3 no.
49. številka.
Izdanje za petek 24, aprila 1896.
(v Trstu, v četrtek zvečer dne 23 aprila 1896.»
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden t šestih iz-danjih ob torkih, četrtkih in fobotah. Zjutrnnjo izdnujp izhaja oh H. uri zjutraj, vocerno pa ob 7, uri večer, — Obojno isdanje stHn#» : za ,tei!enmeneo . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 tr tri mnsec , , „ 3.— „ , , 4,a0 za pol lotu , . . 6 —	n i a.—
7M VSP. IfttO . . , 12.— .	* „lk-—
Naročnino je plačevati naprej na naročhe brez piiložene naročnin«; ae uprava ne ozira.
Posamične številke ne dobivajo t pio» dajalnicah tobaka v Irntu po 3 nvć., izven Trati* p* * nvć.
EDINOST
Oglasi račune po tarifu v petitu; zh naslovi« z debelimi črkam. se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana. osmrtnice in javne zahvale, do-maftl oglasi itd.se rn<"-unajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj sV poftiljajo uredništvu ulica Caserma šrj 13. Vsako pinmo more. biti frankovano/ker nefrankovana so ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uftrHvniZt.vn ulica Molino pic» colo hst. 3. II. nadat. Naročnino in oglase je plnčevati loco Trst. Odprte reklama cije so proste poštnine.
G I a s i l[o slovenskega političnega društva za Primorsko.
"„ffeđin»<Uj« »o«".
Za združenje!
v.
Živiin zadovoljstvom beležimo torej dejstvo, da je jelo prodirati spoznanje, da ne dosežemo ničesar trajnega, dokler bodo naši poslanci v državnem zboru raztreseni po raznih skapiDah, kjer se tako rekoč zgubljajo njih glasovi, ueslišani, preziram ; da pa bi mogli doseči marsikaj, ako bi bili združeni ne le po svojih namenih, ne le po dobri volji, koristiti narodu v duševnem in gmotnem pogledu, ampak tudi t a k t i s k i, v načinu postopanja ob vsakem važnem vprašanju. Za tako jednotnost in zložnost v postopanju pa treba, da so poslanci v tesnih zvezah med seboj, da so v okvirju krepke in trdne organizacije, kjer morajo najprej ukupno in temeljito preučiti vsako stvar in se potem, upoštevši vse pomisleke in nasvete posamičnikov po načelu „več očij več vidi*, obvezno odločiti za oni način postopanja, ki bode — po njih previdnosti — najbolje povspeševal naše koristi. Naši poslanci morijo biti združeni taktiški in stvarno: jedini morajo biti glede na cilje, jedini tudi gledć na vprašanje, po kateri poti se je bližati temu cilju.
Koristi take jednotnosti med našimi poslanci menda ne treba dokazovati na široko; nam se vidi jasna ta korist, in po takem menimo, da je jasna sedaj tudi drugim.
Naglasili smo bili, daje bilo v novejši čas čuti glas za združenje od dveh strani, rekli bi, da je bil to odmev iz dveh skupin naših poslancev : jedno glasilo — „Sttdsteierische Post* — je bolj blizo slovenskim poslancem, ki so ostali v Hohenwartovem klubu, drugo — „Soča" —, pa je bližje onim, ki se zbirajo v slovenskem-hrvatskem klubu. Nisti bili sicer povsem identični ti izjavi, ali v glavnem sti soglašali, klicali st.i — po združenju!
Ako pa že hočemo povedati vso resnico, moramo priznati, da nam je bo\j ugajal glas v „Soči", in sicer zato, ker je bil konkietneji, določneji nego pa oni v „Stidst. Post".
„Sočin" člankar je resolutno pokazal na ono,
PODLISTEK.
tudi po našem uveijenju jedino pravo pot, po koji moremo priti do onega cilja, po kojem hrepeni tudi mariborski list: do večega ugleda naše delegacije na Dunaju in do izdatneje g a u v e 1 j a v 1 j e n j a naših glasov ob važnih glasovanjih; dočim „Stidsteierische Post* pušča poslancem odprto dvojno pot.
Dočim zahteva „Sočin" glas, naj se hrvatski in slovenski poslanci združijo v jeden samostojen klub, prepušča pa „Siidsteierische Post* poslancem na izbero: ali naj se združijo v svoj klub, ali pa pod perotmi kluba Hohenwarto-vega. Poslednjemu listu je v prvi vrsti do tega, da se sploh združijo naši poslanci, predno se bode snovala nova večina po prihodnjih državnozborskih volitvah.
Z negativnim delom izvajanj v .Siidsteierische Post* soglaiamo tudi mi brezpogojno, z onim delom, kjer govori proti razcepljenosti naših po-slancev. Proti tem izvajanjem ne more biti prigo-govora se strani slovenskega rodoljuba, saj bi moral biti slepec ali brezbrižnež oni, ki ne pojmi, kolika je škoda, ki nam prihaja od te razcepljenosti. In tudi to nam je živo pred očmi, kolika bi bila škoda za nas, ako bi sedanja razcepljenost trajala še tedaj, ko bode vlada po neizogibnem padu nemških liberalcev, morala misliti na drugačno sestavo državnozborske večine, oziroma, ko se zasnuje doba novega parlamentarnega sistema. Bati se je zlih posledic, ako ne bi takrat združeni slovenski in hrvatski poslanci mogli vreči na tehtnico svoje veljave.
Vse to nam je živo pred očmi, a vendar se nam je že danes odločno izreči proti drugi poti, | ki jo „Siidsteierische Post" pušča odprto našim poslancem: pot povrnitve v Hohenwar-tov klub.
To svoje odklanjajoče stališče pa hočemo podkrepiti na podlagi izvajanj istega mariborskega lista samega.
Ta list našteva, kaj so že dosegli, ali kaj je že obljubljeno drugim narodom oziroma pokrajinam, in priraerjaje s tem naše pridobitve, čuti se pri-moranega, konstatovati popolno nevspeš-
Novela ; hrvatski spisal Jenio S i s o 1 s k i.
l\evel M. C—i.
(Dalje).
Obupano, krčevito, pritisnila me je na prsi, izustivši jec.ljaje: — Vedela sem, da ste v Spljetu ; povedal mi je vaš prijatelj Aristid, da pridete.... Da, vedela sem, da vas najdem tu.... Dragimire, umirite se, sedaj niste v naročju svoje Marije... Glejte, tam le spi večno spanje. Ah ne, na tem ■vetu je ne objameva nikdar več!... Oh Marija, gladko moje dete .... Marija !... ni dokončala in zrušila se je na zemljo.
Pripognil sem se do nje, hotč jo vzdigniti; klical sem jo, a ni mi dala odgovora. Prijel sem jo za roko. Še je bila gorka. Mučil sem se zopet, da bi jo vzdignil, ali nisem mogel. Ustal »eni, obupano pogledal v nebo ter se prijel za glavo z obema rokaoia. Grozno ! Sam tu pred grobjem, a ona v nezavesti! Veter je besnel in lomil veje, nebo je bilo temno, povsodi mrak ... grozna noč to! Pohitel sem v selo, klical in budil ljudi. Za menoj, za menoj! Sem, sem ! Ljudje so se zbirali
trepetaje, hiteli za menoj in križali se. Dvignili so Marijino mater ter jo odnesli v samotno letbvišče. Bleda je bila, otrpnena. Gledal sem jej v lice, tipal jej žilo ... Naposled je odprla oči, pogledala me in zaječala bolestno.. . Ostal sem tu skoro do zore.... Plakala sva. Oh, kruta usoda.
Prepustil sem jo drugim ljudem ter izgini! v še temno noč. Bežal sem kakor blazen. Ko sem dospel do grobja, zatulil je silen veter po mračnem zraku. Da me ne poruši, prijel sem se za zid pokopališča. Nastala je tišina, otrpla tišina. Prestrašil sem se. Pred vratini je stala visoka in vitka žena. Veter ji je zvijal dolge in bele halje ter raznašal razpleteuo kito. Mesec je posijal skozi oblake ter jej razsvetlil bledo in mirno lice. Spoznal sem jo, d&, ona je ona t...
— Marija, Marija! vskliknil sem ter se zaletel proti njej. .. Gledam- Nič. Veter Šumi. Prevara ! Prevara !... Dalje, dalje, proklet si,proklet! Mesec se je skril, temni oblaki so se spuščali nad zemljo. Hitel sem, bežal, tresel se.. .. Grozno, grozno !
V Spljetu sem bil, v svoji sobi, tu je bil divan, še dva koraka, še jeden. ..
n o s t na naši strani. A od kedaj datira ta nevspeš nost? Ali je ta nevspešnost naših prizadevanj še le iz noveje dobe P Ali nismo imeli beležiti takih negativnih vspehov tudi tedaj% ko še niso bili razcep-Ijeni naši poslanci, kakor so danes, ampak so bili združeni v istem Hohentvartovem klubu, tlo kojega „Siidsteier. Postu zopet odpira vrata našim razkropi Ijeni m poslancem?! Čini in dejstva govore in kakor klasična priča o nevspešnosti delovanja slovenskih in hrvatskih poslancev v Hohenwartovem klubu lahko nastopi vsaki hip mož-odličnjak, raož-poštenjak, mož-rodoljub, ki je vse svoje sile posvetil blaginji naroda in čigar rodoljubje je bilo vsik-dar visoko vzvišeno nad ono „trmo" in „zaljubljenostjo v samega sebe* —, proti katerima slabostima „Sttdst. Post" po pravici ulaga svoj protest — mož, ki bi se bil gotovo čutil srečnega in bi se bil pokazal tudi hvaležnega, da je mogel kaj doseči za svoj narod v okvirju Hohenvvartovega kluba, čigar člen je bil več let — ta možje bivši državni poslanec in očak med rodoljubi istrskimi: dr. Dinko Vi tezi čl Ta mož je izjavil ob slovesni priliki, da je izstopil iz Hohenwartovega kluba po dolgem odlašanju in Se le potem, ko se je trdno uveril, da v tem klubu ni možno doseči ničesar izdatnega za Hrvate in Slovence!
Naglašenje v mariborskem listu, da v parlamentu se glasovi ne tehtajo, ampak Štejejo, velja in tudi ne velja. Štejejo se, a tudi tehtajo. Ni namreč odločilno le dejstvo, koliko glasov ima koja parlamentarna skupiua, ampak tudi okolnost, da-li so ti glasovi solidarni in v trdni zvezi med seboj?! Poljaki niso dosegli svojih velikanskih vspehov le pomočjo števila svojih glasov, ampak tudi po okolnosti, da so bili ti glasovi vsikdar vzajemni med seboj, da so vsikdar stremili po jednem in istem cilju! Ali je mogoča v Hohenwarthovem klubu taka jednotuost in tako soglasje med vsemi členi sosebno ob narodnih vprašanjih? Ali je mogoče, da bi se Nemec tako ogreval za narodna prava Slovanov, kakor se mora ogrevati slovenski poslanec? Ali se je nadejati, da bi nemškokonservativni poslanci
XV.
Množica je vrvela na obali spljetski, kjer je stal parobrod, ki je imel oditi v Trst. Ljuta zima je bila. Silna burja je žvižgala skozi vrvi jarbolov. Kamor si pogledal po morju, povsod so se penili besni valovi. Pod obaljo samo, v kojo se je upiral veter silnimi udarci, si videl, kako naraščajo, kakor bi trenil, živahni valčki, ki se, naraščajoči bolj in bolj, vale do strme obali otoka Solte. Tam so se ogromni in besni, razbijali in lomili. V solnčnih žarkih vil se je dim raznesene morske vode. Sivi, raztrgani oblaki letali so in pehali po nebu.
Ko so zakrili obumrlo solnce, vlekle so se naglo njihove sence po morju in otokih. Dim par-nika vil se je iz gorečega drobja, no, ni se mogel dvigniti proti nebu, ker ga je silni veter raznašal po zraku.
Približal sem se. Trebalo je, da se ukrcam. Morje je kuhalo in kipelo, no, strani ladije bile so čvrste. Na obali, nekoliko oddaljeno od sveta, poljubil sem se z Aristidoiu. Na moje srce je bil pal led, bil sem brez misli in brez čutstva. Tak, utrujen in obnemogel, sluša! sem prijatelja, ki me je srčil. Nisem razumel njegovih besed, ker so se zgubljale v pustem mraku, ki me je obkroževal.
nam Slovencem na ljubo stopili v ostro opozicijo proti vladi, ako jim sicer ugaja ta vlada ?! Na vsa ta vprašanja imamo le toliko — ne! Nemški poslanci ne bi se postavili po robu, ampak staviti je sto proti jednemu, da bi nagovarjali naše poslance, naj oni — potrpi!
Vlade torej ne štejejo samo glasov, ampak poštevajo večo ali tnanjo jednotnost te ali ne skupine, kajti le povsem jednoten in gledž na vsa vprašanja soglašujoč klub je zanesljiv činitelj v računih vlade, ne pa klub, v katerim se je bati krize sleherni trenotek, ker njega členi niso jedini med seboj. In tako bi bilo fak-t i č n o v Hohenwartovem klubu. In ker je tako, se izjavljamo mi v soglasju s .Sočinim* člankarjem za samostalen klub, v kojim bi bili združeni vsi hrvatski in slovenski poslanci, a ta klub naj bi bil v bratskih odnošajih do Čehov in Malorusov in, če le mogoče, tudi do Poljakov, ter v prijateljskih odnošajih tudi do sicer poštenih konservativcev. Za tak samosta-len klub je izrekel tudi .Sočin* člankar važno besedo : »Slovanske vzajemnosti ne smemo pustiti izpred očij, ker utegnejo priti i z -venredni dogodki, vsled kojih bode takrat izvršljivo, kar je zdaj n e i z v r š 1 j i v o*.
Zaključujemo z opetovanim zatrdilom, da nas je razveselila toliko „Soča" kolikot mariborski list se svojim klicem — po združenju. Svoje pomisleke in nazore smo seveda morali povedati, a zabeležiti je, da se oba glasa strinjata v tem, da Slovencem in Hrvatom ne bi bilo priporočati sicer mnogokrat hvaljene taktike: ločeni m a r š i r a t i in z d r u ž e n i s e boriti! Mi se moramo združeni boriti, a tudi marširati moramo združeni. Iz globokega prepričanja povzdignili smo ■voj glas — za združenje!
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 23. nprila 1896.
Državni zbor. Poslanska zbornica je nadaljevala včeraj razpravo o volilni preosnovi. Govorilo je več govornikov in ao se vsi — izvzemši češkega poslanca Vašatega, ki hoče glasovati v vseh treh či tanji h proti predlogi — izrekli, da vladna predloga znači korak do splošnega volil« nega prava. Govoril je tudi slovenski poslanec dr. G r e g o r e c.
Združenje državnih poslancev. Pišejo nam z Goriškega: Gospod urednik! Zdaj, ko vrla .Edrnost" in tudi drugi listi razpravljajo o združenji naših državnih poslancev v en klub, da bi tako zamogli kaj uspešnega priboriti našemu narodu, ravno zdaj so pokazali v drž. zborut kako so .jedini" bili pri glasovanji o „penzijskem zakonu14. Po „Slov Narodu" posnemam, da so .glasovali" na tri strani, in sicer zato, ker na več strani glasovati menda niso mogli. Jedini Koblar je glasoval za primerno znižanje penzije udovam
■■■■■■■■M
— Dragimir, bodi človek! vskliknil je Aristid, po-Ijubivši me. — Videti se hočeva na Dunaju, z Bogom! — Da, da, sem mu odgovoril. Ločila sva se. Malo zatem zazibal se je parnik. Predno smo se skrili za vrh sv. Štefana, pogledal sem še enkrat po Spljetu. — Z Bogom mili Spijet, z Bogom, krvavi spomini!
XVI.
Dva meseca kasneje došel je Aristid na Dunaj. Obiskoval me je pogostoma. Tu pa tam sva hodila skupno tudi na sprehod, no, v vesela društva pa nisem hotel in nisem mogel zahajati. Ostali znanci obiskovali so me jako redko. In jaz jim nisem dajal krivo. Oui so bili veseli iu srečni, a mene so se zadele najčrneje žalosti. Obuzela me je tista mržnja do življenja, ki je često predigra samoubojstva, no, jaz sem goroče molil in popolnoma zaupal v Boga ter sem bil prepričan, da življenje ni moja last, ampak le mal del naroda hrvatskega. To prepričanje uii je pomoglo mnogokrati, da sem odstranil od sebe naj-grozueje misli. Outil sem se mrtvega za ta svet, in misli se mi nikakor niso mogle iztrgati iz nesrečne mi prošlosti. Saj sem bil izkusil že zadosti britkosti I Kane mojega srca so še krvavele, a vedel sem dobro, da se ne zacelijo nikdar. Tudi kujige sem mrzil, čemu bi se neki učil ?...
(Dalje prihodnjič.)
drž. uradnikov prvih treh plač. razredov; naši poslanci v Hohenwathuvem klubu so pa — po stari navadi — glasovali za vladno predlogo; ostali poslanci pa so se vzdržali glasovanja. Lepa je ta. Doma so naši poslanci za domače zadeve skrupolozno varčni — gledajo na krajcarje; na Dunaju pa glasujejo za stokrat sto tisočake. Z udo-vami najviših uradnikov morajo biti torej nekateri poslanci v posebnem prijateljstvo. Le tako naprej in srečen narod naš !
Odnošaji na Primorskem. Iz Gorice nam pišejo: Zopet vam lahko poročam o dogodku, ki služi v ilustracijo naših razmer. Danes se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti Slovencu Slokarju. Predsednik sodišču Sbisš- je odredil, da mora biti razprava izključno laška in je prepovedal zagovorniku dru. Staniču, dane sme govoriti slovenski. Kaj pravite k temu, ekscelenca Gleispacb, ali se po Vas toli zagovarjana ustnost in neposrednost kaj posebno povspešujeti po takih razpravah, ki se vrše v jeziku, ki ni j e z i k o b t o-ž e n č e v P ! Ali je potem mogoč prepotrebni ne-posrednji utis izjav istega na sodnike in porotnike?! Ekscelenca! Obveščeni ste že o današnjem dogodku, prosimo Vas torej, premišljajte malo o — primorskih odnošajih!
Občinske volitve v Ljubljani Pri včerajšnji volitvi za drugi razred so bili izvoljeni: dr. Ivan Tavčar 146, Ivan Vladimir H r a s k y 145 in prof. Lovro Požar 181 glasi. Konservativna stranka se ni udeležila volitve.
Iz Hrvatske. V poravnanje spora med pristaši pokojnega voditelja' stranke prava, dr. Ante Starčevida, priobčila je dne 21. t. m. „Hrvatska domovina" pogoje za spravo. Ustanovi naj me jeden klub z jednim glasilom. Predsednikom kluba naj bi bil izbran bar. Rukavina, podpredsednikom Evgenij Kumičič (tako bi bili zastopani obe frakciji v predsedništvu); lista „Hrvatska domovina' in .Hrvatsko pravo" naj prenehata. Dotična izjava obseza natančna določila glede uredništva bodočega lista, nadzorstva nad istim, ter vsprejemanja udov. Tudi iz te izjave se lahko uverijo somišljeniki dr. Franka, koli čisti in nesebični so nameni onih od-ličnjakov stranke prava, ki so stali na strani hrvatskih poslancev na Dunaju. Milejih pogojev si : pač ni možno misliti.
Afera Palzkega, bivšega ravnatelja oger- j ske galerije slik, se je menda vendar rešila tako , — kakor je bilo njemu prav: spustili so ga menda j na svobodo! Njega brat Karol Pulzky se je baje i izjavil pripravljenim povrniti vso škodo. S tem je j zadoščeno — madjarski justici 1 Nam tudi prav. '
Romani in milenijski razstava. Sibinjska .Tribuna1' piše: „Kako bi mogli popevati, ko smo i prisiljeni preklinjati ? Bodimo iskreni in lojalni in re- i cimo jim odkrito in svobodno, da oni zahtevajo od j nas nemogočega, potem nas bodo spoštovali višje. Naši j cerkveni dostojanstveniki morajo ostati na strani ljudstva i ter odločno odkloniti vsako sodelovanje o milenijumu. . Sedaj je čas, da se loči dobro od zla, sedaj da vi- t dimo, kje sta srčnost in moštvo, a kje strahopetnost, pri-liznjenost in podlost!"
Srbi so se izjavili v istem zraislu, Hrvatska — j kolikor jo je, ki sme misliti po svoje — tudi, Slovaki j so itak parija. Sedaj vemo, kdo bode sodeloval na . milenijski razstavi.	;
Tu bi bilo 3e pridodati, da je ministerski pred- { sednik srbski prepovedal srbskemu poslauiku na j Dunaju in srbskemu konzulu v Budimpešti, da se ne . smeta udeležiti milenijskih slavnosti. Listi v kraljestvu .; srbskem pa nadaljujejo agitacijo proti razstavi in pro- , glašajo izdajico vsakega Srba, ki bi obiskal razstavo. j
Baron Hammerstein. Naši čitatelji se morda ; Še spominjajo, da je nemška policija pred nekoliko j meseci na Grškem prijela bivšega urednika veli- . kega nemškega konservativnega lista, . Kreuz- : zeitung", ker je bil poneveril velike svote denarja ter osleparil mnogo ljudij s ponarejanjem inenjic. Hammerstein je bil svojedobno tudi poslanec inje j igial precej važno ulogo v politiškem življenju ! Nemčije. Polagoma so prišla na dan njegova sle-parstva. Zbežal je na Grško, kjer pa so ga kmalu zasledili, ko mu je jelo zmanjkovati denarja. Z Grškega so ga preveli na parniku v Italijo in so se vršila dolga pogajanja, predno so - ga izročili | Nemčiji. — Včeraj se je vršila razprava proti Hammersteinu. Obsojen je na B let ječe, 1500 mark globe in na izgubo politiških pravic za dobo 5
let. Njega zagovornik se je trudil po svoji moči, da bi se bila ublažila ta po državnem pravdniku predlagana kazen, toda sodišče se ni dalo premakniti z ozirom na to, da je Hammerstein na najhujši način zlorabil zaupanje, koje je nžival.
Knez Ferdinand v Petrogradu. Vse vesti, prihajajoče iz Petrograda, potrjujejo le to, da je bil isti povsodi sijajno vsprejet. V .Siv. dobrotvomem društvu* je bila sicer nastala kriza, radi vprašanja, da-li je Ferdinanda, kakor nedavnega nasprotnika Rusije pozdraviti ali ne, toda naposled so zmagali oni, ki so bili za pozdrav, vsled česar je general Ignatjev položil čast predsednika omenjenega društva. — .Novosti* oporekajo trditvi, da je Bolgarska postala sedaj vazalna država Rusije. Odnošaji med Bolgarsko in Rusijo da so zasnovani na moralnih obvezah. Rusija noče uplivati na borbo politiških strank, niti se noče utikati u notranje upravo Bolgarske. To pravo pa ima Rusija, da sme zahtevati od Bolgarske, da v času spopada {ne boda ista na strani neprijatelje v Rusije.
Kriza na Francoskem. Ko smo nedavno govorili o najnovejšem ustavnem konfliktu na Francoskem, nastavšem tako, da je hotel senatna vsak način strmoglaviti sedanje radikalno mini-sterstvo Bourgeoisovo, dočim je večina zbornice zvesto stala na strani ministerstva, rekli smo, đa sam Bog vč, kako se reši ta spor med zbornico in senatom. Sedaj je rešen: senat je zmagal — ministerstvo odstopa. Mlnisterstvo je podalo svojo ostavko in predsednik republike je baje že vspre-jel isto. Danes se je sešla zbornica, da izreče svoje menenje. Pariške vesti trde, da zbornica izjavi, da se nikakor ne upogne pred senatom. Ako je temu res tako, potem seveda je rešena le mini-sterijalna kriza, ostane pa konstutitucijonalna kriza, to je, nasprotstvo med zbornico in senatom. V tre-notku ne more nikdo niti ugibati, kdo bode naslednik padli vladi: ali ostanejo radikalci na krmila, ali pa nastopi dedičino zveza zmernejih življev, kajti vse je odvisno od tega, kako je sklepala danes poslanska komora.
Italija v Afriki. Italijanski listi so razburjeni na Menelika ter zahtevajo, da se mora na vsak način nadaljevati vojna početkom oktobra meseca. Menelik se je namreč strašno zameril Italijanom s tem, ker si je pridržal odposlanca majorja Salso pri sebi — v poroštvo. To je sporočil Menelik Baldisseri v pismu, koje sta prinesla dva abesinska kmeta. To je hud udarec „časti" Italije, kajti Italijani pravijo: Mi pošiljamo k Menelika štabne častnike, on jih pridržuje pri sebi ter nam to prijavlja po kmetih! To je res hudo! — Rudinijevo ministerstvo bode moralo torej, hočeš- nečeš, poskrbeti za jesen (če bo to tedaj Še na krmilu) 100.000 mdž vojske in 500 milijonov lir! Kar se dostaje vojske, oglašajo se že sedaj nekatera oficijozna glasila s tolažbo, da ni treba, da bi bili baš vsi vojaki beli Italijani iz Italije, ampak da je treba pomagati si s črnci. Kje pa hočejo vzeti bogatelo 500 milijonov lir, o tem sedaj še modro molčć.
Italijanski ujetniki v Menelikovem taboru. Ker so poslednje dni različni listi pisarili o grozovitostih, koje morajo trpeti ujeti Italijani v Menelikovem taboru, vidi se nam umestno, da tu priobčimo izvadek dolgega pisma abesinskega častnika Aata Amonosa, koje pismo je priobčila te dni .Kronstadter Zeitg." v njega celoti. Evo naj-zanimiviših podatkov iz pisma:
.Ujetih je mnogo ter nam delajo mnogo ne-prijetnostij. Veči del ujetih internovanih je v deželi Šoa, kjer ne primanjkuje vsakovrstnega živeža. Častniki ostanejo še v taboru, ker se je nadejati, da se sklene mir ter da se vrnejo k svojim. Ti ljudje so večno nezadovoljni. Popolnoma brez vzroka se pritožujejo od jutra do večera, dasi se ravna žnjimi bolje, kakor pa z abesinsklmi častniki. Nekateri ras, sosebno Makanen, vabijo jih večkrat na obed. Vsakemu italijanskemu častniku pustil je neguš po jednega italijanskega vojaka v postrežbo, bolni častniki imajo cel6 po dva ali tri strežaje. Kar pa se dostaje preprostih vojakov, slušali smo nasvet ras Agosa ter se jih uporablja za javna dela. Nad 500 njih gradi sedaj cesto med Antalo in Mezgejo. Toda ti ljudje delajo le zlovoljno in le tedaj, ako jim stoji kdo s palico za hrbtom. Nekateri pa so prav dobrega značaja. Radi delajo in znajo tudi prepevati prav lepe pesnice iz svoje domovine. Marsikateri se je že priučil našim glasbenim instrumentom. Jednega teh vo-
jakov, imenom Albert Piana, predstavili so kraljici Taitn, ter ji je moral prepevati svoje pesni. To petje je tolikanj ugajalo kraljici, da sedaj ne pusti več vojaka od sebe. Sedaj ravnajo žnjim kakor s častnikom in dobil je že mnogo dragocenih daril."
Mar bi Italijani tako ravnali z ujetimi Abe-sinci — če bi jih imeli namreč ? Dvomimo !
Derviši o Angležih. Pariški „Figaro* je dobil od šejka (glavarja) Abau Naddara pismo, koje je bil šejk vsprejel iz tabora dervišev v Su-danu. To pismo ima datum 17. ramazana 1313. (turško št., po naše 2. marca 1896.) ter slove v izvadku :
Znaj ti sam ter sporoči sinom mogočne prijateljice, Francije, da smo močneji in zložniši, nego si kdo misli. Povej jim, da so črni levi iz puščave mnogobrojni, kakor peščena zrna v njih puščavi. Derviši, neustrafiljivi branitelji vene in domovine, imajo nad stotisoč boriteljev. Imamo trideset tisoč pešcev, ki hodijo brže nego gazela in dromedar; deset tisoč konjikov, ki so pripravljeni vsak tre-notek vreči svojega nasprotnika raz konja, ter nad šestdeset tisoč borilcev, oboroženih sulicami in loki. Število prostovoljcev pa bode neštevilno. Bodi uverjen, o častitljivi šejk, da idejo derviši na sovražnika z istim veseljem, s kakoršnim poletajo duše mučenikov v paradiž, kjer jih pričakujejo nebeške hnri (device). Mi si ne želimo boja, toda ne izogibamo se mu. Naj bi postala vojna usode-polna za onega, ki nam jo usijjuje ter naj bi strla jarem, v katerem zdihujejo že štirnajst let naši bratje v Egiptu! Pokazati hočemo Angležem v novic hrabrost sinov Sudana. Nezmiselniki! Menili so, da bodo mogli naščuvati proti nam šejka E1 Senounija iz Tripolita. da nas napadejo od strani Darfura. A ta sveti mož in njegovi ljudje ne vzdignejo nikdar svoje roke na nas, nego raje nam bodo pomagali. Sreč pa nam krvavi, videčim, da so Angleži pognali naše brate iz Egipta v bratomoren boj. Bog nam odpusti muzelmansko nedolžno kri, katero nas sili prelivati fatum (usoda).
Različne vesti.
Odbor pol. druitva .Edinost" bode imel svojo sejo prihodnjo nedeljo ob 87, uri zjutraj v prostorih „Del. podp. društva-. Gg. odborniki in njih namestniki so naprošeni, da se polnoštevilno udeleže te seje.
Himen. Včeraj se je poročil na Voloskem dični rodoljub istrski, deželni poslanec, župan in odvetnik buzetski, gosp. dr. Matko Trinajsti z gospo-dičino Anko Tomičičevo. V imenu Hrvatov in Slovencev istrskih želimo, da bi Bog blagoslovil to zvezo 1
Imenovanje. Trgovinski minister je imenoval ministerijaluega koncipista Calice Musmezzi-j a tajnikom pri pomorski vladi v Trstu.
C. in kr. vojna eskadra v Trstu. Včeraj ob 2V« pop. dospela je v naSe pristanišče c in kr. vojna eskadra, ki bode prisostvovala krstu novega vojnega parnika .Budapest'. Eskadra se je zasidrala v zalivu pri Miljah. Sestavljena je iz teh-le vojnih ladij: aviso .Pelikan*, oklopnice „Tegett-hof\ „Maria TheresiaM, „Franz Joseph«, „Elisa-beth", aviso ,Blit.zM in tri ladije-torpedovke. Eskadra je razdeljena v dve diviziji; prvi zapoveduje viceadmiral baron Spaun, drugi pa kontreadmiral pl. Seemann.
Volilni shod .Del. podp. društva". Prihodujo nedeljo ob 5. uri popoludne se bode vršilo zopet posvetovanje radi sestave novega odbora tega društva. Posvetovanje bode seveda v društvenih prostorih. Želeti je obile udeležbe se strani članov.
Nova začasna brzojavna postaja. Povodom krsta vojne ladije .Budapest' v ladijestavbenem zavodu tržaškega tehniškega zavoda pri sv. Roku odprć se tam za 26. in 27. aprila začasna brzojavna postaja s podnevno popolno službo.
Nove smotke za — gospodo Z dnem 1. raaj-nika t. 1. pridejo v splošno podrobno razprodajo nove smotke pod imenom »lit. D. Operas". Koumd bode stal 6 nč. V razpradajo specijalitet pa pridejo namesto „Operas" nove smotke pod imenom .Operas especial*. Stale bode 5 gld. vsakih 50 komadov ali 4 komadi 42 nč.
Od sv. Ivana nam pišejo: Prihodnjo nedeljo dne 26. t. m. se bode pri sv. Ivanu vršila izven-redna cerkvena slavnost. Za vse dobro vneti Sveto-
ivančaui so si namreč, v pospešitev Smarniene pobožuosti, omislili zelo lep kip Lurdske Matere Božje. In ta kip se blagoslovi slovesno prihodnjo nedeljo. Slovesnost začue ob 9. uri. Pred vsem bode slavnosti primeren cerkveni govor, potem blagoslov kipa, nadalje sprevod ali procesija, pri kateri bodo nosila in spremljala podobo M. B. naša okoličanska dekleta, vsa v narodni noši. Ko dospe procesija v cerkev, se postavi kip na lepo okrašen altar M. B. in potem se začne pri tem altarju slovesna sv. maša. Ni treba pripovedovati še posebej, s kako nestrpnostjo čakamo mi Ivan-čani na ta slavnostni dan, ko tudi mi zunaj cerkve spoznamo javno in očitno, da Marija je naša Mati, naša kraljica, in da mi jo ljubimo kakor d®bri otroci. Za to je umevno samo ob sebi, da bo veliko veselja za nas, ako pride mnogo drugih častilcev Marijinih iz mesta in ostale okolice, ki združijo z nami svoje glasove, da se bo razlegala daleč tia okoli pesem Marijina.
Iz Sv. Križa na Vipavskem nam pišejo: Tukajšnje „Bralno društvo" je imelo v nedeljo svoj izredni občni zbor, kateri je volil podpredsednikom veleposestnika g. Fran. Batiča. — Ker ni imelo društvo doslej dvorane za veselice, sklenil je občni zbor pogodbo, po kateri se priredi, ako ne bode posebnih zadržkov, precej primerna dvorana, katero društvo vzame v najem. — Posebno važno je bilo predavanje učitelja g. Fr. Šinigoja o sokolstvu. Navzoči društveniki so pazljivo poslušali ter bili konečno vneti za idejo sokolsko ter izjavili, da večina pristopi k .Sokolu*, ako se osnuje. Ako se vname ta misel med našo mladino v širšem krogu, bode mogoče misliti na osnovo novega drušva, katero bi bilo le v čast naši mladini. Vendar je treba previdno ravnati, kajti snovanje sokolskoga društva provzroča precej stroškov in ako ni prave podlage, je nevarno, da društvo kmalu zaspi. To nas uči skušnja. Nekdaj je bil .Sokol* v Vipavi, a je zaspal. V Ajdovščini se je bilo tudi pred nekaj leti ustanovilo jednako društvo, a je zaspalo še predno je dobro oživelo. Upajmo, da bode zdaj drugače z našim „Sokolom*, ako se pokaže po-potreba, ustanoviti ga. Na mladenčih je sedaj, — oni naj se odločijo, ali hočejo biti vrli „SokoliH ali ne.
Ker .Bralno društvo* sed^j še nima svoje zastave, sprejel se je predlog, da naj se prične nabirati darove za primerno društveno trobojnico. Po zborovanji se je nabrala koj mala svota — kot prvi pričetek. Tako napreduje naše društvo korak za korakoir.
Iz okraja koperskega nam pišejo dne 15. a-
prila 1896: Ker rad zahajam v veselo družbo in v take kraje, kjer čqjem lepo petje in prijetno godbo, podal sem se dne 12. aprila t. 1. v prijetno vas Dekani, kjer se je istega dne vršila velika veselica tamošnje narodne čitalnice. Akoravno je deževalo in je prihiyalo slabo vreme, vendar nisem hotel zamuditi te veselice. Ni mi bilo žal: čul sem lepo petje in izvrstno godbo. Najbolj mi je ugajal čveterospev „Svračanje*, kojega so prav izvrstno peli gg. I. Valentič, Kuret, Mahnič in Piči ga. Tudi deklamovalka Antonija Obad je prav povoljno izvršila svojo nalogo. Kar se dostaje veteranske godbe, smem očitno reči, da me je iznenadila po svojem lepem sviranju. Vsa čast! Le škoda za društvo, ker nas je bilo malo tujcev, kajti nekateri so se zbali slabega vremena. Jaz pa, kakor tudi moji tovariši smo bili veseli, da nismo ostali doma, kajti prav dobro smo se imeli na tej veselici in smo se po končani igri in srečkanju prav izborno zabavali ob sviranju godbe. Ne želimo drugega, nego da bi vrli Dekanci skoro zopet priredili tako veselico I	X._
Spomenik Mozartu. Na Dunaju so te dni odkrili spomenik slavnemu glasbeniku Mozartu. Spomenik je bil izdelal te dni umrli kipar Tilgner. Pri odkritju spomenika je bil navzoč tudi cesar. Na ogovor predsednika odboru, je odgovoril cesar: „Prej, nego po vaši želji dovolim odkritje spomenika našemu Mozartu, potreba in dolžnost mi je, da javno izrazim hvalo in priznanje odboru in njegovemu predsedniku, ki so delo zasnovali in izveli. Zajedno pa se globoko užaljen spominjam geniialnega umetnika pravega patrijotiškega srca, kojemu ni bilo usojeno, da bi bil doživel ta dan časti in radosti. Naj se sname zagrinjalo znamenitega volila, ki ga je ostavil umetnik potomstvu*. Spomenik hvalijo, da je krasno umetniško delo.
Lepi odnošaji! Javili smo tudi iiii, da je bilo minolo nedeljo izgredov v Zagrebu povodom povrnitve nekega dijaka iz kaznilnice v Belovaru. Vsled te demoustracije so b:li izključeni iz vseh srednjih šol zagrebških vsi oni dijaki, ki so bili tem povodom ranjeni ali pa zaprti. Ali vprašati moramo s .Hrvatsko domovino*: koliko je bilo tam ljudij, ki so bili ranjeni ali udarjeni v splošni zmešnjavi, a ki niso niti mislili na oni vsprejem, ki so torej nedolžni ? To bi se moralo drugače preiskovati. A sedanji sistem na Hrvatskem ne povprašuje dosti po tem : jedna porušena mlada ek-zistencija več ali manj, kaj je njemu do tega!
Samomor. Te dni je ostavil svojo službo pri tukajšnjem podvzetju Zimolo iz ničevega vzroka 251etni sedlarski pomočnik Pavel Sterger. Od iste d6be ni bilo več sledu o njem. Predvčerajšnjem pa so našli mladeniča v Koperski okolici, umirajočega. Nesrečnež si je bil zavdal. Prenesli so ga sicer urno v bolnišnico v Koper, toda kmalu zatem je umrl. Pravijo, da Sterger ni bil pri pravi pameti.
Nezgoda na železnici. Iz Ale na Tirolskem brzojavljajo včeraj; Brzovlak prišedši iz Italije, skočil je v tukajšnji železniški postaji iz tira. Trije vozovi so se razbili. Dva služabnika italijanske poštne ambulance sta hudo ranjena.
Rodbinska Žalotgra. Te dni seje dogodila v FUnf-hausu na Dunaju grozna rodbinska žaloigra. Neki La-voslav Fuchs je ustrelil svojo soprogo in potem samega sebe. Soproga inu je bila bolna že #nad štiri leta in stanje so jej je slabšalo od dne do dne. Ni bilo več nade, da bi ozdravela. Sklenila sta skupno umreti. Živela sta skupno 31 let v najsrečnejem zakonu.
Ponesrečen general. Ruski general Stepanov, dodeljen osebnemu službovanju velikemu knezu Sergiju, vozil se jo predvčerajšnjem v Moskvi na sprehod. Konja sta se splašila pri tem nenadoma, general je padel raz voz in se hudo pobil na glavi. Rana je zeld nevarna.
Ogenj v vojaiki bolnišnici. Predvčerajšnjem na vstal je ogenj — ne zna se kakd — v stanovanju glavnega kuharja v tukajšnji vojaški bolnišnici, Ivana Honigsbergerja. Pogorelo je nekoliko pohištva, obleke in perila ter poškodovanje glasovir. Ogenj so udušili vojaki, ne da bi bili klicali gasilce. Škode je okolo 300 gld.
Znani milijonar baron Hirsch je umrl nagloma v noči med 20. in 21. t m. na posestvu veleposestnika Ehrenfelda na Ogerskeiu. Hirschu je bilo 65 let. Ime tega moža je tesuo spojeno s finančno zgodovino poslednjih desetletij Udeleževal se je raznih finančnih podjetji mednarodne važnosti, zlasti pa je gradil železnice na Vztoku. Hirsch je podedoval po očetu 5 milijonov goldiuarjev in žeua mu je donesla druzih 20 milijonov frankov. Pri svojih železniških poletjih pa je bil toli „srečen-, da mu je premoženje naraslo na 1500 milijonov frankov. Hirsch ima posestva na Francozkem, Bavarskem, v Avstriji, na Ogerskem, v Galiciji, Palestini, Ameriki in v Turčiji. Pri tolikem bogastvu ni Čudno, da je imel „znancev in prijateljev" tudi v jako visokih krogih. Ne treba praviti, da je bil Hirsch — Žid !
Papakosta uiel. Kakor smo omenili te dni raznesla se je iz Budimpešte vest, da je znani mednarodni tat Demitrij Papakosta baje ušel iz jetuiške bolnišnice v Budimpešti. Ta vest se potrjuje; še več: s Papakosto vred ušla sta se dva druga nevarna jetnika in sicer neki Ambrož Kazir, obsojen na 6 let ječe in Deziderij Scheiber, ki je bil še v preiskavi. Beguni so ulomili bržkone po 9. uri zvečer železno omrežje okna na stranišču, dospeli na dvorišče, preskočili nizki zid, in dospeli v hodnik, ki vodi do zadnjih malih vrat. Tam stoji sicer straža, toda ista ni ustavila begunov, ker je mislila, da so — policijski agentje. (!) Policija je odredila vse potrebno, da zasledi begune, toda doslej bilo je vse brezvspešuo. Beg je bil pripravljen že od dlje časa in soditi je, da je Papakosti pomagal kdo od zunaj. Policija v Budimpešti misli, da hočejo beguni dospeti na južni Balkan, izogibajoči se mestom, velikim cestam in železnicam ter skušati, da dosežejo Egipt. V Kairu namreč bilo je središče mednarodne tatinske zveze in gotovo si beguni tam .opomorejo* s skritim denarjem ali pa s pomočjo zaveznikov.
Loterijske fttevllke, izžrebane dne 18. t. m.:
Brno	43, 42, 37, 5, 4«.
Inomost	76, 9, 34, 86, 3.
Narodno-gospodarske stvari.
Gospodarske potrebe.
Večkrat že smo objavljali resolucije, ki so jih stavili naši poslanci na Dunaju z ozirom na potivbe našega prebivalstva v Istri.
Resolucije se imenujejo tisti sklepi, s kojimi poslanska zbornica, ali pa vsaj večina zbornice, opozarja vlado na ta ali oni nedostatek ali pa naravnost poživlja isto, naj odpomore jedni ali drugi potrebi naroda.
Te resolucije še niso zakon, kajti ne treba povsodi ravno zakona, da se narodu stori dobrega v gotovih slučajih, ampak iste so vladi v opomin, da treba izvesti to ali to, ali pa tudi kakor nalog, da naj poskrbi za gotove poboljške ali koristi, koje je izjavila potrebnimi skupina vseh državnih zastopnikov, ali pa vsaj večina njih.
Zato imajo resolucije svojo vrednost. In iz-polne se prej ali slej, zlasti če se narod sklicige nanje v posamičnih svojih prošnjah.
Danes objavljamo zopet nekatere take resolucije, tičoče se gospodarskih vprašanj Istre. Predložil je iste lanjskega leta posl. dr. Laginja, a letos jih je proračunski odbor z malimi premem-bami predložil poslanski zbornici v razpravo in odobrenje.
Objavljamo jih tu take, kakor si jih je prisvojil proračunski odber.
I.	„Poživlja se c. kr. vlada, da se pobriga, da bode deželni gospodarski svćt za Istro, v svojem občevanju se slovenskimi strankami in gospodarskimi zadrugami, rabil hrvatski in slovenski jezik in da se bode v teh dveh jezikih poučevalo na onih gospodarskih šolah, kojim država daje pomoč.*
Ali je pravična ta resolucija ? Je, kqti v Istri sti dve tretjini našega jezika, a samo jedna tretjina italijanskega Treba torej poštevati jezik veČine vsaj toliko, kolikor jezik manjšine. A tu ne gre samo za spoštovanje jezika, ampak zahtevamo to tudi radi prave koristi ljudstva. Kajti ljudstvo ima dan za dnevom druge muke in truda, nego učiti se, kako bi lepše pt italijanski prosilo, da idu deželni gospodarski svćt vrže mrvico od žuljev vsega naroda.
To je tako pravično, da se pouk o gospodarstvu deli v šolah v tistem jeziku, ki je materinski, kajti le v tem jeziku je možuo hitro si prisvajati nauk.
In tudi da ni tako, ostal bi za naše pravice še jeden razlog: zakaj naj bi bil hrvatski in slovenski človek pod nogo italijanskemu jeziku, in to na svoji rodni grudi zemlje ? Vsi narodi se poslužujejo svojega govora in ni vzroka, da mi jedini naj bi bili sužnji tujega, bodisi katerega koli jezika.
II.	„Poživlja se c. kr. vlada, da se pobriga: da deželni gospodarski svćt izkaže vsako leto natanko, kam je potrosil državne pripomoči".
Tudi to je prav, kajti rekli bi, da ni bilo vsako leto takih natanjčnjih obračunov; potem se pozabljajo nekoje stvari, na druge se ne misli, ker se ne vidi natanjčno, v koji kraj Istre je bilo kaj potrošenega v minolem letu, in ali je bilo potrošeno res v to, v kar je bilo predloženo in v isti namen, v kateri je dala vlada svojo pripomoč.
III.	.Da se v izdatni meri pomore narodu pri gradnji vaških in občinskih vodnjakov in lokev za napajanje živine v krajih, kjer ni vode".
Tudi to je prav. Žalostuo je in sramotno, kako po nekaterih krajih Istre narod še danes pije iz mlak in kaluž, ali pa morda nima niti teh. Nikogar ni, ki bi ga poučil; če pa je poučen, in bi rad storil, kolikor more, pa ne more zmagati vseh stroškov.
Čistoče telesa iu zdravja ne more biti ne na ljudeh, ne na živini, kjer ni zadostno zdrave pitne vode. Tudi tu je torej opozorjena vlada, da v izdatni meri priskoči na pomoč narodu.
Toda ob tej priliki treba, da rečemo jedno, ki se bode zdela ostra marsikomu, ali je resnična in potrebna.
Vlada ne stori nikdar sama od sebe narodu vsega. Vlade so tu, da vodijo in pomagajo, a ne v to, da bi vsako nedeljo vsakomur utikale kokoš v lonec. Gorje ljudstvu, ki čaka na to. Godilo bi se mu kakor Italijanu, kije klel, da je „governo" pes, ker m bilo dežja žo toliko časa, mesto da bi bil molil k Bogu za dež in da bi bil obkopal prirodo, kajti obkopavanje koristi, kakor da je padla resa.
Reči smo torej hoteli, da mora narod začeti sam brigati se za svoje potrebe ter storiti sam vse, kolikor more. Takemu narodu mora vlada priti v pomoč; ako ne, potem mora vedeti, kaj jo čaka. Vzemimo primero: Vas nima niti poštenega kah, karno-li komodnega vodnjaka, kakoršnih imajo napredne vasi n. pr. na Kastavščini.
V takem selu brez vode, vi, ki umete Čitati, poučujte narod o tem, o čemer govorimo tu, ter prizadevajte si dan za dnem, da se ljudje osrče in postavijo na noge, ter da store, kar morejo : da izkopljejo jamo, napeljejo da nje kamenja, kupijo malo po malo apna, zložijo desetak za dobrega mojstra in računarja, ki jim napravi načrt in troškovnik, koliko velja to, kar je pripravil narod, in koliko bi trebalo še za zidove, ciment, železo itd. S tem načrtom in računom napraviti je prošnjo na oblast, pa ni mogoče, da bi ista ostala gluha, ampak gotovo je, da bi pomogla.
Vemo tudi, da v jednem letu ni mogeče storiti vsega tega, ali v treh letih dalo bi se.
Pri takih poslih ni smeti gledati na to, da drugi store prav za la9 toliko kolikor ti; ampak ti stori vse, kolikor moreš; potem pa bode dober vzgled sam silil tudi druge, da bodo delali tudi oni.
Vemo tudi to, da se v vsem selu najde kdo, ki bode zabavljal in ne bode hotel pomoči k dobremu, ali na take ni smeti gledati. Ti stori svojo dolžnost in misli, da tvoj trud bode na korist tudi tvojim otrokom in otrokom onega, ki zabavlja, mesto da bi skrbel, ki torej ni pravi oče svojim otrokom. Tako treba, da se za vsako dobro stvar zjedinijo dobri ljudje, pa bodo sreče in napredka.
IV.	„Da se izsuse če pij sko jezero, tupljaški gozd in cerovi j anska dolina v okraju pazinskem in da se izsuši močvirje med Omisljem in Dobrinjem na otoku Krku, kakor tudi tam ležeče „jezer o", a v kolikorsota dela že pričela, naj sedokončajo brižno*.
Kdor pozna te kraje, razumel bode hitro veliko korist, ki bi došla od osušenja, ker bi bilo tudi zdravje bolje in bilo bi več zemlje, ki bi bila rodovitneja, a letine bi bile gotoveje pred poplavami in naglimi povodnimi.
V.	„Da se čim preje vzamejo v obzir stvarni predlogi, kako bi motovunsko gozdovje porabili zagojenje govedi.
O tem je pisala „Naša Sloga* že lanskega leta in nje razlogi so podkrepljeni po nasvetu človeka, ki popolnoma razume gospodarska vprašanja, a to je posl. Povše, ki je napisal knjigo o raznih govejih pasminah v Istri in o načinu, kako bi bilo popraviti iste.
Tudi on je te misli, da bi se posekal les v dolini v motovunskem gozdu, zemlja naj bi se iztrebila in premenila v senožeti. Tu bi mogla lepo vspevati jedna najlepših pasmin, kar jih je v Evropi, namreč bujska.
Tu treba torej: polagoma zasajati gole br-dine od gornjega toka vode Mirne proti morju, da ne bodo škodovali hudourniki in poplave, in tako polagoma sekati drevje v gozdu; prodajati zemljišče kmetom v okolici na nreudarjen način plačevauia, da je bodo trebili in obdelovali. To je pravična zahteva, kojo hočemo ponoviti stokrat, dokler jej ne bode ustreženo. Potem bi imela Istra hrane za ljudi in krme za živino.
Vse te resolucije je vsprejela poslanska zbornica na Dunaju povodom razprave o proračunu ministarstva za poljedelstvo za leto 1896.
Dal Bog, da bi bile iste v dobro vspodbujo narodu in vladi.
Mestna hranilnica ljubljanska izdala je svoj računski zaključek za svojo VI. upravno dobo od 1. januvarja do 31. decembra 1895. — V tej dAbi imela je ta hranilnica 9,181.957 gld. 32 nč. denarnega prometa (za 1,060.794 gld. 93 nvč. več nego lani), število ulagateljev pomnožilo se je za 2688 novih uložnikov (prej jih je bilo 8477). Ta okolnost svedoči, da se občinstvo čim dalje bolj zanima za ta denarni zavod, — Koncem 1. 1895. bilo je 9544 uložnih knjižic, vrednih 4,030.843 gl. 82 nč. (% obrestmi vred); torej pride povprečno na vsako ulogo 422 gld. 34 nvč. — Ukupnega dobička bilo je leta 1895. 17.000 gld. 55. nvč.
Dobiček upravnega imetja razdeli se tako, da se kurzni dobiček efektov (1738 gld. 25 nč.) doda posebni rezervni zakladi, katera vsled tega narase na 13.759 gld. 45 nč., ostali znesek 13.521 gld. 26. pa se priklopi splošni rezervni zakladi, koja vsled tega narase na 37.956 gld. 97 nč., to je 0 94^ vseh ulog.
Najnovejše vesti.
Peterburg 22. Car je podelil ministerskemu predsedniku bolgarskemu Stoilovu red belega orla prve vrste, odlikoval je tudi vojnega ministra in vse druge osebe v spremstvu kneza Ferdinanda.
Sredec 22. Glasom poročil iz Peterburga je car osebno povabil kneza Ferdinanda k slavnostim kronanja. Knez Ferdinand je podelil ruskemu ministru za vnanje stvari, Lobanovu, Aleksandrov red v briljantih.
Včeraj se je pričela pred apelacijskim sodiščem razprava proti bivšemu policijskemu prefektu Šamanjovuin drugim obtožencem radi neopravičenega arestovanja.
Pariz 22. Ministerstvo Bourgeois ostane pri svojem sklepu, da odstopi, tudi če mu zbornica izreče zaupanje. Kajti to ne bi ni malo zboljšalo položenja.
Buluwayo 22. Položenje je jako resno. Mata-beli se bližajo, močni 100.000 mož, mestu do 3 milj daljave.
Tvgov«»ftHo bvcojAvhe in veatl.
Bndlmpsttn. Pšenica 7.« jesen 6.86 -B 87 t's^uio« sa spomlad 1896 6 63 -.— <1« 6.65. Oven za spomlad 6.37—6.39 R* za spomlad 6.37 6.39 Koruza aa juli-avgust 4.05—4.06
mftj-juni 1696 8.84 — 3.86
Plenich nota od 78 kil. f. 8-80-695 od 79 kil. f. 6.90-7.-., od hO kil. f. 6.96- 7.05 od 81.kil. t. 7-00
—7-10, od 82 kil. t'or. —.--.—.— lefmon 5'80--.—
proso 5-30—5 60.
Pšenica: Trg bolje, prodaja 30000 mot. »t. 5 nvč. dražje. Vreme: lepo.
Prtga. Neraltuirani sladkor for. 16.21, oktober-deoember 14.86.
Praga. Centrifuga! novi, poatnvljne t Trst s
carino vred odpošiljate* precej f, 34*--84.60 Conoasee
86.--36-95 četvorni 87-95—37.50. V glavah (sodih> 38-75
Havre. Kara Snuto« good averag« za april 80*50, /.« avgust 79.50.
Hamburg. Sntuo* good avorape r.» maj 66.75 /a september 63.60 aa december 59.60.
TRST. Od 1. maja naprej bodo sdatno znižane cene od petroleja.
Duns^Jaka bona 88
Državni dolg v
•priln in«6.
papirju . , „ „ v srebru . . Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah Kreditne akcije , , , ,
London lOLst........120.15
Napoleoni......... 9.55
20 mark	.....11.70
100 itftli	. 4410
včeraj 101.10 101 20 122.40 101.80 869.25
dano* 101.10 101 15 122.10 101.25 b58 50 IVO 15 9.64*/, 11.76 44.10
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) Državna ialainloa. (Postaja pri sv. Andreju) Od dni 8. januvarja 1896. ODHOD:
6.30 predp. v Herpese, Ljubljana, Dunaj, Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Puli. 4 40 , v Herpelje, DIvačo in Pulj. 7.30 „ v Herpelje (in iz Herpelj) v Pulj, Divačo, Beljak, Dunaj. Lokalna vlaka ob praznikih: 2.20 popo!. v Divučo
DOHOD .-9.50 predp. iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpejj, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka, Ljubljane.
Lokalna vlaka ob praznikih: 9.35 poool, iz Divače. b) Južna ftei« ■salo* (Postaja južne železnice.) Od dni 1. decembra 1895. ODHOD:
7.50 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s 1'ešto in Zagrebom. 12.10 popol. omnibus v Korinin.
omnibus v Nabrežino, Videm, Rim.
4.40 6.20
8.-
poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
br..........- - - "
rzovlak na Dunaj, zveza b Pešto, Reko — Gorice in Kurmiuom.
mešani vlak do Miirzzuschlnga. mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešnni vlak iz Milana, Vidma, Nabrežino. brzovlak iz Kormina, brzovlak z Dunaja, poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. brzovlak iz Rima, Benetk, omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine.
8.10 8.45
8.40 9.25 10.20 10.85 11.19
5 .40 popol. poštni vlak z Dunnja.
7.36 8.51
m

omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine;— z Dunaja zveza z Reko.
Nič več kašlja!
B a h h m b k i petoralski prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva se v odlikovani lekarni
RAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo neutegoma.
H*
Lastnik politično društvo „Edinosti«. Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.