TRST, sreda 29. julija 1959 Leto XV. . Št. 179 (4333) PRIhORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorita 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo “fr??!!,? UL- MONTECCHI it. *, II. nad. — TELEFON 93-SOI IN 94-63* - Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV, FRANČIŠKA št. 2t — OGUŠov"' y ~ Po(*ružmca GORICA: Ulica S. Pelltco l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE • Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MAH OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur -FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 dm — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 »Skoraj nepričakovano je bil Milazzo n ■zvoljen za deželnega predsednika i.< ”} J tjfi Ji? tl« vJtiju Milazzo je prejel potrebno absolutno večino že pri prvem glasovanju V petek bodo izvolili osem deželnih odbornikov ter štiri namestnike Strašna poparjenost v vseh strankah koalicije centra in desnice - Ustavno sodišče je v zadevi igralnice v Taormini dalo prav vladi v Rimu .RIM, 28. — (Od našega dopisnika) "“ju v Ko je danes že takoj po prvem glaso-•• ^lnem parlamentu napovedovalec povedal «i ’r‘ razu p- ^asov*> ie na levici nastalo velikansko 1,1 cent ° navdušenje, medtem ko so se z desne 1 ' °*>toževa ’ talc°j zaslišale ostre besede medsebojnega seja ni dolgo trajala. Po izžrebanju skru- OP?! 1 ! .. -. rd J 'inati '■* Pot ni hii ifl Snci ,i° navzočih vseh 90 poslancev, temveč samo P? Poli m d.emokrat Bino Na-, :-----7— . . . .. Mno J11 Pnsel na sejo. Očit- potrJUJe'- da sd demokristjan-2 računa i 1 ___________________: °w>ašnja ;°.riev se je takoj začelo glasovanje. V zbornici to včerai/a^nal- da ^ spričo gočii i .rezultatov orno-Csntm j 'tev kandidata Ma?ra ?esne koalicije Lo do 45 ’ *} le včeraj že prišel lin glasov Sasov- Toda od teh 1 C5pua ,Se danes dva od-* soeiii^ ar seveda brum-'!■ j Misliti J?fId°krat ni mogel ,et* s« je p',, d teh dveh glasov sJ Ojim Pridružil včerajš- ■J s4 je o«t iazzovim 44' drugi j. 2 ^tultat , na Zieli glasovnici. ,ei: nav/J;tsovania )e bil t0' i! i potila i!1 zahtevana ab-dobi) «e Veeina 45; Milazzo je ■ . *tel>no ®j?sov in s tem po-$ tUsov in^1"0’ h10 Magro 43 0' Pt»zna glasovnica je bila Del,? , o I u"*az*a v - Je- b'la izvolitev i .°vana 5° a'' manj nepriča-Jle ko se upošteva, da si Jilt>v- Ni Priboril 45 gla-a,i’ ^Va, v, 7nano, kdo sta tista * "'•tksi.fi utekla iz canti-J* Ha «uCPeBa* bloka, vendar V(t dva ~°Sno domneva, da sta P, Verjet,,„ ?narhista. Marullo je ■j’ ailaz2a Ze včeraj glasoval za F lz)ava t ’n Piegova današnj v„j ot ltažpaa5aanie glasovanje. (i v4) ta "a nePr'krito potrjuje 4 ot kat,. anašnje glasovanje. ve«dar - ’ Pa sta se nazadnje r! *ta’ ki ul °.s,ala dva monarhi-ie,.' Pciklo«: ie imel Covelli že ;imei c.oveiii ze fl% lrn„(na,na koalicijo, otre-fvoj* ih naredila po it r sm„ ov°ljni smo s tem, 1 'o 7 "aredili, in naredili I Li V°litvaK .tvornostjo,« je po , ("»mo * 'Davil Marullo. «Po-, i*io w “"fl stvari, ki pri-I M?? -0riene onstran oži- II ?*i>il n,?0-? ie Marullo, ko je harhist^21410’ mislil na VSC '^j *Prejej2z°l ki so ga na levi fl *°! Živela2 L1?4' *Zivel Milaz-V b° IZvolitS: ?lcll>ja!», je takoj t '1 ie .lmel kratek govor. J .t4aUtkiv,’ i, v zgodovinskih i N,7'h Človeku zmanjka be-4 >■ «T0mest,i Pa iih ganje-'rf 11 ftl')ie Je,s'ovesen trenutek Ijud« 1Vlienia in ta sicilj-z/nJ°' Las‘i™ ^ za Si- ,,, V(>Iitve ,°Vlrlsko dejstvo te (L i*v°, pa’n ie sicilsko dej- L t. ^ teh d° reče, kar ho- •4 L°tv°rhp so bile razne i«84 dela r?ega Pomena mo-1. poka7;ii' Uanašnja izvolitev f ifčstva 7. modrost sicilskega Itau^Kaiani68 sVet’ ki je sle‘ > je a )a Pri nas, naj zve, . ”t,l StCllcl—. i- . I,'?' 2ahva?-ils-lco ljudstvo mo-v«?tn h-aliuiem se vsem ko- ; Pr«' ko se r?aIik,?: Že de' 6. rSOina 1 fa skupscina ne-,4 do ukazuje dohrohot-\\< “dgeL e in t0 nad moje Ct ti«K0 C?1 Mila1*'1 prvi^’ ie nada- »r Cil ’*dnika He’ ,izvolien 73 bede inel^;?em ome' f.3 Lfedn0 J3?® in krivic, ki so ' V f,.. 80 tasidrane in so & vlajpU devetih mesecev »V(Je v - narastle. Vzrok za bPmiin Padl> na sicilsko t» ,s® je sV lem obdobju.« J liij.^icazann6 enkrat zahvalil »c e° de]al° zaupanje, je Mi-V Pr ? Vsai .. Prosi za odlog it' '-»li^vljen11 I1 dnV nakar je 1» Po i7,,^Pre.l°ti funkcijo b« ?)kov p 'dvi deželnih od- Mii.S‘agno : sednik -skupšči- teu 2za ter sPrejel zahtevo 1 ko bori?, °d'l .sei° na Pe‘ ih *lvftih \ * izvolili osem e- v8^ri odbornikov •k ?itel t< st^ip so' Se danes poraženih J Vj ter sklenfi a P° Se]1 se' | »lta Plihovimi 'e treba J W°«o Pr?;'mi vrstami >.*17-daLi^u.HVo’ da se dajalci, azz0 treba uvesti najde- kjerP?e ,spreiel časni-^ Hi J* te ni deloma ponovil, / ha ej oa ■ Ve v skupščini, ¥ $'h0'Pa6 ® PPvabil tisk, naj i K^arnos^t 1 delivci dokaz J ^o^lciliia xT^ le pokaza-, CSbilKn Vprašanje, če H ■ točn na s°delovanie, . ,°čnega nrlUn„„... n, ; ' V* dejal ga °dgovora. Pač ( v,Pobude veu prihaiajo do-'i Odb dan=? ° s s,cili.ie. 1 hjh.ar v VrS?Jfmu porazu pa S iika optim ?L.koa‘iciič ne j VJ^do vom?ljavili v petek’ li «o "'kov Tali deželnih odda* do v. , Perspektive ni-Cp^Pa tuai _ko. realne, ven- ije ? 'tkliuči16 bile popol-1'-’da tua; S6- Res je naH = . Prav iazzu najbrž. bi " I o da* do Ve * , ‘•'■‘“SSMr ' ,Pa tudi - , realne, ji *alt-''»«V 7-1- “Ujurz Iie (f bo " lesno večin ? • d(‘,a,i " f !0n. b naim p ’ kl se lab' t >eni vJrnanJaem pretresu 4 v^>iub manjsino. h bi d*r ostaia'm dejstvom, pa •; l(hPopien ' ogromen moral-' v6*i P njenil?nasniesa Poraza Hh' '?e, d , ?ayeznikov. Go-* v p5ki niš* slcil**i voditelji J 6r-a'm zadniapor°čili central' azzovega vlade. Podobne izjave so dali tudi drugi desničarski prvaki. Zelo ostre so bile besede sicilskega deželnega tajnika KD poslanca D’Angela: «Vedno smo trdili dve stvari: Milazzo služi komunistom in samo komunistom; bojevali smo veliko bitko za svobodo. Obedve stvari sta se izkazali resnični; Milazzo se je še enkrat pokazal, kaj je, neumen služabnik komunistov, nesposoben, da bi se dvignil na raven resničnih idealov ter politične odgovornosti. Bitka za svobodo in za Sicilijo ostaja še nadalje naša velika obveza, nadaljevali jo bomo z žrtvijo, vztrajnostjo in lojalnostjo.« Komentarja k tej žolčnosti res ni treba, kajti kdor govori o «resničnih idealih ter politični odgovornosti«, pri tem pa ustvarja koalicijo z desnico, tak je res duševno neuravnovešen. Vodstvo sicilske parlamentarne skupine KD je imelo sejo, na kateri je že sprejelo sklep, da bo v nepopustljivi opoziciji proti Milazzu, ker je bil izvoljen z glasovi social-komunistov. Po sestanku štirih voditeljev koalicijskih strank je bilo izdano uradno poročilo, ki poudarja, da se bo koalicija borila proti sestavi deželne vlade, ki bi bila kakorkoli odvisna od socialkomunistov. Zaradi tega štiri koalicijske stranke izključujejo vsako možnost pogajanj z Milazzom, dokler se ta ne odppve investituri, ki jo je prejel s socialkomu-nističnimi glasovi. Prav danes je Ustavno sodišče razpravljalo o prizivu, ki ga je vložila obramba sicilske dežele proti odloku rimske vlade, ki je razveljavila odlok deželnega predsednika Milaz-za o ustanovitvi igralnice v Taormini. Ustavno sodišče je priziv zavrnilo, kar pomeni, da je odločilo v korist rimske vlade. Stanje Luigija Sturza se danes ni bistveno spremenilo. Večerni zdravniški bilten govori celo o rahlem zboljšanju, vendar sta danes zvečer ostala pri njem dva zdravnika. A. P. Prvi neuspehi francoske ofenzive PARIZ, 28. — Glavni povelj, nik francoskih ((kolonialističnih čet, ki vodi tako imenovano ((Operacijo daljnogled» proti alžirski osvobodilni vojski in njenemuosvobojenemu 0-zemlju v Kabiliji, je moral danes priznati, da je ofenziva naletela na Kresne težave«. Tudi sporočilo št. dl osvobodilne vojske sporoča, da so i-meli Francozi 35 mrtvih in 5 motornih vozil uničenih na minirani cesti Meridija—Co-lomb Bechard. Na sinočnji tiskovni konferenci v Alžiru se je predstavnik glavnega štaba, francoske kolonialistične vojske moral izgovarjati, da rezervne enote še niso stopile v borbo in da se zaradi tega ne morejo pri- tMItllllltUllllliaitllllllllllMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIirfNIMIIlllllllliaillllllllllllllMIIIIIHIIIIIIIIMHMHII V policijskem napadu 39 ubitih matsunistov ski sicilski voditelji hoteli imeti na vsak način deželni odbor s centro-desno večino. V okviru KD se zaradi izvolitve Milazza na Siciliji že slišijo ogorčeni očitki levice z baze sedanjemu vodstvu stranke. Vendar tako očitki in o-stre besede znotraj KD niso kaj nenavadnega in še zlasti v bližini kongresa. Toda kakor vedno tudi tokrat ni pričakovati, da bi levica v KD izvajala kake konkretne posledice, in na kongresu se bo, kot vedno doslej, po nekaterih ostrih besedah, ki jih bo verjetno še povedala, končno vendarle pomirila. Tajnik KD Moro se je že na dolgo posvetoval z Rumorjem o nastalem položaju. Razne izjave so dali tudi posamezni prvaki strank, kolikor se nahajajo v Rimu. Saragat n. pr. je dejal, da se je boj med klerofašisti in klerokomunisti na Siciliji končal z zmago kle-rokomunistov. Kar se dogaja na. Siciliji, dokazuje po njegovem mnenju, kako velika je odgovornost tistih, ki sabotirajo politiko levega centra ter tako povzročajo, da dežela drsi proti pogubni alternativi frontizem-renkcija. Težko pa je razumeti, kaj je Saragat mislil, ko je dejal, da je pogumno in dosledno ponašanje socialdemokratskega predstavnika na Siciliji za zgled vsem pravim demokratom. V resnici je ponašanje Napolija dokaz popolne politične negibno-sti ter neodločenosti, ki pa se po drugi strani vendar ne boji prevzeti odgovornost, da omogoči izvolitev kandidata koalicije z desnico; saj gotovo ni mogel naprej vedeti, da je s svojim dejanjem — namreč odsotnostjo od seje — napravil uslugo Milazzu. Da se je ves čas zdrževal glasovanja, da je oddajal belo glasovnico in da je končno celo izostal od seje — to lahko Saragat imenuje doslednost, toda v čem bi tu bil pogum, ki naj bo vsem pravim demokratom za zgled, najbrž razume on sam. Sindikalist Santi je izjavil, da sQ se z uspehom Milazza ustvarili pogoji za sestavo vlade, ki bo zares odkrit branilec avtonomije in ki bo pozitivno usmerjena k reševanju temeljnih problemov otoka in k gospodarskemu napreduku. izjave prvakov z desnice so dokaj zmedene, kar je končno razumljivo po vseh ogromnih naporih monarhističnih, demo-kristjanskih, liberalnih in mi-sinskih prvakov iz Rima. Tako monarhista Cantalupa zelo vznemirja misel, da bi Milazzo sestavil vlado s komunisti, kar bo imelo posledice v vsej državi. Zjato je neodložljiva potreba po fronti centra z desnico, kakršna se je ustanovila v Rimu okrog Segnijeve čakovati otipljivi rezultati že v prvih dneh. Opazovalci pripominjajo, da je vsekakor čudno, kako 20.000 nalašč za ofenzivo izurjenih vojakov ni doseglo .še nobenega uspeha, zlasti ker je med njimi 800 padalcev, ki so se spustili na o-svobojeno ozemlje in o katerih ni nobenih poročil. Iz Marseilla pa poročajo, da je začelo 300 alžirskih borcev za svobodo v zaporu Baumet-tes z gladovno stavko v znak solidarnosti s člani osvobodilne fronte v pariškem zaporu Fresnes, kjer so začeli z gladovno stavko že pred enim tednom. Gladovni stavki se je pridružilo tudi osem Francozov, ki so bili obsojeni zaradi tega, ker niso hoteli služiti vojske v Alžiriji. Končno stavkajo tudi člani' Komunistične partije Alžirije, ki so bili obsojeni v Alžiriji in nato prepeljani v zapore v Francijo. Kolumbija - FLRJ BOGOTA, 28. Jugoslovanska misija dobre volje na poti po državah Srednje in Južne Amerike je danes dospela v Kolumbijo, s katero Jugoslavija nima diplomatskih odnosov. Predsednik republike, ki je danes sprejel člane jugoslovanske misije, je izjavil, da je že doslej z zanimanjem spremljal napore Jugoslavije, da si pribori svobodo in ohrani svojo neodvisnost. Predsednik je izjavi!, da je Kolumbiji dobro znan napredek Jugoslavije zlasti na gospodarskem področju in izrazil željo po vzpostavitvi ekonomskih odnosov z Jugoslavijo. Predsednik se je posebno zanimal za možnost nakupa opreme za hidrocentrale Pred začetkom konference štirih Sovjetska delegacija je včeraj z zahodnimi izmenjala pisane dokumente o stališčih za sklenitev začasnega sporazuma o Berlinu ŽENEVA, 28. — Vest o izmenjavi dokumentov, o kateri smo poročali včeraj, 'se je izkazala za točno. Sovjetska delegacija si je izmenjala pismene dokumente o začasnem sporazumu za Berlin z zahodnimi delegacijami danes popoldne. Sovjetska delegacija je predložila svoj dokument tudi v imenu Vzhodne Nemčije in besedilo dokumenta je bilo sestavljeno spora- zumno med Gromikom in Bolzom na njunem današnjem sestanku. Predstavnik Vzhodne Nemčije je izjavil, da sta se Gromiko in Bolz sestala, da bi izdelala skupno stališče. Sovjetski dokument je izročil ob 18.32 funkcionar sovjetskega zunanjega ministrstva za ameriške zadeve, Soldatov, na sedežu ameriške delegacije državnemu tajniku Merchantu. Merchant pa je izročil Soldatovu zahodni dokument, nakar je sledil desetminutni razgovor, med katerim je Merchant posredoval Herterjevo vabilo, naj bi se jutri udeležil skupnega kosila. Sovjetski funkcionarji ao izročili nato prepis dokumenta tudi francoski in britanski v zamenjavo za kavo. Jugoslo-vanska komisija dobre volje j delegaciji, odhaja v Ekvador. I Vsebina izmenjanih doku- mentov uradno še ni znana, vendar pa se je zanjo neuradno kljub temu zvedelo. Zahodni dokument Glavne točke zahodnega na-črta bi bile; 1. Zahodne pravice v Berlinu bi morale ostati nespremenjene do splošne rešitve nemškega vprašanja, če ne bodo pred tem štirje veliki sklenili kakega sporazuma; 2. po poteku dveh let in pol, okrog meseca decembra 19*>1, bi se zunanji ministri ponovno sestali, da bi proučili berlinski položaj. Na splošno pa zahodni predlog ponavlja predlog od 16. junija. Poleg tega pa vsebuje željo, da bi OZN poslala v Berlin svoje opazovalce /. nalogo poročanja glede propagandne dejavnosti v obeli sektorjih Berlina. Predlog predvideva tudi, da lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllIlUllllllllllilllllllliiiiiiiiiinuHiiiiiiiniiHiiimiiniinmiumnimiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKillliiillliliilllllllllllllllllllllllllMHItllllMMIMIHIIHI Nixon v Novosibirsku «sibirskemChicagu Odmevi njegovega^ po Ameriki Izredno navdušen sprejem - Ugibanje o vsebini Nixonovega poročila Eisenhowerju NOVOSIBIRSK, 28. — Po šesturnem potovanju z letalom je podpredsednik ZDA Nixon prispel danes v Novosibirsk, ki mu pravijo tudi «sibirski Chicago«. Med potjo se je letalo ustavilo samo v Sverdlovsku, kjer so Nixona pozdravili predstavniki občinske uprave. Na letališču je bilo okrog -— ------------- 20.000 ljudi in sprejem je I per’ ravnateli urada za Vzh Sedaj bodo pripadnike sekte, ki jih je v Brazzavillu kakih 20.000, izselili daleč v severni Kongo J ata Napolija. To BRAZZAVILLE, 28. — Sekta matsunistov je že nekaj časa povzročala vladi Konga (francoskega) preglavice. Sekto je pred več leti ustanovil neki senegalski narednik Mat-sua, ki so ga imeli njegovi privrženci za boga in sploh ne verjamejo, da je leta 1942 v nekem francoskem zaporu umrl. Sekta baje praktično odklanja vse državljanske dolžnosti, zlasti pa plačevanje davkov. Vlada jih je dlje časa prenašala kot ekscentrične ljudi, v zadnjem času pa so ji postali že nevarni za javni red in krivi jih za nedavne nemire. ’ Ker jih je bilo v Brazzavillu že veliko število, jih je vlada pozvala, naj izberejo med tem, da jih odpošljejo v njihove domače ali v kake druge kraje. Toda matsunistom ni bilo do tega in v četrtek so zasedli -neko skladiššče, ki ga kljub pozivu niso hoteli zapustiti. In tako je prišlo do policijskega nastopa s katastrofalno posledico; 39 mrtvih ter okrog UK) ranjenih. Policija je namreč zagnala v množico ka kih 2000 ljudi solzilne bombe (in kdo ve, če so bile vse samo solzilne!), kar je povzro- čilo tolik preplah, da se je množica zagnala proti steni in je bilo kakih 200 ljdi pohojenih. Evakuacija se je seveda potem izvršila, ministrski predsednik pa je odredil sodno preiskavo. Sedaj bodo matsuniste odpeljali v kraje, ki so kakih 800 km severno od Brazzavil-la. Na področju tega mesta živi kakih 20000 matsunistov. Vzh. Nemčija - FLRJ BEOGRAD, 28. — Predsednik jugoslovanskega odbora za zunanjo trgovino Ljubo Babič je sprejel danes pomočnika ministra trgovine Demokratske republike Nemčije in ostale člane nemške delegacije. Na sestanku so se razgovarjali o sklenitvi novega trgovinskega sporazuma za leto 1960 in o sklenitvi dolgoročnega sporazuma o blagovni izmenjavi do leta 1962, —_«»----- MESSINA, 28. — V pristanišče Messine je neka ladja pripeljala jugoslovansko ladjo «Jadro«, ki se je znašla v težavah in ki prevaža cement. bil doslej najprisrčnejši od vseh med Nixonovim potovanjem. Novosibirsk šteje 800.000 prebivalcev in je največje v Zahodni Sibiriji. Leži ob reki Ob ter je važno industrijsko središče. Blizu Novosibirska so številni premogovniki ih rudniki železa. Med drugo svetovno vojno so prenesli v Novosibirsk številne druge tovarne iz zasedenega evropskega dela Sovjetske zveze. Z Nixonom potuje v drugih dveh letalih okrog sto novinarjev. V Novosibirsku bo Ni-xon ostal tudi ves jutrišnji dan. Cesta, ki vodi z letališča v mesto je bila prepolna ljudi, tako da so se avtomobili komaj premikali. Mnogo ljudi je bilo tudi po oknih mestnih hiš, ki so skoraj vse petnadstropne. Nixon je kmalu po prihodu obiskal ogromno livarno, v kateri dela okrog 4 tisoč delavcev. Med drugim je Nixon ob svojem prihodu izjavil; «Kot veste, imamo mi Američani v ZDA nekatera mesta, ki jih imenujemo ((zaprta« in tudi vi imate z ZSSR taka ((zaprta mesta«. Na primer Novosibirsk je eno izmed teh mest. Prepričan sem, da govorim v imenu vseh vas in vseh mojih rojakov, če rečem, da bi morala biti vsa mesta v ZSSR in v ZDA Kod-prta«. Tako bi se mogli medsebojno spoznati in doseči globlje prijateljstvo, ki ga vsi želimo«. . Predsednik mestnega sovjeta, Sevnin, je v svojem pozdravu Nixonu dejal: #Veseli nas, da vas lahko sprejmemo v našem mestu, ki je več stoletij mlajše kot pa Moskva in Leningrad V preteklosti je bilo ime Sibirije povezano z mnogimi neugodnimi nazivi. Sedaj pa je Sibirija postala industrijsko in kulturno središče« Nixon in njegova soproga ter ostali gostje bodo stanovali v glavni polači na obali reke Ob. Novosibirsk je na seznamu tistih mest. ki ga tuji diplomati ne smejo obiskati brez posebnega dovoljenja sovjetske vlade. Medtem pa ameriški tisk poroča o vsebini prvega poročila, ki ga je poslal Nixon Eisenhowerju. Dopisnik «New York Timesa« trdi, da ie Ni-xon sporočil, da razgovori s Hruščevom niso ime1' za rezultat ((bistvenega napredka« glede različnih stališč o vprašanju Nemčije in Berlina. Vendar pa trdi Nixon. da so bili ti razgovori «resni in koristni«, toda v bistvu omejeni na izmenjavo pogledov, ni pa prišlo do novih predlogov, «ki bi omogočili izhod iz sedanje mrlve točke, na kateri se nahaja ženevska konferenca«. V poročilu se poudarja, da Hruščev sicer ni pristal na nobeno koncesijo, kar pa še ne pomeni, da bi lahko dal nova navodila A. Gromiku, ki bi pravočasno preprečila, da bi bila ženevska konferenca ponovno odložena konec tega tedna. V zvezi z Nixooovim obiskom Varšave so v VVashing-tonu sklenili poslati v Varšavo dva strokovnjaka državnega departmaja za poljska vprašanja, ki sta; Albert She- Evropo in Richard Johnson, član urada za poljske zadeve. Oha funkcionarja sta že vložila prošnje za vizume in bosta odpotovala v Varšavo prihodnji četrtek. Predstavnik Beie hiše pa je na tiskovni konferenci izjavil, da mu ni znano, da bi Nixon izročil Hruščevu Ei-senhotverjevo vabilo za obisk v ZDA. Dejal je tudi, da ne ve, ali vsebuje Nixonovo poročilo podoben nasvet in pri- poročilo.. Izjavil je, da je to poročilo sedaj v proučevanju in da bo ostalo strogo zaupno. V ameriškem tisku se namreč precej pi.še o morebitnem obisku Hruščeva v ZDA in sicer v zvezi z besedami, ki jih je izrekel Nixon v Moskvi: «Ko boste prišli v ZDA . ..». Prvo oceno Nixonovega obiska pa so napravili danes republikanski voditelji, ki so obiskali Eisenhovverja. Eden izmed parlamentarcev je dejal, da je do sedaj Nixonov obisk imel v Ameriki ugoden odmev, ameriško javne mnenje pa je zadovoljno, ker vidi. da se je «Nixon nasproti svojemu nasprotniku na njegovem terenu dobro držal«. Tass poroča, da je Hruščev prispel danes v Dnjeprope-trovsk v Ukrajini. Obiskal je nekatere tovarne in tudi govoril. «»----- Stevensonovo mnenje o ženevski konferenci FLORENCA, 28. Bivši kandidat za predsedniške volitve v ZDA, Stevenson, je danes izjavil, da je v sedanjem trenutku povsem možna začasna rešitev berlinskega vprašanja. Po njegovem mnenju nima nihče interesa za razbitje pogajanj. Po Steven-sonovem mnenju je treba vsa vprašanja potrpežljivo obravnavati. Iz Berlina bi bilo potrebno napraviti mednarodno mesto pod zaščito Združenih narodov, dokler ne bodo Nemci mogli sami rešiti vprašanja zedinjenja. Za zdaj pa kaže, da Sovjeti ne bodo nikoli pristali na zahodne predloge za zedinjenje, zahodnjaki pa ne bodo pristali na sovjetske. Morda bi bilo potrebno misliti, da se Sovjetom nudi možnost, da uma’.t-nejo del svojih čet iz Vzhodne Evrope in zajamčijo tem državam večjo neodvisnost. Prišel je namreč čas, da postanejo državniki v ZDa bolj stvarni in da osredotočijo svoje napore okrog združitve Ber. lina. Glede sestanka najvišjih je dejal, da bi rad videl tak sestanek sna žitnem polju njegove države Illinois«. On ne misli, da mora ali ne mora biti to vprašanje povezano z ženevskimi rezultati, toda če bo kako upanje, da se dosežejo rezultati pri vrhu, potem moiajo na tak sestanek zahodnjaki pristati. Stevenson je vedno poudarjal nujnost mednarodnih sestankov, na kateri koli ravni, kajti pogajanja so lahko samo koristna. Končno je Stevenson govoril še o atomskem orožju m dejal, da bi bilo idealno, če bi se moglo prenehati z izdelovanjem takega orožja v vseh državah. Za položaj v Severni Afriki pa je dejal, da ga je mogoče rešiti samo z izboljšanjem gospodarskih in kulturnih pogojev, v katerih živi tamkajšnje prebivalstvo. «»—-—- Italijanska odprava dospela na kanjastar RA VVALP1NDI, 28. — Italijanska odprava pod vodstvom Guida Monzina iz Milana je danes dosegla vrh Kanjastar (7833 m) v skupini Karako-rum v Kašmiru v bližini mesta G ilg it. Sporočilo, ki ga je poslal Monzino in ki je prispelo danes, javlja, da je odprava prišla na vrh 19. julija. Odprava pod vodstvom Monzina je uspela pri svojem prvem poskusu -——k«---- Jedrska konferenca ŽENEVA, 28. — Danes je bila 116. seja konference za prekiniiev jedrskih poskusov. Razpravljali so o številu osebja kontrolnih postaj. Sovjetski delegat Carapkin je obtožil zahodne delegate, da hočejo s .svojim predlogom osebje kontrolne postaje naj bilo sestavljeno jz deset tehnikov iz ZSSR, deset iz ZDA in Anglije in 10 iz nejedrskih držav,) vršiti vohunstvo na o-zemlju ZSSR. Dejal je, da Sovjetska zveza nima potrebe take kontrole, ker nima napa- dalnih namenov. Po drugi strani pa nj nobene potrebe po udeležbi osebja iz neatom-skih držav, ker da kontrolo izvajajo lahko sami Angloame-ričani in Sovjeti, ki v resnici odgovarjajo za vprašanje. Zahodna delegata pa sta bila mnenja, da je udeležba ne-atomskih držav velike važnosti ker da je ves svet v nevarnosti zaradi radioaktivnosti. Vprašanje kontrolnega osebja je poleg vprašanja premičnih inšpekcij in pravice veta eno izmed glavnih ovir trojne konference. Blizu 49 milijonov prebivalcev Italije RIM, 28, — Fo podaikih Centralnega statističnega, zavoda je bilo v Italiji konec maja lotos 48.919.000 prebivalcev, kar je za 311.000 več kot ob enakem času leta 1958. V dobi od januarja do maja 1959 je bilo 384.000 živih rojenih, 202.000 prebivalcev pa je umrlo; naravni prirastek je torej 182.000. Pri rojstvih živih otrok je letošnji porast znašal 2,3 odstotka, za 5 odstotkov pa je narasel nadet- smrtnih primerov; v odstot kih znaša naravni prirastek 11.9. Porok je bilo od januarja do maja 143.000, kar je 3 odstotke več kot lani v !em času. dostop v zahodni Berlin ne sme biti oviran in da bi vsa tovrstna vprašanja lahko nadaljevalo nemško osebje. Po-ieg tega bi morala biti ohranjena svoboda prihodov med obema sektorjema mesta. Zahodni ministri in sovjetski minister so vsak zase proučevali prejete predloge, za kar je sklical Ilerter zasebne sestanke. Iz krogov okrog konference ,-;e je zvedelo, da se bodo zahodne delegacije dogovorile s sovjetsko o datumu prihodnjega sestanka. Trdi se, da bi hotel Gromiko tak sestanek čimprej sklicati in sicer že jutri popoldne. Sovjetski dokument Sovjetski načrt pa baje ni v osnovi različen od sovjetskih protipredlogov od 19. junija. Vsekakor pa je povezava med vprašanjem Berlina :n vsenemškim odborom predstavljena v različni obliki Besedilo junijskega predloga je poudarjalo, da če v 18 mesecih ne bo mogoče v okviru odbora ah na drugi način rešiti vprašanje mirovne pogodbe z Nemčijo in nemške zdru-žilve, naj bi štirje ministri ponovno proučili vprašanje zahodnega Berlina. V današnjem dokumentu pa je razlika med trajanjem sporazuma in usodo Berlina. 1. Sporazum bi bil veljaven za 18 mesecev. 2. Usoda Berlina bi bila odvisna od napredka v okviru vsene niškega odbora ali od druge oblike, ki bi omogočila Nemcem medsebojna pogajanja o nemškem vprašanju Kaže, da bi hotel Gromiko doseči pogajanja o trajanju sporazuma. Kar pa se tiče povezave med usodo Berlina in vsenemškega vprašanja, bi se moglo o njem pogajati na sestanku najvišjih, v kolikor v Ženevi ne bi bil dosežen sporazum. Razlika med prvotnim besedilom in današnjim je v dejstvu, da je bilo v prvem vprašanje Berlina in nemškega vprašanja tako med seboj prepleteno, da sta se zdeli obe zadevi nerazdružljivi. V novi obliki pa sta predme! dveh ločenih predlogov, tako da se o njih lahko ločeno pogaja. Kar zadeva zahodnih čet v zahodnem Berlinu, predlagajo Sovjeti 3.500 vojakov, medtem ko so v juniju predlagali zgolj simbolično .število vojakov. Končno sovjetski dokument razširja pristojnost štiristran-ske komisije za nadzorstvo izvajanja sporazuma. Ta komisiji bi imela poleg tega nalogo skrbeti za spoštovanje suverenosti v zahodnem Berlinu. Iz primerjave obeli pisanih dokumentov, katerih vsebina bo uradno znana šele jutri, se že sedaj lahko sklepa, — in to je soglasno mnenje tudi diplomatskih opazovalcev da je ženevska konferenca zašla v odločilno fazo. t. j. v fazo, v kateri bo izdelan začasni sporazum za Berlin, pa čepi a v bodo pogajanja morda še dolga in včasih tudi ostra Pogajanja bodo trajala brez iiimiiii ih um hi iiiiiiiiH 111111)1111 iiiiiiii n 11111*1*11111111 n um kuhi m MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii mi iiiHHiiiiiiiiiimiiiiinmiiiiiiniiiHHimmuimiiiiiiin Pred novimi nemiri v Libanonu? Umor poslanca Mogabgaba Samunovega pristaša Napadla ga je množica, medtem ko se je vozil v avtomobilu in ga s palicami usmrtila BEJRUT, 28. bilo uradno sporočeno, da je bil ubit poslanec Mogabgab, eden izmed glavnih pristašev bivšega predsednika Samuna. Uradno poročilo poudarja, da vlada obžaluje incident, in po. živa prebivalstvo, naj ohrani mir in varnost. Razumljivo je, da je Mogabgabova smrt vzbudila veliko razburjenje po vsem Libanonu. Podrobnosti o umoru še niso znane. Zvedelo se je le, da se je poslanec vozil v avtu na neki sprejemVna čast libanonskih emigrantov v ZDA, ki ga je priredil predsednik republike general Sehab. Kilometer pred stavbo, kjer je bil sprejem, se je moral avto zaustaviti zaradi motnje v prometu. Toda prav v tem predelu je lani poslanec Mogabgab vodil borbe proti upornikom. Zaradi tega so ga spoznali, ga potegnili iz avtomobila in ga s palicami usmrtili. Vlada je takoj poslala številne policaje na kraj neredov. Pokojnik je bil izvoljen ponovno za poslanca in je bil eden izmed glavnih voditeljev nacionalno-liberalne stranke, ki jo je ustanovil bivši predsednik Samun Policija je aretirala 51 oseb in takoj vzpostavila red Mo-gahgabnva rodbina pa noče sprejeti trupla, dokler ne bodo aretirani morilci. Današnja seja v parlamentu je bila preložena, da bi se iz- Danes je | ognili polemikam v zvezi z umorom. Voditelj Druzov, Kamni Zumblat, je izjavil, da bo izvršil preiskavo in odgovorne izročil oblastem. Francoski napadi na ozemlju Tunizije TUNIS, 28. Minister 7.a informacije je danes sporočil, da so francoske enote v A1 Žiri .1 i večkrat s topovi streljale na tunizijska naselja. Pri tem so ubile neko dekle. Francoska letala pa so metala na tunizijsko ozemlje požarne bombe in hkrati streljale. Poročilo našle, va sedem incidentov, toda ne omenja nobene protestne note. «»—- Jumbo sc vrača GRENOBLE, 28. — Slonica Jumbo ne bo nadaljevala poti proti sedlu Clapier in se bo vrnila v Turin v soboto. Ta-k so sklenili voditelji ekspedicije spričo težav na poti na sedlo Clapier. «»----- Bojkot Izraela BEJRUT, 28. — Predstav- niki devetih arabskih držav (ZAR, Irak. Saudska Arabija, Jordanija, Sudan, Jemen, Li- bija, Kuvajt in Libanon) so se danes sestali v Bamdunu, letoviškem mestecu blizu Bejruta in razpravljali o sredstvih za povečanje ekonomske blokade proti Izraelu. Načelnik libanonsnega urada za bojkot je izrazil upanje, da bo sestanek imel učinkovit rezultat. Sestanek bo trajal dva tedna. Iz Kaira pa poročajo, da je policija aretirala več članov Komunistične partije, ki da so baje kovali zaroto proti vlaai. — «» Sestanek tapacky-Kreisky DUNAJ, 28. — Poljski zunanji minister Repackj- se je danes na Dunaju sestal z avstrijskim zunanjim ministrom Kreiskim, s katerim sta se pogovarjala o mednarodnih vprašanjih. Pred sestankom je bilo javljeno, da se bo Ra-packy zadržal morda dan ali dva na Dunaju in nato odpotoval v Švico. LONDON, 28. — Britanska poslanska zbornica je danes zavrnila s 317 proti 254 glasovom (resolucijo laburistične stranke, ki je zahtevala odobritev’ poročila Devlinove komisije o zadnjih dogodkih v Niasi. To glasovanje je obenem zaupnica vladi ter ministru za kolonije. dvoma še najmanj osem dni, toda splošno mnenje je, da je mogoče doseči «modus viven, div, če ne bo prišlo vmes kaj novega in nepredvidenega. Opazovalci istočasno poudar. jajo soglasnost predstavnikov Zahodne in Vzhodne Nemčije :zahodnim oziroma sovjetskim dokumentom. Vzhodnonemška delegacija je v uradnem sporočilu poudarila, po sestanku Gromika z Bolzom, istovetnost pogledov. V krogih za-hodnonemške delegacije pa pravijo, da ni nobenega dvoma o učinkovitosti in veljavnosti zahodnih predlogov, bodisi glede trajanja sporazuma l-odisi glede jamstev za osnovne pravice zasedbenih sil. Na ta način so postale tudi perspektive za sestanek naj-višjih ugodnejše. Pri tem je zanimivo, da so izven okvira konference obravnavali — čeprav neuradno — tudi druga vprašanja. Med temi je v pi* vi vrsti vprašanje razorožitve, ki bo prišlo na vrsto 15. septembra v posebni podkomisiji OZN. Razpravljali pa so verjetno o razorožitvi tudi zato, da bi ugotovili, v kaki meri se bodo tega vprašanja dotaknili predsedniki vlad na svo jem sestanku. Danes poročajo dopisniki ii Ženeve, da je angleški zunanji minister Selwyn Lloyd dopolnil 55, leto in da je prejel za svoj rojstni • dan več daril* Med lemi tudi bernardinskega psa iz lesa in steklenico wy* skija, ki mu je poslal Herter ter lesenega medveda od tajnika Merchunta. Iz Londona in Washingtona pa prihajajo vesti o sestanku zahodnih predsednikov vlad Eisenlnnverja, De Gaulla in Mac Millana. Nekateri ameriški parlamentarci, ki so se u-godno izrazili o tem predlogu in sestanek naj bi bil v Parizu v septembru ali konec avgusta. Demokratični senator Mansfield. ki je član senatne komisije za zunanjo politiko, je izrazil željo( rja bi se udeležila takega sestanka tudi I-talfja ter Zahodna Nemčija. Po njegovem mnenju bi bila konferenca uspešna ne glede na rezultate ženevske konference, Senator Fulbright pa je izjavil, da če bi ženevski sestanek propadel in če ne bi prišlo do sestanka najvišjih s Sovjetsko zvezo, bi moralo brez dvoma priti do posvetovanj med tremi velikimi zahodnimi silami, da bi se ugotovilo, kakšno je pravzaprav zahodno stališče. Republikanski voditelj, senator Dirksen, pa je izjavil, da bo sprožil vprašanje sestanka v parlamentu. Medtem pa se v Londonu ne strinjajo s takim mnenjem Washingtona. Poudarjajo namreč, da bi bi! tak sestanek tesno povezan / ženevsko konferenco. V primeru njenega uspeha bi se trije zahodni veliki sestali za koordinacijo svojih stališšč pred sestankom štiristranske konference Diedsednikov vlad. V primeru neuspeha ženevske konference pa bi morali odločati. o načinu, kaj je storiti spričo novega položaja. Iz u-radnih krogov britanske vlade se je zvedelo, da je vsekakor prezgodaj delati Kakršne koli hipoteze o namenih takega zahodnega sestanka naj višjih,. Iz Pariza poročajo, da je Couve de Murville nocoj poročal de Gaullu o poteku ženevske konference. Trdi se, da zunanji minister osebno ni nepopuslljiv glede sestanka najvišjih, medtem ko de Gaulle dvomi o potrebi take konference, če Sovjetska zveza ne bi prej dala formalna jamstva, da se hoče pogajati. De Gaullove dvome pa bi lahko odstranil sestanek z. Ei-senhowerjem in Mac Millanom v septembru, na katerem bi obravnavali več vprašanj, od atlantskega pakta pa do nemškega vprašanja in Alžirije, glede katere zahodnjaki ni- majo enakih pogledov. Jutri zjutraj bodo o vsem tem raz-pravljali na seji francoske vlade, ki ii bo predsedoval sam de GauRe Rogal pridelek koruze v Vojvodini BEOGRAD, 28. — V Vojvodini, v največjem žitorodnem kraju Jugoslavije pričakujejo zfelo bogat pridelek koruze Po ocenitvah strokovnjakov, bodo na 600 tisoč ha zemlje pobrali letos okrog 320 tisoč vagonov koruze, to je za okrog 6 tisoč vagonov več kot lani. Največji pridelek pričakujejo na površinah, ki so bile posejane s hibridno koruzo. «»------ Meštrovic pri Tilu BRIONI, 28. — Tito je sprejel danes na Brionih znanega jugoslovanskega kiparja, ki živi v Združenih ameriških državah, Ivana Meštroviča in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. Po razgovoru je predsednik republike zadržal Meštroviča, njegovo soprogo in sina na kosilu. «»—— RIM, 28. Jutri bo Saragat odpotoval iz Rima preko Ko-penhagna v Moskvo. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — ?q Vreme včeraj: Najvišja temperatura 30.1, najnižja 21,6, zračni tlak 1012.5 pada, veter 6 km se-verozahodnik, vlaga 66 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA. J« j"1«’ MK rta Sonce vzide ob 4 44 fn ri2j°ne 19.38. E>olžina dneva 14.54. jJJ vzide ob 24.00 In zaton« oo »1 Jutri, ČETRTEK, 30. julli« Krilan _ Jkl Skupščina delavcev železarne ILVA IRI nima nobenega namena obnoviti škedenjske obrate Čeprav je minister za državne udeležbe zagotovil, da ne bodo odpustili nobenega delavca, obstaja vendar nevarnost postopne ukinitve železarne zaradi zastarelih naprav Kot smo že pisali, je bila vseh obratov pred nekaj dnevi v .Kirnu delegacija delavcev železarne ILVA iz Skednja, ki se je razgovarjala z ministrom za državne udeležbe Ferrarijem Aggradijem. Delegacija je ministru orisala položaj v železarni ter zahtevala, da se pripravijo načrti za njeno obnovitev in modernizacijo Včeraj so se sestali na skupščini vsi delavci železarne, katerim so delegati poročali o svojem potovanju v Kirn in o rezultatih rimskih razgovorov Fredvsem so seznanili delavce z odgovori, ki jim jih je dal minister Ferrari Aggradi. Minister je delavcem zagotovil, da ne bo odpustov ter da se ohrani v železarni sedanje stanje IRI pa nima namena obnoviti in modernizirati železarno, ki mora obratovati s sedanjimi napravami. IRI. je pripravljen samo proučiti sedanji položaj v železarni za morebitno spremembo proizvodnje, toda le v sedanjem okviru, to je s sedanjim osebjem in napravami. Na skupščini so delavci izrazili svoje nezadovoljstvo nad izjavami ministra Ferra-rija Aggradija. Res je, da je obljubil, da ne bodo nikogar odpustili, toda zavrnil je vse zahteve po modernizaciji in obnovi naprav, kar konec koncev pomeni, da namerava IRI sčasoma in postopno ukiniti obratovanje v železarni, ki ne bo mogla več dolgo o-bratovati s sedanjimi starimi napravami. Tudi pogojna obljuba, da bodo proučili morebitno preusmeritev proizvodnje s sedanjimi sredstvi, se po mnenju delavcev sploh ne bo mogla izpolniti, kajti sedanje naprave sploh ne dopuščajo takšne preusmeritve. Zaradi tega so delavci na skupščini sklenili, da je treba nadaljevati akcijo za obnovo naprav. V ta namen je treba železarno tako modernizirati, da bo možen popoln ciklus proizvodnje od surovega železa do pločevine in jeklenih plošč, ki so potrebne zlasti v ladjedelštvu. Na ta način bo železarna lahko kos domači in tuji konkurenci, sicer bo propadla. Vlada in IRI morata poleg tega upoštevati tudi socialno plat vprašanja, kajti število brezposelnih je v Trstu še vedno veliko in z uvedbo integral- IRI v Trstu, saj spada v njihovo območje skoraj vsa težka industrija. Odkritje spominske plošče padlim kurirjem na Slavniku Pripravljalni odbor kurirskega zbornika pri okrajnem odboru ZB v Kopru sporoča, da bodo v nedeljo 2. avgusta na »Tumovi koči« na Slavniku odkrili spominsko ploščo padlim kurirjem in kurirkam karavle TV P-2. Na plošči bodo vklesana imena sledečih padlih borcev: Cucek Franc, Kocjančič Solzana, Kocjančič Jože, Mahne Marjan, Markan-dol Petr, Nedoh Ivanka, Se-gulin Marija, Stefančič Boris, Vivoda Avguštin. rirana konec tega leta. Lastniki, ki so čakali toliko, let, bodo pač motali hočeš-nočeš počakati še pet mesecev. O-stane pa dejstvo, da so bili spet kmetje tisti, ki so pri ce*li zadevi najbolj prizadeti. Oni so dejansko lastniki zemlje, vendar o njej odloča vojaška oblast, zanjo se prička golf-klub in morda še kdo drug. Ce kdo pri vsej stvari nima besede so to prav lastniki. In to prav gotovo ne koristi u-gledu vojaških oblasti' «»—-- Cvetka Ipavec v Bologni Cvetko Ipavec so predvčerajšnjim sprejeli v 4 inštitut «Rizzoli» v Bologni. Iz tržaške bolnišnice to jo odpeljali z avtomobilom Rdečega križa naravnost v Bologno, in sicer v spremstvu matere iv traka, ki pa se do včeraj še' nista na' v Trst, ker čakata na Nov sedež INAM na Še o Hudem letu nega ciklusa proizvodnje bi ihk lahko zaposlili v železarni novo delovno silo. To ni le mnenje delavcev samih, marveč tudi tržaških gospodarskih krogov, ki so tudi zahtevali okrepitev in modernizacijo V našem včerajšnjem članku o razgovoru predstavnikov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov z vladnim generalnim komisarjem dr. Pala-maro je bilo med drugim tudi rečeno, da se je tajnik ZMP Marij Grbec pozanimal za vprašanje Hudega leta. Vladnemu komisarju je povedal, da so bila zemljišča od vojaških oblasti že derekvirirana, nekaj dni kasneje pa so iste oblasti svoj prejšnji sklep pre. klicale in odredile, da se re-kvizicija podaljša do konca tekočega leta. Vladni generalni komisar je na to odgovoril, da je vprašanje Hudega leta v pristojnosti vojaških in ne civilnih oblasti, vendar je izrazil mnenje, da je treba ponovno re-kvizicijo zemljišč pripisati najemniškemu razmerju med vo. jaško oblastjo in golf-klubom. To pomeni, da so vojaške oblasti oddale Hudo leto v najem golf-klubu za eno leto, toda ker so zemljišča po 6 mesecih derekvirirali, je s tem odpadla tudi najemniška pogodba. Predstavniki omenjene, ga kluba so nato verjetno protestirali ter zahtevali spoštovanje najemniške pogodbe in vojaška oblast se je nato odločila za ponovno rekvizicijo. Tako torej stojijo stvari s Hudim letom, če je mnenje vladnega generalnega komisarja točno. Zemljišča na Hudem letu bi morala biti dokončno derekvi- Pokrajinsko ravnateljstvo bolniške blagajne INAM sporoča, da se bo bolniška ambulanta na Opčinah s l. avgustom preselila v Narodno ulico štev. 27. Dopoldanski urnik pa bo od 10. ure do 12.30. Dtn prvi zdravniški izvid. Za sprejem v ortopedski im štitut v Bologni se je po dogovoru s starši pozanimal naš urednik, ki je že pred časom prav zato odpotoval v Bologno ter navezal stike z ravnateljstvom klinike. Prikazal je, da gre za poseben primer, saj je za Cvetko Ipavec prispevalo stotine in stotine Tržačanov, ki so omogočili, da so jo sedaj lahko odpeljali v Bologno. Prav zaradi tega ljudi zanima, kakšna bo nadaljnja usoda tega dekleta in kakšne so možnosti za njeno ozdravitev. Zdravniki so našemu uredniku zagotovili, da bodo storili vse, kar bo v njih močeh in bodo tudi po prvem pregledu povedali, kaj se bo dalo napraviti. Prav tako so zagotovili, da bodo takoj sporočili, kdaj bo prosta prva postelja. Končno je to pismo prišlo in nesrečno Cvetko Ipavec so sedaj odpeljali v inštitut «Rizzolin v Bologno. Brž ko se bo mati vrnila v Trst, bomo lahko našim čitateljem, predvsem pa dobrotnikom, kaj več sporočili. v- Se hip - in karabinjer bi uspel preprečiti skok Milkoviča v brezno m Ko so včeraj kmalu po opoldnevu potegnili iz jame «Ja-mendou« truplo Karla Milkoviča iz Gropade, so se gasilci oddahnili. Končali so namreč Žalostno in tudi naporno, nalogo, ki jih je zadržala na kraju samomora predvčerajš- njim popoldne in včeraj do- Zaradi madeža nafte trije vespisti na tleh Tudi včeraj je imel Rdeči križ mnogo dela s prometnimi nesrečami - Nepoklicni avtomobilski «dirkac> povzročil trčenje z vespo »HHHHHMMMHMHHHHHMHHIHHMMMHHMH»U«MHMMMHMHHHHHMMHH*HMHHMHHHHHMH» Sestanek o načrtih avtostrade Dunaj-Trst Sestanka so se udeležili tržaški, videmski in avstrijski predstavniki oblasti in gospodarskih ustanov Trgovinska zbornica sporo-ia, da so bili 27. t. m. na ravnateljstvu za cestna dela v Spittalu v Avstriji razgovori med avstrijskimi in italijanskimi strokovnjaki o načrtih, finansiranju in roku gradnje avtostrade Dunaj - Gradec Celovec - Trbiž - Videm - Trst -Benetke. Z italijanske strani •o se udeležili sestanka senator Garlato, predsednik družbe Autovie Venete, odv. Can-dolini, predsednik videmske pokrajine, dr. Caidassi, predsednik tržaške trgovinske zbornice, grof. G. di Maniago, predsednik videmske trgovinske zbornice, inž. R. Visintin, pooblaščeni upravnik družbe Autovie Venete, predsednik zbornice za pospeševanje trgovine in prometa med Trstom in Avstrijo R. Janitti in ravnatelj O. Thuerrild ter inž. A. Amodeo, profesor tržaške univerze. Z avstrijske strani pa so se udeležili razgovorov: deželni svetnik inz. Truppe v imenu koroške deželne vlade, višji svetnik in deželni ravnatelj za javna dela inž. Schmid, višji svetnik M. Woe-hrer, član ravnateljstva za cestna dela v Spittalu, inž. R. Veit iz Celovca ter profesor graške univerze A. Pendl. Vsi navzoči so poudarili, da je v interesu obeh držav, da se cimprej zgradi ta avtostra-da, ki bo ena izmed najbolj važnih prometnih zil v Evropi. Avstrija je že leta 1956 sklenila, da bo zgradila avto-strado Dunaj - Thoerl (meja) in strokovnjaki računajo, da bo dograjena leta 1966. Upajo, da bo tudi avtostrada Videm -Trbiž, ki bo zadnji del evropske avtostrade «E 7», do takrat gotova. Na sestanku so omenili tudi možnost, da bi se avtostrada zgradila s pomočjo mednarodnih kreditov. Vsi navzoči so tudi poudarili, da bi bilo koristno če bi se sestali enkrat ali dvakrat na leto za zasebno izmenjavo mnenj, pri čemer bi se kasneje posluževali tudi zbornice za pospeševanje trgovine in prometa med Trstom in Avstrijo. CJpusti v gradbenem podjetju V gradbenem podjetju Lu-gnam, ki zida 17 stanovanjskih hiš IACP v Podlonierju, so nastale nove težkoče. Sindikati sporočajo, da je pod- jetje včeraj odpustilo z dela 6 delavcev, danes pa naj bi suspendiralo z dela okrog 40 delavcev. Razen tega pa ni na deloviščih skoraj nič gradbenega materiala, zaradi česar je nadaljevanje del skoraj nemogoče. Ko so sindikalni predstavniki vprašali vodstvo podjetja, Čemu je treba pripisati ta zastoj del, so jim odgovorili, da je podjetje zabredlo v tei-koče. ker mu niso izplačali obrokov za opravLjeno delo. Podjetje nararep zida ^tudi po-vo krijo (Krčirtslta palač« in trdi, ' d% 'mu toai občin« ni izplačala opravljenega dela. Po drugi strani pa vodstvo IACP.frdi- da le ^torfio vse, da bj -podjetju, cimprij plačali opravfjčna ‘dela, prav tako pa tudi občina. Seveda mora najprej ' odobriti dela tehnični urad, kar pa je splošen postopek, iti velj* za vsa podjetja. verzo na madež rafte in vsi tfije so se znašli ve tažko odkriti tatu V osebi »Alda Fiumana« ali bolje RBsaria Blokarja iz Labina, ki je kot begunec taval po Franciji in si za živ-ljepje »pomagal«, s tatvina-'ini. Tat j itn je torej * padel v roke, ukradena zlatnina pa ne. Preiskovalni organi pa so izvedeli, da je zlatnino prenesel v Italijo begunec Zdravko : Altagič, ki je bil rojen postala malo pred 20 uro pred 27 leti v Prijedoru. Za ..................................................................... S pogreba Vasilija Cuka « Tragična smrt Vasilija Cuka iz Trebč je vaščane in tudi okoličane zelo prizadela. Vsi so sočustvovali z žalostnimi starši, kar najholje kaže gornja slika posneta med pogrebom preiskava o nesreči, ki se je pripetila v soboto na trbi- ški c*sti, je praktično zaklju- T---------ati — čena.. Vse kare, da bodo šli akti na sodišče, vendar ni mogoče trditi, da bi šoferja avtomobila obtožili nenamernega umora. Baje so med preiskavo ugotovili in to na pod- lagi izjav dveh otrok, da je hotel mali Vasilij preko ce-ate in da je bil v trenutku, ko je privozil z blazno hitrostjo avtomobil, kake tri korake na asfaltnem tlaku. Sicer bo zadnjo besedo imela sodna oblast. njim so seveda razposlali - fonograme, a fantu se je s pomočjo Rajka Saviča iz begun skega taborišča pri Sv. Soboti in Emila Mihavca iz Grun-walda pri Muenchenu posrečilo spraviti v promet vso zlatnino ravno pri nas v Trstu, Tržaška policija je to izvedela šele kasneje iz zaupnih virov in je tudi odkrila, da sta Savič in Mihavec prodala 65-letnemu Giorgiu Finaz-zerju iz Ul Rossini zlato me daljo, 2 verižici in 2 zaponki za skupno 46.000 lir, medtem ko je 62-letni Antonio Perizzi z Drevoreda XX. septembra plačal Mihavcu za dva prstana z dragocenimi kamni nič manj kot 220.000 lir. Saviča je policija zasačila in ta je pojasnil, da ga je Altagič po povratku iz Francije naprosil, da bi mu prodal zlatnino. On bi jo namreč zaradi pomanjkanja dokumentov ne mogel prodati. Zlatnina pa je pripadala Al-tagiču, ki si jo je v Franciji kupil z denarjem, ki si ga je prislužil kot boksar. Altagi-ča pa ni bil0 nikjer, ker je zopet neznano kam izginil. Toda fant je kaj kmalu padel v roke policijskim organom 2. junija letos so ga aretirali, ker je ilegalno prešel italijansko - jugoslovansko mejo v Miljs-kih hribih. Ko so agenti videli, da ga kvestura išče, so ga nemudoma izročili letečemu oddelku, kjer so mu začeli spraševati vest. Sicer je Altagič od vsega začetka trdil, da je kupil zlatnino od Alda Fiumana, a tajil je, da bi vedel kakšnega izvora je. Plačal pa je zanjo 78.800 frankov. Iz Francije se je vrnil z namenom, da gre v Jugoslavijo po nekatere sorodnike. In res je prišel do meje v družbi zaročenke ter prijatelja, katerega je tudi spremljalo dekle. Tik pred mejo pa so naleteli na neoboroženo patruljo jugoslovanskih miličnikov, ki so dekleti pridržali, medtem ko se je njemu in prijatelju posrečilo zbežati. Cela zadeva se j« sedaj kon- čala pred sodiščem, kjer se je moral Altagič zagovarjati skupno z odsotnima Savičem in Mihavcem zatajevanja u-kradenega blaga, Finazer in Perizzi pa neprevidnega nakupa. Toda sodišče je vse razen Atlagiča oprostilo obtožbe, ker niso izvršili kaznivega dejanja, medtem ko je -glavnemu obtožencu prisodilo le 3 mesece zapora in 30.000 lir globe in še to pogojno, zaradi česar je tudi odredilo, da se ga nemudoma izpusti na svobodo. Drzen vlom v središču mesta Drzni tatovi so se zopet pojavili in to sredi dneva in v strogem središču mesta Vlomili so v trgovino z oblačili «Fano» v Carduccijevi ulici, kjer so pobrali za 400.000 lir zlatnine, približno 24 tisoč lir v gotovini in kakih 20 kril iz blaga «Territal». Vsega skupaj sta gospodarja Mario Fano in Adriano Rosada u-trpela pol milijona lir škode. Za njiju pa je najbolj žalostno, da nista bila zavarovana. Fano, ki je tudi lastnik zlatarne v Ul. Mazzini, je včeraj prinesel nekaj zlatnine v trgovino in jo pustil v predalu mize tudi ko je šel domov na kosilo. Skupno s prodajalko Sonjo Petelinovo je skrbno zaklenil vrata in se ^poslovil. Ura je bila 13. se je Petelinova malo pred 16. uro vrnila, je našla vrata odprta. Zdelo se ji je, da je ključavnica vlomljena zaradi česar ni hotela vstopiti. Počakala je na gospodarja, ki je prišel nekaj minut kasneje in ta je telefonsko poklical agente letečega oddelka, O Zaradi verjetnega zloma kolčnega sklepa desne noge bo morala 60-letna Evelina Bolle por. Bologna iz Ul. Rossetti ostati na ortopedskem oddelku približno dva meseca. Priletna ženska si je zlomita nogo predvčerajšnjim zvečer pri padcu v notranjem vrtu neke gostilne nedaleč od doma. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sporočata: Na intervencijo obeh krneč kih strokovnih organizacij Je bilo rešeno vprašanje prevoza kmečkih pridelkov, ki jih ima jo dvolastniki onstran meje Kot je znano, je v tej zvezi prišlo do nekaterih težav, in sicer zaradi neplačanih davkov. Kmetje dvolastniki bodo lahko odslej spet odvažali svoje kmečke pridelke čez mejo, čeprav ne bodo še imeli potrdi la o plačanih davkih. Toda tudi to vprašanje bo treba sčasoma urediti, in sicer tako, da bodo kmetovalci pla čali zaostale davke v primernih obrokih. Podrobnejše in formacije glede plačila in o-brokov zaostalih davkov bodo objavljena kasneje. KMEČKA ZVEZA in ZVEZA MALIH POSESTNIKOV « »--- Opozorilo avtomobilistom Ministrstvo za promet sporoča, da je v novih prometnih knjižicah za osebne avtomobile med drugim vpisano tudi število oseb, ki lah’Ko sedijo na sprednjem sedežu vključno s šoferjem. V prometnih knjižicah, ki so bile izdane pred 1. julijem letos, pa ni posebej navedeno, koliko oseb lahko sedi na sprednjem sedežu. Zaradi tega morajo vsi, ki imajo take avtomobile, da lahko v njih sedijo na sprednjem sedežu tri osebe vključno s šoferjem, zahtevati od pristojnega inšpektorata za motorizacijo vpis tega podatka v prometno knjižico, če je bila ta izdana pred 1. julijem letos. Ce gre za vozilo znane znamke (n. pr. Buick), tedaj se podatek o treh prednjih sedežih vpiše takoj, ne da bi bilo treba vozilo pregledati. Ce v prometni knjižici ni vpisan ta podatek, bosta na prednjem sedežu sedeli lahko le dve osebi vključno s šoferjem, ne gled na vlikost avtomobila. Jasno je, da ne morejo zahtevati vpisa tega podatka lastniki malih in srednjih avtomo. bilov, kot na primer Fiat 600, Fiat 1100, Lancia Appia, Alfa Romeo Giulietta itd Za naročnike RAI-TV Pokrajinsko ravnateljstvo PTT sporoča, da bo osrednji urad za poštne položnice jutri in v petek sprejemal plačevanje naročnine za radio in televizijo do 19. ure. Obenem pa je ravnateljstvo pooblastilo vse podružnice PTT v mestu in v okolici, da sprejemajo plačevanje naročnine za radio in televizijo v petek do 19. ure. Avrelij Lukesič razstavlja v Kopru V Mali galeriji okrajnega muzeja v Kopru je odprta razstava slikarskih del tržaškega slikarja Avrelija Luke-žica. Razstava bo odprta do 9. avgusta vsak dan od 8. do j8. ure, ob praznik ih pa od 8. do 13. ure. ( ŠOLSKE VESTI ) Visle 16.00 «Vo5čena m3*51 Priče F. Kovejoy. Vittorio Veneto 17.00 urnoru», R. Todd, H. , B. Drake. Massimo 16.30 «Napad ^ Sev». Novo cine. Zaprto Odeon. Zaprto. Radio, Zaprto 'J LETNI j Arena dei Flori 20.15 •'JJ, »Uporna zemlja«. Pet^/«) Arena Diana 20.00 in 1*4 ka», Dana Andrevvs. . , Ariston 20.30 »Gladiator)" Mature. S. Haywartj- V(.:: 1‘aradiso (Ul Molino a 20.30 »Sem čustvenn.l* ' štantine, Cosetta Grec , ^ Marconi 20.00 «Zakrinkani» M Bongiorno, BiH'-'" Luttazzi. ,, Ponziana 20.15 «Tam. H' reka«. J. Stevvart » Secolo (Sv. Ivan) 20.15 , tisoč legend«. Paul Stadio 20.00 »Ljubezen pogled«, Isabella Cor*J-Valmaura 20.15 «OWežil,|J Tyrone Power R A SREDA, 29 julij* ' J RADIO TRST * j 7.00 Jutranja glasba; l'-vj .- ... vsem? obvezno, drobiž od 12.10 Za vsakogar nekaJ^J svetu kulture: 12.55 rnando Sciascia; 13.30.b* -f lodije; 17 30 Plesna čaj»oM(j| Chopin: Koncert št. 1 v c-p. 11 za klavir in jt 18.40 Slovenske f zasedbe: 19.00 Zdravstve' a: 19.20 Pestra *■ , ' Šport; 20.30 Orkestra »J?! ger in Bert KaenH**^ »Minnie«, drama v tre"._,,r ki jo je napisal M95S'S„til fa# icmpelli; 22.30 Glasbena^ 23.00 Nokturni: 23.30 1 trst 11.30 Simfonična «!»*&] . Tretja stran; 12.30 | i bum: 18.00 Rdeča roža TUJ tiziran roman; 18.25 “ i«l! luuidit, - -- i: nekaj ritmov; Pr-m (j! vprašanja in dogo®":’ vk fred: ska Vprašanja m — , v»-nik za vse; 20.00 Znan' y 21.00 Otok s zakladom v treh dejanjih. II. program 10.00 Zeleni disk; in tretji; 15.00 Frank sm‘ .(> Uda in' orkester Les Bakftl Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu od 1. do 30. avgusta vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure; od 1. do 25. septembra vsak dan od 9 do 12. ure. Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4. Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Za vpis v i. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine: 1. Rojstni list, 2. Izpričevalo o preceplje-nju, 1. Izpričevalo o zdravih o-čeh, 4. Zadnje šolsko izpričevalo. «»----------------- OD VČERAJ DO DANES KAZNA OliVUNTH-A Slovenski fotoklub v Trstu ima danes redni sestanek ob 20,30 v Ul. Roma 15. Na dnevnem redu ocena slik in pomenek o razstavi. Obveščamo člane, da je klub. ska knjižnica nabavila zadnji almanah mednarodnega fotografskega salona na Japonskem. RAKOVI IN PKINPEVKI V počastitev spomina pok, Matije Bergerja in. pok. Fani Kosmi-na roj. Kerševan daruje družina Franja Kosovela 2.000 lir za Dijaško Matico. _L_«»---- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. julija se Je rodilo v Trstu 11 otrok, umrlo je 11 oseb, poroke ni bilo nobene. UMRLI SO: 80-letna Ema U-mek, 85-letna Marija Koblar vd. Suban, 73-letna Maria Machnich por. Minin, 62-letni Giovanni Mauro, 84-letna Gisella Rizzo vd. Vusio, 74-letni Giuseppe Cappa-otto, 27-letni Vlrgilio Bembic, 72-letni Antonio Bertaglia, 74-letni Giusto Lago, 80-letni Giovanni Bastianich, 4 mesece stara Patri-zia Trovo. —_«»------- NOČNA SLUŽBA LEKAHN Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Gmnastlca 6; AUa Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zu! Cignola, Korzo 14; Croce A*, zurra, Ul. Commerciale 26; Bar. kovlje in Nicoli, Skedenj. «» ' Valute Zlati funt Marengo Dolar .... Frank franc, Frank švlc, , Sterling Dinar Stling Zlato .... Zah n. marka «» Milan i?-! 1 5950.— 6050 — 4350 — 4450 — 617 — 621.— 126,— 127 — 143.— 144- 1725.— 1750.— 83 — 37.— 2375 24.25 702 — 704 — 146,— 149 — Huda prometna nesreča Pol ure po polnoči so pripeljali z rešilnim avtom Rdečega križa v tržaško bolnišnico 42-letno bolničarko Mario Zap-oador, poročeno Primossi s Trga Stare mitnice št. 7, za katero so si zdravniki pridržali prognozo, ker so ji ugotovili zlom obeh nog, leve roke, hudo rano na lobanji in nezavestno stanje. Nesreča se je pripetila v Miramarskem drevoredu. Ko je šla bolničarka čez cesto, jo je povozil neki avto iz Verone. Na kraj nesreče so odšli agentje prometne policije, da bi ugotovili vzroke nesreče. O Ponoči med ponedeljkom in torteom je 85-letna Gisella Rizzo vd. Vusio iz Ul, F. Se-ve.ro podlegla poškodbam. Zenska je 23. t. m. postala žrtev prometne nesreče. ._______________ Koncert operne grlastre, jft ša s strelovodom, radiJS* KOPER ,f Poročila v itanjaoJ£|l>,‘ I 17 15, 19.15 22.30. , ..u D1 Poročila v slov.: 7 ' 15.00 5.00-6.15 Prenos Rk’ . Prenos RL; 7.15 Glasb* ■ , jutro; 7.40 Glasba za boo \ 8.00-12.00 Prenos RL; Bije do melodije; I439 zapiski; 14.40 Narodni , : 15.40 Pesmi in skladb^.- * mlajše; A/iS 16.00-17 00 17.00 Zabavna glasba, -- j; in pesmi; 18.00 Naša - - nM Baletna glasba: J. C>ffe . : n L. Delibes; 18.50 Obzf > p Poje Doris Day: 19.30-22-RL; 22.15 Errol-1 Garnel r v vir ju; 22.40 L. M Skerj*'j (. cert za harfo m koff°r ster. I SLOVENIJA 4 , 327.1 m. 202.) m. lw’ Poročila: 5.00. 6.00, Jc ' 4 10.00, I3.f'i, 15.00. l"w’ 22 00. 22.55 J 8.05 Četrt ure pri J^iskU tovcu; 8.20 Mladinski ra^_ ji man v nadaljevanjih Kriiss: Srečni otoki 3.35 Mladi pevci in teklem letu; 9.00 Pos, monika; 9.15 Slovenski {(t vi; 9.45 Igra orkester G Jgf. lachrino; 10.10 Jules f r Seminarska scena iz non«; 10.30 Harfa 'n , jpjU ritmu: 10.45 Marijan Domovina, simfonična 11.00 2 holandska zbora- # ski komorni zbor p. vv,,r Si in moški zbor Maastrecn' .. i, p. v. Martina Koelkelkor .mL Popevke in zabavne 12.00 Dva prizora Iz i" gnA ga «Wertherja»; 12.1* (j*.; nasveti — Jože Kregar- . i;l vanje okrasnih grrbfji; fi Sedlaček: Beograd P° |2.o V ! 55J0RSK1 DNEVNIK — 3 — 29. julji 1959 MOČJE BILA SIMBOL SVOBODE al rasizma Študenti iz Kameruna: «Naše-Sa potrpljenja bo kmalu konec !> t k Pariza koli Pohajajo vedno H-i U°ne vesri. Dežela, ki I *imhniS° ve*j“*a za nekakšen ttračno SV,o}?oie’ se Pogreza v J l((j . dobo. Se pred nekaj i Pisaten De^ Znani ameriški le . J črnec — izjavil, da . Preselil v Pariz zato, ker disW°Se* Ponašati rasistične? svoji deželi, Pari: Pa je zbiral okoli sebe PPPskeg11 druge Američane li in 1» ,'V2dušic bolj prijetno«. Umakr- ■P°rekla’ ki so dj °ili iz ZDA v Pariz, kjer , e »vzdušje bolj prijetno«. . 'e®a Pariza, iz te Fran-Prihajajo vesti, ki bi jih rije jij, -jj Primerjati z vestmi, ki ®°6li | tijj . casa do časa tisk pri-* 12 Little Rocka v ZDA. I j."asishcne orgi jj,--'Jiicne orgije, k’ so zna-I v* Zn* Dekatere zvezne držalo. A, so se najprej prese-London lile v (-onaon in v zadnjem udi v Pariz ter v nek l,a“ ”ar>coska središča. V tor!* *,Utk v Pariz ter v neka- I ^oTe7 ^SkU p0g0St° Sre' I p4(j , . 5l> da so »»neznani na-4,n C1* Premlatili študenta-kakih ^*red kratkim so enega »e it, aapadalcev prijeli in ta irnf>a . * j * ■■ Preveč zato’ <(ker ]e sa policiji izrazil, da so Ni. lovori smešnost takega iz. a’ b°lj žalostn »ost »»ki Pobali oa je drz- lna, ki se upa kaj se {udnet>a ZIazitl- Zat0 nl nic to^jem ’ da je nekdo v fran- tf^|a Puprednem časopisu tahtew, - servateur» objavil V 'asoni!^116 'itate,iev' nai *tasizem 'Uvedejo rubriko fasopi, *’ kiajti ce te rubrike "Navilin-6 130 °bjavil, jo bodo Pina št„jasop^si v tujini- Sku ki št,!jU<^entov iz Kameruna, ."udira «iU Kres USČ« na pariškem vse- pa je v tedniku «Ex- i ess*. ki "ioarsk g3 V°^' napredna struja Mendesa ;'an"ea, bto, v , sUvit. Katerem pravi: «Zau- •iSo,'"*’, objavila odprto pi- “Vite n tako »- as“je, ker boste sicer tojakenas v Parizu, kot naše »asiije V Afriki prisilili, da na Naje °d8°vorimo z nasiljem, kopati P°trpljenja bo kmalu pogumu je treba 3fs, Priznanje, vendar je ^*Bi. RS°.^udi rasisti skrajno rial j. Rasizem ■si že —... je namreč po-* Nri?,,P- en Problem, kajti Ptotiju, Prišlo že do vrste a!)Vorjm°Vs'rih izpadov, da ne °etn 1°. izpadih proti Al- evne ■" so tako rekoč na ®jega redu. Opozicija se- ^»»čuip rezima v Franciji *k* rasizem in antisemit. i«Cdade a2ov kot enega izmed ®»4*tay -5a je prišlo med novega režima in .P" štanjem do močne-... Na, kar nujno vodi vanju notranjih raz- lif I'dti0 b 'zrazov je veliko, "di n ec- To se je opazilo r**ke»a p°grebu znanega' al- lte. man JiTl0riH v ?tnika> ki &° ,£a tado*l pred njegovim bi ,.,?ai} Pred razpravo. Um_ 'h**® zagovarjati šttl- Cgr,kl “ izdali knjigo Na pogrebu alžir-iiHlg ,.v,e.tnika se je namreč L «Voj0Ve_lika množica, ki je ■ »astri. Pris°tnostjo tiho deblu ‘ rala .. . - To tasizna Proti naraščajoče- u in fašizmu. V hj l;ov i. »eveda ne moti' rasi- <» banc°skih ultranacio- , tič iz organizacije «Na- na misel«. Nekoč so I ti k-:;. ■*J. pjg. p°d imenom gibanja rij**. J*. Sedaj pa so svojo široko razpredli pod naslovom. Pravijo, da v namen «borba, proti terorizmu«, toda pred kratkim so vprav ti «antiteroristi» v Marseillu na cesti zgrabili tunizijskega delavca Sikau-Jija in ga odpeljali na sedež svoje organizacije ter ga tu mrcvarili, da bi iz njega izvlekli, kdo zbira in kdo daje sredstva za pomoč družinam zaprtih Alžircev. Tunizijec ni izdal ničesar, njegovo truplo pa je policija znašla vse iz-■nrcvarjeno v neki predmestni ulici Marseilla. Kako bi fašistično razpoloženi Francozi, . ki se jim tla v Afriki majejo, ne počeli tega, ko njihove podvige francoski iradni tisk beleži kot običajne dogodke. V Parizu njihove tolpe pogosto obračunavajo z Al-žirci in ko najdejo zjutraj v predmestnih ulicah truplo kakega Alžirca, uradni pariški tisk zabeleži to v seznam ((medsebojnega obračunavanja med muslimani«. Policija pa se za to niti ne zmeni, vsaj veliko ne, kajti redek je primer, da izvršilca Zločina ujamejo, seveda če gre za umor Alžirca, ‘ doSinii se za umor belopoltega človeka mdbtlizira vsa policija in če izvršilca ne najdejo« strpajo v zapor vsakega Alžipca cali neheloppltega človeka, na katerega naletijo. To je dejansko stanje, ki ga francoski vladi naklonjen tisk niti ne krije, opozicionalni pa ga za sedaj še komentira. Vprašanje pa je, do kdaj bo mogel še tako pisati. Zakaj? Spor med novim režimom ir. opozicijo bi po mnenju nekaterih vidnejših predstavnikov degaullovske Zveze za novo republiko moral v kratkem dobiti bclj določeno obliko v samem zakonu. Francoski skupščini je bil že predložen zakonski osnutek, s katerem naj se «popravijo» nekateri členi kazenskega zakonika. Ti popravki predvidevajo uvedbo prisilnega dela za no-vinarjet in publiciste, ki s svojimi članki ali spisi škodujejo «morali vojske, njeni disciplini, učinkovitosti in ime-r.u«. Za sedaj se govori le o vojski, vendar ne smemo pozabiti, da je de Gaulle general, da je Massu general, da je bil So.ustelle vojaška osebnost, da je vrsta francoskih političnih osebnosti prišla v novo ureditev neposredno iz vojske. Predloženi zakonski osnutek je trenutno pred parlamentarno komisijo. Koliko časa bo tu cstal? Vprašanje j'e, če ga bo vladajoča stranka predložila skupščini? Ce bo smatrala to za uiinastno. Ce bo smatrala žk umestno/bo zakon šel skozi parlament brez težkoč. In tedaj? Kdo bo tedaj še žigosal zločine, ki so na dnevnem redu? Gre ' naiflreč ‘,za naglo širjenje vala terorizma v Parizu, za’ jšrotičrnsko *n proti-semitsko kafhpanjo, ki se odraža v konkretnih vsakodnevnih dogodkih. Nekateri si to tolmačijo kot posledico neuspeha v Alžiru. Vendar Franciji ne gre slabo le v Alžiru, pač pa tudi f njenih kolonijah v Afriki. Ce bo šlo po tej poti, bo zares treba povsod v svetu, v vsakem kolikor toliko naprednem tisku odpreti rubriko o francoskem rasizmu, kajti v Franciji, ki je bila nekoč simbol svobode, bodo tisku nadeli nagobčnik. «Samorastnik» (Foto M. Magajna) TRENUTNO NAJBOLJ AKTUALEN PROBLEM V JUGOSLAVIJI Kako vskladiti stanarino s potrebami in možnostmi Ker dosedanja stanarina ni na ekonomski bazi, se išče pot, kako jo z ekonomskimi zakoni vskladiti, hkrati pa ne prizadeti stanovalca v njegovi življenjski ravni Zvezni izvršni svet se je lotil enega najvažnejših vprašanj, ki neposredno zadeva vse državljane, to je stanovanjskega vprašanja. Vprašanje ni enostavno. Bilo je predmet dolgoletnih proučevanj in razprav posebno Stalne konference mest. V teh razpravah so iskali odgovor na številna vprašanja: kako zagotoviti redno vzdrževanje stanovanjskih stavb, kako u-stvariti sredstva za gradnjo novih, kako pravilno rešiti vprašanje najemnine in pri tem ne poslabšati, ne zmanjšati življenjske ravni prebivalstva. Najemnine so ostale po vojni skoraj nespremenjene. V primeri s predvojnimi so bile podvojene in obremenjujejo povprečno s 4 odst. mesečne prejemke delovnih ljudi. Take najemnine pa so neekonomske, tako nizke, da ne zadoščajo niti za vzdrževanje hiš. Pred vojno zgrajene stanovanjske stavbe, ki so jim potrebna večja popravila, propadajo, Perspektiva novozgrajenih stavb je enaka pred vojno zgrajenim hišam,, v kolikor se pravočasno ne zagotove sredstva za redno vzdrževanje. To pa je mogoče zagotoviti le z najemnino, ki bi ERNEST HEMINGWAY O SEBI IN SVOJIH JUNAKIH «Groba» Pilar ie še vedno živa Veliki pisatelj napoveduje, da se bo čez pet let umaknil - Njegovo najljubše delo je «Komu zvoni» ■ Španija ga je razočarala Znani pisatelj Ernest He-mrtigVay zaključuje svoje novo , delo «Spomini», ki bodo v kratkem iešli v znani francoski zbirki ((Sodobni pisatelji«. Ko je bil pred kratkim v Parizu, je dal skupini domačih in tujih novinarjev izjavo, ki je vredna, da io posredujemo tudi našim bralcem, saj gre vendar za ime, ki je med živečimi pisatelji dovolj veliko. Prepustimo besedo njemu samemu: «Vedno je bolje pisati, kot va objavljati to, kar je napisano. Delo more vzbuditi pretirano navdušenje, hkrati pa tudi preveč živo kritiko. Zato pri vsakem objavljanju del oklevam. Ce pa bi se mi medtem kaj zgodilo, bi to pomenilo le boljšo materialno bodočnost za mojo ženo Mary.\no. Mostovi in gore iz roma- ((Starec in morje« je na primer del moje večje celote, ki je sestavljena iz zasebnih fragmentov. Dela, ki naj ta roman izpopolnijo, so za sedaj še v rokopisu. Pojavila se bodo, ko bo čas za t.o.v ((Vedno bolje pišem, če sledim svoji domišljiji in če se ne trudim, da bi neko doživeto izkušnjo rekonstruiral, Bolje je, če se zadovoljim le s točnim prikazovanjem opaženih dejstev, kot če razglabljam, kajti takšen opis ostaja bled, kot fotografija. Ce pa sledim le fantaziji, je delo mnogo bolj živo in tudi bolj resnično.D «Krajev dogodka si nikoli ne izmišljam. Nasprotno, skušam jih popisati čim bolj toč- 1 Hemingrvav ni le ljubitelj bikoborb, ampak tudi strasten ribič na ((Komu zvoniy> so vprav oni, po katerih sem hodil v času španske državljanski< vojne.t ((Sta dve temi, o katerih nikoli ne govorim, in to sta politika in vera. Menim, da ni potrebno, da bi prikazoval svoje politično gledišče. Moje delo in moje življenje izražata moje prepričanje bolje, kot bi to mogle izraziti moje iz-jave.s Zanimivo je Hemingwayevo stališče o enjegovih« filmih: «V splošnem nimam rad filmov, ki so posneti po mojih delih, razen morda film ((Morilec«, Film sKomu zvoni«, ni slab, toda hkrati ni nič kaj posebnega. Gary Cooper je bil v času snemanja zelo truden, toda on in Ingrid Bergman sta bila edina od i-pralcev v tem filmu, ki sta moj roman pred snemanjem prečitala. Ostali igralci ga niso imeli niti v rokah, verjetno zato, ker se jim je zdel preveč '— rdeč.« ePred snemanjem filma «Starec in morje« je bil Spencer Tracy obljubil, da bo shujšal, vendar obljube ni držal.« kSedaj končujem svoje 61 leto starosti. Obljubil sem že bil, da bom s 65. letom starosti prenehal pisati. Sedej to obljubo ponavljam.« Sicer so mnogi pisatelji kot tudi filmski ljudje take obljube dajali in se jih niso držali. Sicer pa...; «Prihodnje leto poteka moja pogodba s «Sribnerjem» za roman aKomu zvoni«. Ta svoj roman nameravam za nekaj časa umakniti, ker ga nameravam pregledati in vnesti vanj nekaj sprememb. Junakinja tega romana Pilar še vedno živi v Galiciji. Zelo stara je, vendar ni še nikoli srečala Pabla, Martpja, Avguština in Fernanda, ki dejansko niso niti obstajali, toda «El Sordo« je lik iz pravega življenja, boril se je v Guadala- eRoman sKomu zvoni« je moj najl jubši roman in hotel bi ga ponovno izdati, v kolikor bi založniki na to pristali. Napisal sem ga v eni sapi v onih dveh letih, ko sem vsak večer po telefonu javljal v Ne w York po dva stolpca o strahotah državljanske pojne. .Marsikaj jo v njem napisano v naglici.« Ce je Hemingwayu hudo pri srcu njegovo delo (»Komu zvoni«, potem mu je tudi Španija, o čemer je rekel takole: «Neko ljubavno potovanje me je napotilo spet v Španijo, toda bil sem hudo razočaran. Nekdanji republikanci, s katerimi sem se bil boril ti Asturiji, so povsem izginili. Bikoborbe niso več noben mit, pač pa le privlačnost za turiste. Najboljši bikoborci se ženijo s filmskimi igralkami in z dekleti iz tako imenovane «boljše družbe«. V areni ubijajo brez stra.vti in se izogibajo nevarnostim. Vedno pogosteje se pa opažajo v a-renah • šibki biki z. zelo kratkimi rogovi. Starci, ki se spominjajo Delmbnteja, Jose lite, Bienuenida; Lalanda in Mano-leta, prihajajo gledat Domin-guina in komentirajo: «Gital-lino, ki ni bil zanič, bi mu mogel biti učitelj.« «Uspeh v bikoborbi je isto kot uspeh v romanu. Bikoborec si ustvarja svojega bika korak za korakom, prav tako kot. gradi romanopisec svoje delo poglavje za poglavjem.« «Polovico svojega življenja sem preživel gledajoč bikoborbe. Star sem 61 let, bikoborbam pa sem začel slediti z 19. letom. Tedaj sta bila dva velika bikoborca: Juan in Jošte.« «Na svoj rojstni dan 21. julija 1925 sem bil v Pantelune-ju pri svojem prijatelju Ninu dela Palma. Tedaj sem bil sklenil, da bom napisal roman, ki ga pa še nisem napisal. De- Ko so ga novinarji vprašali, kaj meni o syojih »Spominih«, je Hemingway odgovoril: «To bo reportaža o meni, ki se bo pridružila ‘štebitnim, reportažam, ki so mi jih posvetili drugi. Osnovna tema pa je Pariz in nova generacija.« V zvezi s Parizom Heming-way pravi; eZelel bi se vrniti v Pariz skromno, skozi stranska vrata, brez intervjujev, brez novinarjev. Hotel bi se vrniti v neke točilnice, videti nove razstave in dela starih umetnikov. Hotel bi obiskati tekme, boksarske dvoboje, srečavati nove boksarje in poiskati majhne cenene restavracije, tavati po mestu in ponovno obiskovati one kraje, kjer so vznikle moje najboljše i-deje.s zagotovila vzdrževanje stavb in v določenem roku ustvarila sklad za gradnjo nove enakovredne stavbe, to je, ki bi zagotovila amortizacijo stavbe. Da bi se pospešila rešitev stanovanjske krize in ustvarila sredstva za gradnjo novih stanovanj in komunalnih objektov. so pred leti uvedli na vse prejemke zaposlenih 10-odstotni prispevek za stanovanjski sklad. Prispevek plačujejo vse ustanove, družbene in gospodarske orgai^zaci je in privatni delodajalci iz svojih sredstev v višini 10 odst. na zaslužke svojih nameščencev. Na ta način u-stvarjena sredstva so dala velik zamah stanovanjski gradnji. Ostalo pa je nerešeno vprašašnje vzdrževanja obstoječih stavb, pravilne obremenitve najemnikov in njihove zainteresiranosti za pravilno izkoriščanje stanovanja in vzdrževanja hiše. Zaradi majhne in nepravilne razlike v najemninah, mnogi brez ;po-trebe drže vefje Ttatiovanje, ki bi ga.sicer.nfi normalnih razmerah zartietljali ža iriartj-še, cenejše. Istočasno - se mnogi, ki imajo sredstva in ki bi radi plačali večjo najemnino, stiskajo v majhnih, neustreznih stanovanjih. Predlog novega zakona o finansiranju stanovanjske gradnje, ki ga je zv^ni..izv»-šnl svet te, izročil-javni diskusiji in terem bo skupščina razprav- ljala na jesenskem zasedanju, ima za cilj pravflno rešiti vsa gornja vprašanja. Po novih predpisih, v kolikor jih zvezna skupščina sprejme, se bodo od 1. januarja sedanje najemnine povečale še za znesek amortizacije. To povečanje najemnine pa ne bo zmanjšalo življenjske ravni prebivalstva, ker se bodo istočasno iz 10-odst. prispevka za stanovanjski sklad povečali mesečni prejemki zaposlenih za povprečni znesek amortizacije Na ta način bodo listi, ki stanujejo v sljb-ših stanovanjih, dobili celo večje povečanje plače kot pa bo znašalo povečanje najemnine za amortizacijo. Poleg HOROSKOP ___ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Srečna finančna naključja vam bodo pomagala popraviti napake, ki ste jih napravili v zadnjem času. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Kdor se ukvarja z umetnostjo, r.aj izkoristi sedanjo konjunkturo. Ljubljena oseba vas bo razumela in cenila. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Ne načenjajte poslov, ki so povezani z velikimi tveganji. Bodite previdni tudi v osebnih stikih. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Nekaj nepredvidenih momentov vas bo prisililo, da spremenite sicer dobro pripravljene načrte. Otresite se egoizma LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Skušajte biti koristni sebi in drugim, s tem si boste utrdili že dovolj lep sloves. Pazite na ljubljeno osebo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Ce mislite na pot, bo bolje la mi namreč veliko skrbi in jari in umrl tako, kot sem bil ] težav, ki jih še nisem mogel da se prej pošteno odpočijete. napisal.« (prebresti.« |Tudi delo in posle temeljito pripravite. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) — Ker boste morali braniti svoje interese, izberite pot diplomacije. Bodite vendarle cptimisti, ker bo šlo vse prav. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Možni so spori, zato ohranite mimo kri in skušajte ptidobiti čimveč zagovornikov sveje ideje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Verjetno boste morali na pot. Preden odpotujete, razporedite delo in uredite vse poslovanje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Veliko potrpljenja, kajti delo vam ne bo šlo od rok. Imejte več razumevanja z onimi, ki žive z vami. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2 ) — Neskladje na delu. Ne vsiljujte svojih idej. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Vesele vesti, ki vas bodo spodbudile k še večji vnemi in vam pripomogle k še večjim uspehom. tega se predvidevajo večja povečanja za upokojence, invalide in druge kategorije državljanov, ki bi bili s povečanjem najemnine huje prizadeti. Tarife za amortizacijo za stanovanjske stavbe, zgrajena do konca letošnjega leta. bo do v okviru zveznih predpisov določili občinski ljudski odbori, za stavbe zgrajene po J. januarju 1960. leta pa bodo določili amorlizacijo na podlagi stvarne vrednosti stavbe, xi se mora vrniti stanovanjskemu skladu v 100 letih. Da bi se odstranile neupravičen* razlike v najemninah podobnih stanovanj v raznih krajih države, se predvideva uvedba enotnih okvirnih kategorij za vsa stanovanja, bodisi v mestih bodisi na vaseh. Od »-mortizacijskega zneska bodo od stavb, ki so družbena last* s 23 odst. razpolagali hišni sveti, ostalih 75 odst. pa občinski skladi za stanovanjsko gradnjo. Najemniki, ki stanujejo v hišah, ki so last zasebnikov, bodo povečano najemnino plačali lastniku hiše. Le-ti pa bodo od 1. januarja plačali hišni davek v korist občinskega sklada za stanovanjsko izgradnjo. Nov* stavbe, zgrajene po osvobiv ditvi, bodo za 23 let oproščene hišnega davka Novi zakonski predpisi o finansiranju stanovanjske izgradnje bodo omogočili in pospešili stanovanjsko izgradnjo tako v družbeni kot v privatni lastnini. Zakon omogoča interesentom, da si z delno udeležbo v finansiranju izgradnje (predujmom) zagotove prvenstveno pravico do novega stanovanja v družbeni hiši, odnosno da dobe iz stanovanjskega sklada posojilo na 30 let za izgradnjo odnosno nakup lastnega stanovanja. Akontacija, ki zagotavlja prvenstveno pravico na stanovanje v družbeni hiši, ne propade, temveč se računa kot vnaprej vplačana amortizacija za ustrezno dobo. Novi sistem finansiranja stanovanjske gradnje bo s spodbujanjem državljanov, da svoja razpoložljiva sredstva vlože v stanovanjsko izgradnjo. z bolj varčno uporabo družbenih sredstev, prispeval k cenejši in pospešeni gradnji stanovanj. Da bi se v začetku kril primanjkljaj, ki bo nastal v dotoku v stanovanjske sklade z ukinitvijo 10-odst. stanovanjskega prispevka in uvedbo samo 75-odst. vplačila a-mortizaeije in hišnega davka v korist stanovanjskih skladov, se predvidevajo še dopolnilna -redstva v korist občinskih stanovanjskih skladov na račun splošne družbene a-kumulacije. Novi predpisi o finansiranju stanovanjske izgradnje, »kupno z nedavno sprejetimi predpisi o nacionalizaciji stavb in gradbenih parcel, zaokrožajo sistem stanovanjskega upravljanja in stanovanjskih odnosov v Jugoslaviji, sistem. ki spodbuja k hitrejšemu reševanju stanovanjskega vprašanja. Da bi se ta sistena dokončno izpopolnil pripravlja zvezni izvršni svet posebne predpise o finansiranju komunalne gradnje in predpise, ki se tičejo gradnje stanovanjskih skupnosti, mestnih in industrijskih sredijč. BOZO BOŽIC """■■Hlinili, ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ iniiiiiiiiiiiiilli— J^AN -$EGENT « Ljudski oder» v Trstu - prva slovenska ljudska univerza t^fta°viwna, drustva z imenom »Ljudski oder» so začeli ,1‘»ozetnsp*'4 tudi primorski slovenski emigrantje v Belgiji, na il^ti od in v Argentini. Primorski delavci se niso mogl' K ' Ofl *** V geiAl/UAl. UUIOTVI OV lliou aaav. Dostavil- sy°JeSa društva niti v tujini. Ko je argentinska vit •ki oder- ^^istično gibanje izven zakona, je postal «Lj Etično* v Buneos Airesu legalno središče tamošnjega kor Pustil gibanja. To je trajalo dokler ni argentinska vin a tudi «Ljudski oder». vlada «Ljud- komu- vlada Dr . »rjjuasKi oaer». u^Bate pV° 'ljudski oder« je postalo popularno zaradi svoje ki a? rv,^°SVe*'ne dejavnosti, predvsem pa zato, ker je bilo f^rati _ natljevalec socialističnih in komunističnih stremljenj, i.6ftj tudi zaščitnik narodnih pravic in narodnih strem--tvijo Mo®r(skeSa primorskega ljudstva. Bolj kakor z ustano- ,1JO primoranega ijuu eSa gledališča se je odra» resnično kulturo začelo šele z ustanovitvijo .Urno°“ u“ra» resnično kulturno življenje v Trstu. Tisto h?*0 ha 7Z1,ld?nje’ katerega pomanjkanje je usodno učinko-h rsketn ^taianje slovenskega preporoda v Trstu in na Pri-edvSprv,' fudl slovensko meščanstvo je bilo, kakor italijansko, jAet« kramarsko. ^ijo Pa za6el izdajati Višji kulturni svet v Trstu ?e5ec. Bil izhajala deset mesecev po dvakrat na n ahja si ie Prvi skromni poizikus za ustanovitev enotnega >,banskem611 ?a Prebivalstva Julijske krajine v boju proti kr®bivakf„niu Racionalizmu, ki je že takrat začel jemati 1---------------- 'borju. u Tudi tiste narodne pravice, ki si jih je bilo s ! . Narod n„Stari Avstriji. H TVs Hihcinio clrn temu težavo hi, siiT’7 gihanje slovenskega ljudstva v Julijski krajini a že r>r»ai rner postajalo čedalje bolj revolucionarno in h ^ ***01 iaambjiiiu ucuoijc uvij icvoruciuimniu m JU k komuni - V krepke roke delavskega, socialističnega, kasne je ^kjini, k' t,chega gibanja. Slovenski socialisti v Julijski er * dolznS° blli Rkoraj vsi komunistično usmerjeni, so kt frn-A’ da prvi povedo svojo besedo za ustanovitev P°VediTlilte slovenskega ljudstva Julijske krajine To besedo ali v uvodniku prve številke «Njive». Ta seveda je še skromna in plaha. Je pa zrcalo tistih časov, ki jih ne more nihče spremeniti. Tu omenjam uvodnik uredništva «Njive»: «Beseda na pot. Po velikem in srčnem hrepenenju stopamo danes brez vsake domišljavosti, vendar z bogatimi načrti in z najlepšo nado pred slovenski narod, ki mu hočemo govoriti ter položiti k zgradbi njegove prosvete še svoj delež«. »Morda prihajamo ob nepravi uri. Morda je doba, v kateri živimo, bolj poklicana, da položi temelje drugačnim zgradbam, da zida dom drugačnim idealom. Ta misel nas ne plaši. Kar pride, to mora priti; zgodovina gre svojo pot, in ni je človeške sile, ki bi mogla zaustaviti njen napredek. Niti velika doba s svojimi velikimi zahtevami, niti duhomorne skrbi nam ne smejo zasenčiti pogleda v kulturne potrebe našega ljudstva. Potemni naj se tudi nebesni svod, do mozga naj pretresa sedanjo družbo globoko hrepenenje po resnici in življenju; dobrodejni žarki tople in odkrite besede naših apostolov, naših kulturnih delavcev bodo našli svojo pot v srca in v duše navzlic grmenju in treskanju«. «Naše delo sta blagoslovila volja in podpora delovnega ljudstva. Blagoslov bo — bogat — za ves narod, ako si ne bo mašil ušes pred srčnim pozivom tiste pesti nemaničev, ki stopajo s smelim korakom iz stoletne temine v sončni dan prosvetne pomladi. Zato pošiljamo v svet svojo prvo besedo Pošiljamo jo vsem, ki so dobre volje, vsem znanim in nepoznanim prijateljem, vsem, ki bi radi obogatili s svojimi prispevki kulturni studenec našega ljudstva, vsem, ki verujejo v božje poslanstvo ljudske prosvete?, «Kdo smo, kaj hočemo? Ljudje smo, ki srčno sovražimo lenobo, ki je uspavala dušo našega! ljudstva. Protivniki smo laži, hinavstva in temine, ki podaljšujejo suženjstvo. Sovražimo krivico in tisto oskutno zadovoljnost ki ne razume niti svoje podle ponižnosti in zakrknjenosti, t inovi smo starodavnega hrepenenja, že od nekdaj zapisanega v človeško srce, hrepe nenja, ki ne pozna ne osladnega miru ne mehkužnega počitka ki drsi naprej, naprej proti življenju, proti soncu, proti cilju. Zato hočemo v življenje, zato hočemo rešiti naše ljudstvo iz sužnjih spon laži in predsodkov. To nam je namen, sredstvo nam je razširjanje kulture«. «Naš vestnik torej ni bojevito glasilo politične struje, marveč prosta tribuna prosvete, ljudske prosvete, tribuna vsakomur pristopna, ki zna in hoče kaj povedati; vsakomur, ki se je zazrl v rajsko vesele luči in zvoke umetnosti, ali se poglobil v zagonetna vprašanja znanosti. Pesnik in pisatelj, sociolog in ekonomist, pravnik in zdravnik, modroslovec in zgodovinar.,, za vse je dovolj prostora v naši — njivi. Obdelovati jo hočemo skrbno in previdno, in zrastlo bo na njej bogato klasje vede in svobode«. Ta »Beseda na pot« ni bila zaman in je rodila bogate sadove. Antonu Jernejčiču, poborniku za ustanovitev »Ljudskega odra« ni bilo dano, da bi bil videl ta razmah svojega društva Vojna in bolezen sta ga uklonila in mu vzela življenje. Hkrati pa sta mu prihranila, da ni dočakal tragičnega konca te sijajne prosvetne stavbe tržaškega in vsega primorskega slovenskega delavstva, da ni dočakal tistih tragičnih dni, mesecev in let. ko so fašisti rušili, požigali, skrunili vse, kar je bilo delavskega Društvo »Ljudski oder« je imelo ves čas svojega življenja mnogo sovražnikov. Tržaška »Edinost« je nekajkrat vabila tržaške Slovence naj bojkotirajo predavanja »Ljudskega odra« V Gorici so tamošnji slovenski liberalci odrekli dvorano celo za predavanje Ivana Cankarja, ki je zato moral predavati na pragu med dvema sobama v tamošnjem Delavskem domu. Po nekaterih vaseh so duhovniki motili predavanja z zvonjenjem drugod so vaški magnati odklanjali dvorane za predavanja Društvo, ki se je moralo spočetka boriti za vsako knjigo, se jr moralo kasneje boriti za najmanjše prostore svojih podružnic Kljub temu je v boju za razširjenje socialističnih idej in marksizma zmagalo. Fašisti so požgali centralno knjižnico «Ljudskega odra« in knjižnice vseh 64 podružnic. Porušili so domove in pozaprli, pa tudi morili voditelje. Uničili so vse imetje »Ljudskega odra«, ki je bilo vredno več milijonov. Duha «Ljudskega odra« niso mogli uničiti. Fašisti so izginili. Duh »Ljudskega odra« živi in bo živčl. Te vrstice nočejo biti zgodovina i «I^udskega odra«. Z* zgodovino nimam na razpolago potrebnih dokumentov. Ta dokumente Je treba zibirati, kajti vloga »Ljudskega odra« Ja zelo važna v zgodovini delavskega sflbdnja v Julijski krajini. Te vrstice hočejo biti le skromen prispevek za boljše razumo-vanje zgodovine »Ljudskega odra* in vsega delavskega gibanja v Julijski krajini. Zgodovina gibanj in društev ni sestavljena le iz sklepov na kongresih in občnih zborih, iz resolucij in izjav tega ali onega voditelja. Žgodovina «Ljudskega odra« ja zgodovina težkih bojev, nadčloveških prizadevanj tedaj brezpravnega delavstva za prostor med ljudmi, nadčloveških žrtev za žarek prosvete in kulture. Je to zgodovina vztrajnega dela, zgodovina, ki nam kaže, kako je mogoče praznih rok in z delom narediti velike stvari. Vse ogromno delo »Ljudskega odra« se je vršilo brezplačno. šele v poznih letih, ko je imel »Ljudski oder« 64 podružnic, pevskih zborov in dramatičnih družin ter prav toliko podružničnih knjižnic poleg matične in potujoče; ko so se vršila v Trstu in po vaseh redna tedenska predavanja, ko je delo kipelo, šele v poznih letih je imel »»Ljudski oder« nastavljenega tajnika, ki je opravljal tudi težko delo osrednjega knjižničarja. To je zgodovinski dokument ogromnega pomena. »Ljudski oder« ima tudi pravico, lastiti si zaslugo, da je odkril Cankarja — predavatelja in da je Cankar prečital v »Ljudskem odru« svoja najlepša in najpomembnejša predavanja. »Ljudski oder« je organiziral marksistične diskusije v socialistični organizaciji v Trstu. «Ljudski oder« je prva slovenska ljudska univerza, je začetnik sedanjega mogočnega prosvetnega dela slovenskega delovnega ljudstva. A pot od začetka do poznejših rezultatov je največkrat trnjeva Moj namen je bil pokazati, kakšna je bila pot »ljudskega odra« in kako so se delavci borili s težavami, ki so nanje na tej poti naleteli. KONEC PRIMORSKI DNEVNIK Goriško-benešbi dnevnik Seja pokrajinskega sveta o posameznih točkah obsežnega organičnega pravilnika Na predlog svetovalca Černeta so dovolili izvedencem v komisiji za natečaje samo posvetovalni glas V ponedeljek ob 30.30 se je sestal pokrajinski svet. Nad ajim je spet kot Damoklejev meč visela grožnja pokrajinskih uslužbencev, da bodo pričeli z novo stavko, ki naj bi trajala, dokler pokrajinski voditelji ne bodo sprejeli njihovih zahtev po neprekinjenem . delovnem času. Predsednik odv. Culot je takoj na začetku seje rekel, da k naznanilu Sindikalne organizacije nima kaj pripomniti. Kdo ve, če ni •že kaj vedel, da bodo uslužbenci stavko preklicali. V nasprotju z napovedjo včeraj stavke res ni bilo. Vzroki prekinitve nam niso znani. Ni izključno, da ni pokrajinska u-prava v kakšnih stvareh u-stregla zahtevam uslubencev, sicer bi po našem mnenju u-službenci ne odjenjali tako hitro. Potem so prešli na samo obravnavo organika. Sporazu-' meli so se, da bodo obravnavali vsak člen posebej. 2e takoj v začetku naj povemo, da je svoj čas Delavska zbornica poslala okoli sedem tipkanih strani obsegajoč tekst s predlogi za popravo organičnega pravilnika. Med prvimi devetimi točkami je demokristjan-ska večina sprejela samo en predlog Delavske zbornice. Toda preidimo na popis poteka seje. Prvi štirje členi so bili sprejeti brez večjih popravkov in izgube časa. Pri petem členu pa se je razvila diskusija. Kamen spotike je postal odstavek, kjer je zapisano, da je moral biti udeleženec natečaja že na naboru. Svetovalec Černe, Bergomas in Pecorari so poudarili potrebo, da se ta odstavek črta iz člena. Nasprotoval je samo mi-sin Delpin. last nad vozilom in es s pre cejšnjo silo zaletel v ograjo, ki je mostu reke Versa. Mimoidoči so takoj poskrbeli, da so ga z rešilnim avtom Zelenega križa prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Zdravniki so ugotovili, da si je mož prebil lobanjo, ranil na čelu in zlomil koleni. Ce ne bo komplikacij, bo ozdravel v 60 dneh. o-------- Nesreča motociklistke v nedeljo v Gradiški V nedeljo zvečer se je v Gradiški ponesrečila 29-letna Irene Tesolin por. Petrin. Petrinovo, ki se je peljala na svojem motornem vozilu, je na nekem križišču v Gradiški podrl neki skuterist. V bolnišnici se bo morala zdraviti mesec dni zaradi zloma desnega zapestja, rane na čelu in na peti. Koncert lahke glasbe v soboto na Trgu Battisti Popravilo in gradnja cest v šentlenartski občini Na zadnji seji občinskega sveta v Sent Lenartu v Beneški Sloveniji so odobrili asfaltiranje nekaj nad 4 km občinskih cest, za katere skrbi konzorcij. Dela so zaupali podjetju Martinig-Paolina. Na podlagi zakona iz leta 1952 so o-dobrili gradnjo občinske ceste, ki bo občinsko središče povezala z neko gorsko vasico. Gradbeni stroški bodo znašala nekaj nad 16 milijonov lir. Na koncu seje so naročili geometru Celledoniju, naj pripravi načrt za izredno popravilo vseh občinskih cest z deloviščem, ki naj bi ga v prihod- cije mesta Gorice. Nastopila bosta dva «jazz» orkestra. V enem bo igral trombo znani igralec Chet Baker, ki se je zelo odlikoval na festivalu v San Remu. Poleg tega bo nastopil še drugi orkester, v ka nji’sezoni" dala" država' terem bo kot solist nastopal Francoz Maxim Saury. Njegov orkester spada med najboljše orkestre svoje vrste v Franciji. Igral je v filmu »Grešni, ki v blue jeanss. Vstopnina bo 300 lir. m- — TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 30,6 stopinje ob 14.20, najnižja 15,6 stopinje ob 5. uri. Vlage 74 odstotkov. IHIMIIIHIIIIIHIIHtllllltlllMIIIIIinillllinillllllHIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIMIIIIIIl 29. jMj* 1* n & Za svetovno cestno prvenstvo profesionalcev Binda že izbral kandidate ne pa še osem titularcev Dokončna odločitev po dirkah za pokal Bernocchi m v Chignolo Na veliki šmaren Dvodnevni izlet planincev na Lokve Prijave sprejemajo v kavarni Bratuš do 5. avgusta V soboto 1. avgusta bo na Trgu C. Battisti koncert lahke glasbe, katerega organizira U-stanova za kulturne manifesta- Zvesto tradicionalni navadi organizira Slovensko planinsko društvo dvodnevni izlet z avtobusom na Lokve v soboto in y pedeljo 15. in 16, avgusta (na veliki šmaren). Izlet bo združen s pestrim in zabavnim sporedpm. Avtobus bo odpeljal iz Podgore ob 7,30, izpred Bratušove kavarne pa ob 8. uri, Člani bodo nlačali za llltMllllilllllllllllllltMIIIIIIHIIIIIIHmillllllllltlllHIIIIIII Potem je svetovalec Miladin Černe predlagal, naj se odstavek, po katerem se ne more udeležiti natečaja oseba, ki nima volilne pravice, spremeni tako, -da bi ne imele pravice do natečaja osebe, ki ,so bile kaznovane za hujše prekrške. Na njegov predlog je odgovoril svetovalec Pecorari, ki je rekel, da je izšel leta 1957 zakon, ki zelo širokogrudno tolmači volilno pravico. Po predlogu odbora naj sklepa o konkurzu pokrajinska u-prava. Leva opozicija je predlagala, naj bi se izdelala toč-nejša formulacija. Po njenem mnenju bi moral o natečaju razpravljati pokajinski svet. Predlog so odbili z majhno razliko glasov. Potem je svetovalec Bergomas predlagal, naj bi se spremenil predlog glede prisotnosti sindikalnih predstavnikov v komisiji za natečaj. V predlogu odbora je rečeno, da se predstavnik sindikalne organizacije »določi*, medtem ko je sindikalist zahteval, da se beseda zamenja s »sporazumno določi*. Predlog je bil odbit. Clen 6 so na predlog svetovalca Černeta dopolnili g tem, da izvedencem, ki jih po mož-npsti pokličejo v komisijo, dovolijo samo posvetovalni glas. Z vespo v ograjo na mostu čez Verso Včeraj popoldne ob 13. uri se je 53-letni Francesco Fon-Mrr *' Trga Martiri della li-berta dTtalia št. 2 peljal z vespo proti Vidmu. V bližim kr-rtinskih opekarn je izgubil ob- mjnskih opekarn je Seznam plačevalcev dopolnilnega davka Objavljamo peti seznam dav. koplačevalcev, njihov poklic, višino obdavčljivega dohodka ter višino davka v oklepaju: Aldo Salis, sodnik, 920.000 (18.299); Giacomo Sardagna, u. čitelj, 540.00Q (13.491), Livio Sardelli, uradnik, 660.000 (16.619); Melezio Sartori. učitelj, 590.000 (12.894); Ermene-gildo Scarel, mesar, 1,125.000 (57.347); Guido Schiozzi, inženir, 890.000 (41.377), Paolo Scopazzi, 610.000 (13.856); Bruno Seculin, notar, 630.000 (25.647); Gino Selenati, Inženir, 760.000 (33.270); Fausto Se. ravalle 670.000 (27.906); Mode-gto Siecca, upokojenec, 1,000.000 (31.560); Silvio Silvestri, kapetan, 820.008.(16.763), Giuseppe Sinet, uradnik, 560.000 (12.934); Ennio Sorentino, zdravnik, 1.150.000 ( 44.166); Oscar Sos-son, uradnik, 510.000 ( 4590); Guido Stavro Santarosa, uradnik, 810.000 ( 31.08); Francesco Stefanini, uradnik, 600.000 (12.057); Paolo Storto, sodnik, 1.275.000 (43.579); Giorgio Suich, sodnik, 1,075.000 (32.598); B r uno Suppani, 920.000 (23.884); Giuseppe Sus. san, uradnik, 770.000 (18.651); Carlo Vittorio Sussi, prodajalec 550.000 (10.341); Luigi Sussi, uradnik, 580.000 (12473); Luigi Sussi, zdravnik, 2,450.000 (113.503); Luigi Tacchino, industrijec, 1.650.000 (98.126); Luigi Tes-sari, podjetnik, 730.000 ( 31.440); Mario Tih; no, uradnik, 780.00() (17.537); Giovanni Tomasini upokojenec, 71.000 ( 28.247); Mario Tomasini, zdravnik, 1.225.000 (37.321); Nicolo Tonk. li, odvetnik, 850.000; Carlo Torcello, upokojenec, 860.000 (23.991); Luigi Tosi, uradnik, 670.000 (16.726); Giovanni Tra-battoni, trgovec, 580.000 (22.927); Renzo Treu, 520.000 (19,757); Amalia Trevisan, u-radmca, 550.000 (11.237); Adolfo Ugomari, zdravnik 500.000 (18.702); AmilcareJU-gomari, ur a d n i%, 750.000 vožnjo 550, nečlani pa 600 lir. Vpisovanje v kavarni Bratuš bo do vključno 5, avgusta. Roka za vpisovanje ne bodo podaljševali, ker morajo organizatorji izleta rezervirati avtobus, hrano in prenočišče. Zaradi tega SPD poziva vse člane in prijatelje, naj se čim-prej vpišejo, Ako v navedenem roku ne bo dovolj prijavljenih, izleta ne bo. Vsak udeleženec mora ob vpisu plačati 500 lir na račun za hrano. (23.966); Giuseppe Valassi, u-radnik, 600.000 (14.724); Luigi Valent, uradnik, 770.000 (13.893); Giovanni Vecchi, u-radnik, 520.000 (13.386); Go-liardo V e c c h i a, uradnik, 770.000 (17.235); Edoardo Veli-cogna, uradnik, 710.000 (17.797); Pietro Venturini, industrijec, 700.000 (15.316); Gino Venuti, profesor, 700.000 (14.1)78); Mar. cello Venuti, zdravnik, 530.000 (13.032); Carlo Verano, uradnik, 550.000 (10.944); Luciano Via tori, učiteij, l,27o.OGO (67.151); Giuseppe Vidossi, u-j radmk, 650.000 (16.815); A-chille Vidri, upokojenec, 670.000 (17.340); Maria vidri, i uradnica, 560.000 (12.537); iVla- j no Vinci, uradnik, 980.000 I (28.581); Antonio ■ Višini, upo- I kojepec, 580.000 (16.813); Fer- j dinando Visintin, uradnik, i 670.000 (15.767); Carlo Vites, j upokojenec, 750.000 (23.871); Kodolto Volk, mesar, 840.000 (38.060); Enrico Vouk, industrijec, 62.000 (25.093); Luigi Vram, uradnik, l,000.0o0 (18.703); Vittorio Vriz, industrijec, 5,700.000 ( 577.749); Al-Iredo Winkler, uradnik, 760.000 (16.903); Melania Wolfer, upokojenka, 670.000 (19.993); metro Zauci, uradnik, 590.000 (13.389); Giovanni Deperis Zardinis, uradnik, 3,700.000 (248 163); Clemente Zaroli, u-radnik, 610.000 (11.618); Antonio Zitter, trgovec, 520.000 (19.758); Giuseppe Zollia, u-radnik, 630.000 (13.703); Pri-mo Zorzenon, uradnik, 1.025.000 ( 29.532); Lamberto Zucalli, učitelj, 530.000 (12.136); Sergio Z u c c o 1 o, uradnik, 60u.u00 (10.865); Angelo Borghesaleo, uradnik, 660.000 (14.688); Milovan Bresa, uradnik, 660.000 (11.947); Francesco Imbimbo, uradnik, 1,000.000 ( 28.956); Giuseppe Iucchi, uradnik, 890.000 (23.152); Rocco Rocco, radiolog, 2,100.000 (86.197); Luigia Trani, uradnica, 580.000 (8482); Stefano V i a t o r i, trgovec, 1.570.000 ( 91.992). DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Alesani, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68. —_«»----- Kin« v Gorici CORSO. 17.30: »Amsterdam, operacija diamanti*, P. Finsh, E. Bartok. VERDI: zaprto. VITTORIA. 17.30: »Ubijalčev poljub*, F. Silvera, J. Smith. CENTRALE. 17.00: «Zbogom za vedno*, C. Smith, E. Mani, cinemascope. MODERNO. 17.00: »V gorah bom tvoja*. RIM, 28. — Na predlog tehničnega komisarja Binde in z odobritvijo profesionalne komisije, so bili za svetovno cestno prvenstvo prijavljeni naslednji italijanski kolesarji: ERCOLE BALDINI, RINO BENEDETTI, DINO BRUNI. GUIDO CARLESI, ANGELO CONTERNO. NINO DEFILIP PIS, MICHELE GISMONDI, GASTONE NENC1NI, AR MANDO PELLEGRINI, DIEGO RONCHINI, REMO TA-MAGNI in ADRIANO ZAM-BON1. Vsi ti kolesarji se bodo obvezno udeležili dirke za pokal Bernocchi, ki bo 2. avgusta, in dirke na krožni progi v Chignolo, ki bo 9. avgusta. Po teh dveh dirkah bo Binda izbral 8 titularcev, preostali štirje pa bodo ostali v rezervi. Na vsak način naloga Binde ne bo lahka, ker proga v Zan-dvoortu ne nudi nobenih kriterijev, ki bi olajšali selekcijo. Glavna značilnost proge in njena edina težava je v dolžini, v ostalem pa je popolnoma ravna. Kljub temu pa je že sedaj gotovo, da bosta med titularci Baldini, če ne zaradi drugega že zato, ker je svetovni prvak, ter Bruni, ki je z dvema etapnima zmagama na dirki po Franciji dokazal, da ima izvrsten zaključni sprint. Luksemburg: Gaul, Ernzer, J. P. Schmitz. Švica: Rolf Graf, Heinz Graf, Moresi, Gallati, Traxel, Ruegg. Španija: Poblet, Chacon, Bo-ver, Segu, Manzaneque, Sua-rez, Botella. VATERPOLO Primorje • Mameli 8:5 V ostalem pa je očitno, da se je Binda oslonil tudi tokrat predvsem na starejše in že preizkušene dirkače kot so De-filippis, Nencini, Conterno, Be-nedetti in drugi, pa čeprav na zadnji preizkušnji Milano-Vignola niso prišli do besede. Ostale države so doslej prijavile naslednje kolesarje: Francija: Anglade, Anquetil, Cazala, Darrigade, Dejouhan-net, Graczyk, Hassenforder, Saint; rezerve: Forestier, Mi-lesi, Privat, Stablinski. Belgija: Baens, Desmet G., Fore, Oelibrandt, Schoubben, Van Daele, Van Looy, Van S*eenbergen: rezerve: Aere- nhouts, De Mulder, Luyten, Van Looveren. Nizozemska: Van den Bre-kel, Captein, Damen, Gelder-mans, De Groot, De Haan, Kersten, Niesten, Post, De Roo, Stolker, Voorting G. Zah, Nemčija: Altwerck, Bugdahl, Fischerkeller, Jun-kermann, Ommer, , Friedrich, Debusmann, Jaroscewicz, Lo-der, Pomme. nuuHttuiiiiiiHiiiitiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiriiiiii Tržaški športniki v Jugoslaviji Košarkarji G. S. «Portuale» so gostovali na Jesenicah Dva poraza ženske vrste ter poraz in zniaga moške vrste JESENICE, 28. — V soboto in v nedeljo so gostovali na Jesenicah tržaški košarkarji in sicer moška in ženska vrsta zultatom 51:30 ( 22:7). To mednarodno srečanje je predstavljalo lepo športno manifestacijo mladine dveh de- GS »Portuale*. Za gostovanje javskih središč kot sta Trst in Tržačanov je vladalo veliko zanimanje, saj je bil to prvi mednarodni košarkarski nastop na Jesenicah. Na igrišču pod Mežakljo se je zato zbralo več kot tisoč gledalcev. V prvem srečanju so domačinke z boljšo igro pod koši premagale nasprotnice iz Trsta z dokaj visokim izidom 47:22 (22:12). Mnogo bolj zanimivo je bilo srečanje moških vrst, ki je nudilo zelo dobro in predvsem borbeno igro. Obe moštvi sta si bili enakovredni in po razburljivem finalu so zmagali Jeseničani s tesnim rezultatom 43:42 (23:17), V nedeljskem povratnem srečanju so Jeseničanke potrdile svojo premoč in zmagale s še večjo razliko kot prvič — 62:21 (42:13), moška vrsta gostov pa se je izdatno maščevala za poraz in zmagala z visokim re- Jesenice in upati je, da ne bo ostalo osamljeno. OD PETKA DO NEDELJE V tržaškem bazenu finale v vaterpolu V tržaškem pokritem bazenu CONI bo v petek, soboto in v nedeljo finale Italijanskega vaterpolo prvenstva serije A. Vsak večer bosta odigrani po dve tekmi po naslednjem programu: Petek: ob 21. uri: Pro Recco-RN Camogli; ob 22.: SS Lazio-Can. Napoli. Sobota: ob 21.: Pro Recco -SS Lazio; ob 22.: Can. Napoli-RN Camogli. Nedelja: ob 21.: RN Camogli - SS Lazio; ob 22.: Can. Napoli - Pro Recco. FELTRI, 28. — Jugoslovansko vaterpolo moštvo Primorje, ki je sodelovalo na turnirju za trofejo Rapetti, kjer se je z enim porazom in eno zmago uvrstilo na tretje mesto, je včeraj premagalo v Feltri-ju moštvo Mameli z rezultatom 8:5 (6:1). Primorje je nastopilo v naslednji postavi: Brguljan, Stampalija, Koprivnikar, Kurtini, Mohorič, Baraba, Sobolič. TENIS Pokal Galea za Nemce VICHV, 28. -— Teniški pokal Galea je osvojila Nemčija, ki je v finalu za prvo mesto premagala SZ z izidom 4:1. V srečanju za tretje mesto je Francija premagala Češkoslovaško s 3:2. Zadnji rezultati: Stuck (Nem.) - Lejus (SZ) 6:4, 6:1, 6:0, Potanine (SZ) - Sanders (Nem.) 6:4, 6:3, 1:6, 5:7, 6:2; Boutboul (Fr.) - Šafarik (CSR) 6:0, 6:4, 6:2, Strobl (CSR) -Duxin (Fr.) 3:6, 6:3, 5:7, 6:3, 6:2. Končni vrstni red: 1. Nemčija, 2. SZ, 3. Francija, 4. CSR, Italijanski atleti nastopajo na Švedskem MALMOE. 28. — Del italijanske atletske reprezentance, ki je gostovala na Švedskem, se vrača z vlakom iz Malmoeja v Italijo, Ostali člapi reprezentance pa bodo ostali na švedskem do 8. avg. Nastopili bodo na številnih mitingih in sicer: 3. avg. v Saeffle, 4. avg. v Goeteborgu, 5. avg. v Ude-vali in 6. ter 7. avg. v Mal-moeju. 134:78 za sovjetske tekmovalce Leningrajski atleti j premočni za1 Marjanovič izenačil jug. rekord v skoku v višino LENINGRAD, 28. — Dvoboj atletskih reprezentanc Leningrada in Beograda, ki je bil v nedeljo in v ponedeljek v Leningradu, se je zaključil z visoko zmago sovjetskih atletov z izidom 134:78. Lenin-grajčani so od 20 disciplin na programu zmagali v šestnajstih. Doseženih je bilo tudi nekaj dobrih rezultatov, med katerimi je treba posebej omeniti izenačen jugoslovanski rekord Marjanoviča skoku v višino z rezultatom 2,03 m. Rezultati prvega dne; 110 m ovire; Stoljarov (L) 14’4 Rukavina (B) 15', Nesto rov (L) 15’2, Simovič (B) 15’6. 1500 m: Cimbaljuk (L) 3:49,2 Galulin (L) 3:50,0, Blagojev (B) 4:00.4, Djordjevič (B) 4:10.2. 100 m; Zubrajakov (L) 10,6, Ljaškin (L) 10,8, Topič (B) 11.0, Dragaševič (B) 11,3. 400 m: Snajder (B) 48,7, Grujič (B) 48,7, Efišin (L) 49.0, Bulšev (L) 49,2. . , st'■ Kladivo-. Sibalov (b) Dobrivečer (L) 55.90, hop,, ca (B) 54.23, Rakic (B) *j| Višina,- Marjanovič j (izenačen državni fr ,’J ■ itn Kolesarska dirka po Jugoslaviji Včeraj počitek v Ljubljani danes po betonu do Zagreba Van der VJecken glavni favorit, Hristov, Žirovnik in Hugens pa njegovi glavni tekmeci , mmmm VAN DER VVECKEN LJUBLJANA, 28. — Udeleženci kolesarske dirke po Jugoslaviji so danes po naporni včerajšnji etapi od Nove Gorice čez Vršič in Kranjsko goro do Ljubljane, počivali v Ljubljani. Za seboj imajo že vse težke hribovske etape, pred njimi pa so dolge ravninske proge, ki bodo zahtevale od njih veliko vzdržljivost. Pot od Ljubljane preko Zagreba do Banja Luke v skupni dolžini 310 km v prihodnjih dneh bo dobra priprava za poslednje tri etape, ki bodo karavano privedle do Skoplja. Dosedanji del dirke je potekal v enakopravni borbi med Belgijci, Jugoslovani in Bolgari. Na čelu splošnega plasmaja posameznikov je Belgijec Van der Wecken, ki je v izvrstni solovožnji v pol- etapi Nova Gorica - Vršič pokazal neverjetno upornost in vzdržljivost. Prednost skoraj 5 minut pred Bolgarom Hri-stovom mu daje vse izglede za končno zmago. Bolgari Hristov, Kocev in lijev, Jugoslovani Žirovnik, Velačič, Petrovič in Valčič ter Holandec Hugens imajo sicer teoretično možnost, da Van der We-ckenu odvzamejo rumeno majico, praktično Da se bodo po vsej verjetnosti borili med seboj za plasma od drugega pa do desetega mesta, razen seveda, če Van der Weckenu iz kakršnega koli razloga ne pojenjajo moči. Vsekakor pa so Van der Weckenu najnevarnejši Bol-Igar Hristov, Jugoslovan Žirovnik in Holandec Hugens. Belgijec Clas, zmagovalec etape Reka - Pulj, je v etapi Nova Gorica - Ljubljana izgubil skoraj eno uro ter je sedaj na 31. mestu in je zaradi tega že izpadel iz ožjega kroga favoritov. V ekipni konkurenci imajo do sedaj največ izgledov Bolgari, čeprav je verjetno, da bodo Jugoslovani v preostalih etapah napeli vse sile. da bi zasedli prvo mesto. Nizozemci po do sedaj pokazani vožnji nimajo velikih izgledov, ker razen Hugensa nimajo drugih dovolj močnih kolesarjev, ki bi lahko prispevali k izboljšanju plasmaja. Razpoloženje med kolesarji je izvrstno. Od 72 kolesarjev, kolikor jih je startalo v Magrebu, jih bo jutri na startu v Ljubljani samo še 59. Vsi ostali so odstopili. Van der Wecken se počuti dobro in verjame, da mu bo uspelo obdržati prvo mesto, čeprav sam trdi. da so mu Bolgari in Jugoslovan Žirovnik zelo nevarni. Hristov, Hugens, Žirovnik, Valčič in ostali njegovi konkurenti so prav tako v dobri formi in menijo, da je do Skoplja še dolga pot in da odločitev še nikakor ni padla V jutrišnji 5. etapi od Ljubljane do Zagreba v dolžini 127 kilometrov bodo kolesarji vozili po lepi novi asfaltni cesti, ki razen redkih zelo lepo izpeljanih strmin v prvem delu ne nudi nobenih posebnih težav. Start bo ob 15. uri, prihod v Zagreb pa je predviden za 18.10. Vrstni red posameznikov pred 5. etapo je naslednji: Van der VVecken 5.24' Hristov 4’36” več, Žirovnik 454”, Hugens (Niz.) 5'23”, Levačič 5’59”, Kocev, Hugens Dejev. Petrovič, Valčič, Bajc, Šebenik itd. Ekipni vrstni red: 1. Bolgarija 58.33’33”, 2. Jugoslavija 58.35T8", 3. Nizozemska 58.42’52”, 4. Romu- nija 59.11 '31 ”, 5. Belgija 59 ur 44’26", 6. Slovenija itd.. Mladinski šport na dunajskem festivalu DUNAJ, 28. — V okviru mladinskega nogometnega turnirja na festivalu mladine na Dunaju, so bili doseženi še naslednji rezultati: Madžarska (Csepel) - Finska 22:1, Italija - Indonezija 0:0, Švedska - Libanon, Irak - Al-žir 3:0. Skoraj gotovo je, da si bo končno zmago zagotovila Madžarska. O okviru košarkarskega turnirja je Romunija premagala Italijo s 94:16 (44:10). Saenko (L) 200 Inja*>iB 195, Borovič (B) 185. ^ Daljina: Bondarenko 7.47, Ljaškin (L) 7.15, (B) 7.06, Miler (B) 6.89 m J 10.000 m; Vorpcev (b) j Sp Rumjancev (L) 32.08, W , (B) 32:41.5, Ivanovi« ' 32:42.6. , IT Rezultati drugega dne:^ 400 m z ovirami: t 53,3, Kutuzov 53,7 (oba? ( «0c A Matič 55,6, Rukavina. ba B); Jf J0( Roze*!, Skok s palico: (L) 4.35, Kuzmonovič sru Začinski (L) 4.20, 8“® *£ (B) 4.0; 200 m: Zubrjakov- O RIM, 28. CIUHI 00 pua VUUSM-; ,yj.* Canepeleja odpotovalo sredo ob 18.45 v FiUde/ V kjer se bo 7., 8. in “• pomerilo v prvem skem finalu verjetno z lijo. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • ^ Kate na [mm* predvaja danes 29. t. m. ob II. uri in ob 20.31 na prostem film: «Divja dediščina (EreditA se'vnggia) Igrajo: GEUKGE VViNaLOVV, Gitrl PtKrtr.AU in TROY DONAHUE tjiuuuuuuuuuuuL EDGAR WALI,ACE; uuukiuuuuuuuuf \(ZAGONETNA ! C ZAPONKA) I (• TmnnnnmTTmnmrmmTTimmrnMmmTmTiTnfmiTTmnnnimiTmr angleški in tuji zakladni boni, umazani bankovci španskih pezet, grških drahem, italijanskih lir, dolarjev in francoskih frankov. V nekaterih skrinjicah je bil samo denar, v drugih samo svežnji listin, v drugih zopet sama pisma, naslovljena na Luciusa Trasmereja z naslovi kitajskih mest s čudnimi imeni. V eni izmed škatel sta našla nedavno korespondenco. Bilo je precej prepisov, napisanih s pisalnim strojem, ki jih je pisal starec različnim tvrdkam, s katerimi je imel poslovne zveze. Policijski nadzornik in Frank sta drugo za drugim pregledala ta pisma. «Kdo ve, komu je narekoval ta pisma?> je zamrmral Carver. »Morda je sam hodil v kako prepisovalnico. Bomo raziskali*. Toda Frank ga ni več poslušal. Sklonil se je k tlom, kamor ga je pritegnila temna majhna lisa, ki je bila pod težko omaro na podu iz belih ploščic. Bil je majhen predmet, tako čuden predmet, da ga je moral Fran« dobro pogledati, preden •• je prepričal, odkod izvira. Bil je gumijast pokrovček za tipke pisalnega stroja. Ena izmed onih varovalk za prste, ki se jih strojepiske tako rade poslužujejo, bodi« da se učijo pisanja na slepo, bodisi da si varujejo nohte in da si Jih ne polomijo. »Ali ste našli tu notri pisalni stroj?* je vprašal Frank, ko je podajal Carverju gumijast pokrovček. »Ne, nobenega pisalnega stroja*, je zagodrnjal Carver. »Morda je Trasmere tu in tam dal poklicati k sebi strojepisko*, je pripomnil Frank. »Ali ne bi o tem vprašala kuharico?*. »Ta ne ve ničesar*, Je odgovoril Carver in skomizgnil z ramenom. »Včeraj sem Jo izpraševal pa mi je rekla, da ni nikoli stopila v to sobo in da ni nikoli videla gospodarja. Walters jo je vzel v službo in ji odrejal vse. Zvečer pa, kakor te veste, se je vrnila domov*. Policijski nadzornik Je odprl vruta, ki so vodila v podzemno klet in je začel stopati po stopnicah navzdol. Frank je hodil zamišljen tesno za njim. Moža sta odprla vse škatle iz črne pločevine, pregledala njihovo vsebino in vse sepiiala. Denar j* bil povsod: bankovci. Naslednja skrinjica je vsebovala prazno škatlico iz zelo finega nefrita *) in rjav etui, ki je imel obliko majhnega kovčka. Frank je zadržal sapo, ni pa mogel zadržati vzklika, ko je Carver odprl pokrov. V notranjosti so bili dragulji Mire Ardfern. Prav oni so bili. Frank je spoznal rubin, ki je imel srčasto obliko. «Dragulji so, ki jih je Mira Ardfern izgubila*, je zajecljal. Carver je naglo vzdignil glavo. «Ste-li gotovi, Holland?* je hripavo vprašal «Sicer se pa lahko takoj prepričava. Telefoniral bom našemu osrednjemu uradu in dal si bom narekovati seznam, ki ga je Ardfernova dala ob prijavi*. Po telefonskem razgovoru je Carver samo za hip pogledal na dragoceno vsebino v kovčku. Ni bilo dvomov: bili so zares Mirini dragulji. »In ta drobnarija pomeni moj poraz*, je zapihal od jeze Carver. «Kaj naj ima opraviti Mira Ardfern s tem dogodkom? S katere strani naj začnem sedaj raziskovanja? Lahko bi si mislili, da je igralka zastavila svoje dragulje staremu Trasmereju, toda po poizvedrjah, ki sem jih napravil, se mi ne zdi, da se je ta stiskač pečal s posojili proti zasta- *) drag kamen. vilom. Bil je preveč bogat, da bi' tvegal take stvari. Ko bi bil prikrivalec ukradenih predmetov, bi bili našli druge dokaze, namreč dragocenosti in podobno. Malo verjetno se mi zdi, da bi bil Trasmere opravljal vlogo prikrivalca za eno samo tolpo in za en sam slučaj*. «Zelo zanesljivo vem, da Mira ni poznala Trasmereja*, je vpadel Frank v besedo in naglo govoril »Preveč dobro jo poznam*. «Ne dvomim, vendar skrivnost ostane*, je odvrnil policijski nadzornik. »Povzemiva še enkrat vso zadevo, če vam je prav. V soboto zjutraj vstopi gospodična Ardfern s svojim malim kovčkom v roki v poštni urad. Naroči pri okencu znamke in položi kovček z dragulji poleg sebe, da bi imela roke proste, ko bi vzela denar za nakup znamk. Takoj nato ne najde več kovčka Tedaj se vrne v hotel, misleč, da se je zmotila in pustila dragulje v svoji sobi. Toda v hotelu ni bilo ničesar. Kaj je tedaj napravila naša draga Mira? Ali je stekla takoj na najbližjo polieijsko postajo in prijavila dogodek? Ne. Odšla je h gledališkim vajam, nato h kosilu in končno se je vrnila v gledališče k dnevni predstavi. Nato se je spočila na divanu v svoji sobici in je čakala na večerno uprizoritev. Sele v ponedeljek zjutraj po skoraj oseminštiridesetih urah, odkar so ji izginili dragulji, se je odločila, da prijavi njihovo izginotje. Se vam zdi, da je to naraven način ravnanja?*. «če bi poznali Miro, morda ne bi tako govorili*, jo je goreče branil Frank. «Kljub sreči, ki jo je doživela v gledališču, je skromna deklica. Nima rada javnih reklam in, preden je stekla na policijo, kakor ste vi sedaj nasvetovali, se je rajši hotela prepričati, če ni morda kod sama pozabila svoj kovček*. «Naj bo, kakor vi pruvite*, je privolil Carver. »Ker pa jo že tako dobro poznate, ili ne bi hoteli vi sami iti do Mire Ardfern in jo obvestili ( najdbi?* je ironično končal. , VII. POGLAVJE Ko je prišel Frank v hotel Central, ga je Mira takoj sprejela. »Dober dan, Frank*, ga je nagajivo pozdravila. »Kaj se je zgodilo danes, da vas je privedlo s tako naglico k menj?», -1|| Mladi mož je potegnil roke izza hrbta in pomolel skrinjico iz rjavega usnja. Mira je trenila z očmi, vzela '{0 in nato uprla jasne oči v mladeničev obraz. «škatla za dragulje je», je zašepetala in odprla P°* »In dragulji, kje so?» je tiho vprašala. »Policija jih ima*. : '1 »Policija?*. m «Našli so jih v kletnem prostoru Luciusa TraSittfJtjiil starčka, ki je bil umerjen v soboto popoldne*, je Frank. »Ali imate kako misel, kako so mogli priti v stafc roke?*. _,)! »Nobene*, je brezčutno odgovorila Mira. «Nisem **L f poznala gospoda Trasmereja. Seveda sem brala o zlo^V časopisih. Kako to, Frank, da imate opravka s to Nisem vedela, da so poročevalci tudi policaji* »Dejstvo je, da sem bil skupaj s policijskim nadzorn*1^ Carverjem, ko sva odkrila zločin, in sem nadaljeval s iskavo. Tudi danes zjutraj, ko sva se vrnila v podz*p^i zakladnico, da bi pregledala predale in njihovo vsebino« je Carver dovolil, da ga spremljam*. »Ste bili navzoči?* je plaho vprašala Mira. w »Pravkar vam to pripovedujem*, je odgovoril Fran*- .f magal sem policijskemu nadzorniku pri pregledu in Prih;j* sovanju vseh stvari: denar, listine, dragulji... Tista sob» prava železna blagajna, Mira*. »Listine, ste rekli?* je zelo brezbrižno rekla »Kakšne listine so bile?*. delti«''' 1 aoiiv iiovuiu o\j unč , t -r j*« Frank je sumljivo pogledal igralko, vendar je odg «Fakture, računi, prepisi pisem, najemninske in p«-0”9 pogodbe... Cernu me to sprašujete, Mira?*. bi «No...» — Bila je v zadregi, vendar ne toliko, da D‘«jj8' dobra igralka ne prišla takoj k sebi. — »Neka moj* V, j« teljica, tudi igralka, ki sem jo srečala med igranjern> zaupala, da hrani Trasmere nekatere listine, ki s* . njegove družine. Tako sem mislila, da so utegnili v iskavo te listine odkriti*, u (Nadaljevanj«