| PDifiina platana o gitosliL | Leto II. Ljubljana, petek 29. oktobra 1920. VEČERNI LIST —M————M——M———————.J——— Posamezna šSevlBka ©O vin. NEODVISEN DNEVNIK Štev. 247. Cene po poiti: za celo leto . H M*— za pol leta . H *fZ'— za četrt leta. H Zi’— za 1 mesec. . H 7’— Za Ljubljano mesečno 7 H Za Inozemstvo mesečno H iz — Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. B ilredn. telefon štev. SO Posamezna Sfe^iika @0 vin. Mali človek6*. ' Ta »mali človek« je v očeh velikih li-eralnih gospodov zadnje cfni prišel do ve-Ja^e in bo ostal v veljavi do 28. novem-],ra- Tedaj bo glorije »malega človeka« po ( 'Oeralnem mnenju konec. Njegova nalo- ; j>a bo, da 28. novembra spusti krogljico v 'bralno škatljo in potem naj gre, kamor 0,11 drago. Ampak ta »mali človek«, delavec, ®ah kmet, uradnik, ta mali človek je zad-pe čase z velikimi gospodi liberalne stran-e skrajno nezadovoljen. Liberalno »Ju-r°!< ga danes sicer opominja na slovesno Pnsego, ki jo je dal Jugoslaviji pred dve-mi leti. Jutrovsko glasilo šepeče namreč a*ole na ušesa »malega človeka«: »Naš pa je vsak oni, ki zna trpeti in Pptrpeti in reči: Trpim, a trpim v svobod-111 domovini. Trpim, ker je ta domovina jrslada in nezrela. Trpim, da bo naši deci ”°ljše . .. itd.« In tc je skoro resnica. Kdor misli in ^ece: Jaz mali človek hočem trpeti in po--rPeti. cja bodo »veliki Jugoslovani« iz mo-je kože delali usnje in z njim verižili — tak 0r«z dvojbe spada v vrste liberalnih demokratov. Zanj ni več leka. Toda takih ‘malih ljudi« — se zdi, da ne bo za pol Ucata v vseh slovenskih okrožjih. Ko bi ljudst vo vedelo, da ima njegovo trpine in potrpljenje res kak pomen, bi tu-j.1 Potrpelo. Toda videlo je, da je trpljenje JUdstvu bilo le lestvica, po kateri so li-eralni in kapitalistični magnati lezli na-.^gor, se redili in bogateli — v toliko več-1' meri, v kolikor večji je raslo trpljenje. »Mali človek« v vagonih in barakah, ' Podstrešjih in kleteh je trpel, prezebal, bolehal in ginil, ko so na vseh koncih in •'ritjih rasle nove banke, v katerih se je j;uPičii milijonski kapital. Ko je prišel dr. y°sar in z bičem v roki nagnal milijonar-na delo za zgradbo lastnih hiš, da bo-Qe »mali človek« lahko iz vagona prišel v Pošteno stanovanje, tedaj je zakričal ves kapitalistični Izrael cele Jugoslavije, ki je ?r&aniziran v demokratski liberalni stran-- ’ *n Ža vodita stari dr. Tavčar in mladi ?r- Žerjav. Tedaj se je cela liberalna stran-!la Postavila v boj za »uboge« milijonarje. !edaj se ji ni smilil »mali človek«, ker te-dai liberalna gospoda še ni pričakovala 'folitev. Danes pa pojo pesem o »malem cjoveku«) ker je tega več in ker bo njegov £‘as odločilen. »Mali človek« naj sam P°maga liberalnim kapitalistom, da mu odo lahko zadrgnili 28. novembra vrv ckrog vratu. , »Mali človek« — delavec si je s tež-0 silo priboril 8 urni delavnik. Liberalna 8°spoda dr. Žerjav in dr. Kukovec pa sta ga prikrajšala, kakor se že hvalita. Dr. Jakovec se že davno hvali, da je nared-0 o osemurnem delavniku ukinil! . w »Mali človek« ima to predrznost, da °ži o lačnem želodcu. Liberalna gospo-a mu veli, naj trpi in potrpi, medtem pa ?ama polni svoje blagajne s špekulacijo in l2vozom žita. »Mali človek« godrnja, ker mora pla-c®vati ogromna davčna bremena. On pra-y.1’ da bi morali plačevati davke najprvo ! ,s**> ki imajo preveč. Demokratska gospo- I a Pa pravi: Potrpi, da bomo mi na var- 1 j Krepko zabavljaj zoper klerikalce in j^2je boš plačeval davke.« Pri tem pa za-avljajo zoper program SLS, ki hoče, da ^ acujejo davek oni, ki brez dela uživajo r^r°®no premoženje. Bo-li »mali človek« ie>' *ak° trapast, da bo šel za gg. Tavčar-> dr. Žerjavom in dr, Kukovcem? j.. Stranka teh gospodov je stranka ve-^ 'h ljudi, ki imajo. Zato je briga tc stran-vej kako bi rešila nagromadene milijone ^ upoštevan. 5* ^to se »mali človek« smeje kapitali-g| ni ^er bo dne 28. novembra s svojim ra],Sonj Pomagal razbiti staro škatljo libe-lle' kapitalistične politike v Jugoslaviji, .fj- *o bo najlepša proslava našega uje-nja! IJfceralci zoper avtonomlio Slovencev. Slovenijo hočejo razdeliti. Ljubljana, 29. Na včerajšnjem shodu liberalnih prvakov v Celju je bila po govoru dr, Kukovca sprejeta naslednja resolucija: Na volilnem shodu zbrani zaupniki JDS za mariborsko volivno okrožje se izrekajo za pokrajinske samoupravne edi-nice, ki se bodo ozirale na gospodarske in geografske enote, Z ozirom nato odklanjamo z vso odločnostjo plemensko avtonomijo Slovenije ter zahtevamo pokrajinsko samoupravo z lastnim središčem za štajersko volivno okrožje,« S tem je stranka liberalnih kapitalistov jasno povedala, da noče avtonomije Slovencev, da hoče, naj bi v Jugoslaviji še dalje vladalo eno pleme nad drugim. Že itak razkosane Slovence, hočejo tudi doma popolnoma razbiti, da čim pre jizgine slovenski pliv od povsod! Za tem gre politika liberalnih kapitalistov! To so grobokopi slovenskega ljudstva! Slovenci smo že itak na tri dele razkosani, zdaj pa voditelj Slovenske demokratske stranke hoče še ta ostanek razdeliti! Niso nas dovolj razkosali že Nemci in Italijani, Del Slovencev ječi še pod Madja-ri. Sedaj pa naj se še ta edini ostanek, ki je še cel, razbije, da bo demokratski kapitalistični centralizem lažje pogoltnil še ta dorbec! Kukovec hoče odpraviti 8 urni delavnik. Ljubljana, 29. oktobra. Včeraj so liberalci — malo jih je bilo — imeli svoja zborovanja v Ljubljani in v Celju. V Ljubljani je govoril dr. Žerjav, v Celju dr. Kukovec, glasoviti minister za »socialno« politiko. Ta mož je oznanil, da pripravlja naredbo, s katero se ukine 8 urni delavnik za malega obrtnika. Ugotavljamo, da je to edino delo, ki ga je izvršil ta »socialni« minister doslej. Izvršil ga je pred volitvami, da vjarne nekaj obrtnikov. Mi pa pravi- mo, da je ta čin za obrtnike same slabo darilo, ker bo delavstvo rajše hodilo na delo v tovarne ko k malim obrtnikom, ki bodo vsled ir!, \ trpeli zelo veliko škodo. Mesto da bi bil ministei avstvu, radi katerega je postavljen, kaj storil, je brezdelno sedel v Belgradu in se za delavstvo ni brigal. Sedaj, ko so volitve, pa vzame enemu delu delavstva njegovo priborjeno pravico, da bi s pomočjo »malega obrtnika« ložje uganjal svojo kapitalistično politiko. Naši delegati pri zvezi narodov. LDU Belgrad, 29. oktobra. Ministrstvo za zunanje stvari je imenovalo za delegate na konferenci zveze narodov, ki se bo vršila 15. novembra v Ženevi, vseučiliškega prof. v Ljubljani dr. Ivana Žolgerja, poslanika dr. Miroslava Spalajkovica in vseučiliškega profesorja v Zagrebu dr. Ladislava Poliča. Regent Aleksander in Grki. LDU Belgrad, 28. okt. (ZNU.) »Tribuna« javlja iz Aten: Smrt velikega kralja je pretresla ves grški narod, ki z veliko pobožnostjo pošilja molitve k Bogu za njegovo dušo. Povsod vlada velika skrb radi prestolonaslednika, a glas o prihodu junaškega kraljeviča prestolonaslednika Ale- ksandra k pogrebu pokojnega grškega kralja je pregnala temne oblake z neba Helade. Mnogo je zaupanja v Venizelosa, da izvede državo iz vrtinca. Tudi raste zaupanje do srbsko-grške zveze. Prihoda našega regenta pričakujejo z nestrpnostjo. Ruski boljševizem v nevarnosti. LDU Kodanj, 28. oktobra. (Wolff) Kakor poroča »Berlingske Tidende«, se tajnik osrednjega odbora ruske komunistične stranke, Preobraženskij, v nekem članku v »Pravdi« pritožuje, da je možno disciplino vzdržati le še s silo, kar je opažati celo pri starih komunistih. Nasprotno se kmetje boljševi- kom vedno bolj upirajo, odkar so ti razdelili posestva. Kmetje ne marajo dobavljati boljševikom žita. V mnogih mestih se zbirajo delavci in hodijo na deželo, kjer s silo jemljejo kmetom živila. Boljševiški voditelji ne prikrivajo, da postaja gibanje proti sovjetom vedno resnejše. MINISTRI AGITIRAJO. LDU Belgrad, 28. okt. (ZNU.) »Politika« piše pod naslovom: Pred volitvami: minister za finance Kosta Stojanovič je odpotoval v Bitolj radi agitacije, ker bo tam najbrže kandidiral. Ljuba Davidovič se je vrnil iz Peči v Skoplje. V Kragujevcu je bil aretiran narodni poslanec Sreten Kojič. Nosilec radikalne liste v kragujev-škem okrožju bo Joca Jovanovič, minister za zgradbe. Nikola Pašič odpotuje te dni v Banjaluko, kjer bo nosilec radikalne liste, Svetozar Pribičevič se jutri vrne v Belgrad z agitacijskega potovanja v Liki. Ličani so ponudili poslansko mesto arhi-mandritu Valerijanu Pribičeviču. POLJSKI SOCIALDEMOKRATI. LDU Varšava, 28. oktobra. PBA) Včeraj je bila seja poljske socialnodemokratske stranke. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri se med drugim veli: Koalicijska vlada je bila primerna samo za čas, ko so se morali vsi problemi podrediti obrambi neodvisnosti in vprašanju sklepa miru. Sedaj je pa potrebna nova vlada z obsežnim politično-socialnim in gospodarskim Erogramom. Osrednji izvršilni odbor stran-e in udruženje socialnodemokratskih po- slancev se pozivljeta, da izdelata program socialnih in političnih zahtev stranke. Svet pozivlje nadalje vse organizacije stranke, naj izvrše priprave za deželnozborske volitve. . •» OBSOJENI DUNAJSKI KOMUNISTI. LDU Dunaj, 28. oktobra. (DKIJ) Na podlagi porotniškega izreka je dunajsko sodišče obsodilo glavnega zaupnika komunistične stranke Lorenza na 6 let, strankinega tajnika Lumpija na 2 in pol leta, Lukacsija na 2 leti, Be-nescha na 1 in pol leta in Wipila na 4 leta ječe. Dalje je obsodilo monakov-skega špartakista Kondula na 8 mesecev, Schramma na 6 mesecev in Vuki-čeviča tudi na 6 mesecev težke ječe. Kondula in Lorenz bosta iztirana iz države. ŠVICARSKI PRORAČUN. LDU Bern, 28. oktobra. (Švicarska brzojavna agencija.) Švicarski državni proračun predvideva po poročilih posameznih departementov 348,900.000 frankov dohodkov in 527,390.000 frankov izdatkov, tedaj znaša primanjkljaj 178,490.000 frankov. Svotjoda fn teror. Že 150 let pridigujejo Macchiavelijevi, Smitsovi in Rousseaujevi učenci o svobodi in bratstvu. Leposlovje in znanstvo, krčma in cesta, javna dvorana in zasebno stanovanje je polno besedi in vzklikov na svobodo, rešiteljico potapljajočega se človeštva. Svoboda je zavladala v vesti, svoboda v trgovini, svoboda v politiki in državi, a človeštvo se je le bolj in bol) pogrezalo v suženjske verige materijalizma in kapitalizma. Mesto zvezde — odrešeni-ce, ki so jo prorokovali modroslovci in učitelji svobodomiselstva, je izšla na obzorju krvava zarja socialnega robsiva milijonov produktivno delavnega človeštva, tlačenega od neznatnega procenta brezobzirnih posednikov kapitala. Zlo je pri-kipelo do vrhunca, svetovi so se zamajali v temeljih, Evropo pretresajo najsilovitejši sunki socialno-politične revolucije in gospodarskih kriz, narodi kolebajo iz ekstrema v ekstrem tavajo od vprašanja do vprašanja, a na nobeno si ne morejo dati odgovora. In zgodilo se je spet, da so vstali stari preroki in vrgli v svet krilato besedo: Svoboda! Svoboden je rad vsak. Še ptič sili iz kletke. Zato ni čudno, da so stohseči ponovili to besedo, da doni sedaj vsepovsod: Svoboda, svoboda, svoboda! Staro dejstvo pa je, da oni, ki o svobodi najbolj in največ govori, svobodo najmanj pozna, oziroma se po njenih načeiih najmanj ravna. Kar velja za poedinca, velja za organizacijo in družbo sploh. Danes govori vse o dolžnosti do dela, a nihče ne jemlje tega za resno, vsak si hoče brez dela služiti svoj kruh. Danes govori vse o poštenosti, a še nikdar ni bilo toliko vlomov, ubojev, tatvin in zločinov kot sedaj. Vse govori dalje o podrejenosti posameznika človeški družbi, o ljubezni do svojega bližnjega, a še nikoli ni tako sijajno cvetelo oderuštvo, sleparstvo, goljufija in verižništvo kot danes. Vse vpije in kriči c svobodi, a kapitalist hoče vladati sam, delavec sam, obrtnik sam, kmet sam. Svobodo hočejo, a proglašajo razredne diktature. Ljubezni hočejo, a vidijo le sami sebe, za druge jim ni. Da, da! Svet se je oddaljil svojem vzoru, izgubil je pravo pojmor vanje o svobodi in ljubavi, zato se lovi iz kraja v kraj, zato plava neutešeno med vedno na novo se ponavljajočimi valovi, zato prihaja iz ravnovesja in kriči obupno po pomoč. Toda sredi puščave je, med neobljudenim peščevjem. Dokler ne bo revidiral sam sebe, dokler ne bo človeštvo spoznalo prave poti in dokler ne bo obsodilo svojih zablod, toliko časa bo zastonj pričakovalo rešitve, pa naj še bolj kriči in ponavlja besedo; svoboda. Te dni smo čitali v našem listu izjavo dveh koroških delavcev-beguncev, kovinarjev. Pri drž. posredovalnici sta prosila za delo pri tvrdki Tonies, Prašali so jih, kje sta bila imenovana organizirana. Odgovorila sta, da pri JSZ. Ko ju je kasneje vprašal soc. tajnik, zakaj nista bila organizirana pri JSDS, sta mu odgovorila, da je bilo razun JSZ vse ostalo delavstvo nem-čursko. Nato je socialist izjavil, da bosta pri tvrdki Tonies sprejeta takoj, ako se vpišeta v socialistično strokovno organizacijo. — Tako torej izgleda danes svoboda pri socialnih demokratih, ki se €ed© ljubezni do delavstva, ki pišejo ir> govore o svobodi in le o svobpdi. Kaj Pjim koroški trpin! Kaj begunec, ki je moral radi narodne zavednosti pobegniti iz domovine pred razgrajajočo nemško tolpo, pred terorjem nemških socialistov, bratov in zaveznikov naših! Kaj njim kovinarski delavec! Social-demokrat mora biti, ako hoče črnega kruha in mrzle vode. Ne zaslužek, socialistična šola naj reši delavca! Jasen dokaz, kako se svoboda mahoma spremeni v najostudnejši teror. Nam je bil proces jasen že zdavna. Prava svoboda obstoji namreč le v odvisnosti Boga in njegove postave. Kdor je zavrgel to načelo, je spodmeknil svobodi temelj. To je storilo svobodomiselstvo, ki je spočelo kapitalizem in materijalistični socializem. Zato ne pozna svobode kapitalistični družabni red, poznal je ne bo mar- Stran 2 »Večerni list«, dne 29. oktobra 1920, o Štev. ksistični,družabni ustroj. Pri obeh se »Svoboda« nujno in sama po sebi izpreminja v teror in najhujše nasilje, ki tepta najprimi-tivnejše človeške pravice. Vesoljni svet je ena sama velika priča te resnice. Ako hoče svet do svobode, mora napraviti velik preokret nazaj k Bogu. Brez povratka k njemu, ki je svet ustvaril, je ne bo pravice, resnice in svobode na svetu. Krščansko delavstvo se tega dejstva zaveda dobro. Sama zavest pa je premalo, ker utrjuje samo poedince. A ni cel človek, kdor skrbi sam zase. Dolžnost vsakega je, da tudi sopotniku pokaže pravo pot. Zato mora kršč. delavska organizacija zapustili toplo zavetišče oportunističnega čakanja ter se vreči z vsemi silami burji in viharju nasproti. Pot je strma, cilj pa lep. Preveč razruvane so današnje gospodarske razmere, da bi mi pričakovali posebnega sadu od svojega dela. A vemo ,da bo našim otrokom boljše, vemo, da bomo tudi mi dobili plačilo od Njega, ki nikomur dolžan ne ostane. Krščansko delavstvo! Oglej svojo opremo, v napad proti svobodomiselnemu nasilju in terorju, v napad zoper prestol hudičev, v napad za udejstvitev krščanskih načel v javnem in gospodarskem življenju! Temna je noč, jasen bo dan, trd bo boj, a lepa zmaga naša! France Ž. Votivni boj. b Liberalno-demokratski kandidati na Kranjskem so bili sprejeti včeraj. Imena pa niso še znana, ker se menda vsakdo pomišlja iti med propale kandidate liberalcev. Listo na Kranjskem bo vodil dr. Žer-j a v. Na Štajerskem bo vodil listo dr. K u-k o v e c , asistiral mu bo pa tržaški liberalec dr. Gregorin. b Prizadevanja za nadstrankarsko kandidatno listo v Dalmaciji. »Obzor« po-ioča iz Splita 27. t. m.: Nocoj se je tu vršila konferenca zastopnikov vseh strank in slojev prebivalstva. Na seji se je odločalo o kandidaturi dr. Trumbiča. V to izbrani odbor je predlagal, da se v splitskem volivnem okraju sestavi izvenstrankarska volivna lista z dr. Trumbičem na čelu. Demokrati so se temu predlogu uprli in zahtevali, naj se dr. Trumbič sam odloči za katero izmed strankarskih list, ne da bi se sam dotični stranki kakor koli obvezal. Proti temu predlogu sta se soglasno izjavili tako težačka kakor pučka stranka ter je bil odklonjen. Dr. Smodlaka je zastopal mnenje, naj se nastopi z izvenstrankarsko listo za celo Dalmacijo, katere nosilec bodi dr. Trumbič. Tajnik demokratske stranke dr. Grisogono je izjavil, da demokrati ne morejo sprejeti nobenega predloga, ki bi nasprotoval interesom stranke in da smatra vsako nadaljno sodelovanje na konferenci za nepotrebno. Dr. Grisogono je nato zapustil dvorano, a navzoči so ga spremljali z žvižganjem in perečimi klici. Nato je izjavil podpredsednik demokratske stranke Perič, da ga je sram biti podpredsednik take stranke ter da s to uro odlaga podpredsedniško čast. Delal bo z vso dušo za izvenstrankarsko listo. Konferenca je soglasno sklenila, da se za občine Split, Kaštel, Klis in Poljica sestavi izvenstrankarska kandidatna lista z dr. Trumbičem na čelu. Težačka stranka je izjavila, da sploh odstopa od lastne kandidatne liste v Dalmaciji. Zastopnik pučke stranke je izjavil, da bo svoji stranki priporočil enak korak, b Kdo je zakrivil svetovno vojno? Socialisti in naši liberalci kaj radi zvračaio krivdo na duhovnike, dasi med njimi samimi nikdo ne veruje te budalosti, Toda med ljudmi je pa vedno še precej nezavednih, ki take numnosti verujejo. Tudi drugod lažejo socialisti na podoben način. Znani krščansko socialni poslanec dr. Pultar ra Dunaju je pobral citate iz raznih socialističnih spisov in dokazal iz njih mnenja in izjave rdečih voditeljev o prozročiteljih svetovne vojne. Eden izmed prvih voditeljev socialne demokracije Edvard Bernstein je navedel Rusijo; socialistični poslanec Leutner pravi, da so angleško ruske spletke na Balkanu morale privesti do vojske; sodrug Ludovik Kressel piše, da so angleški državniki izrabili ruski imperija-ližem in francosko narodno prevzetnost in s tem zakrivili svetovno vojno, — Take co izjave voditeljev socialne demokracije. Se daj pa prihajajo razni rdeči preroki in varajo verne z neujnnimi trditvami, da so duhovniki krivi vojske. Politične novice. + Dr, Šušteršič jih straši — naše liberalce namreč. Včeraj smo poročali, da liberalni listi pišejo o dohodu dr. Šušteršiča v Celovec. V zvezi s to vestjo so liberalni listi takoj ugotovili, da bo dr. Šušteršič otvoril v Celovcu odvetniško pisarno. Po Ljubljani se je v zvezi s tem govorilo še mnogo drugega. Zato smo bili zelo radovedni, ko se je včeraj popoldne oglasil pri nas koroški Slovenec, doma iz Bistrice v Rožu, ki je došel iz Celovca, Prašali smo ga, če je res dr, Šušteršič v Celovcu, Odgovoril je, da o njem noben človek v Ce- lovcu nič ne ve. Pač pa se organizira sedaj na Koroškem zopet katoliška slovenska politična organizacija. Današnji »Slovenec« poroča na podlagi telefonskih poročil iz Celovca, da je> vest o dr. Šušteršiču popolnoma brez podlage. + Za dvozbornični sestav, »Obzor« razpravlja o sestavu bodočega parlamenta in se izreka za dvozbornični sestav. O sestavi senata pravi: »Kakor izhaja parla- ment iz direktnih ljudskih volitev, tako bi moral senat zastopati posamezne skupine interesentov: verske, kulturne in gospodarske, v prvi vrsti pa posamezne pokrajine, ki bi iz srede svojih zastopnikov volile člane senata. Razmerje med obema zbornicama bi bilo podobno kakor med senati in parlamenti v zapadno evropskih deželah. Vsekakor bi v takem izvoljenem senatu prevladovala konzervativna nota, ki bi stremila za izglajenjnem stanovskih sporov, zadržavanjem radikalnih zahtev rednega parlamenta. Volitev senata (volile bi ga posamezne organizacije in ustanove) ne bi bila tako izpostavljena vsakokratnemu ljudskemu razpoloženju ter bi bil senat neko jamstvo za stalnost državnega življenja, zlasti pa bi ^izpodbijal vsak poizkus kake strankarske oligarhije, da zavlada v državi. V senatu bi prišle do izraza tudi želje, enerije in pobude posameznih stanov, organizacij in pokrajin, s čimer bi se moglo ravnotežje v državnem življenju trajno zagotoviti. Dnevne novice. — Nova knjiga. Izšla je v Novi založbi knjiga »Tristia ex Siberia«, pesmi Voje-slava Moleta, ki so odsev trpljenja naših ljudi v sibirskem ujetništvu. Knjiga stane na lepem papirju broširana 30 K, vezana 38 K. — Umrl je v Gorici 15. t. m. g. Mirko C e j, znan v pevskih krogih po svojem izrednem in lepem basu. Umorila ga je kostna jetika. Želel je še videti svoje prijatelja, ki je ž njimi skupaj peval pri kapucinih in drugod. Toda nekateri so še v Rusiji ali v Jugoslaviji, le nekateri redki so se prišli poslovit od njega. Še živ je prosil, naj mu ob pogrebu zapojo »Nad zvezdami«. Umrl je lepo spravljen z Bogom. Naj počiva v miru! — Za gerenta v Rogatcu je imenovati na mesto odstopivšega deželno sodnega svetnika Rudolfa Potočnika notar dr. Ivo Šorli v Rogatcu. Spremembe v gerentstvu so se izvršile tudi v gradiški občini v mariborskem okraju, v Gorenji Radgoni in v Trbovljah, — Jugoslovanska obrtna zveza nas naproša za objavo: Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da se je »Jugoslovanska obrtna zveza« premestila iz dosedanjih prostorov v Sodni ulici št, 11 v Pražakovo ulico št. 3. Ravno tako se je premestilo uredništvo in upravništvo glasila »Jugoslovanski Obrtnik«. Občinstvo, ki bi se v bodoče obračalo bodisi na Jugoslovansko obrtno zvezo kot na glasilo »Jugoslovanski Obrtnik«, prosimo, naj blagovoli upoštevati to premestitev. — Jugoslovanska obrt. zveza. — Nalezljive bolezni v Sloveniji, Tedenski izkaz izkazuje, da sta umrli za kozami dve osebi, za trebušnim tifusom tii osebe, za grižo 20 oseb in za davico ena oseba. Bolnih je še vedno 5 oseb z^ kozami, za trebušnim tifusom 86 oseb, za grižo 193 oseb, za Škrlatico osem oseb, za davico 11 oseb. Iz tega je razvidno, da najbolj divjata trebušni tifus in griža .In sicer tifus v Framu pri Mariboru, kjer je 17 slučajev, griža pa v Marija Gradcu pri Celju zli slučaji, v Studencu pri Krškem zli slučaji in v Mariboru samem s 16. slučaji. — Skrčeni rok za ležanje blaga v carinskih skladiščih in razkladiščih. Minister za finance je skrčil gori omeneni rok in sicer: Vse blago, naloženo v skladišču, sme ležati 5 dni. Vse blago, razloženo izven carinskega skladišča na razkladišču, brez razlike, sme ležati 10 dni, Ta odločba stopi v veljavo dne 1, novembra, — Uvoz in izvoz. Po novih naredbah je dopuščen svoječasno prepovedan uvoz strelnih kapic za lovske puške, istotako je tudi dovoljen u,voz trakov za pisalne stroje. Dopuščen je tudi izvoz koruze za hrano perutnine, ki se nahaja na transportu in sicer brez plačila carine in brez zavarovanja valute. Predpisane pa so dnevne količine za vsaiko vrsto perutnine, — Carinarske metode. Zagrebški listi poročajo: Te dni je prinesel neki Hrvat iz zadrske okolice v Zagreb gotovo količino olja, da ga tu proda, S seboj je prinesel potrdilo tamkajšnjega župnika, da je olje pridelal na svoji lastni zemlji in prošnjo na jugoslovanske oblasti, naj mu gredo na roko, ker so Hrvatje v ti zadrski vasi sklenili, da za utržek od olja kupijo v Zagrebu zvon za domačo cerkev. Na zagrebški carinami so pa to olje zacarinili po najvišji tarifi, ker kmet ni imel potrdila od italijanske okupatome oblasti v Zadru, da prihaja dotično olje iz Italije t. j, iz. zavezniške države. Za tako blago bi veljala minimalna tarifa, a za domači pridelek veljajo maksimalne postavke! Ta hrvatski kmet iz zadrske okolice tega gotovo ne bo svoj živ dan razumel in težko da bi se vrnil v svojo selo posebno navdušen za Jugoslavijo. Tako se pri nas dela za državo. — Duhovnike kličejo na nabor, »Nar. 'Politika« poroča, da je začelo* mestno poglavarstvo klicati zagrebške du.hovnike na nabor. List opozarja, da veljajo za duhovnike na ozemlju bivše avstroogrske monarhije še vedno prejšnji vojaški predpisi, kar potrja tudi posebna naredba ministra za vojsko in mornarico, — Reforme v ubožnem skrbstvu na Dunaju, Dunajski občinski zastop je lani poveril posebni komisiji nalogo, da preišče razmere v vseh ubožnicah in sirotiščih in nato poda primerne predloge za potrebne reforme. Kako potrebna je bila ta odred-ba, so pokazali grozni nedostatki, ki so se tekom vojnih let vgnezdili po teh zavodih (pač ne samo na Dunaju!) Komisija je občinskemu svetu podala poročilo in poleg podrobnih izprememb predlaga, naj se vrhovna uprava vseh humanitarnih zavodov: za starce, mladino in bolnike združi in vodi enotno z enega mesta. Predlog je bil sprejet in se je poverila vrhovna uprava XII. oddelku mestnega magistrata. Tako se je omogočilo, da se enotno razpolaga s stav-.bami in prostori in odpomore nedostatkom vsled prenapolnjenja. Centralizirala in pocenila se je tudi preskrba živil. Za preskrbo ubožcev so priredili novo veliko poslopje — vojašnico v Baumgartnu in razbremenili dosedanje zavode. — Skrb za reveže tvori v proračunu dunajske mestne občine ogromno postavko: za 1. 1920,21 je proračunjenih 177,251.650 K in razen tega posebej za javno blaginjo 31,502.440 K, skupaj tedaj 208,754.090 K. — Obsodba profesorja komunista. V Budimpešti je bil te dni dovršen proces proti komunističnemu vseučiliškemu profesorju Aleksandru Varjas, ki je začasa Ku-nove vlade vodil propagandni oddelek. Varjas, ki je bil že ves čas v preiskovalnem zaporu, je bil obsojen na 12 let težke ječe. — Podržavljenje lekarn. Na Dunaju so podržavili obe bivši dvorni lekarni. Osob-je je prišlo v državno službo. Čisti dobiček pojde za preskrbo invalidov. Kakor znano, je avstrijski narodni skupščini že predložen zakon o postopni socializaciji lekarn, — Prijet tat. LDU Gradec, 28. okt. (Dun. KU) Danes so tukaj zaprli uradnika Puchovih delavnic Bogoslava Selerja. Osumljen je, da je glavni krivec tatinske družbe, ki je iz Puchovih skladišč v veliki množini kradla dele avtomobilov in koles Pri tukajšnjih prodajalcih so našli take dele v vrednosti poldrugega milijona kron. Aretirali so tudi več sokrivcev, — Gora na pohodu. Ob letošnjem velikem jesenskem deževju se je utrgala cela zapadna stran 1716 m visoke gore Sandling nad Trauntalom na Sol-nograškem in začela drseti nizdol. Ogromna masa se še sedaj ni ustavila in preti nevarnost trgu St. Agatha. Masa ima za seboj že šest kilometrov dolgo pot. Krasne planine in planinske koče so uničene, uničene ogromne površine gozda. Nesreča je nastala na ta način, da je voda izpodjedla solne plasti v gorski notranjosti. Ako zimski mrazovi ne ustavijo gorske mase na njeni poti, bo zasula spodaj ležeči trg. Ljubljanske momm* lj Mlinar in njegova hči, Ljudski qder v Ljubljani uprizori v nedeljo in v ponedeljek ob pol osmi uri zvečer žaloigro v petih dejanjih »Mlinar in njegova hči«. Vstopnice se dobe od danes dalje v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu ip v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici. Vstopnice za predstavo v pondeljek se dobe v pisarni Ljudskega odra v nedeljo in v ponedeljek cel dan. lj Čehoslovaška proslava 28, oktobra, Snoči se je vršil v opernem gledališču koncert v proslavo 28, oktobra pod protektoratom češkega generalnega konzula dr, Beneša, ki se je po slavnostni predigri od Smetane, ki jo je proizvajal orkester Narodne opere, oglasil k besedi in povdar-jal v češkem in nato v slovenskem jeziku pomen tega dne in se je spominjal vseh onih činiteljev, ki so pripomogli k osvobojenju češkega in jugoslovanskega naroda. Prebral je tudi tri brzojavke na Masaryka, kralja Petra in regenta Aleksandra, Orkester je zaigral narodne himne, ki jih je občinstvo pozdravilo in stoje poslušalo. Nato se je izvršil koncert v splošno zadovoljnost občinstva. Posebno pohvalo sta žela gdč. Hana Richterjeva in g, Drvota, kakor tudi g. Balatka in kvartet Zika. Mnogoštevilni šopki in venci so izrazili našim pevcem najiskrenejšo hvaležnost občinstva in prirediteljev, lj Izredni občni zbor Slovenske Matice se vrši v nedeljo dne 7. novembra ob 10, uri dopoldne v dvorani na magistratu. Na dnevnem redu je volitev odbora in nadzorstva. lj Našla se je usnjata ročna torbica, V nji je denarnica in dva izpiska iz krstne matice (Alojzij in Edvard Smerkolj. Torbica se dobi v šentjakobskem župnišču, 2. n. Razne rso^iee. r Zločini med Židi. V židovskem li^1* > Pester Lloyd« z dne 21. m. m; je napisa* žid Rusztem Vambery članek o krimina-listiki Židov. Antisemitski val se je dvig-nil po vsem svetu. S tem valom gre korakoma o'čitanje( da so Židje rod zločincev. To je staro orožje ,ki se rabi od nekdai proti Židom. Pisatelja Gabineau in Chamberlain dokazujeta v svojih spisih, da s0 Židje pleme zločincev. Ta dva učenjaka trdita tudi, da je židovski rod nravno P1?' pačen. A vendar, sodi Vamberv, statisti* ka priča ravno narobe. V dokaz navaja Vamberv statistiko kriminalistike iz nem* ške države. Po nji je pripadlo v letih 18“ do 1901 na Nemškem na 100.000 civi‘nl prebivalcev na leto 1206 zaradi zločino' obsojenih kristjanov, a 1039 Židov, j*1 Nizozemskem je prišlo na 10.000 Pre valcev 29.78 obsojenih zločincev kristja nov ter 18.28 obsojenih Židov. Tako PtsC Vambery. Tudi v ostalih evropskih državah je kriminalistika v obremenitev krist’ janom in razbremenitev Židom. Samo Ku‘ ska in Avstrija tvorita izjemo. Tu je st** tistika kriminalistike v obremenitev *J* dom. Zanimivo je, da izkazujejo Židje ^ Ruske naselivši se v Severni Amerik*1 mnogo manjšo kriminalistiko kakor pa n,a Ruskem. Iz sodne statistike stare Avstr' je navedemo številke iz leta 1910. Sodn8 statistika iz tega leta ima naslednje vilke: Tisto leto je bilo v vsej Avstriji ^a radi zločinov obsojenih 24.896 katolik' nov, 1271 pravoslavnih, 504 protestant^ 922 Židov, 37 drugih veroizpovedanj, ® oseb brezvercev. Povprečno je bilo obs®* jenih 5687 katoličanov, 203 pravoslavni^ 141 protestantov, 947 Židov, 3 drugoverp1 49 brezvercev. Kakor kaže ljudsko štetjf1 je imela stara Avstrija 25,949.627 kato*1' čanov, 667.065 pravoslavnih, 588.686 Pr° testantov, 1,313.687 Židov ter 52.869 govercev. S tem prebivalstvom bi P*J. treba število obsojenih oseb primeri® da bi bilo mogoče dognati odstotek z‘°. 1 čincev celega števila pripadnikov zg°rJ.j navedenih ver. Po tem je prišlo na lOO-”** katoličanov v Avstriji omenjeno leto 1”?. oseb, obsojenih zaradi zločina, ter na ; tisoč Židov 1425 obsojenih Židov. Krinttna • listika Avstro-Ogrske iz leta 1911. je ^ rej za Žide obtežilna. Zaradi sleparstva bilo obsojenih tisto leto v Avstriji 2*^ 9 katoličanov, 174 pravoslavnih, 78 stantov, pa 302 Žida. Število židovsK* j sleparjev je največje. Tu torej lažejo J beryjeva izvajanja. Statistika dolži tu mnogo večje kriminalistike kakor pa kfl j stijane. Vambery navaja nato v član# j tudi kriminalistiko Ogrske iz let 1909. ; 1913 ter trdi, da je število obsojenih žio0? j na Ogrskem silno padlo. Kakor vzr° tega pojava navaja dejstvo, da Židje ®. j Ogrskem tvorijo samo premožne ljudi, b°’ j izobražene in popolnoma vzdržujoče j žganih pijač. To je tisto, da Židje ne Pfl_ j dejo do kriminala. Zato pa Vambery ’ vaja število obsojenih Židov zaradi p0113 rejanja pravnih iistin, zaradi sleparst®1 ; poneverbe, oderuštva, bančnih golj11 J j Število teh specialnih židovskih zločin0 je naslednje: Na 100.000 obsojenih i zaradi navedenih zločinov pride v odst° ^ kih zaradi ponarejanja listin na kristja0 ; 10, na Žide 18, zaradi sleparstva na kns | jane 15, na Žide 58, zaradi poneverbe ^ | kristjane 35, na Žide 99, zaradi banči1*. j goljufij na kristjane 1, na Žide 44, zafa | oderuštva na kristjane 1; na žide 9 odst®^ j kov. Te številke kažejo, da na 10 obs°r_ | nih kristjanov pride 18 zaradi ponafer ; nja obsojenih Židov. Vambery zagovan I zdaj ogrske Žide vsled teh zločinov in t^y da iz tega še ne sledi večja zločinost £ | dov na Ogrskem. O tem, da je židovS*1 j pleme bolj obremenjeno z zločini ko P. J krščansko pravi dalje češki socio*^ J Rudolf Vrba — se z Vambervjem ne ° J mo pričkali. Kdor se hoče natančneje & 1 znani ti s krvoločnostjo Židov, naj PreC!t, 1 umore ruske carske družine ter osta»V j članov dinastije Romanovcev, žrtve, ki'Ji | je izvršil žid Jankef Jurovski. Krvol0^ 1 nost Židov pričajo neštevilne moritve, f so jih izvršile propralice, najete po saI"L | Židih. Več ko 30,000.000 ruskih ljudi s0&. j usmrtili ti židovski zločinci. Člani in vo ^ J telji teh drhali imajo v vseh svojih sede? jj velikanska skladišča, v katere spravi) * a lastnino, uplenjeno umorjenim žrtva*^. j Sam Lloyd George, čigar vest je pre J široka, je bil prisiljen, da je Židu Kamcl1 v, | vu-Rosenfeldu javno očital, da Karne^ _ 5 prodaja v Londonu ukradene carske ^ ‘ gulje. Iz tega izkupička izplačuje židoy_s car Chaim Bronstein svoje boljševiSj, j agente. Židovska kriminalistika je najb j še popisana v vsem svojem bistvu v sPifj. j ki ga je objavil berolinski orientalist f ^ derik Delič pod naslovom: »Die gf°1 Tauschung«. Židovski tisk kar besni jj radi rečenega spisa. Delič v tem spisu ,|j že na zločine Židov, katere so zakr' pred 4000 leti na Asircih, ki so bili P° P 3 selivših se Židih tekom časa popoln0 iztrebljeni. X . Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega lista'' Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v LjU' ]