T

A


PbSntno otatdM v QONWM
Leto XXM st« B9a
Opravništvo: iiuDliano, Knafljeva 6 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgovo ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št, 2455. °odružnico Celje-. Kocenova ulica 2.
Telefon št. 19a Računi pri pošt. ček. zavodih > Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wieri šl. 105.241.
Razpis volitev v senat
Razpis volitev v senat je postavil na dnevni red zelo važna politična, drža vnopravna in tehnična vpiašania. O politični strani takih volitev na podlagi sedanjega volilnega zakona smo že svoj čas spregovorili in naše pripomba so takrat zbudile v politični javnosti sirom države precej pozornosti. Danes se omejujemo na državnopravne m tehnične ugotovitve, ki izvirajo iz samega zakonskega položaja.
Senat je, kakor znano, prvi dom našega narodnega predstavništva. On je enako kakor narodna skupščina sam za sebe za delo nezmožen. Sestaja se, zboruje in sklepa le. kadar deluje tudi narodna skupščina. Brez nje senat nima nobene funkcije. Kadar je narodna skupščina razpušeena, senat miruje. Brez nje se niti konstituirati ne more in volitve 12. novembra bedo torej mogle dati senatorske mandate, ne bodo pa dale senata.
Senat je sestavljen po polovici z izvoljenih in od kralja imenovanih članov, kot permanentno zakonodajno telo. Po ustavi se on ne more razpustiti. Ko je bil prvi sestavljen (ieta 1931.) se je obnavljal na ta način, da je vsaka tri leta prišla polovica njegovih izvoljenih članov v nove volitve. Ker traja mandat šest let, je prva obnova senata bila omogočena na ta način, da je s prehodno zakonsko določbo polovica izvoljenih senatorjev z žrebom izgubila mandat že po treh letih. Pri se-natskih volitvah 1. 1935. in 1938. je prišlo torej do vsakokratne zasedbe le polovice senatorskih izvoljenih mandatov t. j. 23.
Ustavno načelo o permanenci senata je čuvala tudi uredba od 26. avgusta t. 1., izdana istočasno z ukazom o razpustu narodne skupščine. S to uredbo so bili razveljavljeni mandati vseh izvoljenih in z ukazom postavljenih senatorjev. Tako je b lo podčrtano, da institucija ostane, samo da bo povsem na novo sestavljena.
Volilno pravico v senat imajo narodni poslanci, člani lanskih svetov in župani. V Beogradu, ki ima en sen;..t-ski mandat za sebe so volilci poleg narodnih poslancev tudi člani beograjskega mestnega sveta, ki nadomesčs banski svet Volilne edinice so banovine. Število mandatov na posamezne banovine je razdeljeno po načelu, da pride na 300.000 prebivalcev en mandat. Dravska banovina ima 4 mandat. > Glasovanje je javno. Mandati se delijo po proporcu. Kandidatske liste morajo biti podpisane vsaj od 50 volilnih upravičencev.
Pri volitvah 12. novembra se postavlja vprašanje volilnih upravičencev v več oblikah. Ena kategorija volilcev je izpadla po vsej državi. To so narodni poslanci, ki so zaradi razpusta narodne skupščine izgubili svoje mandate. Kar se tiče članov banskih svetov, velja, da imajo volilno pravico tudi imenovani banski svetniki, toda na področju bivše savske in primorske banovine takih svetnikov ni več, kers;:i oba banska sveta z ustanovitvijo banovine Hrvatske prenehala. Gotove te--koče pa so nastale tudi glede župane /. Po dosedanji praksi so poleg izvoljenih županov imeli volilno pravico tv~ di župani mestnih občin, ki so bi" i imenovani. V banovini Hrvatski pi tudi teh ni več. V tamošnjih mestni'i občinah so mestni sveti razpuščeni in postavljeni so vladni komisarji.
Najbolj zanimivo pa je vprašanje volilne pravice županov podeželskih ob Sin. Kakor poročajo sarajevski listi, y sarajevsko okrožno sodišče kot poklicano volilno sodišče že razpravljalo o tem, ali imajo župani volilno pravico tudi v primeru, da je zakonita triletna funkcijska doba dotične občinska uprave že potekla. V večini občin, kjer so bile zadnje občinske volitve leta 1936., se je to zgodilo. Ako bi obveljalo stališče sarajevskega okrožnega sodišča, ki je po poročilih listov izreklo, da taki župani nimajo volilne pravice potem bi bili v glavnem volilci za senat le imenovani člani banovinskih odborov in istotako imenovani predsedniki mestnih občin, v banovini Hrva'-ski pa skoro nihče, ker je le par tu-catov županov, od katerih izvolitve še niso potekla tri leta.
Vprašanje volilnih upravičencev ,se bo moralo torej praktično še rešiti potom primerne avtentične interpretacije zakona o senatskih volitvah. Pravico interpretacije je zakon podelil ministru pravde.
Ravno tako se bo z avtentičnim tolmačenjem morala tudi še pojasniti funkcija tako zvanega državnega odbora za senatske volitve, kateremu predseduje po zakonu predsednik senata. Ker so vsi senatski mandati razveljavljeni in je senat brez članov, tudi ni predsednika senata in bo funkcija bivšega predsednika senata morala pač biti s posebnim ministrskim tol-
nedelja 1. oktobra 1939

l
44510
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din._
Uredništvo« Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor. Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Predsednik Poliske odstopil
Za novega predsednika ie proglašen vilenski voivoda Ratkiewiez v Parizu, ki te imenoval generala Sikor$kega za predsednika poliske vlade v emigratiii
Pariz, 30. septembra. AA. Havas: Poljsko veleposlaništvo je izdalo sledeče sporočilo:	, „ ...
Predsednik poljske republike predsednik Ignac Moscicki je objavil 30. septembra da podaja ostavko na mesto predsednika republike- V skladu z ostavo Poljske postane predsednik poljskega senata avtomatično predsednik poljske republike. Predsednik senata Vladlslav Rackiewk?z je prevzel vodstvo najvišjih funkcij na podlagi odredb poljske ustave. Novi predsednik republike Rackiewice je položil prisego na poljskem poslaništvu v Parizu. Polaganju prisege so prisostvovali poljski veleposlanik v Parizu Lukasievvicz, poveljnik pcljiskih čet v Franciji general Sikorski, državni i>odtajnik polkovnik Koc Tn druge ugledne osebnosti. Ko je položil prisego in prevzel vodstvo najvišjih državnih funkcij, je predsednik republike Rackievvicz isdal odlok o odstavitvi vlade generala Sklad-kovvskega, češ, da nima možnosti, da bi izvrševala svojo funkcijo, ter imenoval sa predsednika vlade generala Vladislava Sl-korskega, poveljnika poljskih čet v Franciji. Sikorski je prevzel tudi mesto ministra za vojsko. Za podpredsednika vlade je bil imenovan profesor Stanislav Sfcron-ski, za zunanjega ministra ZaJeski, «» finančnega ministra pa Adam Koc. Ostali člani vlade bodo imenovani kasneje. V poljskih krogih v Franciji Izjavljajo, da ima nova poljska vlada značaj vlade rodne obrambe.
Odstopivši prezident poljske republike dr. Moscicki je bil rojen 1. decembra 1867 v Mierzanovu pri Plocku kot sin dobro M-tuiranega posestnika. V Rigi je dovršil tehniško visoko šolo. te kot študent je razvil med mladinskimi organizacijami zelo živahno delovanje. Moral bi biti aretiran. a je še pravočasno pobegnil iz Rusije. V Londonu je dokončal svoje kemično-teh-nične študije, nakar je postal leta 189T. na univerzi v Freiburgu v Švici asistent tf-mkajšnjega fizika prof. . Kowalskega. Moscicki je s svojimi znanstvenimi deli prav kmalu vzbudil pozornost strokovnega sveta in si je že kot asistent pridobil svetovni sloves. Leta 1905. se mu je posrečil izum, ki je postal naravnost epohalnega pomena za pridobivanje dušika.
Leta 1912. je postal Moscicki profesor elektrokemije na vseučilišču v Lvovu. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je udej-s voval pri organizaciji poljskih legij. Eden izmed njegovih sinov se je bojeval tedaj na strani Pilsudskega kot maršalov adju-t? nt. Ko so po odstopu vzhodne Gornje šlezije pripadle nemške tvornice za dušik v Chorzowu pod Poljsko, je postal Moscicki njih vodja in so bile po njegovih načrtih zgrajene še kolosalnejše tvornice,.ki so dobile po njem ime Moscice.
Dne 1. junija 1926 je bil Moscicki na predlog Pilsudskega izvoljen od poljske r,,rodne skupščine za državnega predsednika ter je bil kot tak po sedmih letih dne 8. maja 1933 zopet izvoljen. Dočim je maršal Pilsudski še nadalje osebno vodil visoko politiko države, se je Moscicki na drugi strani popolnoma posvetil notranjepolitičnemu in gospodarskemu udejstvova-niu. Njegova zasluga je predvsem, da je ! bila povojna korupcija na Poljskem v j »javnem zatrta. Njemu se ima poljski fia-; red tudi zahvaliti za ustanovitev poljske ! vojne industrije.
j Po smrti maršala Pilsudskega 1. 1935. i je postal Moscicki tudi odločilni politični i faktor. Nova poljska ustava, ki jo je pod-i pisal še Pilsudski, je dala državnemu predsedniku obširno avtoritarno politično ! oblast. Moscicki se je te svoje oblasti poslu-| žil predvsem z namenom, da bi zedinil po-: litif.no razprti poljski narod in ustvaril , mir med opozicijo in vladnim taborom. ! Kakor njegova notranja, je bila tudi njegova zunanja politika posvečena predvsem ' ohranitvi miru. Dne 26. januarja 1934 od i Pi .Tudskega sklenjeno nemško-poljsko pri-i jateljsko pogodbo je Moscicki še poglobil, ' ne da bi žrtvoval pri tem starejše obvezno-I sti države. Kljub temu pa se je Poljska 1 polagoma le pričela oddaljevati od Fran-i '--.ije "in voditi samostojno politiko. V usod-"j nih dneh krize češkoslovaške države so poljske čete v začetku oktobra 1938 za-
mačenjem določena, v kolikor gre za
državni odbor.
Kar se samih volitev tiče, je prllic-no že v naprej jasno, kdo bo mogel pri njih kandidirati in kdo ne. Banski sveti so sestavljeni še pod režimom dr. Milana Stojadinoviča, pod istim reži-| mom so biie izvršene tudi zadnje ob-' črnske volitve, ki so bile javne.
Kdaj se bo sestal senat, katerega Člani bodo 12. novembra na novo izvoljeni? Ukaz o razpisu volitev si pridržuje sklicanje senata za poznejšo odločitev. Po današnjem ustavnem stani u bi bil mogoč sestanek senata šele, kadar bo izvoljena in pričela delovati tudi narodna skupščina. O volitvah v narodno skupščino pa danes še ni govora. temveč je minister pravde šele dobil nalog, da izdela načrt novega volilnega zakona. Ne manjka pa. glasov, da bodo senatu začasno izročene iz-vestne zakonodajne funkcije, kar base mog-o zgoditi s spremembo dosedanjih jstavnih določb na osnovi čl. 116 sedanje ustave, s katerega uporabo je bila ustanovljena tudi banovina Hrvatska.
sedle tešinjsko ozemlje in mesto Tešinj, ki je spadalo do tedaj pod CSR.
Kruta usoda je hotela, da je moral ta učenjak svetovnega slovesa in veliki poljski patriot na svoja stara leta doživeti še poljsko-nemško vojno, kl se je končala s tako tragičnim izidom za Poljsko.
Na poti skozi našo državo ▼ Francijo
SufaoticA, 30. sept. o. Bivši prezident poljske republike Moscicki se je danes na poti iz Bukarešte v Francijo ustavil v Subotici. Novinarjem je izjavil: »Prepričan sem, da Anglija in Francija ne bosta pristali na mir, ki jima ga sedaj ponujajo, in tudi ne pozneje, dokler se poljska država ne bo obnovila.
Častna predaja Varšave
Pariz, 30. sept AA. (Havas). Sporočilo poveljstva obrambe Varšave z dne 29. t m: zvečer pravi:
Ko Je poveljstvo obrambe Varšave izčrpal« vse možnosti nadaljevanja odpora z ouirom na obupna stanje civilnega prebi-
valstva ter pomanjkanje vode in municije, posebno za topništvo, je bilo prisiljeno skleniti premirje. Poveljnik obrambe Varšave je določil z nemškim poveljnikom pogoje sporazuma, na osnovi katerega bi sc morala Varšava in njena garnizija predati včeraj opoldne. Nemški poveLjnik sc je moral obvezati, da bo častnikom, ki so sc udeležili obrambe prestolnice, omogočil pogoje častnega ujetništva, tako da bodo lahko obdržali hladno orožje. Nemci so sc tudi obvezali, da bodo demobilizirali podčastnike in vojake ter jim omogočili, da se vrnejo domov.
Nemško v^jno
poročilo
Berlin, 30. sept. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo sporoča: Na vzhodu so se po kapitulaciji Modlina vdale tudi krajevne utrdbe z 269 častniki, 5.000 vojaki, 58 topovi, 183 strojnimi puškami ter večjim številom drugega vojnega materiala.
Berlin, 30 septembra. AA (DNB) Vodja rajha Hitler ie ukazal, da se morajo v zvezi z bližnjim vkorakanjem nemških čet v Varšavo izobesiti zastave na vseh javnih zgradbah. Zastave bodo visele 7 dni. Na dan vkorakanja nemških čet bodo radijske
postaje pozvale prebivalstvo, naj tudi ono
izobesi zastave na svojih hišah.
Vdova Pilsudskega v Londonu
London, 30. sept. s. Semkaj je dospela vdova maršala Pilsudskega s svojima
hčerkama.
Odhod poljskih diplomatov iz Rusije
Moskva, 30. sept. AA. (DNB) Dan odhoda poljskega poslanika in članov poslaništva iz Varšave je določen za 1. oktober. Uradniki poljskih konzulatov v Leningradu, Minsku in Kijevu so že prispeli v Moskvo. Skupno s poljskim veleposlanikom bo zapustilo Moskvo 113 oseb, ki bodo odpotovale na Finsko.
Srečanje treh vofsk
Budimpešta. 30. sept. s. Na tromeji pr! Užoku so se danes srečale ruska, nemška
in madžarska voiska.
Slovaška dobi 3>*ooo km2 poljskega ozemlja
London, 30. sept. p. Reuterjev urad sporoča. da bo Slovaška dobila okoli 3.600 kvadratnih kilometrov poljskega ozemlja.
Nemško - ruska mirovna ofenziva
še ta teden se sestane nemški parlament - Italijanski zon. minister
na potu v Berlin
Berilo, 96. sept. br. Uradno poročajo, da b« rajhstag sklican prihodnji teden. Točen datum 8e ni določen. Na seji rajhstaga bo podal kancelar Hitler izjavo • stališču Nemčije do mednarodnega položaja v končani vojni na Poljskem.
Berlin, 30. sept br. Splošno pričakujejo, da hi Hitler na šefi rajhstaga stavil Fran-ciji tn Angliji formalno ponudbo sa mir. Hitler bo »vnel odločno staliSče ln bo naglasil, da je to njegova poslednja ponudba. Ce njegova ponudba ne bo sprejeta« je treba računati a tem. da se bo v najkrajšem času pričela nemška vsestranska ofenziva na morja, na kopnem in v zraka proti Angliji in Franeiji.
Važno posvetovanje pri Hitlerju
Berlin, 30. sept. br. V kacelarski palači je bilo danes popoldne važno posvetovanje, kl so se ga poleg Hitlerja udeležili vsi člani vlade rasen ministra Francka, ki se mudi v Poznanju, ter zastopniki nemške vojske, mornarice in letalstva. Konferenci pripisujejo berlinski politični krogi velik pomen. Raotravljali so o nemški akciji za primer, da bi bfle Hitlerjeve mirovne ponudbe od zapadnih ril. odklonjene.
Grof Ciano odpotoval v Berlin
Berlin. 90. sept. br. Na povabilo nemške vlade pride jutri popoldne v Berlin Italijan*! zunanji, minister grof Ciano. V diplomatskih krogih pripisujejo temu obisku velik pomen. Oči vidno gre za racči-ščenje odnošajev med Italijo in Nemčijo v zveri s mednarodnim položajem spričo dejstva, da zapadni velesili nočeta priznati nemške snage na Poljskem in odklanjata na tej osnovi pogajanja a sklenitev miru. Domneva se celo, da bo Nemčija spričo dejstva, da mora računati z nadaljevanjem vojne, zahtevala, da Italija izvrši svoje obveznosti v smislu vojaškega pakta, sklenjenega med Nemčijo in Italijo.
Rim, 30 sept br. Zunanji minister grof Ciano je danes popoldne s posebnim vlakom odpotoval v Berlin. V njegovem spremstvu ie poleg osebnega tajnika tudi več vodilnih uradnikov zunanjega ministrstva. Na Bremierju bo grofa Ciana pričakoval odposlanec kancelarja Hitlerja m italijanski poslanik v Berlinu grof Attolico.
Berlin, 30. sept br. Vest, da pride Član« v Berlin, je izzvala v tukajšnjih političnih krogih ogromno pozornost. Splošno naglašajo, da je treba vabilo Cianu tolmačiti z vidika rnsko-nemške izjave, da m bosta obe vladi prizadevali doseči mir in da boste na to angažirali vse svoje prijatelje. Jamo je, da pHbaja v takem primeru Italija na prvem mestu v p»štev; Poleg tega je Nemčija po svojUi pogodbah z Italijo dolžm informirati njene državnike o tako pomembnih dogodkih, kakor jih predstavljajo zadnji rusko-nemški sporazumi. Italija naj M sedaj zavzela v sporu z zapad-nima velesilama Isto stališče, kakor Nemčija ln Rusija.
Rim. 30. sept. br. Vest da je nemška vlada povabila italijanskega zunanjega ministra Ciana v Berlin, je delovala kakor bomba Znano je, da je Hitler ob pričetku vojne -s Poljsko sporočil Mussoliniju kot svojemu osebnemu prijatelju, da se odreka pomoči italijanske zaveznice, in upa, da bo lahko Nemčija svojo prvo vojaško nalogo izpolnila brez italijanske pomoči. Da je bil Ciano povabljen v Berlin, tolmačiio tukajšnji politični, krogi v tem smislu, da je sedaj nastopil trfloutgk, ko k m Nemce na-
stala potreba, da se obrnejo na Italijo za pomoč.
Rim, 30. sept. br. V tukajšnjih dobro poučnih krogih zanikajo, da bi bilo potovanje zunanjega ministra grofa Ciana v Berlin v zvezi z zahtevo Nemčije, da naj Italija izpolni z vojaško zavezniško pogodbo prevzete obveznosti. Pač pa v rim-sldb krogih pričakujejo, da bo Nemčija prosila Italijo, naj prevzame vlogo posredovalca med Nemčijo in Rusijo na eni ter Anglijo in Franci,jo na drugi strani v svrho sklenitve miru. Kancelar Hitler bo informiral zunanjega ministra grofa Ciana o nadaljnjih namerah Nemčije. Obisk pred-
stavlja konzultacijo, kakor so predvidena
v nemško-italijanski zavezniški pogodbi.
Mussolinijev
mirovni načrt
Rim, 30. sept. p. Agencija Štefani poroča, da temelji Mussolinijev mirovni načrt na naslednjih treh glavnih točkah: L Tesno sodelovanje nevtralnih držav. 2. Oborožen mir. 3. Revizija versajske mirovne pogodbe, ld bi brezdvomno ustvarila nova pota za pravilno ureditev poljskega vprašanja.
GaSencu odide v Moskvo
V ponedeljek odpotuje v Moskvo tudi minister — Turčija ostane zvesta ne več tudi Franciji in Angliji —
obzorju
Rusiji,
pakt na
London, 30 sept. s. Iz Moskve poročajo, da so se danes nadaljevali razgovori med turškim zunanjim ministrom Saradzoglom in ruskimi državniki Pričakujejo, da bo še pred odhodom Saradzogla podpisan med Turčijo in Rusijo pakt o katerega vsebini pa so doslej samo domneve.
V ponedeljek odide, kakor se je danes zvedelo, r Moskvo tudi rumunski zunanji minister Gafencn. Pričakujejo, da bo v Moskvi sklenjen pakt med državami, ki meje na Črno morje.
Bukarešta, 30. sept. br. V zvezi s potovanjem romunskega zunanjega ministra v Moskvo je dobila danes romunska vlada iz Moskve ponovno zagotovilo, da Rusija nima nikakršnih agresivnih namenov nasproti Besarabiji.
London, 30. sept. br. Agencija Reuter poroča, da je bil med turško in angleško vlado' končno dosežen sporazum o besedilu pogodbe o vzajemni politični in gospodarski pomoči. Odgovorni krogi v Ankari izjavljajo, da bo sporazum podpisan, čim se bo zunanji minister Saradzoglu vrnil iz Moskve.
Medtem je turška vojaška misija pod vodstvom generala Kiazima Orbaja že odpotovala v Anglijo. Z zastopniki angleške-
ga generalnega štaba se bo misija zumela o eventualnem vojaškem sodelovanju obeh vojnih sil za primer, da bi se kakorkoli spremenil status quo na Balkanu ali v vzhodnem delu Sredozemskega morja.
V tukajšnjih političnih krogih je vzbudila vest o tem sporazumu največjo pozornost. Splošno so pričakovali, da bodo vojna na Poljskem, rusko-nemški sporazum in še drugi momenti odločilno vplivali na nadaljnji razvoj turške politike, ki se je šele pred meseci dejansko orientirala v novo smer. Izkazalo pa se je, da niti prvi niti drugi rusko-nemški sporazum ni spremenil odločne volje turške vlade, da za vsako ceno ohrani mir v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Potovanje zunanjega ministra Saradzogla v Moskvo je kazalo. da se bo Turčija spet močneje oprla na Rusijo in preko nje na Nemčijo, vendar pa se to ni zgodilo. Turški uradni krogi zatrjujejo, da se angleško-turški pakt nanaša na povsem drugo področje, kakor pa turško-ruska pogodba. Turčija vztraja slej ko prej na tem, da ostane sedanje stanje i na Balkanu i na črnem morju, in se v ta namen poslužuje tudi vseh mogočih sredstev in garancij.
Moskovski dogovori
še vedno v ospredju
Glavno sovjetsko glasilo vidi v nemško-ruskih pogodbah najboljšo podlago za trajen mir
Moskva, 30. sept. s. Današnja »Izvestja« posvečajo ruskim pogodbam s Turčijo in Estonsko uvodnik z naslovom »Trdna podlaga trajnega miru«. List pravi, da so hoteli gotovi krogi, da bi se sedanja druga imperialistična vojna razširila na ves svet, nenapadalni pakt z Nemčijo in sedanje nove pogodbe pa so to preprečile. Rusija se je zavzela za svoje krvno sorodne brate na Poljskem, kakor tudi za mirno življenje poljskega naroda, ko je razpadla umetno stvorjena zgradba poljske države. Skupnega mirovnega apela Nemčije in Rusije, kl sta ga naslovili sedaj na Anglijo in Francijo, se ne sme podcenjevati. Rusija se ne udeležuje vojne, kot nesebična, dosledna in trdna zastopnica politike miru pa hoče očuvati Široke mase narodov vojnega trpljenja, kl so mu bili izpostavljeni od kapitalističnih gospodarjev. Pogodba z
Estonsko kaže. da hoče Rusija varovati male države kot neodvisne in samostojne proti napadom imperialističnih velesil. Ruska politika je bila najjasneje izražena v Stalinovem govoru meseca marca, ko je izjavil, da hoče Rusija živeti v miru z vnemi onimi sosedi, ki hočejo z Rusijo dobrih odnošajev ter hočejo upoštevati njene interese in integriteto.
Poljska bo vmesna država
Berlin, 30. sept z. V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da bo Nemčija anek-tirala vse poljsko ozemlje do bivše nemške meje iz leta 1914. Prav tako bo anek-
Nodaljevanjc na Z• strani
tirala vso Gornjo Šlezijo do Krakova. Poljsko ozemlje med Vzhodno Prusijo in Litvo na skrajnem severu se bo priključilo Vzhodni Prusiji. Preostali del poljskega ozemlja, v kolikor je pripadlo Nemčiji in ki obsega 14 do 15 milijonov prebivalcev, bo združeno v posebno pokrajino, ki pa bo v popolni odvisnosti od Nemčije in povezana z njo z gospodarsko in carinsko unijo Razume se samo po sebi da bo poljska vojska likvidirana in da bo tudi na tem ozemlju zasedlo vse garnizije nemško vojaštvo.
Amsterdam. 30. sept. br. Po vesteh, ki prihajalo iz Berlina, namerava nemška vlada sedaj ustanoviti vmesno poljsko državo. O tem je davi govoril šef tiskovnega urada nemškega zunanjega ministrstva. ki je dejal da Nemčija ne namerava anektirati poiiskega ozemlja, temveč hoče tam uveljaviti ves Svoj kulturni, gospodarski in politični vpliv. Nemčija noče izvesti nikakega nasilja nad Poljaki in jih tudi ne bo ponemčevala.
lije je tudi ves jugovzhodni del Evrope za
mir.

stališče
Anglije
K>i niše
Berlin. 30 sept AA (DNB) Nemški tisk posveča največjo pozornost novemu nem-ško-sovjetskemu sporazumu »Berliner Bor sen-Zeitung« piše: Nemčija in Rusija sta s sporazumom dne 28. septembra jasno potegnili meje svojih interesnih con Toda tudi brez ozira na to je lOOodstotni nemško-sovjetski sporazum ustvaril nov položaj Poljska ne obstoji več, Anglija in Francija pa stojita pred najusodnejšim sklepom Ako London in Pariz želita ^jno potem se bo Nemčija na osnovi teksta nemško-sovjetske izjave posvetova'a z Rusijo o potrebnih ukrepih V Londonu in Parizu ne smejo niti najmanj dvomiti, da bomo našli način in možnost da vodimo vojno. Zaradi tega mirno čakamo na odgovor na naše vprašanje »mir ali vojna«, ki smo ga poslali Londonu in Parizu.
»Volkischer Beobachter««« pravi- Današnja Evropa ima nov obraz Dve državi evropskega kontinenta, ki sta največji po ozemlju in številu prebivalstva, sta sprejeli sklep, da hočeta odslej živeti v prijateljstvu in izvajati prijateljstvo na vseh področjih državnega in narodnega življenja Noben evropski narod ne more iti preko teh dejstev, o katerih mora vodit' račune tudi izvenevronski svet Vodja raiha -n Stalin ne želita, da bi se to politično tako važno in veliko delo izkoristilo za 'zsilievanie Nasprotno ponujata celo roko sprave ter s tem ponovno dokazujeta kako se zavedata svoje odgovornosti. Zapad stoji ponovno pred važnimi in velikimi odločitvami
»Deutsche Allgemeine Zeitung« naglaša da sta Anglija in Francija skušali v Ženev v toku zadnjih let vsiliti Evropi svojo voljo in diktiran mir Danes Evropa vidi. da ob stoji večina ki je proti vojni Poleg Ru sije ter druge velike nevtralne države Ita
London, 30. sept. br. Očitno novi nem-ško-ruski dogovori britanskega tiska in politične javnosti niso presenetili. Z vso od-i ločnostjo zavračajo listi Hitlerjeve mirovne pobude.
V svojem uvodniku ugotavljajo »Times«, da bodo prihodnji dnevi nedvomno posvetili v vse ono, kar je sedaj še v temi. Ničesar pa ni mogoče več pojasniti, o čemer ne bi bili Francija in Anglija na jasnem že od dne, ko je Nemčija pričela vojno. Z odprtimi očmi sta obe zavezniški demokraciji sprejeli vse, kar je moglo nastati v teh dneh. Nemška vlada se je lahko tudi odpovedala vsej svoji vzhodni politiki, da bi le izsilila mir na osnovi svojih najnovejših pridobitev. Toda ta mirovna ofenziva ni nič drugega, kakor manever, ki povrhu vsega ni bil niti spretno pripravljen. Prijateljstvo s Stalinom je ves kulturni svet sprejel z začudenjem in ves svet se hkratu zaveda, da je Nemčija ubrala napačno pot, ker jo bodo Rusi izigrali, čim jim bodo to narekovali njihovi lastni interesi.
»Daily Telegraph« piše: Odkar se je pričela vojna, je Nemčija odvisna od Rusije, in težko bo vojno nadaljevala, če se bo zanašala zgolj na rusko gospodarsko pomoč. Nihče na svetu ne verjame, da bo Stalin Nemčiji dajal surovine, ne da bi od nje zahteval novih koncesij. Rusi in Nemci so si sedaj res podali roke, toda spor med obema diametralno nasprotujočima si sistemoma je neizbežen. Zato priča že sam rusko-estonski sporazum, ki stvarno ni nič drugega, kakor ruski varnostni ukrep, ki je bil nujen spričo morebitne nemške nevarnosti.
švicarsko mnenje
Curih, 30. sept. z. »Neue Ziircher Zeitung« posveča svoj nedeljski uvodnik nem-ško-nemškemu sodelovanju. Pri tem prihaja do ugotovitve, da smatrata Anglija in Francija nemško ruske dogovore zgolj za pre-grupacijo sil v vzhodni Evropi Anglija in Francija sta le v toliko priš!i zaradi tega v neroden položaj ker ne moreta 'zpolniti svojih obveznost do Poijsice Kar se tiče njunega stališča do Nemčije ter razmerja vojaških sil v medsebojnem obračunavanju se ni z nem«ko-ruskim paktom prav nič spremenilo Nemčija je iskala pri Rusiji v prvi vrsti pomoč proti angleško-francoski blokadi, bodisi v obliki skupnega pritiska na obe zapadni velesili, bodisi v obliki kritja hrbta za primer večje ofenzive na zapadni fronti Katero izmed obeh teh sredstev ruske pomoči Nemčiji se bo uveljavilo, je ostalo se vedno nerešeno in bodo glede tega potrebna «e nadaljnja pogajanja med Berlinom in Moskvo.
zagrebške
Zagrebški »Katolf Škofijskega ord.nar dopis iz Štrigove: »V je nabavila v vasi ljudska šola za hrvatsko
le
glasilo nad-vlja naslednji ovski župniji tamošnja lečo slovenske
vojnih obveznikov
e uredbe v zvezi z orožnimi vajami
SkrM sever ulit držav
Po mnenju švedskih listov |e v nevarnosti nevtralnost vseh baltskih in skandinavskih držav
Pariz, 30. sept. br Diplomatski dogodki so potisnili povsem v ozadje operacije na frontah. Pozornost vsega sveta je osredotočena sedaj na moskovske sporazume z Nemčijo in Estonsko. Po sodbi tukajšnjih krogov je rusko-estonski sporazum glede na realne posledice važnejši od rusko-nemške prijateljske in razmejitvene pogodbe.
Vse severne države so v resnici močno vznemirjene. Rusija je po sporazumu z Estonsko naenkrat postala odločilni faktor na evropskem vzhodu. Z vojaškimi posadkami na estonskih otokih si n' pridobila samo popolno kontrolo nad Finskim zalivom, temveč je prišla tudi v nep. »redno bližino poslednjih nemških trgovskih pomorskih prog, po katerih si je mogla zagotoviti dotok surovin preko Švedske in Norveške vsaj v določenem obsegu
Položaj Estonske sedaj voiaško in gospodarsko ni nič drugačen, kakor položaj češkega protektorata. Poleg tega je kakor ugotavljata »Stockholmer Tidingen« in »Svenska Tagbladett«, nastala še velika nevarnost za nevtralnost vseh skandinavskih držav. S spretno diplomatsko akcijo bo Rusija v danem primeru lahko strla verigo skandinavskih nevtralnosti. V vsakem primeru bo Finska v svoji nadaljnji zunanji politiki sledila Švedski.
Presojajoč položaj, ki je nastal po moskovskih sporazumih, naglašajo švedski listi, da so demokracije ostale zveste svoji zgodovinski nalogi in da so nalogo tudi pravilno obeležile, ko so proklamirale, da se bore za sedanjo civilizacijo. Vsakršno odgovornost, ki se jim bo skušala naprtiti, lahko spričo tega tudi mirne duše sprejemajo. Ključ do vseh nadaljnjih situacij je v rokah Stalina. Stalin je svojim novim prijateljem zaprl pot ne le do ukrajinskih, temveč tudi do rumunskih petrolejskih vrelcev, a prav tako tudi do ukrajinskega
in rumunskega žita. Kadarkoli bodo rabili žito ali petrolej, se bodo morali obrniti na
Rusijo.
Nizozemski listi pravijo v svojih komentarjih, da nemško-ruski interesi na Vzhodnem morju niso bili točno opredeljeni. »Telegraf« poudarja, da si je ne glede na to Rusija že zagotovila najvažnejše baze na Vzhodnem morju. Izvoz švedskega in norveškega železa v Nemčijo je postal odvisen od zadržanja njene vojne mornarice, odkar spričo angleške blokade pot iz Anglije v Nemčijo po morju ni več prosta. Glede, na to je vznemirjenje skandinavskih držav povsem utemeljeno.
Estonsko-sovjetska pogodba ratificirana
Moskva, 30. sept. AA. (DNB) Vrhovno predsedništvo sovjetov je ratificiralo sov-jetsko-estonski pakt o medsebojni pomoči, sklenjen 28. septembra v Moskvi
Moskva, 30. sekt. s. Včeraj je priredil predsednik vlade in zunanji minister Molo-tov kosilo na čast estonskega zunanjega ministra Selterja. Kosilu je prisostvovala vsa estonska delegacija in člani estonskega poslaništva v Moskvi, dalje med drugimi Stalin, Vorošilov, Mikojan in Potemkin. Molotov in Selter sta izmenjala napitnici. Tekom dneva je posetil zunanji minister Selter gospodarsko razstavo, zvečer pa je prisostvoval predstavi v operi.
Odstavitev poveljnika estonske mornarice
London, 30. sept. s. Vrhovni poveljnik estonske mornarice, kakor tudi več višjih oficirjev vojske in mornarice je bilo odstavljeni in pridejo nekateri pred vojaško sodišče. Mislijo, da je ukrep v zvezi z novo pogodbo z Rusijo ter s pobegom estonske podmornice »Orel«.
Obdavčenje premoženja
v Italiji
Uveden je tudi nov dohodninski davek — Donos novih davkov bo služil za kritje primanjkljaja
Rim, 30. sept. br. Italijanski ministrski j svet se je sestal danes dopoldne pod vodstvom Mussolinija v palači Viminale. Na seji je bila odobrena cela vrsta zakonskih dekretov, med njimi dekret o stomilijon-skem posojilu, ki ga bo najela centralna uradniška zavarovalna blagajna za gradnjo novih stanovanjskih hiš ter dekret o javnih delih v Albaniji.
Najvažnejša ukrepa pa sta nedvomno prisilni davek na imovino ter nov dohodninski davek. Prvi davek se nanaša na imovino vseh vrst ustanov in pravnih oseb, na nepremičninsko in premičninsko lastnino poedinib davčnih obveznikov, na vse vrste investiranih kapUalov, na vse vrste kmetijskih in industrijskih podjetij. Davek ne pozna nobenih izjem razen neproduktivnega imetja cerkva, muzejev, vatikanskega imetja, ter imetja, ki je investirano v državne papirje Davek ie bil uveden za čisto vrednost posestev, kapitalov
in druge imovine. Imovina v vrednosti pod 10 lir ne bo obdavčena, za vso ostalo imovino pa bo davek znašal pol odstotka.
Novi dohodninski davek velja za čiste denarne dohodke, izvirajoče iz vseh vrst trgovinskih poslov, ter vseh ostalih poslov, ki so bili doslej podvrženi neposrednemu davku na poslovni promet, ter na kupčije privatnikov s trgovci. Novi dohodninski davek se ne bo pobiral od dohodnin, izvi-rajočih iz posameznih nepremičninskih in kreditnih transakcij. V ostalem bo v celoti nadomestil neposredni davek na poslovni promet, ki se ukine. Novi dohodninski davek bo znašal po dve liri za vsakih 100 lir dohodka. Poročilo, ki ga je o tem objavila agencija Štefani, pravi, da sta bila oba nova davka uvedena zaradi dosedanjega primanjkljaja v tekočem proračunskem letu in zaradi posebnih izdatkov, ki so postali potrebni glede na sedanji mednarodni položaj.
katekizme in to brez vednosti župnika. To je čuden poskus v jj^vatski šoli. Upamo, da bo hrvatska atrigpfa s' Svojo hrvatsko okolico kmalu pr.pojena banovini Hrvatski m da bodo slični prtmeri. kakor se je dogodil sedaj v šafarskem, za vedno onemogočeni«
O hrvatski telovadni organizaciji
Bivši poslanec Milut n Majer objavlja kot predsednik nove telovadne organizacije »Hrvatski Junak« v zagrebških list h izjavo, v kateri zatrjuje, da načeljuje tej organizaciji po odobren ju predsednika dir. Mačka.
Nato nadaljuje- »Prav tako je bil »Hrvatski Junak« ustanovljen po odobritvi predsednika dr. Mačka m bana dr. šuba-šiša, o čemer je bilo izdano tudi javno obvestilo 10. septembra. Od takrat se ni ničesar spremenilo glede delovanja »Hrvatskega Junaka«. Vse, kar se protivnega navaja, ne odgovarja dejstvom.«
Razpust kmetijske
zbornice v Banjaluki
Kakor poročajo listi, je kmetijski minister dr. Cubrilovič razpustil odbor kmetijske zbornice za vrbasko banovino v Banjaluki. Do novih volitev v zbornico bo vodil zbornične posle kot vladni kmisar bivši zemljoradniški poslanec Dušan Brankovič.
Nov predsednik zveze jugoslovenskih mest
Nedavno postavljeni komisar za mestno občino Zagreb Mato Starčevič je postal s tem avtomatsko tudi oredsednik zveze mest kraljevine Jugoslavije. Po poročilih zagrebšk;h listov bo zagrebški komisar v najkrajšem času stopil v stik s predsedniki ostal'h mest Jugoslavije ter pričel z delom v Zvezi mest.
Aretacija bivšega ko«fi-denta zagrebške policije
Zagrebški listi poročajo da je bil v četrtek zvečer aretiran Branke Zweiger ki je bil več let glavn' konfident zagrebške policije, in fe kot* tak bale imel stalno plačo. Čeprav ni imel nobenega uradnega položaja. je vendar mnogokrat zasliševal politične aretirance. izmed katerih ga mnogi obtožujejo, da je pr- tem postopal na nečloveški način Dolže ga tudi, da je imel zveze z atentatorji na pokornega univerzitetnega profesorja dr Milana Šuflaja. ki je veljal za intelektualnega vcd'te!ja hrvatskih ekstremistov in katerega umor doslej še ni pojasnjen.
Kardinal Hlond v Rimu
Med prvimi, ki so brez posebne nezgode zapustili že v teku prvih vojnih operacij poljsko ozemlje, je bil primas Poljske, slovenski javnosti dobro znani kardinal Hlond, ki se je zatekel v Rim. V sredo se je oglasil v vatikanskem radiu ter naslovi) na svoje vernike poslanico z željo, da bi Poljakom »vlil hrabrosti teT utrdil zvestobo do domovine in vere v Boga«. Kardinal Hlond je izrazil priznanje poljski* vojski ter prebivalstvu Varšave za junaštvo v zad njih bojih. »Slovenski dom« še pristavlja da »je priporočil vsemu poljskemu narodu, naj se pokori volji Previdnosti, katere cilji se ne dajo doumeti.«
Kakor poroča Reuter, je kardinala Hlon-da in skupino poljskih romarjev sprejel včeraj papež Pij XII. Pri tei priliki je papež imel nagovor, v katerem ie med dragim dejal: »V tem trenutku teko skozi Poljsko reke solza, toda tam so se doboje-vale tudi sijajne zmage, zaradi katerih so vam celo vaši sovražniki dali pravično priznanje. Poljska je v svoji bunii zgodovini videla dobe navidezne smrti toda prav tako tudi mnoge dni vstajenja in novega življenja Upajmo, da Vsemogočni ne bo dopustil, da bi se v vaši državi uničila vera.«
Zakaj poljska letala niso napadala .Nemčije
Beograjska »Politika« objavlja razgovor z nekim nevtralnim vojaškim strokovnjakom, ki se je mudil do zloma poljske vojske na bojišču. V razgovoru je med drugim zatrjeval, da poljski letalci niso izvedli nobenega bombnega poleta nad Nemčijo na izrecno zahtevo angleške vlade. Poljski letalci 90 se disciplinirano pokorili angleški želji, čeprav so jim krvavela srca, ko so videli posledice sistematičnega bombardiranja poljskih mest po nemškem letalstvu. Poveljstvo poljskega letalstva je baje tolmačilo zahtevo angleške vlade podrejenim letalcem s tem, da želi proglasiti London Nemčijo kot edino napadalko tudi v pogledu zračne vojne.
Nevtralni vojaški strokovnjak o tej zadevi ni hotel izreči nikake lastne sodbe in nikakega komentarja.
Č:hl na Slovaškem
Slovaška službena agencija »Slovak Press« poroča: Parlamen* slovaške republike je te dni sprejel zakon o slovaškem državljanstvu. Glede Čehov, ki žive na Slovaškem, velja po tem zakonu, da so postali v trenutku proglasitve slovaške samostojnosti tuji državljani, ako so imeli domovinsko pravico na češkem ali Moravskem. Iz slovaških državnih služb so bili v glavnem že odpuščeni, nekateri pa so še nadalje ostali na svojih mestih, ker so bili nujno potrebni. Ti bodo lahko še nadalje ostali v slovaški državni službi ali trajno ali pa samo začasno.
O njihovem pravnem položaju na Slovaškem je slovaška vlada sklenila poseben sporazum s češko-moravskim protektora-tom, po katerem so si morali vsi češki uradniki na Slovaškem poskrbeti poseben dekret o začasni zaposlitvi v službi slovaške republike. Oni Čehi pa, ki bodo trajno ostali v slovaški državni službi so uvrščeni v poseben seznam. Razen teb dveh kategorij je na Slovaškem v. državni službi 5e ena kategorija. Čehov, namreč onih, ki so bili sprejeti v slovaško državno slufbo šele po 14. marcu letošnjega leta. Ti dobijo slovaško državljanstvo.
>t. br. Ministrski svet objavljeno, rešil neka-lleme, ki so se pojavili _	- ___izjemne prilike. Vpraša-
nja«® nanašajo predvsem na položaj vojnih obveznikom, ki so bih vpoklicani k orožnim vajam. Urejena so bila s štirimi uredbami. Prva uredba določa podpore rodbinam teh obveznikov. Finančni minister je že zagotovil potrebne kredite. V vsakem s reškem mestu se bodo ustanovili odbori, sestavljeni iz zastopnikov sodišča, davčnih zavezancev ln občinskega sveta. U odbori bodo reševali vse predložene
prošnje za podpore. Podpore se bodo začele takoj izplačevati
Druga Ui eaoa določa, da se vse izvržbe, izvirajoče iz privatno-pravnih poslov v breme vojnih obveznikov, odlože, dokler se ne vrnejo z orožnih vaj.
Tretja uredba ureja vprašanje zastalih stanarin vojnih obveznikov. Dokler se ne vrnejo z orožnih vaj, velja za terjatve njihovih stanodajalcev moratorij.
Četrta uredba določa, da morajo delodajalci vojnim obveznikom zagotoviti službo, čim se vrnejo z orožnih vaj.
Zapadno bojišče
Na francosko-nesnški fronti le manjše prassse tn topniško streljanje
Pariz, 30. septembra, AA. Vojno poročilo z dne 30. septembra zjutraj pravi: Noe brez napadov. Aktivnost patrol v vsej pokraj: ni vzhodno od Saare.
Pariz, 30. sept s. V francoskih vojaških krogih izjavljajo, da je popolnoma neutemeljen očitek, da Anglija in Francija vojno na zapadni fronti vodita premalo energično. Poudarjajo, da tvori ta fronta samo majhen del v strateških načrtih Anglije in Franc'je, ki se raztezajo skoro preko vsega sveta. Važen strateški uspeh je bil dosežen s tem, da so bile nemške ladje pregnane z morij in da je bil Nemčiji z blokado občutno omejen uvoz surovin Druga uspešna akcija je propaganda, ki se vrši z letaki in ki hoče prepričati nemški narod o nesmiselnosti vojne. Za Anglijo in Francijo dela čas. Pomemben uspeh zaveznikov je tudi izguba saarskega industrijskega in rudniškega ozemlja za Nemčijo. Čeprav so Francozi doslej zasedli malo ozemlja, je bila zasedba izvršena hitreje, nego bi bilo po vojaških računih pričakovati, ker utrdbene naprave zahtevalo zelo prev dne akcije ln mnogo časa. Nad 50 nemških vasi je že zasedenih in več mest resno ogroženih.
Važni mosnetki
Siegfriedove črte
London, 30. sept. s. Angleško letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala izvrSila dva uspešna izvdniška poleta nad Siegfriedovo linijo. V enem poletu so letela letala samo 200 m visoko in napravila mnogo važnih fotografskih posnetkov Nemško vojaštvo jih ni eibstre-ljevalo ker Je letala smatralo za nemška. Drugi polet so izvršila angleška letala v višini 7000 m. Kljub močnemu obstreljevanju ao se tudi ta letala vrnila vsa nepoškodovana.
Nemško poročilo
Berlin, 30. sept. A A. (DNB). Na zapadu je bilo več prask na več krajih.
V Skageraku in Kategatu so nemški rušilci ln torpedovke preiskali v zadnjih dveh dneh 45 ladij in zaplenile del blaga. Dve eskadrili britanskih letal, v celem 12 bombnikov, sta poskušali preleteti nemško ozemlje na obali Severnega morja. Ena je izvršila napad na nemške rušilce v Nemškem zalivu, toda brez a spe ha. Britanska letala so bila od gnana z ognjem protiletalskih topov. Britanske bombe niso zadele svojih ciljev. Proti drugi eaCkadrili so izvršili naipad nemški lovci vzhodno od Frizijskih otokov. V tej borbi Je bilo Zbitih 5 britanskih letal od šestih. Posadki dveh nemških lovsk h letal, ki sta se morali spustiti na morje; so rešile nemške vojne ladje.
Daladierova konferenca z generali
Pteriz, 30. sept. s. Ministrski predsednik Daladier je imel danes enourno konferenco z vrhovnim poveljnikom vojske Game-linom in drugimi francoskimi vojaškimi dostojanstveniki. Uradno poročilo pravi, da so razpravljali o dalekosežnih strateških problemih vojne.
Vojna na morju
Stockholm, 30. sept. br. Novi napadi na trgovske ladje skandinavskih držav so vzbudili v tukajšnjih gospodarskih krogih največje vznemirjenje Zastopniki paro-plovnih družb sedaj že nujno zahtevajo, naj se tudi za norveške in švedske ladje uvede spremljevalna služba kakor se že izvaja v Angliji. Švedski listi ugotavljajo, da so Nemci v skandinavskih lukah organizirali široko razpredeno vohunsko službo, ki nemškim podmornicam omogoča napade
na sleherno švedsko ladjo, ki je namenjena v Anglijo.
Stockholm, 30. sept. s. Skoro vsa švedska trgovska plovba je ustavljena, ker lastniki ladij vsled potopitve več švedskih ladij nočejo več riskirati nadaljnjih izgub.
Tallin, 30. sept. AA (Štefani) Sovjetska mornarica razvija živahno delavnost v Finskem zalivu, vzhodno od Alandskega otočja. Tudi sovjetska mornarica v Črnem morju ie v stanju pripravljenosti.
Italijanski poslanik pri Daladieru
Pariz, 30. sept. AA. (Štefani). Predsednik vlade in zunanji minister Daladier je snoči konferiral z italijanskim poslanikom v Parizu.
Ogromni oborožitveni izdatki na švedskem
Stockholm, 30. sept. b. Novi oborožitveni program švedske vlade je zanimiv primer velikih obrambnih potreb nevtralnih držav današnjih dni. V okviru rednega novega proračuna za leto 1939-40 je bilo za vojne izdatke predvidenih 350 milijonov švedskih kron. Sedaj pa je vlada zahtevala odobritev dodatnega proračuna, ki določa nadaljnjih 110 milijonov švedskih kron za potrebe narodne obrambe. Razen tega zahteva vlada še odobritev izrednega zneska 120 milijonov švedskih kron, ki naj se uporabi samo za nove dobave vojnega materiala. V teh zneskih pa ni vračunanih 220 milijonov, ki jih je vlada že poprej določila v kritje izrednih vojaških izdatkov do 1 januarja 1940. V celoti bo Švedska izdala za potrebe svoje narodne obrambe samo v tekočem proračunskem letu znesek 880 milijonov, kar predstavlja znesek, kakršnega Švedska še nikdaT doslej ni določila za vojne namene. Razume se samo po sebi, da ti izdatki hudo bremene švedsko državno gospodarstvo. Zato bo morala država znatno zvišati dosedanje davke, obenem pa razpisati tudi notranja posojila.
Nemški guverner na Poljskem prevzel svoje posle
Poznanj, 30. septembra. AA. (DNB). Nemški minister dr. Franck je včeraj prevzel dolžnost vrhovnega civilnega šefa v vseh pokrajinah bivše Poljske. Po prevzemu dolžnosti je bila seja, katere so se udeležili vojni poveljnik pokrajine general Bogelwerk, šef civilne uprave mesta Greiser ter drugi. Minister dr. Franck je pojasnil svojo nalogo, ki obstoji v tem, la se v tej pokrajini več ne pojavijo prepiri in spori. Gre za tem, da se ust vari jo .lormalni odnosi med Nemci v dosedanjih poljskih pokrajinah in med ostalimi narodnostma
Izvoz letal iz Amerike
London, 30. sept. AA. V toku avgusta je dosegel izvoz letal in letalskih motorjev iZ Zedinjenih držav rekordne številke. Vrednost izvoženega materiala znaša 12,136.845 dolarjev. V Anglijo je bilo izvoženih 44 letal in 50 motorjev, v Francijo pa 57 letal in 121 motorjev.
Angleško-belgijska trgovinska pogajanja
Bruselj, 30. sept. br. Prihodnji teden se v Londonu prično angleško-belgijska trgovinska pogajanja. V ponedeljek odpotuje v Anglijo belgijska delegacija, ki bo imela nalogo, pridobiti angleško vlado v prvi vrsti za to, da bi, ne glede na blokado, Anglija dopustila, da bi Belgija še nadalje nemoteno dobivala surovine in druge življenjske potrebščine iz svojih in drugih prekomorskih dežeL
poveljniki na Poljskem
»Frankfurter Zeitung« objavlja imena glavnih nemških poveljnikov na Poljskem. Kot najvišji poveljnik stoji na čelu vse nemške oborožene sile kancelar Hitler, kateremu je neposredno podrejeno vrhovno poveljstvo pod vodstvom generala Keiteia. General Keitel, ki je star 57 let, je bil imenovan za šefa nemškega vrhovnega poveljstva lansko leto.
Vrhovni poveljnik vseh oddelkov, ki so operirali na Poljskem, je bil general Brauchitsch, ki je 58 let star. General Brauchitsch je bdi imenovan za vrhovnega poveljnika nemške vojske lansko leto o priliki znanih sprememb v vrhovnem nem. škem vojaškem vodstvu, ko je bil, kakor znano, odstavljen med drugimi tudi general Fritsch, ki je sedaj pred dnevi padel v bojih na Poljskem.
Šef glavnega generalnega štaba nemške vojske je artilerijski general Halder, ki je 55 let star. General Halder je širši javnosti postal znan, ko je L 1935 v imenu nemške vojske sporočil maršalu Luden-dorffu čestitke k njegovi sedemdesetletnici in s tem utrl tla za spravo med Luden-dorffom in nacionalnim socializmom. Za šefa glavnega generalnega štaba je bdi imenovan v novembru lanskega leta.
Nemška vojska, ki Je operirala na južnem Poljskem, je bila pod poveljstvom generala Rundstedta, ki je dopolnil 63 let. General Rundstedt je vodil del nemške vojske tudi lansko Jesen v Sudete. Njemu §0 bile na Poljskem podrejene tri armade:
prva, M jo je najbolj na Jugu Poljske vodil general Ust (59 let star), druga ki jo je vodil v smeri proti srednji Visli general Reichenau (54 let star) ter severna veja južnega zbora pod poveljstvom generala Blaskow*tza (56 let).	6
Severna vojska je bila pod poveljstvom 58 let starega generala Bocka. Delila se je v dve armadi Prvo, ki je imela nalogo doseči prehod preko Visle pri Grudziadzu in zvezo z južno vojsko, je vodil general Klu-?e, star 57 let. drugo pa, ki je prodirala iz Vzhodne Prusije proti Narevu in Bugu, pa je vodil 581etni general KttcMer.
Letalske sile so bile pod vrhovnim poveljstvom maršala Gdringa, ki je dopolnil 46 let. šef letalskega generalnega štaba je general Jeschonnek, star 40 let. Na tem mestu je od februarja letošnjega leta. i Vrhovni poveljnik enega dela letalskih sil ' ki so operirale na Poljskem, je bil generai Kesselring, star 53 let, drugega dela pa general Lohr, star 54 let.
Obalne operacije je vodilo nemško vojno brodovje, ki je pod vrhovnim poveljstvom admirala Raederja, starega 63 let. Vrhovno poveljstvo nemškega brodovja pri Gdansku in Gdinji pa je imel admiral Albrecht, star 59 let.
Vremenska nanoved
Zemunska: Pretežno oblačno in nekoliko hladneje, ponekod dež, zlasti v zapadni polovici države.
Novi sporazumi v Moskvi
Težišče mednarodnega razvoja v preteklem tednu je bilo na evropskem vzhodu, kjer se
uveljavlja novo ravnovesje sil
Nova evropska vojna, ki se je začela v začetku septembra tega leta, se razvija bolj v znamenju značilnih diplomatskih ofenziv kakor pa ofenziv na samih bojiščih. Na vzhodnem bojišču lahko smatramo tudi poslednje boje za končane, odkar sta se po dolgem junaškem odporu tudi varšavska in modlinska posadka odločili za predajo. Na zapadnem bojišču se sicer boji nadaljujejo, toda zaenkrat brez posebnih velikih dogodkov, ki bi spreminjali položaje. Tem bolj pa je zlasti na nemški strani na delu diplomacija, ki skuša ne le dokončno likvidirati vzhodno bojišče in vprašanja, ki so v zvezi z novim položajem na vzhodu, temveč s primernim diplomatskim pritiskom sploh likvidirati sedanjo vojno, ki je nastala zaradi nemško-polj-skega spora.
DALJNOSEŽNI DOGOVORI V MOSKVI
V vrsto teh prizadevanj moramo šteti vse nove dogovore med Nemčijo in Rusijo, ki so bili podpisani 28. septembra 1939 v Moskvi o priliki drugega obiska nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. Njih pomen je na eni strani v dokončnem sporazumu med Nemčijo in Rusijo glede kon-čnoveljavne razdelitve Poljske, na drugi strani pa v pritisku, ki ga obe velesili izvajata sedaj na zapad. da preneha s sovražnostmi proti Nemčiji. Na zunaj manj vidno, toda za nadaljnji razvoj na evropskem vzhodu izredno važno pa je nastajanje novega ravnovesja sil. katerega najbolj značilna oznaka je predvsem v nenadni ruski aktivnosti na vsem evropskem prostoru med Baltikom in Črnim morjem. Razume se samo po sebi. da pomeni to šele začetek ustvarjanja novih diplomatskih front, ki bodo kasneje odločilno posegle v razvoj sedanje voine. Za sedaj lahko pripomnimo samo toliko, da se zapadni velesili skupnemu nemško-ruskemu pritisku za likvidacijo vojne ne nameravata vdati, kakor so nam to ookazali že prvi odmevi novih moskovskih dogovorov.
VSEBINA MOSKOVSKIH dOGOVOROV
Novi moskovski dogovori obsegajo štiri dokumente: 1. skupno izjavo obeh vlad o njunem prizadevanju za likvidacijo se-
danje vojne, 2. prijateljski pakt, ki proglaša nemško-rusko razdelitev Poljske po novem razmejitvenem dogovoru za končno-veljavno, 3. razmejitveni dogovor, ki določa dokončne meje nemškega in ruskega ozemlja na bivšem Poljskem ter 4. izmenjavo pisem o potrebi poglobitve medsebojnega trgovinskega prometa v obsegu, kakršen ie bil doslej največji.
Glede na splošni razvoj v Evropi je trenutno znabiti največjega pomena skupna izjava nemške in ruske vlade, ki vsebuje mirovni poziv Angliji in Franciji, in to z grožnjo, ki je izražena v naslednjih dveh zaključnih stavkih izjave: Ce bi prizadevanje obeh vlad ostalo brezuspšno, bi ugotovili dejstvo, da sta Velika Britanija in Francija odgovorni za podaljšanje vojne. V tem primeru bi se nemška in sovjetska vlada medsebojno posvetovali o potrebnih ukrepih.« Ta grožnja napoveduje torej novo poglobitev nemško-ruskega sodelovanja za primer, da Anglija in Francija nadaljujeta sedanjo vojno proti Nemčiji. Obetajo se nam torej v sedanji vojni povsem nove razporeditve vojnih sil, ki jih sedaj še ni mogoče jasno obeležiti.
RUSKI POSEG NA BALTIK
Za novo ravnovesje sil, ki nastaja v vzhodni Evropi, pa zasluži posebno pozornost poleg dogovora o razdelitvi Poljske, zlasti sporazum o medsebojni pomoči, ki ga je Rusija tik pred novimi dogovori z Nemčijo sklenila z Estonsko, malo baltiško državico v neposredni soseščini, ki je postala pravi ruski protektorat. Estonska daje Rusiji pravico, da na estonskih otokih Sarema (Oesel) in Hijuma (Dagoe) ter v mestu Baltiški zgradi in vzdržuje oporišča za vojno mornarico ter določeno število letališč za sovjetske letalske sile. S temi estonskimi koncesijami je postala Rusija dejanski gospodar vsega baltiškega področja, s čemer si je dodobra zavarovala tudi vhod v Leningrad preko Finskega zaliva.
TURŠKI OBISK V MOSKVI
Istočasno pa se ruski državniki razgo-varjajo tudi s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. ki se že nekaj dni mudi v
Moskvi Njegovim razgovorom pripisujejo v informiranih krogih velik pomen ne le za poglobitev rusko-turških odnošajev (navaja se možnost sklenitve posebnega črno-morskega pakta o medsebojni pomoči obeh držav za primer vpada kake velesile v Orno morje), temveč tudi v pogledu razčiščen j a položaja v vsem črnomorskem pasu Balkanskega polotoka To bo za na-daljni razvoj Balkana gotovo velikega pomena. kajti tri velesile si drže sedaj na tem prostoru ravnotežje: Italija. Nemčija in Rusija. Nadaljnji razvoj odnošajev med temi tremi velesilami bo zato odločilno usmerjal tudi novo balkansko politiko, katere bistvo je za sedaj v tem, da ostanejo vse balkanske države izven sedanjega konflikta.
ODLOČITVE AMERIŠKEGA KONTINENTA
Ker ne smemo prezreti, da se obrisi teh novih ravnovesij pojavljajo v razpletu vojne, ki se med tem nadaljuje, bo seveda končna slika novih položajev, ki utegnejo nastati, odvisna tudi od razpleta vojne. Anglija in Francija ne kažeta doslej nobenega znaka, da mislita v svoji borbi, ki sta ji že v naprej točno opredelili končne cilje, popustiti. Kot veliko neznanko moramo v teh novih grupacijah sil smatrati ves ameriški kontinent. Prav te dni se nadaljujejo posveti 21 ameriških držav na vseameriški konferenci v Panami. Ti posveti so v neposredni zvezi z vojnim razvojem v Evropi, njih namen pa je predvsem zavarovanje nevtralnosti ameriških držav. Na drugi strani se v prestolici največje ameriške države. Zedinjenih držav Severne Amerike, vodijo razprave o kongresu o spremembi nevtralnostnega zakona v smeri posrednega podpiranja obeh zapadnih demokracij. Odločitve ameriškega kontinenta, ki bodo v veliki meri odvisne od nadaljnjega diplomatskega raz-voia v Evropi, bodo na drugi strani močno vplivale tudi na sam evropski razvoj. Zato nam navzlic novim dogodkom na evropskem prostoru še ni mogoče postavliati dokončnih zaključkov niti o formiranju diplomatskih, niti — še manj — v"in'b front.
Dr. B. V.
U
„Na zapadu nič novega
Zakaj še ni prišlo do nobenih večjih bitk na zapadni
fronti
V torek poteče prvi mesec vojne med Anglijo in Francijo na eni ter Nemčijo na drugi strani. Poročila z zapadnega bojišča pa so še vedno zelo lakonična in vzbujajo v nepoučenih širokih krogih mnoge svojevrstne komentarje. Na zapadu se nič ne dogaja, pravijo ljudje, ko čitajo kratke komunikeje o borbah manjših oddeikov, podprtih z oddelki tankov, lahke artiieri-je, letalstva in ogn;em težke artilerije. V glavnem so to borbe izvidniških napadalnih oddelkov ter akcije tehničnih čet, ki sistematično čistijo ozemlje vzdolž fran-cosko-nemške meje ter se počasi, a gotovo pomikajo vse bolj proti stalnim utrjenim postojankam Siegfriedove linije.
Taktika vrhovnega vojnega vodstva zapadnih velesil je vzbujala v dneh propadanja Poljske mnogo komentarjev. Vojaški strokovnjaki pa priznavajo vrhovnemu vodstvu zapadnih vojsk, da je postopalo edino pravilno in ogično, ker je računalo z danimi dejstvi. Pretekla leta smo (Stal; in čuli mnoge napade na francoski militarizem. Vsem nam ao še v spominu neprestane obtožbe, da se Francija neprestano oborožuje ter sili s tem tudi druge naro de in države k sistematičnemu poviševanju kreditov za oboroževanje. Stvarno pa je bila Francija tista, ki je po letu 1927. na celi črti zaostala z oboroževanjem in zgubila položaj vodilne oborožene sile v Evropi. Njena vojaška politika se je zadovoljila po letu 1927 s tezo čisto defenzivne na-
Do šestega meseca po izbruhu sovražnosti bo stalo na francoskih mejah 80 popolnih rezervnih divizij in 100 na koncu prvega leta vojne. Zaradi postopne mobilizacije francoske vojske v mesecih pred izbruhom sovražnosti so se ti roki sigurno skrajšali, vendar pa mislijo dobro poučeni vojaški strokovnjaki, da bo razpolagal general Ga-melin kot vrhovni komandant francoske vojske šele prihodnjo pomlad z njeno polno udarno močjo.
Isto je s francoskim vojnim letalstvom, ki je bilo temeljito modernizirano in usposobljeno za moderno letalsko vojno šele poslednja tri leta. Po mnenju vojaških strokovnjakov je francosko letalstvo v družbi z angleškim danes že sposobno za defenzivno obrambo francoskega neba in za spremljanje operacij vojske na suhem in na morju. Doseglo je stopnjo, ki opasno ogroža vsako ofenzivno akcijo sovražnega letalstva nad francoskim ozemljem, za polnovredno ofenzivno akcijo v smislu načel totalne vojne nad sovražnim ozemljem pa bo sposobno šele prihodnjo pomlad. Za rezerve in spopolnitve je danes preskrbljeno: francoska letalska industrija producira že 2000 letal in 3500 motorjev mesečno. K temu je treba prišteti še mesečno produkcijo angleške letalske industrije, ki je že doseglo število 3000 letal in 5000 prvovrstnih letalskih motorjev.
Francoska vojska razpolaga danes s kakimi 6000 tanki, ki so prvenstveno sprem-
rodne obrambe. Zaupajoč v miroljubnost j no orožje za pehoto in tvorijo nekako nje-
drugih in zanašajoč se na svoje zavezniške j no 0klopljeno artilerijo, ki ji krči pot pre-pogodbe ter Društvo narodov, je skoraj i ^o ovir do sovražnikovih postojank in čez
povsem zanemarila spopolnjevanje svoje ga ofenzivnega orožja. Oprta na svoje obmejne utrdbe, ki so po priznanju vseh najboljše na svetu, je v tehničnem in taktičnem pogledu zaostala.
Prilike se niso spremenile tudi še dolgo potem, ko se je pričela Nemčija z gigantskimi koraki oboroževati ter spopolnjevati svoja ofenzivna orožja: letalstvo, tanke in težko artilerijo. Sprememba je nastopila šele po 1. 1936., ko se je odločila francoska vlada vse žrtvovati za tehnično modernizacijo svoje vojske in obnoviti njeno ofenzivno sposobnost. Ustanovljena je bila samostojna letalska armada z ofenzivnimi cilji ter izdelan načrt za širokopotezno moto-rizacijo suhozemske vojske ter ustanovitev posebnih oklopnih divizij po nemšken vzorcu. V taktičnem pogledu je ostalo francosko vojno vodstvo tudi po teh spremembah v glavnem zvesto defenzivni vojni doktrini. Tako je ostala celokupna organizacija francoske vojske z izjemo letalske armade in tankovskih odredov tudi v naprej čisto obrambnega značaja.
Najboljše potrjuje to dejstvo relativno šibko število francoske aktivne vojske, ki je štela ob izbruhu sovražnosti 29 pehotnih divizij, 3 konjeniške divizije in eno oklopno divizijo, skupaj okoli 400.000 mož, od tega 100.000 poklicnih vojakov v tehničnih četah in v trdnjavskem pasu. To je dobra tretjina nemške aktivne vojske, ali polovica francoske vojske v letu 1914., ko je bila francoska vojna doktrina čisto ofenzivnega značaja. Prva naloga francoske aktivne vojske ob izbruhu letošnje vojne je bila, zavarovati državne meje ter omogočiti mobilizacijo in organizacijo rezervne vojske. Defenzivnim ciljem francoske vojske odgovarja tudi način mobilizacije in organizacije rezervne vojske, ki določa postopno pošiljanje rezervnih divizij na bojišče. Vzrok zato leži v pomanjkanju kadrov ln ker morajo Francozi svoje rezervne divizije formirati čisto iznova in ne s pomočjo spopolnjevanja že obstoječih kadrskih aktivnih formacij. Tako določa francoski mobilizacijski načrt postavitev prvih 20 rezervnih divizij na fronto šele osmi dan po izbruhu sovražnosti, nadaljnjih . 20 divizij 20 dni po izbruhu sovražnosti ter j novih 20 divizij 60 dni po nastopu vojne «
postojank
? nje. Zato polaga francosko vojno vodstvo S pri tankih večji pomen na težo, kakor pa na njihovo brzino in tako ima danes francoska vojska najtežje tanke na svetu, ki I tehtajo do 100 ton. Ti tanki, ki jih lahko \ ustavijo samo poljski 7.5 cm topovi s po-1 sebnimi granatami, delajo že sedaj Nemcem največje težave. I Razvoj francoskih strategičnih operacij narekuje poleg čisto defenzivne organizacije francoske vojske tudi izredno močni defenzivni položaj samega francoskega ozemlja. S temi dejstvi mora francoski generalni štab stalno računati pri vseh svojih operacijskih zasnovah. Maginotova linija je nezlomljiva hrbtenica francoske vojske, a istočasno tudi strategično dejstvo, preko katerega vsaj za sedaj še ni mogoče. O vojni doktrini in strategiji francoskega generalnega štaba trdijo danes strokovnjaki, da je metodična, previdna in hladnokrvna. Njeno glavno načelo je: oprt na nepremagljivo obrambno Unijo, se sistematično pripravljati za poznejšo prodorno ofenzivno operacijo z zastavitvijo mogočega maksimuma tehničnih in materialnih pripomočkov moderne ofenzivne tehnične vojne. Načelo vrhovnega komandanta francoske vojske, generala Gameli-na, ki slovi po tem, da je tekom svetovne vojne najbolj metodično in v podrobnostih najbolj izdelano pripravil vsako svojo operacijo ter imel med vsemi francoskimi generali vedno najmanj izgub, je: »Odločilni udarec na sovražnikovo vojsko je mogoče izvesti samo s premišljeno zvezo med napadom in obrambo ter sistematičnim iskanjem sovražnikove šibke strani, ki jamči za prodorni uspeh velikega in odločilnega udarca. Francoska vojska bo morala zato prve mesece vojne izvajati strategični manever ofenzivnih in defenzivnih pripravljalnih operacij.«
Po krvavih izkušnjah svetovne vojne, ki so stale francoski narod cvet njegove mladine, se je francoski generalni štab povsem odrekel doktrine ofenzive za vsako ceno. Sprejel je načelo defenzivnih operacij maršala Petaina kot predpogoja za napad in ofenzivo. Ta nauk je v taktičnem pogledu do podrobnosti izdelal general Gamelin s svojim generalnim štabom. Označil ga je francoski generalštabni polkovnik de Gaull
z besedami: »Za neprebojnimi zidovi naših železobetonskih utrdb, kjer je na mrtvi straži skoraj polovica naše aktivne vojske, moramo vsposobiti in pripraviti oboroženo moč našega naroda — francosko rezervno operacijsko vojsko — za odločilni čin: bitko, ki bo privedla do zmage.«
D. V.
BABYMIRA krema
SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPDSCAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LISAJE ES VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SLSI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOZO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERLTAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
Vesti iz Koroške
S 25. septembrom so bile uvedene nove živilske nakaznice. Glasijo se na kruh, meso. mast, mieko. maslo, marmelado, sladkor ter druga živila. Tedenska odmera se je pri mesu zmanjšala od 700 gramov na 500 gramov na osebo. Težaki in bolniki pa imajo pravico na dodatke. Otroci do 6 let ne dobijo mesa in masti, zato pa do 80 gramov surovega masla na teden. Otroci do 6 let dobivajo po % 1 mleka na dan, med 6 in 14 letom po & 1 dnevno, odrasli pa dobijo le posneto mleko. Prosta prodaja mleka je s 1. oktobrom prepovedana. Odslej bodo mleko smele prevzemati samo mlekarne. Surovega masla je določenih 80 gramov na teden za osebo, kruha pa 1900 gramov. Odmera sladkorja se je znižala od 280 gramov na 250 gramov na teden in osebo. Glede drugih živil so določbe ostale nespremenjene.
Celovški policijski ravnatelj je odredil, da se dekleta letnikov 1920 in 1921 javijo k obvezni delovni službi. Prepovedano je pripravljanje kislega mleka, jogurta in sličnih mlečnih izdelkov. Ovčerejci smejo od striže ovac ohraniti 5 kg neoprane ali 2l/t kg oprane volne za lastno uporabo, ostalo pa oddajajo zbiralcem. Prodaja čokolade. kakaa in kave pa je začasno ustavljena.
V	Kotmari vasi je umrl Jože Halekar, p. d. Matic v Preblah. Pokojnik je bil daleč naokoli znan čebelar. Slovel je, da je v tej stroki pravi umetnik. Prav tako so te dni Kotmarčani spremili na zadnji poti svojega rojaka Ivana Golzerja, ki je padel v vojni. Služil je pri nemškem topništvu. Vojaška oblast je dovolila prevoz v rojstno faro. Bil je sin edinec, zato je to tem težji udarec za pokojnikovo mater. Na zadnji poti so ga spremili vsi njegovi tovariši in oddelek vojakov mu je izkazal zadnjo vojaško čast Pokojnik je bil dobrega značaja, vesel pevec in delaven član slovenskega kulturnega društva »Gorjanci« v Kotmari vasi. Naj počiva mirno v domači zemlji, osameli materi pa toplo sožalje!
Na graški univerzi je bil promoviran za doktorja pravnih in državnih ved šentjakobski rojak Janko Gregori! Iskrene čestitke!
Pred posebnim sodiščem je bil obsojen neki delavec iz St. Vi<|a od Glini zaradi širjenja neresničnih vesti na 5 mesecev zapora.
V	Baškem jezeru so našli utopljenega 771etnega Jožefa Koglerja iz Bač. Njegovo truplo je bilo 20 dni v jezeru.

CIMEAN
ZOBNA KREMA
„Finis Poloniae"
Ob tragediji, ki se je odigrala zadnje tedne v Evropi in vsled katere je zopet enkrat izginila Poljska republika kot samostojna država z evropskega zemljevida, se mnogokrat citira izrek »Finis Poloniae« (konec Poljske).
Ta vzklik ni nov, ampak ima že svojo zgodovino. Uradna »Siidpreussische Zeitung« z dne 25. X. 1794 je poročala, da je poljski nacionalni junak Kosciuszko v bitki pri Maciejowicah dne 10. oktobra 1794 zbežal in obtičal v peščenem griču. Tam so mu kozaki ustrelili konja izpod telesa in ko je skočil s konja, je bil ranjen na zadnjem delu glave. List je trdil, da je bil nato prenesen na štirih kolih v tabor, kjer je izročil sabljo, in pri tem vzkliknil: »Finis Poloniae!«.
Iz tega časopisa se je ta vest razširila po svetu ter prešla v literaturo. Kosciuszko je vsled tega pisal 12. novembra 1803 političnemu pisatelju Louisu Philippu Se-gurju, ki je bil trditev o tem izreku sprejel v neko svojo knjigo, pismo, v katerem je odločno demantiral, da bi bil kdaj kaj takega vzkliknil. To pismo je zanimivo tudi za današnje čase. Zato ga objavljamo v izvlečku. Kosciuszko piše med drugim:
»Prezrl sem Vam omeniti še neko drugo na nesrečno bitko pri Maciejovvicah se nanašajočo okoliščino, katero nujno želim pojasniti. Nevednost ali zlohotnost se trudita mi podtakniti izraz »Finis Poloniae«, ki bi ga naj bil izrekel onega nesrečnega dne. Toda prvič sem bil že pred koncem bitke skoraj smrtno ranjen in sem prišel šele dva dni potem, ko sem se nahajal v , gg. Naprudnika in Frajleta na Lavi, Fia-
..........~ "	' '	" nja Čuša. inž. Komela v Stritarjevi ulici.
Ivana Pogorevška v Novi vasi in Leopolda Pelicona na Dečkovi cesti. Prošnja tekstilne tovarne »Metke« za znižanje kanalske doklade je bila odklonjena. Otčma bo otvorila cesto čez Koprivnico v podaljšku Komenskega ulice za vozovni promet ter je oddala tesarska in ključavničarska dela za razširjenje mostu čez Koprivnico. Za prospekt za mesto Celje ter gornjo Savinjsko in Logarsko dolino, ki je izšel letos, je občina prispevala 9632 din. Pokojninski zavod v Ljubljani je znižal obrestno mero za posojila mestne občine celjske od 9 na 8 odstotkov. Odobri se prodaja nekaterih stavbnih parcel pri Sp. Lanovžu.
Glasbeni Matici v Celju je tudi za novo šolsko leto odobrena brezplačna električna razsvetljava. Za izdelavo podrobnih načrtov za regulacijo Celja je bil osnovan poseben regulacijski odsek. Odobri se parcelacija zemljišč Franca Beline na Zg. Hu-dinji. Antona Resnika na Sp. Hudinjl, Franca šloserja na Zg. Hudinji in Franca Fazaiinca na Ost.rožnem ter delna parcelacija zemljišča Marije Grobinove pod hribom s<-. Jožefa. Ko bo generalni regulacijski načrt za mesto Celje odobren, bo
* > l i ) • V - •■ • ?
Celjski mestni svet
Celje, 30. septembra Celjski mestni svet je imel v petek zvečer prvo sejo po poletnih počitnicah. Takoj v začetku je opozoril m. s. Roš na neko netočnost v zapisniku o zadnji seji. Ker župan ni hotel ugoditi zahtevi, naj se zapisnik popravi, čeprav je bila netočnost povsem evidentna, je m. s. Roš v znak protesta zapustil sejno dvorano. Po tem mučnem uvodu je mestni svet prešel na dnevni red.
Občina bo podaljšala kanalizacijo do hiš
rokah svojih sovražnikov, zopet k zavesti, drugič bi bil tak vzklik, če je že v ustih vsakega Poljaka brezumen, še bolj brezumen v mojih. Ko sem pozval poljski narod k obrambi zemlje, neodvisnosti, dostojanstva, slave in svobode domovine, je narod dobro vedel, da nisem poslednji Poljak in da 7. mojo smrtjo, naj si bo na bojišču ali drugod. Poljska ne more prenehati. ne sme prenehati. Vse. kar so Poljaki od tedaj storili v slavnih poljskih legijah, in vse. kar bodo še v bodočnosti storili, da zopet pridobijo svoio domovino, je zadosten dokaz, da smo umrl i i vi, vdani bojevniki te domovine, da pa je Poljska neumrljiva.«
Znano je. da so Poljaki na Kosciuszku oo krivici podtaknjen izrek dogovorili s koračnico neznanega pesnika »Jeszcze Poljska nie zginela.« To himno, ki je znana po vsem svetu, ie naiprej pela poliska legija, ki jo ie zbral Dombrowski 1796. pod Napoleonom v Italiji. — Dr. K.
^f sem prispeval za sokolski dom u Trnovem?
SIGMA SIGMA
električne
raznih velikosti
električne hladilne omare
za gospodinjstvo
90, 120, 180 litrov vsebine in večje za trgovine, restavracije in gostilne, ter vse električne stroje in aparate prodaja in dobavlja in izvršuje vsa popravila
Jitgoslov. elektr. d. d. BROWN BO VERI
podružnica: LJUBLJANA, TYRSEVA CESTA 12 — TELEFON št 24-42.
občina izmenjala sedanje hišne tablice v območju bivše okoliške občine z enakimi tablicami, kakor so uvedene v mestu. Mestni svet je odobril proti reverzu združitev tovarn gg. Urabiča in Jelenca v Ipavčevi ulici. Stroški za ureditev novega prostora za nogometne treninge pod hribom sv. Jožefa so znašali 80.581 din. Mestni svet je odobril tehnične podatke, ki jih je dala občina za projektirano preložitev državne ceste skozi Celje. Občina bo uredila zasilen dovoz k novim hišam bivšem Zanggerjevem zemljišču med Krekovo cesto in potokom Ložnico; za to delo je odobren kredit do 10.000 din.
Mestni svet je potrdil krajevno potrebo za novo gostilniško koncesijo Marjete Mi-klavžine na Cesti na Dobrovo, zanikal pa je krajevno potrebo za koncesiji za nova buffeta na hribu sv. Jožefa in v Zavodni.
Pogreb generala Terzica
Beograd, 30. septembra, p. Danes so na izredno svečan način prepeljali v Gornji Milanovac truplo velikega junaka iz svetovne vojne, pokojnega armijskega generala Božidarja Terziča. Krsta z njegovim truplom je bila do 11. dopoldne izpostavljena na katafalku v Oficirskem domu ter je mimo nje od včeraj defilirala izredno velika množica občinstva, zlasti bivših bojevnikov in njihovih svojcev. Tudi prevozu trupla v Gornji Milanovac je prisostvovalo izredno mnogo ljudi. Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik Poleksič, vlado pa ministri general Nedič, Božidar Maksi-movič in dr. Srdjan Budisavljevič. Prisotni so bili tudi mnogi ugledni politiki, vsa generalitetata in razni drugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Pred Oficirskim domom se je od velikega pokojnika poslovil v imenu vojske general Milan Ječmenič. Nato je krenil sprevod v Vaznesensko cerkev, kjer je bilo opelo in kjer je bilo izrečenih več poslovilnih govorov. Truplo so nato prepeljali v Gornji Milanovac, kjer bo jutri položeno v rodbinsko grobnico.
Tragična smrt zagrebškega profesorja
Karlovac, 30. sept. o. Popoldne se je smrtno ponesrečil profesor tehnične fakultete v Zagrebu inž. Miroslav Plohi. Peljal se je z avtomobilom iz Gorskega koto-ra, kjer je bil zaposlen pri elektrifikacij-skih delih. V bližini sela Borlin je avtomobil srečal sredi ceste moškega, ki se ni hotel umakniti, šofer se mu je spretno izognil, profesor Plohi pa je odprl vrata avtomobila preden je ta obstal, da bi posvaril neprevidnega neznanca. Pri tem je profesor padel na cesto in udaril z glavo ob kamen. Prepeljali so ga v bolnišnico v Karlovcu, kjer so ugotovili, da mu je počila lobanja. Res je kmalu izdihnil. Profesor Plohi je vodil elektrifikacijo hrvatskih krajev ter je bil predsednik banovinskega električnega podjetja.
Razveljavljene
sodne uredbe
Beograd, 30. sept. p. »Službene novine« objavljajo uredbo ministrskega sveta, s katero se razveljavljajo uredba z zakonsko močjo o postavljanju sodnikov rednih sodišč od 10. julija 1939, uredba o odgovornosti sodnikov rednih sodišč od istega datuma ter uredba z zakonsko močo o uredit'.'! rednih sodišč ter uvajanju izprememb in dopolnil od istega datuma, objavljeno v »Službenih novinah« od 17. jubja 1. 1939.
Profesor šišic upokojen
Zagreb, 30. sept o. Profesor hrvatske zgodovine na zagrebški fakulteti dr. Fer-do šišič je bil upokojen, ker je dovršil 70-leto starosti. Njegova upokojitev ni v nobeni zvezi z ostalimi izpremembami, ki so bile izvršene zaradi organizacije banovine Hrvatske.
Iz državne službe
Beograd, 30. sept p. Za načelnika oddelka za osnovno šolstvo v prosvetnem ministrstvu je imenovan bivši direktor gimnazije in bivši senator Jovan Alekšič.
Beograd, 30. sept. p. Imenovani so za predstojnika mestne policije 6. pol. skupine v Kranju policijski komisar Uroš Zun z Rakeka, za sreskega podnačelnika 6. poL skupine v Šmarju pri Jelšah predstojnik policije Štefan TemaT v Celju, za sreskega podnačelnika 7. poi. skupine v Kočevju sreski podnačelnik Konrad Rozman v Kranju, za policijskega komisarja obmejne policije 7. pol. skupine v Mariboru sreski podnačelnik Franc Hartman v Kranju.
Sprejem v diplomatsko službo
Beograd, 30. septembra, p. »Službene novine« objavljajo natečaj zunanjega ministrstva za sprejem 6 diplomiranih konzularnih pripravnikov.
No^omctiii sporazum
Zagreb, 30. sept. o. Na svoji snočni izredni seji je upravni odbor hrvatskega nogometnega saveza v celoti odobril sporazum, ki je bil sklenjen med zastopniki hrvatskega, srbskega in slovenskega športa.
Razmejitev nameščenskega bolniškega zavarovanja
Zagreb, 30. sept o. Komisar Suzorja je poslal ministru za socialno politiko predlog za organizacijo bolniške blagajne pri zagrebškem društvu Merkur, v katerega naj bi spadali samo zavarovanci iz hrvatske banovine, dočim bi iz ostalih krajev pripadli delno beograjski trgovački omladini, delno pa bolniški blagajni trgovskega m. podpornega društva v Ljubljani,
GosDOdarstvo
Trgovinska pogajanja z Nemčijo
Kakor smo že poročali, sta se obe dele- | Največ izvoza so tvorile svinje, katerih
| ruški ravnatelji iz vrst članov upravnega vodi aai največji slovenski denarni za-odbora. V letu 1914. so se pravila hranilnic vod. Na tem mestu je omeniti tudi
gaciji nemško-jugoslovenskega stalnega odbora sestali že v četrtek popoldne k plenarni seji. Na tej prvi seji je bilo določenih več sekcij, ki imajo nalogo, da podrobno prouče posamezna vprašanja in potem predlože svoja poročila plenumu. Tako so bile določene posebne sekcije za vprašanja, ki se tičejo plačilnega prometa, za železniško prometna vprašanja in za posamezne skupine trgovinskega prometa. Delo sekcij bo trajalo do nedelje. V ponedeljek je predviden zopet sestanek plenuma.
Na prvi plenarni seji v četrtek se ni razpravljalo o podrobnostih posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Po beograjskih informacijah iz krogov, ki so blizu nemški delegaciji. Nemčija pri teh pogajanjih ne stavlja takih zahtev, ki jim Jugoslavija ne bi mogla ustreči glede na svoje lastne potrebe in glede na svoj sklep o strogi nevtralnosti. Nemci pa ne prikrivajo želje, da dobe možnost za večje nakupe rud in rudnih koncentratov iz naše države. Nemčija bi nam dobavljala one predmete, ki so nam nujno potrebni. Glede dobav živil reflektira Nemčija na dobave, ki jih lahko Jugoslavija izvrši z ozirom na njene lastne potrebe in na pogodbene obveznosti nasproti ostalim državam. Pri tem je najvažnejše vprašanje načina vplačil in plačilnih rokov.
Šef nemške delegacije državni podtajnik v državnem ministrstvu za gospodarstvo dr. Landfried je v petek posetil trgovinskega ministra dr. Andresa v spremstvu dveh članov delegacije in nemškega generalnega konzula v Beogradu g. Neuhausena.
Naš dosedanji izvoz v Nemčijo
Glede na spremenjene uvozne potrebe Nemčije, ki mora danes uvažati predvsem ono blago, ki ga trenotno najbolj nujno potrebuje, je zanimivo navesti glavne predmete našega dosedanjega izvoza v Nemčijo.
V prvih 8 mesecih letošnjega leta je znašal naš celotni izvoz v Nemčijo po vrednosti 1009 milijona din in je bil za 233 milijonov manjši, nego v istem razdobju lanskega leta. Od tega izvoza je odpadlo 560 milijonov din ali 52% samo na živila. Tako smo izvozili do konca avgusta za 188 milijonov pšenice, koruze in mlinskih izdelkov, za 279 milijonov svinj, goveje živine perutnine in mesnih izdelkov, za 48 in ostalih živinskih proizvodov ter za 40 milijonov jajc, sira, rib in ostalih živinskih proizvodov ter za 40 milijonov ostalih živiL
izvozna vrednost je dosegla 185 milijonov din.
Znatno postavko zavzema tudi konoplja, ki smo je izvozili za 79 milijonov, surovih kož smo izvozili za 22 milijonov, ter perja in puha za 32 milijonov. Rude m kovine zavzemajo v izvozni statistiki razmeroma majhen odstotek. Bavksita smo letos v 8 mesecih izvozili za 35 milijonov, kovinskih rud za 26 milijonov, kovin za 9 milijonov din, ferosilicija in ferokroma pa za 15 milijonov. Vrednost izvoza lesa in gozdnih proizvodov je končn znašala 104 milijone din.
V gornjih številkah ni upoštevan izvoz v češkomoravski protektorat, ki je letos v prvih 8 mesecih dosegel 475 milijonov din. Od tega je odpadlo 265 milijonov din samo na svinje, meso, slanino in mast. Rud in kovin smo v tem razdobju izvozili za 17 milijonov din, svežega sadja za 18 milijonov, jajc za 38 milijonov, tobaka za 37 milijonov ta lesa za 22 milijonov.
Pred sestankom nemško-jugoslovenskega lesnega odbora
Iz Zagreba poročajo, da bo v kratkem sklicano tudi zasedanje nemško-jugoslo-venskega lesnega odbora. Sedanja trgovinska pogajanja v okviru nemško-jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora bodo trajala najbrž do 6. oktobra. Takoj po zaključku tega sestanka pa se bo sestal nemško-jugoslovenski lesni odbor na svoje četrto zasedanje, da razpravlja o vprašanju povečanja izvoza lesa v Nemčijo, o razdelitvi na posamezne sortimente, kakor tudi o cenah in načinu plačevanja.
Letos v avgustu je bil naš izvoz lesa v Nemčijo zelo slab in je dosegel le 1061 vagonov v vrednosti 12.8 milijona din nasproti 2587 vagonom odnosno 28.2 milijona din v istem razdobju landskega leta. Poslabšanje pri izvozu lesa v Nemčijo je nastopilo zlasti v zadnjih mesecih. V prvi polovici letošnjega leta se je gibal naš izvoz lesa in lesnih proizvodov v Nemčijo še približno na lanski višini in je znašal 7724 vagonov (lani 7814) v vrednosti 77.5 milijona din. (86.9), v juliju pa je nazadoval po količini na 75% lanskega izvoza v istem mesecu in v avgustu pa na 41%. V zadnjih tednih se opaža zopet veliko zanimanje nemških uvoznikov za naš les. To je gotovo razveseljivo, vendar obstojajo težkoče glede plačila, kajti naša lesna industrija ne more prodajati blaga na daljši kredit. O vseh teh vprašanjih bodo razpravljali v okviru nemško-jugoslovenskega lesnega odbora.
Fo! stoletja Mestne hranilnice ljubljanske
Danes poteče 50 let, odkar je začela v '.Ljubljani v središču Slovenije poslovati Mestna hranilnica ljubljanska. Za Mestno hranilnico, ki je danes največji denarni zavod v Sloveniji, je to gotovo pomemben in časten jubilej. Doba, v katero pade ustanovitev Mestne hranilnice, nosi pečat zaostrenega odpora Slovencev proti politični in kulturni nadvladi avstrijskega nemštva. Vodilni slovenski možje so spoznali, da sloni premoč tuje manjšine na njeni gospodarski moči. V borbi za politično ta kulturno osamosvojitev je bilo treba najprej izvojevati zmago na gospodarskem polju.
V	času, ko se je snovala Mestna hranilnica ljubljanska, je bilo v Sloveniji že lepo število samoupravnih in drugih hranilnic, med temi pa so bile samo tri slovenske, namreč v Slovenjem Gradcu, pri Sv. I*e-nartu v Slovenskih goricah ta v Kozjem, ki pa so bile le krajevnega pomena. Vse druge hranilnice so predstavljale strnjeno gospodarsko denarno mrežo kapitala, ki je bil sicer po izvoru plod slovenske marljivosti, upravljal pa ga je tujec. Njim na čelu je bila v Ljubljani Kranjska hranilnica.
V	aprilu leta 1882 so pri dopolnilnih volitvah v ljubljanski občinski svet zmagali slovenski volilci v drugem ta tretjem volilnem razredu ta so prvikrat dobili slovensko večino v občinskem svetu. Nemške oblasti na ljubljanskem magistratu je bilo konec in Ljubljana je dobila prvega zavednega slovenskega župana Petra GraSselija. že na prvi sej. novega občinskega sveta je ljubljanski odvetnik dr. Alfonz Mosche po dogovoru z Ivanom Hribarjem stavil predlog, naj se v Ljubljani ustanovi Mestna hranilnica kot slovenski denarni zavod, ne glede na to, da obstoja močna Kranjska hranilnica. Opozicija Nemcev v občinskem svetu je bila brezuspešna. Proti ugovoru nemške manjšine je občinski svet 11. septembra 1883 sprejel pravila, preteklo pa je 6 let, preden so bila pravila odobrena. Deželna vlada je pravila vrnila štirikrat s pripombo da jih je treba popraviti ta spremeniti. Medtem je kranjski deželni odbor sprejel deželni zakon, na podlagi katerega je mestna občina obvezno prevzela poroštvo za Mestno hranilnico. Kot posebno poroštvo je občina zastavila za 20.000 goldinarjev državnih papirjev, šele 15. januarja 1889 je lahko takratni župan sporočil občinskemu sveta, da je deželna vlada pravila potrd la. Upravni odbor hranilnice je pod predsedstvom Fr. K. Souvana pripravil vse potrebno za otvoritev ta 1. oktobra 1889 je na slovesen način pričela poslovati Mestna hranilnica v skromni pritlični sobici na levi strani magistratnega poslopja.
Začetne težave je hranilnica kaj kmalu prebrodila in že po treh mesecih poslovanja je imela 305.000 goldinarjev hranilnih vlog. Glavno bodrilno sredstvo za vlagatelje je bila pupilarna varnost vlog, za katere je jamčila ta še danes jamči mestna občina ljubljanska. Ob koncu leta 1890 je imela hranilnica že 1 milijon goldinarjev vlog, naslednje leto pa 1.6 milijona goldinarjev. Po 10 letih obstoja je hranilnica lahko zabeležila 15.073 vlog v znesku 14.4 milijona kron. Promet pa je naraščal od leta do leta. Hranilnica je ob 201etnem jubileju izkazala 2e 25 milijonov kron vlog, pred pričetkom svetovne vcjne pa so vloge dosegle impozantno tišino 45 milijonov kron, kar predstavlja v današnji vrednosti preko 700 milijonov dinarjev. Nagli razvoj poslovanja je prisilil Mestno hranilnico, da se je že po dveh letih preselila v zgradbo desno od magistrata in sicer v prostore, kjer je danes prodaja'aa mestne elektrarne. Pa tudi ti prostori so kmalu postali pretesni in leta 1898 je upravni odbor sklenil zgraditi lastno hrauilnično palačo T Prešernovi ulici, ki je bila zgrajena za S44.000 kron in se j vanjo ose.'ta hranilnica 29. aprila 1905.
V teku svojega poslovanja je Mestna hranilnica preživela marsikatero preizkušnjo. V vseh gospodarskih krizah pa je dokazala svojo soiidnost in trdnost in danes lahko slavi svoj polstoletni jubilej v zavesti, da vlagatelji tudi v najtežjih dobah niso imeli povoda izgubiti zaupanje v zavod, ki je srečno prebrodil tudi svetovno gospodarsko in kreditno krizo. Mestna hranilni caljubljanska je bila med slovenskimi denarnimi zavodi prva, ki se je odpovedala zaščiti in je začela v redu poslovati.
Po vojni so hranilne vloge dosegle najvišje stanje leta 1913., namreč 472 milijonov din, v teku kreditne krize pa nazadovale na 393 milijonov. Ob koncu leta 1938. so dosegle zopet 407 milijonov din, v marcu tik pred zasedbo Češkoslovaške po nemških četah pa celo 425 milijonov.
Mestna hranilnica je prebolela tudi izgubo, ki jo je prinesla svetovna vojna, ko je morala podpisati za 26.7 milijona kron vojnih posojil. Po vojni, ki je Slovencem prinesla narodno osvoboditev, je bila Mestni hranilnici prisojena važna naloga, da sodeluje pri obnovi tedaj razrušenega slovenskega gospodarstva. V teh letih se je znova izkazala kot nepogrešljiv člen v organizmu slovenskega gospodarstva.
Neprecenljivo zaslugo je nudila Mestna hranilnica Ljubljani in gospodarstvu v ostalih krajih Slovenije s svojimi posojili in krediti. Posebno vidno je bilo delovanje Mestne hranilnice pri gospodarski obnovi Ljubljane. V letu 1928. je bilo v Ljubljani že 1500 hiš, na katerih je bila vknjižena Mestna hranilnica ljubljanska. Tudi v okolici Ljubljane je bilo mnogo hiš in stavb zgrajenih s cenenimi in dolgoročnimi krediti Mestne hranilnice. Ogromno število javnih poslopij je bilo v zadnjih 50 letih zgrajenih z denarjem, ki ga je posodila hranilnica, med drugim 142 šol, 33 vodovodov. 23 mostov, 41 občinskih upravnih poslopij, 5 elektrarn, 4 bolnice, 7 ubožnic, 5 sodnih in upravnih poslopij itd.
Zaradi mednarodne politične napetosti je morala Mestna hranilnica v zadnjih letih posvečati vso skrb potrebni likvidnosti za primer večjega navala vlagateljev. Ob koncu leta 1938. je imela hranilnica 24% zneska hranilnih vlog v gotovini in v takoj razpoložljivih državnih blagajniških zapisih. Zato je ob ponovnih krizah v letošnjem letu, ki so jih izzvali mednarodni dogodki, vedno lahko v polni meri zadostila zahtevam vlagateljev.
Ravnateljske posle pri hranilnici so do leta 1914. upravljali tako imenovani pisar-
izpremenila in odtlej vodi posle ravnatelj
iz vrst uradništva. Kot prvi ravnatelj hranilnice je bil leta 1914. postavljen Ivan Hrast, ki je ostal na svojem mestu do 1.
novembra 1924. Služboval je v hranilnici celih 31 let. Za njim je prevzel vodstvo hranilnice sedanji ravnatelj dr. Fran Cer-ne, ki je bil imenovan za ravnatelja že 15. februarja leta 1921. in od tedaj vzorno
tem mestu je ^ _____ neumornega hranilničnega ravnatelja v pokoju Frana Pretnarja, ki je nekaj časa
tudi vršil dolžnosti ravnatelja. Ce se je Mestna hranilnica ljubljanska povzpela do današnje višine, je v prvi vrsti zasluga agilnega uradništva, ki je neločljivo zvezano z uspehi in napredkom Mestne hranilnice.
Sodni depoziti se smejo zopet nalagati
pri hranilnicah
Po dolgoletnem prizadevanju naših hranilnic ta njihovih organizacij je končno prišlo do revizije uredbe o sodnih depozitih v tem smislu, da se depoziti lahko nalagajo tudi pri hranilnicah. Pravosodni minister dr. Lazar Markovič je v sporazumu s finančnim ministrom dr. šutejem in trgovinskim ministrom dr. An dresom predpisal na osnovi 81. 49. uvodnega zakona k zakonu o sodnem postopanju v civilnih pravdah uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o sodnih depozitih.
§ 2. te uredbe se spremeni v toliko, da se sodni pologi lahko opravljajo ne samo pri Državni hipotekami banki, temveč tudi pri občinskih hraniln:.cah. V tej zvezi se vstavlja nov § 3a, ki se glasi: V primerih, kadar se denar polaga pri občinski hranilnici, veljajo za to polaganje predpisi § 9. uredbe o občinskih hranilnicah od 24. novembra 1938. Pri občinskih hranilnicah se sme polagati gotovina onega, ki je pod kuratelo, prav tako se smejo pola-
gati sodni pologi s teritorija občine ustanoviteljice in sosednih občin v višini do 5000 din, pri posameznih hranilnicah pa tudi preko 5000 din do zneska, ki ga določi za te hranilnice trgovLiski minister. Pogoji, po katerih, bodo hranilnice sprejemale ta denar, morajo biti isti, kakor so pogoji, po katerih sprejema ta denar Državna hipotekama banka.
Tudi v §§ 4. do 10. kjer se navaja, da je treba gotovino položiti pri Državni hipotekami banki, je z novo uredbo predpisan dodatek »ali pri občinski hranilnici«. § 17. se doda nov § 17a, ki pravi, da veljajo predpisi o osebnem polaganju pri Državni hipotekami banki analogno tudi za osebno nalaganje pri občinskih hranilnicah.
Gornja uredba je objavljena v »Službenih novinah« od 29. septembra in je s tem dnem stopila v veljavo ter dobila obvezno moč.
Omejitev lokalnih telefonskih pogovorov stopi danes v veljavo
Z današnjim dnem stopi v veljavo odlok plača enako naročnino, se maksimalno šte-poštnega ministra o omejitvi krajevnih | vilo pogovorov tega naročnika določi pov-
zasebnih telefonskih pogovorov v krajih z avtomatskimi centralami, izvzemši v mrežnih skupinskih centralah. Plačevanje dosedanje pavšalne telefonske naročnine se bo vršilo naprej na dosedanji način, pristojbina za vsak pogovor preko predpisanega števila (po 50 par za pogovor) pa se bo pobirala mesečno po stanju števca, ki je montiran v telefonski centrali. Prvotni odlok poštnega ministra je bil naknadno spremenjen z naslednjimi določbami:
1.	Naročnik, čigar telefon je zvezan s telefonsko centralo, lahko pobira od oseb, ki preko njegovega telefona opravljajo krajevne pogovore, posebno pristojbino, ki pripada naročniku ta znaša za vsak pogovor 0.50 din. Naročnik, ki bi pobiral večjo pristojbino, bo kaznovan po § 78. točki 2, 3 ta 7 zakona o pošti, telegrafu in telefonu.
2.	Državna ta samoupravna oblastva plačujejo telefonsko naročnino po dosedanjih
predpisih.
3.	če ima naročnik dva ali več glavnih telefonov, za katere plača različno naročnino (na primer telefon v pisarni in v stanovanju), se določi maksimalno število mesečnih pogovorov za vsak telefon posebej. če pa ima naročnik v isti zgradbi ali na zemljišču pod isto katastrsko številko več glavnih naročniških linij, za katere
prečno po številu naročenih linij.
4.	število izvršenih pogovorov se določi po stanju števca, ki je montiran za vsako telefonsko linijo v centrali. Razgovori naročnikov za prijavljanje motenj, za prijavljanje medkrajevnih razgovorov ta oni z oddelkom centrale, ki daje obvestila, se ne štejejo.
5.	Pregled števcev se izvrši ob koncu vsakega meseca. Pošte bodo v začetku vsakega meseca na podlagi podatkov števca sestavile obračune o izvršenih pogovorih za pretekh mesec ta jih bodo do 10. v mescu dostavljale naročnikom, ki bodo morali račun poravnati na način, ki je običajen pri tisti pošti, najkasneje do 15. dne v meseca, sicer se bo naročniku, ki do določenega roka ne bi poravnal računa, začasno izključil telefon H prometa ta bo ostal izključen vse dotlej, dokler znesek ne bo plačan. V tem primeru se za ponovno priključitev ne bo računala nobena pristojbina. Ce pa račun ne bo poravnan v enem mescu od dne, ko je bil telefon izključen. tedaj bo pošta izterjala račun dolžnih pristojbin preko izvršnih oblastev. Omejitev stopi v veljavo v Beogradu, Zagreba in v Ljubljani 1. oktobra, v ostalih krajih z avtomatskimi centralami pa na dan, ki bo naknadno določen.
Ne samo kot zdravilna voda
temveč tudi za mešanje z vinom ln sadnimi aoki je Rogaška Tempel mineralna voda
odlična. Tudi tako pomešana pospešuje ugodno delovanje prebavnih organov.
redne ukrepe, za katere ni nobene stvarne potrebe, industrijska podjetja ta ostali dobavitelji pa naj upoštevajo te okolnosti, zato naj pretirane ukrepe nasproti detajlni trgovini omilijo, pa bo s tem nastopilo normalno življenje v poslovnem svetu.
vesti
= Okrepitev tečaja dinarskih novčanio v Švici. Iz Curiha poročajo, da se je tečaj dinarskih novčanic zaradi nezadostne ponudbe v zadnjih tednih dvignil od 5.20 na 8.40 šv. franka za 100 din. Tej okrepitvi tečaja bi ustrezalo pri nas znižanje tečaja za švicarski frank od 19.20 na 12.20 din, torej na višino svobodnega tečaja za švicarski frank na naših borzah.
— Odkup živine in živil za vojsko. Včerajšnje »Službene novine« objavljajo uredbo ministrskega sveta, se katerim se pooblašča vojni minister, da sme za potrebe vojske odkupovati živino in vozila, za kar se mu dovoljuje kredit 300 milijonov dinarjev.
= Beograjski velesejem, ki je bil prvotno odložen, se bo po sklepu uprave vršil od 14. do 23. oktobra. Ta sklep je bil izdan na osnovi ankete, ki jo je izvršila uprava velesejma pri razstavljalcih zadnjega velesejma. Razstavljalci so po večini izrazili pripravljenost, da bodo sodelovali na velesejmu.
= Uredba o pobijanja draginje in brezvestne špekulacije je sedaj objavljena tudi v > Službenem listu« od 30. septembra t. L
Težave detajlne trgovine
Iz trgovskih krogov smo prejeli:
Za detajlnega trgovca so nastale težkoče, čim so stopila v veljavo ukrepi o omejitvi izplačil hranilnih vlog in pa ukrepi, ki so bili potrebni iz narodno-obramb-nih razlogov. Ce bi denarni zavodi prvi naval vlagateljev zadovoljili, bi vlagatelji, zlasti mali, ki predstavljajo večino, kmalu ugotovili, da ni na mestu nobena bojazen glede varnosti hran;lnih viog. V poslovnem življenju pa bi šlo vse po starem običaju.
Prvi, kl so povzročili nemir v poslovnem življenju in smatrali za potrebno, da zavarujejo svoje interese, so bili nekateri industrijci, ki so kratkomalo z izgovorom, da ne morejo dobivati surovin Itd. ustavili dobave ter postavili zahtevo po takojšnjem plačilu za nova naročila. Nekatere tvornice nočejo niti plačil po pošti ali preko banke, temveč zahtevajo kar gotovino. To se sme dogajati menda samo pri nas. kjer si nekateri prisvajajo posebne privilegije, da gredo lahko preko vseh dolžnosti do države, v kateri uživajo ugodnosti. kakršn;h pogosrto ne bi nudila nobena država. Potrebno je, da bd oblast ugotovila, katera so ta podjetja, ki gredo v teh težkih časih preko vsega.
Kako naj detaljni trgovec zadosti tem pretiranim zahtevam industrijcev, ko mora sam kreditirati ta je navezan na obročno prodajo? če bo obročna trgovina prenehala, potem bo trpela tudi industrija. Trgovina kredita ne more pogrešati in to bi morala vedeti tudi Industrijska podjetja. Nekateri gredo še dalje ter zahtevajo vplačilo obveznosti za jesensko blago, ki pogosto niti ni zapadlo. Na drugi strani se pod raznimi izgovori ukinjajo že sklenjene kupčije ta se zahteva viplačilo vnaprej.
Položaj je danes tak, da oni, ki nima gotovine, sploh ne dobi blaga. Zaradi tega je pričakovati, da bodo tudi detajlisti pod pritiskam sklepov tvorničarjev in dobaviteljev — in če ne pride ravno od strani teh kako olajšanje — prisiljeni blago prodajati le proti gotovini.
S tem seveda ne nastanejo le neprijetnosti ln stroški za dolžnika-zamudnika temveč, kar je najbolj važno, porušeno bo ono dolgoletno zaupanje, ki je marsikomu v normalnih razmerah olajšalo preskrbo s potrebščinami na odplačilo, t j. na kredit.
Zato je neobhodno potrebno, da dolžniki storijo nasproti trgovcu detajlistu svojo dolžnost in ne računajo na kakšne iz-
Borze
30. septembra
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 9.40 milijona din nasproti 6.77 in 12.18 milijona din v prejšnjih dveh tednih. _
0FVT7F
Curih. Pariz 10.0750 London 17.77. New York 442.75, Bruselj 74.50, Milan 22.3250, Amsterdam 235.50, Berlin 176,
Blagovna tržišča
SITO
'+ Chicago. 30 sept. Začetni tečaji: p5e-nica: za julij 82.125, za dec. 83, za maj 83.50; koruza: za dec. 50, za maj 52.75.
Iz Novega mesta
n— Pomočniški odsek Obrtnega društva je poklonil dijaški kuhinji v Novem mestu 100 din namesto venca na grob pok. g. Alojzija Midoferja. (—)
Iz življenja na deželi
DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino Sokol predvaja danes ob 17. in pol 21. krasni film »Gospodarji nevihte«. V sredo in četrtek pa sijajni češki film »Ljudje na ledeni plošče«. Sokoli! Posečajte in podpirajte sokolski kino! (—)
PTUJ. Zvočni kino predvaja danes ob pol 19. in pol 21. uri krasni film s-Cruvarfi imperija« z ljubko Shirley Temple v glavni vlogi. Za dodatek filmski dnevnik in kulturni film o naši državi.
KRANJ. Kino Narodni dom prikazuje danes ob 16., 18 30 in pol 21. prekrasni češki velefilm »Hajduk Janoši«*. Borba zatiranih za svobodo in pravico! (—)
Elektro-generator

na izmenični tok 3000 ali 380/220 voltov, 50 period, okoli 150 KVA, rabljen, toda dobro obranjen, kupimo. — Ponudbe na PUBLICITAS, Beograd, poštni pretinac 60 pod br. 17572
OTVORITEV
NOVE MODNE IN KONFbKCt/SKE TRGOVINE i!
M LAMA
MARIBOR. JURČIČEVA ULICA 4
V ponedeljek, dne 2. oktobra
Vabimo Vas na brezobvezen ogled trgovine. Vodili bomo volno, ročna ;; dela, nogavice, pletenine, perilo za dame in gospode, plašče, obleke, ;; klobuke itd. po solidnih cenah. Priporočamo se in jamčimo za solidno ;;
postrežbo.
LAMA, Jurčičeva 4
IZID
žrebanja I. efektne loterije Sokolskega
društva Jesenice
žrebanje se je pričelo 24. avgusta t. 1. ob 15. uri ta je trajalo brez odmora do 17.30 ure. žrebanje se je Izvršilo v prostorih Sokolskega doma na Jesenicah javno ob navzočnosti občinstva ta pod stalnim nadzorstvom kontrolnega organa finančne oblasti.
Izžrebane so bile tele številke srečk ta so zadele: 990-11 štirisedežni avto; 269-DC šivalni stroj; 6 moških koles: 115-11, 336-1, 123-m, 516-IV, 354-Vm, 513-IX; 4 ženska kolesa: 258-n, 926-11, 677-VII, 502-X, fotoaparat 674-X; 15 moških zapestnih ur: 443-1, 720-1, 704-n, 724-11, 11-IV, 456-IV, 101-V, 799-V, 580-VT, 17-VII, 507-VH, 910-Vm, 386-DC, 501-IX, 554-IX; 5 ženskih zapestnih ur: 874-1, 165-VI, 217-VH, 99-Vm, 512-VHI; 5 kosov blaga za moške obleke: 9-m, 488-in, 541-IV, 323-V, 562-VTI. Nalivna peresa: serija I. št. 684, 539, 174, 737, 251, 518; serija H. št. 665, 678, 994, 51, 920, 837, 139; serija m. št. 204, 443, 236, 622, 640, 515, 104; serija IV. št. 112, 874; serija V. št. 463, 848, 295, 404. 107, 641, 660, 648, 834; serija VI. št. 862, 404, 221, 334, 960, 390; serija VH. St. 4, 923, 575, 128, 389, 66, 156, 872, 65, 98, 588, 809; serija Vm. št. 366, 861, 765, 793, 171, 442, 379, 967, 356, 607; serija IX. št. 780, 570, 725, 235, 142, 569; serija X. št. 407, 396, 809, 568, 349. Svinčniki za vlaganje min: serija I. št. 79, 243, 40, 137, 631, 324; serija II. št. 160, 972; serija HI. št. 800, 983, 11; serija IV. št. 215, 708, 838, 439, 94; serija V. št. 18, 833, 766, 153, 307, 17, 424, 254, 682, 944; serija VI. št. 487, 788, 84, 163, 522; serija VH. št. 643; serija Vm. št. 675; serija IX. št. 251; serija X. št. 391, 374, 427, 681, 78, 908. Brivski aparati: 33-1, 899-11, 35-m, 777-m, 900-Vn, 709-IX, 975-X, 266-X. Žepne elektr. svetilke: 124-n, 299-m. Toaletno milo: serija I. št. 758, 970, 808, 388, 220; serija H. št. 945, 492, 177, 961; serija m. št. 616, 845, 255, 692, 448; serija IV. št. 723, 953, 729, 356, 559, 530; serija V. št. 294, 224, 114, 710; serija VI. št. 775, 153, 336, 990; serija VII. št. 94, 996, 690, 467, 522, 462; serija Vin. št. 60, 914, 741, 26, 651; serija IX. št. 188, 793, 508, 969; serija X. št. 93, 531, 740, 242, 893, 891, 184. Žepni noži: 470-1, 434-11, 597-m, 118-IH. 16-IH, 380-IH, 333-IV, 580-IV, 236-IV, 353-V, 104-V, 675-VT, 351-VI, 926-VI, 271-VU, 610-VII, 974-Vn, 970-VIH, 807-Vin, 681-DC, 065-IX, 890-X, 423-X, 161-X. Pisemski papir: 859-H, 266-n, 34-111, 918-IV, 225-IV, 880-IV, 152-V, 526-V, 969-V, 107-VI, 973-VH, 50-Vm, 687-Vm, 536-X, 229-X, 400-X. Žepni robci: 307-11, 995-U, 655-m, 441-m, 101-IV, 562-IV, 810-IV, 348-IV, 391-V, 947-V, 673-VI, 158-VH, 793-VII, 362-Vm, 695-VIH, 357-IX, 957-IX, 367-JX, 166-X, 201-X.
Dobitki se lahko prevzamejo počenši od 2. oktobra t. 1. vsak dan od 19. do 20. ure (izvzemši nedelje in praznike) v Sokolskem domu na Jesenicah proti Izročitvi dotične izžrebane srečke. Ce pa kdo zahteva, da se mu zavitek pošlje na njegov naslov, se bodo stroški zaračunali proti povzetju. Izžrebam dobitki zapadejo v korist Sokolskega društva Jesenice, ako ne bodo dvignjeni najkasneje do 31. decembra 1939.
SOKOLSKO DRUŠTVO JESENICE dne 24. septembra 1939.
Tajnik: Mirko štebih 1. r.
Starosta: Dr. Maks Obersnel L r.
m
Helvnki
Boltiskij
(Fcvol)
HUuntao
Saoretna
[fOsetlS61
"Torti?
Varnu
Liepojo
' Lf
SKlaipeda \\( Mcmel)
Merilo- H—+
# rofcko voj. opori ičo
Sprehod po baltiških državah
Male države ob Baltiku so po pogajanjih v Moskvi v žarišča pozornosti vsega sveta. Se prav posebno pa nsoda baltiških držav ranima nas, prebivalce držav na jugovzhodu Evrope. Objavljamo naslednji članek, ki je sicer bil napisan pred zadnjo konferenco v Moskvi, a vendar pregledno opisuje politični razvoj in »tanje držav ob Baltika.
Postani in ostani član Vodnikove druibel
obema mogočnima sosedoma Nemčijo in Rusijo in je zato razumljivo, da so vse tri republike sprejele pakt o nenapadanju, ki sta jim ga ponudila oba nezaupljiva mogočneža, kar je Finska, ki je usmerjena pretežno k Švedski, od strani Nemčije zavrnila Ti pakti so zagotovili nekakšno brez-skrbnost baltiškim državam na obe strani. Negotovo pa je, v kakšni meri je zaščitena neodvisnost teh dežel s temi pogodbami, če pomislimo na stoletno politiko, ki jo vodita obe veliki tekmovalki, politiko, ki ne sloni samo na strateških razlogih, ampak tudi na želji po gospostvu nad Baltikom.
Pa še nekaj je, kar narekuje izredno nezaupljivo politiko do obeh sosedov, to je faktor gospodarskega značaja. Baltiške dežele so obrasle s prostranimi gozdovi, imajo razvito živinorejo in poljedelstvo na zelo lepi višini Latvija ima poleg tega razvito tudi znatno kovinsko industrijo. Dokler so bile te pokrajine pripojene Rusiji, se procvitali, saj jim je ogromni ruski trg dajal odličnih možnosti za vsovčenje pri-
opravka s carsko ali sovjetsko Rusijo, da je ena kakor druga gojila in da sovjetska še nadalje goji iste upe (danes so ti upi še posebno aktualni, ker se je pomorska moč Nemčije povečala!), vtreti si popolen dostop na Baltik. Danes razpolaga Sovjetska Rusija samo s sto kilometrov dolgo baltiško obalo, ki se razprostira med Finsko in Estonsko obalo, nudi pa samo eno pripravno pristanišče, še to je zaradi ledenih skladov pet mesecev v letu popolnoma nerabno. Kar je v letih notranjega nereda, ko se je ukvarjala s problemi ureditve države, zamudila, to skuša sedaj Sovjetska Rusija nadoknaditi. Ni še obupala nad tem, da se ji bo posrečilo vključiti baltiške države v prostrano sovjetsko federacijo s samo propagando, ker smatra za svoje poslanstvo, razširiti ideje, ki jih zastopa, v druge dežele, posebno pa v te, ki leže ob njenih mejah, oziroma ki so ji nekoč pripadale.
Odtod zastoj?
Nespametno bi bilo, pripisovati polom francoskih in angleških poskusov, vključiti sovjetsko Rusijo v zvezo, v zapadni sistem, da bi tvorila protiutež osi Rim-Berlin, samo oviram, ki so nastale zaradi težavne re-
Pogled na finsko glavno mesto Helsinki
Na obali Baltiškega morja so tri male republike, ki so kljub temu, da jim je dodeljen zelo vetroven življenjski prostor, živele ves čas nekako v zatišju in je le redkokdaj nanesla beseda nanje. Toda dogodki zadnjih let, ki so dodobra izpreme-nili evropsko karto, zasnovano z versajsko pogodbo, zlasti pa letošnje viharno leto, so nujno potisnili v ospredje med neštetimi drugimi vprašanji tudi vprašanje baltiških državic, Litve, Lstvije in Estonske. Morda se v vsej povojni evropski zgodovini ni toliko govorilo o usodi teh treh dežela, kot o priliki pogajanj za sklenitev angleško-ru-skega mirovnega pakta. Saj smo pa tudi dan za dnem brali v dnevnih novicah, da so prav baltiške državice oni nerazrešljivi vozel, okoli katerega se je sukala v največji meri diplomatska aktivnost v Moskvi. Ali so te pokrajine ob valovih sinjega Baltika res tako strateško pomembne, da so se prav ob tem kamnu spodtike podrla vsa dolgotrajna pogajanja med odposlanci Velike Britanije in zastopniki Sovjetske Rusije? Nedvomno bi šli predaleč, če bi temu vprašanju pripisovali izključno io preveliko važnost, vendar je brez dvoma točno, da težave, ki so izvirale pri teh pogajanjih glede na usode baltiških republik, niso bile samo diplomatski trik in gola na-videznost, ampak da temelje tudi v stvarni pomembnosti njihovega geografskega položaja. Tega pa ne moremo razumeti brez poznavanja preteklosti, ki nam tako zanesljivo daje odgovor na marsikatero vprašanje, ki si ga je zastavil ta ali oni, ki hoče stvari zajeti tudi v njihovi globini in si ustvariti pravo sliko o zapletenih vprašanjih današnjega zmedenega sveta.
Zgodovina se ponavlja
Že v zgodnjem srednjem veku, ko je Evropa značilno izpremenila svoje politično lice, so vitezi vojaškega reda »Nosilcev mečev«, po rodu Nemci, osvojili in kolonizirali Latvijo, ki je bila že tedaj naseljena z letonskjm plemenom. Njihovo sprva majhno gospostvo se je kaj kmalu razširilo dalje na sever, v pokrajine današnje Estonske, kjer so prebivala slovanska plemena, ki so zoper nje poklicala na pomoč Dance. Kmalu zatem so pridrli tev-tonski vitezi, prav tako verski nemški vojaški red, ki je bil ustanovljen ▼ Jeruzalemu. Prodirali so tz pokrajin ob Odri v poljsko Pomorjansko in skušali pronikniti skozi Litvo, da bi na ta način ustvarili nepretrgano vez z že omenjenimi »nosilci mečev«, katerih oblast je dosegla že Talki, ki se je pozneje izpremenil v Reva!, današnjo prestolnico Estonske. Nemčija je svojo roko že tedaj iztegnila tja do Finskega zaliva.
Od srednjega veka dalje zasledujemo
neprestano težnjo, razprostreti nemško oblast tudi nad baltiškimi državami. Povedati namreč moramo, da oblast Nemcev nad omenjenimi pokrajinami ni bila dolgotrajna. Litva in Poljska sta potolkli tevtonske viteze v zgodovinski bitki pri Grunwaldu, Latvija m Estonska pa nista bili deležni te usode. Njih prebivalstvo je postalo suženj mogočnih baltiških graščakov, ki so imeli v svoji lasti ogromna posestva. Ta položaj pa se je zopet kmalu predrugačil. Ruski car je navalil na baltiške mogočnike, ki so se v silni stiski zatekli po pomoč k Poljakom. Za odškodnino si je seveda Poljska pridržala Latvijo, dokler ni po poljskem porazu v vojni s Švedi (koncem 16. stoletja) z njo vred prišla pod gospostvo zmagoslavne Švedske. To suženjstvo je bilo sicer kaj milo, ker je ta skandinavski narod zelo obzirno postopal s svojimi pod-ložniki, saj je že tedaj izvedel nekakšno agrarno reformo, ki je domočine osvobodila neznosnega jarma njih graščakov. Spomin na te čase »kralja Matjaža« je še danes živ v baltiškem ljudstvu in še je ohranje-
T5p skromne, a snažne kmetske domačije ob Baltiku s krasno rezljanim znamenjem ob poti
Iva<» Albreht:
Prvič na svoji sedmini
Bogve. kakšni so dandanes po svetu seznami izgub. Nekdaj je bilo to vprašanje sila preprosto. Kadar je kje ropotalo in je potlej manjkalo ljudi, so pač skušali ugotoviti, kateri manjkajo in koliko jih je. Kaj je z njimi, smo ugotavljali približno po isti metodi kakor otroci, kadar se igrajo »zlate farbce« .
N. pr.: Martin Polajnar!
»Je padeL«
>Saj ni res! Ujeli so ga! Saj sean videl, kako je dvignil roke, ko si ni mogel več pomagati.«
»Melde gehorsarnst, Polajnarja je pobrala naša saniteta. Obe nogi je imel prestreljeni, pa je skočil k njemu sanitejec Arzeln in si ga oprtal na rame. Mejduš, Arzalin zasluži srebrno, tako je /ivižgalo okoli njega, ko je nesel Polajnarja na varno!«
->Ruhe! Kaj bo zaradi Polajnarja toliko besedi, saj pride drevi nov rnaršbata-ljon in lahko dobimo za - Polajnarja, tri druge.«
»AIso, kam naj ga vpišem?«
»Gefangen — Halt! No. sai je vseeno, lahko ga vpišete tudi med padle.
Seveda, to nam je bilo vsem jasno, da A zaradi enega samega človeka ni treba bediti glave. Saj nas je bilo toliko, da smo m včasih stiskali v votlinah kakor sarde-ie. Drug drugemu smo bili v nadlego 'B dostikrat se človek ni mogel niti popraskati, ko so ga njegove domače žiivali le
preveč pridno obdelavale. Tako nam je včasih skoraj odleglo, kadar se je stanje nekoliko zredčilo. Zlasti pri menaži je to vplivalo blagodejno; kajti tam nas je bilo vedno preveč.
Pa je tudi tako. da fronta navdihne človeku posebno modrost in ga ovenča s če-dnostimi, kakršnih poprej ni poznal. Tiste dni je bil najmodrejši »rechtsum«, . računski narednik, z blagozvočnim vojaščini imenom »krapar«. Qd njega, je bil odvisen blagor in neblagor; kompanije, njemu je bilo pokorno od prostaka vse visoko gori do majorja. To je bil steber države na fronti, dasi ga je moštvo preklinjalo. če| da dere in slepari. Kako neki! Računski narednik se je hotel vselej in povsod zavarovati za vsak primer. V takih nestanovitnih časih nikoli ne veš, kaj se lahko pripeti. Na vsem. lepem se primeri, da jo takle Martin Polafriar, ki je. bfl po, vseh predpisih in čisto v redu zapisan med ujete ali padle, primaha nazaj k kompaniji. Ko pride, je navadno šie lačen-in raztrsran. H komur koli jo primaha. ta pa seveda h kraparju. k računskemu,' češ: »Martin Plajnar je že spet tu.< »Polajnar, zum Teufel! Odkod se je pa vzel. da hi ga vrag! Ali ni bilo rečeno, da je paded?«
Bog pomagaj! Polajnar pravi, da je M >versprsngt«.
»vsrsprengt« je nekdaj za vojaka, ljubil življenje in fcottto* toliko mi-
na po vaseh prislovica o »starih dobrih švedskih časih«.
Osemnajsto stoletje pa je neusmiljeno napravilo konec tej stari, dobri dobi. Mogočni ruski car Peter Veliki se je namenil zadati smrtni udarec švedski hegemoniji Njegov sen je bil »dominium maris balti-ei«, ki so ga bili ustvarili tevtonski vitezi. Baltiški baroni so prav slutili, ko so podprli carja v vojni proti Švedom, v vojni, ki je strahotno opustošila Estonsko in Finsko. Prav so slutili, da jim bo car pustil ▼se njihovo imetje in njihovo politično in gospodarsko oblast. Njihovi upi so se potrdili ▼ miru v Nystadtu leta 1701, ki pomeni konec švedske in začetek ruske nadvlade, n estonsko in letonsko ljudstvo pa začetek dobe hujšega suženjstva tiranskim baronom. Estonska in Latvija sta postali ruski provinci, nad katerima je carska Rusija izvajala svojo preizkušeno politiko zatiranja vseh narodnih teženj, politiko centralizacije in rusificiranja. Kmalu je zadela ista usoda tudi del Litve, ki sta si jo obenem s Poljsko razdelili Nemčija in Rusija, nedolgo za njo pa jc še Finska 0- 1809) jela okušati bič moskovskega despotizma.
Kakšna so bila čustva baltiškega ljudstva do nasilnih zatiralcev, si lahko mislimo. Krvavi upori, zdaj večji, zdaj manjši, niso bili nič nenavadnega Ogromno ljudsko vstajo moramo zabeležiti v letu 1905, ko sta se Finska in Litva dvignili zoper stoletnega zatiralca, Estonci in Letonci pa so podobno kot dosti prej tudi naši kmetje zažigali gradove neusmiljenih graščakov. Zaman so bili preliti potoki krvi, kajti tudi ta obsežni upor je bil zadušen z ognjem in mečem.
Sanje se uresničijo
Jeseni leta 1917 je izbruhnila boljševiška revolucija, mogočni carski imperij se je jel razkrajati in tudi baltiškim narodom se je vžgala iskra upanja, da bodo ustvarili lastne, svobodne države. Finska je proglasila 5. decembra 1917 svojo neodvisnost. Estonska je zahtevala svojo avtonomijo in osnovala lasten narodni svet, Latvija pa je v »Dumi« postavila zahtevo po upravni enotnosti in končno je Litva, ki so jo preplavili nemški vojaki, proglasila svojo samostojnost 11. decembra 1917. Ta nenadni preokret, nepričakovan pojav že kar nepoznane svobode je povzročil vrsto nemirov, v katerih bi kmalu propadla njihova tako težko pričakovana neodvisnost. Iz teh povojnih neredov pa so se izoblikovali štirje narodi, ki jim nekateri nočejo priznati pravice do življenja, čeprav najdemo le malokje drugod toliko gorečega patriotizma in politične dalekovidnosti. Njihov položaj je seveda izredno kočljiv, saj morajo neprestano nihati med dvema hegemonijama, ki ju tako dobro pozna njihova preteklost. Neprestane grožnje jih silijo k bud ni čuječnosti. čeprav so te grožnje večkrat zavite ▼ prijazno zunanjost.
H[ed kladivom in nakovalom
Kadarkoli, in to je naravna težnja, kadarkoli so hotele baltiške državice osnovati močno baltiško zvezo, ki bi zanje predstavljala močan političen faktor, vedno jim je rajh prekrižal račune Ko se je n. pr. Litva jela obračati na Poljsko, kar je že tradicionalna litvanska taktika, je Nemčija poizkusila vse. da bi njene odnose zastrupila s pomočjo skeleče rane, ki jo tvori mesto Vilno s svojo pokrajino.
Pa tudi Sovjetska Rusija ni zamudila nobene prilike, da bi skalila dobre odnose med baltiškimi državami V teh naklepih sovjetske politike moramo tudi iskati vzrok, da še danes ni prišlo do baltiške unije, kajti vedeti moramo, pa najsi imamo
ra, bilo na vso moč idealno, za dosego tega ideala pa je bilo treba seveda nekoliko spretnosti in naklonjenosti tovarišev. Posekmo težko se je bilo napraviti »ver-sprengt« v poeic jski vojni. Kako naj te kdo razkropi, ko se fronta ne premakne po cele mesece in poznaš vsak kamen, vsako kotanjo in sleherno skalo, za katero si kdaj iskal zavetja pred nenadno granatno ploho! Kljub temu je bilo včasih tudi to izvedljivo h. se je razkropljeni prite-pel čez tVden ali štirnajstni <lni nazaj h kompaniji. Mlajši so vedeli največ povedati o brhkih percah v slogu ''iste Jenkove :
Po bosti. po hosti je rieklic zadosti. ' "	ki dobro dolžnosti
do bi žnjega vedo!
Starejšim so b'la lepše v spominu skladišča za fronto: slanina, čokolada, maclo in kruh. kakršnega se niti oberst ne bi hranil. Oboji pa. so padli na. rs ni ena računskemu, icakopak! In vsevedni > rechts-um<, duša Avstrije in njene vojske, je bil vedno popravljen za take primere. Naj je pŠLdlo. bilo ujetih, ali ranjenih še toliko ljudi, on jih je potrpežljivo vodil v svojih spisih!
Ko je mene zaneslo na fronto, nas je bik) pri kompaniji z vso navlako vred nekaj nad dve sto. »Rechtsum« pa jih je imel iz previdnosti vpisanih nekaj nad osem sto. Vmes ao bih tudi taki', ki jih je že adavnaj krila gališka zemlja, in taki. ki so olajšano dihali sibirski zrak. pa sp*t taja, ki jim je Soča šumela večno uspavanko, poleg n&s ssvsda, ki Smo iz dneva
Litvanska pešadija Je moderno
šitve vprašanja baltiških držav. Nedvomno ni bila samo to točka, na kateri so zastala pogajanja v Moskvi, vendar lahko rečemo, da je prav to vprašanje izdatno prispevalo k temu, da se je še povečala atmosfera medsebojnega nezaupanja in vsestranske opreznosti obeh partnerjev. Jasno je. da sovjetska Rusija svojega sodelovanja z za-padnima demokracijama ni hotela prodati poceni, ampak je skušala iz tega pripravnega položaja izsiliti čim več. Bil je to prav ugoden trenutek, da razčisti položaj ob Baltiku. Zato je trmasto vztrajala na tem, da se tudi za baltiške države uveljavi določba o zaščiti \arnosti, kar bi ji lahko v določenih okoliščinah dalo redko priložnost, da spusti rdeče čete prav do Baltika in s tem uresniči davne ruske načrte. Na drugi strani pa tvorijo ravnine ob Baltiku neprestano nevarnost za vdor nemških čet, ki se jim po tej poti nudi naj-pripravnejša črta za prodiranje na Leningrad. Tudi ta moment je poleg drugih kriv končnega neuspeha pogajanj v Moskvi
Previdna taktika
Samoposebi je umevno, da zahteva ta ne navadno delikatni položaj baltiških državic posebno opreznega taktiziranja med
opremljena ln vzorno tevežbana
delkor. Pa ne samo to. Baltiške pokrajine
so tvorile tranzitno ozemlje med Baltiškim morjem ter Rusijo in narobe. S svojo neodvisnostjo so bile postavljene baltiške republike v čisto nove pogoje. Treba si je bilo poiskati novih tržišč, zgraditi lastno gospodarsko življenje, predvsem pa ustvariti lastno industrijo. Njihovi napori v tej smeri so obrodili uspeh, ki se ga ne da zanikati. Vendar stojita Estonska in Latvija še vedno pred dejstvom, da sta po svojem gospodarskem sestavu in po naravni legi tesno navezani na rusko gospodarsko aktivnost. Težave, ki nastajajo iz te nujnosti so razumljive, saj dajejo Rusiji v roke sredstvo za pritisk, ki ga lahko izvaja nad baltiškimi državami kar je tudi njen namen. Baltiške države so torej v nenavadnem in nevsečnem položaju. Prisiljene so, ohraniti dobre odno6e z nevarnim sosedom, ki se ga morajo neprestano čuvati Iz tega. zamotanega položaja pa tndi izvira dejstvo, da baltiških držav ni mogoče organizirati v kakšno mednarodno politično kombinacijo, ki bi bila naperjena proti Sovjetski Rusiji. Na drugi strani pa te države ne mislijo iskati »zaščite« pri Nemcih, ker bi to bilo kaj slabo zdravilo za rano* ki jih skeli.
Lepota narodnih noš, narodnih pesmi in plesov se Je v baltiških državah ohranila
skozi dolga stoletja
v dan preklinjali slabo menažo.uši in prenizke gaže. Spričo take modrosti naš računski ni pr šel nikoli v zadrego, kadar se je kdo, ki je bil »versprengt«, nenadoma spet »zbral« pri kompaniji. Ako ni bil siten. ga je z očetovsko dobrohotnostjo za silo nakrmil, mu odštel nekaj denarja, na-lil ruma in navrgel še kako cigareto. Tako je bilo vse v redu Sn prav, računski pa je bogatel, da je bilo veselje. Marsikak ponosen dom je še danes nema priča previdnosti in modrosti nekdanjih računskih na-redn;kov.
Spričo tak« previdnosti je bil vsak nekdanji j Seznam izgub« bolj ali manj astrološka uganka. Lahko so tvojega rojstva kosti že zdavnaj t rohnela, pa te ni bilo v nobenem takem seznamu, lahko pa se ie tudi zgo:Tilo. da si prav po kranjsko preklinjal nesrečni delež svojega življenja, ooina so te pa objokovali, dajali za maše in sveče, ko si bil ti še najbolj potreben k niha in cigaret.
Martina Polajnarja ?o zapisali med padle. Kar je prišlo pozneje pošte zanj, smo jo vrnili pošiljateljem z bodrilnim žigom: ^Gefallem. Doma so zanj molili in opravili črno mašo čez štirinajst ini pa jo primaha Martin Polajnar živ in zdrav k nam, pove. da je bil »versprengt« in hlastno vprašuje na desno in levo:
> Mejduš, maš čik?c
Samo pomislite, kaj bi bili začeti, da nft bilo modrega in pametnega »rechtsuma« ? Tako je bilo ssveda hitro vse v redu. Polajnarja so nakrmili, mu nalili ruma, odšteli nekaj denarja in navrgli nekaj cigaret, pa se je zopet začelo vsakdanje živ-
ljenje. Samo, mejduš, stara mu ni nič več pisala in nič poslala. To ga je jezilo, da je kar besnel, dokler ga nismo oporanifi, naj sporoči domov, kako je z njim.
»Dokler ni prepozno,« se je pomerntoo zarežal cigan iz tretjega voda.
Tako so minevali dnevi in noči v precej enoličnem dolgočasju. Za spremembo ao tu in tam udarjale granate. Če si imei srečo, so letele mimo tebe, včasih pa je M kdo tudi deležen njih jsme moči. Potem smo imeli pogreb- ponoči seveda, in smo bili veseli, ker smo tedaj navadno dobili kaj priboljška. Nato smo se za nekaj dni spet pogre zarili v vsakdanjo enoličnost, ki v ušeh, vrečevini in harmčrnikasto zmečkanih, umazanih cunjah ni bila prav nič podobna pisanju o *naših hrabrih četah«, kakor so nas imenovali po listih in knjigah širom »večne Avstrije«.
Zgodilo se je, da smo cele dneve prs-kvartali v votlinah. kvantaT; in razdirali take, da bi kamenje zardevalo. ko bi ne bilo v tistih luknjah tako mračno. Končno naim je vsem začelo tako življenje presedati in smo vsi komaj čakali, kdaj se bo kaj zgodilo.
Nazadnje je prišlo. Prav nenadno so nas z laške strani začeli obstreljevati s topovi in je vse kazalo, da mislijo resno. Ve« dan so rohneli topovi in je botonelo skalovje, ki se je lomilo z gora, zvečer pa smo morali v postojanke.
»Nocoj brmo .mofcii', mejduš,« je flkr*-pal Polajnar z zobmi, »pa bi bOo kar dobro, da bi se človek napravil .versrv^ngt'!«
Končno ni bflo nič tako hudega. Kakih trideset, Štirideset nas je potipaJo, a mrt»
NAROČNIKE OPOZARJAMO
na dospelost naročnine za mesec avgust. Preprečite s takojšnjim nakazilom naročnine počivanje zavarovanja za slučaj smrti vsled nezgode
hZEDINJENI ZAVAROVALNICI D. D."
1
POLA NEGRI
Ne zamudite tega sporeda 1 Pola Negri, kl Vas je navdušila v »Mazurki« je v tej vlogi Se lepša, v igri preprlčevalnejša1
SS GREH MLADOSTI
v prekrasnem, pretresljivem filma — posvečenem vzvišenemu materinstvu ' s®««	in vsak, ki ljubi in spoštuje svojo mater, si mora ogledati ta film !
__KINO UNION, tel. 22-2 L
Domače vesti
Prosimo za obnovitev naročnine
vse cenj. naročnike, ki jim je naročnina potekla. Blagovolite nakazati ustrezajoče zneske po položnicah takoj prve dni oktobra. Ker stopamo s tem mesecem v zadnje četrtletje, nam bo delo zelo olajšano, ako plača vsaj nekaj naročnikov celotno naročnino do konca leta, vsekakor pa vsaj za 1 mesec. Tudi naj oni, ki dolgujejo še za kak pretekli mesec, ne pozabijo doložitiše zaostanek. Tako se obvarujejo motenj v prejemanju lista ter obdrže pravico do »Jutrovega« nezgodnostnega zavarovanja pri Zedinjeni zavarovalnici d. d. v Ljubljani. Naročnino sprejemajo tudi vse »Jutrove« poslovalnice.
Uprava «Jutra«.
Vsaka očala
I
po mero
loto dobrosetfečo in /asenpog/ed pri
LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
]
# Prvi oktober je dane8, še poldrugi rmisec pa bodo izšle letošnje Knj ge Vodnikove družbe. Letošnji književni dar obsega sledeče knjige: ilustrirano Vodnikovo pratiko za leto 1940., povest znanega pdsatelja Ivana Albrehta »Nebo gori«, kriminalno povest mlade p'satelj;ce Ljube Prennerjeve »Neznani storilec« ter ilustrirano poljudno-medicinsko knjigo zdrav-nika-specialista dr. Janka Hafnerja »O boleznih ušesa, nosa in grla«. Lep književni dar za bore 20 dinarjev. Ko boš delal danes svoj mesečni proračun, ne pozabi na znesek 20 din za letošnje Vodnikove knjige! Brž se včlani pri svojem poverjeniku. ali pa se prijavi v p sarni Vodnikove družbe v Ljubljani. Knafljeva 5. osebno ali po dopisnici. Lahko pa tudi kupiš na bližnjem poštnem uradu položnico ter pošlji znesek 27 din, to je: 20 din članarine in 7 din za poštnino in odpre-ne stroške. Na položnico napiši: Vodnikova diužba v Ljubljani, Ljubljana št. 14.520.
* Poroka slovenskega para v Beogradu. Danes se poročita v katoliški cerkvi v Beogradu g. Viktor Koželj, poročnik kraljeve garde, in gdč. Silva Bahovčeva, hčerka veletrgovca iz Ljubljane, želimo mnogo sreče!
VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, se prične v četrtek dne 5. oktobra kot običajno vsake leto. Večerni trgovski tečaj Je organiziran tako, da nudi potrebno izobrazbo za oprav Ijanje pisarniških poslov vsem onim, Id v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati rednih šol. Poučujejo se predmeti: Knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca s trgovtnstvom, pisarniška dela, nemščina, stenografija, strojepisje, na željo italijanščina. Dovoljen Je obisk tudi posameznih predmetov. Pojasnila m prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. Vpisovanje vsak dan do 5. oktobra Uradne ure dopoldne, popoldne tn zvečer do 8. ure.
Šolnina nizka I
* Razpis dijaških ustanov. Za šolsko leto 1939/40 razpisuje kuratorij Perkovih ustanov Stipend'je za deset mariborskih srednješolcev po šest sto din ln za enajst visokogolcev po osem sto din. v prvi vrsti se bodo vpoštevali Ferkovi sorodniki, nato prosilci iz Sv. Barbare pri Mariboru, končno iz Sentlenartskega in mariborskega okraja. Nadalje razpisuje Posojilnica Narodni dom v Mariboru iz ustanove drja. Franca Rapoca Sest Štipendij po tisoč dvesto din za visokošolce lz mariborskega in šoštanjskega okraja. V prošnjah je točno navesti kje je prosilec in njegov oče rojen in kam pristojen, če ubožni list ne izkazuje nobene imovine, je omeniti, kdo je prosilca do zdaj vzdrževal. Visoko-šolci naj navedejo vpisani semester, fakulteto in stroko nadalje, katere večje izpite ima prosilec že za seboj, koliko in kedaj misli še ostale Oprav ti. Prošnje se oddajo do 15. oktobra, v mariborski Po-sojilmci, tam se izve 1. novembra, rešitev in se dvignejo priloge.
m
V nedeljo premiera
Umetnina, ki bo vsakega
gledalca pretresla. ••
prekrasnega filma francoske produkcije, Izdelanega po znamenitem, po vsem svetu čitanam romanu pisatelja GASTONA LEROUXA. — V gl. vlogi: Jean Pierre Aumont CHERI BIBI je napeta drama nedolžno obsojenega ! ! 1 CHERI BIBI je priimek pariškega apaša, ld je z življenjem
plačal svoje kavalirstvo do žena ... CHERI BIBI je roman ln film najnapetejSe vsebine ! CHERI BIBI Je Golgota obsojencev na GvajanI, na Hudičevih otokih!
CHERI BIBI
MATINEJA danes ob 10.30 uri „TRADER UORN". Znižane cene !
Predstave v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21.
KINO SLOGA, teh 27-30
Gfi^mtp t oornen i
kamnoseška stavbna deta izvrSuje po atzkih cenah
Kamnoseške Kiparske podjetje
ftau «• Hunuvit)
pokopališče Sv Krti -Ljubljana — TeL 4tt-0b
DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA
V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG 2
vpisuje v svojo Dvoletno trgovsko ftolo, tečaje in predmete — knjigovodstvo, računstvo. slovenščina, nemščina, fran coščina. korespondenca v raznih jezikih stenografija Itd. — Vpis priporočamo zlasti onim, ki so že v službah in se žele izpopolniti, ter onim, ki ne morejo obiskovati rednih trgovskih Sol. Pouk je Individualen in se vrši z dopisovanjem. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno.
* Uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije prinaša v celoti »Službeni list dravske banovine« z dne 30. septembra. Razen uredbe prinaša Se razne objave iz »Službenih Novin«.
Pri zaprtju to motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
— Osebam, Id se ne morejo zadostno kretati pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pr! prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 časa »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
Otri re« S. br
*	Požrtvovalnost starih Beograjčanov.
Vojaški oddelek beograjske občine je po časopisju povabil zdravnike, živinozdrav-nike in druge, ki niso vojni obvezniki, naj se neglede na starost prijavijo za prostovoljno službo v obrambi v primeru napadov iz zraka. Iz različnih vzrokov se je pričakoval velik odziv, toda nihče se ni nadejal pravcatega navala. Veterani prestolnice so pokazali svojo visoko zavest dolžnosti državljanov v miru in vojni. Takoj tisto jutro ko so listi prinesli objave, je bilo poslopje vojaškega oddelka naravnost oblegano od starejših Beograjčanov Vsi so s pravim navdušenjem izražali voljo, da stavijo svoje usluge na razpolago ustanovi za obrambo prestolnice pred letalskimi napadi. Bil je podan odličen dokaz, da tudi v naši prestolnici še ni in ne bo ugasnil plamen starega srbskega rodoljubi a.
*	Za novega poštnega ravnatelja v Zagrebu je bil po upokojitvi Rudolfa Rupca imenovan g. Hinko Krenčič. Star je 41 let in je doma iz Cazina v Bosni Pravno fakulteto je izvršil v Zagrebu takoj po prevratu in je pet let služboval pri poštnem ravnateljstvu v Sarajevu, potem pa ves čas na zagrebški direkciji. Zadnja leta je vodil pravni oddelek ter je pred sodiščem zastopal ravnateljstvo v vseh pravnih sporih, nastalih v vprašanjih uradniške hierarhije.
*	Beograd išče dajalce krvi. V Beogradu izvršijo letno 500 transfuzij krvi za kar se briga poseben oddelek splošne državne bolnišnice. Dajalci krvi so mladi, zdravi ljudje, ki pa so se zdaj zaradi izrednih prilik razšli in tako beograjska bolnišnica naenkrat nima zadostnega števila dajalcev krvi. Z onim številom, ki je še ostal, ne more zadostiti niti lastnim potrebam, tem manj pa potrebam ostalih zdravstvenih ustanov v Beogradu. Tako torej preti temu in onemu bolniku, da ostane brez rešilne-
vih je bilo le malo vmes. Jaz, ki nikakor nisem junak, sem se dogodka tako prestrašil, da nisem znal kdo in kaj sem, ko me je neki furlanski dobri&na prinesel na ob vezo valižče. Taan so me ogledovali, nekaj zapisovali, a podjeten kadet — me-dicmec me je hotel celo operirati. Ker vzT-c rani ln prestanemu strahu nisem občutil še prav nič hrepenenja po grobu, sem se mlademu Človeku za prijaznost lepo zahvalil in s trmo dosegel, da so me s planinske postojanke prenesli v dolino in odpravili v zasilno vojno bolnico, kjer so me dobili v roke res pravi in vešči zdravniki.
Po raznih ovinkih sem priromal v Beljak, odkoder sem sporočal svojcem, kako je z menoj- Odtod sem se pomikal vedno dalje v zaledje, na češko, v Solnograško in nazadnje domov na bolniški dopust.
Nekako okrog binkošti se nekega lepega dopoldne pripeljem v Ljubljano. Saon sebi sem se zdel nemogoč, ko sem v uniformi nekdanjih planincev čotasto stopal po l jubljanski Kolodvorski ulici. Ljudje so bili sami tujci, le h;še so vzbujale spomine Po teh pritličnih gostilnah so se nekdaj notranjski kmetje ustavljali s svojimi študenti, tu smo mladi zelenci tuhtali kako bi pod krinko knjig, zvezkov ta drugih šolskih potrebščin izt'snlli kar največ kronic iz žuljavib rok opreznih staršev In tu smo potem skrivaj ta pod strahom tiste svetle kronice pretapljali v božjo kapliico, uživali naklonjenost natakaric ta simpatije vagabundov ta zanesenjakov, ki jih v nobeni dobi ne manjka
V takih spominih počasi krevijam po ulici,' ko nenadno nekdo zaniha ta krikne pred menoj. Nehote pogledam ta ostrmim. V obleki semenščnika (takrat so Se nosili cilindre) stoji pred menoj sošolec Ivan bulji vame ta se križa.
»Salament, Janez,« mu pravim, »kaj pa uganjaš teater sredi ceste!« Sošolec nato še ves omotičen: »Ali si res ti — ali je tvoj duh?« Ko se ponovno oglaSm ta mu hočem seči v roko, fant še vedno oklev* »Ali je mogoče?« To mi je pa že presedalo. »Hudiča,« zarobantim, »ali res misliš, da jaz ne smem na dopust kakor jih prihaja toliko drugih? Bodi lemenatar sem ali tja, tri tedne miru mS boš pa le privoščil!«
Zdaj se je hitro pojasnilo. Zavila vsa k »Tišlerju«, sedla seveda v posebno sobo ta jela kramljati. Sošolec mi je povedal, da je bral v »Seznamu izgub« moje ime med padlimi. Tudi gospodična N. N. mu je povedala pred časom, da je dobila karto, ki mi jo je pisala, vrnjeno in opremljeno z žigom »Gefailen«.-
Ob kozarcu dobre kapljice je bilo vse jasno. Semeniščniku ki ni imel pojma o fronti in ne o modrosti »rechtsumov«. sem razložil to skrivnost tako nazorno, da sva se ga oba temeljito nasrkaJa.
»Krščenduš, Janez« — (človek s fronte ni pravi, če se v važnih trenutkih vsaj malo ne prikvinta!) kakor vidim, obhajava zdajle mojo sedmino!«
ga sredstva. Zdravniki si pomagajo, kakor vedo in znajo. Deloma dajejo kri sami, ali sestre ali bolničarji, naprošeni so tudi so-lodniki posameznih bolnikov. Toda vse to še ne zadostuje in je združeno z raznimi težavami. Za transfuzijo pridejo v poštev le zdravi moški in zdrave ženske. Lahko so prostovoljni, ako dajo svojo kri brezplačno, ali pa prejmejo za vsakih 500 gramov krvi po 500 din, kolikor je običajno potrebno za transfuzijo. Odsek za transfuzijo krvi v centralnem higienskem zavodu v Beogradu apelira zlasti na one, ki si iz katerihkoli razlogov puščajo krL naj se staviio za javni blagor na razpolago.
* K res niča ni prosijo za velenjsko elektriko. Te dni so se zasvetile električne žarnice v Verneku nasproti kresniški postaji. Elektriko so jim napeljali z odcepa velenjskega daljnovoda, ki je potegnjen do Litije. Zdaj prosijo za elektriko tudi Kresničani. 30 gospodarjev je sestavilo pripravljalni odbor, ki bo skušal doseči s Kranjskimi deželnimi elektrarnami tako pogodbo, da jo bodo zmogli tudi prebivalci male kmetiške občine. Vsa dela bodo lahko izvedli s prav malimi stroški, saj so potegnili prav te dni električno napeljavo preko Save do Birolovih apnenie v Kresnicah.
Za nameščenje
nujno potrebujete znanje stenografije in strojepisja. VpiSite se v Šestine sečni tečaj za stenografijo tn strojepisje na Trgovskem učilišču Robida> Prvovrstni sodobni pouk. — Začetek 2. oktobra — Vpisovanje v pisarni ravnateljstva, Trnovska ul. 15.
♦ Smrt zglednega junaka In demokrata. V Kragujevcu, kjer je bil na orožnih vajah, je umrl zadet od kapi sodnik 2Iva-<fin Petrovič-Mališa, rezervni artilerijski major. Pokojni Petrovič se je rodil pred 47 leti v Kragujevcu, kjer je dovršil tudi srednjo Sok). Po vojni je bil kot prvi diplomiran na pravni fakulteti v Beogradu, potem pa je v Nemčiji dovršil visoko trgovsko akademijo. Posvetil se je sodniškemu poklicu, največ svojih let pa je žrtvoval domovini kot bojevnik. Ze v vojnah 1912/13 se je boril kot dobrovoljec, med svetovno vojno sprva kot rezervni podofi-cir, ob koncu vojne pa je že imel čin artilerijskega kapetana I. razreda. Med svetovno vojno se mu je nudila priložnost da bi študiral v Franciji, a je rajši ostal v rovih. Po vojni je bil zelo aktiven v političnem življenju kot požrtvovalen član demokratske stranke. Zaradi svojega prepričanja je bil preganjan in celo odpuščen iz službe. Uglednega in zaslužnega rojaka so v Kragujevcu pokopali z velikimi častmi.
SANOPED
ohrani zdrave, suhe, tople noge. Stedl nogavice in čevlje. — Vrečica samo 2.— din.
*	Smrt najstarejšega Zasavca. V Kresnicah so te dni položili k večnemu počitku 90-letnega Toneta Mlakarja, po domače Kokalja z Goliš. Bil je kljub visokim letom krepak ta marljiv, pravi tip skromnega zasavskega kmeta, ki je živel največ ob močniku ta krompirju. Uredil si je dvoje posestev. Vedel je imenitno Obnavljati spomine ta je zlasti še zadnje dni rad pripovedoval, kako so pred 90 leti hodili ljudje s hribov oprezat v bližino proge, da vidijo kako dirja hlapon skozi Zasavje. Kokalj je zadnja leta Se pogosto prihajal v dolino, ob nedeljah pa je rad kramljal s sosedi, izletniki ta lovci. Smrt ga je zatekla sredi dela. Kot dober gospodar je pripravljal parno za sušenje sadja in je na rezal polne košare krhliev. Ko je kuril v sušilnici, mu je prišlo slabo ta je kma>!u nato izdihnil, pokopali so ga ob lepi udeležbi pogrebcev.
*	Opozarjamo na današnji oglas »Natečaj« za sprejem 25 oseb v službo Postne hran talce v Beogradu, na mesta uradniških pripravnikov, dnevničarjev in nad-ničarjev. (—)
LuUiit L j .I I__L_iJnJ i	sjjjgpM
In je prikimal, mi ponovno segel v roko, naroči še in še pijače ter mi končno zaupal, da je vsak dan molil zame, odkar je bral tisti »Seznam izgub«, lz hvaležnosti, ker sva nekoč tako vzajemno in vztrajno plonkala pri prevajanju Demoste-na ta Horaca.
Tiste dni sem potem obhajal Se polno sedmin. Ko sem prišel domov, me je celo oče gledal nekam nezaupljivo:
»Al si res ti?«
Pa sem mu povedal zgodbo iz LJubljane, nakar mi je prinesel karto, ki jo je pisal moj brat nekje lz Tirol: —Ivan je padel pri Bovcu. Molite zanj!
»Nak,« sem dejal, »oče, molite že lahko. padel pa ne bom!«
in sva nato tudi z očetom obhajala sedmino ta sva se naloge lotila tako resno, da je ob slovesu poželel:
»Bog daj, da bi še večkrat takole obhajala sedmino!«
če nobenega drugega očetovega nauka, sem si tega vzel k srcu! Oče je že prekoračil deveti križ jaz sem se precej odmaknil četrtemu, svoje'končne in resnične sedmine pa še nisva privoščila nikomur.
Take trajne zasluge rodi pravi in pristni računski, rechtsum«, ld je nekdaj vedel, kaj je njegova dolžnost Bogve, kakšni so danes »reehtsumi« po svetu m kakšni so novi »Seznami izgub«. Morda bo za nas vse najbolj prav, če jih nikoli ne spoznamo; kajti ne posreči se človeku vselej, da bi obhajal svojo sedmino in se po-t<*m živ zdrav vrnil s pogreba.
VSE MATERE, ŽENE IN DEKLETA, ki ste imele svoji sinove, može in izvoljence v vojni, oziroma jih imate sedaj v vojaški obveznosti oglejte si danes
najidealnejši film
POSLEDNJA ZAPOVED
E R R O L
F L Y N N
KER LE PRI TEM FILMU ROSTE DANES ABSOLUTNO ZADOVOLJNI ! Kino Matica, 21-24 ob 10.30, 15., 17., 19., 21. Preskrbite vstopnice v predprodaji.
* Ugoden padec na m »ti k«, v Zgornjem Logu nad Litijo je postala Marija Bučarjeva, delavčeva žena, žrtev smrtne nesreče. Ko je šla na podstrešje, ji je spodrsnilo ta je padla na cementna tla. Pri padcu se je tudi udarila na motiko, ki je ležala na tleh. Nesrečna žena se je takoj onesvestila. Pretresla si je možgane ta si presekala glavo. Močno je krvavela is ušes. Zdravnik iz Litije ji je nudil prvo pomoč. Domačini so nameravali prepeljati ponesrečenko v ljubljansko bolnišnico, vendar pa je smrt včeraj zjutraj rešila Marijo trpljenja.
*	Slinavka tn parkljevka sta v Zasavju prenehali. Izšel je odlok, ki ugotavlja da so prenehale živinske bolezni v litijskem, zagorskem, višenjskem in stiškem okolišu. V vseh navedenih krajih so odslej dovoljeni živinski sejmi. V zasavskih krajih je izvzeta Loka pri Zidanem mostu, kjer imajo še obolelo živino.
*	Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazala ženska podružnica v Kamniku 240 din. od katerih je daroval inž Viktor Rebolj iz Črne pri Prevaljah 120 din namesto cvetja na grob pok. Miljutlne dr Trampuževe. Ostalo polovico so zbrale odbornice podružnice CMD v njeno počastitev. Vsem iskrena hvalal
*	Pančevsko polje je izsušeno. Pančev-sko polje ali kakor prebivalci pravijo: Pančevski rit, je bilo vse do zadnjih let zamočvirjeno. Po dolgotrajnem delu pa je bil zgrajen nasip, ki se dotika 14 vasi. Dela so stala okrog četrt milijarde dinarjev, zato pa je država pridobila 54.000 oralov plodne zemlje Od tega dobe vojni dobro-voljci 27 000 oralov. Razdeljevanje se bo pričelo v pričetku oktobra, ko bo zemljo dobilo kakih 2000 dobrovoljcev iz hrvatske. vrbaske in zetske banovine. Razdeli tev bo končana do 1 junija 1940. Dotlej bodo izvršeni točni načrti vasi, hiš in jav-n:h zgradb Vsak dobrovoljec, ki dobi zemljo, mora v treh letih zgraditi lastno hišo. Ker pa dobrovoljci po večini nimajo denarja. je predsednik Društva dobrovoljcev že izdelal načrt, kako bodo dobili gmotna sredstva za ustanovitev lastnega gospodarstva
Na ^ellevue1
je tudi v jeseni in zimi lepo in prijetno, restavracijski prostori so okusno opremljeni, zračni ln prijetno gorkl, kurjeni.
RAVNOKAR SO NA PIPI IZREDNO DOBRA VINA,
črnina, cviček, namizno belo Štajersko, rdeči špecial, renski rizling, muškatni silvanec itd.
PRIZNANA GORKA IN MRZLA KUHINJA
gostom vedno v okusni izbiri na razpolago.
• TUDI ŽIVE POSTRVI so vedno na zalogi.
RESTAVRACIJA IN HOTEL OSTANETA TUDI POZIMI VES CAS ODPRTA!
Se priporočata
K. in P. STERK
cntBmnHPnmuumu umi m—mmi mm uMummim ninMMtmit lUHumuutm imntiwiiimtuijii BUHiuBMiij
*	Velik požar pri Djakovem. V četrtek zvečer je nastal velik požar v vasi Novih Perkovcih. ki so oddaljeni 10 km od Dja-kova. Požar je nastal na neki farmi sredi vasi. kjer je bilo naokrog polno slame in sena. Ker je pihal močan sever, se je ogenj bliskovito širil. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Djakova, Vrhpolja in bližnjih vasi, vendar je požar zavzel že tako velik obseg, da jim je šele po dolgotrajnem naporu uspelo rešiti vas pred popolno propastjo. Izprazniti je bilo treba vse hiše. Zgorelo pa je 15 domačij in cenijo škodo nad pol milijona dinarjev. Sodijo, da je kak neprevidnež odvrgel ogorek cigarete. ki ga je veter vrgel v slamo.
*	Enoletni učni trgovski tečaj z» pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje se vrši dnevno od 3. oktobra. Tečaj priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti za prvovrstno pisarniško moč v stenografiji in strojepisju ter dobiti temeljito podlago iz vseh ostalih trgovskih predmetov. Šolnina najnižja in zato dostopna vsakomur. (—)
*	Čebelarji! Čebelarsko društvo v Ljubljani obvešča čebelarje, da sme zopet deliti trošarine oproščen sladkor. Na razpolago ie v društveni čebelami (—)
*	živln»ki sejem v Črnomlju bo 3. oktobra. Vabijo se kupci.
*	Ko bOgte te dni poravnali naročnino za Ust, uporabite priliko in se naročite še na ponedeljsko izdajo »Jutra«, če je doslej Se ne prejemate. Mesečna naročnina znaša samo 5 din po raznašalcu ali 4 din po pošti. Za ta skromni znesek boste vsak ponedeljek dobili v roke osem strani vele zanimivega, zmerom aktualnega gradiva.
*	Ribiči na Pagu so potegnili mino iz morja. V zalivu Ivašnici severno od vasi Novalje na otoku Pagu se je dvema ribičema zataknila mreža, da le nista mogla dvigniti. Dovedla sta na pomoč večjo ribiško ladjo in sta dvignila z morskega dna veliko gmoto, vso poraslo z morsko travo in obloženo s polži. Bila je 300 ke težka mina. ki je obležala v vodi bržčai še iz svetovne vojne. Takrat je. bila-obala okrog
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOft V SlflKI — Telefon 41-79
Velika ljubavna drama po H. Bern-stetaovi noveli
STRUP
V gL vlogah: Charles Boyer in Mfchele Morgan Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. ter jutri ob pol 9. uri.
Prihodnji spored:
Tafne Rdečega morja
Novalje sicer brez min, vendar je bil v bližini potopljen parnik »Evterpe«, pod Ja-kišnico oa se je potopila ladja »Albanija«. Oba parnika so potopile italijanske podmornice. Zatorej sodijo, da je mina priplula odkod drugod. Prignale so jo pač morske struje in se je tu potopila. Ribiči so se mine ustrašile in so jo spet spustili na morsko dno. Ker je tako nadalje nevarno. da mina eksplodira, jo bodo morale pomorske oblasti dvigniti in spraviti na varno.
♦ Posušene hrošče kot zdravilo zoper pasjo steklino je prodajal padar Luka Sa-mardžija iz Novega Slankamena v Sremu. Kmeta Ivana Imbričiča v Starem Slan-kamnu je nedavno ugriznil stekel pes. Ker tisti dan ni imel zveze, da bi se z ladjo prepeljal v Pasteurjev zavod v Novem Sadu, je poslal svojo ženo Marijo k Sani ardži ji, da je za 10 din kupila šest suhih hroščev, katere je potem zmlela, jih polila z vodo in dala »zdravilo« piti svojemu možu. čim je 641etni Imbričič pijačo izpil, so ga napadli strašni krči. Začel se je valjati po tleh, kakor nor. Ko je žena videla, kaj je storila, je v obupu še sama izpila ostanek strupenega napoja. Takisto so jo napadli krči. Zdravnik, ki je bil poklican na pomoč, je dal nesrečna zakonca prepeljati v Pasteurjev zavod, potem sta morala še precej časa ležati v splošni bolnišnici. Pretekli petek je bila razprava pred sodiščem v Novem Sadu. Stari Imbričič je prosil sodnike, naj pri-zanesejo padarju, saj ni kriv. če so ljudje sami praznoverni. Sodniki so obsodili Sa-mardžijo na 3 mesece strogega zapora, pogojno na tri leta. Obtoženec se je zagovarjal, da je bil kot otrok obgrizen od steklega psa, nakar mu je neka starka dala posušene hrošče in je ozdravel. Tako je tudi zdaj hotel pomagati starima zakoncema. S sodbo se je kar zadovoljil.
*	Ženska žrtev krvne osvete. V vasi Vra-njištu pri Sarajevu sta se nedavno sprla zaradi sena Ratislav Ivanovič in Dušan Milovič. Ratislav je ubil Dušana. Slediti je morala krvna osveta. V četrtek zjutraj sta se pripravila za maščevanje Dušanova brata. Nekajkrat sta s puškami ustrelila proti Rastislavovi hiši. Rastislavova mati, 601etna Mata, ki se zbala za sina in vnuka, je planila pred hišo in že jo je zadela krogla, ki je bila narezana. Prebila ji je desno nogo. Nastopilo je zastrupi j en je krvi, ki mu je sirota podlegla.
•	Krast je šel, da bi imel alibL Pred
beograjskim sodiščem so razpravljali o nenavadni tatvini, nenavadni po motivu in tudi po izvedbi. Obtožen je bil inž. Mio-drag Djordjevič, ker je pred tremi leti prišel v Beograd v stanovanje svojega strica profesorja Panteliča, ki takrat ni bil doma, in je iz stanovanja odnesel v gotovini 160 din in revolver tako, da je predstavljal ves njegov plen vrednost 660 din. Inž. Djordjevič je zaradi te tatvine šele zdaj prišel pred sodišče, ker je bil doslej ves čas v ječi kot potični obsojenec. Tatvino je priznal in potem razložil, da jo je izvršil samo zaradi tega, da bi si pridobil v Beogradu zanesljiv alibi. Inž. Djordjevič, ki je bil že prej večkrat med političnimi osumljenci, je bil pred tremi leti zaposlen v velikem Bečkereku. Tam je doznal, da se pripravlja aretacija njegovih prijateljev in somišljenikov. Da ne bi bil zapleten v novo politično afero, je takoj odpotoval v Beograd in tam okradel svojega strica. Takoj po tatvini si je javil policiji, da bi imel zanesljiv alibi, da ni mogel biti v Bečkereku v krogu onih sumljivcev, proti katerim se je pripravljal proces. Alibi je bil sicer zanesljiv, a mu ni pomagal. Zaradi one družbe v Bečkereku so ga vseeno obsodili na 5 in pol leta robije. Po zaslugi amnestije je zdaj že prost in obtožen zaradi tatvine. Čeprav je bilo v stricovem stanovanju dosti denarja, je vzel samo majhen znesek in revolver zaradi alibija. Tatvina pa je pač tatvina in pogojno so ga obsodili na 3 mesece strogega zapora.
Dolenjske Toplice
Radio terma 38° O.
Vsi, ki trpite na revmatizmu vseh vrst, nevralgijah, išiasu. posledicah zlomljenln, rekonvalescenti itd., obiSčite že iz starčga veka poznano kopališče, katero je povrnilo izgubljeno zdravje že tisočem bolnikov. — Znižane cene. Penzija z vso oskrbo in kopeli od din 45.— do din 65.— Zahtevajte prospekte!	UPRAVA«
Iz Ljubljane
Učinkovita premiera v kinu. Za otvoritev sezone je pridobil kino Matica znameniti ameriški film »Poslednja zapoved«. že dolgo nismo videli filma iz zadnje svetovne vojne, ki bi bil tehnično tako odlično izdelan in po igralskih sposobnostih vseh nastopajočih tako močan in prepričevalen. Sledovi Shakespearjeve moči so v onih stvaritvah Angležev in Američanov, ki nam umejo podati veličino človeške tragike, poantirano s številnimi vstavki razbrzdanega humorja . Film »Poslednja zapoved« nam nazorno, da bolj ni mogoče, prikazuje življenje in žrtvovanje v letalskem oporišču za francosko fronto. Smo priče obupnega veseljačenja in popivanja mladih letalcev, ki se dan za dnem spušča-je v borbo in se zdecimirani vračajo. Vedno novi prihajajo, vedno mlajši, in vedno bolj se redči garda junaške mladine. Za-pletkov te pretresljive vojne drame, katere ideja pa je prepričevalno pacifistična, ne bomo opisovaii. Film je treba videti. Igralca Errol Flynn in Basil Rathlone, ki ju poznamo že iz »Robina Hooda«, sta se nam pokazala kot polnokrvna dramska umetnika, ki ne uživata zaman simpatij med ljubljanskim občinstvom. Premiera filma je imela svečan okvir. Uvodno besedo. ki je zbudila mnogo iskrenega pritrjevanja, je izpregovoril šef letalskega centra g. dr. Stane Rape. Predstavi so prisostvovali številni ugledni predstavniki, zlasti je bila častno "zastopana naša vojska od generalitete do naše letalske posadke in orožništva. Prišli so tudi predstavniki banske -uprave. Zlasti je bil častno zastopan Aeroklub ter razne nacionalne organizacije.
u— Trgovski tečaji za izobrazbo pisarniških moči, dnevni in večerni, se otvo-rijo začetek oktobra na trgovskem uči-lišču »Christofov učni zavod« v Ljubljani. Domobranska 15 Pojasnila daje ravnateljstvo. (—)
u— V Mostah je bila včeraj popoldne otvorjena sadjarska in vrtnarska razstava. Nameščena je v šolski telovadnici, ki je prav okusno okrašena. Sprednjo steno krasi slika kralja Petra II., vzdolž dvorane je dolga miza z razstavljenim sadjem, ob straneh pa je razstavljena povrtnina ter vrtnarsko orodje. Stene so okrašene s slikami. ki ponazorujejo sadjarstvo. Razstavo je otvoril predsednik podružnice g. Lojze Erjavec. V imenu centrale Sadjarskega in vrtnarskega društva je pozdravil in čestital k uspehu razstave g. Skulj, v imenu kmetijskega odseka mestne občine pa je izrekel tople pozdrave gosp. inž. Levstik. Mestna občina je prispevala 1000 din. Tople pozdrave je izročil tudi g. Štreke\j v imenu ljubljanske podružnice. Čestitali sta še podružnici Šiška in Vodice. Vsem govornikom se ie zahvalil predsednik podružnice. Razstava je zelo zanimiva in ie imela že v teku popoldneva precejšnje število obiskovalcev. Odprta bo vključno do ponedeljka do 17. ure. Vstop je brezplačen.
ALI STE SI ŽE OGLEDALI MODERNO PREUREJENO
delikatesno In speceriisko trgovino
RAFKA KORETIČA
v palači Viktoriji
na Aleksandrovi cesti?
Že bogato 7n'nwnc	V>m nričniejo
o največji izbiri. —- Oglejte jih še danes!
u— Se o maksimiranju lokalnih telefonskih razgovorov. Iz Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani smo prejeli opozorilo, da naj se odslej kavarniški, hotelski, re-
blCiViUC.j^iVl 11.
3 , J-
pu
služujejo samo javnih telefonskh govori-nic, katerih je dovolj na razpolago. S pavšalom je določeno tako nizko minimalno število pogovorov, da ne zadostujejo niti za lastne obratne potrebe. Iz tega razloga je nemogoče dopustiti gostom in drugim interesentom odslej brezplačno v uporabo telefone v gostinskih obratih. Pripominjamo, da stane vsak začetni govor po sedaj razglašeni tarifi 50 par. Ker je prekoračila Ljubljana število 2000 telefonskih naročnikov, spada v najvišji tarifni razred, v katerega se plačuje po 3000 din letnega pavšala. to je točno za 500 govorov mesečno po 50 par.
Kaj storijo biciklisti in različni motoristi, da prehlad preprečijo? CIK-bonbone žvečijo!
Glavna zaloga JERAS MAKS v Ljubljani, Miklošičeva c. 24
u— Danes se zaključi StiplovšKOva razstava. Danes je zadnji dan odprta umetnostna razstava slikarja Franja S. Sti-plovška v Jakopičevem paviljonu. Razstava, Id je vzbudila toliko upravičene pozornosti in vsestranskega priznanja pač zasluži, da jo obišče slehern ljubitelj oblikovne umetnosti. Razstava je odprta od 9. do 18. ure.
MODERNA in RITMIČNA GIMNASTIKA
za dame, gospode in otroke v tečajih in posameznih urah.
HANA PAJK,
Salendrova ul. 4/n., prijave od 11.—15.
OČETOVO ORDINACIJO JE PREVZEL med. n n i v.
dr. Kazimir Derganc
ordinira od pol 3. do pol 4. popoldne LJUBLJANA — KOMENSKEGA 4, Sanatorij Emona — Telefon S6-2S.
Dr. IGOR TAVČAR
ZOPET REDNO ORDINIRA Breg 8.	Telefon 35-95
GIMNASTIKA
Individualne vaje za vse telesne hibe. Vaje za prožnost in linijo. Dihalne vaje. Tečaji, privatne ure. — Znižane cene za večerne tečaje. —Pojasnila med 17.—19. uro.
ILSE DRUSKOVIČ,
£pL učiteljica telovadbe, Kersnikova uL &
- Ruski tečaj za Slovence. Po primeru
prejšnjih let priredi tudi letos Ruska Matica ruski tečaj za Slovence. Tečaj se deli v tri skupine: I. za začetnike, II. in III. za naprednejše. Za II. skupino so predvidene vaje iz ruske klasične literature Puškinove dobe, za III. skupino pa iz literature po Puškinu. Ukovina znaša 20 din mesečno in enkratna vpisnina 10 din. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje vsak torek, četrtek in petek od 7. do 9. ure zvečer na državni dvorazredni trgovski šoli, Gregorčičeva ulica 29.
VSE za fotografijo
v edini specijalni trgovini
JANKO POGAČNIK
LJUBLJANA — TVRŠEVA C. 20.
Kvalitetna amaterska dela.
u_ Zveza gospodinj v Ljubljani sporoča da je prva pošiljka grozdja za grozdno akcijo vsa oddana in prosi, naj naročniki pridejo po gajbice v društvene prostore Gradišče 14. Za prihodnjo pošiljko se sprejemajo naročila. Grozdje je sladko in zdravo, dobavlja ga Bela Krajina.
dtTkmjlay
do preklica ne ordinira
u— Telovadni tečaji TKD Atene se začno redno v torek, 3. oktobra. Vpisovanje pri urah vsak torek in četrtek od pol 18. do pol 19. za dijakinje in od pol 19. do pol 20. za dame v licejski telovadnici na Blei-weisovi cesti. (—)
u— Sadjarska podružnica Šiška. Danes dopoldne bo ogled sadnih vrtov pod vodstvom gg- Stupice in Breceljnika. Opazovali bomo uspeh različnega obrezovanja sadnega drevja. Zbiramo se ob 9. uri pri g. Demšarju. Podlimbarskega 35. _
SPALNEVREČE in ZLOŽLJIVE POSTELJE
posebno priporočljive za vojake, lovce, turiste — v veliki izbiri v športni trgovini
KOLB PREDALIČ, Ljubljana
KONGRESNI TRG 4 — tel. 85-61
u— Zveza akademsko Izobraženih žena
prične s tečajem nemščine (II.) v ponedeljek ob 19.30, z angleščino (I.) v torek ob 18., za angleščino (II.) v torek ob 19, z italijanščino (I.) v torek ob 20. s telovadbo v torek ob 18.45 na učiteljišču na Resljevi cesti. Naknadni vpis je še mogoč! Odbor.
u— Nemške in italijanske, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva uL 27., pritličje, med 8. in 14. uro. (—)
u— Brezplačen tečaj slovenske stenografije priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27., pritličje, med 8. in 14. uro. (—)
u— Danes popoldne ob 15. uri sepri-čno plesne vaje »Zarje« v dvorani »Metropol«. Ples poučuje g. Trošt. Vabljeni vsi! (—)
DEŽNE PLAŠČE
iz balonske svile, spalne vreče v veliki izbiri nudi športna trgovina
B. KOLB PREDALIČ
LJUBLJANA	Kongresni trg 4
u— Plesna šola na Taboru. Danes ob 20. uri se pričnejo plesne vaje. (—)
u— Izlet v Slovenske gorice priredi Tujskoprometna zveza dne 8. oktobra. Vse informacije in sporede dobite v pisarnah Putnika, Tyrševa 11 in Masaryko-va 14. (—)

Reprezentativen lokal
nov, prostoren, nasproti hotela Union se odda za november. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »LOKAL 19«.
u— Za razbojnikom HacetOm. Kakor vse kaže, se Anton Hace s svojo družbo zadnji čas najrajši zadržuje v okolici Kranja in Medvod. Po skrbnem poizvedovanju škofjeloških in okoliških orožnikov je zdaj že dognano, da v Sturchovo trgovino v Retečah, kjer je bilo preteklo nedeljo ukradenih za več kot 10.000 din gotovine in blaga, ni vlomil nihče drug kakor Hace s svojimi pajdaši. Po tistem so ga še nekajkrat videli v okolici Medvod. Med drugim se je prejšnjo nedeljo oglasil tudi v Mrakovi gostilni v Prašah, kjer je bil pred nekaj tedni že poizkušal svojo srečo, a je bil prepoden. Tokrat je prišel preoblečen v delavca, kakršnih je zdaj mnogo na cesti od Medvod do Kranja. Go-stilničarka se je spustila v pomenek ž njim in mu je še rekla, da ga doslej še nikoli ni bilo k njim. Sumljivi gost pa je odvrnil, da je bil že dvakrat v hiši. In res je bil Hace dvakrat pri njih: prvič, ko je bil prepoden ob poizkusu vloma, in drugič ko je prišel na vlomilske oglede. Po opisu, ki ga je gospodinja pozneje dala o njem, so orožniki spoznali, da m bil nihče drug kakor Hace. Pravijo pa tudi, da si je ta čas, ko je vsa policija in žandarmerija na nogah za njim, drznil nekajkrat priti tudi v Ljubljano, kjer ima nekaj zvestih tovarišev. V Ljubljano prihaja zmerom v sivi športni ali temni obleki, da je kar eleganten.
o— S kolesa je padla. Iz Sela pri Ihanu so včeraj pripeljali meseni reševalci 291et-no delavko Terezijo Velepičevo, ki je padla s kolesa in se precej nevarno potolkla po glavL
u— Zvočne filmske predstave v Sokol-skem domu na Ježici so v septembru pokazale, da je te vrste cenena zabava prav potrebna. Zaradi novih razmer je bilo v začetku meseca sicer nekaj motenj, zdaj pa je predvajanje filmov popolnoma v redu. Prihodnji sporedi so prav posrečeni in skrbno izbrani. Kino si je med drugim oskrbel nekaj krasnih čeških zvočnih filmov, tako »Križ ob potoku«, »Pastorka« in druge. Danes pa teče sijajen film, poln zdravega humorja in zabavnih zapletlja: jev: »Paglavček«.
u— Se vedno je čas, da si nabavite srečke državne razredne loterije 39. kote, M so vam na razpolago v posJovalnici »Jutra« na Ježici. Dobitki se takoj Izplačujejo. Po želji se vam tudi na dom do-»tavijo srečke tekočega kola.
Iz Celja
e— Celjski Kulturni delavci se organizirajo. Produktivni kulturni delavci, ki so sodelovali v obeh dosedanjih Celjskih kulturnih tednih, se bodo organizirali v društvu »Celjski kulturni teden«. Banska uprava je že odobrila društvena pravila. Ustanovni občni ztoor bo v Četrtek 5. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma
e— Svojevrstno dognanje p izvoru naziva Logarska dolina Ni še dolgo od tega. ko je bila javnost priča hude borbe o tem, ali je pravilen naziv Logarska ali Logarjeva dolina. Zmagali so oni. ki so zastopali pravilno stališče, da se naj ta divna dolina tudi v bodoče imenuje Logarska dolina. Zagrebške »Novosti« pa so objavile 26. septembra razpravo Viktorja Kučiniča »Veronika Desenička«. Pisec razpravlja tudi o postanku naziva Logarska dolina in prihaja do naslednjega zaključka: »Neikad su ovdje za vrije-me turških ratova logorovale vojske, zato i proevaše tu dolinu — Logarskom«. Tatoo, sedaj pa vemo!
MED. UNIV.
dr. DRAGO MUŠIČ
ZDRAVNIK je otvoril ordinacijo za splošno prakso
B O N T G E N v CELJU, Cankarjeva ul. 7/1., telefon 264,
ordinira (začasno) od 8—9 in od 1—3 ure.
e— Iz mestne službe. Mestni svet je na tajni seji v petek zvečer definitivno namestil mestnega tajnika g. Draga žnl-dariča ter mestnega oskrbnika in kmetijskega referenta g. Martina Cimermana. Obenem je zvišal plače nekaterim občinskim nameščencem.
e— Umrla je včeraj v celjski bolnišnici 12-letna rudarjeva hčerka Ljudmila Ostruhova iz Vitanja.
e— Ne zamudite prilike in si nabavite srečke za novo kolo drž. razredne loterije takoj v podružnici »Jutra« v Celju!
Iz Maribora
a— Velika pridobitev za Maribor 1e
krasna trinadstropna palača v Jurčičevi ulici, ki jo je zgradil ugledni mariborski veletrgovec g. Jakob L a h na mestu, kjer je nekoč bila Mariborska tiskarna. V pritličju nove, reprezentativne stavbe, ki jo je vzorno zgradila tukajšnja stavbna tvrdka inž. Jelene & Slajmer, in za katero je izdelal načrte inž. Pipan so ve-likomestno urejeni trgovski prostori modne in konfekcijske veletrgovine, ki bo nosila ime »Lama« (kombinacija Lah. Maribor). Nekaj posebnega za Maribor so velike, krasne izložbe, ki segajo ob vhodu globoko v notranjost stavbe. Trgovski lokali bodo urejeni tudi v prvem nadstropju in sicer zadaj. Spredaj bodo stanovanja, prav tako v II. in III. nastropju. Jutri bo otvoritev velikomestno urejene J. Lahove veletrgovine, ki je v čast in ponos slovenski iniciativnosti, pa tudi velika pridobitev za Maribor.
a— Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela od g. dr. Antona Hrovata, zdravnika v Ormožu, v počastitev spomina rajnega šol. upravitelja Draga Pinteriča 150 din. V počastitev spomina blagopokojnega drž. tožilca g. dr. Ivana Hojnika so zbrali mariborski odvetniki 500 din in so od tega zneska nakazali po g. dr. Fran ju Lipoldu Dijaški kuhinji 300 din. Vsem darovalcem
se odbor najlepše zahvaljuje._
mSBMMRBBnHBBBHaBi
Zobozdravnik specialist
DR. F. KARTIN
MARIBOR
se je preselil v Jurčičevo 4-1. nadstropje
a— Nedeljski počitek pri mesarjih. Od
danes naprej velja v mesarski stroki nedeljski počitek, ki se nanaša tudi na praznike. Mariborske gospodinje si bodo morale do 1. maja preskrbovati meso za nedelje in praznike že dan prej.
a— Nova dvonadstropna stavba. Podporno društvo železniških deiavcev in uslužbencev bo gradilo v Melju v Ulici kraljeviča Marka dvonadstropno stanovanjsko hišo.
a— i z gledališke pisarne. Prijava za gledališki abonma je še nekaj dni mogoča. Interesenti se naprošajo, da se prijavijo čim prej. ker v četrtek dne 5. oktobra že prično predstave za abonente.
a— Lekarniška in zdravniška dežurna služba. Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Remsova lekarna pri Sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. ter Minarikova mestna lekarna na Glavnem trgu 12. tel. 25-85. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima danes v nedeljo zdravnik dr. Ivan Tu-rin. Linhartova ulica 12.
a— Temni posli. Reševalci so prepeljali v bolnišnico 251etno služkinjo Marijo T. iz Košakov. Zdravniki so dognali, da je postala žrtev umetnega splava. Sedaj poizvedujejo za neko žensko v Mariboru, ki se obrtoma peča s temi nečednimi posli. Ovadena bo državnemu tožilstvu.
a— Rešitev v zadnjem trenntku. Na železniško progo med zapornicami v Jadranski ulici je zavozil dvovprežni voz. V naslednjem hipu je že privozil vlak. K sreči se je posrečilo vozniku, da je v zadnjem hipu spravil voz z železniške proge. Pri tem je prebil zapornice. Škode je okoli 500 din.
a— Trajno pohabljena. 20. julija t 1. je 271etni posestnik Avgust Lončarič iz Sv. Bolfenka v Halozah streljal na svojo ženo Katarino, ki je sedaj zaradi poškodb trajno pohabljena. Lončarič se je moral včeraj dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom in je bil obsojen na 5 let in mesec dni robije ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
a— Iz vrst radijskih naročnikov smo prejeli: Poštno ravnateljstvo v Ljubljani vprašamo, zakaj se ne ozira na upravičene pritožbe radijskih naročnikov v Mariboru zaradi večnih motenj, ki iih povzročajo razni neblokirani aparati. Plačujemo točno visoko najemnino, zato smo tudi upravičeni pričakovati, da se motnje odpravijo.
Z Jesenic
Dr. Marčic Viktor
od 2. oktobra naprej zopet ordinira


a

Jaz Vam varujem *ožo!
Rdeča, hrapava in spo-kana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne siile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu!
(pomagajmo Hate%am\
Da olajša bedo, v kateri se nahajajo številni siromašni prebivalci naših obmejnih krajev, je Društvo prijateljev Slovenskih goric pričelo akcijo v podporo naše mladine v teh krajih. Iz poročila Higienskega zavoda, ki je bilo objavljeno v našem listu, se je dalo posneti, koliko mladih mater in koliko otrok je Higienski zavod osrečil zlasti z garniturami za novorojenčke, katere je razdelil na svojih zdravstvenih tečajih v številnih krajih v Slovenskih goricah, Dravski dolini in deloma v Halozah. Vsa ta številna darila ie zbralo Društvo prijateljev Slovenskih goric, ki je obdarovalo razen krajev, omenjenih v tem poročilu, še nekatere druge kraje z enakimi garniturami, poleg tega pa tudi šolsko mladino v raznih krajih z oblekami, perilom, obutvijo, knjigami itd.
Garniture za novorojenčke so sprejemale matere s solzami hvaležnosti v očeh, ker se jim je tako omogočila ali vsaj zelo olajšala skrb za njihovega novorojenčka — njihov up, ki bo tako imel malo lepše prve dneve na tem svetu. Garniture so vsebovale plenice, srajčke, nepremočljivo platno, brisače, stekleničke, higienske cuclje, vazelino, otroški puder, otroško kremo, pe-
rion, milo, vato, obveze, gazo, ponve; ponekod so bile pridejane tudi igrače.
Dosedaj je bilo razdeljenih okrog 700 takih garnitur. Ker pa je treba skrbeti zlasti za Haloze, katerih se akcija dosedaj še ni lotila v večjem obsegu, in ki so najbolj potrebne pomoči naše javnosti, nadaljuje Društvo prijateljev Slovenskih goric nabiranje darov za te kraje. Saj bo treba v celem razdeliti najmanj 600 do 700 garnitur perila za dojence, perila za matere in šoloobvezno deco, posteljnega perila, brisače in posodo ter obleke za dečke in deklice.
Da bo moglo društvo ustreči vsem potrebam, se obrača na stare svoje dobrotnike, pa tudi na nove, kakor tudi na celo našo javnost s prošnjo za podporo, bodisi v denarju, bodisi v blagu. Denarni prispevki naj se blagovolijo poslati na poštnočekovni račun društva pri Mestni hranilnici v Ljubljani štev. 10.533 (z označbo »Zbirka — Slovenske gorice«), blago in predmeti m na naslov podpredsednice drušiva ge. Klare Majcen, žene pomočnika bana, Ljubljana, Gradišče 8a. Za vsak prispevek bodo tako društvo kakor tudi obdarovanci neizmerno hvaležni.
Pivkova sokolska družina gradi dom
MaribOr, 30. septembra, še v svežem spominu nam je članom Pivkove sokolske družine prelepa proslava našega Sokola Maribor I dne 10. sept. t. 1., ko smo razvili društveni in naraščaj-ski prapor. To slavje je tedaj izpričalo notranjo moč, veliko življenjsko silo našega Sokola, ki mu je ustvaril granitne temelje nepozabni dr. Lj. Pivko. Pri njem smo se učili tiste temeljite podrobnosti, tiste neugnane volje do dela in požrtvo-
m
> )( H 58* ; SUl t *««!*» »t
§m
valne pripravljenosti, ki so žele tako lepe uspehe, saj je Pivkova sokolska družina danes med številčno, disciplinsko najmočnejšimi sokolskimi edinicami v državi S ponosom lahko motrimo ob 10 letnici sadove dosedanjega vztrajnega, sistematičnega dela. Ne smemo pa pri tem po-
; zabiti na druge zaslužne brate, ki so ustvarjali skupno z našim ljubljenim »oč-■ kom« pok. dr. Pivkom. Br. general Put-nikovič, sedanji starosta br. J. Mohorko in načelnik br. Vitomir Cilenšek so si s svojim plemenitim, idealnim prizadevanjem pridobili nevenljive zasluge za razmah sokolske misli v našem magdalenskem delavskem mestnem okraju.
Pripadniki Pivkove sefleoteke družine pa imamo pred seboj nov cilj, ki smo si ga začrtali v okviru sokolske Petrove petletke. Sedaj mislimo na to. kako bi čim preje izvedli glavno delo, to je na graxin jo Pivkovega sokolskega doma. Iz razlogov hvaležnosti srno dolžni, da postavimo v svojem mestnem okraju lep dom v spomin njemu, ki nas je tako ljubil in ki smo ga tudi mi tako ljubili. Načrti so že iz-gotovljeni, tudi z nabiranjem potrebnih sredstev smo pričeli. Prepričani smo, da se bomo na ta način preje lahko oddolžili svojemu nepozabnemu »očki«, če se bomo lotili, dela tudi, da bodo izvršene vse obljube, ki so nam b3e sporočene, čim pričnemo graditi Pivkov sokolski dom. Pod geslom. »Pomagajte graditi Pivkov sokolski dom vi »Mariboru« naj se uvrstijo v naš krog, vsi, ki z nami bratsko čutijo in ki vedo ceniti veliko deio pok. carzanskeg-a junaka in sokolskega vzornika. Zdravo!
Sa.
| Drago Pintarič |
Sv. Miklavž pri Ormožu Spet je pokosila smrt zaslužnega in uglednega moža. Umrl je v Mariboru upokojeni šolski upravitelj g. Drago Pinterič. Komaj je dovršil 55. leto, že je moral oditi.
Rojen je bil v Sevnici, študiral je nekaj časa v Gradcu, a študije je končal v Mariboru leta 1903. Kot učitelj je nastopil pr-
vo službo pri Sv. Tomažu, nato pri Sv. Miklavžu, kjer je ostal vso svojo službeno dobo, polnih 35 let: Pri Sv. Miklavžu se je poročil in je z gospo Marico ves čas poleg svojih otrok Danice m Draga vestno vzgajal zaupano mu deco. Prav zato, ker se je žrtvoval samo za Sv. Miklavž, bo ostal pri ljudstvu v najlepšem spominu, saj mu je posvetil vse svoje sile. Vesten in točen v izpolnjevanju stanovskih dolžnosti, vzgojitelj naroda, kakor jih je potreba v teh težkih časih, a obenem iskren tovariš, ljubezniv in očetovsko dober učiteljstvu kot upravitelj. Vsa društva pri. Ss. Miklavža
so imela v njem najboljšega sodelavca, nekatera od svoje ustanovitve.
Ni še minilo deset mesecev od upokojitve. Sanjal je o lepoti vestno zasluženega počitka, a sanje se mu niso uresničile. Z vso svojo bitnostjo vsidran pri Sv. Miklavžu je s 351etno dobo službovanja dovršil tudi svoje delo m usoda je s koncem dolžnosti pretrgala tudi nit njegovemu življenju.
Kako priljubljen je bfl pokojni, je pokazal pogreb minulo nedeljo. V Maribor so prihiteli od Sv. Miklavža pri Ormožu starši in stari kmetje, katerih otroke je toliko let vzgajal z ljubeznijo, prihitelo je gasilno društvo, ki mu je bil soustanovitelj, prihiteli so številni njegovi stanovski tovarišu V slovo so mu izpregovorili poslovilne besede predsednik učiteljskega društva Ormož, zastopnik gasilcev ter mlad gimnazijec kot zastopnik generacije, ki jo je učil. Z lepim govorom se je pietetno spominjal kot zastopnik domačega učiteljstva, med katerim je pokojnik neumorno deloval, učitelj Vinko Žnidar. Zasuli so mu nato grob s cvetjem, ki ga je tako ljubil. V vseh bo živel njegov spomin in njegovo veliko delo ostane živ spomenik še poznim rodovom.
Iz Hrastnika
K— Osebne vesti. Za postajenačelnika pride v Hrastnik g. Josip Majhen, postaje-načelnik iz Ponikve. Premeščen je na Vrhniko prometnik g. Josip Lenart, v Hrastnik pa je prišel iz št. Lovrenca na Pohorju prometnik g. Kari Žabkar. S hrastniške pošte je premeščen v Medvode g. Hinko Sotler. Na deško šolo je nameščen učitelj g. Stane Štefančii.
h— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes film v naravnih barvah »Osvajač vse-mirja«.
h— Bogata sadna letina je letos tudi v naši okolici Kmetje io delavci stiskajo sadje v sadjevec m ga sušijo, kar bo zaleglo sa zimski čas. Kuhajo iz češpelj tudi žganje, kar se je sicer delalo pozimi. Letos pa primanjkuje posode ki se s kuhanjem žganja porabi sadje, da ne pride v »trato. D« bi se igsnje le po psmeti omlei
JUTRO VA" POSVETOVALNICA
Davčna
»Tihotapstvo«. — Kakšna. kazen Vas čaka za izvršeno tihotapstvo predmetov,
ki so zavezani državni trošarini? — Ker nam ne poveste, za kakšno tihotapljeno blago gre, vzemite za enkrat samo na znanje, da se kaznuje oseba, ki je izvršila tihotapstvo trošarine, poleg plačila redne trošarine še s plačilom petkratnega zneska, kolikor znaša trošarina na tihotapljeno blago. Kdor zakrivi tihotapski prestopek z žganjem ali navadnim vinom, se kaznuje istotako, vendar pa sme ministrstvo za finance ob razpravi o pritožbi prizadetega znižati kazen do petine, (čl. 34. zak. o drž. trošarini).
F. K. — C. — Na Vaše, ne docela jasno vprašanje Vam sporočamo, da znaša luksuzni davek po čl. 4. uredbe 12% prejete odškodnine oziroma cene blaga ob uvozu. Ta davek se pobira skupaj z davkom na poslovni promet ob rokih dospelosti tega davka. Potemtakem se pobira na luksuzne predmete, ki so zavezani splošnemu davku na poslovni promet, lz naslova tega in onega davka 14.5% in to po osnovi, ki služi za odmero davka na poslovni promet. Na luksuzne predmete, ki so zavezani skupnemu davku na poslovni promet, se pobira skupni davek po tarifi, razen tega pa še 12% kot davek na luksus. Na luksuzne predmete, ki so zavezani kombiniranemu skupnemu davku, se pobira kot davek skupaj 12% prejete odškodnine, če Vam to naše pojasnilo popolnoma ne ustreza, se javite ponovno!
M. N. — P. — Dva vinograda imate in pri vsakem viničarijo. Ena viničarija v H. obstoji iz zelo starega poslopja, ki je za prebivanje nesposobno. To poslopje uporabljate za shrambo različnega orodja. Pred kratkim pa ste prejeli od davčne uprave plačilni nalog, ki Vas obvešča, da imate od te viničarije 300 din letnih dohodkov in da morate od teh dohodkov plačati zgradarino v znesku 25 din. Ali je ta obdavčba pravilna? — Ali ste že prejšnja leta plačevali od te viničarije zgradarino, tega nam ne poveste. Po čl. 29. zak. o nespor. davkih so davku na dohodek od zgradbe zavezane vse zgradbe na ozemlju krajevine. ki so namenjene za prebivanje ali drugo trajno uporabo. Za zgradbo za prebivanje se smatra vsaka zgradba, v kateri kdo ali dejansko stanuje, ali pa je po gradbeni konstrukciji in obsegu namenjena na prebivanje. Vrsta namena, ki mu je zgradba določena, načelno ne vpliva na davčno zavezanost objekta. Viničarijo ste svoj čas na vsak način morali postaviti z namenom, da bi kdo v njej prebival, vsled česar je brezpogojno zavezana zgradarini, četudi se sedaj uporablja za shrambo različnega orodja. Zgradarine so namreč po čl. 32. zak. oproščene samo gospodarske zgradbe, ki niso samostalno oddane v najem ter služilo kmetijstvu ali gozdarstvu, izvzemši prostore, ki se jim vidi z gradbenega načina, da so namenjeni za prebivanje. Postopek davčne uprave je bil torej pravilen.
»Dobrodelnost«. — Iz Vašega dopisa je težko posneti, ako bi se mogli potezati za davčno oprostitev. Po čl 47. zak. o neposr. davkih sme finančni minister oprostiti fizične ali pravne osebe, čeloma ali deloma, začasno, plačevanja pridobnine glede onih podjetij, ki so ustanovljena v javne, prosvetne, kulturne, dobrodelne in narodnogospodarske svrhe občnega pomena ter dajo samo neznaten dohodek, ki v razmerju proti drugim sorodnim podjetjem ni upošteven. V vsakem primeru pa morajo biti podani predlogi za oprostitev dobro utemeljeni glede vseh pogojev, ki jih v tem pogledu postavlja zakon. Vložite torej dobro utemeljeno prošnjo, ki ji priložite društvena pravila. Poleg tega si izposlujte od mestne občine potrdilo, da služi Vaše podjetje v resnici samo dobrodelnim svrham. Ponovno pa opozarjamo, da po pravkar navedeni zakonski določbi finančni minister ni primoran pristati na oprostitev.
F- K. — R. — V svrho pravilne ocene čistega dohodka od Vašega obrata ste prisostvovali seji davčnega odbora ter mu ponudili vpogled v svoje poslovne knjige. Davčni odbor pa je Vašo ponudbo odklonil. Ali je bil njegov postopek v skladu z zakonskimi predpisi? — Davčnemu odboru ne morete ničesar očitati. V smislu pravilnika k čl. 120. zak. o neposred. davkih namreč preizkusa knjig davčni odbor ne dovoli, če ga je davčno oblastvo že izvršilo v pripravljalnem postopanju za odmero davka, razen če obstoje osnovani razlogi, da se je izvršil preizkus nezadostno ali ^nepravilno. Ker v svojem pismu sami trdite, da je davčna uprava po svojem odposlancu še pred zasedanjem davčnega odbora pregledala Vaše poslovne knjige, je sedaj stvar v redu in z morebitno pritožbo ne boste uspeli.
1- P. — Lj. — Za žaganje drv pri posameznih strankah ste si nabavili motorno žago. Vprašate nas, ali morate to nabavo prijaviti davčni upuravi. — Na vsak način, ker se posli z motorjem za žaganje drv smatrajo za obrt ter boste morali od napovedanega čistega dohodka v smislu čl. 59. zak. plačevati 8°/ono pridobnino.
otrokovega priimka pa seveda nima nikakega vpliva na obveznosti otrokovega nezakonskega očeta, ki mora kljub temu otroka oskrbovati, vzgajati in preskrbeti svoji imovini primerno.
»Sin Trbovlje«. Ali ste po zakonu primo-rani prijaviti v zavarovanje svojega sina,
lični n. pr. vnetje ušesa, nosnih votlin, napak v vidu i. t. d. Potrebna je podrobna zdravniška preiskava, — Ista: Kar se vašega sina tiče sumim, da mora imeti neko afekcijo pljuč. Peljlte otroka na pregled v protituberkulozni dispanzer. Murenček: Proti opisani nadlogi pripo-
ki je zaposlen kot vajenec v vašem obra- j ročam injekcije. Pojdite k zdravniku in
Pravna
F. T. M. V Nemčiji ste podedovali denar in bi radi vnovčili tamkaj posestvo, pa vas skrbi, kako bi prejeli denar! — Ker so tako v naši kakor tudi v nemški državi izdani predpisi, ki močno omejujejo izvoz oz. uvoz tujega denarja — kršitve se pa občutno kaznujejo — Vam svetujemo, da uredite zadevo s posredovanjem kakega vplivnega nemškega zavoda. Najbolje bo, da se obrnete po pojasnila na podružnico nemške državne banke v bivši Avstriji, ki Vam bo rada dala pojasnila, saj bo v primeru, da ji boste izročili ureditev Vaših poslov, zaslužila tamkaj postavno določeno provizijo.
J. H. St. Ste varuh nezakonskega otroka, katerega mati se je poročila z drugim, ne pa z otrokovim očetom. Radi bi vedeli, če bi mogel dobiti otrok materino sedanje ime in če bi moral otrokov nezakonski oče kljub temu plačevati preživnino! — Nezakonski otroci nimajo pravice do očetovega priimka in se imenujejo po materinem rodbinskem imenu. Zakonski mož pa sme dati z izjavo pri političnem oblastvu (kraljevska banska uprava) otroku svoje ime, če privoli v to otrokova mati in otrokov varuh in tudi varstveno sodišče. Da je taka izjava zakonskega moža otrokove matere veljavna, je potrebno, da je predložena politi čnemu oblastvu v javni ali sodno ali pa po notarju overovljeni listini. Sprememba
tu. — Po zakonu o zavarovanju delavcev niso podvrženi zavarovanju le otroci v starosti, ki po zakonu ne dopušča zaposlitve v delovnem razmerju. Ker je Vaš sin že nad to mejo starosti, ste ga dolžni prijaviti v zavarovanje, ker so po zakonu izrecno podvrženi zavarovanju tudi vajenci, ki jih je kot take smatrati po določilih Obrtnega zakona. Urad Vas je torej pravilno pozval k zavarovanju, pa izpolnite čimprej to svojo obveznost, da se obva-I rujete morebitne globe in da čimprej pri-! dobi Vaš sin zavarovalno zaščito, saj mu je v občutno korist.
A. K. P. Imeli ste karani bol, pa vprašujete, če U vas bilo mogoče delno značiti kot odgovorne. — Storilec, ki zakrivi ka-rambol tako ,da ogrozi varnost javnega prometa na cesti in da povzroči s tem nevarnost za življenje ali zdravje kakega človeka, se kaznuje po kazenskem zakonu z zaporom, najsi je to storil namenoma ali pa v malomarnosti. Okolnost, da ste vozili pred karambolom po sredi ceste zato, ker je bila mokra in ker je bil na desni strani prepad, Vas ne more rešiti odgovornosti na povrnitev škode, ki je bila zaradi tega prizadejana nasprotnemu vozniku. Tudi nasprotni voznik je dolžan povrniti škodo, ako je sokriv karambola. V kakšnem razmerju bo moral povračati drug drugemu škodo, bo odvisno od tega, v kakšni meri je kdo od Vaju zakrivil karam-bol. To bo moglo ugotoviti v morebitni pravdi sodišče, ki bo skušalo obnoviti dejanski položaj tik pred karambolom na cesti in po zaslišanju izvedencev za take za^ deve. Tudi otroka, stara po 12 let, moreta biti po zakonu sposobni priči, če sta le zmožna priobčiti to, kar sta opazila. Gospodar dotičnega hlapca, ki je bil ob nasprotnem vozilu, Vam ni dolžan povrniti škode, ker ne odgovarja za njegove krivde, če se ni morda poslužil kot hlapca osebe, ki je nesposobna ali vedoma nevarna za oskrbovanje vozniškega posla.
R. L. Lj. Bili ste 12 let najemnik delavnice, pa zahteva lastnica po prestanku najemnega razmerja, da bi ji plačali račun za popravilo delavnice in tudi za postavitev novih tal v sobi. — Po končani najemni pogodbi mora res najemnik vrniti stvar — po popisu, če je bil morda napravljen — ali pa vsaj v onem stanju, v katerem jo je prevzel. Ako je najemna stvar poškodovana ali obrabljena po zlorabi, je najemnik odgovoren za svojo lastno krivdo, nikakor pa ne za naključje. Ako ste predali lastnici prostore v stanju, ki je nastalo le po redni Vaši rabi, ji nikakor niste dolžni povrniti plačil za njene sedanje renovacije, posebno ne, več Vam je dovolila na tla položiti linolej in so tla le vsled tega postala preperela. Plačilo more zahtevati le lastnik, s katerim ste sklenili ali pa ob lastniški spremembi obnovili najemno razmerje, torej samo dotičnik, ki je Vaš najemodajalec. Povračilo za obrabo, storjeno iz zlorabe more zahtevati lastnik le v prvem letu po tem, ko ste mu prostore predali nazaj.
Z. C. J. Kot ključavničar bi radi položili mojstrski izpit. — Pomočniki, ki so že položili pomočniški izpit in morejo z delavsko knjižico dokazati da so bili zaposleni predpisani čas v svoji obrti, morejo polagati mojstrski izpit pred posebno izpitno komisijo. Svetujemo Vam, da se obrnete za vsa pojasnila na Obrtno zbornico, kjer Vas bodo pozvali k izpitu, ako izpolnjujete vse po zakonu predpisane pogoje.
V. A! T. Pred meseci se je zglasil v vašem stanovanju elektromehanik z izjavo, da mora pregledati po naročilu poštne direkcije sesalec za prah, kastral v to svrho din 50. — In dejal, da se bo vrnil radi blokiranja radijskih aparatov. — Moža kar naznanite najbližji orožniški postaji, ker ni izpolnil prevzete dolžnosti, niti ni bil poslan v zatrjevano svrho v Vašo hišo po nalogu poštne direkcije in Vas je najbrže prevaril. Varnostno oblastvo bo ukrenilo poizvedbe in prijavilo zadevo državnemu tožilstvu in ukrenilo vse potrebno, da pride Vaša pravica do izraza.
Zdravniška
Sv. Jurij ob Sčavnlci: Pred 3 meseci ste bili operirani na slepiču. Slepiča samega vam operater ni odstranil, temveč je odprl samo absces. Mesec dni ste se počutili dobro, sedaj pa imate ponovno težave s prebavo. Preboleli ste tropično malarijo in pred 5 leti pljučnico. Sicer ste bili vedno zdravi. — Po mojem mnenju izvirajo vse težave od slepiča, ki vam ga operater pri prvi operaciji ni mogel, odnosno ni smel odstraniti. Potrebna je ponovna operacija, o čemer vas je gotovo poučil vaš zdravnik, ki vam je verjetno tudi določil rok za ponovno operacijo. V primeru pa, da bi se ponovile iste težave kot pri prvi operaciji, je potrebno takoj operirati ne glede na rok.
Stud. luris: 21 let ste stari. 1 leto sem imate močno zaprtje, združeno z bolečinami v želodcu in črevih. Opažate, da so jedi skoro neprebavljene. Zelo ste nervozni. Spite slabo. Mučijo vas očitki, da je vse to posledica samoskrumbe, ki pa je sedaj že za vami Po obrazu imate polno izpuščajev. Vedno ste utrujeni in nespo-čiti. — V vašem primeru gre očividno za prilično težke motnje prebavil t. j. črevesa pa tudi prebavnih žlez. Poleg tega igra veliko vlogo tudi živčna komponenta. Dvomim, da bi mogli v domačem okolišu in z domačimi sredstvi doseči kaj prida uspehe. Svetujem vam, da greste vsaj za nekaj .časa v bolnico na zdravljenje.
Stana: Težko je, v kratkih črtah odgovoriti, na vaše res pogumno in odkrito pismo. Mislim, da je jedro cele zadeve v tem. Vsak človek raste in se razvija pod nekimi okoliščinami ki mu dajejo na zunaj nek pečat. Ponavljam, da je to samo zunanji okvir, dočim se v podzavesti odigrava borba med naravo in pa med priučenimi ali pa privzgojenimi navadami. Zelo pogosto je narava zmagovalec, vkljub vsemu. Slično je z vami, ko sedaj terja narava svoje, kar se izraža med drugim v želji po otroku. Mislim, da je še vedno čas, da si ustvarite svoje ognjišče. Prav nobenega razloga ni, ki bi vas oviral. Gotova mera opreznosti pri izbiranju druga je seveda na mestu, da ne bi bili razočarani.
A. T. Maribor: Vaš 121etni sin ima stalno glavobol. — Vzroki glavobola so raz
se domenite z njim! Število cigaret zmanjšajte vsaj za polovico!
J. L Kranj: Masirajte lasišče dnevno z 2°/0 salicilnim alkoholom, ali pa z zavrel i eo iz korenin koprive. Lase si strižite kratko, poleti pa se ostrižite do golega.
J. L. Kičevo; Poročeni ste 2 leti. Zano-| sili ste šele po treh mesecih, nakar ste j že v drugem mesecu splavili. Stalno ima-| te beli tok in bolečine okoli maternice.— Vzrok, da ste splavili, je lahko napačna lega maternice, premalo razvita maternica, ali pa vnetje. Po mojem mnenju di bilo najboljše, da greste v bližnjo večjo bolnico v svrho preiskave in zdravljenja.
Irma: Menim, da imate katar nožnice. Pojdite k zdravniku, da vam predpiše odgovarjajoča zdravila^

Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da M pazili, katero pijetei
Vaše zdravje 1e toliko vredno — da zahtevate
lHadcnsfio
tisto z rdečimi srci,
aašo najboljšo mineralno vodo,
izrecno v originalnih steklenicah!
S. D. Celje: Pričakujte poroda okoli 20.
novembra.
Ozon: Po rentgenološkem obsevanju je opažati pri mnogih bolnikih neke vrste mačka, ki je pač posledica obsevanja. Rentgenski žarki vplivajo na vse organe in seveda tudi na kožo. S pomočjo primerne dozacije je lahko preprečiti trajne okvare kože. Ne vidim prav nobenega razloga, zakaj se ne bi smeli živčno bolni rentgenološko pregledati.
Mengeš: Po telesu opažate neke pikice, ki so napolnjene s tekočino. Vse to se vam včasih ognoji zlasti med prsti: Predvsem vam pa povzroča neznosno srbenje. — To, kar imate vi, imenujemo ekcem, ki ima lahko najrazličnejše vzroke. Dostikrat je to poklicna bolezen. Znano je n. pr., da povzroči dotik z rastlino — pri-mulo abdonico — ekcem. Možni so seveda še tudi drugi slučaji. Svetujem torej predvsem, da točno opazujete, kaj povzroča izpuščaj: Ako to doženete, morate v bodoče izbegavati dotik z dotičnim materialom. Na mesta, kjer se vam je pojavil izpuščaj, polagajte mrzle obklad-ke. Uživajte brezmesno hrano in skrbite za redno odvajanje.
Hvaležna 19: Tudi vi ste ena izmed mnogih, ki trpe na boleči menstruaciji. V poštev bi prišli hormonski preparati in pa sredstva za ublaževanje krčev. Pojdite k zdravniku! Strah, da ne bi mogla postati mati. je neutemeljen.
S AH
Po poročilih zagrebških listov se je te dni vršil v Zagrebu sestanek delegatov vseh hrvatskih šahovskih klubov, na katerem je bil ustanovljen, oziroma obnovljen pripravljalni odbor za ustanovitev Hrvatskega šahovskega saveza. Odboru predseduje g. dr. Sever, podpredsednik Zagrebškega šahovskega kluba. Pravila novega saveza bodo v kratkem sestavljena, nakar se bo takoj vršil ustanovni občni zbor. Predsedstvo Hrvatskega šahovskega saveza bo po poročilih listov prevzel g. dr. Andres. minister za trgovino in industrijo. Na sestanku delegatov hrvatskih klubov je bila določena tudi posebna delegacija, ki bo sporazumno z J. š savezom uredila reorganizacijo J. š. saveza. Ta naj bi po ustanovitvi Hrvatskega. Srbskega in Slovenskega saveza dobil obliko »Vrhovnega šahovskega saveza«. ki bo opravljal samo skupne posle vseh treh sicer samostojnih savezov. V njegovo kompetenco bo po zagrebških projektih padala tudi izvedba finala turnirja za državno prvenstvo, med tem ko bo sicer tudi vsak savez prirejal svoje prvenstvene turnirje, iz katerih se bodo najboljši kvalificirali za borbo za državno prvenstvo. Tak kompromis bo gotovo dober in koristen. Želeti bi bilo samo, da se slična rešitev najde tudi za nacionalne amaterske turnirje Ce bo namreč vsak savez začel producirati svoje posebne nacionalne mojstre, bomo v kratkem najbrž imeli nevarno hiperprodukcijo, pa lahko potem naslov nacionalnih mojstrov izgubi na veljavi.
K kratkemu poročilu Agencije Avale o rezultatih olimpiade v Buenos Airesu, objavljenem v zadnji rubriki, dodajam še nekaj podrobnosti. Končni rezultat v tekmovanju za moštveno svetovno prvenstvo je bil: Nemčija 36 točk, Poljska 35 in pol, Švedska 33, Argentinija in Estonska 32 in pol, Češko-Moravska 32, Letska in Holandska 31 in pol, Palestina 26, Francija 24 in pol, Litva in Cile 22, Kuba 21 in pol, Brazilija 21. Danska 18 in pol. Nemčija ni izgubila nobenega matcha, neodločeno je igrala s Poljsko, Letsko, Holandsko, Palestino in Cileom. Poljska je izgubila tekme s Švedsko in Letsko. — V »tolažilnem« turnirju za pokal predsednika argentinske republike sta zmagala Is-land in Kanada z 28 točkami. Slede Norveška 27, Urugvaj 26, Bolgarija 25 in pol, Ekvador. 21, Gvatemala in Irska 15 in pol, Peru 14, Bolivija 10 in Paragvaj 9 in pol. — V turnirju za damsko svetovno prvenstvo je ga. Menchik-Stevensonova dosegla 18 točk iz 19 možnih Drugo mesto je zasedla s 16 gdč. Grafova.
Kakor so bila z olimpiade pomanjkljiva poročila, tako je dospelo iz Buenos Airesa doslej tudi le malo partij do Evrope. Ena izmed teh je naslednja:
SICILLIANSKA OBRAMBA Beli: de Groot	Črni: Christensen
(Holandska).	(Norveška).
1.	e2—e4	c7—c5
2.	Sgl—f3	Sb8—c6
3.	d2—d4	c5:d4
4.	Sf3:d4	Sg8—f6
5.	Sbl—c3	d7—d6
6.	Lfl—e2	g7—g6 Takozvana zmajeva varianta.
7.	Lcl—e3	Lf8—g7 •
8.	Ddl—d2 Običaj ne je in tudi bolje je 0—0.
a —	Sf6—g4
S tem si črni zasigura prednost dveh lovcev.
9.	Le2:g4
Slabše je 9. Sc6:. bc6:, 10. Lf4. Tb8. 9. —	Lc8:g4
10.	£2—£3	Lg4—d 7
11.	Sc3—d5	0—0 Ne gre prav e6, 12. Sf4. pa ostane točka
d6 slaba, ker ni možno Sd4: 13. Ld4:, Ld4:, 14. Dd4:. e5 15. Dd6:, ef4:. 16. De5+ itd.
12.	c2—c4	Ta8—c8
13.	b2—b3	a7—a6?
To je prepočasno in omogoči belemu, da konsolidira svojo pozicijo, pa ima potem radi močnega središča jasno prednost. Bolje je bilo Sd4:. 14. Ld4:. b5 z napadom na točko c4. Beli bi potem bodisi imel po 15. cb5: Lb5: težave z rohado. bodisi bi moral na c4 dopustiti slabega kmeta.
14.	0—0	f7—f5 Se vedno ie najbrž bolje b7—b5.
15.	Tal—dl	f5—f4?
In to je končno še napačna kombinacija, ki forsirano izgubi. 16 Sd4:c6
Seveda ne 16 Sf4:. Sd4:, 17. Ld4:, Lh6 in beli izgubi figuro.
16.	—	f4:e3 Sicer beli mirno vzame kmeta f4.
17.	Sc6:d8	e3:d2
18.	Sd5:e7+	Kg8—h8
19	Sd8:b7
Beli se izogne še zadnje pasti. Po 19 Sc8:?. Lc8: bi bil drugi skakač uiet. 19- —	Tc8—e8
20	Se7—d5	Lg7—d4 +
21	Kgl—hi	Ld7—c6
22	Tdl:d2	črni se vda. Nastane vsekakor končnica, v kateri ima
dva kmeta manj. pa še slabši-« policijo.
Vasja Pire.
I
Nedelja 1. oktobra
Ljubljana 8: Dueti: klavir in harmonij (gdč. Herta Seifertova in g. D. Kaškarov).
—	9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor. — 10: Plošče za kratek čas.
—	10.30: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 12: Koncert pevskega zbora »Tabor«. — 13: Napovedi. — 13.20: Veselo popoldne: Kmečki trio in plošče. — 17: Kmet. ura: Obrestna mera in kmečko gospodarstvo (dr. Jože Basaj). — 17.30: Godba 40. p. p. Triglavskega. — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura. — 20: Samospevi gdč. Ksenije Kušejeve, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 20.45: Domači koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vesele popevke (plošče).
Beograd 18.10: Godba na pihala. — 19.40: Narodne pesmi. — 21: Veliki orkester. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 16.45: Plošče. — 20: Tamburaški zbor. — 20.45: Zabaven spored. — 22.20: Lahka glasba. — Praga 20.10: Koncert orkestra in pevcev. — 22.20: Lahka glasba.
—	23: Češki skladatelji. — Sofija 20: Pester glasbeni spored. — 21.50: Lahka godba in ples. — 22.45: Plošče. — Dunaj 11: Vojaška godba. — 15: Mali orkester in plošče. — 20.15: Koncert dunajskih simfonikov. — 22.50: Lahka in plesna muzika.
—	24.10: Nočni koncert.
Ponedeljek 2. oktobra
Ljubljana 12: Uverture (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura: Mladinsko zdravstvo in higiena (dr. A. Brecelj). — 18.20: Glazunov: Stenka Razin, simf. pesnitev (plošče). — 18.40: Matija Majar Ziljski-ob 130 letnici rojstva (dr. Ivan Gra-fenauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti — 19.40: Nac. ura. —
20: Veseli godci, vmes poje g. Mirko Pre-melč ob spremijevanju klavirja (prof. M. Lipovšek). — 21.15: Komorna glasba s plošč. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki radijskega orkestra.
Beograd 19.40: Operne arije. — 20.30: Simfonični koncert beograjske filharmonije. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — Zagreb 17.15: Lahka godba orkestra. — 20: Prenos koncerta iz Beograda, — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.50: Mešan glasbeni program. — 20.40: Zvočna igra — 22.20: Plošče. — 23: Koncert češke glasbe. — Sofija 18.30: Bolgarska glasba,
—	19: Bolgarske pesmi. — 20: Slavnostni spored: obletnica sedanje vladavine. — 22: Lahka godba. Dunaj 16: Lahka godba.
—	20.15- Pester glasbeni spored. — 22.50: Kakor Berlin.
Novi orehi
Premikalnica
ZAMISLJENOST ZLATENICA STARANJE BILANCA PRABABICA MOJSTRANA SARAJEVO Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah ameriško državo, slovensko mesto in evropsko državo.
Skrit pesnik
OAPAVUVUOPSOL
AASALASAOSOOK V srednji vrsti vstavi pravi črke, da dobiš v navpičnih vrstah popoln" be<»de srednja vodoravna vrsta pa ti da ime in priimek slovenskega pesnika.
Skrivalnica
KAVARNA — SKODELICA — PRSTAN — RIBNIK — KOŠARA — SPOVED — OSTANEK — GLASNIK — OLTAR — ZAKON — POBOJ — POŠTAR — GOSPOD — VALUTA.
Dopolnilnica
• PU. — K. AR — ZAN..A — ... ERO — M .. OR — . . TNIK — . . GON — A. A.I.AN Namestu pik vstavi črke. da dobiš popolne besede. Nove črte ti dajo lep pregovor.
Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke.
Med reševalce bo stric Matic spe razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad.
Strti orehi
Sestavljalnica: Le v delu je človekov pravi namen. Premikalnica: Itaka, Narev. Atika. Skrivalnica: Od same slave se ne nasitiš.
Stric Matic je nagradil naslednjih osem reševalcev:
France Jerina. Ljubljana, Zalokarjeva 11, Tona Lipovšek. Trbovlje II. Anton Rejec, Pcdmelec in Milica Kramar, Celje, Cankarjeva 9-II, dobe po en »Jutrov« ro-mpn.
M ari'"p Mane. Trst, Via Tor S. Piero 28, Sonja Mikuletič, Celje, Cankarjeva 9. Vela Šchindler, Ljubljana, Breg 27 in Marta Filli, Tolmin, Via Tommaseo 1 pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«.
Vse rastline imajo letne kroge
Raziskave, ki so jih vodili v državnem raziskovalnem zavodu Severne Karoline, so pokazale, da očitno nimajo Sd-mo drevesa letnih krogov, temveč da jih lahko ugotovimo bolj ali manj izrazite tudi pri ostalih rastlinah.
Tako so mogli pod drobnogledom opaziti s popolno zanesljivostjo vrsto koncentričnih krogov pri bombažnih vlaknih, ki so ustrezali natančno itev:lu dni. kolikor jih je rastlina doživela Prerez vlakna kaže z nekakšnimi sterarol strogo ločene plasti stanic, ki so nastale, kakor so ugotovili s poskusi, zavoljo menjave dnevne svetlobe in teme. Bombažne rastline ki so rasle v stalni umetni svetlobi, so imele vlakna brez teh krogov. Ugotovili so tudi, da so takšna vlakna sicer lažja nego normalna, toda njih odpornost je enaka.
Križanka št. 103
T 12
Vodoravno: 1. jedilna posoda; 7. večje število zmiselno skupaj idočih ljudi; 13. cvetni list; 14. del obuvala; 16. roditelj; 17. odpadek pri sekanju, tudi miselni utrinek; 19. utežna enota za dragulje, tudi označba čistine v zlatih zlitinah; 20. do-življenost; 21. ptič, tudi slovenski kipar (• 1911.); 23. cvetna sladica, tudi zlitina; 24. opredeljena človeška skupina; 25. stična črta vode in kopnega; 27. azijska država; 28. niponske slavnostne igre; 30. knjiga prve učenosti; 33. naslovna kratica; 34. goveja vprega, tudi moško krstno ime; 36. lončena piščal; 37. reka v zapadni Aziji; 38. pleten prenašalnik; 40. domaČa žival; 41. mineral; 43. afriška rastlina; 44. denarni zavod, tudi sundski otok; 45. poškodba.
Navpično: 1. dečja knjiga; 2. pijača; Shakespearov^ tragedija; 4. pesnitev; preprosto orožje, godalnlk, tudi krožka črta; 6. prvi človek, tudi francoski operM skladatelj (» 1803., t 1856.); 7. za izdelovanje piva prirejen ječmen; 8. poljsk" časopisna agencija; 9 skrajen v vodo j egk-I joč del kopnlne; 10. tkalski pojem; 11. dri
gi materin mož; 12. hči, ki mora po svetu; 15. največji slovenski pesnik (* 1800., t 1849.); 18 vrsta živali; 20. prometilo; 22. določanje vojnih obveznikov; 24. trojanski kralj; 26. zdravilna snov; 27. reka v Nemčiji, desni pritok Donave; 29. stikališče vsaj treh ploskev; 31. obrabljen kos blaga; 32. lahkoatletsko metalo; 33. nasilno prisvojene stvari; 35. organ; 37. travniška cvetica; 39. ime več nordijskih rek, tudi kratica naše časopisne agencije; 42. ploskovna mera, tudi kemični znak za žlahtni plin.
ReSitev križanke št. 102
Vodoravno: 1. blisk; 5. snaha; 9. Levstik; 11. ar (Ar = argon); 13. namen; 14. da; 15. gol; 17. rep; 18. kit; 19. Amor; 20. zrno; 21. jež; 22. ral; 24. kal; 25. No; 26. Manon; 28. ri; 29. senator; 31. kreda; 32. Istra.
Navpično: 1. blagajnik; 2. il; 3. sen; 4. kvar; 5. step; 6. Nin; 7. ak; 8. Anatolija; 10. smetana (Smetana); 12. Romeo; 14. dinar; 16. Lož; 18. Krk; 22. rana; 23. Loti; 26. med; 27. nos; 29. se (Se=3jelen); 30. rt.
Masa iensRa stran
Kdo naj dela pri Rdečem križu
Upravnica velike škotske bolnice, je po časopisih pozvala škotske žene in dekleta, naj se javijo v službo Rdečega križa. K temu človekoljubnemu delu naj pristopajo samo tiste, ki so prežete z globokim čutom domovinske ljubezni in ki so odločene darovati tudi svoje življenje za svojega bližnjega, ako bi bilo to potrebno. Žene, lei imajo dolge, koničasto prirezane in krvavo rdeče pobarvane nohte, naj se v to službo ne javljajo ker tam ni mesta z-anje, ne časa, da bi se jih ogibali, pa ne sredstev, da bi jih vzdrževali Ranjeni in bolni ne želijo imeti ob sebi bolničarke, ki prijemlje vse s konci svojih prstov in misli samo na sebe.
V svetovni vojni se je bilo pokazalo, koliko nepotrebnega in škodljivega balasta si je bil nakopal Rdeči križ, kajti tudi mnoge ženske, ki so iskale predvsem avantur. ljubezni zabave in zaslužka, so se zatekle v okrilje te institucije. Slabe ženske in slabi moški so često pokvarili dobra imena poštenim in požrtvovalnim delavcem, ki so bili takrat prisiljeni stopiti v to službo tudi iz eksistenčnih razlogov. Za mlada dekleta je bila v svetovni vojni pri Rdečem križu vedno velika nevarnosi, da izgube zdravje in dobro ime. Saj se je zgodilo, da je bilo ponekod izdano tiho povelje. da se morajo ženske uslužbenke v vojaški službi zabavati z oficirji, sicer do-do odpuščene. V vojnem času so za bolniške sestre, posebno zunaj v zasilno zgrajenih bolnicah, bolj primerne starejše ženske kakor mlada dekleta, ki nimajo za seboj toliko izkušenj se bojijo, motijo vojake in se ne znajo braniti.
Poleg dobrega srca in plemenite duše, mora bolniška sestra imeti predvsem tudi dobre živce. Imamo ljudi, ki so po naravi nervozni, so pa v primeru nesreče najsposobnejši ljudje, da pomagajo. Tisti hip, ko vidijo pred seboj trpečega človeka, so nji. hovi živci kakor jeklo; neobčutljivi so. zavedajo se samo tega, da morajo pomagati nesrečniku. So pa ljudje z zdravimi, trdnimi živci pa ne morejo videti krvi in beže pred ponesrečencem, ženske, ki po naravi niso pogumne, tudi ne morejo biti dobre bolniške sestre.
Komaj je bila prenehala svetovna vojna, komaj je bila smrt ustavila svojo koso po bojiščih, že je začela kositi po domovih širom vsega sveta. Španska bolezen ni prizanesla nobeni hiši. Zdaj niso bile potrebne bolniške sestre samo pri Rdečem križu, — v vsakem posameznem domu je bila, nujno potrebna oseba, ki bi bila znala pravilno negovati bolne člane rodbine. Ce bi ne bilo vojne, bi najbrž? tudi te pljučne epidemije nikoli ne bilo. Ta bolezen se je najbrže pojavila iz istih razlogov, kakor nastopijo tako rade različne bolezni pri ljudeh, ki so pravkar preboleli kako težko bolezen ali težko operacijo, saj neredko-kdaj slišimo: »Operacijo je prav dobro prestal, ampak potlej se je pritisnila pljučnica, pa ga je pobrala.«
Leta 1918, ko je ta bolezen divjala še po vsem svetu, so se v Ameriki zavedli, da bi bilo lahko rešenih veliko ljudi, če bi bile žene bolje podučene o negi bolnika in o značaju bolezni. Na pobudo takratnega župana Thompsona so ustanovili najprej v Chicagi šolo za praktično bolniško nego. Tečaj je trajal dva meseca po štirikrat na teden, nato pa so bile učenke sprejete v trimesečno prakso v mestno bolnico. Tečaj je vodila ga. Ana Mac-Kanzie, voditeljica višje šole za bolniško nego ki je bila visoko odlikovana za svoje delo med vojno in v času epidemije predavali pa so najodličnejši chicaški zdravniki specialisti.
Ko je takrat chicaški župan pozval žene, naj se po možnosti iz vsakega doma udeleži tega tečaja po ena ženska moč, se jih je priglasilo toliko, da so morali otvar. jati tečaje na vseh koncih in krajih mesta in okolice. Zanimivo je bilo pogledati po šolskih klopeh velike dvorane, ki je bila prirejena za pouk. Poleg mladega dekleta je sedela morda žena šestdesetih let, poleg bele žene črnka ali Japonka ali Kitajka, poleg Američanke Evropejka, med visoko naobraženimi in bogatimi ženskami pa preproste delavske žene in dekleta, časopisi niso prinašali nikakih poročil, da se priglašajo k temu tečaju kake odlične osebe mesta! Tiste, ki so se udeleževale teh tečajev, so bile vse odlične osebe! Vse skupaj pa so bile ena sama velika družina. sester!
Kakor se je leta 1918. pojavila tudi v Ameriki španska bolezen, kjer vojne ni bilo, tako se lahko zgodi, da bomo po končani vojni, ki je sedaj v Evropi, tudi mi podlegali kaki bolezni, čeprav vojne v naši deželi ne bo. Dobro bi bilo, da bi se tudi mi pripravili na to možnost, da ne bo treba našemu narodu plačevati najvišje cene za svojo nevednost. Dobro bi bilo po leg tečajev, ki jih organizira Rdeči križ, organizirati tudi po deželi, v vsakem več-
jem kraju kratek praktičen tečaj za nego bolnika in hitro pomoč ponesrečencem -Oblasti naj bi ukrenile, da bi bil tečaj brezplačen in da bi se ga morala udeležiti vsaj po ena oseba iz vsake hiše.
Nujno potrebno bi bilo tudi ustanoviti
tečaje za samaritansko deio v vojnem času za ženske nad 35 letom. S tem bi bile pritegnjene v delo naše najboljše ženske moči, ki pridejo v poštev. Iz teh vrst bomo dobili moči. ki se bodo posvetile svojemu delu iz najidealnejših in najčistejših nagibov Mislim, da je zdaj naloga ženskih društev, da te tečaje organizirajo.
—M.
Otroci, igra in delo
Otroci imajo svoj lepi, tantastični svet. ki se razlikuje od našega zavestnega sveta po svojem predstavnem bogastvu, po svoji pestrosti. Bilo bi nespametno trgati jih prezgodaj iz tega pravljičnega sveta jim jemati največjo lepoto, ki jo daje življenje in ki ima pozneje svojo veliko vrednost le še v spominih.
Otroške igre so prva stopnja h kasnejšemu, pravemu življenju doraslega človeka. Svet otroških iger — lahko je pester, poln, lahko pa tudi pomanjkljiv. Koliko otrok je bilo prezgodaj oropanih za raj otroških iger in življenje jim je na'ožilo na slaba ramena skrbi za vsakdanji kruh. To so tisti najnesrečnejši izmed otrok, iz katerih nikoli ne zrastejo popolnoma srečni ljudje. Skozi vse življenje jih zasleduje mračna senca žalostnih otroških let.
Otrok živi v svojem svetu, vendar pa ta svet ne sme biti popolnoma odtrgan od sveta odraslih. Življenje ne sme presenetiti otroka, ga najti nepripravljenega. Roditelji naj vsaj malo poučijo otroka o svojem delu, naj se zanimajo za otrokove igre, naj se skupaj z njim vesele njegovih prvih majhnih uspehov Le pog'eite kako otroci v svojih igrah najraje oponašajo odrasle. Pravilno boste postopali z otroki 'e tedaj, če boste občevali z njimi prijateljsko, kakor s sebi enakimi. Otrok prav dobro čuti, kdaj mu je zapovedal kakšno stvar diktator in kdaj odrasel prijatelj.
Dobro je, če navajaš otroka k delu. Otrok, ki ima vsaj približno pojem o našem delu in o njegovi ceni. bo sam vedel, v koliko mu starši lahko izpolnijo njegove želje. Denar naj ne bo božanstvo, pred katerim naj bi se otrok klanjal. Delo in dolžnost naj bosta tisto, kar naj se nauči otrok v prvi vrsti spoštovati. Če ti otrok pri delu ponudi pomoč, je ae smeš nikoli odkloniti z ugovorom: »Ti tega ne razumeš
ali ne zmoreš!« Če le mogoče, mu delo pokažemo in mu pri njem pomagamo So pa otroci, ki se izogibljejo slehernega dela. in starši ne vedo. ali naj jih priganjajo k delu. ali naj jih puste pri igrah. Če jim nočete dela že od vsega početka pristuditi, jih nikar ne kaznujte, če naročenega dela niso opravili. Skušajte jim prikazati delo kot igro — otrok bo sam kmalr spoznal kje se je igra končala in kje se začne delo.
Otrokovo sodelovanje z odiaslimi — bodisi pri delu ali pri igri — odpira neštete možnosti za medsebojno poznavanje in zaupanje Tako bomo tudi najlaže ugotovili, ali je otrok bolj nagnjen k ročnemu ali duševnemu delu. kar je za določevanje njegove življenjske poti velikega pomena.
Nikoli pa v stiku z otroki ne pozabimo, da jim sami dajemo naiboljši vzgled Česar otrok pri starših in odraslih ne vidi, tega tudi sam ne bo poskušal.
Originalna oporoka
Prav svojevrstna je bila oporoka nekega bogataša v Angliji. V njej je izrazil tele poslednje želje:
»Svoji hčeri zapuščam 20.000 funtov, ki ji bodo vsekakor potrebni. Najboljše, kar je njen mož v svojem življenju napravil, je bilo to, da se je poročil z njo. — Sinu zapuščam užitek, da si sam služi vsakdanji kruh. Celih dvajset pet let je živel v prepričanju, da je bil to moj užitek — Ženi zapuščam ljubimca in zavest, da nikakor nisem bil tak bedak, za kakršnega me ie smatrala.«
Prva črna sodnica
V zgodovini črnokožnih plemen bo zavzemalo ime Jane Bolu častno mesto. Jane Bolin je ženska, stara komaj 31 let. in je prva črnka, ki je postala v Zedinjenih državah sodnica. Imenovana je za sodnico na newyorškem civilnem sodišču
ectetts&t icdH#f! Ust
Kako bi kuhata, če .. •
PONEDELJEK. Obed: Lovska juha Fa-širani telečji zrezki. Pražen krompir. Paradižnik v solati Rahla omleta. — Večerja: Nadevana paprika v paradižnikovi omaki. Parjen riž.
TOREK. Obed: Francoska juha. Bržole na žaru. Posiljeno zelje. Ocvrt krompir. Mešani kompot. — Večerja: Gratinira-ne špinačne omlete. Solata.
SREDA. Obed: Na goveji juhi rezanci. Govedina obložena z nadevanimi paradižniki. Krompirjev pire. Ocvrta jabolka. — Večerja: Dušene gobice v omaki. Posajena jajca.
ČETRTEK. Obed: Na juhi fritatni rezanci. Telečji jeziki v omaki. Krompirjevi svaljki. češpljevi cmoki. — Večerja: široki rezanci z gnjatjo. Solata.
PETEK. Obed; Ribji brodet s polento. Rahla jajčna jed z drobnjakovo omako Sirov zavitek iz vlečenega testa. — Večerja: Prežganka. Zdrobov praženec. Dušene češplje.
SOBOTA. Obed: Na goveji juhi zdrobo-vi žličniki. Govedina garnirana z vrhnjimi kolerabicami, pražcnim krompirjem, in jajčno omako. Krhka torta s hruškami — Večerja: Kislo zelje. Pečeni ce.
Nedelja. Obed: Na juhi ocvrt grah z bolognesi). Boeuf a la polenta, šampanjčki v — Večerja: Telečje
PETEK. Obed: Prežgana juha z rezanci Sirove culice. Fižolica v omaki. — Večerja: Ribja omaka in polenta. Ali: polenta z nadevanimi paradižniki.
SOBOTA. Obed: Na juhi vrvice Govedina. Majaionov krompir. — Večerja: Makaronovo meso. Solata.
NEDELJA. Obed: Telečji rižot z gobicami. Jabolčni zavitek. — Večerja: Zelj-nate klobasice v omaki. Zmečkan krompir.
gnjatjo (tortellini mode. Ponarejena karamelovi kremi, kotletice. Solata.
Kako moram kuhati, her ...
PONEDELJEK. Obed: Krompirjeva juha z gobicami. Sirove palačinke. — Večerja: Pražen močnik.
TOREK. Obed: Kislo zelje s svežimi svinjskimi parklji. Ajdovi žganci. — Večer-j a: Kaša zabel jena z ocvirki.
SREDA. Obed: Na goveji juhi zdrobo-ve kocke Govedina s sladko repo. — Večerja: Krompirjev praženec. Solata.
ČETRTEK. Obed: Na juhi ječmenček z jurčki. Faširana pečenka zavita v pečico. Zmečkan krompir. — Večerja: češpljevi cmoki v prepraženih drobtinicah s sladkorjem.
Sipko v o vino
Sedaj je čas, da si pieskrbimo dozorelih šipkovih jagod in pripravimo iz njih fino vino.
Pripravimo ga takole: Tri in poi litra vode in poldragi kilogram sladkorja kuhamo toliko časa, da se sladkor sčisti Pene sproti posnemamo. Ko je sladkor čist, ga postavimo na hlad, da se popolnoma ohladi. Na to količino vzamemo dva in pol litra lepih zrelih šipkovih jagod. Odreže-mo jim muhe in peci je in jih v mrzlj vodi izplahnemo, odcedimo in na čisti krpi osušimo. Nato jih stresemo v 4—5 litrski kozarec (tak kakor za vlaganje kumaric) polijemo jih z ohlajenim sladkorjem, kozarec pokrijemo z papirjem (a ga ne za-vežemo). To postavimo vrh štedilnika in pustimo v miru osem dni. Deveti dan za-vežemo kozarec hermetično s celofanskim papirjem, postavimo kozarec zopet vrh štedilnika m pustimo tako tri mesece, čez tri mesece tekočino odlijemo, precedimo skozi gosto krpo in napolnimo v steklenice, dobro zamašimo in hranimo na hladno Na geščo v kozarec pa nahjemo še enkrat zamnjšano količino sladkorne, ohlajene vode, ln sicer vzamemo na to količino gošč« pol kilograma sladkorja in 1 liter vode. To zavežemo takoj hermetično in pustimo v miru zopet tri mesece Potem pa ravnamo, kakor zgoraj. — čim stare "še je to vino, tembolj je močno in okusno. Serviramo ga v desertruh kozarcih, kakor malago ali vermutovo vino.
Iz knjige župnika Knelppa posnemamo, da je čaj iz šipkovih jagod celo dober za mehur in ledvice. V tem slučaju pa je tre-
ba vzeti samo lupine, peščevje pa odstraniti.
Mislimo že seda] na zimske plašče!
Ze tretjič se jesensko zimska moda s presenetljivo zvestobo vrača k izraziti ob-bliki redignote. Širok' ohlapni plašči sicer tekmujejo s priljubljenostjo redingote, vendar je ne dosežejo in tako bo zaenkrat še obvladala zimsko modno sliko značilna podoba plašča s spodaj bogato razširjenim krojem.
Pri novih redingotah )e opažati, da moda zbira največ širine zadaj, kar daje postavi nekam starinsko obeležje. Ob pasu so vsi ti plašči izredno stisnjeni, bodisi z všitimi robovi, bodisi z vrezanimi šivi, ki poudarijo ožino života na tein mestu. Ta izredna ožina pasu je bila nekoč že v modi. Naše babice so jo poznale, ko so hodile okoli vse tanke ob pasu kakor ose. Ožina pasu pri novih plaščih pride tembolj do veljave ker so plašči spodaj ze'o široki In tud; okoli ramen dobro podloženi in razširjeni. V nasprotju z lanskimi redingota-mi. so se večinoma st'koma zapenjale, so nove redingote spredaj precej izdatno prekrižane.
Ne toliko za popoldansko rabo, temveč bolj športnega značaja so ravni, široki plašči. ki jih zapnemo v bližini vratu ter ima-io navadno male. okrogle cvratnike iz krzna Največkrat jih ukrojimo iz rahlo pobarvanih karirastih tvoriv ali iz grobo tkanega blaga s komaj zaznavnim, velikim, križastim vzorcem
Poglavitno okrasje novK plaščev je seveda lepo krzno Velike ovratnike iz rdeče lisice bomo nosile na črnih ali temnorja-vih redingotah prav tako ovratnike iz skungsa in iz sive lisice Prišite proge, vdelana sedla in cele rokave iz krzna pa si moda zamišlja iz kratkodlake tožuhovine. Tu je slei ko prej najbolj priljubljen mehki. prilagodljivi astra ha n ki ga lahko izre-žemo v poljubne oblike V poštev pa pridejo seveda tud' bobrovina m njene imitacije. mehki črni sealskin, krt, striženo iapnje in drugo.
Na irvem mestu naše skice najdete plašč iz mehkega rjavega blaga ki je krojen v oblik! redingote Spredaj plašč ni kdo ve kako «irok zate pa je zadaj sešit v globoke gube. ki g* rod pasom bogato razširjajo Plašču prišijemo na ramena kratko, štirikotno sedlo iz temneriave nutrije, ki ie v zveri z malim, okroglim ovratnikom. Iz enakega krzna sta tudi oba okrogla žepa ki ju pritrdimo ns stranske dele plašča (1. skica).
Nekaj povsem novega ie pod pasom irebno nabran	iz finega, črnega suk-
na Plašč je nabran nad beki, zadaj in spredaj pa je gladek Zapnemo ga z dvema velikima gumboma iz blaga 'n sicer pod podolgastimi reverji ki si jih zamišljamo iz lenega dolgodlakega krzna (2. skica).
Tudi ravni, ohlapni plašči sc zadaj najbolj bogato krojeni in sicer jih tamkaj razširimo z zvončaste obliko ali z globokimi,
Kupčija je kupčija
To se je dogodilo v kraju, kjer se je med prasketanjem smrek, ki so pokale v mrazu 70 stopinj, slišal le lajež vpreženih psov, škripanje sani in vzpodbujajoči kriki poštnega tekača Pierra Moreauxa. Nekoč se je tam razlegalo zavijanje volkov in pokanje ledu na zamrzlem Yukonu.
Danes je drugače. Če dobro pogledaš boš v snežnih zametih razpoznal serpentinasto cesto. Zaslišal boš, kako so udarile verige ob kovinasti blatnik in brnenje motorja. Potem je zopet vse tiho.
Danes je padel sneg, zato je topleje — komaj 50 stopinj mraza. Traktorji sneženega pluga so se že vrnili v Webster in znova je zavladala tišma in noč.
Ne! Bliža se limuzina. Ni vozilo z juga Ima dvojno steklo in streha in zadnja stena sta pokriti z debelo rogeževino. Med strežnicama 114 in 115 se je voz ustavil. Zaslišala sta se dva glasova — moški in ženski. Žena zavita v kožnat plašč, je izstopila in se napotila nazaj po cesti, v noč.
»Izstopila je, slabo ji je postalo in od tistega trenutka je nisem videl več « Mož-avtomobilist Mc Herston sedi v stražnici poleg žareče peči. Z naslonjal mu mrtvo vise roke.
»Skoraj bi mi bile zmrznile roke. Iskal sem jo, dokler mi žepna svetilka ni ugasnila. Nisem našel kraja, kjer je krenila stran.«
»Čemu mislite, da je krenila stran?* »Prevozil sem cesto v obe smeri, več kilometrov daleč, ne mogel bi je zgrešiti Če je sploh mogla hoditi Moja žena je* bi la le lahko oblečena « »Zakaj je izstopila?« »Slabo ji je postalo.« »A pravite da ste prevozili cesto v obe smeri? Kje ste zaokrenili?«
»Kje? S svojim vozom »e lahko obrnem kjerkoli hočem.«
»Imate avto 107 Dolg ie prib ižno štiri in pol metra «
»Plugi so odmetali sneg v širino pet me trov.«
»Okrenil sem . ..« je vztrajal mož in gledal vstran. »In sicer ovakrat.«
Cestar je vstal, se malomarno pretegnil in šel dvakrat po sobi. Ravnodušno je pobral gostovo kožno rokavico, ki je bila padla na tla. »Dobra roba — v takih ne zmrzneš zlepa ■— in vendar pravite, da so vam roke zmrznile.« Odložir je rokavico in zamrmral: »Vtakn;te roke tjale v umivalnik, prenehalo vas bo boleti.« Odšel je k telefonu in zavrtel številko »Kellv!« Počakal je trenutek »Kellyr O, Brien. Sami' In Texa. Hitro! Med 114 in 115. Ženska. Sam pridem z vozom. Dobro. Da. najbrže bo zmrznjena.« Obesi1 je slušalko in se vrnil k možu, ki je stal pri umivalniku. »Vi ostanete tu!« »Z vami grem, če boste šofirali.«
»Tu ostanete Zaklenem vas Sicer bi pa
brez avtomobila itak ne prišli da! eč.« *
Čez dobro uro je zarožljal v vrat h ključ V toplo sobo je skočil pes Tex in se po stavil nasproti Mc Hsrs.nu Za njim sta vstopila policist Kellv n cestar 0'Brien Nosila sta neg:bno žensk< tek
Kellv je pogledal čez ramena Mc Her stena in dejal: »Aretiram ite.« »Čemu -1«
»Umor Pustiti človeka samega brez vži ga'ic in brez drv na mrazu pr 5(> stopi mah je zločin In tole ie žena « »Je mrtva?«
»Ali je mogoče ostati na tem mrazu dve uri ne da bi zmrzni'a do ktrsti3*
»Našla sva jo na cesti Avtomobila niste obrnili — sneg m pada!. Sled •• :>za je jasna in ena sama.* je pojasn \a"
»Na sebi ima samo lahke ;iestne čevlje in lahek kožuh. Mora biti ranva ..«
»Dober večer, gospodje'« se je oglasil ženski glas
Oba AljaJčana s*a odskočila in presenečeno pogieda-a ženo, ki je spregovorila ln zdaj je sedla in se smehlja Njeni plavi, lasje se svetijo oči ji žare
»Gospoda prebiti d\e uri \ mrazu, ki ga navadni toplomer mtt izmerti ne more! Brez ognja in v lahki mestni obleki!. « Kdo govori? Tudi pes Tex ne razume >n izteza glavo za nevidnim glasom, ki nadaljuje: »Gospoda, priči sta, da ne gre za ni-kak.šen trik. Dama bo tako ljubezniva in bo sezula čevlje. Če toplota njenih nog ne
znaša najmanj +36.5, vama, gentlemana, takoj izplačam tisoč dolarjev v gotovem.«
Alja čana strmita v malo lepo nožico v svileni nogavici.
»Bogme nima zmrznjenih nog! Vlažne so in tople « Kelly je drža; v levi roki meno nogo z desno je segel po revolverju.
Glas je govoril dalje' »Dama je vsa oblečena v obleko »Chauf-Chauf«. ki jo greje električna energija permanentne baterije »Perpetedison« Vsa garnitura sestoji iz para nogavic hlač srajce z rokavi in iz rokavic ter čepice s spojnimi vrvicami in baterijo ki jo lahko uporabljaš nepretrgoma 3ft ur in stane v vsakršn velikosti bodisi za damo ali za gospoda 80 dolarjev v d^jsetih mesečnih obrokih pc 4 dolarje, z garancijo treh let. Perete jo lahko z vsakim milom in jo lahko tudi prekuhate. Baterija tehta 13 dkg in ni večja od notesa.«
Predno sta se moža ovedla, je stalo pred njuna dekle, oblečeno v perilo in se smehljalo. Mc Herston je stekel k avtomobilu in se vrnil s kovčegom.
»Gentlemana, doslej je vama govoril moj žepni gramofon, ki ga lahko dobita za 1j dolarjev... Trenutek« Odprl je kov-eeg. in pokazal perilo. »Zdaj bom pa jaz i govori i. Tu vidita garnituro »Chauf-Chauf« j ki odgovarja vajini velikosti Nič vama ni j treba plačati zdaj. Prvi obrok pošljeta pr- j vega ...«	j
Postani in ostani član ! Vodnikove druibe!\
razpuščenimi gubami. Spredaj pa je takšen plašč kaj enostaven videti. Navadno je zapet z dvemi, tremi gumbi in ima kratko sedlo dečji ovratnik in gioboke žepe. Preprost in eleganten je plašč na naši skici ki ga krasijo trikotni krzneni žepi in enak krznen ovratnik (3. skica).
KRZNO
vseh vrst ima na zalogi in ga izdeluje vo meri solidno moderno in poceni
In ROT
KRZNARS1VO
Ljubljana, Mestni trg 5
Posebna izložba krzna tudi v pasaži Nebotičnika.
Izredno učinkovit je temnordeč plašč v lepem, zvončastem kroju, ki ima rokave iz mehkega, črnega krzna. Oba sprednja stranska dela tvorita zgoraj lahko zaokroženo, dvojno prešito sedlo. Z rokavi se ujema majhen, okrogel ovratnik iz enakega krzna (4. skica).
Originalno učinkuje lep, popoldanski plašč, ki ga prepnemo s pasom iz fine je-lcnje kože. Ta plašč je po vsej dolžini života prešit z drobnimi, dokaj razmaknjenimi robovi, ki se spodaj razpustijo v širok, zvončast kroj. Spodnji rob je obšit s srednje široko progo iz črnega astrahana, prav tako so obrobljeni tudi rokavi (zadnja skica).
Dvobarvne obleke
Moda, ki se tako rada igra z barvami, se je povrnila k svoji stari, priljubljeni sestavi dveh raznobarvnih tvoriv v eni sami obleki Temnozeleno in sivo, rdeče in rjavo, vijoličasto in peščenobarvno blago kombinira moda v originalnih in učinkovitih domislicah, ki jim je v lanskih modnih stvaritvah težko najti primere. Dvobarvni učinek poudarja moda posebno okrog pasu in pa ob vratu, kjer ljubi svetlejšo in živahnejšo barvo, kakor je barva same obleke.
Siegfridova črta
in Maginotova linija
Dva utrjena sistema na zapadnem bojišču - Ren, naravna ovira med nasprotnikoma — 22 tisoč betonskih in oklopnih zgradb na nemški strani - Električna dvigala pod zemljo - železni drogovi proti tankom — Izkušnje in spoznanja iz svetovne vojne
V vojnih poročilih zadnjih dni smo brali, da so Francozi v Posaarju osvojili in s težkim topništvom opremili postojanke, s katerih lahko streljajo že neposredno v glavne utrbe Siegfriedove črte ali Zapad-nega zidu v tem odseku. S tem se začenja
odločilna borba med obema utrjenima sistemoma, ki bo pokazala, ali sta sposobna izpolniti svojo nalogo, ki sta jo dobila z
ogromnimi materialnimi žrtvami obeh držav.
O Siegfriedovi črti smo doslej čitali bolj malo podatkov in bo za zasledovanje in umevanje nadaljnjih dogodkov vsekako zanimivo zvedeti to. kar pravijo o • njej Nemci sami. V berlinski Lehmannovi založbi je izšla knjiga stotnika vrhovnega poveljstva nemške vojske. Rudolfa Theo-dorja Kiihneja ki poroča prvič malo obširneje o nastanku in zgradbah te črte.
Zapadni zid. ki se vleče v dolžino 600 km, sestoji prav za prav
iz dveh obrambnih sistemov.
in sicer iz obrambnega oasu za voisko in iz zračnega obrambnega Dasu k; teče soo-redno za njim Oba oasova sta združena v utrdbeni pas. ki ima globino nad 50 km Utrdbe se pričnejo v nižini spodnjega Rena nasproti hojandske meie. obsegajo Aachen. se nadaljujejo creko nizkega, delno gozdnatega gričevja, ki predstavlja odrastke Visokega Venna. nato preko gozdnate Snežne Eifel. se dotikajo ob 'uksem-burški meji strmih dolin rek Our in Sauer, prestopijo široko dolino Mozele gredo preko saarskih višin, kier je v njihovem obsegu tudi mesto Saa*-brucken in se iztekajo v višini Visokega Črnega lesa ter Palacijske šume.
Do tu je ozemlje zelo valovito, mnogoštevilni
gozdovi zapirajo napadalcu razgled.
globoko zarezane doline rek in potokov dajejo mnogo priložnosti za obrambo. Bolj na vzhodu se dotika trdnjavski pas v Renski nižini Bienske šume in prekorači Ren. ki teče tudi po jugu kot do 300 m široka naravna ovira proti jugu in loči Zapadni zid od Maginotove črte. V Renski nižini, kjer se dvigata Ka.iserstuhl in Črni les kot naravni trdnjavi, je tudi dovolj vodnih tokov, gozdov in krajev, ki dajejo obrambi številna oporišča.
Vse to ozemlje je posejano z več nego 22.000 betonskimi in oklopnimi zgradbami, ki so že
umetno dobro skrite.
a jim je tudi narava v nekoliko mesecih prekrila zunanje sledove. Poedine zgradbe so tako razvrščene in povezane, da se ogenj iz njihovih topov in strojnic medsebojno dopolnjuje. Vsak kotiček v ozemlju lahko postane cilj tega ognja
Obstreljevanje iz najtežjih topov ne more do živega betonskim in oklopnim krovom poedinih zgradb, utrdbe same pa predstavljajo v ozemlju le majhne točke, ki jih je težko zadeti. Zoper napade s tanki je Zapadni zid. kjer ga narava sama v tem oziru ne ščiti, zavarovan s
širokimi vrstami betonskih stebričev.
za njimi so spet vrste bodičaste žice zoper napadajočo pehoto Važnejši predeli so zavarovani še z drugimi ovirami.
Naravne strmine so dopolnili, kjer jih ni. so zgradili do 20 visoke betonske strmine. Na drugih odsekih so naravne vodne toke spremenili v globoke in široke prekope. ki ne more čeznje noben bojni voz. za gradnjo takšnih prekopov so uporabili velike grebalne stroje iz vse države. Vse ovire so pod bočnim ognjem strojnic, topov proti tankom in topov za boj iz bližini, iz poveljniških in opazovalnih postojank, ki so zavarovane
z najdebelejšimi oklopi,
se da ta ogenj po v naprej skrbno pripravljenih načrtih usmerjati v pravo smer. istotako ogenj iz daljnosežnih topov.
V važnih odsekih so posamezne oklopne utrdbe .združene v skupine, ki so globoko pod zemljo zvezane med seboj s hodniki. Takšni honiki oskrbujejo tudi zvezo z daljnim zaledjem Skozi nje korakajo lahko čete neovirano do sprednjih postojank, skozi nje dovažajo vlaki živež in strelivo ter po potrebi na daljše razdalje tudi moštvo. Poedina nadstropja utrdb, ki se dvigajo le malo nad zemljo, vežejo
stopnice in električna dvigala.
strojne naprave pod zemljo oskrbujejo ves utrjeni sistem s svežim zrakom, vodo in električnim tokom za razsvetljavo, kurjavo in pomožne stroje vseh vrst Poskrbeli so tudi za to. da strupeni plini ljudem v notranjosti utrdb ne morejo do živega Samo ob sebi umevno le da veže oo-
■f S"£ŽHA£IP£L m.
2 osaua.šx/ cozo 6esm Z i'/s. c a h/ x.es m.
1 PA LAT. si//*f A 6f?m-
5	Renska, SUMA £tam-
6	Kaisskstl/HL ssffn.
illlll lltlll S/6&FR/A O V A Č#rA —ZRAČN/ OBRAMBM PAS M A GHVOTOVA ČtirA
edine utrdbe tudi zavarovano omrežje telefonskih kablov, optičnih in brezžičnih naprav.
Za posadke so pripravili, kolikor je bilo to v kratkem času mogoče, suhe, tople in dobro razsvetljene prostore v
v najnižjih nadstropjih.
kjer si lahko odpočijejo. V vsaki zgradbi so na razpolago umivalnice, prhe in sani-tetski prostori. Kuhinje obratujejo z elektriko. Posebno zavarovana so skladišča z rezervnimi zalogami orožja, streliva, živeža in drugih potrebščin. K temu je treba sicer pripomniti, da vdira ob deževjih voda v notranjost zgradb in jih preplavlja ter da je tudi preskrba s svežim zrakom
pogostoma odpovedala.
Ozračje nad utrdbenim pasom so skušali prav tako zavarovati kakor njegovo ozemlje samo. Vsepovsod so pripravljene sku-
pine obrambnih topov zoper zračne napade, ki naj z dopolnjujočim se ognjem obvladajo ves zračni prostor Podpirajo jih baterije žarometov in prisluškovalnih naprav. Na važnih odsekih zapirajo prehod baloni, ki jih spuščajo v veliko višino na tenkih, električno nabitih žicah in razume se samo po sebi, da je urejena tudi široko-potezna
opazovalna ter svarilna služba
in da so stalno pripravljena krdela lovskih letal, ki naj odbijejo nasprotnikova letala.
Kar se tiče Maginotove črte. vemo, da so jo v glavnem dogradili v letih 1930.— 1934. Na svojem desnem krilu se opira na francoske alpske trdnjave, ki segajo z utrjenim prostorom okrog Niče do Sredozemskega morja. Od mogočne trdnjave Bel-forta dalje poteka Maginotova črta sprva vzdolž zapadnega brega Rena do okolice Lauterburga. kjer nemška meja prestopi Ren. Dalje gre proti zapadu in se vl^če ob severni meji Alzacije-Lotarinške do trdnjave Longwy ob tromeji Francije, Belgije in Luksemburške Ker je
Ren silna ovira.
ki jo krepijo še Vogezi nad njegovo nižino, se je francoska vojna uprava tu zadovoljila z betoniranimi utrdbami ob renskem bregu, ki obvladujejo s svojimi strojnicami in topovi vse ozemlje. Ob prehodih in možnih prehodih je črta betonskih zgradb seveda še posebno gosta in globoka, razen tega jo podpirata močni trdnjavi Breisach in Strasbourg. Ob severni meji Alzacije-Lotarinške, kjer naravnih ovir ni. je utrjeni pas seveda še posebno
skrbno in močno zgrajen.
V	posebno važnih odsekih so utrdbe združene v velike skupine okrog posebno utrjenih točk in poedine zgradbe so medsebojno zvezane s podzemeljskimi hodniki in progami. Oviro proti tankom predstavlja večinoma po več vrst 1 do 150 m visoki železni drogovi, za njimi pa so žične ovire zoper napadaj očo pehoto. V odseku Mozele ojačujeta utrdbeni pas mogočni trdnjavi Diedenhofen in Metz. a za vso Maginotovo linijo stoji stara, skoraj nepremagljiva črta trdnjav Belfort- Epi-nal - Toul - Verdun kot nadaljnja okrepitev.
V	Maginotovi črti je Francija osredotočila vse
izkušnje in spoznanja svetovne vojne.
in se lahko ponaša, da ni dežele na svetu, ki bi si bila mejo tako nepremagljivo zavarovala kakor ona. Marsikatera izkušnja in boljša možnost se je pokazala šele med gradnjo in po njej, in jasno je, da so mogli to in ono šibkost še pravočasno popraviti.
Letošnja jesen
Nastopila je skopo neopazno, a precej zgodaj — Ugibanja o novi zimi
»Jamčiti morate, da mi bo slika zares podobna«.
»Jamčim, milostiva. A vi mi zopet morate jamčiti, da boste to sliko zares kupili«.
i^Pplitžkea«),
Jesen se je letos približala skoraj nevidno, a vendar precej zgodaj. Iz čisto polet nega začetka septembra se ni razvila kakor običajno, z nenadnim vremenskim preobratom. temveč s počasnim prehodom iz deževnega vremena, ko so se po večdnev-nem nazadovanju temperature pokazale jesenske razmere popolnoma očitno. Lansko leto je imelo izredno dolgo pozno poletje, ki je nastalo po hladni deževni dobi ob koncu prve tretjine septembra.
Trenutno ni videti, da bi se poletne razmere hotele še enkrat vrniti, s čimer seveda ni rečeno, da ne bomo imeli v tej iesc-ni še sončnih in lenih dni. Predstavljali pa bodo po vsej priliki samo kratke epizode, kajti letni čas bo med tem žc dosti napredoval, m potem nas uči izkušnja, da ostaja jesen v našem pasu običajno takšna, kakor se jc začela. Seveda so bile tudi že 'zjetne, da smo imeli po pretežno hladnih, malo sončnih in deževnih septembrih mile oktobre in novembre, vendar pa so to le izjeme.
S tem ni v opreki dejstvo, da so jeseni žc kakšni dve desetletji večinoma toplejše. nego bi mora'e biti no novnreči>> mnogih let. Ta pojav je opaziti pri vseh treh jesenskih mesecih, kakor velja to za zimske mesece. Od stroge zime 1929. je imela Srednja Evrona v splošnem samo štiri mesece, ki so bili h'adnejši. nego bi morali biti po povprečju To so bili februar 1932., januar in deccmber 1933. ter lansk; december.
To se lahko leto« seveda spet spremeni in so celo razni znaki ki govore za to. da bomo imeli letos hladnejšo jesen in enako, mogoče eelo ostm •rimo. kakršne se pojavljajo v času maksima sončnih peg ali po tem maksimu. Tokratni višek sončnih peg jc bil siccr, kakor je videti, že v lanskem poletju, vendar pa se ie število teh peg '»tošnii n<-.T~'-•■>; jn v začetku poletja spet povečalo. Spomniti se moramo na to, da je sledi'-' ostra zim^	msksi-
mu pet? v letu 10">R	hila preišnja
. najstrožja zima v letih 1804.-05 to ie po maksimu sončnih oefl v letu 1sru Tudi oba vmesna maksima 1006. in 1917. sta bila zvezana s nrecei ost-ima zimama 1906. do 1907 in 1916. do 1917.
Tu je pa treba snet upoštevati, da nekatere stroge zime niso bile zvezane z viJkom sončnega delovanja. Takr. sta dve izmed najbui?ih zhn novega časa, 1879.-80. 'n ^"'i. do 91.. sledili neposredno minimumu sončnih peg. Znanost o vremenu še ni ta-k. napredovala, da bi mogla taikšne izjem-
ne primere napovedovati v naprej so pa razni znaki, po katerih lahko sklepa, da
se utegne ta in ta letni čas tako razviti, \.ndar pa ima vreme še dovolj svojih muh, da se obrne drugače. Treba bo šc dolgega oppzovanja. preden bomo tako daleč, ^ da bomo mogli značaj letnih časov in cclih ! napovedovati vsaj s tolikšno sigurnostjo. kolikor jc mogoče dandanes napovc-' »vati vremenske prilike za 24 ali -18 ur prej.
'msUŠSti
Vsak angleški otrok je dobil pri odhodu z doma vrečo s številko in svojim priimkom
Ukradene hlače
Vesela zgodba iz Kansas Cityja
V Kansas Cityju se je moral zagovarjati možakar, ki so ga obdolžiii, da je ukradel neke hlače. Za to tatvino ni bilo nobenih točnih dokazov in ker možu dotlej ni bilo ničesar očitati, je zagovorniku z zgovornimi izvajanji o posledicah morebitne justične zmote uspelo sodnika pregovoriti, da je obtoženca oprostil. A namestu da bi ta po razglasu oprostilne sodbe veselo vstal in odšel, je obsedel na zatožni klopi.
Odvetnik ga je opozoril, da sedaj lahko gre, toda mož se ni premaknil. Z veliko
pozornostjo je gledat samo za ljudmi, ki so odhajali in med katerimi sta bila okra-dencc in njegova žena.
»Za vraga, spravite se vendar!« je vzklik nii odvetnik, ki se mu je zdela stvar že kar sumljiva. »Ali vam je sedenje na zatožni klopi tako všeč?«
»Nekaj časa moram še ostati,« je zaše-petal oproščcnec, »vsaj toliko časa. da vsi odidejo.«
»Čemu?« se je začudil zagovornik.
»Veste,« je dejal mož, »zjutraj sem namreč po pomoti oblekel ukradene hlače .. .«
Nove bolnišnice v Ameriki
Tobogani s spiralnimi progami za zasilno uporabo Stroj za stresanje toplomerov
V Zedinjenih državah se trudijo, da bi pri gradnji bolnišnic uporabili vedno kakšne nove ideje. Tako so novi bolnišnici v Atlanti postavili nekakšen stolp, ki predstavlja pravi tobogan. Dostop do tega »tobogana« je iz vseh nadstropij. Naprava pa nikakor ne rabi zabavi, temveč so jo zgradili za primer kakšnega požara. V tem primeru bi potisnili bolnike z ro-goznicami vred v stolp, a spiralna proga v stolpu, ki se vije navzdol, oskrbi ostalo. Spodaj bi čakali strežniki, ki bi sprejeli
v globino spuščene bolnike
Ker se stresanje toplomerov z roko ni izkazalo ?a popolnoma zanesljivo in se pri tem marsikateri občutljivi instrument razbije. so uvedli v mnogih ameriških bolnišnicah nov stroj, ki ima samo to nalogo. da toplomere stresa. Toplomer vtaknejo v nekakšen lijak, ki je pritrjen na centrifugo. Med zelo hitrim vrtenjem prisili sredobežna sila živo srebro, da se nabere v celoti v poslednjem delu toplomera.
Vesoljstvo se širi
Osemdeset milijard meglenic
Po računih holandskega zvezdoslovca de Sitarta znaša število meglenic. ki so podobne naši Rimski cesti, 80 milijard, od teh jih je pa z najmočnejšimi današnjimi daljnogledi videti le dva milijona. Zanimivo je, da so ugotovili, da se te me-glenice tem hitreje oddaljujejo od nas. čim boli so od nas oddaljene.
Brzina oddaljevanja znaša pri tako zva-nih »galaktičnih sistemih« kakšnih 11.000 km na sekundo. To velja kot dokaz, da sa vesoljstvo čedalje bolj širi. širi pa se na vse strani kakor balon, ki ga napihujemo. Opaziti je namreč, da se zvezdne megle ne oddaljujejo samo od nas. temveč tudi druga od druge, kakor bi se oddaljevale na gumastem balonu, ki ga napihujemo, naslikane točke. Čim bolj pa se zvezdni sistemi oddaljujejo od nas in od drugih zvezdnih sistemov, tem večje postaja vesoljstvo.
Računi so pokazali, da je meril premer vesoljstva prvotno kakšno 1000 milijonov svetlobnih let. danes pa je kakšne tri kra-
Temperatura in umrljivost
časovna razlika med obema
Budimpeštanski zdravnik dr. Belak je tamkajšnjemu zdravniškemu društvu poročal o svojih izsledkih, ko je primerjal budimpeštanske statistike o umrljivosti iz zadnjih sedmih let s temperaturnimi krivuljami vremenskih postaj.
Kakor že razni raziskovalci pred njim. je ugtovil na 115.000 primerih smrti, da gre krivulja umrljivosti sporedno s temperaturno krivuljo, samo da znaša ča-
sovna razlika najmani pet dni. Ko se dviga temperaturna krivulja, narase tudi umrljivost, na isti način se krivulja umrljivosti niža, kakor temperatura pada. V nekem navideznem nasprotju s tem je povečana umrljivost v zimskih mesecih. Ta pa se pojavi šele dva do tri mesece po splošnem jesenskem padcu temperature. Dr. Belak razlaga to s tem, da povečuje poletna hrana s svojo večjo množino vitaminov odpornost zoper mraz.
London v vojni temi
Število prometnih nesreč in nezgod narašča
Velika Britanija se vsako noč zakrije v globoKO temo. Posebno po velemestih, kjer zakrivajo visoka poslopja nebo. je tema tako popolna, da morajo ljudje z iztegnjenimi rokami iri previdno stopati po certah, pa se vendarle vedno znova zadevajo ob druge ljudi ali pa ob drevesa, zidove in cestne svetilke, kar je še bolj neprijetno Umljivo je da je število prometnih nezgod in nesreč zavoljo tega zelo naraslo, a oblasti premišljujejo, kako bi predpise za zatemnitev malo ublažile
Bržkone bodo vsaj nekaj cestnih svetilk opremili z modrimi žarnicami, ki bi jih ugasnili šele ob letalskem alarmu. Med tem dajejo vsakovrstne nasvete ljudem, ki so prisiljeni, da hodijo ponoči iz tega ali onega,, razloga iz hiše. Tako priporoča policijski šef iz Cheshirea vsem ženskam, dekletom in otrokom, naj bi nosili bele nogavice. Njemu samemu se je primerilo, da ni povozil dveh žensk samo zavoljo tega, ker sta imeli bele nogavice. A tudi
drugače priporočajo čim obsežnejšo uporabo bele barve.
Mestna oblastva so že od vsega začetka pobelila robove hodišč. a tudi vogale, svetilke, droge in drevesna debla. Ljudje so se že navadili na to, da drže v roki stalno kakšen list ali pa si okrog roke zavežejo bil robec. Zelo močno se je dvignilo povpraševanje po belih rokavicah in belih oblačilih. 2enske nosijo bele ročne torbice in v trgovinah prodajajo bele ženske dežnike ln celo bele palice. Pešcem doslej ni bila dovoljena uporaba žepnih svetilk, pravijo pa, da so oblasti sprejele žepno svetilko, ki je tako zaslon jena, da sveti samo navzdol.
Mnogo2enstvo v Turfijl
Po najnovejši statistiki iivi na Tur&am okoli 150 tisoč žen, ki morajo deliti zakonske sladkosti s še eno ali več nami svojega moža.
ti večji in zdi se, da smo v drugem štadiju razširjevanja. To razširjevanje povzročajo bržkone energijske količine, ki se sproščajo pri izžarevanju zvezd. Današnje na-ziranje učenjakov pa je to. da se vesoljstvo ne bo moglo v nedogled razširjati, kajti z daljavo se manjša učinek energij, tako da se bo moral sčasoma pojaviti zastoj.
Nov višinski rekord
Italijanski polkovnik Di Mauro se je civignil s hidroplanom v višino 13.544 m. Doslej je znašal višinski rekord z letalom njegove vrste 11.753 m.
KVALITETNO BLAGO
je trpežnejSe, zato tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro pristoja!
Obiščite znano domačo tvrdko
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA O. 7
Kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah
ANEKDOTE
Slikar Moritz von Schwind. navdušen ljubitelj klasične glasbe, je sedel na nekem koncertu, na katerem so predvajali Schubertovo simfonijo v c-duru, poleg gospoda, ki je menil v odmoru: »Ta stvar je sicer lahko zelo lepa, je pa tudi dolga, dosti predolga,« Schwind ga je divje pogledal in odgovoril: »Ni ne predolga, samo vi ste zanjo prekratki!«
★
»Draga gospodična,« je dejal nekoč stari maršal Wrangel v neki večerni družbi mladi dami, »vaša obleka je lepa, prelepa, samo — malo prekratka!«
»Kako pa, ekscelenca,« je dejala gospodična in zardela, »aH ne vidite dolge vleč-ke?«
»Pač, vidim jo, seveda jo vidim,« je odvrnil Wrangel, »pa saj ne mislim obleke od spodaj — mislim obleko zgoraj!«
VSAK DAN ENA
»Prosim vas, izmenjajte mi to p&pago. Rada ae kregava s možem, drži vedno s nftm .. rf ____ (»BoHtikeocI
Vojna na zapadu v luči številk
Vojaški strokovnjaki so izračunali, da moderna vojna strojev ln ljudi ne more trajati dalje časa, ne da bi se končala s popolnim gospodarskim razsnlom
Ljubljana, 30. septembra
Ves svet je presenetila naglica, s katero je bila končana vojna na Poljskem. Bili so pesimisti, ki so vnaprej prerokovali, da se poljska vojska navzlic odličnemu človeškemu materialu ne bo mogla držati proti nemškemu motorizmu, toda to so bile pač samo prognoze. Napad motorizirane armade v velikem stilu je moral šele dokazati, če je res tako nezadržno prodoren. Zlasti glede na posebne terenske prilike na Poljskem je bilo mnogo skeptikov, ki so motorizirani armadi obetali polom. Nasprotno je bila formacija poljske vojske od vsega početka prikrojena za posebne terenske pr.like. Posebno mnogo so si Poljaki obetali od svoje konjenice, o kateri so sodili, da bo bolj gibčna tn nagla od nemškh motoriziranih odredov, žal, da jim izkušnja ni dala prav. V mesecu dni, koli kor je trajala vojna na Poljskem, se je izkazalo, da silni naglici, okretnosti in udarnosti motorizirane armade nobena vojska stare formacije ne more b'ti kos., da se stroju lahko postavi po robu spet samo 3troj, ter da je naval nadimočnega nasprotnika skoraj nemogoče zadržati na neutrjenem terenu.
Kakor v starih viteških časih se vojak umika za oklep in močni trdnjavski zid, čeprav v drugačni obliki kot nekoč. Novi način vojevanja, temelječ na utrdbah in Ijojnih strojih pa postaja zmerom bolj drag in zahteva čedalje več ljudi. Poleg armade na bojišču je treba postaviti na noge še večjo industrijsko armado v zaledju. Obe armadi staneta ogromno denarja in so prišli vojaški strokovnjaki po teoretičnih računih do zaključka, da moderna vojna lahko traja nekaj tednov, kvečjemu nekaj mesecev, da je pa deij časa nobena država ne more prenesti, če noče tvegati popolnega gospodarskega poloma. Zlaradi tega se da moderna vojna z motoriziranim orožjem voditi samo kot tako zvana bliskovita vojna, v kateri vrže napadalec na boj:šče toliko vojne sile, kolikor je le more. z rizikom, da propade, če se mu ne posreči prav naglo izsiliti odločitve v svoji prid.
Na Poljskem se je bliskovita vojna zaradi neenakosti sil posrečila. Na zapad-nem bojišču pa je položaj povsem drugačen. Tu si drže materij6lna sredstva in človeška sila ravnotežja in kdor bo hotel iz tega ravnotežja izbiti zmago za sebe. bo moral doprinesti velikanske žrtve. Glede potreb vojnega materi? ii 'n ljudi so tehniki in vojaški stroko\ f iki raznih narodnosti naračunali tako gorostasne številke, da bi jih ne mogli verjeti, če ne bi bile podprte s stvarnimi argumenti in po zadnjih izkušnjah tudi praktično potr-jene. Nekaj številk, ki jih v naslednjem navajamo, se nanaša za prvih 12 mesecev in samo na tisto armado, ki poskuša z bliskovitim prodorom izsiliti odločitev v svoj prid.	i
Utrdbe
Med utrdbami n.so upoštevane zgrajene permanentne linije kakor n. pr. Magino-tova in Siegfriedova črta, marveč samo improvizirane zgradbe, ki jih je treba sproti postavljati in ki s eseveda v svoji obliki in položaju nenehoma izpreminjajo. V 12 mesecih bi bilo za gradnjo takih utrdb potrebno 8 do 9 milijonov ton železa in 8 milijonov ton cementa. Vsako naslednje leto seveda spet toliko.
Topovi in strojnice
Glede strojnic sodijo nekateri strokovnjaki. da bi bilo treba 100.000, drugi pa najmanj 200.000 na leto. Potreba po malih topovih za pehoto ter topovih proti tankom znaša 16.000 komadov. Glede poljskih in obstreJjevalnih topov bi moral imeti napadalec na vsak kilometer fronte 47 baterij, na 500 do 600 km dolgi fronti torej 25.000 topov, ki bi se morali vsako leto popolnoma obnoviti, ker se računa v 12 mesecih na lOOodstotno obrabo.
Tanki
Napadalna armada poldrugega milijona mož bi po dosedanjih izkušnjah potrebovala 150.000 do 185.000 vsakovrstnih bojnih voz. Za takojšen prodor računajo, da bi bilo treba vreči proti sovražniku 24.000 tankov na nekaj deset kilometrov fronte dolžine. Ako se računa letno s tremi takimi močnimi napadi, bi torej potrebovali 72.000 tankov v prvi liniji in ker znašajo v tej formaciji izgube letno 25CK>/n do 300 odstotkov, bi morala pripraviti industrija več ko 200.000 tankov na leto.
Letala
Za uspešen prodor na 30 kilometrov dolgi fronti računajo, da bi se potrebovalo najmanj 6.750 avionov, med njimi 4500 bombnikov ter 2400 lovcev. Pri napadu tako velikega obsega znaša lahko izguba na letalih do 25 odstotkov na dan. Celotna zračna flota, potrebna za defenzivo v zaledju kakor tudi za ofenzivo, bi morala šteti kakih 200.000 avionov.
Protiletalski topovi
S predpostavko, da je celotna fronta 1000 km dolga in da je v zaledju prestolnica s 4 milijoni prebivalcev, dalje 10 velemest s 400.000 prebivalci vsako ter na-nadljnjih 10 mest malo manjšega obsega, bi bilo treba samo za obrambo prestolnice 1000 lovskih leta; in 1000 protiletalskih topov. Upoštevajoč letne izgube bi oilo treba za zračno obrambo fronte in zaledja pripraviti letno 60.000 lovskih letal, 40 tisoč protiletalskih topov in 100.000 protiletalskih strojnic. In vse to orožje bi prišlo do pravega učinka šele, ko bi bilo podprto s primernim številom prisluškovalnih aparatov, žarometov ter z najmanj 100 tisoč zapornimi baloni.
Motorji
Na vsak tucat vojakov na fronti in v zaledju bi bilo treba pripraviti 1 bencinski ali dieselski motor, bodisi avtomobilski, letalski, tankovaki itdM Napadalec bi moral imeti na razpolago ca. 835.000 različnih motornih vozil, ki bi se morala letno Obnavljati. Za primero naj navedemo, da je bilo ob koncu svetovne vojne na zapadnem bojišču na francoski strani v rabi ca. 200 tisoč motornih vozil.
Gorivo
S predpostavko, da ima vsak motor pov-pre.no 75 k. s. učinka in deluje po 6 ur na dan, bi se porabilo letno 30 do 40 milijonov ton bencina in nafte. Potrebe letalstva in mornarice pa tu niti niso upoštevane. Približno sliko o tej dodatni porabi dobimo, če upoštevamo, da porabi angleška vojna mornarica 12 milijonov ton trgovska mornarica pa 15 do 20 milijonov ton goriva na leto.
Streljivo
V ofenzivni vojni bi se letno porabilo za izdelovanje municije 26 milijonov ton jekla. Skupaj z jeklom za utrjevalna dela in druge vojne gradnje hi dosegla poraba jekla kakih 40 milijonov ton. Od streliva bi bilo treba pripraviti samo za protiletalsko obrambo 300.000 ton.
In ljudje?
Leto dni trajajoča ofenzivna vojna bi zahtevala armado 6 milijonov mož samo za upravljanje orožja in vojnih potrebščin (za vsak top 25 mož, za protiletalski top 20, za protitankovski top 10, za strojnico 7, za žaromet in prisluškovalec 5. za veliki tank 36, za manj« tank 15 Itd.).
Specialne formacije kakor aviacija m tanki ,bi zahtevali dodatnih 100.000 mož na leto. Dočim so znašale izgube v svetovni vojni povprečno 15 do 20 odstotkov, znašajo zdaj morda 200 do 300 odstotkov pri aviaciji in tankovnih odredih. Za protiletalsko obrambo v zaledju bi ootrebo-vaB nadaljnlh 2.500.000 mož. V industriji bi moralo delati 12 delavcev za vsakega vojaka na fronti, to se pravi, da bi moral napadalec imeti v svojih tovarnah 72 milijonov delavcev. Nekaj primerov: za fa-brikacijo tanka je potrebnih 46 delavcev, za letalo 60, za top z m uničijo in popravili vred 80 delavcev.
Vse navedene Številke so utemeljene s podrobnim znanstvenim in statističnim delom. Mnogi so se bavlli z njimi francoski, angleški, ameriški ali nemški strokovnjaki, vsi so prišli do »»ličnih številk. Znameniti francoski vojaški kritik Ed-mond Delage jih smatra za strogo stvarne.
In kaj dokazujejo te številke? Dokazujejo, da je poglavitni činitelj v moderni vojni industrija in da mora leto dni napadalne vojne brezpogojno gospodarsko in
finančno do kraja upropaattttl sleherno državo na svetu. Kakor smo videO, v taki bliskoviti vojni napadalec mnogo več tvega kakor tisti, ki se zavarovan za močnim trdnjavskim pasom omeji zgolj na odbijanje nasprotnikovih napadov. Ako se napadalcu prodor ne posreči, je kakor sodijo vojaški strokovnjaki na podlagi navedenih številk, njegova igra izgubljena.
Svetovna vojna je bila v primeri z bliskovito vojno sedanjosti malenkostna in vendar je zahtevala od vojskujočih se dr-
tev ograune žrtve. Naj navedemo za spomin. da je bito v svetovni vojni 10 milijonov mrtvecev, 1® milijonov ranjencev, 10 milijonov invalidov, 9 milijonov sirot, 5 milijonov vdov. Denarne žrtve so znašale 20 trilijonov dinarjev. S tem denarjem bi si lahko vsaka družina v Zedinjenih državah, v Kanadi, Angliji, Franciji in Rusi J. postavila lepo družinsko hišico z vrtičem. V vsakem večjem mestu teh držav bi se dalje lahko zgradila velika bolnica, knjižnica, športni stadion in cela vrata šol.
Diplomatski slovar
l Novi dogovori v Moskvi, podpisani 28. septembra 1939, ki se med drugim nanašajo tudi na razmejitev na bivšem Poljskem, mi nudijo priliko, da opozorim na ureditev odnošajev na zasedenem ozemlju, ki si ga okupacijska oblast dokončno prilasti, na ozemlju, ki torej preneha biti last prejšnje države (v našem primeru Poljske) in postane last sovražne države, odnosno več držav (v našem primeru Nemčije in Rusije), ki se dogovore o medsebojni razdelitvi zasedenega ozemlja na osnovi predpostavke, da je bil nasprotnik vojaško popolnoma uničen. Znano je, da sta si Nemčija in Rusija prilastili zasedeno poljsko ozemlje prav z utemeljitvijo, da je bila Poljska vojaško poražena in da je na znotraj razpadla.
Prisvojitev novega ozemlja
Medtem ko sem v nekaterih prejšnjih odstavkih, ne da bi bil seveda že izčrpal tvarino, govoril o pravicah in dolžnostih okupacijskih oblasti na zasedenem ozemlju, želim danes govoriti o pravicah in dolžnostih, ki preidejo na državo v primeru popolne "prisvojitve zasedenega ozemlja, ali v primeru, ko si dr-i žava prisvoji novo ozemlje, kar velja v pogledu ozemlja bivše Poljske tako glede Nemčije kakor glede Rusije.
V takih primerih razširjenja državne suverenosti na novo ozemlje moramo v pogledu novih odnošajev. ki nastanejo na prisvojenem ozemlju. razlikovati med pravicami in dolžnostmi, ki za novo državno oblast ne veljajo več. ter onimi, ki ostanejo še nadalje v polnem obsegu v veljavi. Tu si moramo zapomniti naslednja splošna pravila:
1.	Odnošaji kolektivnega značaja
Vsi dotedanji odnošaji kolektivnega značaja. ki se nanašajo na vso bivšo državno skupnost, katere del je bilo tudi prisvojeno ozemlje kakor na primer zvezne pogodbe, pogodbe o mejah, trgovinski dogovori itd., prenehajo takoj veljati. V nemško-ruskem primeru lahko torej rečemo, da so z nemško in rusko prisvojitvijo poljskega ozemlja prenehale veljati za Nemčijo in Rusijo vse prejšnje pogodbe poljske republike in sploh vsi njeni dogovori z drugimi državami, ki so bili kolektivnega značaja, ki so se torej nanašali na vso bivšo poljsko državo.
2.	Odnošaji teritorialnega značaja Nasprotno pa ostanejo v celoti v veljavi
vse obveznosti, ki jih |e imela prejšnja država glede ozemlja (teritorija), na katerem je obstojala. Ta določba se zlasti
nanaša na gotove omejitve, ki so bile naložene prejšnji državi v pogledu utrjevanja njenega ozemlja. Takšna je bila na primer določba dunajske pogodbe iz leta 1815, s katero je bila Franciji prepovedana vojaška utrditev Huningena v A 1-z a c i j i, da ne bi to ogrožalo varnosti mesta Basela in s tem seveda nevtralne Švice. Ko je nato Alzacija prešla pod Nemčijo, je tudi ta obveza prešla nanjo, ker je bila teritorialnega značaja ali vezana na samo oz e m 1 j e in ne na bivšo državno suverenost nad tem ozemljem. Isto je veljalo glede nevtraliziranega ozemlja Gornje Savo je vse do leta 1919, ko so bile teritorialne omejitve ukinjene. Danes so taki primeri redki, odnosno so redke države, ki bi jih spoštovale. V poljskem primeru jih ni.
3. Gospodarska aktiva in pasiva
Vse, kar tvori gospodarsko aktivo aR pasivo države, ki je poprej obstojala na ozemlju, ki je prešlo v last druge države, se prenese na to poslednjo v mejah in v okviru posebnih dogovorov (konvencij), in sicer v sorazmerju z izgubo, odnosno pridobitvijo gospodarskih koristi. Tako se na primer v sorazmerju z osvojenim ozemljem porazdeli tudi javni dolg prejšnje države. V mirovnih pogodbah po svetovni vojni so se te določbe v glavnem strogo upoštevale, razen v pogledu javnega dolga, nastalega zaradi vojnih potre b. Ni se namreč zdelo pravično, da bi se javni dolg, ki ga je prejšnja država napravila v vojne namene in s tem proti državi, ki je pridobila po vojni njeno ozemlje, prepisal na novo državo. Za osnovo se je zato vzel samo javni dolg, ki so ga premagane države imele dne 1. avgusta 1914. Kako bo s poljskim javnim dolgom po sedanji nemško-ruski razdelitvi poljskega ozemlja, še ne vemo, ker nam nemške in ruske namere v tem pogledu niso še znane.
Scrutator
»Čestitam vam, milostiva!« je dejal učitelj gosli materi svojega malega gojenca. »Ivanček pričanja že napredovati.«:
»Res? Nismo zagotovo vedeli, dali res napreduje ali pa smo se končno samo privadili ...«
Postani in ostani član Vodnikove drnibe!

PpIIP^


VSAK DINAR KI GA
VLOŽIŠ V LOTERIJO
SE TI STOKRAT P0Vty,
... Srečke L razreda 39. kola so gotove in so bile dane v prodajo dne 1«. septembra t l v 100.006 celih srečkah z žrebanjem 14. oktobra 1980. leta.
Gena srečke za vsaki razred je sledeča: ena cela srečka din 200* četrtina din 50.—.
Skupna vrednost vseh dobitkov v S9. kolu znaša
ena polovica din 100— la ona
.000,
V	vseh petih razredih je 7 premij in to: po din 2,000.000.—, 1,000.000.—, S po 500.000— in 2 po 800.000—s
annnn	80 ** ***** vežji dobitki: 7 po din 200.000.-» 10 po 100.000—, 17 po 80.000—v 17
po 60.000—, 19 po 50.000—, 17 po 40.000— din, kakor tudi veliko število dragih večjflTdobltkov.
V	najsrečnejšem primeru s možno združitvijo premije in dobitka, v 5. razredu, se lahko dobi m, ene
celo srečko
din 3,200.000.-
Za izplačilo jamči država kraljevine Jugoslavije, vsakem v^Jm^j^0 ^ ^ poobl*š6enlh Pročtjalcto in njihovih preprodajalcih, U se nahajajo skoro f
PobHžja pojasnila z loterijskim načrtom ln splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri pooblaščenih prodajalcih srečk.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA
Bačka v
Pet tekem v VI. kolu hrv.-s?sovenske ligs
četrta tekma na domačih tleh
Popoldne ob 16. na igrišču ob Tyrševi cesti
V	naših dosedanjih člankih smo vsaj delno opisali zgodovino Bačke in omenili visoko kvaliteto njenega moštva. Ker je ta enajstorica brez dvoma boljša od varaždin-ske Slavije, smemo pričakovati res lepo in napeto borbo.
Kaj pa domači ? Vodtvo Ljubljane se trudi, da bi postavilo na noga vse najboljše. Toda blesure onemogočajo namero uprave. Stanko težko, da bi ozdravel za jesensko sezono, ni pa izključeno, da hi na krilu nastopil Drago, če bo mogoče dobiti Grintala, bo napadalna vrsta nekoliko močnejša kakor prejšnjo nedeljo. Zato smemo upati, da bo imela tudi večji uspeh, seveda če bo forsirala prizemno in ne visoko igro, ki jo goli današnji go<?t.
V	predtekmi bodo spet nastopili iumor ii Ljubljane v prvenstvenem boju proti Reki. Doslej so naimlajši Ljubljane zmerom zadovoljili občinstvo in skoraj vsak njihov nasprotnik je odšel por a Sen z igrišča Najbrže se tudi danes ne bodo izneverili Pved-tekma bo ob 14.45. glavna pa ob 16. na
igrišču ob Tvrševi ce"t.i.
*
V	hrvatsko-slovenski ligi bodo razen
ljubljanske tekme še štiri, in sicer v Zagrebu. Varaždinu. Splitu in Osijeku.
V	Zagrebu bedo imeli dvoboj dozdaj ne-premaganih ligašev, Gradjanskega in Saška. Zagrebški gost je vsekakor najzanimivejši udeleženec letošnje konkurence v tej ligi.
V	Varaždinu bo gostoval Hašk proti tamkajšnji Slaviji, Kateri so točke približno tako potrebne kakor naši Ljubljani. Ker jih pa tudi Hašk zelo potrebuje, bo ta bitka prav napeta.
V	Splitu fcc nastopila Concordia proti domačim Hajdukovcem. Hajdukovo moštvo se je pred kratkim uprlo in vodstvo trenutno sploh ne ve kdo ga še uboga in kdo ne in koga naj postavi proti Concordiju:
Slednjič bodo za točke v tej ligi igrali še v Osijeku, in sicer domača Slavija in Split. Slednji imajo po nedeljskem neodločenem izidu preti Gradjanskemu dober glas. toda Slavija je doma komaj premagljiva enajstorica.
V	ostalem pa bomo o vsem tem vedeli drevi vse . ..
-k
V	stari ligi bode danes odigrane štiri tekme III kola. Glavni dogodki bodo v Beogradu. kjer imajo dvojni spored domača štiri moštva, in sicer Jugoslavija in BSK ter Jedinstvo in Bask. Dalje bodo obračunali za točke še v Skoplju Gradjanski in ŽAR, v Borovu pa Ruta i" Zemun.
Prvenstveni srored na d cm??
v/ (
ag«
* V» Vv>

Domači prvenstveni spored obsega danes naslednje tekme: 1 RAZRED:
v LJIJBL J ANI: Svoboda—Hermes ob 10. na igr. Ljubljane, Mars—Disk ob 30. na igr. Ilirije in Reka—K'anj ob 10. na igr. Reke;
na JESENICAH: Bratstvo—Jadran ob 15.45 na igr, Bratstva, v HRASTNIK* : Hrastnik—Atletik ob 15.30. v MARIBORU: Rapid—Maribor ob 15.30 na igr. Rapida m v CAKOVCU: Gradjanski—Mura ob 15.30 na igr. Gradjanskega. II. RAZRED:	A t„ ..
v LJUBLJANI: Grafika—Moste ob 10.15 na igr. Jadrana Korotan—Slavija ob 16. na igr. Korotana in Mladika-Adrija ob 10.15 na igr. Mladike, v CELJU, Jugoslavija—Borut ob 15.30 na igr. Atletika in v "TT: Drava—Ptuj ob 15.30 na igr. Drave. PO;>K?-LLSKE TEKME IN MED JUNIORH:
v Kamniku: Kamnik—Mengeš, v Brežicah: Brežice—Radeče, v Trbovljah: Dask—Litija, v Zagorju Svoboda—Trbovlje, v Guštanju Slovan—Mislinja. JUNIORSKE: v Ljubljani: Svoboda—Slavija jun. ob 9. in Reka—Ljubljana jun. ob 14.45	-----
Hermes igr. Atleti
ter Rapid—Maribor rez. ob 14. na igr. Rapida.
Danes se	v Atenah začela fubilefma medbalkanska
atletska tekmsvaaja z udeležbo Iz § balkanskih držav
V času. ko na vzhodu in zahodu Evrope grme topovi in s svojim ognjem uničujejo na tisoče mladih življenj, so se zbrali v starih, slavnih Atenah zastopniki mladine petih balkanskih držav, da se pomerijo med seboj v prijateljski in plemeniti borbi ter tako na najboljši način propagirajo in manifestirajo mir tei prijateljstvo med balkanskimi narodi. Danes popoldne bodo v mramornatem atenskem stadionu, ki sprejme do 60 tisoč gledalcev, kljub vsem bojaznim, da letos ne bo mogoče, otvorje-ne jubilejne X. Balkanske igre, ki bi jih tudi lahko nazvali
malo balkansko olimpiado,
kajti od ogromnega sporeda modernih olim-
p»j.*.r.Ui i^u	• it- igre na sporedu samo
najklasičnejšo panogo športa lahko atletiko.
Prav poseben pomen imajo ta letošnja svečana tekmovanja posebno za Grke. ki so pred 10 leti storili vse. samo da je prišlo do iger. To njihovo stremljenje bomo bolje razumeli, če pomislimo, da je Grčija ona dežela, kjer je pred več kakor 2000 leti vzklila olimpijska misel in našla ugodna tla za nadaljnjo zmagovito pot med vse sloje grškega naroda. Olimpijske igre so postale takrat največja športna svečanost in splešnogr ška < panhelenska) svečanost v obče. Olimpijska ideja je bila simbol miru in sprave grških plemen, ki so si bila često v laseh. Zato je v onih nemirnih časih zadostvovalo, da je olimpijski glasr.ik napovedal začetek olimpijskih iger in že so bojujoča se plemena položila za dobo iger orožje. Nato so začele z vseh strani vreti v Olimpijo ogromne množice Grkov, ki so hotele prisostvovati največjemu vsegrškemu prazniku. V Olim-piji so se sestajali najodličnejši Grki iz vseh krajev, med njimi tucli odlični državniki in vojskovodje, ki so z velikim navdušenjem bodrili boreče. se atlete, uživali ob pogledu na napete borbe in krasno razvita telesa najboljših med najboljšimi, kar jih je premogla stara Helada. Da pa niso uživale samo oči. so se po končanih športnih tekmah vršila tudi tekmovanja med najboljšimi pesniki, glasbeniki in pevci. Imajo pa olimpijske igre še • globlji pomen: biie so edina prava vez, ki je spajala Grke vsega sveta in edino mesto, kamor so oni vsako četrto leto odhajali z velikim navdušenjem ter se nato vračali domov s ponosom v srcu, da pripadajo tej veliki kulturni grški skupnosti.
Zato se ne smemo čuditi, da so si moderni Grki zaželeli cbnoviti te svečanosti, da se bodo. gledajoč borbe, ki so skoraj
popolnoma podobne onim pred 2000 leti.
I mogli kar najbolje vživeti v one krasne dni,
1 o katerih so toliko lepega čitali in slišali. Prvič so to po dolgem imeli priliko videti na prvih modernih olimpijskih igrah, ki so bile 1. 1896 v Atenah. Toda Grke te igre niso mogle preveč navdušiti, zato so morali večinoma gledati zmage tujih, negrških atletov, kar iim je gotovo povzročalo veliko žalosti. Ustanovitev balkanskih iger pa je pomenila zanje rešitev tudi tega problema, kajti Grki na teh igrah zmagujejo že devei let zaporedoma.
Nekaj zgodovine iger
Prve Balkanske igre so bile ob sodelovanju atletov iz petih balkanskih držav, iSolgarije, Grčije, Jugoslavije. Rumunije in Turčije 1.1930 v Atenah in so se končale s popolno zmago grških atletov. Pozabiti ne smemo, da je bila že takrat atletika v Grčiji med najpopularnejšimi športi, dočim se je pri ostalih balkanskih narodih začela ravno z nastankom teh iger, šele resneje gojiti. Zato so Grki tudi na drugih, tretjih in četrtih igrah v Atenah imeli še zmerom glavno besedo ter dobivali največ zmag. Prav v tej dobi pa opažamo v jugosloven-sik atletiki, ki je dobila zaradi balk. iger mnogo novih prijateljev, velik napredek in na 5. Balk. igrah, ki so bile prvič izven Grčije in sicer v Zagrebu, je Grkom že z veliko muko uspelo zasesti prvo mesto, s prav majhno razliko točk. Od takrat dalje, to je od 1.1834, se odigravajo te borbe v znaku dvoboja za prvo mesto med Grčijo in Jugoslavijo, v kateri pa so Grki doslej zmerom zmagali. VI. Balk. igre so bile 1. 1935 v Carigradu, sedme 1.1936 v Atenah, osme naslednjega leta v Bukarešti, na katerih je tudi Rumunom uspelo, da so Jugoslavijo, za dobo enega leta potisnili z »večnega« drugega, na tretje mesto in devete 30 bile lam v Beogradu. Omembe vredno je tudi, da je 1.1933 Albanija povišala število tekmujočih držav na šest in kljub minimalnim uspehom, ki so jih njeni atleti dosegli na igrah, poslala svojo reprezentanco še na pete, šeste, osme in devete Balkanske igre. Tudi letos bi se albanski atleti sigurno udeležili iger, če bi ne bila njihove domovine letos zadela drugačna usoda. V splošnem so se plasirale države na Balkanskih igrah v naslednjem vrstnem redu: 1. Grčija, 2. Jugoslavija, 3. Rumunija, 4. Turčija, 5. Bolgarija, 6. Albanija.
V začetku je bila sicer Bolgarija redno pred Turčijo, toda v zadnjih letih so Turki tako napredovali, da so ne le z lahkoto premagali Bolgare, temveč tudi nekajkrat ogrozili Rumunom tretje mesto.
Kakor je bila Grčija kot država skoraj zmerom sigurna prvega mesta, tako si je zvest svojih zmag tudi Grk
Chrisrtos Man tikaš.
ki je edini tekmovalec, ki je nastopil na
j vseh devetih Balkanskih igrah, v vseh mogočih disciplinah in si priboril posebno v teku čez zapreke sloves nepremagljivega
na Balkanu, sele na lanskih igrah v Beo-grs.au je uspelo našemu rekorderju v teku preko zaprek. Hanžekoviču. da jc za p rs a premagal tega žilavega. fedf»j iO let sta-; gii atletu. Kljub svoji starosti« pa se bo Mantinkas udeležil tudi l"tos te prireditve in to ne morda med glcdalci, temveč med tekmovalci.
Ali imamo letos račune na zmago?
Naša država reprezentanca je morala odpotovati v Atene močno okrnjena. Manjkalo nam Vučevič. blesirani Pleteršek. Martini. Ehrlieh, G^les, Markušič. Bručan i in Mikič. torej kar osem odličnih atletov, mnogo izmed njih bivših balkanskih prvakov. ki so bili zadržani bodisi zaradi službe. bodisi zaradi vojaščine. Naša reprezentanca bo brez teh verjetno (v nekaterih disciplinah še ni točno odrejena) nastopila takole:
100 m: Kling (BSK) in Stevanovič (Jugoslavija). 200 m: ista dva. 400 in: Despot (Hajduk) in Markovič (Vojvodina), morda tudi Skušek (Primorje). 800 m: Goršek
(Primorje) in Nabernik (Primorje), 1500 ni: Goršek in Košir (Planina). 3000 m zapreke: Schmiederer (Rapid. Maribor) in Kotnik (Concordia). 5000 m: Kotnik in Košir. 10.000 ni: Kvas (Ilirija) in Krajcar (Concordia), morda tudi Kotnik, 110 m zapreke: Hanžekovič (Concordia) in Jur-kovič (Concordia), oziroma če bo prišel do soboto v Atene. Ehrlieh (Hašk), 400 m I
zapreke: Skušek (Primorje), Hanžekovič ali pa Ehrlieh, maratonski tek: Kvas in Krajcar. 4X100 m: Stevanovič, Jovanovie, Radonjič, Kling, 4X400 m: Despot, Skušek. Klinar, balk. štafeta bo odrejeni na mestu, krogla: Kovačevič (Cone.), Naran-čič (Cone.), disk: Curčič (Cone.), Kovače-vič, disk (helenski stol): Kovače vič in dr. Narančič, kopje: Kovačevič in Mausar (Planina), kladivo: Slepišnik (Ilirija) in Goič (H«šk). daljina: Leneit (BSK) in Lazarevič (Jugoslavija), višina: Lazarevič in Bratovž (Ilirija), tro*kok: Lazarevič in Jovičcvie (Jugoslavija), skok ob palici: I^enert in Ivanuš (železničar, Zagreb), deset oboj: Klinar (Planina) in Jurkovič (Cone.).
Po<*ebno slabih mest sicer ni, ne smemo pa pričakovati od njih prvega mesta, to se pravi zmage nad Grki, ker bo imela, tako okrnjena kakor je. dovolj dela, da bo ohranila tradicionalno drugo mesto. Ne vemo sicer če bodo Rumuni in Turki, ki nam poftajajo iz leta v leto nevarnejši, nastopili v Atenah koirpletni, toda njihovi letošnji rezultati nam dajejo slutiti, da bo letos borba za drugo in tretje mesto zelo huda. Kljub temu pa. da letos skoraj nimamo izgledov na končno prvo mesto, lahko računamo, da bodo naši atleti spravili nekaj lepih zmag. Te posebno lahko pričakujemo od Gorška na 800 m, od Koširja ali Gorška na 1500 m. dalje ima izglede Kotnik, da zmaga na 3000 in 5000 m. Kovačevič v metu krogle, Stepišnik v metu kladiva, skoraj sigurna zmage je tudi naša štafeta 4X400 m, pa tudi kje drugje lahko doživimo veselo presenečenje. Vsega skupaj imamo tako rekoč »v rokah<r sedem zmag in s temi bomo morali biti prav za-dovoljni, ker letos pač ne moremo misliti nato, da bi postali balkanski prvaki.
Vr—Zo.
Novomeški motccffclistl v Beli Krajini
Lep izlet novo ustanovljene motosekcije MK Ilirije
Novo mesto. 29 septembra
Motosekcija Ilirije v Novem mestu je preteklo nedeljo priredila prvi večji skupni iziet, in sicer v Belo Krajino Pred hotelom g Windischerja ml., kjer je tudi kluboVa pisarna, se je zbralo kmalu po 13 uri nad 40 izletnikov, ki so nato v dolgi strnjeni vrsti odbrzeli nroti Gorjancem Kolono je vodil avtomobil s klubo-virm funkcionarji, na koncu pa ie bil — za vsak primer — tudi voz Rdečega križa
Svoj prvi postanek je imela kolona na Gorjanskem sedlu, potem pa ie šlo v živahnem tempu navzdol do Metlike, kjer kraljuje naš stari znanec Dako Makar. Tu-di tukaj je bil kratek postanek, ki je prinesel več življenja v Dakotovo hišo. nato ps so izletniki nadaljevali vožnjo do končnega cilja — v Črnomelj. Po ogledu mesta so se izletniki sestali pri • Laknerju«. kjer je bilo izrečenih več lepih govorov 7.0 procvit mlade motosekcije in razmah tujsko-prometne propagande v Beli Krajin;
Iz Črnomlja so se motociklisti proti večeru odpeljali proti strmemu Štrckljevcu ki so era vsi, razen enega, premagali brez
Razpis
medklubske hitrostne dirke z motorji na Večni poti
Motosekcija Avtokluba v Ljubljani priredi v nedeljo dne 15. t. m. ob 15. na Večni poti svojo n. motociklistično hitrostno dirko. Proga meri v eno smer 2.7 km. doseženi uspehi se bodo ocenjevali po skupnem času v obeh smereh.
Razpored tekmovanja je naslednji: turni motorji do 125 ccm, do 350 ccm in do 1.000 ccm ter športni motorji do 250 ccm do 350 ccm in do 500 ccm. Prireditelj si pridržuje pravico ta razpored ev. spremeniti, dirko pa preložiti ali pa opustiti. Start bo stoječ in posamezen razen pri turnih motorjih do 125 ccm. kjer se bo startalo v dvoje. Prireditelj ne odgovarja za poškodbe o?eb ali imetja med treningom ali dirko. Proteste je treba vložiti najkasneje 20 minut po končani dirki.
Nagrade so denarne, in sicer od 600 din navzdol, razen tega pa tudi častna in praktična darila. Oficielni trening bo v soboto 14. t. m. od 14.30 do 17., obvezen za vse dirkače. Pregled vozil po tehnični komisiji bo na dan dirke ob 11.; .brez tega pregleda ne bo smel noben vozač startati. Prijave za dirko prejema tajništvo Avtokluba, Ljubljana, Kongresni trg l/I do vključno 7. t. m. o naknadno prispelih prijavah odloča prireditelj. Prijavnine ni.
V slabem vremenu bo dirka preložena na nedeljo 22. t. m., v katerem primeru bo trening v soboto 21. oktobra.
nezgod. Preden so zapustili Gorjance, so se vozači še ?a kratko ustavili pri znanem vinskem strokovnjaku g. Badovincu. potem pa se je kolona že v trdem mraku napotila proti domu. Krasen ie bil od tod pogled z Vahte v dolino. Kolona se je deloma razcepila. glavni del pa je nato zadovoljen nadaljeval pot pred Semičem proti Novemu mestu.
.Ta prvi izlet novomeške sekcije MK Ilirije je zadovoljil vse, ki so ob slovesu samo še poudarjali toplo željo, na i bi bilo v bodoče še več podobnih ekskurzij po vsej naši ožji domovini Klubovi člani bodo tako pomagali poživiti propagando za tujski promet, obenem pa bodo spoznali naše lepe kraje in se tudi medsebojno zbli-> M. kakor je to treba pri pravih športnikih in je tradicija med prijatelji motn-ciklizma. Kakor slišimo, pripravljajo No-vomeščani za prihodnjo nedeljo izvedbo maihne športne prireditve, znanega »lova na lisico«, pri katerem lahko sodelujejo ne samo rekorderji in svetovni mojstri na motorjih, temveč prav vsi. ki jih veseli vožnja z motorji.
OPERA
Nedelja. 1. oktobra: Madame Butterfljr. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 2.. zaprto.
Torek 3.: Manon. Izven. Gostovanje ge-
Zlate Gjungjenac Sreda. 4.: Boris Ge unov. Red Sreda. Gostuje Josip Križaj, član zagrebške opere.
Čftrtek, 5.: Sabska kraljica. Red četrtek.
Zlata Gjungjenac kot Madame Butter-fly. Drevi bo pela priljubljena umetnica glavno partijo te izredno priljubljene Puc-cinijeve opere, na kar občinstvo opozarjamo. Ostala zasedba je: Suzuki Kogeje-va. Kate španova, Pinkerton Franci, Konzul Janko. Goro J. Rus. Yamadori Dolni-čar. Bonzo Lupša. Dirigent N. štritof. Predstava drevi bo izven abonmaja po znižanih cenah.
Drugo gostovanje Zlate Gjungjenac bo v torek 3. t. m. v Massenetovi operi »Manon«. Predstava bo izven abonmaja.
Abonenti reda sreda bodci imeli v sredo, 4. t. m. vprizoritev opere »Boris Godu nov« z gostom Josipom Križa jem, odličnim umetnikom zagrebške opere. Ostala zasedba opere bo običajna.
★
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja 1. oktobra: Veriga. Premiera. Ponedeljek, 2.: zaprto. Torek 3.: Celjski grofje. Premiera.
Razpis
medklubskega zaključnega atletskega mitinga po dolžnosti za seniorje in juniorje, ki "ga priredi SK železničar v Mariboru dne 15. t. m. ob 9. na svojem stadionu ob Tržaški cesti. Tekmovanje bo na tekali-šču, ki je dolgo 428 m, ima dva nedvignje-na zavoja ter je posuto z ugaski Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverifi-cirani atleti klubov, ki so včlanjeni v JAS. Prijavnine in nagrad ni. Pismene prijave ie treba poslati na naslov: SK Železničar v Mariboru, stadion ob Tržaški cesti, najpozneje do 8. t. m. cb 12. Prijave, ki bi prispele po določenem roku, se ne bodo upoštevale. Tekmovanje se izvede po pravilih in pravilnikih JAS-a.
Točke in vrstni red tekmovanja: tek 100 nr juniorji B in C, tek 200 m seniorji, met krogle, seniorji, juniorji B in C, skok v daljino, seniorji, juniorji B in C, tek 1000 m juniorji B in C, tek 400 m čez zapreke za seniorje, met kopja za seniorje, tek 5000 m za seniorje, skok v višino z zale-
tom za seniorje. juniorje B in C, met kladiva za seniorje. troskok za seniorje in štafeta 400x300x200x100 m.
Table-turnir v Celju
Table-tenis je bil svoj čas zelo priljubljen šport v Celju. Vsi celjski klubi so imeli svojo sekcijo. Toda polagoma, predvsem zaradi pomanjkanja primernih prostorov, so klubi opustili to športno panogo. Nastalo je začasno mrtvilo. Edino table-tenlška sekcija SK Celja je pomalem životarila do poslednjega časa, ko se je ponovno pojavilo živahnejše zanimanje za igranje. Sedaj se je posrečilo klubu dobiti nove primerne prostore za igranje, zbrati večino starejših in posebno mlajših moči ter poživiti delovanje sekcije. Od 15. septembra dalje ima sekcija na razpolago dvorano v gostilni »Jugoslovan« na Mariborski cesti. Ob igralnih urah je v dvorani zelo živahno. Treningi so vsak torek in četrtek od 19.30 do 21.30 in ob nedeljah dopoldne. Igralci SK Celja so se v zadnjem času udeležili turnirjev v Kranju in Ljubljani ter so častno zastopali klubove barve. Sedaj se pridno pripravljajo za državno prvenstvo, ki bo v kratkem v Ljubljani. Za jesensko sezono ima sekcija na programu večji pokalni turnir, ki bo v Celju. Vse. ki se zanimajo za to lepo panogo športa, vabimo, da se včlanijo v sekciji SK Celja, ki je edina v Celju. Vsakdo se lahko prijavi v času treningov.
Nase gledališče
DRAMA
Nedelja, 1. oktobra: Kacijanar. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 2.: zaprto. Torek, 3.: številka 72. Premiera. Premierski abonma. Sreda, 4.: Hudičev učenec. Red A. četrtek, 5.: številka 72. Izven. Petek, 6.: Kozarec vode. Premiera. Premierski abonma.
Izvirna slovenska tragedija »Kacijanar«, delo Antona Medveda, slika zaroto hrvaških plemenitašev zoper cesarja Ferdinanda, njen propad in osebno žaloigro od vseh sozarotnikov zapuščenega Kacijanarja.
Premiera Langerjeve igre »Številka 72« bo v torek za premierski abonma. Odrsko učinkovito napisano delo se dogaja v ženski kaznilnici, kjer igrajo igro. ki pojasni nedolžnost ene izmed kaznjenk. Zanimivo orisano okolje in izvrstno karakte-rizirani tipi. ustvarjajo delo, ki bo zaraJdi svojevratnosti gotovo pritegnilo zanimanje občinstva.
Predlog pred trgatvijo
Ljutomerske gorice. 22. septembra
Trije tedni nas še ločijo od trgatve v na^ih ljutomerskih goricah. Glede količine bo gotovo trgatev za 30 do 40".o manjša kakor lansko leto. Glede kakovosti sc ne da nič prerokovati, če bodo šc lepi solnčni dnevi, bo pridelek prav dober. Sedaj pa pride za vinogradnika najvažnejše vpraša nje: kako vnovčiti pridelek?
Kr banska uprava je določila mezde vi-ničarjem. Jasno pa je. da dokler ni urejeno vprašanje proda je vina. dokler niso določene minimalne cene vinu. se vprašanje o mezdah sploh ne da rešiti, še manj diktirati. Vinogradništvo je pasivno in bo ostalo tako dolgo, dokler ne bo mogel vinogradnik prodati svojega vina za primerno ceno. Prosimo kr. bansko upravo, da pomaga zlasti malim vinogradnikom in pomaga-no bo obenem viničariem. Predlagam, da sc določi za vinski mošt naslednja minimalna cena: 16° — 3 din, za vsako stopinjo par več. torej 17° — 3 50 din; 18° — 4 din: ]Q0 — 4.50 din; 20° — 5 din: sortirana vina 1 din več. To ni pretirano. Vse nakupoval-cc. ki plačujejo pod to ceno in izkoriščajo malega človeka, ki jc primoran prodati pridelek, ker nima posode, ker mora plačati davke, ker mora obleči in obuti sebe in družino, ker si mora kupiti živež, je treba ■ kaznovati. Ne gre. da bi moralo zaradi par i vinskih trgovcev v Ormožu. Ptuju, Maribo-' ru, ki so po večini tujci, trpeti 562 lastnikov goric, ki imajo vinograde v \~eIikosti do 0.5 ha in 23.1 lastnikov, ki imajo od 0 5 do I ha.
Oblast na j napravi reči in če bomo po teh cenah prodajali vino. se bo lahko plačala viničarjem zahtevana mezda, vse drugo pa po nepotrebnem vzbuja nejevoljo
Vinogradnik v ljutomerskih goricah.
Franjo Arko — 70 letnik
Trden kakor kraška skala, zdrav in vesel praznuje te dni sedemdesetletnico svo-jega življenja inšpektor finančne kontrole Franjo Arko. na\'dušen borec in sodelavec v vseh važnejših narodnih prosvetnih in socialnih društvih že v predvojni dobi in enako v osvobojeni Jugoslaviji.
Rojen je bil 2. oktobra 1869 v Hrenovi-cah pri Postojni kot sin znanega notranjskega učitelja Matije Arka. Ker ie bila družina številna, se je moral zgodaj postaviti na lastne noge v življenju in se je posvetil trgovini. Po vojaški služhi je vstopil v finančno kontrolo in službov al v goriških Brdih in Furlaniji. Kot narodno zaveden primorski Slovenec je trpel z narodom.. ki ie hrepene! po svobodi, m je z mla-deniškim navdušenjem sprejel organizacijo v poklicni službi, a prav tako se je oklenil narodno vzgojnega dela med ljudstvom, po prevratu na Koroškem in pozneje v Mariboru Pomagal je ustanoviti Nabavi jal no zadrugo državnih nameščencev. Leta 1923 je bil premeščen v Sv. Lenari v Slov. goricah na novo ustanovljeno sresko upravo finančne kontrole, leta 1928 pa v Ljubljano, kjer je bil končno upokojen.
Zmerom delaven pa tudi v pokoju posveča svoje še vedno čile moči delu za ljudstvo in narod, bodisi v Sokolu ili pri stanovski organizaciji upokojencev. Povsod je priljubljen svetovalec, sodelavec, tovariš in prijatelj. Med svojo lepo vzgojeno druži ni co praznuje svoj železni življenjski jubilej. S ponosom se sme ozreti na prehojeno pot dela in žrtev kot zaveden Jugoslovan. K mnogoštevilnim čestitkam se svojemu že nad 40letnemu naročniku naprednih listov pridružujemo tudi mi z željo, da bi čili, mladeniški gospod Franjo Arko še dolgo živel in se s svojim prerojenim narodom veseli novih uspehov in napredka v pogumni borbi. Na mnoga leta!
Iz Trboveli
Združeni gasilci priredijo bogato tombolo v Trbovljah dne 1. oktobra ob 2» uri pop. 20 tomboiskik in 40O ostalih kras niti dobitkov v vrednosti din 20.000.—.
Požurite se z nakupom, ker bo tudi Vam sreča naklonjena edino pri tej pooblaščeni kolekturi, ki je zadnje čase izplačala S premij poleg številnih dobitkov po 200.000, 100.000 itd. in v obče posluje na zadovoljstvo svojih
cenjenih odjemalcev.
brste ? o deli fyremi;6 o/t šcaše vcc;f dohitele, ako vztrajno igrate, ter se tokrat obrnete za nakup srečke na znano srečno kolekturo
MHana Lavrica
BEOGRAD — ppštni predal 450; prodajalna: Paiiceva ulica 20,
TELEFON 24-815
ma
M. BRANI)
Sesi %lafili angelov

■> m a n
42
«*reba se ti je smejati«, je Sydney vzrojila nad ■irlizabeto, »saj sem videla, kako si ga požirala z očmi.«
»Nikar se ne oblizuj po njem, ljuba Sydney« se je oglasil Ravenna, »kajti namenil sem ga Elizi Durante — mislim, da bo imeniten zakonski mož.«
Enfcia^ssen1"65 Ugaja?* je Presenečeno vprašal
»Zelo rad ga imam«, je odvrnil Italijan, »Leggett mi je bil brat - na nečaka gledam kakor na njegovo zapuščino.«	J
stopnicah ^ 113 ^ m6Sta 111 se vzpenjati po
»Porter je spet že nekaj dni brez služinčadi, kc ljudje kratko in malo ne tmn nW»vih r^ševskr navad«, je povedala Sydney Galloway »Na sreče unam ključ kajti njegova visokost načeloma W odnre, ce kdo pozvoni.«
Ko so stopili na mostovž, je zaklicala^
»AJo, Porter — jaz sem in prijaiem vodim s se-
»Najbrže je zaspal pri kaki knjigi — kadar bere resne stvari, po navadi zakinka«, je smeje se dejala Sydney.
A tudi v dnevni sobi ni bilo o Porterju Brantu ne duha ne sluha.
»V posteljo se je že spravil, lenuh — seveda ga vzdignemo!« je rekla Sydney. »Saj menda veš, stri-
ček Ravenna, kje hrani svoje pijače — pripravi nam ta čas kaj dobrega, krepkega — tudi on si bo moral privezati dušo, ko se nam zehaje pokaže v svoje vezenem kimonu.«
Ko sta ostala Claussen in njegova žena sama v sobi, sta jela pazljivo ogledovati dragoceno opravo. Erika so zanimali posebno barvasti japonski .lesorezi, ki so viseli po stenah, med tem ko je Elizabeta s prsti otipavala težko brokatno pregrinjalo na nizki zofi.
»Na vsak način morava prej ko mogoče tudi midva v Hollywood«, je menila nazadnje.
»Prav za prav je škandal, da daje dekle, kakršno je Sydney, ošabnemu, pomehkuženemu klavr-njaku tako pometati s seboj.«
»V kaj vse človek ne privoli, da bi napravil •rariero?« je odgovorila pametna Elizabeta.
Ravenna, ki je ropotaje iztikal po kuhinji in edilni shrambi, je začel peti.
»Striček Ravenna!« je tisti mah na ves glas za-vpila Sydney.
»Nu, kaj pa je?« je vprašal Italijan.
»Hitro pridi semkaj!«
Zakonca sta slišala, kako sr je Ravenna jadrno odzval njegovemu klicu.
»Gotovo se je zgodilo kaj strašnega«, je vsa razburjena rekla Elizabeta.
Oba sta planila na mostovž; skozi odprta vrata sta videla Sydneyo Galloway, kako je stala v spalnici, z rokami oprta na hrbet naslanjača. Na obrazu, ki je bil obrnjen proti steni, se ji je zrcalil bolj stud kakor strah ali groza.
»Brž povej, kaj je z njim, Luigi«, je nestrpno dejala.
Porter Brant je ležal zleknjen v postelji — njegovi dolgi, temni lasje so se rezko odražali na belih blazinah, usta je imel spačene, oči na pol zaprte.
Ravenna je pokleknil in mu nastavil uho na prsi, nato je okorno vstal in s hripavim glasom rekel:
»Končano je — Porter Brant je mrtev!«
Zasebni detektiv Frank Woodly je malomarno slonel v enem izmed zložnih klubnjakov v Leg-gettovi knjižnici ter se blago smehljal. Ryder, ki mu je sedel nasproti, je pravkar govoril:
»Nekako do tistega časa, ko je Brant umrl, sem bil pri njem v stanovanju — tako je vsaj podoba ... Kaj se bo zgodilo, če policija to zve?.. Ali veste vobče kaj natančnejšega o tej štvari?«
»Baje je bilo zastrupljenje s plinom«, je Woodly odvrnil in znova potegnil iz debele smotke, ki je bila vzeta iz bogatih zalog Johna Jamesa Leggetta. »To kaže odločno na samomor.« »Res je, da navadno rabijo svetilni plin v ta namen, a tu stoji stvar bistveno drugače«, ie ne-
kam profesorsko pojasnil Woodly »Priključek za plin je v Brantovem stanovanju samo v kuhinji in nikjer drugje, Brant pa je ležal mrtev na svoji postelji, v spalnici. Dolge cevi, ki bi bila segala iz kuhinje v spalnico, tudi niso našli — in kdo jo je odnesel, če gre za samomor? — Umrl je od plina, torej j« moral umreti v kuhinji, a po tem takem ni mogel iti sam v posteljo — to je menda jasno?«
»Ali je neoporečno dognano, da je bilo vzrok smrti zastrupljenje s svetilnim plinom?« je vprašal Ryder.
»Povsem neoporečno — v tem se niti newyorški policijski zdravnik ne zmoti.«
Ryder si je prižgal cigareto, potegnil nekajkrat, jo nato zmečkal, poskočil in pozvonil. Pri Gainsu, ki se je pokazal med vrati, si je naročil irski whi-sky. Woodly se je zahvalil, ko ga je Ryder vprašal, kaj želi.
»Tako zgodaj ne prenesem alkohola«, je rekel, »in tudi za vas bi bilo bolje, da se odrečete močne pijače — posebno še zdaj, ko je vse na tem, da ohranite bistro glavo.«
Whisky so prinesli, in Ryder ga je izpil na dušek. 2e po nekaj trenutkih je začutil nameravani učinek — gluhi pritisk, ki mu je tlačil srce, je odnehal. in spet je mogel mirneje misliti.
»To, da v sobi Leslieje Carton nisem našel zlatega angela, pač menda ni nujen dokaz o njeni krivdi«, je začel, »saj ga je utegnila imeti pri sebi — ali ne?«
»Cemu?« je odvrnil WoodIy. »Da, ko bi šlo za ustno črtalo ali cigaretnico ...«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3,— davka za vsak oglas in enkratno pri-stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi m ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši /.nesek za enkratno objavo oglasa Din 20—t Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za fflfro ali dajanje naslovov. Najmanjši z-nesek za enkratuo objavo oglasa Din 17.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nsM «	. „
Uin J,' v znamkah
odgovor, priložite
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tačoča se malih oglasov, Jo naslavljati na: Oglasni oddelek „JntraM, Ljubljana.
Fint domače
'"rvavice
ln pečenice se dobijo v g06tiini pri Panju v Ve govi 10. Toči se priznano izborni do.enjski cviček in fina štajerska vina. danes in vsak večer igranje klavirja petje itd. zato pridite še danes in zahajajte vedno in ob vsaki priliki samo v gostilno k Panju kjer se boste najbolje in najceneje zabavali. Se vljudno priporoča in vas vabi go etilničar.
26771-18
Restavracija Matjan
Vižmarje, vabi na izbor-ne domače krvavice in pečenlce od danes naprej.	26656-18
Javna tajnost je
da je v gostilni »Pod gozdom« najboljša postrežba. Danes' ples. krvavice, pečenice, mošt itd.
26729-18
Gostilna Martine
Zg. Šiška
Danes revija slovenskih narodnih pesmi in plesov!
Šivilje za odeje
v fini izpeljavi dobe taKoi delo pri Stermecki, Celie.
26387 i
Vešče strugarje
in rezkarje
(frezerje) potrebuje Tvor-nica vagonov. Reflektanti naj pošljejo ponudbe z zahtevo plače in dosedanje zaposlitve na Upravo tvornice, Slav. Brod.
26386-t
Rudarskega
inženjerja
za Zagreb, za takojšen nastop iščemo. Obširne ponudbe z oznako dosedante-ga dela in plačilnih zahtev na ogl. odd. Jutra pod »inžinjer«.
26434-1
Gospodično
z znanjem nemščine — ] sprejmem k dvema otrokoma za popoldan Na slov v vseh posl. Jutra 268050
Krojaškega
delovodje
sprejmem. Isti pa mora znati krojiti moške ir ženske kroje v dogled-ne času lahko dobi najem dobro vpeljan delavnico z vsem in ven. tarjem in manufakturc
Krojaškega
pomočnika
-prejmem. Služba stalna. Nastop takoj. Krojaški modni salon Srečko Satler, Maribor. UU-*a Kneza Koclja.
26919-1
Gospodično
starejša, ali vdova ali pa ločenka preprosta, skromna ln značajna do bi službo pri samostoj. uemu gospodu. Le resne ponudbe s sliko ln na-pod ugodnimi pogoji. - slovom na ogl. odd. Ju Ponudbe na Pranjo Skr | ».ra pod »Skupno življe-
bec. Lož.
2679?
nje«.
26894-1
Tkalni mojster
samostojen in vesten de. bi takoj stalno namešče nje. Ponudbe z zahtevki plače naslovite na
-t ,< . v	,	,	I " i frfAC^C UOOIUVIIC 11
Mlajšega krojaškega Tkalnica Jute, Kranj
pomočnika
zmožnega velikih koma dov sprejmem. Stalno -nesto. Salon Brunswick Frankopanska 20, Zag. reb.	26653 1
26639-1
Iščem postrežnico
'.a dopoldne m popoi ne Vodovodna cesta 28 26681 -J
in piesov i — i . , Dobra vina! Sladki mošt! j nadsu-Domače krvavice!
26723-18
Dva krojaška	I Kuharica
pomočnika	samostojne
hitra in izurjena, za velike	ajena dobre meščanske
komade spreime za stalno	Kuhe ln vsega gospodinj
salon Slibar, Mestni trg 8,	3tva dobi
I Pozor pletilje
in šivilje izdelujemo gumbe lz vsakovrstnega blaga, in
sprejemamo za tambu--iranje in kosmatenje. Mela. Ljubljana, Tyrše-va 20.	26897-1
Dva čevljarska
pomočnika
prvovrstna in vajenca takoj »prejme Ložar Franc, Kongresni trg 16.
26903-1
I Absolventka
Postrežr' -o
pridno ln pošteno sprej i	. . - .
mem za dva dni teden-	l~g tečaja
sko. Bukovec, Galetova	nameščenje v pisarni
Ul. 3, Šiška.	trgovini. Cenj ponudbe
26777-1 I na	odd. jutra pod
»Marljiva in poštena«.
26795 u
Izvežbano pletiljo
takoj sprejmem v LJu. bljanl. Naslov v vseh posloval. Jutra.
Službe 'S^em
kot pekovski pomočnik. 26792-1 I za ^elo v Pekarni Grem tudi v gaj. Emil Žagar, Pod.
Postrežnico ' koren št" KraQ,ska «ori
ki zna samostojno go spodinjlti ter ljubi otro ka, iščem. Vprašajte Medvedovi 19-a, II. nad
26786-2
Deklico
Gospodična
___ stara 27 let, zmožna
26901-1 I strojepisja in vseh pisa niških del, išče službe blagajničarke v večji trgovini Pol leta bi delala samo za hrano ln c	I stanovanje — ob pro-
»amostojna	stem času bi pomagale
koresnondpntlm prl ^podinjstvu. Cenj KoresponaentKa I ponudbe na ogl. oddei
in dobra knjigovodkinja. Jutra v Celju pod »Pri želi službe za takoj. Per dna ln poštena«, teictn v slovenščini in nem-	26931 ščini deloma tudi v srbohrvaščini. Ponudbe na ogl. i « , • ,« odd. Jutra pod »Najrajši Absolventka izven Ljubljane. I abit. tečaja, z znanjem ste-26408-2 nografile in strojepisja, išče ---zaposlitve v pisarni. Gre
Kot pisarniški sluga	^oV^a
za pomoč v pisarni ali pod »praksa«. slično zaupno mesto že-	26690-2
llm nastopiti službo %iaj 1 raje v LJubljani, grem i	. ,
tudi v dravsko ali hrvat I INatakariCa
mesto pri za pomoč » gospodinjstvu. 26784-1 I manjši družini. Ponud- I katera je pripravljena iti s . .	, . ,	. . . , .
' be pošljite na ogl oda Emilijo v Zagreb, sprejme- s*° banovino, takoj ali s hotelsko prakso z zna k	1 mo. Vprašati ponedeljek pri I P°®Mje. Sem vešč vseh | nJem nemščine želi za
Naznanilo
Rudoll Kovačič je od-pr danes novo gostiino Pri Ambrožu«, Ambrožev trg, ter se vsem prijateljem in znancem toplo priporoča Novi lokali. izborna vina, odlična kuhinja, danes mor ske ribe, pečenice, domače krvavice, izboren dalmatinski mošt. Kon. zumne cene.
26660.18
pi0-;1_____ 1 • Jutra pod »Snažna 679	vprašati ponedeljek pri	fesc vsen "jem uemseme zen za
riacino natakarico ^ 266/9-j I »Elektroton« Frančiškanska I tozadevnih poslov, zmo- I poslitve v restavracij ' kavcijo in z znanjem | _ | ulica 10.	26943-1 I ,žen .slovenskega, srbo- | ali hotelu Ponudbe ne
nemščine, takoj sprejmem, i
Ponudbe na restavracijo	Slugo	.	____I	j&suta, po-
Hotel Paar, Jesenice.	sposobnega za točllnlcr »riVSKI pomoCniK šten, trezen in zanesljiv
26769-1 sprejme gostilna »Pri | dober delavec. dobi takoj | Ponudbe na ogl. oddel.
hrvaškega, nemškega in M. Klemenčlč, Javornik Italijanskega Jezika, po sv. Jošt p. Kranj.
'--------"	26524-i
Tudi pri Rihtarju
pristna portugalka in krvavice se priporočata: Paul in Marija Dolinšek 26710-18
Halo!
Vsake nede jo in praznik veselica s plesom, igra godba »Ton-Ton«. Toči se nova portugalka lit. 12 din. Sveže domače kr vavice in pečenice ter Izborna vina. Se priporoča Rezi Vel ka vrh
26815-1 g
Frizerka
z nekaj gotovine dobi radi i	c, . .
povečanja obrata sigurno	OlUZKinjO
službo. Ponudbe na ogl. začetnico, zdravo, snaž	i Rln^oi—SSo-l,«
odd. Jutra pod »Svoia no, pošteno, sprejmem	I DiagajnicarKO	,_______
gospodinja«.	Naslov v vseh posloval 7A kavarno Izven Ljub- želi spremeniti službo v pod »Zanesljiv 462«
ncono	I 'nnP tj^omn	I AnATPrJlBlrl afrnU lav/il I	__
26772-1 Jutra.
26888-'
26462
Čevljarskemu
prikrojevalru
prvovrstnemu, nudi stalno delo in dober za-
s'užek Hladnlk Ciril, - ljana, Poljanska 31.
Trbovlje.
26642 1
Brivski pomočnik
dober delavec dobi ta. !toj stalno službo. Po
Levu«, Gosposvetska 16 stalno službo. Plača po do- Jutra pod »Jamstvo ln Urtnknipn nrnvr.il/ 26889 1 govoru. Naslov v vseh po- praksa.«	^jiunujiii uruiniK
slovalnicah Jutra.	26873-2 50 let star trgovsko na
26944-1 | "	I obražen prosi službo
Treovski nnmnrnik vratarja, skladiščnika -irgovsKl pomocniK ,luge ajj slično ponuc
mad, vojaščine prost, be na ogl. odd. Jutra
želi spremeniti službo v	~
specerljskl stroki, tairoj
ali s 15. oktobrom. Po-	_
nudbe na podr Junra v m____, . . ...
Mariboru pod »Agilna IrgOVSkl SOtrudnik moč«.	26923 t I mešane stroke, vojašči
ne prost z znanjem nerr ščlne želi zaposlitve Nastop v drugI strok praksa brezplačna. Po nudbe na ogl. od Ji tra pod »Zanesljiv 525-26525-2
| Ortopedičen
mehanik
vsestransko sposoben st sprejme R. Mičin, Ljub
liane iščemo Z glasi te se 1. okt med 10. ln 12 v Kladezni 181.
26890-1
26875-1
Tekač
12 do 14 let star inteligenten, ki govon polet
Kurjač
stabilni parni kote 12 atm. dobi delo. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Izvežban 701
V	pekarni,
mlekarni,
-lažčičarni, trafiki aH v ouffetu iščem tiužbo
V	gospodinjstvu ln povsod uporabna Ponud-oe na podr Jutra Man oor pod »Zanesljiva in impatična«
28531-2
Samostojna
kuh^rir? sče mesto gospodinje Po audbe na ogt. oad lut/: pod »Samostoioa 932«. _ 2693^-i
Gospodična
t večletno prakso, ve t •ta slovenskega, srbohr- ' aškega ln nemškega zika v govoru ln pisav strojepisja ter vseh ji sarnlških del išče sluz bo uradnice aii bia^a ničarke Ponudbe n* ogl. odd Jutra pod si i ro »Perfektna«.
265'V
Trg. naobraženka
iAčfc službo. Naslov v vseb posl. Jutra. __26538-2
Uradnik
ab»olveo( trg iole, samostojna pisarniška moč. izurjen v lesni industriji, * znaniem izikov, zmožen sa-
mo»!o'no voditi lesno trgo-«• riu nadzorstvo rezanja m ■ - r Jacija lesa za ek»--t rfoher kalkulant, več-- • praksa, liče službo, ene ponudbe na ogl iutr? pod šifro »Lesna
■ -TUNtrija«.
26730-2
Absolventka
Natakar
26641-2
Natakarica
pridna in poštena z ve«, etnlml spričevali tši < Oužbo s 15 oktobron ■Jaslov v vseh po6i. Hi tra
26461-
Bivši trgovet
špecerist. išče mesto v pi sarni, skladišču ali Itakšn« druge primerne zaposlitve Ponudbe na ogl odd. Jutr? pod »Sposoben 698«.
26698
Absolvent
trg. tečaje
m nižje gimnazije Išče Kakršnekoli zaposlitve Ponudbe na ogl odd futra pod 18 letnik«
26569-:'
^ -fcr mehanik
10 letno prakso, išče !ii?bi v osebnemu avtomo-••.lo Naslov v vseh posio' -almcah Jutra.
26721-2
Absolventka
tiecvske akademije, iiče sluibo » pisarni kot začetnica. Cenj. ponudbe na url odd. Jutra pod šifro »Pridna in poštena 695«.
26695-2
Krvavice
ln pečenice prvič letos Pri Petaču v Vižmarjih.
26791-18
V gostilni Putrich
danes zabava s plesom. — Vljudno vabljeni.
26878-18
nudbe na podruž. Jutra	slovenščine tudi nemžk
Jesenice pod »Prvovrs	.iezlk dobi mesto. Ponuc
ten«	be na hotel Slon. Ljub-
20S31-1	ljana.	26909-1
Modistko
v stalno službo sprej me salon »Orel«, Sv. Petra 13.	26658-1
Gospodična
zmožna slovenskega, sr bohrvaškega ln nem ikega Jezika ter stroje 26701 1 | plsja ln slovenske stenografije išče službe v pisarni najraje v Celju Cenj. ponudbe na podruž Jutra v Celju pod »Začetek«	26929.2
nteligentna
gospodični
23 let, z znan<em nemšči ne ter šivanja, želi kakršne <oli zaposlitve. Gre tudi na lom šivat. Ponudbe aa >gl odd. Jutra pod -.tre 'norabna«.
26727 ?
Dekle
taro 20 et, želi službo pr* majhni družini v Ljubljani Vale.no kuhe 'm vseb ht«srh de!. Pro-^ 15. t. m Ponud « is ogl odd Jutrs pod -'Mdna 601«.
26601.2 Pisarniška moč
i znanjem kartotečnega lenji govodstva, korespondence, stenografije, strojepisja, išče orimerne zaposlitve. Cenj. r>onudbe na ogl. odd. Jutra nt4 značko »Takoj 600«.
26934-2
Mlada gospa
išče primerno in stalno službo, po potrebi da tudi kavcijo. Ponudbe na ogl. I odd. Jutra pod šifro »lep -okopis«.
_26933-2
Šifra »Harašo«
>poroča ostalim ponud-mcam. da Je služba od. dana	26638-12
trgov tečaia ' je,onoSa, vešč tudi nem-6	J ščine, želi nameščenja.
lftce primerne zaposlitve Nastop takoj. Naslov v gre tudi na deželo. Po. I vseh počloval Jutra, nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi na deželo«.	26704-2
Absolventka
nižje gimnazije ln trgovskega tečaja prosi primerne zaposlitve. Gre tudi na deželo. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Nada«.
26576
Resna gospodična
s prakso in dobrimi pri poročili želi mesta na takarice ali kavo-kuha rice. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Krizanta«
26553-
Prodajalka
pridna m poštena želi namesti ve v večji trgovini kjerkoli. Nastop ta koj aH s 15. oktobrom — ?oui BjqoQ pod bji Ponudbe na ogl. od. Ju 523«
26523-2
Mesto gospodinje
samo v Oelju pri boljšem gospodu aH gospej ali manjši družini želi bolj še dekle zanesljivo in varčno, zmožno vsega go spodlnjstva. Naslov vseh poeloval. Jutra.
26799
Mlad fant
želi kakršnokoli zaposlitev* Gre tudi na de želo. Vajen vseh kmečkih del. Ponudbe na ogl odd. Jutra ped »Primem za vsako delo.«
26635-2
Dekle
srednjih let, želi stalne službe za vsa hišna dela. najrajši v Mariboru aH v kakem drugem mestu. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod »Služkinja«.
26645-2
2500 din dam
onemu, ki mi preskrbi mesto blagajničarke ali zastopnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro in stalno mesto«.	26665-2
Krojaški pomočnik
za male kose in delo v roke. že i mesta kjerkoli. Ponudbe prosi pod šifro »želim delat na ogl odd. Jutra.
26663-2
Dekle
staro 16 let iz dežele, želi nastopiti kakršnokoli sdužbo, najraje v Celju pri otrocih. Vprašajte pod »Takoj 624' na ogl. odd Jutra.
26624.3
Prodai-Ika
pridna, poš1 eaa. vešča,
mešane stroke i$če primernega nameJčenja, — kjerkoli. Naslov v vseh posloval. Jutra.
26632-2 —«
Uradnico
mlaj&o moč, z znanjem nemščine ln stenografije iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sposobna 11039«.
Hotelski vratar
vešč več jezikov, z več-letno prakso želi službe v boljšem hotelu. Cenj. ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Zelo vesten.«
26751-2
Mlajša kuharica
varčna gospodinja, z več letno prakso, dela vsa hišna opravila, Išče pri samostojnem gospodu službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna kuharica 634«.
26634-13
Natakarico
sprejmem za na račun buffeta. Potrebno 5000 din kavcije. Naslov vseh tx5s1. Jutra.
26568-:
Dva pomočnika
sprejmem za stavbeno kiju
Steklarskega
Gospod
srednjih let išče skrom-
nomornika no gospodinjo z vese pomocniKa | ljem d0 male trgovlne
Ponudbe na ogl. oddel
prejme Ivan KovačlC, Maribor.
26924-
Uradnica
z lepo pisavo, vešča srbohrvaščine, nemščine, slovenske stenografije-strojeplsja, koresponden ce ln knjigovodstva Išče
1 I 702™ ^ *Sam06t0jna I primerne zaposlitve kjer
VABI VAS NOVO 39. KOIO SREČE
državne razredne loterije, da se udeležite žrebanja
Inteligentno
gospodinjo j
Postrežnico
____ . koli Naslov v vseh po
26702-1 I sloval. Jutra.
SP549 2
Mlekarja
izučenega mlajšega pomočnika. iščemo za našo mlekarno Obširne ponudbe z zahtevo plače in možnostjo takoišniega nastopa poslati na L. Kaufer, Hercegovac.
26510-1
Ključavničarji
orodni in strojni, dobe takoj zaposlitev. Ponud-De na ogl. odd. Jutra pod »Orodničar«.
26107-1
Prodajalko
čavničarstvo. z večletno pra m poseduje za ta po-	za popoldne sprejmem. Si- I Marljiv mizarski
kso. Hribar Jakob, kiju- klic vse dobre lastnosti	?el»ka 22, za remizo. - .,
čavničarstvo. Jesenice. Iščem, V poštev pridejo	26864-1 pomočnik
26646-1 osebe stare od 25 do 35	"- I '"e »poslitve v večjem
let. Obširne ponudbe na	Poštena s1u?k?nir Iv L>"t>-
26841-
Dober natakar
plačilni, zmožen poieu iugoslov. še vsaj nemš kega jezika dobi služb« v hotelu »Bellevue« v Ljubljani Dobi fiksno plačo, stanovanje, tira no ln napitnino oz. ^d stotke. Nastopi iahko ts koj.
26573-
Mlacfo dekle
^edne zunanjosti, vese I nudbe na ogl. odd. Jutra lo ln pošteno v pomoč pod »Krojaštvo«. v gostilni za takoj sprej |	26840-1
mem Predstavite se o »^no Ravbar, StarM^pva št. 2.	26623-1
ogl. odd Jutra ood ftlf- I "V'r*"*\_ """"T U"'' I liani ali št. Vidu vsled na--o »Lepa bCKiočnost« d°,b' ,ak°> s.lužbo.a dal'n'e izobrazbe Del, za
P ooaocnost« splošna hišna dela in za ku- hrano m stanovanje. Ponud-Ihinjo Kolesarka ima pred- be na podružnico Jutra Ma-#	. nost Ponudbe na ogl. od- ribor pod »Marljiv«.
Več krojačic delek Jutra pod »Poštenost	26380-2
ščem za damske plaJče. - 45«-	2684J-1 i
Modni salon Tavčar, Ilir- --Hiša
^ka ulica 12.	Pekovski pomočnik enonadstropna. dvostano
star do 25 let dobi takoj I »anjska. v surovem staniu
ir ' - .. ... i službo pri Dorlču. pe- I dograjena, ugodno napro-iVrojaca ali sivino I karna žerjav, Črna pri dai na periferiji Liublianr prvovrstno, iščem kot dru- I Pre val j ah.	I Poizve » gostilni Tone
žabnikafeo). Pismene po-
26628
Knjigovodkinio
vestno in natančno sprej-
Prodajalko
pridno ln pošteno ln vestno, sprejmem v tr-1
Huč, Ljubljana, ulica 10.
Vegova 26770-2 I
k!
I. RAZREDA,
se bo vršilo dne 14. oktobr

Šofer
Natakarico
26832-1
za trgovino s papirjem v
Mariboru iščem za 1. ja-	.,	,
nuar 1940 Potrebno je zna- ?r!dTla >n prikupna, do- toteka«. nje strojepisja, nemške in ! verzija na. dobi slu-slovenske stenografije. Po- i žbo,7 večjem mestu Slo nudbe na podružnico Jutra v®"ljeT ,Pcmud^_ na	Mlinarskega
Maribor pod »Slovensko in ^ T"tr3 V"*-? ^ A"	. ..
nemško v govoru in pisavi«, j	pod »Zasluzelt	pomočnika
26487-1 1500 dm<t-	0e„0 , samskega, zdravega, do
----' 35 tet starega sprejme
Tvnmirn varronnu '	K Goldschnig, Umetni
SUWrCBrodVapgot"b°X Trgovski pomočnik mlin pram, plača ^ do-vešče modelne mizarje. Re- t»dl ^f!ra dob» me 1 Sovoru-	26917.1
flektanti nai pošljejo svo.e	'kerlec. Gornja Rac?
ponudbe z zahtevo plače ?ona
govino z mešanim bla- 11 lastnim avtomobilom išče .	gom. Nastop takoj. Po_ I 'lužbo 4.—5. ur dnevno. —
mem. Ponudbe na ogl od- I nudbe na ogl. odd. Ju I Ponudbe na ogl. odd. Jutra delek lutra pod šifro »Kar- l tra pod Oskrba v hiši« Pod »Siguren«.
26674-1	26739-2
Veliko število dobitkov Vam daje možnost, da odpade tudi na Vašo srečko kak večji dobitek, kakor že mnogim igralcem, ki so kupili srečke
v kolekturi
*—_
(Vrelec sreče
f
in navedbo dosedanje zaposlitve na Upravo tvornice. Slavonski Brod.
26436-1
Samostojna $'vilja
26388-1 j d0bj tako, mesto. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod
Spretno natakarico | »Samostojna«, z znanjem nemščine ta
26685-1
kol sprejme hotel Stru- _ , keij.	26804 i j sobarica in
kuharica
dobita stalno službo. Znati
Slaščičarskega
pomočnika
popolnoma veščega v svoji	"OStreŽniCO
stroki, sprejmem Ponudbe pošteno ln pridno Iščem I morata nemško in italijan-na ogl. odd Jutr? pod za takol GiedaHšVp j sko. Naslov v vseh poslo-»Simostojen 407«.	i vrata 16.	I valnicah Jutra
26407-1 I	26798-1 1	26$»07-l
Natakarico I	Šofer
tudi začetnico, s kavči-1 t luksus anomobllu, z Jo, agilna ln po6tena ta- I večletno prakso išče me-koj sprejme gostilna Zu 8to- Ponudbe na ogas. pančič. Sv. Jakoba trg odd. Jutra pod »Zanes-St. 8.	26812-1	«94 «
- I	26694 2
Pomočnika
mlajšega, za vsa Šivana ln zbita dela takoj sprej
Priporoča se tudi onim, ki še nimajo srečk državne razredne loterije, da Iste čimprej naročijo V domaČi glavni kolekturi „VRELEC SREČE", ki je največja v Sloveniji
Za hitro In strogo solidno postrežbo Vam jamči glavna kolektura
Absolventka
mem Hrana ln stano-vtuije v hiši. Mesto ie | jfite/^nudb^
trg. tečaia
išče službe. Gre tudi na de-' »."jlL.ir—I ^elo. Ponudbe na ogl. odd. tt ^^J^ i^tra pod »Odličnjakinja«.
čevljar. Dol pri Hra^tnl ku.	268061
26783-2
VRELEC SREČE
Aft
Zdravo mlado dekle I Izurien mehanik naravo miaao aeaie v vseh gtrokah Sofer ln
za vse, nemščine ve&ča I absolvent stroj del. $o 15če zakonski par s 41et-1 le. Seli stalno službo ntm otrokom. Ponudbe I skladiščnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod na ogl. odd. Jutra pod »ZOg. F.«	I »Vesten, zanesljiv, štev.
96767-113100«.	26689 2
Aloiz. PlantnSek, Ljubljana, Beethovnova 14
Iffodimo v kakovosti, ceni in izbiri
v ' .
■i SIS?

Kamnik

Največ/a tovarna upognienega pohištva v južni #n vzhodni Evropi
Mizarii poseben popust!
Specijalizirani v opremah za hotele in gostilne, kinodvorane, pisar..e in šole
Trgovski
praktikant
ki se je učil že 2 leti tn ima Christofov več. trgovski tečaj, vojaščine že prost, samski in nekadilec, Išče mesto za dopolnitev trgovske učne dobe v mešan! stroki proti hrani in stanova. B ju. Ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod šifro »Agilen in vesten 24.
26664-2
Izvežban nradnik
»prejme popoldansko zapo-ri;tev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popoldan«.
26865-2
Sobarica
(Hplcarumna maserka gre k boljši rodbini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobarica-.
26821-2
Trgovski pomočnik
rrJad želi -vsled likvidacije službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vsestransko verzi-ran«.	26813-2
Inkasant
do sedaj v veletrgovini želi službe kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in zaupljiv«.	26814-2
Postrežnica
mlada, ki zna kuhati in oprav I jat i vsa hišna dela išče zaposlitve za čez dan. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Poštena«.	26810-2
Verzirana šivilja
V ladelovanju finih damskih oblek in perila gre šivat na dom po nizki ceni. Delo sprejema tudi na dom. Naslov y vseh posloval. Jutra.
26753-2
Delovodja
za lesne mno-žfcnske predmete, zmožen vseh pisarniških del išče stalno mesto, gre tudi za skladiščnika v industriji. Naslov pove posloval. Jutra.
26785-2
1000 din nagrade
na hran. knjiž., dam tistemu, ki ml preskrbi mesto pisarniškega pripravnika (praktikanta) lahko tudi na deželi. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten 788« |	26788-i
Moški srednjih let
polten iščem kakršnokoli zaposlitev. Sposoben za dela vseh pa nog. Ne reflektiram na plačo, samo na daljšo zaposlitev. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Ju-, tra pod »778«. 26778-2
Treovski poslovodij
izvežba n ▼ trgovini t dež. pridelki, ipecerijo in galanterijo želi stalno mesto. — Gre tudi kot nakupovalec, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna moč«.
26906-2
Postrežnica
pridna in poštena, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 56«.	26836-2
Vajenko
sprejme pletarna Grzina Celovška cesta 44.
26935-44
Šiviljska
pomočnica
3 večletno prakso išče takojšnje namestitve. Naslov v vseh posl. Ju. tra.	26920-2
(.««wiiitiiiii!;aiiiiiffliti|i«iiran'fl;i."
Vajenci (ke)
< »;'tliiiitl!il|!!j;ii;(|, 'i;
Vajenca
za usn.jato galanterijo sprejme: Slatnar, Selen burgeva uiica 6
26686-44
Učenca
iz okolice Kamnika, kateri bi imel pri s';arših vso oskrbo, z dvema laz redoma meščanske fcoie, pridnega takoj sprejme mo v manulakturno trgovino. Ponudbe na c-gl. odd. Jutra pod »Vajenec«.	2?.S03-44
Učenec
trg. z meš. blagom se sprejme. Pogoj poštenost in veselje do trgovine. Naslov v vseh posloval. Jutra.
26594-44
14 letno dekle
z dežele se žen izučiti za frizerko z vso oskrbo Janežič Mihelca, Sv. Matevž 7 p. Gomilsko
26517-44
IZaslužek
Vsako prepisovanje
ali kako drugo pisarniško delo prevzamem na dom. Naslov v vseh posl Jutra.
26937-3
Trgov, vajenec
iz boljše kmečke hiše z znajem nemščine dobi mesto v trg. "z meš. bla gom. Ponudbe na Vidmar. Selnica ob Dravi.
26528-44
Mlinarski vajenec
se takoj sprejme v uk. Oskrba v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Mlin 630«.
26630-44
Frizersko vajenko
takoj sprejme salon Merlak, Sv. Fetra 76.
26637.44
Brivskega vajenca
takoi ali po dogovoru sprejme Janko Kofler. Železniki nad škofjo Lo ko.	26796 44
Čevljarskega
vajenca
sprejmem, škraba Franc Breg 16.
26719-44
Mesarskega
vajenca takoj sprejmem poštenega in pridnega. Skufca Alojzij. Celovška cesta 101. Ljubljana.
26826.44
Vajenko in pletiljo
»prejme strojna pletarna Vojaška ulica 2, Maribor.	26925-44
Provizijskega
potnika
za usnjene predmete, za Slovenijo sprejmem. Po. nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Galanterija*.
26687-5
Francoščino,
nemščino
poučujem otroke in dijake po zmerni ceni. — Naslov v vseh posloval. Jutra.	26206 4
Nemško
konverzacijo
in pouk nudi izobražena gospa. Kongresni trg 13-n.	26150-4
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od
Vzl. do 8. ta od y28. do 9. zvečer. Novi tečaji se prič-Dtujji. oktobra. Šolnina zelo niau. Moderna in največja stržjepisnica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4 mesecev. Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15, tel. št. 48-43.	26405-4
Angleški tečaj
(začetni in nadaljevalni) — pričnem oktobra: Petrišič, Fiignerjeva 6.
26265-4
Mlada dama
poučuje angleščino in nemščino. — Uspešna metoda, zmeren honorar. Naslov: Levstikova ulica 16. Telefon 30-96.
26607-4
Violino
in teorijo poučuje diplomirani učitelj glasbe, preizkušen dolgoletni pedagog. — Honorar zmeren, pride tudi na dom. Tarter, Cesta 29. oktobra (Rimska) 23 priti.
26757-4
Dijak
išče stanovanje za kar bi lnstruiral nižješolea. Ponude na ogl. odd. Jutra pod »III. realna .
26544-4
Kromatično
harmoniko
i boljše vrste kupim. Po nudbe s točnim opisom in ceno na L. Skofljanc, Ljubljana, Janševa 13.
26740-26
Nemščino
od osnovnih začetkov, do popolnega obvladanja poučuje profesor dr. Svoboda in nemško kon verzacijo gospa V. Svoboda, Emonska cesta 2.
26622-4
Tečaji nemščine
začetniški, nadaljevalni in konversacijski. Dnev nI in večerni. Mesečno 40 din. Tavčarjeva 4-II.
26803-4
Visokošolka
nudi lekcije event proti delni poravnavi za hrano in stanovanje. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna«.
26671-4
Radio aparat
moderen kupim. Novak, Ljubljana, Gledališka 4.
26590-9
Radio aparati
Seipt Super, 5-cevni, 7 okro | žij zopet dospeli. Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska cesta 13.	26848-9
Prispela pošiljka
radioaparatov »Blaupunkt«, »Mediator« itd. — Oglejte si brezobvezno! »Tehnik«, Banjai, Ljubljana. Miklošičeva 20.	26876-9
Radio
skoro nov, prodam ali zamenjam za motor. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26886-9
Za nemško
konverzacijo
in pouk za 5 ln 7 letna otroka iščem sposobno žensko moč, ki bi hodila v šlško na dom 2-krat tedensko popoldne po tri ire. Cenjene ponudbe na ogl. odaeiek Jutra pod »Pouk« s pogoji.
26670-4
Nemško govoriti
in teorijo se nauči hitro vsi in ceno po moji najboljši metodi. Informacije vsak dan od 3. do 5. zvečer v šelen-burgovi 4-n K. Ljutova.
26726-4
Akademik
poučuje vse srednješolske predmete in nemško konverzacijo po najnižji ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skrbno in uspešno«.
26752-4
Sedmošolka
bi proti stanovanja instru-irala 1—6 šolko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in zanesljiva 750«.
2*759-4
Pouk klavirja
glasbene teorije, intona-cije, harmonije, kontra-punkta, oblikoslovja ln kompozicije (pol in četrt tonske) ter korepe-tif.ije. Franc Sturm, Lev stikova 25.
26678-4
12 evropskih
jezikov
spoznate za 20 din. Razpošiljamo po povzetju. Lahka metoda. Ljubljana, Gospo-svetska 12.
26852-4
Nemščino
poučuje abs. učiteljica za Bežigradom po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26939-4
Vsakovrstno zlato
cupuje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir,
,jubljana — Wolfova
Glasbila
Klavir
prodam za din 1.600. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.	26583-26
Amerikanski radio
8cevnl prodam ali zame njam za šivalni stroj. Pertot, Stari trg 8.
26891-9
Zdravstvo
OKAM«
mazilo iz zdravilnih zelišč. Čudovit aspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjih (volku), turih, vnetjih itd., za nego dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih in krastah na temenu, za raz pokane prsne bradavice. Glavna zaloga lekarna Mr. J. Oblak, Št. Vid nad Ljub Ijano.	187-40
Sadje
Jabolka
vsakovrstna od din 1 dalje za kg prodaja A. Lottspeich Rimske Toplice.
26535-54
Jabolka
obrana in trešena za mošt vam dobavi vsako količino in po najnižji ceni Kolarič Franc, Brežice.	26651-34
Pridelki
Kislo zelje, r.. j
in cele glave za sarmo, novo, prvovrstno dobavlja po brezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec, Liubljana Povšetova ul. 47. Telefon 25-91.	■» 230-33
Istrsko brinje
ima na zalogi A. šarabon. Ljubljana.	26606-33
Zelje
v glavah. Jabolka namizna ln $a prešanje, čebulo ln krompir dobavlja Josip Lah. Oslu-ševcl pri Ptuju.
38405-33
, Vagon sena I Sušilnica za sadje
prvovrstnega zelo ugod-1 znamke Ph. Mayfart Co.p no prodam Ponudbe na Frankfurt a. M. zelo pod
podr. Jutra pod Seno«
Jesenice 26550 33
Kislo zelje, repo
in sarmo prvovrstno m vsako množino po kon kurenčni ceni dobavlja Homan, LJubljana Sv. Petra c. 81 tel. 3539.
299-33
Pristno belokranjsko portugalko
dobite po primerni ceni samo pri Vinarski in kletarskl zadrugi v Metliki.
26714-33
Prodam
Površnik
za srednje velikega gospoda ter trenčkot za 12—14 letnega fanta, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26581-6
Pohištvo
hrastova miza za raztegniti 6 stolov z usnjem, zofa, kompletna postelja, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26758-6
Prodam spalnico
za eno osebo, tudi posamezno. Križevniška 14.
26781-6
Poceni naprodaj
več prvovrstnih šivalnih strojev, koles, otroških vozičkov in raznih drugih predmetov pri »Promet«, nasproti križanske cerkve.
26794-6
Zeiss - Ikon
Compur f 1:4.5, na plošče ln film, nov za din 500. Naslov v vseh posloval. Jutra.
26580.6
Parkete, deske
deske ln bukova drva ugodno proda Ivan Šiška tovarna parketov — Metelkova 4, tel. 22 44.
249-6
Zephir peč
ugodno na prodaj. Kar. ničnik, Nebotičnrk.
2-jf tO 5
Otroški voziček
globok, najnovejši avto-model. zelo lep, prodam za polovično ceno, Metelkova 5.
26716-6
Biedermeier
salonsko omarico, vitrin skl nastavek, Konzolo. ogledalo Itd poceni proda Tribuč, Tržaška 42. telefon 26-05.
36711-6
Dve zimski moški suknji
tn ena zlogljlva ležalna zofa na prodaj. Naslov t vseh posl. Jutra.
36706-6i
ceno naproda). Poizve in ogleda se na Velesejmu.
26859-6
Motorne trikolice
in navadne proda jako poceni Ludvik Ileršič, zastopstvo Ljubljana, Rimska 13 26846-6
Suhe gobe
nudite povzorčeno z navedbo količine tv. Artur Nachbar, Radeče.
26650 6
Trgovci -
pretiskarije!
Ročno delo umetniških hazin, na baržunu ln iz baržuna Izpolnjene rože, razno cvetje ln druge vrste dobite naglo ln točno, če se obrnete na Milana Kova-čeviča. Beograd, žorža Cleruanseaua ulica 25.
26584 6
2 avtomatični
tehtnici
15 kg. poceni na prodaj pri Prometu, nasproti krlžanski cerkve.
26793-6
Štedilnik
velik, na 3 in pol plošče, rabljen, v najboljšem stanju poceni proda. — Lojze Kane, Mengeš.
26748-6
Obleka
ohranjena, moška, ženska, deška, poceni naprodaj. — Ogled popoldne. Liubljana Koroška 6-III. M.
26838-6
Apneni prah
za jesensko gnojenje nudi najceneje in dostavi na dom Fr. Rehberger, Rožna dolina, Cesta VII, 15.
26837-6
Gostilno
v lepem kraju z 29.000 kv. m posestva prodam za 40.000 din ev. tudi za hranilne knjižice. In formacije Maribor, Delavska ulica 24.
26901-6
Otroške vozičke
najnovejši modeli, najugodneje kupite pri BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20.
26877-6
Kupim
Železno blagajno
srednje velikosti kupimo. Ponudbe z navedbo cene pod »Blagajna« na ogl. od. Jutra
25981-7
Briljantni prstan
kupim. Naslov v vseh posloval. Jutra.
26608 7
Konjskega sena
1 do 2 vagona, dobrega, kupim. Ponuaoe na Vik tor Semenič, Ljubljana, Pri voz 13.
26705-7
Železen štedilnik
emajliran znamke »Svoboda« prodam. Poizve se Tavčarjeva 2-1., levo.
26898 7
Staro pohištvo
modroce, postelje, omare, obleke, odeje itd. kupuje Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana.
26879-7
Kuhano maslo
vsako količino ponudite: Kralj. Ljubljana, Kolodvorska 41.
26905-7
W0E/ERB
Amerikanski Ford
3 ln pol tonski prodam Generalno popravljen.— Naslov v vseh posl. Ju tra.
26033-10
Chevrolet
avtomotor
v odličnem stanju cene no naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.
26011-10
Avtobus
25 do 30 sedežen, ie r porabi, kupim pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avtobus«.
26732-10
Stara spalnica
konoletna, ugodno naprodaj. Poizve se Karlovška26 levo.	26908-6
Otroški voziček
globok, malo rabljen, prodam. Vodmatska 10. železno peč Polje 63.
26942-6
Jedilnico in
knjižno omaro prodam. Skrabčeva 6-1.
26910-6
INSERIRAJ V »JUTRU"!
Motorno kolo
znamke Peugot 350 ccm OHV v najboljšem stanju proda Franc Cotlč, Ljubljana, Hrenova 7.
£6692 10
Motorno kolo
350 DKW tip 1939 prodam za gotovino ali pa zamenjam za kakršno-kolidrug o blago. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Nov motor«
26529-10
Kupim avtobus
za 25 do 40 oseb dobro ohranjen. Ponudbe naslovite na Kovačlč, Miklošičeva 34.
10
Rabljene
avtomobile luksuz vseh snamk kupujem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »682«.
-10
Avto Opel
Super 6 ciL, tipa 38, vo-žen 8000 km v brezhibnem stanju. ugodno naprodaj. A. Terčcn, Kranj.
26520-10
Rabljene
pnevmatike
5.00 X 19 v zelo dobrem stanju, kupim. Dr. A. Ho-rovic, Medvode.
26854-10
Motorna kolesa
»Atlas«, z Ardie motorjem radi konca sezije poceni naprodaj pri Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13.
26850-10
Garaža
Mehanična delavnica Sirk, Tržaška 22. sprejme v garažo avtomobil po ugodni ceni
26817-10 Dobavni avto
osebni avto in motorno kolo 125 ccm zelo poceni naprodaj. Aero, Kolodvorska 18.	26850-10
Kupim avto
mali, motorno kolo 100— 250 ccm, pisalni stroj in radio. »Aero«, Kolodvorska ulica 18.
26829-10
Krupp
Junkers Diesel, 4 ln pol ton čiste nosilnosti. 90 ks skoraj nov, naprodaj zaradi nabave večjega, dalje Blttz 3 in Chevrolet 2tonski, O. 2;užek. Krupp zastopstvo, Lju. bljana, Tavčarjeva 11.
26643 10
Kupimo
komrpesor z amoniakom novejši tip 5 do 10 tisoč kalorij. Ponudbe na Interreklam, Zagreb, — Masarykova 28 pod šifro »K 4824«
26494-29
Šivalne stroje
»Anker«, najnovejše, cik-cak, krojaške in navadne, tudi malo rabljene, prodaja po ugodnih cenah »Triglav«, Resheva cesta 16.
26741-29
Kleparske stroje
stroj za zavijanje pločevine (sufblgnmaschl-ne) ln stroj za svitanje pločevine (vulstmaschi-ne), rabljene, kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »V dobrem stanju«.	26595.29
Avtobus za 18 oseb
zelo ugodno naprodaj. Povprašati v garaži »Union«.
26720-10
DKW Meister
ali Plat Topdlno, samo odlično ohranjen, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.	26589-10
Več koles
damskih In moških, novih ln rabljenih poceni naprodaj. Mehanična de lavni ca Sirk, Tržaška češka 22.	26816-11
Novo moško kolo
francosko, »Wally«. popolnoma nOTO, poceni naprodaj. Gostilna »Kolovrat«, Pred Škofijo 14.
26938-11
3 pisalne stroje
Undenrood. Remington in Smith, rabljene, v zelo dobrem stanju, ugodno proda »Torpedo«. Ljubljana, Miklošičeva c. IS.
26570-29
Tner
dobro ohranjen kupim Ponudbe na ogl. oddel. Jutra v Ptuju pod »Gotovina«,
Ključavničarji,
mehaniki!
Stružnice, šeping in vrtalne stroie ter splošno orodje dobite najceneje pri zastopstvu Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13.
26849-29
Mizarji!
I elektro-univerzalnik 610 mm najpopolnejše konstrukcije takoj ugodno prodam. Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13.
26847-29 Kupim stružnice
vrtalne stroje, primože, v»-rilni aparat, šeping, fre®-mašine. stroie za mizrrstvo in orodje. Aero, Kolodvorska 18.	26828-29
Stavbni les
15 kub. 4 leta. suh po dnevni ceni prodam. — Stojan Jo6ip, pekarna, Pižeoe 18, srez Brežice 26527-15
'NSERIRAJTE
V »JUTRU« t
Orehovo spalnico
sperano, proda poceni mizarstvo A. Cirman, D. M. v Polj« in.
26904-12
POHIŠTVO
tudi na obruks Za stanovanja, trgovske opreme ln hotele dobite najhitreje v največji zalogi pohištva Spalnice že od . . 1600 Omare ... ... 400
postelje ......100
tuhinjske opreme 750 kuhinjske kredence 450 modrod ..... 190
mreže ....... 85
"»tomane . ..... 500 -azliinl kana Sprejemamo naročila po predloženih načrtih.
SAVA
MIZARSTVO Predjamska ulica 3B ln 35. — Trgovina pohištva Miklošičeva cesta (t sproti sodile*).
PREKO ŠTIRI MILIJONE
GRITZNER šivalnih strojev
JE V UPORABI
GRITZNER ŠIVALNI STROJJ SE OOBUO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI
"<\ Tri lepe parcele
ob glavni cesti v bllil-nl mesta Celja naprodaj Naslov se izve v vseh posl. Jutra.
__26484-30
V mestu Šoštanj
/ -ia najlepšem kraju ob železnici tik izliva po to Ka Bečevnica v Pako, se proda stavbni prostor v izmeri čez 7000 m2 Zaradi zelo ugodne lege ob dveh potokih, bi bilo pripravno za tekstilno tovarno &!1 kaj slišnega. Cena ln plačilni pogoji ugodni. Obrniti se je na Obrtno hranilnico in Dovolilnico v So stanju
26553-20
Tristanovanjsko I Trisob. stanovanje
- X ___IrnmfArM n	t.L^S .J J. _
hišo v Celju
podkleteno. e lastnim vod vodom, električno na peljavo to velikim vrtom, 20 min. od kolodvora ugodno prodam. Ponudbe na podruž. Ju tra v Celju pod »160 tisoč«.	26930-20
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO EM. FISCHER, ZAGREB, Palmotfčeva 82
Veletrgovina dvokoles. paotociklov in šivalnih strojev
Malo rabljene
trgovske r preme jedilnice, spalnice, nove šperane spalnice in razno drugo pohištvo pr. zelo ugodni ceni naprodaj Ogleda se prj tv. Ivan Mathian. Ljubljana. Tyr-ševa 12. dvorišče.
17-H-12
Ureditev
premožen ja
Poravoave, konkurzne za deve. odkup in mkasc cei lattv (tudi kmečkih) na ba.vo posoiil in družbenikov dobičkanosno in varno na ločite* kapitala, ured:te» ofrave in kn, jovodstva, bilance, Salkutaciie. upravi nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, splob vse trgov skd obrtne zadeve poventt zaupno strokovni pisarni
Lojze Zaje
Ijubliana, Gledališka ul. 1.
16-16
Družabnika
sodelujočega ali tihega — sprejmem za lukratrvni posel. Potrebno nekaj kapitala ali kredit. Ponudbe na
ogl. odd. Jutra pod šifro »Bančni posli«. _ 26866-16
Vaš denar
je najbolje in najvarneje naložen v zemlji. Zemlja je zlato. Obrnite se zaupno na mojo oblastveno dovoljeno pisar no RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka 12
26870-16
Več lokalov,
delavnic
ta stanovanj odda: Realitetna pisarna LJUBLJANA
Gosposvetska 3
Trgovska hiša
na prometnem kraju — brez konkurence se radi onemoglosti proda ali oda v najem. Trgovina«
inventarjem, več stano vanj, klet, gospodarsko poslopje, sadni ln sel* njadni vrt. Ogleda se pri Antonu Žagarju Bes niča 25, pošta Dobru nje.
26445-20
V zdravilišču
Slatina
pri Banja Luki je naprodaj pod vrednost a-rondlrano posestvo obsegajoče hišo, mita ta gospodarska poslopja ta 10 ha Izredno plodnega zemljišča z vinogradi, velikim sadovnjakom breskev ln drugega sad. nega drevja, informacije pri Streklju, Ljubljana, Zvonarska 11.
26558JO
Parcelo
ob Ižanski cesti, ugodno prodam zaradi prezadolži Kupoprodaja nepremlč- tv«. Naslov v vseh posta' nin, stanovanja Itd. valnicah Jutra.
26744-19 1	26731-20
Novo hišo
Družabnika
iščem za trgovino z 25— 30.0000 v bližini Liublja-ne. Vsa oskrba v hiši. — Prednost stan samci. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Preskrbljena sta rost«.	26586-16
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
Italno po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
Ljubljana, Gldališka 12.
26872-16
Ugodno prodam
vloge Ljubljanske kreditne din 150.000 in Pra šteilone 250.000 din. Ev. tudi manjše zneske. Točne ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Ugodna cena vlog.t
26654-16
Kot družabnik
pristopim (ev. se priže-nim) k boljšemu podje tju z do 500.000 din. Po nucibe na ogl. odd. Ju tra pod »Pošten pogoj«.
26455-16
Oseba,
ki mi posodi 7—10.000 din za nakup blaga, dobi vso oskrbo brezplačno, dokler se ji posojilo ne vrne. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod »Upokojenec«.
26647-16
ClBMMGMMKfe
Hlev
oddam. Kladezna u!. 24.
26787-17
Trgovino in
gostilno
vpeljano, oddam v Tomaževem 12. Prednost imata dve zmožni ženski 26561-17
Gostilno
s kegljiščem v Strellški ul. (bivša Turkova) re-novirana, oddam. Infor macije Aškerčeva 42, nadstr.
26496-17
Galanterijsko
irvnvinn I ,ep vrt> dve §aražl. »»
irgovino	lepem sončnem kraju v
v sredisču vpeljano radi	Ljubljani takoj prodam.
preselitve predam, lah	Primerno za privat ali
ko samo proti garanciji,	obrtnika. Naslov v vseh
Ponudbe na ogl. oddel.	oosloval. Jutra.
Jutra pod »Sigurna ek-	26620-20
sistenca«.	26858-19
Posestvo
odnosno tudi parcelo za 100.000 din kupim. Novak, LJubljana, Gledali 26591.20
Natakarica
išče gostilno na račun, najraje v bližini Celja ali Maribora. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ldoča gostilna.«
_ 26750-17
Dve kleti
suhi, zračni in svetli, od'
dam takoj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Blizu centra«.
26835-17
Prostor
s pritiklinaml, primeren za vse oddam v Kolodvorski ulici 11.
26915-17
Banč. kom. zavod
MARIBOR
Aleksandrova cesta 43 kupi takoj ta plača raj. bolje:
hranilne knjižice; bank in hranilnic; vrednostne papirje: 3 odst obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srešk državne razredne loterije.
302-16
Več prostorov
za delavnico v centru oddam. Naslov v vseh posl. Jutrjv
26371-19
Slaščičarno
aa prometni točki naprodaj ali v najem po ugodni oeni oddam. Na slov v vseh posl. Jtura 26539-19
Buffet s trafiko v centru Zagreba z ve Ukim Inventarjem na ____,
oglu treh ulic, s stano- I ška' 4. vanjem ta tremi gostilniškimi prostori za go-1	r»„ ste. Promet 90.000 din rosestvo mesečno je naprodaj ze- ^ oralov, hiše, vse lo ugodno. Vprašajte pri ^radbe. gozd, ob reki, agenciji »Sreča« Zagreb cestl- prikladno za ln-Jurišičeva 16-n. dustrijo opeke, več sta 26914-19 novanj oddam. Pišite: Agrarija«, Dobo j.
Lokal	'	26596-2C
ki je že vpeljan za mlekar I gnn;i no. zelenjavo in sadje, od- | ^"P11 bl malO dam. Poizve se: Igriška ul.
14, II. des.	■ v SiovenlJi (Gorenjsko)
j ev z wekend hišico za eno družino. Ponudbe s
parcelo
Lokal
v strogem centru, pripraven za vsako stroko takoj oddam. Dopisi na ogl odd. Jutra pod »Blizu pošte.«
26874-19
ceno na Publicitas. Za ?reb pod 54367.
26358-20
Rentabilno hišo
v Ljubljani s 56.000 din tistega donosa po ceni , proda realitetna pisarna Lep lokal	Tribuč, Tržaška cesta 42
s stanovanjem ali brez telefon 26-05. oddam. Ponudbe na ogl I	26712.20
odd. Jutra pod »Takoj«
26913-191 Veliko poslopje
V Šiški
oddam z novembrom dvosobno lepo stanovanje z vsemi pritiklinaml Cena 600 din. Naslov v vseh posloval. Jutra.
26892-21
Dvosob. stanovanje
takoj odda »Sava«, Roft-na dolina, Pred jamska 32-	26895-21
komfortno, za takoj oddam. Baragova ul. ll-I., vprašati prizem no Demšar. _ 26691-21
Trisob. stanovanje
kopalnica in pritikline ter souporaba vrta oddam takoj
ali pozneje. Posavskega ul. 9, Demšar. __26652-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico itd. za Bežigradom oddam s I. no vembrom Naslov v vseh posloval. Jutra.
26631.21
Rodbina dveh osebf Lepo zračno sobo | Opremljeno sobo
išče dvosobno stanovanje f oddam v bližini banske {strogo separlrano lite kopalnico za 1. november, uprave. Naslov v vaeh točen plačnik. Ponudbe Ponudbe na ogl. odd. Ju- posloval. Jutra.	I na ogl. odd. Jutra pod
tra pod »Mirna stranka«.	26583-231 »Separlrano«.
26760-21a I - I	26672-23a
Sobo s kuhinjo I takoj^^^.	sel Inžinjer
ali prazno veliko sobo v dr. Deklera, Tyi4eva 15, Ute sobo s posebnim sredisču mesta, iščem. Na- I. nadstr. »Evropa«. I vhodom (po možnosti z slov v vseh poslovalnicah	26807-231 veže) s'souporabo ko-
Jutra.	26851-2U | -- palnlce ta s postrežbo.
n ,	. , Mesečno sobo Naslov v vseh posloval.
Dvosob. Stanovanje oddam takoj čez dan Ju	26818-23a
Stanovanje
4 sobe, kabinet, kopalnica ln pritikline za din 1400 oddam s 1. novem brom. Tavčarjeva 4.n. desno.	26802-21
Lepo stanovanje dvosobno s kopalnico od
dam za november v Sta retovi 27-a. Ogled od 15 do 17. v nedeljah dopoldne.
26801-21
Trisobno stanovanje
oddam s 1. novembrom pri novi gimnaziji. Sve-tosavska ulica pri Gju-rt.	26823-21
Dvosob. stanovanje
komfortno za 1. november oddam. Poizve se Aleksandrova 4.
20916-21
4-sobno stanovanje
s kopalnico za nizko ce. no oddam. Ponudbe na
ogl. odd. Jutra pod »Pro storno.«	26911-21
2-sobno stanovanje
moderno, sončno s kopalnico v centru oddam Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Mirno«.
26912.21
I )vosob. stanovanje
komfortno, plin, elektrika, terasa, oddam. Cesta v Rožno dolino 26-1.
26882-21
Cnosob. stanovanje
solnčno. oddamo novembra vestni, čisti stranki dveh oseb. Pojasnila: Celovška 144.	26885-21
Enosob. stanovanje
oddam z novembrom. Gllnce. Cesta XIII, §t. 4, poleg tramvaja.
26683-21
Dvosob. stanovanje
mansardno, balkon ta prltlk'ine za november, oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
26667-21
Dvosob. stanovanje
kuhinje s pritiklinaml oddam s 15. okt. ali 1. novembrom v Rožni dolini c vni. št. 18.
26718-21
s pritiklinaml odkupim	odsotni osebi. Mestni .
Naslov v vseh posi. Ju-	trg 6-H., levo. | Iščem sobo
tra. 26627-21a |	26644-23 prazno ali opremljeno.
.	--I posebnim vhodom za takoj
Eno ali dvosobno	Opremljeno sobo ali, P°*}eje. Ponudbe na
stanovanje	ŠSStt A °
s kopalnico iščem. Po-|	01 £ I 26839-23a nudbe na ogl. odd. Ju-
tra pod »Prvi novem- 1	. .
ber«.	2890B-21a Dve SODI
Opremljeno sobo
. 1» posebnim vbodom iščem opremljeni j v bližini Jernejeve ulice.
m.;, 1	1	"1"cuiijtm i v Diizmi jernejeve ulice,
trisobno Stanovanje I zračni, komfortni, stro-	<Sp. Šiška) za stalno. Poišče 3član. odrasla druž. I go separiranl za solld-	nudbe z navedbo cene na Ponudbe na ogl. od. nega gospoda oddam na	ogl. odd. Jutra pod šifro Jutra pod: »Za novem I Mirju. Lahko tudi dve-	»Moški«.
ber«
ma gospodoma. Naslov 26467-21a | v vseh posloval. Jutra.
26717-23 I
26949-23a
r/j/r/yžT7 r,
Garsoniero
palači zavarovalnice
Opremljeno sobo
lepo, takoj oddam s poseb -I nim vhodom 1—2 oseba- | ma. Ves dan solnčna stran.
Dunav, Beethovnova 14, Popoln mir. Blizu tehnike, oddam s 1. novembrom Gradaška 8, Porenta, prid v najem. Informacije prt |	26862-23
upravitelju hiše, isto-
tam.	25834-23 1 Opremljeno sobo
v sredini mesta
Dijaike sobe
Visokošolki
oddam lepo sobo v centru z zajtrkom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26613-22
Starejša gospodična
z nekaj denarja želi po znanstva z boljšim državnim nastavi j encem od 50 do 60 let v svrho ženitve. Dopise poslati na podr. Jutra Maribor pod Srečna jesene
26486-24
Mlad drž. uradnik
na meji z lepim doaxl kom lfiče temnolaso pri jatcljlco. Prednost M ari bor ali Celje. Pisati s sil«, na mariborsko po-dru.tn. Jutra pod Ii_ te lektualec.«
26554-24
Mlad obrtnik
želi spoznati gospodično. Prednost imajo ločenke ali vdove. Dopisi s sliko na ogl. odd. Ju tra pod Ljuba v«
26567-24
Mlada temnolaska
20 letna, prijetne zunanjosti, išče v svrtio skupnih izletov tovariša v starosti do 30 let. Slika zaželjena. Ponud be na ogl. odd. Jutr» pod »Tovariš.«
26526-2»
Veliko sobo	_
opremljeno, za dve osebi | ževniška ul. 5-1. s posebnim vhodom od. dam v Frankopanski 12
26946-231 Solnčno sobo
Za stanovanje
___________ ( »oseb-1 z vso oskrbo sprejmem
nim vhodom, oddam. Kri- boljšega akademika na —	sproti opere. Kopalnica
26844-23
na razpolago. Več vseh posloval. Jutra.
26587 22
Sobo s hrano
z dvema posteljama, z I oskrbo ali zajtrkom od
Akademik
Dvosob. stanovanje
s pritiklinaml ta nekaj vrta takoj oddam v Dev. Marija v Polju. Vprašati v restavraciji pri kolodvoru.
26715-21
Dvosob. stanovanje
9 pritiklinaml ln balko nom na cesto oddam ta koj ali s 1. novembrom Najraje odrasli osebi ali osebi brez otrok. Polz ve se Lavrlčeva 4.
26703-21
Jvosob. stanovanje
na Mirjn takoi oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26961-21
. , . ,.	, orimerno za mizarstvo
industrijsko	ali kovaStvo, s stanova-
.. nJem. v Zg. šlSki, ugod ^	podjetje no prodam. Pojasnila:
živilske stroke, rentabil I Jurčkova pot 55. no, prodam j ako ugod- |	26238-20
no ali dam tudi v i.a-
Jem. Dopise na »gl. od 1 *»„!„..:__
Jutra v Mariboru pod . Po,ovico hiše »Industrija«.	I tristanovaniske. prodam, lep
-J6922.19 J mesečni donos 1130 din v Šiški, cena zmerna. Prnefn*	| Ponudbe na ogl. odd. Jutra
rrostor za	pod »Takoj 43«.
skladišče I	26843-20
ali mirno obrt oddam Jenkova ul. 7.
Sobo s kuhinjo
v novi hiši oddam stranki
3nosob. stanovale
takoj oddam v Zg Šiški pri novi loli. Bregarieva 10.
26860-21
brez otrok. Malejeva ulica, DvoSob. Stanovanj Kodeljevo.	komfortno, oddam v vili za
__ Z05H0-ZI november stranki brez otrok
,	Naslov v vseh poslovalni-
Stanovanje cah jutra. 3 sob na Mirju oddam 1. I	26853-21
novembra. Naslov: Tavčarjeva ulica 6-1.
26636-23 nl c®111- Naslov v vseh posloval. Jutra.
26800-22
ali brez oddam takoj so- dam na Večni poti 31.	toplo sobo po zmer
lidnl osebi. Naslov v	'	-
vseh posloval. Jutra.
26887 23
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu v vili na Prulah 27.
26871-23
Manjšo sobo
Sobo
lepo opremljena, sračna I rm«lH-i~ se takoj poceni odda. I UIlaUnJO Židovska ul. 6-1.
26806-23
ali gospodično
sprejmem v lepo sobo e souporabo kopalnice ta dobro meščansko hrano
Sostanovalca	_______
iščem takoj, najraje a-1 n* raapolago je klavir, kademlka. v lepo kon- Naslov v vseh posl. Ju-------	—	26699-22
s souporabo kopalnice,	__
oddam takoj v najem sa I fortno sobo. Skrabčeva 5 I tra-
mo gospodični. Bleiwel- j sova 50. pritličje levo.
26867-23 I
26790 23
Sobo
z dvema posteljama od-1 koJ sprejme na dam dvema gospodoma j ln stanovanje. Naslov v
Sostanovalec
dijak ali nedijak se ta hrano
Prazno sobo	____ __________. _
centru mesta oddam I s hrano. Poizve se pri 1 vseh P06'- Jutra
" '	hišniku na Vidovdanski |	26675-22
cesti 1.	26764-23
takoj Naslov v vseh po sloval. Jutra.
26868-23
Boljša družina sprejme dijaka z vso
Veliko lepo sobo I za eno ta dve osebi od- I dobro oskrtK^ta po-orazno oddam s i. ok_ dam takoj na Starem moč Prt učenju za 500 tobrom. Devinska št 9 trgu 17 n.	din mesečno. Naslov v
Kolezija	|	26789-23 | ^^ posloval. Jutra.
26106-23
26775.22
Prazno sobo Majhno sobico lepo, veliko, zelo zračno in in kuhinjo ▼ podstrešju I »olnčno, _ _» posebnim vho-
xldam eni osebi. Cena I	oddam z dobro do
150 din Staretova 26 mačo hrano ali brez. Stari 26557-23 28 ln-
Gostilno
na prometni cesti dam v najem Ponudbe na po dr. Jutra Maribor pod 600« ^
26536-19
Zajam -
gotov novac
dobiju svi državni grad ski namještenici, pen-zioneri, učitelji, oficiri žandaxi, financi ln dr. Dugoročno ev. bez jam ca do 5000 din. Upute daje ADRIA, Zagreb, Ju rišičeva 8. Priložiti mar ku.
26552-16
Dolgoročna
posojila
vsem državnim uslužbencem in upokojencem samoupravnim nameščencem daje Slovenska bankEL »Moj dom«. Pojasnila daje zastopnik Dravi_n.ec, Ptuj, Maistrova 5.	26643-16
Diružabnica(co)
aa manjše podjetje iščem. Potrebno 3000 din. Ponudbe pod »Sjajna bodočnost« na ogl. odd. Jutra.
26631-16
15% obrestovan je Gostilna -
center Ljubljane
14	prostorov, hlev za 14 glav; v gotovini 200.000 hipoteka 400.000 din.
Hiša v centru
pripravna za stanovanja avtomiihaniko, tiskarno, pekarno, trgovine ali sli
čno. Gotovina 100.000._,
hipoteka 390.000. Pri investiciji 400.000 din se rentabilitet dvigne nad
15	odstotkov.
Prodaja
Realitetna pisarna, LJUBLJANA Gosposvetska 3
26743 16
Mlekarno
dobro vpeljano, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
______ 266^719
Brivnico
brez konkurence, v lepem kraju prodam z vsem inventarjem. Nasl. v vseh posloval. Jutra.
26597-19
Hišo
26661-191 enoetanovanjsko z več Jim lokalom na zelo prometni točki v centru LJubljane prodam za 250.000 din ali zame njam za manjšo eno-V zdravilišču	družinsko hišo ali samo
parcelo proti doplaiilu alarm? I oziroma prevzemu hipo pri Banja Luki ie naprodaj tekamega dolga. Ponu-pod vrednostjo arondirano dbe na ogl. odd. Jutra posestvo, obsegajoče hišo. P od »Trgovska-enodru-mlin in gospodarska po- I žinska«
slopia ter 10 ha izredno plodnega zemltišča z vinogradi, velikim sadovnjakom breskev in drugega sadnega
26822-20
TTjrodno naprod-^i! Informacije ""pri I HISA . novozidana, petstano-
drevja.
Streklju, Ljubljana, narska 1.
26558-20
Zvo-
Mlekarno
prodam po nizki ceni. Naslov v vseh posloval Jutra.
26700-19
Enosobni lep lokal
v strogem centru Ljubljane, s postr. prostori, telefonom, na ulico, t I. nadstr., oddam. Vprašati šeme, Ljubljana 1, pošt. predal 219.
26677-19
vaniska donos 24.000. netto. Potrebno 200.000, ostalo hipoteka. VILA štiristanovaniska, do nos 30.000 Cena 435.000 Beiigiad
lepo, solnčno Brezplačne informacije daje 4 parcel 3-200 Realitetna pisarna ADAMIH
.........."7
Mlekarno
na prometni točki radi potovanja prav poceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
26713-19
okal in
1-sobno stanovanje
takoj oddam. Celovška 49.
26863-19
Lep trgovski lokal
oddam v novi hiši. Vprašati: hišnik, Pražakova 12.
26855-19
Krčma ali bufet
naj prometne jše zagreb. ško središče, pri Jelači-čevem trgu in mestni tržnici, dobro idočo, — prodamo takoj zaradi odhoda v vojsko za 12 tisoč din. Izvrstna pozicija. Poslovnica P^vle-kovič, Zagreb, Ilica 144.
26625 19
Ugodna prilika!
Naprodaj
stavbišče	__
kv. m z gospodarskim po j Ljubljana Gosposvetska . slopjem na Pnilah. Naslov I vis-a-vis Slamiča, Telefon v vseh poslovalnicah Tutra. 48-79.	26834-20
26511-20 ,
. .. , Enonadstropno hiSr
Kupim VlIO U velikim vrtom ob držav-
z vrtom, dvostanovanjsko, ni cesti izven Ljubljane, tik v ceni do 300.000 V Ljub- I mitnice prodam. Naslov v liani. Ponudbe na ogl. odd. vseh poslovalnicah Jutra. Jutra pod »Stev. 428«. |	26742-20
26428-20
rr. ,	1 Enodružinska vila
lrgovsko niso z lepim vrtom, sončna na deželi, s posestvom ali mirna lega, blizu parka
brez kupim proti gotovini. Tomšičev drevored Ma-Ponudbe na ogl. odd. Jutra rlbor, prodam. Naslov v pod »Gotovina 1896«. I vseh poeloval. Jutra.
26389-20 I	26918-20
Vila	I Parcelo
tristanovanjska pod Rožni	1300 kv. m prodam ali za-
kom, vogalna parcela 170C	menjam za hišo v Ltub-
kv. m. na dražbi 4. okto-	liani. Naslov v vseh po-
bra. Izklicna cena samo din	jlovalnicah Jutra.
134;000. Prevzem hipoteke	26880-20 možen. — Informacije na
Samsko stanovanje
26947-21 ,0t,0 ;„ kuhinjo, oddam šo-n, . , ,	. I l,dni gospodični. Naslov v
trisobno stanovanje yseh poslovalnicah Jutra, udobno, plin, oddam s I	26842-21
1. novembrom. Malgaje-
va 20, Ilirija,	|»isob. stanovanje
r oddam z novembrom „ ,	i Naslov v vseh posl Ju-
H-nosob. stanovanje |tra-	26676-21
v centru, oddam. Poizvedbe: Dr. Černej, Tavčarjeva Trisob. Stanovanje Ulica 5.	26.64-21 | s kabinetom ta kopata!
co takoj oddam v novi hiši. Povšetova 78, Ko deljevo.
26633-21
Sobo
v vili s parkom z VBem
Sobo
Dve dijakinji
ali uradnice sprejmem v lepo čisto sobo z vso oskrbo po nizki ceni. Strossmayerjeva 4 1. de-26831-23 I sno> nasproti Poljanske gimnazije.
26774-22
komfortom, opremljeno leP° opremljeno, sončno I__... , . .
z vso oskrbo ugodno od- s posebnim vhodom ta- UTema uljakinjama
dam za takoj. Naslov v | oddam, vseh posl. Jutra.
26499 23
Opremljeno sobo
V Vili blzu Tabora od-1
oddam sobo s hrano ali 26825-23 I brez- Lušin, Gosposka 10-U.
26766-22
Dvosob. stanovanje
oddam za 1. november. — Ogled od 1.—3. ure, povprašati Stari trg 15 dvorišče.
1 Stanovanje
26745-21 obstoječe iz 3 velikih ta m • 1 .	. 2 manjših sob, s prltl-
lrisob. Stanovanje klinami oddam s 1. no-s komfortom oddam s vembrom. Pleterfinikova 1. novembrom. Podmil- I 32-	26819-21
ščakova 49, blizu bežigrajske šole.	I Dvosob. stanovanje
26696.21
s kabinetom, mirno ta 0.	i sončno oddam z novem
otanovanie 2 sob brom, osem prostorov, kopalnica in pritikline, od- Trnovski pristan 40, po dam. Einspilerjeva 20, Be- le6 zapornice, iirad.	|	26806^1
26765-21
n	. Sončno stanovanje
Dvosob. stanovanje dvosobno, 8 pritiklinaml s kabinetom in kopalnico, visoko pritličje, oddam oddam za 1. november pri stranki odraslih oseb s bežigrajski gimnaziji. Na- 1 novembrom. Ulica Sta slov v vseh poslovalnicah re Pravde 25, dohod z Jutra.	26761-21 | Domobranske ceste
26762-21
Stanovanje . c.	...
2 sob. kuhinje, oddam » stanovanje 3 sob sritličju za 1. november. I s pritiklinaml V lepi mir Vodovodna cesta it. 24. ni hlSi oddam s 1. no-26782-21 1 vembrom. Ogled vsak dan od pol 11. do pol Jvosob. Stanovanje 12- dopoldne. Naslov v ta prazno sobo s poseb vseh P08107**- Jutej^ ^ nim vhodom ta štedllnl'	26783-21
kom oddam. Sv. Petra. „ cesta u.	Enosob. stanovanje
26515.21 I ^ november, oddam ta ceno 350 din prt Sv. Jakobu, Rožna ulica 21,
Dve stanovanji
kegljiščem ▼ Stre'lški | Prttličje, trisobno ln dvosobno na Gosposvetskl c. Oddam
26754.21
»fzredna^ prfc. POd | Vinogradno
26599 20
Parcelo blizu trnovske cerkve, 750 kv. m (vodovod, kanalizacijo, elektriko) z | vrtno hišico proda Pau lin, Jeranova 4.
26824-20
posestvo
arondirano, oca 18 ha, z vsem pridelkom 50 do 60 hI, živino m nepremičninami ugodno prodam Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Zelo ugodno 900«.
26900 2P
Družabnika
Išče dobro ldoča in vpe. ljana galnterijska trgovina na veliko in malo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika.«	26857 16
Trgovski lokal
lep ln cenen, s telefo-fonom takoj oddam na Miklošičevi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra točka«.
26856-19
V večji
trgovski hiši
na živahni Tržaški cesti v LJubljani bi oddal velik lokal trgovcu ali o-
3% obveznice
za plačanje kmetskih dol __ _____
gov kupuremo in prodaja- brtniku. ki bi pa mo-mo po ugodni ceni. Ru- -il loka! "am preurediti dolf Zore. LjuMjana, Gle-	oddel.
dališka 12.	1 " j L>1 p »^ovirati.«
26941-16 .	26773-19
Lepa stavbišča I Visokopritllčno vilo
blizu kolodvora St. Vid I bIizu kolodvora Petrr.v-Vlžmarje ob drž. bano Ce Prl Celju poceni pro-vlnski cesti, gramoz, ele dam- Naslov Jožef 2a-ktrika, vodovod na par- S®11' Petrovče. celah ter sadno drevje I	26926-20
od 14. din naprej naprodaj. Pojansila Vižmarje 31j._26655-201 Večje število parcel
Hiša v Kamniku
s korporacijsko pravico bo prodana na javni dražbi dne 3. oktobra 1939 ob 8. Hiša je oce. njena na din 25.384 najmanjši ponudek znaša 12 692 din. Pojasnila daje pisarna dr. 2vokIja.
26640-20
Nova hiša
enonadstropna, v centru mesta, 3 lokali, 4 kleti. 3 dvosobna stanovanja, elektrika, voda dvorfSče, vrt, sadovnjak, itd vse v najboljšem stanju za trgovino ali obrt, prodam Izpod cene za din 160.000— Zibert, Radeče 'fdani most.
26668-20
kompleksov oarcel gor dov trgovskih ta ftano vanjskih hiš m *l) tma oaprodat gradbeno stro kov izobražen oosred^ valeč
KUNAVER LCDVIB Cesta 29 oktobra 6 Te
lefon 37-33. Pooblaščeni rrmdltei) a sodni cen I tel j a nasvete breaplačrfo aa razpolago 12S-2f
np^nibrom v na- Nekaj dvosobnih
jem. Ponudbe na ogl
odd. Jutra pod st. 4	stanovanj
26498 21 I komfortnih oddam bil.
zu bežigrajske gimnazi"
Prazno sobo 1 ■ Tuj unu iaoora oa-1	1
oddam takoj a: i pozneje <Jam solidnemu gospodu	l^lZjesolca
Langusova ul. 5 levo v I Naslov v vseh posl. Ju- sprejmem z vso oskrbo. — pritličju tra. 26899-23 PoIi«nska cesta 12, pririič-26532.231 - 'e» delDO-
Tri boljše osebe __26949-22
Sobo	sprejmem na prvovrstno V* L- - 11
opremljeno, lepo za eno domačo hrano v centru. I VlSoKosOlka ali dve osebi tudi aka- Nas ov v vseh posloval. I ISče sobico z vso 06kr-demiku oddam. Nebotlč | Jutra.	26893-23 | bo. event. kot sostano-
nlk V. nadstr.
Mlad obrtnik
se želi spoznati z gospodično do 23 let, z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad slaščičar«.
26722-24
Mlad gospod
želi spoznati gospodično simpatično in prijet ne zunanjosti do 26 let staro radi skupnih izletov in zabav. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »V dvoje je lepo«.
26472-24
Blagajničarka
kavarn, ali restavracijska zanesljiva ln pošte, na trgovsko naobražena prosi namestitve. Gre za prodajalko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna 361«.
26389 24
Morda samotari
kakšen inteligent in bi želel pošteno družbo de Keta? Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Značaj 13«.	26369-24
Vdovec
najboljših let, dvojni posestnik, gostilničar in trgovec v prijaznem šta jerskem prometnem tr l m Išče žlv'.Jenjsk0 dru iHco s primernim kapitalom staro 40 do 48 let. Diskreclja častna zadeva. Dopise s sliko >od »Sreča« na ogl. od. Jutra.
2597025
Sobo
oddam dvema gospodoma. Kolezijska ul. 12. Trnovo.
26755-23
26396.23 1 Opremlieno sobo
oddam takoj na Cesti 29. oktobra 5, I. levo.
26881-23
valka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna cena«.	26928-22
Prazno sobo
lepo solnčno, oddam. Na slov v vseh poslovalnicah *ntra Jutra.	26756-23
Opremlieno sobo
s hrano ali brez oddam. — Tudi zakonskemu paru. Na-
Abonenti
s sprejmejo na dobro izdat-
i	.	,71	u. uuuiu uUdl*
r vseh poslovalnicah no domačo hrano. Naslov 26945-23 v vseh poslovalnicah Jutra.
Sobo
Lepo sobo	oddam v bližini Tabora in
opremljeno, s posebnim kolodvora Friškovec 4. vhodom, oddam. Smartin- |	26883-23
tka cesta 10.
26768 231 Prazno sobo
. v novi hiši oddam takoj ali Sobo	pozneje vis-a-vis Povšetove
z dvema posteljama, oddam 7l» DrgHn.
Naslov v vseh poslovalni-1 cah Jutra.
26776-2} I
26884-23
Sobe iice
Dijak sedmošolec . išče stanovanje ev. ln-1	Sobo
strulra nižješolca dijaka I z vhodom s stopnišča, praz-Ponudbe na ogl. od I no, po možnost s centralno Jutra	I kurjavo, od glavnega kolo-
265435-231 dvora do konca Bleiwei-sove ceste, iščem za novem-| ber ali preje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Mirna oseba«.
26506-23a
Garsoniere
velike, z vsem modernim komfortom za eno ali dve osebi, primerne
tudi za pisarne se odda-1	.
Jo s 1. novembrom. Na- Komtortno SODO slov ▼ vseh posl. Jutra. raJSl večjo, visoko pri 26719.23 j tllčje ali 1. nadstr. po možnosti b posebnim OnremliMn cnlin I vbodom v centru ali v „	eno f®D® . bližini kolodvora iščem
takoj oddam v Prisojni s 1. novembrom. Ponud uHcl 3-n. desno (Ta- be na ogl. odd. Jutra bor).	26747-23 pod »Center 735.«
26693-14
Uharice
žive za lov prodaja po 300 din Jugolov Zagreb prettaac 72. _28548-27
Nemška doga
9 mesecev stara, dobra ču-vajka, poceni naprodaj. Al-" " . Ljubljana VII.
Višji drž. uradnik
40 let, samec, akadem. izobražen, veliko potoval r inozemstvu, želi spoznati radi ženitve premožno go-podično iz prvorazredne ružine. Ponudbe pod šifro »Rudi 1208« poslati na Propagando, Beograd, pošt. pretinac 409.
26402-25
Gospodična
nad 30 let stara, lzobra žena, — neomadeževane preteklosti, pridna ln poštena želi tem potom znanja v svrtio ženitve z izobraženim starejšim gospodom do 60 let. — Upokojenci ta vdovci z dvema otrokoma niso iz ključeni. Samo resne po nudbe na ogl. od. Jutra pod »Srečno življenje c 26364-25
Podoficir
35 let želi poznanstvo dekleta ki ima nekaj do te radi ev. osiguranja, zaradi ženitve. Resne ponudbe s sliko na ogl odd. Jutra pod Sum&dl nac<
26516 25
bin Vrečekt Medvedova 30
Enosob. stanovanie s*'J l 15- Na- nrano
oddam solidni stranki. SlOV v VSeh P0®1^1?," I T^oba Rožna dolina c. VTI. 13 1 26547-21
Štirisob. stanovanie
komfortno, v vili z vrtom, garaža, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26733-21
Več gospodov
spreimem na stanovanje In hrano po nizki ceni trg 5.
26735-23a
Stanovanjsko hišo
novo, enonadstropno. S km od Celja na križlMu državne ceste, v kateri se lahko odpre obrt. trgovino ali gostilno, od dam v najem. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Obrtc.
20827-20
Enosob. stanovanje
iščem za takoj v sredi.
Štirisob. stanovanie t^mt
kopalnice, pritiklin, oddam na ogl. odd. Jutra pod po ceni tako, da obdržim »Nujno«, sam kot podnajemnik eno |	26820-23a
sobo (event. dve) Ponudbe
s-ifro°Š620«?dd- Jutri pod i Dvosob. stanovanje 26725-21 | s kopalnico, sončno — iščem za oktober ali no. vember. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Sončno 582«.
26582-21a
Dvosob. stanovanj"
oddam za november odraslim osebam. Herberstei-nova nl., nova stavba. Po-tve se Triglavska ul. 6.
26728-21
VeČ stanovanj
komfortnih, oddamo za november v novi hiši. Medvedova vogal Frankopan-ske ulice. Brezplačne informacije daje Realitetna pisarna Adamič, Gosposvetska 7.	26833-21
Dvosob. stanovanje
oddam s 1 novembrom Vipavska u Ica 8.
26865-21
Visokopritlično
stanovanje
2 sob s pritiklinaml ra dl otrok Iščem. Ponud be a ceno na Kristan, pošta LJubljana 2.
26505-21 a
Stanovanje
enosobno, komfortno, wn»no, čisto, cen trum, litem takoj ali s 15. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod Državna upo kojenka«.
26614-2U
Prazno sobo
Sv. I ev. dve, po možnosti _ „. . centralno kurjavo, s stro 26*62-23 go separiranim vhodom.
- s stopnišča. Iščem za ta-
On-emlieno sobo I v centru. Ponudbe veliko, lepo. s souporabo n*	Odd-Jutra pod
kopalnice. Takoi oddam. - P06^0® Kolodvorska nl. 28. II. n. I	26734-23a
levo.	26602-23,
Iščem sobo Prazno sobo I strogo separlrano tudi
lepo, solnčno, s centralno dvoriščuall v pred kurjavo in souporabo ko- »n®8«"- . Ponudbe na palnice oddam za norem-	o^- Jutra P0«3 >8®-
ber v Dvorfakovi ulici ▼ I P®rlrano«
prvem nadstropju. Naslov I	28478-23a
v vseh poslovalnicah Jutra.
26738-231 Gospodična
.» stalno službo iSče so-Sobo	I bo s popolno oskrbo v
s pohištvom ali brez. s cen- ^n*™ mesta Prt b«1!*! tralno kurjavo, s souporabo ^f^nl za takoj ali • kopalnice, oddam. Ponudbe 15- oktobrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod n® O«1- odd- Jutr* POd »Gajeva ulica«.	I »B- B «	26706-23a
26736-23
Uradnik
s stalno Službo išče o.
Prazno sobo
solnčno, separirano. v lepi premij eno sobo s poseb mirni hiši, oddam uradnici. nlm vhodom, v centru
v •» .1	r	111 ■■ I ■ a. faVnt Alf m II
Križevniška 14.
26737-23
Sostanovalko
sprejmem. Janieva 13.
26811.23
Prazno sobo
v novi stavbi oddam. Na slov v vseh poM. Jutra.
mesta aa takoj aH a 15. oktobrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Siguren plačnik«.
287O0-23a
Upokojenec
lgte sobo a vso oskrbo prt drutlnl. Pcmudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Gentleman«
2887323«
Psihografolog
in astrolog
S. Peradlso v LJtibljani hotel Sion ostane od 1. do 8. oktobra. Stranke sprejema od 8. do 12.
ta od 2. do 7._
26660-31
Ženitbe in možitve
boljših krogov posredujemo najvestnejše ta u-spešno. Velika izbira od ličnih partij obojega spo la. Informativiue prospekte počljemo proti na 26936-27 kazUu 10 din v znamkah — diskretno: RE-ZOR, Zagreb, poeta 3.
26626-25
Inteligentna dama
z dobrim nastopom, čiste preteklosti, s svojimi prihranki, poroči značajnega trgovca, gostilničarja, držav, uslužbenca do 55 let Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. oktober 684«.
26684-25
Razno
Mlada dama
želi spoznati starejšega situ-
iranega gospoda kateri bi	________ ____ ______
denarno pomagal. Ponudbe	zveie a dobroimetjem. Na-
na ogl. odd. Jutra pod	slov t vseh poslovalnicah
Stavbeniki!
Apno v kosih vagonske pošiljke, dobavim za vloge Hranilnic članic Zadružne
»Strogo diskretno«.
26746-24
Gospodična
lepa, trenutno v neprl-liki želi poznanstva s dl okretnim situiranlm gospodom. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Osamljena 88«.
2669B-24
Katera gospodična
ali gospa želi odkrito-srčnega prijateljstva • starejšim gospodom. Po nudbe na ogl. od. Jutra pod »NeBeblčna zaupljivost«.
26573 24
Stanka P.
dvignite pismo poštno ležeče. Celje.
26629-24
Jutra.
25977-37
GROZDJE
smederevsko,
odlično in poceni zopet na zalogi pri
GOSPODARSKI ZVEZI, Ljubljana, Tyrševa 29 teL 2770.
CONTINENTAL

J
trilvsin



j

m
Kako pravilno operem lase? Kaj • je tipično moško izpadanje las ? Kako se zavre premočno izločevanje maščobe kože na glavi? Kako se prepreči škodljivi vpliv raznih, glivicam podobnih organizmov na lase ?
aa ugodne mesečne obroke
! Ivan Legat
LJUBLJANA
Prešernova ulica 44
MARIBOR
Vetrinjska ulica 3U
Na ta in mnoga druga vprašanja boste dobili odgovor v novi T ;!-.—>n-brošuri. Ona vsebuje znanstveno ugotovljene podi'; j vsem. kai bi bilo treba vedeti v pogledu ohranitve in nege las. Radi Vam bomo brezplačno in neobvezno dostavili to brošuro. Izvolite nam poslati čitljivo izpolnjen odrezek.
Mr. JOSIP HOFFMANN, ZAGREB, Mošinskoga 5. »J« Prosim, da mi pošljete brezplačno novo Trilysin-brošuro!
Točen naslov:
(mm
dobi pri glavnem zastopniku ; Lekarna pri Sv. Ivanu. Za-i greb, Kaptol 17. — Zastonj i pošljemo prospekte o zdravljenju.
O. t. a. t>r. i7i>7t>-19>6 Rn >«7
Oglasi v „ Jutru" Imajo vedno največji uspeli!
ZAHVALA ____________
Za vse pismene in ustmene dokaze iskrenega sožalja, ki sem jih sprejela povodom težke izgube našega predragega soproga in papana, gospoda
ALOJZIJA MIDOFERJA
KROJ. MOJSTRA, POSESTNIKA IN SVETNIKA ZBORNICE TOI.
kakor tudi za poklonjene vence in cvetje, ter darovane maše zadušnicu. se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujem. Prav posebno zahvalo sem dolžna vsemu obrtniškemu udruženju in korporacijam. za tako vzorno organiziran žalni sprevod, pevcem in godbenemu društvu za v srce segajoče žalostinke. obema govornikoma za njune tople poslovilne besede, vsem ostalim društvom, meščanom in vsem onim, ki so prihiteli od blizu in daleč, da spremijo nepozabnega pokojnika v tako velikem številu na njegovi poslednji poti. še enkrat vsem naša najiskrenejša zahvala.
NOVOMESTO. dne 30. septembra 1939
ASJA MIDOFER, soproga s hčerkama
š K I
NOVA UČINKOVITA SNOV VARUJE VAŠE LASE!
J A ¥ N A Z A
IgNKCHKElMEft
INSERIRAJ V JUTRU"!
Pri spolni nesposobnosti. Pri spolni slabosti poskusite hormonske pilule
„HORMO-SEKS"
Dobivajo se v vseh lekarnah. — 30 pilul din 84.—, 100 pilul din 217.—, 300 pilul
din 5G0.—. Po pošti diskretno, razpošilja
LEKARNA RAHOVEC Ljubljana
Glavno skladišče: Farrn. kem. laboratorij »V1S-VIT« — Zagreb — Langov trg 3.
Ogl. reg. S. br. 58-36-39.
Težkega srca naznanjamo, da nas je danes 30. septembra ob 2. uri zjutraj, previdena s svetimi zakramenti, za vedno zapustila po prestani težki in mukepolni bolezni, naša nadvse ljubljena sestrica, zlata teta in svakinja, gospodična
Ivanka Zore
uradnica barutane
Nadvse drago pokojnico bomo spremili v mnogo prerani grob jutri v nedeljo 1. oktobra ob 5. uri popoldne na kamniško, pokopališče Žale. Na iskreno željo nje in vseh domačih prosimo tibega sožalja.
KAMNIK — LJUBLJANA — JESENICE
Žalujoče rodbine
Zore - Stekar • Pikel
Dolžnost nam je. da' se najiskreneje zahvalimo gospodu 53 I DR. JOŽETU 1>E GLEKIU. zdravniku na Bledu, ki je polnih sedem let zdravil brezplačno vojnega invalida Marolta Fran-ca-Kosmačeva, kateri vso to dobo ni zapustil postelje. Bog Vam plačaj Vašo dobroto!
BLED. dne 28. IX. 1939.
* T \ K 01/i O VI-KOSM AČE VI.
IJCS - (PADAVICO)
celo zastaran »ŠEN* (šajn) imenovan, kakor »živčno bolne«, je danes mogoče v najkrajšem času »zdravljenja«, stoodstotno ozdraviti.
Narava sama pomaga trpečim, ne da samo olajša njih težko trpljenje, temveč: Povrne istim zopet prejšnjo p ,• >lno zdravje, če sami to nočejo! ČLOVEK, ki i.rpi i : cm'teh bolezni, pač ne bo nikakor odbijal take pomoči katero mu daje narava.
Pišite še danes, ko to citate na posrednika . BOLNIH in NARAVO da vas ozdravi! Naslov Vam daje: Oglasni oddelek »Jutru«.
ROLESA
\ V!\d\ HSI OTROŠKI V O Z I Č K I
(T

m o i o n j i
T I i J C I H I. 1
ŠIV STROJI
IGRAČN1 VOZIČKI, SKIROJ1. AVTOMOBILČKI, KOL.ES uELl
TRIBUNA F. E. L. LJUBLJANA
PODRUŽNICA: MARIBOR	CENIKI FRANKO!
posušeno cvetj« aruike, Korenine preobjerle
bezgovo cvetje, ■i ildrianove korenin«
in svišeeve encianove) korenine. Ponudbe naj se poš-jejo na APEF, Via Deciani 15 — Uaine.
spo priznano nizki!, cenah si nabavite! jaajboljše moške o-l □leke. perilo in vsaj llpraktična oblačila! pri
Preskerfu
?!. I U B L J A N Al
»v. Petra cesta 111
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novt: zato jc pustite redne kemično čistiti al barvati v tovarni
J0S, REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 •^rslnica — Svetlolifealtm.
f £ l„.ema»i
INSERIRAJTE V „ JUTRU"! ZAHVALA
Ob bridkem udarcu, ki me je zadel z nepričakovano smrtjo mojega preblagega moža, gospoda
BR. IVANA HOJNIKA
• državnega tožilca v Mariboru
sem prejela toliko izrazov sočustvovanja, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Zahvaljujem se tedaj vsem ki so me v težkih urah in dneh s toplo besedo tolažili. Posebno pa se zahvaljujem gg. zdravnikom dr. Lutmanu, dr. Dernovšku, dr. Keržetu. dr. Cundriču ter častitim sestram: nadalje g. župniku Orlu, državnemu tožilcu g. dr. Zorjanu, s.o.s. g. Juhartu za globoko občutne žalne govore; nadalje vsem darovalcem cvetja ter sploh vsem, ki so preblagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
MARIBOR, dne 27. septembra 1939.
ŽALUJOČA VDOVA IN OTROCI
ZAHVALA
Vsem. ki so nas ob bridki izgubi naše preblage mame. stare mame, sestre, tašče, gospe
Marije Banovec
kakorkoli tolažili, izrekamo tem potom najglobokejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo gg primariju dr Magajni ln dr. Hribarju za zdravniško pomoč, opernemu dirigentu g. A. Neffatu ter g. F Rusu za vodstvo petja, gg. solistom in članom opernega zbora za prekrasne žalostinke in vsem, ki so z venci, cvetjem in z mnogo-brojnim spremstvom na zadnji poti počastili spomin blage pokojnice. '
žalujoče rodbine:
BANOVEC, STRNISA, ŠIMNOVEC, HARMEL, VALUSNIK
Kokošje, purje, gosje, račje, rtavadnO, 9 strojem čiščeuo in čohano.
Vzorci se pošil ja jo brezplačno in franko.
Dobavlja se v vsaki množim
E. Vajda, čakevec
Telefon štev. 59, 60, 3, 4
je
#7JfL'' v-
CENE PERJA ZEl.rO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK Cs VZORCE, ta JIH DOBITE BREZPLAČNO!
Danas je nakon dnge I teške bolesti naš dragi suprng, otac 1 djed, gospodin
za sprejem 25 oseb v slisžbc Foštaaske ste-dionice v Beogradu na mesta uradniških pripravnike v, dnsvnišarjev in aadričariev.
Za ta tečaj se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo sledeče pogoje:
1)	da je državljan kraljevine Jugoslavije;
2)	da je dovišii trgovsko akademijo ali popolno sredno šolo z abiturijentskim tečajem odnosno dvorazredno trgovsko šolo.
Prošnje morajo biti napisane lastnoročno, kolkovane s kolkom za din 10.— in opremljene z originalnim šolskim spričevalom, krstnim listom in nravstvenim spričevalom. Ostale dokumente, ki so določeni po zakonu o uradnikih, bodo spredložili naknadno izbrani kandidati. V prošnji mora biti točno naveden naslov kandidata.
Prvenstvo imajo kandidati, ki še niso prekoračili 25. ieto starosti, obvladajo tuje jezike ter strojepisje in ki so odslužili vojsko.
Prošnje, ki so opremljene s priporočili ali vezane na kakršenkoli pogoj ali ki so pisane s pisalnim strojem, ne. bodo upoštevane.
Od prijavljenih kandidatov bo izbrala Poštanska štedionica 50, ki bodo pripuščeni k polaganju sprejemnega izpita. Po doseženih uspehih bo sestavljen rangovni spisek kandidatov, od katerih bo izbranih prvih 25. Izbrani kandidati bodo postavljeni za dnevničarje in nadničarje.
Vsa potrebna obvestila bodo prejeli kandidati pismeno od Generalne direkcije Poštanske štedionice v Beogradu, kamor je treba poslati prošnje. Program m dan polaganja sprejemnega izpita bo sporočen vsem kandidatom, ki bodo izbrani.
Prošnje se sprejemajo najdalje do 15. oktobra t. 1. zaključno.
Iz Poštanske štedionice kraljevine Jugoslavije.
štev. 6751/1 z dne 28. septembra 1939.
j tablah in za odeje, •edno na zaiogl. — Zahtevajte vzorce tn cenik.
I \rbeiter — Maribor.
Novi naslov: frančiškanska al. 3.
Sreip/ačen pevk </ /j.-
— —
mmmim
Imm //,''/a
JPw§
IBr -Smrn-^r^^ jfS&L
iahte^ajfs brezp/a.vr .-»nHr.
HEINEL* IICROID
d.z.o.z. za/. ffornice g/astu/
MMIBOR st 101
privatnik
primiosi sv. zakramente u 80 godlul života blago preminuo.
Sprovod neprežaljenog pokojnika obavit če se u ponedeljak 2. oktobra u 4 sata posle podne iz mrtvašnice gradskog groblja u Celin.
Celje, Zagreb, Craz, dne 30. septembra 1939-
ELISA GUGGER, supruga Prof. RORERT SERNKO, sin
FRIEDA SERNKO, snaha MIA pL MACELJSKI, hčerka GUSTAV pL MACELJSKI, industrijalac, zet TRAUTE, NADA, DRAGAN, MILAN, ROBERT, ROTRAUT, unuci.
■ iw- ■ - v;.-. ,
jM	5.V-'. 1 '.<•-- « ,M.
ZADRUŽ1A
PODRUŽNICE: Bled. Kranj Manbor. Novi Sad. Split. Vloge obrestuje do 4% vezane na odpoved do 5%-
BANKA D. D. V LJUBLJANI
Dovoijufc kratkoročne Kredite v tekočem računu - Eskonttra trgovske menice
13 V L VLOGE ZNAŠAJO Oin 67,000.000«-
DELNISKA GLAVNICA OIN 20.000.000.— Vrii vse bančne posle najkulaotneje
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlakarnarja Fsan Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.
Iz Ljubljane
Učinkovita premiera v kinu. Za otvoritev sezone je pridobil kino Matica znameniti ameriški film »Poslednja zapoved«. že dolgo nismo videli fiima iz zadnje svetovne vojne, ki bi bil tehnično tako odlično izdelan in po igralskih sposobnostih vseh nastopajočih tako močan in prepričevalen. Sledovi Shakespearove moči so v onih stvaritvah Angležev in Američanov, ki nam umejo podati veličino človeške tragike. poantirano s številnimi vstavki razbrzdanega humorja . Film »Poslednja zapoved« nam nazorno, da bolj ni mogoče, prikazuje življenje in žrtvovanje v letalskem oporišču za francosko fronto. Smo priče obupnega veseljačenja in popivanja mladih letalcev, ki se dan za dnem spušča^ je v borbo in se zdecimirani vračajo. Vedno novi prihajajo, vedno mlajši, in vedno bolj se redči garda junaške mladine. Za-pletkov te pretresljive vojne drame, katere ideja pa je prepričevalno pacifistična, ae bomo opisovali. Film je treba videti. Igralca Errol Flynn in Basil Rathlone, ki ju poznamo že iz »Robina Hooda«, sta se nam pokazala kot polnokrvna dramska umetnika, ki ne uživata zaman simpatij med ljubljanskim občinstvom. Premiera filma je imela svečan okvir. Uvodno besedo ki je zbudila mnogo iskrenega pritrjevanja, je izpregovoril šef letalskega centra g. dr. Stane Rape. Predstavi so prisostvovali številni ugledni predstavniki, zlasti je bila častno zastopana naša vojska od generalitete do naše letalske posadke in orožništva. Prišli so tudi predstavniki banske uprave. Zlasti je bil častno zastopan Aeroklub ter razne nacionalne organizacije.
u— Trgovski tečaji za izobrazbo pisarniških moči, dnevni in večerni, se otvo-rijo začetek oktobra na trgovskem uči-lišču »Christofov učni zavod« v Ljubljani Domobranska 15 Pojasnila daje ravnateljstvo. (—)
u— V Mostah je bila včeraj popoldne otvorjena sadjarska in vrtnarska razstava. Nameščena je v šolski telovadnici, ki je prav okusno okrašena. Sprednjo steno krasi slika kralja Petra II., vzdolž dvorane je dolga miza z razstavljenim sadjem ob straneh pa je razstavljena povrtnina ter vrtnarsko orodje. Stene so okrašene s slikami. ki oonazorujejo sadjarstvo. Razstavo je otvoril predsednik podružnice g Lojze Erjavec. V imenu centrale Sadjarskega in vrtnarskega društva je pozdravil in čestital k uspehu razstave g. Skulj. v imenu kmetijskega odseka mestne občine pa je izrekel tople pozdrave gosp. inž. Levstik. Mestna občina je prispevala 1000 din. Tople pozdrave je izročil tudi g. Štrekelj v imenu ljubljanske podružnice. Čestitali sta še podružnici Šiška in Vodice. Vsem govornikom se je zahvalil predsednik podružnice Razstava je zelo zanimiva in je imela že v teku popoldneva precejšnje število obiskovalcev. Odprta bo vključno do ponedeljka do 17. ure. Vstop ie brezplačen.
ALI STE SI ŽE OGLEDALI MOE>ERNO PREUREJENO
delikatesno in specerijsko
trgovino
KAFKA KORETIČA
v palači Viktoriji
nji Aleksandrovi cesti?
Že bogato založene izložbe Vam pričujejo o največji izbiri. — Oglejte jih še danes 1
I u— Ruski tečaj za Slovence. Po primeru prejšnjih let priredi tudi letos Ruska Matica ruski tečaj za Slovence. Tečaj se deli v tri skupine: I. za začetnike, II. in III. za naprednejše. Za II. skupino so predvidene vaje iz ruske klasične literature Puškinove dobe, za III. skupino pa iz literature po Puškinu. Ukovina znaša 20 din mesečno in enkratna vpisnina 10 din. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje vsak torek, četrtek in petek od 7. do 9. ure zvečer na državni dvorazredni trgovski šoli. Gregorčičeva ulica 29_
VSE za fotografijo
v edini specijalni trgovini
JANKO POGAČNIK
LJUBLJANA — TVRŠEVA C. 20.
Kvalitetna amaterska dela.
Iz Celja
u— Se o maksimiranju lokalnih telefonskih razgovorov. Iz Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani smo prejeli opozorilo, da naj se odslej kavarniški, hotelski, restavracijski in sploh gostilniški gostje poslužujejo samo javnih telefonskh govorilnic, katerih je dovolj na razpolago. S pavšalom je določeno tako nizko minimalno število pogovorov, da ne zadostujejo niti za lastne obratne potrebe. Iz tega razloga je nemogoče dopustiti gostom in drugim interesentom odslej brezplačno v uporabo telefone v gostinskih obratih. Pripominjamo, da stane vsak začetni govor po sedaj razglašeni tarifi 50 par. Ker je prekoračila Ljubljana število 2000 telefonskih naročnikov, spada v najvišji tarifni razred, v katerega se plačuje po 3000 din letnega pavšala, to je točno za 500 govorov mesečno po 50 par.
Kaj storijo biciklist! iin različni motoristi, da prehlad preprečijo? ČIK-bonbone žvečijo!
Glavna zaloga JERAS MAKS v Ljubljani, Miklošičeva c. 24
u— Danes se zaključi StiplovgKova razstava, Danes je zadnji dan odprta umetnostna razstava slikarja Franja S. Sti-plovšOta v Jakopičevem paviljonu. Razstava, ki je vzbudila toliko upravičene pozornosti in vsestranskega priznanja pač zasluži, da jo obišče slehern ljubitelj oblikovne umetnosti. Razstava je odprta od 9. do 18. ure.
MODERNA in RITMIČNA GIMNASTIKA
za dame, gospode in otroke v tečajih in posameznih urah.
HANA PAJK,
Salendrova ul. 4/IL, prijave od 11.
15.
OČETOVO ORDINACIJO JE PREVZEL med. univ.
dr. Kazimir Dergane
ordinira od pol 3. do pol 4. popoldne LJUBLJANA — KOMENSKEGA 4, Sanatorij Emona — Telefon 36-28.
Dr. IGOR TAVČAR
ZOPET REDNO ORDINIRA Breg 8.	Telefon 35-95
^"gimnastika
Individualne vaje za vse telesne hibe. Vaje za prožnost in linijo Dihalne vaje Tečaji, privatne ure. — Znižane cene za večerne tečaje — Pojasnila med 17.—19. uro.
ILSE DRUŠKOVIč,
dipl. učiteljica telovadbe, Kersnikova ul. 8.
Zveza gospodinj v Ljubljani sporo ča. da je prva pošiljka grozdja za grozdno akcijo vsa oddana in prosi, naj naročniki pridejo po gajbice v društvene prostore Gradišče 14. Za prihodnjo pošiljko se sprejemajo naročila. Grozdje je sladko in zdravo, dobavlja ga Bela Krajina.
do preklica ne ordinira
u— Telovadni tečaji TKD Atene se začno redno v torek, 3. oktobra. Vpisovanje pri urah vsak torek in četrtek od pol 18. do pol 19. za dijakinje in od pol 19. do pol 20. za dame v licejski telovadnici na Blei-weisovi cesti. (—)
u— Sadjarska podružnica Šiška. Danes dopoldne bo ogled sadnih vrtov pod vodstvom gg. Stupice in Breceljnika. Opazovali bomo uspeh različnega obrezovanja sadnega drevja. Zbiramo se ob 9. uri pri g. Demšarju. Podlimbarskega 35
SPALNE VREČE in ZLOŽLJIVE POSTELJE
posebno priporočljive za vojake, lovce, turiste — v veliki izbiri v športni trgovini
KOLR PREDALIČ, Ljubljana
KONGRESNI TRG 4 — teL 35-61
u— Zveza akademsko izobraženih žena
prične s tečajem nemščine (II.) v ponedeljek ob 19.30, z angleščino (I.) v torek ob 18., za angleščino (II.) v torek ob 19. z italijanščino (I.) v torek ob 20. s telovadbo v torek ob 18.45 na učiteljišču na Resljevi cesti. Naknadni vpis je še mogoč! Odbor.
u— Nemške In italijanske, začetne In nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva uL 27., pritličje, med 8. in 14. uro. (—)
u— Brezplačen tečaj slovenske stenografije priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva uiL 27., pritličje, med 8. in 14. uro. (—)
u— Danes popoldne ob 15. uri seprl-čno plesne vaje »Zarje« v dvorani »Metropol«. Ples poučuje g. Trošt Vabljeni vsi! (—)
DEŽNE PLAŠČE
iz balonske svile, spalne vreče v veliki izbiri nudi športna trgovina
B. KOLB PREDALIČ
LJUBLJANA	Kongresni trg 4
u— Plesna šola na Taboru. Danes ob 20. uri se pričnejo plesne vaje. (—)
u— Izlet v Slovenske gorice priredi Tujskoprometna zveza dne 8. oktobra. Vse informacije in sporede dobite v pisarnah Putnika, Tyrševa 11 in Masaryko-va 14. (—)
Reprezentativen lokal
nov, prostoren, nasproti hotela Union se odda za november. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »LOKAL 19«.
m———..................... mu 111 imun
Za razbojnikom HacetOm. Kakor vse kaže, se Anton Hace s svojo družbo zadnji čas najrajši zadržuje v okolici Kranja in Medvod. Po skrbnem poizvedovanju škofjeloških in okoliških orožnikov je zdaj že dognano, da v Sturchovo trgovino v Retečah, kjer je bilo preteklo nedeljo ukradenih za več kot 10.000 din gotovine in blaga, ni vlomil nihče drug kakor Hace s svojimi pajdaši. Po ti3tem so ga še nekajkrat videli v okolici Medvod. Med drugim se je prejšnjo nedeljo oglasil tudi v Mrakovi gostilni v Prašah, kjer je bil pred nekaj tedni že poizkušal svojo srečo, a je bil prepoden. Tokrat je prišel preoblečen v delavca, »kakršnih je zdaj mnogo na cesti od Medvod do Kranja. Go-stilničarka se je spustila v pomenek ž njim in mu je še rekla, da ga doslej še nikoli ni bilo k njim. Sumljivi gost pa je odvrnil, da je bil že dvakrat v hiši. In res je bil Hace dvakrat pri njih: prvič, ko je bil prepoden ob poizkusu vloma, in drugič ko je prišel na vlomilske oglede. Po opisu, ki ga je gospodinja pozneje dala o njem, so orožniki spoznali, da ni bil nihče drug kakor Hace. Pravijo pa tudi, da si je ta čas. ko je vsa policija in žandarmerija na nogah za njim, drznil nekajkrat priti tudi v Ljubljano kjer ima nekaj zvestih tovarišev. V Ljubljano prihaja zmerom v sivi športni ali temni obleki, da je kar eleganten.
u— S kolesa je padla. Iz Sela pri Ihanu so včeraj pripeljali mestni reševalci 291et-no delavko Terezijo Velepičevo, ki je padla s kolesa in se precej nevarno potolkla po glavi.
u— Zvočne filmske predstave v Sokolskem domu na Ježici so v septembru pokazale, da je te vrste cenena zabava prav potrebna. Zaradi novih razmer je bilo v začetku meseca sicer nekaj motenj, zdaj pa je predvajanje filmov popolnoma v redu. Prihodnji sporedi so prav posrečeni in skrbno izbrani Kino si ie med drugim oskrbel nekaj. krasnih čeških zvočnih filmov. tako »Križ ob potoku«. »Pastorka« in druge. Danes pa teče sijajen film poln zdravega humorja in zabavnih zapleti ja: jev: »Paglavček«.
u— še vedno je čas, da si nabavite srečke državne razredne loterije 39. kola, ki so vam na razpolago v poslovabrci »Jutra« na Jež:ci. Dobitki se takoj plačujejo. Po želji se vam tudi na dom dostavijo srečke tekočega kola.
e— Celjski Kulturni delavci se organizirajo. Produktivni kulturni delavci, ki so sodelovali v obeh dosedanjih Celjskih kulturnih tednih, se bodo organizirali v društvu »Celjski kulturni teden«. Banska uprava je že odobrila društvena pravila. Ustanovni občni zbor bo v četrtek 5. t. m. ob 20. v mah dvorani Narodnega doma.
e— Svojevrstno dognanje o izvoru naziva I*>gai«ka dolina. Ni še dolgo od tega. ko je bila javnost priča hude borbe o tem, ali je pravilen naziv Logarska aJi Logarjeva dolina. Zmagali so oni, ki so zastopali pravilno stališče, da se naj ta divna dolina tudi v bodoče imenuje Logarska dolina. Zagrebške »Novosti« pa so objavile 26. septembra razpravo Viktorja Kučiniča »Veronika Desenička«. Pisec razpravlja tudi o postanku naziva Logarska dolina in prihaja do naslednjega zaključka: »Nekad su ovdje za vrije-me tursk h ratova logorovale vojske, zato i prozvaše tu dolinu — Logarskem«. Tako, sedaj pa vemo!
MED. UNIV.
dr. DRAGO MUŠIČ
ZDRAVNIK je otvoril ordinacijo za splošno prakso
R O N T G E N v CELJU, Cankarjeva uL 7/1., telefon 264, ordinira (začasno) od 8—9 in od 1—3 ure.
mmmmsmmmmmmmmmmmmmmmmmn \
e— Iz mestne službe. Mestni svet je na tajni seji v petek zvečer definitivno namestil mestnega tajnika g. Draga žni-dariča ter mestnega oskrbnika in kmetijskega referenta g. Martina Cimermana. Obenem je zvišal plače nekaterim občinskim nameščencem.
e— Umrla je včeraj v celjski bolnišnici 12-letna rudarjeva hčerka Ljudmila Ostruhova iz Vitanja.
e— Ne zamudite prilike in si nabavite srečke za novo kolo drž. razredne loterije takoj v podružnici »Jutra« v Celju!
Jaz Vam varujem kožo!
Rdeča, hrapava in spo-kana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NI VE A vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vara ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu!
vo službo pri Sv. Tomažu, nato pri Sv. Miklavžu, kjer je ostal vso svojo službeno dobo, polnih 35 let. Pri Sv. Miklavžu se je poročil in je z gospo Marico ves čas poleg svojih otrok Danice in Draga vestno vzgajal zaupano mu deco. Prav zato, ker se je žrtvoval samo za Sv. Miklavž, bo ostal pri ljudstvu v najlepšem spominu, saj mu je posvetil vse svoje sile. Vesten in točen v izpolnjevanju stanovskih dolžnosti, vzgojitelj naroda, kakor jih je potreba v teh težkih časih, a obenem iskren tovariš, ljubezniv in očetovsko dober učiteljstvu kot upravitelj. Vsa društva pri Sv. Miklavžu so imela v njem najboljšega sodelavca, nekatera od svoje ustanovitve.
Ni še minilo deset mesecev od upokojitve. Sanjal je o lepoti vestno zasluženega počitka, a sanje se mu niso uresničile. Z vso svojo bitnostjo vsidran pri Sv. Miklavžu je s 351etno dobo službovanja dovršil tudi svoje delo in usoda je s koncem dolžnosti pretrgala tudi nit njegovemu življenju.
Kako priljubljen je bil pokojni, je pokazal pogreb minulo nedeljo. V Maribor so prihiteli od Sv. Miklavža pri Ormožu starši in stari kmetje, katerih otroke je toliko let vzgajal z ljubeznijo, prehitelo je gasilno društvo, ki mu je bil soustanovitelj, prihiteli so številni njegovi stanovski tovariši. V slovo so mu lzpregovorili poslovilne besede predsednik učiteljskega društva Ormož, zastopnik gasilcev ter mlad gimnazijec kot zastopnik generacije, ki jo je učil. Z lepim govorom se je p>etetno spominjal kot zastopnik domačega učitelistva, med katerim je pokojnik neumorno deloval, uči telj Vinko Znidar. Zasuli so mu nato grob s cvetjem, ki ga je tako ljubil. V vseh bo živel njegov spomin in njegovo veliko delo ostane živ spomenik še poznim rodovom
Z Jesenic
Dr. Marčič Viktor
od 2. oktobra naprej zopet ordinira
Iz Hrastnika
h— Osebne vesti Za postajenačelnika pride v Hrastnik g. Josip Majhen, postaje načelnik iz Ponikve. Premeščen je na Vrhniko prometnik g. Josip Lenart, v Hrastnik pa je prišel iz Št. Lovrenca na Pohorju prometnik g. Kari Žabkar. S hrastniške pošte je premeščen v Medvode g. Hinko Sotler. Na deško šolo je nameščen učitelj g. Stane ?*efančič.
h— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes film v naravnih barvah »Osvajač vse-mirja«.
h— Bogata sadna letina je letos tudi v naši okolici. Kmetje in delavci st skajo sadje v sadjevec' in ga sušijo, kar bo zaleglo za zimski čas. Kuhajo iz češpelj tudi žganje, kar se je sicer delalo pozimi. Letos pa primanjkuje posode in se s kuhanjem žga nja porabi sadje da ne pride v strato. D1 bi se žganje le po pameti uživalol
Naša poročila po polnoči
Načrti Nemčije in Rusije
,Manchester Guardian4 o razdelitvi interesnih področij med Nemčijo in Rusijo od Baltika &o Indijskega oceana
| Drago Pintarič |
Sv. Miklavž pri Ormožu Spet je pokosila smrt zaslužnega in uglednega moža. Umrl je v Mariboru upokojeni šolski upravitelj g. Drago Pinterič. Komaj je dovršil 55. leto, že je mora1 oditi.
Rojen je bil v Sevnici, študiral je nekaj časa v Gradcu, a študije je končal v Mariboru leta 1903. Kot učitelj je nastopil pr-
London, 30. sept. z. Diplomatski sotrud-nik »Manchester Guardiana« razpravlja o nemško-ruskih načrtih in poudarja, da se je Rusija odločila za spremembo reda v vzhodni Evropi. Rusija je tudi v prvi vrsti odgovorna za zlom poljskega odpora in je s tem zadala precejšen udarec Angliji in Franciji. Kar se tiče vpliva Rusije na Balkanu, smatra pisec, da se ruski vpliv ne bo mogel uveljaviti brez pristanka Nemčije. Rusija bo mogla le preprečiti, da Nemčija ne bo prodrla do črnega morja in ogražaia nevtralnosti balkanskih držav. Turčija se vsekakor ne bo mogla upirati ruskemu vplivu.
»Manchester Guardian« ne smatra za izključeno, da bosta skušali Rusija in Nemčija zasidrati svoj vpliv tudi v Perziji in tako uresničiti stare sanje o prosti poti do Bagdada. To sodelovanje naj bi ustvarilo skupno Interesno področje od Baltika do Indijskega oceana, pri čemer bi tudi vse baltiške države razen Finske prišle pod nemško ln rusko kontrolo.
Menijo, da je bil ta članek objavljen z namenom, da zavrne preveč optimistično presojanje dogodkov zadnjih tednov in mesecev.
Nemška izjava o položaju
Berlin, 30. sept. p. Nemški službeni kro gi so danes objavili naslednjo izjavo:
More se komaj domnevati, da bi mogli odgovorni vladi v Londonu in Parizu tako lahko odkloniti nemško-rusko ponudbo, ker se morata zavedati zgodovinskega pomena dokumentov, podpisanih v Moskvi. Prvim negativnim izjavam, ki ao padle v Londonu in Parizu, se ne pripisuje velik pomen. Sporazum, sklenjen v Moskvi, je popolnoma jasen in se ne morejo več pričakovati nobene posebne diplomatske akcije, ki se v ostalem itak težko izvajajo v času vojnega konflikta. Ako vladama Anglije in Francije nekatere točke rusko - nemškega sporazuma niso jasne, se morejo o njih informirati po svojih poslanikih v Moskvi. Poslednji Mussolinijev govor se v Nemčiji tolmači tako, da se njegove izjave strinjajo z nemško-ruskimi mirovnimi predlogi, ki ne vsebujejo ničesar več kakor nujen po zlv Angliji in Franciji, da naj ustavita sov ražnosti. Ta mirovni predlog ne postavlja nobenih pogojev Franciji in Angliji.
Kar se tiče Poljske, sta se Rusija in Nemčija že meseca avgusta sporazumeli, da imata v bodočnosti o tem ozemlju odločevati edino Mosk/a in Berlin, zaradi česar usoda Poljske ne more biti več predmet pogajanj z zapadnimi silami, če bi prišlo do mirovne konference. Zapadne države nimajo nobenega razloga, da bi se sramovale sprejeti mirovno pogodbo. Ako pa bi jo odklonile, bi to pomenilo, da odločata oni o vojni in miru. Poljska ne obstoja več in je zaradi tega odpadel vsak razlog za nadaljnje sovražnosti. Ce bodo zapadne sile odklonile ta nemški mirovni poziv, je Nemčija odločena voditi vojno do konca. Uporabila bo vse vrste orožja in vsa sredstva, da si zagotovi zmago.
Vojaška zveza med Nemčijo In Rusijo?
Pariz, 30. sept. »United Press« poroča, da je predsednik zunanjepolitičnega senatnega odbora Berenger objavil na s»ji odbora senzacionalne dokumente o rusko-nemškem paktu in zlasti dokumente, ki potrjujejo obstoj vojaške zveze med Nemčijo in Rusijo.
Mussolini o stališču Italije
Rim, 30. septembra. AA. (Štefani) Mussolini je sprejel danes vodstvo fašistične stranke v Genovi. Pri tej priliki je Mussolini rekel: Mi se bomo borili za ostvaritev naših interesov, naših idealov in zgodovinskih pravic.
Rim. 30. septembra, o. Berlinski dopisnik »Gazzette del Popolo« javlja: Izven vsakega dvoma je dejstvo, da bo Rusija dala v vsakem primeru Nemčiji na razpolago vsa svoja gospodarska sredstva, zaradi česar je že sedaj izključen uspeh franco-sko-angleške blokade. Vpliv Rusije na evropskem vzhodu je danes že tako močan, da se bodo morale nevtralne države in sicer tudi one, ki bi mogle biti protinemško orientirane, osvoboditi vsakršne francoske in angleške sugestije ter paziti na svoje interese. Sporazum med Berlinom in Moskvo je popoln. Vsa interesna področja so ,
določena v najmanjših podrobnostih tako na Poljskem, kakor tudi v drugih delih vzhodne Evrope.
Nemčija po številu druga slovanska država
Berlin, 30. sept. br. Po nemško-ruskem sporazumu o meji med obema novima sosedama na evropskem vzhodu je pripadlo Nemčiji 185.000, Rusiji pa 204.000 kv. km poljskega ozemlja. Pod nemško oblast je prišlo sedaj 19 do 20 milijonov poljskih državljanov, pod rusko pa 15 do 16 mili. jonov.
število prebivalstva Nemčije se je potemtakem povečalo na okrog 105 milijonov prebivalcev. Pred delitvijo Poljske je bilo okrog 74 milijonov Nemcev, ter 11 milijonov Slovanov, in sicer skoraj 9 milijonov Cehov, poldrug milijon Poljakov in prav toliko Slovakov, Lužiških Srbov ter Hrvatov in Slovencev. Skupno je bilo slovanskega prebivalstva v Nemčiji 12 odstotkov. Sedaj je prišlo pod nemško oblast nadaljnji poldrug milijon Nemcev in okrog 18 milijonov Poljakov. Slovanska manjšina v Nemčiji se je na ta način povzpela na 29 milijonov ljudi odnosno na 28.6 odstotka. Nemčija je s tem postala druga največja *
Pred Siegfriedovo črto
Pariz, 30. sept. br. Vojno poročilo vrhovnega poveljstva št. 54, izdano nocoj, pravi: Topniško obstreljevanje na ozemlju vzhodno od Mozele, francoski revanžni ogenj. Na obeh straneh živahna letalska delavnost.
Bruselj, 30. septembra, s. Po poročilih z luksemburške meje so francoske čete napredovale danes ob železniški progi proti Trieru za dva kilometra.
Pariz, 30. sept. AA. (Reuter:) Najnovejši francoski vdor vzhodno od Mozele, je znatno povečal nemško ozemlje, ki so ga dosedaj Francozi zavzeli. Operacije so bolj podobne obleganju, ker je bil dosežen srednji del Siegfriedove črte. Čeprav Nemci ostro odgovarjajo, francosko poveljstvo ni niti za en dan izgubilo iniciative. Francoske operacije so bile izvršene z največjo točnostjo in silno majhnimi žrtvami. Saarbriicken je obkoljen sedaj od treh strani. Zaradi postopnega zoževanja francoskih klešč pa so začeli Nemci s popolno izpraznitvijo vse rudarske pokrajine. Računajo z možnostjo, da bodo Nemci poskušali dobiti večjo svobodo za manevre z operacijami okrog Luksemburga, pa tudi z možnostjo nemških operacij na meji ob Renu.
London, 30. sept. br. Informacijsko ministrstvo poroča, da ima angleško vrhovno poveljstvo sedaj na razpolago točne podatke o sestavi Siegfriedove črte. Angleškim opazovalni letalom je uspelo iz višine 180 m napraviti celo vrsto fotografskih posnetkov nemških tankovskih zased, topniških postojank in zveznih rovov. Pri množestvenem poletu angleških letal, ki je bil izvršen včeraj, je Angležem uspelo Nemce tako presenetiti, da njihovo protiletalsko topništvo in njihove letalske sile niso niti reagirale. Malo prej so druga angleška letala preletela Siegfriedovo linijo v višini 3000 m. Nemške protiletalske baterije so jih hudo obstreljevale, vendar pa je tudi njim uspelo fotografirati vse zaledje za Siegfriedovo črto.
Letalski spopad
nad Nemčijo
London, 30. sept. s. Letalsko ministrstvo objavlja, da so se angleška letala danes zapletla v borbo z nemškimi letali, ko so v veliki višini letela nad nemškim ozemljem. Angleška letala so imela nekaj žrtev, so pa sestrelila tudi nekaj nemških letal.
Vseameriški kongres
za humano vojno
London, 30. sept. br. Panameriška konferenca je davi sprejela resolucijo, s katero apelira na vse vojskujoče se sile, naj si prizadevajo, da bo vojna humana.
V tukajšnjih uradnih krogih je bila resolucija sprejeta z velikim zadoščenjem, obenem naglašajo, da letalske sile Velike Britanije in Francije doslej niso bombardirale sovražnikovih civilnih ustanov in prebivalstva ter tudi na morju angleško in francosko br&dovje ni napadlo sovražnikovih trgovskih ladij, ne da bi jih prej posvarilo, kakor to določajo mednarodne konvencije.
Iransko odposlanstvo v Moskvi
Moskva, 30. sept. mp. V Moskvo sta prispeli včeraj delegaciji Irana in zapadne Kitajske iz province Sinkian.
„JUTRO VAM POSVETOVALNICA
Davčna
»Tihotapstvo«. — Kakšna kazen Vas čaka za izvršeno tihotapstvo predmetov, ki so zavezani državni trošarini? — Ker
nam ne poveste, za kakšno tihotapljeno blago gre, vzemite za enkrat samo na znanje, da se kaznuje oseba, ki je izvršila tihotapstvo trošarine, poleg plačila redne trošarine še s plačilom petkratnega zneska, kolikor znaša trošarina na tihotapljeno blago. Kdor zakrivi tihotapski prestopek z žganjem ali navadnim vinom, se kaznuje istotako, vendar pa sme ministrstvo za finance ob razpravi o pritožbi prizadetega znižati kazen do petine, (čl. 34. zak. o drž. trošarini).
F. K. — C. — Na Vaše, ne docela jasno vprašanje Vam sporočamo, da znaša luksuzni davek po čl. 4. uredbe 12% prejete odškodnine oziroma cene blaga ob uvozu. Ta davek se pobira skupaj z davkom na poslovni promet ob rokih dospelosti tega davka. Potemtakem se pobira na luksuzne predmete, ki so zavezani splošnemu davku na poslovni promet, iz naslova tega ln onega davka 14.5% in to po osnovi, ki služi za odmero davka na poslovni promet. Na luksuzne predmete, ki so zavezani skupnemu davku na poslovni promet, se pobira skupni davek po tarifi, razen tega pa še 12% kot davek na luksus. Na luksuzne predmete, ki so zavezani kombiniranemu skupnemu davku, se pobira kot davek skupaj 12% prejete odškodnine. Ce Vam to naše pojasnilo popolnoma ne ustreza, se javite ponovno!
M. N. — P. — Dva vinograda imate in pri vsakem viničarijo. Ena viničarija v H. obstoji iz zelo starega poslopja, ki je za prebivanje nesposobno. To poslopje uporabljate za shrambo različnega orodja. Pred kratkim pa ste prejeli od davčne uprave plačilni nalog, ki Vas obvešča, da imate od te viničarije 300 din letnih dohodkov in da morate od teh dohodkov plačati zgradarino v znesku 25 din. Ali je ta obdavčba pravilna? — Ali ste že prejšnja leta plačevali od te viničarije zgradarino, tega nam ne poveste. Po čl. 29. zak o nespor. davkih so davku na dohodek od zgradbe zavezane vse zgradbe na ozemlju krajevine, ki so namenjene za prebivanje ali drugo trajno uporabo. Za zgradbo za prebivanje se smatra vsaka zgradba, v kateri kdo ali dejansko stanuje, ali pa je po gradbeni konstrukciji in obsegu namenjena na prebivanje. Vrsta namena, ki mu je zgradba določena, načelno ne vpliva na davčno zavezanost objekta. Viničarijo ste svoj čas na vsak način morali postaviti z namenom, da bi kdo v njej prebival, vsled česar je brezpogojno zavezana zgradarini, četudi se sedaj uporablja za shrambo različnega orodja. Zgradarine so namreč po čl. 32. zak. oproščene samo gospodarske zgradbe, ki niso samostalno oddane v najem ter služijo kmetijstvu ali gozdarstvu, izvzemši prostore, ki se jim vidi z gradbenega načina, da so namenjeni za prebivanje. Postopek davčne uprave je bil torej pravilen.
»Dobrodelnost«. — Iz Vašega dopisa je težko posneti, ako bi se mogli potezati za davčno oprostitev. Po čl 47. zak o neposr. davkih sme finančni minister oprostiti fizične ali pravne osebe, čeloma ali deloma, začasno, plačevanja pridobnine glede onih podjetij, ki so ustanovljena v javne, prosvetne, kulturne, dobrodelne in narodnogospodarske svrhe občnega pomena ter dajo samo neznaten dohodek, ki v razmerju proti drugim sorodnim podjetjem ni upošteven. V vsakem primeru pa morajo biti podani predlogi za oprostitev dobro utemeljeni glede vseh pogojev, ki jih v tem pogledu postavlja zakon. Vložite torej dobro utemeljeno prošnjo, ki ji priložite društvena pravila. Poleg tega si izposlujte od mestne občine potrdilo, da služi Vaše podjetje v resnici samo dobrodelnim svrham. Ponovno pa opozarjamo, da po pravkar navedeni zakonski določbi finančni minister ni primoran pristati na oprostitev.
P. K. — R. — V svrho pravilne ocene čistega dohodka od Vašega obrata ste prisostvovali seji davčnega odbora ter mu ponudili vpogled v svoje poslovne knjige. Davčni odbor pa je Vašo ponudbo odklonil. Ali je bil njegov postopek v skladu z zakonskimi predpisi? _ Davčnemu odboru ne morete ničesar očitati. V smislu pravilnika k čl. 120. zak. o neposred. davkih namreč preizkusa knjig davčni odbor ne dovoli, če ga je davčno oblastvo že izvršilo v pripravljalnem postopanju za odmero davka, razen če obstoje osnovani razlogi, da se je izvršil preizkus nezadostno ali nepravilno. Ker v svojem pismu sami trdite, da je davčna uprava po svojem odposlancu še pred zasedanjem davčnega odbora pregledala Vaše poslovne knjige, je sedaj stvar v redu in z morebitno pritožbo ne boste uspeli.
I- P- — Lj- — Za žaganje drv pri posameznih strankah ste si nabavili motorno žago. Vprašate nas, ali morate to nabavo prijaviti davčni upuravi. — Na vsak način, ker se posli z motorjem za žaganje drv smatrajo za obrt ter boste morali od napovedanega čistega dohodka v smislu čl. 59. zak. plačevati 8%no pridobnino.
Pravna
F. T. M. V Nemčiji ste podedovali denar in bi radi vnovčili tamkaj posestvo, pa vas skrbi, kako bi prejeli denar! — Ker so tako v naši kakor tudi v nemški državi izdani predpisi, ki močno omejujejo izvoz oz. uvoz tujega denarja — kršitve se pa občutno kaznujejo — Vam svetujemo, da uredite zadevo s posredovanjem kakega vplivnega nemškega zavoda. Najbolje bo, da se obrnete po pojasnila na podružnico nemške državne banke v bivši Avstriji, ki Vam bo rada dala pojasnila, saj bo v primeru, da ji boste izročili ureditev Vaših poslov, zaslužila tamkaj postavno določeno provizijo.
J. H. St. Ste varuh nezakonskega otroka, katerega mati se je poročila z drugim, ne pa z otrokovim očetom. Radi bi vedeli, če bi mogel dobiti otrok materino sedanje ime in če bi moral otrokov nezakonski oče kljub temu plačevati preživnino! — Nezakonski otroci nimajo pravice do očetovega priimka in se imenujejo po materinem rodbinskem imenu. Zakonski mož pa sme dati z izjavo pri političnem oblastvu (kraljevska banska uprava) otroku svoje ime, če privoli v to otrokova mati in otrokov varuh in tudi varstveno sodišče. Da je taka izjava zakonskega moža otrokove matere veljavna, je potrebno, da je predložena političnemu oblastvu v javni ali sodno ali pa po notarju overovljeni listini. Sprememba
otrokovega priimka pa seveda nima nika-kega vpliva na obveznosti otrokovega nezakonskega očeta, ki mora kljub temu otroka oskrbovati, vzgajati ln preskrbeti svoji imovini primerno.
»Sin Trbovlje«. Ali ste po zakonu prlmo-ranl prijaviti v zavarovanje svojega sina, ki Je zaposlen kot vajenec v vašem obratu. — Po zakonu o zavarovanju delavcev niso podvrženi zavarovanju le otroci v starosti, kl po zakonu ne dopušča zaposlitve v delovnem razmerju. Ker Je Vaš sin že nad to mejo starosti, ste ga dolžni prijaviti v zavarovanje, ker so po zakonu izrecno podvrženi zavarovanju tudi vajenci, ki jih je kot take smatrati po določilih Obrtnega zakona. Urad Vas je torej pravilno pozval k zavarovanju, pa izpolnite čimprej to svojo obveznost, da se obvarujete morebitne globe in da čimprej pridobi Vaš sin zavarovalno zaščito, saj mu je v občutno korist.
A. K. P. Imeli ste karambol, pa vprašujete, če bi vas bilo mogoče delno značiti kot odgovorne. — Storilec, ki zakrivi ka ram bol tako ,da ogrozi varnost javnega prometa na cesti in da povzroči s tem nevarnost za življenje ali zdravje kakega človeka, se kaznuje po kazenskem zakonu z zaporom, najsi je to storil namenoma aH pa v malomarnosti. Okolnost, da ste vozili pred karambolom po sredi ceste zato, ker je bila mokra in ker je bil na desni strani prepad, Vas ne more rešiti odgovornosti na povrnitev škode, ki je bila zaradi tega prizadejana nasprotnemu vozniku. Tudi nasprotni voznik je dolžan povrniti škodo, ako je sokriv karambola. V kakšnem razmerju bo moral povračati drug drugemu škodo, bo odvisno od tega, v kakšni meri je kdo od Vaju zakrivil karambol. To bo moglo ugotoviti v morebitni pravdi sodišče, ki bo skušalo obnoviti dejanski položaj tik pred karambolom na cesti in po zaslišanju izvedencev za take zadeve. Tudi otroka, stara po 12 let, moreta biti po zakonu sposobni priči, če sta le zmožna priobčiti to, kar sta opazila. Gospodar dotičnega hlapca, ki je bil ob nasprotnem vozilu, Vam ni dolžan povrniti škode, ker ne odgovarja za njegove krivde, če se ni morda poslužil kot hlapca osebe, ki je nesposobna ali vedoma nevarna za oskrbovanje vozniškega posla
R. L. Lj. BiH ste 12 let najemnik delavnice, pa zahteva lastnica po prestanku najemnega razmerja, da bi jI plačali račun za popravilo delavnice in tudi za postavitev novih tal v sobi. — Po končani najemni pogodbi mora res najemnik vrniti stvar — po popisu, če je bil morda napravljen — ali pa vsaj v onem stanju, v katerem Jo je prevzel. Ako je najemna stvar poškodovana ali obrabljena po zlorabi, je najemnik odgovoren za svojo lastno krivdo, nikakor pa ne za naključje. Ako ste predali lastnici prostore v stanju, ki je nastalo le po redni Vaši rabi, ji nikakor niste dolžni povrniti plačil za njene sedanje renovacije, posebno ne, več Vam je dovolila na tla položiti linolej in so tla le vsled tega postala preperela. Plačilo more zahtevati le lastnik, s katerim ste sklenili ali pa ob lastniški spremembi obnovili najemno razmerje, torej samo dotičnik, ki je Vaš najemodajalec. Povračilo za obrabo, storjeno iz zlorabe more zahtevati lastnik le v prvem letu po tem, ko ste mu prostore predali nazaj.
Z. C. J. Kot ključavničar M radi položili mojstrski izpit. — Pomočniki, ki so že položili pomočniški izpit in morejo z delavsko knjižico dokazati da so bili zaposleni predpisani čas v svoji obrti, morejo polagati mojstrski izpit pred posebno izpitno komisijo. Svetujemo Vam, da se obrnete za vsa pojasnila na Obrtno zbornico, kjer Vas bodo pozvali k izpitu, ako izpolnjujete vse po zakonu predpisane pogoje.
V. A! T. Pred meseci se je zglasil v va-Sem stanovanju elektromehnnik z Izjavo, da mora pregledati po naročilo poštne direkcije sesalec za prah, kasiral v to svrho din 50. — in dejal, da se bo vrnil radi blokiranja radijskih aparatov. — Moža kar naznanite najbližji orožniški postaji, ker ni izpolnil prevzete dolžnosti, niti ni bil poslan v zatrjevano svrho v Vašo hišo po nalogu poštne direkcije in Vas je naibrže prevaril. Varnostno oblastvo bo ukrenilo poizvedbe in prijavilo zadevo državnemu tožilstvu in ukrenilo vse notrebno, da pride Vaša pravica do izraza.

Sv. Jurij ob Sčavnld: Pred 3 meseci ste bili operirani na slepiču Slepiča samega vam operater ni odstranil, temveč je odprl samo absces. Mesec dni ste se počutili dobro, sedaj pa imate ponovno težave s prebavo. Preboleli ste tropično malarijo in pred 5 leti pljučnico. Sicer ste bili vedno zdravi. — Po mojem mnenju izvirajo vse težave od slepiča, ki vam ga operater pri prvi operaciji ni mogel, odnosno ni smel odstraniti. Potrebna je ponovna operacija, o čemer vas je gotovo poučil vaš zdravnik, ki vam je verjetno tudi določil rok za ponovno operacijo. V primeru pa, da bi se ponovile iste težave kot pri prvi operaciji, je potrebno takoj operirati ne glede na rok. .
Stud. lurfs: 21 let ste stari. 1 leto sem Imate močno zaprtje, združeno z bolečinami v želodcu in črevih. Opažate, da so jedi skoro neprebavljene. Zelo ste nervozni. Spite slabo. Mučijo vas očitki, da je vse to posledica samoskrumbe. ki pa je sedaj že za vami. Po obrazu imate polno izpuščajev. Vedno ste utrujeni in nespo-čiti. — V vašem primeru gre očividno za prilično težke motnje prebavil t. j. črevesa pa tudi prebavnih žlez. Poleg tega igra veliko vlogo tudi živčna komponenta. Dvomim, da bi mogli v domačem okolišu in z domačimi sredstvi doseči kaj prida uspehe. Svetujem vam, da greste vsaj za nekaj časa v bolnico na zdravljenje.
Stana: Težko je, v kratkih črtah odgovoriti, na vaše res pogumno in odkrito pismo. Mislim, da je jedro cele zadeve v tem. Vsak človek raste in se razvija pod nekimi okoliščinami ki mu dajejo na zunaj nek pečat. Ponavljam, da je to samo zunanji okvir, dočim se v podzavesti odigrava borba med naravo in pa med priučenimi ali pa privzgojenimi navadami. Zelo pogosto je narava zmagovalec, vkljub vsemu. Slično je z vami. ko sedaj terja narava svoje, kar se izraža med drugim v želji po otroku. Mislim, da je še vedno čas, da si ustvarite svoje ognjišče. Prav nobenega razloga nI, kl bi vas oviral. Gotova mera opreznosti pri izbiranju druga je seveda na mestu, da ne bi bili razočarani
A. T. Maribor: Vaš 121etnl sin Ima stalno glavobol. — Vzroki glavobola so raz-
lični n. pr. vnetje ušesa, nosnih votlin, napak v vidu L t d. Potrebna je podrobna zdravniška preiskava. — Ista; Kar se vašega sina tiče sumim, da mora imeti neko afekdjo pljuč. Peljite otroka na pregled v protituberkulozni dispanzer.
Mureuček: Proti opisani nadlogi priporočam injekcije. Pojdite k zdravniku in se domenite z njim! število cigaret zmanjšajte vsaj za polovico!
J. L Kranj: Masirajte lasišče dnevno z 2*1% salicilnim alkoholom, ali pa z za-vrelico iz korenin koprive. Lase si strižite kratko, poleti pa se ostrižite do golega.
J. L. Kičevo; Poročeni ste 2 leti. Zano-I sili ste šele po treh mesecih, nakar ste . že v drugem mesecu splavili Stalno lma-i te beli tok in bolečine okoli maternice. — Vzrok, da ste splavili, je lahko napačna j lega maternice premalo razvita materni-i ca, ali pa vnetje. Po mojem mnenju di bilo najboljše, da greste v bližnjo večjo bolnico v svrho preiskave in zdravljenja.
Irma: Menim, da Imate katar nožnice. Pojdite k zdravniku, da vam predpiše odgovarjajoča zdravila!
Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi paziti, katero pifete!
Vaše zdravje 1e toliko vredno — da zahtevate
lHadett&Ho
tisto z rdečimi srci,
našo oajbol jšc mineralno vodo.
izrecno v originalnih steklenicah !
S. D. Celje: Pričakujte poroda okoli 20.
novembra.
Ozon: Po rentgenološkem obsevanju je opažati pri mnogih bolnikih neke vrste mačka, ki je pač posledica obsevanja Rentgenski žarki vplivajo na vse organe in seveda tudi na kožo. S pomočjo primerne dozadje je lahko preprečiti trajne okvare kože. Ne vidim prav nobenega razloga, zakaj se ne bi smeli živčno bolni rentgenološko pregledati
Mengeš: Po telesu opažate neke pikice, ki so napolnjene s tekočino. Vse to se vam včasih ognoji zlasti med prsti Predvsem vam pa povzroča neznosno srbenje — To kar imate vi, imenujemo ekcem. ki ima lahko najrazličnejše vzroke. Dostikrat je to poklicna bolezen. Znano je n. pr., da povzroči dotik z rastlino — pri-mulo abdonico i— ekcem. Možni so seveda še tudi drugi slučaji. Svetujem torej predvsem, da točno opazujete, kaj povzroča izpuščaj: Ako to doženete, mora te v bodoče izbegavati dotik z dotičnim materialom. Na mesta, kjer se vam je pojavil izpuščaj, polagajte mrzle obklad-ke. Uživajte brezmesno hrano in skrbite za redno odvajanje.
Hvaležna 19: Tudi vi ste ena Izmed mnogih, ki trpe na boleči menstruaciji. V poštev bi prišli hormonski preparati in pa sredstva za ublaževanje krčev. Pojdite k zdravniku! Strah, da ne bi mogla postati mati je neutemeljen.
Po poročilih zagrebških listov se je te dni vršil v Zagrebu sestanek deiegatov vseh hrvatskih šahovskih klubov na katerem je bil ustanovljen oziroma obnovljen pripravljalni odbor za ustanovitev Hrvatskega šahovskega saveza Odboru predseduje g dr Sever podpredsednik Zagrebškega šahovskega kluba Pravila novega saveza bodo v kratkem sestavljena. nakar se bo takoj vršil ustanovni občni zbor Predsedstvo Hrvatskega šahovskega saveza bo po poročilih listov prevzel g dr Andres. minister za trgovino m industrijo. Na sestanku delegatov hrvatskih klubov je bila določena tudi posebna delegacija, ki bo sporazumno z J. š savezom uredila reorganizacijo J. š. saveza Ta naj bi po ustanovitvi Hrvatskega. Srbskega in Slovenskega saveza dobil obliko »Vrhovnega šahovskega saveza«. ki bo opravljal samo skupne posle vseh treh sicer samostojnih savezov V njegovo komoetenco bo do zagrebških projektih padala tudi izvedba finala turnirja za državno prvenstvo, med tem ko bo sicer tudi vsak savez prirejal svoje prvenstvene turnirje iz katerih se bodo najboljši kvalificirali za borbo za državno prvenstvo Tak kompromis bo gotovo dober in koristen. Želeti bi bilo samo. da se slična rešitev najde tudi za nacionalne amaterske turnirje Če bo namreč vsak savez začel producirati svoje posebne nacionalne mojstre, bomo v kratkem najbrž imeli nevarno hiperprodukcijo. Da lahko potem naslov nacionalnih mojstrov izr gubi na veljavi
Kakor so bila z olimpiade pomanjkljiva
poročila, tako je dospelo iz Buenos Airesa doslej tudi le malo partij do Evrope. Ena izmed teh je naslednja:
S1CILL1ANSKA OBRAMBA Beli: de Groot	Črni: Christensen
(Holandska).	(Norveška).
1.	e2—e4	c7—c5
2.	Sgl—f3	Sb8—-c6
3.	62—d4	c5:d4
4.	Sf3:d4	Sg8—f8
5.	Sbl—c3	d7—d6
6.	Lfl—e2	g7—g6 Takozvana zmajeva varianta.
7.	Lcl—e3	Lf8—g7
8.	Ddl—d2 Običajneje in tudi bolje je 0—0.
8.	—	Sf6—g4 S tem si črni zasigura prednost dveh
lovcev.
9.	Le2:g4
Slabše je 9. Sc6:. bc6:, 10. Lf4, Tb8. 9. —	Lc8:g4
10.	f2—f3	Lg4—d7
11.	Sc3—d5	0—0
Ne gre prav e6, 12. Sf4. pa ostane točka d6 slaba, ker ni možno Sd4: 13. Ld4:, Ld4:, 14. Dd4:, e5 15. Dd6:. ef4:, 16. De5+ itd. 12 c2—c4	Ta8—c8
13.	b2—b3	a7—a6?
To je prepočasno in omogoči belemu, da konsolidira svojo pozicijo, pa ima potem radi močnega središča jasno prednost. Bolje je bilo Sd4:. 14 Ld4:, b5 z napadom na točko c4. Beli bi potem bodisi imel po 15 cb5: Lb5: težave z rohado. bodisi bi moral na c4 dopustiti slabega kmeta.
14.	o—o	n—a Se vedno 1e najbrž bolje b7—b5
15.	Tal—dl	f5—f4?
In to je končno še napačna kombinacija, ki forsirano izgubi. 16 Sd4:c6
Seveda ne 16 Sf4:. Sd4:. 17. Ld4:. Lh6 in beli izgubi figuro.
16	—	f4:e3 Sicer beli mirno vzame kmeta f4.
17	Sc6:d8	e3:d2
18	Sd5:e7+	Kg8—h8
19	Sd8:b7
Beli se izogne še zadnje pasti. Po 19 Sc8"? Lc8: bi bil drugI sicakač ulet.
19	—	Tc8—e8
20	Se7—d5	Lg7—d4 +
21	Kgl—h1	Ld7—c6
22	Tdl:d2	črni se vda. Nastane vsekakor končnica v kateri Ima
dva kmeta manj. pa še slabšo no^Irijo.
Vasja Pire.
R A
I 0
Nedelja 1. oktobra
LJubljana 8: Duetl: klavir in harmonij (gdč Herta Seifertova in g. D. Kaškarov).
—	9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor. — 10: Plošče za kratek čas.
—	10.30: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 12: Koncert pevskega zbora »Tabor«. — 13: Napovedi. — 13.20: Veselo popoldne: Kmečki trio in plošče. — 17: Kmet. ura: Obrestna mera in kmečko gospodarstvo (dr. Jože Basaj). — 17.30: Godba 40. p. p. Triglavskega. — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura. — 20: Samospevi gdč. Ksenije Kušejeve, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 20.45: Domači koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi. poročila. — 22.15: Vesele popevke (plošče).
Beograd 18.10: Godba na pihala. — 19 40: Narodne pesmi. — 21: Veliki orkester. — 22.15: Lahka ln plesna muzika. — Zagreb 16.45: Plošče — 20: Tamburaftld
zbor. — 20.45: Zabaven spored. — 22.20: Lahka glasba. — Praga 20.10: Koncert orkestra in pevcev. — 22.20: Lahka glasba.
—	23: Češki skladatelji. — Sofija 20: Pester glasbeni spored. — 21.50: Lahka godba in ples. — 22.45: Plošče. — Dunaj 11: Voipška godba. — 15: Mali orkester in plošče. — 20 15: Koncert dunajskih simfonikov. — 22 50 Lahka in plesna muzika.
—	24.10: Nočni koncert.
Ponedeljek 2. oktobra Ljnhljana 12: Uverture (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18 Zdravstvena ura: Mladinsko zdravstvo in higiena (dr. A. Brecelj). — 18.20: Glazunov: Stenka Razin, simf. pesnitev (plošče). — 18.40: Matija Majar Ziljsk1-ob 130 letnici rojstva (dr. Ivan Gra-fenauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti — 19.40: Nac. ura. —
20: Veseli godci, vmes poje g. Mirko Pro-melč ob spremijevanju klavirja (prof. M. Lipovšek). — 21.15: Komorna glasba a plošč. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki radijskega orkestra.
Beograd 19.40: Operne arije. — 20.30: Simfonični koncert beograjske filharmonije. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — Zagreb 17.15: Lahka godba orkestra. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.20: Lahka ln plesna muzika. — Praga 19.50: Mešan glasbeni program. — 20.40: Zvočna igra. — 22.20: Plošče. — 23: Koncert češke glasbe. — Sofija 18.30: Bolgarska glasba.
—	19: Bolgarske pesmi. — 20: Slavnostni spored: obletnica sedanje vladavine. — 22: Lahka godba. Dunaj 16: Lahka godba.
—	20.15: Pester glasbeni spored. — 22.50: Kakor Berlin.
Novi orehi
Premikalnica
ZAMISLJENOST ZLATENICA STARANJE BILANCA PRABABICA MOJSTRANA SARAJEVO Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah ameriško državo, slovensko mesto in evropsko državo.
Skrit pesnik
OAPAVUVUOPSOE
AASALASAOSOOK V srednji vrsti vstavi pravi črke, da dobiš v navpičnih vrstah popolne bps»de srednja vodoravna vrsta pa ti da ime in priimek slovenskega pesnika.
Skrivalnica
KAVARNA — SKODELICA — PRSTAN — RIBNIK — KOŠARA — SPOVED — OSTANEK — GLASNIK — OLTAR — ZAKON — POBOJ — POŠTAR — GOSPOD — VALUTA.
Dopolstilnica
.. PU . — K . AR — ZA .N..A —• ... ERO — M .. OR — .. TNIK — .. GON — A.A I AN
Namestu pik vstavi črke, da dobiš popolne besede. Nove črte ti dajo lep pregovor
Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke.
Med reševalce bo stric Matic spe razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad.
Strti orehi
Sestavijalnlca: Le v delu je človekov pravi namen.
Premikalnica: Itaka Narev. Atika.
Skrivalnica: Od same slave se ne nasitiš.
Stric Matic je nagradil naslednjih osem reševalcev:
France Jeirina, Ljubljana, Zalokarjeva 11, Tona Lipovšek. Trbovlje II. Anton Rejec, Podmelec in Milica Kramar, Celje, Cankarjeva 9-II, dobe po en »Jutrov« roman.
Marica M>ne. Trst. Via Tor S. Piem 28, Sonja Mikuletič, Celje, Cankarjeva 9. Vela Schindler, Ljubljana. Breg 27 In Marta Filli, Tolmin, Via Tommaseo 1 pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«.
Vse rastilne imajo letne kroge
Raziskave, ld so Jih vodili v državnem raziskovalnem zavodu Severne Karollne, so pokazale, da očitno nimajo s<imo drevesa letnih krogov, temveč da Jih lahko ugotovimo bolj ali manj izrazite tudi pri ostalih rastlinah.
Tako so mogli pod drobnugfedom opaziti s popolno zanesljivostjo vrsto koncentričnih krogov pri bombažnih vlaknih, ki so ustrezali natančno številu dni. kolikor jih je rastlina doživels Prerez vlakna kaže z nekakšnimi sterami strogo ločene plasti stanic, ki so nastale, kakor so ugotovili s poskusi, zavoljo menjave dnevne svetlobe in teme. Bombažne rastline ki so rasle v stalni umetni svetlobi, so imele vlakna brez teh krogov. Ugotovili so tudi. da so takšna vlakna sicer lažja nego normalna, toda njih odpornost je enaka.
Križanka št. 103
1	2	3	L	4	5	6	■	7	8	9	r	10	11	12
13				14			15			1	m	_ 16		
17	b		18	a	19					■	20			
21				22	m	23~			■	24				
	m	25			26	m m			27			m		
28	29		30 [P			31		32			■ 42	,r 1-	33	
34		35		86								37		
38				■		40			BH41					
		Z			MJ				J	1	45			
Vodoravno: 1. jedilna posoda; 7. večje gi materin mož; 12. hči, kl mora po svetu; K kratkemu poročilu Agencije Avale o I število zmiselno skupaj idočih ljudi; 13. , 15. največji slovenski pesnik (* 1800., t zultatih nlimniaHo «/ Rnonnc Ar-oo,, K ! Cvetni list: 14. del obuvala: IR. rorfiteH-	IS	»„.11. oa	OD
rezultatih olimpiade v Buenos Alresu, objavljenem v zadnji rubriki, dodajam še nekaj podrobnosti. Končni rezultat v tekmovanju za moštveno svetovno prvenstvo je bil: Nemčija 36 točk. Poljska 35 in pol, Švedska 33, Argentinija in Estonska 32 in pol, Češko-Moravska 32. Letska in Holandska 31 in pol. Palestina 26. Francija 24 in pol, Litva in Cile 22. Kuba 21 in pol, Brazilija 21. Danska 18 in pol
cvetni list; 14. del obuvala; 16. roditelj; 17. odpadek pri sekanju, tudi miselni utrinek; 19. utežna enota za dragulje, tudi označba čistine v zlatih zlitinah; 20. doživi jenost; 21. ptič, tudi slovenski kipar (* 1911.); 23. cvetna sladica, tudi zlitina; 24. opredeljena človeška skupina; 25. stična črta vode in kopnega; 27. azijska država; 28. niponske slavnostne igre; 30. knjiga prve učenosti; 33. naslovna krati-
Nemčija ni izgubila nobenega mateha. ne- ' ca- 34- g°veia vprega, tudi moško krstno odločeno je igrala s Poljsko, Letsko. Ho- t lme: 36. lončena piščal; 37. reka v zapadni
landsko, Palestino in Čileom Poljska je izgubila tekme s Švedsko in Letsko. — V »tolažilnem« turnirju za pokal predsednika argentinske republike sta zmagala Is-land in Kanada z 28 točkami Slede Norveška 27, Urugvaj 26. Bolgarija 25 in pol, Ekvador. 21, Gvatemala in Irska 15 in pol. Peru 14, Bolivija 10 in Paragvaj 9 in pol. — V turnirju za damsko svetovno prvenstvo je ga. Menchik-Stevensonova dosegla 18 točk iz 19 možnih Drugo mesto je zasedla s 16 gdč. Grafova
Aziji; 38. pleten prenašalnik; 40. domača žival; 41. mineral; 43. afriška rastlina; 44. denarni zavod, tudi sundski otok; 45. poškodba.
Navpično: 1. dečja knjiga; 2. pijača; 3. Shakespearova tragedija; 4. pesnitev; 5. preprosto orožje, godalnlk, tudi krožna črta; 6. prvi človek, tudi francoski operni skladatelj (• 1803., t 1856.); 7. za izdelovanje piva prirejen ječmen; 8. poljska časopisna agencija; 9 skrajen v vodo segajoč del kopnine; 10. tkalski pojem; 11. dru-
1849.); 18 vrsta živali; 20. prometilo; 22. določanje vojnih obveznikov; 24. trojanski kralj; 26. zdravilna snov; 27. reka v Nem-čiji, desni pritok Donave; 29. stikališče vsaj treh ploskev; 31. obrabljen kos blaga; 32. lahkoatletsko metalo; 33. nasilno prisvojene stvari; 35. organ; 37. travniška cvetica; 39. Ime več nordijskih rek, tudi kratica naše časopisne agencije; 42. ploskovna mera, tudi kemični znak za žlahtni plin.
Rešitev križanke št. 102
Vodoravno: 1. blisk; 5. snaha; 9. Levstik; 11. ar (Ar = argon); 13. namen; 14. da; 15. gol; 17. rep; 18. kit; 19. Arnor; 20. zrno; 21. jež; 22. ral; 24. kal; 25. No; 26. Manon; 28. ri; 29. senator; 31. kreda; 32. Istra.
. Navpično: 1. blagajnik; 2. 11; 3. sen; 4. kvar; 5. step; 6. Nin; 7. ak, 8. Anatolija; 10. smetana (Smetana); 12. Romeo; 14. dinar; 16. Lož; 18. Krk; '12.. rana; 23. Lo*; 26. med; 27. nos; 29. se (Se^selen); 30. rt