Poltn na plačana v gotovini Maribor, sobota 11 maja 1935 3tev 107 Lete IX (XV! MARIBORSKI Cena 1 Din V E C E RNK ttratfnistvo In uprava: Maribor, Gospoakaul.il/ Talaton uredništva 2440, uprava 2468 Izhaja razen nedelja In praznikov vaak dan ob IS. url / Velja meiaino prejeman * upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen ne dom 12 Din / Oglasi pa ceniku I Oglaae eprejema tudi oglasni oddelek Jutra” v Ljubljani t Poštni čekovni račun St. 11.409 99 JUTRA' 99 Naše trgovstvo Te dni je naše mariborsko zavedno s-ovensko trgovstvo v duhu zbrano v leto 1904, ko se je tukaj v središču ogorjih nacionalnih bojev snovala prva c®l*ca organiziranega slovenskega trgov-v’a na bivšem Spodnjem Štajerskem. Ki‘k potrebe je tedaj priklical v Maribo-^ v življenje klub, v katerem so se združi mladi in neustrašni Slovenci trgovca stanu. Celica je rasla, četudi so ji stregli po življenju, ter se v teku 30. let izrasla v krepko organizirano falango l,asega trgovstva. Hrabri poedinci so "f*arj i temelje in vzdržali. Bila je iskra P‘‘Unteee ljubezni do zemlje in naroda, ki ■e družila vztrajne borce v vzvišenih pričevanjih. kako ohraniti miado genera-e,’o za slovensko družb« ter pripravljati v Bašem mladem trgovstvu i>ogoje vna-®re? zajamčenih uspehov. Vihar tedanje ^obe je marsikaj razdejal. Razmere v na-seni sentorjii šobile takšne, da,ni bilo mo Snče misliti zavednemu slovenskemu mla denui trgovcu na to, da bi mogel dobiti ^ svoj obrat primerne lokale ali kredite. tedanji meščanski živelj je bil ome-■'en na pičlo število pripadnikov. V procesu ustvarjanja zavednega slovenskega nacionalnega meščanstva v Mariboru so Soreči poedinci p>red 30. leti z ustanovitvijo Kiuba slovenskiii trgovcev postavili prvo močno postavko. Iniciative propagande, organizacije in strokovnega izobraževanja ter spopolnje-v?>iia so objele v teku let vse naše ob-H,r;,no ozemlje. Organizacijske celice na-zavednega trgovstva so se porajale \ vseli večjih naselbinah na bivšem ''Dodnjem Štajerskem. Prve niti so se spletle vi’ ,tij in pozneje do Ormoža in Qcrnje Radgone. To podrobno organizacijsko in združevalno d e'o je doživelo Svojo prvo emanacijo in preizkušnjo ob }'®likem trgovskem shod ti za ves tedanji ;snodnii Štajer. ki je bil koncem leta 190 v Mariboru in na katerem je govoril tudi v°ditelj narodno-radikalne dijaške mla-^:,'e pokojni dr. (iregor Žerjav. To je bi-'a prva močna st novsko-nacionalna ma-nifestacija ter življenjska izpoved našega "hmeinega trgovstva. Sporedno je š'a druga točka programa: s^rb za strokovno usopohljenost in spo-Polnjevanie. Z množico večtedenskih strokovnih tečajev se je ustvarila garda strokovno odlično usposobljenih slovenskih trgovcev, ki so lahko s svojim znanem, solidnostjo kvalifikacijo ter ž:v-^nisko energijo kljuboval'i razpljuskanim Valovom, ki so prihajali iz konkurenčne fr°nte na vseh straneh protežiranega nemškega trgovstva. Ali je bil boj pri [e'n neeti; kem razmerju sil lahek? Delež °nčne zmage je pripadel tisti mali sku-D'ni s ovenskih trgovcev, zasramovanih, ^eziranih in zastnehovnih, ki so pred • ■ leti snovali svoj klub, ki se je štiri !eta pozneje pretvoril v naše Slovensko Jšovsko društvo. Bilo je treba reševati s.°Vensko mladino, bilo je treba posre-°vatj /,a službe, trgovskim, pa tudi obrt-^škini pomočnikom in vajencem, bi o je /eba voditi boi za uvedbo slovenščine £t učnega predmeta na tukajšnji trgov-■ šoli. Uspehi v tem in mnogem drti-sf!" so danes razvidni še samo iz arhiv-'h spisov naše prve slovenske trgov- Pred mirom ali vojno v Afriki Stalila Je trdno odločena napasi Abesinijo, ki se bo branila do zadnjega - Intervencija Anglije in IFrancile v Rimu - Zahteva ifalii© LONDON, 11. maja. Napetost med Italijo in Abesinijo se je v zadnjih dneh zopet povečala. Italija privaža v Eritrejo in Somalijo neprestano nove čete, gradi strateške ceste in železnice ter druge objekte in se tako z vsemi silami pripravlja na izvršitev svojih namenov. Vse to ni moglo ostati brez vpliva na Abesinijo, ki je tudi sama pričela pripravljati vse potrebno na eventuelno vojno. Abesinija naroča neprestano orožje in municijo iz raznih evropskih držav, večinoma pa, kakor se zatrjuje, iz Nemčije, sodelujejo pri dobavi pa tudi zn?”0 francoske tovarne orožja. Abesinija si nabavila zlasti mnogo strojnic, letal in tankov, uredila čisto na novo letališča, ki Jih prej ni imela in postavila tudi radijske oddajalnice. Napetost položaja dokazuje zlasti tudi izjava abesinskega cesarja, ki je dejal, da bo prisiljen, ako Italija ne ustavi svojih priprav, mobilizirati vse za boj sposobne Abesince. Računa se, tla bi mogla postaviti Abesinija že takoj spočetka na meje preko pol milijona precej dobro izvežbanih in opremljenih vojakov, Z napetostjo se zaradi tega pričakuje zasedanje Društva narodov 20. t. m., na katerem se bo obravnavala abesinska zahteva po arbitraži. Je pa zelo malo verjetno, da bi Društvo narodov moglo ali sploh hotelo urediti spor tako, kakor bi bilo treba. Zaradi tega bo odločitev o vojni ali miru padla najbrže še ta mesec. LONDON, 11. maja. »Daily Mail« poroča, da se vrše med Londonom in Parizom posvetovanja o dobrohotni inter-; venciji v Rimu zaradi mirne poravnave ?nora Italije in Abesinije. Anglija in Francija bosta zaprosili Italijo, naj tako temeljito prouči vse posledice, ki bi sledile vojni. V primeru napada Italije na Abesinijo ne bosta mogli ne Francija ne Anglija preprečiti moralne obsodbe Italije pred Društvom narodov. Nadalje bosta predlagali sestavo posebne komisije društva narodov, ki naj pripravi potrebno za ureditev spora. Ako Italija odkloni, se bo Abesinija poslužila apela na člen 15. pakta D. N„ ki določa bojkotiranje napadalca. Anglija in Francija v tem primeru ne bi mogli v Ženevi zadržati d skusije o mejah ugleda Italije. PARIZ, 11. maja. »Newyork Herald« poroča, da je Italija sklenila preprečiti samostojno pritožbo Abesinije v Ženevi s tem, da bo od Društva narodov zahtevala že vnaprej mandat nad Abesinijo. Zahtevo po mandatu bo utemeljila s tem, da so v Abesiniji sedaj take razmere, k! civilizirane države niso vredne, med dri! gim tudi suženjstvo. LONDON, 11. maja. »Daily Herald« se čudi, da protestira Italija proti dobavam orožja Abesiniji in imenuje to protestno akcijo unikum, ker se še nikoli ni zgodilo, da bi katera država v konfliktu, ki je mimo tega predmet arbitražnega postopanja, protestirala proti dobavam orožja njeni nasprotnici, ed tem ko se isb' časno ona sama mrzlično oborožuje. Lai»a!®wa mofjaJanla v Varšavi POLOŽAJ JE NEJASEN IN NI MOG OČE PREROKOVATI, KAKŠEN BO USPEH LAVALOVEGA OBISKA. VARŠAVA, 11. maja. Francoski zunanji minister Laval je prispel v Varšavo sinoči, kjer ga je sprejel na kolodvoru poljski zunanji minister Beck s številnimi višjimi funkcionarji, poslaniki itd. Po prihodu je poslal Laval po radiu poljskemu narodu sledečo po slanico: »Delavnost francoske diplomacije je usmerjena v to, da izdela kolektivni sistem evropske varnosti. Francija nima drugega cilja kot tega, da zagotovi mir v Evropi. Naša politika ni naperjena proti nikomur in samo želimo, da bi lahko z vsemi sodelovali«. Posvetovanja Lavala z ministrom Beckom so se pričela danes in se bodo predvidoma tudi zaključila, nakar bo Laval .nadaljeval svojo pot v Moskvo. Pilsudski Lavala ne bo sprejel, ker je baje bolan. Laval si prizadeva v Varšavi pridobiti Poljsko za francoske načrte mirovnih sistemov in je pripravljen v marsičem popustiti, tako predlaga Poljski, da sklene z Rusijo le nenapadalni pakt brez vsakih obveznosti za medsebojno pomoč. Zaenkrat ni mogoče presoditi, kakšen bo njegov uspeh. Po pisanju poljskih listov sodeč, so mnenja na Poljskem deljena. Malo je verjetno, da bi se obisk v Varšavi končal tako pozitivno, kakor si Francija želi. :ske sh S: stanovske organizacije na bivšem Podnjetn Štajerskem. ^ te matice so izhajale nove celice in opleti’le nova vlakenca, ki so spajala y0t'ej razstrešene ude v čvrsto celoto. tel fronti se ie oblikovala današnja tr-t,!|,Vs^a generaciia, ki se ni v neurjih pre-c *°sti bala rlskirati obstoja in eksisten-. zaradi eksronirania za narodne idea-* Danes je sicer utihnil ropot kolesja, Konferenca balkanske zveze BUKAREŠTA, 11. maja. Konferenca zunanjih ministrov držav balkanske zveze se je pričela sinoči ob 18. uri v prostorih romunskega zunanjega ministrstva in se danes nadaljuje. O sinočnjem sestanku, ki je bil le uvod nega značaja in se je na njem pregledal samo material programa, ni bilo izdano nobeno poročilo, zato ni mogoče o konferenci poročati nikakih podrobnosti. Sankcije niso mogoče LONDON, 11. maja. »Daily Tele-graph« objavlja izjavo španskeg' delegata pri Društvu .narodov Salv;:uor-ja de Madariage, da nedavni ženevski sklep o gospodarskih in finančnih sank cijah proti napadalcem praktično ni izvedljiv. S tem izgublja najvažnejši sklep v zadevi francoske pritožbe proti Nemčiji vso svojo praktično veljavo. SAMO Z BOLJŠEVIKI NE. BERLIN, 11. maja. Uradno se poroča, da se sestane nemški državni zbor 16. pod katerim je v težkem boju obležalo precej slovenskih trgovcev. Ne gre danes več za tiste elementarne svoboščine, sve tinje in pravice, ki so spojene s pojmom nacionalne pripadnosti in nacionalne zavesti. Zato pa stopa vse bolj v ospredje potreba strokovne spretnosti in veščine, ki mora v naših dneh biti na viških, ako naj naše obmejno trgovstvo v procesu hude in pokončevalne konkurence vzdrži. Na drugi strani se javljajo naloge, ki vodijo k strnjeni stanovski povezanosti in zbranosti ter pospešenim akcijam za u-stvarjanje močnega, konkurenčno sposobnega in v strokovnem pogledu idealno usposobljenega slovenskega in jugoslovanskega trgovstva. Novi svetlobni prameni so obšinili po letu 1918. ravnino, na kateri so je voj- skovalo in vzdržalo naše nacionalno tr-gostvo. Iz Maribora se je gradila in držala ta fronta. Ob včerajšnjem občnem zboru tukajšnjega »Slovenskega trgovskega društva« se je poživljal spomin na dobo pred 30. leti, ko je v Mariboru nastala matična celica organiziranega slovenskega trgovstva. Korist Maribora in želja vse zavedne nacionalne javnosti je, da bi omenjeno društvo kot predstavništvo odločno slovensko in jugoslovansko usmerjenega trgovstva, v bodočih desetletjih svojega obstanka moglo v smislu slavnih tradicij in ob upoštevanju časovnih potreb zmagovito voditi čvrsto strnjene vrste našega trgovstva k postavljenim ciljem usovršenosti nezlomljive življenjskosti in čim dosegliivejše strokovne in stanovske zasidranosti. -c. maja. Na tem sestanku državnega zbora bo govoril Hitler o zunanji politiki. Izve se, do bo ob tej priliki ponovno odklonil vsak pakt s sovjetsko Rusijo in izjavil, da je Nemčija pripravljena sodelovati z vsemi, samo ne z boljševiki. SCHUSCHN1GG — MUSSOLINI. FIRENCA, 11. maja. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg se mudi že od četrtka zvečer tukaj, kjer se ie sestal najprej z italijanskim podtajnikom Sti-vichom. nato pa z Mussolinijem, ki je rtri-spel v Firenco včeraj. Obisk Schuschnig-ga v Italiji je tudi v najtesnejši zvezi s pripravami za rimsko konferenco in podonavski pakt. MACKENSEN NA MADŽARSKEM. BERLIN, 11. maja. Generalni feld-tnaršal von Mackenscn bo obiskal te dni Madžarsko, da se udeleži proslave 10. madžarskega huzarskega polka, kateremu ie bil za časa svetovne vojne častni poveljnik. Svečanosti bodo v stolnem Belgradu in se je bodo udeležili tudi mnogi madžarski ministri In drugi odličniki. NEMŠKO LETALSTVO. LONDON, 11. maja. Dopisnik »Ne\vs Cronicla« poroča, da je dobil na merodajnem mestu obvestilo, da razpolaga Nemčija že sedaj s 3000 letali, do^im bo v prihodnjih dveh letih zgradila še nadaljnjih 7000 letal. Dopisnik pravi, da je to svoje poročilo prečita! generalu Goringu, ki je odgovoril, da ie to neumnost, toda dopisnik naglasa, da je Churchill že pred nekaj meseci označil 3000 letal kot sedanjo letalsko siln Nemčije. OMEJITEV LETALSTVA. PARIZ, 11. maja. Iz Londona poročajo, da se ob priliki proučevanja pakta o pomoči potom letalstva na zahodu Evrope pridružujejo angleški diplomatski progi načrtu o omejitvi oborožitve v zraku. Nadalje menijo, da je potrebna tudi kontrola civilnega letalstva, kar bo omogočilo internacionalizacijo civilnega letalstva. REKONSTRUKCIJA ROMUNSKE VLADE. PARIZ, 11. maja. »L’ Information poroča iz Bukarešte, da sc bo po zaključku konference balkanske zveze izvršila rekonstrukcija romunske vlade. Dnevne vesti Občni zbor Slovenskega trgovskega društva LEPA UDELEŽBA. — STVAREN POTE K. — USPEŠNA POROČILA. 8 rednih in eno izredno žalno sejo za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. V restavraciji Narodnega doma so sinoči zborovali slovenski trgovci, včlanjeni v Slovenskem trgovskem društvu. Zborovanje je otvoril in vodil agilni pred sodnik g. Branko M e j o v š e k. Uvodoma je pozdravil številno članstvo ter zastopnike obiastev in drugih korporacij, nato pa se je v vznesenih besedah spomnil tragične smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, katerega spomin so navzoči počastili s trikratnim »Slava«-klicem. Sledilo je izčrpno poročilo predsednika g. Mejovška, ki je v svojem govoru orisal vse težave, s katerimi se borijo naši slovenski trgovci, podal pa je tudi poročilo o uspehih društva v minilem letu. Vestni tajnik STD g. Ambrožič je v svojem poročilu podal ves historiat društva ter povdaril, da je društveno delovanje po vojni pokazalo razveseljiv uspeh, posebno pa se je v teku zadnjih let razmahnilo na širše dimenzije, članstvo je od zadnjega občnega zbora naraslo za 12 članov, tako da šteje društvo danes 110 članov. Društvo je med drugim posvetilo posebno pažnjo strokovni izobrazbi našega trgovskega naraščaja s prirejanjem uspelih tečajev za moderno aranžiranjc izložbenih oken, kar se je pokazalo na zunanjem licu mesta samega. V svrho gojitve družabnosti je društvo priredilo v preteklem letu več družabnih izletov. Društvo je imelo v minilem letu Na vseh sejah .1- je vedno razmotrivalo, kako razširiti delovanje v prid namenu, ki ga ima društvo. Med drugim se jebri- Uspešno že več det zastopa gostilničarski stan v občinskem svetu in se tudi mnogo udejstvuje pri mariborskem gospo ..pmiska darskem predstavništvu. Prav tako ' Sobota, JI. maja ob -0. ir. Narodno REPERTOAR. skrbno pa vodi tudi gostilničarsko nada-! kri«. Premiera. Red D. Ijevalno šolo, pomaga z velikim pridom Nadelja, 12. ni. ja ob 20. uri: »Veseli kw® tic«. Znižane cene. Nepreklicno zaan.^ v sezoni. pri najrazličnejših narodnih in drugih organizacijah. V lepih in izbranih besedah so mu čestitali na sestanku v Narodnem domu predsednik »Staribora« g. Weixl, nadalje gg: Jurečko, dr. Jančič, Kejžar, Andrej Oset, Bureš, Rebo j, Klcšič, Malenšek in mno: ' drugi. Vsem se je jubilant g. Valjak ginjen zahvalil. Čestitkam kriti prijatelji se priključujemo tudi mi in mu kličemo še mnogo sreče in uspehov v nadaljnjem življenjskem boju. /HlSK! VEČER n Konc | sobota, 1 a- V g Koncert ruske glasbe — ples v Kazinski dvorani ob 20‘30 uri maja Vstop prost galo za lastne prostore v hiši Združenja | vsem, ki ga poznajo in ki so njegovi od-trgovcev. Po prizadevanju odbora se je doseglo, da bo Združenje trgovcev preuredilo v prvem nadstropju iz dveh sob malo dvorano, ki bo služila za društveno pisarno, za prirejanje aranžerskih tečajev, knjižnico, čitalnico, za predavanja itd. Sklenilo se je tudi, da prevzame društvo Trgovski pevski odsek, ki ga je vodil doslej g. Weixl, da bo društvo imelo priliko pri raznih prireditvah tudi s slovensko pesmijo utrjevati zavest slovenstva v Alariboru in njega okolici. Sledilo je poročilo požrtvovalnega blagajnika g. Preaca. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da je društvo bilo v preteklem letu aktivno za 802 Din. G. Preac je tudi poročal o drugem aranžer-skein tečaju, ki se ga je udeležilo 11 tečajnikov. Sledila so še poročila g. An-derla, ki je poročal v imenu veseličnega odseka, nakar so sledile volitve in je bila z majhnimi spremembami izvoljena dosedanja uprava s predsednikom gosp. Brankom Mejovškom na čelu. Občni zbor je jasno izpričal, da je mariborsko Slovensko trgovsko društvo na pragu v četrti decenij manifestiralo svoje uspehe in da je na poti v lepšo in boljšo bodočnost. Za Materinski dan Muti! Kaj naj ti povemo danes za tvoj dan? Pomlad ni dovolj lepa, topla in cvetoča, da okiti in ožari dan, ki jej tvoj! Vse cvetje pomladi, vse, kari premore svet najlepšega, bi zbrali, da položimo pred tebe v ljubezni in hvaležnosti, da vsaj za hip odtehtamo vso veličino tvoje ljubavi, tojih žrtev, trpljenja za nas, o mati! Ko je tlela v tebi, mati, drobcena lučka našega življenja, si stopala na goro trpljenja, oj, obraz žareč od sreče, novemu, našemu življenju nasproti. In stopali smo iz tvojega srca prepojeni s tvojo krvjo. Dala si nam z njo na življenjsko pot vse, sebe vso, vse, kar smo. Plamen tvoje velike, brezmejne ljubezni je v onem svetem trenutku ogrel nebogljeno telesce, klil dalje v njem, vse dalje .. . Danes gori ta ogenj, plame-ni v spominih na tebe, mati! V ljubavi i do zemlje, ki si jo ljubila in rosila z znojem dela in truda, v ljubavi do govorice, ki je bila tvoja, do pesmi, ki si nam jo pela, do vsega, kar je bilo in je tvoje! V sanjah zrem žuljavo, trudno roko božati cvetje na vrtu in ko sedim pri knjigi, prisluškujem tvojemu pripovedovanju o Cankarju, Tavčarju, Prešernu in drugih. Pozno v noč poslušam obračanje listov po knjigi. Ne, to niso bile sanje! Saj so to spomini na tebe, mati! Ljubav do jezika, naroda in knjige, kdo je more imeti in dati več, nego ti, mati! V vsem, kar je danes lepega, ljubega in dragega okrog nas, kar je lepega v nas, si danes in za vedno ti, mati naša! Da se v vseli naših mislih, besedah in delih zrcali tvoja verna slika, kri, ljubav, ki smo jo prejeli od tebe! Tvoja oporoka! Ljubezen, odpušča- Od 13. do 17. maja 1935 brezplačno praktično negovanje s preparati HELENE FESSLOVE mederno neg vanie tale In staia ilillllllillllllllliiiliiiilillliiliiillllillllliiniiliilililiiiiiiiiiiiiliii in preizkus električnega aparata HELENE PESSLOVE za masažo v salonu za negovanje lepote MAREŠ, GOSPOSKA ULICA 15. 2053 Jubilej Gjure Valjaka V četrtek zvečer se jc zbralo v restavracijskih prostorih Narodnega doma oniiz je »Staribora«, da proslavi lep jubilej dela in vztrajnost; svojega zvestega člana g. Gjure Valjaka. Plemenit je namen stalnega omizja »Staribora« in v prav tako plemenitem razpoloženju je potekel ves večer, na katerem je bilo izrečenih nešteto čestitk in zdravic priljubljenemu jubilantu ;n njegovi zvesti zakonski družici, ki ga skrbno spremlja prav tako že 20 let na njegovi uspešni poti. Jubilant Gjure Valjak se je pred 20 leti postavil na lastne noge kot gostilničar in otvoril restavracijo v Narodnem domu. V njegovih prostorih se je shajal ves takratni nacionalni slovenski živelj in so bili prav njegovi prostori središče marš: katere drzne zarote proti črnožoltemu nasilju in šikanam. Jubilant je imel mnogo sitnosti z avstrijskimi oblastvi, ker je ščitil in sprejemal pod svojo streho zavedne Slovence in so mu tudi takrat za delj časa zaprli gostilno. Bil ie več let lastnik kavarne »Central« v Gosposki : o- -letnega zidarja Ivana Deluko, 54-Iet-ulici, uredil je pred leti moderno restav- "ega železniškega utadnika Viktorja Woh racijo »Union«, ki pa jo .ie opusti: jn kupil Alojzij Kaloh šesfdesetietnik Jutri v nedeljo bo slavil župan velike predmestne občine Studenci g. Alojzij Kaloh 60-ietnico svojega rojstva. Jubilant je markantna osebnost delavskih Studencev in si je pridobil za razvoj in napredek studenške občine za časa svojega 15-letnega župnovanja nevenljivih zaslug. Tudi je njegova zasluga, da so danes Studenci na prvem mestu med okoliškimi občinami Maribora in da prednjačijo zlasti s svojo vzorno in brezhibno občinsko upravo. Kdor pozna težave delavske občine, ve, da ni lahko županovati taki občini in s takimi uspehi. Toda jubilant je bil kos in jc še tej težavni nalogi. Njegov kremenit značaj, poštenost in dobro srce ga dela takega. To jc pokazal ob vsaki priliki, ko je bil na čelu studenški občini. Pomagal je ustanoviti prostovoljno gasilsko četo, pomagal je pri ustanovitvah raznih društev, humanih in strokovnih, ki sc lepo razvijajo in žanjejo prav po njegov.i zaslugi lepe uspehe. V znak hvaležnosti so ga studenški občani izvolili že lani za svojega častnega občana. Ob lepem življenjskem jubileju tudi naše najiskrenejše čestitke! Rojstva, smrti in poroke Pretekli teden ie bilo v Mariboru rojenih 18 otrok. Od teh 11 fantov in J punčk. V stolnici je bilo krščenih 11 novorojenčkov, v frančiškanski cerkvi 3, v magdalenski pa 4. Smrt je pokosila v preteklem tednu 69-letnega višjega sodnega oficiala v pokoju Josipa Radollča, fiOletno kuharico Terezijo Lužnikovo, 88-letnega sprevodnika v pokoju Antona Čebulo, Spletnega zasebnika Karla Mlinariča, 671etnega delovodjo drž. žel. Mihaela Blažiča, 68-■letno posestnico Alojzijo Keblovo, 66-letnega zidarskega mojstra in posestnika Antona Hosteja, 41-letno ženo poslovodje Filomeno Koprivnikarjcvo, 261etuo dciavko Pavlo Rcgorškovo, 24-letnega krojaškega pomočnika Branka Lovriho, Ponedeljek, 13. maja: Zaprlo. Torek, 14. maja ob 20. uri: »Poljska kri Red A. Drevi v gledališču premiera vedno Pr ' vlačne operete »Poljska kri«. Zlasti lep je glasbeni part tega dela, ki kaže divno melodiko. Dirigira Herzog, režira R®s' berger, plese je naštudiral Harastovic-Glavne uloge igrajo Udovičeva, Barbjce-va, Zakrajškova, Sancin. P. Kovič 111 Harastovic. »Trafika« bo naslednja dramska pre; miera. Delo je napisal znani madžarski komediograf Ladislav Bus-Fekete. »Trafika« je veseloigra, ki jo sedaj povsod u' prizarjajo in ki zaradi velike odrske učin kovitosti ter izborno orisanih tipov vedno sigurno uspe. Mariborsko uprizoritev pripravlja glavni režiser J. Kovič, ki je delo tudi poslovenil. Nastopijo: Dragu-tinovičeva, Kraljeva, Starčeva, Savino-va, Gorinškova, Grom, J. Kovič, Nakrs-Furijan, Rasberger Gorinšek, Košič, Stupica, Harastovic, P. Kovič, Blaž, Medveu Košuta, Verdonik in Žtandeker.______ Kmo SRAJSKl KINO Od danes dalje Leo Slezak v velefilmu Muzika, mladost in ljubezen Variete-spored: krasen nastop mulatkinK v svojem kitajskem plesu in pa sestre BlaDc in Noir v veselem duo-plesu. Sprendj® domača godba Pall-Cisjan. Pride: „Žena, ki zna kaj hoče!" I’ posojilnica, Radenci 562 Din; Benčina drug, Maribor 500 Din; Schenker & Maribor 500 Din; Stanko B?en, meh. tka nica, Studenci pri Mariboru 1.303 Djj1, dr. A. Salcbcrgcr, Ljutomer 370 Din: af' Josip Ivanšek, Maribor 340 Din; Aineri' can Iinport Company, Maribor 300 Jutri, v nedeljo, dne 12. maja 1935 na igrišču SK Železničarja ob Tržaški cesti prvenstvena nogometna tekma ČAKOVEČKI SK : SK ŽELEZNIČAR Pričetek ob 16 30 uri. Ob 15. uri predtekma rezerv in kolesarske dirke* r- snrfmr— nesHcscasaaai dr. Lojze Pirnat, Sv. Lovrenc na Poh. 150 Din; Adam Črešnar, Maribor 100 Din Lojze Lisjak, Maribor 100 Din. Odbor za počastitev spomina blago-Pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelia v Mariboru je prejel od lavantinskega stolnega kapitelja v Mariboru znesek 1000 Din, ki so ga prispevali sledeči prečastiti gospodje; dr. Maks Vraber, stolni prošt 200 Din in stolni kanonik Rudolf Janežič 150 Din, Franc časi 200 Din, dr. Jožef Mirt 100 Din, dr. Ivan Žagar 100 Din in stolni kapitel 250 Din. KINO-BAR Po planinskem plesa nasvidenje v Kino-baru. J V mariborski okolici žarijo električne luči. Mnogo je bilo pritožb na rovaš Mestnega elektriškega podjetja o egiptovski temi, v katero so bili še do pred kratkim zaviti nekateri kraji v najbližji mestni okolici. Mestno elektriško podjetje pa je te dni dokončalo več kilometrov dolg daljnovod iz Kamnice preko Volfcetla do Krčevine. V kratkem bodo končana tudi vsa instalacijska dela in bodo električne žarnice razsvetljevale te najtemnejše kotičke mariborske okolice. Izgubljeno in najdeno. V mesecu aprilu so bili policiji prijavljeni in oddani naslednji najdeni predmeti: moški zelen klobuk, denarnica s 3 Din, zlat uhan, otroške sanke, ročna torbica s 25 Din, mala rdeča ročna torbica, nalivno pero in svinčnik, črna denarnica s 109 Din, električna svetiljka, moška Čepica, zlati uhan z rdečim kamnom, zlat ženski prstan, siv moški plašč, poročni prstan in pes dobrman ter pes volčjak. Brezposelnost v Mariboru. Pri mariborski Borzi dela je bilo s 1. majem prijavljenih 1.527 brezposelnih. Od teh 1.242 moških in 285 žensk. Prve dni je brezposelnost naglo naraščala in je bilo 7. tm. prijavljenih že 1.278 brezposelnih moških in 321 brezposelnih žensk. Vzrok nenavadno visokega števila brezposelnih je mrtva letošnja gradbena sezona v Mariboru. Kakor vsako leto, so tudi letos prišli v Maribor delavci iz okolice, v nadi, da bodo dobili delo pri gradnjah. Podpor je Borza dela izdala skupno 31.136 Din, od teh 310.018 Din rednih, 500 Din za stroške potovanja, 618 Din pa blaga v naravi. Visoke takse za zaposlitev tujcev. Minister za socialno politiko je izdal pred kratkim novo uredbo, ki poostruje dosedanje predpise o zaposlitvi tujcev v naši državi. V uredbi so predvidene za ročne delavce in nižje pomožno osebje posebne takse v znesku 200 Din na leto, za specialiste in kvalificirane delavec po 500 Din, za poverjenike tujega kapitala po 2000 Din. za višje administrativno osebje, kakor za šefe, prokuriste itd. po 3000 Din, za poverjenike tujega kapitala, ki ob enem opravljajo posle višjega administrativnega ali tehničnega osebja, pa po 5000 Din na leto. Pričakujemo, da bodo r.ovo odmerjene takse ugodno vplivale na zaposlitev domačih moči, ki jih imamo več ko dovelj. Andrej Oset: Iz Dubrovnika preko Laškega v Maribor (Nekaj potnih vtisov.) Nedelja je bila, ko sem potoval proti domu. Neka sentimentalnost se me je lotevala v kupeju brzovlaka in pičila me je muha, da sem sklenil izstopiti v Laškem in obiskati znano radiotermalno kopališče. K temu me je pripravilo tudi nagnenje po spremembi zraka in vode. Priznati moram, da sem bil vsestransko zadovojen s svojim sklepom. Kopališče Laško je že stoletja znano in priljubljeno zdravilišče. Leta 1845. je bilo povečano in temeljito renovirano. Temperatura radioaktivne termalne vode znaša 37 stopinj Celzija. Podnebje je prijetno in je kraj zavarovan vse naokrog s hribi. Zaradi radioaktivnosti termalne vode in ugodne temperature ter klime obiskujejo kaj radi kopališče ljudje, ki trpe na revmatizmu, išiasu, katarju, astmi, živčnih boleznih, obolenjih srca, pa tudi ženske bolezni uspeš- Nov vozni red mestnega avtobusnega prometa. S 15. majem bo uveljavljen nov vozni red Mestnega avtobusnega prometa. Urejen je tako, da ustreza vsem željam in potrebam potujočega občinstva na mestnih in podeželskih progah. Interesentom so tiskani vozni redi na razpolago v pisarni vodstva avtobusnega prometa na Glavnem trgu, telef. štev. 22-75, kjer dobe tudi vse potrebne informacije, mesečne legitimacije in se v pisarni sprejemajo tudi naročila za posebne vožnje po domovini in tujini z najmoderneje o-premljenimi avtobusi. S 15. majem bodo pričeli voziti avtobusi tudi na sezonskih progah na Mariborski otok in na Reko. Omlljenje davčnih in taksnih dajatev za motorna vozila po zaslugi finančnega ministra g. dr. Stojadinoviča je znatno poživila kupčijo z avtomobili in motornimi kolesi. Ne sme se pozabiti, da je bila ta trgovina že v katastrofalnem zastoju, šoferji in mehaniki popravljalnic pa brez poselni. Zastareli nazori pri nas, da je avtomobil luksus, so že za nami, morda še ne tako temeljito kot so v tujini že pred 10 leti. Ljubljanski velesejem, ki se otvori 1. junija, je dobro založen z avtomobili. Že do danes so prijavljeni sledeči KINO-REST A VRAČI J A Po planinskem plesa najboljša kisla juha, gola/, in sveie pivo v Kino-restavracij a. 1 J modeli: Chevrolet, Pontiac. Buick, La Salle, Cadillac, Bedford. G. M. C., Vauxhall, Olsmobile, M. A. N. - Diesel, Opel, Blitz. Daimler, Mercedes-Benz, B. M. W„ Chrysler. Plymouth, Renault, Morris, Saurer, Puch, Horch, Wanderer, D. K. W.. Mathis, Amilcar, Sacks itd. Članom Učiteljskega pevskega zbora. Izvršni odbor JUU iz Beograda sporoča, da je ministrstvo odobrilo dopuste za čas turneje po Bolgariji. Odlok bo sledil. Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo na interesantno predavanje, ki ga bo imel v ponedeljek 13. maja ob 20.15 v francoščini pisatelj g. Worms iz Pariza o umetniškem življenju v Parizu. Pariz tvori že 100 let središče, v katerem so se znašli umetniki vseh narodov, iščoč novih inspiracij in doživetij. Njih tamkajšnje življenje je obdano z vsem čarom romantike, ki so ga sestavili nešteti romani in divne opere. To življenje nam bo prikazal g. Worms na podlagi skioptičnih slik. Mariborski trgovci, ki nameravajo postaviti ob priliki »Mariborskega tedna« ob veseličnem prostoru prodajne šotore, se ponovno vabijo na čimprejšnjo priglasitev pri Združenju trgovcev v Mariboru. Podravska podružnica SPD v Rušah vabi svoje članstvo na 34. redni občni zbor, ki bo v četrtek, dne 23. maja ob 20. uri v gostilni g. Ozvadda v Rušah. Izlet v Logarsko dolino prireja K. D. Triglav v Mariboru. Prijave se sprejemajo v trafiki Geč & Gnus. Tam se dobe tudi podrobne informacije. Velika športna veselica. 9K Svoboda bo priredila v nedeljo 12. t. m. popoldne v vseh prostorih Anderletove 'gostilne v Radvanju prvo poletno športno veselico no zdravi laška voda. Mimo tega pa je Laško zaradi svoje ugodne lege priljubljeno tudi kot klimatsko zdravilišče. Blizu teče bistra Savinja, ob kateri so urejeni lepi drevoredi, ki nudijo izčrpanim rekonvalescentom prijeten odmor. Izletnikom pa se nudijo krasni izleti v bližnjo okolico. Dietično zdravijo v Laškem med drugim tudi sladkorne in ledvične bolezni ter kronično obolenje črevja, želodca in jeter. Zdravilišče je pod stalnim zdravniškim nadzorstvom in je odprto vse leto. Razpolaga z 80 sobami s 140 posteljami. Soba z eno posteljo stane na dan 20 do 40 Din, z dvema posteljama 30 do 60 Din. Celodnevna penzija pa je preračunana na 50 do 60 Din in nudi prvovrstno stanovanje in hrano. Od 1. oktobra do 10. junija so cene izredno znižane ter stane za 10 dni vsa oskrba s kopanjem, zdravniškimi pregledi in 7 vsemi taksami skupno 600 Din. Za kopanje v zdravilni vodi je na razpolago 10 večjih in manjših kabin ter veliki plavalni bazen. V kopališču so urejena udobna odpoči-vališča za počivanje in masažo po končanih kopelih. Na razpolago pa je tudi s pestrim programom. Ribolov, zapor, strelišče in vse mogoče atrakcije bodo pripomogle k najboljšemu razpoloženju. Igrala bo znana železničarska godba. — Vstopnine ni. če bo slabo vreme, bo veselica v nedeljo 19. tm. K obilni udeležbi vabi vse, zlasti pa športu naklonjeno publiko najvijudnejše odbor. Vsi v Union! Požrtvovalni ljudje, ki so zadnje dni ves svoj prosti čas žrtvovali za priprave za nocojšnji planinski večer v »Unionu«, pa tudi planinska misel zasluži, da se Mariborčani v impozantnem številu zgrnejo nocoj v veliko unionsko dvorano. Planinski ples nocoj v »Unionu« ob 20. uri, vstopnice v predprodaji do pol 19. ure Obiščite nas in mi bomo vas. V nedeljo popoldne zadnji nastop zamorcev v »Velikj kavarni«. V gostilni »Framska kapljica«, Mlinska ul. 15, se zopet toči pristno framsko vino. Cenj. gostom se priporoča Ivanka Geršak. Restavracija »Trije ribniki«. Odojčki, piške, narezki, Tscheligijevo pivo, domača vina od 8 Din naprej. Se priporočata F. J. Kuček. V nedeljo otvoritev vrta v gostilni Weber, Pobrežje, igra poštarska godba, ples, prima štajersko vino po 10 Din. Mariborski otok, restavracija odprta. Z ozirom na otvoritev otoka v nedeljo, 12. t. m., bodo na razpolago občinstvu, ki želi posetiti Mariborski otok, posebni avtobusi na Glavnem trgu. Koncert »Sevdalink«, vsak dan zvečer v »Grajski kleti«, odprto do 3. ure. , Javna kuhinja na Slomškovem trgu dostavlja hrano v B in C razredu na dom. Nočna lekarniška služba. Jutri v nedeljo bosta imeli nočno lekarniško službo Albanežejeva 'ekarna »Pri sv. Antonu« v Frankopanovi ulici in Sirakova lekarna »Pri angelu varhu na Aleksandrovi cesti. V ponedeljek 13. tm. pa bosta imeli nočno lekarniško službo dvorna Vidmarjeva lekarn'-. »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu in Savostova lekarna »Pri sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu. KINO-REST UVRACIIA Od nedelje dalje najboljši in najcenejši sladoled. Porcija od Din 1‘— dalje. F nako, kakor zena moža, prisili k Dolgotrajna kazenska razprava. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je včeraj dopoldne pričela kazenska razprava proti bivšemu šefu mariborske telefonske in telegrafske sekcije Ivanu Bračku, ki mu očita obširna obtožnica razne utaje pri izvrševanju javne službe v pogledu zaupane mu državne imovine. Razprava je trajala včeraj ves dan in se je danes dopoldne nadaljevala. Vodi jo okrožni sodnik g. Tom bak, prisednika sta okrožna sodnika gg. Kolšek in dr. Kotnik, obtožbo zastopa državni tožilec g. Sever, obtoženca pa branita odvetnika gg. dr. šnuderl in dr. Rosina. Poskusen samomor. Sinoči si je v Tinju pognal v samomorilnem namenu kroglo v glavo 30-letni šofer Ferdo Ver- maser za vse vrste masaž. Poslužijo se pa rekonvalescenti lahko tudi solnčnih in zračnih kopeli. Poleg zdravilišča je urejen krasen senčnat park. Koncerti in razkošna plesna dvorana omogočijo vsakomur prijeten užitek in razvedrilo. Uprava, ki jo spretno in ekonomično vodi ravnatelj g. Golobič, namerava zgraditi tudi plavalni bazen na prostem s termalno zdravilno vodo, moderno teniško igrišče, kegljišče in plesni oder na prostem. Zgradila pa bo tudi paviljon, ki bo nudil gostom termalno vodo za pitje in grgranje. Laško je čedno mestece z lepimi hišami in so v mestnem področju vse ceste asfaltirane, vseej čiste in stalno škropljene. Največ zaslug za nagel in moderen razvoj mesta ima nedvomno neumorno delavni župan g. dr. Roš, ki županuje Laškemu že nekaj let. Najlepši in najmodernejši hotel je »Savinja«, ki je last g. Tropa. Urejen je z vsem komfor-tom in more zadovoljiti najbolj razvajenega tujca z dobro in tečno hrano in solidno postrežbo. Družabno življenje v Laškem je prijetno in v marsikaterem pogledu prednjači. Najagilnejše se udej- rROlZVOD .UNION*, ZAGREB. nik. Nezavestnega so našli domači v njegovi sobi in ga takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so mu vešči zdravniki rešili življenje. Kaj ga je pognalo v obup, ni znano. Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 366 prašičev. Kupčija je bila srednja in je bilo prodanih 153 glav. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 45 do 70 Din, 7 do 9 tednov stari 80 do 90 Din, 3 do 4 mesece stari 150 do 160 Din, 5 do 7 mesecev st,ene teme e naše notranje iti zunanje nolitike ieml e opoziciji Vsakršno ?eg’tfmačijb, da bi u sr ir t val pokrenlla s tem v 'r. vprašan zvezi tal vehdat ie OZ x revizije no 'jr- poreče kqo : Maček dobi! večino v savsi ski banov rij, Vi ste r>f> vo';k feg -prebivalstva hrvatsk daje Icsdffr^cijo da na-'* vprašanje, Res je v'obeh babo vin ah všs:n” g sovakt pa mor , m to mu e hrvafsko imenovanih za ovo 1istfi»; Gotovo ‘e. da je vef' del teh gla- SOv res bH tud? od^an za ■■ i-'rvatsk' ftfo K n. novu pro*? S'6e;'> z last za ot,rt v kj*W: iv?n ”'vi lil' hrvatsko vprašanje. Saj ste tudi vrbaska in drinska banovina močno hrvatski, in tudi v ye ikern delu dunavske banovine imamo Hrvate In vendar so te tri banovine z veliko večino odklonile Mačkovo listo kljub temu, da so jo v vr-b ski in drinski banovini podprli muslimanski pristaši g. Spahe. Vsi močni sto-tisoči Hrvatov v teh banovinah niso vzel’ resno Mačkovih izjav o odnrtem hrvatskem vprašanju in so smatrali stvarni in resni gospodarski, socialni in politični program g. Jevtiča za soidnej-še jamstvo zdravega razvoja države, nego brezprogramsko taktiziranje g. Mačka in njegovih kompanjonov. Ali pa naj mord. kdo trdi, da je onih 22.189 Slovencev v dravski banovini, ki so glasoval za Mačkovo listo, glasovali za — hrv tsko vprašanje? Smešna bi bila takšna trditev, zakaj prav tako., kakor vel ka večina Hrvatov v savski in pri-morski banovini, so tudi ti Slovenci ga-sovaii za Mačkovo listo pod vplivom obupnih gospodarskih razmer in v veri, da bo sprememba režima tudi gospodarske prilike na mah na glavo postavila. Hrvatsko vprašanje ne obstoja niti za Mačkove voliice v Sloveniji, niti za 30*633' Črnogorcev in Hercegovincev, niti 7,a 5-1.601 srbskega voli- ca v moravski banov'ni ali za 43.981 volilcev v irsk banovini, ki.so istotako glaso-! vali za Mačkovo listo. Hrvaškega vprašanja v smisbi, ka-. j kor ga interpretira g. Mr- ".ek s svojo ožijo družbo,, ni. Pač p obstoja hrvatsko vpraš >■ 3 vedkega obsega v nujni po-: ■ rebi. Ja se hrvatsko ljudstvo tudi tam, k;er je šo danes pod demagoškim vpli-i vom ljud: ki izrabljajo spomin 'n ime j vel k a pokojnika Stjepana Pad Ida ;osvobadi od teh pogubmh vplivov Na-, lopa triade hrvatske inteligence, ki ne ■a-od^eg" več mi frakov'iva. ka- terima srbenj 'e vedno tudi še dr. Maček. j* da v ne^re^andi s- kih z maso naroda, odpira svoiemu i'1'1 tyu oči in ?a pr vede d-i pra nričamai, d', ie hrvat-’ o vnr;v •'■•'p d r'a vito p* ■ *o rereno da na ;e rd-^to; in 'razvoj hrvatsfvn v je obstoj ih ji j| Q; r'S':fnv ‘pii- hrv -sfva a )ve noj-, stvar 11 v te- nem sr -' !ov',n ■ d f> i zakona Volitve za Narodno škcpsčiao a.te, 5 j a j r t. 1. so se’ vršre po caddvbah sa .o-na o volkvalt narc vi h po : ti'pev v \'a rodno sk OSčrfo 7' dne 10. ššptembra 193* z r/nrernembanii in ’ ■': 1' Od 2 set ambra d 9 M n' 2-1 marca 1933 Zakonske določbe, rio kaieriH so- se vršile voT ve 5.-nidn -so v svojem bistvu precej s č. i e do'n?b1ftti on ' .tet*! • srt se-vršile vOiiive S no\ emora ,1931 -,. v . ‘e v fem dn so remem^e - v ^ ;z ieta i v ? 3 'v mnrskvnv m In ' jo ža PO'"'?,-. > a nje .državnih kandicKitrrih i:sf. m da «»' it: pov-.:”alo štev Ko na*- ! ' h po-samcev. *iavnj V -akte: ‘S-ika z kona o v<-it-va.i na Jn-1' • -i ■ .--'v !e ta ia nove do.;' Kar ;d.n: sitiir ;^ ij., k-, bo>xsposobna, za de o. ker se lisri. ‘ki’ rp;. :.'.vu-o ve- 9tnokv d ,'a -i. p.iisp-.!•.«> tri pet nc man- tiiktCiV, ■ j . - s*., ■ -- r “ i i j-'a • . ■- . -.o.- .-. - ■ i .o dr .vvn- :;r io.: ki, dob v"-vs' d*-avi-re'arivno ve-o' z klasov, In ne k,- kor nekateri požre- ; 5 n nd? p -v ..,' i o. 1 Se ik* 1 '3 ' • m ne- temeljenejša. je d jva. ua :e sr-d >”?a vlada ;?dpia!a a | za’ >n z se. -..er je bil ta z-kon spre je* j že leta 19.11 izpremenihe in dopo n!tve j je pa izglasovala razpuščena Narodna sk'- 'š*'na leta in.y to :e mnogo orel ka kor se e sestavil- sedanla v ada Po dnuri strani je. popolnoma razumlji vo da *e nre 'Msiano nostnv^in’? drža* n*!i '--i,- " : ti,!h.1 sn Ta določba je.oopo’ noma v skia-bi i' ustavn"mi -določbam po 'r 'p ”■ n dovoljeno strankarsko gru plran:o. na * '"ski, p' menrki .M« ^okra \\p^\ nsnovl. Po določbah te^a zakona je odrejeno . v ’- : -r-\ .ii s>*ez v kraljevini voli ■ pop anca, večji srezi na po dva. ... -i'- 'H: ograd z Zemunom in Panče- ■ , 5 poslancev. Zagreb 4. Ljublja- ■ javo po 2, ostala banovinska *a no enega. Po čl. 4 voli nega za-■" --!:.r razdde po banov'nahna ■; ; srez. ^anes je največje važ ’*"!-.-o vrši 'razdelitev man i i-ri kandidat' ^0 izvo • po in kateri ne. * PPv st: odločilni ko je a Sera državna •rv v vsej lista, dobila pi arzav; in : SO V C O PO petin mandatov odločilno, koliko je katera lista dobila glasov v.vsej državi, je za razde itev ostalih dveh petin (147) man datov odločilno, koliko je katera državna lista dobila glasov v posameznih voldnih okrožjih. Državna lista, ki je v vsej državi dobila relativno večino in s tem tri petine mandatov, sodeuje pri razdelitvi teh dveh petin mandatov samo v tistih volilnih okrožjih, kjer jč dobila več glasov, kakor vse druge liste skupaj (absolutno večino). Ti mandati (dveh petin) se prisodijo najprej onim kandidatom ki imajo absolutno večino v samem srezu, pod pogojem seveda, da ta srez še n; dobil mandata. Nato se do potrebnega štetila in glede na število vseh glasov v števila vseh glasov za posamezne iste v okrožju določi po d’ Hontovem količniku prisodijo srezom z največjim številom glasov, ki niso še dobili mandata, in sicer onim kandidatom teh srezov, ki so zase najmočnejši v srezu. Popolnoma pogrešno je mnenje, da lah ko nekateri srezi dobe po dva ali c&.o več mandatov, drugi srezi pa ostanejo brez poslanca. Popolnoma razumljivo je, da to ne gre, ker bi se s tem izigral sre-ski sistem, ki je temelj tega zakona in čigar glavna vrlina je. da ima vsak srez dobiti svojega poslanca. Mesta se po 5. 61, odst. 8, smatrajo za sreze in vejajo zanje zato iste določbe. Sedeži banovin in mesta, ki volijo poslance, lahko torej dobe takisto samo po en mandat, oziroma toliko mandatov, kolikor volijo po* slancev po zakonu. Sicer pa drugačno tolmačenje volilnega zakona ne samo ne bi bilo v skladu z duhom tega zakona, *emveč bi obenem nasprotovalo čl. 4 tega zakona, ki izrecno pravi, da mora vsak srez imeti svojega poslanca. Potrebno je pripomniti tudi to, da v skladu s čl. 6, odst. 1, tiste državne kandidatne liste, ki niso zbra e 50.000 glasov v vsej državi, sploh ne sodelujejo pri razdelitvi mandatov, oziroma ne do^e niti enega mandata. lulturns vesli Koncert »Maribora" »M:riborov« koncert v Unionu v sre-d- zvečer je nudil živahen umetniški užitek. Na sporedu je bila najprej P. H. Sattnerjeva kantata »O jki«, ki je zaživela pred poslušalci v vsej svoji lirični mehkobi in' pravičnosti. Svečani cerkveni glasbeni motivi so zadoneli ob koralnih vložkih, slikovito so se prepletala zborovska in solistična izvajanja. Turobno bmehralen je zaključni tretji del kantate s krepko podanim zak jučkom. Kr ntata »Oljki* se je topot v Mariboru v celoti menda prvikrat izva.iala (ob 'kem kon certu Počitniške zveze se je samo delo-ma'p Sledila je arija z alt iz veličastne-ga Hnndlovega oratorija »Mesija«, ki ga ie Maribor izvaja na lanskem septem-rskem koncertu. Altovski solo je a b spre;r':avi orkestra naša odlična alti-tka ga. Fr-nja Bernot-Golobova, ki je ukazala vse svoje že priznane umetniške. 31 iS -is 'že ' " t> '"H p"~*onq -* pev s'ega zbora v »Le-n v' ’S tonot pa ie ni i in-erpro* ”!!'T'a s'la nrišla še do večjega n' ha. Njen a’t ie izredno pro- iorei; voka i nacija- j'sna, barvitost nje- \a -•Inn sreske kandidate je pa velike' važnosti p d: -to., a H s,, v svoj h'srezih dobili abšo* no večino ali. ne. Državna k; ! . rfa lista, ki ie,dobila .-pP.-er'-- “ jv ia, .is; .v (relativno večino 1 .v vso: j''.avi,. d ii*>i tri;ne.-'ne„mandaioy i ..p ..*»'.* 21. T a,, h.std • debi, po tri. pet nje fv . . pma* v v seli voli 1)0 o!*n, ■ 'I'- v -u-,1 vi. Te tri -. n e ; i.' J tov se p.n* so v s. i;: sre-': .Iv- absolut no večino :n s cer po vrst: po števi u lok'- nih > -• ov. Če ;e s tem ne izčrpajo jmenjene etine m ndaiov, se '.tal; man d ti pa'ele *'0 vrst', sr * m oziroma mestom. ki so najmočneisi po številu gla ! sov. k; so jih dobil.vsi km.dkiati doti-'ni vollni en-op- vezani na najmačaeišo Iržavno H: to. T, m.a; dati se prisodilo ti-•atim kand ' t-om v doHem voli n; enot: ki so m * 1 v * 'm k a i d-ti vez n ii na : to 'isto d'bi'- 1 !p!;'*n'o • (>;-'-pa 'čl. 51 r'dst 6'. J Med tem ko je 'n pr sojo prvih treh v" --i-neea ar" a. 7a iučn? so"-~dov-na rocka ie b'I A. Dvorakov »Te Deum« op. 103. Iz te sklalbe velikega češkega mojstra je prihaj ia svečana s’ovesnost in me dična silovitost, ki se je vzpela do viška v zaključni Aleluii. V -»Oljki* n >Te Detimu« sta poleg ge Bernet-Golo-bove sode’ovala s soiističn'mi sp vj ga. Pavla Lovšetova, ki je s ej ko prej od zadnjega nastopa v Mariboru ostala na svoji umetniški liniji ter znova potrdila svoj sloves odlične sopranistke; bas solista Marjana Rusa pa se je z elementarno svežostjo in baritonskem prizvokom pre-oaj 1 z izv. očo celoto. ' ! zbor Maribora,'ki ima v dirigentu J. Gašpatiču svo-'etr. * eizki ienega in inic'at’v'' *a vodite ja, je mestoma notjskalo v oradje 'zv jan'e orkestra Glasbene Matice in vo 'aške godbi ki 'e z ubrano vigranostjo n krepko dinamik« moral postati glavni dec kon. tne renrodukcije. -c. Slovenska fotografija. Fotoklub v Ljub liani izda letos zbornik »Slovenska fotografij «. k; bo v razkošni oprem1, na naj-iineišeaj papirju 60 reprodukcij velikega iorm: ia m to iz dobe zadnj h 100 let. Začetnik- slovenske fotografije je bil Ivan i t.* '1314—1864) in zbornik, ki izide v ; d . ' o prvi sistematični poizkus, da c- - ?a bodočnost vsaj nekatera iz-' ' *■':,"a ae’a sodobnih slovenskih moj-- r!)v in se predstavijo svetu. Besedilo, k, bi ' -.dj":'O v zbornik-n poleg repro- bd* * ho na isano v slo venščini angle-?čiir p an . .'čini in nemščini. Zbornik, ki bo izredno elegantna knjiga, izide v eni sam onm;eni nakladi in ga dobe sub-skr benti do konca julija etos le za 80 Din. "-/» splošno im ;tnišk raista- » v ’* ’ t;ml so v poljem teku; priprav ",,i; odbor :e določi z' otvoritev praz-tik 30 maia. Izdan bo katalog s klišeji, •ato ie niiino, da pošljejo razstavljale! svoj ma‘eral najkasneje do 14 maia; odbor ni vezan zaposnele poš;Ijke uvrstit: v razstavo, izvenljubljanskj razstav'ia1ci naj označijo na tovornem listu kot vsebino pošiljke; slike, kipi za razstavo. — 1 Razstava bo, kakor kaže, izredno pestra in bogata; računa se s 40 razstavljala s preko 200 siikami, kipi in grafičnimi Usti. I Piui Obrtno društvo za Ptul in okolico v Ptuju. Šolsko vodstvo obrtne nadaljevalne šoe s sodelovanjem obrtnega društva v Ptuju priredi za zaključek šolskega leta razstavo ajeniških izdelkov. Ta razstava bo v nedeljo 12. maja t. 1. od 9. do 13. ure v prvem nadstropju deške osnovne šole. Vabimo cenjeno občinstvo, da razstavo v čim večjem šte-v'lu obišče in tako tudi s svoje strani podpre stremljenje odbora po čim večji strokovni naobrazbi našega obrtniškega naraščaja. Obiskov^ ci prireddve bodo imeli prdiko videti izdelke naših vajencev in jim bodo. ako se te razstave udeleže, dali bodrilo za bodočnost, da se bodo s še večjo vnemo posvetili svoj', naobrazbi, ki je danes v teh težkih Časih vsestransko potrebna. Le temeljito izobražen naraščaj bo kos v~ n velikim na ogam. 7dravo temeljito izobra'mo obrtništvo je važen faktor v n? šem narodnem gospodarstvu. Zato porab te to priliko vzbuditi z obiskom te razstave v našem vajencu samozavest m ljubezen do ustvarjanja! Vstoprrne m. Predrzen rokovnjaški napad. Kako predrzni so posta i brezposelni in drugi taki elementi, je pokazal primer, ki se je dogodil v Ptuju. Z osebnim vlakom, ki prihaja v Ptuj ob 23. uri, je prispela 23-letna Marija Belšakova iz Vičave in se napotila od kolodvora na svoj dom. Med potjo se ji je pa neopaženo približal neki neznani moški in ji z biskovito naglico iztrgal iz rok ročno torbico. V torbici je imela manjšo vsoto denarja, razne dokumente, med temi tudi železniško legitimacijo. Na krik napadene so prihiteli ljudje in policija, vendar je rokovnjač med tem izginil v temno noč in ga kljub iskanju niso mogi najti. Vlom v trafiko. Neznani zlikovci so vlomili v trafiko na Bren;u. ki je last gdč. Pavle Knezove. Odnes i so le neka malenkost, ker lastnica nos', vsak večer vse tobačne izde'ke na svoj dom. V navedeno trafiko je bilo namreč že poprej dvakrat zaporedoma vlomljeno in vs?-kokrat so napravili vlomilci ve :ko škodo Za vlomilci je uvedeno zasledovanje. Požar. V ptujski okolici ne mine dan brez požara, posebno na Dravskem polju se vrstijo drug za drugim, ne da bi se dognalo, na k; k način so nastali. V Cirkovcah je gore'o štirikrat zaporedoma in je ogenj napravil tamošnjemu prebivalstvu ogromno škodo. Tokrat je i>a gorelo v Hs ložah v vasi Stoperce. Požar je izbruhnil v gospodarskem po-sopju posestnice Terezije Ozvaldičeve. Poslopje z večjo količino sena in gospodarskim orodjem je postalo žrtev požara. K sreči je pos’opje precej oddaljeno od ostalih zgr: db in zaradi tega ni bila nevarnost za te, ker je bilo mirno vreme Požar je izbruhnil v pozni noči, ko je bilo prebiva stvo že v globokem spanju in se dosedaj še ni moHo dognati, na kak nač!n je ogenj nastal. Škoda zna- Mariborski »V e č c r n i K« Juti iiiihpii—Miiiii 'liiiriiigas:agaa^rifa\*iai Alphonsc Daudef- Gl ROMAM 75 »Da, gospa, komaj dva koraka od mojega urada. Sodnija je koncem ulice, na jeni malem trgu pri mlinu.« Gledala je dalje raztreseno okoli se-be> ne da bi slutila, kako bodo pozneje Postala vsa ta mesta za njo važna. »Vama se zdi to mestece zares nekam žalostno, kaj ne, moji gospe? In zato... slejte, čemu, računajoč na vajino naklonjenost in dobrohotnost... Nu, da, zares, kaj je novega iz Alžira? Kdaj se vrne naš prijatelj Richard?« »Moj sin se vrne kmalu, dragi go-fPod De crous; ako pa vam moreve jaz 'n moja hčerka v njegovi odsotnosti s eim koristiti, veste, da...« Sodnik se je z nasmeškom priklonil. Povedal bo že vse, ko se bodo rešili te-sejemskega vrveža. Močno zgrajeni landaver je v enakomernem teku privozil iz Corbeila, puščajoč za seboj ogromne dimnike tovaren, katerih dim je počrnel velik del jasnega neba. Vozovi, pešci, živali, vse se je v vese cm neredu vračalo s sejma po tej cesti, vijoči se med reko, ki se je bleščala tam doli, in* pa žitnim poljem, ki se je v zelenih valovih širilo vse do konca obzorja. Neki voz. ki sta ga vodili ženski, je naglo zdrčal mimo. Lydija je spoznala v eni Sautecoeurjevo sinaho in je do go opazovala s sožalnim pogledom to kočijo, ki je drdrala po razvoženi cesti. O, kako rada bi jo opozorila, da si bo zlomila vrat. da bo zabredla v blato, in jo posvarila pred nepopravljivim padcem, ki jo čaka. Toda voz je drča! zelo naglo in se je oddaljil že tja do roba gozda, ki je izgledal od tam nepremičen in mračen. V nasprotni smeri se je bližalo vedno bolj žvenketanje konjske opreme v oblaku prahu, iz katerega se je pozneje prikazala kočija s kočiiažem v livreji d’ Alcantarovih z lepima Židinjama iz Merogisa. Z njimi je bil princ Olomouški, ki je s svojimi draguljskimi očmi in zapeljivim smehljajem radže opazoval lepo belo in rožnato polt svojih sosed. Ko je ta kočija izginila, je nastal v landaverju Feniganovih za hip mučen molk. »Kakšna sreča, da ni tu Richard,« sta pomislili obe gospe. Delcrous je pa spet premišljeval, če bi sploh bilo pametno po tem srečanju še pojasniti vzrok, ki ga je pripeljal k njima? Toda neki mali do- godek na cesti je rešil vse tri njihovih neprilik. Na ovinku Soisyja sta se dve deklici čisto plavili las ločili od nekega voza, ki je izprežen stal na bližnjem travniku in pritekli h kočiji, ponujajoč iz ločja spletene košarice. Dasi je bila cesta na tem mestu strma, je kočijaž iz nekakšnega stanovskega sovraštva do beračev ošvrknil konje prav v trenutku, ko je Lydija že segla po košaricah. Gospa Feniganova, ki je opazila to kretnjo svoje s in ah e, je poklicala kočijaža, toda zaman in nekaj trenutkov se je slišalo za kočijo zasoplo dihanje deklic in copota-nje njunih bosih nog po prašni cesti. Šele na ponoven ukaz je voznik ustavil voz. Lydija se je zahvalila tašči in hotela poiskati svojo’denarnico, da bi plačala to skromno kupljeno blago, a bilo ni več potrebno, ker je že gospa Feniganova napolnila one male iztegnjene roke deklic. »Vi se temu čudite, gospod Delcrous?« je dejala sodniku. »Zares, gospa, ker še nedavno, prav kakor jaz, niste bili klatežem naklonjeni... Dobro se spominjam, da sem nekoč razpravljal o tem z vašim sinom prav na tej corbeilski cesti...« »Res je... Takrat je bila z nami tudi Elsa.« ■Tako je,« je dejal Delcrous, ves vesel, da se je imenovalo ime male »Rde- če kapice«. In kazoč svoje velike in ostre volčje zobe, je nadaljeval: »Ko ste že omenili ime te dražestne ženske ...« Kočija je tedaj brzela med gozdovi na eni in vinorodnimi goricami na drugi strani. Vonj cvetočega šipka se je širil po cesti. Sodniku sta se zdela prav ta kraj in ta čas prikladna, da zaupa gospema tisto, zaradi česar je prišel. Naveliča! se je že samskega življenja, saj sta gospe sami videli, v kakšnem mračnem in žalostnem kotu živi. Mimo tega sta oni spoznali Corbeil na dan sejma, težko si je pa predstavljati dolgača, ki duši sicer to mestece, kjer je že ob osmih zvečer vse zaprto in so vse luči ugasnjene. Kadar se pripelje po Ulici Naše Gospe kakšna kočija, potem govore ljudje že po vseh hišah in vejo: »Gospod predsednik se vrača s sodišča.« ali pa: »Omnibus hotela ,Belle-Image’ gre na kolodvor.« Tam ni ne družbe, ne salonov, ni sploh ničesar, kar bi moglo človeka razvedriti, razen seveda lastnega poklicnega dela. Edino to je sreča, da je Pariz blizu, komaj uro vožnje z železnico in je tako mogoče vsak teden dvakrat skočiti na Trg Vendome v ministrstvo in priporočiti se za čim prejšnje napredovanje, ki bi mu omogočilo lažjo in srečnejšo ženitev. Nazadnje je pa tudi že utrujen, ko sliši vsak dan v Cou-verchelovi slaščičarni: »Kosilo za gospo da sodnika...« ša okrog 15.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Lažni pogorelee. Ptujska policija jo aretirala 35-letnega Janeza Potrča iz brstelja, ker je po Ptuju in okolici beračil, češ, da je pogorelee. Pri sebi je itncl uradno potrdilo občine Sv. Urban, katera potrjuje, da je imenovanemu zgorela hiša z vsemi živili in pohištvom in da ie revež podpore nujno potreben. Na stražnici se je pa ugotovilo, da si je potrdilo napisal sam in podpisal tudi župana Jožefa Zelenika. Uradni pečat je izrezal iz neke druge listine in ga prilepil na falsificirano potrdilo. Mož je imel pri beračenju srečo, ker se je ljudem smilil. Nadalje se je uogotovilo, da ie Potrč delavec-najemnik in da hiše sploh nima in seveda tudi pogorel ni. Prefriganca so s prijavo vred izročili sodišču. Kino. V soboto 11. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 12. t. m. ob 18.30 in 20.30 uri se predvaja film »Zamenjana zaročenka« z Ani Onaro v dvojni vlogi Poljčane Samaritanski tečaj priredi pred kratkim ustanovljeno društvo Rdeči križ. Vrši sc vsak četrtek od pol 20. ure v pekel-ski šoli. Predava predsednik zdravnik g. dr. Hronovsky. Vstop prost; vabljeni vsj. Otvoritev strelske sezone. Tukajšnja strelska družina prične z ostrim streljanem v nedeljo 19. trn. Strelcem, ki so se Pritoževali zaradi nedostatka pušk sporočamo, da so sedaj popravljene. Stresanje bo od 15. ure dailje. Iz Sokola. Pevski odsek je priredil pri br. Vodeniku, k vojakom odhajajočemu br. Slavku Krajncu prisrčno odhodnico. ^ lepo pesmijo so sc bratje poslovili od veČ!etnega sopevca in tajnika odseka, ki se je z ruemo in pridom udejstvoval zlasti tudi pri dramatskem odseku. S primernimi nagovori so se poslovili od bra-ta-vojaka br. starosta Lipovšek, br. pevovodja Živko in drugi. — Za svoj letni hastop je določil naš Sokol 14. julij, na kar blagohotno opozarjamo druga tukajšnja društva. — Dmmatski odsek prijavlja igro »Matajev Matija«._____________ Šport Juirš: SK Železničar ali Cakovečki SK NA IGRIŠČU SK ŽELEZNIČARJA SE BOSTA JUTRI BORILA ZA PODZVEZ-NE TOČKE SK ŽELEZNIČAR IN ČSK. Jutri, v nedeljo 12. maja se bo v našem mestu odigrala nadvse zanimiva nogometna tekma, katere izid je zelo važen za končni placement v podzvezni prvenstveni tabeli. K nam prihaja drugič v letošnji sezoni Cakovečki SK, da odigra proti našim Železničarjem svojo prvenstveno tekmo. ČSK je močan nasprot nik, ki je ponovno dokazal, da spada med elito klubov Ljubljanske nogometne podzveze. Trenutno zavzema v podzvezni prvenstveni tabeli s 14 točkami drugo mesto in je mirno SK Železničarju in SK Ilirije kandidat za naslov »Prvak LNP«. Čakovčani razpolagajo z enajsterico, ki je v prav dobri kondiciji, razen tega pa je tudi v tehničnem pogledu na precejšnji višini. SK Železničar bo jutri pravzaprav ab-solviral svojo zadnjo težjo tekmo. Naloga ni lahka, toda če bodo fantje igrali z elanom in požrtvovalnostjo, uspeh ne bo izostal. Zavedati se bodo pač morali, da je jutri poslednja prilika, da učvrstijo svojo pozicijo v podzvezni tabeli in da ugladijo pot h končnemu cilju: osvojiti si prvenstvo LNP. Zato upravičeno pričakujemo, da bo domače moštvo zaigralo tako kot zna, potem bo naše športno občinstvo imelo tudi priliko videti mimo napete tudi lepo igro. Tekma se bo pričela ob 16.30 in se bo odigra a v vsakem vremenu. Sodil bog. Ratnovž iz Ljubljane. Rdeča parada v Moskvi KAKO JE PACIFISTIČNI BOLJŠEVI- ZEM SLAVIL PRVI MAJ? Letošnja sovjetska parada v Moskvi v proslavo 1. maja je bila izredno svečana. Prisostvovali so ji številni delegati tretje internacionale, ki so se zbrali na internacionalnem kongresu v Moskvi. V mogočnem sprevodu so nosili slike Lcnjina, Staljina, Kalinjina, Molotova in drugih velikih glav sovjetske Rusije. V sprevodu so bili nadalje številni tanki, motorizirani oddelki topništva, pehote in konjiče ter ogromno število letal. Posebno pozornost so vzbujale ženske, preoblečene v vojaki in gojenci vojaških akademij. Častno je bilo zastopano zlasti letalstvo. Na čelu je bil »Maksim Gorki«, ki ga je spremljalo dvoje manjših dvosedežnih letal. Tem je sledilo dvesto bombarderjev, 320 izvidniških letal, 160 lažjih bombarderjev, 200' lovskih aparatov, ki lete s hitrostjo 400 km na uro in dolga kolona raznih pomožnih letal. Mimohod sprevoda je trajal okrog 10 ur. Glavni namen pa je bil vzbuditi mogočne vtise o moči in enodušnosti sovjetske Rusije. Voditelji sovjetov sb pač veliki mojstri v pripravljanju takih parad. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Kaj je zaroka? — Poslednja neprevidnost. Kaj je zdkon? — Prisiljeno nadaljevanje tega, kar si začel. Kaj je svatbena kočija? — Mrliški voz !SVocouc. .Kaj je ločitev? — Prebujenje od pri-v*dne smrti. Zakaj pravimo, da se zakoni sklepajo v nebesih? — Ker se možu po poroki VeČkrat zdi, kakor da bi padel z neba. Kdaj je žena najbolj zagirzena? — Ko niina več zob in so takrat za njo najbolj kvarna leta. Posledice ženske emancipacije. Zelo pereč je problem inteligentnih žensk v vseli državah, kjer je postala ženska z napredkom demokracije enakopravna z moškim in pričenja svojo enako pravnost uveljavljati na vseh področjih. Ženske so pričele študirati in postale so moškim nevarne konkurentke, toda po letih napornih in dragih študij nalete v boju za obstanek povečini na nepremagljive ovire. Sicer pa ni to nič čudnega, če pomislimo, koliko moških mora držati križem roke in čakati na službe, čeprav imajo vse potrebno kvalifikacije. 1 ako vidimo v normalnih razmerah nemogoč pojav, da se morajo izobražene ženske lotiti gospodinjstva. Po večjih mestih naletimo na vsakem koraku na dekleta z maturo, ki pomivajo posodo in opravljajo najtežja ženska dela, samo da se morejo skromno preživeti. Ugotovili so ob neki priliki, da je v Budimpešti 213 deklet z maturo na srednji šoli, ki so zaposlene v gospodinjstvu. In nič boljše ni v drugih mestih. Tudi pri nas jih imamo mnogo takih, ki so bile primorane iskati po dovršeni srednji šoli celo kot učiteljice kruha v raznih tovarnah. Je to pereč problem, ki ne bo tako kmalu rešen. Ruske železnice. V zadnjih letih je sovjetska Rusija investirala v svoje železnice nad 10 milijard rubljev. Vendar uspeh ni bil tako velik, kakor so pričakovali. Namesto tehnične reorganizacije je trošil komisariat denar za malenkosti, za provizorije, ki so železniškemu prometu pogosto več škodovali kakor koristili. Pač pa bodo postavljene ruske železnice letos pred gigantsko nalogo. Letos nameravajo Rusi storiti več kakor vsa zadnja eta. V letošnjih investicijah so predvidene 4 milijarde rubljev za izboljšanje železniškega prometa. Povečan bo zlasti vozni in strojni park. Zadnja 4 leta so dobile ruske železnice 54.800 novih vagonov, letos pa jih dobe 80.000. Tud: dobe letos 1565 novih lokomotiv, kj bodo vozile pretežno le na glavnih progah. Vsi tovorni vagoni bodo letos opremljeni z avtomatičnimi zavorami. Zgrajenih bo več novih železniških prog in bo položenih novih tračnic več tisoč kilometrov. Tudi bodo dobiie mnogoštevilne ruske proge avtomatične varnostne in signalne na prave. STAR POHOTNEŽ. Blizu Zenice je neki 601etni vdovec s silo ugrabil 181etno kmečko dekle po imenu Latifo in jo zvezano spravil v svoje stanovanje. V stanovanju jo je imel zaprto 3 dni in ji je skušal na vse mogoče načine vsiliti svojo ljubezen. Četrti dan pa se je ubogi mladenki le posrečilo pobegniti in je starega pohotneža prijavila orožnikom, ki so ga aretirali. Glad mori ljudi. Po poročilih nekih listov razsaja \ zvezni državici Illinois hud glad. Obla sti so bile prisiljene zaprositi pri sre-dišnji vladi v Washingtonu nujno pomoč, ker je nati 200.000 ljudi brez posla in kruha in jih jc doslej umrlo za gladom že več sto. Opravilna številka IX I 5113/34-11 Dražbeni oklic Dne 19. junija 1935 ob 11 v sobi št. 11 dražba nepremičnin. uri bo pri podpisanem sodišču g Zemljiška knjiga Pobrežje vi. št. 781. Cenilna vrednost Din 44.830’— Najmanjši ponudek Din 22.415*— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 16. aprila 1935. Stran MariKorski »'V e 2 e r n ? k« 7u'tra. V M a r i b o r u, dne 11, V. 1935 Mali oglasi Razno Prodam JOS riCHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično po djetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalaciie stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga no kon-karečnih cenah POZOR! , Razen drugih jedil nudim sledeče specijalitete: Dvakrat na teden morske ribe, bržoli-ce, ražnjiče, čevapčiče, vse sveže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Točim pristna dalmatinska vina kakor: črno po Din 8—, Opolo in belo po Din 10,—. Debro štajersko vino po Din 12.— Gostilna »Rotovž« A. Vicel, Maribor. Rotovški tr.c S. 14]6 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. na-sproti tvrdke V. Weixl. 9-t. STELAŽE za prodajalno, dobro ohranjene, odda po zmerni ceni. M. Berdajs, Maribor. Vetrinjska ul- 30. 2006 75'- Taka je kamera, ki stane samo Din A slike, ki jih boste napravili z njo, bodo še lepše. S kamero KodakBaby^Brownje boste imeli trajno veselje. Pri vsakem foto-trgovcu si lahko to kamero podrobno ogledate. Pri uporabi je popolnoma preprosta, zato bodo vedno posnetki posrečeni. Format slike 4X6‘5 cm. Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe falme, s katerimi MILOSTIVA! Vaš krznen plašč črez poletje najskrbneje konzervira tvrdka P. Semko, Gosposka ulica 37. Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni pri prevzemu. 1824 CEVABČIČI. ražnjiči, bržole in morske ribe se pečejo na žari (gratlele) vsaki dan in ob vsaki uri sveže v restavraciji v »Novi svet (prej Halbwidl). 2011 PREDELAVO MADRAC doma izvršuje ceneno Ferdo Kuhar, Vetrinjska ul. 26. 2049 ZA MATERINSKI DAN vam nudi najboljša in cenejša darila slaščičarna j. Pelikan, Gosposka 25. 2036 HRANILNE KNJIGE Mestne hranilnice v Mariboru zamenjujem za knjigo Banovinske hranilnice ali Posojilnice v Mariboru. Din 100.000. Ponudbe na upravo lista pod »Vloga Banovinske-:. 2065 V nedeljo 12. t. m. OTVORITEV LETNEGA VRTA v gostilni Lebe v Razvanju. Dobro vino, jedila in prvovrstna godba! V slučaju slabega vremena se preloži o-tvoritev na prihodnjo nedelio. ____________2073___________ Naznanjam cenjenemu občin* stvu, da sem otvorila v Vetrinjski ulici 7 PREDTISKARI.JO najnovejših vzorcev za vsa ročna dela. Nadalje prevzamem vsa robljenja z najboljšo izdelavo. Priporoča se Herta Aplenc. 2075 SAJKO ANTON, soboslikarstvo in pleskarstvo, Trubarjeva ul. 5. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Istotam se sprejme vaJ jence. 2095 Poceni sprejmem DVA GOSPODA na hrano takoj ali s 1. junijem. Naslov v upravi Večer-nika«. VOLČJAK čisti, naprodaj. Tezno, Jurčičeva^. 2050 DVE NOVI. lepo pleskani spalnici na prodaj po, zelo ugodni ceni. Mi= zarstvo Kolarič. Voiašniška 8 2070 boste dosegli dobre posnetke. 1672 ■Sl V.*, m POHIŠTVA za spalnico in kuhinjo poceni na prodai. Ogleda se v Novi vasi, Bolfenkova 8. 2072 VINO od 5 litrov naprej a Din 6.50. Košaki, Kugi. 2078 Na prodaj VOLČJI PES. dtfbro dresiran. Vprašati Kettejeva 28. 2081 FOTO-APARAI ICA«. iorinat 9X12, poceni na prodaj. Tezno, Ptujska c. 75. 2082 Krasen »INDIAN-SCOUT « l motor, kompletno opremljen, nov, 600 ccm, radi bolezni za polovično ceno takoj prodam! Gerovac. Ljubljana, Ger bičeva 10. 2087 NOVO TRISTANOVANJSKO HIŠO v Studencih pri Mariboru pro dam. Vprašati v gostilni »Pri Atnerikancu«, Radvanjska cc-sta, Studenci. 2089 TRGOVSKA HIŠA z gostilno in pekarno, zlata jama 250.000 Din. Tudi s kji-žico. Majhna vila. Dosetvo od Din 20.000. Pisarna Rapid«, Gosposka ul. 28. 2098 Sobo odda SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Zrkovska cesta 38, Pobrežje. 2048 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, na lepem kraju, poleg sodišča takoj oddam. Wildenrainerjeva ui. 11, III. nadstr. 2064 SOBO S ŠTEDILNIKOM v novi hiši oddam. Vodnikova ul. 11, pri »Kovini«, Tezno. 2066 KOLEDAR zdravilnih zelišč od župnika Kiinzle Din 10.—. Knjigarna Sčheidbach, Gosposka ul. 28. __________ 2096 __________ KOLJE KALANO, žagano in okroglo za trto, sadna drevesa, paradižnike in fižol prodaja Gnilšek. Razlagova ul. 25. 2098 Posest____________ ENODRUŽINSKA HIŠA na prodaj. Tezno, Ptujska c„ Stropnik. 2008 STAVBIŠCE 1.000 m-, z vodovodom, na Teznem naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 2047 KUPIM ENODRUŽINSKO HIŠO. Ponudbe pod »Samo Maribor« na upravo »Večernika«. 2069 ODDAM SOBO s štedilnikom ter sprejmem solidnega sostanovalca. Naslov v upravi »Večernika«. 2067 lepo, Cisto sobo v centru oddam. Stolna Dl. 2094 Soho išie ODDAM STANOVANJE sobo in kuhinjo. Zrkovska c. 36. Pobrežje- 2044 DVA GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Delavska ul. 23. 2046 POŠTENEGA FANTA sprejmem na stanovanje. Koroška cesta 74. 2051 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Frankopanova ul. 41. 2083 TRISOBNO STANOVANJE solnčno. oddam. Maistrova ul. 17. 209.3 Vinotoč Ipavic-RMcMerg Košaki št. 62, otvorjen. Toči se vino in mošt. IŠČEM OPREMLJENO SOBO s štedilnikom s 1. junijem. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »št. 2074«. 2074 Stanovanie NOVOGRADBE Z VRTOM okoli Maribora. dvosobne 25.000. trisobne 35.000 Din. itd. Posestva: 5, 7, 9, 11, 32 oralov od 50.000 naprej. Dvo-nadstropnico šeststauovanj-sko 200.000, Devetdružlnsko hišo s parno pekarno 250.000. Gostilno 210.000, vile, mline prodaja Posredovalnica Ma- TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico oddam s 15. majem. Naslov v upravi Večernika«. 202? VPOKOJENEGA GOSPODA ali gospo vzame ari domači hrani na stanovanje dvočlanska rodbina na deželi, 10 minut od mesta, gozd zraven. Cenjene ponudbe pod »idealni kotiček« na upravo »Večernika« v Mariboru. 2042 Vsied opustitve trgovin** prodam poceni okoli 400 rabljenih, novopocinkanih vrčev za mleko različnih velikosti, dalje Astra-stroj za surovo maslo, malo topilno napravo za sir, hladilnik in bazen za mleko. Železno blagajno, parni kotel in bencinmotor. Bernhard Adolf Maribor, Aleksandrova 51. Službo išče KUHARICA išče mesto s 15. majem. Vprašati pri ing. Petričku, Cvet-lična ul. 18. 2035 BIVŠI OROŽNIK išče službo nočnega čuvaja, portirja, sluge, ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Večernika«. 2052 ZDRAV DELAVEN. vajen vseh del. srednjih let. išče mesto hišnika. Naslov v upravi »Večernika«. 2068 Shsžbp dobi _ PRIDNA KUHARICA katera tudi gleda na red v stanovanju, dobi takoj službo. M. Berdajs. Maribor. Tri: s\o bode 6. 2005 IŠČEM ZASTOPNIKA za prodajo novega patenta-Vudler, Meljska c. 55. 2100 Kupujte s'»roje potrebščine prš isgšift mseremtšb Vinotoč Marijin dvor za Kalvarijo zopet otvorfen. Soomnlte se CMD 2103 ribor, Slovenska ul. 26. 2088 V vinotoču v Peklu se toči prvovrstno domače staro in novo vino. Za obilen obisk se priporoča 2062 Andrej Janžekovič. POSOJILNk. R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARGi^^E! &®M USTANOVLJENA LETA 1832 luu&n LLli* Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkuiantrieje ■*HWSSB8SBaSEKS.-2a Brez posebnega obvestila Javna licitacija!Gostilna ..Balkan* 50 kg suhih gob, 1 stara godbena lajna na vozičku in 1 velik železni sod se bo prodalo v tovornem skladišču na glavnem kolodvoru v Mariboru, dne 15. maja 1935 ob 10. uri. 2086 II V nedeljo ocvrti piščanci s salato Din 18' —, ocvrti - kozlič s salato Din 8‘— ter prvovrstna ljutomerska vina, mosler in muškatni silvanec. Za obilen obisk se priporoča CgOStilnfcar. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tu/. 11 o vest, da je naš iskrenoljubljen soprog, oče, tast itd , gospod Ferdo Vic kurjač drž. žel. v četrtek, dne 9. maja 1935 ob 14. uri po mučni ho-lezni in spreviden s tolažili sv. vere v ()6 letu svoje dobe, za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb blagopokojnega se bo vršil-v nedeljo, dne 12. maia 1935 ob 16’ 15 uri iz mestne mrtvašnico na magdalensko pokopališče. Sv. maša zadu.šnica se bo darovala v pondeliek, dne 13. maja 19'35 ob 6. uri v magdalenski župni cerkvi Maribor, Wien, dne 11 maja 1935. Žalujoča Elizabeta Vobič, soproga 2080 ter rodbini Vabič in Pi šer. ■*l9 "ŽE I ■M M M Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenska utice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za Pr' hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem en z vso svojo davčno močjo — - Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in k u l a n t n o . | ■I $ S D r e i e m a *,0*e ,n *ite na tekoči račun ** * . po najugodnejšem obrestovanju Podružnica: CELJE Južnoštajerska !l!!i lil P Hranilnica Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj;' in urednik:'RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., pied$UJvri'k STANKO DETELA v Mariboru,