Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman veljil: Za celo leto predplaean 15 gld., za, pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman TcljA: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za Setrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne.

V Ljubljani, v sredo 22. oktobra 1884.
Letnik XII.
Deželni zbor kranjski.
XIV. seja, 18. oktobra 1884.
(Konec.)
G. M urni k potem poroča o prošnjah Britof in Dol, da bi deželni zaklad sprejel hiralniške stroške za dve revni. Najprej se premeni paragraf do-tičnih poročil, potem pa se omenjeni prošnji v rešitev izročite deželnemu odboru.
Dr. P oklu kar poroča o zadevah Ljubljanskega močvirja in omenja, da je upravni odsek našel to-le:
1.	Da deželni odbor po sedanji postavi v močvirskem odboru nima onega neposrednjega vpliva, kakoršen bi mu moral pristajati glede na ona bremena, ktera bodo pri teh delih zadela deželo.
2.	Dalje se zdaj, ko bodo posestniki močvirja imeli prevzeti za potrebno pokritev stroškov velika bremena, ne sme več odlašati, iz priloge močvirske postave, ktera kaže in na drobno določuje ozemlje močvirsko, odpraviti one napake, ktere so se v deželnem zboru že konštatirale in one, ktere je močvirski odbor po svojem ogledovanji na licu mesta potrdil na podlagi višin ozemlja po merjenji razvidnih v osušovalnem načrtu inženirja pl. Podhag-skega.
3.	Da se kaže, da se bode morebiti bolj priporočalo, volitev močvirskih odbornikov omejiti vsaj tako na manjše skupine kmetijskih močvirskih občin, da vsaka skupina oziroma občina voli samo svojega zastopnika.
4.	Tudi o sklepčnosti močvirskega odbora kazalo bi sprejeti v spremenjeno postavo jasneje določila in pa take, po kterih bi se delovanje odborovo olajšalo.
Upravni odsek tedaj predlaga:
1.	Letno poročilo § 3. marg. št. 19.—22 vzame se na znanje.
2.	Deželnemu odboru se nalaga, deželnemu zboru predložiti v prihodnjem zasedanji nov načrt močvirske postave, pri kterem se bode ozirati na predstoječe opazke.
O tej zadevi govori g. Dež man in nasvetuje:
„Dežolnemu odboru se naroča, potrebno učiniti, da se napravijo v § 13. močvirske postave zaukazani podružni odbori."
Po konečni besedi g. poročevalca se sprejmo predlogi upravnega odseka in dostavek g. Dežmana.
G. Detel a potem poroča o znižanji cene soli in o vrejevanji domovinske pravice ter predlaga, da naj se vlada naprosi znižati ceno soli in sostaviti načrt postave, ki vreduje domovinsko pravico.
G. Faber poroča o prošnjah več občin Laškega, Eibniškega in Idrijskega okraja, da bi se vojaški novinci nabirali v vseh sodnijskih okrajih. Sklene se te prošnje izročiti vladi.
Dr. Samec poroča o prošnji občine Brusnice za pomoč zoper cigane.
G. Šuklje kratko opisuje cigansko kugo, ki raste od dne do dne. Koneeno se sprejmo sledeči nasveti upravnega odseka:
Nasveti upravnega odseka k peticiji št. 92.
1.	Visoka c. kr. vlada se naprosi, da skuša po svojih podredjenih oblastih dognati domoviustvo ciganov, ki po naši deželi pahajkujejo, da skuša po-izvedeti, koliko in ktere ciganske trope imajo v naši deželi in v kteri občini svojo domovinstvo in ktere pripadajo drugim deželam. Imenik v občinah naše dežele pristojnih ciganov naj se izroči vsem sod-nijam, političnim oblastvom, žandarmerijskemu poveljstvu in vsem občinam na Kranjskem.
2.	Vse ciganske trope, ktere niso v ktero občino naše dežele pristojne, se imajo iz naše dežele iztirati in se v ta namen naprosi slavna c. kr. deželna vlada, da opozori vsa županstva, c. kr. okr. glavarstva in vse žandarmerijske postaje, na ukaz ministerstva za notranje zadeve od 10. maja 1851, št. 11.277, oziroma na ukaz ministerstva za deželno obrambo in javno varnost od 17. avgusta 1869, št. 2860, in še na ukaz ministerstva notranjih zadev od 17. novembra 1872, št. 17.482.
3.	Slavna c. kr. deželna vlada se naprosi, da izda glede izdajanja potnih legitimacij ciganom, pod-redjenim oblastvom enak ukaz, kakor sta ona dva namestništva Nižjeavstrijskega od 26. avgusta 1865
in 27. julija 1869 in da zabrani neomejeno izda-vanje potnih listov ciganom, od kterih je obče znano, da porabijo svoje legitimacije kot dovolilnice za potepanje in beračanje.
4.	Slavna c. kr. deželna vlada naj blagovoli potom političnega ministerstva obrniti se do vseh sodnij, da izrekajo pri obsodbah zarad potepuštva tudi ciganom nasproti v smislu zakona od 10. maja 1873 pripor v posilni delalnici, na kar že tudi ukaz ministerstva notranjih zadev od 14. januvarija 1874 opominja.
5.	Deželnemu odboru se naroča, da stopi z visoko vlado v dogovor glede spremembe odgonskih postaj v hranilne postaje (Naturalverpflegsstationen) in o napravi delavskih kolonij.
Cestnemu odboru Eadeškemu se dovoli primerna podpora, ki jo bo pa določil deželni obor. — Cestnemu odboru v Ribnici se dovoluje priklada 20*/o na vse direktne davke. — Prošnja občine Prem zarad priklad za organista se izroči deželnemu odboru v rešitev. — Dopis ministerstva glede priklad na žganje se vzame na znanje, ravno tako § 3. marg. št. 2., 4., 6. in 18. letnega poročila, ob enem se vladi izreče zahvala za podporo, ki jo je dovolila za vravnavo vodil na Vipavskem. — Gosp. Lavrenčič je še posebej izrekel zahvalo g. deželnemu predsedniku.
Glede ceste iz Grosupljega na Krko se sklene:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Deželnemu odboru se naroča, da zarad pridobitve dotičnih tehničnih operatov v prvi vrsti glede ceste od Grosupljega na Novomesto čez Krko in od Črmošnic na Blatnik do Vršič v lastnem delokrogu potrebno ukrene, oziroma da v to svrho najame sposobnega tehnika, ter da potem, ko je te operate na lici mesta pregledal, o vspehu, ako mogoče, že prihodnjemu deželnemu zboru poroča.
2.	Nova cesta od Grosupljega na Krko ostane tudi leta 1885 v neposrednji oskrbi deželnega odbora, kteri se pooblasti, da dotične stroške po dosedanjem načinu plačuje iz deželnega zaklada.
Peticija Tržiškega krajnega šolskega sveta se odbije. Prošnja okrajnega šolskega sveta se odstopi
28.
LISTEK.
Mladega Gašpaija življenje in trpljenje.
Prosto poslovenil I. S. Gombarov.
(Dalje.)
„Ti si tedaj zadovoljen in srečen?" jeclja Gašpar, kteremu so monihove besede misli malo zmešale.
„Povcj poprej ti meni, ali si ti zadovoljen?" vpraša menih.
Gašpar se britko nasmeja in odgovori: „Srečen, kakor večni žid in zadovoljen, kakor tisti, kteremu vsega manjka. Kako me moraš le kaj takega vprašati, saj veš, da sem žive dni trd kruh in kislo juho jedel in da me je vedno nesreča preganjala. Jaz mislim, ko bi danes kaša z neba padala, bi vsak drugi imel žlico, da bi se je najedel, le jaz je gotovo ne bi imel. Ti se temu smejaš, jaz pa bi se najrajši jokal." In Gašpar žalostno povesi glavo.
„Je res čudno, pravi menih, da imate vi po-Kvetiijaki toliko skrbi in žalosti, mi menihi pa tako Tcselo in brez skrbi gledamo proti nebu in po svetu.
Gašpar, jaz ti odkritosrčno povem; tu notri pri srcu, kjer tebe tišči, stiska in peče, je pri meni mir in sreča. Jaz nimam nobene skrbi, ki bi me vznemirjala, in imam le eno dolžnost, povsod in vselej božjo voljo spolnovati ter za svoje izveličanje skrbeti, in čem bolj to dosežem, tem srečnejši sem. Ti moraš noč in dan misliti in študirati, kaj boš jedel, s čem boš čevljarju in krojaču in sitni gospodarici plačal, kar si dolžan; to so temni oblaki, skozi ktere ne more solnce sreče v srce prisijati, meni pa Bog pokrije vsak dan pripi-osto mizo; da mi obleko, ki ni sicer lepa, pa trdna in topla, in tako sem brez skrbi vesel in zadovoljen."
„Da, ti si srečen, ker si zadovoljen", reče Gašpar ves zamišljen in gleda v tla.
„In kdo brani tebi, da si tudi ti srečen?" vpraša ga s posebnim naglasom menih.
Mesto odgovora pogleda ga Gašpar z velikim začudenjem; kajti po tem vprašanju mu je bilo, kakor bi kdo njegovo dušo za roko prijel in prijazno rekel: „Ti si utrujen mladeneč, ki ne veš, kje bi si pokoj dobil. Pojdi z menoj, jaz ti pokažem hišico, kjer boš mirno in dobro živel, ker jo Bog varuje in ti je hudobni svet ne moro podreti."
Ker človek takrat ne more veliko govoriti, kedar je srce polno, poslovil se je tudi Gašpar tiho od prijatelja ter šel iz samostana.
Menih je smehljaje za njim gledal in si v svojem srcu mislil: „Bog bo že tako naredil, da boš tudi ti mir našel."
Gašpar je spet šel v cerkev in zdaj je prav lahko molil. In ko je poslušal, kako so menihi na koru peli kompletorij (sklep vsakodnevnega brevirja) odmevalo mu je kaj prijazno v njegovem srcu in po besedah: „Deus det nobis suam pacem — Bog nam daj svoj mir — se je milo razjokal.
XVIII. Poglavje.
Gašpar naredi veliki korak is sveta v samostan, kar pa ni hilo tako lahko, kakor hi si marsikdo mislil; potem nekaj lepih naukov ea Gašparja od starega župnika.
Tisto noč je Gašpar malo spal; toraj je bil vesel, ko je jutro nastalo, se obleče in gre v samostan, Ali moralo mu je nekako čudno pri srcu biti, kajti skoraj po vsakem drugem koraku je postal, mislil in študiral, kakor v šoli, kedar ni dosti znal. Se enkrat se je ogledal od pet do glave, trdno zobo

deželnemu odboru. Prošnja učiteljev Logaškega okraja se odbije.
G. deželni glavar se potem zahvali g. deželnemu predsedniku in poslancem za njih sodelovanje in prosi poslance, naj povsod delajo na to, da se odpravi nasprotje med strankami v deželi. Ko-nečno zakliče trikratno slavo presvitlemu cesarju, ki jo ž njim zakličejo tudi poslanci. Ko se še g. deželni predsednik zahvali za prijazne besede, in g. Svetec deželnemu glavarju izreče zahvalo in priznanje za njegovo modro predsedovanje in voditev zborovanj, g. deželni glavar ob VgS. uri sklene letošnjo sesijo.
Odgovor g', dež. predsednika na interpelacijo g. Obreze.
(Dalje.)
Na podlagi nasvetov tega odseka sklenil je potem C. kr. deželni šolski svet v seji 10. januva-rija 1884 glede ljudskih šol Ljubljanskih:
1. da je na treh šolah v poučevanjem v nemškem jeziku kot obligatnem učnem predmetu začenjati, kakor želi mestni zastop, še le v IIL šolskem razredu;
%. da zadobi ta naredba za L razred koj svojo moč, za druge razrede pa zaporedoma, da bi se namreč že pričeti pouk v nemškem jeziku ne pretrgal ;
3. da mora mestni zastop skrbeti za poučevanje nemških otrok v njih materinem jeziku po dokazani potrebi.
Ti sklepi so se vsled povelja naznanili s poročilom 10. februvarija 1884 gospodu ministru za uk in bogočastje.
V istem času, namreč dne 12. iebruvarija t. I., je došla c. kr. deželnemu šolskemu svetu peticija 114 Ljubljanskih meščanov, s ktero prosijo, naj se iikaže mestni občini, da ustanovi začetkom prihodnjega šolskega leta v Ljubljani ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom.
Gospod učni minister pa je glede na gori navedena sklepa deželnega šolskega sveta z dnč 4. junija 1883, in 10. januvarija 1884, z razpisom 2. marcija 1884, št. 238, sledeče izrekel: S tem, da se namerava uvesti slovenski jezik v vseh mestnih ljudskih šolah za vse učne predmete kot učni jezik, ne da bi se h krati skrbelo na natančno določeni način tudi za vstanovitev nemških mestnih šol (kajti za to se zahteva še dokaz in priznatev potrebe takih .šol), ne bi bila stanovnikom nemške narodnosti dežele kranjske in njenega glavnega mesta zavarovana sredstva, po kterih bi dobivali na javnih ljudskih šolah v Ljubljani pouk v nemškem jeziku. Vrh tega bi se s tem, da bi se skrb za pouk v nemškem jeziku omejila na otroke nemškega materinega jezika, sta-rišem in njih Bamestnikom kratila oblast, določevati, v kterem deželnem jeziku naj se njih otroci poučujejo v ljudski šoli, in bi se po tem takem djanski potrebnosti, da se Ljubljanskim meščanom daje pouk v ljudski šoli tudi v nemščini, ne ustrezalo. Na zadnje je gospod minister naročil, naj se ta stvar vnovič vzame v prevdarek, in naj .se gleda
na to, da se ob istem času, ko se otvorijo itaestne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom — gospod minister je tedaj pravico do takih šol priznal — otvori vsaj po ena mestna ljudska šola z nfemškim učnim jezikom za dečke in za deklice, in da bode posameznim starišem in njih namestnikom dano na voljo, pošiljati otroke v eno mestno ljudsko šolo s slovenskim ali pa nemškim učnim jezikom.
Zadržaj tega razpisa gospoda učnega ministra je C. kr. deželni šolski svet naznanil s svojim razpisom z dn^ 16. junija 1884, št. 1106, c. kr. mestnemu šolskemu svetu Ljubljanskemu, kterega prvo-sednik je župan Ljubljanski in ob enem prvosednik mestnega zastopa, ter je od njega, med tem ker mu je h krati poslal prej omenjeno peticijo 114 meščanov, zajedno pa tudi sklep kranjske hranilnice v Ljubljani z dne 29. maja 1884, po kterem hoče to društvo na svoje stroške vstanoviti v Ljubljani čveterorazredno šolo za dečke z nemškim učnim jezikom, zahteval potrebnih podatkov o številu in narodnosti otrok, obiskujočih Ljubljanske ljudske šole, kar je visokemu zboru že znano po mojem odgovoru, danim na interpelacijo gospoda poslanca Luckmanna in tovarišev v zadevi istega sklepa Ljubljanske hranilnice. Vrhu tega je deželni šolski sv6t naročil mestnemu šolskemu svetu, naj izroči ta sklep z ravno navedeno peticijo vred v prepisu mestnemu zastopu Ljubljanskemu, in naj si izprosi od njega izjavo, hoče li in na kteri način po besedah gospoda učnega ministra z dne 2. marcija 1884 — ne glede na sklep Ljubljanske hranilnice — vstanoviti potrebne ljudske šole z nemškim učnim jezikom in otvoriti jih začetkom prihodnjega šolskega leta 1884-5.
To je dovolj jasno.
Dne 25. junija 1884 (št. 1543/pr.) je došlo c. kr. deželnemu predsedništvu od gospoda župana Ljubljanskega poročilo, da je Ljubljanski mestni zastop v svoji seji z dne 20. junija 1884 sprejel naslednjo resolucijo:
„Občinski zastop Ljubljanskega mesta izreka svoj protest proti sklepu kranjske hranilnice v Ljubljani, vsled kterega se hoče v slovenskem tem mestu s hranilničnim zakladom vstanoviti privatna ljudska nčilnica z nemškim učnim jezikom — in sicer za-tegadel, ker je mestni zastop vselej pripravljen, ustanoviti nemško ljudsko šolo, če bi se izkazala in dognala nje zakonita potreba."
In ravno za to, da bi se ta potreba eventuelna izkazala — kajti pripravnost mestnega zastopa brez djanja ne zadostuje — zahteval je deželni šolski svet od mestnega šolskega sveta z razpisom 16. junija t. 1. potrebnih podatkov, kterih pa doslej se ni dobil. In ker ni mestni zastop Ljubljanski med tem ničesar ukrenil ali napravil, po čemur bi se moglo sklepati, da otvori v Ljubljani z novim šolskim letom 1884/5 za otroke nemške narodnosti vsaj prva razreda ljudskih šol za dečke in za deklice z nemškim učnim jezikom; glede na to, da se po tem takem, ko bi se v ljudske šole mesta Ljubljanskega naravnost vpeljal samo slovenski kot učni jezik, bili bi nemški otroci iz takih šol izključeni, in ostali bi, ako bi .se sami ne pomagali drugače na svoje stroške, brez vsakega uka; glede na to, da bi to
bilo postavi nasprotno in bi se ne dalo opravičiti —• ukazal je c. kr. deželni šolski svot z razpisom 12. julija t. 1., št. 1324, da morajo, dokler se ne izpolnijo pogoji postavljeni v njegovem razpisu z dne 9. julija 1883, št. 447, dokler namreč mestni zastop ne vstanovi za nemške otroke ali posebne nemške šole, ali pa na sedanjih mestnih šolah potrebnih paralelnih razredov z nemškim učnim jezikom, ostati na teh šolah glede učnega jezika v veljavnosti določila razpisa z dn6 29. oktobra 1878, št. 2067.
A to se je zdelo mestnemu zastopu nepostavno; sklenil je toraj v svoji seji 30. septembra t. 1. (tedaj zopet potem, ko se je šolsko leto že začelo) na podlagi vročih govorov, zaradi kterih so bili časniki, ki so te govore priobčili, po državnem pravdništvu zaplenjeni, sklenil je, rečem, da je vložiti rekurz zoper omenjeni odlog 12. julija 1884 na visoko naučno ministerstvo, in če bi ta rekurz vstal brez vspeha, da je vložiti v imenu občine pritožbo na visoko upravno sodišče. Sklenil je dalje mestni zastop, da je pripraven vstanoviti, a zdaj ne več posebnih nemških šol, marveč samo nemške para-lelke na mestnih učilnicah, a to zopet pod pogojem, če bi se po postavni poti izkazalo potrebno število nemških otrok, oziroma postavna potreba takih pa-ralelk.
(Konee pvih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 22. oktobra.
Notranje »ležele.
Med vsemi Slovani, kar jih živi v Avstriji, so v političnem oziru glede narodnih pravic odločno Medijskim Slovanom, najslabeje godi. Poslu-šajmo, kaj govori njihov zastopnik, dr. Mihejda, pred državno sodnijo na Dunaji: „Postave, ki so vendar povsod prva podlaga javnemu blagru, se v Šleziji ne izvršujejo, kar se tiče Slovanov in ravnopravnosti. Glede jezikovnega vprašanja obstoje ondi izjemnosti, kakor nikjer drugod. Slovani se ne morejo braniti, ker so v deželnem zboru jako pomanjkljivo, da, ravno komaj zastopani, v državnem zboru pa celo nič. Na njihove pritožbe se nihče ne ozira, kaj pa še le, da bi se jim izpolnile. Šlezijski Slovani nočejo več biti brez obrambe. Ako jim že ne privoščite zastopnika v državnem zboru, dajte jim vsaj pravico slobodnega zborovanja, ktera se jim sedaj tudi krati. V Tešinu na primer je štiri sedminke Poljakov in vendar nimajo nikake poljaške srednje šole, nikakega poljskega učiteljišča; vse objave izdavajo se edino le v nemškem jeziku. Lahko bi naštel še sto in sto nepostavnosti, ki se gode našim Slovanov, toda za danes imam le prošnjo še do visečega sodnega dvora: „naj se namreč nikari ne krati Šlezijskim Slovanom v članu XIX. temeljnih postav zagotovljena jim pravica slobodnega zborovanja, kjer se lahko pritožijo zoper nepostavnosti, ktere se pri nas gode." Povod tej žalostinki je bila prepoved tabora, kterega so Šlezijski Slovani v Ustronu napraviti mislili, Bieliški okrajni glavar ga jim je pa prepovedal, češ, da je nevaren za javni mir in red. Zoper to prepoved so se Slovani pritožili in dr. Mihejda jih je zastopal. Državna sodnija je po zaslišanji obeh strank pripoznala, da se je tukaj okrajno glavarstvo Bieliško pregrešilo proti članu Xn. temeljnih postav, ker je prepovedalo zborovanje, kar bi bilo opravičeno le
stisnil ter tako odločno pozvonil, da je glasno in dolgo odmevalo po hodniku. Zavoljo tega ga vratar ni nič prijazno pogledal, zakaj on vse svojo ljudi sodi po zvonenju, ali namreč mirno, lepo ponižno, ali naglo in močno, kakor v kakšni krčmi pozvonijo. Le pater gvardijan slobodno zvonijo, kakor se njim ljubi, da lahko takoj vsi bratje vedo, kedaj da skrbni oče domu pridejo.
(iašpar je vratarju mrmral nekaj o novicu, pro-vincijalu, o sv. sklepu itd., kar )ji kdo drugi težko zastopil; vratar pa je vse razumel, zakaj kteri študent so je pri porti prav okorno ali smešno obnašal, postal jo navadno priden novic, ki je samostanu čast delal, ker le ponižni se dajo tako obdelati, kakoršnili v samostanskem življenju potrebujejo.
Brat vratar se je malo posmehnil, kar je toliko pomenilo, kakor če kdo zmrči: hm, hm.
Gašparju je srce strahovito tolklo. Mislil je že, da bo ga zadušilo ali da bo ga rnrtud zadel. In ko ne ))i 1)11 ravno pater nadzornik novicov vstopil, bržkone bi bil zopet skozi vrata zginil iz samostana.
Ta pater pa je bil ljubeznjiv, prijazen go.spod, pa ne eden takiJi, ki te s praznimi nakloni in sladkimi besedami mučijo, da bi jim najrajši pobegnil, ampak eden takih, kterim se prava, odkritosrčna
ljubezen do bližnjega že na obrazu jasno lesketa. Pater si je vzel stol, mirno pogledal dijaka ter vprašal: „Kaj želite?"
„Jaz — jaz bi rad — če se vam ne zamerim — novic postal."
„Tako — hm!"
To se je (iašparju zdelo mrzlo, da ga je po celem životu kurja polt obšla. K temu še se je pridružila moreča misel, češ, tvoja prošnja patru ni posebno všeč, tedaj tudi tebi ne bo v posebno čast. Morebiti je mislil, da bodo ga z bobni in trompe-tami pozdravili in alelujo peli, kakor bi samostanu 'ž njim odrešenje došlo. Pa bilo je celo drugače.
„Zakaj pa sploh hočete menih postati?"
,,Ker — ker"--Strašno mu je sapo zapiralo, ker tega vendar ni mogel povedati, da bi rad na duši in telesu dobro imel; to bi utegnil pater krivo razumeti in mu skozi vrata pot pokazati. Ravno v pravem času pa mu na pamet pride, da pove: „Ker upam, da bom se kot menih laglje izveličal."
„Dobro; pa zakaj ste si ravno naš red izvolili? Ali poznate naša pravila in naše dolžnosti? Poini.slite na trdo obleko, ojster post, ponočne molitve; na
vse to morate poprej pomisliti, kakor v samostan stopite."
„Upam, da bom z božjo pomočjo vse to prenesel", odgovori Gašpar.
„Kje pa imate svoja spričevala?"
To je bil grom in strela ob enem. Gašpar je bil prišel iz gimnazije, ki je takrat imela malo častno ime „gimnazija za lumpe", in še tam je on dobil pošteno kljuko. In zdaj, ko nameni pot popolnosti nastopiti, mora črno na belem pokazati, da je do zdaj hodil po potu dvomljive popolnosti, zato sta ga tak strah in groza obšla, da si je zdaj z levim, zdaj z desnim rokavom pot s čela brisal.
Pater se je na tihem smejal in pustil dijaka trepetati in se strahu potiti.
Sčasoma se je vendar Gašpar ohrabril, segel v notranji žep svoje suknje in s tresočo roko privlekel spričevalo za .spričevalom. Pater pa je bil jako pameten mož, ki človeka ni sodil po spričevalih, ktera niso vselej resnična, ali če so resnična zdaj, vendar za bodočnost malo veljajo; prebere toraj enega za drugim ter mrzlo reče: „Takih spričeval sem že dosti bral. Navadno pa človek ni nikoli takošen, kakor ga drugi sodijo, ampak boljši ali .slabši; od vas mislim jaz, da ste boljši, kakor vaša spričevala."
tedaj storiti, ako bi se bilo dalo dejanski dokazati, ali vsaj sprevideli, da bo iz zborovanja nastala nevarnost za javni red. Vsega tega pa v Bielici ni bilo.
Na Dunaji je med nemškimi poslanci v deželnem zboru nastal razpor, ki je vreden, da ga omenimo. Predlagal se je načrt postave o preosnovi ^oskrbovanja ubogih in siromakov", o kterem je „Slovenee" ob svojem času že poročal. Na dolenji Avstriji mislijo namreč uvesti deželno oskrbovanje revežev, ki bi se iz skupne dotične bla-gajnice podpirali, v ktero naj bi vsaka občina svoj delež vlagala. Zato bi pa potem popolnoma odpadel odgon, ker bi se reveži povsod lahko preskrboval) in bi jih ne bilo potreba domov odganjati. Pri tem bi pa se ve, da vsaka občina v premeri prebivalcev vplačevati morala. Eazumljivo je, da bi toraj Dunajska občina največjo svoto vlagala, s čemur so bili Dunajčani tudi zadovoljni. Dunajčan se _ namreč nikdar ne brani mošnje odpreti, kedar gre za kak dobrodelen namen, ker ima silno dobro srce. Toda prišlo je drugače. Zastopniki drugih občin, gg.: Granitseh, Weitlof itd. so zahtevali, da bi pač Dunaj svoj del v tisto blagajnico donašal, Dunajski reveži naj bi pa ne dobivali nikake pomoči iz nje. Na ta silno bedast predlog Granitschev oglasi se pa zastopnik Dunajskega mesta dr. Suess in silno pobija omenjeni predlog ter dokaže njegovo krivičnost. Za enkrat je ostalo vse pri krivičnem predlogu, Dunajčani se pa tolažijo, da deželni zbor ni še poslednja uradnija, kjer se pravica dobi in se bodo za tisto drugam obrnili.
Moravski tičitelji jeli so neslanost prodajati. Iz dolgega časa niso vedeli, kaj bi začeli ter so sklenili poslati gorenje-avstrijskemu svojemu tovarišu Eohrvvecku zaupnico, v kteri mu izražajo svoje sočutje. Moravsko cesarsko namestništvo je pa o nameravanem koraku še o pravem času zvedelo in ga prepovedalo, rekoč: „da se učiteljskemu društvu v Brnu, kakor sploh vsem nemškem učiteljem po Moravi strogo prepoveduje, učitelju Eohr-■vvecku kakoršne koli izjave pošiljati, ker njegove zadeve še niso končane, kajti škof Rudigier se jo proti odloku C. kr. gorenje-avstrijskega šolskega sveta pritožil na višjo instanco.
Vojni minister je predlagal presvitlemu cesarju, da naj se voJaSkim kajielnihom, ki so bili do sedaj privatne osebe in so le proti pogodbi služili, podeli značaj vojaških uradnikov IX. razreda (stot-niška odlika). Presvitli cesar je dotični predlog potrdil, ker ga je posebno cesarjevič Eudolf toplo priporočal. Ena tretjina dobilo jih bo plačo, kakor jo imajo stotniki II. vrste, dve tretjini pa ono stotnikov I. vrste. Preskrbnine za-nje in za družine njihove ravnale se bodo po določbah za vojaške uradnike. Vsled tega prevzel bo vojni minister ob novem letu kapelniški zaklad 380.000 gld., iz kterega so se dosedaj taistim penzije izplačevale, ter ga bo priložil k vojnemu budgetu, iz kterega se bodo od novega leta počenši izplačevale plače in pokojnine kapelnikom in njihovim družinam. To novico bodo kapelniki, razun tistih, ki so na Dunaji, gotovo radostno pozdravili. Dunajski ne, kajti tisti imajo sedaj večji dohodke iz zaslužkov, kar jih godba napravi, kakor jih bodo pozneje imeli s stalno plačo, ako se jim delež pri zaslužku odtegne. Še bolj radostno pozdravili jo bodo pa častniki sami, ker se jim odslej ne bodo več tolikošne velike svete vsak mesec odtegovale za godbo, kakor se je to do sedaj godilo posebno po mestih, kakor je ravno Ljubljana, kjer ima godba slab zaslužek.
O spridenosti inacljarsMh policijsMli iivadniliov dohajajo iz Budapešte novice, ki bi jih človek komaj mislil, še težje p vrjel. Mnogo taistih je bilo neki v zvezi s tatovi, goljufi in goljufivimi igralci; dalje z vlačugami in enako bazo ljudmi in je od vseh teh, kakor se govori, stalne mesečne nagrade dobivalo, da je k hudodelstvom
Tega se je Gašpar razveselil ter je veselo prikimal; tudi pri srcu mu je postalo tako lahko, da se je veselo s svojimi jasnimi očmi na patra ozrl.
Gašpar je šel z lepo nado domov, da bi še to in lino vravnal in vse niti in vezi porezal, ki bi ga utegnile na svet in na posvetno vezati. Tako tudi mora biti, če hoče kdo v samostan iti in tam ostati.
Doma je Gašpar odločno naznanil, da hoče menih postati. Zavoljo tega so so mu nekteri še bolj priklanjali, drugi pa so z glavami zmajevali in fcl na ušesa šepetali, saj do pravega župnika tako ne bi nikoli spravil. Zato pa se (iašpar ni nič zmenil, ker je vedel, da vsem ljudem ne more nihče vstreči. Sel je tudi, kakor se spodobi, v farovž, ter je povedal, kaj namerava. In ker je bilo lepega jesenskega dneva popoldne, bili so ondu tudi gospodje iz soseščine. Ko je (Jašpar tem pripovedoval, da hoče menih postati, nasmejala ste se mu glasno dva gospoda in mu začela tako neslano odgovarjati, da je častitljivi župnik vstal in šel z Gašparjem v vi-t. Tii sta postala pod gostim drevjem, kterega je že jesenski veter mnogiii listov oropal.
(Dalje prili)
molčalo, o kterih so jim javili poškodovani ljudje. Kdor je bil v Budapeštu okraden, se je smel že zanesti, naj tudi še tako določno popiše žepnega tatu' da ne bo nič več videl niti blaga niti tatu. Že na spomlad se je čulo, da hočejo redarje preosnovati v orožnike in jih vzeti v državno službo, le da bi bili za javno varnost bolje preskrbljeni. Sedaj še le se je preiskava začela proti sumljivim, podkupljenju pristopnim policijskim uradnikom in jo že tudi nekoliko vspeha imela. Odpuščena sta do sedaj iz službe dva koncipista, ki sta dotične naznanila v koš metala, namesto da bi bila preiskovanje pričela, in pa nek policijski sovetnik, ki je vse takošne akte nerešene v arhiv pošiljal. Kakor se poroča, je še silno veliko druzih, ki so denar jemali od žepnih tatov in goljufov pri igri za molčanje in podporo.
Tnanje države.
Na Nemškem je izmrla že zopet ena vladarskih rodovin; starejo linejo Welfov položili bodo z nedavno umrlim vojvodo Brmmschtveifiskim v grob, in vojvodstvo je zapuščeno brez pravega naslednika. Vojvoda Viljem Braunschweigski je bil najstareji vladar v Evropi glede vladanja, kajti celih 53 let vodil je politično in gospodarsko prebivalce svojega vojvodstva, ki so bili prav srečni in zadovoljni z njim in njegovo vlado. Doživel je visoko starost 78 let. Kar je iz njegovega življenja znamenito, je bila njegova vstrajnost, s ktero je trdovratno branil samostojnost svoje armade, ki seveda ni bila ravno velika. Obsega namreč en polk pehote, en polk „črnih huzarjev" in eno baterijo topničarjev. Ta mala peščica vojakov ostala je do danes samostojna. Le toliko je pripoznal, da ima nemški cesar vrhovno povelje čez njo, več pa le za las ne. Sam pa je bil pruski general in v avstrijski vojski pa posestnik 7. polka čeških dragoncev. Glede nasledništva se govori različno. Vojvoda je umrl namreč v samskem stanu brez otrok. Nekteri mislijo, da bo prestol zasedel njegov sorodnik iz mlajše linije vojvoda Cum-berlandski, drugi, ki se na postavo opirajo, pravijo, da bodo vladanje prevzeli prvi dostojanstveniki voj-vodine, dokler da deželni zbor ne izvoli novega vladarja iz kake nemške vladarske hiše, ki sedaj nima prestola. Pa težko če ne, da bode tukaj Bismarck na noge stopil in pokazal, kako in kaj. Vsaj prvi koraki njegovi v tem oziru, s kterim se je v imenu nemške države polastil vojvodovega posestva v Sle-ziji ležečega, kažejo, da bo Prusija prvo besedo govorila in morda še celo poreče: „Prvi in pravi ded sem jaz!"
Katoliki zmagali so pri občinskih volitvah po Belffiji v naslednjih mestih: Briigge, Nivelles, Hali," Cudenarde, Grammont in Purnes. Liberalce so volila mesta: Mons, Branie, Jemappes, Jedoigne, Ostende, Marche, Dixmunde, LiUtich, Namur, Four-nai, Eochefort, L6wen in vsi okraji Bruseljski razun Etterbecka. Dalje so liberalci zmagali v Arlonu, Verviersu, Dinautu, Diestu in Virtonu. Tudi Bruselj in Antwerpen ostala sta liberalna. Bodo že videli, kaj bodo dosegli. Že sedaj obrnili so tjekaj anarhisti svoje z dinamitom napolnjene roke, da jih mora angleška policija ondi zalezovati, kaj hujšega pa še pride, kedar se bo belgijska liga v Parizu zadosti trdno čutila, svojo domovino javno napasti in vstavno kraljestvo pregnati.
Kakor se kaže, Avstrija nikakor ne misli s Turčijo preveč potrpežljivosti imeti, glede dode-lanja železnične zveze iz Skopljega do Vranje, t. j. zvezo turških železnic v Macedoniji zvršiti s srbskimi, ki so v naravni dotiki z avstro-ogerskimi. Poslala ji je namreč že drugo pisanje, v kterem prav odločno tirja, da naj se takoj dela poprime. Da je tukaj za avstrijskim ministrom Srbija skrita, ki Turčijo dreza, je očividno, če tudi mora Avstriji sami na tem ležeče biti, da se čem prej tem bolje tudi po suhem približa egejskemu morju s svojim blagom, kakor je to po mnogi daljši mokri poti, po morji že storila. Iz Trsta gre vsak teden po enkrat težko obložen Lloydov parnik na grško zemljo, za ktero dolgo pot (skoraj devet dni) potrebuje, ker se med potom tudi po važnejih dalmatinskih in albanskih tržiščih ob morji ležečih mudi. Brzovlaku ne bo potreba toliko časa, če tudi je, recimo, z Dunaja v Solun skoraj trikrat tako daleč, kakor z Dunaja v Trst, kamor poštni vlak v 18 urah pride. Trikrat 18 bilo bi 54, ali recimo tudi, da bi potreboval 60 ur; kar bi bilo še le poltretji dan. Ce tudi se ne da tajiti, da je vožnja po železnici mnogo dražja, kakor po vodi, je prva trgovcu, ako morda že na blago čaka, ugodneja mimo poslednje, kajti pri trgovcu je tudi čas denar in tega si tukaj pridobi silno veliko. Avstrija na noben način ne bo in tudi ne sme odjenjati od začete tirjatve, kajti dotična n-oga od Skopljega do Vranje ob srbski meji še to-iko ne bo dolga, kakor je na državni železnici po Gorenjskem od Ljubljano do Kranjske gore, ki se v enem letu igraje lahko dodela.
Srbskim, izseljencem po Bolgarski in po Turškem se jako slabo godi. Bolgarska vlada jim je dovolila bivanje na svoji zemlji, o kaki podpori pa neče ničesar vedeti. Trdo morajo delati, da sebe in svoje preži ve. Obrnili so se marsikteri že do vse-slovanskega komiteja v Moskovi za podporo, toda, kakor pravijo, niso dobih nič. Eusija za Srbe menda nič več ne mara. Nekaj izseljencev podalo se je celo na daljno pot k znanemu panslavistu Aksakovu za podporo prosit, pa tudi niso nič opravili. Aksakov
jih je nevoljno sprejel in ravno tako odpravil. Le toliko jim je dal denarja, da so zopet domu zamogli. Rekel je, da ga Srbov vedno cela tolpa nadlegovat hodi, ki se za vojvode in enake glave izdajajo, ko-nečno pa niso druzega nego postopači in sleparji. Zarad tega nobenemu več ne dil. Edin srbski izseljenec ali begun je bivši vojvoda v turških vojskah, Peko Pavlovič, ki se mu na Bolgarskem še nekaj človeški godi. Srbska vlada bi ga bila rada spravila pod ključ, ker ji je bil nekaj nadležen postal. Peko Pavlovič je pa nakano o pravem času zvedel in jo je čez mejo pobrisal, kjer mu sedaj bolgarska vlada na mesec po 120 frankov plačila daje za živež; na čigav račun, nam ni znano. Na njegovo premoženje težko, kajti zaplenila ga je srbska vlada; brž ko ne na medvedovo kožo, kajti Peko Pavlovič je neki rekel, da si upa z 800 možmi vso Srbijo narobe presukati.
Iz Londona se poroča, da so v Petrogradii-v neki hiši prišli na sled podzemeljskemu rovu, ki je bil nadeljan v trdnjavo Peter-Pavlovo. S čim je bil rov nabit, ni znano; lahko si pa mislimo, da ali z dinamitom ali pa z nitroglicerinom. Prijeli so vsled tega odkritja tri inostrance in štiri Euse.
Izvirni dopisi.
Iz Vipave, 21. oktobra. {Zopet duhovnih pred sodnijo.) Narodna in verna Vipava začela je odločno postopati proti častiti duhovščini. Pred nekoliko meseci moral se je pred sodnijo zagovarjati naš vele-častiti g. dekan, tožen po nekem tukajšnjem tržanu, kteri se je čutil na časti razžaljenega, da je gosp. dekan o priliki običajnega velikonočnega izpraševanja, ravno ko je slučajno pri njegovi hišni številki bil, navzoče podučeval, kake može naj volijo v razne zastope, ter jih iz verskega stališča svaril, pri navadnih volitvah kakemu brezvercu svoj glas dati.
Naravno je, da je bil toženec zatožbe oproščen, a tožitelj je bil obsojen povrniti vse stroške, kteri so ga stali, kakor se je obče govorilo, lepega pita-nega vola.
Sedel je zopet drugi tukajšnji duhovnik, preč. g. Feliks Knific, beneficijat in šolski katehet, 16. oktobra na zatoženi klopi. Na ovadbo zdravnikov g. dr. Kende iz Vipave in g. dr. Fabijanita iz Ajdovščine tožil ga je namestnik državnega pravdnika zarad brezoblastnega ozdravljevanja kot obrt. Gosp. beneficijat se je pred sodnijo sam vrlo zagovarjal. V svojem jedrnatem govoru je obstal, da je res zdravila dajal, toda le iz prijaznosti in človekoljubja, nikdar pa za plačila. Tudi priče, kterih je bilo okoli petnajst zaslišanih, so vse s prisego izjavile, da so homeopatične zdravila od zatoženca res prejele, toda vselej brezplačno. Ker je še toženec v daljni razpravi jasno dokazal neškodljivost homeopatije, ktera ne more nikdar smrti človeka povzročiti ali pospešiti, ga je slavno c. kr. sodišče, v obče veselje konservativne stranke, čisto nekrivega spoznalo.
Star pregovor pravi: „V tretje gre rado." Ea-dovedni smo, nad kom izmed čast. duhovščine se bodo Vipavski liberalci v tretje blamirali.
Leskovec, 20. okt. Kakor ugoden za naše vinograde je bil september, tako neugodna je bila prva polovica meseca oktobra. Dež vrh dežja in vsaki dan dež! K sreči vendar ni bilo premrzlo in da je dež večkrat prenehal, če tudi je deževalo vsaki dan. Mnogo ljudi je vendar s trgatvo čakalo pričakovaje boljših časih; in res pretekli teden je bil še precej ugoden, in ta teden smo sploh najbolj trgali, beratev tudi sploh dokončali, le črnina je tu pa tam še zunaj.
A kakošno bode vince, vas skrbi! Tudi nas; ravno tak ne bode, kakor lansko, a upamo, da tudi slabo ne ker, grojzdje je bilo dozorelo in gnji-lega ni bilo vmes. Za eno leto bo že; Bog daj, da bilo bi drugo leto boljše.
Od Celja, 20. okt. {Posvečcvanje nove farne cerkve v Grižah.) Včeraj dopolnile so se našim sosedom, vrlim Grižanom, njihove srčne želje. Naš mil. in prevzvišeni knezoškof, Jakob Maksimilijan, posvetili so jim iz novega pozidano in srečno dovršeno novo farno cerkev. Spomladi lanskega leta začeli so Grižani svojo staro, tesno in nizko cerkev podirati. 20. majnika 1883 na praznik presv. Eeš-njega Telesa blagoslovili so v škofovem imenu domači župnik vogelni kamen za novo prostornejšo hišo božjo. Do jeseni preteklega leta bila je nova cerkev ne le pod streho, nego tudi vsa obokana ia znotraj osnažena. Letošnjo spomlad naslikal je dobro znani Gemonec, Jakob Brollo, na presnih obokih v prednjem delu cerkve (v presbiteriji) devet angeljev kot vojvodov deveterih angeljskih korov, ostalo cerker
je pa prav lično pobarval in obrisal. Letošnjo leto dali so stari zvonik, ki je edini ostal, od stare cerkve — primerno povikšati in prekriti, ter vso cerkev od zunaj prav okusno osnažiti in olepšati. Začeli so novi cerkvi pa tudi celo novo znotranjo opravo pripravljati. Mizarsko delo izvršuje g. Kalan, pozlatarsko pa g. Krašovic, oba vrla slovenska strokovnjaka iz Celja. Leča je že popolnoma dodelana, veliki altar iz večega, oba stranska altarja M. B. in sv. Jožefa sta pa Se le dobro začeta. Na obiskovalca dela nova cerkev prav dober vtis, ako le na njo ne položi preojstrega stilističnega merila. Za farno božjo službo bo prav dobro služila, ker je visoka, svitla in tako stavljena, da se iz vsakega kota na veliki altar in na leco vidi. Naš mil. in prevzv. knezoškof so včeraj po dokončanem posvečenji prvi iz nove lece besedo božjo oznanovali. Celjski g. opat, kot dekan, so pa potem prvi na novem žrtveniku daritev svete maše opravljali. Za asistencijo in v povikšanje te svečanosti zbralo se je bilo še 14 drugih čč. gg. duhovnikov iz raznih kotov lepe Savinske doline.
Pri obedu so Nj. prevzvišenost naš mil. knezoškof v prelepi napitnici povdarjali, kako jih veseli, da so letos že tretjo, odkar da so pa Lavantinski škof bržčas že 26 novih ali prenovljenih cerkev v svoji škefiji posvetili. Zato so pa tudi domačemu vele-čast. g. župniku Matiju Arzenšeku prav iz srca čestitali, da se jim je posrečilo v tako kratkem času večidel z milodari tako lepo cerkev postaviti in tako okusno okinčati. Po pravici je srce od veselja poskakovalo še posebno zidarskemu mojstru, g. Vinc. Greinu iz Vojnika, ki je novo cerkev prav po ceni pa brez vsake nesreče pozidal. Da se je vsa poštena Griška fara radovala nad včerajšnjim praznikom, ni treba povdarjati. Dovolj to, če omenim, da je 120 belo oblečenih deklic z venci na glavah svečanost po-vikševalo, mlajev in slavolokov pa še prešteti nisi mogel. Možnarjev gromenje je pa to radost še čez meje Savinske doline naznanjevalo. V resnici, dan duhovskega veselja.
Dostavim naj, da tudi pri sv. Joštu na Kozjaku v Novocerkevski dekaniji in pri sv. Križi nad Mariborom postavili ste se letos dve novi cerkvi, kterih pa naš mil. g. knezoškof to leto niso utegnili posvetiti. Zato ste se po njihovem naročilu samo blagoslovili.
DomaČe novice.
(„Društvo rudečega križa") imelo je nedavo volitev svojega odbora, iz kterega se je potem volilo predsedništvo. Za predsednika izvoljen je bil c. kr. vladni svetnik in deželni sanitetni poročevalec dr. Emil vitez Stockl. Za prvega podpredsednika dvorni svetnik grof Chorinskj in c. kr. vladni svetnik baron Pascotini-Juriškovič.
Po tej volitvi zbrali so se 13. t. m. gospodje in gospe, kteri in ktere so v vsaksvojem društvu v odboru, na posvetovanje in dogovor .skupnih zadev. Naj bi se društvo po mogočnosti naraščalo, ki ima tako ljudomil namen zapuščenim in ranjenim vojakom streči in jim z dobrimi deli zmanjševati hude bolečine, ktere so taisti v boji za domovino prejeli.
Marsikdo, ki ima sina pri vojakih, bi mu rad pomagal, recimo, ako bi se pričela vojska, kar pa sam ne more narediti. Vsak tak pristopi naj k društvu „rudečega križa"*, kjer letni znesek 2 gld. znaša in lastna vest dala mu bode spričevalo, da je pomagal svojemu sinu, ako je pristopil k društvu, ki ima tako domoljuben namen in smoter.
Živo se še spominjamo ranjenih revežev, ki so jih leta 1866 iz Laškega semkaj vozili in onih leta 1878 iz Bosne. Tedaj se je društvo še le v svoji pravi luči pokazalo. Pripomagajmo mu že sedaj z raznimi doneski, da se mu bo mogoče ob času potrebe takoj z vspehom svojega posla poprijeti.
(le Celja) se nam poroča: Včeraj o polu dveh zjutraj je umrl obče znan trgovec, g. Franc Kapus v 55. letu svoje starosti. Bil je vedno vrl narodnjak v izgled vsem. Naj v miru počiva!
(Žlahtna plemenska živina) sivega štajarskega plemena, ktero je preteklo soboto c. kr. kmetijska družba prodajala pri ^Bavarskem dvoru" šla je kaj ročno spod rok. Bike so pokupili naslednji gospodarji: Alojzij Lavrenčič iz Postojne, A. Pirnat iz Borovnice, .lernej Jernejčič iz Lazov, Janez Korčar iz Hotederšice, Andrej Kemškar iz Brezovice in Jurij Poljan šek iz Belepeči. Po
telicah so segli: France Oven iz Podsmreke, Jožef Gorše iz Podturna, Štefan Habe iz Koč in B. Kovačič iz Sodražice.
(Sleparija s številkami ga loterijo) preselila se je, kakor je iz nemških novin razvidno, iz Bero-lina, kjer jo je poprej celemu svetu znani slepar Orlice dolgo vganjal, v Budapešt, kjer se h krati dva taka tiča oglašata, da le za tri petkrajcarske marke „numare" pošljeta. Prvi je neki profesor (???) matematike Mihillik, drugi pa Toth. Ta je vsaj toliko pošten, da pove, da jih ne zna izračuniti, temveč jih pošlje na dobro srečo in se imenuje: „Her-ausgeber der „Fortuna" - Lotto - Gliicksnummern! O ti neumni svet! Kje je še tista elektrika, ki bo s svojo lučjo prodrla temo, ktera gosteja kakor Ljubljanska najgosteja zimska megla obdaja še duševni horizont devetnajstega veka, ki si tako s ponosom prideva pridevek „razsvitljenega" „Zabitega" bi se veliko bolj prilegal! Čudom se čudimo, da take sleparije gosposka dovoli. Ees je, da se nihče ne sili denar pošiljati, toda pravili so nam, da slepar spre-jemši tri marke, takoj odpiše naj se mu za „nu-mare", ki že na terno čakajo, toliko in toliko denarja naprej pošlje. Ob enem pošlje nekaj sto tiskanih zahvalnic, od vseh tistih, ki so že na „nje-gove numare" terno zadeli. Kadi verujemo, da je pod takimi okoliščinami za reveža, ki je v denarnih stiskah, skušnjava velika. Naj jim bo tukaj povedano, da so vse tiste zahvalnice izmišljene. Le pišite na kakega takega, ki je na ta način terno zadel in videli boste, da se vam pismo povrne s pripisom: „Hier unbekannt." Le to naj si vsakdo misli, ko bi slepar numare tako gotovo vedel, ki pridejo v terni, bi jih sam raje stavil, kakor pa da z njimi drugim dobrote skazuje, sam sebi pa male groše lovi, ko bi h krati lahko „celo loterijo" zadel! S temi številkami je ravno taka, kakor s cigansko srečo. Ciganka jo za vsakega ve, le za-se ne!
Razne reči.
—	Osem in štirideset milijonov mark znaša premoženje ranjcega vojvode Braunschweig-skega, ktero je t&koj Prusija prevzela v svoje oskrb-ništvo. Vojvoda Kumberlandski je menda že Bis-marku naznanil, ako mu dajo Braunschweig, da pripozna Prusijo in nemško državo za svojo vrhovno gosposko.
—	Kolera nekdaj in sedaj. Ko razsaja ta neizprosljiva morilka po Francoskem in Laškem in smo še vedno tudi mi v nevarnosti pred njo, morda koga zanima poročilo o velikanskih žrtvah, ki so ji pri njenih prejšnjih potovanjih po Evropi padle v žrelo. Posebno kruto je gospodarila kolera I. 1832, ko je zbolelo: v Moskvi 8575 ljudi, umrlo pa 4690, tedaj vsak štirideseti prebivalec. V Petrogradu je zbolelo 9247 oseb, umrlo 4757, vsaka 37 oseba, na Dunaji je zbolelo 3980 ljudi, umrlo 1899, vsaka 75. oseba, v Budapeštijih je zbolelo 2220, umrlo 1401, vsaka 108. oseba, v Pragi zbolelo 3234 ljudi umrlo 1335, vsaka 29. oseba, v Brnu zbolelo 1550 oseb, umrlo 604, vsaka 21. oseba, na Ogrskem je zbolelo 435.000 ljudi, umrlo pa 188.000, vsaka 21. oseba. V Parizu, ki je imel takrat 770.000 stanovalcev, je pograbila kolera v jednem meseci 12.657 ljudi, tedaj 4—500 na dan. Kaj je proti tem strašnim številkam vsa groza, ki jo je letos povzročila kolera v Marseillu, ki ima 330.000 ljudi in je umrlo vsled kolere okoU 480 oseb. Sedanja kolera se do sedaj niti v razširjenosti niti v jakosti ne more meriti s svojo sestro, ki je leta 1882 morila po Evropi. Bog daj, da bi bila tudi zanaprej še bolj prizanesljiva!
—	Za katoliške misij one se je letos nabralo 6.370.516 frankov proti 6.414.438 frankov lanskega leta. Francoska je dala 4.215.224, Italija 446.548, Nemška 391.226, Belgija 333.213, Elzaška in Lorenska 272.949, Severna Amerika 177.851, Angleška 151.229 in Holandija 104.304 frankov. Koliko so zložili katoličanje druzih držav, ni natančno znano.
Telegrami.
Zagreb, 22. oktobra. Klub narodnih poslancev sklenil je izključiti 11 Starčevičancev iz deželnega zbora, potem pa odmah predru-gačiti ondi hišni red.
Line, 21. oktobra. Krajevna skupina nemškega „Schulvereina" prosila je deželni zbor za podpo)-o, dobila je pa ~ ni! Zbor se je danes običajno završil.
Budapešt, 22. oktobra. Ogerski trgovinski minister prepovedal je uvoz prešičev iz Srbije.
London, 21. oktobra. Courbet je vse luke na otoku Formoza obkolil.
Kahira, 21. oktobra. Egiptovska vojska se bo znižala na 3000 mož; vsled tega potrebovalo se bo za vojni budget le še 150.000 funtov sterlingov, kar je vedno še silno veliko za 3000 možakarjev. Policaji se bodo pomnožili za 1200 mož.
Novi Jorl<, 21. okt. V Kartagi Novojorške države pogorelo je 160 ^poslopij, med temi več tovarn in cerkva. Škode je za milijon dolarjev.
Tujci.
20. oktobra.
Pri Maličl: Emaniiel Rieker, fabrikant, z Dunaja. — C. Makeseh, trgovec, z Dunaja. — pl. Sehiwitzliofen, zasebniea, iz Gradca. — Tranc Prandstettev, asok. tajnik, iz Gradca. — R. E. Ulrieh, trg. pot., iz Gradca. — Josip Bauer, trg. pot., iz Gradca. — Robert pl. Kliiber, častnik, s soprogo, iz Baden-Badena. — Slavko Flis, učitelj, iz Šmarja.
Pri Slonu: Grofinja Crennville, zascbnica, s sinom, z Dunaja. — Ernst Briimer, trgovec, z Dunaja. — Adolf Selie-bath, trgovec, iz Trsta. — Jos. de Ciscutti, pos. gledišča, iz Pulja.
Pri Južnem Icolodvoru: Avg. Holdefleiss, trgovec, iz Meissena. — Koschir, posestnik, iz Wartenberga.
]>iinaj8ka borza.
(Telegraflčno poročilo.)
22. oktobra.
Papirna renta po 100 gld.....80 g!. 95	kr.
Sreberna „ „ „ „ . . . .	82 „	10	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 103 „	1,5	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95 „	9.5
Akcije avstr.-ogerske banke . .	860 „	—	„
Kreditne akcije............287	„	—
London.......121	„	95	„
Srebro........._	' ^
Ces. cekini.......5	„	78	„
Francoski napoleond......9 „	69	„
Nemike marke......59	„	85	„
Od 21. oktobra.
Ogerska zlata renta . . . .	123	gl.	—	kr
„4% . . . .	93	„	40	„
papirna renta 5% . . .	88	„	80	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	105	„	75	„
„ Landerbanke.....105	„	—	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	567	„	—	„
„ državne železnice ....	302	„	30
Tramway-dru8tva velj. 170 gl. . .	214	„	50
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	124	„	25	„
„ „ „ „ 1860 . 500 „	135	„	30	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	173	„	—
„ „ „ 1864 . . 50 „	171	„	50	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	178	„	—
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	—	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	18	„	50	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	109	„	50	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	105	„	25	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	50	„
V bukvami „Styria" v Gradcu je izšel in je v KatoliiJil Bukvami na prodaj:
^^t. JTosef-KaleiKler
lass.
Kazalo: Alphabetisifhes Vcrzeielmiss der Heiligen. — Briefpost-Bestimmungen. — Erziililungen. — Kaiserreise 1883. — Mass- und Gcwiehtswesen. — Postwesen. — Telegrafen-vvesen itd.
Podobe: Sv. Jožef. — Sliko cesarjevega popotovanja leta 1883. — Razne slike k povestim itd. — Med drugimi se tudi nahaja dobro zadeta slika prihodnjega knezo-škofa Ljubljanskega prečast. gosp. dr. Jakopa Mišje.
Cena 40 kr., po posti 10 kr. več.
Zur Congrua-Frage
des
katliolischcn Scclsorgc-Clcrus in Oesterreich.
Von
J. Mjirtiiit,
Wcltpriester.
Tretji pomnoženi in popravljeni natis, 416 strani v osmerki 1 gl. 50 kr., po posti 10 kr. več. Kakor je bilo že v „Slovcneu" naznanjeno, je spisatelj to knjige, izišle pod tujim iin«nom „Martini", prečast. gosp. dr. Mišja, prihodnji škof Ljubljanski. — Prečastito duhovstvo Ljubljanske škofije zna toraj to delo na novo in bolj zanimati, kakor pred, dasiravno je vsebina sama vsega pozora vredna.
K naročevanju se priporoča
Katoliška Bukvama v Ljutljani.
za leto 1885
bode izdalo
vredništvo „Jurja s pušo".
Obsegal bode do 200 strani z ilustriranimi humoreskami, šaljivim berilom in inserati od zadej, kteri se bodo po nizki ceni računali za celo ali pol strani. Izšel bode prvo dni decembra 1.1., cena mu bode samo 50 kr. Naročnina naj se pošilja vredništvu „Jurja s pušo" v Trst.	(3)