\ 3MF Fosamema številka stane 12 v. '"IK 85. ite'filka. Marifecir, dm® 26, oktobra 1917. JLet&ik IX. SaroSnina listni — •Celo leto . . K10’— Po! leta ... a 5‘— četrt leta . . , 2-50 Mesečno. . . - 1*— EaJ Avstrije i—- leto . . , 15 — amezne številke 10 vinarjev. — Ins er ali an oznanila M računa}* p* 12 vin. od 6 redne petitvrete: pri večkratnih oznanilih vdik — popust — „Straža" izhaja v poa-dcljek in petek popoldne, Rokopisi se ne vračajo Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo Uredništvo im -apravisištv© i Maribor H®r©Ska ulica. 5. — Telefon M. 113. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Vlada m® mor® mm razreši» tmw jugoslovanskega vpra« šamja, micesar storiti» Tako slove izjava ministrskega predsednika Seidlerja zastopnikoma Jugoslovanskega kluba. S temi besedami Seidler ni obsodil jugoslovanskih stremljenj, ker so to stremljenja večmilijonskega naroda, v katerem kipi neporabljena življenjska sila in življenjsko veselje, marveč obsodil je sebe in svoj vladni sistem. Jugoslovansko vprašanje ni zgolj vprašanje avstro ogrske monarhije, temveč evropsko vprašanje. Kajpada ima monarhija glavni interes na tem vprašanju, odnosno morala bi imeti glavni interes na tem vprašanju in na njegovi razrešitvi. Saj gre tukaj za narode, ki so od nekdaj bili mogočna 1 hramba naše monarhije in ki so naseljeni na go I spodarsko najvažnejšem teritoriju cele naše države. 1 Ali ni toraj v interesu monarhije, da zadovolji in 1 ojači svojo južno obrambo s tem, da narodu, bivajočem na najvažnejšem ozemlju, da prostost, enakopravnost in možnost narodnega, političnega in kulturnega razvoja na temelju narodne samoodločbe Te ideje odkazuje za rešitev jugoslovanskega vprašanja tudi ne samo evropska, marveč tudi svetovna javnost. Ideje demokracije in narodne samoodločbe so nezlomljive, naj se razni nemško-nacionalni in do dna svojega bistva reakcionarni | listi še toliko trudijo, da bi oslabili njihovo moč j in jih celo najrajše spravili s sveta. Ti dve ideji f sta tudi najbrž edina kulturna pridobitev svetovne f vojske za evropske narode. Vsa Evropa lorej pričakuje, da se bo avstro-®grska monarhija preosnovala in preuredila na temelju teh dveh idej. Čim prej se bo to zgodilo, tem prej bo tudi konec vojske Saj je dosedanji notranji ustroj avstro-ogrske monarhije tudi med tistimi vzroki, ki so sovražnike nagnili in zapeljali k temu, da so udarili po Avstriji, meneč, da jo bodo razbili s svojim mečem. To se jim ni posrečilo. Avstro ogrski narodi so obranili svojo do- LISTEK. Staii Marko. Stari Marko, cerkovnik pri Materi božji v Dragi, je zelo rad modroval. Da so ga pa raje poslušali, je vedno še kako šaljivo povedal. Saj je znal tudi nekaj Igrati na orgle in na harmonike in če tak ni šaljivec, ai nikjer dobro sprejet. Toda Marka so vsi radi imeli. Kadar je prišel v gostilnico, edino v vasi, kjer so se ob nedeljah popoldne zbirali vaščani kakor h krščan* skemu nauku, je sedel najpreje k možem. Pomenili so se resno o gospodarskih rečeh, kaj modrega je na fari preklical in kako se bo to izvršilo. Marko jim je dal marsikdaj kak dober nasvet in izpil za njega precej kozarcev vina. Že malo pogumen je stopil k fantom, ki so se že pripravljah', da bi katero zapeli. Navadno je Marko prvi začel, potem je pa že šlo in še precej dobro v grlo in iz ‘grla; Marko pa je šel z dobrim vzgledom naprej. Predno so razšli, jih je vedno še po očetovsko opozoril, naj se nikdar kje ne stepo in naj ne pozabijo, da so župnik oznanili, da je čez en teden zopet nedelja. Tako se je godilo Marku pred vojsko. Od tedaj pa so pretekla že tri leta in Marko je že skoro pozabil na tiste lepe čase, ko je imel vsako nedeljo vinsko biro. Pozabil je pa tudi na šale, še smejal se ni več. Saj so šli vsi na vojsko, še njegovega sina Marka so vzeli, starega komaj osemnajst let. Le on in še par starcev in nekaj dečkov je ostalo moškega v vasi in movino in eksistenčno pravico. Zato pa mora tudi Avstrija priznati eksistenčno pravico vsem svojim narodom ter jim dati to, kar zahtevajo: de mokratično bodočnost, kakor si jo bodo v okviru ■ habsburške monarhije sami določili in odločili. To je evropska zahteva do Avstrije. To zahtevo je pred nekaj dnevi iznova proglasil holand-sko-škandinavski organizacijski odbor v Stockholmu, ki v svojem mirovnem manifesta za stockholmsko konferenco priporoča Avstriji, naj v njej uživajo Jugoslovani v gospodarskem oziru popolno enakost ter naj bodo združeni v eno samo upravno enoto. Tako se zanima Evropa za preureditev Avstrije in za rešitev jugoslovanskega vprašanja. Ministrski predsednik Seidler pa izjavlja, da za razrešitev jugoslovanskega vprašanja ne more ničesar storiti, j Ali ni ta mož žalostna podoba starčeka, ki j sedi na strehi ter si ne more pomagati? Seidler j je politični vjetnik Nemcev in Madžarov, docela | goden in dozorel za to, da se prav kmalu iz- | menja. On spada med politične invalide, ki niso | za nobeno rabo več, k večjem za to, da dobivajo \ plačo invalidov, škoda, v smislu miru, katerega I si tako želimo, zelo velika škoda je, da se je te- | mu, za prepotrebno preureditev Avstrije popolnoma nesposobnemu državniku dovolil štirimesečni proračunski provizorij. Ta£ mož ne zasluži uiti enodnevnega provizorija. To je političen invalid, ki čaka na izmenjavo. Čim prej pride ta izmenjava, tem boljše za Avstrijo in tudi za pomirovljenje Evrope. Poslane® Markhl kot vojni hujska®. Par dni tega imel je celjski državni poslanec, zastopnik nemške stranke na Spodnjem Štajerskem, g Markhl v državnem zboru govor, v katerem je poleg stare navade napadal slovenske voditelje zlasti pa dr. Korošca. Spravil se je tudi na ljubljanskega knezoškofa ter deloma celo na lavantinskega škofa, češ I zakaj sta potegnila s svojim slovenskim naro dom, zakaj nista se ozirala sama na nemško nacionalne „vernike“ svoje. G. Mark hi a hudo peče naša deklaracija od 30- maja 1917, ki zahteva za ves naš nar rod svobodno državo. Seveda po glavi vsakega pametnega človeka Maribora, Celovca, Beljaka, Ptuja in Celja ne meremo iztrgati ven iz naše zemlje in jih prestaviti v nemško Avstrijo. Ta mesta morajo biti z nami skupaj, skupaj s svojo okolico, od katere žive, iz katerih so vsrastla po krvi in gospodarstvu. Menda nobeden človek na svetu ni tako neresen, da bi mislil, da bi mi prepustili ves ptujski okraj nemški Avstriji zato, ker par meščanov v Ptuju danes še trdi, da so Nemci. Ista je z drugimi mesti. Markhl to vidi, da, če se potegne kakšna meja, pojde od Zilskih planin preko Osojskega jezera, na Osojske ture na Svinško planino, na Golico (Yoralpe), severno Spielfelda in mimo Radgone na sever navzgor. Da mi ponujamo onim, ki so res pravi Nemci in ki se štejejo za Nemce, v našem okviru šolsko avtonomijo in sploh možnost, da si urede življenje po svoje v vseh državnih rečeh, nato g, Markhl ne da nič, ker misli, da bi v tem slučaju mi tako plesali z Nemci kakor danes oni z našo enakopravnostjo. Najbolj zanimivo pa pride zdaj-le: G. Markhl pravi, da, če bi mir imel biti sklenjen pod pogojem, da se uresniči jugoslovanska deklaracija, on ne bi bil za nobeno ceno za mir. Potem naj gre vojska za vsako ceno naprej, meni g. Markhl. Mir sklenjen pod pogojem, da se južno-avstrijske Nemce stisne (absčhntiren pravi Markhl), takega miru ne maramo. Torej zdaj smo enkrat našli g. Markhla zdaj delajo in kopljejo, da so že vsi sklonjeni v dve gube. In smrt na bojnem polju jih je že veliko domačinov pomorila. Marko jim ni zvonil, Saj so mu pa pustili zvonček, s katerim samim ni preje nikdar zvo- nil. Marko jim ni izkopal jame, ker so jih daleč v tujini pokopali. Zato je Marko postal resen in se ni več smejal. Neki večer je legel Marko, sključen, kakor da že v grob visi, od svoje hišice za nizkim starodavnim obzidjem draške cerkvice. Težko je dihal, kakor bi se bogve kako spehal. Izpod globoko na oči stisnjenih obrvi je švigal pogled, da bi se ga opoludne ustrašil. Ustnice je imel stisnjene, da so se mu brke popolnoma zarile v razmršano brado. Roke je napravil v pesti in je mahal, kakor da bi koga od sebe odganjal. Za cerkvijo, na robu hriba je postal Globoko in strmo pod njim je šumela Sava, umazana vsled trbovlj-skega blata. Na levo pred njim so na hrastniškem kolodvoru zažarele prve luči in vrgle kolobarje svetlobe okrog črnega kroga pod seboj. Kajti zadnji žarki zahajajočega solnca so že zdavnaj ugasnili, le iz daljave so še bledo rdečili nebo na obzorju. Na vzhodu je videl vstrepetavati prve zvezde, kakor da pomežikujejo radovedne drobne oči iz neskončnosti. Stari Marko je sedel na kamen, sklonil glavo čisto na kolena in strmel v mrak, ki se je vedno bolj zgoš-čaval. Nikdar ni jokal stan Marko, nikdar ne, »e . na grobovih ne. Danes pa se mu je vtrgala solza izpod oči, zdrknila čez razorano, zarjavelo lice in se skrila v bradi. In zopet in zopet. Ni dolgo sedel tako, trpeč v dušnih bolečinah, da ni čutil telesnih bolečin in utrujenosti. Piskanje in ropotanje vlakov ga je vedno dražilo, skoro izzivalo, da je planil kvišku: »Smrt se pelje. S kakim hrupom gre in veselja vriska. Sina, edinega, si mi ubila, ali naj te blagrujem? Moj rod si uničila, ali naj te blagoslavljam?« Po vsem telesu se je stresel. Stisnjena pest se je vzdignila m zopet padla in iz ust je sikalo prokletstvo. Za hip se je pomiril: »Moj oče je bil Marko, moji dedje, bogve koliko rodov, in moj sin tudi. Zdaj bom pa jaz zadnji, jaz starec z nogo v grobu!« Sklonil je težko glavo in strmel v globino pred se. »Nihče mu ni zvonil. Jamo so mu skopali, da je noge še ven kazal. Nihče mu ni postavil križa na grob. Z apnom so ga poškropili in grob, da še prihodnjo pomlad ne bo krasila ne ena travica na njem!« Vedno bolj miren je postajal, vedno mehkejši. Skoro otročji je bil njegov glas, ko je šepetaje govoril: »Doma pa bi mu naredil lep grob. Tam le za zidom, pod gabrom, ki visi čez zid. Pa — čeprav mu ne bo nihče nažgal luči na grob, niti o vseh Svetih ne, Bog mu bo dal nažgati milijone zvezd na nebu. In morda le še požene prihodnjo pomlad kaka travica, morda še cvet, kakor hladen, negoreč plamenček iz stebla!« Udano je obrnil oči proti nebu in sklenil roke v molitev. Postal je mehko otročji, saj vsi postanemo v veliki žalosti kakor otroci. Globoko pod njim pa je hitela lokomotiva z dolgim vlakom mladih, svežih ljudi in bahotno puhala iz sebe: »Vsaki da . vsaki dan — vseh mrtvih dan.» golega, kakršen je. Tisoči, ne, milijoni naj poginejo, država naj gre v bankerot, vsi naj nmreme gladu, ako bi naj Celje, Maribor, Ptuj, Celovec in Beljak imela ostati skupaj s svojo okolico v jugoslovanski državi! Ako bi danes prišle velesile in rekle Dajmo Jugoslovanom državo, saj jim to gre po božji postavi in človeški pameti, pa sklenimo mir, onda ostane Mar k hi in za njim mariborski, ptujski veljaki (tudi krojač Masten v Ptuju, ki vlaga strašne interpelacije na Or-niga) in rečejo: ne, ničmira, boj dokonča, slovenski in češki regimenti, Bošnjaki in Dalmatinci, le naprej v boj za — nemškutarje v Celju in Mariboru! Ali ni to smešno, če bi obenem tako grozno in žalostno ne bilo ? Zdi se nam, da za take besede, ki le podaljšujejo to vojsko, ne bo hvaležna g. Markhlu nobena mariborska ne celovška majka. Po zunanjem svetu bodo brali, kaj reče Markhl in si bodo mislili, da res mnogo ljudi tako misli ko on, in grozna vojska pojde naprej! Taki govori ko je Mar k hi o v, so voda na mlin vojnih hujskačev tu in onstran državnih mej. Vse to pa gre na kožo ljudstva! Boj Bismarck©¥c®v proti prof* Forsterjn. Förster je mož svetovne slave. S svojimi spisi in govori stremi za tem, ds bi med človeštvom v vsem javnem življenju in zlasti v politiki zopet zavladala krščanska moralna načela kot vodilna načela. S tega svojega stališča mora javno obsojati Bismarckovo politiko, ki se ni dosta brigala za moralna načela, temveč je bila zgrajena na kri in železo kot temelja. Z javno obsodbo Bismarckove politike moči pa se je Förster hudo zameril pri oboževateljih Bismarcka in pri vse-nemcih. Poslednji mu tudi štejejo v zlo njegovo mirovno delovanje, ker Förster agitira proti tako-zvanem »nemškemu miru« za sporazumni mir in za spravo med narodi. Mržnja proti Försterju je zopet buknila na dan ob začetku novega semestra, ko je Förster hotel zopet začeti svoja predavanja na vseučilišču v Monakovem. Završalo je zopet proti njemu po vseh vsenemških in nemško-nacionalnih listih kot proti slabitelju nemške moči, nasprotniku nemške države, izdajniku domovine itd. Nekateri profesorji na monakovskem vseučilišču, zlasti tisti, m so prus kega pokolenja, se trudijo, da bi se Försterju odvzela učna stolica. Liberalni elementi, ki se drugače na vsa usta zavzemajo za svobodo vede in poduka, hočejo Försterju pritisniti nagobčnik na usta. Vpričo te ogabne gonje piše centrov bavarski organ »Augsburger Postzeitung« dne 18. okto-tako le: »Dovolj je tega! Če se poudarja, da škoduje profesor Förster svoji domovini s svojimi mirovnimi idejami, je to naziranje, kateremu se drugi ne pridružujejo kar tako, in ako se kot dokaz njegovega »nenemškega« mišljenja ne more navesti kaj druzega, kakor njegovo stališče zoper Bismarckovo politiko,potem so večinoma vsi Bavarci, Virtenberžani, Saksonci, Hanoveranci itd. tudi »nenemškega« mišljenja. Če je pa v resnici kaj takega, kar bi Försterjevo nemštvo in njegovo domoljubje v očeh nepristranskih izkazalo črvivo in piškavo, potem se pa naj to pove! Toda mi zahtevamo, da se to dokaže na podlagi uradnih spisov; ne bomo namreč mirno gledali, da bi se žrtvovalo profesorja Försterja navadni frazi ali zavisti. Krščansko ljudstvo se je že dovolj zgražalo nad tem, da se sme z vseučiliške stolice napadati Kristusa Boga in vse, kar je ljudstvu svetega, ne da bi bili kedaj profesorji proti temu ganili z mezincem. Naj pa sedaj tudi enkrat prenašajo, da se napada njihovega boga Bismarcka! Hujše kakor bogokletstvo pa to tudi ni. V ministra za uk in bogočastje pa imamo zaupanje, da mu je globoka srčna hvala tisočev dijakov, ki zapuščajo Försterjeva predavanja z zavestjo, da smejo in morajo visoko čislati svoje krščansko prepričanje, vendar ljubša, kakor dnevna naklonjenost nekaterih severno nemških profesorjev, ki v svoji domovini ne morejo doseči tega, kar bi v Monakovem radi — s silo dosegli. Nimajo nobenega pojma, kako se ravno zaradi njih povečuje prepad med Severno in Južno Nem- čijo. Morda li menijo, da se jim tudi v tej trdi dobi vojske ni treba ozirati na čustva vernega bavarskega ljudstva? Bavarskemu ljudstva je pa takšen profesor, ki je za Kristusa in proti Bis-'marcka, stokrat ljubši, kakor tucat drugih, ki so za Bismarcka, toda proti Kristusu.« Slovenci! V važni zadevi in v skrajno resnem času stopamo pred Vas. Vlada in vse njeno urad-ništvo, šolske oblasti in razna društva, zastopi trgov in mest ter privatne osebe — kratko rečeno: vse kar je nemško ali posilinemško, je zadnjih 50 let z vso silo delalo na to, da ponemči nas spodnještajerske Slovence. Proti temu nasilnemu ponemčevanju slovenskega ljudstva se je zadnjih 50 let posebno borilo Katoliško tiskovno društvo v Mariboru, oziroma njegovo glasilo Slovenski Gospodar in njegova tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Tiskarna sv. Cirila je zadnjih 25 let nesebično podpirala na vso moč boj zoper ponemčevanje. Slov. Gospodar in Tiskarna sv. Cirila sta na tisoče in tisoče Slovencev iztrgala nemškutarstvu iz rok ter jih vzdramila za narodno mišljenje. Nista se ustrašila nobenih težav, nobenih žrtev. Bili so časi, ko so tirali njene zastopnike pred sodišča in jih zapirali v ječe zaradi njih neustrašnega delovanja za svobodo in narodno probujo slovenskega ljudstva na Štajerskem, a vse take in enake duševne in velike gmotne žrtve je tiskarna sv. Cirila mirno prenašala in vstrajno delala naprej za verske, narodne in gospodarske koristi slovenskega ljudstva. Cirilova tiskarna je takorekoč vzrastla s slovenskim ljudstvom na Štajerskem in sedanji slovenski rod je vzrastel z njo. Zato pa vlada tudi med Cirilovo tiskarno in med slov. ljudstvom na Štajerskem tesna prijateljska vez. Kdo danes ne pozna Cirilove tiskarne? Slov. inteligenca jo rada obiskuje, slovenski kmet se v svojih stiskah in težavah zateka k njej in tam povprašuje za razne nauke in nasvete, ki jih tudi dobi. Slovenski vojaki najdejo ravno v tiskarni takorekoč svoj dom, kjer iščejo utehe in tolažbe. V žalostni dobi preganjanja patriotičnih Slovencev v začetku sedanje vojske so nedolžne žrtve oziroma njih domači predvsem v tiskarni sv. Cirila zaupljivo iskali pomoči in so se tudi res od tam storili prvi uspešni koraki, da se je zajezilo preganjanje ter so nedolžne žrtve dobile zopet svojo prostost. Neoporekljivo smemo trditi: Cirilova tiskarna v Mariboru je zbirališče in pravo kulturno središče spodnještajerskih Slovencev. Prostori Cirilove tiskarne so postali pretesni. Tiskarna bi se morala razširiti, pa na sedanjem mestu je to nemogoče, ker nemški sosedje ne prodajo slovenskemu podjetju potrebnega stavbišča. Zato se je že dolgo časa iskal primeren prostor na kakem drugem kraju v Mariboru. Zdaj se je posrečilo Kat. tiskovnemu društvu kupiti primerno stavbišče na priznano naj-iepšem prostoru v Mariboru. Nakupil se je namreč vrt nasproti frančiškanski cerkvi Matere Milosti. Na oglu pred frančiškansko cerkvijo se bo torej stavil nov TiillCIVni d©ffl« ki bo v bodoče zbirališče in kulturno središče Slovencev. Za zidanje pa je treba denarja, veliko denarja. Zato stopamo danes polni zaupanja pred slovenske rodoljube z uljudno prošnjo: Priskočite n a mn a p o m o č! Pomagajte postaviti svoje kulturno središče s prostovoljnimi doneski! Darujte vsak po svoji moči, da se kmalu dvigne pred velikansko stavbo frančiškanske cerkve veličasten slov. Tiskovni dom! Slovenci! V zadnjem času ste darovali velikanske svote v razne dobrodelne nameDe. Odprite zdaj svojo radodarno roko in prispevajte z veseljem tudi za svoje kulturno središče, ki bo še poznim rodovom oznanovalo Yašo požrtovalnost za slovenski narod. Kdor ima veliko, naj da veliko, kdor ima malo, naj da malo, a nikdo naj ne zaostane, vsak najmanjši dar je dobro dosel. Slovensko razumništvo! Podpiraj z vso vnemo Tiskovni dom in navdušuj druge, da prispevajo po svoji moči. Slovenski kmetje! Koliko koristnih gospodarskih naukov ste dobili že iz Cirilove tiskarne po Slov. Gospodarju! Izkažite se zdaj hvaležne in žrtvujte vsaj nekaj kron za Tiskovni dom! Slovenski mladeniči! Slovenska dekleta! Cirilova tiskarna Vas je organizirala po Našem Domu in Slov. Gospodarju. Delajte in agitirajte, kolikor je v Vaši moči, da se v kratkem postavi Tiskovni dom kot znamenje Vaše požrtvovalnosti in narodne zavesti. Slovenci, spominjajte se Tiskovnega doma tudi v testamentih. Kdor bo daroval najmanj 1000 K, bo „Ustanovnik“ Tiskovnega doma, kdor bo pa daroval najn%nj 200 K, bo njegov „Dobrotnik.“ Imena ustanovnikov in dobrotnikov bodo vkle-sana na spominsko ploščo v bodočem Tiskovnem domu. Imena vseh darovalcev pa pridejo v posebno spominsko knjigo, da se ohrani njih spomin poznim rodovom. Darovi se naj pošiljajo na naslov: Tiskovni dom v Mariboru, Koroška cesta 5. Vsi darovi se bodo objavili v Slov. Gospodarju. Za vse darovalce žive in mrtve se bo vsak mesec opravila «na sv. maša v frančiškanski cerkvi v Mariboru. Celo podjetje izročimo v posebno varstvo presvetega Srca . Jezusovega, Marije Matere Milosti, sv. Jožefa, sv. Antona Pad. in sv. Filomene. ^Pilili Slovenci! Še enkrat Vam kličemo: Časi so resni! Boja za narodni obstanek še ni konec! Pripraviti se je treba na bodočnost: zato Vas prosimo: Podpirajte Tiskovni dom! Pomagajte pozidati z združenimi močmi trdnjavo svobode, napredka in izobrazbe za slovensko ljudstvo. Maribor, dne 20. oktobra 1917. Za tiskarno sv. Cirla: Anton Jerovšek t č. ravnatelj. Državni zbor. V torkovi seji (dne 23. oktobra) se je nadaljevala razprava o začasnem proračunu. Govoril je tudi finančni minister dr. pl. W i m m e r, ki je opozarjal na to, da so pomnožitve bankovnega iprometa bistveno sokrivi med drugimi tudi draginjska doklada, dovoljena državnim uradnikom, vzdrževalnine in izdatki za begunce. Poživljal je zbornico, naj bo varčna v izdatkih, kar je najboljše sredstvo za zmanjšanje bankovnega prometa ter naj tudi podpira agitacijo za sedmo vojno posojilo. Slovenski poslanec Hladnik je izjavil, da Jugoslovani odločno odklanjajo sumničenje, da zategadelj glasujejo proti proračunu, ker niso dovolj domoljubni. !er smo Slovenci še vedno zatirani od vseh strani, ne moremo glasovati z vlado. Slovenski poslanci tudi ne morejo prevzeti odgovornosti napram ljudstvu in dovoljevati vladi sredstev za nadaljevanje vojske. Merodajni krogi naj se raje resno lotijo dela za mir in naj ne sledijo vabilu nemških strank, ki so za nadaljevanje vojske. Ko je govorilo še več drugih poslancev, se je začelo z glasovanjem. Vladni predlog ki zahteva šestmesečni začasni proračun, je bil odklonjen z 245 proti 175 glasovi. S tem je dobila vlada veliko nezaupnico. Poljski poslanec Diamand je nato predlagal, naj se začasni proračun sklene za 4 mesece Ta predlog je bil sprejet z 227 glasovi. Zanj so glasovali liberalni Nemci» kršč. soci« alci. Poljaki, Italijani iz Primorskega, Rusini iz Bukovine, •ftumur.i in Židje. Proti je glasovalo 170 poslancev in sicer Jugoslovani, Čehi in socialni demokratje. * V proračunskem odseku se je razvila dne 24. ok tobra živahna razprava o predlogu poslanca Kraft-a, aaj se povabi zunanjega ministra grofa Černina k od sekovim sejam, kjer bi naj pojasnil naš zunanji položaj. Or. Korošec je povdarjal, da hočemo vedeti, kako stoji z raznimi zadevami Bosne in Hercegovine in da se mora vsled tega povabiti tudi skupnega finančnega ministra. Za predlog, da se glasovanje o Kraftovem predlogu odloži, je glasovalo 13 poslancev za, 11 pa proti. Odsek je torej bil nesklepčen in se je razprava prekinila. Ko je bila seja zopet otvorjena, je poslanec dr. Korošec stavil predlog, naj se povabi skupnega finančnega ministra, da poda sliko o razmerah v Bosni in Hercegovini. Nato se je sklenilo, da se predloga Kraft in dr. Korošec odložita do petkove seje. Vojni odsek. V seji dne 24. t. m. se je obravnavalo o novih vpoklicih za pomožno službo. Posl. dr. Benkovič je ožigosal potrato človeškega materijala pri vojaštvu, zahteval, da se častniške sluge odvzamejo tudi aktivnim oficirjem in vojaškim uradnikom ter s tem in drugimi prihranami na moštvu dopolni primanjkljaje, in označil predmetni razglas domobranske- Si ministrstva kot nasprotujoč zakonu o črni vojski, ebata se bo nadaljevala. Posl. dr, Benkovič, Korošec in tovariši in-terpelirajo domobranskega ministra, da se spodnještajerskim kmetovalcem in obrtnikom pustijo nadalje vojni vjetniki in prekliče event, nasprotni ukaz. Posl. dr. Benkovič, Jankovič, Pišek, Brenčič in tovariši interpelirajo vlado, da se dovoli prevoz vina, mošta in sodov tudi po progah južno Maribora. Poslanci dr. Korošec in vsi štajerski tovariši so vložili na c. kr. namestnika in prehranjevalnega ministra ugovor, ker se namerava za Štajersko ustanoviti nakupovalni zavod za sadjevec. Od tega nakupovalnega zavoda bi imeli samo pri podjetju udeleženi de narni mogotci dobiček, škodo pa sadjarji in uživalci. Čudno je, da se štajerski namestnik tako trudi, da bi ugodil finančnim mogotcem, in da vse stori, kar je proti ljudstvu in njegovim interesom. Poslanci Brenčič, dr. J an kav ič in tovariši so vložili na prehranjevalnega ministra Höferja vprašanje glede krivičnih rekvizicij krompirja na Štajerskem. Vsa Štajerska je imela dobivati 8000 vagonov. Cesarski namestnik pa je tako razdelil to svoto, da mora Gorenji Štajer oddati čisto malo množino, Slovenski Štajer pa mora nositi vse ostalo breme teh rekvizicij. Pri tem igra narodni moment veliko vprašanje. Slovenski ptujski okraj je obtežen z .1423 vagoni, pridelalo pa se je tu le okroglo 1981 vagonov krompirja. Od te pridelane množine bi morali odbiti 880 vagonov za seme, za lastno porabo 370 vagonov (100 kilogramov na osbo), 792 vagonov za krmo, izgubo vsled gnilobe itd. Sedaj pa računajmo še 53.000 oseb v okraju, ki težko delajo, viničarji, kamenarji. Ti rabijo 530 vagonov. Okraju manjka torej celih 591 vagonov krompirja; namesto da bi vlada te množine krompirja nakazala, mu vzame še celih 1423 vagonov! Poslanci zahtevajo, naj minister takoj ukrene, da se te krivične odredbe takoj prekličejo ter naj minister poskrbi, da bo štajersko namestništvo pri rekvizicijah z enako mero postopalo s Slovenci in Nemci. Lloyd George o vojski in miru. Angleški ministrski predsednik Lloyd George je imel pretekli pondeliek pred ogromno množico poslušalcev v Alberthallu na Angleškem govor, v katerem je med drugim rekel tudi sledeče: Ne morem prerokovati, kedaj bo konec vojske. Noben razumen človek bi te vojske ne hotel podaljšati niti za eno uro, ako bi se le nudila prilika za sklep resnično trajnega miru, ne pa za mir, ki bi bila samo predigra za vojsko, ki bi povzročila nova, še groznejša opustošenja. Ako bi f se sklenil mir sedaj, bi ta mir ne bil nič drugega, ka- | kor premirje v orožju in bi se pozneje končalo še z | groznejšo vojsko. Za dobrobit človeštva v bodočnosti j je velike važnosti, da pade odločitev v tej borbi, v ka- | teri mora surova sila za vselej izginiti iz prestola. Vsled I tega moramo zastaviti vse svoje moči, da dose- | žemo sedaj v tej borbi končno veljavni izid, pravilen in ! dober uspeh. Ako bi bil sklenjen mir sedaj, bi imela j korist samo Nemčija. V vseh naših posvetovanjih o | mirovnih pogojih moramo imeti trdno pred očmi ve- | like naloge, katere nam nalaga ta vojska. Ne gre za j vprašanje glede ozemlja, izvzemši seveda vprašanja, I ki so potrebna za priznanje narodnih pravic, ne gre I za vprašanja glede odškodnin, izvzemši taka, ki se ti- j čejo poravnave storjenega zla, marveč gre predvsem, j da se uniči kriva vera, ki je hitela preplašiti in usuž-njiti Evropo, če bi bila zmagala. Resnični sovražnik je vojni duh, ki ga Prusija goji in neguje. Ta duh je ideal sveta, v katerem neomejeno vladata moč in nasilje, in je v nasprotju z ideali svetä v katerem je naseljena svobodna demokracija in ki je združen v pošteni zvezi za mir. Ta ideal vojnega duha se goji in neguje v j Potsdamu že skozi 50 let. Tam so neprestano kovali jj načrte, kako bi se mogla zanesti vojska v to deželo, ! ali na kak način bi se mogla Uničiti kaka druga de- j žela. Nemčija, katera se je posvetila skozi eno celo I človeško dobo uničenju ali podjarmljenju njenih sosed f nih držav, je s svojimi sredstvi docela izčrpala Rusijo, f Belgijo in Srbijo. Na svetu ne bo poprej miru in svo- S bode, dokler ne bo izginil ta malik in dokler ne bo za f vselej uničeno gospodstvo Nemčije. V Berolinu so kri* \ vo računali, ko so mislili, da bodo nemški P čolni že | v tem letu potopili vse angleške trgovske ladje. Mesečne izgube angleškega trgovskega ladjevja so sedaj komaj za eno tretjino tako velike, kakor so bile v mesecu aprilu. Nemčija je izgubila v zadnjih 10 mesecih več kakor dvakrat toliko svojih P-čolnov, kakor jih je izgubila v celem lanskem letu. Naš dober zaveznik je čas. Mi gradimo sedaj vedno več trgovskih ladij. Tudi smo odredili vse potrebna, da bomo v prihodnjem le tu zgradili štirikrat toliko trgovskih ladij, kakor smo jih zgradili v lanskem letu. Isto dela tudi Amerika. Da je ruska vojaška sila začasno odpovedala, je sicer obžalovati, ker odločitev ne pade v tem letu, toda pridružila se nam je druga velesila —- Amerika, koje moč in vsakovrstna sredstva nimajo primera na celem svetu. Leta 1917 so Nemci rekli: Amerika ne šteje nič, ker nima nobene armade. Leta 1918 pa bodo rekli: Amerika ne bo imela nobene velike armade. Leta 1919 pa ne bo več. %Tako računajo v Berolinu. Toda, kakor rečeno, čas je naš zaveznik. V Nemčiji so se smejali, ko so slišali, da so napovedali vojsko Kitajska, Brazilija, Peru in Guatemala Toda ta smeh postaja votel. Nemčija že začenja premišljevati, kaj to pomeni. V teh deželah se prideluje živila in surovine za celi svet. Na svetovnem trgu ne bodo te države po končani vojski ponudile roke Prusu in Nemčija bo s svojo bahavostjo vred potisnjena ob tla. Nahajamo se, tako je končno izjavil Lloyd George, pred najvažnejšo konferenco vseh zavezniških držav. Ta konferenca bo vojaška in politična. Navzoči bo do najodličnejši državniki vseh zavezniških držav, kakor tudi najizvrstnejši vojskovodje. Prvikrat bomo vživali ugodnost in prednost, ki se je ne more dovolj ceniti, da bodo na tej konferenci navzoči zastopniki Amerike in nove ruske demokracije. Sklepi, storjeni na tej konferenci, bodo vplivali na ves potek te svetovne vojske, utegnejo biti še celo odločilni za končno-veljavni izid svetovne vojske. Nmmm oftenziya proti Italiji* Maribor, 25. oktobra. V sredo, dne 24. oktobra je naša armada y gor njem odseku soške fronte pričela z ofenzivo. Že cel mesec oktober so prihajali k nam glasovi, da bodo naše čete udarile na Italijana, da razbremenijo fronto pred Trstom. Skoro mesec dni smo se temeljito pripravljali na odločilni sunek proti Italijanom. Sedaj prodirajo naši na črti Banjšica—Tolmin—Bovec proti zahodu. Že prvi dan naše ofenzive smo dosegli lep uspeh. Naši so vdrli v prednje italijanske jarke in so vjeli 6000 Italijanov. V naši gosposki zbornici je dne 24. t. m. predsednik knez Windischgrätz med splošno pozornostjo prečital brzojavko generala barona pl. Waldstätten. »Danes zjutraj so avstro-ogrske in nemške čete ob gornji Soči pričele ofenzivo. (Živahno ploskanje.) Bojevanje se, kakor kažejo dosedanja poročila, ugodno razvija. Na mnogih krajih so naši zavzeli prve sovražnikove črte. Dosedaj smo vjeli 6000 mož.« Zbornica je z velikim navdušenjem vzela to poročilo na znanje. Predsednik je še dostavil »Bog blagoslovi še tudi zanaprej naše zastave in jih vodi k zmagi proti sovražniku!« To željo goji in izraža danes vsak pravi Avstrijec. Posebej pa še prosimo božjega blagoslova naši armadi mi Slovenci. Lah je že stegoval svoje kremplje proti Trstu in proti Ljubljani. Ugonobiti in pomandrati je hotel velik del naše Slovenije. Na stotine slovenskih src moli danes k poveljniku nebeških vojnih trum, da bi prišel v odločilnem trenotku naši vrli armadi ob Soči na pomoč. Junaki, ki se borite za svobodo lepe naše slovenske zemlje: »Božja roka naj vas spremlja! Vrnite se kot zmagovalci. Otmite nas in rešite naše beneške slovenske brate laškega jarma!« * * Fronta, na kateri so naši napadali prvi dan, je dolga 30 fern in teče severno od Tolmina na levem bregu Soče do Bovca, kjer v ravni črti prekorači So" čo ter gre čez goro Rombon proti kotu treh dežel. Na desnem bregu Soče med Tolminom in Kobaridom vodi več cest v Italijo. Obmejne gore so visoke 1000 do 1300 m. Obmejni gorski pas je zelo ozek in se takoj na drugi strani meje polagoma spreminja v srednje visoko gričevje Pred mestoma Čedad (Cividade) in Videm (Udine). Ce se bo našim posrečilo doseči obmejni gorski greben severno od Čedada, nam je potem odprta pot proti benečanski ravnini. Pomisliti pa moramo, da je italijansko armadno vodstvo gotovo zbralo na tem prostoru veliko obrambno armado, ki bo skušala odbiti naš ofenzivni sunek proti Italiji. Nadejati se je torej, da bo bitka zelo krvava in naporna. Zaupamo našemu armadnemu vodstvu, da bo izvojevalo zaželjeno zmago nad našim dednim sovražnikom. Dragi dan 12. bitke. Kakor dne 24, tako so bile naše Čete zmagovite tudi drugi dan bitke, dne 25. oktobra. Na dveb straneh smo prebili italijansko fronto, in sicer na severu pri gori Rombon in pri Avčah (severno od Kanata). Predorna črta obsega dosedaj 15 km. Tudi na Bajnški planoti kljub močnemu sovražnemu odporu napredujemo. 1 ri gori Sv. Gabrijela ia drugih odsekih na jugu smo napraviti več zasčk v italijansko črto. Naš plen je izredno velik. (Gbj Najnovejše avstrijsko poročilo). Naši polki so na več mestih prodrli na zahodni breg Soče in ženejo sovražnika dalje proti jugozapadu. Wt dragih Na francoski fronti se nadaljuje krvava bitka. Francozom se je dne 28. oktobra posrečilo po srditi artilerijski pripravi južno od prekopa Oise—Aisne med krajema Allemand ia Cha-vignon vdreti v nemške postojanke. Nemci so morali žrtvovati več vasi, celo vrsto debroulijenih postojank m večje število topov. Bitka se nadaljuje. — Na drugih bojiščih položaj nespremenjen. Politična vesti Jugoslovani in Čehi ne marajo dr. Seidlerja. Predstvo Jugoslovanskega kluba in parlamentarna komisija Češkega Svaza sta sklenila, da se ne udeležita sprejemnega večera pri ministrskem predsedniku Seidlerju dne 24. t. m. Vsenemško glasilo »Marburger Zeitung« z dne 18. oktobra 1917 št. 237 očita Slovencem, kako malo so patriotični, kar so pokazali s tem, da so tako slabo podpisovali vojnega posojila in darovali le malenkostne svote za av. Rdeči križ. Izkazi naših slovenskih posojilnic pa nas prepričajo ravno nasprotno. Iz njih spoznamo, kako častno se je naše slovensko ljudstvo zadrževalo ravno pri podpisovanju vojnih posojil.* Ker so dve stranki, povsod je slovenska stranka zdaleka prekašalo nemštvu prijazno stranko. Le povprašajte mariborsko, jareninsko, ljutomersko in veliko drugih kmetskih slovenskih denarnih zavodov; povedali vam bodo vsi brez izjeme: naše slovensko ljudstvo je v polni meri storilo svojo patriotično dolžnost. Koliko vojnega posojila pa so Slovenci podpisali pri poštah, bankah in raznih drugih nam sovražnih denarnih zavodih. To očitanje Marbur-gerce je pa za nas vse resen opomin: Slovenec nalagaj in jemlji denar le pri slovenskih posojilnicah. Te so ti prijateljice. Za Rdeči križ je naše slovensko ljudstvo le po cerkvenih zbirkah darovalo več desettisoč kron. Ali ni to nič? Koliko še pa drugače. Zasmehovati Slovence in hujskati zoper nje je Marburgerica vajena že od nekedaj. Bi bil pač zadnji čas, da bi ta vsenemška mariborska tetka dala slovo temu svetu in se preselila tja, kamor spada, namreč v koš! Združitev nemških strank. Nemške stranke, ki so pripadale Nationalverbandu, se bodo strnile v novo zvezo. Tej zvezi pripadajo: nemška agrarna stranka (28 poslancev), nemški radikalci (23), nemško-nacional-na stranka (20), nemško nacionalna zveza (14), nemški centrum (5) in nemška delavska stranka (2). Sklenilo se je, da bodo te stranke v parlamentarnih zadevah skupno nastopile. Vodstvo nove zveze se bo imenovalo »vodstveni odbor nemško-nacionalnih strank«, ki bo sestavljen iz načelnikov posameznih strank. Spor v avstrijski nemški socialni demokraciji Danes teden je pričel zborovati na Dunaju strankarski zbor avstrijske socialne demokracije. Kakor na Nemškem, se je pojavil tudi v avstrijski socialni demokraciji oster spor med oportunski in radikalni Arbeiter Zei- tung« je na strani oportunistrov, graška »Arbeitenville« pa na strani radikalcev. V sobotni seji je delegatinja Prottova podala v imenu radikalne struje izjavo, v kateri se ostro napada strankino vodstvo posebno radi tega, ker je svoj čas odklonila mir brez aneksij in odškodnin. Kapitalistični državi odrekajo radikalci vojaštvo in davke. Zahteva se popolnoma samoodločba narodov. V svrho narodne avtonomije se naj skličejo u-stavodajne narodne skupščine posameznih narodov. V debaji je večina govornikov odobravala predloge radikalne struje. Nadomestne občinske volitve / Zagrebu so se, kakor smo že poročali, končale s popolno zmago narodnih kandidatov. Frankovci so žalostno pod legli na celi črti, akoravno so pod krinko »neodvisnih meščanov« spretno izrabljali aprovizacijske težkoče, s katerim ima kakor vsako večje mesto opraviti tudi zagrebška mestna uprava. Zmaga združene koalicije in Starčevičeve stranke je izzvala po vsem Hrvatskem odkrito zadoščenje, pa tudi nas mora napolniti z veseljem. Zagreb je po kazal, da v njem ni prostora za protinarodno delo. Zagrebški občinski svet šteje 50 članov, vsled nadomestnih volitev se je dosedanja frankovska skupina zmanjšala na 4, oziroma ker je občinski svetnik Hrastić v srbskem vjetništvu, na S člane. Ostalih 46 občinskih svetnikov pripada koaliciji (36), ozir. Starčevićevi stranki (9), bivši župan Holjač je izven strank. Zagrebški listi poživljajo omenjene tri frankovske občinske svetnike, da naj iz poraza svoje stranke izvajajo neobhodne posledice ter odlože mandate, ker je jasno, da prebivalstvo noče nič slišati o frankovski politiki. Postopanje Madžarov s Slovaki. Češki pisatelj K. Kalal je v »odprtem pismu« predstavil ogrskemu ministrskem predsedniku zrcalo, v katerem more videti sramoto, ki si jo nakopujejo Madžari pred svetom s svojim krutim postopanjem s Slovaki. Povod za to odprto pismo je dala iiq'ava ogrskega ministrskega predsednika Wekerla: V nobeni državi v širokem svetu ni jezikovna svoboda tako razširjena kot je pri nas.« Češki pisatelj odgovarja s temi resnicami: Dvamilijonski narod Slovakov, nadarjen, kulturen narod nima nikakih visokih šol; na peštanskem vseučilišču ni niti ene učne stolice za njegov jezik. Na slovaških tleh je 33 gimnaziji, 6 realk, 16 učiteljišč, 1 rudarska akademija, 4 pravne fakultete, 2 evangeliški teo-logiški akademiji, 4 katoliške in 2 grško-katoliški semenišči, nekaj samostanskih zavodov — vse zgolj madžarske šole, ki se zavedajo svoje prve naloge: da slovaški narod raznarodujejo! Na teh šolah ni niti ene slovaške učne ure; da, zaradi ene same slovaške besede so dijaki — kaznovani. Zaukazano jim je, naj govore madžarski tudi v svoji rodbini. Profesorji preiskujejo dijakom kovčege, da-li niso morda skrite v njih slovaške knjige in mnogo učencev je bilo radi kake skrite slovaške knjige izključenih iz vseh ogrskih šol!!! Je slučajev, ko so bili učenci kaznovani, ko so nezavedno kako slovaško pesem — žvižgali! Je-li to jezikovna svoboda? Oblasti kličejo Slovaka z madžarskimi pozivi, da mora iti h krčmarju, da mu ga prevede. In ko je prišei v urad, ne ve, skozi katera vrata naj bi vstopil, kajti vsi napisi so v jeziku, ki ga on ne razume! Obtoženec ne razume niti svojega branitelja; zapisnik je madžarski, razsodba je madžarska. Jaz sam sem videl, kako sta dva nasprotna si Slovaka bežala s sodišča in nista vedela, kdo od njiju je obsojen! U-gotovil sem tudi izrek nekega sodnika, ko mu je neki obtoženec rekel, da ne razume madžarske razsodbe: «Erti, nem črti, mjnd egy!» »Ali razu mete, ali ne razumete, to je vse eno!» In kakor pri sodišču, tako je pri pošti, na železnici — nikjer niti ene slovaške besede! I2V2 milijard ?. nemškega vojnega posojila. V Nemčiji je bilo na 7. vojno posojilo podpisanih I2V2 milijard mark. V tem letu je bilo v Nemčiji podpisanih za vsem 25 en pol milijard mark vojnega posojila. tedenske novice. Blagoslovitev kapele Matija pomagaj na c. in kr. vojaškem pokopališču v Sterntalu. Med gromom naših topov ob soški fronti se je na Ptujskem polju preteklo sredo, dne 24. oktobra, vršila kaj ganljiva slovesnost, posvečena našim v boju častno padlim vojščakom. Krog železniške postaje Sterntal je med vojsko nastalo celo mesto barak za ranjence in vjetnike. Za prebivalce te veiikan- ske naselbine — nad 13.000 duš — je osnoval vseskrbni poveljnik, gospod general lajor pl. Hüller, lastno pokopališče in je na njem s pomočjo svojih vojakov umetnikov sezidal krasno in dragoceno kapelo v čast Materi božji, pomočnici kristjanov. Ta prostor miru je imenovanega dne prejel cerkveni blagoslov po našem prevzvišenem go spodu knezoškofu, ki so dospeli s predpoldanskim vlakom v Sterntal ter ob 10. uri v navzočnosti zastopnika Nj. ces. Visokosti gospoda nadvojvoda maršala Evgena, duhovščine iz okoliških župnij, zastopnikov državnih in vojaških oblastev in mnogoštevilnega ljudstva slovesno blagoslovili kapelo in njeno opravo. Po blagoslovitvi so služili v njej med vojaško godbo in slavnostnim streljanjem prvo sv. mašo, za katero je sledil zakramentalni blagoslov, podeljen v kapeli zbranim povabljencem in še posebej zunaj kspele stoječim četam ter vernikom. Izpred kapele so na to prevzišeni gospod knezoškof v krepko-resuem nagovoru opisali novi hram božji, razložili pomen njegovih delov in napisov ter izrekli iskreno željo, da bi vsem, na tem pokopališču v Zvezdnem dolu — Stern tal — počivajočim junakom, katerim je v življenju svetila trojna zvezda, zvezda žive vere v Boga, neomajne zvestobe do cesarja in požrtvovalne ljubezni do domovine, onkraj groba svetila večna luč v miru božjem! Z zahvalno pesmijo Te D e u m, s pon tifikalnim blagoslovom in s cesarsko himno je bila ob 12. uri opoldne zaključena pretresljiva, sporni nu mrtvih junakov posvečena slovesnost. Brž potem so Nadpastir obiskali več barak ter so tamkajšnje ranjence z milo besedo potolažili in raz veselili. Cesar mariborskim Slovencem. Najčastnejši sklep velike proslave 1. rojstnega dne Nj. Veličanstva Karla I. kot avstrijskega cesarja je pač Najvišja zahvala Nj. Veličanstva na našo brzojavno uda-nostno adreso in častitko, ki se nam je pred kratkim izročila po c. k. mariborskem okrajnem glavarstvu, se glasi tako-le: Na Najvišje povelje mi je vsled naročila gospoda ministra notranjih zadev čast, Vašemu blagorodju, kot načelnika slavnostnega odbora slovenskih društev v Mariboru, naznaniti Najvišjo zahvalo za povodom Najvišjega rojstvenega dneva Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva brzojavnim potom izražene najvda-nejše čestitke. C. kr. namestniški svetnik: Weis. Duhovniška vest iz koroške škofije. G. Ivan Sadolšek, prefekt v Marijanišču, je odšel na Dunaj nadaljevat študije; na njegovo mesto je poklican g. Jožef Dobernik, kaplan v Borovljah, Važen nakup posestva. Kakor je že znano, si prizadevajo Nemci v Maribora popolnoma izpodriniti Slovence. Ako si kak Slovenec kupi v Mariboru hišo ali košček zemlje, potem že grozno vpijejo. Če le mogoče, preprečijo, da ne pride kako nemško posestvo v slovenske roke. Tiskarna sv. Cirila in Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora vsled tega dolgo časa niste mogli dobiti primernega stavbišča. Zdaj pa se jima je vendar posrečilo dobiti v roke obsežno zemljišče in hišo nasproti frančiškanski cerkvi na najlepšem prostora. Tam se bo postavil slovenski Tiskovni dom, kakor lahko izveste iz oklica Cirilove Tiskarne v današnjem listu. Slovenci! Podpirajte tiskarno s prostovoljnimi doneski, da se kmalu postavi prepotrebni Tiskovni dom. Za Tiskovni dom v Mariboru. Ok sklepu današnjega lista je prejel »Slovenski Gospodar« izpod Boča naslednji pomenljivi dopis: Iskreno pozdravljam započeto akcijo za Tiskovni dom v Maribora, © kateri sem ravnokar izvedel. To bi se bilo moralo že davno zgoditi. Vsi Slovenci skupaj si morajo z združenimi močmi pozidati dom za dober tisek, odkoder se bo širila narodna zavest in omika. Podpirati hočem podjetje kot ustanovnik in darujem danes za Tiskovni dom en polovnjak letošnjega vina z iskreno željo, da tudi dragi vinogradniki žrtvujejo v isti namen primer no množino izborne letošnje kapljice. Saj je »Slov. Gospodar« pomagal in še pomaga s svojimi nasveti in nauki saditi in obdelovati vinske trte in jih braniti proti raznim škodljivcem, zato pa mu zdaj naklonimo letošnjega pridelka oziroma pri memo svoto v denarju, da si naš ljubljen »Slov. Gospodar« zgradi Tiskovni dom. J. J., vinogradnik. Okrajno glavarstvo mariborsko — germanizira. V Slov. Bistrici je ustanovilo mariborsko okrajno glavarstvo za mesto in okolico urad za razdeljevanje živil. Vkljub temu, da je tukajšnja okolica izključno slovenska in da tudi v mestu samem ni niti enega pravega Nemca, je vendar okrajno glavarstvo izdalo neke vrste izkaznice za razne karte popolnoma nemške. Poživljamo g. glavarja, da odgovornega uradnika, ki je zakrivil to nečuveno izzivanje slovenskega ljudstva, pokliče na odgovor in napravi v tem ozira red. Za primorske begunce. V Maribora stanujoči goriški begunci so v posvečenje spomina dr Kreka darovali za goriške begunce in sicer: Družina Mankoč 30 K; pisarna dr. Kodermanova in gosp. Artur Lokar po 20 K; gospa Pavla Mašera in g. Pregrad po 10 K; g, Edmund Konjedič 8 K in g. dvorni svetnik Šorli 2 K. Bog plati! Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. t, dobrotniki po kronah: dr. Florijan Kukovec, odvetnik v Slov. Bistrici, kazenska poravnava Prešeren ca Gobec 5, dr. Podlesnik, zdravnik, Velenje 5, Janez Sanda, duhovnik v p. - Rogatec 10, Maček Lovrenc, viničar, Pozruk 62 2 K, Trinkaus Anton, kaplan, Velika Nedelja 10, Franc Ogrizek, župnik, Dramlje 10, Ivan Perko, veleposestnik, Kamnica 3, Rudolf Maister, c. kr. major, Maribor, mesto venca -J g. Turnšku v Nazarjih 20, O-krajni odbor Šmarje pri Jelšah 60, Mihael Barbič, c. kr. vojni kurat, vojna pošta 376 30, Martin Meško, župnik pri Kapeli 20, Jernej Črnko, nadučitelj v Šmarjeti ob P. mesto venca na grob f bratu Antonu Črnko 30. Dalje so darovali mesto venca na grob f g. drž. in dež. poslanca dr. Janezu Ev. Kreku: Rudolf Maister, c. kr. major, Maribor 10, Matija Pirc, c. kr. profesor, Maribor 4, Franc Voglar, c. kr. profesor, Maribor 1, dr. Davorin Senjor, c. kr. sodnik, Maribor f, Franjo Rajh, posestnik, Bistrica 1, Fric Rajh, žel. uradnik. Maribor 2, Irgolič Franc, c. kr. poštni uradnik, Maribor 1, Rudolf Oswald, trgovec na Jesenicah, zdaj v Maribo ru 2, Kump Jožef, sprevodnik j. ž., Maribor 2, Vojnilo-vič Oskar, Maribor 10, Slobodnik Marica, Maribor 2, dr. Tajnšek, c. kr. nadzdravnik, Maribor 5, Jakob Novak, c. kr. poštni uradnik, Maribor 2, Jožef Čede, župnik, Studenice 10, Alojz Osterc, veleposestnik v Bunčanih 19, Mat. Zemljič, Sv. Tomaž pri Ormožu 20, Josip Weixl, župnik, Sv. Križ pri Ljutomeru 20, Vid Pavlič, kaplan, Št. lij v Slov. gor. 20, dr. Franc Lakman, bogoslovni profesor 10, Miroslav Strnad, kaplan, Škale pri Velenju 40. Gabrijel Majcen, c kr. profesor v p., Maribor 20, Matija Krevh, kaplan, Remšnik 20, Janez Rotner, dekan, Škale pri Velenju 50. Vsem čč. gg. darovalcem prisrčna hvala! f Karel Brezočnik. Od Sv. Lovrenca nad Mariborom se nam piše: Velik udarec je zadel dobro znano Hojnikovo hišo in vse šentlovrenške in okoliške Slovence. Karel Brezočnik, c, kr. računski podčastnik, je dne 23. oktobra 1917 ob 6. zvečer doma pri svojem očetu mirno v Gospodu zaspal vsled nagle črevesne, želodčne in pljučne jetike, katera se ga je lotila na laški fronti v X. soški bitki. Zal mladenič, 31 let star, je bil ponos staršev in dika Slovencev. Vsestransko izobražen — imel je nižje gimnazijske razrede, kmetijsko šolo na Grmu z odliko, zadružni tečaj v Ljubljani z odliko — je bil buditelj in voditelj šentlovrenških Slovencev. Za-nje si je pridobil nevenljivih zaslug na narodnem, gospodarskem in izobraževalnem polju kot stražar slovenskih strank pri občinskih in drugih volitvah, kot tajnik »Kmečke hranilnice in posojilnice,« kot prireditelj in voditelj vseh tukajšnjih domoljubnih veselic, gledaliških predstav in izobraževalnih shodov. Zvezda voditeljica mu je bila staroslovensko geslo. Vse za vero, dom cesarja. Že pred vojsko je služil zvesto cela 3 leta svojemu cesarju in postal četovodja, v vojski pa je bil od začetka, ob Soči kot c. kr. računski podčastnik. In sedaj je dal svoje mlado življenje za svojega cesarja in domovino Avstrijo! Naj mu bo slovenska zemljica, katero je tako izredno ljubil, lahka! Vrlonarodni rodbini naše odkrito sožalje! Zaročil se je nadzdravnik v rezervi, asistent na graški kliniki dr. Hugon Robič, sin bivšega državnega poslanca in štajerskega deželnega odbornika Frana Robiča z gospodično Anico Majdičevo, hčerko veleposestnika in posestnika paromlina posestnika Petra Majdiča v Celju. Čestitamo! Berivo za vojake. Iz Celovca se nam piše: Naše hrabre vojake na bojiščih in v bolnišnicah moči posebno hudo želja po dobrem berilu, ki so ga tako potrebni. »To je nekaj prav groznega v vojski«, tako piše nek vojak, »da se ne dobi po cele tedne in mesece nič pravega beriva.« Da pride tej silni potrebi v okom in se tako obenem zahvali hrabrim junakom za njih žrtve, razpošilja naše podjetje, ki je zgrajeno skozinskoz na krščanski dobrodelnosti in domoljubnem mišljenju, že nad 2 leti vojakom dobrega berila v vseh jezikih monarhije. Že nad 2,200.000 knjig in brošur je prišlo tako vrlim vojakom v roke, in kakor je soditi po ginljivih pismenih zahvalah, so bile te knjige in knjižnice vojakom v neizrekljivo tolažbo in neprecenljivo pomoč. Ker se pa vojna zavlačuje in nam je čedalje težje dobavljati dobrega slovenskega beriva, zato silno prosimo plemenite čitatelje »Straže«, naj nam dajo na razpolago ta. kega beriva. Želeti je zlasti koledarjev (tudi sta_ rejših, dobro ohranjenih), povesti, romanov, poto_ pisov, pesmaric, ilustriranih časopisov, pa tudi na bežnega beriva; Najbolje je pošiljati vse to v zavojih po 5 kg s pripombo: »Darovi za vojake, prosto poštnine« na »Osrednjo upravo za vojaško berivo«. Dunaj, IX 4, Canisiusgasse 16. Ženske pomožne moči pri armadi na bojišču. Uporaba ženskih pomožnih moči pri armadi na bojišču se je tako dobro obnesla, da se namerava nadaljevati to akcijo v velikem obsegu. V to svrho je določila vojna uprava za armado na bojišču nove, bistveno izboljšane službene pogoje, ki bodo tudi ženam in dekletom takih stanov, ki so bile dozdaj manj odvisne od preskrbe, olajšale sklep, da se potezajo za nastav-Ijenje pri armadi na bojišču. Ne glede na plačo se jim bodo dovolile glede oskrbe, stanovanja, obleke, zdravniške oskrbe, dopustov in pravice do povrnitve potvih stroškov mnoge tistih ugodnosti, ki jih uživa le tisti, ki pripada armadi na bojišču, čeprav seveda ne bodo opravljale službe v bojnem prostoru, marveč daleč zadaj za fronto, kjer so nevarnostim vojne skoraj ravno tako odtegnjene, kakor v zaledju. Uporabljajo se pa ženske moči kot tehnične pomočnice v laboratorijih in ambulatorijih, kot pisarniške moči, kot strežnice, gospodinje in kuhinjsko osobje, kot pomožne delavke, kakor krojačice, šivilje, pralke, pri peki, kot natakarice, ali kot pomožne osebe za ordonančno in navadno domačo službo. Zlasti v sanitetnih zavodih, pisarnah, kinematografih na bojiščih, knjigarnah na bojiščih, pri poštah in drugod bi mogle biti nastavljene še številne žene. Glede plače in drugih pogojev se dobijo natančnejši pogoji pri c. in kr. vojaškem poveljstvu v Gradcu, Schönaugasse 17, II. nadstropje in pri c, in kr. etapnem stacijskem poveljstvu v Mariboru in v Celju. Ta informacijska mesta dajejo na vprašanja pojasnila, sprejemajo prošnje za sprejem, presojajo specijalne želje prosilk ter v slučaju potrebe preskrbujejo tudi potrebne potne listine. Prošnje je vlagati pri enem izmed zgoraj imenovanih informacijskih uradov s pošto ali osebno. Prošnje prosilk za pisarniško službo morajo biti lastnoročno pisane ter morajo vsebovati: Ime in priimek, rojstne date, domovinsko pripadnost, veroizpoved, znanje jezikov, stan (ali vdova a!i sirota in po kom), natančni naslov in zaželjeno službo. Proš njam je priložiti: zadnje šolsko spričevalo ali spriče- valo o službeni sposobnosti, ki se pri pregledanju vrne, zdravniški izvid o splošni fizični sposobnosti prosilke in od politične oblasti izdano nravstveno spričevalo. Vse druge prosilke morejo ustmeno ali pismeno s predložitvijo zgoraj imenovanih spričeval in in izvidov prositi za sprejem pri imenovanih informacijskih uradih. Vsekakor se mora v prošnji natančno navesti služba, ki jo prosilka želi. Priporoča se samo ob sebi, da se prošnja pošlje na oni izmed zgoraj navedenih informacijskih uradov, ki je najbližji stanovališču prosilke. Pismene prošnje morajo biti kolkovane. Cfosp Državni davek na vino. Poslanca Roškar in Jarc sta dne 24 oktobra t. 1. v vinogradniškem odseku zavzela stališče, da predložen zakon za davek na vino in sadjevec nikakor ne odgovarja obstoju vinarstva in sadjarstva, ker se ne upošteva ogromnih stroškov za regeneracije in ob delovanja vinogradov, pa tudi ne minulih in ne bodočih cen za te pridelke. V prid stvari sta stavila imenovana več potrebnih predlogov: pmč, da se izroči ta davčna predloga vinogradniškemu od aeku v posvetovanje in sklepanje. Ako bi to iz merodajnih razlogov ne bilo možno, se naj vtem odseku o tem predmetu vrši debata, h kateri se naj pozove tudi vlada; zahtevamo, da se poljedelsko in prehranjevalno ministrstvo precizno izjavita, v kolikor sta pri tej davčni predlogi sodelovali in kaj nameravata storiti v zaščito vinorejcev. Nadalje predlagata, da se naj skliče enketa zastopnikov iz vseh vino- in sadjerejskih dežel Avstrije v skupen posvet te zadeve. Zahtevamo tudi od vlade, da izda še pred sklepom tega zakona tudi izvršilno naredbo, da se dobi celoten pregled v tej zadevi pa tudi potreben čas za pravilno postopanje in primerno odločitev. Ako se odlaga in omejuje davek na vojne dobičke, z lahkoto pridobljene, potem za vinski davek sploh ni finančno po liričnih razlogov. Predlog zaradi izdelovanja umetnih gnojil je dne 11. oktobra stavilo več poslancev. Že dose-daj se je hudo občutilo primanjkovanje umetnih gnojil. Ker se pa bo vsled pomanjkanja krme stanje naše živine do prihodnje spomladi še bolj znižalo, bo tudi postalo pomanjkanje gnoja zelo občntno. Ker so tudi fosforna gnojila zasežena v prid vojaški upravi, se vlada pozivlje, da ukrene vse potrebno, da se zviša izdelovanje umetnih gnojil in tako po možnosti prepreči, da naše že itak hudo prizadeto poljedelstvo ne bo zaradi pomanjkanja gnojil Še bolj trpelo. V to svrho naj vlada ukrene vse potrebno, da se ustanovi nekaj novih za umetna gnojila. Tudi se naj pravočasno začne z oddajo umetnih gnojil našemu poljedelstvu. Svarilo. Prijatelj lista nam piše: Že zopet se o-glašajo pij posameznih posestnikih in posebno v žup- niščih ničvredni sleparji, ki prosijo na ime bolj znanih mariborskih gospodov, osobito duhovnikov za različna živila. Naženite jih takoj, če se Vam temeljito ne izkažejo! Nihče jih ni poslal in, kar dobijo, le za se obdržijo. Svoj čas je »Straža« razkrila več takih slučajev iz različnih krajev slovenskega dela Štajerske. Dobrosrčnost naših ljudi je pač dobro znana in je naravnost občudovanja vredna v sedanjih trdih časih. Dobrote deliti in solze sušiti jim je slast, ker vejo, da se s tem samemu Bogu prikupijo. Toda dobrotljivost mora biti tudi previdna, da je nevredneži ne morejo izrabljati! Seno in slama. Kmetijska zadruga v Račah kot komisijonar deželnega urada za krmila naznanja, da se morajo tisti posestniki, ki so podali seno in slamo, predno se je zvišala cena (pri senu od 17 K na 23 K, pri slami od 10 in 8 K na 13 in 11 K), obrniti na de želni urad za krmila r Gradu (Eggenberg, Eggenbergeralle 26), ako hočejo dobiti razliko (pri senu 6 K, pri slami 3 K) doplačano. V ta namen se morajo vpo-slati omenjenemu uradu nakupni, oziroma prevzemni listi, katere so posestniki dobili pri nakupovalcu. Da se pa rešitev olajša in pospeši, naj pošljejo nakupne j liste županstvo za celo občino naenkrat. Tisti pa, ki j so vozili seno in slamo v vojaško skladišče v Mariboru I ali na Drauhof pri Sv. Marjeti, naj pošljejo tehtne liste, ki so jih dobili od vojaštva, po županstvu na j Kmetijsko zadrugo v Račah, katera bo napravila na- j kupne liste in zaračunala že po novih cenah. Torej j nakupni listi se pošljejo v Gradec; kdor pa je še le j zadnji čas vozil seno ali slamo in še nima nakupnih | listov (za seno so zeleni, za slamo pa rumeni), naj poš- j lje na tehtne liste Zadrugi v Račah. Divji kostanj, želod, solčnino steblovje in vse I druge predmete, katere kupuje c. kr. urad za ljudsko | prehrano, se naj pošlje Kmetijski zadrugi v Račah, ki | je komisijonar omenjenega urada. Cene, ki jih je razglasil zgorajšnji urad, veljajo pri postaji Rače. Tistemu, kije poslal blago po železnici, se torej odtegnejo stroški za vožnjo do Rač. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu ni bilo v i pretekli dobi skoro nobene kupčije s tujim hmeljem. Samo nemški kupci so pokupili 80 bal tujega hmelja starih letnikov. Ta hmelj se bo v Nemčiji uporabljal kot nadomestilo za tobak za j nemško vojaštvo. Vojaški konji za kmetovalce se bodo prodajali na javni dražbi v Radgoni dne 6., 15. in 20. novembra ter 4. in 18. decembra; v Šoštanju dne 4. in 18. novembra ter dne 2., 16. in 80. decembra. Dražbe se sme udeležiti le tisti, ki ima v rokah legitimacijo, izdano od okrajnega glavarstva. Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletrgovcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlo di mehki nevte.&ni 42—-60 K, trdi 55—112 K, mehke deske 95—120 K, oglati ali otesani mehki hlodi 80—112 K, trde deske 120—200 kron, meh ke deske 90—128 kron. Popraševanje po deskah trajno živahno. Cene za kostanj. Urad za določite v primernih cen v Mariboru, je pri pridelovalcu za žlahtni kostanj določil kot primerno ceno 60—70 v za 1 kg, v trgovini na drobno (do 10 kg) pa 1 kg 80 do 90 v. Cene za strd. Za surovo strd je določil urad za določitev primernih cen 6 K za l kg, v trgo vini v velikem in 8 K v podrobni trgovini. Strd v satovju v velikem 9 K, v podrobni prodaji 11 kron, iztočena strd v velikem 12 K, v podrobni prodaji 14 K. Mame »>yiee. Skrb za ohranitev vojaških grobov. Pod pokroviteljstvom našega cesarja so se storili koraki, katere vsi sloji prebivalstva prisrčno pozdravljajo, namreč koraki, da se ohranijo grobovi naših na bojišču padlih junakov. V ta namen je določeno, da se bodo v dnevih od 81. oktobra do 2. novembra t. 1. prodajali razni predmeti, kot znaki, razglednice, šivanke it'd. Skupiček teh predmetov je namenjen za ohranitev grobov naših na bojiščih padlih junakov. Pričakovati je, da bo slehern že iz hvaležnosti do naših junakov doprinesel kako majhno Žrtev ter kupil ta ali oni gori označenih predmetov. Tozadevna pojasnila se dobijo pri komiteju za ohranitev vojaških grobov v Avstriji, Dunaj 9, Canisiusgasse 10. Praporščakova srečka. Iz Celja poročajo: Praporščak Karel Schmidt, ki služi pri nekem artilerijskem polku v Savinjski dolini, je kupil pri celjski podružnici Ljubljanske kreditne banke srečko razredne loterije. Srečka je zadela glavni dobitek 100.000 kron. Ljubljanska kreditna banka ima s svojimi srečkami posebno srečo. Lavina vojne marmelade. Pri Kaslu je zgradila centrala za sadje na bregu veliko cisterno iz betona, v kateri je bilo 160 centov sveže marmelade. Ta cisterna pa je počila, vzrok za to je neznan, in marmelada se je razlila po bregu. Seveda je vse polpo ljudi drlo k sladkemu bregu. Dopisi. Maribor. V nanovo prezidano hišo trgovca Worscheta v Gosposki ulici se bo prihodnjo spomlad preselila Wolfova lekarna z Glavnega trga (»Pri zamorcu«). — Prijatelj lista nam poroča, da spravljajo rekvirani krompir, ki je določen za zim ske mesece, zelo neprevidno v zaduhle kleti. Nevarnost je, da se zopet velike množine krompirja pokvarijo. Pozivamo okrajno glavarstvo, naj pravočasno poskrbi, da se ne bo krompir pokvari 1. Maribor. Dne 24. t. m. se je v tukajšnji stolni cerkvi vršila poroka g. Ivana Klemenčič, učitelja in velnposestnika na Ptujski gori z gdčno Miro Po lič, hčerko veleposestnika. Poročil ju je brat ne-I vestinega svaka č. g. Konrad Jarh, kaplan v j Laporju pri Slov. Bistrici. Bilo srečno! Sv. Peter pri Mariboru. Dekliška Marijina dru-I žba naznanja, da priredi v nedeljo, dne 28. okto-' bra po večernicah v samostanski šoli veliko ce-I sarsko slavnost kot pozdrav presvitlemu vladarju I Karlu za god s tremi mičnimi igrami. Vstopnina j 40 v. Vse domačine in sosede prav uijudno va-I bimo. Hoče. V nedeljo, dne 28. oktobra 1917 ima I Katol. bralno in gosp. društvo v zvezi z Dekliško I Zvezo po večernicah v kaplaniji predavanje. Go ■ vorilo se bo o rajnem dr. Jan. Ev. Kreku. Pridite I v prav obilnem številu. Sv. Benedikt v Slov. gor. Naš rojak Ludovik Stajnko fje bil odlikovan z železnim zaslužnim križcem na rdeče-belem traku. Ljutomer. Za naše oslepele vojake v Gradcu so še darovali: P. n. Schneider Ivana, učiteljica v Cezanjevcih 10 kron; Lašič Marija, pos. v Ljutomeru 10 kron; Makovec Neža v Ljutomeru 10 K; Rajh Joško, velepos. na Moti 10 kron; č. g. Ostrž Franc, kaplan pri Sv. Križu 10 kron; Kovačič Iv. ključavničar v Ljutomeru 10 kron; Antolič Ivan, tržan 5 kron; Cagran Martin, urar 5 kron; Rajh-Fürst Ivana, pos. 8 krone; Čeh Angela, učiteljeva sopr. 3 krone; Pihlar Marija, uradnica 2 kroni; Milavc Minka, šivilja 2 kroni; Ozmec Franc, čevljar 2 kroni; Ozmec Alojzija 2 kroni; Nedl Tilika, pos. 2 kroni: Bratuša Elizabeta 2 kroni; Dunaj Fr. st., pos. v Cezanjevcih 2 kroni; Velnar Jožef, mizar v Ljutomeru 2 kroni; Franc Marko, sodn. ofiic. v p. 2 kroni; Kovačič Marija 1 krono; Korošec Treza 1 krono; štiriletni Tonček Kerklec iz »Svinjske« 1 krono; Bratuša Marija, pos. 1 krono; Schneider Viljem, trg. 1 krono; Vrhovnik Rozalija, šivilja 1 krono; Hugo Dekleva, učenec 60 v. Grozdje so darovali p. n. Karba M., učit. vdova, Erjavec Marija in Novak Marija, posestnici. Vsem blagim darovalcem »Bog plačaj!« Slov. Bistrica. Oskrbništvo tukajšnje graščine grofa Attemsa je letos najelo za gozdnega paznika nekega N . ki je to slažbo tako vestno izvrševal, da je imel skoro vsak tedea vsaj po dve obravnavi radi razžaljenja uradne osebe pri tukajšnji okrajni sodniji. Celo z najuglednejšimi našimi kmeti, ki celo življenje niso imeli opraviti s sodnijo, se je ta strogi paznik sprl. Končno pa je roka pravice segla tudi po njem. Možakar namreč živi ločen od svoje žene, tu pa se je izdajal za samca in obljubljal dekletom zakon. Sedaj ga je okrožna sodnija v Mariboru obsodila na 1 m -see strogega zapora, ker je zapeljal pošteno de -klico, neopravičeno ustrelil izbornega lovskega psa izven graščinskega gozda in ker je skoro zadavil starega graščinskega delavca. Mi smo radovedni, ali grof Attems ve, kake izvrstne uslužbence mu nastavlja njegov gozdni nadzornik Weigel? Celje. Tukaj so aretirali pravnega praktikanta dr. Rudolfa Fohna, ker se je izkazalo, da je na skrajno premeten način vlomil v mestni muzej in da je v neki trgovini s teklom in porcelanom ukradel blaga v vrednosti nad 1000 K. Dr. Fohn je bil zaradi rodbinskih zvez in nemškega mišljenja že predlanskim, ko je vstopil pri mariborskem o-krajuem sodišču v prakso, posebni protežiranec nekaterih sodnijskih gospodov, dasi tega po svojih duševnih zmožnostih nikakor ni zaslužil. Sedaj je ta sistem, ki daje vsakemu Nemcu v državni službi prednost pred zmožnimi Slovenci, zopet doživel grd poraz. Žalec za »Slovensko Matico«. Iz Žalca se nam poroča, da je pristopilo v Žalcu in žalskem okolišu »Slovenski Matici« doslej že 122 udov, med tem 20 ustanovnikov ter se je društvu odr poslala častna vsota K 2500. uradno prolilo. Dunaj, 25. okt. Italijansko bojištle. Dvanajsta soška bitka, podvzeta iz iniciative v sili in smrti zvesto združenih osrednjih velesil, se je včeraj vspešno pričela. Ob 7. uri zjutraj so množine topov začele opravljati svoj uničujoč posel. Uro pozneje je v v i h a r j u, dežju' in v sneženi burji začela napa dati infanterija. Vreme in gorovje sta postavila čete na skrajno težko preizkušnjo. S o-vražnik se je branil skrajno srdito, toda že o p o 1 d n e je bila italijanska fronta med Rombonom in Avčami prebita na mnogih mestih. Polki iz alpskih dežel so zavzeli Bovec, dalje proti jugu so nemške čete v prvem navalu vrgle sovražnika nszaj. Višine zahodno j od Volč in severno vzhodno od Avč so bile zvečer popolnoma v oblasti zaveznic. Na severnem delu gorske planote Bajnšica* Sv. Duh so se še včeraj Italijani kar najhuje u-pirali našim napadom. Na gori Sv Gabrijela, pri Gorici in na K r a š k i gorski p 1 a n o t i so krajna podvzetja ustvarila predpogoje za nadaljne boje. Artilerijski ogenj je bil na teh prostorih na obeh straneh močen. Do večera je bilo naznanjenih več kakor 10.000 vjetnikov, med njimi divizijski in brigadni štabi. Plena ni mogoče z daleka pregledati. Pri armadni skupini feldrnaršala barona C o n-r a d a artilerijski boji. Delovanje naše artilerije. Vojni poročevalec lista »Secolo« poroča jz italijanskega glavnega stana, da je ogenj avstrijske in nemške artilerije ob gornji Soči izvanrednega metodičnega sistema. Artilerija z veliko srditostjo obstreljuje italijanske postojanke v ozadju in zve -zne črte ter mostove z naravnost peklenskim o-gnjem. Ogenj traja noč in dan z vedno večjo silo. Naj novejše nemško večerno poročilo. Berolin, 25. oktobre. Francosko bojišče. V Flandriji čez dan močnejši ogenj, kakor navadno na bojišču med morsko obalo in jezerom Blankaart. Od tam do Lysa je napravil sovražnik na nekaterih mestih ognjene vale, ki so se od gozda Houtpouliter do Paschendaele zgoščali proti j večeru do najhujšega bobnečega ognja. Večji na- ’ padi niso sledili. V Artoisu in pri St. Quentinu so se odigrali boji na prednjih bojiščih z za nas povoljnim vspehom Ob Oise Aisne kanalu po dnevu malenkostno sovražno artilerijsko delovanje. Predno se je stemnilo, je hipno izbruhnil artilerijski ogenj. Na več mestih so prodirali francoski poizvedovalni oddelki; bili so povsod odbiti. Ponoči živahen artilerijski ogenj. Med Aisno .in Mozo opetovani poizvedovalni boji, ki so povzročili močnejši krajevni artilerijski ogenj. Vzhodno bojišče. Nič pomembnega. Macedonsko bojišče. Pomnoženo artilerijsko delovanje. D V te Ivan Klemenčič, učitelj in veleposestnik, Mira Klemenčič, «j. Polič, poročena. Maribor—Ptujska, gora, dne 24 vinotoka 1917. — Bra »»stke drog* objave. — i Gosnodar’ in se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakamah: V Mariboru: Prodajalna liskama sv. Cirila, Koroška ulica št. 5. Papirna prodajalna Priatemik, Tegetthoffova ulica. Trafika Hand! v Tegetthofi-ovi ulici, Trgovina Czadnik v Stolni ulici. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). Papirna trgovina Wehe! Glavni trg. » » Lagler Jos. Schmidpl. Trafika Jož. Ortner, Schmidplatz 2. Trafika v Gosposki ul (nasproti hotel« nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici. * Goretti, Grajski, trg 7. » v Tegetthofi-ovi tild (g. Žitko, blizu glavnega kolodvora). Trafika Žitko, Mejje. Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi). Papirna trgovina Scheidbach, Magda-lenski trg 9. Trafika Maher, M&gdalenski trg. Trafika Nami, Franc Jožefam cesti 31, » Kresnik Ana, Franc Jožefova cesta 3B. Fleischmann v Krčevinah pri Maribora. Andritz pri Gradcu: Trafika Schlacher Marija. Mrežice: Trgovina f Antom Umek. Celje: Papirna trgovina Goričar Jfc Leskošek, Trafika v Narodne» Dome, Knjigama gosp, Adler. Celovec: Trgovina gJ.Vajncerl, ?elikovška cesta 5, Sir. MAuh^Sjote: Gosp. Kristel Ferdinand (organist). Mobrms, pri Celju: Trafika Ropan Alojzija. Molenji Auogatec: Trafika A. Kraigher. Cram: Trgovina Janeza Kodrič. VohnsdorJV Trgovina Jurija Gajšek. Gradec: Zeitungsstand A. KlockL JakominipMz. ZeitungsEip. Kienreich, Sackstr. 4. GnštanJ (Koroško): Trgovina g. Vinko Branđula. Šl. Alj r Slon. gor.: Organist g. Anton Rozman (stara šala). Sv. Jlafcoh v Slov. gor.: Trgovina g. Frid. Zinauer, Sv. Jurij ob juž. zel.: Trgovina M. Zorko. Kozje: Trafika Vahčič. Alatki trg: Trgovina Osolin Jos. Ajebring: Knjigarna Scheidbach. Sv. Ajenart v Slov♦ gor. . Trgovina gosp. Antona Zemljič. Ajeoben: Nicki Rupert. ALjulomer: Trgovina $. Alojzija Vršič. Mala nedelja i Trgovina Senčar Fr. JWovacerkev pri Celju '. Jankovič Antonija. A*etrovče: Trgovina Polanc Jožef. JPtuj Trafika Franc Julis Glavni trg. ASodlelmik pri AHuju. Trgovina gosp. A. Marinčič. A9oslojna: J. Marinšič. Madgona: Trgovina gosp. Aniona Korošec. Trgovina A. Krempl. Muse pri Mariboru. Organist g. Ivan Nöp. Siaček. F Slov. Mistrici: Prodajalna g. Roze Piči. Slov. Gradec: Trgovina g. Boštjančič. Sterntal: Čisel Matilda. Šmartin na Mohorju: Trgovina g. Janeza Kos. Šoštanj: Trgovin* g. Ane Tspofeik. Sv. 'Trojica v Stov. gor. : Trgovina g. Peter Cauš. Sv. Vmnaž pri Ormožu: Trgovina g. J. Kegel. Sv. Vid pri APtuJn: Trgovina D. Tombah. Veržej: Trgovina gosp. Marije Koroša, Vojnik: Trgovi«!» g, A. Brezovnik. Vransko: G. Brezovšek Ernest. Žetale: Trgovina gosp. Mat Berlisg. izhaia vsak četrtek ia stane za cela vGusju %3rosp#d»iF jet0 6 K, za pol teta 3 K, za Četrt leta !’50 K. Naročnina se najlone pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Upj?&v» ulitim nSlo^. SoBpedarja“ Maribor» Posamezna številka stane 12 vin. izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« jjOWTii,£»«* znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 250 Naslov za pošiljatev naročnine: Upravnlitvo lista „Straža“, Maribor. Pozamezna številka stane, kedar obsega 8 strani, 12 v, na 4 straneh pa 10 v. Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba Usta prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču. Ako hočeš kak® reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«. Občina trg Središče proda HRASTOV približno 2000 hrastov ponudbenim potom. Oo/d je 20 minut od železniške postaje oddaljen, leži pri okrajni cesti. Pogoji se izvejo pri županstvu. Ponudbe do BO. oktobra 1917. Kupim zamaške in steklenice. KISLO VODO razpošilja A. OSET, pošta Gušta m j, Koroško. HRASTOV LES, DEBELI predaja Kmetijska zadruga NA CVEMU PRI LJUTOMERU. M Za pristnost in izrar se jamči t Bolnem otisegn. VINA te@§»0 rdela in irns (dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. mumm vdova ¥ Mariboru, Šolska ulica št. 5. V-------------------------------------r Brinje m, kuhanje žganja oddaja v valjih in manjših množinah tvrdka T' AN JELAČIN 1JUBLJANA» Emonska cesta 2. v Općinska Mirnim u Drnišu (Dalmacija). Hranilne vloge koncem 1.1916. K 1,187.688 37 Rezervni zaklad „ 95.180 92 Obrestuje hranilne vloge koncem vsakega polletja s Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svoj list v Novem mestu Dolenjske Novice vsi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem Štajerskem Naprej plačana letna naročnina B krone. ___ vinske drože ter tropine y vsaki množini. Cenj. ponudbe naj se pošiljajo žganjarni ROBERT D1EHL Celje. . Dr. FRANK ©rd. 9 - IO h 4b. i 9BI 4 *1 °i ® o brez odbitka, Občina Drniš jamči za varnost s celo svojo davCno moCjo in z vsem svojim premoženjem, vrednim lO iMilijoMOv. Hranilnica je pod državnim nadzorstvom. Zavod uživa pupilarno varnost ter se vsled tega sprejemajo tudi vloge mladoletnih, sirotinskih in cerkvenih zakladov. Melinit äiortizaciistö bipoteiarna posojila po 67«. Migoma» umathing its musihalije. Goričar & Leskovšek = Celi« == trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko libero dopisnic XX P» raznih cenah. XX 2m gAstilniiari«: Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah Ceviji x lassnlnri podplati, najboljša kakovosti, okovani, znotraj ©bložeai ksžuhovias. Št. 26—28 K 14'— ,, 29—34 K 17-„ 35—88 K 20-., 39—41 K 23-„ 42—46 K 26'— Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoijeml Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v. M. Schram, Maribor ob D. w GOSPOSKA ULICA. Hi IZDELOVANJE raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljeaje istih ohranite po končani vojski našemu slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarju Ivanu Sej& Maribor, Reiserjeva ulica št. 26. oooooooooooooo Cvetje iz vrtov sv. Frančiška (glasilo III. reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in stane za cele lete 2 K. iooooooooooooo Trg© ¥i si a tiskarne sv. Cirila f MARIBOR, v laste! hi Si MoroSka cesta štev. S I * priporni» «tejs rilsko s&iegs mamng» peroatekoJ, psrea, Srasijte g e» »arwute«, «tinteiket. r&fcrk, kima&jtarr, tablic, M,. {Vif | t*a& ta Mft, t -mk velikostih;, te**rekä tägig, notes**, pnm*n*f* § »Mpifc t KU&jpok f Ji- M. — St«t» {jod®»« (SUti*, **• 8 Hk« is «tanek«),, .napel» **efc mftkMÜ.. meUtreaUd, asolifel svwtefcjte», | 80408^. $***»&$« f* und» in 4r. - P©ttr«Jb» t»fe» te joiMt« | Tiskarna sv. Cirila v i riboru ćpreietn štaraunk a vsa -■ knjtA% .tiskarsko stroko spadajoč« dela kakor brošur*. stenska ta drags koledarje Stres, tj ak* nrad«, te »w«jasu»ke tertk* s tfcssiaa, rd®8ta* «Ji tsSkOHU ! '•§» vi ' luna, sre«!®# setitk« s nažissaa ghem tet sass« ssaa&Oac £* 'lava« «Minske, bohkt- te &ra§® «rute urnim sstvitk®, esessfls, smite; . -wgteM, plačil«« predpisa ps-ejemaa peteiH» M. Za aterfeafl® te Srgsme pismu, «svitke, ofcreial®*, rš/na«, epcatia«, see&ise, esEtkü, želee. a&stetaise. letake te lepake s «rates te in&SmrnŠR tista®. sasirnge t» Irnktra: pravil», aa^katee, pristepaž*® te «pms-poročlla,..................... * - ‘ rte g,« jeosaiee. letna rafcjtsA» saklja&c, äraätrem raške, Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju rsgishovana zadruga z nsomcjcno zavezo. Uradne ure N& petek in vsak sejmaki dan od 8. m Tasks nedeljo od 8. do pel 10. are dorn izplačuje se redno^samo ob «rednih se dajejo vsak dan od 8. de 12. are dep. Uradni prostori «ahajajo v minoritskem samostan* t Ptaja. Hranilne vloge obrestuje po 4 //«, odi. In 16. v mescu po jMitvim do I5nia zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti,,ee koncem junija in deeembra vsakega leta pripišejo glav- pnpišejo glav- ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne e drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri t^oa vanjo kaj prskinilo in no da bi stranka imđft jn tem kakih potov aK sitnob. Ha ranpojago so afa^«k*w> brezplačno poštno-hranSne položni ee št. 118.060 in doma® nabiralniki. Posofila se dajejo na vknjižbo P« &‘A*/., ■* listni in tekoči Prevzamejo se dolgovi pri drugih na sodnijo za vknjtfto in posojilnica brezplačne, stranka ST Nakup konj ^idbbb^dbfcJdbtitibltofciKtote SUHE gobe (JURČKE)S Vinski kamen ' F an ha cpitkß» marl Tmcialr sawA&a iti en li suite gobe, kamno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in goiäne pridelke, kakor tudi vinske sode in t se vrste praznih vred kupi vsak© množino veletrgovec ANTON KOLENC, CELJE. C. i. kr. vojaško poveljstvo bo nakupovalo po vojaški komisiji prostovoljno ponuđene konje, tudi konje z razvidnicami. Na Primorskem in v Istri se bo nakupo ralo tudi močnejše osle. Z nakupom se prične dne 3. novembra 1917 in se bo kraj, dan, mesto in ura, kakor tudi natančnejša določila za nakup razglasila pri občinskem uradu in naznanil razglasita! kraj. j« I kupuje v vsaki množini hrpo najvišjih cenah I M. RANT, KRAM J, ff uajvešja ekspertna tvrdka suhih gob. Edina štajerska steklarska narodna trgovina Ms dejidoJ ffa drobna I CELJE FRANC STRU.. Graška cesta pip»©!® p® sislBlifife eenali «v®fo bogato zalogo M®M«@ fe p m£w.taste avoiiSfc, ogledal, vsakovrstnih lip M ««Mlebe.: — Pr«ra®if« vsoti ssiaklareMlt dol pri ««rkvals. M eievbi ffafsoHdnelSa lit teina postrežba. vsako množino jabolk tudi za prešanje po postavno določenih cenah. Za vsako župnijo v okrajnem glavarstvu Maribor in Ptuj se iščejo tudi zanesljivi nakupovalci proti dobri plači. FR. KREPEK, pooblaščeni pakupewaiec sadja. Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Ustanovljena I» 1893. Ustanovljeno i. 1893» Neva ftiia podob» vili, je naprodaj 15 mi-mat od Maribora t Pobrežju za 30.000 K je ie Seat let davka prosta, 4 sobe, S kuhinje, klet, perilnics, S drvarnice, vse pod hiio, lep vrt, studen ec z dobro pitno vodo, svinjski hiev in že nekaj dreves sadja in trsja nasajenega, Hiša je lete 1*11 zidana, modna. Za dtugo nadstropje, že hi hotel kdo zidati. Za plažatd jz samo 14.005* K Ker drugo je Posojilnica. Kdor bože natenžneje zvedeti, pojasnila da Frane Krepek, Maribor, Triesterstoam 11. v bfanjeriji Yzäjemno podporno društvo mm S gg gg g £ 2 |gg| Mfc S iSjm jgL^ fl KJf -rjP B ji WWi m as rsgistrovans nclniss e omsisniiii funstvam. “1 Vlfčfiliit Iliim posoillli proti J**®8 km aor©ltku,»ait«viIlvlIeiiIililli polic, m* ' i possitiv, vrednostnih pspfrjcv ali -s I sasnambi mm sištiheise prejemke. J Vr&ßajo so f©gejöa v 7 ‘/s, 18 ©M §2 */« letih v ofl- 1 se&lfe ali pa w peSJafiaflj dogovorjenih obrokih. | i 1 § i Kdor želi p«i s@ji£o, naj se g fora® na pisara© g I v Iejublj»»!, E or grešni trg if. 1®, M daj© vsa | I potrebna pojasnite. * f lairaga sprejema tudi ttranUne % I vl©g® ie jifo s Dresiraj® p® 4 V.%- ' Društveno kitno premoženje znaša koncem leta 1915 g 519.848.40 kros. Deležnikov je Mio koncem leta 1915 1 1984 s 15.615 deleži, ki reprezentnje jamstveno i glavnice za 6,089.850 kron. I V vsiliti fiitirl in po nizklli mm A Za vsak® h» se jamči! Predsjjske nre, isbaffoatiseE, Imitk, Saiga, Burns SMäs & faatkoviiae nova, afeoljissna stekla. topo pozäiaä» kupiss tudi letos v j tsiii maožini V prvi vnti šlse» I Sate® sS®feaflfiJ#> all fer®’®1» t Sz» gseScsss teÄ® S.S.4U « Prosi® žuliti la posžjaSM »ms ! tek« vrste jparavila' goV ki J »k \ pssB&te kat «BŽ&tee» — Bttdoit S' StaravaiSlk, ak&yori gob v Kopji» S»S loroko. Franjo gy^ ^aribge wsws} statemer ih odalfur, fipHtm £üti 39. Pni mr ei glai.Mnri. sli vili pccLbja» hiša z vrtom vred, mariborska okolica, «ena okrog 26.000 K se kapi takoj. Penedbe god „Vila“ na upravništvo lista. »e 4V*%- Obresti se pripisisjsj« h *»pi la bi se ujih obrestovan;« kaj prekisite g&«sl««!te Srnam i» »k»; m SaBBte pso® pupitemi «»t; po »& vkzjižbo sploh po 6V*%» K* vkujrSb« 'm pekeStw* J« %&.&kg ‘žS.J §84®4 to %% m&mi kredit pe