KRANJ, petek, 30. 12. 1983 CENA 14 din Št. 100 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek » 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Najboljši gorenjski športniki Uredništvo Glasa je tudi letos zvedlo tradicionalno anketo za abor najboljšega gorenjskega jportnika v letu 1983. Slovenski iportni novinarji, gorenjski teles-sokulturni delavci, člani uredni-itva Glasa in sodelavci naše športne rubrike so za najboljše morali: smučarko Alpetoura iz wfje Loke Nušo Tome za naj-Ujšo športnico, plavalca Boruta strica iz Kranja za najboljšega iptrtnika in blejski veslaški par tasovec-Janša za najboljše mo-Več o njih pišemo na 14. j »9. Krani 1 Prane Puhar-Aci novi predsednik Knmj — V petek, 23. decem-fe.jebil na seji Medobčinskega >toira Zveze združenj borcev HOV za Gorenjsko izvoljen nov Jfedsednik; tokrat je bil za to Akcijo imenovan predsednik finskega odbora ZZB NOV tanj Franc Puhar-Aci. Funkcija *«Uednika medobčinskega od-zveze borcev ni vezana na % temveč na občino. Letos je 2 Škof jo Loko prišla na vrsto ob-'^a Kranj. Leto dni bo kranjski ^edsednik skrbel za povezavo in dela borcev v posamezni) gorenjskih občinah. p r> 'prejeti zvezna in slovenska resolucija Večja proizvodnja in izvoz zvezni resoluciji je zapisano, da bo družbeni proizvod prihod-fcleto večji za 2 odstotka, industrijska proizvodnja za 3 in kmeta za 2, izvoz za 16, od tega konvertibilni za 20 — V Sloveniji *jbi družbeni proizvod enako porastel, proizvodnja za odstotek % izvoz pa za 15 oziroma 20 odstotkov Velika škoda na Krvavcu — V noči s 26. na 27. december je divjal na Krvavcu silen vihar, ki je povzročil pravo razdejanje. Vrtinci vetra so lomili in podirali drevje, zapletali sedeže žičnic, dvigali kritino z žič-niških objektov, poškodovali pročelje in okna doma na Krvavcu ter povsem razkrili ostrešje in poškodovali fasado planinskega doma na Gospincu. Le-ta je tudi utrpel največjo škodo, po grobih ocenah zavarovalnice kar okrog 1,5 milijona dinarjev. Planinsko društvo Kranj, ki je letos že moralo popraviti del poškodovanega ostrešja v spomladanskem neurju, zaskrbljuje zagotovitev tako velike vsote denarja za odpravo škode. Pri zasilnem popravilu ostrešja stavbe so jim takoj priskočili na pomoč delavci kranjskega Gradbinca, pripadniki armade, alpinisti in gorski reševalci, temeljite obnove strehe pa se bodo lotili po praznikih. (S) — Foto: S. Saje Naslednja številka GLASA, ki bo obenem tudi prva v letu 1984, bo izšla v petek, 6. ia-nuarjaJ, V SREDIŠČU POZORNOSTI Praznična beseda Leto 1983 se izteka. Leto presenečenj, razočaranj, leto krize, leto spoznanj, leto zorenja in dozorevanja. Končno smo spoznali, da brez nič ni nič, da je pamet le boljša kot žamet, da je dolgove težko plačevati, nespametne pa še stokrat težje. Spoznali smo, daje brezbrižnost do vsega okoli nas (brigali smo se le vsak zase) pripeljala tako daleč, da so eni odločali, da pa vsi nosimo težke posledice množice napačnih odločitev. Sedaj plačujemo in še bomo plačevali, tudi rod, ki pride za nami, ker nismo bili dovolj pazljivi in pozorni. Račun je težak 20 milijard dolarjev, vsak od 20 milijonov Jugoslovanov je zadolžen za 1000 dolarjev. To poudarjam zato, da bi vsi, ki se še ne zavedajo težkega bremena, spremenili svoj odnos do dela, da bi v naslednjih letih vsi z maksimalnimi napori skušali premostiti prihajajoče nove in nove težave. Kar najskrbneje bomo morali gospodariti s tistim, kar bomo imeli: vlagati denar in znanje tja, kjer bo dajalo trajnejše pozitivne rezultate. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi pri tako rodovitni zemlji ostali stotisoči hektarov njiv neobdelanih, prehrambene pridelke pa bi zaradi tega morali uvažati za devize. Če kdo noče ali ne more obdelovati zemlje, naj jo da tistemu, ki jo hoče in zmore. Milijon brezposelnih v Jugoslaviji pritiska na vrata tovarn. S svojim delom jim moramo omogočiti zaposlitev, odpirati moramo nova delovna mesta, da se bodo sposobni mladi (šolani) kadri lahko izkazali in z nami skupaj pomagali premagati gospodarske težave. Zato tudi skupnost ne more biti brezbrižna do tega izjemno težkega problema, predvsem za tistega, ki nima zagotovljene življenjske eksistence. Stabilizacija ne pomeni zapiranje v lastne delovne organizacije, občine, republike, ne pomeni stagniranje in čakanje, da burja okoli nas pomine. Stabilizacija pomeni stahovit organizacijski, delovni, politični in poslovni napor za hitrejši napredek družbe kot celote, gospodarstva pa še posebej. Kajti živeti in delati moramo in še plačati dolgove za nazaj, obenem pa z izostrenim posluhom kritično nadzirati vse, kar se dogaja okoli nas. Lepim besedam ne gre nasedati in še manj verjeti samo lepim in zato varljivim očem! Če dela-vec _ samoupravljalec nosi vse posledice dobrih in slabih, pravilnih in napačnih odločitev, potem naj dejansko tudi odloča. Potem ne bo nobenih iskanj, kdo je odgovoren: samoupravljalci bodo pravega kaj hitro našli, pa naj rotira na štiri ali pa vsako leto! Samoupravljalci so danes še kako zainteresirani za dobro gospodarjenje in jim administrativni ukrepi prej jemljejo iniciativo kot pa da bi jo pospeševali. Limitiranje vsega možnega in mogočega degradira samoupravljanje v njegovo protislovje. Od kdaj je od stvarnosti odmaknjen birokrat bolje vedel kaj in koliko je prav in primerno kot delavec — samoupravljalec, katerega življenjski interes je kvalitetna proizvodnja, solidno poslovanje in trdna delovne organizacija, kar je pogoj in osnova za zdravo gospodarstvo. Leto, ki prihaja,bo še težje. Primanjkovalo bo deviz in dinarjev in le najbolj sposobni in vitalni kolektivi se bodo lahko kar najhitreje prilagodili novim, še težjim pogojem gospodarjenja. Le kolektivi, ki so že doslej vlagali v znanje in napredek (razvoj), v nove proizvode in novo tehnologijo^bodo poplačani za svoje modro ravnanje. Stanje je dokaj resno, vendar v doslednem izvrševanju »prejetih programov ter v bratstvu in enotnosti med vsemi narodi in narodnosti Jugoslavije, ki pomeni medsebojno spoštovanje in razumevanje, vidim tudi izhod iz krize, naš ponovni vzpon za srečo te in bodočih generacij. Kljub vsem težavam, ki nas vse cak naprej ostanet§^v2^Tnlf^mu gorpnjs} smo še kakerpotrebni! \*0/V io ,a d&afvn~ m želim, da se Drug drugemu Naj nam bo mirno, no intenzivno leto 1984. Igor Slavec ■zvezni skupščini, kjer sta v torej **iala dva zbora, so sprejeli reso-/ o gospodarski politiki Jugosla-11 prihodnjem letu s spremljajoči dokumenti, spremenili in dopol- • so zakon o deviznem poslovanju ^.onomskih odnosih s tujino in Mftovali so tudi novega zveznega ^retarja za finance. Hesolucija predvideva, da se bo ttSbeni proizvod prihodnje leto po-i za 2 odstotka, za prav toliko I bi se povečala kmetijska proiz-"i industrijska proizvodnja pa • -i bila večja za 3 odstotke. Gla-'«naloga je izvoz, ki naj bi ga po- za 16 odstotkov, od tega izvoz 'orr/ertibilno področje za 20 od-Uvoz naj bi bil prihodnje le-•' nekoč vprašali slavnega znanstvenika Alberte. Li> steina, s kakšnim orožjem se bodo bili v tretji gvoj ni vojni, je odgovoril: Za tretjo svetovno vojno i • um točno, ali v četrti sigurno le s kamenitimi jo z novim konceptom. Tako ' po novem letu takšno službo r M domu in sosedske pomoči ' zirali pri Rdečem križu. V Wrn Rdečega križa bi za te name-ionizirali posvetovalnico, ki bi odil strokovni delavec. Vendar '<• lakšna dejavnost pomenila le BO obliko več v prostovoljnem ■' občanov, posamezne storitve 'a primer prehrano, pranje peri- Zaključni 'acuni . • obvezni '■•'anj — Rok za oddajo zaključnih ov delovnih organizacij, dru-in družbenih organizacij je do- • 28. februar 1984. Za delovne toizacije ni to nič posebnega, ra-*<*odji vedo, da je to nujno, rutin-*Wo, ki se ponavlja iz leta v leto. '-?aće pa je bilo dozdaj pri dru- ' in manjših družbenih organi-*jjan. Večji so se že zavzeli, spra-■Aupaj vse račune, prihodke in *odke, in izpolnili tudi obrazec, Npisan za zaključni račun dru- - Za lansko leto jih je od 1720 lestev in družbenih organizacij na -';skem svoje zaključne račune m 998. tobra tretjina je torej ostala brez ih računov. Tristotim več-'ruštvom je Služba družbenega ^ovodstva poslala zahtevek za 'ilo, zakaj niso za leto 1982 • ožili zahtevanega zaključnega Ml Prepričani so bili, da gre poza malomarnost. Toda zdaj, ajo odgovore od prizadetih, zvijajo, da je v resnici malomar-zelo malo, veliko več je nepo-'r;a predpisov. Blagajniki ga-društev, raznih kulturnih na vaseh in podobno so pre-ijudje, ki pa vendarle z vso na-'''•-ostjo zapisujejo oziroma shra-.'•jo finančno dokumentacijo dru-I organizacije. Največkrat brez-Zdaj se je pokazalo, da so ne-od njih za zaključni račun /prvič slišali. Vsi od kraja pa so Pravljeni to narediti, saj so spo- - da ni prav nič težko in kompli--'o le nekaj inštrukcij bodo podali. faza kulturnih organizacij Kranj »zaprosila, da bi za njihove blagaj-pripravili krajši seminar. Dogo-'tpno je, da bodo takoj po novem r» člani Društva računovodskih in ttefiih delavcev skupaj z delavci K pripravili to inštruktažo. Akcija, ki jo zdaj vodi Služba druž-aNga knjigovodstva okrog zaklju-' računov, je vseslovenska, dogo-jjtaia z Republiško konferenco ZDL Delavci Službe družbenega ?ovodstva v Kranju so prepričala bodo prav zaradi velike pripravnosti blagajnikov društev in Aenih organizacij zaključni ra-' za letošnje poslovanje do časa redu oddani. Razmišljajo tudi, bi se kako drugače pomagali lju-I pri njihovem delu. Morda bi ko na občini odprli poseben refe-/jer bi ta služba društvom in VŽbenim organizacijam izdelovala '. jčne račune, knjige odhodkov prihodkov pa bi vodili sami. D. Dolenc la pa bi financirali uporabniki takšr nih storitev sami, razen če tega zaradi socialne ogroženosti ne bi zmogli. V takih primerih bi te storitve plačevali iz sredstev socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in Rdečega križa. Podobno imajo nego na domu organizirano še ponekod v Sloveniji, eno najbolje organiziranih pa imajo prav gotovo na Reki, o čemer so se kranjski predstavniki RK že nekajkrat prepričali ob medsebojnem sodelovanju obeh humanitarnih organizacij. L. M. Izobraževanje turističnih delavcev Radovljica — Delavska univerza iz Radovljice bo s sodelovanjem Turistične poslovne skupnosti Bled pripravila več oblik usposabljanja in izpopolnjevanja turističnih delavcev. 16-urni tečaj bo namenjen turističnim delavcem v gostinstvu, trgovini in prometu, 20-urni tečaj turističnim vodnikom in delavcem v turističnih poslovalnicah ter 10-urni tečaj lastnikom zasebnih turističnih sob, zasebnih obrtnikom in prebivalcem turističnih krajev. Pred srečanjem s predstavniki verskih skupnosti Radovljica — Na decembrski skupni seji koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri občinski konferenci SZDL Radovljica in komisije za odnose z verskimi skupnostmi pri skupščini občine Radovljica je tekla beseda o vzajemnih oblikah dela in usklajevanju nalog obeh teles. Naloge koordinacijskega sveta so predvsem politične, komisije pa upravne, vendar razhajanj pri skupnih prizadevanjih za reševanje morebitnih odprtih vprašanj v odnosih z verskimi skupnostmi ne more biti. Že 16 let vzorno sodelujeta in odpravljata občasna navskrižja v prid dobrih odnosov do posameznih verskih skupnosti. V zadnjih dveh letih so v vse akcije koordinacijskega sveta vključeni tudi predstavniki Jehovih prič in adventistične cerkve. Vsakoletno srečanje bo 11. januarja prihodnje leto. Pred tem pa bo posebna delovna skupina obiskala tudi nekatere ženske redovniške skupnosti v radovljiški občini, da izmenjajo mnenja in informacije o medsebojnih odnosih. Stanovanjska posojila ne bodo dražja Prihodnje leto lahko pričakujemo, da bodo ukrepi na področju denarne in posojilne politike še bolj zaostreni. S tem v zvezi v Stanovanjski komunalni banki Ljubljanske banke ugotavljajo, da stanovanjska gradnja ne bo več obravnavana kot prednostna. Vendar pa si bodo tudi prihodnje leto prizadevali za večje angažiranje denarja občanov za nakup in gradnjo stanovanj, in ob tem spodbujali tudi zadružno gradnjo. V banki naj bi zbirali in usmerjali vsa namenska dolgoročna sredstva za# stanovanjsko in komunalno gradnjo. Kaže, da bo prihodnje leto moč največ 15 odstotkov kratkoročnih sredstev usmeriti v dolgoročne naložbe, omejeno pa naj bi bilo tudi dovoljeno povečevanje posojila v primerjavi s koncem letošnjega leta. V banki si bodo zato še naprej prizadevali, da bi ohranili relativno ugodnejše obrestne mere za posojila, ki jih dajejo svojim članom in deponentom. Vendar pa bo nekatera posojila vseeno treba podražiti; že zaradi splošne tovrstne usmeritve v bančnem sistemu. Vsekakor pa ne nameravajo spreminjati sedanjih obrestnih mer za stanovanjska posojila občanom na podlagi pravilnikov o namenskem varčevanju za stanovanja. Ta posojila so namreč v primerjavi z vsemi drugimi mnogo ugodnejša, saj znaša obrestna mera le pet odstotkov. Vendar pa tudi občani za svoj namensko privarčevani denar ne dobivajo visokih obresti. Pri namenskem varčevanju namreč znaša obrestna mera za prihranke le dva odstotka, medtem ko vezanega denarja sploh ne obrestujejo. A. Ž. Ko sodnik zapre predal... Po 38 letih dela v pravosodju je odšel v pokoj sodnik Ivan Košir, človek, ki ga je oblikovalo trdo vsakodnevno delo, združeno z njemu lastno natančnostjo in doslednostjo. Kot tak je bil znan tako med kolegi kot med občani Se na misel mu ni prišlo, da bi sedaj, ko se je upokojil, spustil vse iz rok in se recimo samo igral z vnuki. To niti malo ne bi bilo podobno življenjskemu načelu, ki se mu je Ivan Košir zapisal že kot otrok. Takrat si je kot sin železničarja, za vedno vtisnil v spomin, kako težko je bilo tedaj dobiti delo in kako lahko ga je bilo izgubiti. Takrat si je zaželel, da bi si v življenju našel delo, ki ga ne bf mogel nikoli izgubiti. Toda poklicno delo, ki se ga je izučil pred začetkom druge svetovne vojne, ni mogel opravljati vse življenje, saj je vmes prišla vojna in narodnoosvobodilni boj, ki se ga je aktivno udeležil in postal invalid. Zato je bilo treba poiskati drugo delo. Po spletu okoliščin je kaj hitro, skoraj čez noč odložil delo aktivnega starešine JLA in sedel za mizo v pisarn' takratnega okrajnega javnega tožilstva v Kranju. V pravosodju je ostal 38 let. Listava po skrbno spravljenih dokumentih, ki jih je z njemu lastno skrbnostjo hranil vsa štiri desetletja, v njih pa je zapisana poklicna pot od takratnega šefa pisarne do referenta, pomočnika in javnega tožilca, predsednika okrajnega senata za prekrške, sodnika in predsednika občinskega sodišča, do vodje enote pri sedanjem temeljnem sodišču v Kranju — torej opravila in naloge, ki jih je odložil s 1. decembrom letos. Vmes so okazila o izpitih, delovne ocene, diploma pravne fakultete. Za študij se je odločil po petnajstih letih prakse v pravosodju, ga dokončal v kratkih dveh letih in sedmih mesecih, opravil obvezno prakso na okrožnem sodišču, ne glede na vsa leta poprejšnje uspešne prakse, da je sploh smel opravljati pravosodni izpit, takoj nato je postal sodnik in kmalu zatem predsednik takratnega občinskega sodišča v Kranju. Predali v njegovi pisarni na sodišču so zdaj prazni, spisi oddani. Ostale pa so izkušnje, znanje, mnenja. Vprašam o učinkih reorganizacije so- dišč, za kar smo se doslej odločili edi-nole v Sloveniji. Dobro ali slabo? Vsakega nekaj. Praksa kaže, da je reorganizacija sodišč — ali kot uradno rečemo — ustavna preobrazba pravosodja sicer prinesla dobre rezultate, vsa pričakovanja pa se vendarle niso uresničila. Temeljna sodišča so bila ustanovljena za območja prejšnjih okrožnih sodišč, torej po regijah, s pristojnostjo teh sodišč in bivših občinskih sodišč tega območja. Delo na področju ustavne preobrazbe pravosodja je centralizirano in zato enotnejše. Danes meje občin niso tudi meje sodišč, sodnike kot tudi administrativne delavce je možno premeščati iz ene enote v drugo, pač glede na potrebe dela. Z reorganizacijo je omogočena v večji meri tudi takšna razporeditev dela sodnikov, da že lahko govorimo o določeni stopnji specializacije. No, notranja delitev dela in .specializacija pa prinašata tudi slabšo stran, saj je seveda možno, da bomo čez določen čas namesto prejšnjega kompletno oblikovanega strokovnjaka dobili na podlagi take delitve dela le enostransko, zgolj za določeno področje usposobljenega strokovnjaka. Po eni strani s preobrazbo sodišča približujemo občanom, organizacijam združenega dela, občinam — po drugi strani pa sodišča — vsaj na Gorenjskem je tako — še nikoli niso bila manj občinska kot sedaj, posebno, kar zadeva financiranje in kadrovanje. Zdaj nastaja problem, da nekatere gorenjske občine ne financirajo svojega sodstva v skladu s sklenjenim dogovorom, kar že povzroča težave pri izvrševanju sodne funkcije. Brez dlake na jeziku še doda, kako se čudi, da so bili osebni dohodki (in so še) sodnikov vedno kljub družbenim dogovorom bistveno nižji od dohodkov drugih, prav tako voljenih funkcionarjev, tako v občinah kot v regiji. Ob tem pa se vsaj že dvajset let delo sodnikov ocenjuje po kakovosti in količini, skratka, normirano je. Jasno so določene tudi vse sodnikove pravi- Splošna poraba ne vzdrži dirjajoče inflacije V jeseniški občini menijo, da je na področju splošne porabe stanje nevzdržno zato, ker iz leta v leto načrtujemo manjšo inflacijo, kot je potem v resnici — Upoštevati značilnosti občin ce in dolžnosti, njegova odgovornost. S podpisom sodne odločbe sodnik jamči, da je glede na dejanski stan in ustrezni zakonski predpis možen le tak in nikakor ne drugačen zaključek zadeve, problema, kot ga je podpisal. In prav ta natančno opredeljena odgovornost je prav gotovo tudi ena od privlačnih plati sodnega poklica, vsaj za Ivana Koširja o tem ni nobenega dvoma. Koliko osebnega pečata lahko pusti sodnik za seboj po vseh teh desetletjih sojenja v imenu pravice? Lahko veliko, lahko malo. Ostaja pa delo, povezovalni element v kolektivu; tukaj je tudi strokovna debata, ki povezuje sodnega pripravnika in njegovega mentorja, je dajanje in sprejemanje nasvetov, učenje ob izkušnjah, bogatitev dela in sebe. In ko gre sodnik v pokoj, kaj ostane, kaj je z njegovimi skozi desetletja zbranimi izkušnjami, znanjem? Tako kot povsod: z upokojitvijo se delovni ciklus zaključi. Znanje in izkušnje bodo morda odslej cenili v okviru društva pravosodnih delavcev — toda znanje, osebna bogatitev človeka, ki si ni mogel predstavljati dneva, da ne bi pridal že osvojenemu kaj novega — to ostane za razdajanje na različnih področjih, kjerkoli — v krajevni skupnosti na primer. Ivan Košir je potem, ko je pred dobrimi desetimi leti v svoji krajevni skupnosti skupaj s sodelavci zaoral ledino na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, v nekaj letih pomagal usvariti solidno raven, na kateri bi bilo treba le graditi naprej (za to je dobil tudi republiško priznanje), nato pa ga je delo na enakem področju zahtevalo celega tudi na sodišču. Če povemo le, da se ga je lotil z njemu svojsko zagnanostjo, voljo, znanjem in tudi veseljem, je povedano vse. V obrazložitvi za državno odlikovanje, ki ga je prejel pfed kratkim, so medrugim zapisali, da je bil prav njegov načrt ocenjen kot eden najboljših te vrste v Sloveniji. Zdaj so ga že spet pritegnili v krajevno skupnost, in že lahko s prstom potrka po skrbno pripravljenem izdelku. Ne skriva, da delo prav na tem področju zanj pomeni še poseben užitek. Skoraj tak kot sodniško delo, sestavljanje pogodb in področje zemlji-ško-knjižnega prava. In kaj bo sicer delal kot upokojen sodnik? Domala tako kot prej mu zmanj- Uu f<- časa r.a v»e> opruvko, ni vm» družbenopolitično delo, ki ga je vsa leta v smislu kodeksa sodniške etike uspešno povezoval s poklicnim delom. O tem je drugačnega mnenja kot nekateri slovenski kolegi, ki odklanjajo delo izven sodišča, da bi tako zavarovali svojo neodvisnost, se zavarovali pred možnostjo vpliva na svoje delo. Ne, Ivan Košir ne bi mogel opravljati svoje sodniške funkcije brez aktivnega vključevanja v družbenopolitično delo, kjer se spoznava- J*o in rešujejo družbeni problemi, tresejo mnenja, posredujejo stališča, kjer utripa družbena stvarnost. Sedanjih enajst funkcij, ki jih opravlja še naprej temeljito in zagnano, kot vsako delo, je zanj kljub upokojitvi taka zaposlitev, da ostaja v srčiki družbenega življenja. Če bi bilo drugače, potem bi se izneveril vsem priznanjem, vsem državnim odliko vanjem, občinskim priznanjem, nagradi skupščine občine Kranj ob občinskem prazniku. Spremenilo se je morda le to, da zdaj vendarle kakšna ura na dan ostane za knjige. Začel je z arheološkim romanom. L. Mencinger da je poleg ostalih pomanjkljivosti ali nesistemskih rešitev v minulih letih eden glavnih vzrokov nevzdržnega stanja na področju splošne porabe višja stopnja inflacije, kot jo načrtujemo. D. Sedej Jesenice — Ko so v jeseniški občini razpravljali o osnutku družbenega dogovora o uresničevanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v Sloveniji za naslednje leto, se z osnutkom niso povsem strinjali. Menijo, da ni prav, ker se z družbenim dogovorom ne spreminjajo osnove iz preteklih let, razen za nekatere uporabnike proračunskih sredstev, čeprav merila za te organe še niso izdelana. Tako še vedno niso upoštevali značilnosti nekaterih občin. Za Jesenice, denimo, je značilna obmejna lega, zato so.potrebni izdatki za organe milice, sodnika za prekrške, krajevnih skupnosti, ljudske obrambe, upravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Višina dovoljenega obsega splošne porabe v občini Jesenice je še vedno nerealna, prenizka, čeprav bodo prihodki zadoščali in ne bodo potrebovali dodatnih sredstev. Da so osnove nerealne, potruje tudi dejstvo, da bo- do vrnjeni posebni občinski prometni davek prejele tudi razvite občine kot Celje, vse mariborske občine, Koper. Zaradi izredno visokih padcev splošne porabe v občinah bi nujno morali vgraditi določilo o valorizaciji, o višini porasta skladno s stopnjo inflacije. V primerjavi z letošnjim letom se kot osnova za izračun izvirnih celotnih prihodkov znižuje davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja od 0,5 na 0,35. Pri tem na Jesenicah ocenjujejo, da ni logično, da bodo takšno stopnjo dejansko lahko uveljavljale proračunsko razvite občine, delavci nerazvitih pa bodo plačevali davek iz osebnega dohodka po višji stopnji. V jeseniški občini splošna poraba v prihodnjem letu ne bo prenesla načrtovanega realnega padca, zato zahtevajo, da se njihove pripombe upoštevajo pri sestavi predloga dogovora. Člani izvršnega sveta so menili, Novoletne prireditve Radovljica — Danes dopoldne bo v osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici šolarje in otroke iz vrtcev obiskal dedek Mraz. Pripravili bodo tudi priložnosten kulturni program. Popoldne ob 16. uri pa bodo za vse otroke, tudi tiste, ki niso v vrtcih, pripravili otroško igrico Pepelka, ki jo bodo izvedli člani osnovne organizacije mladine Radovljica. Minuli torek so imeli novoletno prireditev za starostnike, stare več kot 75 let. Vse, ki niso mogli na proslavo, bodo obiskali na domu. Tudi radovljiška mladina je letos prišla na svoj račun. Po dolgoletnem mrtvilu je osnovna organizacija mladine Radovljica pripravila minulo sredo novoletni mladinski ples. GLAS4 STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 30. DECEMBRA 1983 Skupen izvoz s kupci V jeseniški Železarni si prizadevajo, da bi prihodnje leto dosegli kar največ izvoza skupaj s kupci jeseniškega jekla — Varčevanje in smotrno zaposlovanje Jesenice — V prihodnjimi letu jeseniška Železarna po gospodarskem načrtu predvideva milijon 500.000 ton skupne proizvodnje in celotnega prihodka v višini 48.527 milijonov dinarjev. Svoj načrt pa bodo lahko uresničili le, če bodo imeli dovolj surovin in repromateriala za izdelavo kvalitetnih jekel, kar jim bo omogočalo večji 1Z.VOZ. Okoli 500.000 ton jekla bodo morali usmeriti v bolj donosne proizvode, s čimer bodo doseg i i večji ekonomski učinek in določeno preusmeritev proizvodnje v Železarni. Proizvodnje v prihodnjem letu ne bodo povečali, izboljšati pa nameravajo strukturo proizvodov. Še vedno pa bodo morali neizkoriščene zmogljivosti zapolniti s prevzemanjem Storitev prevaljanja — če bo primanjkovalo polizdelkov. Jekla domače tržišče potrebuje izredno veliko in s kupci so železarji sklenili samoupravne sporazume o dobavi in sovlaganju. Izvoziti nameravajo toliko kot letos, okoli 73.000 ton, prizadevali pa si bodo, da bi v sodelovanju s kupci jeseniškega jekla kar največ skupno izvažali. S tem bi nedvomno dosegli večji devizni priliv in izboljšali pokrivanje uvoza. Uvoziti nameravajo le najnujnejše surovine, repromaterial in rezervne dele, ki jih na domačem tržišču ni. Prihodnje leto bodo na Belem polju začeli z izgradnjo elektrojeklarne in tako posodobili zastareli postopek ter- dvignili kvaliteto. Naložbeni di- Gorenjsko gospodarstvo letos Izvoz še vedno manjši kot lani Gorenjsko gospodarstvo je v enajstih mesecih izvozilo za 15,4 milijarde dinarjev, kar je še vedno manj kot lani — Industrijska proizvodnja je večja za 3,2 odstotka Rast industrijske proizvodnje se na Gorenjskem še nadaljuje in je bila konec novembra za 4,3 odstotka večja kot lani v enakem času in se je za 0,3 odstotka več povečala, kot velja povprečje za Slovenijo. Letos pa je v enajstih mesecih porasla za 3,2 odstotka, medtem ko se je v Slove/.iji za 3,7 odstotka. Najbolj se je povečala proizvodnja živilskih proizvodov in to skoraj za 8 odstotkov, predelava kavčuka je večja za 6,4 odstotka, proizvodnja električnih aparatov in strojev je večja letos za 4,8 odstotka in v črni metalurgiji so naredili za 3,6 odstotka več. Celotni izvoz pa tudi po 11 mesecih še vedno zaostaja za lanskim. Gorenjsko gospodarstvo je letos do konca novembra izvozilo za 15,14 milijard dinarjev (dolar je 63,60 din), od tega na konvertibilno področje za 9,91 milijard dinarjev ali 65 odstotkov na konvertibilno področje. Na klirinškem je iztržilo za 5,23 milijard dinarjev ali 34,5 odstotka celotnega izvoza. Na Jesenicah so na konvertibilnem trgu iztržili 903 milijone dinarjev, v Kranju 4,8 milijarde dinarjev, v Radovljici za 1,4 milijarde dinarjev, v Škof j i Loki za 2,1 milijarde dinarjev in v Tržiču za 554 milijonov dinarjev. Skupen gorenjski izvoz na konvertibilno področje znaša 9,9 milijarde dinarjev. Celotni uvoz gorenjskega gospodarstva je do konca novembra znašal 13,42 milijarde dinarjev, od tega s konvertibilnega področja 10 40 milijarde dinarjev ali 77,5 odstotka. Na Jesenicah so uvozili za 1,3 milijarde dinarjev, v Kranju za 5,7 milijarde dinarjev, v Radovljici za 852 milijonov dinarjev, v Skofji Loki za 1,8 milijarde dinarjev in v lrziču za 622 milijon^ • dinarjev. To so podatki za uvoz s konvertibilnega področja. Pokrivanje uvoza z izvozom je najvišje v radovljiški občini in sicer na konvertibilnem področju znaša 168 odstotkov, sledi Škofja Loka z 118-odstotnim pokrivanjem. Vse druge občine imajo negativni saldo. Jesenice z izvozom pokrivajo le 69 odstotkov uvoza, Kranj 83 odstotkov in Tržič 89 odstotkov. L. Bogataj J nar bodo namenili tudi za nekatere že začete projekte in za tiste nove naložbe, ki pomenijo sanacijo tehnologije in delovnih pogojev. Za naložbe bodo v prihodnjem letu namenili skupaj 6.668 milijonov dinarjev. Še vnaprej bodo dosledno varčevali v vseh temeljnih organizacijah in med drugim ne načrtujejo pomembnega povečanja števila zaposlenih, temveč bodo v nekaterih temeljnih organizacijah ustrezneje organizirali delo, razporedili delovni čas in prerazporedili kadre. D. Sedej Inex Adria Aviopromet dobro posluje Eden redkih zračnih prevoznikov v svetu, ki bo letošnje poslovno leto sklenil s pozitivnim finančnim rezultatom, je slovenski Inex Adria Aviopromet. Velika in srednjevelika letalska podjetja v svetu namreč pestijo precejšnje težave. Kaže pa, da bo že prihodnje leto v civilnem zračnem prometu konec dolgotrajne recesije in se torej obetajo boljši časi. Med tistimi, ki so kljub težavam uspeli slediti napredku in razvoju na področju letalske tehnologije, pa je podjetje Inex Adria, ki ima štiri letala DC 9-30, tri DC 9-80 in dve DC 9-50. Do 1. decembra so z njimi prepeljali 1,2 milijona potnikov; to pa je več kot kdaj koli prej. Letala so vredna okrog 130 milijonov dolarjev, z njimi pa ustvarijo kar 88 odstotkov prihodka v konvertibilnih valutah. Tako na primer znašajo dolgovi Inex Adrie Avioprometa 30 milijonov dolarjev. Zaradi deviznega priliva pa sproti in brez težav poravnavajo tekoče obveznosti, ki bodo za letos znašale 9 milijonov dolarjev. Največji dohodek jim vsekakor predstavlja prevoz tujih turistov v Jugoslavijo. 550-članski kolektiv tega podjetja je torej precej odvisen od boljše ali slabše turistične bere pri nas. Vendar pa v prihodnje s tem v zvezi nima posebno velikih skrbi, saj si domala vsa Jugoslavija prizadeva, da bi na turističnem področju dosegli kvalitetnejši korak naprej. Glede poslovanja v prihodnje izhajajo v delovni organizaciji iz dveh osnovnih izhodišč. Treba se bo nasloniti na vsaj dva dobavitelja letal, ker tovarna McDonald Douglas počasi izgublja konkurenčnost s tekmeci in bo v programu proizvodnje civilnih letal ostal v proizvodnji le še tip su-per 80. Druga naloga pa je obdržati čarterske prevoze v ZRN in povečati število turističnih aranžmajev v Veliki Britaniji in Skandinaviji. Razen tega pa načrtujejo tudi uvedbo novih rednih linij v notranjem in zunanjem letalskem prometu. Izven sezone pa bodo seveda še naprej prisiljeni dajati svoja letala v najem. Tudi to je namreč ena od oblik za pridobitev čistega dohodka. A. Ž. NA DELOVNEM MESTU Miza in stol od doma Za računovodje in sploh za delavce v financah pravijo, da je živčnost poklicna bolezen. Za Olgo Strličevo, računovodjo in vodjo financ v žirovski Etiki bi težko rekli, da je živčna in sitna, nejevoljna ali kakorkoli se že temu reče, čeprav v financah dela praktično že odkar je naredila šolo. Tega pa je že več kot trideset let. Ko se zasmeje, njen obraz prepletajo smejalne gubice, ki so značilne za vesele, razpoložene in dobre ljudi. »Pa sem sitna,« pravi, »in tudi jezim se. Direktorja vprašajte. Ko delamo plane in obračune, sem kar precej glasna. Sicer pa smo ženske že po naravi bolj eksplozivne in hočemo zadeve hitreje urediti in preglasiti spdelavce,« se smeje. V Etiketi je zaposlena pravzaprav že leto dni več, kot delovna organizacija uradno obstaja. Zaradi reorganizacije v žirovski trgovski mreži je leta 1959 ostala brez dela in tedaj jo je pokojni Emil Strlič, nič nista v sorodu, čeprav imata enaka priimka, povabil, da bi pomagala pri ustanavljanju nove organizacije oziroma pripravljala registracijo in opravljala druga administrativna dela, ki so povezana s tem. Tovarna je bila ustanovljena leta 1960 in ker naj bi zaposlovala predvsem ženske, so za njen rojstni dan izbrali 8. marec. Olga Strličeva je u nja občina Ziri, da bi s tekstilno industrijo napravili dopolnitev že močni čevljarski tovarni. Za organizatorja nove delovne organizacije so imenovali Emila Strliča, ki je bil po poklicu tekstilni tehnik in zaposlen pri Jugotekstilu v Ljubljani. V Vati v Domžalah je dobil dva stara trakotkalska stroja zapuščena na dvorišču, jih sam predelal in usposobil za ponovno obratovanje. To je bil začetek naše tovarne.« Leta 1959 so stroje dobili v Žiri, do marca so bili usposobljeni za ponoven pogon in otvoritev tovarne. Najprej je bilo v njej zaposlenih pet delavk, ob koncu leta 1960 že devet. Natalijo Potočnik in Milko Kokalj so poslali na priuči-tev v tovarno traku v Mengeš, Dušan Kolenc je pomagal pri montaži in tako so začeli delati v prostorih nekdanje žirovske gimnazije v Stari vasi. »Imeli smo stroje in nič drugega. Če sem hotela delati, sem morala od doma prinesti mizo in stol. Ker je bil Emil Strlič pri nas zaposlen honorarno, je največ lahko delal ob sobotah in nedeljah in me z njim. Kar dve do tri leta je to trajalo. Vendar smo imele delo. Čeprav smo imele otroke, smo bile pripravljene vse narediti, da smo zaslužile. Sicer pa tedaj nobena zaposlena žena ni bila na boljšem. Jasli ni bilo, vrtcev tudi ne in si je morala vsaka sama pomagati, kakor je vedela i« znala. Ponekod so priskočile na pomoč stare mame, drugod sta se starša menjala.« V začetku so delali kepr trak. Bilo je veliko naročil, toda trg se je hitro zasičil. Zato smo že skoraj v začetku začeli razmišljati o drugačni proizvodnji. Olga Strličeva se spominja, da so dohodek prvega leta namenili za nakup prvih tiskarskih strojev in tako se je začela sedanja poslovna usmeritev žirovske Etikete, ki je eden naših največjih proizvajalcev etiket, okrasnih trakov, emblemov in drugih podobnih izdelkov. Olga Strličeva je vsa leta raču-novodkinja, v začetku pa je opravljala tudi vsa druga administrativna dela. Vendar pravi, da ima sicer rada svoj poklic, a bi najbrž bila učiteljica, če ne bi bilo vojne. Vojna jo je zatekla v osnovni šoli in je bila potem že kar malo pozna za srednjo šolo, zato se je odločila za ekonomsko. Kolegice, ki so hodile v šolo leto ali dve zanjo, so postale učiteljice. »Bom pa zato, ker sem takoj po vojni hitela s šolo in opravljala izpite čez letnike nižje gimnazije, šla dve leti prej v pokoj. To pa je tudi nekaj. Vsega kar si želiš v življenju itak nikdar ne dosežeš. Treba je biti zadovoljen s tistim kar imaš. Tako je življenje lepše.« L. Bogataj . Brez življenja ni življenja, ni razvoja... Inž. Stanko Rebolj: »Če bi se še petkrat moral lotiti projekt, naloge Gorenjska avtocesta, ne bi (skoraj) nič spremenil; tisti skoraj pa pomeni morda kakšen podvoz ali nadvoz manj, nioiV drugačen nastop in soudeležbo pri usklajevanju ... Vsak p tant si želi narediti dober projekt, vendar običajno le do neke mere lahko prepriča investitorja ... Vem da sem posebnež, s • be volje bi bil, če bi menjal službo. Zadovoljen pa sem zato, ker sem v projektivi...« Kadar misel in beseda trčita s cestnim omrežjem v Kranju in marsikje na Gorenjskem, se hkrati tudi pogosto srečata z imenom inž. Stanko Rebolj. Pravi in rojen Kranjčan, ki že 55 let dela ih živi s Kranjem. Če ne bi bil v projektivi, bi že zdavnaj zamenjal delovno organizacijo. Tako pa od oktobra 1958. dela v Projektivnem podjetju Kranj. Nekatere njegove projektne rešitve so postale kar poosebljene. Ko ga spomnim nanje, se zamisli in mi odvrne, da smo pač takšni, da se na projektanta največkrat spomnimo takrat, kadar menimo, da je kaj narobe. Zdaj, ko se na območju kranjske občine oziroma Gorenjske uresničuje eden največjih njegovih (oziroma pod vodstvom njegovega tirna) projektov — Gorenjska avtocesta, skušam iz njega izbezati tisto, kar človek morda tudi nerad spregovori. »Kdaj ste začeli s projektiranjem na področju nizkih gradenj?« »Ko sem študiral, mi je veliko in vse pomenil namizni tenis. Ko pa sem do-študiral, sem začel delati v Projektivnem podjetju Kranj. Od takrat sem v tej delovni organizaciji. Včasih sem mislil, da je slabo, če človek ne menja službe, okolja. Potem pa sem ugotovil, da je projektiranje tako zanimivo, da ni razlogov, da bi moral kam drugam. Razen tega pa sem izredno navezan na Kranj. Zdaj, ko zaradi zdravja in počutja (pa tudi športne žilice) večkrat na teden tečem po nekaj kilometrov v okolici Kranja, me niti več ne zmoti, če mi kdo zabrusi: Do kdaj pa bo še tekel?« »Eden največjih projektov, kjer ste delali in sodelovali, je prav gotovo gorenjska avtocesta?« »Velik projekt je tudi 10-Ietni program izgradnje cest v Kranju. Potem so tu stanovanjske soseske, kjer sem bil na začetku več ali manj sam, pa rekonstrukcije magistralne ceste na Gorenjskem, zdaj »konzervirana« Bohinjska cesta, in cesta Jeperca—Škofja Loka ... Vstopnico za to, da smo začeli projektirati gorenjsko avtocesto, pa smo dobili 1967. leta, ko smo projektirali del štajerske avtoceste. Idejne projektne variante so traso postavile v severni del Kranja, potem pa je bila 1976. leta naši delovni organizaciji poverjena naloga za načrtovanje ceste Naklo—Ljubljana.« »Kaj je bilo težko in morda najteže pri tem projektu?« »Investitor se je odločil, da je v Kranju sprejemljiva najbolj severno postavljena trasa. Dolgo časa smo se potem odločali med Smledniško in Vodniško varianto, dokler ni prevladala slednja. Upoštevati je bilo treba letališče in priključek na južni terminal. Veliko je bilo govora in usklajevanj o niveleti oziroma višinskem poteku trase, pa o priključkih, podvozih in nadvozih. Ko smo se odločali o niveleti, je bilo treba upoštevati, da cesta ne bo pretirano hrupna, po drugi strani pa nismo smeli prekoračiti možnosti odlagališča za okrog 700 tisoč kubičnih metrov materiala. Ko je prišlo do sprememb v cestnem sistemu, so se spremenili tudi pn- ključki. Odločitev za dva priključka Kranj—Zahod in Kranj—Vzhod je \^ liko boljša kot prejšnja o treh in sicer še na cesti JLA. Veliko težav je bilo, ker cesta pač posega v poseljeno okolje; ker seka « kmetijske površine, poseže v gozd. v naselja. Zavedali smo se, da so poljedelske površine 4 krat več vredne kot je gozd in da je gozd bogata dediščina našim zanamcem, pri čemer lahko preveliki posegi vanj vplivajo na klimatske in druge razmere. Največja težava ali neznanka pa je bil priključek na le tališče. Usklajevanje na tem področju je bilo težje, kot z lastniki zemljišč na najbolj občutljivih predelih. Veliko pogovorov in usklajevanja pa je bilo tudi glede ceste JLA. Prepričan sem, da je takšna kot je, najboljša rešitev. Ce pa bi bilo lahko po moje. bi bil ta del rešen že z rekonstrukcijo ceste na Brdo.t »Ste zdaj, ko projekt počasi dobiva svoj pravi obraz, z njim zadovoljni?« »Če bi se recimo še petkrat moral lotiti projektne naloge Gorenjske avtoceste, ne bi (skoraj) nič spremenil; tist? skoraj pa pomeni morda kakšen podvoz ali nadvoz manj, morda drugačen nastop in soudeležbo pri usklajevana Če bi še enkrat projektiral, bi najprej dal besedo okolju, potem pa razlagal in pojasnjeval rešitve, zadevo pa prepustil investitorju. To pravim zato, ker vsak projektant želi narediti čimboljsi projekt, vendar običajno le do neke mere lahko prepriča investitorja. Za ta projekt zato lahko rečem, da je vključno z ureditvijo na JLA in na naklan-skem polju, to rešitev, ki je najmanj slaba. Včasih je slišati pripombe, da bi morala biti cesta na »občutijiviht površinah na stebrih. Mislim, da v naši družbi tega še nismo sposobni. Celo na Japonskem, kjer so možnosti drugačne, ne delajo tega. Pri nas pa nove ceste projektiramo za dvajset let naprej Vsaka nova cesta je boleč poseg v dogajanje, ritem, okolje. Vendar čas nI rane. Moram povedati tudi to, da sem zadovoljen, ker smo se nazadnje vet darle odločili za štiripasovnico in na kranjskem delu za gorenjski profil. Z inž. Gundetom sva si ves čas pr vala za to. Mislim, da tudi za ta projekt \ oM ..-rek: Cesta je bistvo življenja (via vita in zgodovina ima še kako prav, ko pravi: brez premikanja ni življenja .: v°Ja •■•« A.Žaiar Posodobitev v železniškem gospodarstvu Slovenski železničarji pričakujejo, da bodo prihodnje leto lahko začeli koristiti svoj delež posojila Evropske investicijske banke, ki je Jugoslovanskim železnicam namenila 65 milijonov dolarjev posojila. Na slovenske železničarje naj bi odpadlo 15 milijonov dolarjev. K temu posojilu namerava Železniško gospodarstvo. Ljubljana primakniti 512 milijonov dinarjev. Računajo pa tudi na finančno pomoč bank v višini 770 milijonov dinarjev. Vsa ta sredstva pa namerava Železniško gospodarstvo nameniti za posodobitev. Tako naj bi na jeseniški železniški postaji vgradili manjkajoče signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, posodobili 65 kilometrov proge Dobova—Jesenice in uredili že precej časa načrtovani informacijski sistem zha upravljanje železniškega prometa v Sloveniji. Prav ureditev informacijskega sistema bi prinesla številne prihranke Železniškemu gospodarstvu. - Tako imenovani integralni informacijski sistem, ki naj bi pokril celotno območje Železniškega gospo- darstva Ljubljana, je dokaj zahte\na naloga. Na območju ŽG Ljubljana * namreč vsak dan giblje okrog 10.000 vagonov in prek 600 vlakov. V izvozu, uvozu in tranzitu na tem območju »prestopi« mejo vsak dan okrog 4500 vagonov. Če k temu dodamo, da 20-000 zaposlenih potem bdi nad vitko, pretovarjanjem, vzdrževanjem, komercialnimi posli itd., potem je razumljivo, da urejen informacijski si stem v takšnem prometnem kolosu lahko veliko spremeni in seveda tudi prihrani. Zdaj je obveščanje med posamer-nimi postajami, zbirnimi centri in upravami počasno. Zato pa sta otežena tudi nadzor dela, usklajevanje operacij in razdeljevanje praznih zmogljivosti. Skratka, tekoče plan: ranje je največkrat praktično sploh nemogoče. Posodobitve na tem področju se v Železniškem gospodar stvu nameravajo lotiti sisteman^.1 Zato so se skupaj s Prometnim tašti tutom odločili za testiranje program ske opreme in potrebnih opera*,: "\ preskuse opravljajo na postajah IV bova, Zalog in Jesenice. ; devetdeset let Tončke Maroltove Delati pomeni živeti Poiskala sem Tončko Maroltovo, IftO slovensko zbirateljico Ijud-■Mi blaga in mentorico mnogim •fciteljem slovenske folklore. Taji je bila pripravljena za klepet, *?rav mi.je zaupala, da ima ta •'•'še nekaj opravkov in torej doline bova mogli biti, pa tudi, da je tialce utrujena. Kljub temu se je zdelo, da je odlične volje. Zares sem morala občudovati nemoči in voljo do življenja, ki Mu izžareva. Počasi, vendar z At 'rdo odločnostjo, se je sukala *fog štedilnika in o tem, da bi ji '* pomagal, kar zmore še sama, fmore biti niti govora! Desetega januarja bo dopolnila leseto leto in to je že tak jubi-da ga velja svečano proslaviti. učenci — teh res ni malo — to priložnost izkoristili, da se ji j malo oddolžijo za njeno dolgo-mentorsko pomoč. Pripravili Mzprireditev, nekaj jih je že bi-Itnekaj pa jih še bo v januarju. I r>av je, da jo slovenska javnost Itaainceni, saj je naredila veliko '•fctnega s svojo neumorno lju-*aujo do slovenskega ljudskega pESa. Vse od 1945 pa do danes se .a z njim. Učila se je pri mo-Francetu Maroltu, ki je prvi pri * začel z zapisovanjem in približanjem našega ljudskega izroči-^sladini. Bil je tudi ustanovitelj slovenske folklorne skupine. Ko je zapisoval, sem hodila zra- * po terenu in vzljubila to delo. % sem bila dve leti učiteljica, na- mo povišali cen, po odloku velja tri-'/mo tam, če ga bojno v tisti kuto sili, ki se nam obeta, sploh do-".'jh, reševali le gola življenja, ne fahiine kvadrature! Pa še nasvet vam, dragi bralci, teboste pri sebi ugotovili kaj po-bAmega, ne hodite spraševat na Wm, zakaj tako. Meni je žal, tor imam bodic na koži, kajti mj, ko vse vem, se še bolj seki- Sedučniku se smili vsaka travna bilka Nad Dovjem gospodari Alojz Pezdirnik, Sedučnikov Alojz, ki je s srcem navezan na zemljo — Vsa gornjesavska dolina nima niti enega mlina — Vse bo treba doma pridelati Dovje — Pravo zadovoljstvo se je v teh časih, ko ima tudi kmetijstvo problemov čez glavo, pogovarjati s kmetom, ki prav nič ne tarna. A se mu ne cedita med in mleko, nima ogromnih silosov in najmodernejših hlevov, kaj šele delovno silo. Žuljave •roke ima, nadvse pridno zeno ter prirojeno misel, da je na kmetiji pač treba delati od jutra do večera. , Delati pa tako, kot se dela v visokogorskem svetu, kjer je nekaj ravnine le za polje, vse ostalo pa je hrib, v katerega se je moč zagristi le s koso. Petdesetletnega Alojza Pezdirni-ka, Sedučnika nad Dovjem poznajo vsi. Ne le po tem, da je edini tod naokoli, slabe tri kilometre oddaljen od Dovjega in z njim povezan s cesto, ki so mu jo pomagali zgraditi pred leti, predvsem po tem, da je nadvse gostoljuben, saj postreže vsakomur, ki zaide na njegovo kmetijo. * Sedučnikov Alojz, ki kmetuje tod skupaj z ženo Marijo, ima 18 hektarov obdelovalne zemlje in travnikov ter prav toliko gozda. V hlevu je 14 glav živine, ima 20 ovac in dva konja. Oddaja mleko v kranjsko mlekarno in sleherno jutro roma mleko na Dovje, kjer ga odda v zbiralnico. Včasih ga je tovoril z oslom, vso dolgo pot dol in nazaj. Da bi raje delal sir? »Ne, to pa ne, s sirom ni nič,« pravi Sedučnik, »veliko bolje je, da oddam mleko. Če smo pošteni, se zasluži kar dobro in dovolj ugodnosti imaš. Prav tako se splača Gozdnemu gospodarstvu oddajati les, saj vzamejo vse in tudi odkupna cena je po mojem mnenju kar dobra. Le to me boli, da je cesta v dolino skrajno slaba in moram ves les zvoziti sam. Res bi želel, da se spomladi popravi. Gnojila so seveda zelo draga, ampak tako je pač: več oddaš, več dobiš. V zadnjem času mi je postalo jasno, da bo treba doma veliko sejati in saditi, pa čeprav dozori pri nas precej bolj pozno kot v dolini. Ovsa dosti posejem, zdaj bom še ječmen. Koruza in pšenica sta mi letos dobro ratala, le krompir je zgnil in ga bo komaj za seme.« Alojz Sedučnik ima kmetijsko šolo, z dušo in srcem je privezan na zemljo, na domačijo, ki je stara več kot 300 let. Vidi se mu, kako zelo ima rad polje, travnike in sadovnjake, živi in diha z njimi in zamahne z roko, ko mu omeniš družbene smernice razvoja visokogorskega kmetijstva. »RokaVe je treba zavihati ali vedno imeti zavihane, pa gre. Da ima živinoreja v gornjesavski dolini prihodnost, je že res, ampak je tudi še kako res, da bo treba odslej vse doma pridelati, če hočeš, da bo kaj. Pa je potem kajpak spet vprašanje, kdo ti bo z m le I. Vsa gornjesavska dolina nima danes niti enega mlina več — nikogar pa seveda ne mika, da bi po žitu vso zimo s kladivom tolkel, a ne?« Alojz pravi, da se najbolje splača imeti kravo pa tudi bika, saj ga rediš dve4eti, potem ti ga klavnica odkupi po sprejemljivi ceni. Tudi ovce, vendar je letos štiri izgubil — kaj veš, pod čigavim nožem so klavrno končale? Jeleni mu več ne prihajajo v goste, vsaj škode mu ne delajo več, odkar je debla v svojem širnem sadovnjaku (nasadil je tudi 40 dreves slastnih hrustavk) premazal z mešanico. Le-ta je zaradi sestave (apno, gnoj in kri) divjadi tako odvratna, da se nikdar ne loti lubja. Pod hribom Sedlo gospodari torej Sedučnikov rod, ki obira sadove svojega dela veliko pozneje kot v dolini. Češnje dozorijo šele ob koncu julija, a na njivi'mu zraste prav vse. Predobro ve, da mora zaradi mrzlega visokogorskega podnebja dvakrat pljuniti v roke, če hoče, da bo jeseni zemlja radodarna. Zato je hudo nejevoljen, če v plodnejši dolini ugleda travnike, na katerih pozabljene umirajo travne bilke. Vsi tisti, ki imajo še oči in pamet na pravem koncu, bodo pri priči rekli: tu se pa manjka Sedučnika! Sam Alojz pa odkritosrčno priznava: »Če vidim ob cesti ne-pokošeno travo, mi pridejo res kar solze v oči . . .« D. Sedej Marija in Alojz Pezdirnik vzorno vodita kmetijo na domačiji Sedučnik .. . Foto: D. Sedej r Teta Francka S svojim velikim omelom je pri oknih telovadnice. Z njo je gruča fantičev. Nekaj iščejo za gredjo, pod penastimi blazinami. Adidaske je nekdo tu pozabil. V petek so še bile, zdaj jih pa ni. Če bo kdo znal najti, bo to zagotovo Francka, šolska čistilka. Nanjo se obračajo v vseh takšnih primerih. A za te adidaske zdajle slabo kaže. Ni jih v telovadnici, ni jih v razredu, ni jih tudi v bogati Franckini zbirki copat in adidask in vseh mogočih drugih obuval, ki jih je kdaj potegnila izpod klopi na hodniku. Enkrat se bodo že našle. Neverjetno je, koliko otroci pozabljajo v šoli. Dve veliki škatli ima Francka samo telovadnih copat. Pa dežnikov, jopic, kap, rokavic, nogavic, celo hlač. Kaže mi lepo novo pisano pleteno jopico. Nekaj mesecev je že tu pa nihče ne vpraša zanjo. In ko vsake toliko časa razstavi najdene predmete na ogled, le redki poiščejo svojo izgubljeno stvar, vse ostalo pa spet roma v Franckino omaro ... Pa izgubljanju copat in kap ne sodi v tale zapis. Bolj sodi teta Francka sama. Zakaj? Samo zato, ker je tako priljubljena pri otrocih na orehov.ški šoli. Štiri leta je že tu in povem vam, da bi na Orehku in v Drulovki ne našli ne šolarja in ne vrtičkarja, ki bi ne poznal tete Francke. Kajti teta Francka je nekakšna njihova šolska mama. Č? bodo kaj izgubili, če bodo kaj pozabili, če bodo lačni, pa bi radi kruha, bodo poprosili teto Francko. Nihče ji ne reče čistilka. Kje pa! Čeprav jo iz dneva v dan videvajo, kako suče omelo, bliska s cunjo za prah po njihovih stolih in klopeh, briše njihove stopinje po telovadnici. Teta Francka! To je teta, ki ima vedno kaj zanje v žepu njene pisane halje. Teta Francka, ki ji vrtičkarji, kar molijo glavice skupaj, da boja vse pobožala, ko pride v službo. »Se mene! Še mene!« kriče in Francka boža male glavice, sega v žep. Vsakemu bonbonček. Skoraj vsakič ko gre v službo, zapelje najprej do trgovine, da napolni žepe, potem pa spet nazaj do šole. Ne more in ne sme razočarati svojih otrok. O, saj zatuli nad njimi, kadar tacajo po pomitem. Pa kako! Toda vsak od otrok ve, da teta Francka nikoli ni zares huda. Tri svoje otroke je imela doma in moža, velik vrt, polne roke dela. Vsa drva sta z možem iz gozda znosila. Ko so pa otroci odrasli in se je mož upokojil, jo je prijelo, da bi se nekje zaposlila. Na kranjskem sejmu je najprej delala nekaj let, po tem je vskočila za varuško in čistil-ko v vrtcu na Orehku. Nekega dne so pa prednjo položili tiskovine za Andrej, ostani z nami Fant z dolgimi nogami, obutimi v kavbojke in škornje, s toplini športnim puloverjem, z gostimi lasmi in brado pa z vedno nasmejanimi očmi in usti hiti na oder. Prikupno se opraviči, ker je zamudil štirideset minut. Prihitel je s koncerta, čez dobro uro ga že čaka naslednji. Tudi tistega bo zamudil. Kdo bi mu zameril netočnost? Številni mladi kranjski plavalci, ki jim je prišel popestrit njihovo novoletno praznovanje, ga sprejmejo kot najdražjega gosta. Povečerjali so že, njihovi želodčki so polni in zapoje jim pesmico o debeluhih. Navdušeno zaploskajo. Takoj so pripravljeni, da brez inštrumentov zaigrajo v njegovem orkestru, zaplešejo, mu celo zaupajo, da so že zaljubljeni in ko jih vpraša, katero pesem najbolj želijo, brez obotavljanja zakličejo v en glas: Martinov lul-ček. Prisostvovati enemu od koncertov Andreja Šifrerja je pravi užitek. Zaradi njegove glasbe in hudomušnih dov-tipov, ki jih zna strniti v simpatičen nastop. Z njim čas prehitro mine. Ploskajo mu najmlajši pa malo večji plavalci Triglava pa tudi odrasli, klubski delavci. Ne samo zato, ker jim je koncert podaril za njihovo »prvo mesto na svetu« in bodo s prihranjenim denarjem »lahko še boljši«. Zato, ker jih je spravil v dobro voljo, ker je bila ura z njim prijetna. »Veliko hodim okrog,« zaupa v skopih minutah, ki si jih utrga med dvema koncertoma, cenruv ve, da ga poslušal v I jublani že nestrpno čakajo. Prijazen je, ne zna odreči. Ostaja človek iz ljudstva. Prav zato ga imajo verjetno ljudje tako radi. »Obiskujem šole, gasilske, zadružne, kulturne domove,« nadaljuje. »Čudim se, zakaj ljudje še vedno prihajajo na moje koncerte.« Zdaj se začudim sama. Pojasni: »Svojih koncertov sem že zelo veliko slišal. Čeprav že dolgo nisem naredil ničesar novega, ljudje še vedno hodijo gledat in poslušat Andreja Šifrerja.« Nekoliko resneje nadaljuje. »V koncerte in pogosta odhajanja zdoma sodijo tudi nočne vožnje, poledica. Zadnjič, ko je snežilo, sem bil tudi na poti. Zakaj? Moja mlada družina bi rada spravila skupaj lastno hiso. Lahko bi še več igral, če bi bilo več časa. Nastopam, ker običajno ljudje resnično hočejo, da pridem. Vem, da bi bilo včasih bolje, če bi ostal doma. Razpet sem med stvarmi, ki so mi po-tebne in ki jih imam rad.« Pa ne da igra samo zaradi hiše? Verjetno ima rad tudi glasbo, ljudi? »Glasbo imam v bistvu zelo rad. Sen primer slaščičarskega vajenca, ki mi najprej dajo torte, da se jih naje in jift potem ne krade. Pojedel sem že tolike tort, da se mi včasih uprejo. Takrat jt moja najljubša glasba tišina.« »Včasih pridem ob desetih zvečci spit zadnje pivo po napornem dnevu ljudje me poznajo, pričakujejo, da jin bom pel. Ne morem, res ne morem, h sreči imam nekaj pravih prijateljev, k so z menoj že od vsega začetka in bode z mano tudi končali. Razmišljajo za me, vedo, kaj bi moral narediti. Sam ne vem, kaj bi moral, vem samo, ka, naredim. Ne vem, kdaj bom končal Nepredvidljivost nosi v sebi izreden čar. Zanesljivo pa bom končal takrat ko bo mesto sedanje spontanosti zasedla obveznost.« Andrej Šifrer koncertuje po vsej Sloveniji. Pravzaprav še najmanj na Gorenjskem. »Tu me niti dosti ne vabijo,« razloži »Zelo veliko in zelo rad sem nti Štajerskem, kjer živijo zelo prijetni ljudje.« Je morda tudi pesem Ostani z nami nastala med Štajerci? »Ja, prvič sem jo res /.apel na Štajerskem. Mislim, da je treba opisati trenutek, ko ti je lepo.« Andrej Šifrer zase pravi, da ni prida kitarist niti pevec. Glavni čar njegovih pesmi je v besedilih. »Umetnost je, da stvari, ki se ti vsak dan dogajajo, opišeš tako, da te ljudje razumejo. Včasih hočem napisati pesem o ljudeh, ki se jim nekaj dogaja, ampak jo razumejo samo nvkatt-ri. rVe gre. Ctorsfc« ro/o, rta primer, bi rad napisal čisto drugače, a je ravno zato taka, kot je. V mojih pesmih se dokaj pogosto pojavlja alkohol. Rad bi, da bi se ljudje sprostili tudi brez alkohola. Vesele ljudi lahke druži tudi alkohol, ni pa nujno.« »Kaj bi voščil ljudem ob novem letu? Želim jim veliko neresnosti, trapa-rij. Kakor hitro bodo stvari vzeli resno, jih življenje lahko pokoplje.« »Imaš dovolj snovi za pisanje?« vpraša. Mudi se mu, čeprav tega ne pokaže. Seveda imam dovolj. Več kot prostora v časopisu. Tudi če mi ničesar ne bi povedal, ne bi ostala praznih rok. Veliko bi mi povedale samo njegove pesmi: o debeluhih, ki so srečni ljudje, o upokojencih, ki se jim je zaradi ostrega jezika malce zameril, o belih miškah, o vonju železniških postaj, o gorski roži, predvsem pa o vabilu ostani z nami. Andrej, ostani z nami. Ne samo do jutra, do belega dne. Še dolgo Brez tebe nam bo življenje še bolj pusto. H. Jelovčan zdravniški pregled in polno zaposlitev. Pa ni veliko razmišljala. Dr. Kocjančič jo je čudno gledal: ženske pri njenih letih spravlja v pokoj, ne pa na delo. Zdaj je stara šestdeset let in štiri leta delovne dobe ima. Pa se smeje: »Do sto let bom delala! Saj bom tudi lahko, ko sem toliko let'počivala.« Zelo rada dela. Ko se z Brega zapelje s kolesom skozi gozd proti Orehku, se ji zdi, kot bi imela spet dvajset let. Dobra volja kar vre iz nje. Sedem razredov počisti vsak dan, dve stranišči, hodnike. Vse opravi na pol v šali, ves čas obkrožena z otroki. Rada jih ima. Kot ima rada svoje. Šele zdaj zvem, da je Francka mama Staneta in Rafka Vidmarja, ki pojeta in igrata pri F-K Njen Stane poje tisto o treh dečvah. Pa eno lepo o mami poje. Ko jo je prvič slišala, se je usedla doma na stopnice in pošteno zajokala. Vse pozabi, ko zapojejo. Razume mladost. Sama je strašno rada pela. Se vedno poje na koru. Tudi oče igra in poje. In če so otroci le kaj njuni, bodo peli in se veselili življenja. Najtežje je, ko jih včasih po cele dni čaka, pa jih od nikoder ni. Železna je že postala, pravi. Ko so pa spet skupaj, so pa spet veseli in srečni. Kako malo potrebuješ za prgišče sreče! En sam bonbonček za smejo-če otrokove oči. Nekaj je že stanejo polni žepi, a zato ne bo nič manj bogata. Ko bomo umrli, bomo pustili vse. Tudi v svojih hišah smo samo stanovalci, razmišlja Francka. Te peljejo tjale v Bitnje pa ne gre s tabo ne avto ne hiša. Le če v življenju kaj dobrega narediš, gre za teboj. Ljudje se te spominjajo ... Koliko lepih dobrih spominov bo nekoč ostalo za njo. Toda, to bo šele takrat, ko bo Francka imela sto let in bo šla s polno pokojnino v pokoj . . . D. Dolenc Barbara Kregar, dipl. ing. kemije, kozmetičarka in pedikerka: sveze m negovane v novo leto Zaradi današnjega tempa življenja so žene zelo zaposlene. To se dostikrat pozna tudi na njihovih utrujenih obrazih. Sploh pa se bo ta utrujenost poznala zdaj, tik pred prazniki, ko jih poleg službe čaka še vrsta domačih opravil za praznične dni. Pa vendar bi za ta najlepši praznik v letu rade blestele. meh za smeh »Čas je že, da se najina hči poroči,« meni mama. »Naj počaka, da pride pravi,« odgovori oče. »Čemu neki, saj jat tudi nisem!« V majhnem mestu v Južni Afriki ustavi policaj črnca, ki hoče v cerkev. »Stoj! Ta cerkev je samo za belce.« »Ampak prišel sem jo samo-či-stit.« »Naj bo,« se vda policaj, »ampak gorje, če te dobim pri molitvi!« Zgodaj zjutraj pride mož k zajtrku in pravi: »Dragica, po britju se počutim deset let mlajši!« »Oh, ljubček, in zakaj se ne bri-ješ zvečer, preden greš v posteljo?« V letalu New York—London se globoko dekoltirana stevardesa skloni k potniku: »Bi čaj ali kavo?« Potnik se pozanima: »V kateri je čaj in v kateri kava?« Kako v dobrih desetih minutah pregnati vso utrujenost z obraza in biti spet sveža, mladostna? Maska je edini način. Ena od najbolj učinkovitih »hitrih« mask so nedvomno jajčne maske, ki denejo dobro vsuki koži, le na finih in občutljivih kožah jih ne smemo pustiti predolgo. Maska iz celega jajca Jajce stepemo, da enakomerno zmešamo beljak in rumenjak, nato pa rumenkasto tekočino namažemo na očiščen obraz. Stepeno jajce ostane na koži toliko časa, da se popolnoma posuši, nato si obraz oplaknemo z mlačno vodo. Ljudje, ki imajo občutljivo kožo, naj ga že najkasneje po desetih minutah zmijejo z obraza. Maska iz beljaka Beljak namažemo s čopičem na umit obraz in ga pustimo na koži toliko časa, da se posuši. Plast beljaka je navadno že po petnajstih minutah suha. Obraz nato umijemo z mlačno vodo, ki smo ji dodali nekoliko boraksa (noževo konico na liter vode). Lahko pa beljak tudi stolčemo v sneg in na obraz nanesemo plast stepenega beljaka. Masko zmijemo z obraza po 15 do 20 minutah s toplo, ne prevročo vodo. Maska iz rumenjaka Rumenjak toliko zmešamo, da je tekoč, potem pa ga namažemo na očiščen obraz. Na koži naj ostane 5 do 15 minut. Vera vase je prva skrivnost uspeha Uspeh je otrok poguma in previdnosti obenem Majonezna maska Očiščen obraz namažemo z mandljevim oljem, nato pa narahlo vtremo v kožo še tekoč rumenjak. Obraz potem nežno masiramo s prsti, ki jih sproti vlažimo v mlačni vodi. Masiramo tako. da s prsti krožimo po koži. Na njej nastane bela, penasta plast, ki jo takoj splaknemo, če imamo občutljivo kožo, lahko pa jo pustimo.na koži tudi do 20 minut (mastne, debele kože) in jo šele potem zmijemo z obraza z mlačno vodo. Zdaj obraz le še naličimo. Za suho in uvelo kožo uporabljamo kremna rdečila, ker je ličenje s temi rdečili bolj enostavno in jih lahko nanašamo brez posebne podloge, medtem ko moramo imeti za ličenje z rdečilom v kamnu malo vaje. Vedno ga nanesemo na puder podlogo, nato pa naprašimo še tanak sloj pudra v prahu. Za mastno kožo je najboljše rdečilo v kamnU. Barva rdečila za ličnice se rftora vedno ujemati z barvo rdečila za ustnice. Temnolaske naj uporabljajo vijolični odtenek rdečila. Svetlolaskam daje oranžni ton svežino in naraven videz. Pomembno, je, da rdečilo razmažemo mehko, brez posebnih prehodov. Spreten nanos rdečila lahko obraz optično spremeni. Okrogel obraz lahko zožimo, če rdečilo nanesemo na lice v trikotni obliki. Dolg obraz izgleda nežnejši, če sen-žimo sredino lasnega nastavka in brado, lica pa samo rahlo pordečimo. Pri trioglatem obrazu ni treba varčevati z rdečilom. Velikopotezno nenese-mo rdečilo na ličnice. Efekt še povečamo z dvema zamazanima črtama na čelu. Rdečilo na ličnicah in rahel nadih rjavega tona na lasnem nastavku daje harmonijo štirioglatemu obrazu. Upam, da sem vam malce pomagala k svežini in lepšemu videzu v najdaljši noči v letu. Pa srečno! v novem letu vam želimo zdravja! Za zdravje lahko sami največ naredimo — Dan začnimo z dobro voljo in razveselimo svoje najbližje s prijazno besedo. — Pred deveto uro zjutraj si privoščimo obilen in pester zajtrk ali malico, zato naj bodo večerje skromne. — Zelo pomemben je red v prehrani. Obroki so lahko manjši, biti pa morajo porazdeljeni preko vsega dneva. — Vsaj enkrat na dan naj se zbere vsa družina pri mizi. kjer naj vlada prijetno vzdušje. Spore poravnajmo šele po jedi. — Ne zamudimo nobenega družinskega praznika! Prijetno voščilo, majhno darilo ali sveže cvetje na mizi bo kot svetel sončni žarek v našem življenju. — Varujmo se nezgod doma, na delovnem mestu in na cesti. Sproti odstranjujmo vse nevarnosti, morda bomo lahko še druge obvarovali nesreče. — Spoštujmo počitek. Vedno ob isti uri v posteljo, da bo spanje trdnejše in vsaj enkrat na teden pojdimo na izlet v prirodo, da se bodo pljuča nadihala svežega zraka. Otrokom želimo, da jih ne bi boleli zobje, zato jim dajmo čim manj sladkarij. Za otroke ni boljšega kot sadje, zelenjava, črn kruh in mleko. Očetu želimo dobro in krepko srce ter bistro glavo. Zato preženite cigarete in alkohol daleč od sebe. Mamici želimo, da bi ji vsi v družini pomagali pri kuhi, vzdrževanju reda in čistoče. Le kdor bo zdrav, bo tudi srečen v novem letu! Dr. Ana Kraker-Starman - _J Ce bi bil dedek Mraz, bi otrokom po svetu, ki živijo v vojni, prinesel . . . mir, da ne bi živeli v strahu — Andrej Baranja . . . hrano — Zoran Savovič ... mir, hrano, obleko, obutev — Nuša Ekar ... hrano, obleko, obutev, šolske potrebščine in če bi jim le mogel, bi jim prinesel srečo in mir — Blaž Vuk ... vse tisto, kar najbolj nujno potrebujejo: hrano, obleko, obutev, najprej pa mir — Tanja Sprajcar ... hrano, igrače, šolske potrebščine, bonbone in čokolado — Tadej Omersa ... mir, da se njihovi starši ne bi bojevali, svobodo, da bi živeli svobodno tako kot mi — Mojca Vilfan Kenda mir, da bi se učili in igrali veselo tako kot Maja Učenci 2. b r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center te jajce več od kure ve .. Veste, malo je ljudi, ki so se pametni rodili. Pravijo pa, da so še tisti odveč. Jaz spadam mednje. Vedno vse vem in znam. Če mi kdo kaj pokaže, ga prekinem, da to že vem. Tako je bilo tudi takrat, ko sem popravljal kolo. Nisem pustil očeta, da bi mi kaj pokazal in svetoval. Zaradi moje prepa- meuiobu pa je počilo nekaj vijakov in kolo je bilo zanič. Dva meseca smo nato po celi Sloveniji iskali menjalnik za prestave, ko pa smo ga staknili, tudi ni bil poceni. Vidite, tako je, če jajce več od kure ve. Danilo Pernuš, 6. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor NAGRADNA UGANKA Pravi odgovor na zadnjo nagradno uganko je: Železniki. Po velikem številu vaših dopisnic sklepamo, da kraj dobro poznate in da vas ni premotil niti skromen opis zanj iz Valvasorjevih časov. Žreb je odločil, da prejme Aerove akvarelne barvice Andrej Šolar iz Zgornjih Dupelj 55, 64203 Duplje. Čestitamo. Danes bomo govorili o čolnih. V različnih delih sveta so ljudje oblikovali različne vrste čolnov. Že naš davni prednik, ki je poznal le preprosto orodje, je znal izdelovati čolne. Z ognjem je izdolbel drevesno deblo, da ga je nosilo po vodi. Ko si je človek izboljšal orodje, je lahko izpopolnil tudi čoln. Na sliki je osem vrst čolnov, med temi nekatere še danes uporabljajo; ponekod so ljudem še vedno edino dostopno prevozno sredstvo, vir zaslužka ali pa jih ohranjajo za turistične in športne namene. Sprašujemo za imena čolnov. Nič hudega, če katerega ne poznate. Kolikor jih veste, jih po vrsti zapišite na dopisnico. Prednost pri žrebanju bo imel tisti reševalec, ki bo uganil čim več imen čolnov. Odgovore pošljite do 15. januarja na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. POHAJA DEDEK MRAZ — Narisala Mojca Vilfan, 2. b r. osnovne šole Simna Jenka Kranj, DE Center Pri nas doma Naša družina šteje šest članov. To smo ati, mami, sestri Jasna in Ana, brat Jože in jaz. Ker sem najstarejša, moram največ pomagati pri gospodinjskih delih in pri previjanju in kopanju mlajše sestre in brata. Zvečer z mamico pripraviva večerjo. Ko pojemo, moram pomiti posodo. Jasna jo zbriše. Z mamico okopava dvojčka Ano in Jožeta in ju previjeva. Stara sta sedem tednov. Za brata moram pogreti humano. Ves nestrpen čaka,hrano. Ko je dovolj topla, mu jo dam v stekleničko. Okrog vratu mu zavežem slinček. Vzamem ga v naročje in mu dam dudko v usta. Ves vesel takoj začne piti. Ano mami doji. Kadar je, zraven tudi drema. Ko Jože in Ana pojesta, ju nasloniva na ramo, da se jima podre kupček. Jožeta položim v košarico. Nekaj časa še gleda, nato pa zaspi. Ano smo preveč razvadi-li. Iz porodnišnice je prišla z mamico sama, ker je moral brat še v Ljubljano v bolnišnico. Doma so Ano skoraj ves čas pestovali. Zdaj hoče zaspati v naročju ali pa joka. Ko oba zaspita, gremo tudi mi spat. Upam, da bomo vsi zdravi in skupaj preživeli še veliko večerov. Natalija Debevc, 6. b r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka pedenj ped oblači naše najmlajše Občudujem mlade ljudi, ki se polni zagnanosti spopadejo z življenjem: zaupajo v svoje znanje, v svoje sposobnosti, morda se malo zanašajo tudi na srečo, vendar ne odlašajo in se spuste v bitko za kruh, za obstoj, za »prostor na soncu«. Butika je že ena takšnih pogumnih odločitev. Posebno še, če ni butika za odrasle, kjer je denar, temveč butika za otroke, od dojenčka do šest-najstletnika. Vanja Rupnik, ki je svoj čas obiskovala pedagoško akademijo in Cvetka Perčič, izučena šivilja, obe pri triindvajsetih letih, sta se vzeli skupaj in v nekdanji Pirčevi frizeriji v Kranju odprle majhen lokal, butik za otroke, PEDENJ PED. Cvetka šiva, Vanja plete. Po visokih stenah lokala visi brez števila oblekic z naborki, pisanih krilc in bluzic, hlač, obšitih z usnjem, ki bodo kos vsakemu »rajsarju«, elegantni plaščki, mali kostimčki, vseh vrst puloverji in še in še. Vanja pravkar plete naročene kape, rokavice in »gamaše«, za katerimi se danes poganjajo vsi najstniki, pa tudi mlajši. Na roke plete Vanja. Vedno je rada pletla, dobro oblikovala, znala izbirati in kombinirati barve. Zakaj ne bi tega svojega znanja prodala drugim?! Prav tako je razmišljala Cvetka. Malo ju je spodbo-del otroški butik v Ljubljani, MIŠ-MAŠ. Toliko oblačil bi lahko ponudile. Ne konfekcijskih, temveč čisto posebnih, po modi, ki si jo zamislita sami in za katero vesta, da bo mladim pogodu. Začeli sta s hlačami, s prešitimi brezrokavniki, s pletenimi puloverji. Zgledujeta se po modi. Morda je njuna moda za Kranj preveč modna. Lahko se prilagajaš. Danes ugotavljata, da najbolje Vanja Rupnik, pletilja v PEDESJ PE-Dl): »Zakaj bi ne bili tudi otroci modno oblečeni?* prodajata kose oblačil za velikosti do osem let, ko imajo starši še moč izbira ti sami. In rade zaidejo sem ženske, ki nosijo otroške številke. Najstnice pa največkrat še ne vedo, kaj bi rade. Dejstvo pa je, da se pri Vanji in Cvetki lahko obleče otrok od dojenčka — čudovite komplete plete Vanja — do zgodnjega mladinca. Tiste mamice, ki imajo rade »lepe punčke«, v krilih, v nežnih bluzicah z volanci, bodo tu zagotovo našle kaj za svoje deklice. Če jim igfe ne teko rade, bi pa rade imele svojega otroka oblečenega v tople, ročno pletene pletenine, potem naj se le oglase pn Vanji. Iz svojega materiala plete Vanja, naredi pa tudi po naročilu. Sicer pa, pogledati je treba, kaj lepega v:s. po stenah butika, potem se pa lahko odločite. Na Mohorjevem klancu v Kranju boste našli butik PEDENJ PED in obe korajžni dekleti, ki sta na Gorenjskem zaorali ledino v moder nem otroškem oblačenju. . D. Dolenc Pet čevljev merim, palcev pet Prvi sneg J Prvi sneg pobelil je hribe in doline, otroke razveselil. starejšim naredil je skomine. Otroci naredimo sneženega moža, '. starše pa opozorimo na ledena tla. Boštjan Ravnikar, 2. g r. OS Petra Kavčiča Škofja Loka Zamislim se ob naslovu. Ni lahko opisati sebe kot osebnost, kot človeka, prijatelja ali znanca. Laže te opišejo drugi, ki na tebi vidijo marsikatero dobro, včasih tudi slabo lastnost. Zase mislim, da sem v redu dekle, vendar mi tudi kakšna slaba lastnost ne uide. V šoli se dobro razumem s prijateljicami, čeprav brez prepirov ne gre. Večkrat smo s sošolkami na bojni nogi, se prepiramo v nedogled, na koncu pa vselej spoznamo, da je nesmiselno vleči vsaka na svojo stran in Novoletne želje Ob Novem letu želim veliko snega. Želim veliko daril. Rada bi imela tople rokavice. Želim si petard, da bodo pokale. Da bi bila mamo zdrava. Da bi se s sošolci razumeli. Da bi veselo praznovali z očkom in mamico. Želim veliko obiskov. Lepo novoletno jelko. Da živali ne bi zeblo in bi imele zadosti hrane. Da bi še naprej hodila h gimnastiki. Da se mamica ne bi jezila. Srečo za vse ljudi sveta. Da bi me tovaiišiea imela rada. Želim si majhno belo muco, ki bo samo moja. Da bi ati ubogal mamico. Mojca Marin, 2. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič trditi tisto, za kar same mislimo, da je prav. Pogosto se navdušim za kakšno stvar kot so, na primer, razna športna tekmovanja ali konjički. Rada zaidem tudi na ugankarska pota in sem v šoli naročena na zanimivo revijo Pionirski list. Doma imam brata in ker je mlajši, moram včasih marsikatero grenko slišati, bodisi zavoljo tega, ker se hočem pokazati kot odraslo dekle, bodisi zaradi raznih drugih malenkosti. Sem bolj vesele narave in mami pravi, da če bi bila doma taka kot v šoli, bi se lahko še bolje razumeli. Velikokrat se zgodi, da mi iz ust nehote uide beseda, na katero gleda mami zelo strogo. Rada se potepam s prijateljicami in sosedi. Stari mami ugovarjam, ker mislim, da hoče svet spremeniti, ko mi govori, da v njenih letih otroci niso bili tako izbirčni kot danes. Često tudi pravi, da bi mi mladi morali okusiti njihovo težko življenje. Da pa ne bi govorila samo o slabih lastnostih, naj se obrnem tudi na dobro stran. Kada posežem po kuhinjskih opravilih in mamici prihranim nekaj dela. K učenju me spravi le strah pred kontrolnimi nalogami ali mamina stroga beseda. Naloge napišem vedno takoj, ko se vrnem iz šole, ker mi ni všeč, če kdo stoji ob meni in gleda na vsako malenkostno napako. Več o sebi ne morem povedati, ker bi se preveč razgovo-rila, kar pa v današnjem času ni preveč dobro. Kina Beravs, 7. a r. OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela Zgodilo se je v nedeljo Nedelja je najlepši dan v tednu, saj smo takrat dom Ko nam navadno pridejo na obisk stric, teta in sestrična ii Ljubljane. S sestrično Polono se igrava razne igre. To nedeljo popoldne se je zgodilo nekaj nevsakdanjega. S Polono .sva se odločili, da se bova šli sankat. Čepra\ satfi ni bilo veliko, nama je po zale-denelem bregu dobro šlo. Bili sva zelo navdušeni, toda Q*> dušenosti je bilo kmalu konec Stari ata je odvezal psa Ne ra. Nero je od veselja tekal za nama. Pri sosedu so Lom odprt kokošnjak s kokošmi Naš pes še nikoli ni videl kokfl ši, zato se je začudil in stekel za njimi. Prav gotovo so se M zdele zelo smešne. Kokoši so zbegano begale sem in tja. potem pa so se pognale v beg in močno kokodakale. S Polono sva klicali Nera tako zelo, d« sva skoraj izgubili glas, pa naju ni hotel ubogati. Stekla sem domov in povedala teti. Že sva bili zunaj, ko sva zagledali Nera, ki je v gobcu držal kokoš. Teta ga je zete okarala in ga privezala. Tudi stari ata se je zelo jezil. KokoJ je z ranjenim hrbtom ležala M tleh. Še je žiyela, le premakniti se ni mogla. Meni se je zek> smilila. Prišel je sosed in* rekel, naj kokoš kar obdržimo in kasneje prinesemo drugo. Zato smo jo odnesli nekemu kmetu, ki ji je odsekal glavo, kmetica pa ji je oskubila perje. Zdaj imamo meso, sosedom pa bomo prinesli novo kokoA Nero mora biti za kazen vsak. dan privezan. Manuela Knaflič, 5. b r. OŠ Josipa Plemlja Bled DIJSKI SPORED ^K,3Q. DECEMBRA "^program *jJutranji program j* • 8.05 Radijska šola stopnjo - 8.35 Glas-Jj pravljica - 8.45 Naši •"Mu mladim poslušal-*-9.05 Glasbena matiji - 10.05 Rezervirano K ■ 11.05 Ali poznate7 ->' S pesmijo po Jugosla-12.10 Iz glasbene tratit jugoslovanskih naro- * m narodnosti - 12.30 gjjiki nasveti - 13.50 *Ht in zdravje - 14.05 Iz *U»Sylvia« Lea Delibe- 14.25 Vrtiljak - 15.05 j*o danes, radio jutri -4.Vasi poslušalci česti-' in pozdravljajo - 16.30 *Mu in zabavna glas-1 -16.35 Vrtiljak - vmes: za turiste - 17.00 r4» ob 17.00 - 18.00 Poje- godemo - 18.15 Gre-'vkino - 19.25 Obvestila abavna glasba - 19.35 sto noč, otroci - 19.45 I zemlja bo z nami zape- 20.00 Zakaj imamo 21 05 Oddaja o mor-''»pomorščak i h - glasba -*8 Informativna oddaja ^tašćim in angleščini j8 Iz naših sporedov - Iz glasbene skrili.- 00.05 Nočni proto • glasba % program I Petek na valu 202 -^Od enih do sedmih -'-rtniška malha, Ob kontna, glasba. Znano in '.•obijeno. Minute za K F k kaj - 19.25 Stop pops 'a novosti - 21.33 Petkov * klub - 22.45 Zrcalo "»»■22.50 Glasba za ko ^programa (*/TA, 31. DECEMBRA 1 program * Jutranji program *na - 8.05 Pionirski ted-*'9D5 Matinejski kon-/ 9.45 Pojte z nami -j* Svetovna reportaža -^Panorama lahke glas-U.05 Pogovor s poslu-ij-11.35 Srečanja repu-rj» pokrajin - 12.10 Go-v ritmu - 12.30 Kmetij-J»niveti - 12.40 Naši pojiti čestitajo in pozdravi-13.00 Danes do 13.00 iših krajev - Iz naših Nov -13.30 Naši poslu-*& čestitajo in pozdra-W- 14.05 Kulturna pa-**» - 15.05 Radio da-" radio jutri - 15.15 Vrti-I*-16.30 Obvestila in za-p glasba - 16.35 Vrti-I* • 17.05 Otroški profil ■ 19.35 Mladi mostovi ■ '•K Domovina je ena -P* 8ilvestrovo na prvem rframu - 23.55 Novoletna *ka - 00.05 Nočni pro-% glasba t0 program •Sobota na valu 202 - * Od enih do sedmih -"rtne pobude, Človek in r* čai, glasba, Minute *B>in še kaj - 19.00 Ra-Wfatvnik - 19.25 Silve-**i večer na II. progra-i; 23.55 Novoletna če- '1*UA, 1. JANUARJA *M program ^ Jutranji program >*• • 8.07 Radijska igra Ifefci - 8.47 S pesmico v '""'leto-9.05 Prizma optika ■ 10.05 Simfoniki 'Ljubljana in dirigent Nanut v novoletnem ^idnevu - 11.05 Naši po-l!Wci čestitajo in pozdra-P-13.10 Beseda o letu #14.05 Pihalne godbe -Humoreska tega ted-* Žarko Petan: Kip -^ Bratci veseli vsi M nas doma - 15.30 l*oietne poslanice - 16.00 >rdijevih oper - 17.05 '"/Jije, ki jih poznate -Radijska igra - 18.45 gornji polici - 19.00 Ra-Mki dnevnik - 19.30 Obve-It in zabavna glasba -m Lahko noč, otroci -''Zabavne pesmi z otro- ■ zborom osnovne šole r*P Broz Tito iz Domžal - Evropa čestita s po-PttBd leta - 22.10 S pia-tftaut Marto Argarich in ** Pogoreličem - 23.05 ptrni nokturno - Oton ^nčić: Pesmi - 23.15 Dis-flltO 00.05 Noćni pro-fm ■ glasba M program Nedelja na valu 202 -'-AOdenih do sedmih - V nedeljo se dobimo, Zimzelene melodije - Šport v letu 1983 - 19.30 Stereorama -20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek - 21.33 Lahke note -21.45 Radio Študent na našem valu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 2. JANUARJA Prvi program 5.00 Jutranji program -glasba - 11.05 Poredne in okrogle - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Od melodije do melodije - 14.05 Menaža iz menaže - 14.35 Z roko v roki v novo leto - 15.05 Radio danes, radio jutri - 15.15 Popoldan v studiu 14 - 16.00 Popularni operni odlomki z jugoslovanskimi opernimi pevci - 17.05 Srečanje z Josipom Vidmarjem - 18.00 Na ljudsko temo - Grška tradicijska glasba (IV) -18.25 Zvočni signali - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik - 20.00 Pop delavnica - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Glasbeni intermezzo 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva - 23.05 Literarni nokturno - France Magajna: Zimski čas - 23.15 Ob domačem ognjišču - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih -glasba ponovitev silvestr-skega večera - 1,9.25 Popularnih dvajset... - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 3. JANUARJA Prvi program 5.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 8.38 Otroške ša-ljivke - 9.05 Pop - coctail -10.05 »Novoletni omnibus: Sonce in sence z naših poti« - 11.05 Iz pravljičnega sveta - 12.10 Danes smo izbrali -12.40 Po domače - 13.10 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.20 Od melodije do melodije - 14.05 Potep po Londonu - 14.20 Novoletni koncert Mladinskega pevskega zbora RTV Ljubljana pod vodstvom Matevža Fabijana - 15.15 Lepe melodije - 16.00 Vrtiljak - 17.05 Alfred de Vigny: »Fregata« - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) 18.45 Melodije ob kaminu - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Skladbe J. S. Bacha s čembalom - 21.05 Radijska igra - Apulej-P. Lužan: Igra me-tamorfoz ali zlati osel -Glasbeni intermezzo - 22.15 Iz naših sporedov - 22.20 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - An-drew Marwell: Misli v vrtu -23.15 Operetna glasba -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Omejitev hitrosti, Na obisku v ... - glasba, in še kaj -19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu - 21.33 Torkov glasbeni magazin -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 4. JANUARJA Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko, govorimo srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Vrtiljak - 15.05 Radio danes, radio jutri - 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Naj narodi pojo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka - .20.00 Koncert za besedo - Čaša opojnosti - 20.25 Minute s slovenskimi interpreti Janko Šetinc - klavir - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Zimzelene melodije -23.05 Literarni nokturno -Branko Čopič: zdravilo za pijance - 23.15 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sreda na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Kultura, Odprta vrata, glasba. Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Novi ročk - 20.20 Likovni odmevi - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa Četrtek, 5. januarja Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj knlce - narodne v izvedbi otroških, mladinskih in dekliških zborov - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Jezikovni pogovori - 15.05 Radio danes, radio jutri - 15.15 Vrtiljak - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Z ansamblom Borisa Kovačiča 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Iz opusa Vladi-mirja Lovca-Ekloga za klarinet in klavir, Dve skladbi za godalni kvartet - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansam- blom Jožeta Privška - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in naspevov - 21.05 Literarni večer - Slovenski prevajalci - I.Josip Vidmar - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Večerna podoknica -23.05 Literarni nokturno -George Orwell: Živalska farma - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Vroče-hladno, glasba, Minute za EP, Mehurčki. Znano in priljubljeno in še kaj -19.25 Stereorama - 20.00 Misel in pesem - 20.45 Moderni zvoki - 21.03 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - Festival - jazz »Lugano-83« I. oddaja:. Jaz-zata (Švica) - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa KOMPAS JUGOSLAVIJA ###### Srečno '84 NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 23. decembra: slovesnost, Tina Turner, avari, Atri, vaga, Dva, eden, Anker, car, noema, kras, ob, listina om, dar, Branka, kri, ur, ms, kradljivec, lan, lavina, indra, atal, metan, ježa, ar, korala. Prejeli smo 115 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Ivanka Zdešar, Orehovlje 9, Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Minka Žagar, Velesovo 16, Cerklje, 3. nagrado (100 din) prejme Primož Bavdek, Kranj, c. 1. maja 63. Nagrade bomo poslali po pošti. Za reševalce nagradne novoletne križanke razpisujemo deset nagrad in sicer: 1. nagrado 500 din, 2. nagrado 250 din, 3. nagrado 150 din in sedem nagrad po 100 din. Rešitve pošljite do 4. januarja 1984 do 9. ure na naslov: CP Glas, Kranj, Moša Pijadeja 1 z oznako Praznična nagradna križanka. t-~-'-\ A - 9020 KLAGENFURT/CELOVEC, Paulitschgasse 7 tel.: (04222) 51 26 80, 51 28 25, telex: 042-2787 istit Želi vsem Gorenjcem zdravo, srečno in uspešno novo leto >c#'. in se priporoča s svojimi storitvami! <_:_i_ ^ O LAS 10. STRAN TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU PETEK, 30. DECEMBRA 1983 TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 30.12. 17.05 Poročila - 17.10 Domači ansambli: Ansambel Lojzeta Slaka - 17.45 Modro poletje, španska mladinska nanizanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja -18.40 Zdaj, ko leto se obrača - 21.20 Ne prezrite - 21.35 TV kviz - 22.40 Zrcalo tedna - 23.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Zgodbe iz Nepri-čave - 18.15 Svet računalnikov - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 In ... kam gre glasba -20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Mimogrede povedano, dokumentarna oddaja -21.50 Nočni kino: Pravkar je prišla, sovjetski film TV Zagreb I. program: 9.00 Zimski spored za dijake - 10.00 Poročila (do 10.05) - 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Zgodbe iz Nepričave - 18.15 Svet računalnikov - 18.45 TV koledar - 18.55 Kronika občine Reka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zlata doba komedije, ameriški film - 21.20 Glasba iz ateljeja, zabavno glasbena oddaja - 22.10 TV dnevnik - 22.25 V petek ob 22 -23.55 Poročila SOBOTA, 31.12. 8.00 Poročila - 8.05 ZBIS-L. Suhodolčan: Piko Dinozaver - 8.15 Ciciban, dober dan: Zrcalce - 8.30 Pedenj- žep - 9.00 Mi smo smešna družina, otroška nanizanka TV Novi Sad - 9.30 I. Otrin: Pesem giba — Ballets Rus ses - 9.55 Človek in zemlja: Živi izstrelek, španska dok. serija - 10.00 Pred izbiro poklica: Poklici v stekalrstvu -10.40 Slovenski muzeji in galerije: Muzej in galerija Kamnik - 11.15 Poročila -12.25 Otroški silvestrski spored vseh TV studiov -20.00 Od Triglava do Gevge-lije, glasbena oddaja vseh TV studiov - 21.00 Moped show, kabaret - 21.30 Oča-ranje, glasbena oddaja -22.35 Ho-ruk v novo leto, zabavno glasbena oddaja - 00. 05 V novo leto z Avseniki - 00.35 Thommv s pop show, 1. del zabavno glasbene oddaje zahodnonemške televizije - 01.35 Pozejdonova pustolovščina, ameriški film Oddajniki II. mreže: 14.30 Tesf- 14.45 Bobby Fi-sher vam predstavlja znane šahiste - 15.55 Plamen in puščica, ameriški film -17.20 Retrospektiva režiserja M. Maričica — M. Bego-vič: Brez tretjega - 18.25 Huzarji, l.del TV nadaljevanke - 19.30 TV dnevnik -20.00 Pevci na koncu bolnišnice, češkoslovaški mu-sical - 20.40 Novoletna ko-lednica - 21.10 Sedem mladih, zabavno glasbena oddaja TV Beograd - 21.30 Kitajska četrt, ameriški film -23.35 Novoletna šminka -00.45 Glasba, glasba, vklju- čitev v oddajo - 01.40 Igrani film (do 03.10) TV Zagreb Ij, program: 9.00 Zimski spored za dijake - 10.00 Poročila (do 10.05) - 12.00 Sedem TV dni - 12.25 Otroški silvestrski spored vseh TV studiov - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Novi Fosili -20.10 Dudek mužikaš, glasbeno humoristična oddaja -20.35 Disko miss, glasbena oddaja - 21.25 Novoletna kuhinja, humoristična oddaja - 21.50 Skupina 777, glasbena oddaja - 21.55 »Moreplov«, zabavno humoristična oddaja - 22.40 Srebrna krila, glasbena oddaja - 22.50 Še 70 minut... -24.00 Novoletna čestitka -00.01 Zapojmo skupaj -00.30 Glasba, glasba .. . -01.40 Igrani film NEDELJA, 1.1. 8.00 Poročila - 8.05 Živ žav, otroška matineja - 9.05 Modro poletje, španska mladinska nanizanka — ponovitev - 9.45 Učna leta izumitelja polža, slovenski film -11.15 Fantje s Hill Streeta, ameriška nanizanka - 12.05 Poročila - 12.15 Dunaj: Novoletni koncert, prenos -13.30/35 Garmisch: Svetovni pokal v smučarskih skokih — 90 m, prenos -15.30/40 Moppetki in mojstri, angleški dokumentarni film - 16.25/35 Očaranje, glasbena oddaja - 17.25/35 Iz novoletnega sporeda TV Zagreb - 17.45 Poročila - V soboto, 31. 12. bodo vse enote ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske poslovale od 7. do 11. ure. Občane obveščamo, da je treba od 1. januarja 1984 vse naloge za gotovinsko in brezgotovinsko poslovanje zaokrožiti na petdeset par, oziroma na dinar SREČNO NOVO LETO 1984 /Cl ljubljanska banka 17.50 Srečno novo leto, madžarski film - 20.00 G. Mihič: Šoferja, nadaljevanka TV Beograd - 20.55 Thommy's pop shovv, 2. del zabavno glasberie oddaje zahodnonemške TV - 21.50 Pozejdonova pustolovščina, ameriški film - 23.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 9.05 Test - 9.20 P. J., ameriški film - 11.00 Lepe želje za leto 84, otroški spored (do 12.00) - 12.20 Deveto srce, češkoslovaški film -12.50 Iz novoletnega sporeda TV Novi Sad - 15.50 Iz novoletnega sporeda TV Sarajevo - 18.50 Leteči huzarji, 2. del sovjetske nadaljevanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Edith Piaf, glasbena oddaja - 21.30 Lev v srcu, jugoslovanski film - 23.00 »Pri pridni Kati«, dokumentarna oddaja - 23.30 Ročk parada - 00.00 Poročila (do 00.05) TV Zagreb I. program: 9.20 P. J., ameriški film -11.00 Lepe želje za leto 84, otroški spored - 12.00 Poročila -12.15 Dunaj: Novoletni koncert - 13.30 Garmisch: smučarski skoki, prenos -15.30 Risanke - 16.00 Karneval, sovjetski film - 18.15 Svet v letu 83 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 G. Mihič: Šoferja, TV nadaljevanka -21.00 Od Triglava do Gevge- lije - 21.30 Kondorjev let, izobraževalna oddaja 22.25 »Moreplov«, zabavno humoristična oddaja - 23.05 Zabava vas Miroslav Ilič -23.35 Poročila PONEDELJEK, 2.1. 8.15 Poročila - 8.20 Živ žav, otroška matineja - 9.10 Mi smo smešna družina, otroška serija TV Novi Sad -9.40 J. Kislinger: Izlet, mladinska predstava SNG Maribor - 10.35 Plemeniti Tom, angleško-poljski risani film - 12.00 Iz silvestrskih sporedov: 12.00 Ho-ruk v novo leto - 13.25 Novoletna koled-nica - 13.55 Folk parada, glasbena oddaja TV Beograd - 14.35 Ročk ansambli, oddaja TV Sarajevo - 14.50 XXI. olimpijske igre — Montreal, kanadski dok. film - 16.45 Poročila - 16.50 Delo za določen čas, jugoslovanski film - 18.15 Šport v letu 1983 - 20.00 J. B. Mo- Uere: Namišljeni bolnik, predstava Mestnega gledališča Ljubljana - 21.55 Glasbeni vrtiljak — Edith Piaf -23.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 9.05 Test - 9.20 Poročila -9.30 Skrivnostni zaščitnik, ameriški film - 11.00 Super-bajka, otroška oddaja -11.50 Risanka (samo za LJ 2) - 11.55 Plemeniti Tom, angleško-poljski film - 13.15 Iz novoletnega sporeda TV Skopje - 15.15 Iz novoletnega sporeda TV Zagreb, -18.15 Ročk pop - 18.50 Leteči huzarji, 3. del sovjetske nadaljevanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Orwellovo 1984 - 22.00 Banovič Strahi-nja, jugoslovanski film -23.30 West side story z Bernsteinom - 00.00 Poročila TV Zagreb I. program: 9.20 Poročila - 9.30 Skrivnostni zaščitnik, ameriški film - 11.00 Superbajka, otroška oddaja - 11.50 Koncert iz skupščine - 13.00 Staro in novo - 13.35 Novi Fosili, Srebrna krila, 777 -14.00 Tom, Dick in Harriet, angleška nanizanka - 15.00 I. Zaje: Gospe in huzarji, opereta - 16.30 Prijatelj Jo-ey, ameriški film - 18.15 Šport v letu 83 - 19.30 IV dnevnik * 20.00 S. Kolar-T. Kljakovič: Človek besed, drama - 21.00 Pevci na koncu bolnišnice, češkoslovaški musical - 21.40 Kondorjev let, izobraževalna oddaja — 2. del. - 22.35 Folk parada - 23.50 Simfonieta -00.15 Poročila TOREK, 3.1. 8.40 Poročila - 8.45 Pedenj-pedova urica - 9.45 S. Sim-čič: O ptički, ki je ukradla zlato jabolko, predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana - 10.30 Mali veliki hokejist, češkoslovaški film - 11.55 Iz silvestrskih sporedov: - 11.55 Moped shovv -12.20 Superhit leta, zabavno glasbena oddaja TV Beograd - 13.50 TV izbira športnika leta - 14.50 Vrag za petami, kanadski film -16.30 Evrorock, zabavno glasbena oddaja - 17.00 Čas, ki živi: Partizansko Novo leto - 17.30 Grenka žetev, ameriški film - 20.00 V. Mo-berg: Raskenovi, švedska nadaljevanka - 21.00 Thom-my's pop shovv: 3. del zaba- vno glasbene oddaje zahodnonemške TV - 22.00 Poročila Oddajniki II TV mreže: 9.05 Test - 9.20 Poročila -9.35 Zaljubljeni bolničar, ameriški film - 11.00 Olimpijska bajka - 12.00 Staro-gradske pesmi - 12.50 Lepa Jelena, opera - 14.40 Mup-pet shovv - 15.35 Ta nori nori svet, ameriški film - 18.00 Rezerviran čas - 18.50 Lete huzarji, 4. del sovjetske nadaljevanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba -20.45 Satelit YU, dokumentarna oddaja - 21.15 »Kočo-peritis«, musical - 22.20 A. Rubinstein igra Camillla Saint Saensa - 22.50 Poročila (do 22.55) TV Zagreb I. program: 9.25 Poročila - 9.35 Zaljubljeni bolničar, ameriški film - 11.00 Olimpijska bajka - 12.00 Starogradske pesmi - 12.50 Lepa Jelena, opera - 14.40 Muppet shovv -15.35 Ta nori nori svet, ameriški film - 18.15 Mladi v letu 1983 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kitajska četrt, ameriški film - 22.00 Kondorjev let, dokumentarna oddaja - 22.55 Uvoz-izvoz, komedija - 23.25 Poročila SREDA, 4.1. 18.00 Poročila - 18.05 Ciciban, dober dan: Čarobna košara - 18.25 Pomurski obzornik - 18.40 Samostan piva, reportaža TV Titograd -20.00 Film tedna: Ko pridejo kobilice, ameriški film -22.15 TV dnevnik II Oddajniki II TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Beli kamen, švedska nadaljevanka 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Prijatelji glasbe -19.30 TV dnevnik - 20.00 Francoski kviz: Baskija -21.05 Zagrebška panorama - 21.20 Iz koncertnih dvoran: S. Šulek: Koncert za orgle in orkester, M. Lipo- všek: Pozabljene pesmi za mezzosopran in orkester TV Zagreb I. program: 9.00 Zimski spored za dijake - 10.00 Poročila (do 10.05) - 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Beli kamen - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Karlova*. 18.45 Prijatelji glasbe -19.30 TV dnevnik - 20.00 »PLavi Max«, angleški film - 21.30 TV dnevnik ČETRTEK, 5.1. 17.40 Poročila - 17.45 P. Zidar: Utonilo je sonce — Kukavičji Mihec, otroška nadaljevanka - 18.25 Posavsk. obzornik - 18.40 Obramba in samozaščita - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna 20.00 Tednik - 21.00 Diamanti na nebu, angleška nanizanka - 21.50 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Zgodbe iz N'epn-čave, otroška serija - 18.15 Znanost: Več kot prihodnost - 18.45 Francoski šanson s Catherine Sauvage. zabavno glasbena oddaja TV Ljubljana - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Umetniški večer: Koncert Zagrebških solistov ob 30-letnici umetniškega delovanja — prenos - 22.15 Zagrebška panorama TV Zagreb I. program 9.00 Zimski šolski program 10.00 Poročila - 1730 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Zgodbe iz Nepričave - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split -18.45 Francoski šanson s Catherine Sauvage, oddaja TV Ljubljana - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Panorama, politični magazin - 21.05 Olimpiada skozi čas — kviz -22.05 TV dnevnik POSTANITE TUDI VI NAROČNIK NAJBOLJ BRANEGA ČASOPISA NA GORENJSKEM! Temeljna banka Gorenjske J NOVO V KINU Simpatično komedijo Tudi bankirji imajo dušo je odkupil že ves svet in je prava poslastica za vse, ki imajo radi dobro zabavo in smeh Gre za spremljanje reakcij moža srednjih let: kako se obnaša, ko se znajde v družbi lepe in izzivalne ženske, daleč stran od doma, žene in otrok. Napetost naraste, ko odkrijemo, da so mu žensko »podtaknili« kolegi iz banke, ki so mu na ta način želeli pripraviti čim več prijetnih uric v Benetkah, kjer je na zadnjem službenem potovanju pred odhodom v pokoj. Film je francoski„posnel gaje režiser Michael Lang, v glavnih vlogah pa so zaigrali Claudia Cardinale, Clio Goldsmith, Pierre Mondg. KINO KRANJ CENTER 30 in 31. decembra amer. barv. akcij, film JUŽNJAŠKA TEHA ob 16., 18. in 20. uri 1. januarja amer. barv. risanka TOM IN JERRY - OSKARJEVCA (Risanke poklanjamo otrokom za dedka Mraza. Vstop prost), amer. barv. akcij, film JUZNJASKA UTEHA ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. filma LJUBIMEC L4DV CHATER-LAYob2l.uri 2. januarja angl. barv. erot. film UUlii-MEC LADY CHATERLAY ob 15.. 17. in 19. uri, premiera ital. barv. filma NEPREMA-GUIVI GLADIATOR ob 21. uri 3. januarja angl. barv. erot. film LJUBIMEC IADY CHATERIAY ob 15., 17. in 19. uri, premiera avstral. barv. filma GALIPO-JE ob 21. uri 4. januarja angl. barv. erot. film LJUBIMEC IJ\DY CHATERIAY ob 16., 18. in 20. 5. januarja franc. barv. erot. film NOČNE IGRE ob 16.. 18. in 20. uri KRANJ STORŽIC 30. decembra amer. barv. film TA AMERIKA I. del ob 16., 18. in 20. uri 31. decembra nem. barv. komedija HOTEL DRAKULA ob 16., 18. in 20. uri 1. januarja hongk. barv. film NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUC LEEJA ob 14. uri. drner. barv. film TA AMERIKA II. del ob 16. in 18. uri, premiera franc barv. komedije TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO ob 20. uri 2. januarja nem. barv. komedija HOTEL DRAKULA ob 14. in 18. uri. franc. barv. komedija TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO ob 16. in 20. uri 3. januarja amer. barv. akcij, film ŠTIRJE ASI ob 14. in 20. uri, franc. barv. komedija TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO ob 16. in 18. uri 4. januarja jugosl. barv. film DIREKTEN PRENOS ob 16., 18. in 20. uri 5. januarja angl. barv. akcij, film ŽIVA TARČA ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 31. decembra amer. barv. akcij, film ŠTIRJE ASI ob 16. in 18. uri . 1. januarja amer. bari', film TOM IN JERRV - OSK/MUEVCA ob 15. uri. franc. ban: erot. film ZGODBA O DEKLETU »O« ob 17. in 19. uri. premiera amer. barv. filma LOV DO SMRTI ob 21. uri 2. januarja premiera jugosl. barv. filma DIREKTEN PRENOS ob 15. uri, nem. barv. erot. film ZGODNJA ZRELOST ob 17. m 19. uri, premiera avstrul. vojnega filma GALIPOUE ob 21. uri 3. januarja hongk. barv. film ČUDEŽN MOJSTER KUNO IVA ob 15. uri. nem. barv. erot. film ZGODNJA ZRELOST ob 17. in 19. uri 4. januarja nem. barv. komedija HOTEL DRAKULA ob 17. in 19. uri 5. januarja franc. barv. film TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO ob 17. in 19. uri DUPLICA /. januarja amer. barv. film XANADU ob 15. uri, ital. barv. zgod. spekatel NEPREMAGLJIVI GLADIATOR ob 17. in 19. uri 4. januarja franc. barv. ban\ komedija TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO ob 20. uri 5. januarja angl. barv. erot. film LJUBIMEC IADY CHATERLAY ob 20. uri JESENICE RADIO 30. decembra nem. barv. erot. filjn ZGODNJA ZRELOST ob 17. in 19. uri, premiera franc. barv. komedije TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO ob 21. uri 31. decembra slov. barv. mlad film SREČNO KEKEC ob 15. uri, nem. barv. erot. film ZGODNJA ZRELOST ob 17. uri 1. in 2. januarja angl. barv. komedija SUPER MOŠKI ob 17. in 19. uri 3. in 4. januarja ital. barv. film NEPREMAGLJIVI GLADIATOR ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 30. decembra amer. barv. film TA AMERIKA I. del ob 18. in 20. uri 31. decembra angl. barv. akcij, film ŽIVA TARČA ob 16. in 18. uri 1. januarja slo v. barv. film SREČNO KEKEC ob 10. uri, jugosl. bam film DIREKTEN PRENOS ob 16. uri, nem. barv. erot. jilm ZGODNJA ZRELOST ob 18. in 20. uri 2. januarja hongk. barv. film NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEEJA ob 18. in 20. uri 3. januarja angl. barv. komedija SUPER MOŠKI ob 18. in 20. uri 5. januarja franc. barv. komedija KLETKA NOROSTI ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 30 decembra amer. barv. risani film TOM IN JERRY - OSKARJEVCA ob 17. u ri 3. januarja amer. barv. film MOC RAZDEJANJA ob 19. uri 5. januarja amer. barv. film LOV DO SMRTI ob 19. uri DOVJE 1. januarja slov. barv. film SREČNO KEKEC ob 16. uri, amer. barv. film MOČ RAZDEJANJA ob 19, uri 5. januarja nem. barv. erot. film ZGODNJA ZRELOST ob 19. uri POLJANE 30. decembra amer. drama COCO CHA-\E1. ob 19. uri 1. januarja amer. akcij, film COPA-BIANCO Ob 15. uri 3. januaija franc. komedija VELIKA AVANTURA ob 19. uri ŠKOFJA I .O K A SORA '30. decembra amer. nsani filfn HEAl^' METAL ob 18. in 20. uri 31. decembra in L januarja amer. wesr film ZAKRINKANI JEZDEC ob 18. m 20. uri 3. in 4. januarja franc. erot. film \AT-HALIE ob 18. in 20. uri 5. januarja franc. komedija VEUK.A AVANTURA ob 20. uri Železniki obzorje 30. decembra amer. ivest. film ZAKRIS-KANl JEZDEC ob 20. uri 31. decembra amer. risani film HFA\Y METAL ob 18. uri 1. januarja slov. otroški SESTAVLJENI PROGRAM KRATKIH FILMOV ob 18. uri. amer. drama COCO CHANEL ob 20. un 4. januarja amer. akcij, film CAPO-BLANCO ob 20. uri RADOVLJICA 30. decembra amer. ban: film PLEMENI TI TOM ob 18. uri, amer. ban: film Y.-l ZAHODU NIČ NOVEGA ob 20. un 31. decembra ital. ban: film BASASA JOE ob 18. uri, danski ban: fil) ROJSTM) ob 20. uri 1. januarja ital. barv. film BASASA JO£ ob 16. uri, amer. ban: film NA ZAHODI NIČ NOVEGA ob 18. un, amer. ban: film BEŽI ANGEL. BEŽI ob 20. ari 2. januarja danski ban: film ROJS711 ob 18. uri. amer. ban: film SVET M KS i ob 20. uri - 3. januarja amer. ban: film Bh.ŽI ,\\. GEL, BEŽI ob 18. uri. ital. ban: film BANANA JOE ob 20. uri 4. januarja amer. ban: film SVET SEKSA ob 20. uri .5. januarja amer. ban: film V VRTINCI ob 19. uri BLED 30. decembra amer. ban: film \7\( \ k | ob 20. uri 31. decembra franc. ban: film I\'ŠPF.K-TOR NERODA ob 18. uri. grški ban- film EMANUEIA KRALJICA ŠADOSA ob 2* uri 1. januarja franc. barv. film INŠPEK TOR NERODA ob 16. un. grški barv fffei EMANUELA KRALJICA ŠADOSA ob 11 un. danski ban: film ROJST\rO ob 20. un 2. januarja ital. ban: film BANANA ' ob 18. uri, amer. ban: film NA ZAPA ''' NIČ NOVEGA ob 20. uri 3. januarja amer ban: film .V.-l Z.-IHO DU NIČ NOVEGA ob 18. in 20. uri 4. januarja franc. barv film VSi GREDO NA SMUČANJE ob 18. un. ital. ban- fdm BANANA JOE ob 20. un 5. januarja amer. ban: film lit/: :\ GEL. BEŽI ob 20. uri BOHINJ 31. decembra amer. ban: film s \ yy SEKSA ob 18. in 20. uri 1. januarja amer. ban: film VI EMl \ •; • TOM ob 16. uri, hongk. ban: film Bftfcr LEE SUPER STAR ob IS. in 20. un 2. januarja franc. ban>. film INŠPEKTOR NERODA ob 18. m 20. un 5. januarja franc. ban: jilm VSI GREDO NA SMUČA NJE ob 18. uri, amet NA ZAHODU NIČ NOVEGA ob 20. un Srce ne prenaša nezdravega življenja Srčnemu in pljučnemu bolniku je treba s primerno izbrano rehabilitacijo pomagati do izboljšanja zdravstvenega stanja — Iz-jrstna medicinska oprema in usposobljen kader na oddelku za Wdiorespiratorno rehabilitacijo golniškega instituta Golnik — Na oddelku za kardio-"Mpiratorno rehabilitacijo golniške-ja instituta za pljučne bolezni in tu->:kulozo, odprt je bil pred dobrima ivema letoma, bolnikom ne dovolijo Jftveč počitka, še naj manj pa kakšna poležavanja v bolniški sobi. Si-'■»pana tem oddelku z desetimi pomijami tudi ne sprejemajo srčnih »Inikov, pač pa le okrevance po sr-šem infarktu in srčnih operacijah. Oddelek sprejema pretežno težje jnmere tako z Gorenjske kot tudi iz Atalih delov Slovenije, medtem ko "»habilitacija za lažje primere takš-■jh bolezni poteka tudi v zdravilišču Radenci, možna pa je seveda tudi šflbulantna rehabilitacija. In kaj se zgodi z bolnikom, ki ta-«j po odpustu iz bolnišnice zakorači t*d svetle z optimistično rumeno in jMžno barvo opleskane hodnike {filmskega oddelka za rehabilitacijo tem smo se pogovarjali z vodjo oddelka prof. dr. Marjanom Jerše- 'Za bolnika po srčnem infarktu na Pfimerje najvažnejše, da se njegova habilitacija začne že v bolnišnici, r*daljuje pa se z vodeno rehabilita-fena takšnem oddelku, kot je naš. Za vsakega bolnika posebej izberejo program, ki se sproti kontrolira, % je le varna rehabilitacija tudi ■-selna. Bolnika zato kontroliramo 1 vsakodnevnimi zdravniškimi pre-?!edi, kar sicer drugje ni običajno, "tfen tega pa pri telesni vadbi vse-'kozi kontroliramo delovanje srca s >lemetrijo. Na monitorju spremlja-'to bolnika tako pri vadbi v telovaditi, lahko pa tudi izven nje, v parku fctrim stezi — vendar pa le poleti.« Oddelek je torej dobro tehnično 'tfemljen? »Poleg tele me tri je imamo tudi vse tuge potrebne aparate. Kader smo \W\ usposobili, prirejamo pa tudi dinarje za zdravstvene delavce iz republike.« Telesna vadba najbrž ni edini način rehabilitacije na oddelku? »Ne, je pa sestavni del, saj sem sodi še duševna in socialna rehabilitacija. Bolnik mora namreč, če vzamemo za primer spet srčni infarkt, kar precej spremeniti svoje življenje, tako glede prehrane, telesne aktivnosti in včasih tudi zaposlitev, če se seveda hoče izogniti kvarnim vplivom na srce. Rehabilitacija je pogoj, da se povrne k zdravemu načinu življenja. Zato pa potrebuje zdravstveno vzgojo, ki jo nudimo že na oddelku, nauči se sprostitve in v ta namen smo pripravili tudi kaseto. Vse to se menjava s telesnimi in dihalnimi vajami ter ergociklometričnim treningom na 'biciklu' v telovadnici. Vse pa stalno spremljamo s testiranjem.« Po treh tednih rehabilitacije gre bolnik domov. Kaj pa potem? »Na našem oddelku vsak dobi tudi sVojo oceno delovne sposobnosti. Če ugotovimno, da je sposoben za delo, se lahko znova zaposli, celo priporočljivo je, ne pa da po srčnem infarktu ljudje ostanejo v bolniškem staležu tudi po eno leto. Če pa ni sposoben, za delo, pa mu najkasneje v treh mesecih po rehabilitaciji določimo nadaljnji način zdravljenja.« Kaj se zgodi z bolnikom, ki je uspešno prebolel srčni infarkt in bil na rehabilitaciji? »Zanj se rehabilitacija nikoli ne konča. Zdravo bi moral živeti naprej, skrbeti za telesno aktivnost, se odpovedati kajenju ipd. Vendar pa opažamo, da bolniki, potem ko ugotove, da nimajo več bolečin, pozabijo, da so še vedno bolniki. Tako srce kot pljuča pa sta organa, ki se potem, kadar sta enkrat resno prizadeta, ne obnavljata tako kot na primer jetra — zato je treba s preventivnimi merami stalno preprečevati ponovitev bolezni.« Go/n/A — Sestavni del rehabilitacije je tudi vsakodnevni trening na kolesu telovadnici, seveda natančno odmerjen za vsakega posameznika, počutje 'A med vadbo opazujejo na monitorju. Prof. dr. Jerše: »Pri nas je srčnih infarktov vse več.« Ali je takšna miselnost — nič me ne boli, torej nisem več bolnik — posledica naše zdravstvene vzgoje? »Morda je tako. Opažamo, da bi bilo treba posvetiti več pozornosti tudi pljučnim bolnikom, zato bomo kot zdaj za srčne tudi zanje pripravili na oddelku program zdravstvene vzgoje.« V kratkem bo izšla vaša knjiga o rehabilitaciji srčnih bolnikov, ali je namenjena zgolj strokovnjakom? »Sploh ne. O rehabilitaciji sicer zdravniki med šolanjem bolj malo zvedo, zato so tudi seminarji, ki jih naš oddelek prireja, tako množično obiskani. Ker pa je tema zanimiva tudi za vse druge, sem se potrudil in knjigo napisal v vsem razumljivem poljudnem jeziku.« Ali pri nas narašča število srčnih bolnikov in bolnikov s srčnim infarktom? Množična rekreacija, kot je pri nas razvita, bi morala tudi takšne bolezni sčasoma zmanjševati? »Bojim se, da še ni tako. V nekaterih deželah se sicer že poznajo učinki bolj zdravega načina življenja z veliko telesne aktivnosti, pri nas še ne, srčni infarkti še vedno naraščajo. Samo z Gorenjske pride na leto v naš oddelek na rehabilitacijo okoli 150 bolnikov s srčnim infarktom, celotno število pa je vsekakor večje.« Kateri so glavni vzroki za tolikšno podvrženost srčnemu infarktu? »Bolezen ne izbira kaj dosti starosti, najpogostejši so infarkti po 50 letu za moške, za ženske pa po 60. letu. Najnevarnejše so posledice povišanega krvnega pritiska, takoj zatem pa kajenje, prekomeren holesterol, duševne napetosti, potem pa še debelost, neaktivnost itd.« Ali bi potem že lahko rekli, če so Gorenjci kaj bolj podvrženi srčnim boleznim ali srčnemu infarktu kot drugje po Sloveniji? »Takšne podatke šele zbiramo. Dve leti že anketiramo vse bolnike, ki pridejo na naš oddelek za rehabilitacijo Drugo leto bomo imeli več podatkov, naredili bomo epidemiološko karto, ki bo pokazala, kje je največ takšnih obolenj in tudi vzroke bomo upoštevali. Le tako bo mogoče tudi naravnati zdravstveno vzgojo prebivalstva ter vplivati za zmanjševanje srčnih obolenj te vrste. Nič manj pozornosti pa ne zahtevajo tudi pljučna obolenja — predvsem kronično vnetje sapnic, česar je zaradi naraščajočega kajenja in onesnaženega zraka vse več.« L. Mencinger »Zlati kuhar« za Lenčka Zdaj šele vem, zakaj se mu je oni dan tako mudilo v Ljubljano. Zvečer smo ga potem videli na televiziji v Trefaltovih Srečanjih, kako pripravlja »zavito potico«. O, da dela in priprav takale predstava, ko ti vsa Slovenija in še kdo gleda pod prste, kako boš skuhal jed po starodavnem receptu iz Vodnikovih kuharskih bukev. Lahko je savski folklori ali Maroltovcem. Godci zaigrajo poskočne viže, oni pa zaplešejo. Kuhar pa naj pripravlja ogenj, posod je, prinese s. seboj ves pribor, vse priprave. In takle kuhar iz boljšega hotela, kot so blejske Toplice, vseh teh reči ne potrebuje malo. Bognedaj, da kaj pozabi. Najhuje je improvizirati. Ampak, bilo je vse v redu. No, mi smo Lenčka te dni iskali zaradi nečesa drugega. Janez Len-ček, glavni kuhar blejskega hotela Toplice je namreč pred kratkim dobil eno velikih mednarodnih priznanj: nagrado »Coco de 1'Oro International«, po naše »Zlatega kuharja«. To visoko nagrado vsako leto podeljuje turistična zveza za gastronomijo Italije skupaj z bralci časopisa »Ecco«. Ko so italijanski gostje na potovanjih, zbirajo v restavracijah z dobrimi kuhinjami svoje gastronomske vtise, in potem predlagajo, katere restavracije bi prišle v poštev za ocenitev oziroma za tekmovanje. Organizatorji tudi povprašajo v restavraciji, hotelu, če so pripravljeni tekmovati in se pomeriti tudi v finalu. V žiriji, ki ocenjuje jedila, so ljudje različnih poklicev: po dva hotelirja, dva gastronoma, gledališki igralec, psiholog, umetnik itd. Z vseh strani ocenjujejo: pripravo jedi, dekoriranje, kako je jed predstavljena, ponuđena. »Zlatega kuharja« osvoji samo ena restavracija v določeni državi. Vrsto let že v Italiji podeljujejo to nagrado, leta J 969 so jo pa razširili preko svojih meja. Letos je sodelovalo dvanajst držav. Iz Jugoslavije je bila tokrat predstavljena Slovenija, medtem ko se je za to nagrado Hrvatska potegovala že dvakrat, Črna gora in Srbija pa po enkrat. Slovenija je letos prvič tekmovala. Poleg hotela Toplice so pod ta gastronomski drobnogled prišli še grad Otočec. gostilna Šterk iz Mosta na Soči, ljubljanski Vitez in restavracija Erazem iz Postojne. Zlatega kuharja sta dobila hotel Toplice in restavracija Erazem. Prvič se je zgodilo, da je Jugoslavija dobila kar dva »zlata kuharja« hkrati. Le za pol točke je bilo razlike med njima. »Coco de 1'Oro International« po deljuje vsako leto v Milanu. Nagrada izgleda kot plaketa -- zlati kuhar na porcelanju. Komisija je obiskala vsako restavracijo posebej. Le italijanski kuharji so svoje kuharske mojstrovine predstavih komisiji v Milanu. Kot pove mojster Lenček, so letos v tem tekmovanju prvič sodelovali tudi Mehikanci. Stari tekmovalci pa so kuharji Švice, Zahodne Nemčije, Italije, Španije, Portugalske in od drugod. In kaj je skuhal mojster Janez Lenček, da je tako navdušil pisano komisijo za ocenjevanje jedi? Za predjed jim je postregel prekajeno postrv s smetanovim hrenom, zatem govejo juho na domač način z limoninimi, vrančnimi in zdrobovi-mi žličniki, srnin medaljon oziroma filet na pokljuški način, svinjsko stegno po blejsko, bohinjske ajdove krapke, grajski krompirček, sestavljeno solato, pikantne sire, sladoledno Charlotto z vročo višnjevo omako, za konec pa jim je skuhal še bosansko kavo v džezvi, zraven pa jim je postregel ratluk. Naša kuhinja ima torej še eno visoko mednarodno priznanje, hotel Toplice na Bledu pa še večji ugled v svetu. In katero priznanje Janezu Lenčku največ pomeni? Pravi, da je to zlati Oscar, ki ga je leta 1974 prejel iz Amerike od Inštituta za kulinariko. Skoraj nič manj pa niso vredne njegove olimpijske medalje. Ob vsakih olimpijskih igrah se na svoji, kuharski olimpiadi v Frankfurtu zbero kuharji z vsega sveta. Trikrat je Lenček sodeloval na tem tekmovanju in vsakič se |e vrnil z zlato medaljo. Tudi prihod nje leto se ga bo udeležil in ni dvo ma, da bo posebno vitrino hotel Toplice, kjer so shranjena tud Lenčkova priznanja, krasila nov medalja. S.h novoJetne pravnik** kx> tim. kajti dobro bo treba postreči šti\ ne goste, ki že prihajajo v Topli na silvestrovanje, potem se bo p i pripravil za odhod v vroče ki Od 17. do 27. januarja namreč naš ambasada v Nairobiju v Keniji pr reja festival slovenske oziroma ji. goslovanske pesmi, plesa in kuL narike. V ekskluzivni restavracij kazine hotela International bo Ja nez Lenček s svojimi kolegi pokazal kakšne dobrote premore naša kuhinja. Glas o našem gostoljubju, o prešerni pesmi in čudoviti folklori bo šel daleč po črni celini in seveda tudi kam drugam. Ko bi bili na svetu le ambasadorji dobre kuhinje in dobre volje . . . Le tako naprej, mojster Lenček in prisrčne čestitke tudi od Gorenj- cev! D. Dolenc Male vodne elektrarne v luči današnjega energetskega trenutka Mali elektrarnar je kot vrtičkar Morda se zdi komu smešno, da ob hudem pomanjkanju elektrike govorimo o malih vodnih elektrarnah. Pomanjkanja seveda ne bodo rešile v celoti, toda marsikatero dragoceno kilovatno uro elektrike lahko dajo, izkoristijo reke in potoke, kjer velikih tlektrarn ni moč graditi. Male elektrarne so kot naši vrtovi. Vsega na gredicah seveda ne pridelamo, toda marsikaj le zraste in jako prihranimo marsikateri dinar za solato, peteršilj, korenček. « takšna primerjava nas napoti k sklepu, da pri izgradnji malih odnih elektrarn lahko računamo predvsem na zasebno pobudo. S tem pa je danes povezana vrsta problemov, saj niti status malega elektrarnarja ni jasen. It na prvi pogled lahko ugotovimo, \n gorata Gorenjska kot nalašč za ?'4dnjo malih vodnih elektrarn. Hitri □ rečice so že nekdaj poganjale tevilne rniine. žage, turbine. Danes jih ^ko preštejemo na prste, povozil jih adobni čas, Jezovi, za katerimi seje 'to/ala vodna moč, so propadli. Zgodovina elektrifikacije na Gorenjem sega devetdeset let nazaj, k ma-■i elektrarnam, ki so bile tedaj prav '•a Gorenjskem najštevilnejše Spod so razmah industrije. Tako je Majdiceva elektrarna v Kranju pred festdesetimi leti privabila v Kranj tek-fi;ni kapital. Po vojni je elektrifikacija hitro napredovala, skrb zanjo je prevzela država, zraslo so velike elektrarne. Cenena nafta je srusorna uspavala skrb za energijo in na gradnjo elektrarn so posebej v drugih republikah kar pozabili. Slovenijo je v sedemdesetih letih zdramilo hudo pomanjkanje elektrike in v njeno ceno so vključili tudi naložbeni dinar. Zato imamo danes v Sloveniji boljšo oskrbo z elektriko kot drugod. Zaradi splošne energetske krize se spet vse bolj oziramo k vsem mogočim virom. Energija ne bo nikoli več poceni, zato je dragocena vsaka kilovatna ura, ki jo lahko dajo potoki in rečice. K temu prištejmo še koncept splošno ljudske obrambe in družbene samozaščite o izgradnji sto malih elektrarn po Sloveniji. Danes se tudi v slovenskem elektrogospodarstvu ne izogibajo več pogovoru o malih elektrarnah, izdelan imajo celo način povezovanja malih vodnih elektrarn z javnim električnim omrežjem. Gorenjska posebej primerna za male elektrarne Gorenjska ima šest glavnih vodotokov s 50 pritoki. V to številko hudourniki niso zajeti. Gorenjske reke in potoki so gorskega značaja, saj strokovnjaki mednje štejejo vse vodotoke nad 400 metri nadmorske višine. Računati je torej treba na dokajšnja nihanja pretokov. Kataster vodotokov za potrebe malih vodnih elektrarn še ni izdelan. Na slovenski ravni je njegova izdelava pred leti padla v vodo, kasneje so se naloge lotile občinske raziskovalne skupnosti. Narejena je študija za radovljiško občino, ki pravi, da bi potoki in rečice lahko gnale male elektrarne s 32,5 rriega-vati skupne moči. Od tega bi 4,2 mega-vata moči dobili z obnovo starih objektov. Nekateri podatki, ki so znani za škofjeloško občino, govore, da imajo tam še več možnosti kot radovljiška. Za vso Gorenjsko lahko povemo le oceno, da bi vse male elektrarne lahko imele več kot 100 megavatov moči. Na grobo ocenjujejo, da ima Gorenj ska dvakrat več možnosti za gradnjo malih vodnih elektrarn kot preostala Slovenija. Primernih vodotokov je torej dovolj in danes tečejo mimo neizkoriščeni. Vsekakor izdelava katastra ne bi smela biti izgovor za čakanje. Marsikje bi lahko začeli z obnovo zapuščenih jezov, saj je bila izraba vodne moči tam že preverjena v praksi. Razlikovati moramo industrijske in zasebne male elektrarne Vseh malih vodnih elektrarn seveda ne moremo metati v isti koš. Vsekakor moramo potegniti ločnico med malce večjimi, ki bi jih gradile (tudi obnovile) tovarne in med resnično malimi vodnimi elektrarnami, pri katerih lahko računamo na zasebno pobudo. Pri zasebni gradnji lahko računamo na male elektrarne s 5, 10, 20 največ 30 kilovati moči. • Pri gradnji malih elektrarn z družbenimi sredstvi večjih težav ne more biti, saj imajo tovarne strokovno usposobljene ljudi. V tovarnah je treba le zbuditi interes, ki ga je doslej uspavala poceni elektrika. Pri izgradnji zasebnih malih elektrarn pa je problemov cela kopica. Mnogi so povezani s tem, da imamo opravka s strokovno nepodkovanimi graditelji, ki pa bi gradnjo z lastnim delom krepko pocenili. Dobrodošla bi bila torej brošura z vsemi napotki, kaj mora graditelj vedeti, ko želi elektriko dobiti t zajezitvijo potoka, ki teče bližu hiše Ter seveda tudi, kaj vse mora vedeti o obratovanju elektrarne, o njeni morebitni priključitvi na javno električno omrežje. lasen ni niti status malega elektrar-narju Bodočemu malemu clektrarnarju bi morali utreti hitro pot do pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja, mu pomagati in svetovati pri nakupu opreme. Sedaj se često zatakne pri gradbenem dovoljenju, ki je v republiški pristojnosti, tudi pri nekaterih soglasjih. Težav posebej ne bi smelo biti tam, kjer gre za obnavljanje starih objektov, uporabili bi lahko le priglasitev gradbenih del. Idejni projekti bi morali biti narejeni v podrobnosti, da bi bili uporabni tudi kot izvedbeni projekti, če odprtih vprašanj ne bi bilo in če bi v posameznih občinah imeli razumevanje za male vodne elektrarne. Odpraviti bi morali bojazen, da bo kasneje mali elektrarnar pretirano obdavčen, saj je vendar naš skupni interes, da izkoristimo vse razpoložljive vodne zmogljivosti. Urediti bi morali tudi status malega elektrarnarja v primerih, ko se priključi na javno električno omrežje in »prodaja« odvečne kilo-vatne ure. Malim elektrarnarjem bi vsekakor morali ponuditi ugodne kredite, saj taka gradnja ni poceni in v celoti je prav gotovo ne more postaviti nihče. Skratka, problemov in vprašanj je polno naročje in čim prej bi jih morali razrešiti, saj zadrege pri oskrbi z elektriko ne dovoljujejo odlašanja. Oprema je tipizirana, vendar je ne izdelujejo serijsko Gradnjo malih elektrarn bi pocenila serijsko izdelana oprema. Turbina je srce male elektrarne in pri nas so tipizirane, kar pa seveda še ne pomeni, da jih izdelujejo serijsko. Zanjo ni tržne-zanimanja, zato turbine izdelujejo posamično. Za izdelavo turbin, generatorjev in potrebne elektro opreme je usposobljen Elektrokovinar v Laškem, ki daje šestmesečni izdelavni rok. Vendar večjega zanimanja ni, saj so v zadnjem času izmed dvesto ponudb uresničili le dve naročili. Zgovoren dokaz torej, da je problemov pri zasebni gradnji malih vodnih elektrarn veliko. M. Volčjak O LAS 12. STRAN PETEK, 30. DECEMBRA 1983 REPORTAŽA ELAN - LETOŠNJI NAGRAJENEC AVNOJ A Športnim tovarnam se ne obetajo rožnati časi Vsekakor se jim je v Elanu zdelo imenitno, ko so prejeli nagrado Avnoja. Posebej, ko so začele deževati čestitke od vsepovsod. Vendar se v Elanu zavedajo, da danes ni čas, ko bi počivali na lovorikah, saj se športnim tovarnam vsepovsod po svetu ne obetajo rožnati časi. Nagrada Avnoja je bila za Elanove delavce skorajda presenečenje. Niso je več pričakovali, saj so bili pred tem že trikrat predlagani. Ko so bili prvič, drugič uvrščeni med kandidate, so še nestrpno čakali, če bodo izbrani, potem je upanje skorajda splahnelo. Še bolj so jih presenetile čestitke, ki so dobesedno deževale od vsepovsod. Nagrada Avnoja, naše najvišje družbeno priznanje, resnično nekaj pomeni, v drugih republikah jo cenijo še bolj kot pri nas. Prve čestitke so prišle prav iz drugih republik, ne zgolj uradne, poslale so jih najrazličnejše organizacije in posamezniki, posebej športniki in športne organizacije. Med slovenskimi so prve čestitke prišle izključno po uradnih poteh, šele nato tudi druge. Posebej v drugih republikah so bili časopisi, radijski in televizijski sporedi v prazničnih novembrskih dneh polni Elana. Malce je temu botrovalo tudi srečno naključje, saj so bili časnikarji v pravem trenutku oboroženi z vsemi podatki, s posnetki na filmskem traku. V začetku novembra so se namreč na Gorenjskem mudili gospodarski novinarji iz vseh večjih jugoslovanskih novinarskih hiš in obiskali so tudi begunjski Elan. Dodobra so spoznali tovarno, ne da bi vedeli, da jim bo to prišlo kaj kmalu zelo prav. Elanov razvoj je poznan, večkrat smo že pisali o njem, popisovali delovne in poslovne korake od majhne, nepoznane tovarne do svetovne znane firme, ki se lahko brez zadrege postavi ob bok vsem svetovnim izdelovalcem smuči. Morda velja ponovno poudariti le to, da sta bila lastni razvoj in prodor za tuje trge življenjska nujnost Elana, ki so se je odgovorni delavci v Elanu dobro zavedali. Prodor na tuje je moral biti seveda povezan s široko propagando, v okviru katere so bili nenadomestljivi uspehi Elanovih smučarjev. Elan v športnem svetu žanje slavo, ki je pri prodaji v neizprosni svetovni konkurenci še kako potrebna. Morda je kdaj kdo napak pomislil, da je zvezdniški prah padal tudi na Elanove delavce. Vendar.njihove- plačilne kuverte nikoli niso bile debelejše kot druge, vedno so lovili slovensko povprečje. Elanov uspeh temelji na pridnih delavcih, ki dobro poznajo svoje delo in so krepko navezani na tovarno, ki se zavedajo, da je pri prodaji smuči športna slava neobhodno potrebna. Če bi delali le za domači trg, bi bilo danes v Elanu 400 delavcev več kot dovolj. Tako ima delo 1.100 ljudi. Na drugi strani pa danes v svetu velja, da se manj kot 250 tisoč parov smuči na leto ne splača izdelovati, saj pravega zaslužka ni. Elan pa je doma lani prodal 140 tisoč parov smuči, računajo, da jih bodo letošnjo zimo spravili v denar le 100 tisoč parov. Kar 85 odstotkov smuči prodajo na tuje. Športnim tovarnam po vsem svetu se ne obetajo rožnati časi. Denarja je za športne izdelke vse manj, mnogi izdelovalci so morali proizvodnjo prepoloviti, nekateri so šli v stečaj. Vsej takoimenovani industriji za prosti čas se pišejo slabši časi, pri nas posebej. V Elanu danes smuči predstavljajo 60 odstotkov proiz- Sntučursku vnenut raste — Kljub skromni snežni odeji so nekatera gorenjska smučišča že sašivebjt: Tako je tudi na Krvavcu, kjer zaenkrat še ni prav veliko obiskovalcev, za praznike pa bodo vsi tamkajšnji objekti zasedeni. \a smučiščih je od liti do 50 centimetrov steptanega snega, trenutno deluje del žičniških naprav, zato si upravljala prizadevajo, da bi do praznikov usposobili tudi v zadnjem viharju poško dovuni žičnici na vrli Krvavca in '/.voh. Smučarji lahko izbirajo med poldnevu« karto za 'JID dinarjev, dnevno za '350, vozovnico za vikend po 000 in blokom s 6 kuponi za IHO0 dinarjev. (S) — Koto: S. Saje vodnje. Ker prodaja smuči v svetu upada, bodo njihov delež zmanjšali na 50 odstotkov. Prodajo smuči, kot tržno zelo občutljive izdelke, bodo usmerili tako, da ne bodo preveč odvisni le od enega trga. Na ameriškem trgu so v zadnjih letih dosegli 10-odstotni delež prodaje smuči, kar je velik uspeh. Vendar dlje od tega ne nameravajo iti, saj bi bili sicer preveč odvisni od ameriških kupcev. Na Švedskem imajo kar 35-odstotni delež, kar je brez dvoma posledica Sten-markove slave. V Švici in Nemčiji je prodaja Elanovih smuči slabša in tam jo bodo skušali okrepiti. Seveda imajo za dobro prodajo na tujem največ zaslug lastna predstavništva, lastna prisotnost na tujih trgih. V tem pogledu je zgovoren uspeh v sosednji Avstriji, kjer je Elan prisoten s tovarno v Brnci. Ob popolavi dampinških smuči na avstrijskem tržišču je Elanu uspelo preseči poprej nobenemu tujemu izdelovalcu dosegljivo mejo 15 tisoč parov smuči. Elan jih je lansko zimo prodal 18 tisoč. Slabi časi se obetajo tudi športnemu orodju, saj je novih telovadnic vse manj. V Elanu so prizadevanja za celovito ponudbo stara že štiri leta in vse bolj se usposabljajo, da bodo lahko telovadnice ponudili na ključ. Prevzeli bodo torej vse delo, pri čemer se bodo seveda povezali s kooperanti. Tako bodo brez dvoma prispevali k cenejši in hitrejši izgradnji telovadnic, kupci pa ne bodo imeli skrbi s kopico izdelovalcev. Sedaj so imeli Elanovi delavci često veliko težav pri opremljanju telovadnic. S svojo opremo so pač prišli zadnji na vrsto, na samo gradnjo niso imeli vpliva in s svojim športnim orodjem so se morali prilagajati prostoru. Z novo tovarno, ki so jo v Elanu odprli oktobra, bodo lahko krepko povečali izdelavo izdelkov iz plastike. Pri izdelavi plastičnih čolnov imajo obilo izkušenj in z novimi izdelki se nenehno prilagajajo zahtevam trga. Tako so skorajda povsem opustili izdelavo motornih čolnov in izdelujejo le še en'tip. Usmerili so se na izdelavo jadrnic. Navtični turizem postaja vse bolj popularen in pri nas se javlja kopica potencialnih kandidatov za izdelavo jadrnic. Vendar v Elanu izdelava novih modelov jadrnic dobro kaže. Povečali so tudi obseg izdelave plastičnih delov za avtomobile, ki jih izdelujejo za Volkswagen. Ponosni so, da so danes že uradni Volksvvagnov kooperant, kar je pomembno priznanje, odpira vrata za nove izdelke v tej kooperaciji. Vse bolj znana so tudi Ela-nova jadralna letala. Razvili Ne pozabite poskusiti srečo na srečkah novoletne loterije,' ki jih lahko vsak dan kupite v prodajalnah Loterije Slovenije. Tik pred svetovnim prvenstvom so v Elanu izdelali nov tip jadralnega letala DG 300, ki je na tekmovanju poskrbel za pravo senzacijo. Le letala dveh izdelovalcev so se uvrstila tja do dvajsetega mesta in Elan je bil eden teh dveh izdelovalcev. so nov tip jadralnega letala DG 300, ki je letos na svetovnem prvenstvu v svoji zvrsti poskrbel za pravo senzacijo. Tja do dvajsetega mesta so se uvrstili tekmovalci, ki so ja- drali z letali le dveh izdelovalcev. In Elan je bil eden izmed teh dveh. Naročil za nova jadralna letala imajo za vse prihodnje leto dovolj. M. Volčjak NOVA TOVARI Namei izgub INA-Petrokemija pomočjo slovensk« stva dokončala nc bo, vsak dan v vii varna stoji, ker nii na, ki je temeljna Kutina — Preden pnčnd '« razpredati zanimivo zgodbo d * žavah največjega jugoskrt ^ skega proizvajalca umetnih j > jil, za približno predstavo i * podatek: nova tovarna IN.V trokemija v Kutini se razpre * ra na 60 hektarih površine, * tovarniško ograjo pa je še d) tnih 360 hektarov zemljišča. S; varno so pričeli graditi pred >! stimi leti in po načrtu bi joj * rali v štirih letih dokončati. se ni zgodilo, gradnja se j« *' vlekla in najbrž tudi danes s I Kranj — »Branje resnično izpolnjuje moje življenje. Z njim si širim obzorje, znanje in bogatim besedni zaklad. Ob knjigah se tudi razvedrim in potolažim, kadar sem žalostna, zato jih vsem priporočam.« Tako je pred kratkim v spisu Vsako minuto izkoristim za branje med drugim zapisala osmošolka Renata Pole iz Preddvora. Zadržimo se pri Renatinem spoznanju, da si z branjem bogati besedni zaklad. Res je. Številni njej podobni šolarji, ki veliko berejo, pišejo vsebinsko, slogovno in slovnično dobre spise, četudi morda suhoparnih slovničnih pravil ne obvladajo najbolje. Učijo se iz prakse, iz knjige. Žal pa je med učenci osnovnih šol tudi precej takih, ki njige zlepa ne primejo v roke. Nekdaj obveznega čtiva že dolgo ni več, v akcije za pridobitev bralne značke se ne vključujejo. Njihova redka pisna dela so običajno izpovedno siromašna, v njih kar dežuje začetniških slovničnih napak, površnosti. Kaj lahko stori osnovna šola za odpravljanje »nepismenosti« učencev, smo poskušali zvedeti od Duše Vehovec, ki poučuje slovenski jezik v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju in ima pri tem že sedemindvajsetletne izkušnje. »Morda so nekateri osmo-šolci res nepismeni, kot pravite. Kakšne spise pišejo, je veliko odvisno od njihovega naravnega daru in seveda tudi od učiteljev. Učni načrt je za vse enak, vprašanje pa je, kako ga učitelji uresničujejo. Nekateri hodijo ,v službo' drugi ,delat'. Mislim, da je pouk slovenskega jezika utrpel neprecenljivo škodo, ko so ga v vseh višjih razredih osnovne šole skrčili s petih na štiri ure v tednu. Vsaj v petem razredu, ki je posebno za učence s pomanjkljivim predznanjem z razredne stopnje izredno zahteven, bi moral slovenski jezik obdržati pet učnih ur.« gatejsega, so v šoli bolj spn čeni in opazno napreduje drugi vse bolj zaostajajo, 'i vzemam se za diferencira razrede, za razrede z boljši in s slabšimi učenci, čeprav ni v duhu enakosti, ki ml veljati za vse. Izrednim net ceni ne omogočimo, da bi šolali v zanje idealnih raza ran. Pri pouku se dolgočasi kar je velika škoda zanje in našo družbo, ki ne s pod bi in razvija njihovih nadpovp čnih sposobnosti. V šoli na bilo čim več individualni pouka. Zamisel je lepa. w dar neuresničljiva, če imd razredu tudi 36 učencev.t Kot dolgoletna. izkvM učiteljica je Duša Vehovec { jala, da so pogoji za del . novni šoli dandanes ideal da pa vsebina in kvaliteta, t nista bistveno napredovi Tudi ne bosta, dokler deio u teljev ne bo družbeno prt ovrednoteno, priznano. H. Jelovčari »Nepismeni« osmošol« Kaj lahko stori osnovna šola za odpravljanje »nepismenosti« učeno smo poskušali zvedeti od učiteljice slovenskega jezika Duše Vehov — Eno je otrokov naravni dar, drugo učiteljeva prizadevnost in strokovna usposobljenost — Samo štirje obvezni spisi v celem šolskem letu »Narobe je tudi, ker že v nižjih razredih učenci zlepa ne ponavljajo. V petem še, nekako .stisnejo', potem pa se nabere toliko vrzeli v znanju, da ne gre več naprej. V šoli imamo dopolnilni pouk za slabše učence, ki je po zakonu obvezen. Koliko je učinkovit, pa je vprašanje. Včasih je prava potuha. Slabi učenci še manj sledijo rednemu pouku, ker vedo, da bodo isto snov še enkrat podrobno slišali pri dopolnilnem pouku.« Duša Vehovec meni, da je v osnovni šoli premalo dodatnega pouka. »Slavisti smo zelo obremenjeni. Vsi imamo prek mere učnih ur, če hočemo pošteno delati, pa nam ostane tudi še veliko domačega dela. Potem so tu še krožki. razne proslave, bralne značke in druge neobvezne dejavnosti, med katere sodi tudi dodatni pouk. Zanj pogosto zmanjka časa, kar pa je velika krivica za boljše učence, ki bi radi več znali.« Ura manj slovenskega jezika v vseh razredih predmetne stopnje gre predvsem na račun spraševanja. Preverjanja znanja učencev je manj oziroma je skoraj v celoti prešlo na pisne teste. »Posledica je ta, da otroci ne znajo več govoriti. Klepetajo, da, vsebine pa ne znajo smiselno oblikovati. Če se le da, kakšno uro pouka odtegnem prav za pogovarjanje, za govorne vaje, seminarske naloge. Tudi bralna značka je prevzela obliko pogovora prav zato, da sploh negujemo kulturo govora. Razen tega so otroci siti pisanja. Pri vseh predmetih samo pišejo. K bralni znački se niso prijavljali največ zaradi odpora proti pisanju. Odkar pa se o prebranih knjigah pogovarjamo, je odziv spet dosti boljši. V naši šoli se od 1200 učencev vsako leto poteguje za bralno značko 800 do 900 otrok.« Kot šolske naloge so v celem letu obvezni samo štirje spisi. »To je prav gotovo premalo,« je dejala Duša Vehovec. »Od vsakega učitelja posebej je odvisno, koliko spisov daje za domače naloge. Pri nas veliko pišemo v petem in šestem razredu, povprečno po en spis na teden, v zadnjih dveh manj oziroma občasno glede na snov.« »V šoli dajemo premalo poudarka strokovnemu usposabljanju učiteljev. S študija učitelj sicer prinese določena znanja, ki pa jih mora neprestano bogatiti, dopolnjevati, če hoče biti uspešen.« »Kako otroci pišejo, je nekoliko odvisno tudi od okolja, iz katerega prihajajo, kakšen besedni zaklad so prinesli s seboj v šolo. Tisti, ki imajo bo- VLADO SODIN, LJUBLJANSKE TEMELJNE BAb * Podpre moram indust olč ednaj Že nekaj mesecev ima ■ I Gorenjske novega direktorja. 1 * ga spoznali pred leti, ko nam > spodarjenju v Jugoslaviji, \ >\« 1 osupli izvedeli za naše milijari '* daj naredil na nas. Ne zaradi ■ r* vanju stvari, odnosov v >\eiu. »Bi se predstavili naiim H * »Kljub temu da nisem t« U Gorenjec, me z Gorenjsko va jo mnoge delovne ambicija p sem svojo prvo delovno don i prevzel v Iskri v Kranju. Tak* ' \LNIH GNOJIL INA-PETROKEMIJA KUTINA [nojil »proizvaja' a ll 'šestih letih (po dveh letih zakasnitve) s ske kga in bosansko-hercegovskega kmetij-iov ;ki pa namesto gnojil »proizvaja' — izgu-viši Sonov dinarjev (4,7 stare milijarde). Tonil & električne energije in zemeljskega pli-iai »proizvodnji gnojil. -tcal «wičana, če porabniki ibo« "tlovensko, hrvaško in :skwi (hercegovsko k meti j-uhj »lani podpisali z INA ivo I '*Mupravnega sporazu-IN.V ^ročnem poslovno-teh-izprt »delovanju. Sporazum sine, * podpisnikom naložil se d« ^ obveznosti: sloven-šca. H]StJ0 je moralo tovarni pred ' MOmilijonov dinarjev i jo j *o54), tovarna pa naj bi čati. 5 zagotovila nemoteno ej« '•stem pomembnim re-es 9 mm materialom. T*■ je INA-Petrokemija ^m* umetijce? Ko so pred ■ «jna kutinskem polju '-'/o lopato za novo to-f'računali, da jih bo obliIImilijard (novih) di- aZtej. ko je gradnja kon-'«znašli pred srhljive Oradnja je stala kar '"i-, kot so načrtovali — 15milijard. Večino de-s zagotovila sestavljena OVI m)k INA, ki je ob tem ^tudi četrtino (vredno-%j deviznega posojila ' ^jega kredita v dinar-••0 je, da zdaj tuj i' po-Sžfec tudi za dinarsko ^Jahteva plačilo tečajnih '-^.zah. INA se s tem —J* in primer bo moralo * sodišče. d& **ki tovarni imajo do-W«neljenih razlogov, Vgradnja zavlekla za ^opravičili navajajo '* uvozu tuje opreme; fcpatudi, da je ža tovr-we šestletna gradnja V:'Jtm svetu nekaj obi-Kti bo takn ali druga- llčtf i bi ml Ki e 3! odbJff^ ^° ^ko an ovu wPreteklost zaskrbljuje^ "m?, može v tovarni in al™ ^^J^ dejstvo, da to- K Po slovesni otvoritvi '* v Inovembra je delala le i"1* " 5fBej pa namesto gno- ^jat le izgubo, ki dne-;usa vrednost 47 mili j o--*ec4 ^.Obratovanje nove >*| ty> onemogočile energet-ieah ** V začetku decembra, ta.il 5 K mudili v Kutini, je lovi ''.ikemija za novo in stalo ui • dobila dnevno le 596 pri 'f:'"i ur električne ener- PUf bi jo dnevno potre-čan'i 'žimanj tisoč »megava- I AH SENJSKE: ki »bna ini • - - Temeljna banka rja. ir Pasovi novinarji smo un ji "Hlimizi« govoril o go-»svi "^ko »mo pravkar vsi "*jini. Močan vtis je teladi izrednega pozna- /Amiranemu ekonomiji pač ni kazalo dru- jmdno zagrabiti za de-teoretičnb znanje k i praktičnim spo- tov«. Hrvaški izvršni svet je močno omejil tudi porabo zemeljskega plina, ki je temeljna surovina v proizvodnji mineralnih gnojil. Na uro so dobili 35 tisoč kubičnih metrov plina, kar je zadostovalo le za obratovanje stare tovarne in za ogrevanje potrebnih naprav v novi; za obratovanje s polno zmogljivostjo pa bi ga potrebovali najmanj dvakrat toliko. V Kutini upajo, da bodo novo leto pričeli v ugodnejših razmerah. Pričakujejo, da bodo del manjkajočega plina dobili iz Sovjetske zveze, okrog deset tisoč »kubikov« na uro iz nove vrtine v Podravini, del pa na račun zmanjšane porabe ostalih odjemalcev. Res je, da so marsikatero delovno orgnaizacijo dotolkle neugodne gospodarske razmere; res je tudi, da se je zaradi povečanih tečajnih razlik vrednost uvoženih surovin v toni gnojila povečala od 24 na 64 odstotkov. Toda zdi se, da je v »primeru Kutina« glavni krivec za nakopičene težave nova tovarna, ki za nameček kratkomalo stoji. Tovarna, ki do lani ni vedela za izgubo, se zdaj rešuje, kakor ve in zna (takšno je tudi stališče hrvaškega izvršnega sveta). Po vzoru nekaterih drugih zgubarjev je porabnikom gnojil ponudila pod- pis samoupravnega sporazuma o pokrivanju »škode« (dejansko gre za izgubo), s katerim bi dosegla 20-odstotno podražitev. Na Hrvaškem se je za višje cene ogrelo 85 odstotkov porabnikov, v Bosni in Hercegovini 25, Slovenija pa je podpis sporazuma zavrnila, češ da je že s prvim sprejela dovolj velike obveznosti, in ga označila kot izsiljevanje. To pa je bil tudi glavni razlog, da slovensko kmetijstvo oktobra in novembra ni prejelo iz Kutine niti kilograma gnojila. INA-Petrokemija je zahtevek za pokritje 150 milijonov dinarjev »škode« utemeljila s tem, da je Slovenija za naložbo prispevala le 1,8 odstotka njene vrednosti, medtem ko dobiva devetino celotne proizvodnje gnojil. Zagate jugoslovanskih proizvajalcev umetnih gnojil, menda so prav vsi v izgubah, je delno ublažila nedavna podražitev gnojil za 12 odstotkov. Manj so se te vesti razveselili kmetje, ki komaj še sledijo draginji. Izračuni namreč kažejo, da se je tovrstni reprodukcijski material od lanskega novembra do danes podražil že za 97 odstotkov; najbrž pa tudi zdajšnje cene ne bodo dolgo zdržale, saj INA-Petrokemija »načrtuje« za prihodnje leto približno 30-odstotno podražitev. Nobenega dvoma ni, da nakopičene težave niso le zadeva tovarne (ki letos načrtuje 1,6 milijarde izgube in le 62-odstotno uresničitev proizvodnega načrta), edini »grešni kozel«, na katerega bi obesili vsa bremena, pa prav tako ne more biti le kmetijstvo. Za proizvajalce gnojil bomo morali najti ustreznejšo pot za preživetje; takšna, kakršno zdaj iščejo v Kutini, je bržčas preveč lagodna ... C. Zaplotnik znanjem. Dvanajst let dela v proizvodnji je bilo moja največja izkušnja in znanje, ki sem si ga pridobil, moja druga življenjska diploma. Po nekajletnem delu v tujini in skoraj 10-letnem delu v Ljubljanski banki v Ljubljani se sedaj z veseljem vračam na Gorenjsko. Bančništvo kot poklic mi ni nekaj novega, vendar se bom za razliko od mednarodne aktivnosti, s katero sem se pretežno ukvarjal v Ljubljani, sedaj mnogo bolj posvetil domačim gospodarskim problemom, še posebej tistim, ki so danes tako zelo pereči tudi na Gorenjskem.« Kje začeti? Toliko akutnih problemov trenutno pesti naše gospodarstvo. Banka tu igra veliko vlogo. Nametala sem mu vprašanj o tem, kaj meni o gorenjskem gospodarstvu, katerega bo odslej pomagal krojiti tudi on, kam bomo investirali v prihodnjih letih, kdo bo imel prednost . .. »Gorenjska ima izredno razvito industrijo. Zadovoljni moramo biti, da imamo take gigante, kot so Železarna, Sava, Iskra, da imamo močne lesarje, čevljarje,, tekstilce. V ponos naj nam bodo — z vsemi problemi, s katerimi se ti giganti srečujejo. Vsaka od te industrije je vodilna v Jugoslaviji, Iskra celo v svetu. Tekstilci in čevljarji so se v zadnjem času izredno uveljavili v izvozu. Pomembno je, da dosegajo tudi dobre rezultate. Kvaliteta izvoza je važna! Izvoz je za nas življenjskega pomena. Poglejmo malo čez mejo. Avstrija pri 8 milijonih prebivalstva izvozi za 16 milijard dolarjev blaga in uslug, Jugoslavija pa pri 22 milijonih le za 10 milijard. In od tega gre le polovica na konvertibilno tržišče. Toliko možnosti imamo! Podpreti moramo industrijo, ki se je v mednarodni konkurenci sposobna tolči in ki poleg tega lahko solidno živi in se razvija. Njej mormo nuditi kredite za modernizacijo tehnologije. In treba je vključiti domače znanje. Zunaj je drago! Moderna tehnologija res zahteva mnogo denarja, vendar, če ne bomo naši industriji le-te omogočili, če ne bo uvozila opreme, ni garancije, da bi lahko vzdržala v tuji konkurenci.« »Interesi so veliki, vendar naše delovne organizacije zelo težko pridejo do kreditov.« »V Jugoslaviji je včasih nemogoč koncept pri najemanju in podeljevanju kreditov. Svetovna banka IFC je na primer letos ponudila 32 milijonov dolarjev za izvozno usmerjeno industrijo, ki bi z manjšimi investicijami lahko hitro povečala izvoz. Hiteli smo iskati delovne organizacije, ki so ustrezale pogojem, vendar, ko so bile pogodbe podpisane, smo imeli izredne težave s pridobitvijo soglasja Zveznega sveta za zunanjo trgovino. Malo je PETKOM PORTRET ANIKA LOGAR: Lepo je, če je v napredku delček tvojega »Oblikovalec je lahko uspešen, če ima dobre sodelavce. Iz vsake službe mora znati dobiti potrebne podatke. Mora znati delati z ljudmi, ki so vsak na svojem področju strokovnjaki. Mora se vživeti v tehnološko okolje in povezati teoretično znanje s praktičnim. Vsi, ki delamo pri oblikovanju, se moramo drug od drugega učiti. Delo je zahtevno in zanimivo, vendar drugačno od tistega, kar si mladi ljudje oziroma študentje na fakulteti predstavljajo pod poklicem arhitekt«, pravi Ani-ka Logarjeva, vodja oddelka za oblikovanje v Alplesu. Je uspešna oblikovalka. To dokazujejo številna priznanja za pohištvo, ki ga je oblikovala. Skoraj ga ni leta, da ne bi dobila ključa, diplome ali priznanja. V Alplesu se je zaposlila takoj po diplomi, leta 1970. Začela je kot oblikovalka, potem je bila slabe tri leta vodja razvoja in sedaj je vodja oddelka za oblikovanje, ki je v bistvu štabna služba proizvodnje pohištva. Razen nje delajo v oddelku še trije arhitekti. Praktično ste soustvarjalka celotnega programa Alpleso-vega pohištva oziroma pohištvenih programov, s katerimi se je tovarna uveljavila med potrošniki. »Alples je bil pred leti znan po omaricah za čevlje. Potem so začeli izdelovati predsobe in pred približno dvanajst leti dnevnosobni program. Na tem programu sem začela delati in oblikovala sem pohištvo Artur, ki so ga zelo kupovali, vendar mislim, da ni bil dober, niti lep. Ne spominjam se ga rada.« Katerega programa pa se radi spominjate? »Prvi večji program, ki sem ga samostojno oblikovala je bil program otroškega pohištva Domino. Zanj sem leta 1972 dobila na beograjskem sejmu pohištva posebno nagrado. Na ta program sem še sedaj ponosna. Vendar pa se je slabo prodajal.« Potem ste praktično vsako leto dobili priznanje ali nagrado? »Leta 1973 sem dobila nagrado za otroško pohištvo Mihec. manjkalo, da ni vse skupaj padlo v vodo.« »Kaj pa menite o produktivnosti našega gospodarstva?« »V poprečju je naše gospodarstvo še vedno nizko produktivno. Primerjave kažejo, da so posamezne panoge celo nekajkrat manj produktivne od enakih v svetu. Vendar pogoji so zunaj povsem drugačni. Tam so sposobni mimogrede zamenjati stare stroje z novimi, veliko manj je njihovo gospodarstvo obremenjeno. Na Gorenjskem bomo morali industrijo racionalizirati, modernizirati, ne pa ekstenzivno širiti. Slovenija je majhna, malo ljudi imamo, nimamo surovin. Izhod je le v kvalitetni proizvodnji, v višji tehnologiji, v znanju. Pa me boste zdaj vprašali, zakaj širiti jeseniško Železarno. Kljub temu, da smo majhni, si moramo zagotoviti svojo surovinsko bazo, osnovo za razvoj številnih industrijskih panog. Silno pomembna industrija je to, zato jo moramo modernizirati, čeprav veliko stane.« Ko sem vstopila, se je po telefonu ravno z nekom pogovarjal o ugotovitvah zadnjega posveta s slovenskimi turističnimi delavci na Bledu. Ameriška letalska družba PAN-AM prileti s svojim velikim avionom vsak teden šestkrat na zagrebško letališče. To moramo izkoristiti in pritegniti ameriške turiste. Bled bi moral dobiti vsaj dva hotela visoke A-kategorije, za bogate turiste, željne zapravljanja. Morda bi se dalo dogovoriti, da bi Amerikanci sofinansirali... »Slišim, da se že zavzemate za drugačen razvoj turizma na Gorenjskem.« »Gorenjska ima fantastično geografsko lego, na tromeji smo, Zanj sem dobila tudi posebno priznanje na Bienalu industrijskega oblikovanja. Naslednje leto smo dobili zlati ključ Beograjskega sejma pohištva za sistem Triglav, leta 1975 diplomo beograjskega sejma za sistem Komna in potem je bilo nekaj let presledka. Bila sem na porodniškem dopustu. Leta 1979 je bilo s srebrnim ključem Beograjskega sejma nagrajeno pohištvo Ljubljana, vendar tega nisem oblikovala sama, temveč nas je pri tem delalo več. Letos pa smo dobili srebrni ključ za pohištvo Dom. Razen tega smo dobili nekaj priznanj tudi na drugih sejmih in razstavah.« Rekli ste, da se nekateri oblikovno dobri programi niso dobro prodajali in obratno. »Triglav je bil izreden prodajni uspeh, medtem ko Domino in Komna, ki sta oblikovno zelo dobra programa pohištva, nista pritegnila kupcev. Ce hočeš, da se pohištvo dobro prodaja, ga je treba oblikovati ne le po estetski in tehnološki plati temveč tudi prodajno. To pomeni, da je treba že pri oblikovanju misliti, da kosi niso preveliki, da niso pretežki, da se dajo premikati, ker jih drugače trgovec ne bo pokazal potrošniku in podobno. Veliko pa je seveda odvisno od okusa potrošnikov.« To pomeni, da je pri oblikovanju pohištva treba upoštevati še vse kaj drugega kot materiale, način izdelave in obliko omare. »Večina ljudi ros misli, da je naše delo le to, da naredil omaro, izbereš ročaje in barvo. To je najmanj. Najprej je treba pripraviti dobro modularno mrežo, kot mi pravimo. Zanjo potrebuješ najmanj leto in pol. To je zasnova za funkcionalnost, tehnologijo, prodajnost in še vrsto drugih pogojev, ki vplivajo na končni izdelek in njegovo izdelavo ter prodajo. To dobiš le z računanjem. Potem pa se ti zgodi, da dobiš dobro modularno mrežo, z veliko funkcionalnostjo, ki jo je mogoče dobro delati, vendar omara ni lepa. Šele, ko je osnova pripravljena, se začne iskanje materiala. To pa je že lepo delo in najmanj težko. Je pa to delo, ki je pomembno za prodajo. Lahko je pohištvo še tako praktično, vendar ga potrošnik ne bo kupil, če mu ne bo ugajalo. Ob tem bi povedala, da smo na tem področju v Alplesu že veliko dosegli in če primerjam razmere pri nas z drugimi tovarnami, lahko rečem, da imamo oblikovalci pri nas velike večjo podporo vodstva podjetja in več spodbude.« Kaj ljudje kupujejo? »Predvsem je odvisno od stanovanja. Če pri nas živi največ družin v dvosobnem stanovanju, kjer je spalnica otroška soba in dnevna soba tudi spalnica za starše, potem je izredno važno, da se oprema dopolnjuje. Hkrati imamo prestične kupce, ki želijo velike hiše za-polniti s pohištvom. Vendar moram reči, da smo skušali biti v Alplesu vedno pošteni do kupcev in na prestičnost ni- i smo nikdar igrali.« Kakšen je okus potrošnikov? »Povprečna raven okusa še zmerom ni visoka. Dokler likovna vzgoja ni vgrajena v vse ; učne programe od vrtca, osnovne do srednje šole, ne bo bolje. Razen tega pa moramo j upoštevati različne okuse že \ zato, ker pokrivamo ves jugo- I slovanski trg. Oblikovalec mora upoštevati dejanske razme- i re in to jo včasih zelo težko. * Ste z delom zadovoljni? »Če ne bi bila, verjetno ne bi 1 toliko časa ostala v Alplesu. j Veliko zadovoljstvo je, ko vi-1 diš, da se tovarna razvija, da ? ima dobre programe in veš, dal je v tem tudi delček tvojega | prispevka. Imam rada to delo, i čeprav je industrijsko obliko-vanje pravzaprav dokaj duha-morno. Razživiš se lahko šele v interieru. Imamo namreč močan inženiring in opremljamo prostore po naročilih kupca. Tu lahko uresničimo svoje zamisli in smo bolj svobodni.« L. Bogataj imamo lepote kot Švica in Avstrija. Samo izkoristiti jih ne znamo. To, kar turistom ponujamo danes, je zelo malo. Vsa Evropa gre skozi Gorenjsko, mi pa še cest ne znamo označiti, ne hotelov. Turist mora biti informiran že med vožnjo. Da ob cesti ne smeš postavljati napisnih tabel! Lari-fari! 50 metrov proč jih pa lahko! In turist jih bo zagotovo videl. To je poslovnost! Mi se pa sramujemo povedati, kaj imamo. Neorganizirano ponujamo tujske sobe. Ko bi se vsaj malo zgledovali po Korošcih. Vsaj zunaj bi morali skupno nastopati. V krajih, kot so Kranjska gora, Bled, Bohinj, morda tudi Škofja Loka, bi moral turizem teči vse leto. Le ponuditi je treba rekreativne objekte, lokale, kulturne prireditve. Vlagati moramo v infrastrukturo. Ne mislim, da bomo zdaj v banki lahko delali čudeže in investirali v vse to. Delno že, toda banka lahko da veliko več. Prisotna je v svetu. Lahko svetuje, ponudi svoj marketing, pošilja informacije. Bled si ne more privoščiti svojega marketinga sredi New Yorka. Mi pa smo že tam. Preveč smo vezani na Evropo. Privabiti bi morali turiste iz Amerike, Kanade, Avstralije. Kanadčani silno radi in veliko potujejo. V Avstraliji so naša zveza naši izseljenci. A za to se je teba tolči. Turizem je gospodarstvo, ki zahteva znanje in ljudi, ki ta posel poznajo. Turist mora odhajati zadovoljen. Mi mu pa hočemo potegniti vse iz žepa na primitiven način. Zato ne pride več.« »Na turizem se tesno navezuje tudi naše kmetijstvo.« »Tudi tu imamo velike možnosti. Za živinorejo v najbolj kvali- tetni obliki. A tudi tu ne znamo izkoristiti možnosti. Včasih je bil tu doma sir. Svet vrže vsak dan na trg novo vrsto sira, mi pa sirarne, po katerih smo včasih sloveli, zapiramo. Mlekarne so v izgubah, ker ne znajo iz mleka napraviti drugega kot mleko. Pa krompir! Tako ga hvalimo, izvozimo pa niti tone. Gorenjska bi morala imeti svoj inštitut za razvoj semenskih vrst krompirja. Višja kvaliteta — višja je zanj cena v svetu. Kulture, kot so jagode, ribez in podobno, vzgajajo in za drag denar prodajajo na severu, v Belgiji, Holan-diji, pa še zdaleč nima tam sadež takšnega okusa kot naš. In jabolka! Hvalimo naše vrste, letine, toda izvozimo — nič. Zunaj je vsak sadež s posebno spošlji-vostjo zavit v papir ... Vse to je znanje, vse to delajo ljudje. Denar ustvarjajo pravi, kreativni ljudje.« »In kam bomo prihodnje leto investirali?« »Kreditno-monetarna politika je za prihodnje leto zelo restriktivna. Za investicije ne bi smeli potrošiti več kot letos. Če bomo zagotovili sredstva za redno reprodukcijo, kot je kratkoročno kreditiranje za selektivne namene — priprava izvoza in izvoz, proizvodnja opreme in podobno, in če bo to ostalo v lanskem obsegu, bo kar dovolj. V prvi vrsti bomo kreditirali investicije, ki bodo usmerjene v izvoz, v surovinsko bazo in nujni delež bo šel za kmetijstvo, ki nam bo zagotavljalo razširjeno proizvodnjo hrane, in v turizem, ki bo usmerjen v tuj turizem. Od večjih investicij bodo krediti le za elek-trojeklarno II, ker se ta finansi-ra iz sredstev konzorcija slovenskih bank.« D. Dolenc GLASU STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 30. DECEMBRA 1983 Sedemindvajsetič smo izbrali najboljšo gorenjsko športnico, športnika in ekipo Nuša Tome, Borut Petrič in blejski dvojec Gorenjski olimpijci — CIRIL PRAČEK »Naši cajti so bili drugačni« KRANJ — Alpska smučarka smučarskega kluba Alpetour Nuša Tome, plavalec kranjskega Triglava Borut Petrič in mladinski dvojec Bleda Kra-šovec in Janša so najboljši v sedemindvajsetem izboru za najboljšo gorenjsko športnico, športnika in ekipo. Tako so odločili telesnokulturni delavci Gorenjske, naši športni sodelavci, redakcijski kolegi in kolegi slovenskih časopisnih hiš in športni novinarji Radia in Televizije. Izbira za to leto res ni težka, saj so vsi trije najboljši na Gorenjskem res izvrstno reprezentirali svoj šport na svetovnih smučiščih, plavalnih bazenih v Evropi in Ameriki in na mednarodnih vodnih gladinah. Iskrene čestitke vsem najboljšim v imenu uredništva in naših bralcev. Nuša Tome v tej sezoni do prvih točk Ime Nuše Tome v mednarodni smučarski srenji ni neznano, saj se z alpskim smučanjem ukvarja kot tekmovalka že iz pionirskih vrst. Nuša Tome, ki je doma iz.Gornjih Pirnič, je trin dvajsetletna študentka fakultete za telesno kulturo. Je članica Smučarskega kluba Alpetour iz Škofje Loke. Po uspelih nastopih v pionirski in mladinski vrsti se je kaj kmalu s svojimi imenitnimi dosežki prebila v jugoslovansko žensko A reprezentanco. Lanska sezona se je za Nušo začela s poškod bami, saj je bila pred tem operirana na meniskusu in kljub temu je s svojo trdo voljo kmalu nadoknadila zamujeno. »Zame lanska sezona ni bila slaba. Rezultati in uvrstitve so bile sicer slabši prav zaradi operacije meniskusa in poškodb, ki so se nato vrstile naprej. Toda forma se je dvigovala, a vseeno zaradi visokih startnih številk nisem mogla pokazalo tistega, kar bi lahko. Kljub temu rezultati niso bili slabi, le vrha med najboljšimi nisem mogla ujeti. Škoda je bila tudi v tem, da smo premalo startale v veleslalomu in to se je poznalo tudi nato v nastopih v slalomu«. Za letošnjo olimpijsko sezono so se naša dekleta in fantje skrbno pripravili, saj so predsezonski trening in vadbo izkoristili skoraj stoodstotno. Da je res tako, so pokazali rezultati in odlične uvrstitve v decembrskem svetovnem ženskem in moškem alpskem pokalu. Že uvodna tekma za svetovni pokal v Kranjski gori je to dokazala. Kar tri naša dekleta so bila na tej tekmi med prvo petnajsterico. Najboljša gorenjska športnica Nuša Tome je na kranjskogorski prireditvi zasedla dvanjsto mesto in s tem si je priborila prve sla-lomske točke za svetovni pokal. Še bolje se je Nuša Tome odrezala na drugem slalomu v Sostrieru. Tu je dosegla odlično osmo mesto. »Dobro smo pripravljene za sezono 198.1-84. To so dokazale tudi uvrstitve v decembrskem svetovnem pokalu. Upam, da nam bo šlo tako dobro tudi v nadaljevanju svetovnega pokala in da bomo dobro startale tudi na olimpijskih igrah v Sarajevu? Borut Petrič upa na uspeh v Los Angelesu Plavalec kranjskega Triglava Borut Petrič v svetovnem plavalnem vrhu ni neznano ime, saj je s svojimi odličnimi rezultati in uvrstitvmai med najboljšimi svetovnimi plavalci na 200, 400 in 1500 m kravi. Da je res tako, je dokazal na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih. Letošnjo sezono je najboljši slovenski, gorenjski in tretji med najboljšimi športniki v državi odlično začel že v prvih januarskih dneh. Z bratom Darjanom se je udele žil odprtega mednarodnega prvenstva ZDA. Na tem prvenstvu ZDA v India-polisu je Borut Petrič na 200 in 400 m kravi zmagal in s tem dosegel prvi letošnji .mednarodni uspeh. Na to je prišlo v letni sezoni balkansko prvenstvo na Reki in tudi tu Borut ni ostal praz- nih rok. Čeprav so bile vse priprave v tej sezoni podrejene evropskemu prvenstvu v Rimu, je Petrič tudi na državnem prvenstvu posegel po pivih mestih v vseh disciplinah, ki jih je odplaval. Po uspehih v domačih bazenih je prišlo evropsko prvenstvo v Rimu. V tem olimpijskem bazenu nas je Borut spet razveselil in ponovno dokazal, da je v vrhu evropskega plavanja. Na 200 m kravi je zasedel sedmo mesto. Nato so prišli njegovi rimski dnevi. V disciplinah 400 in 1500 m kravi je zasedel dve drugi mesti. Takoj po evropskem prvenstvu v Rimu sta z bratom Darjanom odpotovala na mediteranske igre v Casablanco. Tudi tu je bil Borut Petrič med najboljšimi. Na 200 m kravi je bil dvanajsti, tretji mesti je dosegel na 400 m kravi in 200 m mešano, medtem ko je bil na 400 m mešano četrti. »Pričakoval sem, da me boste izbrali za najboljšega slovenskega športnika«, je na slovesni podelitvi najboljših slovenskih športnikov dejal Borut Petrič. In ni naključje, da je bil izbran tudi za najboljšega na Gorenjskem. »Po Rimu in Casablanci sem že mislil aktivno prenehati s tekmovalnim plavanjem. Toda premislil sem se in začel spet z redno vadbo. V letu 11)81 so letne olimpijske igre v Los Angelesu. Tu bi rad končal uspešno svojo plavalno kariero. Na te olimpijske igre bom odpotoval le, če bom dobro pripravljen in upam, da tudi bom. Če se ne bom čutil dobro pripravljenega, se bom udeležbi za Los Angeles odpovedal, saj ne bi rad slabo zastopal našo samoupravno socialistično državo in ne poceni prodal svojega plavalnega ugleda.« Robert Krašovec in Milan Janša: Srebro je velika odgovornost Mlada veslača dvojca brez krmarja Robert Krašovec in Milan Janša, člana veslaškega kluba Bled, sta letos na mladinskem svetovnem prvenstvu v francoskem Vichvju presenetila vse, saj sta v tem čolnu osvojila srebrno kolajno. Prav zato ni naključje, da sta najboljša ekipa v našem izboru. Mlada blejska veslača v mladinski konkurenci sta si s trdim delom priborila drugo mesto med svetovno mladinsko veslaško druščino. Prizadevnost,-ki sta jo pokazala na treningih, se jima je bogato obrestovala. Tudi pred prvenstvom sta poskusila v močni svetovni konkurenci in tu bila takoj za odlično posadko vzhodnih Nemcev. To je bil hkrati dober znak za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu. Tu pa sta dosegla več kot sta pričakovala. »Ta srebrna medalja je velika obveza na najino nadaljnjo športno veslaško pot. Še bolj se bova zagrizla v delo in upava, da uspehi ne bodo izostali.« Vrstni red glasovanja Ženske - t. Nuša Tome 43, 2. Mateja Kosirnik 32, 3. Alenka Cuderman 6; moški - 1. Borut Petrič 46, 2. Bojan Križaj 44, 3. Bojan Ropret 22; ekipno — 1. dvojec Robert Krašovec-Milan Janša 32, 2. HK Jesenice 28. PK Triglav in K K Sava 27. D. Humer Jesenice — Nekajkrat ustavim mimoidoče v železarskem mestu in povprašam za Cirila Pračka, nekdanjega tekmovalca, sedemkratnega državnega prvaka v smuku, slalomu in kombinaciji, udeleženca dveh zimskih olimpijskih iger — zadnjih predvojnih 1936. leta v Garmisch Partenkirchnu, ko so kljukasti križi že oznanjali najhujšo morijo v zgodovini človeštva, in prvih povojnih v švicarskem St. Morit-zu, kjer je olimpijsko gibanje pokazalo svojo trdoživost. . . Nikogar nisem spravil v zadrego, vsi po vrsti so vedeli za Pračka. Mimogrede so me še podučili, da je Ciril tudi pisec smučarskih knjig, gorski reševalec in že sedem let trener mladega rodu smučarjev na Blejski Dobravi. Na Murovi stanuje, tam kjer so doma pravi Jeseničani, trdega in skromnega življenja vajeni že-lezarji, kjer so lesene hiše prislonjene ob breg in je med njimi prostora komaj za ozko pot. Na Murovi 19 potr kam in na pragu me sprejme postaven možakar. Ne bi verjel, da je letos dopolnil sedemdeset let, križ ali dva bi mu prisodil manj. Par besed, da sva premostila zadrego, in že je stekel pogovor o »cajtih, ki so bili drugačni od današnjih«. PRVI STIK S TUJIMI SMUČARJI »Prve smuči mi je naredil kolar Rozman iz Bohinja. Poznan je bil daleč naokrog in pri njem so se ustavljali tudi gospodje i/. Ljubljane. Ja, trinajst let sem bil star, ko mi je mama smuči prodala, ker je pri hiši zmanjkalo denarja. Z nabiranjem borovnjc, gob in malin sem prislužil nove, meter in sedemdeset dolge, iz jesenovega lesa brez robnikov. Lepo je bilo z njimi smučati po pršiču, na zglajenem in trdem snegu pa niso prijele. Prva slalomska tekma na Gorenjskem je bila v Črnem vrhu nad Jesenicami 1931. leta. Nastopili so Heim, Žnidar, Novak, Klein, Benedičič, Urbar ... S štartno številko ena sem na prvi tekmi v svojem življenju zasedel prvo mesto Dve leti kasneje smo se Jugoslovani udeležili prvega svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v Innsburcku, kar je bil naš prvi stik s tujimi smučarji. Dobrih uvrstitev se nismo mogli nadejati. Tekmovalci iz razvitejših alpskih dežel so imeli veliko boljše možnosti za vadbo; imeli so žičnice, medtem ko smo pri nas še vedno trenirali peš.« USPEHA V GARMISCHU IN ZAKOPANIH »Olimpijske igre so bile vaba za vsakega športnika. Kandidati za Garmisch smo se pod vodstvom avstrijskega poklicnega smučarskega učitelja pripravljali na Krvavcu; ker pa je bilo tu premalo snega, smo se preselili k Staničevi koči v triglavsko pogorje. Štirikrat na dan smo peljali smuk z višine 2400 metrov na 1580 nadmorske višine. Nazaj grede smo vsakič »štanfali« pro- Zgodovina zimskih olimpijskih iger — St. Moritz 1948 Trdoživo olimpijsko gibanje Po končanih četrtih zimskih olimpijskih igrah v Garmisch Partenkirchnu je prišlo do hudega spora med mednarodnim 'olimpijskim komitejem in mednarodno smučarsko zvezo, ker olimpijski očetje niso dovolili nastopati na igrah avstrijskim in nemškim smučarskim učiteljem. Za prireditelja petih iger 1940. leta so sprva imenovali japonski Sapporo, zatem Oslo in St. Moritz, toda vsi po vrsti so odpovedali organizacijo iger, tako da je nazadnje čast ponovno pripadla Garmischu. Ko pa je 1. septembra 1939 Hitler napadel Poljsko, je bilo konec iluzij ... Najhujša morija v zgodovini človeštva je za osem let' preložila igre. Zavrto olimpijsko gibanje je ponovno oživelo 1948. leta z igrami v St. Moritzu, na katerih pa niso nastopili športniki Nemčije in Japonske. Medtem je otopela tudi ostrina spora med olimpijskim komitejem in smučarsko zvezo, hkrati pa je zbledela tudi delitev smučarjev na učitelje (profesionalce) in tekmovalce (amaterje). Prve povojne igre so potrdile, da je olimpijsko gibanje trdoživo in da se za njegovo prihodnost tudi v času hladne vojne ni treba bati. 30. januarja 1948 se je na ledenem stadionu v St. Moritzu zbralo 878 športnikov iz 28 držav, med njimi tudi 17 Jugoslovanov. Alpsko smučanje je na teh igrah postalo enakovredno nordijskemu, saj so podelili kolajne v moški in ženski konkurenci kombinacije, slaloma in smuka. V olimpijski program so prvič uvrstili skele-ton, ki ga je na kasnejših igrah zamenjalo sankanje; predlagali pa so tudi uvedbo zimskega peteroboja (tek na 10 kilometrov, streljanje, smuk, sabljanje in jahanje). Jugoslovanskim olimpijskim kandidatom je zima obrnila hrbet, saj so komaj našli sneg za vadbo. Tekači so se pod vodstvom Janka Janše pripravljali na Zatrniku, skakalci v Planici, smučarji pa na Črnem vrhu, kjer je Matov/. Lukaru ob pogledu na prvo žičnico v Jugoslaviji hudomušno pripomnil: »Nič več ne bomo vozili v breg na žgance, šlo bo na elektriko!« Jugoslovanski olimpijci so odšli v Švico s skromnimi upi. Že vnaprej je bilo jasno, da se ne bodo mogli meriti z mladimi, ki jih grozote vojne niso tako prizadele kot jugoslovansko mladino. »Švicarske igre so bile neverjetna sprostitev po vojni, ki jo je vsak tako ali drugače občutil na svoji koži ... borili smo se pošteno ... šlo je tudi za prestiž naše države .« je kasneje izjavil olimpijec, smučar Franci Čop. Prvo merjenje moči med smučarskimi šolami tedanjih velesil alpskega smučanja je prineslo zmagoslavje Francozom. Naši za smuk zaradi pomanjkanja snega v domovini niso bili najbolje pripravljeni. Tine Mulej je kljub padcu zasedel odlično 26. mesto med 120 tekmovalci; Saša Molnar, ki je živel in treniral v Švici, pa je po zelo dobrem času v zgornjem delu proge padel in zlomil smučko. Več sreče so imeli naši v slalomu, kjer je Molnar osvojil 18. mesto. Med jugoslovanskimi skakalci so v domovini največ pričakovali od Janeza Polde in Karla Klančnika, ki pa se v prvem skoku v megli in vetru nista najbolje znašla. V drugem poskusu je Polda prekosil samega sebe, dosegel najdaljšo daljavo, ki je bila le za poldrugi meter krajša od rekorda skakalnice, vendar je kmalu po doskoku padel in si zlomil smučko Po zlu je šla zanesljivo najboljša jugoslovanska uvrstitev v St. Moritzu. Zanimiv je bil nastop Norvežana Birgerja Ruuda, zmagovalca v skokih na dveh prejšnjih igrah, ki ga tudi koncentracijsko taborišče med vojno ni zlomilo; pri 36 letih je osvojil še tretje olimpijsko odličje, tokrat bronasto. V teku na 18 kilometrov so Švedi dosegli trojno zmago, naši pa so se bolje kot v tem teku odrezali na 50 kilometrov. Poro čevulec Poleta je njihov nastop ocenil kot zadovoljiv, saj so na težki progi, v hudem premagali valcev. mrazu več in ob pihanju vetra favoriziranih tekmo- UVRSTITVE JUGOSLOVANOV -alpsko smučanje — SMUK: 36. Tine Mulej, 54. Slavko Lukanc, 71. Ciril Praček, 80. Jože Bertoncelj; SLALOM: 18. Saša Molnar, 27. Matevž Lukanc, 36. Franci Čop, 40. Tine Mulej; KOMBINACIJA: 34. Slavko Lukanc, 37. Matevž Lukanc, 51. Jože Bertoncelj; nordijsko smučanje — TEK NA 18 km: 51. Tone Razinger, 53. Matevž Kordež, 55. Jože Knific, 56. Tone Razinger, 69. Ix)jze Klan-čnik; TEK NA 50 km: 14. Jože Knific, 15. Franc Smole j, 16. Matevž Kordež; ŠTAFETA 4x10 km: 9. Jugoslavija (Razinger, Pogačnik, Kordež, Knific); SKOKI: 23. Karel Klančnik, 32. Franc Pribošek, 41. Janez Polda, 43. Janez Mežik; KOMBINACIJA: 24. Tone Razinger. Prihodnjič: Oslo 1952 go, popoldne pa nam je Harer postavni še kole, da smo vozili slalom. S skromnimi upi je peterica odpotovala v Garmisch, kjer so prireditelji na vsakem koraku poudarjali mogočnost Nemčije in navduševali ljudi za ideje nacional-socializma.« »V drugem teku je Praček gledalce naravnost prevzel. Nihče ni pričakoval od mladega Jeseničana tolikšnih sposobnosti. Zboljšal je svoj drugi tek za celi dve sekundi in pustil za seboj celo vrsto tekmecev drugih narodnosti,« je 10. februarja 1936 zapisal Slovenec Uspehi treninga v pogorju Triglava na Rožci, kjer je Praček pogosto vijugal med koli (in si kje v zavetju za kosilo kuhal čaj), so se že pokazali. Na olimpijskih igrah je zasedel 14. mm v slalomu, 16. v smuku in 15. v kombinaciji. Največji uspeh pa je dosegel tri leta kasneje na svetovnem prvenstvu v Zakopanih na Poljskem, kjer je osvojil j sedmo mesto. To pa je bila vse do Lake 1 Placida 1980. leta, ko je Križaj v veleslalomu zasedel četrto mesto, najboljša jugoslovanska uvrstitev na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. »Vojna je zavrla razvoj smučanja in olimpijskega gibanja nasploh. V svobodi se je oboje spet razmahnilo. V Sloveniji smo takrat imeli že več kot deset tisoč smučarjev, na tekmah se jih je zbralo tudi sto in več. Pri 35 letih sem se še drugič uvrstil v olimpijsko ekipo. Za kak podvig nisem bil več sposoben. V ospredje so se že prebijali mladi — nadarjeni in borbeni Tine Mulej pa brata Lukanc in kasneje Janko Štefe To so bili fantje, ki so se znebiii manjvrednostnega občutka pred tujimi tekmovalci. Če bi jim omogočili vadbo v tujini, bi že takrat — to si upam trditi -- imeli olimpijskega zmagovalca ali vsaj eno od kolajn. Poglejte, odkar smo sedanjemu rodu smučarjev omogočili j priprave, kakršne imajo v ostalih alpskih deželah, dosegamo njim enakovredne rezultate. S tem ne zapostavljam truda in sposobnosti Vogrinca Gartnerja in ostalih ...« DANES SMUČAR LE VADI IN TEKMUJE »V naših časih je bilo drugače. Le nekaj dni pred pomembnejšimi tekmovanji smo se zbrali na skupnih pripravah, vso ostalo vadbo je vsak opravil na svoje stroške. Sami smo kupovali smuči, se odločali za maže. Varno-vezi so se pojavile šele ob koncu petdesetih let; dotlej pa je redka tekma v smuku minila brez zlomljene noge. Tine Mulej, ki je bil zelo borben tekmovalec, jo je le redko zimo odnesel brez poškodbe. Danes alpski smučar edino smuča — vadi in tekmuje. Smuči mu po njegovih zahtevah izdelajo v tovar ni, o mažah je vseeno, ali kaj ve ali mi proge za trening pripravijo drugi: ob tem pa imajo najboljši zagotovljeno tudi eksistenco, ker za srnučarijo sto- ; podjetja in denar.« Sarajevo se približuje. Je tudi v.is ti prijela »olimpijska mrzlica«? »Sam sem bil vrsto let tekajjpovalMjI zadnjič sem na državnem prvenstva nastopil pri petdesetih, in vem. kal je, če tekmkovalca že vnaprej obreaae njujejo z uvrstitvami. Zato ne razu mem naših smučarskih delavcev Im '■ delajo načrte kot v tovarnah lol ko bronastih, toliko petih bedasto!« zlatih, mest. toliko • To je C. Zaplotnik Mencinger zmagovalec delavskega prvenstva — Šahovska sekcija tovarne Elan iz Begunj je v Lescah priredila posamično delavsko prvenstvo Gorenjske v šahu. Nastopilo je 20 šahistov, med njimi tudi dva mojstra FIDE in pet mojstrskih kandidatov. Zmagal je Vojko Mencinger (Železarna Jesenice) pred Leonom Mazijem (Iskra Kranj) in Rudijem Ostermanom (Veriga Lesce) — vsi so zbrali po sedem točk, četrti je bil Rado Bumbar (Kranj), peti Franc Ravnik (Železarna Jesenice), šesti Dušan Jokovič (Gorenjski sejem Kranj) in sedmi Dušan Borštar (Peko Tržič). — T. Benedičič Srečanje starejših gorenjskih šahistov — Na tradicionalnem srečanju starejših šahistov in šahovskih delavcev Gorenjske se je zbralo 12 zanese- njakov, ki so se med drugim pomenil tudi za šahovnico. Zmagal je Kaše pred Štimcem in Rozmanom. Mira Pire, veteranka gorenjskega šaha, je za udeležbo na vseh dosedanjih srečanjih prejela pohvalo, spomnili pa so M tudi pokojnega šahista in šahovskfifM delavca Karla Misjaka. Naslednjo srečanje bo septembra v škofji Loki — V. Perović Pora/ gorenjskih šahistov — Na tradicionalnem dvoboju gorenjskih šahistov s kamniškimi in domžalskimi na 50 deskah v Škofji Loki so slavili gostje. Zmagali so z izidom 58:38 in osvojili prehodni pokal. V trajno \t pa ga bo dobila ekipa, ki bo prva zbra 1000 točk. Naslednji dvoboj bo oktobra v Domžalah. —.V. Perović Pomemben prispevek ozdravitvi Blejskega jezera u so končali z obnovo kanalizacije od hotela Toplice do J D° poletja nameravajo položiti še nov obalni kanal line dvorane — Obnova petdeset let starega in zane-a cevovoda je pomemben prispevek k ozdravitvi Blej-jezera, saj se je poprej skoraj 400 litrov najčistejše jezerske m sekundo stekalo v kanal - Za ljudi na cesti je.letos- nje odplak. Cevi bodo sedaj lahko s letoš- •je skorajda neopazno pote »nova dober kilometer dolge-i>alizacijskega cevovoda od ho-oplice do Mlinega. Promet je * potekal nemoteno, mimoidoče ustavljali le ob odprtih ja-Jz katerih so delavci nosili pe-kamenje; celo deske, pločevi-posoda, krampi in lopate ter ropotija je bila vmes. Zgovo-j *»kaz, kaj vse so ljudje metali v •Bazacijo. fancin Miha Pelko sta s svojimi mi začela z obnovo kanala mar-»ietos, končala sredi oktobra. Na Weljkovem posvetu, ki ga je '*alo Komunalno gospodarstvo '*ovIjica, sta podrobno, celo s fil-~* pojasnila, kako je delo potekali kfr ^k0-* povemo, da se jima 'ioris Setina, predsednik radovlji-^občinske skupščine, zahvalil za po opravljeno delo, predvsem pa Hi ker sta pripomogla, da se je po '#1 strokovnih dilem tehnica ven-Weprevesila v prid obnove petde-*iet starega cevovod^, saj bi bila Wnjanovega veliko veliko dražja. m zavoljo strokovnih dilem in Jtoh podatkov se je začetek ob-zavlekel za tri mesece. Odloči-> je dokončno padla, ko sta se *e in Miha Pelko spustila pod *iJo, si ogledala, kakšen je cevo-* ter zagotovila, da se ga splača -aviti. ■•ajprej sta kar po gladini jezera la začasen cevovod za odteka- pridom uporabili kje drugje. Nato sta z delavci začela čistiti cevovod jajčaste oblike, ki je star petdeset let. Na svetlo so znosili kar 125,5 pro-storninskih metrov materiala, kar zgovorno pove, kako zanemarjeno je bilo njegovo vzdrževanje. Otrdeli material se je nabral tudi na obodu in morali so ga izsekati kar za 12 prostorninskih metrov. Na začetku je bil cevovod celo zamašen, tako da niso mogli skozenj. Cevovod, ki je visok 1,2 metra in širok 80 centimetrov, je krepko puščal. Ker poteka v glavnem pod ravnijo Blejskega jezera, je voda v številnih razpokah našla pot vanj. Na sekundo je odteklo v kanal skoraj 400 litrov najčistejše jezerske vode, zato je obnovljeni cevovod pomemben prispevek k ozdravitvi Blejskega jezera. Seveda ne le zaradi tega, ker je jezerska voda tekla v kanal, temveč tudi zato, ker so v jezero našle pot odplake, ki niso mogle teči skozi zamašen cevovod. Razpoke so zamazali z betonom, najtežje jih je bilo na dnu, kjer je voda najbolj vdirala, ko so odstranili material. Na koncu so dno v celoti premazali z betonom. Očistili so tudi vse jaške, ki so bili zasuti, celo zabetonirani in asfaltirani. Na novo so speljali tudi obrežne studence v jezero. Delo sta nadzorovala oba investitorja, Zveza vodnih skupnosti Slove- nije in Komunalno gospodarstvo Radovljica. Na koncu so pustili cevovod še mesec dni prazen, da bi se pokazale morebitne napake. Preverba je pokazala, da je bilo delo dobro opravljeno, Franc in Miha Pelko pa dajeta petletno garancijo. Obnova je veljala 14 milijonov dinarjev, od tega je Pelkov račun znašal 12,7 milijonov dinarjev, ostalo so porabili za dokumentacijo in soglasja ter za 408 metrov plastičnih cevi za začasni cevovod. Za obnovo cevovoda je bi! ysel a kor skrajni čas, saj so se razpoke večate in grozile, da se bo cevovod sesedel. V tem primeru bi se pogrezni-la cesta na obali, jezerska gladina pa bi se znižala za dva metra in pol. Za zaščito M kanala, kakor ga imenujejo, pa bodo morali urediti brežine jezera, saj počasi drse proti vodi. Nekaj priključkov na prenovljeni kanal so že uredili, nekatere bodo še morali. - Na Bledu bodo morali pri kanalizaciji še marsikaj postoriti, kar bo brez dvoma prispevalo k bistrejši jezerski vodi. Načrte imajo že pripravljene za položitev novega obalnega cevovoda od hotela Toplice do festivalne dvorane v dolžini 600 metrov. Stari je tako dotrajan, da ga ni moč popraviti. Dogradili naj bi ga do začetka poletne sezone. Kot pomnik ničkaj pametnega ravnanja v preteklosti bo tako ob Toplicah ostalo črpališče, za katerega že danes nihče več ne ve, čemu so ga zgradili. Velik problem pa ostaja odvajanje odplak iz Velike in Male Zake. Vsaj začasno bi jih kazalo speljati s pomočjo kraka natege v kanalizacijo. M. Vočjak tatovni popotnik Igor Kadunc l dvignjenim palcem po svetu ^ ■F Li. * ljudje, ki ne zdrže dolgo doma, -'»ko toliko časa morajo na pot, Wt je njihovo življenje pusto in Igor Kadunc sodi mednje, lova posebnost je, da potuje z av-"itopom. Polne zanimivih doživetij '■»to njegove poti po svetu, saj je •fcrtno v stiku z ljudmi. Neposred-*občuti utrip življenja tuje dežele* rasni se mu zdijo turisti, ki niti Mobusa ne stopijo več, temveč v.ozi okno slikajo starodavne tnenike in mirno žvečijo naprej - u, doma pa se hvalijo, kje vse foto ga sprašujejo, v čem je ttroost stopanja, kajti redko se • dogodi, da bi dolgo z dvignjenim ft*m stal na cesti. Fantje mislijo, majo dekleta prednost. Kdaj pa morda že, pravi Igor, toda bi-M prednosti vendarle nimajo. ■Mo je odgovoriti, v čem je skrivil vsakdo stopa na svoj način. >■ je pomembno, kretnja, pogled, fblaćenje, obnašanje . . . Predvsem .''■o obnese zanemarjena, umazana ■Mnjost, niso primerni predolgi pa I ^ ne prekratki lasje. Skratka, ne biti .hipijaš' v najslabšem po-**nu besede, temveč povsem običa-ovek. Tudi tedaj, ko voznik že -tavi, še ni rečeno, da te bo peljal, "emben je torej tudi prvi besedni i) obnašanje, ko že sediš v avtu. - voznik te lahko kmalu odloži, m sredi velemestnega vrveža, od pirni moč stopati naprej. Lahko p. krene celo s svoje poti in te pope-fktvojttnu cilju, morda celo pova-/, kjer ti ponudi večerjo, pre- ; r i stopanjem nikoli ni imel h težav, kaže, da je pravi »tip« Ko je še hodil v šolo v Ljublja-»ta s prijateljem često za šalo plenila stavo: kdor bo prvi, v Kra-Jjunaroči pivo, drugi ga plača. Niko-Mpnisem plačal, se smeje Igor. Četudi bi imel denar, bi potoval z Vstopom, pravi. Res jo, da to lažje lavna zahvala Kranj — Izvršni odbor Društva V pomoč duševno prizadetim ob-'»10 Kranj se zahvaljuje vsem, ki IIM) na kakršenkoli način po-Mfali pri reševanju problemati-teduševno prizadetih oseb v letu U,Obenem z zahvalo izrekamo "m organizacijam združenega Mft, delovnim organizacijam, temeljnim organizacijam, interes-skupnostim, krajevnim cipnostim, samoupravnim orga-MM ter vsem delovnim ljudem in '//anom obilo sreče in uspehov v 1984 r počno mladi, saj včasih moraš spati tudi pod milim nebom. Toda doživetja na poti so nenadomestljiva. Nenehno si v stiku z najrazličnejšimi ljudmi, vstopiš v njihov vsakdan, spoznavaš njihov način življenja, mišljenje, občutja, resnično dihaš zrak tuje dežele, polniš svojo popotno torbo z drobnimi doživetji, ki veliko povedo. Veliko lahko storiš tudi za svojo deželo, kajti ljudje te nenehno sprašujejo, od kod si, kako je pri nas. Igor je prepotoval dobršen del sveta in pravi, da nas najbolje poznajo v severnoafriških deželah. Tam vsi takoj dodajo Tito in že steče prijateljski pogovor. Drugod po svetu Jugoslavijo mešajo s Češko, Poljsko, hitro pa vedo, kje leži, če omeni Italijo, Avstrijo, Nemčijo. Morje je Igorju največja ovira. Največje popotne izdatke terja. Da bi dobil delo na ladji in si tako prislužil pot, je težko mislitf, saj so danes trgovske ladje tehnično dobro opremljene, in ne potrebujejo priložnostnih delavcev. Najcenejša so tako čarterska letala. Največ denarja porabi, da pride v deželo, ki jo želi spoznati. Tam pa ima denar le za najnujnejše. V nahrbtniku tovori šotor, spalno vrečo, mali plinski kuhalnik ... Letos poleti se je skoraj tri mesece potepal po Japonski. Vsa pot ga je veljala 100 tisočakov, od tega dobrih 80 tisočakov le pot z letalom do tja. Tam pa je živel skromno, s petsto dinarji v povprečju na dan, kar je resnično malo za drago Japonsko. Cesto je spal pri japonskih družinah, pogosto se mu je dogodilo, da so ga povabili na dom. Japonci so resnično prijazni in gostoljubni ljudje, o čemer malo vemo, pravi Igor. Tolikšnega gostoljubja je bil deležen le še med Eskimi, ki pa so vendarle malce bolj zaprti vase. Niso vajeni turistov, ki jih med Eskimi na Grenlandiji ni srečal. Morda so ga zato z velikim zanimanjem sprejeli medse. Četudi žive v mestu, imajo še vedno nekaj, .beduinskega' v sebi, saj ob nedeljah ob bližnji vodi postavijo šotore, sušijo in jedo surove ribe. Japonci, ki se vsak dan srečujejo s turisti z vseh koncev sveta, niso prija- Naši rojaki v Clevelandu so ga krstili za kralja cest. Kar niso mogli verjeti, da si nekdo iz »starega kraja« z nekaj dolarji v žepu upa na dolgo pot na Aljasko. Igor Kadunc je z avtoštopom prekrižaril dobršen del sveta. Letos poleti je spoznal daljno Japonsko. S toplimi pomladanskimi dnevi se bo v njem spet prebudila sla po spoznavanju tujih dežel. Še Avstralije in Južne Amerike nima v svoji popotni malhi. zni in gostoljubni zavoljo zanimanja za tujce, temveč so takšni sami po sebi. Radi pomagajo človeku. Japonska in njeni ljudje so zato Igorju najbolj prirasli k srcu. Največ kilometrov avtoštopa pa je Igor nabral na poti na Aljasko. Na začetku ga je doletela smola in ves denar je moral odšteti za letalo do New Yorka, kjer se je znašel s petimi dolatji v žepu. Toda v Ameriki je vse mogoče in s prodajo senčnih klobukov po velemestnih ulicah je zaslužil toliko, da se je lahko podal naprej. 17 tisoč kilometrov je prestopal tisto poletje. Ko se je vračal čez Kanado, se je ustavil pri naših rojakih v Clevelandu, ki nikakor niso mogli verjeti, da si nekdo iz »starega kraja« upa kaj takšnega. Krstili so ga za kralja cest in mu stisnili v roko toliko dolarjev, da je brez težav prišel domov. Z vseh svojih potovanj Igor prinese posnete filmske trakove, opremi jih z originalno glasbo in čez zimo predava po šolah, in posameznih krajih. Posebej po Gorenjski, saj je doma iz Srednje vasi pri Šenčurju. Posebej navdušeno ga poslušajo njegovi šolarji, učenci osnovne šole na Brodu pri Ljubljani, kjer Igor poučuje glasbo. Igor je akademski glasbenik — trobentač. Trobento je začel igrati pri dvanajstih letih, zdel se mu je glasen, privlačen inštrument. Že po letu dni je začel igrati pri kranjski pihalni godbi in morda se še spominjate malega fantiča, ki je stopil na stol, da so ga ljudje lahko videli. Študentska leta, najbolj brezskrbna in zato primerna za potovanja, so za njim. Danes ima le letni dopust in k sreči ima učiteljski kolektiv osnovne šole na Brodu pri Ljubljani kaže razumevanje za njegovo popotno strast in mu odobri tudi kakšen teden izrednega dopusta. Kam bo šel prihodnje poletje? S toplimi pomladanskimi dnevi se bo v njem spet prebudila sla po spoznavanju tujih dežel. Njegova velika želja je spoznati Avstralijo in Novo Zelandijo, nato še Južno Ameriko. M. Volčjak Posebne privlačnosti Kriške gore Lep razgled in domačnost Koča na Kriški gori nikdar ne sameva, letos pa jo je obiskalo prek tri tisoč planincev — Za to ima zasluge tudi oskrbnik Rado Pančur, 44-letni operni pevec iz Tržiča — Ustrežljivost in dobra volja sta njegovo vodilo Tržič — Kriška gora, dobrih 1580 metrov visok vrh v zahodni skupini Kamniških Alp, ni priljubljena le domačinom, ampak jo radi obiskujejo ljubitelji planin od vsepovsod. Kljub svoji skromni višini namreč slovi po čudovitem razgledu; pogled z nje sega na jug daleč proti širni Ljubljanski kotlini, na severu prek Lomske doline pozdravlja nazobčane grebene Košute v Karavankah, na zahodu se dotika Triglavskega pogorja in na nasprotni strani objema skalni svet Storžiča. Na goro vodijo pretežno lahki dostopi iz več krdjev, z nje pa sta možna tudi prehoda prek Male Poljane do Doma pod Storžičem in po južnem pobočju Storžiča na Kališče. Mnogi izletniki iz bližnje okolice in še številnejši obiskovalci Slovenske planinske poti iz krajev širom po naši domovini se radi ustavljajo v privlačni koči, ki so jo postavili vrh Mežnarjeve senože-ti 1952. leta in jo oskrbuje Planinsko društvo Križe. Koča nikdar ne sameva tudi zaradi znane domačnosti oskrbnikov, za katero je letos veliko prispeval 44-letni oporni pevec Rado Pančur iz Tržiča. »Spomladi mi je predsednik kriških planincev ob srečanju potožil,« pripoveduje Rado, »da so ostali brez oskrbnika na Kriški gori. Bolj za šalo sem ga potolažil, da bom jaz prišel gor, če ne bodo našli drugega. In res se je to zgodilo. Čeprav me je kot ljubitelja planin večkrat obšla tiha želja po spoznanju oskrbni -škega 'življenja, nisem pričakoval, da se mi bo tako kmalu uresničila. Namesto obiskovalca nadvse priljubljene gore sem moral prevzeti vlogo tistega, ki v koči sam sprejema goste.« No, to mu ni bilo ravno težko, ker je kočo dodobra poznal že od prej. Pa tudi njegova vedra narava, preprost in priljuden značaj ter resen odnos do slehernega dela so mu bili v pomoč; slednjega je razvijal najprej v osnovnem poklicu vodovodnega instalaterja in pozneje, po 1906. letu, kot stalni član Opere v Ljubljani, kjer dela še danes. Ob strani mu je prav tako njegova družina — žena Mija, delavka v Peku, pa 17-le-tni sin Boštjan in 4-letni Klemen. Poleti so se iz domače hiše pod Kriško goro kar skupaj preselili v kočo na njej. Cenjena gostoljubnost »Letošnje poletje,« pojasnjuje sogovornik, »je bilo za planinarjenje ugodno. Zato je našo kočo, ki je med 15. junijem in sredino septembra stalno odprta, obiskalo prek tri tisoč planincev. Med tednom so prihajali v glavnem gostje, ki hodijo po planinski transverzali, ob koncu tedna pa tudi drugi obiskovalci, predvsem domačini. Prijetno me je presenetil obisk planincev vseh starosti in še posebej starejših ljudi iz oddaljenih krajev, ki so se neglede na vreme pogosto vračali.« Razlogov za vračanje so pravzaprav imeli več. Na prvem mestu je bila prav gotovo gostoljubnost v koči, kjer so ponujali ne predrago in okusno hrano; ne le enolončnice, tudi sirove štruklje in domač ma-selnik so imeli često na jedilniku. Za osvežitev so postregli z domačim mlekom ali čajem, z vso drugo pijačo pa so kočo oskrbovali kriški planinci. Med vsem drugim, kar je privabljalo ljudi v kočo, je bilo najpomembnejše vedro vzdušje. Oskrbnik je po napornem celodnevnem delu rad prisedel k družbi in ji »postregel« še z dobro voljo. Beseda je dala besedo, pesem se je razlila v prepevanje in pogosto je lučka s Kriške gore dolgo v noč svetila v dolino. »Vloga oskrbnika je,« naglasa Rado, »da življenje v postojanki naravna po željah gostov. K nam prihajajo mnogi ljudje zaradi razvedrila in sprostitve. Zakaj jim ne bi zapel lepih pesmi O Kriški gori, Storžiču, Zelenici, ali drugih planinskih in narodnih, ki jih v dolini ni več slišati? Saj je tako lepo, ko se množica obiskovalcev spoji v celoto, v kateri je polno topline, lepih besed in prijateljstva! To človeku pomaga, da se lažje vrača v dolino k vsem obveznostim.« Zadovoljstvo pomaga tudi njemu, da lažje pre-mošča ovire med prostovoljnim in poklicnim delom. Le z dobro voljo, ki mu je ne zmanjšujejo niti drobne skrbi pri upravljanju postojanke niti pešačenje ob vsakem vremenu, namreč zmore /družiti sedanje oskrbovanje koče in nastope v operi konec tedna. Tudi praznike preživlja na Kriški gori; ves navdušen pripoveduje o letošnjem silvestrovanju v koči za okrog 70 najavljenih gostov, katere čaka obilje dobre hrane in izvirnega razvedrila. Snuje celo načrte za prihodnje leto, ko namerava še o.sU, oskrbnik. »Upam, da bom s pridobljenimi izkušnjami v letošnji sezoni uspel zadovoljiti tudi bodoče potrebe gostov. Zmogljivosti koče s približno 70 sedeži in 40 ležišči bodo kar zadostovale, upravljale! koče pa bodo morali razmisliti o boljši opremljenosti kuhinje in ustreznejšem ogrevanju za jedilnico pozimi. Če si bomo še naprej skupno prizadevali za zadovoljstvo gosta, obisk Kriške gore zagotovo ne bo upadel. Tod bom ostal oskrbnik, dokler mi ne bo zmanjkalo dobre volje,« končuje pogovor Rado Pančur, ki je med planinci priljubljen prav zaradi te svoje odlike. Besedilo: S. Saje Slika: F. Perdan Planinsko priznanje Ivanu Cvaru — Med priložnostno svečanostjo minulo sredo zvečer na Brdu pri Kranju, ki so se je med drugimi udeležili predsednik PZS Tomaž Danovec, dr. Miha Potočnik, predstavniki kranjske občinske skupščine in PD Kranj ter pripadniki armade, so ■izročili sedanjemu predsedniku Skupščine občine Kranj visoko planinsko priznanje. Planinska zveza Slovenije gaje namreč nagradila z zlatim častnim znakom za dolgoletno sodelovanje in pomoč pri razvoju planinske organizacije ter delovanju gorske reševalne službe. Kot vodilni delavec Iskre se je Ivan Cvar zavzemal tudi za razširjanje organizirane planinske dejavnosti v tem kolektivu. (S) — Foto: F. Perdan O L, A S 16 STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 30. DECEMBRA 1983 Novo leto bomo nazdravili z vinom Kapljica iz Goriških Brd Čeprav so briška vina poznana že vrsto let, še nikdar niso bila tako cenjena kot zadnja leta. Kmetijska zadruga Goriška Brda je lani prejela mednarodno priznanje kot »hiša kakovosti«, predlani so strokovnjaki briško zlato rebulo uvrstili med sto najboljših vin na svetu, merlot, tokaj, pinot in rebula pa so prejeli vrsto zlatih medalj na razstavi vin v Ljubljani. Veliko povpraševanje je tudi po novostih v njihovem proizvodnem programu — po namiznem rdečem vinu in briškem roseju. Goriška Brda so najzahodnejši košček Slovenije med rekama Idrijco in Sočo, deželica gričev med hrbtom Sa-botina in rogljato Krminsko goro. Že davno so Brici spoznali, da so tu naravne razmere za vinogradništvo, kot le malokje v svetu. To so vedeli tudi tuji gospodarji, ki so si dolga desetletja in stoletja lakomnili Brda in briško vino. / Napredni kmetje so kmalu spoznali, da se je moč izkoriščanju upreti le s trdnim zadružništvom, z organiziranim pridelovanjem grozdja ih prodajanjem vina. Pred 30 leti so v Dobrovem pričeli graditi vinsko klet, ki je vnesla korenite spremembe v zastarelo obdelovanje starosortnih nasadov in kletarstvo. Ko je bila klet dograjena, je bila njena zmogljivost 4.400.000 litrov vina. Kasneje so jo večkrat povečali in danes sprejme že 17 500.000 litrov. Letošnja letina v Brdih ni bila tako obilna kot lani. zato pa je bilo grozdje zaradi ugodnega vremena bolj kakovostno. Briški kmet, ki ima s članstvom v zadrugi zagotovljeno gospodarsko in družbeno varnost, je dolžan ves pridelek grozdja oddati Kmetijski zadrugi Goriška Brda. Vinska klet pa mora ne glede na to, kakšna je letina, vse grozdje tudi odkupiti. Zadruga tudi v primeru skromne letine niti kilograma grozdja ne »uvozi« iz ostalih vinorodnih predelov Jugoslavije. Predela le lastni pridelek in grozdje svojih članov. To pa je tudi razlog, če katero leto v trgovinah ali gostinskih lokalih ni za-& ■ britka kapljice. ki klet' Dobrovo je svetovno znan proizvajalec rebule; med njimi je naibol) cenjena briška zlata, ker vsebuje najmanj žvepla. Strokovnjaki trdijo, da dobro dopolnjuje različne predjedi, ribe in belo meso. Iz skrbno izbranega grozdja izdelujejo briško penečo rebulo. Z njo postrežemo kot aperitiv ali ob slaščicah, ko ima temperaturo osem stopinj. Domovina merlota je francoski Bordeaux. preko Italije pa se je tovrstna trta razširila tudi v Brda. Briški merlot je lahko pitno vino. Gostom ga je najbolje ponuditi, kadar so na mizi pečeno meso, meso na žaru. sir ali divjačina. Briški tokaj je belo vino, bogato z alkoholom, pijemo ga kot aperitiv, dobro pa gre k juham in vsem vrstam sira in mesa. Briški beli pinot pa prija, če ima temperaturo 10 do 12 stopinj in če so na mizi ribe, jajca, siri ali pečeno meso. Letošnji novosti v proizvodnem programu vinske Kleti Dobrovo sta na- mizno rdeče vino in briški rose. »Rojstvo« namizno rdečega je povezano z uvedbo sodobnih naprav za sortiranje, ki omogočajo ločevanje grozdja po sortah, kakovosti in po tem, ali jo iz nižinskih ali višinskih vinogradov. Gre za kakovostno vino, za katerega proizvajalec priporoča, da ga pijemo pri 16 stopinjah. Rose je samotok iz najboljših briških rdečih sort grozdja. Je harmonično vino, blagega okusa in zelo pitno; pijemo ga pri temperaturi 12 stopinj, sodi pa zlasti k lažjim jedem. vprečno po 120 zabojev briških vm Nekatere naše stranke so stalni odjemalci teh vin; že ko vstopijo v diskont, vem, da bodo med drugim kupile tudi briško kapljico. Zdaj, v dneh pred novim letom, je največje povpraševanje po buteljčnih in penečih vinih« Briško, prosim! Ne tako malo briških vin popijemo tudi na Gorenjskem, saj Kmetijska zadruga Goriška Brda dobro sodeluje s trgovskimi organizacijami, ki so pod okriljem ABC Pomurka, z Živili in s Špecerijo Bled. Ida Lepoša, poslovodkinja Diskont Kranj: »Na zalogi imamo vse vrste bn- ških vin, tudi njihove letošnje novosti — briški rose in namizno rdeče. Kupci veliko povprašujejo po merlotu, belem pinotu, tokaju in po namiznem rdečem, ki je tudi zelo poceni — stane le nekaj več kot 47 dinarjev Sicer pa opažam, da se pivske navade občanov spreminjajo, saj bolj kot po rdečih posegajo po belih vinih.« Franc Šavs, poslovodja Diskonta Naklo: »Vsak mesec prodamo po- Novosti iz vinske kleti v Dobrovem — briški rose in namizno rdeče. »Pravi pivec pozna vino« Ob vinu in z vinom so rasle civilizacije, se bojevale bitke, slavile zmage in tešile bolečine ob porazu. V vinu utapljamo življenjske tegobe, z vinom se veselimo, proslavljamo osebne in ostale praznike. Novo leto se približuje. Nazdravili bomo z vinom - za srečno, zdravo veselo . »»Vino ima veliko prijateljev in sovražnikov. V zmernih količinah dobro vpliva na zdravje in razpoloženje; če pretiravamo, je povzročitelj hudega gorja Nikdar ne pijmo na tešče. saj mora vino dopolnjevati jedi. Znano je, da bele sorte prijajo, kadar so na krožniku lahke jed. - piščančje meso, predjedi in rdeče, kadar jemo začinjeno hrano, svinjsko meso indivjači-no Naio'rei pijemo suha, nato polsuha, polsladka in nazadnje sladka vina, p?ej bela Ti I He°š. in nato rdeča in močnejša. Ni toliko pomembno koliko pop jemo, kako hitro ga »»lokamo«. Če ga zvrnemo na dušek smo lahko pitani od aniga kozarčka; će pa ga srebamo počasi lahko izpraznimo s eHenico Privi pivec pozna vino do »obisti«; tud. ako, spozna £ Ima pravšnjo temperaturo. Denimo, briško zlato rebulo pijemo pri 10 stopinjah Cel^rmerTot pri 16 .?.« pravi inženir Zvonimir S.mc.č; strokovnjak za vina iz Goriških Brd. _ Ivan Rogelj,- skladiščnik za vina v Živilinem skladišču v Naklem: oskrbujejo z briškimi vini gostilne in trgovine v Kranju in okolici, večino Kranjske gore, precejšen del Jesenic ter vse naše trgovine in diskonte na Gorenjskem. Tedensko prodamo v povprečju od 600 do 700 zabojev briških vin zdaj, pred novim letom, pa tudi štirikrat več. Kaže. da sta se tudi briški rose in namizno rdeče dobro uveljavila, saj ju vsak teden prodamo od 120 do 150 zabojev « tovarniška prodajalna C Deteljica cenjene potrošnike obvešča, da bo zaradi inventure zaprto 4. in 5.1. 1984 SREČNO NOVO LETO 1984 y LOKA, Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Škofja Loka TOZD JELEN - gostinstvo Kranj Objavlja prosta dela in naloge: 1. KUHARJA oziroma KUHARICE za restavracijo Prajerca v Škofji Loki 2. KUHARJA oziroma KUHARICE za hotel Jelen v Kranju 3. SNAŽILKE za samopostrežno restavracijo Frankovo naselje v škofji Loki 4. SNAŽILKE za gostilno Gorenja Sava in Gaštej (delo se opravlja v obeh obratih) Za opravljanje del oziroma nalog kuharja (kuharice) se lahko prijavijo kandidati s končano poklicno gostinsko šolo — smer kuharstvo ali kandidatke, ki imajo veselje do dela v kuhinji in imajo že večletne izkušnje na takih delih. Poskusno delo za kuharje traja 60 koledarskih dni, za snažilke pa 30 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov ABC Pomurka, LOKA, DSSS - Kadrovska služba, Kidričeva 54, Škofja Loka. bombažna predilnica is tkatnlca tržit BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ n. sol. o. razpisuje naslednja prosta dela oziroma naloge na podlagi 10. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. čl. Zakona o delovnih razmerjih: V TOZD Predilnica VZDRŽEVANJE STROJEV (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — poklicna šola tekstilne ali kovinske smeri, — znanje s področja vzdrževanja strojnega parka v predilnici, — 2 leti delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. Skupščina občine Jesenice Izvršni svet skupščine in družbenopolitične organizacije občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Občinski odbor ZZB NOV Občinski odbor ZRVS Vsem delovnim ljudem in občanom želimo SREČNO NOVO LETO 1983 PETROL DO TRGOVINA TOZD Trgovina na drobno Kranj na 27 bencinskih servisih na območju Gorenjske vam poleg naftnih derivatov nudimo tudi: avtodele, snežne verige, orodje, avtoelektriko, avtokozmetiko, blago za osebno porabo in različno ostalo blago namenjeno vašemu motornemu vozilu. SREČNO VOŽNJO V LETU 1984! K. r r domplan KRANJ, Cesta JLA 14, telefon 21-875, 24-440 urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje Delovna skupnost želi vsem delovnim ljudem in občanom uspešno novo leto 1984 Poslovnim sodelavcem želimo veliko poslovnega uspeha in sodelovanja tudi v bodoče. Priporočamo naše storitve. J mira RADOVLJICA Želimo vam srečno in uspešno novo leto 1984 AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ Vsem svojim članom in poslovnim partnerjem želimo srečno in varno vožnjo v letu 1984 SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA, IZVRŠNI SVET IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE: Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin Vsem delovnim ljudem in občanom želimo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1984! A- GLAS 18. STRAN NOVOLETNE ČESTITKE PETEK, 30. DECEMBRA 1983 V. Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV -Zveza rezervnih vojaških starešin Mnogo delovnih uspehov, uspehov pri urejanju skupnih družbenih zadev, v razvoju in utrjevanju samoupravljanja v delovnih organizacijah in samoupravnih skupnostih pa tudi kar največ osebne sreče in zadovoljstva želijo vsem delovnim ljudem in občanom v letu 1984 SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK, IZVRŠNI SVET IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE: Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin VsemGofenjoem želimo veliko sreče in uspehov v novem letu! Frizerski salon KALAN DANICA Titov trg 4 b Škofja Loka tel.: 60-138 Cenjenim strankam želimo, srečno novo leto 1984 Se priporočamo! 1 RESTAVRACIJA »SEJEM« Savski log Kranj, tel.:21-890 Želi svojim gostom srečno novo leto 1984 Na Trgu svobode 23 v Tržiču Želi cenjenim gostom in bralcem Glasa srečno novo leto 1984. GOSTILNA »PRI JERNEJU« KOKRICA Pokopališka 17 tel.:24-134 želi bralcem Glasa in cenjenim gostom srečno novo leto Vsem cenjenim strankam srečno vožnjo v 1984. letu želi avtokleparstvo avtovleka KERŽAN FRANC Preddvor 3 tel.: 45-043 J v. J V Komunalno podjetje ■ Oodovod po KRANJ Vsem prijateljem in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto 1984. SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA in OBČINSKE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ŽELIJO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM SREČNO NOVO LETO 1984 g, 30, DECEMBRA 1983 NOVOLETNE ČESTITKE 19. STRAN GLAS želi vsem delovnim ljudem $ in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1984 FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. .. - 23-893 (pri Prešernovem gaju) Sekcija taksistov Kranj vsem bralcem Glasa želi srečno novo leto 1984 in se priporoča s svojimi storitvami TAXI tel.: 24-310 SKUPŠČINA OBČINE TRZIC in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE želijo vsem delovnim ljudem in občanom SREČNO NOVO LETO ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 35 LET Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in iibkega toka' Izdeluje ei. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: ISKRA, Ei, Riz, Elind, Čajevec, Grundig in Sever želi vsem poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspeha polno novo leto 1984 PROJEKTIRA • PROIZVAJA • INSTALIRA • PRODAJA • SERVISIRA KIT KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. KRANJ • TOZD KMETIJSTVO KRANJ • TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA • TOZD MLEKARNA KRANJ • TOZD OLJARICA BRITOF • TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ • TOZD AGROMEHANIKA KRANJ • TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA • TOZD TRGOVINA NA DROBNO KRANJ • TOZD KLAVNICA JESENICE • in DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE želijo svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom srečno in zadovoljno novo leto 1984 i/r+iO Obrtno podjetje za popravilo in izdelavo tehtnic, popravila kavnih mlinčkov in mesoreznic KRANJ, Benedikova 1 Tel.: 21-534 Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1984 Obrtna zadruga za prevozne In strojnogradbene storitve, »PREVOZNIK GORENJSKE« p. o., 64202 NAKLO 198 želi vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem srečno in uspešno Novo leto 1984! GLAS 20. STRAN NOVOLETNE ČESTITKE, OBJAVE PETEK, 30. DECEMBRA 1983 KRANJ 35 LET KOKRA, trgovska DO KRANJ s temeljnimi organizacijami: ENGRO, prodaja na debelo GLOBUS, veleblagovnica DETAJL, prodaja na drobno in delovno skupnostjo skupnih služb se tudi v letu 1984 priporoča za obisk v svojih poslovalnicah in želi vsem poslovnim partnerjem in cenjenim strankam veliko delovnih uspehov alpina dm ŽIRI Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1984 specializirana delovna organizacija za žakardske tkanine Želi občanom Gorenjske srečno in uspešno novo leto 1984 Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. — TOZD KOMUNALA, KRANJ — b. o. — TOZD OBRAT KRANJ, — b. o. — TOZD GRADNJE KRANJ, — b. o. — TOZD OPEKARNE, KRANJ — b. o. in SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE KRANJ rt Delovni kolektiv želi občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1984 ^ r ALPETOUR ALPETOUR TOZD Potniški promet KRANJ INTEGRAL DO SAP LJUBLJANA Obvešča cenjene potnike, da s 1.1. 1984 velja na relaciji TRŽIČ—KRANJ—LJUBLJANA in obratno spremenjen vozni red, kateri je v prodaji na avtobusni postaji Kranj in Tržič. Hotel KAZINA Zg. Jezersko prireja SILVESTROVANJE Imamo še prostor v sobah in nekaj sedežev v restavraciji. Igra ansambel TREND od 20. do 04 ure zjutraj. Rezervacije sprejemamo na tel.: 44-007. Srečno in veselo v leto 1984 Vabi kolektiv hotela Kranj, Partizanska 18 Ipri kokrškem mostu na Primskovem) fl 23-472 \. želi cenjenim strankam srečno novo leto 1984 in se priporoča. Odprto vsak dan od 13. do 20. ure. V sobotah zaprto. AGROTEHNIKA GRUDA TOZD LOVEC, Kranj Dražgoška 2 vam nudi lovsko, ribiško in športno opremo. Smuči, smučarske palice, vezi, sanke in ostalo za lovski, ribiški in smučarski šport. kamniške ISKRA - SREDNJA SOLA ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINSKO PREDELOVALNE USMERITVE KRANJ, p. o. Savska loka 2 razpisuje po sklepu komisije za medsebojna razmerja delavcev naslednja prosta dela in naloge v usmerjenem izobraževanju: . UČITELJA SPLOŠNIH PREDMETOV - POUČEVANJE FIZIKE Pogoj: v — visoka izobrazba pedagoške smeri fizike ali pedagoške smeri fizike z matematiko, — visoka izobrazba splošne, naravoslovne, matematično fizikalne, industrijske, astronomske ali meteorološke smeri fizike ali teh nične fizike UČITELJA POUČEVANJA PRAKTIČNEGA POUKA ELEKTRO USMERITVE - šibki tok Pogoj: — višja strokovna izobrazba elektrotehniške usmeritve — elektro-nik in najmanj 3 leta delovnih izkušenj IABORANTA ZA POUK ELEKTROTEHNIŠKIH USMERITEV -šibki tok Pogoj: — srednja izobrazba elektro stroke Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo ali oddajo osebno pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na ISKRA — Srednja šola Kranj, Savska loka 2. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. Kranj, Mirka Vadnova 1 TOZD Komunala b. o. razpisuje prosta dela in naloge VODJE TOZD KOMUNALA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonu in družbenem dogovoru, izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko šolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj, — ali višjo šolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj, — da ima organizacijske sposobnosti in izpolnjuje pogoje kadrovanja na najodgovornejše funkcije in naloge po družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike. Delavca za opravljanje del in nalog vodje TOZD Komunala bomo imenovali za mandatno dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev v roku 15 dni od dneva razpisa na naslov KOGP Kranj, Mirka Vadnova 1, s pripisom »za razpisno komisijo« za vodjo TOZD Komunala. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh od izteka roka za prijavo na objavljeni razpis. OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE JESENICE Zbor delavcev delovne skupnosti objavlja prosta dela in naloge STROJEPISKE - ZAPISNIKARICE za nedoločen čas Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — dokončana 4-letna upravno-administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj, — ali dokončana 2-letna administrativna šola in tri leta delovnih izkušenj, — poskusno delo tri mesece. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o usposobljenosti pošljejo na naslov: Občinski sodnik za prekrške na Jesenicah, Cesta Maršala Tita 37, s pripisom »Objava«, najpozneje do 14.1.1984. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih objave v roku 8 dni po sklepu Zbora delavcev delovne skupnosti. f ,* t «- I 21 Maori Kompasovega motela Medno no dvajsetletnico motela proslavi z otvoritvijo popolnoma prenovljene kuhinje z vsemi pripadajočimi prostori, recepcije, točilnice, restavracije in 30 dvoposteljnih sob. hlegtega, da so si delavci s prenovo izboljšali delovne pogoj:, pa so m dvignili svojo ponudbo na raven, ki bo zadovoljila tudi najbolj uhtevne goste. Prenova, za katero so sredstva prispevale tudi vse >nale TOZD Kompasa, je stala 15 milijonov din, v pogodbenem roku kvalitetno pa jo je izvedel Obrtnik Škofja Loka s svojimi koope-■Mt GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Tozd Konfekcija Jesenice Savska cesta 1 b Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in opravila VRATARJA - TELEFONISTA Pogoj: — dokončana osemletka, — moralno primeren. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in je v turnusu. Poskusno delo je 1 mesec. TOZD stanovanja nima. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na gornji naslov. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po izteku prijave. ALPINA tovarna obutve Ziri Strojarska ui. 2, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb TOZD Proizvodnja TOZD Prodaja Na podlagi sklepov delavskih svetov Delovne skupnosti skupnih služb, TOZD Proizvodnja in TOZD Prodaja razpisujemo prosta dela in naloge a) v Delovni skupnosti skupnih služb VODENJE SLUŽBE NAČRTOVANJA IN ANALIZ za dobo 4 let b) v TOZD Proizvodnja VODENJE SLUŽBE ZA PLANIRANJE PROIZVODNJE za dobo 4 let c) v TOZD Prodaja VODENJE ODPREME za dobo 4 let ^ndidati za razporeditev na navedene delovne naloge morajo poleg t9k»nih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: H a) — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri ali priznana z delom pridobljena delovna zmožnost za opravljanje določenih del oz. nalog, — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj, 'Mb) — višja izobrazba čevljarske, organizacijske smeri ali srednja izobrazba čevljarske smeri. — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, H c) — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali čevljarske smeri, — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj. famene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh od dneva razpisa '<* naslov: ALPINA tovarna obutve Žiri, Razpisna komisija za DSSS oz. TOZD Proizvodnja oz. TOZD Prodaja, Strojarska ul. 2, 64226 Žiri. TO uhoolUk noto kkahj. ru omctmtovA ix TU IOM)l*~*U NESREČE OBA PREPELJALI V BOLNIŠNICO Tržič — V ponedeljek, 26. decembra, nekaj po 19. uri se je na lokalni cesti v Pristavi pripetila prometna nezgoda, v kateri sta bila huje poškodovana Zdravko Papler (roj. 1957) iz Križev in Tilka Križan (roj. 1953) iz Sebenj. Papler se je peljal na kolesu z motorjem, v Pristavi pa je dohitel Križanovo, ki je hodila ob kolesu obloženem s torbo. Papler je ni pravočasno opazil, trčil je vanjo, da je padla in si zlomila gleženj. Padel pa je tudi Papler in obležal v nezavesti. Oba so prepeljali v jeseniško bolnišnico. AVTO ZANESLO V PEŠCA Škofja Loka — V ponedeljek, 26. decembra, ob 21.30, se je na regionalni cesti na Sp. trgu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Silvo Porenta (1958) iz Reteč je peljal po klancu navzdol in zavijal v levo na Sp. trg, na poledeneli cesti pa ga je zaneslo v desno proti parkiranemu avtomobilu, ob katerem sta stala Peter Medlobi iz Poljan in Janez Mrak iz Delnic in trčil vanju. V trčenju si je Medlobi zlomil nogo, Mrak pa je bil le lažje ranjen. L. M. brtna *zgoda V Gorje — V sredo. 28. decem-I riekaj po 18. uri se je v kletnih **torih stanovanjske hiše Cirila J^arja pripetila huda nezgoda. K* (roj. 1951) je skupaj s svojo N žagal drva z električno žago. "*m se je žaga zagozdila, osvobo-I 'A jo je s sunkovitim potegom. " >-m pa je rezilo žage zadelo Bol-n v levo stran vratu in mu prere-'• <99 79. m 10 m fO le-12. m leni. MALI OGLASI, ZAHVALE lj» ZAZIDLJIVO PARCELO na jp Primskovo—Visoko. Ponudbe ■^-22-993 ali pod šifro: Resen kupec 13616 .*Hmoddam starejšo HIŠO v bli-ffranja, primerno za obrt, proti f*ohi. Informacije po tel. 47-119 fto 13617 pfjte HIŠICO v Mojstrani, po-Padaptacije, primerno za vikend, P° prodam. Informacije po tel. Pod 19. do 20. ure 13618 E'*m oddam poslovne prostore m), prirejene za servisno ali drugo lahke obrt, v najož-centra mesta v Kranju. Cen-triefon, parkiranje. Informacije 2-333 13678 mJTKE IZGUBLJENO 19. 12. 1983 sem izgubil KLEŠČE PLOMB na Koroški v Kranju ali Stra-žišču. Prosim najditelja, da jih proti nagradi vrne. Telefon 28-841 13632 STANOVANJA Samski fant išče SOBO v Kranju. Delam v Iskri. Naslov v oglasnem oddelku. 13611 Na STANOVANJE vzamem dve dekleti. Telefon 21-528 13696 Mlada tričlanska družina, išče STANOVANJE v Radovljici, Lescah ali tam blizu. Šifra: Streha 13697 Oddam SOBO mlajši ženski, za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 13612 Kupim dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Ponudbe pod šifro: Kredit 13613 SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali okolici išče študentka. Telefon 064/77-962 13614 OSTALO Osamljeno gospo vzame k sebi štiričlanska družina, zaradi gospodinjstva. Informacije po tel. 064/26-567 od 17. do 19. ure 13523 Podpisani Jeraj Edvard, stanujoč Sp. Bitnje št. 22, obveščam vse upnike, da nisem plačnik dolgov svojega sina Janeza Jeraja, Sp. Bitnje št. 22 13633 "JCETU PEGAM - Matijevemu *u iz Topolj nad Škofjo Loko, »čestitke za rojstni dan KOLE iL___ 13630 *>belTRGOVCI želi vsem ljubi-•njihove glasbe, prijateljem, »glasbenikom v letu 1984 ^zdravja, uspehov P«efe. in mnogo 13631 N*UEVŠEK želi vsem ljubi P njihovega igranja srečno in PJOVOLETO 13699 g mEDITVE_ 10 OBLETNICA 30. decembra 1983 mineva leto, odkar nas je zapustil naš član tovariš ALOJZ BRENKUŠ Sp. Besnica 15 Društvo za varstvo in vzgojo ptic Lišček Kranj ga bo ohranilo v trajnem spominu kot dobrega člana., DRUŠTVO ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC LIŠČEK KRANJ «rbel SIBILA želi vsem obisko-' SREČNO NOVO LETO in vabi _ **dnje plesne prireditve: 1. L, ob aPRIMSKOVO, 2. L, ob 19. uri če MCE in 3. L, ob 16.30 zopet na in-, tttOVO 13627 ei ©ELJO, 1. L 1984, ob 17. uri vas il9 k na veliki NOVOLETNI PLES :a &KRICO. Igrala bo skupina G Lila- iljubljane s svojim shovv progra- 20 i VABLJENI! 13628 >P- Mut ŠESTI ČUT igra v PONE- 21 in, 2.1.1984, ob 20. uri v HOTE-I'aN'STURIST v Škofji Loki. VA-.BE 13629 **bel JEVŠEK igra za SILVE *D v HOTELU SVOBODA na 13698 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, babice in prababice FRANČIŠKE JEREB se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sočustvovali z nami. VSI NJENI Koprivnik, 23. decembra 1983 ZAHVALA Ob boleči in prerani smrti nas je nepričakovano zapustil naš dragi in dobri sin, mož, oče in stari oče, brat, stric in nečak JOŽE FAJFAR posestnik iz Dmlovke Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, najbližjim sosedom, znancem in vaščanom, ki ste mu darovali toliko lepega cvetja. Lepa hvala vsem, ki ste se pokojniku poklonili in se poslovili od njega. Iskrena hvala g. župniku z Brega in Šmartnega za poslovilni govor in opis njegovega dela ter za lep pogrebni obred. Zahvala dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, kakor tudi godbi, pevcem in cerkvenim pevcem za žalostinke. Zahvala Gasilskemu društvu Breg in za poslovilni govor in ostalim gasilcem ter podjetjema Creini-Labore in Gradbincu za podarjeno cvetje. OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU! VSI NJEGOVI Drulovka, Orehek, Kokrica, Sp. Besnica, 19. decembra 1983 23. STRAN GLAS OBLETNICA Mineva leto dni, kar je za vedno odšla od nas naša ljubljena KRISTINA BERGANT Odšla si tiho in v času, ko bi najbolj potrebovali tvojo toplo besedo. Še danes se ne moremo sprijazniti, da te je usoda iztrgala iz naše srede v najlepših letih. Še vedno slišimo tvoj smeh, le tebe noče biti od nikoder. Hvala vsem, ki se je na kakršenkoli način spominjate! VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža TOMAŽA POTOČNIKA se iskreno zahvaljujem zdravnikom Zdravstvenega doma Železniki za skrb in nego v času njegove bolezni, vsem sosedom za pomoč, podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujem pogrebcem in g. župniku za opravljen pogrebni obred, kakor tudi vsem tistim, ki s'o ga spremili na zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČA ŽENA MARJANA KRISTAN ZAHVALA Minilo je 9 let, kar ni več med nami naših sinov JANKA NOGRAŠKA in BRANKA BREGARJA Ob tej priložnosti se zahvaljujemo njunim prijateljem in športnikom RK Jelovica, RK Tržič in RK SAVA za izvedbo in sodelovanje na vsakoletnem spominskem turnirju. Hvala vsem, ki se ju spominjate in obiskujete njun prerani grob. DRUŽINI BREGAR, NOGRAŠEK ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, tete in tašče FRANČIŠKE RUPAR roj. KURALT - Žabnica št. 33 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in izraženo sožalje. Posebna zahvala dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje na domu. Obenem se zahvaljujemo domačemu mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru, gospodu župniku za lep cerkveni obred in vsem, ki ste našo mamo spremili k večnemu počitku. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: sin Tone, hčerki Francka in Minka z družinami Žabnica, Ljubijana-Šiška, 20. decembra 1983 V SPOMIN Kje si zdaj naš ljubi ata, kje tvoj ljubi je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. Že leto dni v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ne mine dan in ne noč povsod si z nami ti navzoč 29. decembra mineva žalostno leto, ko nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, ata, stari ata in brat FILIP JELENC z Golice Težko je sprejeti, da te ni več med nami, to grenko resnico. Prazen je naš dom brez tvojih korakov. Ne slišimo več tvojih besed. Imeli smo te radi in nikoli te ne bomo pozabili. Vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Golica, 29. decembra 1983 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANE TAVČAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem DO Planike, Živil in Gorenjske lekarne Kranj; g. župniku za lep obred, Domu upokojencev Kranj za dolgoletno nego, ZB Planina in pevcem ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. VSI NJENI Kranj, 22. decembra 1983 V 47. letu starosti nas je mnogo prezgodaj. za vedno zapustila naša draga JOŽEFA PODOBNIK roj. SLABE Iskreno se zahvaljujemo .sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za darovane vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Hvala pevskemu zboru za zapeto žalostinko, duhovniku za opravljen pogrebni obred ter tov. Janezu Trevnu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: mož Janko, hčere Valentina, Jožica in Milena z družino, sinova Janež in Edo, sestra in bratje z družinami ter drugo sorodstvo Cerkljanski vrh 21. decembra 1983 r GLASOVA Al Tipanje radiatorjev hi meritev temperature V jeseniški občini stane ogrevanje iz vročevoda 482,98 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine — Najcenejše ogrevanje zaradi plavškega plina — Prvič bodo sanitarno toplo vodo merili v vsakem stanovanju Jesenice — V Sloveniji nimamo enotnega sistema cen ogrevanja, po občinah obračunavajo ogrevanje različno: od kvadratnega metra stanovanjske površine do števila družinskih članov, zato prihaja do neskladja in velikih razlik. V republiški komisiji splošnega združenja za energetiko so se zato že domenili, da bodo izračunali ceno po stanovalcu, ki živi v stanovanju s 60 kvadratnimi metri površine in ima stanovanje 45 watov na kubični meter izgube. To naj bi postala zakonska osnova za novogradnje, ki so dodatno toplotno izolirane. Tudi na Gorenjskem plačujemo izredno različne cene za ogrevanje stanovanj, med najcenejšimi pa so pri jeseniškem vročevodu, saj dobivajo energijo iz Železarne. ZA 30 ODSTOTKOV NIŽJA CENA »Z jeseniško Železarno imamo že več let sklenjen samoupravni sporazum o proizvodnji, distribuciji, dobavi in potrošnji energije,« pravi vodja Vročevoda pri Biroju za urbanizem inženir Brane Noč. »Železarna predlaga za vsako sezono ceno, mi pa potem po uskla-jevalnem postopku končno ceno za porabnika. Letos smo se začeli dogovarjati že aprila, ko je bila najprej predlagana za 74 odstotkov višja cena od lanske. Do julija sta se podražila še mazut pa zemeljski plin, kar smo ustrezno uskladili in tako nam je skupnost za cene odobrila končno povprečno ceno 482,98 dinarjev za kvadratni meter. Prišli smo do 50-odstotne podražitve. 80 odstotkov v tej ceni predstavlja gorivo, 20 odstotkov je delež dobave, v sami dobavi pa je znatno največji strošek amortizacija. Za ogrevanje se na Jesenicah namenja okoli 20 milijonov dinarjev in več kot 10 milijonov so stroški dobave. V občini so kotlarne, pri katerih je seveda cena različna. Kjer kurijo s kurilnim oljem, denimo na Tomšičevi, je planska cena ogrevanja 54,48 dinarjev, v Kranjski gori 67,54 dinarjev, na Koroški Beli 55,56 dinarjev. Energija v vročevodu se proizvaja iz 70 odstotkov mazuta in 30 odstotkov plavškega plina in ker je ta plin odpadni, porabniki plačajo za 30 odstotkov manj. Cista cena toplotne energije brez plavškega plina bi bila 665,98 dinarjev.« TIPANJE RADIATORJEV NI NOBENO MERILO Ljudje smo za mraz različno občutljivi. 2300 družbenih stanovanj na Jesenicah je priključeno na vro-čevod iz Železarne. V njih živi 6.600 ljudi, ki imajo kaj različno mnenje o temperaturi prostora. Večkrat prihaja do urgenc in pri vročevodu se v takih primerih takoj odpravijo merit temperaturo. Z digitralnimi termometri stopijo na sredino sobe in v višini 75 centimetrov nad podom pomerijo temperaturo, ki velja tisti dan. Zakonsko določena je 19 stopinj in če je jasno, da je nižja več kot dva dni, takim uporabnikom za tiste dni ne zaračunajo »ne-gretja«. Vse preveč je takih, ki zgolj s tipanjem ugotavljajo, da radiatorji »nič ne grejejo«, uradne dopise s tako ugotovitvijo pošiljajo celo hišni sveti. Nihče pa v resnici ne meri, saj se temperatura spreminja s hladno zunanjo. Jeseniški vroče-vod je pri minus 10 stopinjah zunanje temperature pošiljal v radiator- je 60 stopinj, pri plus 10 stopinjah pa le še 40 stopinj in razumljivo je, da radiatorji niso bili tako topli kot prej. DVOMLJIVA NAMESTITEV ŠTEVCEV Vročevod dnevno pobira podatke po vsej mreži. Zgodi se, da Železarna ne dovaja ob mrzlih dneh dovolj toplotne energije. Tedaj določeni objekti »izpadejo«, vendar so doslej vsem izpade odračunali. Tako so na primer na Cesti revolucije stanovalci dobili denar nazaj. Varčevanje je posebno poglavje: v izolacijah so ogromne rezerve in tako je predlog posebne pozornosti, da bi reševali probleme gradbeništva na Gorenjskem tudi tako, da bi sanirali in toplotno izolirali vse družbene objekte. Naš odnos do energije je še vedno malomaren, saj se nikoli ne pritožujemo, če imamo prevroče. Še nam ne pride na misel, da bi radiatorje priprli. Nekateri se zavzemajo za števce, kar pa je spet dvomljiva stvar. Zdaj so meritve enakomerno porazdeljene, z namestitvijo števcev pa bi bili močno prizadeti tisti, ki imajo slab bivalni standard, ki po vse leto ne vidijo sonca. Na Jesenicah bi bile velike razlike med novim stanovanjskim objektom na Beli, z veliko sonca, in starim stanovanjem v Podmežaklji, kjer pozimi sonca sploh ni. Na Jesenicah vročevod daje tudi sanitarno vodo, ki jo merijo po objektih. Letos se je podražila za 25 odstotkov. V novo stolpnico poleg hotela Pošta bodo v stanovanja že vgradili števce za toplo vodo na principu daljinskega odčitavanja. To bo prvi primer na Gorenjskem. Voda se pač veliko lažje meri kot toplotno ogrevanje, vsaj stanovalce v sredi blokov in stolpnic kar precej ogrevajo že sosedje z radiatorji ob vseh straneh. D. Sedej Odlična ocena iz samozaščite »Završalo je in se stemnilo ... Trajalo je nekaj dolgih sekund .. V obeh pečeh je gorelo in najprej sem pomislil, kaj je z dimniki... Pohitel sem na podstreho in nemočen obstal; namesto ope ke sem zagledal nebo ...« Srednja vas pri Goricah — Franci in Lojzka Toporiš sta bila 20. decembra letos, ko sem ju obiskal na domu v Srednji vasi številka 2 pri Goricah (p. Golnik), navidezno srečna in pomirjena, v resnici pa še vedno malce zaskrbljena. »Ne vem, kje naj začnem, kako naj se zahvalim sosedom in vsem, ki so nama priskočili na pomoč v trenutku, ko nisva vedela ne kod ne kam in ko sva bila tako nemočna. Še zdaj me spreleti občutek tesnobe, ko se spomnim tistega trenutka. Solze mi pridejo v oči kot tisti večer, ko so vsi, ki so nama pomagali, odšli, z ženo pa sva obsedela in od sreče zajokala ... Ni me sram to povedati. Še zdaj ne morem veje-ti, kako so nama ljudje pomagali . . . Če se temu tudi lahko reče družbena samozaščita, potem zapišite, da so ljudje takrat opravili izpit z odlično oceno.« Franci in Lojzka sta imela po praznikih za dan republike še dopust. Franci je delal vrata v kleti, Lojzka pa je postorila vsa tista opravila, ki jih je pred zimo nič koliko pri hiši. Tisto jutro, 2. decembra, je okrog hiše zavijal veter; kot že večkrat v tem kraju, kadar začne vleči s Straže med Tolstim vrhom in Storži-čem. »Čebele so na varnem in zazimlje-ne in okrog hiše je pospravljeno. Morda bo spet vrglo kakšno opeko s strehe,« sem razmišljal. »Tega smo že navajeni v tem času in kraju. Najhuje je bilo takrat, ko smo imeli tu potres. Vsa hiša je bila razmajana. Stene je bilo treba nanovo pozidati. Notranjost hiše od takrat naprej se vedno počasi urejujeva. Marsikaj raje naredim sam. To sicer malo dlje traja. Je že tako; da bi vse naenkrat uredila, se pač ne da. Sin, žena in jaz delamo v Iskri, hčerka pa hodi na trgovsko šolo. »Bilo je 20 minut pred enajsto dopoldne, ko me žena pokliče, naj pridem hitro iz kleti, da iz čebelnjaka veter meče panje. Gledala sva skozi okno, ko zagledam rjavkastočrn vr-tinčast steber, ki se je ob gozdu pomikal proti hiši. Menil sem, da je prava sreča, ker ob takšnem vetru še ni vrglo nobene opeke s strehe. Vr-tinčasti steber pa se je vse bolj bližal in čakala sva, kaj bo. Potem je završalo in se stemnilo ... Stene so se zamajale ... Trajalo je nekaj dolgih sekund ... V obeh pečeh je gorelo in najprej sem pomislil, kaj je z dimniki . .. Pohitel sem na podstreho in nemočen obstal; namesto opeke sem zagledal nebo . . Dimnika sta bila razmajana, vendar ni bilo nevrnosti za požar. Okrog hiše je bilo pravo razdejanje". Če naju ne bi bilo doma, ne bi nikdar verjel, da je to lahko naredil veter. Šest metrov dolga garažna stena je bila podrta. Streho je dvignilo in premaknilo za kakšnih 20 centimetrov. Preklado nad vrati je odtrgalo in odneslo kakšnih 15 metrov stran. 30 metrov dolga vrtna ograja je bila takšna, kot bi šla čeznjo kolona avtomobilov. Različni predmeti, ki jih dva težko dvigneta, so ležali razmetni daleč naokrog. Pri sosednji hiši, kamor sem pogledal, pa je bilo vse v najlepšem redu ...« Razdejanju po viharju je najprej sledil šok. Vendar je bilo treba hitro in trezno razmišljati. Franci je najprej poklical na zavarovalnico, kjer so mu svetovali, naj se čimprej loti popravila in da bodo prišli, ko bodo lahko. Potem je prišel mimo miličnik iz Preddvora, pa poštar •• Tako so se začeli prvi nasveti, kje dobiti material in česa se najprej lotiti. Popoldne, ko so prišli z dela, so si razdejanje začeli ogledovati sosedje in drugi. »Naslednje jutro sem najprej sel vprašat za opeko. Dobil sem jo. Potem pa so prišli tako rekoč vsi hkrati. Nenadoma ni ničesar več manjkalo. Vsakdo je imel nekaj doma. Delali smo ves dan in ob 9. uri zvečer je bila 225 kvadratnih metrov velika streha prekrita. Rekel sem že: nisva mogla verjeti in ne vem, kako naj se zahvaliva. Zdaj ni čas za popravila; spomladi se jih bom lotil. Ne vem sicer, kolikšna je škoda, bojim pa se, da je velika. Čakam, da bo prišel cenilec od zavarovalnice in da se pogovorimo. Potem bo treba čimprej nabaviti ma- Skrbelo ju je. Streba je sicer popravljena in čez zimo bodo zdržali. Rada pa bi, da bi si lahko čimprej nabavila material. Težko ga je dobiti in vsak dan je dražji. Upala sta, da se bo predstavnik zavarovalnice kmalu oglasil .. . In res se je. Dva dni po srečanju je Franci Toporiš vesel sporočil, da so se s predstavnikom zavarovalnice pogovorili. Pa tudi v Iskri, kjer so Lojzka, Franci in sin zaposleni, je že tekla akcija za pomoč! Pomoč in solidarnost sta zmagli. A. Žalar Le tako naprej Glasova anketa je ena od rubrik, ki se je deloma spreminjala, sicer najdlje obdržala na zadnji strani časopisa. O vsem mogočem smo v njej spraševali, se pogovarjali z bralci, naročniki, krajani... V uredništvu smo si ob tej rubriki vedno prizadevali, da smo bili aktualni, da smo sledili dogodkom, se pogovarjali o stvareh, ki so bile zanimive tako za kraj, organizacijo ali širši krog. Nič koliko bralcev, naročnikov, delovnih ljudi in krajanov, starejših in mlajših ... je bilo že sogovornikov. Za zadnjo številko v tem letu smo se odločili, da poprašamo, kaj trije od naših številnih bralcev menijo o Glasu, kako so zadovoljni z njim, kaj najprej preberejo, če kaj pogrešajo in svetujejo. Nada Mustar iz Stražišea: »Na Glas sicer nisem naročena, ven dar ga redno prebiram. Dobim ga v službi, kjer sem nekako .zadolžena', da spremljam vse tisto, kar pišete v njem o gradbeništvu. Zame je to zanimiv časopis in razumljivo je, da imate veliko naročnikov. Pišete o stvareh, ki jih v dnevnem časopisju ne zasledim To pa je tudi tisto, zaradi česar je Glas pribljubljen in za marsikoga nepogrešljiv. Nimam pripomb in želim vam, da bi imeli prihodnje leto čimmanj težav pri vašem de lu; tudi takšnih na primer, kot ste jih imeli letos zaradi pomanjkanja papirja.« Andrej Strniša iz Kranja: »Na Glas smo pri nas naročeni že od vsega začetka. Nejrazličnejša imena je že imel ta gorenjski časopis. Sedanje ime se mi zdi kar pravšnje. Mislim, da je kratko, razumljivo in, kar se mi zdi najpomembneje, tudi tradicijo ima. Sicer pa menim, da je Glas bogat in kvaliteten časopis. Kdor ga redno prebira, lahko ugotovi, kako se trudite, da bi bil čim boljši. Jaz ga običajno najprej prelistam in pogledam naslove, potem se ustavim pri zunanji politiki, pri obrtništvu, če kaj pišete s tega področja, in potem seveda pri športu. Precej je v Glasu gospodarskih tem. Nedvomno so razmere danes takšne, da je o tem nujno pisati. Vendar pa vse bolj stopajo v ospredje socialnovar-stvena vprašanja. Razen tega se mi nekatere rubrike na trenutke zdijo malce nesodobne; gorenjske kraje bi morda lahko malo poživili. Prav gotovo si tudi prizadevate, da bi dobili kakšne nove sodelavce, kc.r bi osvežilo časopis. Pri športu bi morali bolj poudariti masovnost in rekreacijo; v današnji številki na primer ne pišete, kakšen je bil zaključek turnirja v malem nogometu. Pa obrtništvo bi lahko imelo stalno mesto v časopisu . . . Sicer pa kar tako naprej, saj opažam, da se kvaliteta časopisa nenehno izboljšuje.« Miran Roblek s Kokrice: »Mama ima naročen časopis, odkar izhaja. In ker smo vsak dan skupaj, ga zato tudi redno prebiram. Običajno najprej preberem kroniko oziroma poročila o nesrečah, potem pa še ostalo. Morda bi morali še več pisati o ljudeh; o življe nju in delu v krajevnih skupnostih. Mislim, da so letos prav v krajevnih skupnostih žabe vrsto uspehov s prostovoljnim delom in različnimi akcijami. Opažam, da skušate biti tudi kritični do problemov in težav; morda bi bili včasih lahko še bolj, sa^ vljenje ni le črno in belo. Sicer pa je Glas na Gorenjskem zelo pribljubljen časopis in so ljudje zelo navezani nanj; posebno na vasi. na kmetijah, kjer je poleg Kmet kega glasa naročena na Glas najbrž kar vsaka hiša.« A. Žalar »Završalo je, se stemnilo in stene so se zamajale...« 15 LET BLAGOVNICE FUZINAR NA JESENICAH kovi noteh na Kovinotehna Celje s svojimi prodajalnami na Gorenjskem: Oprema in Tehnika Mengeš, Blagovnica Fužinar in Železnina Jesenice želi bralcem Glasa zdravo, srečno in uspešno novo leto 1984