tshaja ob * zjutraj.
Stane celoletno . . 180 K
mesečno.......15 .
ca 2ssed. ozemlje ■ 300 . ca inozemstvo . . 40t"
Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (5K mm) . 1 .
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uredništvo:
MEdvšičeva cesta št. ISfL Telefon St. 72.
Upravništvo:
Sodna ulica St. 6. Telefon št 3&
Račun !sr. pošt. ček. urada štev. 1L8U
Z napeto pozornostjo gleda vsa jugoslovanska javnost na Beograd, kjer se vršijo politične in taktične predpriprave za ustavotvonio skupščino.
Dosedanje vesti kažejo, da so si velike stranke sveete svoje historične odgovornosti in da z največjo resno-bc pristopajo k ustvarjenju jednotne fronte za izvojevanje take ustave, ki bo Jugoslaviji zasiguraia državno jedinstvo.
Stvarno preddelo j* končano. Izhajajoč iz pravilnega naziranja, da se konstituanta ne more prepustiti mučnemu položaju, da še le sama išče podlago za razpravo o ustavi, jo je vlada zediniia na ustavni projekt, ki v vseh velikih vprašanjih varuje načelo državnega jedinstva, pa vsebuje tudi dovoljr.e garancije za široko samoupravo posameznih pokrajin.
Sklepi ministrskega sveta seveda še niso delinitivni. Sedanja vlada ne bo stopila pred konstituanto. Vesni-čev kabinet bo prieetkom prihodnjega tedna demisijoniral. Toda tekom zadnjih ministrskih sej odobreni načrt bo tvoril podlago za sestavo nove vlade in temeij za obvezo strank, ki hočejo pozitivno sodelovati v kon-slitaanfc Tsko pridejo po novi vladi, ki se bo predstavila že v prvi seji koostHuante, prav gotovo vsi glavni sedanji sklepi kot edini inicijativni predlog na dnevni red ustavodajnega zbora.
Večina za ta predlog je zasigura-na. Demokrati in radikalci so se že izjavili in bodo, kakor vse kaže, sodelovali v vladi vsaj dotlej, da bo ustava pod strciio. Kot tretja skupina prihajajo v poštev razne kmetske grupe. Ni dvoma, da bodo tudi te podpirale vladni načrt v vseh glavnih točkah. Vprašanje je, ali bodo tvdi sodelovale v vladi. Srbski kmetje smatrajo, da je oportunejše, ako ostanejo izven kabineta. Kot mlada stranka se plašijo odgovornosti. To je razumljivo Drugo vprašanje je, ali ni dolžnost do države večja, nego obziii na oportimitetne razloge. Demokrati so vedno postavljali državni interes nad strankarski. Tudi v naj-neprijetseišiii položajih. Kako slli-šče zastopajo slovenski in bosanski kmetje glede sodelovanja v sami vladi, še ni znano. Klerikalci se močno kadijo, da jih kooperacija kmetov t demokrati in radikalci ne iztisne iz kombinacije. Zato popuščajo v največjih programatičnih vprašanjih. Med muslimani se pojavlja vedno večja pripravljenost za sporazum z velikimi strankami. Med njimi se borita dve struji, ena, ki se nagiba negativni politiki zajedničarjev, etruga, ki zagovarja staro preizkušeno taktiko porftivnega sodelovanja > vladajočimi strankami. Vse kaže, aa bo ta druga struia zmagala.
Kakšna bo bodoča avlomlfa.
ŠSve sšsvessski pskrsjini. — Ustavni rsasrt.
Beograd, 4. decembra. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je bil rešen ustavni načrt.
Minister dr. Kukovec je predlagal, naj se sprejme v načrt določba o pravici na delo ter o pragmatiki za državne uradnike. Predlog je bil sprejet.
BEOGRAD, 4. decembra. (Izvir.). Dodatno k včerajšnjemu poročilu o stališču vlade napram ureditvi državne uprave ter samoapravaih kom-petenc, javljam še sledeče: ministrski svet je določil kompetenco pokrajinskih skupščin za te-le zadeverpo-krajinske finance, pokrajinska javna dela, skrb za pospeševanje vseh vrst poljedelstva, šumarstva in rudarstva, skrb zaz narodno zdravje v pokrajinah; pokrajinsko ekonomijo (zasebno lasi pokrajin in njihova podjetja), dobrodelne zavode, pokrajinske prometne ustanove, pospeševanje narodne prosvete, zlasti skrb za pokrajinsko strokovno šolstvo. Glede poslednjih tečk je pripomniti da je ministrski svet izrecno ugotovil da je skrb za ljudsko šolstvo izključno stvar države. Pokrajinam pa je dopuščeno, da z raznimi dragimi sredstvi zlasti z ustanavljanjem strokovnih šol, tečajev, knjižnic pospe-
bodo ti okrilji prva državna upravna instanca. Nerešen je še predlog demokratov, naj bi tudi srezi imeli samoupravo za zadevo lokalnega značaja.
Glede obsega oblasti (pokrajin) se smatra za zaključeno, da bodo sedanje slovenske pokrajine razdeljene v dve oblasti. Ena bo imela svoj sedež v Mariboru in bo obsegala poleg Prekmurja tudi Medjimurje, druga pa sedež v Ljubljani in bo obsegala Žumberk, okolico Preži da, Tibovlje, Hrastnik in bržkone tndi Brežice. Upravni zbor pokrajin se bo volil naibrže z direktnimi splošnimi volitvami. Nerešen je še predlog, da bi se volila samo polovica tega zbora v .iplcšnih volitvah, drugo polovico pa da bi izvolile razne komore, v katerih bi morali biti organizirani delavni sloji (delavska, knieiska, trgovska, obrtna zbornica itd.)
S posebnimi garancijami je zasi-gurana neodvisnost sodstva. Določila se je za. sodnike starostna meja 65 let, odnosno za predsednike višjih sodišč 70 let, pred potekom katerih ne morejo biti brez svojega pristanka umirovljeni. Isto velja za državne praznike. Proti sklepa ministrskega sveta, s
Kovnm so i, iccajev, Knjicuic pu^pu- nuu oi^^u	-----» ~
šnie narodno prosveto v svojem po- j katerim se nvaja senat, se dviga ved-dročja. Jasno je, da je briga za sre- j bo pristopajo k ustvarjanju jednotne dnje in visoke šole, učiteljišča, pri- j mokratske strani in je večina demo-pravnice, meščanske šole itd- pridr- i kratov proti senatu v nameravani ob-žana izključno državi.	i liki, zlesti pa preti temu, da bi se
Ministrski svet je sprejel načrt mi-; takšen senat uvedel že v prvih letih nistra za ko.nstiiuanto Markoma, v j našega državnega obstoja, ko peuc-Lolikor predvideva posebne pokra- j bujemo naglega naprednega zakonc-jiaske uprave organe, odločil se je dajnega dela. Proti senatu so se tudi torej za dvotimi sistem, dasi so se; odločno izjavili socijalisti in komunali od raznih strani in zlasti od da- nisti.
mokratov odločni ugovori. Demo-1 Ustavnemu načrtu dela znatne tez-kratski ministri so v tem pogledu ! koče vprašanje prestolonasledstva.
oddali oddvojeno mišljenje.
Poleg pokrajin bodo obstojali tudi okraji 'srezi), v približnem obsegu sedanjih sodnih okrajev. Vendar je pa sklenil ministrski svet, da bodo srezi imeli samo državno administracijo brez samoupravne, tako da
Gre za to, ali more v slučaju, da bi regent umrl brez moških potomcev, postiti njegov naslednik princ Gjor-gje. Vsled tega bo imela ustava tudi točko, ki bo omogočala, da v tem slučaju sledi na prestolu druga veja rodu' Karadjordjevičev.
išči
dinstva, pričakovati, da bodo tudi ssociialni demokrati in nekatere še manjše grupe z večino konstituante fcdirie. Po dobljenih informacijah se kodo tudi komunisti udeležili pozitivnega dela Čez globoki prepad, ki zija ned njimi in zgoraj naštetimi strankami, vedi brv narodnega, in državnega edinstva.
Kot opasnega motitelja ustavo-ivornega dela moramo po vsem, kar vidimo, smatrati Radiča in njegovo stranko. Tu se bliža, če ne varajo žnaki, kriza že pred sestankom konstituante. Nc vemo še, kako se razvijejo politične špekulacije največjega "in najbrezvestnejšega demagoga, ,v tem pa si je gotovo vsa poštena jugoslovanska javnost na jasnem, da je država nad vsemi strankami in vsemi demagogi. Pričakujemo, da bo vlada to načelo brezpogojno uveljavila.
Poslovnik, ki ga je sestavil mini-sfiski odsek, bo omogočil ustavo-tvorni skupščini ekspeditivno delo. Mi moramo dobiti ustavo čim naj-
Radičevi profidržavni itačrii.
Zagreb. 4. ecedmbra. (Izv.) Vedno jasnejše se kaže, da so izjave, ki jih je dajal a nh še daje Radič samo pesek v oči javnosti, da bi se koli/;,nr mogoče zakrili načrti, ki jih kuje voditelj seljačke stranke. Po neprevidnosti nekaterih njegovih najožjih pristašev pa je prišlo na dan, da pripravla Radič že za S. decembra svoj glavni udarec. O tem se raznašajo v političnih krogih naj-senzacijonalnejše vesti. Pred konferenca Radičeve stranke 7. decembra bo pripravila predlog, da se seljačka stranka ne udeleži ustavotvorne skupščine. Kakor vse kaže, bo ta predlog na glavni skupščini stranke S. decembra sprejet. Istočasno pa baje namerava Radič skupščino svojih poslancev proglasiti za permanentno ter tako fingirati posebno hrvatsko konstituanto. Razne neprevidne izjave njegovih pristašev kažejo, da se nadejajo proklamacije nekake „hrvat-ske seljsike republikeŽe danes so
preja. Zato je treba omogočiti vsako frivolno taktično igranje v konstituanti. Princip večine je pravilno rešen: ustavotvorna skupščina nosi kvalifikacijo v sebi in ne potrebuje posebne večinske ali prezenčne garancije.
Volitve žal državi niso dale trdne večine, katera bi zasiguraia gladko vodstvo velikih poslov, ki stoje na dnevnem redu. Navzlic temu je upanje utemeljeno, da bo ustava do pri-četka februarja pod streho, kakor računajo v Beogradu. Šele tedaj se bo pričelo v Jugoslaviji normalno politično življenje.
prispeli v Zagreb mnogoštevilni Ra-dičevski poslanci, ki so v zelo samozavestnem nastopu intervenirali na vladi v raznih zadevah, češ, mi smo sedaj gospodje. Po večini so to ljudje, ki trdno verujejo, da bo Radič ustvaril „repnbliko", to je državo brez davkov, brez šol, brez uradnikov in brez vojakov. V političnih krogih še vedno obstoja upanje, da bo Radič v zadnjem momentu prelomil z demagogiino taktiko ter krenil na pot realne politike. Vs(ed splošne pozornosti, ki mu jo je javnost posvečala, je pa njegova megalomanična samozavest jako zrcstla.
Beograd, 4. decembra. (Izv.) Za jutri je sklicana seja ministrskega sveta, na kateri se bo razpravljalo o položaju na Hrvatskem, ki je nastal vsled rovarenja Radičeve stranke. Vlada je o gotovih načrtih Stjepana Radiča natančno obveščena in je odločena na najdalekosežnejše ukrepe.
Demisija vlade v pcn» cieiiek.
Beograd, 4. decembra. (Izv.) Iz vladnih krogov se poroča, da bo sedanja vlada" demisijonirala v ponedeljek. Regent se bo takoj nato začel posvetovati z voditdji posameznih strank.	_
Beograd, 4. decembra. (Izv.) Ker se ministra Kovačevič in Drinkovič nista vrnila na svoja mesta, je mini-strski svet poveril ministra Jankovi-ča z vodstvom resorta za šume in rude, minisra Jovanoviča pa z vodstvom poštnega resoria.
glazdeSstsv država v pokraime-
Beograd, 3. decembra.
V	vladnih krogih se živahno pretresa vprašanje razdelitve države v pokrajine. Kakor znano je ministrski svet se zedinil na načelo, da obsegaj pokrajina ozemlje z 200.000 do C00 000 prebivalci. Izjeme so dovoljene za one teritorije, kjer se nahajajo svobodna rnčsta Beograd, Zagreb, Ljubljana. Na podlagi tega sklepa bo treba sedaj izdelali konkreten načrt za administrativno razdelitev Jugoslavije. V ministrstvu za ustavotvorno skupščino se bavi poseben oddelek s tem delom. Bese-
| do imajo predvsem narodni gospo-; darji, upravni strokovnjaki in geografi.
V	ospredju stoji sedaj projekt, ki deli Jugoslavijo v 22 upravnih je-dinic.
Slovenija bi sc razddila v dve oblasti: en v Ljubljano kot središčem, druga mariborska s Prekmurjem in Medjimurjem.
Ožja Hrvatska z Zagrebom bi obsegala Zagorje, zagrebško in belo-varško županijo.
Karlovačka oblast bi sestojala iz gorskega kotara, gorenjega in dolnjega hrvatskega Krasa in segala do Une z Bihačem.
Zapadna bosanska Posavina z delom ozemlja severno Save bi tvorila banjaluško oblast.
Posebno pokrajino tvori vzhodno bosansko Posavje, z ozemljem preko Save do Vinkovcev.
Osjek bi tvoril središče oblasti, ki bi obsegala požeško in virovitičko oblast ter Baranjo.
Novi Sad z Banatom, ozemlje severno Fruške gore. V to oblast spada tudi Subotica.
Bečkerek z vzhodnim delom Bana-ta in Potisjem.
Požarevac: srbsko Pomoravlje, Bela Cerkva, Vršac.
Kragujevac: šumadija obstoječa iz okrugov moravskega, kragujevač-kega, rudniškega, čačanskega in kru-ševačkega.
Niš s Prokupljem, Caribrodom, Pi-rotom in Leskovcem.
Timoška oblast z Zaječarom, Ne-goiinom in Knjaževcem.
Skoplje z Vranjem, Kumanovem in Tetovom.
Ožja Makedonija z Bitoljem, Šti-pcm, Prifepom in Kavadarjem.
Ohrid, Debar, Ljumkula z ozemljem vzdolž Drima.
Kosovo s Prizrenom, Metphijo.
Jugozapadua Srbija s Sandžakom, Užicami, bosanskim Podrinljem in ozemljem Vasojevičev.
Dubrovnik s črr.o goro, Hercegovino in južno Dalmacijo.
Split z Dalmacijo, zapadno Bosno do razvodja med Jadranskim in Črnim morjem.
Sarajevo s Travnikom in Jajcem (gornji Vrbas, vrb bosanska kotlina)-
Beograd naj bi tvoril z Zemuncm. in Pančevocn posebni mesmi teritorij1 kot prestoli ca države.
Prihodnje dni se sestane v Zagrebu posebni geografski odbor ministrstva, ki ga tvorijo dekan trgovske visoke šele v Zagrebu Filip Lukas, prof. dr. Milovan Grba, prof. Tcša Radivojevič in referent v ministrstvu ža ustavotvorno skupščino dr. Jože Rus.
UublisRskssn demokratskim volilcem.
Kakor vselej, tako ste tudi preteklo nedeljo storili, napredni ljubljanski volilci, svojo strankarsko dolžnost Svobodno in brez vsake agitadje ste pohiteli na volišče, da z volilno krog" ijico v roki manifestirate za stranko, ki si je s svojo neizprosno borbci preti mračnjaštvu in duševnemu rob. stvu v preteklosti ter s svojiin po-žrtvovalnim delom za uresničenje naših narodnih idealov v preteklosti in sedanjosti pridobila Vaše zaupanje. Šli ste v borbo, da končno izvo-jujete zmago onim svetlim idejam, kl jih je prepovedovala in oznanjevala! Vaša stranka že skoraj pol stoletja, a jih ni mogla doslej nikoli uvdjar viti.
To pot je bil boj ovenčan z uspei* hom: protiklerikalne struje so v Sloveniji str le in zlomile moč klerikalne stranke proti kateri smo se dolga desetletja borili z brezprinrernim sa-mozatajevanjem in s plemenitega d-lja vredno požrtvovalnostjo maloda-ne stranke, proti kateri smo se dolga skoro čeirtstoletja sem stal na čelu te vojske jaz. v nedeljo z Vašim zaupanjem odlikovani in izvoljeni poslanec, zastopnik bele naše Ljubljane, ki je bila vsikdar duša vsega narodnega m svobodomiselnega pokreta m Sloven-Jh.
Cesto so se klonile naše moči. mnogokrat smo že zd vaj ali o zmagi naših idpj, looa navdušenje za naše idesle nas je bodrilo, da smo vstra-' jali v fpzki borbi, dasi se je že zdelo1, da zadado nadmočni sovražniki smrtni udarcc napredni, demokratski misli. Ni j<m uspelo. Poražaii so nas, porazili nikdar. Prej na ozki kreg rrzumništva omejena napiedna misel si je p; idob-iia tla v vseh naših' slojih in v nedeljo je zmagala. V veliko zadoščenje in radost meni, ki sem stal co njeni zibelki! Zavedajoč se velike važnosti tega preokreta, sen: srečen, da sem doživel ta veliki dan, Id smo ta vsi, prav vsi od prvega voditt:ja pa do zadnjega bori-telja v poslednji gorski vasi pomagali ustvarjati. Tako mi ožarja iesen mojega življenja zarja tega velikega dogodka. Seda i bo treba na položenih temeljih graditi naprej. Pozvali ste me med giaditelje. Breme je težko, a storil bom svojo dolžnost, posvetiti vse svoje sile in sposobnosti — z grad-bi velike, močne in srečne naše domovine Jugoslavije.
Somišljeniki, prijatelji, na zaupanju meni in zvestobi načelom srčna hvala Vam!
V Ljubljani, 4. decembra 1920.
Dr. Ivan Tavčar.
^ !
Vprasanse lake IšaroS
Rim, 4. decembra. «Giornale d' Italia« javlja, da je eden glavnih vzrokov odpora Kvarnerske regence proti rapallski pogodbi vprašanje luke Baroš, ki baje na rapallski konferenci ni bilo definitivno rešeno. Zato je italijanska vlada izjavila, da je pripravljena posredovati med Jugoslavijo in Reko v vprašanju luke Ba-res, seveda to samo v slučaju, ako bi Kvarneska vlada poprej pristala na vse določbe rapallskega sporazuma.
Opatija, 4. decembra. (Izv.) Reški arditi so prešli pri Matuljah mejo, napadli italijansko obmejno stražo, ki je pobegla. Arditi so ujeli dva vojaka, «tiri mezge in vzeli precej mu-nicije. V zavzeti stražnici je napisal poveljnik arditov na steno besede: „S silo vedno naprej, naj živi italijanska Reka!"
Beograd, 4. decembra. (Izvirno). Ministrski svet je dovršil uredbo o uradniških konzumnih zadrugah Ustanovi se državna zveza uradniških konsumnih zadrug. Kapital da na razpolago država. V to svrho se od vsakega izplačila državnim dobaviteljem odtegne po en odstotek. Dalje bodo soddovali pri stvo-fitvi obratnega kapitala uradniki
sami v tej obliki, da se jim enkrat na leto odtegne 10 odstotkov cd mesečne draginjske doklade. Teh 10 odstotkov poštene na ta način premoženje zveze. Zveza bo dala denar na razpolago posameznim uradniškim zadrugam. Ze obstoječe uradniške organizacije (kakor n. pr Samopomoč) bodo morale pravila prilagoditi novi uredbi.
Hegemoniia.
Včasih je bil čez Ljubljano in prelepo Slovenijo razgrnjen plašč čudo-ivorne milosti nekronanega kralja — Šusteršiča. Ta plašč je bil vsako nedeljo raz prižnic na novo posvečen in verno ljudstvo je pred obedom in po -obedu molilo za dolgo kraljevo življenje.
Kdor je hotel zidati in je šel po dovoljenje v urad in se je tam legitimiral z milostjo nekronanega kralja, so zaropotali stoli, zašušljali papirji, druga stranka ie morala odstopiti, in milostipolnemu pristašu je bilo dovoljeno vse.
Če je učitelj hotel v vas poleg ravne bele ceste in železnice, je vzel palico in legitimacijo, tiskano in izdano v Katoliški tiskarni ter je stopil pred poglavarja šol. Tam je pokazal legitimacijo in označil vas in drugo jutro je odnesel na pošto dvoje dekretov. Napredni učitelj je v lepem jutru s kletvico in morda tudi z mislijo na po-boljšanje stopical po hribu na^zror v zagorsko vas učitelj z ono čudotvorno legitimacijo pa je privriskal v vas v dolini ob beli cesti. Vsak dan je hodil v cerkev osvečevat blagoslov na svoje prepričanje.
V hišo kmetovo je prišla bolezen; izraz na materinem obrazu je pričal, da se mati poslavlja od otrok. Kmet je šel k županu, d* mu napiše ubožno izpričevalo za brezplačno zdravljenje v bolnici. Pa ubogi kmetič je pozabil, da je nekoč pred leti županu dokazal pred sodnijo nepošteno gospodarjenje z občinskimi denarci in oče župan so izpričevalo odklonili. 2ena je umrla, otroci so se v siromaštvu razkropili po svetu v nadlogo sebi in drugim.
Nekoč sta se na hodniku v deželni odbor srečala kmeta, da govorita o zadevi regulacije planin in občinskih pašnikov. Mali gospod je nervozno vstal od mize: „Zdi se mi, da vas od nekod poznam". „Da, gospod, na seji zaupnikov v ,Unionu' sva se seznanila". „Vi se mi pa zdite čisto neznani". „Nisem še bii z gospodom". „Tako, teko../' hi pošepetal je mali gospod onemu kmetu od seje zaupuikov, naj pride čez četrt ure, proti neznancu pa je govoril za oba: „Čisto nemogoče, vsi fondi so izčrpani".
Bilo je v tistem stoletju, ko je divjala strašna vojska Ljudje so kar v milijonih padali po bojnih poljanah. •Tiste dni je prišla ženica, v naročju otroka, pod srcem nov rod, v prostore okrajnega glavarja in je prosila podpore, ker je mož v Galiciji, sama bolna ia denarjev nikjer nič. Živa, da ne -m^re pod zemljo. Potrdila o potrebi, da ji župnik ni hotel dati, češ, da njen mož preje tudi ni hotel njega poznati. Glavar se zamisli, pogleda v fennan iz Katoliške tiskarne in reče: „Reg je hudo, toda država ne more pomagati, ima veliko potrebnejših". Nato pa je pristopila veleposestnikova žena: „Malo podpore bi bilo dobro.." .»Takoj, takoj bomo naredili —"
Vedi vrag kako je to prišlo, da nas je kar naenkrat nekdo lopnil po licu in zasukal naš pogled od Dunaja tja doli na Balkan, v neki Beograd. Tisti čas je tudi ona krvava vojska minula. Zgodilo pa se je. da so se v Ljubljani in po lepi Sloveniji prikazali tuji ljudje. Se nikdar jih ni bilo pri nas preje. Visoki in močni so, črne lase in črne oči imajo. Pravijo, da so Srbi. Jaz jih še nisem nikdar videl in ne poznal, bela Ljubljana in prelepa Slovenija pa jim je padla okoli vratu, češ, da so bratje. In bela Ljubljana in prelepa Slovenija je brata povabila k plugu, da razorjejo zemljo, v katero se je za-lastel plevel
Komaj je zemlja zapuhtela v mladem solncu, pa se je začul hrušč in trušč: „0 jej. o jeeej, moj Bog, narod pomagaj, hegemonijo nam jemljejo. Fant čuj, krivce ti bodo raz klobuk vzeli Kje je korajža?"
Eno božjo nedeljo je bilo, mislim 28. novembra 1920, je narod odgovoril: »Hegemonijo si bom pa sedaj jaz sam zataknil za klobuk". Potem pa je hilo čuti samo še cvilenie —v
i" Rim In Reka. Vsevedno bolj in bolj kaže, da je d Annunzijeva
komedija na Reki, blokada Caviglie dogovorjena stvar med Rimom in Reko, ker je sicer nerazumljivo, kako je to mogoče, da je vlada velesile brezmočna proti kapricam eksaltira-nega poeta. Iz Rima je odpotovala parlamentarna komisija na Reko, ki naj še v zadnjem trenutku poizkusi iziavnati spor mirnim potom. Ta parlamentarna komisija je potekla iz imcijative samih poslancev in nima nobenega uradnega značaja, zato je tudi rimska vlada takoj po odhodu te delegacije izdala komunike, v katerem pravi, da vlada ni poslala nikogar na Reko, ker je vk^a podala generalu Cavigilii popolno polno-močje in svobodo, da razpolaga z vojsko vs 7*orns/;co v slučaju potrebe, Gioli' : >vil v razgovoru s poslanci,	vlada skušala vse,
da prepreči r- "aj? krvi, toda ako bo potrebno upotrebiti skrajna sredstva, se bo to zgodilo na način, ki ne bo zahteval nobenih žrtev, a bo vlada vendarle dosegla svoj cilj. Ker ni verjeti, da bi vlada hotela tako izigravati svojo avtoriteto, je najverjetnejše, da igra Italija nedostojno igro in da je (T Annunzio samo lutka rirc-
— Sedemdesetletnica Fr. Detele.
Te dri obhaja svojo 701etnico zaslužni pisatelj Fr. Detela. Njegovo ime je ljudstvu dobro znano. Spada k naši starejši generaciji, ki se je zbirala okoli »Ljubljanskega Zvona* v
be spadajo k onim retflSm slovenskim 1 no povelje: «S polno vero m klavirskim umetninam, ki so vmostoj- v našo moč, junaki naprej!» Ob ob-
i-	irlsnrirc' S.— I ... • •	J , .. « *L i	.
ne in lepe. Pavčičev klavir? obsega 81 slovenskih narodni
je zelo okusno prirejen in priljuden. Cena za Pavčičnr album 16 K, za Pre-mrlove tri klavirske skladbe 12 K. Na-
-um letnici je regent Aleksander obiskal
^»vojvodo Mišica, ki je še vedno bo-
osemdesetih letih. Leta 1882. je iz- j roča ^ dobiva se pri Glasbeni Matici hajalo v «Zvonu» njegovo «Malo v Ljubljani.
— Jugoslovanski glasbeniki Srbi, Hrvati in Slovenci se nameravamo združiti v močni skupni stanovski organizaciji „Udruženju jugoslovenskih mu-zičara". Hrvati in Srbi so pravila za to organizacijo že sestavili Obravnavala se bodo na prihodnjem skupnem kongresu glasbenikov v Zagrebu. Srbi in Hrvati so svoja jjododbora v Beogradu, oziroma v Zagrebu že ustanovili. Podpisani vabim in prosim vljudno vce slovenske glasbenike, skladate-
življenje», pozneje «Veliki grof* itd. Poglobil se je posebno v zgodovino ccljskih grofov («Pegam ra Lamber-gar»). Napisal je več popularnih povesti. Posrečila se mu je tudi šalo-igra «Učenjak». Marljivo ie delal v «Stov*nski Matici* in je sedaj dal svoje spise «Mohorjevi družbi*, ki jih bo po vrsti izdala. To bo dobro čtivo za ljudstvo. Je še vedno delaven in mu želimo še na ranoga leta!
— Iz g'""slišite pisarne. Vsled teh-jlje, kapelnike. dirigente, pevce in pevke-ničnih ovir se predstava „Figaro se že-, soliste, godbenike orkestrov itd., da se ni„ v nedeljo dne 5. t. m. ne more vr- J udeleže v ponedeljek dne 6. t. m. ob 8.
rji .-večer v dvorani Glasbene Matice razgovora glede ustanovitve strokovne OTgzr -arije glasbenikov. — Matej Hu-bad, ravnatelj.
—	Nove delo Vatroslcri Jagica. Nestor naših znanstvenikov, glasoviti slavist Vatroslav Jag'č pripravlja novo velik? delo katero bo izdala srbska kraljevska akademija.
—	Moskovsko umetniško gledališke igra z velikim uspehom v Sofiji. Gledališče je vedno razprodano. Gledališče pride baje gostovat tudi v Jugoslavijo in gre pozneje na
.._____ _______________ Češko.
Žvezo narodov je omeniti ir.tercsantno i ve v Mariborski je bila določena za j — Šaljapin. slavni ruski basist ki dejstvo, da sta tako Jugoslavija kakor j ncdeljc dne 5. t m. ob deseti uri do-.je za milijonsko gažo pel v Fetro-tudi Rumunija zagovarjali sprejem v, poldne, se je morala vsled nepričako- oradu in Moskvi ie zdaj dobil do-
A X1mm1a «tn<^M<M Ir!	I	____.	w	-
siti. Dramsko gledališče ostane ta dan zaprto.
—	Nova knjiga za Božič. Znani goriški pesnik A. Gradnik je prevedel krasne otročje pesmi, ki jih je zložil srbski pesnik Ciča Jova — Zrnaj, v slovenščino. Prevod izide v prihodnjih dneh pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
—	Organizacija književnikov. V ne-dejo, 12. t. m. se vrši v dvorani beo-
ske viade.	j grajske občine kon*er;nra književnikov,
-f Avstrija in Bolgarija pred Zvezo t m kateri bodo razpravljali o enotni narodov. Iz predzgodovine komisijske- ■ organizaciji književnikov, ga sklepa za pripustitev Avstrije v j _ OtrotUev prve umetnostne razšla-
T	_____J___i _	•	J\ M - #	4 - • _ « «1	i « V
Politične beležke.
+ Slovo čokorila iz javnega življenja. Znani velesrbski šovinist Čo-korilo, ki je tako sramotno s svojo stranko pogorel pri volitvah, da ni samo ostal brez mandata, ampak je dobil tako neznatno število glasov, da se je popolnoma osmešil in onemogočil v javnosti, je sklenil, da se umakne iz javnega življenja. Ta svoj sklep namanja Čokorilo v svojem glasilu «Srpska Zora*. ki na uvodnem mestu prinaša njegovo «slovo od javnosti* pod naslovom: «Bodite prokleti!* Čokorilo se odpoveduje predsedstvu svoje srbske organizacije in javlja, da s to številko ustavlja tudi izhajanje, svojega jjJasfla^
Zvezo narodov z utemeljevanjem, da je tre ba sedanjo Avstrijo strogo razlikovati od prejšnje avstro-ogrske monarhije. Tudi admiral Fisher za Anglijo, Hennessy za Francijo in Poullet za Belgijo so govorili za sprejem Avstrije v Zvezo narodov. Predlog je bil nato sprejet soglasno. Proti pripustitvi Bolgarske v Zvezo narodov je protestirala Jugoslavija z utemeljit-vio, da Bolgarska še ni izpolnila pogojev gelde obnovo in kaznovanja vojnih zločincev. Rumunija pa je nagla-šala, da so Bolgari silno trpinčili romunske vojne vjetnike. Zastopnik Anglije, admiral Fisher, je obžaloval, da sta Jugoslavija in Rumunija proti sprejemu Bolgarske v Zveza narodov in je naglašal, da je njen sprejem v interesu svetovnega miru. Enako stali; šče so zagovarjali tudi zastopniki Švedske, Perzije in Japonske. Vkljub temu je bila prošnja Bolgarske za sprejem v Zvezo narodov izročena zopet podkomisiji
4- Zveza narodov, Jugoslavija in Češkoslovaška. Iz Ženeve javljajo 3. decembra: Zveza narodov je skupščini predložila poročilo, v katerem se z ozirom' na senžermensko pogodbo in na dogovore med zavezniki, Jugoslavijo in češkoslovaško odreja, da stoje tudi plemenska, jezikovna in verska vprašanja, pod jamstvom zveze narodov. Za Češkoslovaško se razen tega še določa, da bo generalni tajnik zveze narodov o vsem poročal, kar se tiče karpatskih Rusov, ki so priključeni Češkoslovaški kot samostojna celota.
+ Antanta in Grčija. Agence Ha-vas javlja iz Londona, da se nanaša izjava zaveznikov samo na kralja Konstantina. Ako ljudsko glasovanje na Grškem izpade v korist prestolonaslednika Jurija, bi se mogli ukrepi in jamstva, ki so bili naperjeni proti njegovemu očetu, omiliti.
vano velikega števila umetnin, ki so šele zadnji čas dosjjele in s katerimi pripravljalni odbor ni računal, prelo-
voljenje, da gre v London. — Stalno rusko gledališče začne s
žiti na praznik v sredo dne 8.decem- predstavami v Parizu v januarju prihodnjega leta. Tako se igra sedaj rusko stalno v vseh večjih evropskih mestih
—	« Rusija in Evropa*, znano delo prof. Masaryka, je izšlo v italijanskem jeziku.
—	»Velika Srbija», delo pro!. Ve-nisa, je izšlo v češkem prevodu.
bra ob 10 uri.
— Glasbena Matica priporoča od novejših slovenskih klavirskih skladb nakup muzikalii za Miklavževo in božično darilo mladini: Tri nove klavirske skladbe Stanka Premrla: 1. Ob kolovratu, 2. Pri otrocih, 3. Vzdih in Klavirski album za slovensko mladino, sestavil Josip Pavčič. Premrlove sklad-
Prosveta.
Narodno gledati&e.
Drama:
Ponedeljek, 6.dec.: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Red B.
Torek 7. dec.* Zaprto.
Sreda, 8. dec: Sen kresne noS, v opernem gledališča ob dramskih cenah. Red E.
Četrtek 9. dec.: Bobrov kožuh. Red B.
Petek. 10. dec.: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Red C.
Sobota. 11. dec.: Bobrov kožuh. Red A.
Nedelja, 12. dec: Figaro se ženi. Izv.
Ponedeljek. 13. dec: Bobrov kožuh. Red C
Opera:
Nedelja, 5. dec: Nicolai: Vesele žene vjndsorske. Izven.
Ponedeljek 6.dec: Zaprto.
Torek, 7.dec: Dalibor. Red A.
Sreda. 8. dec: Sen kresne noči dramska predstava. Red A.
četrtek, 9. dec: Od bajke do bajke. Red E.
Petek, 10. dec: Zaprto.
Sobota, 11. dec: Tosca. Red D.
Nedelja, 12. dec: Dafibor. Izven.
Pondeljek, 13.dec: Zaprto.
*	30 ali 40 mandatov? V članku, ki smo ga včeraj priobčili pod tem naslovom, je popraviti pogreške, ki so nastale pri korekturi tako, da je «Državni odbor* ugotovil število mandatov za izvenljubljanski dve okrožji na 36. 40 mandatov je bilo odrejenih za vso Slovenijo. ^Državni odbor* je bil po plebiscitu opozorjen, da bi bilo treba število poslancev za ljubljansko in mariborsko okrožje znižati od 36 na 34. (Pomotoma poročano 38 poslancev.) Končno stoji v članku, da je služilo glavnima volilnima odboroma v Ljubljani (brez mesta Ljubljane) in v Mariboru za podlago volilnih preračunov število 38 mandatov. Pravilno se ima to število glasiti 36.
*	Kaj pa to? Turek škili čez mejo. Saj ni res. * Državni odbor* pride na založeno klop, ker so klerikalci v Sloveniji pri volitvah propadli. Da, da, volitve v ustavotvorno skupščino spominjajo v marsičem na koroški plebiscit. Tertium comparationis leži v tem, da so jo klerikalci v obeh slučajih zavozili
*	Otvoritev državne trgovske akademije Zahteva po trgovski akademiji v Ljubljani je stara, ampak v Avstriji «merodajni» niti slišati niso hoteli ničesar o tej kakor tudi o mnogih drugih naših zahtevah. V Jugoslaviji je drugače: prav hitro smo dobili v Ljubljani univerzo, danes pa je bila svečano otvorjena trgovska akademija v navzočnosti predsednika deželne vlade, poveljnika divizije in zastopnikov trgovskih kor-poracij Mirna, tiha je bila ta slav-nost na I. državni gimnaziji, ampak vsi navzočni so se zavedali velikega pomena tega dogodka in zavedali so se tudi tega, kaj to pomeni imeti lastno narodno državo, v kateri sami odločujemo o naših potrebah in nam ni treba moledovati pri tujcih za vsako malenkost Ono, kar je poprej bilo nemogoče, je sedaj samo po sebi um-ljiva stvar. Pri otvoritvi so govorili dr. Triller v imenu občine, doktor M u r h i k za trgovsko in obrtno zbornico, za grem i j trgovcev vele-tržeč Jelačin, za Zvezo industrijalcev pa Dragotin Hribar. Ravnatelj Bdhra in profesor Sič sta lepo označila pomen novega zavoda, kateremu tudi mi želimo najlepšega
Kranjska kintakt za državno M otvoritvi
Ljubljana, 4. dec.
cužaViie irgovake akademije v Ljubljani je izjavil g. Hribar, kot predsednik Kranjske hranilnice, da bo stavil ta zavod v doglednem času na razpolago večjo vsoto, s katero se omogoči akademiji nastanitev v lastnem poslopja.
Z Jesenice nam pišejo: Demokrati smo z izidom volitve zadovoljni. Pobiti pa so klerikalci, ker njih početje je ljudstvo obsodilo. Novo monštanco bi lahko kupil župnik z denarjem, ki ga je razdala njegova klika za letake smešne vsebine in za mastne napitnine fantalinom, ki so kalili nočui mir s trganjem lepakov nasprotnih strank in glasnim priduševanjem. Kje je hodil občinski redar? — „V sredo praznujemo ujedinjenje Slovenske ljudske stranke", tako je rekel z bombastičnimi besedami na prižnici fajmošter na Dovjem na dan volitve. Praznik narodnega ujedinjenia je namenoma zamenjal s praznikom Slovenske ljudske stranke. Pa se je urezal mož. Dve tretjini volilcev se mu je izneverilo, pa še celo
22 demokratov je zlezlo na vrh. V sredo pa se je le praznovalo ujedinjenje Srbov. Hrvatov in Slovencev, ne pa
Slovenske ljudske stranke, ki je teko poražena, da ima v celi državi samo
24 mandatov.
* Demokratski sestanek. Danes zvečer je bil v „Tivoliju" prijateljski sestanek onih demokratov, ki so v času volitev za konstituanto vodih strankino agitacija Taki sestanki se bodo ponavljali, ker hoče stati vodstvo stranke v stalnem stiku s strankinimi zaupniki Predsedoval je današnjemu sestanka podpredsednik JDS <k. V. Ravnih ar. ki je v temelji tem govoru i znesel volilno borbo, njen izid in pomen. Posl. dr. G. Žerjav je poročal v svojih razgovorih, ki jih je imel v Beogradu z voditelji Jugoslovanske demokratske stranke in o sedanji politični situaciji Za tem so poročali zaupniki raznih ljubljanskih okrajev in g. ravnatelj Jug kot predsednik ljubljanske politične organizacije JDS. Stranka je z izidom volitev na Slovenskem in v ceh državi sploh lahko zadovoljna, ker je izšla demokratska stranka iz volitev kot relativno najmočnejša politična grapa. Sestanek je potekel v najlepšem razpoloženju.
" šesta obletnica velike srbske zmage. V petek je preteklo šest let, kar je vojvoda Mišic začel s svojo velikopotezno ofenzivo proti Potio-rekovi vojski, ki jo je porazil v par dneh Ofenziva se je začela o polnoči, vojvoda Mišič je izdal kratko anragl-
lan, in mu častital k slavni zmagi
*	Osebna vest Zdravnik dr. Zoran J oš t je imenovan za sekundarja javne bolnice v Celju.
*	Imenovanja v finančni službi. Kontrolor Emanuel Josin je imenovan za blagajniškega ravnatelja ad personam pri finančni deželni blagajni v Ljubljani
Med državnimi uradniki v Celju vlada veliko razburjenje ker se sedaj že dva meseca ponavlja dejstvo, da ne dobe plače o pravem času in da se dela tudi razlika med posameznimi kategorijami. Nekaterim strokam so se namreč izplačale plače za december že 30. novembra, druge pa morajo še čakati. V najslabšem položaja so posebno justični nameščenci, ki so tudi prejšnji mesec dobili plačo teden dni pozneje. Nakazilne oblasti ojiozarjamo, da izvrže svejo dolžnost napram uradništvu. Radovedni smo, kje leži krivda.
*	Izprememba v finančni službi. An* ton Žvan, višji davčni upravitelj pri davčnem uradu za mesto Ljubljana, je dodeljen strokovnemu oddeku IL delegacije finančnega ministrstva y l.jnbljani
*	Imenovanja v davčni službi. Zai višje davčne upravitelje v 7. činovnem razredu so imenovani: Kari Semen v Ljubljani, Alojzij Mušil v No« vem mestu, Ivan Pernovšek v Slovenjem Gradcu, Rihard Debeljak m Ljubljani (za okolico) in Franc Vršič pri davčni administraciji v Ljubljani.
*	Porotne razprave v Celju. Za se. danje četrto porotno zasedanje, ki se prične 6. t. m. so razpisane sledeča razprave: 6. decembra Jakob Kidrič, uboj; Ciril Koprivec, tatvina: 7. cte. cembra Josip Zolger in tovariši, tat* vina, Janez Javcrnik in Josip Nem bauer, tatvina. 9. decembra Neža Vi, čič, Pankracij čemič in tovariši, taU vina. 10. decembra Valentin Basle, tatvina, Janez Prelovšek požig II« tatvina, Janez Prelovšek požig.-4-1« decembra Terezija Kitag iz Zetal n* mor, 13. decembra Fran Dolar in to* variši, rop.
— Za orožnike. Vsem orožnikom, ti službujejo v krajih južne Srbije in Črne gore, je notranji minister povišal dokiade za 50 dinarjev mesečno. Poleg tega so se uredie pokojnine vseh orožt nikov.
Kočevarska. Neka ljubljanska tvrdka je poslala trgovcu s steklom Fr. Engelu v Kočevju pismo trgovske vsebine v slovenskem jeziku. Na toi pismo je odgovoril Engele doslovno-takole: Was Sie mir zugeschickt ha« ben, verstehe ich nicht, denn diese Weltsprache verstehe ich nicht... Eno-, dvo- in desetkronski bankovci pridejo, kakor nam poročajo iz Beograda, do 1. januarja 1921. iz prometa. Tozadevna naredba je že gotova in se razglasi takoj, ko pride novi kovan denar v Beograd, ki se ga pričakuje vsak dan. Od 1. januarja dalje državne blagajne ne bodo sprejemale več vplačil v teh avstriji skih ostankih.
*	Koroška slavnost na dunajskem vseučilišča. Na dunajskem vseučilišču se je vršila pod patronanco rektorja Dopsclia takozvana koroška slavnost, ki bo dala misliti tudi angleškemu in zlasti italijanskemu delegatu pri plebiscitni komisiji katera sta se tako vneto zavzemala za interese Nemške Avstrije. Dočim se je drža1 rektor Dopsch še kolikor toliko v mejah previdnosti, so ostali govorniki med njimi v Ljubljani znani policijski svetnik Skubelj, odložili krinko in povedali jasno kaj hočejo^ namreč: Združitev z Nemčijo in kaznovanje sedanjih zmagovalcev. »Še je pokrita dolina z gosto meglo, ki ovira razgled, vendar se svetlikajo s karavanških grebenov prvi žarki, ki na2.nar.jajo veliko jutro Vsenemčije.< Tako je govoril policijski svetnik Skubelj in nas potrdil v prepričanju, ki smo ga vedno gojili, da bo princa Borghese ah vsaj njegovim otrokom še jak ožažl zaz burko, ki je igral Ida 1920. v Celovcu ob plebiscitu.	i
*	Izzivanje celjskega nemškega ia* tografa. Iz Celja nam pišejo: Tukajšnji fotograf Perissicb ima na svoji hiši reklamne fotografije samih bivših avstrijskih oficirjev. Poživljamo oblasti, da poskrbe, da se odstranijo slike znanih obrazov, ki so zmerjali in trpinčili naše slojenske iaate iz celjskega S7 pfc, ~ ' Y

*	DijaSfvs iz zasedenega džfihlfa
Podpisani opozarja vse dijaštvo iz zasedenega ozemlja, katero namerava uporabiti božične počitnice za obisk svojega doma, da mn da italijanska delegacija v Ljubljani brezplačen vizum za potovanje pod pogojem, da vpošlje vlogo najpozneje do dne 8. t. m. na naslov podpisanega odseka, kateri bo vloge predložil na pristojnem mestu. Rok za predložitev prošenj je določen do najpozneje 10. t. m. Na pozneje predložene vloge se ne bo oziralo. — Šolski odsek Narodnega sveta za ne-osvobojeno domovino v Ljubljani, Pra-žekova ulica 3/1.
*	Godba invalidov. Invalidski oddelek poverjeništva za socijalno skrb v Ljubljani namerava osnovati v nekem invalidskem zavodu godbo, za začetek na pihala. Kakor je znano, je ravne invalidom po zavodih slično razvedrilo nad vse potrebno; poleg tega bi pa to tudi njihov gmotni položaj mnogo izboljšalo. Tudi se vedno priglašajo invalidi, ki bi se radi učili godbe. Zato ti bil nujno potreben invalid, ki je v godbi teoretično in praktično toliko izvežban, da bi bil sposoben voditi tak orkester. Nagrada mu je zagotovljena. Zadevne prošnje je nasloviti na Porarje-ništvo za socijalno skrb, Invalidski oddelek v Ljubljani, Št Peteiska vojašnica.
*	Povodom državnega praznika je prejel ministrski predsednik obilico čestitk iz vseh delov Jugoslavije, kakor tudi od Jugoslovanov iz inozemstva. Ministrski, predsednik se je na vse čestitke prisrčno zahvalil.
*	Kralj Matjažev večer priredi Sokol I jutri v nedeljo dne 5. t. m. popoldne in Zvečer v dvorani Mestnega doma. Začetek ob 15. uri, zvečer za odrasle ob 20. uri. Poleg godbe, petja in proste zabave nastop kralja Matijaža, ki obdaruje vse. Darila se sprejmejo med 10. in 12. uro dopoldne v Mestnem domu. Vstopnina: popoldne 4 K za osd», otroci prosti, zvečer 15 K za nečlane! 10 K za člane. Prihitite vsi" Zdravo.
*	K ljubezenski tragediji na Muti. Kakor smo že pred par dnevi poročali, Je na Muti inženjer Pitamic ustreli ; svoio nevesto, 221etno hčerko davčnega uradnika Vacaca. Prvotno se domnevalo, da se je zgodila le nesreča, kakor pa doznavamo, je izvršil in ženjer svoje dejanje iz ljubosumnosti Po zločinu je poklical v sobo neko deklico in fi kazal, kaj je naredil. Iz tega, kakor tudi iz nekaterih drugih znakov se domneva, da se je inženjerju omračil um. Sedaj se nahaja v zaporu okrajnega sodišča.
*	Preprečena železniška nesreča v Rajhenburgu. Direktnemu brzovlaku Maribor-Zagreb bi se v petek kmalu pripetila velika nesreča, ki bi zahtevala gotovo veliko človeških žrtev, da ni bila v zadnjem trenotku preprečena. Ko je brzovlak vozil iz postaje Rajhenburg, je zašel na napačen tir ter vozil z vso brzino proti polnim tovornim vagonom. Prisotnosti duha strojevodje in kurjača se je posrečilo ustaviti brzovlak tik pred vagoni. V brzovlaku se je vozil tudi general Plivelič, ki je med potniki nabral 2150 dinarjev, 4873 jugoslovanskih in 140 čeških kron kot nagrado strojevodji in kurjaču, ki sta preprečila veliko nesrečo.
*	šola za invalide. V Celju nameravajo prihodnje leto ustanoviti posebno šolo za invalide. V tej šoli se bodo učili invalidi, ki niso več sposobni opravljati svojega poklica, raznovrstnih novih strok, katere bi potem opravljali po svoji sposobnosti.
*	Ponarejeni poldinarski bankovci. Na Hrvatskem so v zadnjem času začeli cirkulirati ponarejeni poldinarski bankovci Zagrebška policija je začela ponarejevalce zasledovati, a doslej brez uspeha. Tudi raše občinstvo opozarjamo, da so ponarejeni poldinarski bankovci bledi in neenako rezani. Na eni strani se odti-sek prav slabo pozna. Sploh so ti bankovci slabo ponarejeni in se na prvi pogled pozna, da so falzifikati
*	Sprememba voznega reda na progah Južne železnice: Obratno ravna-tljstvo Južne železnice objavlja: Od nedelje dne 5. decembra naprej izosta-neta na progi Maribor gL kol.-Dravo-rgad-Meža vlaka št 416 in št 417, ki sta do sedaj vozila ob nedeljah in praznikih. Vlak št 417 je odhajal iz Maribora ob 13.20 in prihajal v Dra-vograd-Mežo ob 15.07. V nasprotni smeri je odhajal vlak št. 416 iz Dravograd- Meža vlaka št 416 in št. 417, ki ribor ob 21.45. — Dne 6. decembra stopi v veljavo na progi Grobelno-Roga-tec nov vozni red, in sicer vozijo nastopni vlaki: Mešani vlak št.2901 odhaja iz Grobelnega ob 830 in prihaja v Rogatec ob 9.53 in mešani vlak šte-
[656 in prihaja v R<5gafec ob 17.40. V nasprotni smeri odhaja iz Rogatca mešani vlak št 2902 ob 5.20 in priha-a v Grobelno ob 6.43. Mešani vlak št 2904 odhaja iz Rogatca ob 12.40 in prihaja v Groblno ob 14.23.
• Ljubljanski trg. Tržno življenje je bilo ta teden bolj živahno. Vrste mesa so ostale na stari ceni, samo Zadruga mesarjev in prekajevalcev je začasno prenehalo s prodajo govejega mesa po
17	in 18 K kg. Telečjega mesa je na trgu dovzoli po 22 in 20 K kg. Kvaliteta slanine se je nekoliko poslabšala Sadni trg je zelo živahen. Pojavilo se e tu i prvo južno sadje; oranža stane cos 4 K. Kmečki sadni trg je zelo živahen ter se prodaja ?<? maksimalno ceno 7 K prav lepo sadje. Popolno po-mankanje jajc bo ostalo, kakor kaže, še nadalje Za kos se plačuje 3 da 3-50 K a vzlic tej visoki ceni ni blaga. Kakovost uMe? se je nekoliko zboljšala. Moka it 0 se prodaja po 17-50 K do
18	K, krušne moke do 11 K do 14-50 Razpis ustanov za skrbstvene
sestre proti trahomu. Zdravstveni odsek raspisuje 2 ustanovi zrn kandi-datinje, ki bi bile pripravljene se u-deleževati 6-mesečnega vežbanja na oddelku za očesne bolezni v tukajšnji splošni bolnici z namenom, da se izobrazijo za skrbstvene sestre proti trahomu (egiptovski očesni bolezni). Vsaka ustanova znaša po 3000 K, plačljivih v 6 mesečnih, v naprej iž-plačljivih obrokih in obstoji poleg tega v vžitku brezplačne prehrane v zavodu. Prosilke se morajo z rever-zom zavezati, da bodo pripravljene po končanem vežbanju stopiti po pogodbi v službo zdravstvenega odseka za Slovenijo, ki jih bo pjslal kot skrbstvene sestre proti irahoc.ru v Prekmurje. Službeni prejemki bi po končanem študiju znašali mesečno 1000 K poleg odškodnine za hrano in in stanovanje, ki se bo določila po dogovoru. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, med njimi spričevalo o dovršeni nižji srednji ali meščanski šoli, je vlagati pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani do vštetega 31. decembra 1920.
*	Proti pomanjkanju stanovanj v Beogradu. Beograjska občina je sklenila naseliti izven Beograda okoli 1000 ruskih beguncev, da se na ta način odpomore pomanjkanju stanovanj.
*	Razmejitvena dela pri Strnmiri se odgodijo do 1. aprila, ker se bolgarski častniki izgovarjajo, da zaradi »revelikega mraza n morejo delati.
*	Odklonjeno pomiloščenje. Re gent je odklonil pomiloščenje Tibo-mira Matica iz Sazarevca, obsojenega na smrt zaradi uboja in razbojni-štva Z ozirom na to bo Martič ustreljen.
Zažgana novosadska elektrarna. Iz Novega Sada poročajo: Pet Madžarov, ki so bili osumljeni, da so povzročili požar v elektrarni, je priznalo, da so zažgali po naročilu komunistov iz Pečuha, odkoder se jim je tudi poročalo, da izbrohne na dan volitev revolucija po vsej Jugoslaviji. Požar še ni popolnoma pogašen in škoda znaša nad 2 in pol milijona kron.
*	Poslovalnica okrajne bolniške blagajne ljubljanske v Mariboru poživlja vse svoje člane, da se v svrho novega priglasa z ozirom na odredbo ministr-tva za socijalno politiko z dne 11. oktobra 1920 o bolniškem zavarovanju do dne 20. t m. javijo v uradnih prostorih. Rotovška ulica št 3. Članom prizadetih kategorij, ki se do dne 20. t. m. ne priglase na novo, ugasne članstvo.
*	Planinski Vestnik začne, kakor nam poroča osrednji odbor Slovenskega planinskega društva, v kratkem zopet izhajati. Naročila sprejema že sedaj društvena pisarna v Ljubljani, Kralja Petra trg 5.
*	Zadnje letošnje porotno zasedanje v Mariboru se prične dne 13. t m. Med drugim pridejo na vrsto tudi štiri tiskovne pravde proti odgovornim urednikom raznih klerikalnih listov, in sicer: dve proti Žebotu, odgovornemu uredniku »Straže", ena proti odgovornemu uredniku »Slovenskega Gospodarja", Stubanu in ena proti odgovornemu uredniku »Murske Straže", Je-rebiču, ki je v zadnjem času splavala popolnoma v klerikalne vode.
*	šahovski turnir v Mariboru. Turnirja prve skupine, ki se je vršil v .Veliki kavarni', se je udeležilo devet oseb. Rezultat je bil sledeči: J. S. Peyer 14 točk, Kobilanski 10, prof. Favaj 8, S. Dimnik 7, Lopan in Zei 6 točk. Turnir druge skupine se bo vršil, ako se priglasita vsaj še dva tekmovalca.
*	Osebaa vest Zdravstveni odsek Ljubljani je imenoval na novo ustanovljenem ginekološkem oddelku javne
la Waizke, večletnega asistenta na ginekološko-porodniškem oddelku prof. Valente v Ljubljani.
Tujski promet v Jugoslaviji. V Zagrebu se v kratkem sestane kongres zastopnikov kopališč, zdravilišč, letovišč itd. iz vse Jugoslavije. Na tem kongresu se bo razpravljalo o važnih vprašanjih ureditve našega tujskega prometa Jugoslavija ima vse pogoje za razvoj tujskega prc*»ct do važne panoge našega narodnege gospodarstva Potrebno pa je, da iz.ede organizacija ki bi s sistematičnim cMrm pospeševal? tujski promet. V Sloveniji in na Hrvatskem sicer že obstoje organizacije za tujski promet, dočim v Srbiji še nimajo takih institucij Zagrebško društvo za tujski promet je započelo bidja-tivo, da se ustanovi edinstvena organizacija za vso državo, ki bi, seveda
Kriza.
Vesti iz Severne Amerike govore o težki industrijski krizi: ponudb veliko, povpraševanje mak). Nadprodukcija širi na vse strani svoje slabe posedice. Tovarne omejujejo svoje delo, odpuščajo delavstvo, brezposelnost narašča konkurzi z ogromnimi pasivami dosegajo do sedaj še nikdar tako visoko storilo. Najsolidnejše firme se potapljajo v tem rz~. roč narastlem morju. Spekulativno kopičenje blaga v skladiščih razbija do knrave neprevidne in nikdar zadosti bogate trgovce. Blago gnije. K-msumentov ni. Naročila v tovarnah izostajajo, produWivno živ-ljenie umira, delo policijo sodnij zarašča
Informativna poročila iz Anglije in Francije se krijejo z onimi od druge strani occana Povsod hiperprodukcija zlasti v onih tovarnah, ki so tudi za časa dolgoletne vojne proizvajale blago mirovne polreir in so v pogrešeni kalkulaciji mislile, da se bodo po sklepu mii~> S/Sjpcmadene zaloge blaga
s podporo vlade, delovala na organizaciji tujskega prometa, katerega je treba napeljati v naše kraje. To je namen kongresa, ki se sestane še tekom mesera decembra.	r---- .	_ -
* Takcs sa Upnica Dosedaj te razlile, i«fc«r zazeljena mrzla studen-je ta tafcss odmerjala d? se je, fic* F0 ^ tefcfalna mdustn-
vilka 2903 odhaja iz Grobelnega ob bolnice v Celju za ordinarii*. dr. Emi-
20 kron. Generalna direkcija posrednih davkov pa je odredila, da se mora izračunati iaksa od eeicga po odjemalcu vplačanega zneska, v navedenem primeru torej 2 K 20 vin., tako, da ostane gledališču le 19 K SO vin. Želeti bi bilo, da se to sporno vprašanje instančnim potom, ev. po finančnem sodišču v Zagrebu ;ončnovcijsvno reši.
*	Baranjci se selijo v Jugoslavijo. Srbi iz onih krajev Baranje, ki pripade Madžarski, so sklenili, da za-puste svoje dosedanje domovje in se preselijo v ozemlje naše kraljevine. Obrnili so se na ministrskega predsednika Vesniča s prošnjo, da se sestavi posebna komisija, ki naj bi vodila to akcijo
*	Občina Jezersko, ki sestoji iz davčnih občin Zgornjega in Spodnjega Jezerskega ter je doslej pripadala davčnemu uradu v Železni kaplji in davčnemu okrajnemu oblastvu v Vdi-kovcu, je po odredbi finančnega ministrstva prideljena davčnemu uradu in davčnemu okrajnemu oblastvu v Kranju.
*	Poziv invalidom - inteligenten. Splošna organizacija vojnih invalidov sklicuje za neddjo 5. decembra 1920. ob 9. uri zjutraj v magistratno dvorano izredno zborovanje. Izvoliti se ima tudi nov odbor. Želeti je, da bi se slovenski intligenti-invalidi pričeli bolj zanimati za invalidsko organizacijo. Dasi to invalidi-inteligenti ko-likortoliko oskrbljeni v primernih službah vendar bi njih tovariši nujnopo-trebovali njihovega soddovanja pogreša ravno sodelovanja intdigen-tov pri svojem človekoljubnem dela Naj tega poziva ne preslisi noben inva-lid-inteligent ki ima količkaj srca fn umevanja za veliko bedo vojnih invalidov, vdov in sirot
Nogomet. Jutri v nedeljo ob 14. uri tekma Ilirija I. : Ilirija rez. Obe moštvi nastopita v dobri sestavi, pričakovati sc more torej lepo, zanimivo igro. Najbrže je to poslednja tekma v sezoni. Ob deževnem vremenu se tekma ne vrši.
Nočna slika V Streliški ulici, pozno po polnoči. Gosta megla. Službujoči stražnik zapazi moža-nahrbtnjakarja: «Hoj! Kaj nesete?» Nahrbtnjakar mu mirno odgovori: «01je iz mestne elektrarne!* . . . ^Kakšno olje?* . . . «Znaja, gspud, takšno olje, ki od strojev kaplja.* Nahrbtnjakar je izginil tja na Barje. Pohcija pa se je začela zanimati za to «kapljajoče olje*. V črni vasi je mož-nahrbtnjakar kmetom prodajal fino strojno olje, ki ga je dobival v mestni dektrarni. Odnesel je okrog 30 litrov olja po 37 kron. Elektrarna ima okrog 1100 kron škode.
*	93 invalidov, nahajajočih se v invalidniri, je bilo oropanih volilne pravice. Zatrjevalo se jim je od strani vodstva invalidne šole, da bodo prišli vsi v imenik volilcev, v resnici pa ni bil vpisan med volflce niti eden. Zato se imajo zahvaliti invalidi v invalidniri klerikalcem. Klerikalci so namreč vedeli, da invalidi nimajo med sdioj takih, ki bi volili klerikalno^ zato je bilo za klerikalce najboljše, da sploh ne morejo na voli Sče. Vsled tega vlada med invalidi veliko razburjenje proti klerikalcem. Za invalide v invalidniri je to dobrr šola za prihodnje volitve. Takrat naj gledajo pravočasno, da ne bodo zopet ob volilno pravica
grozdje, sir in kamen. Zlasti na otoku Braču je naravnost i zboren ka- . men, katerega so uporabljali pri gradnji berlinskega parlamenta in raznih velikih stavb na Dunaju. Kamen se je izvažal poprej na Grško, Špansko in v Francijo.
= Invalidski davek in banke. Slovenski denarni zavodi so odposlali finančnemu ministru posebno spomenico, v kateri pojasnjujejo potrebo izpre-membe invalidskega davka Slovenski denarni zavodi zakon v tej obliki odločno odklanjajo, ker je neizvedljiv in ker bi bili upravni stroški dvakrat višji kot znesek davka. Odklanjajo tudi veljavnost zakona od 1. januarja 1920 in zahtevajo sodelovanje bank pri sestavi izprememb.
= Nov premogovnik v Sloveniji. V Podsredi na Štajerskem se je pred kratkim otvoril nov premogovnik, ki je v oskrbi neke praške družbe. V prvem početku je zaposleno 60 delavcev-do-mačinov. Premog je baje dobre kakovosti.
= Strinbeissova alera Glavni knjigovodja Steinbasovega podjetja v Dobrlinu Palanački je izjavil, da so vse vesti, da ima podjetje 25 milijonov kron deficita neresnične. Podjetje je imelo lani 8 milijonov kron
^ ^ __________^ _ _____ čistega dobička. Tudi letos bi bil ve-
ža\^Vmrzlično"nagloštjo reglementi-j lik suficit, ako bi ministrstvo za šu-rir^avnrk omannHarstva. i /ne in rude dalo podjetju obratni kredit. Tamkajšnje delavstvo je bik) radi dozdevne predaje podjetja silno ogorčeno. Ako prodaja ne bi bila
Prosta pot svobodni konkurenci je bila zaprta Nezdravo razmerje valut, pro-vzročeno ne vsled notranje kupne sile posameznih plačilnih sredstev, ampak vsled divje valutne špekulacije, je sililo države k raznim strogim predpisom, ako hočejo dvigniti mednarodno veljavo svojih papirjev in denarjev in s tem postaviti svoje državno gospodarstvo na realna tla. Amerika je bila med vojno velikanski magnet, ki je pritegnil nase skoro tri četrtine vsega izven-amerikanskega zlata Vrednost dolarja je rastla pa ne v korist splošnemu amerikanskemu gospodarstvu. Ameri-kansko blago, cenjeno po dolarju, je postalo za evropskega berača predrago in rajši si je še trdnejše pritegnil pas čez trebuh, kakor bi kupoval v Ameriki. Ves eksport je zastal, tovarne se morale obratovanje rajonirati na domači konsum. Ker je bilo delavstva preveč, je moralo iti v brezposelnost Isto je bilo s švicarskimi, angeškimi in dragimi firmami, ki so prodajale za dobro valuto.
Ta moment nezdravega valutnega razmerja je omogočil nemški industriji, da se je prerila celo na angleški trg in da v angleških gospodarskih organizacijah straši nemška konkurenca. — .»Zdrava" valuta na eni strani je zakrivila krize v gospodarsko najmočnejših državah, na drugi strani pa silna organizacija konsumentov, ki je s svojo vztrajnostjo v vzdrževanju se od kupovanja prisilila cene k padcu. Vsa Amerika je bila prepletena z dobrimi organizacijam! konsumentov. K takim organizacijam so bili konsumenti prisiljeni, kajti veliki prejemki so padali, veriženje in nezdravo manipuliranje je bilo po državnih oblastih vedno bolj onemogočeno. Razkošno življenje se je umikalo trezni vsakdanjosti, ki je morala svoje potrebe vedno bolj omejevati
Sedanja kriza naraščajoča brezposelnost v omenjenih državah je naravna reakcija nesolidnega vojnega in povojnega življenja. Netreznost mas jo je zakrivila, Razmere v Jugoslaviji kot v poljedelski državi, kjer ni veleindu-strije, upravičujejo upanje, da pri nas pri zdravljenju vojnih gospodarskih bolezni, ne pride do takih nevarnih komplikacij. Industrija je nerazvita in v velikih stvareh še daleč ne zadošča domačemu povpraševanju. Konsolidacija državnih razmer zahteva, da se vedno bolj in bolj izjednačuje povpraševanje in potreba z drugimi besedami, da cene vsem potrebščinam stopijo na normalno stopnjo. Ta prehod pa ne sme biti bliskovit nenaravno izsiljen od konsumentov. Gospodarstvu more biti koristna samo premišljena evolucija revolucija škoduje vsem, glavno produktivnim slojem.
O tem nas svarilno poučuje Amerika Anglija itd. Bodoči naš parlament se mora z vso resnostjo lotiti vprašanja naše valute — in naših cen, da ne bo preobčutljivih potresnih sunkov.
= Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča svoje člane, da se bo vršil v torek dne 7. t m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici na Mestnem trgu razgovor o trgovski pogodbi, katero namerava skleniti Jugoslavija z Italijo. Ker bo ta trgovska pogodba osobito za trgovce iz Slovenije vitalnega pomena naj se vsi ljubljanski trgovci tega sestanka zanesljivo udeležijo.
= Gospodarski svet ministrstva ;e dovolil, da se sne iz okupiranih erajev Dalmacije in to ne samo z , tokov, ampak tudi s kopnega brez carine uvažati vino, ribe, olj§.
stomirana bi se delavstvo kratko-malo samo polastilo podjetja in preprečilo predajo Koernerju.
= Žitni trg v Vojvodini. Pšenica, slabo povpraševanje, 9.30 9.50, ječmen enako slabo povpraševanje, 5.20, oves, živahna kupčija, 2.60—2.80, nova koruza v storžih 2.60—2.70, stara dobre kakovosti 300—360. Moka nularica 14.50, debele svinje 20.50, mast 44.
= Na žitnem trgu v Vojvodini je bila v preteklem tednu radi pomanjkanja vagonov velika stagnacija Že. lezniška uprava v Subotici je v Bač-ki, kjer je največ blaga, pobralai skoro vse razpoložljive vagone in jih' dala na razpolago vojaštvu za prevažanje manj vrednih stvari. Trgovci imajo za prevoz žita večinoma odprte vagone. Ker transporti trajajo jako dolgo, nemški trgovci, ki so nakupili mnogo blaga, sploh nečejo nakladati. Izvozilo se je le nekaj ko raze.
Borze 4. decembra
Dunaj, devize: Zagreb 368 do 372, Berlin 746 do 752, Budimpešta 98.25 do 100.75, Praga 618.50 do 623.50, Zurich 8275 do 8325. valute: dinarji 1470 do 1490, dolarji 522 do 526, francoski franki 3180 do 3220, švicarski franki 8250 do 8300, češkoslovaške krone 627.50 do 632.50, ogrske krone 10? do 104, leji 770 do 780, levi 630 do 640, lire 1S80 do 1900, marke 746 do 752, funti 1820 do 1840.
Praga devize: Berlin 119.75, da 121.25. Beograd 238 do 240, Dunaj 15.70 do 16.70, Varšava 14.75 do 15.75, Budimpešta 15.70 do 16.70, Sofija 98 do 99, Zagreb 59.25 do 60.25, Bukarešta 117.25 do 118.75, jugoslovanska note 232 do 234, Newyork 82.50 do 83.50, London 291.50 do 293.50, Pariz 509.50 do 512.50, Milan 304 do 306, Švica 1319.50 do 1322.50.
Zfirieh, devize: Berlin 9, Newyork 640, London 2225, Pariz 38.50, Milan 23.08, Zagreb 4.60, Praga 7.65, Bukarešta 920. Budimpešta 1.40, Dunaj 1.95, žigosane 1.30, Varšava 1.10.
Vremensko poročilo.
Lltlblian* sne ra nad morjem
Dan
*. dec.
dec. i. doe
«3
■ w -»
U oo
1. Bi 14. ari 21. ari
it1 ■flja ■
Vetrovi
Kebo
7« 9 7M-S 7SJ-7
-o-s 2 i
f!
brez vata
Srednja TČ*r»jintm. lemperatora l O Donoalna 01 Vtenesaka aapond: L«*>žehladn® aeT.jit«« Soiace vrba-a dane« ob 1'*0 laha« ob 18-11
DOBER DAN! in nikakih bolečin ne bodete imeli, če uporabljate Fellerjev Elsa finid in Elsa krogljice. 6 dvojna-tih ali 2 špecijalni steklenici Elsa fluida
42— K. 6 škatljic Elsa-kroglic 18—■ kron. Ideal vseh sredstev za negovanje lepote so Fellerjeva obrazna pomada močnejše vrste 15— K. Fellerjevo pravo medicinalno lilijno mlečno milo z znamko »Elsa" 19—. Fellerjeva Tan-nokina pomada za rast las, veliki lonček 15— K. — Tudi vsi drugi Elsa izdelki tvrdke Eagen V.Feller v Donjl Stubici, Elsa trg št. 351 na Hrvatskem so vseskozi zanesljivi ia priporoči j hl<
m
prigoDe gsspoda Sollma.
Roman.
/Prevod iz švedščine. F. J.)
(Dalje.)
Tcda sredi kretnje se je ustavil. Prižgane vžigalice ni niti ugasnil, marveč je držal pred se... Naenkrat se je zavedel, da je gibljej s katerim je izvadil cigareto, bil nekako lahek. Pogledal je urno po sebi nizdolu. Oba vrhnja gumba popotnega ulstra sta odpeta. Če je kaj gotovo, potem je gotovo to, da je pred odhodom iz vlaka trdno zapel svoj ulster. trdno in skrbno. Nngla, neprijetna slutnja ga ie navdala, goreča vžgalica ga je spekla v prste in z razmišljalo kletvico jo je zavrgel. Skozi možgane st-mu je zapodilo sto misli. Končno sc je odločil in počasi segel v prsni žep.
Bil je prazen.
Sto hudičev! Filip Collin je mrzlično pretipal svojo obleko, sunkoma ujflftiuummufg-
. ii
stenska, oprcml'cua s posebnimi varovali proti streli in napetemu toku (Ilochspan-niing^teiephon-Appaitttcl, popolnoma neva in takoj nporsima i za navadno rabo i za o ek-' trnrno iti sta na prodaj po oris. fti.t ceni in imitvi carico. Vprašanja pod znamko »Telefon« na upravo «J,:tra«. Znamka za odiruvor.
odprl kovčeg, premetal njegovo vse bmo in končno z glasnim prokli njanjem pregledal notranjost voza. Potem se je poveznil v usrf ate blazine, poln nezmožnega besa, brez-danjega začudenja in naglo utrja-jočega se prepričanja, da so ga čisto navadno okradli. Okradli žepni tatje, navadni angleški žepni tat je! Da, čisto gotovo oni tovariš iz kajite v sivi obleki, mež, ki si ga ti, oj Filip Collin, v svoji naivnosti smatral za služabnika pravicc! Služabnik pravice? Da, baš to jc bil! Kazer. za ivejo prošlost je pričela, tvoja bodočnost je temna, bro,d s« ti je polomil in z nekaj revnimi stoiaki si vržen na prod v tem velikem, tujem mrzlem Londonu! V onem Lon-d»nu, ld si <ra heiei oropati, ki si mu hotel vzeti njegove milijone! Ha, Filip Collin, glej tu svoje lovorike! Čisto navaden žepni tat je rešil London. London se smehlja v zimskem solncu, mrzlo in sanjavo. London je mires^ Londonu se niti ne sanja, da bi Lcdaj stavil spomenike gos-
podu Collinu, doma iz Švedske.
To je usoda, Filip Collin! Sedaj oi opozorjen! *
Sredi najotmenejšega Londona leži ulica Bond Street, sredi te ulice pa stoji hiša štev. 118 b. Leta 1905 je stanoval tu veliki vedež E1 Kabir. — London je bolj praznoveren, nego kakšen zamorsti kraal (zamorsko salo). Zato je pcln raznih vedežev in prorokov. Med njimi je bil takrat, okrog leta 1906, jeden najslavnejših in najbolj v modi baš El Kabir, stanujoč v Bond St?eet 113 b.
V pritličnem stanovanju tc hiše je bil institut de beaute zavod za lepoti-čenie žensk, in v prvem nadstropju je stanoval E1 Kabir in ta je zaslui.il več nego cbs sostanovalca skupaj, ocči v Londonu zavodi za lepoličenje :'n damske kiojačnice n.e delajo z izgubo. - E1 Kabirjevo stanovanje je ir.clo štiri sob?. Prva je bila čakalnici, druga delavni« ma^ijca, tretja zasebna seba četrta je bila prav tesna in mu je služila za razgledno sobico in opazovalnico. Ležala je poleg
Oijoiien nafujp. *
Kartoni, zelo m«xni in dobro ohr.i>jj ni, t velikosti 50 x 50x 70 sc za po.ofico uvozna carine oddajo v »Balkanu«, skladiice št. 54, med 10. in ",12. uro dopoldne.	hi'
zvečlcno pisarniško prakso, vešča slovenskega, nemik ga in italijanskega jezika, izrežbana strojepiska, želi dobiti siužl.o nri kakem denarnem zavodu ali vetjem tr* vs em podjetju. Ponudbe prosi na upravn. <Jutra« pod »Primorka«.
S'-.7 2 - t
Urs, zlelnins In sretirnlna
161 kupite najceneje pri tvruki 52—12
Ivan Fafciž, LiBitijana, Sf Ti trg ZD
PbkUbob fatogpafljs
vsaki sliki izdeluje Joss p Paikan, fotografi/Celja.	40(1 10 5
""slovenja PfeSMa U ilČOP-
ihi llamiH
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne.
Za slabokrvne in po tiolezm oslabele je najboljše sredstvo zdravniško priporočena
»Jadralska kaplpca",
kri in moč tvoreče dalmatinsko desertno vino. Glavna zaloga M. Eiavtar. Ljubljana, Jnržič^p trg 3._252 '"-10
Oprava za trgovino
(štelaže) 499 10-5 se takoj proda.
flenrifc Sen d a, Kestni trg 17.
Obvestilo.
Obve!čava cenj. odjemalce in p. n. občin-Btvo, (ia sprejemava nova < ela in popravila po najnižjih cenih. Gotovi čevlji v zalogi. Turistovski čevlji domačega izdelka.	522 i
Ant. in Jož. Brajsr-Kapele .Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1.
03 62-25
A debelo 10 na drobao, vse vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tudi najfinejši vseb vrst po najnižjih dnevnih oenah se dobijo pri znani tvrdki
©SLAT,
LJubljana, Sv. Petra cesta 28.
Tudi ss pošiiia po soneti« do »sam Kratje/stva.
^^^^ Iz kavčuka ^ CIRIL SITAR
LJUBLJANA	±
sfeiraces^
Miši, podgane
m n« £o!axen mera poginiti, tn porabljata moj« najbolje preizkusna m eplošno hvaljera sredstva kot: Moti podganam in mišim K tO . m ščnrke K SO - posebno močn- .ink nra ra atanloe K 1* — uničevalec molipv K 10— Pošilja po povzelo zarod za eksport K. Jflaker, Petriniaka uicn S. Zagreb to. 33.	»^S
pristno norveško je sveže došlo in se dob:. na drobno — in na debelo. —
Drogerija „SANITAS", Celje.
529 fi-2
Pred nakupom
vsakovrstnih izdelanih oblek, Jahalnih hlač, površni-kov, raglanov Itd. si oglejte zalogo
Večja naročila po meri.
ROMSKA mUsr%
460 4
FRANDE
Ljubljana, Emonska cesta 8
Brzojavl: DERENDA, LJUBLJANA, Telefon Interurban štev. 313 BRNO • PROSTE JO V (Češkoslovaška)
ter boste prepričani, da je vsestransko ▼ kakovosti in izdelavi prva v Jugoslaviji, ter nima nikake konkurence v svojih solidnih nizkih cenah.
Lastna izdelovalnica perila in čevljev.
delavnice in čakalnice in je bila z
obema zvezana, vrta pa so bila pri krita pod težkimi draperijami. Z ve-deškimi krogi in morami izvezane zavese so visele z vseh sten in prikrivale vsa vrata in vse kote. Skozi ta za vešena vrata ie kakor v široki reki prihajal k slavnemu magijcu ves londonski elegantni svet in polusvet Magijec pa je sanjal v svoji delavnici nad kristalno krogljo. Po sobah je vonjal mističen duh kadil in svetloba je prihajala od medlcsevne steklene kroglje sredi stropa. V mumijastih omarah cb'«tenah je skrivnostno šumelo. Tam je vedež shranjeval sveje egipčanske papir oso. Iz kota je mrko gledala nepremična siva stara opica, ki je žaela tam, kakor njen gospodar in kakor da mu pomrga premišljevati nad raznimi skrivnostmi Magijec sam pa je posedal na kupu krasnih in zares dragocenih blazin, kakor da je zatopljen v sanjarije in prerušlje-1 vanje. Brado si je podpiral v dlan, v zobeh je držal orientalske n ar žile-pipo in svojim obiskovalcim jc vešče
tolmačil prihodnjost. Ni ga v Londonu človeka, ki bi, kakor on znal tolmačiti bodočnost iz kristalne kroglje, nikdo ni znal tako izračunavati zvezdovnika in staviti horoskop. Tudi računati ni znal nikdo tako soljeno. Dve do pet ginij (guinee, ena lira šterlingov v zlatu, 26 kron mirovno vrednosti) je bila taksa za navadnejše konzultacije in lažje zadeve, za ča-rovna sredstva proti zobobolu, za skarabeje in navadne talismane. Če si se pa posebej pogodil z vedežem, si dobil za drag denar tudi posebno mečna sredstva, kakor jih imajo v zalogi kakšni san javi orientalri: lju-bavne pijače, pomlajevalne vode, sestavljene po doslej šc neobjavljenih dokumentih iz Cipra, koptične zaklet-ve, ki pomagrio proti vsem nesrečam in hudim duhovom.
(Dalje prihodnjič.)
c	Za eSrcS«© sa prtes»pcgsic:	c
n	I. Slrlnmijr Saabcrgove umotaiSke knjigo r. mnogimi večbarvnimi	c
O	• fliksni. OddelcI: A: Pravljico. — Tekom priholnjih dni izidejo: St. 1.	C
^	Kdcča ka ica. — Št. 2. Peneča. — Št. 9. Trnoljčica — Št 4 ^ nej»l,0ica.	g
A	Emjst na laljnji > pravljic izide pozneje Cena v-aki pr-rljiri 32 K.
C	H. Fr. Eojoc: ..Tarokov© sanje na Klfelavisv večer'*. M Minska ina fi
^	s petjem t treh dejanjih. V podobi la J Rrbeftiiit ii F. liojee. Cena 2' K."	2
<3	m. Tackcva ,.Knjige za slikanja dopisalo", in fieer: 1. »Za kratek	n
<5	časv — 2. »Zakbd za otroke«. — 3. »Mladi umetniki«. — 4. »Ot očki	g
<|	vrtcc«. Ona vsaki knjigi 16 K. 6:4 2
o	Za ©drsrSe re pravkar Sif? knjiga:
O Zv&a Cankar, „t"laio življenja", trinajst novel n črt c fr. svojih m'ajšib O Jet, navadna izd. 20 l\, vez. 3< K, n-jfin. iz\. 1 čno vezana 40 K.
Vse te knjige so jako priklidno a Miklavževo in božično darilo; v veliko V veselje pa so otrokom tudi ob vsaki drugi pril ki. Naročajo se v naši
knjigarni in po vseh drugih knjigotržnicah.	J]
O	Zahteva nnj se božični katalog najnovej -ih del od tvrdke
| Gg. pl. iC>einmayr & Fed. Samberg v Ljubljani.
™ Ljubljana
Selenburgova u ica
Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra".
pogovorni urednik Vit. F. Jelene.
Tovarniška zaloga šolskih potrebščin, papirja 11016 in razglednic.
U&sbllEna
CD
in fknine

n 3
o<
s
n

Mestni tri
25/1. j"
			
			
- v.	w -iJJorU1«* ' - v-	t<. -v--
Namesto posebnega obvestila.
Tcžnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naša dobra, iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, hči, sestra in svakinja, gospa
Ernsstina Galle, rojena Krisper
dne 4. decembra t. L po dolgi, mučni bolezni v 58. letu svoje starosti izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb se vrši v ponedeljek, dne 6. decembra, ob 3. uri popoldne iz Leoniiča na pokopališče k Sv. hrižu.
Sv. ma* i zadušnica se bo fcrala dne 9. decembra ob 10. uri dopoldne pri oo. frančiškanih.
510
V Ljubljani, dne i. decembra 1920.
Adolf Galle Srnevt Gall6	soprog,
sin.
Anton Krisper in dr. Valentin Snisper
brata.
Sroestlna Krisper
mati.
Vida Krisper
svakinja.
Daritev vencev se hvaležno odklanja.

ZLATNA NALIV PERI
iz predratnog materijala. Prvorazredna izvedba, sigurnostni snstav.
fi- F- lUPiSBh
asiaše^aiec UasoTirjei
v Ljubljani Woltova ulica 12.
zvrsujem ugia^evanui tat popravila glasovirjev iu har-m>:ii.ev sp.cielno strokovno to'no in ceno. 486 52-ft
"gRAVE
JANT.ČERNEm
IJUBLJANA J f
473 IS—S
automat. olovka, vazda zašiljena. Dobivala se n svim -papirnicama.
Tvornica: Edmund Moster i dr., d. d., Zagreb.
445 8—7
Gradbeno podjetje |
| ing. D^kic in drug J
g Ljubljana Resljeva cesta 9 |
| se priporoča za vsa v to | R stroko spadajoča dela. R
^	+1« 20—5£
delniška družba za mednarodne transporte.	|
Brzojavni naslovi Spedbalkan.	70 19	I
______Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien.	|
Špedicijo vseh vrst. Sprejemanje blaga v s&Iadišča. Carlasba agsatara. ZacapInfBBja in zaiapesanja. Mednarodni prevozi. Selitvi s patent, pohištvenimi vozovi m vse strani,	j
Prvo ljubljansko iatrno skladišče, spojeno s tirom iu f ne železnice.
d ^ yifa G
»Mgflt DelniSka tifti^m«- d. d. v liubliani.