GROSUPELJSKI
((ODMEVI ¥
Grosuplje
GLASILO OBČINE GROSUPLJE | LETNIK XL | 7 - 2014
«1
Ugoden
STANOVANJSKI
KREDIT
-	ročnost
do 180 mesecev
-	odlična obrestna mera
Srebrni paket
Samo za upokojence!
Plačilo vseh položnic BREZ PROVIZIJE
Obiščite nas in svetovali vam bomo, kako do ugodnejših in prijaznejših bančnih storitev.
Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510
www.lon.si info@lon.si
HRANILNICA LON
&mčncify0 ha, LjuJ>ez*.¿<f Oseben blaži*.
Vabljeni na novo prodajno mesto Si.mobil Grosuplje v Mercator centru.
Vse, ki nas boste s tem kuponom obiskali do 31. 7. 2014, bomo nagradili z 20 % popusta ob nakupu dodatne opreme.
simobiLsi
Si.mobil Grosuplje
Brvace 1a, 1290 Grosuplje m: 040 97 97 88
Delovnik: pon.-sob.: 8.00-20.00, nedelja: 8.00-12.00
Pooblaščeno prodajno mesto
100
POLNOZRNATI KRUH Z LANOM je nov, dišeč in zdravju prijazen izdelek. Ponaša se s prehransko trditvijo VISOKA VREDNOST PREHRANSKE VLAKNINE. Narejen je iz 100 % pšenične polnozrnate oz. tako imenovane graham moke, kateri je dodano več kot 7 % lanenih semen. Pripravljen je brez dodanih aditivov in s kislim testom, zato je polnega okusa, sočen in ostane dolgo svež. Bakreno zapečena skorjica je posuta z rženo moko. Sredica je gosta, temno rjave barve in z vidnimi lanenimi semeni. Poda se k vsem vrstam jedi.
Lekarna Kosobrin
Akcija velja od 20. junija do 19. julija 2014
Lekarna Kosobrin, Adamičeva 24b, 1290 Grosuplje. Odpiralni čas: pon-pet: 8-19, sob: 8-13, ned: 9-13, med 1. 7. in 31.8. ob nedeljah zaprto. Izdelki so po akcijski ceni na voljo samo v Lekarni Kosobrin.
Kazalo
Uvodnik / 4
Nagovor župana/5
Iz občinske hiše / 6
Gospodarstvo / 14
Turizem / 15
Ekologija / 15
Arheologija / 16
Socialno varstvo in zdravje / 17
Izobraževanje / 20
Šport / 41
Kultura / 44
Društva / 54
Spomini in zahvale/ 61
Razvedrilo / 62
Napovednik dogodkov / 64
Uvodnik
Spoštovana bralka, spoštovani bralec Grosupeljskih odmevov,
sedaj pa že en lep počitniški pozdrav, saj se s to številko poslavljamo do septembra. Tudi v uredništvu Odmevov se veselimo krajšega predaha. S tokratno številko smo morali zaradi predčasnih parlamentarnh volitev nekoliko pohiteti, saj imamo zakonsko obveznost do strank, ki sodelujejo na volitvah, da jim objavimo oglase najmanj tri dni pred volilnim molkom.
Tudi septembrska številka bo predvolilna, saj bodo županske volitve ter izbor občinskih svetnikov 5. oktobra.
Kot je že v navadi, bo tradicionalna prireditev Grosuplje v jeseni tudi letos v vikendu, ko se prične jesen, to bo 20. septembra. Od zadnje številke je bilo spet veliko pomembnih dogodkov in praznovanj, od katerih naj omenim le državni praznik, dan državnosti in hkrati tudi občinski praznik občine Grosuplje, ki sta bila zaznamovana na več prireditvah, ter visoko obletnico gasilskega društva Grosuplje.
Ob praznikih se ponavadi spomnimo tudi uspehov in dosežkov v preteklem obdobju. V Grosupljem se lahko v zadnjem času pohvalimo z marsikatero pridobitvijo, nekaj od tega smo videli tudi na osrednji prireditvi ob občinskem in državnem prazniku. Poleg uspešno pridobljenih evropskih sredstev, smo imeli še veliko sreče, saj smo samo z davkom od glavnega dobitka na Eurojackpotu lahko skoraj v celoti zgradili prizidek k zdravstvenemu domu. Kdor je kaj hodil v zdravstveni dom, ali tam okoli, je lahko opazil velik napredek pri gradnji in kaže, da bo tudi dokončan to jesen, kot je bilo obljubljeno. Dobitniku, ki je prispeval omenjeni davek, seveda še enkrat vse čestitke tudi zato, da je uspel ostati anonimen. Na sprehodu v naravi sem premišljeval, kot verjetno že vsak izmed nas, kaj bi naredil, če bi bil dobitek moj. Že z delčkom takega dobitka bi verjetno lahko zgradil nogometno igrišče oziroma športni center, kjer bi imeli mladi možnost za boljši razvoj, ali mogoče kulturni center, ki ga Grosuplje zelo potrebuje (kulturni center neznanega dobitnika Grosuplje). To so le sanje, a če bi prišel do takega dobitka, bi nekaj takega gotovo tudi naredil.
Sedaj pa k bolj realnim zadevam. V uredništvu opažamo, da imamo tudi zaradi pestrega dogajanja v občini vse več člankov, prostor v glasilu pa je omejen na, v povprečju, 56 strani. V prejšnjih številkah smo to močno presegli, zato moramo sedaj časopis zmanjšati in seveda zato tudi nekaj člankov prestaviti ali enostavno črtati. O izboru člankov odločamo na uredniškem odboru, kjer dajemo prednost vsebinskim prispevkom. Vse, ki nam pišete, pa tudi prosimo, da velikost člankov omejite na predpisano dolžino, še najbolj veseli pa smo kratkih vsebinskih člankov, kjer dobra fotografija pove največ. Še enkrat pa naj opomnim na volitve, katerih se kot odgovorni državljani le udeležite, saj s tem prevzamete tudi del odgovornosti za našo prihodnost in le tako imate tudi moralno pravico, da kritizirate oziroma spremljate izvrševanje danih obljub vaših izbrancev. Veliko sreče pri dobri izbiri in nasvidenje v septembru.
Seveda bomo aktualne dogodke spremljali tudi v počitnicah, v upanju, da jih ne bo preveč. Večino novic si lahko ogledate na internetni strani Občine Grosuplje.
Odgovorni urednik Brane Petrovič
NAVODILA
Članki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word, izjemoma jih lahko posredujete v rokopisu. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti podpisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da članke ustrezno skrajša in v primeru, če v skladu s programsko zasnovo časopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo.
DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokončni 185 x 260 mm, 1/2 ležeči 185 x 127,5 mm, 1/4 pokončni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeči 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG.
GROSUPELJSKI ODMEVI - GLASILO PREBIVALCEV OBČINE GROSUPLJE
Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovič • Uredniški odbor: Tamara Barič, Marjan Trobec, Gregor Steklačič, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj • Naslov uredništva: Občina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: odmevi@grosuplje.si • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje
Vabljeni k soustvarjanju občinskega glasila. Vaše prispevke pričakujemo do 2. septembra na e - naslov: odmevi@grosuplje.si
Nagovor župana
Spoštovani!
Prvega januarja 2015 bo naša občina Grosuplje praznovala dvajseto obletnico svojega obstoja, odkar jo poznamo v sedanjih mejah. Ob vseh častitiljivih obletnicah, ki smo jim priča v tem letu, bi se prav lahko zgodilo, da bi to pomembno obletnico prezrli. Že lisica je Malemu princu pojasnila, da so prazniki potrebni, saj je to tisto, »zaradi česar je kak dan drugačen, kot so drugi dnevi, kaka ura drugačna od drugih.« Če ostanemo brez praznikov, ostanemo brez spomina.
Če ostanemo brez spomina, ostanemo brez preteklosti in ostanemo brez zgodovine. Naša, občinska zgodovina samostojne občine Grosuplje bo torej ob začetku prihodnjega leta stara dvajset let. Vesel sem, da smo v tem mandatu občini dali nov razvojni zagon in pričeli z vrsto prepotrebnih projektov na področju komunalne infrastrukture in družbenih dejavnosti. Da so se ti projekti lahko pričeli izvajati, gre zasluga predvsem večjemu koriščenju evropskih sredstev v tem mandatu, ki so občutno povečali občinski proračun. Žal je pridobivanje evropskih sredstev odvisno od državne politike in občine imajo le v omejenih primerih in v veliko manjšem obsegu možnost črpati evropska sredstva direktno.
Vsa politika pridobivanja evropskih sredstev poteka namreč ob soglasju in v okvirih, ki jih določi država, v njenem imenu pa vlada, ki jo sestavijo poslanci, ki v državnem zboru tvorijo večino, torej koalicijo. Poslance pa izvolimo na volitvah. Na nek način smo torej tudi sami, kot volilci odgovorni za črpanje evropskih sredstev. Zato se mi zdi pomembno poudariti, da bi se pri volitvah ljudje za izbiro svojih favoritov odločali na podlagi programov in preteklih dejanj in ne na podlagi lepih besed in obljub. Poleg čisto gospodarskega pogleda pa so pri izbiri po mojem prepričanju pomembne tudi vrednote. Slovenija bo lahko zaživela le kot država, če bo svobodna in zgrajena na vrednotah vladavine prava. Slovenci smo se leta 1991 odločili za samostojno, svobodno in suvereno državo Slovenijo in ta odločitev je bila tedaj plebiscitarna.
Odločili pa smo se tudi, da želimo živeti skupaj v družini demokratičnih evropskih držav. Te države nam hočejo pomagati. V okviru evropskih institucij je dovolj evropskega denarja za našo državo, vendar potrebujemo sposobne poslance in ministre, da nam ga bodo znali pripeljati v našo državo. Tudi v našo občino nam ga niso poklonili z Evropske unije, zanj smo se morali potruditi sami. Brez tega denarja ne bi bilo razvoja v naši občini in mnogo ljudi bi bilo danes zaradi tega brez služb. Prepričan sem, da bomo volilci svojo dolžnost opravili po svoji najboljši vesti. Zato se ne bojim, da dvajsete obletnice naše občine ob prehodu v novo leto 2015 ne bi praznovali optimistično in polni novih projektov!
Na koncu naj vam še zaželim lepe počitnice, oziroma zasluženi dopust, v jeseni pa vas že sedaj povabim na, sedaj že tradicionalno prireditev, Grosuplje v jeseni, ki bo 20. septembra na standardni lokaciji.
Dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje
Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje
Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje v počastitev občinskega praznika in dneva slovenske državnosti je bila v sredo, 18. junija 2014, v dvorani Kulturnega doma Grosuplje. Slovesnemu dogodku so prisostvovali župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, pooblaščenec župana Iztok Vrhovec in direktor občinske uprave Dušan Hočevar s soprogami, občinski svetniki občine Grosuplje, s svojim obiskom pa so nas počastili tudi župani občin Ivančne Gorice Dušan Strnad, Škofljice Ivan Jordan, Velike Lašče Anton Zakrajšek in Ribnice Jože Levstek.
Pričetek slavnostne seje je naznanila slovenska himna, nato pa je vse zbrane nagovoril župan dr. Peter Verlič, ki nas je z vidnim zadovoljstvom spomnil na nekaj večjih res uspešnih projektov naše Občine Grosuplje.
Sledil je osrednji dogodek, podelitev priznanj in nagrade Občine Grosuplje. Priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom je prejel Študentski klub GROŠ, priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom je prejelo Kulturno društvo sv. Mihaela Grosuplje, priznanje Občine Grosuplje z zlatim znakom je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Malo Mlačevo, nagrado Občine Grosuplje z zlatim znakom pa je prejel Bojan Dolgoš.
V programu so se nam s petjem, deklamacijo, igro in plesom predstavili Grosupeljski oktet, učenka Glasbene šole Grosuplje Zala Katarinčič, recitatorki Nika Devetak in Tjaša Furlan iz Gledališča ggNeNi KD Teater, Folklorna skupina KD sv. Mihaela Grosuplje, pripovedovalki Marija Samec in Kristina Šircelj Oblak iz Društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje, ob zaključku prireditve pa je vse zbrane v dvorani s pesmijo Med iskrenimi ljudmi resnično ganila Mirjana Šernek, ki je z 11 leti izgubila vid, vendar kmalu našla novo luč. Glasba jo spremlja na vsakem koraku, ki jo izpolnjuje in ji daje energije za premagovanje težav vsakdana.
Prireditev je povezovala Simona Zorc Ramovš.
Iz nagovora župana dr. Petra Verliča
Zupan dr. Peter Verlič je ob občinskem prazniku, ki sovpada z državnim praznikom, v svojem nagovoru z zadovoljstvom izpostavil predzadnjo sejo Občinskega sveta Občine Grosuplje, ki, kot je sam dejal, simbolizira vse, za kar so se on sam in njegova odlična ekipa na občinski upravi trudili ves mandat. Na tej seji je bil namreč sprejet proračun Občine Grosuplje, za katerega je župan dejal, da je zgodovinski.
Če je proračun Občine Grosuplje pred tremi leti znašal 14 milijonov evrov, vrednost tega v letu 2014 znaša rekordnih 38 milijonov evrov. Velik del proračuna predstavljajo pridobljena evropska sredstva in prav ta sredstva omogočajo razvoj občine.
Za največji projekt, modernizacijo čistilne naprave z izgradnjo kanalizacijskega sistema, lahko rečemo, da je čistilna naprava tik pred začetkom poskusnega obratovanja, evropska sredstva pa smo pridobili tudi za energetske sanacije več javnih objektov. Podružnična šola v Šmarju - Sapu je bila energetsko sanirana že v lanskem letu, bila pa je tudi povečana, tako da lahko brez težav sprejme večje število učencev, to je namreč v zadnjem času ves čas lepo naraščalo, poleg šole so uredili še športno igrišče.
Pred kratkim sta bili podpisani pogodbi za energetsko sanacijo vrtca Kekec in Osnovne šole Louisa Adamiča na Tovarniški cesti z vrtcem Tinkara, v prihodnjem letu pa bodo energetsko sanirali še vrtec Pika v Šmarju-Sapu, zdravstveni dom in osnovno šolo na Adamičevi cesti. Izvedbo vseh teh investicij so tako v večji meri omogočila pridobljena nepovratna evropska sredstva.
Nagrado Občine Grosuplje z zlatim znakom je prejel Bojan Dolgoš
Bojan Dolgoš je opravil pionirsko delo za zatiranje komarjev na območju občine Grosuplje, predvsem na Radenskem polju. Kot kemik in velik ljubitelj narave se je zavedal, kako tvegan je poseg v floro in favno tega naravnega bisera in uspel z zatiranjem komarjev z biološkimi sredstvi, ki ne povzročajo škodljivih posledic.
Izkazal se je kot strokovnjak in dober organizator, ki je za zatiranje komarjev opravil stotine ur prostovoljnega dela. Je eden od pobudnikov in soustanoviteljev Društva za zatiranje komarjev Zagradec pri Grosupljem in nekaj let tudi predsednik društva. Zaradi njegovega prispevka lahko danes občino Grosuplje prištevamo med občine, ki v zadovoljstvo občanov uspešno zatirajo komarje na okolju sprejemljiv način.
Bojan Dogoš je človek, ki ne čaka, da kdo drug kaj naredi zanj, s svojim prostovoljnim delom je dokazal, da rad sam marsikaj stori za druge.
Priznanje Občine Grosuplje z zlatim znakom je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Malo Mlačevo
Prostovoljno gasilsko društvo Malo Mlačevo letos praznuje 100 let delovanja. Društvo je na začetku štelo 22 članov. Takoj po 1. svetovni vojni so nabavili zmogljivejšo ročno brizgalno, 2. svetovna vojna pa je pustila sledi na opremi in med gasilci, vendar si je društvo opomoglo in v času osamosvojitve se je v društvu začel zbirati nov rod vaščanov. Kmalu so se odločili za gradnjo novega gasilskega doma na novem zemljišču in leta 2008 položili temeljni kamen.Gradnja je potekala udarniško, vsak je pomagal po svojih zmožnostih in leta 2012 je bil s skupnimi močmi nov dom zgrajen in blagoslovljen.Društvo še naprej deluje na področju izobraževanja, povezovanja med ljudmi in ostalimi organizacijami v krajevni skupnosti, predvsem pa si prizadeva za vključevanje čim večjega števila mladih v prostovoljno gasilsko delo. Ob letošnji 100. obletnici načrtujejo izdajo zbornika, konec avgusta pa seveda pripravljajo veliko gasilsko veselico.
Prostovoljno gasilsko društvo Malo Mlačevo je prejelo priznanje z zlatim znakom za prispevek k razvoju prostovoljstva, humanizma in gasilstva.
Priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom je prejelo Kulturno društvo sv. Mihaela Grosuplje
Kulturno društvo sv. Mihaela Grosuplje zaseda vidno mesto v kulturnem dogajanju samega mesta Grosuplje, s svojimi dejavnostmi pa sega tudi v okoliške kraje naše občine. V okviru Zveze kulturnih društev Grosuplje sodeluje z drugimi kulturnimi društvi pri skupnih projektih. Z gostovanji s kulturnimi prireditvami po Sloveniji in zamejstvu tudi tja prinaša dober glas o našem kraju.
Dejavnost društva je organizirana v petih sekcijah, združuje torej gledališče, literarno skupino, pevski zbor, starejšo in mlajšo folklorno skupino ter komorno skupino. V dejavnosti društva je vključenih preko 130 ljudi. Glavni namen Kulturnega društva sv. Mihaela Grosuplje je promocija slovenske narodne in krščanske omike, domoljubja in narodne kulturne dediščine, nezanemar-ljiv pa je tudi pomen dejavnega in zabavnega druženja njegovih članov.
Priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom je prejel Študentski klub GROŠ
Študentski klub GROŠ skrbi za aktivno preživljanje prostega časa svojih članov, deluje na področju kulture, umetnosti, vzgoje, izobraževanja, športa in sociale v različnih oblikah in na prostovoljni bazi.
V svojem delovanju se osredotoča na povezovanje študentov in dijakov občine Grosuplje. Predvsem v današnjih časih, ko študentom in dijakom veliko pomeni vsak evro, jim Študentski
klub Groš omogoča dostop do različnih dejavnosti. V nasprotju s turističnimi agencijami in drugimi institucijami na projektih ne ustvarja dobička, temveč projekte subvencionira in članom, ki zajemajo mladino od 15. do 26. leta, ponuja zanje dostopno ceno.
Poleg tega Študentski klub GROŠ deluje na področju lažjega zaposlovanja mladine, pomaga mladim in socialno ogroženim ter ozavešča mlade o aktualnih problematikah. Kot največji predstavnik mladih v občini redno zastopa njihove interese na širšem območju občine Grosuplje.
Jana Roštan
Slovesnost ob dnevu državnosti na Polževem
Slovenija, naša in edina domovina, rojena 25. junija 1991, je po osamosvojitvi od Jugoslavije potegnila skupaj obronke treh svetov, alpskega, panonskega in mediteranskega. Ogradila jih je s skoraj 1400 km meje in si odprla morsko pot čisto na koncu najsevernejšega zaliva Sredozemskega morja.
V sredo, 25. junija 2014, je na Polževem potekala slovesnost ob dnevu državnosti, 23. obletnici samostojnosti Republike Slovenije. Na prireditvi so prisotne pozdravili in nagovorili župani občin soorganizatoric: Ivančne Gorice Dušan Strnad, Grosupljega dr. Peter Verlič in Dobrepolja Janez Pavlin ter predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs. Slavnostni govornik bi bil Janez Janša, ki pa se zaradi znanega razloga prireditve ni mogel udeležiti, zato je njegov govor prebral Zvone Černač.
Praznovanje najsvetlejšega dne za slovenski narod, rojstnega dne matere domovine Slovenije, so s pesmijo, plesom in recitacijo obogatili tenorist Matej Vovk, tercet Za umret, združeni God-
ba Stična in Godba Dobrepolje, KD France Prešeren - Folklorna skupina Račna, ansambel Jana Zrneca ter pesnika Tone Kuntner in Igor Pirkovič.
Župan občine Ivančna Gorica Dušan Stmad je vse prisotne, še posebej pa tiste, ki so se pred 23 leti z orožjem v roki postavili v bran tej mladi državi in vsa ta leta tudi delali v njeno dobro, lepo pozdravil na Polževem, v Krajevni skupnosti Višnja Gora, v občini Ivančna Gorica. Slogan občine Ivančna Gorica je prijetno in domače, naj bo takšno počutje tudi ta dan na Polževem, je dejal.
Župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič je povedal, da so na predvečer praznika dneva državnosti na Ostrem vrhu nad vasjo Čušperk v občini Grosuplje slovesno in visoko dvignili drugo slovensko zastavo, ki se vidi od daleč. Prva se visoko dviga v nebo nad gradom Boštanj. Župan je prepričan, da tudi ta zastava ne bo zadnja. In ko bodo slovenske zastave preplavile našo domovino, ne bo nihče več odšel v zapor samo zato, ker je nedolžen. »Bog živi Slovenijo! Srečno!« je zaključil župan.
Župan občine Dobrepolje Janez Pavlin je uvodoma poudaril, da se je slovenski narod pred 23 leti odločil, da bo svoboden, samozavesten, uspešen v družini narodov, nagovor pa končal z mislijo Antona Martina Slomška, ki jo je zapisal pred 150 leti, in je še kako aktualna tudi danes: »Domovina je naša ljuba mati! Bodimo si med seboj kakor dobri otroci in pomagajmo iz vseh moči k sreči domovine in vsakega prebivalca.«
Slovenci smo dolga stoletja čakali na to, da smo dobili svojo državo, je uvodoma povedal predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs. Ta dogodek, ta srečen dan pred 23 leti, je bil posledica zgodovinskih okoliščin, predvsem pa posledica vizije, poguma in odločnosti tistih, ki so nas takrat vodili. Vodili pa so nas ljudje, ki so bivši totalitarni sistem dojemali kot ječo, ki so bili že takrat nepravično zaprti, ki so že takrat vedeli, da bomo Slovenci lahko uspevali samo v samostojni državi. Ta država je nastala kot posledica ekonomskega propada bivšega sistema in države,.
Slovenci smo dve od zavez v Majniški deklaraciji iz leta 1989 uresničili. Relativno hitro smo uspeli z lastno državo. Uspešno smo se vojaško uprli agresorju in doživeli mednarodno priznanje. Tisti tretji del, ki so ga civilne družbe ponovno zapisale v Majniški deklaraciji 2014, pa na žalost ni uresničen. Eden od teh sistemov, ena od teh vrednot, ki jih v 23 letih nismo uspeli zagotoviti, je gotovo preobrazba in pravično sodstvo.
Aleš Hojs je še povedal, da domoljubi niso nacionalisti. Domoljubje in nacionalizem sta dve različni stvari. Nacionalisti potrebujejo zunanjega sovražnika, domoljubi ne. Nacionalisti so zunanjega sovražnika potrebovali že v prejšnjem sistemu, takrat je ta pretežno prihajal s severa in zahoda, danes pa govorijo o sovražniku, ki prihaja iz Bruslja. Domoljubi o zunanjem sovražniku ne govorijo, govorijo o domovini, o vrednotah naše domovine, predvsem pa o tem, da želimo Slovenci živeti bolje.
»Slovenija je pred 23 leti postala država. Samostojna država. V zibelko smo ji položili demokratično ureditev in, takrat smo bili v to prepričani, tudi pravičnost, vladavino prava. Po 23 letih vemo, da smo bili v zmoti. Vsaj večina tistih, ki smo s srcem verjeli, da smo popkovino z bivšim totalitarnim režimom presekali in da se nikoli več ne more vrniti čas, v katerem se lahko pravosodje na najbolj grob način zlorabi za odstranitev enega najpomembnejših utemeljiteljev slovenske države,« so bile uvodne besede Zvo-neta Černača, v nadaljevanju pa je zbranim na Polževem prebral govor Janeza Janše, ki je izpostavil čas osamosvojitve, čas, ki je omogočil, da je naš narod postal suveren, sam svoj gospodar.
V	času osamosvojitve Slovenije, ki se v svoji zgodovinski končnici razteza od leta 1987 do leta 1992, posebej izstopajo dnevi vojne za Slovenijo. To so bili tedni, dnevi in ure v juniju in juliju 1991, ko je bilo vse na kocki. Samostojna in evropska prihodnost Slovencev, demokratična ureditev, naša vera in postave, blaginja in naša življenja. To so bili dnevi, ko se je maja 1990 razoroženi narod ponovno postavil za svoje pravice, razglasil samostojno Slovenijo in se uprl agresiji JLA.
V	tistih dneh je nekaj odstotkov Slovencev, ki so ob množični podpori naroda prijeli za vsako razpoložljivo orožje in se skupaj s civilno obrambo zoperstavili tehnično 5. najmočnejši vojski v Evropi, s svojim pogumom doseglo nemogoče in izpisalo končno dejanje prehoda slovenskega naroda v nacijo.
Pogum Slovencev je takrat občudoval ves svet. Predstavniki najmočnejših držav na svetu, ki so še nekaj dni pred vojno trdili, da nas ne bodo nikoli priznali, so zaradi našega poguma spremenili
svoje stališče. Svetovni tisk je v nekaj dneh spremenil odnos do Slovenije in prestopil na našo stran. Ameriška visoko nakladna revija People je svojemu zapisu o vojni za Slovenijo dala naslov: »Miš, ki je zarjovela«. Slovenci po svetu so kot eden stopili na ulice metropol, zasuli vlade s pismi in pozivi ter podprli boj svoje domovine proti Goljatu. Kljub nasprotovanjem osamosvojitvi v delu leve politike, ki nas je razorožila, pa je bil slovenski narod enoten. Enoten kot še nikoli prej in zelo pogumen.
Kljub velikanski vojaški in siceršnji premoči agresorja, neenotnosti v politiki in nekaterim našim napakam pa je Slovenija v strateškem smislu prevladala nad SFRJ in JLA in zmagala.
Janez Janša je ob koncu zapisal, da si prav vsi udeleženci za to akcijo zaradi njenega velikanskega pomena zaslužijo najvišje osamosvojitveno odlikovanje znak svobode. Mogoče bo samostojna Slovenija kdaj premogla predsednika republike, ki je bil tako kot oni s srcem za osamosvojitev in jim bo to odlikovanje resnično podelil.
Vojna za Slovenijo je vsak dan odkrila na tisoče junakov v slovenskem narodu. Fantov in mož, ki so iz ljubezni do domovine premagali strah. Za orožje so prijeli zato, da branijo svoj dom, svojo vero in postave. Slovenijo. Odlično so opravili. Po zmagi so odšli na svoje domove. Država jih je zaenkrat pozabila, domovina in zgodovina jih ne bosta nikoli.
Jana Roštan
Podpis pogodbe za energetsko sanacijo Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje
Konec leta 2012 se je Občina Grosuplje prijavila na javni razpis za energetsko sanacijo šol in vrtcev s tremi vlogami, in sicer z vrtcem Kekec na Trubarjevi cesti, z Osnovno šolo Louisa Adamiča z vrtcem Tinkara na Tovarniški cesti in s Podružnično šolo Šmarje - Sap, v začetku leta 2013 pa na javni razpis za energetsko sanacijo šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic še s tremi vlogami, in sicer z osnovno šolo na Adamičevi cesti v Grosupljem, z vrtcem Pika v Šmarju - Sapu in z obstoječim zdravstvenim domom, ob katerem se gradi prizidek. Občina Grosuplje je uspela prav z vsemi šestimi vlogami.
Objekt, ki smo ga s sredstvi, pridobljenimi iz Kohezijskega sklada Evropske unije, uspešno sanirali že v letu 2013, je Podružnična šola Šmarje - Sap, maja 2014 je šola pridobila tudi energetsko izkaznico.
V začetku junija 2014 sta župan občine Grosuplje dr. Peter Ver-lič in direktor podjetja TIPO Investicijske gradnje Marjan Mi-klič podpisala že tudi gradbeno pogodbo za energetsko sanacijo vrtca Kekec na Trubarjevi cesti. Vrednost te pogodbe znaša cca 300.000 evrov. V ponedeljek, 9. junija 2014, pa smo bili priča podpisu še ene gradbene pogodbe, pogodbe za energetsko sanacijo Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje. Podpisala sta jo župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič in direktor podjetja Makro 5 gradnje Rajko Zigante. Vrednost te pogodbe znaša cca 975.000 evrov.
Šola bo dobila novo fasado oz. toplotni ovoj, zamenjali bomo okna in vrata, sanirali bomo streho. Dela med drugim vključujejo optimizacijo ogrevalnih sistemov, vgradnjo sistemov za centralno prezračevanje, toplozračno ogrevanje in klimatizaci-

iS
Naložba v vašo prihodnost
' Operacijo deino financira Evropska unija
Kohezjskl sklad
jo, vgradnjo sistemov za hlajenje, vgradnjo kotla na biomaso in ogrevanje s toplotnimi črpalkami.
Dela bomo intenzivno izvajali čez poletne počitnice, v jeseni pa bo šolarje pričakala, kot je ob dogodku dejal župan, prenovljena lepotica.
Operacijo delno sofinancira Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije« 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«.
Jana Roštan
REPUBLIKA SLOVENIIA
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR
Zdravstveni dom Grosuplje dobiva končno podobo
V	začetku decembra 2013 sta župan dr. Peter Verlič in direktor podjetja GIC gradnje Ivan Cajzek podpisala pogodbo za gradnjo prizidka k Zdravstvenemu domu Grosuplje. Gradbena dela so se pričela še v istem mesecu. Vzdolž hriba, desno od zdravstvenega doma so izkopali gradbene jame, odstranili vrhnji sloj zemljine in zdrobili spodaj ležeče kamnine.
V	začetku marca 2014 smo za izgradnjo novega težko pričakovanega prizidka slovesno položili temeljni kamen, od tistega dne dalje pa je stavba poleg obstoječega zdravstvenega doma iz dneva v dan večja.
Betonska dela so zaključena, tako da je osnovni skelet objekta že viden. V objektu intenzivno izvajajo strojna in elektro inštalaterska dela, istočasno potekajo tudi ostala obrtniška dela ter montaža oken in vrat. Prav tako so v pritličju že izdelali tlake ter predelne stene in strope. V teku so slikopleskarska dela, tako v pritličju kot v nadstropju, poteka pa tudi že toplotna izolacija fasade ter izolacija zunanjih in notranjih sten.
Zunaj objekta gradijo meteorno in fekalno kanalizacijo, dovozno rampo na zunanje parkirišče v nadstropju, potekajo pa tudi dela zunanje ureditve in ureditve novih parkirišč. Med obstoječima objektoma dosedanjega zdravstvenega doma in novim
objektom zdravstvenega doma že gradijo nov centralni vhod z dvigalnimi jaški.
Vsa dela potekajo intenzivno in z več različnimi ekipami. Že je objavljen razpis za medicinsko opremo in pohištvo, ki se predvidoma zaključi v juliju, nato pa sledi montaža medicinske opreme in pohištva. Prizidek bo obsegal 8 splošnih ambulant, urinski in hematološki laboratorij, službo nujne medicinske pomoči, garažo, tehnične prostore in povezovalni hodnik. Dostop gibalno oviranim v vse objekte bo omogočen z dvigali. Otvoritev novega prizidka k Zdravstvenemu domu Grosuplje je predvidena v jeseni tega leta.
Jana Roštan
Otvoritev igrišča v Veliki Račni
V petek, 20. junija 2014, je bilo v Veliki Račni veselo, slovesno in domoljubno. Združili so praznovanje dneva slovenske državnosti, občinskega praznika, zaključek šolskega leta, pa tudi otvoritev novega športnega igrišča.
Vse prisotne, še posebej goste: župana dr. Petra Verliča, pooblaščenca župana Iztoka Vrhovca, predsednika krajevnih skupnosti Grosuplje Marjana Jakopina in Police Gregorja Stekla-čiča je v Družbenem domu Račna lepo pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Račna Rajko Palčar, nato pa smo prisluhnili bogatemu kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenci Podružnične šole Kopanj pod mentorstvom Olge Gruden.
Folklora, petje, ples, igra in recitacije so oznanjali veselje, zabavo, nekoliko hudomušnosti, predvsem pa bili prežeti z domoljubjem, saj so se v dvorani slišale pesmi, kot so Moja Slovenija,V meni bije slovensko srce, Domovini in Slovenija, od kod lepote tvoje.
Prijetno kulturno popoldne, ki je že prehajalo v večer, smo zaokrožili s slovesnim prerezom traku in otvoritvijo novega igrišča, učenci, ki so še ravnokar nastopali na odru, pa so se z navdušenjem zapodili na novo športno igrišče.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič

Postavitev obeležja s slovensko zastavo na Ostrem vrhu
V	torek, 24. junija 2014, je bil za krajane Krajevne skupnosti Račna poseben dan. Na predvečer dneva državnosti in praznika občine Grosuplje smo na Ostrem vrhu nad vasjo Čušperk slovesno dvignili slovensko zastavo. Dogodka so se udeležili župan dr. Peter Verlič, pooblaščenec župana Iztok Vrhovec, državni in občinski svetnik Alojz Kovšca, več predsednikov krajevnih skupnosti in krajani Čušperka, Velike Račne, Male Račne ter Predol. Prav slednji so zaslužni, da danes na Ostrem vrhu plapola slovenska zastava.
Kulturni program so oblikovali in izvedli člani KD France Prešeren s harmonikarji iz Račne in dobrepoljskimi godbeniki. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan, dr. Peter Verlič.
V	svojem govoru je poudaril, da smo ob takšnem dogodku vsi domoljubi zelo ponosni in da postavljeno obeležje na Ostrem vrhu priča o prizadevanju, da Slovenija sledi želji po pravičnosti in pravni državi, ki je bila utemeljena v času deklarirane slovenske suverenosti pred 23 leti. Poudaril je tudi, da smo s takimi in podobnimi dejanji domoljubja na pravi poti, da dosežemo cilj, t.j. zaupanje vsem institucijam zakonodajne in izvršilne oblasti ter sodstva, tako da se ne bomo več spraševali, ali je nekdo v zaporu samo zato, ker nekomu na oblasti ni všeč in ali pravila veljajo res za vse.
Savinjskih Alp, Kamniških Alp, Karavank ter del Julijskih Alp. Ob zelo lepem vremenu se proti jugu vidi celo Snežnik. Obeležje stoji na nadmorski višini 675 m, v obliki prisekane piramide višine 1,6 m, na kateri je postavljen 12 m visok drog z zastavo, ki meri 8,2 x 4,1 m.
»Lani smo visoko v nebo dvignili zastavo na boštanjskem gradu na Velikem Mlačevem, letos v Čušperku, naj bo občina Grosuplje tista, ki bo ponosno pokazala Sloveniji, da imamo svojo domovino radi,« je še povedal župan ter ob državnem in občinskem prazniku vsem iskreno čestital. Z besedami: »Imejmo v srcu našo ljubo Slovenijo, imejmo v srcu tudi našo občino Grosuplje,« je župan zaključil svoj govor.
Po zaključenih protokolarnih aktivnostih se je praznovanje nadaljevalo v Čušperku s pogostitvijo in zabavo z glasbeno spremljavo godbenikov in harmonikarjev.
Ideja o postavitvi obeležja z državno zastavo je bila že dlje časa prisotna med nami, letos pa smo jo s podporo občine Grosuplje tudi uresničili. Izbira lokacije Ostrega vrha ni naključna. Izbrana je bila zato, ker se z njega odpira čudovit pogled na precejšnji del Slovenije. Pogled seže od Gorjancev, Zasavskega hribovja,
Do obeležja lahko dostopamo z več strani. Obiskovalcem priporočam pot z zgornjega parkirišča, od koder je do cilja cca 5 min hoje. Pot je utrjena in označena. Pohodniki imajo možnost parkirati avtomobile na označenem parkirišču v Čušperku in v dobri uri hoje skozi gozd dosežejo cilj. Pot je nezahtevna in primerna za vse starostne skupine.
Ob tej priliki vabim vse, da kakšen lep sončen dan izkoristite za pohod na Ostri vrh, kjer od 24. 6. 2014 naprej ponosno plapolala slovenska zastava. V prihodnosti bo pot do zastave vključena v mrežo planinskih poti in opremljena s knjigo obiskovalcev in žigom.
Ta prireditev je vsem krajanom KS Račna v velik ponos, saj smo v nebo dvignili še eno slovensko zastavo v naši občini. Utrinke prireditve si lahko ogledate tudi na spletnih straneh Občine Grosuplje.
Rajko Palčar, predsednik Krajevne skupnosti Račna
Pot prijateljstva Vukovar - Ljubljana 2014
V počastitev dneva državnosti sosednjih in prijateljskih držav Republike Slovenije in Republike Hrvaške vsako leto že tradicionalno poteka kolesarska »Pot prijateljstva Vukovar-Ljublja-na«, ki jo organizira Zveza hrvaških društev v Sloveniji.
Že 12. kolesarska karavana se je pričela v četrtek, 19. junija 2014, v mestu Vukovar. Pot je razdeljena na tri etape in dolga 500 km. V prvih dveh dneh so se kolesarke in kolesarji srečali z župani in drugimi najvišjimi predstavniki mest in občin: Vukovar, Osijek, Našice, Slatina, Virovitica, Durdevac, Bjelovar, Vrbovec, Zagreb, Sveta Nedelja in Samobor.
Tretji dan, 21. junija 2014, se je karavana kolesark in kolesarjev po postankih v Sevnici in Trebnjem pripeljala v Grosuplje, kjer sta ji pred gasilskim centrom dobrodošlico v naši občini izrekla župan dr. Peter Verlič in pooblaščenec župana Iztok Vrhovec, ki je hkrati tudi predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje in podpredsednik Gasilske zveze Grosuplje, in jih po kratkem pozdravnem nagovoru povabila, da se nekoliko podkrepijo s hrano in po toliko prevoženih kilometrih tudi odžejajo, za kar pa so poskrbeli grosupeljski gasilci.
Ta dan je Prostovoljno gasilsko društvo Grosuplje praznovalo 105. obletnico svojega delovanja, ob slovesnosti pa prevzelo tudi novo gasilsko vozilo AC 24/60 in predalo v uporabo energetsko obnovljen gasilski center.
Kolesarska karavana »Pot prijateljstva Vukovar - Ljubljana«, ki je pot nadaljevala še do Ljubljane, želi s svojo tradicijo širiti prijateljstvo, mir in sodelovanje med državama ter pripomoči k še boljšim sosedskim odnosom.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
_ OliČINA tjrosuplje
POZIV PODJETJEM IZ OBČINE GROSUPLJE K RAZSTAVLJANJU NA DOGODKU »GROSUPLJE V JESENI« (20. september 2014)
OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŽKA ZBORNICA GROSUPLJE
Vabimo Vas, da se pridružite Območni obrtno - podjetniški zbornici Grosuplje in se z izdelki in storitvami vašega podjetja BREZPLAČNO predstavite na družabnem dogodku »GROSUPLJE V JESENI«, ki ga organizira Občina
Grosuplje.
Na OOZ Grosuplje želimo na skupnem razstavnem prostoru združiti ne samo naše člane, pač pa vse podjetnike z območja občine Grosuplje in s tem obogatiti sejemsko ponudbo »Grosuplja v jeseni«.
Če se želite predstaviti na tem, sedaj lahko rečemo že tradicionalnem dogodku, ki vsako leto pritegne večje število
obiskovalcev, nam svoj INTERES izrazite najkasneje
do petka, 17. 8. 2014, na OOZ Grosuplje, Ob Grosupeljščici 1b, 1290 Grosuplje,
po telefonu 01 786 51 30 ali po elektronski pošti ooz.grosuplje@ozs.si, kjer dobite tudi vse dodatne informacije.
Pogoj za razstavljanje je, da je poslovni subjekt z območja občine Grosuplje, seveda pa ste prav vsi vabljeni kot obiskovalci.
OOZ Grosuplje
Turizem / Ekologija
GROSUPELJSKI ODMEVI | JULIJ 2014
15
Koncert z odmevom - Brinke v Županovi jami
Županova jama, nedelja, 22. junija 2014, ob 15. uri
Vsako leto Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje v navezi z ZKD Grosuplje priredi v Županovi jami koncert. Letos je imela svoj koncert z odmevom Ženska vokalna skupina Brinke, ki deluje od leta 2009, torej obhajajo petletnico delovanja. Vodi jih dirigentka Tina Vahčič.
V veliki dvorani, ki je 60 m dolga, 25 m široka in 15 m visoka na najvišjem delu, je izjemna akustika. Zvok se razliva po dvorani, se odbija od skalnih sten in stropa in še dolgo trepeta v zraku, preden potihne. Take naravne akustike ni nikjer na površini, niti v zaprtih dvoranah.
Na mali galeriji pod stropom dvorane ni veliko prostora, vendar pa se nanjo lahko postavi manjši zbor. Brinke so s svojimi ubranimi glasovi napolnile Županovo jamo z zadovoljnimi poslušalci. Pele so dalmatinske in zimzelene melodije. Poslušalce so ponesle v drugačen svet, da so se zazibali v ritmu morja, in jih pritegnile k petju.
Po koncertu je sledil še ogled jame z vodičem. Sprehod po 600 stopnicah je obiskovalce dodobra razgibal in ogrel, da niso čutili hladu podzemnega sveta. Vse pa je presenetila temperaturna razlika, ko so se po strmih stopnicah povzpeli spet na površje.
Marija Samec
Čist zrak - naše naravno bogastvo
Le zakaj sami sebi povzročamo bolezni?
V	naši občini na srečo nimamo industrijskih objektov z velikimi izpusti onesnaževal v ozračje. Žal pa vse prepogosto kar sami poskrbimo za to, da je zrak, ki ga dihamo, onesnažen predvsem z dimom (onesnaženje z delci PM10, zaradi tega onesnaženja je državo že resno opominjala EU).
Onesnaženje z dimom zelo škodljivo vpliva na zdravje, dolgoročno povzroča bolezni dihal. Še posebej ranljivi so otroci, ki zbolevajo za astmo, bronhitisom in podobnimi boleznimi.Viri onesnaženja z delci so tako promet kot lokalna kurišča na trda goriva.
V	toplejšem delu leta pa onesnažujemo ozračje predvsem z nespametnim kurjenjem na odprtem v naseljih in v naravi. Žal se tudi v naši občini še vedno kuri odpadno zelenje (veje, travo), kar je še posebej škodljivo, ker se kuri še neposušeno in se pri tem sproščajo zelo škodljive snovi.
Dim se zaradi našega terena in vremenskih pogojev v večini primerov razleze do tal in v soseščini povzroča obupne razmere. Zaradi dima v soseščini ne morejo delati na prostem, rekreacija postane nezdrava, v poletnih mesecih pa zvečer in ponoči ne moremo prezračiti stanovanj.
Premislimo, kaj povzročamo sebi in sosedom, in namesto da kurimo, odložimo zelene odpadke v smetnjake za biološke odpadke ali na lasten kompostnjak.
In če nam že ni mar za lastno (in sosedovo) zdravje, se pa vsaj spomnimo, da je v Odloku o javnem redu in miru v občini Grosuplje zapisano, da je »prepovedano kuriti in z dimom onesnaževati naselja in druge površine« in da je zagrožena tudi kazen za tako nespametno ravnanje.
dr. Marija Zlata Božnar
Arheološke raziskave na lokaciji bodočega parkirišča Avtotransporti Kastelec v Grosupljem
Arheološke raziskave v zahodnem delu Grosupljega, na prostoru med Adamičevo cesto in železniško progo, zahodno od trgovskega centra Spar in vzhodno od ograjenega parkirišča podjetja Avtotransporti Kastelec, potekajo zaradi nameravane širitve parkirišča podjetja Avtotransporti Kastelec. Bodoče parkirišče leži na območju kulturnega spomenika Grosuplje -Arheološko najdišče Ob železnici, ki je kot arheološko najdišče znano že od konca 19. stoletja, ko so bili ob gradnji železniške postaje odkriti ostanki železnodobnega in rimskodobnega grobišča. Z arheološkimi raziskavami ob gradnji trgovskega centra Hofer in Spar v letih 2010 in 2011so bili odkriti tudi ostanki naselbine iz pozne bronaste dobe in del trase rimskodobne ceste.
Zaradi načrtovane izgradnje parkirišča je Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana, izdal kulturno varstvene pogoje, ki so narekovali izvedbo predhodnih arheoloških raziskav. Raziskave so se pričele v marcu leta 2014. Izvaja jih ekipa podjetja Arhos, d. o. o., pod vodstvom univ. dipl. arheologa Slobodana Olica, stroške raziskav krije investitor gradnje, podjetje Avtotransporti Kastelec iz Grosupljega.
le) različnih oblik, prstani in uhana. V grobove so jih položili v sklopu pogrebnih navad in verovanja (svetilka, kovanec v desni roki, stekleničke), ali pa predstavljajo del pogrebnega oblačila oz. oprave (ogrlice, sponke, prstani, uhana). Na podlagi najdb sklepamo, da je bilo pokopališče v uporabi vsaj 200 let, enkrat v 4. ali v 5. stoletju pa je bilo opuščeno.
V stoletjih, ki so sledila, je bila lokacija v uporabi kot kmetijsko zemljišče, vse do najnovejšega časa, ko bo dobila novo namembnost, ki jo bo priključila že urbaniziranim delom območja vasi Brvace, ki počasi postaja del Grosupljega.
Pripravila:
Mag. Alenka Jovanovic, univ. dipl. arheologinja
ARHOS, d.o.o., namestnica vodje raziskav
Arheološke raziskave so razkrile sledove iz prazgodovinske in rimske dobe. V prazgodovinski dobi je na raziskovanem območju stala naselbina - njen obstoj izpričujejo sledovi nekdanjih lesenih stavb, številni odlomki lončenine ter nekaj kosov bronastega nakita. Na podlagi najdb zaenkrat sklepamo, da gre za naselbino iz časa pozne bronaste dobe (1200 - 800 pr. n. št.), dokončna časovna opredelitev pa bo možna šele po strokovni obdelavi odkritega gradiva. Naslednji sledovi pretekle uporabe območja so iz časa rimske dobe (1. - 5. stoletje). Tedaj je bila tukaj zgrajena cesta, ki je potekala v smeri vzhod - zahod in je tukajšnjim prebivalcem zagotavljala prometno povezavo z Emono (Ljubljana). Ob cesti je s časom nastalo manjše pokopališče, sestavljeno iz 4 kamnitih grobnic in 13 skeletnih grobov. V skeletnih grobovih so bili najdeni številni predmeti - stekleničke, steklene skledice, lončene svetilke (t.i. oljenke), kovanci, zapestnice, ogrlice iz steklenih jagod, bronaste sponke (t.i. fibu-
Ekipa prve pomoči Rdečega križa Slovenije - Območnega združenja Grosuplje zmagala na XIX. regijskem preverjanju
V soboto, 7. junija 2014, so pred Gasilskim centrom Grosuplje prihod novega gasilskega vozila - avtocisterno (AC 24/60) na podvozju kamiona Mercedes Axor pričakali župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, direktor občinske prave Dušan Hočevar, predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec, poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc, poveljnik regije Ljubljana 2 Borut Lončarevič, poveljnik Civilne zaščite Grosuplje Niko Mihičinac, predsednik Krajevne skupnosti Grosuplje Marjan Jakopin, direktor podjetja Avtotransporti Kastelec Lado Kastelec in seveda predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje Iztok Vrhovec ter gasilke in gasilci občine Grosuplje.
Veselje je še trajalo, ko so jih s svojim prihodom presenetili člani ekipe Prve pomoči Rdečega križa Slovenije - Območnega združenja Grosuplje, in pred Gasilski center Grosuplje prikorakali z zlatim pokalom v rokah.
Ta dan je v Polhovem Gradcu potekalo XIX. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite Slovenije in Rdečega križa Slovenije v organizaciji Uprave za zaščito in reševanje - izpostava Ljubljana, Občine Dobrova - Polhov Gradec in RKS - Območnega združenja Ljubljana. Ekipa RKS - OZ Grosuplje, ki se je lani v Grosupljem preverjanja udeležila prvič in dosegla drugo mesto, je letos z načrtnim in vztrajnim treningom v konkurenci 13 ekip
ljubljanske regije zmagala. Realistično so bile prikazane poškodbe, kot so posledice potresa, ali če se zgodi delovna nesreča, prav tako so bili prikazani temeljni postopki oživljanja, uporaba avtomatskega eksternega defibrilatorja in podobno. Z zmago na regijskem preverjanju se je ekipa RKS - OZ Grosuplje uvrstila na XX. državno preverjanje, ki bo potekalo 27. septembra 2014 na območju Mestne občine Koper.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
Združenje Solidarnost - brezplačna pravna pomoč in svetovanje socialno ogroženim
Združenje Solidarnost - brezplačna pravna pomoč in svetovanje socialno ogroženim je neprofitno združenje, ki je pričelo z delovanjem v aprilu združenje solidarnost 2014. S čutom za solidarnostno pomoč sočloveku, še posebej v času težkih gospodarskih in socialnih razmer, želi združenje socialno ogroženim omogočiti pravno pomoč in podporo v zadevah, ki vplivajo na njihov pravni in socialni položaj.
Vizija Združenja Solidarnost je slediti načelu socialne države s kreiranjem spodbudnega in podpornega okolja za izenačevanje možnosti socialno šibkih oseb pri uveljavljanju pravnega varstva tako na lokalnem kot na državnem nivoju ter na ta način približati pravo ljudem v stiski.
Organizacijo sestavlja skupina mladih diplomiranih pravnikov in študentov prava z znanji z različnih pravnih področij ter z izrazito razvitim socialnim čutom, ki je nujen za predano izvajanje dejavnosti, katere osrednje vodilo je prav družbena solidarnost. Storitve združenja so na voljo socialno ogroženim osebam. Člani združenja (svetovalci) storitve izvajajo popolnoma brezplačno.
Storitve se izvajajo predvsem preko elektronske pošte, po potrebi pa tudi preko telefonske korespondence oziroma osebnega razgovora.
Združenje nudi:
•	s pravnega vidika odgovore na konkretno zastavljena vprašanja,
•	izdelavo krajših pravnih mnenj,
•	tolmačenje pravnih in nepravnih aktov v nestrokovni jezik,
•	zastopanje pred upravnimi organi, delodajalci, ipd. (po potrebi in po predhodnem dogovoru),
•	druge storitve, ki so v skladu z namenom in ciljem, zaradi katerih je združenje ustanovljeno.
Storitve združenje nudi predvsem na področjih pogodbenega, odškodninskega, nepremičninskega, stvarnega, dednega, družinskega, upravnega, prekrškovnega, delovnega prava ter prava varstva potrošnikov in prava socialne varnosti. Po potrebi pa združenje storitve nudi tudi na drugih pravnih področjih. Vse informacije o združenju in dostop do storitev najdete na spletni strani www.zdruzenje-solidarnost.si.
Peter Vida
Predsednik Združenja Solidarnost
Pomlajen sadni vrt pred Domom starejših občanov Grosuplje
V	mesecu novembru 2013 nas je prijetno presenetilo povabilo Studia Moderna, s katerim so nas pozvali k prijavi za zasaditev sadnega drevja.
V	Studiu Moderna, v skladu z vrednotami trajnostnega razvoja, posvečajo veliko pozornost družbeno koristnim projektom in aktivnostim ter se odzivajo na številne prošnje za pomoč. Studio Moderna denarna sredstva, namenjena za novoletna darila poslovnim partnerjem, vsako leto nameni določeni akciji. V letu 2013 so se, v povezavi z Zavodom Viva, ki si prizadeva za boljše življenje ter pogoje za trajnostno delovanje posameznikov in skupin, odločili, da nekaterim slovenskim domovom za starejše podarijo sadike sadnega drevja. V našem domu smo bili nad akcijo navdušeni. Ker imamo pred domom veliko zelenih površin, na katerih so že zasajene jablane in za katere vzorno skrbimo, smo se odločili, da vrt pomladimo. V naslednjih tednih smo nestrpno čakali izid izbora, ki je bil opravljen v mesecu decembru. Želja se nam je uresničila in tako smo konec meseca aprila prejeli 8 sadik novih jablan z vsem potrebnim materialom za zasaditev.
V	naslednjih letih se veselimo še večjega pridelka tega zelo zdravega sadeža. Jabolka so pomembno sadje v prehrani naših stanovalcev, saj so zdrava, okusna in sočna hrana.
Še veliko boljša pa so, ker so zrasla na domačem vrtu. Za stanovalce doma iz jabolk pripravljamo razne sladice, prešamo sok ali pa jih ponudimo kot svež sadež. S tem poskrbimo, da stanovalci dobijo pravo zakladnico vitaminov, ki preprečujejo razne bolezni.
Zato si bomo vsi skupaj še naprej prizadevali, da bodo jabolka na našem vrtu vedno dobro uspevala.
Stanovalci in delavci Doma starejših občanov Grosuplje
S projektom NE-ODVISEN.SI za zdrave temelje življenja
O projektu
Vzajemna se je v skladu s svojim družbeno odgovornim poslanstvom odločila za aktivno vključitev in podporo vseslovenskemu programu NE-ODVISEN.SI. Gre za družbeno odgovoren program, ki otroke, mladostnike in odrasle z različnimi pristopi in vsebinami ozavešča o različnih pasteh zasvojenosti (od drog, alkohola, cigaret, prekomerne uporabe interneta, iger na srečo ...) in gradi na pozitivni samopodobi, mlade povezuje in jih usmerja v športne in druge zdrave aktivnosti.
Strokovno vsebino programa NE-ODVISEN.SI sestavlja, dopolnjuje in gradi mreža priznanih slovenskih strokovnjakov. Idejni vodja in tako rekoč »oče« programa je Bojan Kodelja.
Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne, o podpori projekta: »Za zavarovalnico je ključna vrednota vzajemnost, ki jo nosimo v imenu. Obenem pa smo tudi zdravstvena zavarovalnica, ki spodbuja zdrav življenjski slog. Vse to v sebi združuje program NE-ODVISEN.SI, zato smo se v njem nemudoma prepoznali. V današnjem hitrem ritmu življenja je lepo, da lahko kot zdravstvena zavarovalnica sodelujemo v programu, ki krepi medge-neracijsko sodelovanje, družinske vrednote in zdrav pristop k življenju. Vrednote, ki so tudi nam ključne.«
Dogodki programa NE-ODVISEN.SI so organizirani tako, da se v enem dnevu v posameznem kraju izvede program za vse
generacije (najmlajši, mladostniki, odrasli). Najmlajše osnovnošolce najprej pozdravi kuža Jaka, ki jim skozi poučno interaktivno predstavo »Jaka išče nov dan« spregovori o zdravju, igri, knjigi, odgovornosti in medosebnih odnosih.
Učenci od 9. do 11. leta si ogledajo video strip »Zarja in Svit s prijatelji« in se seznanijo z zgodbami o sprejemanju samega sebe, odgovornosti, pasteh zasvojenosti, prostem času in med-osebnih odnosih. Mladi od 12 do 17 let pa na poučno zabaven način spregovorijo o različnih oblikah kemične in nekemične zasvojenosti, o varni uporabi računalnika, vrednosti pozitivne naravnanosti in zdravih medsebojnih odnosov ter prijateljstva.
Zvečer sledi program za ciljno skupino odraslih, ki je organiziran kot družabni večer z naslovom Tisti dve besedi. Na dogodkih smo lahko prisluhnili nadvse zanimivemu pogovoru z Vlasto Nussdorfer, višjo medicinsko sestro Fani Čeh in Miho Kramlijem, ki so s primeri iz prakse spregovorili polni dvorani staršev o medosebnih odnosih, usklajeni vlogi staršev in postavljanju meja v vzgoji otrok ter kemične in nekemične zasvojenosti.
Družabni večer je obogaten tudi z video humorjem Iztoka Mlakarja. Strokovnjaki skozi zabaven pogovor pod taktirko Bojana Kodelje staršem svetujejo, da je potrebno graditi medsebojne odnose tako med partnerjema kot v družini, da so starši tisti, ki postavljajo meje otroku in ne otrok staršem.
Nagradni natečaj »Vzajemno do razrednega izleta«
Za učence osnovnih šol je v sklopu programa NE-ODVISEN.SI od januarja do junija potekal tudi nagradni natečaj »Vzajemno do razrednega izleta«. Zmagovalni osnovni šoli sta se s svojim razredom odpravili na nepozaben izlet.
V prvi fazi natečaja so izbirali zmagovalne mesečne fotografije, med katerimi je komisija v drugi fazi izžrebala zmagovalca, ki sta prejela glavno nagrado - razredni izlet v zabaviščni park Gardaland ali Terme Čatež. Namen natečaja je bil odkrivanje talentov in spodbujanje otroške kreativnosti ter ustvarjalnosti.
Mesečni nagrajenki za najboljšo majsko fotografijo sta bili OŠ Louis Adamič in OŠ Brinje (obe iz Grosupljega). Končni zmagovalci natečaja, ki so s svojim razredom preživeli nepozaben dan, pa so bili petošolci OŠ Louisa Adamiča iz Grosupljega in sedmošolci sedmega razreda OŠ Lava iz Celja.
Lilijana Veljkovic Klemenčič, Vzajemna
KAJ, ŠOLA V SOBOTO!? JAZ RAJŠI SPIM
Kaj če bi bili eni tistih učencev, ki bi dosegali VEČ. Večina nadarjenih učencev na naši šoli se ne strinja z najinim naslovom. Zato naj ga popraviva.
KAJ, ŠOLA V SOBOTO!? KONČNO NEKAJ ZAME!
V isto smer kot stopajo naši učenci, stopa tudi šola Louisa Adamiča! Sobotna šola je za tiste, ki bi radi nekaj več in bi radi razširjali ter delili svoje znanje. Iz vseh okoliških podružnic so se zbrali najbolj nadarjeni učenci. Še posebna zahvala pa gre učiteljem, ki so žrtvovali svojo soboto, da so lahko delili svoje znanje mlajšim, a vseeno uspešnim generacijam.
Razdelili so se v več delavnic na podlagi njihovih želja in interesov:
Scratch
Ujele so jih lovke prihodnosti. Na delavnico so se prijavili učenci, ki jih zanima ustvarjanje virtualnih razsežnosti. Vodila jih je želja po ustvarjanju in izboljšanju novih ter že obstoječih računalniških iger. Ustvarjali so animacije, nekateri pa so že v preteklosti naredili svojo igro in jo na delavnici le še izboljšali. Vsekakor si zaslužijo naziv "gamer-ji".
Modrovalci
Kaj imata skupnega Jadransko morje in podzemni žužkojed? Ste vedeli, kako se le v nekaj sekundah izračuna težak matematični račun? V delavnici so odkrivali skrivnosti ugank, računanja in kar je najpomembnejše, so se pri tem zelo zabavali. In da ne bi bila vse le šala, so postali še za odtenek modrejši.
Vezenje
Babice, prababice in rodovi pred njimi. Čas so si krajšali z oblikovanjem motivov, ki so v današnjem času le še redkost. Učenke so jo odkrivale s pomočjo učiteljice in tudi ustvarjale. Zdaj jim dom krasi prečudovito zvezen motiv rože.
Ritmična gimnastika
AUUUUU ... to mora boleti! To je mnenje mnogih, ki vidijo, kako spretno mlade učenke delajo stojo, "špago" ali pa mostove. Na tej športno obarvani delavnici so se poleg težkih pozicij učenke naučile tudi vrtenja obročev in plesa. In da znanje ne bi bilo le v njihovih glavah, so priredile tudi težko plesno koreografijo.
Slikanje na svilo
Žebljički, okvir, svila, barva in veliko umetniškega duha. Vse to so glavne sestavine, ki jih potrebuje vsak mladi slikar. Učenci so risali in risali in risali, ko pa so narisali, so se pred njimi pojavile prave male umetnine. Učilnica je kar prekipevala od umetnosti in novih idej.
Eksperimentalnica
Pazite.......eksplozivno.
Za vas tretji svet, zanje vsakdan. Kljub delu z vnetljivimi snovmi šola še vedno stoji (jok). Vulkani, faraonske kače, krema, ogenj brez vžigalice itd. Vsak od njih skriva v sebi del kemika, ki pa so ga v tej delavnici odkrivali in izboljševali.
Tradicionalne dolenjske jedi
Zdaj bomo pa že moški pomivali. Štruklji, pletenke, orehovi zavitki, ovsena kaša in ostale dobrote. Na tej slastni delavnici so valjali, pekli, oblikovali, oblizovali prste ... In celo pomivali (samo fantje). Na koncu pa so dobrote delali tudi s starši.
Gledališki klub
Biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje! Samozavestni, nadarjeni, zagreti. to so lastnosti, ki so jih imeli mali igralci, ki pa so zaigrali predstavo kot profesionalci in navdušili tako starše kot učence in učitelje.
Glasbena delavnica
Palčice, flavte, kitara, ksilofon, note in še in še. Glasbene delavnice so se udeležili, vsi mojstri glasbil. Na koncu pa so nam še zaigrali avtorsko mojstrovino njihove mentorice.
Kreativno pisanje
Primož pa Petra, pravkar poročena, pijeta pivo po prašni poti proti poročnemu potovanju.
To so le ene od besednih zank, ki so jih pisali in vozlali mladi avtorji. Za odlične zgodbe si avtorji zaslužijo pohvalo.
Matic Potočnik & Jan Jerovšek
Piknik vrtca Kobacaj
V petek, 13. junija 2014, je vrtec Kobacaj ob zaključku šolskega leta organiziral svoj tradicionalni piknik, na katerem pa je bilo tokrat še nekoliko bolj veselo kot po navadi, saj so ta dan predstavniki Ekošole vrtcu Kobacaj po dveletnem trudu na področju osveščanja predšolskih otrok o pomembnosti varovanja okolja podelili zeleno zastavo Ekošole. Na pikniku se je tako otrokom in njihovim staršem, vzgojiteljicam in vzgojiteljem ter direktorici vrtca Kseniji Štibernik pridružila tudi predstavnica Eko sklada Andreja Puder, vrtcu pa je za ta dosežek čestital tudi župan dr. Peter Verlič.
Piknik ob zaključku šolskega leta je lepa priložnost za obujanje spominov, da se vprašamo, kaj je vrtcu prineslo minulo šolsko leto, hkrati pa že pričnemo tkati nove načrte za naslednje šolsko leto. Direktorica vrtca Ksenija Štibernik je tako povedala, da so bili otroci v tem šolskem letu zelo igrivi, iskrivi, hudomušni, pridni, pa tudi ustvarjalni. Naredili so veliko izdelkov, obiskali veliko krajev, plesali, peli, brali knjige v okviru bralne značke, postali eko osveščeni in še marsikaj. Za vse te dosežke je tako otrokom kot zaposlenim iskreno čestitala, staršem pa se zahvalila za zaupanje. Dejala je, da se zavedajo, da jim zaupajo svoje največje bogastvo, zato jim obljubljajo, da se bodo tudi naprej trudili, da bo za otroke kar najbolje poskrbljeno.
Kobacajčke in Kobacajke, njihove starše, vodstvo vrtca in direktorico je lepo pozdravil tudi župan dr. Peter Verlič. Koba-cajčkom in Kobacajkam je dejal, da tako kot so oni ekološki in pridno ločujejo odpadke ter varčujejo z vodo, tako se tudi na občini trudijo, da bi bila naša občina čim bolj zelena in ekološka. Župan jim je za njihov trud in pridobljeno zeleno zastavo Ekošole čestital ter jim zaželel lepe počitnice in vse dobro.
Kaj bodo otroci počeli med počitnicami, pa so nam povedali skozi pesem in ples. Otroci bodo šli na morje, plavali, opazovali ladje, odpravili pa se bodo tudi v planine. Med počitnicami se bodo tako zagotovo imeli lepo.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
Izlet »Balončkov« na kmetijo
Otroci skupine »Balončki« iz vrtca Tinkara v Grosupljem so se na lep sončen dan, 2. 6. 2014, pod vodstvom vzgojiteljice Branke Okorn in pomočnice Marjete Leščanec odpravili na kmetijo družine Štrus iz Grosupljega, s katero je v sorodu Zala Žitnik, ki obiskuje omenjeno vrtčevsko skupino. Prijazna gostitelja, zakonca Štrus, sta z velikim veseljem otroke gostila na kmetiji in jim omogočila ogled zanimivih živali.
Na ograjenem pašniku so tako otroke pričakali zvedavi in sprva plašni ovni, ki pa so kmalu spoznali, da je strah pred malimi obiskovalci odveč. Otroci so ovne namreč z veseljem nahranili s travnimi bilkami, najbolj pogumni so ovne tudi pobožali. Prav vsi otroci pa so se zelo razveselili ljubkih zajčkov in prijazne črno bele muce, ki prav tako ni imela nič proti, da so jo male rokice gladile po negovanem kožuhu.
Posebno doživetje sta otrokoma pripravila štorklja in štrk, ki sta ravno v času obiska izmenjala skrbništvo nad kar štirimi mladički v gnezdu, ki se nahaja neposredno med poslopji domačije, ter se tako pokazala v vsej veličastnosti. Gostitelja sta »Balončkom« pokazala tudi star vodnjak, ki je postal domovanje ribicam rdečeperkam ter razkazala urejeno vinsko klet. Zanimiv je bil tudi ogled hleva, v katerem gnezdijo lastovke. Otroci so bili ob zaključku obiska seveda veseli tudi sladke pogostitve. Polni vtisov so se tako iskreno zahvalili za prijetno druženje in se varno vrnili v vrtec.
Jana Frankovič Foto: Stanka Štrus
Igre brez meja v vrtcu Tinkara
V vrtcu Tinkara so vsi oddelki vključeni v gibalno-športni program za predšolske otroke Mali sonček, ki poteka v sodelovanju z Zavodom za šport RS Planica in Ministrstvom za šolstvo in šport. Namen programa je obogatiti področje gibanja v vrtcu s sodobnimi gibalno-športnimi vsebinami. Poudarek daje igri in vadbi, ki naj bo prijetna in prilagojena otroku.
Program Mali sonček zajema raznovrstne gibalno-športne dejavnosti s pestrimi športnimi pripomočki. Ena izmen nalog v programu so igre brez meja, ki se izvajajo v popoldanskem času, na prostem, v obliki športnega popoldneva s starši.
Na topel, sončen majski dan smo vzgojiteljice iz vrtca Tinkara ob 17. uri organizirale športno popoldne s starši. Na igrišču našega vrtca se je zbralo kar 110 družin. V uvodnem delu smo družinam razložile namen in potek iger brez meja. Nato so se družine razdelile na skupine in odšle na določeno postajo, kjer so otroci in starši skupno izvajali gibalno nalogo skladno z navodili. Pripravile smo 14 družabnih, gibalno-športnih iger, ki so jih otroci izvajali s starši. Na vsaki postaji so bile družine pet minut, nato so se skupine zamenjale. Pri izvedbi nalog ni bilo pomembno, kdo hitreje opravi posamezno nalogo, pomembno je bilo, da je družina aktivna in se pri tem zabava. Dejavnosti so bile načrtovane tako, da so spodbujale uspeh vsakega posameznika ter naučile otroke spoštovati razlike med vrstniki.
Otroci, ki so se udeležili športnega popoldneva, so prejeli nalepko v knjižico Mali sonček.
Naj zaključim z zahvalo vsem staršem, ki so se odzvali našemu povabilu in se udeležili iger brez meja in tako omogočili svojim otrokom doživeti veselo, sproščeno in igrivo športno popoldne.
Branka Okorn
Vtisi družine Skubic: Športno popoldne v vrtcu Tinkara
Sredino popoldne na igrišču in dvorišču vrtcaTinkara je bilo idilično. Udeležence prijazno pripravljenega športno-družabnega vrtčevskega popoldneva ni grelo le toplo sonce, ampak tudi čudovito vzdušje. Nasmehi na obrazih naših otrok so bili nalezljivi, prav tako tudi njihova rdeča lička, kriki veselja in tekmovalnega navdušenja. Preizkusi v spretnosti, hitrosti in moči niso bili prezahtevni, zato pa ravno prav zabavni. Starši smo občudovali sposobnosti naših otrok, oni pa našo otroško igrivost in iskrice veselja v očeh njihovih bratcev in sestric.
Športno popoldne se je tako kar prehitro končalo, a ostal je lep in v vseh nas trajno zapisan spomin. Dišal bo po pomladnem vetru, imel bo okus po slastnih jabolkih in nas bo še dolgo opominjal, da je sreča v majhnih, preprostih stvareh.
Hvala vsem vzgojiteljicam vrtca Tinkara, da ste nam ne le omogočile, da te trenutke doživimo, ampak ste slednje tudi prijazno delile z nami.
Družina Erje Skubic
In prijezdil je: vitez Jurček
Na lepo sončno popoldne, 6. junija 2014, smo se starši in naši mali navihančki zbrali na dvorišču Vrtca Jurček. Občudovali smo cvetlični oder in nestrpno pričakovali začetek zaključne prireditve.
Kmalu so priplesali plesalci folklorne skupine Kulturnega društva sv. Mihaela, zatem pa so se jim pridružili tudi mali nado-budneži, ki so postali prave male cvetlice s svojo lepoto, veseljem in vonjavami, ter živali, ki so uživale v čudovitih vonjavah cvetlic. Z velikim zanimanjem smo gledali predstavo, kjer se je ponoči priplazil zmaj in skrivoma ukradel vonjave čudovitega travnika. Rešil jih je lahko samo nekdo - vitez Jurček, ki je zares prijezdil na konju, premagal zmaja in povrnil cvetlicam vonjave.
Jurček je otroke imenoval za varuhe narave in jim v znak skupnega prijateljstva podaril zastavo s svojim znakom. V zahvalo so otroci zapeli himno o vitezu Jurčku ter izobesili njegovo zastavo. Jurček jim je obljubil, da jih bo še kdaj prišel obiskat. Poleg tega pa je imel vitez Jurček zelo pomembno nalogo, saj je petim otrokom, ki gredo jeseni v šolo, slovesno podelil diplome.
Popoldne se je prevesilo v večer, zato so cvetlice in živali spet postale otroški navihančki, ki so odbrzeli na igrišče, starši pa smo poklepetali ob domačih dobrotah in odličnem vrtčevskem golažu.
Hvala Vrtcu Jurček za čudovito zaključno prireditev!
Starši otrok Vrtca Jurček
NOVO!
Peter Kastelic s.p.
Partizanska cesta 8
1290 GROSUPLJE___
telefon: 059 190 524 gsm: 041 774 274
e-mail: servis.gaber@masicom.net
I Arhiviramo [ VHS kastete
SERVISIRAMO VSO AVDIO - VIDEO, FOTO in RAČUNALNIŠKO TEHNIKO
PRODAJAMO VSO TEHNIKO ZNAMKE
Pooblaščeni servis za:
olesen	YAMAHA 1
HITACHI
harman/kardon*
Lekarna Kosobrin
Prvi izdelek, ki ponuja celovito rešitev na področju uničenja glivic:
Uniči glivice kjerkoli na telesu O' S posebnim priloženim aplikatorjem uniči glivice pod nohtom
Dezinficira obutev, nogavice in površine O' Učinkovito dezinficira pilice za nohte in ščipalnik O' Omogoča vidno delovanje - na prizadetih mestih se pojavi bela pena
Lekarna Kosobrin, Adamičeva 24b, 1290 Grosuplje. Odpiralni čas: pon-pet: 8-19, sob: 8-13, ned: 9-13, med 1. 7. in 31. 8. ob nedeljah zaprto.
PREDČASNE VOLITVE POSLANK IN POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Predsednik Republike Slovenije je izdal odlok o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 39/2014. Splošno glasovanje na vseh voliščih v državi in na diplomat-sko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini bo potekalo v nedeljo, 13. julija 2014. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 2. junij 2014.
Skladno z določbami Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 - odločba US) lahko kandidate za poslance v Državni zbor predlagajo politične stranke in volivci. Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah v Državni zbor imajo pravico voliti in biti voljeni za poslanca državljani Republike Slovenije, ki bodo najkasneje 13. julija 2014 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na omenjeno pa nima pravice glasovati državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov glasovanja in je sodišče posebej odločilo o odvzemu pravice voliti.
Imajo pa pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. 8. 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen.
NAČIN URESNIČEVANJA VOLILNE PRAVICE
Naslov za uresničevanje volilne pravice državljana je naslov njegovega stalnega prebivališča na območju volilne enote in volilnega okraja v RS. Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v RS (izseljenci) in bodo na dan glasovanja na območju Republike Slovenije, lahko glasujejo, če svojo namero sporočijo OVK ali DVK najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja, to je do vključno srede, 9. 7. 2014.
IZVEDBA VOLITEV
Pravico uresničuje volivec osebno, z glasovanjem. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.
V postopku volitev poslancev v Državni zbor Republike Slovenije se lahko glasuje na naslednje načine:
a)	splošno glasovanje na voliščih v Republiki Sloveniji 13. 7. 2014, od 7. do 19. ure,
b)	predčasno glasovanje, 8. 7., 9. 7. in 10. 7. 2014, od 7. do 19. ure, na sedežu OVK, Taborska cesta 1, Grosuplje (Upravna enota),
c)	glasovanje na domu, 13. 7. 2014, za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, če bodo najpozneje do vključno srede, 9. 7. 2014, sporočile okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati na domu,
č) glasovanje po pošti na območju Republike Slovenije za osebe, ki
bodo na dan glasovanja, 13. 7. 2014: • v bolnišnici ali zdravilišču,
•	so oskrbovanci v domu za starejše občane, a nimajo stalnega prebi-
vališča v domu,
•	so na prestajanju kazni zapora ali v priporu in bodo najpozneje do
srede, 2. julija 2014, vložile zahtevo za glasovanje po pošti pri okrajni volilni komisiji,
d)	glasovanje po pošti iz tujine, če je volivec najpozneje do 12. 6. 2014 sporočil Državni volilni komisiji, da želi glasovati na ta način,
e)	na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije.
Volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo glasovali na tem volišču in ne na volišču, za območje katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti Okrajni volilni komisiji do 9. 7. 2014.
Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, v katerem želijo glasovati, morajo sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik, da želijo glasovati na volišču v drugem okraju (OMNIA) do srede, 9. 7. 2014.
Volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije vodijo in izvajajo volilni organi, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori.
SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919
PREDSEDNICA:	POLONA MARJETIČ-ZEMLJIČ
NAMESTNIK PREDSEDNICE:	IVAN GABROVEC
ČLANICA:	NEVENKA ZAVIRŠEK
NAMESTNIK ČLANICE:	NEJC KOLMANČIČ
ČLANICA:	MILENA STRNAD
NAMESTNIK ČLANICE:	JANEZ TOMŠIČ
ČLAN:	ALEŠ TOMAŽIN
NAMESTNIK ČLANA:	FRANCI ZORKO
TAJNIK OVK:	ANDREJ STRUNA
NAMESTNICA TAJNIKA:	DRAGICA URBAS
Tajnik OVK Grosuplje Andrej Struna
Republika Slovenija
OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj
Številka: 041-5/2014-2 (10) Datum: 8. 6. 2014
Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 -odločba US) ter Odloka o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 39/2014) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji
S K L E P
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ
Za izvedbo predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo v nedeljo, 13. julija 2014, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 8. 6. 2014 določila naslednja volišča in njihova območja:
zap. št.	oznaka volišča	ime volišča	sedež volišča	območje volišča	dostopno invalidom
9.	403010	DRUŽBENI DOM GROSUPLJE I.	Taborska c. 1, Grosuplje	Pod gozdom c. I. do VIII (razen Pod gozdom c. III/ 26, 28, 30), Stranska pot I/1A, 1B, 1C, 1D, Stritarjeva c.	da
10.	403011	DRUŽBENI DOM GROSUPLJE II.	Taborska c. 1, Grosuplje	Brezje pri Grosupljem, Brvace, Adamičeva c. od št. 1a do 15, Industrijska cesta 3, 5 in 9, Kadunčeva c., Kolodvorska c., Levstikova c., Partizanska c. od št. 4 do 16 (parne št.), Taborska c. od št. 1 do 24 (razen 17, 19, 21, 23), Trubarjeva c. od št. 1 do 15 (razen 13)	da
11.	403012	OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMIČA	Tovarniška 14, Grosuplje	Adamičeva c. št. 24A in parne št. od 26 do 44, Cesta na Krko, Cesta Toneta Kralja, Gasilska c., Hribska pot, Industrijska c. 1a, 1g, 1j in 1k, Jakhlova c., Jurčičeva c. od št. I do III, Jurčičeva pot, Kersnikova c., Kosovelova cesta. Kovačičeva c., Obrtniška c., Partizanska c. od št. 18 do 39 (razen 19 in 21), Pod hribom c. I-III, Prečna pot od št. 1 do 15 (neparne št.), Pri nadvozu, Rožna dolina, Taborska c. 17, 19, 21, 23 in od 25 do 50, Tovarniška c., Trubarjeva c. 13 in 17, Veselova c. I do III, Župančičeva c.	da
12.	403013	STARA OSNOVNA ŠOLA	Adamičeva cesta 29, Grosuplje	Adamičeva c. od št. 16 do 24B (razen 24 A) in neparne št. od 25 do 57, Bevkova c., Brinje c. I in II, Hribarjeva c. 17, 19, Kajuhov dvor, Ljubljanska c. od št. 1 do 50 (razen 43, 45, 49), Metelkov dvor, Murnova c., Ob Grosupeljščici 1, 1A, 2, 4, 6, 6A, 8, 8A in 19, Partizanska c. od št. 1 do 21 (neparne št.), Pod gozdom cesta III/26, 28, 30, Prečna pot od št. 2 do 12 (parne št.), Preska, Pri mostu, Slomškova ulica (razen št. 1, 4, 6, 8), Stranska pot I do III (razen Stranska pot I 1A, 1B, 1C in 1D), Ulica Ane Galetove, Valvazorjev dvor, Za gasilskim domom	ne
13.	403014	DOM OBRTNIKOV GROSUPLJE	Ob Grosupeljščici 1 B, Grosuplje	Cesta Cankarjeve brigade, Erjavčeva c., Hrastje pri Grosupljem, Hribarjeva c. od št. 1 do 14., Jerova vas, Kozakova c., Kozinova c., Ljubljanska c. od št. 43 do 83 (razen št. 44, 46, 48, 50), Maistrova ulica, Ob Grosupeljščici 1 B in od št. 3 do 28 (razen 2, 4, 6, 6A in 8, 8A), Perovo, Pod jelšami, Prešernova c., Rodetova c., Seliškarjeva c., Slomškova ulica 1, 4, 6 in 8, Šuligojeva c., Vodnikova c.	da
14.	403015	ČEBELARSKI DOM SPODNJE BLATO	Spodnje Blato 20 a	Gatina, Praproče pri Grosupljem, Spodnje Blato, Spodnje Duplice	ne
15.	403016	GASILSKI DOM VELIKA ILOVA GORA	Velika Ilova Gora 10 a	Gabrje pri Ilovi Gori, Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora	ne
16.	403017	GASILSKI DOM VELIKO MLAČEVO	Veliko Mlačevo 6 a	Malo Mlačevo, Veliko Mlačevo	da
17.	403018	GASILSKI DOM ZAGRADEC/ GROS.	Zagradec pri Grosupljem 33	Lobček, Zagradec pri Grosupljem	ne
zap. št.	oznaka volišča	ime volišča	sedež volišča	območje volišča	dostopno invalidom
18.	403019	AHLIN JOŽE VELIKA STARA VAS	Velika Stara vas 4	Dobje, Dole pri Polici, Gradišče, Mala Stara vas, Velika Stara vas	da
19.	403020	GASILSKI DOM POLICA	Polica 41	Blečji Vrh, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Kožljevec, Mali Konec, Peč, Polica, Troščine, Zgornje Duplice	da
20.	403021	DRUŽBENI DOM RAČNA	Velika Račna 24 b	Čušperk, Mala Račna, Predole,Velika Račna	da
21.	403022	ZADRUŽNI DOM SP. SLIVNICA	Spodnja Slivnica 16	Spodnja Slivnica	da
22.	403023	KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOCJAN	Škocjan 20	Male Lipljene, Medvedica od 10 - 21 (razen 17), Rožnik, Škocjan, Velike Lipljene, Železnica,	da
23.	403024	GASILSKI DOM PONOVA VAS	Ponova vas 27	Cerovo, Ponova vas	ne
24.	403025	OSNOVNA ŠOLA ŠT. JURIJ	Št. Jurij 14	Bičje, Gornji Rogatec, Mala vas pri Grosupljem, Medvedica od št. 1 - 9, Pece, Podgorica pri Podtaboru, Št. Jurij, Udje, Vino, Vrbičje	da
25.	403026	KRAJEVNA SKUPNOST ŽALNA	Žalna 37a	Plešivica pri Žalni, Žalna	ne
26.	403027	GASILSKI DOM VELIKA LOKA	Velika Loka 2	Mala Loka pri Višnji Gori, Velika Loka	ne
27.	403028	GASILSKI DOM LUČE	Luče 22 a	Luče	ne
28.	403029	OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE - SAP I.	Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49	Gajniče, Mali Vrh pri Šmarju, Ljubljanska c. od 1 do 19, razen št. 18, Nad predorom, Rimska c., Tlake, Veliki Vrh pri Šmarju	da
29.	403030	OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE - SAP II.	Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49	Huda Polica, Aškerčeva c. 20 do 34 (parne številke) Gregorčičeva c., Jurčičeva c., Lahova c., Lipoglavska c. od 21do 29, Ljubljanska c. od št. 18 do 56 (razen 19) in od št. 57 do 71 (neparne), Murnova c., Partizanska c. od. št. 2 do 20A (razen 3, 5), Pokopališka c., Šuligojeva c., Trdinova c.	da
30.	403031	OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE - SAP III.	Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49	Cikava, Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Sela pri Šmarju, Adamičeva c., Aškerčeva c. od št. 1 do 11, Jakhlova c., Kračmanova c., Lipoglavska c. od 1 do 19., Ljubljanska c. od št. 58 do 70 (parne) in št. 72 do 127, Partizanska c. št. 1, 3 in 5, Trubarjeva c., Zgornja Slivnica	da
Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča in sicer:
Volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 8. 7., 9. 7. in 10. 7. 2014 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju - dostopno invalidom,
Posebno volišče dostopno invalidom št. volišča 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM
GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje,
volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju - dostopno invalidom.
Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi geodetske uprave, Državni volilni komisiji in
objavi v lokalnih časopisih.
Polona Marjetič-Zemljič, univ.dipl.prav. PREDSEDNICA, OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE
Vrnimo ljudem dostojanstvo!
Ko sem se na referendumu odločal za samostojno Slovenijo, gotovo nisem imel v mislih takšne države, kot jo imamo danes. Za takšno državo nisem glasoval! Tudi drugi ljudje ne! Kot kandidat za poslanca na državnozborskih volitvah vidim izhod in razvoj s poudarkom na naslednjih področjih.
Kje je naša socialna država?
Mladi morajo imeti zaposlitev doma, štipendije, šolska prehrana in druge podpore za dijake in študente morajo biti zagotovljene. Poudarek mora biti na medgeneracijskem sodelovanju! Zaslužene pokojnine so zagotovilo za prijazno starost naših upokojencev. Zakonodaja in določila na tem področju naj se stalno ne spreminjajo. Socialna pomoč nezaposlenim, bolnim in invalidom morajo biti zakonsko uveljavljene kot stalne. To je edina možnost za kakovostno preživetje.
Urejen zdravstveni sistem!
Podpiram sprejem nove zdravstvene reforme, s poudarkom na ohranitvi javnega zdravstva. Jasno je potrebno ločiti med javnim in zasebnim zdravstvom. Omogočiti vsem dostop do zdravstva. Dopolnilno zavarovanje se mora ukiniti ali pa združiti s klasičnim zdravstvenim zavarovanjem. Tako bo cenejše.
DeSUS za gospodarski razvoj! Povezati se moramo s strokovnjaki, ki imajo dovolj strokovnega znanja in prakse v gospodarstvu in vedo, kako se zasluži denar in kako priti do novih delovnih mest. Optimizem za ponovni zagon gospodarstva je potreben. Zelo potrebujemo strokovnjake s praktičnim znanjem! Zavzemal se bom, da tista podjetja, ki delavcem ne izplačujejo plač in jim ne plačujejo zavarovanj za zdravstvo in dajatev za upokojevanje, ne bi mogla kandidirati za dela, financirana od države. Niti kot podizvajalci ne! V našo prakso naj se uvede severnjaški tip zakona o podjetjih in podjetnikih, ki ne dovoli registracije novih podjetij, če dolgovi iz prejšnjih niso poravnani.
Sanacija bančnega sistema! Sanirali smo banke! Sedajbi te morale kreditirati gospodarstvo in zaposlovanje. Na ta način naj se vrne davkoplačevalski denar nazaj. Za to potrebujemo sposobne ekonomiste, ki so pošteni in strokovno usposobljeni. Poplava novih in novih poštenih politikov je zelo velika. V teh novih strankah ne vidim gospodarstvenikov, ampak samo teoretike in lepe besede.
DeSUS za pravni red, za učinkovit boj proti korupciji in za pokojnine! DeSUS, enostavno povedano, mora biti v vladi, drugače bodo vladajoče stranke zniževale pokojnine in socialne prispevke. DeSUS je garant, da se to ne bo dogajalo in da bo od socialne države še kaj ostalo. Bodoči upokojenci, zapomnite si naslednje! Zakon na podlagi današnjih pokojnin obračunava vaše bodoče pokojnine, da so vsaj delno enake sedanjim. Če se bodo naše pokojnine znižale, bodo vaše še nižje. NE POZABITE NA VAŠE PENZIJE!
Vabim vas, da na volitvah podprete prizadevanja stranke DeSUS in obkrožite št. 3!
Kandidat stranke DeSUS na državnozborskih volitvah Zvonimir Zabukovec
Kandidat DeSUS-a za poslanca, Zvonimir Zabukovec, roj. 25. 12. 1948, kapitan dolge plovbe, upokojeni poveljnik ladje.
KRSCANSKI DEMOKRATI - ODGOVORI ZA PRIHODNOST NIZKI DAVKI, ENOSTAVNI POSTOPKI in ODPRTO GOSPODARSTVO!
Nova Slovenija je nedavno predstavila volilni program z naslovom Odgovori za prihodnost, ki predstavlja glavno vodilo krščanskih demokratov pri reševanju Slovenije iz primeža krize. Program je plod iskrenih prizadevanj strokovnjakov, podjetnikov in strokovnih odborov NSi, da naši domovini pokažemo pot do uspešne Slovenije, kot smo jo nekoč že imeli.
Program NSi temelji na treh temeljnih vrednotah - pravičnosti, svobodi in varnosti. Želimo ustvariti socialno tržno usmerjeno gospodarstvo, kjer vlada miselnost, da je potrebno najprej nekaj ustvariti, da lahko nato to tudi delimo. Trdimo, da do uspešne Slovenije vodijo trije glavni cilji, ki jih moramo uresničiti: 1. NIZKI DAVKI, 2. ENOSTAVNI POSTOPKI in 3. ODPRTO GOSPODARSTVO, ki bo podjetnim dalo možnost razvoja doma in v tujini.
TEMELJNA IZHODIŠČA GOSPODARSKEGA PROGRAMA NSi
Ljudje imajo temeljno pravico do svobodne izbire poklica, opravljanja ekonomske dejavnosti
in lastnine. Naloga države je, da ustvari učinkovit pravni okvir, ki zagotavlja svobodno in pravično konkurenco, preprečuje izkoriščanje potrošnikov, gospodarski kriminal in korupcijo.
Nova Slovenija stavi na socialno tržno gospodarstvo, ki v središče postavlja človeka.
Socialno tržno gospodarstvo temelji na svobodni družbi ali bolje rečeno na svobodni iniciativi. V socialnem tržnem gospodarstvu se država v življenje posameznika vključuje le tedaj, ko si posameznik sam ne more pomagati. Za delujoče socialno tržno gospodarstvo potrebujemo:
1.	zasebno lastnino,
2.	delujočo konkurenco,
3.	pravno varnost.
Ekonomska politika Nove Slovenije, krščanskih demokratov, temelji na socialnem tržnem gospodarstvu, v katerem svoboda, konkurenca, odgovornost in solidarnost sestavljajo celoto. Gre za preizkušeno povezavo načel svobodnega tržnega gospodarstva in prizadevanj socialne
politike za dosego pravične družbe.
Z nižjim DDV-jem želimo spodbuditi potrošnjo, z nižjo obdavčitvijo dela želimo povečati slovensko konkurenčnost, z uvedbo socialne kapice pa želimo preprečiti odliv mladih, visoko izobraženih in sposobnih posameznikov v tujino. Ob izkazani podpri za naš program bomo takoj poenostavili postopke javnega naročanja, skrajšali prostorsko načrtovanje in pospešili črpanje evropskih sredstev. Da Slovenijo ponovno postavimo na zdrave temelje, moramo gospodarstvo odpreti svetu in zagotoviti konkurenčno poslovno okolje. To lahko storimo edino s privatizacijo državnega premoženja, reformo trga dela, ki bo mladim in sposobnim omogočala lažjo zaposlitev, ter povečanjem plačilne discipline.
ZA STRUKTURNE REFORME
Krščanski demokrati zavračamo zdravstveni in pokojninski sistem, ki bi temeljila na mehanizmih finančne piramide. Ne želimo izvajati ekonomske politike, ki se igra z usodo in varnostjo upokojencev ter zdravjem državljanov. Ne želimo pristajati na politično igro zaslepljevanja in manipuliranja z javnostjo, češ da sta trenutni zdravstveni in pokojninski sistem vzdržna, če le vsake toliko izvedemo nekaj kozmetičnih sprememb. Krščanski demokrati hočemo spremembe v pokojninskem in zdravstvenem sistemu začeti izvajati takoj, in to takšne, da dobimo dolgoročna ter stabilna sistema, ki ne bosta odvisna od političnih intervencij.
Zdravstveni sistem
Krščanski demokrati ne pristajamo na to, da je zdravje vseh državljanov in državljank v rokah enega in edinega financerja, ki se imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Takšna ureditev, ko obstaja en sam zdravstveni sklad, iz katerega se financira zdravstvo, je edinstvena v evropskem merilu. ZZZS je s skorajda 2 milijardama evrov letnih prihodkov eden največjih finančnih skladov v državi, vendar je nadzor nad njim pomanjkljiv.
Tipično se monopol ZZZS odraža v odsotnosti stroškovne kontrole pri naročilih zdravil in tehničnih pripomočkov ter opreme, ignorirajo se farmakoekonomski učinki zdravil, terapij in
opreme. Ker sklepamo, da ni izbira posameznika, da svoje zdravje prepušča negotovemu financiranju, ki gre predvsem za rente, se zavzemamo, da se lahko posameznik sam odloči, komu bo zaupal sredstva za zdravstveno zavarovanje. Krščanski demokrati smo za odpravo monopolov v zdravstvu in uvedbo konkurenčnosti.
Poskrbeli bomo za rehabilitacijo celotnega slovenskega zdravstva.
Naša terapija vključuje naslednje posege:
•	odprava monopola ZZZS, tako da se odpre trg obveznega zavarovanja za druge zavarovalnice in se vzpostavi konkurenca;
•	uvedli bomo prostovoljno članstvo v Zdravniški zbornici Slovenije, ki bo zgolj posvetovalno telo pri sprejemanju zakonov in regulacij na področju zdravstva,
•	transformacija upravljanja in nadzora bolnišnic kot javnih zavodov v upravljavsko in nadzorno strukturo, kot jo poznajo gospodarske družbe, in to z jasno opredelitvijo odgovornosti;
•	poskrbeli bomo za javno objavo rangiranja kakovosti bolnišnic;
•	uvedli bomo davčne olajšave za podjetja, ki bodo za svoje zaposlene izvajala preventivne programe in zdrav način življenja.
Sem Štefka Zaviršek. Dobrih 20 let živim z možem in tremi otroki v Brezju pri Grosupljem. Delam kot zdravnica v otroškem in šolskem dispanzerju v Zdravstvenem domu Grosuplje.
Pri poklicnem delu in ob drugih dejavnostih se veliko srečujem z ljudmi, posebno z mladimi, otroki in njihovimi starši. Rada imam ljudi in ni mi vseeno, ko opažam na njihovem telesnem in duševnem zdravju in v medsebojnih odnosih negativne posledice našega kaotičnega življenja. Nekatere skrbi pomanjkanje dela in zaslužka, druge duši prezaposlenost s posledičnim pomanjkanjem časa za družino in sprostitev, mnogi pa zaradi nepravilne lestvice vrednot obupujejo nad smislom življenja.
Želim nekaj prispevati, da se to v prihodnjih letih spremeni. V programu krščanskih demokratov, združenih v Novi Sloveniji, vidim prave ideje in verjamem, da so tu tudi ljudje, ki so jih strokovno in s srcem sposobni uresničiti.
Zato sem se odločila skupaj z njimi prispevati k sprejemanju takšne zakonodaje in oblikovanju družbene ureditve, da bodo v naši državi poštenje, pravičnost in solidarnost vrednote in bo vsak lahko z veseljem pričakoval jutrišnji dan zase in za svoje potomce.
Stranka NSi se je zavestno odločila, da na volitve ne gre s socialno demagogijo, ampak ljudem pove resnico in predstavi rešitve, ki jih je nujno potrebno sprejeti. Podpora NSi je torej podpora programu, ki želi brez leporečenja izpeljati tiste spremembe, ki bodo Sloveniji omogočile prihodnost in razvoj.
Matjaž Trontelj, predsednik Nove Slovenije -krščanski demokrati, Grosuplje
Štefko Zaviršek podpiramo, ker je odlična zdravnica, družinski človek in oseba, ki prosti čas posveča delu na družbenem področju, je pravi zgled prostovoljstva. Verjamemo, da je prava oseba, ki bo v Državni zbor prinesla prepotrebno svežino, prepojeno s poštenostjo in načelnostjo.
Bodite del nujnih sprememb in uporabite svoj glas na volitvah v nedeljo, 13. julija, in obkrožite številko 16.
Celoten program si lahko ogledate tudi na spletni strani www.nsi.si
POJDI NA VOLITVE
y @strankaSDS www.sds.si
Slovenska demokratska stranka je februarja letos praznovala petindvajseti rojstni dan. V teh letih smo šli skozi različne preizkušnje. Dobre in slabe. Svoja stališča smo vedno jasno povedali. Za odločitvami smo stali. Nismo jih spreminjali, kot se je spreminjalo javno mnenje. Svoje napake smo priznali. In predvsem odgovornosti zanje nikoli nismo prelagali na druge.
Dane zaveze smo vedno izpolnili. Tudi tokrat jih bomo:
•	Ne bo davka na nepremičnine.
•	Ne bo znižanja pokojnin.
•	Vsi, ki zaslužijo do 1000 evrov, bodo dobili 50 evrov višjo plačo na mesec.
•	Mladim, ki bodo uspešno zaključili šolanje, bomo omogočili štipendirano pripravništvo v višini 300 evrov na mesec.
•	Družine bodo razbremenjene nepotrebnih stroškov z delovnimi zvezki v višini 200 evrov letno na otroka.
•	Vsako gospodinjstvo bo razbremenjeno za 50 evrov letno zaradi znižanja RTV-naročnine.
•	Upokojenci bodo lahko kupili vozovnice za medkrajevni javni potniški promet pod enakimi pogoji kot dijaki in študentje.
Ko smo bili enotni, smo bili sposobni najveličastnejših stvari. Enotni smo se odločili za svojo državo, enotni smo jo ubranili, enotni smo vstopili v Evropsko unijo in Severnoatlantsko zavezništvo. K enotnosti ponovno kliče sedanji čas.
Janez Janša je pred odhodom na prestajanje zaporne kazni zaradi nezakonite in krivične sodbe dejal: "Prihaja nedelja, 13. julija. Na ta dan obarvajmo Slovenijo v barve svobode in pravičnosti!"
H ENOTNI ZMAGUJEMO
y@strankaSDS
naročnik: Slovenska demokratska stranka, Tfstanjakova 8. Ljubljana
www.sds.si
SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI!
Rodila sem se 15. maja 1958 v Ljubljani. Otroštvo in mlada leta sem preživela na srednje veliki kmetiji v Metnaju. Kmetijstvo mi je bilo vedno blizu, zato sem se po uspešno zaključeni gimnaziji v Stični, odločila za študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po opravljeni diplomi sem se leta 1980 zaposlila v Kmetijski zadrugi Stična, kjer delam še danes, zadnjih 20 let kot direktorica.
Z družino živim na Viru pri Stični. Imam dve hčerki, starejša je že poročena, mlajša še študira.
Prosti čas rada preživljam z družino in v naravi.
Od ustanovitve občine Ivančna Gorica, od leta 1994 dalje, sem že peti mandat svetnica SLS v občinskem svetu. Vseskozi sem sodelovala v različnih odborih in komisijah. Dejavna sem tudi v lokalnih društvih in občinskem odboru SLS. Na državnem nivoju pa sem aktivna na področju kmetijstva in zadružništva.
V 35-letnem delu v gospodarstvu in kmetijstvu sem si nabrala dragocene izkušnje, katere sem 20 let dopolnjevala tudi kot aktivna svetnica SLS v občini Ivančna Gorica. Prepričana sem, da bi svoje bogate izkušnje lahko udejanjila kot poslanka v državnem zboru. Naj izpostavim samo nekaj ključnih področij iz našega programa Slovenske ljudske stranke, za katere se bom še posebej zavzemala:
-	ZA STRATEŠKO PARTNERSTVO SLOVENSKEMU GOSPODARSTVU
-	ZA RAZVOJ KMETIJSTVA, LESNE INDUSTRIJE in TURIZMA ter večjo samooskrbo z ZDRAVO DOMAČO HRANO
-	ZA OKREPLJEN BOJ PROTI KORUPCIJI IN UČINKOVIT PREGON KRIMINALA
-	ZA ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI MLADIH
-	ZA PRIJAZNO, UČINKOVITO in PRAVNO DRŽAVO
(več iz našega programa si lahko preberete na www.sls.si) Slovenska ljudska stranka je stranka slovenskega ljudstva s krščanskimi in tradicionalnimi vrednotami. Je stranka, ki želi tudi v prihodnje na temelju dela, poštenosti, sodelovanja in iskanja rešitev v Sloveniji, ustvariti novo upanje in zaupanje v družbo, državo in politiko. Stopimo skupaj in dokažimo, da znamo, zmoremo in hočemo. Da bi lahko pomagala ustvariti ponovno ZAupanje, potrebujem vaš glas.
Nasvidenje na volitvah, 13. julija 2014
Milena Vrhovec
Na volilnem listu me najdete pod zaporedno št. 8
Zavedajmo se svojih korenin in bodimo ponosni
"Od prvega tukaj stanuje moj rod, če ve kdo za druz'ga,
naj reče, od kod"	(Valentin Vodnik)
Naša generacija ima veliko čast, da se je ravno v času našega življenja izpolnila stoletna želja našega naroda, živeti v samostojni državi. Dolžnost vseh nas je, da to lepo deželo, svobodno in urejeno, ohranimo našim potomcem.
Vrnimo ljudem dostojanstvo
Osnova za človekovo dostojanstvo so temeljne človekove pravice, ki so zapisane v ustavi. Žal se prevečkrat dogaja, da so nam te pravice kršene. Naj navedem nekatere, pravica do zaposlitve, imamo pa množico nezaposlenih, pravica do zdravstvenega varstva, pa imamo primere smrti, ker zaradi birokracije ali neustreznega ravnanja odgovornih, bolnik ni bil deležen pravilne in pravočasne oskrbe, pravica do izobraževanja, po uspešno končanem študiju pa mladi ne dobe redne zaposlitve. Na vseh področjih je podobnih primerov preveč, da bi jih lahko navedel. Odgovornost vlade je, da zagotovi pravice državljanom, ki so zapisane v ustavi.
Kaj lahko stori vsak izmed nas
Graditi dobre medsebojne odnose med ljudmi nič ne stane. Vsak od nas je poklican da prispeva k temu. Že naše razmišljanje in tok naših misli vodi v dejanja, zato naj bodo naše misli, v dobro nas vseh, čim bolj pozitivne.
Odločitev na volitvah je naša in samo naša
Izvoliti modre in preudarne voditelje, ki bodo odgovorno odločali o naši skupni prihodnosti je naša pravica in dolžnost. Izberimo može in žene, ki so pripravljeni iskati in uresničevati najboljše za nadaljnji razvoj slovenskega naroda. Milena Vrhovec je vredna našega zaupanja. Izkoristimo to pravico in pojdimo na volitve.
Pavle Štrubelj, SLS Grosuplje
Milena je dolgoletna članica SLS z izkušnjami v kmetijstvu, gospodarstvu in lokalni politiki. SLS ponuja izkušene kandidatke za poslanke, ki so s svojim preteklim delom že dokazale, da znajo, hočejo in zmorejo. Milenino kandidaturo odločno podpiram v prepričanju, da bo kot poslanka prispevala k bolj kakovostnemu delu Državnega zbora za Slovenijo in vse ljudi!
Franc Bogovič, predsednik Slovenske ljudske stranke
v

MILOŠ MORETTI
L
Rojen je bil v Novem Mestu. Po končani osnovni šoli in gimnaziji je nadaljeval študij na vojaški letalski akademiji. Po diplomi leta 1981 je opravljal delo inštruktorja letenja na vojaških letalih. Med slovensko osamosvojitveno vojno je prestopil v TO Slovenije in delal na Republiškem štabu Teritorialne obrambe v Operativnem oddelku. Zato ima priznan
status Veterana vojne za Slovenijo. Od leta 1992, do upokojitve leta 2009 je opravljal različne naloge v okviru vojaškega letalstva RS. Aktivno je sodeloval v odborih za integracijo v NATO, tako v Sloveniji kakor tudi Bruslju. V imenu MORS je v letih 2007 in 2008 delal v Svetu EU, kot MA načelnika štaba EUMS v kabinetu Xavierja Solane. Sedaj še vedno občasno opravlja naloge za Agencijo RS za civilno letalstvo kot pooblaščeni izpraševalec in inštruktor letenja. Z družino živi v Mekinjah nad Stično. Od leta 2013 je predsednik občinskega odbora Socialnih demokratov Ivančna gorica ter član območnega odbora SD Grosuplje. Vodilo njegovega političnega delovanja je program Socialnih demokratov.
Na vprašanje zakaj kandidira za poslanca državnega zbora RS odgovarja:
»Na državnozborskih volitvah, na listi SD kandidiram ker mojim otrokom in vsem ostalim zanamcem želim omogočiti uspešno in srečno prihodnost, neobremenjeno s preteklostjo. Pasivno kritiziranje brez alternative ne pelje nikamor. Po političnem
■ V	■	|	■ ~\f	m	m	4	v	g ■	■ ■ 4 ■ v	■■■■	m m	m
prepričanju sem levičar in pristaš edine politične linije, ki je resnično socialna in pripravljena delovati v dobro vseh slovenskih državljank in državljanov. Ta politična usmeritev je politika Socialnih demokratov.
Prepričan sem, da samo Dejanja štejejo in naša dolžnost je
da, Sloveniji vrnemo prihodnost. zato obkrožite št. »
Slovenija potrebuje stabilno, močno in napredno levo vlado z jasno prioriteto: ohranitev obstoječih in ustvarjanje novih
Ključni poudarki programa Socialnih demokratov
delovnih mest. Zato bomo zagotovili stabilno davčno okolje. Z
garancijsko shemo bomo zlomili kreditni krč in omogočili perspektivnim podjetjem dostop do financiranja. V skladu za zagon idej bomo povezali evropska sredstva z drugimi finančnimi instrumenti (EIB, EIF, EBRD) za podporo malim in srednjim podjetjem ter za zagon novih podjetij. Povečali bomo konkurenčnost: s poenostavitvijo administrativnega okolja, hitrejšim umeščanjem objektov v prostor, reševanjem gospodarskih sporov in novo ureditvijo sistema socialnih prispevkov po načelu »vsako delo šteje«. Nasprotujemo privatizaciji. Dobra je le, če imamo v rokah jamstvo, da bodo delovna mesta zavarovana.
Dobro gospodarstvo s kakovostnimi delovnimi mesti je rezultat:
kakovostnega izobraževalnega sistema za enake možnosti vseh; učinkovite socialne države; delujočega pravnega sistema; trajnostnega razvoja za zaščito naših naravnih virov in zdravega okolja; prepoznavne vloge Slovenije v svetu kot atraktivne destinacije za nove naložbe in počitnice. Sloveniji ponujamo dober in konkreten program jasnih ukrepov. Ponujamo ji ekipo mag. Dejana Židana, preizkušenega operativca, učinkovitega ministra in uspešnega gospodarstvenika. Da uresničimo potenciale Slovenije.
Več o našem programu na www.židan.si/program.
Deionia,
SMC
Stranka
Mira Cerarja
Modra Slovenija
Prepričan sem, da lahko sami v svoji domovini ustvarimo razvojno uspešno gospodarsko, socialno in kulturno okolje. Zato si skupno prizadevajmo za boljšo prihodnost.
Glasujte za modrejšo Slovenijo
Janez Lesjak
Kandidat za poslanca v Državnem zboru
SMC
Informativna pisarna
Informativna pisarna SMC je odprta vsak dan med 9. in 21. uro na Kongresnem trgu 6 v Ljubljani. Veselimo se vašega obiska.
zww.mirocerar.si
f *
UKREPI, KI JIH BO STRANKA VERJAMEM UVELJAVILA DO KONCA LETA 2014
1. ZVIŠANJE NETO PLAČ
S spremembo dohodninske lestvice bomo ob isti bruto plači zagotovili, da bo delavcem ostala bistveno višja neto plača. S tem bomo dvignili družinski proračun in povečali potrošnjo, kar bo koristilo celotnemu gospodarstvu.
2.	MANJ PRISPEVKOV ZA NOVE ZAPOSLITVE
Vsakega delodajalca, ki bo zaposlil novega delavca, bomo v prvih šestih letih oprostili plačila prispevkov za štiri mesece na vsako leto zaposlitve. Na ta način bomo zagotovili lažje zaposlovanje in ohranitev zaposlitev na daljši rok.
3.	PRAVIČNEJŠE CENE VRTCEV
Razliko med plačilom staršev in polno ceno vrtcev bomo iz občinskih proračunov prenesli na ministrstvo za šolstvo. Znižali bomo strošek, ki ga za varstvo, vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok plačujejo starši, cena programa vrtca pa bo enaka po vsej Sloveniji.
4.	HITREJŠA IZDAJA DOVOLJENJ ZA GRADNJO
Po vsej Sloveniji bomo poenotili cene za izdajo gradbenega ter lokacijskega dovoljenja. Zagotovili bomo izdajo dovoljenj v treh mesecih od dneva oddaje prošnje.
5.	OVREDNOTENJE PROSTOVOLJSTVA IN POMOČI
Zagotovili bomo vzpostavitev evidence prostovoljstva. Delo gasilcev, civilne zaščite, gorskih in drugih reševalcev bo ovrednoteno z dodatno dohodninsko olajšavo, čas, ki ga brezposelni in upokojenci namenijo za družbeno koristno delo, pa nagrajeno z višjimi socialnimi transferji oziroma pokojninami.
6. KONEC KORUPCIJI V ZDRAVSTVU
Izboljšali bomo upravljanje bolnišnic, preprečili zlorabe pri naročanju zdravil in opreme, jasno razmejili delo zdravnikov v javnem in zasebnem zdravstvu ter onemogočili preskakovanje vrst na podlagi zvez in poznanstev.
7. ODGOVORNOST JAVNIH USLUŽBENCEV
Zagotovili bomo, da bodo tudi javni uslužbenci odgovarjali za slabo delo. Z dosledno uvedbo načela odgovornosti bomo vzpostavili učinkovit javni sektor, ki bo resničen servis držaljanom. Javne uslužbence, ki dobro delajo, bomo nagradili, tiste, ki delajo slabo, pa odpustili.
8. LOKALNA HRANA V SLOVENSKIH ŠOLAH
Javno naročanje bomo spremenili na način, da bodo javne institucije v večjem obsegu nabavljale lokalno pridelano hrano. Tako bodo tudi vrtci in šole kupovali izključno zdravo, svežo in doma pridelano hrano.
9. DAVČNA PREVETRITEV
Uvedli bomo davčne blagajne, davčno olajšavo za državljane na podlagi zbranih računov ter obračunavanje davka od dobička pravnih oseb po plačani realizaciji in ne na podlagi izdanih računov. Z nižjo stopnjo davka na dodano vrednost za storitve v turizmu (prenočišča in letovanja) bomo pospešili razvoj slovenskega turizma.
Goran Petrovič dr. dent. med.
zasebna zobozdravstvena ordinacija
preventivni pregledi in posveti
konzervativa
protetika
certifikat za vgraditev bredent SKY implantatov nevidni ortodontski aparati INVISALIGN rtg digitalno slikanje zob
Vedno več pacientov si želi nadomestiti izgubo zoba z implantacijo zobnega vsadka, namesto z brušenjem zdravih sosednjih zob za protetični nadomestek. Tudi delno ozobljena in brez zoba čeljust je lahko oskrbljena v moderni implantologiji z implantati in fiksnim protetičnim nadomestkom. S tem se povrne funkcija, estetika in prejšnja življenska kvaliteta. Z bredentovimi implantati in protetičnimi nadomestki do sijočega in sproščenega nasmeha. Za več informacij ali brezplačno brošuro nas pokličite ali pa nam pišite....
bredent
Goran Petrovič dr. dem. med., Adamičeva 30,1290 Grosuplje, tel.: +386 1787 34 13, gsm! +386 41723 731
ZAHVALA
Tekel sem dolge in kratke proge, mnoge krose, olimpijske kroge, a zmeraj je bil nekdo pred menoj. Zdaj pravim takole: Vežno je teči in si po teku izčrpan reči: Zmagal sem nad samim seboj. (T. Pavček)
5 let hitro mine - še posebej, če so prijetna. Minilo je 5 lepih vrtčevskih let naše Ane. Na tem mestu bi se želela zahvaliti vrtcu Kekec, ki je kljub drugačnosti medse sprejel našo Ano, otroka s posebnimi potrebami. Zahvaljujemo se vodstvu vrtca, Metki Kadunc in Majdi Fajdiga.
Zahvala gre Špeli Podgoršek Pirc in Alenki Vidmar za ves trud, ki sta ga vložili v Anin razvoj. Posebna zahvala gre vzgojiteljicama Nevenki Kocijančič in Jerneji Furlan za njuno nesebično podporo, razumevanje, za njuno veliko srce. Veseli smo, da smo bili lahko del skupine Otrok z zvončkom! Hvala vsem in vse dobro tudi naprej!
Barbara in Igor Doric
Strelski uvod v poletje
Slovenski strelec Željko Moičevic je na tekmi svetovnega pokala na Pragerskem s 621,7 kroga zasedel 31. mesto z zračno puško, poleg njega je od Grosupeljčanov nastopil še Matic Barič, ki je osvojil 76. mesto (610,6).
Željko je imel sicer po polovici tekme še velike možnosti za preboj v veliki finale osmerice, po spodbudnih uvodnih treh serijah pa je v četrti seriji nastopil slabše, nazadoval in na koncu pristal tik za trideseterico. Pred tem je nastopil tudi na tekmi v Munchnu, kjer se v kraljevski strelski disciplini prek eliminacij ni prebil na glavno tekmo. Rajmond Debevec je denimo na tej tekmi kleče zadel 386, leže 399 in stoje 384 krogov.
Poleg Željka in Matica je na svetovnem pokalu na Pragerskem tekmovala tudi Renata Oražem z MK puško v trojnem položaju, uspel ji je preboj čez eliminacije s 569 krogi in se je tako pomerila v močni konkurenci v kvalifikacijah, kjer je s 566 krogi osvojila 47. mesto. Vzporedno z MK puško se Renata pripravlja tudi s puško velikega kalibra na 300 m, saj je na prvem euro-pokalu v Zagrebu osvojila 5. mesto. Pripravlja pa se tudi s samostrelom, svoje znanje bo poskusila pokazati tudi na SP v Frankfurtu v mesecu avgustu.
Grosupeljski strelci so s člansko ekipo z MK pištolo proste izbire v sestavi Franci Ivanc , Rok Ivanc, Ignac Jerovšek in Žiga Habjan pravkar zaključili MK Interligo (5 kol) in osvojili končno tretje mesto med 10 ekipami. Rok Ivanc se je udeležil tudi GP Liberation 2014 v Plznu na Češkem, kjer je osvojil 73. mesto z zračno pištolo in 81. mesto z MK pištolo. Mladinec Jan Kolenc in mladinka Klavdija Jerovšek sta nastopila na mednarodnem tekmovanju mladih Strelski upi 2014 v Plznu na Češkem, Klavdija je nastopila tudi na prvem mladinskem svetovnem pokalu in najvišje posegla po 25. mestu. Dobre rezultate obetajo pionirji in pionirke, ki se pripravljajo na državno prvenstvo z MK orožjem, ki bo v sredini julija v Ljubljani.
Tamara Barič
Monikini uspehi minule sezone
Odbojkarica Monika Potokar iz Žalne je v tej sezoni imela za seboj krst v Romuniji, kjer je s klubom dosegla tudi odlične rezultate. Konec aprila se je sezona v Romuniji končala in Monika je s tamkajšnjo Stiinto iz Bacaua osvojila obe domači lovoriki, debitirala pa je tudi v najmočnejšem klubskem tekmovanju - po pokalni lovoriki se je veselila še tiste v državnem prvenstvu, ko je s kolegicami premagala Dinamo s 3:1 v zmagah. Svojo najboljšo predstavo je pokazala na zadnji tekmi rednega dela, po kateri je bila razglašena celo za MVP tekme.
Nato je s slovensko žensko reprezentanco, ki se je v maju pripravljala na kvalifikacijski turnir za nastop na EP, zaigrala tudi na drugi prijateljski tekmi v Puchovu, kjer so premagale Slovakinje. Poleg nje je igrala tudi Urška Igličar, ki sicer nastopa za Novo KBM Branik. Reprezentanca je kasneje v kvalifikacijah za EP osvojila drugo mesto in si priigrala dodatne kvalifikacije.
Tamara Barič
Prireditev ob zaključku tekmovalne sezone Nogometnega kluba Brinje Grosuplje
V nedeljo, 8. junija 2014, je na Stadionu Brinje Grosuplje potekala velika prireditev ob zaključku sezone Nogometnega kluba Brinje Grosuplje.
Več kot 250 otrok iz kluba in nogometnih krožkov, ki se izvajajo po vseh osnovnih in podružničnih šolah, se je ob koncu sezone predstavilo svojim staršem in ostalim gledalcem na skupinskem postroju. Za tem pa so ves dan potekale različne športno zabavne prireditve, na katerih so sodelovali prav vsi člani kluba, od najmlajših pa vse do veteranske selekcije. V športnih igrah so se pomerili tudi starši. Vrhunec dneva je predstavljala zadnja tekma članov v letošnji sezoni, v kateri so se pomerili z Nogometnim klubom Ilirija.
Ob slovesnosti na začetku programa sta tekmovalke in tekmovalce, starše in vse ostale prisotne športne navdušence pozdravila župan dr. Peter Verlič in predsednik Nogometnega kluba Brinje Grosuplje dr. Denis Čaleta.
Župan dr. Peter Verlič je tekmovalcem, nogometašicam in nogometašem, pa tudi staršem in predsedniku Nogometnega kluba Brinje Grosuplje dr. Denisu Čaleti ob koncu sezone v svojem imenu in v imenu Občine Grosuplje iskreno čestital. Dejal je, da upa, da se bo velika želja, da dobimo v naši občini nogometno igrišče z umetno travo, tudi uresničila. Gradbeno dovoljenje je že pridobljeno, potrebno bo zagotoviti še nekaj
sredstev iz občinskega proračuna. Tudi njegova želja je namreč ta, da se nogomet oz. šport v naši občini razvija naprej in da bomo lahko tudi v prihodnje ponosni na uspehe naših športnikov.
Predsednik Nogometnega kluba Brinje Grosuplje dr. Denis Čaleta pa je povedal, da je za njimi turbulentna sezona, ki so jo končali zelo dobro. Vse selekcije so na vseh tekmovanjih, kjer so nastopale, odlično predstavljale ne samo Nogometni klub Brinje Grosuplje, ampak tudi občino Grosuplje.
Tudi on je izrazil upanje, da bomo še v letošnjem letu v naši občini dobili novo igrišče. Novo igrišče bo prineslo tudi novo energijo in novo moč za razvoj nogometa tako v naši občini kot tudi v širši regiji.
Seveda pa uspehi ne pridejo sami od sebe, zato se je ob tej priložnosti zahvalil vsem podpornikom, donatorjem kluba ter vsem staršem in pridruženim članom, ki so kakorkoli, ali s svojim delom, finančnim vložkom, znanjem, energijo, včasih tudi toplo besedo, pomagali, da so stopili korak naprej. Posebno zahvalo pa je izrekel tudi Občini Grosuplje.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
12 let delovanja Plesnega studia Tina Grosuplje
V soboto, 14. 6., smo v Plesnem studiu Tina zaključili uspešno sezono in se poveselili na skupnem pikniku. Z zaključnimi nastopi so se nam predstavili plesalci grosupeljskega Plesnega studia Tina. Uživali smo ob baletnih predstavah naših mladih balerin, se zabavali ob nastopih naših najmlajših, vzklikali ob koreografijah hip hoparjev in breakdance-arjev ter se navduševali ob plesnih točkah naših cheer plesalk. Vsak plesalec je za nagrado prejel diplomo in prav posebno medaljo. V PS Tina smo ponosni na čisto vse naše plesalce, prav posebno pohvalo pa si zaslužijo naše tekmovalke, ki so nas v sezoni razveseljevale z zares lepimi rezultati:
Nika Zadravec in Teja Brezec sta v letošnji sezoni v kategoriji freestylecheer plesnih parov na tekmovanju Rom Pom Pon (1. 2. 2014) dosegli 2. mesto, na državnem prvenstvu Slo Cheer Open 2014 v Mariboru (25. 5. 2014) 4. mesto, na Ljubljana Open (22. 3. 2014) in Frogs Cheer Cup (12. 4. 2014) pa sta zmagali! V kategoriji cheer jazz plesnih parov sta na tekmovanju Ljubljana Open dosegli 1. mesto, na Frogs Cheer Cup in državnem prvenstvu pa 3. mesto. Manca Mlačnik Koščak in Pia Kušar sta v kategoriji freestylecheer plesnih parov na tekmovanju Rom Pom Pon osvojili 1. mesto, na Ljubljana Open 2. mesto, na Frogs Cheer Cup 5. mesto in na državnem prvenstvu 3. mesto!
Mladinska cheer plesna skupina Plesnega studia Tina, kjer pod vodstvom Eve Repše trenirajo: Nika Zadravec, Teja Brezec, Manca Mlačnik Koščak, Pia Kušar, Kaja Klančar, Maša Štuhec, Vika Sušnik, Nina Omahen, Kim Kneisel, Ina Ma-rinčič, Maša Mesec, Zala Bernik in Maša Šnajcer, so v letošnji sezoni v kategoriji freestylecheer plesnih skupin na tekmovanju Rom Pom Pon osvojile 3. mesto, na Ljubljana Open 1. mesto, na Frogs Cheer Cup 3. mesto in na državnem prvenstvu 4. mesto. V kategoriji cheer jazz plesnih skupin pa so na tekmovanju Ljubljana Open osvojile 1. mesto, na tekmovanju Frogs Cheer Cup 3. mesto in na državnem prvenstvu 4. mesto.
Vivod, Adelina Hlyudzik, Lana Dornik, Sara Čeligoj, Zoja in Renee Zajc in Petja Premru, je v letošnji sezoni v kategoriji freestylecheer plesnih skupin na tekmovanju Rom Pom Pon osvojila 5. mesto, na Ljubljana Open 5. mesto, na Frogs Cheer Cup 6. mesto in na državnem prvenstvu 5. mesto.
Mini cheer plesna skupina, kjer pod vodstvom Sanele trenirajo Anteja in Aleksandra Kastelic, Hana Gajšek, Nastja Zupančič, Lara Spreizer, Nina Vehovec, Mija Šircelj, Lana Sinanovič in Tiana Korošec, je v letošnji sezoni v kategoriji freestylecheer plesnih skupin na tekmovanju Rom Pom Pon osvojila 3. mesto, na Ljubljana Open 2. mesto, na Frogs Cheer Cup 3. mesto in na državnem prvenstvu 2. mesto!
Taja Urbanc in Sara Čeligoj sta v kategoriji otroških cheer jazz plesnih parov na tekmovanju Frogs Cheer Cup osvojili 2. mesto, na državnem prvenstvu pa 4. mesto. Adelina Hlyudzik in Juta Vivod sta v kategoriji otroških cheer jazz plesnih parov na tekmovanju Frogs Cheer Cup osvojili 5. mesto, na državnem prvenstvu pa 2. mesto. Maja Janežič in Lara Sinanovič sta v kategoriji otroških freestylecheer plesnih parov na tekmovanju Frogs Cheer Cup osvojili 3. mesto, na državnem prvenstvu pa 2. mesto. Alja Bučar in Gaia Žagar sta v kategoriji otroških freestylecheer plesnih parov na tekmovanju Frogs Cheer Cup osvojili 4. mesto, na državnem prvenstvu pa 4. mesto.
Če želiš tudi ti dosegati lepe rezultate na plesnem parketu, se nam pridruži septembra!
Eva Repše,
vodja cheer tekmovalnih skupin PS Tina
Otroška cheer plesna skupina, kjer pod vodstvom Sanele Mi-lašinovič trenirajo Alja Bučar, Gaia Žagar, Lara Sinanovič, Kaja Šircelj, Tyra Bilič, Karolina Posavec, Rosa Angela Romih, Tia in Taja Urbanc, Maja Janežič, Tia Špringer, Juta
f
m
Predolske apnenice: »Predolci smo si nekoč vzajemno veliko pomagali«
INTERVJU S PREDOLSKO APNENIČARKO MARIJO NUČIČ
Omenili smo že, da je večina predolskih apneničarjev že preminulo, razen Janeza Starca in Nučičeve soproge Marije iz znane apneničarske družine na domačiji pri "Bucovarju". Na Bucovarjevi kmetiji so bili rojeni trije bratje Nučiči. Najstarejši Tone (1907), zatem Jože (1909) in najmlajši Janez (1911). Tone je bil edini Predolec, ki je imel apneničarsko predznanje od zunaj, saj je delal nekaj let na Martinovčevi zidani apnenici v Čušperku pri znanem apneničarju Jožetu Poderžaju. Svoje znanje je pozneje prenašal na ostale Bucovarje in širše. O apneničarski dejavnosti na domačiji Bucovar sem se pogovarjal s kmetovalko, gospodinjo in občasno apneničarko Marijo Nučič, ki se kljub častitljivim 88 letom živo spominja in pripoveduje o vsem, kar se je takrat dogajalo in o svojem možu, s katerim sta poljske apnenice zlagala skupaj.
Janez Nučič se je rodil leta 1911 v Predolah št. 8 (danes 10) na kmetiji Bucovar. Po poklicu je bil kmetovalec in občasno apneničar. Bil je tudi gasilec in zelo vnet čebelar. Rad je svetoval in pomagal drugim. Umrl je leta 1991. Marija Nučič, mati štirih otrok, se je rodila leta 1926 v Predolah. Bila je kmetovalka, gospodinja in občasna apneničarka. Skupaj z Janezom sta postavila štiri poljske apnenice, vse na Ravni nedaleč od domačije Bucovar.
Marija je svojemu možu Janezu občutno pomagala pri mnogih opravilih in kar se je dalo, sta najraje opravila sama, brez pomoči drugih. Janezu je pomagala pripravljati les za kurjavo in kamen za apnenico. Držala in obračala je železni sveder pri ročnem vrtanju, najmlajši od bratov Bucovar pa je z macolo zabijal sveder v kamen. Skupaj z Janezom sta na lesenih nosilih ali tragah prenašala kamen in zemljo. Možu je pomagala skoraj pri vseh fazah žganja kamna v apno. Pripravljala je tudi malice za družino in delavce. Preživljala sta se v glavnem s kmetovanjem. Apneničarstvo je bilo le vir dodatnega zaslužka. Poudarek njunega kmetovanja je bil na živinoreji. Janez se je ukvarjal predvsem z rejo konj. Bil je tudi izredno vnet čebelar, ki jih je gojil že od svojega 13. leta. Najmlajši od bratov je bil zelo bister in napreden kmet. V življenju si je nabral veliko izkušenj in znanja, ki ga je rad delil s sovaščani.
Lastnica kmetije pri "Bucovarju" Marija je danes letom primernega zdravja in izredno bistrega duha in spomina. Spominja se vseh dogodkov iz preteklosti in zna jih tudi slikovito opisati. Pri tem, ko sva si ogledovala slike iz lepo in vzorno urejenega družinskega albuma, sem ji zastavil par vprašanj s področja predolskega apneničarstva:
Domačija Bucovar (Nučič) na jugovzhodnem robu Predolske uvale
Z možem Janezom sta se preživljala s kmetovanjem, občasno pa sta zložila še kakšno apnenico in sta potemtakem pripadala eni od petih apneničarskih družin v Predolah. Kdo vse je sodeloval pri postavljanju vaših apnenic?
Apnenice so bile le dodatni vir našega zaslužka. Večidel posla pri postavljanju apnenic sva, kolikor se je dalo, opravila sama z možem Janezom, zato pa je ves postopek trajal dalj časa. Na Ravni, kjer stoji naša domačija, smo postavljali prostostoječe poljske apnenice, ki so po obliki, velikosti in sestavi popolnoma enake gozdnim apnenicam. Pri zlaganju naših apnenic smo vedno najeli kakšnega dobrega mojstra ali skladača iz Strug. Tako nam je pri postavljanju naše zadnje apnenice pomagal znani mojster iz Čušperka Rudi Zabukovec. Po domače smo ga klicali kar Rude. Na pomoč sta nam prihajala tudi moj oče in brat, pa Pajk iz Hočevja in Franc Škoda iz Velike Račne. Rabili smo seveda tudi kurjače. Eden je kuril podnevi, drugi ponoči. Spominjam se, da je moj mož Janez večkrat stopil k nočnemu kurjaču preverjat, če je buden. Znani kurjači v tem delu Slovenije so bili Povletov Alojz Fink iz Velike Račne ter Permetovi fantje (Butičev in Medvedovi).
Pred seboj imamo sliko vaše zadnje poljske apnenice iz leta 1967. Bi jo hoteli opisati in pojasniti njeno vsebino? Katera izmed predolskih apnenic je bila prva in kdo jo je postavil?
Prvo apnenico smo v Predolah postavili Bucovarji tik pred drugo svetovno vojno leta 1935 ali 1936. Apnenica na tej sliki pa je naša zadnja apnenica. Narejena je bila leta 1967 na lokaciji Ulce na naši Ravni. Gorela je od 6. do 13. maja, kuril pa jo je Povletov Alojz Fink iz Velike Račne. Vkopana je bila dva metra v zemljo. Njen premer je
Martinovčeva zidana apnenica in njen lastnik Jože Poderžaj iz Čušperka; lastnik izvirne fotografije Jože Poderžaj, Čušperk št. 2
Pokojni Janez Nučič, gospodar kmetije pri "Bucovarju", je že kot mladenič bil zelo vnet čebelar: Lastnica izvirne fotografije Marija Nučič, Predole št. 10.
bil 4 do 5 m metrov, višina pa okrog 6 metrov. V njej smo pridobili okoli 35 ton apna, za kar je bilo potrebno na tragah znositi celih 70 ton kamna.
Janezova žena Marija Nučič, občasna apneničarka na Bucovarjevih poljskih apnenicah
Poljska apnenica na sliki je sestavljena iz dva metra globoke jame, obložene s kamnom, kamnitega praga, ustja ali "žrela", oboka ali "velba", pod katerim je kurišče, nad kamnitim obokom pa je še tri metre visoka kopa zloženega kamna z vrhnjo okoli 50 cm visoko kopo iz drobirja. Na vrhnjo kopo nismo dajali lesenega križa, kot je to bil slučaj v Struški dolini. Kamnito kopo smo ob strani "zakajlali" s šibrami, da ne bi uhajala toplota, in prekrili z zelenimi smrekovimi vejami, da vanjo ni prodrla ilovica ali zemlja, kot smo jo imenovali domačini. Okoli kamnite kope smo v krogu okoli 70 cm od kope zabili v zemljo okoli 20 cm debele in 7 do 8 metrov dolge bukove kole. Razdalja med njimi je bila manj kot en meter.
Kole smo zapletli z bukovim protjem in istočasno s pletenjem zapolnjevali vmesni prostor med lesenim obodom in kamnito kopo z zemljo ali ilovico in jo dobro steptali. Na ta način smo dobili trden lesen obod, ki je bil podoben velikemu košu, z njegove notranje strani pa še ilovnati plašč, ki je varoval apnenico pred toplotno izgubo in vdorom svežega zraka. Trdnost poljske apnenice smo povečali še s podpornimi bukovimi koli. Na sliki levo je viden še "grušt, ki smo ga naredili iz dveh okoli 30 cm debelih in do 10 m dolgih smrek, dveh plohov, desk in "remelnov". Na desni strani slike se pod tri metre visokim nadstrešjem vidi kurjač Alojz Fink, pred njim pa je "žrelo",
Bucovarjeva poljska apnenica s podpornimi koli in "gruštom"; lastnica izvirne fotografije Marija Nučič, Predole št. 10
to je vhod v kurišče z nadstrešjem za kurjače. Na drugi sliki se vidita navožena frata ter kurjač Alojz Fink, ki pripravlja les za kurjenje. Bukove hlode žaga na dolžino 1 do 2 metra, suho dračje pa veže v butaro, ki jo rabi pri prižiganju apnenice.
Ko po zunanjih in notranjih znakih ugotovimo, da je ves apnenec skuhan, apnenico neprodušno zapremo. Ustje dobro zadelamo s kamni in zalepimo z ilovico, da preprečimo vdor svežega zraka. Kamen v apnenici je po kurjenju še ves razžarjen, zato ga moramo pustiti dva do tri dni pri miru, da se čim bolj ohladi. Ko se apnenica dovolj ohladi, jo začnemo podirati. Podiramo jo meter po meter. Začnemo na vrhu. Z motorno žago "štilarco", ki je bila svojčas najboljša motorna žaga, smo najprej prežagali in odstranili vrhnji del lesenega oboda in ilovnatega plašča. Ilovica se je pri tem zelo prašila. Po "gruštu" smo šli na vrh po žgano apno, ga naložili na lesena nosila in ga odnesli iz apnenice, ga vsuli v leseni zaboj ali trugo (100 kg) in jo skupaj z apnom stehtali na "vagi", ki smo jo imenovali "raca". Nosilnost te "vage" je bila 250 kg. Na ta način smo praznili apnenico meter po meter ali "šaro za šaro" vse do tal. Material, ki je ostal na tleh, smo vedno zravnali s površino in ga prekrili z zemljo, tako da za našimi poljskimi apnenicami ni več nobenih sledov.
Naše apno, ki je po nekaterih bilo celo boljše od čušperskega, smo prodajali kupcem s Spodnje Slivnice, Račne, Police, Zagradca, Žalne in Grosupljega. Za domačo rabo, predvsem za beljenje, smo ga pustili doma za največ pet vag, to je okoli 500 kg, preostalo žgano apno pa smo v celoti prodali kupcem za gotovino.
Predolskih apnenic je bilo sorazmerno malo, v bližnji okolici pa so obratovale čušperske zidane apnenice, dobrepoljske polindustrijske apnenice ter številne struške gozdne apnenice. Ali bi po naštetem lahko sklepali, da so predolske apnenice imele le lokalni pomen?
Priprava drv in frate za kurjenje četrte Bucovarjeve in zadnje predolske poljske apnenice. Gorela je od 6. do 13. maja leta 1967. Na sliki desno kurjač Povletov Alojz Fink iz Velike Račne pri Grosupljem; lastnica izvirne fotografije Marija Nučič, Predole št. 10
Tako je. Predolske apnenice so bile premalo številne in premajhne, da bi lahko imele kaj več kot lokalni pomen. Čeprav so Japljeve (Starčeve) apnenice prodajale apno tudi v Ljubljano, so predolske apnenice bile pomembne predvsem za bližnjo okolico, to je za Grosuplje, Šmarje, Spodnjo Slivnico, Račno, Polico, Zagradec, Žalno in Mlačevo.
Stevo DOZET, doktor geoloških znanosti
Barve glasbe in besede - 5. večer -Drago Jančar: To noč sem jo videl
Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, ponedeljek, 26. maj 2014
Peti večer iz ciklusa Barve glasbe in besede so glasbeniki godalnega kvarteta M.ARS naslovili To noč sem jo videl. To je naslov romana Draga Jančarja, ki pripoveduje zgodbo o Veroniki in njenem možu, ki ju proti koncu vojne nasilno usmrtijo. Ta večer je s svojim obiskom v Mestni knjižnici Grosuplje počastil tudi pisatelj Drago Jančar. Katja Bricelj je prebrala odlomek iz romana To noč sem jo videl, kako je gostom na gradu Strmol ostal v spominu večer, ko je pianist Vito zaigral Beethovnovo sonato št. 14 v cis-molu op. 27/2, imenovano tudi »V mesečini«. Obiskovalci v dvorani smo jo poslušali v izvedbi odlične pianistke Jerneje Grebenšek, ki tudi sicer pogosto z violinistko Mojco Menoni Sikur in violončelistom Martinom Sikurjem igra v klavirskem triu Ars Musica.
Drugi del večera je bil posvečen ruskemu skladatelju Dmitriju Dmitrijeviču Šostakoviču (1906-1975) in njegovemu Kvartetu št. 8 v c-molu, op. 110. Odlomek iz Spominov Dmitrija Šostakoviča, ki jih je napisal Solomon Volkov, je prebral Ivo Puhar. Skladatelj pripoveduje, da je s to skladbo postavil nagrobne spomenike vsem žrtvam vseh totalitarnih režimov. Zvoki godal M.ARS kvarteta, ki ga sestavljajo violinistki Mojca Menoni Sikur in Vanja Bizjak Podlesek, violistka Mateja Ratajc ter violončelist Martin Sikur, so napolnili dvorano in z jezikom glasbe pripovedovala o obupu, trpljenju, žalosti
ob izgubi ljudi, za katerih grobove nihče ne ve. Takim žrtvam lahko primeren spomenik postavi le glasba.
V tretjem delu večera se nam je predstavil pisatelj Drago Jančar. Povedal je, da se zjutraj prebuja ob tretjem programu radia Ars in posluša klasično glasbo. Navdušen je bil nad glasbeniki, ki so pripravili tako čaroben glasbeni večer. Strinjal se je, da bi lahko različne travne reševali preko umetnosti.
Junaki njegovega romana To noč sem jo videl so klasični tragični junaki, ki bi lahko pripeljali do katarze na osebni in narodni ravni. Uporabil je rašomonski način pripovedovanja, literarna junakinja Veronika se sama v delu ne pojavi, pet oseb govori o njej, in vendar je ves čas prisotna. Na koncu romana izvemo za tragedijo, kaj se je z njo in njenim možem zgodilo v gozdu za gradom. Pisatelj sam ne obsoja nikogar, bralcu prepusti sodbo o tem, kdo ima prav in kdo ne. Kot urednik pri založbi Slovenska matica veliko bere po službeni dolžnosti, rad pa bere tudi za svojo dušo. Prepričan je, da kljub nasilnim novim medijem knjiga na papirju ne propadla. Nekaj vprašanj so mu zastavili poslušalci v dvorani, kako piše in kdaj, kako ocenjuje današnjo krizo vrednot. Z lepimi občutki in optimistično smo zaključili zadnji večer te sezone iz cikla Barve glasbe in besede.
Marija Samec
Velikani Himalaje Vikija Grošlja
Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, četrtek, 5. 6. 2014, ob 19. uri
Na pobudo olimpionika Mira Cerarja smo v knjižnici gostili Vikija Grošlja, slovenskega alpinista, planinskega vodnika, gorskega reševalca, športnega pedagoga in pisatelja. V dvorani so postavili razstavo fotografij z njegovih poti po osemtisočakih, na platnu pa so se iste slike vrstile ves čas pogovora, ki ga je vodila bibliotekarka in umetnostna zgodovinarka Darija Kovačič.
Knjiga Velikani Himalaje je del štiridelnega projekta, v katerem so hoteli pokazati najpomembnejše vzpone slovenskih himalajcev. V sodelovanju s TV Slovenija je Viki Grošelj pripravil dokumentarno serijo filmov Velikani Himalaje, ki jo dopolnjujejo predavanja in še razstava fotografij. Fotografiranje v visokogorju predstavlja velik napor, a slike pričajo o divji, vendar čudoviti naravi. Italijanski alpinist Reinhold Messner je v svoji knjigi slovenskim alpinistom priznal največje dosežke v osvajanju Himalaje, saj smo dobili kar pet zlatih cepinov od dvajsetih podeljenih, nekakšnih alpinističnih oskarjev za najboljši vzpon v minulem letu. Slovenci smo pozno začeli osvajati himalajske vrhove, po letu 1960 pa smo bili zraven pri osvajanjih vseh osemtisočakov. Viki Grošelj je že kot otrok veliko bral in knjige o alpinizmu in Himalaji so ga zasvojile. Že v osnovni šoli je rad plezal. Leta 1975 se je povzpel na prvega osemtisočaka, na Makalu. Leta 1988 je začel s projektom 8000+ in preplezal 10 od 14 osemtisočakov. Po rojstvu sina ni hotel več toliko tvegati in je projekt opustil.
Viki Grošelj je tradicionalni, romantični alpinist, ki je večino poti po gorah preplezal v odpravah, ki so jih sestavljali plezalci, zdravnik,
nosači. Šerpe so pleme pod Himalajo in ker so večinoma oni pomagali alpinistom, so vse nosače poimenovali šerpe. Tedaj še Jugoslovani smo se jim oddolžili s postavitvijo šole za gorske vodnike, ki so jo lani Nepalci prevzeli v upravljanje.
Alpinisti so samotarji, posebneži. Po izkušnjah se znajo intuitivno odločiti, kdaj iti naprej in kdaj odnehati. Napetosti sproščajo tudi s precej kosmatim in grobim humorjem. V ekstremnih razmerah ljudje pokažejo svoj pravi, včasih tudi težek značaj. Vendar, ko pa je nekdo v nevarnosti, ne mislijo več le nase, ampak hitijo pomagat človeku v nesreči. Na svojih himalajskih podvigih je zgubil sedem alpinistov.
Odprave v Himalajo so tudi odprave k ljudem, ki živijo ob vznožju teh gora. Živijo preprosto, bolj zadovoljno kot mi v tej naglici. Veliko denarja prinaša zadnje čase treking in tako imenovani komercialni turizem. Pred vsakim vzponom opravijo verske obrede in tudi alpinisti se jim pridružijo, da pokažejo spoštovanje do njihove tradicije in da se vendarle priporočijo tistemu, ki je nekje nad njimi in gorami in s katerim se »srečujejo« na gorskih vrhovih. Viki Grošelj je prijeten sogovornik, ki mu ne zmanjka pripovedi o svojih alpinističnih podvigih. Vendar je še mnogo novih poti in neprehojenih smeri, tako da se alpinistom ni treba bati, da je v gorah že vse znano. Prepričan je, da ga »alpinizem drži pokonci. Ne potrebuješ ekstremne moči in ekstremne gibljivosti, ampak si lahko z močjo in vztrajnostjo, ki se ju da natrenirati v pozna leta, aktiven še dalj časa.«
Marija Samec
Nepozabno srečanje s patrom Karlom Gržanom
Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, ponedeljek, 2. junija 2014, ob 20. uri
Mestna knjižnica Grosuplje je s posredovanjem našega krajana Alberta Smrečnika povabila patra Karla Gržana na pogovor o njegovi knjižni uspešnici Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih. Z njim se je pogovarjala direktorica knjižnice Roža Kek. Pater Gržan je bil navdušen nad inštrumentom in zvoki, ki jih je iz violinskih citer izvabila Veronika Zajec.
Karel Gržan se je rodil leta 1958 v Celju. Po končani Srednji gradbeni tehniški šoli je vstopil v red bratov kapucinov. Diplomiral je na Teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1985 posvečen v duhovnika. Dve leti za tem je opravil magistrski študij. Leta 2003 je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani habilitiran za doktorja znanosti s področja literarnih ved.
Pater Karel Gržan ni običajen duhovnik. Živi skromno in odprto med ljudmi, saj je svoje življenje posvetil drugim, predvsem trpečim in pomoči potrebnim. Magister teologije in doktor literarnih ved veliko piše, izdal je že več kot 30 knjig, predvsem o medčloveških odnosih, pa tudi o arheologiji. Življenje je posvetil razdajanju: revnim, nemočnim, trpečim, odvisnikom. Leta 1997 je na Razborju pod Lisco ustanovil komuno za dekleta, prvo in edino tovrstno dekliško skupnost v Sloveniji. Kmalu za tem je dal pobudo za ustanovitev društva, ki povezuje zdravljene odvisnike s končanim programom v pomoč tistim, ki so še zasvojeni.
Med pisanjem zadnje knjige ga je zadela možganska kap in to mu je spremenilo življenje. Ugotovil je, da se mora spremeniti najprej sam, pri sebi razčistiti, kaj bi rad. Deset let je delal z odvisniki, to ga je izčrpavalo in hkrati naučilo samodiscipline. Zato si še zdaj ne dovoli leporečenja, ampak pri terapevtski pomoči zahteva takojšnje delovanje. Mnogi bi radi spremembe, pa da bi se nič ne spremenilo.
Ljudje smo se preveč osamili. Elektronske povezave ne morejo nadomestiti živega stika. V težavah pa potrebujemo bližino nekoga, sočutno bližino: Boga, človeka, živali, tudi rastline. Biti moramo občutljivi drug do drugega. Danes je čas moške moči, podprte z intuicijo ženske. Drugost in drugačnost je priložnost, ki nam pomaga k evoluciji misli.
Njegova zadnja knjiga ''Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih'' govori o izgubi ljubljene osebe, žalovanju in odzivih nanj.
Ob izgubi moramo žalovati. Ko je nekdo umrl, so se včasih zbrali vsi iz vasi, da so ga umili, oblekli. To niso delali zaradi umrlega, ampak zaradi živih, da so s sosedi ob sebi lažje prebo-levali bolečino. Prav zato so tudi hodili kropit in bedet tri noči v hišo umrlega. Skupna molitev je terapevtska frekvenca, ki tudi pomaga prebolevati izgubo.
Ko se skušamo spraviti v ravnovesje, ne moremo nič goljufati. Če sebe ne prepričamo, tudi navzven ne moremo izžarevati pravih čustev in biti prepričljivi. Prekiniti moramo negativno pedagogiko, ko otrokom dopovedujemo, da ne zna, zvečer se ne obtožujmo z žal mi je, obžalujem. Bog hoče, da smo srečni in tudi mi hočemo, da so otroci srečni, a neke meje je pa vendarle treba potegniti.
Če ga kdo vpraša, kako se počuti, pravi za tri. To pomeni, da je v ravnovesju. Meni, da se nam 80 odstotkov stvari zgodi dobrih. Vendar moramo znati tudi iz slabih stvari potegniti dobiček, se nečesa naučiti.
Večer s patrom Karlom Gržanom se je zaključil optimistično. Knjižnico smo zapustili z občutkom, da je vedno kje kdo, ki nam bo pomagal, ko bomo pomoči potrebni, le poiskati ga moramo, biti odprti do drugosti in drugačnosti. Človek se mora imeti rad. Pravico in dolžnost ima, da živi lepo in da se ima dobro.
Marija Samec
Jernejevanje v Dobrepolju
UU Mi CESTA J£ POHODILA
IH POOAflllA 5111 VEHI It KFPOOREŠUUEGA SMR1HOSLOVCJ
JERNEJA PEČN1KA
+ 24.8(835 ({HitiU ■t 12.¡914 (.JSTIfLItU II
<in IIKII ii IE1EL. »TI lili II PUH. 11 Mu ilCH U vitli ID (¡¡(L
»i)i litim mri U&IUIIIIKHLK. Milili ttttl
Ob stoletnici smrti starinokopa Jerneja Pečnika (1835-1914) so v Dobrepolju v njegov spomin pripravili Jernejevanje v njegovi rojstni vasi Cesta na junijsko soboto, 14. 6. 2014. Za vaščane in goste so srečanje priredili Občina Dobre-polje, vaška skupnost Cesta in Turistično društvo Dobrepolje. V kulturnem programu je dobrodošlico zaželel župan Janez Pavlin, osrednji govor o Pečniku pa je imel poznavalec njegovega dela arheolog dr. Janez Dular z Inštituta za arheologijo, ZRC SAZU.
Od rojstne Pečnikove hiše so ostali le temelji, zato so župan, dr. Dular in sorodnik na njeno mesto položili cvetje, na vaškem domu pa so odkrili spominsko ploščo. V kulturnem delu programa je bila prisrčna folklorna skupina Osnovne šole Dobre-polje, zapeli so vaški zbor in družina Erčulj, z glasbo je dogodek popestrila Veronika Zajec z violinskimi citrami.
Starinokop Jernej Pečnik je na Kranjskem izkopaval prevsem v letih 1884-1906, seznam lokacij njegovih izkopavanj z Dolenjske in Notranjske je obsežen. Sodeloval je s komaj ustanovljenim Deželnim muzejem v Ljubljani, ravno pri izkopavanju na Magdalenski gori pa je začel izkopanine prodajati v dvorni muzej na Dunaju.
Starinokopa Jerneja Pečnika poznamo tudi v naši občini. V letih 1892 do 1895 je kot starinokop izkopaval na Magdalenski
gori, kjer je prekopal osem gomil in odkril del obrambnega nasipa.
O izkopavanjih in izkušnjah, ki si jih je nabral, je objavil več člankov v časopisju, za nas je posebej zanimiv članek Najnovejše izkopine z Gore pri Šmariji v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko:
"Gomile na Gori pod cerkvijo sv. Magdalene pri Šmariji hranijo toliko lepih in zanimivih starin, da bi ž njimi napolnil mal muzej. Izkopine so večinoma iz halstattske dobe, katero zadnji čas Slovanom prijazni starinoslovci imenujejo ilirsko dobo. Prekopal sem doslej na tem grobišču nad 50 mrličev ter našel devet bronastih kotlov, kateri so zelo pomečkani in podrobljeni, a vendar se jih bode pet znabiti dalo sestaviti, da dobe prvotno, krasno obliko...." (IMK, 1903, 41).
O izkopavanjih v naših krajih (v Šmarju, Boštanju ... ) imamo več poročil v njegovih objavah, največ seveda o Magdalenski gori.
Pri izkopavanjih je sodeloval tudi tedanji šmarski učitelj Konrad Črnologar, ki je zapisal:
"Leta1893 sem vodil prazgodovinska izkopavanja na Magda-lenski gori poleg Šmarije, ko je kopal Jernej Pečnik in sem bil tudi dolgo časa namestnik konservatorja I. sekcije g. prof. Ru-tarja."
Na odkriti spominski plošči v Dobrepolju je upodobljena edina Pečnikova fotografija, ki jo je na Magdalenski gori (5. aprila leta 1893) posnel dr. Frančišek Lampe in jo naslednje leto objavil v reviji Dom in svet. Fotografijo je posnel ob svojem obisku izkopavanj, kaže pa Pečnika, ko po uspešnih izkopavanjih na Magdalenski gori odhaja z najdeno lončeno posodo, imenovano »gubanka«, s polnim cekarjem ter polnimi žepi najdb.
V oktobru v Dobrepolju vabijo na prireditev Dobrepoljsko vandranje, ko se podajo na pohod po Jernejevi poti, obetajo pa tudi predavanje ter izid publikacije o Jerneju Pečniku.
Zbral D. Samec
Ob Gregoričevem slovarju
Duhovnik Jože Gregorič (1908-1989) je v prejšnji veliki občini Grosuplje deloval tri desetletja, več let kot župnik na Polici. Kot slavist je zbiral ljudsko gradivo in objavljal članke o dogodkih v okolju, bil pa je tudi med sodelavci v prvih zvezkih Zbornika občine Grosuplje, kjer so posebej zanimive razprave o ljudskem pesniku Andreju Kančniku.
Ob ostalem delu je bil še urednik Družinske pratike, za njim je uredništvo prevzel grosupeljski župnik Tone Bohinc, ki mu je namenil tudi poslovilni govor ob pogrebu v Stični.
Jože Gregorič pa je dolga leta sestavljal narečni slovar svoje rojstne vasi Delač in kraja Kostel ob Kolpi. Ni bil leksikograf, zato se je ob težavah zatekel na Inštitut za slovenski jezik, ZRC SAZU. Z njegovim slovarjem so se nato ubadali trije uredniki, sedaj pa sta se na Inštitutu za slovenski jezik slovarju posvetila dva sodelavca, naša občanka leksikografka Ivanka Šircelj-Žni-daršič iz Velike Račne in dr. Peter Weiss. Obsežni Gregoričev Kostelski slovar je sredi junija izšel pri založbi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.
Na predstavitvi v Prešernovi dvorani SAZU je bilo več informatorjev iz Kostela, ki so bili v pomoč predvsem urednici Ivanki Šircelj-Žnidaršič, saj se je ob sestavljanju gesel pojavljalo mnogo vprašanj, ki jih je bilo mogoče razreševati samo s telefonskimi pogovori ali z obiski na terenu.
V slovarju je več kot 17.000 gesel, zato tudi knjiga obsega kar 540 strani. Že Gregorič je posamezna predvsem samostalniška gesla ponazoril z 82 ilustracijami, gesla sama pa so zapisana v narečni izgovorjavi z naglasi, z variantami pomenov, razlagami in frazami; dodane so slovenske knjižne ustreznice. Včasih je geslu pridan še komentar. Med gesli so tudi domača imena, (Gregorič je bil Zdolanji). Tako je govor okolice Kostela, ki ne pozna dvojine, dobil svoj narečni zapis, ki obsega ves spekter življenja. Z izidom slovarja sta urednika nadgradila Gregoriče-vo in svoje dolgoletno vztrajno strokovno delo.
Gregoričev Kostelski slovar je naš najobsežnejši narečni slovar, h kateremu se bodo zatekali novi rodovi izvornega okolja, dia-lektologi in nasploh proučevalci slovensko-hrvaških stikov. Slovar je bil 20. junija predstavljen tudi v Fari pri Kostelu, domačini so ga veseli ter mu obetajo polno življenje in uporabo.
D. Samec
Predpraznični Večer pod lipo
Večer pod lipo, vokalni koncert z druženjem članov ZKD Grosuplje, je letos organizirala Ženska vokalna skupina Brinke. S koncerti na prostem že nekaj let zaporedoma počastijo spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija postala neodvisna. Zaradi slabega vremena je bila prireditev prestavljena v dvorano družbenega doma.
Združeni pevski zbori so pod vodstvom dirigentke Tine Vahčič zapeli himno, nato pa so se vsak z dvema pesmima predstavili posamezni zbori: Ljudski pevci Polica, ki jih je na harmoniki spremljal Edvard Adamič, ŽVS Brinke, KD Šentjurski oktet, ki jih vodi Tina Vahčič, ŽPZ Magdalena, KD Vokal Grosuplje, z dirigentom Emilom Kovačcem, ŽPZ Lastovke, KD Teater Grosuplje, pod vodstvom Mojce Intihar, MPZ Corona, KD Pesem Grosuplje, njihov dirigent je Jernej Ivan, MPZ Samorastnik, KD Žalna, z Dragom Zakrajškom na čelu, MPZ Šmarje - Sap, KD Šmarje - Sap, z dirigentko Mojca Jevnikar Zajc in Glasbena skupina Utrip.
Dan državnosti so pevci počastili z domoljubnimi, ljudskimi in umetnimi pesmimi, tudi ob spremljavi kitar in harmonike. Prireditev, ki jo je prijetno in duhovito vodila Larisa Daugul, so združeni pevski zbori zaključili s priredbo popevke Dan ljubezni.
Marija Samec
Vokalni koncert POZDRAV POLETJU
Stopimo v vroče poletje, v svet brezskrbnih dni . Preženimo deževne oblake, prisluhnimo pesmi, se je glasila kitica pesmi, ki nas je v četrtek, 12. junija 2014, privabila v dvorano Kulturnega doma Grosuplje, kjer smo prisluhnili vokalnemu koncertu Pozdrav poletju.
V imenu občine Grosuplje je vse nastopajoče pevke in pevce, glasbenike in obiskovalce prireditve lepo pozdravil pooblaščenec župana Občine Grosuplje Iztok Vrhovec, nato pa so nas
v sončno poletje skozi petje in glasbo popeljali Otroški pevski zbor VVZ Kekec Grosuplje, Ženski pevski zbor VVZ Kekec Grosuplje in Ženski pevski zbor Magdalena. Na klavirju jih je spremljala Manca Zaviršek, na kitaro pa Ema Furlan.
Žarke sonca je povezovala in prepletala Metka Kadunc.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
K	a •• V	V	•••	| •
Tretji župnijski dan v župniji Grosuplje
V letu 2014 župnija Grosuplje praznuje 50 let obstoja. Tudi župnijski dan na binkošti, 8. junija, je bil zaznamovan z zlatim jubilejem naše župnije. Že v soboto se je po večerni sveti maši predstavila mlada folklorna skupina Kulturnega društva sv. Mihaela. V nedeljo je bila v stari cerkvi otvoritev razstave fotografij in dokumentov ob 50. obletnici župnije. Na sredini cerkve so bile na mizi razstavljeni mašni plašč, kip Matere božje, svečniki, mašna knjiga in drugi stari predmeti iz župnijske in podružničnih cerkva. Za marsikoga je bila zanimiva knjiga prvega obhajila od leta 1964 do danes, knjiga birmancev, album nove maše Aleša Pečavarja. Videli smo tudi fotokopije obrazcev, s katerimi župniki sporočajo versko in katehetsko stanje v župniji.
Na panojih ob stenah so bile razstavljene fotografije, ki so prikazovale na eni strani »cerkev iz kamna« - gradnjo nove cerkve, obnovo stare cerkve in ureditev okolice, na drugi strani pa smo s fotografijami prikazali »živo Cerkev« - delo in življenje v posameznih skupinah, kot so pevski zbori, skavti, odrasli skavti, zakonske skupine, oratorij, mladina, aktivnosti za otroke, ministranti, krasilke, Kulturno društvo sv. Mihaela Grosuplje, župnijsko Karitas. Ob fotografijah smo se spomnili vseh duhovnikov, ki so v 50 letih obstoja župnije živeli z nami, in novo-mašnikov Milana in Francija Kadunca ter fokolarine Andreje Kadunc. Ob tabelah in grafih, ki so statistično prikazali število krstov, birmancev, prvoobhajancev, pogrebov, število udeležencev nedeljskih maš, število razdeljenih obhajil in število obiskovalcev nedeljskih maš, smo nazorno videli, kako valovi, raste ali pada duhovno življenje naše župnije. Da je bila otvoritev razstave bolj slovesna, sta poskrbela Špela in Jošt Lampret, ki sta s flavto in kontrabasom poustvarila skladbe znanih umetnikov.
Prireditev Pod šmarsko lipo -
30 let Turističnega društva Šmarje - Sap
Po otvoritvi in ogledu razstave smo se zbrali v prijetni senci pod lipo in senčniki. Grosupeljski mlajši in odrasli skavti in skavtinje so nam postregli skupno kosilo, za katerega so poskrbeli s pomočjo župnijske Karitas. Nato pa je sledil kulturni in zabavni program, na katerem so sodelovali Ljudski pevci s Police, ki so zapeli nekaj ljudskih pesmi in nas nasmejali z »ba-bjimi čenčami«.
Nastopila je domača starejša folklorna skupina. Navzoče je pozdravil predstavnik Občine Grosuplje, Iztok Vrhovec, ki je povedal, da sodeluje z župnijo od malih nog kot član Cerkve, sedaj pa tudi kot predstavnik gasilcev in kot predstavnik Občine. Občina je na primer podprla projekt nadomestne kritine na novi cerkvi, gasilci pa sodelujejo s mizami in klopmi ob raznih slovesnostih. Harmonikarja Janez in Jaka sta vzela v roke harmoniko, župnik Janez Šket pa kitaro in vsi skupaj smo zapeli še nekaj pesmi.
Dan je bil poln veselja, novih spoznanj in predvsem oblika druženja in povezovanja župljanov.
Milena Nagelj, Štefka Zaviršek
Zgodbe šmarskih podstrešij, Čas za ustvarjanje, Pod šmarsko lipo,... v organizaciji Turističnega društva Šmarje - Sap se v centru Šmarja - Sapa vsako leto odvije prireditev, ki prepleta kulturo, ustvarjalnost, spomine na stare običaje, in še bi lahko naštevali.
Tako je bilo tudi v nedeljo, 15. junija 2014, ko je na trgu pred cerkvijo potekala prireditev Pod šmarsko lipo. Vse prisotne so na prireditvi lepo pozdravili in jim zaželeli lepo popoldne župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, predsednik Krajevne skupnosti Šmarje - Sap Janez Tomažin in predsednica Turističnega društva Šmarje - Sap Darja Štibernik.
Pozdravnim nagovorom je sledil pester repertoar. Na odru so se zvrstili Tolkalni tercet Brez panike, Tamburaški orkester Šmartno pri Litiji in Fantje od fare, Martin Štibernik, Moški pevski zbor Šmarje - Sap, Rok Pleterski, Mladinska folklorna skupina Račna ter otroci iz vrtca Pika. Prireditev je povezovala Simona Zorc Ramovš.
Pestro pa ni bilo le na odru, ampak tudi ob odru. Lahko smo si ogledali razstavo v Turenčku o delovanju društva, foto razstavo na temo Čarobnost lesa, ali pa kiparsko razstavo Petra Vene.
Organizirane so bile likovne delavnice, pletarske delavnice in delavnice o lesu, bogata pa je bila tudi ponudba na stojnicah, kjer so nas privabljali Društvo podeželskih žena Sončnica, Vinska klet Goriška Brda, Mesarstvo Maver, Dobrote iz Goriških Brd, med njimi pa sta bili tudi Lipova stojnica in stojnica Zdravstvenega doma Grosuplje, ki je predstavljala program Svit.
Kulturnemu programu je sledilo druženje in zabava ob pestri kulinariki in plesnih ritmih ansambla Kolovrat.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
Stati inu obstati v Škocjanu
Škocjan, 8. junija 2014
Krajevna skupnost Škocjan pri Turjaku praznuje svoj praznik 8. junija, na rojstni dan očeta slovenske knjige Primoža Trubarja, ki je državni praznik, a ni dela prost dan. Tradicionalna prireditev Stati inu obstati, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Škocjan pod pokroviteljstvom Občine Grosuplje in ZKD Grosuplje, je bila letos prav na njegov rojstni dan, 8. junija, in že 18. po vrsti.
Najprej je vse pozdravil »novi škocjanski Trubar« Andrej Adamič v sočni stari Trubarjevi govorici. Sledili so nagovori predsednika Krajevne skupnosti Škocjan Jožefa Krašovca, ki je pozdravil goste in pozval k besedi župana Občine Grosuplje dr. Petra Verliča. Trubar je dal Slovencem zavest, je povedal, da smo narod in da smo Evropejci. Čeprav smo majhni, se ne smemo sramovati, pravi Boris Pahor, biti moramo ponosni, saj imamo svoj lep slovenski jezik, evropsko zavest in svojo državo. Ob 10. obletnici vstopa v Evropsko zvezo nam mora to podžgati narodno zavest. Imamo svojo lepo občino in lepo krajevno skupnost Škocjan, na kateri moramo biti ponosni. Na tak sončen dan moramo biti optimistični. Slovenci smo taki, kot je rekel Trubar, da znamo stati in znamo obstati.
Program so nadaljevali Škocjančki, ki so se jim, po zapeti pesmi o mami, pridružila še dekleta Kancijanile. Vse vodi zborovod-kinja Katarina Bambič. Prisrčni so bili nastopi otrok: Rebeka Sever je na pamet recitirala Pavčkovo pesem o prvem šolskem dnevu, Teja Sever pa je povedala, kakšno znanje otroci pridobijo že v vrtcu. Na trobento je dve narodni zaigral Nejc Vir-šek, na saksofon je med recitacijo Pavčkove pesmi igrala Tajda Svetek, na klarinet pa Živa Kuret. Nepogrešljiva sta na prireditvi Stati inu obstati Kvartet Sever, ki z avtorskimi pesmimi Ivana Severja vedno navduši, in mešani cerkveni pevski zbor, ki ga vodi neumorna dirigentka Katarina Bambič. Članici re-citacijske skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje Dora Adamič in avtorica knjige sta s štirimi pripovedmi predstavili knjigo etnoloških pripovedi iz občine Grosuplje in okolice So z vilicami pisali.
Program je pripravila in povezovala Katarina Sever, za ozvočenje je poskrbel Igor Podlogar, za prijetno nadaljevanje pa škocjanski gasilci.
Marija Samec
Sinočkaj so se fantje stepli -etno-vokalni dogodek na Taboru Cerovo
Tabor Cerovo, nedelja, 15. junij 2014
Za Slovenca ni lepšega darila ne dražjega spomina ne večjega veselja, kakor je domača pesem, je zapisal Anton Martin Slomšek. Biti Slovenec pomeni slovensko misliti in ljubiti, slovensko govoriti in peti. Način življenja se je spremenil. Nimamo več časa za druženje, da bi skupaj zapeli, zato pa radi prisluhnemo ljudskim pevcem, ki zapojejo po starem, negujejo ljudsko izročilo, ga poustvarjajo in prenašajo novim rodovom in ga tako iztrgajo pozabe. Iz ljudskega izročila spoznavamo značaj naroda. Ubrano večglasno petje kaže, kako so ljudje tu delali, praznovali in žalovali. Tako je nastop ljudskih pevcev Zarja iz Račne pospremil voditelj večera Igor Ahačevčič. Predsednik Turističnega društva Št. Jurij Janez Kozlevčar je pozdravil vse zbrane, predvsem pa še pooblaščenca župana Iztoka Vrhovca, predsednika krajevnih skupnosti Grosuplje Marjana Jakopina in Račne Rajka Palčarja ter dobrega poznavalca glasbe škocjanskega župnika dr. Eda Škulja.
Ljudski pevci Zarja in solista Ana Škulj in Matic Gruden so nam pričarali človeško življenje skozi pesem. Najprej smo poslušali otroške pesmi. Pesem je nato fantu dajala takt pri vasovanju, tudi tedaj, ko so se na vasi stepli za dekleta, s pesmijo so odhajali na vojsko za dolgih sedem let. Ko so se fantje vrnili z vojske, so se poročili. Za vsak del poročnega obreda je obstajala pesem, fantje so se poslovili od svojega prijatelja, z njo so nevesto pospremili od doma, jo opozorili na težave, ki jih prinaša zakonski stan. Večina človekovega življenja je namenjena delu. Strojev, ki bi z ropotom motili, ni bilo, zato pa je pesem dajala ritem delu. Če niso mogli
preživeti doma, so ljudje odhajali tudi v tujino za zaslužkom. Daleč stran od doma jih je pesem spominjala na skromno kmečko hišo. Tudi ob smrti so peli, da so lažje preboleli izgubo drage osebe.
Vmes je moški del zbora zaigral nekaj godčevskih viž in ohcetnih plesov na orglice, harmoniko, lončeni bas in mali klarinet.
Ljudski pevci Zarja iz Račne in Čušperka so člani Kulturnega društva France Prešeren Račna. Pripravili so nam ganljiv in vsebinsko zaokrožen večer ljudskih pesmi, plesov in glasbe. Lepo sončno popoldne se je že prevešalo v večer, ko smo se zadovoljni spustili po gozdni potki proti parkirišču, kjer so nam avtomobile varovali ponovski gasilci.
Marija Samec
Gledališče Hiška gostuje na festivalu v Litvi
Gledališče Hiška, katere člani so učenci 2. triade OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, so izjemno prepoznavni v lokalnem okolju. Vsako leto skupaj z dedkom Mrazom ob novoletni predstavi razveselijo več kot 800 otrok iz Grosupljega. Prav tako jih poznajo vrstniki, ki si lahko njihove predstave ogledajo v okviru projekta Mladi mladim ob kulturnem prazniku.
Od leta 2006 so pod okriljem KD Teater in se razvijajo v eno najuspešnejših otroških ljubiteljskih gledaliških skupin. Udeležujejo se otroških gledaliških festivalov (Srečanje otroških gledaliških skupin / JSKD, Festival otroških gledaliških sanj / Pionirski dom, Art Kamp / Lent, LenArt, Pikin festival v Velenju ...). Vedno so opaženi in s tem večajo svojo prepoznavnost v slovenskem prostoru. Leta 2013 si je njihove predstave po Sloveniji ogledalo več kot 6000 gledalcev. Vsi omenjeni uspehi rezultirajo v 13 nagradah za predstave v celoti na zgoraj omenjenih festivalih, pet igralcev je dobitnikov posebnih individualnih nagrad za »obetavnega mladega igralca«, leta 2011 so z osmimi igralci (sedaj že bivšimi) postali in zaenkrat ostali edini Slovenci na evropskem gledališkem izobraževanju EDERED 2011 v Belgiji.
Letos so s predstavo L. Carrolla (prir. I. Žerdin) Alica v čudežni deželi izbrani na 10. mednarodni otroški in mladinski festival Baltoji varnele 2014 (Bela vrana) v Litvi. Festival bo potekal od 11. do 13. septembra v četrtem največjem litvanskem mestu Ši-auliai. Festival oblikujejo najboljša gledališča države gostiteljice in otroška ter mladinska gledališča iz Evrope. Slovenija bo na tem festivalu drugič (prvič je bila leta 1996).
Ker so trenutno najbolj uspešno otroško ljubiteljsko gledališče v Sloveniji, so jim vrata omenjenega festivala odprli na JSKD R Slovenije. Natančneje, kontakte za prijavo je posredoval in otroški ansambel žiriji festivala priporočil samostojni strokovni svetovalec za gledališko dejavnost, režiser Matjaž Šmalc.
Uspehe Gledališča Hiška si poleg vodstva OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, JSKD OI Ivančna Gorica, producenta ZKD Grosuplje in glavnega financerja Občine Grosuplje, delijo tudi partnerji projekta Veseli december: Obrtna zbornica Grosuplje, Winterhalter Gastronom, ter Belimed. Donatorja Gledališča Hiška sta tudi Pekarna Grosuplje in Odvetniška družba Čefe-rin.
Pot do Litve je draga in ker je v našem gledališkem ansamblu precej otrok, ki prihajajo iz večjih družin, bi bila pomoč pri financiranju poti dobrodošla. Veseli bomo, če se nam boste kot donatorji ali sponzorji pridružili pri ponudbi, ki smo jo oblikovali v treh variantah: podpornik Bela vrana, podpornik Zlata ptičica, podpornik Hiška v tujini. Več si lahko preberete na www.kultura.si. Z odločitvijo k podpori boste našim igralcem pomagali biti še boljši. Festival Bela vrana zanje pomeni veliko
mednarodno izkušnjo, prvo nagovarjanje tujega občinstva in seveda pazljivo spremljanje otroške svetovne produkcije, saj je ogled drugih predstav in okrogle mize po njih pomemben del srečanja. Prvič je vedno nekaj posebnega in za naše male igralce pomeni taka prva izkušnja tudi veliko pričakovanje. Veseli bomo, če boste z nami!
Simona Zorc Ramovš
Šentjurski fantje ob dnevu državnosti v Bruslju
Šentjurski fantje smo na povabilo dr. RadaGenoria,veleposlanika Stalnega predstavništva RS pri EU, z dvema koncertoma v Bruslju popestrili največji slovenski praznik. Z našimi programsko zaokroženimi koncertnimi večeri smo poleg dneva državnosti obeležili tudi 10. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Prvi koncert smo na predvečer dneva državnosti izvedli tam delujočim in živečim Slovencem, na sam praznični večer pa smo zapeli pred mednarodno množico 600 poslušalcev.
Za našo izbiro programa in samo izvedbo nam je čestitala tudi svetovalka za področju kulturne na zgoraj omenjenem veleposlaništvu, specialistka za glasbeno dejavnost, dr. Sonja Kralj Bervar. Veleposlaniku dr. Radu Genoriu smo ponesli tudi pozdrave in darilo grosupeljskega župana dr. Petra Verliča in zbornik ZKD Grosuplje, ki govori o naši bogati ljubiteljski dejavnosti.
Vodja Šentjurskih fantov, Jože Kastelic
7
Olga Pega Kunstelj: KAJ SE RIMA NA NIČ?
Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, 12. junij 2014
Grosupeljčanka Olga Pega Kunstelj se nam je leta 2011 predstavila s svojo prvo knjigo z naslovom 1 + 2 = 4 : rejenka. V njej je opisala svojo življenjsko zgodbo. Letos pa je izšel njen ljubezenski roman Kaj se rima na nič? Skupaj z urednico založbe Smar-team Tjašo Zorc Rupnik sta roman predstavili v Mestni knjižnici Grosuplje. Na violinske citre je zaigrala Veronika Zajec.
V	romanu avtorica zamišlja o odnosih med žensko in moškim, o željah, upanjih, pričakovanjih, razočaranjih, travmah, o shodih in razhodih, je literarni večer napovedala direktorica knjižnice Roža Kek. Ljubezni so različne, ugotavlja avtorica, so srečne, enostranske, prikrite, izkoriščevalske, nesrečne.
V	središče svojega romana je postavila samostojno, svobodno, urejeno, celo popredalčkano žensko Rido in Bineta, Binčka, kaotično osebo na zunaj in znotraj. Je poročen, a zakon razpada, pa vseeno žene ne more kar tako zapustiti. Kaj bodo pa rekli otroci, pa starši, pa sosedje in znanci?
Rida in Bine se srečata na planinskem pohodu, všeč ji je njegov glas. Rida ima že odraslo hčer, dobro službo, potrebuje družbo, ne želi si moškega v svoji postelji, pa se vendarle zaplete v ta lju-
bezenski trikotnik. Za nekaj časa se ločita, ker se Bine ne more odločiti, ko pa se spet srečata, ima Bine že drugo. Rida pade v depresijo in avtorica natančno opisuje, kaj se z njo dogaja. Celo z zdravniki se je posvetovala, da je opis te bolezni verodostojen.
Konec romana ni srečen, pa tudi ne preveč nesrečen - vsak gre svojo pot. In zakaj tak naslov? Če hočeta dva živeti skupaj, v harmoniji, se morata »zrimati«. Kaj se rima na ljubezen - le bolezen. Kaj pa se rima na nič - tič, fičfirič, slabič, sto zlodjev in en hudič, pravi Olga Pega Kunstelj. Prijetno počitniško branje, pa tudi izziv za razmislek o odnosih, o ljubezni ...
Marija Samec
Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični
Se pesem sploh lahko postara, se sprašuje predsednik upravnega odbora Tabora pevskih zborov Šentvid pri Stični Jernej Lampret. Odgovor na to vprašanje dajejo pevski zbori, ki se leto za letom, letos že 45-tič, konec junija zberejo na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Nagovor narodne pesmi je večna izpoved z aktualno prilagodljivostjo med narodom in svetom.
Iz naše občine so sodelovali: MoPZ Samorastnik iz Žalne z dirigentom Dragom Zakrajškom, MoPZ Šmarje - Sap z Mojco Jevnikar Zajc, ŽePZ Magdalena z Emilom Kovačcem, ŽePZ Biser, KD Lotos, z Ano Erčulj, ŽePZ Nasmeh, ki jo vodi Sabina Benedik, Mešani oktet Polica z Emilom Kovačcem.
Pod vodstvom dirigenta Mitja Dragoliča je nastopal Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje.
Za dvajsetletno sodelovanje na taboru je priznanje prejel dirigent Emil Kovačec.
Spomnili so se stoletnice rojstva osnovatelja tabora Toneta Ko-zlevčarja in mu nekaj dni prej odkrili doprsni kip v rojstnem kraju Temenici.
Pesem vedno mladostniško zveni, če za njo stojijo veseli ljudje, ki hočejo dati ton sedanjosti in kanček preteklosti. Čeprav je zborov manj in tudi številčni niso več tako kot nekoč, pa prihajajo nove manjše pevske skupine, ki so prepričane, da taka prireditev mora ostati.
Marija Samec
Varuhi gozda pod Boštanjem
Pod gradom Boštanj bodo tudi letos potekale počitniške aktivnosti za otroke in mladino. Prejšnja leta so se zgodbe pletle okoli škratov, velikanskih žuželk, vil in velikana. Letošnje dogajanje pa bodo zaznamovali Varuhi gozda. Kdo so ta bitja, ki varujejo naše gozdove? So to le živali, pravljična bitja ali tudi ljudje? To bomo raziskovali na sedmih različnih delavnicah, ki jih bodo vodili strokovni mentorji.
Z nami bo ustvarjala kiparka Lučka Koščak, ki ima v Občini Grosuplje razstavljenih več skulptur. Kipar in restavrator Lju-bomir Zidar z nami že vrsto let vsako poletje odkriva otroško ustvarjalnost. Igralka Manca Dorrer je bila z nami pod Bošta-njem preteklo leto in se veseli ponovnega raziskovanja gledališkega nastopanja. Ana Novak, študentka violine na Akademiji za glasbo, je med drugim tudi članica glasbene skupine Noreia, ki se ukvarja z irsko glasbo in nas bo popeljala v svet zvočil in glasbenih inštrumentov.
Prepletka Nastasia Končina bo z otroki odkrivala sposobnosti lastnega glasu, Lara Kastelic bo ob Blagajevi poti postavljala skulpture iz naravnih materialov, Tina Koščak bo otroke vodila v raziskovanje lastnega telesa z izraznim plesom. Lea Lukan pa bo v novinarski ekipi sledila celotnemu dogajanju.
Aktivnosti bodo potekale v odprtih prostorih pod boštanjskim gradom, v sosednjem gozdu in na travniku. Spoznavali bomo kraške značilnost Radenskega polja, zgodbe o gradu Boštanj ter Blagajevo pot, ki vodi okoli gradu. Slednjo bomo tudi oživeli z zgodbo o Varuhih gozda. Naše ustvarjanje bomo predstavili na zaključnem dogodku v petek, 22. avgusta, ob 18. uri. Že sedaj vabljeni na čarobno gozdno doživetje! Po končani predstavi bo v večernih urah sledil koncert irske glasbe s skupino Noreia.
Brezplačne aktivnosti organiziramo v sodelovanju s centrom Grajski vrt Boštanj. Aktivnosti se bodo odvijale pod gradom Boštanj med 11. in 15. ter 18. in 22. avgustom, med 10. in 14. uro. Organizirano bo tudi celodnevno varstvo, kjer bo potekalo slikanje, risanje, spoznavanje kotičkov sveta, izdelava papirja, igranje športnih iger ter še in še. Več informacij: FB Preplet -društvo za ustvarjalno skupnost; spletna stran: http://preplet. wix.com/drustvo
Tina Koščak,
Preplet - društvo za ustvarjalno skupnost
GROŠevci bomo poletje preživeli po študentsko!

[OROS
Ku3tfW!f Bljfe
Julij, poletje, vročina in izpitnega obdobja je skoraj konec. Kaj več si lahko študent želi?
Ta kombinacija je že skoraj popolna, nato pa dodamo še malo morja, zamenjavo oblačil za kopalke in koktejl v roke in imamo dobitno kombinacijo. Vročih poletnih dni smo zelo veseli tudi v Študentskem klubu GROŠ. S soncem je namreč prišlo tudi naše GROŠevo poletje!
Kot morda že veste, je Študentski klub GROŠ prejel bronasto priznanje Občine Grosuplje za izjemne dosežke. Uradna podelitev je bila na slavnostni seji Občinskega sveta Grosuplje, 18. aprila. Predsednik Gašper Kus se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki ste prispevali svoj delež k osvojitvi priznanja. Prireditev, ki je bila kulturno obarvana, se je zaključila ob pogostitvi in prijetnem klepetu z ostalimi dobitniki, gosti in občinskimi veljaki.
105 let gasilstva v Grosupljem
V novih prostorih ŠK GROŠ vsako sredo potekajo GROŠevi turnirji v taroku (ki so precej obiskani, zato se nam, če rad ta-rokiraš, pridruži še ti, da nas bo še več). Na zadnji šolski dan, večer pred praznikom dneva državnosti, se je v Hotspot Caffeju odvila nora Summer opening sensation zabava, s katero smo odprli težko pričakovano poletno sezono ter GROŠevo poletje.
Vrnimo se nazaj na GROŠevo poletje, ki nas bo spremljalo v poletnih mesecih. Res je, koledar kaže že skoraj julij, GROŠevci pa imamo pripravljenih že veliko res zanimivih projektov. Po izpitih bo še kako prav prišlo malce sprostitve na razprodajah v Palmanovi. Sredi julija gremo skupaj švicat na ŠVIC, po napornem vikendu pa zopet sledi malce sprostitve v Termah Čatež. Potrebni zabave bomo šli na ATP v Umag, naslednji »sprosti-tveni vikend« pa bo tokrat malce bolj adrenalinski, ko bomo raftali po brzicah.
Da pa vam ne zaupam ravno vsega, vas vabim, da obiščete našo spletno stran (http://www.klub-gros.com/), si ogledate našo FB stran (Študentski klub GROŠ), seveda pa nas lahko kaj povprašate tudi v živo, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek, od 18.00 do 20.00, in vsak torek in četrtek, od 10.00 do 12.00, na naši Info točki v ŠK GROŠ v Grosupljem in vsak torek, od 18.00 do 20.00, v Jakličevem domu v Dobrepolju.
Se vidimo - kje pa drugje, kot na GROŠevem poletju!
Ambrož Volek, Študentski klub GROŠ
V soboto, 21. junija 2014, je Prostovoljno gasilstvo društvo Grosuplje obeležilo svojih 5 let delovanja na 100 podlage. Slavnostna parada se je pričela izpred Občine Grosuplje, slovesno praznovaje s prevzemom novega gasilskega vozila AC 24/60 in predajo v uporabo energetsko obnovljenega gasilskega centra je nato potekalo pred Gasilskim centrom Grosuplje. Novo vozilo in energetsko obnovljen gasilski center je blagoslovil kardinal dr. Franc Rode, slavnostno pa sta zbrane nagovorila predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje Iztok Vrhovec in župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič.
V kulturnem programu so sodelovali otroci iz vrtca Zvonček, Ljudski pevci Zarja, Grosupeljski oktet, Mešani pevski zbor župnije Grosuplje, Godba Dobrepolje in Folklorna skupina Kulturnega društva sv. Mihaela Grosuplje. Program je povezovala Tadeja Anžlovar.
Praznovanje 105. obletnice Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje se je nadaljevalo z veliko zabavo z Dejanom Vunja-kom in Brendijevimi barabami.
»Vrednote, ki jih imamo, so izredne. Vsako obdobje našega življenja ima poseben pomen. Pusti svoj pečat, spomine in nenazadnje tudi opravljeno delo. Ni dolgo tega, kar smo praznovali 100 let našega obstoja, danes pa že praznujemo 105 let gasilstva v Grosupljem,« je uvodoma povedal predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje Iztok Vrhovec in na slovesnosti lepo pozdravil kardinala dr. Franca Rodeta, predsednika Gasilske zveze Slovenije Jošta Jakša, župana Občine Grosuplje dr. Petra Verliča s soprogo, direktorja občinske uprave Občine Grosuplje Dušana Hočevarja, predsednika Krajevne skupnosti Grosuplje Marjana Jakopina, poslanko v državnem
zboru Alenko Jeraj, predsednika in poveljnika Gasilske zveze Grosuplje Andreja Bahovca in Janeza Pezdirca s soprogama, poveljnika Civilne zaščite Grosuplje Nika Mihičinca s soprogo, predsednika in poveljnika Regije Ljubljana 2 Uroša Gačnika in Boruta Lončareviča, župnika in dekana Janeza Šketa in ostale duhovnike, predsednika in poveljnika gasilskih zvez Ivančna Gorica, Dobrepolje, Ribnica, Kočevje, Loški Potok in Škofljica, predsednike, poveljnike in člane prostovoljnih gasilskih društev iz Gasilske zveze Grosuplje in drugih gasilskih zvez, častne člane ter generalna donatorja Lada Kastelca in Franca Skoka.
Iztok Vrhovec se je na kratko sprehodil skozi bogato obdobje zadnjih pet let gasilstva v Grosupljem, med številnimi uspehi je še posebej ponosen na prirast v društvu, saj se jim je v zadnjih letih pridružilo več kot 70 novih članic in članov, večinoma starih od 7 do 16 let.
Za grosupeljske gasilce je še posebej pomembno leto 2014, ko praznujejo 105 let gasilstva. Ob dnevu civilne zaščite so že drugič prejeli bronasti znak Civilne zaščite Republike Slovenije. Poleg nakupa novega vozila so v mesecu marcu takoj po slavnostnem občnem zboru pričeli z energetsko sanacijo gasilskega centra. Za pripravljenost in pomoč se je ob tem zahvalil Občini Grosuplje, Krajevni skupnosti Grosuplje, Gasilski zveze Grosuplje, Civilni zaščiti Grosuplje, vsem donatorjem in posameznikom, uredniku zbornika Novih 5 na 100 podlage Jožetu Mikliču, arhitektu Denisu Simčiču, ki je zasnoval novo podobo gasilskega centra, Edu Somraku, ki je skrbno nadzoroval dela energetske sanacije, in vsem članicam in članom društva. Iskrena zahvala gre tudi vodji Odbora za gospodarstvo in investicije Matjažu Pircu in ostalim članom odbora, ki so skrbno, požrtvovalno in strokovno vodili zahtevno energetsko sanacijo, ter članom Odbora za nakup novega vozila s poveljnikom Joštom Kaduncem na čelu, ki so s svojim znanjem in izkušnjami bedeli nad izdelavo vozila, ki bo v prihodnje pomembno za območje celotne občine Grosuplje.
Iztok Vrhovec se je ob tej priložnosti vsem članicam in članom Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje zahvalil za vsa pretekla leta, ki so jih kakorkoli ustvarjali, in skupaj preživeli. »Hvala vsem članicam in članom, od najstarejših do najmlajših. Združujmo ljudi, drug drugega spodbujajmo, iščimo izkušnje im modrost pri starejših, mlajšim prenašajmo svoja znanja, in ne obupajmo kljub včasih nerazumljivim nesoglasjem,« je še povedal.
Župan dr. Peter Verlič je v svojem govoru dejal, da ta slovesnost združuje kar tri praznike. Prvi praznik je dan državnosti, ki ga obeležujemo 25. junija, in je dan, ko je naša prelepa Slovenija postala samostojna in neodvisna. Ta praznik je Občina Grosuplje izbrala tudi za svoj občinski praznik in ga zato prav tako praznujemo 25. junija. Župan je ob tem povedal, da bomo 1. januarja 2015 praznovali 20 let, kar je nastala naša občina Grosuplje. Ta slovesnost pa je še slovesnost človekoljubnosti, solidarnosti, pomoči sočloveku. To pa so tiste vrednote, ki jih gasilke in gasilci živijo vsak dan.
Zbrane je nagovoril kardinal dr. Franc Rode, za tem pa novo vozilo in gasilski center tudi blagoslovil. Gasilstvo ima v Sloveniji dolgo, vsega spoštovanja vredno zgodovino. Kljub vsem prehodom, skozi katere je šel slovenski narod v novejši zgodovini, iz Avstro-Ogrske v Kraljevino SHS, iz socialistične Jugoslavije v samostojno Republiko Slovenijo, kljub menjavam političnih in družbenih sistemov, kljub različnim vladajočim ideologijam, je slovensko gasilstvo v jedru ostalo zvesto svojemu poslanstvu in je kljub vsemu ohranilo svoje bistvene značilnosti. Ne samo, da je ljudem nudilo pomoč ob različnih priložnostih, kot so požari, naravne nesreče, prometne nesreče in podobno, kar je njegov prvi in temeljni namen, gasilsko društvo je vedno vršilo tudi povezovalno vlogo med ljudmi različnih poklicev, stopenj izobrazbe, razhajanj v prepričanju, vernih in manj vernih. Tako mnogim pomaga, da se vključijo v družbeno življenje, spletejo poznanstva in prijateljstva, organizirajo medsebojna srečanja, se poveselijo v skupnih praznovanjih, in s tem dosežejo, da je človek manj sam v svojem potovanju po svetu, in ima življenje bolj prijazen obraz.
Kardinal dr. Franc Rode je dejal, da ima slovensko gasilstvo ta čas tudi izjemno zgodovinsko poslanstvo v delu za spravo v našem narodu. Vemo in čutimo, kako so dogodki iz sredine 20. stoletja zarezali globoke rane na telesu slovenskega naroda. Kako globoka so brezna in boleči spomini, ki delijo ljudi med seboj. Daleč od jalovih polemik in ideoloških sporov sloven-
ski gasilci v praksi obnavljajo izgubljeno enotnost in ustvarjajo spravo, ko v svojih vodih združujejo ljudi, katerih predniki so bili morda na nasprotnih obrežjih. V svojem delovanju jih vodi prepričanje, da je v vsakem človeku nekaj dobrega, kar se najbolj pristno pokaže v nesebični pomoči bližnjemu v stiski. Njihovo stališče je pristno napredno, ko želijo spravo in uresničujejo enotnost naroda, ki jo v politiki tako zelo pogrešamo.
Povedal je še, da je slovensko gasilstvo imelo v glavnem vedno pravilno pojmovanje o odnosih med Cerkvijo in državo. Res je, da v času komunizma gasilci kot taki niso smeli v cerkev, a duhovniki so čutili, da je to bolj prisiljeno kot svobodno. V samostojni Sloveniji smo povsod priče izvrstnega sodelovanja med župnijami in gasilskimi društvi.
Slovenci smo zgodovinsko gledano krščanski narod, zato gasilska praznovanja povsem samoumevno vključujejo tudi religiozno razsežnost, gasilske domove pa redno krasi podoba svetnika, in to nikakor ne moti. Sprejemanje in priznavanje lastnih korenin je pogoj za uspešno rast.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RAČNA
VABI
V SOBOTO, 2. 8. 2014, ob 18. URI
NA PROSLAVO OB PREVZEMU IN BLAGOSLOVITVI GASILSKEGA VOZILA IN MOTORNE BRIZGALNE
PO PROSLAVI BO VELIKA VESELICA Z ANSAMBLOM NEMIR!
Vljudno vabljeni!
Uspehi PGD Ponove vasi na državnem tekmovanju v Ormožu
Letošnje državno tekmovanje gasilcev za memorial Matevža Haceta, ki so se ga udeležili tudi gasilci PGD Ponove vasi, je potekalo v Ormožu 17. in 24. maja. Ponovsko društvo je prisostvovalo tekmovanju s štirimi ekipami, ki so se uspešno uvrstile preko regijskega tekmovanja v Stični.
Na tekmovanju 17. maja, kjer so prvi nastopili pionirke in pionirji, mladinke in mladinci, so se naše pionirke uvrstile na 36. mesto. Tekmovanje za člane in članice, veterane in veteranke je potekalo teden dni kasneje, 24. maja, kjer je ekipa članov B osvojila dobro 16. mesto, naše veteranke (starejše gasilke) pa so tega istega dne zasedle 9. mesto. Z malo več tekmovalnih izkušenj ter z vajami bodo v bodoče te ekipe osvajale še boljša mesta, saj vedno znova na državnem tekmovanju izboljšujejo svoje uvrstitve.
Največji uspeh pa so na tem tekmovanju dosegli veterani (starejši gasilci) PGD Ponove vasi, in sicer odlično drugo mesto. Ta uspeh so ponovili že tretjič zapored, na kar je društvo se-m^B ' "m •" A . "i.
veda ponosno. Ekipa nastopa tudi na drugih tekmovanjih, med drugimi za pokal Slovenije in na raznih meddruštvenih tekmovanjih. Trenutno v pokalu Slovenije, po dveh tekmovanjih, zasedajo tretje mesto v skupni razvrstitvi. Ker preostaja še pet tekmovanj do zaključka pokala, upajo, da bodo ta dosežek še izboljšali. Na meddruštevnih tekmovanjih po Sloveniji pa so lani dosegli sledeče lepe rezulate: dvanajstkrat prvo mesto, enajstkrat drugo mesto ter šestkrat tretje mesto. Starejši gasilci v trenutno obstoječi sestavi so te rezultate dosegli v kratkem petletnem obdobju. Kot vsi gasilci vedo, je potrebno za vrhunske rezultate trdo delati in se morda marsičemu tudi odreči. Veliko prostega časa je namenjenega vajam, druženju s ciljem doseči homogenost ekipe ter seveda tekmovanju. Z malo več truda celotnega društva se lahko uspehi PGD Ponove vasi na tekmovanjih še izboljšajo.
Jernej Okoren Foto: Jože Kocjan
Vi
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VELIKO MLACEVO
vabi na slavnostno otvoritev novega gasilskega doma z mengeško godbo,
KI BO V SOBOTO 9. AVGUSTA.
Otvoritve se bodo udeležili pomožni škof dr. Anton Jamnik, predsednik gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša in župan občine
Grosuplje dr. Peter Verlič.
Za zabavo in dobro glasbo bo poskrbel ansambel Efekt.
Na voljo bo veliko jedače in pijače, mladi gasilci pa bodo za žejo tradicionalno poskrbeli tudi v Cocktail Baru.
Veterani so se pomerili v streljanju
V soboto, 21. junija 2014, je Strelska sekcija Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje organizirala prvo odprto strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško, posvečeno prazniku občine Grosuplje. Tekmovanje se je tokrat odvijalo na strelišču Strelskega društva Sonja Vesel v Ivančni Gorici, saj na žalost v občini Grosuplje ni primernega strelišča. Je pa župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič v svojem slavnostnem nagovoru ob začetku tekmovanja obljubil, da se bo stanje spremenilo, in izrazil upanje, da bo že naslednje, to je 2. odprto prvenstvo v počastitev občinskega praznika, v domači občini. Ponosen, da se je že na prvo tekmovanje prijavilo kar 12 ekip in 34 posameznikov, je predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje Boris Peterka najprej vsem navzočim na kratko predstavil občino Grosuplje ter vsem tekmovalcem zaželel »oster pogled in mirno roko«. Obilo športnih uspehov jim je zaželel tudi generalni sekretar ZVVS Mitja Jankovič.
Po končani uvodni svečanosti so tekmovalci odšli na strelska mesta ter pričeli s tekmovanjem. Samo tekmovanje je potekalo nemoteno in brezhibno, za kar gre največja zasluga predvsem glavnemu organizatorju tekmovanja in vodji strelske sekcije Območnega združenja ZVVS Grosuplje Alešu Štefančiču.
Čas, ko so tekmovalci čakali, da pridejo na vrsto, so po večini porabili za sproščen klepet s sotekmovalci, ali pa se na kak drug način pripravljali na nalogo, ki jih je čakala na strelskem mestu. Večina se jih je v tem času pomerila tudi v šaljivem tekmovanju v streljanju v skrito tarčo, kjer pa strelsko znanje ni bilo tako pomembno. Pomembno je bilo sodelovati in pri tem imeti še kanček sreče.
Po končanem tekmovanju je sledila svečana razglasitev rezultatov in podelitev pokalov in medalj.
Seveda z doseženimi rezultati niso bili vsi enako zadovoljni. Še najbolj se je veselila 1. ekipa OZVVS Grosuplje, ki je zasedla 1. mesto pred ekipama OZVS Kamnik in ZSČ Brežice. Pri posameznikih pa je prvo mesto zasedel Tone Rojec iz SD Jože Kovačič Šentvid pri Stični pred Robertom Uraničem, ZVVS Kamnik, in Edom Goršičem, OZVVS Grosuplje.
Sledila je še podelitev praktičnih nagrad za najboljše dosežke v streljanju v skrito tarčo, zahvala vsem, ki so omogočili izvedbo tekmovanja, ter slovo z željo po vnovičnem srečanju na naslednjem tekmovanju.
Franci Zorko
FOTONOVICE IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŠMARJE - SAP Za slovo od pomladi pa še nekaj nepozabnih dogodkov
Na izletu v Šaleško dolino so nas prijazno sprejeli v Termoelektrarni Šoštanj in nam jo natančno razkazali. Sledil je še ogled velenjskih znamenitosti.
Z veseljem smo sodelovali z Novim paradoksom z Malega Vrha pri Šmarju pri pripravi prireditve v Mestni knjižnici Grosuplje. Naš prispevek za mlade stanovalce in njihovi pomočnici Majo in Natalijo
je bil raznašanje vabil, petje in igranje na harmoniko ter dobre domače slaščice. Lepo je bilo videti nasmejane obraze nastopajočih in
gledalcev.
Še vznemirljiv šahovski dogodek. Mednarodni šahovski mojster Jure Zorko z Malega Vrha pri Šmarju je kar s petimi igralci naenkrat igral
slepo simultanko. Ves čas je gledal stran, brez zadrege ali napak narekoval poteze in vse premagal. Sledila je še navadna simultanka, potem pa prijazno slovo, saj odhaja za trenerja v Abu Dabi v Arabske
emirate.
Še nagradni izlet za vodstvo društva. Ogledali smo si Pekarno Grosuplje. Direktor Miran Kastelic nas je najprej povabil v dvorano na predstavitev podjetja, zatem smo si ogledali proizvodne prostore in šli potem spet v dvorano. Klepet, postrežba z njihovimi slaščicami in dobri ajdov kruh za domov. Zanimivo, prijazno in res nepozabno.
Ana Fabjan predsednica DU Šmarje - Sap
Veterani OZVVS Grosuplje na Maistrovem pohodu v občini Benedikt
V soboto, 7. maja 2014, smo se veterani Območnega združenja zbrali pred Gasilskim centrom Grosuplje in se z avtobusom odpeljali proti Štajerski, na že tradicionalni 15. Maistrov pohod. Letos je bila naša gostiteljica občina Benedikt. Veterani OZVVS Grosuplje smo se Maistrovega pohoda udeležili že šestič. Že ob odhodu smo bili dobre volje, saj je bilo jutro prelepo in je obetalo lep dan.
Veterani smo se okrog 9. ure zbrali v centru občine Benedikt, kjer so nas pozdravili gostoljubni domačini in nam ponudili okusen zajtrk in okrepčilo. Dobrodošlico sta nam izrekla župan občine Benedikt Milan Gumzar in predsednik OZVVS Lenart Darko Škerget. Njegov govor je bil navdušujoč kot vedno. Tudi tokrat smo z njim zapeli slovensko himno. Predsednik je namreč odličen pevec.
Tudi mi smo s seboj pripeljali pevce, in sicer zbor Samorastnik, ki ga vodi Drago Zakrajšek. Njihov nastop je navdušil vse prisotne in prijetno popestril prireditev.
Kmalu smo krenili na 9-kilometrsko pot v smeri Benedikt - Dr-vanja - Zg. Bačkova - Froleh. Pohod je vodil Marjan Rebernik s sodelavci. Hodili smo mimo polj, vinogradov in travnikov, občudovali vaško arhitekturo in znamenitosti teh krajev, med drugim tudi izvir posebne vode, ki je polna železa. Tudi to smo okusili.
Med potjo so gostoljubni domačini poskrbeli za osvežilno pijačo in prigrizke, na koncu pohoda pa so nam v Lovskem hramu v Frolehu postregli še s toplo malico - odličnim bogračem. Kar je res, je res, Štajerci se vedno izkažejo, tudi s skromnimi sredstvi, letos so namreč sami (občini Benedikt in Sv. Ana) poskr-
beli za vse. Zveza veteranov zaradi skromnih finančnih sredstev ni prispevala za izvedbo tega že tradicionalnega pohoda.
Na koncu smo tudi zapeli, saj smo imeli s seboj vrhunske pevce, in seveda tudi zaplesali.
Skratka imeli smo se prelepo, zdi se nam, da je vsako leto lepše. Poslovili smo se od naših gostiteljev in res upamo, da se naslednje leto spet vidimo.
Jelka Janežič OZVVS GROSUPLJE
Spomini in zahvale
f
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo!
Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v Tišini.
ZAHVALA
ob slovesu dobrega moža, atija, brata in svaka
FRANCATURKA
(1948 - 2014) Ljubljanska 4e, Grosuplje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, skavtom, znancem ter sodelavcem M2R, T2 in Mercator - Maxi za Izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče ter darove za cerkev.
Zahvala gospodu župniku Janezu Šketu za lepo opravljen obred, pevcem za lepo zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino.
Posebna zahvala pa velja dr. Sonji Gruden za skrb in pomoč v času njegove bolezni. Hvala tudi sestri Romani.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustila naša mama
IVANA VIDIC
(po domače JAKOPOVA z BLEČJEGA VRHA)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vsem tistim, ki ste se prišli poslovit od naše mame ter prinesli cvetje in sveče.
Posebna zahvala Anici Kokole in patronažni sestri Janji. Zahvala tudi župniku Slavku Judežu, mešanemu oktetu Polica ter g. Makšetu za organizacijo pogreba.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala.
Žalujoči: vsi njeni
S;0>e s uj e.;
Utnnii
rs	i ii1' t '
-	e fe ^ re
S	v , ^ , , \ y . g
-	i I 1l

Ljudska primerljivka
Sedi na denarju kot koklja na jajcih!
Pomislek: Če so kovanci, najbrž nekoliko žuli.
Uganka šaljivka
Kdo je vrh glave zadolžen?
»Slovenija,« boste rekli. Ne, ni res!
To so tile trije s klobuki, ki so pokrivala na kredit kupili.
Če ne vem, poizvem
Kviz, ki skuša biti duhovit
1.	Kateri »PIK« je nastal na Laškem?
a)	pikhammer
b)	pikolo
c)	Pika Nogavička
2.	Poišči junaka, ki ga je knjižno obdelal Josip Jurčič!
a)	Brdavs
b)	Cmokavzar
c)	Krjavelj
d)	Cefizelj
3.	Kdo najbolj poskrbi, da so naša oblačila zračna?
a)	molj
b)	trot
c)	klop
4) Pri katerem vozilu je »peto kolo« vendarle k°Nstn°?
a)	pri avtomobilu
b)	pri samokolnici
c)	pri otroškem vozičku
5. Katero službo opravlja mož na podobi?
Kako sta Jože in Lojz »brez hrane živela«
Jože in Lojz sta bila lesna stavbenika. Daleč naokoli sta postavljala n°va ostrešja, včasih pa sta pokrpala tudi kaj starega. Za m^tra je zvedela ttidi vdova Katra, katere hiša je že dolgo klicala p° p°pravilu. Obiskala ju je v sosednji vasi, kje sta postavljala kozolec, in so se domenili za popravilo »cimpra« na njeni hiši. »Hrana in stanovanje bo pri meni,« jima je zagotovila. Katra je bila drugače v redu ženska; imela je le eno napako: premalo je skrbela za čistočo. Ko sta se možaka naslednji teden s polnima nahrbtnikoma orodja oglasila na njenem domu, jima je že prvi pogled v kuhinjo vzel nekaj teka. Glavna preizkušnja pa ju je čakala opoldne, ko je gospodinja postavila pred njiju polno skledo melisnega močnika in pripomnila: »Nekaj muh je padlo notri, pa jih kar med jedjo sproti mečita pod mizo.« Sledil je molk in spogledovanje med tesarjema, potem pa se je Jože le ojunačil: »-1°^ teta, pozabila sva vam povedati, da midva zelo malo jeva.« »Skoraj nič,<< je prepričljivo dodal Lojz, čeprav jima je krulilo v želodcu. »Čudna tiča sta,« jima je zaklicala Katra, ko sta po lestvi lezla nazaj na streho. Na srečo sta fanta na podstrešju odkrila vrečo orehov in se tako okrepčala s slastnimi jedrci, da sta na veliko začudenje gospodinje tudi večerjo odpovedala. Naslednji dan sta se spomnila še ene rešitve: »Teta, na žerjavici nama specite krompir, pa nič lupit, kar celega dajte v skledo,« sta naročila. Zvečer sta se kajpak napokala pečenega krompirja, da sta komaj dihala in tako še naslednji dan. Končno je bilo ostrešje popravljeno in delavca sta se po poplačilu nekoliko kislih obrazov poslovila. Katarina je še dolgo zrla za njima in zmajevala z glavo. Vsem naokoli pa je pravila, kako čudna delavca je imela: »Pomislite, v treh dneh sta pojedla celo košaro pečenega krompirja!« Eni so razumeli, drugi pa ne.
Leopold Sever
Odgovori: 1. b, 2. c, 3. a, 4. a, 5. policijsko.
zobna ano
ÜEMADEMT
estetsko zobozdravstvo, protetika, implantologija, otroško zobozdravstvo, 1 brezbolecinsko lasersko zobozdravstvo, zdravljenje parodontalne bolezni
Draga 1, 1292 Ig • G5M: 040 934 000 • www.zobozdravstvo-prenadent.si
V SODELOVANJU Z
GSZD

CENTEMISTNIHj ZOBOZDRAVSTVO, USTNA HIGIENA, PROTETIKA, ESTETSKC	
	M
IjJjjJ	r1
3 ZOBOZDRAVS	
t: 01 7865 424 info@center-ustne-higiene.si
WWW.CENTER-USTNE-HIGIENE.SI
trgovina za male živali in SALON za nego psov
Tel: 01/78-888-90 040/831-553 mail: info@dogmania.si www.dogmania.si
V mesecu JULIJU z razširjeno ponudbo na še večji, lepši in boljši lokaciji,
samo čez glavno cesto na Kadunčevi 4 - Karantanija oz. bivši Zavod za zaposlovanje
Vabljeni ©
Fotonatečaj Grosuplje
PARTNER WGRAF
zelena tiskarna
Glavno vodilo je nenehno izboljševanje kakovosti in varovanje okolja.
TČ
OFFSET TISK | DIGITALNI TISK
POSLOVNE TISKOVINE
vizitke, dopisni listi, kuverte, CMR seti, kopirni bloki delovni nalogi, prevoznice, ...
OSTALE TISKOVINE
letaki, zgibanke, revije, plakati, knjige, letna poročila, bloki, mape, digipacki, CD žepi, potisk in zapis na CD/DVD medij, škatlice, ...
DODELAVA TISKOVIN
različne vezave, personalizacija, plastifikacija, lepljenje, izsek indeksa, REPRO STUDIO
grafično oblikovanje in priprava za tisk, ... SVETUJEMO
pri načrtovanju tiskovin, pri izbiri materiala, pri uporabi barv, ... SKRBIMO ZA
kakovost, okolje, hitre dobave, zdravo ceno, ...
PARTNER GRAF zelena tiskarna d.o.o. Kolodvorska 2 | 1290 Grosuplje | Slovenija | EU T: 01 7861 177 | info@partnergraf.si
WWW.PARTNERGRAF.SI
Napoved dogodkov
Datum / ura	Dogodek	Lokacija	Organizator
torek, 1. 7. ob 9.00 uri	Pokrajine vilinskih simbolov, razstava Ljudmile Šuklje; od 1. 7. do 8. 9. 2014, od ponedeljka do petka, 9.00 do 19.00	Galerija Mestne knjižnice Grosuplje	Mestna knjižnica Grosuplje
sreda, 2. 7. ob 9.00 uri	Razstava fotografij ob 40-letnici Taborniškega odreda Louisa Adamiča Grosuplje; od 2. 7. do 8. 9. 2014, od ponedeljka do petka, 9.00 do 19.00	pritličje Mestne knjižnice Grosuplje	Mestna knjižnica Grosuplje
ponedeljek, 7. 7. ob 10.00 uri	Počitniške delavnice v Mestni knjižnici Grosuplje; vabljeni osnovnošolci v tednu od 7. do 11. julija in od 4. do 8. avgusta, vsak dan od 10. do 12. ure	Mestna knjižnica Grosuplje	Mestna knjižnica Grosuplje
ponedeljek, 14. 7. ob 9.00 uri	Energija v barvi, razstava Ines Malnar Fugine; od 14. 7. do 8. 9. 2014, od ponedeljka do petka, 9.00 do 19.00	Galerija Mestne knjižnice Grosuplje	Mestna knjižnica Grosuplje
sobota, 19. 7. ob 20.00 uri	Gasilska veselica z VESELIMI DOLENJCI na Polici	Polica	Prostovoljno gasilsko društvo Polica
sobota, 2. 8. ob 20.00 uri	Gasilska veselica z ANSAMBLOM NEMIR v Veliki Račni	Velika Račna	Prostovoljno gasilsko društvo Račna
ponedeljek, 4. 8. ob 10.00 uri	Počitniške delavnice v Mestni knjižnici Grosuplje; vabljeni osnovnošolci v tednu od 7. do 11. julija in od 4. do 8. avgusta, vsak dan od 10. do 12. ure	Mestna knjižnica Grosuplje	Mestna knjižnica Grosuplje
sobota, 9. 8. ob 20.00 uri	Gasilska veselica z ANSAMBLOM EFEKT na Velikem Mla-čevem	Veliko Mlačevo	Prostovoljno gasilsko društvo Veliko Mlačevo
ponedeljek, 11. 8. ob 10.00 uri	POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE; Delavnice bodo potekale od 11. do 22. avgusta. V dopoldanskem delu (10.00 - 12.00) bodo vsi otroci vključeni na likovno in cirkuško delavnico. V popoldanskem delu (12.00 - 14.00) pa se lahko prijavite na eno izmed naslednjih delavnic: gledališka, inštrumentalna, pevska, plesna in land art.	Grajski vrt Boštanj	Preplet - društvo za ustvarjalno skupnost
četrtek, 14. 8. ob 20.00 uri	Gasilska veselica z MAMBO KINGSI na Gatini	Gatina	Prostovoljno gasilsko društvo Gatina
sobota, 16. 8. ob 20.00 uri	Gasilska veselica z MODRIJANI na Malem Mlačevem	Malo Mlačevo	Prostovoljno gasilsko društvo Malo Mlačevo
sobota, 22. 8. ob 20.00 uri	Gasilska veselica s SKUPINO GADI v Št. Juriju	Št. Jurij	Prostovoljno gasilsko društvo Št. Jurij
sobota, 22. 8. ob 18.00 uri	Koncert irske glasbe s skupino NOREIA; Ob zaključku počitniških delavnic pod gradom Boštanj - VARUHI GOZDA	Grajski vrt Boštanj	Preplet - društvo za ustvarjalno skupnost
sobota, 20. 9. ob 9.30 uri	GROSUPLJE V JESENI	Kolodvorska in Taborska cesta, Grosuplje	Občina Grosuplje, ZKD Grosuplje, Študentski klub GROŠ, OOZ Grosuplje