159. fteulIKo.
V IMml, s soboto. 14. Juliju 1906. XXXIX. leto.
rjujt mk dan zvečer, iaimšt oedeU« in praanika, tar ralja po poatl are}aman sa avatro-ograka dsšala aa vaa lata t6 K, sa pri lata 18 K, sa fiatrt lata 6 K 60 h, sa sn maaaa s K SO h.  Za LJubljano i pošiljanjem na dom sa via lato
U'K, sa pol leta 19 K, aa četrt leta 6 K, aa en maaaa 2 K. Kdor hodi aam ponj, plača sa vsa lato 28 K, sa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, sa en meaee 1 K »O h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor snaga poštnina. — Na naročba «ti istodobne rpošiijatva naročnine ae na osira. — Za oznanila ie plačajo od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če ie osnanilo tlaka enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če oe tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — 3»B«»isi oe na vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih alieah it 6, in liaer uredništvo v I. nadstr., npravniitvo pa ▼ pritličja. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik"
Uredništva telefon st. 34,
Posamezno storilko po 10 L
Upravnifttva telefon s*. 85.
Poraz Slovencev pri volilni reformi.
Volilna reforma za Slovence na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem je v ođseku dognana. Slovenska narodno stin svobodomiselnost izhajati iz tega boja popolnoma poraženi. Odklo-pjeni so bili slovenski predlogi za Štajersko in Koroško, mereči na po-nmožitev slovenskih mandatov, odklonjen pa tudi predlog za izločitev mest in trgov od kmetskih občin na Kranjskem in to zadnje s pomočjo svobodomiselnih(!) Čehov in Folja-feOV Vladni predlogi, ki so slovenstvo v imenovanih kronovinah tako razburili, so vsi sprejeti, a ne samo to, — kakor bi se hotela usoda iz Slovencev norca delati, — natvezila jim je vrhu tega še nemški mandat na Kranjskem za peščico Kočevcev. Nemška veČina je uganjala v odseku prave orgije. Do S0.000 Slovencev na Koroškem je tako pomešanih med ^emce, dane pridejo nikdar do svojega zastopnika, a med blizo 40.000 Slovenci pliberškega okraja je toliko nemškega in oziroma socijalno-demokratskega življa, da so Slovenci tudi v tem edino jim namenjenem okraju v največji nevarnosti, da ne prodrejo s svojim kandidatom. In kako je na Štajerskem! 400.000 Slovencev, katerim bi šlo 9 mandatov, dobi samo 7 mandatov in vrhu tega — kar nas še bol] boli, — je to, da so spodnještajerska mesta in trgi, ki so bili polagoma na tem, da si jih osvoje Slovenci, združeni v nemško skupino, tako da ni več upanja jih pridobiti. Temu nasproti so pa slovenski trgi, ki so dosedaj volili v mestni skupini, degradirani v kmetske občine. In v istem hipu, ko ima nemška veČina brezobraznost zavreči slovenske predloge, ustvari nemški mandat na Kranjskem za 14.000 Kočevcev! Kaj se pripravlja na Primorskem  in kako   se hoče tam potlačiti
slovenstvo in hrvatstvo na korist Italijanom, to je „Slov. Narod44 pojasnil v zadnjih številkah.
Statistika, pravičnost, doslednost za Slovence nima mesta, velja zgolj brutalna sila nemške veČine. In te krivice, ta nasilnost se hoče zavarovati za nedogledne čase, tako, da le dve-tretjinska veČina bi mogla na tem kaj spremeniti.
V ta položaj sta spravila slovenstvo dr. Kramar1. kije načelnik „svobodomisel-niha češkihposlancev, in dr. Šuster&iČ, ki ima drzno čelo, da se imenuje slovenskega rodoljuba. Ona dva poleg socijal-nodemokratičnih demagogov, sta poglavitna pospeševalelja volilne reforme in vladna svetovalca. Ona dva sta poznala vladne predloge, še pred no so prišle v javnost in bile so jima prav. Soprovzročitelja sta torej tega, ki je pravi zasmeh in satira na enakost volilne pravice. Opravičeno se obrača proti njima srd slovenstva, da sta sodelovala pri tej spaki, ki spravlja slovensko narodnost in bodočnost v največjo nevarnost. Premišljeno pravimo: srd slovenstva se obrača proti njima in ne samo srd narodno napredne stranke. Prepričani smo, da tudi že pametni in narodni kranjski klerikalci obsojajo to reformo, videč, kako obliko je dobila za Slovence, in se tudi njeni kolovodje samo še delajo, kakor bi jim ugajala. Kako bi tudi moglo biti drugače. Na Koroškem in Štajerskem nima narod-nonapredna stranka tal in jih tudi ne išče. Tam je vse klerikalno, pa ravno od tam prihaja najglasneja obsodba take volilne reforme, združena z obupnim pozivom na poslanstvo, da se vpre z vsemi silami, da bi postala ke-daj zakon. Zadnji rMir" poudarja da so Koroško pokopali nemški krščanski socijalci in klerikalci; to ga pa ne moti, da v isti sapi navdušeno vabi na katoliški shod v Ljubljani!!
Na Štajerskem diktira duhovstvo tako   brezozirno   volilcem kandidate,
kakor na Kranjskem. Torej vse klerikalno. (5e bi nas v tem za slovenstvo osodepolnem boju vodilo zgolj na-sprotstvo proti klerikalizmu kakor vodi naše klerikalce pred vsem vnema klerikalizem, — bi ne ganili mezinca. Da jim je prvo klerikalizem, so pokazali naši klerikalci s svojim postopanjem glede kočevskega mandata. Pridobili so krščanske socijalce, — zapretivši jim, da je sicer cela reforma v nevarnosti, in jo hočejo zapre-čiti, — da so izjavili v zboru nemških strank, da le pod tem pogojem glasujejo za Kočevski mandat, če nemške stranke, odklonijo naš predlog glede izločenja mest in trgov. Tako so Nemci sprva namenjeni za naš predlog glasovali, glasovali proti njemu, da dobe kočevski mandat. Ni-so pa naši klerikalci vpreg-lisvojih z a v e z n i k o v z i s t o pretnjo, ko je šlo za Koroško in Štajersko, kar bi bili lahko z istim uspehom storili in tako slovenskim predlogom pridobili veČino. Tako so posredno omogočili slovenski klerikalci kočevski mandat, ki bi se sicer ne bil pridobil, samo da so vrgli Plantanov predlog in oropali naša mesta in trge s v o j e g a z a s t o p s t v a!
Toda sedaj ne pomagajo re-kriminacije proti onim, ki so spravili to nesrečo nad slovenski narod. Ni še izgovorjena zadnja beseda. Sklepi volilnega odbora še niso zakon in dolga je še pot, predno to postanejo. Na tej poti se zna še marsikaj spremeniti. To nado tudi gojimo.
Bil sebodešehudbojv zbornici in v očigled temu boju se mora slovenska javnost v celosti dvigniti in varovati ter svoje poslance brez ozira na stranke in kronovine, katerim pripadajo, prisiliti, da zagrabijo tudi za najskrajnejše orožje, da ubijejo   ta  nestvor, ki uniču-
je obstanek in razvitek slovenskega naroda.
Med vladnimi predlogami je tudi predloga za spremembo opravilnega reda, ki meri na to, da se osobito manjšim strankam onemogoči posluževati se skrajnih sredstev. Brezozirno postopanje nemštva v volilnem odseku kaže, v kak položaj bi to spravilo slovenstvo in posebno njegove po številu slabejše panoge. Pregreha bi bila, če bi slovenski poslanci sedaj pritrdili tej predlogi in tako dali iz rok orožje, katerega se jim bode poprijeti, če nočejo postati izdajice in grobokopi svojega naroda.
Govor poslanca Plantana
▼ odseka za volilno reformo dne 11. julija.
Visoki odsek! Kritika, katere so bili deležni moji dne 5. julija visokemu odseku predloženi preminjevalni predlogi od strani poslanca dr. Susteršiča in ministra notranjih del dne 6. t. m. me silijo na primeren odgovor.
Posl. dr. Sustersič mi je očital, da sem za utemeljenje svojega pre-minjevalnega predloga navedel jako pomanjkljiv statističen materijal. Temu nasproti moram še enkrat konstatirati, da sem sestavil svoj statistični materijal na podlagi uradnih izkazov statistične centralne komisije o ljudskem štetju za leto 1900, in na podlagi uradnih podatkov c. kr. davčnih uradov in županstev. Vec se paČ ne more od mene zahtevati, kakor da citiram uradne podatke. S tem sem zadostno zavrnil očitanje, da je moj materijal pomanjkljiv.
Nadalje se je mojemu predlogu ugovarjalo, da naj se po moji želji ustanovita dva „popolnoma nemogoča", dva „takoimenovana" mestna volilna okraja in da so trgi in kraji, ki sem jih navedel, gn ezda, ki sploh nimajo mestnega značaja, in ki nimajo nobenih skupnih interesov, ker so raztreseni po celi deželi.
Posl. dr. Šusteršič je tudi trdilf da slabo poznam razmere na Kranjskem, če mislim, da bodeta volilna okraja, katerih ustanovitev predlagam, pripadala moji, to je narodno-napredni stranki.
Da o vržem te ugovore in dolžitve moram naslednje navesti:
Pravi se, da je zaradi k r a j e v n e razdalje nemogoče združiti vsa kranjska mesta, trge, sedeže sodnij ter industrijalne kraje v dva volilna okraja.
Nikakor ne morem priznati, da bi bil ta ugovor opravičen, zakaj kar sta vlada in ta visoki odsek v drugih kronovinah pri-poznala kot dopustno in odobrila, to mora biti dovoljeno tudi za Kranjsko.
Konstatirati hočem v tem oziru le nekaj slučajev, in sicer na podlagi vladnega načrta in temu dodanega statističnega materijala. Tako na pr. obsega NižjaAvstrijska celo množino volilnih okrajev, ki obstoje iz številnih občin in krajev, ki leže daleč narazen v različnih sodnih okrajih.
34. volilni okraj obsega 27 občin in krajev, in od njih imajo mnogi le 400 prebivalcev; 37. volilni okraj obsega 19 krajev in občin iz 7 sodnih okrajev; 43. volilni okraj obsega 19 krajev; 29. volilni okraj obsega 20 občin iz 8 okrajev.
Nadalje na Gorenjem Avstrijskem: 4. volilni okraj obsega 17 občin, mest in vasi iz 7 okrajev; med temi je 10 krajev, ki imajo po 600, 400, 300 in celo 200 prebivalcev !
Na Solnograškem je 2. volilni okraj sestavljen iz 26 krajev, občin, mest in trgov. Od teh šteje Hal-lein 4400, Manglau 5600 prebivalcev; 13 trgov in vasi pa šteje samo po 300, 400, 500, 600 in 700 prebivalcev.
Ta mesta, trgi in vasi so raztresene po vsem Solnograškem, in vendar so prideljene mestnemu volilnemu okolišu! Zakaj se je to zgodilo tukaj, vkljub temu, da se ne gre za narodnostne manjšine???
LISTEK.
Nina.
Po Sokolovi kresni veselici sta sedela dva gospoda v veliki kavarni pri zadnjem oknu v kotu in se raz-govarjala prav živahno. Bila sta oba še precej mlada; vendar je imel prvi že častitljiv golovec na glavi in dokaj ostrih potez na obrazu. Drugi je bil mnogo manjši, životnejši in vedno zidane volje. Smejal se je, če je ek-sercirala krokarska muha po tovariševi pleči; smejal se je, če mu je Ugasnila smotka; smejal se je, če je zagledal svoj rdeči nos v ogledalu : vse je bilo všeč temu skromnemu veseljaku.
Blizu njiju pri drugi mizici je dre-ttmcal in kimal jako elegantno oblečen postaren gospod. Sicer je bila kavarna na tem oddelku skoro prazna.
„Nikar se ne reži venomer," je dejal plešoglavec, „in ne moti spanja pravičnih !u
nI kaj pa hočeš, ko sem pa pridelal toliko veselja in poleg tega Še izdatno pomagal tožnemu Korotanu!" se jfe branil veseljak. „Polzenjsko pi-
w • A___ ■ ___1»__•_
kaj še vem kaj, pa ne bi bil Kranjec zadovoljen? Haha, haha . . .
„Pogovoriva se kaj pametnega !u je svetoval plešec.
„Dobro! — Danes sem videl na veselici gospodično, ki je bila čisto podobna moji prvi ljubici! Oh, kje so tisti časi! Veš kaj ? Vleciva! Kdor potegne krajšo vžigalico, ta predavaj zgodovino svoje prve ljubezni, pa brez hinavščine! — Hm, ako nočeš, se poj dem zabavat tjakaj k biljardom!"
Prijatelj seje dolgo branil take nne-umnosti"; naposled se je pa le vdal in potegnil krajši klinček. Veseljak je slovesno obljubil, da se ne bo smejal več tako naglas, ampak da se bo brzdal kolikor mogoče in se kvečjemu malo namuzal, kadar se mu bo zdelo posebno prijetno na tem svetu.
„Dvanajstleten porednež sem zahajal po dvakrat na teden k teti Apo-loniji, ki meje učila razbijati po starem klavirju", je začel primorani pripovedovalec. „Teta je bila živahna in hudomušna nagajivka, komaj deset let starejša od mene; meni pa je rada kazala, strog učiteljski obraz. Vedla se je precej afektirano, početkom a menda nalašč pozneje nehotoma. Poizkušala je oponašati bogve katere imenitne junakinje iz plitvih nemških
-------—       *«a       n rt     vikala     ttnrtinArvin     Lr o %»
po samih prstih po našem planetu. Doma je bila malone vedno drapira-na z belim šalom in dolgimi resicami. Odložila ni tega zagrinjala niti ob klavirju. Kadar je igrala „prestissi-mo", je vse mahadralo in se majalo ob njejj šal in kodri; v takih časih je bila teta Apolonija zelo podobna hudobni boginji potresa.
Takrat je bivala pri moji stari materi poleg tega njena mnogo mlajša sestrična Nina. Bila je Italijanka; njena mama jo je poslala k svoji sestri sem, da bi hčerka obiskovala nemški zavod v Gospodskih ulicah, koder so pa učiteljice, nič pokvarjene po nobeni učenosti, znale same tako malo, da se gojenkam ni bilo bati nobenega pretiranega duševnega truda."
Gospod pri sosedni mizici si je mencal oči.
„Sedmnajestletna Nina je bila izredno lepa devojka. Prekrasne so bile njene zamišljene rjave oči, ki je v njih gorel tih tajen ogenj, včasih se pa zasvetil strasten blisk. Zlasti lepi so bili njeni zobČki, beli kakor sladkor. Večkrat sem ji povedal kaj prav neumnega, samo da se je za-smejala in da sem mogel videti te prebele zobe. Pa kaj ti jo naj še opi-
njeno ukradeno fotografijo; če hočeš, pa jo pridi gledat k naeni!
V lepo Nino sem se torej zaljubil precej prvi teden tako, kakor se le more zaljubiti dvanajstletno srce nadepolnega paglavca. Kadar sem srečno absolviral hudo uro ob klavirju, sem bil takoj pri izvoljenki; gledal, občudoval sem je verno in tiho marsikatero četrt ure, dočim je pisala naloge za svoj skisani institut. Doma pa sem oponašal njene dražetne kretnje. Nina je hodila nekoliko enostransko ; imela je nekaj na levi nogi takoj nad gležnjem. Odslej sem hodil tudi jaz po strani, seveda le, kadar sem bil sam. O svoji vroči ljubezni nisem izdal nikomur ničesar, ker sem se bal po pravici, da bi bila moja najsvetejša čuvstva zlobnem človeštvu le v zasmeh.
Žalibog nisem bil njen častilec samo jaz. Izmed njenih trabantov naj ti imenujem le dolgega, bledega inženirja z dolgočasnimi zalizci pred ušesi. PoČetkoma se mi je zdel vzvišeno bitje polno tajinstvene modrosti, menda zato, ker mu že dolgo ni bilo treba hoditi v šolo in pa, ker je imel vedno mnogo denarja. Kako in kdaj je jel zahajati v hišo, tega ne vem več. Znal je s prsti lepo bobnati po mizi; pa tudi na gitaro je znal bren-
glasove. Ta mož se mi je zdel izmed vseh Nininih oboževalcev najnevarnejši.
Nekoč smo sedeli v hladnici sredi vrta Nina, teta, inženir in moja zaljubljena porednost. Kraj je bil jako prijeten: bilo je tam polno brencljev in komarjev. Bledolici inženir je žgečkal gitaro in izžgečkal od strun celo morje žalobnih molovih akordov, tako da so bili poslušalci kmalu pripravljeni na samomor ali vsaj na kakšen boljši pogreb. Potem je začel prepevati, seveda nemško. Ko pa je presunljivo pogledal Nino in napačno izrekal: „Tu hast Dia-manden unt Ba-£irlen!u sem se mu zarezal na vse grlo. Mislil sem, da bom živel kvečjemu še par minut, ker mi bo počiti vkratkem na licu mesta. Užaljeni inženir je dejal, da sem vseh slabih muh poln in da bi on prej belouško naučil polke-mazurke, kakor mene lepih manir. Poslovil se je kmalu in odšel. Teta Apolonija mu je preskrbela Častno spremstvo do vrat."
Ob teh besedah je bledi gespod ob drugi mizi hlastno izpil kozarec vode.
Pripovednik je nadaljeval: „Medtem pa me je potegnila Nina
Na Št ajerskem je 7. volilni okraj sestavljen iz 20 občin in trgov, ki leže v 15 sodnih okrajih; posamezni kraji štejejo le po 400, 500, 600, 700 prebivalcev. Ravno tako je v 8. volilnem okraju združenih nič manj nego 22 malih mest in trgov iz 14 sodnih okrajev s samo nemškim prebivalstvom in štejejo nekateri med temi le po S00 prebivalcev. 10. volilni okraj obsega 23 malih mest in trgov iz 15 različnih sodnih okrajev, ki so razkropljeni povsem Spodnjemštajerskem od Ormoža, Maribora do najjužnejše deželne meje, med temi je mnogo vasi in trgov z 500, 600, da, celo z 300 prebivalci.
Tudi vBukovini je mnogo krajev s 400, 500, 700, 800 prebivalci združenih, na pr. v 4., 6., 9. volilnem okraju.
IS tem sem na temelju vladne predloge dokazal, da so skoro v vseh kronovinah pride lj eni mestnim volilnim okrajem tudi manjši, daleČ narazen ležeči trgi in vasi, celo z manj kot 200 prebivalci. Torej ni oddaljenost med mesti itd. nikak vzrok za odklonitev mojega predloga.
Meni so precej znane avstrijske krono vine z njihovimi mesti in trgi, in moram na temelju svojih lastnih opazovanj izjaviti, da se trgi in vasi v raznih kronovinah v splošnem ne razlikujejo dosti, in da posebno kranjski trgi in sedeži sodišč niso prav nič slabši kakor po Štajerskem, Solnograškem, Gorenjem Avstrijskem itd. Zato pa tudi ne smejo biti po svojem gospodarskem in kulturnem pomenu nič slabe j še taksirani kakor po drugih kronovinah.
Ako je v drugih deželah za mesta, trge in druge važnejše kraje vlada ustanovila poseben volilni okraj, potem zahtevam jaz isto pravico tudi za kranjska mesta, trge, sedeže sodišč in industrijalne kraje.
Dr. SusteršiČ je izjavil, da pripada mnogo trgov in vasi, ki jih hočemo prideliti v oba predlagana volilna okraja, njegovi, to je klerikalni stranki, in da se motim, ako menim, da bi ta dva volilna okraja pripadala moji, to je svobodomiselni stranki.
Temu nasproti moram odgovoriti, da razumem toliko manj, zakaj se dr. ŠusteršiČ upira tako predlaganima mestnima volilnima okrajema, ako itak pripadeta ta dva volilna okraja njegovi stranki!
Saj priznavam sam, da potiska nekaj trgov in Važnejših krajev na Kranjskem politični voz klerikalni stranki; ali mi nismo imeli nobene tendenčne strankarske volilne geometrije pri sestavi naših spreminjevalnih predlogov, temveč mi smo ravnali po   principu,   da predložimo
ozmerjala.   Pa   je   bilo   vse nekaj drugega!
„Povej mi odkritosrčno, katera ti je bolj všeč, teta Apolonija ali jaz?" me je vprašala in me pogledala s svojimi lepimi očmi, da sem kar zatrepetal.
„Teta Apolonija me je že tudi vprašala tako,u sem ji odgovoril tiho. „Seveda sem ji rekel, da mi je najbolj povšeči ona; dejal sem ji pa to zato, da ne bi imel preveč sitnosti pri klavirju. V resnici pa si mi všeč samo ti, Nina!"
Ob poslednjih besedah sem povesil oči. Tedaj se je sklonila Nina k meni in me poljubila! Ta poljub, oh . . . Ne grohotaj se, mrzlica kro-karska!"
Veseljak pa se je smejal venomer in se veselo  tolkel po kolenih.
„Povej mi vendar, kako more dvanajstleten fant tako opazovati in Čutiti!" je ugovarjal pripovedovalcu.
„Vse to sem na novo doživel in preČutil pozneje v spominu!" se je zagovarjal pripovedovalec. „Kaj veš ti o psihologiji, zgaga šampanjska! Inženirja sem pa vendarle odpravil odtod! Jezdil je namreč vsak četrtek mimo omenjenega vrta. Konec vrtnega zidu je bil pod košatim kostanjem oder s klopmi.   Tu gori smo
vsa mesta in trge in sedeže sodišč brez razlike in ozira na njihovo politično barvo, da se izločijo iz kmetskih volilnih okrajev.
To smo storili iz dvojnega vzroka. Prvič je notorično dejstvo, da ti trgi in kraji zastopajo čisto druge gospodarske interese, kakor poljedelci, zato tudi smejo in morajo zahtevati posebno zastopstvo. Drugič smo hoteli vnaprej onemogočiti očitanje, da smo iz strankarsko-političnega stališča izbrali trge in kraje, da kreiramo čisto liberalni volilni okraj.
Mi smo torej stali na gospodarskem stališču in nismo delali razlike med svobodomiselnimi in klerikalnimi trgi, vkljub temu, da dobro vemo, da več trgov in sedežev sodišč prisega na klerikalno zastavo.
S tem smo hoteli dokazati svojo popolno objektivnost, in zato smo zdaj počaščeni z očitanjem, da se motimo, ako menimo, da bomo zase pridobili oba mestna volilna okraja.
Jaz moram z vso odločnostjo po-vdariti, da se gre t^ v prvivrsti za stvarne, to je gospodarske razloge, vsled katerih zahtevamo dva nova mestna mandata, in zato za vsa mesta in trge zahtevamo isto pravico brez ozira na to, ali bodeta ta dva mandata pripadala svobodomiselni ali nasprotni stranki.
Mi smo hoteli samo za kranjski meščanski, t. j. srednji stan ustanoviti primerno zastopstvo, kar zahteva pravica.
Kdo bo zmagal v teh dveh predlaganih volilnih okrajih, je danes negotovo. Mi, svobodomiselni, imamo vsekakor opravičeno upanje, da moremo danes ali jutri voliti svoje zastopnike, med tem ko je sicer srednji stan, inclusive industrialno delavstvo za vedno brez rešitve izgubljeno v morju poljedelstva, ki je udano skoz-inskoz klerikalni komandi, in mora kot politični faktor izginiti s površja.
če pa bi se naši politični nasprotniki temu upirali, da bi bili prideljeni mestnemu volilnemu okraju, je temu lahko pomagati in mi radi dopustimo, da se izločijo klerikalno misleči kraji, da ne bodo združeni v istem volilnem okraju s svobodomiselci. Ostane še vedno dovolj mest in trgov, ki bi tvorili 2 volilna okraja.
Preidem k očitanju, da manjka interesna skupnost po vsej deželi raztresenim mestom in trgom itd.
V tem oziru se sklicujem na naslednja, notorična dejstva:
Pri nas na Kranjskem se nahajajo p o v s o d n as p r o t s t v a med mesti in kmetskimi občinami, Česar ne mor e n oben človek utajiti. To je od nekdaj tako in bo najbrže tako ostalo tudi v pri-hodnjosti, ker obstoji med tema dvema slojema interesna razlika. K temu pride Še enakost opra-
sedeli večkrat popoldne, kadar je bilo tudi v hladnici prevroče. Jezilo me je vselej, kadar je prijahal mimo dolgi inženir in se postavljal na svojem belcu. Odkar me je primerjal z belouško, sem kuhal bridko osveto. Ko je jezdil prihodnji četrtek mimo, sem mu pokazal za Nininim hrbtom v vidno znamenje svojega zaničevanja jezik in vseh deset raztegnjenih prstov. Bledi gospod me je pogledal s tako ostrim pogledom, da bi se bil jaz revež lahko obril z njim, ako bi bil imel takrat že kaj brade. V svoji jezi pa je menda nehotoma izpodbodel konja, da je poskočil. Ubogi jezdec je sedel takoj na belČevem vratu in dokaj smešno je bilo videti, kako se je počasi zopet skobacal v sedlo. Odtakrat ga nismo videli nikdar 7eč.u
„Kaj pa Nina?" se je smejal veseljak.
„ Vzel a je Italijana."
Tedaj je vstal elegantni postarni gospod, ki je bil navidezno dremal pri sosedni mizici, plačal in odšel hitro.
„Vraga!" je dejal plešoglavec. „Da ga nisem spoznal prej! Predolgo ga že nisem srečal nikjer. Vidiš, to je tisti inženir, ki je nekdaj tako silil za lepo Nino."
Rado Murnik.
vil, poklicov in gospodarstva mest in trgov.
Tu pride torej v poStev interesna skupnost teh enakovrst-n i h občin vsled podobne socialne strukture, ki razlikuje srednji stan od podeželnega prebivalstva in ga opredeljuje. Tore j enakostinteresov brez ozira na krajevno oddaljenost mest in trgov je tu odločilna.
In ta moment je dne 23. februarja t. 1. povdarjal tudi baron Gautsch in ga označil kotme-rodajnegazaustanovitev mestnih mandatov.
To stališče je zavzela vlada po vseh drugih kronovinah, izvzemši edino južne, večidelj od Slovanov zasedene dežele.
Ker Slovenci na Kranjskem živimo v istih socialnih razmerah v mestih in trgih itd. kot Štajerci, Sol-nogradČani, Šlezijci, Bukovinci, Gorenje Avstrijci itd., mora vlada tudi nam nasproti deliti pravico v isti meri, kakor je to storila napram ostalim krono-vin a m.
To vse velja tudi za ostale kraje, kjer se nahajajo sodišča in drugi uradi, ker tam je vedno več obrtnikov, trgovcev, in stanovalci se pečajo po poklicu z oddajanjem stanovanj uradnikom in obrtnikom.
Le na kratko bi še nekaj rad pripomnil na izvajanja dr. ŠusteršiČa o raznih kranjskih gnezdih.
Predvsem povdarjam, da naši trgi in vasi niso niti za las slabši kakor po drugih kronovinah, in kar dokazujejo statistična data, imajo tudi isto velikost in pomen kakor v drugih deželah.
Kar se n. pr. tiče Kranjske gore, moram opomniti, daje to jako prijazen kraj v izredno krasni in slikoviti gorski okolici, kjer se nahaja okrajno sodišče, davkarija, župni urad, šola, več gostiln, trgovcev in obrtnikov, kjer biva vsako leto na počitnicah jako odlična družba iz višjih civilnih in vojaških krogov. To letovišče je od leta do leta večje in potemtakem pridobiva kraj na obsežnosti in zunanjem izgledu, tako da prekaša marsikateri trg v drugih kronovinah.
Mojstrana je na glasu kot postojanka za turiste, odkoder se najlažje pride v Trata in dalje v Soško dolino, na Triglav itd. Tudi tu cvete promet s tujci in podaje kot razumljivo temu kraju jako lep pogled, s čimer se razlikuje sam na sebi od vasi.
Razen tega se nahaja tu zelo važna portland-cementna tvornica z mnogo delavci in uradniki, ter ima ta kraj razmeroma isti pomen kot trgi.
Prebivalci imajo s tvornico najožje gospodarske zveze, ker so tam v službi kot delavci ali vozniki ter žive od tega.
Dolina je zelo ozka in prebivalci ne morejo živeti od tega, kar jim daje zemlja. Sedaj so stanovniki vsled tvor-
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Krištof in Krvosrd sta rahlo slekla s trupla meniško haljo. Truplo sta skrila v neki drugi rak vi. V te m, ko je Krištof oblekel haljo in potegnil čez glavo kapuco, je Krvosrd z mečem dvignil več kamnov iz tal in napravil v obok precej široke luknje, da bi Krištof lahko gledal na zboro-valce in slišal vse njih pogovore.
„Tu ste popolnoma varni. Kamne odstranim in Če kdo zasledi te luknje, ne bo mislil, v kak namen so bile narejene. In zdaj moram iti, kajti zadnji čas je."
Krištof je ostal sam med mrliči. Ko se je ozrl po teli truplih, ga je spreletela skoro zona. Mrliči so izgledali, kakor bi bili živi. Ta je bil sklonjen na svoj meč, ki ga je držal z obema rokama, drugi je slonel na svojem sedežu in s sklonjenimi rokami zrl v zrak, kakor bi molil.
Krištof se je vsedel na stol, kjer je bilo prej z meniško haljo oblečeno truplo. Na desni in levi od njega sta sedeli trupli dveh vitezov.
„Kaj mi je prišlo na misel, da sem naložil tako   težko nalogo," je
niče dosti imoviti, in to od leta do leta bolj.
GoriČane, Medvode sta industrijska kraja z obilo delavstva, razen tega tudi kot letovišči priljubljeni in imata čisto drug življenjski vir kot vasi po deželi
Toplice so na Dolenjskem zelo prijazno, krasno se razvijajoče zdravilišče s svetovno znanimi* žveple-nimi vrelci. Obisk tega splošno znanega, zelo zdravilnega kopališča je od leta do leta večji, in se zdi to kopališče s svojimi krasnimi, novimi hišami, kot jako lep trg. Vsi ljudje, ki pridejo sem, hvalijo Toplice, kjer se ljudstvo živi skoro edino od tega, da daje stanovanja v najem zdraviliškim gostom, nadalje od trgovine in obrti.
Torej tudi ta kraj, Čeprav ne uživa trških privilegijev, ima gotovo tako velik gospodarski in socialni pomen kot kak trg.
Vidite torej, spoštovani gospodje, da je pripovedovanje o kranjskih gnezdih le pretiravanje razmer in pome-nja poniževanje naše, sicer ubožne, ali lepe domovine, ter moram zoper to v imenu svoje domovine kar naj-odločnejše protestirati. Doslej nismo slišali od nobene strani takšnega za-sramovanja kake kronovine, in je dr. busteršic najmanj opravičen napasti s kamenjem kranjsko deželo.
Končno se mi je očitalo, da sem ustvaril tako slaba volilna okrožja, da volilni okraj Skorja Loka-Kamnik-Brdo ne tvori niti zvezanega ozemlja.
Da, jaz sem na predloženem zemljevidu sam pokazal, da sodna okraja Skofja Loka in Kamnik ležita sicer drug poleg drugega, ali sta v svojem južnem delu ločena po ozki črti Kranjskega okraja. To pa ni noben pre-grešek, ker ti okraji so čisto enake gospodarske in kulturne kakovosti in imajo torej čisto enak značaj in isto klerikalno mišljenje.
Zato in ker je število prebivalstva ravno primerno, sem jih združil k enemu volilnemu okraju, a vsi drugi sodni okraji se med seboj znatno razlikujejo v gospodarskem in kulturnem oziru.
Severni sodni okraji so bili vsi združeni v 5. volilni okraj in drugi najbliže ležeči k VI. volilnemu okraju Skofja Loka, kar je popolnoma odgovarjalo naravni legi in kakovosti sodnega okraja.
Opozoril bi še na to, da je tudi vladna predloga ustvarila večkrat volilne okraje iz ločenih ozemelj, n. pr. 4. volilni okraj na Goriškem, kjer občina Gorica tvori en volilni okraj z Ločnikom in sodnim okrajem Koraii-nom, čeprav leži med Gorico in Kor-minom mnogo drugih krajev.
Kar je bilo dovoljeno vladi, vendar ni nikak pregrešek, in more biti dovoljeno tudi meni ter tako odpade tudi ta pomislek.
S tem sem izpodbil vse ugovore, naperjene zoper moj preminjevalni predlog, na temelju dejanskih razmer in izjav v soglasju z Gautschevo vlado.
vzdihnil Krištof, ko je sedel že dlje časa med mrličema, zatopljen v svoje misli. „Saj bi lahko izvršil svoje maščevanje tako, kakor je izvrše v takih slučajih drugi ljudje. Ali bi ne bilo pametneje, Če bi vzel svoj meč, če bi stopil v vrsto kamniških mest-janov in Šel ž njimi vred v boj proti Nikolaju Kolovškemu? Saj bi vendar zadostovalo, če bi poklal ves ta rod. Ko bi se pridružil kamniškim mest-janom, bi mi peli slavo križem cele domovine. Zmagal bi gotovo, ker imam dovolj bogastva, da postavim na noge tri in štiri take armade, kakor Nikolaj. Ako bi premagal Ko-lovške, bi dobil njihova posestva, in ako bi že propadel, bi me vsaj po smrti častili kot hrabrega junaka in zvestega sina in brata. Ali — ne morem. Sam bog vedi, zakaj da ne morem tako ravnati, zakaj hočem iti svojo pot, na kateri me bo spremljal sum in na katerem bom naletel samo ob sovraštvo in zaničevanje, zakaj hočem izvesti obljubljeno osveto."
Krištof se je zatopil v svoje misli. Uprl je glavo ob dlan svojih rok in zrl nem predse v tla. Naenkrat se je zganil.
„In Judita, moja zlata, sladka Judita?" Kakor bolesten vsklik so se mu izvile te besede iz prsi. „Ali naj
Dr. ŠusterŠič je izjavil, da nima nikakih posebnih želj glede vladn* predloge, kar je popolnoma naravno Pomisliti se namreč mora, da je Šusteršič vodil z baronom Gautschem ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic, ker sad tega ljubimkanja u bila ravno razdelitev volilnih okrožij na Kranjskem, po kateri je meščan, stvo in industrijalno delavstvo polj. tično ubito in nemo. Dr. Šusteršič g* je kot naravni oče gorko zavzel za tega svojega nezakonskega otroka, kateremu je tudi ekscelenca Bienerth podelil svoj blagoslov. Več potem pač ne more zahtevati.
Značilno pa je, da se je mogel notranji minister sklicevati samo na to, kar je posl. SusterŠič navedel zoper mene, ne da bi mogel nastopiti le z enim edinim tehtnim razlogom zoper moj predlog in zoper mojo razdelitev volilnih okrajev.
Gospod minister zametuje Čisto navadno vse propozicije, ne da bi se dal na njihovo proučevanje. Tako n. pr. ni niti opazil dejstva, da po m* .ji predlogi obstoji X. volilni okraj iz enega samega zvezanega politična okraja Krško, a v vladni predlogi je ta politični okraj iz strankarsko političnih vzrokov razkosan, in so mu prideljene Trebnje, da je tako zagotovljena klerikalna večina. Menim, da je moja razdelitev volilnih okr vendar bolj naravna, kakor vladna osnova, in da je tudi pravičnejša. V splošnem se moja razdelitev volilnih okrožij kolikor mogoče naslanja na vladno predlogo, le da so morali biti postavljeni večji volilni okraji, ker sta bila predložena dva manjša me.- u okraja.
Ali vladi se ne zdi potrebno, da bi se bolj natančno ukvarjala z mojo razdelitvijo volilnih okrožij, ker je zvezana s klerikalno stranko zoper nas, in hoče vzdržati nepravično razdelitev volilnih okrajev.
Vlada absolutno noče preskusiti naših predlogov ali se z nami pogajati, na drugi strani pa je takoj pripravljena 14.000 Kočevcem dati nemški mandat za enega slovenskega.
Jaz protestiram zoper to ostudi, mešetarenje z mandati imenom svoje stranke kar naj odločnejše, ker ne moremo   dovoliti,   da se je nam na ta način en mandat naravnost izvabil.
Dokler ni odstranjena očita krivica, ki je bila Slovencem na Koroškem in Štajerskem prizadeta po sklepih v tem odseku, ne bomo dovolili nikdar, da se za Kočevje ustvari nemški mandat, in to je enoglasno mnenje vseh Slovencev v naši domovini.
Gospoda, zadnji čas ^ e vrše neprestana pogajanja gledetakozvanegakočevskega mandata med nemškimi strankami, vlado in dr. ŠusteršiČem in se namerava za ta, edino Kranjcev   se   tičoči mandat
SV* Dalje v prilogi. ""•8
jo pustim med ljudmi, ki me bodo sovražili in zaničevali, ali naj jo vodim s seboj po teh trnjevih in nevarnih potih, po katerih bom mori' hoditi? Saj lahko še premenim ves svoj načrt. Nikomur na svetu nisem zaupal niti najmanjšega dela tega svojega načrta, nihče mi ne moro očitati, da nisem izpolnil, kar e obljubil. Ali — pač. Vest mi to lahko očita. Vse prepozno. Kar sem sklenil, moram uresničiti, naj velja tudi srečo in življenje."
Težki in mučni so bili duševni boji, ki jih je bil Krištof Zlatopo-lja sam s seboj v vlažni rak vi po3 kamniško cerkvijo, sredi več generacij mrličev. Zajedel se je v svojo misli tako, da ni slišal šuma, ki je prihajal iz jame pod cerkvijo. Šele ko je postal šum podoben buČanju, se je Krištof zavedel in spoznal, da -se zborovalci že sešli na svojem sho-discu.
Krištof si je izbral odprtino, skozi katero je najbolje videl zboro-valce. Izmed vseh je vzbudil največjo njegovo pozornost sključen mož v dolgi suknji, obrobljeni s kožuhovino. Na glavi je imel baret, izpod katerega so padali gosti snežno beli lasje na tilnik. Vodil je za roko lepega dečka,  ki  se je  s svojimi velikimi
L Priloga „Slovcpstemn Naroda" St. 159. dne 14. julija 1906.
eient. nov mandat na Štajerskem za Slovence kreirati.
Protestiram odločno zoper to, da bi se takšna kupčija sklepala brez našega dovoljenja, inpovdarjam, da dr. Šusteršič sam nima pravice o usodi Kranjske odločevati. Tudi jaz sem poslanec Kranjske in zastopam kranjska mesta v tem odseku.
Izjavim, da ne podpišem nika-kega dogovora glede novega mandata na Kranjskem, ki bi se sklenil za mojim hrbtom med nemškimi strankami in posl. Susteršičem.
Ako se ustanovi za Kranjsko nov mandat potom kompromisa, morajo biti o tem edini vsi kranjski poslanci.
Protestiram torej odločno, da se Še nadalje pogaja o novem mandatu na Kranjskem na doslej priljubljeni način, ali da se namenoma brez mojega dovoljenja sklene kompromis, katerega bi moral kar najstrožje pobijati tu v odseku in pri obravnavi v  zbornici  kot   pravno neveljav-
nega.
Pri tej priliki konstatiram še naslednje: Dr. Šusteršič, dr. Krama? in dr. Adler so najognjevitejši zagovorniki predloge o volilni reformi. Ako je njim v istini le iz stvarnih razlogov ležeče na tem, da se posreči volilna reforma, naj pomagajo nam, da pridemo do svoje pravice, in potem bomo tudi mi radi sodelovali, drugače pa samo dokažete, da zagovarjate iz egoističnih motivov reformno delo. Dr. Šusteršič noče Čisto navadno obeh mestnih mandatov dovoliti, zato ju noče dovoliti niti vlada, in krivica vvladni predlogi ima postati zakon samo vsled trmoglavosti in napuha dr. Susteršicevega.
Ako vlada to dovoli, Če noče rešiti kranjskega meščanstva v zadnji uri, potem postane sokriva z vsemogočnim Susteršičem in bo imela tudi nositi posledice za svojo nerazumljivo popustljivost.
Vladi moram iz globine svojega srca izreči pomilovanje, da nima toliko eneržije in samostojnosti, da bi nam vkljub dr. Šuster-šiču dovolila 2 mestna mandata, ki nam po vseh pravicah nedvomno gresta.
Mi ne zahtevamo nikake milosti iz roke dr. Šusteršiča, mi zahtevamo od vlade varstvo zoper oholosti dr. Šusteršiča, ki nima pravice, da bi vseh 10 mandatov Kranjske zase reklamiral. Vlada nam mora dati pravico ! Volilna reforma ne sme na Kranjskem ustvariti novih krivic na mestu starih.
Zahtevamo za srednji stan in industrij aln o delavstvo pravičnega zastopstva, ker vladna predloga nas hoče vsega oropati in za vedno izdati klerikalni stranki. To se ne sme zgoditi, in zoper to se bojujemo!
Volilna reforma je krp arij a, polna krivic in pristranosti in mi jo bomo pobijali z vsemi sredstvi in skušali preprečiti, ako bodo moji popolnoma utemeljeni preminjevalni predlogi odklonjeni. Mi smo prijatelji volilne reforme, ali zato ne sme obstajati iz samih kričečih krivic.
S tem apeliram še enkrat na pravno čuvstvo vseh strank in jih prosim, da glasujejo za moje predloge. Ne zahtevam nič drugega nego to, kar že imajo ostale krono vine, in nobenemu drugemu narodu se ne zgodi vsled tega krivica. Zlasti apeliram na svobodomiselne stranke v tem odseku, da se zvesti svojim principom postavijo pri glasovanju na našo stran; ako se to ne zgodi, potem dokažete, da niste zvesti svojim principom in da ni več nikake skupnosti političnih načel, temveč da so to le prazne besede brez vsakega pomena.
Vladi pa bi posvetil svarilo:
Svobodomiselni Slovenci smo bili vedno pretirano devotni, zvesti pa-triotje in smo vedno mirno in potrpežljivo nosili vsa bremena za državo, tako, da se je zdelo povsem naravno, ako smo vse mirno in potrpežljivo prenašali, kar nas je zadelo. To pa se bo v prihodnje temeljito predru-gačilo, če vlada res hoče dr. Šuster-Šiču naljubo oropati kranjsko meščanstvo njegovih političnih, najvažnejših pravic. Naj se vlada ne igra zločinsko z nami, ker na ta način nastanejo posledice, ki jih bo vlada še grenko obžalovala.
Po volilni reformi Slovencem na Koroškem in Štajerskem prizadete krivice so vzbudile po slovenskih deželah vihar ogorčenja, in začelo se je pomisleka vredno gibanje.
Ako se zdaj še objavi kranjskemu meščanstvu in industrijalnemu delavstvu politična obsodba na smrt, ter se izvrši eksekucija, potem bo visoka vlada doživela, da bo tudi potrpežljivi rod Slovencev spremenil svoje politično mišljenje in prepričanje in se s silo postavil po robu suženjstvu in političnemu poniževanju. Vžgal se bo boj v moji domovini, zaneten po tej volilni reformi, ki ne odgovarja našim potrebam in pravici; njegove posledice so nedogledne, ker to je boj na življenje in smrt.
Še je čas, da se to popravi, in jaz kličem v tej zadnji uri, ker bi rad preprečil vsako nesrečo, visoki vladi: Dajte pravico našemu meščanstvu! Caveant consules! Odgovornost bo nosila samo vlada, mi smo storili svojo dolžnost.
Primorsko prodana.
N a D u n a j u, 13 julija. Goriški   in  istrski Slovenci in Hrvatje so bili danes prodani.
temnimi očmi nekoliko plašno oziral po jami in po zborovalcih. Stari mož je dečka pripeljal skoro tik pod odprtino, kjer je imel Krištof svoje ©pazovališče. Tam se je vsedel na velik kamen in stisnil dečka k sebi.
„Sedi na moja kolena44, je dejal starec. „Dolga pot, ki si jo moral napraviti peš, te je gotovo utrudila. Ah, deček moj, kako žalostna je tvoja usoda. Nisi rojen, da bi moral ponoči begati peš po svetu in se skrivati po podzemskih jamah. In krivda zadene edino mene. Naj mi odpusti bog, da sem ti dal življenje, moj ljubi otrok."
„Ne žalostite se oče," je tolažil leček starega moža, „ ne tožite, oče, nego veselite se. Današnji dan je zadnji dan najine sramote in zadnji dan najine sužnosti. Od tod, iz tega temnega brezdna odideva na beli dan z orožjem v rokah na boj za osveto in za svobodo."
„Da, da, moj sinko," je menil sivolasec. „Povedal si resnico. Bližajo se važni dnevi. Morda ne bova mogla kmalu zopet tako zaupno govoriti med seboj, kakor zdaj. Zato slušaj moj svet, ljubi dečko. Če boš kdaj imel kakega pravega in resničnega prijatelja, ne zapusti ga nikdar. Jaz sem imel takega prijatelja in jaz sem ga izdal in sem ga zapustil, morda zaradi tebe, moj sin, morda zaradi tega,  da bi ti bil mogel za-
pustiti več graščin in slavnejše ime. Toda moji računi so se izjalovili in jaz sem kriv, da nimaš danes strehe, kjer bi se mogel mirno odpoČiti. Vzeli so mi vse. Podrli so moje gradove, pobrali moje imetje in kot berač bom danes prisostvoval zborovanju teh ljudi, ki jih tu vidiš."
„Ne kot berač, oče, nego kot plemenitaš, kot pravičen mož in hraber junak bodete predsedovali temu shodu. Premagajte, oče, svoje obu-panje, zakrite solze, ki tako slabo pristojajo v časti in bojih osivelim lasem in ne dvomite več, da pride ura, ko zadene osveta Nikolaja Ko-lovškega."
„Kako naj premagam svoje obu-panje in zadušim svoje solze, ko vidim, da ti krvave noge od silnega napora, ko vem, da si lačen in žejen in utrujen na smrt."
„Oče — lačen in žejen sem samo maščevanja. Toda, glejte, bližajo se nama možje. Zborovanje se začne. Dvignite svojo glavo, oče, da vsakdo spozna viteza Pyrsa s črnela."
Stari vitez Pyrso se je res hitro vzravnal. Otrl si je solze in bistro pogledal može, ki so se mu bližali in ga spoštljivo pozdravljali. Odzdravil je prijazno, a s ponosom odličnega in mogočnega velikaša, potem pa se pomenkoval z možmi, dokler niso bili zbrani vsi zborovalci. (Dalje prih.)
Razprava je bila prav kratka.
B a r t o 1 i je naznanil uspeh dolgih konferenc med ministrskim predsednikom, med Italijani in med Susteršičem, SpinČičem in Grego r i Č e m. Ta uspeh je privoljenje Slovencev in Hrvatov, da dobe Italijani v Istri in na Goriškem po en nov mandat, da bodo imeli v obeh teh deželah po tri poslance, kakor Slovenci in Hrvatje, zato pa dobi Trst namesto šestih mandatov le pet.
Edini n a r o d n o n a p r e d n i poslanec Gabršček seje dvignil proti temu sramotnemu „kompromisu", vsi drugi Slovani so bili zanj, Šusteršič in klavrni dalmatinski vitez I v č e v i ć sta celo priporočala in glasovala za ta „kompromis" ter je bil tudi sprejet.
Proti Bartolijevemu predlogu je glasovalo 7 Nemcev in slovenski naprednjak Gabršček, za predlog so glasovali vsi drugi Slovani, Nemci in It alij ani. _
Državni zbor.
Dunaj 13. julija. Sejo je otvo-ril predsed grof Vetter ter naznanil, da je poslanec Plantan odložil svoj mandat v odseku za volilno reformo. Koncem seje je bil mesto njega izvoljen v odsek posl. Oskar Gabršček. Nato se je pričela razprava o nujnem predlogu agrarcev glede surtakse na sladkor. Zbornica je predlogu priznala nujnost in ga tudi končno v meritornem oziru sprejela.
Potem se je nadaljevala debata o obrtni noveli. Zbornica je po daljši debati sprejela zakon v drugem in tretjem čitanju, na kar je prišlo na vrsto prvo Čitanje vladne predloge o podržavljenju severne železnice.
Posl. dr. Elvert, ki seje kot edini govornik o tem predmetu oglasil za besedo, je naglašal, da imajo Nemci težke narodne pomisleke proti podržavljenju severne železnice, ter podvrgel ostri kritiki financialno tehnično stran zakonske predloge. Svoja skoro dveuraa izvajanja je dr Elvert končal z besedami: Na vsak način se mora paziti na to, da ne bo pri podržavljenju severne železnice ubila politika narodnega gospodarstva. Na predlog posl. Baerenreither-ja se je nato pričela razprava o trgovinski pogodbi s Švico. Ko sta govorila o stvari poročevalec Licht in posl. Baerenreither se je debata zaključila.
O častni aferi Eldersch-Malik je poročal posl. Kroliko w-ski naglasujoČ, da zbornici ne more predložiti referata, ter ni bil sklepčen grajalni odsek. Posl. Choc se je pritoževal radi netočnega por očev a-nja državnozborske korespondence in brzojavnega korespondenčnega urada ter zahteval, de v tem oziru intervenira predsednik.
Posl. Iro se je pritoževal radi nesklepčnosti narodno-gospodarskega odseka, posl. Zuleger je pa zahteval, naj bi predsednik razpisal nadomestne volitve v narodnogospodarski odsek za one člane, ki trdovratno iz-ostajajo od'sej. Nato seje sejazaključila. Prihodnja seja bo v torek dopoldne.
Volilna reforma.
Dunaj, 13. julija. Pogajanja italijanskih poslancev z vlado so bila danes dopoldne končana. Vlada je ugodila zahtevi Italijanov, da dobe Italijani v celem 18 mandatov in da se premestita po en tržaški in tirolski mandat na Goriško in v Istro.
Dunaj 13. julija. Razburjenje v nemških krogih radi 7. slovenskega mandata na Štajerskem se je precej poleglo, zlasti ker so nemški ministri v klubovi seji nemške ljudske stranke obljubili, da se bo pri razpravi v plenarni seji 7. slovenski štajerski mandat ali Črtal, ali se pa bo dal Nemcem kot na dal j na koncesija Še peti mandat v Gradcu.
Dunaj 13. julija. V tukajšnjih slovanskih narodnih krogih je vzbudil silno začudenje kompromis, ki ga je sklenila Šusteršičeva „Slovanska zveza" z Italijani. Ta kompromis je prava sra-
mota in skandal za Slovence in Hrvate. VGprici ima ena tretjina Italijanov prav toliko mandatov kakor dve tretjini Slovencev, vrhntega pa še izgube Slovenci edini mandat v Trstu.
Dunaj 1. julija. Kakor se zatrjuje v političnih krogih, bosta koncem prihodnjega tedna zbornica in odsek za volilno reformo prekinila svoje seje do jeseni. Sodi se, da bo odsek do tega časa rešil razdelitev volilnih okrožij.
Carinski konflikt s Srbijo.
Belgrad 13. julija. „Štampi" se poroča iz Niša: Veliko iznenađenje je vzbudilo odpotovanje avstro-ogr-skega konzula na dan pred zatvorit-vijo meje za srbsko živino. Konzul je vzel sabo vse konzularno osobje, da je torej konzularno zastopstvo Avstro-Ogrske v Nišu popolnoma si-stirano. Konzul je dal odpeljati tudi vse pohištvo, iz česar se sklepa, da Avstrija računa na to, da bo carinska vojna s Srbijo trajala zelo dolgo.
Bero lin 13. julija. „Tagblattu" se poroča iz Belgrada, da je Srbija pripravljena napram Avstriji znižati vse tarife in naročiti v Avstriji za 26 milijonov frankov vojnih potrebščin proti temu, da se za izvoz srbske živine v Avstrijo pridrži stari carinski modus.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 13. julija. Gosu-darstvena duma je razpravljala danes o povabilu interparlamentarične konference v Londonu.
Duma je sklenila v ponedeljek izvoliti Šest delegatov, ki jo bodo zastopali na kongresu v Londonu.
Petrograd 13. julija. Vest, da bi bilo Goremvkinovo ministrstvo odstopilo, je neresnična.
Memel 13. julija. Ruske kri-žarke so zajele v Finskem zalivu dva angleška parnika, ki sta imela na krovu 80.000 patron in veliko množino dinamita.
Moskva 13. julija. Na oklopni-cah „Berezina" in „Pantaleimon" so nastali nemiri.
Moskva 13. julija. Dvorna kamarila je za slučaj sestave parlamentarnega kabineta baje odkrito zagrozila,  da  bo priredila št. jernejsko noč.
Obrtni vestnik.
Reforma določb obrtnega reda glede napisov na trgovinah in obrtovališčih. Govorili smo že o načrtu zakona o obrambi proti umazani konkurenci, ki ga je vlada predložila poslanski zbornici. 0 tej predlogi so posvetovanja v obrtnem odseku poslanske zbornice že končana in je pričakovati, da predloži odsek svoje poročilo o tem težko pričakovanem zakonu plenumu v kratkem času. V zvezi z omenjeno predlogo je vladna predloga glede iz-premembe onih določb obrtnega reda, ki govore o napisih na trgovinah in obrtovališčih, o obrtnih oznamenilih na izveskih ter o odlikovanjih obrtnih podjetij. Omenjena določila obrtnega reda se bodo sedanjim razmeram primerno predrugačila in sicer v posebnem zakonu, torej ločeno in ne v zvezi z obrtno reformo, ki je sedaj v državnem zboru v razpravi. Vlada je izbrala to pot pač zategadelj, ker so zadevna določila v prav tesni zvezi z zakonsko predlogo o umazani konkurenci in je potemtakem na mestu, da se vsa vprašanja, ki se tičejo odpora proti nelojalni konkurenci v kupčijskem poslovanju, urede na enotni podlagi! Znana stvar je, aa umazana konkurenca prav rada in z veliko spretnostjo sega v pridobitev gospodarskih ugodnosti po renomiranih in dobro uvedenih specijalnih oznamenilih in imenih drugih podjetij ter da si lasti prav često razna odlikovanja, da tako zavaja kupujoče občinstvo v zmoto. Sedanje nezadostne in Često ne prav jasne določbe obrtnega reda glede napisov in rabe imen v kupčijskem poslovanju zlasti v objavah in oznamenilih, namenjenih najširšim krogom, se dado v take namene prav dobro izrabljati. Izpre-membe, ki jih predlaga vlada v zadevnem načrtu, se tičejo §§ 46, 49, 60 in 58 obrtnega reda.
Po sedaj veljavnih predpisih obrtnega reda so imetniki obrtnikih podjetij dolžni, svoja obrtovališča oznamenovati s primernim vna-njim oznamenilom. Treba jim je
torej na tablah, na vratih ali izveskih napravljati napise. Ker govori zakon o primernih oznamenilih, se ne zahteva, rabiti v napisih imena dotičnoga obrtnika. Smatra se na primer kot zadostno vnanje oznamenilo, ako trgovec z manufakturnim blagom naredi napis „trgovina z manufakturnim blagom" ali kovač „kovačnica". Tako vnanje oznamenilo pa je vsekakor nezadostno in je pač umestno in potrebno, da se določi v zakonu, da je v vnanje oznamenilo privzeti ime trgovca ali obrtnika. V tem pogledu določa načrt, o katerem je govor, da je vnanje oznamenilo le tedaj primerno, ako je navedeno ime in priimek lastnika, odnosno pri protoko-liranih firmah navedena firma. Oznamenilo je napravljati na obrtovališčih, če je stanovanje hkratu obrtovališče, pa na stanovanju. Glede stavbnih obrtnikov je pomniti, da morajo imeti oznamenila pri vsaki stavbi in sicer na kakem vidnem mestu. Ako se v kakem kraju nastane obrtnik, ki ima enako ime kakor drugi obrtnik, ki je bil že pred njim nastanjen v onem kraju, ima zadnji pravico zahtevati, da prvi privzame v svoje oznamenilo ali napis kak pristavek, da je moo razlikovati. To pa tudi v primeru, ako ima novo nastanjeni obrtnik sicer popolno pravico napraviti tako oznamenilo. S to določbo se hoče preprečiti zamenjave. Vidi se pa, da je tendenca zakonodajalca, izdati tudi za oznamenila neprotokoliranih imetnikov kupčijskih podjetij slične določbe, kakor so one trgovinskega zakonika za protokolirane firme, ki merijo na to, da se zabrani zamenjav anje firm. Načrt nadalje določa, da se morajo obrtniki v Širšem pomenu besede, torej tudi trgovci v svojem kupčijsKem poslovanju sploh, zlasti pa pri podpisovanju posluževati vedno svojega polnega imena (ime in priimek), ako niso imetniki v trgovinski register vpisane firme. Vendar pa smejo rabiti poleg svojega polnega imena tudi še kak drugi pristavek, ki služi v oznako osebe ali pa podjetja. Dovoljen je tudi pristavek, ki znači, da je dotičnik naslednik prejšnjega lastnika, ako v to privoli prejšnji lastnik, oziroma njegovi dediči. Ako se po smrti kakega obrtnika nadaljuje izvrševanje obrta na račun vdove ali nedoletnih otrok ali na račun konkurzne ali zapuščinske mase, je rabiti vedno ime zadnjega imetnika z ali brez pristavka, ki pojasnuje to razmerje. Glede o dlik o v an j določa načrt, da se smejo obrtniki le tedaj sklicevati nanje in jih navajati v svojih oznanili h, ako so si pridobili v to pravico v zmislu obstoječih zakonov. Ta načrt je v zvezi s predlogo o obrambi proti umazani konkurenci in ga bode po intenciji vlade uveljaviti hkratu z zakonom o obrambi proti umazani tekmi.
Glasovi Iz Idrije.
„Oswald na Krpanovi kobilici". Prav nič se ne bo svet zgražal, kakšnega urednika je imel „Učiteljski Tovariš", pač pa se bodo ljudje popraševali kako je mogel biti Oswald služabnik božji in pa c. kr. katehet na rudniški šoli, ker je poslal v svet toliko neresnice. Že tri leta je več sobot oznanjeval v „Slovencu", kaka krivica se godi c. kr. učitelju v Idriji, ker ne sme več poučevati petja na realki, četudi so baje učitelji njegovo sposobnost cenili za odlično. Prepričani smo, da Oswald prav dobro ve, zakaj se je odvzel pouk petja omenjenemu učitelju, vendar se dela prav nevednega in prav premeteno zavija resnico. Ker mislimo, da Oswald in omenjeni učitelj vsekako želita, da pride resnica na dan, zato jo podajamo prav v kratkem. — Omenjeni učitelj je prevzel pouk petja in poučeval začetkoma v realČnem poslopju. Za nekaj Časa pa si je izprosil dovoljenje, da sme poučevati v poslopju ljudske šole. Dobil ga je. Nekega dne se je izprehajal po trgu bivši g. župan in še nekaj drugih gospodov. Culi so vpitje v ljudski šoli in vprašali šolskega slugo, kaj je to. Šolski sluga jim odgovori, da so to učenci iz realke in da imajo petje!! Na vprašanje, kje je g. učitelj petja, jim ta odgovori, da ga še v Idriji ni, ampak je Šel k sv. Magdaleni orglat, ker so tam imeli misij on. Ker so bili podobni slučaji že prej na dnevnem redu, je sklenil bivši g. župan da se odvzame takratnemu učitelju petja ta pouk, ki ga je moral slednjič Četudi nerad, prevzeti g. Gangl, ker bi sicer ne bilo na realki pevskega pouka. Omenjeno bodi, da so nekateri sedanji Oswaldovi prijatelji že ob prihodu g. Gangla v Idrijo omenjali, da bo on moral na vsak način prevzeti pouk petja, ker je pouk in disciplina pri petju pod ničlo. Ker je pa učitelj petja tudi zavezan pri nedeljski službi božji realčne mladine voditi petje, je moral prevzeti seveda g. Gangl tudi ta posel. Resnica pa je, da g. Gangl za vodstvo cerkvenega petja pri Šolskih mašah ne prejema 480 K, kakor piše „Slove-
nec", pač pa dobiva za to le IGO K. V koliko je g. Gangl sposoben za ta posel, pa kažejo najbolj šolski koncerti, ki jih prireja že veČ let v korist „Podpornemu društvu za realceu in ki so nesli lep Čisti dobiček 300 K, cesar pa o prejšnjem učitelju, žal, ne moremo trditi. 0 teh koncertih se je pohvalno izražal sam g. dekan Arko in deželni šol. nadzornik g. Hubad. Če pa Oswald s tem pojasnilom še ni zadovoljen, postrežemo mu lahko z nekaterimi pismi, ki bodo vso stvar še lepše pojasnila. G. Oswald, mi smo vam na razpolago!
Kako je Oswald resnicoljuben! Oswald poroča v „Slovencu", da je neka volilka dala pooblastilo napredni stranki le zato, ker ima brata v realki. Kmalu nato se pa zglasi dotična volilka pri g. realČnem ravnatelju in ga zagotovi, da je to laž, ker ona tega ni nikdar rekla, saj Še nikdar v svojem življenju ni simpatizirala s stranko, katero vodi v Idriji Oswald e tutti ojiantL Gospod Oswald, ali je vas kaj sram?!
Oswald in „č* r n i orel." Že zadnjič smo javili, da je napovedal Oswald „ Črnemu orlu" bojkot. Zaradi tega sicer še ne propade imenovana gostilna in tudi Oswald ne umrje od žeje, ker si jo hodi gasit drugam z Aurovim pivom. Ker pa daje g. Auer od prodanega svojega piva gotove procente r Družbi sv. Cirila in Metoda", je tako — četudi neprostovoljno — postal Oswald velik dobrotnik te šolske družbe. Zato ima njegov bojkot tudi svojo dobro stran. Ker je žeja velika, so tudi procenti lepi!
Pometač Os w al d. Pometanje pred lastnim pragom priporoča liberalcem Oswald v zadnjem sobotnem „Slovencu". Tega nam ni treba, ker je pometal Oswald skozi leta in leta v „Slovencu" a pometal je, da bi vzdignil prah, pa ga ni nič. Boljše bilo vendar, ko bi pometal Oswald pred svojim pragom. Tam je polno gnusobe in gnoja. Ker ni hotel on, bomo pa mi, pa tako, da se bo kar kadilo. Še jetiko lahko dobi. Posebno ob nedeljah, ko bo povsod vse snažno, takrat pa se bo pokadilo, in ljudstvo bo kazalo nanj in na njegove prijatelje obrekovalce in lažnike. In prav kakor napada on poštenjake naše stranke, ki so mirni in tihi, pa mu zato niso všeč, ker ne trobijo v njegov rog, tako bomo o krtačili mi vse njegove prijatelje, da bodo vsaj Idrijčani vedeli, kdo se drži zlobnega Oswalda. Vsako nedeljo bo ta ali drugi na vrsti, to pa tako dolgo, dokler ne preneha Oswald s svojimi nesramnimi in zlobnimi napadi. Dolgo smo prizanašali, sedaj pa je potrpljenja konec. In to je Oswaldova zasluga.
Regulacija Nikave. Po tej kriči večkrat zlobni Oswald v „Slovencu", posebno kadar zabavlja čez liberalno gospodarstvo. Kakor čujemo, je prišel novi občinski odbor na boljšo misel. Imamo namreč v Idriji še hujšo potrebo nego je Ni-kava. To pa je: regulacija Oswaldo-vega zlobnega jezika. Pravijo, da še od nikoder ni prišlo toliko nesnage kakor odtod.
Pričakovati je govorov! Po Idriji se širijo vesti, da bodo od sedaj naprej vsak teden govori pri Didiču; govorili bodo o prihodnji zmagi klerikalcev. Kot govorniki se obetajo: Miha in Mihec, Vaclav in Vinkec, Rafaelček in Jožek, torej same klerikalne kapacitete!
Oswaldova žalost zaradi poraza pri volitvah je velika in neutolažljiva. Njegovi ožji prijatelji pripovedujejo, da je ves pobit, ker se je ljudstvo obrnilo od njega. Črni general brez armade si tolaži žalost, kakor ve in zna, najrajši seveda s pivom, ki mu hladi pekoče srčne bolečine. Nam se smili poraženi vojvoda, a pomagati mu ne moremo. Slabo je vodil svojo vojsko, zato smo ga nakrcali, da ga je sedaj sram. Oswald naj pusti politiko, vržejo| ga naj med staro šaro, kjer bo imel dovolj časa premišljevati, kako mine vsa posvetna slava in mogočnost. Naj moli za svojo dušo, da ga vsaj na onem svetu obsije usmiljenje božje!
ljubljanski občinski soet.
Ljubljana, 13. julija.
Izredni seji je predsedoval župan Hribar, ki je imenoval za overova-telja zapisnika obč. svetnika Grošlja in H a n u š a.
Naznanila predsedstva.
Župan Hribar je prebral dopis beljaškega dobrodelnega društva HDrava", ki se v iskrenih besedah zahvaljuje mestni občini za časten sprejem 26. junija ob priliki kresne veselice ljubljanskega „Sokola". Zahvala se je vzela na znanje.
Dalje je mestnemu magistratu došlo 217 K 16 v za popravo cerkve Sv. Jurja na Gradu. Znesek sta zbrali frančiškanska in trnovska župa.
Nato se prečita zapisnik zadnje seje in se brez ugovora odobri.
Poročilo direktorija mestne elektrarne.
Ker je bil obČ. svetnik Sene-koviČ zadržan, poročal je upravitelj mestne elektrarne inženir C i uha o prekrit)u strehe in napravi preduha v strojništvu mestne elektrarne. Pre-duh je potreben za odvajanje nezdravih plinov, streha nad strojni-šČem je pa že itak precej slaba, zato se naj prekrije znotraj s plošče vino, zunaj pa s škrlji. Železna dela naj se oddajo tvrdki Ž abkar, ostalo naj pa preskrbi upraviteljstvo elektrarne. V to svrho naj se dovoli kredita 5000 K. Sprejeto.
Poročilo finančnega odseka.
Obč. svetek Svetek je poročal o ponudbi posestnika Filipa Sup an-Čiča za odkup parcele št. 4 v stavbnem bloku med Nunskimi, Levstikovimi uicami in Erjavčevo cesto. V zadnji seji se je pomotoma prodalo Št. 1 v istem bloku, a Supančič želi kupiti parcelo št. 4. Vsled tega se je tozadevni sklep zadnje seje razveljavil in se proda zdaj parcela Št. 4 po 10 K m- pod pogojem, da trpi kupec stroške kupne pogodbe in vse ostale stroške.
Isti poročevalec je poročal o ponudbi notarja Aleksandra H u d o v er-nika za odkup parcele št. 1 v istem stavbnem bloku. Sprejeto pod istimi pogoji.
Trgovec Alojzij Lili e g bi rad kupil mestni občinski svet med Blei-weisovo cesto, podaljšanimi Knaflo-vimi in ŠubiČevimi ulicami. Poročevalec isti.
Pri tej točki naznani župan, da mu je pred uro došel dopis deželnega odbora, ki želi, da bi mu mesto prepustilo brezplačno to parceo, kjer bi se postavil kot na najpripravnej-šem prostoru narodopisni muzej, kakršni so ustanovljeni skoraj po vseh deželah. Župan omeni, da je za narodopisni muzej v Ljubljani določen ljubljanski Grad, kakor je že znano iz tozadevnega njegovega načrta, ki ga je svoj čas predložil. Župan se zavzema za to, da je narodopisni muzej na Gradu, kjer so prostori pripravni le za kaj takega, kot je narodopisni muzej. Dež. odboru naj se odgovori, da mesto tako dragocenega prostora, kot je oni ob Bleiweisovi cesti, ne more odstopiti zastonj iz finančnih razmer, da pa bo dež. odboru na razpolago Grad za narodopisni muzej.
Temu predlogu se pridruži podžupan dr. vit. Bleiweis. Ker ima dežela pri Sv. Krištofu svet, kjer je nameravala sezidati obrtni muzej, kateri svet se pa baje porabi za delavnice drž. železnic, vpraša podžupan župana, ali se bodo te delavnice sploh delale v Ljubljani ali ne, ker je cul, da se že zidajo v Beljaku.
Župan odvrne, da se je z veliko silo doseglo, da bodo delavnice v Ljubljani in Gorici in da je v to potrebna svota že v investičnem proračunu.
Nato je bil sprejet odsekov predlog, da se ponudniku Lillegu proda svet, ki meri okoli 1500m- po 12 K m2, sicer pa pod pogoji kot prejšnjima dvema ponudnikoma. Dež. odboru se odgovori ,kot je predlagal župan.
O bilanci mestnega loterijskega posojila in amortizaČnega zaklada k temu posojilu za leto 1905 je poročal tudi obč. svetnik Svetek. Dejanskih dohodkov je bilo 191.489 K 06 v, stroškov pa 139.660 K 14 v, torej prebitka 51.898 K 92 v. V primeri s proračunom 50.717 K 14 v je torej končni us^eh ugodnejši za 1111 K 78 v. Posojilo se je obrestovalo s 6 17% mesto s 4 5%- Poročilo je bilo odobreno.
Poročila  stavbnega odseka.
Posestnica Ivana Kavčičeva je ponudila svoj svet, ki je potreben za razširjenje Strossmaverjevih in Streliških ulic, mestni občini brezplačno, ako ji mesto napravi ob njenem svetu tam na zidani podstavi železno ograjo. Se odkloni, ker bi te naprave več stale, kot je svet vreden. Poročevalec obč. svet. Hanuš. Isti poročevalec je poročal o proračunu troškov za napravo hodnika ob učiteljišču v Komenskega ulici. Sedanji hodnik je iz peščenika in zelo pokvarjen, novi naj pa bo iz porfirja Stroški bi znašali 1384 K in se naj pokrijejo iz kredita prihodnjega leta. Sprejeto. O prizivu Jaromirja Hannša proti nekemu odloku mestnega magistrata se bo obravnavalo v eni prihodnjih sej.
Poročilo policijskega odseka.
Novi odbor „Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva", izvoljen 12. junija t. 1., se potrdi. Poročevalec podžupan dr. vit. Bleiweis. Obč. svetnik Bergant je poročal o udeležbi obč. svetnika Franchettija na ustanovnem shodu avstrijskih posredovalnic za delo in službe na Dunaju dne 10. maja t. 1. Franchetti je bil odposlan tja kot zastopnik mestne posredovalnice ljubljanske. V tej zadevi sta bila sprejeta predloga: 1.) mestna posredovalnica pristopi kot Članica k zvezi avstrijskih posredo-dovalnic za delo in službe, kadar se
ta ustanovi, da bi se pa v vseh kranjskih mestih in trgih ustanovile podružnice, naj se zveza obrne sama nanje s tozadevno prošnjo; 2.) poročilo obč. svet. Franchettija se vzame na znanje.
0 prošnji zadruge prevoznikov za zvišanje pristojbin se bo sklepalo v eni prihodnjih sej.
Poročilo šolskega odseka.
Mestni šolski svet je prosil za šolsko opravo na 3. mestni deški ljudski šoli kredita 330 K, za popravo stopnjic in nakup zemljevidov na dekliški 8 razrednici pri Sv. Jakobu 200 K, za nujne poprave in nove naprave na vnanji dekliški ljudski in meščanski šoli pri Uršulinkah 500 K, za prerisovanje risalnih predlog podrobnega učnega načrta od II. do Vffll. razreda ljudskih in meščanskih šol 320 K. Poročevalec obč. svetnik Dimnik. Dovolijo se vsi zaprošeni krediti, ki se postavijo v proračun prihodnjega leta.
Isti poročevalec je poročal o dovolitvi kredita 360 K za napravo pi-soarja v 3. nadstropju hiše baronice De-Traux na Bregu, kjer sta nastanjena 2 razreda II. deške mestne ljudske šole. Sprejeto; kredit se postavi v proračun prihodnjega leta.
Poročilo stavbnega odseka.
Prizivu posestnice Ivane Sternove z Emonske ceste proti nekemu odloku mestnega magistrata se ugodi. Poročevalec obČ. svetnik Han uš.
Sprememba parcelacije Goblo-vega sveta v Gradišču na 4 stavbne parcele   se dovoli.  Poročevalec isti.
Centralna parna kurjava za zgradbo mestne višje dekliške šole se odda najcenejšemu ponudniku, tvrdki Bruckner na Dunaju. Tvrdk*» bo izvršila vsa tozadevna dela za 13624 K 87 h. Poročevalec isti.
O oddaji naprave železobetonskih stropov za zgradbo mestne višje dekliške šole je poročal isti poročevalec. Najcenejša ponuduica je tvrdka Janesch Rajmund na Dunaju, ki bi naredila vsa dela za 21373 K na poseben in še ne dosti znan zistem. Ker stvar še ni nujna, se naj za sedaj ne sprejme nobena ponudba, pač pa naj se gre stavbni voditelj inženir Prelovšek k tvrdki osebno prepričat o njenem zistemu. Sprejeto.
Posestnika Iv. Srebot in Avgust Adamič v Holzapflovih ulicah sta ponudila mestni občini svet za razširjenje in uravnavo teh ulic, če jima mestna občina napravi tlak in žično ograjo ob tem svetu. Ker bi mestno občino, če bi sprejela ponudbi, stal m2 32 oz. 24 fl, se odklonita ti ponudbi.
Dotacije mestnim slovenskim ljudskim šolam.
Obč. svet. Dimnik je predložil prošnjo mestnega šol. sveta, ki prosi, da bi mestna občina vsem mestnim javnim slovenskim ljudskim šolam dajala letne dotacije v skupnem znesku 600 K za nabavo risarskih potrebščin revnim učencem. Sprejeto. Za prihodnje šolsko leto se vzame ta dotacija iz kredita za 1907.
Uredba pobiranja smeti.
Obč. svet. Franchetti je utemeljeval samostalni predlog glede uredbe pobiranja smeti in predlagal:
1. ) mestna občina naj nakupi prihodnje leto primerno število voz, iz katerih ne bodo letele smeti na vse strani, kot iz sedanjih;
2. ) smeti naj se pobirajo poleti od 5.—7. zjutraj, pozimi pa od 6.—l/j8. zjutraj;
3. ) smetarjem naj se naroči, po katerih cestah, ulicah in trgih imajo pobirati smeti in kako naj ravnajo pri tem;
4. ) policiji se naroča, da odstrani in kaznuje smetarja, če se ne ravna po naročilih.
Predlog seje odkazal policijskemu odseku v posvetovanje in poročanje.
Župan naznani nato, da je današnja seja zadnja pred počitnicami. Med počitnicami bo seja le, Če bi prišlo kaj izredno važnega in nujnega. Želi obč. svetnikom prijetne počitnice in zaključi javno sejo.
Poziv.
Dne 14 julija 1.1. bo leto, kar je v Novem mestu zamrl slovenski pisatelj Janez Trdina. Vse s s/oje žive dni je služil edino le svojemu narodu, kateremu je po svetil vse svoje moči. Porojen v dobi, v kateri se takorekoč Se govoriti ni dalo o narodni zavesti, se je poprijel svojega naroda z vso ljubeznijo. Že leta 1849. najdemo ga med slovenskimi pisatelji m od tedaj naprej do svoje smrti je ne prenehoma deloval na polju slovenske prosvete Trdina nam je prvi odkril zaklad narodnega življenja slovenskega, prvi je bil on, ki nas je opozoril na vrline in krasoto našega jezika.
Pokojni Trdina je bil pa tudi krement, neuprgljiv slovenski zna čaj, kateri se ni nikomur uklonil, mož, kot jih je med nami Slovenci zelo malo. Rajši je žrtvoval vse, kakor da bi se izneveril svojim načelom. Kot učitelj je navdu seval mladino za slovenstvo in slo vanstvo, in to v časih, ko je še slovenstvo spalo spanje popolne narodne brezbrižnosti.
Ostavil je ogr mno literarno zapuščino — ni pa ostavil imo vine. Če kdo, zasluži tedaj gotovo pokojui Trdina, da mu postavi njegov narod spomenik S tem se bode vsaj deloma izkazal hvaležnega svojemu velikemu pisatelju, velikemu slovenskemu mućen'ku in vzor možu,
Podpisana se obračata tedaj do slovenskega cbčinst>/a s pro šojo, da naj po možnosti prispeva k temu spomeniku   S tam poka žemo, da vemo ceniti  svoje vel može, čbtudi smo majhen narod
Prispevki, katen se naj poSi Ijajo na notarja Aleksandra Hudovernika   v Ljubljani, sebido izkazovali v „Slovenskem Narodu".
V Ljubljani, 1. julija 1906.
Aleksander Hudovernik 1. r,
c. kr. notar.
Ivan Hribar 1. r,
župan.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14. julija. - Boj za kranjska mesta in
trge. Ko se je v parlamentu pokazalo, da hočejo celo Mladočehi, ki so skoz in skoz meščanska stranka in imajo v agrarcih in socijalcih najhujše nasprotnike, kranjska mesta in trge izročiti klerikalnim agrarcem na milost in nemilost, se je izvrševalni odbor narodnonapredne stranke obrnil do ministra dr. Pa-caka in na predsednika mladoče-Škega kluba dr. Kramara, jima pojasnil razmere in ju prosil, naj varujeta na Kranjskem tiste principe,
-r -
ki jih zastopata za svojo domovino. Ta intervencija in prizadevanje posl. Plantana je imelo en uspeh: češki klub se je bavil s to zadevo. Pri tem se je v jako karakteristični luči pokazala resna volja odločilnih mož mladoČeškega kluba. Na to klubovo sejo so povabili dr. busteršiČa, da je zamo-gel razviti in zastopati svoje nazore, niso pa povabili posl. Plantana, da bi bil tudi on to storil. Ker v mladočeškem klubu sploh noben Človek niti pojma nima o kranjskih razmerah, je Šusteršič seveda imel lahko stališče. Radikalci so pač zahtevali, naj se povabi tudi Plantana, a uspeha niso dosegli. Zvest je ostal sam sebi samo posi. Zazvorka. Na tej konferenci s Čehi je Šusteršič direktno lagal. Zatrjeval je čehom, da ne stoji za narodnonapredno stranko nobena duša na Kranjskem, zasramoval je kranjska gnezda in zasramoval kranjsko meščanstvo in zatrjeval, da bodo klerikalci vzeli naši stranki tudi Ljubljano. In Čehi se to verjeli ali pa ne verjeli — odločeni so bili pač že prej, da bodo glasovali s klerikalci. Tudi vzrok je jasen. Čehi in Poljaki so danes vladna stranka. Kar so izjavili Čehi, da imajo napram vladi „proste rokea, to je švlndel. Vlada hoče, naj se reši volilna reforma in ker so klerikalci grozili z obstruk-cijo, če se sprejme Plantanov predlog, zato so čehi in Poljaki napredno stvar izdali. Šusteršič, ki je bil sicer mehak kakor vosek, je celo grozil posameznim Čehom. Poštenemu Za-zvorki je grozil Šusteršič, Če bo glasoval za Plantanov predlog, da mu člani „lepega kluba" ne bodo veČ podpisovali interpelacij. Zazvorka je Šusteršiča energično zavrnil, da se z grožnjami pri njem nič ne doseže in mu je v brk povedal, da bo na vsak način glasoval za Plantanov predlog. In držal je tudi besedo. Kakor se vidi, so bila kranjska mesta iz naj-umazanejših nagibov prodana klerikalcem.
— Shod v »Mestnem doma11,
Snočnjega „Slovenca" smo odložili g čutom — globokega občudovanja. Š© 99 najizkušenejših ciganov bi ne mogle toliko nalagati, kakor so nalagali šen-klavŠki tiči. Štefetu, Gostinčarju, Moškrcu in drugim je pač še šumelo v glavi od prejetih zaušnic in zat* so zapisali, kar jim je ravno na misel prišlo. Da bodo dogodke na shodu popisovali tako, da se ne vidi nji* poraz, to je pač umljivo in se temu nihče ne čudi. Toda previdnejši bi morali biti. če se imeli socijalisti in klerikalci večino na shodu, zakaj so potem ponižno dopuščali, da so liberalci vsakih pet minut kakega klerikalca ali socijalista, če je postal nesramen, oklofutali, obrcali in iz dvorane ven vrgli? Prav vsakih pet minut je kak klerikalec ali socijalist na hodniku pobiral svojega rojstva kosti. Ali večina kje na svetu dopušča, da se njene pristaše tako ven meče, klofuta in brca ? Sicer pa imamo od socijalno-demokratične strani tiskano priznanje, da so naprednjak! klerikalce in socijaliste ven metali in da je vsled tega prišlo do zaključenja shoda. Socijalisti sklicujejo za jutri shod in vabijo nanj s tiskanimi listki, ki jik raznašajo po mestu. Na teh listkih jo tiskano: „Shod naprednjakov v četrtek je bil razbit, ker so napreduj a-ški razgrajači napadli zborovalce, ki so napravljali medklice." To se pravi: socijalisti in klerikalci so hoteli z vpitjem in razgrajanjem preprečiti glasovanje o naprednih resolucijah, ker so vedeli, da bi shod te resolucije z ogromno večino sprejel. Napreduj aki so poskusili največje razgrajače iz dvorane pometati in pri tem se je vnel pretep. Ko bi ne bil vladni zastopnik Wratscko shoda zaključil, bi bili naprednjaki tudi vse klerikalce in socijaliste iz dvorano pometali in potem lepo v miru naprej zborovali. Gospodu Wratschku se je seveda mudilo, da je klerikalce in socijaliste rešil iz stiske. Zaključil je shod in poslal policijo, da je odstranila iz dvorane vse občinstvo. V ostalem pa povemo odkritosrčno, da nas le zabava, ko beremo, kako se skušajo tepeni Štefe, Gostinčar e tutti quanti predstaviti kot — zmagovalce.
— Šteletovi medklici na shoda
V „Mestnem domu". Štefe je namazal v „Slovencu" vse polno sv o jik medklicev, ki jih je baje izpregovoril na shodu v „Mestnem domu". Ker teh medklicev razen dveh ali treh nihČa ni slišal, je seveda iasno, da si jih je Štefe samo mislil ali pa jih klical s svojo boljšo polovico doma v postelji, kjer sta se tožila o hudih udarcih, katerih sta bila oba v obilni meri deležna, kajti tudi gospa Stefeška so se udeležili pretepa. Toliko v pojasnilo glede Štefetovih medklicev.
— Razporoka In ljubljanski
Škof* Naš dični škof je izdal novo pastirsko pismo o razporoki. Da bodo ljudje videli, kako dobri katoličani smo, hočemo to pastirsko pismo n a-tisniti. Izšlo je to pastirsko pismo, ki se je čitalo z vseh prižnic, v zadnji številki uradnega „Škofijskega listau in se glasi tako-le:
O sv. zakonu. Vernikom zoper krive preroke.*) Včeraj sem imel dolžnostno opravila v neki župniji blizu Ljubljame. Ob tej priliki zaidem v malo družb*, kjer smo se o raznih žalostnih in veselih dogodkih našega časa pogovarjali. V tem razgovoru se mi je pripovedovalo, kako neki mož in njegoT sin mladeniče in može k sebi vabita, češ, da jim bota razne posebno za kmetiŠki stan prekoristne stvari razlagala. In res sta mladeničem in možem tekom leta marsikaj koristnega povedala.
Vendar se je to zbiranje marsikomu jako sumljivo dozdevalo, za kar je že čas zbiranja razloge dajal, namreč ravno ono uro se shajajo, k« je v bližnji cerkvi krščanski nauk in blagoslov. In glejte, ravno sedaj se je pokazalo, da je ta sum res opravičen, dotična moža sta v svoje razlaga prav mnogo krivih naukov vpletla, posebno onda, ko je eden izmed njih zagovarjal razdružljivost zakona in civilni zakon. O tem so poslušavci molčali in šele zadnji čas je nekdo to skrivnost izdal.
*) Naj se ta list prav počasi in razloči« vernikom z lece prebere in pojasni.
MT Daljo v prilogi. "M
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" St 159, dne 14. julija 1906
Vidite kačje zvijače! Pod pretvezo koristnega pouka se mladeniči in možje vabijo in ko so se pridobili, da rakun zvitim ljudem, ki grde svoje namere skrivajo, zaupajo, onda se jim začnejo razlagati krivi, da celo proti verski nauki. Ali ne vidite grabežljivih volkov v ovčji obleki V!
Ker tudi od drugod čujem, da se zeio širi krivo mnenje o taki sv^ti stvari, kakor je zakon v katoliški cerkvi in da se Vam hoče namesto resnice vriniti laž in zmota, da, krivo vera. naj Vam prav kratko razložim, kaj je v zakonu in zakonski zvezi trdna in nepobitna resnica.
L
Verska resnica, je, da je med kristjani zakonska zveza pravi zakrament novega testamenta. To zvezo samo je Kristus povzdignil v vidno in podelilno znamenje milosti božje, da moreta zakonska vse dolžnosti svojega stanu potrpežljivo in točno izpolje-vati, ter živeti v edinosti, ljubezni in zakonski zvestobi. Od tod sledi, da je med kristjani zakonska zveza sama na sebi zakrament in da vsaka zveza med kristjani, ki bi ne bila zakrament, bi tudi ne bila veljavna zakonska zveza, ampak le grešno skupno življenje, kar je gotovo cerkvena resnica. II.
Verska resnica je, da je zakonska zveza že sama po sebi nerazdružljiva. Tako je hotel Bog, ko je prvemu možu ženo dal; to je potrdil Kristus z besedami: „Kar je Bog združil, naj človek ne razdružuje".
Taka nerazdružnost je tudi na-turnernu pravu bolj primerna: saj nerazdružnost zahteva že ljubezen ženina in neveste, potem potrebna vzgoja otrok, sreča družin in blagor držav.
Ta nerazdružnost je pa potrjena in dovršena, odkar je zakonska zveza postala zakrament. Verska resnica je, da se zakon, sklenjen med kristjani in z izpolnitvijo zakonske dolžnosti izvršen, nikoli in nikakor razdružitine more, edino smrt ga razdere.
Kes pa je, da ima cerkev oblast, zakon proglasiti kot neveljaven, ako je bil v resnici že v začetku neveljaven zaradi neodstranjenega razdi-ravnega zadržka, toda od začetka veljaven in izvršen zakon mora razločiti le smrt enega zakonskih. Cerkvena oblast more tudi v gotovih slučajih iz važnih vzrokov dovoliti, da se zakonska ločita od mize in postelje; nikdar in nikoli pa ne more tako ločeni skleniti druge pred Bogom veljavne zakonske zveze, dokler živi zakonski sodrug.
III.
Verska resnica je, da ima edino cerkev oblast soditi o veljavnosti zakona, postavljati razdirajoče zadržke in od njih oprošČevati, ako niso božjega ali naturnega prava. Edino ona more zakonskim, če nimajo razlogov, dopustiti da žive ločeni, akoravno zakon veljaven ostane; saj je zakon zakrament; upravo zakramentov, pa je Kristus edino cerkvi izročil. Država nima pravice postavljati zadržkov, ki se tičejo bistva zakonske vezi; nima pravice razsojevati veljavnosti zakona ali vernikom dopuščati, da ločeni žive; ona more postavno določevati le premoženjske in državljanske razmere zakonskih in njihovih otrok. Državne postave glede bistva in veljavnosti zakona izdane torej pred Bogom in cerkvijo ne veljajo 'n se edino po njih noben pred Bogom veljaven zakon skleniti ne more.
IV.
To so glavne verske in gotovo cerkvene resnice o sv. zakonu. Kaj od tod sledi?:
1. Kdor zagovarja razporoko ali trdi, da se zakonska zveza med kristjani sklenjena in z zakonskim življenjem izvršena more raz vezati, taji naravnost versko resnico o neraz-družnosti take zveze in je krivo-verec.
2. Kdor zagovarja civilni zakon t. j. poroko brez ozira na cerkev, edino po državnih postavah in pred državno osebo, taji zopet versko resnico, da je zakon zakrament in se mora torej tako skleniti, kakor zahteva cerkev in je krivoverec.
3. Kdor zahteva, naj o zakonski zvezi med kristjani postave daje država ali drž. zbornica, taji versko resnico, da ima edino cerkev pravico take postave dajati, oropa cerkev njenih od Boga danih pravic, zapeljuje državo na postave grešne in pred Bogom neveljavne in je zopet krivoverec.
V.
Krščanski možje in mladeniči! ali bote zahajali k možem, ki Vas vabijo k predavanjem z hudobnim namenom med dobre nauke pomešati laži, zmote, krivoverske nauke in jih Vam vcepiti v srce, da sami ne veste kdaj? Kaj Vam koristi tečna hrana, kateri je pa strup primešan, ali bi jo vživali, če bi to vedeli? Naj se taki možje duhovnikom dobrikajo, naj še k sv. maši hodijo in se Vam sladkajo, to je sama prekanjenost, da bi Vas laglje premamili, to je le navidezna ovčja obleka, pod katero je skrit grabežljivi volk.  Prosim Vas, bežite
proč od njih! Stariši.»pazite na svoje sinove, da se ne izgube! Ako Vam je neumrjoca duša mar, stopite na noge zoper taka prenevarna shajanja!
V Ljubljani, 7. junija 1906.
f Anton Bonaventura
škof.
Umeje se samo ob sebi, da bomo o vsebini tega lista še govorili, za zdaj pa vprašamo v pismu omenjenega  očeta in  sina, kako je s to
stvarjo ?
— Nepriljubljenost ljubljanskega ŠkoSa. Da je ljubljanski škof skrajno nepriljubljen celo pri mlajših duhovnikih in semeniščnikih, je bilo opaziti v četrtek opoldne na St. Pe-terski cesti. Škof se je peljal mimo Prešernovega spomenika, katerega se je pred meseci strašno ogibal, po celi imenovani cesti v hišo svoje svakinje gospe Jegličeve. Po Št. Peterski cesti zadnji Čas vedno mrgoli črnosuknje-žev in tako je bilo tudi v četrtek opoldne. Ali mislite, da je kdo pozdravil škofa, ko je pridirjal mimo njih. Tudi eden ne! Kakor čujemo, tudi pri svoji svakinji ni opravil tako kot je želel. Kot vsakdo ve, je škof velik dolžnik svojega pred kratkim umrlega brata! VeČ praviti bi bilo menda odveč!
— Ravnopravnost na železnici. Oba graška lista sta prinašala preteČene dni dolgovezne in obrekljive članke zaradi „slovenske predrznosti", da si je nekdo upal zahtevati v Be-Ijaku-Toplice vožnji list za Kranjsko goro v slovenskem jeziku. Kakor se zdravi Človeški pameti mora zdeti, da je železniške uprave dolžnost, da v narodno mešanih krajih nastavi uradnike zmožne obeh jezikov, tako je gotovo najponižnejša zahteva slovenska in samo tudi majhen del obveznosti prometne uprave železniške — in naj bo ta tudi ces. kr. — nasproti potujočim Slovencem ta, da v krajih, kakor na Spodnjem Koroškem, osobito okoli Beljaka znajo uradniki poleg nemških tudi slovenska imena krajev, ki imajo dvojezične napise celo na železniških p os taj ah. In če tega ne, da imajo vsaj dvojezičen zaznamek Čisto slovenskih krajevnih imen in so dolžni pogleda t iva n j in datitudiSlovencu vožnji list na slovensko ime. Čuje se, da imajo uradniki take dvojezične zazname, in da so delžni ozreti se vanje, nikakor pa ne nesramno (in ne „ vljudno" kot poročajo graški listi) odgovoriti „das verstehich nicht". — Pričakovati bi bilo tedaj, da c. kr. železniško ravnateljstvo v Beljaku pouči prizadetega uradnika vkljub protektoratu nadutega Tepnerja, to tembolj, ker tudi pritožne knjige ni hotel dati na zahte-vanje, kar je vsak uradnik napram vsakemu potniku dolžan. Toda c. kr. ravnateljstvo v Beljaku bo gotovo pohvalilo dotičnika. Pač pa se sliši, da hoče napram od graških listov denunciranim slovenskim železniškim uradnikom preiskovalno postopati. In zakaj ? Zato ker so slučajno navzoči zavrnili neumestno, nesramno umeša-vanje gori imenovanega stotnika Tepnerja, ki ima gotovo žandarmerijo za svojo telesno stražo in za poljubno porabo tedaj, ko mu zmanjka sape, in ko sprevidi, da nima rekrutov pred seboj ; kajti drugače je pač ne bi kli-cal tako smešno brez pomena, zato ker se mu reče, da se nima vmešavati v stvari, ki ga ne brigajo. — Tako si mislijo Nemci, da se sme narediti z nami, kar se hoče. V čisto slovenskih krajih morajo imeti postaje dvojezična, če še tako smešno trans-skribirana imena, v krajih pa, kjer so povsod okoli Slovenci in kjer mnogo potujejo Slovenci, naj slovensko imenovanje kraja bo žandarmerijsko prepovedano. Vsaj tako se hoče zdeti človeku, ako naj se veruje, da je dobila c. kr. žandarmerija v Kranjski gori ukaz poizvedovati po krivcih. — Take razmere so mogoče le pri nas v Avstriji, kjer je železnica in žandarmerija v službi vsemogočnega nem-štva. Upamo, da se o tej zadevi vož-njih listkov, kakor tudi o izgovoru „Tagespošte", da so na listkih samo-nemški napisi, še ni spregovorila zadnja beseda. Naši poslanci pa naj store vse potrebne korake, da dobimo svoje pravice, in da dosežemo,
da je naš denar na železnici istotoliko vreden, kot denar kakega Tepnerja.
— Letošnja velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo 2.
avgusta v Logatcu. Zborovanje bo ob polu 11. uri, ob 1. obed in ob 5. vrtna veselica. Vse to se vrši v prostorih hotela Kramar.
— Za „Narodni sklad" so darovali povodom desetletnice županova-nja gospoda Ivana Hrib ar j a Člani mestnega sveta ljubljanskega 192 K.
— Predrznost nemškutarskega poštnega uradnika. Neki gospod pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu na Štajerskem je dobil nedavno pošiljate v z Goriškega. Naslov je bil slovenski. To je poštnega uradnika v Lučanah tako razkačilo, da je zapisal na sprejemnico: „Veranlassen Sie anderesmal eine deutsche Adresse, da die Amtssprache deutsch ist.u Kaj vse si hoče domišljati zdaj že vsak nemškutar na kaki poŠti! Ali ga bo treba prijeti za ušesa!
— Mestna blagajna ljubljanska. Zaradi snaženja uradnih prostorov ostane mestna blagajna prihodnji ponedeljek in torek, to je dne 16. in 17. julija t. L, za promet s strankami zaprta.
— Imenovanje mestnih uradnikov. V snoČnji tajni seji občinskega ljubljanskega so bili imenovani: gosp. Danilo Šaplj a računskim oficijalom, g. Janko Svetlin računskim asistentom, gosp. Dr ago tin Šebenik kancelistom in g. Avgust Speil računskim praktikantom.
— Šolska vest. Vadnični učitelj na tukajšnji pripravnici gosp. Josip Ver bič je imenovan za glavnega učitelja na ženskem učiteljišču.
— „Osa". Štev. 36. Vsebina: Lepa trojica. — Program „Lepega kluba". — Po starem kopitu. — Nova veselica. — Iz klerikalnega tabora. — Sanje novopečenega državnika. — Iz kluba modrijanov. Pismo Janezka Fi-žolarja iz škofovih zavodov itd. — Podobe: Iz misijonske pridige na Gorenjskem. — Daj, daj in daj !
— Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je oddala domača pivovarna„G.Auerjevih dedičev v Ljubljani" prvi prispevek od prodanega piva v korist naše družbe v znesku 501 K 12 v. Ako bodo Slovenci razumeli klic „Svoji k svojim" tudi dejansko, upamo, da dosežemo v kratkem večje uspehe iz dohodkov družbenega piva. Zato vas vabimo ponovno : Zahtevajte povsod pivo iz pivovarne „G. Auerjevih dedičev v Ljubljani", ker podpirate s tem slovenskega podjetnika in obenem našo šolsko družbo.
— Ustanovni občni zbor vdovskega in sirotinskega zaklada društva zdravnikov na Kranjskem se je vršil dne 10. t. m. Izvoljeni so bili: Predsednik: dr V. Gre-gorič; I. podpredsednik: dr. A. Mahr; IT. podpredsednik: dr. J. Jenko; upravitelj imovine: d r. J. Geiger; namestnik: dr. O. Krajec; zapisnikar: dr. J. Zaje, namestnik : dr. Dolšak; revizorja: dr. Alfr. pl. Valenta, dr. J. O r a ž e m. Delegata društva zdravnikov: dr. E. Bo c k in dr. D. vitez Bleiweis. Z ustanovitvijo penzij-skega zaklada, ki razpolaga sedaj že z glavnico nad 19.000 K, je storila organizacija zdravniškega stanu na Kranjskem izdaten korak naprej. Pristopilo je dosedaj 30 zdravnikov. Preverjeni smo, da ga ni zdravnika na Kranjskem, ki bi ne upošteval važnosti te institucije in ji ne pristopil.
— Prvo društvo hišnih posestnikov V LJubljani. Vsak posestnik pozna enostranske predsodke velike množice in ve, da se goji nasproti nosnim posestnikom bolj ali manj očito neka mržnja. Ta Čisto neopravičena animoznost je v mnogih ozirih uprav značilna in jasno osvetljuje, kakšen neugoden položaj da ima stalno meščanstvo v naši javnosti. Tako nepovoljno mnenje izvira navadno od posameznih nezadovolj-nežev ter ga Širi dalje nerazsodna množica, a mora se mu s stvarnimi dokazi stopiti nasproti. — Kar se priznava pri obrtnih zadrugah ali pri uradništvu kot opravičena obramba, to se imenuje, ako se ga loti organi-zovani stan hišnih posestnikov, takoj — sebičnost. In zakaj? Zato, ker si hišni posestniki ne puste kože Čisto odreti, nego zahtevajo, da se tudi njihove pravice čuvajo. Hišni posestniki naj torej, kakor delajo to že vsi drugi stanovi, zastopajo svoje koristi vsestransko s krepko organizacijo. V tej borbi za svoje koristi pa imajo že sedaj na razpolago „1. društvo hišnih posestnikov", ki jim bode rade volje vedno na pomoč. Te stanovske koristi pa bode moglo društvo hišnih posestnikov le tedaj uspešno zastopati nasproti širši jav-
nosti, ako pride tudi pri nas, kakor že v vseh drugih večjih avstrijskih mestih, do krepke organizacije vseh hišnih posestnikov. Žalibog, da je pri nas v Ljubljani še dosti premalo razuma za tako organizacijo. Še polovica vseh ljubljanskih hišnih posestnikov ni pri našem društvu; večina stoji na strani brez kakega zanimanja za skupne naše koristi. Dokler se ljubljanski hišni posestniki ne oklenejo kar trumoma naše organizacije, dotlej ostane njen delokrog vedno jako omejeno. Zatorej opozarjamo še enkrat na to, da je gotovo v interesu hišnih posestnikov samih, da društvu pristopijo in ga tako podpi-rajo v njegovem prizadevanju; zakaj v času, čigar poseben znak je snovanje različnih gospodarskih organizacij, tudi hišni posestnik ne sme zaostati. To tem manje, ker se da gospodarski in nnancijalni uspeh in zavarovanje posestva le z dobro orga-nizovano zvezo doseči. Ako naj en-keta dunajskega osrednjega društva pri reformi hišnega davka tiste nade izpolni, ki se vanjo stavijo, je brezpogojno potrebno, da se tudi v vseh provincialnih mestih med hišnimi posestniki kar najživahneje za to agi-tuje. Gre se sedaj za znižanje hišnonaj emninskega davka, za zvišanje odstotka za vzdrževanje, za primerno oddajanje praznih stanovanj, za posredovanje pri prodajanju in kupovanju hiš i. t. d.; to so za hišnega posestnika življenska vprašanja, ki se zamorejo le v nalašč za to ustanovljenem društvu reševati in pospeševati. V tem oziru so vsa provincijalna mesta daleč pred nami, in povsod, koder so se ustanovila društva hišnih posestnikov, se v njih razvija živahna delavnost za pravične koristi hišnih posestnikov, le ljubljanski hišni posestniki se ne morejo še prav vzdramiti iz svoje mlačnosti. Zatorej še enkrat poživljamo vse hišne posestnike, ki našemu društvu še niso pristopili, ali pa kot člani svoje dolžnosti še niso storili, da to v svojo lastno korist čim preje store: zakaj če vsi interesentje to že pred leti ustanovljeno „društvo hišnih posestnikov" krepko podpirajo, potem in le potem bodo imeli različni, za korist hišnega posestva započeti koraki gotov uspeh. Zatorej se „Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani" za gotovo nadeja, da se odzovejo tudi pri nas vsi posestniki brez razlike strank opetovanemu vabilu za pristop. Društvena pisarna je na Kongresnem trgu štev. 6. kjer se med 6. in 7. uro zveiier sprejemajo vsakovrstne želje in dajejo vsa hišnega posestva se tikajoča p o j as ni 1 a.
— Vzor predsednika klerikalnega društva. Pod tem naslovom smo že parkrat prinesli lepe reči o predsedniku tekstilnega društva v ljubljanski predilnici, Francetu J e-raju. Možu, ki je z zadnjega shoda v „Mestnem domu" odnesel tovor bunk in sunkov, smo očitali, da si je iz delavskega denarja dal plačevati, kar bi bil moral sicer sam trpeti, vendar pošteni Jeraj ni zinil besedice tedne in tedne. Šele pred kratkim je v cunjici „Naša noč" podal izjavo, ki vsebuje same osle, lopove, lažnjivce, sodrgo, cigansko tolpo, barabe, ki pa je pri tem — brez podpisa! Izjava brez podpisa! Jeraj zna! Jeraj trdi, da mu ne moremo ničesar dokazati! Naj on dokaže, da ni res, 1.) da si je z a p o t v Št. Vid nad Ljubljano dal izplačati iz društvene blaga j n e 5 K. 2.) d a j e z a s v o j o osebo na sliki, kjer so se fotografirali skoraj vsi delavci in delavke predilnice, zahteval in dobiliz društvene blagajnice zopet 5. K, dočim je bilo za druge nasli-kance dosti po par desetič. 3.) da jeza potrošek na veselico, ki so jo priredili delavci tobačne tovarne, dobil iz društvene blagajne zopet 5 K! To smo mi trdili pred par meseci že in na Jeraj u bi bilo takrat, da4 bi bil dokazal, da to ni res! Ker se takrat ni oglasil, je s tem priznal naše trditve in ga zdaj razni osli, barabe in ciganska tolpa ne bodo očistili.
— Vilharjev spomenik. Kakor
se nam poroča iz Postojne, so že jeli kopati temelj za podstavek k spomeniku. Kamnoseška dela, kakor tudi izvršitev ozadja je prevzela tvrdka Zacharia v Nabrežini. Spomenik, ki bo po sodbi strokovnjakov naravnost impozanten, se odkrije, kakor je bilo javljeno, 12. avgusta t. 1. Pri odkritju bo imel slavnostni govor gosp. prof. dr. Josip Tominšek iz Ljubljane. Odbor za proslavljenje Vilharjevega spomenika izda v kratkem izbrane Vilharjeve pesmi s pesnikovim životopisom in kratko oceno njegovih umotvorov. Knjiga bo zelo elegantno opremljena, čisti dobiček knjige je namenjen v prid sklada za Vilharjev spomenik, kateremu še nedostaje v pokritje vseh stroškov veČ tisočakov.   Naj bi
rodoljubi ne le pridno darovali za spomenik, nego tudi marljivo kupovali Vilharjeve izbrane pesmi. Naj bi ne bilo nobene slovenske, zlasti ne notranjske hiše, ki bi ne imela Vi Iharj avib p o e zi j !
— Za Vilharjev spomenik je
nabrala zavedna čestilka Vil burja, go-spica Milena Lavrenoieeva v Ljubljani pri odhodnem sestanku tretje-letnic mestne višje dekliške Sale 15 K. Posamezne durovalke in darovalci so izkazani v rubrikj: „D.iri'aa v današnjem listu. — Živeli častili darovalci in nabiralka! Naj bi našli obilo posuemo'» a/ i.^v !
— „Ubsgii" častnik« Domobransko sodišče zasleduje zaradi dese rti ran j a arhitekta Ivana J a g r a, neaktivnega poročnika domobranskega polka št. 27. v Ljubljani. Strašno! Kaj ne vedo, da je Jager v Ameriki ? Če hočejo, jim preskrbimo Še njegovo adreso, da pa Jager ne bo iz Ajne-rike hodil na kontrolne shode, se pač samo ob sebi razume.
— Prispevki  za »Trgovski
dom". Kegljaško društvo „Sloga" 25 K 70 v in omizje trgovskih so-trudnikov „Sidro" 25 K 60 v, nabranih po kresu sv. Cirila in Metoda na vrtu g. F. Babičema. Darovateljem izreka odbor društva „Merkur" toplo zahvalo s prošnjo, da bi jih Še mnogi posnemali.
— Za Rusa Markoviča so darovali : g. dež. tajnik Korošec 1K, g. „Muhar" 1 K in vesela družba pri Llovdu po g. Gabru 5 K. — Denar smo izročili gospodu Etbinu Kristanu, ki gaje oddal Marko-viču, ki je danes odpotoval v Gradec.
— Razstavljene slike. Amateur-
fotograf g. Fran Veselje razstavil pri Kancu v Židovskih ulicah več slik, narejenih v različnih tehnikah („cijanotopija" itd.). Slike so pokrajinske, motivi iz Kamniških planin, od Adrije itd. Mladi nadarjeni fotograf je s temi slikami pokazal velik umetniški čut, zato naj si vsakdo ogleda te lepe, izborno dovršene slike.
— Cvetlice na okna in na
balkone! V zlati Pragi se je udomačila hvalevredna navada, da so okna in balkoni najlepših ulic okrašeni s cvetlicami. Naš list je to že opetovano omenil in poživljal ljubljanske prebivalce, naj bi v tem oziru posnemali Pražane. Sedaj se je za stvar jel zanimati tudi mestni magistrat, ki je razpisal tri nagrade po 50, 40 in 30 K za one hišne posestnike, katerih hiše bodo imele na oknih in balkonih najlepše cvetlice. Ljubljančanji, zlasti pa Ljubljančanke, na delo sedaj, naj se Ljubljana v kratkem spremeni v kra-sem cvetlični vrt!
— Darila za Vilharjev spomenik. G. Hrast Ivan v Ljubljani 3 K, si. generalni zastop banke „Sla-vije" v Ljubljani 100 K, g. Krainer Franc v Postojni 6 K, g. Dekleva Alojzij v Postojni 10 K, g. Koščal Josip v Postojni 2 K, g. Može Ivan v Vipavi izgubljeno stavo 10 K, pevsko društvo „Vipava" dohodek veselice 12 K 60 v, g. Počkaj Ivan na Ubeljskem 1 K 20 v, g. Kovač Franc v Košani 2 K, g. Dolenc Anton, c. kr. red. ladje poročnik v Pulju 10 K, na sv. Ivana dan vesela družba pri g. Alojziju Durjava v Matenji vasi 5 K, g. Kočevar Franc v Postojni 2 K, g. Bergoč Ivan v Kleniku 5 K, g. Požar Ivan v Belskem 2 K, g. dr. Sket Jakob, c. kr. profesor v Celovcu, 5 K, g. Senekovič Andrej, gimn. ravnatelj v Ljubljani, 4 K, gospica Brinšek Minka iz Trnovega nabrala v Trstu pri gg. TomažiČ Pavel 2 K, Prelog Josip 4 K, Prelog I. 8 K, Prim F. 5 K, Valenčič Avgust 5 K, Novak Peter 4 K, skupaj 25 K. — Srčna hvala! — Odbor za Vilharjev sp o m en ik.
— V k a talogu i izdanem od ravnateljstva londonske razstave (katalog of the Anstrian Exhibition London 1906) je navedeno, da so razstavljeni kapniki iz Postojnske jame med predmeti, ki jih je razstavila Koroška. Pod zaglavjem „Carinthia" str. 201 stoji: „Cave of Adelsberg, Sta-lactite-formations." Opozarjamo nato pomoto pristojne faktorje, ker treba, da se odpravi.
— Vrtna veselica prostovoljnega gasilnega društva Vič-Glincei katera se vrši jutri, 15. t. m. na vrtu g. J. Trauna na Glincah s sodelovanjem si. tamburaškoga kluba „Triglav", utegne biti kakor vse priredbe omenjenega društva zanimiva ter so vse priprave za njo urejene. Prostoren senčnat vrt bode okusno okrašen, zvečer pa ga bode razsvetljevalo nebroj balončkov. V velikem salonu bode za mladino ob zvokih tamburice ter domače godbe obsežen prostor za ples, za otroke pa gugal-nica ter razne druge otroške igre. Na posebnem prostoru bodo razstavljeni krasni dobitki in se bode vsakemu posetniku veselice nudila prilika, poskusiti srečo. V zrak se spusti velik zrakoplov, zvečer pa se zažge ume-talen ogenj. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 10 kr. za osebo; gasilci v društvenem kroju in otroci
so prosti. Veselica se vrši ob vsakem vremenu in je pod streho prostora za 1000 oseb. Udeležbo je prijavilo tudi že veČ bližnjih bratskih gasilnih društev: Ker omenjeno društvo vrlo napreduje in je Čisti dobiček namenjen za napravo gasilnega orodja, vabi k obilni udeležbi najvljudneje odbor.
— Iz Spodnje Šiške. Šiška napreduje. G. Keršič, tovarnar za izdelovanje voz, ekvipaž itd., je preustro-jil v zadnjem Času svojo tovarno v popolnoma modernem zmislu. Nabavil si je stroj s 25 konjskimi silami ter v svoji tovarni upeljal tudi električno razsvetljavo. Tovarna g. Keršiča je edina na vsem Kranjskem in se sme kot taka smatrati tudi edino podjetje, spadajoče v to svrho obrti. V tej tovarni se izdelujejo vse vrste najfinejših do za kmeta rabljivih voz itd. in smelo se trdi, da je tako izborno urejena, da se lahko kosa z enakimi tovarnami izven Kranjske in na to so lahko Šiškarji ponosni. Tudi javne kopeli se nahajajo v naši Šiški in te si je nabavil ter jih okusno napravil g. tovarnar F. Burger. G. F. Burger ima že itak obče znano tovarno za izdelovanje del, spadajoČih v mizarsko in stavbno stroko. Tovarna za stavbinske stvari se udeležuje vseh večjih podjetij in je nje lastnik pri solidnem delu, ki ga izvršuje, zelo priljubljen in iskan. Pri napravi javnih kopeli mu je najhuje nasprotoval gosp. župan Burjevc, a ni se ustrašil njegovega nasprotstva, stroškov in truda, da napravi v prid in blagor Šiškarjem tudi javne kopeli. Obžalovati je le, da pri mali odškodnini, katera se zahteva za perilo (40 vin.), ni tak obisk, kakor bi moral biti pri prebivalstvu, 4500 duš, katere šteje danes Šiška. V Šiški se nahaja tudi tovarna testenin g. Zelenka. Ta tovarna si je v malem času obstoja pridobila jako lep renome in to s finimi testeninami, reelno postrežbo in točnostjo. Radi tega pa je tudi tovarna testenin na zelo dobrem glasu in želeti bi bilo, da bi se jo, kakor domače podjetje, tudi vsestransko podpiralo. Iz teh podatkov je razvidno, da je pričela tudi Šiška živeti, in to je znak napredka. Še večji napredek in še več podjetnosti bi rneli ljudje, ako bi ne imeli pred g. županom Burjev-cem tako velik „rešpekt*. Vsak pravi: rKaj se bodem pa trudil, ko mi nazadnje župan vse tako obrne, da delam in se trudim le za davke in osebni dohodek?" Res je in gola resnica, da, ako bi oče župan imel količkaj vesti in srca za svoje občane, ravnal bi drugače, namreč tako, da bi Šiška še bolj procvitala, še bolj oživela v omiki, od njega se pa kaj takega ne more zahtevati, kajti, ako mu kdo reče in mu pokaže Črno, takoj brzo obrne in trdi, da je belo. Radi tega je skrajni čas, da se mož prostovoljno poda v zasluženi pokoj in ne izziva znova Siškarjev do odločnega odpora. Gospod Burjevc f Ura je že pozna, kasno je že! — odlazite!
Markov.
— Dekan Anion Ž logar, ki je
doslej sitnaril v Smartnem pri Litiji, je imenovan za kanonika pri kapitlju v Novem mestu. Šmareani bodo z ajdovico pokadili za njim.
— Ljubavni roman kranjskega kaplana.   Iz   Št. Jan ž a   se nam
piše: Ze dolgo Časa niste nič slišali iz našega prijaznega Št. Janža, dasi bi dogodljaji zadnjega leta zanimali celo slovensko javnost, kajti v njih se zrcali prava ligorijanska morala, ki jo prineso mladi kaplani iz semenišča. Tako je prišel pred dobrim letom k nam kaplanovat mladi gosp. Andrej Zgaga, ki je kmalu zmešal vsem Marijinim devicam s svojo lepo vnanjostjo in zgovornostjo mlade glavice. Hodile so češče k spovedi, nego je bila njih navada, samo da so mogle govoriti oči v oči v neposredni bližini z lepim gospodom. A že čez kakih 14 dni je pričel vse te ovčice prezirati ter se zagledal v čez vso mero v njega zaljubljeno poštarico, ki je porabila vsak prosti trenutek, da je prihitela v župnišče ter tako mogla občevati s krasnim Drejkom. Ker pa ni ime!a mnogo prostegaf časa, on pa vsak dan 24 ur, se je odločil Drejko sam, da jo obišče pri vsaki priliki v njenem stanovanju. Takoj po maši jo je mahnil k ljubici na pošto in h kosilu se ga je moralo navadno klicati, potem pa je presedel zopet celo popoludne pri njej, z eno besedo, bil je kuhan in pečen na pošti. To se je seveda hitro opazilo, zlasti sosed, mimo katerega je moral vedno hoditi. Ko se je slednjemu to vedno obiskovanje zazdelo le prepohujšljivo, ga je neki večer vračajočega se s pošte k večerji opomnil, da njegovo postopanje ni vzorno, ampak pohujšljivo, da ga imenujejo že šolarji in vaški otroci navadno le mladega poštarja. Nato pravi dobesedno: „Zatorej opustite vsaj nekoliko svoje nadaljno obiska-vanje pošte, kajti sicer bova drugo zapel a.u Prišedši domu, je razložil celo afero g. župniku Nemaniču. Nato sta se pobožna gospoda posvetovala, kako in na kak način naj bi se maščevala nad „surovim" sosedom. Me-
sto da bi župnik pohvalil soseda, sta se dogovorila, da ga očitno napadeta prihodnjo nedeljo v cerkvi. To se je tudi zgodilo in obenem oznanilo, da se od sedaj dalje ne bo hodilo niti z Bogom niti pogrebom niti procesijo mimo njegove hiše, Češ, da si ni nikdo svest niti življenja niti osebne Časti pred tem Človekom. — Med tem časom je zahajala poštari ca v župnišče, organist je prenašal ljubavna pisma, proti večeru sta pa šla na sprehod, kot gardedama ju je spremljal gosp. župnik. Lepo vam je bilo videti to pisano črno obrobljeno skupino! Župnik na desni, poštarica v sredi in kaplan na levi strani. S tem sta božja namestnika hotela pokazati sosedu, da se ga nihče nič ne boji in da je gosp. župnik sam na kaplanovi strani. Ali Drejkotu ni zadostovalo, da seje samo sprehajal v njeni prijetni družbi, pričel je torej zopet zahajati k njej, a sedaj ponoči, češ, da me sosed ne bo videl. Zgodilo se je nekoč po takem ponoČnem obisku, da je božji maziljenec pozabil svoje črevlje na pošti ter prišel bos domu. To je pa slednjič tudi župniku oči odprlo in prišlo je do razpora med blagoslovljenima. Župnik je naznanil vso stvar premiiostljivemu škofu, ki je takoj odločil novo, a ne ravno oddaljeno faro nesrečnemu Drejku. V teku treh dni bi moral nastopiti novo službo, a on ni mogel zapustiti drage mu Pepinke. Preselil se je torej iz župnišča na pošto, kjer je preživel svoje zadnje urice. Ko slednjič vendar sprevidi, da mu ne kaže drugega, nego oditi na novo faro, zapusti s težkim srcem prijetno stanovanje pri svoji ljubi. — Občno mnenje je bilo, da bo sedaj konec tega očitnega pohujšanja, a motili smo se. Spočetka sta si pridno dopisovala, a že po preteku enega meseca se pripelje na kolesu v najhujšem dežju z dežnikom na rami na obisk h poštarici. Ostal je pri njej celih 24 ur, seveda tudi ponoči. Ti obiski so se nato večkrat ponavljali. — A prišla je kazen, in sicer dvojna kazen, ki je zadela seveda samo poštarico. Najprej je bila odstavljena ter izgubila službo vsled nerednosti v uradovanju, druge kazni znamenja se pa tudi že javljajo in gre govorica, da bo kmalu mati. — Kdo je kriv vse te njene nesreče, menda ni treba posebej poudarjati. Vsega-vidni g. škof seveda tega ne vidijo, medtem ko gledajo v tako črni luči vsak korak tistih „ferdamanih~ liberalcev. Zatorej, g. škof, ne zdihujte nad slednjimi, ampak pometajte najprej pred svojim pragom ter pazite na svoje duhovnike, da ne bodo v pohujšanje celemu narodu, da ne bodo kradli časti mladim neizkušenim dekletom ter jih spravljali na vsakojake načine v nesrečo!
— Z Rake se nam piše: Dne 7, t. ni. se je poslovil od nas zelo priljubljeni c. kr. orož. stražmojster g. Josip Rankel in odšel na svojo novo postajo v Zagorje ob Savi. Rankel je bil tukaj kot orožnik vedno na pravem mestu, v družbi pa ljubezniv družabnik, radi česar je bil pri nas splošno priljubljen in spoštovan. Na njegovi novi postaji mu želimo vse najboljše, nam pa ostane on v naj-prijetnejsem spominu.
— Na sumu, da Je otroka
umorilaj je aretovana 321etna vdova Ana Ur a j nar v Hudejem pri Trebnjem. Urajnar trdi, da je otrok mrtev prišel na svet, na kar da ga je položila v neko grmovje, odkoder je pa drugi dan izginil.
— V g. kr. okrajni šolski svet
V Radovljici sta bila izvoljena pri okrajni učiteljski konferenci dne 12. t. m. v Koroški Beli za ,dobo 6 let gg. Andrej Grčar, nadučitelj v Radovljici in I v a n e g a, učitelj isto tam.
— Iz Kranjske gore. Julija
m eseca 1904 zginolega davčnega kontrolorja Jereba sta dobila dva posestnika iz Kranjske gore, ko sta šla pogledat za ovcami v Mali Pe-ščenici (Pišenci) v hudourniku, ki teče izpod Slemena in Suhega vrha. V četrtek dopoludne se je napravila ekspedicija, da pobere ostanke, kolikor jih bo še dobiti, in da najde mesto smrti. Visoko gori pod Suhim vrhom v jarku, katerega obdajajo le redko poraščeni grmi in strme stene in kjer pada hudournik čez navpično skalo se je dobila puška in patroni in spodaj vsepovsod v jarku do izliva v PešČenieo posamezne kosti in ostanki obleke. Vse to se je preneslo v Kranjsko goro in zagreblo 14. t. m. — Pokojni Jereb je bil blaga, odkrita gorenjska duša, ki je pa moral ravno vsled tega prebiti mnogo preganjanja. Zbolel je na umu in šel v tej zmedenosti v gore iskat smrti. Nesrečnemu uradniku blag spomin
— Postojnsko Jamo je obiskalo meseca junija 949 oseb, poleg tega pa na binkoštni ponedeljek okoli 6000 ljudi.
— Strela mn jo zavila vrat
Kakor poroča „Notranjec", je v Orehku na Notranjskem strela v grajski hišici zavila vrat zidarskemu kuharju, da je moral k zdravniku. Koje udarila vanj,
je zakričal prestrašeno: „Dajte mi vode, strela me je ubila!"
— Utonila jO v Volčjemgradu na Krasu kakih 45 let stara Uršula Stolfa, in sicer v občinskem vodnjaku. V 10 letih so utonili v njem 3, 2 moška in ta ženska.
— Krava je poginila vaščanu
Radohovcu v Koritnicah pri Knežaku, ko se je telila. Škode je 300 K. Naše ljudstvo je pač nespametno, da ne pokliče v takih resnih slučajih živin o-zdravnika, kakor se tudi pri obolelih ljudeh brani zdravnika zaradi stroškov. Pokliče ga seveda, ko je že vsaka pomoč odveč.
— Iz Košanske doline. Zagotovo smo pričakovali, da se bode vsaj letošnje leto v našem kraju pričel delati tako potrebni vodovod, ali žali-bog zelo smo se varali, zakaj o njem ni ne duha ne sluha in se tudi živa duša nič ne briga zanj. Tisti, ki bi imeli delati na to, imajo dobre pitne vode še preveč, za Košance si pa mislijo: pustimo te ljudi, saj so pridni, pri tem pa jako, jako potrpežljivi pa naj trpe še naprej kot so do sedaj. Zakaj da tako željno pričakujemo tega vodovoda, naj nekoliko povem. Vasi Kal, Neverke, in Dolnja Košana imajo za napajanje živine tako imenovani kavec. V teh kavčih je neka črna, smrdljiva voda in polna žab in drugih živalic, ki gotovo živini škodujejo, nikakor pa ne koristijo. Zimski čas so ti kavči zamrznjeni in morajo kmetje vsak dan sploh sekati led in potem v škafih to smrdljivo vodo nositi na dom in napajati z njo živino. Ta voda pa po zimi pod ledom še veliko bolj smrdi kakor poleti in ni čuda, ako od tega grdega smrada bolehajo ljude in živina. Nadalje ima dolnja Košana studenec za pitno vodo, in to na Urbici, ta studenec pa ne rabi samo za pitno vodo, temveč se pere tem tudi perilo odraslih in otrok, pa tudi od bolnikov. Samo ob sebi se razume, da je ob takih dnevih voda grda, kalna in podobna vodi kislega mleka. Človek naj si le pride ogledat, kakšna in kako da se za-jemlje voda iz tega studenca, pa mora zgubiti tek tudi do tiste hrane, ki se s tako vodo kuha, kako pa naj bi jo še pil. Ženske ali otroci, ki zajem-ljejo to vodo, morajo po kamnitih stopnicah v studenec in od tam vodo s korcem v škaf zajemati. Tako delo seveda ni kaj čisto in ni čuda, ako se vidi povrh vode plavati bolhe, kak las in še kake druge mrčese, potem pa pijemo tako vodo! Adi ne bi bilo umestno na korist človeškega zdravja in snage, da bi se ta studenec popolnoma zagradil, da ne bodo otroci vanj hodili in tudi ženske ne, ali se bode kdo čudil, ako rečem, da vse mogoče, da se od nemarnih ljudij urin popušča v tem studencu. Kje pa so vendar naši gospodje deželni poslanci, ki se zmenijo za nas toliko kot za lanski sneg ?! Mogoče pa vendar prav pride ta že tako dolgo obljubljeni vodovod za prihodnje leto kot agitacija za deželnozborske volitve ? Zavedeno ljudstvo naj bi se malo bolj pobrigalo in trkalo na duri, mogoče se vendar kaj doseže. — Eosauski rodo 1 j u b.
— Samonemške napise na glavni trafiki v Radečah ima on-
dotni nemškutar, trgovec Fr. Gschella. Dasi opozorjen noče Gschella — kako pristno nemško ime! — odstraniti sa-monemških napisov. Opozorjamo me-rodajne faktorje, da Gschella prisilijo, da napravi na svoji trafiki Če ne samo slovenske, pa vsaj dvojezične napise. Sicer ima Gschella le provi-zorično trafiko, katero je prevzel po ranjkem Treječniku, vendar kadar bo razpisana, bo gotovo kompetiral zanjo in jo gotovo tudi dobil, čast Radeč zahteva, da ne bo samo nemškega napisana glavni trafiki in tujci, ki vsako leto v velikem številu po-sečajo ta trg, naj spoznajo, da so v slovenskem kraju.
— Notar dr. Stdklinger v Radečah je razobesil nad svojo pisarno cesarski orel s samonemškim napisom „K. k. Notariat". Ker je ta napis nedopusten in nezakonit, obračamo se na notarsko zbornico kranjsko, da pouči dr. Stoklingerja, kaki so predpisi glede napisa nad njegovo pisarno.
— Utonila je v soboto v Radečah pri Zidanem mostu 3ietna hčerka mizarja Kovačiča v potoku Zapoti. Letos že drugi slučaj.
— Ošpice ali dobrci so se pojavili v šentjurski občini pod Kumom. Obolelo je nad 50 otrok.
— Krasen vzgled krščanske ljubezni do svojega bližnjega je
prav značilno pokazal župnik Cerjak v Rajhenburgu v sledečem slučaju. Pred enim mesecem je za legarjem smrtno zbolel ondotni organist, tako da ni nihče pričakoval, da še kdaj okreva. Pomilovan" so vsi vrlega, narodnega in dobrega fanta, ki se je tekom časa prav priljubil pri vseh tržanih. Naša krščanska vera nas uči in celo zapoveduje, da se mora bolnikom pomagati in jih obiskovati. Gotovo je storil vse to tudi v najlepši meri župnik Cerjak, bi si vsakdo mislil? Toda žalibog, ni bilo tako. Pomagal mu je drugače, s tem namreč,
da je močno bolnemu organistu na nesramen način, kakor se izprevidi iz pisma, katerega mu je bil pisal na smrtno postelj v bolniščnico, odpovedal službo ter mu s tem vzel vsakdanji kruh. To je, kakor je pravil organist sam, na njega grozno vplivalo ; tako da se mu je že na boljše obračajoče zdravje v kratkem znatno poslabšalo. Da je bilo to pri taki hudi bolezni, kakor je legar, smrtno nevarno, se razume. Dotično pismo je tako, kakorŠnega lahko piše le hinavski in fanatični rimski kat. duhovnik, čuje se, da je glavni vzrok odpovedi to, da organist ni tako agi-tiral za Korošca, kakor pobratim kaplana Berka, Tinček, brat župnika Cerjaka. Drugi vzrok pa je, ker je dobil novega organista iz Podsrede, ki mu bo pri polovični plači opravljal še hlapčevska opravila, ter da odvzame organistu bero, ki se začenja še-le meseca septembra, dočim mora zapustiti organist službo že prvega septembra. S tem je napravil župnik Čin, katerega bi se moral sramovati vsak pošten Človek, najbolj pa on kot namestnik božji. Sicer bi pa vprašali župnika, kdo mu je dal oblast odpovedati organistu službo, ker gotovo ga ne plačuje on, ampak farani. Zagotovimo ga, da zvedo ta slučaj brez-srčnosti vse njegove ovce in kako ga bodo sodile, si lahko sam predstavlja.
— Deželna meščanska šola v
Celju je imela ob začetku t. šl. leta 138, a ob sklepu 109 učencev. Izmed teh je bilo 53 Slovencev in 56 Nemcevf?). Z odliko je zvršilo svoj letnik 14, a s prvim redom 85 učencev; ponavljalni izpit imajo 3, drugi red pa 7 frekventantov. Poučevali so: ravnatelj, veroučitelj, 4 redni učitelji in 1 pomožni učitelj. — Slovenščina je bila za Slovenec obvezni predmet ter se je poučevala v vsakem razredu po dve uri na teden.
— Odgovor „učitelju"-dopisni-ku „Našega Lista". V 25. štev. „Našega Lista" podtika — z ozirom na zborovanje naše „kaveze" v Šoštanju — neki „učitelj" meni besede: „dajte nam polovico Tavčarja — pa borno začeli delovati!" ter me hoče prav neslano osmešiti. Osmešil pa je dopisnik korenito le samega sebe, kajti navedenih besed nisem govoril jaz! „Ergo" se meni pač itak ne bo treba „ustreliti zaradi tega dramatičnega konflikta," kakor piše g. dopisnik. No, ker me je ljubeznivi novariš(?!) vendar pustil milostno živeti, tudi jaz ne zahtevam, da bi se moral zdaj on ustreliti — vsled te grde blamaže. Svetujem pa mu, da naj v prihodnje vsaj nekoliko natančneje in vestneje prebere poročilo, na katero hoče reagirati! — Griže pri Celju, 11. julija 1906. — Č ern ej.
— Kako znajo nemški! V „Domovini" čitamo tole besedilo, ki je bilo zapisano na neki dopisnici: „ An hern Anton Korošetc, hilšvehter, Krajc-berg Parti im PolŠčah. "Wile Grriise fon deine sch^estri.^ Ta „schwestria je pisala bratu „hilsvehterju" na drugi strani dopisnice popolnoma pravilno slovenski, le naslov je moral biti tako okusen.   Kdaj   se spametujejo ljudje!
— Nemčurska olika. Pri zadnjem koncertu v „Narodnem domu'* v Slovenski Bistrici so nemškutarji metali v vrt kamenje, gnila jajca in drugo. Za to pobalinstvo je dobil Grilov uslužbenec 8 dni, Tegerjev o in Schonov 3 dni zapora. Mojstri naj te fantaline pri prihodnjih slovenskih prireditvah zaprejo v kak kurnik, da se jim poleže njih nemškutarska navdušenost.
— Dvanajst dni brez jedi je
bil lovski pes posestnika Matevža Na-potnika pri Sv. Radegundi nad Mozirjem. Ko je gonil divjačino, padel je v 15 metrov globok prepad. Ko so ga rešili čez 12 dni, je kot brezumen skakal okoli svojih rešilcev, od veselja lajal in jim lizal iz hvaležnosti roke.
— Nova slovenska posest v
Ptuju* Hišo ranjke gospe Schvvabove v Ptuju je kupila posojilnica ptujska za 30.000 K. Hiša stoji na ugodnem prostoru.
— Nesreča. Na Lipici na Koroškem so podirali danes teden neko kovačnico. Nenadoma se je pa podrl zid in zasul dva delavca. Eden je bil takoj mrtev, drugemu je pa zlomilo nogo.
— Pri deželnem sodišču v
CelOVCU se nahaja v preiskovalnem zaporu 201etni Jernej Pleschounig, rodom iz Št. Vida na Koroškem. Pleschounig je bil zasledovan zaradi hudodelstva vlomov, ki jih je izvršil na Koroškem. Pri aretaciji so dobili pri njem več znamk in kolkov in se sumi, da vse to izvira od kake tatvine. Aretovanec, ki se je tudi nazival \Ver-dinig, pravi, da je šel spomladi, oziroma poleti iz Celovca skozi Beljak, Videm, Trst, Ljubljano, Bruck v Ju-denburg, kjer je bil prijet. Kjer seje ob označeni poti izvršila kaka tatvina znamk ali kolkov, naj se oškodovanec obrne do prvega varnostnega oblastva, ki bode potem o zadevi poročalo deželnemu sodišču v Celovcu.
— Nagla smrt V Gorici je umrl nagloma zadet od kapi pekovski moj-
ster A. Glesič. Kap ga je zadela v prodaj al niči.
— Detomor. Terezija Šorli je umorila v Zarakovcu pri Grahovem na Goriškem evoje drugo novorojeno nezakonsko dete moškega spola. Mati je nesla svoje umorjeno dete na pokopališče v Orehku ter je tam pokopala. Detomorilko so aretirali.
— Razm ere v občini Veprinac okrajno glavarstvo Volosko. Po
tolikem čakanju in odlašanju se je vendar zgodilo, da se bodo občinske volitve v tej občini vršile dne 18. julija za III. razred, a 19. julija za I. in II. razred. Na kateri strani bo zmaga, smo jako radovedni. Borba bo huda. Na eni strani se bodo borili italijanska komora združena z Nemci (namreč par privandranih natakarjev, ki so se s pomočjo tujega denarja postavili na noge;, na drugi strani pa hrvatsko-slovenska stranka. Natančnosti in izid teh volitev, kar bode gotovo Hrvate in Slovence v Istri zanimalo, bodemo svoječasno javili.
— Tujci V Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1905 do 4. julija t. 1. 21.666 oseb, od 28. junija do 4. julija t. 1. jih je prišlo 586, a 4. julija je bilo v Opatiji nastanjenih 1306 oseb. Kakor se po teh številkah vidi, se je pričela letna kopališČna sezija. Tujci prihajajo kar trumoma v Opatijo in dosti posla je, da jih spravijo vse na določeno mesto. Kakor je zdaj soditi, bo Opatija letos jako dobro obiskana.
— Umrl  je  v Zagrebu banski svetnik Josip Evgen Toinie, eden najzaslužnejših   hrvatskih pisateljev Znan je zlasti kot izboren romanopisec.
— Logar ubil krčmar j a. V
Brestači na Hrvatskem je logar Mato Vrbljanin krčmarja Kosa ustrelil s puško, ker mu ni hotel dati drugega vrčka piva, ampak zahteval, da prvega prej plača Kos je bil na mestu mrtev.
— Otroke kradejo neznani ljudje v Rumi na Hrvatskem. V kratkem so izginili trije otroci. Sodijo, da so jih ukradli cigani, ki mlademu otroku izkopljejo oči, razrežejo ustnice, nasekajo nos, skrive noge, pohabijo roke itd. in jih potem vodijo po semnjih, cerkvenih shodih itd., kjer dobe za svoja grozodejstva miloščino od ljudi.
— Tatinski služabnik. Pri trgovcu Rudolfa Kralju v Zagrebu je bil uslužben Mirko PunČec. Ker se je kazal jako poštenega in delavnega, mu je gospodar zaupal. To zaupanje je pa Punčec izrabil, da je mesece in mesece jemal iz trgovine Kraljeve razne stvari in jih nosil svoji ljubici Bizjak, kije blago razpečavala naprej. Pri njeni hišni preiskavi so našli celo skladišče najraznovrstnejšega blaga. Kralj je bil oškodovan približno za 2500 K. Punčec je dobil <5, Bizjakova pa 4 leta ječe.
— Uboj priznan čez 35 let.
Pred 35 leti so našli trgovca Jova Ljubovića iz Neblj ava na Hrvatskem ubitega v nekem gozdu. Vse poizvedbe po zločincu so ostale brezuspešne. 20. marca t. m. je pa priznal neki Ilija Korda sinu ubitega, notarju Gavri Ljuboviću v Petrovem selu, da je on izvršil umor nad njegovim očetom s svojim pokojnim bratom Josipom. Vedel je, da je Ljubović prodal par volov na Reki, pa ga je počakal, ubil s sekiro in mu vzel denar. Ilija Korda je bil obsojen na 18 let ječe.
— Slovensko pevsko društvo „Ilirija" v Rorbeku na Renskem. Piše se nam iz tega društva: Naznanjamo Vam, dragi v domovini, da priredi naše društvo dne 26. avgusta veselico v proslavo rojstnega dne cesarja Franca Jožefa. Ta dan se bo razvila društvena zastava. Da se nam je naše upanje izpolnilo, gre čast vsem dobrotnikom. Izrekamo torej srčno zahvalo vsem slavnim društvom in vsem posameznikom, kateri so nam pritekli na pomoč s svojimi darovi, in s tem ojaČili in okrepili svoje brate, sinove slovenske domovine. Porok, da se bo veselica izvrstno obnesla, so nam razna slavna društva, ki so z veseljem na naša vabila obljubila, da nas posetijo. Njih imena priobčimo pozneje. Pri zadnjem zborovanju je društvo soglasno sklenilo naprositi „Zvezo slovenskih pevskih društev" v Ljubljani, da prevzame zastavo v oskrbovanje. To se zgodi, ako se razpusti „Ilirija", nakar spada zastava „Zvezi slovenskih pevskih društev" v Ljubljani. Razpusti se pa društvo, če ni veČ kot pet članov in to takole: Šest Članov ima pravico društvene stvari v redu voditi; ako je manj kot šest članov, se društveni obstoj določi na tri leta; ako se po preteka treh let ne zviša število društvenikov, se društvo razpusti, vkljub temu pa ostane še zastava dve leti tukaj shranjena. Šele potem se pošlje „Zvezi pevskih društev" v Ljubljani z opombo, da se ta ozira na to, da ko bi se namreč kje ustanovilo društvo pod imenom „Ilirija" in bi bila večina Članov sedanjega društva „Ilirije", potem podari „Zveza" novemu društvu zastavo pod pogoji, ki jih stavi sama. Odboj
lošega društva „Ilirija" pa mora po-Lkrbeti, fla redno sporoča vsako leto ta obletnici ustanovljenja tega dru-Jiva, t. j. maja meseca „Zvezi slovenskih pevskih društev", koliko članov ja društvo šteje,  koliko  izletov je napravilo in kam ter koliko imetja premore blagajna.   Ako bi pa odbor pozabil  ali pa ne hotel objaviti na-Ifeličnosti, naj se „Zveza" sama obrne U tukajšnji občinski urad, da ta da Ipreiskati vso stvar. — Zastava velja mark. Obris njen je na eni strani jz kota  v  kot  na  pošev slovenska barva, v sredini lira, obdana z lipovim perjem in slovenskim  napisom, ime, kraj in dan ustanovljenja tega društva in pa vrstice: „Le za slovenski |đoin in rod — Bog srečno vodi nas »ovsod."   Na drugi strani je barva rnieno-modra, v sredini prapor zdru-Iženih slovenskih pokrajin pod imenom .Ilirija". Prapor nam kaže ladjo, ki Iplava po širnem morju kot Slovenec po vesoljni zemlji, in le s pogumom se otresa srditih navalov.   Prapor je 'obdan z lavorjevim vencem in z nemškim napisom.  Tudi vidimo zapisano lime društva,  dan in kraj blagoslov-hfenja zastave in pa moto: „Herz an Herz und Hand in Hand, hoch das Lied das uns verband." Večje natančnosti  popišemo,   ako  bi to želela ,Zvezau.  Na svidenje torej bratska loruštva in posamezniki, na dan 26. [avgusta!   S pevskim pozdravom vas v<r uljudno vabi odbor. — Opomba. lProsimo, da se oglasijo vsi, kateri so nam poslali darove, ki pa še niso izkazani v časopisih, kar se je primerilo slavnemu zboru „Glasbene Matice" v Ljubljani, ki nam je poslal pred meseci znesek 20 K. pa ga še do danes nismo prejeli.   Zbor nas je opomnil, nakar smo naznanili, da ne vemo o tem nič.   Darove sprejemamo še do 10. avgusta, da bomo imeli ob času veselice vse v redu.   Pošljejo se na paslov: Franc Biček, Spielstrasse si 4, Borbek, Rheinland. Denar mora |biti na eno osebo naslovljen.
— Bodimo dosledni povsod.
iSlovenci imamo ne vO razvado, katero je treba korenito odpraviti.   Ta razvada se opaža ponajveč po nekaterih hotelih in  boljših  restavracijah, in sicer na slovenskem  ozemlju in celo Iv Ljubljani je mnogo tega narodnega greha. Ako pride kak Nemec ali Ita-liijan  v  kak hotel, morajo hotelirski uslužbenci absolutno ž njim govoriti v njegovi materinščini,  sicer pa po-Ikaže hrbet in odide. Istotako je v hotelih z zglasilnicami. Nemci, Italijani, Angleži, Francozi itd. se povsod vpi-|šejo v njihovem jeziku in tudi streči ;e jim mora  tako,   kakor zahtevajo >ami. sicer pa pokažejo vsakdo hrbet [in odidejo drugam. In mi'? Kamorkoli prideš, te   obsuje hotelska služinČad lin   začne   —   sicer ne prav povsod, paČ pa večinoma — okoli tebe ska-[kati in žlobudrati mnogokrat v nemščini, ki je faktično ne razumeš. Saj ?e vendar vse to rekrutira iz slovenskih fantov in deklet, ki mnogokrat komaj ve, daje„miza — Tisch". Slo-jvenec se tem spakam pokori in tudi zglasilnico  izpolni  v   blaženi nemščini in tako je „nemški gost". Takih =lučajev je pisec   teh  vrstih celo v ILjubljani — doživel že na stotine. Zahtevajte   povsod   na slovenskem ozemlju, kadar potujete, da se z vami govori  slovensko,  sicer pa pokažite hrbet in  kmalu bodete dobili v ma-IteriuŠčini, kar bodete le poželeli. Pripomniti pa je še, da se ponekod na-LJeraščki  in  natakarji,   kadar vidijo Slovenca,   drže  kakor  tri  dni pred smrtjo in se mu za hrbtom še po-smekujejo. To je napaka, katere nima noben drug narod in ki nas zelo po-|&ižuje.   Ne hlapčujmo,   saj Čez svoj denar  smo  sami  gospodje   in kdor I tega ne upošteva, se bode moral naučiti, sicer mu  pa  pokažimo, kakor delajo naši nasprotniki, hrbet. Torej jtudi tukaj moramo biti dosledni, ako |si hočemo povzdigniti svoj ugled.
— Ljubeznivo julijsko vreme.
Janes je v Ljubljani mrzlo, da nam Ipjvršniki kar čisto nič ne presedajo.
Jster sever brije mrzel dež v obraz, pa tudi   drugod   se  je temperatura
znatno znižala. Kakor se nam poroča
iz Žirovnice, je na Stolu zapadel sneg
in je v  Žirovnici   toplote le 9° R.
Tudi Kamniške planine so vse bele pvnokar zapadlega snega. Pa sv. Ja-
[°D je pred nosom!
— Se mu ni obneslo. Dne 12.
h m. je Fran Pavlic poneveril gosp. Andreju Mozetu 110 K denarja in se tekoj odpeljal s plenom v Ljubno na zgornjem Štajerskem. Moze je za njim takoj brzojavil tamošnji policiji, ki je fcepoštenjakoviča izsledila in dejala pod ključ.
.    —  Samomor.   V hotelu „pri
ponu" se je včeraj popoldne obstrelil
potovaleč R. Jesenko. Prepeljali so
Sa v bolnico, kjer je danes zjutraj I umri.
,    — Izgubljene in najdene reči.
Ijdova Ana Šiškarjeva je izgubila črno Izensko bluzo in sive ženske hlače, Ndne 60 K. — G. L. L. je izgubil K vredno lornjeto. — V trgovini IS°spe Berte Sevarjeve na Sv. Jakoba je bila najdena srebrna verižica. PJobi se na magistratu. — Gospa A.
B. iz Spodnje Šiške je izgubila denarnico s 6 K in zlatim prstanom, vrednim 18 K, na pokopališču pri Sv. Križu 11. t. m. pri pogrebu Franoeljna Šmolca. Pošteni najditelj naj odda to v Spodnji Šiški št. B proti nagradi. —   „Ljubljanska društvena
godba" priredi danes zvečer koncert v hotelu „Ilirija" (Kolodvorske ulice). Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin. — V ponedeljek zvečer je v meščanskem hotelu „L 1 o y d" (Sv. Petra cesta) društveni koncert za Člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Velik vojaški koncert se
vrši jutri popoldne ob 4. uri na K o -s 1 e r j e v e m vrtu. Vstopnina prosta.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 1. do 7. julija 1906. Število novorojencev 23 (=30 86%0), mrtvoroje-nec 1, umrlih 24 (=32-25 %0), med njimi je umrl za vratico 1, za j etiko 6, vsled mrtvouda 2, za raz-ličnimi boleznimi 15. Med njimi je bilo tujcev 16 (=66-66 u/0)> iz zavodov 20 (=8333 %)• Za infekcij oznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 2, za škarlatico 1, za vratico 2 osebi.
* Najnovejše novice. — Nemiri v Koreji. Korejci so se jeli puntati proti Japoncem. V južni Koreji so upori na dnevnem redu. Vodja upornikov je Min Č o n S i k. Japonci so poslali voj pehote in konjenice na jug, da uduši upor. Korejanci so se umaknili na zapad in se utaborili ob obali Rumenega morja.
— Ljubavna drama. V tovarni maj olik prof. Lewinskega v Lvovu nastavljeni inženir M a j e w s k i je dvakrat ustrelil iz revolverja na 191etno slikarico M a rij o P a 1 u k in jo težko ranil. Nato je usmrtil samega sebe. Majewski ni bil v zadnjem času duševno normalen.
— Nesreča na železnici. V BurFalu v Severni Ameriki je neki osebni vlak trčil v tovorni vlak, ki mu je vozil nasproti. Ubitih je bilo 6 oseb, težko ranjenih pa 45.
— V Varaždinskih Toplicah je Josip Devčić pomagal neki dami v kupe. V tem hipu se je vlak premaknil in Devčić je padel pod vlak. Bil je takoj mrtev.
— V Trenčinu na Ogrskem je trčil dopoldanski osebni vlak na tovorni vlak, ki so ga baš na postaji ranžirali. Dva vagona sta bila razbita in 11 oseb težko ranjenih.
— Kapitan Drevfus oproščen. Francoska komora je sprejela predlog Messinvja, naj se kapitan Drevfus zopet sprejme v armado s 473 proti 42 glasom.
— Radi razžaljenja veličanstva obsojen. Češki pisatelj Horalek, ki je nastopil kot radikalni kandidat za kolinski volilni okraj, ki ga je do sedaj zastopal minister dr. Fort, je bil včeraj radi razžaljenja veličanstva obsojen na 3 mesece težke ječe. S tem bo najbrže rešena država!
— Najdene bombe. V Jakinu na Laškem so našli v nekem stranišču v ulici Ciadini tri bombe, ki jih je vrgel v stranišče neki Bo-retti.
— Bolgari v Zagrebu. Kakor poroča belgradski „Trgovinski Glasnik", namerava okoli 600 sofijskih meščanov napraviti izlet iz Sofije v Zagreb. Bolgari se pripeljejo s posebnim vlakom v Zagreb. Hrvatski listi izražajo željo, da bi Bolgari priredili ta izlet začetkoma meseca septembre ob priliki vsesokol-skega zleta.
— Nesreče v gorah. Pri Tau-fersu je turist Reichhammer iz Kolonije ponesrečil. Našli so ga v jarku težko ranjenega. — Pri Breitlauenu so našli mrtvo truplo neznanega turista. Padel je 20 m globoko in si zlomil vrat.
— Dijaki z Ruskega na lvovški univerzi. Naučno ministrstvo je dovolilo, da se smejo absolventi 7 učnih zavodov iz carstva poljskega inskribirati kot izredni slušatelji na lvovškem vseučilišču.
— Praznoverni kmetje. V kopališču Lubiji v Galiciji je umrl ugledni trgovec Balaban. Mrliča bi imeli prepeljati v Lvov. Temu so se pa uprli kmetje, češ, da bi prevoz mrliča provzroČil velike vremenske nezgode. Kmetje niso hoteli dovoliti prevoza mrtvega trupla, dokler ni vladni komisar pozval orožništva in vojaštva na pomoč.
* Zanimiv zakon. Pretekli teden je predložil poslanec Spens Smid zbornici v državi Luzijana v Ameriki zanimiv predlog, tičoč se ženitve. Glavne točke Smidovega predloga se glase: mladeničem, ki še niso izpolnili 24. leta, je pripovedano dvoriti mladim dekletom. Predno prične mladenič dvoriti kakšnemu dekletu, mora o tem prej obvestiti njene roditelje. Takisto mora tudi pred sodiščem obljubiti, da ima njegova ljubezen za cilj „dober motiv" to je da on nima drugega namena, kakor da dekleta prepriča, kako ugodna bi bila
zanjo možitev ž njim. Nadalje določa zakon: Vdovcem nad 40 let je prepovedano dvoriti dekletom pod 18 leti. Najzanimivejša točka je pa ta le: vsi otroci, ki se rode iz postavnega zakona, se bodo vzgojevali in izobraževali na državne stroške. Da bi se mogel ta predlog urt sničiti zahteva Smid, da se odobri kredit 17 milijonov dolarjev.
* Tatinski Bultalo Bili. Ko je
bil BufTalo Bili zadnjič na Bunaju in po ameriški navadi s pomočjo evropske kratkovidnosti odnesel lepe tisočake kot od drugod tako tudi iz tega mesta, se ni le s tem zadovoljil, ampak pobasal seboj tudi 1000 vrčkov nekega gostilničarja, ki je hotel prodajati v cirkusu pivo. Ko se je gostilničar pritožil, ker so vrčki naenkrat izginili, ni hotel nihče v cirkusu vedeti ničesar, kam so prešli. BufTalo Bili je odšel z Dunaja, gostilničar pa le ni miroval, ampak poslal te rini v Segedin na Ogrsko, kjer je zdaj imenovani cirkus, nekega zanesljivega Človeka, ki je našel pri Američanih vseh ukradenih 1000 vrčkov. Ko je prijel nato poslovodjo cirkusa, AValterja, je bil ta silno grob in tako kričal, da je moral Du-najčan oditi, obenem pa je pri obla-stvu naznanil Walterja zaradi tatvine.
* Odstavljen korejski cesar?
Kakor poročajo angleški listi, nameravajo Japonci sedanjega korejskega cesarja, ki Japoncem ni prijazen, odstaviti in na prestol posaditi princa Vivo.
* Koliko prehodi pismonoša?
Povodom službenega jubileja nekega francoskega pismonoše se je sestavil sledeči račun: Pismonoša prehodi poprečno 32 km na dan; na leto je 335 dni v službi, v enem letu torej prehodi do 11.000 km. V 25 letih svojega službovanja je torej prešel 275.000 km. Ako se primerja s tem obseg zemlje, ki znaša na ravniku 40.000 km. se pride do zaključka, da bi bil prišel pismonoša v tem času sedemkrat okoli zemlje. Ako se nadalje vzame v račun dnevno breme pisem, časopisov itd. z 20 do 25 kg, potem je donesel pismonoša v 25 letih svojega službovanja 200 000 kg papirja v hiše svojega rajona.
* Birokratizem na Francoskem. Kako „težko" delo imajo uradniki na Francoskem, se je šele sedaj pokazalo. 35 let si ni drznil noben minister ustaviti početja lenih uradnikov, dasi je bilo to vsem znano. Sele sedanji minister za notranje zadeve Clemenceau je imel pogum, da je začel opazovati in nadzirati delo uradnikov. In pokazale so se lepe stvari! Več sto uradnikov nima drugega posla, kakor da pride vsak mesec po svojo plačo. Pa so še drugi. V ministrstvu za mornarico je uradnik, ki ga deset let sploh ni bilo v urad. Ko je sedaj zvedel o ministrovih preiskavah je prišel v prostore, kjer je pred desetimi leti delal, a tam ima sedaj svoje prostore avtomobilski klub. Drugi je moral vpraševati hišnika, kje je njegova pisarna, ko je prišel v pisarno, ga ni nihče poznal. In bil je vendar dobro plačan inšpektor. Mnogi imajo vsa druga opravila, državt" jim da samo ime in plačo. Clemenceau misli, da bo znižal s svojim delom budget za eno tre-t i n o. Vprašanje je samo, kdo bo zmagal v tem boju, ali on, ali uradništvo, ki bo delalo z vsemi silami med znanci poslanci, da ga vržejo.
* Bekord francoskega brzo-parobroda „La Provence" za najhitrejšo  vožnjo  iz    Evrope v
Ameriko. V zadnjih letih se je mnogo pisalo o uspehih nemških paro-brodov. Nemška parobrodna društva so kar preplavila vse časopisje in s poročila o nemškihfl uspehih, hvalila hitrost in udobnost nemških paro-brodov, kakor da so Nemci prekosili že vse narode na svetu. Res so se drugi narodi le redkokdaj oglasili in vsled tega se je že začela utrjati misel, da so v tej stroki Nemci na vrhuncu in daje nemogoče jih prekositi. Zdaj pa poročajo „Newyorker Staatszeitung" in drugi listi, da je takozvanega „Oceanwindhunda", ham-burški parobrod „Deutschland", prekosil parobrod francoske linije „La provence" na prvi poti in sicer glede hitrosti. Primerilo se je slučajno, da sta ta dva parobroda zapustila ob enem času kontinent. S tem je bilo dano znamenje za pridobitev rekorda. Stroji so delali na vse kriplje. Potniki so med sabo delali stave za velike vsote in z največjim zanimanjem sledili poročilom poveljništev obeh pa-robrodov. Zadnja dva dni je vendar francoski parobrod zmagal nad nemškim, ker je prej dospel v Newyork in si s tem pridobil rekord. V parobrodskih krogih je ta zmaga francoskega parnika napravila velik vtisk.
* Emancipacija japonske ione.
Pojav japonske žene je vezan z nekim posebnim Čarom. Vidi se, kakor da bi ta lepa, bogato oblečena bitja s tankimi vratovi in finimi prsti ničesar drugega ne delala, kakor da se gledajo dan za dnevom v zrcalo', češejo svoje črne kite s svetlimi češlji,
prevračajo bogati nakit v dragocenih omarah in poslušajo pripovedovanje služkinj ali igranje na kitaro. Ali zdi se, da je to sanjarsko življenje japonske žene, kakor je opisuje Uta-maro, prenehalo v tej moderni dobi na Japonskem za vedno. Tudi med ženami na Japonskem, ki so bile do sedaj samo kras hiše in igrača gospodarjeva, se je pojavila emancipacija in vedno bolj napreduje. V rusko-japonski vojski so pokazale žene, koliko je v njih eneržije, spretnosti in velikodušja, a v zadnjem času so se pojavile v njih tudi druge sposobnosti tako na uradnem kakor- industrij alnem polju. Število deklet, ki so se posvetile učenju, se je v zadnjih desetih letih pomnožilo v razmerju ena proti osmim. Danes se že bolj išče učiteljic kakor učiteljev in v kratkem bodo ženske zavzemale znatna mesta vsake vrste.
* Uspeh. Prvikrat je spal brez mrčesa. „Povej! Kaj mu je pomagalo ?" „Tekel je k trgovcu in zahteval — Zacherlin!"
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Aretovanju seje protivil. Ludvik Stopar, sobni slikar v Ljubljani, je na binkoštno nedeljo v Čarmanovi gostilni na Gradu razgrajal in nekaj vrčkov pobil. Poklicanemu stražniku se ni pustil areto-vati; prijel ga je z eno roko za vrat, z drugo pa za levo roko s pripombo: rČe me ne boš izpustil, te bom tako ob tla obrisal, da ne boš več vstal." Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe.
Siloviti berač. 71 let stari berač Tine Podobnik je bil pod policijskim nadzorstvom in mu je bila Vrhnika odkazana za bivališče. Tine Podobnik se pa ni na to oziral, marveč se je potepal okoli in beračil. Ko ga je orožnik aretoval, je rekel, da ne gre ž njim, in da bi uklepanje preprečil, zgrabil za konec verižice in jo z vso močjo držal. Zagrabil je tudi za orožnikovo puško, katero mu je bilo težko z rok iztrgati. Obsojen je bil na 11 mesecev težke ječe.
Krojaška nasilnost. Janez Lopatic, krojač iz Cerkelj, je preživel zaradi raznih hudodelstev že nad 22 let po ječah. Bil je tudi dvakrat zaradi uboja kaznovan. Dne 15. rožnika t. 1. je prišel v sprejemno pisarno deželne bolnice ter zahteval od poslujočega uradnika, da ga takoj sprejme. Na pripombo, da naj nekoliko potrpi, da pride zdravnik, je začel vpiti, da ga mora takoj sprejeti in pometal s palico knjige in listine s pisalne mize, potem pa še uradnika s palico udaril po levih lehteh in ga zmerjal s hudičem. Obsojen je bil na 20 mesecev težke ječe.
Telefonska m ufcujavna poročila.
Trst 14. julija. Vest, da so klerikalci sklenili z Italijani glede volilne reforme za Primorsko tak kompromis, da pomeni velikansko zmago za Italjane, je vse resnično narodne kroge vprav konsternirala Zlasti proti c. kr. penzijonistu SpinČiću in Gregorčiču vlada nepopisno ogorčenje.
Dunaj 14. julija. Saoči po sprejetju načrta za Primorsko v odseku za volilno reformo, so imeli Kramaf, Šusteršič, Spinčič in Gregorčič dolgo konferenco z Bečkom. Opomba ured : Kaj pa mu bodo ti pošte-Djaki zopet predali?
Dunaj 14. julija. Zakon o zavarovanju privatnih uradn kov pride v torek potem nujnega pred lega novic na razpravo v pcslan-ski zbornici. Sprejet bo odsekov predlog. Ker pa bo s tem zakon zopet spremenjen, kajti odsek ni pritrdil premembam, ki jih je sklenila gosposka zbornica, mora stvar novic priti pred gosposko zbornico To se zgodi še tekom tega meseca.
CunaJ 14 julija. Tu in po vsi Nižji in Gorenji Avstrijski je bil danes zjutraj strahovit vihar Temperatura je tu padla na 9°, v Išlu na 7°, v Inomostu pa sneži
Petrograd 14. julija. Med Člani dume se zatrjuje, da je bila demisija ministrstva že takorekoČ sprejeta, ko se je zgodil atentat na admirala Čuknina. Ta atentat je v dvornih krogih provzroČil silen strah in je bil povod, da car noče odpustiti sedanjega ministrstva.
Varšava 14 julija Tu se je zgodil atentat na admirala Baj-kovskega General ni bil ranjen, pač pa sta dve krogli zadeli njegovo soprogo.
Pariz 14 julija. Uradni list prija lja danes imenovanje Pi-q u a r t a generalom inDreyfussa majorjem
Pariz 14. julija. V parlamentu se govori, da pride v najbližjem času do premembe v m'n»strstvu.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
O uspehih žetve, ki se na Ogrskem prav pridno nadaljuje, ne prihajajo več tako briljantne vesti, kakor tik pred žetvijo. Tudi Amerika in Rusija se pritožujeta, daje rezultat zaostal za pričakovanjem. Seveda to ne vpliva ugodno na cene in jih polagoma potiska kvišku. Hitrejše skoke onemogočuje splošna rezerviranost od strani konzuma, čim pa bodo mlini in trgovci segli po večjih množinah, bomo imeli bržčas takoj tudi manjšo aH večjo h6s na trgu.
Pšenica se tekom tedna trdno vzdržuje in sempatje naznanja višje cene. Kurz se je povzpel na 7 60 in tendira nadalje višje. Novo blago bo iz provenijence Tisa morda že koncem t. m. dobavno. Blago od tod bo letos jako lepo in aa obeta biti po množini toliko, da bo prišlo tudi k nam, kar se iz nekaterih okrajev od zadnje letine sem ni zgodilo.
Koruza ne ve, pri Čem je. Če posije solnce, se omehča, če dežuje, se ojači — v vsem pa ne naznanja obsežnih sprememb. Deževno vreme vpliva za razvoj rastline jako slabo. Če se skoraj ne napravi gorko poletno vreme, bomo doživeli razočaranja.
Oves lavira semintje, nedostaje pa mu pravega temelja, na podlagi katerega bi se cene razvijale. Pri tem pridelku vlada popolna anahrija.
Moka postaja v ceni trdnejša, naslanjaj e se na trdnejšo tendenco pšenice.
Sladkor predtedenskih cen ni izpremenil.
Špirit ravnotako.
K,i ž naznanja trdnejše cene, konzum pa je slab.
P e t r o 1 e j ima neizpremenjene cene.
Kava zahteva za točni zeleni Santos višje cene.
Jedilno olje je proti prejšnjemu tednu dvignilo cene za skoro 6 kron.
Mast in slanina dvigate svoje cene vsled homatij s Srbijo.
— Okrajna posojilnica in hranilnica v Školji Loki. Poročilo o poslovanju tega zavoda za čas od 1. januarja do 30. junija 1906: S85 strank je vložilo na hranilne vloge 221.229 K 23 v, 549 strank je dvignilo na hranilne vloge 187.803 K 77 v, 33 strank je prejelo posojil S2.642 K 16 v, vloženo v tekočem računu 24.485 K 34 v, dvignjeno v tekočem računu 14.634 K, vrnjena posojila 39.461 K 56 v, denarni promet 750.215 K 30 v. — Stanje per 30. juni 1906: Blagajna 14.161 K S2 v, posojila 670.675 K 73 v, inventar 1771 K 41 v, naloženi denar 48.072 K 27 v, prehodni zneski 9001 K, vrednostne listine 4000 K, hranilne vloge 715.2S0 K 67 v, deleži 5694 K, tekoči račun 9851 K 34 v, rezervni zaklad 6900 K 95 v, dividende 281 K 19 v.
6dprto pismo
visokemu    deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani.
Vsled dolgoletnega pripravljanja zaradi zidanja Šole v Igavasi, občina Stari trg pri Ložu, se je vendar uresničila in je bila konkurenčna dražba dne 8. t. m.
Oklic kakor tudi dražba pa sta bila nepravilna, nepostavna in pristranska. Oklicano je bilo namreč le v enem slovenskem dnevniku in to le dva dni pred dražbo. Tudi običajnega oklica pred domačo cerkvijo ni bilo, tako da nobeden domači obrtnik tega ni vedel, ter se je med vršečo dražbo šele zvedelo , kaj da se vrši. Nepravilno in pristransko vršila se je tudi dražba.
Med dražbo namreč je prišel neki obrtnik, kateri je tudi slučajno zvedel, da se dražba vrši, ter hotel tudi on konkurirati. Kar se mu je pa takoj povedalo, da je dražba zaključena, dasiravno od navzočih tega nobeden vedel in slišal ni.
Dotični obrtnik se je tudi izrazil, da še za dva tisoč ceneje prevzame, kar se mu pa iz zgoraj navedenega ni dovolilo. Zato prosimo visoki deželni odbor, da našo opravičeno pritožbo v znanje vzeti blagovoli.
Večina davkoplačevalcev.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa z kon.
Narodovo zdravilo. la&o so sme imen vat boitbu uteaujoCe, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „3lollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspeSno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1*90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar a. MOUj, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNA.I1, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.  2 31— 10
Uživanje zabeli poleti. V vroči letni dobi se muogi ljudje vzdrže uživanja zabele, da bi ne imeli težkoč pri prebav^anja. Vsled, tega je poletje najpripravnejsi čas za vporabo line rastlinske zabele, kakor je n pr. Ceres ker je lažje prebavljiva kot vsaka živalska zabela. Ta se iztisne v lastnem zavodu v Ustju na Labi iz kokosovih orehov in je vsled te^a garantirano najčist*j3a in najlažje prebavljiva.
Se dcbi uoviod!
885 neobhodno potrebna zobna C-ems is|
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrpve
I* • • *. I J4 > IKi   \ i-   ■ Il.-r
* sa; .» ■ oiukr«' jiiij*' In |>o« n.'iiisho>)i!i t kmnivO.
Edino pristen je Thierryjev balzam
le z zeleno znamko ,,redovnica" Sian.sSiiiiiu. nepr«koHiio
proti slabemu probavljanju, krčem želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim, influenci itd. itd. Cena 12 maihnih ali 6 dvojnatih steklenic >-li t velika specialna steklenici  t   patent, z&maškom
K   6"— fr">ko.
Thierryjevo centifoi sko mazilo, povsod znano not ton plus ultra
proti vsem ie tako starim ranam vnetjem, r»nitvam, ab-scesom iu oteklinam vseh vrst. Cena :  2 lončka I£ 360 se pošlje le proti povzetju ah <lenar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči orifrinplnih zahvalnih pisem cr.it:.- iu rr«nko V zalotri v skoro vseh večjih lekarnah in medu«.urinih drosrerijah. 406G 30
Proti zobodolu m gnilobi zob
Izborno deluj* dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdit dlectno in o<l«tr«*i.JnJe nrprijelno M ta p o Iz u«»-1 i*•*» s navadom t
BI gorodnemu gospoda Iti. Levstika,
lekarnarja v Ljubljani. Vasa izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob. zato jo V8akema najtopleie priporočam Obenem pa proaim, poS'jite Se 3 steklenice Melas. ustne in zobne vo e.
Dovulim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mesini tajnik. Metlika, 24. aprila 1905.
Dal Jekarta IfcJ. LeTUttkfc i Lju&iiani, Hu>\\m etsti št, 1
log rovo?(?raienegjv Frar Jože^-vepr
inbv rco**!!* 48— 28
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 1. do 30. junija 1906 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Upravništvo „Mir" 285 K; upravništvo »Slovenec" 31 K 34 v; upravništvo „Soča" 10 K. Podružnice: Ženska v Kamniku 140 K; šentpeterska ženska v Ljubljani 308 K; šent-peterska moška v Ljubljani 214 K; v Šem-pasu 33 K 20 v; za Skocijan in okolico 36 K; šenklavško-frančiškanska ženska v Ljubljani čisti dobiček Svetčevega večera 365 K; šentjakobsko - trnovska ženska v Ljubljani čisti dobiček Svetčevega večera 365 K; moška v Trstu 800 K. Občine: Ljubno na Štajerskem 20 K; Vrtovin pri Gorici 10 K; Vojsko 20 K; Radovljica 30 K; Borovnica 50 K; Št. Peter na Krasu 30 K; Škofiče ob jezeru 10 K; Postojna 30 K. Posojilnice: v Rajhenburgu 10 K; v Ormožu 50 K; savinska v Žalcu 50 K; v Senožečah 10 K. Društva: Prostov. požarna bramba v Mozirju 9 K 60 v; „Narodna tiskarna" v Ljubljani 200 K. Volilo pok. prof. Janeza Trdina v Novem mestu 383 K 58 v. Razni: Profesorji kegljači pri „Zlatem jelenu" po prof. Jakobu Zupančiču v Gorici 15 K; cand. jur. Avgust Leitgeb v veseli družbi pri Petranu v Črnomlju nabranih 6 K 50 v; vesela družba na Dolskem 17 K 86 v; gostilničar Peter Kurež na gostiji g. Petra Arnuš v Podvincih nabrane 3 K; župnik Iv. Sakser pri Sv. Jakobu ob Savi 4 K; češki tehniki pri obisku Postojnske jame 20 K. Ivana Rudolf, poštarja soproga 3 krone. Za „Veselovo knjižnico" 125 K 30 v. Za mladinske spise 150 K. Za narodni kolek 107 K. Za 6 družbenih koledarjev 8 K 80 v.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Slav. Posojilnica v Zagorju ob Savi 30 K. — Vesela družba pri veselici društva „Naprej" v Gradcu 4 K 80 v — nabrala kot kazen za vsako nemško besedo ali tujko. — Gospod Jos. Šepetavec iz Idrije 20 K — povodom izvolitve županom moški podružnici sv. Cirila in Metoda v Idriji. — Gospića D. M. v Ljubljani 2 K. - Skupaj 56 K 80 v. Srčna hvala!    Živeli zavedni Slovenci!
Za Vilharjev spomenik: SI. Posojilnica v Zagorju ob Savi 15 K. — Na odhod-nem sestanku tretjeletnic višje dekliške šole v Ljubljani nabrala gospica Milena Lavren-čičeva 15 K — katere so darovali gg. Požar, dr. Orel, prof. Sič, gdč. VVesner a 2 K, — prof. Sinkovič, Razinger, gdč. Supančič a 1 K, — gospica Karlin 1 K 60 v in gg. gojenke 2 K 40 v. — Skupaj 30 K. Lepa hvala! Živeli čast. darovalci in darovalke! Naj bi našli mnogo posnemalcev!
Zahvala.
Iz oporoke po umrlem g. Ivanu Čerinu je prejelo podpirano gasilno društvo od dedičev 10 krmi, dalje je nabral pri pogrebŠČini gospod Josip Jeba5in K 12*10 v prid našega društvu. Iskrena hvala!
V Štepanji vasi, 14. julija 1906
Odbor prost, gasilnega društva,
Umrli so v Ljubljani.
Dne 7. julija: Meta Franko, posestnikova žena, 56 let, Radeckega cesta 11, jetika.
Dne 8. julija: Karol Pajsar, slikarjev sin, 3 mes., Streliške ulice 15, Atrofija. — Ignacij Tomiz, črevljar, 68 let, Karlovska cesta 7, Arterio sclerosis.
Dne 9. julija: Ciril in Metod Simčič, uradnikova sina, 1 dan, Miklošičeva cesta 6, življenske slabosti. — Ivan Mehle, delavec, 79 let, Radeckega cesta 11, ostarelost.
Dne 10. julija: Feliks Gregorič, posestnikov sin, 2 in pol mes-, Streliške ulice 15, jetika.
Dne 11. julija: Fran Vedrnjak, gimnazijec, 14 let, Rimska cesta 23, srčna hiba.
Dne 12 julija: Marija Plahutnik, mestna uboga, 72 let, Karlovska cesta 7, ostarelost. — Rudolf Dobnikar, prejemnik, 67 let, Karlovska cesta 3, vodenica.
Dne 13. julija: Pavel Lozar, trgovec, 36 let, Mestni trg 7, vsled izkrvavenja.
V deželni bolnici:
Dne 6. julija: Ivan Ravnihar, gostač, 69 1., Arterio sclerosis. — Josip Jarc, mizar, pom., 21 let, jetika.
Dne 7. julija: Josip Prevc, zasebnik, 63 let, kap. — Angela Šinkovec, zidarjeva hči, 14 m., davica. — Helena Knez, kajžarica, 50 let, kronični črevesni katar.
Dne 8. julija: Elizabeta Vingovc, gostija, 65 let, jetika.
Dne 9. julija: Valentin Šile, posestnik, 53 let, vsled raka.
Dne 11. julija: Fran Miša, prisiljenec, 21 let, Fractura pelv. compl. — Ivan Cerin, posestnik, 52 let, kap.
Borzna poročila.
ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 13. julija 1906.
Naložbeni papirji.
4-2«/# majska renta. . . . 4-2°/0 srebrna renta . . . 4-/t avstr. kronska renta. . 40/, „ zlata „ . . 4a'0 ogrska kronska renta . 4°/0 , zlata m . 4°/a posojilo dež. Kranjske 4VS° 0 posojilo mesta Spljet 4V/q       n n Zadar
4»/i°/o bos.-herc. železniške posojilo 1902 .   . . 4#/0 češka dež. banka k. o.
4°/o */,•/•
* » c
4
s /o
o/
♦v,
alt/ 0' * 't '
4lV
ž. o.
zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z
10°„ pr......
zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .  . . z. pis. ogr. hip. ban. 4l/š°/o obl- °8r- iokalnih železnic d. dr.    .   . . B obl. češke ind. banke 4<70 prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4° o prior, dolenjskih žel. 3°/0 prior. juž. žel. kup. '/iV 4< ,°, avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1860\s  .  . . ,    od 1. 1864 .   .   . .
9 tizske......
.    zem. kred. I. emisije
9 fi n      H- n
9 odrske hip. banke . .    sfbske a frs. 103*—
„ turške......
Basilika        srečke .  . .
Kreditne            »     .   . .
Inomoške          »     .  • •
Krakovske         9    •  . .
Ljubljanske        ,     • • •
Avstr. rdeč. križa 9     .   • .
Ogr.     ,      „    .     .  . .
Rudolfove         „    .  , .
Salcburške        »    .  . .
Dunajske kom.   „     .  . .
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice .   .   . . Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke    . . Ogrske
Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr.   .  . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Denar
9960 9965| 9Q70
117 90! 95051
11340 99-1&
100-M) 99 70
Blago
99 80 99 75 99 90 118 10 95 25 113 60
100 15
101 50 100 70
100 50) 101 50 9950 100-30 100-85 10185
10010 101*10
105 60  106 60
100 20 106 70
10O_ 10020 100—   100 4U
100- 101 — 10050 101-60
99 90
99-50 100-—
320 60 322 60
100 35 10135
213— 219 —
279 50 28150
155 50 157-50
286-— 293 —
286 50 293-50
258 - 266 -
97— 103--
164-25' 165 25 22-    24 —
464- 474 — 79- 8r--85- 92-56 - 61 50 49 20 51 20 30-20 3220 58- 63-~ 75-- 77
515 40 525 40
167 40 16*40
; 673 75 674 75
!l683— 693 —
! 668 50 669 50
806 50 8 7 50
242- 243 —
676 — 683 —
673-75 674 75
2741- 2751 —
671-60 67250
268— 26950
590 - 594 —
140 — 142-50
Valute
C. kr. cekin......                           H'34 1138
20 franki   .......     19*11 1915
20 marke   .......     234 6 23 54
Sovereiens.......                          23'96 24-04
Marke........H7-37 11757
Laški bankovci.....                      8W5 9675
Rublji........26150 262 25
Dolarji........                                   484 6-—
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 14. julija 1906. IVriiiin. Pšenica za oktober .   . za
Rž
Koruza »
^ves
oktober . . „
julij    .  .  . a
maj za 1. 1907 „
oktober  . „
•EftVIatlv.
5—10 višje.
50 kg K 60 . , 60 , , 50 . m
60 . „
7-71 651 6 10 5-47 659
Meteorologijo poročilo.
Vlalna nad morjem  06*2   Srednji araćnl tlak 786.0 mm.
Juli	Čat opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	' o* 33 t:	Vetrovi	Nebo
13.	9. BT.	7332	181	brezvetrno	oblačno
14.	7. Ej.	7310	11 1	moč. szah.	dež
n	2. pop.	733 3	13 3	p. m. szah.	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura: 19*2°, nor-male: 19 7°. — Padavina v mm 257.
Tužnim srcem naznanjamo žaloHtoo veat, da je naš ljubi sin, oziroma brat, svak in stric, gospod
Rudolf Jesenko
danes ob 7. uri zjutraj v starosti 24 let nenadoma preminul.
Pogreb drazrga rajucega se vrši v nedrljo, dne in. julija 1906 Ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice.
V Ljubljani, 14. julija 1906
2553 Žalujoči ostali.
Mesto vsacega posebnega naznanila.
Zahvala.
Povodom težkega udarca usode, ki nas je tako kruto zadel ob smrti našega nadebudnega, srčno dobrega otroka
Franca
učeneca III. gimnazijskega razreda
se nam je izkazalo od vseh strani toliko odkritosrčnega in toplega sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo tem potom vsem onim, ki so skušali našo bolest s sočutjem olajšati, našo najiskrenejšo zahvalo. 2559
V Ljubljani, 13. julija 1906.
Globoko žalujoča rodbina Vedernjak.
Zahvala«
Povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Ivana Cerina
gostilničarja in posestnika
izrekamo vsem, ki se nas tolažili ter dražega rajneega spremili k večnemu počitku, iskreno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo si. gasilnima društvoma v Štepanji vasi in Bizoviku ter darovalcem prelepih vencev. 2560
V Štepanji v a s i, 12. julija 1906.
Žalujoči ostali.
najboljša zdravilna in osvežujoča pijača,
ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja, in jo priporočajo naj-odličnejši zdravniki kot bistveno pod-I2ixaLlxi© sredstvo pri K ar lovo v ar-ških in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za na-daljno zdravljenje. 94—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-j u in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Kliki tir
za voj. oskrb. akcesista srednje postave se ceno proda.
Naslov  pove   upravništvo „Slov. Naroda".
rt'
2550 1
Ravnokar je izšla
KORISTIM
Povest iz gledaliških  krogov ljubljanskih v polupreteklern času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje   dogodke   neke  koristke izza časa MoBdheimovega gledališkega ravnateljstva.
Cena broširano 80 v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni
L SCHUEHTNER V LJubljani
Prešernove ulice«
Sprejme se takoj
učenec
v kavarno EGGIA o Ljubljani.
2564
Žensko kolo
dobro obranjeno, se ceoo proda.
Kje — pove   upravoiStvo „S!ov. Narodu". 2561
sprejme takoj 2558—1
JAKOB ZALAZNIK
na Starem trgu v Ljubljani. Dobro ohranjeno
motorno kolo
„Type Cles Plessing", 3—3l/a konjske moči se ceno proda pri firmi Josip Kolar ft drug v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 9. 2o5i
Gospodična
absolventinja trgovskega tečaja, 8 prav dobrim izpričevalom, veSča popolnoma slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi ter izurjena v vseh v to stroko spadajočih vednostib , išče službe za 1. avgust. — Ponudbe pod „M. P. 1906", poste restante, Ljubljana.
2557—1
-JuLSchste
odDotiue do 31. uli a 19
D.
Grand hotel .Unon'
v X^jul>lja.ni 2565 (Ravnateljstvo A. Kamposch).
Danes o soboto, 14. julija 1.1.
nft Tiijfii Koncert
c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev št 21
pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. CHRISTOPHA.
Začetak ob osmih.    Vst pnina 40 tin.
Vsak dm v vinski kleti:
šrnmeljshn sodbo.
Vstop prost       Odprto do dveh zjutr.
V ponedeljek, 16. juhja !n nastopne dni:
koncerti vojaške sodbe.
Specialno točenje origin. plzenjca iz Zadružne pivovarne v Plznju.
Fin restavrant. Dunajska kavarna.
Sestajanje vseh tujcev in domačinov.
Boljše službe
se z največjim uspehom iščejo z oglašanjem v našem
kolektivnem oglasniku
v
„Neue Freie Presse"
Vajenca
sprejme večja trgovina i mešanim blaj gom v večjem kraju na DoIenjskeJ
Ponudbe pod HA. B. 100" na upr) „Slov. Naroda-. 23g4_
Oobiro idoča
Naroda"
se odda takoj v najem. VeČ se izve' v administraciji „§i
2405
in v
„Neues VViener Tagblatt".
Tudi za naznanila
Kupovanj m prodaj
ali za pridobitev zveze s
kapitalisti
je njegova poraba prav primerna. I*roN|M-*4il ztiMonJ,
HI. DUKES nasl.
anončna ekspedicija
za vse časopise tuzemstva in inozemstva |
Upokojen orožnih
išče kakršnekoli primerne «lužbe. Z u-ien je nloven^kega, hrvaškega, xa doJ trebo nerr.šk. ga in poljskega ter lickaj &offtesfce£a jez-ka. Ponudbe potj orožnik" opravn. nSlov. Naroda*.
2649-
Hig. gum^evi
predmeti
i
izTrstne kakovosti, orig. pariški, diskretni izbor vzorcev, tucat št. 1 po K 2 50, št. 2 K 3 5( st. 4 K 6—, 3 velefiui vzorci s cenovnikon zaprto in franko, če se polje K 120 v pisem. III J 920 —3       skih znamkah.
HL Kl\IIBAHI\, II ■■ itn J l\ Lichtensteinstrasse 23.
se proda pod ugodnimi pogoj v Lescah na Gorenjskem.
Naslov se izve v upravn. „SIov Naroda*4. 2r>56
Za žago na bencinov motor si išče
Žagar
ki zna delati tudi s braatovino.
Ponudbe  na   upravništvo „SIov Naroda". 2554-
V Spodnjih Gorjah na Oorenjskeor pn Vinko Janu *e odda vec
lepih sob
Z Opravo in tudi kubinjo po zmerr ceni. V hiši je gostilna, kjer se dob vaio pristna vina in dobra jedila. Zi p. n. tunate prenočišče iu dobra p strežba. Hiša ima svoj ribnik, kjer »j lahko ribari, lastna izprebajališča i utami in senčnat vrt, ter je od Bled oddaljena samo 20 minut. Na razpo lago so tudi vozovi. 25461
bo jutri, dne 15. julija 1906
Začetek ob štirih.     Vstop prosi
Obilega obiska prosi
Marija Erbežnik
2528 1 restavraterka
sa
visokopritlična, s petimi stanovanji in velikim obdelanim vrtom, dobro se obre* stujoča, na jako lepem prostoru, pri; pravna tudi za gostilno ali kak drugi obrt, četrt ure od Ljubljane, se zaradi odpotovanja po nizki ceni proda.
Naslov izve se v upravništvu w Slov Naroda". 8548-
«
CJ«M3U lov
2e 1& let obstoječi* najstaiH&i&a ljubljanska
uosrsnovalte stanovain in sli
G. FLUX
Gosposke ulice št. 6 *
priporoma In nanieilea le bolJif
službe iskajoče vsake vrstu
za l\|ul»lJtaiBO In tlriaffod. Potnic niUtftJ. — \ itf unrii^l** % |ilMuriil- "
Vestna In kolikor možno hltr* pontrežba /uiotoiljfiut.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor
Dva izurjena ključavnlčarska
pomočnika
se 8prejn.it ta takoj v trajno delo.
Ivan S ar t ori, ključavničar
v Radovljici, Gorenjsko.
Uče se kjerkoli takoj ali pozneje v najem ali na račun
Kdo — pove upravništvo „Slov. KarodV 2487 3
]fa Gorenjskem se proda iz proste roke veliko
zemljišča,
lepega gozda in lepo, tik glavne ceste stoječe poslopje, pripravno za vsako 0brt. — Naslov pove upravništvo „S1. Naroda*1. 2431 4
Srtorijia eksistenca!!
Zaradi   bolezni   se   ođda   takoj v
najem enonadstropna hiša v veliki va*i z veliko okolico. Hiša stoji tik glavne ce^te iu se nahaja v njej dobro vpeljana trgovina z manufakturo, Špe-cerijo io železnino kakor tudi restavra sija. Pri hiši je tudi lep gostilniški vrt in vrt za zeleniavo. — Naslov pove npravn. „Slov. Naroda". 2529 1
^   CJstanovlJem) leti 1842. ^^^R U (RK05L!K4RJ4f SUKAKJA aj
narisov in qr5ov
BR/IT/l EBERL
fes
***** m** K «. —
t«mm a
za** a S. ^
It « — *\
=£3
Spretnega
ahuiziterja
išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem te dolgo poslujoča zavarovalnica za iivljenje in zoper nezgode.
Več pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 17—56
() čevljarska (P ^ pomočnika ^
enega  za  mešano  delo  in  enega za damsko delo sprejme takoj
IVAHT ZA.1VIL,JEIM t Ljubljani, na Kongresnem trga.
Agenti
ki imajo znanie  pri privatnih  ljudeh,  se proti
stalni mesečni plači 80 K in visoki proviziji iščejo takoj povsod, v vseh mestih, krajih in Okrajih za prodajanje novih pa-tentovv.nih predmetov, neobhodno potrebnih pri vsakem gospodinjstvu, pri meščanih in kmetovalcih. To agenturo tudi lahko izvršuje Vsakdo, ki ima znanje pri privatnih ljudeh, kot postransko opravilo v prostem času.
Pona.ibe pod šifro „Neuheit 1907" na naslov
Bndoli Mosse v Pragi. 2408 2
Ceno češko
postelji
no perje
5" kg novega skubljenega K 9 BO, boliSega K 12—; belega, jako mehkega skubljenega K 18*—; K 24"— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30"—, K 36-—. Pošilja se f-anko proti povzetju. Tndi se zamenja ali  nazaj vzame
proti povrnitvi poštnih stroškov. 2263 4 Benedikt Sachsel, Lobts 35. pošta Plzen na Češkem.
Št 24.328.
2537-1
Razpis.
Za prihodnje šolsko leto je podeliti v hvaležen spomin na Nje Veličanstvo presvitlo cesarico Elizabeto določeno podporo v znesku 400 kron, do katere imajo pravico deklice, ki so dovršile tukajšnjo strokovno šolo in se Žele v umetnih ženskih ročnih delih ali v njih posameznih strokah dalje izobraževati in v ta namen obiskovati da ft&jsko strokovno šolo za umetno vezenje, centralni Čipkarski kurz ali pa državno umetno obrtno šolo na Dunaju ali v
Prošnje za podelitev te podpore je lagati toka) do konca julija 1906.
Hestni magistrat ljubljanski
dne 9. julija 1906.
.ti.
za postelje in puh
priporoča po nalnli|lh cenah
1\ SITI
Pred žOseofiJ© žit- 20. Zunanja naroČila se točno izvršujejo. ■■■■■■■■■■■^
4m
l Mtunoiljrno leta IHSO.
Telefon štev. *».
Modna trgovina
J. S. BENEDIKT
Ljubljana, Prešernove ulice
v novi zgradbi    Mestno hranilnloe"
priporoča
lepe moške in ženske
lobuke
fino perilo, kravate, kakor tudi vse v modno trgovino spadajoče predmete.
Pri  nabuvl   |»erl>a za oprenir &QfF~  poiiel»eo rabat. "VMfe
•> C s
Za raelno postrežbo In strogo solidno blago jamči že -----■- mnogo let obstoječa firma. =---
Skrate. [Sckttznrn^T
L
Cementna zarezna
strešna opeka
Iz portland cementa in peska.
Streha prihodnjosti. Patentirana v 30 državah.
TrpeZneJia In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrate strešnih opek Iz llovloe.
Odlikovan z diplomo, zlato  medaljo in častnim križcem v Parizu 1904.
Bdini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
l9 Izdelovatelj oementnln f#
alinee pri Ljubljani.
e J
3 a
e
» 0
T p
'o
L
Najboljši koametiški predmeti so:
A A
A
Jksk milo po 60 h cream po I K
za olepaanje polti in telesa.
d 9 ustna voda _ zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
Jalasna voda
lasna pomada
po I K, za ohranitev in rast las.
Ti izdelki „Ada",  ki so oblastveno
varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v IiJabljanL
Nadomestke za . Aidou zavračajte.
Avg. Agnola
v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13.
Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah.
Ljudevit Borovnik
puik.r   t   M»ro»IJ»h (rm..h) M H.r*ihrm
j M priporoma * isdelovanje vsakovrstnih [ puisk sa lovce in strelca po najnovejših ^jtttftmih pod popolnim jamstvom. Tndi pr.-d.luj. stare samokreamoe, »sprejema vsako* vrstna popravila, ter jih točno in dobro iavrfioje. Vse puSke so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskofieno. — llustro-BO ».nI osnlkl isatonl. 28
Restavracija JaroidoiD"
w l^ublfai
Vsak dan svete    2054 17
plzensko
in termalno pivo
združenih pivovareu Žaec in Laški trg.
Priznano dobra vina in okusna domača kuhinja.
==   Lep senčnat lipov vrt. ■
Za mnogoštevilni onisk 8e priporoča
resi avrater.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cssta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in ie rabljenih 44-28
VOZOV*
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski pnnt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schwentnerjn, kojigarju
v Ljubljani, Prešernove ulice.
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ara z lepo verižico, točne ldoča, za katero se daje dveletna garan cija; zelo iepa laterna maglca a 25 krasnimi podobami, zeio zabavno; 1 zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla b simili bnljantom, 1 krasen koli je iz orient. biserov, s patent, zakle pom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin oenjat mo&njiček, jako elegantni na-stavek za smo tke z jantarjem 1 garnitura ff doubie- .latLb man&etnih in Brajčnih gumbov s patent, zaklepom, 1 ff niklast žepni nožek, 1 ff toaletne zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih
komadov, vse, kar se potrebojev hiSi zastonj. Krasnih &25 komadov z tiro, kr
ie sama  tega denarja vredna, pofiilja proti postnemu povzetju za 2 gid. raz poSiljalnica
•t. *«s.
Ako ne ugaja, se denar vrne
Mnogo priznalnib pisen. 2533
najcenejše
s«3 Kupi
perilo, kravate, motoce,
uence in šopke za neveste
Itd. itd.
pri t-s7-rd.lci
J. KEBEH
v ■„|sabl|i
na Starem trgu št. 9
ln 28
na Sv. Petra cesti št 31
A. KUNST
-av Ljubi|4
ŽidovelEO ulic
Velika zaloga obuval \
lastnega  izdatka za dame, gospode In otroke Jo vedno na Iz baro.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vas mere se shranjujejo in ZBznamenojejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorec vpo-8 lati.
fffV?fffffffffffff?VfffJVV*
I  eCdor trpi na padavici, krčih in dragih Živčnih boleznih, naj zahteva o tem brofinro, ki
jo zastonj in poštnine prosto razpošilja
prlv. Mfhnanfn-Apothels^
Frankfkirt au H. 2514—1
= IIIIIUIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIlItllfll IIIIIIIIIIIIMli.
UatonoTlleno leto 1845.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna ■    ima par. ==
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Selenburgo/e ulice štev. 3,
Postrežba točna. Solidna cene.
= 11: m i r 111111 m 1111111111111111 •■ 111111 ■ 11111111111111 ■ 1111 r 111111111111 m 11111
Spredaj ravna oblik.sv,
nt3 tiseintlželodec,
pri por osa v največji izberi
I Alojzij Pcrschč
v LJubljani Pred Ahofijo »t. 21.
Vsak dan svež
19
sladoled
m
ledena kava
se dobi
u slaščičarni
-i -i -i
-i
i -1 •i
-j i
-i -i -i
i
-i s*
Važno!   Xm  Važno! f
gospodinje, trgovce i& injsi.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogvs, kemikalije, zelišč«, cvetjs, korenina Itd. tud' po Knelppu, ustne vode In sobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke za otroka, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotoarrafleoe aparate in potrebščine, klrurglčna obva-zlla vsake vrste, sredstva sa desln-fekcljo, vosek In pasta za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in sollj za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za *lvlnore|eo
posebna  priporočljivo:   grenka sol, dvojna aol, solltar, enojen, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila se izvrSnjejo točno in solidno.
-h Drogerija t+- 28
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice ŠLI.
ftusaj« po w»mj vlsijl eessl razna
selisca (rože),  cvetje, korenine, semena, skorje itd itd. f"t"t" t" nn t* nT" *t* *t" nr
Lepo stanovanje
▼ Zgorn|l ŠtSU se odda takoj.
Natančneje se poizve pri lastniku „Matjaiia"i gostilDičarjn „pri kamniti mizi14 v Zgornji ŠiSki. 1779—19
Kdor išče službe
in je čednega, poštenega vedenja, naj bo moški ali Ženska, dobi za čas, dokler nima službe, prav ceno hrano Jn stanovanje. 2281—3 Naslov se izve pri npr. „S1. Nar.u
Blosalno
ne prevelika, Še v dobrem staojn, se kupi po ugodni ceni.
Ponudbe pod „A- B."g poste re-stante, Kranj. 2467—3
^AhmA fine o^rake gld. 190; iz gnjati ^0,a,,,c zelo priljubljene gld. 130; dunajske 86 kr.; bolj fine gld. 1 15 za kilo.
Cfliat * la Pra^a 1 Sld ? brez koati 8*1- 1 20; V^IPJOL pieže brez kosti 95 kr.; snho meso
86 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel, ena 20 kr. SllVOVkr)   bp,nJe»^«t gld. 1-20 liter V     V r\G j pošilja s postnim povzetjem od 5 kil naprej 335—14
Janko Ev. Sire v Kranju.
Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o do-pealanem  blagn.   —   Knpnjem   pa vedno
z enonadstropno hišo v Celju, že 60 let v najboljšem obratu, na oglu, torej pripravna za vsako postransko opravilo, se takoj proda. Treba je 10.000 kron kapitala.
Ponudbe upr. „Slov. Naroda" pod napisom „pekama". 2509—2
Čokati
primerni za prodajalna ali pisarna
oddajajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem.
Pogoji se izvedo v odvetniški pisarni dr. M. Pirea, na oglja Sod-
nijskih in Cigaletovih ulic v Ljubljani.
1936—15
Pekarija
q minut od novega kolodvora na Bledu, tik ceste, nanovo urejena in z vso opravo, se odda pod ugodnimi pogoji za več let v najem.
Pojasnila daje J. Pretnar, trgovec na Bledu. 2476 3
Ca8titim hišnim posestnikom v Ljubljani in okolici uljudno naznanjam, da izvršujem vsa 2361—3
tt
hitro in po najnižji ceni.
Za mnogobrojna naroČila se priporoča
Viljem Dopfer
dimnikar na Žabjekn št. 3, I. nadst.
na pomladni razstavi na Dnnaji z voliko zlato svetinjo in v Londonn v 1. 1906 s častno diplomo, krili cem in zlato svetinjo odlikovan-
hum in
kakor tudi druga
prirodna domača žganja
se dobivajo pri
F. Pustotniku v LJubljani
na Sv. petra cttli it. 31.
Večja naročila se razpošiljajo iz lastne iganjarne v Blagovici, pošta Lukovica. — Na zabtevanje se cenovnik m vzorce pošilja franko.   2526 1
A//.C
00237
10
Pri prvovrstni avetrtjafcl aavarovoJnl dru-žbJ proti požaru In za Uvijanja najdejo
11    posredovalo! 1660
kot krajevni in okrajni saatopaiki iaplacajoč »s postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalol pa dobro trajno slaibo. — Ponudbe pod „15 305M, Gradec, posta restanto.
Učenke
za Šivanje kakor tndi 2600—3
izurjene šivilje
se sprejmo na Karlovski cesti AL 6-
zmožni nemškega jezika, se sprejmejo za prodajo v Avstriji dovoljenih srečk.
Ponudbe pod ..Merkur", Brno, Neugasse 20. 2519—1
Zenitev.
Dostojen finančni preglednik z 12.300 K premoženja želi poročiti gospodično 28 do 40 let staro, ki bi imela nekoliko premoženja.
Neanonimna pisma naj se pošiljajo pod šifro ,,Ernst**, poste restanto v Ro6? (Rozzo) v Istri. 2545
—KI
Trgovski pomočnik
dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom, slov. in nem. jezika zmožen, če mogoče vojaščine prost, se pod ugod. pogoji sprejme v večjo trgovino.
Ponudbe  na  upravništvo „Slov. Naroda". 2499 3
Stanovanje
v Knaflovih ulicah St 5 (.Narodna Tiskarna") v II. nadstropja s 3 sobami, kuhinjo in pripadki se odda za november.
Več se izve v upravn. „Narodne Tiskarne".
mešane stroke, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi svojo sin t bo a 1. septembrom premeni ti.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda4*. 2538 2
Seno i slama
vse v balah, se ceno prodaja na skladišču, Martinova cesta itev. 10.
974 18
I
DuorskI tr$ fl. 3
pod ..Narodnn kavarno".
Od dne 15. julija do. 21 julija 1906:
Oelozanimivo potovanje
po Španskem
Malaga, Gibraltar, Madrid, Se-vilja, borbe z biki itd. 2531
Vojaški koncert
ir „Švicariji"
2523 2
danes
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družba v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland m agagasasVeMaVal v vedno
jednakomerm. vse od avstrijskega društva inženiriev in arhitektov določene pred-dpise glođe" tlako vrte in odporne trdote dale« nadkrlljujoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila In spričevala
raznih uradov in n a j s i o v i t e j S i h tvrdk ao na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., lMIaximl'*ia.nst*?*» s;
1182—16
e 9.
Št. 8228.
2534-1
Razpis službe.
Deželni odbor razpisuje mesto provizoričnega deželnega
živinozdravnika v Vipavi.
S to službo so združeni dohodki letnih 1200 K in sicer pripade od tega 800 K na deželni zaklad, 400 K pa na okrajno blagajno za sodni okraj vipavski.
Prosilci za to službo naj pošljejo podpisanemu deželnemu odboru svoje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika ter o živinozdravniški usposobljeno8ti opremljene prošnje
do  IS. aveusla 1906.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 7. julija 1906.
knjigotržec
t Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne11 v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke „ljubljanskega Zvonar in vse one knjige, katere so izšle v aložbl „Narodne Tiskarne". —
Te knjige so:
Josipa Jnr&ioa zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona" po 40 kr.
Zbirka zakonov. L Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov*. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Za m I ko vi zbrani aplal. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nsvesekdo: ,.4000". Povest, broa. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v OarlgTrad, broš. k 20 kr.
Tnrgenjev: Otoi in sinovi. Roman,
broširan a 50 kr. — »tiri novela, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebisskv:  Blodna dola.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat nominis nmbra: Časnikarstvo in naii časniki, broširano a 40 kr.
Jeli nek: Ukrajinska dume. Povest,
broširana a 15 kr. Hal6vy; Dnevnik, broširan a 15 kr.
— atozna pripovedka, broširane a 40 kr.
— Dva povesti, broš. a 25 kr. Theurlet:  Undlna. Povest, broš. a
20 kr.
A.  Trstenjak:   Slovansko glada
lieČe, broširan izvod k 1 gld. Jurčič: Listki, broš. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. k dO kr.
Avstrijski patrijot: „Partelwesen dar Slavan", broširano k 50 kr.
Roman, broširan k 70 kr.
Po znižani oenl priporočam: Pran Kocbek, Pregovori, prilika In raki. Prej
60 kr., sedaj samo 30 kr.
Sprejemam tudi naročila na vse modne tarnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
KljnčaYiti(.arstTO
gn. Fasching-a vdova
Poljanski
nasip it. 6
(Reichova hiša.)
I
Salon
i
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg itev. 17.
za pomladansko sezono 1906,
Svoj bogato llustro-vanl cenovnik nakiče-nih damskih klobukov za leto 1906 pošiljam gratis in franko. Poprave se Izvrše 28   hitro In kulantno.
i
I
Odlikovan z zlato kolajno  v Parizu 1004 In z zlato kolajno In križcem v Londonu 1095.
I
I I
I
ANTON PRESKER, krojač
Ljubljana, St. Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode In dečke, Jopic In plascev za gospe, nepremoelji-vlh havelokov Itd. Itd.
Obleka po meri se po najnovejših nzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pred
nakupa
oglejte si velikansko
sukneno <t> zalogo
R. Miklauca
v LJubljani, Špitalske ulice itev. 5.
O stanki pod ceno!
000*000
Prfcob'ekeJIlS^j opravila/
0»0»0 OOl
-1 Za Rezo Prevorčlč (tudi PreV6IJol6>. najbrž Slovenko, kl je nazadnje služIla v Sarajevu Je Iz konkurzne mase „Brača Radojčlc Neveainje" pri tem sodišču založenih 252 K 06 h, In se pozivlje ona, ozlr. nje nasledniki, da ta denar tukaj takoj dvignejo, sioer se bo uradno deponiral.
Okrožno sodišče v Moto (Hercegovina)
L. 8.
dne 9. julija 1906.
„Svicarija".
Jntri v nedeljo, 15. julija
3 koncerti Q
„šramljev". "
Ob pol desetih dopoldne,
ob pol Štirih popoldne 2524       in ob sedmih zvečer.
Vstop prost  Brez pobiranja.
za dve Osebi b hrano ali pa breg nje, se odda takoj ali pa za 15. t. ^
Vpraša se na Starem trgu št 20
III. nadstropje. 2478 3
Prodasti se dve njivi in sicer prv; v bližini tvornice za lep s 1684 štir jaški mi sežnji obsega, druga pa v bij Zini topničarske vojašnice z obsegom 2002 štirjaskih aežnjev. 2547~.|
Vprašanja pod  „prodaja 1906*
na upravništvo „Slov. Naroda".
V lepem kraju na Dolenjskem se odd<
p 1. oktobrom t. i. stara m znana
gostiln
za več let na račun ali pa tudi v naje event. z večjimi vrtovi in zemljo. P sebno pripravno za penzioniste z več družino. Pojasnila daje Štipko Jelen nadučitelj na Dvom pri Žužemberk
2530-
Ženitna
ponudba.
30Ieten izobražen mož v boljši javni službi želi dopisovati v svrho ženitve z olikano,  dobrosrčno gospico.
Pisma z natančnimi podatki pod naslovom: P. L., poste restante, Ljubljana do 23. t. m. 2555 1
Blasajnicorkii
in prodajalka
se sprejmete v prodajalno z mešanin blagom.
Kje — pove upravništvo „S1ot Naroda". 2
! Islandska!
lepotilna voda dela polt izredno lepo in čisto, tudi vraske po dalši rabi ii ginejo popolnoma. Nestrupeno. Uspel
zajamčen. Tudi sicer vsi zadevni pred meti n. pr.: najfinejša zlata creme, lasi pomada, sredstva za rast las itd. it Pošilja se diskretno na dom. Četrt liti islandske vode stane 80 vin. Dobiva s »amo pri Elili pl. Kaldy V Spodn Šiški Št 111 pri Ljuoljani.
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
- Veljaven od dne 1. junija 1906. leta.
Odhod Is LjubHane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. uri 52 m ponoči ose
vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, aa Dunaj via Amstetten. — Ob 5. 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih Ob 7. ari K) m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljuba Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez  Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevict Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, Čez Amstetten na Dunaj. — Ob lis 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan. Florenco, Rim, Beljak, Ce P lovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri p*
goldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Čez Klein - Reifling < teyr, Line, Budejertce, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Karlove vare, Pragi (direktni voz I. in H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m pon oaebnl vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz 1. in H. razr — Proga v Movo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo me Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer os vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga b Trbiža. Ob 3 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz 1. in II. rai)J Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 ■ zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja It Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzea Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Želi jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldpt osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Frav-zensfesta, Pontabta, Benetke, Milana, Fl o renče, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer oseb? vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Ino-mosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francoz varov, Prage, Lipskega. — Ob IG. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija #
9. septembra samo ob nedeljah In praznikih. — Proga bi Novega mesta in Kočevji Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldr iz Straže -Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Gatuid U Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazniš:.* -Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika.   Mešani vlaki: Ob  6. uri 49 min. zjutraj, o\
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliati I praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubliani
FR. SEVCIK
v LJubljani
Židovske ulice št. 7
p us U a r
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
63- M
pušk in samokresov
'1 sOt
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. — Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock 8 Krnppovimi cevmi za brez-dimni smodnik.
Priporočam tudi veliko zalogo vseh
po najnižjih cenah.
Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo
Cenovniki na zahtevan]e zastonj in poštnine prosto.
77987099
B2A
7233
W6
^^:3/.9.^C
8450
3363
Znamenita moderno urejena tvom ca
G. Skrbić
o Zagrebu, Ilica štcu. 40
priporoča svoje na glasu solidne in cene
žaluzije
lesene in platnene rolete, lesene in železne kapice
za okna kakor tudi za trgovine itd.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto. 16
Keglje, krogle
(s-*! ružene)
mizarske potrebščine, popravila iz lesa ter popravila cigarnikou od preprostih do najfinejših iz jantarja, morske pene. kosti, ro§a itd., popravljanje biljard-nih krogel, palic itd. itd.
izvršuje 2336—3
JOSIP OBLAK
umetni strugar v Ljubljani
v Šsienburgo ih ulicah št. 1.
Odlična novost*]
na polja
gojitve kože
so po predpisih dermatologa dr. Jess-nerja izdelani
Mltin preparati
Milo Mitin
izvrstno prenaša najobčutnejša koža, daje čudovito polt, ima izredno prijeten vonj  in je posebno  pripravno  za umivanje
nežne otroške kože.        Kos stane K 150.
Creme Mitin
prijetno parfum i rano, za lepotilne namene izborno pripravno, dela kožo voljno, gibčno, ni mastno, izvrsten pomoček zoper raskavo
rdečo in razpoklo kožo. Skodelica stane K  1 50, pločevinasta škatlica 40 vin. 959 5
Pasta Mitin
kožnate barve, izvrstno varuje občutljivo in brani vneto kožo. Pločevinasta škatlica 40 vin.
Puder Mitin
rožnat, svetlorumen in bel, čudovitega parnima, se nadevlje lahko in decentno, se dobro drži, je popolnoma neškodljiv in odgovarja najvišjim zahtevam odličnega ženstva. Cena K 240.
Svetli (Licht-) Mitin
napravljen  z  dr.  Jessnerjevo Mitin-creme proti ogorenju pred solncem in na lednikih ter proti pegam. — Lonček 1 K.
Zaloga za Ljubljano: Lekarnar ITlavr.
KREWEL & Co.
dr. z om. j., kemiška tvornica
Kolin (Kčiln) Eifelstr. 33.
Grdoba!!! Si še zdaj nisi zapomnil, da ne rabim drugega cigaretnega papirja in
stročnic kot samo
Otto m an"?!
VI3570- 5
99
Pred ponare an.e.n se hrani z vzorcem in znamko.
Solzaželodec
.Tulila Schaum&nnB
deželnega l«karnar|a v Stoekeravl. 694—10 Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja.
Cena I skatljice K l'75. »v**™*«***™**
Dobiva se v vaeh renom. lekarnah avstr -ogrske države.
če ee naročita najmanj 2 akatljici
Glavna zaloga: deželna lekarna JULIJA SGHAUMANNA v Stockeravi.
Ustanovljeno 1.1870
SEB. UNTERHUBER
Lastnik FR. BENQUE
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna: v Beljaku, Schulstrasse št. 21. Fi lij alka: v Ljubljani, na Dunajski cesti ste v. 73
nasproti toprLićarslfeG Trojašriice
• (telefon štev. 273) ==============
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del IZ umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd.  Stopnice po naročilu narejene z železno sestavo, cementne cevi
(rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in romancement iz VVeissen-
bacha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto. 1285—15
par Od letat I86a ee T£Q Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki ga priporočajo odlični cdravniki, akoro t vsehl •Tropskih državah ■ odličnim uspehom uporablja prot
vsake vrste izpuščajem
ilaati proti kroničnim lliajem in paraš, icpaačajem, dalje proti rdečici na noau, ozeblinam, potenju nog, luskinam na glavi in ▼ bradi. Bergerjevo kotranovo milo ima ▼ tebi 4(i odstotkov lesnega katrana in ae razlikuje bi-•tveuo od Tieh drugih kontranovih mil, ki ae nahajajo t trgovini
Pri poltnih  boleznih rabite iako uapesno
Bergerjevo kotranovo žveplano milo.
Kot blamje kotranovo milo aa odpravljanj« vse
nesnage s polti,
proti   spuščaj em   na   polti ln glari pri otrocih, kakor tndi kot  nenadkriljivo kosmetično  milo sa umivanj* in kopanj« sa vsakdanjo rabo slači
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 86 odat. glicerina in ki je parfum o van o, Kot odličnu aredstvo  sa  glavo se rabi dalje s izvrstnim
uspehom
Bergerjevo biraksovo milo
m  sicer proti   u^rt'em, ogorenju,   pegtsm m«>-■oljem iu drujgim uepri 11 K*»m kos«.
Cen* komada vsake vrste f navodilom o uporabi 70 v.
Zahtevajte po lekarnah in ladevnih trgovinah izključno Bergerjeva kotranova mila in pazite na poleg stoječo varstveno t aam ko   in   na polegstoječi
-.r;:.;:.  podpis   G.  lir-ti  .t" (Jti.
aa vsaki etiketi. Odlikovan i oastuo diplomo na Dunaju 1883
in a zlato  uvetinio na svetovni razstavi v
Pariza 19UO. Vsa druga medic, in higien. mila znamke Berber bo
našteta v navodilu, ki se pridene vsakemu milu. Naprodaj v vseh lekarnah in zadevnih trgovinah.
Na debdlo: G. Hali A Ccmp., Dunaj, I., Biberstrasse 8.
V jlUJulalJca.nl se dobiva v lekarnah: JI lian sLfUMtek, ITI. Jlurtls-tNchlii-K*-r,  «l. .TBajr, I*lccoll,   l". pl*
Truli orzy in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 968 -18
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon st. 163.
Telefon £t. 163.
izborno pivo v sodcih in v steklenicah.
PČST   Zaloga y Spodnji Šiški,
Telefon štev. 187. T5SQ
1606- 22
i
zdrave in bolnike
kakor tudi zelo važno hranilno sredstvo za vsako gospodinjo je
jedilna mast Ceres
I
iz najfinejših kokosovih orehov.
b 2073—46
F. P. Vidic St Komp. Ljubljana,
ln tovi
^»•»•feal «,   ponudijo vsako poljubno množino
1703—20
zarezane stresne opeke, -KDHIŽIa —1"
11, r a n g" t 3a 1 s« sr i   %x o 1 \%. Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so potentovonl v vseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F.P. uidlc & Komp. In Jos. Narzola.
IF    Najličnejše, najcenejše In najpreprostejše strešno kritje.
- Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno. ——
VI Takojšna ln najzaneslivejia postrežba. mm*
Sprejmejo se zastopniki
Sprejmejo se zastopniki.
jHET Najboljše čevlje za lavvn-tennis prodaja
zaloga c. kr. priv. mnihovgraške tvornice Pn
===== l^njižna novost: —=
Ljudmila Poljanec Poezije.
V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti „Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom
brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. — Priporočamo jo posebno
slov. naobraženemu ženstvu. 54-70
Cena broš. K 2-—, po po&tijK 2-10, eleg. vez. E 3-—, po pošti K j 310.
Založnico L. SCHUENTNER o Ljubljani.
Re&nicnO
m iiWT—> ur "i     mu nimrr n i irir^ifi rim ,
» « o e a «
o
«
0
« O 0 0 0 0 0
0 0
00^0000000000000000000000000«
Fr. čuden
ar ar In trgove« z zlatnino In grfbrnluo   w LJubljani,
glavna zaloga v Prršerno* Ih u 11-
eah nasproti frančiškanske  cerkve, t i t i -jalka na JUeetnrm trsu.
Naznanjam si. občinstvu, da imam, kakor obče znano, noJboar»t«-J*o in naj-vefjo /nlox<i. vse v najnovejšem in najmodernejšem slogu, a vkljub temu po najnižji ceni, zlasti priporočam ure, )u%ele, Hrcbrnlno in brlljantr. Posebno iz lastnega prepričanja priporočam najfinejše in najza-neslivejše ures zlate, tirrbror, Jeblenoste in nlUeliiHNtc, osobito „1 nlon", „seharrhaUHen-«kr'. „CUaehiitte'4, „Senild" in najfinejše budilke.
oUler* traja
Srebrna eyllnder rem.
Mkel eyllnder ura
ura
99
grld,
99
802—25
4.SO. 4<oO. 4-5«.
samo, ampak poizkusiti morate staro preizkušeno zdraviluo
Mijskomlrčnatom oSteckenpfed
Bergmanna A Co., Draidane in Dećin na Labi
prej    Bergmannovo liiijskomlečnato milo  (znamka  2  škrata),   da dobite belo polt   brez  peg in  nežno kožo na obrazu.       2349 - 3
Po 80 vin. ga prodajajo v Ljubljani:
lekarnar J  MAYR, droug. A. KANC, VIKTOR  SCHIFFER,  parf. OTON FETTICH-FRANKHEIM.
> O
OS
£3 i
ta
•«4 U
•O
J* aa
o
•M O
«
■m
m e
•6
8
S
I
m
rt e
i
Kupuj pa „le v steklenicah" !
"V LJubljani pri arotipodlh:
v. Fabiana nasl Anton Korbar. I F. GroSelj. Adolf Hauptmann: Kari C. Holzer. ! Ivan Jebačin. An t. Ječminek.
Fr. Kham. Ant. Kar:drog Mihael Kastuer Edmund Kavčič. Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper.
Peter Lastnik. Alojzij Lilleg. A. Mehle. P. Mencinger. Josip Murni k. J Perdan. Vaso Petričič.
Kari Planinšek. Anton Stacul. Jos. Pollak. Fran Stupica. A. Sušnik. Ferd. Terdina.
M. E. Supan.      Uradniško kon A. Sarabon.       samno društvo Viktor Schiffer. M, Spreitzer.
Bled: Oton Wolfling. Črnomelj: Andrej Lackner,
Kari Muller, B. Schweiger, \
Anton Zurc. Draga : P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija  A. Jelenec, J. Šepeta-
vec, V. Lapaine F. Poljanšek. Kamnik: E Hayek,J.Klemen-
čič, J Koschit r, Fr. Šubelj. Kočevje: F. Jonke nsl. R.Ko-
ritnik, Fr. Loy, P. Petsche,
J. Rothel, M. Rom, F Schlei mer, F.Goder^r, F.Verderbet Kostanjevica: Alojzij Gač-Krško: F. X. Aumann sin,
R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan! Majdič, Kari Šavnik, lekarnar „pri sv. Trojici'-, J. Krenner, R. & E. Ross.
Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. Kovač.
Mirna: Josip Schuller
Mokronog: J Errath, B. Sbil, I „pri škofu", Peter Strel.
Novo mesto: Kussel & Končan, A.Pauser, F.Pleterskv, | I. Picek.
Polhov gradeč: J. A Leben.
Postojna: A.Ditrih, G. Pikel.
Radeče:   Ivan  Haiier, J. Trepečnik, I. občno rade-1 5ko konsumno društvo.
Radovljica : L. Ffirsager, Fr
Homann. Oton Homann. bo dražica: Ivan Levstik. Šiška: J. C. Juvančič. Skofja loka:  E. Bardvch.
M.Zigon. 1801 — 27
Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovčič,
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinand
M. Doganoc. Vipava, — Vrhpolje : Fran
Kobal.
Vrhnika: D Šetinc, R Ratner Zagorje:   R.  F. Mihelčič.
Iy. Muller sen.
Žužemberk: Jak. Derear;
©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©^
I
e
fszšt
sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, "podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in z njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste.
is
2448-3
Anton Jelenec v Idriji
imetelj rastlinske destilacije »Jelen*.
©i®t©i©t©i©i©i©i©t©i©i©i©i©l©t©t©t©jj^