Ljubljana, petek 3 mala 1929 Cena 2 Din Besedno 25 Ota. M kraetnst-vo 40 Din. Uredništvo: UnbUaoa, Kaafltova afeca 5. Tetefoo Mer. 3123. 3123. 3124. 312S in 312«. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teleksa U 440 ielje: Koceuova d. 2. Telefon Stov. 190. tofcopiai m at vrača)o. . Ocfea po tarifa. Upravolitvoi Uutotjiui«, Pie$enwv» rt 84 Telefon it. 1122, 3123. 1124. 3125. J124 taseratn) oddelek: Ljubljana Prešerno* obča 4 Telefon 4rt »4V2 Podružnica Maribor i Aleksandrova cest 4t 13 Teletoo it 4.S5 Podružnica Celje-. tCooenov« alica fa 1 Teletom ftt 100 Račun) pri pošt 6eV tavodih. Ljubljana it. II>42, Praha čriite 78.180; Wie» Nr 106 241 Prvi maj v znamenju krvavih spopadov Revolta komunistov v Berlinu - Barikade, spopadi, boji in smrtne žrtve - Tudi drugod je došlo do krvavih nemirov Berlin, 2. maja s. Po dosedanjih poizvedbah je bilo pri včerajšnj h spopadih med policijo in demonstranti devet oseh ubitih. Število aretirancev znaša nad 900. Pri spopadih je bilo ranjenih 80 demonstrantov, vendar je gotovo, da je štev lo ranjencev še večje, ker so komunisti najbrž večino ranjencev odvedli s seboj. Med varnostno policijo ie bilo več ali manj poškodovanih 25 uradnikov. Izmed aretirancev so oblasti večino že izpustili, ker so se pregreš H samo proti prepovedi zborovanja. Kovno, 2. maja, ko. Kljub prepovedi so tukajšnji komunistični delavci hoteli prirediti demonstrativni prvomajski ofohod po mestu. Pri spopadih s policijo ie bilo več oseb ubitih in težlko ranjenih. Berlin, 2. maja g. Danes popoldne med 14. in 15. je prišlo na Biilowpiatzu do ponovnega spopada med policijo in komunisti. Par sto komunistov je skušalo prirediti demonstracijski obhod, pa je policija z gumijevkami razgnala demonstrante. Vilna, 2. maja vi. Prvomajski obhod se je razvil v demonstracijo, zato je policija posredovala in razgnala demonstrante. Pr šlo je do burnih spopadom, v teku katerih je bilo nekoliko oseb ubitih in ranjenih. Moskva, 2. maja mo. Slavnostnega obhoda po mestu povodom prvega maja se je udeležilo preko 50.000 oseb. Manifestacija se je izvršila v najlepšem redu. Množice vojske, delegacij, delavskih bataljonov, ženskih in mladinskih udruženj so defilirale pred Stalinom in drugimi vladnimi ter strankinimi funikcijonarji. Oslo. 2. maja o. Včerajšnje manifestacije je skoro popolnoma onemogočilo slabo vreme. Lilo je ves dan, zato so se vršile le maniše proslave v zaprta prostorih. Obhodi so bili preloženi na naslednji dan. ako bo vreme dopuščalo. V Parizu je dan potekel brez krvi Pariz, 2. maja g. Izmed 3287 oseb, ki so bile aretirane tekom včerajšnjega dneva, je bilo v zapore oddanih 5 inozemeev zaradi prestopkov proti tuj- skim predpisom in 8 Francozov radi upiranja javni straži. V nekaterih po-1'tičnih krogih vlada zaradi včerajšnjih izredno ostrih varnostnih ukrepov ter močnih vojaških ojačenj precejšnje nerazpoložen.ie. Po današnji seji ministrskega sveta so stavili tozadevno vprašanje notranjemu ministru Tardieuju. ki je izjavil, da smatra aretacije po zakonu o pobijanju anarhističnega gibanja za popolnoma zakonite Minister je poudaril, da ie dal poostriti varnostne ukrepe, za kar si čestita, posebno še. če primerja potek 1. maja v Parizu in Berlinu. Dočim je bilo v Berlinu več mrtvih in na stotine ranjenih, je v Parizu potekel 1. maj brez prelivania krvi. Kakor se izve. bo socialistični poslanec Alberti zaradi včeraišnih varnostnih ukrepov, ki so povzročili aretacijo nad 3000 oseb. interpeliral notranjega ministra. Tudi Amerika je praznovala mirno Newyork, 2. maja s. Za proslavo 1. maja je izdala newyoršika policija dalekosežne varnostne ukrepe. Prvič Po 18 letih je dovolila radikalnim organizacijam manifestacije za 1. maj. toda s pogojem, da manifestanti ne bodo nosili hujskajočih napisov, temveč samo narodne zastave. Obhoda, ki se ie pričel na Unionsquare. se je udeležbo do 10.000 oseb. Kljub policijski prepovedi so udeleženci nosili hujska-.ioče letake in deske s komunističnimi napisi. Vendar ni prišlo nikjer do in-cdentov. Tudi na deželi so vse proslave potekle mirno. V Jugoslaviji ni bilo nikakih incidentov Beograd, 2. maja p. Ministrstvo notranjih del je prejelo iz vse države poročila. da je 1. majnik povsod potekel v popolnem redu in miru. V Beogradu ni bilo nooenih manifestacij. Tudi v ostalih mestih ni bil kršen red in mir. Le ponekod so komunistični agitatorji poskušali deliti propagandne listke in letake, ki pa jih je policija zaplenila. Aretiran: komunisti bodo izročeni Državnemu sodišču in sojeni po zakonu o zaščiti države. Svečan sprejem Grandija v Budimpešti Grandi vrne obisk grofa Bethlena Mussoliniju — Poset diplomata nima izrazito političnega pomena nih zastopnikov organizacij ter pozdravljal s fašističnim pozdravom. Množica mu ie prirejala burne ovacije. Grandi je odšel na* to v svoj hotel. Ulice, koder se je vozil. Budimpešta, 2. maja. s. Italijanski držav* ni podtajnik zunanjega ministrstva Tino Grandi je prispel danes v spremstvu svoje žene semkaj Oficijelni krogi so mu prire* dili svečan sprejem V imenu vlade sta sprejela Grandija zunanji minister dr Wal* ko in državni tajnik ministrskega predsed* stva Barczv Na kolodvoru se je zbrala ve* lika množica ljudi, med njimi zastopniki raznih društev, ženskih organizacij v na* rodnih nošah itd Ko je zavozil vlak na po* stajo je igrala vojaška godba fašistično himno. Grandi je po pozdravnem nagovoru zunanjega ministra korakal ob fronti žbra» -» ------- ------J ----------* Ul/U, so bile okrašene z italijanskimi in madžar* skimi zastavami. Budimpešta, 2. maja. g. V zvezi z obi* skom državnega podtajnika Grandija se iz* ve iz dobro informiranih krogov, da bo imel Grandi za časa svojega bivanja v Bu» dimpešti priliko stopiti v stike z madžar* skimi politiki, vendar na sklenitev kake nove pogodbe ali novih sporazumov tre* nutno ni misliti. Obveznost verouka na osnovnih šolah Sporazum o vseh točkah glede osnovnošolske reforme Verouk ostane obvezen učni predmet Vladni komisar nove Agrarne banke Za komisarja je imenovan direktor Driavne hipotekarne banke Gjuričrč — Pred skorajšnjim razpisom subskripclje delniške glavnice Beograd, 2. maja p. Novo imenovani vladni komisar Privilegiran eagrarne banke dr. Vojin Gjuričič je sprejel novinarje in jim dal izjavo, v kateri je naglašal pomen novo ustanovljenega denarnega zavoda Privilegirane agrarne banke. Novi zavod bo v prvi vrsti v službi našega kme-tovalstva in bo dajal cenene kredite, tako posameznikom kakor zadrugam in njihovim zavodom. Krediti bodo kratkoročni in dolgoročni. Nadejati se je, da bo novi denarni zavod odpravil žalostne pojave zelena-škega odiranja kmetovalcev. Vpis akcij bo odrejen čim bodo završene tehnične priprave. O vpisu akcij bodo odločali predvsem naši osrednji aržavvvni instituti, kakor Narodna banka. Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica. 4000 preselitev in izselitev v Beogradu Preseljevanje narodov na beograjskih ulicah Beograd, 2. maja č. Včeraj je nastalo v Beogradu pravcato preseljevanje narodov. Najemniki, ki jim je bilo na podlagi prejšnjega zakona odpovedano stanovanje, so se začeli seliti deloma v nova stanovanja, deloma pa na cesto. Po vseh uleah so včeraj in danes vozili pch štvo, pisarniško opremo in vozovi za mobilije so se srečavali na vseh koncih in krajih. Skoraj ni hiše v Beogradu, kjer ne bi stal pred vrati s pohištvom obložen voz. Po površni statistiki stanovanjskih odpovedi se je samo danes preselilo okrog 4000 najemnikov. V pretežni večini gre za najemnike, ki ne zmorejo visoke najemnine in so se morali izseliti baš zaradi povišanja najemnine. Mnogo jih je ostalo brez strehe in so morali zložiti svoje pohištvo kar na ulici, ali pa iskati zavetja pri sorodnikih in znancih v mestu in okolici. Predlogi in zahteve organizacij gostilničarjev in kavarnarjev Intervencija odposlanstva iz vse države v iinančnem ministrstvu o trošarinskih in drugih stanovskih zadevah Ljubljana, 2. maja. )očim je potekel v naši državi 1. maj viajiepsem redu in miru so povzro-čikoinunisti v nekaterih državati več-jeii manjše izgrede. Najširši ooseg so degli komunistični nemiri v Nemčiji, kjije danes komunistična stranka naj-bo številna in najbolje organizirana ornizaciia v zapadni Evropi. imšKa komunistična stranka ima mevsemi zapadno-evropskinii delega-cijai III. internacijonale tudi najbolj pesi zgodovino in trdno tradicijo v izvinju boljševistične aktivne akcije na tenu. Ta akcija povsem odgovarja načtm in direktivam poklicnih komu-nistiih defetistov, ki že deseto leto napedujejo pri vsakoletni prvomajski prosvi na moskovski »Krasni ploščadi« izbežen izbruh in zmago komu-nistie svetovne revolucije. Povojna nema komunistična stranka je najavila s\ obstoj in svojo akcijo z znanim upori Spartakusa v najtežjih dneh novoastajajoče demokratične Nemčije. Taj so bili dosegli komunisti v Berlii spričo poloma cesarske Nemčije žskoro svoj cilj in privedli Nemčijo t rob boljševiške splošne revo-iucije.aj so bile v tistih burnih dneh zasedlkomunistične dobro organizirane č* časopisna podjetja Mosse. ScherlJllstein, Vorwarts, se utaborile v kral/skem gradu, okupirale ^celo vrsto žavnih poslopij in posamezne berlins okraje ter so poskušale zasesti cel palačo nemškega državnega zbora, i namera se jim je ponesrečila le zavo odločnega odpora organiziranih tičglavih mas treznejših socija-listov. lartakusov upor, ki je nadel najpronnejšim berlinskim ulicam povsem fttni značaj, je bil končno po dolgotraih pouličnih bojih z nastopom ree vojske in prostovoljnih oddelkov cijonalnih bojnih organizacij udušen. ta namen pa je bilo potreba uporablja vse pridobitve moderne vojne tehnikod strojnic, metalcev plamenov, ročr granat, oklopnih avtomobilov pa dJetal, ki so streljala na ko-munističnostrostrelce skrite po strehah. V tebojih sta bila ubita glavna voditelja .artakusovega upora, Roza Luksembui in Karel Liebknecht. Po pone|čenem uporu v srcu Nemčije so prešli komunistični razbijalci svojo raircalno akcijo v provinco in so organzidi cel niz komunističnih vstaj po )sdih nemških mestih in pokrajinah. 5cebno uspešna je bila njihova akcija \ Turingiji. Monakovem in Hamburgi er po nekaterih porenskih industrijst/centrih, kjer so z ognjem in mečeiflapovedovali zboljševiziranje Nemčije irazbitje vveimarske ustavo-tvorne skščine, ki je pripravljala nov demokrati parlamentarni ustroj Nemčije. Ker ije imela nemška vlada tedaj v svo. vrstah mimstra socijalista Noskeja, l\ni pomišljal pri izbiranju sredstev zadušenje komunističnih nemirov, sji ie posrečilo končno popolnoma fcidirati komunistično prevratno akc tudi v provinci in uvesti zopet red imir v državi. Po zaduše-nju revolucnarne akcije ie vlada pričela obračuvati s posameznimi ko-munističnim-oditelji. Postavljala jih je pred državt sodišče v Lipskem ki jih je obsodi na dolgoletne ječe. Med temi obsoienj voditelji je bil tudi sedanji voditelaktivnp revnlncijonarne komunističnekcije Max Holtz. ki je sedel do lan* srdošne politične amnestije v trdfc/skih zaoorih. Odločni na.p nemške vlade in deloma tudi spov stranki sami, kjer so pričeli zmern« elementi propovedo-vati potrebo oreinembe taktike in uvedbo zmernih sredstev, so nemško komunisti stranko tako močno oslabili, da je Piehala z aktivno revolucionarno boi in prenesla težišče svojega nastopa v parlament. Tu so se komunističnioslanci dolgo odlikovali po svojih rutalnih nastopih in preziranju slemih parlamentarnih manir. V trdi š< predsednika nemške zbornice dr. Loia, ki se ni pomišljal poklicati na poi; tudi stasite zbornične orožnike, l}ar je bilo treba postaviti na hiadnoerazgrete poslanske razgrajače, pa sce komunisti tudi v parlamentu nekol, izmodrili in so postali znosnejši. Nova doba za zvoj komunizma v Nemčiji je nastop s ponovnim vstopom socijalistov vlado. To je omogočilo komunistorpoživljenje agitacije med levičarsktorijentiranimi elementi v vrstah nekih socijalistov, ki so dokaj nerazpohni za sodelovanje s predstavniki nefcih meščanskih in industrijalnih kroge Uspelo jim je pritegniti k sebi poseo delavske kroge, ki se počutijo v icej pomeščanjeni nemški socijaldemcatski stranki dokaj neugodno. Ki voda na njihov mlin pa jim še po^io služijo težave, s katerimi se mor; boriti socijalisti pri vzdrževanju k|c>je z nemarksi-stičnimi strankami, ta način afirmirana, je postala n4ka komunistična stranka zopet sposfejša za aktivno revolucijonarno akelin prevratno de- Obiski v zunanjem ministrstvu Beograd, 2. maja, č. Zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija so tekom današnjega dne posetili med drugimi naš poslanik v Bruslju general Petar Pešič, poljedelski minister dr. Frangeš, minister za trgovino dr Ma-žuranič in finančni minister dr. Svrlju-ga. Opažen je bil tudi poset predsednika bivše nemške stranke dr. Krafta. Nadalje so bili pri dr. Kumanudiiu avstrijski, madžarski, grški in turški poslanik. lo ter pričela prirejati razne demonstracije in izgrede, ki so dosegli z včerajšnjim dnem višek in sličnost z onimi za časa Spartakovega gospodovanja po berlinskih ulicah. To poživljeno akcijo regenerirane nemške komunistične stranke nemška vlada že dalje časa pazljivo motri. Gotovo bi že nastopila z odločnejšimi merami, če se ne bi bala, da bi s tem morda uničila prenaglo dober rekvizit, ki ga prezentira zapadni Evropi, kadar so na dnevnem redu razgovori o ureditvi reparacijskih dajatev in o njih posledicah za Nemčijo, ki jih istovetijo nemški delegati z zmago komunizma v Nemčiji. Po včerajšnjih krvavih dogodkih pa bo morala nemška vlada pričeti z neizbežnim obračunom s prepotentni-mi nemškimi komunističnimi elempnti. ker bodo sicer ti v nasprotnem primeru pričeli obračunavati z njo. Likvidacija presbiroja zunanjega ministrstva Beograd, 2. maja, č. Glede na reorganizacijo vladne informacijske in poročevalske službe se vrši v zunanjem ministrstvu likvidacija dosedanjega presbiroja tega ministrstva. Del urad-ništva ostane še dalje v službi pri zunanjem ministrstvu, ki bo imelo še tudi v bodoče poseben odsek za novinsko službo, ostalo uradništvo pa je bilo z današnjim dnem stavljeno na razpoloženje ministrskemu predsedstvu, v katerega kompentenco spada novi Centralni presbiro. Dosedanji šef presbiroja zunanjega ministrstva dr. Lujo ŠaDO-njič je imenovan za generalnega konzula v Angori. Svoje novo mesto bo nastopil že prihodnje dni. Posraiania o razorožitvi Ženeva, 2. maja. s. Pripravljalni odbor razorožitvene konference je danes v glav* nem zaključil poglavje določitve efektiv* nega stanja za oboroženo silo na kopnem Glede posebnega preračuniavania dalje slu* žečih specijalistov. ki ga trdovratno zahte* Francija, je bil dosežen sporazum, na katerega so pristale Anglija. Amerika in Kmada Odbor ie pričel nato drugo čitanje odstavka o omejitvi vojnega materijala za oboroženo silo na kopnem Nemčija je že pri prvem čitaniu Dred 2 leti predlagala, nai se omeii materi!*'! z Din, cena neobdavčenega žganja pa 6 50 Din. Sedaj, po povišani troša-rini znaša cena špirita 38 Din. cena obdavčenega žgania pa 11 Din z državno trošarino brez oblastnih in občinskih obremenitev. Iz enega litra špirita je mogoče sestaviti 4 1 žganja. Na ta način bo liter žganja iz špirita stal 8.50 Din. Liter sadnega žganja pa 11 Din Pri tem je treba upoštevati tudi činjenico. da veliaio za špirit znatno znižani transportni izdatki, ker se dejansko plača samo transportni izdatek za četrtino blaga, ker tvori tri četrtine iz špirita sestavljenega žgania več ali mani voda, ki ie seveda ni treba pošiljati po železnici, dočim ie treba pri prirodnem žganju plačati transportne stroške za vso tekočino in za ves volumen. Zato znaša razlika na transportnih stroških skoro 300%. ki gre v korist špirita. Zato so gostilničarji in kavar-narii mnenja, da se bo zmanjšala produkcija sadnega žganja ter povsem zanesljivo povečala produkcija špirituoznega žgania, ka* pomeni za zdravje prebivalstva In tudi z narodno gospodarskega vidika veliko nevarnost. « Gostilničarji in kavarnarji iz Eosne in Hercegovine, zlasti pa odposlanci Sarajeva, so zahtevali, naj se jim vrnejo preveč plačane trošarine ria vino. Obenem zahtevajo, naj se vrši plačevanje trošarine od vina tudi v Bosni in Hercegovini na enak način, kakor v Dalmaciji Predstavniki slovenskih gostilničarskih zadrug so vrhu tega posredovali pri pomočniku ministra financ dr. Gospodnetiču tudi v svojih specijaltiih vprašanjih ter zahtevali piedvsem: 1.) odpravijo naj se registri za žganje; 2.) ukine naj se točilna taksa: 3.) taksa na računske listke naj se pav. šalira; dar pa bodo morale zanj skrbeti pristojne cerkvene oblasti ali cerkvene občine, ki se bodo morale brigati tudi za honoriranjs veroučiteljev. Seveda pa bodo imele zato pravico, da bodo kate-foete tudi same nastavljale in jih ne bo več imenovala država. Oni kateheti. ki so že sedaj nastavljeni kot državni učitelji in so si pridobili že stalnost, pa bodo ostali še naprej v državni službi. Pričakuje se. da bo na podlagi doseženega sporazuma sedaj v najkrajšem času sestavljen definitivni načrt zakona o osnovnih šolah. 4.) gostilničarjem naj se priznajo založne in točilne kleti, tako da plačajo gostilničarju trošarino šele s prenosom blaga v točilno klet; 5.) članstvo gostilničarjev v njihovih zadrugah, naj postane obvezno: 5.) ministrstvo naj onemogoči rajoniranje pivovaren; 6.) gostilničarji nai ostaneio obrtniki in naj se jih ne dodeli k trgovcem. Pomočnik ministra dr. Goscodnetič ie izjavil deputaciji, da je vprašanje plačilnih dolgov za zaloge vina in žgania že ugodno rešeno. Trošarina se bo plačevala mesečno, a prvi obrok bo znašal le 10% od celokupne trošarine na ugotovljene zaloge vina in žganja, kar se pa tiče dejstva, da je žganje iz špirita cenejše od naravnega žganja, bo to vprašanie končnoveljavno rešeno šele na osnovi praktičnih posledic, ki se morajo pokazati v naibiižnji prihodnosti. Glede osta« lih predlogov in želja, je pomočnik odvrnil da jih bo temeljito proučil in nato podal o njih podroben referat finančnemu ministru. Skupna organizacija gostilničarjev Beograd. 2. maja. p. V centralni Savez gostilničarjev in kavarnarjev iz vse države sta pristopili Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Mariboru, ki sta doslej obstojali sami zase in delovali ločeno od centralnega Saveza v Bpogradu. Delegati gostilničarjev in kavarnarjev iz Bosne in Hercegovine so izjavili, da bodo o tem poročali svojim odborom ter predlagali, da tudi njihovi savezi pristopijo v enoten savez za vso državo, tako da bo imela vsa gostilničarska obrt enotne vodstvo in skupno interesno zastopstvo. Zahteve vojvodinskih vinogradnikov Beograd, 2. maja. p. Proda^enti vina iz Srema in Vojvodine nameravajo pokreniti akcijo, da se v novi pravilnik o pobiranju trošarine ustavijo določbe glede plačevanja državne trošarine na kraju, kjer se vino toči, in ne na kraju, kjer ga proda produ-cent. Vinogradniki utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da bi trošarina, ako bi jo bilo treba plačevati pri nakupu od producenta. neugodno vplivala na že itak nizko eeno vina. Producenti naglašaio, da se nagaja na fru-škogorskem podreeiu blizu 80 % lanskoletnega vinskega pridelka, ki le sedaj leži v kleteh producenta in zaman čaka na kupce. Kot primer navajajo, da bi gostilničar, ki kupi od producenta 100 hI vina in ga prevzame s sodi od 50 do 500 litrov, plačal trošarino v kakih 20 obrokih. Po nameravanih odredbah pa bi moral gostilničar plačati vso trošarino naenkrat v trenotku. ko odpelje kupljeno vino iz produeentovih kleti Z drugimi besedami: Gostilničar bi moral na ime državne in oblastne trošarine položiti trošarino za vseh 100 hI naenkrat, kar izda blizu 15.000 Din. Kongres čsl. agrarne stranke H. — Praga, 1. maja. Dne 7. in 8. t. m. se bo vršil v Pragi kongres čsl. republikanske (agrarne) stranke. Lansko leto maja meseca je Praga videla veličastni inaniiestacijski kongres te stranke. Slavnostna prireditev je bila namenjena tedanjemu predsedniku vlade Antoninu bvehli in so pristaši te največje čsl. stranke s prireditvijo zagotavljali svojemu voditelju, da bodo dalje delali po njegovih mten-cijah in v duhu njegovih smernic tudi. ako bi bil Svehla, stvoritelj, vodja in zakonodavec stranke, začasno pri-moran stopiti v ozadje, da si popravi spodkopano zdravje. Eno leto dela v agrarni stranki brez voditelja Šve4ie je dokazalo, da je bila stranka zvesta obljubi, ki jo je dala sebi in češki javnosti, da jo je izpolnila do pičice, da je ostala taka, kakršna je bila, da pa je svoje pozicije samo še utrdila. Letošnji delovni kongres stranke je politični dogodek prve vrste, dasi se ne bo vršil v znamenju kriz, prevratov in notranje-političnih komplikacij. — Agrarna stranka predstavlja najmočnejši sloj naroda, zato je odločujoč čini-telj v politiki in ima eminentno državotvoren značaj. Izhodišče njene državne politike je v načelu, da so interesi države in zemljedelskega ljudstva vzporedni. Zemljedelec je neposredno zainteresiran na državi, kakor država na njegovem delu in blagostanju. Zato se sestanek v vsakem položaju postavi na državno stališče in sodeluje v vsaki koaliciji strank in vladnih skupin, modro in dosledno odklanjajoč opozicijo. Ta državotvorna zavest je proniknila globoko v kri češkega in slovaškega kmetskega ljudstva ter je stranki pripomogla do velikega ugleda in do novih pristašev tudi izven kmetskih vrst. Z druge strani je kongres važen notranjepolitičen dogodek zavoljo sedanjega političnega položaja na Češkoslovaškem. Ne zato, ker se stalno govori o krizi, ki bi lahko postala s kongresom akutna, ali pa bi jo zborovanje rešilo, tudi ne zato, da bi hoteli odločujoči či-nitelji porabiti zborovanje za rešitev vprašanj osebnega prestiža, kajti kongresa nihče ne bo mogel zlorabiti v take svrhe. Pač pa bo imel kongres nesporno odločilni vpliv na razvoj notranje politike. * Glede tega političnega pomena si je izprosil Vaš poročevalec za Vaš list intervju generalnega tajnika stranke, poslanca Rudolfa Berana, ki je izjavil naslednje: »Mesec maj je postal tradicijonalni mesec, ko češko in zdaj tudi slovaško kmečko ljudstvo prihaja v Prago, da črpa novih sil, nove pobude, da pokaže svojo moč in da izjavi soglasje z vodstvom stranke. Letos se sestanejo v Pragi zastopniki milijonov čsl. zemlje-delcev, ne samo da manifestirajo svojo vdanost državi, marveč je letošnji kongres namenjen izključno zadevam stranke. Preko 1500 zastopnikov stranke se bo letos prepričalo o sili in moči stranke ter dobilo pregled o vsakdanjih vprašanjih in o smernicah strankine politike. Vodstvo bo vlilo vsem organizacijam enotno trdno voljo in gotovost za vse možne slučaje in jako zaupanje v stranko, ki naj preveva vse pristaše, od voditelja do zadnjega člana stranke. Težišče kongresa bo v gospodarskih vprašanjih, kongres sam pa bo imel značaj revije milijonov bojevniških vrst. ki bodo dobili navodila za nadaljnjo delo. Iz Prage morajo predstavniki naše stranke ponesti pregled položaja. Z zborovanja ne pojdejo kot razcepljeni ob-upanci. Atmosfera, ki bo po kongresu prevzela čsl. zemljedelsko ljudstvo in meščanstvo, bo jasna in svetla atmosfera zaupanja ter spoštovanja do države in naroda. Za razdor, nemir, dez-orijentacijo in osebno gonjo čsl. kmet nima niti časa niti volje. V ostalem so to stvari, pred katerimi nas je naš vodja Švehla najbolj svaril in ki so ga najbolj bolele. Kongres je posvečen samo stranki in njegov pomen za čsl notranjo politiko je lahko Ie v tem. da bo ojačil položaj stranke in jo notranje še bolj ustalil, nego je bilo pred kongresom.« Berlin, 2. maja, be. Položaj se je v sredo proti večeru še znatno poslabšal. Komunistične demonstracije so se oja-čile in množice so povsod izzivale spopade s policijo. Varnostni straži se je sicer v središču mesta in v nekaterih delih mesta posrečilo vzdržati red ter očistiti ceste in ulice, vendar so ponekod komunisti bili gospodarji situacije. Tako so v okraju Wedd.ing napravili po ulicah barikade in oddelili to mestno četrt od ostalega mesta. Izza barikad so demonstrantje napadali stražo s kamenjem in s streli. Šele po pritegnitvi ojačenj iz rezerve je policiji uspelo osvojiti barikade ter prepoditi demonstrante. Ker pa so s sosednjih hiš komunisti živahno obstreljavali policijo, je morala ta izprazniti zasedene hiše ! korak za korakom. Pri napadu na bari- i kade in pri kasnejšem čiščenju bližniih j hiš je bilo več stražnikov ubitih in ranjenih. Natančno število žrtev doslej še ni znano, vendar so ugotovili že osem smrtnih žrtev med stražniki, znatno večje število pa jih je težje ranjenih. Policija je aretirala preko 1000 oseb. med temi več komunističnih poslancev. Na Potsdamskem treti je oblast zadržala ogromen tovorni avto. na katerem so demonstrantje imeli radio-posta- jo. S te postaje so najbrž komunisti vodili operacije demonstrantov. Na raz nih mestih, zlasti v Neu-Kolnu je morala policija uporabiti proti komunistom oklopne avtomobile in reflektorje. Ne miri, puškarenje in spopadi so trajali vso noč. j Komunistično glasilo »Rote Fahne«, ki je včeraj izšlo kljub prazniku, poziva delavce na upor in na splošno stavko. Začasni zaključek Šumijevega prccesa Vsi obtoženci obsojeni — Sodba javnosti — Nadaljevanj pranja nemško-nacijonalnega umazanega perila odgo deno na nedoločen čas Celovec, 28. aprila. Farsa, ki se je v svrho reševanja osebne in uradne časti bivšega koroškega dežefne« ga glavarja in sedanjega deželnega odbor« nika ter baje ministrskega kandidata slo« venskega renegata Vincenca Šumija igrala nad štirinajst dni pred tukajšnjim porot« mm sodiščem, je doigrana, toda samo za« časno. Ker je bila takoimenovana »Vicije« va afera« izločena iz tega procesa zaradi nenadnega obolenja obtoženca, italijanske« ga lesnega trgovca Giuseppe Vicija, se bo ta stvar posebej razpravljala v enem bo* dočih porotnih zasedanj. Ravno tako pa se je odgodila tudi razprava proti dunajske« mu »Abendu«, ki se je tudi obširno bavil z zasebnimi kupčijami Šumija in njegovih tovarišev deželnih odbornikov Tako se bo torej to umazano perilo koroških nemško« nacijonalnih »landbiindlerjev« pralo še dva« krat ali morda celo še večkrat, ko sta bra« nitelja sedanjih obsojencev napovedala i vzklic i ničnostno pritožbo proti včerajšnji razsodbi. Porotnikom je bilo stavljenih nič manj ko 96 glavnih in dodatnih vprašanj. Državni pravdnik je v svojem nad sedem ur trajajočem obtožbenem govoru nakopi« čil foliko obtožnega gradiva, da se je po« rotnikom. ki so se že od 11 t. m. dolgo« časili v porotni dvorani, moralo že kar me« šati v glavi Deloma je bila med dovorom državnega pravdnika javnost izključena, ker je govoril o stvareh »obrambe koroške dežele pred zunanjimi sovražniki.« Zaklju« čil pa je z naslednjimi, za ves proces pre« značilnimi besedami: »Pričevanje vojaške« ga izvedenca je dokazalo, da je Šumi dose« gel svoj namen Najboljše izpričevalo za to je svobodna Koroška. Tako se dela zgodo* vina. Resnost časa je zahtevala posebna sredstva. Sreča je bila, da je Koroška na« šla moža. ki se ni držal birokratskih pred« pisov, temveč je tako izbiral sredstva, da so zajamčevala uspeh in osvobodila demo« vino. Vaš pravorek, gospodje porotniki, more imeti nedogledne posledice za Koro« sko. Dali boste Šumiju izpričevalo, ki si ga je pridobU s svojimi zaslugami za domo= vino. Končni pravorek pa izreče zgodovi* na.« Državni pravdnik je v svojem govoru va« lil vso odgovornost za one zasebne kupčije deželnih odbornikov na Gustava Axmanna in njegovega brata Petra. Da se reši Šumi, je bilo treba poriniti v blato Axmanna, kar je moralo postati popolnoma jasno vsako« mur vsaj tedaj, ko je predsednik sodnega dvora tik pred zaključkom dokazovalnega postopanja še prečital sodni spis, iz kate« rega izhaja, da je pred nekim časom neki lesni trgovec Milius očital Gustavu Axman« nu, da je s svojimi lesnimi kupčijami oško« doval koroško deželo, nakar je Axmann to« žil, pa takoj, ko je Milius ponucM dokaz resnice, odstopil od tožbe. A Šumi in Ax* mann sta bila vendar družabnika ene in iste »izvozne tvrdke Peter Axmann«, ki je de« lala one koroški deželi kvarne lesne kup« čije! Za državnim pravdnikom je govoril Šu« mijev zastopnik dr. Kaspar, ki je Šumijevo nacijonalno delovanje povzdigoval nad zvezde in zlasti poudarjal, da zastopa Šu« mija kot strankin odvetnik »landbunda«, ki bi pač ne bil odredil tega zastopstva, če bi ne bil prepričan, da ima Šumi popolnoma čiste roke Zanimiv je bil nastop branitelja obto« ženca Paverja, dr. Schludermanna. ki je po« polnoma slep in je sledil razpravi tako se« veda brez vsaktere zabeležbe Med govo* rom branitelja dr. Pehoča se je javnost za nekaj časa izključila, ker je govoril o po« rabi dobička iz ŠumUAxmannovih kupčij v deželnoobrambne svrhe. Porotniki so na vsa vprašanja, ali se je posrečil dokaz resnice, soglasno odgovo« rilj zanikalno. Obtoženca Paverja so "v 23 primerih proglasili soglasno za krivega, v S sr ga oprostili; obtoženec Novak v 25 primerih kriv, v enem oproščen: obtoženec Muller v 4 primeriv kriv; obtoženec Trover v enem slučaju kriv. Vse soglasno, kakor bi bilo narekovano. Obsojeni so bili: lastnik beljaške Kaernt* ner Tagesposte. arhitekt Paver na dva me« seca poostrenega zapora in 600 šilingov glo« be, oz. nadaljnih 30 dni zapora; vodja ti« skarne Novak na 6 mesecev poostrenega zapora, urednik Muller na 3 mesece zapo« ra. dopisnik lista Trover na 6 tednov za« pora Razsodba se mora objaviti v listu. 1 redlog državnega pravdnika. da naj se od« redi tudi objava razsodbe v treh celovških in enem dunajskem listu, je sodni dvor od« klonil. Državni pravdnik si je z ozirom na raz. sodbo pridržal pomislek, obramba je naja« vila za vse obsojence vzklic in ničnostno pritožbo, javnost pa meni, da vsa ta raz« prava ni nikogar oprala, temveč le še boli umazala vse. ki so bili prizadeti po njej, tožence in tožitelje, zasebne in javne Češkoslovaška izdala delegata makedonskega * kop^fcša Praga, 2. maja. p. Praška policija je do« stavila takoi po prihodu delegata makedon* skega komiteja Jurija Cankova le temu akt, s katerim mu prepoveduje bivanje na teritoriju Češkoslovaške. Jurij Cankov je bil še tekom dneva prepelian pod policij* skim nadzorstvom na nemško mejo, nakar je Cankov odpotoval v Nemčijo. Aretacij rtsiiHmskega Bukarešta, 2. maja. p. Pniiciia ie sinoči prijela gencmlnepa Maoainika ministrstva firmne ki se ie nabnia' v veseli družbi V njegovi blagi'"ni so kontrolni orerani ugoto* vili primanjkljaj 10 milijonov lejev. Kralj na Belju Beograd, 2. maja, p. Nj. Vel. kralj je danes preko Zemuna in Novega Sada odpotoval na Belje. Kralja spremlja maršal dvora general Dimitrijevič. Po dosedanjih dispozicijah ostane kralj v Belju par dni. Novi invalidski zakon Beograd, 2. maja, č. Novi invalidski zakon, ki ga je sestavilo ministrstvo za socijalno politiko irt ki je bil že predložen ministrskemu predsedniku, pride v razpravo na prihodnji seji Vrhovnega zakonodajnega sveta. Seja se bo vr šila po pravoslavnih praznikih, in sicer 16. ali 17. maja. Likvidacija ministrstva za narodno zdravje Beograd, 2. maja. č. Te dni je bila definitivno izvršena likvidacija bivšega ministrstva za narodno zdravje, ki se je priključilo ministrstvu za socijalno politiko. Bivši pomočnik ministra za narodno zdravje dr. Kalanovič je na predlog ministra socijalne politike imenovan za ministrovega pomočnika in bo kot tak vodil zadeve, ki so spadale poprej v resor ministrstva za narodno zdravje. Pred pravoslavno Veliko nočjo Beograd, 2. maja č. V vseh ministrstvih je opažati, da skušajo še pred pravoslavnimi velikonočnimi prazniki rešiti in opraviti najnujnejše posle. Skoraj vsi ministri nameravajo prebiti velikonočne praznike izven Beograda, deloma na svojih domovih, deloma pa jih hočejo izkoristiti za odmor na morju. Minister socijalne politike dr. Drinkovič bo odpotoval najprej v Zagreb od tam pa v Dalmacijo na inšpekcijsko potovanje. Minister pravde dr. Srškič ie danes odpotoval v Sarajevo, kjer bo ostal preko praznikov, minister za poljedelstvo dr. Frangeš odide prihodnje dni v Zagreb, finančni minister dr. Švrljuga pa namerava odpotovati preeko velikonočnih praznikov v inozemstvo na oddih. Tiralica za Paveličem Beograd, 2. maja, p. Državno sodišče za zaščito države je izdalo danes tiralico za odvetnikom dr. Paveličem in njegovim spremljevalcem Gustavom Perčecom. Vsem oblastem v državi se naroča, da ju aretirajo pri prvi priliki in ju takoj izroče Državnemu sodišču v Beogradu. Hrvatske občine proti dr. Paveliču Beograd, 2. maja. p. Ministrstvo notranjih del je prejelo iz vseh krajev Hrvatske ne-broj protestnih brzojavk, s katerimi prebivalstvo ogorčeno zavrača izdajalsko početje zagrebškega advokata dr. Paveliča na Bolgarskem. Materinski dan Beograd, 2 maja. p. 11. in 12. maja pri« rede ženske organizacije po vsej državi materinski dan. Ministrstvo pravde je raz« poslalo okrožnico, s katero poziva sveče« nike vseh veroizpovedi, naj posvete nago« vore in prepovedi tega dne materinskemu dnevu in materinskim idealom. Prireditev materinskega dne bodo podpirale tudi vse krajevne organizacije Rdečega križa. Letalo „Miss Dalmacija" Zagreb, 2. maja. n. Sinoči ob 6. je prispe« lo na potu iz Londona v Beograd naše no* vo letalo »Miss Dalmacija« v Zagreb ter je pristalo na borongajskem letališču. Le* talo ni potniško letalo, kako« se sprva po* ročalo, marveč gre za malo, dvosedežno športno letalo, ki je bolj propagandnega nego praktičnega pomena. Letalo ima mo« tor 30 konjskih sil. Danes je izvršilo več poletov nad mesteom. nato pa krenilo dalje proti Beograd-u, kamor je prispelo v prvih popoldanskih urah. Direktor Agence Havas v Beogradu Beograd. 2. maja 6. Tukaj s« mudi direktor francoske »Agence Havas« g. Neunoid. Danes je posetil zastopnika zunanjega ministra dr. Ku-manudija, s katerim je imel daljši razgovor glede kolaboracije med našim novim do.pisuim uradom, odnosno agencijo Avala in agencijo »Havas«. Sestal se je tudi s pomočnikom zunanjega ministra Boro Jeftičem, nadalje s šefom tiskovnega urada zunanjega ministrstva dr. Saponjičem in direktorjem »Avale« dr. Peni-čem. V soboto odpotuje v Sofijo, od tam pa v Atene in končno v Carigrad, kjer bo prisostvoval mednarodnemu kongresu novinskih dopisnih agencij, ki se bo pričel 26. t. m. Ameriško pevsko društvo v Zagrebu Zagreb, 2. maja n. Jutri popoldne prispe v Zagreb ameriško pevsko društvo, ki prireja koncerte po vseh večjih evropskih mestih v svrho propagande ameriške pesmi. Društvo je pod pokroviteljstvom predsednika Zedinjenih držav Hooverja in drugih uglednih osebnosti :z finančnega in kulturnega življenja Amerike. V Zagrebu se bo vršil v soboto koncert v veliki dvorani zagrebškega velesejma. Cesti dobiček prireditve je namenjen za Rdeči kiriž. Iz Zagreba odpotuje društvo v Beograd, od tam pa v Sofijo in Bukarešto. Zopet samomor Slovenca v Zagrebu Zagreb, 2. maja n. Danes so potegnili iz Save truplo Sfoverca Josripa Ogerelca, bivšega železniškega zvaničnika. uslužbenega na kolodvoru Sava v Zagrebu.' Ogorelec je izginil pred par dnevi V zadmjem času so njegovi tovariši opažali na njem nenavadno otožno s4 hi molčečnost, vendar pa m nihče misli!, da se pripravlja na smrt Truplo je ležalo že več dni v vedi. tako da so komaj ugotovili identiteto Na Ogorelčevem stanovanju niso našli nikak.jh pisem, iz katerih bi bilo razvidno, kaj je šele 29- letnega moža gnalo v prostovoljno smrt. Kralj in novosadski policist Novi Sad, 2. maja, n. Včeraj popoldne je prispel kralj z avtomobilom v spremstvu dvornega maršala Dimitrije-viča v Novi Sad. Na petrovaradinskem mostu preko Dunava se je odigral pri kraljevem prihodu dogodek, o katerem govori danes vse mesto. Na mostu je opravljal službo starejši stražnik Dra-gutin Pisk. Ko je privozil kraljev avtomobil. ga je stražnik ustavil in z ostrim glasom opozoril šoferja, naj se drži cestnopolicijskega reda in vozi po desni strani mostu, četudi vozi visoke generale. Kralja namreč Pisk ni spoznal. Vladarju je bil mrki policist očivid-no všeč, zato se je spustil ž njim v razgovor in mu smeje dejal: »No, pa nam boste tokrat že še odpustili in nas pustili naprej.« — »Tokrat naj še bo,» je po kratkem premisleku odvrnil stražnik velikodušno; »napravil bom izjemo, toda drugič se pa le pazite. Predpisi so predpisi in veljajo za vse!« Kralj se je smeje poslovil od strogega stražnika in naročil šoferju, naj se drži predpisov, da ga ne spravi še v neprilike, saj vidi, da se z novosadsko policijo ni šaliti. »Tako je,« je dejal stražnik, strogo motreč avtomobil, ki je nadaljeval vožnjo. Sele pozneje je stražnik zvedel, koga je ustavil in ukoril. Jubilej Karlovca Karlovae, 2. maja. 6. Povodom SoOIetnice obstoja mesta Karlovae se pripravljajo velike svečanosti. Osnovan je bil poseben odbor, ki bo orgnniziral proslavo. Glavna proslava se bo vršila dne 14. julija. Ob tej priliki bo prirejena razstava vseh važnejših zgodovinskih dokumentov nanašajočih se na razvoj mesta, njegove pravice in privilegije. Razstava bo urejena po posameznih dobah, tako da bo imela posebne oddelke za francosko, zrinjsko, ilirsko, avstrijsko in jugo-slovensko dobo. Prebivalstvo Zagreba Zagreb, 2. maja. n. Mestni fizikat je izdal poročilo o svojem delovanju v lanskem letu. Med drugim navaja to poročilo, da je imel Zagreb lansko leto okrog 140.000 prebivalcev. Poslanik Balugdžič v Beogradu Beograd, 2. maja. p. V Beograd je prispel naš poslanik v Berlinu gosp. Živojin Balugdžič, Zabeležen potres Zagreb, 2. maja. 6. Včeraj ob 16.44 je zabeležil zagrebški seizmografski zavod potres v oddaljenosti kakih 3oo0 km. Domneva se, da leži epicenter potresa v Perziji. Potresni sunki so bili zelo močni, iz česar sklepajo, da je moral biti potres večjega obsega. Rekonstrukcija rumunske vlade Bukarešta, 2. maja. V dneh 10. do 15. maja bi se imela vršiti v Albi Juliji veli* ka jubilejna svečanost povodom lOletnice obstoja Velike Rumunije. Ker pa so letos zaradi nenavadno dolge in ostre zime po* mladanska dela na polju zelo zakasnela in ker vlada želi, da bi se proslave udeležilo čim več kmečkega prebivalstva, je bila pro* slava odgodena. Vršila se bo sedaj šele od 15. do 20 maja. Kakor poroča »Lupta«, bo takoj po tej proslavi izvršena rekonstruk« cija vlade. Vsa pokrajinska ministrstva bo« do ukinjena. Prometni minister bo odsto* pil, minister dela Raduceanu bo imenovan za poslanika v Berlinu, njegov resor pa bo začasno vodil minister Madgeanu. Amnestija v Bolgariji in Rumuniji Bukarešta, 2. maja. g. Zakon o amnestiji, ki bo stopil dne 10. t. m. v veljavo je že iz* delan. Amnestija se bo nanašala na pobeg iz vojske ter na odsotnost pri naborih. Za pobege v svetovni vojni ta amnestija ne bo veljala. Sofija, 2. maja. g. Bolgarska vlada pri* pravlja o priliki proslave 50!etnice osvobo* j ditve amnestijo za politične zločince. S to ! amnestijo bo baje poiniloščen tudi bivši bolgarski ministrski predsednik med sve« tovno vojno Radoslavov. ki je bil in con« i tumatiam pred državnim sodiščem obsojen kot povzročitelj vstopa Bolgarije v svetov* no vojno. Sedaj živi popolnoma zase v Ber* Iinu. Konec sicilske maffije Palermo, 2. maja d. Danes je bila razglašena sodba v procesu zoper razbojniško družbo, ki je zadnja leta ustrahovala ves otok. Obravnava je trajala devet mesecev in je bila ena izmed največjih kazenskih razprav v Italiji. Obsojenih je bilo 150 članov maffije na različno dobo od 1 do 23 let ječe. Konec razprave je občinstvo navdušeno pozdravilo in vzklikalo režimu, ki je uspel iztrebiti tradicionalno raz-bojništvo. Bivša cesarica Žita v Franciji Pariz, 2. maia s. »Exce!sior« poroča, da }e prispela bivša avstrijska cesarica Žita s svojimi otroki pred nekaj tedni v neko letovišče v bližini Grenoblea. Žita živi tamkaj pod imenom grofice Lucace. V prihodnjih dnevih namerava odpotovati v Hendayes na Španskem. Kako skrbe v Pragi za brezstanovanjce Praga, 2. maja. h. število stanovanj v starih hišah je znašalo 1. 1923. 165.000, 1. 1929. pa 164.000. V istem razdobju so se stanovanja v novih hišah pomnožila od 6000 na 47.000. Te številke dokazujejo, kako živahna je stavbna delavnost v Pragi. Pripomniti je, da je tudi mestna občina v znatni meri udeležena na tem porastu stanovanj. Elementarne katastrofe ▼ Ameriki Newyork. 2. maja. s. V mestecu Whetley v državi Arkansas je povzročil silen orkan ogromno škodo. Sedem prebivalcev je bilo ubitih, nad 20 pa ranjenih. Tudi iz Georgije poročajo o velikih viharjih, ki so zahtevali tudi človeških žrtev. Hmeljski trg Žatec. 2. maja. h. Tendenca mirna. Promet v Žatcu 70 stotov. Cene 1000—1200 Rč. „Zeppelinov" polet nad Avstrijo Dunaj, 2. maja. s. >Grof Zeppelin« je cfi ob 5.1o ob krasnem vremenu start Friedrichshafenu za polet v Avstrijo in/a Dunaj. Okoli 630 je preletel Monakovo^b 7.15 mesto Ried, 10 minut pred osme Line. Zrakoplov se je ob 9.15 pojavil nafu-naju. Obkrožil je parkrat zvonik cerkvtfv. Štefana ter krožil nato v višini 300—35 m nad raznimi mestnimi deli. Po strtfdi, oknih, balkonih in ulicah so se zbrale ke množice ljudi, ki so zrakoplov živino pozdravljale. Zračni orjak je letel nato "oti jugu ter prispel ob 11. nad Gradec. >ad mestom je letal kakih 10 minut ter s»ato preko Gradiščanske vrnil na Dunaj, udi v Gradcu je prebivalstvo pozdravljalo velikim navdušenjem. Ob 12.45 je prisppali g. Ivana Ferjan-čiča, daleč naok(«obro znanega posestnika in gostilničas Pokojnik je bil blaga slovenska duša. rojil je devet otrok. Iz Planine prripavi je izseljencev v Severni \merikijpem, v Južni sta dva, v Franciji jih je r|30, precej jih je tudi v Jugoslaviji. Iz fnberga je zopet odšlo par fantov v A litino. V Idriii je tej brezposelnih mladih ljudi. Sedaj prili čas, ko se prično razna javna dela. Grl se vojašnica, gradile in popravljale sejlo ceste. Opozoriene so oblasti da naArejmeio za delo v prvi vrsti breznoselfc domačine. To se Je obljubilo tudi na litijskem zborovanju v Gorici v pretekletfiiesecu. Razgovor s skladateljem » „Psa!ma" G. Anton Lajovic o nastanku in značaju svoje kompozicije, ki jo je naštudirala »Glasbena Matica« v Ljubljani Glede na veliko pozornost, ki jo vzbuja današnji koncert ljubljanske »Glasbene Matice«, zlasti še, ker se bo pela ena največjih in najpomembnejših slovenskih kompozicij, Antona Lajovica »Psalm«, je naš urednik zaprosil gosp. skladatelja, da mu odgovori na nekatera vprašanja, ki zanimajo najširšo koncertno publiko. Na vprašanje, kdaj je nastala ta njegova kompozicija, nam je g. svetnik ljubeznivo odvrnil to-le: — Približno pred 20. leti je že vzbudil mojo pozornost začetek 41. Davidovega psaHma, ki se glasi: »Kakor hrepeni jelen po studencih vode, tako hrepeni moja duša po Tebi, o Bog.« Prva melodija, ki jo poje tenor v sedanji kompoziciji, je nastala že takrat. Poslej sem večkrat mislil na ta psalm, vendar ni biJo nikdar prave prilike, da bi se bil dela resno lotil. L. 1922. je priredila Glasbena Matica koncert v Beogradu. Ob tej priliki smo se sestali z našimi slovenskimi ministri in poslanci. Ko je takratni minister g. Ivan Pucelj izvedel, da me prevelika zaposlenost v službi ovira pri sklaidateljskem ustvarjanju, mi je izposloval pri justičnem ministrstvu dopust. Tako je v jeseni J. 1922. nastala ta kompozicija; brez dopusta je najbrž ne bi bil naredil. — Koliko časa vam je vzelo to delo? — Kompozicija poldrugi mesec, iq-štrumentacija pa dober mesec dni. — Kateri tekst Vam je služil pri kom-poniranju? — Teksti, ki sem jih dotlej poznal, mi niso mogli rabiti, ker so bili v prozi. Iskal sem verzificirani psalm in naletel na knjigo Ivana Vesela »Psalmi«, ki je izšla 1. 1892. V tej knjigi je prevajalec posrečeno spojil 41. in 42. Davidov psalm v eno pesem ter jo grupiral v trodelno obliko. Tega besedila sem se — z neznatnimi korekturami — držal pri komponiranju. — Ali ste imeli kakšno duhovno dispozicijo za to religiozno snov? — Snov sem iskal kot skladatelj, umetnik, ne pa iz kakršnihkoli miselnih nagibov ali potreb. Psalm sem tedaj doumel čisto čustveno. Njegov temeljni nastroj je hrepenenje po Bogu po večnem in absolutnem. Mistika hrepenenja me je najbolj zamikala, da sem se lotil tega dela. Hrepenenje je — vsaj za me — eno najlepših človeških čuvstev. Mo- V slučajih zastrupljenja, povzročenega no pokvarjenih jedilih, kakor tudi po a'ikoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je vporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, dia pri zastrupi jen.m s svincem, staropreiskušena »Fran>z Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko. temveč da učinkuje tudi kot specifično pro-tisredstvo. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerljah in špecerijskih trgovinah. ja kompozicija je potemtakem izraz in-dividualistično-religioznega hrepenenja. — Kako ste dali Veselovim verzom muzikalno formo? — Kakor rečeno, sem sprejel preva-jalčevo trodelno obliko, ki jo torej ima tudi kormoozicija; prav tako sem uporabil po Veselu ponavljajoče se refre-me (a-b-a), samo da sem jih na široko razpredel. Pri komponiranju sem se zavedal, da očituje psalm razen hrepenenja tudi elegično nastrojenje, obenem pa pojelivalnico Gospodu, po katerem pesnik hrepeni. Ce bi izrazil v muzikalni formi samo osnovni ton. bi utegnila postati celota preveč utrudljiva, zato sem moral najti kontrast. Tega zaznamujejo živahni ritmi, ki sem jih podal v nekem starinskem tonu, odblesk maršnih in plesnih ritmov; zaslutil sem jih v onih verzih psalma, kjer poje pesnik hvalnico: »Naj hvali ga pesem in harpa mu poj, — in jaz naj slavilno množico vodim.« Kompozicija je homofona zaporednost stavkov, ni pa motivično delo. — Kdaj se je izvajala prvikrat in kako sodite o sedanji izvedbi? — Prvič jo je izvajala naša »Glasbena- Matica« 1. 1923. pod vodstvom g. N. Stritofa. Bil sem te dni navzoč pri skušnji in lahko izjavim, da bo sedanja izvedba prav lepa. G. ravnatelj Polič je »Psalm1« skrbno pripravil in lepo naštu-diral. Mr. ph. Jakob Radoslav Hočevar f Dne 14. julija 1928. je praznoval svojo 75-Ietnico. Bil je še zdrav in čil in nismo pričakovali, da nas bo zapustil tako najelo. Neizprosna smrt, katera zadnj čas dobro žanje med vrhniškimi zaslužnimi možmi, pokosila je tudi njega. Dne 1. majnika 1929. je zatisnil svoje oči. Naš predragi, nepozabni Jaka se je pridružil stalni družbi svojih tovarišev Mulleya, Jelovška, Dolenca Franca star. (Mantovca) in napravili bodo na nebeških livadah svoj običajni »tarok«. Brez svojega «četrtega» jim ni bilo mogoče obstajati. Rojen 14. julija 1835. na Zg. Brniku na Gorenjskem kot sin posestnika in vinskega trgovca je odšel mladi Jakec že v ljudsko šolo v Ljubljano, kjer je dovršil tudi gimnazijske študije in potem vstopil kot praktikant v lekarno pokojnega lekarnarja Karla Šavnika v Kranju. Univerzitetne študije je študiral v Gradcu in je bil promovi-ran magistrom farmacije v juliju 1. 1880. Kot asistent je potem služboval v Ljutomeru in v Velikovcu. Za časa svojega osemletnega bivanja na Koroškem je z veliko požrtvovalnostjo ustanavljal in podpiral podružnice sv. Cirila in Metoda ter slovenske posojilnice. S svojimi prijatelji je prireju! shode, na katerih je navduševal ljudstvo za narodno stvar. Nemci so ga črtili in preganjali, napadali njegovega šefa in zahtevali od njena, da odpusti iz službe tega hujskača. Hočevar je zapustil Koroško in se podal v domači kraj. Leta 1899. je ustanovil novo lekarno na Vrhniki. Tu se je kmalu popolnoma udomačil. Udejstvoval se je vedno v napredni vrsti. Izvoljen je bil v občinski odbor, kjer je deloval s takratnim županom in svojim prijateljem Gabrijelom Jelovškom nesebično za blagor občine. Do predlanskega leta je bil upravni svetnik občinske hranilnice Vsak je čislal moža krenienitega značaja, vesele narave ter odprtih rok, kadar je treba pomoči. Pokojnik je bi! poročen z gospo Kristino, Kulturni pregled Repertoarji LJUBLMVSKA DIMMA. Začetek ob 20. Petek, 3.: Theodor & Comp. Ljudska predstava po znižanih cenah. Sobota, 4.: Utopljenca. Ljudska predstava. Nedelja, 5.: Bitka. Izven. UIBL.IANSK/\ OPERA. Začetek ob pol 20. Petek, 3.: Zaprto.' Sobota. 4.: Zaprto. Nedel ja, 5.: Cigan baron. Gostuje gosp. Tli - čič. Tzven. Ponedeljek. 6.: Zaprto (generalka). Torek, Črne maske. Premijera. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 4. ob 20.: Romeo in Julija. Ljudska predstava po zelo znižanih cenah. Zadnjič. Nedelja, 5. ob 20.: Grof Luksemburški. Znižane cene. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 3. ob . 20.: Grof Luksemburški. Go-stovan.je Mariborčanov. Pregled srbohrvatske literature v letu 1928 je objavil v 4. številki praške revije Slovansky Prehled dr. Dragotin Pro-haeka. Pregled je spisan z obilnim poznavanjem materijala. 13. maja — večer srbske književnosti v Ljubljani Kakor smo že zabeležili, se je beograjski KEN - klub odločil, da pošlje v Ljubljano delegacijo svojih članov, odličnih srbskih književnikov, da se predstavijo naši publiki s svojimi deli. Sedaj je dokončno dogovorjen dan prihoda, oziroma prireditve. Beograjski gostje do-potujejo v Ljubljano dne tt. t. m. V nedeljo, dne 12. t. m. bodo obiskali Gorenjsko (Bled. morda Bohinj), v ponedeljek, dne 13. t. m. bo zborovanje vseh jugoslovenskih PEN-ldubov, zvečer pa v dramskem gledališču literarna prireditev z govori in recitacijami. Mariborsko kulturno pismo V Mariboru, koncem aprila. Mariborska Ljudska univerza je tudi izza zadnjega našega pisma pokazala prav živo delovanje. Trio Glasbene Matice iz Ptuja je prvič nastopil pred mariborsko publiko, žal pri skrajno slabem obisku, kar je deloma povzročil istočasni plesni večer Rosavelli Hardinova v Narodnem gledališču. Prazna dvorana je očitno deprimirujoče vplivala na redke poslušalce in tudi na umetnike, ki pa so kljub temu izborno izvršili svojo nalogo. Na sporedu so bili Beethoven (Trio, op. 11), rojeno Sadnikar iz Ljubljane. Najstarejši sin Stanko je lekarnar na Vrhniki, mlajši Slavko pa v Šiški: hčerka Marinka je soproga dr. Andrejčiča, odvetnika na Sušaku. Zbogom, predragi Jakob! Bodi ti lahka žemljica rodna v lepi Gorenjski, v kateri si vedno želel leči k \ečnemu počitku. Beograjski trgovski akademiki in češki kemiki v Mariboru Maribor, 2. maja. ' Na svojem poučnem izletu na Dunaj je prispela danes v Maribor skupina beograj skih akademikov pod vodstvom profesorjev in profesoric, skupno 50 po številu. Na kolodvoru so jih sprejeli profesorji in dijaki maribor ke trgovske akademije. Zvečer se je vršila gostom na čast v Narodnem domu slavnostna akademija, jutri pa si ogledajo Falo, Ruše in tovarno mila Zla-torog v Mariboru. Iz Maribora odidejo Beograjčani v petek zvečer v Gradec in na Dunaj, kjer ostanejo pet dni. Odondot obiščejo Baden-Baden in Aschat v Nemčiji, kjer se bo vršil parastos za srbskimi vojaki, ki so tamkaj preminuli v svetovni vojni Fkskurzijo beograjskih trgovskih akademikov vodi priljubljeni ravnatelj beograjske Trgovske akademije g. Mihailo Mi ladinovič. S popoldanskim praškim brzovlakom pa je prispelo danes v Maribor 21 čeških kemikov praške tehnike pod vodstvom univ. prof. inž. dr. Nilbauerja. Na kolodvoru sta jih sprejela za Jč-ligo g. • dr. Reisman in profesor Spendal, za oblastni komisarijat ravnatelj g. Gračner in v imenu SSLU g. Kovic. Češkoslovaški kemiki so se popoldne ogledali tovarno Zlatorog in drugo industrijo v Mel.iu, zvečer Da so se udeležili akademije, ki so jo priredili mariborski trgovski akademiki svojim beograjskim tovarišem. Jutri zjutraj se odpeljejo češki kemiki v Falo, ter si bodo dopoldne ogledali še mesto in morda še kako industrijo. popoldne pa bodo obiskali vinarsko in sadjarsko šolo ter se nato ob 17.20 odpeljali v Ljubljano. V soboto obiščejo češki kemiki Gorenjsko in bodo nato nadaljevali svojo naučno ekskurzijo v Zagreb, na Su šak, v Split, Sarajevo itd. V Jugoslaviji ostanejo tri tedne. Zanimivo je, da je bil prof. inž. Nilbauer 1. 1912. med onimi češkimi tehniki, ki so obiskali Celje pod bajoneti avstrijskih orožnikov in bili s ka menjem napadeni od nemškutarske faki- naze. Tragedija pedgorskega posestnika Zagorje, 2. maja. Pod romantično Sv. Goro se je v ponedeljek primerii žalosten dogodek, ki je globoko pretresel prebivalst\o vse okolice, v Brezniku so našii v ponedeljek zjutraj posestnika Jožeta Osolnika obešenega pod kozolcem. O vzrokih samomora tega moža", ki je bil v "najlepši" moški dobi, star 49 let. govorijo ljudje naslednje: Pokojni Osolnik -je pred vojno prav zadovoljno živel na svojem posestvu in je veljal za premožnega kmeta. V svetovni vojni pa je moral k vojakom in se je več let nahajal v ruskem ujetništu. Ko se je po prevratu zopet vrnil domov, je zaradi spremenjenih razmer pri hiši prišlo često do nesporazumov in prerekanja. Osolnik, ki je bi! mirne narave, .ie končno voljno prenaša! svojo usodo in pridno delal doma. Videti pa mu je bilo .da ga tare neka skrita notranja bol. Zadnje čase so se temu pridružile .še nekatere denarne zadrege, plačati je moral par tisoč dinarjev, za katere je bil porok nekemu svojemu prijatelju in je ravno zadnje dr.i prodal zopet en rep iz hleva, da bi izpolnil zadnji obrok. Kakor govore ljudje, ie prišlo v Osolni-kovi hiši preteklo nedeljo vnovič do prepira. To je menda gospodarja tako potrlo. da je po prerekanju s sinovi vzel vrv in končal svoje žalostno življenje. Očeta je v ponedeljek zjutraj našel obe šenega njegov starejši sin, ko je še! živini pokladat. Priklica! je domače in sam nato šel javit dogodek orožnikom na Vačah. Okrog kozolca se ie zbralo mnogo ljudstva. ki je najrazličneje razpravljajo o vzrokih tragične smrti posestnika Oso'i;i-ka. ki is bil zaradi svojega dobrega značaja splošno priljubljen Množica se ie razšla ko so okrog 11. dopoldne prišli orožniki. Odrezali so vrv in opazili, da ima Osolnik, ki je na vrvi visel tako. da ie trup skoro čepel na tleli, na pršili in rokah krvave podplutbe. Zaradi teh sumljivih znakov je bil odrejen prenos trupla v mrtvašnico na Sv. Gori. kier bo sodna komisija ugotovila, kaj se je godilo z Osolni-kom. Ko so pokornega Osolnika naložili na voz. nastlan s slamo, ter ga odpeljali proti B9BB Danes! Ob 4., K>8. in 9. uri! nepozabna Va5a ljubljenka in znanka iz filmov »Ramonat, »Car-men«, ^Rdeča plesalka« v najnovejšem ii.lrmi ljubezni, strasti in prevare Popolnoma novo! (Dolores del 3tio rouaiia ^esia Prvič v vlogi elegantne moderne dame, kateri dovoljuje nje bogastvo sijaj, luksus in dragocene toalete! V ljubezni prevarana. Poročena z možem podlega značaja. Za ICO.000 iran.kov proda mož ključe ženine spalnice. Težke duševne muke razočarane žene. Sijajna godba! Mladini neprimerno! Elitni kino MATICA felef. 212-1 mrtvašnici, se ie kmalu nato pomika! na Sv. Goro drugi sprevod. To so bili svat.ie ravno Osolnikovega soseda, ki se mu je možila hči. Seveda svatje tokrat zaradi žalostnega dogodka niso mogli biti tako razpoloženi, kakor je to sicer navada Podgorcev. Glavna skupščina JČ-Iig V nedeljo se ie vršil v dvorani Cehoslova-škega doma v Beogradu letni občni zbor Saveza JC lig. ki se ga ie med drugimi udeležil tudi češkoslovaški poslanik minister Jan Šcbfi z vlšiimi uradniki poslaništva ter zastonnik prosvetnega ministrstva načelnik Momčilo Miloševič. referent za češkoslovaške zadeve. Centrala lis iz Prage na ie pcslala svoiega generalneea tainika minisieri^nega svem ka g. Berinseria. Glavno skupščino je otvoril z uvodnim govorom predsednik Saveza minister n. r. Mi-ša Trifunovič. nakar ie poročil o delovanu posameznih lig tajnik Sa\eza. univerzitetni bibliotekar Branko Miletič. o blagaini pa bančni uradnik Medved. Imenom češke vlade ie pozdravil zbor minister Ši-ba. za češke lige pa g. Beringer. Na povabilo zastopnika novoustanovljene lige v Saraievu ravnatelja g. Markoviča. ie slavna skupščina sklenila, da se bo vršil letošnii kongres naših in čeških lig v Saraievu v iullu. Pri posameznih točkah dnevnega reda ie bila živahna debata delegatov ciede delovanja Saveza. posebno na zaradi kongresa: udeležili so se ie posebno delegati iz Zagreba in Slovenile. Na predlog mariborskega delegata dr. Reismana ie bil naiprei ob iskrenih ovaeiiah izvoHen za predsednika zopet e. Miša Tri-unovič, ki pa ie začasno izvolitev odločno odklonil, nakar ie bil soglasno izvolien za novega predsednika m:nister nra\de dr. Sr-skič. ki ie že tudi obllnbi! znatno podporo vlade za letošnii kongres lis v Saraievu. V podnredsedstvo na sta bila izvoPena prof. Mile Pavlovič in gospa Milada Sebo-va. soproea poslanika in še 11 odbornikov 4 namestniki tev 4 revizor';, n-ed temi inž Leben iz Maribora in g. Škorn.iak iz aZ-greba. Končno ie slavna skupščini oh ponovnih ovaeiiah izvolila m'n:stra Trf-tnvičn za častnega predsednika Saveza lis. v zn->k 'skrenesa priznania niegovemu dosedanjemu p'od o no sn mu delovanu v vodstvu Saveza lig PoDokln? so bili delegati e^s'ie p-isbir'-a g. Jana Sebe in niesrove soorose v krasnh dvoranah nove palače češkoslovaškega poslaništva k:er ie 'tnel ožii odbor delee 'tov ponovno konferenco glede programa kongresa v Sarajevu ter so bile dogovorjena glavne smernice glede refe^t^v in oa tehnične izvedbe kongresa. TVcftte ie nn tem zaupnem posvetovanju prišel pozdravt tudi minister Srsk'č. Rcš in Smolnikar sta vlcmila tudi na G? Kranj, 2. maja. Lansko jesen sta vzbudila na Gorenjskem veliko pozornost dva drzna vloma. Prvi vlom. ki je bil izvršen v podružnico tukajšnje Gospodarske zadružne banke m pri katerem je vlomilec odnesel okrog 1/0 tisoč dinarjev so kma'u pojasnili v Zagre-bu. kier so aretirali vlomilca nekega Ceha. Drugi vlom je bil izvršen v blagajno oblastnega zdravilišča na Golniku, kjer so storilci odnesli okrog 25.000 Din. Vlom je bi! izvršen v noči od 11. na 12. oktobra. .Vlomilca sta ra vrtala b'aga it:o in odnesla 'Din 24.434. Pod blagajniško knjigo ie bilo še okrog 30.000 Din. katerih na storilca nista zanazila. Čeprav je takrat tržiško orožništvo uvedlo strogo preiskavo. kateri se je pridružil tudi detektiv s policijskim psom. ni bilo mogoče najti pravih sledov. Takratna domneva, da sta vlom izvršila dva moška, ki sta morala dobro poznati razmere v zdravilišču, se .ie izkazala za pravilno. Ko ie bil pretekli teden aretiran v Kranju svedrovec Vinko Roš se ie ugotovilo v preiskavi, da se ie mudil v oktobru v okolici Golnika, kjer ie bil zaposlen kot pleskarski slikar. To je narednika g. Man-deljca napotilo, da je temu posvetil večjo pozornost. Roš je ime! v Goricah dekleta. h kateremu je zahajal pogosto v vas. V bližnji vasi Šebenjah p:, je imel Roš še drugega dekleta. Roš je zatrjeval odločno, da se je nahajal kritično noč pri dekletu na Goričah. Dotično dekle je spočetka to potrdilo, tekom preiskave pa priznalo, da .ie to govorila le zato. ker ji je Roš za-bičil. Vlom ie izvrši! Roš skupno s tovarišem Smolnikarjem, ki ie vedno zahajal k nie-mu v okolico Golnika. Izgleda, da je bil Smolnikar »tehnični« vodja vlomilske akcija. dočim je Roš »pripravljal teren- in vrši! poizvedbe. Po tem vlomu sta se oba podala na ono znano »turnejopo hrvat skem frimorju. o kateri je »Jutro že poročalo. na v Litija, 2. maja. Kliub precej razviti industriji ie 1. maj tudi v Litiji' potekel prav mirno. Delo ie počivalo cel dan in nikier ni prišlo do kakega incidenta. Zvečer okrog 23. pa je v neko gostilno prišel znan razgrajač s svojim dekletom in zahteval vina. V gostilni pa vo zaradi policijske ure že pospravljali ir zato gostilničar ni hotel ustreči njegovi zahtevi. Razgrajač se ie nato odpravil iz gostilne, čez par minut pa ie zopet prihrumel. Ko je vide!, da pri gostilničar.ievi mizi še sedita dva gosta, ki sta se tudi že hotela dvigniti, je vnovič zahteval vina. Ker ie gostilničar tudi topot zavrnil zahtevo, je razgrajač začel udrihati po gostilničarju in obeh gostih, da jih je vse tri mahoma ob-!i!a kri. Razgrajač ie namreč v roki imel nož. s katerim je prizadel gostilničarju tri hude vreze v glavo, vrat in prsi. Hud vrez ie. dobil tudi delavec Paradiž, ki so ga danes pripeljali v ljubljansko bolnico, dočim je drugi go-^t. delavec PodMonik manie poškodovan. Razgrajač je bil danes aretirati ter principijo1nega-' razloga, da se pri pol stotine drugih društvih, ki tudi niso dobila podpore, ne bi vzbudila zavist (!), — kuratorij študijske knjižnice pa ji je iz prav nič majnih razlogov odpovedal svojo čitalnico kot dvorano za predavanja. To prihaja v Mariboru od strani, ki bi morale oficijelno podpirati kulturna stremljenja Ljudske univerze. Nekaj izrednega bi za mariborsko publi- ko morala biti recitacija L. Flehnerja iz Draždan lepe ansrleške mornariške pesni!ve Fnoch Arden ob spremstvu Ribard Strau-so-ve r>o. Kobilce. Vavpotiča, Tratnika, bratov Kraljev. Pilona. Gojmira Kosa, Jakaca. Mab>ša. Vidmarja in Globočnika. Morda je ta ali oni pogrešal še kako umetnino, vendar moramo biti hvaležni dr. Vurniku za njegov izboren pregled naše nove umetnosti, ker je ravno v Maribor uumetniško življenje — pod ničlo. Veliko uslugo bi storil naši umetnosti in bi vzbudil tudi zanimanje za našo narodno galerijo v Liubljani. ako bi to svoje predavanje s skioptičnimi slikami ponovil v vseh naših podeželskih mestih, kjer je še manj duševne hrane za inteligenco. V Narodnem sdedališču še dominira Grof Luksemburški z gostom gesp. Nera-tom. ki ima sicer prijeten, a šibok gl°.s, ki težko premaga višine, v fortu pa ne pride do veljave. Njegova partnerica, gdč. ITdn i-čeva. je pevski in igralski zadovoljila. Izboren je, kakor običajno. gc«p. Skrbiušek v ulogi kneza Vasila Vasiloviča Sicer so se ponovile >Oarleoeva teta . »Poljska kri in >Adieu Mirni-, za otroke pa dvakrat Janko in Metka . Srbski prevod Dantejeve »Božan-ke kin«ie- diie«. V založbi Savremeue biblioteke je izMo življensko delo pok. dr. Drag. Stanojovi-ča. srbski prevod Dantejeve pesffitve * La Divina Comedia-. Uvcd je napisal literarni zgodovinar dr. V. Vitezica. Prevod je oproni-ljen z obsežnim komentarjem. Well Zgodovina sveta t. kompletna izdaja v 3 zvezkih, delo. ki ie zaradi originalne zgodovinske koncepcije vzbudilo po vsem svetu veliko pozornost in ponekod tudi odločen odpor, izide prihodnje dni v srbskem prevodu. Bogato ilustrirano lfn.ugo je izdalo »Narodno Delo - v Beogradu . Vprizoritev Vo-novieeve »Dubrovacke trilogije« r Beograd'!. V sobo'o je beograjska drama po dolgem času zopet vprizorila novo naštudirano delo dramatika Ive Voinovičj ^Pnbrovačka trilogijam Ob tej priliki je imel pesnik Jovan Dučic zanosen govor, v katerem je poveličeval Vojnoviča kot poet: novega Dubrovnika. Domače vesti * Brzojavno zahvalo kralju je poslala Zveza duševnih delavcev v Sloveniji za dovoljenje, da sme ljubljanska univerza nositi kraljevo ime. Kakor prejemamo poročilo z tfežele so zadnje dni poslale zahvale v Beograd tudi mnoge občine ljubljanske kakor mariborske oblasti. * Imenovanje v justični službi. Sodnik okrajnega sodišča v Brežicah Josip Kolšek Je imenovan za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru. * Izpremembe v državni službi. V železniški službi sta premeščena: šef skladišča železniške delavnice v Mariboru Mirko Reich kot šef železniškega osrednjega zalo-žišča materiiala pri ekonomskem oddelku v Zagrebu; Ignacij Ranzinger iz Ljubljane h generalni direkciji državnih železnic v Beogradu. Okrajni sanitetni referent v Brežicah dr. Fran Gerlovič ie podal ostavko na dTžavno službo, sodni sluga pri okrajnem sodišču v Brežicah Ivan Šafar pa je trajno »pokojen. * Kugyjevo predavanje v Trstu. Znani Koroški alpinist Julij Kugy bo 7. t. m. predaval v Trstu v dvorani društva Circolo Ar tistico v ulici Coroneo o Julijskih Alpah. To bo prvo Kugyjevo predavanje v Trstu. * Prosvetni dan ZKD v nedeljo 5. t. m. v Ljubljani bo pritegnil na važno prosvetno posvetovanje zastopnike iz preko 30 krajev.. Posebno častno bo zastopana Gorenjska po svojih sokolskih odposlancih, omladina in naše podeželske knjižnice. Dan za dnem prihajajo nove prijave. * Duhovniške vesti. Župnik Franc Sušnik je bil prošli torek instaliran na podeljeno nru župnijo Sela pri Kamniku. Dosedanji župnik v Osilnici Jakob Omahen ie imenovan za župnika v Dragatušu. * Železniška proga Rogatec-Krapina, ki jo gradi sarajevsko podjetje »Progres«, bo prihodnji mesec izročena prometu. Vsa proga, ki je dolga 16 km bo v kratkem dovršena. Tunel je zgrajen, zgrajeni so tudi vsi mostovi, deloma tudi že položeni tir. Nova proga bo vezala dve drugi progi: progo Grobelno-Rogatec ter progo Zagreb-Zidani ■most in bo najkrajša zveza Maribora z Zagrebom. * Upokojitve v davčni službi. Upokojeni «o višji davčni upravitelji Josip Sfiligoj pri blagajni finančne direkcije v Ljubljani, Anton štepic pri davčnem uradu v Mariboru, Jakob Drol pri davčnem okrajnem oblastvu v Ptitiu, Martin Sorman pri davčnem okrajnem oblastvu v Ptuju, Martin Kojc pri davčnem uradu v Ormožu, Ignacij Pehani pri davčnem uradu v Liubliani-okolica, Rudolf Strnad pri davčnem uradu v Ljubljani-mesto, Maks Zotter pri davčnem okrajnem oblastvu v Krškem, Rudolf Volovšek pri davčnem okrajnem oblastvu v Celju, Robert Štepic pri davčnem okrajnem oblastvu v Celju, Valentin Kompare pri davčnem uradu na Vrhniki, Jakob Blažon, pri davčnem okrajnem oblastvu v Celju, Ernest Kobler pri davčnem uradu v Ribnici, Rihard Bol-tavzer pri davčnem uradu v Liubfiani-oko-lica, Fran Čebuli pri davčnem uradu v Radovljici, Alojzij Klofuta pri davčnem uradu v Brežicah, Fran Lunder pri davčnem uradu v Ljufoljani-okolica, Fran Valentinčič pri davčnem uradu v Celju in Alojzij Mazgon pri davčnem uradu v Mokronogu. + Semenski krompir oddaja Kmetijska družba vsem, ki so ga naročili. Dobijo ga lahko tudi drugi, ker ga je družba dobila nekaj več kakor ie bilo naročenega. * Za »Dom slepih« v Sloveniji. Kakor javlja newyorški »Glas naroda«, je v zadnjem času opažati, da se je zanimanje za Dom slepcev med rojaki v Ameriki ohladilo, to pa naibrže zaradi slabih delavskih razmer. Treba bo še mnogo dela, preden bodo naši slepci prišli pod lastno streho. S prirastkom štirih lanskih pošiliatev »Glasa naroda« znaša sedaj ves ameriški fond 436.438 Din, fond kuratorija slepili v Ljubljani pa 513.000 Din, skupaj torej 949.438 Din. Svota je naložena v ban!kah. To je pač lepa svota, toda za velikopotezno podjetje premajhna. Lani v Ljubljani umrla gospodična Helena Bav-dek je imenovala Kuratorij društva za Dom slepih za glavnega dediča. Kuratorij mora izplačati različna volila; računa pa se, da bo ostalo za kuratorij čistih 230.000 Din, kar je gotovo velik korak naprej k realizaciji vse hvale vrednega projekta. Dopisnik »Gfasa naroda«, gospod I. Rems, apelira na ameriške rojake, naj bi tudi v bodoče po možnosti prispevali v plemenito svrho — za Dom slepcev v domovini. Materijal za barcelonsko razstavo odpo-slan. Predvčerajšnjim ie bil z ladio iz Splita odposlan ves materijal za jugoslovenski paviljon na mednarodni razstavi v Barcelo« ni. V Barcelono je odpotoval tudi šef za propagando Jadrana Jerko Culič. eden izmed aranžerjev naše udeležbe na barcelonski razstavi. * Smrtna kosa. V sredo zvečer je po kratki bolezni umrla tukajšnja posestnica in trgovka gospa Mirni Polachova. rojena Za-larieva., Pokojnica je imela vedno odprto srce za ubožce, za dobrodelne in narodne ustanove. Zapušča užaloščenega soproga in 3 neutolažljive otroke, katerim ie bila vedno skrbna mati. S svojim lju-beznjivim nastopanjem si je pridobila spoštovanje in simpatije vseh, ki so jo poznali. Pogreb bo dsnes ob 15. izipred mrtvašnice tukajšnje splošne bolnice. — Na Turjaku je umrl v 82 letu starosti g. Andrej Zelnik, najstarejši Turjačan. Pokojnik, čvrsta slovenska korenina — je bil pred leti (1. 1888.) naročnik »Rodoljuba«. — V Ptuju je preminula 61 V nedeljo dne 5. maja vsi planinci in planinke k otvoritvi DOMA V KAMNIŠKI BISTRICI! Turistov siti vlak vozj iz Ljubljane ob 5.37 zjutraj in o-dhaj-a iz Kamnika ob 20. uri zvečer. 6303 let stara ga. Amalija Trapuševa, rojena Gabrijelčičeva iz Kanala pri Gorici. — V Ljubljani je umrl želez, kretničar v pok. g Ciril Pibernik. Pogreb pokojnika bo 3. t. m. ob pol 17. izpred mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Nemški novinar potuie okoli sveta. Prošli torek je prispel v Zagreb nemški novinar Anton Paulus, sotrudnik lista »Mun-chener Neueste Nachrichten«. Meseca avgusta 1924. je Paulus nastopil pot okoli sveta, ki ga bo najbrže dovršil leta 1936. Doslej je prepotoval večji del Evrope, de] Afrike, Malo Azijo ter nabral vrsto avtogramov glasovitih osebnosti: papeža Pia XI., Mussolinija, Trockega, Hindenburga, LIoyda Georgeia, Rockefellerja in drugih. Na potu se vzdržuje s prodajo svojih slik. snema pa tudi filme za razne nemške kulturne institucije. * »Osarij«, zbirališče kosti, bodo napravili pri cerkvi sv. Antona v Kobaridu v goriški pokrajini. Tam bodo spravljene kosti v vojni padlih vojakov, ki leže pokopani po raznih kopališčih na Kobariškem in Tolminskem. * Upokojencem. Včeraj le med upokojenci nastalo veliko raburjenje, ker še niso prejeli pokojnin. Po informacijah na merodaj-nem mestu so temu krive tehnične ovire, ki pa bodo kmalu odstranjene in bodo upokojenci prejeli pokojnine naibrže danes ali pa jutri. * Reorganizacija naše statistike. Znani strokovnjak za statistiko Slovenec dr. Žižek profesor na trgovski visoki šoli v Frank furtu ob Meni, ki se je mesec dni mudil v Beogradu v svrho proučavanja naših statističnih vprašanj in izdelal načrt za reorgani zacijo naše državne statistike, je te dn: do. vršil svoio nalogo. Predsedništvo vlade je prof. Žižku priredilo v sredo zvečer slavnostno poslovilno večerjo, katere se je udeležilo več članov vlade in drugih uglednih osebnosti. Dr. Žižek se na povratku ustavi tudi v Ljubljani. * Concours hlpplque 5. t. m. v LjubHani. Kolo jahačev in vozačev prestolonaslednik Peter bo priredilo v nedeljo ob 15. na Stadionu ob Dunajski cesti veliko nagradno sikakanje čez zapreke. Kot jezdeci bodo sodelovali tudi odlični gostje iz Hrvatske, med njimi tudi dame. Program: nagradno lovsko skakanje lahke kategorije (9 raznih zaprek višine 0.90); veliko nagradno skakanje težke kategorije (10 zaprek do višine 1.10); lov za trakom; tekmovalno skakanje v višino (zmaga dotični, ki skoči brez napake najvišje). Zapreka se povišuje po 10 centimetrov do 1.50 višine in po 5 cm preko te višine. Nizka vstopnina bo omogočila vsakomur poset te zanimive prireditve. Otroci, dijaki in vojaki plačajo za stojišče 4 Din, odrasli 8 Din, sedeži pa so po 20 Din Sodelovala bo godba dravske divizije. Ker je pričakovati velikega navala, opozarjamo občinstvo, da dospe predčasno. * Planinski izletniki v nedeljo v Kamniško Bistrico k slavnostni otvoritvi novega planinskega doma. To bo impozantno planinsko slavje. Naročeno je lepo vreme, zveze z vlaki pa so najugodnejše. Novi planinski dom je krasna stavba, ki mora biti v ponos Slovenskemu planinskemu društvu in vsem slovenskim planinariem. Podrobneje bomo o novi postojanki v idilični Kamniški Bistrici izpregovorili .hitri. * Križarka »Trieste«. V ladjedelnici Sv Marka v Trstu bo kmalu dogotovljena križarka »Trieste«, nova, najmodernejša italijanska bojna ladja. Dolga bo skoro dvesto metrov, široka okoli 20 m. Zgrajena bo za hitrost do 38 vozlov na uro z motorjem 150.000 konjskih sil. Posadka bo štela 800 mož. Tržaške gospe bodo darovale ladji bojni prapor v dragocenem zavoju, ki ga je napravil Tržačan Josip Janežič. * Grozna smrt pod kolesi vlaka. Kakor iz Broda na Savi poročajo, se je predvčerajšnjim pripetila na tamkajšnjem kolodvoru grozna nesreča. Iz Osjeka prihajajoči vlak je zagrabil poštnega služitelja Ivana Horvatoviča ter ga strahovito razmesaril. Odrezal mm je obe nogi in levo roko ter mu popolnomo odtrgal glavo. * Krvavo oglarenje. h Št. Jurta pod Ku-mom nam poročajo: Minulo nedeljo se je vršila pri nekem posestniku svatba. Zvečer so prišli «oglarit» fantje, ki pa so bil iz dvojnih vasi; nekaj je bilo Šentjurčanov, par njih pa iz Konšice. Ko jih je gospodar dobro pogostil je prišlo do pretepa. Nekateri so izkupili hude udarce s koli in dobili rane z noži. Zdaj prenašajo bolečine v postelji. Fante so le s težavo pomirili svatje. Orožniki so bili takoj obveščeni, ter so storili potrebne korake, da se izsledijo krivci. + Vlak odrezal ženski obe roki. V ponedeljek popoldne je tovorni vlak, ki je vozil iz Sibinja proti Brodu na Savi, povozil kmetico Bojano Šegovo, staro 48 let. ki je obiskala svojega sina v tovarni vagonov in se vračala domov. Vlak ji je odrezal obe roki in jo tudi na glavi težko ranil. * Obledele obleke barva v različnih barvata in piisira tovarna JOS. REICH. * Pri tvrdki Hed, Šare, le razstavljena krasna nevestina oprema. 643 * Kakšno vreme bo jutri? Vremenski vsevedež Vam pove vreme za 18-24 ur naprej. Ako pošljete 25 Din po položnici št. 14.263 ali v znamkah, Vam ga dopošljemo poštnoobratno. Obenem bomo priložili poljubno knjigo, ki si jo Vi lahko izberete, in sicer eno izmed naslednjih: Fantič, Sloven- Radioeimuiiicijako termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE (pri Novem mestu). Zdravi trajno in sigurno revmattBem. novralyne, ženske bolezni itd. Bdino kopaMiie, r kaierem so vse kopa ftSčne naprave nad iivirki 37—38° C topMne. Železniška postaja Strafa - Toplice Zahtevajte prospetae. One tnižane, posebno v pred in po sesoni. sko dekle, Prepevajte, Pojte, Boj in zmaga, Palček Potep, Prijateljčki v ugankah, Pozdrav iz domovine, Sadjarčki, Dinamit in antidinamit. Naročite takoj, da ne bo prepozno! Brezalkoholna produkcija, Ljubljana št. 11. 641 * Klobuke Iz klobačevlne (Filz). damske in moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane h— Opozarjamo na koncert, katerega bo priredila 8. t. m. odlična koncertna in operna pevka ga. Pavla Lovšetova. Ta koncert bo za Ljubljano posebna novost, saj se bodo izjavajale na njem skladbe, katerih še nismo slišali na nobenem ljubljanskem koncertu. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni. u— Večer našega najboljšega liričnega tenorista, opernega pevca g. Banovca, ki bo 6. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani, bo nudil poleg umetnih pesmi naših domačih skladateljev cel ciklus naikrasnelših fantovskih napevov s slikajočim klavirskim par-tom. Vstopnice v Matični knjigarni. u— Veliki koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske bo danes 3. t. m. ob 20. v unionski dvorani. Program je sestavljen iz čisto iugoslovenskih. vokalno instrumentalnih skladb, iz najboljše naše glasbene literature. Lajovčev Psalm. za slovensko vokalno instrumentalno glasbo morda najreprezentativnejše delo se drevi drugič javno izvaja. Baranovičevi trije samospevi so pred 14 dnevi bili z velikim priznanjem izvajani prvikrat v Zagrebu. Gotovčeva pastirska suita »Dubravka« pa se v tej obliki sploh prvokrat javno izvaja. Zbor je naštu-diral ravnatelj Polič, operni orkester nastopi v pomnoženem številu. Dirigent, solista Svetozar Banovec in Pavel Grba zbor in orkester nam Jamčijo, da bo to prvovrstni najpomembnejši koncert letošnje sezone. Dolžnost vsakega je, da koncert poseti. Predprodaja vstopnic v Matičnti knjigarni, na razpolago tudi tiskano besedilo pesmi. n— Iz gledališča. Drama uprizori drevi komedijo Theodor &. Comp. kot ljudsko predstavo. Opera bo danes in jutri zaprta. Režijo Kogojeve izvirne slovenske *opere Črne maske je prevzel na povabilo gledališke uprave bivši režiser zagrebške opere g. Boris Krivecki. Rojen v Ukrajini, v Kijevu Je absolviral režijsko klaso v teatru Muzi-kalne drame v Petrogradu. nato ie bil pred vojno rešiser v Moskovskem Hudožestve-nem teatru. Tik po prevratu ie vodil ukrajinski državni teater v Kijevu, nato je bil režiser na Mestnem divadlu na Kr. Vinohra-dych v Pragi in končno operni režiser v Zagrebu. Črne maske so tako v muzikalnem kakor tudi scenskem oziru izredno težke in režiserju je dano tu polno prilike, da pokaže res kaj zna in kaj more v tem pogledu ustvariti. Scene je narisal g. prof. Vavpotič, ki je napravil tudi vse skice za nove kostume. u— Akademija SJSU »Preporoda«. V soboto 4. t. m. bo priredil SJSU »Preporod« v areni Narodnega doma ob 20. akademijo s plesom. Orkester, zbor, deklamacije. Pevske solistične točke bo izvajal gojenec drž. konservatorija baritonist Cveto Švigelj. u— Potniški vlaki na progi LJubljana glavni kolodvor-Kamnik dne 5. maja. Ob priliki otvoritve Planinskega doma v Kamniški Bistrici bo vozil v nedeiio 5. t. m. Izjemoma na progi Ljubljana glavni kolodvor -Kamnik potniški vlak 8438 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 5.37 in prihodom v Kamnik ob 7. ter v nasprotni smeri potniški vlak 8439 z odJiodom iz Kamnika ob 20.07 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 21.20. Zato pa bo izostal ta dan na progi Ljubljana gor. kol.-Kamnik vlak 8468 z odhodom iz Ljubljane gor. kol. ob 7. in prihodom v Kamnik ob 8.20 ter na progi Karnnik-Ljubljana gl. kol. vlak 8465 z odhodom iz Kamnika ob 18.25 in prihodom v Ljubljano gl. kol, ob 19.55. ___ Nedelja, S. maja, Stadion, Dunajska cesta. Veliko skakanje konj čez zapreke (Concours hippkjue.) Prvovrstna prireditev. Godba. Krasni konji. Začetek ob 3. ori popoldne. Stojišča i.— in 8.-« Din. Sedež Din 20.—. _Kolo jahačev in vozačev. Damske pomladne plašče Kasba in Gomvercot od Din 400 naprej krasne modne bluze » » 70 » krila gladka in plissč » » 80 » obleke volnene od 220, perilfle » » 75 » F. |n I. GORlCAR, LJubljana, Sv. Petra c. 29. Oglejte si razstavo v izložbi! 6323 ženskih, skupaj 157. Posredovani se je izvršilo 103 moških in 10 ženskih, skupaj 113. Od potovalo je 12 moških, odpadlo pa je 28 moških breziposelnih. u— Ljubljanski Sokol opozarja na svoj družabni večer, katerega bo priredil v soboto 4. t. m. ob pol 21. v restavracijskiih prostorih »Zvezde«. u— Sokol I. bo proslavil spominski dan tragične smrti Zrinskega in Frankopana. Vabimo v soboto 4. t. m. ob 30. da se vsi udeležite spominskega nagovora br. staroste v gornji stranski dvorani (mariionetno gledališče ob Škofji ulici). Vbod nasproti vojašnici v I. nadstropju. — Odbor. u— Sokolsko društvo v Štepanii vasi vabi članstvo, da čimprej poravna članarino in garanciiski fond po prejetih položnicah. u— Šentjakobska knUrnlca v Ljubljani je izposodil« aprila 1929 na 3737 strank 13.699 knjig. Knjižnica posluje vsak delav« nik od 4. do 8. zvečer in izposoja sloven« ske, srbo«hrvatske, češke ruske, poljske, francoske, nemške, angleške, italijanske, esperantske knjige in modne liste vsako« mur, kdor se zadostno legitimira. Na raz» polago imeniki knjig ki jih priporočamo v nakup. Knjige se pošiljajo tudi po pošti. Opozarjamo na priobčevanje novitet v so« botnih številkah »Jutra«. u— Bakerjeva Pepca v Ljubljani. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, bo prišla sjav-na Črna Venera Bakerjeva Pepca v najkrajšem času v Ljubljano. u— Na povratku v Berlin ie gdč. Ita Rina poslala našemu uredništvu naslednjo brzojavko iz Subotice: »S težkim srcem sem zapustila Beograd ter vas z granice naše države najprisrčneje pozdravlja Ita Rina.« u— Prvi ma) Je potekel v LJubliani popolnoma miruo in ni prišlo do nikakih običajnih manifestacij in ne demonstracij. Torek je sicer obljubljal za sredo slabo de-deževno vreme, vendar se je nebo ponoči zjasnilo in je bil prvi maj brez dežja. Ž6 zgodaj zjutraj je posijalo solnce. vendar, se je pozneje pričelo nebo zopet preprezati z oblaki, ki pa jih je razgnal veter, ki ie pihal ves dan. Ker so delali skoro vsi obrati, je bilo le malo ljudi, ki so bili prosti. V mestu je bilo opaziti le kakih 50 kolesarjev-delavcev, ki so manifestirali prvo majniško razpoloženje z rdečimi nageljni v gumbni-cah. Na policiji je vladala ves dan pripravljenost, vendar so imeli stražniki priliko intervenirati le v nekem nočnem pretepu. u— »Nočne vale« pobalinov v Glinški ulici. Glinška ulica, ki vodi ob koloniji Stan in doma s Tržaške ceste v Rožno dolino, je prav gotovo med najbolj zanemarjenimi. Že od nekdaj je slabo nasipana, zato je ob deževju tako blatna, da človeka, ki jo je prisiljen uporabljati, naravnost skrbi stopiti na njo. Najhujše pa je ponoči, ko imaio »nočne vaje« razni pobalini. Ponočnjaki, najbrže sami frkolini, pobijajo šine v oknih, te dni pa so razbili tudi obe električni sve-tiljfci na obcestnih drogih. Ulica zdai ni razsvetljena, zato uganjajo pobde tudi druge »šale«. Nedavno so ponoči razpeli čez ulico vrvi in je neka gospa tako nesrečno padla, da si je nalomila nogo ter se občutno opraskala. Ker pobalini s svojimi neslanostmi nočejo odnehati, prosimo stanovalci »Stan in doma« naj policija izsledi fantaline in jih prav eksemplarično kaznuje. u— »Kolesarji« na poslu. Mizarski pomočnik Josip Kušar, stanujoč na Ižanski cesti j 30., je imel navado spravljati ponoči svoje kolo v skedenj poleg hiše, kar ie izvohai neznan tat. Ko je hotel Kušar v ponedeljek zjutraj na delo in je pogledal za kolesom, je moral ves presenečen ugotoviti, da je postalo plen neznanega tatu. Ukradeno kolo j je znamke »Rekord« in vredno 1100 Din. — V ponedeljek je bilo ukradeno 1200 Din I vredno kolo tudi ini. Slavku Zaicu iz veže Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. u— Tatinski drobiž. Trgovec Leopold Z. ie prijavil, da je vdrl neznan tat v njegovo šupo ob Vilharjevi cesti in mu ukradel vrečo ovsa, vrednega 180 Din. V noči na 29. aprila je bilo iz skednia poleg hiše št. 30 na Ižanski cesti ukradeno Josipu Kušariu 1100 Din vredno kolo znamke »Rekord?. — Dr. Zalokarju ie neznan tat odnesel 30. aprila iz predsobe njegove vile sivo suknjo vredno 1000 Din. u— Žalne obleke in plašče, moderne vedno v zalogi pri tvrdki F. Lukič. Stritarjeva ulica. 81 u— Ure za birmo. F. Čuden. Prešernova 1. 113 u— Šahovski klub »Triglav« naznanja svojim članom in prijateljem šaha. da se bo pričel v soboto 4. t. m. v Narodni kavarni klubski prvenstveni turnir Prijave se sprejemajo v navedenem lokalu do 20. Prijav-nine ni. 645 (fahmatu&a dariCa v veliki izbiri po znižani ceni L. VILHAR, urar, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 Iz Maribora u— Pogreb dobrovoljca Frana Turka se je vršil včeraj izipred splošne bolnice k Sv. Križu ob številni udeležbi, ki ie pričala o pokojnikovi priljubljenosti. Pokojnega Frana Turka, ki je podlegel bolezni, katero si je nakopal v službi domovine na solunski fronti, kjer je bil ranjen, so spremljali na zadnji poti številni tovariši-dobrovoljci s svojim predsednikom g. FabjanHčem, dalje oficirski zbor, rezervni oficirji, pokojnikovi tovariši od OUZD, kjer je pokojnik služboval in številno drugo občinstvo. Bodi pokojniku lahka domača zemlja, za katere svobodo se ie boril! u— Vzgolevalno in izobraževalno društvo »Domovina« (dijaška kuhinja) v Ljubljani bo imelo svoj redni občni zbor 13. t. m. ob 18. v pisarni Akademskega kolegija, Kolodvorska ulica 22. u— Pri Javni borzi dela v Ljubljani je v času od 21. do 27. aprila iskalo dela 1159 moških in 309 žensk, skupaj 1468 brezposel-liih. Prostih mest je bilo 140 moških in 17 a— Iz gledališča. Gledališke abonenste naprošamo, da vplačajo vse zaostanke in zadnji obrok abonmaja čimprej, najdelje do 8. t. m. — V soboto zvečer se vprizori kot ljudska predstava, menda zadnjikrat v sezoni tragedija Romeo in Julija. Cene: sedeži 15, 12, 10. 6, stojišča 4 in 3 Din. a— ČUenska pisateljica, gospa Juanita Garcia iz Santiaga, ki je sedaj na turneii po Evropi, bo predavaJa v soboto ob 8. zvečer v Ljudski univerzi o temi: Od Indijanca k evropski kulturi v Južni Ameriki, j a— Okrožna skupina državnih nameščencev in upokojencev v Mariboru priredi v nedeljo 5. t. m. ob 9.30 dop. v mali dvorani Narodnega doma informativni sestanek, na katerem bo poročal član odbora Zveze v Ljubljani o plenarni seji Glavnega saveza zlasti o izgledih za revizijo uradniškega zakona. , a— Davčna uprava v Sv. Lenartu ne bo j obnovljena. Prijazni trg Sv. Lenart v Slov. goricah, kier je tudi sedež okrainega sodišča, je hudo prizadet. Generalna direkcija davkov v Beogradu je namreč definitivno odklonila prošnjo tržke občine. Trgovskega gremija in Obrtnega društva, nai bi se zopet ustanovHa v trgu pred tedni ukinjena davčna uprava, pod katero Je spadalo 60 davčnih občin z več kakor 7200 davčnimi , obvezanci. Posebno težko je prizadeto poslovanje sodišča z mladoletniki, ki imajo svoj depozitni urad v Mariboru. Šentlenar-ški okrajni zastop, ki bi bil v prvi vrsti poklican, da se zavzame za ohranitev davčne uprave v Sv. Lenartu, se ni priključil to-stvarni akciji občine. a— Prvi majnik v Mariboru je potekel brez vsakih ineadentov. Policija in tudi orož nikj so bili sicer v stalni pripravljenosti, vendar intervencije niso bile potrebne. Ljudstvo se ni dalo zavesti k nobenim nepremišljenim dejanjem. Skoro vsi javni lokali so bili odprti, le po nekaterih obratih je počivalo delo. Kdor je imel priliko, je krenil v probujajočo se prirodo in sta bi!a zlasti Limbuš in Kamnica polna izletnikov. a— Mandat obč. svetnika Eržena razve-Havljen. Ministrstvo notranjih del je razveljavilo mandat mariborskega občinskega svetnika Viktorja Eržena, urednika »Volks-stirmne«, ki je kot brezkonfesionalec odklonil predpisano zaprisego in izjavil, da je pripravljen izvršiti zaobljubo v roke župana. Na ta način so torej brezkonfesiioiialci izločeni iz izvrševanja javnih funkcij, čeprav sicer neoporečno opravljajo svoje državljanske dolžnosti. Notranje ministrstvo vztraja na uradni zaprisegi. a— Sodna obdukcija zadavlienega Ivana Lešnika. V sredo se je vršila sodna obdukcija 17 letnega železničarjevega sina Ivana Lešnika iz Peker. ki ie postal v ponedeljek po nesrečnem nakKučju žrtev prevelike otro ške razposajenosti, o čemer je »Jutro« že poročalo v sredo. Zdravniki so ugotovili, da je slabotni Lešnik podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri stiskanju vrata, pred vsem zaradi tega, ker je ime! zavoljo prevelike golše zelo slabo razvite dihalne organe. Iz Celja e— Uradni dan Zbornice TOI za Celle in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližinji in dalnii okolici, da bo uradoval referent Zbornice v torek 7. t. m. od 8. do 12. dopoldne v ravna-teljski sobi Prevozne družbe, d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevali, katere zastopa Zbornica, se ulžudno vabijo, da se pri njem zglase v določenem času. e— Avantura treh nadebudnih ptičkov. Pred dnevi so se našli na cesti trije pobiči, ki vzibujajo najlepše nade za bodočnost. Slikarski vajenec 14 letni Ernest V. je povabil tovariša Karla P., 12 letnega učenca 5 razreda osnovne šole, in 11 letnega Friderika D., učenca 3. razreda osnovne šole, na tatinski pohod ob belem dnevu. Za žrtev so si izbrali Šimenčevo trgovino na Kralja Petra cesti. Ernest je odšel v trgovino in se pričel pogajati s prodajalko za neki predmet, med tem pa sta šolarja ukradla iz neke posode 9 otroških žog. Tatvina jim ie uspela, toda policija je mlade tatiče kmalu izsledila in jih po zaslišanju izročila staršem. Nekaj žog so pri dečkih še našli, ostale pa so po njihovi izpovedi izgubili. e— Tatvina kolesa. Policiji ie prijavil mesarski pomočnik Josip Leben. stanujoč v Prešernovi ulici, da mu ie ukradel v ponedeljek zvečer neznan tat iz odprte veže gostilne Kus r.a Glavnem trgu njegovo kolo, vredno 1000 Din. e— Smrtna kosa. V sredo 1. t. m. je umr! v Gabeniu pri Celju 53 letni lončarski mojster in posestnik Gothard Novak, v mestu pa isti dan 74 letni krojaški mojster Jakob Trobiš, stanujoč v Gosposki ulici. Včeraj 2. t m. je umrl v Vodnikovi ulici 24 letni ekonomski pripravnik Vojteh Hrabalek, ki ie b?l uslužben v tukajšnji javni bolnici. e— Žalostna smrt krojaškega mojstra. V sredo popoldne ob 13. ie prišel v tukajšnje mestno kopališče 74 letni krojaški mojster Jakob Trobiš in najel kadno kopel. Blagaj-ničaiki je še dejal, da se koplje zadnjič, ker se bo odpeljal v nekaj dneh k svoji hčerki v Zagreb. In res je bila to zadnia njegova kopel. Odšel je v kabino in se začel kopati. Okrog 14. je odšla upraviteljica kopališča pogledat v kabino, zakaj Trobiša ni ven. Ko pa je videla obleko še vedno ležati na mizi, obenem pa je slišala šumenje vode, je bila prepričana, da se Trobiš še koplje Uro pozneje ji ie pa stvar postala sumljiva, ker je bil Trobiš že 2 uri v kope-Iji. Poklicala je kopališkega strojnika, k! je našel Trobiša v kadi mrtvega. Ležal Js postrani in imel glavo pod vodo. Komisija je ugotovila, da ie Trobiša med kopanjem zadela srčna kap ali pa je utonil v nastopu slabosti. — Isto popoldne nekai ur pozneje bi pa prišlo v istem kopališču skoro do nove nesreče. Okrog 17. je najel kadno kopel v kabini poleg one, kjer je umrl Trobiš, 27 letni Robert Todzaec iz Celja, ki je čfc-škoslovaški državljan. Ko se je kopal kakih 50 minut, mu je naenkrat postalo slabo in je brez moči obležal v kadi. Imel je še toliko zavesti, da je izpustil vodo iz kadi. Policijski stražnik, ki se je slučaino nahajal v kopališču, je zaslišal pojemajoče sto-kanje, nakar sta s kopališkim strojnikom S silo odprla kabino in našla mladeniča nezavestnega v izpraznjeni kadi. Prenesla sta ga na sveži zrak, kjer se je kmalu zavedel. Bil pa je tako oslabljen, da so ga morali prepeljati na dom z avtomobilom. e— Poskus sieparstva. Delavec v West-novi tovarni Karel V. je hotel priti poceni do obleke na goljufiv način, pa ie imel smolo, ker so mu prišli pravočasno na sled. V trgovini Jurija Ogrizka si je izbral pod ime-menom nekega svojega tovariša obleko za 650 Din in jo obljubil odplačati v rednih tedenskih obrokih. Nekai časa ie držal svojo obveznost, in sicer je plačal skupno 210 Din, potem pa je umolknil. Trgovec ga le kmalu izsledil in Karel bo moral plačati ostanek, vrhu tega bo pa še imel sitnosti pri sodišču. e— Analiabetski tečai za celisko garni-zijo. V smislu naredfce ministrstva za vojsko in mornarico se bodo vršili tudi letos v Celju med vpoklicanimi rekruti analiabetski tečaji, katere bodo vodili učitelji tukajšnjih šol. Poučevali se bodo vojaki v pisanju, či-tanju in računstvu. Med letošnjimi rekruti je okrog 500 analfabetov, ki so doma večinoma iz Južne Srbije. Tečaji se bodo vršili v mesecih maju, juniju in juliju. milijonski razred je tu Dne 7. t. m. prične žrebanje drž. razredne loterije in bo trajalo ves mesec. Pravica do obnove srečk traja samo do 5. t m., od tega dne dalje pa ima vsak prodajalec pravico srečke prodati novo priglašenim igralcem, na kar opozarjamo vse posetnike naših srečk. Težki tisočaki bodo zopet izplačani na naše srečke. Zato se naj on!, ki hočejo poskusiti svojo srečo, takoj napote v našo hranilnico, kjer je nekaj srečk na razpolago. Naši igralci bodo, kakor vedno, po dnevnem časopisju obveščeni, katere pri nas kupljene srečke so Me izžrebane. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Iz Kamnika ka— 1. maj je šel mimo nas brez vsako« letnih delavskih shodov in sličnih priredi« tev. Obrati so vršili delo kakor normalno, Je v tovarni »Titan« je delavski sosvet iz« glasoval, da se letošnji prvi maj praznuje kot delavski praznik. ka— Sodna obdukcija Janeza Ingliča iz Klanca pri Križu, ki je, kakor smo že po> ročali postal žrtev uboja je bila v pone« deljek popoldne v mrtvašnici v Komendi. Obdukcijo sta izvršila gospa dr. E. Sosso» va in dr. Polec iz Kamnika. Sodišče je za« stopal dr. Sfiligoj. Ugotovljene so bile na» slednje poškodbe od katerih je bila prva smrtna: prebita lobanja levo nad sencem in tri polomljena rebra. Zanimivo je, da se je morilec Ciril Petek sam javil orožni« kom in to potem, ko so imeli orožniki na« men aretirati do 10 osumljencev, ki so skrivali Petka. Z Jesenic s— Letošnji prvi maj je potekel mirno. Na ta delavski praznik so se prejšnja leta vršili obhodi raznih delavskih organizacij ter dobro obiskani shodi po delavskih dru« štvenih domovih, kar je letos izostalo. Tu« di običajnih budnic vseh treh jeseniških godb, ki so vsako leto zgodaj zjutraj ozna« njevale praznik dela, letos ni bilo. Delav« ci v obratih KID so imeli dela prost dan, nameščenci pa so vršili službo kakor osta« le dni v tednu. Mir in red se ni kalil nikjer in tudi gostilne so bile bolj slabo obiska« ne. saj so se letos točile le brezalkoholne pijače. s— Koncert Zikovcev v nedeljo je si« jajno uspel. Kljub lepi nedelji ;n raznim cfrugim prireditvam je popoldne napolnilo obširno dvorano kina »Radio« najodličnej« še občinstvo z Jesenic in drugih krajev Go* renjske. Navdušenje občinstva je bilo to« liko, da so morali umetniki eno točko še dodati. s— Jeseniški šport. V nedeljo se je na športnem prostoru v Kurji vasi odigrala nogometna tekma med I. moštvom tukaj« šnjega »Bratstva« in II. moštvom KAC iz Celovca, ki je končala z visoko zmago go« stov v razmerju 6 : 2. Prireditev je bila ze> lo dobro obiskana, je bila tehnično precej na višku, opazilo pa se je, da domače mo= štvo še ni dobro vigrano Celovško moštvo so tvorili mladi simpatični igrači, ki so v izborni formi in so visoko nadkriljevali do« mačine. Sodil je domačin g. Lovro Humer, ki se je izkazal kot zelo dober in nepris stranski. Iz Ptu ja j— Mestno gledališče. Opozarjamo še en« krat na melodiiozno in velezabavno Lehar« jevo opereto Grof Luksenburški, ki se upri« zori danes, 3. t. m. Iz Ljutomera lj— Pomota. V poročilu o obrtnem giba« nju se mora glasiti ime dr. Hajnk pravilno dr. Stajnko, Kar so čitatelji že itak sami popravili. lj— Trgovski g remi; za ljutomerski srez je imel 26. aprila ponovni občni zbor, ker so bili sklepi prejšnjega razveljavljeni Udeležba članov je bila precej slaba Po poročilu načelnika g Vilarja o delovanju odbora so se vršile volitve. Načelnik je go« spod Veno. Vilar (Ljutomer), I. namestnik načelnika g. Franc Korošec (Gornja Rad* gona), II. pa g. Rudolf Pušenjak (Ljuto* mer); odborniki gg. Seršen Franc, Kikec Fr Zemljič Fric, Sinigoj Ig. (vsi iz Ljutomera). Neudauer (Gor Radgona), Lovrenčič (Kri= ževci), Domanjko (Kapela), Jurjovič (Ra= dinci) in Kolarič (Apače). Zvezni tajnik go* spod Podgoršek je predaval o trgovskih in organizacijskih zadevah. Razpravljalo se je tudi o ukrepih zoper krošnjarstvo, o odpi« OTROŠKE nv NOGAVICE Najboljše, 13 ranju in zapiranju trgovin in o raznih dru* gih poklicnih potrebah. Ij— »Pri čaju«. Igra, ki je bila določena za 29. in 28. pr. m., se je morala zaradi bo« lezni v ansamblu preložiti na 11. in 12 maj. Kakor smo že poročali, je igra zelo zanimive in zabavne vsebine, stavlja pa na igralce precejšnje zahteve. Režija je v pri« znano spretnih rokah br. Ogrina. V odmo« rih bo nastopal Sokolski orkester. Dopisi MEŽICA. V nedeljo priredi Pevsko in godbeno društvo iz Guštanja v šolski telovadnici v Mežici koncert z glavno točko: »Jeftejeva prisega«. Začetek ob 15. Ker se v Mežici še ni vršil koncert s tako bogatim in izbranim sporedom, upravičeno prireditelji pričakujejo, da jim bodo Mežičani poplačali velik trud z obilnim poeetom. VRANSKO. Jutri, v soboto ob 20. in v nedeljo ob 15. priredi tukajšnja podružnica CMD pri »Slovanu« ljudsko igro v petih dejanjih »Rokovnjačic. _ Dejanje ee vrši v Črnem grabnu, torej v neposredni bližini vranskega trga, kar bo zanimanje za predstavo gotovo dvignilo. Kakor čujemo, se je posrečilo dobiti nekatere redkosti iz tedanje dobe. ki se bodo uporabile pri sceneriji in garderobi. Za uprizoritev vlada tukaj veliko zanimanje, pričakovati pa je tudi od zunaj znatne udeležbe. SV. URBAN PRI PTUJU. V nedeljo ob 8. popoldne priredi podružnica Jugoelovenske Matice >Majniško veselico« e plezanjem na majniško drevo in igro »Trije tički«. Po igri prosta zabava. Vsi prisrčno vabljeni. V primeru slabega vremena se bo vršila prireditev na Križevo. GORNJIGRAD. Velik glasbeni užitek se obeta prebivalcem Gornjesavinjske doline. Na praznik 9 maja popoldne ob 3. namreč prirede svetovnoznani >Zilcovci« koncert v lepi, akustični graščinski dvorani v Gor-njemgradu. Upati je. da bodo ljubitelji lepe glasbene umetnosti posetili koncert v častnem številu. DRAVOGRAD. Tukajšnji člani društva »Treznost«, esperantisti in privatni nameščenci, bodo priredili na praznik 9. t m. skupen izlet na Ojstrico - Košenjak (3 ure) Odhod ob 6. od hotela »Pošta«. Prijatelji našega gibanja in ljubitelji planin, bližnji in daljni, prijazno vabljeni. Šport Športni drobiž Danes v petek se prične v Atenah tek« movanje za Davisov pokal med našimi in grškimi teniškimi reprezentanti. Naši igral« či Franjo Schaefer, Krešo Friedrich in Ivan Balaš so odpotovali o grško prestolnico pod vodstvom funkcijonarja Jugoslov. te« nis saveza g. Zvonko Finka. Na proslavo desetletnice svojega obstoja je JNS povabil tudi Češkoslovaško, ki je že stavila svoje pogoje JNS je te pogoje sprejel in je torej skoraj gotovo, da se bo na tej proslavi vršila nogometna tekma med našo in češkoslovaško reprezentanco. Najbrže se bo vršila tudi tekma Jugosla« vija : Bolgarija. Naša Ilirija se pogaja z raznimi inozem« skimi nogometnimi trenerji V prvi vrsti pride v poštev znani bivši trener zagrebške Concordije. ki se nahaja sedaj v Varšavi. Pogajanja dosedaj še niso zaključena. ZNP je na svojo letošnjo proslavo po« vabil najprej osiješko juniorsko reprezen« tanco. Osijek pa na to povabilo sploh ni odgovoril. Sedaj ie ZNP povabil juniorsko reprezentanco Ljubljane, da bi nastopila proti juniorski reprezentanci Zagreba Naš podsavez bo to povabilo sprejel ter se s tem oficijelno udeležil te proslave. V zve« zi s tem bo LNP priredil nekaj reprezen« tančnih juniorskih tekem, in sicer pred« vsem z Mariborom in Celovcem. Ilirija igra na pravoslavno veliko noč v nedeljo in ponedeljek v Sarajevu proti ta« mošnji Slaviji. Po likvidaciji konflikta med Avstrijo in Italijo je italijanski nogometni savez skle« nil, da se bo z dvema društvoma udeležil tekmovanja za srednjeevropski pokal Po dosedanjem stanju italijanskega prvenstva prihajata v poštev Torino in Bologna. Na dan 1. maja sta se vršili v Ljubljani dve nogometni tekmi Prva med Grafiko in Svobodo je ostala z 2 : 2 neodločena, re« zerva Grafike pa je porazila Natakarje s 3 : 0. Dunajski Rapid je v torek porazil Ni« VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 2. maja 1929. Višina barometra 308 8 m. Kraj čas Opazovanja LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skoptje 8. 7. Barom. 7584 757.8 758*5 759-0 758-9 Temper. 11 10 12 15 15 ca M 3 Ož > 75 70 75 65 ■ Smer vetra in brzina v m is sek. WNW 1 NNS 1 WSW 2 <9 5® Padavine s 1 o° 4 1 1 Vrsta Dež Dež ▼ mm do 7. »re SE 1 10 mirno Split Solnce vzhaja ob 4.49, zahaja ob 19.6, luna vzhaja ob 2.13, zahaja ob 10.55 Vajvišja temperatura danes v Ljubljani: 17 C, najnižja 5.4 C. Mmajska vremenska napoved za petek: V južnih Alpah pretežno oblačno. cholson s 3 : 1 ter vodi sedaj z 22 točka« mi pred FAC, ki ima slabšo goldiferenco. Pariški »Echo de Pariš« doznava, da je mednarodni olimpijski odbor na svoji zad« nji seji v Lausanni v načelu sklenil, da se mora atletom, ki sodelujejo na Olimpijadi, izplačati zaslužek, ki ga izgube zaradi ude« ležbe pri olimpijskih igrah. Prihodnje prvenstvene tekme LNP. V L razreda ie odloči zadnje mesto, prlčetek prvenstva ▼ I. B razredu. Za srečanjem Primorje : Ilirija, ki je preteklo nedeljo privabilo na športni prostor SK Ilirije skoro 3500 gledalcev, se bo vršila v nedeljo še ena važna tekma, zadnja v I. razredu. V tekmi Slovan : Hermes igra Slovan za obstoj v 1. razredu. SK Jadran, drugii kandidat za zadnje mesto, je odigral že vse tekme in v nedeljo ne more več vplivati na prvenstveno tabelo. Trenutno Je Jadran na predzadnjem mestu z 2 točkama in razmerjem golov 6:43. Slovan ima isto število točk, toda slabši seore 3:38. Da se vzdrži v I. razredu, bi potreboval Slovan v nedeljski tekmi proti Hermesu zmage ali neodločene igre, pa tudi negativni, toda ne slabši rezultat od 3:4 (3 gole mora vsekakor doseči!) bi ga rešil nazadovanja v I.B razred. — Prvenstveni tekma Slovan : Hermes se bosta vršili na prostoru SK Ilirije, in sicer igrata ob 15. rezervi in ob 16.45 prvi moštvi. V nedeljo se prično nadalje prvenstvene tekme v ljubljanskem I.B razredu. V tej skupini vodi iz iesenske sezone SK Svoboda. Sledijo ji SK Reka, SK Krakovo in SK Slavij«. — V nedeljo se srečata na prostoru ASK Primorca Sla-vija in Krakovo, in sicer igrata ob 15. uri rezervni garnituri in ob 16.45 prvi moštvi. Službene objave LNP (Iz seje poslovnega odbora dne I. 8. 1929.) Razvrstitev prvenstvenih tekem v LJubljani dne 5. t. m.: Igrišče SK Ilirije ob 16.45 Hermes : Slovan, rezerve ob 15. Igrišče ASK Primorja ob 16.45 Slavija : Krakovo, rezerv« ob 15. Služba na igrišču Ilirije: blagajna g. Oosar in ŽSK Hermes, redit eljstvo g. Matjašič in po 3 reditelji vsakega khiba; stranska sodnika za tekmo rezerv: Kranjc Rud. in Peternel Ant., za tekmo I. moštev: Matko Jos. in Kastelic Fr. Služba na igrišču Primorja: blagajna g. Fre-c6 in SK Krakovo, rediteKstvo g. Hartman in po 3 reditelji vsakega kluba; str. sodnika za tekmo 1. moštev: Zupančič L. in Levstek Ant., str. sodnika za rezervno tekmo postavita kluba sama. BiJjeterfle postavi na obe igrišči LNP. Službeno Iz LNP. (Kaz. odbor.) Danes v petek ob 19. v kavami Evropa seja kazenskega odbora, katere se naj gg. odborniki zanesljivo udeleže. — Na to sejo se vabijo naslednji igralci, in sicer ob 19.15 igr. Jenko Boris (Ilirija) in Marinko Da v. (Hermes); ob 19.30 igr. Prešeren Fr. (Svoboda), Koša.k N. in Dramičanjn M. (Ilirija); ob 19.50 igr. Trobevšek Lado in Kos Hin-ko (Hermes); ob 20.10 igr. Koser Artur (Svoboda) in ob 20.20 igr. Erman Josip (Jadran) in pods. odbornika gg. Bucik in Dečroan. — Tajnik II. Službeno Iz JHSa. Seje upravnega odbora se vrši danes ob 20. uri v damskem salonu kavarne Emona. Prosi se točne in polnostevilne udeležbe. — Tajnik I. Kolesarsko ta motoclkllstlčno društvo Sava v Ljubljani vabi člane In članice ter prijatelje kolesarskega športa, da se udeleže dne 5. maja društvenega izleta v Grosuplje. Zbirališče točno ob 13.30 pred društveno pisarno Karlovska cesta št. 4. SK Illriia (Odbor za slavnostno otvoritev kopališča.) Sestanek odbora se vrši danes, v petek Ob 18.30 v kavarni Evropa. Vsi, ki sodelujejo v tem odboru, se naprošajo, da se sestanka sigurno udeleže. Plavalna sekcija SK Illriia. Sklicujem za danes, petek, ob 20. uri sestanek načelstva sekcije v klubovo sobo v kavarm Evropa. Zaradi izredne važnosti prosim polnoštevilne udeležbe. — Načelnik. SK Krakovo. Danes ob 20. se vr$i sestanek, strogo obvezen za vse aktivne člane, v gostilni »Usenik«, Borštnikov trg (Rimska cesta) v svr-ho določitve moštev za nedeljske prvenstvene tekme. Kdor se sestanka ne more udeležiti, naj to pravočasno javi načelniku. — Tajnik. Motokolesarska Ilirija poziva člane, d? se udeleže »Kvalitetne vožnje po Sloveniji« na 300 km, ki jo razpisuje Motokhtb Ljubljana za nedeljo 5. t. m. Start j« ob 6. zjutraj prt km 1 na Dunajski cesti. Takojšnje prijave sprejema g. Ivan O grm, Gosposvetska cesta (telefon 2662). Točen razpis vožnje je razviden na klubski deski. Sestanek tekmovalcev v soboto 4. t- m. ob 19. v klubskem lokalu pri »Novem sveta«. — Upravni odbor. Sodniški zbor Hazena sodnikov pri JSH In ŽS. Redna seja se vrši danes, petek, 3. t. m. ob 19.30 v kavarni Evropa. — Tajnik. SK Svoboda. Danes v petek ob 20. strogo obvezen sestanek v prostorih Svobode, Miklošičeva cesta. — Načelnik. SK Svoboda, L]ubliana. V soboto ob 15. uri in v nedeljo ob S. dopoldne trening na našem igrišču (bivše nemško drsališče) za naslednje igralce: 1. limiorji: Ta9otti II, Podrekar, Smolnikar, Drnovšek II, Sever Edo, Marinšek, Rih-ter, KošmerI, Makuc, Jurman, Drnovšek III, Starman II. Derenda, Malovrh Viktor. 2. rezerva: Papler, Drnovšek I, Cimperman, Slavko, Baggia, Sušteršič, Sušnik, Starman I, Grabri-ian, Jakša, Grupa, Skapin, Ace, Urbančič Rado. — Načelnik. Motoklub Ljubljana naznanja, da Je razposlal vsem čfanom in klubom propozicije in prijave za kvalitetno vožnjo, ki se bo vršila v nedeljo, dne 5. t. m. Motocrklisti, ki se bodo udeležili te vožnje, se naprošajo, da pošljejo izpolnjene prijave za dirko do sobote, dne 4. t. m. do 18. na naslov: Motoklub Ljubljana, Resi jeva cesta 1. Konjske dirke v Ljutomeru se vršijo v nedeljo. dne 5. maja, na dirkališču zadruge za rejo žrebet na Cvenu. Te dirke so za srez Ljutomer posebnega pomena, ker je ta srez edini v državi, kjer so kmetski posestniki sami goji-teiji amerikanskega kasača in se morejo ob priliki dirk videti najlepši produkti naše domače kmečke reje. Želeli je torej, da se te dirke udeležijo vsi, ki Jim je na srcu naša konjereja. Iz Ljutomera vozi na Cven avtobus. Na dirkališču bo vse potrebno oskrbljeno za občinstvo, ki bo moglo tudi staviti na posamezne konje zmagovalce. Izletniki si pri tem lahko ogledajo zanimivo žrebčarno na Cvenu. kjer stoji tudi naš najboljši žrebec »Nepomnk*, ki ga je lansko jesen kupilo Kolo jahrčev in vozačev v Ljutomeru z državno in oblastno pomočjo na Duna.iu. Nova točka na ljutomerskih konjskih dirkah bo galopsko jahanje za častnike, ki so obljubli svojo udeležbo iz čakovca in Vara ž-dina. Ljutomerske dirke so bile za srez Ljutomer vedno kmetski praznik in upamo, da bomo fudi to pot videli na Cvenn zbrane vse na-Se konjerejce s svojimi plemenitimi konji. Gospodarstvo Znatno poslabšanje naše trgovinske bilance v marcu Deficit za prvo tromesečje navzlic temu manjši kakor lani Razvoj naše trgovinske bilance kaže tudi v marcu povsem nenormalne pojave. Kakor znano, je naš uvoz v januarju in februarju zaradi prometnih težkoč hudo nazadoval. V marcu pa se je zaradi zboljšanja prometnih razmer zopet znatno povečal. Uvoženo je bilo predvsem ono blago, ki bi se moralo uvoziti že februarja. S povečanjem uvoza pa se je znatno povečala tudi pasivnost naše trgovinske bilance. Ta je znašala v januarju 135 milijonov Din, v februarju 18.9 milijona Din, v marcu pa je dosegla kar 185.2 milijona Din. Po podatkih, ki jih je objavila generalna direkcija carin, smo v marcu uvozili 109.200 ton v vrednosti 684.6 milijona Din napram 118.100 tonam v vrednosti 701.1 milijona Din v istem meeecu preteklega leta. Napram uvozu v marcu 1928 je letos sicer uvoz nazadoval za 16 5 milijona Din ali 2.4 %. vendar je treba upoštevati, da je nazadoval ludi izvoz. Glavni uvozni predmeti so bili v marcu: bombaž (15 milijonov Din), bombažno pre-divo (50.7), bombažne tkanine (74.1), volna (13.8). volneno predivo (61), volnene tkanine (51.2), svilene tkanine (14.5), železo, nepredelano in polfabrikati (13.6). žel. pločevina (9.4), železniški materijal (5.4), plugi (7.7), razni železni izdelki (23.1), sirove kože (15.4), čevlji (7-6), sirova kava (21.1), riž (10.0), premog (12.1). oljni plodovi in semena (245), stroji (40.1), elektrotehnični predmeti (14.3) in prevozna sredstva (143). Napram marcu pret. leta je -precej nazadoval uvoz bombažnih tkanin, dalje uvoz železniškega materijala in nafte, dočim se je znatno dvignil uvoz strojev, elektrotehničnih predmetov in deloma uvoz premoga. V prvem tromesečju t. 1. se je naša trgovinska bilanca gibala naslednje (v milijonih Din, torej za 125 milijonov Din višje, kakor pa so znašali v preteklem proračunskem letu. = Stanje hmeljskih nasadov v Sloveniji. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča 30. pr. m.: Od našega zadnjega poročila se vreme ni izboljšalo. Po nekaj lepih dnevih je prišel zopet dež, ki zelo ovira obdelovanje nasadov. Hmeljarji postavljajo sedaj droge, napeljujejo žico, gnojijo in razkopavajo grobove ali grebene. Druga leta so se koncem aprila in začetkom maja trte že privezovale, danes pa komaj bodejo iz zemlje. Lepo in suho vreme bi bilo nujno potrebno. = Konkurz je razglašen o imovini Cirila Gašperina, trgovca z mešanim blagom v Begunjah pri Lescah (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Radovljici 18. t. m., ogla-silveni rok do 30. junija, ugotovitveni narok 13. julija). = Prišanje avstrijskih blagovnih tarif s 1. majem. S 1. majem je v Avstriji po dvomesečni publikacijski dobi stopilo v veljavo povišanje blagovnih tarif, ki je bilo že pred meseci sklenjeno po doleotrajnih pogajanjih. Nova povišana potniška tarifa pa je stopila v veljavo že 15. marca. Povišanje blagovnih tarif ne bo ostalo brez vpliva na cene železu in premogu pa tudi prevoz lesa . se bo znatno podražil. Napram starim bla-I govnim tarifam znaša povišanje 10—15 %. = Dobave Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 28 m žične vrvi. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkciia državnega rudnika Velenje sprejema do 6. t. m. ponudbe glede dobave 50 tub čistila za kovine (Sidol), 1 kompletne konjske opreme in ca 900 kg žičnikov. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave jeklenih vrvi Din): izvoz uvoz januar 425.7 560.7 — 135.0 februar 385.1 404.0 — 18.9 marc 499.4 684 6 - 185.2 I četrtlet. 1929 1310.2 1649.2 — 339.1 I. „ 1928 1372.5 1914.3 —>541.8 V prvem četrtletju smo torej uvozili za 1649 milijonov Din ali za 2G5 milijonov Din manj kakor v I. četrtletju 1929 Pasivnost trgovinske bilance pa je za prvo četrtletje tek. leta nazadovala od 541.8 na 339.1 milijona Din. = Reviiija kreditov pri podružnici Narodne banke v Ljubljani. V sredo so dospeli v Ljubljano viceguverner Narodne banke g Andrija Radovič, generalni direktor dr. No-vakovič in viiji inšpektor Gruičič, da izvršijo revizijo kreditov pri podružnici Narodne banke v Ljubljani, kakor je to bilo že izvršeno pri večini ostalih podružnic v naši državi. Prejšnja leta se je revizija kreditov vršila v centrali v Beogradu, letos jia se vrši pri posameznih podružnicah, kjer je revizija s sodelovanjem cenzurnega odbora lažje izvedljiva. Kakor se čuje, je rezultat revizije prav ugoden ter je pričakovati, da se bodo nekateri krediti povišali, odnoeno da se bo stanje kreditov pri ljubljanski podružnici lahko povečalo. Včeraj si je viceguverner gosp. Radovič v spremstvu generalnega direktorja dr. Novakoviča, višjega inšpektorja g. Gruičiča, upravnika ljubljanske podružnice g. Gregoriča in nekaterih članov cenzurnega odbora ogledal nekatera večja industrijska podjetja v bližini Ljubljane. Odpeljal se je v Vevče, v škofjo Loko, Kranj in Tržič. Snoči ee je z brzovlakom zopet vrnil v Beograd. r= Olaišave glede novih trošarinskih predpisov. Glede na prizadevanje interesentov in korporacij, da se posamezna določila novega trošarinskega zakona ublažijo, je davčni oddelek ministrstva financ izdal te dni odlok, po katerem bo finančna kontrola vsakomur, ki ima plačati trošarino od zalog po stanju dne 15. aprila t. 1., predpisala trošarino in ga o višini zneska obvestila s pri-stavkom, da sme prositi, naj se mn podaljša rok za plačilo trošarine od zalog preko 15. maja t. 1. Prošnje, utemeljene s tehtnimi razlogi, je vlagati pri finančni direkciji in kol-kovati s kolkom od 25 Din. Dokler finančno ministrstvo prošnje ne bo rešilo, se na zaloge odpadajoča trošarina ne bo izterjevala prisilnim potom. Za količine, ki se prodajo po 15. aprilu t. 1., pa se mora odpadajoča trošarina sproti plačevati. Garancije za plačilo dolžne trošarine finančna uprava ne bo zahtevala, pač pa bo za plačilo jamčilo blago in lastnik s svojim premoženjem. Prošnje za zasebna stranišča, ki se vlože, se morajo pospešno rešiti tako, da bodo zaprošena shranišča 15. maja t. 1. že aktivirana. Morebitni nedostatki glede prostora za zasebna 6hranišča ne smejo ovirati rešitve prošnje in se lahko odpravijo pozneje. Trgovcem z vinom na debelo se na prošnjo odobrijo njihove kleti za zasebna skladišča brez soza-pore finančne kontrole. Voditi pa morajo o zalogi shraniščno knjigo. Trgovci, ki imajo lastne vinograde in v vinogradnih kleteh samo vina lastnega pridelka, morajo pridelek prijaviti in voditi za vsako klet poseben register, trošarino pa plačajo šele takrat, ko vino iz take kleti odpremijo. Te kleti se torej smatrajo za shranišča producenta, za katera ni treba vlagati prošenj. Važna olajšava, ki pride v prid vsem lastnikom zasebnih shranišč, obstoji v tem, da odpade garancija po čl. 52. trošarinskega pravilnika; po novih predpisih ima služiti za garancijo samo blago, ki se nahaja v zasebnem shra-nišču. = Dohodki od neposrednih davkov v preteklem proračunskem letu. »Službene Novi-ne« objavljajo zadnji mesečni izkaz o državnih dohodkih od neposrednih davkov, iz katerega je razvidno, da je bilo v preteklem prračunskem letu, t. j. od 1. aprila 1928 do 31. marca 1929 vplačanih na račun neposrednih davkov 1738.9 milijona Din napram 1710.7 milijona Din v istem razdobju proračunskega leta 1927./28. in 1806.2 milijona Din v istem razdobju proračunskega leta 1926./27. Napram dohodkom v proračunskem letu 1927./28. so se torej državni dohodki od neposrednih davkov povečali za 28 milijonov Din. Da niso bila vplačila na neposredne davke v zadnjih mesecih proračunskega leta znatno manjša, kakor v istem razdobju predhodnega proračunskega leta, bi bil ta višek vplačil napram zadnjemu proračunskemu letu še znatno večji. Nazadovanje dohodkov v zadnjih mesecih je bilo deloma v zvezi z uveljavljanjem novega zakona o neposrednih davkih. V proračunu za tekoče leto so dohodki od neposrednih davkov predvideni z vsoto 1864 milijonov Borze 2. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni premet prilično velik. Velika potreba je bila v devizi na London, ki je ponovno popustila na 276.03. pa tudi v devizah na Dunaj in Prago. Občutneje je zadnje dni popustila tudi deviza na Newyork, in sicer od 56.80 na 56.77. Tečaji ostalih deviz kažejo le majše spremembe. Razen malenkostne potrebe v devizi na Trst je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Med efekti je bila Trboveljska zaključena po 462.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda včeraj popustila na 414, danes pa se je zopet nekoliko okrepila. Za aranžma se je trgovala po 415.5, kasa po 415. za maj po 418 in 419 in za december po 445. Agrarne obveznice so ee nudile po nižjem tečaju 53 brez zanimanja. Tržišče zasebnih vrednot je bilo bolj zanemarjeno. Med bančnimi vred-ntami so bili zaključki samo v Praštedioni po 852.5 in v Unionbanki po 206. Med industrijskimi vrednotami pa so se trgovale Du-brovačka po 540, Jadranska po 580 in Union Osijek po 185. Deviie in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.87, Berlin 13.47_13.50 (13.485). Bruseli 7 9014, Budimpešta 9.9195, Curih 1094.4-1097-4 (1095 9). Dunaj 7.9768—8.0068 (7.9918). London 275.63 do 276.43 (276.03), Newyork 56.67—56.87 (56.77), Pariz 221.33—223.33 (222.33), Trst 206.90—298.90 (297.90). Zagreb. London 275.63 — 276.43. Newvork 56.668 — 56.868. Pariz 221 33 _ 223.33. Milan 296.906 — 298.906, Curih 1094.4—1097 4. Berlin 13.47 — 13.59, Dunaj 7-9768-8.006S, Praga 168.05 — 168.85. Curih. Zapreb 9.1275. London 25188/5, Newvork 519.20, Pariz 20.2875, Milan 27.195, Berlin 123.05, Dunaj 72.90, Praga 1536. Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90.48, Sofija 3.75, Efekti. Ljubljana. Celj6ka 158 den., Ljubljanska Kreditna 123 den.. Praštediona 850 den., Vevče 120 den., Ruše 250—260. Kreditni 170 den.. Stavbna 50 den., Šešir 105 den., Trboveljska 462.5 zakli. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 415.5 — 416, kasa 415 — 416, za maj 418 — 419, za december 442.5 — 445, investicijsko 86 — 87. agrarne 53 bi.; bančne vrednote: Praštediona 850 — 855, Union 206 — 206.5. Kreditna 93 den., Srpska 147.5 den., Jugo 84 den., Narodna 7500 — 8000, Zemaljska 138 — 140, Ljubljanska kreditna 138 — 140, Poljo 16 den.: industrijske vrednote: Gutmann 210 bi., Slaveks 103 _ 115, Slavonija 4.5 — 5, Narodna šntmska 40 bi., Drava 407.5 — 412.5, Vevče 120 — 128, Du-lbrova5ka 530 — 562. Jadranska 580 — 590, Sečerana 455 — 465. Union 185 — 191, Vr-boveljska 450 — 467.5, Brod vagon 250 bi. Beograd. Borza danes ni poslovala in bo zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov pričela redno poslovati šele 8. t. m. Blagovna tržišča + Ljubljanska blagovna borza (2. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vag. desk in 1 vag. tramov. Dež. pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi ee pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni, 80 kg): baška, promptna po 287.5 — 290, za maj po 292.50 — 295; moka: »0g<, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 410 — 415; koruza: laplatska, slov. post., za maj po 315 — 317.5, za junij po 310 do 312.5, za julij - september po 305 — 307.5; baška. slov. postaja, plač. 30 dni, promptna po 305 — 307.5, za maj po 310 — 312.5; oves: baški, slov. postaja po 295 — 297.5; ječmen: baški, ozimni po 330 — 332.5. + Žitni trg (2. t. m.) Ameriški tečaji eo bili včeraj nekoliko slabejši, na evropskih tržiščih pa je položaj v glavnem nespremenjen. V Vojvodini je povpraševanje po Ha-gu slabo ter so kupci zelo rezervirani. Baška pšenica stane 244 — 245 fco nakladalna postaja, koruza pa pri dalje mlačni tendenc! 257.5. Moka >0< stane nespremenjeno 337.5 do 340 Din za 100 kg. + Novosadska blagovna borza (2. t. m.) Tendenca stalna. Promet: 66 vagonov pšenice, 1 vagon koruze in 5 vagonov moke. Pšenica: baška in baška potiska 242.5—245; sremska 245 — 247.5; banaška, pariteta Vršac 237.5 — 240. Ječmen: baški, pomladni 262.5 — 265. Oves: baški 237.5 — 240. Koruza: baška in sremska 255—260; za maj 257.5 do 260; za junij 265 — 267-5; banaška 252.5 do 255. Moka: baška in »0gg< 340 do 350; >2« 320 — 330; »5« 300 _ 810; >6< 285 — 292.5. Otrobi: baški 180 _ 182.5; ba-naški 177.5 — 182.5. + Dunajski svinjski sejem (30. aprila.) Dogon: 12.626 komadov, od tega 1619 iz Jugoslavije, 8521 iz Poljske in 1332 in Madžarske. Povpraševanje je bilo v početku dobro, pozneje pa je nekoliko popustilo. Uradne cene so ostale v glavnem nespremenjene. J m Iskanje moštva izpbljene Jtalie" Program ekšpedicije inženjsrja Albcrtinija. — Odprava bo iskala sedmorico članov Nobilovega moštva z optičnimi in akustičnimi sredstvi. Ta mesec, 24. maja, poteče leto dni odkar je italijanski general Nobile s f;oltogim vodljivim zrakoplovom pre« etel severni tečaj in vrgel nanj pape« žev križ in italijansko zastavo. V ti« stih trenutkih je gramofon igral faši« stično »Giovinezzo« in posadka je iz« praznila steklenico šampanjca. Kmalu potem je zabredel zrakoplov v vihar, tci mu ni bil kos. Zračni kolos se je majal sem in tja dokler ni slednjič za« del ob leden vršac, da mu je odletela gondola. Nobile je z nekaj tovariši tre« ščil na ledenik, trup zrakoplova pa se je odtrgal in letel dalje. Nobilovi to« variši pripovedujejo, da so v daljavi videli plamen in dim, iz česar se lah« ko sklepa, da je zrakoplov zgorel. To« da sigurnosti vendarle ni; nihče danes ne ve. kakšna usoda je doletela sedmo« rico, ki jo je odnesel balon s seboj. Polom Nobilove ekspedicije je na« pravil v Italiji porazen vtis. Že tekom reševalnih del za živeče preostale No« bilove tovariše se je izrazila domneva, da sedmorica, ki jo je odnesel balon s seboj, morda le ni postala žrtev kata« strofe, ampak da se je znabiti rešila in blodi ter išče rešitve. To je bila vo« dilna misel, ki je sprožila akcijo za no« vo ekspedicijo, ki je baš te dni, v so« boto, 30. aprila, odrinila iz Milana na daleki sever, da pod vodstvom inže« njerja Albertinija poišče morebitne ostanke Nobilovega zrakoplova in re« ši posadko, če je kje še živa. Misel je seveda zelo drzna, toda Zračna zveza med Anglijo in Indijo Koncem prošlega meseca je zabeleži« lo evropsko letalsvo nov uspeh: prvi nepretrgan polet iz Londona v Karahi. Polet sta izvedla pogumna letalca Jo« nez Williams in Jenkins, ki sta letela vsega skupaj 50 ur 38 minut. V bistvu sta imela dvojen cilj: spojiti Anglijo z Major Jones Williams Indijo po zraku in potolči svetovni vztrajnostni rekord v zrakoplovbi, ki ga trenutno drže Italijani s poletom Ferrarina in Del Preteja iz Evrope v Južno Ameriko. V petdesetih urah 38 minutah sta le« talca preletela 4131 milj dolgo progo, s seboj pa sta imela goriva za 6000 milj distance, tako da sta v začetku upala doseči Bangaloro v Indiji, doko« der je od Karahija še lep koščeh poti. Smola je hotela, da jima je vso pot na« gajalo vreme, kar je povzročilo ne sa« mo zamudo, ampak tudi predčasno iz« črpanje zalog benzina, nakar sta bila takorekoč prisiljena obrniti letalo in pristati v Karahiju, ki jima je bil naj« prikladnejši za pristanek Do prekosit« ve italijanskega rekorda jima je manj« kalo samo 345 milj, niti ne desetina poti, ki sta jo imela za sabo. Letalo, ki sta se ga letalca posluževa« la na tem poletu, je monoplan tipa »Fair Napier« ter je bil zgrajen v Ha« yesu poleg Londona. Stroj, ki ga žene, razvija moč 630 konjskih sil. Takšne stroje imajo samo najhitrejši avtomo« bili na svetu, med drugim avtomobil majorja Segravea »Golden Arrow«. Le morda se le izkaže, da ni brez podlage. Saj je znano, da je usoda človeških bitij v arktičnem ozemlju zelo čudna. Ljudje, ki so jih imeli že za izginole, so se pojavili kakor bi vstali od mrt« vih. Prebili so na skrajnem severu na« še zemlje mesece in mesece, spali v vrečah iz kožuhovine, živeli od lova na bele medvede in se pretolkli zopet do človeških bivališč, kjer so z grozo pri« povedovali, kako so si rešili življenje. Albertinijeva ekspedicija bo razisko« vala ozemlje od Severnega rta naprej in bo posvetila posebno pozornost okolici rta Leigha Smitha, kjer so se lani odigravali pretresljivi prizori. Vse majhne otoke in otočiče, ki eksistirajo v tem področju, bo inženjer prepoto« val, da ugotovi, če ne živi kje ta ali ona žrtev katastrofe. Dokler Dojde, bo Albertini raziskoval teren s kitolovcem »Heimenom«; preplul bo Hinlopensko ožino, raziskal Whalemberški zaliv in prepotoval Severovzhodno zemljo s psi in sanmi. V teh krajih so namreč Ita« lijani ostavili nekaj živilskih postaj, ki naj bi v skrajni sili ponesrečence reši« le pogina. A'bertini bo iskal sedmorico na ta način, da bo spuščal v zrak rakete in dim ter daial znake s sireno in streli. Pokrajino bo opazoval skozi poseben daljnogled, ki omogoča razgled na ve« like distance. Pot mu bodo kazali naj« boljši zemljevidi angleške admiralite« te, švedske specijalke in vodiči. talca sta prepričana, da bi bila doseg« la cilj, če bi se bil vršil polet v vre« mensko ugodnejših okoliščinah. Na aeroplanu je bila postelia, v ka« teri počiva letalec, kadar je bil tova« riš pri krmilu; pilota sta vzela s seboj na pot tri termoforke s čajem in kavo, 9 litrov mlačne pijače za osvežitev, 23 litrov mrzle pitne vode. za tri tedne živil in 50 pečenih piščancev, razne sandwiche, datlje, čokolado, jabolka in oranže. Poiedla seveda nista niti polovico. Najslabše vreme sta imela nad Balka« nom do Carigrada. Bodoči Človek in nol Ameriški zdravnik dr. Riddle je go« voril pred kratkim v newyorškem Car« negiejevem laboratoriju o problemu bodočega »človeka in pol«. Jutrišnja znanost, je izvajal, bo zmožna vzgo« jiti novo, vsem boleznim nedostopno in genijalno človeško raso. Pot do nje vodi preko nekakšne »medicine in pol«. Ta bo izrabila vse znanje, ki si ga je človeštvo pridobilo z živalskimi noskusi. Ti poskusi so naravo raznih živali, ptičev in žuželk, popolnoma preobličili. Človek bodočnosti bo po mnenju dr. Riddlea človek nadvlada« iorega intelekta, popoln v vseh znano« stih in umetnostih. Znanost bo zmož« na uravnavati rast človekovo Bodoče človeštvo bo tudi po postavi večie od današniega. Svoi optimizem naslanja dr. Rirldle na deistvo, da se je n. pr posrečilo napraviti iz salamandra. ki je vodna žival, žival kopnega. Drugi taki eksnerimenti so SDreminiali celo sool živali, n. pr. pri žabnh in ptičih. V bodočnosti se bodo takšni poskusi vršili direktno na liudeh. Dr. Piddle meni. da bi bilo notrebno in tudi mo« goče ustroievati človeka že v embrijo« nalnem stadiiu. Povzročitelj rumene mrzlice V zavodu za tropske bolezni v Ham« burgu so ugotovili, da je pravi povzro« čitelj rumene mrzlice mikroorganizem, ki nosi znanstveno ime Bacillus hepa« totrophicus. Ta bacil je odkril že vod« ja bakterijologičnega oddelka Patolo« gičnega instituta v Berlinu prof. Kuc« zinski. Z injekcijami njegovih kultur v opice je povzročal v teh živalih po« jave smrtonosne tropske mrzlice in sam se je ž njimi inficiral. Kot nosi« lec teh bacilov fungira komar, ki mu je ime Stegomva fasciata. Njegove in« ficirane samice ohranijo svoje okužu« joče lastnosti po več mesecev in tako ni čudno, če se bolezen širi s pomočjo morske plovbe. Samo 1. 1878. je umrlo v Lizboni n. pr. 10.000 ljudi na tej mr« žlici. Z odkritjem pravega povzročite« lja bo dana gotovo možnost za odkrit« je primernega imunizacijskega sred« stva. Ogromni eiokrilnik »Endnrance«, Id ]e priletel z majorjem WUliamsom v Karahi po 6650 km dolgem poletu. Zanimiv nebesni pojav V treptowski zvezdami pri Berlinu so opazovali te dni velikanski meteor, ki je zbrzel preko sozvezdja Dvojčkov v strmi krivulji proti zapadu. Utrinek je kazal obliko ogromne ognjene kro« gle, ki je žarela v modrikasti luči. Čim bolj se je približeval zemlji, tem raz« ločneje je bilo videti, kako se iz nje« gove srede drobijo manjši žareči kosi. Pojavu je bilo mogoče slediti tudi s prostim očesom. Češka umetnost na Francoskem Po Francoskem nastopa ta čas zbor štiridesetih mladih pevcev in pevk, ki jih vodi g. Bakul iz Prage. Uspehi, ki jih ta zbor žanje, so veliki. Na sliki zbor v narodnih nešah s svojim pevo-vodjem. Nov aparat za brezžično oddajo slik V Berlinu so preizkusili nov aparat ki omogoča istočasno brezžično odda« janje živih slik in pogovorov. Poskusi so uspeli izvrstno, vendar se bo novi način težko obnesel, ker stane takšen aparat za domačo rabo 600 do 1000 nemških mark (do 14.000 Din v našem denarju). Mis Helen Wi'lsova, svetovna prvaknja v tenisu, je prispela iz Amerike v Pariz in bo nastopila na r.-znih evropskih tur-nrjih. •i V samo v dveh in sicer je ena pacijentka bila bolna na raku, druga je trpela na funkcijski motnji v možganskem podaljšku. Dunajske klinike preiskušajo ta čas opisano metodo dalje. Važna je tudi zategadelj ker obogatuje teorijo o hormonih. Doslej nismo vedeli, da povzročajo te skrivnostne snovi specifične kožne reakcije kakor kakšni infekcijski strupi (n. pr. pri raznih dijagno-stičnih reakcijah za škrlatinko, difteri-jo in tuberkulozo). Telefonski razgovori no preko-morskih kablih Kakor poročajo iz Kolna je izumil generalni ravnatelj FeIten«Gui!leaume« skih delavnic v Ko!nu«Miihlheimu dr. Georg Zapf način, po katerem bo mo« goče oddajati po prekomorskih kablih tudi telefonska sporočila. Doslej so po te' kablih pošiljali kakor znano samo brzojavke. Italijanski športni uspeh V Lipskem se je vršil te dni dokaj čuden boksarski dvoboj med bivšim nemškim mojstrom Dk-nerjem in itali« janskim boksačem Carncro. Že takoj v začetku je bilo videti, da bo Italijan potegnil krajšo slamico. Ko ga je Ne« mec prav nemilo otepaval, je Carne« ra hipoma markiral nedovoljen udarec v spodnji del telesa in je začel stoka« ioč tekati okoli kroga. Boia ni hotel nadaljevati. Tedaj so ga diskvalificirali in občinstvo ga je izžvižgalo. 3van fjizovičar trgovsko vrtnarstvo Ljubljana. Kolezijska ul. 16 priporoča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove ■ - Portrete in pokrajine po fotografijah izvršujem v poljubni velikosti v oljnatih barvah Gene nizke. Naplačilo nepotrebno. Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Slikanje«. 11677 Tvrdka kemične stroke išče za Ljubljane in oko lico zastopnika (provizijo nerja). Ponudbo z navedbo referenc jp poslati na upravo lista ped »Ch. T.«. 11284 Visoko provizijo dajemo agilnim zastopnikom. ki posečajo privatne stranke, eventualno fiksno plačo. Ponudbe pod »Visoka provizija« na oglasni odd. »Jutia«. 1171 Postranski zaslužek v prostih urah dobi dober računar (ica). Delo enostavno in se izvršuje doma. — Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo poklica, sta-nosti, absolviranih šol in z zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Matematične tabele«. 11783 Prevode in korespondenco srbohrv., nemško in itv:-jans>l;o ter strojepisna dela prevzamem. Diskrecija zajamčena. Pridem na pismen poziv. Na-lov . v oglasnem oddelku »Jutra«. 11820 Posredovalce zanesljive iščem za nakupovanje drv Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Provizija«. 11788 Fina šivilja izdeluje najfinejše obleke po 50 Din in plašče po 100 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11878 Nemško govoriti se vsak nauči hitro in dobro po moji metodi. — Sa-lendrova 4/11. 11S17 Stenografijo slovensko in nemško poučuje strokovnjak Gre tudi na dom Skobl, Moste pri Ljubljani. 11821 Nar. enciklopedija srp-ko-brvatska-slovenačka (Stanojevid) za 600 Din naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 117G4 Kot varuhinja k 1—2 otrokoma celodnevno ali samo za nekaj časa dnevno gre starejša, inteligentna in zanesljiva gospodična — perfektna v slovenščini in nemščini — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Veselje do dece«. 11687 Zaposlitve želi 30 let star bivši jugos'ov. podoficir, skrajno zanesljiv in pošten, z odličnimi referencami, zmožen slovenskega, srbohrvatskega. nemškega in italijanskega jezika Vsestransko verzi-ran ter deloma tudi v trgovini. prosi zaposlitve in kasanta. podvornika. sluge, skladiščnika. vratarja ali kaj sličnega Sprejme tudi manualno. fizično delo eventuelno v tovarni ali pri firmi. Cenj ponudbe prosi na upravo »Jutra« pod »skrajno zanesljiv I«. 11G20 Poslovodja ali kurjač z večletno prakso išče mesta na opekarni (Ringofcn) za tdkoj. Naslov v og'a-odd. »Jutra«. 11339 Sposoben organizator samostojen korespondent in knjigovodja, z višjo trgovsko naobrazbo in osemletno prakso v, industri j in trgovini. iščp mesta Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Na poskus"1"« 11721 Kaj vse nam pravi ljubi, stari dedek, ne zmanjka njemu bajk in pripovedek, najboljše volje pa razklada včasih, kaj novega je v »Jutrovih« oglasih. Mizar bi rad vstopil v kako večjo mizarsko delavnico — kjer bi 6e docela izučil obrti. Gre par mesecev sa mo za hrano in stanovanje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »j?rimorec«. 11741 Postrežnica išče zaposlenja v popoldanskih urah. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11751 Mladenič v 23 letu starOfti, ki zna perlektno italijanščino in zadostno nemščino, zmožen vsakega dela, išče stalne službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11745 Izurjena pletilja z več stroji sprejme vsako delo na dom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11502 Brivski pomočnik bublštucer in onduler, želi službe Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bubištuccr«. 11731 Brivski pomočnik vešč bubi štucer in dober brivec, mlad, išče mesto za takoj ali po dogovoru. — Krauskopf Henrik, brivski pomočnik, Zagorje ob Savi 11732 Pošten kopač samostojen, išče rudarsko delo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11739 Inteligentna gdč. s tremi razredi' srednje šole in štiriletno prakso v zalogi tobaka, želi zaposle-nja v kaki drugi zalogi ali kot blagajničarka v trgovini. Gre tudi na sezono. Event. kot natakarica v boljšo gostilno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11740 Vrtnar vešč v vseh delih in z dolgoletno prakso, išče službo ali delo pri vrtnarstvu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11497 Trgovski pomočnik izučen v trgovini mešali, blaga, išče kjerkoli službe Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11843 Harley-Davidson 1200 ccm s prikolico, skoraj nov, naprodaj na Tržaški cesti 47, Ljubljana 11680 Ford avto z električno razsvetljavo dobro pnevmatiko, davka prost, pripraven za mesar ja. peka ali slično, ugodno prodam, event. zameninm za les ali drugo blago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11645 Avto šestsedežni, znamke Laurin Klement, generalno popravljen in oblastno komisijsko pregledan, usnjeno tapeciran, se poceni proda, event. tudi zamenja za dvo. do štirisedeini avtomobil Na ogled pri Janku Florjančič. hotel Eurona. B'ed. 11539 Motorno kolo B. S. A., 3.49 HP, s prikolico in električno razsvetljavo, dobro hranjeno, naprodaj radi nabave večjega vozila. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11779 Preklje fižolove in hmeljeve. 3—5 m proda več tisoč »Livada«, Celje-Gaberje. 11650 Kot gospodinja k -amostojnemu gospodu bi šla mlada vdova z osemletno hčerko. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«. 11813 Železne cevi za vrtne ograje, namesto stebričkov dobavlja po Din 4 za kg tvrdka Mihael Omahen, Višnja gora. 11641 Vrtne stole prodaja gospodarska pisarna Tribuč na Glincah — lelefon 2605 10078 Novo kad za kopalnico in plinsko peč prodam po nizki ceni. Naslov pove oglasni odde!"k »Jutra«. 11796 Posteljna preproga zavese in druge razne stvari, radi selitve poceni proda Berta Fanzoj. Dunajska cesta 9/U. 11793 Otroški voziček modem, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11795 Oleander naprodaj na Rimski cesti št. 10/1, levo. 11842 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga L. Brozovič, Zagreb. Ilica 82 Kemična -> *» • - --■- 189 čistilnica perja. Opalograf skoro nov, naprodaj za 300 Din. Pridite takoj poni — dokler ni prepozno, kajti za tako ceno ga ne bo te nikjer dobili! Brezalkoholna produkcija, Ljubljana — Poljanski nasip 10. Telefon št. '3351. 11851 Otroški voziček športni, poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11880 Moško kolo dobTo ohranjeno proda no-strešeek št. 30. 11897 Damsko kolo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kolo«. 11841 Lepo jedilnico v renesančnem slogu in posteljo radi selitve proda Višnikar, Gradišče št. 8 — pritličje. 11865 Siv površnik za gospoda srednje postave. malo nošen, poceni naprodaj Pred školijo l/I — (banka). 11757 Nov črn frak za veliko mo-š'ko postavo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 117D8 Moški površnik ponila lanski, še malo nošen (Ulster Deubel) takoj prodam za 600 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 11844 2 plašča za gdč. o I 15—20 let staro, še malo nošena, po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11847 Stare moške obleke in drugo kupujem. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. A. Drame, Ljubljana, Gallu.-ovo nabrežje št. 29. 11849 Moško obleko srednje velikosti, ugodno prodam. Naslov v ogla-1, oddelku »Jutra«. 11864 Več parov čevljev novih, merilni aparat »Novo« ter vcli'ko potno košaro takoj po nizki ceni proda Valentin Pogačnik, čevljar, Zg. Dobrava 31. Podnart. 11877 n 1—2 abonenta sprejmem na dobro domačo hrano N:t«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 11719 Kdo vzame dečka 1 leto starega v oskrbo — naj javi svoj naslov na oglas. odde'ek -»Jutra.- pn 1 »Leto star deček«. 11742 Mize za go-tilno in vrt, dobro ohranjene kupim. Naslov: Rudniška restavracija, Trbovlje. 11674 Voz za prevažanje mrličev ie rabljen, ki je še uporaben. kupi podružnica Sv. Janez. Naslov s ceno na: Franc Resman, Boh. Jezero 11644 Tehtnico za ljudi (Personenwage) že rabljeno a v dobrem stanju kupim. Ponudbe z navedbo cene in sistema na naslov: Janko Kramar, Mo-jetrana, 11769 Mlekarske vrče v dobrem stanju kupi Zadružna mlekarna v Ponikvi ob južni železnici. 11735 Lesno oglje več vagonov kupimo, plačana vozarina, postavno Rakek. Ponudbe na nasiov Pet-rič. Fertilio, Gunduliče-va 51/111, Zagreb. 11746 Zapravljivček lep, lahek in dobro ohranjen. kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11874 Akumulator 6 ali 12 volt, po možnosti znamke »Tudor« kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Auto-akumulator«. 11876 Tihega družabnika ali družabnico s 100.000 Din sprejmem v trgovino z mešanim blagom Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Anonimno ne odgovarjam«. 11656 Mizar, pomočnika ozir. družabnika s 3000 Din sprejmem. Več sfctvb v delu. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11812 Družabnika ki je sposoben za potnika, s 100—200.000 Din sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen in marljiv«. 11827 10—15.000 Din kavcije, po sporazumu lahko tudi več da podjetju mlad in trg. izobražen gospod, zmožen vsakega dela Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovsko izobražen«. 11882 1—2 milijona Din išče radi povečanja glavnice manjša beograjska povsem likvidna banka, brez dolga in s prvovrstnimi krediti" Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra banka«. 11863 Lepo parcelo za zidavo vile prodam pri »'ličku na gričku«, Strma pot 8. 11808 Hiša z gospodarsk.m poslopjem, pripravna za obrtnika aii vpokujenca, po želji kupca tudi 'Z zemljiščem in gozdom poceni naprodaj. Neža Požar, Spodnje Brezovo — pošta in postaja B 1 a n c a pri Scvnici. 11744 Posestvo z dobro idočo go tilno in mesarijo — na prometnem kraju v S t o r a h ugodno prodam. Natančna pojasnila ilaje J. Franzl, Store. 11759 Prostor za pražarno po možnosti s stanovanjem vzamem kjerkoli v najem. Event. kupim ali vzamem v najem primerno hišo. — Cenj. ponudbe na vratarja hotela »lTnion« pod značko »M. A. K.« 11787 Ajdovo moko po 5 Din. fin zdrob iz ar gentinske koruze po Din 4.30. fino moko št 0 iz banaške pšenice po Din 4 30 razpošilja od 25 kg naprej Pavel Sedej. umetni mlin, Javormk, Gorenjsko 10254 Čebulo po Din 2 kg proda ca 1000 kg Josip Mastnak, restav-rater, hotel »Slon« v Ljubljani. 11800 UHUMiLUZ Stanovanje 2—3 sob za takoj ali pozneje išče v centru mesta majhna družina — brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »A. B.« 11703 Stanovanje treh 6ob in vseh pritiklin išče trgovec za avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Avgust«. 11698 Stanovanje 3 sob. kuhinje in pritiklin, solnčno, oddam s 1. junijem ali takoj za 9110 Din mesečno, tik drž. kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11755 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam 1. junija. Naslov -oglasnem oddelkr -Jutra' 11791 Stanovanje z uporabo vrta oddam za primerno posojilo. Dopise pod šifro »Takoj useljivo« na oglasni oddelek »Jutra« 11828 Stanovanje 3—4 sob s pritiklinami, v mestu, kjer bi bil tudi večji svetel prostor za delavnico, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pol »Stanovanje in delavnica«. 11785 Naznanilo preselitve Naznanjava cenjenemu občinstvu, da sva preselila svojo pleskarsko in ličarsko delavnico iz Karel Kotnikove ulice 3 v Kolodvorsko ulico 23 Cene konkurenčne tako, da se zamore dela še vedno solidno in strokovnjaš-ko izvršiti. V nadi, da ostaja cenjeno občinstvo nama naklonjeno, se že v naprej zahvaljujeva. IV. BRUNČIČ & F. REBERNIK Kolodvorska ulica 23 Sobo sredi mesta iščeta za takoj 2 gospoda. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dva gospoda«. 11834 Separirano sobo s hrano išče v mestu ali bližnji periferiji solidna gospodična. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Solidna«. 11822 2 opremljeni sobi takoj oddam skupno ali j»o-samezno v Rožni dolini X, št. 13,1 — Podrožnik. 11858 Lepo sobico oddam z zajtrkom samski osebi, ki mi posodi od 5000 do 10.000 Din, katere mu v obrokih mesečno odplačujem. Dokler ne izplačam ima sobo z zajtrkom zastonj in nazadnje p'ačam obresti po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 11848 Lepo sobo solnčno in zračno oddam s 15. majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11846 Dve sobi talk j oddam Pojasnila daje ..amnosek Vodnik v Kolodvorski ulici 34. 11875 Prazno sobo lepo in veliko, s prostim vhodom ter elektriko oddam na Mestnem trgu 13. II. nadstr. 11868 Stanovanie od 2—3 sob s pritiklinami iščem za avgust termin. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto«. 11786 Stanovanje 2 sob. kabineta in kuhinje g pritiklinami oddam takoj fta periferiji Ljubljane (pol ure od glavne pošte) mirni stranki brez otrofc. Naslov v oglas, oddelku »Jutra -11859 Stanovanje 3—4 sob. v centru Ljubljane ali bližnji okolici išče manjša družina. — Ponudbe na poštni predal 68. 11845 Stanovanje 3 sob oddam takoj sredi mP«ta. — Ponudbe z višino najemnine in številom osel nod »Najlepša lega« na ogl. oddelek »Jutra«. 11807 Restavracija dobro idoča in kavarna, na glavni prometni ee-ti v Zagrebu. |!o]iolnoma opremljena, z lepim vrtom in vs"in komfortom takoj naj>rodaj rndi družinskih razmer. — Sobe krijejo vso režijo. Vrt ima ves potreben kompleten inventar. Cena 225.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11862 Trgovino na prometnem kraiu tik ceste, 5 minut od železniške postajej z vso zalogo in inventarjem prodam — Potreben kapital 30.000 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11646 Klet suha in svetla, velika 5 X 17 m. pripravna za delav nico aii skladišče, oddam takoj v najem. Vogal Le podvorste in .Medvedove nI. — Sp. Šiška. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 11724 Lokal primeren za čevljarsko obrt iščem — najraje v kakem industrijskem kraju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 11733 Gostilno iščem v najem, event. vzamem tudi na račun tako.i ali pozneje. Imam o=ebno pravico ter sem kavcije zmožen. Ponu-dbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna takoj ali pozneje 25«. 11860 Sobo oddam z vso oskrbo. Na slov pove oglasni oddelel-»Jutra«. 11718 Separirano sobo prazno ali opremljeno oddam v Rožni dolini. ce«ta VI, št. 56. 11662 Sobico iščem. Ponudbe s ceno pod »Gospodična« na oglas, oddelek »Jutra«. 1174S Sobo in kuhinjo oddam takoj 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11750 2 prazni sobi iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11752 Sostanovalko spre meni tako.i. Naslov v oglasnem oddelku »Ju!-a«. 11318 Opremljene sobe 2 v prvem nadstropju, z 1 vhodom za 15. maj poceni oddam. Pnizvp r-e v Ko'o-dvorski ulici 26 11797 Opremljeno sobo lepo. z električno razsvet-lkivo ir seipsratnim vhodom oddam v bližini kolodvora. Naslov v ogla=n'-m oddelku »Jutra«. 11304 Opremljeno sobo svetlo in separirano. i^č m v blifiri Zvezde. Ponudbe s ceno na ogla~ni oddelek »Jutra« pod »Stalen 819« 11819 Stanovalca eprejmpm v Frankopanski ulici 12. 11829 Lepo sobo solnčno, v sredini mesta, z razgledom na ulico, z vso oskrbo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11S79 Damski dežnik se je izgubil v nedeljo od opere do Blei\veisove ceste — Pošten najditelj naj ga odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 11872 <07 Pozor! Lepa tnala našim Dalma-tiucem. da se znajo med seboj čvrsto ribati, in da mi Slovenci lahko p jemo dobro vino poceni, lfkrena hvala na Vašem dogovoru. Zanesljivi ljudje. 11798 1179S Duša moja! Dvigni dve MorinJ pismi. Ves Tvoj Duško. 11762 Vesna — cvetje neokusna anonimna šala. — Denar dobi Jugoslovenska Matica! 11777 »Natalis« Prosim dvignite pismo pod gornjo značko. 11869 Dogovor 110 Restavracija na Golovcu. 11871 V oglasnem oddelku «Jutra» je dvignite sledeča pisma: Agiluost, Agilen. A. M.. Breiplačno. Bodi č.io-t-živ-Ijenje. Čedna. Castor in Pol!u:c, Cisto delo. Cista 11053, Cista ljubezen. Dobro vpeljana, Doktorand. Dobra kujičija. Dal ša praksa, Di kretno. I»Ml)er zaslužek. Delaven 2040. Dama. Dober mehanik, Erika 22. Eksistenca 540. F. K. L. B., Fred. Fotelj 1«. 1". M. P. 30, Fotograf. Hišnik. Jedilnica. Izurjena ši vi'ja 21. Industrija kravat. Kemija. Kapital 150.000. K o; s kredo. Konzern von Ra-diofabriken X. Kranj-ki. Kočevje, Letovišče. Lokal in stanovanie. Lepa nrili-ka. Les 11190. Loka! v Crikvcnici, Lek ikon. Mirna stranka. Mir. Marljiva 140. M. Vil. Mirna pi-arn:i. Majhna «nažno stranka. Moj brat 1 ve-. Meesingbett. Morje moje. M O. P. K.. Nicbt anonim. Nizozcmec8'J Nohlesa 30. Nuino 27. N:\i-tr-žja zadeva. Nedeljski oddih. Nesrečna žena. Najlepša lega. Na deželo. r>sebr.o sodelovanje. Otroka Os-krbnik. odkritosrčnost 20 Onduler. Pomlad 29. Plačam eno leto naprej. Po-m'ad SO. Pridna in poštena Pi-alni stroj. Pisarniška moč 61. Pridno dekle 70. Pekarna 10480. Perfekten 85. Prodaja strojev. Posojilo" 58. Prodajalka 10593. Proda'aIka 19. Prcdnat.i-karica. Prijeten maj. Platonov učenec. Posestvo. Promptno plačilo. Profesor. Poštena plačnica. Pridna in vestna. Radio, Renault. Romana 15, Resna zadeva 27. S. D. D.. Skupno. Stroj 51. Stavbišče pri kolodvoru. Senegačnik. Srečen dom 33. Sladkega sena. Slovenjgra-dec. Sreča 11357. Spomlad 15, Suho in lepo. Slaščičarska obrt. Samostojna kuharica. Sreča 76. Švelerji. S upa. T.čen p'ačnik. Takoj stanovanje. Takoj na razpolago. Tir, Trgovina s stanovanjem in zemljiščem, liho ujianje. Takoj stanovanje. Ugodna prilika. Vesela bodočnost 35, Vestna kuharica. Visoka provizija. Vele»ksport. Vestna 95, Visoke obre=ti 50. Velik promet. Večja soba, Vestna gospodinja, Vestna agilnost Veseli maj se bliža. Zajamčeno. Zmožen mehanik. Začetnica. Zmožen 37. Zlet 7792. Žagar 40, Življenje 27. 700 Din mesečno, 50. 25.000 kavcije. 7540. 102. 300. &50. a0,. 5000, 19. 300 oralov, 400, 2330, 5347, 10. Gospodična ugledne obitelji. ncomade-ževana. dobrosrčna, izuče-na v gospodinjstvu, z milijon Din dote. želi poro-čiti_ posestnika in gostilničarja v Grosupljem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlada«. 11781 Gospodična ugledne obitelji, izučena v gospodinjstvu, neomadeževa-na. z milijonsko doto. želi poročiti večjega posestnika in gostilničarja. Ponudbe na og!a.~ni oddelek »Jutra« pod šifro »Z dežele«. 117S0 Nov gramofon (kovčeg), £ ploščami, zelo ugodno naprodaj na Domobranski cesti št. 7/1, levo. 11707 Gramofon kovčeg s ploščami ti 550 Din proda »Posredovalec«. Sv. Petra cesta. 11887 Lokomobilo s kondenzacijo, brezhibno. 00 HP. kupimo. Ponudbe z navedbo fabrikata, starosti, cene itd. na Samotno tovarno, Celje. 11805 Dinamo rabljen, v dobrem stanju ali pa novega, za isto-smerni tok. 2 X 165 ali 2 X 150 volt. z ničelnim vodom najmanj za 25 mak-sim. 35 kilovatov, kupimo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dinanio 27^. 11310 Kleparske stroje vseh vrst. tvrdke Ma.-h-Fischer. Hronoiv. ima stalno v zalogi Rudolf Deržai. Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 28. 120 t V* " Foto Staut z majem znižane cene 11811 V Žrebec »Ahg'0-Arabec«, 5 let star, z večkratnimi prvimi diplomami na razstavah, ugodno naprodaj Naslov v oglas, oddelku »Jutia«. 11753 Žive domače miši kupimo po 3 Din komad. Prinesti jih je v Državni veterinarski bakteriološki zavod, Ljubljana (šentpeter-ska vojašnica), Lipičeva ul. št. 2,1. 11881 Pisalni stroj »Adler« skoraj nov, za 2000 Din proda antiquariat Jamnik, Stari trg štev. 26. 11754 Preklic. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik nobenih dolgov. ki jih napravita Frančiška in Jožefa Bajda. — Ste-panja vas. 1. maja 1919. — Janez Bajda. 11747 Dotična oseba ki je pomotoma pri brez-jilačui predstavi Lever Bro-ther Ltd., v kinu Ideal, zadnja sprejela volneni šal, se opozarja, da ga nemudoma vrne Aloma Company Ljubljana, Aleksandrova 2. V nasprotnem slučaju bomo primorani izvršiti policijsko prijavo. 11884 Na Glincah, v gostilni »Amerika« bo v soboto, 4. maja od 8. zvečer do 2. zjutraj VESELICA s koncertom in plesom Svira godba na lok. Vstopnina prosta. Za izbrano pijačo, jedačo is dobro postrežbe preskrbljene 1178: Odda se veeka segmska mm z vsemi pritiklinami ('knhi-liinia. točilnica, shramba za pijače in je^tvine itd.) — — Le prvovrstni ponudnik: naj pošljejo pismene oferu z navedbo najemnine dc 8. maja na ravnateljstvi: velesejma. kjer dobe tu-t ustmene informacije med 8 in 12. ter 15. in 19. uro 63l» - „ it jv -tjuljUUDDGDGUC Iščemo za cca 4 mesece ii p i* si v ii i k a za mešano industrijsko-kmetijsko podjetje. Želeli bi upokojenega sodnega uradnika ali izvež-banega poduradnika. Nagrada po dogovoru. — Ponudbe na u,pra.vo »Jutra« pod »Upravnik«. 6328 Zahvala. Za m.nogostransko iskreno sočut.e ob priliki prerane izgube soproga, očeta, sina. brata, strica in svaka, gospoda ključavničarskega mojstra v Stični, izrekamo tem potom najiskrenejšo zalivalo. Posebna zalivala pa bodi izrečena zdravniku gospodu dr. Fe-dr-an iz Stične za njegovo neumorno požrtvovalnost, g. A. Rojcu tet M. duhovščini, kakor tudi tukajšnji ro-kodelskj zadrugi za poklonjeni mu venec in razne usluge ter vsem onim, .k,i so mu nudili pomoč v naikrilič-liejSih časih. Bog plačaj vsem, kakor tudi onim. ki so ga v tako častnem številu spremili k preranemu večnemu počitku. Stična, 27. aprila 1929. amalija, soproga in ostali sorodniki 6306 Micbel Zčvaco: 114 V krempfjih inkvizicije Zgodovinski roman. »Da,« je krikniio več glasov, »smrt Irikviziciji!« »Tako mislimo vsi,« je hladno potrdila Favsta. Pomoičala je in nato povzela: »Slišali ste o skrivnostnem sinu dona Carlosa, vnuka krvoločnega samodržca, pod čigar pestjo ječi vaša domovina^ Namenili ste se, da povzdignete tega sinu dona Carlosa za svojega vodjo, češ, Filip bi se morda rajši sprijaznil z razkosanjem svoje države, ako bi se izvršilo v korist njegovega vnuka. Jelite?« Poslušalci so jeli kimati in pritrjevati. »Zmotili ste se,« jih je rezko ustavila Favsta. Hrup in ugovarjanje sta se vzdignila z vseh strani. »Zakaj?« je klicalo več glasov. " Favsta je mimo počakala, da se je hrap polegel, »Nikoli, slišite,« je nadaljevala, »nikoli se ne bo napuh Filipa II. sprijaznil s takim razkosanjem.« »Nihče ga ne bo prosil za pristanek,« je rekel nekdo. »Kadar pride naša ura, bomo dovolj močni, da mu vsilimo svojo voljo.« »Filip se umakne samo sili, v tem se strinjamo. Uverjena sem, da boste res kdaj dovolj močni. A kaj boste storili potlej?« »Svobodni bomo v svoji svobodni deželi!« »Ne dolgo,« je rekla Favsta z razločnim glasom. »Vdajate se upanju, ki je sila nevarno bodočnosti vašega podjetja in varnosti vaših oseb. Tudi če zmagate, bodo vaši dnevi sešteti.« S povzdignjenim glasom je nadaljevala: »Slabo pozna kraljevo nespravljrvost, kdor misli, da se bo premagan vdal v svoj poraz. Odnehal bo, o tem ni dvoma. Toda bodite uverjeni, da bo jel že prvi dan na tihem pripravljati svojo osveto in ne bo poznal usmiljenja, kadar pride ura zanjo. Vi boste zmagali s tem, da ga iznenadite; toda kralju bo ostalo vkljuib temu še dovolj bojnih sil. Zbral jih bo ter preplavil Andaluzijo z ognjem in krvjo. Porazil vas bo brez velikega truda. Kako se boste ustavljali desetkrat močnejšemu nasprotniku? In ko vas premaga, se niti po morju ne boste mogli rešiti, zakaj Filipova mornarica vam bo zaprla pot. Vaš uspeh ne bo dolgo trajal in vaše podjetje je podobno otroku, ki se mrtev rodi na svet.« »Izvrstno, Favsta!« je pomislil Pardaillan. »Ti prostodušni žaro t n ki nimajo niti četrtine toliko bistrega uma kakor ta ženska. Smrti mi božje, kako je z nekaj besedami pometla njihove lepe sanje! Viš jih, kako debelo gledajo!« Lahko si mislimo, da so Favstine besede čudno skalile samo-uverjenost zborovalcev. Nekdo izmed njih je z negotovim glasom izrazil obče razočaranje: »Ali naj se po tem takem skesamo?« »Ne, tako mi živega Boga!« je burno vzkliknila Favsta. »Razširite svoje obzorje. Glejte više, poglejte delj. Bodite nekoliko častihlepnejši in namerite svoj polet proti najbolj strmim vrhuncem, ali pa ostan te vobče pri tleh!« Te besede je izrekla z osornim glasom, v katerem je nalik biču sikalo zaničevanje. »Ne Andaluzije, ampak vso Španijo je treba pripraviti do upora.« je zvonko nadaljevala Favsta. »Dajte sj dopovedati, da je s kraljem in njegovo vlado vsaka sprava nemogoča. Dokler jima pustite le še trohico oblasti, boste neprestano v nevarnosti. Tu pomeni polovičarstvo gotovo pogubo. Vse morate porušiti, ako se nočete strmoglaviti v pogin.« Premofkmila je, da bi bolje presodila učinek svojih besed. Gotovo ji je bil po godu, zakaj z nasmeškom na ustnicah je povzela: »Prilka ni bila še nikoli tako ugodna. Zatiranje rodi vselej upor in lakota žene volka iz goščave; to sta dve globoki resnici. Vprašam vas, ali je bila na Španskem že kdaj strašnejša beda nego dandanašnji? Naj bodo pogumni ljudje dovolj odločni in naj na glas povedo, kar misli večina na tihem, pa se bo ljudstvo vzd gnilo kakor en mož. Srčni voditelji naj mu stopijo na čelo in nič se ne bo moglo ustavljati njegovemu srdu. Zatiralec in njegovi pristaši bodo izginili kakor pleve, ki jih raznese vihar.« Z novim pomembnim nasmeškom je nadaljevala: »Množice so lahkoverne in tudi okruitne... treba ie najti samo besed, ki jih prepričajo, in gorje tistem«, na katerega jih spustiš! Toda vprašam vas, ali se je treba zateči k takim sredstvom? Ne! Vse je na tem, da izgine poedinec. Z njim vred se mora zrušiti vsa kleta prošlost. Ali je treba toliko premišljevanja, ko zadcšča že malce smelosti? Naj se nekaj odločnih ljudi polasti človeka, ki je izvir vsega zla, pa se bo vsa Španija oddahnila in jih proslavljala kot svoje rešitelje.« Drhtljaj groze je izpreletel zarotnike, ki so vsi razumeli te jasne besede. Nikoli še niso bili tako pogledali na stvar. O, kako daleč je bil ta nasvet od njihove boječe prem šljenosti! In svetovalka, ki jim ga je ponujala, je bila ženska! Priporočala jim je, naj položijo roke na najmogočnejšega vseh kraljev... Njiho-vi obrazi so bili bledi kakor smrt. Toda lepota zagonetne žene je dramila v njihov h srcih pogum. Svojo izredno bogato zo/cjo vseh vrst svile, iea/eor tudi drugega najmodernejšega letnega blaga ,.2?9 priporoča tvrdka Franc It s si v. Soiivuii USTANOVLJENO 1835 LJCBLJA^A, Mestni tr^ št. 24 Prvorazredno veliko trgovsko podjetie išče trgovske prostore v strogem centru mesta, od katerih bi en veliki lokal moral biti v pritlič u na ulici. — Na emnina bi začela z začetkom leta 1930. in bi trajala event. več let. 556 Ponudbe na oglasni oddelek pod .TRGOVSKI PROSTORI". Mreže za postelje in ograje v vsaki velikosti in množini. Za postelje po zahtevi tudi iz ognjeno pocinkanežice 0.9 dobite najceneje pri tvornici žičnih pletenin Josip Bernard, Jesenice-Fužine J Originalno ugobanar~paterkl~~moko proizvajajo jedi no ZJ EDI NJEN I PAROMLINI D. D. BJELOVAR VARUJTE SE JMENUSL IČNiiH POTVO&B f Kupite BAZLER kremo s patent odpiračem. Sestavite številke do 24. zadenete različna darila. Parila se de Itjo vsakih 8 dni. — Dokažite 1000 praznih škatljic in številke do 25. zadenete FORD-AVTO Občina Ljubljana Mestni pogrebni tavod V globoki žalosti naznanja mo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno!] ubije ni brat in stric, gospod Ciril Pibernik želez, nadkretničar v pok. dne 1. maja t. 1. po dolgem, mučnem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega blagega pokojnika "se vrši v petek, dne 3. maja 1929 ob Vib. uri po.p izpred mrtvaške veže splošne bolmiee na pokopališče k Sv. Križu. 6300| V Ljubljani, dne 2. maja 1929. globoko Žalujoči ostali Išče se proti proviziji potnik za ceio Slovenijo ki Je pri manufakturnih trgovinah dobro uveden in kateri stalno obiskuje odjemalce, tudi v provinc-i. Obširne ponudbe z navedbo referenc na Oglasn oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro uveden«. 6288 najcenejši*, prvovrstna Samota za peči in štedilnik« ciektr mCorn € O N L Altona Bahrentelc «19. GUZELJ ltni uuernDoi utvoil L. MIKUŠ Mestni trg št 15 TvornJca dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic — — Stariši! Kupite za vaše malčke lepo darilce »Princesko Zvezdanko"! Zahvala. I Vsem, Id so spremili našo predrago mamo, taščo itd., gospo k večnemu počitku, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Bog povrni! Zagorje — Ljubljana, 2. maja 1929. ŽALUJOČI OSTALI. 5 CHEVROLET, rablj osebnih £20 avtomobilov, v ceni od Din 20.000— do Din 35.000__ OAKLAND, 50 HP, 6 cil., 5- sedežni. odprti. > 38.000__ FIAT, 501 S po rt 4sedežni, nove gume. nova streha in novo DUCO ličan. > 32.000__ ROLAND PILLAIN, 35 HP, 4 cil„ Sedežni šport touring > 35.000.— ANSALDO. 35 HP, 4 cil., 4se- dežni odprti, , 40.000_ ANSALDO. 35 HP, 4 cil., 6se- dežni odprti, » 50.000.— (TALA. 24 HP. 4sedežni, > 32.000.— PEUGEOT. 24 HP. 4sedežni. s spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni > 27.000.— PEUGEOT. 4 15 HP, mali pol-tovorni. dvosedežni, z novo pnevmatiko, » 19.000__ PEUGEOT. 3o HP, mala 4se- dežna športna tipa » 30.000__ CITROEN, 24 H P, 4eedežni. v dobrem stanju > 25.000__ AUSTRO FIAT. 35 HP. 4 cil., 6sedežni, » 15.000__ AUSTRO DAIMLER. z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, 6sedežni. 65 H P. 6 cil., > 45.000— S. A. M., športni dvosedežni, 30 HP, 4 cil., > 20.000— RENAULT OMNIBUS, 16se-dežni, model 1928. 35 HP * 52.000.— Vozovi » vozov no pripravnem stanju, i deloma že plačanimi taksami zi letošnje leto. Informacije daje- V. & M. Barešič & Co., Ljubljana DUNAJSKA CESTA 12, davno zastopstvo fHEVPOLFT Avtomobilov l en CM O Gremij lekarnarjev za Slovenijo javlja tužno vest, da je dolgoletni član, gospod Pharm Mag. Jakob Hočevar lekarnar danes dopoldne na Vrhniki preminul. Ljubljana, 1. maja 1929. PREDSEDSTVO. t Javljamo tužno vest. da nas je zapustila in se preselila v boljšo večnost nenadomestljiva žena in zlata mamica ozir. teta. gospa Mirni Po fleft, fo. Zalar trgovka in posestnica po kratki in mmkepolni bolezni. Pogreb se vrš v petek, dne 3. t. m. ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice splošne javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer položimo blagopokojnico v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. LJubljana, 2. maja 1929. Edo Polach, soprog. Edica, Jelka, Edo, otroci. Občina Ljubljani. M fi «ii«»r» t »n fNvoi Urejujt Da v or in Ravlj.p Izdaj. «» cuozoruj O.tr« AdolJ Ribnika,. U Narouno tiskan* d. d kot t.»karuarJ8 bran* )«cršck Z* .n~r«tui del je jdgovo.eu Vioja.j Novak Vsi i Ljubljani