UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : 5 : sprejemajo. : : naročnina : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 -80; za Nemčijo celoletno K 26'10; za • • ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* / .* ob pol 11. dopoldne. \ \ \ UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Stev. 6, II., in uraduje za stranice od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. .................. Štev. 287. V Ljubljani, v torek dne 21. majnika 1912 Leto II. Ljubljanska občina in delavstvo. Liberalna stranka je v ljubljanskem občinskem svetu odložila ovčji kožuh in razodela svojo volčjo naturo. Z odklonitvijo Kristanovega predloga, ki je zahteval občinsko zaščito delavstva pri delili, ki jih mesto oddaja, je dokazala, da je za najpohlevnejšo socialno politiko nesposobna. To je na vsa usta izpovedal libe-ralni poročevalec g. Štembov, ki je dejal, da Preko delavskega varstva, ki ga predpisujejo državni zakoni, občina ne more. Na mnogih zgledih, ki bi jih lahko še poljubno pomnožili, smo pokazali, da občina ne gane z mezincem za delavstvo, ker magistratih gospodje nečejo. Zato ne morejo, ker nečejo! Liberalna večina v občinskem svetu se je udala g. Pammerju, ki ga delavci Kranjske stav-oinske družbe najbolj poznajo. Brez težav je na njegovo besedo odbila in odrekla to, kar se drugod konservativne in antisemitske občine sramujejo odrekati delavstvu. Poslušala je nje-8pv nasvet in si nakopala sramoto na glavo. P- Pammer je šei naj večjega stavbinskega podrtja v Ljubljani. Ce bi bilo v njem le polovico toliko komunalne politične izobrazbe, koliko !_e blaznega sovraštva do delavskih organizacij, ce bi se v javnih vprašanjih spoznal toliko, kot v Preganjanju in šikaniranju delavstva, bi se bil Kotovo zanimal za spomenico, ki jo je predloga draždanska zveza stavbnih podjetnikov sa-skemu finančnemu ministrstvu in ki obsega sledečo prošnjo: »Visoko ministrstvo izvoli v prihodnje pri °ddaji stavbnih del sprejeti v pogodbe — naj-Prvo za poskušnjo — mezdno klavzulo, ki zasuje podjetnika na izplačevanju določene mezde. Za praktično izvršbo bi bilo priporočati, da s" najprvo določi mezda za zidarje, tesarje in stavbene rokodelce, izpod katere podjetnik ne snte. Določitev je poveriti, če ne obveljajo od Podjetniške zveze določene mezde, obrtnemu sodniku, kateremu ne bo delala velikih preglase, če pritegne podjetniške in delavske svetovalce iz dotičnih panog . . . Podpisano načelstvo se ne udaja upanju, da tako postopanje odstrani vse mezdne dife-rei,ce. ampak pričakovati je, kakor je pokazala tudi izkušnja v drugih deželah, da se prepreko mnogi spori in pa umazana konkurenca, ki se razvija v časih gospodarskega zastopa z n,a,yševanjem mezd . . .« >e bi gospodu Pammru protidelavsko so-vrastvo ne bilo zatemnilo pogleda, bi sam leliko spoznal, da je nestalnost delavske mezde glavni Izvirek nedostojne konkurence, ki ga skušajo Vse solidne firme zamašiti, in bi se bil toplo za- za delavsko klavzulo, ki jo je sodrug Etbin Kristan predlagal in ki bi ščitila delavstvo pred brezmejnim izkoriščanjem, solidna podjetja pa Pred umazano konkurenco. S svojim ravnanjem je gospod Pammer razodel prav veliko svojo nevednost in vrhutega navalil še na podrtje, kateremu načeluje, težak sum, da spada !r>ed tiste firme, ki konkurirajo z nečloveškimi niezdami in s pregnanim delom zaposlenega del;, vstva, sum, ki ga delavstvo Kranjske stav-binke družbe vsak hip leliko potrdi. Ampak pri vsej reči ne gre toliko za nevednost in instinktivno mržnjo delavstva, utečeno v gospodu Pamincrju — zakaj iz kapi- ČMILE ZOLA: Rim. »Da, malokdaj rabitn železnico, rajši se Vozim z vozom. To pribavi mojim konjem nekoliko gibanja. Saj veste, opravkov imam tukaj, dolgo stavbinsko zadevo, s katero ne gre favno najbolje. Zato moram kljub pozni letni l‘Obi pogosteje prihajati sem, nego mi je ljubo.« Pierre je pač poznal to zadevo. Boccanere -s° morali prodati krasno vilo, ki jo je bil dal neki kardinal, njihov praded, tukaj zgraditi po tlaertih stavbenika Giacomo della Porte v f!Iugi polovici šestnajstega stoletja. Bilo je krajnsko letno stanovanje s čudovitim senčnatim revjem, z bukovimi gaji, vodnimi bazeni, z odopadi in zlasti s teraso, ki jc bila glasovita ned vsemi, kar jih je bilo po deželi. Kakor pred-p0rie, je štrlela v rimsko kampanjo, katere brezkončna planjava sega od sabinskih gora do Peska sredozemskega morja. Pri delitvi je do-^*a Benedeta od svoje matere velike vinograde izpod Frascatija; grof Prada jih jc dobil *°t njeno doto ravno tisti trenotek, ko se je azširila kanmitna blaznost tudi preko pokra-*ne. Prada si je tedaj izmislil, da zgradi tu-r?i cel okraj meščanskih vil po vzorcu onih, I jnaše bližnjo okolico pariško. Ali oglasilo se 'e malo kupcev, pridružil sc je finančni po-, ni; in tako je s trudom likvidiral to zoprno T^jetje; svojo ženo jc bil že pri ločitvi odškodoval. . »In potem«, je nadaljeval, »prihaja in od-naja človek z vozom, kadar hoče, sicer je pa 'l|ženj železnice. Tako imam danes sestanek s Podjetniki, izvedenci, odvetniki, pa ne vem, ^ako dolgo bom imel opraviti . . . Čudovita •emlja, kajneda? V Rimu imamo razlog, da smo ‘°"osni nanjo. Dasi imam ta hip tukaj neprijet-vendar ne moreni priti nikoli sem, ne da 1 "h srce utripalo od radosti.« n Povedal pa ni tega, da je bila Lizbeta Kauff- annova njegova prijateljica, kakor jo je irne- talistične Galileje ne more za delavstvo nič dobrega priti. Zadeva je mnogo sramotnejša za liberalno večino, ki je pogreznila svoje roke v hlačni žep in izjavila: Za delavstvo nič; ne moremo! Škandal je za ljubljansko občino, da za delavstvo še tam nič ne skrbi, kjer je ta skrb nič ne velja. Stališče, da je za delavstvo že dovolj poskrbljeno v državnih zakonih, je ne-dostojnost brez primere in kdor le količkaj pozna skromnost in zaostalost avstrijske socialno politične zakonodaje, se ne more dovolj načuditi socialno-politični brezbrižnosti in impotenci liberalne večine, iz katere diha odkrita sovražnost do delavstva. Pruskim ministrom ne more nihče očitati ekscesivnega delavskega prijateljstva; ampak pruski ministri, izvrševalci brutalnega junker-skega režima, so naravnost socialno - politični revolucionarji v primeri s socialno-politično zakrknjenostjo naših občinskih liberalcev. Pruski trgovinski minister Brefeld je izjavil, da dobe državna tiskarska naročila le take firme, ki so pismeno pritrdile tiskarskemu tarifu; država, ki je v rokah do kosti konservativnega ministra, zastavlja svojo veljavo kot naročnica za tisti mezdni in socialnopolitični minimum, ki si ga je delavska organizacija priborila — občina, nad katero gospodarijo liberalci, neče obrniti svojega močnega posrednega vpliva delavstvu v prid, neče postaviti mej izkoriščanju in izmozgavanju. Socialna brezvestnost liberalne večine v občinskem svetu je kriva, če se bodo pri kanalizacijskih delih ponovile škandalozne razmere, ki so vladale pri zgradbi Gruberjevega kanala, ko je delavstvo stanovalo kupoma po smrdljivih, proti vremenu nezavarovanih brlogih; ki so bila prenočišča in stranišča obenem, ko so se za pregnano in presiljeno delo plačevale mezde, ki so zvabile s ceste le proletarca. ki ga je že gladna smrt davila za goltanec in ki je spet ubežal iz tega pekla, ko je za najhujšo silo potolažil želodec. Škandal, ki ga je povzročila liberalna večina v občinskem svetu ljubljanskem, je tem hujši, če pomislimo, da plačuje mesto svoja naročila z denarjem, ki ga po ogromni večini znaša delavstvo, in če si predočimo bahave besede, s katerimi se je liberalna stranka dobrikala delavstvu pred volitvami. Noben zaveden delavec ni pričakoval od liberalne stranke delavske politike, ampak med delavsko politiko in med najnovejšo nespodobnostjo liberalne stranke zija tako široka vrzelj, da je še tako gostobesedna hinavščina ne more prekriti! Avstrijsko uradovanje. Zadnji teden je bila na Dunaju pred nekim okrajnim sodiščem obravnava, kakoršnih je na tisoče — in vendar vse drugačna. Obtožen je bil takorekoč neki rnedicinec, ki so ga zasačili, ko jc v dvorani za predavanja svojemu tovarišu ukradel zimsko suknjo. To je v današnji družbi res vsakdanja reč. Tudi povod je bil zelo navaden, najnavadnejši, ki se more sploh misliti v kapitalistični družbi. Ime mu je beda. Ubogi študent je stradal in ni imel pristrešja. Po dnevi je gledal, če se je mogel stisniti v kakšen kot, da je malo zadremal, ponoči je taval po ulicah, posedal po klopeh v samotnih parkih in pazil, da bi ga ne zasačil kakšen stražnik. Jedel je, če je mogel dobiti kje kakšne — odpadke. Pa tudi do teh se ne pride lahko. Njegov oče, ru-sinski duhovnik nekje v Bukovini, v majhni noval, preko poletja v eni novih vil. Tukaj je otvorila svoj dražestni umetniški atelje in obiskovala jo je vsa kolonija tujcev; ta je trpela nepravilnost njenega položaja zaradi njene veselosti in njenega slikarstva, ki je ravno zadostovalo, da je mogla biti neodvisna. Potolažili so se celo zaradi njene nosečnosti. Pred štirinajstimi dnevi se je vrnila v Rim, kjer je povila debelega fantka, kar je razvnelo zopet po belih in po črnih salonih najstrastnejše blebetanje o predstoječi razporoki Benedete in Prada. Nedvomno je prihajala grofova ljubezen do Frascatija od nežnih spominov in od velike, ponosne radosti, katero 11111 je vžgalo rojstvo sinovo. Pierre, ki je čutil zaradi svojega instinktivnega sovraštva do denarja in plena željnih ljudi v Pradovi navzočnosti vedno nekaj neprijetnega, mu je vendar hotel vračati njegovo popolno ljubeznivost, pa je vprašal za njegovega očeta, starega Orlanda, junaka osvojitve. »O, ne oziraje se na njegove noge, se 11111 godi imenitno. Še sto let doživi. Ubogi oče! Veselil bi se bil, če bi ga bil mogel to poletje naseliti v katero teh malih hiš! Toda on ni hotel; trdovratno se drži sklepa, da ne zapusti Rima; prav tako je, kakor bi se bal, da bi mu ga lahko zopet vzeli v njegovi odsotnosti.« Na ves glas se je zasmejal. Le 011 sam se je razveseljeval ob teh šalah o junaški, iz mode prišli dobi neodvisnosti. Potem je dodal: »Šele včeraj je z menoj govoril o Vas, gospod abbe. Čudi se, da Vas ni nič več videl.« To je zabolelo Pierra. zakaj zaljubil se je v Orlanda s spoštljivo nežnostjo. Izza onega prvega obiska je bil dvakrat pri njem, in obakrat se je starec branil govoriti z njim o Rimu, dokler bi ne videl, ne slišal, ne razumel vsega. Pozneje, kadar bosta mogla oba izvajati svoje sklepe, bi bil čas za to. »O, prosim,« je vzkliknil Pierre, »izvolite mu povedati, da ne pozabim nanj, in če ne hitim s svojim obiskom, je le zato, ker ga hočem za- službi, ima še šest drugih otrok, pa mu ni mogel dajati podpore, ki bi kaj zalegla. Študentov želodec se je že precej navadil stradati, kar brez vsake jedi mu pa vendar ni bilo prebiti. Čim bolj so se dijaku predle pajčevine po želodcu, tembolj so mu prihajale nenormalne misli v glavo. Zdravniki pravijo, da se človeku ob prehudem stradanju lahko momentano zmeša. Kdor še ni poizkusil stradanja, nemara ne verjame; kdor ima kaj izkušenj, pač nič ne dvomi, da je mogoče. Tako je prišel tudi študentu trenotek, ko najbrže ni vedel, kaj počenja. Pograbil je tovariševo suknjo in jo hotel odnesti. Morda si je mislil, da si bo lahko kupil mnogo kruha, če jo bo mogel prodati; morda je mislil kaj druzega, morda ni mislil ničesar. Suknje ni odnesel, ker so ga takoj prijeli. In potem je prišel pred sodnika. Dijak je imel izvrstna izpričevala in izvrstne izpite. Godilo pa se mu je hujše kakor cerkveni miši. Včasi kar po cele dni ni ničesar okusil. In izvedenci so dejali, da se mu je vsled stradanja in vsakovrstnega pomanjkanja momentano omračil um. Na podlagi tega je bil obtoženec oproščen. Kljub temu je bil na obravnavi nekdo obsojen. Pač le moralno, ali temeljito. Vsega študentovega stradanja namreč pravzaprav ni bilo treba. Ne da bi imel lahko paradiž na zemlji, ali vsaj najnujnejši vsakdanji kruh. Dovoljen mu je bil namreč štipendij, le da mu ga visoko bukovinško namestništvo — ni izplačalo. Imel je štipendij na papirju; denar je ležal — in morda še leži — pri namestništvu, odkoder ni bilo cele mesece na njegove prošnje in na urgence nobenega odgovora. Obsojen je bil slavni uradni šimelj. Kdor misli, da se je ta živalica vsled one obsodbe naučila hitreje... ne dirjati, ampak vsaj stopati, je pa vendar velik fantast. Za varstvo delavskega življenja. Socialno demokratični poslanci Mu-chitsch. Pongratz, Resel, dr. Schacherl in tovariši so vložili v petek na justičnega ministra naslednjo interpelacjo. ki zahteva kazensko preiskavo proti obratnemu vodstvu tovarn alpinske montanske družbe v Donawitzu in ki je zbudila splošna pozornost. V tovarnah alpinske montanske družbe v Donawitzu ne mine skoraj dan. da se kdo izmed delavcev ne bi poškodoval bolj ali manj težko, a tudi smrtne poškodbe niso nič izrednega. Glavni vzrok je 12urni delovni šiht, ki delavstvu popolnoma utrudi in otopi telo in duh. dalje nezaslišno. rafinirano preganjanje k vedno večjemu proizvajanju. Posledice tega priganjanja se čutijo od inženirjev do pomožnih delavcev, in na ljubo vedno večji produkciji se prezirajo najenostavnejše in stune ob sebi umevne varnostne odredbe za življenje in zdrave ude zaposlenih. V sredo. 15. maja, se je zgodila v valjar-nici nezgoda, ki je ena izmed najstrašnejših, kar se jih je pripetilo v zadnjem času. Trije stavbinski delavci betonirajo tla. da se postavi nov stroj. Nad njihovimi glavami pa prevažajo beležareče. velikanske železne kosove, ki tehtajo po 1000 kg. Ob pol 5. popoldne je vodja pri prevažanju napačno prijel za vzvod, in razbeljena. 4000 kg težka železna masa pade na te tri delavce! Dva sta se rešila. Tretjemu dovoljiti. Ali nikakor ne odpotujem, ne da bi mu povedal, kako močno me je ganil njegov sprejem.« Oba sta šla počasi po napeti cesti dalje; vila se je med nekaterimi novimi vilami, ki niso bile niti vse gotove. Ko je Prada zvedel, da se je prišel duhovnik predstaviti kardinalu San-guinettiju, se je začel smejati. Bil je zopet lju-beznjiv volčji smeh, ob katerem se je razgrnilo njegovo belo zobovje. Seveda, tukaj jc, odkar je papež bolehen... O, našli ga boste v lepi mrzlici!« »Zakaj pa?« »Ker niso danes dopoldne vesti o zdravju Svetega očeta nič kaj dobre. Ko sem zapuščal Rim, se je raznašala govorica, da je imel strašno noč za seboj.« Na ovinku ceste se je ustavil pri stari, mali kapeli, ki se je dvigala v samotni, žalobni milini na robu oljčnega loga. Tik poleg je bilo napol razpadlo zidovje, nedvomno nekdanje župnišče. Velik, grčast duhovnik nerodnega prstenega obraza je stopil iz njega, in preden se je odstranil, je zaprl vrata in dvakrat obrnil ključ. »Poglejte«, je grof porogljivo nadaljeval, »tukaj je eden, ki 11111 mora prav tako močno utripati srce. Gotovo gre po vesti k Vašemu kardinalu.« Pierre je presenečen pogledal duhovnika. »Poznam ga,« je dejal. »Gotovo je tisti, ki sem ga videl dan po svojem prihodu pri kardinalu Boccaneri. Prinesel 11111 je košarico smokev, proseč ga za dobro izpričevalo za svojega mladega brata, ki je prišel zaradi neke nasilnosti, zdi se mi zaradi noža, v ječo. Kardinal pa je brezpogojno odklonil izpričevalo.« »Nič ne dvomite, on je, zakaj včasi je po-gostoma prihajal v vilo Boccanera, kjer je bil njegov mlajši brat za vrtnarja. Dandanes pa je varovanec in kreatura kardinala Sanguinettija. . . . Oh, ta Santobono je čudna prikazen, kakršnih pač nimate na Francoskem. Povsem sam živi v tem podirajočem se stanovanju in oskr- je padla razbeljena klada na noge. obleka mu je zgorela na telesu, kosti so se spremenile v pepel, pet minut je vpil nesrečnež kakor blazen. potem je bil mrtev. Čez 10 minut so z vzdigom odstranili razbeljeno klado. Nesrečni delavec je bil ožgan tako. da ga ni bilo mogoče več spoznati, od posameznih kosti so ostali le kupčki pepela. Enaka grozna nesreča bi bila lahko zadela tudi ostala dva delavca. Zgodila se je vsled tega, ker je vodja pri prevažanju napačno prijel za vzvod. Ali kriv ni on, nego obratno vodstvo alpinske montanske družbe, ki je nastavilo vsled bolezni dveh izprašanih voditeljev dva neizprašana voditelja za delo, ki je tako odgovorno. K temu se pridruži še zločinski sistem priganjanja, da morajo delati stavbinski delavci v času. ko prevažajo nad njihovimi glavami razbeljeno železo. I ak roparski sistem povišuje seveda dividende akcionarjev alpinske montanske družbe in zadovoljuje te gospode. Ostalo prebivalstvo je ogorčeno, ako vidi. da je vsako minuto ogroženo življenje in zdravje tisočerih delavcev. da se dogajajo taki slučaji pred očmi oblasti, da se zanemarjajo vse varnostne odredbe vzlic obrtnim nadzornikom. Tudi sodišča so doslej popolnoma odpovedala napram alpinski montanski družbi, kakor bi bile kazenske določbe o varnostnih odredbah za zdravje in življenje brezmočne za člane alpinske montanske družbe. Pod pretresljivim utiskom grozne smrti onega nesrečnega stavbinskega delavca vprašamo gespoda justičnega ministra: Ali hoče gospod justični minister takoj vse potrebno ukreniti, da bo c. kr. državno pravdništvo v Ljtibnu kar najbolj natančno preiskalo grozno nezgodo v Donawitzu z dne 15. maja. in da se ne da oplašiti pri kazenski preiskavi od nobenega, še tako vplivnega or-gana alpinske montanske družbe? Hrvaška in Turčija. Proti nasilstvu in postavolomstvu. Na velikem shodu belgrajskega delavstva. o katerem smo priobčili poročilo v soboto. je bila sprejeta resolucija, ki se je poslala mednarodnemu socialističnemu tajništvu v Bruselj. Ta resolucija se glasi: Belgrajski proletariat, zbran dne 4. maja 1. 1912. na velikem javnem shodu v dvorani socialističnega Delavskega doma, ki je slišal poročila sodruga Juraja Demetroviča. delegata bratske hrvaške socialne demokracije, in sodrugov poslancev Dragiše Lapčeviča in Triše Kacleroviča o politčni situaciji in o položaju delavskega razreda na Hrvaškem in v Turčiji. konstatira, da vodijo avstroogrski oblastniki na Hrvaškem in mladoturški rut Turškem proti narodom tiransko politiko v pravem zmislu besede, politiko, s katero uničujejo njihove temeljne državljanske in človeške pravice ter ovirajo vsak kulturni razvoj; nadalje konstatira. da tlačiijo vladajoči razredi s pritiskom na vse strani, proti vsem opo-zicionalnim elementom, v prvi vrsti in predvsem delavstvo in davijo socialno demokratično gibanje, ker je to v obeh deželah pred- buje prastaro kapelo S. Maria dei Čampi, kamor ne pride človek niti trikrat na leto k maši. Da, to je prava sinekura, ki mu s tisoč franki na leto omogoča, da živi kakor filozofičen kmet in goji precej veliki vrt, ki ga vidite tam gori med visokim zidovjem.« Zares se je raztezala ograja preko klanca za župniščem skrbno zaključena, kakor okrog zavetišča, kamor ne sme niti oko pogledati. Videti ni bilo ničesar kakor nad levim zidom krasno smokvo, velikansko drevo, čigar visoko listje se je črno odražalo od jasnega neba. Prada je šel zopet dalje in govoril o Santo-bonu, ki ga je očitno zanimal. Bil je patriotičen duhovnik, Garibaldanec. Rojen v Nemiju, v tem še vedno divjem kotu albanskega pogorja, je pripadal ljudstvu, živel še vedno blizu zemlje, vendar pa je bil študiral in je vedel dovolj o zgodovini, da je poznal nekdanjo veličino Rima in sanjal o preustanovitvi rimske države v prid mladi Italiji. Vdal se je bil strastni veri, da more samo velik papež uresničiti te sanje, tako da se polasti oblasti in potem osvoji vse druge narode. Kaj bi bilo enostavnejšega, ko vlada papež mi-Ijone katoličanov? Ni li polovica Evrope njegova? Francija, Španija, Avstrija se vdajo, čim opazijo, da je močan in da poveljuje svetu. Kar se tiče Nemčije in Anglije, protestantovskih dežel, sc neizogibno osvojita; saj je papeštvo edini jez, ki se more postaviti zoper zmoto, in danes ali jutri se ta raztreska ob njej. Kljub temu se je politično izrekel za Nemčijo, kajti mislil je, da se mora Francija zdrobiti, potem šele plane papežu v naročje. Tako so se pehala nasprotja in blazne fantazije po tej srboriti glavi, v kateri so gorele misli in se vsled prvotne surovosti plemena hitro izpreminjale v nasilstvo. Bil je barbar iz evangelija, prijatelj revežev in trpinov, iz družine onih prenapetih razkolnikov, ki so sposobni velikih kreposti in velikih zločinov. Straža vseh opozicionalnih elementov, ker ie to najbolj neustrašna vojska, ki nevtrudljivo varujoča razredne interese delavstva sočasno vodi boj za popolno svobodo in avtonomijo narodov; protestira proti politiki avstro-ogrskih in turških oblastnikov, ki je tako uzurpatorska, nasilna, barbarična. da je v dvajsetem stoletju celo v sramoto kapitalističnemu režimu; pošilja svoje bratske pozdrave proletariatu na Hrvaškem in na Turškem, ki je v nevarnem vojnem položaju in ga poživlja, da vztraja v svoji borbi, ker je na pravi poti. in ker bo imel na svoji strani simpatije iri podporo vse socialistične internacionale; izjavlja, da nastopa mednarodni socialistični proletariat tudi topot bolj energično in odkritosrčno od vseh drugih za svobodo davljenih in tlačenih narodov, in dodaje obenem, da bo njih popolna svoboda, avtonomija in možnost kulturnega razvoja zajamčena edino v tisti družbi, po kateri stremi naša internacionala: V socialistični družbi; izraža svojo odločno željo, da bi se prekinjeno delo balkanske internacionale čimprej nadaljevalo potom balkanskih konferenc socialističnih strank; sklepa, da se ima ta resolucija poslati mednarodnemu socialističnemu tajništvu in od njega objaviti vsej evropski javnosti. Živela mednarodna solidarnost proletariata vsega sveta! Živio balkanski proletariat! Živela federacija svobodnih balkanskih narodov! Ljubljana in Kranjsko — Kleikalno vpitje. Kedar preti klerikalizmu skeleč udarec po glavi se potuhne, nastavi vero nad svojo glavo in vpije, da je vera zadeta. To ni le klerikalna metoda, to je bistvo klerikalizma: zloraba vere na debelo. Zdaj bruhajo jezo na Masaryka, ki je rešil krasno Macharjevo satiro državnemu pravdniku iz krempljev. Vsak. kdor prečita zaplenjeni odlomek in ima zdrave možgane, ve. da mogočen udarec Macharjev ni namenjen Kristusovi osebi — če bi padal po Kristusu, bi klerikalcev ne bolelo in ne bi tulili — in da je le krvava satira na klerikalno žurnalistiko, ki s strupeno slino vse umaže, kar se klerikalizmu zoperstavlja, in ki bi se z enako slastjo in z enako gnojnico lotila Kristusa, kakor napada dandanašnji vsak emancipacijski pokret človeštva. Klerikalci vpijejo — ne zato. ker je v Machar-jevem spisu krščanstvo srainoteno, ampak zato. ker je Machar z nedosežno plastiko in drastiko pokazal klerikalno metodo. Klerikalci, zakupniki krščanstva, se iz Macharjeve čitanke ne bodo poboljšali, ampak marsikomu, ki je vjet v klerikalnih mrežah, si utegne po-magti iz jetništva. Odtod srd na Macharja, odtod jeza na Masaryka! — Zagorje ob Savi. Dne 19. maja so bile volitve v načelništvo okrajne bolniške blagajne v Zagorju. V delavski kuriji so zmagali s celo listo socialni deinokratje. V delodajalski kuriji pa internacionalni kapitalisti vseh barv liberalci, Nemci in klerikalci. V načelništvo so voljeni: Melhior Čobal, Ivan VValland, Rihard Rancinger, Anton Pack ml. od delavcev, Tomažin Ferdo, Dragotin Flisek od delodajalcev. V nadzorovalni odsek so voljeni Sitter Franc, Til-linger Franc, Gerhard Ulrich, Bauer Vinko od delavcev, Weinberger Franc, Pungartnik Gregor od delodajalcev. V razsodišče Rudolf Ran-zinger, Henrik Russ, Ivan Leban od delavcev, Rauch Kamillo, Janez Bajcer od delodajalcev. Gospodje liberalci v Zagorju so sicer grozni sovražniki mednarodnosti, če volijo delavci internacionalno, ali sami pa so volili vsi gosp. direktorja Raucha, to pa menda ni greh. Truda je bilo pri gospodih liberalcih v Zagorju precej. Ali brez uspeha. Ostali so zopet brez vpliva pri okrajni bolniški blagajni. Odločali bodo zo- I. S. MACHAR; Kristusovo trpljenje.* (Konec.) 13. junija. Dnevne vesti. Prečastiti gospod župnik iz Kapernauma nam piše, da jih je »prorok« Jošua tam obiskal. Pravijo, da je govoril z nekim človekom, z nekim norcem, ki je bil prepričan, da ima hudobnega duha v sebi. Po mestu so se temu smejali. Prečastiti gospod župnik dodaje prav primerno, da je govoril hudoben duh s hudobnim duhom. Soglašamo. Da bi bila žandarmerija na kakšen način posredovala, nam ne poročajo. Seveda, saj gre le za sveto vero in za cerkev. 18. julija. Dnevni vesti. »Galilejski glasnik« piše o teku, ki ga je povzročil zloglasni Jošua. Na nekem hribu je baje zbral ljudi okrog sebe in jim na svoj način pridigal. »G. g.« objavlja nekoliko odlomkov — ne maramo jih po-natiskovati, omenjamo na le toliko, da mrgoli v vsakem stavku veleizdajstvo, žaljenje cerkve in njenih organov in da bi bila vsa pridiga zanimivo berilo za gospoda državnega pravd-nika — seveda, če bi mu bile take reči količkaj pri srcu. 17. decembra. Dnevne vesti. O »preroku« Jošui smo dlje časa molčali in čakali, če bodo, organi posvetiti svojo pozornost njegovemu rogoviljenju. To se ni zgodilo. Treba bi bilo, da bi poslali pobožni kristjani svoje tožbe naravnost v Rim kabinetni pisarni Njega veličanstva cesarja Tiberija. Zdi se, da nima Njega ekscelenca gospod namestnik Pilat točnega pregleda vse zadeve. O njegovi dobri volji pač nočemo dvomiti. Ali pa morda le...? 12. januarja. Dnevne vesti. Prečastiti gospod župnik iz ... nam javlja o pohujšanju, ki ga je povzročil potepuh in »prerok« Jošua v njegovi župniji. Omenjeni mož je namreč stopil v hišo gospoda Simona, (zdi se nam seveda čudno, kako morejo biti gospodu Simonu taki obiski všeč), sedel je za mizo, tedaj pa so se odprla vrata in vstopila je------------zlogasna * Glej včerajšnjo »Zarjo«. pet delavci, ki so zbrani pod socialno demokratično rdečo zastavo. — Občinske volitve v Radečah pri Zidanem mostu so — kakor poročajo — razveljavljene zaradi klerikalnih volilnih sleparij. — Koroška Beia-Javornik. 19. t. m. smo imeli izredno zanimiv sestanek konzumentov pri Prestavcu. Govorila sta o zadružništvu so-drug Cink in ravnatelj konsumnega društva za Ljubljano in okolico sodr. Anton Kristan. Sklenilo se je, da se prve dni junija odpre zadružna prodajalna na Koroški Beli. Izvolil se je delega-cijski odbor: Uranič Franc (blagajničar), Blaž Kemperle (nadzorstvo v centrali), Ivan Erlah, Svetina Miha, Smolej Janez, Zupan Jožef, Keršič Jernej, Noč Janez in Jenko Janez. — Članov imamo že 81. Skrbeli pa bomo, da jih do 1. junija narase najmanj na 150. — Deleže in pristope sprejemajo odslej gori imenovani, ki jih oddajo sodr. Kemperletu kot blagajničarju okrožja Koroška Bela-Javornik. — Sodrug Anton Kristan nam je še h koncu izpregovoril več vzpodbudnih besedi, ki bodo brez dvombe obrodile najlepše sadove. Na delo sedaj — da bomo vsi ena družina. — Nezgoda pri delu. Na delavca v tobačni tovarni Franca Križmana je padel petrolejski sodček in ga tako poškodoval, da so ga prepeljali v deželno bolnico. — Sumljiva aretacija. 14. in 15. t. m. se je mudil v Cerknici mož. ki je zbudil pozornost orožništva s tem, da je v raznih gostilnah precej zapravljal denar ter tudi ženske in otroke obdaroval z denarjem. Orožnikom je izpovedal. da se piše Franc Likozar, da je vdovec in pleskarski pomočnik iz Šenčurja pri Kranju. Pri sebi je imel hranilnično knjižico, glasečo se na večji znesek. 180 K gotovega denarja, srebrno žepno uro z verižico, polomljeno žensko uro s pretrgano verižico in harmoniko, ki jo je malo prej kupil za 120 K in jo v pijanosti razbil. Aretcvanec je izpovedal, da je denar podedoval. V koliko so njegove izpovedbe resnične. bo dognala preiskava. Izročili so ga sodišču. — Požar v Uršnem selu pri Toplicah. Iz Novega mesta poročajo, da je ogenj v nedeljo uničil četrt Uršnega sela pri Toplicah. Rešilna akcija je bila vsled pomanjkanja vode — edina voda v celi vasi je kapnica — močno otežko-čena. — Zopet ogenj v ljubljanski okolici. Včeraj zjutraj je deloma zgorel kozolec Janeza Črneta v Št. Vidu nad Ljubljano. Požarna bramba je ogenj hitro zadušila. Kmečki fantje so videli iz dalje neznanega človeka, ki je zažigal. — Porotna razprava proti cerkvenemu roparju Weberju se začne pred ljubljanskim sodiščem 7. julija. — »Slovenska Filharmonija« koncertira v sredo 22. t. m. ob ugodnem vremenu na vrtu hotela »Lloyd«, Sv. Petra cesta št. 9. Dirigira g. kapelnik Teply. Spored: 1. Lehar: »Zdaj prične«, koračnica; 2. Fali: »Veseli bratci«, valček; 3. Bellini: »Norma«, uvertura; 4. Bizet: Prizori iz opere »Carmen«; 5. Mascagni: »Ca-valleria rusticana«, fantazija; 6. Strauss: »Netopir«, potpuri; 7. Puccini: »Madame Butter-fly«, slike; 8. Suppč: »Lahka konjenica«, uvertura; 9. Kotlar: »Monte Kristo«, valček; 10. Zajc: Dvospev iz opere »Zrinjski«; 11. Ziehrer: »Polkovni oče«, pesem. — Začetek koncerta ob 8. zvečer. Vstopnina 40 v. — Japonski profesor v Ljubljani. Te dni se ie mudil v Ljubljani profesor na višji šoli v Tokiu dr. Heikicki Sakasi. Iz Ljubljane se je podal v Kočevje ogledat naprave v ondotnem pretnegokopu. iz Kočevja pa je odpotoval na Reko. — Nezgoda. Na Dovjem je ponesrečil delavec Blaž Justin. Nakladal je hlode v bližnjem gozdu; pri nakladanju mu je zdrknil hlod na desno nogo in jo zlomil. — Poročil se je Andrej Sever, črkostavec, z gospodično Jožico Zgončevo. Srečno! vlačuga tega mesta Magdalena, da bi se nekoliko »pogovarjala« z moštvom. Kakšen razgovor je bil to. ugane vsak poštenjak. Gospa Simonova in njena hči sta ogorčeni zapustili sobo. Gospod Simon je baje ostal. Enostavno beležimo... 17. aprila. Jošua je zopet v Jeruzalemu. Kakor prizanašanje oblasti, tako raste njegov pogum. Možak uganja svoje burke, »pridiga« in jezi pobožne vernike. Pri neki priliki je samega sebe označil za — sina božjega. Bil bi že zadnji čas. da bi krščansko ljudstvo samo nastopilo, če — trpe oblasti tako bogo-skrunstvo. 25. maja. Iz uvodnega članka. Pridiga hujskača Jošue ob jezeru, iz katere smo objavili nekoliko odlomkov, je vrhunec vsega, kar je izvedel ta puntar v svojem revolucionarnem delovanju. Tukaj ni napovedal vojne le sveti cerkvi, temveč vsemu državnemu organizmu. Vse dosedanje nazore je postavljal na glavo; tukaj storjen prvi korak na poti do revolucije. Če hoče cesarska vlada še zdaj molčati, tedaj naj pade odgovornost za vse, kar se utegne še zgoditi, na njeno glavo ... ... Sicer pa smo zvedeli, da je Njega ekscelenca gospod baron Chlumčansky poslal obširno spomenico Svetemu očetu v Rim s prošnjo, da bi Njega svetost nastopil pri Njegovem veličanstvu cesarju Tiberiju. 14. julija. Novice z dežele. Naposled! Zdi se. da je posvetna pravica spoznala svojo nalogo za varstvo naše svete vere. Kralj Hcro-dež je dal obglaviti novega jordanskega »preroka«. Johanaana ni več. Z veseljem pozdravljamo ta čin. spoznavamo v njem prst božji in upamo, da ne ostane pri tem prvem koraku. Jošua je še prost. No, kralj Herodež ima drugačne pojme o svoji dolžnosti, kakor drugi vladarji. 17. oktobra. Iz podlistka patra Lapoka. Takemu preroku je tisočkrat bolje kakor meni, ki se moram mučiti s podlistkom o njem. Zadel je boljši zgoditek. On se sprehaja, prerokuje, in dobrosrčni ljudje mu dajejo, kar imajo: De- narja. masla. jajc. Če ni več takih ljudi, gre na polje, pa si napuli korenja, koruze, ali pa tudi — Knežje muhe. V nedeljo zjutraj je bil žandarmerijski vodja na patrulji v Črmošnjice. Gredoč po knežjem gozdu, je naekrat sitala pred njim medvedka, stara, velika in sivkasta zverina. Moža je oblil mrzli pot, a snel je puško, pomeril in ustrelil ter medvedko zadel v glavo, da je na mestu poginila. Mrcino so pripeljali v Kočevje. Auerspergov medvedji šport je domačemu prebivalstvu nevaren in vendar se oblasti ne ganejo, kakor da je Auerspergova vojvodina eksteritorialna in da zanjo ne veljajo državni zakoni. — Umrli so v Ljubljani: Neža Scholz, vdova železniškega mojstra, 80 let. — Franc Močnik, bivši voznik, 52 let. — Franc Kotnik, sin pekovskega pomočnika, star 7 ur. — Antonija Smrekar, hči tovarniškega delavca, 9 let. — Anton Habjan, kovaški pomočnik, 24 let. — S trebuhom za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 43 Ma-cedoncev in 18 Hrvatov, nazaj je prišlo pa sto Ogrov. 20 Hrvatov je šlo v Inomost, 18 Mace-doncev se je povrnilo domov pa iz Šent Vida na Koroškem. — Pozor! Po mestu in po okolici berači za Pogorelce v Tomačevem brez uradnega dovoljenja neki 351etni Janez Petkovšek kateri ves denar pridrži zase, odnosno ga zapravi. Moža kar je bolj majhen, okroglega obraza ter ima črne brke. Kjer bi se še pojavil, naj ga takoj izroče varnostnemu oblastvu. — Um se je omračil v nedeljo opoldne prostaku 4. domobranskega polka iz Celovca Ivanu Sthobitzerju, ki je prišel k tekmovalnemu streljanju. Nesrečnež je prišel v stolno cerkev, tam odložil bodalo, potem se pa začel pri kropilniku umivati z blagoslovljeno vodo. Stražniki so ga odvedli na centralno stražnico ter potem obvestili vojaštvo, da je prišlo ponj. — Izgubljeno in najdeno. Zasebnica Lava-ček je izgubila sivo usnjato ročno torbico, v kateri je imela 4 K v drobižu in žepni robec. Posestnica Marija Lekšan je izgubila dve naglavni ruti. Potnik Viljem Nebruška je izgubil denarnico s pribilžno 88 K denarja in nekaj pismenih znamk. Šolska učenka Angela Mahkovec je našla dva pajčolana. Mitniški paznik Anton Strnad je našel zlat ščipalnik. Šolska učenka Roza Kopač je našla nov telovnik. Učitelj g. Anton Ferlat je našel srebrno moško verižico. Našla se je na poti čez Drenikov vrh denarnica z malo vsebino denarja. Lastnik naj se zglasi v Ljubljanski kreditni banki. — Elektroradiograf »Ideal«. Spored za torek 21.. sredo 22. in četrtek 23. maja 1912: 1. Zurnal Pathe. (Najnovejše, šport, moda itd.) 2. Luka v šoli. (Velekomično.) 3. Suženjska zvestoba. (Amerikanska drama. Igra Andre Deed.) Samo popoldne. Na vrtu tudi zvečer. 4. Fric dobi 1000 mark nagrade. (Velekomično. — Igra 61etni Fric.) 5. Zena tilhotapca. (Krasno kolorirana nravstvena slika.) — Samo zvečer. 6. Druga. (Senzacionalna učinkovitost v 2 delih.) — Samo zvečer. 7. Moric stražnik. (Krasna humoreska s priljubljenim Moricem.) Zadnja večerna predstava ob 9. uri na vrtu. Predstava na vrtu traja skoro 2 uri. KoroŠKo. — Miljonski proces proti beljaški mestni občini. V petek, 17. t. m. se je vršila v Beljaku seja občinskega sveta, na katere dnevnem redu je bila razprava glede na tožbo firme Ratzmann proti mestni občini zaradi plačila 517.000 K. Prva obravnava se vrši 22. t. m. pred sodnijo v Celovcu. Značilno je, da poročevalci listov niso bili obveščeni o tej občinski seji. dasiravno je javnost pri tako visokih vsotah zelo interesirana. — Napad s samokresom. V Trbojah je 17. t. m. Josip Čebašek iz Moš pri Smledniku trikrat ustrelil s samokresom proti 32 letnemu Janezu Kalanu iz Zerjavke pri Smledniku ter ga nevarno ranil. En strel je zadel Kalana v levo stran prsi. Pripeljali so ga v ljubljansko dežel, bolnišnico. pšeničnega klasja! In dober svet bi si dal. kdor bi se inu zoperstavil. Kaj? Saj je gospod Jošua sin božji, in oni tam so njegovi učenci — torej jezik za zobe, človek, in zahvali se še za milost...! Pa ti čudeži! Gospod Jošua nima sam kaj jesti, ali z dvema ribicama in s petimi hlebci zna nasititi pettisoč ljudi. Tega umetnika priporočamo gospodu vojnemu ministru — kakšni prihranki in kakšne olajšave bi bile to za vse. ki stokajo pod davčnim bremenom... ... Posebno ljubeznjivi modrijani so njegovi »učenci«. V svojem mizarstvu se sicer ni izučil, kljub temu se da imenovati »mojstra« in ima »učence«. Enemu izmed njih. nekemu Simonu, je obljubil službo hišnika v nebesih — čestitamo! Nekemu drugemu je zopet obljubil prostor poleg sebe — lepa družba ... ... Nekoliko norih mater mu je dalo svoje otroke v naročje. Gospod Jošua ve. kako se vpliva na lahkoverno ljudstvo. Pohvali kakšnega stokajočega otroka, in mati pojde v ogenj za te. Diplomati so vedno najmodrejši. ... Sicer pa je »sin božji« pristopen tudi »večno ženskemu«. V Betaniji je dvoje sester, že starejših devic, in tema dvema gospod Jošua baje ni ravnodušen. Oni pa tudi njemu ne. Le da on ne ve. za katero bi sc odločil. Ena zna umetno kuhati, druga zna lepo ubogati. O Marija — o Marta — kako težka je izbera, če postane človek prerok...! 16, decembra. Dnevne vesti, Jošua je odšel povsem prost iz Jeruzalema. To konstati-ramo brez opazke. Pa zagotavljamo, da nam bo poslej nedotakljivost države in najvišjih oseb prav tako malo pri srcu kakor gospodu državnemu pravdniku svetost cerkve in njenih organov... 10. aprila. Jošua je včeraj prijahal kakor triumfator v Jeruzalem. Množica ga je razglašala za »sina Davidovega«. Če bi Njega Veličanstvo cesar Tiberij premilos/tivo obiskal svoje zvesto mesto, ne bi mogel biti sprejem krasnejši. Varnostni organi so spali včeraj in spe še danes. 13. aprila. Dnevne vesti. Kakor smo zvedeli. so zaprli zloglasnega puntarja Jošuo. Istra. — Zaradi umora svoje žene obsojen n* smrt. Pred porotnim sodiščem v Rovinju se je vršila pretekli teden razprava proti kmetu Matiji Stefaniču, ki je bil obtožen umora svoje žene in tatvine. V svojem drugem zakonu je bil poročen z neko gotovo Katarino Ivetič iz Osona, ki je bila pridna žena in dobra mati, kot so izpovedale priče. Stefanič pa je zapravil njeno doto. Decembra meseca lanskega leta je bil aretovan zaradi tatvine, vsled česar je mislil, da ga je ovadila njegova žena. Ko je bil odpuščen iz ječe, je peljal nekoč svojo ženo v gozd, iz katerega se pa ni več vrnila. Šele P° daljšem času so našli njeno truplo in dognali so, da je Stefanič umoril svojo ženo v gozdu. Na podlagi pravoreka porotnikov je bil obsojen na smrt. __ Narodnjaška hudobija. Trst. 21. majnika. Kakor smo že v zadnjem članku omenil', so naši narodnjaški prvaki začeli skrajno borbo proti socialističnim strokovnim organizacijam in njenim članom. Ob stavki krojače/ so začeli hujskati slovenske krojaške pomočnike, češ regnikoli vodijo vašo stavko in kal boste vi trpeli, da vam ti ukazujejo, če smete delati ali ne; kaj boste vi dopuščali, da vam regnikoli odjedajo kruh in vi da morate iti v tujino; toda ni se jim posrečilo razbiti solidarnost krojaških pomočnikov in je stavka uspela proti volji »narodne« gospode. Najbolj na želodcu jim pa leži zidarska strokovna organizacija, katera jim ne da mirno spati. Vsak dan lahko citate notice v »Edinosti«, s katerimi vabijo slovenske zidarje, da naj se upr° »terorizmu« zidarjev, organiziranih v medna* rodni zidarski organizaciji, kateri da proteži-rajo tujce proti domačim zidarjem. Seveda njim se zdi ta terorizem neka) strašnega, razlagajo na dolgo in široko. kakšen način da se vrši ta terorizem, seveda pri tem pa naredijo iz muhe medveda; poslu-; žujejo se tudi vseh mogočih laži, samo daj31 odvajali zidarje iz mednarodne organizacije’ toda brez uspeha. Imel sem priliko govoriti z narodnimi z*' dar ji. ki so komaj malo časa organizirani. Pa so mi pravili: »Kaj nam obetajo podporo, ko vendar nimajo niti toliko denarja v blagajni’ da bi plačali bolniške podpore bolnim članom NDO.! Zato bi radi, da bi jim mi pomaga*' priti do denarja! Toda mi smo sprevidili. da J® naša korist edino v skupnem nastopu prot' mednarodnemu kapitalizmu, ki ne dela razlike med Slovencem, Nemcem ali Italijanom!« Tako so mi odgovorili slovenski zidarji, ki so prišli do prepričanja, da jih narodna gospoda izkorišča samo v strankarske s,vrhe, kar )e priznala tudi sama »Edinost« v zadnjem svojem »odgovoru« na napad »Zarje«. Mi smo v zadnjem našem članku tud' omenili, da v tem grmu tiči zajec, namreč, da se je vrgel dr. Rybar na agitacijo. j 1 Prihodnje leto imamo volitve v mestni svet in deželni zbor tržaški, in gospodo skrbe okoličanski mandati, ker se jim stolček začenja majati in ker je nevarnost, da jim izpodleti; zato skušajo sedaj na vse mogoče načine pr®' pričavati slovensko delavstvo mesta in okoli' ce. da jim preti nevarnost od strani regniko-lov. ki se baje vedno več naseljujejo v Trst, in da se vse to godi pod protektoratom socialno demokratičnih organizacij. 0„ vi nesramni butci! Kaj se ne srarnU' jete na takšen način lagati? Kaj mislite, da Je slovensko delavstvo še tako neumno, da vam bo kar tako slepo verjelo, kakor je to delalo dosedaj? Ne. ne in stokrat ne! Slovensko delavstvo se je začelo zavedati svoje razredne dolžnosti ter vam zato obrača hrbet, ker niste še nikdar storili niti enega koraka v prid delavstvu, temveč ste ga izkoriščali samo v vaše strankarske svrhe. od katerih ste vlekli sv0Je _ ------------------------------------------ 14. aprila. Iz daljšega članka. Naposled se je vlada vendar ohrabrila. Naposled so se od" govornim faktorjem odprle oči. To konstat*' ramo z nekim zadovoljstvom. Vedno smo bi*1 nasprotniki prekucuškega stremljenja, ki ie napreženo zoper prestol in oltar. Dvigali sm° svoj glas le v interesu reda in miru bogaboječ' nih občanov. Danes nam daje vlada pra^-Pozno, toda vendar ... 15. aprila. Iz nekega poročila. Zasliševanje Jošue je potrdilo, kar smo razglašali ^ leta. Sovražnik svete cerkve, sovražnik Pre' svetlega cesarja... ... Pri zaslišavanju se je vedel zelo drzi'0 in nastopal prav samozavestno. Njega eksc®' lenca gospod namestnik je bil navzoč pri slišavanju in se je sam oglasil z nekaterim vprašanji... Vsi pravniki menijo, da ne more puntarja Jošue miniti smrtna kazen. In ljudski glas s°' glaša z njimi. 16. aprila. Iz daljšega poročila. Dasi J bila usmrtitev Jošue strašna predstava, je bi vendar na obrazih in v govorih ljudstva SI’' znati zadovoljstvo. Ni čuda: Kar kdo ceni Z‘ najsvetejše, tega ne da žaliti. Smrt Jošue bila po pravici zaslužena ... Mala opazka za prihodnjič. Vsi trije . jenci so viseli povsem nagi na križih. Ali ^i* mogli nabaviti vladni organi vsaj plavam hlač zanje? Videli smo celo vrsto bogab°J čili žen in devic, ki so od srama zardele J11 ; ogorčeno obrnile proč. Dobro je dati Prl111 J ki odstraši. toda sramežljivost gledalcev se sme žaliti... $ Interpelacija prof. Masaryka in tovarišev, ki navaja tudi to črtico, vprašuje nazadnje- Ker se je to delo. kakor rečeno, že u brez ovire prodajalo, vprašujemo: »Ali je gjti spod justični minister pripravljen prcP1 -jj ponovitev takih očitno krivičnih in veksati konfiskacij?« Gostinčar pa je bil hud. mastne osebne koristi. In teinu mora biti konec! Narodnjaka gospoda, ki ji je prišla voda že do grla. vedno kriči tisto stereotipirano frazo, s katero hočejo slovensko delavstvo prepričati. da so socialistične centralistične organizacije za nič. in da niso drugo, kot »inagna fliche«; da služijo samo v strankarske namene socijalne demokracije itd. Mi jim pa hočemo v kratkih potezah dokazati, koliko je dosegla n. pr. zidarska organizacija o zadnjem času za svoje člane, ne glede na narodnost, državljanstvo ali vero. Minulo leto so imeli delavci pri tlaku na Dunaju gibanje, vsled katerega so dosegli ! 30 odstotkov povišanja mezde in skrajšanje delavnega časa za pol ure na dan. — Zidarji v Meranu in Bolcanu so dosegli povišanje od 60 do 70 odstotkov dnevno. — Zidarji v Ašu so dosegli povišanje dnevne mezde od 54 do ^6 odstotkov. — Zidarji v Pulju so imeli tudi 'ep uspeh; dosegli so zvišanje plače in skrajšanje delovnega časa. — Zidarji v Galiciji in na Moravskem so dosegli lep uspeli,^ ker se 'iim je povišala plača in znižal delovni čas. Leta 1911. se je posrečilo centrali zidarske organizacije mirnim potom skleniti delovne pogodbe v 28 krajih ter zvišati na ta način plačo več tisočem zidarskih delavcev. V dokaz naj navedemo nekoliko merodajnih statističnih podatkov: Na podlagi nanovo sklenjenih delovnih pogodb leta 1911. je centralna organizacija zidarskih organizacij dosegla povišanje plač 5800 zidarjem v skupnem znesku 1895 kron na dan; f j. 11.370 kron na teden, kar bi dalo v enem ’etu za 220 delavnih dni 372.120 kron na leto. ^sak delavec je dobil povprečno 33 odstotkov Povišanja na dan, ki odgovarja 1 K 98 vin. na *eden in 66 K na leto. Vpoštevati se pa mora Pri tem. da je razen tega. na podlagi pogodb, sklenjenih v prejšnjih letih, dobilo 20.336 delavcev povišanje za leto 1911 v znesku 4641 kfon na dan. kar da 928.320 kron na leto. Čenčala zidarskih organizacij je torej v letu 1911. dosegla za 25.160 delavcev znatno znižanje delovnega časa in zvišanje plač v znesku več kot 1,300.000 K. V prvih mesecih tekočega leta je centrala zidarskih organizacij dosegla za svoje člane: V Trstu: Minimalno plačo, ki se začenja s ^5 odstotki na uro, zvišajočo se od leta do leta. dokler ne doseže (leta 1915) 68 odstotkov na nro. Splošno povišanje plače delavcem. Ustanovitev zadružne posredovalnice za delo. V Gradiški: Minimalno plačo od 55 odstotkov na uro. V Tržiču: Minimalno plačo od 56 do 57 odstotkov na uro. V Inomostu: Pogodbo za dobo treh let z niinimalno plačo: za leto 1912 — 55 odstotkov na uro, za leto 1913 — 58 odstotkov na uro, za leto 1914 — 61 odstotkov na uro, z delavnim časom 9 in pol ure na dan za prve dve leti in 2 9 urami za leto 1914.; in še druga zboljšanja. V Solnogradu: Minimalna plača 52 odstotkov na uro, ki se zviša vsako leto za 2 odstotka uro, dokler ne doseže 58 odstotkov na uro. V letu 1911. je centrala zidarjev v Avstriji Potrošila za svoje člane v borbi s stavbinskimi Podjetniki, ki so tudi mednarodno organizirani, «4.000 kron. , v Navedli smo te statistične podatke, da dokažemo narodnjaškim kričačem, kaj in koliko Je dosegla mednarodna centrala zidarjev v Avstriji za svoje člane, katero nazivajo oni ,>irnagnafliche«. Sedaj pa bomo mi tako slobodni, da vprašamo te nove »rešitelje« slovenskega 'delavstva, naj nam navedejo oni nekoliko podatkov njihove krumirske N. D. O. za časa njenega žalostnega obstanka, potem bomo lahko Primerjali, kdo je več storil za delavstvo! Naj nam povedo, kam so potrošili »ogromne« svote Prispevkov tako »lepo uspevajoče« krumirske ^rganizacije, s katero so utisnili »narodnemu« delavstvu lep’pečat krumirjev in izdajalcev de-lavskih koristi na čelo! Tukaj smo podali dokaz, da mednarodne ^rokovne organizacije delajo za splošno korist gojili članov, ne glede na njih politično prepri-anje. Zato priporočamo slovenskemu delavcu Trsta in okolice, naj se mirno vede vkljub Sem hujskanjem teh novih »rešiteljev« delav-, va ter naj mirno nadaljuje svoje lepo započeto ?flo, dokler ne pride do konečne zmage in do-rer ne bo strt besen naval internacionalnega aP>tala na delavske koristi. 1 Z vami pa, novi »rešitelji«, se vidimo pri ®r|hodnjih občinskih volitvah, ko nam boste ^r’šli obetat zopet zlate gradove, kakor ste to ^e'ali do sedaj, in tedaj se bomo natančneje Domenili! Veritas. Trst . Buren shod pri Sv. M. M. spodnji. N. D. O. sklicala za pretečeno nedeljo shod zidarjev , društveni gostilni pri Sv. M. M. spodnji. Za • l()d se je delala velika reklama v »Edinosti« Velikimi lepaki. Vabili so zidarje iz vseli . rajev, naj se udeleže shoda v velikem številu J!. Odarji so se odzvali vabilu v številu, ki je i J*0 narodnjakom neprijetno. Hoteli so pokazati ; sp za svoje koristi zelo zanimajo. Ob 6. zve-! t,('rv ie bila prostorna dvorana natlačena in na-acen je bil vrt pred gostilno. Na shodu je imel vročati tudi dr. Rybaf. Toda ob 7. ni bilo od v«5cate,iev še nobenega. Ljudstvo je pa še I Jflno prihajalo. Zidarji, ki so tvorili poleg dvaj-ii(i i lce narodnjakov izključeni kontingent tav encev, so postajali nervozni. Ker so či-da bo poročal tudi dr. Rybaf, so povabili iw'sll°d sodr. Regenta, da bo podal eventuelno r^asmlo giecie na razne očitke, ki jih narodnjaki Sanjajo proti zidarjem. Šele ob 7. in pet minut L Prišel tajnik N. D. O. Brandner, brez Rybara Ufugih narodnih glavarjev. Brandnerja so I‘Jr'-ieli zidarji z žvižganjem. Otvoril je shod sJ.e nioral na zahtevo ogromne množice dopu-C volitev predsednika, za katerega je pred-SDr ! s°dr. Regent sodruga Petriča, ki je bil Wet 2 °8romno večino. Proti je glasovalo tri’xn° kakih 10 do 15 nezidarjev. Sodrug Pe-je za izvolitev zahvalil in podal takoj besedo sodrugu Regentu, ki je prevzel nalogo poročevalca. V daljšem govoru je sodrug Regent pojasnil, da so prišli zidarji na ta shod zato da protestirajo proti obrekovanju, ki ga širijo »Edinost« in narodnjaki proti zidarjem. Mi, je dejal govornik, ne odrekamo nobeni stranki pravice, bojevati se za eksistenco, toda v boju naj se stranke poslužujejo poštenih sredstev. Tega pa ne moremo viditi v tržaških narodnjakih, ki se o nas lažejo in nas obrekujejo kakor morda nobena druga stranka, kakor ne znajo obrekovati niti klerikalci. Za tem je pojasnil, da to, kar sedaj delajo zidarji, ni terorizem, marveč delo za skupne zidarske koristi. Toda narodnjaki so jezni, da so se zidarji organizirali, ker ne morejo vršiti več v okolici tistega terorizma, ki so ga vršili proti socialistom do sedaj v okolici in drugod. Dokazal je nadalje, da smo socialni demokratje večji prijatelji naroda kakor pa narodnjaki. Ob napeti pozornosti je razcefral laž-njivo pravljico o našem nasprotovanju slovenskim šolam in kako je dr. Rybar preprečil spomenico o slovenskih šolah slovanskim in socia-litičnim državnozborskim poslancem. Povedal je, kako so ob stavkah bili slovenski narodnjaki tisti, ki so hodili v Italijo po regnikole in kako podpirajo nekod slovenski narodnjaki Le-gine šole. Pokazal je na to gospoda Brandnerja v pravi luči. V vznešenih besedah je nato pozval zidarje, naj nadaljujejo zapričeto delo, ki ima nalogo koristiti vsem zidarjem in zaključil svoj govor z vzklikom: živela zidarska organizacija, živela socialna demokracija. Nato se je sodrug Petrič ponovno zahvalil navzočim za lep obisk in z lepimi pomirjevalnimi besedami zaključil shod. Brandner še do besede ni prišel, ker ne gre, da bi taki ljudje imeli pravico blatiti poštene delavce. To je pojasnil v par besedah sodrug Mihevc. Toda Brandner bi rad po shodu govoril. Zidarji mu pa ne puste do besede. Splošno se govori: Ako bi bil prišel dr. Rybar, bi ga bili mirno poslušali. Zakaj ni prišel dr. Rybar? Kaj se je zbal tistih zidarjev, katere so vabili naj ga pridejo poslušati? Kam se je bil skril dr. Rybar. Brandner pa ne bo govoril. In Brandner se mora udati žalostni usodi. Ura je čez devet in dvorana se začenja prazniti. Na licih sodrugov čitaš, da so zadovoljni, da se vesele dogodka, ki jim je dal priliko odgovoriti energično na laži iz »Narodnega doma«. Zakaj, to bodi povedano — naravno je, da kdor seje veter žanje vihar. Z ljudmi, ki niso poznali nikdar kavalirstva, se pač ne more kavalirsko postopati. Prostor pred gostilno je poln in mogočno done glasovi delavske himne, ki jo poje ogromna zidarska množica. Bila je to pač socialistična manifestacija, manifestacija zavednega delavstva, ki je izgubilo potrpežljivost pred narodnjaškim vsakdanjim obrekovanjem. Bil je to mogočen socialistični shod na stroške narodne gospode. Kdor seje veter, žanje vihar! Naše misli o vsem pa priobčimo jutri. — Shod v Trebčah. Pretečeno nedeljo se je vršil v Trebčah shod, ki ga je sklicala zidarska organizacija. Vršil se je ob 10. dopoldne v gostilni Štikler. Udeležba je bila sijajna. Prostorna dvorana Štiklerjeve gostilne je bila nabito polna. In tu smo videli zbrane v lepi slogi poleg starih naših zidarjev mlajše delavce, ki so s svojo navzočnostjo manifestirali svojo voljo, ki stremi za tem, da izvojuje delavstvu moč in pravice. Shod je otvoril naš zidarski starosta sodrug Sušmelj s primernimi pozdravnimi besedami. Poročal je sodrug Regent. Podal je zgodovino delavskih bojev in zlasti zgodovino zidarskega gibanja v Trstu, katerega gibanja je sedanja organizacija bliščeča krona. Nadalje je z nepobitnimi dokazi ovrgel vse obdolžitve, ki jih širijo narodnjaki proti nam. Dokazal je, da je postopanjeo organiziranih zidarjev na-pram neorganiziranim popolnoma pravilno, ker bil bi zločin, ako bi si pustili zavedni delavci škodovati na svojih interesih od nezavednih in neorganiziranih. Kar so si znali zidarji pridobiti si morajo tudi ohraniti. To pa store lahko s slogo in z vztrajnim bojem proti vsem, ki bi jim radi odnesli s trudom pridoljene pobolj-ške. Nadalje je ovrgel vse laži glede na nasprotovanje slovenskim šolam, katerih potrebo čutimo mi bolj kot narodnjaki in za katero smo se hoteli bojevati skupno z vsemi drugimi slovenskimi strankami. Toda gospodje iz »Narodnega doma« so odklonili naše sodelovanje. Raztolmačil je pojm naroda in dejal, da so socialni demokratje vseh narodov edini resnični ljubitelji narodov. Tudi mi ljubimo slovenski narod, toda ne tisti narod, ki živi na luni ali v možganih narodne gospode, marveč oni narod, ki živi tu med nami, ki dela in trpi. Poleg tega je še pojasnil kakšno je delo v državnem zboru, deželnem zboru in mestnem svetu, pa dejal, da mora poslati delavstvo tudi tja svoje zastopnike, da se bo tam, kjer se je dosedaj delalo za meščanstvo, delalo potem za delavstvo, za revno ljudstvo. Končno je pozval navzoče, naj se oklenejo še bolj svoje organizacije in naj nadaljujejo boj za svoje pravice. Govorili so še drugi navzoči in so bili končno izvoljeni kot zidarski zaupniki organizacije v Trebčah sledeči sodrugi: Kralj Ludvik, Kralj Karol in Čuk Anton. Nato je predsednik zaključil shod, na katerem se je vpisalo v organizacijo zopet lepo število zidarskih de-lavcev. Delavsko gibanje?" — Zidarska stavka v Gorici. Pred enim mesecem je poslala organizacija zidarjev v Gorici spomenico stavbinskim mojstrom, v kateri se zahteva: skrajšanje delovnega časa za pol ure in minimalna plača za zidarje do dvajsetega leta 46 vin., za zidarje nad dvajsetim letom 50 vin. na uro. Pričakovali smo z gotovostjo, da bodo stavbinski mojstri dali povoljen odgovor, na podlagi katerega bo mogoče doseči sporazum brez boja, kajti naše zahteve niso bile pretirane, ker vsak ve, da so razmere zidarjev v Gorici tako slabe, da slabših ni nikjer. Ali pri vsern tem so ostali gospodarji — Italijani in Slovenci — gluhi in nočejo nič slišati o delavskih zahtevah. Posebno so se izrekli proti uvedbi minimalne plače, ki je glavna in najvažnejša delavska zahteva. Kaj nam pomaga, ako nam povišajo 50 %, ako nimamo do- ločenega minima. Saj smo poskusili lansko leto, ko so nam ponujali 8 %. Koliko časa so držali? Niti nekaj tednov ne! Odpustili so zidarje in vzeli nove in povišanje plač je izginilo, zato ker nismo imeli določenega minima. Tako hočejo gospodarji tudi sedaj napraviti. Ali zidarji niso tako neumni, da bi se podali in sprejeli nekaj, kar je brez vrednosti. Zato so včeraj na shodu proklamirali zidarsko stavko za Gorico in okolico. Zidarji so pripravljeni bojevati se do skraj-pesti. Centrala je obljubila podoporo tudi neorganiziranim. Karakteristično je, da je najhujši med vsemi stavbinskimi mojstri v Gorici obernarodnjak Mozetič, ki svoje delavce najslabše plačuje in jih najbolj preganja. Ali zidarji bodo ž njim obračunali. O podrobnosti bomo poročali prihodnjič. Gospodarski pregled. ** Konzumno društvo za Ljubljano in okolico je sklicalo 19. t. m. izredni zbor delegatov okrožja Šiška (dve prodajalni), Ljubljana (tri prodajalne), Glince (ena prodajalna). Prišlo je 29 delegatov (7 se jih je opravičilo, ker so bili službeno zadržani), 4 člani načelstva in 4 gostje. Predsednik nadzorstvenega odbora J os. Udovč je pozdravil navzoče, ki so preddelavci na go-spodarsko-zadružnem polju v Ljubljani in okolici. Podal je besedo k referatu ravnatelju društva Antonu Kristanu, ki je najpoprej v markantnih potezah narisal splošen razvoj društva v zadnjih šestih mesecih, potem pa obrazložil na temelju računskega poročila delo zadruge. V šestih mesecih 4. upravnega leta je imelo društvo 773.252 kron 76 vin. denarnega prometa. Blaga se je prodalo za 267.457 kron 39 vin. Vsem prodajalnam prednjači ona v Spodnji Šiški, Kolodvorska ulica, v kateri se je prodalo blaga za 83.543 kron 10 vin. Deležev je priraslo v teh šestih mesecih za 6512 kron 70 vin. Stanje deležev konec aprila t. 1.: 24.799 kron 32 vin. Hranilne vloge v tekočem računu so narasle na 51.600 kron 60 vin. Rezervni fond je zrasel za 1844 kron 69 vin, tako, da je znašal konec aprila 1.1. 6091 kron 92 vin., kar je za triletni obstoj že lepa svota! Penzijski fond uslužbencev je narasel za 621 kron 54 vin, tako da je že blizu 2000 kron skupaj. Članov ima društvo 1670. — Ravnatelj sodrug Anton Kristan je podrobno razmotrival uspehe v posameznih prodajalnah. Konstatiral je, da se je doseglo precej, vendar ni še zadovoljen z doseženim. »Vsak delavski konzument bi moral biti član naše organizacije!« Ne 1670 članov, ampak še enkrat, dvakrat toliko bi jih moralo biti! — Govornik se je dalje pečal s prvim poskusom lastne produkcije, to je z lastno pekarno, ki se je otvo-rila 1. aprila 1.1. v Spodnji Šiški in v kateri društvo zaposluje tri pekovske delavce. Razmotrival je prodajo kruha v posameznih prodajalnah. Nadalje je razlagal načrte za daljšo agitacijsko delo, ter stavil več tozadevnih predlogov. — Po poročilu ravnatelja sodruga Anton Kristana se je razvila obširna debata, v katero so posegli sodrugi Vončina, Svetlin, Klemenčič, Uršič, Korošin, Dražil, Udovč in drugi. Vsi so bili edini v konstatiranju, da društvo kaže vsestranski napredek, da pa je seve potreba še bolj delovati, da se dosedanja moč društva podvoji in potroji! Delegatom vsakega okrožja se je naložilo, da se v prihodnjih dneh snidejo na sestanke, h katerim se naj pritegnejo vsi marljivi zadružniki, da se dogovore, kako bi se članstvo vsakega okrožja v najkrajšem času podvojilo. Od tovariša konzumenta k tovarišu konzu-mentu — to bodi parola! Od stanovanja k stanovanju! Vsak zaveden delavec-konzument v konzumno društvo! — Razmotrivala se je tudi potreba po pomnožitvi kapitala. Sklenilo se je, da se upliva pri vseh članih, da vplačajo polne deleže, kajti ako vplačajo dosedanji člani vsak olni znesek 30 kron, imamo svoto 50.000 kron doseženo. En delegat (sodrug J. Svetlin) je bil mnenja, da niti pri 30 K ne smemo ostati, ampak da moramo stremiti deleže povišati. V prepričevalnih besedah je razlagal potrebo lastnega kapitala, kajti za naloge, ki jih imamo, se moramo pripraviti. Posamezni delegatje so priporočali večjo agitacijo za pridobivanje hranilnih vlog. Bili so mnenja, da premalo naraščajo, ter da je vsakega zadružnika dolžnost, svoje prihranke zaupati podjetju, ki jih pa tudi boljše obrestuje, nego drugi denarni zavodi. Hamburška »Production« ima 3,000.000 mark hranilnih vlog le od svojih članov. Kar znajo in kar store nemški delavci, to moremo in moramo tudi mi na slovenskih tleh. Predsednik Josip Udovč je nazadnje strnil v kratkem rea-sumuje uspehe izrednega zbora. »Naprej na delo še za večjimi uspehi!« je zaklical zaključujoč izredno zanimivo zborovanje. — V interesu razvoja delavskega gibanja bilo bi želeti, da bi se nade teh vrlih pionirjev na polju zadružništva v polni meri uresničile. ZADNJE VKSTil DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 20. maja. Vsled zagotovila, da izide o binkoštih cesarsko lastnoročno pismo, v katerem bo potrjena pravica Rusinov do lastnega vseučilišča, je rusinska obstrukcija odpravljena. Namesto nje se je ponovila na današnji seji hrvaška in italijanska obstrukcija. Poslanec Dulibič, ki je izvoljen za generalnega govornika o proračunskem provizo-riju je z dveinpolurnem govorom protestiral zoper Cuvajovo strahovlado na Hrvaškem. Pri stvarnih popravkih so se oglasili italijanski liberalni in klerikalni poslanci Ussai, Grandi, Bugatto in Gentili in tožili o zapostavljanju Italijanov v vseučiliškem vprašanju. Iz postopanja italijanskih meščanskih poslancev je sklepati, da nameravajo ubrati ostrejšo struno, če ne dobe povoljnega zagotovila v vseučiliškem vprašanju. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne. RUSINSKA UNIVERZA. Cesarsko pismo. Duna], 21. maja. Časopisje objavlja vsebino cesarskega pisma o rusinski univerzi, ki izide na binkoštno nedeljo. Pismo pravi, da se začno vse priprave za ustanovitev samostojnega rusinskega vseučilišča; univerza se ima ustanoviti v teku 10 let na kraju, ki se določi pozneje. Poljski narodnjaki protestirajo. Dunaj, 21. maja. Na Dunaj sta dospeli odposlanstvo lvovskega občinskega sveta in de-putacija poljskega narodnega sveta, da protestira zoper ustanovitev rusinskega vseučilišča v Lvovu. ANKETA O PREMOGOVNI INDUSTRIJI. Dunaj, 21. maja. Včeraj dopoldne se je otvo-rila od trgovinskega ministrstva sklicana anketa o premogovni industriji, ki bo trajala več dni. Posvetovanj se udeležujejo zastopniki premogovne industrije, premogovne trgovine in konsumentov. Anketo je otvoril sekcijski šef dr. Brosche z govorom, v katerem je podal naloge anketa. OGRSKA KRIZA. Obstrukcija v posl. zbornici. Budimpešta, 20. maja. Današnja seja je bila polna obstrukcijskih govorov. Ko je finančni minister predložil načrt o rodbinskih dokladah državnim in komitatskim uradnikom, so člani Justhove stranke živahno ploskali in klicali. Postavite predlogo na dnevni red jutrišnje seje. Veliko nevoljo je povzročila v opo-zicionalnih vrstah demisija predsednika Na-vaya; podpredsednik Beothy je ob velikanskem hrupu zaključil sejo, ker so obstrukcio-nisti redno razpravljanje onemogočili. Demisija predsednika Navaya. Rdimpešta, 21. maja. Danes bo v poslanski zbornici naznanjen odstop zborničnega predsednika Navaya. Grof Štefan Tisza se je definitivno odločil, da prevzame presedstvo in je pripravljen, da vodi boj. Za kulisami se pripravljajo mirovna pogajanja. Polonyi in drugi opozicionalni poslanci so govorili z Lukacsem o mirovnih pogajanjih. Polonyi je izdelal načrt. po katerem bi se sedanji položaj razmotal. Danes ga bo izročil Lukacsu. Prepričan je, da če se izvede njegov načrt, bo omogočeno mirno parlamentarno delo. Izgledi obstrukcije. Budimpešta. 21. maja. Vest, da bo del Justhove stranke odstopil od obstrukcije, je neresnična, pač pa se namerava večje število Košutovcev pridružiti obstrukciji zoper brambne predloge. DUMAINE - FRANCOSKI POSLANIK NA DUNAJU. Parz, 20. maja. Uradni list objavlja imenovanje Dumaina za francoskega poslanika na Dunaju. MEDNARODNI KONGRES. Peterburg, 20. maja. V dobro poučenih krogih trdijo, da se zdi ruski vladi sedaj najugodnejši moment za razjasnjenje zadev, ki sta za Rusijo tako velikega pomena, namreč: vprašanje turško-perzijske meje in dardanel-sko vprašanje. Ruska vlada hoče z vsemi silami delati na to, da se skliče kongres vseh evropskih držav. V prvi vrsti naj bi se na tem kongresu pospešila mirovna pogajanja med Italijo in Turško, in potem naj bi se rešili še oni zadevi. Ruska vlada meni, da je sedaj najboljši čas. da se ti dve vprašanji rešita za Rusijo ugodno. PRUSKA RAZLASTITVENA POSTAVA. Berlin, 21. maja. Gosposka zbornica se je posvetovala o naselniški spomenici. Poljedelski minister dr. Schorlemer je v imenu vlade izjavil, da se bo uporabljala razlasitvena postava brez ozira na poljsko ali nemško posest v vseh slučajih, kjer se posestvo proda, KAZENSKO POSTOPANJE PROTI DERN-BURGU. Berlin, 20. maja. Državno pravdništvo je proti bivšemu drjavnemu tajniku Dernburgu začelo kazensko postopanje z motivacijo, da je Dernburg ščuval k razrednemu boju. V propagandnem odseku »GroBberlin«, ki hoče graditi v Berlinu zdrava stanovanja, je Dernburg povedal, da je v Berlinu 600.000 ljudi, ki so natlačeni po pet v eni sobi. Člani tega propagandnega odseka so znameniti sociologi in več socialno demokratičnih poslancev. Neka slikarica je k Dernburgovem govoru naslikala plakat, katerega so nabili po cestnih vogalih. Zaradi tega je društvo hišnih posestnikov zahtevalo kazensko postopanje. NESREČA NA ŽELEZNICI. Berlin. 20.maja. Pri Zantochu sodelali na progi trije delavci. Prihajajoči vlak je povozil vse tri. Bili so takoj mrtvi. PORTUGALSKI MONARHISTI. London. 20. maja. V Lizboni so bile v soboto razširjene vesti, da je prišel bivši kralj Manuel na portugalsko mejo in da je v zvezi z monarhisti. Vzlic vsemu prikrivanju je popolnoma gotovo, da nameravajo rojalisti udreti čez portugalsko mejo. SMRT DANSKEGA KRALJA. Kodanj, 21. maja. Truplo danskega kralja so izpostavili včeraj v dvorni cerkvi na splošen ogled. Truplo bo v ogled še danes in jutri. PRUSKA DUMA. Volilni predlogi. Berlin, 21. maja. Na včerajšnji seji so bili najprej na vrsti predlogi o volilni pravici. Nacionalno - liberalni predlog je zahteval tajno in direktno volilno pravico, drugače pa je ohranil reakcionarni junkerski volilni sistem na pluto-kratični podlagi. Predlog naprednjakov je zahteval splošno, enako, tajno in direktno volilno pravico ter novo ureditev volilnih okrajev. Socialni demokratje so predlagali, da sta ministrski predsednik in notranji minister z ozirom na ustavna določila navzočna pri obravnavi predlogov; v ta namen naj se seje prekine. Junkerji so predlog odklonili, prav tako tudi vse predloge o volilni pravici. Eventualni predlog naprednjakov, da se vladi naroči, naj še v tem zasedanju predloži zakonski načrt, ki uvaja za prusko poslansko zbornico splošno, tajno in enako volilno pravico, se je odklonil v poimenskem glasovanju s 188 proti 158 glasovom. MINISTRSKA KRIZA NA SRBSKEM. Belgrad, 20. maja. Včerajšnji ministrski svet. ki mu je predsedoval kralj, se je pečal s pogajanji med obema radikalnima strujama v svrho sestave novega kabineta. Milovano-vičevo demisijo pričakujejo trdno vsi krogi. Novemu koalicijskemu ministrstvu obeh radikalnih strank bo načeloval Pasič. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA NA ŠVEDSKEM. Stockholm. 20. maja. Prva zbornica je odklonila od vlade predloženi in od poslanske zbornice odobreni načrt za uvedbo ženske volilne pravice v parlament. Načrt je pa sedaj pokopan. STAVKA PREVOZNIKOV NA TEMZI. London, 21. maja. Organizacija prevoznikov na Temzi je sklenila predvčerajšnjem pri celi vrsti podjetij stavko. Stavka 5000 do 6000 mož. Povod stavke je odpustitev 2000 delavcev, ker so se bili branili delati z neorganiziranim delavcem. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Izgon Italijanov. Carigrad. 21. maja. Porta je izročila nemškemu poslaništvu seznam 96 Italijanov, ki jih je sklenila izgnati. Med temi je podkonzul Lori, dr. Manara. inžener Denari in brata Castelli, trgovca iz Nogare. Napad na Bengazi. Milan, 21. maja. »Corriere della Sera« poroča iz Bengazija 20. t. m.: Včerajšnjemu napadu ja sledil popoldne napad 2000 Turkov na vnanje utrdbe. Italijani so ostali za okopi. Pod večer so se napadalci umaknili pred ognjeni topov. Noč je bila mirna. Atentat na generala Ameglio. Rim. 21. maja. Vesti o napadu na generala Ameglio potrjuje častnik pomožne križarke Re d’ Italia. ki je dospela v Palermo. Ko je general Ameglio šel v spremstvu skozi majhno vas. sta bila oddana nanj iz ozke ulice dva strela. Oba dva atentatorja so prijeli in usmrtili. POLOŽAJ V ALBANIJI. Carigrad, 20. maja. Iz Skoplja poročajo, da so Albanski voditelji zbežali z vstaši v gore. in z njimi tudi deset odličnih Albancev. Sklenili so lOdnevno premirje, da bo imela vlada čas sprejeti albanske zahteve. ____ MAROKO. Boj pri Deredi. Pariz, 21. maja. Agence Havas poroča iz Orana: I ukajšnji večerni list poroča, da je napadlo ponoči 13. maja 14.000 Maročanov De-redo. Boj je bil srdit in je trajal dve uri. Na obeh straneh so izgube. VELIK POŽAR. Houston tlexas), 21. maja. Vsled požara v trgovskem delu mesta je škode za miljon dolarjev. HOMATIJE V PERZIJI. Umorjeni policijski šef. 1 eheran, 21. maja. Sem so došle vesti, da je bi! policijski šef Jefram, ki je poveljeval blizu Hamadana vladnim četam, umorjen. Zaseben brzojav poroča, da se je izvršil umor Jeframa izdajalsko, potem ko je bil prizadejal Jefram upornikom pod Dalar ed Daulehom hud poraz. Razstava ponarejenih živil. Štajerski zavod za pospeševanje obrti je priredil razstavo, ki ni poučna le za obrtnike, ki proizvajajo živila, temveč tudi za konzu-mente. To je paradna razstava umazanih pekarn. mesarij, mlekarn, gostiln, gostilniških kuhinj itd. Na razstavi se vsakdo lahko prepriča, kakšna je pristnost živil, ki so tako draga. Na mizi leže lepe. mastne klobase, ali pokvarjene so; tega se ne more spoznati, ker so pobarvane s katranovim barvilom. Tako-zvane brunšviške klobase so pomešane s krompirjevo moko. Ukuhane češnje, že popolnoma pokvarjene, so tudi pobarvane s katranovim barvilom. da se ne opazi pokvarjenost. Mandli in grali so pobarvani z bakrom, tudi kava je pobarvana. Testenine, o katerih mislijo gospodje, da s.o narejene iz rumenjakov, še jajec niso videle in pobarvane so tudi s katranovim barvilom. Poleg leže »testenine«, ki so razjedene od insektov. Ječmenovi moki primešavajo riževe pleve, rženi moki pa pšenično. a jo prodajajo kot pristno rženo. Koruzo vi moki primešavajo ajdovo ali tudi riževo moko. V rženo moko devljejo tudi strupene ro-žičke. Nekaj moke je uamešane z rdečim katranovim barvilom. Dostikrat zapazi gospodinja. kadar mesi kruli ali pripravlja kako močnato jed. rdeče pege v testu, a ne ve, od kje naj bi bile. Uganka je hitro rešena. V mlinu se je rdeča barva slabo pomešala med moko, zato ostanejo še v moki rdeče pike. Poleg leži'testo v katerem je zeleno barvilo, in kruh, ki ima vijolčaste madeže. Smukec je primešan celemu popru. Poper se poškropi, potem se dobro pretrese v posodi, v kateri je smukec in za »zadnji žegen« dobi šc črno barvilo. Priljubljena zmes za »pristni« stolčeni poper je: zrna od oljke, olupki od popra, riževe pleve, črna prst (žgana in zmleta) in končno še neko črno barvilo — poper je gotov. Cimetu se pridevajo lesni odpadki. pimentu riževe pleve, prah iz oglja itd. Zmlet cimet se naredi iz mandlovih olupkov, riževih plev. hrastovega lubja, rumene zemlje (žgane in zmlete), lupin od kakava, sladkih korenin. Nagelnove žbice se narejajo iz navadnih ničvrednih odpadkov od nagelnovih stebelcev. V steklenici malinovca je 25% sirupa, v drugi je malinovec narejen popolnoma umetno in pobarvan z rdečim katranovim barvilom, v tretji je malinovec iz rdečega sirupa in rdečega barvila. Na neki steklenici je napis »Fi-nest old Jamaika-Rum«. Vsakdo bi mislil, da je v steklenici najfinejši, pristno blago. Ali spodaj ie prav majhen napis »Facon«. ki pove, da je ta rum umetno narejen in ki varuje prodajalca pred posledicami slepilnega imenovanja. Drožem primešavajo škrob in medu do 20% skrobovega sladkorja. Trgovci sleparijo koiizumente tudi s slabo mero. Tudi to sramotno početje odkriva razstava. Stehtali so nekaj zavitkov, ki jih trgovec pripravi že pred prodajo. Namesto, da bi tehtal zavitek sladkorja 1 kg je tehtal le 90 dkg. pol kg soli je tehtalo le 46 dkg, četrt kg riza le 20 dkg. Iz listka, ki leži poleg teh dokumentov poštenosti in tankovestnosti. se obiskovalci razstave prepričajo, kako pogosto se dogajajo take goljufije. Na razstavi je zbirka posod za mleko. Nekatere so zarjavele, umazane, pokrov je postlan s papirjem od časnikov, s cunjami, s koruznimi listi. Poleg je kupček smeti in umazanij, ki so jih zbrali iz mleka. Pregledovalci živil so sestavili za razstavo fme specialitete, ki pa najbrže nikomur ne bodo zbudile apetita: Iabak v kruhu, vrv v žemlji, mišje govno v zabeli, umazanije v olju. bučka in košček jeklene žice v kruhu, kruhove drobtine iz plesnjivih žemelj, miši v steklenici ruma, snažilna volna v klobasi čiki v klobasi, ose in plesnjive muhe iz steklenice piva, cunje, tako umazane, da bi vsakdo mislil, da so se rabile za snaženje strojev, so iz neke pekarne, kjer so jih imeli za krušnice. Naravnost ostudna je zbirka posod iz neke gostilniške kuhinje. Umazanija se drži teh 36 posod kar na debelo, zaradi tega so bile tudi konfiscirane. Ena posoda je bolj umazana kakor druga. Najlepši kos iz te zbirke, na katerega je tudi gostilničarka lahko ponosna je velika ponev za pražen krompir, brez vsake glazure, a pokrita na debelo z umazanijo. Pod ponvijo je listek, na katerem je napisano: »Ponev smo konfiscirali, ko se je v njej pražil krompir. Dobili smo jo v veliki gostilni na srednjem Štajerskem. Kuhinjsko osobje se ni moglo spemniti, kdaj je bila ponev zadnjikrat pomita.« Razstavljeni so tudi umazani kozarci za pivo. nesnažne pipe. livniki, pokrivala za klobase. Gnilo meso, gnile klobase, živi kvargli — vse to so nabrali po različnih gostilnah. Kazstavljalci so si pridobili s tem, da' so opozorili kupujoče občinstvo na nesnago in sleparije od strani trgovcev in gostilničarjev, veliko zaslug. Poleg tega se na razstavi vsakdo tudi lahko pouči, kako naj se ravna z živili. NOVICE. * Velika železniška katastrofa na Francoskem. 13 mrtvih, 40 težko ranjenih. V nedeljo ob pol 10. zvečer se je v pariški okolici blizu mostu Marcated zgodila ena največjih nesreč zadnjega časa. Osebni vlak št. 631, ki vozi iz Pariva, je zadel vlak iz Montsoulta. Nesrečo je povzročilo napačno postavljeno menjalo, V' led česar strojevodja montsoulskega vlaka ni zapazil znamenja, da naj obstane. Vlaka sta trčila s tako silo, da je bilo več voz popolnoma razbitih in da je bilo pok slišati več kilometrov daleč. Izpod razvalin se je oglasilo strašno ječanje in stokanje. Potnikov se je lotila strašna panika, ki jo je tema le še povečala. Ženske in otroci so klicali obupno na pomoč. Na kraj nesreče je prihitel oddelek gasilcev in železniško osobje iz Pariza. Reševalna dela je vodil policijski prefekt in železniški nadzornik; prihitel je tudi stavbni minister Dupuy. Pogled na kraj nesreče je bil strašan: polovica voz je bila popolnoma razbitih, ostali skoro vsi poškodovani. Izpod voz so potegnili več mrtvecev, ki so bili strašno razmesarjeni, brez glav, brez rok in nog. Mrtvih žrtev je 13, težko ranjenih okolo 40, lahko ranjenih nad 30. Uvedena je stroga preiskava. Meščansko časopisje je že našlo krivca v osebi čuvaja; treba pa je počakati, kaj dožene preiskava. * Duhovnik — tat. Iz Sarajeva poročijo, da je policija aretirala arhimandrita grško orientalske cerkve Mihajloviča. Kradel je cerkveni denar. Enkrat je bil še zaprt, ker je ponaredil testament. Baje je tudi zlorabil 13!etno dekletce. * Iz starega Egipta. Ljudje iz najstarejših časov niso bili zelo različni od sedaj živečih. Dr. Mariano San Nicolo, ki raziskuje kulturne dokumente iz starega Egipta, poroča v arhivu za kriminalno antropologijo in kriminalistiko o najmlajših papirovih najdbah. V listinah, ki jih je preiskal, je zelo veliko dokazov o prepirljivosti starih Egipčanov. Zaradi te lastnosti so tako sloveli, da so Grki rekli onemu, ki se je rad prepiral, da se obnaša kakor kak Egipčan. Ženske seveda niso zaostajale v tej lastnosti za moškimi. O ženski enakovrednosti na tem polju je ohranjena v starih papirih zanimiva dogodbica. Neki mladenič se je sprehajal zvečer po zloglasni mestni ulici. Krasotica, ki je stanovala v tej ulici, ga je hotela ujeti v svoje mreže. Ni se ji posrečilo. Pobožni mladenič ji je namreč napravil moralno pridigo. Dekle se je zaradi tega tako razjezilo, da je skočila na mladeniča, mu strgala obleko in spraskala obraz. Preden se je še mladenič mogel dovolj načuditi krepkemu odgovoru deklice, je ta stekla v hišo in zlila zvrhano mero svoje jeze, in to v pravem pomenu besede, na krepostnega pridigarja. Prepirljivost ni zapuščala Egipčane nikjer, tudi če so bili v svojih svetiščih. Ravno v svetiščih se je zbirala najhujša sodrga. Policija je igrala one čase klavrno vlogo. Vladal je bakšiš. Dostojanstveniki so šele tedaj razsodili pravično, če so bili primerno prepričani z milimi darovi Dostojanstveniki niso zahtevali le zlatnikov, bili so zadovoljni tudi s čisto naravnimi darovi, kakor spričuje naslednja mična zgodba: Neka žena se je kopala. Medtem ji je neka druga odnesla obleko. Okradena žena je hitela k oblastim in sodnik je povabil tatico k zagovoru, ki je pa znala strogega gospoda pridobiti zase s tem, da je bila radodarna do skrajnosti, prepričala ga je o svoji — nedolžnosti. Tatico je izpustil, tožite-llico je za en dan zaprl Odgovorni urednik Fran Bartl. Uriaja In «.lsga »aložba Zarja. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pozor! 50 tisoč parov črevljev 4 pare črevljev za K 8-—. Znradi plačevalnih neprilik več velikih tvornic, sem dobil naročilo, da razprodam veliko množino črevljev mnogo pod izdelovalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih črevljev na trakove, usnje rumeno ali črno, gaioširano, s kapicami in z dobro zbitimi usnjenimi podplati, jako elogantni, nova fasona, velikost po številkah. Vsi 4 pari veljajo le K 8. Razpošiljam po povzetju. A. GELB, izvoz črevljev, Krakovo št. Z. 160. Zamena dopustna ali denar nazaj. Zveza klesarjev v Avstriji razpisuje mesto strokovnega tajnika = klesariev = za južne pokrajine s sedežem v Nabrežini. Kom-petenti morajo biti vešči slovenskega, italijanskega in po možnosti nemškega jezika in morajo dokazati agitatorično zmožnost. Prednost imajo organizirani klesarji. Vse ponudbe je poslati na klesarsko tajništvo v Trstu. Via Madonino 15. Tam se dobe tudi vsa pojasnila. Službo je nastopiti s 1. junijem 1912. ▼ Pošljite naročnino, W če je še niste! I Tobakarne oziroma prodajalne „Zarjea v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boe cacio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oa-serma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Bivo. Raitjnger, Biva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan. Martin" Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. 1 p 1 1 1 1 1 Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev r. z. z o. z. vabi s tem vse svoje člane na izvanredni občni zbor ki bo v petek 24. maja zvečer v pisarni zadruge na Glincah. Zstčetels: o“b G. -curi- Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju; 2. Volitev načelstva; 3. Volitev nadzorstva; 4. Prememba pravil § 1, 36, 37, 46, 78; 5. Želje, pritožbe in nasveti. Načelstvo. Nadzorstvo* i Dr. Josip Ferfolja je otvoril 15. t. m. pisarno kazenskega zagovornika v Trstu, Via Caserma štev. 15, I. nadstr. Telefon štev. 18—97. I „Zarja“ se prodaja v- Ljubljani po 8 vin. v naslednjih tobakarnah: Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta. Sen k, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžfjar, Zelena jama. §vetek, Zaloška cesta. Sešarii, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50. Dolenec, Prešernova ulica. Piehler, Kongresni trg. Ušenicnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušiiik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince. ojezeršek, Zaloška cesta. m !©!awsia fes*aiiilniea in posojilnica v Ljubljani (vpisana zn Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana