PoStnina plačana v gotovini
LETO LVITI
V lJjnBfjtini, v sreik> t6. jwf?jH 1-930.
STEV. m
i. IZDAJA CENA 2«OH<i
Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din. za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996, 2994 in 2050

Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo št v. 7563, Zagreb štv. 39.011, Pragu-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Resnični nagibi
in nameni Italije
(Od našegu dopisnika.)
Rim, 14. julija.
lles je, du Anglija precej pritiska, da bi čimprej prišlo do sporazuma med Italijo in Francijo. V skladu s svojo tradicionalno pomorsko politiko, ki sloni na načelu »two po-wers standard« (angleška mornarica mora biti vselej močnejša kot dve največji evropski mornarici) ne more Velika Britanija mirno gledati, kako Francija in Italija tekmujeta v oboroževanju na morju, medtem ko je ona vezana z londonskim sporazumom. Mac Donaldov >Daily Herald« jc dal pobudo zn razgovor z Grandijem, v katerem je ta dolžil Brianda, da zavlačuje pogajanja. Angleški listi sami ugotavljajo, da je Grandi na nasvet angleške vlade predlagal, naj se izvajanje pomorskega gradbenega načrta za 1. 1930 ustavi, dokler se pogajanja ne zaključijo. Res je torej, da bi predvsem Angleži pozdravili sklenitev franco-sko-italijanskega sporazumu. Toda nič manj bi ga ne bili veseli Italijani sami. Seveda jim je dobrodošel angleški pritisk na Francijo, ker upajo da bo Francija pod vplivom angleške javnosti popustila nc samo glede paritete, temveč tudi v drugih vprašanjih. Zato sili Mussolini v direktna pogajanja o vseh spornih točkah »en bloc«, ki naj bi se vršila na nekakšni francosko-italijanski konferenci, torej izpostavljena pritisku svetovne javnosti, predvsem angleške in ameriške. Briand je predlog zavrnil, češ naj se razgovori nadaljujejo po diplomatskih predstavnikih v Parizu in Rimu in sicer o posameznih spornih točkah, dokler se ne ustanovi novo ozračje in se javnost, razburjena po večnih polemikah in Mus-solinijevih govorov ne pomiri. Briand se očividno otresa vpliva tujih sil: tako je neki ugledni angleški list trdil, da jc Francija zavrnila italijanski predlog, naj sc izvajanje pomorskega gradbenega načrta za leto 1930 ustavi za časa pogajanj, samo radi tega, ker je ta predlog prišepnila Italiji Anglija.
Toda fašistični Italiji se mudi tudi iz notranjepolitičnih razlogov. Mussolini in višji fašistični voditelji ne skrivajo težke gospodarske krize, ki lahko postane usodna tudi šc tako trdni vladavini. Ko se je Hedavno prišel poklonit Mussoliniju neki fašistični tajnik in kar ni mogel nehati z običajnimi vdanostnimi frazami, ga je duce nenadoma prekinil: »Povejte mi raje, po čem je kruh v vaši provinci!«
Posledice nagle rcvalutacijc lire se šc danes čutijo in kljub padcu cen na debelo sc jc življenje le malo pocenilo, medtem ko se delavske plače stalno nižajo. Letina niti izdaleka ne kaže tako dobro kot lansko leto. Turati ie v Piaccnzi govoril o »precej težki gospodarski krizi, ki jc kruta resnica«. — »Nastopil je čas«, je dejal, »ko je stotak vsega spoštovanja vreden in je treba staviti tisočak v okvir ter mu izkazati vojaške časti.« Borzni poročevalci tožijo o nenavadnem mrtvilu. Na znižanje dis-kontne mere italijanska industrija sploh ni reagirala. Državne zadolžnicc 5% so poskočile od 80 na 85. Prav te dni pa so nenadoma padle na 81 in v poluradnem »Popolo di Roma« či-tamo značilen komentar. List poziva vlado, naj pograbi špekulante in jih stavi pod fašistično sekiro. »Za tiste, ki v svrho špekulacije na škodo državnih papirjev širijo glasove o bližnji vojni in podobne laži, ima vladavina izjemne zakone in sodnike.« Kljub 30% revnlu-taciji lire so sedanji državni proračuni višji kot 1. 1927. Stroški za vojaška ministrstva so v proračunu 1927-28 znašali 4.837 milijonov lir, v proračunu 1930-31 pa že 5.964 milijonov: pri tem jc že vštetih 500 milijonov lir, ki jih je prav tc dni rimska vlada nakazala za državno obrambo. Izvedba pomorskega programa, ki ga je Mussolini postavil takoj po razorožitveni konferenci v Londonu in predvideva zgradbo 50.000 ton ladij, zahteva eno miljardo lir. I emu znesku je treba dodati 1.800 milijonov lir za dograditev ladij, ki so že v gradnji. Odkou naj se denar vzame, čc po mnenju samih fašističnih gospodarstvenikov italijanski dnvkopja-čevalec ne prenese novih bremen? Novih >00 milijonov za državno obrambo in 225 milijonov za javna dela bo država zbrala s trikratnim povišanjem prometnega davka; ta davek je bila vlada znižala dvakrat zaporedoma radi revalu-tacije lire. tako da je lansko leto doprinesel še 400 milijonov lir. Po novem povisku bo prometni davek vrgel nad eno milijardo. V času splošne gospodarske depresije m velikega pomanjkanja denarja mora država vzeti zasebnim pobudnikom težke milijarde, du lahko izvede oborožitveni načrt in tekmuje z bogato Francijo.
Sporazum s Francijo bi tudi dvignil ugled fašističnega režima pred italijansko javnostip. Četudi bi Francija ne privolila povsem v "uli-janske zahteve, četudi bi prišlo samo do kompromisa. ki bi ga realni politik ne_mogel smatrati zn poseben uspeli fašizma, bi videla italijanska javnost v njem »zmago mlade Italije nad ošabno in propadajočo I- rancijoc. /-a to je že vse preskrbljeno. Fašistični tisk /c letu in leta napihuje zadevo francosko- italijanskih odnošajev in komplicira ludi najbolj priprostu vprašanja, da so sc v bujni domišljiji povnret-nega Italijana razrastla v svetovne probleme, ki jih more rešiti Ic fašistična vladavina. Po pravici vidijo Francozi v tem napihovanju le *viro do sporazuma, ker iz še tako malenkostnih sporov ustvarja probleme nacionalnega prestiža in onemogoča kompromis, lasis leni tisk ,,a trobi dalje v svoj rog. Zunanjepolitični problemi so povprečni javnost, težje dostopni in nadziranje vladnega dela od strani javnega mnenja je v tem pogledu težje kot n. pr. \ območju liolj otipljivih notranjepolitičnih vpru-fanj. Lahka Ih> torej naloga lasisticnegu tiska prikazati fašistu, ki ne more seci po inozemskem časopisju, sporazum s l-ranciTo kot novo zmago fašistične Italije v svetu. Sedanj. Mitični ooložai v Italiji zahteva p res t!/no
Težka parlamentarna kriza
v Nemčiji
Nenaden oster nastop predsednika republike Hindenburga
Berlin, 15. julija, b. Sinočnja seja ministrskega sveta položaja šc ni razjasnila. Državni kancler Bruning je mnenja, da je vsekakor boljše, da se novi davčni predlog, ki vpeljuje osebni davek, uvede parlamentarnim potom, a drugi člani ministrskega sveta, kakor mladi in energični Treviranus, so pa za to, da se predlog nc prinese več pred jiarlament in da naj vlada uporabi pravice, ki jih daje predsedniku republike člen 48 vveimarske ustave. Davčni predlogi se naj uvedejo s pomočjo dekretov, ker je položaj v parlamentu tak, da se na noben način ne bo našla večina, ki bi sprejela osebni davek, četudi bi se poskušalo pridobiti socijaliste, ker v tem slučaju bi odpadli glasovi desničarskih strank.
V jjolitičnih krogih se zatrjuje, da imajo socijalisti za slučaj, da bi Bruning nameraval vladati z dekreti v tako važnih vprašanjih kot je davek, nameu predlagati vladi nezaupnico, ki bi brez dvoma Briiningovo ministrstvo strmoglavila. Vladna stranka odgovarja, da bi padcc vlade imel za posledico razpust parla-
menta in razpis novih državnih volitev. Ta perspektiva pa ne ugaja nobeni politični skupini, ker vsaka uvideva, da mora hiti Nemčija radi zunanjepolitičnih dogodkov močna in da mora vlada imeti močno oporo v parlamentu, ako naj nadaljuje Stresemanovo politiko v vprašanju izpraznitve Posaarja in ako hoče uspešno sodelovati pri velikih evropskih političnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
V parlamentarnih krogih se zadnji hip poskuša krizo odvrniti s tem, da bi naj veljal nov davčni predlog o osebnem davku šele za prihodnjo leto. Upanje, da bo ta kompromisni predlog krizo ublažil, jc pa majhno.
Berlin, 15. julija, as. Politična napelost radi vprašanja, ali bo vlada finančni predlog uveljavila na fiodlagi diktaturnega paragrafa, se je danes popoldne še posebej poostril z nenadno objavo pisma, ki ga je pisal državni predsednik Hin-d e n b u r g pruskemu ministrskemu predsedniku Braunu. To pismo naenkrat odkriva konflikt med dvema državnikoma na najvišjih mestih, dočim so bili dosedaj vsi prepričani, da vladajo med njima
izredno dobri odiošaji. Hiudenlmrg jc »poroftl- v svojem pismu pruskemu ministrskemu predsedniku, da se up ho udeležil osvobodilnih proslav v Koblenzu, Triorjn, Aachenu in Wiesbadnii, ker je pruski ministrski predsednik od udeleibo pri teli proslavah izključil Ktahlhelm, zvezo frontnih vojakov. Da se s Stahlhelmom postopa drugače kakor z drugimi zvezami, je zanj neznosno in so no strinja z njegovo ustavno dolžnostjo, da mora bflS nad strankami. Zato se ne more udeležiti proehrc, od katerih je izključen del državljanov radi prepovedi njihove organizacije, ki po njegovem mnerrjn ni utemeljena.
Organizacija Stahlhelma je bila v Porenju in na VVestfalskem že dalj časa prepovedana, ker je prirejala vojaške vaje, ki se protivijo varsailteki mirovni pogodbi, kakor je lo ministrski predsednik Braun danes izjavil zastopnikom listov. Vendar pa so se pred dalj časa vršila pogajanja za preklic te prepovedi. Toliko bolj je zato osupnilo, da je predsednik Ilindenburg danes s tem pismom stopil v javnost.
Francija in Jugoslavija verni idetilom miru
Govor poslanika g. Darda na proslavi francoskega narodnega
praznika v Belgradu
Belgrad, 15. julija. AA. 0 priliki proslave francoskega narodnega praznika je imel francoski poslanik na našem dvoru gosp. Emile Dard na banketu govor, v katerem ie najprej navajal v«e, kar se je od proslave lanskega leta dogodilo, vse mnogoštevilne in svečane prilike, ki so pripomogle k poudarku prijateljstva obeh držav, ki 'ju veže tradicionalna sloga. 0 priliki sestanka vzhodnih bojevnikov je jeseni posetilo 300 bivših borcev pod vodstvom svojega predsednika Jugoslavijo. Posetili so Belgrad, Dubrovnik in Split, kjer jim je bil povsod prirejen triumfalen sprejem. Mesec dni pozneje v oktobru 'je bil odkrit na trgu v Ljubljani spomenik Ilirije, ki ga krona Napoleonov kip. V njegov temelj je vzidan pepel Neznanega junaka Napoleonove vojske, brata onega junaka, ki počiva pod Slavolokom v Parizu. Tej proslavi so prisostvovali vojni minister Hadžič, mestni župan ljubljanski in govornik. Letos je bila zopet v veliki dvorani belgrajske univerze v navzočnosti namestnika ministra zunanjih zadev dr. Kumanudija, profesorjev univerze in velikega števila najodličnejše-ga občinstva komemoracija v spomin velikega francoskega državljana Georgesa Clemenceauja. Nato je bil zabeležen poset in svečan sprejem bivšega francoskega ministra Loucheurja in državnega podtajnika Marineauja o priliki veličastnega vsesokolskega zleta. Pri vseh teh prilikah ee je pokazalo vemo prijateljstvo Jugoslavije do Francije in neomajna vera v edinslvo njunih čuvstev, ki se vzajemno izpopolnjujejo. Krasna manifestacija teh čuvslev je bil mogočni dar treh milijonov
dinarjev, zbranih iz vseh delov in vseh stanov Jugoslavije, za kraje Južne Francije, ki so trpeli po poplavi. Po volji predsednika odbora Cede Mi-hajloviča bo tu vsota porabljena za izgradnjo poškodovanih krajev in sicer za šolo v srbskem slogu, ki bo francosko deco učila hvaležnosti in ljubezni do Jugoslavije.
Nadalje je poslanik gesp. Dard povedal, da je nedavno tudi sam prepotoval velik del Jugoslavije. Bil je najprej v Splitu, Dubrovniku in Kotorju in se udeležil sprejema dveh podmornic v naši luki. Dalje je bil v Zagrebu, kjer mu je bil prirejen nadvse prisrčen in ljubeznjiv sprejem o priliki otvoritve novih prostorov »Prijateljev Francije«. Nato je potoval v Skoplje, Bitolj in Debar, tedaj v one kraje Južne Srbije, ki so največ trpeli zaradi vojne. Mogel je z radostjo ugotoviti, da se tjakaj vrača blagostanje, red in delo. Jugoslavija vidno napreduje pod modrini vodstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Kakor Francija jc tudi Jugoslavija verna idealom miru. Jugoslavija stremi za istimi ideali, kakor francoska republika, in na teh idealih temelje smernice, ki vodijo Evropo, in nadejamo se, da pridemo po potu gosp. Brianda do splošne pomiritve.
Prežet teh čuvslev gosp. Dard radostno ugotavlja napredek francoske kolonije in francoskih ustanov v Jugoslaviji in dvigne čašo na časi Nj. Vel. kralju Aleksandru in predsedniku francoske republike. Vsi navzoči so z burnimi vzkliki pozdravili to zdravico.
Avstrija je dobila posojila
Posojilo znaša 2i milijonov funtov šterlingov - Pogoji so zelo težki
Dunaj, 15. jul. as. Po triletnem prizadevu-1 nju se je včeraj sklenilo v Londonu »mednarodno avstrijsko državno posojilo 1930«. Obrestovalo sc bo po -.% in odplačalo do 1. 1937 po 103%. Emisijski kurz znaša 95 odstotkov. Čisti donos pa 90%. Posojilo znaša 21 milj. funtov šterlingov, prva transa pa 12.7 milj., torej okroglo 3<X) milijonov šilingov. Posojilo se bo razpisalo v Ameriki, Angliji. Italiji, Švici, švedski in Avstriji. Izkupiček se bo predvsem porabil zn nadaljevanje železniških, cestnih iu daljnovodnih kabelskih investicij. Okoli 70 milj. šilingov znašajo bančni dolgovi, ki se morajo seda j v miti in s katerimi se jo do sedaj preprečilo, tla sc gradbeni program ni preveč skrčil. Pogoji posojila so brez dvoma silno
težki, veliko slabši, kakor jc Youngovo posojilo, vendar je Avstrija bila primorana jiosojilo najeti.
Rim, 15. jul. n. Tukaj so se podpisali s strani finančnega ministra avstrijske republike in intere-siranih bankirjev dogovori glede emisije prve kvote avstrijskega mednarodnega posojila, ki jc bilo sklenjeno po zakonu od 21. marca 1930 in je namenjeno za produktivne investicije za avstrijske železnice ter za postno in telegrafsko upravo.
Kvota italijanske udeležbe znaša 100 milj. lir nominalnega kapital, razdeljenega v 100.000 obligacij po 1000 lir nominalnega kapitala po 7 odstotkov, vplačljivih nc preko leta 1957 po ceni 1030 lir /.* obligacijo. (Štefani.)
politiko in vedno in vedno novo uspehe, pa naj bodo resnični ali nc.
(talija si v resnici želi sporazumu s Francijo. Rožljanje s sabljo ima zaenkrat le namen opozoriti svet nase in izkoristiti sedanje miroljubno razpoloženje v svetu. <ln se <xl listih, ki imajo, iztisnejo radi ljubega miru čimvečje koncesije. Rožljanje s sabljo pa lahko škoduje tudi Italiji sami, kot jc razvidno iz zgornjega citata iz • Popolo <li Roma-..
V času najhujše polemike s Francijo ie * imlitični reviji Gcrarchiat, ki ji je ravnatelj sani llcnito Mussolini. izšel na uvodnem mestu članek o odnošajih med Francijo in Italijo, člankar poziva Francijo, noj opusti dosedanjo niopistično politiko, ki pritiska istočasno na Nemčijo in Italijo in naj sc nasloni na Italijo.
kajti prijateljstvo z Nemčijo jo Iki stalo vse pridobitve zmage, medlem ko so sporna vprašanja med Francijo in llalijo Ic malenkostna ali pa odvisijo od francoskega protiitalijonskega zadržanja po vojni; v prvo vrsto spadajo vprašanja poprave tripolitanske meje in vprašanje položa ja Itali janov \ I unisii. v drugo vprušonje pariti lr na morju iu francoski odnosa j i do Jugoslavije, lega trnja v italijanski peti. pa do <lrugili držav ob Donavi in nn lialkanu. t o < nkr.ii Francija pusti Ifnliji prost razmah, izgine vsaka sporna točka, ki bi bila resnično v liasprofstvu z italijanskimi in francoskimi interesi iu F rancija bi dobila na svojo stran Italijo, mogočno, lojalno in zvesto prijateljico.«
I a je tore i dejanski položti K
Francija hoče sporazum z Italijo
Pariz, 15. jul. AA. Jutrišnji »Temps«. piše glede francosko-italijanskih odnošajev: Francija ia Kalija si ne morela bili sovražnici. Če sploh obstojata dva naroda, ki ju mora vse združevati, sla <• Italija in Francija, če odgovarja dejstvu vesl, da želi Rim jasnejših odnosov med obema državama, potem mora z vsemi sredstvi delali na lo, da odstrani bolno slanje, ki že predolgo leži kol mora na obeh državah.
Vojni hujskači na delu
Pariz, 15. julija, b. Inozemski listi so te dni ponatisnili fantastične vesti o mobilizaciji francoskih čet. Govorilo se jc, da se vrše v okolici Lyon« veliki manevri in da so vse francoske čete v Porenju bile postavljene na francosko-italijansko mejo. Vse to so fantazije novinarjev ali pa Icndcnciosne vesli, ki prihajajo iz virov, ki imajo na tem interes. da se Evropa vznemirjava. Po informacijah, ki prihajajo iz tukajšnjega vojnega ministrstva, je na teh vesteh samo toliko resnice, da se je ojačila lokalna žandarmerija v okolici Mentona in Venti-miglia za nekaj sto rožnikov, to pa na prošnjo obmejnih oblasti, ki se bojijo, da bi ne prišlo do kakih obmejnih spopadov med fašisti in med proti-fašisti, ki se nahajajo na francoskem teritoriju. Te odredbe pa ne spadajo pod vojno ministrstvo, ampak od notranje, ki ima nalog, da skrbi za varnost v deželi, osobito, ker se nahaja v tem kraju veliko število gostov na oddihu.
Čedalje večje težave MacDonalda
l.ondou. 15. jul. tis. Daily Herald« trdi, da bo konservativna stranku še v tem parlamentarnem zasedanju vložila predlog nezaupnice proti vladi rudi indijskega vprašanja, katerega bodo po mnenju navedenega lista (»odpirali Llovd Gcorge in mnogi člani liberalne frakcije. S tem predlogom ImkIo zahtevali, da morajo biti na angleško-indijski konferenci zastopani konservativci in liberalci. Čuje sc, da ta predlog prvotno ni izšel iz vrsi konservativcev, temveč du jc njegov avtor bivši jvidkrnlj, lord Reading.
Pred revolucijo v Egiptu
London, 15. julija, as. V Aleksandrijl je danes ob priliki generalne stavke kot protest proti postojianju vlade v Mansurahu in v prilog bivšega ministrskega predsednika in voditelja Vafl-strnnke, Nalias paše, prišlo do težkih nemirov. Demonstranti so pri obhodu |>o cestah razbijali izložbena okna in obmetavali policijo s kamenjem, V sprevodu so nosili sliko bivšega ministrskega predsednika Nalias paše in mu prirejali navdušene ova-cije. Napadli in prevrnili so tovorni avtomobil policije, tako da sc je morala policija umakniti. I)a bi obvladala položaj, je policija s stehe sodnijske palače streljala v množico. Kakor se javlja ofeielno, je bilo pri teh nemirih ubitih 14 oseb. med njimi osem iz Evrope, 250 pa je bilo ranjenih, in sicer več težje. Po zadnjih vesteh postaja položaj vsako uro resnejši. Ulice v mestu so posejane s steklom in kamni.
Glede nemirov samih se Se doznava, da so demonstranti po sprevodu v prilog Nahas paSc zasedli trg Mohameda Alija, ki jc središče mesta, in da so s kamenji pre[>odili policijo. Izropali so vse trgovine, Kvropci pa so zbežali v borzo, dočim je policija isknln zavetje na strehi sodne nnlače in od tam streljala v množico,
Rovarjenje nemških nacionalistov proti evropskemu mira
Ostmarha zahteva poljski koridor - Sudmarka prireja manifestacije proti Jugoslaviji na Koroškem - Za proslavo plebiscita votirano 25 milijonov dinarjev!
Berlin, 15. jul. h. V Marlenburgu v Vzhodni
Prusiji so na veličasten način slavili desetletnico plebiscitne zmage. Od vseh strani so se pripeljali posebni vlaki s tisočerimi gosti, iz Danziga, iz Me-inclna in iz sudelskih dežel. Govornik dr. Ulmer je naglašal, da slavnosti ne smejo Imeti samo namerni spominjati se plebiscitne zmage, attlpak da morajo posebno o|»zoriti evropsko javnost na to, da nemške vzhodne meje niso naravne. Porenje jc že svobodno, Posaarje bo kmalu, za svobodo Ostmarke pa se bomo borili do smrti.«.
Drugi govornik Pavelčik, čigar ime samo že spričuje narodno pripadnost, je vzkliknil, da bo Ostmarka od sedaj naprej prešinila vso nemško mladino s bojevitim nemškim duhom, ki bo nekega dne potem šel osvoboditi nemške brate na vzhodu, ki še ječijo pod tujim jarmom (to se pravi pod Poljsko, op. ur,).
Po celi Vzhodni Pruski se vršijo enake slav-nosti in od vseh krajev prihajajo ognjevite zahteve, da se mora krivica na vzhodu poravnati«.
Varšava, 15. jul. b. Poljski politični krogi, ki
Preiskava o katastroli Karadjordja končana
Italijanska komisija nenadoma odpotovala.
Belgrad, 15. julija, u. Kakor poročajo iz Splita, je naša strokovna komisija, ki naj bi dognala krivdo o katastrofi v Pašmatiskem kanalu, dokončala včeraj svoje delo. Naša komisija je podrobno proučila ves materijal ter o vsem napravila pismen protokol. Materijal je zelo obsežen in ga bo komisija poslala državnemu tožitelju, ki bo še v teku tega tedna sestavil obtožnico ter jo poslal pravo-sodnemu ministru. Čim bo pravosodno ministrstvo sprejelo spise in obtožbo državnega lužitelja, bo odposlalo diplomatskim potom italijanskim oblastem spise o tožbi.
Tudi italijanska komisija je dokončala svoje delo. Vendar pa je ona proti vsemu pričakovanju nenadoma odpotovala v Rim. Presenečenje je bilo tem večje, ker nI dala italijanska komisija pomorskemu ravnateljstvu v Splitu nikakega odgovora. Da bi se namreč preiskava vodila čim pravilneje in da bi se čimprej dokončala, kar je v interesu tako naše kakor ludi italijanske strani, je naše pomorsko ravnateljstvo v Splitu zaprosilo Italijansko komisijo, nuj pošlje prepis svojega protokola, ItntJ-ianska komisija pa je odpotovala, ne da bi tej prošnji ugodila.
»Morosini" bo v treh dneh popravljen
Test. I?, julija. L. Italijanska ladja Frrin-Česco Morosini« je prispela sinoči V Plllj. kjer so jo nuinestili v veliko ludjedflnico Scoglio Olivo. Takoj so ga dvignili iz vode, ter postavili v dok. Predno so se pričela pripravljalnu delu, si je ogledala komisija ladjo ter ugotovila nastalo škodo. Sprednji del ladje je precej poškodovan. Nu vrhu kljuna se nahajata dve dvigali zu rešilni čoln. ki jih jc Morosini« ob trčenju s Karudjordjem« temu odtrgal, luko j. ko je komisija končala svoje delo, so sc pričela popravljalna dela. Računu se. du bo ladja v dveh do treh dneh popravljena.
Vprašanje pilofaže na Jadranu
Sušak, 15. jul. p. Ob katastroli v Pašmanskem kanalu se živahno razpravlja vprašanje o pilotaži v naših merskih ožinah. Vprašanje jc zelo važno. Piloti se uporabljajo na opasnih mestih, kjer manjkajo svetilniki in pomorska poročevalska služba podnevi in ponoči. Ponekod so uvedene takozvane ladje s svetiljniki, ki so usidrane sredi morja in omogočajo orijentacijo podnevi in ponoči ter dajejo ladjam na morju, ki se nahajajo v megli, znake.
Pilotaža bi se uvedla samo tam, kjer je plovba zelo opasna in kjer so uhodi v pristanišča komplicirani, kjer je globina nKirja spremenljiva in pri drugih težkočah. Obstoja obvezna in neobvezna pilotaža. Obvezna pride v podtev v pristaniščih, v umetnih kanalih, na mestih, kjer je potrebno osebno poznanje obalnih prilik itd. Obvezna pilotaža je na ■uestu lam. kjer je ladjam kljub izkušenosti kapetana težko dobiti pravo orijentacijo ler se izogniti nezgodam. Neobvezna pilotaža jc potrebna na krajih, kjer si hoče ladja zasigurati dober in varen prehod na opasnih mestih.
Vsi piloti, brez ozira na (o ali so nameščeni v državni ali privatni službi, morajo imeti predpisano kvalifikacijo ter biti izkušeni pomorščaki. V Angliji so vsi privatni pilolje organizirani, katera organizacija je pod strogim nadzorstvom državnih oblasti. V Suesovem prekopu mora vsaka ladja z nad sto ton vzeli na krov pilota, ki stoji s svojim izkustvom poveljniku ladje ob strani, vendar pa ne nosi nikake odgovornosti. V slučaju trčenja dveh ladij je odgovoren lastnik ladje, ki je povzročila nesrečo, brez ozira na to, ali je imela na krovu pilota ali ne. Prav tako obstoja neobvezna piloiaža na spodnji Donavi. Pilot samo pomaga poveljniku ladje, odgovornost pa nosi izključno samo ta.
Na nekaterih mestih, za katera je predvidena obvezna pilotaža, vodi kapetan lahko ladjo sani, ako ima predpisani pilotski izpit. Obvezne pilotaže so oproščene nadalje ladje, ki vrše redno obalno plovbo, dalje vojne ladje in pa jahte. Z oziroin na razčlenjenost naše obale, ki muogokje zahteva poznanje lokalnih prilik, jc sedaj upravičeno razpravljati o vprašanju, ali je pri nas pilotaža potrebna. Vsekakor pa zahteva lo vsestransko proučavanje. Na to vprašanje se z ozirom na vrsto plovbe, ki se pri nas vrši, ne da takoj odgovoriti, temveč je potrebno, da se podrobno prouči.
Namestnik finančnega ministra
Belgrad. 1". julija, p. Današnje Službene Novine« prinašajo ukaz njegovega V. kralju, v katerem se nu predlog predsednika vlade postavi zu zastopniku finančnega ministra dr. Oton Frnngeš, miitisivi bre/. portfclja, ker bo financ: n i minister dr. šverljug« nekoliko čuhu v Inozemstvu,
Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo vreme bo trajalo dalje.
so skeptično spremljati Izpraznitev Porenja po fian*
coskih četah, češ da bodo sedaj Nemci navalili na vzhodne meje, zasledujejo živahno izbruhe nemške radosti ob priliki desetletnice plebiscitnih slavnosti v Vzhodni Prusiji. Govori se, da bo. poljska vlada naročila svojemu poslaniku v Berllnti, da se itn zunanjem ministrstvu Informira, kaj pomeni, da sc državni uradniki oficijelno udeležujejo slavnostnih prireditev, pri katerih se odkrito zahteva izpraznitev ixiljs!<ega koridorja in če se naj tako postopanje smatra za oficljeltlo stališče nemške vlade.
CcIoVcc, 15. jul'. b. Iz Dunaja se poroča, da jc finančni odbor zveznega sveta na predlog poslanca Pavliča, ravnatelja »Karntner Tngblatta« odobril iz-vanredtli izdatek 3 milijonov šilingov (25 milijonov Din) za plebiscitne proslave na Koroškem! Velikanska vsota denarja, ki ga namerava zvezna vlada izdati za proslavo desetletnice, pomeni, kakšno važnost polaga na okrepitev nemškega duha na pižni meji. Zvezna vlada ni ravno v tako rožnatem gospodarskem položaju, da bi z lahkim srcem mogla žrtvovati take vsote samo za slavnostne prireditve.
Ako to del», mora zato Imeti iehtnejše razlng-e,
Sicer pa se ie Siidmarka sama že prizadela, da raztohnači vsem optimistom v Evropi, kakšen namen da naj imajo slavnosti na razpotju avstro-ilslo-jiigoslovanske meje, '.;iiiinnirktt je razpredla po celi Avstriji iti po Nemčiji silno propagando za tc slovesnosti In po poročilih izgleda, da se jih bodo udeležili v velikanskem številu zastopniki nacionalističnih bojnih organizacij iz Nemčije. Vodstvo manifestacij pa prevzame n:i Koroškem Heimats-dienst. Prišli bodo tudi predstavniki fašističnih organizacij iz Italije, (ako cia se pripravlja na jugoslovanski severni meji orgija nacionalističnega slavija, ki naj ima namen opozoriti Jugoslavijo, da je od Kotora pa do Temešvara obdana od sovražnikov. Brez dvoma sc bodo ob tej priliki ponovne predvojne fraze o zidanju jadranskega moslii«, ki haj bo Zadnji cilj vsenemških espiracij proti jugu.
Pacifisti se povprašujejo, če so le slavnosti, ki se vrše pod prolektoratom avstrijske vlade in pri katerih bodo prisotni predstavniki nemške vlade, or nn tlric
vsenemški odgc
lanctov poziv
Odgovori na Briandov o spomenico
Najvažnejši, nemški, se izroči jutri
Pariz, 15. jul. AA. Odgovor švedske vlade loplo pozdravlja BriamJovo spomenico in izjavlja, da bo švedska z vso simpatijo sodelovala pri francoski pobudi in pri nadaljuih odločilvah v Ženevi. Navzlic temu izraža odgovor švedske vlade željo, naj bi bodoča organizacija Evrope bila popolna. Konferenca zastopnikov vseh evropskih držav naj bi se vršila pod pokroviteljstvom Društva narodov. Prvi sestanki naj bi ne veljali razpravi o gospodarskih vprašanjih. Bodoča evropska unija bo morala vsekakor obsegati večino evropskih držav in vse evropske sile, ki so zastopane v Društvu narodov.
Pariz, 15. julija, AA. Odgovarjajoč na memorandum francoskega zunanjega minisira Brianda sprejema danska vlada misel sodelovanja med evropskimi narodi v okvirju Društva narodov in misli, da bi bilo treba v sedanjih okolnostih ustanoviti stalen politični odbor, ki bi odgovarjal Svetu društva narodov. Dalje je danska vlada mišljenja, da jc treba predvsem načeti gospodarske probleme.
Včeraj popoldne je tudi Norveško vlada iz-rcčilu svoj odgovor, v katerem pravi, da se bo morala ideja o Panevropl ustvarili čimprej io nn gospodarski podlagi.
Kakor javljajo, je tudi češkoslovaška vlada izročila stiočl svoj odgovor praškemu poslaniku francoske republike. V sporazumu z Drlnttddm se bo ta odgovor objavil kasneje.
Po vesteh iz Varšave bo Zalcskj', poljski zunanji minister v četrtek zvečer osebno izročil poljski odgovor francoskemu poslaniku v Varšavi. Informirani poljski tisk pravi, dn Je polljka vlada v odgovoril na Brluudovo spomenico izrazila pozitivno ter da je pripravljena sodelovali na pan-evropskl konferenci. V odgovoru poljske vlade je izražena želja, dn no bi evropska federacija bila naperjena proti nobeni državi.
Nevv Vork. 15. julija, p. ;,Ne\v Vork Times-i prinašajo inleresanten članek o Brlandoveni me-morandu ter pravijo, da ima od vseh dosedanjih udguvorov edinole avstrijski nekaj smisla. V leni odgovoru se namreč pravi, da za ustvarjenje Bri-andovega načrta ni potrebno, da bi se zedinile ta-koz vse evropske države. To najbolje dokazuje zgodovina Amerike. Unijo severnoameriških držav je »tvorilo najprej samo devet držav. l'o mnenju »Nmv Vork Tirnega sla pa vsekakor potrebni v panevropski uniji Francija in Nemčija, ker ti dve državi morata biti jedro bodoče federacije.
Berlin, 15. julija. Nemški odgovor na Urian-dovo spomenico se izroči v Parizu jutri.
Konferenca bo okrog 20. tulita v Sinaii
Belgrad, 15. julija, u. V zunanjem ministrstvu in v vseh gospodarskih ministrstvih so v glavnem dokončana pripravljalna dela za prodsloječo konferenco madjarske, romunske in naše delegacije o vprašanju agrarnega bloka. Temu bloku posveča tudi inozemsko časopisje veliko pozornost iu to ne samo časopisje iz držav, ki so zainteresirane, marveč tudi ostalih, predvsem Nemčije. Bolgarije in Italije, ki vedno z največjo pozornostjo spremljajo vse dogodke, ki se tičejo Male antante. Inozenisko
turnir v
Monlevidect, 15. jul. as. Veliki dogodki svetovnega nogometnega turnirja se bodo godili prav za prav šele prihodnje dni, vendar pa so dosedanje tekme že prinesle nekatere prav znatne rezullate. Predvsem so do sedaj skoro povsod zmagala evropska moštva, katera je pri teh tekmah prav za prav smatrati za zunanje udeležence. Premagani so bili samo Belgijci, katere so od vseh Evropccv najvišje ocenjevali. Seveda pa se ne sme prezreti, da so režiserji v Montevideu storili vse mogoče, da postopajo z evropskimi moštvi, ki so sledila vabilu v Južno Ameriko, zelo milo ler so jim zalo najprej določili samo slabulnejše nasprotnike, da jim s prehitrimi porazi ne pokvarijo razpoloženja. Ko pa bodo evropska moštva morala nastopiti proti juž-no-ameriškim »topovom«, bo evropske glorije kmalu konec. Drugi dati tekme je zmagovala Evropa. Dili sla dve igri, v katerih so si stali nasproti zastopniki starega nogometnega sveta in južnoameriška moštva. Obe igri sla se igrali zelo ostro in sla dosegli majhne razlike. Romunija je zmagala Peru s 3:2, vendar pa se s športnega stališča smatra za mnogo dragocenejšo zmaga Jugoslavije nad Brazilijo z 2:1. Brazilija je bila v tem matclui fn-vorit ter jc bila zalo zmaga Jugoslavije nad Brazilci. ki se štejejo že med boljša južnoameriška moštva, zelo presenetljiva. Z vednim kontaktom z močnimi srednjeevropskimi igralci so se Jugoslovani že toliko priučili, da se jih niti onkraj velike luže ne sme podcenjevati.
Danes se bo igrala samo ena prvenstvena tekma med Argentino in Francijo. Tu bedo pač Francozi doživeli poraz, ker reprezentira Argentina naj boljše južnoameriške nogometaše, ki so že večkrat v bui bi ia južnoameriško prvenstvo premagali gla-sovile Uruguayce. Tudi na amsterdamski climpijadi 1028 so se Argcnlitici izkazali kot enakovredni Urtt-guaycem, kateri so Mgculiuce po ležkcm boju premagali z 2:1 šele v dodatii igru
StM? g V jsiSijit
Film o naši državi
Belgrad, II. jul. ni. Družba C,omoti v Loti dolin izdeluje \ uašlll krajih filme in j,ih je deloma že kunčulu, Film o naši državi v celoti še ni izdelati. Vendar je pu družba privitimi že pirduijulu nekoliko scen, Od Slovenijo j t. dosctll'j dogolovljen šalilo čili, ki kilže poroko. Zastopnik družbi' g. Fllord je izjavil, da nameravajo predvajati Iti film p« celi Veliki Britaniji. Jugoslovanska eksprcsittl agencija v Londonu nameniva tiptihibljtttl tu filln /a propagandne munciie v zvezi s predavanji o Jugoslaviji.
Bs\ Marinkovic odpotoval na Bled
Belgrad, 15. julija. AA. Minister zuuaujili zadev dr. Vojislav Mnnhkovli Je odpotoval danes ob 10.55 nu Bled, kjer bo ostal nekoliko tednov na
ie okrog 20, t. ni. v Sitiaji. Kakor znano, bo imel ta agrarni blok predvsem značaj žilnega kartela, ki bo organiziral izvoz žita in določal enotne cene. Na tej konferenci bo sodelovala tudi Češkoslovaška in sicer najprej samo po posebnem opazovalcu. Sicor pa dela Češkoslovaška paralelno akcijo. Kakor znano, obstoja v Pragi sodišče mednarodnega poljedelskega urada, ki bo imelo septembra meseca svojo konferenco, na katero je poslalo že vsem državam poziv. Konferenca bo razpravljala pred-
časopisje poroča, da se bo konferenca vseh treh j vsom o pobijanju poljedelske krize in njeni ubla-držav: Romunije, Jugoslavije in Madjarske vrajla J žitvi ter s tem v zvezi o Panevropi.
Francoski nar. praznik v Rimu
Rim, 15. jul. AA. Francoski poslanik pri sveli stolici je priredil v proslavo včerajšnjega francoskega praznika velik banket. Udeležili so se ga skoro vsi člani diplomatskega zbora. Pri .tej priliki je francoski poslanik izročil križ častne legije bivšemu ponfifikalnemu legaiu na evharističnem kongresu v Karlagu, kardinalu Lepicierju.
Tajnoslea umor duhovnika
Pariz, 15. jul. n. Tu so našli truplo nekega španskega duhovnika, ki je bil na lajnoslen način ubit v noči od sobole na nedeljo. Dognali so njegovo identiteto in sicer se piše Ciprijati Achever-ria, star 43 let, rojen v Hermani na Španskem. Truplo je zabodeno od zadnj. Zločinci gotovo niso imeli namena duhovnika oropati, ker sc je pri njeni našla precejšnja vsota denarja kakor ludi zlata ura. Iz nekaterih znakov sc sklepa, da gre za političen umor.
V spomin Nansena
London, 15. julija. AA. Snoči je kraljevo društvo umetnosti razpravljalo o nSčrtu ohranitve ladje pokojnega Nansena »Fram«. Kralj je poslal društvu poročilo, v katerem je izrazil svoje simpatije za ta načrt in obljubil svojo podporo. Istotako sla pozdravila omenjeni načrt ministrski predsednik Macdonald in Baldvvin, ki sla se v pisin.ih toplo spominjala pokojnega Nansena. Canterburski nadškof je poslal predsedniku pismo, v katerem omenja pestro Nansenovo življenje in odobrava predlog, da se ohrani v spomin lega junaškega polarnega raziskovalca ladja »Fram«. Lord Cecil ie v svojem govoru izjavil, da ie bil Nansen več kot genij. Bil je heroj. Govornik je dolgo govoril o Nansenovih delih v svojslvu mednarodnega državnika in izjavil, da njegov sloves nima nara. Ladia Fram« se inora ohraniti in se bo ludi ohranila.
Pariz, 15. julija, as. V Parizu se je c;I včeraj vremo prav znatno »hlrdilo. Popoldne jc celo nekoliko čfsu snežilo. Sneg sredi julija jo seveda velika redltos'-
oddihu.
Gradbena dela
Belgrad. 11. juliju. AA. S sklepom ministra zu zgradbe ter \ soglasju /. ministrom.financ iu predsednikom ministrskega svetu je poverjena ■'.grudbit uradniških hiš nu Cetiiiju g. Franju T u v č u r ) u . ptul jetniku iz Ljubljane, za izli-cltlrnlto vsoto 5,264.457 Din 10 p.
Belgiud, 15. jhliitt. AA. S sklepom ministru /n zgradbe ter v soglasju z ministrom financ in predsednikom1 ministrskega svetu je poverjeno delo'varijunte-okoli lluniskegu Blatu nn državni cesti 1'odgoVjeu—Skutlev Vludimlrju Suš. kovu. podjetniku i/ Kolušinu zu svo*i> 2,317.559 Din SI p.
Mariborski dijaki v Bruslju
Bruselj, 17. juliju. AA. Dijaki mariborske trgovske akademije potujejo o priliki-proslave stoletnice belgijske liezuvisiiosti |K) Belgiji z naučili ni ciljem. \ Bruslju so Odšli nu grob Neznanega junaka ter položili vonec sumili rož. Dijake je vodil odpruviiik poslov našcjga poslaništvu g. ItistiO.
Belgrajske vesti
Uclgratl, 15. julija, u. Prosvetni minister jr odpotoval v Split kjer bo prisostvoval posvetitvi prosvetnega domu v Blaiu pri Splitu.
Belgrad. 15. jul. p. Od 20. do 27. sept. se. vrši v Rimu m od narod ni obrtniški kongres. Najvažnejše vprašanje, ki je na dnevnem redu. je vprašanje zbližunju obrtnikov iz celega sveta. Razprav I ju lo se bo tudi o vprašanju ustanovitve ntetinurodne obrtniške /veze. Nu tu kongres je po/.vunu tudi nuša država.
Zopet nov tek zoper raka
Londoii, 15. julija. AA. Na letnem občnem zboru društva za pobijanje ritka, ki sc je vršil včeraj v lordski zbornici, so poročali, da so se vršili uspešni poizkusi zdravljenja raka z gorčičnim plinom, ki so ga rabili v svetovni vojni v uničevalne svrhe.
Višji zdravnik v bolnici sv. Jerneja jc izjavil, da so poizkusi novega zdravljenja pri miših in podganah'dobro uspeli.
Na včerajšnji seji je yorški vojvoda poroča' o velikem trpljenju bolnikov, ki morajo daleč po-fovati na zdravljenje raka z radijem.
Govornik je predlagal, naj sc tem bolnikom v primeru nujnosti prizna hiter in brezplačen prevoz
h.
Reševalna deta v Neurode
Vrutisluvu, 13 jul. us. Ilcševulnu delu i Vueluvovem rovu so dunes poslala nekoliko lužju, ker se je pokazalo, du kiti j nesreče ni /nsut. Glavna težkoeu je v tem. tla se ukrenejo zadostne varnostne odredbe v sedaj odprtem rovu. V njem leži Se vedno 44 mrtvecev. V noči od nedelje na ponedeljek so pobruli tri mrtvece, veeruj zvečer pa četrtega.
Izreden dar
Rim, 15. jul. as. Soproga nekega ameriškega bogataš Kinga, rojena Italijanka, je podarila papežu ob njegovem jubileju dragocen prt za oltar sikstinske kapele. Ta prt jc mozaik najdragocenejših in najstarejših čipk odličnega izvora. Delalo je ta prt 30 žen in deklet celo leto. Tn prt je izredno fino umetniško delo.
MassoUni ni bii operiran
Milan, 15. jul. as. Arnaldo Mussoiini izjavlja, dn je vest nekega budinipeštauskega lista, češ da je bil duce zadnji leden operiran v Bologni, čista izmišljotina. Navaja, da je svojega brata še pred tremi dnevi obiskal v Riinu in da je vsak dan z njim v telefonski zvezi,
Poljedelska kriza v Italiji
Rim, 15. iul. AA. Odbor Društva fašističnih poljedelskih tehnikov je imel pod predsedslvoir jioslnnca Angelinija sejo. Razpravljal je o poljedelskem položaju v Italiji in sprejel resolucijo, ki v njej nnglaša polrebo varčevanja, uporabe dobrih semen pridelovanja izdatnih hranil ter uporabe slrojev. Sklepi so potrebni radi krize, ki objemajoč vso svelovito agrarno gospodarstvo, seveda ni prizanesla tudi ne Italiji,
720.000 jojc uničenih
Novarra, 15. jul. AA. Veliko Izvozno trgovinsko hišo v občini Grignasco je upepelil požar. Pri tem jc bilo uničenih 60.0C0 tucalov jajc. Škodi je več ko 300.000 lir.
Uradni jeziki mednarodne hanhe
Bcrti, 15. jul. AA. Upravni svet' banke zn mednarodna plačila je sprejel pravila o nastavitvi personala. Italijanski, angleški, nemški in francoski jezik bodo uradni jeziki zavoda,
Drobne vesti
London, 15. iul. AA. Javljajo, da kralj ne bi poselil letošnje tekme v Goodvvoodu. Dvor se od pelje naravnost v Covves, kjer bo regatni teden, in odpotuje iz Londona koncem tega meseca. Kraljeva dvojica se bo ukrcala na kraljevo jahto »Britania« in iz Covvesa odpotovala približno 11. avgusta v Sandringham. Konec avgusta poseti kraljevn dvo j i ca Balmoral. To bo prvi krnijev posel Školske po prestani bolezni.
Rim, 15. jul. AA. Tu je preminul bivši predsednik vlndc Peruja Henrik Delariva Aguiro. V zadnjem času je bil senator in profesor političnih ved.
OI(aw», 15. jul. AA. Na obali zapadnega kamniškega jezera jc ponesrečil eden najboljših katindskilt letalskih pilotov v trenutku, ko jc hotel pristati ob jezeru^
Amer. Slovenci proslavljajo Barago
Slovenci v Minnesoti prvi, hi so otvorili vrsto proslav za stoletnico shola Barage — Ameriški škof o Slovencih
V Ameriki letos proslavljajo stoletnico slavnega slovenskega škofa in apostola Indijancev Barage Povsod, kjer so naseljeni Slovenci, sc vrse velike priprave za lo proslavo. Minessota je prva stopila na plan in otvorila vrsto letošnjih Baragovih proslav. Tamkajšnja katoliška slovenska društva so se združila in priredila v nedeljo 29. junija v Evelethu prav lepo proslavo. O tej proslavi je obširno poročal »Aine-rikunski Slovenec«. Iz njegovega poročila posnemamo sledeče:
n šole. Dokler teh ne bo, je dejal, ni zagotovljeno, da bo današnja mladina odraščala prepojena z resničnim katoliškim duhom.
Po škofovem govoru se je pričela pontifi-kalna sv. maša, pri kateri je škofu asistiralo 17 slovenskih duhovnikov. Peli so jako lepo združeni pevci iz Evelctha in Chisholma ob sprem-ljevunju orgel in gosli. Pri darovanju se je mogočno oglasil naš slavnoznani pevec Sveto-zi-r Banovec, ki je krasno zapel večno lepo: »Jesu, dulcis memoria«. Med sveto mašo je nastopil slovenski govornik dr. Ivan Gruden, profesor v šentpavelskem semenišču, ki je v dovršenem govoru proslavljal škofa Barago in posebno poudarjal, kako lepo je Baraga v svojem bogatem življenju udejstvoval znani rek: moli in delaj! Po pontifikalni maši se je razvil sprevod iz cerkve na prosto, kmalu nato pa slavnostni obhod po mestu z mestno godbo na čelu. Solnce je sijalo v vsem svojem sijaju, vendar ni pripekalo. Zato so vsi v sprevodu z nekako lahkoto in brez utrujenosti merili korake mimo številnih gledalcev, ki so sc nakopičili ob straneh ceste. V sprevodu so posamezne naselbine nosile lastne napise in tudi zastav ni manjkalo. Posebno se je odlikoval Chisholm, ki jc po pravici ponosen na to, da se eno njegovih društev ponaša z imenom: Friderik Baraga.
Po paradnem sprevodu se je vršil v mestnem avditoriju slavnostni obed, ki se ga je udeležil tudi škof iz Dulutlia.
Popoldne se je vršila slavnostna akademija, na kateri sta govorila dekan M Šuvs in pa Anglež Martin Hughes s Hibbinga, ki je pokazal na ogromno delo škofu Barage m njegovih vrstnikov za ameriško in krščansko civilizacijo. S krepko besedo je pozivni vse, naj čuvajo dragoceno dedščino, ki so jo prejeli
Škof Friderik Baraga.
Kmalu zjutraj se je začela v Evelethu zbirati množica udeležencev od vseli strani. Ob devetih so se oglasili v slovenski cerkvi Sv. Družine zvonovi in z ubranim potrkavanjem napovedali, da se bo čez euo uro pričelo. Cesta pred cerkvijo se je bolj in bolj polnila, vedno novi gostje so prihajali. Društva so imela s seboj zastave, posamezniki bele trakove z napisi. Iz Dulutha sc jc pripeljal škof Thomas A.WeIch. Pol ure kasneje se jc vil lep sprevod iz župnišča v cerkev, številna skupina duhovnikov je vodila svojega škofa v svetišče, da se v slovesni pontifikalni sv. maši zahvalijo Najvišjemu za vse obilne dobrote, ki jih je naklonil našemu Baragi in po njem tisočerim rdečim in belim človeškim otrokom. Cerkev je bila že polna, toda za sprevodom je še pritisnila vanjo množica, ki jo jc napolnila preko preračunane mere.
Ko so pevci skončali j>ozdravno himno »Ecce sacerdos«, jc škof iz Dulutha imel kratek nagovor. Zelo simpatičen in neprisiljen je njegov nastop. Mož je še mlad in prijetne zunanjosti. Beseda mu teče gladko. Pozdravil jc prav prisrčno vse pričujoče in v krepkih besedah orisal pomen slavnosti. Takoj se je dalo spoznati, da mu je Baraga in njegovo delo popolnoma znana stvar. Slavil je našega velikega rojaka kot apostola Amerike v krajih ob veli-kili jezerih na severozapadu in prav tako njegove vredne sodelavce: Pirca, Čebulja, Lavti-žarja, Buha in druge. Čestital je Slovencem ' na teh in takih možeh in je poudaril, da njegova škofija dolguje Slovencem toliko, dn se ne da izraziti v človeški besedi. Tudi on sam, tako je javno hvaležno poudaril, je dolžan veliko zahvalo slovenskemu duhovniku, dn je dobil kot šolar prvo pobudo za duhovniški poklic. Ko jc bil star devet ali deset let, ga je namreč Rev. Francis Jager učil ministrirati ter ga jemal s seboj na svoja misijonska potovanja. Niso bila vedno lahka in takrat se je se-, znanil v telesnem in duhovnem pogledu z ljudskim siromaštvom dn je obenem spoznal, kaj ]x>meni katoliški duhovnik kot delavec pri lajšanju človeške bede. Tako je dobil veselje do tega visokega poklica, ki so ga še utrjevale iz-oodbudne besede blagega Fathra Jagra. Dalje je še izrazil iskreno željo, dn bi koda j sv. Cerkev dala našemu Baragi čast oltarjev. Končal je z dzpodbujanjem navzočih, da bi vestno čuvali tradicijo svetniško živečih pijonirjev teh krajev ter živeli po veri in iz vere. Kot praktičen zaključek iz vsega jc izrazil željo in dal naročilo, da bi se pri vseh slovenskih cerkvah v njegovi škofiji čimprej dvignile katoliške far-
od častitljivih prednikov. Pevske točke so prav lepo izvajali združeni pevci, ki so bili deležni viharnega odobravanja. Nastopilo je še 16 deklet v viteških oblekah in / dolgimi sulicami ob ramah, ki so izvajale nekak telovadni nastop v slikovitih skupinah. Po akademiji se je razvila prosta zabava. Ob osmih zvečer pa se je vršil Banovčev konccrt, ki je sijajno uspel.
Slovenci v Minnesoti so lahko ponosni na to proslavo, ki je bila naravnost veličastna.
Abiturijentski tečaj
DNEVNI RED:
Nedelja, 20. julija: Ob 9: Otvoritev, nato uvodni govor.
Referat o naših akademskih organizacijah.
O izbiri posameznih poklicev. Referirajo gg. starešine.
Tovariši abiturijentje, pridite polnoštevilno na zborovanje, ki je za vas vitalnega pomena! Gg. starešine vam bodo po svojih ljogatih izkustvih obrazložili pomen f>osaniezniii strok zlasti iz življenjskega vidika.
V slučaju lepega vremena napravimo po-poldne skupno s starešinami izlet v bližnjo okolico.
(Prenočišče zastonj. Vožnja polovična. Hrana od 21. do 27. julija 50 Din.)

Na dolgih vožnjah
bodete znali ceniti trpežnost Conti-nental-obroča, kajti žilavost in elasti-citeta te gume sta nenadkriljivi.

Proces proti istrskim Hrvatom v Rimu
Dne 26. junija bi se moral pričeti pred izrednim sodiščem v Rimu napovedani proces proti istrskim razumnikom, ki so bili aretirani pred osmimi meseci v Trstu. Po zadnjih vesteh je bil proces odložen in se bo bržčas vršil te dni. Pred izredno sodišče pridejo: dr. Mirko Vratovič, odvetnik v Trstu; Anton Kukanja, akademik iz Trsta; Anton Iveša, bivši urednik »Istarske Riječi«; akademik Žinak, bivši upravitelj »Istarske Riječi« ter akademika Brada inante in Kazimir Lazarje, ki sta študirala v Bariju, kjer sta tudi bila aretirana. Obdolženi so špijonaže v prid Jugoslaviji in obnovitve iredentističnih organizacij v Istri. Razen jurista Kukanje, ki je Slovenec, so vsi obtoženci istrski Hrvati iz puljske okolice. Preiskovalni sodnik je odredil, da se izpustijo g. Škarabot, šolski sluga pri Sv. Jakobu v Trstu, zasebna uradnica gdčnn Vu-tovčeva in Zora Potrata, bivša upravi-teljica »Istarske Riječi«.
Obtožencem, ki so ostali \ ječi, se nič dobrega ne obeta.
Akademsko zborovanje
SPORED:
Ponedeljek, 21. julija: Ob 9: Otvoritev /. uvodnim govorom. Nato sledita referata:
Ciril-Metodijska ideja v luči Katoliške akcije, govori dipl. phil. Niko Kurct.
Ftične in kulturne vrednote slovanstva, re-ferira cand. phil. Edbin Boje.
Ob 4 j)opoldne: Razgovor o novi obliki slovanske katoliške akademske zveze.
Torek, 22. julija: Ob 9: Razgovor o aktuel-nili vprašanjih, ki zadevajo naše versko, narodno in kulturno življenje.
Ob 4 pojioldne: Naše akademske orgunizu-cije. — Med posameznimi referati prosta debata.
Daničarji. Zarjani, Borci, bogoslovci 1 ot ostali tovariši somišljeniki ndeležite se zborovanja v kar največjem številu! Razmišljali bo-! mo o marsičem važnem in udarjali smernice za bodoče delo, kot nam narekuje naše poslanstvo. Pa tudi za koi»yres se pripravimo, ker sc zavedamo njegove velike važnosti.
Na Reki se jc te dni vršila razprava proti Aleksandru II a f a e 1 i č u iz Šipraki pri Tr-vižu, ki je bil obložen poskušenegu bega čez mejo. Istočasno je bil sojen v kontuninciji Slavko Zlatic. akademik i Berme. Ta jc bil obdolžen, du jo pripravil prvega do bega. Sodišče je prisodilo Rafaeliču 3 leta ječe in 20.000 lir denarne kazni! Zlatic je bil obsojen nu štiri leta in 25.000 lir denarno kazni. Ker Rafaelie nima denarju, da bi plačal denarno kazen, bo moral poleg prisojone ječo odsedeti še za vsakih deset lir po cn dan ječe.
Zadnjič smo poročali, da jc umrl v ječi v Rimu Anton Hcrpajec (40 let, štirje otroci), ki je bil aretiran pred dobrim mesccem, obdolžen komunistične in slovanske propugunde. \ resnici se piše Gropujec. Umrl je žc 16. junija, to je komaj nekaj dni nato, ko jo prispel v Rim. Ženo so o njegovi smrti obvestili osem dni pozneje.
Ob priliki nedeljskega obiska poslanca Ric-cija v Gradežu in Trstu, je bilo na Krasu aretiranih več oseb.
Spomenik vojnim žrtvam » Prečni na Dolenjskem.
dne 13.
— Na julija.
desni blagoslovitev spomenika v nedeljo
Lep uspeh Jugoslovanov v Luxembourgu
Luxemhourg, 15. julija. A A. Včeraj je bilo končano mednarodno tekmovanje. Pri končni klasifikaciji so dobili: Jugoslavija 4 prva, 1 drugo in 2 tretji mesti; Češkoslovaška 3 druga in 4 tretja mesta; Madjarska 1 prvo, 1 drugo mesto; Francija 2 drugi in 1 tretje mesto. — Ves luxemburški tisk piše, dn je bila Jugoslavija na teh tekmah najboljša, čeprav sta ji manjkala dva najboljša tekmovalca Štukelj in Malej. Nesreča, ki je ta dva zadela, je zbudila obče sožalje.
Anton Malej podlegel poškodbam
Liixembourg, 15. julija. A A. Davi ob 7 je umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil pri tekmova nju, Anton Malej. Njegova smrt je zbudila pri njegovih tovariših veliko žalost, ki jo deli ves Luxembourg. ves luxemburški tisk in vsa luxein-burška javnost.
Grozna smrt pod vozom
M. Sobota, 14 julija 1930.
V nedeljo so na Tišini položili v grob uglednega, 73 letnega [Posestnika Matijo Horvata. Postal je žrtev nesreče, ki je pretresla vso okolico.
Horvat je kupil v Slovenskih goricah vino. V petek ga je hotel odpeljati domov. Z njim je bil tudi sin. Pri Orohovcih je bilo Ireba peljati po klancu navzdol. Oče in sin sla skočila z voza, da bi ga zavrla. Oče je skočil pred konje, da bi jih zadržal, sin pa jc šel za voz k zavori. Komaj je prijel sin za zavoro, se je odigrala katastrofa, ki je zahtevala očetovo življenje. Voz je zdrčal |H> klancu navzdol in je začel konje tolČi po kolenih. Konji so se splašili in skočili. Kmet jih ni mogel zadržali, a tudi za to ni imel časa, da bi odskočil. Podivjane živali so ga jKKlrle na tla in skočile nanj. Vse se je zgodilo tako naglo, da sin ni niti opazil. Šele takrat se je zavedel, ko jc voz oddirjal in je na cesli zagledal očeta v mlaki krvi. Oče je nudil grozno sliko. Konji so mu s kopiti razme-sarili glavo, potrli roke in noge ter mu zadali druge globoke rane, iz knterih je vrela kri. Sin je bil tako zbegan da v prvem hipu ni vedel, kaj bi naj storil s ponesrečenim očetom. Ko so pa prišli na kraj nesreče ludi drugi ljudje, so naložili ponesrečenca na voz in so ga odpeljali v Radgono v bolnišnico. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, je Horvat izdihnil.
LikoviČ Joža:
Preživnina
Ku-ku, ku-ku! Nn Zaduscnci je že davno jamrl ljubki glas nevidne ptice. P«) Srobot-nikom trobi črednik in išče razgubljcno živino. Murni krikajo hitrejše, vsaka bilka ima svojega drobnega gosta s srebrnimi očesci, ki jo čuva in ljubi ter ji prepeva brezimne speve... Preden sc zatme vcčernica, se zgane bronasti brat pri sv. Marjeti, nagne močne ustnice in pobožno zapoje jiesem Mariji. Ko se pa zapre zlato večerno okno nad Trcbevnikoni, strepetajo resnobni bori nad Bistro, rdečkasti somrak poletnega večera zalije leščevje. Rosa kane tiho na Marijine lascc in Jezusove srajčko, ki visijo med gostimi žiti...
Ono s t ran tihotno loko. nekje med tankimi brezami jc zamigljalu svetla senca. .Mi je bil odsev daljnega morja, ki je vrglo žar večerne zarje preko sivega Krasa nu zapuščeno barje, ali jc bil odsvit |>olctiio .svetinje', ki se jc pripravljala nekje v bolem vsemiru, da b<> poletela za zvezdami skozi jasno noč in prinesla trpečemu zemljami milost in uteho...
Zmuzne Boštjan je bil star in onemogel občinski rove/, poln grenkih slin in nadlog. Brada so mu jo tresla, oči so oslabelo, roka ni reč služila. Dlan jo bila razpokana ter rnzjc-dena od žuljev in zuguljcncev... Zmuzne jo odšel v mladosti v tujino. Kakor tisočeri drugi, ki jim postane borni domek pretesen ter edinu kravica 110 moro dajati zu vse mlckai V nemških plavžih je našel delo, tam jc pustil najlepša lotn in zdravje. Prastara zgodba! Veriga sc vlečo iz roda v rod, tako ic storil njegov
ded, ki je našel v romunskih šumuh smrt, tako jo odšel njegov oče v Ameriko, odkoder so tudi ni več vrnil. Morda ga je zasulo črno zlato, morda so jc zgubil v amerikanskih barih med pustolovci zlatega zapada, kjer je zaigral denar in življenje... Potem je odšla sestra Anča na morje. Ljubi Bog ve, kje jc prodala /a grenki kruhek svojo mehko roke in rožna lica. 1'arkrat sc je oglasila iz tujine, jKiteni jo ]h>-/abila na domačijo. Ali jo našla srečo ]>od južnim solnccm, ali sc jc zgubila v morskem mestu, med laško nesnago, nn afriških obalah... ! Kdo ve?
Samo mati je ostala doma, njeno sirotno srce jc obviselo na strgani bajti, med ovcnclini rožmarinom in pritlikavimi oleandri. Brinje jo nabirala in sosedove otroke varovala ter molila za moža in vsakdanji kruhek. Potem jo umrla brez tolažbo in luči, komaj <V je klenknil zvonček.
Boštjan jc bil odšel v svet zdrav, vesel iu močan. Zakaj nc bi šel v svet? Vsaj jc tujina tako jirostrana in mikavna, vsaj so tuja mesta tako mamljiva in bela! Barska zemlja je pa orna in tožko rodi. Toda Boštjan ni videl, da so nemški plavži neizgorljivi. Težki, ognjeni zublji žro, noč in dnu žro, železo, kamenje. | zrak. kri. ljudi, ali. uboge, naše ljudi... Tako I so je vrnil Zmuzne Boštjan po dolgih letih I domov, brez denarja, brez zdravja, brez sreče, i Na vasi ga ni nihče spoznal, komaj da jc bevsk-nil pes za njim. Truden in Iiolnn jc fiotrkal na občini, kjer jc hotel potožiti svojo zgodbo ter prositi za podporo. Toda župan jc srdito na-mrščil čc.1« in ga oštcl:
»Tako! Koder si sejal, tam pojdi žet. Kaj si prislužil v tujini? Jetiko in prazno innlho! Šc mravlja misli na starost, samo berač sc brez
skrbi jjotika jio svetu dotlej, da odmakne IJog od njega usmiljeno dlan ter padi' občini v breme.«
Boštjan ui razumel očitajooili besed: pal jo v dve gube in jHitoeil poslednje solzo.
Na preživnino to bomo dali...« je uradno končal župan in ogorčeno premetaval papirje.
Do nedeljo boš jedel in spal pri meni, s tednom začneš jki od hišo <l<, hiše. kakor bo zapisano v scznaniku.«
Tako so jo začel preživljati Boštjan od hiše do hišo, od številko do številko, kakor jo določeno v občinskih papirjih. Boštjan ima vso natančno preračunano, slednjo hišo ima zaznamovano. Kjer so 11111 zadnjič dali kruha ali tobaka, tam napravi zvczdico. dn si zapomni /a prihodnjič. Nobenega pragu ne sme izpustiti. nikjer nc smo založati dneva, sicer ga že podijo I. sosedu. Točno 0I1 uri mora priti, kajti red inoru biti tudi pri beračenju! Vsaki sedmi toden začno romanje spočetka nu zgornjem koncu vasi. Pri znamenju se prekriža, predene malho. j>otem pa zavije čez vrt k prvi hiši. Povsod ima odknzan kot, n vendar ni nikjer doma!
Nocoj bi inornl prenočevati pri Zgojnarju n« hribu.
»Vsaj no lx)m dolgo!« je razmišljal pred v rtom. Ni so mogel odločiti, ali bi potrkal na temno, neprijazno (Iver, ali naj leže pod gosto jablance, pori katerimi so se dramili murni.
>Ne boni jih nadlegoval! Malho |>oložim pod glavo, travn jc mehka, noč bo itak kratka. Komaj se zvezde /utrnejo, žc so prikaže jutranja zarja .. .<
Zmuzne jc legel. Zemlja je bila topla, sladkoben vzduh jc kipel iz njenih grudi. Za mejico je pritajeno sope! vetrič in majal polna žita
Pod leščevjem so se blestikale neznatno kresničke. rosa je kapala na žejne bilke.
Boštjan sc jc zagledal v mcglenčasto daljavo. Nad barjem so hlapele belo meglice, nad njimi je obvisel oblaček, srebrn in majhen, kakor da so ga angelska usta dahnila v nočno brezglasje ... Nek je se jc potočilu zvezda; nebesa so zažarelu, kakor da sc jc angelsko čelo dotaknilo vsomira. V pršečem metu so se spustili ognjeni utrinki preko žalostno gore in osvetlili tiho svetišče. Nato so sc drobci zvezde /a večno jKitopili v beli noči.
»No boni dolgo! Srco jo nemirno...« se je čeincril Boštjan in se poskusil prelekniti. Toda kile so olescnelc, v sklepih ga jo peklo, grenke sline so ga začele dušiti. Mraz ga jo stresel.
Boštjanu se je zazdelo, da ga nekdo kliče. Čisto lahno jo priplaval skrivnosten glas, ozračje so ni zganilo ob ta jinstvencni šepetu, komaj dn jc srco zuznalo mehki klic. Ali ga jo pozvala strašna tujina, ali s„ ga poklicali plavži, ali oče, ki leži nekje za sivim oceanom...
»Saj pojdoin, saj pojdeni. Samo malho nataknem,« je mrmral v težki zmedi in zaman dvigal rok<e.
»Umaknem so vam. rud vam pustim preživnino!«
Nenadoma ga je prevzela silna trudnost. hotel jo vzdihniti, toda že jo položila smrt svojo mrzlo dlan na njegovo čelo...
Preko Srobotnika sc je spustila .svetinja', zlata in ognjena kakor oko sv. Marjete. Za njo se vrstijo zvezde, rimska cesta se odpira, bela sonca so jc spustila preko nje. Blagor duši, ki jo odšla to noč na kraj luči. hladu in miru, kjer ni krivico, 110 umazano beračite, no pre-godrnjunc miloščine...
Maj pravite 9
Ko s< m zagledal nič kaj prikupi jive lepake, ki rabijo po ljubljanskih vogalih na slaeje .doven-«/>■•/(. ognjenasccv t Ljubljani, sem bil radoveden, katern' tiskarna se je hotelu z izdelkom poslovi H. Verne/jo nem ne zavzel, ko ;<cm opazil podpis neke tipografije p /iigrebu. Ali ni tu čudno? Toliko imamo 'tltkiirckih. podjetij c Ljubljani in med njimi Uike, ki so »»« oiiku tiskarskii zmožnosti, pa gredo iskat tuje uodjelje! Saj bodo imeli morda razloge :it to. o še oeč razlogov je. da »a laka dela poverijo domačim tipografijam, ki hi gotovo postregle v splošno zadovoljstvo.
Ker ze pišem, še lo-le: Več stvari je. Iti nas st<; renče i> očeh tujcev spravljajo oh veljavo. Ne 'menjam alkoholizem, marveč nesramno italijansko i rekli nje vanje, ki nas silno puuiiuje in ne e trdno tiri. Te dni so se vozili izletniki, med njimi cev tujcev, zlasti cehov s potniškim avtobus um do postaje. (Kraja ne imenujem, da dotični, ki se je izkaza/ kol mojstru v kletvini ne izgubi službe.) Med vožnjo se nekdo s preprosto vprego ni mogel takoj izogniti, pa jr dotični jezavi šofer glasno iu vsem slišni) irus'it tako ostudno italijansko bogokleten, združeno z neizogibnim hudičem . da so se nekateri potnikov kar zgražali, tujci (Cehi) pa so se pomilovalno nasmihali, češ. pristna slovenska omika!
Kdaj bo že izginila iz naše srrde la sirovosl, neotesanost in brez vest nos/.' Oovifri spodobno, ne preklinjaj! je nabilo /m nekaterih hotelih. l'ruv je du se gostje o pozove nu dostojnost, u še bolj colrebao bi bilo, da bi se domačini, ki imajo od tujcev zaslužek, ravnali po lakih pravilih. Naj hi • olikanim vedenjem in dostojnim govorj "jem 'dagodiino vplivali na številne tujce, ki poiečajo uiša lepa letovišča.
Usoda ruskih izgnancev
Razgovor k predsednikom evropske sekcijo odbora m puiuoč ruskim emigrantom.
Pod kratko notico z Bleda smo pred nekaj dnevi priobčili vest, du se tam inud: na svojem potovanju po Jugoslaviji odlična ameriška dama, sorodnica amer. zun. ministra Stimsona, gospa Loomis, katero vodi pot skozi našo domovino proučevanje razmer, v katerih žive pri nas ruski emigranti. Z njo, kot predsednico ameriške sekcije odbora za polneč ruskim emigrantom, potuje tudi bivši carski polkovnik Malevski Malejevič, predsednik istega odbora za Evropo. Naš depisnik je itn >1 priliko razgovarjati se z «. Mulejevičem iu v teku razgovora jo zvedel sledeče:
Položaj emigrantov je v Evrop' silno težak Iz različnih vzrokov: Evropska javnoM noče videli problema, ki zadeva skoro dva milijonu bednih brezdoinovinccv in drugič pušča strašna ekonomska sodobna kriza svoje najglobokejše sledove bas na emigrantih, ki ni*o uik.er zaščiteni, zalo radi brezpo: "Inosti in pomanjkanja zapudaju v splošno pomanjkanje, bolezni In moralno dekadenco. (Hi-eielne inciative drslej ni bilo še od nikoder, zato so ruski emigranti toliko bolj hvaležni privatni pobudi, ki jo je pred dvema letoma v zvezi s predstavniki emigrantov dala Mine Loomis. du se je osnovalo društvo, katerega glavni cilj je pomor :inemo"liin. otrokom in starcem, ki so prepuščeni radi onemoglosti strašni usodi. V prvo vrsto se postavlja vprašanje bolezni, posebno tuberkuloze, ki se ie med emigranti iz razumljivih razlogov še posebno razbohotila. Mme Loemis je uspelo, da je za lo plemenito akcijo pridobilo tudi Društvo Narodov, ki odslej vsaj v tem pogledu posveča emigrantom malo več pozornosti.
(1 Malevski, govoreč o splošnem težkem položaju svojih rojakov, dela vedno izjemo, ko govori o balkanskih državah, posebno o Jugoslaviji, Upr sta z Mme Loomis opazila toliko interesa in pri a-leljske naklonjenosti, da mu beseda hvaležnost pomeni premalo. Drugod da čestokriU vidro v Rusih •ladležne vsiljivce in pri tem ne pomislijo na tragiko inozemstva, dočim je pri nas za n|e s.coro druga domovina, (i. Mulevskemu se pozna, da govori z jugoslov. časnikarjem.
še nekoliko o Mme Loomis, ki ni samo ruska, ampak tudi naša odlična prijateljica; Jugoslavija ji nI nepoznana, ker potuje že drugič skozi, lil poleg tega je že med svetovno vojno izdatno pomaga a Srbom v njihovi trpki Kalvnrijl, za kar 11 je bilo izrečeno priznanje z redom Sv. Save. Dobro pozna v=e naše visoke osebnosti in je vedno v stalnin stikih z njimi. Mme Loomis izražamo ludi mi svojo dobrodošlico, želeč, da bi nam vedno ostala enako zvesta in Iskrena prijateljica.
Koledar
Sreda, 10. julija: Devica Marija karmelska. Osebne uesii
—Poročita sta se g. Jože Lesar, notarski kandidat. in gdč Lojzka Luter, učiteljica v Ribnici.
—	Iz davčne službe. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra financ sla bila postavljeno: za davčnega kontrolorja 11-2 davčne uprave v Laškem Blažko Devetak. davčni kontrolor iste skupine in kategorije davčne uprave v Šidu; za višjega davčnega kontrolorja 11-2 davčne uprave v Mariboru Ferdo Prelog, davčni kontrolor iste skupine in ka-teoriie davčne uprave v Murski Soboti.
-	Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v personalni odsek lopniško-teh-niškega oddelka ministrstva vojske in mornarice nižji voj. uradnik 111. razr. topn.-lehn. stroke Janko Turk; za upravnika niaterijala kosovskega inton-dantskega skladišča int. podporočnik Karel Paleček; ia upravnika lekarniškega niaterijala III. oddelka glavnega sanitetnega skldlšča lekarniški kapetan
1.	razr. Franc Krivec; za vršilca dolžnosti šefa lekarne stalne vojne bolnice Boke Kotorske lekarniški poročnik Milan Tominc; na službo v poveljstvo varaždinskega vojnega okrožja peli. kap. 11. razr. Aleksander Guk; za vodnika prokupačkega voda moravskega orož. polka peli. poročnik Friderik Le-nian; za vodnika 2. votla skopljanske čete vardar-skega orož. polka peh. poročnik Josip Bervaldi; za vodnika 1. specialnega voda Kragujevac. dunavskega orož. polka peli. poročnik Anton Čer ne; za vodnika
2.	mariborskega voda dravskega orož. polku peh. poročnik Josip Sosič; za vodnika despotovačkega voda moravskega orož. polka orož. podporočnik Ru-dolf Čigerl in na službo dolžnosti arhivarja generalnega štaba poveljstva I. armijske oblasti peh. kapetan I. razr. Erik Lileg.
Novi grobovi
+ V Zeiminu je umrl prelat, prost in mestni župnik dr. Alojzij Vincetic, Pokojnik je ; bil zelo naobražen m priljubljen ter vzoren duhov- i nik. Po rodu je bil Slovenec, in sicer je bil rojen v župniji Zreče pri Konjicah. Njegov brat je bil j irgovec v Mariboru. Blagi pokojnik je bil velik prijatelj Slovencev ln nI nikdar zatajil svojega slovenskega pokolenja. Pogreb bo jutri dopoldne v Ze-munu. Plemenitemu pokojniku časten spomin.
Mala kronika
•k ilOletnico obstoja Hranilnice in posojilnice in 2(lletnico blagoslovitve Slovenskega Doma obhaja 8. septembra št. Ilj. Vršila se bo v ta spomin velika slovesnost. Opozarjamo že zdaj na to slav-no*t, du se druga društva, posebno sosedna, ozirajo na to in ta dun opuste svojo prireditve.
*	Velika propagandna razstava slovenskih čipk in vezenin se bo vršila sedal na Bledu v poslopju osnovne šole. Razstava Iraja do 25. I. m.
*	Za tolmača za angleščino, francoščino in nemščino v okolišu deželnga sodišča v Ljubljani je imenovan dr. lvon Htempihar, odvetnik na Jesenicah.
-k Velika avtomobilske nesreča v hrvatskem Zagorju. Te dni se je pripetila v hrvatskem
Zagorju, blizu Krapine, velika avtomobilska nesreča. Trgovec Peler čekuiič iz Lobora je na svoj tovorni avto naložil šestnajst izletnikov, in lo moških, žensk in olrok. Odpeljali so se ua izlet v Rogaško Slatino, zvečer pa se vračali. Na ozki cesti se je avto prevrnil pet metrov globuko na painik. Težko je bila ranjena neka Mužjakova, dalje neki Z u bar, ki nm je avto zmečkal prsni koš, dvema njegovima hčerama pa so se pretresli možgani, Še čuduo je, da jih ni bilo ranjenih več. Ranjeni so bili prepeljani v zagrebško bolnišnico. Vzrok nesreči je skrajno :daba cesla.
*	Zanesljivo in milo učinkuje je pogoj, ki ga zalilevuiuo od dobrega odvajalnega sredstvo. Zaradi lega je Darmol odvajalna čokolada tako priljubljena in jo zdravniki že desetletja predpisujejo kol odvajalno sredstvo pri odraslih in otrocih. ,
■A Internacionalna higienska razstava v OroRileuu. Ta je bila dne 17. maja otvorjena in vzbuja v Nemčiji kakor ludi v drugih deželah največje zanimanje. V orjaških razstavnih prostorih se nahaja med drugimi ludi velika dvorana za telesno vzgojo, v kateri je tudi prostor znanstvenega oddelka kave Hag doživel velikanski naval obiskovalcev in interesentov. Pod vodstvom docenta prof. dr. W. Schulle-ja se obdržavajo znanstvena predavanja z eksperimenti, ter mnogoštevilnimi aparaii in problemi, ki služijo za to. da se publiko na licu tues'a samo preizkusi. Prvič se je tu izvajal poizkus srčnega ulripa polom zvočnika, prenesenega na zvočno ploščo. Vsak sam poizkusi reakcijo, povzročeno polom ustrašili]} efektov, lelesnega naporu it i. kakor tudi delovanja srca ob zavžltju kofeina vse-buječe kave in kave brez kofeina. Po zavžltju navadne, koicijia vsebujoče kave se pri večini ljudi kenstatira brzo in neenako utripanje srca, medtem ko zavžilje kofeina proste kavo nima nikakršnih prsledic. V kratkem jie bo tudi v šolah, v znanstvenih predavanjih moglo demonstrirati utripanje srca potom gramofena, kar pomeni veliko novost za j znanstveni napredek.
T^ Naše sobe. Nnvodilo za spoznavanje užitnih iu strupenih gob. spisu! Ant. Beg. Cena 50 Din. Za ljubitelje in nabiralce gob bo kmalu napočila doba, ko bodo po naših lesovih iskali in nabirali užitne gobe. Pri nas poznamo samo nekaj vrst užitnih gob. lili je pa prov veliko. Pričujoča knji|£.> i nudi gobarju navodilo, kako razločiš užitno gobo od stiupene, Je bogato okrašena z barvanimi slikami tako naravno in natančno, da takoj po sliki spoznaš v naravi užitno ali strupeno gobo. Knjiga je žepna oblika kakor nalašč za nabiralce gob, brez katere nuj ne bo noben gobar in nobena kuharica. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Skrivnosten nočni obisk v cerkvi
J ež i c a , 15. julija.
Onstran Save, tam v sosedni črnuški fari so imeli oni dan pravznto senzacijo. V soboto večer je bilo. Dan se je nagnil, mrakovi so padali na zemljo, i/, farne cerkve na črnučnh se Je oglašal večerni ave, potem je cerkovnik cerkev zaprl.
Okrog desetih ponoči, takrat, ko navadno nastopi fantovski čus, so pa črnuški fantje zapazili, da so okna furne cerkve čudno razsvetljena. Najprej so mislili, da ima v cerkvi kakšne opravke domači cerkovnik. Ko pa so stopili do cerkvenih vrat, so Jih našli zaprta, zaklenjenu. Tudi cerkovnik sam Je bil doma. kot so se prepričali ua ela-novanju. Sumljivo .,.
Nekaj fantov je skočilo do župnisča, kjer so o dogiianem dejstvu obvestili gospoda župnika, likratu je bila obveščena t ud i orožniška postaja, ki se nahaja v bližini. Nekaj fantov pa je ostalo kar pri cerkvi na straži, pepeli so se celo do oken, pogledali v notranjost, gledali začudeno: v cerkvi gore vsi lustri. Sicer pa tišina, grozna tišina, rio-! benega Suma . .
Skrivnostna zadeva je spravila fnraue po j koncu; v množini so se bili zbrali pred cerkvijo, i obrnili so ključ, odklenili, stopili noler. Tišina, no-! benega človeka ...
Napravili so fronlo, jo razširili čez vso cerkev ter se počasi pomikali proti oltarju. Vsi, fant pri fantu, mož za možem, nn čelu vsem gosp. župnik Tomelj. Prišli so ua sredino cerkve. — nič; prišli do oltarja, — niš; krog se je zožil in obkrožil oltar — aha!
Zgodilo se je; gosp. župnik je izza oltarja privlekel popolnoma scagonega moškega. Vprašali so ga, kaj počenja v cerkvi, zakaj je prižgal vse svečnike. Da ga je postajalo strah, je odgovoril skrivnostni neznanec! Če je nameraval krasti, se ni moglo dognali, orodja niso našli nobenega.
Moža so orožniki vklenili in ga odpeljali v zapor, črnučanl pa so hvaležni svojim fantom, du so j I in pravi čas pogruntnli nočnega ptička v zaklenjeni farni cerkvi.
Od soinca zartovelo zdravo Kožo dobile,
ako Vaše tolo pred zračno in solnčno kopeljo nadrgnete z
NIVEA-CRIME
Trgovina v Jugoslaviji; Jugosl. P. Bciersdorf & Co, d. s 0. j. Maribor, Meljska cesta C6
tudi pri oblačnem nebu, kajti ludi veter in zrak ožgeta lelo. Toda telo mora biti s u h o, ko je direktno obsevano po solnčnih žarkih. Poprej pa sc treba dobro ss*,. nadrgniti z Nivea-Creme. S tem si znatno zmanjšate nevarnost pekoče solnčarice. Vsled samo v njej vsebujočega Eucerita prodre Nevea-Cremc z lahkoto v kožo in šele pronikla krema more popolnoma uveljaviti svoj blagodejni učinek.
Doze po Din 3, 5, 10 in 22, tube po 9 in 14
Ljubljana
Gasilska razstava
V kongresnih dneh se bo vršilu velika umcl-niška in gasilska razstava na prostorih Ljubljanskega velesejma, In sicer v paviljonih J, M In N. Skoro 40 sodobnih slovenskih umetnikov bo v paviljonu M razstavilo svoja dela, in lo slikarska In kiparska dela kakor tudi grafiko. Bo to revija slovenske sodobne umetnosti, kakor je do sedaj še nismo imeli prilike videti. Prvič v zgodovini razstavi lako veliko število slovenskih umetnikov na enem prostoru. Ze danes vlada za to razstavo kar največje zanimanje.
Slavnostna otvoritev vseh treh razstav se vrši v petek, dne I. avguslu ob navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja Aleksandra I. gospoda divizijskega J generala Save Trljikovica, in zastopnikov oblasti, cerkve, prosvele, vojske, novinarstva iu vabljenih gostov. Od pol U naprej je dostop dovoljen obiskovalcem. Vstopnina na razstavo znaša 10 Din za osebo, gasilci v kroju 5 Din.
Zgodovinska gasilska razstava bo združila veliko niaterijala, ki nam bo vzorno predečeval razvoj slovenskega gasilstva. Videli bomo statistične podiiike o požarih, naraščaju gasilske organizacije. Stare in najstarejše brizgalno. nam bodo pričale o težavnem gašenju z neclostaliiimi sredstvi. Pa tudi slike naših gasilskih voditeljev in borcev nas bodo bodrile k nadaljnemu požrtvovalnemu delu gasilstvu.
Razstava modernega gasilskega orodja pa bo revija sodobne gasilske tehnike. Magirusova kretna leslev bo vzbujala mnogo pozornosti. Največ zanimanja pa bo gotovo za izdelke Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani. To zavod je prvi |n edini v Jugoslaviji. ki se je jel pečati s serijskim izdelovanjem motornih brizgaln. Fabrikat je prvovrsten in najmanj enakovreden lujim izdelkom. Ima pa še to prednost, da je domač fabrikaf, da je cenrišj od inozemskega blaga in da so rezervni deli brez vsakih ležkeč, kot so carina in drugo, takoj interesentom na razpolago. Strojne tovarne bodo razstavile v im-pozantni obliki in naše gasilce že danes na to podjetje opozarjamo. — Pisarna kongresnega odboru.
O Ognjemet na telovadiSfu gasilskega
kongresa. Kongresna pisarna nam sporoča, da priredi v povellčanje kongresnih dni na športnem prostoru SK Ilirije v soboto, dne 2 avgusta, točno ob 9 zvečer, sijajen ognjemet. Poleg nebroj raket, strelov, žorečih solne, palm, niagara slapa, rimskih sveč, bengaličnih luči itd. itd. bo glavna privlačnost izredno pestrega programa velika žareča slika Nj, Veličanstva kralja Aleksandra L, pokrovitelja kongresa, ognjena slika gasilca v polni opremi in slika gasilskega patrona sv. Florjana. Ta ognjemet, ki bo edinstven v Ljubljani, bo po ninogoličnosti programa izredno pester in vabimo cenjeno občinstvo, da si ga ogleda. Ker je veliko povpraševanje po vstopnicah že sedaj, nam kongresna pisarna javlja, da se bodo iste prodajale v več trafikah in v kongresni pisarni, S pred proda jo vstopnic se začne v četrtk, 17. I. ni. Vstopnice: stojišča 10 Din, sedeži od 20 do 30 Din.
0 Mnogokratnik davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin za mesec junij. Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je v smislu ij 5. z dne 21. oklobra 1022 določila mnogokratnik za mesec junij 1930 na 9.18 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi.
NOVO!	NOVO!
Turislovska kari« Karavank
Velika izdaja za holele itd. 80 Din
Malo ročna izduja 5 Din Naroču se pri podružnici SPD, Tržič
Smrtna nesreča
na vrhniški železnici
Log, 15. 'lilija.
Včeraj, dne 14. I. ni. se je izvršila na progi med postajo Lukovica in 200 m pred postajo Log nesreča, ki je zahtevala kol žrtev 86 letno Marjano Zore iz Logu. Žena, ki je popolnoma gluha, je šla po železniški progi, za njo je pa privozil popoldanski vrhniški vlak In jo povozil. Žena ni slišala ro-potanja stroja in je tnko postala žrtev neprevidnosti. Vlak ji je odrezal glavo in jo tudi po telesu razmesaril. Došla komisija je ugotovila dejanski položaj in konštatirala sinrt, katere je žena sama i kriva, ker Je hodila po progi, kar je prepovedano. Prepeljali so jo v mrtvašnico na Logii,
Otvoritev „Javne kuhinje"
Včeraj opoldne so je na svečan način izvršila otvoritev javne kuhinje, ki je bila ustanovljena s pomočjo in na iniciativo Delavske zbornice v Ljubljani ter Odbora za vzdrževanje delavskih stanov. K otvoritvi so bili povabljeni zastopniki mestne občine, tiska ter posameznih delavskih strokovnih organizacij. Povubljeni gostje so si najprej ogledali moderno urejene kuhinjske naprave, nato pa je imel občinski svetnik in šolski upravitelj Určar v imenu pripravljalnega odbora otvoritveni govor. Uvodoma je pozdravil vse navzoče, imenoma pa župana dr. Juvana ter navzoče občinske svetnike, nadalje gg. Kopaču iu Svetka kot zastopnika Delavske zbornice v Ljubljani, g. Vuka kot zastopnika Strokovne komisije, Franca žužka od Ljubljanske borze dela, Korešn, inž. Semeniča kot zastopniku Jugoslovanske strokovne zveze. Kravosn od Narodne strokovne zveze. Kramarja od Splošne delavske zveze Jugoslavije, ter magistralnega svel-nika Šubica iz Celja. V svojem otvoritvenem govoru je iiaglusil človekoljuben iu socialen pomen nove ustanove ter se ob zaključku govora zahvalil vsem, ki so pripomogli k ustanovitvi javne kuhinje, zlasti pa Delavski zbornici, mestni občini mariborski, ter Odboru za vzdrževanje delavskih ustanov. Zahvalil se jc tudi ravnatelju mestne plinarne inž. Tomšiču, načelniku mestnega gradbenega urada nadsvetniku Černetu ter zastopniku mestnega električnega podjetja, nakar je proglasil kuhinjo za otvorjeno.
Župan dr. Juvau se je zahvalil v toplih in iskrenih besedah za pozdrav ter poudaril, da je z otvoritvijo javne kuhinje mestna občina v svojih socialnih dajatvah precej razbremenjena ter obenem izjavil, da bo mestna občina slej ko prej v izdatni meri podpirala novoustanovljeno javno kuhinjo. Niilo je bilo gosloni na čast prirejeno kosilo, ki '.je pričalo o dobri in vzorni kuhinji. Javna kuhinjo obsega tri jedilnice z abonmani a. b in c ter začne z današnjim dnem obratovati.
V
O Naval letoviščarjev na Mariborsko kočo. Letos je opaziti izredno veliko zanimanje letovi-ščarjev 7.11 naše Pohorje in zlasti za Mariborsko kočo, kjer letujejo številni gostje iz Belgradu. Zagreba in Ljubljane, lako da so vse spalnice odda-| ne. Med odlifuiuii letoviSearji se nahaja vdova j>o
0 Popravilo Kreditnegu zavoda. Med številna popravila, udnptucije ln prezidave, ki so se pričele letos v Ljubljani, se je sedaj uvrstilo tudi poslopje Kreditnega zavoda. To poslopje je že dolgo pogrešalo svežega ometa. Kakor znano, bodo v kratkem v sosedni hiši znatno razširili vežo, lako du bodo mogli avtomobili iz Prešernove ulice na-noravnost na vrt hotela Slon , ki misli zgraditi novo garažo.
0 Zanimiva prezidava. Zidarji že nekaj tednov sem prezidavajo Samčevo hišo na oglu Mestnega trga in Krojaške ulice. Način, kako se prezidava vrši, je pruv zanimiv. Skoro vse prvo poslopje z balkonom vred sloni na močnih podpornih tramovih, medtem ko je v pritličju prednju stena izginila. Hiša dobi velil«e izložbe in predvseni zato se vrši ta prezidavu. Hišo prezidava stavbna tvrdka Tonnies.
0 Gasilska razstava nu ljubljanskem vele-sejmu od 1. do 4. avgusta t. 1, ne bo zanimiva samo za gasilce, ampak tudi za vsakega lojlka, posebno za gospodarje in izobražence, da bodo videli, kaj vse si jo Izmislila ljubezen gasilca, da obvaruje svojega bližnjega premoženje in življenje. Zanimiva pa bo zlasti za vsakega izobraženca, ker bo razvide! na statističnih tabelah razvoj gasilstva od prvih pričetkov do danes.
0 Dr. Jamar ne ordinlro do nadaljnjega.
0 Stenogralifna tekma na Christofovcm ličnem zavodu se je vršila pretekli torek ob 8 zjutraj. Tekme se je udeležilo lepo število gojenk in gojencev. Diktiralo se je pet minut z brzino 100 besed v minuti. — Tekmo je vodila strokovno učiteljico gospa Ivanka prof. Robldova. Tema dlktata je bila: Ivan Cankar, Podobe iz sanj (vPetcr Klepec ). — Prva je bila gdč Kamnikar Stanislava iz Spod. feiške, drugo gdč. Sket Marta iz Sevnice ob Savi, tretjn gdč. Ravnik Marija iz Skednja pri Trstu, četrto gdč. Junežič Josipina iz Perovegn pri Kamniku in pela gdč. Gusperin Matilda iz Knittel-felda.
© Dragocen fotografski aparat ukraden.
Vlsokošolec Franc Baltič je prijavil znalno tatvino, ki se mu je pripetila te dni med kopanjem v kopališču Koleziji. Iz kabine mu je namreč nekdo ukradel 3000 Din vreden fotografski aparat. Aparat jo bil znamke vika Bebc in je bil velik 4.5X6. Apo-rot je Imel tri kasete. Okradenec ne more tatvino nikogar osumiti.
0 Pravi prijet. Pred mesecem dni je izginilo bosanskemu delavcu Mehmedu Doliču, ko je spal v deluvski baraki, iz delavske knjižice 500 Din. Tedaj je bil tatvine osumljen delavec M. S., posebno pa že zato, ker je ta naenkrat izginil. Zo nJim Je bila izdana tiralica. Sedaj pa se Je izkazalo, da S. ni ukradel teh 500 Din, temveč deluvec Ale Sol-kič, ki se je slučajno sain izdal. Zaupal je namreč enemu svojih tovarišev, da je 011 v resnici ukradel teh 500 Din. Salkič je bil prijet, na policiji pa ni hotel prav nič priznati. To mu pa ne bo dosti pomagalo, zakaj Izročen bo vseeno sodiSču.
0 Ali je L. pravi ropar? Kakor znano, je policija osumila ropa nad vdovo Ilauptmannovo in njeno hčerjo nekega L., že znanega vlomilca. To se jo pa pri zagovoru skliceval, do v času rope nI bil v Ljubljani. Kriminalisti so ta njegov alibi preiskali, zdi pa se, da L.-ov izgovor 110 bo držal. Obe oropanki namreč 7, vso odločnostjo trdita, da jo L. pravi ropar. Policija bo L.-a v kratkem izročila v sodni preiskovalni zapor.
0 Lekarne: Nočno službo Imajo: Mr. Bnho-vec. Kongresni trg; Mr. Hstar, Sv. Petra cesta 78, In Mr. Hočevar, Šižka VII.
pokojnem vojvodi Mišiču, banski svelnik dr. Marn iz, Ljubljane in polkovnik Luzič iz Belgrada, ki sta redno vsakolelna poaečevuleu in letovlščarja pri Mariborski koči. Ni čudo: Mariborska kočo posloja eno nojmičnejših ter iiajnioderneje urejenih naših letovišč.
□	Skozi Maribor se je peljalo včeraj 19 češkoslovaških akademikov in akademičark iz feri-jalne kolonijo dijaške Male antante, ki gredo na letovanje v Radovljico. Prispeli so s praškim brzo-vlakoni ob 13.58. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki Češkega klubu, JČ lige in mariborskih akademikov.
□	Nekaj zanimivih podatkov — poleg onih, ki smo jih že objavili v vidovdanskl številki — vsebuje ravnokar izišlo Izvestje tukajšnje držuvne realke za preteklo šolsko leto. Vseh učencev iu učenk je bilo v preteklem letu 593. Z ozirom ua poklic roditeljev se v smislu tozadevnih številk ponuja sledeča slika: profesorji ali učitelji 59; ostali drž. uradniki 214; zdravniki in lekarnarji, odvetniki, Ittženerji in drugi intelektualni uradniki 45; banov, občinski in zasebni uradniki 63; trgovci, industrlalci in rentniki 72; hotelirji, ka-vnrnarji I11 gostilničarji 20; kmetovalci 35, sluge 16, ostali delavci 69. Najvišji odstotek dijakov in dijakinj omenjenega zavoda se torej rekrutira iz drž. uradniških družin (46%); sledijo sinovi in hčere trgovcev, industrialcev in rentnikov z 12.1%; precej neznatno je število kmetskih sinov (5.9%). Z ozirom na bivališče staršev: 361 ali 60.9?ž iz mesto Maribora; 117 ali 19.7% iz obeh mariborskih okrajev; 79 ali 18.8% iz dravske banovine 8 ali 1.4% iz ostale Jugoslavije; 3 oli 0.5% Iz Avstrije; 23 ali 3.8% iz Italije ter 2 uli 0.3% iz drugih držav. Prevladuje torej v pretežni meri mariborski element,
G Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje posredovalnice dela: 17 hlapcev, 10 vini-čurjev in majerjev, 8 pastirjev, 4 kosci, 1 kolur, 1 sodar, 1 žagar, 1 kovač. 1 fotograf, 2 čevljarja, 1 kurjač, 1 šofer, 1 mesar, več vajencev (ključavničarske. kovaške, mllnarske. pekovske, kleparske, tapetniške, sodorske, naltikarike, mizarske, slikarske in slaščičarske obrti), 3 perice, 3 pomival-ke za Rogaško Slatino, 16 kuharic, 26 služkinj, 5 sobaric, 5 vzgojiteljic, 3 plačilne natakarice, 1 po-slrcžnica, 1 gospodinja, 5 mladih delavk za fazo-uirauje ovratnikov ler 2 šiviljski vajenkl.
□	Red "» mariborskem trgu. Številne so bile pritožbe v poslednjem {asu rudi nekaterih nered-nosti i u higienskih nedostatkov na mariborskem Irgu. Z ozirom na to je mestno tržno nadzorstvo odredilo, da sinejo branjevke'prodajati blago samo na svojih stojnicah, ki imajo določena mesta, in ne na hodniku pred magistratom ali na tleh kakor se je to \ poslednjem času jelo opažati. Za kine-tice pa bo .tržno nadzorstvo na vsak delavni dan določilu eno vrsto miz od mestnega magistrata pa do Lekarniške ulice, lako da ne bo več držal izgovor, da ni bilo miz na razpolago. Ob 20 pa se bo prodajanje na trgu zaključilo. Kdor bi se zalotil, da prodaja tržno blago na tleli, se bo najstrožje kaznoval. Iz razlogov živilske higiene iu potrebnega reda na trgu, ki se je v poslednjem času v izdatni meri kršil, moramo predmetne odredbe in ukrepe mestnega tržnega nadzorstvu najtopleje pozdraviti.
□	Tujci v Mariboru. Od 1. do vključno 15. I. m je bilo v Mariboru prijavljenih 801 o.-eb iu sicer 007 Jugoslovanov, 194 inozenicev. Od teh je bilo 89 Duuajčanov, 43 Gradčauov in 62 i;: drugih ino-zemskih mest.
□	Zdravje Mariboru. Na nalezljivih boleznih so obolele v mariborskem mestnem okolišu v času 'hI 8. do 15. julija 1. I. štiri osebe In sicer 3 na škulatinki ter 1 na šenu.
G Odvetnik dr. Mnkso Snuilevl naznanja, da je preselil svojo pisarno na Aleksandrovo cesto št. 28-1. v hišo zavarovalnice Feniks.
Celie
Novemu župniku v slovo in pozdravi
Te dni ie dospel v Celje dekret, glasom katerega je dolgoletni celjski prvi mestni kaplan gospod Anton Lasbacher imenovan za župnika lepe in obširne župnije Vojnik pri Celju, Kakor je to imenovanje za Celje udarec, tako ne moremo dovolj iskreno čestitati novemu gospodu župniku na istem. Saj je to imenovanje najlepše zadoščenje za dolgo-lelno vzorno duhovsko, kulturno, vzgojno in poli-lično ^"'"vki ga je gospod župnik kot celjski inesl-nl kap'- A samo njemu laslno živahnostjo, vztrajnostjo in uspehom vršil. Je pa tudi odlikovanje prijazne vojniške župnije, ki dobi v novem župniku duhovnega pastirja velike gorečnosti In izrazito ljudskega mišljenja.
Gospod župnik Anton Lasbacher «e je rodil 1. 1885. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Mariboru, kjer je bil I. 1909. posvečen v mašnika. Od 1. 1910. je neprestano delaven v vinogradu Gospodovem kot kaplan v Dramljah, v Vidmu pri Krškem in najdalje v Celju, katnor ga je božja Pre vidnost postavila v I. 11113. In je torej skozi 17 let pc.svečal svojo ljubezen iu skrb obširni celjski župniji. Ko je prišel v Celje, si je na mah s svojo družabno naravo, vedno ljubeznivim nastopom in kuluntiiostjo osvojil srca vseh. Čeprav je bilo Celje takrat vseskozi pod nemškim vplivom in je gospod župnik Lasbacher s svojim delom odločno stal z nacionalnimi celjskimi krogi v borbi proti nemški elcspaiizivnosti, se vendar tudi katoliško orientirani nemški živel,j Celja ni mogel upirati osvajajoči osebnosti družabnega pa vendar duhovniško vzornega mladega kaplana. Zaslovel jo kmalu kot vnel dušni pastir, kot izvrsten govornik in moder spovednik. Meščani so ga vzljubili zaradi njegove ne-priseljene družabnosti in vedno vesele volje, delavci zaradi njegove ljubeznivosti in dobrosrčnosti, zlasti pa knietska okolica zaradi njegovega vsestranskega in požrtvovalnega dela za dobrobit krnela. Neprecenljivih zaslug pa si je gospod župnik v Cel ju pridobil kot goreč mladinski prijatelj, za kar mu jc dala prilike katehelska služba na deški okoliški šoli, na mestni osnovni šoli in na dekliški šoli. Ob prevratu je z modrini nasvetom pa tudi odločnim nastopom aktivno sodeloval pri organizaciji celjskega narodnega šolstva. Od takrat dalje je tudi stalno poučeval kot katehet žensko mladino nn mestni dekliški osnovni šoli. Z očetovsko milobo iu nežno skrbnostjo je koval srca ženske mladeži. ki ga je •/. vsem srcem vzljubila. Učiteljstvo je imelo v njem najzvestejšega prijatelja.
Kot organizator je deloval z vso vnemo v katoliških kulturnih, stanovskih in političnih organizacijah. Na občnem zboru dne 8. marca 1014 je vstopil v odbor takratnega Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva kot podpredsednik, da je kmalu veleti posledic vojne ostal na tem mestu kot edini društveni odbornik. Kljub težkim časom ie skrbno čuval društveno Imovino in že 28. junija 1918 je aranžiral v stari dvorani pri Uelem volku sijajno uspelo Krekovo spominsko slavnost. Šele dne 15. decembra 1918 je mogel sklicati zopet redni občni zbor, na katerem ie tudi formalno stopil na čelo važnega društva. Na toni mestu jc osial vse do le.ta 1929., ko ga je nadomestil sedanji predsednik prof. Peter Kovačič. Pa je danes Katoliško prosvetno društvo v Celju najaktivnejše in najuglednejše celisko kulturno društvo, je prvenstvena zasluga g. Lasbacherja, ki jo društvo preko vojnih težav ohranil in mu takoj po vojni dal solidnih temeljev za uspešno delo.
in s 1. avgustom t. 1. odhaja la nas dobri prijatelj v Vojnik, kjer bo 3. avgusta slovesno vmeščen-za župnika. Težko najdem besed, s kalerimi bi izrazil bol, ki navdaja vsakogar, kdor je Imel priliko »topiti v stik s I o blago du?o. pa se mora sedaj od njega posloviti. Za vso Vašo nežno ljubezen in skrb. za vso Vašo dobro voljo In požrtvovalnost, za vso Vašo očetovsko ljubezen do naše mladine, gospod župnik, Vam ostane Celje trajno hvaležno. Dobri liog naj Vas nagradi z bogastvom duhovnega veselja", ki ga v izobilju uživajte v novem delokrogu!
Revmatlzem, bolečine vsfed ozebline, hripa
Vse ie bilo fcrezuspeSno, samo Togal je pomagal.
Gosp. Rad. Markovič, zasebni uradnik iz Beo-gradft, Dobropoljska 66, nam piše v obširnem pismu, kako je njegova mati popolnoma ozdravela « pomočjo Togal-tablet po dolgoletnih strašnih revmatičnih bolečinah, proti kojim je brez uspeha uporabljala najrazličnejša sredstva. G. Markovic-zaključuje svoje pismo: Meni osebno je zelo pomaga! Togal pri ozeblini, da ga moreni iz lastne skušnje vsakomur priporočati. Podobno sodi tnoce ljudi, ki so uporabljali Toga! proti revmi, protinu, išiasu, bodljajem, bolečinam v sklepih in udih, Elavobolu in nervoznih boleznih. Togal se je pokazal kot odlično sredstvo posebno proti razširjanju nevarne hripc in bolezni vsled ozeblin. Hripa *°pel razsaja in zahteva svoje žrtve. Preprečite ,0 s Togaloml Jemljite 1—2 tobleti od časa do {?.sa in sigurno boste preprečili težje obolenje. Ne 'ubite d rugih slabih sredstev! Kakovost logala |e Priznalo nad 6000 zdravnikov, Togal se dobi v vseh lekarnah. Čc slučajno niso v zalogi, se morejo ' °Kal-tablete hitro naročilL
Jesenice
•Sjiort. Nedeljo 13. julija, dasi deloma deževna 1 in hladna, se lahko reče, da je bila prava športna ! nedelja. Jeseniško Bratstvo je priredilo cestno ko-lesursko dirko Jesenice—Lesce in nazaj. Cilj pred kolodvorom. Druga cestna kolesarska dirka je bila na |>rogi Ljubljana—Jesenice, cilj pred kolodvorom. Vendar pa obe dirki nialu vzbujali kaj prida zanimanja. Popoldno ob treh je bila na igrišču pod tovarno nogometna tekma med jeseniško Svobodo in ljubljanskim Natakarjem. Največ zanimanja pa je vzbujala tekma hazene ljubljanskih klubov Ilirija — Ateua. Te vrste športa Jeseničani na duniučjh tleh še niso videli, zalo j>a je bila ludi udeležba na igrišču temu primerna. Ker dekliški odseki baš poskušajo s to igro, je bila zanje Iu tekma dobra šola. Jn zures so igrale izborilo, ene kot druge.
Gradnja novega občinskega vodovoda dobro napreduje. Teren, kjer bedo zbiralniki, je jako težko dostopen, zato ima tvrdka Dedek, ki vodovod gradi, mesto vprežne živine, mezge in male konjiče, ki donnšajo raznovrsten materijal do rezervarja. Voda takozvanega Ribnika je res izvrstna ter izdatna. Tudi Kurja vas dobi vodovod in že kopljejo rove.
Odkritje Eunlttrpgp spomenik
na Vrhniki — dne 10. avgusta t. 1.
Z vrčem po glavi. Ce so domači luni je ne zniikastijo med seboj, pa morajo za lo poskrbeli drugi. Delavci, ki grade cesto na Pokojišče, so v nedeljo prišli na vas, da prebijejo svoj 'prosli čas. Ker so imeli precej denarja, so jo seveda takoj mahnili v gostilne. Pili se. še več pijače polili, vrče pobijali in plesali. In vinjen je ueki delavec svojemu tovarišu v šali zlil vrček pivu za vrat. Pa ni bilo opaziti še nikakih znakov, da se bo iz tega rodilo kaj hujšega. Ko se je pozneje vojak, ki je tovarišu pivo zlil za vrat, vrnil v goslilno, je oni drugi prijel za vrč in ga z njim treščil po glavi. Prebil mu je glavo, da se ie kri v močnem curku idila. Poklicani zdravnik ga je obvezal, oslabljenega radi prevelike izgube krvi pa je drugI vojak odpeljal v bolnišnico v Ljubljano. Siepli so e». delavci 5n v drugi gostilni, a hujših posledic ni bilo.
Krima pri Bobu
Ljudska veselica. Krtlnski fantje in dekleta bodo s pomočjo pevskega zbora iz Doba pod vodstvom vnelega pcvovotlje g. A. Mazovnika priredili v nedeljo, 20. julija popoldne na Kovačevem (Simonovem) vrtu veliko ljudsko vcselico z bogatim in res zanimivim sporedom. Domačin-rojak prof. dr. Val. Rožič bo poljudno govoril o zgodovinskih zanimivostih dobske iare ler škocijanske iu krtiuske podružnice, o lurških napadih in taborih in drugih storijali našili bližnjih krajev. Pevski zbor bo nastopil z izbranimi pevskimi točkami. Domači fantje in dekleta v narodnih nošah nam bodo vprizorili pristno kmečko svatbo z domačo pogačo, ki se bo poleni licitirala. Na sporedu je še šaljiva pošla, bogat ribolov in licilanJa enega če-beljnaka, polnega čebel in sladkega ktoinjega medu z originalnimi panji. Dražil sc bo tudi sodček dolenjskega grozdja. Aparat za hitro slikanje bo vsakega vzel na -konlrle«. Nastopila bo tudi domača kmečka godba in krtinski vrtiljak. Ker jc vesclica združena s škocijanskini žegnanicm in cvetočim bobom, zato pridite dragi sosedje iz Doba in Moravč, iz Lukovice in Domžal iu ne bo vam žal za vaš obisk. Zvečer bo vrt bajno električno raz-svclljen. Obenem bomo la dan proslavljali ludi 50-letnico /upanovanja našega krtinskega župana g. Ivana Piruata. Torej na svidenje 20. julija popoldne v Krtini. Cisti dobiček od veselice ie namenjen za dobrodelni namen domače občine.
- PEOK -
ndslrnni lakol In broz. sinil.i „l'rcmo Urizoi" Dobiva sc v leki.rnnli, dr»irorlj;i|| ln i.arl'iiineri iali. Zalo-ua- »< osmneliomln,/iiirreh. Simf-ikliiKOv,. •>::. Tflelmi !'.i!l!l
ViCf!
Veseli dan nn Krki. Vsled neljub pri zadnjem poročilu Izostalo, da se j--šnjc število naših vrlih in odličnih čas
neralom Baškovičem udeležilo veselica štva za lujsiki promet.
Sreča ribiča, Koslanjoviški ribič ven je le dni ujel v Krki orjaške"« tehtal 27 kg.
j poni ludi | tli i kov
naiisg
Jože i somi'.
je
irecej-v. ge-i dru-
Med-kj je
Izletniki. V nedeljo je bilo opazili \ Cerknici nekaj Izletnikov, ki se pa niso mogli okoristiti ne s Cerknico, ki je bila ta dan vsled dežja izredno puslu iu dolgočasna, ne z jezerom oziroma z jamami, ker so se ustrašili blatno poti. Pa pridite drugič, ko bo lepo!
70 letnico plcdcnosnegn življenja je v nedeljo v ožjem krogu praznovala vdova gospa Ana K ran je. mati tukajšnjega uglednega trgovca g. dr. Aniona Kranjca In tašča baltskega inšpektorja g. dr. Franca Kotnika. K proslavi in k častjtanju so prispeli vsi sorodniki in več drugih uglednih oseb. Gospa Kranjc je razven vzgoji svojih otrok posvetila mnogo truda glasbenemu polju. Kot Izvrstna mu-zikalna moč je več let delovala kot organist v mestni cerkvi. Kljub častitljivi starosli se še vedno bavi z glasbo i:i se natančno zanima za vse vsakdanje dogodke. Gospej jubilantlci se pridružujemo ludi mi z iskrenimi častltkami in kličemo: še na mnoga leta!
V št. Vidu so jiri izkopavanju naleteli nu rimski kamen in druge rimske predmete. Za zadevo se zanima muzejsko društvo.
Brežice
Z nožem. C'us raznih veselic jc. Zu vsako nedeljo te vabi par kričečih lepakov na razne veselice v razne kraje in ti obetu vsega, kur si poželi človeško srce. Tako se je preti* K lo nedeljo vršil« veselica gasilnega društvu nu Jesenicah v Vidiki Dolini pri Brežicah. Med drugimi so prišli na to veselico tlidi fantje I/ Milm-loveu pri Duhovi. Kot običajno, so se tudi tu vršile razne licitacije in Miimlovčani so si nu vsak način hoteli pridobiti eno, pu i itn ni bila sreča mil«. In to jc bil menda vzrok, du so sc hoteli radi tega maščevati nad domačimi funti. Okrog 10 zvečer so se fantje iz vasi Obrežje odpravili domov, Milmlovčuni pu za njimi. Žrtev je postal J7 letni Poli Jožef, sir. posestnika i/. Obrežja, katerega jc neki P. iz Mihalovca sunil z nožem v levo ramo. Razen tega jc dobil tudi več udarcev po roki. tako dn je morid tekoj iskati polnoči v bolnišnici. Ustni! fantje so ko-likoitoliko odnesli zdravo kožo, Zaključilo pu bo to vcselico sodišču -
Trbovlje
Vlom v trgovino. V noči nu torek so neznani zltkovci vlomili v trgovino Ane Krevelj v I rbovljuli. Skozi stransko oknu ui bilo te/k., priti v trgovino, katero so docela prebrskali, stikajoč zu denarjem. Vsi predali st> bili pre-metttui. ko se jc lastnica ob dveh radi ropotu prebudila in hotela odpreti vrutu, ki vezejo trgovino s sobo, so hil« ist.i zupahujen«. šele po ponovnem posku-.ii se ji jo posrečilo odpreti vrata, kateru stu /.likovca zaptihnil« z nožem, ki služi v trgovini zu rezanje slanine. Sumu tej okolnosti se imatu zahvaliti, da «t« mogla odnesti pravočasno |>ete. ker ruzen drobižu (okrog 200 Din) drugega denarju nista nušlu, sla se zadovoljila s srajcami, nogavicami, katere sta nabasala v nov nahrbtnik in jo urno, se preden je histliicu mogla odpreti v ratu. od-kurilu. Mislimo pa. da ne bo težko unjti /likov cev. zakaj sledovi gredo samo v eno smer.
Laško
V sredo, dne 10. julija t. 1. priredio v zdraviliški dvorani v Laškem člani mariborskega Narodnega gledališča >Koncerlni in gledališki večer . Sodelujejo: Štefka Fratnikova, Stjepan Ivelia. Franjo Tovornik in obenem kot vodja Pavel Rasber-ger. Na vzporedu bodo koncertne, operne in operetne arije ler veseloigre.
Umrla je 14. julija 1030 v 50. Iciu starosti ga. Katarina Ferčnik ,soproga zvaničuika davčne uprave v Laškem gospoda Jakoba Feičniku. Bila je skrbna gospodinja in vzorna mati. Pogreb bode v sredo, 10. julija ob 5 popoldne.
Iz društvenega živiienic!
Pro tovoljuo gasilno društvo v Orjivasi pri I Pctrovčah proslavi v nedeljo dne 20. julija 25let-nico svojega obstoja blagoslovitev nove motorne brizgalne. Dopoldne je sv maša na prostem sredi vasi. Pri popoldanskem vzporedu je poleg nastopa članov tudi nastop gasilskega naraščaja k prostim vajam z sekiricami. Vabljeni so vsi ljubitelji gasilstva.
Ponikva ob juž. žet.
Lep in slovesen je bil dan I), julija za našo starodavno župnijo. Pospeševutelj Slomškove bea-lifikaci-jc, pomožni škof dr. I vati Jož. Tomužič. je podelil 192 blriuiincem zakrmneul >v. birme. Pon-kovljani sino presvetlega g škofa slovesno sprejeli s slavoloki, s streljanjem, s požarno hrambo na konjih In v cerkvi s krasnim petjem. Bilo je zelo lepo in vzpodbudno.
•Splošna želja je. d:i bi nuš pevski zbor pod spretnim vodstvom g. orguuisla Petra I i kislem nastopil pri kakšni ptvski prireditvi ali pa celo pri cerkvenem koncertu, saj Imamo veliko, lepo in akustično cerkev Pevski zbor bi bilo treba sa;no okrepili z moškimi glasovi, ženski pil zadostujejo, ker imamo prekrasen sopran, s katerim bi lahko naslonili tudi v mestih. Pevci, okornjžile se! Hvaležni vam bomo v-i.
Tudi nesreče iuk obiskujejo. Tako ;e v tisti strašni noči od 1. na 2. julija udarilo nn Ireli krajih. Dvema posestnikoma, Kanipušii v Dobovcu iu Lončarju na BoLuvont. je poza r. uničil dobesedno vse. lieveža sla v resnici potrebna podpore. Ce bi jima kdo hotel na kak način pomagali, naj blagovoli poslati svoj dar tukajšnjemu župnijskemu u rad u.
Cerkveni konkurenčni odbor pod predsedstvom g. Ani. štora se je pošteno postavil. Četudi je imel velike težave pri višjih in nižjih, njegov uspeh se vidi na cerkvi in župnišču.
Jugoslavija : Brazilija 2:1 (2:0)
Ko se je pred dobrim mesecem zvedelo, da sc udeleži Jugoslavija s svojo nogometno reprezentanco tekem za svetovno prvenstvo, med športniki ni bilo ne enega, ki bi odobraval la sklep. Nasprotno, vsi so prorokovali neuspeli in napadali JNS, češ, da je radi tega ogroženo državno prvenstvo. Imeli so s svojega stališča čisto prav, kajli kdo bi mislil, da bo že prvi start naših nogometašev, v deželi, kjer je nogomet poslal narodna igra, tako us|3e-šeii. Zc samo žrebanje nasprotnikov, ko so prišli v vsako sku|Jino po en resen konkurent za prvaka, ni dalo dosti upanja. Najmanje pa Jugoslaviji, ki je imela prvega nasprotnika Brazilijo, katero so splosno smatrali za najnevarnejšega nasprotnika Uruguaju.
Naši zastopniki so pa kakor nalašč vsem črnogledim v domovini zaigrali v prvi tekmi tako lepo, kakor menda še nikoli. V prvem srečanju je uspelo premagati Brazilijo in to v igri, da je 50
Frvi jugoslovanski „Maratkon"
V soboto so se pričele v Zagrebu lahkoatlet-sjce tekme za državno prvenstvo |X)edincev. V okviru teli tekem se je vršil tudi maratonski tek in to prvič v naši državi na predpisani progi dolgi 42.105 metrov. Za ta težki tek se ni prijavilo veliko število tekačev, kajti nastopili niso atleti Belgrada, temveč samo eden iz Ljubljane in dva iz Zagreba. Prvi maratonski tek je uspel vkljub majhni udeležbi nad vsa pričakovanja. Kajti vkljub slabi konkurenci jc bil dosežen dober rezultat, rezultat, ki bi bil pri ostrejši konkurenci še boljši.
Na start so se javili trije atlet i iu sicer Stane Šporn (Ilirija). Zemljak in Belas (Marallion). I'o zdravniškem pregledu je starter dal znak za tek.
Takoj od začetka je prevzel vodslvo Sponi. Od kilometra do kilometra je bila razdalja med Šporiioin in ostalimi večja. Prvih 5 km je pretekel v času 20 min. 50 sek., Belas pa v 21:15, 10 km pa v času 40:30, Belas je zaostal že za uve minuti. Pri vasi Dugo selo se je proga obrnila proti Zagrebu. Polovico proge |)ri km. 21.100 je Sporu pretekel v 1:26:8, Belas je zaostal za celih pel minut. Ravno pri tem zavoju je pa Šporn ugotov il, da sta se oba zagrebška tekmovalca peljala v avtomobilu, ki je spremljal tekmovalce. Špornovo domnevo — konkurenta sta bila za lo progo preveč sveža pri zavoju, so jKdrdili kmetje, kalerc jc povprašat. Pri šeslih kmelovalcih ie vprašal med tekom ali sla konkurenta tekla iu pri vseh jc dobil odgovor, da sla sc vozila. Pa vkljub temu je Stane šporn, član Ilirije pretekel progo 42.195 v rekordnem času 3:8:47. Na cilj je prišel 8 minut preje kakor Zemljak. S to razliko seveda, da je Šporn vso progo tudi v resnici pretekel, za Zagrebčana je pa (o zelo dvomljivo. Nimamo namreč vzroka, da Špornovim izjavam ne bi verjeli. Na cilj jc prišel Šporn v izvrstni kondiciji, kar nam daje upanje, da bo svoje rezultate še izboljšal.
S lo zmago si je Stane Sporu priboril državno prvenstvo v Maratonskem teku.
Veslaške tekme na Bledu
V soboto in nedelio se bodo vršile na Bledu prvič veslaške lekme. Na jirogramu so v soboto mednarodne tekme, v nedeljo pa tekme za državno prvenstvo. Mednarodne tekme bodo v soboto naj-br/e odjiovedane, mesto teh bodo uajbr/e izvedli nekaj točk za državno prvenstvo. Ker bo udeležba mednarodnih tekmovalcev izostala, je pa domačih tekmovalcev toliko več. Tekmovali bodo vsi klubi iz države, prednjačijo seveda klubi iz Dalmacije, ki /e cel teden pridno trenirajo. Poleg veslaških tekem bodo tudi plavalne tekme. Za soboto in nedeljo je sestavljen zelo pester program tudi za plavate iu skakalce. Ilirija bo poslala k tem tekmam polnoštevilno sekcijo. Plavalne točke se bodo izvajale med odmori veslaških tekem. Vsekakor bo sobotna iu nedeljska prireditev ena največjih športnih prireditev na Bledu.
*
Juniorskc pokalne tekme. — Prvo kolo iuni-orskih nogometnih tekem za prehodni pokal SK Ilirije se bo odigralo v soboto in nedeljo 10. iu 20. t. m. Prijavni rok je do danes, 16. t. m. o|3oldne na naslov Sk Ilirija, Kersnikova ul. 3-1 J. Medklubski odbor za izvedbo pokalnih tekem se sestane danes ob 18.30 v kavarni »Evropa«, da izžreba protivnike za prvo kolo in določi čas odigranja.
Sava:Javornik 3:2. Prijateljska tekma med tukajšnjim SK Javornikom in SK Savo iz Sevnice ob savi, ki se je odigrala v nedeljo, 13. t. m. v Sevnici, ^e je končala z rezultatom 2:3 za SK Savo. Obe moštvi sla podali lepo igro. Da je izgubil naš klub,
' ' 1 iiiiuumii. i\\j	11 «* r> 1 f. V- | J\J | 111 CM 1 1 I »
Jugoslavija jc nastopila v naslednji sestavi: akšič-lv kovič, Miliajlovič-Arsenijevič, Slevanovič, Jjokič-Tirnanič, Marjanovič, Bek, Vujadinovič, Se-
lisoč gledalcev strmelo. Brazilija jc vkljub temu, da je igrala s silno voljo, požrtvovalno, predvsem pu tehnično, bila premagana. Častni gol so dosegli v zadnjih minutah, ko so naši ze popustili.
Jugoslavija
fakšič-1 Ijokič-'
kulič. Torej naše najmočnejše moštvo." Po tej zmagi nad Brazilijo je skoro gotovo, da pridemo v drugo kolo, kajti reprezentanca Bolivije je ena najslabših v Južni Ameriki. Le škoda, da niso odpotovali z reprezentanco tudi igralci iz Zagreba, predvsem Mihelčič in Premrl. Ta dva bi moštvo zelo ojačila, Drugo tekmo igra naše moštvo jutri ])opoldne.
Rezultati drugih tekem so: Francija:Meksika 1:1. Amerika:Belgija 3:0, Romunija:Peru 3:1. Torej se Evropa, čeprav slabo zastopana dobro iu uspieš no drzi na tem turnirju.
jc gotovo kriva dolga pol iu pa to. da jc igralo le deset igralcev proti enajstim oči SK Save. Prav bi bi bilo. če bi v Cerknici šport gojili boli kot ga. *cr so igralci zmožni iu imajo tudi veselje.
Nogomet v tujini
Praska Slavija izločena. Borba za srednjeevropski poka! je postala najprej usodna za češkoslovaškega prvaka Slavijo, ki ,io v Budimpešti v drugi igri klonil z I : O Fereucvarosu. Nedavno sc je vršila med omenjenima v Pragi prva toknui, ki so je končala /. 2:2 Tako je Slavija kot slabšo moštvo izločeno iz. nadaljnje borbe za srednjeev-ropski pokal, .ločim je Ferencvaros priboril vstop v drugo kolo. — Nadalje se je vršila prvn lekinu med dunajsko Vienno in praško Sparto v Pragi, Cehi so zasluženo zmagali /.2:1 (o : 0). Na Dunaju niso bili izuenadeni vsled loga. toda uver-jeni so v rcvanžno zmago Vienne, ki bo v soboto sprejela na Dunaju Sparto k drugi tekmi. — Prav lep rezultat pa ie dosegel dunajski Rapid na vročih tleli Genove, kajti odnesel je iz. prve lekmeza srednjeevropski pokal na tujih lleli neodločen Izid 1:1.
,	TENIS
V evropski coni zmaga Italija. V Genovi se je vršil finalni teniški turnir med Italijo in Japonsko za Davisov pokal. Oba tekmeca sta namreč izšla kot finalista v evropskem pasu. Uresničilo se jc pričakovanje v italijansko zmago, čeprav so bili Jai>oiici |>rav odporen iu nevaren nasprotnik. Italija jc zmagala s 3:2. Xc prvi dan je presenetila zmaga Japonca Harade, ki je jiotolkel italijanskega prvaka Morpurgo. Zalo jc j?a de Štefani porazil s 6:3, 6:4, 4:6, 0:4 Japonca Olila. Drugi dan je Japonec llarada odpravil ludi še de Štefanija, do-cim so druge igre odločili Italijani v svojo korisl. Ta zmaga Italijanov ie vsekakor jako pomemben uspeh. Zmagalec ameriške cone, t. j. Združene dr zave, bo igral lako z Italijani odločilno borbo, iz katere bo izšel končni nasprotnik francoskemu moštvu.
Konec teniškega turnirja v Nordwijk-u. Tenis turnir za prvenstvo llolandske jc bil večkrat pre kinjen radi dežja. V igri gosjiodov posamezno je pričakovano zmagal Tilden nad Menzel-om z 8:6 6:8, 6:3, 6:4. Zanimiva jc bila tudi igra gospodov v parili. V končnem boju sta zmagala Tilden-Prenn nad rimmer-Diener s 6:1, 6:2, 7:5. V mešani igr pa sta zmagala Menzel-gdč. Cantens nad Timincr-gdč. Steckl s 6:4, 6:1.
RAZNO
Italijan Binda zmagal v osmi in deveti elapi »Tour de France«. 142 km je bila dolga proga od llendaye do Pau (osma etapa), I oda borba na tej kratki etapi je bila zelo ogorčena, kajli Nemci so a svojo silno energijo prisilili ludi druge dirkače k večji vztrajnosti. Kot prvi je prišel na cilj Italijan Binda v času 5:08.27 ur. Sledil mu je Francoz Pellissler in Belgijec Demnysere. —' Devela ctanav je bila pa najtežja, kajti od Pau do Lurhon vodeča proga vodi preko skalovltlh in vročih Pire-nejov. Dolžina te etape je'227 km. Na loj poti je bilo precej padcev in mnogo defektov. Iznenadil je zopet (/.borni Italijan Binda, ki je kol prvi prevozil to etapo v času 9:21:81 ure. Drugi in Iretji sla bilr P. Magne In Leducy.
Pariz, 15, jul. AA, Končna klasifikacij dir kačev, ki'so se udeležili toles"arskc" dirke'okolu Francije je ta-le: prvi Francoz Leducq. drugi Magne, tretji Italijan Guerra.
Francoski letalec Mcrinoz iu njegovo letalo. Merinoz je hotel i/. Brazilije poleteti v Afriko. Na poletu pa mu je počila cev za olje in spustiti sc je moralna vodno površino sredi oceana. Vendar je imel srečo, da ga je pravočasno našel neki parnik in ga sprejel na krov.
Čudež sv. Nikolaja
obvaruj!« Bolnica je vprašala pri kmetih, kako se imenuje njih vas. »Kuzjkino,« so ji rekli. »Kateri okraj pa je to?« »Timski okraj Kur-ske gubernije.« O, moj Bog!« se je zavzela pestunja. »Saj sem že doma. Kako se imenuje prihodnja najbližja vas?« »Pogoževo se ji pravi.« Od Kuzjkina do Pogoževa je samo sedem kilometrov! Pestunja je čvrsto odkorakala naprej. Ta dan sem se baš povrnil iz šole, in mi je mama prinesla obed. Opravil sem molitev pa se lotil juhe. Nenadno sem skozi okno zagledal ljubljeno pestunjo. Veselo sem zaklical: »Mamica, pestunja prihaja!« »Kaj ti je?« je odgovorila mati. »Ali se ti je zmešalo ali kaj? Le jej naprej pa ne govori neumnosti. Odkod bi se vzela pestunja? Še dolgo je ne bo nazaj iz Kijeva!« »Poglej no sama, če mi nočeš verjetik sem ji klical. Mati je stopila iz hiše, res zagledala nečakinjo in ji vzradoščena pohitela naproti. Poljubili sta se in objeli kakor Elizabeta in Marija, čim sta se prepričali o velikem dokazu božje usmilje-nosti. Šele mnogo dni pozneje so se povrnile ostale žene in so bile jako začudene. Takrat sem bil jaz, Fedor Konstantinov, dijaček ljudske šole. Zdaj pa, ko sem spoznal svojo pravo pot, se pišem ieroshimonah Feodorit. Ta dogodek sc je odigral pred 60 leti, a vidim čudež, ki ga je naklonil sv. Nikolaj moji pestunji, tako živo, kot da bi se odigral šele pred kratkim.«
V ruskem verskem listu »Hleb nebesni«, ki izhaja v Harbinu (Mandžurija), pripoveduje nekdo sledečo legendo: »Ko sem bil še deček v vasi Pogoževu Kurskega okraja, me je pe-.stovala moja sestrična Melanija. Rekel sem ji pestunja« tudi potem, ko je poročila v isti vasi kmeta Rjabkina. A le malo časa sta skupaj živela. Že z 22 leti je ostala Melanija vdova z dvema malima otrokoma. Ko sem postal jaz dijak drugega razreda ljudske šole, je bivala »pestunja zopet pri nas: hudo je trpela na vodenici. Nekoč so poromale naše kmetice v Kijev. Bolnica je tudi šla z njimi. Srečno je opravila dolgo pot tja, a nazaj grede je onemogla. Tovarišice ji niso vedele pomagati. Zapustili so jo sredi poti v upanju, da jo bo kdorkoli vzel na voz, pa odkorakale naprej. Melanija se je zjokala in pridno molila k svetemu Nikolaju, ker ni vedela kod in kam. Kmalu je zagledala, da prihaja z lojtrnicami neki starček. Ustavil je konjička, stopil doli in vprašal: Kaj se tako jočeš, dekla Gospodova?« — Bolnica mu je povedala svoje skrbi. ;Kako daleč pa imaš do doma?« je vprašal starec. »Najmanj 500 km.« Res je to daleč,« je pritrdil starec. »Le stopi na voz. Zapeljal te bom do najbližje vasi, potem pa boš že menda kar peš lahko prišla domov.« Ustavil je uro pozneje konja pri prvi hiši in rekel: »No, zdaj pa pojdi, dekla Gospodova. Bog te
Novi papeški letopis
Letošnji papeški letopis »Annuario Ponti-l ficio« se je nekoliko zakasnil, ker so sprejeli v knjigo tudi vse nove oblasti in uradnike nove vatikanske države. Kardinalski kolegij sestoji sedaj iz 63 članov, od katerih je 31 Italijanov in 32 inozemcev. Dva izmed kardinalov je imenoval še Leon XIII., 11 Pij X., 17 Benedikt XV., ostale pa Pij XI. Med inozemskimi kardinali je: 7 Francozov, 4 Španci, 4 Severoameričani, 4 Nemci, 2 Avstrijca, 2 Poljaka, 1 Anglež, 1 Portugalec, 1 Holandec, 1 Oger, 1 Irec, 1 Cehoslovak, 1 Braziljanec, 1 Belgijec in 1 Kanadčan. — V letopisu se nahaja tudi novi papežev naslov kot svetovnega kneza: »Suveren države Vatikanskega mesta« ! (preje se je naslov glasil: »Suveren svetnih ozemelj sv. katoliške cerkve«).
Mohamedan ci
in Mohamedova slika
Sekta adventistov 7. dne ima že več let svoj misijon med črnci na otoku Sansibarju. Nedavno so pa izdali knjigo v jeziku kisua-heli, ki je v Afriki najbolj razširjen, da bi z njo pridobili tudi sumničave mohamedance. V knjigi je bila tudi Mohamedova slika. Knjiga se je hitro razprodala. Adventisti so takoj priredili drugo izdajo, ki je imela Mohamedovo sliko tudi na platnicah. To je zbodlo mohamedanske doktorje, ki so vložili pri angleških oblasteh ugovor in zahtevali, da se knjiga iz svobodne trgovine umakne, češ da islamske verske postave zahtevajo, da morajo ostati Mohamedov i podoba in sveti kraji vedno zakriti. Adventisti so morali knjigo umakniti.
Sin komunist se odreka staršev
Kako zastruplja komunizem družinsko življenje, pričajo pisma, ki jih z naslado objavljajo boljševiški listi. Za zgled navajamo pismo, ki ga je priobčila »Volžska komuna« v Samari (organ mestnega sveta, oblastnega odbora in strokovne zveze, št. 292). Pismo se glasi: >Jaz, Prjaničnikov Pavel Mihajlovič, bivajoč v mestu Stavropolju Samarskega okraja, izjavljam, da ne smatram več za svoje starše Mihajila Ivanoviča in Pelageje Andrejevne Prjaničnikova. Odrečem se jih, ker so moji nekdanji starši sovražniki sovjetske vlade: skrivali so žito, namesto tega, da bi ga ponudili v nakup državnim organom.«
Lepota za vse!
Na Dunaju imajo ambulanco, kjer ljudem, ki nimajo premoženja, zdravniki specialisti brezplačno popravljajo telesne napake in stare izpreminjajo v mlade«. Med pacienti nikakor niso samo ženske, marveč tudi mnogo moških. Največ moških prihaja s prošnjo, da jim odpravijo iz kože različna tetovirana znamenja: srca, sidra, vojaške ali poklicne znake, podobe, ki so včasih nespodobne itd. Ta znamenja so si dali mnogi napraviti v mladosti, ki je bila bogve kakšna. Ko so se v kasnejšem življenju zresnili in se socialno dvignili, so jim postali ti znaki neprijetni — a pri kopanju in športu jih ne morejo skriti. Zdravnik ima precej truda, preden ta znamenja odstrani. — Mlajši moški prihajajo večinoma zaradi mozoljev in drugih kožnih nečistosti. — Pleš je v delavnih slojih zelo malo; več dajo zdravniku opraviti taki, ki so gosto obrasli po životu, kar tudi najnižji sloji občutijo kot ne-lepo — šport je pač povsodi dvignil zmisel za telesno lepoto. — Pogosto prihajajo moški z »rdečim nosom«, ki nikakor ni vselej posledica alkohola. To zlo se da s pomočjo elektrike hitro odpraviti. — Tudi pege se zde mnogim moškim dovoljno zlo, da pridejo v ambulanco; z električnim postopanjem je uspeh hitro dosežen.
Ženske so seveda najbolj v skrbi za svoj obraz: odstraniti si dajo sitne kocine, pege, gube, bradavice, znamenja, popraviti nosove itd. Prihajajo iz vseh poklicev, vse pa nagla-šajo, da jim je čeden obraz v boju za kruh mogočen zaveznik.
Naval v oddelek za kosmetične operacije je tolik, da upoštevajo le resnično nujne slučaje. Izvršujejo tudi »pomlajevalne« operacije, kjer se izkaže to kot potrebno, da more pacient dalje opravljati svoj pridobitni poklic. Seveda taka operacija ne vrne mladosti, marveč le nekoliko poguma in novega veselja do življenja. A kako dolgo traja to umetno poživi jenje?
Pa tudi dojenčke in večje otročičke prinašajo na kosmetično ambulanco, da jim zdravnik odstrani znamenja ali popravi kakršnekoli druge napake. Vsekakor je brezplačna kosmetika za revne sloje resnična socialna pridobitev.
»Naj reče kdo, kar hoče, kopanje v mrzli vodi je pa le nezdravo.«
»Kaj še, ravno nasprotno je res!«
»Poglejte mene: 73 let sem star, pa se še nikoli nisem kopal v mrzli vodi.«
»2e mogoče, ampak pomislite, kako stari bi utegnili šc-le biti danes, ako bi se bili tod in tam skopali v mrzli vodi!«
Sežgani mrliči med
poštnimi paketi
Na zahtevo nemških krematorijev je nemška državna pošta pristala na to, da sprejema in odpravlja tudi pakete s pepelom sežganih mrličev. Tako se prevažajo tedaj vpe-peljeni pokojniki med ostalo poštno robo: surovim maslom, kavo, medom, zelenjavo, sadjem itd. in kakor vsak drug paket jih prinese poštni sel v hišo z odrezkom poštne spremnice vred. In sam Bog ve, kje se potem po raznih hišah valja žara s pokojniškim pepelom in kje se nazadnje raztrese in zgubi! O kakem spoštovanju do pokojnikov tu pač ne more biti govora. Zato je umljivo, če' je francosko poštno ministrstvo prepovedalo sprejemanje mrliškega pepela v poštni promet. Proti tej prepovedi so se takoj dvignili pristaši sežiganja mrličev, ne samo v Franciji, marveč tudi v Nemčiji. A upati je, da bo zmagalo kulturno stališče francoskega poštnega ministrstva.
Moderno šolsko poslopje, ki so ga letos dovršili v Amsterdamu. Otroci sede pri pouku na solncu in
zraku, sredi cvetlic in zelenja,
Stalin, sovjetski diktator, ki je bil na pravkar končanem kongresu komunistične stranke v Moskvi znova izvoljen za strankinega generalnega tajnika.
Lakota na Kitajskem
Pekinški dopisnik »British United Press-poroča iz Šenzija, da je ostala dežela vsled lakote odrezana od ostalega sveta. Ves promet je ustavljen. Prebivalstvo se je zmanjšalo za tri milijone. Razen smrti je učinkovala številna prodaja žensk in otrok v suženjstvo pa javne hiše. Poleg vasi je izumrlo več mest. Podivjani psi in šakali trgajo mrliče. Samo v Sianu, prestolici dežele, še brli ugašajoče življenje, a ui mogoče povedati, kaj jedo preostali pičli tisoči prebivalcev. »To so s suho kožo prevlečeni živi okostnjaki, čijih oči so hlastno požirale meso na mojih kosteh.«
Sanje odkrile tatu
Steklarskemu mojstru Alvvinu Bongsche-vva v Berlinu je minuli teden nekdo vlomil v stanovanje in ga popolnoma oplenil: Obleka, perilo in vse drugo je šlo z zlikovcem. Oškodovani mojster je tekel na policijo, poizvedoval pri sosedih, starinarjih itd., a vse zaman. Potem je imel pa neko noč čudne sanje: natančno je videl neko majhno zastavljalnico, šel po stopnicah vanjo, govoril z njenim lastnikom in našel tam svoje ukradeno imetje ... Ko se je prebudil, so mu ostali prizori in obrazi iz sanj jasno v spominu. Povedal je svoje sanje ženi, znancem, ki so se mu pa seveda smejali v obraz, le žena mu je prigovarjala, naj gre zastavljalnico iskat. Bong-schewa se je slednjič napotil po mestu in res našel zastavljalnico, ki jo je bil videl v sanjah; v njenem voditelju Lehmannu je takoj spoznal moža iz sanj, in ko je poprašal po takem in takem blagu, se je Lehmann popraskal za ušesi, si dal izplačati odškodnino za irud, nato pa pritresel dve Bongschewovi obleki. Sedaj je šel Bongschewa na policijo, ki je uvedla preiskavo in tudi kmalu našla talu v osebi nekega Neumnmia,
Tihotapska ladja z alkoholom, ki so jo nevvyorške oblasti zasačile; ladjo so napolnili s peskom in nato na odprtem morju zažgali, ker bi se predelava ladje v druge svrhe ne izplačala.
Radio
Programi Kadio-LiiihTjana i
Sreda, 16. julija: 12.30 Plošče. — 13.00 Ca-sovna napoved, borza — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Koncert radio orkestra. — 19.30 P. dr. Tominec: Portreti iz svetovne literature. — 20.00 Prenos iz Prage: Klavirski koncert Karla Šolce. — 20.30 Koncert Otokara Maraka, člana Narodnega Divadla v Pragi. — 21.00 Staročeška glasba na dude-Gajde. — 22.00 Časovna napoved in poročila.
Četrtek. 17. julija:
12.30 Plošče. — 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Koncert radio-orkestra. — 19.30 Milčinski: Pravljice. — 20.00 Plošče. Jugoslovanski večer, izvajajo: belgrujska, zagrebška in ljubljanska postaja. — 20.15 Prenos iz Zagreba. — 21.05 Prenos iz Bel-grada. — 22.55 Slovenske narodne pesmi s sprem-ljevanjem orkestra pojeta gg. Tone in Roman Pe-trovčič.
Drugi protframi i
Četrtek, 17. julija. iJelgrad: 19.30 Harmonika in klarinet. — 20.15 .ugoslovanski večer postaj: Belgrad, Zagreb in Ljubljana. — 21.05 Pevski koncert gospe Adamič. — 21.55 Prenos iz Ljubljane. — Budimpešta: 12.05 Koncert balalajk. — 17.45 Koncert vojaškega orkestra. — 20.00 Ciganski orkester. — 21.30 Koncert orkestra državne opere. — Dunaj: 15.20 Koncert orkestra. — 17.05 Mladinska ura. —19.00 Z odprtimi očrni v naravo, predavanje. — 20.05 Pevski koncert. — 20.30 Koncert godalnega kvarteta. — 21.05 Pevski in zabavni koncert. — Milan: 10.35 Mlad. ura. — 19.30 Večerni koncert orkestra. — 20.40 »Rozamunda«, opera. — Praga: 19.35 Eksotične pesmi. — 20.30 Violinski koncerl. — 21.00 Ljudski koncert. — 22.15 Orgeljski koncert. — Langenberg: 17.30 Koncert opernega orkestra. — 20.00 Plesna glasba. — 21.00 Pevske točke. — Rim: 17.30 Koncert orkestra. — 21.02 »Andrej Chenier , opera. — Berlin: 18.50 Pevski koncert. — 20.30 Operetna glasba. — 21.10 Plesna glasba. — Kato-vice: 20.15 Večerni koncert orkestra. — 22.30 Za-l>avni koncert — 23.00 Plesna glasba. — Moravska Ostrava: 19.85 Eksotične pesmi, — 20.00 Koncert i orkestra. — 21.00 Ljudski koncert. — 22.15 Orgeljski koncert.
»Kaj, šele sedaj prihajaš domov in opole-tekaš se?«
»Oprosti, draga moja, — prihajam naravnost iz urada, — pod pisal sem cele skladovnice pisem — od same utrujenosti se mi vrti y glavi.«
L'
Na mariborskem
knjižnem trgu
[<• dni jc izšlo nu mariborskem knjižnem trgu trojo publikacij. I. Najprej tretji in četrti zvezek .časopisu /n zgodovino in narodopisje«,
ki prt nu šii t ucl I lo pot izredno pestro in bogato zgodovinsko gradivo. Prevladuje literarna zgodovina. V uvodnem članku razpravlja vseuč. irof. dr. I I oš i č i/ Zagrebu o Vrazovih kra-ovjukilt ( -poskočnih« pcsemcuh). Dr. T u r -il c r j c v a in K. B u um g a r t n e r j e v u ruz-uruvu se minusu nu nušo srednjeveške novce, to j'" tiste, ki so sc kovali v domačih kovnicah m naše dežele. Poglavju o kutukteristiki iti simboliki novce\ v raznih obdobjih zgodovinskega razvoju sledi oris srednjeveških novcev, ki so se kovali tudi v domačin kovnicah, to e bre-šk iti, oglejskih, graških in dunajskih novcev oziroma pfeiii»ov, / dodatkom o najvažnejših nu jdiščih srednjeveških novcev v Sloveniji, preglednico kovnic iz te dobe ter opisom briških, g luških ln dunajskih pfenigov. Prcl.it dr. Kovačič p« razčlenjuje Kalobskk rokopis slovenskih posilil iz let« 1651, ki gu je bil našel v Slom.še ko v I osebni knjižnici, ki se nahaja v mariborski škofijski rezidenci iu ki ni bilo izza "Majorju o njem nobenega sledu. Dr. Kovačič ne l/.klj učuje možnosti, du je avtor omenjene pesmarice l ili)) Trpin, ki je bil do konca I(iiS župnik v Gornjem gviulu, pozneje pa v Braslov-čuli in ki jc slo vrl kot slovenski Ciccro< Gle-de v praštinja. k je je pesmarica nastala, doinne-vu. da prihaja v |x)štev ozemlje celjske grofije, predvsem okolica s\. Uršule na Plešivcu pri Slo-ven.jgrudcii, ter izključuje možnost, <lu l>i bil spis nastal nu Rulobju, kamor jc pesmarico bržčas prinesel župnik Jane/. Rotar (1821 — 1856). Slomšek jo je potem dobil najbrž od župnikov Simona Kasielica oziroma Matije Paproje, ki je župnikoval na Kalobju od 1841 do 1850. V Četrtem delu razprave ugotavlja dr. Kovačič raz I tke pri štirih pesmih, kakršne se nahajajo v omenjenem rokopisu in pu v Mujarjcvi pe-sina lici.
\ TzvostjHi- nadaljuje prof. J. (i laser s svojimi zanimivinii literarnimi predlogami in paralelami (Schniid- Slomšek, triihlich—Slomšek in ScidI— Slomšek), ki so največje lilorurno-zgodovinske vu/nosti. O Ijmlskcm rodoslovju piše Matija Ljubišn: <i vaškem grbu v Noršiiicih pri Ljutomeru in pu prazgodovinski najdbi (sekiri) na Knpli poroča izčrpno prof. Fr. Baš.
Izredno dragocen prispevek je .Slovenska narodopisna bibliografija za leto i«>J9i-, ki jo je na podlagi vseli naših časopisov, revij in /bolnikov temeljito sestavil prof. Fianjo Baš.
Tudi ob pričujoči številki /Časopisa za zgodovino in narodopisje se kaže napredek in težnja k vedno novemu spopolnjevaiiju. Kot posebno prilogo vsebujeta namreč predmetni številki »Arhiv za zgodovino in narodopisje, ki je prav zu prav /umišljen kot samostojen organ, namenjen izključno priobčevanju Se neobjavljenih virov s potrebnimi pojasnili, čisto odveč bi bilo, ako lii hoteli ob tej priliki podčrtati važnost te spodbudne in livulcvredne znanstvene iniciative /a raziskovanje domače zgodovine na ozemlju bivše Spodnje štajerske. Slovenske krajine in Koroške. Topni objavlja bibliotekar A. P i r j c v e c osuicro pisem A. VI. Slomšek« in troje pisem Andreja Smolnikarju Moti ju Čopu.	:
2. Dr, I. Mat ko: Protituberkulo/.nl di-spenzur v službi soiialno-liigionske borbe proti jetlki kot ljudski in kužni bolezni. L tlel. Maribor, 1950. Strani 54J. — Prvo delo te vrste nu našem medicinskem knjižnem trgu; odlikuje se po sistematičnosti zasnove ter ruzporedbe ogromnega in dragocenega materiala, ki ga je /bral mnogo/aslu/iii delavec na polju pobijanja je-tike ter odlični znanstvenik docent dr. Ivan Mutko. priniurij internega oddelka a mariborski splošni bolnišnici. \ i/išlem delu podaja avtor pregled skrbstva jetičnikov ter dispen-zurskih naprav v raznih državah in njih ..današnji ustroj: slede poglavju o ustanoviteljih iu a /dr/evutcljih dispcn/.urju ter raznih oblikah dispenzarju. o nastanitvi in ureditvi dispeii/ar-ju. notranji opremi, osebju dispenzarju in ukrepih /a zaščito in obrambo skrbstvenega osebju, posvetovulni in skrbstveni uri. zdravniški preiskavi bolnikov ter zdravljenju in cepljenju proti jetiki. Omenjeno delo, ki bo brez dvojbe nušo medicinsko literaturo tudi pred mednarodnim medicinsko - literarnim loroin častno predstavljalo, je namenjeno zlasti skrbstvenemu osebju, upravnim in zdravstvenim oblust-\oiii ter vsem zdravnikom, ki hočejo poglobili svoje znanje na tem torišču zdravstvu in socialne higijene. Delo ponazoril je 22 tabel, 52 slik in 24 vzorcev tiskovin ter dela po vzorni opremi in krasni grafični izvedbi vso čast C t rilo v i tiskarni v Mariboru. V kratkem izide II. del omenjene knjige.
5. Izvestje. državne realke v Mariboru za šolsko leto 1929-30. Strani "2. Natisnila tiskarno
Gospodarstvo
Kdaj sm« davčni zavezanec prisostvovati sejam reki, odbora
Sreskl gremij trgovcev v Celju opozarja v predmetni stvari vse Mane lta tozadevne predpise davčnega zakona, ki se glasijo:
Po pravilniku k členu 134 zakona o neposrednih davkih davčni zavezanci nimajo pravice prisostvovali sekin reklatnacljskega odbora in je stvar presoje reklamacljskego odbora, alt hoče davčnemu zavezancu dovoliti, da tudi ustno razloži svoje pritožbe. Predpogoj takega dovoljenju pn je, d« je davčni zavezanec za to v svoji pritožbi Izrecno pro. sil. Ker se vrši postopanje pred rcklumacljsklm odborom praviloma brez navzočnosti davčnega zavezanca, mora davčno oblastvo druge stopnje razglasiti [m> pristojnih občinah santo dan, ko bo odbor razpravljal o pritožbah, vloženih lz dotlčne občine. Davčni zavezanec »0 mora ravnati po tem razglasu, ker osebnegu obvestila ne dobi, četudi je v pritožbi predlagal zaslišanje pred reklHtnacljskim odborom. Davčni zavezanec, ki je predlagal zaslišanje pred reklainacljskim odborom, sc mora torej na dan razprave Iz lastnega nagiba zglasltl, du ga odbor more zasllšati, če to smatra za potrebno. Če gu na dan, ko se razpravlja o njegovem predmetu, m v zgradbi, kjer se vrši razprava reklamacljskegu odbora, se razprava radi tegu ne odloži, ker bo smatra, da ve za dan razprave iz razglasa, ki ga je izvršila občina.
Davčni zavezanci, ki so se pritožili pri gre-miju, da jim predsednik reklamacljskegu odbora m dovolil dostop k razpravam reklu muci.jskega odbora. morejo iz prednjega pojasnila razvideti. da je bilo postopanje predsednika pravilno, če niso prosili v pritožbi za dostop k razpravi Toliko vsem
prizadetim v vednost, — Načelstvo. ' *
Trgovsko industrijska banka v Belgradu je
povisiila delniško glavnico od 5 na 10 milij. Din z emisijo 10.000 novih delnic po 500 Din. Stari delničarji imajo pravico opcije na vsako .staro delnico za eno novo proli plačilu nominala. V kolikor stari delničarji svojih pravic ne bodo izkoristili, bodo mogli subskribirati nove delnice liedelničarji. Aži-jo zu nove delničarje znaša 150 Din od deinice,
V okvirju letošnjo jesenske sejemske prireditve v Ljubljani od 31. avgusta do 15. septembra te vrši tudi velika vsedržavmi šunnirska in lovska razstava. To bo prva taka prireditev v Jugoslaviji, na kateri bodo sodelovale vse pokrajinske države. Prireditev se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksindrn 1. Ker Jugoslavijo pokriva nad 80.5% gozdov, je ta raz.-iava gotova velevažna za domačine, ki bodo Imeli priliko videti pravilno gojenje gozda, nadalje pu tudi vso uporabo gozdnih pridelkov in sicer od lesa do gob in raznih gozdnih sadežev. Prikazani bodo tudi vsi pripomočki. posebno novejši stroji, ki so jih uporablja v gozdarstvu in lesni industriji. Prav lako važna bo tu razstava ludi zu irtozemce. Na iiaši prvi tovrstni razstavi bodo zastopane vse večje lesne firme in sicer po uznnsnh kakor po večjih izdelkih. Nadalje po prikazana ludi količina lesa. ki 'Jo Izvažamo v inozemstvo, Tuji trgovci bodo imeli priliko stopiti v trgovske zveze z jugoslovanskimi industrijalci Iu trgovci. Lepa bo tudi lovska razstava, na kateri bodo ravnotuko zastopani vsi deli države. Poleg lovskih Iroiej bo povečini prikazana tudi vsa divjad cd balkanskega risa pa do alpskega kozoroga. kakor ludi zgodoviua uašrgu lovstva. Zi lo jesensko sejemsko prireditev, so na podlagi legitimacije odobrene sledeče prevftiuo olajšave: Jugoslavija 50% železniški popust, un paro h rod i h jugoslovanskih parobrodnih družb 50% popust oziroma cena razreda za razred. Italija 30%, Urška, Ogrske., poljska, Romunija in češkoslovaška 25'/; popust.
Bosansko posojilo iz leta 1912. V vprašanju bosanskih železniških posojil ni prišlo do ugodnih rezultatov. Konzorcijalisti niso odobrili dogovora, ki sta ga sklenili naša vlada in Dresduer banka, o katerem smo poročali 10. t. m. Vsled zavrnitve dogovora so cene leh posojil padie za 1.5%.
Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 22. iul. l. 1. ponudbe glede dobave 5C0 kg steklarskega."kleja in 150 kg mizarskega kleja. — (Pogoji so na vpogled pri istem ofldelku.) — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 21. julija t. 1. ponudb:- glede dobave 50 plošč železne in £0 plošč pocinkane pločevine. — Ravn. drž. železarne Vareš sprejema do 23. julija I. I. ponudbe glede dobave 00.0C0 kg pšenične moke, 4500 kg masti in 4C00 kg namiznega olja. - Ravn.
sv. Cirilu v Mariboru. Iz omenjenega izvestju pov/emumo: profesorski /bor šteje 28 članov. Honorarnih in pomožnih učiteljev 5. Učencev in učenk 595; z odličnim uspehom je dov ršilo šolsko leto 29, s prav dobrim 154.. / dobrim 255 učencev in učenk. Popravne izpite inui 115 učenecv oziroma učenk.	_e.
drz. rudnika Breza sprejema do 24. julija f. 1. ponudbe glede dobave 100 kg železne žice, '200 qm stekla, 200 kg kita, razne žice in 1 električnega brusilnega stroja. — Ravn. drž. žel. v Suboilci razpisuje olertalno licitacijo na dan 10. julija t. 1. glede dobave 5500 kg hriieža. - (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornicc z« TOI v Ljubljani Interesentom na vpogled.) — Dne 17. iidija t. I. je bo vršila pri Dravski radionlci v Ljubljani ust mena licitacija glede dobave usnja, sedlarskega sukanca in vrvice, — (Vzorci in pogoji so na vpogled pri omenjeni radionici.)
Oddam del pri napravi vodnjaka. Ravn. dr/, žel., gradbeni oddelek v Ljubljani sprejemu do 20, julija t. 1. ponudbe glede oddaje del pri napravi, vodnjaka na postaji Videm-Krško. (Oglas je tm vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Prodaja svinčenega sulfida. Dno 4. avgusta t. 1. se bo vršlln pri stroj, oddelku ravn drž. žel. v Subotlci pismena licitacija glede prodaje 5 vagonov svinčenega sulfida. (Oglas iu pogoji so nit vpogled v pisarni Zbornico za TOI v Ljubljani,)
Prodaja lesa. Dne 5. avgusta t. If se bo vršila pri numskem referentu okrajnega načelstva v Pr-njavoru pismena licitacijo glede prodaje ca. 2150 kub. m Ic.*r. (Predmetni oglas jc nlv vpogled v pisarni Zbornice za 101 v Ljubljani.)
Borza
Dno 15. julija 1930.
DENAR
Devizni promet ja bil danes srednlf. Največ zaključkov jo bilo v devizah Curih, London In Budimpešta. Devize je dnin na rnzpolago Narodna
banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 22(38 bi.. Berlin 1344.25—1347.25 (i845.75). Bruselj 787.73 blago, Budimpešta 980.72—080.72 (988.22), Curih 1094.-10—1007.40 (1095.90). Dunaj 795—798 (796.50), London 273.88—274.08 (274 28), I Nevvvork 50.27 bi., Pariz 221.87 bi., Praga 100.89— j 167.09 (167.29), Trst 294.24—296.24 (295.24).
/flgreb. Amsterdam '2265—2271, Berlin 13-14.25 — 1347.25, Bruselj 787.73 bl„ Budimpešta 980.72 i 989.72, Curih 1094.10—1097.40, Dunaj 795—798, London 273.88—274.68, Nevvvork 50.17—50.37 Pariz 220.87—222.87. Prana 166.89—167.69, Trsi 294.2 —286.2.
Skupni promet brez kompenzacii je znašal danes 5.000.000 Din.
<urilt._ Belgrad ».125. Amsterdam 207.025, Berlin 122.775, Bruselj 71.85, Budimpešta 90.175, bu k n reši 3.06, Carigrad 2.44, Dunaj 72.68, London 25.03, Madrid 59.40, Nev york 514.45, Pariz 20.25, Praga 15.255, Sofija 3.74, Tisi 26.95. Varšava 57.70, Kopenfuigen 137.80. Oslo 137.80, Stockholni 138.25, Helslngfors 12.95.
Belgrad. Amsterdam 2205—2271. Budimpešta 980.72—989.72, Berlin 1344.25— 1347.25, Čutili 1094.40—1097.40, Dunaj 795—798, London 278.78— 274.68. Ne\vyork 56.14—56.36, Pariz 220 87—222.87. Praga 166.89—167.69.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.5625, (va-lina) 12.535.
VREDNOSTNI PAPIR|I
Ljubljana. 8r/č Bler. pos. 95.50 lil.. 7% Bler. po. . 85.50 bi., Celjska 160 den.. Ljubi j. kred. 122 d., Praštediunu 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 126 den., Stavbna 40 den.. Hešir 105 den., Ituse ZgO—300. "
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pot-. 86.50—87, agrari 54 tleu., voj. škotla ar. 432.75—483 (432.25), kasa 432.75-483 (482). 7. 432.50 den., 8. 132.50 d., 9. 432.50 den., 10. 432.50 den., 11. 432.50 den., 12. 483.25—484, 8% Bler. pos. 95.50—96, 7% Bler, pos. 85.25 —85.0250, 7% pos. Drž. liiip. banko 84.3750— 84.6250 (84.50), 6% Begluške obvez. 76 den. Bančne delnice: 4% založil. I. Ilrv. Steil. 70 den., Kuio-lička 36—38, Poljo 57.50—58 (57.50), Kreditna »6 den., Union 191.50—191.75 (192, 191.50. 191). Jugo 77—77.50 (77), L j. kred. 122 den., Medjunarodna 63 den., Narodna 8025—8200 (8100), Obrtna 80 d.. Praštediouu 902.50—910 (910). Srbska 187—190 (IGO), Zemuljska 134—135 (135). Industrijske delnice: Nitr. šum. 25 den., Slaveks 64—05, Slavonija 200—210, Našice 1200—1300. Danica 108 den.. Pi-vara Sar. 150 den.. Drava 218—240, Secerana Os|e|< 388—342, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 175 den., Brod. vitg. 115—125, Union 115 den., Vevče 126 d., Isis 33—36, Itagusea 375—400, Oceania 210—220 (210), Jadr. plov. 500 den., Trboveljska 402—405 (-102).
Belgrad Narodna banka 8280—8240 zaklj., 7% inv. pos. 89.50—90.25, agrari 55—56, vojna škoda prompt 444—444.50 (443.50, 142. 144, 44-1.50), VIII. 447 — 448. XII. 457.25—457.75 (457). Prometna banka 960, Založila banka 580, Trg. obrt. banka Novi Sad 100, 7% Bler. pos. 86.75—87.25 zaklj.. TCA pos. Drž. hip. banke 86.50, 86.75 in 87 zaklj.
Dunaj. Podon.-sHvskii-jadraii. 92.20, \Viener Bankverein 18, Credituustalt 47.50, Escoipptcges. 159.25, Union 23.50, Aussiger Chemiselie 178."0, Alpine 25, Trboveljska 50. Kima Murany 85,60.
Les
Zuključkov ni bilo. Tendenca je mlačna.
Povpraševanje je za smrekove hlode raznih dimenzij, jelovlno-»l6mbanle, črni bor, brzojavne droge In zu I vagon hrastovih podnic. Ponudba je bila za 10 in1 jolovih desk in za bukove dllCe.
Žito
Nu filkaški borzi so jo tendenca nekoliko popravilu, na našem domačem žilnem trgu je pn ostal položni nespremenjen. Po včerajšnjem popustu v ceni je koruza ustav ila nadaljnje nazadovanji', tako da jo dahos dnevna cena za bučko in »romsko koruzo 112.50—115 nakladalna postajo. — V novi pšenici jo ponudba skrajno slabo, ceno so šo vedno za promptno bučko blago 172.50-175 nakladalna postajo, potiske postaje zahtevajo 177.50. — V ostalih predmetih ni nobenih izpreuietub
V Ljubljani so notacije nespremenjene, Zaključkov nI bilo. Tendenca je čvrsta.
Novi Sad. Pšenica nova 78,79 k« bač. 107.50— 172.50, gornje buč., ban. lisa šlep 172.50—175, gor-njebanat. 165—170, sr. 160—165. koruza bač.. sr. 110—112.50, ladja Dunav 110—112.50, avgust 115— 117.50, bunat. 105 107.50. Promet: 48 vagonov pšenice. I vagon ovsa, 22 vagonov koruze, 11 vagonov moko. 3 vagone otrobov. Tendenca nespremenjena.
BudimpcsUt. Tendenca neenotna. Promet sre-den. Pšenica okt. 18.(16—18.85. zaklj. 18.66—18.67. maiec 1931 20,35— 20.48, zaklj. 20.35—20.36, r/. okt. 11.66—11.80, zaklj. 11.66—1107, marec 1931 12.90 -13. zaklj. 12.80-12.91, koruza julij .14.60. zaklj. 14.08—14.72, avg. 14.44-14.50, zaklj. 14.18-14,50. tranzit avg. 12.25, zaklj. 12.35—12.45.
Živina
Zagrebški msrgarctski sejem dno 14. t. m. Na sejem je bilo prignanih 72 bikov, 623 krav, 163 ju nic, 222 juncev, 681 volov. 221 telet, 16 žrebcev. lo48 konj, 243 žrebet, 167 ovc, 16 koz, 129 svinj nad 1 loto sta rili, 286 inaui kot leto starih iti 124 prašičkov. — Ceno so bile: biki kg 8.50—11 Din, kravo zu maso 4.50-0.50, junice m meso 9—11. junci l. 10—11. 11. 8—9, voli I. 10-11. If. 8-9, teleta živa 10—12 Din. Cone svinj so bile: svinje do 1 loln zu kg 11, nad 1 leto 10—11, prašički živi 120—130. — Živina in konji so bili kupljeni deloma za izvoz v Avstrijo iu itnlijo.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Kd. Saborskv & Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 8291 pršutarjev in 2916 speharjev. in sicer jih je bilo 561 domačih, 1654 jugoslovanskih, 1576 liiud jurski h, 1883 romunskih, 5190 poljskih. 1022 nemških in 117 danskih. Ceno so bile; z;t špohurje I. 1.60 do 1.65. za kmečke 1.00-1.70, za staro prašiče 1.5o do 1.60, za pršutarje 1.70—2.40. Kupčija Jedilu zelo živahna iu so se zvišale cene za špohurje zu 10 tk> 15 grošev, za pršutarje pa za 15 grošev zu kg.
Iz službenih objav
Pol,lir dediča neiiianega bivališča. Bratci J Done, seljak iz BudlnjakR 3, ob. Kaljo, je dne 10. decembra 1928 umrl. Poslednja volja se ni našla. Njegova hči Ana, oili. Kovačeva-, in njegov sin Bratelj Janko, kuierih bivališče sodišču iii znano, ••■o poBivljela, da se tekom enega leta zglnsita pri lom sodišču v Kostanjevici.
ttaiglasl raznih uradov. Na juridieni fakulteti v Ljubljani se raspi«u]e mesto docenta za javno pravo. Prosilci za lo mesto naj v lože pravilno opremljeno iu kolkovaiie prošnje, katerim je dodali i tirrlculum vitae ler znanstveno spise, du lili »ep-lembi-a 1980 pri reklorotu.
Direkcija šum v LJubljani razpisuje v versko-zakladnih gozdih v pu Iročju šumske uprave nn bledu prodajo 16025 plin' v režiji izdelanega smrekovega lubju. Ponudbo pismio na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Uleiwoi.«ova cesta štev. 1. je vložili do 18. avgusta 1930 do enajstih pri l»il direkciji.
Direkcija sum v Ljubljani razpisuje v državnih. oziro v ver.skoznkladnih gozdih v področju šumske uprave v Kranjski gori prodajo 5500 plin" v režiji izdelunega mehkega tehnično pora bitega lesa, 1001» urni3 smrekovega lubja in 8(H> prin" ne-fortiranih bukovih drv. Ponudbo pisane lin lisko-vfnah. ki se dobo pri direkciji šum v Ljubljani, Bleivveisova cesia slov. I. je vložili do 20. avgusta 1930 do enajstih pri isli direkciji.
Direkcija šum v Ljubljani razpisuje v versko-zekladnih gozdih v področju šumske uprave na liledu prodajo 1C025 plin' v režiji izdelanega mehki ga tehnično porabnegn li sa in 165 prm-1 "mehkih drv. Ponudbe pisane na tiskovinah, ki so dobe pri direkciji šum v L.ubljuni. Blcivveisova eesla št. 1. je vložiti do 23. avgusta 1980 do enajstih pri isti direkciji.
Poziv upnikom. Zadruga drž. službenika za uabavku numiruic« v Slovonjgradeu ie po sklepu občnega zboru z. dne 22 marca 1930 prešla v likvidacijo in se razdrttži. Kventuelni upniki naj prijavijo svoje terjatve do 1. nvgusta 1930. — Likvidatorji.
itai
c < ° ^ o
F??"5
n -
2tsj


>J>V)0 Z .jf osa. »
•;<~g< e
2r «3 i
► ^cs SO »iO ■• S —
mM m ' > Si
|1 i 15-s
J?Q a , 2
J, w CC • PM "f, 41
(Sodobna zgodba.)
e«
I1
20

JC
i d « ^ is
* o a
I
f UJQ E!Ž5 a
5 O 2 " z S! *a »i«^
*Q = = m °> i ^
Ne se pokazali k mu /aiepoiu Ceng ter pokaže proti zahodu. Niti dve sto metrov oddaljen je nenavadno naglo dirjal proti Bantamu Eh Sang. Tesno za petami sta mu sledila dva Kitajca, v razdalji kakih sto metrov za njima pa je tekla cela tclpa kričačev, ki je štela trideset do štirideset mož. Eh Sang in njegova preganjalca sc si bili sezuli čevlje, zate so mogli ta!<o naglo dirjati.
>Vrniti sc morava na Bantam!« pravi Mihael in oba začneta teči na vso moč. A le malo časa sta se mogla skrivati; kmalu ju opazijo dirkači, ona dva pa zagledata Tirna, kako stoji na bregu ob privezani din-gHn si dirko ogleduje.
»Dobro, gospod! zavpije, ko pritečela Mihael iti Čeng do njega. Zdaj je vse dobro. Gospod, pojdite
3 Čengom na krov in poženite motor; kaže, da bomo morali presneto hitro bežati. Jaz pa ostanem lu in Eh Sanga pospremim, kakor bi pri vas rekli.
^Mislim, da bo res tako najbolje,<: odgovori Mihael. Pojdiva, Ceng! Jaz skočim na krov, vi boste pa
ta čas pazili na dingo.	. .,
Skočita torej v dingo, odrineta 111 nekajkrat zamahneta pa sta ob Bantamu. Miha«!! se zavihti na krov in požene motor, Ceng pa ga z dingo počaka. Ker je no Mihaelovem naročilu Eh Sang Ime motor v najlepšem redu, je začel takoj delovati. Mihael pa skoči
kar zviška v čoln.
3Hitro Ceng! vzklikne. Je ze skrajni čast-„ Cen odrine in udari z vesli. Mihael je videl, da sc
bo dirka na obali res zdajzdaj odločila. Eh Sang je bil le še nekaj metrov od brega; vneta Kitajca sta mu bila tik za petami, ostali zasledovalci pa so bili še kakih sto metrov zadaj. Ali bodo strašni kitajski noži ujeli Eh Sangov hrbet, a!i se jim bo še pravočasno umaknil?
Čeng je štirikrat krepko zamahnil in dinga sc ' > pritisnila k bregu baš v hipu, ko ga je dosegel Eh •Sang. Mihael ga je z razprostrtimi rokami prestregel, ko se jo z zadnjimi silami pognal naprei in omahnil v čoln, ter ga popolnoma onemoglega položil na dno dinge. Nato je hotel skočiti na breg, pa Timov krik ga je zadržal kakor ukopan ter se je ujel za veselile luknje; tu pa je bil priča prizora, ki je trajal sicer lo nekaj sekund, a bil zato toliko bolj razburljiv.
Kitajca, ki sta bila Eh Sangu na pete, je namreč njen lastni zagon tiral še nekaj korakov dalje. Prvi se zgrudi pod udarcem Timove pesti, ki bi bila ludi vola pobila na tla; drugi pa se spotakne ob svojega tovariša, a Tim ga pograbi za eno roko in eno nogo ler ga zavihti v reko. Priletel je v vodo s tako groznim pljuskom. da se je dinga začela zibati in Je voda obrizgala Eh Sanga. Silno zadovoljen sam s seboj je stopil Tim lepo mirno v čoln, Mihael je odrinil, Čeng pa hitro odveslal proti lanši.
Tedaj, ko je glavna truma preganjalcev, pisana iolpa Kitajcev, pritekla do brega, je dinga bila že pri Bantamu. Čeng je držal čoln, da se ni prevrnil, Tim in Mihael pa sta dvignila Eh Sanga na krdv; nato je Čeng dingo privezal na vrv in splezal na krov in po-maoral Timu dvigniti sidro. Mihael pa je stekel k s!roju; prav ko Je sidro zropotalo na krov, se je motor sprožil in Bantam je lepo zdrčal po reki navzdol, a na bregu gu je pozdravljal divji krik razbesnelo tolpe.
Ste videli Budžaka? vpraša Čeng, ko je lanša prevozila šele nekaj jardov.
: Ne. Ali je tu? odvrne Mihael.
Pritekel je med zadnjimi. Le poglejte tja! Po vaše bi se reklo: tolpi daje okušati svoje muhe.t
15. Kuj je doživel Eh Sang.
Bantam je letel z vso svojo brzino ter v kaki četrti ure privozil mimo ustja reke, v kateri je počivala Berezina. Reka jo delala lake ovinke, da so videli le majhen kos njenega oloka; Berezine pa ni bilo na spregled, a čez deset minut je že Čeng zavpil, dn je baš ustavila reko in hiti na vso moč /a njimi!
No, mislim, da smo kaki dve milji pred njo, pravi Mihael. To je seveda presneto malo. Najkasneje v dveh urah nus bo dohitela.«
Pustite jo, nuj pride do nas, gospod, pa cc udarimo! svetuje Tim.
Preveč bi tvegali! odvrne Mihael. Utegnili bi nas poraziti in potem mojemu bratu ne bomo mogli pomagati, če jc seveda sploh še živ.«
Živ še, bosi..1 pravi Sang in se vpre na komolec.
.Ali gotovo veste? ga Mihael hlastno vprala
Jaz vedeti zales, pravi lani.
Povejte nam, kar veste, če ste že toliko pri močeh! Niste hudo ranjeni?«
Jaz lanjeni ničli reče Eh Sang. .Ja/, povedali vse, kal vedeti.t
Začne torej v svoji čudno zveriženi pidžin-angle-ščini ter poroča o svojih burnih doživljajih na suhem.
s • - 1 Bas _ jcspodan.
MALI OGLASI
Vaaka drobna vrillto I-SO »In ali vaaka beicda SO par. Na|man|il oglas i- . S Din. Ofllaal nad 4cvet vrstic se ra£uns|o vli«.. Za odgovor mamkol Na vpraianfa brca znamke ne odgovar|amoI
II
Službe iičejo
Potnik
papirne in galanterijske stroke, upeljan (Slov. — Hrvatska), autovozač z izpitom, želi premeniti tvrdko. Cenj. ponudbe na upr. pod šifro »Vpeljan potnik«.
Samost. krojačica
pridna in dobro izvežba-na v krojenju in šivanju, z dobrimi spričevali, Slovenka, želi stalne službe kjerkoli v Jugoslaviji, pri šivilji ali damskem krojaču. - Ima dober šivalni stroj. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 7997.
Sodar. pomočnik
išče službe, zanesljiv delavec za vsako delo. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7996.
Stanovanja
Dve gospodični
iščeta stanovanje eno ali dveh sob s kuhinjo in pri-tiklinami v Gradišču ali kje v bližini. Naslov v upravi pod št. 8011.
II
tlužbodobe
2 učenki
ki imasta veselje do šivanja in štikanja perila, sprejme takoj fina izde-lovalnica raznovrstnega perila. Pismene ponudbe na upr. »Slovenca« pod šifro: »Ljubljana 101«.
2 kolarska vajenca
loma iz ljublj. okolice takoj sprejmem. »Autobus«, strojno izdelov. karoserij, Ljbuljana VII, Zg. Šiška 50
Učenca
z boljšo šolsko izobrazbo, poštenega in čvrstega -sprejmem v trgovino z mešanim blagom takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost imajo z dežele. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7967.
Trgovsk. pomočnika
pridnega, agilnega, per-lektncga manufakturista, ?pleg prakse v ostalih ftrokah iščem. — Jurcj Šfterk, trgovina z mešanim blagom, Vinica,
Učenca
s primerno šolsko izobr. sprejme na triletno učno dobo, hrana in stanovanje v hiši, A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta.
Meh. pomočnika
za montažo koles sprejmemo. Prednost imajo oni, ki so delali tudi v autostroki in ki imajo šofersko izkaznico. Samo prvovrstna moč. Nastop takoj. Ponudbe pod »Mehanik« št. 8010« z navedbo dosed. službovanja.
Klepar, pomočnika
in vajenca sprejme Vinko Burgar, klepar, Ribnica na Dolenjskem.
Trgovski sluga
mlajši, priden in pošten, »e sprejme v špecerijsko trgovino. Viktor Šober, Sv. Jakoba trg 4.
Učenec
aoljših staršev z dobrimi (pričevali sprejme špecerijska veletrgovina. - M. Spreitzer, Ljubljana.
Modistka-vajenka
se sprejme takoj ali pozneje. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7995.
Pouk
Šoferska šola
1. oblast, konc., Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). - Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje.
Opremljena soba
solnčna za 2 osebi, v bližini glavnega kolodvora, se odda takoj v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 8012.
Vogalni lokal
trgovsko pisarniški, se odda na Miklošičevi cesti. Poizve sc v pisarni advokata dr. Frlana, Miklošičeva cesta 4.
Prvovrstni
zarezani strešnik,
kateri dobro prezimi in se ne lušči,
zidno opeko
v večjih množinah in nudi'po nizkih cenah
F P. VIDIC & Komp. iovarna zarezanih strešnikov, LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 3
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din ' in čisti puh kg po 250 D. L Brozovič, Zagreb, llica 82. Kemič. čistilnica perja,

Mizar, pomočnika
Tesan les
popolnoma suh. za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20.

Solidno!!
popravljam po brezkon-kurenčnih cenah: moške j tcmplance, močne 29 D, dobro izvežbanega z ne- ženskf templance, moč-kaj kapitala, sprejme kot .22 D. Priporoča se: družabnika Ferdo Primožič, mizarsstvo in parket. Ljubljana, Trnovski pristan 4.
Posestva
Realitetna pisarna
Maribor, Sodna ulica 30, proda posestva do 150 oralov, hiše, gostilne, vile, graščine, trgovine, žage, mline, mesarije in industrije.
Rudolf Tobias, čevljar, Florjanska 28.
Dvostanov. hiša
v Rožni dolini jc naprodaj. Cesta VIII, št. 1.
Opekarna
že stara, samo da jc dovolj materijala na razpolago, v obližju Ljubljane ali kakega kolodvora, sc kupi v svrho obnove. -1 Prodajalec se sprejme ev. tudi kot kompanjon. Na razpolago je opekarska • rutina in vsi opekarski ; stroji. - Več se izve pri . stavb, družbi »Gradidom«, Ljubljana, Sredina 15.
nodrocc
vrhne iz la alrika močno
blago Din 240'— mreže - posteline odeje -žimo - cvilh najcene.eš kupite pri Rudolf Sever Ljubljana, Marijin trg 2
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Ljubljana. Stari trg št. 32.
I
Mmu
z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. PICCOLI, Ljubljana
1 kg 20 dinarjev
Pri večjem odjemu ceneje. - Razpošilja se po pošti in železnici.
Nlinari!*
Pljuča!
Zdravniški zavod dr. Peč-
nik T 73 nlinčne bolezni	nž' "ro5"' n|do 1,1 le.ime"
ntk-a za pl|UCne DO'ez"	kupite najceneje pri
Sečovo™ošta^Ro^aški	A" VOLK, LJUBLJANA
Slatina.' Prospekt 3 Din"	^'VLke.
Prodamo
Žaganje in drva
odpadke od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom.
Kopalne banje
klozete, lijake in vso že-leznino dobite pri tvrdki Fr. Stupica, trgovina z železnino, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 1.
Drva, odpadki
od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244
Tovarna zamaškov
ustanovljena 1898. J. A. j Konegger, Maribor - Stu-! denci, Kralja Petra ce-! sta št. 33. Izdeluje plo-j šče iz plutovine za izo-i lacije, zdrob iz plutovine j in plutovc odpadke. — I Brzojavni naslov: Konegger, Maribor.
Otomane
I v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. -, Divane (patent), fotelje, | salonske garniture, peres-I niče, žimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najcenejše le
F. SAJOVIC
LJUBLJANA, Stari trg 6.
Za Stavbe Kmetovalci!
vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladiska tla cenc oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Te!efon2424
Novo spalnico
popolnoma kompletno, z ogledalom, prodam takoj. Cena 3C00 Din. - Novak, mizar, Rovte na Logatcem
Mlatilnice, motorje, Dee-| ring-kosilnice, pajkelne, | mline za grozdje in sadje, slamoreznice, vratila, dro-j bilce za gramoz, mline j za moko, in vse druge I gospodarske stroje ima vedno na zalogi Fr. Stupica, trgovina z železnino, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 1.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo, da je naša ljubljena sestra, oziroma teta, g.
Antonija Vilfan
gostllničarka v Laborah pri Kranju
po težki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, dne 15. iuliia mirno v Gospodu zaspala, Pogreb bo v četrtek, dne 17. t. m, ob 9 v Šmartno pri Kranju.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZDRAVO IN MOČNO KRI ZDRAVE IN MOČNE ŽIVCE IZVRSTEN TEK
ZELEZNO KINA-VINO
P. n. Laboratorij »ALGA«, Sušak.
Radi Vam priznavamo in dolžnost nam je, da smo si z Vašim preparatom »ENER-GIN« železnim kina vinom povsem opomogli. Kot razvidite s slike, smo zdaj zdravi, teka dobrega ter se popolnoma dobro počutimo.
S tem lahko najtopleje priporočim otrokom in odraslim Vaš preparat »ENERGIN« železno kina vino, komurkoli je potrebna okrepitev krvi.
S spoštovanjem
družina Rajmond.
Za okrepitev odraslih 3—6 steklenic »ENERGINA«, 3 žlice na dan; otrok 3 steklenice
»ENERGINA«, 3 male žličke na dan. Pred jedjo.
„E IVER G IN" železno kina-vino -v lekarnah 1 polllterslca steklenica Din 40.-.
PO POŠTI POŠILJA LABORATORIJ »ALGA«, SUŠAK
3 steklenice »ENERGINA« Din 128'—. 6 steklenic »ENERGINA« Din 248— in 1 zastonj. 12 steklenic >ENERGINA« Din 492"- in 2 zastonj.
Drobne otrobe
in
pšenično krmilno moko
v vseh množinah - po najnižjih dnevnih cenah nudi
Ivan Kuralt,
valjčni milni v Domžalah.
ISO hg
koruze . . rešet. oves
158 D 190 D
prodaja proti gotovini
JOS. BAHOVEC
SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA
Cevi ii Kamenine
fa češko blago
cevi betonske
domači strojni izdelek
stopnice kopalne bane
in vsi cementni izdelki. yredno velika zaloga.
J. Cihlar, Ljubljana
Dunajska cesta 69.
Kmetovalec
in obrtnik!
Če rabiš dober motor, dobiš svetovnoznani Li-ster bencinski motor za nizko ceno pri tvrdki Fr. Stupica, zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
. , / ' i • r ;
Staro industrijsko velepodjetje išče v svrho povečanja obrata
družabnika
s ca. 300.000 Din. Delež zasiguran. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Velika bodočnost«.
RATOL
je odlikovan z zlato svetinjo, ker se je pred oblastjo dokazalo, da je sigurno sredstvo proti podganam in mišim, da pa je sicer popolnoma ne-kvarljiv. Enako zanesljivo deluje Gamadin proti ščurkom, Stenol proti stenicam. Arvicin proti poljskim mišim. Dobiva se povsod. Proizvaja Biokemija d. d., Zagreb, Hatzova 25.

IM. v. Ncderiantiscfte naatschoppl} van verzdRTing! von 1906
Rudarji!
Zavarujte se za nezgode pri gornji zavarovalnici
Zastopnik :
J. Hamers, Tuddernscheweg 36 Sittard,
I
Čast nam je naznaniti našim cenjenim naročnikom, da se je naša centrala v Zagrebu vselila v nove uradne prostore
na llici br, 9
Telefon kot do sedaj 33-07.
PUBLICITAS D. D., ZAGREB.
Največji jugoslovanski oglasni zavod.
Prva celotna izdai« l Doktorja Franceta Preierna
zbrano delo
Cena Din 40*—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v ljubil? nI.
Potrtega srca naznanjamo žalostno vest, da jc naša ljuba, predobra mama, stara mama, gospa
Terezija Medved roj. Potočnih
vdova posestnika
dne 14. julija t. 1. v 83. letu, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice sc bo vršil v sredo, dne 16. julija ob 16 iz hiše žalosti, Zaloška cesta št. 1 (Moste) k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnicc sc bodo brale pri sv. Petru v Ljubljani in v Stični.
Ljubljana-Stična, dne 15. julija 1930.
Frančiška čenčič, in ostali sorodniki. Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Vodmat-Moste.
+
Podpisana uprava naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je gospod
Adoli Zorzini
veleposestnik
dne 14. t. m. ob 3 umrl v 67. letu svoje starosti.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 16. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Gornji Radgoni. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 17, t. m. pri Sv. Petru v Gor. Radgoni.
Gornja Radgona, dne 14. julija 1930.
Uprava graščine Rothenthurn.
Zahvala
Vsem, ki so nas zapuščene sirote ob nenadni smrti tolažili, z nami žalovali ter spremili našega nepozabnega ateka
Florijana Ptevčah
krčmarja, peka in posestnika
na njegovi zadnji poti, prisrčna hvala.
Globoka zahvala čč. gg. duhovnikom za spremstvo ter č. g. župniku za iskrene poslovilne besede. Bile so lepe. Bog Vam poplačajl Hvala najlepša prav posebno tudi našemu priletnemu, priljubljenemu starčku očetu Furkuševemu, ki je vkljub svojim 76. letom hotel ler tudi v resnici izkazal svojemu staremu sosedu in prijatelju zadnjo čast. Prav iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter splošno vsem, ki so našega nepozabnega očeta vkljub neugodnemu vremenu v lako obilnem številu spremili na njegovi zadnji potf ,do groba. Bog plačaj vsem! Priporočamo ga v molitev in blat? spomini
Majšperg, dne 11. julija 1930.
Žalujoči ostali.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel
Izdajatelj: Iran Rakoveo,
Urednik: Franc Kremžar.