CI Ai/riuET oLW ! Iil> lil Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspediclja ,v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah it. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemfii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 160. V Ljubljani, v ponedeljek 16. julija 1894. Letnilt XXIX. Anarhistična vera. Fr. Meomartino, pravdnikov namestnik pri neapeljskem sodišču je priobčil obljubo, h kateri se zakolne vsak na novo rstopivši član anarhistične družbe »Mano n e r a" (čraa roka), zvane tudi z imenom: »associazione internazionale della Lunigiana, regione italiana". Vprašanje slove tako-le : »Kedo si ? — Ali si delavec ? — Ali veš kedo smo mi in kaj hočemo ? Mi hočemo uničiti oblast, ker je vzrok vsa-keršnemu nasilju in vsakeršne zlorabe in na njenem mestu ustanoviti anarhijo. Mi nočemo gospodarjev, niti zmožnosti izbirati si jih. Sovražimo prav tako kronano tiranstvo kakor tisto, ki nosi rudeč biret. Odpravili bodemo vero, ker je ona s svojim Bogom podlaga vse oblasti in tako dela človeka neumnega in naredi' iz njega radovoljnega sužnja, pripravljenega za vdako podlost in za vsako neumnost, zanikuje pamet in zametuje človekovo dostojanstvo. Uničili bodemo zakonito družino, ki je s svojimi egoističnimi čuvstvi prava ječa in galeja za srce. Namestu nje bodemo postavili veliko novo bratstvo, veliko in vzvišeno ljubezen za resnično Človekoljubje. Z vsemi silami se bodemo trudili, da odpravimo zakon, to zakonito proštitucijo in namestu nje bodi svobodna ljubezen, svobodno združenje moža in žene. Lastnikov nočemo več. Proglašamo se za mejnarodne, t. j. za komuniste, anarhiste, revolucijonarce v sredstvih in v namenu. Naša stranka hoče delovati sedaj in vedno in nam se zde nekoristna da celo škodljiva miroljubna sredstva v dosego našega namena. Silovit boj, revolucija je naša jedina metoda. Bodalo, karabin, dinamit so naši častni zastopniki. Barikade so naša zbornica. Boga ne poznamo in zato ne zahtevamo prisege. Ali se zlagaš z našimi načeli, ali si dovolj prepričan o njih tako, da zabodeš v smrt, ko se zahteva od tebe, naše splošne sovražnike od najvišjega do najnižjega". Novi ud pa odgovarja : »Pri svoji časti obetam, da bodem zastopal in branil to veliko stvar in da se bodem dal voditi čuvstvom bratstva in solidarnosti s svojimi tovariši in da bodem v zmago te stvari žrtvoval svoje delovanje, svoje imetje in svoje življenje, — in obetam da bodem najstrožje molčal o ti veliki družbi in o vsem, kar mi bode kedar ali kjerkoli razodetega." Grozna obljuba! In poglavitna stvar je vendar le: zanikavanje Boga in vere. Ad ab-surdum lahko iz tega dokažemo liberalcem, kje je temelj zakonu, družini, državi, kje je opora miru in pravičnosti. Liberalizem vzgaja ljudi, ki ne potrebujejo druzih poslancev nego bodala, samokrese in bombe. Kedor sovraži anarhizem, mora sovražiti tudi — liberalizem. Monsignor Andrej Martišič. Gorica, v dan sv. Moh. in Fortunata. »Resnico, ki je Kristus, sem vedno poudarjal. Bila mi je kakor nebeški svetilnik posebno na višji gimnaziji. Skoro v vseh strokah človeškega znanja zavladala je dandanes zmešnjava in zmedenost poj- mov, a resnica, ki je Kristus, mi je bil nevarljiv vodnik. Štirideset let že skrbno opazujem boj, ki se bije mej vero in nevero, a jaz sem resnico, ki je Kristus, v tem boju vedno zastopal. Prebiral sem časopise, sledil dnevnim idejam, da sem mogel opozarjati mladino na nevarnosti bližnje bodočnosti. Da, vihtel sem zastavo krščanske resnice in klical vsikdar svojim poslušalcem : ,Vredno po evangeliju Kristusovem živite, da o vas slišim, da stojite v jednem duhu in da se v nobeni reči ne daste ostrašiti od zopernikov.' (Filip 1, 27, 28.)" »Vzgojo sem smatral vedno za najvažnejšo nalogo našega zavoda. In komaj me kaj tako vžalosti, kakor če slišim, da so kojo srednjo šolo ponižali v nekako poučno tovarno brez — vzgoie." »Da sem mogel mladino k življenju navajati, ki Bogu ugaja, potreboval sem sam zanesljivega vodnika. In našel sem ga v Onem, kise je sam , Pot' imenoval — v Jezusu Kristusu. On je naša pot po svojem nauku, zgledu, besedi in dejanju. On je naš vodnik skozi to smrtno življenje, on je pot kreposti, pot večnega izveličanja, kakor sam pravi: ,Nikdo ne more k Očetu, razven po meni.' (Ivan 14. 6.) Mnogi krivi preroki skušali so in skušajo mladino z besedo in pismom speljati na krive pote, a jaz sem Vam in tistim, ki so bili pred Vami, vedno skušal .pripraviti pot Gospodovo in steze našega Boga'. (Iz. 40. 3. 4.)" »Nemogoče je, da bi pravi katoličan zapovedi svoje matere cerkve zaničeval, ne sočuvstoval z osodo njenega poglavarja, da bi duhovnikov ne spoštoval. Pobožnost hasni vsemu. Verni in pobožni boste svoj duh k prestolu božjemu vzdigali, izprosit našemu ljubljenemu cesarju, da nas od vere podpiran krepko, modro vlada in da solnce božje milosti Avstrijo osrečava." LISTEK Duhoven in vojak. Spisal M. Aigucperse. (Konec.) Potem so minevala leta drugo za drugim ; delal sem vztrajno in jedina tolažba so mi bili očetovi spodbujajoči dopisi, njegovi redki obiski v semenišču in počitnice v župnišču. Nekega dne sem prišel z ginjenim obrazom, srečen in ponosen; nesel sem seboj spričevalo zrelosti ... Še sedaj vidim razločno oni dolgi, hvaležni pogled župnikov na križ in čutim še vedno na čelu njegove tresoče se ustniee ko me je v pozdrav poljubil. Ana se je jokala, — jokala od veselja in ni tega tajila. Ko sva bila z rednikom sama na vrtu, razkril sem mu svoje sanje o bodočnosti. Hotel sem postati duhoven ter stopiti takoj v semenišče, župnik se je nasmejal in zmajal z glavo. »Ša jedna skušnja te čaka, napravi jo, ljubi moj; za semeniščnika se mi zdiš preživ, čakajmo, tedaj, da se pokaže poklic". Crez jedno leto sem prinesel v Z. drugo spričevalo; napravil sem državni izpit. Ana je že počivala na pokopališču in cvetlice so rastle na njenem grobu. Bil je tedaj župnik sam deležen moje radosti, pa se je bil ustrašil ob jednem, ker je bil bolehen. »Ostani nekaj mesecev, Janez", pravi, »potrebuješ čistega zraku, počitka in postrežbe. Prehud napor te je oslabil, in naj si izvoliš jedno ali drugo, zdrav moraš biti". Ostal sem torej v župnišču ter hodil z rednikom po njegovih dobrodelnih potih ali pa s knjigo v rokah po znanih in dragih stezah. Ko sem se popravil, začel sem zopet o semenišču, rekoč, da ne čutim posebnega poklica. »Vprašal sem tudi jaz profesorje in sem te sam opazoval, ljubo dete; spoznal sem, da nisi poklican za duhovna". »Kaj naj toraj bodem?" vprašam bojazljivo. .Reven sem, priprošnjikov nimam. Ti si se postaral, oče moj, in jaz bi ti rad pokazal svojo hvaležnost drugače kot samo z besedami". »Deželi služi, dober delavec si pogumen, postaneš izvrsten vojak". »Potem bi se moral od tebe popolnoma ločiti". »Kaj za to, da se le stvar posreči, in posrečila se bode gotovo. Nimaš sorodnikov, najdeš med tovariši prijatelje. S pogumom oslaviš svojo ime, in meni poplačaš, če prineseš enkrat na prsih križ od hvaležne Francije. Premisli stvar resno, potem mi pa povej, kako si se odločil". Mesec kasneje sem zopet zapustil Z.; prišel sem v vojašnico 16. polka lovcev. Dolgo sem živel med vami, veste toraj, kako je bilo; tega ni treba pripovedovati. Najsrečnejši dnevi za me so bili, kadar sem smel obiskati svojega rednika. Kmalu me je vabila i druga ljubezen, koje se nisem branil. Med tem, ko sem bil odsoten, naselili ste se v vasi dve Parižanki: Gospa V . . ., vdova po stotniku s hčerjo Rozo, katera me je koj prvi hip očarala s svojimi krasnimi modrimi očmi. Take zadeve človeškega srca so si jednake, ne bodem tega tedaj pripovedoval, le to povam, da sem ljubil Rozo iz celega svojega srca. Moj dobri rednik je kmalu uganil mojo skrivnost. »Roza je premlada, ljubi sin", je dejal, ko me je videl žalostnega; »poleg tega nimaš take službe, da bi jo megel vzeti. Gospa V ... te čisla, pozna dobro tvoje predstojnike, ki so te hvalili. Ne zgubi poguma, privošči ji prostost in uikar ne moti miru mladega srca. Kadar bode čas, vpraša jo mati sama. Jaz ti morem za zdaj na podlagi svoje skušnje reči, da kakor hitro postaneš častnik, bode v naši vasi svatba". Oh, kako vesel sem se vračal takrat <, odpusta. Srce, polno upanja, mi je utripalo. Učenje, orožne vaje, dela čez sile, vse je bilo stopinja do sreče. Neki večer sem prišel, ne da bi bil kaj naznanil. Gospod župnik je sadil na vrtu, ko so zaškripala vratica, vzdignil je glavo zagledavši me, zaklical poln veselja: »Ti si tu, dete, kako sem te vesel 1" l n m. N .Horribile dieta! 85 sloveuskih študentov višjih šol je it Gradca poslalo „ befthl" v Gorico deželnim poslancem, da naj kar brž položi mandat deželnega poslanstva, in to zato, ker niso podpisali interpelacije zaradi zjedinjene Slovenije! ... Ta goreča naša mladež hrepeni po tem vzoru, čast in hvala jej, ali da se ona še v šolah vtika v stvari, za katere nima še ,vestes nuptiales*, to je krivda onih, ki za vsako pisarijo imajo pripravljene svoje liste. Tedaj le takrat še le, kadar postanejo mladeniči možje volilci, imajo njihove zaupnice ali nezaupnice svojo upravičenost in veljavo." Tako se je Andrej Marušič branil kot poslanec v .Novicah" leta 1870, str. 211. zoper natolcevanja in obrekovanja v .Slovenskem Narodu", da je odpadnik, da drži z vlado, glasuje z Wi n k 1 e r j e m in P i n o t o m itd. Z dobro vestjo sklepa Marušič svojo obrambo: .Bodi si kakorkoli, jaz sem in ostanem nepremakljiv in zvest svojemu narodu, kakor sem mu bil od leta 1848, ter prizadevam si koristiti mu v vseh razmerah svojega življenja." .Šestinštirideset let in osem mesecev", je govoril msgr. Marušič o svojem slovesu, .hodil sem pot svojega vzvišenega, častipolnega, a ne manj odgovornosti polnega poklica. Danes sem na cilj te poti dospel ..." Da, dospel si, ti naš učenik! Bog te blagoslavljaj in plačuj za tvoje mnoge trude. Dal ti je večni milost, da si odložil splošne, glavne dolžnosti, a vemo, da ti, ki si ostal nepremakljiv in zvest svojemu Bogu in narodu, boš v vseh razmerah svojega tudi bodočega življenja tembolj koristil in deloval za zaničevano ljudstvo, iz kateregasi izšel; — imamo malo mož. Jeden izmej 3500 učencev. Politični pregled. V Lj ubij an i, 16. julija. Državni »bor. Avstrijska vlada je priganjala, da s ta se precej zgodaj sklicali delegaciji, da bode državni zbor imel več časa za svoje delovanje. Državni zbor čaka letos ogromno dela. Pečati se mu< bode z novim kazenskim zakonom in nekaterimi drugimi važnimi predlogami. Ker bode tudi za budgetno debato treba več tednov, bode državni zbor v prihodnjem zasedanju imel dovolj dela. Morda pride tudi nov davčni zakon na vrsto, ali vendar še ni gotovo, ker o mnogih določbah še ni popolnega sporazum-Ijenja mej koaliranimi strankami. Obrtni odsek dobi mnogo dela, ako predloži trgovinski minister grof Wurmbrand nov obrtni red, kakor je obljubil. Seveda to ni povsem gotovo, ker se z Wurmbrando-vimi nazori ne strinjajo niti vsi ministri. Zaradi tega se bode stvar najbrž še nekoliko odložila, ker ima parlament drugega nujnega dela. Stambolov. Dopisnik .Novega Vremena" je imel pogovor tudi s Stambolovom, ki mu je naslikal sedanje ministre kot prikrite nasprotnike Rusije, dočim je bil on očiten, Stambolov misli, da se bodo sedanji ministri držali jedva pet mesecev, pa bode njih slava pri kraju. Da bi on še prišel na krmilo, tega ne misli, ali svoje stranke ne bode pustil ugonobiti. Knez bi rad, da bi on odpotoval v inozemstvo, toda on misli ostati v Bolgariji. Ne boji se, če ga postavijo pred sodišče. Kar poroča ta časnikar, da je Stambolov govoril o rusofilih v Bolgariji, se * popolnoma ne vjema. Pravil je, kako moč imajo ru-sofili v Bolgariji, kakšne boje je on imel ž njimi, ali vendar je rekel, da petdeset let nima Rusija upati, da pridobi kak večji vpliv v Bolgariji. To je oči-vidno nasprotje, katero je najbrž zagrešil ruski časnikar, ne pa bivši bolgarski ministerski predsednik. Poslednji je najbrž mu razložil, da rusofili v Bolgariji nimajo pravih tal, ali so bili nevarni le zaradi tega, ker so iz tuj ine dobivali denarja. Saj je znano, da so le podkupljeni častniki rovali za Rusijo v Bolgariji. Rusija in Bolgarija. Nekateri ruski listi, mej drugimi tudi .Svet" priporočajo sporazumljenje z Bolgarijo. Po mnenju teh časopisov ne pride na osebe, ako se hoče rešiti bolgarsko vprašanje. Poprejšnji grehi novih bolgarskih ministrov se morejo pozabiti, ker tudi ruski zastopniki v Bolgariji niso popolnoma brez grehov. Ta list pomirja Bolgare, da se jim ni bati, da bi Rusi poslali častnike ali uradnike v Bolgarijo. Bolgari morejo le težiti k Rusiji in ugovarjati pridruženju k trodržavni zvezi. — Takim glasovom ni pripisovati nobene važnosti, ker so le mnenje nekaterih zasebnikov, ne pa ruske vlade. Tukaj res ne gre za nobene osebe, niti Stambolov, niti Koburžan, niti sedanji ministri niso krivi nespo-razumljenju. Krivo razpora je vse kaj druzega. Rusija se je uprla zjedinjenju obeh Bolgarij, ker jej ne ugaja razvoj in napredek bolgarskega naroda. Bolgari žive v večini do Bospora in imajo po narodnostnem načelu pravico do Carigrada, in so torej Rusiji na potu, ki bi se rada trdno usela ob Bosporu. Židje v Rusiji. V oddelku za tuje vere se osnuje posebna komisija za židovske stvari. V tej komisiji bodo skoro sami židje. Pomenljivo je pa, da židovsko - liberalni listi niso zadovoljni, da se osnuje ta komisija za nadzor Židov. Po njih mnenju bi se židovska vera ne smela nadzorovati po državnih organih. Liberalci vedno opravičujejo in zagovarjajo vsako vtikanje države v zadeve katoliške cerkve, samo v židovske zadeve se bi ne smela nikdar država vtikati. Židje torej hočejo za svojo vero imeti popolno svobodo, druge bi pa radi postavili pod posebni državni nadzor. To pač dovolj jasno označuje židovske liberalce in njih namene. Vse njih delovanje meri na to, da bi židje gospodovali nad kri-stijani, zaradi tega bodi židovska vera popolnoma prosta, druge naj pa nadzoruje država iu ovira njih razvoj. Narodni praznik dn^ 14. julija letos v Parizu ni bil tako slovesen, kakor druga leta, ker so vse oficijalne slavnosti bile odpovedane zaradi Carnotove smrti. Le v nekaterih zasebnih gledališčih so bile predstave brez vstopnine. Ko so se vršili .Kaj uaj bi srčnejše želel, ko dase vzajemno ljubite ue glede na starost, nadarjenost, rojstvo, narodnost. Tudi jaz sem za Vas mnogokrat molil, da vera Vaša ne opeša. Tudi jaz ne morem Vam boljšega zapustiti, kakor ,mirl Gospodov — zunanji, da sloga vlada mej Vami, in pa notranji, da vživate sladki pokoj vesti, izvirek zemeljske in poroštvo nadzemeljske sreče. Tudi jaz naj molim po vzgledu Gospodovem: ,Oče, razodel sem tem mladim ljudem Tvoje ime. Prosim Te, da jih hudega obvaruješ. Posvečuj jih v — resnici.'" Andrej Marušič, častni kanonik metropolitan-skega goriškega kapiteljna, apostolski protonotar d. č. p., knezonadškofijski konzistorijalni svetovalec in škofijski šolski višji nadzornik itd., se je letos od goriške gimnazije, kjer je bil skozi blizu 37 let profesor veronauka, ločil. O tej priliki (8. julija 1894) je imel v semeniški cerkvi sv. Karola v Gorici govor, s katerim se je poslovil od svojih koleg in dijakov. Iz tega govora smo vzeli nekaj zgoraj navedenih mest. Iz njih se jasno zrcali, kako vzvišeno in praktično je msgr. Marušič umeval svojo nalogo, mladino voditi h Kristusu, a državi dajati koristne ude. On je to skušal. Veliko je tudi dosegel. Če ni kaj dosegel, zapisati se ima na rovaš modernega šolskega načrta, ker ta je srednje šole faktično ponižal v nekake poučne tovarne brez vzgoje, in ker moderni šolski načrt ni j e d i n-s t v e n , ampak, oklicavši svobodo znanosti t. j. zmote, dostikrat to podira, kar katehet zida. Mi smo msgr. Marušiču jako hvaležni, da je v svojem govoru o slovesni priliki svojega odhoda na to nedostatnost moderne vzgoje tako odkritosrčno opozoril. Za 37 let katehetovanja je msgr. Marušič imel 1728 cerkvenih ogovorov in 3500 učencev. Poučeval je v treh jezikih: slovenskem, italijanskem in nemškem. Msgr. Marušič delal je vestno za cerkev in Avstrijo, ljubil je in spoštoval vse narodnosti. Vendar, kar mu je od te splošne dolžnosti časa ostalo, žrtvoval ga je za Slovence. Zgodaj, že 1. 1854, oglasil se je v .Šolskem Prijatelju". Dopisoval je v .Danico" in .Novicam" je bil od leta 1854 do 1882 najzve-stejši dopisnik. Iskrena prijatelja sta si bila s pokojnim .očetom domovine", Bleivveisom, baronom Winklerjem in kanonikom Marnom. Izdal je molitvenik za dijake: .Jaz sem pot in resnica in življenje", .Sveti Veliki teden in Velika noč" Izdajal je tudi lista .Umni gospodar" in .Domovino", list posebno za primorske in slovenske zadeve. Prestavljal je nekaj let zapisnike deželnega zbora goriškega, vredoval je tudi slovenski tekst deželnih zakonov (1867 — 70). Bil je tudi deželni poslanec goriški. Mi Slovenci imamo malo mož — zato pa je mladi rop vsikdar skušal še te si odtujiti, če mogoče zatreti, uničiti. Zdi se, kakor bi brali zgodovino naših zadnjih štirih let, ko beremo Marušičev dopis iz Gorice v .Novicah" leta 1869, str. 378: .Se bolj se veseli, ljubi oče, objemaš častnika!" .Ponosen sem na te", reče s tresočim se glasom ; smejal se je i jokal ob jednem. .Lahko sedaj zapojeta: .Nune dimittis!" (Zdaj spustiš svojega služabnika, o Gospod). .Sedaj samo ,Te Deum", dragi oče; .in nune dimittis" zapoješ, kadar postanem general, kar pa ne bode tako hitro". Teden pozneje sem že nosil zaročni prsten. Razumela me je nevesta, vdana mi je bila, kakor jaz njej. Mati je odločila poroko črez dva meseca. Bila je doba radosti, blažene sanje, iz kojih sem se zbudil kruto. Napovedali so vojsko s Prusijo. V naglici sem prihitel poslovit se od rednika in neveste. „PovrniI se bodeš s križcem, sinček" šepetal mi je rednik in se silil v smeh, dasi so točile oči solze. .Bojim se, da se ne vrneš", tožila je Roza. Oh, v takih trenotkih mora imeti človek orjaško moč. Naglo sem se ozrl po kraju, kojega morda vidim zadnjič: sivo zidovje župnišča, z rožami ob-rasteno hišico Rozino. Trpko sem se nasmejal; pritisnil sem še na srce svoje drage, potem pa odšel ne da bi se ozrl nazaj. Poznate gospoda, krvave dneve, ki so sledili. Niti obupen boj ni zabranil sovražniku prekoračiti meje, in mnogi izmed vas so raje zlomili pri Se-danu meče, kot da bi je izročili sovražniku. Kedo se je spominjal v boju na svoje drage? Jedina misel vsacega je bila borba za čast zastave. Konečno po dolgi nesreči je bil sklenjen mir, in kedor je zdrav ostal, obračal je oči proti rojstnemu kraju in družini. Tudi jaz sem hitel v Z ... ki je bil žalibog preblizu nemški meji. Rozina hišica je bila zaprta in pred župniščem, zasutim s krogljami, je sedel oprt ob zid stari mož z brevirjem v roki. Bil je moj rednik. Srce se mi je skrčilo, ko sem ga pogledal pri-pognjenega in njegove bele lase. Koliko je neki pretrpel! Vskriknil sem od žalosti. Močno me je pritisnil na srce iu se razjokal. .Glej, kaj so storili z mojo vasjo," reče kazoč okrog. Jaz nisem videl nič kot ono majhno hišico obraščeno z rožami. .Kaj pa Roza ?" spravim iz sebe. Peljal me je na pokopališče k zelenemu grobu. „Tu je" nemška kroglja ji je prestrelila srce. Ne sprašuj dalje . . . Zadnje besede so veljale tebi in Bogu. Mati je umrla čez dva meseca vsled žalosti . . . Torej, ohrabri se in misli na dan os vete." Sedaj veste, gospoda, zakaj sem žalosten v svojem stanovanju. Nikoli nisem mogel pozabiti na ljubezen svojo, na drago mi Rozo. .Zakaj vzbujaš te spomine. Janez ? reče v tem stari mašnik in njegova slaba roka je zagrabila močno roko častnikovo. .Jaz tu spim kakor hrček, in prebudil sem se ravno, ko si končal svojo zgodbo. Gotovo vam ni vsega povedal, gospoda. Ali veste, .J( da je preživel od tega časa redno odpust pri men v revnem župnišču, da mi je pošiljal vsaki mesec najboljša darila in več kot polovico svoje plače? Ali vam je povedal . . .Dosti, dosti oče moj, moram itak prositi gospode za odpuščenja, da sem jih motil s svojim dolgim in žalostnim pripovedovanjem čez polnoč." .Odpuščeno, polkovnik!" zaklical je general, ki se je očitno boril z nenavadnimi čustvi, kajti urno je sukal svoje dolge brke, predno se je pomiril. .Gospodu župniku moramo vsi zadostiti za svoje nespodobno vedenje, katero resnično obžalujemo, tn zato predlagam prijatelji, da darujemo za njegovo cerkev vse zlate, katere bi bili žrtvovali danes kvartam." Navdušeno .urii" se je razgleglo po dvorani. .Napravite nabiralno polo, gospod general, jutri prinesemo upisane denarje." Iz roke v roko je krožil svinčnik, nazadnje je še zapisal general svoje ime. Za tem je ustal ter pristopil k starčku. .Glejte, vrli gospod župnik, že jutri morete hiteti domov s štirimi tisoči frankov, koje rabite. Objamem vas v imenu vseh svojih tovarišev in prosim, da za nas molite. Smo včasih poredneži, ali srce je vendar le dobro." .Živio šestnajsti lovski polk 1" zaklical je stari duhoven tresoč se na celem telesa. .Slava duhovnu junaku !" klicali so častniki v burnem zboru. J sprevodi pred Gambettovim s pomenikom, se je nek delavec postavil pod spomenik in zaklical: „V imenu Gambette zahtevam svobodo, kakoršna je v Nemčiji !H To je pouzročilo velik nemir. Nekateri so vpili: »Ubijte Prusal", drugi: „Anarhist je!" Policija ga je prijela in odpeljala na policijski komi -j sarijat, kjer je izpovedal, da je mizar iz Alzacije. Ime mu je Pelden. Hotel je s tem protestovati proti novemu tiskovnemu zakonu. Obdržali so ga v zaporu, kar je bilo tudi zanj najbolje, ker bi ga sicer bili utegnili ljudje pobiti. Dnevne novice. V Lju bljani, 16. julija. (Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski) bodo delili v stolnici zjutraj ob p jI 8. uri jutri, v četrtek in v soboto čč. gospodom bogoslovcem višje redove. (Javni napisi v Ljubljani). Kakor je »Narod" začel svojo polemiko, glede javnih napisov, tako jo nadaljuje — v znamenju neresnice! V celem »Narodovem" sobotnem Članku ni nobenega stvarnega dokaza proti načelom, ki smo jih razvili v članku »Javni napisi v Ljubljani", v obliki pa nobene dostojne besede. Na to pot mi ne bomo krenili. Mi izjavljamo zopet, da smo za slovensko-nemške napise v Ljubljani zato, ker moramo v istem hipu, ko pritrdimo samoslovenskim napisom v Ljubljani, pritrditi tudi, da je prav, ako so samonemški napisi v Celju, v Mariboru, v Celovcu, ako so samo-italijanski napisi v Gorici, v Trstu in drugod, kjer so Slovenci v manjšini. Tega pa nečemo in ne moremo po svojih načelih nikdar storiti, naj smo potem brezdomovinci, renegatje, nemškutarji ali kar hoče narodno napredna gospoda. Vprašamo le „Na-rod" : Kako bo on mogel objaviti kako pritožbo slovenskih rojakov iz Celja, Maribora, Celovca, Gorice in Trsta glede javnih napisov, ako stoji glede napisov v Ljubljani na istem stališču, kakor Nemci v Celju, Mariboru, Celovcu in Italijani v Gorici in Trstu. »Narod" mora potem, ako hoče biti načelno dosleden, zapreti svojo narodno prodajalnico. Mi tega ne moremo storiti, ker nam je namen, vsikdar braniti narodne pravica vseh slovenskih rojakov. Nadalje opetovato izjavljamo, da smo bili od »Naroda" izzvani za označenje svojega stališča. Zakaj je »Narod" napadel posamezne naše somišljenike, zakaj je napadal celo konservativno stranko, ko je videl, da se »Slovenec" neče mešati v to borbo, ter da hoče o vsem le objektivno sporočati. Le izzvani smo govorili in to načelno, jasno in mirno. Tudi v agitacijo se ne spuščamo nobeno, ker smo že omenili, da naša stranka ni odgovorna za stvari, ki se gode v mestni hiši. Tudi nikogar ne obsojamo, ako ni z nami istega mnenja, pač pa zahtevamo, da se tudi nam v tej stvari priznava pošteno prepričanje. V zabavo svojim čitateljem podamo le šopek cvetliČja iz »Narodovega" Članka, da sprevidijo, po kakšnih vrtovih da se sprehaja narodno-napredna gospoda. O naši strauki veljajo izrazi: kapelanstvo, najostudneje na klerikalne stranke nasprotstvu, spu-stivši se z verige proti slovenskim napisom, tista večinoma hinavska družba, hinavstvo, hinavska družba, grešna polt, renegat, da pljuje v slovensko skledo, meče kolec pod noge svojemu lastnemu narodu, Največji Mahuičevi kričači, pečat »brezdomo-vinstva",nemškoklerikalni gospodje, kričači, ki zavijajo oči proti nebu, na verskem polju kruti radikalci, na narodnem polju pa brezdomovinci, v odurni nem-čurski svoji nagoti, nemčursko mišljenje v .klerikalnih" dušah, sveta nemškutarija . . . Opomnimo, da je to vse nakopičeno v jednem samem ne dolgem članku in to je le ogrodje, okrog katerega je nabranega še mnogo jednakega blaga. Na to pot ne moremo, ne smemo, nečemo. Tako odgovarjati nam brani poštenje in dostojnost, katera se morata vsikdar varovati tudi v — polemiki. (Slovensko-nemški magistratni poziv za samo slovenske napise.) Stvar o javnih ljubljanskih napisih postaja že — smešna. In smeši jo narodno-napredna gosp6da sama. Dobili smo danes poziv mestaega magistrata ljubljanskega dd. 12. junija podpisan od župana Grassellija, r katerem pozivlje magistrat hišne posestnike, da se izjavijo za ali proti samoslovenskim napisom. Kdor take izjave ne oddA v 14 dneh, smatra te, da molče privoli v zamenjavo napisa. — Pri vsem tem nas najbolj za nima to, da mestni magistrat s slovensko-nemškim pozivom pozivlje hišne posestnike, izjaviti se o s a m o-slovenskih napisih. Jedna stran oklica ima naslov: Poziv, druga stran pa naslov: Auffor- d e r u n g. — No, to je že cela komedija! Magistrat torej rabi slovensko-nemški jezik v svojem uradu, pri posestnikih pa hoče imeli — samo slovenske napise. Hic Rhodus, hic salta, gospoda pri „Narodu" I (Osebna vest.) Presvetli cesar je deželni vladi v Ljubljani prideljenemu okrajnemu glavarju gospodu markizu G o z a n i j u podelil naslov in značaj vladnega svetnika. (Ogenj.) Dne 13. t. m. zjutraj so zgoreli: koča Marije Per, koča Jos. Pirca in gospodarska poslopja Pr. Merčuna v Mengšu. Škodo cenijo na 2360 gld., zavarovani so bili za 1310 gld. (Tatvina.) Dne 9. t. m. je neki lopov izpraznil nabiralnik župne cerkve v Cešnjicah. Tatvine sumljiv je 35 do 40 let star mož. (Nesreča.) Iz Starega Trga pri Ložu dne 15ega julija. Nesreče čez nesreče. Zraven pogostih povo-denj, katere se vsako leto ponavljajo in velike škode napravljajo v tej dolini, vzlasti vasem, Nadlesk, Podcerkev, Dane, Kozaršče, Smarata je bilo to pomlad veliko hrošča, so bile nevihte, je dež nagajal pri senu, je v noči od 13. na 14. t. m. ravno o polnoči pri vasi Babina polica, poldrugo uro od Starega Trga oddaljeni pogorel kozolec, ne da bi bili vaščani vedeli zato, še le gasilci so jih opozorili, najstrašnejša nesreča pa se je zgodila danes v nedeljo okrog devete ure, ko so šli ljudje k sveti maši, in je silno treskalo, je strela udarila pri Pudobu v tri moške (fante) enega je ubilo, drugi omamljen, a tretjemu (mutcu) samo streho-dežnik razneslo. (Nova maša.) Iz Krope se nam piše: V nedeljo dne 22. t. m. bode v Kropi nova maša, katero bode obhajal častiti gospod novomašnik Valentin Klinar in ob jednem obhajata zlato poroko stari oče in stara mati novomašnika, Lovrenc in Helena Magušar. (Od sv. Križa) se nam piše: Slovela je do zdaj le nato Gorenjska v izborni živinoreji. Da pa tudi Dolenjska ne zaostaja, vam dokaže sledeče : Pri Svetem Križu, okraj Litija je ondotni vrli in domoljubni posestnik Franc Miklavčič priredil par volov pinč-gavsko-holandske pasme take nečuvene visokosti in debelosti, da se ogledalci o lepoti teh orjaških ži-valij kar zadosti načuditi niso mogli. V dokaz resnice naj služi le to, da sta bila ta dva vola pred kratkem za dozdaj tukaj nezaslišano ceno 790 gld. na Nemško prodana. (Grajenje »Narodnega doma"). „Slovenec" je iz „Mira" ponatisnil nekaj vrstic, iz katerih se razvidi, kako se je odbor »Narodnega doma" držal gesla »Svoji k svojim", ko je oddajal dela za »Narodni dom". »Mir" je poročal, da je tudi g. Eker protestant; po »Miru" smo objavili tudi mi. Ta nas pa prosi objaviti, da je on katoličan. To storimo tem rajše, ker namen »Mira" in »Slovenca" ni bil, kaj škodovati kakemu obrtniku, bodi si g. Ekerju, Komu ali Hammerschmidtu, marveč mi smo hoteli le pokazati, kako da tisti, ki vedno kričo: Narod, narod, Slovenec, Slovenec, Živijo, Svoji k svojim, delajo, kadar treba kako delo izročiti domačim obrtnikom. / (Ubežnik — nstreljen). Iz Planine se nam po-V froča. Knez w inaiscn-liraetz ima v svojem zverinjaku [poleg graščine Haasberg tri medvede v visoki obzidani, zgoraj odprti kleti. Sredi kleti je vdelano golo dvevo, da morejo medvedje gori in doli plezati in si 8 telovadbo krutek čas delati. V sredo, 11. t. m., popoludne je bil eden teh medvedov zopet na dre vesu, kar se požene na precej oddaljeno streho i tako krepko vanjo zasedi kremplje, da je na rob obvisel ter si polagoma pomagal kvišku na vrh streh in ž nje na prosto v zeleni gozd. Prvič v svoje življenju je skakal mej drevjem in užival sladko pro stost, a kratko je bilo njegovo veselje. Hlapec, kij medvedu hraoo nosil, je menil, da ga bo s sadje; zopet v zverinjak privabil. S polnim jerbasem maf relic in breskev gre medveda lovit. Kmalu ga najdi na hribu ne daleč od gradu in mu začne sadje meE tati. Medved nekaj časa pobira posamezne breskvi in marelice po tleh, potem pa se zakadi proti hlape }jU*u jerbas iz rok sname in iz njega sadje hrust §£o je hlapec videl, da je medved ves drugr 3en, ko |e bil v zverinjaku, nejevoljen in srdit, se je počas |muzal po hribu doli proti gradu, — medved p |lane za njim in hlapca dohiti pri ograji vrta, če Ijatero je hotel skočiti; — zagrabil ga je najpopre ra roko, potem pa objel z eno taco čes desno ramo zadrugo pod pazduho leve roke in nekoliho časa tfesel in mečkal. V tem hipu je priskočil drugi hla- pec iu medveda udaril po glavi, na kar je ta odle-tel in v gozd zbežal. Hlapca je potem taka vročina pregrevala, da si je moral trikrat srajco preobleči. Ni čuda! — Medved je še tisti večer napadel nekega fanta, ki je kosil, toda drugi kosci so ga od-podili. Drugo jutro so šli gozdni čuvaji medveda iskat, ker ga je hotel knez sam ustreliti, da ne bi kakega človeka napadel in raztrgal. Lovec Molek ga najde na neki stezi v Cerovcu, — medved skoči proti njemu in se postavi na zadnje noge, da bi ga zgrabil, v tem hipu lovec sproži in medved se pet korakov pred njim zvrne na tla. Ta medved je bil eden izmed one petorice, katero je pred 4 leti knez dobil iz Rusije od svojega svaka Radziwilla. Bil je izredno lep eksemplar, popolnoma dorasel, velik, močan, debel, da mu gotovo ni bilo para mej tovariši na prostem. (Pazinski žnpan in odvetnik dr. Dukic) šel je na dopust iz Patina v Volosko, da si popravi svoje slabo zdravje. V njegovih odvetniških opravkih ga bode nadomeščal dr. Dinko Trinajstič, ki je odprl svojo odvetniško pisarno v Pazinu. (Občinski svet tržaški) je imel v četrtek zvečer XVI. sejo. — Župan je naznanil, da je v imenu mestne delegacije izrekel sožalje francoskemu konzulu v Trstu, o priliki umora predsednika Carnota, dalje da je sprejel povabilo na 251etno slavnost delavskega društva »Societa operaia Triestina" ter priporočal svetovalcem naj počaste to slavnost s svojo navzočnostjo z ozirom na simpatije, ki jih pri meščanih društvo uživa. Na predlog dr. Angelija dovolil je svet jednoglasno podariti društvu o tej priložnosti 5000 kron. Za ta predlog so glasovali tudi okoličanski poslanci. Svetovalec Dol-lene je priporočal zgradbo kanala za odvedbo zamazane vode in kraja Skrl nad Bojanom. Zupan je obljubil uvaževati to priporočilo. Za Trst je najvažnejša stvar, ki je bila na dnevnem redu, napeljava dobre pitne vode, ta stvar izročila se je posebni komisiji v poročilo. Tukaj je opomniti, da je izdelal načrt in proračun za to delo neki italijanski inženir dr Barazer, ki je obljubil položiti 2,000.000 frankov kot kavcijo precej, ako se mu izroči delo. Sklenili so razpisati novi natečaj za spomenik dr. Rossetti-ju, kajti od prispelih modelov ni jeden ni Jugajal. (Saj so jih izdelali italijanski umetniki iz Rima in Florence. — Op. ur.). Ob enem se je določil drug prostor za postavo spomenika in sieer prostor pred ljudskim vrtom (Giardino publico) v ulici Stadion pred bivšo hišo ljubljanskega posestnika Hrena, katero je ta dneve kupil hotelier Ressbacher v Trstu. Na dnevnem redu je bila tudi slovenska šola in sicer dopis c. kr. namestništva, v katerem se starešinstvu naznanja, da se mesto ne more siliti za osnovo slovenskih šol in sicer iz istih uzrokov, katere je šolska mestna komisija v svojem poročilu navedla. Torej tudi vlada soglaša vedno z liberalci, kedar gre proti Slovencem ; kedar je pričel poročevalec čitati vladni dopis, zapustili so okoličansko poslanci dvorano, na kar so pričeli na galeriji žvižgati in ropotati. Policija je pri tej priložnosti zaprla znanega Raskovičevega sina Ar-milkara, (ki je vže 2 leti odsedel v Gradiški), ker je za slovenskemi poslanci žvižgal in se norčeval iz c. kr. redarstvenega nadzornika pojoč znano pesem „La chioghi oio" („Pijte olje"). Dozdeva se pa, da so ga zaprli več zaradi tega, ker se je norčeval iz nadzornika, kakor ker je žvižgal za slovenskimi poslanci. Dovolilo se je dozidati troškom 40.000 gld. tretje nadstropje na e. kr. obrtni šoli v Trstu in sieer za vmeščenje elektrotehničnega tečaja. (Dirka v Rovtah pri Logatcu.) 13. t. m. bila je v Rovtah dirka s samokolnicami z ovirami. Daljava dirke je bila pol kilometra. Udeležitelji obnašali so se vrlo. Zmagatelji bilo so Janez Novak (prvi), Janez Slavnovec (drugi) in Janez Šinkovec (tretji), vsi fantje z Rovt. (Odložil mandat.) Kakor poročajo iz Istre, odložil je vnovič izvoljeni poslanec v Piranu, dr. Fra-giacomo, svoj deželnozborski mandat. Gotovo mu ni ugajalo to, da je od 400 volilcev le 30 prišlo k vo-litvi in od teh za njega glasovalo 29. Torej niti jednoglasno ni bil izvoljen. (C. kr. žendarmerija na Kranjskem) je 1.1, m. štela: 1 majorja, 1 stotnika 1. reda, 1 stotnika-računovodjo, 1 pomočnika, 14 nadstražnikov, 60 vodnikov, 204 žandarjev; vseh postaj je 72. (Glasba). Iz založbe J. Giontinijeve izšel je te dni „Rosenknospen-Walzer" za glasovir. Skladateljica Ana pl. Yabornegg - Altenfels, rojena Ljubljančanka bo gotovo prikupila se s to svojo skladbo, ki je po svoji lahkoti in posebno lepem tisku prav pripravno za salon. Cena ji je 1 Kr. 80 vin. ali 90 kr., s pošto 93 kr. (Nestrpnost nemških turnarjev.) Naprošeni smo objaviti nastopne vrstice: V soboto večer dogodil se je v kazinski kavarui uprav turnarske olikanosti dostojen čin. Dva člana del. pevskega društva „Slavee" došla sta namreč oni večer v kavarno, da bi se okrepčala s hladno pijačo. Imela ste na glavi čepice, ka-koršne so si omislili vsi člani tega pevskega društva o priliki desetletnice. Takoj po vstopu v kavarno vstal je eden izmed ondi navzočih turnarjev, kateri so isti večer imeli v kazinskem vrtu pevsko veselico, k enemu imenovanih došlecev ter mu potegnil raz glavo čepico ter obsul s psovkami. Da se izogneta slovenska pevca vsakemu izgredu, odšla sta takoj iz kavarne. Nekateri turnerji provzročili so tudi po končani ..Kneipi" pozno v noči izgrede ob gradnji „Na-rodnega doma" s tem, da so skušali razrušiti ondi stoječo stavbinsko ograjo. Da pa se obisk kazinske kavarne po slovenskih pevcih ne bode napačno tolmačil, omenjamo še, da je ondotni kavarnar podporni član „Slavca". (Važne spremembe v politični upravi na Primorskem) pričakujejo se v kratkem z ozirom na av-dijencije na Dunaju, ki so jih imeli namestnik Ri-naldini, deželni predsednik isterski dr. Campitelli in državna in deželna poslanca dr. Bizzi in Bartoli. (Pojasnilo.) Med darovalci za pogorelce v Spod. Gorjah izostalo je po pomoti ime: Gosp. Anton Notar, duhovnik v Plavju pri Trstu, 3 gld. Telegrami. Dunaj, 14. julija. Danes popoludne je bil mrtvaški sprevod dr. Heilsberga. Udeležilo se ga je več parlamentarcev, zlasti levičarjev. Pri sprevodu je bil tudi ministerski predsednik knez Windischgratz. Dunaj, 16. julija. Ministerski predsednik Windischratz se je povrnil iz Išla. Kalnoky je odpotoval na Moravsko. I^jubno, 16. julija. Včeraj so mej izredno udeležitvijo prebivalstva položili poslanca Heilsberga v častni grob, podarjen od mesta. Navzoči so bili mej drugimi baron Chumecky, deželni glavar, zastopniki oblastev in odposlanci mnogih društev. Govorila sta župan in predsednik kmetijske družbe baron Wa-shington. Išl, 15. julija. Ministerski predsednik knez Windischgr;itz prišel je semkaj. Pribram, 15. julija. Pri današnji dr-žavnozborski dopolnilni volitvi v pribramskih kmetskih občinah voljen je bil Mladočeh Konig z 240 od 344 oddanih glasov. Sredeo, 15. julija. Danes je prišla v Angliji za bolgarsko parobrodno družbo na Črnem morju zgrajena ladija „Boris" v Varno. To je prva ladija, ki je pod bolgarsko zastavo peljala skozi Dardanele. Rim, 15. julija. Na zahtevanje italijanskega konzula v Bastiji so francoska oblastva prijela anarhista Oresta Lucchessija, katerega dolže, da je v Livornu umoril Ban-dija. Pariz, 15. julija. Osebo, ki so jo včeraj prijeli pri Gambetovem spomeniku, so zvečer zopet izpustili. Pariz, 15. julija. Slavnost 14. julija se je tukaj in v provincijah precej mirno vršila. Lima, 15. julija. Število vstajnikov se množi. Carigrad, 15. julija. Poslednjih 24 ur je bil jedenkrat prav slab potres. Prebivalstvo je že nekoliko pomirjeno Ministerske pisarne, katere je potres poškodoval, so se preselile v barake. Carigrad, 16. julija. Mesto je zopet mirno. Prodajalnice so se zopet odprle. Peterburg, 15. julija. Od 8. do 14. julija jih je v Peterburgu zbolelo za kolero 875, umrlo pa 294 oseb. V Kronstadtu jih je od 8. do 15. julija 57 zbolelo in 15 umrlo. V Varšavi jih je od 1. do 7. julija 16 zbolelo in 3 umrli, v varšavski guberniji, 33 zbolelo in 21 umrlo, v kijelški guberniji 119 zbolelo in 51 umrlo, v peterburški guberniji 26 zbolelo in 10 umrlo, v estlandski guberniji 7 zbolelo in 3 umrli. Od 24. junija do 7. julija jih je v kovenski guberniji 187 zbolelo in 46 umrlo, od 24. do 30. junija jih je v ploški guberniji 66 zbolelo in 3 umrli, v vo-roneški guberniji so pa od 4. do 9. julija 3 zboleli in 2 umrla. London, 15. julija. Štrajk v Ameriki je končan. Železnice zopet vozijo. Zvezno sodišče je obsodilo vodjo štrajkovcev, Thebana, v šestmesečno ječo, ker je oviral promet na cincinatski železnici. Noyi Jork, 15. julija. Brzojavna poročila iz Oolona poročajo o boju mej angleškimi podložniki in nicoraguiškimi vojaki na Oorn Islandu na Mosquitskem obrežju. Vojaki so bili tepeni. Guverner je pobegnil. Domačini so se oborožili, nazaj pripeljali guvernerja, ki je proglasil obsedno stanje na otoku. V boju je bilo na obeh straneh več ranjenih. Umrli so: 13. julija. Alojzij Merčon, črevljarjev sin, 3 leta, Stre-liške ulice 11, škarlatica. 14. julija. Karol Tekavc, krojačev sin, 6'/, leta, Žabjak št. 5, davica. — Julij Rozina, učenec, 7 let, Poljanska cesta št. 19, meningitis. V bolnišnici: 11. julija. Neža Jurman, delavka, 53 let, ascites para-ysis cordis. a rt a Cas Stanje Veter Vreme 1 Mokrine 1 na 24 ur v mm opazovanja irekomer* t mm toplomer« po Celziju 14 7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u jveč 735-1 732-8 733-1 18-4 | [brezv. 29-2 Jsl jzap. 21-0 I brezv. jasno » 9 00 dež Tujci. 12. julija. Pri Sfonu : Hoek, Koblmtlller, Thoraas, Schaup, Peer z Dunaja. — Elizabeta Steklasa, Mateš, Prešern iz Zagreba. - Vidali iz Trsta. — Rothar iz Kamnika. — Honigmann iz Kočevja. — Simon pl. Sladovič g soprogo iz Norega Mesta. — Kotnik z Vrhnike. - Križaj iz Št. Petra. — Levstek z Vrhnike. — Valentinis z Vidna. Pri avstrijskem caru : Katarina pl. Varady iz Zadra. — Kemperl s Primorskega. — Pupis, Lenassi iz Logatca. — Dolenc iz Tomačevega. Vremensko sporočilo. 15 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. »več. 733 8 733 2 734 2 168 22.2 17.2 .si. zapad brezv. si, vzh. dež oblačno del. jasno 500 dež Srednja temperatura obeh dni 22 9° in 18-7', oziroma 3-9° in 0-4° pod normalom. Vsebina 14. zvezka 1894: Demeter Ivanovič Mendeljejev. Spisal I. P. — Ne-zvenelka. Zložil Anton Hribar. — Viljem Ostrovrhar. (Tragedija v petih dejanjih.) Spisal Anton Medved. (Dalje.) — Gospa s pristave. (Zgodovinski roman.) Spisal I. Kraljes'. (Dalje.) — O j pridi zopet. Zložil Mib. Opeka. — Loka. (Krajepisno - zgodovinska črtica.) Spisal Fr. Pokom. (Dalje.) — Ogled po stari povestnici slovenski. (Nekaj zgodovinskih črtic, zlasti iz dobe R>mljnnov.) Spisal Andrej Fekonja. (Dalje.) — Rim, središče lepih umetnostij. Spisal dr. Anton Medved. — Književnost: A. Slovenska književnost. B. Hrvaška književnost-. — Raznoterosti. — Na platnicah : Dušeslovna pisma. F. V. Weber. — Slike : D. I. Mendeljejev. (Narisal Jos. Germ.) -- Najlepše peresce bratu. (Za „Dom iu Svet narisal I Kupka.) — Smrt Rudolfa IV. — Boštanj ob dolenjski železnici. (Fot. J. Šiška.) — Krka na Dolenjskem. (Narisal Jos. Germ.) — Loški okoličan. (Narisal G. P.) — Pogled na kapucinski (Franc - Jožefov) most v Škofji Loki. — Laokoon. (Po fotografiji.) ^siasasHsasa^ Dobro se izplačljlffi papir za nalaganje. 6°|0no bolgarsko državoo hipotekarno posojilo. menjarnični delniški družbi V zlatu obrestljivo in povračljivo. Hinnf^lrirnn zagotovljeno s prvohi- 1II|HMI RtU I1U poteko na železnici Bn- ščuk-Varna in Kaspičan-Soflja-Klstendll in na pristanišča Burgas in Varno. Se more podražiti, Sjf LbliS 8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakrvati da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo. Popolno davka in pristojbin je prosto ^Jedaj 111 za vso prihod- Donaša Po dnevnem kurzu dobi se pri ,Merciir', t po sedanjem kurzu okolu 61,, odstotka. 58 40-25 Dunaj, Wo 11 z e i 1 e 10. D u n a j s k a borza. Dni 16. JnllJa. Dne 14. julija. Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 196 gld. 140 „ — kr 98 gld. 45 kr. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 148 gld. 75 kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 25 „ Skupni državni dolg v srebru..... 98 » 45 b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 157 75 Avstrijska zlata renta 4 0/0...... 122 15 Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 197 25 70 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron 97 95 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 96 40 70 50 „ Ogerska zlata renta 4%....... 121 20 Tišine srečke 4%, 100 gld....... 142 50 \Valdsteinove srečke, 20 gld...... 47 Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . . 95 85 Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . 127 25 Ljubljanske srečke......... 24 50 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1000 — Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 157 50 „ Kreditne delnice, 160 gld....... 354 — Posojilo goriškega mesta....... — — Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3030 124 70 4% kranjsko deželno posojilo..... 67 60 n Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 496 1» Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. dr?., velj. 61 n 17*/,., Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4^ 98 70 106 n 25 „ 20 mark............ 12 21 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 2.'0 — Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 74 50 „ 20 frankov (napoleondor)...... 9 92 „ „ južne železnice 3% . 153 20 Montanska družba avstr. plan..... 81 60 „ 44 55 » „ „ južne železnice 5% . 128 „ 75 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 166 C. kr. cekini........... 5 s 89 n „ „ dolenjskih železnic 4% 98 50 Papirnih rubljev 100........ 134 n 25 „ aJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjth, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka.. K u 1 a n t n a izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „I£RC IT R" Kollzeilt it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. A4T Pojasnila %a> v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti BV naloženih glavnic. "•B