LJUBUAI. AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 186 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, AUGUST 7TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. IZLET FARE SV. VIDA V NEDELJO r Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev v Buhl, Min., je umrl rojak Frank Senk, doma iz Visokega. — V East Helena, Mont., je umrl rojak Anton štajner. Umrl je v bolnici na posledicah hudih poškodb, ki jih je dobil pri delu. — v West Allisu, Wis., je umrl rojak Paul Tomec, star 40 let. Zapušča ženo, dva sinova in tri hčere. številni vlomi so se pripetili v slovenski naselbini v Milwaukee. V brivnico rojaka Zajberja je bilo vlomljeno in je ropar odnesel drobiž v svoti $3.75. Roparja so dobili. Isti ropar je pri sosednjem slovenskem čevljarju odnesel $2.00. Pozneje je ropar obiskal tudi delavnico Tampa-nela cigar, nasproti slovenske tiskarne, kjer se je založil s cigarami, ker denarja ni dobil. Vsega skupaj mu očitajo ducat vlomov. Roiak Jakob Jenko, West Al-lis, Wis., je prejšnji teden hotel ujeti voz ulične železnice in je pri tem neprevidno skočil preko ceste. Zadel ga je avtomobil. K sreči je dobil le manjše praske po obrazu, resnejša poškodba je Pa zdrobljeni nos. ^ Chicagi je preteklo nedeljo Albert Muha, star 43 let, skočil skozi okno tretjega nadstropja Billings Memorial bolnišnice in obležal mrtev na tleh. Nesrečnež je bil pripeljan v bolnišnico zadnji petek, ko je doma povžil količino joda. Družinske razmere so ga pognale v obupno stanje. Iz Butte, Montana, se poroča, da se je ponesrečila družina To-polovšek, mati, sin in hči, med avtomobilsko vožnjo iz Calif or-nije v Montano. Nesreča se je pripetila pri St. George, Utah. Mati in hči sta se ubili, sin se pa nahaja v kritičnem stanju v neki bolnišnici. -o- Na obisku Mrs. Katarina Perko in hči Helen iz Crested Butte, Colo., sta prišli na obisk v Cleveland k družini Mr. in Mrs. Frank Kmet ter k družini Mr. in Mrs. Prank Jakšič. Mrs. Perko je svakinja Mrs. Kmetove. Velika poletna razprodaja Pri A. Anžlovarju, 6202 St. Clair Ave. se prične v soboto velika razprodaja vsega poletnega blaga. Cene bodo res skrajno znižane. To boste razvideli iz oglasa v jutrišnjem našem listu. Ne zamudite te razprodaje! Smrtna kosa V mestni bolnici je umrl rojak John Terček, star 67 let. Zadnje čase je stanoval na 1398 E. 120th St. V Ameriki je bival 26 let. Doma je bil iz vasi Go-ričica pri Vrhniki. Pogreb ranj-kega se vrši v soboto ob 8. uri v cerkev sv. Vida iz Frank Za-krajšek pogrebnega zavoda. Davčni računi Okrajni blagajnik Boyle je sedaj razposlal vse davčne račune davkoplačevalcem v Cuyahoga okraju. Davki morajo biti plačani najkasneje do 10. septembra. Iz Miehigana Mrs. Helen Snajder pošilja lepe pozdrave iz Gladstone, Mich Prav lepa hvala! Skupna društva največje slovenske župnije v Zedinje-nih državah, fare sv. Vida, priredijo v nedeljo 9. avgusta izlet ali piknik na Pintarjevi farmi v Euclidu. Naša dolžnost je, da opozorimo na ta izlet vse farane, bivše in sedanje in da se izleta tudi gotovo udeležijo in pomagajo po svojih najboljših močeh k najboljšemu finančnemu uspehu. Mi se dostikrat čudimo požrtvovalnemu delu in delovanju odbornikov skupnih društev fare sv. Vida, ki skoro tedensko zborujejo, delujejo in žrtvujejo čas in denar, da pomagajo pri napredku naše slovenske župnije. Te marljive odbornike bi morala posnemati in jim slediti vsa ogromna slovenska župnija sv. Vida. Žal, da temu ni tako. Le preveč ljudi je mnenja, da so se oddolžili svoji cerkvi, ako podarijo desetico vsako nedeljo župniji. Vsak faran župnije sv. Vida je gotovo ponosen na svojo krasno cerkev, ki je največja in najlepša izmed vseh slovenskih cerkev v Zedinjenih državah. Toda farani mnogokrat ne pomislijo, da so stroški za vzdrževanje tako veličastnega božjega poslopja ogromni in da je treba skupnega sodelovanja vseh faranov, da župnija obstoji. Skoro se nam zdi, da so farani drugih slovenskih župnij v Clevelandu in okolici mnogo bolj zavedni in požrtvo-vani kot so farani župnije sv. Vida. V Euclidu so pri sv. Kristini nedavno tega naredili farani lep dobiček za svojo cerkev, župljani fare Marije Vnebovzete so za vzgled mnogim drugim faram v Ameriki, in farni piknik fare sv. Lovrenca je prinesel pred par tedni $1,400.00 čistega dobička! Ali naj farani fare sv. Vida, ki je prva izmed vseh slovenskih župnij v Ameriki, mirno prezrejo napredek drugih, mnogo manjših župnij v Clevelandu. Mislimo, da ne. Saj vendar pripada fari sv. Vida stotine slovenskih trgovcev, tisoče slovenskih obrtnikov in delavcev, ki bodo v nedeljo gotovo znali pokazati, da jim je-mar napredek svoje fare. Od 5,000 do 8,000 naših Slovencev prihaja v cerkev sv. Vida tekom večjih praznikov k cerkvenim pobožnostim. Skoro 2,000 slovenskih otrok dobiva svoj pošteni pouk za življenje v župnijski šoli sv. Vida. Vsa naša inteligenca v Clevelandu, naši zdravniki, odvetniki, zobozdravniki, sodniki, učitelji in drugi so dobili podlago za svojo izobrazbo in poklic v šoli sv. Vida. Ali se ne boste spomnili predvsem vi, inteligenti, potem pa trgovci in obrtniki vsaj enkrat v letu in prišli na izlet največje slovenske župnije v Ameriki, kjer lahko po svojih najboljših močeh pomagate in v dobri družbi slovenskih delavcev in faranov preživite nekaj ur in pomagate k napredku svoje župnije? Nedelja je dan za to in upamo gotovo, da se vidimo na pikniku. Apelira se zlasti na vas, tisočeri slovenski delavci, ki ste farani slovenske župnije sv. Vida, da pridete v nedeljo na dan in po svojih skromnih ali boljših močeh pomagate k uspehu izleta. Nikar ne dopustite, da se trudi samo nekaj izbranih ljudi, ki delajo od prvega do zadnjega dneva v letu za napredek župnije, pridite enkrat v letu tudi vi na dan in pomagajte v dobri družbi, da bo uspeh popolen. Pintarjevi prostori, kjer se vrši piknik, so dovolj blizu Clevelanda, da pride lahko sleherni tja, dovolj so prijazni, da vas izvabijo v prosto naravo, predvsem pa imejte zavest, da je vaša dolžnost, -:... —...cifer.. i mm A I^m you Cleveland Crust MEMBER FEDERAL RESERVE SYSTEM Branch Banks Throu^liout Greater Cleveland MtHOEP rtOERM. ntPOSn I NSURftHCfci Č OHPDR/VTIOM v glavo čudovita in strašna misel. — Torres, — je dejal, — tam v ustih te kamenite dame je ključ ali nekaj sličnega. Vi ste zelo blizu kipa. Sezite v usta in vzemite ključ. Leoncie, ki je takoj razumela, da se hoče Francis kruto maščevati, je zakričala od groze. Torres se za njen krik ni zmenil. Nič hudega sluteč, se je zazibal do pasu v vodi proti boginji, rekoč: — Zelo rad vam ustreženi! Tisti hip pa je zmagal v Francisovi duši čut pravičnosti. — Stojte! — je vzkliknil in stopil sam h kipu. In Torres, ki je spočetka začudeno gledal Francisa, je kmalu spoznal, kakšna usoda bi ga bila zadela, če bi posegel v Chiina usta. Francis je začel streljati v kamenita Chiina usta, dočim je stari svečenik v strahu ponavljal : — Bogoskrunstvo, — bogo-skrunstvo! Nato je slekel Francis svoj suknjič, ovil z rokavom roko, posegel v usta in izvlekel za rep ranjeno kačo. Zavihtel jo je in udaril ž 110 ob kip tako, da je bila, tako mrtva. Zopet si je ovil z rokavom roko, ker se je bil, da je v skali še več kač, in posegel v usta. Iz votline je privlekel košček zlata v ob- liki ključa, ki se je ujemal z odprtino v Hzatzlovem ušesu. Stari svečenik je pokazal s prstom na ključ in Francis ga je vtaknil v uho. — Bogme, kakor avtomat na železniških postajah, iz katerega smo vlekli čokolado, — je pripomnil smeje, ko je ključ izginil v ušesu. — Nu, kaj bo pa zdaj? Upajmo, da voda takoj odteče. Toda potok je še vedno valil valove iz zemlje. Naenkrat je Torres presenečen vzkliknil in pokazal na steno, ki se je začela polagoma dvigati. — To je pot iz jame! — je vzkliknil Torres. — Starec pravi, da vodi ta pot v notranjost gorei — se je oglasil Francis. — Naj bo že karkoli, čakati ne smemo več. Nekam že pridemo. Hajdimo! Vsi štirje so stopili skozi odprtino v steni in bili so že precej daleč, ko je starec naenkrat vzkliknil: "Moj sin!" in planil nazaj. Toda del stene se je bil ta čas zopet spustil na svoje poprejšnje mesto in starec je komaj še zlezel pod debelo ka-menito ploščo, ki se je takoj |za njim spustila na tla. Bila je tako spretno izklesana in tako lepo pritrjena, da je takoj zagradila vodi pot. Francis, Torres in Leoncie so bili rešeni, toda ostali so sami, brez svečenika in njegovih vozlov, v katerih je bila rešitev zagonetke. Jack London ROMAN TREH SRC (Dalje prihodnjič.) Romanje v Carey Vsakoletno romanje v Carey, Ohio se vrši v soboto 15. avgusta, Vlak N.Y.C. železnice odpelje iz Clevelanda: Terminal postaja ............G:00 zjutraj Lindale postaja ................6:12 zjutraj Dospe v Carey ob ..........8:50 zjutraj Se vrne: Odpelje iz Carey ob ........5:30 popoMne Dospe v Lindale ob ........8:05 zvečer V Cleveland ob ................8:20 zvečer Vožnja na oba kraja je $2.75; otroci cd 5 do 12 leta plačajo po lovico. Vozne listke in druge informacije lahko dobite pri FRANK SUHADOLNIKU 6107 ST. CLAIR AVE. Nova in popolna postrežba slovenskemu narodu Mi popravljamo pralne stroje vseh izdelkov, dalje vse električne predmete in radije. I ——11f ? e 1 Zanesljiva postrežba, naj- II Mr AS LOW AS \ li 25% -M cene na vseh jpopra-"■m B vilih in delih. Pri nas do- ASK FOR DETAILS ABOUT THE NORGE bite razne dele za vaš 10-YEAR WARRANTY , . ,. , ON ROLLATOR COMPRESSION UNIT Pralm Stl0) ah drU^e električne' predmete, radi-^jo tube vseh izdelkov. KREMZAR & REDKO RADIO & APPLIANCE CO. 6518 St. Clair Ave. odprto zvečer do devetih Dober časopis je dober tovariš! AMERIŠKA DOMOVINA vedno prinaša NAJNOVEJŠE NOVICE POUČNE ČLANKE LEPE POVESTI __jF "T__ RAZNE ■ NOVICE IZ ZANIMIVOSTI STARE DOMOVINE Vi lahko prihranite 10% do 50% na pohištvu in potrebščinah za hišo sedaj med našo letno AUGUST0V0 RAZPRODAJO PnUkTV A A. GRHNA & SONS 1 lUPi lf%P 1 W ML 6019 ST. CLAIR AVE. 15301 WATERLOO RD. — Saj te ne ugrizne, kamenita je, — se je zasmejal Francis. Bogovi plemena Maya niso nikoli kameniti, — še je oglasil starec užaljeno. -— Zdi se, da so kameniti, v resnici so pa živi, večno živi. Pod kamnom, skozi kamen in preko kamna uveljavljajo svojo večno voljo. Leoncie je zadrhtela. Odsko-Čila je od starca in se stisnila boječe k Francisu, kakor da išče pri njem zaščite. — Prepričana sem, da se zgodi nekaj groznega, — je zašepe-tala prestrašeno. — Ta kraj globoko pod goro sredi carstva mrtvih mi nič kaj ne ugaja. Rada imam sinje nebo, božanje soln-čnih žarkov in nedogledno morsko gladino. Nekaj strašnega se zgodi, tu. čutim, da se mora zda^' zdaj pripetiti nekaj groznega. V tem, ko jo je Francis tolaži] in bodril, se je pomikal kazalec na urniku yeonove usode proti zadnji sekundi njegovega življenja. In ko je zbral nesrečnež ves svoj pogum ter posegel z roko v ogromna Chiina usta, je kazal kazalec zadnjo sekundo in ura je odbila. Peon je grozno zakričal, zamahnil z roko in pogledal na tisto točko, kjer je pritekla iz kože kapljica krvi. Progasta glcva strupene kače je pokazala svej jezik, ga zopet skrila in. izginila, kakor da se roga nesrečni žrtvi. — Strupena kača! —- je vzkliknila Leoncie, ki jo je takoj spoznala. Tudi peon jo je spoznal. Vedel je dobro, da je smrt od njenega pika neizogibna. V nepopisni grozi je odskočil, stopil v razpoko in izginil. Pogreznil se je v tisti strašni "nič," ki ga je boginja dolga stoletja skrivala nod svojimi nogami. Minila je dolga minuta in nihče ni mogel spregovoriti. Naposled se je oglasil stari svečenik. — Razjezil sem Chio in ubila mi je sina! — Neumnost! — je dejal Francis in bodril Leoncio. — Vse to je naravno in se da prav lahko pojasniti. Kaj more biti bolj naravno, kakor cla si je izbrala „ strupena kača votlino v kamnu ' za svoje gnezdo? Taka je navada vseh kač. Kaj more biti bolj naravno, kakor da stopi človek, ki ga je pičila kača, korak nazaj? In naposled ni nič čudnega, da je slučajno pogodil v razpoko in padel v jamo, ki je bila tik za njim . . . — Potemtakem je pa tudi to-le povsem naravno! — je vzkliknila Leoncie in pokazala na vrelec čiste vode, ki je pritekla iz razpoke in se pognala v zrak kakor vodomet. — Starec ima prav. Skozi kamen in preko kamna uveljavljajo bogovi svojo večno voljo. Svaril je naju, sveti vozli so mu povedali, kaj se bo zgodilo. — Lari, fari! — je odgovoril Francis smeje. — Tu se ne uveljavlja volja bogov, temveč volja starih svečenikov plemena Maya, ki so si izmislili te bogove in vse njihove mahi-nacije. Nekje spodaj je zadelo peonovo telo na kamenito ploščo, ki je zadrževala ta potok. Tako je bila podzemnemu vrelcu zopet odprta pot na površje. Vi pa mislite, da je odprl studenec vodni bog, ki čepi globoko nekje pod zemljo in čaka, kdaj mu pridemo pod roke, da nas utopi. Vrelec nima z bogom nič opraviti. Boginja s tako ogromnimi ustmi je plod bujne človeške domišljije. Take boginje sploh nikoli ni bilo. Božanstvenost je v bistvu isto, kar je lepota. Če so bile sploh kdaj na svetu boginje, so morale biti prelestne. Samo človek si je mogel izmisliti ostudne demone. Vrelec je tekel s tako silo iz zemlje, da jim je segala voda kmalu do kolen. — Nič ne de, — je dejal Francis. — Spotoma sem opazil, da so tla jam in rovov nagnjena proti izhodu. Ti stari sinovi plemena Maya so bili izvrstni inženjerji. Ko so si gradili podzemni labirint, so mislili ne le na poplavo, nego tudi na odtok vode. Le poglejte, kako drvi voda proti izhodu. Nu starina, vzemi zopet svoje svete vozle in povej, kje je zaklad. — Kje je moj sin? — je odgovoril starec z vprašanjem. Glas se mu je tresel od žalosti in obupa. — Chia je ubila mojega edinega sina. Zaradi njegove matere .sem prekršil zakone plemena Maya in oskrunil svojo čisto kri z nečisto krvjo ženske iz doline. In ker sem grešil zato, da bi mi bogovi poslali sina, mi je tem dražji. Čemu naj bi skrbel za zaklad? Moj sin je mrtev! Jeza naših bogov je zadela mojo glavo! Tla so bobnela pod pritiskom podzemnega vrelca, ki je valil v jamo vedno večje valove. Voda se je penila in šumela, kar je pričalo, da je pritisk spodnjih plasti zelo velik. Leoncie je prva opazila, da se voda v jami čedalje bolj dviga. — Sega nam že čez kolena, — je opozorila Francisa. — In čas je, da se umaknemo, — je pritrdil Francis, ki je naposled tudi sam uvidel, da se bliža nevarnost. — Mor- 'da je bilo za odtok vode izvrst- no poskrbljeno. Toda kame- v nje je očividno zagradilo vodi n vse izhode. V niže ležečih rovih stoji voda nedvomno više t, kakor tu. Vendar je pa že tu- j Hi tu tako narasla, da se je s uati katastrofe. A pot, po ka- u teri smo prišli, je edina naša rešitev. Pojdimo torej, dokler u še ni prepozno! k Leoncie je šla spredaj, Fran- o cis je pa prijel starega sveče- 1< nika za roko in ga vlekel za se- s boj. Pri vhodu v stranski rov v jim je Segala voda že čez kolena. Bil je skrajni čas, da uidejo strašni smrti. Naglo so se I bližali jami, kjer so stale mu- s mi je. Kar je zagledala Leocie bli- s zu pred seboj mumijo, ki se je gugala na valovih. Na gla- z vi je imela čelado, telo je bilo t zavito v starinski plašč. Le- t oncie bi se te prikazni ne bila v ustrašila, zakaj vse mumije je voda podrla in odnašala s se- 1 boj. Toda ta mumija se je j premikala proti toku, dihala i in gledala kakor živa. Normalen človeški mozeg ne s more prenesti pogleda na štiristo let staro truplo, ki se po- i taplja in umira drugič. Le- j oncie je zakričala, odskočila , in planila nazaj. Francis se ni tako prestrašil, vendar je j ta prizor tudi njega pretresel. Umaknil se je Leonciji in potegnil iz žepa revolver. Toda mumija, ki je srečno našla v vodi pod nogami trdna tla, je vzkliknila: — Ne streljajte! Jaz sem — Torres. Vračam se od izhoda. Nekaj se je zgodilo. Pot J je zaprta. . Voda stoji više kot je odprtina pri vhodu. — Skale, se rušijo in tramovi so zavalili izhod. — Pot je vam zaprta v tejle smeri, — jfe dejal Francis in nameril nanj revolver. — Zdaj ni Časa za prepire! je odgovoril Torres. — Vsi smo v nevarnosti in vsem gre enako za glavo. Pozneje, kadar bo čas za to, se lahko tudi prepirava. Zdaj pa pustiva to. Francis je omahoval. — Kaj se je zgodilo z Le-oncijo? — je vprašal Torres z očividnim namenom, da bi odvrnil Francisovo pozornost od sebe. — Videl sem, kako je planila nazaj. Morda ji preti nevarnost. Francis je pustil Torresa, zgrabil starega svečenika za roko in ga vlekel nazaj v podzemno jamo, kjer so stali kipi. Torres je šel za njima. Ko ga je Leoncie zagledala, je znova zakričala od strahu. — Nič se ne boj, Torres je, — jo je pomiril Francis. — Sam sem se ga vražje ustrašil, ko sem opazil, kako hodi po vodi. Zdaj vem, da je živ človek, kakor smo mi. Če mu porinem nož v rebra, bo tekla tudi iz njega kri. Čuj, starina, nam niti na misel ne pride, da bi utonili kakor podgane v pasti. Skrivnosti plemena Maya s tem še niso izčrpane. Prečita j svoje vozle in pokaži nam pot iz tega vražjega brloga. — Pot vodi notri, ne pa ven, — je zamrmral svečenik. — Nam je pač vseeno, kako se rešimo in izmuznemo iz te pasti. Toda kako priti v notranjost jame? — Iz Chiinih ust v Hzatz-lovo uho, — se je glasil odgovor. Naenkrat je šinila Francisu