AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 185
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 8TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
V Butte, Montana, je preminul rojak Louis Boltezar, star' 51 let, doma iz vasi Gumniše, fara Škofljica. V Ameriki se Je nahajal približno 30 let. Ranj-ki zapušča ženo z otroci, brata Franka v Pueblo in sestro v starem kraju.
Urad generalnega konzula Jugoslavije v Chicagi poroča, da so pristojbine za legaliziranje uradnih listin, kot pooblastil, raznih pogodb itd. povišane na $1.65. Legalizacijske pristojbine so bile prej 75 centov, zadnje čase s bile zvišane na $1.25, zdaj pa, kakor poročajo, na svo-to $1.65. Pristojbina za jugoslovanski potni list bo odslej $4.75, doslej je bila le $3.50. Zakaj se je povišanje zvršilo, poročilo ne omenja.
Mr. Frank Hribar iz Willard, Wisconsin, ki boleha že dalj časa, se je moral podati v bolnico na nevarno operacijo. Istotam je tudi nevarno bolna Mrs. Volk.
Demokratski vodja zahteva, da se oživi ameriška trgovina z Rusijo
Washington, 6. avgusta. Demokratski senator Burton K. Wheeler je te dni dal v javnost energičen poziv ameriški javnosti, da se vendar enkrat strežne in začne s pravo trgovino z Rusijo. Med drugim je povedal, da potrebuje n. pr. Rusija nemudoma 200,000,000 jeklenih nožev in vilic, kar je še danes v Rusiji skoro nepoznana stvar. Poslužujejo se tozadevnih lesenih izdelkov. Rusija čaka ameriških izdelkov in trgovine. In če Rusija potrebuje tako primitivne predmete, kot so noži in vilice, koliko bolj še potrebuje večjih predmetov, ki so sicer upeljani že po vsem civiliziranem svetu, a so še danes v Rusiji skoro nepoznani. Senator Wheeler trdi, da je Rusija sicer naredila že velik napredek v domači industriji, toda vzelo bo še 50 let, predno more biti Rusija resna tekmovalka ameriški industriji. S svojo petletko so se Rusi sicer nekaj naučili, toda da bi njih proizvodi resno vplivali na ostalo svetovno trgovino, o tem se ne more niti govoriti. Rusija potrebuje za sebe toliko produktov, da začasno niti misliti ne more na eksport. Ruski narod je bil od pamtiveka poljedelski narod, in spremeniti tak narod v industrijski narod, je sploh nemogoče. Vzelo bi najmanj sto let. Rusija ima sicer delavce, toda primanjkuje pa izurjenih rokodelcev, katerih poklic gre od roda do roda, inženirji, mehaniki in ravnatelji to-varen. Vse to bo vzelo več kot en človeški rod, da se ustvari. Medtem pa v Ameriki postopa milijone brezposelnih delavcev, ki bi lahko delali naročila, za Rusijo, ako bi ameriška vlada se sploh brigala za trgovino z Rusijo. Hooverjeva administracija še vedno gleda v starodavne carske čase Rusije, namesto, da bi se prilagodila razmeram in stopila v trgovske in diplomatske odnošaje z Rusijo. Prva naloga bodoče ameriške vlade mora biti začeti s trgovanjem z Rusijo. že to samo bi dalo 2,000,-000 ameriškim delavcem stalno delo.
-o-
20,000,000 kubičnih čevljev lesa zgorelo
Marquette, Michm., 6. avgusta. Ogenj je nastal v mestecu Saloga, Michigan, kjer je zgorela zaloga lesa obsegajoča 20,-000,000 čevljev lesa. K sreči je veter obrnil v drugo stran, sicer bi zgorelo vse mesto, škodo se računa na $500,000. Prebivalci mesta so znosili vse svoje pohištvo na ulice.
Naši novi naročniki
V preteklih dneh so se sledeči naročili na dnevnik "Ameriška Domovina": Mike Plut, Bedford, Ohio, Peter Palčič, Rittman, Ohio, John živec, Joliet, 111., "John Mantel, Ely, Minn., Louis ^anich, Indianapolis, Ind., Julia "^edvešek, India napolis, Ind., ^rank Maček, Crafton, Penna., ^nton Mahne, Chisholm, Minn., ^aul Bartel, Waukegan, Illinois, IjOuis Baudek, Krayn, Pa., Frank Modic, Mclntyre, Penna., Tom čadež, Rock Springs, Wyo., Frank Velikan, Indianapolis, Indiana, Frank Klun, John Kon-Can, Joseph Pezdirtz, Mrs. Ana ^odic, John Marolt in A. žel-ko, v Clevelandu. Vsem številnim novim naročnikom iskrena hvala! Prepričani smo, da jim bo dnevnik "Ameriška Domovina" Prav ugajal. "
Ali se časi v resnici boljšajo? Vsa poročila je treba trezno presojati
Washington, 6. avgusta*. V dnevnem časopisju zadnje čase mnogo čitate, da se trgovski, industrijski in finančni položaj v Ameriki zboljšuje. Trgovci pošiljajo naročila v tovarne, tisoče in tisoče delavcev v raznih tovarnah širne Amerike dobiva delo, borza v New Yorku posluje z živahnostjo, kot ni še poslovala tekom zadnjih treh let. Vsa ta poročila, deloma resnična, deloma dobrohoteča, povprečni Amerikaneč še vedno sprejema z rezervo. Resnica je, pravi odlični predstojnik časnikarskega urada v Washingtonu, da je dolžnost časopisja bodriti ljudi k upanju. Ako bi se samo črne vesti bilježile, bi upadel povprečnemu Amerikancu' pogum, neza-upnost bi vladala še naprej, in dviga iz močvirja depresije ne bi bilo še pričakovati. Misliti pa moramo tudi na mnenje vsa-cega posameznega čitalca o poročilih glede zboljšanja. Ako je čitatelj v resnici že dobil delo, tedaj misli, da so boljši časi tu, ako pa še ni dobil dela, tedaj seveda trdi, da "časopisi lažejo." Dognano pa je toliko, da je ameriški narod zapustil vrhunec depresije in se vrača počasi, silno počasi, proti normalnosti. Pri em je tudi treba pomniti, da se nahajamo v času predsedniške kampanje. Nasprotniki Hoo-verja-trdijo, da se Hoover trudi, da na umeten način ustvari mnenje med ameriškim narodom, da so se časi zboljšali, kar bi vplivalo na njegovo izvolitev v novembru. Kako nasprotujoča poročila prihajajo v javnost, je dokaz voditeljstvo American Federation of Labor. Na eni strani pravi vodstvo delavske federacije, da se cene dvigajo, kar je ugodno znamenje za povratek normalnih razmer, dočim v isti sapi naznanja American Federation of Labor, da se bo število brezposelnih prihodnjo zimo zvišalo na 13,000,000. Gotovo je e toliko, da so finančni krogi na Wall Street prepričani, da najhujše je prestano, in da mora Amerika sedaj le gledati, kako se bo na najhitrejši in uspešnejši način potegnila iz brezposelnosti in ljudskega zaupanja v javne zavode in urade.
-o-
Steklarskim delavcem se je znižala plača Atlantic City, 6. avgusta. Na letni konferenci tvrdk, ki izdelujejo steklo, so se sklenile drastične spremembe. V posameznih podružnicah steklarske industrije se je sklenilo znižati plače od 10 do 17 procentov. Nove plače stopijo v veljavo 1. septembra, ako bodo potrjene od delavcev.
Mandžurija je pričela z veliko novo revolucijo proti Japoncem
Šangaj, 6. avgusta. Iz brzojavk, ki prihajajb iz Mandžurije, zlasti iz Harbina, se doznava, da so domačini v južnem delu Mandžurije, katero so si podjarmili Japonci, začeli1 z resno vstajo proti svojim novim gospodarjem. Velike čete kitajskih upornikov grozijo mestu Nučvang, važni postojanki 80 milj južno od Mukdena. Enako grozijo ti uporniki tudi pristanišču Liao-tung. Japonci so poslali tja kri-žarko in tri torpedne rušilce. Tudi iz ostalih delov Mandžurije se poroča o vojaških operacijah kitajskih upornikov. Uporniške čete so se pojavile celo v neposredni bližini M u k d e n a, kjer se nahajajo močne japonske postojanke. Gibanje kitajskih uporniških čet v Mandžuriji je postalo tako nevarno, da ni bila Japonska samo prisiljena poslati več vojnih ladij v razna pristanišča, pač pa je na potu tudi nadaljna divizija vojaštva. Gotovo je, da domačini v Mandžuriji dobivajo podporo iz Kitajske same, radičesar je japonska vkda vložila oster protest pri kitajski vladi v Nankingu.
Voditelji suhačev zbirajo svoje sile in denar za silovito kampanjo
Washington, 6. avgusta. Iz urada stranke suhih je prišel včeraj jako nujen manifest, v katerem se pozivljejo vsi pristaši prohibicije, da zberejo to leto zadnjič vse svoje sile in, preprečijo izvolitev kongresmanov, ki so za to, da se odpravi 18. amendment iz ameriške ustave. Zlasti prosijo suhači svoje pristaše, da bi v obilici prispevali v denarju, ker bo volivna kampanja nad vse ostra in naporna. Manifest je bil razposlan na vse pro-testantovske cerkvene občine, mladinske organizacije in razne suhaške organizacije. Prote-stantovski pastorji ga bodo te dni brali na prižnicah. "V političnem smislu bo vprašanje pijače letos stalo bolj v ospredju, kot vsi drugi problemi," se piše ! v dotičnem manifestu, "in le če! vsi prijatelji 18. amendmenta skupaj potegnejo, se bo posrečilo 18. amendment vsaj za nekaj [ let še ohraniti nedotakljiv. Tre- j ba je, da se zbere vse one mili- j jone volivcev, ki doslej še niso \ bili aktivni v prohibicijskem gibanju." V posameznih mestih Zedinjenih držav so prohibici-! jenisti doslej zbrali že 1,500,000 podpisov od fantov in deklet, ki so obljubili aktivno delovati v prid prohibicije in zlasti nastopati preti takim kandidatom za kongres, ki so izjavili, da bodo ' glasovali za odpravo 18. amendmenta.
^omunistinja predsednica nemške zbornice?
Berlin, 6. avgusta. Clara Zet-_ln> "stara mati nemške revolu-C1.ie," komunistinja in članica nemškega državnega zbora, bo najbrž predsednica parlamenta, ko se slednji sestane. Starodav-n° pravilo je, da je imenovan Najstarejši član izmed poslan za predsednika, in Clara Zetkin je najstarejša. Toda ker ■le Precej bolehna, najbrž ne bo m°Sla k zasedanju v parlament.
Družinska tragedija
C. P. Heths, 52 let star, ki pre-, a s svojo družino v Willo-^cku, blizu Clevelanda, je s kladivom napadel svojo ženo. že Prej je grozil, da bo umoril vso ruŽino, v kateri so se ga vsi Te dni je prišel ob 10. uri večep domov, in se je kmalu po-Podal k počitku. Zjutraj 4:30 pa je 17 letni sin Raymond slišal ropot v garaži. Sin Porabil za revolver in hitel en_ V spalnici je dobil svojo p z razbito glavo. Hitel je |crotl garaži, kjer je oče prav-hotel odpeljati z avtomobi-; Oče je sinu; grozil z revol-v [Jem, toda tudi sin je imel re-Ver in trikrat ustrelil. Za-to Je smrtno očeta. Sin je na-
odrf?lical policij°' ki Je mater Peljala v bolnico, kjer bo naj-
Pot Umrla' dočim Je oče že na todU tja umrl. Sina so zaprli,
ščen na,lbrž bo v kratkem opro-
Obstreljeni ropar
Artur Skoogh, 531 E. 103rd St. je sedel s svojim dekletom v avtomobilu pred hišo, ko sta prišla dva roparja, ki sta Skooghu vzela $4.00 in uro, dekletu, pa $3.42. Oba roparja sta nato prepodila fanta in dekle iz avtomobila in sama odpeljala naprej Eden izmed roparjev je stal ha deski zunaj avtomobila, ko ga je opazil policist Lewis Mead, ki se je peljal z dela domov. Policist je začel takoj streljati in nevarno ranil enega izmed roparjev, dočim je drugi pobegnil.
številni ropi
Tekom preteklega tedna je bilo sporočano policiji'o nič manj kot 212. manjših roparskih napadov v mestu.
šest mrtvih, ko je zgorel lesen hotel v Waukeganu. škoda znaša $20,000
Waukegan, Illinois, 7. avgusta. Ogenj, ki je zbruhnil v starodavnem May wood hotelu v tem mestu danes zjutraj, je povzročil smrt šestih oseb. Zapadno krilo lesenega poslopja, kjer je ogenj najprvo zbruhnil, iji kjer so se nahajale žrtve, je pogorel do tal, predno so mogli dobiti ogenj pod kontrolo. Kako je ogenj nastal, ne morejo natančno ugotoviti, dočim trdi ognje-gasni načelnik, da je najbrž nekdo kadil cigareto v postelji, in zaspal, ko mu je padla goreča cigareta na tla. Lastnik hotela, Tony Durka, pravi, da ga je zbudil eden izmed gostov v hotelu, ko je začelo goreti. Nemudoma je obvestil ognjegasce. Povedal je slednjim, da so se vsi gosti rešili, toda ko so pregledali listo stanovalcev hotela, se je dognalo, da manjka šest mož. Ognje-gasci so vdrli v goreče poslopje, kjer so dobili šest sežganih trupel. Pet oseb je očividno umrlo, ker so se zadušile, dočim je šesti zgorel v postelji. Eden zgorelih je bil uslužben v hotelu, dočim je bilo ostalih pet zaposljenih na bližnji farmi.
Newyorska borza polna aktivnosti. Cene delnicam se dvigajo
New York, 7. avgusta. Tri leta že ni videla borza v New Yorku toliko aktivnosti v prodajanju in kupovanju delnic, kot se je to vršilo v soboto. Kupovalo in prodajalo se je tako hitro, da se niti sproti ni moglo zaznamovati. Cene delnic so se dvignile od $2 do $12. Zlasti je bilo opaziti, da so se pojavili na borzi tudi evropski kupci. Najbolj so napredovale delnice jeklarskega trusta, ki so se dvignile za $12.75, in so se prodajale ob zaključku borznega poslovanja za $87.50. To se tiče preferred delnic, dočim so se common delnice prodajale za $42.75. Delnice American Telephone & Telegraph Co., ki so bile pred tremi meseci vredne komaj $70.25, so dosegle vrednost $108.75. Union Pacific delnice so se dvignile za $10.50 in se ob zaključku poslovanja prodajale za $63. Vsega skupaj je bilo prodanih 2,700,-000 delnic, največje število od maja meseca, 1930.
--o-
Mestna igrališča
Mestna vlada je odredila., da se morajo zapreti vsa mestna igrališča 12. avgusta, ker mestna uprava tozadevno nima nobenega denarja več. Ob istem času je bilo naznanjeno, da bodo morali vsi mestni uslužbenci, razven policistov in ognjegas-cev, še enkrat vzeti letos prisiljene počitnice brez vsake plače. Mestna vlada trdi, da pod nobenim drugim pogojem ne more shajati z dohodki do konca leta. Mesto ima letos dva milijona dolarjev manj na razpolago za svoje stroške kot lansko leto, ker ljudje ne plačujejo davkov. Najbolj bodo prizadeti otroci, ki bedo en mesec brez prave kontrole na prostem, kajti šole se odprejo šele 12. septembra.
Lepa udeležba
Jako lepo udeležbo so imela včeraj združena društva fare Vida na svojem pikniku na Spelkotovi farmi. Ljudstvo se je prav dobro zabavalo, in vse je bilo dobre volje. Veliko zanimanje je zlasti vladalo za cekine, ki so bili razdeljeni srečnim ljudem. Prvo nagrado, $15 v zlatu je dala "Ameriška Domovina," in jo je dobil Mr. J. Menart, 1277 Norwood Rd. Drugo nagrado, podarjeno po Mr. Josip Grdina, je dobil A. Kum-še, 1015 E. 62d St. Tretjo nagrado, $10 v zlatu, je dobila Terezija Gorenčič, 1189 E. 61st St. Čerto, $5 v zlatu, Mr. John Trček, 1075 E. 64th St., peto nagrado, $5 v zlatu, Mrs. Mary Znidaršič, 1206 Norwood Rd., šesto nagrado, $5 v zlatu, Mr. J. Dejak, 1413 E. 55th St. Pričakovati je, da je tudi finančna stran piknika povoljna.
Detektiv obstreljen
V nedeljo zjutraj sta dva roparja okradla I s adore Good-mana, ki ima trgovino s sadjem na 7916 St. Clair Ave. Odnesla sta $285.00. Policija je bila obveščena, in vest o ropu sta dobila tudi detektiva Wachsman in Buettner, ki sta se vozila v policijskem avtomobilu. Ko sta detektiva peljala po E. 79th St., kakih 100 čevljev od Superior Ave., sta uzrla nekega moškega. "Počakaj malo!" je rekel detektiv Buettner, ko je stopil z avtomo-1 bila. Moški je takoj potegnil re- j volver in ustrelil. Zadel je detektiva Buettnerja, da se je slednji takoj zvrnil. Bandit je potem bežal naprej proti Superior Ave., detektiv Wachsman pa za njim. Wachsman je oddal štiri strele, in je z enim zadel bandita jiato se je pa detektiv vrnil k ranjenemu tovarišu in ga dal odpeljati v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Potem se je pa gonja za ban-ditom zopet začela. Sled je kazala proti 71. cesti in Duluth Ave. Spotoma je ranjeni bandit še izropal' poslovodjo neke A. & P. trgovine, kateremu je vzel $10.00 in avtomobil. Bandit se je z avtomobilom odpeljal. Avto so pozneje dobili. Na Broadway in McBride Ave., pa je medtem videl neki drugi avtomobilist ne-! kega moškega bežati po McBride Ave. Hitro je peljal za njim, kajti mož je bil ves krvav. Ranjenec je stopil v hišo na 5000 McBride Ave. Avtomobilist je nato odpeljal proti domu. Zjutraj je pa bral v časopisu, da< je bil detektiv Buettner obstreljen. Hitro je šel na policijo in povedal, kaj je videl ponoči. Detektiv Anton Kočevar s štirimi drugimi je bil poslan v hišo na 5000 j McBride Ave., kjer so ranjenega bandita v resnici dobili. Hotel je streljati, toda so ga kmalu ugnali.
Mladi vozniki
Policija svari starše, naj ne pustijo svojim otrokom, ako niso stari še 18 let, voziti avtomobilov. Ti mladi vozniki so zadnje čase zakrivili več nesreč, in številne pritožbe so dospele na policijo. V slučaju da koga dobijo, ki premlad vozi avto, bo dotični kaznovan, kot tudi njegovi Starši.
Bankir pobit in umirajoč blizu svojega doma
Iz Amerike se vedno manj blaga izvaža
Washington, 6. avgusta. Skupna vrednost blaga, izvoženega is Amerike v ostale dele sveta te-kom meseca junija, je znašak $114,076,689. V juniju mesecu 1931, pa je bilo eksportiranegi blaga v vrednosti $187,076,918 V letu 1928 so v juniju izvozil iz Amerike za $411,000,000 vred nosti blaga.
Teroristi bodo v Nemčiji s smrtjo kaznovani
■Berlin, 6. avgusta. Nemška vlada ima pripravljeno posebno odredbo, katero bo te dni podpisal predsednik Hindenburg. Odredba predpisuje smrtno kazen za vse teroriste, ki se pojavljajo na političnem polju. Voditelji fašistov nasprotujejo taki odredbi.
Smrtna kosa
Sinoči ob 10. uri je preminul John Stepicevich, 8406 Crumb Ave. Star je bil 56 let in član društva sv. Jožefa, št. 99 HBZ. Tu zapušča ženo Olivi j o in tri sine, Mike, John in Frank. Pogreb, katerega datum naznanimo j ti tri, se vrši pod vodstvom Anton Grdina in Sinovi.
Zanemarjene hiše
V Clevelandu se nahaja kakih 12,000 hiš, ki niso več vredne tega imena, toda kljub temu stanuje v njih približno 200,000 ljudi. Hiše bi morale iz sanitarnih in varnostnih ozirov biti podrte.
* Japonska je sklenila, da ostane članica Lige Narodov.
Springfield, 111., 7. avgusta. John B. Colegrove, znani bankir, ki je bil obsojen radi ne-rednosti na svoji banki, je bil najden danes umirajoč na trati poleg hiše svojega prijatelja. Očividno je bil bankir napaden in silovito pretepen. Pretekli petek je bil Colegrove odpeljan s svojega doma in neznano kje zaprt. Ko je prišel nekoliko k sebi, je povedal, da sta ga napadla dva moška, ki sta ga silovito pretepla, potem sta ga pa vozila okoli vso noč in ga končno vrgla na neko polje. Poteklo je mnogo ur, predno se je zavedel, nakar je korakal po železniškem tiru proti mestu, a je spotoma padel v omedlevico in obležal.
Frank Kenik umrl
Danes zjutraj je na svoji farmi v Chardon, O., preminul vsem poznani Frank Kenik, ki je bolehal dolgo vrsto let, in je iskal zdravja zunaj na deželi. Smrt je končno segla po tem slovenskem pionirju. Natančneje o tem bomo poročali jutri. Truplo ima v oskrbi Anton Grdina in Sinovi.
štrajk farmarjev
V Clevelandu se mudi Milo Reno, zastopnik farmarjev iz zapada, ki pridiga, da bi morali vsi farmarji iti na štrajk za 30 dni. V tem času ne bi smeli ničesar prodajati. Ako bi zdržali 30 dni, tedaj bi dobili za svoje pridelke višje cene.
Kollander pozdravlja
Mr. August Kollander, poslovodja potniške tvrdke v Clevelandu, pošilja pozdrave iz Zagreba. Sporoča nam, da pravega pomanjkanja ne poznajo v domovini, kar se tiče živil, razven, da je mogoče deloma pomanjkanje denarja.
Smrt v Euclidu
Frank Batchelor, policijski načelnik Euclida zadnja štiri le-i ta, je v petek nenadoma preminul. Star je bil 57 let.
Najden prstan
Našel se je ženski poročni prstan na 61. cesti. Katera ga pogreša, ga lahko dobi na 1255 E. 61st St.
* Nemški vinogradi so bili zelo poškodovani po nevihti.
Brat newyorskega župa-pana bo odstavljen
New York, 7. avgusta. Dočim se bo governor Roosevelt te dni odločil, ali naj vzame županski urad ž u p a n u James Walker ju, so se obenem podvze-li koraki, da se vzame zdravniški patent njegovemu bratu dr. William H. Walker. Posebni odbor je stavil državnim regentom z a h t e v o, da se vzame zdravniško licenco dr. Walker-ju in obenem še štirim drugim zdravnikom, ki so si delili do-| bičke, narejene na nepošten način na račun mesta. Omenjeni štirje zdravniki so dobili tekom štirih let od mesta $216,000, in polovico tega denarja so dali županovemu bratu dr. Walker-ju, ki je vzel denar, ne da bi ga zaslužil.
Velika vstopnina
Svoto $116,758 so plačali ljudje za vstopnino k baseball igram v elevelandskem stadionu tekom šestih dni. V nedeljo se je nahajalo v stadionu skoro 22,000 oseb, ko so "Indians" dvakrat porazili igralce iz Washingtona. Pogodba med mestom in baseball klubom pravi, da dobi mesto 10 precentov od vsega denarja, ako znaša svota za vstopnino $122,000, 15 procentov, ako znaša svota $150 in 20 procentov, ako znaša svota $180,000. Mesto bo delalo lep denar z baseball igrami na stadionu.
(C
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY OTWSPAP1R Published dally except Sunday« and Holiday«
PROKLETSTVO, KI JE VISELO NAD DRUŽINO
NAROČNINA:
Ei Ameriko In Kanado na leto $».SB Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta #100 Za Cleveland, po poitl, pol leta $3.60 Za Cleveland po raznatelclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.76 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.60. Posamezna ttevllka I cente.
Vca pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Amerlika Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HBnderson 063$
J AMIS DKBXVZO and LOUIS J. PIKO, Editor« and Publisher«
Entered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Offlce at Cleveland, Ohio, under the Act oX March 3rd, 187«.
88
No. 185, Mon., Aug. 8th, 1932
ZLATO TELE
Pravo materialno bogastvo dežele in naroda se produ-cira s tem, da se množijo žitna polja, črede živine, da se množi delavski rod, ki postavlja in ustvarja mesta in domačije, da vzgajajo sinove in hčere, ki naj nadaljujejo delo, ki so ga oni začeli. In ko govorimo o materialnem bogastvu moramo vedeti, da to bogastvo se zgublja, uničuje. Pšenico povžijemo, ovce se pokoljejo, železo zarjavi, hiše in domovi razpadejo. Materialno bogastvo torej ni brezkončno. Toda prišli smo do dobe, ko so začeli moderni finančniki oboževati bogastvo, delati neskončno bogastvo, dasi je materialno, torej posvečeno poginu.
Ako pomislimo, da se pojavi vsakih šestnajst let nova generacija na površju, da začne z življenskim bojem, pa po-menjajo ponavljajoče se obresti dvojno breme na ramenih naših otrok za odplačilo dolgov, katere smo jim mi naložili. Tako se je Rotschildova ideja ponavljajočih se obresti tako razširila in ukoreninila po svetu, da dobimo danes milijone ljudi, ki ne morejo plačati obresti od dolga, ne da bi govorili o posojeni glavnici, kajti v mnogih slučajih so že obresti večje kot je pa glavnica.
Ta silna bolezen se je razpasla povsod. Delavec, ki ne more plačati obresti posojila, je v strahu, da mu zaplenijo hišo in ga vržejo pod milo nebo. Enako je s farmarjem, ki se je zadolžil na svoji farmi. Država za državo dobiva vedno ve£ dolga, ker ljudje ne plačujejo davkov. Država lastuje ogromna zemljišča, toda kaj ji to zemljišče, ko ne dobi na njega posojila, da plačuje stroške? In k tej splošni mizeriji prihaja še nova v obliki novih davkov. Edino zdravilo za našo siromaščino, tako mislijo nekateri, je, da se nakladajo novi davki, ki pa v resnici ne povzročajo druzega kot novo revščino. Kot so nekdaj mislili kanibali, ko so bili bolni — umreti je treba, pa bodo. zdravi!
Kakor danes propadajo posestva, domovi delavcev in farmarjev, ker ne morejo plačevati obresti in glavnice, tako bodo jutri začeli propadati države in kraljestva. In kaj se nam nudi, da dvignemo to zlato breme zlatega teleta z naših ramen, ko potujemo proti Kalvariji uničenja? Kakšno zdravilo imamo za gospodarske rane naše civilizacije,
Radikalno zdravilo zoper kopičenje bogastev, zoper ma-likovanje zlatega teleta bi bilo, da se enkrat vsakin 50 let dolgovi odpustijo, da se opustijo ponavljajoče se obresti, ki se ne bi smele ponavljati več kot 50 let. Pri nas pa se vrši brutalna vojna, v kateri se konfiscirajo domovja in posestva. Zopet v Evropi se širijo nove govorice o vojnah, ko narodi ne morejo sprejeti pogojev, katere so jim radi dolga naložili drugi narodi. Otresti se moramo torej ideje, da more mrtvo zlato korakati s človeškim rodom od stoletja do stoletja, neprestano množeč se pri tem do neskončnosti. Moralo bi se razpisati leto splošnega moratorija, in naenkrat bi bili rešeni mizerije, rešeni sužnjosti zlatega teleta.
Toda kaj se v resnici dela med nami? Vodilnim ljudem so na ustnicah neprestano novi davki, kot rešitev iz mizeri-le. Nova posojila, novi davki, nove obresti, in s tem naj si zboljšamo življenje in bodočnost? So pa tudi nekateri premišljeni ljudje med nami, ki drugače mislijo. Governer države Arizone se je izjavil: "Prišli smo do meje, ko naš davkoplačevalec ne more več plačevati." Governer Rolph iz Californije je rekel: "Previsoki davki ali konfiskacija premoženja je vseeno." Governer Ross iz Idaho priznava: "Davki so postali neznosno breme," in governer Russell iz Georgije trdi, da davčni problem se ne more rešiti z novimi davki."
Najbolj pa jo je pogodil governer La Follette, ki je izjavil: "Več kot pravično je, da zvalimo del naših bremen na one, ki imajo velike dohodke." To je samo nekaj izjav odličnih zastopnikov ameriškega naroda. Vsi se strinjajo v točki, da bolezen, ki je narastla, ker se je zbiralo bogastvo, le pri nekaterih osebah, se ne more ozdraviti s tem, da se nakladajo nova bremena v davkih, kajti to pelje do popolne propasti ameriškega naroda.
Prišli smo do vrtoglave točke v financi in trgovini, ko danes ni dovolj zlata na svetu, da bi se plačali dolgovi. Samo dolgovi- posameznih držav, brez dolgov okrajev in mest, ki so znašal v letu 1915 le $3.65 na osebo, znašajo danes $15.02 na osebo.	''i -« %
Znano bogastvo rodbine Hi-cking v Chicagi, je zahtevalo pred nekaj dnevi svojo zadnjo žrtev, ko se je smrtno ponesrečil 28 letni Samuel Hicking pri neki avtomobilski nezgodi. Samuel Hicking je bil šele štiri leta lastnik ogromnega premoženja, ki je prineslo še vsakemu lastniku tega premoženja smrt.
Dokazana resnica je, da od dneva, ko je Samuel Hicking, oddaljen sorodnik pravkar' umrlega milijonarja, zibral skupaj svoje bogastvo, noben njegov dedič umrl ni naravne smrti. V Chi-cagu se govori že več desetletij o prokletstvu nad Hicking rodbino, ki je v zvezi z njenim bogastvom. Zgodovina tega je sledeča:
Stari Samuel Hicking, ustanovitelj tega premoženja, je baje ukradel velikanski zaklad nekemu svojemu prijatelju, katerega, je na svoji farmi prijazno sprejel in ga umoril, ko mu je mož zaupal, da ima pri sebi ogromno premoženje. Ko se je potem nekoč napil, je priznal svoji ženi zločin. Ta ga je zato preklela. Nato se je pa od njega ločila, ker ni hotela imeti od krvavega denarja nobene koristi. Izdala pa svojega moža ni oblastem, ampak v svoji oporoki je omenila, zakaj ni hotela živeti s krvjo pridobljenim denarjem.
Stari Samuel Hicking je bij umrl že deset let prej, tako da ga pravica na sodišču ni mogla več doseči. Toda že na staremu Hickingu se je izpolnilo pro-kletstvo njegove žene. Svojega, z umorom pridobljenega bogastva se ni mogel dolgo veseliti, ker ga je že štiri leta potem umoril njegov lastni hlapec.
Po smrti njegove žene, je podedoval bogastvo njen vnuk, ker stara nista zapustila nobenih otrok. Tudi ta vnuk,,k) mu je pripadlo vse ogromno premoženje, ni istega dolgo užival in je umrl nesrečne smrti: pičila ga je strupena kača klopotača. In njegova žena ga je preživela samo za eno leto. Njiju sin je bil še mladoleten, ko je podedoval to premoženje. Ko je bil polno-
leten in mu je varuh izročil premoženje, je storil samomor, ker ga je goljufala njegova zaročenka z drugim.
Sedaj je pripadlo vse premoženje nekemu daljnemu sorodniku starega Hickinga, Charles Hickingu. Njemu je neka ciganka že prej prerokovala, da bo dobil dragocen zaklad, ki mu bo pa prinesel nesrečo. V resnici je dobil Charles med zapuščino krasen rubin, ki je postal znan v svetu kot "Hicking-rubin," ki se je odlikoval po svoji nenavadni velikosti in lepoti. Ker se je že takrat. govorilo o prokletstvu nad Hicking družino, to je bilo že leta 1902, se je Charles Hicking odločil, da se bo iznebil tega rubina, ker je bil prepričan, da je ta žlahtni kamen v zvezi s tem prokletstvom. Vzel ga je na potovanje v Evropo in ga vrgel z ladje v morje. Rubin je bil vreden $40,000.
Toda ta žrtev ni preprečila na-daljnih nesreč. Charles Hicking se je potopil z ladjo "Titanic" leta 1912. Sedaj je pa, nastal med raznimi sorodniki prepir radi dedščine, katerega so vodili na ta način, da so se v obilni meri posluževali strupa in revolverja. Končno je pripadlo premoženje 12 letnemu dečku, ki je pa umrl deset let pozneje in vse premoženje je podedovala njegova nevesta. Tudi sedaj se ji razvila velika tož ba za to dedščino, v kateri je končno zmagal ponesrečeni Samuel Hicking, ki se je ponesrečil v avtomobilski nezgodi, kot smo omenili v začetku. Nevesta je pa, dobila eno desetino gotovine vsega premoženja. Pa tudi ona ni imela sreče s to dedščino. Bila je ubita kmalu potem, ko je dobila denar, v nezgodi z aeroplanom, v katerem se je vozila.
Sedaj pa ni nobenih krvnih dedičev več za to premoženje. Zadnje ponesrečeni Samuel Hicking je bil zadnji te rodbine in tako se je izpolnilo pvokletstvo in krvavo pridobljeni dolarji so prinesli samo nesrečo in pogi-belj, dokler ni bil zadnji član starega Samuela Hickinga polo-ižen pod zeleno rušo.
en korak, da se je izpremenilo vodo v led, ako se je primešalo vodi sol in se to mešalo, ter v to postavilo posodo z vodo, in je1 ta zmrznila. To se je prvič poskusilo leta 1607 in se sijajno obneslo. Na ta način so začeli hladiti lemonado in likerje, dokler ni Italijan Procope, ki je živel v Parizu, prišel na idejo, da je začel prodajati zmrznjen sadni sok, iz česar se je potem prišlo na idejo današnjega sladoleda.
Vendar je do zadnjega pol stoletja ostala še vedno narava glavna dobaviteljica ledu, katerega se je spravilo čez poletje v posebnih ledenicah, šele koncu 19. stoletja se je pričelo izdelovati umeten led na debelo v raznih procesih. Najnovejša tehnika je pa iznašla električno ledenico, ki si jo družine vsak dan bolj nabavljajo, da imajo zelenjavo, mesnino in drugo vedno v enaki temperaturi, pozimi in poleti.
Pravni nasveti
RABA LEDU V STARI IN NOVI DOBI
DOPISI
--i---——*
Cleveland (Collinwood), O.
—Pregovor pravi: "Kdor vedno doma tič,i, ta dosti prida ni. "V resnici bi pa jaz rekla: da od tega nič koristi ni! To naj velja vsem, že, vpisanim članicam ženskega demokratskega kluba v ColiinwQodu in še ostalim državljankam, ki naj bi z večjo vnemo pristopale v naš demokratski klub, katerega namen je v resni ci ponos in izobrazba vsega slovenskega ženstva.
Sorojakinje! Na delo in organizirajte se, ker le v skupnosti
Kej bi počeli, mi moderni in razvajeni ljudje, če ne bi imeli ledu, ki nam v poletni ,vročini hladi pijačo, mehko in trdo? Tako dolgo let je moralo človeštvo trpeti in vzdihovati po hladilni pijači, predno se je razvila tehnika v toliko, da si znamo pridelovati umetni led, ali nan\ pa moderne priprave ohlade pijačo brez ledu. V starem veku in še dolgo v novem, so si mogli ljudje shladiti pijačo le tedaj, ako so imeli od zime zalogo ledu, ki so si ga nakopičili v jame.
Da so imeli to -navado že otroci Izraela, kažejo besede Salomona, ki pravi na nekem mestu: "Kakor hlad snega ob času žetve, je zvest poslanec onemu, ki ga pošilja in ki osveža dušo svojemu gospodu." Torej so morali že takrat spravljati sneg in led za poletno vročino. Iz takih jam so si Grki in Rimljani prinesli košček snegrf, ki so- deli potem v čašo vina. Tako je, na primer,, Plinij vabil svoje prijatelje na gostijo, ko jim je .naznanil, da bo dovolj snega na razpolago za vino.
Toda velike, s travo in slamo pokrite jame, kamor so spravljali sneg, niso mogle dati čistega snega. Zato se je' skušalo najti sredstva, da se ohladi vodo brez primesi snega. Rimski zdravnik Galen je nasvetoval, da so kuhali vodo, jo deli v velike prstene vrče in jo postavili na svoje ravne strehe, da je bila
voda izpostavljena večernemu hladu. Na ta način so se prstene vrči obdali zunaj z nekako roso in so jih potem zavili v sveže zelenje in postavili v zemljo. Na ta način je ostala voda mrzla po ves dan.
t V srednjem veku niso poznali drugega načina, da so imeli hladno vino, kot da so ga imeli spravljenega v globokih kleteh. Šele v 16. stoletju so priniesli potniki iz Orijenta metodo, kako se hladi pijača. Tako pripoveduje Salomon Schweiger, ki je bil dolgo časa v Carigradu in je prišel nazaj v Evropo leta 1578 o načinu, kako so turški sultani in paše trgovali z ledom.
"V okolici mesta, imajo mnogo ledenih jam," je pripovedo-v?l Schweiger. "To so širpke in globoke jame, preko katerih je postavljena lesena koča. Tukaj so nastavljeni posebni ljudje, ki ppzimi napolnijo te jame s snegom. Sneg se potem strdi v led, katerega razžagajo na kosce, kosce zavijejo v kožuhovino, ne lože na konja in led prodaja-, jo po ulicah, kolikor ga hoče kdo kupiti. Kdor kupi pri trgovcu kozarec sladke vode, si kupi tudi košček ledu, katerega vrže v kozarec, ali si ga pa dene v usta in ga liže, gredoč po ulici."
Po tej turški metodi, so tudi v vzhodni Evropi začeli rabiti take ledenice in sicer najprej v Italiji. Med tem je pa znanost prišla na idejo, da bi se pijačo ohladilo na ta način, da se jo postavi v vodo, v kateri je bil raz-stopljen soliter. Na to idejo je prišel najprej Španski zdravnik Villa Franca, ki je živel takrat v Rimu. Pozneje se je rabilo tudi kamenito sol in druge soli. Od tukaj je bil pa samo še
— Piše Frank V. Opaskar -—
Neki odvetnik je zagovarjal svojega klienta pred poroto. Tožba je bila radi 24 krav. V svojem govoru poroti je ta odvetnik tako goreče govoril, da je treščilo iz njegovih ust: "Pomislite možje in žene, gre se tukaj za celih 24 krav; ne za eno več, ne za eno manj. Za celih 24 krav se gre, to jih je ravno še enkrat toliko krav, kolikor vas je tukaj porotnikov!" Razume se, da je odvetnik tožbo izgubil, ker se jim je zamalo zdelo, da bi se jih kravam primerjalo.
Pripeljali so nekega Italijana na zvezno sodišče, da bi napravil skušnjo za ameriško državljanstvo. Po dolgem izpraševanju mu reče sodnik: "Znaš še precej dobro angleško, dasi ravno ne razumeš legalne in tehnične izraze. Odgovori mi še eno vprašanje: Ako postaneš državljan, boš li podpiral zakon Zedinjenih držav in pa vse njerie pdstave?"
Italijani malo pomisli, pa pravi: "Nemogoče, gospod sodnik."
"Zakaj pa ne?" se začudi sodnik.
Tolmač prestavi sodniku Italijanov odgovor: "Italijan pravi, da mora podpirati ženo, šest otrok, svojo taščo in včash še kake druge sorodnike in da je njegova plača premajhna, da bi še druge podpiral."
Sodnik se nato nasmeje in pravi: "Naj postane državljan, ker razume svoje dolžnosti."
Odvetnik je najel novo steno-grafinjo in ji je ravno narekoval prošnjo za ločitev zakona. V prošnji je rekel da je žena vedno lepo ravnala z možem, da ga je ljubila, mu bila zvesto udana itd. Stenografinja je pa zapisala, da se je žena vedno lepotičila, name" sto da bi napisala, da je lepo ravnala. Na sodniji je prošnja zbudila mnogo smeha.
Mi vam vedno svetujemo, da si shranite razne dokaze za to in ono stvar, ker le z dokazi morete kaj doseči na sodniji. Včasih pa ljudje kar lahkomiselno proč mečejo razne važne dokaze. Na primer: Prišla je neka za-morka k odvetniku in mu povedala, da je bil njen mož ubit v avtomobilski nezgodi. Odvetnik je sicer obljubil, da bo vložil tožbo proti tistim, ki so bili krivi nesreče, za odškodnino, ni ji pa povedal, koliko časa bo minilo, predno bo tožba zaslišana.
Teden dni kasneje ga pa pokliče zamorka po telefonu in pravi : "For the love of Mike, koliko časa naj pa še hranim dokaze, truplo že smrdi!"
V pogonu proti butlegerjem, so zvezni uradniki aretirali nekega zamorca, katerega so pripeljali pred sodnika, ki ga je vprašal:
"Kako boš rekel: kriv ali nedolžen?"
"Kriv in ne potrebujem nobe- j nega zaslišanja," odgovori zamorec.
"Keko to, da ne potrebuješ nobenega zaslišanja?" se začudi sodnik.
"Jaz mislim tako, da nočem nič i več slišati o tem in tudi Vi, gos-
pod sodnik, pozabite na to stvar." *
To sem vam napisal, ker vem, da ni prijetno vedno brati resne stvari. Ako veste o kakem zanimivem dogodku na sodišču, pišite na Frank V. Opaskar, 516 Hippodrome Bldg., Cleveland, O.
Ravno tako ne pozabite vprašat to kolono, kadar vam ni jasno v postavnih zadevah. -o-
DOLGE IGLE ZA KLOBUKE
Tisti nevarni časi dvajset let nazaj, ko so žei\ske, z dolgimi, ostrimi iglami v klobuku ogrožale oči okoli stoječih, se zopet bližajo. Damski svet se je izjavil, da potrebuje za klobučke, ki tako koketno čepijo na glavah, igle, ki bodo klobuk držale na glavi. In sicer hočejo imeti dolge igle in ostre, da jih bodo lahko zabodle skozi klobučevino
če bodo take igle res zopet prišle v modo, bo treba na vsak način zahtevati, da bodo imele igle na ostrem koncu varnostno zapono. Te dolge in ostre igle za klobuke bodo imele pa še drug namen, ki se ga bodo ženske go tovo poslužile, da bodo imele j ako dobro orožje za v roke. Saj je znano še iz onih časov, ko so bile take igle v modi, kako so jih znale nekatere spretno rabiti in je tudi marsikateri nezve sti ljubimec odnesel spomin od svoje izvoljenke na to orodje oziroma orožje.
Ce verjamete al' pa ne.
SMRT NEZAKONSKEGA SINA FRANCA JOŽEFA
V Hebu na Češkem je umr 68 letni bivši natakar Adolf Slovač, ki je vse svoje življenje zatrjeval, da je nezakonski sin cesarja Franca Jožefa. Njegova mati je namreč bila kuharica na dunajskem dvoru. Slovač je bil v resnici nekoliko podoben pokojnemu avstrijske-cesarju, podobnost pa je tudi namenoma podčrtaval s tem, da si je pustil rasti "cesarsko" brado po vzorcu domnevnega očeta. V zadnjem času, ko ni mogel več delati, je Slovač prodajal slike, na katerih se je podpisoval kot Adolf Habsburški, sin cesarja Franca Jožefa, Pred smrtjo je tudi izrazil željo, naj ga pokolpjejo v dunajski kapucinski grobnici, kar se seveda ni zgodilo.
Dnevna vprašanja
1.	Katera država v Zedinjenih državah proizvaja največ premoga ?
2.	Kaj je razlika med miljo in kilometrom?
3.	Kolika je bilo vrednih 30 srebrnikov, za katere je Ju dež prodal Krista, v današ nji ameriški veljavi?
4.	Med katerima državama preti vojna v Južni Ameriki.
5.	Koliko kt obstoji gasilno društvo Vič-Glince?
6.	Kdo je svetovno znani slo venski šahist?
7.	Katera je največja reka v J užni Ameriki ?
8.	Kaj je glavno mesto repu blike Argentine?
9.	Kdo je ministerski predsednik Anglije?
10(. Kateri predsednikov tajnik je te dni resigniral?
Odgovori na vprašanja
1.	Kar se tiče mehkega premoga gaj nakopljejo danes največ v West Virginiji, ako pa vzamemo mehki in trdi premog skupaj, ga pa nakopljejo največ v državi Pennsyl-vaniji.
2.	En kilometer znaša 0.621 milje.
3.	Približno dvajset dolarjev.
4.	Med republiko Paraguay in republiko Bolivija. Obe si lastiti pusto pokrajino, imenovano Chaco.
5.	Letos je praznovalo šestde-setletnico obstoja.
6.	Dr. Milan Vidmar.
7.	Amazon reka.
8.	Buenos Aires.
9.	MacDonald.
10. Trgovinski tajnik Lamont.
Nekdo je bil pripeljan pred sodnika, obtožen da je vlomil v klet bogatega posestnika, kateremu je odnesel več kosov posušenega mesa. Sodnik ga nagovori sledeče: "Vidiš, tvoj oče je nočni varuh vaše vasi, občespo« štovan in priljubljen mož. Kaj nili nič mislil nanj, ko si vlomil V klet?"
"Gotovo da sem mislil, pa še mnogo sem mislil nanj, ker sem se bal, da bo ravno takrat mor da prišel mimo in me zasačil." A
Ali je tale luštkani otročiček vaš, gospa?"
"Ne, ga sploh ne poznam." "Saj se mi je takoj zdelo, da smrkavec sliši komu drugemu." A
Opoldne pride bratranec na obisk, meneč, da bo še vjel kaj kosila. Gospodar mu reče: "Škoda, da nisi prej prišel, žena je ravnokar pospravila z mize."
"Aha," se oglasi mali sinko, "pa še tako je hitela, da bi bila skoro skledo ubila."
A
Ko je bil Peterček prvi dan v šoli, ga jei mama vprašala:
"No, kako je bilo v šoli, Peterček?"
"Slabo, slabo," je žalostno odgovoril Peterček.
"Pa zakaj je bilo slabo?" se začudi mama. "Saj je v šoli vendar lepo, ali ne? In tudi učitelj je prijazen mož."
"To že," se jc odrezal malček. "Saj bi bilo prav prijetno, ampak veš, mama, to mi ni všeč, da smo dvakrat molili, kakor molimo doma pred kosilom in po kosilu jedli pa nismo nobenkrat."
A
"Ali se še spomnite, gospod doktor, da ste mi pred leti radi revmatizma ukazali, da se moram varovati vsake mokrote?"
'Seveda se spominjam, to je že kakih šest let od tega. In kaj bi sedaj radi?"
"Vprašat sem vas prišel, če se smem enkrat skopat?"
A
"Veš, Tine, kadar jaz koga oplazim, se tega dobro spominja."
"To ni nič; kadar jaz koga vsekam, se pa sploh ničesar ne spominja več."
A
"Nič več me ne ljubiš; dragi moj možiček! Kadar se jokam, me niti več ne vprašaš kaj mi manjka."	«
"Mi je prav žal, ampak tako vprašanje me je dosedaj stalo vedno preveč denarja." A
Otroci se igrajo na vrti^ s tem, da zabijajo s kladivom žeblje v desko. Mati pride in opomni, Tončka: "Nikar se ne igraj s kladivom, se boš udaril po prstu."
"Saj se ne bom, mama; saj žebelj Jožek drži."
A
"Ne vem kaj bi počel, kolikor denarja vedno zahteva moja žena od mene."
"Kaj pa počne ž njim?" "Nič! Saj ji ga še nikoli dal nisem."
A
"Roza, poglej no Ameriško Domovino danes! O tebi piše cel članek."
"O, križana gora, kaj pa pravijo?"
"Pišejo, da je na svetu preveč žensk."
A
"Kaj niste vi tisti, ki je pred petimi minutami pri meni beračil? Kaj pa hočete že spet?"
"Saj; ste mi rekli, da mi boste prihodnjič zopet kaj dali."
A
"Sem slišal, da se ženiš. Kakšna pa je kaj tvoja nevesta?"
"No, prav čedna, samo boli majhnaj je."
"O, bo že zrasla! Tudi moja je bila predi poroko mpjhna, potem mi je pa kmalu zrasla čez« glavo!"
nam je mogoče kaj doseči. Zato vam kličem, že vsem vpisanim [članicam, da se gotovo udeležite i redne seje, ki se bo vršila v to-! rek 9. avgusta v Turkovi dvora-jni ob osmih zvečer in da vsaka iprav gotovo pripelje vsaj eno novo kandidatinjo seboj. Vedite, da nas bo obiskala govornica fo glavnega stana te organizacije,
i Torej ne dajmo in ne pustimo, ; da bi prišla v dvorano in videla | tam le par odbornic in par ducatov praznih stolov. Pokažimo, j da smo vendar iz naroda, kate-
rega se nam ni treba sramovati, ampak moramo biti ponosne, da smo Slovenke.
Torej da se gotovo vidimo na seji v torek.
Ana E., zapisnikarica.
1932		AUG.			1932	
(SnJ	Mo	Tn	We	11i|	W]	Sa]
	U	2!	3	41	5j	61
[7	8	1	10	111	12]	13]
114	i		17	J8|	19	20]
<U	22|	23|	24	25!	26!	27!
28	29|	30	[311	n		n
THE OLD HOME TOWN
FIVE MINUTES AI=TEJvJ i-ASSlTODE	( 4 W
WHITC SAID IT WAS Too HOT To X\\\( CLEAM WINDOWS ON THE sE^ND
FJ.OOR THE PfcQPR>H£.T©R, OF THE CENTRAL HOTEL. F/NDS HEJ^ TAP DANCINGj "THE HOT KITCHEN
1332 Lee VV. Stanley Central Pros*
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV

DR. PR. DETELA:
HUDI CASI
AVGUST
14—Društvo sv. Vincenca Pavlanskega, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
14—Piknik družbe S. N. Do-nia iz Maple Heights pri Anton Gorišku na Green Rd.
14—Fara Device Marije Vnebovzete, piknik na špelko-tovih farmah.
14—Interlodge Day, na Mer-^arjevih prostorih v Valley view.
21.—Društvo Napredni So-8edje, SNPJ, izlet na cerkvenih Prostorih v Maple Gardens. . 21—Piknik samostojne Zarje na Močilnikarjevi farmi.
28.—Društvo Zvon, vrtni koncert na Gorišltovi farmi na Gl'een Rd.
SEPTEMBER
„ 4—Angleško poslujoča dru-stva S. D. Zveze, Olympic Day na Pintarjevih farmah.
10—-Društvo	George Wash-mSton št. 180 JSKJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
11—Društvo	St. Clair Grove st. 98 Wow, plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma.
—Društvo Spartans št. 98 SSPZ, ples v spodnji dvojni S. N. Doma. 24—Društvo Pioneers HBZ,
ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
25.—Velika prireditev 'Ame-l'lške Domovine' v S. N. Domu 2a brezposelne.
OKTOBER 2-—Podpadec sestre, umetni es v avditoriju, in ples v spod-dvorani S. N. Doma. 58-—-Društvo Comrades št.
6 SNPJ, plesna veselica v Sl>Q>ji dvorani S. N. Doma.
'"--Skupna društva fare sv. v u> velika čarobna predstava avditori j u S. N. Doma. 'O--—Društvo Na Jutrovem gj^nuje 10-letnico obstanka v p genski delavski dvorani na vJnce Ave.
v —Društvo Napredne Slo-enke št. 137 SNPJ, plesna ve-
l lca v spodnji dvorani S. N. °ma.
—Društvo Progressives, sk 64l SNPJ, ples v Sloven-eni društvenem domu na Re °her Ave.
TaWen, šerifov k™ti) iz Mineola, L. /., ki
hi ®oen Lzmed 11 policistov, tsliLŽ? suspendirani iz 1cu !cer so nekega jetni-Pen ° SmHi vretepli. Tap-?'c» kot se je sam iz-
treh'/' 1 z eno n°y° na ' z drugo pa za vrat.
16.—Jugoslovanski	Pasijon-ski Klub priredi v S. N. D. igro "Mučeniška smrt sv. Neže."
22.—Community	Welfare Club, plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma.
23—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
29.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
30.—Blaue	Donau, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma.
NOVEMBER
5.—The	Silver Mask Club, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
6.—Slovenska	Dobrodelna Zveza, ples v obeh dvoranah S. N. Doma.
12—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
13.—Samostojni pevski zbor Zarja, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma.
19.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
23.—Društvo	Pioneers HBZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
23.—Društvo	sv. Jožefa št. 169 KSKJ, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
24.—Zarja,	odsek S. S. K. št-27, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma.
DECEMBER
4.—Jugoslovanski napredni klub, zabava v obeh dvoranah S. ft. Doma.
11.—Dramski zbor Abraše-vič, predstava v avditoriju S. N. Doma.
17.	— Društvo Progressives, št. 641 SNPJ, ples v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave.
"Za častnega meščana ga izvolimo!" je pristavil tretji.
"Izvrstna misel," je pritrdil gospod Andrejko, "izvrstna misel ! Velika čast in ne stane mnogo. Jaz bom to predlagal pri prihodnji seji; jaz, zakaj sprožil sem jaz."
Pri gospodu generali pa, bi svetovalci ne bili opravili tako dobro, kakor so, da ni posredovala važna oseba, sam okrožni glavar. Ta je poznal svoje ljudi in vedel, da več govore, kot store, poznal pa tudi komisarja Aperta, ki bi si rad nabral zaslug z odkritjem kakšne veleiz-daje, a dela kakor v pregovoru sv. Matija, ki led naredi, če ga ne dobi. Prijazni general Zuc-chi je glavarju popolnoma zaupal; vedel je pa tudi, da se v zasedenem ozemlju razmere ne urede kar čez noč in da preveliko gorečnost ni vedno koristna.
"Mladi ljudje, vroča kri," je opravičeval general komisarja; "da je le namen dober." Tolažil je mestno poslanstvo, češ, da stvar ni takega pomena, on da je prepričan o zvestobi meščanstva, ki ne more biti odgovorno za tak pobalinski čin. županu in svetovalcem je odleglo. Od generala so šli na kozarec vina | h Kalčiču, kjer so hvalili prikup-ljivo vedenje generalovo in dajali duška zl or ?,d os t i in nejevolji proti hudobnemu komisarju.
"Za enkrat je pogorel," je dejal svetovalec Kalčič in nalival naokrog.
"Gospod general mora postati častni meščan, to mora biti, to i je zaslužil," je trdil Andrejko.
"To Vam je lopov!" je dejal poluglasno drugi svetovalec.
"Za božji čas, gospod general vendar ne," se,je-.prestrašil Andrejko.
"Kdo govori o generalu! — To je najnevarnejši ogleduh! Kako postaja pod okni in posluša, kje bi kaj ujel! Snoči sem ga krstil. Sedeli smo pri Luku ;' jaz ravno pri oknu. Kmalu zaslutim, da je nekdo pod oknom. Pogledam postrani in spoznam komisarja- Uho je imel nastavljeno kakor trobento. Jaz zagrabim kozarec črnine in pravim: Tega pa ne bom pil; muha je notri, in lop! skozi okno. Komisar je izginil takoj, vino iz njegove suknje pa še ne."
Vsi so se smejali in trkali a čašami, razen Andrejka, kateremu so se zdeli ti pogovori vse i prehudi. Spomnil se je, da ga : čaka doma nujno delo in se poslovil veseleč se že naprej, kako bo predlagal, naj se izvoli gospod general za častnega meščana.
"In kakšen je bil prej ta človek!" je dejal zopet en svetovalec; "klečal je pred cesarskim orlom."
"Vedel je prej, zakaj," povzame prvi; "sedaj pa tudi ve, za kaj. Ej, če mi kdo le preveč zatrjuje, kako me ima rad, vem takoj, da me bo prosil na posodo. A Gregorič mora biti vesel, da jo je danes tako odnesel."
"On je prenagel. Dandanes mora biti človek oprezen in premeten. Ogleduho.v je vse polno, in zaplodil jih je ta komisar, ta glavni lopov. Saj veste, za-| kaj Gregoriča tako črti."
"Seveda," je rekel Kalčič. "ženske stvari. Gregorička je bila kot dekle brhka — pa saj je še — in denar je imela. Za njo sta hodila Gregorič in komisar. Komisar je pogorel."
"Kakor danes. Prav se mu godi!" so dejali svetovalci na razhodu; župan jim je pomenljivo stiskal roke in premeteno se muzal.
II.
Komisar Apert pa se je mudil pri generalovem tajniku, Ferdinandu Lavalleeju, in Črni' hudobne meščane. Tajnik, po-| nosen na svoje francostvo, ka ' ker da, bi se že odnekdaj razle
ČRNOGORSKA VOJNA NAPOVED
Jeseni leta 1758. se je zapletla črna gora v ponoven konflikt 8 Turki in napovedana je bila vojna pod skrajno čudnimi okoliščinami. Bosanski vezir je namreč nekega lepega dne zahteval od črnogorskega vladike, da mu takoj pošlje 12 najlepših deklet in sicer v starosti 12 do 15 let.
"Ako jih ne pošlješ," je grozil vezir, "bom razdejal deželo in odpeljal staro in mlado v suž-nost." Vladika je takoj sklical skupaj svoje poglavarje in je po kratkem posvetovanju odposlal k vezirju odposlanca s sledečim odgovorom:
"Ali smo Ti že kdaj plačali kak davek? En davek je, ki bi Ti ga lahko dali in to bi bil velik kamen z naših gora. Mesto 12 deklic, Ti lahko pošljemo repe 12 prešičev, katere si lahko pri-pneš na svoj turban." Ta odgovor je razjaril vezirja in vojna je bila napovedana, ki se je končala z velikim porazom Turkov: 10,000 črnogorskih junakov je pobilo in pognalo v divji beg 25,-000 mož broječo armado polu meseca.
galo po Francoskem: "Liberte, egalite, fraternite!" (svoboda, enakost, bratstvo) in bi ne bili pred kratkim še ravnotako tlačili ljudstva na Francoskem kakor drugod, je zavračal s pomilovalnim smehom sumničenja. In ko je opomnil Apert, da ima mnogo ljudi Francoze za razbojnike, ga je potrkal tajnik dobrodušno; po rami.
"To me spominja," je dejal, "basni o oslu in razbojnikih — brez primerjave, seveda, gospod komisar! Gospodar priganja osla, naj beži, da ga ne ujamejo razbojniki; dolgouh pa modruje takole: Kaj, če me ujamejo! Večjega bremena mi ne bodo naložili. čemu bi torej bežal? — Kaj se briga preprost človek, komu da služi! Meni se vidi vse to ljudstvo nedoraslo."
"Istina," se jei priklonil komisar kar najvdaneje. "A dina-stično čuvstvo, gospod tajnik, to je ravno pri takih ljudeh posebno razvito."
"In to čuvstvo je vsega spoštovanja vredno, gospod komisar. Da bije tem ljudem srce še vedno za starega cesarja, to je ne samo naravno, ampak čez vse lepo, in noben pameten človek jim ne more tega v zlo šteti. Kdo bi zameril omoženi vdovi, če po-toči še kako solzo za prvim možem ! In čujte, gospod komisar, kako jaz sklepam, če je to ljudstvo tako vneto za starega cesarja, kakor Vi vedno trdite in Vam jaz tudi verjamem, tako vneto za staro državo, ki je ime-
zanje le bič in spone: kolika ljubezen se bo vžgala za našo državno obliko, kadar nas prav spoznajo in okusijo, sad svobode, sladak kakor lotos, o katerem poje Homer, da izbriše iz srca celo spomin domovine. Zatorej brez strahu! Le onega se je bati, ki menja svoje misli naglo in lahko in hrez blagega povoda."
Komisarja je izpreletela lahna rdečica.
"Klanjam se Vaši bistroumnosti, gospod tajnik," je dejal, "a bojim se, da se motite. Jaz poznam dobro te ljudi; saj službujem že dokaj let med njimi. Strah in kazen, to jih drži v redu; dobroto imajo za, slabost, in če se jim pomoli prst, zgrabijo za celo roko. Aut serviliter ser-viunt aut auperbe dominantur." (Ali hlapčevsko služijo ali pa ošabno gospodujejo.)
"Vi vendar niste imeli nobenih težav z njimi."
"Seveda ne," se je samozadovoljno nasmehnil komisar; "a. držal sem jih v strahu; vedno pet korakov od sebe. Dobro služijo, slabo gospodarijo."
"če ste jih vedno tako držali, da so služili, gospod komisar, ka-
ko morete vedeti, kako bodo gospodarili? Vidite, to je poglavitna Vaša zmota. Vi ste kakor sebičen varih, ki neče pripoznati odraslemu varovancu let, češ, da ne zna še sam gospodariti. In ravno pod te zmote zastavljamo mi državni vod, kadar vzdigamo iz tečajev zastarele državne oblike. Enakost, bratstvo, svoboda, to so čarodejstva naših uspehov. Koliko moramo nalagati novih davkov, ko zahteva vojska dan na dan takih žrtev! Vsako ljudstvo bi se uprlo tem bremenom, ako bi mu mi ne prinesli kot neizmerno večje odškodnine duševnih dobrin, katere Uživamo sami. Svoboda se niti z življenjem ne preplača; kdo bi zanjo ne žrtvoval denarja! In enakost pred zakonom! To je oži-votvorjena pravica. Kdo ne bi dal zanjo vsega, kar ima? In bratstvo, gospod komisar, bratstvo, kako povzdigne to človeka, ki se zave, da je istega rodu, iste veljave kakor slaven vojskovodja, imeniten učenjak, kakor kralji in cesarji! To nas plemeniti, da ne mislimo, ne govorimo, ne delamo več robski; zakaj "noblesse oblige" (kdor je plemenit, se mora plemenito vesti) in svoboda rodi plemenita čuv-stva. Da bi oni, katerim snem-ljemo mi robske spone, katerim kličemo: Prosti ste, naši bratje ste! da bi ti zavihteli snete okove nad naše glave, to, gospod komisar, pripovedujte komu drugemu, ne meni! če bi se to zgodilo, bi morali zdvojiti nad človeškim rodom."
"Vam, gospod tajnik, so znani samo Francozi, Nemci, Italijani; ljudi tukaj pa ne poznate. Ali veste, kako se je snoči v glavni gostilnici o Vas govorilo?" je dejal komisar zasmehljivo, kolikor mu je dopuščala priliznje-nost.
"Kaj ne, da sem tepec. Vidite, to je znak svobodne države, da smejo ljudje zabavljati, samo da plačujejo davke."
"Ali veste, kdo se je posebno nedostojno izražal o Vaši osebi?" je pritiskal komisar.
"Gotovo kak mestni svetovalec. A če on meni reče tepec in jaz njemu modrijan, kdo je huje razžaljen? To se ne jemlje tako po besedi. Če bi vsakdo vedel, kaj govore prijatelji o njem, bi izginilo prijateljstvo. Kolikokrat se reče: velecenjeni, vele-uČeni gospod! v nadi, da nago-vorjenec ume šalo."
"Potem, gospod tajnik,' je dejal s tresočim glasom komisar in vstal, "potem se lepo priporočam; moja skrbnost je brez pomena in brez potrebe."
"Nasprotno, dragi gospod komisar," ga je miril tajnik, ko je videl, kako skeli gospoda njego-
va malomarnost. "Jaz sem Vam hvaležen za ljubeznivo skrbnost, če se v mnenju ne ujema popolnoma, kaj to de! Morebiti se motite Vi. Bodočnost bo pokazala. A če se motite Vi, je povod zmoti blag, to vem, ljubezen do našega naroda."
"Gotovo," je jecljal komisar in umikal oči. Nezadovoljen je bil sam s seboj, zatorej hud na ves svet, na mestne svetovalce ravnotako kakor na tajnika. Tako se mu plačuje trud, tako gorečnost za dobro stvar! Nemara se mu podtikajo celo neblagi nameni ! Kaj je hujšega za takega človeka kakor misel, da poznajo ljudje njegove misli!
A ni bil dolgo potrt komisar; prišla je vrsta natajnika. Stiskala sta si ravno roke za slovo, ko prirožlja razburjen z listom v roki sam general.
"Ostanite, ostanite, gospod komisar!" je ustavil komisarja. "Dobrega svetovalca potrebujemo." Ko je za uvod parkrat po vojaško zaklel, je povedal, da mu je ravnokar prišlo poročilo, da se je uprlo ljudstvo po Kočevskem in Metliškem in ubilo komisarja, ki je prišel pobirat davek. Za komisarja je bila to vesela novica; prekrižal je roke na prsih in se zmagovalno ozrl na tajnika, čigar nazori so se tako očividno na, laž postavljali.
"Morda, so današnji pozivi v zvezi z uporom," je dejal general sam pri sebi in uprl oči v komisarja.
"Gospod tajnik meni, da ne," je dejal komisar malomarno, "in jaz bi tudi tako želel; a verjeti ne morem." General je šel zamišljen parkrat po sobi gor} in doli in se ustavil pred tajnikom:
'Naglost' in odločnosti je treba. Jaz odidem nocoj. Zakaj kazen mora biti za strašilo; drugače ne bo miru. V mestu ostaneta dve kompaniji z dvema, topoma; to bo zadosti. Postopati je treba pametno in odločno. Dogovoril se bom z gospodom okrožnim glavarjem o vsem, kar je treba; zanašam pa se na uradnike in na vojaštvo, da ohranijo mir in red, če možno, izlepa, če ne, kakorkoli."
(Dalje prihodnjič)
DNEVNEVESTI
Pogrebci zboleli, ko so se vrnili s pogreba
Pottsville, Penna., 7. avgusta. Tu so se vrnili pogrebci s pogreba za nekim prijateljem, in so pri povratku se vsedli k kosilu. Kmalu pa je kakih 30 pogrebcev zbolelo, in eden izmed njih, John Heim, star 49 let, je umrl na mestu. Zastrupili so se z jedjo.
Registered V. S. Patent Office
RAZNE ZANIMIVOSTI
ženske v Koreji nosijo obleke,: ki njso šivane, ampak zlepljene.
V Rusiji in na Finskem so tudi ženske rekrutirane v stalni armadi.
Na Burmi ne sme imeti nobena hiša več kot pritličje. Tam je namreč pod častjo, da bi kdo hodil nad glavo katerega drugega.
VDANI MOHAMEDANCI
Kadar vidi Mohamedanec v puščavi, da bo tam poginil vsled lakote in žeje, si zavije glavo v svojo tuniko, si zakoplje glavo v pesek in potrpežljivo čaka na svojo usodo.
By STANLEY
Ponovno znižanje cen oblekam in
suknjam
Ravnokar smo prejeli nove vzorce blaga ku obleke in suknje, lllago je zelo Tine kakovosti, cisto 100', vol on u in različnih lepih barv. Obleka ali suknja naročena pri nas, je tudi doma pri nas narejena.
Proces izdelave oblek
1.	Blago za ob.leko, izbrano pri nas. Se zmočeno ■/. mrzlo vodo in tako zvita »ku paj stoji S do ti ur, da ko polagoma uk' ~ (•i, da potem, ko, je obleka gotova in če Vas dobi dež, se ne bodo hlačo ukrčile ali pa rekele skupaj vlekel z vseh strani, kakor se to zgodi pri tvorniško izdelanih oblekah.
2.	Ko se /.močeno blago zadostno ukr-či, ga pustimo, da se naravnim potom posuši, predno se vreiejo posamezni deli za VaSo obleko. V tovarnah skrčijo blago s paro, kar je pa Škodljivo blaga.
3.	Pri nas delamo obleko ali suknje po Vaši meri in okusu in kakor si sami želite imeti narejeno.
4.	V pri nas narejenih oblekah dobite boljšo podlogo (futer), močnejše žepe pri hlačah, česar ne dobite pri fabriško narejenih oblekah.
5.	Naše delo je prvovrstno, tako da boste veseli, kadar oblečeto obleko, ali suknjo, narejeno pri nas. Vse to dobite po izvunretlno nizkih eenah, na samo
$22.00 in $25.00
Posebno za v petek in soboto, 12. in 13. avgusta! Prvih pet mož ali fantov, ki si naročijo obleko pri nas ta dva dneva, dobi isto po posebno zniiani ceni, za
$19.50 in $22.50
22 ribičev poginilo ob španskem obrežju
Vigo, španska, 7. avgusta. Sem sta se vrnila dva ribiča, ki sta povedala, da je pred nekaj dnevi v bližini Cangas Demorasso poginilo 22 ribičev, ko je silen morski val zadel motorni čoln ribičev in ga prevrnil. Oba ribiča sta se držala 52 ur v vodi, dokler ju ni dobil neki norveški- parnik.
Suha stranka hudo poražena v Missouriju
St. Louis, Mo., 6. avgusta. — Zadnje primarne volitve so pokazale, da se je končno tudi država Missouri pojavila v vrsti mokrih državah. Republikanska kot demokratska stranka je no-minirala mokrega kandidata za senat, in 9 izmed 13 kongresma-nov so pristaši mokrote.
Sanje ženske, ki so se enkrat uresničile
Bloomington, Illinois, 6. avgu. sta. Mrs. Arthur Baker, ki je pred Štirimi leti izgubila Sivoj diamantni prstan, je sinoči sanjala, da se nahaja prstan pod deskami njene jedilnice. Dala je odtrgati tla v jedilnici, in je v resnici našla tam svoj prstan.
MALI OGLASI
Farma naprodaj
Naprodaj je lepa slovenska farma, na Dock Road, Madison, Ohio. Dobro obdelana, čedna hiša, v hiši plin in elektrika, ob tlakani cesti. Najboljša zemlja 41 akrov, 12 akrov lepega grozdja, dva konja, krava, pre-šiči, kokoši. Proda se za gotov denar poceni. Pišite tudi iz drugih krajev na Anton Košipek, Dock Road, Madison, Ohio. )
(193)
Kupil bi
že rabljeno peč, za kuhanje, na plin in premog. Pokličite HEn-derson 0566..	(185)
Stanovanje
se da v najem, pet sob, kopališče, furnez, klet. Odda se družini brez otrok. Rent samo $23 na mesec. Vprašajte na 1257 Norwood Rd.	(185)
Pri nas dobite tudi vse moške potrebščine, kakor: klobuke, srajce, kravate, nogavice in drugo po zelo nizkih cenah.
ROGEL & LAUSIN
MODNA TKGOVINA IN KROJAčNICA v S. N. Domu, 6407 St. Clair Ave.
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.
lo in že stekel k svojem avtomobilu. Pognal ga je v hrib, štiri milje strme poti je prevozil v par minutah.
V Tintagel-u je bil prostor nad vasjo, kjer so morali vsi spravljati svoje avtomobile. Ob tem času jih je bilo le malo tu. Svoj avtomobil je Graham izročil čuvaju. Do starega gradu vodi steza, mu je pojasnil ta. In z izrednim zadovoljstvom je ugotovil, da je med avtomobili tudi lepi Austin. Mož mu je še povedal, da je odšla gospodična doli k obali, ter da je imela s seboj košarico. Vse je bilo sedaj tako enostavno. A vendar je Graha-mu upadlo ta trenutek srce. Kako ga bo sprejela? Vse njegove misli so bile dosedaj osredotočene edino na njeno rešitev, a sedaj ko je nevarnost minila, mu ni preostalo drugega, nego da se z njo izmiri. Nato se je okrenil — ob pogledu na nekaj je poble-del in omahnil, tako da se je moral opreti ob čuvaja^ Blizu ograje je stal Daimler avtomobil, a
njega številka je bila--: A.
B. 1342.
je stala ob stezi, je bila stara že- J niča. To je skoro brez sapo j povpraševal.
"I, pa se vam mudi!" je odvr- i nila ženica. "Da .gospodična jo šla doli na obal. Oni trije? — Da, tudi oni so jo bili vprašali j isto. šli pa so v grad. Lahko j greste za njimi, ker so vrata odprta, a pazite se padajočega kamenja." Grahamu ni bilo treba tega opozorila, ker je to razločno bral na tablici, ki je stala ob stezi. Zadostovalo mu je, kar je izvedel. Kaj bi bili oni trije nameravali, pa ni mogel uganiti. Previdno je stopal po stezi med skalovjem, nad katerim so letali galebi. Nižje doli je naletel na nekatere turiste, ki so si pripravljali obed. Graham se je le s težavo obvladoval. Pristopil je k gruči in vprašal: "Ali ste videli neko gospodično? Samo. S košarico?"
"O, da — šla je v Merlin-ovo jamo, tamkajle."
Graham je stekel tjakaj in vstopil v, tunel, ki ga je napravila narava sama.
čim je zavil okolo vogala, je stal ob obali. Vsepovsod naoko-lo so ležale v pesku ogromne skale. Stopil je na eno izmed teh. Tam doli, ob sami vodi, strmeč v morje je sedela Violet. Tiho je šel po pesku in šele, ko je bil tik za njo, jo je poklical: "Violet?"
NAZNANILO!
STRIŽENJE LAS
za odrasle..................35^
za otroke....................25^
JOHN DANE
WATERLOO RD. BARBERSHOP
15614 Waterloo Rd.
Zelena žaba
Za "Ameriško Domovino" priredil M. U.
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineers Bid*. Mala 4128
Zvečer:
15621 Waterloo Rd, Kenmore 1691
ZA SELITEV
IN DOBER PREMOG SE PRIPOROČAM
ANTON SEDMAK
1139 Norwood Rd.
HEnderson 1920 Dobra postrežba po zmerni ceni
POCENI, UDOBNO IN HITRO
bodo potovali v stari kraj oni Slovenci, ki se bodo udeležili
JESENSKEGA IZLETA na najnovejšem, najudobnejšsm in najmodernejšem parniku Francoske Linije
/na
X,	/i
"CHAMPLAIN" 4. oktobra 1.1.
NIZKE CENE TRETJEGA RAZREDA:
Do Havre samo ........................................................................$ 69.50
Želcznica Havre do Ljubljane............................................ 14.73
Do Havre ln nazaj samo...................................................... 123.00
Do Ljubljane in nazaj samo................................................ 159.00
Davek dodatno
Za vsa pojasnila o parniku, potnih listih, permitih itd. obrnite se
takoj na:
AUGUST KOLLANDER CO.
6419 St. Clair Avenue	Cleveland, O,
ali pa na:
dfcerieh, JQas
26 Public Square	Cleveland, O,

Z g ore j na levo: Franz von Papen, na desno Kurt von Schleicher, minister obrambe, predsednik nemške republike Paul von Hindenburg, spodaj desno Adolf Hitler, vodja nemških fašistov. Ti možje danes z železno roko vladajo nemško republiko in upajo, da jo bodo zopet postavili na solnce.
Model A (tudi model B) Maytag;, najboljši pralni stroj, z velikim, četverovo-glatim čebrom iz aluminija in slavnim Maytag roller iz-žcmaicem vode. ZNIŽAN
$26°°
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd
KEnmore 1282
ONLY	\
OneWay $6.50 round trip" between CLEVELAND and BUFFALO
Autos, any size, carried for only «3.75
($4 • 75 July 1st to Sept. 14th inclusive)
Why drive when you can put your car aboard for less than the cost of oil and gas ? More res tful... cheaper... and saves a day. Steamers each way, every night, leaving «t 9:00 P. M., May 15th to November 1st.
CLEVELAND AND PORT STANLEY, CANADA, DIVISION July 1st to Sept. 5th incl. on Friday, Saturday and Sunday only «3.00 one way; $5.00 Rd. Trip. Any car only «3.75.
Zgorej na sliki je W. G. Harris, protestantovslci pastor iz Porthsmouth, O., ki je obdolžen, da je zažgal svojo hišo, da bi dobil zavarovalnino. Pri tem mu je pomagal C. R. Massie, spodaj na sliki.
Henri Mouquin, lastnik znanega restavranta v New Yorku, ki je pred kratkim naročil 1,000,000 galon finega vina v Franciji> katerega je naročil, da mu ga pošljejo drugo leto, ko bo, kot je mož trdno prepričan, prohibicija v Ameriki že odpravljena. Henri je star danes 96 let in si ničesar, bolj ne želi, kot kupi dobrega vina pri jedi.
THE CLEVELAND AND BUFFALO TRANSIT COMPANY
Ask your Local Tourist or Ticket	... ^	_
Agent for newC&B Line Polder,	East 9th Street Pier
including Prte Auto Map and tr^Sfffp0?	Cleveland. Ohio details on our AH Expense Trips. ^jfXKut 1
Ta je poizvedoval v uradu: ne— nihče se ni mogel spomniti tega imena. Kasno popoldne je že bilo, ko je popil mimogrede čašico ča-ja in odpeljal dalje. Mrak je že padal, ko je privozil v Camelford. Tudi tu so bila vsa njegova poizvedovanja zaman. Pričel je sumiti, da so oni drugi vozili proti jugu, v Launceston in Bodmin. Konečno je v nekem mestecu vstavil in vstopil v gostilno, da popije kako okrepčilo. Tu so sedeli in stali gostje ter se glasno pogovarjali o svojih dogodlja-jih. Poiskal je gostilničarja. •
"Rad bi govoril s Scotland Yardom," je dejal temu. "Zelo nujno je, privatna zadeva."
Gostilničar je prikimal in ga v skrbeh pogledal? "Za kaj se gre?" je vprašal.
"Ničesar važnega, vendar zelo nujno — razumete?"
Gostilničar je sporočil zahtevo telefonski centrali, a Graham ga je prosil, naj mu dela družbo, dokler ne dobi zveze. Kmalu pa je telefon pozvonil in Graham je dvignil slušalo. Govoril je z nekim nižjim uradnikom v Scotland Yardu. Temu je zadevo pojasnil, a nato je dobil zvezo z nekim višjim uradnikom. Tudi temu je moral zopet pojasnjevati vse spočetka. Da, je odgovoril nato ta. Gospod Hendon je odšel v Cornwall z detektivi. Naročeno mu je, naj tako pove Grahamu, ako bi slučajno klical. Uradnik pa ni vedel, v katero smer je Hendon odšel. Vendar so z zadevo že cel dan v Scotland Yardu zelo zaposleni. Izvedeli so medtem, da so zločinci spremenili številko na avtomobilu in so to sporočili vsem stražnicam in postojankam.
"Kedaj se je to zgodilo?" je vprašal Graham.
"Sporočili so nam iz Barns-table-a. Avtomobil so sledili še skozi Cambuerne."
Druzega uradnik ni vedel. Graham se mu je zahvalil ter odložil slušalko. "Cambourne!" je zagodrnjal Graham. "Tedaj so vozili vso noč. A on pa v Ca-melfordu!" Vendar mu je bilo v nekako tolažbo, daje Hendon tudi na sledi. Ljubosumen pa je bil, ker je mislil, da ga bo morebiti Hendon prehitel in rešil Violeto. Takoj se je otresel te misli in se vrnil v gostilniško sobo. Gostilničar je bil jako radoveden. Vsekakor je slutil nekaj posebnega, kar bi kasneje lahko pripovedoval svojim prijateljem. Grahamu se je zdelo nemogoče, vendar je sklenil poskusiti.
"Vi najbrže niste videli nobenega Daimler avtomobila?" je vprašal ter tudi natančno popisal osebe, ki naj bi bile v avtomobilu.
Gostilničar je osupnil, "čudno," je vskliknil. "Ne, nisem videl avtomobila — vendar pa niste vi prvi, ki po njem povprašuje."
Graham je pozabil na mah vso trudnost. "Kdo pa je še povpraševal po njem?"
"Neka mlada gospodična, ki je bila tu — predsnočnjim — sama. Zdelo se rai je, da je precej pobita. Moja soproga je govorila z njo."
"Kako pa ji je bilo ime?" je vprašal Graham, a koj se je zanesel, da je vprašanje brezsmi-selno.
"Mislim, da ji je bilo ime Forrester. Povprašal bom ženo."
"Ni se imenovala Baynes?"
"O, ne, nikakor ne. Povpraševala pa je po Daimler avtomobilu, v katerem naj bi se bile vozile osebe, kakor ste jih vi popisali. Vendar pa je ona trdila, da bi bila morala biti v avtomobilu samo dva: moški temnega obraza in črnih brk ter še drug
možak, ki pa naj bi bil zavit. Tega poslednjega sicer ni mogla popisati, a zdelo se mi je, da se ga boji — in vsled tega sem postal na stvar pozoren.
Gotov pa sem, da ni povpraševala za to številko."
Graham se je medtem zbral, bil je popolnoma miren in prev-daren. "Kako pa je gospodična izgledala?"
"Poklical bom soprogo — ona nam bo vedela povedati. "Vstal je in odšel. Opazil je bil, da je Graham razburjen, česar ta ni mogel docela prikriti. Precej ljubka ženica je vstopila ter se Grahamu nasmehljala. Ona je bila gotova, da se gre za kak ljubezenski zapljetljaj. Prebrisana je sicer bila, a polagoma, polagoma je vendar popisala gospodično — ni ga bilo dvoma, da je bila Violeta.
"Tako lepa je bila in ljubka in smilila se mi je," je dejala Grahamu ter se mu nasmejala.
"Kam pa je šla?"
"Pri tem, pa vam ne bom mogla pomagati. Prišla je iz Sen-nan Cove-ja. To vem, ker mi je povedala, da se je tamkaj ustavila."
"Sennan Cove? To je blizu Lanenda?" je vprašal Graham v eno.
"Moj Bog — a jaz sem obljubila, da ne povem nikomur! Tako zapuščena je bila. Dolgo sve klepetali in vprašala sem jo, kako ji ugaja Cornwall in dali je že bila v St. Ives-u."
"A odšla je včeraj, pravite?"
"Da — imela je Austin avtomobil."
"V katero smer pa je šla?" je vprašal Graham in skrbelo ga jer dali je morebiti vendarle ni srečal na poti.
"Ali naj vam povem?" je vprašala gospa ter ga tajinstve-no pogledala.
"V veliki nevarnosti je in na vsak način jo moram najti," je odvrnil Graham.
"Da, razumem. Lep par bosta. Tudi jaz imam rada velike može — ako. niso nerodni in zava-Ijani, kakor so navadno."
Graham je potrpežljivo čakal. Uvidel je, da je ne bi mogel žu-riti. Ona je vstala in si natočila čašo piva. Nato se je vrnila in nadaljevala: "Vprašala me je za pot proti Boscastle-u, a jaz sem ji pot pokazala. Zdelo se mi je, da se boji nekoga, ki naj bi se bil vozil v nekem Daimler avtomobilu. Morebiti prihaja papa za njo?" je vprašala zvito.
Graham ni hotel ugovarjati. Naj ženica raje misli, da se gre za ljubezensko afero, nego da bi ji moral vse pripovedovati.
Ona pa mu je svetovala: "Najbolje bi bilo, da prenočite tu. Ni dobro voziti v temi — in tudi ne bi bilo dostojno, ako se ponoči sestaneta."
Graham je na nasvet pristal ter zapeljal avtomobil v garažo. Truden je bil in tudi je moral marsikaj v miru premisliti. Nekako odleglo mu je sedaj. Oči-vidno se je Violet zbala ter je svoje skrivališče spremenila. Iz vsega pa je sklepal, da se kriza bliža koncu.
XIX.
Nevarno kamenje
Nastajala je zora, ko se je Graham drugo jutro čil in veder dvignil. Stvari so se obrnile na bolje. Vendar mu je nekaj šepetalo, naj ne zaupa kar tako usodi. Medtem ko je zajtrkoval so njegovi možgani neumorno delovali. Kje je le Violet dobila tale avtomobil? Od doma je odšla brez avtomobila, a sedaj ima veliki sedemcilinderski Austin. Mar jo je izsledil Barran baš vsled nakupa avtomobila? Mogoče.
Gostilničar se je uprav po oče-
tovsko zanimal zanj, voščil mu srečo ter obljubil, da ne bo nikomur povedal, kam odhaja njegov gost, kakor tudi da bo strogo molčal o mladi gospodični.
Graham je kmalu nato zavozil na stransko pot, ki je bila zelo strma. Kažipot mu je povedal, da vodi v Boscatle. Vse je bilo tako enostavno. Privozil je na klanec, ki vodi v vas. Tu je osta-vil avtomobil ter se podal v vas. Niti najmanj ga ni zanimala lepota kraja. Skušal je najprej povprašati v hotelu, a brez uspeha. Nato se je podal na sistematično poizvedovanje. Vas ni bila velika, tedaj ne bo nobenih po-težkoč. Minilo pa je že skoro pol dneva, a še ni dosegel nobenega uspeha. Truden je že bil izpraševanja: "Ali stanuje pri vas taka in taka gospodična, ki ima avtomobil znamke Austin?" Tudi na malem poštnem uradu ni mcgel izvedeti ničesar. Nenadoma je ugledal slaščičarno. Ali bi moglo slaščice prezreti dekle? Vstopil je v trgovino in kupil neko malenkost. Nato je pričel vpraševati. Možak se je nasmeh-ljal. "Oh, da — saj je nakupovala danes zjutraj. Stanuje pri gospe Hale — v beli hišici ob mostu."
Graham se mu je zahvalil in se podal na omenjeno mesto. V svoje veliko presenečenje pa je ugotovil, da je tudi že v tej hiši povpraševal, a da so mu na vsa vprašanja odgovorili zanikalno. Zopet je prišla k vratom ženska in odločno zanikala, da bi poznala .Volieto. Graham se je nasmejal. "Dobro, da nisem resničen detektiv, "si je mislil, a nato dejal ženski: "Moja prijateljica je in prišel sem celo iz Londona, da jc vidim. Ali ji ne bi sporočili, da sem tu? Graham je moje ime."
ženska je natančno opazovala njegov obraz in prišla do zaključka, da je poštenjak.
"Ah," je vskliknila. "Zakaj mi niste povedali takoj svojega imena? Govorila mi je že o vas. Vendar mi je pa naročila; naj nikomur drugemu ne povem, kje je.''
Graham je položaj docela razumel. "Meni smete zaupati. Kje jo lahkoi dobim?"
"Gospod, resnično ne nameravate, storiti ji zla?" ga je vprašala ojstro.
"Nasprotno — prišel sem, da ji pomagam in da jo rešim sovražnikov."
"Nu," je odvrnila počasi. "Zaupam vam — vaš obraz se mi zdi pošten, šla je za danes v Tinta gel."
Graham ni čakal. Le mimogrede je zamrmal nekaj v zaliva-
"Moj Bog!" je vskliknil.
"Ali vam je slabo?" je vprašal možak.
"Kedaj je prispel ta avtomobil?" Grlo mu je bilo tako suho, da je komaj iztisnil te besede.
"Oni tamle? Pred kake pol ure. Dotičnik je govoril z menoj, kakor bi govoril psu.
Dejal je, da bo pustil avtomobil, kjer bo on sam hotel. Pri tem pa je skoro zastavil vhod drugim. Trdil je, da bo morebiti avtomobil rabil jako nujno."
Graham je prijel možaka za roko in ga vprašal: "Kako pa je izgledal?"
"Velik, močan — kakor vi. In še nekdo drug je bil z njim. Ves zavit in hrom. In še nek sluga je bil z njima. Vsi trije so šli doli v grad."
Grahamu se je mudilo. Vse zadovoljstvo ga je minilo. TekeJ je po strmi stezi, ne meneč, da se lahko vsak trenutek spodta-kne. Pred njim je ležalo morje, a na levi se je dvigal grad. Ob stezi je bil mal pristrešek, a na tabli je bil nadpis: "Ključ do grajskih vrat je tu." V koči, ki