Ob doberdobskem centru Gradina igrala in plezalna stena Klop sprašuje: Hočemo seks?! Primorski dnevnik PETEK, 9. DECEMBRA 2011_ Št. 291 (20.306) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Tržaška industrija na robu prepada Aljoša Gašperlin Če se je Italija s prihodom Maria Montija za las izognila prepadu, so v tržaškem industrijskem sektorju mnoga podjetja in povezana delovna mesta še vedno na robu brezna. Na Tržaškem se je sicer vedelo, da se bodo posledice gospodarske krize pokazale kasneje, vendar si je marsikdo zatiskal oči. Zdaj je kriza pokazale ostre zobe in marsikje so nastale hude težave, začenši z družbama Fincantieri in Lucchini oz. škedenjsko železarno in povezanimi podjetji. Številni opazovalci in sindikati na prvem mestu so prepričani, da je ponovni zagon industrije na Tržaškem mogoč, toda le s preusmeritvijo dejavnosti škedenjskega obrata. Glavno besedo ima pri tem Dežela FJK, katere predsednik Tondo mora sklicati temu namenjeno deželno omizje. Na to mnogi čakajo že dolgo, še posebej pa sindikati, zaposleni in tisti, ki na območju železarne živijo. Ko je bila za to pristojna deželna odbornica Federica Seganti ni storila veliko. Prejšnji teden sta se tržaški župan Cosolini in Tondo sestala in napovedala skorajšnji sklic omenjenega omizja. Upati je, da zaplemba območja, na katerem so bili podzemno skriti -kot kaže - nevarni odpadki, zadeve ne bo še enkrat zavlekla. Dejstvo je, da se navadno na drugih industrijskih območjih v bran podjetjem v težavah dvigne glas vse lokalne skupnosti in politikov. Z železarno in posredno s tržaško industrijo ni tako. Tržaška Con-findustria in Confcommercio sta potegnila zavoro, politične stranke pa tudi niso pritisnile na plin. Toda brez skupnega in odločnega nastopa običajno ni dosežkov. Kaj šele, da bi spet zagnali industrijo. evropska unija - Evropski voditelji so se sinoči zbrali v Bruslju na dvodnevnem zasedanju Vrh bo poskušal evru vrniti izgubljeno verodostojnost Sprememba pogodbe EU ali nov sporazum 17 članic območja evra gorica - Mala Cecilijanka v organizaciji ZCPZ Praznik za mlade pevce in vse, ki ljubijo otroško petje GORTICA - Mladi glasovi približno 400 pevcev in prisrčni aplavzi so včeraj popoldne pričarali praznično vzdušje v nabito poln Kulturni cente-ru Lojze Bratuž, kjer je potekala tradicionalna Mala Cecilijanka. Pevska revija, ki jo že skoraj štirideset let prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice, je tudi tokrat privabila veliko število zborov z Goriškega, Benečije, s Tržaškega in iz Slovenije. Publiko je najprej nagovoril Dario Bertinazzi, predsednik goriškega ZCPZ, po katerem je tako velika udeležba na pevski reviji pozitivno znamenje glede na veliko negotovost in krizo, ki jo doživlja naša družba. Na 15. strani BRUSELJ - Voditelji članic EU so se sinoči zbrali na vrhu v Bruslju, na katerem bodo poskušali doreči odziv na sistemsko krizo v Evropi in povrniti zaupanje finančnih trgov v območje evra. Vrh se je začel v znamenju opozoril, da je nujno obnoviti verodostojnost skupne evropske valute. To srečanje je "zelo pomembno", saj je treba na njem z zaostritvijo proračunske discipline evru povrniti izgubljeno verodostojnost, je ob prihodu poudarila nemška kanclerka Angela Merkel. Pristavila je, da na tej točki ni jasno, ali bo to izvedljivo s spremembo pogodbe EU ali bo potreben nov sporazum 17 članic območja evra. Na 13. strani Srečanja Jankovic Janša ni bilo Na 2. strani Manjšina proti zaprtju konzulata v Kopru Na 3. strani Povprečno družino bo sanacija javnih financ stala 2500 evrov Na 4. strani Z razigranimi koraki v veseli december Na 10. strani Iz Tržiča poziv k zaprtju goriške porodnišnice Na 14. strani briščiki - Preiskovalci na delu Nesrečo v centru Avalon povzročil stik med spojinama TRST - UL. GINNASTICA, 7 - TEL. 040/774242,1NF0@STIGLIANI0R0.IT TRST - Neverjetno eksplozijo v centru za dobro počutje Avalon pri Briščikih je po ocenah specializirane enote tržaških gasilcev povzročil stik med tekočinama, ki sta bili v zabojnikih v malem skladišču na dvorišču. Zakaj sta natrijev hipoklorit in kislina pH minus prišli v stik, je vprašanje, s katerim se ukvarjajo preiskovalci. Zdravstveno stanje 37-letne uslužbenke, ki se je v napačnem trenutku znašla pred zaprtimi vrati skladišča, je bilo včeraj še vedno zelo resno, bila je v farmakološki komi. V samem centru pravijo, da se je nekaj zataknilo po zadnjem vzdrževalnem posegu, pristojni vzdrževalec pa si nesreče ne zna razlagati. Na 7. strani ¿¿atvietitt StîfÙOHC Prstan, trilogi, uhani in obesek. Ves nakit iz kolekcije Louvre ima vdelane čiste diamante barve G. KOLEKCIJA LOUVRE BIBIGI' BIBIGI.COM 2 Sobota, 10. decembra 2011 ALPE-JADRAN / slovenija - Težavno »dogovarjanje« med Pozitivno Slovenijo in SDS Srečanja med Jankovicem in Janšo včeraj ni bilo Jankovic je vabil na pogovore na Magistrat, Janša je rezerviral sobo v državnem zboru LJUBLJANA - Srečanja med predsednikom Pozitivne Slovenije Zoranom Jankovicem in prvakom SDS Janezom Janšo včeraj ni bilo. Kot so sporočili iz Pozitivne Slovenije, so SDS povabili na sestanek v Mestno hišo, SDS pa se je bila pripravljena sestati le v DZ. Za Jankovica je tako "enostransko pogojevanje" nekorektno, zato na omenjeno srečanje ni bil pripravljen priti. "Ker Jankovic še ni potrjen poslanec državnega zbora in tudi stranka tam nima prostorov, smo predlagali, da se predsednika obeh strank osebno dogovorita o lokaciji, ki ne bi smela predstavljati ovire za srečanje," so še navedli v Jankovicevi stranki. Iz Pozitivne Slovenije so še sporočili, da je njihov predsednik Zoran Jankovic s povabilom stranki SDS na sestanek mislil resno. Kot so pojasnili, je bil v primeru sestanka s prvakom SDS Janezom Janšo pripravljen odpovedati svoje včerajšnje obveznosti, ki jih je imel v Portorožu. V Pozitivni Sloveniji pri tem poudarjajo, da so bili v SDS s tem seznanjeni, saj so jim to jasno sporočili. S tem so se odzvali na Janševe besede, ali je bilo Jankovicevo vabilo sploh mišljeno resno, saj je v medijih prebral, da je Jankovic na neki prireditvi v Portorožu. Predsednik SDS Janez Janša je obžaloval, da ni prišlo do srečanja z Zoranom Jankovicem. Po njegovih besedah pa je mesto dogovarjanja parlamentarnih strank državni zbor, da občinski prostori za dogovarjanje o nacionalni politiki niso primerni, v SDS pa se ne bodo 'dobivali po ka-fičih". Janša je še dodal, da Jankovicevega vabila niso razumeli kot vabila na formalne koalicijske pogovore, saj Jankovic formalno še vedno ni mandatar, ampak kot vabilo na pogovore o interventnih ukrepih. Včeraj pa se je oglasil tudi predsednik SLS Radovan Žerjav. Ob robu zasedanja izvršilnega odbora stranke je dejal, da praktično ni nobene možnosti, da bi SLS šla v koalicijo. Kljub temu v ponedeljek zjutraj odhaja na ljubljanski magistrat na sestanek z Zoranom Jankovicem.Dodal je, da bodo konstruktivna opozicija, na sestanek k Jankovicu pa gre, da predstavi stališče SLS in zagotovi, da bo konstruktivna drža, ki jo je stranka imela v preteklem mandatu, taka tudi v tem mandatu. Povedal je še, da so stališča v stranki glede sodelovanja v koaliciji skoraj enotna, razhajanja z Jankovicem pa predvsem vsebinska. Izpostavil je predvsem nestrinjanje z dvigom DDV in zadolževanjem. Prav tako se ne strinjajo z obravnavo oz. razlago davčnih oaz. "Strinjam se, da je to nekaj zakonitega, ampak mislim, da se mora država z vsemi sredstvi boriti proti temu, da bodo nekateri privilegirani, vsi ostali pa bomo izpadli kot neki neumneži, da davke plačujemo v svoji državi," je pojasnil predsednik SLS. Izvršilni odbor SLS je včeraj opravil prvo analizo rezultatov. Z rezultati so zadovoljni, saj so, kot je poudaril Žerjav, edina parlamentarna stranka, ki je izboljšala rezultat v primerjavi s prejšnjimi volitvami. (STA) Zoran Jankovic Janez Janša slovenija - Urad za enake možnosti Parlamentarne volitve prinesle velik napredek LJUBLJANA - Tokratne parlamentarne volitve so z vidika uravnotežene zastopanosti spolov, enega od standardov demokracije, prinesle velik napredek. Magična meja 30 odstotkov izvoljenih poslank je bila namreč presežena, so sporočili z urada vlade za enake možnosti. Prepričani so, da se zdaj dviguje legitimnost odločitev, sprejetih na najvišji politični ravni, saj bodo v večji meri zastopani interesi več družbenih skupin, ženske pa bodo lahko bolj enakovredno vplivale na razvojne procese v družbi. Rezultat tokratnih volitev je po njihovem opozorilu pokazal, da so ženske pripravljene vstopiti v politiko in da kvote učinkujejo - seveda ob predpostavki, da politične stranke ne delajo ra-čunic s tem, da ženske sicer uvrstijo na kandidatne liste, a v neizvoljive okraje. Slovenija se je na lestvici držav glede na delež zastopanosti žensk v nacio- nalnih parlamentih z 80. mesta, če upoštevamo zadnjo sestavo državnega zbora, oziroma s 85., če upoštevamo delež leta 2004 izvoljenih poslank, povzpela na 18. mesto v svetu. Med evropskimi državami jih ima višje deleže poslank samo osem, večinoma severnoevropskih držav, kjer je visoka izvoljivost žensk že tradicionalna, navajajo na uradu. Prizadevanja urada bodo tudi v prihodnje usmerjena v povečanje deleža izvoljenih poslank na 40 ali več odstotkov, napovedujejo. Neuradni izidi volitev kažejo, da bodo v tem mandatu v DZ 28 poslanskih mandatov oz. 31 odstotkov poslanskih mest zasedale ženske, kar je največ v primerjavi z minulimi mandati. V mandatu 2008-2011 je bilo 14 poslank, v mandatu 2004-2008 jih je bilo 11, v mandatu prej 14, v mandatu 1996-2000 11, v mandatu 1992-1996 pa 13 poslank. koper - Le nekaj dni pred načrtovanim prebojem predorske cevi Gradnja predora Markovec se je ponovno ustavila KOPER - Gradnja predora Markovec se je znova ustavila, saj je izvajalec del, družba Alpine Bau, začel z vzdrževalnimi deli na izkopnem stroju, o čemer je obvestil Dars. Nadzorni inženir na projektu že preučuje ukrep in bo v prihodnjih dneh ugotovil upravičenost in utemeljenost vzdrževalnih del, je poročal Radio Slovenija. Gradnjo s koprske strani predora Markovec na hitri cesti med Koprom in Izolo so ustavili le nekaj dni pred načrtovanim prebojem predorske cevi. Gradnja se zapleta že od izbire izvajalca del dalje. Predor zdaj gradi avstrijska družba Alpine Bau, odkar je novembra lani glavni izvajalec del pri grad- Gradnja predora se zapleta že od vsega začetka arhiv nji predora, mariborski CPM, zaradi insolventnosti končal dela. Dela, katerih vrednost znaša približno 64,5 milijona evrov, so znova stekla marca. Na Darsu so potrdili, da so prejeli obvestilo Avstrijcev o vzdrževalnih delih na izkopnem stroju. Zdaj bodo počakali na ugotovitve in predloge nadzornega inženirja, družbe DRI upravljanje investicij, zatem pa bodo kot naročnik del ukrepali v skladu s pogodbeno in razpisno dokumentacijo. Časnik Finance pa je v ponedeljek poročal, da predstavniki družbe Alpine Bau po neuradnih informacijah ne želijo podpisati novega aneksa k pogodbi o gradnji predora Markovec, ter da vztrajajo, naj postane del izvajalske pogodbe protokol o nadaljevanju del, ki so ga novembra lani podpisali z Darsom. V nasprotnem primeru naj bi grozili z ustavitvijo del. V omenjenem protokolu naj bi bile sporne predvsem določbe o bančni garanciji in tudi o načinu plačila izvajalca, zato so v DRI Darsu odsvetovali njegov prenos v izvajalsko pogodbo in pripravili predlog novega aneksa k pogodbi, ki pa naj bi ga po pisanju časnika v Alpine Bau ne bili pripravljeni podpisati. (STA) Türk in Germič o pripravah na novi sklic DZ LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Türk je včeraj sprejel predsednika državnega zbora Ljuba Germiča. Pogovarjala sta se o dosedanjih aktivnostih v procesu zaključka dela državnega zbora ter o nadaljnjih postopkih pri njegovem oblikovanju v novem sklicu, so sporočili iz urada predsednika republike. Türk se je predsedniku Germiču zahvalil za uspešno vodenje parlamenta v procesu razpuščanja ter izrazil pričakovanje, da bodo tudi priprave na novi sklic državnega zbora potekale čim bolj učinkovito. To bo predsedniku republike omogočilo, da bo lahko konstitutivno sejo državnega zbora sklical v čim krajšem času, so še dodali v uradu predsednika republike. Predsednik republike je akt o razpustitvi DZ in razpisu predčasnih volitev v DZ podpisal 21. oktobra. Predčasne volitve so potekale minulo nedeljo. Končni neuradni rezultati bodo znani v ponedeljek, 12. decembra, ko bodo prešteli še glasovnice iz tujine, uradni izidi pa naj bi bili znani 16. decembra. Novi sklic DZ se mora na ustanovni seji sestati do 24. decembra, nato pa bo na potezi predsednik republike, ki bo po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin DZ predložil kandidata za novega mandatarja. Zofija Mazej Kukovič evropska poslanka LJUBLJANA - Državni zbor je na včerajšnji izredni seji potrdil izvolitev Zofije Mazej Kukovič (SDS) kot osme poslanke iz Slovenije v Evropskem parlamentu. Za je po kratki razpravi glasovalo 63 od 65 navzočih poslancev, proti ni bil nihče. Predsednik DZ Ljubo Germič je po glasovanju dejal, da bo s sklepom DZ seznanil predsednika Evropskega parlamenta Jerzyja Bu-zeka. Mazej Kukovičeva se je v Evropski parlament uvrstila glede na izid glasovanja na evropskih volitvah 7. junija 2009. V času evropskih volitev je Sloveniji pripadalo sedem sedežev v Evropskem parlamentu, z liz-bonsko pogodbo pa je dobila še osmi sedež. Državna volilna komisija je prejšnji teden ugotovila, da ta mandat pripada Mazej Kukovičevi, ki je sicer kandidirala tudi na nedeljskih državnozborskih volitvah, a v parlament ni bila izvoljena. Po glasovanju v DZ je povedala, da jo je posebej razveselila enotnost v državnem zboru. Kot evropska poslanka si bo, kot je napovedala, "prizadevala na tistih področjih, ki jih pozna". Gre za področja gospodarstva, varstva okolja in zdravja, je pojasnila. V Evropskem parlamentu se bo pridružila Milanu Zveru (EPP/SDS), Romani Jordan Cizelj (EPP/SDS), Lojzetu Peterletu (EPP/NSi), Tanji Fajon (S&D/SD), Mojci Kleva (S&D/SD), Jelku Kacinu (Al-de/LDS) in Ivu Vajglu (Alde/Zares). avstrija - Novela zakona o narodnih skupinah Manjšine odklanjajo naglico urada zveznega kanclerja in vlade Predsednik NSKS Inzko: Čakali smo 35 let, zdaj lahko počakamo še 35 tednov DUNAJ/CELOVEC - Potem ko je Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju na ponedeljkovem občnem zboru odločno odklonil osnutek novega zakona o narodnih skupnostih, ki ga je izdelal urad zveznega kanclerja na Dunaju in katerega naj bi po volji vlade čim prej sprejel tudi avstrijski parlament, se je za koroške Slovence oglasil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko. Menil je, da se avstrijskim manjšinam pri tem zakonskem osnutku nikakor ne mudi, saj le-ta ne odgovarja predstavam manjšin. Zato ga je treba dopolniti in spremeniti, je dejal Inz-ko in menil, naj si odgovorni na Dunaju vzamejo dovolj časa za temeljito presojo predlogov narodnih skupnosti. »Čakali smo 35 let, lahko čakamo še 35 tednov,« je dejal. Ob tem je izrecno poudaril, da so vse tri krovne organizacije koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS) že posredovale uradu zveznega kanclerja popravke oziroma dopolnila k osnutku. Isto da je storil tudi Center avstrijskih narodno- sti na Dunaju (CAN), ki je kanclerju posredoval skupni predlog šestih avtohtonih manjšin v Avstriji in ki predvideva za manjšine poglavitne spremembe osnutka zakona. »Zakon še ni dorečen, zato je treba kovati železo, dokler je še vroče, je še menil predsednik NSKS. Mdr. manjka v osnutku tudi pravica manjšin do kolektivne tožbe, t.i. forum sosvetov pa je sploh odveč,« je še pristavil Inzko. Kot smo že poročali, so v osnutku zakona sporne točke tudi način imenovanja članov narodnostnih sosvetov, ki daje zveznemu kanclerju povsem prosto roko pri izbiri oseb, forum narodnostnih sosvetov, v katerem bi predsedniki in podpredsedniki vseh šestih sosvetov obravnavali načelna vprašanja manjšinske zaščite ter odločali o finančnih podporah. Nadalje je v novem zakonu eksplicitno imenovanih samo šest narodnih skupnosti, kar pomeni, da npr. Poljaki v Avstriji niso upoštevani, čeprav izpolnjujejo kriterije za priznanje kot narodna skupnost. (I.L.) r.EGIQNE AUTONQMA FRIWLI VENEZIA GIUIJA ROP FESR2007-2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE_ Furianija Julijska krajina ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Organ upravljanja: Glavna direkcija za kulturo, šport, mednarodne odnose in odnose z EU Enota za izvajanje: Glavna direkcija za okolje, energijo in politike za gorska območja Obveščamo, da sta bila objavljena naslednja razpisa: V U.L. (BUR) Dežele Furlanije Julijske krajine št. 41 z dne 12. oktobra 2011 - RAZPIS ZA DODELITEV PRISPEVKOV ZA UTRJEVANJE OBSTOJEČIH RAZPRŠENIH HOTELOV - Prošnje za prispevke je treba dostaviti na naslov Regione Autonoma Friuli Venezia GiulTa - Avtonomna dežela Furianija Julijska krajina - Glavna direkcija za okolje, energijo in politike za gorska območja - Služba za usklajevanje politik za gorska območja, Ulica Sabbadini 31, 33100 Videm, do 15. februarja 2012. Upravičenci: Občine, lastnice nepremičnin oziroma objektov mestne opreme na občinskem območju, in zasebniki, lastniki in/ali solastniki nepremičnin v Občinah, vključenih v projekt utrjevanja razpršenih hotelov. Sredstva ROP: 2.500.000,00 evrov. V U.L. (BUR) Dežele Furlanije Julijske krajine št. 48 z dne 30. novembra 2011 - RAZPIS ZA RABO GEOTERMALNE ENERGIJE IZ POZNANIH PODZEMNIH LEŽIŠČ GEOTERMALNE VODE, KI SE NAHAJAJO NA NAJVEČ 700 METRIH GLOBINE - 2011 - Prošnje za prispevke je treba dostaviti na naslov Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia - Avtonomna dežela Furianija Julijska krajina - Glavna direkcija za okolje, energijo in politike za gorska območja - Geološka služba, Ulica Giulia št. 75/1, 34126 Trst, do 30. januarja 2012. Upravičenci: Občine, Pokrajine in Gorske skupnosti Dežele Furlanije Julijske krajine. Sredstva ROP: 783.912,05 evrov. Razpisna dokumentacija in obrazci za prošnjo, ki smo jih pripravili za izpolnitev, so na voljo na spletni strani Dežele www.regione.fvg.it pod razdelkom »razpisi in obvestila Dežele (bandi e avvisi della Regione)« in pod razdelkom »odprti razpisi (bandi aperti)« spletnega portala ROP FESR 2007-2013, kije dosegljiv na naslednji povezavi: http://www.regione.fvg.it/rafvg/rapportieuropeinte^ NALOŽBAV NAŠO PRIHODNOST Organ upravljanja Francesco Forte / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 9. decembra 2011 3 koper - Italijani v Sloveniji kritični do rimske diplomacije Manjšina ne bo mirno sprejela morebitnega zaprtja konzulata Diplomatsko predstavništvo v Istri se je znašlo na seznamu varčevalnih ukrepov KOPER - »Kaj bi rekli Slovenci v Italiji, če bi se Slovenija odločila za zaprtje svojega generalnega konzulata v Trstu? Upravičeno bi bili ogorčeni,« pravijo v Italijanski uniji, ki je zapre-paščeno sprejela novico, da namerava Rim zapreti svoj generalni konzulat v Kopru. Razlog za zaprtje naj bi bili varčevalni ukrepi, zaradi katerih naj bi Italija zaprla tudi svoje konzularno predstavništvo v Splitu. Na območju, kjer živi italijanska narodna skupnost, bi ostal le konzulat na Reki, Italijani v Sloveniji pa bi ostali v vsakem primeru brez svojega konzularno-diplomat-skega sogovornika na lokalni ravni. Italijanska veleposlanica v Ljubljani Rossella Franchini Sherifis je za Primorske novice dejala, da glede morebitnega zaprtja še ni padla nobena odločitev. Potreba po varčevanju je zelo velika in na zunanjem ministrstvu so v ta namen že pripravili neke vrste kriterije, po katerih bodo krčili mrežo veleposlaništev in konzularnih predstavništev. Ti kriteriji, ki so ji na Farnesini oblikovali leta 2009, so oddaljenost od drugega konzulata ali ambasade ter količina dela, ki jo ima posamezno konzularno predstavništvo. »Odvečne« konzulate in ambasade (samo v Evropi naj bi Rim zaprl devet konzulatov) naj bi začeli zapirati že prihodnje leto, za ohranitev koprskega diplomatskega predstavništva pa se je pred nedavnim zavzel tudi Glavni svet Italijanov v tujini, ki deluje pod okriljem italijanskega zunanjega ministrstva. Gre, kot vidimo, za tehnično-bi-rokratske kriterije, ki ne upoštevajo političnega ter simbolnega pomena koprskega generalnega konzulata. In tudi ne dejstva, kot ugotavlja predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul, da je italijanska manjšina v Istri in na Reki edina avtohtona italijanska narodna skupnost. V krovni organizacij Italijanov v Sloveniji in Hrvaški razumejo potrebo po splošnem varčevanju, saj ima Italija četrto največjo mrežo veleposlaništev in konzulatov na svetu. Po Tre-mulovem prepričanju pa ne morejo ministrski kriteriji veljati za vse enako. Za italijansko skupnost bi bilo zaprtje generalnega konzulata v Kopru zelo hud udarec, sama konzularna ustanova pa je sad mednarodnih dogovorov in pogodb, ki jih italijansko zunanje ministrstvo ne more in ne sme kar tako pomesti pod preprogo. Italijanska veleposlanica v Sloveniji Rossella Sherifis, predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul in sedež generalnega konzulata Republike Italije v Kopru ljubljana - Razstava Najboljše fotografije World Press Photo 2011 LJUBLJANA - V prvem preddverju Cankarjevega doma (CD) so do 2. januarja 2012 razstavljena nagrajena dela najpre-stižnejšega mednarodnega foto-reporterskega tekmovanja World Press Photo. Na njem vsako leto neodvisna mednarodna žirija, ki jo sestavlja 19 članov, ocenjuje dela v desetih različnih kategorijah, ki jih prispevajo agencije, fotografi in fotoreporterji ter časopisne hiše z vsega sveta. Letošnjega natečaja se je udeležilo 5691 fotografov 125 različnih narodnosti, ki so prijavili rekordno število posnetkov -108.059. Žirija je podelila nagrade 55 fotografom 23 narodnosti. Na razstavi v CD je tudi prvonagrajeni posnetek s tekmovanja. Mednarodna žirija je za zmagovalno fotografijo razglasila portret Bibi Ajše, ki ga je posnela južnoafriška fotografinja Jodi Bieber. založništvo - Načrtovani proračunski rezi bi hudo prizadeli tudi Primorski dnevnik »Montijeva vlada hoče zaščititi pluralizem« Podtajnik Malinconico pripravljen na soočenje RIM - Vladni podtajnik Carlo Malinconico, ki je zadolžen za založništvo, bo na današnjem srečanju z novinarskim sindikatom FNSI pojasnil namere Montijeve vlada na področju založništva. Iz Rima, kot znano, prihajajo glede tega zelo slabe novice, saj namerava vlada enostransko krčiti podpore nepro-fitnim časopisom in tistim, ki jih izdajajo zadruge, med katere sodi tudi Primorski dnevnik. Malinconico, ki je bil predsednik zveze italijanskih založnikov FIEG, pravi, da bo morala vlada v sklopu varčevanja nujno odobriti nove kriterije za dodeljevanje javnih prispevkov dnevnikom in periodičnemu tisku. Problem je denar, ki ga je vedno manj, problem v problemu pa so omenjeni kriteriji, po katerih že dolgo časa dobivajo prispevke ne samo časopisi, ki si tega ne zaslužijo, temveč tudi tisti, ki sploh ne izhajajo redno. Tega vprašanja nista uredili ne Berlusconijeva in še pred njo Prodijeva vlada, ki pa sta vseeno omogočili preživetje časopisom, kar Montijeva vlada sedaj postavlja pod velik vprašaj. Malinconicov predhodnik Paolo Bonaiuti je po Berlusconijevi volilni zmagi leta 2008 večkrat obljubil nov pravičnejši pravilnik za delitev prispevkov časopisom, obljube pa ni izpolnil, ker se očitno ni hotel nikomur zameriti. Na koncu obstaja nevarnost, da bodo - kot vedno - krajši konec potegnili šibkejši členi založniške stvarnosti, med katere sodi naš dnevnik. Proti načrtovanim splošnim rezom so odločno nastopili tudi verski in škofijski časopisi, ki so ne-profitni in ki jih v mnogih primerih izdajajo novinarske zadruge. Tudi oni so prepričani, da bi tako zasnovani proračunski rezi Monti-jeve vlade hudo prizadeli medijski pluralizem v Italiji. koper - Začetek sojenja o avgustovskem bančnem ropu v Luciji Namesto 5000 naropala 258.000 € Toliko sta jih odnesla Mattia Zambetti in Eguenio Russo, ki svoja dejanja obžalujeta - Pričal tudi ranjeni policist KOPER - Na koprskem okrožnem sodišču se je včeraj začel proces o avgustovskem oboroženem ropu v poslovalnici Banke Koper v Luciji. Od 16. avgusta, ko so ju po daljšem in spektakularnem zasledovanju prijeli specialci, sta italijanska državljana Eugenio Russo in Mattia Zambetti v priporu v Kopru, včeraj pa sta sedla na zatožno klop. Prvo obravnavo so spremljali tudi starši, bratje in sestre obeh obtožencev, ki so prispeli iz Bergama. Oba Italijana sta mlada peka, Zambetti je star komaj 22 let, Russo pa 24. Oba sta svoja dejanja obžalovala, Zambetti se je v svoji izpovedi opravičil oškodovanim in celi Sloveniji, zatrdil pa je, da ni kriminalec. Dejal je, da se je za rop odločil med počitnikovanjem v Sloveniji, ker je bil v finančni stiski. Doma ima enoletno hčerko, ki jo sedaj videva dvakrat na teden po pol ure. Roparja sta avgusta odnesla 258.000 evrov in 13.000 kun, oba pa trdita, da vsote po ropu nista preverila in da sta v resnici nameravala naro-pati od 5000 do 10.000 evrov. V najhujšem položaju je Russo, ki je med burnim begom na motornem kolesu streljal s pištolo proti policistu na cesti pri Gažonu. Policist Suad Rastoder, ki ga je izstrelek zadel v stegno, je bil dva tedna na bolniškem dopustu, od Russa pa zahteva 8000 evrov odškodnine. Rastoder je včeraj izrazil prepričanje, da je storilec namerno meril vanj. Zaradi suma poskusa umora tvega Russo najmanj 15 let zaporne kazni. O obravnavi bomo še poročali. (af) Mattio Zambettija in Eugenia Russa je privedla na sodišče pravosodna policija fpa/primozic hrvaška Sanader se bo lahko branil s prostosti ZAGREB - Preiskovalni sodnik zagrebškega sodišča Krešimir Devičic je v sredo odločil, da morajo bivšega premierja Iva Sanaderja po plačilu varščine v višini 12,4 milijona kun (1,8 milijona evrov) izpustiti iz pripora. Obenem je določil varnostne ukrepe, da Sanader ne sme zapuščati Zagreba, kjer ima prijavljeno bivališče, in da mu bodo začasno odvzeli potni list.Sodnik je odločitev sprejel, potem ko je ustavno sodišče v torek ugodilo pritožbi Sanaderjevih odvetnikov in odredilo, da morajo Sanaderja ob plačilu varščine izpustiti iz pripora najkasneje 12. decembra do 7. ure zjutraj. Sanaderjevi odvetniki so že napovedali pritožbo glede prepovedi zapuščanja kraja bivališča, tožilstvo pa se bo pritožilo zaradi odločitve sodišča o izpustitvi bivšega premierja na prostost. Včeraj pa se je tudi nadaljevalo sojenje bivšemu hrvaškemu premierju zaradi vojnega dobičkarstva in sprejema pol milijona evrov nezakonite provizije od Hypo Alpe Adria Banke in desetih milijonov evrov podkupnine od madžarske energetske družbe Mol. 4 Petek, 9. decembra 2011 GOSPODARSTVO varčevalni ukrepi - Po izračunih združenja obrtnikov (CGIA) v Mestrah Dva Berlusconijeva in zadnji Montijev dekret veljata 208 milijard Odvisni delavci in upokojenci bodo po izračunih UIL v letu 2012 plačali v povprečju 209 evrov več TRST - Medtem ko si v parlamentu prizadevajo spremeniti in predvsem ublažiti ukrepe v Montijevem varčevalnem svežnju, se v časopisih pojavljajo raziskave o tem, kako globoko bo vladni dekret posegel v žepe državljanov. Po izračunu enega izmed najbolj zanesljivih raziskovalnih centrov, ki deluje v okviru stanovskega združenja obrtnikov (CGIA) v Mestrah, bodo varčevalni ukrepi v naslednjem triletju (2012-2014) italijanske družine stali v povprečju 2500 evrov oziroma nekaj več kot 830 evrov na leto. Dekret »za rešitev Italije« je pravzaprav presenetil raziskovalce v Mestrah, saj so potem, ko so podrobno preučili njegovo besedilo, objavljeno v uradnem listu, ugotovili, da bo cena varčevanja veliko višja od prvotno načrtovane. V resnici - pravijo pri CGIA - neuradne novice o varčevalnih ukrepih, ki so krožile po italijanskem tisku, sploh niso bile novinarske izmišljotine. Nasprotno, v tiskovnem sporočilu, ki je bilo objavljeno 4. decembra po seji vlade, so številke iz časopisov dobile uradno potrditev. »Celota ukrepov je vredna približno 20 milijard evrov strukturnega priliva v državno blagajno v triletju 2012-2014, saj ima paket močno permanentno komponento privarčevanih sredstev. Bruto korekcija javnih računov pa presega 30 milijard evrov, ker so na strani javne porabe predvideni ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti, proizvodnega sistema in zaposlovanja v skupni vrednosti več kot 10 milijard evrov,« je zapisano v uradnem komunikeju ministrskega sveta. Skratka, vladno sporočilo govori o varčevalnem paketu za neto 20 milijard evrov, ki naj bi v triletju 2012-2014 pri-vedel do ravnovesja v javnem proračunu. Presenečenje pa se pojavi ob branju besedila varčevalnega dekreta v uradnem listu, kjer se teža ukrepov »za rešitev Italije« poveča za skoraj trikrat. Teh 20 milijard bo šlo namreč za korekcijo proračunskega primanjkljaja v letu 2012, za naslednji dve leti pa bo potrebnih še 21 milijard na leto - skupaj bo imel varčevalni sveženj Montijeve vlade tako učinek za 62,9 milijarde evrov, pri čemer odpade okrog 70-odstotni delež na nove proračunske prihodke (torej na davke), le 30 odstotkov pa bo vlada zbrala s krčenjem javne porabe, opozarjajo v Mestrah. »Po naši oceni bo dekret v triletju vsako družino v povprečju stal okrog 2500 evrov, nekaj več kot 830 evrov letno. Če ekonomskim učinkom Montije-vega varčevalnega paketa prištejemo še Davkarija spet steguje lovke na težko privarčevano prvo stanovanje arhiv tiste, ki sta jih producirali dve poletni korekciji javnih računov Berlusconijeve vlade, se celovit učinek varčevanja v trile-tju 2012-2014 povzpne celo na 208 milijard evrov. Kar pomeni, da si bo morala vsaka družina v štirih letih od 2011 do 2014 naložiti povprečno breme 8266 evrov ali nekaj več kot 2000 evrov na leto,« je ponazoril sekretar CGIA v Me-strah Giuseppe Bortolussi. Samo za nov davek Imu in za Irpef letno 209 evrov več Specifično o ceni varčevalnih ukrepov za odvisne delavce in upokojence je račune obdelal sindikat UIL oziroma njegova služba za ozemeljske politike. Prišel je do rezultata, da bosta samo dodatni deželni davek na osebne dohodke (Ir-pef) in novi davek na prvo stanovanje (Imu) ti dve katergoriji stala v povprečju 209 evrov več na leto kot doslej. Od tega bo v povprečju odpadlo 133 evrov na Imu za prvo stanovanje in 76 evrov na dodatni deželni Irpef. Daleč najbolj obdavčeni bodo prebivalci Rima, kjer bo treba za oba davka v letu 2012 odšteti v povprečju 1035 evrov (524 za deželni Irpef in 511 erov za Imu). Na drugem mestu je Milan z 841 evrov (364 in 477 evrov), na tretjem pa Bologna z 836 evrov (377 oz. 459 evrov). Na drugem koncu lestvice naj- demo Lucco s povprečjem 344 evrov (279 oz. 65), Potenzo z 290 evrov (234 oz. 56) in na zadnjem mestu Cagliari z 288 evrov (258 oz. 30 evrov). Služba za ozemeljske politike UIL je želela ugotoviti finančne učinke ponovnega obdavčenja prvega stanovanja in 0,33-odstotnega zvišanja dodatne stopnje davka na osebne dohodke Irpef, kar je izračunala na osnovi povprečnega bruto dohodka prebivalcev v posamezni deželi oziroma v 104 pokrajinskih središčih. Za vzorec so vzeli državljana z osebnim dohodkom, ki predstavlja povprečje najnovejših davčnih prijav, in z lastnim stanovanjem, velikim približno 80 kvadratnih metrov s petimi prostori v polpredmestju in s katastrsko uvrstitvijo v razred A/2 in A/3. Učinek novega obdavčenja bo pri takem državljanu zvišanje davkov od 295 evrov letos na 504 evre prihodnje leto (371 deželni Ir-pef in 133 evrov Imu), vendar se bo ta znesek lahko povzpel tudi čez 562 evrov, če je prvo stanovanje v katastrskem razredu A/2, torej le stopničko nad t.i. ekonomičnim stanovanjem. Za bombonček na torti gre dodati, da v teh izračunih niso upoštevani učinki odločitev lokalnih uprav, ki imajo davčne pristojnosti, kot so občine (z dodatnim občinskim davkom Irpef in davkom na odvoz odpadkov), in ki bi lahko privedli do dodatnih, znatnih zvišanj lokalnih davkov. Tržaška delegacija na logističnem sejmu v Istanbulu TRST - V turški gospodarski prestolnici se je včeraj začel velik sejem Logitrans, največja izložba logističnega in transportnega sektorja v Sredozemlju in osrednji Aziji. Na sejmu je zastopan tudi Trst oziroma njegovo pristanišče, saj se v Istan-bulu mudi delegacija, v kateri so zastopniki Trgovinske zbornice in Pristaniške oblasti s termina-listi in ki si prizadeva za dosego sporazumov za nove tovore. Posebna pozornost je letos na sejmu posvečena novi pomorski liniji med romunsko Costanzo in turškim Pendikom, ki jo bo danes uradno odprl turški transportni minister Jildirim. Kot menijo pri tržaški Trgovinski zbornici, bo to velika priložnost tudi za Trst, saj lahko tovori iz Costanze po pretovoru v Pen-diku v manj kot 80 urah pridejo do Trsta, je zapisano v tiskovnem sporočilu tržaške zbornice. turizem - V Portorožu poteka dvodnevni Slovenski turistični forum Delež turizma v slovenskem gospodarstvu raste, a ima še velike potencialne možnosti PORTOROŽ - V Portorožu se je včeraj začel 14. Slovenski turistični forum, ki letos poteka v okviru širše zastavljenih Dnevov slovenskega turizma. Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak je ob tem poudarila nadpovprečno rast turistične panoge znotraj slovenskega gospodarstva in velik potencial, ki ga turizem še ima. Pri tem je Pakova navedla številke, ki govorijo o 12,3-odstotnem deležu turizma znotraj celotnega bruto domačega proizvoda, o tem, da panoga predstavlja 12 odstotkov vseh zaposlenih (če upoštevamo tudi tiste, ki so posredno odvisni od turizma), sedemodstotni rasti števila turistov v prvih desetih mesecih letošnjega leta in o ose-modstotni rasti prilivov iz naslova potrošnje turistov. »Rezultati v slovenskem turizmu so dobri in treba je zagotoviti, da bodo takšni in še boljši tudi v prihodnje,« je poudarila Pakova. Rezerve so po njenem mnenju v oblikovanju še bolj atraktivnih in na traj-nostnem principu zasnovanih proizvodov z višjo dodano vrednostjo, v še bolj intenzivni in usklajeni promociji, zagotavljanju večje dostopnosti Slovenije, bolj spodbudnega okolja za investiranje in delo v turizmu ter v bolj učinkovitem medresorskem usklajevanju. Prav v ta namen bodo v petek podpisali tudi deklaracijo o partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma. Kot je še pojasnila direktorica STO, globalni tren- di v turizmu gredo v smeri rasti povpraševanja po proizvodih, povezanih z zdravjem, dobrim počutjem in preživljanjem aktivnih počitnic v stiku z naravo. Skupaj s partnerji so opredelili tudi konkurenčne prednosti slovenskega turizma, ključne turistične proizvode in ciljne skupine, na osnovi tega pa so oblikovali ključne usmeritve v trženju slovenskega turizma za prihodnjih pet let. Strategijo bodo sicer podrobneje predstavili na današnjem plenumu, Pakova pa je med ključnimi usmeritvami strategije omenila povečanje prepoznavnosti Slovenije na ključnih trgih in razvoj novih trgov, jasno pozicioniranje naših turističnih proizvodov, učinkovito virtualno trženje in povečevanje obsega usklajenih promocijskih aktivnosti skozi partnerstvo. Direktorica evropske regije pri Svetovni turistični organizaciji Isabel Garana je predstavila dokument Turizem na poti k 2030, v katerem organizacija napoveduje, da bo- EVRO 1.3410$ +0,2 do mednarodni turistični prihodi do leta 2030 še naprej rasli, čeprav po nekoliko zmernejši stopnji, in se povzpeli na 1,8 milijarde evrov. V nadaljevanju je udeležence foruma nagovoril predsednik republike Danilo Türk, zvečer pa so podelili nagrade Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Dnevi slovenskega turizma, v njihovem okviru pa tudi turistični forum, se bodo nadaljevali danes. (STA) EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. decembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 8.12. 7.12. ameriški dolar 1,3410 1,3377 japonski jen 103,72 103,99 kitajski juan 8,5313 8,4905 ruski rubel 42,0400 41,8150 indijska rupija 69,3630 69,1820 danska krona 7,4344 7,4345 britanski funt 0,85280 0,85745 švedska krona 9,0140 9,0149 norveška krona 7,6840 7,6935 češka krona 25,230 25,328 švicarski frank 1,2373 1,2413 madžarski forint 301,02 300,23 poljski zlot 4,4763 4,4715 kanadski dolar 1,3523 1,3517 avstralski dolar 1,3011 1,3043 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3375 4,3455 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6975 0,6978 braziljski real 2,3994 2,4018 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4566 2,4529 hrvaška kuna 7,4980 7,5115 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 8. decembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,27505 0,53775 0,75825 0,03167 0,05167 0,09917 1,205 1,472 1,705 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.122,32 € -769,05 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 8. decembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,50 IMTTTDCI IDDDA H AO -2,17 +0 00 KRKA 1 1 IKA KOPER 50,00 +0,02 -1 88 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 7,85 160,00 15780 -1,84 +041 TELEKOM SLOVENIJE 65,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 15,05 AERODROM LJUBLJANA 10,50 DELO PRODAJA 21,00 CTni 7n -)i: -5,94 +1,01 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 15,50 +0,21 ISTRABEN7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,00 3,50 +0,03 KOMPAS MTS NIKA 3,00 6,00 1750 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 11,52 6,00 9,89 +0,86 +1 59 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 255,00 15,00 179 00 +0,00 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 92,00 11,25 +2,22 +1,35 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 8. decembra 2011 -4,29 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,73 76,8 11 49 -4,06 -3,46 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 0,95 -3,53 -6,15 -9 15 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,265 0,28 0 81 -6,28 -0 12 EDISON ENEL ENI 3,088 15 72 -2,83 FIAT FINMECCANICA 3,766 3 016 -2,96 -3,34 FINMECCANICA GENERALI IFIL 11,96 -9,38 -3,63 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,18 1173 -8,92 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,27 2 106 +2,36 -1,02 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,56 1 46 -5,05 -10,42 -1 68 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,75 -0,37 -4 12 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,885 31,91 -3,65 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,348 4,436 -0,53 -3,02 TENARIS TERNA 0,83 13,55 -2,63 -3,21 -1 35 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,628 0,038 313 -2,76 -7 12 UNICREDIT 0,747 -7,21 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 98,32 $ -0,02 IZBRANI BORZNI INDEKSI 8. decembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 598,09 -0,57 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.776,15 +0,00 FIRS, Banjaluka 858,94 1.803,27 mi ci -0,06 +0,01 _n in UtlCA 1 J, UOjyiOU -JK/ 1 ,-> 1 V,/_» SRX, Beograd - - Bicv c-ai-ai^M/rt 1 cr»/i an j_r»iv un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.041,92 +0,07 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.060,03 2.297,15 -1,12 -1,01 S&P 500, New York 1.241,80 -1,52 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.197,31 5.874,44 5.483,77 +0,30 -2,01 -1,14 CAC 40, Pariz 3.095,49 -2,53 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.884,80 876,3 2.288,05 +1,01 -0,42 -2,43 Nikkei, Tokio 8.664,58 -0,66 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.728,31 19.107,81 2.329,82 -1,95 -0,69 -0,12 Sensex, Mubaj 16.488,24 -2,30 / ITALIJA Petek, 9. decembra 2011 5 dolžniška kriza - Ameriški finančni minister se je včeraj sestal z italijanskim premierjem ZDA podpirajo varčevalne ukrepe Montijeve vlade Vladni odlok medtem obravnava poslanska zbornica - Problematična obdavčitev iz tujine vrnjenega kapitala MILAN - Ameriški finančni minister Timothy Geithner in ameriška bonitetna agencija Fitch Raitings sta izrazila podporo varčevalnim ukrepom »tehnične« vlade premiera Maira Mon-tija. Geithner je včeraj po srečanju z novim italijanskim premierom v Milanu dejal, da Monti »močno zadolženo državo vodi v pravo smer«. Po srečanju z italijanskim premier-jem je Geithner dejal, da je Monti sestavil zelo močan program gospodarskih reform. »Seveda se tudi ostali evropski voditelji trudijo okrepiti gospodarstvo s sprejetjem nujno potrebnih gospodarskih reform,« je poudaril Geithner. »Reforme so ključnega pomena, vendar pa so zelo zahtevne, zato bo za njihovo sprejetje najbrž potrebno več časa,« je dodal. Finančni minister je še poudaril, da Montija pri uveljavljanju varčevalnih ukrepov podpira tudi ameriški predsednik Barack Obama. Geithner pa je po sestanku napovedal, da bo Monti obiskal Belo hišo. Do tega bo predvidoma prišlo že januarja. Bonitetna agencija Fitch Raitings pa ocenjuje, da Montijevi varčevalni ukrepi, ki vključujejo nove davke, zmanjševanje javne porabe in ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, povečujejo kredibilnost Italije pri uravnavanju proračuna za leto 2013 in so sprostili nekaj pritiska na italijansko bonitetno oceno. »Glavno sporočilo varčevalnih ukrepov, da italijanska vlada išče kredibilen fiskalni program, je vzpodbudno,« so sporočili s Fitcha. Fitch še pojasnjuje, da kljub napovedanim reformam, obeti za bonitetno oceno italijanskega dolga pri oceni A+ ostajajo negativni, kar odraža potrebo po uveljavitvi korenitih gospodarskih reform, ki bi spodbudile gospodarsko rast. Medtem se v poslanski zbornici nadaljuje obravnava varčevalnih ukrepov na ravni komisij. Ljudstvo svobode in Demokratska stranka se zavzemata za vnos nekaterih popravkov. Tako naj bi po novem zamrznitev prilagajanja na višanje življenjskih stroškov veljala le za pokojnine, višje od 1400 evrov mesečno. Strokovnjaki poslanske zbornice pa so med drugim ugotovili, da bo težko uveljaviti enkratno obdavčitev kapitalov, ki so se vrnili v Italijo na osnovi lanskega davčnega odpusta (davčnega ščita). Lastniki teh kapitalov so namreč ostali anonimni, saj so zadevo smeli urediti posredniki, ki so medtem svoj denar lahko vložili kamorkoli. Poslanska zbornica bi morala vladni odlok odobriti prihodnji teden, nakar naj bi ga dokončno potrdil še senat. dolina susa Spet spopadi med policijo in protestniki TURIN - V dolini Susa je včeraj spet prišlo do spopadov med varnostnimi silami in protestniki, ki nasprotujejo gradnji hitre železnice Turin-Lyon. Protestniki so se zbrali, da bi obeležili 6. obletnico spopadov v Ve-nausu. Sestavili so tri ločene sprevode ter zasedli odsek avtoceste A32 Turin-Bardonecchia. Nekaterim demonstrantom pa je uspelo približati se ograji, ki zamejuje gradbišče hitre železnice, ter odstraniti nekatere cementne ovire, ki preprečujejo vstop na območje. Tedaj je posegla policija s solzivci, protestniki pa so proti policistom lučali kamenje. Prišlo je tudi do prerivanja in fizičnih spopadov med posameznimi protestniki in policisti. Pri tem je bilo na obeh straneh več lažje ranjenih. Pripadniki varnostnih sil so tudi priprli najmanj tri demonstrante. Ameriški finančni minister Timothy Geithner je italijanskega premierja Maria Montija v imenu predsednika Baracka Obame povabil na obisk v Washington ansa berlusconi Za tako boleče ukrepe potrebna širša podpora MARSEILLE - »Italija bo premagala krizo, o tem nisem nikoli dvomil.« Tako je povedal nekdanji premier Silvio Berlusconi ob robu včerajšnjega kongresa Evropske ljudske stranke v Marseillu pred začetkom vrha EU. Berlusconi je dejal, da če bi poleg javne upoštevali tudi zasebno zadolženost, potem bi ugotovili, da je Italija drugo najtrdnejše gospodarstvo v Evropi, takoj za Nemčijo. Berlusconi je tudi potrdil podporo varčevalnim ukrepom Montijeve vlade. »Tako bolečih ukrepov ni mogla sprejeti samo ena politična koalicija,« je dejal. Sicer je pristavil, da je mogoče vladni odlok v parlamentu »izboljšati«. Negativno pa se je izrazil o možnosti, da bi Montijeva vlada prodala na javni licitaciji televizijske frekvence, kot zahtevajo mnogi predstavniki leve sredine. lombardija - Po desetih mesecih Našli ukradeno truplo Mikea Bongiorna MILAN - V kraju Vittuone blizu Milana so včeraj našli krsto s posmrtnimi ostanki znanega televizijskega voditelja Mikea Bongiorna, ki so jo neznanci bili ukradli letošnjega 24. januarja. Karabinjerji sicer opozarjajo, da bo za dokončno identifikacijo posmrtnih ostankov potrebno izvesti test DNK-ja, a več znamenj kaže, da gre res za truplo nekdanjega televizijskega zvezdnika. Krsta namreč povsem ustreza ukradeni, na njej pa je tudi napis z imenom Mikea Bongiorna ter z njegovima letnicama rojstva in smrti. Tudi pokojnikova družina je prepričana, da ne gre za lažno najdbo. »Zdaj se počutimo odločno bolje, izredno smo zadovoljni, da se je našlo truplo,« je dejal Bongiornov najstarejši sin Michele. »To je bilo tudi vse, kar nas je res zanimalo,« je pristavil. Krsto so našli včeraj okrog 14. ure v obcestnem jarku blizu Vittuo-neja. Prvi jo je zagledal mimoidoči, ki je poklical policijo. Krsto so medtem Mike Bongiorno že prevzeli karabinjerji znanstvenega oddelka (Ris) iz Parme, ki bodo v najkrajšem času izvedli vse potrebne znanstvene preiskave. Krsto z Mikeovim truplom so neznanci ukradli letošnjega 24. januarja iz družinske grobnice v kraju Dagnente ob jezeru Maggiore. Svojci so potem prejeli več anonimnih telefonskih klicev z zahtevo po odkupnini. Mike Bongiorno je umrl 8. septembra 2009 za posledicami srčnega infarkta v Monaku. Veljal je za kralja televizijskih kvizov v Italiji. Šef kamore Zagaria je v zaporu v Novari CASERTA - Michele Zagaria, vodja vplivnega kriminalnega klana Casale-si, ki so ga v sredo aretirali v njegovem bunkerju v kraju Casapenna pri Ca-serti, je od včeraj v Novari. V tamkajšnjem zaporu bo podvržen t. i. režimu 41 bis, ki predvideva številne omejitve svobode, in je dan in noč pod nadzorom dveh policistov. Preiskovalci so medtem v njegovem vi-sokotehnološkem skrivališču, od koder je s pomočjo videokamer nadzoroval okolico, zasegli računalnike in mobilne telefone; z njihovo pomočjo bi lahko razkrili marsikatero skrivnost, v katero je ovito delovanje kamore. Na stenah so visele podobe italijanskega svetnika Padre Pio in revolucionarja Che Guevare, 53-letni boss pa je očitno bral tudi njemu posvečeno literaturo, saj so v bunkerju našli tudi izvod Savianove uspešnice Gomorra. V kraju Casapenna pa se medtem Za-garijevi sosedi hudujejo nad aretacijo »strica Micheleja«. Kdo bo nam sedaj dajal kruh, je bilo vprašanje, ki so ga postavili marsikateremu novinarju. Italijanski eksploziv za direktorja Deutsche Bank FRANKFURT - Direktorju Deutsche Bank Josefu Ackermannu so neznanci v sredo poslali pisemsko bombo, odgovornost za napad pa naj bi po poročanju nemških preiskovalcev prevzela skrajno levičarska italijanska organizacija Federazione anarchica informale (FAI). Organizacija je v preteklosti že prevzela odgovornost za napade na nekatere ambasade in kasarne v Italiji in tujini. Sumljivo ovojnico formata A5, ki je bila naslovljena na Ackermanna osebno, so odkrili v sredo v poštni službi Deutsche Bank in jo pregledali z rentgenom. V ovojnici so odkrili eksploziv, ki so ga strokovnjaki deaktivirali. Preiskovalci so kasneje v ovojnici poleg bombe našli še pismo, zvito v tulec, v katerem FAI prevzema odgovornost za napad na Ackermanna. Italijanski anarhisti naj bi v pismu omenjali tri eksplozije, uperjene »proti bankam, bančnikom, ušem in krvosesom« ... Nad tri milijone Italijanov že okusilo ločitev RIM - Nad tri milijone Italijank in Italijanov, natančneje 3.115.000 oseb, je že okusilo ločitev in pozabilo na poročno obljubo o večni zvestobi. Tako izhaja iz raziskave, ki jo je ločencem in razve-zancem posvetil statistični izvod Istat. Podatki med drugim kažejo, da je konec poročne zveze najbolj prizadel ženske; 54% vprašank je priznalo, da se je njihov ekonomski položaj poslabšal, skoraj polovica pa je morala poiskati pomoč pri odvetnikih, saj jim bivši partnerji niso hoteli izplačati predvidenih živil. prazniki - Božična instalacija v umbrijskem mestecu Gubbio Papež prek interneta prižgal lučke na »največjem božičnem drevesu na svetu« .....i/:" it-™1 / - : : ■ :■ ■ ■ ■ « .». . Ú * ■ , ■i* ■ ■ I . ■ i • . 1 ■ . - H j ' Ä -r - m ^.....- . ■ *i" i V ' "■> t V-*- , . + A JWP- , - _ ■^ij1 .J * Papež (desno spodaj) pred svojega tabličnega računalnika prižiga lučke na božični instalaciji v Gubbiu ansa VATIKAN, GUBBIO - Papež Benedikt XVI. je v sredo zvečer prižgal lučke na »največjem božičnem drevesu na svetu« in to kar prek svojega tabličnega računalnika. Gre pravzaprav za instalacijo več kot 400 luči na pobočju pred srednjeveškim mestecem Gubbio, ki predstavljajo božično drevo v velikosti 750 krat 450 metrov. »Upam, da bo to razsvetlilo temo,« je dejal papež. Instalacija je postavljena na kar 130.000 kvadratnih metrih, kar ustreza površini približno 30 nogometnih igrišč. Samo zvezda na vrhu drevesa je velika okoli 1000 kvadratnih metrov in jo sestavlja 250 luči, navaja italijanska tiskovna agencija Ansa. Povezavo z lučmi pa so naredili kar preko interneta, tako da je lahko papež luči prižgal s pomočjo svojega računalnika. Dogodek je prenašala tudi italijanska televizija. Mestece Gubbio leži v pokrajini Umbrija, s postavljanjem instalacije pa so začeli že leta 1981. 6 1 4 Petek, 9. decembra 2011 IBITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu sindikati - Po napovedani reformi pokojninskega sistema Upokojitev se je za mnoge čez noč krepko oddaljila Poleg tega so številni delavci v mobilnosti, ki čakajo na predčasno upokojitev Med glavnimi razlogi za triurno stavko vseh zapolsenih v zasebnem sektorju, ki so jo za ponedeljek, 12. decembra, skupaj oklicale sindikalne zveze Cgil, Cisl in Uil v znak protesta proti nekaterim varčevalnim ukrepom nove italijanske vlade predsednika Maria Montija, je seveda tudi sprememba pokojninskega sistema. Po ocenah sindikatov bodo novi ukrepi nesprejemljivo prizadeli številne delavce in uslužbence, zlasti take z daljšo delovno dobo, ki so pričakovali, da se bodo lahko v kratkem že upokojili, sedaj pa jim preti nevarnost, da bodo na pokojnino morali čakati še precej let. Sicer so zaenkrat še mogoče spremembe napovedanih ukrepov med razpravo v parlamentu, na katere tudi sindikati računajo. Reforma, kakršno predlaga vlada, bi namreč hudo prizadela mnogo ljudi, ki so že računali na upokojitev. Številni so namreč tisti, ki se jim bo predvideni pokoj iz dneva v dan oddaljil za dve, tri ali tudi za pet let. Dodaten problem zadeva številne delavce, ki so zaradi gospodarske krize v mobilnosti in za katere je bilo v bistvu domenjeno, da se bodo predčasno upokojili. Zaradi zakonskega odloka italijanske vlade zdaj tvegajo, da ostanejo s figo v žepu. Pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich nam je s tem v zvezi povedal, da so v tem smislu še v teku pogajanja z Rimom. Pristojna ministrica Elsa Fornero je sicer v manever vključila normativ, ki ga je bila prejšnja vlada črtala. Na tej osnovi bodo socialni blažilci v teh primerih zagotovljeni oziroma »podaljšani«. Skratka, delavci v mobilnosti, za katere je bilo to predvideno, se bodo vsekakor upokojili. Problem je v tem, je dejal Sincovih, da omenjeni normativ zadeva 10 tisoč delovnih mest, medtem ko bi moral zaščititi 50 tisoč ljudi, je poudaril Sincovich. Na Tržaškem je približno sto oseb, ki so v mobilnosti in čakajo na predčasno upokojitev, nam je še povedal Sin-covich. Sindikat se bo vsekakor prihodnji teden v Trstu sestal z direktorjem zavoda Inps, s katerim se bodo pogovarjali o tem problemu in sploh poglobili vprašanje sprememb v pokojninskem sistemu. Ob ponedeljkovi stavki, ki bo trajala zadnje tri ure vsake delovne izmene, so v Trstu kot tudi v drugih glavnih mestih pokrajin v deželi napovedane tudi demonstracija. Protestu Cgil, Cisl in Uil se je pridružil tudi desničarski sindikat Ugl, ki prav tako zahteva večjo pravičnost v varčevalnih ukrepih. A.G. devin-nabrežina - Javna dela Kaj pa območje »nad železnico«? V Medji vasi, Vižovljah, Cero-vljah, Mavhinjah, Prečniku, Praprotu, Trnovci, Slivnem in Šempolaju so jezni! Jezni na devinsko-nabrežinskega župana Giorgia Reta in njegovo des-nosredinsko občinsko upravo. Čim so izvedeli za vsebino seznama javnih del, ki jih namerava občina opraviti v triletju 2012-2014, jim je prekipelo. Ze na prvi pogled so opazili, da so njihove vasi nekakšne pastorke v občini. Podroben pregled napovedanih del je potrdil prvi porazni vtis o tem, kar namerava Retova uprava (oziroma tista, ki naj bi ji sledila po občinskih volitvah prihodnjo pomlad ...) postoriti. Obračun je zelo jasen. Desnosredinska občinska uprava je vključila v triletni seznam 42 javnih del in posegov. Od teh se le 3 (tri!) nanašajo na območje od Med-je vasi tja do Šempolaja in Slivnega. Ali v odstotkih: nekaj več kot 7 odstotkov vseh posegov. Primerjava oziroma porazdelitev investicij je še bolj kričeča. V treh letih bo občina investirala v javna dela skupno nekaj več kot 21 milijonov evrov (točneje: 21.427.929 evrov). V devetih vaseh »nad železnico« pa bo investirala sledeče: prihodnje leto je predvidena razširitev poslopja osnovne šole Stanka Grudna v Šempola-ju, predvideni strošek: 240 tisoč evrov. Leta 2013 naj bi občina obnovila trg v Mavhinjah: investicija znaša 130 tisoč evrov. Leta 2014 je zabeležena obnova dveh štirn v Vižovljah in v Mav-hinjah, kar bo stalo 20 tisoč evrov. Seštevek teh treh posegov znaša 390 tisoč evrov. Ali vsega 1,8 odstotka (!!!!!!!!) vseh predvidenih investicij v triletji 2012-2014. Sramotno! so ocenili prebivalci devetih vasi »nad železnico«. In tudi poniževalno, je dodal Boris Legiša, predsednik ceroveljskega Jusa. »Občinska uprava samo obljublja, na primer, da bo v teh vaseh asfaltirala ce- Boris Legiša kroma ste, a ostaja pri obljubah. Razlika med obalnim delom občine in kraškim je očitna. Ret in njegova uprava namenjata milijone investicij obalnemu predelu, mi pa smo dobri samo ... za plačevanje davkov,« je menil Legiša. Predsednik Jusa Cerovlje se je tudi obregnil ob nekatera predvidena dela: »Nova kasarna karabinjer-jev bo stala skoraj 6 milijonov evrov in pol. Ali ne bi lahko preuredili kako obstoječo stavbo, in del privarčevanih sredstev namenili prepo-trebnim javnim delom na območju "nad železnico", kot je na primer kanalizacija?« se je vprašal. Legiša je - kot prebivalec Ce-rovelj - opozoril tudi na očitno pozabljivost desnosredinske občinske uprave. Čez slaba tri leta, 2014, bo potekala stoletnica prve svetovne vojne. Območje Grmade ostaja s svojimi strelskimi jaški prizorišče tiste dobe. Visoki jubilej bi lahko izkoristili v turistične namene. V občinskem načrtu javnih del pa ni o njem ne duha ne sluha. M.K. pokojnine - Monti jim jo je zagodel Tepeni letnik '52 Dario Kante bi se moral upokojiti junija 2013, a se bo šele maja 2018! Gospodarski ukrep Montijeve vlade je v začetku tedna zagrenil življenje marsikomu. Največ nerganja je izzvala uvedba strožjih kriterijev za upokojevanje s podaljšanjem delovne dobe in odmikom upokojitve. Med tistimi, ki jih bo ukrep najbolj prizadel, so ljudje letnika 1952. Na Tržaškem se je tega leta rodilo kakih 2.300 ljudi. Nekateri so se preselili, nekaterim je uspela predčasna upokojitev. Nov Montijev upokojitveni sistem bo vsekakor zagrenil življenje več sto Tržačanom. Med njimi je tudi Dario Kante, funkcionar Zadružne kraške banke na Opčinah. Njegova zgodba je skoraj neverjetna. Že Prodi mu je s svojimi pokojninskimi »stopničkami« zagodel. Maroni je z nadaljnjim »pokojninskim oknom« pridal svoje. Ko bi pri tem ostalo, bi Kantetu aprila 2012 dozorel doslej magični upokojitveni količnik »96«: 60 let starosti in 36 let priznane delovne dobe (a njegov delovni staž je - ob upoštevanju dela, ki ga je kot mladenič opravil v družinski trgovini - še daljši). Zaradi Maronijevega 14-mese-čnega »okna« bi se upokojil junija 2013. Čez dobro poldrugo leto. Monti mu je zmešal štrene. Za upokojitev bo po novem potrebnih 42 let in en mesec delovne dobe. Tako se bo lahko Kante upokojil šele maja 2018. Čez šest let in pol! Podobna pokojninska usoda čaka še dva uslužbenca Zadružne kraške banke, rojene leta 1952. »To ni več Prodijeva stopnička. Monti je zgradil pravi zid, ki našemu letniku preprečuje upokojitev in zviša Dario Kante m.k. delovno dobo za več kot 15 odstotkov. To je ogromno. Ljudje si na pragu upokojitve že pripravijo načrte za čas zasluženega počitka. Sedaj bomo morali te načrte preložiti za šest let, kar je za 60-letnike dolga doba,« je ocenil in izrecno poudaril: »Mi ne nasprotujemo žrtvam. Te so potrebne, da se država in njegovo gospodarstvo obdržita. A žrtve bi morale biti pravično porazdeljene. Med vsemi. Zdi pa se mi, da ni tako. Nisem opazil, da bi bili politiki deležni podobnih žrtev,« je grenko ugotovil. Dario Kante je športnik. Branilje vrata proseškega Primorja, 16 let je bil predsednik društva. Zato ni čudno, da je svojo pokojninsko zgodbo sklenil s športno prispodobo: »To je, kot če bi maratoncu po pretečenih 42 kilometrih sodnik ukazal, naj jih preteče še pet!« M.K. Čistilna naprava, korak naprej Ministrstvo za okolje je požegnalo novo tržaško čistilno napravo. Tako je sredino rimsko srečanje ocenil podpredsednik deželne vlade Luca Ciriani. Na sestanku so določili rokovnik za sestavo upravnih aktov, potrebnih za bonifikacijo območja, na katerem naj bi zgradili novo čistilno napravo. Ta bo stala skupno 50 milijonov evrov. Od teh jih bodo 7 milijonov porabili za tehnični pregled območja in njegovo bonifikacijo. Deželna uprava in ministrstvo za okolje bosta v kratkem sklicala servisno konferenco, na kateri naj bi pospešili postopek za bonifikacijo območja. Dežela medtem že stika za potrebnimi sredstvi. Nova čistilna naprava bo nadomestila sedanjo v Škednju. Slednja je okolj-sko oporečna, pa tudi sodno ni z njo vse v redu, saj jo imajo evropski zakoni na piki zaradi nekaterih prekrškov. Deželi se vsekakor mudi, zato je tudi zahtevala srečanje na ministrstvu in si sedaj nadeja, da bodo pri zadevi strumno sodelovale krajevne institucije. Jutri čezmejno omizje za mir Jutri popoldne se bo v dvorani tržaškega občinskega sveta sestalo čez-mejno omizje za mir. Udeležili se ga bodo župani občin iz tržaške pokrajine in bližnjih občin iz Slovenije in Hrvaške. Srečanje bo vodila tržaška podžupanja Fabiana Martini. Začetek ob 15. uri. V ponedeljek podelitev zlatega sv. Justa Mauru Giacci V ponedeljek, 12. decembra opoldne bodo v dvorani tržaškega občinskega sveta znanstveniku Mauri Giacci uradno predali 45. zlatega sv. Justa, priznanje, ki ga kronisti Furlanije-Julijske krajine vsako leto podeljujejo mednarodno priznani v Trstu rojeni osebnosti, ki je učvrstila ugled mesta v Italiji in po svetu. V prejšnjih letih so zlatega sv. Justa med drugim prejeli tudi likovni umetnik Lojze Spacal, arhitekt Boris Po-drecca in pisatelj Boris Pahor. trg garibaldi - Praznik Marijinega brezmadežnega spočetja Cerkev kliče na pomoč Nadškof Crepaldi prosil za moralno in materialno podporo krajevnemu semenišču Pokrajino in Občino Trsta sta na včerajšnji verski slavnosti na Garibaldijevem trgu zastopala Igor Dolenc in Antonella Grimm kroma Na Garibaldijevem trgu je bila včeraj zjutraj dobro obiskana tradicionalna slovesnost ob prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja, na kateri je sodeloval tudi nadškof Giampaolo Crepaldi. V svoji homiliji, ki je bila posvečena osvetlitvi Marijinega lika, je med dru- gim apeliral na moralno in materialno pomoč krajevnemu semenišču, saj Cerkev, je poudaril Crepaldi, nujno potrebuje dobre ter motivirane dušne pastirje. Izpostavil je pomen Dneva semenišč, ki sodi v splošne priprave za škofovsko sinodo. / TRST Petek, 9. decembra 2011 7 briščiki - Nesreča v centru Avalon predmet preiskave Vse se je zgodilo na dvorišču, uslužbenka z zvrhano mero smole Eksplozijo povzročil stik med spojinama, vprašanje pa je, kako je do njega prišlo ocena gasilcev Stik med Vzroki neverjetne nesreče v centru Avalon pri Briščikih so predmet preiskave, ki jo vodi državni tožilec Matteo Tri-pani v sodelovanju z nabrežinskimi in tržaškimi karabinjerji. Po mrzličnih in občasno protislovnih informacijah, ki so takoj po sredini eksploziji prihajale v javnost, pa se je slika o večernem dogajanju včeraj le izostrila. Zdravstveno stanje 37-letne Ava-lonove uslužbenke Sonie Pugnetti, reše-valke v vodi iz Nabrežine, je bilo včeraj še vedno zelo resno, o tem poročamo podrobneje v spodnjem članku. Od dvanajstih oseb, ki so se zastrupile s klorom, so včeraj zjutraj zadržali v bolnišnici le eno. V centru za dobro počutje pri Briščikih, kamor zahaja tudi tržaška smetana, smo včeraj naleteli na lastnike, med njimi na notarja Massima Papara, direktorico Federico Monfe in odvetnika Roberta Cor-ba, ki jih zastopa. Povedali so, da je center povsem v skladu z varnostnimi in drugimi predpisi, do eksplozije pa je prišlo v zunanjem skladišču, v katerega sami nimajo vstopa. »Ključ imamo v blagajni in ga ne smemo uporabiti,« je pojasnila Federica Monfe. Tehnik zunanjega podjetja Ac-quatecnica, ki je odgovoren za vzdrževanje sistema za čiščenje vode bazena, prihaja dvakrat dnevno. Nazadnje je bil na delu v sredo med 17. in 18. uro. Kmalu po njegovem odhodu so gostje in uslužbenci zavohali čuden smrad, ki je postal vse bolj moteč. Zdelo se je, da smrdi po amonija-ku, klor pa ima podoben vonj. Direktorica je po telefonu poklicala vzdrževalca Ste-fana Furlana, ki ni bil dosegljiv, nato pa so goste iz previdnosti začeli pošiljati ven. Ava-lonova uslužbenka Sonia Pugnetti - izkušena reševalka v vodi, ki stanuje v Nabre-žini - pa je okrog 19.30 zapustila bazen in odšla na dvorišče, da bi ugotovila, od kod prihaja smrad. Ko je bila pred vrati zunanjega skladišča, kjer so zaboji s kemičnimi spojinami za čiščenje in dezinfekcijo vode, je odjeknila strašanska eksplozija, ki jo je bilo slišati do sosednje restavracije Salvia e rosmarino. Plastična zaboja je eksplozija raznesla, zaklenjena vrata skladišča pa je vrglo s tečajev naravnost v nesrečno Ava-lonovo uslužbenko, ki je imela zvrhano mero smole. Vrata, ki so zletela kakih pet metrov daleč, so jo zadela pod koleni, pri piš-čali ji je eno nogo dejansko odtrgalo, drugo pa zelo hudo poškodovalo. Takoj zatem je kljub tako hudim poškodbam sama stekla do bazena in zaradi pekoče bolečine skočila v vodo. »Tedaj je skozi odprta vrata uhajal noter plin, ki so ga vdihavali še ostali,« je razložil odvetnik Corbo. Pugnettijevi sta prva priskočila na pomoč sodelavec Daniele Samar (in- V sredo zvečer je takoj po reševanju poškodovanih stekla akcija gasilcev; desno ogled skladišča, v katerem je prišlo do eksplozije (v ospredju na tleh so vrata, ki so zadela Sonio Pugnetti); spodaj prizor pred vhodom v center Avalon kroma .-S äfcaK&v < 1 : 'I - .■ ■ ,. ■ ■ ■ ■ . g ■ * , ■ ■ ■:■: -V ■ 1 :■> * a.-., - ■ ^ . '■ a» ■ ■ _ - štruktor fitnesa) in karabinjer Daniele Az-zan, ki je bil med gosti. Medtem so se nekateri drugi gostje počutili slabo, šlo jim je na bruhanje. Ženski, ki je močno krvavela, sta nato pomagala še dva zdravnika, nakar so prispeli reševalci službe 118. V bolnici so v sredo zvečer omenjali, da bodo poškodovanki amputirali še drugo nogo, naposled pa tega niso storili. Lastniki in njihov odvetnik trdijo, da naj bi vzdrževalec podjetja Acqua-tecnica v sredo popoldne uporabil klor v granulatu in ne tekočega. Podjetnik Stefano Furlan, ki vsak dan skrbi za vzdrževanje, je sinoči dejal, da je snov tekoča. Sam si nesreče ne zna razložiti, povedal je, da vidnih vzrokov ni in da naj bi preiskovalci celo upoštevali možnost namernega dejanja. Z gasilci, ka-rabinjerji in drugimi se je v sredo ponoči pogovarjal štiri ure. »Od vsega začetka je bilo tako in tudi v ostalih bazenih je sistem enak. Zato res ne razumem, kaj je bilo narobe,« je povedal. Včeraj so nekateri ugibali, da naj bi do uničujoče kemijske reakcije prišlo zaradi stika med klorom in zrakom ali vlago. Furlan pravi, da ne, saj je sistem tak, da so zaboji v bistvu odprti in tudi skladišče ima odprto streho, ker je zrak potreben. Zaboji pa so novi. Gasilci so sinoči razložili, da je bil usoden stik med tekočima spojinama iz dveh ločenih zabojev. Bazen in malo skladišče sta trenutno pod sodnim zasegom, danes bo- do analizirali vodo bazena. V njej bi lahko našli sledi sestavin, ki so sprožile eksplozijo. Preiskovanih za zdaj še ni, možno pa je, da se bo preiskava z današnjim delovnim dnem naglo razvijala. Priče in odgovorne so včeraj zasliševali karabi-njerji nabrežinskega poveljstva. Upravitelja restavracije, ki je bila na predpraznični sredin večer polno zase- dena, sta tudi redna obiskovalca centra za dobro počutje. Odvetnica Mercedes Giuseppin in Maurizio Boz sta potrdila, da je center povsem v skladu s predpisi ter da je bilo vzdrževanje redno in neoporečno. Boz pa je ocenil, da »mora biti za nesrečo kaka človeška napaka«. Restavracija in center Avalon - razen bazena - sta vsekakor odprta. (af) spojinama in kemijska reakcija »Uničujočo eksplozijo je povzročila kemijska reakcija, do nje pa je prišlo zaradi stika med kemijskima spojinama, ki ne smeta priti v stik,« je sinoči razložil tržaški gasilec Roberto Massi, ki je član specializirane enote za jedrske, biološke, kemijske in radiološke snovi - na kratko NBCR. Massi je bil v sredo zvečer v centru Avalon, kjer si je ogledal prizorišče eksplozije. »V 29 letih še nisem videl podobne nesreče. Niti slišal nisem, da bi se kaj takega zgodilo,« je povedal. Zaenkrat je jasno samo to, da je kemijsko reakcijo povzročil stik med natrijevim hipokloritom in kislino pH minus, ki jo uporabljajo za zniževanje pH vrednosti v bazenski vodi. Ta dva elementa nista kompa-tibilna. V malem skladišču sta bili tekočini vsaka v svojem plastičnem zaboju. Navadno tečeta po ločenih ceveh do vode, v kateri se lahko brez nevarnosti pomešata. To se dogaja v vseh bazenih. »Tokrat sta tekočini prišli v stik v samem skladišču in to je povzročilo kemijsko reakcijo ter eksplozijo. Kako je do stika prišlo, je še uganka. Domneve obstajajo, to pa je zdaj predmet preiskave,« je povedal izkušeni gasilec. Namerno dejanje, ki ga je omenil predstavnik podjetja Acquatecnica, pa po Massije-vem mnenju ne pride v poštev. (af) Prijeli zadnjega člana gruzijske tolpe S prijetjem 25-letnega Tornikeja Nemsadzeja se je dejansko zaključila akcija tržaških kriminalistov, ki so pred dnevi razbili tolpo gruzijskih tatov. Zadnjega člana kriminalne skupine so aretirali v nekem stanovanju v Vidmu. V furlanski prestolnici so gru-zijski tatovi, ki so strokovnjaki za odpiranje pro-tivlomnih vrat, posebno dejavni. V videmskem stanovanju so bili še štirje Nemsadzejevi rojaki, ki nimajo dovoljenja za bivanje v Italiji. Čaka jih izgon iz države. Lastnika stanovanja so prijavili sodstvu zaradi utemeljenega suma spodbujanja nezakonitega priseljevanja. Policija je tako v izkupičku aretirala že štirinajst osumljencev v raznih italijanskih pokrajinah. V stanovanju odkrili sto gramov hašiša Kriminalisti tržaške kvesture so več dni nadzorovali 38-letnega Tržačana Alfreda Treppiedija, ki ga varuhi reda že poznajo. Opazovanje se je začelo, ko so policisti prejeli obvestilo o skupinicah mladih, ki so na ulicah in trgih mestnega središča kupovali hašiš. Preiskovalci so ugotovili, da jim to snov prodaja Trep-piedi, naposled so ga ustavili na območju Drevoreda Campi Elisi. Med osebno preiskavo so zasegli manjšo količino hašiša, sledila pa je še hišna preiskava. V osumljenčevem stanovanju so našli sto gramov iste droge in vse potrebščine za pripravljanje odmerkov za posamezne stranke. Moškega so odvedli v pripor. center avalon - Vaditeljica plavanja in reševalka najhuje poškodovana Zdravstveno stanje 37-letne Sonie Pugnetti ostaja skrb vzbujajoče Sonia Pugnetti, 37-letna vodna reševalka in vaditeljica plavanja, je že več let zaposlena v centru Avalon pri Briščikih. Kdor jo pozna, na primer fizioterapevtka Deborah Vitez s Kontovela, pravi, da gre za prijazno, umirjeno osebo in kolegico, s katero je sodelovanje prijetno. Življenjska usoda je 37-letni izkušeni plavalki v sredo zvečer postavila res neverjetno past. V tistem bazenu, v katerem je preživela toliko delovnih dni, je zaudarjalo po amonijaku, morda kloru. Stanke so se začele pritoževati, najbrž je bilo tudi njej neprijetno delati v okolju s tako motečim smradom, zato se je odpravila na prosto, da bi odkrila, od kod prihaja neprijeten vonj. Ustavila se je nedaleč stran od tistega skladišča, v katerega uslužbenci niso imeli vstopa: za zaklenjenimi aluminijastimi vrati (ključ so hranili v železni blagajni) so bili namreč zaboji s kemičnimi preparati za čiščenje in dezinfekcijo bazenske vode. Preparati, brez katerih bi bilo kopanje v bazenu neprijetno in nehigiensko, ki pa so se za 37-letno Sonio spremenili v še bolj nevarno past. Iz razlogov, ki jih gasilci in preiskovalci še raziskujejo, je tista vrata razneslo in Sonio so z neznansko močjo zadela v noge. Če bi jo zadela v zgornji del telesa, ali celo v glavo, bi bile posledice sredinega dogajanja v Avalonu najbrž še hujše. Sonia Pugnetti Sonia Pugnetti ostaja na katinarski bolnišnici, njeno stanje (prva Z desne) vzbuja še dalje skrb. Zaradi eksplozije je izgubila eno nogo in veli- s svojimi ko krvi, drugo so ji zdravniki rešili. Po telesu pa ima opekline in kar baZenskimi kolegi je najhuje, njena pljuča so polna klora. Kljub temu pa naj ne bi bila v življenjski nevarnosti. Kaj več o njenem zdravstvenem stanju WWWAVALONWELLNESSJT bo najbrž znano danes. (pd) 8 Petek, 9. decembra 2011 TRST / obletnica - 7. decembra 1943 iz Trsta odpeljal prvi konvoj Judov v Auschwitz Prihodnost se gradi na spominu preteklosti Z baklami in kovčki so se spomnili pred kratkim preminule Ide in drugih deportirancev Delati za spomin pomeni misliti na prihodnost. V to je bila prepričana tržaška Judinja Vera Vigevani Ja-rach in v to trdno verjamejo tudi predstavniki tržaške judovske skupnosti, ki so v sredo priredili baklado po mestnih ulicah v spomin na deportirance. Datum spominskega dogodka ni bil izbran po naključju: prav 7. decembra leta 1943 je namreč iz Trsta odpeljal prvi konvoj Judov proti koncentracijskemu taborišču v Ausch-witzu. »Na vagone za živino je tistega dne stopilo 159 oseb, od teh pa se je domov vrnilo le devet. Med njimi je bila tudi Ida Marcaria, ki je pred nekaj tedni umrla. Ida je za nas simbol vseh žrtev nacifašističnegapreganjanja,« je na Borznem trgu, od koder je krenil sprevod z baklami, povedal predstavnik tržaške judovske skupnosti Mauro Tabor. Tako kot datum ni naključna štartna točka, saj so Ido in družino SS-ovci in italijanski pripadniki enot Salojske republike zajeli ravno na domu na Borznem trgu. Idina mladost se je tam končala. Postala je le ena izmed številk. Številka A70412. Ida se je vrnila domov. Dolgo let ni spregovorila o tem, kar se ji je pripetilo, s časom pa je ugotovila, da je njeno pričevanje potrebno mladim generacijam. »Postala je izraz preteklosti, ki naj bo v trajen opomin za sedanjost in prihodnost. Njene besede lahko pričajo o bolečini in zlu. Naša naloga pa je ta, da spoštujemo drugačnost in svobodo vsakogar.« Potrebo po spoštovanju in solidarnosti je nato poudaril tudi tržaški župan Roberto Cosolini, ki je zaželel, da bi vsi stopali svobodni in odprti do drugačnosti. Ob Idini zgodbi je bila v sredo omenjena tudi Verina. Vera Vigevani Jarach je namreč zapustila Italijo in se zatekla v Argentino. Tu se je poročila in rodila se ji je hčerka. Usoda je hotela, da se je Franca uprla režimu, svoj upor pa plačala z življenjem. Vera se je pridružila številnim argentinskim materam Plaza de Mayo. Verine besede so bile zapisane na transparent, ki so ga pohodniki nosili na začetku sprevoda, ki je okrog 19. ure krenil proti železniški postaji, kjer se je ba-klada zaključila s polaganjem cvetja k plošči ob postaji. Ob baklah so nekateri s seboj prinesli kovček oz. nekaj temu podobne prtljage, kakršno bi vzeli s seboj, ko bi morali na silo zapustiti svoj dom. (sas) Na čelu sprevoda so nosili transparent v spomin na Ido in vse druge deportirane kroma razstava - Do nedelje v galeriji Mestne hiše Kaj prikriva burqa? Fotografije kitajsko-dalmatinsko-tržaške umetnice Quing Yue spodbujajo k razmišljanju V naši kolektivni zavesti prevladuje mnenje, da so ženske v islamskem svetu podrejene moškemu in da so njihova življenja omejena zgolj na družinsko ognjišče. To stereotipno predstavo v določeni meri potrjuje tudi razstava, ki je še do nedelje na ogled v galeriji tržaške Mestne hiše. Tu razstavlja vsestranska umetnica Qing Yue, slikarka in fotografinja, rojena materi Kitajki in očetu Dalmatincu v Macau, že leta pa živi in dela v Trstu, ki si je tokrat zamislila fotografsko razstavo, ki jo je avtorica poimenovala Burqa. Na njej so razstavljene fotografske podobe afganistanskih burk, celotelesnih tančic, ki jih nosijo ženske v Afganistanu. Na šestih fotografijah so ujeti različni gibi ženske v rdeči burki, za učinkovit kontrast pa na teh fotografijah skrbi črna podlaga. Druga serija šestih fotografij pa prinaša črno podlago z modro burko. Na fotografijah so vidne le zelene oči dekleta, ki je odeto v oblačilo, ki zakriva celoten del telesa. Pri tem pa gre za umetniško izdelane burke, ki imajo polno majhnih detajlov. Ob fotografijah pa sta razstavljena tudi dva lesena umetniška izdelka, ki ju je umetnica poimenovala Transformation. Ti dve instalaciji nam govorita o vzhodni kulturi, za katero pa so značilne lokalne tradicije. V Afganistanu namreč večina žensk nosi burke, v katerih sploh ni mogoče identificirati oseb, v drugih islamskih državah pa se nosijo le naglavne rute ali druga delna pokrivala. V obrazložitvi razstave je zapisano, da imata obe instalaciji globlji pomen, saj sugerirata na intimno mutacijo, ki se začenja s čipkasto tančico, na kateri so uvezeni metulji, ki vzbujajo upanje v svobodo. Avtorica razstave nam s pomočjo svojega opusa skuša povedati, da nošenje burk pomeni podjarmljanje ženk in da mora družba delati na tem, da bi bile pravice žensk spoštovane po vsem svetu, tudi v muslimanskem. Zanimiv segment razstave je tudi interakcija z obiskovalci, ki jih avtorica razstave vabi, naj sami občutijo, kaj pravzaprav burka pomeni. Obiskovalci lahko pomerijo več modelov afganistanske burke, za vse pa je značilno, da razkrivajo le oči. Tej skušnjavi se tudi mi nismo mogli upreti, a žal o celotelesni tančici ne moremo povedati nič dobrega. Za trenutek se nam je zdelo, kot da bi izgubile svobodnega duha, neprijeten občutek pa vzbuja tudi blago, ki prekriva celo nos in usta. Razstava, ki bo na ogled kot rečeno še do nedelje, 11. decembra, je zanimiva in vredna ogleda, saj umetnica vsakemu posamezniku ponuja analitično poglabljanje v snov in odkrivanje notranje, pod površino videza skrite resničnosti. (sč) Včeraj danes Danes, PETEK, 9. decembra 2011 VALERIJA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.48 - Luna vzide ob 15.31 in zatone ob 6.25 Jutri, SOBOTA, 10. decembra 2011 SMILJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,9 stopinje C, zračni tlak 1018,2 mb raste, vlaga 75-odstotna, veter 3 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,1 stopinje C. [13 Lekarne koncert - Legendarni Nomadi se že približujejo 50 letom nastopanja V popolni simbiozi z občinstvom Melanholijo zaradi odhoda pevca Danila Sacca premagale zimzelene uspešnice in še aktualno geslo »Zdaj in vedno Nomadi« ^ Izleti V petek, 9. in v soboto, 10. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18/B (040 7606477), Ške-denjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18/B, Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA pri Sv. Jakobu, ob priliki vpisovanja za š.l. 2012/13, vabi na skupno predstavitev delovanja vseh šol in vrtcev, ki bo v sredo, 14. decembra, ob 18. uri na sedežu šole v Ul. Frausin 12. Podroben koledar informativnih srečanj na posameznih šolah in vrtcih lahko dobite na spletni strani www.dijak.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BAR-TOL sporoča, da bo v četrtek, 15. decembra, ob 17.30 v prostorih šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi letnik otroškega vrtca. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BAR-TOL sporoča, da bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 16.30 v prostorih srednje šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Ca-ravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi razred osnovne šole. Umirjen začetek z vrhunskim zaključkom. Torkov koncert legendarne skupine Nomadi v tržaškem gledališču Rossetti ni razočaral številnih prisotnih, ki so znova potrdili svojo zvestobo skupini, ki od daljnega leta 1963 navdušuje s številnimi koncerti po Italiji. Tudi tržaški koncert, kot vsi nastopi v živo turneje, ki nosi naslov po zadnjem izdanem albumu Cuore vivo, je bil v znamenju grenkobe in poslavljanja. Gre namreč za zadnji koncert, na katerem nastopa pevec Danilo Sacco, ki je od leta 1993 prevzel mesto preminulega Augusta Daolia. Ko se je dvignil zastor, je na odru stal le Beppe Carletti, edini član skupine, ki je bil pred 48 leti med ustanovitelji »Nomadov«. Po uvodnih notah pesmi Stagioni je stopil na oder še pevec Danilo Sacco, ki se je takoj po zaključku te pesmi rokoval z Beppejem Carlettijem, kot da bi želel vsem prisotnim potrditi, da njegova poslovitev ni nikakor odvisna od osebnih sporov med njima, kot so obratno mnogi namigovali. Vsekakor je bila nota melanhonije na odru za- Danilo Sacco se poslavlja od Nomadov znavna, o predaji štafete pa smo imeli jasen dokaz tudi pri prepevanju pesmi, saj je Sacco nekajkrat zapustil oder in pesmi sta prepevala Massimo Vecchi in Sergio Reggioli. A bodočnost skupine naj bi bila vseeno zagotovljena, saj Nomadi že iščejo nadomestitev za karizmati-čnega Danila Sacca. V prvem delu koncerta so se vrstile bolj inštrumentalne pesmi z drugimi, kjer so prevladovali rock prijemi. Mimo zgodovinske uspešnice Auschwitz je kar dober odziv imela ena izmed dveh novosti zadnjega študijskega albuma, ki drugače zaobjema pesmi iz prvega obdobja skupine, Toccami il cuore. Prvi del koncerta se je zaključil z eno izmed najbolj priljubljenih pesmi te skupine, Un pugno di sabbia. Drugi del se je začel s pravo mešanico ritmov iz raznih predelov sveta, od Irske do Španije, a s tudi bolj socialno vsebino; od pesmi Salvador, ki je bil po-klon čilskemu predsedniku Allendeju, do pesmi 20 de abril. Manjkal pa je še zaključni trojček pesmi, ki je zaščitni znak skupine in tudi vedno prisoten na vseh koncertih Nomadov: Canzone per un'amica, Dio e' morto in Io vagabondo. In s to zimzeleno uspešnico, morda med 10 najbolj znanimi italijanskimi pesmimi nasploh, je bila simbioza med Nomadi in publiko popolna. Člani skupine Beppe Carletti, Daniele Campani, Cico Falzone, Danilo Sacco, Massimo Vecchi in Sergio Reg-gioli so nato zaključili koncert z evropsko himno, med katero so prihiteli pod oder najbolj »ogreti« oboževalci skupine, ki so s toplim ploskanjem nagradili skupino za uspešen koncert in se zahvalili pevcu Danilu za osemnajstletno zelo uspešno sodelovanje s to skupino. »Zdaj in vedno Nomadi« je klasično geslo skupine in po skoraj 50-letnem delovanju je to geslo še toliko bolj primerno in aktualno. (I.F.) SPDT vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni izlet v neznano, ki bo v nedeljo, 11. decembra. Odhod avtobusa ob 8. uri iz trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Opčinah. Za informacije in prijave lahko pokličete na tel. 338-4913458 (Franc) ali pa 040220155 (Livio). AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami od 26. do 29. decembra, v Forni di Sopra. Informacije: tel: 345- 40937332 (Rado Šuber). OGLED JASLIC V LJUBLJANI: Mladinski dom Boljunec in Slomškov dom Bazovica prirejata izlet v Ljubljano v četrtek, 29. decembra. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca ob 14. uri (pri gledališču) s postankom v Bazovici in Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert) ali 040-226117 (g. Žarko). TRST Petek, 9. decembra 2011 VEZENINE Vide Pacorini Pertot v kavarni Gruden v Nabrežini danes, 9. 11.2011 ob 18. uri U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Ligabue Campovolo 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Mira- colo a Le Havre«. CINECITY - 16.15, 20.00, 22.15 »Luciano Ligabue - Campovolo 3D«; 16.10, 18.40 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 20.00, 22.05 »Anche se e amo-re non si vede«; 16.20, 21.30 »Real steel«; 16.20 »Happy feet 2 - 3D«; 18.30 »Happy feet 2«; 16.30, 20.00, 22.15 »Il giorno in piu«; 16.10, 18.10, 20.10, 21.10, 22.10 »Midnight in Paris«; 22.15 »1921, Il mistero di Rockford«; 16.15, 18.35 »Lo schiaccianoci 3D«. FELLINI - 17.30, 19.45, 22.00 »Anony-mous«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il giorno in piu«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 22.20 »Tomboy«; 17.10, 18.50, 20.35 »Scialla!«. KOPER - KOLOSEJ - 15.40, 17.40 »Arthur Božiček 3D«; 17.00 »Footloose«; 21.00, 23.10 »Kužna nevarnost«; 19.10 »Le kako ji to uspe?!«; 20.40, 22.40 »Policist«; 16.00, 18.20 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 19.40, 21.45, 23.50 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«. KOPER - PLANET TUŠ 21.40, 23.55 »Nesmrtni 3D«; 18.05, 20.35, 23.10 »Jutranja zarja - 1. del«; 16.40, 18.50, 20.50, 22.50 »Le kako ji to uspe?«; 16.00 »Vesele nogice 2«; 19.05, 21.20, 23.40 »Traktor, ljubezen in Rock'n'roll«; 15.10, 16.50, 17.20, 19.30 »Arthur Božiček 3D«; 16.20, 18.30 »Arthur Božiček«; 15.30, 18.00, 20.30, 23.00 »Silve-strovo v New Yorku«; 20.40, 23.10 »Pisma Sv. Nikolaju«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.15 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 18.45, 20.30 »Anche se e amore non si vede«; 22.15 »Real Steel«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tower Heist colpo ad alto livello«; Dvorana 3: 16.45 »Happy feet 2«; 18.20, 20.15 »1921 Il mistero di Rookford«; Dvorana 4: 16.30 Lo schiaccianoci«; 18.30, 20.10, 21.45 »Midnight in Paris«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.10 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«; 22.10 »Tower heist - Colpo ad alto livello«; Dvorana 2: 18.00, 22.15 »Ligabue - Campovolo 3D«; 20.15 »Pi-na (dig.) 3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.15, 22.15 »Midnight in Paris«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.00 »1921 - Il mistero di Roockford«; Dvorana 5: 19.50, 22.00 »Il giorno in piu«; 17.30 »Scialla«. H Čestitke Že leto je naokrog in mi smo se vsi zbrali v krog, saj naša ANICA ZOBEC danes svoj 85. rojstni dan slavi in z njo se veselimo vsi. Da bi praznovala še veliko takih dni, ti vsa žlahta želi. □ Obvestila SDGZ obvešča člane, ki delujejo v občini Trst, da tržaški občinski pravilnik za mestno čistočo predvideva, da morajo lastniki (javne ustanove ali zasebniki) ter trgovci in gostinci, v primeru snega in ledu, počistiti s kovinsko lopato in soljo pločnik pred svojimi nepremičninami, obrati oz. skladišči do dolžine 1 metra ter sneg in led odvreči na rob pločnika ob cesti, tako da je prehod peščev in vozil neoviran. Tozadevno sporočilo Občine Trst je dostopno na spletni strani www.sdgz.it. TRŽAŠKA fcfl KNJIGARNA vabi danes. 9. decembra, ob 18. uri NA PREDSTAVITEV KNJIGE Igorja Pisona S0UARCI Spregovorila bo Darja Betocchi TRST- Ul. sv. Frančiška. 20 AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. št. Valentina 340-5814566, www.skbrdina.org www.skbrdina.org. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS vabi na predavanje Viktorija Carlija »Afrika in jaz«, ki bo danes, 9. decembra, ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem. Isti dan ob 20. uri, izpred bara Nanos, društvo organizira tudi nočni pohod ob polni luni na Nanos. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. KM EČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata, da bodo danes, 9. decembra, uradi zaprti. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo danes, 9. decembra, zaprta. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure danes, 9. decembra: Božične kroglice; Obeski. Informacije na tel. št. 040-299099. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Preko vodene dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice, ki bodo potekale danes, 9. decembra, od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju, bo vodil psiholog in psihoterapevt dr. Iztok Spetič. Prijave in informacije: 366-3625523 ali iztok.spetic@tin.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Trstu zaprti danes, 9. decembra. UPRAVA OBČINE DOLINA - Odbor-ništvo za kulturne dejavnosti obvešča, da bo tudi letos potekal »Božični sejem« do nedelje, 11. decembra, na glavnem trgu »Gorici« v Boljuncu. Sejem bo odprt vsak dan od 9.30 do 20. ure. V CENTRU DOLGA KRONA V DOLINI bo v nedeljo, 11. decembra, od 10. do 18. ure potekal Božični sejem Okusi Brega, Krasa in Brkinov »Najlepše darilo je koristno darilo«. Pobudo so omogočili Lokalna akcijska skupina Krasa, Brkinov in Sežana v okviru projekta Leader, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom ter Zadruga Dolga Krona. Sodelujejo še Deželna Kmečka Zveza in Čibo.si. TEČAJ OPERATER V GOSTINSTVU -KUHAR je tečaj, ki je namenjen odraslim, z bivališčem v deželi FJK. Vpisovanja med 14. in 18. uro na sedežu Ad formanduma v Trstu (Ul. Ginna-stica 72). Izbor kandidatov bo v ponedeljek, 12. decembra. Za dodatne informacije je na voljo tajništvo Ad formanduma na tel. 040-566360 ali preko maila na info@adforman-dum.org. BIONERGETIK bo sprejemal v Bazov-skem domu (Bazovica, Ul. Gruden 72/1) po sledečem urniku: torek 17.0020.00, sreda 18.00 - 21.00, četrtek 17.00 - 20.00 in petek 17.00 - 20.00 in v dneh 13., 14., 15. in 16. decembra. Prijavite se na tel. 040-226386 (Magda). KRUT - v torek, 13. decembra, ob 18. uri na društvenem sedežu, predavanje z Darjo Bohinc z naslovom »Števila, ki nam nezavedno krojijo usodo«. Lepo vabljeni! Informacije: Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, e-mail: krut.ts@tis-cali.it. PUSTNA SKUPINA JABADABA 2 vabi na sestanek v sredo, 14. decembra, ob 20.30 v prostore SKD Valentin Vodnik v Dolino. KRUT - v četrtek, 15. decembra, ob 16. uri, na društvenem sedežu, delavnica »Slani in sladki doma pripravljeni namazi« z inženirjem živilske tehnologije Matjažem Kološo. Lepo vabljeni! Informacije: Ul.Cicerone 8, tel. 040360072, e-mail: krut.ts@tiscali.it. OPEN DAY Ad Formandum: v petek, 16. decembra, od 15.30 do 18.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih in v soboto, 17. decembra, od 9.00 do 13.00 na Ad formandumu v Trstu. Za informacije: Nataša Bisiacchi (tel. 040566360, natasa.bisiacchi@adforman-dum.org). KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na predpraznično družabno popoldne, ki bo v soboto, 17. decembra, s pričetkom ob 16.00 v prostorih Dopolavoro Ferroviario v Na-brežini. SKD TABOR NA OPČINAH prireja slaščičarski tečaj s priznanim mojstrom Naserjem Gashijem. Na tečaju, ki je namenjen tako slaščičarskim profesionalcem kot amaterjem, bo pokazal, kako nastajajo slastne torte, čokoladne in kremne sladice v čaši ter jabolčne rože. Tečaj bo v prostorih na Brdini v soboto, 17. decembra, od 8.30 do 14.30. Prijave zbirajo na tel. 040/211997 (Olga) in 328/3617232 (Silva). AD FORMANDUM organizira tečaj po diplomi »Marketing za promocijo turističnih storitev«, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK, z diplomo višje srednje šole; traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Brezplačni tečaj se bo izvajal na Ad formandumu v Trstu, kjer že sprejemajo vpise. Izbor kandidatov bo v torek, 20. decembra. Za informacije: Anna Maria Milič (an-namaria.milic@adformandum.eu, tel. 040-566360). PIKAPOLONICA WINTER TIME Šc Melanie Klein vabi otroke od 3. do 7. leta na dvotedensko celodnevno čarobno preživetje. Od 27. decembra, do 6. januarja, bomo z domišljijo obiskali severni tečaj, spoznali kaj delajo severni jeleni in škrati. Otroke čakajo velika presenečenja, glasbene in ustvarjalne delavnice, motorične igre, izleti itd. Dodatne informacije na www.me-lanieklein.org, tel. 328-4559414. Vpisovanje je možno do 21. decembra na sedežu, Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v sredo, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu »S. Kosovel« Ul. Ginnastica 72, Trst. Prijave in informacije na sedežu krožka Krut-a, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednarodno revijo Primorska poje, 31. decembra. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja, elektronski. Na spletni strani www.zpzp.si je aktivna povezava do spletne prijavnice. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: in-fo@skdevin.it ali pa na 335-8180449 (Erika). ZDRUŽENJE O.N.A.V. sporoča, da se je začelo vpisovanje v tečaj za pokuše-valce vina, ki bo od 24. januarja 2012 dalje vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na spletni strani www.onav.it, kjer je opisan tudi program tečaja. Na voljo sta telefonski številki 334-7786980 in 3406294863. Vpisovanje bo ob ponedeljkih, od 18.00 do 19.00, na sedežu združenja v Lonjerju. 0 Prireditve NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi na ogled razstave »20-le-tnica denarne osamosvojitve Slovenije«, ki je v prostorih Zadružne kraške banke. Ogled je možen vsak dan razen ob sobotah, med delovnim urnikom banke. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave vezenin Vide Pacorini Pertot danes, 9. decembra, ob 18. uri v kavarni Gruden v Nabrežini. MOPZ VASILIJ MIRK vabi na spominski večer ob priliki 10- letnice smrti skladatelja in zborovodje Ignacija Ote, ki bo v soboto 10. decembra, ob 20.00 v Kulturnem domu na Proseku. V BAMBIČEVI GALERIJI Proseška ul. 131, Opčine, bo v soboto, 10. decembra, ob 18. uri odprtje likovne razstave slikarja naivca Alessandra Bulla »Med pravljico in realnostjo«. Slikarja bo predstavil Claudio Clari, za glasbeni utrinek bo poskrbel kitarist Manuel Bullo. Razstava bo odprta do 23. decembra. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na Božično srečanje z igro »Cesarjeva nova oblačila in še kaj... « nastopa 3.b NSŠ Trinko, režija Božidar Tabaj, božično pravljico pripoveduje in delavnico vodi Ana Fajdiga, bogat srečolov. Srečanje bo v prostorih Marijinega Doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27/1 v Trstu, v nedeljo, 11. decembra, ob 16. uri. KONCERT GOSPEL: SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga vljudno vabi na koncert moške vokalne skupine 4Given s Štajerske v nedeljo, 11. decembra, ob 17. uri, v cerkvi na Pesku. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA sezona 2011/12 vabi v nedeljo, 11. decembra, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčinah na koncert Mešanega pevskega zbora J. Gallus iz Trsta, dir. Marko Sancin. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na dobrodelni ad-ventni koncert »V pričakovanju...«, nastopa Goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar - v nedeljo, 11. decembra, ob 17.00 v Srenjski hiši v Mač-koljah. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Černe-ta vabita v ponedeljek, 12. decembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predavanje strokovnjaka za slovensko izseljenstvo in diplomata dr. Zvoneta Zigona Slovenci v svetu - iz spomina v prihodnost. Pred tem bo KDČ odprla razstavo Predhodniki slovenske osamosvojitve v našem zamejstvu. Začetek ob 20.30. KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v ponedeljek, 12. decembra, ob 17. uri na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki se bo odvijal v čitalnici NŠK v Ul. S.Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SKD V. VODNIK prireja v torek, 13. decembra, ob 20.30 v društvenih prostorih okroglo mizo na temo: »Vin-kulacije: Naravni rezervat doline Glin-ščice, ZPS-SIC, hidrogeološka zaščita -posledice za lastnike in teritorij«. KRD DOM BRIŠČIKI v sodelovanju z župnijo Zgonik prireja v sredo, 14. decembra, ob 20. uri v cerkvici sv. Urha v Samatorci, koncert dua Janož Jurin-čič - kitara in Ghenadie Rotari - harmonika. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na Božični sejem, ki bo v Kulturnem domu v Na-brežini od 14. do 17. decembra od 16.00 do 20.00. Sodeluje 14 razsta-vljalcev, vsak dan so na programu bogat srečolov in kulturne prireditve. V sredo nastopata otroški zbor OŠ Virgil Šček in baletna skupina Igo Gruden, v četrtek lutkovna skupina Tipi-tapi z liceja Slomšek v Trstu in gojenci Godbenega društva Nabrežina, v petek baletke ŠKUD 15. februar iz Komna, DPZ Kraški slavček in dvojica za argentinski tango, v soboto pravljica in delavnica ter harmonikarska skupina gHost iz Sežane, vmes bodo razne predstavitve, knjig in društvenega koledarja. V dvorani razstavljata slike Eva Pozzecco in Štefan Turk, v Radovičevi sobi pa Tanja Kralj. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 15. decembra, predavanje: »Etiopija...13 mesecev sonca«. Ob slikah in besedah Biserke Cesar. Začetek ob 20. uri. Vabljeni! V PROSVETNEM DOMU na Opčinah bo v četrtek, 15. decembra, ob 20. uri na pobudo Pokrajinskega združenja VZPI-ANPI in v sodelovanju s Knjižnico P. Tomažič in tovariši, predstavitev knjige o drugem tržaškem procesu December 1941. Knjigo bodo predstavil avtorica Lida Turk, Dušan Kalc in zgodovinar Boris Gombač. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo o procesu ter razstavo, ki so jo pripravili šolarji trebenske osnovne šole P. Tomažič. Nastopil bo openski MPZ Tabor. MEPZ FRAN VENTURINI - DOMJO v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert Nativitas v Bregu v petek, 16. decembra, ob 20. uri v Cerkev sv. Ur-ha v Dolino. Nastopajo MePZ Fran Venturini-Domjo (dir. Cinzia San-cin), MoPZ Valentin Vodnik-Dolina (dir. Anastasia Purič), MePZ Slovenec Slavec-Boršt, Ricmanje (dir. Danijel Grbec), Nonet Primorsko-Mačkolje (dir. Aleksandra Pertot), ZePS Stu le-di-Trst (dir. Katja Lovrenčič). MLVS ANAKROUSIS v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas Združeni v božični melodiji v petek, 16. decembra, ob 20.30 v Kulturni dom Skala v Gropa-do. Nastopajo MlVS AnaKrousis-Gropada (dir. Maurizio Marchesich), MePZ Adriatic-Hrvatini (dir. Mario Petvar), Vocalensemble Novigrad (dir. Maurizio Lo Pinto), OPZ Kraški cvet-Sv. Ivan (dir. S. Karmen Koren). UČENCI IN UČITELJI OŠ GRBEC-STE-PANČIČ vabijo na božičnico, ki bo v petek, 16. decembra, ob 15.00 v ške-denjski cerkvi. Na prireditvi bodo učenci in malčki OV iz Škednja in OV J. Ukmar izročili predstavniku združenja »Ne bomb, le bonboni« dobrodelno nabirko, ki so jo priredili na šoli v okviru decembrskih praznikov. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 18. decembra, na koncert »V pričakovanju Božiča«. Nastopajo: OPZ »Kraški cvet« pod vodstvom s. Karmen Koren ter zbor »Vesela pomlad« z Opčin in vokalna skupina »Tamariska« iz Izole, ki ju vodi Andreja Štucin. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) ob 16. uri. SKD SLOVENEC v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas z naslovom »Božični sijaj« v nedeljo, 18. decembra, ob 17.uri v cerkvi sv. Antona Puščavnika v Borštu. Nastopajo: MePZ Slovenec Slavec (dir. D. Grbec), MLVS AnaKrousis Gropada (dir. M. Marchesich), MePZ Društvo portoroški zbor iz Pirana. SKD VESNA v sodelovanju z Rajonskim svetom za Zahodni Kras vabi na prireditev »Sladko božično voščilo - Bi-škotada 2011« (pokušnja in nagrajevanje najboljših piškotov) v nedeljo, 18. decembra, ob 18.00 v KD Alberta Sirka v Križu. Nastopili bodo Mladi glasbeni ustvarjalci, hip hop plesna skupina ŠD Mladina in ansambel Po-doknjičarji. Udeleženci tekmovanja lahko oddajo pecivo od 16.30 dalje na dan prireditve. 0 Mali oglasi 3-SOBNO STANOVANJE delno opremljeno in prenovljeno, dajem v najem v centru Sežane. Tel. 040-291488 ali 00386-31736238. 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo od 13.30 dalje. Tel. 335-6445419. PODARIM 6-vratno omaro in posteljo. Tel. št.: 040-225655. PRODAM dvosobno stanovanje, 53 kv.m., v okolici Sv. Jakoba, sončna lega s pogledom na morje. Tel. 3472785799 v večernih urah. PRODAM po ugodni ceni zimske gume znamke sava, mere M+S 175/70 R14 - 48T. Tel. 338-2789388. STANOVANJE v centru Opčin dajem v najem za urad ali ambulanto. Tel. 040420604 v večernih urah. Id Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Vabljeni! Tel. št.: 040-299453. DANJEL GLAVINA je odprl osmico v Borštu. Tel. 040-228421. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. 040-200613. Prispevki Namesto cvetja na grob Ivice Bitežnik vd. Marc darujejo sosedje 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Bazovici. 10 Petek, 9. decembra 2011 TRST / milje - Revija mladinskih plesnih skupin ZSKD V veseli december stopili z razigranimi plesnimi koraki Ob skupinah z Opčin, iz Šempolaja in Sv. Ivana gostje iz Sežane, Kopra in Umaga Zveza slovenskih kulturnih društev se je v veseli december popeljala s plesnimi koraki. V sredo zvečer je v miljskem gledališču Verdi potekala namreč druga Revija otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD z naslovom »Do svobodnega giba«. Med društvi, ki so včlanjena v Zvezo, se je v preteklih letih razvilo zanimanje za plesno dejavnost, ki se dosledno krepi in utrjuje, tako na kakovostni kot na številčni ravni. Plesna revija pa naj bi bila na eni strani promocija te bogate dejavnosti, na drugi pa možnost za tkanje novih vezi v imenu plesne kulture. Na miljski oder so stopile štiri skupine iz treh članic Zveze, in sicer prva in druga otroška skupina SKD Tabor z Opčin, mladinska plesna skupina SKD Vigred iz Šempolaja in mladinska plesna skupina SKD Slavko Škamperle s Sv. Ivana. Z njimi so kot gosti zaplesali tudi šesta skupina Baletnega društva Sežana, Kulturno plesno društvo Moon-sun iz Kopra in plesni skupini Free dream in Blue dream Italijanske skupnosti Fulvio Tomizza iz Umaga. Na odru se je skupno zvrstilo več kot sedemdeset plesalk (in en plesalec) najrazličnejših starosti. Večer je uvedla pokrajinska predsednica ZSKD za tržaško Živka Persič, ki je poudarila, da je plesna dejavnost dodana vrednost v delovanju naših društev. »Plesna revija je priložnost, da se društva, ki se ukvarjajo s plesom, spoznajo, povežejo med sabo in ustvarijo nove načrte« je nadaljevala Persi-čeva in namenila pohvalne besede mentorjem skupin, ki »posredujejo otrokom ljubezen do plesa, ritma in telesne govorice«. V italijanščini pa je dodatno pohvalila Občino Milje, ki je omogočila izvedbo večera in poudarila pomen podpore občinskih uprav društvom, ki s svojim delovanjem ustvarjajo kulturni utrip. Sredin večer je nastal s pomočjo Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga ter s podporo Urada RS za Slovence v Zamejstvu in po svetu, Pokrajine Trst, Dežele Furlanije-julij-ske krajine, KB centra - Finančne družbe KB 1909 ter Občine Milje, ki je dogodek vključila v sklop božičnih prireditev Božič na Trgu. V njenem imenu sta spregovorila tudi občinska odbornika Valentina Parapat in Stefano Decolle. Poudarila sta naklonjenost občinske uprave tovrstnim prireditvam, ki povezujejo mlade iz različnih držav in jezikovnih okolij. S predsinočnjega plesnega nastopa v Miljah Revija, ki sta jo dvojezično povezovala Matija Kralj in Elena Husu, je zaživela kot skupek različnih plesnih zvrsti, od flamenka in fada do eksotično obarvanih tradicionalnih in modernih indijskih plesov, od hip hopa do modernih plesov. Energične gibe, pisano glasbo in razigrano scensko postavitev je občinstvo sprejelo z navdušenim odzivom. Na koncu so vsi sodelujoči po vodstvom koreografinje Jelke Bogatec zaplesale na ritmu popularne Shakiri-ne popevke Waka Waka in povabilo k plesu tudi občinstvo, ki je vabilo, na valu navdušenja, razigrano sprejelo. (mlis) razstava - Do 24. decembra v galeriji Narodnega doma Marine Deziderija Švare Tematski ciklus vezan na rodni kraj a tudi na razvojno pot slikarjeve izpovednosti Deziderij Švara (levo) in umetnostni zgodovinar Saša Quinzi kroma bazovica - Za učence 3. in 4. razreda OŠ Milčinski s Katinare Prijetna in poučna doživetja v didaktičnem naravoslovnem centru Po razglasitvi ukinitve njegovega delovanja in nato preklica slednjega smo v sredo, 30. novembra, učenci 3. in 4. razreda OŠ Fran Milčinski iz Katinare obiskali Didaktični naravoslovni center v Bazovici. Prijazni gozdni čuvaj Anastazija Purič nam je najprej pokazala nekaj fotografij z značilnostmi Krasa in maketo z okolico Bazovice. Nato nas je pe- Učenci na obisku v naravoslovnem centru v Bazovici ljala v poseben hodnik, kjer je prikazan časovni razvoj Trsta in Krasa. Videli smo tudi dve razstavni sobi, kjer sta uprizorjeni življenji na gmajni in v gozdu. Na koncu smo si še ogledali video-pravljico Artus in kopriva, s pomočjo katere smo spoznali, da brez rastlin ni življenja. Prisrčno se zahvalimo vsem, ki so omogočili našo poučno ekskurzijo. V galeriji Narodnega doma v Trstu razstavlja svoje novejše slike Deziderij Švara, starosta likovnikov v slovenskem likovnem prostoru, ki je prav preko ustvarjalnega procesa ohranil svojo radoživost in sposobnost odprtega pogleda v bodočnost. Tematski ciklus marin pomeni po eni strani vez s krajevno specifiko obmorskega rojstnega mesta, po drugi pa dosleden razvoj motiva, ki leži umetniku posebej pri srcu ter mu omogoča nenehno pot razvijanja slikarske izpovedi. Umetnika je na otvoritvenem večeru predstavil umetnostni zgodovinar in kustos v goriških Pokrajinskih muzejih Saša Quinzi. Navezal se je na osrednje tematsko izhodišče marinistov kot sta Guido Gri-mani in Vittorio Bolaffio ter nenazadnje tudi sam Nino Perizi, čeprav je bil v nizanju slikarskih potez veliko bolj gestualen. Posebej je izpostavil bogat likovni razvoj umetnika, ki je še posebej razčlenjeno prikazan v monografiji iz leta 2008 v založbi Hammerle in je prav v motiviki morskih krajin zaobjela osrednji vir navdiha, ki za-dobi v luči raziskovanja duhovnega pomena simbolov iz zadnjih let dodatni pomen preseganja vidne zunanjosti v zasledovanju duhovne razsežnosti. Starodavna tehnika olja na platnu predstavlja dodatno zahtevnost zaradi počasnega sušenja in doseganja barvnih prelivov preko plastenja postopnih prosojnih velatur, da barva zažari v vsej polnosti svetlobnega sija, ki nam ga morje prinaša, ko se zazremo proti obzorju z optimističnim pogledom. Morje vzbuja koloristično naravnano vizijo, postopna redukcija posameznih pripovednih elementov na bistvene prvine dopušča barvi, liričnim in osebnim skladom, da izpovedujejo intenzivna čustvena doživetja in milino. Umirjeni pogled Deziderija Švare je poln zaupanja in pozitivnega pričakovanja, ostaja intenzivnost slikarske izpovedi, ki pripoveduje o umetnikovi vitalnosti. V govoru se je Saša Quin-zi zaustavil tudi pri sami izbiri formata slikarske podlage, ki z obliko kvadrata deluje centripetalno in se osredotoča v osrednje jedro likovnega polja, kjer se nebo zrcali na morski gladini in svetloba odpira človeku nove razsežnosti duha. Razstava novejših slik Deziderija Švare z naslovom "Marine" je v Narodnem domu na ogled do 24. decembra od ponedeljka do petka z naslednjim urnikom: 10.-12. in 17.-19., ob sobotah pa le med 10. in 12. uro. Jasna Merku Srečanje Odbora No-Tav Odbor NO-TAV za Trst in s Krasa ter druge organizacije prirejajo danes ob 18. uri v dvorani CSV v ul. S. Francesco 2 v Trstu, srečanje z Riccardom Antoninijem, aktivistom gibanja za pravico in resnico glede pokola, ki je bil posledica železniške nesreče v Viareggiu 29. junija 2009. Antonini, po poklicu že-ležničar, je tudi tehnični svetovalec tožečih strank v sodnem postopku proti članom vodstva Državnih železnic in številnih drugih podjetji, ki so obdolženi, da so krivi za pokol. Po grožnjah in ustrahovanju, s katerimi so želeli doseči, da bi se umaknil iz boja, ga je 7. novembra 2011 vodstvo Državnih železnic, torej obtoženci za pokol, odpustilo z dela. Javno srečanje v Trstu sodi v vsedržavno kampanijo v podporo vseh, ki se borijo za resnico in pravico glede pokola v Viareggiu. Srečanje bo tudi priložnost za poglobitev vprašanja varnosti in okoljske škodljivosti železniškega prometa. Danes zasedanja Foruma žensk V mestnem hotelu Vis a Vis (Trg squero vecchio 1) bo danes zasedal Forum tržaških žensk, na katerega so vabljene vse izvoljene predstavnice (od rajonskih svetoval do poslank in senatork). Pri-četek ob 18. uri. Kmalu »arhiv spomina« žensk iz FJK? Deželna komisija za enake možnosti med moškimi in ženskami prireja posvet, na katerem bodo preučili možnost ustanovitve »arhiva spomina« žensk iz Furlanije Julijske krajine; v njem naj bi združili že obstoječe arhive, obenem pa dali pobudo tudi za nove. Cilj je namreč iztrgati pozabi ženske spomine na povojno življenje v naši deželi. Posvet bo v ponedeljek ob 16.30 v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan 5; predvideni so posegi številnih raziskovalk in arhivark. Arhiv danes zaprt Študijska soba in info točka splošnega arhiva občine v Ul. Punte del Forno 2 bo danes zaprta. Ponovno bo odprta od ponedeljka dalje med 9. in 12.30, v ponedeljek in sredo tudi od 14. do 17. ure. Ob Kanalu odprli božični sejem Ob Kanalu in na Trgu sv. Antona so včeraj odprli že tradicionalni božični sejem. Stojnice, med katerimi so tudi neprofitne organizacije, bodo svojo najrazličnejšo ponudbo ponujale vse do nedelje, 18. decembra. Sredi trga bodo tudi letos velike žive jaslice. Gasilci zbirajo igrače in šolske potrebščine Odborništvo za kulturne dejavnosti Občine Dolina obvešča, da bo v okviru božičnega sejma jutri ob 17. uri srečanje, ki ga prireja združenje prostovoljnih gasilcev Breg. Združenje PG Breg bo gostilo predstavnike gasilcev PGD Materija iz Materije in DVD Cicarija Lanišče (to je dveh krajev, kjer je letos potekala pobuda »Odprtih mej« med Slovenijo in Hrvaško, katere pokrovitelj je bila tudi Občina DOlina), ter predstavnike IVVF San Candido-FF Innichen iz Južne Tirolske. Ob priložnostnem nagovoru prisotnih predstavnikov oblasti bo s koncertom koračnic večer popestrilo god-beno društvo iz Buj v hrvaški Istri. Od 16. ure dalje pa bodo gasilci ZPG Breg in prostovoljci občinske Civilne zaščite zbirali na svoji stojnici rabljene igrače in šolske potrebščine za otroke v stiski, ki jih bodo kasneje izročili združenju Lucchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 9. decembra 2011 1 1 ŽARIŠČE Po volitvah ne bo mirnih praznikov Julijan Cavdek Izid nedeljskih predčasnih volitev v Sloveniji, na katerih je zmagal Zoran Jankovic s svojo listo Pozitivna Slovenija, prinaša marsikatero novost, ki bo pomembna za prihodnost države. V prvi vrsti je tu vprašanje oblikovanja koalicije, ki bo zmožna zagotoviti Sloveniji vlado s trdno podporo v Državnem zboru. Ta je neobhodna za učinkovito oživitev slovenskega gospodarstva in z zahtevami, ki jih bodo prinesla nova, strožja pravila evro območja. Vse to bo imelo pomemben vpliv na slovenski družbeni in življenjski standard, podobno kot se v teh dneh dogaja v Italiji. Italija je prišla do današnjega hudega kriznega stanja zaradi poloma politike, ki se je dalj časa sprenevedala s potrebnimi reformami. Danes poskuša Italijo rešiti tehnična vlada Maria Montija. Slovenija je prav tako, še prej kot Italija, doživela politično krizo in izbrala pot predčasnih volitev. Potek in razvoj slednjih je pokazal kar nekaj zanimivosti. Najprej bi omenil sporne predvolilne ankete, ki so iz tedna v teden posredovale razvoj opredelitve volivcev. Moja ocena sicer ne more biti strokovna. Spornost pa vidim v dejstvu, da so ankete dokaj pravilno napovedale izide majhnih strank in list, popolnoma zgrešena pa je bila njihova napoved za zmagovalca in poraženca. Sicer to ni nemogoče, vseeno pa je dokaj težko, da se v slabem tednu volilni izid zasuka za tolikšno razliko. Druga pomembna novost je uveljavitev "osebnih ali osebnostnih" list Pozitivne Slovenije Zorana Jan-kovica in Državljanske liste Gregorja Viranta. Obe sta nastali le kakšen mesec pred volitvami in se bolj ali manj presenetljivo uveljavili tudi v odnosu do vsedržavnih strank, ki imajo razvejano teritorialno strukturo. Sicer je res, da sta obe listi lahko računali na močni in vplivni osebnosti ljubljanskega župana Zorana Jankovica in Gregorja Viranta, bivšega ministra in predsednika Zbora za Republiko. Njuna uveljavitev pa je mogoče pokazatelj volje po prenovi, po novi politiki. Čas pa bo pokazal ali je izbira pravilna. Tudi v Italiji smo bili pred kakšnim letom priča pompozni ustanovitvi stranke sredi milanskega mestnega središča, ki je nato zmagala volitve. Njene upravne in politične rezultate pa si nikakor ne upam privoščiti slovenski državi in družbi. Kakor tudi ne privoščim Sloveniji ber-lusconizacije njenega vsedržavnega političnega prostora. Posebnost je tudi zmaga gospodarstvenika in ljubljanskega župana Zorana Jankovica, ki je to zmogel s podporo levega dela slovenskega političnega telesa oziroma tega, kar je pred tremi leti predstavljal levi trojček. Dokaj očitno je, da je bila to jasna in načrtovana odločitev proti zmagi Slovenske demokratske stranke in predvsem njenega predsednika Janeza Janše. Poleg politične in programske vsebine, je verjetno slovenska levica žrtvovala tudi stranki Liberalno demokracijo in Zares. Temu trendu so se uspeli nekoliko zoperstaviti le Socialni demokrati Boruta Pahorja. Veliko presenečenje je poraz že napovedanega zmagovalca Janeza Janše in njegove SDS. Njegova osebna in strankina velika zavzetost za zmago na teh volitvah nista bili dovolj, da bi slovenske volivce prepričali za močno podporo. Nasprotno, stranka je nazadovala in v primerjavi s prejšnjimi volitvami iztržila drugi zapo- redni poraz. Kaj to pomeni za prihodnost tako Janše kot SDS-a? Ni mogoče zakriti, da je ta poraz hud udarec za osebnost, ki je slovensko samostojnost in državnost plačala s političnim pregonom in zaporom, velja za borca človekovih pravic v času slovenske pomladi in je v obdobju 20042008 vodila vlado, ki se lahko ponaša z uvrstitvijo Slovenije v evro območje, z izredno visoko gospodarsko rastjo in s predsedovanjem Sveta Evrope. Stranka SDS vsekakor ostaja druga politična moč. Ob njej pa bo lahko računala na Slovensko ljudsko stranko, ki je svoj rezultat izboljšala in na Novo Slovenijo, ki se po treh letih spet vrača v Državni zbor. Slednja je veliko vložila v prenovo strankine strukture ter prebrodila notranje težave, ki so pred tremi leti botrovali izpadu iz slovenskega parlamenta. Nedvomno je to pozitiven rezultat za pomladno opcijo, ki bo lahko skupaj odigrala pomembno politično vlogo. Novoizvoljeni Državni zbor in bodoča vlada se bosta morali spopasti z zahtevnim izzivom premostitve finančno-gospodarske krize. Za vse to pa je potrebna velika mera odgovornosti in poguma s strani vseh. Vsemu temu pa žal ne pomaga izrazit ideološki razkol slovenske politike. Občutek je, da se je ta razkol še bolj poglobil. Leva opcija je sicer dosegla zmago nad Janšo, ni si pa zagotovila možnosti za mirno vladanje. Prvi pogovori za sestavo večinske koalicije nakazujejo dokaj pomembne razlike. Ali bo te razlike nasmejanemu Zoranu Jankovicu uspelo prebroditi, bomo videli v prihodnjih tednih in mesecih. Kakorkoli že, stanje je resno, saj v slučaju neuspeha današnjih zmagovalcev, ni na vidiku slovenskega Maria Montija. pogovor - Corrado Rojac izdal nov CD V Variacijah strnjeno zadnje desetletje koncertne dejavnosti Izid zgoščenke je za vsakega glasbenika pomemben dogodek: kljub novim tehnologijam, ki omogočajo dostop do glasbe tudi po spletu, je plošča bolj konkreten in trajen dosežek, na razpolago tudi tistim, ki se še niso sprijaznili z računalnikom. Harmonikar in skladatelj Corrado Rojac zelo uspešno širi svojo umetnost s številnimi koncerti v Italiji in tujini, zdaj pa je z novo zgoščenko na voljo širšemu občinstvu (v Trstu je CD na prodaj tako v Tržaški knjigarni kot v Možinovi trgovini Record disc-hi v Ul.Diaz). Pred časom smo obvestili javnost o tvojem koncertu, ki je bil vključen v programe web televizije Limen, zdaj pa nova plošča z naslovom Variacije, ki je izšla za isto založbo. Kako si izbral program? V svojo drugo ploščo (prva je izšla pred desetimi leti) sem želel strniti zadnje desetletje svoje koncertne dejavnosti: deset let je dovolj dolga doba, da po temeljitem razmisleku lahko izbereš to, kar smatraš najboljše ali najbolj zanimivo. Podoben program z naslovom Variacije sem igral na prestižnem koncertu, ki ga je organizirala Ac-cademia filarmonica iz Bologne v sezoni, ki ponuja nadvse ugledna imena mednarodno priznanih umetnikov. Kljub tvoji naklonjenosti do sodobne glasbe, si začel z Bachom. Skladbe sem izbral kot neke vrste an-tološki pregled, ki zaobjame štiri stoletja glasbe: Bach je enkraten genij, ki je zakoličil temelje naše glasbe, zato sem brez vsakršnega oklevanja izbral skladbo za orgle-Parti-to z variacijami na koral »O Gott, du frommer Gott«. Orgle so harmoniki najbližji instrument, zato sem le rahlo priredil parti-turo; harmonika lahko skladbi doda ek-spresivnost, ki je orgle ne premorejo, in glasbena pripoved postane bolj intimna, bogata na dinamičnih odtenkih. predstavitev v kopru - Velikih pet in nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev O zgodovinskem delu med drugimi spregovorila tudi tržaška zgodovinarja Gorazd Baje in Jože Pirjevec Knjiga z naslovom Velikih pet in nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev / Les Cinq Grands et la creation du Royaume des Serbs, Croates et Slovenes, ki je izšla v sklopu dvojezične zbirke Studia diplomatica Slove-nica, predstavlja politiko ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije in Japonske do nastanka jugoslovanske države in posebej Slovencev ob zaključku prve svetovne vojne. Delo, ki sta ga uredila Andrej Rahten in Janez Šumrada, so predstavili v torek na Univerzi na Primorskem v Kopru. Monografija, zasnovana na načrtnem študiju arhivskih virov v nekaterih najvažnejših političnih središčih sveta (v Parizu, Londonu, Washingtonu, Rimu, Tokiu, itd.), prinaša nova spoznanja in je pomemben prispevek k diplomatski in politični zgodovini Slovencev v 20. stoletju.Delo, ki je rezultat sodelovanja različnih avtorjev, vsebuje sedem študij: o pogledih Francije na ustanovitev Kraljevine SHS v knjigi piše Stanislav Sre-tenovic; Uroš Lipušček opisuje ameriške strateške načrte med prvo svetovno vojno v odnosu do Slovencev; o vlogi Rima v odnosu do južnoslovanske sosede na drugi strani Jadranskega morja piše Tanja Mljač; Gorazd Bajc je na osnovi raziskav, ki jih je opravil v londonskih arhivih, sestavil prispevek o diplomaciji Velike Britanije in Slovencih; Boštjan Bertalanič je napisal študijo, ki obravnava doslej povsem neraziskane vidike japonske zunanje politike z ozirom na nastanek SHS; Gregor Jenuš opisuje slovenska pričakovanja in odzive na odločitve velesil v Parizu; Andrej Rahten se je posvetil prikazu Wilsonovih srečanj in razhajanj s Slovenci. Po pozdravnem nagovoru Darka Darovca je Rahten spregovoril o delo- Na koprski predstavitvi so govorili tudi o tem, zakaj Slovenija ni uspela ohraniti svoje celovitosti vanju Slovencev na pariški mirovni konferenci. Svojo diplomatsko neizkušenost, ki je očitna glede na profesionalno delovanje italijanske diplomacije, skušajo Slovenci znotraj delegacije SHS nadoknaditi z marljivostjo, organizacijsko sposobnostjo, vestnostjo in siste-matičnostjo. Dokumenti pričajo, da naj bi Slovenci naredili vse, kar je bilo v danih razmerah mogoče za ohranitev svoje samobitnosti in etnične integritete slovenskega ozemlja. Realnost je, kot znano, bila drugačna, saj so bili Angleži vezani na ozemeljske obljube, ki so jih dali Italijanom ob podpisu tajnega Londonskega pakta leta 1915. Za Britance, je na predstavitvi opozoril tržaški zgodovinar Gorazd Bajc, Slovenci niso bili zanimivi vse do konca 30-ih let. »Iz londonskih arhivov izhaja, kako so Bri- tanci preroško kot edino ekonomsko perspektivo razvoja Trsta in Reke videli v tesnem sodelovanju pristaniških mest z njunima naravnima zaledjema.« Viri pričajo, je dodal Bajc, da ni bilo prostora za nikakršen ozemeljski kompromis v korist Slovencev na Primorskem. Jože Pirjevec je na srečanju opozoril, da knjiga z različnih zornih kotov prikazuje slovensko dramo, ki je bila zaradi Rapalske meje zelo travmatična. Italija je bila v Parizu pomemben akter. Njena politika je temeljila na upoštevanju mita o rimskem cesarstvu (kolonia-lizem) in beneški republiki (posedovanje vzhodnega Jadrana in Sredozemlja), ki sta predstavljala temelj obnašanja v odnosu do srednje Evrope in Balkana. Slovenci so upali, da bo prevladala Wilsonova ideja o samoodločbi narodov, kar se pa ni zgodilo. Čeprav je Londonski pakt predvideval tudi dodelitev Dalmacije, se je Rim, v perspektivi omejevanja bodočega prodora Nemčije na Balkan, odločil za dialog z novo SHS in se odpovedal nadaljnjim ozemeljskim zahtevam. Iz beograjskega zornega kota sta bili meji z Avstrijo in Italijo postranska zadeva. Iz knjige izhaja, kako so tuji diplomati v Parizu zviška gledali slovenske predstavnike. Do njih so imeli odklonilen odnos in vsaka njihova zahteva se jim je zdela arogantna. Pirjevec je tudi spomnil, da se je italijanska diplomacija zelo angažirala, da smo Slovenci izgubili Koroško. Japonska je imela podrobno izdelana stališča do jadranskega vprašanja: bila je na strani Italije, saj sta Tokio in Rim imela isto imperialistično vizijo. (Mch) Ettore Pozzoli je bolj znan kot avtor mukotrpnih solfeggiov, s katerimi smo se v študijskih letih borili vsi glasbeniki, manj znan pa je njegov sklada-teljski opus Res se je Pozzoli posvečal predvsem didaktiki, pisal pa je za klavir, harmoniko in tudi simfonični orkester. Rojen je bil l.1873, torej le nekaj let pred Ravelom, ostal pa je vezan na preteklost, čeprav se je njegov življenjski lok sklenil l.1953 (takrat je umrl tudi Prokofjev) in je potekal vzporedno z avantgardami 20.stoletja. Pisal je po modelih 19.stoletja, kot zapoznel romantik, njegova Tema z variacijami pa se mi zdi instrumentalno dokaj posrečena; tudi tu sem moral nekaj spremeniti, kajti nastala je za klavirsko harmoniko, zdaj pa skoraj vsi igramo na instrument z razloženimi basi in gumbi tudi za desno roko. Menim, da tako Bach kot Pozzoli najlepše zazvenita v počasnih stavkih , Bach s svojim kromatiz-mom, Pozzoli z nežnostjo 7.variacije. Tudi Anatoli Kusjakov ima že pomembno mesto v tvojem repertoarju Med odličnimi ruskimi skladatelji, ki so obogatili naš repertoar, zelo rad igram tudi Kusjakova; skladbo sem sicer že posnel, po desetih letih pa je zame - in upam tudi za poslušalce - zanimiva primerjava z interpretacijo, ki je v tem obdobju dobila nove odtenke. Sonata št.1 je morda najtehtnejša skladba, kajti vsebuje tipične prijeme, ki so se razširili v drugi polovici prejšnjega stoletja: vibrato, ritmično tresenje meha in kompozicijska tehnika, ki jo je Kusjakov še lepše razvil v poznejših delih, a je že tu razpoznavna; občuti se močan vpliv Šostako-viča, s primesjo ruskih narodnih napevov, ki glasbo obarva s toplino in pristnostjo. Sodobno glasbo zastopa mladi komponist Gianluca Verlingieri, tudi on je večkrat prisoten v tvojih koncertnih programih Večkrat se srečujeva, tako na koncertih kot na seminarjih; skupaj sva obiskovala mojstrski tečaj, ki ga je vodil Azio Corghi na prestižni Accademia Chigiana v Sieni. Verlingieri v svoji skladbi Shift staplja različne sodobne tokove, od jazza do minimal-izma in spektralizma, harmonsko pripoved gradi z geometričnimi vzorci na gumbni klaviaturi. Opazen je zelo racionalen, matematičen razvoj strukture in harmonije, vmes pa je tudi kanček humorja, ki ga slišimo v liku cirkuškega klovna. Avtor je svoj študij izpopolnil v ZDA in iz različnih sugestij ustvaril pravi kaleidoskop, v katerem je vključeno tudi čustveno doživljanje glasbe. Avtor poslednje skladbe je Hans Brehme (1904-1957), nemški pianist, ki je študiral pri Wilhelmu Kempffu Bil je predvsem pianist, ko pa je po drugi svetovni vojni začel poučevati v Tros-singenu, se je navdušil za harmoniko (v mestu je pomembna tovarna harmonik in orglic) ter ji podaril več tehtnih skladb. Tudi Brehme je vezan na preteklost, kajti mimo rahlega vpliva francoskega impresionizma je predvsem Brahms njegov idealni model, in to se jasno sliši v skladbi Paganiniana. Kakšne načrte pa kuješ za bližnjo prihodnost? Na spletni televiziji Limen bo kmalu na ogled koncert, ki sem ga imel na univerzi v Harvardu, veselim pa se koncerta, ki ga bom 13.decembra oblikoval v beneškem gledališču La Fenice: posvečen bo Sofiji Gu-bajdulini, sam bom igral njen De profundis, v duu in triu pa In croce ter Silenzio. Sodelovali bodo solisti gledališkega orkestra, predstavil pa bom tudi svojo skladbo-česar na plošči tokrat nisem storil. Katja Kralj 200 Sobota, 10. decembra 2011 KULTURA / ssg - V torek v veliki dvorani Kulturnega doma Divji ritmi s kubanskimi plesalci in glasbeniki Ansambel Ballet Nueva Cuba s plesno predstavo Havana Song & Dance -Y m * » M Wi( m Dvanajst plesalcev in deset imenitnih kubanskih glasbenikov bo z izjemnim nabojem očaralo publiko in jo »potopilo« v osrčje kubanske kulture Oder Slovenskega stalnega gledališča se bo v torek, 13. decembra ob 21. uri spremenil v sončni havanski trg z enkratnim gostovanjem ansambla Ballet Nueva Cuba in plesno predstavo Havana Song & Dance. Dvanajst plesalcev in deset imenitnih kubanskih glasbenikov orkestra Los Jovenes clasico del Son bo z izjemnim nabojem očaralo publiko in jo privabilo v osrčje kubanske kulture. Očarljivo, živobarvno plesno in glasbeno potovanje bo prikazalo preteklost in sedanjost Kube na cestah njene prestolnice, kjer mladi začutijo znake sprememb in sanjajo o boljši bodočnosti. Plesna predstava je zgodba o Pa-pitu, članu nove generacije, ki bi želel postati slaven in bogat v Miamiju, in o njegovi konfrontaciji z očetom Ramo-nom, kraljem rumbe, ki živi v spominih zlate kubanske preteklosti. Spored Ballet Nueva Cuba bo segal od afriških plesov do glasbe petdesetih, od mamba in cha cha chaja do salse, timbe in reggaetona. Izredni ritmi in virtuozni plesni nastopi bodo po- prej do novice www.primorski.eu] stali izraz kubanske življenjske radosti, ki nam posreduje prikaz današnje Havane v prepletu folklornih motivov, sodobnih plesov in jazzovskih spodbud modernih in dinamičnih skupinskih in solističnih koreografij. Člani ansambla so se izšolali na zavodu Escuela Nacional de Arte y danza de la Habana in na šoli Conjunto Folklorico Nacional. Gostovanje, ki spada v abonmajska sporeda Super-sodobni in Mega, je nastalo na pobudo in s sodelovanjem deželnega društva Artisti Associati - Circuito Regionale Danza. Prodaja vstopnic poteka pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča, ki je odprta vsak dan od 10. do 15. ure in na spletu na strani www.vivaticket.it. trst - Razstava in biografija Nobelovec Andric se v Trstu ni počutil dobro ••• Ivo Andrič po prejetju Nobelove nagrade, spodaj platnica nove knjige »Tu se ne počutim dobro. Predvsem se ne morem privaditi na podnebje, (...) tu sem naletel na strašen veter, kateremu je treba dodati še vlago! Vse je neverjetno drago. Ne vem, kako dolgo bom zdržal tu ...« Nekako tako je Ivo Andric pisal svojemu založniku Svetislavu Cvijanovicu, potem ko je decembra 1922 nastopil službo na tržaškem konzulatu Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev. Konzulat je imel sedež na Trgu Venezia 1; na pročelju visi danes spominska plošča, ki mimoidoče opozarja na nekajmesečno tržaško obdobje edinega jugoslovanskega avtorja, ki je prejel Nobelovo nagrado. In ravno petdesetletnici podelitve v Stockholmu (10. decembra 1961) in stoletnici prve objave kakega Andricevega besedila (leta 1911 v kulturni reviji Bosanska vila) je posvečena obsežna razstava, ki jo bodo v torek, 13. decembra, odprli v tržaški Državni knjižnici (ob 17.30 v prostorih na Trgu Papa Giovanni XXIII). Do 18. februarja si bo mogoče ogledati bogat izbor dokumentov, fotografij, knjig in drugih predmetov, ki pripovedujejo o Andricevih zanimanjih (na primer za italijansko poezijo) ali nam predstavljajo njegove pronicljive analize Mussolinijevega režima. Z raznimi intervjuji in posnetki želijo prireditelji približati ustvarjalno in diplomatsko pot tega avtorja, ki je zaslovel predvsem z zgodovinskim romanom Most na Drini, a tudi s Travniško kroniko in Gospodično. A ostaja kljub Nobelovi nagradi italijanskim bralcem pretežno nepoznan. Kdor bo želel zapolniti to vrzel, bo imel odslej na voljo tudi italijanski prevod biografije Iva Andrica izpod peresa Radovana Popovica. Knjiga je izšla pri tržaški založbi Comunicarte; slednja je s kulturnim društvom Cizerou-no tudi glavna pobudnica projekta, ki sta si ga zamislila Mila Lazic in Massi-milano Schiozzi. Pri njegovi izvedbi sodelujejo še Andricev muzej in fundacija iz Beograda, knjižnica Matica srpska iz Novega Sada, univerza iz Pise in fundacija Alberto in Arnoldo Mondadori. Biografijo bodo v soboto, 17. decembra, ob 18.30 predstavili v sklopu založniškega sejma Bobi Bazlen, ki bo potekal v kavarni San Marco. (pd) zagreb V muzeju Mimara Razstava oblikovalskih rešitev Miljenka Licula Oblikovalske rešitve vizualne identitete Slovenije iz delavnice enega najbolj znanih slovenskih grafičnih ustvarjalcev Miljenka Licula, so predstavljene na razstavi Identiteta Slovenije - Oblikovanje za državo, ki so je v sredo odprli v zagrebškem muzeja Mimara. Licul (1946-2009) je med drugim celostno oblikoval prvi slovenski denar - tolar.Razstavo je odprl slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk, ki je izpostavil, da razstavljena Liculova dela združujejo slovenski in hrvaški narod, glede na to, da je bil znani oblikovalec rojen v Vodnjanu pri Pulju, v Sloveniji pa je študiral in ustvarjal. Poleg tolarskih bankovcev in kovancev je Licul oblikoval slovensko stran evropskih kovancev, pa tudi vrsto zbirateljskih in spominskih kovancev. Poskrbel je za vizualno identiteto slovenskega naroda in države z oblikovanjem slovenskega potnega lista, vključno z biometričnim, osebnih in zdravstvenih izkaznic ter novega vozniškega dovoljenja. Poleg omenjenih rešitev, je v Zagrebu na ogled tudi niz rednih in priložnostnih znamk enega najvidnejših slovenskih ustvarjalcev. Njegov prijatelj in sodelavec Ranko Novak je na odprtju razstave dejal, da je pokojni ustvarjalec zaslužen za vse dobre stvari, ko gre za vizualno identiteto Slovenije, razen za zastavo in grb, za katera je po njegovih besedah videti, da ju ni oblikoval Licul. "Tudi če evro propade ne bo težav, saj ima Slovenija rezervne bankovce - tolarje, ki jih je oblikoval Licul," se je pošalil Novak, ki je sicer profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Miljenko Licul je leta 2008 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leto zatem je umrl. Razstavo sta pripravili slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem ter slovensko kulturno društvo Slovenski dom v okvirju 20. obletnice slovenske neodvisnosti. El Camino Black Keys Garage, rock n' roll Nonesuch Records, 2011 Januarja letos smo zabeležili vest o mladi dvojici Black Keys, ki je kak mesec prej izdala svojo šesto ploščo Brothers. No, minilo je šele eno leto in fanta sta nam spet postregla z novim glasbenim izdelkom El Camino, mi pa mu z veseljem prisluhnemo! Sedem plošč v deset let dolgi glasbeni karieri niso mačje solze - o tem ni dvoma. Komaj tridesetletna Daniel Auerbach in Patrick Carney pa sta nam tokrat postregla z albumom, s katerim se bosta dokončno uveljavila na mednarodni glasbeni sceni. Uveljavila, kar pomeni, da ju ne bodo več obravnavali kot perspektivni garage band, ampak kot uveljavljeno, zrelo skupino, ki polni svetovna glasbena prizorišča (koncert, ki bo 30. januarja v Milanu, je že razprodan!). Ameriška dvojica se je tudi tokrat odločila za mešanico garage roka, s trdimi kitarami in klaviaturami, ki spominjajo na sedemdeseta leta, ter prijetnih melodij. Prvenec Lonely Boy je v bistvu idealna sinteza plošče: super kitare in klaviature s posrečenim refrenom. Vi-deoposnetek pesmi si je na spletu ogledalo že več kot tri milijone ljudi ... Po istem kalupu se plošča nadaljuje s komadom Dead and Gone, medtem ko je pesem Gold on the Ceiling neke vrste garage-blues pesem, s tu pa tam »glam« vokali. Little Black Submarines je mala mojstrovina, v kateri pride na dan kultura ameriške dvojice, ki se zgleduje po skupinah Led Zeppelin in White Stripes, in njena pristna glasbena esenca. Naslednji komad Run Right Back je posebna mešanica indie in garage rocka, Sister pa nekoliko bolj anonimna, skoraj pop pesem. Hell Of a Season spet spominja na psihedelijo iz sedemdesetih, Stop Stop pa poslušalca skoraj spravi v smeh, ko se v refrenu pojavi ksilofon. Proti koncu plošče je še čas za bolj ali manj indie pesem Nova Baby in še za zaključno, skoraj funky Mind Eraser. El Camino vnovič potrjuje, da sta mlada rokerja na pravi poti ... Rajko Dolhar / SVET Petek, 9. decembra 2011 13 kriza evra - Sinoči so se evropski voditelji zbrali v Bruslju na dvodnevnem zasedanju Merklova verjame v uspeh vrha EU, za Sarkozyja je to zadnja priložnost Nemčija in Francija za novo pogodbo - Bodo na vrhu prišle do izraza nove delitve? MARSEILLE - Nemška kanclerka Angela Merkel je v Marseillu, kjer so pred sinočnjim začetkom vrha EU tekli pogovori predstavnikov evropskih konservativnih strank, izrazila prepričanje, da bo voditeljem EU v Bruslju uspelo poiskati prave rešitve za evro. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je opozoril, da je tokratni vrh zadnja priložnost za zaustavitev dolžniške krize. Merklova je bila pred začetkom vrha unije optimistična. "Našli bomo dobre rešitve. Prepričana sem, da bomo našli odgovore na vsa vprašanja," je poudarila. Ob tem pa je priznala, da bodo pogovori na vrhu "težki". "Države, ki nimajo evra, prosim za razumevanje. Tujini moramo poslati močno sporočilo. Same besede niso dovolj, potrebujemo več povezanosti, potrebujemo spremembe evropske pogodbe," je izpostavila. Sarkozy je bil na srečanju evropskih konservativnih strank v južnofrancoskem mestu bolj previden. Kot je opozoril, se Evropa sooča s tveganji brez primere, tokratni vrh EU pa je zadnja priložnost za razrešitev dolžniške krize območja evra. "Nikoli doslej ni bil obstoj Evrope tako nujen in nikoli ni bila Evropa v tako veliki nevarnosti ... Tveganje, da Evropa razpade, ni bilo še nikoli tako veliko," je zatrdil francoski predsednik. "Ukrepati moramo takoj. Dlje, ko čakamo s sprejetjem rešitev, več nas bo to stalo in manj bomo učinkoviti," je dejal. "Če ne dosežemo dogovora do petka, ne bomo dobili druge priložnosti," je sklenil. Merklova in Sarkozy se zavzemata za avtomatične sankcije za tiste članice območja evra, katerih javnofinan-čni primanjkljaj bi presegel tri odstotke bruto domačega proizvoda. Kot sta dejala po ponedeljkovem srečanju, si želita prenove pogodbe na ravni celotne EU, dopuščata pa tudi možnost posebne pogodbe za območje evra. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v nagovoru zbranih v Marseillu pozno popoldne pozval k odprtosti do sprememb evropske pogodbe. "Revidiranje temeljne pogodbe je vedno zapletena zadeva ... Če so res potrebne, pa jih bomo podprli," je dejal. Ob morebitnih spremembah pogodbe morajo institucije EU (Evropska komisija, Evropska centralna banka, evropsko sodišče in Evropski parlament) po njegovih besedah dobiti pomembno vlogo. Močna Evropa bo potrebovala močnejše institucije, je menil. Dodal je še, da morebitne spremembe pogodbe ne smejo "ustvariti novih delitev", temveč morajo "okrepiti unijo s spoštovanjem do skupnih institucij". Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy medtem meni, da je mogoče zaostritev verodostojnosti proračunskih pravil in zagotovitev njihovega spoštovanja doseči z zgolj manjšimi spremembami pogodbe, ki naj ne bi terjale ratifikacije v parlamentih vseh članic unije. Van Rompuy je tudi proti nemškemu in francoskemu zavzemanju, da se Evropski komisiji dovoli nadzor nad nacionalnimi proračuni. Vodje nemških, francoskih, italijanskih, španskih in belgijskih sindikatov so nekaj ur pred začetkom vrha pozvali, da naj dogovor evropskih voditeljev vsebuje "socialno dimenzijo". Dodali so, da bi propad evra "uničil evropski projekt, ki je bil nedvomno eden od največjih političnih dosežkov 20. stoletja". Voditelji članic EU bodo na vrhu v Bruslju, ki se bo predvidoma zaključil danes, ponovno poskušali doreči odziv na krizo, ki bi pomiril finančne trge in rešil skupno evropsko valuto. To naj bi dosegli z zaostritvijo proračunske discipline in krepitvijo varnostnih mehanizmov. (STA) Angela Merkel in Nicolas Sarkozy ansa kriza evra - Novi ukrepi za pomoč bankam ECB pričakovano znižala ključno obrestno mero FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je na včerajšnji seji pričakovano znižal ključno obrestno mero za območje evra za 0,25 odstotne točke na en odstotek. Gre za drugo spremembo ključne obrestne mere v dobrem mesecu dni. ECB je namreč to obrestno mero za 0,25 odstotne točke znižala tudi novembra. Svet ECB je prav tako znižal obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki bosta po novem pri 1,75 oziroma 0,25 odstotka. Poteza je bila sicer v veliki meri pričakovana in se je zgodila v času, ko območje z evrom drsi v novo recesijo. S tem je ključna obrestna mera znova na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Kljub temu da je bila odločitev pričakovana, člani osrednjega organa denarne politike v območju evra niso bili soglasni. Po besedah predsednika ECB Maria Draghija mnenja niso bila deljena toliko zaradi vsebine kot zaradi različnih pogledov glede primernosti trenutka za tak ukrep. Za znižanje ključne obrestne mere se je ECB po Draghijevih besedah odločila bolj zaradi slabših gospodarskih obetov za evrsko območje kot zaradi dolžniške krize. ECB je včeraj namreč oceno gospodarske rasti za prihodnje leto znižala za celo odstotno točko na 0,3 odstotka. Prav tako denarne politike ECB trenutno ne bremenijo inflacijski strahovi. Čeprav je letna inflacija predvsem zaradi učinkov višjih cen energije in surovin še naprej na ravni, ki občutno presega srednjeročni cilj osrednje denarne ustanove evrskega območja, je Draghi napovedal, da se bo zaradi umirjanja gospodarske dejavnosti inflacija že v začetku 2012 umirila, na srednji rok pa inflacijskih pritiskov v Frankfurtu ne vidijo. V ECB po drugi strani ne vidijo niti nevarnosti deflacije, ki ima za gospodarstvo pogosto še bolj boleč učinek kot inflacija, saj lahko vodi v podaljšano obdobje stagnacije. Svet ECB je včeraj sprejel tudi dodatne ukrepe za stabilizacijo razmer v bančnem sistemu. Gre za dve 36-me-sečni operaciji refinanciranja v neomejenem obsegu in po fiksni obrestni meri ter razširitev nabora zavarovanj za posojila ECB. Prva 36-mesečna operacija refinanciranja bo izpeljana 31. decembra in bo nadomestila predvideno 12-mesečno. Obseg refinanciranja bo neomejen, obrestna mera pa bo fiksna. Možno bo tudi predhodno odplačilo po 12 mesecih. Kot posebej pomembno je prvi mož Evropske centralne banke (ECB) Draghi izpostavil širitev nabora instrumentov, ki jih lahko banke uporabijo kot zavarovanje za posojila ECB. Med drugim bodo za nekatere vrednostne papirje sprejemljive nižje bonitetne ocene, možno pa bo uporabiti tudi nekatere bančne terjatve, kot so hi-potekarna posojila ter kredite malim in srednjim podjetjem, če bodo ti izpolnjevali določene kriterije. (STA) kriza evra Evropske borze navzdol FRANKFURT - Potem ko je predsednik Evropske centralne banke (ECB) zatrl upanje, da bi ECB prevzela vidnejšo vlogo pri spopadu z dolžniško krizo v območju evra, so se tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi včeraj znižali. Tudi tečaj evra je zdrsnil navzdol, prav tako je odločitev ECB negativno vplivala na cene nafte. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je znižal za 2,43 odstotka in dan sklenil pri 2288,05 točke. Predsednik ECB Mario Draghi je včeraj na novinarski konferenci v Frankfurtu v zelo odklonilnem tonu govoril o možnosti, da bi ECB v večji meri posegla na trgu državnih obveznic, če bi se voditelji EU na sedanjem vrhu dogovorili o krepitvi fiskalne in gospodarske integracije v evrskem območju ter tako ponudili močno fiskalno podporo skupni valuti. Znova je poudaril, da trenutni program odkupovanja državnih obveznic ranljivih članic evr-skega območja ni večen in ni neomejen. Draghi je pred novinarji spregovoril potem, ko je svet ECB v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za četrt odstotne točke na en odstotek. Še posebej so se po njegovem nastopu pocenile delnice bank. V Frankfurtu je indeks DAX izgubil 2,01 odstotka in se oblikoval pri 5874,44 točke, medtem ko se je indeks francoskih delnic CAC 40 znižal za 2,53 odstotka in trgovanje končal pri 3095,49 točke. Na borzi v Londonu se je indeks FTSE 100 znižal za 1,14 odstotka na 5483,77 točke, v Züric-hu pa indeks SMI za 0,49 odstotka na 5737,82 točke. Milanski indeks FTSE Italia All-Share se je znižal za 3,85 odstotka in se oblikoval pri 15.763,69 točke. Borza na Dunaju je bila danes zaprta. Tudi trgovanje v Budimpešti je potekalo v negativnem območju, tako da je indeks BUX dan končal pri 16.890,66 točke, kar je 1,85 odstotka manj kot v sredo. Indeks borze v Zagrebu Cro-bex se je znižal za 0,29 odstotka na 1770,98 točke, niso pa negativnemu trendu sledile delnice srbskih podjetij, tako da je indeks borze v Beogradu Belex zabeležil 0,17-od-stotno rast na 502,35 točke. (STA) rusija - Po nedeljskih parlamentarnih volitvah Putin se zavzema za dialog z opozicijo, a svari protestnike MOSKVA - Ruski premier Vladimir Putin se je včeraj zavzel za dialog med opozicijo in oblastmi, vendar je pri tem opozoril, da se morajo tisti, ki kršijo pravila, soočiti s posledicami. Obenem je obtožil ZDA, da so s kritikami na račun nedeljskih parlamentarnih volitev v Rusiji sprožile spore. "Če nekdo krši zakon, morajo varnostne sile izvršiti zakon z vsemi pravnimi sredstvi," je dejal Putin po treh dneh protestov, ki so izbruhnili po parlamentarnih volitvah. Vendar morajo oblasti kljub temu vstopiti v dialog z opozicijo, je dodal po poročanju ruskih tiskovnih agencij. "Če se ljudje obnašajo skladno z zakonom, bi morali dobiti priložnost, da izrazijo svoje mnenje, in teh državljanskih pravic ne bi smeli omejevati," je poudaril ruski premier. Putin je bil ob tem kritičen do vmešavanja ZDA v ruske volitve. Ameriške kritike na račun volitev so po njegovih besedah "poslale signal nekaterim ljudem v državi". "Oni so slišali signal in s podporo ameriškega zunanjega ministrstva Vladimir Putin ansa so začeli aktivno delo," je dejal Putin. "Vsi smo odrasli in vsi razumemo, da nekateri organizatorji sledijo dobro znanemu scenariju in imajo svoje lastne ozke politične cilje," je poudaril. Po njegovih besedah si nihče v Rusiji ne želi kaosa, kakršen je pretresal Ukrajino in Kirgizistan, povzema francoska tiskovna agencija AFP. Ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev pa je včeraj napovedal, da bodo domnevne nepravilnosti na volitvah preiskali. V izjavi za novinarje po srečanju s češkim predsednikom Vaclavom Klausom v Pragi je dejal, da je bila med volitvami morda kršena zakonodaja, ker "naša volilna zakonodaja ni idealna". Medvedjev je Ruse pozval, naj ostanejo mirni med preiskavo, ki jo bodo po njegovih besedah opravili "strokovnjaki, ne navadni ljudje". Dodal je, da razume razočaranje nekaterih ljudi, vendar "se izidi v celoti ujemajo z ocenami analitikov in javnomnenjskih raziskav". Tudi Medvedjev je dejal, da imajo ljudje pravico izraziti svoje mnenje in zastavljati vprašanja, vendar morajo to narediti v skladu z zakoni. Putinova stranka Enotna Rusija je na nedeljskih parlamentarnih volitvah izgubila precej podpore v primerjavi z volitvami pred štirimi leti, kljub temu pa je ohranila večino v parlamentu. V Moskvi in Sankt Peterburgu se od objave izidov vrstijo protesti privržencev opozicije, ki trdi, da je na volitvah prišlo do množičnih kršitev. Aretiranih je bilo več sto protestnikov, oblasti pa so zaradi demonstracij zvišale stopnjo pripravljenosti varnostnih sil. (STA) Nato in Rusija še vsaksebi glede protiraketnega ščita BRUSELJ - Zveza Nato in Rusija sta še vedno na različnih bregovih glede načrtov protiraketnega ščita v Evropi, je včeraj izjavil generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen po zasedanju Sveta Nato-Rusija v Bruslju, ki se ga je ob zunanjih ministrih 28 članic Nata udeležil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Srečanje je trajalo uro dlje, kot je bilo sprva načrtovano, kljub temu pa na koncu ni prišlo do dogovora. "Vseeno smo enotni, da si bomo še naprej prizadevali za dogovor in da se moramo še naprej pogovarjati," je pojasnil Ra-smussen. Zatrdil je še, da je Nato pripravljen upoštevati pomisleke Rusije glede protiraketnega ščita v Evropi. "Če bi lahko dosegli soglasje o tem vprašanju, potem bi lahko naše odnose dvignili na višjo raven," je dejal. ZDA zaskrbljene za demokracijo na Madžarskem BUDIMPEŠTA - ZDA ostajajo zaskrbljene za demokracijo na Madžarskem, kjer je konservativna vlada premiera Viktorja Orbana sprejela vrsto spornih odločitev glede pravosodja, medijev in ustave, je izjavila ameriška veleposlanica v Budimpešti Eleni Tsakopoulos Kounalakis. "Moja ekipa na veleposlaništvu in moji kolegi v Washingtonu so opravili obsežno raziskavo, kako ti (novi) zakoni vplivajo na demokracijo," je veleposlanica dejala v pogovoru za zadnjo izdajo tednika Heti Valasz. "Še naprej ostajamo zaskrbljeni," je dodala. "V prihodnjih tednih bodo glavni zakoni zaključeni in ustava bo stopila v veljavo. Preden se bo to zgodilo, pozivam vlado, naj še enkrat razmisli o teh ukrepih," je dejala Tsakopoulos Kounalakisova. Desnosredinska Orbanova vlada je na oblasti od leta 2010 in ima v parlamentu dvotretjinsko večino. Vse od prihoda na oblast se Orban v mednarodni javnosti sooča s kritikami, da večino v parlamentu izkorišča za sprejemanje spornih zakonov, kakršen je bil medijski zakon. Tudi nova ustava, ki poveličuje Boga, krščanstvo in tradicionalne družinske vrednote, je bila deležna mednarodnih kritik, češ da ogroža pravice margi-nalnih skupin. (STA) 1 4 Petek, 9. decembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu doberdob - Z evropskimi projekti bodo obogatili ponudbo na Gradini Ob sprejemnem centru igrala in plezalna stena V okviru deželnih operativnih programov računajo tudi na denar za skalnjak in fotovoltaično napravo Doberdobski sprejemni center Gradina bo prihodnje leto obogatil svojo ponudbo z novimi igrali in plezalno steno. Priložnost za to bo imel po zaslugi evropskega projekta Carso-Kras, ki spada med odobrene strateške projekte v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Nosilka projekta, ki je vreden čez tri milijone evrov, je občina Sežana, med partnerji pa je tudi pokrajina Gorica, ki je sklenila, da svoj delež denarja vloži v sprejemni center Gradina. »Sprejemni center Gradina bo dobil nova igrala, ob njih pa bo urejena tudi plezalna stena na prostem. Za to bodo izkoristili skalnato steno ob sprejemnem centru, ki je danes neizkoriščena in v precej slabem stanju, saj se kruši. Zato bo treba pred ureditvijo plezalne stene zaupati geologom študijo, nato pa bo treba steno sanirati,« je povedal doberdobski občinski odbornik Daniel Jarc in nadaljeval: »Plezalna stena bo visoka kakih šest metrov. Upravljala jo bo zadruga Rogos s pomočjo izkušenih plezalcev, ki bodo namestili tudi oprimke. Stena bo namenjena otrokom, a tudi odraslim, ki bodo želeli spoznati ta šport.« Po Jarčevem mnenju bo v geološko študijo, ureditev stene in igrala za najmlajše vloženih okrog40.000 evrov, dela pa bodo stekla prihodnje leto. »Pokrajina bo morala v prihodnjih mesecih objaviti razpis, preko katerega bo izbrala podjetje in tudi učitelje plezanja,« je povedal Jarc. Doberdobska uprava pa računa tudi na druga evropska sredstva, ki jih namerava vložiti v sprejemni center Gradina, saj je le-ta eden izmed najpomembnejših krajev srečevanja in dogajanja na območju občine. Pred meseci je pripravila projekt, s katerim se je prijavila na razpis za deželne operativne programe, povezane z ovrednotenjem objektov v zaščitenih naravnih območjih, kot je rezervat Do-berdobskega in Prelosnega jezera. Projekt predvideva razne ukrepe ravno na poslopju sprejemnega centra Gradina: ob večji fo-tovoltaični napravi bodo popravili streho, kanalizacijo in uredili manjši botanični vrt oz. skalnjak. Evropski projekt je skupno vreden približno 220.000 evrov: večji del bi krili z evropskimi sredstvi, 23 odstotkov pa z občinskim denarjem. Občina se je na razpis prijavila junija, odgovor pa naj bi po Jarčevem mnenju dobila januarja. (Ale) rivybEO nuZBj - J ¿ II' tržič - Beraud Odpuščene naj zaposli novi podizvajalec V Rimu so v prejšnjih dneh podpisali pogodbo za izredno dopolnilno blagajno za sedemdeset delavcev podjetja Beraud Mare, ki je kot podizvajalec skrbelo za barvanje ladij v tržiški ladjedelnici Fincantieri, zdaj pa je ukinilo svojo dejavnost, ker ji niso obnovili pogodbe. Družba Fincantieri je namreč pred poletjem za pod-izvajalca za barvanje ladij izbrala tržaško podjetje Petrol Lavori, s predstavniki katerega se hočejo čim prej srečati sindikalni predstavniki delavcev. »Prizadevali si bomo, da bi podjetje Petrol Lavori zaposlilo delavce, ki so bili doslej zaposleni pri podjetju Beraud Mare,« pojasnjuje pokrajinski tajnik kovinarskega sindikata UILM Luca Furlan, ki napoveduje, da se bodo o zadevi pogovarjali tudi z vodstvom ladjedelnice Fincantieri, saj po njegovem mnenju vlada na področju podizvajalskih del pravcata anarhija. Po besedah Furlana pri sindikatu UILM razumejo prizadevanja družbe Fincantieri, da bi iztržila čim boljše podizvajalske pogodbe, po drugi strani pa bi morali v dogovore vključiti tudi obvezo, da novi podizvajalci zaposlijo delavce, ki so zaradi njihovega prihoda izgubili delovno mesto. Sindikat UILM bo na zadevo opozoril tudi krajevne politike, saj gre za vprašanje, ki je neposredno vezano tudi na delovanje občinskih socialnih služb. Delavci, ki ostanejo brez dela, se namreč znajdejo v velikih težavah in zato množično navalijo na občinske socialne službe, ki se čez noč znajdejo s kopico prošenj po pomoči. Sprejemni center Gradina bumbaca tržič - Občinski svet Pozivajo k zaprtju goriške porodnišnice Tržiška občina poziva zdravstveno podjetje, naj čim prej odloči, katera od dveh porodnišnic v pokrajini bo »preživela«. V okviru reforme deželnega zdravstvenega sistema sta dve porodnišnici -v Gorici in Tržiču - odločno preveč, zato pa naj bi eno od dveh zaprli; tržiški občinski svetniki so prepričani, da ta ukrep ne sme prizadeti porodnišnice v Tržiču, kar po njihovih besedah potrjujejo tudi podatki o številu rojstev. »V zadnjih petnajstih letih se je v Tržiču rodilo 9.458 otrok, v Gorici pa samo 5.378; povprečno je bilo v Tržiču 630 rojstev na leto, v Gorici pa 353,« pojasnjuje predsednica tržiške svetniške komisije za zdravstvo Marina Turazza, ki je prepričana, da ima tržiška porodnišnica še cel kup adutov, zaradi katerih bi ne smela tvegati zaprtja. Turazzova opozarja, da ima Tržič boljšo geografsko lego, saj je privlačen tudi za zahodni del tržaške pokrajine in za južni del Furla-nije. Poleg tega v tržiški porodnišnici presegajo najnižjo mejo 500 porodov, ki so jo pred enim letom določili kot prag za delovanje porodniških oddelkov. Iz podatkov je jasno, da goriška porodnišnica ne dosega predvidenega praga, sploh pa se povprečno v Gorici ne rodi niti en otrok na dan. Kot navaja Turazzova, je tudi združenje zdravnikov iz porodniških oddelkov svojčas opozorilo, da višje število porodov zagotavlja mamicam in novorojenčkom večjo varnost. »Prepričani smo, da je treba sprejeti odločitev, s katero ni več mogoče odlašati,« poudarja Giampiero Fasola in pojasnjuje, da dandanes ni več mogoče imeti dveh ekip porodničarjev, zato pa bi bilo boljše eno porodnišnico ukiniti in prihranek od ukinitve vložiti v razvoj druge. Tržiški občinski svet je tako pozval županjo Silvio Altran, naj skliče konferenco županov in naj si nato prizadeva, da bi zadeva prišla do pozitivnega zaključka, ki je za Tržičane seveda ohranitev njihovega porodniškega oddelka. Po mnenju tržiških občinskih svetnikov bi z ukinitvijo goriškega porodniškega oddelka in z okrepitvijo tržiškega presegli prag 1.000 rojstev na leto, kar bi zagotovilo še toliko boljše pogoje za zdravnike in osebje ter večjo varnost za mamice in novorojenčke. Bodo čez nekaj let lahko kosili na istem mestu? bonaventura WWF V GRADEZU Klimatske spremembe ogrožajo mesto ob laguni Gradež resno ogrožajo klimatske spremembe, ki jih povzroča postopno segrevanje Zemlje zaradi toplogrednih plinov. Na to so včeraj opozorili oko-ljevarstveniki iz sklada WWF z domi- selno pobudo; v plitvo vodo pred osrednjo gradeško plažo so postavili nekaj stolov in mizo, kjer so pokosili in razložili, da kosila čez nekaj let ne bodo mogli ponoviti. Če se emisije toplo-grednih plinov ne bodo znižale, se bo gladina morja dvignila za več decime-trov - če ne celo metrov, zaradi česar so Gradež in drugi obmorski kraji v Fur-laniji-Julijski krajini resno ogroženi. san pier - Načrtujejo sončno elektrarno Z« ■ »V V • V •■ v ■ izkoriščanjem sončnih žarkov električna energija za 1.100 družin Sončno elektrarno načrtujejo na 7,7 hektarjih kmetijskih površin bonaventura im B^r:. d?■ ■ ■ . i fe i. YTM I Na občini v San Pieru se je začel upravni postopek za gradnjo sončne elektrarne, v kateri bi proizvedli toliko električne energije, da bi z njo lahko oskrbovali 1.100 družin. Med zadnjim zasedanjem občinskega odbora je župan Claudio Bignolin dal nalogo občinskim uradom, da pripravijo varianto regulacijskega načrta, ki bi družbi Semesteb omogočil gradnjo sončne elektrarne, v kateri bi letno proizvedli 3,6 gWh električne energije. Družba Semesteb že ima še večjo sončno elektrarno v Manzanu, kjer proizvajajo elektriko za kritje porabe 7.000 družin in na ta način preprečijo, da bi v ozračje izpuhtelo 6.500 ton ogljikovega dioksida. Čeprav gre za naložbo v izkoriščanje obnovljivih virov energije, je v San Pie-ru marsikdo skeptičen nad načrtom o gradnji sončne elektrarne. Projekt ne prepriča kmetov, ker naj bi sončna panele namestili na 7,7 hektarjev kmetijskih povr- šin, in niti krajevne sekcije Demokratske stranke, ki je kot znano v San Pieru v opoziciji. Župan skeptikom odgovarja, da je v načrtu vsenaokrog sončne elektrarne predvidena posaditev dreves in grmov, sploh pa mora projekt prestati še oceno deželnih uradov in konference storitev. Na občini v San Pieru si prizadevajo, da bi od investitorjev dosegli tudi postavitev sončnih panelov na nekatera poslopja v občinski lasti. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 10. decembra 2011 15 gorica - Na Mali Cecilijanki štiristo pevcev iz Goriške, Tržaške in Slovenije Praznik za vse, ki jim je otroško petje pri srcu Dario Bertinazzi: »Če bi se naslanjali le na gospodarstvo, nas že zdavnaj ne bi bilo več« Mladi glasovi in prisrčni aplavzi so včeraj popoldne pričarali praznično vzdušje v Kulturnem centru Lojze Bratuž, kjer je potekala tradicionalna Mala Cecilijan-ka. Pevska revija, ki jo že skoraj štirideset let prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice, je tudi tokrat privabila veliko število zborov z Goriškega, Benečije, s Tržaškega in iz Slovenije, ob približno 400 mladih pevcih pa so seveda prišli tudi njihovi starši, sorodniki in prijatelji, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano kulturnega središča na Drevoredu 20. septembra. Publiko je najprej nagovoril Dario Bertinazzi, predsednik goriškega Združenja cerkvenih pevskih zborov, po katerem je tako velika udeležba na pevski reviji pozitivno znamenje glede na veliko negotovost in krizo, ki jo doživlja naša družba. »Organizacije slovenske manjšine, ki so zrasle na prostovoljnem delu ter na trudu številnih zavednih Slovencev in Slovenk, ki jim krščanske vrednote in kultura srca pomenijo še veliko, bodo mogoče utrpele gospodarsko krizo, a zaradi nje ne bodo zamrle. In to zato, ker še danes ogromno naših ljudi dela prostovoljno,« je povedal Bertinazzi in kot primer ponudil zborovodje in pianiste, ki so včeraj stopili na oder centra Bratuž: »Nekdo si je pred dnevi celo upal izjaviti, da se v naši manjšini preveč poje in malo dela. Iskreno povedano vsi, ki delamo na kulturnem področju, imamo tudi svojo službo in svojo družino. Vsak od nas ima svoje težavice in križe, ki jih premosti tudi s pomočjo kulturnega udejstvovanja. Naša manjšina je močna in je preživela samo zato, ker so preživela društva. Če bi se manjšina naslanjala le na gospodarstvo, bi nas že zdavnaj ne bilo več.« Bertinaz-zi je spodbudil društva k sodelovanju, včerajšnjo veliko udeležbo pa ocenil kot dokaz, da je slovenska narodna skupnost živa in da ne živi na račun prispevkov. Občinstvu se je včeraj predstavilo devetnajst pevskih skupin. Zaradi velikega števila prijavljenih zborov je prireditev potekala v dveh delih: prvi se bo začel ob 15.30, drugi pa ob 18. uri. Nastopili so otroški pevski zbor osnovne šole Josip Abram iz Pev-me (zborovodja Marta Ferletič), otroško-mladinska pevska skupina Igo Gruden (Mirko Ferlan), mladinski pevski zbor Emil Komel (Damijana Čevdek Jug), otroški pevski zbor Emil Komel (Damijana Čevdek Jug), otroški pevski zbor Kraški cvet (s. Karmen Koren), otroški pevski zbor Opa-tje selo (Pavel Pahor), otroški pevski zbor osnovne šole iz Romjana (Lucija Lavren-čič Terpin), mladinski pevski zbor Rupa-Peč (Zulejka Devetak), otroški pevski zbor Rupa-Peč (Zulejka Devetak), mali otroški pevski zbor F.B. Sedej (Stefania Beretta), otroški pevski zbor F.B. Sedej (Liza Terčič), otroški pevski zbor KD Sovodnje - Mali (Jana Drasič), otroški pevski zbor KD So-vodnje (Jana Drasič), otroški cerkveni pevski zbor Štandrež (Lucrezia Bogaro), otro- ški pevski zbor Štmaver (Lara Feri), otroški pevski zbor Mali Veseljaki (Mateja Čer-nic), otroški pevski zbor Veseljaki (Lucija Lavrenčič Terpin), otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela (Karen Ulian) in otroški pevski zbor osnovne šole Ludvik Zorzut iz Bra-čana (Michela De Castro). Otroški zbor F.B. Sedej (zgoraj), nabito polna dvorana centra Bratuž (desno) bumbaca gorica - Dom Med prazniki proti drogam Po občinah kampanja ozaveščanja Amatersko športno združenje Dom iz Gorice je že vrsto let pobudnik akcije »Odpri oči, mamilom reci NE!«. Kampanja je nastala sredi prejšnjega desetletja, ko se je goriško belo-rdeče športno društvo vključilo v vseslovenski projekt ozavešča-nja proti mamilom, pobudnik katerega je poseben urad pri slovenski vladi. V vseh teh letih je goriški Dom priredil vrsto okroglih miz in javnih srečanj, na katerih so sodelovali priznani slovenski strokovnjaki s področja zasvojenosti, med katerimi naj omenimo Miho Kramlija iz Nove Gorice, Bernarda Spazzapana iz Gorice in Milana Kreka iz Kopra. Srečanja so bila namenjena tako članom športnega kluba kakor tudi širši javnosti in slovenskim šolarjem iz Gorice. V okviru omenjene družbene akcije izdaja Dom tudi dvojezične plakate z napisom »Odpri oči, mamilom reci NE! Apri gli occhi, NO alla droga!«, ki jih razobeša po mestu. K sodelovanju pri pobudi so v vseh teh letih bili vabljeni tudi drugi dejavniki z goriškega območja, med katerimi so kulturna zadruga Maja, Dijaški dom, slovenske šole v Gorici in Fundacija Goriške hranilnice, ki iniciativo podpira s finančnim prispevkom. S kampanjo proti zasvojenostim se je letos poleti športno društvo Dom vključilo v mirovno iniciativo »Sonce miru 2011«, pobudnika katere sta bila kulturna zadruga Maja in Kulturni dom v Gorici. Na problem zasvojenosti in na nevarnost mamil zlasti med mladimi želijo odborniki slovenskega športnega kluba opozarjati tudi med prazničnim časom, zato so se odločili, da bodo po občinah Goriške v decembrskih dneh razobesili nove plakate z napisom »Odpri oči, mamilom reci NE! Apri gli occhi, NO alla droga!«. štandrež - Predstavitev knjige v župnijski dvorani Uganke za vse priložnosti Avtorica Ivanka Jermol Zavadlav je v publikaciji zbrala 182 starih in novejših besednih iger, ki so primerne za otroke Ivanka Jermol Zavadlav s šopom rož ob zaključku predstavitve foto vip »Veliko nas nauči, čeprav vedno molči. Kaj je to?« Ta uganka je uvedla prijetno matinejo, ki jo je včeraj v štandre-ški župnijski dvorani priredilo prosvetno društvo Štandrež. Uganka najbrž ne bo pretežka, saj je odgovor na dlani: to je knjiga. In prav knjigi ugank je bil posvečena včerajšnja prireditev, na kateri se je zbralo kar nekaj ljudi, med katerimi so bili zlasti otroci. Pozdrav navzočim je izrekel predsednik društva, Marko Braini, za pevsko dobrodošlico pa je poskrbel domači otroški pevski zbor. Nato je bila na vrsti predstavitev knjige »Zbirka starih in novih ugank«, ki jo je napisala domačinka Ivanka Jermol Zavadlav. Literarno ustvarjalko je predstavila štandrežka kulturna delavka Majda Zavadlav, ki je spomnila, da se je avtorica v preteklosti že izkazala z izdajo pesniških zbirk, otroških iger in drugih literarnih del, tokrat pa se je odločila za zbirko ugank. Čeprav po rodu pisateljica ni iz Štandreža - rojena je bila leta 1924 v Anhovem -, se je v vaško življenje zelo dobro vključila in nemalo pri- spevala k kulturni rasti krajevnega prebivalstva. Kot se je sama izrazila, je vse to počela »iz ljubezni do slovenskega jezika in do slovenskega kulturnega izročila«. Majda Zavadlav je o njej povedala še marsikaj, predvsem pa to, da je zelo dobro spoznala otroško dušo in se vživela v miselni svet mladih. Njeni teksti so živahni, zabavni in veseli, obenem pa razumljivi in začinjeni s poučnimi sporočili. Kljub častitljivi starosti je Jermol Zavadlavova po duši ostala mlada in polna novih zamisli, med katere spada tudi njeno vneto zbiranje in zapisovanje posebnih besednih iger, ki jim pravimo uganke. Njena knjiga vsebuje 182 ugank, uvodne misli je napisal Karlo Nanut, tiskala in založila pa tiskarna Sedmak iz Ajdovščine. Knjiga je izšla v času, ko razmišljamo o božičnih in novoletnih darilih za naše otroke. Zbirka ugank bi bila bržčas zabavna in poučna rešitev. Na koncu posta-ljamo bralcem uganko iz knjige. »V zimskem času rad se naredi, in veliko nevšečnosti povzroči«. Temperature so hladne, zato je rešitev nadvse preprosta. (vip) nova gorica - Razstava v Bevkovi knjižnici Prvi v vesolju Na ogled redke fotografije iz Gagarinovega življenja in drugo dokumentarno gradivo Razstava z naslovom »Prvi v vesolju«, posvečena 50. obletnici prvega poleta človeka v vesolje, bo od danes na ogled v knjižnici Franceta Bevka. Leta 1961 je namreč ruski astronavt Jurij Gagarin prvič v zgodovini človeštva videl Zemljo iz vesolja. Ob tej priložnosti so v Bevkovi knjižnici postavili razstavo, ki vsebuje redke fotografije iz njegovega uradnega in neuradnega življenja, posterje iz šestdesetih let, znamke in kuverte o sovjetskem vesoljskem programu iz privatne zbirke. Obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi dokumentarni film »Prvi v vesolju«. Razstavo, ki je že potekala maja in junija letos v Mariboru in Ljubljani, organizira zavod Ruski dom iz Maribora ob podpori Fundacije Russkiy mir ter v sodelovanju z Mednarodnim kulturnim društvom Soglasje in knjižnico Franceta Bevka Nova Gorica. Današnje- Jurij Gagarin ga odprtja ob 12.30 se bosta udeležila Oleg Mukovskij, vodja Sankt-Peterburške podružnice Fundacije Rus-skiy mir in Igor Romanov, direktor zavoda Ruski dom in vodja Ruskega centra v Mariboru. (km) gorica - V Kulturnem domu Gospel koncert dobra priložnost za združitev sil Decembrski koncert gospel glasbe v goriškem Kulturnem domu je že tradicija. Ker je organizator tudi letos zaznal zanimanje zanj, je stopil v akcijo, tako da bo tradiciji zadoščeno. Letošnji koncert bo v torek, 27. decembra, ob 20.30, nastopila pa bo ena izmed najbolj prestižnih ameriških gospel skupin, ki se v tem času mudijo po Evropi. To je Earl Bynum & As WE Are s Cora »Sister« Armstrong. Dogodek prirejajo v okviru niza »Go gospel 2011«, letošnja novost pa je, da ga skupaj organizirata - prvič! -Kulturni dom in Kulturni center Lojze Bratuž. Medijski pokrovitelji so Primorski dnevnik, Novi glas in Voce Ison-tina. Predprodaja vstopnic že poteka pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (Ulica Brass 20, tel. 0481-33288); cena vstopnice znaša 10 evrov, znižana za upokojence, člane Kulturnega doma in centra Lojze Bratuž ter abonente SSG in Komigoja pa 7 evrov. —/ vladni odlok Gorica med najmanj obdavčenimi 1 0 Nedelja, 11. decembra 2011_GORIŠKI PROSTOR_/ gorica - nova gorica - »Župansko« prižiganje lučk se je preselilo drugam Lučke na skupnem trgu ne sijejo več tako svetlo Trg Evrope - Transalpina kraj otroškega srečevanja - Spet se bosta sešla vrtec iz Ulice Brolo in Kurirček Tudi letos bo na Trgu Evrope - Transalpini simbolni prižig lučk na enem od tamkajšnjih iglavcev. Tokratna prireditev bo potekala nekoliko bolj pozno kot predhodne, otroci iz slovenskega vrtca v Ulici Brolo v Gorici in enote Kurirček novogoriškega Vrtca se bodo na meji med mestoma sešli 21. decembra ob 10.30. Tako kot lansko leto naj bi se jim pridružila oba župana: no-vogoriški Matej Arčon in goriški Ettore Ro-moli. Otroci se po tradiciji med seboj obdarijo s svojimi izdelki, nato pa pripravijo kratek pevski program. Prižiganje lučk na skupnem trgu obeh Goric pa ima že pravo malo zgodovino. Prvič sta jih skupaj prižgala tedanja župana Nove Gorice in Gorice, Mirko Brulc in Vittorio Brancati, 13. decembra 2004, sedem mesecev po nastanku trga z dvema imenoma. Za simbol povezovanja obeh mest se tedaj obe občinski upravi oziroma občinska sveta nista uspela zediniti glede skupnega imena, zato se italijanska polovica naziva Trg Transalpina, slovenska pa Trg Evrope. Leta 2004 sta torej omenjena župana začela s to gesto, do tedaj je ta praznični obred namreč potekal ločeno: v Novi Gorici pred občinsko stavbo, v Gorici pa na Travniku. Skupni prižig lučk na omenjenem trgu pa je leta 2004 imel globlji pomen, kot ga ima sedaj: bil je znanilec nečesa novega. Tistih nekaj metrov mejne črte ni razmejevala ograja, tam že tedaj nekako ni bilo več mejnega režima, ki je sicer še vedno ostajal. Na mejnih prehodih so se v noči na prvi maj istega leta sicer poslovili cariniki, policisti pa so ostali. Gibanje na trgu je bilo omejeno le na sam trg in je seveda še vedno bolj ali manj odkrito potekalo pod budnim očesom patrulj nadzornih organov, dlje kot nekaj korakov čez nevidno mejno črto se v sosednjo državo ni smelo. Mnogi pa so tja prihajali prav zaradi tistega novega občutka ob prestopu meje, ne da bi morali komu pokazati dokumente, ki pa so vendarle za vsak primer morali biti v žepu. Tedaj se je precej govorilo o vseh mogočih načrtih glede tamkajšnjega trga, o tem, kaj vse bi tam kazalo postaviti, da bi ga oživili in v turističnem smislu tudi kar najbolje tržili. Z vstopom Slovenije v schengen-sko območje - 22. decembra 2007 - in dokončno odpravo nadzora na meji je trg iz- števerjan Umrla grofica Roberta Tacco je imela 97 let V 97. letu starosti je umrla grofica Roberta Thun Hohenstein Tacco, od katere se bodo danes ob 14. uri poslovili v Števerjanu, kjer bo pokopana v družinskem grobu. Njena rodbina naj bi izhajala iz plemiške družine Ghina di Tacca iz Siene, ki ga je Dante omenjal v svoji Božanski komediji. Kot pojasnjuje izvedenec za goriško plemstvo Stefano Cosma, goriška veja družine Tacco je plemiški naslov pridobila leta 1560, leta 1699 pa so Taccovi postali še šteferjanski grofje. Carlo Tacco je leta 1724 odprlo prvo usnjarno iz Gorice, Gugliel-mo Tacco pa je leta 1850 postal prvi gradonačelnik novoustanovljene števerjanske občine. Po smrti grofice Roberte postaja lastnik šte-verjanskih posestev in nekdanjega gradu, v katerem je danes gostilna dvor, plemiška družina Thun Hohenstein (ena veja je znana zaradi proizvodnje keramičnih izdelkov z blagovno znamko Thun), kateri je pripadal grofični pokojni mož. Grofica Roberta Tacco zapušča tri hčere, Anno Barbaro, Mario Elisabetto in Tereso Mario. Rodbina Tacco je bila lastnica tudi palače iz 18. stoletja v Krminu, še vedno pa je v njeni lasti tudi grad na Tridentinskem. gubil del privlačnosti. Mejo smo lahko prosto prestopali povsod. Decembrsko skupno prižiganje lučk se je sicer nadaljevalo. Toda če so prvo leto dogodku prisostvovali številni predstavniki občinskih, deželnih in pokrajinskih oblasti z obeh strani državne meje, večji pevski zbori in celo pihalni orkester, poleg njih pa še lepo število Goričanov in Novogoričanov, se je udeležba iz leta v leto manjšala, pa čeprav so jo nekajkrat skušali poživiti, denimo s prihodom betle-hemske luči miru ali pa s pevskimi nastopi osnovnošolcev. Zato je morda res modrejša odločitev, primorje Sanacijski program v rokah bank V ajdovski gradbeni družbi Primorje, kot smo že poročali, so bankam upnicam v sredo poslali v obravnavo zaključeni predlog sanacijskega programa. Postopek obravnave naj bi bil zaključen predvidoma do 30. decembra. »Ob tem so banke upnice izpostavile pričakovanje, da bodo sanacijo družbe s konkretnimi prispevki podprli tudi nebančni upniki. Samo skupen napor in skupen prispevek lahko privede do pozitivnega rezultata in ustvari realne pogoje za izvedbo sanacijskega programa. V kolikor volja upnikov ne bo izražena do zaključka obravnave, bodo banke zelo težko podprle izvedbo vseh ukrepov, ki jim jih predlaga vodstvo družbe Primorje,« so včeraj sporočili iz družbe. Zato namerava njeno vodstvo v prihodnjih dneh ponovno zaprositi upnike za tvornej-še sodelovanje, poslalo jim bo tudi svoje konkretne predloge. Na Pri-morju ob tem poudarjajo, da so rešitve, ki jih nudijo upnikom, zanje bistveno boljše kot bile v primeru, da družba Primorje ne uspe realizirati sanacijskega programa. »V primeru družbe SCT se je izkazalo, da za poplačilo tovrstnih upnikov ni na voljo nobenih sredstev,« dodajajo v ajdovski družbi. (km) da lučke dopoldan prižgejo predšolski otroci iz obeh omenjenih vrtcev, ki brez tolikokrat slišanih visoko donečih političnih fraz že nekaj let gojita tradicijo srečevanja. »Župansko« prižiganje lučk se je tako ali tako preselilo drugam: letos so ga z namenom postavljanja zametkov skupne turistične promocije izvedli na Travniku v Gorici, poleg gostitelja Ettoreja Romolija še župana Krmina in Gradišča ter šest županov Goriške s slovenske strani meje in z županom z obema sosednjima mestoma pobratenega Celovca. Katja Munih 1 i i' ■i ^ w A foto km. Da Tržič živi in diha skupaj s svojimi tovarnami in industrijskimi obrati, potrjujejo tudi jaslice, ki so postavljene pred občinsko palačo. Izdelali so jih delavci iz tovarne elektromotorjev Ansaldo, pobuda pa je plod stikov in sodelovanja med rekreacijskim društvom Ansaldo, ki mu predseduje Silvano Leg-hissa, in občinsko odbornico za kulturo Paolo Benes. K izdelavi jaslic je prispevalo tudi vodstvo tržiškega obrata, ki je dalo na razpolago jeklene panoje, iz katerega so delavci izrezali svete podobe. Na tržiški občini nameravajo po- gorica - Pobude Od ponedeljka deskanje na Travniku Pet metrov visoka in 25 metrov dolga proga za deskanje (snowboard), ki bo od ponedeljka delovala na goriškem Travniku, je prava novost letošnjega niza prazničnih prireditev Goriški december, pri katerem sodelujejo goriška občina, zveza trgovcev Ascom Confcommar-cio, združenje trgovcev Lenuovevie in druge mestne ustanove. Proga z umetnim snegom bo na voljo otrokom in odraslim, ki se bodo po njej lahko spuščali tudi z gumijastim obročem ali posebnimi smučmi, predvideni pa so tudi nastopi športnikov, ki tekmujejo v de-skanju. V teh dneh sta na pobudo zveze Ascom po goriških ulicah že začeli krožiti »božički«, ki delita bombone in sladice, jutri in pojutrišnjem pa bo na nekaterih točkah mogoče sodelovati pri pripravi okraskov za božična drevesa. V nedeljo 11. in 18. decembra bo po ulicah potekal karaoke, 17. decembra pa bodo otroci lahko v spremstvu animatorjev pisali pisemca Božičku in se z njim fotografirali. 18. decembra bodo otroke zabavali žon-glerji, med 21. in 23. decembrom pa bodo po mestu potekali nastopi plesnih skupin in zborov, ki bodo prepevali božične pesmi. Številne pobude bodo potekale tudi v soboto, 24. decembra. Na Verdijevem korzu bodo v ponedeljek odprli božično tržnico, trgovci centra Le-nuovevie pa bodo med 18. in 24. decembrom izvajali promocijsko pobudo: kdor bo v božična darila vložil vsaj 50 evrov, bo lahko sodeloval pri žrebanju in zmagal 500 evrov v bonih. budo ponoviti tudi v prihodnjih letih, ko naj bi k sodelovanju povabili še druge industrijske obrate. Rekreacijski krožek Ansaldo je pred dnevi izpeljal še eno hvalevredno pobudo, s katero je zaključil letošnjo dejavnost. Na prazničnem srečanju so izročili nagrade otrokom uslužbencev in članov krožka, ki so se v šoli najbolje izkazali. Najmlajši nagrajenci so poleg nagrade prejeli v dar še knjigo, ki so si jo zaslužili, ker so podarili svojo igračo človekoljubni fundaciji Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. | v« • občinami Gorica je med desetimi italijanskimi občinami z najnižjim porastom obdavčitve, ki naj bi jo povzročil odlok predsednika državne vlade Maria Mon-tija. Koliko se bo povišal dodatek k davku IRPEF in koliko bo pravzaprav znašal nov davek na nepremičnine IMU, je izračunal sindikat UIL, včeraj pa je njegove podatke povzela in objavila italijanska tiskovna agencija Ansa. Iz objavljenih ugotovitev bosta po-višek dodatka k davku IRPEF in uvedba davka IMU najbolj prizadela Rimljane, saj ju bosta novosti skupno stali kar 1.035 evrov. Milančani bodo po drugi strani ob 841 evrov, prebivalci Bologne pa ob 708 evrov. Najmanj bodo povišanje davkov občutili v glavnem mestu Sardinije; prebivalce Cagliarija bo Montijev odlok stal »le« 288 evrov. V Potenzi se bo davčni pritisk zvišal za 290 evrov, v Ori-stanu za 297 evrov, v Materi za 307 evrov, v Peru-gii za 312 evrov, v Ascoliju 325 evrov, v Gorici pa 335 evrov. Po izračunih sindikata UIL bodo Goriča- Guido G. Pettarin ni povprečno plačevali dodatke k davku IRPEF 275 evrov, davek na nepremičnine kategorij A/2 in A/3 pa bo povprečno vreden 60 evrov. Da je Gorica med desetimi najmanj obdavčenimi občinami v Italiji, se ne čudi občinski odbornik za finance Guido Germano Pettarin. »Od začetka mandata naprej smo si stalno prizadevali za nižanje davkov. Znižali smo vse, kar se je dalo znižati, poleg tega pa nismo povišali storitev, ki jih občina ponuja občanom,« pojasnjuje Pettarin in napoveduje, da bodo na prihodnjem zasedanju občinskega sveta, ki se bo sestal 19. in 20 decembra, razpravljali ravno o dodatku k davku IRPEF. »Predlagali bomo popolno ukinitev plačevanja dodatka k davku IRPEF; računamo na to, da bodo občinski svetniki naš predlog podprli,« napoveduje Germano Pettarin. (dr) Cingolani s spletno stranjo Levosredinski kandidat za goriškega župana Giuseppe Cingolani bo z jutrišnjim dnem prisoten na spletu z novo stranjo. »Tudi preko spleta želim priti v stik z Go-ričani, z njihovimi realnimi problemi,« poudarja Cingolani, ki napoveduje, da bo na spletu objavljen vprašalnik za občane; tega bodo ravno tako od jutri delili tudi po mestu. Kish Kush v centru Bratuž V okviru zimskih popoldnevov združenja CTA bo jutri v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž ob 16. in 18. uri uprizorjena lutkovna predstava na temo kulturne in jezikovne raznolikosti Kish Kush; informacije na tel. 0481-537280. Soweto Gospel Choir v Gorici V goriškem mestnem gledališču Verdi bo v nedeljo, 11. decembra, ob 20.45 nastopila svetovno znana pevska skupina Soweto Gospel Choir; šlo bo za deželno premiero. Furlansko-goriški recepti V knjigarni LEG na Korzu Verdi v Gorici bodo jutri ob 17.30 predstavili knjigo »An-tiche ricette del Friuli Goriziano«; recepte je zbral Carlo del Torre. Ptice selivke ob izlivu Soče Zadruga Mosaico prireja jutri in v nedeljo vodene oglede ptic selivk, ki so priletele v naravni rezervat ob izlivu Soče Isola della Cona. Za daljši izlet (9.30-12.30) bo treba odšteti 20 evrov, za krajšega (14.00-15.30) pa 15 evrov; prijave na tel. 348-4462256 ali 347-5292120. Župana obeh Goric in otroci na skupnem trgu 10. decembra lani tržič - Pred županstvom V jaslicah povezanost mesta s tovarnami Jaslice delavcev tovarne Ansaldo foto s.l. / GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 10. decembra 2011 205 Nastopajoči otroci bumbaca V CENTRU DANICA NA VRHU Miklavža pričakali v družbi bobrovke V sredo je Miklavž obiskal kulturni center Danica na Vrhu, kjer je obdaril številne vrhovske otroke. Prihod bradatega svetnika so pričakali z ogledom gledališke predstave »Mala bo-brovka in odmev«, ki so jo v zadnjem mesecu mali člani otroške skupine Danica pripravili pod mentorstvom Viljene De-vetak. Tekst je prilagodila Tamara Peteani. Gre za zgodbo o mali bobrovki, ki živi čisto sama ob robu velikega jezera in ker ji je dolgčas išče prijatelje. Na drugi strani jezera živi še nekdo, ki je žalosten in joče kot ona in si želi družbe. Mala bobrov-ka se opravi na pot, da bi obiskala živalco, ki je sama in med Udeleženci miklavževanja bumbaca potjo sreča dve beli raci, bobra, dve vidri, tri žabe, tri želve in tri rdeče ribice. Vsi iščejo prijatelje. Na koncu mala bobrovka se znajde s kopico prijateljev, s katerimi se igra in zabava, stari modri bober pa ji razkrije, da je glas na drugi strani jezera v resnici odmev; ko je ona vesela, je tudi odmev vesel, ko je ona žalostna, je tudi odmev žalosten. Nekateri člani dvajsetčlanske skupine so zelo majhni, saj imajo komaj tri leta. Za plesno koreografijo in glasbo so poskrbele mlade društvene odbornice Lara Devetak, Nicole Peric in Christine Abrami. Scenografija je bila zaupana Loreni Visintin in Jasmine Moro. Gledališki predstavi sta sledila prihod bradatega svetnika, ki je bil tudi letos zelo radodaren, in zakuska, ki so jo pripravile mamice in babice obdarjenih otrok. PRI DOBERDOBSKEM HRASTU Miklavževanje z igrico Doberdobski otroci so Miklavža pričakali v ponedeljek s tradicionalnim miklavže-vanjem oz. otroško dramsko igrico, ki je nastala v organizaciji domačega društva Hrast. Pri miklavževanju je sodelovalo kar 37 malčkov med 6. in 11. letom starosti. Otroke so za odrsko postavitev pripravile Jasmin Podveršič, Tamara Podveršič in Mateja Jarc s pomočjo ostalih igralk mladinske gledališke skupine Hrast. Z izdat- no pomočjo pri scenografiji, glasbenih in plesnih vložkih so na pomoč priskočili tudi člani matičnega društva. Igrica, ki so si jo organizatorji letos izbrali, je »Čarobni trenutek«, ki je nastala izpod peresa do-berdobske kulturne delavke Franke Fer-letič in je letos uprizorjena ob 20-letnici avtoričine smrti. Gre za zgodbo o čarobnih prebivalcih gozda, ki se trudijo, da bi uresničili želje otrok. Sami pa vsem malčkom ne morejo pomagati se tako spomnijo na dobrega svetnika Miklavža in ga prosijo za pomoč. (ač) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 11. decembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štan-drežu komedija »Charleyeva teta« (Thomas Brandom) v režiji Jožeta Kranjca, nastopa Gledališče pod Kozolcem - Šmartno ob Paki; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Ta-baj). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v nedeljo, 11. decembra, ob 16. uri »Family Zapping«; informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 10. in 11. decembra, ob 20.45 predstava »Lo zoo di vetro« (Tennessee Williams) igrajo Jurij Ferrini, Alessandra Frabetti in Aurora Peres; več na tel. 0481-494369, teatro@co-mune.monfalcone.go.it, www.teatro-monfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 9. decembra, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik«; več na na blagaj-na.sng@siol.net, tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Happy Feet 2«; 20.00 - 22.00 »Il giorno in più«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Midnight in Paris« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Faust«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Happy Feet 2«; 20.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«; 22.10 »Tower Heist - Colpo ad alto livello«. Dvorana 2: 18.00 - 22.15 »Ligabue -Capolavoro«; 20.15 »Pina« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.15 - 22.15 »Midnight in Paris« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.00 »1921 - Il mistero di Rookford«. Dvorana 5: 17.30 »Scialla!«; 19.50 -22.00 »Il giorno in più«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 17.00 - 19.00 »Kung Fu Panda 2«. iS Razstave V KULTURNEM DOMU V GORICI bo še danes, 9. decembra, na ogled do skupinska razstava ob 30-letnici Kulturnega doma Gorica od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure. V POKRAJINSKI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici bo v soboto, 10. decembra, ob 18. uri odprtje samostojne razstave likovnega umetnika Vanje Franka z naslovom »Čas, prostor, energija«. Predstavil ga bo kritik Vito Cutto; ob delavnikih 10.00-12.30, 16.30-19.00, ob praznikih 10.00-12.30. V GALERIJI LA FORTEZZA v Ul. Ciot-ti 25 v Gradišču je na ogled razstava tržaškega slikarja in kiparja Paola Gu-glielma Gioria z naslovom »Momenti Oscuri«; do 15. decembra ob torkih in sobotah 10.00-12.00 in 17.00-19.00, ob nedeljah 10.00-12.30. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori«; do 15. januarja 2012, ob sobotah in nedeljah ob 17. uri brezplačni vodeni ogledi. V GORIŠKEM DRŽAVNEM ARHIVU v Ul. dell'Ospitale 2 v Gorici bo do 31. januarja na ogled dokumentarna razstava z naslovom »Archivi da mangia-re e da bere«; vstop prost, informacije po tel. 0481-532105 in na naslovu as-go@beniculturali.it. RAZSTAVO VLADIMIRJA KLANJŠČKA z naslovom »Obzorja« bodo odprli danes, 9. decembra, ob 19. uri v galeriji Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu; na ogled bo do 5. januarja 2012. ~M Koncerti V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v sredo, 14. decembra, ob 20.45 nastopata Pavel Gomziakov (violončelo) in Louis Lortie (klavir); več na tel. 0481494369, teatro@comune.monfalco-ne.go.it, www.teatromonfalcone.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia clas-sica«: v soboto, 10. decembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici nastopa pianist Riccardo Bozolo; vstop prost. «VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 30. decembra, ob 20.45 koncert z naslovom »Balkan festival orchestra« maestra Roberta Gutterja; nastopata violinist Stefan Tarara in sopranistka Silvia Martinelli; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it M Izleti SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom v Vrhniko, gramozno jamo in božičnih tržnic Ljublja- ne v soboto, 17. decembra; informacije in prijave na tel. 0481-82273 (Roberta) ali 0481-482015 (Karlo). SPDG vabi na udeležbo na 33. spominski pohod »Po poti Cankarjevega bataljona« s Pasje ravni v Dražgoše, v noči med 7. in 8. januarjem 2012. Prijave do četrtka 22. decembra; informacije in prijave po tel. 320-1423712 (Andrej) ali na andrej@spdg.eu. 13 Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo danes, 9. decembra, zaprta. ALBUM MESTA: danes, 9. decembra, od 15. ure dalje na nekdanjem mejnem prehodu na Škabrijelovi ul. v Gorici- Erjavčevi ul. v Novi Gorici bo potekala tretja čezmejna spominodajal-ska akcija, tokrat z zbiranjem fotografij Nove Gorice in Gorice danes. Občane Gorice in Nove Gorice vabijo na opazovanje in fotografiranje svojega mesta ter k darovanju kopije svoje fotografije v Album mesta, kjer bo za bodoče generacije hranjena v Ki-nokašči - Arhivu spominov in pozab. Z vsakim avtorjem fotografije bo posnet kratek pogovor o podarjenem posnetku. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno silvestrovanje v Hotelu Ai Pi-ni v Pineti pri Gradežu v sredo, 28. decembra, z začetkom ob 15. uri. Vpisujejo po tel. 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-532092 (Emil D.), 347-1042156 (Rozina F.); obvezno na račun 20 evrov. SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. do 5. razreda osnovne šole), ki bi radi pristopili k volčičem in volkuljicam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85 v Gorici) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije na tel. 346-1538732 (Aljaž). ZSKD Gorica obvešča, da bo danes, 9. decembra, urad zaprt. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednorodno revijo »Primorska poje« 31. december 2011. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja elektronski, na spletni strani www.zpzp.si; aktivna je povezava do spletne prijavnice. UPOKOJENCI CISL za goriški center, Moš in Števerjan prirejajo v soboto, 10. decembra, srečanje za učlanjeva-nje v restavraciji Tre Soldi Goriziani v Gorici; prijave na sedežu v Ul. Man-zoni 5 v Gorici ali po tel. 0481-533321 od ponedeljka do petka. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LAVORO v Raštelu v Gorici bo danes, 9. decembra, med 16. in 18. uro srečanje za otroke in starše na temo družine po metodi »Helias das Licht«. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča decembrski urnik sovodenjske knjižnice: danes, 9. decembra, od 11.30 do 14.30. Od ponedeljka, 12. de- cembra dalje bo odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. DRUŽINSKE POSTAVITVE: ZSKD vabi na delavnico družinskih postavitev v soboto, 10. decembra, ob 15. uri v Tumovi dvorani KB Centra, Korzo Verdi 51 v Gorici; informacije in vpisovanje v uradu ZSKD (tel. 0481531495, 327-0340677 ali na gori-ca@zskd.org). DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v nedeljo, 11. decembra, malo božično tržnico od 11. do 17. ure. KRUT vabi v torek, 13. decembra, med 17.30 in 20.30 na kuharsko delavnico z naslovom »Zdravi, sladki in slani namazi« na goriškem sedežu krožka KRUT na Korzu Verdi 51/int. Delavnico bo vodil univ. dip. inž. živilske tehnologije g. Matjaž Kološa. Prijave najkasneje do 12. decembra po tel. 0481-530927, na naslov krut.go@tis-cali.it ali po tel. 040-360072 in na naslov krut.ts@tiscali.it. DELAVNICO BOŽIČNIH IKEBAN prireja KD Danica v četrtek, 15. decembra, od 19. do 21. ure na sedežu društva; število mest je omejeno, informacije po tel. 339-7484533 (Dolores). AŠKD KREMENJAK vabi na »Silvestrovanje 2011« v soboto, 31. decembra, na društvenem sedežu v Jamljah. Na voljo bodo klobase, zelje, krompir, pohano meso, slaščica in peneče vino, za glasbeno spremljavo bodo poskrbeli z zgoščenkami narodno zabavnih pesmi. Cena za člane znaša 17 evrov, za nečlane pa 22 evrov in vključuje večerjo s pijačo; vpisovanje do 15. decembra po 18. uri v društvenem baru ali po tel. 338-6495722 (Martina). 0 Prireditve SKRD JEZERO v Doberdobu prireja pravljične urice za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve razrede osnovne šole z naslovom »Prauce z varšta« v sodelovanju z Glasbeno matico. Potekajo vsako drugo soboto v mesecu do aprila v prostorih društva od 15.30 do 17. ure. ; informacije in vpisovanja po tel. 338-2127942 (Katja). PRIREDITEV »CORMONSLIBRI 2011« v dvorani Italia na Drevoredu Friuli v Krminu: danes, 9. decembra, ob 18. uri srečanje z Albertom Prellijem z naslovom »Diversi amori diversi«; ob 19. uri srečanje z Zapom Mangusto z naslovom »Pillole di felicita; ob 20.30 srečanje s Claudiom Sabellijem Fio-rettijem in Giorgiom Laurom z naslovom »Un giorno da pecora«; več na www.culturaglobale.it. V DEŽELNEM AVDITORIJU v Ul. Roma v Gorici bo v ponedeljek, 12. decembra, ob 17.30 predstavitev knjige »Gorizia contesa. Fotografie dello studio Altran 1944-1954« Antonelle Gallarotti. Prisotni bodo Arduino Altran, Roberto Covaz, Antonella Gal-larotti in Rodolfo Ziberna; več na www.leg.it. FOTOKLUB SKUPINA75 prireja v torek, 13. decembra, ob 20.30 v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu v sklopu »Večerov z avtorjem« srečanje s pedagogom, fotografom in publicistom Vincenzom Marzocchinijem z videoprojekcijo in predstavitvijo njegove knjige »L immagine di se. Il ri-tratto fotografico tra '800 e '900. (Podoba sebe. Fotografski portret med 19. in 20. stoletjem)«; predavanje bo v italijanščini in je odprto vsem ljubiteljem fotografije; več na www.sku-pina75.it ; info@skupina75.it. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige avtorice Marije Kacin »Primorska šola na prepihu - Ob 65-letnici obnovitve« v sredo, 14. decembra, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici. Delo bo predstavila avtorica Marija Kacin. 0 Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA prodaja po ugodni ceni kmetija Tomšič v Sovod-njah ob Soči; tel. 0481-882064 ali 3471216398. ODDAMO V NAJEM med Štandrežem in Rojcami stanovanje s kuhinjo, dnevno sobo, dvema spalnicama, kopalnico, balkonom, prostorom za avto, samostojnim ogrevanjem in klimo; vseljivo od junija 2012; tel. 3274735938. PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Rosa Fischetti iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev; 11.30, Marcello Spanghero iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče. DANES V ŠTEVERJANU: 14.00, Roberta Tacco di San Floriano (iz kapele glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 9.30, Italia Furlan iz hiše za starejše občane Corradini v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališče v Medei; 12.15, Anna Tomasin vd. Pian (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču; 13.45, Aldo Trevisan (iz tržiške bolnišnice ob 13.30) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Giovanni Ce-hik iz bolnišnice na pokopališče; 10.50, Pietro Delponte iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. DANES V MARIANU: 10.00, Eligio Fe-dele (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Antonio Francesco Cariolo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču; 13.00, Bruno Canziani (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Beglianu in na tamkajšnje pokopališče. 1 4 Petek, 9. decembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Sergej Alejnikov o ligi prvakov »Ruski uspehi brez ruskih igralcev« »Mister« Sergej Alejnikov (trener nogometašev Krasa op. int.), videli smo razburljiv konec faze skupin lige prvakov. Razpleti so bili precej presenetljivi, kajne? Presenetljivo, ampak niti toliko. Ko igraš po takem sistemu, se v zadnjih dveh krogih, ko je prvouvrščena ekipa že kvalificirana v osmino finala, dogajajo »čudne« stvari. Trener prve na lestvici noče nič tvegati in ponavadi pošlje na igrišče rezervno postavo. Na primer, Inter proti CSKA ali pa Bayern proti Manchester Cityju. Tudi motivacija igralcev je manjša. Ta sistem ni najboljši za nogomet. Ko moštvo izgubi, čeprav je že uvrščeno v osmino finala, navijači niso zadovoljni. Čeprav je tudi res, da so vsi nogometaši profesionalci in bi morali na vsaki tekmi igrati stoodstotno. Kaj pa se je pripetilo ekipama iz Manchestra, Unitedu in Cityju? Njuna izločitev me preseneča le do določene mere. Zakaj bi morale v Evropi prevladovati vedno ene in iste ekipe? Veseli me, da lahko svoje povejo tudi moštva iz nogometno manj razvitih držav. Ali se spreminja tudi nogometna geopolitika? Ali je res tako, bo treba počakati še kako sezono. Mogoče je letošnji primer zgolj slučaj. Če bo tako tudi v prihodnjih dveh, treh sezonah, boste lahko pisali, da so se nogometne hierarhije v Evropi spremenile. Spremembe so kot v vseh primerih postopne. Uveljavlja se torej ideja predsednika evropske nogometne zveze UEFA Michela Platinija, ki pravi, da je treba več pozornosti nameniti tudi klubom iz manj razvitih držav. Platini je tudi delno spremenil pravilnik, ki klubom iz nogometno manj razvitih držav recimo olajšuje uvrstitev v fazo skupin lige prvakov. Strinjam se s Platinijem, saj bi drugače postala liga prvakov monopol sedmih/osmih najbogatejših klubov. Ali ni bilo tudi italijansko prvenstvo lepše in bolj zanimivo pred dvajsetimi ali več leti, ko je »scudetto« zmagala tudi Verona? Velja. Oklepaj A-lige: letošnja sezona je v Italiji končno bolj izenačena. Ali bo tako tudi v drugem delu? V zadnjih sezonah sta se za 1. mesto v Italiji borila le Inter in Milan. To ni bilo dobro. Zanimanje za nogomet je padlo. Kot kaže, naj bi bila letošnja sezona bolj zanimiva in izenačena, čeprav nisem najbolj prepričan, da bo letos prišlo do presenečenja. Udinese igra Levo, Manchester City doživel hladno prho; zgoraj, Sergej Alejnikov ansa, kroma zelo dobro, čeprav se sprašujem, ali bodo zdržali do konca sezone. Dvomim. Vsekakor, pustimo se presenetiti. V osmino finala sta se prvič uvrstili kar dve ekipi iz Rusije, moskovski CSKA in Zenit iz Sankt Peters-burga. Zanimivo je, da v teh dveh ekipah skoraj ni ruskih igralcev. Zenit trenira Italijan Spaletti. To ni ruski nogomet. S tem pa odpiram novo temo. Dejansko to velja tudi za vse ostale klube. Tudi Mourinhov Inter je zmagal vse, kar se je zmagati dalo. Ekipa pa je bila prava multinacionalka. Ali v tem primeru lahko sploh govorimo o italijanskem nogometu? Najbrž ne. Če se je ruski ali pa tudi italijanski nogomet dvignil na višjo raven, bo treba počakati na evropsko prvenstvo. Reprezentance so pravi pokazatelj nogometnih razmer v katerikoli državi. Španija je postala prava velesila, predvsem po zaslugi Barcelone, ki proizvaja odlične domače nogometaše. Kaj pa bo imela Rusija od evropskih zmag CSKA-ja ali Zenita? Malo ali nič. Ali je rusko prvenstvo bolj kakovostno s prihodom tujcev? Je. Upam, da bodo tako dozoreli tudi mlajši ruski igralci. Ali se tujci s težavo prilagodijo na življenje v Rusiji? To je zelo odvisno od posameznika. Tisti z močnim karakterjem, kot sem tudi jaz, nimamo težav in bi lahko igrali kjerkoli, tudi na marsu. Mogoče je za nekatere življenje v Rusiji te- žavno. Tudi ruski nogometaši pa lahko imajo težave s prilagajanjem na življenje v zahodni Evropi. Ko ste vi igrali pri Juventusu, so po pravilniku v Italiji lahko nastopali le trije tuji nogometaši. Ali je bilo bolje takrat? Bi morali omejiti število tujcev? Nekoč so ekipe imele le po tri tuje nogometaše. Po logiki so klubi zbirali res najboljše. Mladim domačim igralcem so bili za zgled. Danes pa klubi večkrat najamejo tuje nogometaše, ker so bolj poceni kot domači. Ni nujno, da so boljši. Večina italijanskih klubov žal pozablja na svoj mladinski sektor. Prav iz njega bi morali črpati največ igralcev tudi za članska moštva. Ali vas je posebno navdušil kak nogometaš v tem prvem delu sezone? Najboljše bomo lahko ocenili šele v drugem delu lige prvakov, ko se igra na izpadanje. Tiste tekme so prave za zvezdnike. Tam se vidi, kdo je in kdo ni. Kdo je vaš favorit za evropski klubski naslov? Nisem navijač in nimam favoritov. Rad gledam moštva, ki igrajo lep nogomet. Koga torej najraje gledate? Barcelono. Španska filozofija je čisto različna od italijanske. V Španiji se trudijo, da bi prikazali čim lepšo igro. Rezultat je skoraj postranskega pomena, čeprav matematično skoraj vsakič zmaga ekipa, ki igra lepši nogomet. V Italiji je drugače, ciljajo zgolj na rezultat. Italijanske ekipe so veliko bolj konkretne. Ali se spominjate Capello-vega Juventusa? Igra črno-belih ni bila privlačna, največkrat so zmagali z 1:0. Bili pa so državni prvaki. Jan Grgič Udeleženci osmine finala Skupina A: Bayern München, Napoli Skupina B: Inter Milano, CSKA Moskva Skupina C: Benfica Lizbona, Basel Skupina D: Real Madrid, Olympique Lyon Skupina E: Chelsea, Bayer Leverkusen Skupina F: Arsenal, Olympique Marseille Skupina G: APOEL Nikozija, Zenit St. Petersburg Skupina H: Barcelona, Milan Žreb osmine finala bo 16. decembra v Nyonu; - osmina finala: 14. in 22. februarja ter 6. in 14. marca 2012; - četrtfinale: 27./28. marca in 3./4. aprila; - polfinale: 17./18. aprila in 24./25. aprila; - finale: 19. maja v Münchnu. košarka - Acegas Aps v državni diviziji A V zadnjih sekundah Tržačani so na gostovanju v Santarcangelu zmagali s trojko Ferrara - Izgubljali so že s 14 točkami zaostanka Santarcangelo - Acegas Aps 64:67 (18:19, 31:32, 50:45) Angels Santarcangelo: Bonaiuti 7, Pesaresi 10, Silimbani 8, Broglia 9, Rivali 8, Bedetti 9, Palermo 7, Italiano 3, Ancellotti 3. Acegas APS: Scutiero, Zaccariello 10, Bo-netta, Mastrangelo 2, Ruzzier 16, Maganza 4, Ferraro 9, Carra 18, Gandini 8, Zecchin. Z gostovanja državne divizije A se Tržačani vračajo z zmago, ki je dozorela v zadnjih sekundah tekme, odločilen pa je bil meta za tri točke Innocenza Ferrara. Moštvo trenerja Dalmas-sonsa je bilo že v zelo veliki zagati, saj je že izgubljalo s 14 točkami zaostanka, vendar se je pravočasno pobralo. Kljub odsotnosti Moruzzija je Acegas Aps začel izvrstno in povedel s 6:0, v uvodni četrtini pa je vodil tudi že s 14:4, koš pa so dosegli vsi pripadniki udarne peterke. Toda gostitelji so že ob koncu četrtine z delnim izidom 9:2 zmanjšali zaostanek. V drugi četrtini so gostitelji pritisnili na plin (9:0), vendar so jim gostje vrnili milo za drago in polčas spet sklenili s tesnim vodstvom. Tretja četrtina bi bila za Tržača-ne skoraj usodna, saj je Santarcangelo povedel kar s 50:36, Ruzzier pa je z dvema trojkama omilil posledice dobre igre nasprotnikov. V zadnji četrtini je Santarcagnelo vodil do izida 55:48, nato pa je gostom uspel priključek. Nadaljevanje je bilo izenačeno. Santarcagnelo je v zadnji minuti s prostima metoma izenačil 64:64, nato pa je Ferraro zadel trojko in zagotovil gostom zmago. »Fantje so proti ekipi, ki je v zelo dobri formi, pokazali veliko mentalno trdnost,« je po tekmi povedal trener tržaškega moštva Dalmassons. Moruzzi še odsoten kroma smučanje Valenčič 5. v slalomu, Deville drugi BEAVER CREEK - Najboljši slovenski slalomist Mitja Valenčič je odlično odprl slalomsko sezono svetovnega pokala alpskih smučarjev. Valenčič je bil na slalomu v Beaver Creeku peti, kar je njegov drugi najboljši izid v karieri. Zmagal je skupni zmagovalec svetovnega pokala minule sezone Hrvat Ivica Kostelič. Drugo mesto je zasedel Italijan Cristian Deville (+0,14), kar so prve stopničke za »azzurre« v letošnji sezoni. Valenčič (33 let) je že v prvi vožnji potrdil dobro formo in si z 12. mestom zagotovil odlično izhodišče za napad v finalu. Tudi drugo vožnjo je startal zelo pogumno in napadalno, kar se je seveda obrestovalo. Izidi: 1. Kostelič (Hrv) 1:50,20; 2. Deville (Ita) +00,14; 3. Hirscher (Avt) +00,48; 4. Kasper (ZDA) +00,70; 5. Valencič (Slo) +00,85; 6. Myhrer (Šve) +00,86; 7. Thaler (Ita) +00,87; 8. Molgg (Ita) +00,93; 9. Pranger (Avt) +01,04; 10. Neureuther (Nem) +01,06. Skupno: 1. Lund Svindal (Nor) 334, 2. Ligety (ZDA) 309, 3. Hirscher (Avt) 280. Zadovoljna le Mania in Pajenk V odbojkarski A1-ligi so po nastopu reprezentance na svetovnem pokalu na Japonsklem že odigrali 8. krog.Od slovenskih odbojkarjev sta se veselila le Loris Mania in Alen Pajenk. Libero Modene Mania je proti San Giustini (3:2) sprejel 28 žog s 75% odstotno učinkovitostjo in zagrešil le eno napako, za goste pa je Tine Ur-naut dosegel tokrat le 5 točk. Verona Damirja Kosmine (ni igral) je doma po pričakovanjih izgubila proti ekipi Volley Roma (1:3). Njen korektor Mitja Gasparini je dosegel 18 točk (48%). Matej Černic je s svojo Vibo iztrgal prvaku Trentino set, dosegel pa je 9 točk (le 35%) in zgrešil kar sedem sprejemov servisa. Alen Pajenk je za Macerato igral le en set, njegova ekipa pa je zmagal s 3:0 Izidi: Cuneo - Belluno 3:1, Monza - Piacenza 3:2, Ravenna - Pa-dova 2:3, Modena - San Giustino 3:2, Vibo Valentia - Itas Trentino 1:3, Latina - Macerata 0:3, Verona - Roma volley 1:3. Vrstni red: Trentino 21, Cueno 20, Macerata 19, Modena 16, Roma in Monza 13, Vibo Valentia in Belluno 12, Latina 11, Verona in Pia-cenza 8, Padova 7, San Giustino 6, Ravenna 2. SMRT NA RINGU - Ruski boksar v lahki kategoriji Roman Si-makov (27 let) je umrl po dvoboju za obrambo naslova azijskega prvaka po verziji WBC v Jekaterinburgu. Si-makova je tekmec, rojak Sergej Ko-valjev, premagal v sedmi rundi z no-kavtom, po katerem je boksar padel v komo, iz katere se ni več prebudil. NIŽJA KAZEN - Evropska nogometna zveza (Uefa) je angleškemu reprezentantu Waynu Rooneyju znižala kazen s treh na dve tekmi prepovedi nastopanja. Zvezdnik angleške izbrane vrste je bil na zadnji kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo 2012 izključen, ker je brcnil črnogorskega branilca Miodraga Džudoviča. Napadalec angleške izbrane vrste bo tako uvodni dve tekmi izpustil, nato pa bo lahko nastopil na tretji tekmi skupine D proti Ukrajini v Donjecku 19. junija. Roo-ney bo moral izpustiti tekmi proti Franciji in Švedski. SKOKI - Vseh šest slovenskih smučarskih skakalcev je uspešno nastopili v kvalifikacijah za tekmo svetovnega pokala v češkem Harracho-vu. Najboljši pa je bil Jernej Damjan (125,0 m) na šestem mestu. / ŠPORT Petek, 9. decembra 2011 19 košarka - V 12. krogu državne divizije C na Opčinah Jadran Qubik Caffe kot valjar na dizelski pogon Jadran Qubik Caffe - Limena Pado-va 83:59 (21:17, 41:29, 62:45) Jadran: Daniel Batich 25 (3:3, 8:11, 2:4), Ban 12 (0:1, 6:10, 0:5), Spi-gaglia 9 (4:6, 3:5, 1:1), Malalan (-, 0:3, -), Franco 14 (-, 1:1, 4:5); Slavec 8 (1:2, 2:6), Marusič 10 (0:1, 5:8, -), Floridan (-, 0:3, -), Bernetič, Matija Batich 5 (3:3, 1:2, 0:1). Trener: Vatovec. SON: 16. Izgubljene žoge: 11, pridobljene žoge: 6. Skoki v obrambi: 33, skoki v napadu: 8. Limena: prosti meti 14:16, dve točki 12:39, tri točke 7:22; izgubljene žoge: 13, pridobljene žoge: 12; skoki v obrambi: 17, skoki v napadu: 8. Košarkarji Jadrana so bili kot valjar na dizelski pogon. Začeli so mirno in zelo zbrano. Med prvo četrtino so vodili že za 10 točk (19:9). Podobno v drugi (30:20). V tretji je vodstvo Jadrana znašalo že +20 (62:42). Najvišje vodstvo pa smo zabeležili v zadnji minuti, ko so varovanci trenerja Walterja Vatovca vodili tudi za 26 točk. Gledalci, ki so napolnili Divizija C IZIDI: Conegliano - Codroipese 60:49, Cormons - Cittadella 84:52, Servolana - Caorle 79:80, Jadran Qubik - Limena 8B:59, Latisana - Venezia 47:52, Montebelluna - San Vendemiano 8 8:72, Pordenone - Marghera 51:54 Jadran 11 10 1 778:666 20 Marghera 12 9 B 840:727 18 Pordenone 12 9 B 857:756 18 Servolana 11 7 4 8BB:757 14 San Vendemiano 11 7 4 848:804 14 Caorle 11 6 5 795:786 12 Cormons 11 6 5 743:747 12 Limena 12 6 6 846:897 12 Venezia 11 5 6 719:702 10 Montebelluna 11 5 6 725:725 10 Oderzo 11 5 6 720:722 10 Conegliano 11 4 7 686:742 8 Codroipo 11 4 7 667:750 6 Latisana 11 1 10 648:774 2 Cittadella 11 1 10 65B:80B 2 PRIHODNJI KROG (10. in 11 . .12.):Oderzo - Jadran Qubik (11. 12.), Codroipese - Servolana, San Vendemiano Latisana, Venezia - Conegliano, Limena - Montebelluna, Cittadela - Caorle, Pordenone - Alba Cormons opensko telovadnico, so uživali v miru. Nekateri so med minutami odmora, med glasbo, ki jo je izbiral špiker Mattia Bronzato, celo zaplesali. Jadranova zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. Jadranovci so vodili vse od uvodnih minut po začetnem sodnikovem metu. Za prvi lepi akciji je poskrbel Daniel Batich, ki je enkrat odločilno podal (na koncu je Daniel zbral kar lepo število podaj), nato pa po spretno prestreženi žogi in Banovi podaji še lepo zadel (19:9). Po dveh neuspešnih napadih so se gostje približali Jadranu (19:14), Spigaglia pa si je že nabral tretjo osebno napako. Kljub temu ni bilo razlogov za alarm. Po koncu druge četrtine so gostitelji vodili že za 12 točk razlike. V tem delu so gostje (kot tudi sodnik) naredili kar nekaj napak. Drugi polčas so jadranovci začeli z isto postavo kot na začetku tekme. Vatovčevi fantje so igrali iz minute v minuto boljše in stopnjevali vodstvo, ki je proti koncu tretje četrtine že znašalo 62:42. Razigrala sta se predvsem Daniel Batich in Borut Ban. Zanimivo je, da je Jadran v prvi, tretji in četrti četrtini dosegel 21 točk. V drugi pa 20. V zadnjem delu je trener Vatovec pričakovano poslal na igrišče mlajše igralce. Priložnost so tako dobili Danielov brat Matija (Batich), Stefano Floridan in Ivan Bernetič. Matija Batich je zbral 5 točk in tri skoke v fazi obrambe. Aplavz si je prislužil, ko je dosegel dve točki, izsilil prekršek in natančno zadel še dodatni prosti met. Gostje so medtem vrgli puške v koruzo in tekme je bilo konec. Košarkarji Jadrana so dobro igrali v fazi obrambe. Kot so napovedali pred tekmo, so uspešno nevtralizirali izkušena igralca padovske Li-mene Volpata in Ortolanija (oba samo 5 točk). Pri gostih je največ točk (19) zbral Fasca. Pri Jadranu se je s 25 točkami tokrat izkazal Daniel Batich. košarka - Deželna C-liga Drugi zaporedni poraz Bora Radenske UBC - Bor Radenska 82:77 (34:16, 47:35 66:53) Bor Radenska: Bole 2 (-, 1:3, 0:2), Madonia 9 (2:6, 2:6, 1:3), Creva-tin 11 (-, 4:6, 1:2), Štokelj 3 (-, 0:1, 1:4), Burni 10 (2:2, 1:1, 2:7), Zanini 13 (4:6, 3:3, 1:1), Sosič 21 (3:4, 6:8, 2:2), Fu-marola 8 (2:2, 3:9, 0:2), Meden, Pertot, Devčič. Trener Popovič. Košarkarji Bora so v redni tekmi 12. kroga deželne C-lige po uvodnih desetih zmagah doživeli drugi zaporedni poraz, ki je bolj nepričakovan kot neuspeh preteklega kroga proti močnemu Tolmezzu. Borovci tokrat nedvomno niso igrali tako kot znajo. Odpovedali so visoki igralci, met je bil slab, posebno z največje razdalje. Dodati pa je treba tudi, da je bilo sojenje tokrat enostransko. Videmčani so predvajali izjemno agresivno obrambo, osebne napake pa sta sodnika dosojala predvsem Boru. Pravi paradoks je na koncu bil, da je bilo razmerje v številu osebnih napak 26:22 v škodo Bora, pa še to je res, da so gostitelji največ napak »pridelali« prav na koncu, sicer bi bilo to razmerje še bolj neuravnovešeno. Ker Bor na začetku proti agresivnim nasprotnikom ni našel prave rešitve, je hitro zaostal. Popovičevi igralci se tudi v nadaljevanju niso znašli. Mado-nia je že v 31. minuti odšel na klop zaradi pete osebne napake. V zadnji četrtini so igralci Bora vendarle reagirali in se prav v zadnji minuti po koših Petra Sosiča (s Crevatinom edini razpoložen v metu) približali UBC, zaradi zgrešenega prostega meta pa se jim priključek ni posrečil (78:77). V naslednjem napadu so za nameček izgubili žogo, tako da so se upanja v preobrat izjalovila. Ostali izidi: Tolmezzo - Venezia Giulia 81:64, Don Bosco - Roraigrande n.p., Cervignano - Santos 64:57, Ardita - Breg 73:80, San Daniele - Romans n.p. Geatti - San Vito n.p., Tarcento -Ronchi 60:52. Kristjan Vidali bo nastopil na državni fazi prvenstva v reševalnem plavanju Repenc Kristjan Vidali, sicer tekmovalec plavalnega kluba Rari Nantes iz Trsta, si je na kvalifikacijah v Trevisu zagotovil pravico do nastopa na državni fazi zimskega prvenstva v reševalnem plavanju. Dijak 1. letnika elektronske smeri na zavodu Jožefa Stefana je v Venetu normo za nastop presegel za pol sekunde. Norma je namreč znašala minuto in sedem sekund, Vidali pa je dosegel čas 1,06,5. Uspeh je nepričakovan, saj je Kristjan sicer pri društvu uspešen plavalec. Brata Daniel in Matija Batich (na sliki desno z žogo, levo Ivan Bernetič) sta včeraj skupaj dosegla 30 točk (25 Daniel, 5 Matija, kar je njegov letošnji high score) kroma Peter Franco pa je bil pri strelu izza šestih metrov 80% (4:5). Po tekmi je bil vidno zadovoljen tudi trener Walter Vatovec. IZJAVI PO TEKMI: Christian Slavec, kapetan Jadrana: »Igrali smo kot je bilo treba. Sledili smo trenerjevim napotkom in dobro branili Volpata ter Ortolanija. Naju smo bili zelo pozorni. Ostali so sicer imeli malo več manevrskega prostora, ki pa ga niso najbolje izkoristili. V obrambi smo bili zelo zagrizeni, v napadu pa natančni. Dobro je, ker so na igrišče stopili tudi mladi, ki potrebujejo čim več minut igranja.« Filippo Volpato, košarkar (ex A1-liga) Limene: »Vedeli smo, da nas v Trstu čaka težka naloga. Jadran je odlična ekipa. Priznati moram, da so zmagali povsem zasluženo. V letošnji sezoni lahko ciljajo zelo visoko.« (jng) jadranje - SP Boj za vsak »košček morja« Na svetovnem prvenstvu olimpijskih razredov v avstralskem Perthu sta Simon Sivitz Košuta in Jaš Farne-ti prvič v karieri preizkusila, kaj pomeni nastopiti v »zlati skupini« svetovnega prvenstva, ki odloča o potnikih na olimpijske igre. V močnejšem vetru do 20 vozlov se slovenska posadka italijanske reprezentance razreda 470 nista znašla in sta pristala na 39. mestu (več časa sta bila zadnja), slabša od njiju sta bila le Slovenca Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič. Skupno sta Jaš in Simon zdaj na 32. mestu. Povedala sta, da je v Perthu zelo naporno. Vsi jadralci tekmujejo v »koščku morja« in se borijo za vsak meter, razdalje med njimi so na koncu minimalne. Njihova jadrnica tipa nautivela, s katero tekmujeta v Avstraliji, zahteva v takšnih vetrovnih razmerah veliko napora in ni dovolj hitra. Čeprav sta Jaš in Simon kondi-cijsko dobro pripravljena, ju regatira-nje izmuči, tako da sta se včeraj po regati zatekla k fizioterapiji in masaži. Če bi tekmovala z jadrnico mc coy kakršno sva imela na pripravah v Caglia-riju, bi bilo verjetno boljše, sta ugibala včeraj. Precej v težavah je tudi adut »azzurrov« Zandoná, ki je zdaj 15. in se mu izmika uvrstitev v zadnjo regato medal race, v kateri se bo za naslov prvaka pomerilo 10 najboljših. Za danes sta predvidena dva plova, regatno polje pa bodo postavili bližje kopnem, torej nekoliko bolj v zavetju. Sicer pa ni pričakovati lažjega vetra, kar bi morda v danih razmerah bolj ustrezalo jadralcema JK Čupa. (ak) Ugrin/Juretič vodita v Imperii V Imperii se je začela mednarodna regata za razred 420. Prvi dan je bil nepričakovano v znamenju dvojice Čupe in Sirene Matije Ugrina in Mirka Juretiča, ki sta se s posamičnima uvrstitvama na 3. in 2. mesto zavihtela v vodstvo. Do konca tedna naj bi opravili skupno 8 plovov. Nastopa 120 jadralcev iz 15 držav. odbojka - Polfinale Jadranskega pokala Val Imsa finalist V Štandrežu gladko premagal Olympio - Igralke Zaleta C v Repnu klonile pred Pordenonom Moški Val Imsa - Olympia 3:0 (25:20, 25:23, 25:21) Val Imsa: Lavrenčič 13, Ombrato 11, D. Nanut 0, Farfolja 2, Vidotto 11, Faganel 4, Plesničar (l), Sfiligoj 0, Lango 6, Fedri-go, Palmieri 1, Masi 3. Trener: Berzacola Olympia: Komjanc 14, Terčič 7, Sanzin 2, F. Hlede 6, Vi-zin 7, Vogrič 0, Pavlovič 8, Čavdek(l) D.Hlede 0, S.Peršolja 0, M. Peršolja 3, Polesel. Trener: Zoran Jerončič Športni ponos zamejske moške odbojke v finalu Jadranskega pokala bo branila ekipa Vala, ki je v goriškem pol-finalnem derbiju premagala tokrat »gostujočo« Olympio. Končni izid z zmago štandreške ekipe nekoliko čudi, če upoštevamo prvenstvene nastope obeh ekip. Medtem ko se varovanci trenerja Berzacole otepajo zadnjega mesta na lestvici A skupine, se odbojkarji stratega Jerončiča celo potegujejo za prvo mesto v svoji B skupini. Že res, da eno samo srečanje ne more biti pravi pokazatelj o uspešnosti celotne športne sezone, toda tokratni nastop odbojkarjev Vala nakazuje, da bi se glede na lasten tehnični potencial lahko potegovali za bistveno boljšo prvenstveno uvrstitev. Poleg zavidljive napadalne moči so se tokrat izkazali predvsem v bloku in na tak način ustavili mlade napadalce Olympie, ki niso bili v tem igralnem elementu učinkoviti kot običajno. V prvem nizu so po izenačenem začetku igralci Vala reagirali v drugi polovici niza, ko so si priigrali odločilno razliko v točkah. Veliko zaslug nosi Tadej Lango, ki je v vlogi korektorja uspešno zamenjal Lavrenčiča. Na drugi strani mreže pa so odbojkarji Olympie, s Sanzinom, ki je v vlogi blokerja zamenjal Per-šoljo, delovali premalo zbrano, da bi lahko vzdržali celoten niz v uvodnem tempu. Začetek drugega niza je pokazal v vsem različno lice. Domači igralci so nizali serijo napak, ki so jih gostje spretno izkoristili in celo povedli na 10:19. Trener Berzacola je končno ukrepal in poslal na igrišče podajalca Palmierija skupaj z Lavrenčičem in Masijem, ki so v vsem spremenili potek srečanja. Z osmimi zaporednimi točkami in neprobojnim blokom so se približali mestnim tekmecem in stanje izenačili pri 20. točki. Nadaljevali so z dobro igro in osvojili niz potem, ko so bili že na robu prepada. Tudi v tretjem nizu je bila prevlada Vala dokaj izrazita in kmalu privedla do solidnega vodstva pri stanju 15:9. Trener Jerončič je skušal z menjavami zajeziti premoč nasprotnika, kar mu je tudi uspelo, ko se se njegovi varovanci z mladim Vizinom približali na samo točko razlike 21:20. Od tu naprej pa je prišla na dan večja izkušenost Plesničarja in soigralcev, ki so si izbojevali pomembno zmago, ki naj bi utegnila njihovo križevo pot v letošnjem prvenstvu.(J.P) Ostali polfinalni izid: VBU - Ferro Alluminoo 0:3 (22:25, 16:25, 19:25) Ženske Pordenone Volley - Zalet C 3:0 (25:18, 25:15, 25:22) Zalet C: Balzano 2, Bukavec 9, Colarich 1, Crissani 3, Grgič 3, Štoka 4, Kapun (libero), Antognolli 1, Cvelbar 7, Pertot 4, Pe-strin 0, Spangaro 0. Trener Martin Maver Mednarodno tekmovanje za Jadranski pokal se je za Zalet C končalo v polfinalu, saj je naša združena ekipa včeraj v Repnu izgubila proti favoritu Pordenone Volleyu (v C ligi je v skupini A trenutno na prvem mestu), ki se bo 6. januarja v finalu pomeril s Cordenonsom. Nevsakdanja zanimivost: v ekipi Pordenona igrata mati in hči, prva v vlogi libera, druga kot napadalka. Naše igralke so bile pred zelo težko nalogo, saj je Pordenone Volley res kompletna ekipa, dobro pokrita na vseh pozicijah, zelo dober je že njen začetni udarec. In prav s sprejemom so imele Zaletovke precej težav, saj je nasprotnicam večkrat uspelo, da si je že s servisom nabral visoko prednost, ki je ni bilo več mogoče nadoknaditi. Trener Maver je vsekakor že pred tem polfinalom najavil, da bo tekmo izrabil za pripravo na nadaljevanje prvenstva, ki stopa zdaj v odločilno fazo. To je tudi storil, saj so se na igrišču zvrstile vse razpoložljive igralke, tudi v zanje neobičajnih vlogah (n.pr. Staška Cvelbar v vlogi korektorja) in kljub porazu smo z njihovim nastopom, globalno gledano, lahko kar zadovoljni. Res je sicer, da je v igri bilo še precej nihanj in nekaj nepotrebnih naivnih napak preveč, marsikdaj pa so se z boljšimi nasprotnicami lahko povsem enakovredno kosale. Ostali polfinalni izid: Astra Mobili Metallici Cordenons - Luka Koper 3:2 (21:25, 20:25, 25:18, 26:24, 15:12) 20 Petek, 9. decembra 2011 ŠPORT / odbojka - V nedeljo ob 18. uri v Repnu v tekmi državne B2-lige Sloga Tabor odločno za zmago Paese ima le štiri točke, a ga ne gre podcenjevati, ker se je že pomeril z vsemi najboljšimi - Tolkač Cettolo si je zvil gležen Naš odbojkarski B2-ligaš Sloga Tabor Televita bo v nedeljo gostil predzadnjeuvrščeni Paese, ki ima na lestvici le štiri točke. Naša ekipa pa svojih nasprotnikov ne sme podcenjevati, saj so se doslej v osmih krogih pomerili že z vsemi najboljšimi ekipami. Prvouvrščeni Valsugani so na primer odtrgali set, četrtouvrščeni ekipi iz Benetk pa celo točko. Battistijevi varovanci, ki so v zadnjih treh krogih trikrat zapored izgubili, v zadnjih dveh nastopih pa ostali tudi brez točk, pa so imeli tudi ta teden smolo s poškodbami, saj si je na treningu gleženj poškodoval David Cettolo, njegov nastop v nedeljo pa je močno pod vprašajem. Libero Nicholas Privileggi in center Gregor Jeron-čič, ki sta se poškodovala prejšnji teden pa bi morala biti nared, trener Battisti pa bi moral imeti tudi kako menjavo več na razpolago. V boju za obstanek je vsekakor v nedeljo zmaga nujna, saj ekipe s spodnje polovice lestvice za slogaši zaostajajo le nekaj točk. Bibione, ki je trenutno na enajstem mestu, ki še vodi v nižjo ligo, ima le dve točki manj. Soča do prve letošnje zmage na derbijih? Po slovenskem derbiju med Olympio in Valom v polfinalu Jadranskega pokala bo jutri v deželnih od- bojkarskih prvenstvih spet v ospredju moški derbi, tokrat pa se bosta med sabo pomerili Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje in Sloga. Na prvi tekmi so nepričakovano in zelo gladko zmagali slogaši, tokrat bo verjetno nekoliko drugače. Prejšnji mesec sta namreč obe ekipi zašli v krizo, na zadnjih tekmah pa sta nato vendarle pokazali napredek v igri oziroma sta zaigrali z drugačnim pristopom. Gotovo bosta tudi jutri dali vse od sebe, saj bo poraženec v bistvu že odrezan od boja za eno izmed mest, ki omogočajo dodatne tekme za uvrstitev v skupino za napredovanje. Soča je med drugim letos še brez zmage na derbijih, Sloga pa je enega zmagala in enega izgubila. Ostala naša dva C-ligaša, Olympia in Val, sta teden prosta. Novih spodrsljajev si ne smejo več privoščiti Pri ženskah bodo zaletovke v Repnu gostile zad-njeuvrščeni Sacile, ki je še brez zmage. Naše odbojkarice, ki so prejšnji teden po nepotrebnem že zapravile tri točke, si novega spodrsljaja ne morejo privoščiti. Ne smejo pa pričakovati, da bo zmaga prišla kar sama od sebe. Če bodo zaigrale kot ekipa pa jim uspeh ne more uiti. Zalet D po nove tri točke v Štarancan V ženski D-ligi se jutri začenja povratni del prve faze. V boju za uvrstitev v skupino za napredovanje, kar bi jim zagotovile takojšen obstanek, bodo morale odbojkarice Zaleta D nadoknaditi marsikaj zamujenega. Višja uvrstitev pa je vsekakor v dometu naše ekipe, če upoštevamo, da je Buia, ki so jo zaletovke premagale, na začasnem tretjem mestu na lestvici. Za-letovke morajo v povratnem delu osvojiti čim več točk, svoj vzpon proti zgornjemu delu lestvice pa bi lahko začele jutri, ko morajo v Štarancanu nujno osvojiti vse tri točke. Olympia U17 lovi drugo zaporedno zmago Olympia U17 bo tokrat gostovala v Pradamanu, kjer se bo pomerila z ekipo Il Pozzo/Remanzacco, ki jo sestavljajo odbojkarji, ki nastopajo tudi v prvenstvu U18. V prvem delu je mlade domačine, ki so doslej le enkrat slavili, premagala, tri točke mora zato nujno osvojiti tudi tokrat. Goričani imajo torej jutri dobre možnosti, da pridejo do druge zaporedne zmage in da še izboljšajo svoj položaj na lestvici. (T.G.) □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije v sredo, 14. decembra 2011 ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu. SK DEVIN vabi na predstavitev ekip, trenerjev in nove smučarske sezone v ponedeljek 12.decembra 2011 ob 19. uri v Kamnarsko hišo v Nabrežini. Večer je v okviru pobude »Božič z nami« Občine Devin Nabrežina. AŠD SK BRDINAobvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami od 26. do 29. decembra, v Forni di Sopra. Informacije: tel: 345- 40937332 (Rado Suber). AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. Valentina 3405814566, www.skbrdina.orgwww.skbrdina.org. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14.januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skdevin.it ali pa na 335 8180449 (Erika) www.primorski.eu1 gorica Mihael Corsi novi predsednik ŠZ Olympia Mihael Corsi je novi predsednik Športnega združenja Olympia. Nasledil je Gregorja Sfiligoja, izvoljen pa je bil na prvi seji odbora po občnem zboru, ki je bil prejšnji teden. 41-letni podjetnik Corsi je bil pri Olympii najprej igralec, nato odbornik v času, ko je društvu predsedoval pokojni Mirko Špacapan, hkrati pa je tudi zvesti sponzor društva in oče mladega igralca Matije. Dosedanji predsednik Sfiligoj bo odslej podpredsednik, tajnica je Da-miana Cescutti, blagajnik Marjan Vo-gric, gospodarji so Stefano Bensa, Nicola in Martino Komjanc, športni direktor je Andrej Vogric, odgovorna za tisk pa Maja Devetak. Večina odbornikov je bila v svoji funkcij potrjena. Zvezde CONI Pokrajinski odbor CONI in odborništvo za šport tržaške Občine bosta jutri v sejni dvorani občinskega sveta v Trstu (od 11. ure dalje) podelila zvezde CONI zaslužnim športnikom, športnim društvom in odbornikom. Med nagrajenci bosta tudi Športno društvo Mladina iz Križa, ki bo prejelo srebrno zvezdo za leto 2009, in Jadralni klub Čupa, ki bo za športne zasluge v letu 2009 prejel bronasto zvezdo. Za športne zasluge bo nagrajen tudi dolgoletni trener Tanje Romano Mojmir Kokorovec. Med društvi bo srebrno zvezdo prejel tudi Sci club 70. Med funkcionarji bodo nagrajeni Sauro Bacherotti (FILKAM), Livio Manzin (pokrajinski CONI), Giorgio Brezich (pokrajinski CONI), Francesco Cipolla (deželni CONI), Maurizio Modolo (pokrajinski CONI), Andrea Cecotti (pokrajinski CONI), Alfredo Con-tessa (pokrajinski CONI), Guido Crechici (deželni CONI), Sergio Trauner (deželni CONI). Med športniki, ki so tudi uspešni dijaki, so bili za leto 2011 nagrajeni Andrea Bonini (kanu), Michele Candot (plavanje), Asia Borodn (hokej, kotalkanje), Francesca Bergamo (jadranje), Martina Palusa in Irene Cibin (orientacijski tek). Odborniki: Dario Ieicic (FIHP), Silvio Piccini (FlCr), Giani Macovez (Fipsas), Marina Simoni (FIV), Silvia Venturi (FIGH). Trenerji: Tiziana De Monte (CIO), Giorgio Olivo (FITZ), Daniela Macina (FIN), Gabriele Cutazzo (FICK), Fabio Bona (FIPAV). Posebno nagrado prejme veslač Federico Ustolin. Desno jutranja otroška telovadba; zgoraj predsednik Sandy Klun naša društva - ŠD Breg edini goji tri najpomembnejše panoge Tri društva v enem Poleg košarke, odbojke in nogometa tudi otroška telovadba, rekreacija in šole - Občina pomaga, nezanemarljiv vir financiranja pa so tudi prispevki vaščanov Mogoče ga po članstvu drugi prekašajo, pa vendarle je Amatersko športno društvo Breg tisto, ki ima najbogatejšo ponudbo. Kot samostojni pravni subjekt je edino, ki združuje kar tri vodilne športne panoge pri nas - nogomet, košarko in odbojko, ob tem pa ponuja še otroško telovadbo in rekreacijo za starejše občane. V Občini Dolina je edini klub s košarkarsko in odbojkarsko sekcijo, nogomet pa razvijajo še pri Dom-ju. »Tri sekcije so skoraj tri društva, poleg tega pa upravljamo tudi občinski športni center Silvano Klabian, zato so skrbi, trud in odgovornosti res velike,« razlaga predsednik Sandy Klun, ki naj bi mu letos potekel drugi mandat, a so se na letošnjem občnem zboru domenili, da mu ga podaljšajo do pomladi, ko bodo spet volitve in na katerih upa, da bo svoje mesto predal nekomu drugemu. »Tako veliko društvo bi moral upravljati profesionalec. Resda smo tudi mi resni in profesionalni, vendar delamo vse ob naših službenih in družinskih obveznosti, zato je premalo časa za vse.« Taka figura, pravi Klun, bi lahko bil upokojenec, ki ima več prostega časa, idealno pa bi bilo še, da bi glavni upravitelj lahko tudi finančno podpiral dejavnosti. Odbor sestavlja trinajst odbornikov in trije nadzorniki, od teh pa je skoraj polovica že zaposlena v posameznih sekcijah: »Te dobro delujejo, združujejo svoje sodelavce in se tudi ločeno sestajajo. V glavnem so odborniki in sodelavci bivši športniki z nekaterimi izjemami, v delovanje pa so vključeni tudi starši, ki pa ostajajo pri društvu, dokler je v dejavnosti vključen tudi sin.« Zaradi mnogih zadolžitev iščejo pri klubu vedno nove, mlade sile, ki bi nekoliko prevetrile odbor, hkrati pa priskočile na pomoč. Velik klub potrebuje tudi veliko finančno podlago. Od četrtine do tretjine vsega budžeta prejema Breg od Občine Dolina, vse ostalo pa prispevajo sponzorji. Slednjih ne izbirajo skupaj, vendar vsaka sekcija upravlja svoje: »Vsaka sekcija posebej dobi sponzorje in pridobljena finančna sredstva uporabi za svoje dejavnosti.« Pravila, koliko naj bi vsaka sekcija namenila mladinskemu in koliko članskemu sektorju, ni: vsaka sekcija se za porazdelitev odloči posebej. Svoj finančni zalogaj ima tudi glavni odbor, ki skrbi v največji meri za upravljanje športnega centra: »Stroški za razsvetljavo, vodo in ogrevanje stanejo letno približno 30.000 evrov, tako za jutranjo kot popoldansko dejavnost.« Upravljanje športnega centra določa pogodba, ki sta jo Občina in športno društvo Breg podpisala leta 2009 (sopodpisniki pogodbe so tudi ravnatelji treh šol, ki uporabljajo športni center). Ta predvideva, da mora klub zagotoviti čiščenje, redna vzdrževalna dela, omogočiti uporabo objekta šolam v jutranjih urah in nuditi občanom so- kroma cialni servis, kot so otroška telovadba in rekreacija za starejše. Za vse to nakazuje Občina v treh obrokih določen znesek Bregu. »Ker nimamo še toliko izkušenj, je pogodba nekoliko nepopolna,« zdaj ugotavlja predsednik. Predvsem pri nujnih posegih se večkrat zaplete s plačili: tako je za homologa-cijo igrišča moral stroške poravnati Breg, za namakalno napravo (ki je nujna tudi na igriščih z umetno travo) pa je klub prispeval polovico zneska, torej približno 6.000 evrov. Ob tem in sponzorjih sta vir zaslužka tudi obe nogometni igrišči, ki jih klub daje v uporabo drugim klubom. Prejeto gre nogometni sekciji, ki nato denar uporabi za svoje delovanje. Ni pa vse zlato, kar se sveti - pravi slovenski pregovor. Breg namreč še čaka na visok znesek (od 8 do 9.000 evrov), ki ga mora nakazati Triestina, ki je lani z mladinci celo sezono trenirala in igrala v Dolini. Veliko igrišče dajejo v najem tudi Krasu in Primorcu, na malem nogometnem igrišču pa vsak večer igrajo tekme rekreativnih turnirjev. Nezanemar-ljiv finančni priliv - je poudaril Klun -prispevajo tudi občani, ki ob smrti vaš-čanov velikokrat darujejo za klub. Ob dveh nogometnih igriščih vključuje center tudi telovadnico: objekt odpirata, zapirata in čistita dva člana -eden je zadolžen za notranje prostore, drugi za zunanje. Breg je namreč kot upravitelj odgovoren za čiščenje, segrevanje in pospravljanje. Figure, ki bi imel vpogled v celotno strukturo, pred- vsem v spremljanje varnostnih dovoljenj, nimajo: prav na tem področju so pri klubu precej pomanjkljivi, zato predsednik napoveduje, da se bodo čim prej obrnili do podjetja, ki bi pregledal objekt. Klun razlaga, da je vse to odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. Tudi hišnika nimajo več. Center skoraj stalno popravljajo in izboljšujejo. Manjša dela opravi klub sam, za večje posege pa skrbi Občina. Tačas načrtujejo postavitev višje športne mreže na koncu velikega nogometnega igrišča, popravila v nogometnih slačilnicah in greznici, dostop za invalide, vhod v društveni bar in nekaj varnostnih ukrepov: »Prispevek v višini približno 150.000 evrov je nakazala Dežela preko pokrajine, Občina pa naj bi prispevala približno 20 do 25.000 evrov,« je napovedal Klun. Športni center je epicenter delovanja Brega: »Vsi časovni termini so zapolnjeni, zjutraj telovadnico uporabljajo šole, popoldne pa naše ekipe, ločeno po sekcijah.« Telovadnica je že pretesna, saj odbojkarice trenirajo tudi v Lonjerju, košarkarji pa v Domju, iščejo pa še druge prostore. Sanje o novem in večjem športnem centru so se po večkratnih napovedih županje Pre-molinove razblinile, kot je napovedala na letošnjem občnem zboru. Letos je članov približno 350: med njimi so aktivni športniki, rekrea-tivci in vaščani. Med tremi nosilnimi panogami je zdaj najbolj privlačna košarka: po predsednikovem mnenju na to vplivajo predvsem rezultati in višja liga, v kateri igra članska ekipa. Če velja nenapisano pravilo, da deklice usmerijo v odbojko, se fantje morajo odločati med dvema panogama. Kako to rešujejo pri klubu? »Vedno je bilo nekaj indirektne konkurence, vendar puščamo, da se za šport odloča otrok sam. Veliko je takih, ki dve leti igra košarko in nogomet in se šele potem odloči za eno od dveh panog.« (V.S.) Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgoli, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu ali na elektronski naslov tiskarna@pri-morski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. Petek, 9. decembra 2011 Št. 35 (198) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Eva, Julija, Karin, Katerina, Martin, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu Film »Made in Dagenham«, ki pripoveduje o uporu ženskih delavk v Fordovi tovarni, so v Italiji predvajali z naslovom »We want sex« - Hočemo seks, Klop pa ne uporablja fint: ta teden si ni izbral kot temo feministične organizacije, temveč konkretno seks. Spolnost je bila dolgo let »tabu«, danes pa se o njej lahko prosto pogovarjamo, nihče se ne zgraža, saj je to čisto običajna in sprejemljiva tema pogovora... ali vsaj tako zgleda. Če se ozremo naokrog, izpade kot da je seks (ali namigi nanj) nujno potreben element za uspešnost filma, knjige, gledališke predstave ali reklame. Je to posledica odprtosti današnje družbe ali se je dolgotrajna zadržanost spremenila v pravo obsedenost? Je tolikšna prepojenost vsega s seksom od- visna od pomena, ki ga daje človek svojemu nagonu (pri tem bi Freud marsikaj pripomnil), ali pa je to le neko hinavsko dokazovanje, da smo "odprta, moderna družba", resnica pa je čisto drugačna? Mogoče so res hipiji in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja radikalno spremenili pogled na ljubezen in spolnost, vendar se je Klop za vsak slučaj posvetoval z dvema izvednece-ma, ki dobro vesta kaj človek oz. človeška psiha potrebuje. Klop je tokrat poklepetal z Gabrijelom Devetakom, izvedencem za marketing in reklamo in Martino Gar-delin, psihologinjo, ki pa ji svet spolnosti ni nikakor tuj, saj večkrat predava o spolni vzgoji na nižjih srednjih šolah, da bi mu odgovorila na vprašanje: hočemo seks? izvedenec za marketing Gabrijel Devetak 1) Je današnja družba obsedena z željo po seksu? (ali pa enostavno s seksom) Delno. To je bolj neka moda, v bistvu je stvar etike in morale posameznika. Ljudje ne vedo točno, kaj hočejo, ni dovolj huda kriza. 2) Se strinjate s trditvijo, da se s pomočjo seksa vse boljše proda- ja? lu? Seks lahko negativno deluje, zato je to odvisno od okoliščin. 3) Koliko je prisotna spolnost oziroma namigi nanjo v vašem de- Ni prisotna. 4) Smo res dandanes toliko bolj odprti do tega, kar je bilo nekoč tabu, ali so večinoma namigi na spolnost sprejeti prav tako negativno kot nekoč? Res je, da smo dandanes bolj odprti. 5) Se v resnici vse trditve glede potrebe po seksu omejujejo samo na določene kategorije ljudi? Katere? Spolnost zadeva zelo široko paleto ljudi, saj se z njo ubadajo tako mladi kot starejši, tako da potreba po seksu zadeva vse, razen impotentnih. 6) Vedno pogosteje videvamo spolnost v osredju medijev; kaj vi menite o tem? Bi v določenih primerih kaj cenzurirali? Cenzuriral bi to, kar gre v ekstrem, npr. določene fotomontaže. Treba je upoštevati kodeks obnašanja, publiciranja,etiko ... 7) Imate občutek, da homoseksualnost in biseksualnost postajata tabu? Ni več nekih pravil, vse je bolj zmedeno. Nasploh, predvsem kar zadeva intelektualno bolj omejeni ljudi, si vsak definira tabuje po svoji glavi in pameti, splošnih tabujev pa ni. 8) Kaj vi označujete kot tabu temo? Po mojem mnenju ni nobena tema tabu tema. 9) Ali je po vašem mnenju pornografija lahko strokovna ali celo poučna? Izraz pornografija izhaja iz grščine in pomeni opisovanje ali prikazovanje spolnih objektov dejanj brez etične vsebine, namenjeno spolnemu vzburjanju in domišljiji bralcev in gledalcev. Zato moramo pri mnenjih o pornografiji strokovno analizirati, kaj publiciramo, komu je namenjeno in šele zatem razmišljati o strokovnosti ali celo poučnosti na tem področju. 10) Pravijo, da je pornografija postala eden izmed najdonosnejših poslov. Zakaj je po vašem mnenju toliko pornografije sploh na voljo? Zaradi komercializacije. Gonilo je interes po slavi in denarju. psihologinja Martina Gardelin 1) Je današnja družba obsedena z željo po seksu? Naša družba spodbuja željo oziroma je ne ovira. 2) Se strinjate s trditvijo, da se s pomočjo seksa vse boljše prodaja? Absolutno se strinjam. Žal je dandanes res tako. 3) Koliko je prisotna spolnost oziroma namigi nanjo v vašem delu? Ni prisotna. 4) Smo res dandanes toliko bolj odprti do tega, kar je bilo nekoč tabu, ali so večinoma namigi na spolnost sprejeti prav tako negativno kot nekoč? Po mojem mnenju smo žal še vedno precej zaprti in o marsikateri zadevi še vedno nismo pripravljeni spregovoriti. 6) Vedno bolj pogosto videvamo spolnost v osredju medijev, kaj vi menite o tem? Bi v določenem primeru kaj cenzurirali? Zelo pogosto se mi zdijo določene reklame izredno vulgarne, v tem primeru bi jih cenzurirala. Sem mnenja, da se lahko stvari proda tudi brez pretiranega razkazovanja, predvsem ženskih teles. 7) Imate občutek, da homoseksualnost in biseksualnost ostajata tabu? Ne, morda le v določenih primerih oziroma krajih. Vsekakor pa se o tem še dandanes premalo govori. 8) Kaj za vas predstavlja tabu oziroma kaj označujete kot tabu temo? Tabu tema je nekaj o čemer se ne govori, predvsem zaradi straha pred tem, kar bodo drugi mislili o nas. 9) Ali je lahko pornografija strokovna ali celo poučna? Ne, pornografija ne more biti poučna, saj imam občutek, da se v pornografiji pojavlja element manj vrednotenja žensk, hkrati pa žensko kaže le kot predmet, ki nima pravice do besede. Marsikateri drug pogled na spolnost pa je lahko pozitiven in hkrati seveda tudi poučen. 10) Pravijo, da je pornografija postala eden izmed najbolj donosnih poslov. Po vašem mnenju zakaj je toliko pornografije sploh na voljo? Iz preprostega razloga, da je veliko povpraševanja. Zanimivosti o seksu 1) Je naravno - Če imajo delfini, šim-panzi Bonobo in gorile Cohan spolne odnose tudi v obdobjih, ki niso namenjena parjenju, je očitno del harmonije sveta v tem, da hočemo seks 2) Odpravlja glavobol - Med spolnimi odnosi se sproščajo endorfini, ki so »protistrup« za glavobol 3) Nič več histerije - V 19. stol. so zdravniki za žensko histerijo s predpisovali samozadovoljevanje, v modernih časih pa so študije dokazale, da se po spolnih odnosih boljše spi 4) Uspešen študij - Neuradne statistike pravijo, da je v ZDA približno tretjina univerzitetnih študentov vsaj enkrat spolno občeval/a s profesorjem ali asistentom in mu/ji je to koristilo pri nadaljnjem študiju 5) Hujšanje - s pol ure spolne aktivnosti se porabi 150-200 kalorij, kar pomeni, da kdor ima spolne odnose sedem ali osemkrat na mesec, izgubi v enem letu približno dva kilograma 6) Po mnenju ameriške specializirane psihiatrične stroke naj bi bilo s sek-som zasvojenih 9% Američanov in 4% Američank. 7) Junij naj bi bil mesec, v ko je večina ljudi izgubila nedolžnost 8) 35% ljudi (predvsem moških) naj bi po seksu uporabljala Facebook ali Twitter 9) Dva izmed glavnih razlogov za im-potenco sta kajenje in nošenje preozkih hlač 10) 3% žensk med seksom razmišlja o hišnih opravilih RARfO PARIO^ I N Odlični popusti podjndšo jelkoi i / t K 40% TAKOJŠNJI POPUST TAKOJŠNJI POPUST NA VSE SUŠENE PRŠUTE Slike »simbolne. fapij&t m Lili'!,i;■. gmpodinj^tua. Vsi na NA VSA OBLAČILA IN OBUTEV Mesec pametnih nakupov 31. december H dežel pametnih mnakupov. Dežela nakupov www.qlandia.si *M feinki, 1, ri, C:- 1L dFOTii U 2011, T Dfcwiru nagradi»* ip? ibirfllTUI raftlF H n*H, H-oprj^ljene ^-njhupo^elnili tenlJih C Ji' Ju.vc.Jibju med MM] dHhubiBfli L1. fcjfunp, aprtml^cn» s moj)na podfft. oddaile v ItAtk» nnnjiB * jbii k^dcn Corfl*. Javno frvt jn:f ua i?-' bo poteki 14, I jiil-j ija Ml Z v iiik ^i.jh' ^ «Alrih (jliiidi j. ir Sret jli turna dO 3 3D fi$grajflniiw j^iiu ¡n iervu. ki jiii ti "O (CHTlili -.V[C nuH rjVupo ¿kupni miicC -ijO nakupOT (fr 10.000 i. ■C i infcrmi; nj www.qUndii.si, ntnCtrtc^H. inn / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 8. decembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: OPZ OŠ Albin Bibnič 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta, vmes Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.40 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS 5 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 16.05 Film: Il si-pario strappato (voh., ZDA, '66, r. A. Hitchcock) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sottile) 23.45 Reportaža: Storie di confine 0.30 Film: Spara che ti passa (dram., It./Šp., '93, r. C. Saura, i. F. Neri, A. Banderas) 1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik 20.30 0.30 Show: Striscia la notizia 21.10 Variete: Resto umile World Show (v. C. Zalone) 23.15 Show: Mai dire Grande Fratello (v. Gialappa's Band) 0.00 Nočni dnevnik O Italia 1 21.10 Variete: I migliori anni 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: Tv7 0.35 Aktualno: L'appuntamento 1.05 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sottovoce 6.50 Risanke 8.30 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: No Ordinary Family 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: Miracolo nella 34a strada (kom., ZDA, '94, r. L. Mayfield, i. R. Attenborough, E. Perkins) 6.30 Risanke, L'Albero azzurro 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.30 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-017.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 22.40 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia, Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le Storie -Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: La crisi - In 1/2h (v. L. Annunziata) 20.20 Aktualno: Blob 23.30 Film: Mr. Magorium e la bottega delle meraviglie (fant., ZDA, '07, r. Z. Helm, i. D. Hoffman, N. Portman) 1.25 Aktualno: Pokerlmania 2.20 Dnevnik - pregled tiska ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Dok.: Piccola grande Italia 8.00 Aktualno: Lezioni di pit-tura 9.00 Variete: 80 nostalgia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versilliana 12.25 Dok.: Agri-sapori 12.55 Aktualno: Italia, economia e prometeo 13.05 Dok.: Dolimiti Doc - Ca-dore in inverno 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Musa Tv 15.30 Dok.: Italia da scoprire 16.00 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Dai no-stri archivi 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Lora corta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.40 Aktualno: Colori di montagna 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Košarka: Basket Angels Santarcangelo - Basket Palla-canestro Trieste 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Mi manda Raitre (v. E. Camurri) 23.30 Nan.: Boris 0.00 Aktualno: Tg3 Linea not-te 0.10 Deželni dnevnik 1.10 Variete: Art News La 7 L'aria che tira 11.25 Resn. show: SOS Tata 12.25 Variete: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Viaggio al centro della terra (fant., ZDA, '59, r. H. Levin, i. J. Mason, P. Boone) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: The District 19.201.30 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.10 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Variete: Italialand - Nuo-ve attrazioni (v. M. Crozza) 23.05 Variete: Italialand - Antiche attrazioni (v. M. Crozza) 23.30 Šport: Sotto canestro 0.05 Dnevnik 0.15 Aktualno: (ah)iPiroso 1.10 Aktualno: Prossima fermata (t Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Prihaja Nodi (ris.) 10.20 Kravica Katka (ris.) 10.30 Risanka: Palček Smuk v ribniku (pon.) 10.35 Nočko II (pon.) 10.50 Martina in ptičje strašilo 11.00 Igr. nan.: Maks (pon.) 11.30 Glasbena šola (šala) 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Komuna G7 ali utopija na robu družbe (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.00 Slovenci v Italiji 16.30 Babilon.tv (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 1.15 Posebna ponudba 17.50 Nad.: Zakleta bajta 18.30 Risanke 18.55 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 2.10 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.35 Aktualno: 20.00 Na zdravje! 22.00 Odmevi, športne vesti, vremenska napoved in Kultura 23.05 Polnočni klub 0.15 Nad.: Sinovi anarhije (pon.) 1.40 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 2.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.55 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 9.10 Glasnik - odd. Tv Maribor (pon.) 9.50 Rad igram nogomet (pon.) 10.25 Biatlon, svetovni pokal: Sprint (M), prenos iz Hochfil-zna 11.55 Dobro jutro (pon.) 13.35 0.55 Vi-deozid (pon.) 14.25 Biatlon, svetovni pokal: Sprint (Ž), prenos iz Hochfilzna 15.50 Osmi dan (pon.) 16.20 Firma.tv (pon.) 16.55 Plavanje: Evropsko prvenstvo - kratki bazeni, prenos iz Szczecina 18.55 Nordijsko smučanje, svetovni pokal: Skoki, prenos iz Harrachov 20.00 Dnevi slovenskega turizma: Podelitev turističnih priznanj 2011, prenos 21.30 Nad.: Oglaševalci 22.20 Film: Poželenje, nevarnost 1.45 Zabavni infokanal Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 8.00 8.30, 9.30, 10.30, 15.30, 17.30 Poročila TVS1 12.40 Fir-ma.TV 13.30 Dnevnik Tvs1 17.50 Kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Posebna ponudba Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je 15.00 Dokumentarec 15.30 Film: Backroads 17.15 23.45 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 20.00 Effe's Inferno 20.45 Potopisi 21.15 Dok. odd.: Mednarodna obzorja 22.20 Arhivski posnetki 23.15 Dok. oddaja 0.30 Čezmejna TV pop Pop TV 6.45 9.05, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.15 16.40, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 8.10 Nad.: Pola 9.20 Dok. serija: Preobrazba doma 10.35 Resnič. serija: Ameriška princeska 12.0017.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 14.30 Ljubezen skozi želodec 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Minuta do zmage 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Vojakinja (ZDA) 0.40 Nan.: Beg iz zapora 1.35 Nan.: Šest modelov 2.05 24UR zvečer 3.05 Nočna panorama A Kanal A 7.05 Obalna straža (akc. serija) 7.55 18.00, 19.45 Svet 8.50 Tom in Jerry (ris. serija) 9.10 Požeruh (ris. serija) 9.40 Super Heroji (ris. serija) 10.10 Iz Jimmyjeve glave (ris. serija) 10.35 13.15 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.05 16.10 Nan.: Teksaški mož postave 11.55 17.05 Nan.: Na kraju zločina -CSI NY 13.40 Film: Čenče (ZDA) 15.40 Hum. nan.: Nove pustolovščine stare Christine 18.55 Nan.: Policisti New Yorka 20.00 Film: Ameriška pita 5 (ZDA) 21.55 Film: Rezervno moštvo (ZDA) 23.40 Nan.: Will in Grace 0.10 Film: Dan mrtvecev (ZDA) 1.45 Love Tv 3.45 Nočna ptica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Brih-tni Beno, piše Gregor Geč; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, Boris Vian: Pena dni, 7. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Cabala calcistica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.3022.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scalet-ta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etnobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Gaga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 Prenos koncerta orkestra SF; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 9. decembra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1000 1010 1020 TOLMEČ O -2/7 VIDEM O 0/13 O PORDENON 1/12 TRBIŽ O -3/6 O -4/4 KRANJSKA G. ČEDAD O 1/12 4/13 CELOVEC O -4/8 O TRŽIČ 0/9 _ O KRANJ O GRADEC -3/8 o-1/7 S. GRADEC CELJE -2/10 O MARIBOR o-2/11 PTUJ O M. SOBOTA 0-1/12 , O N. GORICA 1/11 O LJUBLJANA -1/11 N. MESTO-1/12 O -2/10 TRST 7/13 PORTOROŽ O -1/13 o a^^IT^REKA 0/1^ ZAGREB -1/12 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES LIZBONA O 7/16 o SOFIJA -2/7 ...... "*"< SKOPJE " RIM , -6/10 15/18 6/10 • , 4/18 Ni? Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ¿5— ¿h, o -1/4 KRANJSKA G. O TRŽIČ 4/8 o 0/6 S. GRADEC ČEDAD O S VIDEM O ^ 5/12 4/13 O PORDENON O KRANJ CELJE 4/10 O M. SOBOTA MARIBOR 03/7 O 3/7 PTUJ O O LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 5/10 5/12 ^g 7/13 8/10 POSTOJNA N. MESTO 6/11 O ZAGREB 5/12 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER evropska unija - Raziskava statističnega urada Eurostat poziv papežu - Avstralski biolog Vsak tretji tuji delavec Nunam naj se dovolijo preveč izobražen za svoje delo kontracepcijske tabletke LUXEMBOURG - Tuji delavci v Evropski uniji težje dobijo delo kot domači, poleg tega pa je njihova stopnja prekvalifikacije za delo, ki ga opravljajo, pomembno višja od domačinov. Kar vsak tretji tuji delavec ima višjo izobrazbo od zahtev za delovno mesto, ki ga zaseda, kaže včeraj objavljena raziskava evropskega statističnega urada Eurostat. Raziskava kot tujce zajema priseljence iz drugih evropskih držav, priseljence iz tretjih držav in njihove potomce. Ti predstavljajo 9,4 odstotka prebivalstva v EU, njihov socialno-ekonomski položaj pa je na splošno manj ugoden od tistega, ki ga imajo domači prebivalci, ugotavlja nova Euro-statova raziskava. Že stopnja brezposelnosti med njimi je višja. Glede na raziskavo je v skupini ljudi, starih od 25 do 54 let, med tujci brezposelnih okoli deset odstotkov, med domačini pa šest odstotkov, opozarja Eurostat. V tej starostni skupini kar 34 odstotkov tujcev opravlja delo, ki zahteva nižjo stopnjo izobrazbe, kot jo imajo. Med domačini jih tako delo opravlja le 19 odstotkov, kar je bistveno manj, še opozarja Eurostat. Večja brezposelnost med tujci glede na domačine je značilna za vse države EU, razen za Grčijo in Madžarsko. Še posebej velike razlike pa so v Belgiji (14 odstotkov med tujci, pet odstotkov med domačimi), na Švedskem (11 odstotkov med tujci, trije odstotki med domačimi) in tudi v Nemčiji (12 odstotkov med tujci, šest odstotkov med domačimi). Glede previsokih kvalifikacij pa so razlike največje v Grčiji, kjer ima kar 62 odstotkov tujcev previsoko izobrazbo za svoje delo in le 18 odstotkov domačinov. Sledijo Italija (50 odstotkov med tujci, 13 odstotkov med domačimi), Španija (58 odstotkov med tujci, 31 odstotkov med domačimi) in Ciper (53 odstotkov med tujci, 27 odstotkov med domačimi). Kot še opozarja Eurostat, skoraj tretjina - 31 odstotkov - tujcev v državah EU tvega, da bo zapadla v revščino ali socialno izključenost. Za domačine je ta stopnja pri 20 odstotkih. To je podobno pri vseh članicah EU, razen pri Madžarski in Litvi, še posebej pa je velika razlika v Belgiji (36 odstotkov med tujci, 13 odstotkov med do- mačimi) in na Švedskem (32 odstotkov med tujci, 10 odstotkov med domačimi). Tudi v Sloveniji je to tveganje za tujce večje - 22-odstotno, za domačine pa 15-odstotno. Tujci običajno živijo so v slabšem položaju tudi, ko gre za življenjske pogoje. Tujci tako pogosteje živijo v prenaseljenih območjih in premajhnih stanovanjih kot pa domačini. Te razlike so še posebej vidne v Avstriji (40 odstotkov med tujci, devet odstotkov med domačimi), Grčiji (49 odstotkov med tujci, 26 odstotkov med domačimi) in tudi v Sloveniji (61 odstotkov med tujci, 41 odstotkov med domačimi). Za Slovenijo podatka glede razlik med tujci in domačini med brezposelnimi in preveč izobraženimi za svoje delo Eurostat ni navedel. Navedel je le razliko med ženskami in moškimi v kategoriji "domačinov". Tako so brezposelni štirje odstotki domačinov, med njimi trije odstotki moških in štirje odstotki žensk. Skupno 7 odstotkov domačinov pa ima z višjo izobrazbo od zahtevane za svoje delo, od tega je šest odstotkov moških in 8 odstotkov žensk. (STA) SYDNEY - Avstralski biolog, strokovnjak za razmnoževanje, Roger Short je papeža pozval, naj nunam dovoli uporabo kontracepcijskih tabletk, saj bi s tem znižali ekstremno visoko tveganje za nastanek raka dojk, jajčnikov in materničnega vrata pri njih, kar je posledica njihovega celibata. 94.970 nun na svetu "plačuje strašno ceno za svojo neomadeževanost". Znanstveno je namreč dokazano, da imajo ženske, ki niso bile noseče in niso dojile, več možnosti, da zbolijo za rakom dojk, jajčnikov ali materničnega vratu, opozarja biolog. Papež bi moral "nekaj reči, tako da bo tudi nekaj storjenega", je še dejal Short. Dodal je, da še ni srečal katoliškega duhovnika, ki bi menil, da obstajajo zdravstveni razlogi za jemanje kontracepcijske tabletke. Strokovnjakinja za boj proti raku, raziskovalka Kara Britt z univerze v Melbournu je nedavno objavila prispevek v medicinski reviji The Lancet, v katerem je osvetlila posebno velike Roger Short tveganje za raka pri nunah. Prvi, ki je omenil njihovo visoko umrljivosti, je bil že leta 1713 italijanski zdravnik Bernardino Ramazzini. Glavni tajnik avstralske škofovske konference Brian Lucas pa je v odzivu že dejal, da ni potrebe, da bi vzpodbujali uporabo kontracepcijske tabletke. Opozoril je tudi, da obstajajo zdravstvena tveganja, povezana z jemanjem kontracepcijskih tabletk, kot so krvni strdki. "Obstajajo medicinska vprašanja in ne moralna vprašanja," je še dejal. nemčija - Tako je bila ocenjena na dražbi, prvotna lastnica pa je zanjo prejela 900 evrov Najdražja preproga na svetu je 7,2 milijona evrov, ni pa znano, vredna čigava je MÜNCHEN - Najdražja preproga na svetu, ki meri 338 krat 153 centimetrov, je vredna 7,2 milijona evrov in so jo neznanemu lastniku prodali aprila lani na dražbi pri avkcijski hiši Christie's v Londonu. Prvotna lastnica ga je nemškemu zbiratelju prodala za zgolj 900 evrov, sedaj pa želi prek sodne poti izterjati nekaj denarja več. Kje je najdražja preproga na svetu, po poročanju nemškega dnevnika Frankurter Allgemeine Zeitung trenutno ne ve nihče. V kateri vili, v katerem gradu? Morda visi na steni ali se po umetnini iz najbolj fine preje vendarle sprehajajo človeške noge? In kdo je sploh srečni kupec, ki je 5. aprila lani na dražbi pri Christie's za preprogo moral odšteti 7,2 milijona evrov? Christie's je pred prodajo vrednost preproge ocenil na od 200.000 do 300.000 funtov, nato pa je sledil dramatični dvoboj dveh potencialnih kupcev, ki je vrednost preproge pognal v milijonske višave. Na koncu je preproga šla v roke anonimnega telefonskega kupca za 7,2 milijona evrov. Kako to, da nisem prepoznala prave vrednosti preproge, se zagotovo sprašuje starejša gospa iz nemškega kraja Starnberg, ki je leta 2009 preprogo prodala nemškemu starinarju za borih 900 evrov. Gospa si zdaj prizadeva, da bi prek sodišča dosegla, da bi dobila vsaj 330.000 evrov, kot je znašala vrednost preproge, ko jo je ocenil Christie's. Preprogo so poimenovali Kerman, po provinci in mestu iz nekdanje južne Perzije. Tkalci iz te province so v 17. stoletju veljali za najbolj domiselne in najvplivnejše tkalce preprog v tedanji Perziji. Na preprogi naj bi posebej izstopal vzorec listov, zanemarljivo pa ni niti dejstvo, da je preproga odlično ohranjena, še poroča FAZ. (STA) POREČ