Leto LXVI
PoSlnfna pTafena v gotovini
V Ljubljani, v pefelč, dne 29. aprila 1938
stev. 97a Gena f.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo t20 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 ia 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-l )unaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva ia oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 4004, 40-05 «— Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznikn
Sprava med Irsko in Anglijo
Zadnji ponedeljek, dne 25, aprila sta De Valera kot predsednik svobodne Irske države, ki se bo odslej imenovala Eire, in Chamberlain kot predsednik angleške vlade na slovesen način podpisala sporazum, ki zaključuje zdaj že več let trajajoče borbeno stanje med Anglijo in Irsko. Irskega predsednika so spremljali gospodarski minister Lemass, finančni minister MacEntee in poljedelski minister James Ryan, Chamberlain pa je bil obdan od ministra za dominione Malcolna MacDonalda, kanclerja državne blagajne sira Johna Simona, obrambnega ministra sira Thomasa Inskipa, notranjega ministra sira Samuela Hoarea in gospodarskega ministra Oliverja Stanleya. Vsi ti gospodje si bili gostje angleškega ministrskega predsednika in priče slovesnega podpisa pogodbe Angleški vladi je bilo mnogo ležeče na tem, da ta zgodovinski dogodek podčrta, ker je hotela prijateljstvo meti Anglijo in Irsko posebej poudariti, čeprav sprava še ni mogla biti popolna. Angleški ministrski predsednik je to tudi simbolično poudaril, ko je De Valeri slovesno vrnil vojaški daljnogled, ki ga je voditelju Ircev leta 1916 odvzel neki angleški častnik, ko ga je med državljansko vojno na Irskem ujel.
Pogajanja, ki so se začela sredi meseca januarja letos, so bila kaj mučna Trikrat so bila prekinjena in trikrat so se znova nadaljevala. V začetku morca je izgledalo, da sporazum splob ne bo mogoč, kajti dne 2. marca je po svojem povratku v Dublin predsednik De Valera povedal zastopnikom tiska, da so vsa prizadevanja jalova tako dolgo, dokler ostane Irska razdeljena v večji, južni katoliški, in manjši, severni protestantski del. Dne 8. aprila je De Valera v irskem parlamentu obrazložil vzroke zavlačevanja. Takoj naslednji dan sc je na splošno začudenje predsednik vlade v severni Irski lord Graigavon odpeljal v London, kjer mu je notranji minister sir Samuel Hoare dotolmačil. da mora tudi severna Irska doprinesti svoje k sporazumu med Irsko in Anglijo, ker je iz obrambnih ozirov za varnost angleškega imperija neobhodno potreben. Predvsem je sir Samuel opozoril na nezakonito zapostavljanje katoličanov pri podeljevanju državnih služb na severnem Irskem. Lord Graigavon je moral podpisati neka zagotovila in šele potem je predsednik južne Irske De Valera privolil v nadaljevanje pogajanj, in sicer na nekoliko manj obrežnem področju, ki se tiče v glavnem samo gospodarskih in narodnoobrambnili vprašanj, medtem ko je bilo vprašanje politične združitve obeh delov Irske za enkrat izluščeno in bo brez dvoma predmet poznejših prizadevanj, kadar bodo vse okoliščine za to dozorele.
Spor med Irsko in Anglijo je nastal, kakor znano, leta 1932, ko je irska vlada samovoljno ukinila plačevanje vsakoletnih plačil, ki se jih je v pogodbi 1.1921 obvezala plačevati angleški vladi skozi 60 let kot odkupnino za razlaščena veleposestva angleških lordov, ki so se jih polastili v temnih časih brutalnega preganjanja Ircev v dobi reformacije. Londonska vlada je takrat na ta sklep odgovorila s carinskimi ukrepi, ki so Irski in njenim pridelkom prizadeli veliko škodo. Irska je segla po proti-udaru z zelo hudimi carinskimi protiukrepi, ki so skoraj onemogočili vsak angleški uvoz na Zeleni otok Spor je dosegel svoj višek v juniju lanskega leta, ko je irski parlament sprejel ■novo ustavo, ki je proglasila popolno državno neodvisnost vse Irske z vsemi otoki vred, ter tako jasno in nedvoumno postavila zahtevo po združitvi severne in južne Irske na dnevni red. Povedati je treba na čast londonske vlade, da takrat ni izgubila živcev, čeprav so jo potiskali v to smer vplivni možje konservativne stranke iz vrst »nespravljivihc. Chamberlainova vlada, v kateri je pogajanja vodil spretni Malcolm MacDonald v svojstvu ministra za dominione, je takoj izjavila, da nova ustava Irske v ničemer ne zadeva skupnosti vsega angleškega imperija, da je vprašanje združitve obeh irskih delov notranje irsko vprašanje, ki se tiče samo vlad v Dublinu in v Belfastu, in da je pripravljena sprejeti pogajanja za sporazum pod. edinim pogojem, če se bo Irska udeleževala skupne obrambe angleškega imperija. Sporazum, podpisan dne 25. aprila, je dokaz za to, da je na obeh straneh vladala dobra volja, obiti zaenkrat politično stran nesoglasij in odstraniti gospodarske ovire, ki so se nagromadile, da bo pot do ^ončnovel javnega sporazuma odprta in očiščena.
Pogodba, ki je zacelila krvavečo rano v odnosih med Irsko in Anglijo, je razdeljena v tri dele V prvem delu priznava Anglija, da je Irska postala sposobna, da sama skrbi za obrambo svojega državnega ozemlja, in ji zato tudi vrača vse svoje vojaške naprave, ki jih do zdaj imela na irskem ozemlju. Na Irskem tie bo odslej nobene angleške garnizije več, ne suhozemske, ne pomorske in ue zračne. Irska dobi v svojo last tudi trdnjave, orožje in municijo, ki so bile do zdaj last angleške armade na irskih tleh Drugi del pogodbe se tiče vsakoletnega tributa, ki ga je morala Irska An; "iiji plačevati. Plačevanje se zdaj ukine, pač pa bo Irska ta dolg poravnala enkrat za vselej z enkratnim plačilom 10 milijonov funtov (dve in pol milijarde dinarjev) in bo morala seveda v ta namen najeti posojilo. Izvzeto pa je odplačevanje letnih 250.000 funtov (nad 60 milijonov dinarjev), ki predstavljajo I. 1925 sporazumno
Francoski in angleški
Na dnenem red« državnihi so se sesti
so najbolj kočljiva vprašanja Evrope in Sredozemlja
London, 28. aprila. AA. V Londonu so se danes dopoldne ob 10.30 pričela francosko-anglcška^pogajanja. Tega sestanka so se poleg nekaterih drugih udeležili francoski ministrski predsednik Daladier, francoski zunanji minister Bonnet, franc. veleposlanik v Londonu Corbin, predsednik angleške vlade Chamberlain, zunanji minister lord IIalifax in glavni diplomatski svetnik angleške vlade sir Robert van Sittard
Dnevni red razgovorov je sledeč:
1.	Skupna angleško-francoska akcija za učinkovito izrabo upos^ivljenih odnošajev t Italijo.
2.	Skupni angleško-francoski korak v Ženevi, da se zaključi abesinsko vprašanje.
3.	Razmotritev španskega vprašanja z ozirom ua verjetno zmago nacionalistov.
4.	Določitev vprašanja, ali je možno zbližanje z Nemčijo, ki naj bi jo pridobila Francija s kakim korakom, ki bi mogel ustvariti prijaznejše ozračje.
5 Vprašanje manjšin na češkoslovaškem in francoskih obvez napram tej republiki. 6. Možnost gospodarske pomoči Anglije in Francije češkoslovaški.
Vprašanje nevtralnosti Švice. 8. Vprašanje vojaškega sodelovanja mc« /niguju ■» iIa»nJu.
Ta dnevni red je bil odobren na seji ministrskega sveta 26. aprila.
Prvi razgovori ugodno potekajo
BOJfNET
London, 28. aprila. c. Danes so se v Londonu začeli angleško-francoski razgovori. Francoska državnika sta noč prebila v francoskem veleposlaništvu. Francoski min. predsednik je vstal že zelo zgodaj in zjutraj ob pol osmih je presenetil angleške časnikarje že s svojim sprehodom po IIyde-parku. Konferenca je bila napovedana za 10. uro, vendar pa sta se Daladier in Bonnet odpeljala v predsedstvo vlade šele ob 10.20.
O francoskih financah
ne bodo govorili
Malo pred odhodom v predsedstvo vlade je dopisnik pariškega »Tempsa« pristopil k zunanjemu ministru Bonnetu in ga opozoril na to, da ves londonski tisk skoraj soglasno zjutraj objavlja vesti, da bo dobršen del francosko-angleških razgovorov zavzemalo poglavje o francoskih financah. Bonnet je odgovoril dopisniku, da mu lahko reče samo to, da se o francoskih financah na tem sestanku gotovo ne bo ničesar govorilo.
Francoska državnika sta se v predsedstvo vlade pripeljala ob 10.30 in ves zunanji sijaj sprejema je bil tak, kakor je to že v navadi ob sličnih dnevih in sličnih srečanjih. Oba francoska državnika sta takoj odšla v kabinet predsednika vlade Chamberlaina, kjer ju je že čakal Chamberlain z lordom Halifaxom in diplomatskim svetovalcem angleške vlade sirom Robertom Vansitardom. Na francoski strani pa se je razgovorov udeleževal še francoski veleposlanik Corbin.
Prvi del pogovorov je trajal od 10.30 do 13, ko je Chamberlain priredil kosilo na čast svojih gostov. Med kosilom se pogovori prav za prav niso prekinili in so se po kosilu tudi nadaljevali ter trajali do 16.45.
Prvo uradno poročilo
Ko sta Daladier in Bonnet zapuščala predsedstvo vlade, je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
»Daladier in Bonnet sta se v spremstvu veleposlanika Corbina sestala s predsednikom vlade Chamberlainom in državnim tajnikom za zunanje zadeve lordom Halifaxom. Sestanek je trajal od 10.30 do 16.45. Med francoskimi in angleškimi člani vlade jc bila ugotovljena popolna soglasnost v vseh vprašanjih, ki so se danes obravnavala. Konferenca se bo jutri ob 10.30 nadaljevala.«
Daladier in Bonnet sta se ob 17 vrnila v francosko veleposlaništvo, kje-- sta se začela pripravljati za večerjo, ki jo bo nocoj v windsorskem gradu priredila angleška kraljevska dvojica.
določeno odkupnino za povračilo škode v državljanski vojni na Irskem. V tretjem delu pogodbe se ukinejo vse posebne in izredne angleške odnosno irske carine na drug drugega blago, ki izhajajo iz dobe carinske vojne. Medsebojna trgovina postaja svobodna in carina prosta, izvzemši nekatere predmete, za katere pa veljajo ugodnosti, ki jih Anglija dovoljuje dominionom v notranji trgovini angleškega imperija, kot je bilo določeno na imperialni konferenci v Ottawi za vse dominijone enako.
Sprava med Anglijo in Irsko, ki so ju neke velesile še nedavno mislile drugo proti drugi izigravati, je zdaj dosežena. Poročila pravijo, da je zadovoljnost tako v Angliji, kakor na Irskem velika, kljub žrtvam, ki sta jih obe državi morali sprejeti. Uspeli je za Irsko velik, ker se jc na miroljuben način skoraj popolnoma približala velikemu narodnemu cilju, prav tako pa tudi za Anglijo, ki je z modro politiko dosegla, da je Irska po svoji lastni volji in pristanku postala njena zaveznica v obrambi britanskega občestva narodov. V ponedeljek, dne 25. aprila jc bilo v Loudonu zaključeno pomembno poglavje v evropski zgodovini
Pooblaščeni obveščevalci izjavljajo, da se je danes največ govorilo o doseženem sporazumu med Italijo in Veliko Britanijo. Angleška državnika sta razložila vse podrobnosti, ki so spremljale to pogodbo. Francoska zastopnika sta čestitala angleški vladi za doseženi uspeli, ker je po mnenju Francije ta pogodba pomirila položaj v Evropi. Francoska zastopnika sta tudi izjavila, da bi Francija pač rada sodelovala že pri pogajanjih med Anglijo in Italijo, če Mussolini ne bi bil odklonil sličnega postopka. Ugotovljeno je bilo, da se. bo popolno pomirjenje z Italijo doseglo tedaj, ko bosta Francija in Anglija priznali italijansko cesarstvo. To pa bo kmalu, ker bo lord Haliiax na seji Sveta ZN predlagal, naj se prepusti članicam ZN popolna svoboda glede priznanja italijanskega cesarstva. Angleška vlada bo tudi dosegla, da se o tem vprašanju v Ženevi nc bo glasovalo.
Lord Halifax je nato obširno poročal tudi o vprašanju prostovoljcev in o njihovem odhodu iz Španije. Francoski zunanji minister Bonnet je pripomnil, da ne more dovolj podčrtati važnosti, ki jo Francija pripisuje temu vprašanju. Šele odhod prostovoljcev bo po njegovem mnenju pojasnil cilje italijanske politike. Za Francijo je tudi važno, da bi Italija priznala obveze pogodbe iz 1. 1936 in ki se tičejo Tunisa in položaja v Rdečem morju.
Angleška državnika sta tudi pojasnila svojima francoskima tovarišema organizacijo in izvedbo angleškega oboroževanja.
K točki o ČSR:
Spomenica češkoslov. vlade
Nato se je pa konferenca morala dotakniti najkoč-ljivejšega vprašanja, ki je tudi na dnevnem redu te konference.
Češkoslovaški zastopnik v Londonu je namreč tik pred začetkom konference izročil francoski in angleški delegaciji noto češkoslovaške vlade, ki je pisana v francoskem in angleškem jeziku. V tej noti poudarja češkoslovaška vlada troje:
1. Kako misli češkoslovaška vlada odgovoriti na zahteve voditelja sudetske nemške stranke Konrada Henleina;
2.	Kaj misli češkoslovaška vlada z narodno socialistično propagando v sudetskih nemških krajjh in kakšne pogoje misli staviti nemški manjšini v ČSR;
3.	Kaj misli češkoslovaška vlada zahtevati od svojih zaveznikov.
Vsebina češkoslovaške note seveda še ni objavljena, vendar pa povsod poudarjajo, da je taka, da je silno vplivala na člane konference.
Nocojšnja »Information« objavlja poročilo svojega dopisnika Fernanda de Brinona iz Londona, ki pravi, da sta češkoslovaški noti na današnji seji angleško-francoske konference sir Neville Chamberlain in lord Halifax priložila tudi izčrpna obvestila angleških poslaništev iz Berlina in Prage o stanju razmerja med Nemčijo in ČSR.
Daladier:
„Dosegli smo lak sporazum, kakršnega med Anglijo in Francito še ni bilo"
Ko sta se francoska državnika po 17 pojavila v salonih francoskega veleposlaništva, sla pristala na lo, da bi dala nekaj pojasnil francoskim časnikarjem. Prvi je izjavil Daladier, da mora sicer molčati, vendar pa lahko že sedaj reče, da je bila v vseh najvažnejših vprašanjih med francoskimi in angleškimi državniki dosežena popolna soglasnost in da je sporazum med Francijo in Anglijo popoln. Posvetovanja da bodo končana jutri in misli, da bo v petek zvečer že spet v Parizu. »Med Francijo in Anglijo smo dosegli tak sporazum, kakor ga do sedaj med Francijo in Anglijo še nikdar ni bilo.«
Zunanji minister Bonnet pa je samo rekel, da se je govorilo na današnjih posvetih o vsem, samo ne o razmerju med Nemčijo in češkoslovaško, o srednji Evropi in o položaju na Daljnem vzhodu. O teh zadevah se bo govorilo jutri in torej tudi na konferenci note češkoslovaške vlade še niso temeljito pretresali.
Španija spet — nevarna točka
Rim, 28. aprila. Glasilo angleške delavske stranke »Daily Herald« fe objavilo v torek članek, v katerem trdi, da je Italija prelomila obljubo, ki jo je dala Chamberlainu, da med italijansko-angle-škimi razgovori ne bo pošiljala v Španijo nobenih prostovoljcev. Po trditvi »Daily Heralda« pa je Italija svojo besedo prelomila. 23. februarja je dospel v Sevillo italijanski bataljon, ki so ga poslali takoj v Teruel, naslednjega dne pa se je izkrcalo v Španiji 1000 italijanskih prostovoljcev. In tako je šlo naprej ter je Italija pošiljala v Španijo nepretrgoma tudi municijo, topove, tanke ln letala.
Na to odgovarja danes »Giornale d'Italia« ter pravi, da Italija že več mesecev ni v Španijo poslala niti enega moža, niti enega topa aH strojnice. V Sevilli je angleški konzul, ki to lahko potrdi, in »Daily Herald« ne bo mogel doprinesti za te trditve niti sence dokazov.
Pač pa ima Italija v rokah dokaze, kako silno greše zoper načelo nevtralnosti v španski državljanski vojni druge države, ki so slovesno izjavile, da 6e ne bodo vmešavale vanjo. Zlasti v zadnjem času dobiva španska rdeča vlada ogromne količine orožja iz tujine, tako da preti nevarnost, da bo treba zopet postavili na dnevni red vprašanje, ki je bilo postavljeno decembra 1936, kako vzpostaviti ravnotežje sil v španski državljanski vojni, da ne bo ena stranka prevladovala nad drugo. Treba je jasno povedati: če rdeči v Španiji v zadnjem času ne bi bili dobili toliko vojnega materiala iz tujine, bi bilo danes državljanske vojne že konec.
»Giornale dTtalia« trdi nato, da se na francoskem teritoriju nadaljuje nabiranje prostovoljcev za špansko boljševiško vojsko. Sc bolj pa se nadaljuje pošiljanje vojnega materiala v Katalonijo in v rdečo Španijo. Zelo obilne pa so tudi vojne po-šiljatve iz češkoslovaške republike. V zadnjem času je vlada v Valenciji sklenila s češkoslovaškimi orožarnami pogodbe za dobavo vojnega materiala v vrednosti 240 milijonov pezet. »Skoda« pošilja orožje v Gdinjo pod pretvezo, da je namenjeno za Estonsko v Tallin. V resnici pa gre v Španijo. V noči od 13. na 14. aprila sls odplula iz Gdinje »Dlana« in »Gravelines« z vojnim materialom v francosko pristanišče, odkoder je orožje odšlo po kopnem skozi Francijo v Barcelono. »Dlana« je vozila s seboj 700 ton municije za puške in 20
»Škodovih« topov, »Gravelines« pa je vozil 9 aero-planov tipa »Škoda« in 40 ton granat, ki so ležale v poljski masti. Na Ruskem ravnokar vkrcavajo za rdečo Španijo 200 letal. Po 20. aprilu je dospelo v Barcelono 150 novih letal, od katerih jih je veliko prišlo na norveških ladjah iz Amerike. V St. Na-zairu je ležalo 8000 strojnic in 85 topov, ki so jih pripeljali iz Gdinje, pa jih spočetka niso odposlali v Španijo, ker tovarna ni prejela denarja, toda 16. aprila je bila stvar poravnana in je bil material odposlan v Španijo na podlagi kreditnega pisma na vsoto 110 milijonov frankov.
Članek je značilen zaradi lega, ker prihaja v času, ko se Anglija na vso moč trudi, da pridobi Francijo za sporazum z Italijo, ki naj bi na ta način postala član koncema Pariz-London. Kakor znano, angleško-italijanska pogodba nc more prej stopili v veljavo, dokler se ne odpokličejo iz Španije vsi prostovoljci. Če pa je položaj tak, kakor ga slika italijanski list, ki namiguje na možnost, da bi se postavilo vprašanje nevtralnosti v španski državljanski vojni zopet na dnevni red, potem bi bila Evropa zopet postavljena pred komplikacijo mednarodnega položaja.
Delež judov v avstrijskem gospodarstvu
Dunaj, 28. aprila. AA. (DNB) »Deutsche PosU objavlja danes statistične podatke, ki dokazujejo v koliko je avstrijsko gospodarstvo v rokah judovskih podjetij. Iz teh podatkov je razvidno, da imajo judje v Avstriji v svojih rokah vse tovarno orožja, 80% tovarn za čevlje, 78% trgovinskih in industrijskih podjetij. (50% pekarn, veletrgovina z življenjskimi potrebščinami pa je kar vsa v rokah Judov.
Zemunska vremenska napoved. Prevladovalo bo jasno in precej toplo vreme |>o vsej državi, razen v severnozahodnem koncu, kjer bo še naprej oblačno.
Dunajska vremenska napoved: Splošen značaj vremena se ne bo mnogo spremenil. o|>oldue temperatura nad 15 stopinj Celzija.
Skrivnost mrtvečevega zaklada
Maribor, 28. aprila.
V Mariboru je povzročila veliko senzacijo novica o zakladu, ki so ga našli v suknji pokojnega starega hlapca Antona Mohorka v mariborski bolnišnici. Kakor smo že včeraj poročali, so našli v podlogi suknje 122.000 din, in sicer 29.000 diu. v gotovini, ostalo pa v hranilnih knjižicah.
Mariborska policija je danes vzela preiskavo v svoje roke in je dopoldne posebna komisija odšla v Radvanje k veleposestniku Rotu, kjer je pokojni Mohorko služil, da preišče njegov kovčeg in ostalo zapuščino. Našli pa niso v kovčegu nobenih posebnosti, samo navadne predmete in nekoliko perila, tako da ta preiskava ni rodila zaželenega uspeha. Včeraj je prišel na policijo tudi pokojnikov brat, ki služi za hlapca na Pobrežju.
Cim je zvedel za smrt svojega brata, je prišel in zahteval, da ee mu izroči zapuščina. Seveda no bo dobil denarja dokler ne bo končana preiskava in dokler se ne ugotovi, na kakšen način jo bil denar pridobljen. Denar je naložen v štirih hranilnih knjižicah: v mariborski Mestni hranilnici, v Narodnem domu, v Spodnjeitajerski hranilnici in pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Prve tri knjižice se glasijo na tuje ime in so vinkulirane, le zadnja knjižica se glasi na ime pokojnega Mohorka. Zanimivo je, da sta bila istega dne 1. 193-1 vložena v Mariboru v dveh različnih denarnih zavodih dva zelo velika zneska. Ugotovilo se je iudi, da Mohorko ni bil star 70 let, temveč le 58, in da je doma od Sv Ane v Slov. goricah. Preiskava, ki bo gotovo prinesla na dan zanimive stvari, ee sedaj nadaljuje.
Navodila prosvetnega ministrstva
o polaganju zasebnih izpitov
Belgrad, 28. aprila. AA. V prosvetno ministrstvo prihajajo vsak dan nove prijave za polaganje zasebnih izpitov iz srednjih šol, kakor tudi prošnje za pojasnila glede vprašanj, ki 60 v zvezi s temi izpiti. Ministrstvo prosvete je izdalo v tej zadevi tale pojasnila:
1.	Zasebne izpite je mogoče polagati samo v državnih šolah in sicer meseca maja. V enem izpitnem roku more kandidat zasebno polagati izpit čez dva razreda in poleg tega tudi tečajni izpit.
2.	Kandidat polaga ta izpit na gimnaziji tistega mesta, v katerim stalno bivajo njegovi starši, če pa v tem kraju ni gimnazije, polaga izpit na šoli, ki pripada temu področju. Uradniki in ostali uslužbenci polagajo ta izpit v mestu svojega stalnega službovanja, če pa tu ni gimnazije, spet v bližnji gimnaziji, ki pripada temu šolskemu okolišu.
3.	Če je v kakem mestu več gimnazij, polaga
kandidat izpit na tisti, ki pripada njegovemu okolišu. Če šolski okoliši niso razmerjeni, potem polaga kandidat izpit v kateremkoli področju teh šol.
4. Kandidat mora predložiti ravnatelju gimnazije, na kateri hoče polagati izpit: a) firošnjo, kol-kovano po zakonu o taksah, v kateri mora navesti kdaj, kje in s kakšnim uspehom je dovršil prejšnje razrede gimnazije in če je že kdaj prej polagal ta izpit (brez teh podatkov ne bo nihče j>ripuščen k izpitu; b) nravstveno spričevalo in izkaz o premoženju, čemur mora priložiti sliko; c) potrdilo o neposrednih davkih za zadnje leto, da se določi šolnina; d) potrgilo o svojem dosedanjem službovanju; e) krstni list; f) neposredno na ministrstvo naj se obračajo samo oni kandidati, ki pridejo iz kake inozemske gimnazije.
Prošnje je treba vložiti najkasneje do 15. maja na ravnateljstvo pristojne šole oz. (za kogar to velja) na prosvetno ministrstvo.
Gradbeni minister po Švici
Ženeva. 27. aprila. AA. Na poti iz Italije je snoči prispel v Švico jugoslovanski gradbeni minister Dobrivoj Stošovič v spremstvu svojega pomočnika Josifoviča, šefa kabineta Tufekdžiča ter
strokovnjakov v gradbenem ministrstvu Vojislava Boučeka in Jordana Petroviča. Na švicarski meji je pozdravil ministra Stošoviča jugoslovanski konzul v Ziirichu Milan Savič. Prvi dan svojega bivanja v Švici je minister Stošovič s svojim spremstvom obiskal Gothard, kjer si je ogledal krasno zgrajene ceste in slovito Gothardsko električno železnico ter električno centralo, ki stoji v višini 1800 m in ima 62.000 konjskih sil. Nato so si ogledali nova švicarska javna dela v Lucernu ter se ves dan zadržali v Ziirichu. Kantonalna tehnična uprava v Ziirichu jim .je dala na razpolago vse podatke glede javnih del v Švici, za katere so minister Stošovič in njegovi spremljevalci prosili. V Ziirichu so obiskali nove zgradbe kantonalne uprave, univerzo in znano zilriško visoko tehnično šolo. Minister Stošovič je obiskal tudi staro hišo, v kateri je stanoval pokojni Nikola Pašič za časa svojega študiranja v Ziirichu. Nato so si ogledali novo cesto, ki pelje proti VVinter-turu in dalje proti Šafhausenu. Na nemški meji sta ministra Stošoviča sprejela in pozdravila jugoslovanski generalni konzul v Dusseldorfu Dušan Pantič in delegat nemškega ministrstva za javna dela iz Berlina dr. Schnell, ki je nalašč za to prispel iz Berlina z letalom. Ministra Stošoviča je do švicarske meje pospremil generalni konzul kraljevine Jugoslavije v Ziirichu Milan Savič.
Belgrad, 28. aprila. AA. S kraljevim ukazom je imenovan za zastopnika gradbenega ministra Dobrivoia Stošoviča za njegove odsotnosti v tujini kmetijski minister Svetozar Stankovič. * * *
Belgrad, 28. apr. m. V soboto 30. t. m bo v Belgradu odprt pomladanski velesejem. Kakor za dosedanje razstave, so tudi za pomladanski velesejem oddani vsi prostori. Po zaključenem vele-sejmu bo na istem mestu odprta prva mednarodna letalska razstava, ki jo prireja Aeroklub.
Minister za socialno politiko na konferenci Mednar. urada za delo
Ženeva, 27. aprila. A A. Danes je bil predhodni sestanek vladnih delegatov upravnega sveta mednarodnega urada dela, ki se bo sestal jutri. Na tem .sestanku sta bila poleg ostalih delegatov tudi zastopnik severne Amerike Kuliji, znani sodelavec in osebni prijatelj predsednika Rossevelta, ter japonski delegat Ita Oka. Kakor znano niti severnoameriške države niti Japonska nista članici Društva narodov, vendar pa sta jk>-slali svoja zastopnika na sestanek mednarodnega urada dela. Temu sestanku je prisostvoval tudi jugoslovanski stalni delegat pri Društvu narodov opolnoinočenl minister Ivan Subotič. Nocoj pride v Ženevo jugoslovanski minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič v spremstvu načelnika v ministrstvu za socialno polltilto Dušana Jeremiča in šefa odseka Stojiča, ki bo sodeloval pri delu upravnega odbora mednarodnega urada dela. Ta sestanek upravnega odbora ima poseben pometi. Na njem naj bi se namreč pretresalo važno vprašanje delovnega časa v industriji. Kakor znano je to vprašanje dobilo mednarodni značaj in posega globoko ne samo v notranje specialne politične in gospodarske razmere posameznih držav, ampak tudi v svetovno gospodarstvo in proizvodnjo. Poleg tega naj bi ta sestanek upravnega sveta pripravil mednarodno konferenco dela, ki bo v Ženevi junija meseca letos. Nazadnje pa je na dnevnem redu tega sestanka upravnega odbora. ki mu prisostvuje tudi jugoslovanski minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, tudi nekaj sporov med delodajalci in delavskimi zastopniki ]>o nekaterih državah, kakor n. pr. v Sovjetski Rusiji.
Belgrad, 28. aprila. AA. S kraljevim ukazom je na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra imenovan za zastopnika ministra za socialno politiko Dragiše Cvetkoviča za njegove odsotnosti v tujini trgovinski minister dr. Milan Vrbanič.
Rojstni dan kneza Pavla
Belgrad, 28. aprila. AA. Danes ob 10.30 je bila o priliki rojstnega dne Nj. Vel. kneza namestnika Pavla služba božja z zahvalo, v kapeli na Dedinju. Službe božje so se udeležili Nj. Vis. knez Pavle, kneginja Olga. kneževič Nikola, številne dvorne dame ter civilna in vojaška hiša Nj. Vel. kralja. Po službi božji je bil v salonu na Dedinju velik sprejem, kjer so čestitali Nj. Vis. knezu namestniku.
Dr. Stojadinovič in ban dr. Natlačen o našth cestah
Bled, 28, aprila. AA. Danes popoldne je imel predsednik vlade dr. Stojadinovič konferenco z banom dravske banovine dr. Markom Natlačenom in njegovimi referenti o gradnji novih državnih in banovinskih cest v dravski banovini. Na konferenci so ugotovili nujnost in prvenstvo cesit, ki se morajo takoj zgraditi. Podrobnosti in vse, kar je z gradn:o teh cest v zvezi, bodo še enkrat proučili v duhu zdai dognanih glavnih obrsov na novi konferenci, ki bo čez nekaj dni v Ljubljani, in ki se je bo osebno udeležil gradbeni minister Dobrivoje Stošovič s svojim pomočnikom Stanislavom Josipo-vičem.
V torek se prične konferenca jugoslovanskih škofov
Zagreb, 28. aprila, b. Prihodnji torek ob 9 dopoldne po molitvah k Sv. Duhu, se začne v nadškofijskem dvorcu škofovska konferenca. Tej konferenci bodo prisostvovali vsi jugoslovanski katoliški škofje, ker so na dnevnem redu zelo važna cerkvena vprašanja. Doslej so dospeli v Zagreb: dr. Josip Srebrnič. škof krški. Mihovil Pušič, škof livarski, ta dva včeraj, davi pa je prišel dr. Anton Akšamovio, škof djakovski. Vsi so se naselili v nadškofijskem dvorcu in se dalj časa razgovarjali z dr. Alojzijem Stepincem, zagrebškim nadškofom. Zbran je že ves material za konferenco. Zdaj ga prirejajo za posamezne seje. Kakor je videti, bo konferenca trajala več dni, vendar ne l>odo vsi škofje mogli ostati v Zagrebu do konca konference, ker so nekateri že določili kanonske vizitacije v svojih škofijah. Zato pa bo jioseben odbor škofov opravil vse določene posle.
Drobne domače in ture
Udrzalov pogreb
Praga, 27. apr. A A. ČTK: Posmrtne ostanke bivšega predsednika Češkoslovaške vlade Udržala so danes prenesli v kapelo cerkve sv. Štefana. Po kratkih cerkvenih obredih so jih nato prepeljali na- železniško postajo, odkoder so jih prepeljali v rodni kraj umrlega Udržala, v Dilni Roven. Pokopali ga bodo na državne strbške jutri dopoldne v Dolnjem Rovenu. Ob grobu se bo poslovil od njega predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža. Vsi češkoslovaški častniki in vojaki bodo nosili jutri žalni trak v znak žalosti za preminulim Udržaloin, stvariteljem češkoslovaške vojske.
Švedski kral< v Berlinu
Berlin, 28. apr AA. DNB: Švedski kralj je danes ob 8.30 prispel v Berlin. Na železniški postaji 6ta ga pozdravila švedski poslanik v Berlinu in šef protokola. Opoldne je švedsko poslaništvo priredilo kralju na čast slovesno kosilo, n:i katero je bil povabljen tudi ministrski predsednik general feldmaršal Herman Goring, nemški zunanji minister v. Ribbentrop, minister dr. Lam-mers in še nekaj drugih. Nocoj bo kralj nadaljeval pot proti Stockholmu.
Grob Kara Mustale na'den
Jedreue, 28. apr. AA. Štefani: Tu so odkrili grobova dveh generalov Sulejmana Velikega. Zdi se, da sta to grobova Kare Mustafe, ki je poveljeval turški vojski o priliki obleganja Dunaja, in Meleka Ibrahima paše Oba generala sta umrla isti dan. zato tudi domnevajo, da sta pokopana drug poleg drugega.
Turško-grški sporazum
Atene, 28. aprila. AA. Atenska agencija poroča: Po podpisu dojX)lnilnega turško-grškega sporazuma je M e t a k s a s sprejel turške časnikarje in jim rekel:
Srečen sem da lahko pozdravim dostojno zastopnike turškega tiska. Želim, da bi se pri nas čutili tako, kakor da ste doma in da j>onesete domov prepričanje, kako odličnega predsednika vlade ima Turčija. Želim preko vas poslati vdane izraze spoštovanja velikemu Kemalu Ataturku, ki genialno dviga turško civilizacijo.
Italija je pripravljena
na Hitlerjev sprejem
Berlin, 28. aprila, b. Uradno poročajo, da bo Hitler odix>toval 2. maja v Italijo, da vrne ohisk italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoli-niju. Z njim bo prišlo tudi veliko spremstvo, v katerem bodo med drugimi: von Ribentrop, namestnik Hess. propagandni minister GObbels, minister dr. Frank, policijski šef Himler, višji državni funkcionarji Lannert. dr. Meissner, Bohle, šef generalnega štaba dr. Keitel, dalje šefi vojne in civilne hiše, osebni adjutanti, ?ef vojne mornarice in šef vojnega letalstva. Hitler bo odpotoval iz Berlina naravnost v Rim, kjer bo ostal nekaj dni in kjer bo prisostvoval raznim prireditvam. Dalje bo Hitler prisostvoval tudi veliki paradi pomorskega brodovja v Neaplju.
Rim, 28. apr. b. Davi je tajnik faš. stranke Starace prevzel poveljstvo nad taboriščem >Roma«, v katerem je nad 50.000 članov fašistične mladine. Pred vhodom v taborišče sta napisana z velikimi črkami imena Hitlerja in Mussolinija. V kratkem govoru je Starace sporočil fašistični mladini, da ho ob prihodu Hitlerja njemu in Musso-liniju na čast prirejena parada, kot je doslej zgodovina ne pomni. Takoj nato je Starace izdal jx>-velje za pokret mladino kot prvi poskus za velik mimohod. Taborišče v Conto Celic je blizu velikega letališča in obsega 10.000 šotorov, od katerih je 2000 velikih. Taborišče je opremljeno z razsvetljavo, vodovodom, telefonskim omrežjem, radijskimi postajami, razen toga pa ima tudi štiri poštne urade. Nekateri šotori so postavljeni tako. da sestavljajo besedi' »duce< in >fllrer<.
Tule časopisje je objavilo nekatere vesti, po katerih |e bilo v Italiji, oziroma še ho. aretiranih več tisoč, da relo več desettisoč Judov, Hitlerjevih nasprotnikov. Te vesti in številke so popolnoma lažne R<" je le, da ie bilo zaprtih nekaj o«oh v tistih treh mestih (Rim, Nenpeli. Firenc«), ki jih bo Hitler nn svojem potovanju v Italijo obiskal.
Te osebe je aretirala policija, ker jih ima na sumu, da niso zanesljivi. To pa ni na noben način kak jx>seben ukrep, naperjen proti Judom.
Italiiansko podmornišho brodovie
Rim, 28. apr b. Državni tajnik za vojno bro-dovje admiral Cavagnari je objavil podalke o italijanskem podmornišketn brodovju. To brodovje bo imelo koncem letošnjega leta 106 enot, ki so sposobne za vojne operacije v Sredozemskem morju in nn Oceanu. Po novem brodovneni pro-gramu bo podmorniško brodovje, Italije znatno okrepljeno, vendar pa se številke držijo v največji tajnosti.
Uspeh m'fanskega veleseima
Milan. 28. aprila. AA. (Štefani) Po zaključku milanskega spomladanskega velesejma so ugotovili, da je število vseh obiskovalcev tega volesej-ma bilo naravnost rekordno in je znašalo 2.185.000. Med temi obiskovalci je bilo tudi zelo veliko šte. vilo tujcev. Največ stvari iz inozemstva so razstavile Švica, Jugoslavija, Velika Britanija, Holandskn. Norveška. Nemčija, in še nekaj drugih. Posebno jiozomost je zbudilo dejstvo, da je med tujimi razstavljale! nn drugem mestu Jugoslavija.
Poročajo, da je bilo sklonjenih zelo mnogo kupčij. * » •
London. 28. aprila. A A. Štefani: Včeraj so se začeli manevri divizije tankov. Manevrov se udeležili« 3000 tankov in so na planoti pri Salis-hurvia. Pri manpvrih sodelujejo tudi vojna lela la. Na manevrih hočejo ugotoviti. kak*na je največja hitrost takih motoriziranih oddelkov in pn kako bi lnhko tnia sovražna letal« ovirala prodi-lanje ta^e kolone.
Predsednik turške vlade D j e 1 a 1 B a j a r pa je v svoji izjavi poudaril, kako je vesel, da je prišlo do podpisa dopolnilne pogodbe. Izjavil je, da je novi dodatni sporazum važen dogodek v okviru Balkanskega sporazuma.
Ponovne arabske demonstra-ci e v Palestini
Damask. 28 aprila. AA. Včeraj je prispel v Damask francoski komisar za Sirijo in Libanon. Čez dan je imel nekaj razgovorov s predseduikom sirske vlade. V političnih krogih spravljajo ta obisk francoskega komisarja v Damasku v zvezo z zadnjimi incidenti v pokrajini Džežire. kjer je položaj še vedno zelo napet. V Damask je te dni prispel tudi vrhovni poveljnik francoskih čet na vzhodu general Huncinger.
0 priliki prihoda angleške komisije v Palestino je danes v Jeruzalemu demonstriralo okoli 50Q0 ljudi. Demonstrantom so se pridružili tudi številni trgovci, ki so zaprli svoje trgovine. Demonstranti so neprestano vzklikali: Palestina je arabska zemlja! Dol s komisijo! Pričakujejo, da 1» danes popoldne spet prišlo do velikih demonstracij.
Oblasti so v vasi Silat ed Ahar odkrile velike količine municije. Zdi se, da so to municijo v kratkem pripeljali na ta kraj. Ob tej priliki so zaprli 25 vojakov, policija pa vodi preiskavo tudi proti nekaterim drugim osebnostim, ki so kovale zaroto proti vplivnim ljudem, ki so znani po svojem mirnem zadržanju.
Damask, 28 aprila. AA. (Havas) Trgovci v Damasku so sklenili začeti s stavko v znak solidarnosti z Arabci, ki se upiraio odloku kraljevske komisije v Palestini. Poročaio, da bodo tudi dijaki v Damasku začeli stavkati.
Poveljn«k praške policiie v Mariboru
Maribor, 28. aprila.
Danes ie dospel iz Gradca na inšpekcijo nemške obmejne policije v Maribor policijski prezi-dent in SS brigadni vod ja'v Gradcu Hans Bolek. Napravil je tudi službeni obisk pri komisarju naše obmejne policije g Kranjoviču.
Norvešlii turisti v Mariboru
Maribor, 28. aprila.
Danes doiioldne je prispelo v 14 avtomobilih 29 Norvežanov, ki so prišli iz Avstrije pri Št. Ilju v našo državo. V Mariboru eo se ustavili in obedovali pri >Orlu«. Potem so nadaljevali vožnjo proti Rogaški Slatini in Zagrebu. Norvežani, ki so člani norveškega Avtokluba, se nahajajo na potovanju po riaši državi in ostanejo pri nas štirinajst dni. Potovali bodo v Dalmacijo, potem pa v Sarajevo in Belgrad in zopet nazaj v domovino. Je to prva večja norveška skupina, ki je prišla k nam. Pripovedovali so. da je letos nn Norveškem zelo veliko zanimanje za Jugoslavijo. Njihovo potovanje je organiziral »Putnil«.
Princ AvPuit Vsl'em v Belpradu
Belgrad, 28. aprila, m. Danes popoldne je z
letalom prispel na zemunsko letališče tretji sin nemškega cesarja Viljema princ Avgust Viljem. Z letališča se je odpeljal v Belgrad, kjer bo ostal nekaj dni.
Pod'očie okrožnega sodišča v Murski Soboti
Belgrad, 28. aprila, m. Pravosodni minister je na osnovi pooblastila v zakonu o ustanovitvi novih okrožnih in okra:niti sodišč podpisal uredbo, da spadajo pod okrožno sodišče v Murski Soboti okrajna sodišča v Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Gornji Radgoni in Ljutomeru.
Belgraiske vesti
Belgrad, 28. aprila. ni. Jugoslovanska unija za zaščito otrok bo. kakor prejšnji leta, tudi letos proslavila otroške dneve. Proslave bodo po vsej državi od 1. do 16. maia, Vršila se bodo pod geslom: »Učimo starše, kako se vzrfaiaio otroci.« Veliki sprevodi šolske mladine boii' S ma:a. V tugoslovanski uniji za zaščito otrok je v nnši državi včlanjenih 206 zvez, ki se ba-vijo s tem problemom.
Te dni bo v Belgradu gostovala sofijska opereta Kooperativni teater. Bolgarski umetniki, na čelu z znanim komikom Ruskov im in umetnico Mimo Balkinako, so dospeli v Belgrad r večernim vlakom.
V torek 3 maja bo imela bolgrniskn filharmonijo sedmi simfonični koncert, ki ga bo dirigiral ravnatelj ljubljanske opere Mirko Polič.
Smrtna nesreča Slovenca v rudniku
Belgrad, 28. aprila, ni. Iz Ravne Reke poročajo, da se je v tamkajšnjem rudniku dne 15. t. m. smrtno ponesrečil Slovenec kopač Karel Glivar iz Škofje Loke. V rovu se je nanj zrušilo ogrodje in krovno kamenje ter ga docela zasulo. Pokojni Glivar se je pred 7 meseci poročil s Škofjeločanko ter je 06tal tudi na svojem novem službenem mestu katoliško zaveden mož. Bil je zelo agilen v tamkajšnji cerkveni občini. Tekom zadnjih dveh let je pokojni Glivar že četrti Slovenec, ki se je ponesrečil v tem rudniku.
Rubežen proti zadrugam državnih uslužbencev
Belgrad, 28. aprila. AA. Z ozirom na vprašanja ali je z uveljavljenjem zakonov o izvršbi in zavarovanju od 9. julija 1930 ostal še dalje v veljavi čl. 56 zakona o--zadrugah državnih uslpfcejkev, je finančno ministrstvo izdalo sledeče pojasni®:
Tudi po uveljavljenju zakona o izvršbi in zavarovanju ostane čl. 56 zakona o zadrugah djšlav-nih uslužbencev v veljavi, in sicer do fcl. Septembra 1924 in z ozirom na to tudi navodilo finančnega ministrstva, s katerim je določen način odobritve, prepovedi oziroma prepovedi o dokla-dah državnih uslužbencev aktivnih in ujx>kojenib. Prav tako ostane v veljavi, dokler ne bo zamenjan ali ukinjen, § 264 točka 3 uradniškega zakona od 31. marca 1931.
Odlikovanja
Belgrad, 28. apr m. S kraljevini ukazom je odlikovan z redom Karadjordjeve zvezde 1. razreda Nj. kr. Vis. vojvoda od Aoste.
Ob priliki upokojitve so odlikovani z redom sv. Save B. razr.: Franc Tiler, sodnik apelacij-skega sodišča v Ljubljani in Ivan Hutter, starešina okrajnega sodišča v Litiji; z redom sv. Savo 5. razr.: Pavel Kleber, vodja zemljiške knjige pri okrajnem sodišču v Mariboru in Josip Černivec, pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Z redom sv. Save 4. razr. je odlikovan Tomaž Blažin, predsednik ameriško-jugoslovanske legije v Pitsburgu.
Osebne vesti
Belgrad, 28, aprila, m. Z odlokom prometnega ministra so napredovali na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva v 8. pol. skup.: a) za prometne uradnike: Karel Dekleva, Anton Topo-lovec, Franc Hrovatin, Oktavij Nušan, Ivan Caf, Jožef Derganc, Ciril Adam, Milan Stare in Jožef Derrtik, dosedanji prometni uradniki 9. skup.; b) za tehnična uradnika: Janez Kavšek in Stanislav Hinteršlager, dosedanja tehnična uradnika 9, skup,; c) za administrativnega uradnika Bogomil Lasič, dosedaj v 9 skup.; č) za oficiale: Janez Smolnik, Adolfina Medved, Marija Pilih, Anton Prepeluh, Franc Narad, Peter Zlatnar in Martin Veselko, dosedaj oficiali 9. skup.; d) za strojepisko Ivanka Hladnik; e) za prometnike: Stanislav Berne, Anton Kiešnik, Ciril Zalokar, Leopold Martinčič, Ladislav Jenko, Ciril Čeme, Jožef Mokorel, Slavko Bregan in Anton Rutar, dosedaj prometniki 9. skup,; f) za blagajnike voznik listkov in prtljage: Frančiška Brezovnik, Rozalija Štainer in Josip Lep-šlna; g) za vlakovodjo Josip Nezmeškal.
Nadalje je napredovala v 8. skup. za glavnega telegrafista Kristina Bajer.
V 9. skup. so napredovali: za oficiala Ivan Veleč, za prometnika Izidor Klopčar in Karel Belini; za tehničarja Alojzij Gorenc; za strojevodjo Andrej Mikloš; za nadzornika električnih naprav Miroslav Štrajher in Leooold Erjavec ter za nadzornika brzojava Jožef Robič.
Za načelnika občega oddelka v pravosodnem ministrstvu je imenovan Svetozar Lazarovič, sodnik trgovskega sodišča v Belgradu. Pravosodni minister je razrešil službovanja v pravosodnem ministrstvu Ivana Vodiška, kanclista okrajnega sodišča v Ljubljani.
Poroka v Tirani
Tirana. 27 aprila, AA. Dopisnik agencije Avalo javlja: Po končani poroki kralja Zoga in grofice Geraldine Apponyi sta visoka novoj)oro-cenra odpotovala v Drač. Svečanosti, ki so prirejene o priliki njune poroke, so se končale z velikim plesom, ki ga je priredila tiranska občina.
Snoči ob 18 sta kralj Zogu in kraljica Oeral-dina z avtomobilom prispela v Drač. kjer bosta prebila prve mesece svojega zakonskega življenja Pol ure nato sta prišla v Drač vojvoda berganiski iu italijanski zunanji minister grol Ciano.
Slovenci na evharističnem kongresu v Budimpešti
25. do 29. maja 1938
Glavni odbor z mnogimi odseki, podporo ogrskih katoličanov in vlade že dolgo pridno in smotrno pripravlja kongres. Prevoz, nastanitev, prehrana, vse zunanjosti, slovesnosti, govori, zborovanja, nastopi so sijajno pripravljeni, velikopotezno in okusno. Posrečilo se je odboru pridobiti tako uglednega legata, kakor je kardinal PacceUi, 20 kardinalov, 300 škofovi 38 skupin iz inozemstva (ca. 50,000 oseb, za katere je določenih 71 posebnih vlakov. Amerikancev bo 13 ladij. Za domačine bo 146 posebnih vlakov (ca. 150.000 oseb), enodnevni vlaki za okolico ca. 80 km pa za 80.000 oseb.
Evharistični kongres bo — upajo — 4 ali 5 krat večji kakor njihova slavnost sv. Emerika 1. 1930, o kateri so takrat izdali lep, obsežen, ilustriran album, v glavnih obrisih pa oni slavnosti zelo podoben. Organiziranih delavcev, v svojevrstnih nošah, nastopi 12.000. Glavni slavnostni prostor (Hosek tere = Trg junakov) bo imel 150.000 sedežev, svojo žel. postajo, številno in dobro organizirano rediteljstvo. Dolgo je že v vseh podrobnostih izdelan načrt tudi za prevoz na železnici, za službo cestne železnice, avtobusov, ladij, za oglede znamenitosti itd.
Zadnje politične spremembe v Evropi, vojska v Španiji in Aziji, prizadevanje komunistov, framasonov, raznih prenapetih drugovercev in politikov pa povzroča v vsem svetu vsakovrstne težave in ovire kongresu, čigar moto je: »Evharistija vez ljubezni« in namen: ze-dinjevanje katoličanov sveta v boju zoper nevero m komunizem. Tako proti pričakovanju doslej število pri-glašencev še ne dosega pričakovanega števila in tudi iz naše države ni odziv zadosten (komaj polovico pričakovanega), zlasti pičel pa je iz ljubljanske škofije! Ali nimamo častne naloge in dolžnosti vsi, ki čutimo s Cerkvijo in razumemo čas in njegove naloge, da sebi in drugim, zlasti katoliški mladini, omogočimo udeležbo? Zaradi slabega odziva je še vedno možno prijaviti
se (»Putnik« — Ljubljana in Maribor). Vsa pojasnila daje »Putnik«.
Za Slovence in Hrvate so določeni prostori (stan, prehrana, cerkev, zborovanja, v Budimu (desna 6tran Donave, okoli kraljevega gradu), in tudi za vsak narod posebej. Slovenci pridemo na južni (Deli-) kolodvor, stanovanja in dvorano imamo okoli trga Palfy-ter, od tam par minut do naše cerkve sv. Elizabete (8 oltarjev) v Foutcu, dobre zveze s Pešto, nasproti eni najznamenitejših 6tavb v Evropi: parlamentu.
Spored vsebuje poleg dolžne udeležbe na kongresu tudi možnosti (ki so tudi v našem proračunu!), da si ogledamo Budimpešto (milijonsko mesto, eno najlepših mest po legi in stavbah) in njene znamenitosti, vožnja pa bo nudila precej vpogleda v zanimivo ogrsko deželo (Blatno jezero). Neznanje madžarščine nam ne bo delalo težav; z nemščino si povsod lahko pomagamo, naši vodniki bodo znali vsaj nekateri tudi slovensko ali hrvaško. Za kratek čas našega bivanja bo Budimpešta vsakogar mogla popolnoma zatovoljiti. Že več let je n. pr. čez poletje Budimpešta polna turistov, zlasti Angležev! in so hoteli zasedeni.
Žele pa od nas, naj pride čimveč narodnih in drugih krojev, 1 križ in čimveč cerkvenih ali drugih zastav s SRT v podobi Kroji in zastave bodo imeli razne prednosti. Zele, naj bi doma molili za namene kongresa, imeli 29. maja po vseh farah uro molitve za kongres in poslušali po radiu guvor sv. očeta. Eden glavnih tajnikov kongr. odbora je slovenskega rodu: univ. prof. dr. Kiihar Fl. O. S. B (Prosenjakovci), predsednik: kanonik Mihalovics, načelnik propagande eksc. Husrar »bivši min. preds. Husrarek).
Naj vsi vemi Slovenci, ki to bero, pomislijo, ali jim je vendarle kako mogoče iti na evharistični kongres in naj se jih kaj več odloči: zaradi sv. Cerkve, SRT in časovnih potreb pojdemo!
Kino Sloga
Telefon 27-30
predvaja danes p o s 1 e d n j i č tilm
Parada smrti
ki je monumentalni spomenik junaštvu borcev v svetovni vojni.
Alojzij Mihelčič:
Pomen celjskega kulturnega tedna
Nekako v središču Slovenije leži preprosto, a ljubko mesto Celje z mnogimi znamenitostmi. Nad njim dominirajo mogočni ostanki nekdanjih celjskih grofov na ponosni, navidezno skoraj nedostopni strmini, kar šc poočituje neminljivo slavo teh mogočnih gospodarjev, Pod tem nekdaj nepre-
Uspela marijanska akademija
Marija ob potu
Slika iz rkongregac, kapelice pri sv. Jožefu v Ljubljani.
Ljubljana, 28. aprila.
Akademija, ki jo je priredila dijaška Marijina kongregacija pri jezuitih v Ljubljani ob 30-letnici njene ustanovitve, je odlično uspela. Dvorana frančiškanske prosvete je v sredo zvečer sveže mladostno zadihala, ko jo ie predvsem dijaška mladina popolnoma napolnila. Na odru, okrašenim z Marijinim kipom, zelenjem in lepimi draperijami, so se vrstili ljubki nastopi dijakov kongreganistov, izražajoči verno ljubezen in sinovsko vdanost nebeški Gospe, Za-vetnici in Materi. Polni prisrčnosti in prepričanja so bili ti prizori, ki so dali slutiti, da kongregacijska misel med katoliškim dijaštvom napreduje in da je že prav goloboko usidrana.
Kranjski dekan g. Matija škerbec je kot najstarejši kongreganist jezuitske dijaške kongregacije na silno zanimiv način naslikal versko' in kulturno stanje slovenskega dijaštva pred 30 leti. kamor segajo početki dijaške kongregacije med nami. Porodila jo je želja po verski poglobitvi med slovenskim inteligentnim naraščajem, ki se je sicer živahno zanimal za prosvetno in politično delo, čutila pa se je vse bolj potreba po solidnih verskih temeljih spričo naraščajoče racionalistične in modernistične n.iselnosti, ki je iz tujine prihajala med nas. Prvo brazdo je pogumno zaoral jezuitski pater g. Alojzij žužek, ki je zbral okrog sebe spočetka tnal krog dijaške mladine in jo znal navdušiti za marijanski ideal. Vsejano seme se je z. leti razraslo v mogočno drevo m rodilo najlepše sadove. Zvestobo mladih src je Marija kraljevsko nagradila. Iz kongregacije je izšlo mnogo duhovnikov in laikov, ki so po veliki
večini tudi pozneje ostali njeni zvesti otroci in vneti širitelji njenega češčenja. Vsi ti se živo zavedajo, kako jih skozi življenje spremlja Marijina pomoč in varstvo mogočne Priproš-njice pri Bogu in kako Ona bogato poplačuje sinovsko vdanost svojih otrok. Govornik je nato s toplo hvaležnostjo pozdravil navzočega zlatomašnika g. patra žužka, ustanovitelja kongregacije, in v navdušenih besedah pozval dijaško mladino, da se oklene Marijinega prapora.
Za g. dekanom škerbcem je itnel globoko zamišljen verski nagovor g. primarij dr. Franc Debevec, ki je kot izkušen, zrel mož podal mladini kopico najlepših misli. Pravo vrednotenje človeka po njegovi tvarni in duhovni naravi; pomen Marije v božji ekonomiji in njena posredovalna vloga med Bogom in človeštvom; čast in odlika Marijinega otroka; rast in utrditev značaja kongreganista ob Marijini roki; vidna pomoč Marijina v odločilnih trenutkih življenja in upanje srečne smrti, ki ga more imeti zvest Marijin častilec .. S tem je le nakazana v obrisih prebogata vsebina krasnih izvajanj g. primarija, ki je za svoje lepe misli kakor njegov predgovornik žel mogočen aplavz.
Akademija je bila zaključena z verskim misterijem, ki ga je spesnil prof. dr. Lovrenčič. Zelo uspeli akademiji, ki je pokazala živahno razgibanost naše dijaške kongregacije pri očetih jezuitih in ki je obenem doprinesla tudi dokaz, da se srečno začeto delo p. žužka uspešno nadaljuje — je prisostvoval tudi generalni vikar g. Ignacij Nadrah in mnogo duhovnikov ter odličnih katoliških laikov, ki jim je pri srcu duhovna rast slovenske mladine.
„RavnaieU" Rože poznan ludi v L ubliani
Sloviti organizator raznih reg. pomožnih blagajn v Mariboru Jože Rože, rodom Trzacan, ki je bil sprva reven kakor cerkvena miš, je bil tudi v Ljubljani poznana osebnost v gotovih agentskih krogih, ki se bavijo z zavarovalnimi {»sli. Jože Rože je bil intimen prijatelj ljubljanskega Avgu sta Škola, ki je bil lani zaradi raznih sleparij z zavarovalnimi policami obsojen pred okrožnim sodiščem na 2 leti robije in je bila ta sodba pj^ trjena od višje inštance. Drž. tožilec dr. Julij Fellaher je Rožeta v škofovem procesu hudo napadel in je rabil ostre izraze nasproti Rožetu, ki sicer ni bil direktno zapleten v Škofov proee«. Rože, kakor je drzen, je vložil pri okr sodisui v Ljubljani proti drž. tožilcu dr. Fellaherju zaradi teh napadov tožbo zaradi žaljenja časti Dr Fellaher ee je pri zadevni obravnavi v sobi »t. 28 skliceval na to, da teče v Mariboru proces proti Rožetu, ki bo razgalil vse njegove sleparije. Obravnava je bila zato takrat preložena. Sedaj Hože pač ne bo imel toliko poguma, da bi še nadalje nastopal proti drž. tožilcu. Jože Rože pa je1 tudi nekaterim ljubljanskim listom, ki so prinesli obširnejša poročila o Školovem procesu, grozil s tiskovno tožbo, ker so navajali ugotovitve državnega tožilca, kako je poslovno sodeloval z Avgustom škofom.
— Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Joselove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Joselova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
Prva sv, birma v Litiji
Litijska župnija bo 1. maja slavila prvo obletnico obstoja in že se poznajo sadovi njene ustanovitve, ko se na vseh poljih obnavlja in preobrazuje duhovno življenje litijskih žup-ljanov, predvsem mlajših. Pod vodstvom domačega župnika g. Vinka Lovšina in kaplana g. I. Pavlina je bila ustanovljena ženska Marijina družba, ki je pred kratkim blagoslovila svoj krasni govor, za katerega so članice požrtvovalno prispevale iz svojih skromnih sredstev. Poživljeno je bilo tudi prosvetno društvo, ki je prišlo do lastnega doma, v katerem so v zimski sezoni prav marljivo igrali. Fantovski odsek prav pridno zbira, vadi in uri člane v telovadbi v društvenih prostorih, dekliški krožek pa posebno pridno in vestno deluje na umski in fizični izobrazbi svojih številnih članic — zavednih katoliških deklet Litije in bližnje okolice. Pred kratkim pa je bil ustanovljen še orkester ter se člani prav vzorno večer za ve: čeroui vadijo in urijo.
Preteklo nedeljo pa smo imeli v Litiji prvo sv. birmo, na katero smo se prav posebno pripravljali. Že v soboto popoldne se je pripeljal prevzvišeni g. škof dr Gregorii Rožman, katerega je sprejel na kolodvoru dekan g. Anton Gornik. Na kolodvoru je škofa pozdravil ravnatelj litijske predilnice g. Jos. Donth Ofici-elni sprejem pa je bil pred župno cerkvijo na glavnem trgu Po pozdravu domačega župnika, dečka in deklice litijske ljudske šole, je g. škofa pozdravi' v imenu litijske občine in litijskih župljanov župan g Hinko Lebinger. nato so bili g. škofu predstavljeni navzoči zastopniki oblastev. G. škof se je ljubeznivo raz-govarjal z vsemi, nakar je pregledal meščansko in ljudsko šolo v Litiji. Ves litijski trg je bij v zastavah. Zvečer so litijski pevci priredili g. škofu podoknico. V nedeljo zjutraj pa je Prevzvišeni podelil 301 birinancn zakrament sv. birme.
razsi
Popoldne po večernicah je g. škof posvetil širjeni del litijskega pokopališča proti Fr-
Alojzij Mihelčič, celjski župan in predsednik CKT
magljivim gradom pa drve bistri valovi njegove davne varuhinje Savinje, ki je v vročih poletnih dneh vsa polna kopalcev, ob njenih bregovih pa se radi sprehajajo tuji in domači obiskovalci.
Lepota prijaznega Celja je privabila že marsikoga in ga tudi pridržala za stalno bivanje med Cel Ijani. Prav zato ni čudno, da živijo v tem mestu prebivalci kaj različnih duševnih sil in smeri. Med njimi je dokaj lepo število tudi takih, ki ljubijo in negujejo umetnost in ii služijo v tej ali oni veji. Njih dela so važna in nekatera so postala že pre-važna, da bi mogli mimo njih, ne da bi spoznali in poudarili, kakšnega pomena so za splošno slovensko kulturo.
S tega vidika je priklila zamisel Celjskega kulturnega tedna, ki naj prikaže in poda jasno sliko vsestranskega udejstvovanja naših kulturnih delavcev na polju vseh smeri ustvarjajoče umet-
nosti. Te zamisli pa nam ne narekuje samo čut dolžnosti, marveč tudi nujna potreba, da podamo ljudstvu priliko, da spozna dela naših kulturnih delavcev in da se ob teh delih svojih bližnjih rojakov in teh, ki so s svojim kulturnim delom izšli iz Celja ali jih je za to delo navdalo prav to mesto 6 svojo pomembno zgodovino, navdušimo. Celje namreč ni zadnje med slovenskimi mesti, ki more umetniško nadarjene duhove vnemati za lepoto kulturnih del.
Celjski kulturni teden naj v zvezi s kulturnim prizadevanjem po drugih mestih skuša dvigniti višino naše izobrazbe ter v širših krogih poživiti zanimanje za lepe umetnosti. Ako bi ta in tak kulturni teden ne bil že sam po sebi toliko pomemben, pa je končno vendarle važen, zakaj po njem in v njem se bo 6trnilo vse naše kulturno življenje ter bo dalo pobudo za ustvarjanje in sprejemanje novih kulturnih dobrin.
Tako bo sad tega kulturnega tedna nedvomno velik in toliko večji, kolikor bolj se bo vsak Celjan zavedal, kaj je v teh dneh njegova moralna dolžnost.
Zamisel Celjskega kulturnega tedna pa toplo pozdravljam ter mu želim v njegovih načrtih in
namenih čim več uspehov.
★
Celjski kulturni teden pripravljajo idealisti, to se pozna sedaj, ko ni nikjer tiste tako običajne trgovsko kričeče reklame, saj menijo, da ni nobenega izobraženca, ki bi mogel 6tati brezbrižno ob strani, ko hoče pokazati Celje svojo največjo kulturno silo, ko je zbralo vse, kar v Celju pozitivno kulturo ustvarja. Res jc, da so cene zaradi maloštevilnih sedežev v gledališču za en izdatek in za skromne denarne razmere slovenskega človeka precej občutne, vendar je treba uvaževati, da se za to vsoto 100, 80 ali 50 din lahko udeležite obeh razstav, likovne in književne, imate svoj izbrani sedež pri enkratnem gostovanju ljubljanske opere s Sa-vinovo opero Matija Gubec, pri kateri gostuje okrog 90 oseb, ki pridejo iz Ljubljane, imate isti izbrani sedež na literarnem in na glasbenem večeru celjskih komponistov. Žalostno spričevalo naše narodne in kulturne slovenske zavednosti, zlasti v današnjih časih, pa bi bilo, če bi CKT ne bil slovesna manifestacija, marveč zgolj prireditev, kakor je sto drugih. V nedeljo 1. maja bo ob pol 11 dopoldne v mali dvorani Uniona otvoritev prireditev CKT. Otvoritveni govor bo imel celjski mestni župan in predsednik CKT g. Al. Mihelčič. Vsi posetniki prireditev CKT imajo od 28. aprila do 12. maja polovično voznino za prihod in od 30. aprila do 14. maja za odhod. Pridite v slovensko Celje in v obilnem številu posetite prireditve CKT, s tem pa bo6te podprli tudi delo za procvit in razmah slovenske kulture.
tiči Tu je prisostvovala 2000 glava množ.ica vernikov. Stroške za zgraditev betonskega zidu je v glavnem prevzela litijska občina, delno je prispevala tudi trška občina. Načrte je naredil jnž. arh. Rohrman iz Ljubljane, gradbena dela je prevzel litijski zidarski mojster gr. Gorenc. nadzoroval pa je tehnik g. Milan Kosnik.
Bolgarske pevke v Sloveniji
V Sholji Loki
Škofja Loka, 27. aprila.
Ločani smo bili prav prijetno iznenadeni, da nas obišče pevski zbor učiteljic iz Sofije. Zato se je Škofja Loka na sprejem prav lepo pripravila. Po vsem mestu so zavihrale zastave in okrog 3 popoldne včeraj ee je zbrala na Mestnem trgu velika množica z zastopniki vojaških in civilnih oblasti na čelu. Navzoča je bila tudi šolska mladina in vojaška godba. Kmalu sta pripeljala dva avtobusa med burnim pozdravljanjem in zvoki vojaške godbe pevke pred mestno hišo. Tu jih je pozdravil župan g. Ziherl, ki jim je izrekel prisrčno dobrodošlico, mala Lovrelova pa je pevkam ob ljubki deklaniaciji izročila krasen šopek tulipanov. Zvečer ob pol 9 je bil v šolski telovadnici koncert. Med občinstvom, ki je obširno telovadnico napolnilo do zadnjega kotička, smo opazili polkovnika g. Markulja, okr. načelnika g. Kalda in druge. Pred koncertom je pozdravilo bolgarske pevke več govornikov, ki eo izročili zboru male spomine na Škofjo Loko ter krasne šopke nageljnov. Koncert sam je z izbranimi spevi in njih izvajanjem zapustil v vseh poslušalcih najgloblji vtis. Po koncertu se je razvila prisrčna domača zabava. Danes zjutraj eo Bolgarke odpotovale proti Ljubljani.
V Trbovljah
Trbovlje, 28. aprila.
Takega sprejema še ni bilo v Trbovljah, kakršnega je imel zbor bolgarskih učiteljic-Na tisoče ljudi je bilo zbranih na prostoru okoli rudniške restavracije in po cestah, poseben špalir je še delala šolska mladina Rudarska godba je zaigrala najprej »Šumi Marica«, gosp. podžupan je pozdravil v imenu občine, sledile so pesmi združenih pevskih -zborov, trboveljskega slavčka in l olgarskih pevk. Nato se je razvil sprevod po cesti mimo Delavskega doma, kjer se je ustavil in so pevci Zarje in Vzajemnosti še posebej zapeli »Delavsko pesem«, nakar se je sprevod nadaljeval do Sok. doma, kjer je Trboveljski slavček pel v počastitev gostov. Z avtobusi so goste v spremstvu tukajšnjega učiteljstva prepeljali na trg pred cerkvijo. Tu je g. župnik Gašparič prisrčno pozdravil goste 111 jim razkazal cerkev. Bolgarske goste pa je spremljalo slabo in megleno vreme, zato so jim v Društvenem domu predvedli film o triglavskem pogorju in o letošnjih smučarskih tekmah slovenskih fantov. V skioptičnih slikah je še gostom na kratko predočil lepoto slovenske zemlje g. Žmavc, česar so bili zelo veseli. Pred Domom pa je pozdravil bolgarske učiteljice g. katehet Ratej in jih opozoril na pomen dru-št veni h-prosvetni h domov. Saj je znano, kako važno vlouo igra učiteljstvo v kulturnem življenju bolgarskega naroda. Občinstvo, ki se ga je polno nabralo v Društvenem domu in okoli njega, je burno pozdravljalo goste, ki so se gi-n.jeni zahvaljevali.
Glavnu točka bolgarskega obiska pa je bil koneert. Začel se je pri prenapolnjeni dvorani z našo in bolgarsko himno, katero so vsi poslušali stoje. Pesmi so bile dobro izbrane 111 dovršeno podane. Navdušenje se ie stopnjevalo. Višek priznanja so žele. ko so odpele slovensko »Sončccc sije, dežek gre«, katero so morale ponoviti skupno s Trboveljskim slavčkom. Odpele so še »Rodno pesem< in zaključile s »Hej Slovani«. katero je pelo vse občinstvo stoje. Vsa tukajšnja kulturna društva so poklonila go-
stom lep venec s podpisi, za kar so se posebej zahvaljevali. Ves obisk je veliko doprinesel k poglobijenju prijateljstva med Bolgari in Slp-venci.
Poskusen vlom sredi Lilije
Litija, 27. aprila.
Ko se je v torek, 2<3. aprila po 10 zvečer vračal domov upokojeni sodni svetnik gosp. Ivau Huter, je opazil, da so sicer zaprta vrata starega skladišča v pritličju priprta. Šel je proti skladišču, ki imajo dvojna vrata, od katerih so bila ena vrata napol odprta. G. Huter je stopil med vrata ter v temi zagrabil nekega moškega za rokav, nakar je le-ta z električno svetilko posvetil g. svetniku v obraz, naperil nanj revolversko cev ter zagrozil, da ustreli, če zakriči. G. Iluter si je iz kočljivega položaja pomagal na ta način, da je počasi stopal nazaj na dvorišče. Ko je prišel na ovinek, se je umaknil pred naperjenim revolverjem ter zavil v stransko ulico proti Savi. — Takoj alarmirani orožniki niso mogli za vlomilcem najti nobenega sledu. Po opisu sodeč je bil vlomilec srednje postave, imel je na sebi kosmat suknjič ter pelerino. V drugih vratih so našli vi-trih, s katerim je skušal odpreti vlomilec vrata ter priti v trgovino Huterjeve nečakinje gospodične Pregljeve. Hišna služkinja je malo prej opazila na dvorišču sumljivega moškega, ni pa polagala nobene večje pažnje nanj, ker domačini večkrat hodijo čez Huterjevo dvorišče na litijski trg. Da se je tatinska zalega okrog Litije precej razmnožila, dokazujejo razne manjše tatvine. Tako je bilo pred kratkim iz veže županu Lebingerju ukradenega 200 kg semenskega krompirja. Najbrž isti tatovi so nameravali vlomiti tudi v K011-čarjevo trgovino na Glavnem trgu. kjer so našli zjutraj na dvorišču vlomljena prva vrata v skladišča. Litijski orožniki z vso vnemo zasledujejo vlomilce.
Ponarejevalce in razpečcvalce l(MM)-dinarskih bankovcev, starega Gracarja, njegovega sina Vinka in umetnega risarja Antona Petriča, so v četrtek orožniki prepeljali iz zaporov litijskega sodišča v Novo mesto, kjer bodo zaradi lega zločina prišli pred novomeške sodnike.
Živina brez krme
Št. Vid pri Stični, 28. apr.
O sv. Juriju so kmetovalci navadno že vzeli koso v roko in sli kosit rdečo deteljo, katero so mešali s slamo in lako krmili živino. Letos pa jo rast tako zaostala, da bi kosa prav nič ne dobila. Kmetovalci pa stikajo, kje hi dobili kako mrežo sona ali slame, da bi jim živina od lakote 110 poginila. Marsikje je živina zaradi lakote tako oslabale, da ne more niti vstati. Vzdigovati jo morajo. Nekateri trgajo raz strehe strešnico in jo krmijo živini. Seveda stara, na pol segnita slama ni primerna hrana. Zeljno pričakujejo kmetovalci toplega vremena, da bi vsaj za silo mogli živino napasti. Take stiske niti stari ljudje ne pomnijo.
Mosf se je vdrl
V sredo, 27. aprila dopoldne je peljal uslužbenec graščine Koča vas Peter Martinčič z graščinskimi volmi tovorni voz čez leseni most pri žagi Jakoba Silca na Vrhniki, ki drži čez potok Obrh.Ker so se voli zaradi klanca pognali, sc je ravno, ko so bili na sredi mosta, most vdrl in sta vola z vozom vred padla 2 metra globoko v vodo. Sreča je bila, da voda sedaj ni deroča. Voz in vola so s težavo rešili. Potrebno bi bilo, da bi se oblast pozanimala in pripomogla k gradnji novega mostu.
pravite ?
Gospod urednik! Na zadnjo notico »Slov. Naroda« pod naslovom »7.dar Buli vsesokolskemu zletu v Pragi«, v katerem se navaja v prozornem namenu Sramekov tozadevni članek, nisem ke bral Vašega odgovora, kar se mi zdi tembolj čudno. ker bi se tu dal napisati res tehten odgovor. Mogoče takole:
Hvaleini smo »Slov. Naroduza beleiko o češkem vsesolcolskem zletu in tozadevnem članku ministra Srameka, ki ta zlet z državnega vidika prav tako toplo pozdravlja kot upa, da bo tudi sokolstvo z istega vidika pozdravilo orlovski zlet, ki bo prav tako v Pragi prihodnje leto. Dobrodošel nam je ta članek »Naroda« zato, ker tu vidimo jasno, kako velika je strpnost predsednika češkega Orla in vidimo v antitert, kako bi bilo lahko tudi pri nas, da ni bil pri nas žal Orel ne samo v brezmejno škodo našega naroda, temveč ludi v škodo državne misli svojčas na zahtevo naših netolerantnih domačih nasprotnikov ali bolje sovražnikov, razpuščen. Ce bi se bil pustil našemu Orlu nemoten razvoj, kol ga je pustila gotovo ne*klerikalna« in vse prej kot katolišlvu izjemno naklonjena češkoslovaška vlada, bi skoro gotovo tudi pri nas vladale med sokolstvom in orlovstvom znosnejše razmere. Brez dvoma je, da v Pragi odgovorni sokolski voditelji nikdar niso predlagali vladi, v kateri so imeli in imajo še danes velik vpliv, naj razpusti Orla ali Delavsko telovadno zvezo. Nekaj čisto drugega je, če se morejo vse telovadne organizacije brez razlike svobodno in nemoteno in pod enakimi pogoji razvijati, kot pa, če se da eni organizaciji značaj državne ustanove in se le-ta zaščiti s posebnim zakonom in podpre s posebno podporo, druge skupine pa se enostavno prepovejo ali pa se po neskončnih posredovanjih samo tolerirajo in še lo pod drugim obrazom. Paralela »Narodat med nami in Čehi je torej povsem zgrešena in govori samo za to, kar mi vedno znova in znova zahtevamo, da so vse telovadne organizacije povsem izenačijo in naj potem pod enakimi pogoji pokažejo, kje je kvantitativno in kvalitativno boljši material. Potem bomo gledali tudi mi na sokolstvo, ki bo zopet privatna organizacija, kot je bila nekdaj, z drugimi očmi. In če so bo to sokolstvo izkazalo tako strpno in tolerantno, ter ne bo zahtevalo vedno kakega izjemnega položaja, ter ne bo vedno znova pokazalo svoje protikatoliške smeri, potem ne bo zadržka, da z vsedržavnega vidika pozdravimo tudi mi njihove zlete, lako, kot pričakujemo, da bodo tudi oni naše. Ce pa bodo Sokoli vztrajali na stališču, da so oni nekaj vec, nekaj boljšega, plemenitejšega in nad nami stoječega, ki' smo samo »misera plebst v njihovih očeh, nekaj absolutno manjvrednega, s katerimi v skupni vrsti korakati na pr. ob odkritju kraljevega spomenika je pod sokolsko častjo, potem seveda nam ne bo mogoče pozdravljali njihovih nastopov. Samo na sokolslvu je torej, da izpolni predpogoje takega razmerja med nami in njim, kakršno je omogočilo predsedniku češkoslovaškega Orla, katoliškemu duhovniku in ministru češkoslovaške republike dr. Srameku, pozdrav vsesokolskemu zletu v Pragi. Nas bi lo samo iskreno veselilo.
_ NaSim gospodinjam je namenjena knjiga: Naši
gostje, ali kako jim strežemo, kadar jih imamo v hiši Knjiga obsega 63 strani besedila in 66 slik, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani (1932) in stane elegantno vezana 45 din. — To )e gotovo najvažnejša knjiga vsake gospodinje, katera pove vse detajle o predpripravah za razne pojedine, čajanke itd,, ki se prirejajo navadno v ožjih domačih krogih med prijatelji in znanci in ob izrednih družab. slovesnostih. Knjiga je razdeljena v dva dela. V splošnem delu obravnava pisateljica vse, kar je treba vedeti o obednici, mizi, namiznem perilu, stekleni namizni posodi in o krašenju mize. Poleg tega pa daje nekaj prav koristnih nasvetov kuharici glede priprave jedil. V posebnem delu pa obravnava pogrinjanje mize, strežbo pri zajtrku, obedu (kosilu), mali južini, predjužniku (malici), večerji, routu. Posebej razpravlja o strežbi pri mizi sploh, o razsvetljavi, o buffetu in o pikniku. Knjigo priporočamo vsaki kuharici, gospodinjskim tečajem, natakaricam in natakarjem, in vsem, ki imajo opravka z gosti.
—	Strašen vihar v BačkL V torek popoldne je divjal v vsej srednji Bački hud vihar, ki je povzročil ogromno škodo. Med viharjem je padala 15 minut gosta toča, ki je pokrila tla dva prsta na debelo. Silno je '•/pelo sadno drevje. Voda je preplavila tudi več tisoč oralov orne zemlje. Nekateri hudourniki so zelo na-rastli. Kmetje bodo mogli saditi koruzo šele v začetku meseca ,unija, toda le, če bo mesec maj suh.
—	Vaši zobje vedno lahko izgledajo snežno beli, ako hočete. Uporabljajte zjutraj in zvečer Chlorodont zobno pasto. Uspeh bo viden že po enkratni uporabi.
—	Hud mraz v Bosni V mesto Travnik v Bosni je neki kmet iz bližnje va6i privedel dve mladi medvedki, ki sta popolnoma onemogli zaradi mraza in lakote in ki ju je kmet mogel ujeti z golima rokama. — Iz sarajevske okolice pa poročajo, da se je tam umaknilo s planin okoli 50 pastirjev s približno 6000 drobnice in govedi. Ti pastirji računajo, da bodo mogli prehra-niti svojo živino v okolici mesta, dokler se ne odtaja na bosanskih planinah sneg in zopet ne požene zelena trava.
—	Tivar obleke, vodeča znamka v kakovosti, modi in ceni. Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte.
~ Hripa v Dalmaciji ln na Hrvatskem. Po mrazu v Dalmaciji in na Hrvatskem je tam nastopila hripa, za katero je zbolelo zelo mnogo ljudi. V Šibeniku je med drugim zbolel za hripo narodni poslanec Dane Škarica.
—	Uspešen ribji lov. Po neurju na Prlmorju je zadnja dva dni nastalo lepo vreme, ki so ga posebno izrabili ribiči. V zadnjih dveh dneh so ribiči z Visa, Omiša, Hvara, Solte in iz okolice Trogira nalovili nad sto vagonov 6ardelic Omiški ribiči so samo v eni mreži ujeli 50 centov sardelic. Vse te ribe so prodali tovarnam za servirane konzerve po 4 din kilogram. Tovarne do sedaj niso kupovale svežih sardel.
Ljubljana
Dne 29. aprila 1938
Gledališče
Drama: Petek, 29. aprila: Zaprto. — Sobota, 30. aprila: »Bela bolezen«. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja. 1. maja ob 15: »Rdeče rože«. Izven. Znižane cene; ob 20: »Izpit za življenje«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 2. maja. Zaprto.
Opera: Petek, 29. aprila ob 15: »Prodana nevesta. Dijaška predstava. Globoko znižane
K I K O ■ U(Die	V glavnih vlogah: Kathe v Na-UNION lil JT^ I tC^ unruhigen gy, Lucie Eng.isch, Hans Moser,
Tel. 22-21	Madchen) Theo Ljngen
Nagradni tekmovalci, pri nakupu vstopnice ne	pozabite zahtevati številke za žrebanje!
Samo Se danes si lahko
ogledate mudkalni šlager iz dunajskega osrčja
PRATER
Kino
Malica
Koledar
Petek, 29. apr.: Peter, mučenec; Robert, opat. Sobota, 30. apr.: Katarina Sienska, devica; Jožef Ben.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrla g. H e r m i n a L u n d r o -v a, šolska upraviteljica v p. Pogreb blage pokojnice bo v soboto 30. t. m. ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Vegova ulica 9 na pokopališče na Viču. Žalujočim naše iskreno sožalje! Pokojnici naj sveti večna luč!
f Franc Kune
V sredo je v ljubljanski splošni bolnišnici umrl g. Franc Kune, fotografski mojster. Pokojnik je bil nad 30 let fotograf v Ljubljani ter je svoje podjetje dvignil na visoko umetniško stopnjo. V tej stroki je bil med Slovenci med prvimi, ki so uvajali pri nas fotografijo kot umetnostno obrt. Osebno je bil pokojnik srčno dober in družaben človek. Pogreb pokojnika bo danes ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Žalujočim naše iskreno sožalje, pokojniku pa naj sveti večna luči
Osebne veatl
—	Poroka. Na belo nedeljo (24. t. m.) sta_ se v Lovreču v Dalmaciji poročila gdč. J e 1 u š i č Emica, učiteljica, in g. Golob Ferdo, učitelj v Siči. Čestitamo!
—	Pri zaprtju, motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčicc«. ______
—	Delokrog okrožnega sodišča v Murski Soboti.
Pravosodni minister je podpisal uredbo, s katero se podrejajo novo osnovanemu okrožnemu sodišču v Murski Soboti naslednja okrajna sodišča; Murska Sobota, Dolnja Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer.
—	Namesto venca na grob pokojne g. Franje Vehovec z Vira pri Domžalah je darovala gospa Auman Marjeta z Vira 100 din za Baragovo semenišče.
—	Delavcem - izletnikom in smučarjeml V nedeljo, dne 1. maja je pri Sv. Križu nad Jesenicami sv. maša ob 7 in 9 dopoldne. — Pri športnih kočah na Črnem vrhu, Rožci in Pustem rovtu v svetokriški gorski kotlini je padlo nad pol metra novega snega.
—	Vreme. Evropa: V srednji Evropi se je pojavila slaba depresija, zaradi česar se tudi topli val iz južnih krajev preko jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja pomika v smeri središča depresije in povzroča v Nemčiji oblačnost z dežjem in snegom. Zmerno hladni val visokega pritiska s središčem nad Atlantskim oceanom prihaja v zahodno Evropo, kjer se vzdržuje pretežno jasno vreme. Jasno in dosti toplo vreme vlada na Balkanskem polotoku, kjer se je pritisk nekoliko zvišal. — Jugoslavija: Prevladuje jasno po vsej kraljevini, razen zgornjega Primorja in zahodnih krajev, kjer je oblačno in nekoliko dežja. Toplota se je zvišala. Minimalna temperatura Kraljevo 0, maksimalna Mostar 21 stopinj. — Napoved za danes: Prevladovalo bo jasno in toplo vreme po vsej državi le v gevernozahodnem delu bo še oblačno.
—	Motorni vlaki iz Bosanskega Broda do Dubrovnika. V tovarni vagonov v Bosanskem Brodu izdelujejo posebne motorno vlake, ki bodo vozili na progi Bosanski Brod—Dubrovnik. Vlaki bodo izročeni ministrstvu za promet konec meseca maia ter bodo takoj tudi stavljeni v promet.
cene od 16 din navzdol. — Sobota, 30. aprila: »Tosca«. Gostovanje tenorista Josipa Rijavca. Izven. — Nedelja, 1. maja: »Madame Sans Gene«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 2. maja: Zaprto (gostovanje v Celju: Matija Gubec).
Prireditve in zabave
Slovenci imamo veliko pevcev - umetnikov, na katere smo lahko ponosni. Med nje spada tudi basist Franc Schiffrer, bivši operni pevec v Nemčiji. Fran Schiffrer, z umetniškim imenom Navigin, ima izredno lep liričen bas, ki je v vseh legah enako močan in blagodoneč, zato je prav tako izvrsten na koncertnem odru, kakor v operi. Je izredno muzikalen, finega umetniškega občutka, kar dokazuje tudi sestava njegovega koncertnega sporeda, Prvič je nastopil v Ljubljani na koncertnem odru lani po povratku iz Nemčije, drugič nastopi v ponedeljek, dne 2. majnika, po povratku s koncertne turneje iz Severne Amerike. Basista Schiffrerja spremlja na klavirju kapelnik Štritof. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v veliki Filh. dvorani, začetek točno ob 20.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani zaključi v soboto, 30. t. m. in v nedeljo, 1. maja, obakrat ob 8 zvečer svojo dramsko sezijo z Schonthalovo burko v
4	dejanjih in v prevodu E. Gangla »Ugrabljene
5	a b i n k e. — Predprodaja vstopnic po 6, 4, 3 in 2 dinarja v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži.
Sestanki
Fantovski odsek Trnovo ima drevi ob osmih v Prosvetnem domu sestanek, na katerem bo predaval g. župnik Cegnar.
Fantovski odsek Ljubljana-mesto. Drevi ob 8 bo v društveni sobi v Vzajemni zavarovalnici redni sestanek. Novinci vljudno vabljeni
Kino
Zvočni kino Vič predvaja jutri največji šlager sezone: »Rose M a r i e«. Poje 6lavna pevka Jeanette Mac Donald. Zaradi ogromnega zanimanja si priskrbite pravočaano vstopnice.
Lekarne
Nočno slnžbn imajo: mr. Leustek, Resljeva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič.
KINO KODELJEVO — Telelon 41-64
Danes ob 8 zvečer-prvič pretresljiv film o ljubezni mlade matere in bohema
sestra narija
(Njegov zadnji model) Sodelujeta. CAMILA HORN in najboljši baritonist Evrope ALEKSANDER ŠVED Za dodatek: »POZABLJENI« (Herbert Marschall) Nizke cene, prvovrsten spored, odlična projekcija, nedosegljiv ton.
1 Družba sv. Vincencija Pavelskega v Ljub ljani ima občno zborovanje prihodnjo nedeljo, t j. I. maja, v Maiijanišču s sledečim dnevnim redom: ob V\~ sv. maša s pridigo in skupnim sv. obhajilom; ob 'A9 v zborovalni dvorani zborovanje po sledečem sporedu: I. Nagovor predsednika, 2. duhovno berilo; 3. branje zapisnika obč. zbora z dne 11. IV. 1937; 4 tajniško poročilo; 5. blagajniško poročilo; 6. poročila posameznih konferenc o svojem delu; 7 razgovor
o doposlanih predlogih in nasvetih; 8 slučajnosti. — Delovni člani vseh konlereiie se nujno vabijo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže.
1 Katehete ljubljanskih državnih in zasebnih ljudskih šol prosim, da mi sporoče do 7. maja t. 1. število letošnjih prvoobhajancev, pismeno ali po tclelonu (45-35). Vinko Lavrič, katehet na Grabnu, Cojzova c.
1 Ostavko na mesto člana mestnega sveta v Ljubljani je zaradi prezaposlenosti podal gospod Smersu Rudolf, uradnik OUZD v Ljubljani.
1 »Otrok za otroka« je geslo mestne dobrodelne akcije, ki bo v četrtek, 5. maja zvečer ob pol osmih v frančiškanski dvorani. Mladinski nastopi imajo vedno neki svojstven čar ljubeznivosti, ker' nastopa mladina čisto drugače kot odrasli. Zato ni čudno, da so mladinske prireditve tako priljubljene. Marisikomu bo še v 6pominu lanska mestna dobrodelna akademija. Koliko prisrčnosti je bilo ,;ha odru, ko so otroci občinstvu predvajali svoj pestri spored. Letos je spored se bogatejši. Z obiskom pomaga vsakdo podpirati revne otroke. Vstopnice prodaja pisarna »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži.
I Zbirke Narodnega muzeja bodo počensi s t majem dalje odprte za splošen brezplačen ogled vsako nedeljo od 10 do 12 dopoldne.
1 Pomožna šola v Ljubljani. Veleugledna obitel) J. Kokaljeva iz Ljubljane je podarila za zajtrk siromašnih otrok te šole v počastitev spomina blagopoko]-ne gdč. Jele Lozarjeve sto dinarjev. V včerajšnji zahvali Pomožne šole je tiskarski škrat pogoltnih eno
n'Cl°i Regulacija banovinske ceste v Dravljah. Okrajni cestni odbor v Ljubljani ima v 'letošnjem gradbenem načrtu tudi regulacijo in razširjenje banovinske ceste skozi Dravlje, Mestni občini so nekateri posestmki-mejaši že odstopili za cesto v poštev prihajajoči svet, nekateri brezplačno, drugi pa proti primerni odškodnini. Mestna občina je petim posestnikom za odstopljeni svet plačala odškodnino 24.500 din iz zaklada okrajnega cestnega odbora. Z regulacijo ceste bodo v kratkem pričeli.
1 Pužčen na svobodo. Pretekli teden aretirani ravnatelj Anton Soršak je bil v sredo popoldne izpuščen iz preiskovalnega zapora okrožnega sodišča na svobodo, ker ni begosumen. Kazenska preiskava proti ujemu se nadaljuje.
1 Lepe in dobre moške obleke lastnega iz delka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune Ljubljana, Gosposka ul. 7.
Maribor
m Izletniki! Ne pozabite, da je pred odhodom jutranjih vlakov v frančiškanski cerkvi ob nedeljah in praznikih sveta maša ob četrt na pet. Ugodna prilika, ne zamuditi je! — Aljažev klub.
m Apel na hišne posestnike in stanovanjske najemnike! Vsako leto praznujemo v mesecu maju protituberkulozni teden, ki je postal ze kar tradicionalen. V letošnjem tednu pa hoče mariborska protituberkulozna liga na prav posebno viden način manifestirati potrebo borbe proti je-tiki. Iz vrst mariborske publike je izšla pobuda, da bi se ta manifestacija izvršila z okrasitvijo oken s simboličnimi zastavicami z dvojnim križem. Liga je tej pobudi sledila in bo vsem hišnim posestnikom in stanovanjskim najemnikom dostavila potrebno število zastavic. Prosimo vse hišne posestnike in najemnike, da ligo v tej akciji podprejo. Čim večje razumevanje, tem mogočnejša manifestacija!
m Cesar Frank — »Blagri«. V veličastveni pridigi na gori je Gospod govoril vsemu človeštvu tolažilne besede, da bi mu olajšal težave življenja na tem svetu. Osemkratni blagor je zakli-cal tistim, ki mislijo, da zanje ni blagra. Te Gospodove besede osmerih blagrov je umetnik Cesar Frank vlil v mogočen oratorij »Blagri«. Vse, kar more sploh glasba nuditi, od najnižjih globin do nebeških višin, od najtrših disonanc do najslajših akordov, v solospevili, v tercetih, kvintetih, v moških in ženskih in mešanih zborih, ki so vrstijo in valovijo drug preko drugega, spremljan z godbo vseh godal do veličastne harfe, vse bo služilo v to, da bomo mogli prav doumeti besedo Gospodovo: Blagor vam... V Mariboru borno imeli priliko slišati ta koncert dne 4. maja v Unionu. Nastopajo poleg sedmih solistov društva Glasbena Matica, Jadran in Maribor z vojaškim in civilnim orkestrom, skupaj 240 oseb.
m Glodališke novice. V korist udruženja gledaliških igralcev se bo vprizorila v torek dne 3. maja Wentzelova veseloigra »360 žena« v treh dejanjih. — Baritonist ljubljanske opere g. Veko-slav Janko bo gostoval v vlogi grofa Lune v operi Trubadur v soboto zvečer.
m Nove razglednice Pohorja. Mariborski kartograf g. Milan \Verk je izdelal nove reliefne zložljive razglednice Pohorja in Kozjaka. Karta predstavlja pogled na Pohorje z mariborske smeri. Razglednica pa je opremljena tudi z lepimi slikami vseh pohorskih domov. Nedvomno predstavlja to delo pomembno in zelo primerno propagandno sredstvo za naše pohorske kraje.
m Zaščitno cepljenje otrok. Za mesto Maribor bo vršil mestni fizikat zaščitno cepljenje zoper osepnice od ponedeljka, dne 2. maja, do petka, dne 6. maja, v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici 8, in sicer v času od 9 do 11. V navedenem času se vrši cepljenje brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili • rojeni v preteklem letu. Starši se opozarjajo, da sc opustitev cepljenja kaznuje.
m V Pohrežjti pri Mariboru priredi Pomladek rdečega križa v nedeljo 1. maja ob pol 8 zvečer v Renčljovi dvorani materinsko proslavo.
m Dva požara. V Spodnji Gorici pri Račah je zgorelo stanovanjsko poslopje Marije Španinger. Požar se je razširil tudi na gospodarsko poslopje ter je škode 10.000 din. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika. — V Takraju pri Meži 60 zgoreli svinjski hlevi posestnika Franca Pratmekerja. Požar je nastal v svinjski kuhinji.
m Zločinska roka požiga. Domačijo župana Jakoba Tumpeja pri Sv. Lovrencu na Drav. polju jo zažgala zločinska roka. Ker je bilo poslopje leseno in s slamo krito, je bilo kmalu vse v plamenih. Vsa družina je bila v globokem spanju, le gospodinja je k sreči malo poprej pogledala po otrocih ter je pri tem zapazila zunaj nenavadno svetlobo. V poslednjem hipu je gospodar komaj rešil otroke skozi plamene. Zgorela je vsa krma, živež, oprava ter je škode 30.000 din.
. Gledališče
Petek, 29. aprila: zaprto. — Sobota, 30. aprila ob 20: »Trubadur«. Red C. Gostovanje Veko-slava Janka. — Nedelja, 1. maja, ob 15: »Nečak«, Znižane cene. Ob 20: »Dva ducata rdečih rož«. Znižane cene. Zadnjič.
Celje
c Zadnja pot Jožefa Ferka. Smrt je iztrgala iz vrst navdušenih ljubiteljev slovenskih planin 26 letnega Jožefa Ferka, polnega idealizma, vnetega člana SPD. Marsikdo skoraj ni mogel verjeti, ko je čital v časopisih, da je nesreča, ki se je pripetila našemu Jožefu, ki je preplezal tako nevarne skale naših velikanov v Sloveniji in preko meja, končala mlado življenje, polno upanja in načrtov. V sredo ob 4 se je zbrala ob njegovem grobu številna množica, da ga počasti na njegovi zadnji poti. Pogreba se je udeležil tudi celjski g župan Alojzij Mihelčič. Ob grobu se je poslovil od Jožeta g. Zemljič. Naj mu bo zemlja lahka in Bog usmiljen sodnik!
c Krajevna protituberkulozna liga v Celju ima drevi ob 8 sejo v prostorih Zdravstvenega doma.
c Kino Union: Slavni tenorist Tino Rossi v filmu »Napoli — mesto poljubov«.
c Nesreča na splavu. Ko ie vozil v sredo 18 letni posestnikov sin Borišek Alojz iz Lešja splav po Savi, mu je spodrsnilo ter je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo.
c Kino Metropol: Danes »Zdravnik dr. Engek (Paul HOrbiger).
c Avtomobilisti, malo več previdnosti! V sredo je peljal 32 letni delavec Pipinič Ivan iz Škofje vaei pri Celju voz s pohištvom. Na cesti ga je dohitel neznan tovorni avtomobil, ki je vozil z veliko brzino proti Celju, ter zadel v Pipiničev voz, ki se je prevrnil nazaj, da je Pipinič obležal pod pohištvom in dobil hude poškodbe na rokah. Tudi pohištvo se je precej poškodovalo. Avtomobilist pa je brezobzirno peljal kar naprej in se ni zmenil za siromaka, ki bi se bil lahko smrtno ponesrečil.
c V nedeljo 1. maja bo ob pol 5 popoldne na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Rapidom iz Maribora in celjskimi Atletiki. Tekma bo gotovo zelo zanimiva.
Trbovlje
Skupine rudarjev JSZ imajo v nedeljo, dno 1. maja ob 10 sv. mašo na Sv. Planini. V slučaju slabega vremena pa bo sv. maša ob 8 v župni cerkvi Članstvo in prijatelji so vabljeni k polni udeležbi.
Iz Julijske krajine
Vprašanje plesov
Goriški knezoškofijski list prinaša v svoji aprilski številki sklep letne konference lombardskega epiako-pata, ki je bil priobčen v glasilu milanske nadškofije. Obravnava vprašanje plesov in se glasi:
»Z obžalovanjem se ugotavlja, da 6e pri nas prosvetna organizacija »Dopolavoro«, ki je po zamisli režima blagodejna in koristna ustanova, maliči s plesi, katerih se kljub vsemu in brez praktičnih ukrepov udeležujejo nekaznovani mladoletniki, s čimer se v vsej naši pokrajini širi nemoralno6t. Odtod izvirajo pogosti spopadi z lokalnimi oblastniki. Župniki zahtevajo .v imenu vere in moralnosti, da se taki plesi preprečijo, oblastniki pa ugovarjajo, zlorabljajoč zaščito fašizma, in obsojajo zaradi tega duhovščino protifašistovske miselnosti, Zdi se, kakor da niso bile nikoli izgovorjene Ducejeve besede proti plesu in nikoli podane razne izjave vlade proti sličnim kotiščem strasti in nemoral-nosti ter da morajo ostati za te ljudi mrtva pismenka. Mnogi duhovniki se hočejo v tem vprašanju obrniti na Duceja. Zato zahtevajo škofje, da bi se načelniku vlade predložila skupna spomenica glede plesnih nerednosti. Toda metropolita so ponovna brezplodna posredovanja pri raznih pokrajinskih voditeljih, da bi se zabranilo moralno pohujšanje ljudstva, užalostila in omalodušila, zat9 se je odločil, da se bo glede tega vprašanja obrnil na sv. stolico in se tako izognil vsakemu brezuspešnemu in neumestnemu koraku. Škofom je izrekel priznanje, da se jim v nobenem pogledu ne sme s sv. pismom očitati, da so »nemi psi, ki ne znajo lajati«. Dušni pastirji so često in mnogokrat pismeno in ustno, zasebno in pri zborovanjih, vljudno, previdno, toda jasno obsodili slične plese, ponočna rajanja, plesna norenja itd. in jih najavili oblastvom ter tudi javno prikazali grozne posledice za moralnost zdravega naroda, kakor je lombardski.
Očividno nadškof Margotti dobro pozna razmere v Julijski krajini, zato je pač ponatisnil v svojem listu času zelo primerno opozorilo lombardskih škofov.
Sejavec, (Nedeljsko branje. Pouk, zgodovitla, legende). Pravkar je izšel osmi snopič »Sejavca« v tiskarni »Edinosti« (Tipografia consorziale) v Trstu. Spisal dr. Egidij (dr. Andrej Pavlica). Obsega: devetinpet-deseto branje zi trinajsto nedeljo po binkoštih; šestdeseto branje za štirinajsto, enoinšestdeseto za petnajsto in dvainšestdeseto za šestnajsto nedeljo po binkoštih; potem triinšestdeseto branje za praznik rojstva M. D. in štiriinšestdeseto branje za praznik Marijinega imena. — V Italiji se knjiga naroča pri upravi »Sejavca« v Gorici, Via don Bosco 28 in v Katoliški knjigarni v Gorici, Piazza Vittoria; v Jugoslaviji pa v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Branje v vseh snopičih je raznovrstno in pestro, ter se da porabiti v cerkvi pa tudi na shodih, ker vsebujejo tudi nauke socialnih okrožnic sv. očeta. Knjige so zlasti priporočljive in primerne za bolne osebe, ki so privezane na dom ali celo na posteljo in jim bodo v nadomestilo in tolažbo. Deveti snopič izide še v tem letu.
Mesto Pulj je dobilo nove avtokoriere. Ker je bila pred kratkim obnovljena pogodba med mestno občino in podjetjem, ki oskrbuje avtobusni promet v Pulju, je podjetje te dni dalo svoje prve nove avtokoriere v promet. Občinstvo je z novimi ličnimi in praktičnimi vozovi prav zadovoljno.
Številni izletniki iz Jugoslavije so za velikonočne
{>raznike prišli k nam v goste. Pripeljali so se z vlaki, uksuznimi avtomobili itd. Mnogi so prišli obiskat domače kraje in svojce, druge so pa zvabile k nam lepote in zanimivosti naše zemlje. Vsepovsod v Julijski krajini si za praznike in naslednje dni srečaval jugoslovansko turiste. Gorico in Trst so obiskali večinoma Slovenci, na Reki in v Opatiji se je pa kar trlo Hrvatov. V Postojno so prispeli tudi pevci ljubljanske Glasbene Matice, ki so v jami priredili lep koncert za izletnike, katerega so šli poslušat — čeprav ni bil prijavljen — tudi domačini, ki so zanj zvedeli. Imeli so krasno zadoščenje: v najlepši, najmogočnejši naravni dvorani 6veta jim je dovršeno petje bilo doživetje. — Številni izletniki se pa niso zadovoljili z našo Krajino in so hiteli naprej: v Benetke, Padovo, Firence, Rim in še dalje na jug. Vsi so bili zadovoljni in dobro razpoloženi, samo muhasto vreme je preveč sitnarilo, — Tudi od nas je šlo več sto izletnikov v Jugoslavijo. Samo z vlakom, katerega je priredil Appianijev turistični urad v Gorici, se je odpeljalo za pet dni v Slovenijo okrog 220 oseb. Izlet je potekel v redu po določenem programu in so se izletniki vrnili v sredo okrog desetih zvečer vsi veseli in korajžni domov v Gorico. Samo nekoliko utrujeni so bili; je bilo pač preveč vtisov. Veseli smo teh izletov, ker se odnosi med obema sosednima državama z njimi krepijo in medsebojno spoznavanje noglobujc.
Naša zunanja trgovina
Objavljeni so statistični podatki o naši zunanji trgovini meseca marca 1938 po posameznih državah, iz katerih posnemamo:
Uvoz je znašal v milij. din iz tehle držav:
marec 1937 febr. 1938 marec 1938 Nemčija	146.8	150.36	149.8
Anglija	37.0	31.76	82.0
Češkoslovaška 58.1	46.05	61,2
Avstrija	43.6	41.6	44.0
Italija	51.84	36.1	38.65
USA	23.5	30.2	21.37
Madžarska	9.9	17.44	15.0
Francija	5.4	8.9	13.2
Argentina	2.9	12.1	10.9
Švica	4.3	6.4	10.7
Primerjava kaže, da je letos posebno znatno nara-stel uvoz iz Anglije, približno stalen je uvoz iz sosednih držav, naraščal pa je uvoz iz oddaljenih držav, s katerimi nimamo kliringov. V glavnem gre za dobave surovin našemu gospodarstvu in za nove investicijske predmete.
Izvoz kaže naslednjo sliko (v milij. din);
marec 1937 febr. 1938 marec 1938
Nemčija	115.2	107.13	106.5
Avstrija	89.0	56.1	57.2
Anglija	36.7	48.7	32.5
Belgija	33.5	40.8	32.1
Italija USA	46.9 9.4	32.45 5.0	30.15 27.7
Češkoslovaška	33.4	20.8	24.1
Francija	49.4	2.7	17.45
Madžarska	24.4	12.1	17.4
Nizozemska	8.26	2.8	16.4
V primeri z lanskim letom se je najbolj povedal izvoz v USA ter na Nizozemsko. Sezijsko pa kaže naš izvoz nazadovanje v Anglijo in Belgijo, znatno povečanje pa za Francijo in Nizozemsko.
Trgovina z Avstrijo zmanjšana
Naslednja tabela nam kaže razvoj trgovine z Avstrijo v prvih 3 mesecih letos in lani v milij, din:
januar
februar
marec
Uvoz 1937 1938 26.7 37.0 28.9 41.6 43.6 44.0
Izvoz 1937 1938 55.6 50.4 62.2 56.1 89.0 57.2
Tabela nam kaže, da se zaradi dogodkov v Avstriji, ki so prišli malo pred pričetkom druge polovice marca, obseg naše trgovine z Avstrijo ni dosti zmanjšal. Ostal je večinoma na stanju meseca februarja, toda če primerjamo marec letos z lanskim marcem, S3 le kažejo znaki popuščanja. Tako se je lani od februarja na marec naš izvoz v Avstrijo povečal od 62.2 na 89.0 milij. din, je letos narastel le malo: od 56.1 na 57.2 milij. Tudi naš uvoz iz Avstrije, ki je lani od februarja na marec narastel od 28.9 na 43.6 milijonov din, je letos narastel le od 41.6 na 44.0 milijonov din. Uvoz je le malo višji kot je bil lani, dočim letošnji izvoz v marcu znatno zaostaja za lanskim (za 31.8 milij. din). Iz tega je razvidno, da letos ni opaziti sezonske okrepitve trgovine z Avstrijo, ki je bila vidna zadnja leta, kar opravičuje sklep, da se je obseg naše trgovine z Avstrijo znatno zmanjšal.
Pršjava judovskega premoženja v Nemčiji
Na podlagi naredbe o izvedbi štiriletnega gospodarskega načrta je bila dne 26. aprila izdana naredba o prijavi premoženja Judov. Vsak Jud je po tej naredbi dolžan prijaviti vse svoje tuzemsko in inozemsko imetje po stanju tega dne, razen v kolikor ne dosega 5000 mark. Judje, ki so državljani drugih držav, imajo prijaviti 6amo svoje premoženje v Nemčiji. Prijaviti in oceniti so dolžni svoje imetje tudi nejudovski soprogi ali soproge Judinj ali Judov. Prijave se morajo vložiti do 30, junija 1938 in se morajo potem javljati tudi vse spremembe v premoženju. Nadalje je dana oblastem možnost, staviti judovsko premoženje v službo zahtevam nemškega gospodarstva. Vsaka prodaja judovske trgovine ali obrti ali kmetije mora biti izvršena le s posebnim dovoljenjem, če gre za kupčijo med Judi. To velja tudi za novo otvoritev judovske obrti ali podružnice judovske obrti. Zagrožene so visoke kazni.
Iz uradnega dodatka k tej naredbi posnemamo še naslednje:
Novo naredbo je zlasti povzročilo dejstvo, da se je število in gospodarska moč Judov v novi Nemčiji s priključitvijo Avstrije zelo povečala Judje pa ne smejo imeti profita od gospodarskega dviga v Avstriji, katerega hoče dati nacionalni socializem. Nadalje je treba omejiti gospodarsko delovanje Judov 6amih. Namen nove naredbe je v glavnem izražen v 4 točkah: 1. ugotovitev vpliva in obsega judovskega življa v nemškem gospodarstvu, 2. stalno se kontrolira gibanje tega judovskega premoženja. S tem hočejo preprečiti tudi jft-ikrito prodiranje Judov v nemško gospodarstvo. 3. Konec je divje arizacije. Koristi od izrinjenja Judov iz nemškega gospodarstva naj ima nemški narod, ne samo nekateri posamezniki. 4. Čeprav pripada zasebnopravno premoženje Judom, je vendar sestavni del nemškega narodnega gospodarstva in naj mu pride v korist pri izvedbi štiriletke.
Računajo, da znaša premoženje Judov v Avstriji okoli 2, v prejšnji Nemčiji pa okoli 3 milijarde mark. Vsa ta velika kapitalna moč naj se porabi po inozemskih virih za financiranje takih del, ki so manj rentabilna in nosijo v sebi gotov riziko.
Borski rudnik
Kakor smo že poročali, znaša dividenda bor-skega rudnika bakra za 1937 135, oz. 132 frankov na delnico. Dividenda za 1936 je znašala 275 in 272 frankov na delnico. Toda vpoštevati jfe treba, da se je glavnica Bora lani zvišala od 15 na 60 milij. frankov in da je število delnic naraslo od 150.000 na 600.000 in pomeni torej dividenda za 1937 dejansko znatno povišanje dividende na sko-ro dvakratno višino. To dokazuje tudi čisti dobiček, ki se je od 1936 na 1937 podvojil.
Pri povečanju donosa od 80.233 na 177.325 tisoč frankov so se splošni stroški povečali od 1.4 na 2.9. izdatki za obligacijsko službo od 3.14 na 3.16 milij. frankov, izdatki za davke in davčne rezerve v naši državi od 20.04 na 62.24 milij. frankov. Stroški za zvišanje glavnice so znašali raj dvakratno višino. To dokazuje tudi čisti dobiček narastel od 51.041.000 na 107.690.000 frankov. Pripominjamo, da je znašala lani produkcija bakra 39.410 ton, leta 1936 pa 39.400 ton.
Veliko povečanje obsega poslovanja družbe se vidi tudi iz povečanja bilančne vsote družbe od 363.96 na 547.8 milij. frankov. Med aktivi so investicije narasle od 148.6 na 187.0 milij. frankov in sicer v glavnem zaradi zgraditve naprav za flotacijo, 3.677.000 frankov pa je bilo že investiranih v naprave za elektrolizo bakra. Zaloge blaga so se podvojile od 33.86 na 68.075 milij. frankov. Med dolžniki, ki so izkazani v znesku 83.5 (81.36) milij. frankov so tudi delničarji s 33.75 mili.}, frankov, kar je v zvezi z lanskim povečanjem glavnice. Likvidnost družbe je velika: saj je znašala gotovina obenem z naložbami v bankah 122.77 (37.1) milij. frankov. Toliki znesek gotovine je potreben za plačilo dividende in plačilo davkov. Na račun dividende je bilo izplačanih že 18.73 (12.48) milij. frankov. Podjetje razpolaga z znatnimi lastnimi sredstvi. Ker pa ne izvršuje odpisov od naprav pri napravah, ampak si zato ustvarja poseben amortizacijski sklad, je bilančna vsota zelo velika. Te amortizacije so lani narasle od 119.88 na 138.65 milij. frankov. Nadalje je lani, kot smo že omenili, bila zvišana glavnica od 15 na 60 milij. frankov. Obveznosti družbe iz obligacij so so zmanjšale od 29.1 na 27.35 milij. Rezerve so narasle od 37.53 na 39.28 milij., razno rezerve pa od 76.76 na 105.4 milij. Tudi so narasli upniki podjetja od 29.7 na 55.73 milij. frankov.
Sploh je po pisanju francoskih finančnih listov finančni položaj družbe sijajen. Poleg gotovine in naložb v bankah v znesku 122.77 milij. frankov je družbi na razpolago od delničarjev 33.775 milij., takoj se da realizirati za okoli 50 milij. dolžnikov. Pri vsem tem pa znašajo vsi upniki komaj 55.73 milij. frankov brez upoštevanja čistega dobička za 1937 v znesku 108 milij. 66.000 frankov (vštet je tudi prenos iz leta 1936 v znesku 376.000 frankov). Čisti dobiček leta 1936 je znašal (s prenosom vred iz 1935) 51,773.000 frankov.
Stanje naših Miringov
Po podatkih Narodno banke za 22. april je bilo stanje naSih kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 25. aprila):
Aktivni kliringi: Italija stari 22,186 831 (— 531 568), Italija novi .5,277.070 (- 2,833.920) lir, novi 122,044.078 (+ 5,967.366) din, Nemčija
11,864.597 (- 866.612) mark. Poljska 18,440.532 (+ 171.677) din, Bolgarija turizem 412.280, Turčija 12,526.091 (+ 233.066) din, Španija 2,851.828
p6Z6t
Pasivni kliringi: Švica 2,942.981 (+ 362.718) šv. fr., Češkoslovaška 142,778.857 (+ 3,558.195 kron, Belgija 3.318.570 ( 4- 18.327) belg, Bolgarija 177.722 (+ 175.754) din, Romunija 9,520.049 177.722 (+ 175.754), Romunija 9,520.049 (—63 (— 2,102.840), Madžarska 39,059.368) (+ 281.868) dinarjev.
Revizija nevarnostne tabele. Službene novine z dne 27. aprila objavljajo naredlio ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. Cvetkoviča o ugotovitvi tabel nevarnosti. Odrejen je točno postopek za uvrščevanje poslov v razrede in odstotke nevarnosti. Priloženi sta tudi dve tablici, od katerih prinaša prva razrede tablice nevarnosti in odstotke nevarnosti v vsakem razredu, druga pa spisek poslov in njih razrodov nevarnosti po postavkah. Skupno je navedenih 411 postavk v 28 skupinah.
Francosko-srbska banka, Pariz, o katere čistem dobičku smo že poročali, je imela občni zbor v Parizu. Iz podanih poročil je posneti, da se je bilančna vsota banke povečala od 176.2 na 331.4 milij. frankov, kar je pripisovati povečanju obsegi poslovanja, nadaljnji okrepitvi dinarja proli francoskemu franku in končno nekaterim prehodnim operacijam. Poročilo ugotavlja, da se nadaljuje izboljšanje v jugoslovanskem gospodarstvu, to se vidi zlasti v povečanju prometa z inozemstvom. Sedež banke v Belgradu je vedno najvažnejše središče za aktivnost banke. Poslovanje v Belgradu se razvija povoljno, zlasti upravlja velike vsote poverjenih vlog v korist interesom družbe in pazi na svoja likviditetna načela. Daje na razpolago trgovini upravičene kredite za blagovne posle in daje industriji sezonske obratne kredite. V tej svoji delavnosti je bilo delo podružnice zelo podprto po agenciji Belgrad-Sava, ki se je specializirala v blagovni trgovini in ki se je zlasti pečala z uvozno trgovino in s trgovino s predmeti domačega izdelka za lokalni konzum. Tudi akcijo v trgovini so dale zadovoljive rezultate Končno ugotavlja poročilo veliko likvidnost banke in donosno poslovanje v Parizu in Londonu.
Borza
Dne 28. aprila.
lenar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. '
Avstrijski šiling je v zasebnem kliringu v Ljubljani malenkostno narastel na 8.61—8.71, v Zagrebu pa znatneje na 8.58—8.68, v Belgradu na 8.5634—8.6C34.
Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 28.15—28.85.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40—14.60, nadalje so v Zagrebu beležili za sre-
do maja 14.38—14.58, za konec, septembra 14.205 do 14.495.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,7t>6.078, v Belgradu 8,194.000 din. V efektili je bilo v Belgradu prometa samo 455.000 din.
L j u hI j a n n — tečaji s p r i m o m :
Amsterdam 100 bol. gold. . . . 2413.40-2428,—
Berlin 100 mark...... 1742.53-1756.41
Bruselj 100 belg...... 730.54— 735.61
Curili 100 frankov..... 996.45—1003.52
London 1 funt.......215.86— 217.92
Newyork 100 dolarjev .... 4802.28—4338.57
Pariz 100 frankov...... 134.77— 186.21
Praga 100 kron...... 150.83— 151.93
Trst 100 lir........ 227.20— 230.28
Curih. Belgrad 10, Pariz 13.40, London 21.69, New York 434.75, Bruselj 73.31, Milan 22.875, Amsterdam 242.10, Berlin 174.95, Dunaj 47, Stock-holm 111.80, Oslo 109, Kopenhagen 96.8250, Praga 15.14, Varšava 81.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.59, Bueuos-Aires 114.25.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Državni papirji 7% investicijsko posojilo 99—100, agrarji 62.50—63.50, vojna škoda promptna 480—483, begluške obveznice 93 —94, dalm. agrarji 92—93, 8% Blerovo posojilo 96—97, 7% Blerovo posojilo 92- 93. 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100. Delnice: Narodna banka 7300—7350, Trboveljska 200-210.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100.50 (100), agrarji 62.25 denar, vojna škoda promptna 480—483, za konec julija 482 denar, begluške obveznice 92—94, dalm. agrarji 92—93, 4% sev. agrarji 61.25—63.50, 8c/o Blerovo posojilo 96.97.50, 7% Blerovo posojilo 92 do 92.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar, 7% stab. posojilo 98 denar. Delnice: Narodna banka 7348 denar, Pri j. agrarna banka 224—230, Trboveljska 195—200, Gutmann 60—80, Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osj. sladk. tov. 105 denar, Dubrovačka 375—400, Jadranska plovba 875 do 400, Oceania 600 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—100.50. agrarji 62.50 denar (62.50), vojna škoda promplna 482.25—482.75, (482.75, 482.50), begluške obveznice 93.75—94. dalm. agrarji 92.50—93 (92.75), 4% sev. agrarji 62.50 denar (63), 8% Blerovo posojilo 97—98.50, 7% Blerovo posojilo 92.25—92.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 100 blago. Delnice: Narodna banka (7350), Priv. asrarna banka 229.50-230.50 (231, 230).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bač. 203—206, srem. 202—204, ban. 196—208, bač. potiska 205—208. Oves bač. srem. 147.50—150, slav. 150—152.50. Moka bač. ban. Og, Ogg 295 - 305. 275—285, 255 do 265, 235—245, 205—215, 100—125, srem. slav. Og, Ogg 292.50—302.50, 272.50 -282.50, 252.50 do 262.50, 232.50—242.50, 202.50—212.50, 120—125. Tendenca čvrsta. Promet srednji.
Prostovol na socialna davščina v L ubljani
Večini prebivalstva ne bo neznano, da živi v Ljubljani dosti nad tisoč nezaposlenih delavcev z družinami. V času gradbenih in poljskih /del dobi precej teh delavcev zaslužek. Kadar pa nastopi za ta dela mrtva doba, nimajo brezposelni ničesar. Tedaj jim pomaga občina, ko prične vsako leto izvrševati javna dela. Mezde za zaposlene delavce plačuje iz svojih rednih dohodkov, t. j iz proračunske vsote, ki je za to namenjena Toda v veliki množici drugih občinskih potreb, ne more biti proračunski znesek za nezaposlene delavce tako visok, da bi zadostoval. Zato je nujno, da občina zbira dohodke potom prostovoljnih prispevkov občanov.
Ako bi mestna občina vprašanje omiljenja brezposelnosti zanemarjala, bi večina strada-jočih in prezebajočih brezposelnih dclavccv postala breme občanov samih; kajti gotovo je, da bi ti reveži poizkušali dobiti življenjske potrebe z beračenjem in komaj si je mogoče predstavljati, kakšna nadlega za občane bi lo bila. Z redno proračunsko vsoto in dohodki prostovoljne socialne davščine se pa tako beračenje v veliki meri omili. Kadar bodo ti dohodki zadostno visoki, bo občina odpravila tudi to beračenje, ki ga morajo občani še sedaj trpeti. Doseči ta cilj, je namen občine za bodoče.
Dohodki prostovoljne socialne davščine se stekajo in zaračunavajo v posebnem fondu, ki ga občina porablja izključno za omiljenje brez-
poselnosti. Kdor trdi kaj nasprotnega, dela to zlohotno in škoduje občini v njenem delu za korist nezaposlenih delavcev in za udobnost in mir ostalih mestnih prebivalcev.
Prostovoljna socialna davščina je v Ljubljani tedaj splošno potrebna. Korist vseh ji', da je njen dohodek čim večji.
Velika Pirešica
Rudnik za pridobivanje železne rude v Galiciji, o katerem smo pred kratkim poročali, je obstal že v pričetku svojega razvoja. Poskusi na vagonski množini rude so namreč dokazali, da vsebuje ruda prevelike množine arzenika in železo, ki bi ga pridobili iz te rude, bi bilo zelo krhko in zaradi tega skoraj neuporabno. Priprav, s pomočjo katerih bi to odvečno množino arzenika iz rude odstranili, pa na žalost zaenkrat v Jugoslaviji šc nimamo. Šo nadalje pa se pridobiva v Galiciji rjava barva santinober, katero izvažajo v precejšnjih množinah in zalagajo z njo nekatere naše tovarne.
Občina Velika Pirešica, p. Žalec, odda za svoje 4 otroke v starosti od pol leta do 8 let in sicer 3 dečke in 1 deklico, staro 5 let. Otroci so zdravi in razumni, njihova mati pa je brez posla in brez vseh sredstev. Zato se občina obrača na dobra srca, da se usmilijo otrok, ki jih življenje že v prvi mladosti, ki je mnogim vsa sončna in brezskrbna, kruto tepe in jim ni dalo toplega kotička, ki bi ga mogli imenovati svoj dom. Za dva manjša fantka nad pol leta stara, bi bila občina eventuelno pripravljena plačevati nižjo oskrbnino. Vse nadaljnje informacije dobite na občini Vel. Pirešica, p. Žalec.
Kulturni obzornik
Glasovi o Jakčevi
razstavi v Zagrebu
V Ulrichovem salonu v Zagrebu je razstavil B. Jakac 58 del, s katerimi hoče predstavili Hrvatom svojo umetnost. In lahko rečemo, da je B. Jakčeva razstava po umetniški vrednosti ena najboljših, kar smo jih zadnja leta videli v tem salonu, kjer se vrstijo razstave druga za drugo. Tudi na zunaj je razstava nad vse okusno urejena in napravi tudi na neveščega obiskovalca najugodnejši vtis. Ob vhodu v večjo razstavno dvorano so v oknu razstavljene knjige z Jakčevimi ilustracijami (Jarčeve in Gradnikove zbirke pesmi, zlasti pa Jarc-Jakčevi knjigi »Odmevi rdeče zemlje«, ki jo je izdala Jugoslovanska knjigarna v zbirki »Kosmos«). Med razstavljenimi deli zavzemajo dobro tretjino umetniško izdelani portreti (med njimi podoba dvorne dame E. dr. Šverljugove in pa cela družina bana savske banovine dr. Ružiča), drugo pa so mrakobne norveške pokrajine, nekaj pa tudi slovenskih in drugih krajin. Zagrebško občinstvo kaže za Jakčevo umetnost mnogo razumevanja in simpatij in razstavo v velikem številu obiskuje.
Ob tej priložnosti ne smemo prezreti članka, ki ga je v »Jutranjem listu« (23. aprila) napisal dr. Ivan Esih pod naslovom »Božidar Jakac i Hrvati«. V tem informativnem članku se dr. Esih ne bavi toliko s samo Jakčevo zagrebško razstavo, marveč seznanja Hrvate predvsem z njegovim umetniškim razvojem in delom, obenem pa predstavlja hrvatskim bralcem najnovejša dela slovenskih umetnostnih zgodovinarjev (Steleta, Mala, Ložarja. Dobide) in priporoča, naj bi se Hrvati liolj zanimali za kulturno in umetniško ustvarjanje Slovencev. Dr Esih je v tem članku zapisal pogumne, toda bridko resnične besede, ki bi se iz poresa kakšnega Slovenca zdelo morda preostre in krivične. Takole beremo: »Jakac-Jarcevo djelo (»Odmevi rdeče zemlje« I-II) prikazuje, ka-
ko mi Hrvati nanosimo nepravdu Slovencima, kada dosljedno zastupanio stanovište izraženo ri-ječima: »Slovenica non leguntur«. Želimo, da bi ta opomin imel čim več uspeha, g. dr. Esihu pa smo za njegovo moško priznanje hvaležni; še bolj pa smo mu hvaležni za njegovo poročanje v zagrebških lislih o kulturnem delu Slovencev. Tako je v zadnjem času napisal v »Obzoru« dva referata o slovenskih knjigah: v št. 82 (11. aprila) sporoča o Kranjčevi knjigi >Od Napoleona do Lenina« (Juslov. knjigarna). Referenta zanima seveda v prvi vrsti, kako je Kranjec porabil literaturo hrvatskih zgodovinarjev in priznava pisatelju. da je brv zgodovino XIX. stoletja dovolj skrhno in pravično obdelal, pač pa da se je premalo oziral na najnovejše znanstvene izsledke prof. dr. Fr. Franceva o začetkih harv. narodnega preporoda (ilirizem). V št. 90 (21 aprila) pa razbira pod naslovom »Hrvatsko slikarstvo i Slovenci« sedmi snopič II. dela Steletovih »Monumenta artis slovenicae«, kjer je govor o zvezah med brv. in slov. slikarstvom od baroka do iluzionizma (Je-lovškova dela v cerkvi sv. Katarine v Zagrebu).
Opomba uredništva. Tudi drugi zagrebški dnevnik »Novosti« prinašajo pod šifro »mk.« simpatično pisan članek o Jakcu in njegovi razstavi. Hvali posebno portrete, med katerimi našteva tudi nekatere posebej. Omenja tudi knjigo »Odmevi rdeče zemlje«, katere izdaja je zelo okusna in lepa. Nato reproducira pisec daljši razgovor z Jakcem, v katerem mu slikar govori o svojem umetniškem življenju. Zlasti se zadržuje Jakac pri spominih iz Amerike, kjer je mnogo sodeloval in se seslajal s Hrvati. Nato Jakac popisuje svoje stike z Norveško in drugimi deželami. Posebej omenja norveškega skladatelja Haralda Saeveruda, s katerim se je seznanil v Parizu in bil z niim skupaj v Tunisu. Harald Saeverud je bil tudi že v Ljubljani ter se bo še vrnil, da vzpostavi stike med našo in norveško glasbeno kulturo. Članek je zaključen s pregledom dosedanjih Jakčevih študij. Objavljeni sta tudi dve sliki: Portret mlade Američanke in Portret deklice (Novosti z dne 28. aprila str. U).
Nova slovenska revija „0bzorja" v Mariboru
V Mariboru je začela izhajati nova slovenska revija, kakor se sama nazivlje: za leposlovje, umetnost in publicistiko vObzorja«. Prva (dvojna) številka opravičuje s svojo pestrostjo svoj naslov. Prinaša leposlovne in publicistične prispevke z važnih področij našega duhovnega življenja. Urejata jo prof. dr. Vladimir Kralj in prof. dr. Ivan Dornik, ki sla ji napisala tudi uvodno besedo. Iz te besede posnemamo, da je nastala nova revija iz žive potrebe naših severnih krajev, zlasti Maribora. Ti kraji so oddaljeni od nnšega narodnega središča po gospodarskih, upravnih in prometnih stikih. Zato je treba Maribor kot drugo slovensko mesto v kulturnem pogledu trdneje povezati z njegovim prirodnim zaledjem in tako smiselno dopolnjevati delovanje središča.
Zlasti bo veljala pozornost revije mlademu pisateljskemu svetu, ki je prišel z vzhoda in začel pisati svojo socialno prozo, posvečena pa bo pozornost tudi moralnim, gospodarskim in socialnim vprašanjem našega severa. Revija hoče biti na oprezu pred ideološkimi pokreti z desne in leve, v katerih vidi sodobne oblike svetovnih imperi-alizmov.
Iz vsebine navajamo pesniške prispevke Janka Samca, Rtiže Lucije Petelinove, Boža Voduška, Vinka Žitnika, Radivoja Reharja in Dizme, prozo Iva Sorlija, Ivana Potrča, Ferda Godine, nadalje prispevke Ivana Dornika, Franceta Vodnika in Antona Novačana. Revija vsebuje tudi 4 zanimive gospodarsko-socialne razprave piscev: dr. Vladi-inirja Murka, Jožeta Kerenčiča. Franca Tavčarja in Štefana Kovača. Nadalje sodelujejo tudi Ksaver Meško, Janko Glaser, M. ŠnuderI in B. Bajuk.
Revija je glasilo mariborskega Umetniškega kluba. Uredništvo in uprava v Mariboru, Kopališka ulica 6. Letna naročnina 100 din, |>olletna 50, mesečna 9 din, za dijake znižana.
Dauphineja t »Planinskem veslniku«. Dvojna številka »Planinskega vestnika« (1938, št. l-o) jc
posvečena obisku naših planincev v Dauphinčji. Dauphinčja je predel, v katerem sicer niso najvišje gore Evrope, toda brez dvoma je romantičnost in težavnost vzpona pobudila zanimanje naših planincev. Pisci člankov, ki so opremljeni z lepimi slikami, popisujejo svoje doživljaje in pota v tej divji krajini. Uvodni članek je prispeval pod naslovom »Beseda o planinstvu in o planinskih odpravah« dr. A. Mrak, slede še prispevki dr. M. Potočnika, Andreja Moreta, Matevža Fre.liha, Franceta Hvaslje in Janeza Brojana. Lepo številko zaključuje nekrolog Mihi čopu, katerega je napisal dr. Miha Potočnik.
Prirodoslovnn razprave. Kot 9. zv. (3. knjiga) Prirodoslovnih razprav je izšla (v srbohrvaščini) razprava dr. Petra Us-a: Doprinos poznavanju ortopterske faune u Jugoslaviji«. Str. 14, cena 10 dinarjev.
»Hrvatski jezik«, čigar 2.—3. štev. smo pred kratkim dobili, kaže vedno jasnejšo podobo. Ta dvojna številka prinaša kopico prav poučnih in zanimivih člankov, med katerimi naj omenimo samo prvega, kjer urednik prof. Stjepan Ivšič poudarja, da mora hrv. književni jezik rasti iz starejših pisateljev in iz živega narodnega govora. Zanimivo bo tudi za nas, da prof. Ivšič dosledno piše v svojem listu »Slovjeni«, »slovjenskk za dosedanje »Slaveni«, »slavenski«, in »slovenski« za srbski »slovenački«, ki se mu zdi nenavaden. Dalje prof. Ivšič zagovarja in sam rabi zmeren fonetski pravopis, »kakav je u Zagrebu bio prije poslednje reforme« (str. 4). Tak zmeren fonetski pravopis je — po Ivšičevem mnenju — hrvaščini dovolj primeren in ima že pol stoletja staro tradicijo. Hrvatom moramo čestitali, da so pod skrbnim uredništvom veščaka prof. Ivšiča dobili tako odličen list za čiščenje in utrjevanje svojega jezikovnega bogastva. Obenem pa čutimo, kako bi bil podoben list potreben tudi nam Slovencem I To dokazujejo toliki jezikovni članki, ki so kakor gostačl boječe stiskajo po platnicah najrazličnejših listov od škrabčevega »Cvetja z vrtov sv. Frančiška- do današnje »Mladike«. Še bolj pa dokazujejo jiotrelio takega lista knjige in časniki zadnjih let, kjer najdemo samo čisto mehanično spete slovenske besede, ne čutimo pa v njih slo vonskega življenja, slovenske krvi in slovenskega duha.	—rič.
O strašnem potresu v Anatolijii
Cele vasi so se pogreznite
Poleg ljudi uničeni tudi ostanki 4000 letne kulture
Strašni potres, ki eo ga v turški Anatoliji začeli čutiti že 19. aprila ter je potem več dni zapored uničeval tamkaj ljudi in naselbine, je postal za Anatolijo taka nesreča, kakršne ta dežela še ne pomni. Doslej so dognali, da je potres razdejal 40 vasi, med njimi nekatere do tal, da je uničil 800 človeških življenj. Zemlja je požrla več družin. Kakih 50.000 ljudi pa bega brez strehe ter pričakuje rešilve. Ta množica ljudi bi rada ušla potresu na bolj varne kraje. To pa ni tako lahko, ker se ozemlje, ki se trese, razteza od Črnega morja v severni Anatoliji skoro do Sredozemskega morja na jugu Od črnomorskih obmorskih mest Sinope in Kamsuna do Sredozemskega morja je nekako 700 kilometrov. Zemlja na vsej tej veliki daljavi se trese.
Med mesti in vasmi, ki so po potresu najbolj trpela, imenujejo mesta Čorum, Jozgat in Kirše-his. Iz tega je razvidno, da je glavna potresna črta šla od severa na jug ter se je le malce obrnila na zahodno stran Mesto Čorum leži kakih 200 kilometrov od mesta Sinope, mesto Jozgat tudi nekako toliko še bolj južno. Velika škoda pa je. da se prav na tej črti med temi mesti dvigajo silno sloveče razvaline starega mesta Helitov, ki se je imenovalo Boghazkoj. Tukaj leže tudi nič manj važne razvaline Aladža-Kiijiik, kjer znanstveniki prav sedaj izkopavajo.
V prvih in drugih razvalinah so še odkopavali ostanke stare hetitske kulture, ki sodijo, da se je tamkaj razvijala nekako od leta 2800 do 1200 pred Kristusom. V teh razvalinah so našli mnogo tablic s klinasto pisavo, dalje mnogo druge važne drobnarije in pa imenitne skulpture, v skalo vsekane. Pod to gorenjo kulturno plastjo pa so našli še ostanke mnogo starejše kulture, ki ni bila nič manj zanimiva. Zato se moramo upravičeno bati, da je ta strašni potres v Anatoliji poleg stotin človeških žrtev terjal še nenadomestljive arheološke spomenike. Saj je prav v mestu Boghazkoj bila hetitska kultura najbolj razvita.
Jugozahodno od mesta Gozgat pa leži mestece Kiršehis, ki je komaj nekaj stotin kilometrov bojj južnovzhodno od Ankare, glavnega mesta današnje Turčije. Ta kraj je poleg prvih dveh ob sedanjem potresu najbolj trpel.
Glavne dežele današnje Turčije leže sedaj v Mali Aziji. Mala Azija je sicer že od nekdaj navajena potresov, vendar takega, kakršen je bil sedanji, še ni doživela. Ta dežela ima mnogo ugas-
lih ognjenikov, ki samo se redkokdaj kažejo kaj življenja v sebi. Središče sedanjega potresa je bila visoka planota srednje Anatolije. Prav tukaj pa se blizu važnega industrijskega mesta Kajze-rije, nekdanje rimske naselbine, imenovane po Cezarju, dviga v zrak silni ognjenik Erdžas Dagh ali Ardžiš imenovan. Ta gora je 4000 metro visoka ter je najvišja gora v Anatoliji. Kakor orjak se ta ognjenik dviga iznad ravnine. Ves je divji in poln grebenov. Ognjenika sta še dve drugi gori tam blizu, Haean Dagh, ki je 2900 metrov visok, in pa Karadat Dagh.
Od potresa najbolj prizadeto ozemlje se razteza med Čorumom in Kiršehisom v zavoju največje in najdaljše maloazijske reke Kisil-Snak. Ta reka se vleče tudi blizu mimo imenovanih ognjenikov ter se izliva v črno morje nekako med mestoma Sinope in Samsun. Ali je orjaški ognjenik Ardžiš kaj kriv sedanje nesreče, to bodo morda dognala še nadalnja raziskavanja. Vsekakor je ognjenik od najbolj severnega prizadetega kraja Čoruma hudo oddaljen. In glavna črta te nesreče bi utegnila dokazovati, da je bil vzrok nesreče kje drugje in ne v ognjeniku. Prav verjetno je. da se je zemlja v notranjosti kje sesula in se-sedla. Saj je znano, da se je zemlja okoli Črnega morja še v zgodovinskih časih večkrat spreminjala in tudi pogrezala.
Nekdaj sta se ruski reki Don in Volga zlivali v Črno morje blizu skupaj. Ker pa se je zemlja
v •
med Črnim morjem in slanim Kaspiškim morjžm dvignila, se je spremenil tudi izliv obeh rek. Volga ie zaradi tega bila potisnjena bolj na vzhod ter izliva v Kaspiško morje, medtem ko je bil Don potisnjen na zahod ter se izliva v Azovsko morje.
Tudi samo Črno morje se zlasti v svoji srednji kotlini ponaša z veliko množino žvepla. V velikih globočinah tega morja na primer ne morejo živeti nobena živa bitja, zaradi česar to morje nima mnogo ribjega bogastva.
Poročali so, da je ob potresu pod zemljo neznansko Ivobnelo in ropotalo, kar je prebivalstvo še mnogo bolj plašilo kakor pa sam potres. Poročali so tudi, da so ponekod, kjer se je zemlja preklala, udarili na dan novi vroči vrelci, čeprav je srednja Analolija revna vode. Tukaj je le nekaj več ali manj slanih jezer. Iz tega bi se dalo sklepati, da je morska voda vdrla v podzemeljska ognjen iška žarišča. Zaradi lega je potem nastal potres tudi pod morjem, na suhem pa so udarjali na dan blatni in vroči vrelci. Nekaj podobnega se je po izjavi znanstvenikov zgodilo tudi ob zgodovinski katastrofi, ko je Vezuv podsul rimski mesti Pompeji in Herkulanum. Takrat je najbrž morska voda vdrla v vroče in žareče plasti Vezuva. Razlika je samo ta, da je Vezuv tik ob morski obali, Čorum pa je od morja kakih 200 kilometrov daleč.
v •
Boj za južm tečaj se začenja
Albanski kmetje na svojih osličih in mulah hite r glavno albansko mesto Tirano h kraljevi poroki z madžarsko grofico.
Čeprav ima Francija sedaj mnogo drugih večjih skrbi, je vendarle javno oznanila, da zahteva zase velike dele ozemlja okoli Južnega tečaja, ker hoče tamkaj ustanoviti letališča. Ker so že poprej Anglija, Združene države Severne Amerike, Avstralija in tudi Norveška zasedle in zavzele precejšne dele južnega tečajnega ozemlja, moremo pričakovati, da se bosta v kratkem oglasili tudi Nemčija in Rusija, ki bosta tudi hoteli biti deležni koščka južnega tečajskega ozemlja. Iz vsega tega pa utegne zrasti nov povod za nove prepire in nesoglasja.
Francija zahteva zase tečajsko ozemlje med 136. in 142. stopinjo vzhodne dolžine in od 80. stopinje naprej do južnega tečaja. Večina tega ozemlja seveda še sploh ni raziskana, Le majhen del tega ozemlja okoli Adelije je leta 1840 obiskal francoski admiral Dumont d'Urville. Ta košček zemlje leži zahodno od Rossovega morja, odkoder sta leta 1911 Roald Amundsen in leta 1912 Scott imela izhodišče na Južni tečaj. Ker je Amundsen meseca decembra leta 1911 prvi prišel na Južni tečaj, kjer je razvil norveško zastavo, je zato Norveška zahtevala ta del dežele zase. Prav tako pa so Norvežani na drugi strani Južnega tečaja odkrili tri ozemlja, ki jih imenujejo po Larsu Chri-stensenu, Ingridi Christensen ter po kralju Leopoldu in kraljici Astridi.
Del tega ozemlja pa sedaj zahteva tudi Avstralija. V soglasju z avstralskim parlamentom je avstralska vlada oklicala za avstralsko ozemlje prav tisti del južnotečajskega ozemlja, ki ga_ 6edaj terja Francija. Ker pa 60 Avstralci najbližji sosedje Južnega tečaja, najbrž ne bodo tako radi popustili. Zlasti pa ni verjetno, da bi se Avstralci v tem pogledu vdali, ker je blizu tistega ozemlja najboljši lov na kite.
Zaradi vseh teh dogodkov so silno vznemirjeni Norvežani, ki terjajo zase del ozemlja okoli Južnega tečaja in ki so bili in 6o še vodilni v lovu na kite. Ti upravičeno naglašajo, da lov na kile vedno manj nese in da bi se nazadnje sploh ne izplačal več, če bodo kitolovci morali plačevali še posebne pristojbine tujim vladam. Kitolov je tista točka, kjer so tudi Nemčija, Japonska in tudi Rusija najbolj prizadete in ki zaradi kitolova utegnejo prej ali slej terjati isto, kar zahtevajo zase drugi.
Št. 115.
Rebeka
ugrabljena
Dušeč dim je udaril v izbo, kjer sta bila Ivanhoe in Rebeka.
»Grad gori!« je za-vpila Rebeka. »Kaj naj storiva?«
»Beži, Rebeka. in se reši!« ji je svetoval vitez.
»Tega nikakor ne storim!« je odločno rekla Judinja. »Ali se bova oba skupaj rešila, ali pa pojdeva skupaj v smrt! Toda, moj oče! O Bog, kaj bo ž njim!«
Tisti hip je planil v sobo tcmplar in zaklical deklici: »Pojdi. Rebeka! Pokažem ti, da nisem zgolj prazno be-sedičil, ko sem ti obljubljal, da hočem s teboj deliti srečo in nesrečo!«
»Sama nc maram iti s teboj!« ga jc zavrnila deklica. »Reši šc tega viteza in mojega očeta!«
»Ni več časa!« jc za-renčal vitez, jo z vso silo objel s svojima rokama ter naglo odhitel z njo, nc da bi sc le ko ličkaj zmenil za njeno vpitje in za glasne kletvice, ki jih je za njim kričal Ivanhoe.
Ni minilo dosti trenutkov, ko je stopil v sobo črni vitez. Bil je skoraj brez sape, ko je
■Jovoril■ >Ne bil bi te tako naglo našel. Ivanhoe, ko bi ne bil tako na ves glas preklinjal.« ,Duvoiii. >-	_____ ___D..... ,„i,-:,-.„i !„„„!,„„ ,, nkrm »sp hrz noben za tistim
^^ČiThočel"'^^^	v obfaz >sc brž poben za tistim
rlikovcem! Pa Roveno in Ccdrica reši! Za mene pa se ne brigaj!«	.
»Beži beži!« ga je miril črni vitez. »Tudi ti pridejo na vrsto. Najprej pa hočem tebe
SpraTakonrekaofnje s svojima silnima rokama pograbil ranjenca in ga odnesel iz sobe prav tako," kakor je tcmplar poprej oduescl ttebeko. Nato je znova oannci muuj v gruu, reševat še druge jetnike.
Kakor je znano, se je zlasti Nemčija, pa^ tudi Japonska zadnje čase začela močno udeleževati kitolova. Nemčija je zgradila zadnja leta cela bro-dovja za lov na kite. Sploh je na Nemškem sedaj začela rasti propaganda za ribe, in sicer ne le radi preživljanja prebivalstva, marveč tudi zaradi industrijskih surovin. Zaradi tega pospešenega lova na kite pa so zadnja leta močno padle tudi cene kitovemu olju. Meseca julija letošnjega leta bodo v Londonu sklicali posebno konferenco, ki se bo pečala zgolj z vprašanjem, kako omejiti lov na
V Hagcnbekoveni živalskem vrtu pri Hamburgu je žirafa povrgla mladiča, ki je že ob rojsivu bil 1.60 m visok ter jc šel kmalu na sprehod po kletki.
aHaHMBnnnMHaHHHMn»a msmm mmm
kite. Saj je res nevarno, da bodo mednarodna brodovja kitolovcev nazadnje kite docela iztrebila.
Torej boj za sicer pusto in prazno ozemlje Južnega tečaja se ne bije z drugega vidika, kakor le s tega, da bi tamkajšnje morje bilo lovišče za kite domačim ladjam in pa, da bi na tistem pustem ozemlju države mogle ustvarjati svoja letalska oporišča Kitolov vsako leto prinaša milijone dobička, letalska oporišča pa so važna za letalski promet, zlasti pa za vojskovanje. Profit in vojska si tukaj podajata roko.
Boj za Južni tečaj doslej še ni kdo ve kako resen in nevaren. Ni še tako resen, da bi morala to vprašanje začeti pretresati kaka mednarodna konferenca. Nazadnje pa bo to vprašanje vendarle treba mirno rešiti, ako države nočejo, da se^ bo reševalo z orožjem. V tem primeru bodo snežno-bele poljane Južnega tečaja omadeževane od rdeče krvi.
Mata Simona na verigo priklenjena
Te dni je francoski policiji nekdo naznanil, da je blizu kraja Bernay kmetija, kjer 12-letno domačo hčerko starši večkrat čez dan priklenejo na verigo. Policija je zaslišala tudi nekaj sosedov, ki so vsi povedali, da so že večkrat slišali, kako je deklica vpila in kričala. Nekateri pa so celo izpovedali, da so tu pa tam tudi sami videli priklenjeno deklico. Take izpovedi so torej policijo prisilile, da je stvar na licu mesta preiskala.
Ko je policija prišla na tisto kmetijo, je res našla v hiši 12 let 6taro hčerko Simono, priklenjeno za verigo na rokah in nogah. Bila je kmetova hčerka. Ko je policija stvar podrobneje ugotavljala, nikjer ni mogla ugotoviti, da bi bil kdo deklico kdaj pretepal. Na telesu ni bilo nobenih 6ledov udarcev. Pač pa sta oče in mati oba jx>ve-dala, da sama po svoji razsodnosti namerno priklepata svojo hčer. Policija se je kajpada zanimala, zakaj tako delata in da to nikakor ne gre. Oče je mirno povedal, da ima njegova mala hčerka Simona tako dober tek in tako nepopisno zdrav želodec, da bi vedno le jedla in jedla, zbog česar v hiši nobena stvar ni varna pred njenim tekom.
Preskrba udeležencev evharist. kongresa
Drugi mesec se bo začel svetovni evbaristični kongres v Budimpešti. Za preskrbo in prenočišča vseh priglašenih je dovolj preskrbljeno. Nekateri udeleženci se bodo sami mogli prehraniti. Kakih 100.000 pa jih bo, ki jih bo moral oskrbovati pripravljalni odbor. V budimpeštanskih hotelih in penzijonih je prostora za kakih 10.000 ljudi, kar ni tako malo, če pomislimo, da more dvakrat večji Dunaj prenočiti komaj, 15.000 tujcev po hotelih, štirikrat večji Berlin pa le 25.000 gostov. Tisti udeleženci pa, ki ne bodo dobili strehe po penzijonih in hotelih, bodo dobili oskrbo deloma po zasebnih stanovanjih, deloma pa po zavodih. Budimpeštan-ski prebivalci eo ponudili na razpolago za udeležence 70.000 postelj. Pripravljalni odbor je te jk>-6telje pregledal in jih sprejel samo 46.800, ker druge niso bile primerne.
V zavodih bo prenočevalo 3500 udeležencev. Ti zavodi, ki so po večini redovne ustanove, eo nastali po vojski ter so zaradi tega moderno, dasi preprosto opremljeni. Po teh zavodih so sobice s 3 do 4 posteljami in z vsem komfortom. Hrano pa bodo dobivali lahko v zavodu in jim ne bo treba hoditi po gostilnah. Še bolj preprosto, a ven-
Mati pa je povedala, da nikakor ne more dovolj skriti živil pred vedno lačno hčerjo. Zato je mogoče živila shraniti, da imajo potem domači kaj jesti le, če je hčerka medtem privezana.
Potem pa so policisti zaslišali tudi malo Simono. Ta je kar naravnost povedala, da njeni starši niso nanjo prav nič hudi in je tudi nikdar ne pretepajo Kadar pa je privezana, ne more do jedi. Takrat je tako strašno lačna, da mora od lakote kričati. Dekle se je celo zavedalo, da doma nimajo toliko, da bi bilo zanjo dovolj. Stvar je bila e tem pojasnjena. Vendar policija nikakor ni bila zadovoljna, da oče in mati priklepata svojo hčer za verigo samo zato, ker je vedno samo lačna. Sedaj pa naj kdo pove, kaj naj bi oče in mati počela, če nimata toliko, da bi vedno politila vedno lačni želodec nesrečne deklice.
Japonski princ Higašikuni je obiskal kitajsko bojišče, kjer si v spremstvu generalštabilih častnikov ogleduje bojišče.
čišče. Hrana se bo zanje kuhala v skupnih kuhinjah. Takole hrano bodo imeli ti na skupnih prenočiščih: v četrtek; dne 26. majnika opoldne: riževa juha, stročji fižol z govedino in niočnata jed (buhtelni). Za večerjo pa bodo imeli tisti dan mrzlo meso s kislimi kumaricami in sir. Vse to
bodo dobili v papirnatih vrečkah, da se bodo dar čisto in dostojno bodo imeli listi udeleženci, j lahko udeležili večerne procesije in da bodo lahko ki bodo prenočevali v skupnih, prenočiščih. Tudi jedli kar na čakališču.
ti bodo imeli hrano tam, kjer bodo imeli preno- I Kakor je videti, je organizacija izvrstna.
Prva slika, kako so Francove čete korakale v obmorsko mesto Vinaroz.
>ui.....'Itt.	V .' • >*«><	'' 'M »
Težave avtomobilskih podjetnikov
Novo avtobusno posiaiališče v Ljubljani
Včeraj je bil v dvorani Trgovske zbornice občni zbor združenja avtobusnih podjetnikov za Sloveuijo. Občni zbor je vodil g predsednik Rus, ki je pozdravil vse navzoče in utemeljeval važnost organizacije avtobusnih podjetnikov. Omenil je važnost avtobusnega postajališča, ki postaja s hitrim razvojem mesta pereče vprašanje Ljubljane. Povedal je, da je g. Knez pripravljen preurediti Kigovčevo dvorišče in even-tuelno še ono, ki pripada bivši Žiličevi hiši, za avtobusno postajo, seveda pod pogojem, če so podjetniki pripravljeni plačevati gotovo vsoto za uporabo prostoru in amortizacijo stroškov. Ta predlog je bil ob koncu občnega zbora tudi sprejet
K debati o nelojalni konkurenci se je pri glasilo več članov, med njimi g. Magister, ki je predlagal, naj se zbere gradivo in predloži odločujočim krogom. Eden izmed članov ie podal konkreten dokaz, da ima kljub pravilniku še nekdo pooblastilo, da lahko s svojim tovornim avtomobilom prevažu člane Sokola. Taka pooblastila so protizakonita in spadajo pod paragrafe o nelojalni konkurenci. Odbor bo storil vse korake, da se taka pooblastila odvzamejo.
G. tajnik Novak je podal nato tajniško in blagajniško poročilo. Skušala se je ustanoviti izletna pisarna v okviru združenja, vendar do popolne uresničitve ni prišlo Zahvalil se je v toplih besedah tudi narodnemu poslancu g. dr. Kocetu, ki je z intervencijami pridobil mnoge ugodnosti za podjetnike, posebno še, ko je preprečil uveljuvljenje predloženega pravilnika, s katerim bi biLi podjetniki neznosno obremenjeni. — Skupno premoženje združenja znaša 11.000 din.
Nadzorni odbor je našel vse v najlepšem redu, predlagal je absolutorij staremu odboru, ki je bil soglasno sprejet.
Nad eno uro trajajoča debata se je razvila o vprašanju zavarovanja. Leta t934 je bilo uvedeno prisilno zavarovanje za celo državo. S
sedanjim delom Zajednice zavarovalnic v Zagrebu pa večina člauov ni zadovoljna in tudi biti ne more. Prispevki so visoki, interesi slovenskih podjetnikov pa se ne upoštevajo in ima korist le Zveza jug. avtobusnih podjetnikov v Belgradu, ki je tudi naletela na ostro kritiko zborovalcev ter je bilo sklenjeno, da se pošlje Zvezi protest v obliki zahtev članov ljubljanskega združenja. Padel je celo predlog o osamosvojitvi, vendar je bil odložen do razsodbe razsodišča, ki ima stvar zdaj v rokah. Tudi je bilo soglasno sklenjeno, da združenje ne prenese ni-kaltih novih izdatkov glede nn novo ustanovljeni centralni cestni fond.
V debato je prišla še enkrat avtobusna postaja in je g. predsednik Rus priporočal, da se v načelu sprejmejo pogajanja z g. Knezom, ker je to dvorišče v strogem središču, ki bo s t. mu-jem še pridobilo, ker se bo v bivšo Žiličevo nišo, katero zdaj prenavljajo, vselil Putnik, tako da bo središče prometa trg pred Evropo. Ostalega prometa pa bi lak kolodvor ne oviral, ker bi imel vhod iz Gledališke ulice. Obstoji sicer še načrt, da bi bila ta postaja ob Tyrševi cesti na prostoru Dese, vendar pa je prostor predrag.
Med debato je prišel na zborovanje narodni poslanec g. dr. Koče, katerega je v imenu zborovalcev pozdravil g. predsednik. G. poslanec se je za pozdrav zalivalil in poročal o svojem uspešnem delu za združenje v zadnjih letih. Obljubil je pomoč tudi za naprej in želel združenju še mnogo uspehov. Nekoliko pred zaključkom je pozdravil zborovalce tudi zastopnik g. župana dr. Adlešiča g. dr. Frelih, ki je poudaril, da bo občina vedno podpirala upravičene težnje podjetnikov.
Po kratki debati o članarini je bilo sklenjeno, da se pošljejo pozdrav, pisma min. predsedniku dr. Stojadinoviču, fin. ministru dr. Le-tici, g. banu, g. županu in dr., nakar je bil občni zbor zaključen.
Slovenci v Zagreba
Zadreb, 27. aprila.
Velikonočni prazniki, ki smo jih pri sv. Roku obhajali kolikor je bilo mogoče slovesno, so nam prinesli mnogo duhovne tolažbe. Cerkvica je bila v nedeljo dopoldne in popoldne pretesna za vse one, ki so prišli k službi božji na prijazni griček sredi zelenja; v ponedeljek, ko je bilo slabo vreme, pa je bila ravno dovolj velika, da ni bilo nikomur treba med sveto mašo držati dežnika nad glavo.
Tudi belo nedeljo, ko obhajamo svoje iegnanje, smo lepo praznovali. Letos je bila že sedma obletnica, kar se je začela pri sv. Roku služba božja za zagrebške Slovence. Ob takih prilikah se spomni človek na vse one slovenske obraze, ki so se v tem času prikazali pri sv. Roku. Nekatere je pripeljala radovednost, da so se za hip ustavili, pokukali v cerkev in prisluhnili pesmi, ob kateri se jim jc zbudilo domo-tožje — potem pa so odšli v vrvenje velikega mesta jn st'. morda nikdar več niso vrnili. Drugi so v začetku vneto prihajali in se gnetli okrog sv. Roka, danes pa jih ni več blizu, znamenje, da njihova gorečnost ni bila . prava in nameni ne čisti. Tretji, in teh ie, hvala Bogu, največ — so prišli z odkritimi slovenskimi očmi in poštenimi srci — in vztrajali vse do danes! Tem gre zahvala in priznanje, ker so vzdržali z dobro voljo in ljubeznijo, ki gre čez vse slabosti in napake, ki so združene z vsakim človeškim delom. Tako se je izoblikovalo versko občestvo, ki tvori steber sv. Roka in vseh drugih kulturnih in narodnih manifestacij. Tukaj je zbirališče naših najboljših in versko ter narodno najbolj zavednih ljudi, ki jih je boi za življenje zanesel v Zagreb. Tukaj iščejo notranje tolažbe naši dobri ljudje od Trsta in goriških brd pa do zelenih štajerskih goric in prekmurskih ravni, od dolenjskih gričev, preko kočevskih gozdov in kraških planot do gorenjskih snežnih velikanov in prelepe koroške zemlje, kjer je tekla zibelka slovenstva... Z bridkostjo pa išče misel za onimi, ki se nočejo odzvati zvončku na stolpu sv. Roka, marveč rajši tavajo po svojih vijugastih in temnih potih. Vedeti namreč moramo, da je mnogo kalne slovenske krvi priteče v Zagreb in da se potem v Zagrebu še bolj skali! Zato bodi v bodoče vsa naša skrb in delo posvečeno temu, da dobre ohranimo in utrdimo v dobrem, pa tudi druge privabimo in pridobimo za človeka vredno življenje, ki jih bo najbolj osrečilo.
V	takih mislih smo torej preživeli sedmo obletnico 6V. Roka. Na koncu pa moramo omeniti tudi cerkveni pevski zbor, ki se je za veliko noč in za belo nedeljo še posebno potrudil in z ubranim petjem močno povzdignil lepoto veličastnih dni.
Na belo nedeljo pa smo imeli pri sv. Roku celo
Eoroko: poročila sta se zdravnik dr. Stanko Grapar U jubljane in gdč. Danica Košuta, doslej zasebna uradnica v Zagrebu. Ga. Danica je včasih sodelovala pri cerkvenem pevskem zboru, še pred kratkim pa je z velikim uspehom igrala glavno vlogo v Nicodemijevem »Postržku«. Novoporočenca sta še istega dne odpotovala v Ljubljano. Želimo jima mnogo sreče in blagoslova!
Kupčije z zemljišči in hišami
'	Ljubljana, 28. aprila.
V	aprilu so bile prav živahne kupčije s hišami in zemljiškimi parcelami. Veliko je zanimanje za stavbne parcele na periferiji mesta, zlasti ob važnih prometnih žilah. Svet v mestu ima nekako stalne ceine. V Zgornji Šiški so bili odobreni parcelacijski načrti. Ljudje 6e za parcelirani svet živahno zanimajo. Jc tam splošno svet še po 6 in 10 din kvadratni meter. Tam bodo potrebne nove ceste in se morajo kupci obvezati napram občini, da bodo prispevali k stroškom gradnje, odnosno so se sedanji lastniki obvezali, da odstopijo pri parcelaciji velikih zemljiških kompleksov svet za potrebne ceste občini brezplačno. V splošnem pa navajamo le nekatere večje kupčije.	„ _
Anica Jelenčeva iz Vojnlka je prodala nedl. Dragici Ovsenikovi tri parcele, spadajoče pod vi. št. 681 k. o. Spodnja Šiška za 310.000 din. — Zore Lovro in Frančiška na Viču sta prodala Zavetišču sv. Jožefa v k. o. Trnovsko predmestje spadajoče tri travniške parcele v obsegu 35.973 m2 za 150.000 din. — Slovenska tovama mineralnih voda v Ljubljani, zastopana po predsedniku načelstva Etbinu Bežku in Cirilu Majcnu, je prodala ravnatelju dr. Ladislavu Lajovcu pare. it. 178-1 k. o. Petrsko predmestje I. del v obsegu 583 ms za 55.000 din. — Zupane Ivan, Koseze št. 24, je prodal posestnici Frančiški Kavčičevi v Zgor. Šiški parcelo št. 510 k. o. Zg. Šiška v izmeri 4143 m! za 41.430 din. — Zasebnica Terezija Vrtačnikova, stanujoča na Celovški cesti št. 90 je kupila od posestnlce Ivanke Zupančičeve, bivajoče v Zagrebu, posestvo v Stanežičah, obstoječe iz hiše in njive, za 50.000 din. — Posestnik Kregar Andrej v Vižmarjih je odprodal več parcel, In sicer gdč. Zori Kolarjevi na Rakeku pare. St. 106-6 k. o. Viimaric v Izmeri 1245 ma za 35.482 din, dal|e Franu Pavliču, posestniku v Polianah pri Št. Vidu nad Ljubljano, psrc št. 106-7 iste k. o v izmeri 824 m' za 18.000 din, Valentinu Benedičiču, železniškemu urad-
niku v Ljubljani VTI. pare. št, 106-1 iste k. o. v izmeri 856 m' za 23.112 din in strojevodji drž. železnic Mateju ,Benedičiču pare. št. 105-2 tete k. o. v izmeri 855 m' za 23.085 din. V ljubljanski okolici je bilo prodanih do 20 manjših parcel, na katerih si postavijo svoje domove varčni delavci in nižji nameščenci.
Ekskurzija Romanskega kluba v italiio
Med akademiki ljubljanske univerze se javlja že nekaj let zdravo stremljenje, da si skušajo z ekskurzijami v inozemstvo poglobiti svoje strokovno znanje in razširiti svoje poglede na 6vet in življenje. Izkazalo se je, da je posebno za doraščajočo inteligenco tako majhnega naroda, kot 6rao Slovenci, neobhodno potrebno, da obogati svoje obzorje v inozemstvu, študira tamkajšnje razmere, jih primerja z domačimi, spoznava pozitivne strani položaja večjih narodov in z njimi okoristi svojega.
Kot najbolj pereča 6e pa pokaže potreba po takih ekskurzijah ravno pri akademiku-filologu, ki študira žive jezike. Kako naj bodoči profesor poučuje živ jezik, če ni nikoli vsaj določeno dobo živel med tistim narodom in tako neposredno dojel specifičnega duha naroda? Toda zdi se, da prav merodajni činitelji polagajo premalo važnosti na tak način izobraževanja našega akademskega naraščaja, ki naj bi postal »cvet naroda«. Študentje si morajo sami z lastnimi sredstvi in podjetnostjo pomagati do svojega cilja.
Tako 6i je tudi Romanističnj klub na univerzi v Ljubljani zastavil nalogo, da organizira enomesečno ekskurzijo v Italijo, Na Francijo zaenkrat zaradi prevelikih stroškov ni mogoče misliti. Ker pa klu-bovi člani ne zmorejo vseh stroškov, je klub prisiljen, da se obrne na dobrohotnost širše javnosti, pri kateri upa na pravilno tolmačenje akademskih želja. Tajto je razposlali prošnje raznim posameznikom, pri katerih se nadeja najti ugodno razumevanje za take kulturne potrebe. Čeprav je javnost mnogokrat preobremenjena z raznimi socialnimi in kulturnimi dajatvami, pričakujemo in želimo, da teh prošenj ne bo zavračala, ampak jih z vsem kulturnim idealizmom po svoji gospodarski sposobnosti podprla, kajti le na ta način bo romanistom omogočeno, da ekskurzijo res pripeljejo do realizacije. Gotovo pa bodo narobe tudi akademiki znali hvaležno ceniti prizadevanja in podporo naše kulturne javnosti in potean z resnim delom vrniti to uslugo.
Jesenice
Nemci o nos. Bil sem skupaj s skupino^ 8 Nemcev-rajhovcev, ki so na letovišču v naših krajih. Kako ti ljudje sodijo o nas, je zanimivo in smo na take sodbe lahko ponosni. Nemci nas niso tako na široko poznali, zato sedaj bolj opazujejo. Najprej ne morejo dovolj občudovati poceni življenja pri nas. »Smešno poceni« je baje tu življenje, hrana pa odlična Dalje se jim čudno zdi, da pri nas vse bere. V vsaki kmetski hiši časopis, knjiga, revija. Vsak stari možakar, ko drugega ne more, pa bere Da je pri nas kultura tako visoko razvita, tudi niso mislili. Pri nas baje mnogo več berejo na kmetih kakor v Nemčiji. Tudi okus za obleko ie v naših vaseh nekaj posebnega. Naš kmet je baje mnogo bolj čedno oblečen kot zunaj v marsikaterem okraju. Vljudnost pozdravljanja je pri nas na višku in tujce to vabi. Le hitrost gorenjskega vlaka sc jim je zdela prepočasna. Saj to ni promet, 62 km v skoraj dveh in pol urah. Vprašali so, zakaj tako počasi vozimo in zakaj tako dolgo postajamo na postajah Gost, ki se je vozil z nami, je tu sijajno odgovoril: zato baje, ker je pokrajina lepa, da jo morejo tujci bolj natančno ogledati. Nemci temu seveda niso verjeli. Na priznanja smo lahko ponosni, posebno še, ker Ncmci zelo redko priznavajo listo, knr imajo sami radi — ponos svoje domovino
Kino Krekov dom predvaja danes in jutri ob 8 zvečer dvojni program »Vest človeštva«, največje umetniško delo. Glavno vlogo igra poznani Paul Muni. Drugi šlager, film »Sedem zaušnic«, igrata Willy Fritsch in Lilian Har\vey.
T riič
Ii Legije koroških borcev. V nedeljo 1. maja ho ob 0 dopoldne v Tržiču, hotel »Pošta«, ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev v Tržiču. V interesu vseh, ki so se udeležili bojev za našo severno mejo, je. da »e tega ustanovnega občnega zbora udeleže. Vabimo posebno nečlane, da se zliora udeleže ter se prepričajo o delu organizacije, ki hoče združiti vse bivše severne borce ter jim izvojevali priznanje dohrovoljstva in s tem združene ugodnosti.
Kamnik
Spremembe voznega reda ne bo! Naši Kamni-Čani vodijo veliko ln učeno debato o bodoči spremembi voznega reda na kamniški železnici. Nekateri skušajo prepričati druge, da bo odpadel jutranji vlak ob 7 in popoldanski ob 15, uvedel pa se bo nov večerni vlak. Po informacijah na najmerodajnejšem mestu pa bo ostal dosedanji vozni red bistveno nespremenjen, ker kot rezultat dolgoletnih izkušenj najbolj ustreza potrebam vseli krajev ob kamniški železnici.
Kamniški občinski proračun za leto 1938-39 prinaša v celoti >Naš list«, glasilo za kamniški okraj, ki izhaja v Grobljah. »Našemu listu« smo zelo hvaležni, da je ponatisnil proračun, iz katerega občani lahko vidijo, kako revna je kamniška občina na dohodkih. 75% doklada je gotovo dovolj visoka za kamniške davkoplačevalce in se pod nobenim pogojem ne sme zvišati. Zato je pač edini izhod, da se občina ozira za drugimi dohodki, če hoče uspešno rešili Šolsko vprašanje, ki že z vso silo tišči občino. To so razvideli vsi naši davkoplačevalci in tudi zastopniki industrije, ki ima v ostalem tudi svoj interes. da po možnosti prispeva k rešitvi najnujnejših kamniških gospodarskih in socialnih vprašanj. Naši občani imajo priliko, da se v »Našem listu« točneje spoznajo s proračunom in drugimi domačimi zadevami, o katerih dnevno časopisje iz razumljivih razlogov ne more »ako izčrpno razpravljati.
Komisije na delu. Kamnišlki občinski odbor z veliko delavnostjo in vnemo pripravlja teren za reševanje perečih kamniških vprašanj. Ve dni 6ta se mudili v Kamniku dve komisiji: ena je obravnavala vprašanje zgradbe novega uradnega poslopja, v katerem bi bili nastanjeni vsi kamniški državni uradi, druga pa je ogledovala teren za zgradbo nove osnovne šole. Ker so mnogi zagovarjali načrt, da bi za osnovno šolo prezidali in adaptirali veliko nedograjeno poslopje v mestnem parku, je komisija predvsem premotrila vse možnosti s te strani. Kakor pa izvemo, mnenje komisije ni bilo preveč ugodno, in tako je skoraj gotovo, da ta možnost ne bo prišla v poštev. Ostane torej gradnja novega šolskega poslopja na kupljenem šolskem svetu. Ker to vprašanje zelo zanima naše občane, bomo o njem o priliki natančneje razpravljali.
Krani
Tujsko-prometni paviljon dobimo. Tujsko prometno društvo v Kranju je na svoji zadnji seji v sredo 27. aprila sklenilo, da bo zgradilo na prostoru med obema poslopjema g. Gorjanca tujsko-prometni paviljon. Gradnja paviljona se bo oddala g. Avgustu Nanutu za vsoto 65.000 din. ki bo takoj začel z gradbenimi deli.
Mesto venca na grob pokojni gospe Ivanki Logarjevi je daroval g. Joško Zabret, tovarnar v Britofu pri Kranju, 300 din Vincencijevi konferenci v Kranju. Iskrena livala!
V Preddvoru pri Kranju bodo letošnjo spomlad blagoslovili novi vodovod. Iz Preddvora bo še v letošnjem letu napeljan' vodovod čez Pre-
doslje v Kokrico, prihodnje leto pa skozi mesto Kranj v Skofjo Loko. Tako se prihodnje leto žo ne bo treba več bati Kranjčanom, da bi zmanjkalo vode v vročih poletnih dneh.
Ustanovni občni zbor Zveze bojevnikov bo v četrtek 5. maja ob 8 zvečer (po Šmarnicah) v dvorani Ljudskega doma.
Gornjesavinska dolina
V nedeljo, dne 24. t. m., je bila ob udeležbi zastopnikov vseh krajevnih organizacij seja odbora okrajne JRZ. Seji je predsedoval član ban. sveta g. Steblovnik, ki je podal gospodarsko-politično poročilo o poteku zasedanju brniškega sveta. Tajniško in organizatorno poročilo je podal ravnatelj gosp. Remše. Po izčrpnih poročilih se je razvila živahna debata o vseh perečih krajevnih zadevah, ki so se je udeležili vsi navzoči člani.
Mežiška dolina
Akcijski odbor za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. obvešča tem potom vso javnost Mežiške doline o dosedaj doseženem uspehu svoje akcije. I/, nižje navedenih podatkov je razvidno, koliko so posamezni kraji in stanovi dosedaj prispevali:
Črna: občina 5980 din, rudarji 596 din, društva 450 din, ostali 500 din. — Helena: šol. društ. 500 din. rudarji 774 50 din. — Mežica: rudnik 35.000 din, generalni ravnatelj rudnika 7000 dinarjev, nameščenci 5400 dinarjev, rudarji 3575.50 din, občina 1000 din, šola 360.50 din, ostali 463 din. — Žerjav: razna društva 425+ din, nameščenci 7460 din, delavstvo 7499.75 din. —• Narodni tabor na Poljani 13.087.25 din. — Pre-valje in Poljana: razna društva 900 din, ostali 5145.50 din. — Guštanj 819 din, Kotlje 40 din, Dravograd 5S2.50din. št. Daniel 262.25 din, ostali kraji 743 din, obresti pošt. lirnn. 5787.90. — Skupni dohodki znašajo torej 108.180.65 din, izdatki 3850.63 din. Imovina 12. aprila 104.330.02 din. — Pozivamo vse krajevne poverjenike, dn z novo silo delovanje poživijo, da tuko čimprej dosežemo svoj plemeniti cilj.
Za Jegličev akademski dom
so darovali: Avsonek Ivan, industrijalec, 1000 din s SpodnJeStaJerska ljudska posojilnica, Maribor, 300 din; Matej Skerbeo, č. kanonik, Kranj, 100 din; Blaj Frane, kaplan. Kranj, 20 din; dr. Bogataj Lovro, ban. svet., 100 din; Anton Lajnšič, župnik. Sv. Martin, '-'0 din; dr. Kovač Fran jo, okrajni veterinar, 20 din; dr. TJ5e-i ničnik AleS 100 din; Inž. Miklavo Fr. SO din; dr. Fr. Pue, zdravnik, Dobrova, 50 din; Kat. prosv. društvo na Jožici 50 din; občina Sodražiea 50 din; občhia Gor. Radgona 100 din; ASič Maks, sodnik. Sv. Lenart, i") din; Kamor Karoj, župnik v p., Slov. Konjice. 1110 din; dr. Fran Radšel, Maribor, as din; Prosv. društvo Hra-stje 30 din; dr. Kejžar Mirko, Maribor, 200 din; Jožo Pogačnik 100 din; Josip in Ivan Vogler, Pe.tni.iska Slatina, 100 din; občina Prečna 100 din; dr. Melita Plvec-Stele, tu, jfl din; Supnt nrad Mavčičo (ne Moravče, kot je bilo zadjnič pomotoma navedeno) 100 din. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo! Prosimo vse, ki so dobili naše posebne proSnje, naj jih nc za, vržejo.	Akcija za Jegličev akademski dom.
Celje : Hermes
r nedeljo ob 15.30
V	nedeljo se na igrišču Hermesa nadaljuje drugi del finalnega tekmovanja za naslov prvaka LNP., ki je bolj zanimiv kot prvi del, saj bo vsako moštvo napelo vse sile, da si pridobi boljše mesto v prvenstveni tabelici.
To pot ima Hermes v gostih ambiciozno moštvo SK Celje. Pri tem ne smemo pozabiti, da se bo hotelo Celje revanžirati šiškarjem za njihov poraz, katerega so doživeli v Celju na domačih tleh. Pa tudi šiškarji se zavedajo, da je treba v nedeljo zmagati, ker so do sedaj bili preveč radodarni s točkami.
Zato vabimo vse športno občinstvo, da v čim večjem številu poseti prireditev, obenem pa pride bodrit in spodbujat moštvo plavili. Kot pred-tekma bo prvenstvo II. razreda in sicer med parom Grafika : Moste s pričetkom ob 14.
Mariborski šport
Maribor. 28. aprila.
V	nedeljo, dne 1. maja, se odigra 7. kolo finalnega tekmovanja za prvenstvo LNP in se srečajo sledeči nasprotniki: v Mariboru (na stadionu) Železničar : čakovečki SK. Po formi, ki jo je moštvo Železničarjev pokazalo preteklo nedeljo proti Hermesu, bi se moglo soditi, da bo tekma velezanimiva ter imajo domačini dobre šanse, da odvzamejo renomiranemu nasprotniku obe točki, s čimer bi se znatno opomogli na tabeli, obenem pa otvorili Mariboru šanse za prvo mesto. — ISSK Maribor potuje v Kranj, kjer bo imel težko delo. Po rezultatih, ki jih je Kranj v zadnjem času dosegel, imajo gosti več izgledov na zmago. — SK Celje pa potuje v Ljubljano in bo v borbi proti Hermesu menda izvlekel vsaj častni rezultat. — V okviru predstoječega proti-tuberkuloznega tedna se bo v nedeljo, dne 1. ma-
Si, doj>oldne s pričetkom ob 9 na Stadionu SK elezničarja izvedel turnir mladinskih moštev mariborskih klubov. Žreb je določil sledeče pro-tivnike': 1. par: Rapid : Slavija, Pobrežje; 2. par: Maribor : Železničar; 3. par: premaganci: 4. par: zmagovalci. — Vsaka igra traja 2 X 20 minut. Ker nudijo ravno mladinske igre obilo užitka, je pričakovati velik obisk. Čisti dobiček tekem gre v fond Protituberkulozne lige ter se tudi iz tega razloga priporoča občinstvu, da v veliki meri poseti zanimive tekme.
II. kolo pokalnega turniria
ki ga prirejajo štiri ljubljanska prvorazredna moštva, se bo nadaljevalo v nedeljo dopoldne na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno z začetkom ob 9. uri. Kot prvi par bosta nastopila Reka in Svoboda, ob 10.30 pa Jadran : Mars. Preteklo nedeljo smo imeli priliko gledati na igrišču Jadrana dve tipično prvenstveni borbi, tako, da je bilo lahko vsakemu žal, kdor je zamudil to priliko.
Kor se v nedeljo bore še bolj interesantni pari, so nam lepe borbe zagotovljene in bodo prireditelji prav veseli, če bodo enkrat videli na prijaznem igrišču Ilirije rekordno število gledalcev.
Cene »o minimalne, tako da je vstop vsakomur mogoč. Torej v nedeljo vsi navijači na igrišče Ilirije, kjer se bomo razdelili v štiri tabore
in bodrili vsak na svoj način svojo ljubljence. •
Odbor lahkoatlrfskih Hodnikov dravsko banovino. Sojn odbora bo drnvi ob in.,H' v kmočkl sobi ro*lav-rac.ijc Slamič, na katcivi se pozivalo vr! v Ljubljani bivajoči lnhkoall«t«ki nndnlkl. Zaradi predstoječe skupščine dno 1 maja t. I. v Zagrebu udeležba obvezna. —
Spcrt
Občni zbor ISSK Maribora
Maribor, 28. aprila,
Snoči je zboroval pod vodstvom svojega predsednika dr. Stamola pri Orlu najstarejši mariborski slovenski klub ISSK Maribor. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Poročali so poleg predsednika dr. Stamola tajnik Konič, ki ie podal tudi blagajniško poročilo namesto odsotnega blagajnika Loosa, za teniško sekcijo Voglar, za nogometno namesto načelnika Maverja Rudi Senica, za zimskošportno Golubovič, za lahkoatletsko Košlomaj. Iz vseh poročil je odmevala glavna skrb, ki že nekaj let teži klub — pomanjkanje lastnega igrišča za nogomet in lahkoatletiko. Edini športni prostor, ki ga poseduje klub, je najmodernejše urejeno teniško igrišče, s kakršnim se lahko malokatero naše mesto ponaša. Teniški odsek jc posvetil veliko skrb vzgoji naraščaja. Nogometni odsek je pokazal lansko leto zopet lep napredek. Moštvo Maribora jc v pod-zveznem prvenstvu trenutno na drugem mestu ter obstoja možnost, da si pribori naslov prvaka naše banovine. Zimskošportni odsek je dosegel zelo zavidljive uspehe ter bil član kluba uvrščen v reprezentanco za tekme v Italiji in na Triglavu, kjer sc je odlično plasiral. Zal je letos mila zima onemogočila izvedbo bogatega sporeda. Lahkoatlctski odsek zaradi manjkajočega igrišča ni mogel delovati. O vprašanju igrišča 6c je razvnela obsežna debata ter se je naglašala potreba, da dobi obmejni Maribor čimprej reprezentativen stadion. Pri volitvah je bil z malimi Izprememhami izvoljen dosedanji upravni odbor s predsednikom dr. Stamolom na čelu.
Kai ie novepa v športnem svetu?
Ogromna telovadno-športna prireditev bo julija v Breslavi in so prijave zanjo presenetile Nemce same. Prijavilo se ie namreč 141.000 aktivnih moških in žensk ter mladinskih športnikov. Velike udeležbe pričakujejo tudi iz Avstrije ter Nemcev iz drugih držav.
Cuningham se bo boril z Woodersonom v Londonu. Sidney Wooderson je angleški prvak in svetovni rekorder v teku na eno angleško miljo. Cuningham, ki bo potoval z ameriško lahkoatletsko ekipo po Evropi, je izjavil, da sc lahko z gotovostjo računa na njegov nastop v Londonu.
Schmeling s Louis v Newyorku. Sedaj je konč-noveljavno določeno, da se bosta Sclimeling in Louia borila v newyorškem Yanke-stadionu za svetovno prvenstvo. Borba bo torej prav v isti areni, kjer je Schmeling leta 1936 izvojeval senzacijsko k. o. zmago nad Joe Louisom.
Vesti športnih zvez, klubov in društev Hcrniežani — motoclkllstl:
Ocenjevalna vožnja, odrejena za 1. maja 1938 na progi Ljubljana—Skofja Loka—Kranj— Kamnik—Ljubljana so preloži na 8. maja .1938 s startom ob pol 10 pred Narodnim domom. Nadaljnja obvestila slede v časopisih. — Načelnik.
SK Grafika. Drevi ob 19 sestanek vseh aktivnih članov v društvenih prostorih.
I.ahkoatletska pndineza v Ljubljani. Redna scla ho drevt ob 20 v kmečki sobi restavracije Sbimlč. I ite-leEba v«ch odbornikov nujno po4robnn. — i'ro,lsrdnik.
Ustanovni občni zbor sodniškega zbora iugoslop. lahkoatletsko zveze se proloži na nedeljo, kn bo trolmj mest v Zagreba, In torej ne ho 1. maja kakor Jc bilo javtjono.
STK Moste. Drevt ob 20 zelo vnlon sestanek. V nodeljo prvenstvena tekma in gostovanje.
SK Mars. Drevi ob 30 članski sestanek zn prvo in junlorsko moStvo zaradi nedeljskih tekem. ITdclcf.bn z« vso strogo obvezna. — Načelnik.
Radio
Programi Radio Liublianai
Petek. 29. aprila: U Šolska ura: JurJevaiije, belokranjski običaji (g. Božo Kačič) - 12 Iz naše domovine (plošče) - 12.45 Poroči,a — 13 Napovedi — 13.20 Koncert slovenskih skladateljev (Kadilski orkester) — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Mlada žena v svojem domu (na. Cilka V račko) - 18.20 Pesmice iz Pariza (ploščo) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Lebon) — lil Napovedi, poročila — 10.30 Noo. uru: listajo v bo-senski Posavin! (Alirned Mnrotbogovič, knjiž.) — 19.50 Zanimivosti (g M. Javornik) — 20 Skladbo in instru-mcntaeije Filipa Bernarda. Sodolujejo: gdčni. Poldka Zupatiovn, Vidu Riidolfova, gg. Svetozai Banovee ln Roman Petrovčlč in povečan llndijski orkester, dirigent: Filip Bernard — 21.30 Zvoki v oddih iltad. ork.)
—	32 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče.
Sobota. M. aprila: 12 Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vosela in pesmice vmes — 12.45 Poročila is Napovedi — 13.20 Plošča za ploščo, pisana zmes, godba veselo in pesmico vmes — 14 Napovedi — 18 Za delopust (igra Radijski orkester) — 18. 40 Pogovori s poslušaloi - 19 Napovedi, poročila. — 19.30 Nac. ura: Vuk Karadžič in Vuk Vrčevič (Jovan Upovac, prof.)
—	19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr Alojzij Kuhar) — 20.30 Zn zadnji april — Se nekaj laži. kdor jih verjame, pomoči mu ni! Pisan večer. Besedilo J J .1. Sodelujejo člnni rnd. Igr. druž., Jožek in .ležek in drugi - 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna (igra Radijski orkester).
DrugI programi'
Petek. 29. aprila■ Belgrad: 20. Zab. konc.. 21.20 Zagreb, 32.20 Chrvpinove klavirske skladbe — Zagreb: 20 Orkester in solisti, 20.3" Kvartet. 21 Zbor, 21.30 Kvartet. 22.30 Ples. gl. Praga: 19.30 Ork. kone., 30.30 Igra
—	Varšava: 20 Filh. kene. — Sofija. 30 Trio, 31.30 Lahka in ples. gl. — Budimpešta: 19.50 Wagnerjeva opera »Somrak bogov« — Trst-Milan: 31 .Moderna idila« in »Deviški obraz- — ttim-Bari. 17.15 Nove plošče, 21 Slmf. kone. - Dunaj: 19 30 Puceinijeva opera •Turar.dot«, 22.3H Zab. gl — Hamburg' 20.10 Zellcrjeva opereta -Ptičar — Frankfurt 19.10 Operetna gl.. 20.10 Igra, 21 Ork. konc. — Stuttgart: 20.15 Kocznlskega skladba za violino in orkester — Beromilnuter: 19.25 Zlili gl., 20.25 Klavir, 21.05 Ettingerjeva opera fJuana«. 31.55 Operetno glnsba.
Sobota. 30. aprila: Belgrad: 30 Ruske romance, 31.10 Zab. kone. — Zagreb; 30 Opera — Praga: 19.20 Ork. konc., 22.30 Ple». gl. — Varšava: 20 Zob. progr., St' Koncert pokrajinskih pevskih zborov, 22.35 Lahka Ki. _ Sofija: 19.30 Klavir, 20 Vok. kone.. 21.40 Lahko in ples. gl. 22.20 Nar. gl. — Budimpešta: 30.50 Ork. kone., 22 Cig. gl. — Tr.it-Hilan: 21 Berlin- 22,10 Violino — Bim-Bari: 16.30 Puceinijeva opero Turandot.-, 21 Opereto Modro moz,nrka — Dunaj- 18 Pevski kone. jz Celovca, 19.10 Ples. gl., 30 Zab. kone., 22.30 Filmska glnsba — Berlin. 20 Orkester in zbor — Konigaberg; 30 Orkester in solisti — Lipsko: 19.10 Veliki zab. konc. i— Koln: 20 Prenos iz zabavišč — Frankfurt: 30 Orkester, moški kvartet in solisti — Monakovo: 19,10 Zab. lame. — Bcromunster: 20 Igra- 21.15 Moški zbor, 22 Zab. in ples. glasba.
H-
Umrla nam je naša zlata mamica
Ana Škof
Pogreb nepozabne rajnke bo v petek, dne 29. aprila ob 14 iz hiše žalosti, Tyrševa 35 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Maribor, dne 27. aprila 1938.
Ivan in Fran, sinova in ostalo sorodstvo.
Okrajno ali sresbo sodišče
Ljubljana, 26. aprila.
Tiskovni senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Breliha je danes v kratki razpravi obravnaval prav zanimivo vprašanje, ali naj rabimo »okrajno« ali »srezko« sodišče.. Povod obravnavi je dal kratek člančič, ki ga je objavila »Slovenija« v božični številki pod naslovom »Zaostali ptič«. Članek je navajal: »Po prilogi ..Službenega lista' sodeč obstoja v Sloveniji samo še eno .srezko' sodišče, namreč ono v Šmarju pri Jelšah, vsa druga sodišča se oznamenjn-jejo že več časa kot »okrajna« sodišča. To naj i upoštevali nekateri »slovenski« odvetniki, ki
t
se še vedno ne morejo ločiti od priljubljenih jim .srezkih' sodišč Šmarje pri Jelšah je nam v spominu iz slavnih časov...« Predstojnik
fj
omenjenega okrajnega sodišča g. Radej Anton se je čutil žaljenega na časti. Z dovoljenjem Predsedstva celjskega okrožnega sodišča je pri jubljanskem državnem tožilstvu predlagal kazenski progon proti odgovornemu uredniku »Slovenije«. Tonetu Fajfarju. Ta je nato v posebni vlogi navedel ime pisca, jeseniškega odvetnika dr. Iva Štempiharja.
Državno tožilstvo je proti dr. Tvu štempi-harju dvignilo javno obtožbo zaradi prestopka žaljenju časti po SS-ih 52. 54 in 79 tiskovnega zakona Danes ob 9 dopoldne je bila zadevna obravnava. Obtoženec je porlal že v dveh pismenih vlogah svoj zagovor. Med drugim je poudarjal, da mu do zadnjega nista bili znani dve dejstvi. Prvič, da ima urednik »Službenega lista« navodila, da dosledno popravlja v sodnih oklicih izraz »srezko« v -okrajno« sodišče in da ni vedel, da je predstojnik okrajnega sodišča v Šmarju pri jelšah g. Anton Radej, ki je dosleden in resničen Slovenec. Ni imel namena njega žaliti, pač pa samo kritizirati to malenkost, ki ni malenkost. ?.c kot Slovenec je opravičen in dolžan braniti čast slovenskega jezika pred vsakomer in pri vsaki priložnosti, ilotel pa je tudi kritizirati postopanje slovenskih odvetnikov, ki se ne morejo ločiti od »sre-za«. Oni — naprednjaki — rabijo dosledno le »srezko sodišče«, drugi so se oprijeli izraza »okrajno« sodišče.
Obtoženec je bil v smislu §-a 280 k. z. oproščen od obtožbe in se je sodišče postavilo na stališče, da je obtoženec imel namen kritiziranja, ne pa žaljenja sodišča.
Poslano
Za Božič in za Veliko noč so se pošiljali tujsko-prometnim organizacijam in odličnim osebnostim letaki z nezaslišanimi podlostmi zoper mojo osebo. Globoko bi se ponižal, da bi odgovarjal na te lopovščine; v zadoščenje mi je, ko dobivam izjave in pisma, ki so polna ogorčenja glede teh podlosti in se mi v njih zagotavlja, da se te anonimne klevete niti najmanj ne morejo dotakniti moje časti ah poštenja. Že po prvem letaku sem naprosil državno pravdništvo in upravo policije, da izsledi klevetnike. Uspeh preiskave je bil samo sum brez konkretnih podatkov, da bi mogel klevetnike tirati pred sodišče. Upam sicer, da 6e bodo lopovi sami izdali, kajti med njimi so gotovo taki, ki nimajo ničesar več izgubiti; ljudje brez trohice morale in človeškega mišljenja. Če grem s tem »Poslanim« v javnost, storim to zategadelj, da bom morda le dobi! od katere strani kak migljaj, kje lahko iščem lopove. Hvaležen bom za vsak podatek in kdor mi kaj konkretnega pove, ga bom nagradil.
V Ljubljani, dne 26. aprila 1938.
Dr. RudolI Marn, načelnik banske uprave v p.
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1'— t leni-
tovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasih reklamnega značaj« se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica pc Din 2'a(L Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Službodobe
Mlado postrežnico
sprejmem. Zaloška cesta št l/I '	(b)
Boljšo gospodinjo
sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod 6720. (b)
Denar
Denarni zavod
v Ljubljani Išče za takojšnji nastop praktlkan-ta z znanjem nemščine in strojepisja. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo referenc v upravo »Slovenca« pod »Denarni zavod« 6706.	(b)
Bančno kom. zavod - Maribor
Aleksadrova cesta št. M
kupi takoj In plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE
bank in hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznice, bone ter •rečke, delnice itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK
državne razr. loterije
EBSEES
Sladko seno
v balah ln raztreseno — proda Maček Dol. Logatec 29	' ' (1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli ▼ največji izberi že od I Din 550*— naprej.
Nova trgovina
Ljubljana . Tjrrfeva cesta 36
(Haiprotl Gospodarske zveze)
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je danes v Gospodu zaspala naša srčno ljubljena sestra, predobra teta in svakinja
Hermina Lunder
šolska upraviteliica v poko.u
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 30. aprila ob 3 pop. iz hiše žalosti. Vegova ulica 8, na farno pokopališče na Viču.
Ljubljana, dne 28. aprila 1938. Žalujoče rodbine: Lunder. Tomšič, Slres, Dostal.
Dentist na deželi
odda v najem svoj lokal za 2—4 mosece. Ponudbe v upravo »Slovenca« do 3. maja pod St. 6685. (n)
Elegantno sobo
strogo separlrano oddam stalnemu gospodu. Mar-montova ulica 27 (s)
Solidni gospodični
nudim prijeten dom in dobro hrano. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6721.	(r)
Frizerji!
Preccj opreme za damskl frizerski salon: zrcala, omare( stol^ aparati — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6710.	(1)
PŠENIČNE OTROBE
nadomestijo
SLADNI KALIČKI
ki so najlzdatneje krmilo za molzne krave. Dobite jih pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o, z, v Ljub-ljani^ Tyrševa (Dunajska) cesta 33 v Javnih skladiščih (Balkan). (H

Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva
I. Pogačnik
BoftorKHit Tclafon 30-SS
Opravo za trgovino
dobro ohrajneno, 7 kosov prodam za 900 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6700.	(1)
Stanoianja
Enosobno stanovanje
oddam takoj ali 1. junija. Cešnovar Stari trg št." 16. ' (č)
za jamčijo najpopolnejši uspeh
Iščemo
tehnika
absolventa Srednje tehnične šole ali slično, z večletno prakso v metalurgični industriji. Ponudbe na upravo Slovenca pod »23/6690«.
Razpis
Občina Leskovec pri Krškem, okraj Krško, razpisuje pragmatično mesto
občinskega tajnika
Šolska izobrazba: 8 razredov srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Služb list kralj, banske uprave drav. banovine< z dne 29. julija 1936, št. 477-61), je vložiti v 30. dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Leskovec pri Krškem, dne 25. aprila 1938.
Molitvcnike vseh vrst • Rožne vence Verižice in svetinjice • Mirtine venčke in šopke • Trakove Sveče • Ročne torbice
nudi najceneje trgovina
H. N I Č M A N
LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 2
_ Telef. • 40-01
33
Iiugo Wast:
Zlato večnega Juda
XI.
Dirka v banke.
Kakor megla, ki 6e pod večer začne dvigati iz morja, sili polagoma v mesto, ovija stolpe, 6e vleče okrog voglov in sili v hiše in ljudem v lase, lako je to popoldne začela lesti po Buenos Airesu vest, da je Južnoamerikanska banka zaprla svoja vrata.
•Za tisoče ljudi, ki so tam naložili svoj denar, bi lo pomenilo polom. Toda veliko drugih se je te nesreče veselilo. To so bili Adalidovi politični nasprotniki ali dolžniki, ki eo upali, da bodo tako odložili svoje obveznosti.
Največ verjetnosti je tem govoricam dajalo to, da jih je Siril lastni brat Fernanda Adalida.
Rogelio Adalid je spadal med tiste ljudi, ki jim Argentinci pravijo vi vos.
Vivo, živ človek, ni samo prebrisan in izklicen, marveč tudi sebičen, predrzen, na kratko nagel in nepremišljen človek.
Ce je ta človek v čemerkoli že uspel, zlasti pa, kadar gre za ljubezen ali pa trgovske posle, se ne more upirati skušnjavi, da hi tega ne razglašal povsod, čeprav je stvar dostikrat nesramna. Rajši velja za spletkarja in za grdega, smo da ljudje občudujejo njegovo živost, njegovo brezobzirnost in drznost.
Rogelio je živel v !yondonu in ni nikdar zaupal v trdnost angentinskih bank, v katerih je hranil svoj denar. Nekaj časnikov, ki mu jih je poslala neznana roko, 11111 je dalo pobudo za potovanje. da na kraju samem pregleda, kako je s temi zadevami Ni mislil, da bi dvignil svoje \ loge. Ta misel ee mu je rodila šele. ko je v razgovoru z bratom pil skodelico kave.
Bratova razkošna knjižnica je vzbujala v lijem občutek, da ima opravka z odličnim člove-
kom, izobraženim in velikopoteznim, ki mnogo zapravi za knjige in za vse, kar je v zvezi e kulturo. O11, Rogerio Adalid bi lahko zapravil dvakrat ali trikrat toliko, toda ni bil sposoben, ne da bi zbral in še manj, da bi cenil tiste 6like in knjige, ni bil sposoben nili, da bi se ubranil, da ga ne bi ogoljufali tisti, ki bi mu jih oskrbeli.
To ga je poniževalo in je v njem vzbujalo željo, da bi pokazal svojo moč.
Lahko bi na primer bratu pripravil neprijetne ure s tem, da 11111 naznani, da bo dvignil svoje vloge. I11 ko mu je to naznanil, še ni mislil,' da bo grožnjo tudi izpolnil. Hotel ga je 6amo prestrašiti. Toda, ko je videl, da je brat onemel in da ga prosi, je sklenil, da bo to storil, ne le da ustreže svojemu bankirskemu samoljubju, marveč zato, da ee reši iz poloma, ki ga je slutil.
Blagajnik mu je izročil njegov milijon pesosov v ogromnem svežnju bankovcev različnih vrednosti, kakor da bi bil pospravil vse blagajne, da je nabral toliko vsoto.
Rogelio je z mirno nesramnostjo, ki je lastna lahkoživcem, povedal poslovodju, da gre ta znesek naložit v angleško banko in ga je prosil. naj mu posodi slugo, da mu bo pomagal nesti bankovce.
Prišel je do angleške banke, ko so zvonovi na Merceckeni stolpu zvonili tretjo uro in so banke zapirale vrata. Toda človeku, ki prinaša milijon pesosov, se uradniki povsod prijazno na-smehljajo, čeprav prihaja izven uradnih ur.
Rogelio je velel, naj ga odvedejo v ravnateljstvo, in jo tam govoril takole:
»Bivam v Londonu, toda pozorno spremljam argentinsko gospodarsko življenje. Zapazil sem, da se ravnaielji nekaterih bank preveč spuščajo v politiko. Jaz pa načelno ne zaupam finančnikom, ki hočejo biti politiki.«
Poslovodja je znčel šteti, kolikokral je Adalid izrekel besedo jaz, potem pa se je opomnil na izrek svojega očeta: Ne zaupaj človeku, ki pravi' v enem razgovoru trikrat jaz Tnk človek je trapast.
r,Jaz ne spadam med tiste, ki potem javkajo, da niso prišli o pravem času. Jaz sem imel v neki banki milijon pesosov. Prinesel sem jih sem.«
»Hvala, doktor.«
»Jaz nisem doktor. Jaz sem malo študiral in veljam za neresnega človeka. Toda jaz sem podedoval deset milijonov in jih imam zdaj petnajst. Od teh deset v gotovini. Če bi bil jaz vedel toliko, kakor drugi, bi šel tudi po gobe.«
»Imate pač dar za posle,« je pristavil poslovodja, kar tako, ker je nekaj moral reči.
»Ne, gospod. Edini posel, ki sem ga jaz delal v svojem življenju, je bil, da nieem nič delal. Jaz nisem nikdar postavil nobene hiše. Jaz nisem nikdar kupil niti sežnja zemlje. Jaz nieem nikdar zredil niti ene krave. Pa vendar imam polno hiš in zemlje in posestev.«
»In kakšna je vaš skrivnost?«
»Delati prav vse nasprotno od tistega, kar so delali vzorniki, ki mi jih je oče priporočal, češ da so vredni, da jih posnemam. Oni eo delali, jaz pa nisem delal. Oni so kupovali, jaz sem prodajal. Oni so svoj denar porabili za izboljšanje posestev, za zgradbe, za nakup novega polja. Temu so rekli napredek. Jaz sem jim pa posojal, ker mi pa niso mogli plačati, sem kmalu imel v svojih rokah posetva in denar. Ali razumete?«
»Da, gospod, razumem,« je odgovoril poslovodja s studom.
»No, dobro. V Londonu sem bral obračun neke banke, stopil na prvi parnik in dve uri potem, ko sem prišel v Buenos Aires, sem že dvignil svoj denar. Ne povem vam, v kateri banki. Ne maram nič napovedovati. Zdaj lahko pride polom. Toda meni polom ne bo odnesel niti beliča. Nihče se ne bo mogel bahati, da mi je odnesel en som belič. Kajti kadar drugi gredo naprej, se jaz obrnem. Če pomislim, da mi je oče kot vzglede postavljal'' ljudi, ki zdaj prosjačijo!«
Poslovodju ni bilo treba izpraševati, katero banko misli Dovolj mu je bilo, da je Rogelia Adalida spremljal sluga iz Južnoamerikanske banke.
To popoldne in ta večer ter naslednje jutro so po vsem Buenos Airesu, na borzi in po klubih govorili o nenadnem prihodu tega potnika in o njegovem nepričakovanem finančnem prenosu. Veliko jih je govorilo, da mu je lastni brat brzo-javil in ga opozoril na slabi položaj svoje banke. Nekateri so dodali še, da je Rogelio dvignil denar izven uradnih ur in da so komaj nabrali toliko bankovcev po peso6u, da jih je bilo zadosti za milijon.
Nekaj teh podrobnosti je zatrdno povedal Rogelio Adalid, da bi z njimi dokazoval 6vojo bi-strovidnost.
Vse to je povzročilo, da se je drugi dan ob osmih zjutraj, že dve uri preden 60 se odprla vrata, trkala na vrata Južnoamerikanske banke velika množica ljudi, ki je s strahom čakala, kdaj pride na vrsto.
Za zaskrbljenimi vlagatelji je na drugi strani vrste čakalo na stotine radovednežev, ki so pričakovali poloma in zmešnjave
Govorili so med seboj, kaj misli ta in oni. Veliko jih je zatrjevalo, da se banka sploh ne bo odprla, če nima denarja, da bi izplačala vsem vloge, čemu bi plačevala samo nekaterim. Bolje je, da gre vse skupaj pred sodišče, tako vsaj ne bodo nekateri dobili več, marveč vsi enako, pa naj je kdo imel veliko ali malo.
Nekdo je trdil, da se je Fernando Adalid ubil.
»In pomislite, če bi ne bilo prišlo do tega, bi bil postal predsednik republike! škoda možak
Nekaj revnih žensk, ki so bile prepričane, da eo šli po vodi prihranki vsega njihovega življenja, so se krčevito oprijemale vrat in jokale ior preglaševale šum in hrušč od zadaj, če bodo imele srečo, da pridejo prve na vrsto, jim bodo izplačali.
Zato so stale predi vrati že od šestih zjutraj.
Konec koncev se je zaslišalo škripanje ključev iz zapahov in ogromna železna vrata so zdrsnila v namazano špranjo ter izginila v tleh, kakor rezilo giljotine. Hrumeča čreda ljudi je planila v dvorano in se pritisnila ob jeklene ograje.
Za Junoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel CeJ
Izdajatelj: Ivan Rakove«
Urednik: Viktor Cenčič