskala Atene ter podpisala novo prijateljsko pogodbo z Grčijo.
65 ameriških bojnih ladij in 200 velikih letal išče bombnik, ki je med velikimi vajami ameriške mornarice izginil blizu Honolulskih otokov.
Pri egiptovskih volitvah je s precejšnjo večino zmagala vlada proti nacionalistični stranki vaf-distov.
Od pol milijona belili ljudi, ki so se udeležili vojne v Abesiniji, je umrlo samo 516 ljudi za boleznimi. To število je naravnost presenetljivo majhno, razlog zanj pa je v tem, da je bila italijanska zdravstvena služba v tej vojni izborno organizirana. O tem je v Londonu predaval italijanski senator Castelani, ki je vodil zdravstveno službo med vojno.
Mussolinijev govor v italijanskem senatu so
prenašale tudi vse španske nacionalistične postaje.
Avstrijski državljani, ki potujejo po morju, bodo glasovali za združitev Avstrije z Nemčijo kar na ladjah in je nemška vlada ukrenila že vse potrebno.
Na stotine in stotine hiš je podrl vihar, ki je
divjal zadnje dni po južnih predelih Združenih držav. Desettisoči ljudi so brez strehe.
Na zadnji seji londonskega odbora za nevmešavanje so Angleži predlagali, naj bi za začetek odpoklicali iz Španije 10 do 15.000 prostovoljcev in sicer s tiste strani, na kateri se bori več tujcev. Katera je ta stran, bodo pa šele ugotovili.
Odbor za proučavanje judovskega vprašanja na Madžarskem so izvolili v budimpeštanski poslanski zbornici. Ko bo ta končal svoje delo in dal vladi poročilo, bo vlada sprejela potrebne sklepe glede Judov.
Velikonočne počitnice se le začno na Veliki četrtek
Predsedništvo škofovskih konferenc v Zagrebu je poslalo Salezijanskemu zavodu na Rakovniku v Ljubljani uradno sporočilo glede tega, kdaj se začno letošnje velikonočne počitnice na naših šolah. V tem uradnem sporočilu obvešča predsedništvo škofovskih konferenc v Zagrebu omenjeni zavod, da se je nadškof dr. Alojzij Stepinac takoj, ko so se začele razširjati razne vesti o skrajšanih velikonočnih počitnicah, o tej stvari obrnil na prosvetnega ministra, ki je 31. marca sporočil predsedništvu škofovskih konferenc, da je podpisal odlok, po katerem se bodo velikonočne počitnice začele na Veliki četrtek.
Novi nemški poslaniki v Rimu, Londonu in Tokiu
Berlin, 2. aprila. AA. DNB: Uradno objavljajo, da je Hitler podpisal naslednja imenovanja v zunanjem ministrstvu:
zn veleposlanika v Rimu je imenovan državni tajnik v zunanjem ministrstvu von Mackensen;
za veleposlanika v Londonu je imenovan dosedanji veleposlanik v Tokiu von Dircksen, za veleposlanika v Toktu pa dosedanji nemški vojnt ataše v Tokiu general Oti!
za državnega tajnika v zunanjem ministrstvu je imenovan dosedanji vodja političnega oddelka von Weiszacker;
Nadaljevanje nacionalistične ofenzive v Kataloniji
Nemški državni poglavar pride danes v Gradec
Hitler začne nocoj volivni boj v Avstriji
Vse zanimivosti izpred sodišča
Ljubljana, 2, aprila.
Dvorana it. 79 je kljub lepemu vremenu včasih napolnjena radovednežev, ki izgubljajo lepo pomlad s tem, da Bogu čas kradejo, Svoboden človek bi lahko šel kam na sprehod v lepo naravo( toda ti ljudje raje sede v dvorani in se sadistično smejo trpki usodi obtožencev. Nekateri pa prihajajo v dvorano, da se na-uče, kako bo treba nastopati pred resnimi in dobrimi sodniki. Tako sta dve ljubljanski mladenki prihajali večkrat v dvorano, da ste si pridobili gotovo rutino za nastop pred sodniki, Bilanca tega tedna v pogledu sodnije je prav pestra. Omeniti moramo, da je bila neka obravnava zaradi nerednosti pri trošarinskem uradu preložena na nedoločen čas. Ta obravnava bi mogoče pokazala mnoge zanimivosti, kako so ljudje delovali pri tem uradu, kjer je drugače vladala gotova disciplina. Nekaj zgodb izpred sodišča podajamo v naslednjem.
Umor na Pristavi pri Mengšu
Objavljena so bila že poročila o umoru 73 letne matere Marije Šimenčeve na Pristavi pri Mengšu. Gre za roparski umor starke, ki je bila žrtev nekega zločinca. Marija Šimenčeva je bila 13, decembra zvečer umorjena. Zločinec jo je potolkel tako silno po glavi, da ji je zdrobil kosti z nekim topim predmetom, kakor je to ugotovil zdravnik dr. Julij Polec iz Kamnika. Tega roparskega umora je bil sedaj obtožen njen rejenec Ludvik Tomažič, rojen 1. 1913 na Dunaju. Star običaj je bil, da so ljudje v kamniški okolici, kakor je to lepo opisal pisatelj Janko Kersnik, sprejemali nezakonske otroke v rejo. Mnogi rejenci so se rediteljem izkazali včasih prav hvaležne, drugi pa so poplačali dobro skrb z grdo nehvaležnostjo.
Veliki senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, je včeraj v dolgi in nepretrgani obravnavi razpletal pereče vprašanje, kdo naj bi bil morilec dobrodušne ženice Marije Šimenčeve. Obravnava je bila v vsakem pogledu zanimiva in sc je spuščala v vse podrobnosti, kajti težko je obsoditi obtoženca na vislice odnosno na dosmrtno robijo. Svojčas je zgodba umora Šimenčeve vzbujala v javnosti, osobito v kamniški okolici, veliko zanimanje. Roparskega umora obtoženi Ludvik Tomažič je odločno zanikal zločin, a prišel je v svojem zagovoru do velikih protislovij. Zaslišanih je bilo na včerajšnji obravnavi 12 prič o vseh mogočih indicijskih okolnoetih. Obravnava je bila prekinjena in se bo nadaljevala na Veliki petek, 15. t. m.
Za oko - 1 mesec zapora
Mali senat, ki mu j« predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, je razpravljal o prav kočljivem vprašanju glede hude telesne poškodbe. Bilo je lani 10. oktobra. V neki gostilni na Šmartinski cesti je bil velik kraval. Neki Jeran je izzival in grdil tovarniškega delavca Janeza P. Ta ga je lepo prosil, da naj ga pusti na miru. Celo sam gostilničar je izzivača miril in ga prosil, da naj lepo vse pusti v miru, Jeran je kljub temu silil v obtoženca Janeza P., ki ga je sedaj državni tožilec obtožil zločinstva hude telesne poškodbe. Janez je bil drugače miren. Služi že pri neki tvrdki sedem let in vestno skrbi za svojo družino. Naposled je Janez P, prijel za kozarec in *ga tako nesrečno vrgel proti izzivaču, da ga jo zadel v desno oko. V ljubljanski spošni bolnišnici so mu morali oko operirati. Izgubil ga je. Obtoženi Janez mu je že poravnal gotove stroške. Pred sodniki se je Janez mirno zagovarjal, da je bil v silobranu. Janez je bil obsojen zaradi prekoračenja silobrana na en mesec zapora.
Se premalo sem o!
Ljudje so včasih po mili sodbi še nesramni in predrzni. Neki Jože L., doma iz Dornič pri Smledniku,
je bil obtožen več deliktov. Prvič po znamenitem paragrafu 322 k, z., ker je v Lazarinijevem lovskem revirju ustrelil sme. Po tem paragrafu lahko sodijo tudi osebe, ki režejo revije in liste domov odnašajo, laka zgodba se je primerila v mestnem muzeju v turjaški palači. Zadeva je bila ustavljena, češ, da ni osnove za nadaljnji kazenski progon gospoda, ki je baje rezal liste iz revij za znanstvene potrebe, Jože je bil dalje obtožen prestopka prevare, da je Kranjske deželne elektrarne osleparil pri električnem toku. Elektrarne so imele do 900 din škode, Znal je tako napraviti, da števec ni kazal pravilno. Tretjič pa je bil obtožen prestopka lahke telesne poškodbe Julijane Močnikove, ko jo je z vrvjo, na katero je napravil velik vozel, pretepal po hrbtu, nogah in trebuhu. Jože L., ki je drugače prileten možakar, se je na vse načine pred kazenskim sodnikom - poedincem izgovarjal. Glede Močnikove je dejal, da jo je samo pobožal. Zaradi vseh treh deliktov ga je g. sodnik milo obsodil na 10 dni zapora in v plačilo denarne kazni 740 din. Po sodbi je Jože prav cinično pripomnil: »Še premalo sem jo!« Nekdo je pripomnil nato! »Saj nismo v srednjem veku, da bi ženske tako pretepali!«
Stanovan ske odpovedi
Na okrajnem sodišču je bilo do konca meseca marca podanih že okoli 400 sodnih stanovanjskih odpovedi. Samo v marcu je bilo podanih rekordno število odpovedi, namreč 143. Hišne gospodarje je treba opozoriti, da dostikrat ne znajo pravilno vlagati sodnih odpovedi. So mnogi mnenja, da lahko to store vsak dan in da od dneva odpovedi teče rok za izpraznitev stanovanja. Temu pa ni tako. Rok teče od dneva, ko sc najemniku pravilno dostavi sodna odpoved. Zadnje dneve v marcu je kar deževalo takih odpovedi. Toda dostikrat to prepozno, ker sodišče tudi ne more takoj stranki dostaviti odpovedi Zanimivo je bilo, da je bilo zadnje marčeve dneve vloženih dnevno do 20 odpovedi. Do 90 odstotkov odpovedi navaja kot razlog »neredno in večmesečno neplačevanje najemnine«, Pri nekaterih primerih pa so bili navedeni razlogi, da stranke delajo nemir in »špetir«.
Kupne pogodbe
V zemljiški knjigi je bilo letos zaznamovanih že mnogo večjih kupnih pogodb glede hiš in zemljišč, Josip Černigoj, posestnik v Ljubljani, Glinška ulica, je kupil znano pekarno »Depa«, parno pekarno reg. zadrugo z o. z. v likvidaciji za 280.000 din. Hišo št. 28 na Zaloški cesti je kupil posestnik Mihael Anžur, stanujoč v PredoviČevi ulici od mesarskega mojstra Antona Bizilja za 165.000 din. Marija Pintaričeva je prodala hišo št. 2 v Franketovi ulici, vlož. št. 845 k. o. Spodnja Šiška za 160.000 din. V Ameriki bivajoči policijski stražnik v pok. Josip Bole je prodal uradniku računovodstva na ljubljanski univerzi Alojziju Špomu posestvo, vlož. št. 293 k. o. Udmat (hiša z vrtom) za 152.000 din. Splošno je opažati, da so se prav živahne kupčije s parcelami razvile v okolici izven po-merija ljubljanske občine.
Avtomobil zastonj!
Danes zvečer se bo vršila v Delavski zbornici šoferska prireditev v prid ponesrečenim Šoferjem. Dobitek je avto.
Nov« Veronika Deseniška. Danes gostuje v naslovni vlogi Župančičeve tragedije »Veronika Deseniška« gdč. Bogica Nučič, Slovenka, bivša članica zagrebškega gledališča, hčerka režiserja in igralca Hinka Nučiča. — Kritika raznih listov je odlično ocenjuje, poudarjajoč njen nevsakdanji talent, zato z zanimanjem pričakujemo njenega prvega gostovanja.
Nov sklad za podpore starim in onemoglim delavcem
Podpor bodo deležni delavci, ki )!h prejinja uredba ni upoštevala. Prve podpor« 1. decembra letos
Zagreb, 2. aprila. Minister za sooijalno politiko in narodno zdravje g. Dragiša Cvetkovič je podpisal pravilnik o ustanovitvi in uporabi podpornega sklada delavcev za primer onemoglosti in starosti. Za to priliko je dal načelnik ministrstva za socijalno politiko Dušan Jeremič sledečo izjavo:
S tem pravilnikom se ustanavlja pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu sklad, iz katerega se bodo podeljevale podpore tistim delavcem, ki si niso mogli pridobiti pravico do starostne in invalidske podpore zaradi tega, ker se je pokojninsko zavarovanje delavstva, čeprav bi se moralo uvesti že 1. 1925, izpeljalo šele lansko leta
Od predpisanega prinosa zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti bodo pofenši od uveljavljenja te uredbe 1. septembra pa do 31. decembra 1. 1942., to je v prvih petih poslovnih letih, odtrgovafi po 60% letno, nadaljnjih pet let po 4%, za tretjih pet let pa 2% letno. Skupni donos teh odtegljajev bo okrog 60 milijonov dinarjev. Oti te svotc se bo vzela svota 10 milijonov dinarjev za zdravljenje članov, ki so obnemogli in so izgubili tudi pravico za zdravljenje iz bolniške vrste navarovauja.
Podpora iz tega sklada za onemoglost in starost se bo odmerjala po višini zavarovane mezde Mana v zadnjih treh koledarskih letih pred tistim letoni in dnem, ko je bila predložena prijava za podporo. Mesečna podpora bo znašala od 60 do 200 dinarjev. Ta znesek se za 50% poveča pri onih delavcih, ki so bili v času od 1. julija leta 1925. zavarovani za primer bolezni več kakor 500
todnov. Na to podporo imajo pravico tudi tisti delavci, ki so obnemogli v smislu zakona o zavarovanju delavcev, to je, da so izgubili dre tretjini sposobnosti za delo, in imajo po 1. 1925. 250 tednov zavarovanja ali tisti, ki so stari 70 let, ter so bili od 1. julija 1. 1925. zavarovani najmanj 500 tednov. Vse te osebe morajo biti siromašne in no smejo prejemati nobenih drugih pokojnin.
Osebe, ki izpolnjujejo vse te pogoje, se naj prijavijo do 1. julija tistemu Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, na čigar področju lire. Osebe, ki so si pridobile to pravico po 1. septembru 1937, sc morajo prijaviti v teku enega let* potem, ko so izpolnile vse pogoje. Okroini urad je dolžan do 1. oktobra poslati svoj predlog Osrednjemu uradu s prošnjo prosilca, da se mu začne podpora izplačevati počenši s 1. decembrom letos.
Vse do 1. 1943. so nove podpore začasne in so bodo odrejale za vsako koledarsko leto posebej. Po 1. juliju 1943. preneha pravica do sleherne prijave. Tega leta bo Osrednji urad za zavarovanje delavcev dokončno določil pravico do najmanjše podpore.
V nizu socijalnih zakonov, ki jih je predpisal minister Cvetkovič v soglasju z vlado lani in letos, je treba poudariti, da je ustanovitev novega podpornega sklada zelo važna socijalna uredba v korist tistega delavstva, ki zaradi odlaganja izpeljave zavarovanja iz 1. 1025. brez svojo krivde ni moglo priti do rent za primer onemoglosti in starosti, Čeprav je bilo to delavstvo ves ta čas zavarovano. S tem je izravnano in dopolnjeno zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, ki jo stopilo v veljavo lani 1. septembra.
Mali obmeini promet pri Gornji Radgoni spet dovotien
Gornja Radgona, 1. aprila.
Po dvomesečnem zastoju v malem obmejnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo, ki ga je bila zaprla prejšnja avstrijska vlada, je nova nemška oblast v Avstriji spet dovolila neoviran promet za prebivalce v obmejni coni. To je tako za Avstrijce kakor tudi za naše prebivalstvo ob severni meji velikega pomena. Posebno dobrodošlo je to spet meščanom v Radkersburgu, ki so bili zaradi dvomesečnega zastoja hudo prizadeti, saj so prej živilske potrebščine kupovali v naši Gornji Radgoni po mnogo nižji ceni nego doma v Avstriji. Prizadeti so bili tudi naši mesarji in trgovci, ki so bili prej navezani na prebivalce onstran meje, kj so v veliki množini prenašali čez obmejni most deželne pridelke.
Na cvetno nedeljo, 10. aprila t. I., bo akademija naraščaja v veliki filharmonični dvorani. Začetek točno ob 10.30 dopoldne. Program akademije bo zdo pester. Nastopil bodo najmlajši naraščajniki z ljubkimi prizorčki in deklamacijami, kakor tudi naraščaj meščanskih in srednjih šol z resnimi točkami. Tudi Rančigajeve male harmonikarje bo6te slišali ta dan. Cenjeno občinstvo, zlasti starše opozarjamo na to prireditev. Vstopnina zelo nizka. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni. Ne zamudite ugodne prilike!
Filmi
ffcvor
»To me ne moti, lepa je kljub temu,« eem mrmral sam pri sebi.
Prišla je ura, ko sem moral iti h grofu Antrimu in morda tudi ura, ko bom zopet videl Antiopo. Mislil sem, da bom v tem trenutku zelo razburjen. Toda v evoje brezmejno začudenje sem ugotovil, d« eem popolnoma miren.
Pierre BSnoit:
VELIKI JEZ
Roman ii Irskih bole« za svobodo
22
ljivo, da bo vsak Španec, ki ee pelje skozi Pariz, prišel prepozno semkaj. Profesor Henri Usen pa .. .< Polkovnik Harvey ee je začel smejati.
»No?«
»To je zares čudno. Rekel je, da noče biti v svojem delu moten in je vztrajal pri tem, da svoje 6obe noce zapustiti. Pod takimi okolnostmi bi mu sploh ne bilo treba [lotovati n« Irsko. S prav takim uspehom bi lahko delal v Stockholmu. Nisem ee ho-
Ko pa me je Ralph pripeljal v mali salon, kjer so bili že trije, 6e me je začelo vedno močneje polaščati razburjenje.
V salonu je bil že doktor Grtitli,
]>olkovnik Harvey in majhen rumen gospod s kostanjevimi lasmi. Nosil je monokel in je bil v zelo elegantni sivi obleki. Polkovnik Harvey mi ga je predstavil kot barona Idzumija, ja-jx>n#kega zastopnika.
»Ah, gospod profesor,« je rekel Uiali gospod v sijajni francoščini in
mi stisnil roko. »Štejem si v veliko prejmstil gospodu Ralphu.c čast, da sem Vas spoznal. Izredno cenim Vaša dela.«
Skromno eem ee smehljal.
»Da,« eem rekel tiho predse, »toda dovolite, da o tem govorimo kar najmanj.«
Vendar je baron Idzumi nadaljeval:
»Vi in Eoin Mac Neil sta najboljša poznavalca keltsčine na svetu.«
/. ljubeznivim gibom eem ustavil obilico lepih besed, ki jih je izrekel baron Idzumi na moj račun. Opazil
»Srečni in ponosni moramo biti, uiylord, da smo vaši gostje. V vas namreč vidimo vsega spoštovanja vreden simbol dežele, ki jo ljubimo.«
Mali mož ee je priklonil in s Čistim glasom nadaljeval:
»Japonska je kot Francija zvesta zaveznica Anglije. Sicer pa —«, pri tem je pogledal na polkovnika Ilar-pred nami popolnoma vzravnan. Cez veya — »imamo tudi evoj Monrojev obe stranici naslonjača jo bila pogr- nauk, ki nam priporoča, naj se no njena velika siva odeja, ki je čisto vmešavamo v evropske zadeve. Naše
sem zelo dobro, da doktorju Griitliju mina, kjer je stalo v krogu več stoto nikakor ni bilo po okusu. Postal lov.
tol obvezati, da ga bom opravičeval sem opazil žalostno neenakost obraza, pri grofu Antrimu jaz, ampak eem to pustil gospodu Ralphu.t Točno ob enajsti uri je prišel upravnik in odgrnil temne baržuna-ste zavese pri vratih.
»Gospodje,« je rekel z njemu lastnim mirnim glasom, »blagovolite ee potruditi v sprejemnico.«
Drug za drugim smo sledili gospodu Ralphu v sprejemnico. Najpre-|e eem opazil, da je soba zelo velika m temna. N«i drugem koncu eprejem-nice so gorela v velikem kaminu drva.
Gospod Ralph nas je vodil do ka-
svetilo, ko da bi bilo polirano, so ee nje, ki aadeva vse narode. Če eem odražali ognjeni prameni. Šele, ko prišel torej eemkaj, sem prišel zato, sem 6tarca opazoval pozorneje in od da bom priča dogodkom, s katerimi blizu, sem opazil^ da je mnogo sla- bo izbrisano nevzdržno stanje in muč-botnejši; upala lica in ostro naprej no nasprotje za vse narode. Irska stoječi nos je to dokazoval. Zlasti pa mora biti svobodna.«
Polkovnik ee je smehljal, katerega desna Rt ra n je bila vedno »Povedal bom samo eno besedo,« nepremična, kakor mrtva; bila je je menil. ^Sem iz Baltimora, velikega ohromela .	ameriškega mesta, ki ima evoje po-
Z gibom levice, kajti desnica je reklo v Baltimoru, eni najrevnejših počivala mrtva pod odejo, nae je grof irskih vasi. Grof Antrim ve, na ka-povabil, naj sedemo.	tori etrani so moje simpatije.«
Govoril je počasi, z muko in z Doktor Grtitli je bil še bolj ln-
giasom, v katerem sem videl, da^ mu povzroča govorjenje velike bolečine. Izpregovoril je samo nekaj besed: »Gospodje, polkovnik Harvey me je pri vas ze opravičil in vam pove
konski:
»Za Švico je Irska tlela dežela na svetu, ki ima najoblikovitejša jezera.«
Grof Antrim ee ni premaknil. Njegovo oči so bile napol zaprte, Del
Je čisto bled in je zagrizeno molčal.
»Ali smo samo Štirje?« sem vprašal. da bi tako izpremenil razgovor.
»Senator Barkhilpedro še ni prišel; peljal ee je skozi Pariz, da bi ee i inj ustavil. Saino po sebi je razum-
Na nekoliko vzvišenem sedežu, ki je bil postavljen našim stolom ua-sproti, je Sedel grof Antrim. Mislim, da bi ga spoznal povsod in ob vsaki priliki, tako malo spremenjen so mi je zdel; bil je črno oblečen in sedel
dal, da sem zelo žalosten gostitelj, njegovih ustnic, ki ni bil ohromel, so Mnogo sem ie trpel zaradi svoje bo- je raj,i0 smehljal, lezni, posebno težko pa mi je v tem Tovariši so ee pogledali. Z malo trenutku, da ee čutim nesposobnega trepetajočim glasom eem povzel be-povedatl vam, kaj bi rad in opisali 8etj0, evoje ganotje, da vas smem pozdraviti v gradu Keiidaleju.«
Priklonili smo ee.	,	*. .
Nato je izpregovoril baron Idzumi Naročajte in Sirite čisto preprosto in poudarjal vsak zlog jasno in točno.
»Slovenski dom«!
Klic Mailerkorna (Kino Union). Po dolgem času smo spet dobili Trenkerjcv film. To pot se je trenker povrnil v mladcfetne čase svoje filmske tvornosti, vrnil se je k zgodbi, ki jo je bil *e obdelava!. Za podlago je vzel Hanslov tekst (»Der Kampf ums Malterhorn«), k! pa se ga ni držal preveč natančno. V Hanslovem romanu je daleč najvidnejši in najvažnejši junak Whymper, dočim je Trenker prvenstveno podčrtal Carrela. Zunanja zgodba prav za prav ne predstavlja v tem film« ničesar izrednega; skoraj niti prepričljiva ni. Tudi veličina problema je bila mnogo jasnejše in mogočnejše osvetljena v prvem Trenkerjevem matter-liornskem filmu. Whymper in Carrel sta prikazana kot moderna športnika, \Vhymper pred naskokom daje izjave, obeležje je kar sodobno, celo najmodernejša Fulpmesova očala zapazimo v opremi. Zato pa so slike raznih naetrojenj, ki nam odkrivajo vpogled v bistvo in značaj te najlepšo evropske gore sijajne, da še nikdar tako. Morda celo presegajo one iz filma »Vihar na Montblaneu«. Mojstra Sepp Allgeier in Walter Rimi sta spet pokazala, da sta prvaka v svoji stroki. Dirmoser, ki igra NVhjmperja, je ustvaril prav srečen lik tega znamenitega moža: pol mladenič (25 let jo bil star, ko je osvojil vrh), pol že dozorel, trden mož, včasih vihrav in vendar nepopustljivo čvrst v načrtu in pri uveljavljanju njegove izvedbe. Trenker je tudi v tem delu ostal sebi zvest: njegov Carrel jo nagel, prekipevajoč značaj, ki ga kraso običajne vrline prav po vobče veljavnih predstavah o idealnem gorniku; nekoliko šablonski. Prav dobra pa jo nova zvezda Hatheyerjeva, ki ustvari podobo kmečkega dekleta zelo prisrčno, brez afek-tirauosti, toplo in preprosto. Dober je tudi Luka, ki ustvarja lip alpinskega polkretena. Tudi domačini se kot statisti in kot izvajalci manjših vlog lepo obnesejo. Prijatelji lepe pokrajine in v prvi vrsti gorniki si bodo film brez dvoma ogledali.
Verdijev »Rigoletto« v novi režiji
Snoči ie bila v operi svečana proslava petindvajsetletnice umetniškega delovanja režiserja g. Sest*. Na sporedu je bil v novi zasedbi in v prenovljeni režiji slavljenca Verdijev »Rigoletto«. Številno občinstvo ja z obilnim odobravanjem nagradilo režiserja, ki je dolgih petindvajset let posvetil nesebičnemu delu v prid našemu narodu.
Pred prestavo se je pojavil na odru pesnik g, O. Župančič, ki je v izbranih besedah slavil uspešno delo jubilanta. Nato je spregovoril g. Jerman, ki je prebral čestitke vseh jugoslovanskih gledališč, številnih privatnikov, lokalnih odličnikov, prijateljev in znancev. Ob koncu je v lepem in jedrnatem govoru očrtal še g. Drenovec velike zasluge prof. g. Šesta za razvoj in napredek našega gledališča ter za uspešno pot, ki jo jc vprav ob nad vse vidnem sodelovanju jubilanta prehodilo naše režijsko znanje.
Občinstvo, Iti je opero napolnilo res prav do zadnjega kotička, ni štedilo * ovacijami, s ploskanj«!*1 in neprestanim odobravanjem. Prot g. Šest je delo režiral izredno srečno: postavil ga je na oder živo *• prepričljivo, dal mu je vprav novo, mikavno in prf” pričljivo podobo. Pevsko in igralsko sta močno br>' ljirala Alda Nolijeva, ki je dobila pravo goro cvetja> in Robert Primožič. Gost iz Zagreba, ki je nastopu mesto Josipa Gostiča, je bil tako pevsko kot igralsko močno šibkejši.
Slavljenec je prejel nešteto krajnih šopkov,_ lovor-ieve vence, sliko — dokaze hvaležnosti m priznan)*, ki ga naša kult. javnost ne štedi, kadar je namenjeno resnično vrednemu kulturnemu delu in prizadevanju, je vseh petindvajset let vodilo prof. g. šesta po jasn začrtanih poteh
Populacijski, gospodarski in socialni obraz Ljubljane
Ljubljana, 2. aprila.
Brez dvoma bo marsikoga zanimal kratek vpogled v razvoj in v rast našega mesta, ki z naglim tempom neprestano sili navzgor od majhnega kraja k pomembnemu in vsega upoštevanja vrednemu mestu. Čas hiti, mesto se širi; vedno nove množice prihajajo vanj, saj gledajo v njem dobro šanso za svojo osebno srečo. Podjetni ljudje poskušajo na ta ali oni način služiti svoj kruh. Tvornice rastejo, trgovina se iz dneva v dan veča. Prometne žile že začenjajo postajati komaj še zadostne; mesto se je razmahnilo in njegov napredek še neprenehoma stopnjuje nrav v vsakem pogledu.
Zemljiški razvoj Lfublfane
Po francoski okupaciji se teritorialna obsežnost ljubljanske mestne občine ni več mnogo izpremenila. Podturen je bil priključen 1. 1892, 1. 1896 je bil pritegnjen še del katastrske občine Vodmat (tisti del, ki leži severno od Ljubljanice ter zahodno od dolenjske železniške proge). Tik pred svetovno vojno je bila vključena v obseg ljubljanske mestne občine tudi še Spodnja Šiška (katastralna občina, 1. 1914) ter končno nekaj parcel s pokopališčem pri Svetem Križu. Ta Priključitev pa že nosi prav mlad datum, leto 1929. V glavnem je torej slika teritorialne obsežnosti naše mestne občine ostala prav taka kot v časih cesarja Jožefa II.
Naraščanje prebivalstva
Ljubljana je imela leta 1857 po tedanjem štetju 20.747 prebivalcev. Pri štetju iz leta 1869 se je pokazalo, da je narasla za 8,9% na 22,593. Prirastek je ostajal vse do leta 1890 precej enak; v desetletju od 1890 do 1900 pa je ta prirastek poskočil kar na 20.8%. Ljubljana je tedaj štela 31.663 ljudi. Odkod ta nagli porast? Omenili smo že, da je bil leta 1896 priključen Vodmat, ki je imel takrat 1158 ljudi. Leta 1914 pa je bila razlika večja; tedaj je mestu pripadla še Spodnja Šiška, ki je štela 4903 prebivalce. Sama Ljubljana je imela po štetju iz leta 1910 41.727 prebivalcev; na ta način se je prebivalstvo vzpelo na 46.630. Te zem-ljiščne povečave so poskrbele, da se je od leta 1890 dalje povečalo za 20.8%; s priključitvijo Šiške je število mestnega prebivalstva nenadoma vzraslo za 27,3 odstotke, v mestu samem pa je ta prirastek znašal prav za prav le 13.1%. Po štetju iz leta 1931 je Ljubljana imela 59.765 ljudi; prirastek je tedaj znašal 12.1%. Doba svetovne vojne je vzpela število od 46,630 (leta 1914) v leto 1921 na 53.298. Povprečni letni prirastek je v razdobjih od leta 1857 pa do leta 1931 vztrajno kolebal okrog 1.5%, v letih od 1857 pa do 1867 pa je znašal celo le 0.74%.
Predmestja so rasla mnogo hitreje kakor mesto. Industrija se je kakor povsod v mestih, pomaknila na vzhod. (Ta pojav opažamo prav pri vseh mestih. Na zahodni strani so stanovanja in vile, na vzhodni pa tvornice. Razlog je preprost: večina naprav prihaja z zahodne strani, zato bi v mestu samem neprestano čutili «blagodišeči» dim iz tvorniških dimnikov — če bi stale tvornice in industrijski obrati na zahodni, ne pa na vzhodni strani mesta). Ljubljana sama je bila prej obrtno kot industrijsko mesto in je obrt tudi še dandanašnji v njej bolj razvita kot industrija. Delavstvo, ki je bilo zaposleno v mestu, pa je poleg onega, ki je prihajalo na periferijo zaradi zaslužka, katerega so obetali rastoči industrijski obrati, tudi izvečine stanovalo v hišah na periferiji. Prebivalstvo na periferiji j? raslo z ogromno naglico. V letih od 1921 na 1931 je ,?našal prirodni prirastek Ljubljane približno 1000 lju-
dejanski prirastek pa 6574, medtem ko so narasle okoliške občine (Vič, Moste, Zgornja Šiška) za 5301 Prebivalca. Od leta 1890 pa do 1900 je pokazal Vič Prirastek v višini 105.8%, Spodnja Šiška 91.2%, od 1900 do 1910 Vič 92.9%, Spodnja Šiška 74.5%, Moste pa kar prirastek 126.9%. V številkah je tale prirastek takle: od leta 1890 pa do 1910 je Vič narastel od 1104 prebivalcev na 4394, Spodnja Šiška pa od 1469 na 4899. Od 1910 naprej je Vič naraščal bolj počasi, zato pa so tem hitreje rasle Moste, pa tudi Šiška ni mnogo ostajala za njimi. Območje mesta Ljubljane postaja vedno večje, vedno dalje sega zdaj neposredni vpliv mesta. Populacia zato napreduje zlasti na Ježici, v Črnučah, v St, Vidu ter pri Devici Mariji v Polju. Te štiri občine so še leta 1900 skupno štele 8855 ljudi, leta 1931 pa so pri zadnjem štetju pokazale ogromno napredovanje in postavile številko 13.794.
Gospodarski In socialni razpored prebivalstva
Leta 1869 je bila relativna gostota ljubljanskega prebivalstva zelo redka. Ljubljana jc bila takrat pred-Vsem še napol vas, izrazito »kmetijsko« mesto. Prav s*abo je j-e bila zazidana, ogromne parcele so bile iz-rabljene še kot poljedelski svet. Industrije v današnjem smislu tedaj še ni bilo, tudi železnic je bilo še Prav malo na tedanjem Kranjskem. V tem letu je pokazala statistika tole sliko: Na vsakih 1000 prebival-
je prišlo 6.55 duhovnikov, uradnikov, slug in podobnih poklicev je bilo 21.64, dijakov 44,04, pisateljev )n umetnikov (zanimiva rubrika, kajne?) 3.52, notar-jev in advokatov 1,95, v sanitetni službi jih je bilo 5.18. Kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribarstvo je zaposlilo 76-93, rudarstvo in topilnice 0.48, obrt in industrija 194,22(!), trgovina, transport in denaretvo 76.66; hišnih posestnikov in rentnikov je bilo 55.73, služabnikov (domačih) 126.63, oseb brez opredeljenega poklica (v starosti nad 14 let) 160.18, štirinajst in manj let starih Pa 220.60. V Ljubljani sami je bilo pri poljedelstvu zaposlenih več ljudi kakor v trgovini, prometu in denar-stvu. — Če pogledamo statistiko za leto 1880, vidi-n'°. da je bilo tedaj v kmetijstvu zaposlenih 1037 oseb, v industriji in obrti 8247, v trgovini in v denarnih zarediti 2055, v prometu 1846, v javnih službah in v svo-: °dnih poklicih 3340, pri vojaštvu 1799, vse ostalo pa d u^Padl° na 7b60 oseb. Podatki za leto 1921 pa nam j?kažej° tole sliko: v kmetijstvu je bilo zaposlenih j ljudi, v industriji in obrti 13.838 (!), v trgovini in tj'3rnih zavodih 6937, v javnih službah in svobodnih Poklicih 9927, pri prometu 6366, pri vojaštvu 3632, v ?*lalih poklicih pa je bilo 11.241 oseb od skupnega j,‘evila prebivalstva, ki je v tem letu znašalo 53.294 mdi. Odstotki nam stvar pojasnjujejo še nazorneje. Če vzamemo celotno prebivalstvo in njegovo število oznako $ 100%, vidimo prav zanimivo primerjavo med ■etom 1880 in letom 1931. Leta 1880 so se ukvarjali s
Vaški odbor na Rakeku
Rakek, 1 .aprila.
Pred nekaj dnevi so bile volitve v vaški odbor Rakeku. Starešina vaškega odbora se imenuje Podžupan (stara pravica!). Vseh 170 volivcev je gla-■ ovalo za listo Turšiča Ivana, posestnika na Ra-oku 106. V vaški odbor eo bili zvoljeni poleg Tur-keČ s® 6|ed°Si gg.: Matičič Franc, posestnik, Ra-IvL ■	’ M°di° Anton, posestnik in gostilničar,
162 o Se^° ?uPan Ernest, ključavničar, Rakek RaL c namesln(ke so bili izvoljeni: Modic Alojzij, Gol »• ^rba® Andrej, posestnik, Ivanje selo 2, ton "-- . ° ’ Pomnik, Rakek 131, Bombač An-
kmetijstvom 4% ljubljanskega prebivalstva, z industrijo in obrtjo 31.4%, s trgovino in z denarstvom 7.8%, s prometom 7%, v javni službi in svobodnih poklicih je bilo 12.7% prebivalstva, pri vojaštvu 6.8% in v ostalih poklicih 30.2%. Leta 1931 pa je po zadnji statistiki, ki jo imamo, slika bila takale: v kmetijstvu sta se udejstvovala le še 2.6% prebivalstva, v industriji m obrti je prihajalo do kruha 27,5% ljudi, v trgovini in denarstvu 13% (od tega pri prvem 10.1 in pri drugem 2.9%), pri prometu se je udejstvovalo 11%, v javni službi in v svobodnih poklicih pa smo to leto našli 18.5% vsega prebivalstva. Zanimiva primerjava, brez dvoma. Prav močno in vztrajno naraščajo v Ljubljani zadnja leta trgovina, denarni zavodi, promet in javni poklici. Tudi svobodni poklici in stan javnih uslužbencev stalno naraščajo. Nova država je Ljubljano dvignila k večji pomembnosti kot jo je bila kdajkoli prej imela v bivši Avstriji, nove potrebe in novi posli so se pojavili, nove oblasti so bile ustanovljene, deli centralnih uradov so prišli v naše kraje, delokrog starih oblasti se je prav izdatno povečal. Dandanašnji predstavlja uradništvo poleg obrtništva, trgovstva in delavstva najvažnejši in najbistvenejši del naše gospodarske mestne strukture.
Železniške zveze Ljubljane
Naše mesto je prav za prav že precej zgodaj dobilo dobre zveze na vse strani. Tako je bila leta 1849 otvorjena proga Ljubljana—Celje. Dne 28. julija in 15. oktobra 1857 Ljubljana—Trst (prvi datum velja za potniški, drugi pa za blagovni promet). Leta 1860, dne 1. oktobra je dobila Ljubljana tudi zvezo z Zagrebom (ta dan je bila otvorjena proga Zidani most—Sisak). Dne 14. decembra 1870 je bila otvorjena proga Ljubljana—Trbiž. Dne 28. januarja -891 smo dobili zvezo s Kamnikom. 23. julija 1899 je stekel prvi vlak na progi Ljubljana—Vrhnika. Dne 23. septembra 1893 je bila otvorjena proga Ljubljana—Kočevje, Dne 1. julija 1894 smo dobili zvezo na Grosuplje in na Novo mesto ter s Straže na Novo mesto. S Tržičem je bila Ljubljana zvezana leta 1908, dne 6. julija proga Trebnje— Št. Janž pa je bila otvorjena 15. novembra 1908. leta. Končno je Ljubljana seveda dobila tudi zvezo 6 Koroško, dasi že precej pozno. Dne 1. oktobra 1906 je bila namreč otvorjena nova proga, ki je potekla z Jesenic do Bistrice v Rožu. Železniško omrežje se je razraslo. Potniški in tovorni promet je rasel iz leta v leto. Po vojni v desetletju ni bilo več posebno intenzivni 6pre-mfemb. Leta 1925 so zaznamovali Glavni, Gorenjski in Dolenjski kolodvor število 1,247.000 odpravljenih potnikov. In okrog te številke se koleba tudi vsa naslednja leta.
Ljub liana postala moderno mesto
Razvoj našega mesta pa se izraža tudi v zunanjih izpremembah. Opaža se močna urbanistična modernizacija. Občina predno regulira ulice, trge, nove palače rastejo dan za dnem. Tujec, ki pride po dveh ali treh letih spet v naše mesto, ostrmi nad številnimi izpremembami. Naše mesto postaja naglo v pravem smislu besede evropsko. Na važnem razkrižju ga brez dvoma čakata še prav lep razvoj in zavidanja vredna bodočnost.
LOUIS TRENKER KLIC MATTERHORNA
i
Danes (v soboto) ob 16., 19.15 in 21.15 uri, jutrt (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21. uri
V nedelji
V nedeljo dopoldne ob 10.30 isti film po
a n I h
KINO
UNION
Tel. 22-21
Kako le končal mariborski lev...
Eksekuciji je prisostvovala lovsko - časnikarska komisija
Maribor, 1. aprila.
Za prvi april so doživeli Mariborčani potegavščino, ki pa je bila resnica. Pripravil jim jo je hudomušni trgovec g. Justo Gustinčič, ki si je sličnih zadev že nebroj izmislil, s včerajšnjo pa je vse svoje domisleke prekosil. O njegovem »lovu« na leva v šoberskih hribih sc bo gotovo še dolgo po mestu govorilo.
Cirkuškega leva obsodijo na smrt
Zadeva s tem levom je sledeča: V Studencih je za Jožefovo razpel svoje šotore cirkus Wertheim. Med drugimi zverinami je imel cirkus tudi dva leva. Eden je bil lepo poslušen, dal se je imenitno dresirati, da ga lastnik cirkusa, ki je obenem dompter, pri predstavah jaha in počenja z njim nazraznovrst-nejše umetnije. Drugi lev »Nero* pa je ostal muhast. Žival, ki jo je g. Wertheim kupil od Hagenbecka, je bila izredno nervozna in razdražljiva. Pri dresuri se je lev dvakrat zakadil v dompterja ter ga je hudo ranil, tako da si ne upa več z njim nastopati. Lev je bil star tri leta, težak okrog 200 kg, pa ni bil za nobeno rabo, samo žrl je in to vsak dan po 8 kg mesa. Lastnik cirkusa ga je skušal prodati živalskim vrtom, pa ni našel odjemalcev. Drugi cirkusi ga tudi niso hoteli kupiti, ker se je naglo razvedelo, da 6e lev ne da dresirati. Zaradi tega ga je lastnik sam obsodil na smrt. Tem bolj ga je razveselila ponudba mariborskega trgovca g. Gustinčiča, ki se je pojavil kot kupec in je ponudil za leva lastniku star avtomobil. G. Gustinčič je navdušen lovec, vse vrste trofej ima, med njimi kapitalne divje prašiče, do leva pa še ni prišel. Mikalo ga je, da bi tudi na leva sprožil kroglo. Kupčija je bila perfektna in levov gospodar si je izmislil svojevrsten način za eksekucijo leva.
Leva peliejo na morišče
K temu nenavadnemu dogodku je povabil gospod Gustinčič mariborske časnikarje in svoje lovske prijatelje, Leva so pripeljali v tovornem avtomobilu v njegovi kletki iz Studencev; v Mariboru se je vsa lovsko-novinarska komisija zbasala na avtomobil poleg leva, zraven so se vsedli še lastnik cirkusa s 6vojim bratom in pomočnikom in potem je cela ekspedicija odbrzela v »puščavo« — na Šober pri Bresternici, kjer ima g. Gustinčič svoje lovišče. Levu se je naglo vožnja z avtomobilom oči-vidno dopadla, saj je bil navajen samo na prevažanje s počasno konjsko vprego, Dočim je tedaj, ko je avto stal, neprestano godrnjal in razgrajal po kletki, je bil na vožnji nenavadno miren. Po kratkih minutah je ekspedicija prispela na določeno mesto — na zeleno trato pred Perkovo gostilno pod Šobrom.
Premiera velikega verskega filma o prestolici krščanstva. Sveto leto, govor sv. očeta, sik
stinski zbor, fanfare in nešteto
Histerij Vatikana
drugih nepozabnih prizorov!
KINO MATICA
v nedeljo ob 15,17,19 in 21 uri.
Zgradimo ta onemogle svoje domove
Pereče socialno vprašanje v slovenjekonjiikem okraju
Posestnika sin, Rakek 95
Slovenske Konjice, 2. aprila.
Znano je, kako so se sedanje velike občine vneto vrgle na reševanje važnih vprašanj, ki so čakala že mnogo let na rešitev. Dosti je vzrokov, zaradi katerih teh vprašanj ni bilo mogoče že prej uresničiti. — V različnih okrajih so tvidi gotove javne potrebe različne. Iz delovanja občinskih odborov pa se vidi, da je dela za reformacijo razmer povsod dovolj.
V	občinah slovenjebistriškega okraja, ki je deloma industrijski, deloma poljedelski, je ena izmed najbolj perečih zadev ureditev domov za onemogle, stare ali pohabljene ljudi, ki nimajo svojega premoženja in si ne morejo izboljšati težkega življenjskega položaja. Onemoglih, osirotelih, torej takšnega doma potrebnih ljudi, je v našem okraju precej lepo število. Ker ima od vseh sedmih občin v okraju prjmerno ubožnico samo slovenjekonjiška (Lambrechtinum), ki bi ga mogla še povečati, se v ostalih šestih občinah nahajajo občinski reveži na kmečkih domovih ali kje drugje, kjer ne žive urejenega življenja. Sicer je tudi naš Lambrechtinum premajhen in je mnogo onemoglih še vedno prepuščenih samim sebi. Ob-
činski reveži in sirole 60 izpostavljeni večkrat naj-hujši bedi, zlasti pozimi, Ljudje pa danes nimajo za takšne ljudi več čuta v toliki meri kot nekdaj. Ker so med reveži mnogokrat osebe, ki so samo navidezno zdrave, jim marsikdo neupravičeno očita, češ da jim je »na občini« predobro.
S tem postaja vprašanje postavitve domov za za onemogle in siromake, torej občinske ubožnice, vedno bolj aktualno. Naše občine se tega zavedajo. Ker bo to vprašan je v doglednem času prišlo na dnevni red, se bo najbrž vsaka občina odločila za svojo hišo ubogih. Ker pa najbrž ne bo mogoče v ta namen dobiti kake stare zgradbe, se bo treba v doglednem času odločiti za nakup poslopij ali gradnjo. To bi vsako občino mnogo stalo, zlasti še, če bi se odločile za drugo možnost. Naše mnenje pa obstoja v tem, da se zgradi za onemogle našega okraja skupni dom. Občine naj z združenimi močmi postavijo skupni zavod, kar bi bilo gotovo lažje dosegljivo. Že pri nakupih zemljišč bi bilo možno precej prihraniti.
Zadeva ureditve teh domov je danes zelo važna in bi bila njena rešitev v bodočnosti velikega socialnega pomna za ves okraj.
Nova meščanska šola na Viču
Ljubljana, 2. aprila.
Na Viču imajo že dolgo na prvi pogled prav veliko in mogočno šolo, vendar je pa to poslopje že davno mnogo premajhno in pretesno, da so morali nekaj razredov ljudske šole prestaviti v staro občinsko hišo, v sami soli se pa stiska tudi meščanska šola. Skratka, Vičanom vsestransko primanjkuje prostorov za vzgojo mladine in še 6tari viški občinski odbor je že leta 1922 sklenil zidati novo poslopje za meščansko šolo. Viška občina jo v ta namen zbrala 300.000 din ter s tem denarjem kupila nasproti sedanji soli prav lepo zemljišče. Od leta do leta je vprašanje postajalo bolj pereče, dokler naposled ni stvari vzel v roke sedanji občinski svet ljubljanski. Zadeva je naglo napredovala in upravni odbor drž, meščanskih šol je v sredo pod predsedstvom župana dr. Adlešiea sklenil zidali popolnoma novo poslopje. Izbran je bil ožji odbor, ki so v njem mestna svetnika F. Lužar in J. Vider, šolska upravitelja Hočevar in Fakin z Viča, mestni zdravnik dr. Ahčin in mestni tehnični referent inž. Rusjan. Zupan dr. Adlešič je ta ožji odbor, ki naj pregleda dosedanje načrte ter jih vsestransko izpopolni, da bo šola res odgovarjala vsem modernim zahtevani in zadostovala za mnogo let, še posebno opozarjal, da je v sedanjem proračunu že anuiteta za novo poslopje ter naj odbor zato svoje delo pospeši, da bo mogoče majnika meseca razpisati natečaj ter bo nova zgradba jeseni že pod streho. Res upravičeni želji Vičanov bo torej še letos ustreženo v veliko korist zdravju in vzgoji viške mladine.
Okrog vodovoda v Slov. Bistrici
Slov. Bistrica, 1. aprila. Mesto Slov. Bistrica šteje skupno z Zgornjo Bistrico nekaj nad 1500 prebivalcev. Spada med najmanjša mesta v Sloveniji. Ima okrajno sodišče, davčno upravo, meščansko šolo ter garnizijo. Razvoj mesta v teku 20 let nam jasno spričuje, da bo kraj v bodočnosti doživel še marsikak dogodek, ki bo pospešil njegov napredek.
Eno izmed poglavitnih vprašanj je gradnja vodovoda, ki naj mesto napravi naprednejše, ter mu da jamstvo za še večji razmah. Mesto ima namreč dozdaj le vodnjake. Prebivalstvo sicer ne trpi na pomanjkanju vode; vendar vidijo Slo-venjebristričani v zgraditvi vodovoda važno delo, ki bi mnogo pripomoglo k nndaljnemu dvigu kraja, kakor tudi k zboljšanju položaja številnih, zaslužka potrebnih ljudi. Združena slovenjebistriška občina pa bo morala na gradbenem polju še marsikaj doseči, ker ne bo smela pustili ob strani nove, zelo težke naloge v mestu in okolici. V skupnosti pa jih bo lažje dovršiti kot prej, ko so bili naši kraji ločeni.
Zamisel gradnje vodovoda ni najnovejšega izvora. Zasnovana je bila že pred več leti. Po tem načrtu bi se črpalka zgradila v Novi vasi nad Zgornjo Bistrico. Vodovod bi preko tega kraja držal do Zg. Bistrice, ki bi se ga potem tudi lahko posluževala. Stroški bi znašali nekako 5 milj. din, ki pa se jih občani seveda nekoliko boje. Prispevati bi morala na^ vsak način tudi banovina in okraj. Finančne težave pa so nazadnje tudi največja ovira, ki bi jo bilo treba pre-
Najvarnejše je za drevesi in na verandi
Avto z levjo kletko je ostal na trati, lovci pa so se pripravili na morijo, Lev je menda slutil, kaj ga čaka, ker je začel grdo renčati na £. Gustinčiča, čim se je ta pojavil pred kletko s puško v roki, Na mah se je videla zadeva manj prijetna in vabljiva. Prvi, ki se je oza-1 za varnejšim prostorom, je bil časnikar, ki se je umaknil na visoko gostilniško verando. Za njim je splezal gori samo predsednik zelene bratovščine, pa še ostali časnikarji. Lovci pa eo si izbrali v oddaljenosti kakih 30 korakov od avtomobila in levje kletke evoja zaklonišča Za drevesi, ki so imela veje čisto pri tleh . . . Kdo bi tudi tudi zaupa! taki velik mrcini, saj je vsega zmožna. .. Časnikarji so z varne verande priporočali g. Gustinčiču, naj leva izpusti iz kletke ter ga šele potem ustreli. Predlog pa ni bil sprejet. Bolje je pač ubiti leva v kletki, kakor ga morda zgrešiti na prostem ... Vendar je g. Gustinčič opravičil svoj sloves enega najboljših strelcev v Mariboru, Nekaj sekund je ostro meril, pa je odjeknil strel. Lev se je v kletki vzpel, pa omahnil in po kratkem drgetu je življenje v njem ugasnilo. Krogla ga je zadela pod očesom in eksplozivno zrno je zverino ubilo v trenutku.
Leva so danes in ga bodo še jutri in pojutrišnjem občudovali Mariborčani v izložbi Gustinčičeve trgovine v Tattenbachovi ulici ter se bodo prepričali, da jih tokrat g, Gustinčič za prvi april ni potegnil,..
Celjske novice
Fantovski odsek in Dekliški krožek v Celju bosta priredila jutri v nedeljo ob 4 popoldne v. veliki dvorani Ljudske posojilnice prvo telovadno akademijo z zelo pestrim sporedom. Priskrbite si že danes vstopnice v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi poleg Marijine cerkve. Naj nikdo ne izostane od te akademije, kjer bo naša mladina pokazala, kaj zmore in kako je požrtvovalna. Vabljeni!
Radijski prenos tekme Poljska—Jugoslavija na
Glaziji. Da nudi priliko celjskim športnikom in obiskovalcem nogometne tekme, ki bo jutri v nedeljo ob 4 popoldne na Glaziji med mariborskimi železničarji in Celjem, možnost zasledovati tudi potek zanimive belgrajske tekme, bo vodstvo SK Celja preskrbelo na igrišču radijski prenos iz Belgrada. Opozarjamo celjske Športnike, da ne zamude prilike!
Nekaj iz celjske statistike. Število brezposelnih v Celju je po evidenci javne borze dela padlo od 20. marca do 1. aprila od 981 na 942 brezposelnih. Delo dobe: 8 poljskih delavk, 10 hlapcev, 3 mi-zarji, 2 krojača, čevljar, 4 tesarji, 47 delavcev za regulacijo Savinje, 10 dekel, 4 privatne kuharice, hotelska in gostilniška kuharica ter postrež-nica. V mesecu marcu je obiskalo Celje 1.153 tujcev, med temi 1.013 Jugoslovanov in 14 inozeincev.
V mesecu februarju je obiskalo Celje 1.042 tujcev, meseca marca lanskega leta pa 927 tujcev. Tako vidimo, da obiskuje Celje vsako leto več tujcev, posebno pa prihajajo v naše lepo Celje inozemci.
V Celju je umrlo meseca marca 37 oseb, med temi 15 v mestu, 22 v bolnišnici.
V četrtkovi Številki Slovenca je bila priobčena med mariborskimi noticami vest o spretni slepariji s 500 dinarskimi bankovci, ki jo je napravil te dni neki elegantno oblečen rnoški v mariborskih trgovinah. Kupil je malenkost, plačal pri blagajni s 500 dinarskim bankovcem. Ko mu je pa blagajničarka že naštela drobiž, je zamenjal 5 stotak s stotakom ter tako spretno manipuliral, da 'je blagajničarka spravila stotak, mislila pa je, da jo spravila 500 din. V 4 trgovinah je napravil v Mariboru 1.830 din škode. To notico je čitala tudi celjska policija, ki je prijela meseca novembra 1. 1. slično ovadbo. Tako se je tudi v Celju pojavil
4.	novembra v ^trgovini Peko neki moški, ki je prav ria isti način ogoljufal blagajničarko za 500 dinarjev, ko je kupil v trgovini Čevlje. Celjska policija je zadevo prijavila zagrebški policiji, ki je pred kratkim izsledila v Zagrebu 29 letnega Gruja Bogiča, ki je izvršil več takih prevar v Zagrebu, Ljubljani in v Mariboru.
ljubljansko gledališče
DRAMA — začetek ob 8 zvečer:
Sobota, 2. aprila: »Veronika Deseniška«. Gostuje jgdč. Bog. Nučič. Izven. Znižane cene. Nedelja, 5. aprila: »1'irma«. Izven. Zniž. cene.
Župančičeva tragedija »Veronika Deseni-skac so ho uprizorila poslednjič v letošnji sezoni danes, 2. aprila zvečer. Pri tej predstavi bo gostovala v naslovni vlogi gdč. Bogomila Na-eiceva iz Zagreba. Ostala zasedba kakor običajno, le Deseničana igra namesto g. Cesarja S- Lipah. Veljajo znižane cene.
Med najbolj uspela dela letošnje dramske sezone spada poljska drama »Firma«. Ponovila se bo v nedeljo, dne 3, aprila zvečer po znižanih dramskih cenah. Zasedba običajna.
OPERA — začetek oh 8 zvečer:
Sobota, 2. aprila: »Grofica Marica«. Izven, Glo-
boko znižane cene od 2+ din navzdol. Nedelja, 5.^ aprila: »Hoffmnnnove pripovedke«.
Izven. Znižane cene.
V nedeljo, dne 3. aprila bo v opernem gledal išču samo večerna predstava. Pola se bo prvič v letošnji sezoni Offenbachova opera »lloffmannovo pripovedke« pod taktirko in v reži ji kapelnika Štritofa. * V glavnih pevskih vlogah sodelujejo: ge: Oljdekopova, Nollijeva in Vidalijeva, ter gg. Banovec in BetAto. Dalje ga. Kogejeva, ga. Španova, gg. Zupan. Rus Josip in Peček. Po svoji melodioznosti in pestrem dejanju spada opera »Hoffmannove pripovedke« med najlepša in najpriljubljenejša operna dela. —-Priedstava bo izven abonmaja, veljajo znižane cene.
Balet »Vrag na vasi«, ki bi se moral uprizoriti s sodelovanjem Pie in Pina Mlakarja ter zagrebškega baleta, je odpovedan. Zbolela je namreč glavna plesalka zagrebškega baleta in zato je morala odpasti izvedba »Vraga na vasi« tudi v Zagrebu. Kupljene vstopnice, prosimo, da se vrnejo dnevni blagajni.
magati. Občani upajo, da se bo tudi vprašanje vodovoda povoljno rešilo za meščane in okoličane med drugimi važnimi zadevami, pred katerimi" stojimo.
Kakšni so drugače ti angleški ministri
Lenuhi so prav tako nekoristni kot mrtveci, prostora pa
n
zavzameio se vec
a
Ko je za Bakhvinom postal na Angleškem ministrski predsednik Neville Chamberlain, je prevladoval vtis, da je bilo vodstvo države izročeno v varne roke. Toda komaj je postal Chamberlain ministrski predsednik, že je njegova vlada imela opravka z raznimi sitnostmi, ki bi jo bile kmalu prisilile k odstopu. Začele so se raznovrstne stavke, s katerimi so trgovski, finančni in tudi delavski krogi kazali svojo nezadovoljnost nad nekaterimi novimi odredbami, oziroma nad starimi, ki so se po mnenju nezadovoljnežev pokazale za neznosne. Celo motociklisti so začeli protestirati proti nadzorstvu nad motornimi vozili, ki se je poostrilo. Novi ministrski predsednik pa je kmalu pokazal, da je mož močne roke in da se ne da kar tako ugnati V' kratkem je dosegel popolno po-mirjenje. Pokazal je — tako pravijo nekateri drugi angleški ministri — da je med vsemi Chamberlaini on najsposobnejši mož. Tudi z Italijo je na najpovoljnejši način vzpostavil spet nekoliko bolj zadovoljive odnošaje Seveda ta sporazum v vsem še ni dosežen, vendar zdaj pravijo, da obstojajo samo še nekatera takšna nesoglasja, ki so bolj ->psiiiološke« narave in zato ni nikakega dvoma, da tudi teh ne bi bilo mogoče odstraniti.
Neville Chamberlain
v svojih mladih letih ni bil določen za politika, zato tudi sam ni nikdar niti malo mislil, da bi kdaj utegnil postati celo ministrski predsednik. Bil je sin slavnega nekdanjega angleškega min. predsednika Josepha Chamberlaina in popol-brat umrlega Austena. Njegova vzgoja je bila bolj športna Mladi Neville je med vsemi šolskimi redi imel najslabjšega v matematiki. Pravijo, da so se pozneje vsi, ki so ga poznali, zelo čudili, ko je ta svoj red iz matematike nekoliko zboljšal Ko je zapustil šolske klopi, ga je oče poslal na Bahamsko otočje, kjer je upravljal njegovo posestvo Tu se je izkazal za dobrega gospodarja in si je kmalu pridobil precej premoženja. Naveličal pa se je kmalu tega samotnega otočja ter se je vrnil v svoje rojstno mesto Birmingham. Leta 19)8, ko je bila končana svetovna vojna, se je — menda na željo svoje žene — začel baviti s politiko. Malo prej se je poročil z ugledno Marv Cole, ki so jo pozneje zaradi izredne darežljivosti začeli imenovati »angel«. Kljub temu, da Neville ni bil tako rekoč nikdar »namenjen« za politika, so si sedanje ugledne angleške osebnosti soglasne v tem, da je Chamberlain zelo sposoben za voditelja angleškega naroda.
Posebne vrste človek je tudi
sir John Simon
Prej je bil notranji minister iu zunanji minister. On je bil eden najuglednejših angleških odvetnikov, vendar pa je ta svoj poklicni posel opustil ter se posvetil politiki, ki prinaša več slave. Je zelo duhovit govornik in kot tak pravi mojster v tem, da se zna v vsakem položaju »izmazati«. Značilen za tega moža je napis na pteni v neki sobi njegovega stanovanja:	»Le-
nuhi so prav tako nekoristni kot mrtveci, prostora pa zavzamejo še več.«
Sedanji angleški zunanji minister
lord Halifax
se je ministrskemu predsedniku Chamberlainu zdel najpripravnejši človek, ki naj bi obiskal Hitlerja. Chamberlain je bil prepričan, da bi ravno Halifa.x mogel narediti na Hitlerja boljši vtis kot katerikoli drugi od angleških ministrov. Pa tudi tako premetenih diplomatov je na Angleškem malo. Lord Halifas je tudi že prej večkrat dokazal, da se razume na diplomatski posel in da sc zna raztovarjati s še tako prebrisanimi tujimi zastopniki. Ko je bil on še kot lord Irwin indijski podkralj, je v svojih pismih, ki jih je pošiljal Gandhiju, zgoraj vedno napisal: • Moj dragii prijatelj!« Nekoč je v svoji palači v indijskem mestu Delhi sprejel Gan-dhija. Ko sta ta dva zanimiva človeka sedela na mehki zofi, se nista dosti menila o kakšnih političnih vprašanjih, pač pa je Ilalifax Gandhiju baje razlagal pravi pomen neke grške besede, ki jo je našel napisano v svetopisemski »Pridigi na gori«. Z Gandhijem sta bila kmalu največja prijatelja in ob tem prijateljstvu so
izginila vsa politična vprašanja, ki so vznemirjala Indijo in zaradi katerih se je Gandhi prej toliko razburjal
Najmlajši zumanji minister zadnjih 9 let, ki pa je pred nedavnim odstopil, je
Anthony Eden
To je bil Baldwinov pravi ljubljenček in je imel, dokler je bil Ba!dwin predsednik, precej proste roke. Kot mlad idealist je bil vnet zagovornik sankcij proti Italiji ob času abesinske vojne. Ko pa je s to stvarjo propadel, je njegova slava nekoliko zatemnela. Njegov dom je znala njegova žena Beatrice zelo razkošno urediti. Saj so pa tudi bili v njem že neštetokrat važni razgovori z uglednimi inozemskimi politiki, ko je bil Eden angleški zunanji minister. Gospa Beatrice je zelo ponosna na svoj dom. posebno pa baje na krasne stenske slike, ki jih je Edenu podaril njegov oče William.
Prav nič podoben ni svojemu velikemu očetu
Mafcolm Macdonafd
minister za dominjone Posebna njegova lastnost je, da nikdar ne je mesni jedi. Kadi le redkokdaj. Vsak dan ob 11 dopoldne si privošči kozarec vročega mleka. Bil je vzgojen v nekem zavodu. Visoko šolo je študiral v Oxfordu. Pravijo. da se je poleg politike zanimal posebno za divje ptiče. Dalje tudi pravijo, da si je ta mož pridobil največjo slavo takrat, ko se je vojvoda Windsorski odpovedal angleškemu prestolu. Tedaj je znal zavzeti takšno stališče, ki mu bo verjetno prineslo še večjo slavo. Z vso neizprosnostjo je nastopil proti temu. da bi kdo s slavno angleško tradicijo tako ravnal, kakor je hotel kral j Edvard Vili. s tem. da je skušal pripeljati na svoj kraljevski dvor gospo Simpsonovo.
Nekaj zanimivih stvari je prišlo v javnost tudi o letalskem ministru
lordu Swintonu
Nekoč je gledal letalske vaje nad nekim angleškim letališčem. Samega gledanja pa je imel kmalu dovolj. Hotel je tudi sam ■»leteti«. Z nekim letalskim častnikom se je vseclel v vodno letalo in odletel. Pravijo, da je tako »podil« to letalo, da se je celo letalski častnik, ki je sedel poleg Suintona v kabini, začel bati, da bo letalo treščilo na zemljo. Swinton je svojega soseda plašil na ta način, da se je nenadoma spuščal tik nad zemljo, nato pa v ostrem loku spet vzletel kvišku. Ko je pri nekem takšnem spustu letalski častnik od samega strahu naravnost zavpil nad njim. se mu je Svvinton nasmehnil in dejal: »Že dobro, mladenič, mislim, da vendar še znam razlikovati morje in kopno zemljo.«
Tudi med angleškimi ministri imajo svojega Shakespearja. To je
Milliam Mornon
Tak priimek so mu dali zato, ker silno rad v svoje govore vpleta razne pesmi Ta mož je prišel šele pred osmimi leti v angleški parlament. Danes je star 43 let. Prej je bil tudi ta mož odvetnik. Poročil se je s hčerko nekega anglikanskega duhovnika, ki je nekoč dejala: »Iz tega Shakespearja bom nekoč naredila še angleškega ministrskega predsednika.« Morrison je zelo prikupen človek. Posebno veselje ima s svojimi gosli, ki jih igra baje zelo dobro. Nekoč so o njem govorili, da zna igrati tudi na meh. Ko je zvedel za te govorice, jih je odločno zavrnil: »Še nikdar v svojem življenju nisem pihal na ta instument Vendar pa rse tako kaže. da se ga bom res moral naučiti.« On je tudi eden tistih angleških ministrov, ki z.na biti samostojen. Pri nekem glasovanju, ko je šlo za neko davščino, ki naj bi jo plačevali mesarji, je svoj glas oddal celo proti vladi, v kateri je sedel.
Po svojem silovitem glasu je znan delovni minister
Ernest Brcwn
Ko je bil star 13 let, se je nekoč pretihotapil v cerkvi v Comptonu na prižnico in začel pri-
digovati. Še danes je dober »ljudski pridigar«. Spada med tiste redke ljudi, ki ne pijejo alkoholnih pijač. Tudi ne kadi. Za ves prihranjeni denar si nakupi knjig. Je pa tip pravega športnika. Njegovi siloviti govori, ki jih ima včasih v spodnjem domu, so podobni Lloyd George-ovim. Poslušajo jih radi tudi zaradi učinkovitih dovtipov. Izredno pa zna tudi obvladati samega sebe
Zelo visoko cenijo na Angleškem tudi prometnega ministra. To je
Leslfe Burgin
Je to tisti minister, ki je bil pred kratkim obsojen na 4V angleških šilingov zaradi tega, ker je prehitro vozil svoj avtomobil po londonskih ulicah Danes je star 50 let. Vzgojen je bil v tujini. Odlikuje se tudi po tem, da zna poleg angleščine prav tako dobro tudi francoščino, nemščino, italijanščino, ruščino, madžarščino in celo arabščino Burgin je edini angleški minister, ki v spodnjem domu včasih tudi kaj po-stenografira
Velika moderna angleška bojna ladja »Revenge«, ki se je tudi udeležila zadnjih pomorskih vaj v Sredozemskem morju.
Japonske šole za neveste
»Japonke so najboljše žene na svetu"
Število japonskih deklet, ki se po dovršenih nižjih šolah vpišejo na univerzo, ali ki se lotijo tega ali onega samostojnega poklica, je zelo majhno. Na Japonskem je taka navada, da se dekle čimprej mogoče poroči in postane pri hiši gospodinja. Če pa hoče postati dobra gospodinja, mora seveda, preden se poroči, obiskati posebne vrste gospodinjsko šolo, ki je na Japonskem precej drugačna, kot n. pr. pri nas. V tej šoli se mlade Japonke morajo naučiti marsikaj, če spada to v pravo gospodinjstvo, ali pa ne. Uče se poleg kuhe in šivanja tudi glasbe, slikarstva in tudi v vezenju cvetličnih šopkov se morajo izuriti Če hočejo biti Japonke res dobre gospodinje, morajo skozi vso to »šolo za neveste«. V njej se lahko nauče prav vsega, kar japonska žena potrebuje v svojem poznejšem življenju
Prve takšne šole so na Japonskem imeli šele pred nekakimi 10 leti. Njihov uspeh se je kmalu pokazal Zda j ima že skoraj vsaka japonska vas takšno šolo. Obiskujejo jo dekleta, ki so stara od^ 18 do 22 let. So to prav za prav nekakšni tečaji, ki trajajo po dve leti. V učnem načrtu so poleg omenjenih predmetov tudi politično gospodarstvo, pravo, zgodovina, pouk o lepem vedenju, pouk o negi dojenčkov, vzgoji otrok in drugo
Učenke pa ne sede neprestano samo v šoli. Učiteljica jih pelje tudi na trg, kjer morajo same kupovati gospodinjske potrebščine, da se nauče te stvari tudi poceni kupiti. Ta šola nudi torej praktičen pouk. Učiteljice jih včasih popeljejo tudi na ogled raznih blagovnih skladišč, tovarn in podobno. Da se dekleta izurijo v upodabljajoči umetnosti, prirejajo te šole razne umetniške razstave, pogosto pa gojenke teh šol
zahajajo v muzeje. Po vseh krajih pa te šole seveda niso enake, kajti razumljivo je, da morajo mestna dekleta znati že nekaj več, kot pa dekleta iz najbolj oddaljenih vasi, kjer življenje toliko ne zahteva od njih.
Japonske žene spadajo med najboljše žene na svetu. Pravijo, da tako potrpežljivih ni nikjer na svetu. So tudi zelo izobražene, neverjetno krepostne in imajo v največji meri vse lastnosti, ki jih morajo imeti dobre matere.
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 2. aprila: 12 Druga za drugo so plošča vrli - kar brez odmorov in brez besedi — 12.45 Poročila —7 13 Napovedi — 13.20 Druga za drugo se plošča vrti -kar brez napovedi in brez bosedi — 14 Napovedi — IT Za delopust (igra Radijski orkester) — 17.40 Strokovno šolstvo gradi temeljo načrtnemu gospodarstvu, II. predavanje (g. inž. arh. Rado Kregar) — 18 Citraski trio eVosuai — 18.40 Dvostranske pogodbe (g. Jožko Rozman) — 10 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Konec tedna bodi tak, da bo zadovoljen vsak! (Pisan glasbeni večer s sodelovanjem Malenškovega tria, Šramla «Skrjanček«, terceta Stritarjevih, kvarteta Fantje na vasi, Kmečkega tria in Radij, orkestra"* — 22 Napovedi, i>oročila » 22.15 Vesel konec tedna (Rad. orkester).
Drugi programi
Sobota, 2. aprila: Belgrad: 20 Narod, pesmi, 20.38 Pester večer, 22.20 Plošče — Zagteb: 20 Nar. običaji. 30.30 Koralni koncert, £1 Bas in orkester, 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 20.30 Cigan. orkester, 2150 Simfonični orkester, 24.30 Cigan, orkester — Rim-Bari: 35 Prenos iz Scale, 21.4. Citre, 22.45 Plesna glasba Praga: 19.20 Zabav, program, 22.30 Plesna glasba —» Varšava: 20 Opereta — Sofija: 20.40 Jazz, 21.15 Violina, 22 Flavta, 23.25 Lahka in plesna glasba — Ko-nigsberg: 20 Operet« tDijak prosjaki — Koln: 20 Ork. in solistič. koncert — Monakovo: 20 Orkester in Šramli -i Beromunster: 19.55 Harmonika, 20.35 Nar. pesmi,
Pisalni stroj, kakršnega so rabili pred 50 leti.
ROBERT LORD
48
POD CRNO KRINKO
»Dobro moramo pretehtati stvari, ki so v teku,« je nadaljeval svoj govor Nick Stumpas. »Zadnje čase smo delali zelo pridno: spravili smo na drugi svet štiri naše nasprotnike, ubili pet ljudi, ki so skušali preprečiti našo pot, dvignili smo tudi mnogo prahu in povzročili silno razburjenje in strah. Zdaj moramo še preračunati, če se nam to vse splača! Za nekaj časa bi morali, po mojem, prenehati z napadi, dokler se ljudje ne pomirijo. Do tedaj moramo po mestu razglasiti, da se je vse to zgodilo zato, ker tako zahteva blagor Amerike in Amerikancev. Vi dobro veste, gospodje, da je blagor Amerike tisto blago, s katerim na debelo trgujemo ...«
»Trgovina z domoljubjem na debelo... Ha, ha, ha...« se je zlobno zarežal Jones .
»Da, trgovina z domoljubjem je zelo donosna stvar. Zato prosim blagajnika Jonesa, da nam da poročilo o stanju naše blagajne. Pozneje bomo sprejeli potrebne sklepe o nadaljnjem delu v bližnfi bodočnosti. Torej, poslušajmo blagajniško poročilo. Jones, govori!«
Jones je potegnil iz žepa papirje, jih preletel z očmi, nato pa začel pojasnjevati stanje blagajne:
»Gospodje od vodstva! Vsa naša brigada s središčem v Pine-Lakeu šteje 7163 članov. Vsi veste, da je članarina zelo majhna, Vsak član plača na mesec samo deset centov, kar bi znašalo 716.30 dolarjev čistega donosa. Je to sicer malo, toda za našo brigado dovolj. Dohodki od članarine vseh ostalih brigad znašajo na mesec 5890 dolarjev. Naši glavni dohodki pa prihajajo od prodaje orožja, streliva in uniform. Zadnje čase znašajo ti dohodki 221.499 dolarjev. To je lepa vsotica, ki z njo razpolagamo.«
»To je vse skupaj zelo malo,« se je upiral vrhovni ^vodja Nick.
»Potrpi malo, da organiziramo ves narod. Potem bo že
več,« je nadaljeval Jones. »Boljše je to vsekakor, kot pa tisti naš posel z oljem, ki se nam, kakor veste, res ni posrečil.«
»... Ker je imela policija prste vmes,« je pripomnil Osgoode.
»2e res, toda mi zdaj trgujemo z domoljubjem. To je najboljše blago!«
»Pa je precej poceni... Po šest centov na mesec!« je še pridejal Nick.
Jones je nadaljeval:
»Posebne dohodke imamo od taks, ki jih pobiramo za posamezne pohode. Za razdejanje trgovine s pohištvom, nocoj, smo dobili tisoč dolarjev od člana X. Zato, ker smo požgali benoinske zaloge v predmestju, smo dobili samo tri sto dolarjev, ker je član Y, ki vodi konkurenčno bencinsko podjetje, gospodarsko precej na šibkih nogah. Jaz sam sem plačal 250 dolarjev, ker smo razdejali drogerijo »Molineaux«, ki je prinesla precej škode moji trgovini. Za požig posestva Dombrovvskega nismo ničesar dobili. To pa je bilo potrebno, ker smo dobili s tem novega, vrlega člana Taylorja, ki nam bo že vse poplačal, ko mu bo šlo malo boljše. Torej, kakor vidite, naši dohodki neprestano rastejo.«
»To še vse skupaj ni nič,« se je oglasil spet Nick, ki mu denarja ni bilo nikoli dovolj. »Tej naši ameriški deželi je treba še novih domoljubnih ljudi, in sicer takih, ki bodo dobro plačali... Poročilo blagajnika Jonesa sprejemam in vam predlagam. tovariši, da pošljemo vsem članom tale ukaz:
»Črna legija mora naprej! Naši sovražniki že omahujejo. Mi moramo zmagatil Svoje sile moramo podvojiti! Vsak član mora v enem mesecu privesti v naše vrste še najmanj dva nova člana!«
»V ukazu je treba posebno poudariti »Dva člana«. Tako se bo naša brigada okrepila, povečali pa sc bodo močno tudi naši dohodki. Ko bo to gotovo, bomo zbrali dovolj denarja, da bomo lahko v miru živeli... Dokler ne bomo imeli v blagajni milijona, ne bom mirovali«
»2ivtjo, Nick!« so se navduševali člani Črne legije.
»Zdaj je treba nekaj dni mirovati. Imeti moramo čim večkrat sestanke, na katerih bomo imeli domoljubna predavanja. Noben naš član ne sme niti za trenutek podvomiti o tem, da morda nimamo čistih domoljubnih namenov.«
Pri teh besedah se je Nick Stumpas komaj še vzdržal, da ni hušknil v smeh. Vsi drugi so se samo zlobno režali.
»Ti, Barham, boš spet imel dosti posla. Ti si duševni oče Črne legije ... Kadar poslušam, kako govoriš, bodi prepričan, da tudi sam verjamem v tvoje navdušene in sladke besede... Navsezadnje, gospoda, pa naš položaj ni tako slab. Da nas zalezuje policija, to me še malo ne skrbi. Imamo zveze tudi s policijo. Tudi tam imamo svoje pristaše. Prav v kratkem bomo imeli tam že kar lepo družbo. In potem si bo policijski ravnatelj lahko še tako prizadeval, da nas dobi v roke, pa se mu ne bo posrečilo... Prav nič mu ne bo koristilo... Mi smo domoljubna organizacija ... Mi smo nepremagljivi...«
»Tako je! Živela Črna legija! Ta bo osvobodila Ameriko!«
»Napolnila bo naše žepe, potem se bomo pa kot bogati Amerikanci preselili v blaženo Evropo, da se tam poročimo z mladimi siromašnimi groficami, kolikor jih je še...«
»To je krasna misel,« se je brž navdušil Osgoode. »Jaz zase bi se silno rad poročil s kako grofico...«
»To bi bil vzoren zakon: na eni strani ameriški razbojnik) na drugi pa evropska aristokratinja ...« se je krohotaj Nick.
Osgoode se je delal, kakor da je malo užaljen nad takšnim govorjenjem.
»Če sem jaz razbojnik, kaj si pa potem ti, Nick?...«
»Oprostite, gospoda, o tem se zdaj ne moremo pogovarjati. Mi vsi smo navdušeni domoljubi in rešitelji ameriškega ljud* stva... O kakih razbojnikih se tu vendar ne menimo,« jih je miril Jones.
Niti Osgoode niti Nick se nista več spuščala v prepir, ker sta bila to človeka precej istega značaja in sta iipela tudi pri' bližno enako obteženo vest.
»Vidim, da vama niso jasni pojmi o tem, kaj je naša na' loga,« je dejal Nick. »Kako bi bilo, če bi nam naš tovariš Bar' ham predaval kaj o namenu in ciljih našega društva?«
»Dobro, naj predava! Pristajamo na to!«
»Tovariši, uradni del sestanka je končan. Govorili smo O računih, zdaj pa ga lahko malo cuknemo in poslušamo učeneg* gospoda Barhama. Sa/j tudi ni dobro, da bi se zdaj preveč kazali po mestu ... Izvoli, tovariš, začni s svojim učenim ure-davanjem!«
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
tempe
raturj-
Pada-
vine
Veter
(smer.
jakost)
Ljubljana	767‘2 24'2 8'0	84	8	0	—	—
Maribor	765’9 24-9 8'0	70	10	0	—	-
Zagreb	766' 1 24'0 7-0	90	4	E,	-	—
Belgrad	764‘5 22'0 9 0	70	5	WNW,	—	—
Sarajevo	769'3 24'0 1-0	90	4	0	—	—
Sušak	766 3 19’013-0	70	0	SW,	-	-
Split	767-3 19-0 12*0	90	O	0	—	-
Kumbor	766'2 18-0 9-0	90	0	NW,	—	—
Rab	767-1 19*0 10-0	60	0	0	—	—
Vremenska napoved. Deloma oblačno, zmerno toplo vreme. — Včeraj je bilo do 8.10 popolnoma jasno, nakar so se na vzhodu pojavili lahki visoki oblaki, vendar pa je bilo lepo in sončno vreme. Od 15.50 dalje je oblačnost naraščala, tako da je bi!r> ob 17.20 popolnoma oblačno. Tako jc ostalo v noč. Zvečer je pihal precej močan eevernozapadni veter.
Zgradimo v Šiški katoliški prosvetni dom
akcijo, Delo in vztrajnost rodita uspehe. Tudi pri našem delu so se prvi uspehi po letu dni pokazali. Zemljišče za novi društveni dom je zagotovljeno. Zahvaliti se moramo za ta uspeh očetom frančiškanom, predvsem pa šišenskemu župniku g. dr. p. Mo-destu Novaku, ki je pokazal za naše dek) toliko razumevanja, da se bo gotovo k že obstoječim Plečnikovim mojstrovinam (farna cerkev in tretjered-niški dom) pridružil v bodočnosti še katoliški prosvetni dom.
Takoj v začetku svojega obstoja si je odbor naložil nalogo, da predvsem na široko in podrobno razprede akcijo za pobiranje deležev, ki naj bi bili osnovni kamni bodoče zgradbe. Ustanovil se je organizacijski odsek, v katerem so zastopniki vseh šišenskih katoliških društev in odsekov z nalogo, popularizirati zamisel in zbirati deleže. Delo organizacijskega odseka ni ostalo brez odmeva. Deleži se vplačujejo in delo dobiva iz dneva v dan realnejšo podlago. Prepričani smo, da je prav veličina zamisli navdala nekatere farane, da se do danes nam še niso pridružili. Prosimo jih, da pokažejo razumevanje za potrebe katolikov v današnjem času in ne prezrejo prošenj, pismenih ali ustmenih, ki jih bodo prihodnje dni izročili člani odbora in organizacijskega odseka. Naprošamo pa tudi prijatelje katoliškega gibanja iz vse Slovenije, naj ne prezro naših prošenj, saj gre za občekoristno delo, ki ne bo ostalo brez uspeha.
Odbor bo v stalnem stiku s člani in jih bo obveščal na zadružnih sestankih in predavanjih o razvoju dela za prosvetni dom. Želimo, da vsi, ki ste do danes stali v dvomih ob strani, pristopite kot sodelavci, da krepko poprimemo in dokončamo začeto delo. Naš dom mora postati nadaljevalna šola nas vseh, postati mora zatočišče, domače ognjišče tLstih, ki jim dom ne nudi vsega in jih še danes mnogokrat vzgaja ccsla. Postati mora živ spomenik dela za naš narod in katolištvo.
Ljubljana, 2. aprila.
Severnozahodni konec velike Ljubljane, katerega tvorita Spodnja in Zgornja Šiška, zavzema vedno večji razmah. Novih hiš je vsak dan več in kjer je nekdaj trava obraščala ljubljansko polje, stoje zdaj ponosne hiše z ličnimi vrtiči. Okoli deset tisoč prebivalcev šteje ta predel Ljubljane, Močno društveno življenje so ustvarila med temi naša kulturna društva, ki So žela uspeh za uspehom ter privabila v svoje vrste na stotine Šiškarjev. Naglemu razvoju Šiške, vedno večjim zahtevam njenih prebivalcev pa samo ta katoliška društva ne morejo več zadostiti. Ljudje zahajajo drugam, polnijo nam nasprotne dvorane, s svojim denarjem podpirajo nehote nam nasprotna gibanja Vse to odtujevanje od naših katoliških vrst moramo mirno gledati in opazovati, kako dan za dnem prehaja kot strup v naše organizirane vrste neka hladnost. Glavni vzrok temu je, ker nimamo primernega prostora — manjka nam prosvetni dom, da bi se vsi v njem počutili kot bratje in sestre, tekmovali med seboj v plemeniti tekmi, netili v njem ogenj pravega katoliškega delovanja in s tem onemogočili vpliv nasprotnih, narod in katolištvo razkrajajočih idej. Danes se v majhni samostanski dvorani, na odru, v njeni tesni 6obici gnetejo večer za večerom društva in odseki, ki so v«i prepojeni z voljo do dela, toda ne zmorejo dela, ki bi povsem zadovoljevalo.
Zadnji čas je bil, da se je sprožila misel sezidati sj svoj društveni dom. Misel je stopila v življenje na rednem občnem zboru Prosvetnega društva preteklo leto. S požrtvovalnostjo so šli ini-ciatorji tc zamisli na delov Po nekaj tednih sistematičnega dela je bila ustanovljena stavbna zadruga »Šišenski dom«. Nekje v daljavi se je zrcalila uresničitev zamisli; sveta dolžnost in zaupanje v božjo pomoč je bila ona gonilna sila, ki- je silila k delu. Zidati dom v današnjih razmerah ni šala. Mnogi so stali ob strani in z nasmeškom dvomili v našo
Ljubljana danes
KelHar
Danes, sobota, 2. aprila: Frančišek. Nedelja, 3 aprila. Tiha nedelja,
Nožno službo imajo lekarne: dr. Kmet, T va cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr, L Šelenburgova ulica 7.
KINO SLOGA Tel. 27-30
Dane« premiera*
»ljubezen are svoto pola*
Olga Čehova, sarl tudvilc Dlehl, Karin Hardt
- K..,
Eden !*med osnutkov za bodoči prosvetni dom v šiški. Načrt je delo člana prosvetnega društva
Med ameriškimi Slovenci
Kratke; vesti ir. Clevelanda. V Glenville bolnišnici je prestala operacijo Mrs. Margareta Kožam; i. WaterIoo IM. — Težki operaciji se je morala podvreJi Mrs. Frances Opara s Trafalgar A ve. —_ ležko operacijo je prestala v Huron IM. bolnišnici Mrs,. Jennie Zagorc. -— Na operacijo v Glenville bolnišnico je morala Sopliie Puson. — . Za srčno hibo je umrl rojak Frank Marinko v starosti 54 let. — V Glenville bolnišnici je bila operirana Mrs. Sopliie Person s Kewinee Ave. — Mrs. Koželj je dobila iz Kanade žalostno vest, da ji je v Beanisville. Ontario, Cajiada, umrl brat Ivan žužek. — Tukajšnja rojaka Mr. in Mrs. .1. Koren sta dobila od Šolskega odbora v Euclidu pismo z iskrenimi čestitkami, ker je njun sin Herman postni elan National Honor Societv, v katero družbo so sprejeli samo najboljši učenci širom Amerike. Član le družbe more postati le dijak, ki je iiosebno nadarjen.
V Slov. narodnem domu je imel operni pevec rojak Franjo Schiffrer dobro obiskan koncert. Go-1' vori se, da ga je poslušalo do tOOO ljudi, ki so umetnika z ,užitkom poslušali.
Iz Chisholnia, Min poročajo, da je tam že lansko leto meseca decembra previden s sv. zakramenti umrl star pijonir Frank Škrbec, ki je prišel v Ameriko že pred 40 leti. Doma je bil iz vasi Breže pri Hibnici.
V ponedeljek 7. februarja okoli 2 zjutraj so v Clevelandu neznani lopovi napadli rojaka Mike Štefeta s 6219 Glass Ave. Napaden je bil na 01 cesti is St. Clair Ave. Pri napadu je dobil tako resne poškodbe, da so ga morali odpeljali v bolnišnico. r-. Ko je rojakinja Miss Mary Duša oni dan korakala v.. Clevelandu po Carnegie Avenue v bližini 49 ceste, sta skočila k njej dva mlada lopova in ji potegnila iz roke torbico in pobegnila. V torbici je bilo dol. 1. 70. — Pred dobrim tednom je po nesreči prišel pod avtomobil rojak Anton Verbič in so ga morali odpeljati v Kensington bolnišnico v Uarvick, Pa. Nesreča se je zgodila, ko se je rojak vračal i* prodajalnice proti donrti.
Nedavno je bil nevarno zadet od nekega avtomobila Lovrenc Meljak, katerega st) takoj odpeljali v bolnišnico v Clevelandu.
V Arcadia, Nebr. je umrl žalostne smrti tukajšnji farmar rojak Karl Pance, v starosti 52 let. Hotel je posekati neko drevo, pa jo nesreča hotelu, da se je drevo zrušilo nanj in <ja ubilo Zapušča žalostno soprogo in tri sinove. Domu jc bil iz Zapor ja ob Savi — V Clevelandu so preteklo nedeljo zjutraj našli v postelji mrtvega rojaka Johna Košička, starega 57 let, samskega. Doma je bil iz Stranske vasi pri žužemberkti.
— V B.ntte, Mont. jc umrla I' raaces Božen, roj. PoljančiČ, v starosti 53 let. Doma je bila iz Bo-rovnice na Notranjskem in je živela v Ameriki 53 let. — V Clevelandu, O. je umrla Ana Gorjane, rojena v Madison,'Pa! Zapušča starše in dva brata. — Že zadnjo' nedeljo v februarju so v Mihvaukee, Wis;, v kleti njegovega stanovanja. na Vine St., našli obešenega rojaka Ant. Turka, starega. 50 let Kaj ga je gnalo v tako žalostno smrt, ni znano. Turk je bil doma i/ l.aeje vasi \ Savinjski dolini in je bil po poklicu krojač. V Ameriko je prišel pred 35 leti. Zapušča soprogo, šest sinov, tri hčere in tri brate, v stari domovini pa enega brata in dve sesiri Na pokopališču -v Mulberrv. Kans., je oil pokopun rojak Frank Zalokar, ki je podlegel pljučnici v starosti 62 let. Doma je oil nekje s Šta jerskega in je bival v Ameriki okrog >0 let.
— Vso slovensko naselbino v Joliet Ul., je pretresli! vest. o smrti mladeniča Louisa Martin-eicha. starega šele IS let. ki je umrl v Davenport. lowo v bolnišnici. — V Moon Run. Pa. je .umrl rojak Anton Urankar, v starosti 64- let. Doma je bil jz Blagovice na Gorenjskem. Zapušča soprogo, štiri sinove in dve hčeri. — V Pittsburgh, Pa,, je umrl Nace Podvasnik. ki je bil v pittsburški okolici splošno poznan kot zelo aktiven in navdušen .rodoljub, ki je rad pomagal vsaki dobri stvari. Rodom je bil iz Mokronoga na Dolenjskem. — Dne 25 'febr. je v Indianapolis, Ind. i*dilinil iojak Karl Brodnik, v starosti 6? let Doma je bil iz leskovške fare. V Ameriki je bival od leta 1906. - V Vale, Kans., je umrl Frank Se-tina. v starosti 75 let. Doma je bil nekje na Gorenjskem hi zapušča soprogo in enega brata. — Umrla je tudi Marv Kožuh.
doma iz fare Zabukovje na štajerskem, katera zapušča tri .sinove in dve hčeri. — Že skoraj pred dvema tednoma je v Anacondan, Montana zmrznil rojak Anton Fon, v starosti 64 let. Doma je bil iz Trnovega pri Tolminu. Zmrznil je pri delu v kamnolomu. Najbrže se je hotel truden odpočiti, kajti našli so ga ležečega na malem vozičku — V La Salle, 111. je dne 5. marca izdihnila svojo dušo Mrs. Ivana Rogel, ki je dosegla starost 83 let. — V Vallev, Wash je smrt pobrala rojakinjo Heleno Merklin, roj. Uder-man, v starosti 7P let. Tukaj zapušča moža, dva brata, dve sestri in več sorodnikov
Na svojem domu v Mihvaukee, \Viss. leži že dal je časa bolna Mrs. Josephi ne Augustin na So. Austin Ave. — V bolnišnici Sv. Luka je bil operiran rojak Frank Planovšek 7. \Vest Bruce St. in je operacijo srečno prestal.
Stran 5.
SLOVENSKI DOM
Otroški gumijasti čeveljčki na zaponko praktiCni za šolsko deco. ki imajo daleč do šole. Vel. 27—30 Din 25.—, 31—34 Din 29.—, ženske Din 35.—.
Ugodni platneni polčevel na zaponko z gumijastim potplatom in nizko peto. Delane v drap in sivi barvi.
Lahki damski čevlji izdelani ir močnega platna z okraskom iz dlftina. Jako so lahki, udobni in pripravni za lepo vreme.
Močni moški polčevlji, s popolnoma novim okrasom, iz rujavega usnja z usnjatim podplatom. — Stanejo 'samo Din 99.—.
Najbolj zahtevani otroški čeveljček iz finega laka z zaponko in močnim usnjenim podplatom. Od št. 24—26 Din 49.—, od št. 21—30 Din 59.—, od št. 31—34 Din 69.—.
Elegantni, laliki in zračni damski sandali. Izdelani iz močfc-ga belega usnja, kombiniranega s plavim usnjem preko narta.
Novi pomladni model. Lahki udobni ženski čeveljčki Izdelani v rjavi barvi, so za Vaš novi kostim najbolj primerni.
Nemirni deel za šolo in igro so najprimernejši ti polčevlji iz močnega usnja z neraztegljivimi gumijastimi podplati. Od št. 31—34 Din 49.—, od št. 35—38 Din 59.-%
UDOBNOST NAD VSE!
Izrezani v nartu in bogato okrašeni čevlji. Vežejo se z okrasnimi pentljami. Jako so laliki, zato jih kupite za sprehod.
Okusno In bogato perforiran poleevelj, ki bo popolnoma odgovarjal Vašemu kostimu. Izdelani so iz črnega ali rjavega boksa.
Dobrim otrokom za pomlad ta fini flekslbl sandal z okraskom ln zaponko preko narta. Od št. 27—30 Din 49.—. st. 31—34 Din 59.—, št. 35—38 Din 69.—.
Nori model. Za elegantnega pomladanski obleki, okusni drap-rujavl kombinaciji.
gospoda k čei 1 Ji v
Zenski čevlji s široko preponko preko narta, z usnjenimi podplati, nizko pod-pe.tnico. Udobna oblika in nizka peta očuva Vaše noge.
Najboljša zračna otroška obutev za pomlad, so sandali z močnega usnja z usnjenimi podplati. St. 21—SO Din 49.—. st. 31—31 Din 59.—, št. 35—38 Din 79.—. Moški Din 99.—.
POSLEDNJI DUNAJSKI MODEL! Dekoltlran! čevlji iz modrega ševroa x okraskom preko narta in visoko pod-petnlco. Zaponka Je kombinirana s semišem.
Bogato okrašeni moški čevlji Iz sivega semiša ali drap usnja z usnjenimi podplati. Prlstojajo k vsaki letni obleki.
Odlični dekliški čeveljček izdelan Iz rujavega boksa in kombiniran z tamiio-rjavim semišem. Isti čeveljček Izdelan Iz črnega laka, kombiniran z črnim semišem.
Za vaše najdražje fini ln lahki čeveljčki v rjavi barvi z okusnim okraskom ln preponko preko narti. St. 27—30 Din  st. 31—:i.i m« <;<>__________
Lepi damski čevlji iz modrega semiša z belim ali modrim pletenim okrasom spredaj. Neobliodno so potrebni k pomladanskim plaščem ln kostimom.
NAS PONOS!
Okusen moški čevelj, izdelan Iz finega rujavega ali črnega usnja, z usnjenim podplatom In usnjeno podpetnico.
Lahki in fini polčeveljčkl z okusnim okjaskom Izdelaul iz rjavega ševroa, s usnjenim podplatom In polvlsoko peto.
lepi otroški lakasti čeveljčki z okrasnim jezikom preko narta. št. 27—30 Din 69.—, št. 31—34 Din 79.—. Isti Iz belega nubnka po isti ceni.
Okusni In močni otroški čevlji izdelani iz močnega boksa s usnjenim podplatom ln petami. St. 31—34 Din 79.—, št. 35—38 Din 89.—.
Klegantni čevlji Iz modrega semiša. Priporočamo jih damam z visokim nartom, pentlja Je okusno okrašena z rdečim usnjem.
»Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mt-selna naročnino 12 Din. za inozemstvo S5 Din Uredništvo: Kopitarjeva allca 6/IIi Telefon ton« do 4009 Uprava; Kopitarjeve ulica *.
7jt JoKOslovan«ko tiskarno v Ljubljani: K Čet Izdajatelj: Ivan Rakovec. Uredniki |ofe Koši če k