Posamezna Btarflkaf I krono.
jnta>
Mctj« h nftu, ak M. «4 > (lom inl»<i|m <m ta> «twu S
D 0 O PO§'X'NXNA. PAV ŠAUTtA-ETA Q B O
•vsa
Posamezna Številka t 1 krono.
mm>m&Tvo m ut« v «m-
kan, Jarttiam «L H. t, f. u4 •tropj*. Tdtltm ii>t»«*rk. M. Sit.
smn m u.ht.)* t um
ulici H. 4, ptiUUJ., Ihu. T«U> tet fc. M. 8H3 poiUioAaktTai » 4ua tor. U.78T.
E *» UMill* ; Mia. -
M£
Leto: II.
Maribor, četrtek 21. aprila 1921
Številka: 89.
to. VLADIMIR SERNECs
Občinske volitve v Mariboru
(Konec).
«. v^>r®08*aja nam še začrtati naše stališče napram Nemcem in drugim strankam. Nihče ne more od nas Slovencev zahtevati, da bi dali sami sovražniku nož v roke, da nas ž njim za-°^e. Oni naši someščani, ki so še pred ftekaj meseci agitirali s vso vnemo za Priključitev Maribora k Nemški Avstriji nas vendar le ne bodo imeli za jako neumne, da bi jim dali sedaj po htično moč v roke in da sedaj verja jBemo v njihovo državljansko zvestobo. Bila je zgolj politična samoobrambi da se jih je izključilo od teh volitev. Povrh je ta ukrep v skladu z nji hovo pravico optirati za Nemško A v ®«ijo in vendarle ni dopustno, da bi M noče-j° postati tuji državljani, odločali v naših javnih zadevah. Sicer P% se mnogo nemških rodbin še sedaj bljuje.
Oni pravi Nemci pa, ki se hočejo *e* ne samo na zunaj temveč kot zvesti državljani oklepati naše kraljevine, ®oiejo od nas pričakovati vse držav-^anske pravice. 2e danes imajo tukaj j^Oje ljudske šole, ki jih naši brati na Koroškem nimajo več; izvzemši ono Pobijanje šip po nesrečnem izidu plebi-8cita na Koroškem, se nobenemu Nem-
tukaj ni zgodilo osebno nasilje — tolie temu ne, da trpijo naši Korošci
Politična situacija v Beogradu.
TIP Beograd, 20. aprila. V poli- Protičevega mandata. Protič je kakor tični situaciji zadnjih dni sta bili važ- znano podal kot poslanec ostavko že ni predvsem dve vprašanji: vprašanje pred meseci, na razpravo pa je prišla demisije notranjega ministra, ker je njegova ostavka v verifikacijskem od-dosedanji notranji minister Draškovič boru pa komaj sedaj. O njej pa je raz-vsled slabega zdravstvenega stanja po- pravljal ter jo sprejel samo ožji svet dal ostavko. Ker radikalci, kakor tudi tega odbora, proti čemu je mnogo radi-Pašič sam ni bil za Pribičevicevo kan- kalcev in drugih protestiralo v plenu-didaturo, je bilo radi tega mnogo pre- mu. Nastal je tako kočljiv spor, ki pa rekanja. Sedaj je končno to vprašanje je tudi že poravnan, tako da pride rešeno tako, da ostane Draškovič no- vprašanje Protičeve ostavke znova v tranji minister do sprejetja ustave. — pretres in sicer pred plenumom odseka Drugo pereče vprašanje je vprašanje in potem £a pred konstituanto.
Iz plenarnih sej konstituante.
TIP Beograd, 19. aprila. Dana- sti tudi ustava. Na opombo o kroni
šnjo sejo konstituante je o tvoril Ribar pravi: Ce se krona posvetuje s kako
ob pol 10. Poročevalec verifikacijskega skupino, tedaj preide odgovornost za
odbora Mogovčevic je poročal o spre- dejanje, ki je posledica tega posveto-
jetju Protičeve ostavke, vsled cesar ne vanja na dotično skupino. Kar se tiče
nastal tak nered, da je moral predsed- . • ’. ,irpfiHVp Atjuvp ,> dr Knrn5pr nik sejo prekiniti. Po odmoru je govo- notran!f ureditve države, je ar. Korošec
ril minister za agrarno reformo Uzu- postavil vprašanje samouprave na prvo
movič. Nadaljevanje seja ob 16. uri po- mesto, ko ie rekel, da je samoupravna
poldan.	edinica	občina, toda točno ni, da sta
LDU Beograd, 19. aprila. Na po- vlada in ustavni odbor posvetila temu poldanski seji ustavotvorne skupščine, vprašanju premalo pozornosti. Občinska ki se je pričela ob 16.30 uri, je posl. Di- samouprava je zajamčena že po ustavi, vac nadaljeval svoj govor, v katerem Kar se tiče. večjih samoupravnih edinic, je izvajal med dr.: Danes živimo v do- bodo imele njih oblasti toliko dela, da bi kapitalističnega despotizma. (Tako bodo to faktično najpopolnejše samo-,je.) Borba, katero sedanjost vodi pioti Uprave y na£rtu je predvideno, da se
P‘ed3i° samoupravnim oblastim gotovi
čnem despotizmu. Ustava ni mogla re- datvki> da bl ^ pršile svoje posle. V siti vseh vprašanj, ampak je mogla ustavnem načrtu je tudi naredba, da dati v prvi vrsti smernice zakonodaj- država sama stavi tem oblastvom stvu. Nas najbolj zanima delavsko sredstva na razpolaganje, ako samo-vprašanje in vprašanje socializacije, upravne oblasti slučajno same ne bi Zato zahteva socialnodemokratska imele dovolj dohodkov. O Radiču pravi
ni, ‘lasil>ia °d strani Heimatsdiensta! stranka, naj so uspava uredi po teh o- govornik, da poslanci njegove stranke
?k<*ai vsak dan. Nemci bodo dobili v 1polnostih. Naša industrija je'majhna Witee, k0 ee njihova državljanska ] n® producira ruto. toliko, kolikor bi
2ve®toba dokaže.
  tudi vse politične
Pravice ^ ^ bodo prepričali, da pri in poleg nas ni tako slabo živeti. Kar se tiče stališča napram drugim
«rank
mogla producirati, ker gledajo lastniki le na svoj lasten dobiček. (Posl. Ivanič: Prav naravno!) Z ozirom na ta medklic pravi govornik: Delavec ki ne mara delati, se izžene in ravno tako bi se morali izgnati tudi lastniki tvornic,
ne izpolnjujejo tistega, zaradi Česar so izvoljeni in da je bila njihova dolžnost, priti v Beograd in tam zastopati narod, ki jih je izvolil. Imamo pravico, da teh poslancev ne smatramo za prave zg-stopnike svojih volilcev. Glede ustavnega načrta Narodnega kluba pravi, da
^	opetovanona	ki nočejo delati kljub temu, da država ga je dr. Laginja karakteriziral s tem,
»kih ®tahsče* da bom° pa o^čin- j potrebuje njihovih izdelkov. (Ploska- ko je rekel: To je naš minimalni pro-
*Ui 'Volitvah « vi strnita rt - ontnialnn : HJ8 H& dcsilici 1U Ha iCVlCl.) Posl. Di*  n- --------------------------; -i-	 -t-	i_	_
volitvah z narodno * socijalno j "^»nko pač tekmovali, ne se pa borili j ™,c ^eva. naj se v ustavo uvrsti na-Proti Bini \r	I	čelo	zaščite	interesov delavskega sta-
bilo	dosedanjem	sosvetu ni j nU) kar je gotovo v interesu“vsega na-
. enega slučaja, da bi si prišli j roda. Nobeno vprašanje ne posega bolj
globoko v interese naroda, kakor a-grarno vprašanje. Vse dosedmje ravo-
^ojogtranski Zastopniki navskriž in oLfr^a^ovati» da bi bilo v bodočem *ta ^6m °^oru drugače. Obe struji ,} ^odni in napredni in rnsnični ^^okratizeni se udejstvuje gotovo tu-Sorr8-Si5al.nQ' ^ celo pozivamo svoje oh ^.en^e> da na dan volitve tudi *e nUQil1 ?.r^ikftfi — vplivajo na to, da Pristaši narodno-socijalne stranke tev	Polnoštevilno vdeleže voli-
^rHgače pa
Xtjanko.
da, bi očitali osebi dr. Leskovar-Do'm 1 bil delj časa gerent občine, »troi * osebne poštenosti ali VBi* ega čuta, smo vendarle občutili jm^Predni sloji v Mariboru kot ne-
je stvar s klerikalno
poštenosti ali saTT""* 0Ula»81	-	-	- -
^edni sloji •osvef^o	da	so bili v občinski
^ kler^TVani 8korai »ključno sa-Utl celici!01 m 86 je hotelo poklerika-^ v ni«« .	hranilnice, tako,
M bilo	1 enQg* neklerikalca ne
kaLr . V,meatu’ k->er ^ ta stran-Jyorn0 Pokazale volitve v ustavo-
r° form«	-1U0’. tta3maojša od vseli.
^Uti stran i,80 30 *^cer Ponudilo napred-
a^vesnikovT'’ ida 80 imenuje nekaj
f** ger!n?uUi	ih vr8t’ toda vla-
!°ženeg* JJJ »mol izbirati iz pred-
* &	*voii volji; To M
^ Sedaj ko ^1 zauPaiki,
se ^ 30 d®«!"-
S ti, «!° kljui
Drilit-! r?Ukam razven .komuni-
_ ne naši. deželna vlada v naših
86 ^ P« ključu zadnjih volitev
pri^o, r-z^e
miennjejo svoje zaup-
gram. Govornik pravi, da so ga te besede silno iznenadile, ker ta program zahteva toliko, da si ne more misliti, kako se more tak program predložiti ustavnemu odseku (Protesti na desnici.)
r	.	_	_____ Tem zahtevam se ni moglo zadostiti.
-lucije so bile ekonomskega ali pa a- Kontinuiteto,O kateri je govoril dr.Korošec, grarnega značaja. Rusijo je dovedlo moramo raztegniti na vso držav, celoto. Ta tako dale« samo agrarno vprašanje. — kontinuiteta pa ne sme biti posebna Nemško katastrofo e zakrivi a nemška kontinuiteta, ker kot taka negira narodno
u'edin)enie<	v centrumu.) To
Treba^ gT^Sti le^^m reForme ali * PJ ««5 posameznih strank ampak potom revolucije. Socialnodemokrat- države m ustava mora bit. aka, ska stranka stoji na stališču, da ie tre- kakršno potrebuje država, ne pa taka, ba dati narodu poleg zemlje tudi sred- k® r^,n0 .	Posamezna	stranka,
stva, s katerimi jo more obdelovati. — (Ploskanje.) Končam z apelom, ne na Ustavni odsek naj še enkrat vzame v parlamentno večino nego na vso skup-roko ustavni načrt in naj ga revidira ščino, naj se ukinejo vsa osebna na-v imenn mučenikov za narodno zedi->sprotstva, da moremo dovršiti ono, kar njenje. (Ploskanje na dtsnici in na pričakuje narod od nas, Ako tega ne levici) Nato dobi besedo posl. dr. Ivan storimo, se bodo posledice maščevale Markovič (rad.), poročevalec ustavne- nad nami samim?. (Ploskanje.) Po tem ga odseka ki izvaja: Vprašanje oblike	•	predsednik	odredil 10 minut
odmo^	2
za monarhijo. Mi smo za monarhijo, zaključena. Prihodnja seja jutri ob 9. uri narod jo zahteva, torej jo mora prine-.dopoldan/
Veličastno zasedanje dalmatinskih otokov.
LDU Split, 19. aprila. Na5a vojska min zlato kolajno, ki ima napis: Prebije bila na otokih navdušeno sprejeta. Vče- valstvo mesta Vis svojemu prvemu po-raj ob 6. uri zjutraj so prišli prvi od- veljniku. Zvečer je bila bakljada. Mesto delki naše vojske v Velo luko. Italijani jedilo v zelenju in povsod so se dvigali sla-izprva niso dopustili nobenih manifesta- voloki z napisi kralju Petru, regentu Ale-cij. Ko pa soodili, je navdušenje izbru* Vsandru indr.Trumbiču. Na Hvaru jepre-hnilo z elementarno silo. Naša vojska bivalstvo prepevalo „Bože pravde*, ie vkorakala v Blate v spremstvu velike Tam je pozdravil vojsko dr. Avelin, ka-množiče naroda. Na pol poti so ji prišli teremu se je zahvalil podporočnik basič. Blačani nasproti, ki so vzklikali kralju Na znam Napoleonovi trdnjavi so pokali Petru, regentu Aleksandru in dr. Trum- topovi. Zvečer je Sel izprevod pred sta-biču. Ob 14'ŽIO uri je vkorakala vojska novanje narodnega mučenika Macchieds v Komis, ki je ves v zelenju. Ob 17-30 nakar se je razvila prosta zabava š je došla naša vojska v Vis. Poveljnika plesom, ki j« trajal do jutra Kovačeviča je prebivalstvo izročilo v spo- v
tiike, in vsi predlagani so bili imeno* vani v sosvet. To je pač bolj pravično postopanje in več spoštovanja političnega prepričanja, nego ga je kazala klerikalna vlada. Toda poleg dr. Leskovarja, ki je eden najboljših od njih, najdemo na klerikalni volilni listi imena gospodov iz Cirilove tiskarne, onih gospodov, ki hujskajo v svojih listih kmeta na vse meščanske sloje, na učiteljstvo, uradništvo in trgovce. Naj meščani le malo zasledujejo pisavo teh listov in črno na belem bodo brali, kaki prijatelji meščanskih slojev so kandidati te stranke. Glavno pa je, da so udejstvuje klerikalna stranka kot odločno agrarna stranka, ki ne samo spreminja pred vsako volitvijo svoje c-ficijelno ime »ljudske stranke« v; »kmečko zvezo«, temveč se bo tem go-1 spodorn vedno smilil kmet, kojemu se zabranjuje na mestnem trgu v Mari' boru prodajati jajca po 6 K, in liter mleka po S do 10 K. To se ne sklada s interesi meščanov.
Kar se tiče socijalnih demokratov, naglasa ta stranka v prvi vrsti svojo, mednarodno stališče, kar seveda v naši narodni državi ni na mestu. Toda poglejmo si malo, kako internacijonal* no se je zadržala ta stranka v preteklosti. Mariborski Slovenci so bili enkrat tako naivni, da so verjeli v narodno pravičnost socijalnih demokratov in so pri prvi državnozborski volitvi naf podlagi splošne in enake volilne pravice oddali svoje glasove za socijalista Itesela. Ta je bil izvoljen s 26 glasovi večine, tedaj brez dvojbe le s pomočjo slovenskih glasov in so to priznali tedaj tudi socijalisti. Ni preteklo leto, ko je neki socijalistični voditelj v Studeč cih hujskal proti slovenski šoli, ki jo je hotela družba sv. Cirila in Metoda postaviti v Studencih, češ, s tem se o« ropajo otroci nemške kulture. Take stvari se pač težko pozabljajo. Ko so mariborski Nemci inscenirali oni pohod jan. 1919. pred amerikanskim polkovnikom Milesom in zbobnali v to svrho vse spodnještajerske nemškutarje, so jim sledili v sklenjenih vrstall mariborski socijalisti in s tem demonstrirali za pri klopi tov Maribora k Nemški Avstriji.
Toda recimo, da se je med tem vodstvo spremenilo; pri otvoritveni seji sedanjega sosveta je g. Grčar, brez dvojbe sicer razumen in pravičen mož, podal imenom socijalističnih sosvetni-kov protest proti razpustu prejšnega nemškega izvoljenega občinskega od' bora. Če se ve, pod kakim nemško-na-cijonalnim terorjem so se pod staro Avstrijo vršile vedno občinske volitve in se ve, da so bili delavci, ki niso plačevali direktnih davkov, izključeni od Volilne pravice in so nekdanji nemški mogotci še le po prevratu, ko jim je voda že tekla v grlo, se spomnili delavcev in kooptirali 10 socijalističnih — pa ne izvoljenih — zaupnikov v občinski odbor, — se nam pač zdi ta protest silno neumesten pred vsem pred volit' vami v naši novi državi, ki je tukaj' šnjim delavcem prvič dala enake politične pravice s splošno in enako volil« no pravico. Umestno bo pa tudi, da bodo meščanski sloji previdni glede so-cijalistov tudi v tem oziru, da računa' jo na posledice, ki bi jih imelo socijali« slično gospodarstvo pri upeljavi novih naklad itd. Ako bi dobili socijalisti t komunisti vred večino, se sme pričaka' .vati ,t>raY. radikalna obremenitev. P.ri-;
Hobitnih slojev. Tega se zamorejo u-braniti le s polnoštevilno vdeležbo pri .volitvali na strani naprednih strank.
O	komunistih, ki si nadevajo ne-tfolžni plašč delavske zveze, ni treba veliko razpravljati. Oni so zakleti sovražniki sedanjega družabnega reda in •jim je vsako sredstvo dobro, da ga store jo. Kam vede to stremljenje se vidi. v ubogi Rusiji, kjer je bilo v petih letih komunističnega gospodarstva več ljudi usmrčenih, ko pod najgrožovitejšim carjem in jih je poginilo več gladu, ko jih je padlo v vojni. Resen človek »se tej stranki ne bo priključil, ,,,,,
.Volitve so pred durmi!
Ljudsko štetje je izkazalo veliko slovensko večino v Mariboru. Toda Maribor bo še-le tedaj resnično slovenski in j ugoslo venski, ko dokaže pri volitvah svojo voljo in si voli naroden in napreden občinski zastop. Vsak, ki ostane doma, pomaga nasprotnikom do zmage in bo Maribor izdal internacionali, pod koje plašč se skriva nemšku-tarstvo. Komur je dobrobit in razcvit tega mesta pri srcu, kdor ljubi to mesto, kdor hoče imeti in obdržati slovenski Maribor, ta bo storil na dan volitve svojo dolžnost, bo bodril omahljivce in storil po možnosti vse za našo zmago v boju 7,a slovenski Maribor!
«••••«••1 »•»•••
V drugo skrinjico
vrzi vsak volilec krogljico
dne 26. aprila 1921! MMMI8ŽISI89M
Notranja in zunanja politika. '
* Sprememba v ministrstvu. Kakor , smo poročali včeraj, je podal minister .sa notranje zadeve Draškovič definitivno ostavko. Demokratski klub je sklenil, da kandidira na njegovo mesto sedanjega ministra za prosveto Sveto-za ra Pribičeviča, ministerstvo za prosveto bi pa prevzel Ljuba Davidovih Izrekel je tudi željo, da bi se pritegnil y kabinet še en Hrvat.
* Ratifikacija trianonske mirovne pogodbe. Češkoslovaška vlada je pod-vzela potrebne korake, da se pospeši ratifikacija mirovne pogodbe z Madžarsko. Po izmeni ratifikacijskih listin stopi pogodba a veljavo. Kakor poroča češkoslovaški dopisni urad, je italijanska zbornica že ratificirala trianonsko mirovno pogodbo. Francoska zbomiea jo je ravnokar sprejela v dnevni red.
V Angliji bo ratifikacija izvršena najpozneje do 20. aprila. Na to se bo rešilo vprašanje razorožitve in vprašanje Zapadne Ogrske.
MARIJ SKALAM:
V deželi umirajočih.
(Dal)«.)
Če se bo našel kupec... Med kmeti, osobito med našimi slovenskimi se kupec ne bo našel, pač pa se bo našel v Italiji in ta bo — italijanski magnat, ki bo pokupil kar cele vasi ter naselil vanje svoje kolone. Tako bo ta svet, kjer je bil sedaj na svoji zemlji vsak svoj gospod, postal svet zasužnjenih in odvisnih.
Spočetka tega gospodarskega propadanja bo zavest ubogega ljudstva, da mu je ta propad in to'bedo povzročila Italija, netila stalno sovraštvo proti tej Italiji in proti Italijanom sploh. In to bo še edina sreča v neiz-f«™1 nesreči. Toda tudi to bo le spočetka, toliko caaa, dokler jih ta beda ne izsfelftve s trebuhom za
llcortmr ®°spodar?kl propad bo rodil izselitev, ta pa poitalijančenje nekdai nase najbolj ciste pokrajine.
Tretje poglavje umirajočih jo politično.
Oni del Primorja, kjer je bil žo od nekdaj boj z italijanskim življem permanenten, je poznal ves čas, vso dobo tega narodnega boja ono samo stranko.
* Minister Beneš o Madžarski, s Pesti Hirlap« prinaša razgovor svojega dopisnika s češkoslovaškim ministrom zunanjih del dr. BeneŠem. G. Beneš je izjavil: Madžarska se zaenkrat ne more pridružiti nobeni evropski skupini, dokler ne uredi svojih odnošajev s sosednimi državami. Predvsem je treba, da se pomiri s svojimi sosedi. Madžarska bi zamogla najti na zapadli mnogo prijateljev in priti na ta način do svojih starih simpatij, ki jih je med. vojno izgubila. Dr. Beneš je dejal, da se mora položaj zjasniti še preden se bodo nadaljevala pogajanja v Brucku. Mi. zahtevamo lojalnost in zanesljivost.
V	Brucku se ni sklepalo o podrobnostih in tamošnjib pogajanj ni smatrati kot definitivna. Ako se bodo pogajanja nadaljevala, je treba, da najprej strokovnjaki izpovedo svoje mnonje. Dr. Beneš je dejal, da nima. nobenega nezaupanja v madžarski narod. Vprašanje Habsburgovcev naj reši Madžarska sama in sicer na način, ki. ga zahtevajo njeni interesi. V tem slučaju bi se položaj izboljšal in Evropa bi ne imela vzroka za vmešavanje,
* Iz poljske politike. 16. t. m. so
bile ratificirane mirovne pogodbe s sovjetsko Rusijo, ukrajinsko in belorusko sovjetsko republiko, Po sporazumu stopi mir v veljavo, ako bodo najpozneje do 12. maja v Minskem izmenjani ratificirani zapisniki. Za poslanika sovjetske vlade v Varšavi bo najbrž imenovan Cičerinov pomočnik Karahan. Poljski parlament gre na počitnice. Sredi maja bo padla odločitev, ali bo razpuščen ali bo ostal še tako dolgo, da *reši one zakonske osnutke, ki so mu bili že predloženi. Znano je, da je poljski parlament še vedno konstituanta, dasiravno je bila ustava že sprejeta. Poljska vlada polaga naj večjo važnost na rešitev gornješle-zijskega vprašanja. Ako se zunanjemu ministru Sžipiehi in ministrskemu predsedniku Witosu posreči, da dosežeta uspeh za Poljsko, tedaj je stališče vlade utrjeno. V tem slučaju bi se vršiie znova volitve šele spomladi 1. 1922. Minister 2a zunanje stvari Sapieha je te dni odpotoval v Pariz z namenom, da vpliva na francoske kroga v prilog poljskim zahtevam v , gornješlezijskem vprašanju.
* D’Annunzio — kandidat za
/
Zadar? Iz Rima javljajo, da je D’Annudzio naznanil svoj pristop k na-rudno-demokratski stranki. Baje so mu ponudili mandat ipesta Zadra.
* Prognoza za izid volitev v Italiji. »Popolo Romano* sklepa iz sedanjega razpoloženja v Italiji nastopno prognozo za izid volitev v komoro: soujaii&ti liO, Komunisti 25, repubimanu 12, ljudska
t. j. narodno in samo tej narodni strankarsko neuOfjoni organizaciji se je posrečil ne le vspesen obramuen, ailipak tudi os voljo je valen boj. Pod. vodstvom te enotne organizacije smo osobito v Trstu predvsem v zaunji dobi pied svetovno vojno čisto ostavili poitalijančevanje naseda slovenskega dotoka z dežele in poleg tega celo pričeli tudi že reševati one, ki so bili ze več ali manj poitalijančeni. Kot karakterističen slučaj, kake uspehe je rodila ta edinstvena politika, naj navedem samo slučaj nekega N. P.ki je bil sice^r sin slovenskih staršev, toiia ni v svojem 241etu znal več nego morda »Dober dan« slovensko. Kljub temu se je pod vplivom svojih zavednih slovenskih tovarišev pri 24 letih zavedel, da se po njegovih žilah pretaka slovenska kri. Jezil se je na starše, da ga niso naučili slovenščine ter se jo jo pričel sam učiti. Leta 1914 ob onih burnih spomladanskih dogodkih na trgovski visoki šoli Re-volteli ter pozneje na nepozabni 1. maj je hodil v naših vrstah ter 'vpil »živio«, čeprav cesto ni razumel zakaj. Iz trdega Italijana je postal zopet Slovenec* in ko sem ga po polomu srečal v Ljubljani kot našega jugoslovenske-ga vojaka jo žc znal — slovensko.
f »lučaj pa ni bil osamljen. Vso ic pa jo bil isatl enotno narodno polit i-
stranka 80, fašisti 80, reformisti 25, libe-rald-demokrati 190 in razni 13. (Med razne prišteva najbrž tudi jugoslovenske mandate). — Število poslancev, ki se jih bo volilo, znaša 535, razdeljenih v ,40 volilnih okrožij.
4 Nasprotja med Ukrajinci in ruskimi boljševiki so po poročilih iz Varšave v zadnjih dneh, dosegla svoj vrhunec. Tekom februarja in marca t. 1. je bilo v Podolju ustreljenih okrog 10.000 oseb. Povsod vladi strašna beda.
*	Nemčija ne odneha. Berolinski dopisnik1 lista »Petit Parisien« je imel razgovor z vodilnimi nemškimi državniki,, katerih stališče je označil nastopno:	1. Sedanji kabinet Fehrenbach-
Simons se je odločil enkrat za. vselej, da ne sprejme pariških pogojev. 2. Kabinet bo predložil nove predloge, ki bodo nadomestilo za pariške sklepe. 3. Ako bodo aliiranci odklonili te predloge, bo kabinet odstopil. 4. Je malo verjetno, da bi se socialistični kabinet u-klonil ultimatu antanto. 5., Če bi pa prišlo do popolnega preloma, bi bila vlada prisiljena razpisati nove volitve.
Dnevna kronika.
Zanimivosti.*
Milijon kron m en poljub. Nepo-bitha je resnica, da. tlači ta revni svet nešteto neumnih, moških in prevejanih žensk; razpravo, ki se je vršila te dni pred sodiščem v 'Inomostu, pa moramo prištevati med prave redkosti. Osemnajstletni uradniški pripravnik neke špedicijske tvrdke, absolvirani dijak trgovske akademije, se je zaljubil, kakor pravi »nesmrtno«, v neko subretko tamkajšnjega gledališča. Ker je vedel, da vzbude pri takih damah »ljubezen« le bogati darovi, ji je naklonil začetkoma le cvetlične šopke, pozneje srebrnino in zlatnino, dokler se ni končno dvignil na nivo kavalirja: dopošiljal ji je zavitke, vsebujoče najmanj po 100.000 kron. Subretka pa le ni spremenila svojo taktiko. Najsi, je mladenič še tako poklekal pred njo, ji poljuboval z rosnimi očmi čeveljčke ter moledoval za njeno ljubezen, ostala je trda kot mrzel kip. Uvidel je. da mora poseči po drugih učinkovitejših sredstvih.V svoji mladeniški naivnosti si je mislil, da bi bilo najbolje, ako podkupi upravitelja'tamkajšnjega. gledališča Reissnerja ter ravnatelja Stolzerja, da bi zanj u-plivala na subretko. Povabil ju je z družinami vred na »malo« potovanje na Dunaj. Kot magnatu mu je bila železnica preveč prostaška, zato je najel prvovrstne luksuzno avtomobile. Razume se, da je stal ta »krok« težke tisočake. Potom intervencije teh dveh gospodov je dosegel zaljubljenec že toliko, da ga je nazivala subretka »sladki pubi«, ali za poljubom, katerega je zahteval,, je hrepenel 'le zaman. Tedaj je sklenil, da ji daruje milijon kron, ali pri tej denarni transakciji ga jo doletela usoda. Policija'je že dalj časa pazno zasledovala to potratno življenje tega volonterja, ki se nikakor ni strinjalo z bornimi prejemki službe. Aretirala ga je ravno v trenotku, ko je samozavestno stopal z miljončkom K proti stanovanju svojca ideala. »Sladki pubi« bo imel priliko v triletni temnici premišljevati tragičen epilog odsvoji ljubezenski avanturi.
•!
— Strahovi centraHzma._ »Centra* jlistični upravni sistem spreminja tedaj j državo v kasarno; kadar zjutraj zapoje i rog, morajo vsi iz postelje in kadar za-
1	poje rog zvečer, morajo vsi istočasno v
posteljo. “ („Avtonomist“ štev. 2.) Potem; takem bi izgledalo, da so centralisti najstrožji — socijalisti. Bebel si je pred* stavljal življenje v socijalistični državi na podoben način. Vstajali bi po pred' piših, šli na delo po predpisih in se vlegli v posteljo po predpisih. Ali p* tam tudi zapel rog zjutr j in z ečer, 0 tem bodo najbrž vedeli s dr g okrog! .Avtonomista''. Značilno je, Kako se pri nas unitarizem (zakaj doslednih cql' tralistov nimamo) poistoveti z ats >MlZ{ mom. Ta domišljija ima na sebi nekaj otročjega. Nova upravna razdelitev se ne dotika' osebne svobode poedinca. čigar individualnost se zamore uveljaV* ljati z neprikrajšano silo, dokler j? država demokratična. Kdo je, ki ip>s“: iti pri nas preko demokracije? Kje fl8! vzame svojo moč?
— Naloga, države. »Naloga države ni, da ubija individualitete, ampak njen® naloga je, da jih organizira in spaj* ’ harmonično celoto.* (»Avtonomist ^ članku »Centralistična uprava*). S te® se strinjamo! Mi nočemo, da se ipdiv * dualitete ubijajo^ kakor so se ubijale Sušteršičevi kranjski avtonomiji. Ako J individualitet dan že v naprej t j. S.F\ jenje v harmonično celoto, tedaj i®. ta celota pravico, da jih pritegne uravnava v gotovo smer, Ta smer J prirodna in zgodovinska ideja jug0 venskega jedinstva. Z ustanovi^ upravnih jedinic hočemo pustiti dualitetam popolni notranji razvoj* demokratično, a na enotni podlagi osn ^ Vano zakonodajo pa jih hočemo g harmonično celoto. Mi se tedaj »Avtonomistom* vendarle strinjamo. \-glavitna razlika je v tem, da on oe ^ napraviti k6raka naprej, ne upa .j prekoračiti kroga dosedanjih navad,^ pa skušamo vzpostaviti razvoj IodivJO ^ alitet na novi podlagi, katera je faktom popolnega preobrata dosedanj historičnih modalitet,	^
— Nemško učiteljstvo ter iin slovenščino. Višji šolski svet v
bi ja ni je izdal pred kratkim prav c no naredbo, s katero se naroča ^ mu učiteljstvu v Sloveniji^ ki j0 u j ^ sobljeno le iz nemščine, da napr®YLe| tekom tega meseca izpit iz slovensci^ ako hoče, da bo še nadalje ostalo ^ svojih mestih. Ali pa je višji svet pomislil, kako važen je nčitelj vzgojitelj mladine? Da za tega tel ja še ni dovolj, da obvlada J®1 (kar o teh, ki bodo delali i^pit nc ^ ujti na ostalo dvomino), ampak tudi po duši naš? Misli višji svet, da se bo to učiteljstvo po izf slovenščine spremenilo tudi dusev ^ Tega ne verujemo, kajti vsakdo nas je prepričan, da se to ne bo JV-jg zgodilo. Poleg tega pa imamo Pri fo
v	Mariboru še drug kurijozn®' ^ t^em^ko učiteljstvo so poučevali . jj venščini isti ljudje, ki bodo sedeli .g. v- izpi aševalni komisiji. Da	t«
no bodo dali zaušnice ter pri *ZP
ke. Ko so Italijani zasedli ozemlje, ki jim danes tudi že državnopravno pri-padanje postalo vse to ozemlje narodno bojišče in za to bi mo :alo voditi tudi vse to ozemlje eno samo enotno, edinstveno, naredno politiko. Res je, da se je razširilo delovanje prej le lokalno-tržaškega političnega društva »Edinost« na vse ozemlje, toda ni si znalo pridobiti moči in kar je glavno — zaupanja. To politično društvo je v zadnji dobi veliko, veliko zagrešilo in to predvsem za-to, ker so dobili v njem premoč — duhovniki. Vsa čast sicer tem duhovnikom v narodnem oziru, oni so skoro edini še ostali neomajno narodni, zagrešili pa so ta. neodpusten greh, da hočejo poleg narodno čuvati nase primorsko ljudstvo tudi — klerikalno. Tako so tudi list »Edinost« izročili bivšemu glavnemu uredniku klerikalnega ljubljanskega »Slovenca«, dr. Besednjaku. ki je začel uvajati vanj »Slovenčeve« metode. Dopisniki »Edinosti«^ z dežele so skoro izključno le duhovniki, ki poročajo često pristransko in proti onim sovaščanom, ki so bili poprej njihovi politični nasprotniki. Dopise teh, pa se navadno niti ne sprejema. Poleg tega pa poroča »Ediuost* pod novim vodstvom sedajo Jugoslaviji, osobito o našem parlamentarizmu iu o notranji Politiki čisto po
vzorcu in duhu ljubljanskega' venca«.	.gju*)
To je povzročilo med veliko, v0. našega, primorskega ljudstva, k1-J ^ dno bilo proti klerikalizmu, odpo > jj. odpor, da že obrača, hrbet enota* i*, tični organizaciji ter listu »Edifj -■* Poleg te razjedenosti .na 130 «es*-j polju so je pojavila pa še druPa ča — komunizem. Gospodarski v tor razdor v vrstah edinstvene P je vstvaril v mnogih m nerazsodnezih dispozicijo. nizem in tako se je posrečilo neK ^ od Italijanov plačanim agento. _9icjrii ašim celo podezc je
Komunt^lep,l
nizirati med našim ljudstvom komunizem v
/sled gori navedenih vzrokov ^ celo veliko večjih posestnikovi leposestnikov.	,1o,NPnO
Tako imamo danes naše tla . p0jj dstvo v Primorju razdoljeno j^alJ11' tične tabore, ki se vedno holj ng.š }y
jejo eden od drugega. Mnogo . ^rj#’
<nn»^ J	/-I nciftffrtl V *• • ^ V
0f k
>, ltar anj trot,io poglavje ni tora.l ^1(
bogi narod lahko dosegel v ^ni- °-a kljub vsem italijanskim nau'S^or 3 l>i bil politično enoten, dol.icn, nal< ^ sedaj, pa ne bo dosegel nu‘> rpudK celo izgubil še ono, kar
lostno. kakor sta prvi dve.
orii1"
fcjjhove privatne n četice vrgli, to je 'J6'3 nege jasno. Zato delajmo tako kot nclajo Nemci na Koroškem; tamošnje nase učiteljstvo ima brez izjeme že od P°lirej izpit tndi iz nemščine, kljub te-mu Pa so ga odpustili. Zakaj naj bi ra-'7?° mi Slovenci prepuščali vzgojo na-8m otrok našim za,grizenim in smrt-Prta sovražnikom1! Proti temu odločno Protestiramo.
Cene šolskih knjig. Na nekatere Pritožbe, ki prihajajo iz občinstva, in Pa člankov listih o visokih šolskih ee-Pah javlja podpisano poverjeništvo, da vsestransko in temeljito preiskalo tovprašanje, zaslišalo poedine knjigo-trzce in založnike šolskih knjig ter u-gotovilo, da so dobavni stroški tiskov-Si de' ju režijski stroški tako visoki, Pa založniki, oziroma knjigotržci ne to°rejo šolskih knjig ceneje prodajati, »ego so jih prodajali doslej; da proda,-solske knjige, ki so izšle v letih i: 21 v Sloveniji, le po cenah, katere j? natisnjene na paslovnom listu, pri-,c,’Sl tem cenam uradno dovoljeno 10 Sn j 0 ^za ljudskoŠolske). oziroma “V odstotno (za srednješolske knjige) Pagmjsko doklado; da so v lokalnem prometu, to je v Ljubljani sploh opu-?menJen9 dravinjsko doklado; da vsled draginjskih razmer, zlasti ra-ogromnih režijskih stroškov, bili !ebm°t*o<n* s*,ar^m knjigam z dnem ,1. d« ;	• * b JBV.išnti- prodajne cene in
d« 3e Povišek upravičen; naposled za ztvila, druge življenske po-m«.	6 vsakovrstno blago raz-
Ijnj1-110 ze*° Prekašajo cene šolskih
Kam bomo spravili vse te dru-nrt f0,e? .Gospodarske banke" je v	l spdaj tudi »Jugoslov. Lloyd*
\rizevem dvoru stanujočim 6 strankam "°v?nie ,n *° že s l* majem, ker se JJMopie predela v tovarno oblek. Tako
Ra«? •■tl ?a,era na cesti kar 21 rirufin. 'VUn jih bomo spravili?
ta*r y mestnem kopališču je bilo S? stavke v Trbovljah obratovanje 3a<h i pomanikanja premoga skrčeno na „ « v *ed<iu’ ,^er Pa pomanjkaje predi k* sedal eotovo ni več tako veliko,
Za i v mest0 Mari‘bor itak premajhno kopališče ne moglo biti 4krat
da Jf *en .z??rt0* nai se ta zlasti 23 se-taH “Pkl*1. čas neumestno omejitev . °1 odpravi. Pri sedaniem skrčenem
ohra* odprav1** Pr* sedanjem skrčenem ratovania je namreč naval občinstva kopališče toorajo
vedno tako velik, da t>rM,r obisk°v3lci po cele ure Čakati, bln* Dridpi° na vrsto in tako brez-rn|x 0 tratiti dragoceni čas. Neekono-
liko“ Je tudi’ da ^ nslužb«nstvo to-c®Sa nezaposleno, ko ima zato go-^ o neskrčeno plačo. — Čudno, da je -«■« molčal mestni fizikat in zdrav-eni referent.
Podpiranje tu’cev. Iz obrtniških
ravnafVi-smo Pteiell; Na kr. finančnem
avstr;; i-S ’ oziroma glavarstvu je stari vstrijskl prh	f.r	.
novim j grb odstranjen ter zamenjan z b0 ♦„ .!uSoslovenskim in kakor čujemo udi naše sodišče
udstra -i	soaisce v naikraišem času
jih y .JI"0 spomine na staro Avstrijo ter
J'e vspu ln,al° z 2naki naše države* To bil*3* , yred?° Priznanja, čeprav bi Da labk° izvršilo tudi že popreje. naistrn»u	Pnr?a.nia, PaC Pa zasluži
ločilo m 2/a]0 dejstvo, da se ta d*la **8verSff« ? sIoven,ski. nemški tvrdki, ^o OodteM ida. .bl med Siovenci ne o celo bohe	delo	-opravilo
in
?a Palač; r *ee° ,e opravljeno ono bi kdo *Jl!!?1nčne2a ravnateljstva? Ce da dnul, mu moramo povdaiiti
a se Rim— .. moramo povdaiiti. to daj0 nrin	*P tvrdkam doslej sploh
s°d favonv	,,zkazati se. ker se pov-
Sotovj °[,z'raJO le Nemci, katere mislijo bi en d» v.™!? s tem favoriziranjem bo slcP ?b,ti‘ 23 Jugoslavijo? Ce 'ial°, bodo ni -h obdmke tako zapostav-*** glede Mpr!s,,looi izvajati konsekvence, na levo in ne na desno.
wak°r Poročni p.os*ti *opet Slovenijo. avCust !Zfieograda bo prihod-
*°Pet Sloveni!«5! , reRent Aleksander Cis«. Olov«nijo ter bo ostal pri nas dlje
Jepje JXa°V?nlk,° "°v!narsko udru-ih 0 zaporo lJ>b’,ana» je proglasila feslovanie0’ obv?2no za vse člane
S^aassass*
siror8-
hi?tiboru Sfeto* v* {Arck • °P°,dan v t>J odvetnika	Komavli,
S	Km«™.:
t- Ljudska knjižnica. Po urejevanju knjižnice smo dognali, da imamo nekaj nevezanih letnikov .Slovana", »Ljubljanskega zvona*, »Dom in sveta“, ki jim manjka po 1, 2 ali več številk, tako da teh knjig ne moremo dati vezati in jih uvrstiti v knjižnico. Ker pa ima ta ali drugi izmed občinstva morda tudi nepopolne te revije, vljudno prosimo, da nam iste v interesu ljudske prosvete odstopijo brezplačno, ali proti nagradi. Sploh prosimo občinstvo, da nam daruje knjige, ki se sicer neplodno praše po omarah, ker se je število čitateljev tako pomnožilo, da <e pitala knjižnica premajhna. Tudi p isp vk >vza nakup in vezavo knjig, napravo omar, miz itd. smo prejeli premalo. Nadaljne darove in knjige sprejemamo ob uradnih urah v Narodnem domu. L:udska knjižnica,
— Zasedanje dalmatinskih otokov. Italijani so se vdali ter pristali na na-daljno evakuacijo. Naša vojska zasede Hvar, Vis, Mljet in Korčulo ter otok Krk, dne 23. t. m. pc tudi otok Rab. Parniki, s katerimi prihaja naše vojaštvo na osvnboiene otoke, so krasno ovenčani. Navdušenje prebivalstva je nepopisno.
— Smrt francoskega politika. Te
dni je umrl v Parizu 77 let stari bivši francoski senatni predsednik Antoine Duobsi,
Angleš’ j novinarji v Romuniji.
Romunska vlada je povabila nekaj od-Hčnih angleških novinarjev na poset v Romunijo.
—	Priglasitev teriatev intendanci za Slovenijo v likvidaciji. V smislu odloka deželne vlade za Slovenijo št. 5629 z dne 1. aprila 1921 poživljajo se vsi, ki imajo še kako terjatev do vojaške intendartce za Slovenijo za vojaške dobave, najemnine itd. za čas od preobrata do vključno 31. avgusta 1919 da prijavijo ter terjatve Vo:aški intendanci za Slovenijo v likvidaciji v Ljubljani najkasneje do 31. maja 1921. Na prijavo po navedenem roku se radi zakliučka likvidacije ne bo več oziralo. Odškodnine glede zaplenjene prtljage itd. oficirjev ne pridejo tu v poštev, ker zadeva še ni končno rešena.
—	Nabavlialna zadruga „Samopo-
močy v Maribru javlja, da se spre-
jemajo družabniki nova zadruge od danes naprej pri tajniku pbspodu kan-clistu Karbi v sodni palači. I. nadstropje, soba štev. 50. Ker se vrši dne 8. maja občni zbor »Saveza* v Beogradu in mora do . tega dne javiti zadruga natančno število članov ,Savezu*^e prosi interesente, da se prijavijo čim najhitreje.
— Začetek trgovinskih pogajanj z Italijo. 15. t. m. je imela prvi sestanek jugoslovenska in italijanska delegacija za trgovinska pogajanja. Italijanska delegacija je bila zastopana polnoštevilno, na naši strani so se udeležili dr. Trum-bič, dr. Žerjav in Sava Kustič. Ostali člani še niso dospeli v Beograd. Na tem pfvem sestanku je predsednik italiianske delegacije Lucioli povdarial važnost teh pogajanj, ne samo za Italijo, temveč tudi za Jugoslavijo. Prihodnja seja se vrši prve dni tega tedna.
— ItalMapfka vlada za nove province. Iz Rima se poroča, da je italijanska vlada nakazala 651 ustanov po 1000 in 2000 lir' za diiaštvo novih provinc. 515 ustanov odoade na dijaštvo provinc Julijske Benečije, Reke in Dalmaciie. Poleg tega nreime diiaštvo izredne podpore po 600 do 800 lir.
—• Trgovina s sužnji v Carigradu. Kakor je izjavil zastopnikom listov eden izmed voditeljev amerikanske pomožne akcije za bližnji Orient, kapitan Hide, se je v Carigradu zopet razpasla trgovina s sužnji. Vsak dan ie na trgu več sužnjev Cena mladi sužnji znaša 10, 15 do 20 dolarjev. Trgovina je v zasebnih rokah, vendar pa ni turška vlada podvzela nobenega koraka, da to sramotno trgovino zatre.
— Ponarejevalci lir. V Milanu je bfla aretirana družba ponarejevalcev, ki je falzificirala in spravljala v promet ponarejene novčsnice po 500 in 1000 lir. Pri njih se ie zaplenilo ponarejenih novčanic v znesku 670.000 lir.
Prvo splošno društvo jugosloven-skib vpokojeneev ima dne 24. t. m. v kazinski dvomili (in ne v Narodnem
domu) emu us(4JifiXB-Q pftdtužaičttft
zborovanje. Pričetek zborovanja ob 10 uri dopoldan. Vabljeni so vsi vpoko-jenoi iz Maribora in okolice, tudi če niso še člani ter tudi oni, ki nameravajo v doglednem času stopiti v pokoj. Dnevni red zborovanja bo: 1. Pozdrav društvenih zastopnikov iz Ljubljane in Piuja. 2. Poročila o delovanju pripravljalnega odbora za podružnico ter poročilo o obenem zboru v Ljubljani. 3. Poročilo o pripravljalnem delu za zadrugo (konzum), katero bodo v kratkem ustanovili državni nameščenci in vpokojoncL 4. Volitev člana v nadzorstveni svet zadruge. 5. Volitev predsedstva za podružnico Maribor ter 6. Slučajnosti.
— Blagoslovljepje vrbic. V soboto, dne 23. aprila se bo vršilo v pravoslavni kapeli vojne realke ob 16. uri blago-slovljenje vrbic. K. temu obredu se vabijo vsi roiaki pravoslavne veroizpo-vesti in njihova deca.
— Gradba novih železnic. Na zadnji seji ministrskega sveta so razpravljali o potrebi posebnega posojila za gradbo novih žoleznic. Prvi obrok tega posojila iznaša 300 milijonov dinarjev in se bo na predlog ministra dr. Kukovca vporabil za gradbo žoleznic v Sloveniji. Ministrski svet je odobril kredit zn i zgradbo proge Kočevje—Brod, Bogateč—Krapina in železniške zveze s Prekmurjem.
— Klub jugoslovenskih rez. častnikov v Mariboru vabi svoje odbornike, da se zanesljivo udeleže 1. redne odbo-rovo seje. ki se vrši v torek dne 26. aprila 1021 ob 18. (6.) uri v Narodnem domu.
— Dobrotniki! Spomnite se z daro-
vi	obrtne razstavei!
— Nehvaležna obrt. Za prostitucijo se pri nas ne dobi- več koncesije, brez koncesije pa je izvrševanje te obrti kaz-njivo. To občutita tudi kontpristinia Julijana Pušnik ter natakarica Štefanija Špeglič, kateri je naša policija radi taine prostitucije pognala čez: mejo v Gradec, «amor sta pristojni.
— Razprava proti Rozi Kramaršlč.
V	pondeljek se je vršila pred marihor-skim sodiščem razprava proti pečloveški materi Rozi Kramaršic, ki je s sodelovanjem brivca Apačnika in babice Welle odpravila človeški plod ter potem še ^ivega polila s špiritom ter zažgala. Roza Kramaršič je bila kot notorična pijanka oproščpna, Apačnik je bil obsojen na 4 mesece, babica Marija Welle pa na gno leto težke ječe.
‘ Se o vlomu v trgovino Worsche. Naša policija nam je dala sledeče poročilo: Vlom v trgovino Worsche se je izvršil v noči od 9. na 10. in sicer Skozi podjetje »Melistroja*, radi tega ie policija tudi takoj aretirala tri uslužbence tega podjetja, ker so se ji zdeli sumljivi, jih je pa pozneje zopet izpustila. Med tem so detektivi neumorno delovali in končno se jim je vendar posrečilo dobiti pravo sled (ne pa, kakor smo prvotno poročali nekemu mladeniču). Posrečilo se je tudi izvedeti, kod so vlomilci prodajali blago ter odkriti ostalo večino blaga, ki ie bilo zakopano na posestvu lončarja Mayerja na Pobrežju. Obenem s tem paše je dognalo tudi, da že poprej aretiranima izpuščeni monter Steinbach ni nedolžen, ampak da je ravno on ponaredil kltuč, s katerim so odprli vrata. Aretirani so bili doslej razen Steinbacha še nekibrezpo-klicni Kovačič, lončar Mayer ter neka ženska.	*
— Otvoritev nove mizarske delavnice. V Frankooanski ulici ŠL 9 je otvoril Slovenec Anton Marušič novo moderno urejeno mizarsko delavnico. Opozariamo na tozadeven oglas.
— Nov slovenski fotograf v Mariboru. V Gosposki ulici št. 23. je otvoril Slovfenec, bivši solastnik znanega slovenskega fotografskega podjetja v Gorici in v Trstu Jerkič^Vlašič, gosp. Vlašič nov lepo opremljen umetni fo-tografični atelje. Želimo mu obilo u-spolia.
— Iz Studencev smo prejeli že več pritožb o trafikantki Julijani Hrastnik, ki s strankami sploh noče občevati slovensko, kljub temu da zna. Ko prejme tobak, izvesi samonemški ntfpis »Tabak Ansgabe« itd. Ker prodaja ju-goslovenski tobak m no jugosloven-skih tleh, mislimo, da ji bo ta opomin zadostoval, tako da v bodoče ne bo več tako demonstrativno kazala svojega sovraštva naprain Slovencem.
koio. ual je hlapcu Franca Zohoiu 1000 dinarjev ter ga poslal kupit novo-Hlapec pa je izginil z denarjem če? mejo v Avstrijo.
— Iz Dolgoš. Naši klerikalci so vzeli v svojo separatno listo vse, kar leže. Zadovoljili so se celo z-Rokavčevim Fr3nčekom. Čudno, da niso tega duševno zaostalega revčka kandidirali tudi za poslanca pri volitvah v konstituanto ?
—	Prekmurje; Nekaj za šolsko oblast.
Okrajni šolski nadzornik gre na. inšpekcijo. Na cesti sreča voz in na njem učitelja — prekmurskega školnika, ki se pelje v mesto, akoravno je šolski dan. Vprašan kam, odgovori, da mu je umrla teta, in da je pri njih navada, iti že dva, dni poprej na pogreb. Na pripombo nadzornika, da si želi pogledati uspeh na njegovi enorazrednici. dobi ta-le odgovor: >Dobro, saj je moja žena doma!« Kako prijetno zveni to!
—	Isti učitelj bo moral delati naknadni izpit iz slovenščine. Ker pa je po njegovem mnenju preveč se za učiti, je rekel v neki družbi: »Govoril sem z mnogimi učitelji in ako se bo toliko zahtevalo, gremo rajo vsi na Madžarsko!« Srečen pot!
— Murska Sobota. Tu se je pričela zopet ostra gonja proti vsemu, kar diši po Sokolstvu. V tej gonji pa se najbolj odlikuje madžaron in karlist kaplan Krautz, doma nekje iz okolice Sombo tel ja. Odkar vleče še mastno plačo kot katehet je njegovo nastopanje še veliko bolj ostro. On, kakor večina njegovih tovarišev, prejema navodila za gonjo proti nam od svojega, vrhovnega šefa, velikega karlista. somboteljskega škofa, podpirajo pa ga seveda tudi kle i-ikalni slovenski listi, katere pridno čila ter se ravna po njih. Skrajni čas bi bil, da bi naša vlada sama prevzela, v svoje roke ureditev cerkvenega vprašanja v Prekmurju in to če ne drugače, nasilnim potom, kajti to toleriranje nam dan za dnem bolj škoduje.
— Iz Prekmurja. Kako vestno je nekatero prekmursko domače učiteljstvo in kako je narodno zavedno, nam priča slučaj na. neki dvorazredni-ci v uro hoda od Murske Sobote odda ljeni lepi vasici. Vodja, te šole je’ popolnoma nezmožen slovenščine, a njegovo znanje prekmurščine je tudi mu lo manj nego ničevo. Njegova šola h« pozna nobenega uradnega spisa, kakor n. pr. katalog, tednik itd. Učenci čitajc psalme, čitank ali beril sploh ne poznajo. O realijah ni ne duha no sluha-Kdaj bo konec tem neznosnim razmeram? Starši nočejo niti več pošiljati otrok v tako šolo ter zahtevajo druge učne moči. Ali bi ne bilo umestno poslati te ultramadžarone tja, kamor spadajo?
Kultura in umetnost.
x Povišanje državne subvencije za naše gledališče. Finančno ministrstvo je odobrilo budgetni predlog za slovenska gledališča. Mariborsko slov,-nar. gledališče dobi po tem proračunu 1,200.000 K letne subvencije. Ljublian-sKemu se zviša subvencijo na letnih <? milijonov. Na novo se je dovolila sub* vencija celjskemu gledališču in sicer > znesku letnih 100.000 K.
Sokolstvo.
o Odborova seja »Mariborskega Sokola* se vrši danes, 21. t m., v Na« rodnem domu. Začetek ob 20. uri zvečer. Zeli se polupštevilna iu točna udeležba.
o Za obrtni in trgovski naraščaj Sokola je nabral br. Zekar v kavami »Central* znatno svoto 1200 K, sestra Homovec in br. Zetnliič na izletu naraščaja v Zerkovce 120 kron, dalie je daroval trgovec g. Ivan Koražija 100 K in g. dr. Klemenčič 40 kron. Vsem darovalcem izreka odbor najiskrenejše zahvalo.
o Za Sokola v Mariboru je dara val izgubljeno stavo 400 K brat dr. Marin, zdravnik v Mariboru. Odbor Sokola se vrlemu bratu iskreno zahvaljuje.
o Zadušnlca za dr. Oražnom v Zagrebu. Kulturna sekcija zagrebškega Sokola je priredila dne 18. t. m. ob 20. uri v Bogovičevi ulici 7 žalostno ko-
memoracijo na čast pokojnemu dr. Iva-— Tezno. Nepošten hapec. Zadnjo (nu Oražnu, prvemu predsedniku jugo soboto se je potrlo posestniku Fricu i slovanskega sokolskega udruženja. J&LSt, Jiožu aa Ptujskem j»liu vozno i	" v-  r
Okrožno sodišče.
Konec veleizdajniškega procesa. Alojzija Kranjc, gostilničarka v Majš*
bergu pri Ptuju, je lani ovadila gospodarja gostilne, veleposestnika Otona Svor-
žnik in ženo Karolino raznih veleizdaj niških izrazov. Pri razpravi v Ptuju je obenem obdolžila kapetana Jakoba Sagadina, da je ob prevratu s Svoršnikom govoril in ga zagotavljal, da Jugoslavija ne more in tudi ne bode obstala. Izkazalo pa se je, ne samo, da so bile vse te obdolžitve neutemeljene in izvršene le v maščevalnosti, ampak da je Alojzija Kranjc sama v svoji gostilni govorila, da bo Dravinja meja med Jugoslavijo in Avstrijo, da bo v Majšbergu „col* in da bo Maribor nemški ter da je Že vse pripravljeno za sprejem Nemcev v Mariboru. Ker je kapetan Sagadin obdolženi« na njeno kesanje odpustil, je bila kaznovana samo na 7 dni zapora. Bilo je pa že tudi to preveč in se je pritožila. Senat je pritožbo zavrnil in prvo obsodbo potrdil.
Orli v Ptuju kot denuncljantl
Odsek Orlov v Ptuju je ovadil g. Majcena, učitelja meščanske šole, češ, da je v šoli sramotil Orle s čuki ter mladino hujskal. Denuncirali so ga na višji šolski svet, ko je bil poverjenik še dr, Verstovšek ter poleg kazni seveda želeli, da se učitelja odstrani. Tozadevna preiskava pa je ugotovila, da je g. Majcen v šoli otroke le opominjal, naj ! se najpreje brigajo za šolo, potem šele za Orle in Sokole. Od 6 denuncijantov so tekom prve preiskave že trije zlezli pod klop, med njimi tudi bivši poslanec Brenčič, ki se je izgovarjal, da dotične ovadbe ni bral ter jo je kar tako podpisal. Ostali so še trije in sicer: minorit Rantaša, posoj. uradnik iSkura ter davčni uradnik Majer. Ker dokaza za svoje denuncijantstvo niso mogli doprinesti, so bili obsojeni vsak tia 200 K globe. Proti tej obsodbi so se pritožili. Danes bi se bila morala vršiti razprava v Mariboru. Toda tik pred razpravo je njihov zagovornik doktor Leskovar vzklice umaknil, ker so se v svoji slabi vesti zbali še nadaljnih posledic.
Gospodarstvo.
Borza 19. aprila.
Curih: Berlin 9.175, New York 687 London 2271, Pariz 42.30, Milan 28.40, Praga 7.975, Budimpešta 215, Zagreb 4.10, Varšava 0.71, Dunaj 1.675, avstrijske žigosane krone 0.99.
Zagreb: Berlin 225—225,50, Italija 665—670, London 2495-2515, New Yoric 139.50—139, Pariz 454-561, Praga 196 do 196.50, Švica 2450—2460. Valute: Ameriški dolarji 138*50—139.50 avstrijske krone 22—0, carski rublji 75—82, češko-slovaške krone 190—193, francoski franki 4510—4550, napoleondorji 475 do 478, nemške marke 0—228, romunski leji 210—213, souvereigni 255, italij. lire 650—0, turške lire 500 —660.*
Dunaj: Ameriški dolarji 63g—642, nemške marke 1009—1015, angleški funti 2525—2545, francoskifranki 4555 do 4596, italijanske lire 3090-00-3110, jugoslovanske dinarji 1790—1810, polj- j ske marke 75.75—77.75, švicarski franki 1 11.125—11.175, češkoslovaške krone 874.00—880.00, madžarske krone 237.00 do 239.00.
g Ukinjen sekvester. Državna selt-/vestura nad tovarno penine d. d. v jVUlamayju in cementno tovarno d. d. jv Berendu sta se ukinila. Obe podjetji, {pri katerih jo zainteresirana tudi '»Madžarska agrarna banka«, že delirije ta.
g Vinogradniški zakon. V poljedeljskem ministrstvu se izdeluje zakon vadi izmenjave in dopolnitve vinogradniškega zakona, ki bo veljaven v (Jugoslaviji.
g Zanimanje za jesenski praški vzorčni velesejem je v domačih in inozemskih krogih razstavljalcev zelo veliko; po dosedanjih priglasitvah se sme soditi, da bo udeležba na prihodnjem velesejmu še mnogo večja, nego je bila na prejšnih dveh. K udeležbi se priglaša že danes tudi mnogo firm, ki doslej niso razstavljale, in številna vprašanja in inozemstva so nedvomen dokaz, kako tudi tujina razumeva pomen in važnost praških velesejmov. Razstavi jalni oddelek praških vzorčnih velesejmov opozarja ponovno, da je treba priglasitvene police izpolniti natančno v vseh rubrikah, od katerih ni niti cena odveč. Nepopolne priglasitve mora pisarna vračati v izpopolnitev, kar rešitev priglasitve brez potrebe zadržuje. V stavbenem programu praških vzorčnih veletrgov je za letošnje leto stavba nekaterih nadaljnjih paviljonov v celotni ploskovni meri 12.000 m!; vendar je vkljub temu treba, da se prijave razstavljavcev pošljejo do konca tekočega meseca, ker ne gre samo za pravočasno obdelavo došlih prijav, temveč tudi za možnost učinkovite reklame doma in v inozemstvu. — Prijave razstavljalcev se sprejemajo v pisarni praških vzorčnih veletrgov v Pragi I., Starometska radnice, vJugoslaviji pa pri glavnem zastopstvu Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
g Visok agio pri položitvi carine v Avstriji. Po sklepu avstrijskega^ finančnega ministrstva se mora_ plačati pri položitvi carine v uovčanica 80 lcratni iznesek pristojbinske postavke. Ta odredba stopi v veljavo s 14. apri lom.
g Baukarstvo v Angliji. Angleški finančni krogi se zelo zanimajo za izvolitev novega predsednika »Bank of England«. V tem slučaju se je prelomila tradicija, ker je novi ravnatelj dr. Peacoek Kanadijec. Treznejše osebnosti so mnenja, da se je storil prvi korak za ojačitev skupnega čuta med kolonijami in Anglijo. Do nedavno je bi la kooperacija bank v Angliji in onih v kolonijah precej šibka, ker ni bilo kolonijah nikakih centralnih bank velikimi rezervami. Sedaj so se združile v Indiji tri banke v en zavod, v ta-kozvano »cesarsko banko Indije«. V južni Afriki se je ustanovila »južnoafriška rezervna banka«, Take se namerava ustanoviti tudi v Kanadi in Avstraliji.
g Kriza čehoslovaške petrolejske in dustrije. Čehoslovaške petrolejske rafinerije so v krizi. Cenili so vrednos'; svojega izkladiščanega blaga na 280 milijonov kron, trgovinska vrednost pa je samo 160 milijonov. Sodi se, da se bodo društvo razstalo.
g Sankcija napram Nemčiji. Zunanji minister dr. Beneš^ je govoril o sankcijah napram Nemčiji ter izjavil, da mora biti Čehoslovaška pripravljena na važne dogodke. Novi ukrepi so težko za karakterizirati. Poleg tega je povdarjal važnost trgovskih pogajanj s sovjetsko Rusijo.
g Nazadovanje angleške trgovine. Angleški, trg pokazuje veliko nazadovanje. Razlika v izvozu v mesecu mar- j cu tega leta s prejšnjim letom znaša 35,890.420 funtov, medtem ko je zaziia-movati v uvozu razliko 28,824.123 funtov.
g Znižanje švicarske obrestne postavke. Iz Berna se poroča, da je znižala švicarska narodna banka diskont • <od 5 na 4 in pol. odst.
g Prepoved uvoza vina v Švico. — Švicarska zvezna, vlada je odredila, da je treba %,a uvoz pristnih vin do 13 odstotkov v času od 11. aprila do 30. junija posebnega dovoljenja.
g Monopol za razdelitev oljnatih produktov v Romuniji. Zbornica je sprejela zakon o monopolu za razdelitev oljnatih produktov v tuzemstvu.
romunski
Sloven. narodno gledališče.
Repertoire bodočih dni:
V sredo 20.: ,Razvalina življenja*, ab. B.
V četrtek 21.: „Dober frak,“ ab. C.
V petek 22.: „1. javna piodukcija učencev dram. Sole*: Deklamacije, recitacije, pantomima, igra itd.
V soboto 23.: ,Netopir", ab. A.
V nedeljo 24.: Pop. ob 14. uri „Smrt majke Jugoviča", -večer ob pol 20. uri „Kraljevska visokost*, izven ab.
Razno in humor.
Vsak' pošten mož mora imeti — dve
ženi! Berolinski listi priobčujejo neko vest, ki pravi, da neka ženska članica češkega parlamenta v Pragi resno soglaša z ameriškim far mer jem v Colo-radu, ki je predlagal, da bi se farmer-jem dovolilo imeti dve ženi. Ona je baje v parlamentu predložila resolucijo, v kateri nele dovoljuje možu dve ženi, nego colo ukazuje, da mora imeti dve ženi vsak moški, ki je manj nego petdeset let star.
Najpodlejša tatvina. V Detrosto. Amerika, se je izvršila najpodlejša ta' tvina, kar jih je videl svet. Berač ar
bert Malone je naslonil berglje na
rr. , j	—igr
da si popravi kravato. Tedaj sta pr■ mastila izza vogala dva lopova ter w odnesla berglje.
Kako sc zapravi milijon. Gospodicfl* Hofer, natakarica v Sedanu na rran-eoskem, je na 5. avgusta zadnje. w dpbila v nagrado (zakaj, ni poročanj en rniljon frankov. Na 25. avgusta P ni bilo o miljonu več sledu, best or pozneje, ko je denar prejela je im -‘ veliko lepo hišo, šest služabnikov, krasen avtomobil. 400.000 frankov j posodila direktorju pariškega glej1" šča, ki jih je izgubil za njo. 12.000 frar kov je posodila zdravniku in ta je J ginil. Neki krasen žandarmerijsjH■ jL veljnik si je »izposodil« pri njej bo.iv frankov in nikdar več ga ni vl(1 V Neki drugi prijatelj jo je nagovo da vloži v restavrant 200.000 iranb ^ Restavrarit je sedaj zaprt. V teku -dni je bila Mile Hofer zopet »suha*.
Glavni urednik: Radivoj Re•>af‘ Odgovorni urednik: Fran V o g 13 r-
• .	.	.	••	(	'	■	V»r	*	'•	•	.
'
Bolestnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanim, da je naša draga mama, tašča, babica, gospa
Mia Konvli ni. možat
vdova po nadučitelju,
danes, dne 10. aprila 1921 ob 12. ud, v 64. letu svoje starosti, po dolgem bolehanju, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v četrtek ob pol 15. (pol 3.) uri iz hiše žalosti, Stolna ul. Štev. 1, na pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo v petek ob 7. uri v stolni cerkvi,
Jfaribor, dna 19. aprila 1921.
Dr. Danilo Komavli, sin. Štefka por. Bratuž, Mara por. Mihorko, Adela, Valerija, Irma, hčerke. Ivan Bratuž, Ivan Mihorko, zeta. Milan Mihorko, vnuk. Zdenka Bratuž, vnukinja.
f^ala oznanila.
Kontorist s prakso, vešč slovenske, nemSke in Italijanske korespondence, perfekten stenograf in strojepisec," išče službe. Ponudbe pod »Kontorist« na upravo lista.	548
Dobro ohranjene Škornje
za delo in nove bela Sev tje št. 38 se ceno proda. Naslov v upravi.	547
Cigaretni papir Oleschau
100:100,	100/60,	Abadie
100:60, 100;65 se kupi. Po nudbe pod »Cigaretni papir 1921« na upravo »Tabora«
t-aHik« motorno kole (Mo
tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Dravska ulica 11, gostilna. .
im došlol
549
Letošnja liptovska čebula Oranže limone Rožiči medeni Fige v vencih namizno olje
Zahtevajte cenik!
Naznanilo otvoritve!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem olvoril v Frankopanov! ulici št. 9 z vse«1 v to stroko spadajočim delom dobro opr0®1' Ijeno
mizarsko delavnico.
Sprejemam vsakovrstna naročila ib l1*1 Izvršujem po lastni želji naročrvkov. Prevzs* mam vsa v mizarsko stroko spadajoča dela in izdelujem spalne sobe iz mehkeS® trdega lesa in v raznovrstnih slosih p najnižjih cenah.
Za blagohotna naročila se priporoča
Anton Marušič, mizarski mojstef Frankopanov« ulic« 9. 546
-.V**---’—	—VMTTft**— 	f
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
Ta monopol odpade neki —  	,
družbi, pri kateri bodo pnrticipirani jH IH 0 S 8 SC'
producenti s 50 odst., država s 30 odst. in konsumentl s 20 odst. Proda jno ceno j u-.!!,« tlnm;hv trn
r,l-innfo nrmlnkto bndn dnlnmli r.n- tWlU!H. GORIŠKOV
vsej
g Prodaja kaollna. Ravnateljstvo vojnega plena bode prodajalo dne 23. 'aprila v Smederevu 51.000 kg kaolino-frega testa.
g Vojna odškodnina za Srbijo.
slej zbranih statistikah znaša v
_ ■ Po
idoslej zbranih statistikah znaša v Sr- • fbiji povzročena vojna škoda 19 mili- i gard dinarjev. Tozadevni uradni, izvidi quaru 5 ge bodo odposlali antantni reparacijski jkomisiji in Nemčiji kot dokaz naših Odškodninskih zahtov,
za oljnate produkte bodo določili za stopniki producentov, države in konzu-mentov.
g Takse za izvoz sadja v Cehoslova-ški. Zunanji trgovski urad v Pragi poroča, da preide kompetenca za izdaja- j nje uvoznih in izvoznih listin za sadje in zelenjavo na imonovani urad. Pri uvozu in izvozu sočivja se plača pol odst. v imenu manipulacijske takse, pri izvozu posušenih sliv 3 odst. in pri uvozu konserviranih kumare ter le-odst.
se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhini«* Pristna vina In sveže pivo-
Fr. SticM*r‘
veletrgovina
D
Ne pozabi naročnine ! &
| Gaspari & Faninger
11 Maribor Drobnina.pletenina, galanterija
Aleksandrova c. 48. m ws Samo na debelo!
...	.	-.gaaacai
Ustnik m izdajatelj: Konzorcij .Tabor". — Tiska: Mariborska tiskarna d «
J