Ljubljana, sreda, 26. septembra 1956 leto XXII. Stev. 227 OLAvm cn odgovorni UREDNIK tVAN Šinkovec <7RE!A UREDNIŠKI ODBOR Lut tzbaja vsak dan razen Petka — Cena 10 dinarjev I 1956 jflm A j* JbuelSka, PROLETARCI VSEH DE2EL, 21DRU2ITE SEI •LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA A OKTOBRA 1934 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO >B IZHAJALA KOT 1«-DNEVN1K CN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1991 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1999 ZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. 'ANGLO-FRANCOSKA in egiptovska pritožba pred varnostnim SVETOM OZN Pred dolgotrajnimi napori OZN za poravnavo spora zaradi Sueškega prekopa (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) mordWvJ°rk’ 25‘ sept' T]tri bo j . v arnostni svet odločati o zahtevah v zvezi z debato dveh htevn S^em vPrašanju. Eno .... lika n-? va«*eljo predložili Ve-Pa »in1,1-®?.1-*8 'n Francija, drugo SL fn0C1 ?eipt- Po načinu, kako žeta f? lrani, obe zahtevi ka- še Vinj® jSnovn' smeri, katerih telii pred OZN pradlaga- 8vet° mir 6 na'°ga Je .Predstavniki in varnost na dfžav'isla-nilc.1 obf>h zahodnih riŠkimS°-VCerai pojasnjevali ame_ raz]0„ "J . drugim zaveznikom ike»a ■ ■ so napotili angle-Edpna H^n^^rskega predsednika vloži+i’ nenadoma sklenil ske O,pr!tožbo zaradi »enostrnn-rveniv° Fgipta«, katere ton Kaira Z- Sam po seb' kot obsodba spora S-r ?.red Robato o bistvu P°svetuIUdl d?leSa* Egipta se ki 0 fvojem protiprotestu. svetn izročil Varnostnemu držap *?®radi akeije nekaterih Pranr-’;7 Velike Britanije in Pomeni^’ Pr0t' Egiptu, češ da rodni ? nevarnost za medna-kršito-amir m varnost ter hudo ‘ . ustanovne listine OZN«. *i nriJ*n-l. ^kšnih nasprotujočih kržčas-se, bo, Varnostni svet talni y eni procedu- re nSl?!05,'1. ene 7a* S;R,red dr#n. Sodeč po dobo snnr Podobnih primerih se čil s kn ” dneynem redu zaklju-obr* k^P.r-0m.,som- *ako da bodo Okoliščina, da Velika Britanija v pismu, ki ga je poslala predsedniku Varnostnega sveta, ne govori o sporu, marveč o položaju, nastalem v zvezi s sueškim vprašanjem, je videti na prvi pogled nepomembna. Čeprav pa bi pritožba v zadevi spora s Kairom utegnila olajšati breme argumentacije njegovih predstavnikov, so uporabili milejši izraz »situacija« v zvezi s Suezom, ker po pravilih Varnostnega sveta države, neposredno zapletene v spor, avtomatično izgube pravico do glasovanja o njem. Egipt, ki ni član Varnostnega sveta in ki ne more odločati o njegovih resolucijah in priporočilih, se je znašel tako v slabšem položaju nasproti svojim nasprotnikom. Njegova pravica v Varnostnem svetu je omejena na posvetovalno vlogo na pojasnjevanje gledišč in predlaganje izhodov, toda s tem, da imajo končno besedo druge države. Tu napovedujejo, da bo začetek debate zelo daleč od možnega sporazuma. Hkrati pričakujejo, da bodo ZDA, katerih politika je čedalje bolj usmerjena na pomirljivo pot, na to, da bi se ognili nadaljnji zaostritvi, vplivale na London in Pariz v tem smislu več tednov, ki bodo sledili prihodnjim tednom. Opazovalci ne dvomijo o težavnosti te odločitve zlasti glede na stališče Velike Britanije, ki je včeraj iz ust Selwyna Llovda zagrozila, da bi utegnila kot eno izmed sankcij proti Egiptu začeti dela za preusmeritev nilskih voda, tekočih skozi Britansko Ugando. V nekaterih krogih, vštevši ameriške, razlagajo to napoved za nov znak, da London dejansko pripravlja odklonitev tudi spremenjenega Dul-lesovega načrta o ustanovitvi združenja uporabnikov Sueškega prekopa. Sodeč po informacijah, ki prihajajo v New York, smatra angleška vlada ta načrt za izraz »zavlačevalne taktike«, ki jo uporabljajo ZDA in katere bi se London in Pariz rada otresla. Na drugi strani diplomati menijo, da sta obe zahodni državi z lastnim sklepom o predložitvi sueškega vprašanja OZN delovali prav v nasprotni smeri. Ko se bo začela mednarodna razprava v svetovnem forumu, pravijo diplomati, se bo težko vrniti k enostranskim metodam in potezam. Po splošnem prepričanju je zdaj edina preostala pot v prizadevanju, da bi dosegli za vse zainteresirane dosegljiv sporazum. Jutrišnje uvodno »preizku-šanje utripov« bo zato pomenilo začetek bržčas dolgotrajnih in napornih razprav za mirno kompromisno ureditev sueškega vprašanja. Vsaka druga akcija bi pomenila nevarnost spopada in ogrožanja splošnega miru. ki jo bo OZN preprečila. J. Levi PRIPRAVE ZA RAZPRAVO o Suezu v Varnostnem svetu OZN Anthony Eden in Selwyn Lloyd danes v Parizu JS °be pr!to*bi. angle-. skur-• ,n efirintovskn. nod in egiptovsko, pod ble^®'n!p imenom »sueški pro- V Foreign Officeu medtem tudi zaključujejo priprave na razpravo o sueškem vprašanju, ki bo prihodnji teden v Varnostnem svetu OZN. O tem se bosta _________; ^______ Eden in zunanji minister Selwyn interesirani na tem vprašanju, so I Lloyd jutri v Parizu razgovarjala obravnavali bližnji obisk pred- tudi s predsednikom in zunanjim sednika vlade Edena ter zuna-! ministrom francoske vlade. Bri London, 25. sept. (AFP). Danes bil na Dovvning Streetu ožji sestanek britanske vlade, ki je razpravljala o sueškem problemu. Na sestanku, ki so mu prisostvo- ,_____ vali vsi ministri, neposredno za I® izhod je sicer videti bistv,, prost, toda sPoraz’,m 0, tien, ,vPfašanja in pot k traj- 1—....................... - , „ , izjiodn iz sedanje zagate njega ministra Selwyna Lloyda1 tanska državnika bosta odpoto-7dai še nista na vidiku. ' v Franciji. vala v .Pariz z letalom jutri po- poldne, vrnila pa se bosta v četrtek zvečer. Na anglo-francoskih razgovorih v Parizu bodo določili skupne smernice za razpravo o sueškem sporu v Varnostnem svetu. Prav tako bo predmet pariških razgovorov egiptovski poziv Varnostnemu svetu, naj obsodi zbiranje britanskih in francoskih čet na Bližnjem vzhodu kot ukrepe, ki ogrožajo mir. Predstavnik For-eign Officea je danes novinarjem v zvezi s to egiptovsko pritožbo izjavil: »Ne bomo privolili, da se kakršna koli poteza z naše strani Egiptovski protest Varnostnem sveto OZN zaradi agresivnih ukrepov Velike Britanije in Francije SgipfovsL25-, sapte.m- (Tanjug), ftaj vlada je zahtevala, žaj, kj svet prouči polo- ,državA 80 ustvarile zahodne Ki oern~a ®bznjem vzhodu in Varnost 7v tp'r 'n mednarodno Poslal.' Pismu, ki ga je snoči da DomV .^ew ^ork, poudarja, držav ,en,Jo akcije nekaterih bfitani • 8 Francije in Velike *esno le's- nevarnost za mir in 02N Krsitev ustanovne listine T* !ali Pob?;r*ak ,Egipta so Prifako-bga, ko! I 7e prei sPnČ0 *ega , zahodne države od pr- 7 sklat/16 spora niso ukrepale 5arek„-U 7 obveznostmi, ki jih Razen us*.anovna listina OZN. ”a SreHA,I0?,^anjem z orožjem sProti t°ZjInUu 'n incidenti na-Se Hr- n'ji so načele zahod-blokaHr.aVe *ud' z gospodarsko !bani n«0*7?78.*' Efšipt- Na drugi ^btnovT * sodijo, da lahko *družen *a^° imenovanega zao,j*a. uporabnikov prekopa sveta. 7 j ?apet°st v tem delu ?aUan;» n*9 izjavo ameriškega ministra Dullesa ozna- naklep, da bi na-ali en 'adno voj -»n .ujno in pove- s tem j° ski pri*isk na Egipt skozi c ne bi pošiljali ladij v Zda- k' Prekop. Neiv v* Pričakujejo, da bo v Pani! r.k kmalu odpotoval zu-žaMonaT'?-,s*er Favzi in da bo 0 8hešk k V g^avn' debati Po zadnjih dogodkih se je začelo tudi intenzivnejše diplomatsko delo v Kairu. Minister Favzi se je sestal s sovjetskim veleposlanikom Kiseljevom, medtem ko je sekretar v zunanjem ministrstvu Husein Aziz govoril s pakistanskimi in danskimi diplomati. Jugoslovanski veleposlanik Djerdja, ki je te dni potoval po prekopu in se danes vrnil v Kairo, je bil danes pri načelniku političnega kabineta predsednika Naserja Sabriju. Nehru v Riadu Riad, 25. sept. (Reuter). — Predsednik indijske vlade Nehru je prispel snoči v Saudsko Arabijo na obisk, ki bo trajal tri dni. L°rd Radcliffe v. b®ntJon, £kovni je z lpi ,vPrsšanja lord Radcliffe kjer hn m °dpotoval na Ciper, ®®nja v proučeval nekatera vpra-vo. s ciprsko samoupra- «lk Po‘dne je DrisDel v Niko- ak na Cipru 25. sept. (AFP) Znani in izvedenec za 8*jo. %mm Danes se je dvakrat sestal s kraljem Seudom. Kakor poročajo krogi, ki so blizu dvora, so kralj Seud, premier Nehru in sirijski predsednik Kuatli izmenljali gledišča o sedanjem razvoju položaja na Srednjem vzhodu. Neuradno je bilo javljeno, da bo Nehru podaljšal svoj obisk, razglasi za grožnjo za mir.« Britanski predstavnik je dal s tem jasno vedeti, da bo njegova vlada nasprotovala, da bi egiptovsko pritožbo postavili na dnevni red bližnjega zasedanja Varnostnega sveta. V okviru priprav za razpravo v Varnostnem svetu se britanska vlada nadalje posvetuje tudi s 17 državami, katerih veleposlaniki so bili povabljeni na Konferenco, ki bo v začetku oktobra v Londonu. Pakistan, Etiopija, Iran, Švedska in Danska še niso sporočile, ali bodo pristopile k združenju uporabnikov Sueškega prekopa. Britansko zunanje ministrstvo pripominja, da pravzaprav nobena izmed 17 dežel ni odgovorila na povabilo, naj bi se udeležile konference veleposlanikov, ki naj bi formalno ustanovila to združenje. Predstavnik zunanjega ministrstva je izrazil upanje, da se bodo povabilu odzvale vse povabljene dežele. Na obisku v Bonnu Včeraj je prispela delegacija naše Zvezne ljudske skupščine v Zahodno Nemčijo — Danes pri predsed-, niku Heussu in v Zveznem zboru (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Bonn, 25. sept. Danes dopoldne du delegacije Zvezne ljudska je prispela v Bonn delegacija skupščine. »Frankfurter Rund- Zvezne ljudske skupščine z Mošo schau« pa je objavila o prihodu ju- Pijadom na čelu. Na letališču v goslovanskih parlamentarcev tudi Kolnu sta eoste snreiela in do- komentar, v katerem s simpatija-Kolnu sta goste spre ela m po obisku ^ zdravila podpredsednik Zveznega zir/tiste kroge> ^ bi radi ovirall zbora prof. Karl Schmid in od- ure n* Primorskem ker je v programu, da si bo ogle- stične stranke, ki so na krmilu, ttal18'indnevne temperature j dai petrolejska polja v Dharanu so v sueški krizi prostovoljnopre-* C. a Primorskem do 29 j ln Džedi ter nekatere druge kraje, i vzeli poslanstvo glavnih zagovor- Moskva, 25. sept. (TASS). »Pravda« davi objavlja uvodnik o sadovih druge londonske konference o Sueškem prekopu. V njem poudarja, da je v sedanjih razmerah jasneje kakor kdajkoli prej, da je za pravilno poravnavo sueškega spora samo ena pot — namreč pot miroljubnih pogajanj. Ko omenja sklep zahodnih držav, da bodo sueško vprašanje predložile Varnostnemu svetu OZN, »Pravda« poudarja, da nevarnost za mir na Srednjem vzhodu ne prihaja od Egipta, »marveč od tistih, ki si prizade- vajo onemogočiti Egiptu, da bi uveljavil svojo zakonito pravico do Sueškega prekopa in do njegovega upravljanj?«. V uvodniku »Pravde« je tudi rečeno, da je izid londonske konference pokazal, da je politika zastraševanja, groženj in nasilja nasproti Egiptu docela nereali- stična. Takšen izid je bilo tudi pričakovati. »Londonska konferenca svojim organizatorjem ni prinesla in tudi ni mogla prinesti sadov, ki so se jih nadejali. Načrt o ustanovitvi združenja, ki je v svojem bistvu .agresiven', je naletel na odločen odpor javnosti v vseh deželah in povzročil veliko obotavljanje med vladajočimi krogi v nekaterih zahodnih državah.« »Voditelji francoske Sociali- nikov kolonialistov. Zdaj je slehernemu jasno, da so šli ti ljudje s svojim stališčem bolj na desno kakor sam Dulles in da so prešli v opozicijo proti socialistom iz drugih dežel, Velike Britanije, Belgije in Zahodne Nemčije, in seveda tudi proti socialistom azijskih dežel, ki zagovarjajo suverene pravice Egipta in protestirajo proti kršitvam njegove suverenosti.« Potem razpravlja »Pravda« o ameriškem stališču in pravi, da so ZDA slej ko prej naklonjene ustanovitvi združenja uporabnikov Sueškega prekopa »kot orodja za pritisk na Egipt«. »Vladi Velike Britanije in Francije podpirata ta načrt v prizadevanju, da bi rešili svoj ugled, čeprav London in Pariz že razumeta, da Dullesov načrt ne prinaša dejanskih koristi ne Franciji ne Veliki Britaniji«. Na koncu citira list besede Adenauerjev predlog za evropsko federacijo Bruselj, 25. sept. (Reuter) Za-hodnonemški kancler Adenauer je predlagal danes na konferenci združenja katolikov ustanovitev evropske federacije kot nove oblike evropske integracije. Ob tej priložnosti je kancler izjavil, da bi morala v federaciji sodelovati tudi Velika Britanija, ker je »britansko stališče velike važnosti za bodočnost Evrope«. indijskega ministrskega predsednika Nehruja, »da mora svet razumeti, da ima Egipt suverene Odhod naših poslancev iz Beograda Beograd, 25. sept. (Tanjug) — Davi je s posebnim letalom JAT odpotovala v Zahodno Nemčijo jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade. Na potovanje se je odpravilo 12 zveznih ljudskih poslancev, med njimi tudi predsednik Izvršnega sveta LRS Bori« Kraigher in Maks Snuderl. Indijski obisk pri predsedniku Titu Brioni, 25. sept. (Tanjug). Predsednik republike je danes popoldne na Brionih sprejel namestnika indijskega zunanjega ministra g. Anila Cando. Na sprejemu so bili tudi predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, podpredsednik Izvršnega sveta Hrvatske Ivan Krajačič ter indijski veleposlanik v Beogradu Radžašvar Dajal. Med sprejemom so predsedniku Titu predstavili tudi člane indijske umetniške skupine, ki je nocoj v Puli priredila revijo indijskih plesov in pesmi, katero pravice do Sueškega prekopa« in I *la s' ogledala tudi prvi sekretar da je moč sueško vprašanje ure- ! KP SZ Nikita Hruščev in pred-diti na miroljuben način. I sednik Tito. Sindikalna enotnost delavstva v novi tuniški državi Pariz, 25. sept. (Tanjug). — S ponovno izvolitvijo Ahmed Ben Salaha za glavnega tajnika in štirih ministrov Burgibove vlade v novo predsedstvo je bil v Tunisu zaključen prvi kongres Generalne unije dela Tunizije, ki so ga sklicali po razglasitvi neodvisnosti dežele. Razen delavcev iz vrst Burgibove politične stranke Neodestura povezuje Generalna unija dela vse tuniške sindikalno organizirane delavce in je najpomembnejša organizacija mlade države. Prav zato so si frakcijske skupine prizadevale, da bi jo spremenile v torišče boja proti Burgibovi politiki »postopne osamosvojitve Tunizije«. Tik pred kongresom Unije so se tej sindikalni centrali pridružili tudi člani tuniške komunistične Konfederacije dela. ki se je sama razšla. Uniji so se hkrati Jusefa, ki je zahteval odstavitev Burgibe in nadaljevanje »svete vojne proti Franciji« do popolne osvoboditve vse Severne Afrike. V politični resoluciji, sprejeti na tem kongresu sindikalne enotnosti, obljubljajo tuniški sindikati vso podporo vladi Habiba Burgibe za nadaljnje napore, da s pogajanji s Francijo doseže za Tunizijo popolno neodvisnost, in izražajo čvrsto bratsko solidarnost s težnjami alžirskega ljudstva, da doseže svojo neodvisnost. Po mnenju tuniških sindikatov je OZN najbolj pristojna za ureditev alžirskega vprašanja. V ostalih resolucijah se je kongres izrekel za zakoniti življenjski minimum, za kolektivne delovne pogodbe z delodajalci, za politiko pocenjevanja življenjskih stroškov, za izenačenje žensk in pridružili tudi člani sindikalnih moških pri delu in za prepoved skupin pristašev pobeglega in od- zaposlitve otrok. Hkrati se je stavljenega bivšega generalnega kongres izrekel za obvezno šola-sekretarja Neodestura Salaha Ben nje mladine. POJASNILO JANKA SMOLETA GENERALNEGA SEKRETARJA GLAVNE CENTRALE NARODNE BANKE ZA KRATKOROČNO KREDITIRANJE Kako odobravamo in obnavljamo POTROŠNIŠKI KREDIT Letos julija so bile uveljavljene pomembne spremembe ▼ načinu dodeljevanja potroiniških kreditov. Novi predpisi so prinesli potrošnikom več olajšav, znatno pa se je povečalo število Izdelkov, ki jih lahko kupujejo na kredit. Ker vsi predpisi niso bili uveljavljeni hkrati in ker so bili v glavnem objavljeni kot notranje okrožnice Narodne banke, potrošniki niso dovolj obveščeni o možnostih, ki jim jih nudi novi sistem te vrste kreditiranja. Razen tega je bilo ugotovljeno, da nekatere podružnice NB niso zmerom ravnale po veljavnih predpisih, ko je šlo za vprašanje potrošniških kreditov. Zato smo se obrnili na generalnega direktorja glavne centrale Narodne banke za kratkoročno kreditiranje tov. Janka Smoleta, ki nam je dal naslednje pojasnilo: KREDITE JE TREBA ODOBRAVATI VSAK DAN Potrošniški krediti se odobravajo stalno v vseh podružnicah Narodne banke. V nekaterih mestih so podružnice na svojo roko začasno ustavile kredite iz čisto Sovjetski književniki na obisku v BiH Skupina sovjetskih pisateljev na čelu z Leonidom Leonovim je prispela v Sarajevo in se včeraj sestala s člani Zveze književnikov Bosne in Hercegovine ter se z njimi eno uro prisrčno razgo-varjala. Dopoldne so si sovjetski književniki ogledali zgodovinske in kulturne znamenitosti mesta. Sovjetski pisatelji so sinoči odpotovali v Beograd. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 103. kola 25. septembra 1956 v Travniku Srečke, U ie končujejo ■ (podaj označenimi Številkami to zadel« dobitek • dinarjev 443440 100.000 1 200 21 600 71 800 4141 10.200 S3521 20.600 93641 20.200 55791 20.200 63331 30.200 27391 50.200 292051 100.200 529351 100.200 127291 100.200 502961 1,000.200 12 400 372 3.000 472 5.000 3822 10.000 07012 20.400 08702 20.000 74572 20.000 75392 30.000 49542 30.000 B8562 60.000 23 400 42513 20.000 15323 20.400 97873 30.000 109293 300.000 257393 500.000 211723 700.400 14 400 8944 10.000 73194 20.000 55364 20.000 74394 20.000 598124 100.000 014484 100.000 393264 200.000 65 400 6185 10.000 98115 20.000 14205 20.000 44515 20.000 47495 20.000 16365 20.400 30335 30.000 53805 30.000 82095 30.000 67555 50.000 6 200 81036 20.200 89456 20.200 73816 30.200 584846 100.200 569486 100.200 096296 100.200 47 600 74657 20.000 81217 50.000 88 2.000 528 3.000 0068 10.000 37428 20.000 41248 50.000 202278 100.000 49 1.000 48009 30.000 • 84319 30.000 529519 100.000 477719 100.000 tehničnih razlogov (zaradi pomanjkanja obrazcev ali zato, ker so bili uslužbenci na letnem dopustu in podobno), to pa je seveda nepravilno. Nepravilno je tudi, da izplačujejo potrošniške kredite samo ob določenem dnevu v mesecu. Tudi to namreč prakticirajo nekatere podružnice. KREDIT SE LAHKO OBNOVI Na j večja nejasnost, je poudaril tov. Smole, je bila v vprašanju obnove potrošniškega kredita. Z novimi predpisi je namreč predvideno, da je moč potrošniške kredite obnoviti, še preden so stsri v celoti odplačani. To pomeni, da lahko dobi potrošnik nov kredit z istim ali krajšim odplačilnim rokom, če je že vrnil polovico starega, če pa je odplačal tri četrtine, lahko dobi vse vrste potrošniškega kredita ne glede na odplačilni rok in vrsto blaga. Tu seveda ne pridejo v poštev samo potrošniški krediti, ki jih daje Narodna banka, marveč tudi krediti, ki jih dobijo potrošniki od trgovinskega omrežja. Tudi potrošnik, ki je dobil kredit od trgovinskega omrežja, je- lahko deležen te ugodnosti v mejah svoje kreditne sposobnosti. Samo v primeru, če -potrošnik prejšnjega kredita ni v redu odplačeval, mu lahko podružnica NB odkloni obnovo potrošniškega kredita. VSA NAVODILA O POTROŠNIŠKIH KRITIKIH BODO OBJAVLJENA V DNEVNEM TISKU Nepravilno so ravnale tudi tiste podružnice NB, ki so pri obnovi potrošniškega kredita zahtevale od potrošnikov, naj kupujejo isto vrsto blaga kakor a Izvoz iz Slovenije Izvoz iz Slovenije letos »talno raste. V primerjavi z lanskim letom je vrednost izvoženega blaga v prvih osmih mesecih tega leta narasla za 1.750,000.000 dinarjev, skupna vrednost izvoza r prvih osmih mesecih znaša 9.618,000.000 dinarjev, povprečna mesečna vrednost izvoza pa znaša okrop milijardo in 200 milijonov dinarjev. dr starim kreditom. V tem oziru ni nobenih omejitev. Ce potrošnik obnovi kredit, lahko kupi, kar želi, ne pa samo tisto, kar je kupoval prej. če je s prvim kreditom kupoval pohištvo, ni nikjer rečeno, da bi ga moral tudi z dragim, marveč lahko kupi hladilnik, tekstilno blago ali karkcli, seveda če mu splošni pogoji o kreditiranju to dopuščajo. Na koncu je tov. Smole poudaril, da so bili storjeni ukrepi, da bi te nepravilnosti in nejasnosti v dodeljevanju potrošniških kreditov odstranili in da bi v prihodnje vsa navodila, ki jih dobivajo podružnice NB v zvezi s potrošniškimi krediti, objavljali v < nevnem tisku. J. Dr. Franc Leskošek in Vlada Zečevič na suboiiški kmetijski razstavi Včeraj popoldne sta obiskala kmetijsko razstavo subotiškega okraja tovariša Franc Leskošek, član Zveznega izvršnega sveta, in Vlada Zečevic, predsednik Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine. Seminar o organizaciji trgovske mreže Konec septembra bodo prišli v našo državo strokovnjaki Evropske organizacije za produktivnost dela (EPA), ki bodo imeli tri seminarje o organizaciji grosistične in detajlistične trgovske mreže. V petek bo zasedal zunanjepolitični odbor Ljudske skupščine Predsednik zunanjepolitičnega odbora Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine Veljko Vlahovič je sklical sejo odbora za petek, 28. septembra ob devetih dopoldne. Zmanjšanje storilnosti v trgovini Iz razprave upravnega odbora Trgovinske zbornice za okraj Ljubljana o rezultatih poslovanja trgovine v letošnjem prvem polletju Ljubljana, 25. sept. Danes je bila v Ljubljani seja upravnega odbora Trgovinske zbornice za ljubljanski okraj. Najdlje se je odbor zadržal pri obravnavanju analize poslovanja trgovine v letošnjem prvem polletju. Med predmeti, ki jih največ izvažamo, so les, lesni izdelki in izdelki barvne metalurgije, ki znašajo skoraj polovico skupne vrednosti izvoza. Pomemben pojav v izvozu Slovenite je, da izvažamo vedno več končnih industrijskih proizvodov. V letoš- radi uvedbe tega davka z retro-njem letu se je povečal tudi iz- aktivno veljavnostjo celo izgubo, voz kmetijskih pridelkov, pred- od tega »Na-ma« v višini 7 mi- Podatki o poslovanju trgovine kažejo, da je v letošnjem I. polletju ostal blagovni promet približno enak kot lani v istem razdobju. Trgovina na debelo namreč zaznamuje komaj 0,4 %, trgovina na drobno pa 0,7 % večji promet, medtem ko trgovina na debelo in drobno izkazuje celo zmanjšanje prometa za 0,8 %. Trgovina torej v I. polletju ni izpolnila plana, saj je bilo letos predvideno 6-odstotno povečanje prometa. Povprečen promet na posameznega uslužbenca je celo padel, in sicer v trgovini na debelo za 22.000 dinarjev na uslužbenca (od 2,732.000 na 3,350.000 dinarjev), v trgovini na debelo in drobno za 46.000 din (od 1,298.000 na 1,252.000), v trgovini na drobno pa za 6000 (od 588.000 na 582.000) na zaposlenega. Vendar, kakor so ugotavljali na seji, ne gr« za zmanjšanje prometa po količini, ampak le po vrednosti. Tako so na primer predstavniki trgovine na drobno ugotavljali, da v zadnjem času prodajo mnogo več riža, kave, čaja, popra in drugih uvoženih živil in začimb, in sicer predvsem zaradi znatno nižjih cen. Gmotni položaj zaposlenih v trgovini se je izboljšal, saj so v trgovini na debelo porasle povprečne plače za 20 %, v trgovini na debelo in drobno pa za 8 °fo (od 10.594 na 11.469), medtem ko so v trgovini na drobno padle za 2 % (od 11.107 na 10.882), in sicer predvsem zato, ker so zaradi na novo uvedenega občinskega prometnega davka dosegle manjši dohodek od pričakovanega, zaradi česar v večini podjetij niso mogli izplačati višjih plač nad določenimi v tarifnem pravilniku. Dve podjetji izkazujeta za- Skupno Je bilo Izžrebanih 176 tiioč 322 dobitkov in pet premij v skupni vrednosti 80,400.000 din. Dve premiji v Sloveniji: V Ajdovščini 300.000 din na srečko št. 109293 in v Ljubljani 200.000 din na srečko št. 393264. V zneskih za izplačilo so ve zanl dobitki že sešteti. Dobitke izplačujejo samo po uradni žreb-nl listi, in sicer: zastopniki Jugoslovanske loterije (do 50.000 din), vse pošte (do 100.000), Glavna di rekcija in republiške direkcije Jugoslovanske loterije (dobitke nad 50.000 din in vse premije). Vsem živine. Po družbenem planu bi morala podjetja in zadruge v LR Sloveniji leto* izvoziti blaga v vrednosti 15 milijard dinarjev. Strokovnjaki sodijo, da bodo spričo živahnosti v zadnjih letih, ko je vrednost izvoza najbolj narasla v zadnjih mesecih, tudi letos v celoti uresničiti načrt izvoza. lijonov dinarjev. Trgovina je letos nekoliko znižala svojo maržo, hkrati pa je tudi zvišala stroške, in sicer trgovina'na debelo od 1,76 na 2,13 trgovina na drobno pa od 3,07 na 3,31 % celotnega prometa. Do tega povečanja je prišlo predvsem zaradi obresti od povečanih kreditov za obratna sredstva, zaradi znatnega povečanja najemnin za RAZGOVOR Z GOSTI ZUNANJETRGOVINSKE ZBORNICE Naš razvoj nam omogoča trgovinsko men]avo s Sirijo, z Jordanom in drugimi arabskimi deželami Beograd, 25. sept. (Tanjug). — V Beograd so prispeli davi z letalom iz Sarajeva podpredsednik Trgovinske zbornice d Alepu (Sirija) g. Mohamed Saad Zaim, direktor Trgovinske zbornice o Damasku g. Memduh Taba in funkcionar Trgovinske zbornice v Jordanu g. Ferid Saad. 2e vet dni se mude d Jugoslaviji kot gostje Zunanjetrgovinske zbornice. V tem času so si ogledali Zagrebški velesejem in več industrijskih središč. V razgovoru z beograjskimi podjetja organizirala učinkovito | novinarji so predstavniki trgovin- gospodarsko propagando _ prek poslovne prostore in zaradi večjih prevoznih stroškov. Povečanje kreditov za obratna sredstva pa ima predvsem pozitivne posledice, saj je omogočilo povečanje izbire blaga in večje zaloge, kar je vplivalo tudi na normalizacijo trgovine. Sedaj blago ne gre več tako zlahka v promet kot nedavno, ampak se mora zlasti trgovina na debelo pošteno potruditi, da najde kupce. Tako je tudi prisiljena najemati potnike, da obiskujejo trgovine na drobno, kar poprej ni bilo potrebno. Precej ao na seji razpravljali tudi o uvozu blaga. Predvsem Je prevladalo mnenje, naj bi nehali pošiljati razne predstavnike nakupovat v tujino, ampak naj bi tuje prodajalce raje povabili k nam. V železninski stroki so to že uvedli in so dosegli lepe uspehe. Tujci namreč radi pridejo k nam, saj vedo, da bodo zaradi zagotovljenih deviznih sredstev za gotovo sklenili kupčijo, če bodo pristali na ustrezne cene za ponujeno blago. Hkrati so člani upravnega odbora pozdravili konec centralnega uvažanja blaga za vso državo. Prav temu sistemu se moramo med drugim zahvaliti, da'so na našem trgu na primer limone na razpolago samo nekaj mesecev v letu, medtem ko jih imajo na primer v Italiji vse leto. Namesto da trg od časa do časa zatrpamo z limonami, naj bi se z njim raje zalagali po malem vse leto. S tem bi tudi preprečili precejšnjo škodo, saj od vsake večje količine limon mnogo tega dragega sadja segnije, ker ga ni moč prodati v kratkem času. S SEJE PODKOMISIJE ZVEZNE KOMISIJE ZA REFORMO ŠOLSTVA TRI GLAVNE OBLIKE v katere bi se delil sistem izobrazbe in vzgoje v gimnazijah Beograd, 25. sept. (Tanjug). Na današnji seji Zvezne komisije za reformo šolstva so v načelu odobrili. ferat o reformi gimnazij. Po novih tezah o organizaciji In vzgojnega dela bi se sistem izobrazbe in vzgoje v gi® zljah delil v tri glavne oblike — učno jedro, izbirni po® predmeti svobodne dejavnosti. plin, predvsem prirodnih in drui benih ved, kakor tudi zmanj nje gradiva po predmetih. OD na izobrazba bi obsegala £l* in zdravstveno vzgojo, družbe etično in politično vzgojo, nistlčne vede — materin Je**, književnost, zgodovino z elem razvoja umetnosti in te11111**!!:,, ciologijo in politično ekon®’J zgodovinski in dialektični ®*^ rializem ter zemljepis. Skup®* prirodnih ved bi obsegala D gijo, kemijo, fiziko, in tehnično izobrazbo. Tuje JeH bi poučevali posebej. . Za te oblike dela v šolan » bila posebna programska P .. forma, pouk pa bi ofSa šolski odbori in krajevni Pr° »iii ni organi. Tako bi se dijaki posameznih znanstvenih diS'c>P in se v določenem smislu po® ,g jih težnjah poklicno oprten*1 v drugi stopnji šolanja. Na je bilo izraženo mnenje, dajl oblika mnogo primernejša K®* razdelitev predmetov po nih skupinah v višjih razr®" ' ker doipušča za dijake po? svobodno opredelitev ln po® Svobodni pouk bi organi^ v skupinah dijakov, društvu* klubih, na delovnih akcijah i dijaških skupnostih. Za te od vzgoje bi skrbela mladinska ganizacija, poučevali pa M !L-8 svetovalci in strokovnjaki, organizacija pouka zahteva s izobrazbo učnega kadra ter v sodelovanje družbenih cij in organov ljudskih od do v življenju šole. Prvo obliko pouka bi uresničevali po določenih učnih programih in načrtih za vse gimnazije in dijake, učno gradivo pa bi obsegalo znanstvene discipline za splošno izobrazbo. Določili so tudi nekatera temeljna načela za sestavljanje učnih programov in načrtov. Eden izmed glavnih pogojev za novi program je, da se na podlagi učnega gradiva med dijaki Izoblikuje znanstveno, dia-lektično-marksistično gledanje na svet. Priporoča se tesnejša povezava sorodnih znanstvenih discl- Konec seje je upravni odbor med drugim razpravljal še o zahtevi odseka za usnje, da naj bi zbornica protestirala pri okrajnem ljudskem odboru proti načinu pobiranja občinskega davka na promet Upravni odbor Je ugotovil, da tak protest ne bi bil umesten ln da bi odsek ravnal bolj pametno, če bi namesto o protestu razpravljal, kako omiliti posledice sprejema uvedbe tega davka z veljavnostjo za nazaj, to je, da bi predvsem skušal odkriti razne rezerve, ki še obstajajo v naši trgovini, čeprav je res, da posluje z maržo, ki Je med naj-nižjimi v trgovini v vsej državi. Vh SEJA SVETA ZA IZVENSOLSKO IZOBRAŽEVANJ® PRI OLO LJUBLJANA Kmetijske šole je treba mladini na široko odpreti strežnice, železničarji in ki Po daljši diskusiji je sprejel sklep, po katerem delavska gimnazija z janua^* , tečajem odprla tudi za ce, ki pa bodo morali plačan lotne stroške šolanja. Svet je razpravljal še logu proračuna za leto 1»8' .v o izobraževalnem delu društev in organizacij P° ^ nah. Odslej morajo ObčinsK bori in njihovi »veti za Pr<^jni skrbeti za pregled nad v raznih izobraževalnih tečaje •, ta namen se priporoča ustan _ tev posebnih izobraževalnih ^ misij, ki so odgovorne prosveto ?h rešujejo vse _g# razni*1 Včeraj je bila v klubu ljudskih odbornikov v Kresiji redna seja Sveta za izvemšoLsko izobraževanje pri OLO Ljubljana. Na seji so obravnavali probleme po-šolskega izobraževanja kmečke mladine v kmetijsko gospodarskih šolah ter sprejeli v zvezi s tem nekaj priporočil občinskim ljudskim odborom, ki bi morali tej vrsti prosvetne dejavnosti posvetiti več skrbi. Kmetijske šole je treba mladini na široko odpreti, hkrati pa prilagoditi učne načrte specifičnim gospodarskim pogojem posameznih krajev. V nadaljevanju seje so razpravljali o delavski gimnaziji, v katero se je letos vpisalo 257 slu- prusvei« .n *esujw.ju šateljev. Razen delavcev obisku- kretne probleme v zvezi z jejo gimnazijo tudi bolniške ževalnimi tečaji PRED TEDNOM OTROKA Več novih zdravstvenih ustanov bodo odprli v ljubljanskem okraju skih zbornic Sirije in Jordana izrazili prepričanje, da razvoj Jugoslavije zadnja leta omogoča informacij v arabskem jeziku. Funkcionarji trgovinskih zbornic Sirije in Jordana so zlasti menjavo s Sirijo, z Jordanom in poudarili, da je moč med Jugo-drugimi arabskimi deželami. Po slavijo in njihovima deželama ne njihovem mnenju bi obiski jugO' slovanskih gospodarskih predstavnikov na trgih v arabskem svetu, kakor tudi predstavnikov gospodarstev arabskih dežel na jugoslovanskem trgu omogočili neprimerno hitrejše in učinkovitejše spoznavanje možnosti za menjavo, ki jih gospodarski krogi št ne poznajo dovolj. Predstavniki trgovinskih zbornic Sirije in Jordana tudi menijo, da bi bilo koristno, če bi jugoslovanska samo razširiti sodelovanje na področju trgovine in v nekaterih i panzerjem pregledala šolske in panogab, I predšolske otroke v oddaljenih Ker smo tik prek začetkom »Tedna otroka«, ki bo prve dni oktobra, so po večini ie vsi okrajni pripravljalni odbori pri SZDL zbrali programe družbenih organizacij, svetov in drugih organov, ki obravnavajo vprašanja družine. V teh programih so posamezne organizacije navedle, kakšen bo njihov prispevek k >Tednu otroka« in k celotni akciji pod geslom: >Skrb občinske skupnosti ta vsestranski razvoj otrokat. Poglejmo, kakšne načrte imajo I davanja o negi otrok, o pravilni v ljubljanskem okraju. I prehrani itd. Pregledali pa bodo Ker je zdravje osnoven pogoj tudi vse industrijske gospodarske za srečno življenje družine, mo- šole v okraju, kjer bodo tudi pri-ramo prav gotovo pozdraviti pri- pravili zdravstvena predavanja, zadevanja tajništva za zdravstvo OLO, ki je skupno s centralnimi zdravstvenimi ustanovami kot Centralnim otroškim dispanzerjem, Centralnim ženskim dispanzerjem in Šolsko polikliniko ukrenilo vse potrebno, da bodo v »Tednu otroka« začele poslovati nekatere nove zdravstvene ustanove, ki jih Ljubljana in okolica nujno potrebujeta. Tako bodo prihodnji teden odprli novo Mestno porodnišnico v Ulici Stare pravde, dalje otroški dispanzer v občini Bežigrad, posvetovalnico za matere in otroke v Črnučah in posvetovalnici za noseče ženske v Ivančni gorici in na Igu. Razen tega bo Šolska poliklinika s Centralnim otroškim dis- drugih gospodarskih marveč tudi tehnično sodelovanje. Na koncu razgovora so poudarili, da bodo svoje bivanje v Beogradu izkoristili za okrepitev poslovnih stikov z jugoslovanskimi uvozniki. Na zemunskem letališču so Predstavnike trgovinskih zbornic irije in Jordana »prejeli funkcionarji Zvezne zunanjetrgovinske zbornice. vaseh okraja, in sicer v Ambrusa, Črnem vrhu, Rakitni in Blagovici. Medicinski sestri pa bosta obiskali dojenčke v občinah Ivančna go Eden izmed temeljev zdravega in pravilnega duševnega in telesnega razvoja otroka je zdrava in zadostna prehrana. Naša skupnost posveča zlasti ▼ zadnjih letih temu precej pozornosti, Zavod za napredek gospodinjstva pa je sklenil, da do v »Tednu otroka« in nato vse leto še posebej, pomagal pri vzgoji staršev o sodobni prehrani in pravilnem sestavljanju dnevnih obrokov ter pri odstranitvi slabega prehranjevanja. V posvetovalnicah za noseče žene bo zavod organiziral predavanja o prehrani nosečih in doječih mater, v posvetovalnicah za matere in otroke pa bodo na demonstrativen način prikazali, kako pripravljamo hrano za otroke do enega leta starosti. Za jesensko dobo bodo pripravili tečaje za kuharice v mlečnih in šolskih kuhinjah ter jih seznanili z različnimi načini pripravljanja do- V industrijskih predelih ok bo izvedel Zavod za napr gospodinjstva analizo o te®> * se prehranjujejo otroci nih mater ter v zvezi s te® F-gj pri akcijo za ustanovitev jj za odnašanje hrane na do® ^ drugih uslužnostnih podjet,Lte. razbremenitev zaposlene ®|W(Jo V kmečkih predelih p« ,y skupno z Zvezo zadružnic ° ft nizirali predavanja in tečal j„, razširitev pridelovanja P higienskega ravnanja z ®*e predelavo sadja itd. t Zveza borcev bo skup11^. množičnimi organizacijami Aj|) gledala, v kakšnih življ^r-pogojih Živijo sirote padli“ -jja, cev in žrtev fašističnega O® poda bo pomagala tam, kjer 1® moč potrebna. Za nekatere^, otrok še niso urejene Wip.?pff« neurejena pa so v nekateri«1 merih tudi vprašanja skrb® j{)> lastninskih odnosov in vzgoJ® otrok. ..jii Rdeči križ se bo zavzel. za široko zdravstveno pr06 ..jno vzgojo po šolah, Svet za splavarstvo pa bo pomagal pr* novitvi svetov za varstvo tlrU(jela po občinah in pri njihove® s socialno ogroženo mladin0, f Po tem okvirnem načrtuj. iciii u&vininu — ^«5 katerem smo navedli le nejše ukrepe za varstvo dr t in otroka, bodo občine skup ^ _ _ poldanske in opoldanske malice, rica in Dobrova, kjer še nimajo Skupno s Sanitarno inšpekcijo patronažne službe. V »Tednu bodo pregledali tudi šolske vrtce, otroka« bodo skušali uvesti patro- dijaške kuhinje in internate, da ________ ... . nažno službo v več občinah, kjer bodo lahko svetovali, kako naj bi k družbeni skrbi za pravil«1 * g te službe doslej še ni bilo. Po izboljšali kalorično in biološko voj otroka kar najširši občinah bodo prirejali tudi pre-1 vrednost hrane. ljudi. množičnimi organizacija®.1 podrobneje pregledale, kaj J, ( v trebno storiti glede na P°!J .pjlf njihovih predelih, ter P.^f r#z- USTAVNA KRIZA V ZDA Zdaj še v Washingtonu intrige proti rasni integraciji ameriškega ljudstva KAZ*?hingt°n’ 25. sept. (Tanjug), črnih nfai ?pno šolanje belih in Sk?tK)k’ ki so-f=a začeli zago-2D* /a^n?oa razlikovanja v v 7«jsf*iT na j večjo srditostjo šil|septembra, se je raz-bo- pa£,n,a ^ ashington. Podod-P°sle glSneVniŠkega d°ma stih zveznih držav Kenntucky in ' renu zvezna okrajna sodišča, Texas, kjer so odredi milice že skupščine južnih zveznih držav dva tedna preprečevali demon-, pa sodiščem nočejo pripoznati stracije belih staršev, sta zaostrila pravice, da bi se vmešavala v Zahvala arhiepiskopa Dositeja Atene, 25. sept (Tanjug). Poglavar Grške cerkve arhiepiskop Dorotej, ki je bil nedavno na čelu posebne delegacije v Jugoslaviji, je bil danes na jugoslovanskem veleposlaništvu v Atenah. Odpravnik poslov Vladimir Simič mu je priredil sprejem, na katerem je arhiepiskop Dorotej izra- Medameriški odnosi Na ameriškem kontinentu se razvija počasna, toda vztrajna revizija gledišča o bistvu »med-ameriške solidarnosti« in nalog Organizacije ameriških držav. Latinskoameriške države, ki druga za drugo čedalje bolj ubirajo pot industrializacije in vsestranskega gospodarskega razvoja, tako imenovano ustavno krizo v šolska vprašanja, in izdajajo od-; zil zadovoljstvo spričo uspeha, ki st • * na stališču, da prave ZDA. Po ameriškem temeljnem loke, ki naj bi preprečili ukini- ga je imel obisk grške delegacije , medameriške solidarnosti ne bo, zakonu sodi 1 1 pristojnost i skrb za šolstvo v tev rasnega razlikovanja. Ker je | za nadaljnji razvoj odnosov med i d ,, . hr_f na zveznih držav, uve- vse vprašanje zelo zamotano in bi obema Cerkvama ter grškimi in 1 ynA o-iTih j-i Ti 1-- 1 ..i___:i„ ' ;--------------------------------- ;i i — lua. giun za gospoaarsiCf t&li. e C j ,staniu na skupnih Odlok o ukinitvi rasnega razliko- ki je bil uveljavljen pred 118 leti se še enkrat zahvalil predsed- | a ™^f Da oHh,. dokazal, da je popol- vanja v šolah je izdalo vrhovno in v katerem so še druge nejas- niku Titu in patriarhu Vikentiju , e’ , . nJsafa -■ , t \vicV, axrasneSa razlikovanja sodišče na podlagi 14. spreminje- nosti. Tako so ureditev rasnega kot tudi jugoslovanski vladi za ! Pre.P, ’ v gospodarskem m tona so sklicali te dni sestanek ^ai i'nln nu P°tlsn>la pouk valnega predloga k ameriški vprašanja odgodili za daljši rok, sprejem, ki so ga bili priredili s°cialnem pogledu loči ZDA od posebnih predsedniških odpo- 'ttaro 8 v katerem Ubijanje državljanske enako- utegnilo imeti važne politične po-, jugoslovanskimi narodi. Poudaril | t b s, 7aostalih inJnik skeen vPoslHnci s protičrn- pravnosti pa v pristojnost zvezne sledice, nihče ne vztraja na po- je, da se je želel zglasiti na jugo- \ P? . . j „ anlc^1* 26 tec^n dni organi- vlade in drugih zveznih organov, iasnjevanju temeljnega zakona,1 slovanskem veleposlaništvu, da bi j - - - - urganiza- O staniu Tla ftlrnnnitl ulrinitvi rocnotra rnvlilrn- t-J ta Kil nvpliflrlipn nrP/1 11R l<*fi nrArlcPr?-. ! medameriških vezi in vrednosti Organizacije ameriških držav, globok skepticizem, ki ga Wa-shington ni več mogel omalovaževati. To dokazujeta tudi potek in narava dveh zadnjih srečanj ameriških državnikov. Na sestanku ameriških predsednikov v Panami letos julija je predsednik Eisenhower izjavil, da je potrebno, da ameriške države »skupno najdejo pota in načine, ki bodo omogočili njihovim narodom, da se bodo borili proti revščini, bolezni in neznanju.« Sodeč po vesteh iz Washing- Po nepotrebnem povzro- ustavi, po katerem je pripoznana hkrati pa si glavni stranki priza- Pfeiskav°^e *e^ave- »Kongresna enakost državljanov pred zako- devata, da se medrasni odnosi ne ton <:*„ a,< .uS°ta''lja »Washing- nom. Ta odlok uveljavljajo na te- bi zaostrili, v zavrla integracijo delegatom Grške cerkve, posebno pa za odlikovanja, ki jim jih' je podelil predsednik Tito. Uilde!eli-< Nezadovoljstvo Poslej vke, iavnosti ni bila Vfič ukr(Mi°e Preiskave, mar-svoie j^ pa Pododbora, ki je odkrivani usmei:1'1 izključno CEN JI NA KONGRESU K P KITAJSKE šolali^'1'*6 negativnih pojavov v posneli/, P°.Iavi pa so se začeli po p ’ | 'ntegracije množiti. cev r^6 'z vrs,t Prosvetnih delav-šole ni«« P°vedale, da izdatki za Čeneea^fanjsi ,kakor v času loki DriW anja’. 50 emi otroci, kultumn ° lz okolia 2 nizko Poslabšani,r,aVni/°); PriP°m°gli k uka n= i sP'°^ne stopnje po-kriminaln^ pa tu
  • okoinega ferenci niso sprejeli pomemb- predsednika Roosevelta v okviru njegove »politike dobre sosešči- nejših sklepov, pač pa so sestavili seznam gospodarskih proble- ne< nasproti latinskoameriškim mov in naročili Organizaciji državam, lahko rečemo, da ame- ameriških držav, naj jih prouči riške vlade še niso nudile večje j in ukrene vse potrebno. O kon-gospodarske pomoči latinsko-1 kretni ureditvi teh problemov amepškun republikam, ki bi ^ znova razpravlj^li šele v začetku prihodnjega leta, ko bo- do imele ZDA novega predsed- olajšala njihove lastne napore, da bi se gospodarsko razvile. Zapostavljanje južnih sosedov v programih pomoči ZDA je po- nika in novo vlado, ki bo lahko vzročilo v Latinski Ameriki tem s polno odgovornostjo sklepala večje nezadovoljstvo, ker črpa o novi politiki; toda časovni či-ameriški privatni kapital, ^ Id nitelj v tej stvari ni bistven. Bi- IlClULlClt piUUlCllIC V IVUUillUilMliigCl. V/Cii Ul JC ^A/UU(U U) imo rr T iinebi A ‘lr* Ll' • l , , odnošajih z nekaterimi deželami, da narašča možnost miroljubne ™a.,.T AmeriKi blizu stveno je, da je prišlo vprašanje ■ ■ — osvoboditve Tajvana. Na koncu dokrjev mvestunj, iz ^ novih, sodobnejših gledišč o je rekel, da nobena sila ne more . nJe ve protite. j medameriških odnosih in vezeh zadržati kitajskega naroda, da | Sedanji položaj ie sprožil v | dokončno na dnevni red. otoka ne bi osvobodil. 1 Latinski Ameriki glede narave1 J. A. V poročilu je poudaril, da kitajski narod odločno podpira sleherni boj za pridobitev in ohranitev narodne neodvisnosti. Čen -venso f ~~"•---- dejal, da je kitajski narod .Preiskava n L-Pa- ^ 'zjavil, da zagotovil vsestransko podporo konstruktivn6 ls.t’. nobenemu egiptovskemu narodu in narodom fle\vyorški in'mu ,Glavni dragih arabskih dežel v njih boju Biki ne virli;^ Ikonski čas- proti kolonializmu. Pripomnil je, Jeznie poslan Y j , Pododbora da je bila Kitajska zmerom na v ko bi b;uCeV’ v , ugotovili, j strani zatiranih narodov, tako v 2ave> marve? m°C odstraniti te- j boju Indije za osvoboditev Goe j°Hlno kamn„I1*mi11' da podpro ] kakor tudi v boju Indonezije za demokratov na t* konservativnih osvoboditev zahodnega Irijana in Odlok tt I zda^ v bo1u EStP13 v wezi z na' I žavj Vire-in x zvezni dr- cionalizacijo sueškega prekopa, izločene 17 ?* ^ katerem bodo Cen Ji je podrobno govoril o tiste šole / r/avnc'?a proračuna potrebi po razvoju prijateliskih ’ eijo, ’ , sPre}mejo integra- stikcv z azijskimi in airiškimi °troke i»H- i>odo črne deželami in je poudaril, da je K1.picih iz šol v treh me- treba na podlagi petih načel mi- I Z SOVJETSKE REVIJE »PARTIJNAJA ZlZNc Delavsko upravljanje podjetij po misli sovjetskega gospodarskega strokovnjaka Tajvana zbuja čedalje večje ne- podjetij in zahteva spremembo cen- bi dovolili, da razširi ln zboljša Izbiro? Arge plavil {f, nskeSa tiska je nedavno leta 1945, »o znašale Jugoslovanske Spanje hi,, , v katerih zastavlja žrtve v vojni z Nemčijo 1,706.000 ljudi, „»yellfa . ‘^anja In delovanja Anteja kar pomeni 34*/« skupnih zavezniških nul’. 41 S0d»i7,riU?ih usta5ev v Argen- izgub (lzvzemši ZSSR in Poljsko, kt ei?.*’ elemen*i ,, z ostalimi fašistič- na konferuenci nista sodelovali). Vsak •'Otiiu Da rt.’ 71 80 se naselili v Ar- deveti Jugoslovan je dal življenje. . _ . „ Casmi, ,ugl ^etovni vojni. Med žrtvami je bilo 40.000 Izobražen- IzieRUlO StCHHG V RodCZlll *» to ‘k ‘La Vanguardia« je glede cev» kvalificiranih delavcev, na * * * i4?teja kratkim zavzel stališče: Hesettisoče otrok, žena, starcev in London, 25. sept. (Tanjug) — ,r5e dež»i. ** 3e treba izgnati tz tistlh. ki niso sodelovali v boju. Ve- skot)a in cenzurirana nornčila ir slovom V članku pod tem na- »ko teh žrtev so pobili v NDH, ki se ln cenzurirana porocua iz Pravi med drugim’ je rodila z vsega tri vrstice obsegajoCo , Salisburya in Ngole, glavnih mest ^11 ,flv'raa dnevoma* .mn «hi*. proklamacijo: »FUhrer ukazuje usta- Severne in Južne Rodezije, kaže- ® nek z nasioS«™^5 f obja- novitev NDH. Dekret Stev. 2359 z dne • j + , »mo *gl*h diktatnrm,« mnenje 14 aprlla 1941, reldmaršal Weichs.« Za ] ’.x, J J britanski koloniji »Vet« s°tovtu d, „’ v katerem voditelja te »države« so postavili An- prišlo do novega stavkovnega va- Ni“ »e bi šmeIa ^eg“5t,fltohVaBro- *tJa Tavc11^. kJ 3e p,° n»k,?3 ,dnll<>h la- Razen rudarjev, ki stavkajo v »m«.; *>anek je ukazal zgraditi koncentracijska tabo- gevemi Rodeziii 7f> vpč kot čti da nam niLif ,številne risčjli y j,atel.lh Je bll0 mučenih, ubi- »everni noaezij 1 ze vec Kot su- bfva kl nastali z^ez,t ® polo- Hh sežganih ve{ kot 800.000 ljudi, nnaj St dm, ]e začelo zdaj Stavkati v samem podjetju M' lahko uredili v°djaV "aSl sredi aSU P.vS^ivfl med nj,mi iene ln otrocl- v tabor*s,cf še 22.000 železničarjev. Oboii ter- vprašanje tako, da bi imela dtfiS ^olaboriHn„(.«> l: ’ 1 v Jasenovcu so 12.000 otrok s kladivi , •» država od tega korist.« •>ltliXe’ kl Jo je r„'5tlen,e hrvatske pobili do smrti. V taborišču v Djakovu •]aJ° ^ delovne pogoje in Vlš- ■ Povečanje delovne storilnosti, . . Prosluli vSini “ Ieta 1943 *aP°™lke nalašč pomešali je mezde. zboljšanje kakovosti ln znižanje pro- , dfr,.clJe i* v Pekin* skupina ?* *rn»iP.?lt.Ilc*ni' se lahkn ■•Tn>nin?n J bolnlki. kl so imeli tifus. Umrljivpst Oblasti SO razglasile pripravno uvodnih stroškov bi morali po mnenju i- japonskih mladincev. N« železniški izgon ntinska javnost terja ustaških krvnikov iz dežele ki so posledica politike stare Kitajske. 28 dežel, ki imajo nad milijardo prebivalcev, je uredilo diplomatske stike z LR Kitajsko. V gospodarskih in kulturnih stikih pa je Kitajska še z večjim številom držav. Čen Ji je pripomnil, da so se trgovinske in kulturne vezi s drugimi .deželami poglobile vzlic trgovinskemu embargu in znanim omenjenim pripombam. Podpredsednik kitajske vlade je obsodil poskuse nekaterih dežel, da bi izključile Kitajsko iz mednarodnih poslov. Obsodil je sovjetska »Partijnaja žizn« Je ob- trebne in odvečne opreme ln izločanju | Praksa bo pokazala, kako J» naj* tudi poskuse, da bi ustvanll »dve Javila zanimiv članek direktorja te- tehnično zaostalih strojev. »Denimo, bolje, da ta organ organizira ivoje Kitaiski« Ameriško voiaško. eo- kstilnega kombinata Skvirenka »Vlo- zakaj našemu kombinatu ne bi zaupali j delo. Važno je samo, da Je tesno po-i • Sa kolektiva v upravljanju podjetja«, vnovčenja odvečne in neizkoriščene ; vezan z vsem kolektivom, da upošteva spoaarSKO m poilt.cno podpiranje Avtor razpravlja o večji samostojnosti opreme, vozil in surovin, zakaj m 11 ne in hitro sprejema vse, kar se novega v------ ... ^--------------------- — ln ko>lstnega pojavi v tej ali oni pa- nogi industrije. Zelo važno Je tudi, da se kolektiv seznani z vsemi posli takega organa. Njegovo poslovanje bi lahko redno obravnavali na delavskih konferencah in proizvodnih sestankih. Skratka, ves slog dela tega organa mora biti takšen, da bo krepil med delavci ln strokovnjaki čut odgovornosti za podjetje ln krepil njihovo pobudo. O upostavitvl takšnega organa js treba še razmišljati, posplošiti že zbrane izkušnje o sodelovanju kolektiva v upravljanju podjetja, izpopolniti sedanje ustanove in jih bolje izkoristiti. Nesporno pa Je, da zahtevajo nove naloge, kl čakajo delavski razred, pa tudi višje stopnje zavesti množic ter zrelost vodilnih in tehničnih kadrov Učinkovite ukrepe za nadaljnjo razširitev vloge kolektiva v upravljanju podjetja. Razmišljali bi lahko tudi o tem, kako bi delavce ln strokovnjake pritegnili k obravnavanju vprašanj iz cel* Industrijske panoge. To bi glavnim upravam in ministrstvom omogočilo, da bi bili bolje poučeni o po- zadovoljstvo odpor samih Cen Ji traliziranega sistema v upravljanju Za lzpodbujanje gospodarskega izko-gospodarstva ter predlaga ustanovitev riščanja plačnega sklada bi lahko na organov, ki bi jih volili vsi delavci v primer dovolili, da bi 50 •/» prihrankov podjetju in ki bi podjetje upravljali, dali za premlranje delavcev ter lnže-Pisec članka poudarja, da so lz- nirskega ln tehničnega osebja, ki se kušnje pokazale, da so razen proizvod- Je odlikovalo v povečanju delovne nih konferenc delovnih kolektivov da- storilnosti. AH zakaj ne bi mogli v ne možnosti za nadaljnji razvoj po- podjetju skladno z njegovimi razme-bude množic »z večjim vključevanjem rami ln na določenih področjih spre-kolektivov v upravljanje podjetij«, meniti sestave plač in raznih določb Pisec meni, »da je treba doseči, da bo upravnega značaja? Največ ovir je na kolektiv bolj kakor doslej vplival na področju financ in knjigovodstva, delo v podjetju«. »Naše ustanove,« Spremeniti je treba sistem finansira-pravi Skvirenko, »omogočajo, da sto- “J* in bančnih operacij, kl zavirajo rimo mnogo, da bi zagotovili nadalj- pobudo in podjetnost voditeljev podnje naraščanje storilnosti delavcev in i*«!- Zakaj ne bi n. pr. nadplanskih uslužbencev v industriji. Nujno po- dohodkov, ki jih doseže podjetje, pu-trebno Je odpraviti pomanjkljivosti v stili podjetju, nekaj na razpolago za njihovem delu. Ce lahko tako rečemo, kapitalno Izgradnjo, za zboljšanje debi bilo važno, da postanejo te ustano- lovnih pogojev delavcev, za graditev ve manj posvetovalne ln bolj zako- stanovanj itd.« nodajne v podjetjih.« Ko govori o zahtevi po organu, kl »Vsi vidimo, da Je treba podjetju Izražal voljo kolektiva, pravi Skvi-▼ večji meri omogočiti, da samostojno renko: »Celo v sedanjih razmerah, ko obravnava vrsto svojih vprašanj. Pre- dobiva podjetje že preveč izdelanih tirana centralizacija, kakor smo jo navodil, čuti direktor potrebo, da bi imeli doslej 'pri nas, Je postala v delu v vrsti vprašanj odločal skupaj z ne- ----------, UH „... „VNV rvUw.u v ru- velika ovira. Partija in vlada ukre- kakšnim kolegijem, ki bi zagotavljal j trebah podjetij in o njihovih izkuš-pata za razvoj pobude zunaj delovne- vsestransko proučitev vprašanja, Izra- njah. Povsem jasno Je, da tega ni moč ga središča. Da pa bi se takšna pobuda žal voljo kolektiva in vplival nanj. ! doseči samo z ustanovitvijo takšnega razvila v njem samem, Je treba dati Takšen organ bi pomenil vrh celega organa za upravljanje podjetja. Po-podjetju večjo samostojnost. To naj sistema organizacijskih oblik sodelo- j trebno Je nenehno prizadevanje par-pravzaprav privede do razvoja po- vanja kolektiva v upravljanju podjet- J tijskih organizacij, sindikatov ln go-bude delovnih ljudi in do povečanja Ja ln bi bil zelo koristen. Naj se tak- spodarskih voditeljev, da bi ta organ delovne storilnosti. Ali pa moremo Scn stalni organ delavcev in strokov- prispeval k nadaljnjemu razvoju šoto doseči, če podjetje nima možnosti, njakov imenuje kakorkoli, voliti bi vjetske demokracije ln k novemu vzpo-da samostojno obravnava vrsto važ- Ka moral ves kolektiv. nu dejavnosti delavskega razreda, nih vprašanj.« Ko govori o tem, kako centralizacija zavira pobudo v podjetjih, navaja Skvirenko sistem planiranja, po katerem ostane premija nespremenjena, nadaljnje povečanje zaslužka pa Je nepomembno, če delavec preseže normo za več ko 10 •/». »Niti direktor niti podjetje nimata nobene možnosti, da bi spremenila takšen položaj, celo če bl bilo to še tako neutemeljeno. Z VSEH STRANI SVETA KITAJSKA OBISK JAPONSKIH MLADINCEV Peking, 25. sept. (Nova Kitajska!. Na povabilo Vsekitajske mladinske fe- Ma,!rn°«livih sSaneJl1*^ UMUitrSotoi fa«a5?,rta> le S , ^nilge p'sateIJ* »Propalpst ln kjS ?,lk‘ature ,PnT,.v Argentino za Paveliča s& že ol strahotna.« stanie in SO mobilizirale ROfl noli plsca <,oseCi na podlagi nove tehnike,1 50 J1*} pozdravili predstavniki opaU>st ln hudodelstvo Anteja rfv.? mODUlZirale GOO poli- modernizacije opreme ter uporabe , "tajske mladine m Vsekitajske Stu- kir *,lktaturž fntn‘i.V ?r,g*"l,no za Paveliča s& že obsojena. Nobenega za-: CljSklh rezervistov V Južni Rode- najnovejših pridobitev znanosti in den,!>l1' federacije. v««o . In kaj dela *°vora ali opravičila ni za to. Naš list,1 ziji za pomoč belcem in stavkoka- najnovejših izkušenj. »Pravni položaj *»**ovjo z°m, da bi na ta način ohranili j« ČkVse^ šuje, zakaj ne bi dovolili podjetju, da ''«o^ra",'( V meje zapro zablvše trlnogenemore ^om, d; I>rav5 r sl le tl J nacionalistov. molčati spričo bivanja krvnika Pave- promet na najvažnejših progah. *ea Profesionalca Pridobila, 11x<> ne ^alci i? “$azovati, jte je me(j g]e_ 5’h ozn»v-en m'aiš> od 16 let, če 1a je n,-'10 z >a‘. kar pomeni, °i .z ,u< Pa so ozna- v*i, a t jih lahko gledajo MV j Je naimanj. Hjav^? *ugo vrsto filmov se je ®pieri!lr; v Londonu tudi J- ® *^°ck Around the Pfecei V Je doma dvignil v,tej m?.«• j’ J, Veliki Britaniji, Uh deželi mrzlih in trez- iTstne m'’ -P8 -*e P°vzročil svoje-ilo č^ai'hne PUT,te. Izgredov je '"'Oulpffn8* j ve^ * 'n v začetku jezijo v v i® JI0 P08181* film v erico R ,krauičiiK> poletno rezi-0,>dod m°ral. na zahtevo od- 8R VPrJrIJ-NIH NEREDOV i H PRETEPOV Jina ?e ie tako, da je mla-žuni i !er'h delih Londona zaP'«ala in tudi ^ *«tulila, brž ko so zadoneli PISMO IZ ANGLIJE Sodne dvorane polne mladine Otroci, ki pustošijo kinematografe in plešejo po ulicah, pa jim niti policija zlepa ne more do živega (OD NAŠEGA STALNEG4 DOPISNIKA) v filmu prvi takti novega plesa »rock and roli«. Naslednja faza je sledila naglo. Nekega dne so začeli gledalci med prikazovanjem vstajati, cepetati in celo plesati po hodnikih, ne da bi se ozirali na ostale gledalce, ne da bi se zmenili za svarila in prošnje ravnatelja kinematografa ali policaja, če je bil kje v bližini. Kmalu so začeli fantje in dekleta v kinematografih skakati s poda na sedeže, s sedežev na pod, padati in se valjati po dvorani, metati drug drugega čez ramena in naposled snemati požarne aparate in ročke s peskom ter posipati z njim še tisto malo gledalcev, kolikor jih je bilo ostalo v kinematografih. Kinematografi so se hipoma spremenili v prave norišnice. Kinematografi so nehali prikazovati ta film in nekatere občinske oblasti so ga začasno prepovedale. Ko «e je histerija razmahnila, dežurni policaji po londonskih okrajih niso mogli več ničesar storiti, celo če so bili oboroženi. Vročekrvni fantiči sojih napadali in marsikateremu so razbili čelado na glavi. Zadnje dni so prihajali pred kinematografe že celi policijski odredi s psi in policijskimi avtomobili, s katerimi so odpeljali več razgrajačev. ROCK - ROCK DEMONSTRACIJE Poskusite si zamisliti, kakšen je bil prizor, ki se je odigral v soboto, 15. septembra, v nekem londonskem okraju, kjer so dosegli izgredi svoj višek. Vtem ko jc 50 policajev krotilo igrače rock and rolla v kinematografu, se je zbralo zunaj kakih 300 fantov, dečkov in deklic. Vsi so kričali na jKilicaje, jih zmerjali, žvižgali in jim skušali iztrgati aretirane i tovariše. Napadali so tudi mimoidoče, demonstrirali po ulicah in na ves glas kričali: Rock, rock, rock, rock. Isti večer je v nekem drugem delu mesta 60 policajev mirilo množico razigranih fantov in deklet. Po nemirnih okrajih so pozno v noč vozili policijski avtomobili in policaji so po zvočnikih pozivali demonstrante, naj se razidejo. Mladina pa se za njihove pozive še zmenila ni. Skakala je po ulicah in kričala: »Ena ura, dve, tri, r6ck! Štiri ure, pet, šest, rock! rock, rock rock!« Človek, ki je to videl, se je nehote vprašal: Odkod vse to, kako se boriti proti temu valu ponorelosti, ki ie zajel na stotisoče fantov in deklet in jih potegnil v razgrajanje. ZGODBA O DVEH MESTIH Odgovorov na to prvo vprašanje, kako je mogel film nesmiselne vsebine in diletantsko cenene glasbe bolj vplivati na mladino kakor toliko drugih lepih stvari, je mnogo in vsakršnih. Vtem ko oblasti store kar morejo, kaznujejo z denarno globo mlade aretirance in jih pošljejo domov. Tisk spričo tega ni posebno v skrbeh in tolmači v glavnem histerijo Rock and rolla z nekoliko pretirano obliko pubertetne vznemirjenosti, z dobo, podobno tistim, ki so svojčas prinesle charleston in rumbo, ki so prišle in minile, kakor bo minila tudi ta, s prenaglim vdorom dinamičnega plesa v deželo, ki tega ni vajena, ki ne pozna plesov po ritmu jazza, s še premalo vzgojenim okusom dela mladine. Slednje bo najbliže resnici. Tu se tudi začenja zgodba o dveh mestih, o dveh Londonih, o prvem južno od Temze in o drugem pa onkraj nje. Samo ta zgodba lahko odgovori na gornje vprašanje. Južno od reke so skoraj sami siromašni okraji. V njih so hiše stare, mnoge že razpadajo, ulice mračne, ljudje slabo oblečeni. Otrokom teh okrajev niso namenjeni Oxford, Cambridge ali mnogo boljše privatne šole. Ti otroci hodijo v javne šole, tako imenovane modem school, ki jih laburisti srdito napadajo, ker si pridobe otroci v njih le malo izobrazbe in jih ne usposobijo za življenje. Blagoje Lazič pravnik poslov sovjetskega veleposlaništva včeraj izročil ameriški vladi. Obe noti bosta objavljeni. SZ ODLIKOVANJE SKLADATELJA Šostakoviča Moskva, 2S. sept. Radio poroča, da je Prezidij Vrhovnera sovjeta odlikoval sovjetskega skladatelja Dimitrija Šostakoviča ob njegovi 60. letnici z Redom Lenina. Noši poslanci so se vrnili izčSB Beograd, 25. sept (Tanjug) — Delegacija jugoslovanske Zvezne ljudske skupščine, kl je bila tri tedne na prijateljskem obisku v CSR, je danes popoldne z letalom odpotovala iz Prage. Na praškem letališču so jo ob odhodu pozdravili podpredsednika ljudske Valo, ministra Zatloukal ln Vlasa ter jugoslovanski veleposlanik Marko Nikezič. Podpredsednik skupščine Valo je imel krajši govor, v katerem je zaprosil jugoslovanske parlamentarce, naj sporoče junaškim jugoslovanskim narodom pozdrave ln želje češkoslovaških narodov za nadaljnje uspehe v Izgradnji socializma. Vodja jugoslovanske delegacije predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko se mu je prisrčno zahvalil. Nocoj se je delegacija vrnila v Beograd. Na zemunskem letališču so jo sprejeli naši skupščinski voditelji in nekateri člani Zveznega izvršnega sveta. ZRNA IZ N A S E G A Jugoslavija raziskuje možnosti za uporabo atomske energije v kmetijstvu Na Zahodu in na Vzhodu se že dalj časa ukvarjajo s problemom uporabe atomske energije v kmetijstvu. Tudi v Jugoslaviji obstaja poseben odbor kmetija skih, gospodarskih in veterinarskih strokovnjakov, ki raziskujejo ta problem. Odbor je v najtesnejši povezavi z Inštitutom za nuklearna raziskovanja Boris Kidrič v Vinči. Ko so proti koncu vojne leta 1945 vrgli prve atomske bombe na japonski mesti Hirošima in Nagasaki za ceno velikih žrtev, ubitih je bilo nad 200.000 ljudi, so hkrati odkrili zelo važne novosti za kmetijstvo. Zaradi atomskega izžarevanja so dale kmetijske rastline v okolici razrušenih mest znatno večje pridelke kot prej. To je povzročilo, da so pričeli znanstveniki proučevati uporabo nuklearne energije za povečanje kmetijske proizvodnje. Številna raziskovanja so rodila pozitivne uspehe. O tem je bilo tudi govora na znani mednarodni konferenci o uporabi atomske energije v miroljubne namene leta 1955 v Ženevi. Znanstvena dognanja na tem polju so pokazala, da obeta uporaba nuklearne energije pravi revolucionarni preobrat pri pridelovanju kmetijskih rastlin. Atomska energija vnaša v kmetijsko znanost in prakso nove činitelje, katerih posledice bodo dalekosežne za družbeno ekonomski razvoj na svetu. Tudi naša država je pričela raziskovati uporabo atomske energije v kmetijstvu. Iz statističnih podatkov je razvidno, da z osvojitvijo novih površin, kakor tudi z uvajanjem raznih agrotehničnih ukrepov glede na naše podnebje in ekološke raz-mere (zlasti velika sušna področja), v večini primerov ne moremo pričakovati večjih skokov v naši kmetijski proizvodnji. Zaradi takšnega položaja bo imela uporaba atomske energije v kmetijstvu pri nas najsvetlejšo perspektivo. Pri nas-so že v teku podrobna raziskovalna dela. Doslej smo morali radioizotope, ki so glavno sredstvo za raziskovalna dela, uvažati. Sedaj pa postavljamo v Vinči velik nuklearni reaktor, ki smo ga naba-viji v ZSSR. Tako bomo postali glede proizvodnje radioizotopov neodvisni, kar nam bo tudi omogočilo širšo uporabo atomske energije v gospodarstvu in tudi .v kmetijstvu in gozdarstvu. DO 53 •/. VEČJI PRIDELEK, VEČJA ODPORNOST RASTLIN Z uporabo nuklearne energije v kmetijstvu lahko dosežemo velike uspehe. Z obsevanjem semena in rastlin z radioaktivnimi 22 '/o, grašice za 50 */o, soje za 53°/o, paradižnika za 38°/o. Radioaktivna izžarevanja povzročajo poleg povečanih pridelkov tudi tako imenovane mutacije pri rastlinah, ki dajo popolnoma nove sorte. Tako dobljene nove sorte ovsa, ki so odporne proti rji, nove sorte koruze, krompirja in drugih rastlin z mnogo boljšimi lastnostmi. ŠKODLJIVCEM napovedi;[ejo smrt. BOLJŠE' IZKORIŠČANJE UMETNIH GNOJIL Nuklearna izžarevanja uničujejo tudi razne škodljivce v skladiščih in na rastlinah. Veliko poizkusov v laboratoriju in pri- iskovanju zemljišč in izkoriščanju umetnih gnojil. Tako so ra-dioizotopi pokazali, da koruza na primer izkorišča fosfor v prvem razvojnem obdobju, krompir pa med vso vegetacijo. Z ra-dioizotopi je tudi dokazano, da izkoriščajo nekatere rastline fosfor s pomočjo listja, tako da bi te rastline lahko prašili s fosforjem. Z uporabo nuklearnih žarkov bomo lahko slaba krmila spremenili v krmila visoke vrednosti. Tudi tu so doseženi odlični rezultati. REVOLUCIJA PRI KONSERVI-RANJU ŽIVIL Prava revolucija pa je dosežena z radioizotopi pri konser-viranju prehrambenih predmetov. Pri nas se zaradi skladišč kvari še veliko živil rastlin- pri navadni temperaturi krompir, repo in druge gomoljnice. Zadostujejo že minimalne količine radioizotopov, da ohranimo v skladiščih grozdje, sadje, povrtnino, jajca in mleko. Radioizotopi s svojim izžarevanjem uničujejo vse mikroorganizme, ki lahko povzročijo kvarjenje, pri tem pa vrednost prehrambenih predmetov ostane neprizadeta. Z radioaktivnimi žarki lahko uničimo kaljivost krompirja, čebule^ in podobne povrtnine in na ta način zagotovimo njihovo trajanje. Edino za konserviranje mesa so se radioizotopi pokazali kot neugodni, ker radioaktivni žarki povzročajo spremembo mč-sa in poslabšajo njegovo kakovost. Človek pa lahko od nuklearnih žarkov tudi umre, zato vzporedno s tem raziskovanjem pro. IZ MALIH PARCEL RASTE NAPREDNO BOSPODARSTVO SELCE skega in živalskega porekla. Ra- | učujejo, kako bi zaščitili človeški diocesin in radiostromcij popol- | organizem pred radioaktivnimi noma očuvata pred kvarjenjem žarki. Ing. Kincl Vladimir iz naših^ VEČ JAJC IN ŽIVINE KOT LANI V radgonski občini kokošereja lepo ------ roči V drežniških vaseh gojijo - Lesna so, da li i ■ wruga- Ugotavljali Planov ? znižanje proizvodnih objekti,utemeljeno zaradi Podjetiih težav v posameznih vzrokdnt .Predvsem je temu Dih * 3a iztrošenost osnov- nje Dri nWV; °rgani za planira-ru Da kraJPem ljudskem odboje nlav V1. i° Potrebe za znižajta nr*vVJn zahtevajo, da priza-'zvodnin3 Planirajo svojo prodni 1pL-Z? Prihodnje leto v vi-svetovsmi?1e pr°izvodnje. Na pose Pristoini S° iii.rouenja, da bi otr-f r ,orSani za planiranje ■ v "_.u Ljubljana ogledali sta-™o z ,etfh Podjetjih in sku-dPravičenno+V1 podtetij ugotovili zPižania st. el1 neupravičenost Planov djrhovih proizvodnih PPkaterih0'Va7nostna služba v kljiva in ij^ iih je pomanjša Ea« i7?. anjkuie potreb- Pravi o wega, orodja. V raz- jetjih ie službi V pod- Za vratariE 3, da ie treba Pestiti liudiinw0Čne iuvaje na' koralne 'L Ji-, , lmaj° Potrebne Pgotovili da č Nadalje so jtjih občutnn° 86 tatvine v pod’ ?i zahvaliti , 0 ^anjšale, za kar ške službe m« *8an^u 6uvajni- Ves« delovnih ^IuditUdi ^ Za' nja, dakbfvČ=S° navzoči mne- ju občine orfva?°i t3a na območ-m°f razJu™ 3 v sklad za po-^tvom T:‘ "»“izacliam in dru-v ohčim 3% od svojih Pokazalo se je, da so taka posvetovanja direktorjev s pred- stavniki ljudskega odbora potrebna in koristna. Vseeno pa velja pripomniti, da bi bilo nedvomno še koristneje, če bi se takih posvetovanj v bodoče razen direktorjev udeležili vsaj še predsedniki delavskih svetov, da bi med seboj izmenjali svoje izkušnje pri delavskem samoupravljanju. J. C. Cemšeniška planina^ ima planinsko zavetišče Kako uro hoda od Partizanskega vrha stoji v prijetnem zatišju Cem-šenlške planine novo planinsko zavetišče, ki so ga postavili marljivi zagorski planinci. Cemšeniška planina, ki spada med najlepše zasavske planine, je od minule vojne samevala in le redki planinci ali lovci so zahajali v ta planinski svet. V letošnjem letu pa so si zagorski planinci zadali nalogo, da bodo zgradili na Cemšeniški planini planinsko zavetišče. In res. Za letošnji Planinski teden zagorskih planincev, ki je bil v juniju, so odprli tudi planinsko zavetišče na Cemšeniški planini. V nedeljo, 16. t. m. pa je v tem novem zavetišču zasvetila prvič 6lcktrik&i Zagorski planinci pa nameravajo v prihodnjih letih postaviti poleg tega zavetišča še nov planinski dom. -pb- i; »MI SMO SAMO TRGOVINA...« V Mariboru že nekaj let s spremenljivo srečo posluje trgovsko podjetje »Povrtnina«. V raznih delih mesta ima 12 prodajaln, ki prodajajo kupcem razno sočivje in opravijo mesečno okrog 6 milijonov prometa. Vsota je za trgovsko podjetje precej majhna, zaradi česar nastajajo pri poslovanju mnoge težave. Zaradi majhnih lastnih sredstev s težavo vzdržujejo lokale, avtomobile in se lotevajo sodobnih preureditev v prodajalnah. ZAKAJ DRAŽE V PRODAJALNI KOT NA TRGU? Niso redki primeri, ko je sočivje v prodajalni »Povrtnine« dražje kot pri zasebnikih na živilskem trgu, ali v zadružnih prodajalnah. Do tega pride, ker podjetje nakupi večje količine artiklov po enotni ceni, medtem pa cene na tržišču nihajo in se ravnajo po ponudbi in povpraševanju. Tako se zgodi, da zasebniki in zadruge znižajo ceno določenim artiklom, ker jih je na trgu dovolj, podjetje pa tega ne more, ker bi šlo pod nabavno ceno in s tem ogrozilo svoj obstanek. Razen tega vplivajo na cene tudi pokvarljivost in zmanjšanje količin blaga, ki nastane med nabavo in prodajo. V večini primerov so seve cene iste. Če so kdaj nižje, je to bolj izjema, kot pravilo. POMANJKANJE NAČRTNOSTI IN VOLJE DO PRIDELOVANJA SOČIVJA Zasluga »Povrtnine«, ki jo je treba poudariti, je vsekakor ta, da skrbi z« sočivje tudi tedaj-, ko zasebniki na živilskem trgu odpovedo. Razen tega dobavlja blago, ki ga v mariborski kmečki okolici ni mogoče pridelovati. S tem se sicer ukvarjajo tudi neka- i pomeni, da bi bilo treba v trgo-tere druge kolonialne trgovine, vini z zelenjavo marsikaj spre-kar pa ne zmanjša pomena rednih meniti. Razen_ proizvajalcev, ki dobav »Povrtnine«. Mnogokrat naj bi posamič ali skupno vodili pa gre tudi za uvoz sočivja iz | svoje prodajalne, bi lahko tudi drugih krajev, ki bi ga zlahka manjše trgovinice s pavšalnim pridelovali v neposredni bližini davkom zajemale tisto blago, ki mesta. Zadruge in kmetijska go- ga je v malem dovolj dobiti pri spodarstva so zaenkrat še zelo vrtičkarjih in kmetih na podeže-daleč od sodobnega vrtičkarstva, j lju. Na vsak način pa bi bilo čeprav je tu in tam, zlasti pri j prav, ko bi tekla prodaja na ži-organizaciji zadružnic, opaziti že I vilskem trgu takoj s kamionov v razveseljive spremembe. Nekate- j roke potrošnika. Nevarnosti okuž-re zadruge so se tudi že odločile | be s sočivjem ne bi bile nič večje za lastne prodajalne, kjer pro- j in nič manjše kot pri sedanjem dajajo sočivje in druge poljske! poslovanju, saj mora biti vsak pridelke. Zal jih mnogokrat pri j potrošnik poučen, da je treba so-tem vodijo »trgovski računi* in čivje pred uporabo oprati. S tem v zvezi se končno še poraja vprašanje, ali je poslovanje »Povrtnine« v takih pogojih potrebno in če ga ne bi kazalo prilagoditi raz- Na Primorskem se bo začela trgatev p>o skeSa uk?® Podatkih kmetij-družn- POratorija Okrajne za-®r°2dje ]E7?ze v Novi Gorici i63o izhr!?0 doz<>reva in vsebu-24 %“£raae sorte že od 18 do sorte toki 33, To 80 predvsem Sundec Tč’ ma^vazija, sivi bur- »0 drusTB meri°t, barbera buje sort Največ sladkorja vse-Cer od 81Yi burgundec, in si-sladkoria • Nekoliko manj VseW a’ lrVsicer °d 16 do 18 % sorte v Zebula ’n druge pozne da te treba upoštevati, 15 dni tv? dozorijo približno Sod'i Znete- skem tl?),,.?3 se bo na Primor- ?®čela v ve^jem obsegu l Prihodnjega tedna. g-m7rj; e začela škoditi suša dežja zb,J? pomanjkanja Zlasti v Vina vek, počasi in slabše dozoreva. V gornji Vipavski dolini pričakujejo letos za okrog 20 odstotkov večji pridelek od povprečnega. Vinogradniški strokovnjaki sodijo, da bodo Brici letos pridelali od 400 do 450 vagonov vina oziroma okrog 50 hektolitrov na hektar površine. Na bolje urejenih in oskrbovanih vinogradih v prisojnih legah v Medani in drugod pa naj bi znašal pridelek od 80 do 100 hi vina na hektar. Na državnem posestvu v Viipolžah pričakujejo, da bodo pridelali okrog 100 hi malvazije na hektar. To je rekorden pridelek, ki presega povprečja tudi najbolj razvitih vinogradniških dežel. V povprečnih letinah v Goriških Brdih pridelajo okrog 350 vagonov vina ali od 35 do 40 hi na hektar. manj tako imenovani interesi »intervencije«, o katerih smo pred leti mnogo govorili. Vendar je treba reči, da na splošno zadruge — 0-------------- - in še posebno kmetijska gospo- -meram in novim zahtevam, -vd darstva ne kažejo preveč zanimanja za pridelovanje sočivja. Iz njihovih proizvodnih načrtov je mogoče razbrati, da dajejo vrtičkarstvu in povrtninarstvU zelo majhen pomen. Mnoga se s tem sploh ne ukvarjajo, ker so jim zanimivejši »bolj vredni pridelki«. pQ nafte v bližini motorni pogon, tista, ki je začeta Za nekatere ni nič nenavadno, če ; Filoyec letos v maju s0 pospešili vrtati zadnja, pa je na parnega, svoje vrtove in zemljišče za pri- , raziskovalna deLa severovzhodno Parni kotli porabijo mnogo ku- delovanje povrtnine oddajo v na- ^ yagi Qd tekrat ^ doslej so riva, zato se jih ne bi splačalo jem privatniku, češ »daje zanje pripeljali M to področje še tri nerentabilno«. In potrošniku, ki vrta1np stolpe, za četrtega pa pribi sklepal po tej analogiji, se lan-| temelj. Nove vrtalne ko »ubogi« vrtičkar samo smili, I ^ Vrtalni stolp na parni pogon na filovskem področju Zemeljski plin v Filovcih že uporabljajo garniture dovažajo postopoma, ker je prevzel »dolgove« m »ne- j ker • pripravami dovoznih cest rentabilnost« na ^svoja ramena, j ^ temeljev mnogo dela, prav ta-Seveda ni tako, kajti znano je, ko tudi z montiranjem stolpov. da ^ Z?!lbil..Vr^kaP ; Prvi vrtalni stolp, ki so ga posta- vila v letošnjem poletju, je že izvrtal vrtino do določene globine, drugi je začel vrtati pred tedni, tretji pa bo kmalu. Rezultati prve vrtine še niso znani, ker še rriso nastrelili globinskih ze- stoječi obrtniki, ki s pridom okoriščajo stanje, kakršno je zdaj v pridelovanju sočivja. TRGOVINA ALI PROIZVODNJA? Glede na stanje, kakršno je meljskih plasti in naredili poti zdaj, bi bilo več kot nujno, da bi nafti in plinu do vrtine. Razne zadruge ih kmetijska gospodar- meritve in ugotovitve med vrta-stva s primernimi ukrepi in na- [ njem pa dajejo mnogo upanja, črti zadolžili za proizvodnjo so- Naslednja dva vrtalna stolpa so čivja. Sodimo, da tako »posega- postavili komaj 200 m drug od nje« v proizvodnjo kmetijskih go- : drugega, kar potrjuje, da so stro-spodarstev, ki so doslej zanema- kovnjaki prepričani v uspeh, če-rila in zapostavila to panogo, ne prav o tem še nočejo govoriti bi nikomur škodilo, temveč samo javno. koristilo. S tem v zvezi pa se ne- | vse prejšnje vitalne garniture hote vsiljuje vprašanje prodaje na filovskem področju so bile na sočivja. Navedeni primeri iz po- t________________________ slovanja »Povrtnine« dovolj zgovorno povedo, da s prodajo ni vse Deset novih avtobusov kuriti s premogom. Ceno premoga bi precej povečal še prevoz od železnice, saj je najbližja postaja oddaljena več kot 12 km. Parne kotle uporabljajo le zaradi tega, ker jih grejejo z zemeljskim pli- nom, ki ga imajo zastonj, če odštejemo stroške za okoli 1 km dolgi plinovod. Tako so začeli uporabljati zemeljski plin s filov-skega naftnega polja in sicer iz vrtine, iz katere je bruhnil lansko jesen z močnim pritiskom. Plin, ki ga spuščajo iz zemlje za pogon vrtalnih naprav, je pomešan tudi z nekaj nafte. P• To in ono iz ZBORI VOLIVCEV V NAŠIH PODJETJIH Odbornika zbora proizvajalcev Franc Pipan in Franc De Batista sta se udeležila pretekli teden zborov volivcev v Bombažni tkalnici v Vižmarju, v tekstilni tovarni »Rašica« v Gameljnah in v SK1P. Posebno so se zanimali za naše mika«. To podjetje bo za potrebe vseh odsekov Inštituta izdelovalo potrebne keramične izdelke, tudi take, ki smo jih do sedaj uvažali. S tem bo prihranjenih mnogo deviz. Podjetje zaposluje So delavcev. Svečani otvoritvi podjetja so razen predstavnikov Inštituta in delovnega kolektiva prisostvovali zastopniki ob LO predsednik občine tovariš rerezal vrvico in s tem gospodarske probleme v Bombažni tkal- j štular pa je Prer«a1^ ‘v*™ nici, dočim so se v ostalih podjetjih , proglasil, da je podjetje p bolj zanimali za lokalne in notranje za- i tovati. deve podjetja. Razgovor je tekel o ta- rifnih vprašanjih, dalje o produkciji posebno v kritičnih časih, ko ni elektrike in morajo obrati stjiti. V drugih podjetjih pa bod osestanki ta teden. RAZPRAVA O NOVEM POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAKONU Občinski odbor SZDL je sklical po- .... ^ _______ seben sestanek, na katerem so raz- V redu (vzdrževanje višjih cen, — ‘iV A pravljali o novem osnutku zakona o po- Hnvflvanip iz oddaljenih za Poajetje »Avtopromet« j kojninskem zavarovanju. Na tem se- dovažanje blaga IZ oaaaijenm t- j j •* ; i Stanku je zastopnik Zavoda *a socialno krajev lltd.). Normalno bi bilo, v lvOVl Ijonci j zavarovanje govoril o razlikah med sta- da tisti, ki proizvaja, sočivje tudi Avtoprevoznlško podjetje .Avto- rj“>. je sedanjim zakonom, in osnnj-prodaja S tem bi preprečili kvar- promet.vNo^iGorici je, g dni^upUo nn,vzo*i jenje blaga, ki nastaja zaradi 2aS'v tomač^ znamke FAP Z njimi zahtevali razna pojasnila. O osnntku so prevozov, vskladiščenja in mani- so občutno modernizirali prevozni park !uch ie razpravljali v društvu npoko-pulacije. Blago bi moKdo priti podjetja Hkrati so enako število sta- Jencev..^^ ^ ^ vojaSkih vo. na trg Od pridelovalca. S čimer bi ^pJo^^^^^f^pr^^i Nova vozUa nih...invalidov p. je sklical sestanek tudi odpadla nevarnost, da se so stala kolektiv 198 milijonov dinar-kopičijo tvegane zaloge in blago jev. v kratkem bo podjetje menda na- h-trari 'MrnVvVH bi se to bavilo še štiri potniške avtobuse, da kvari. Naj&oij di se o w z njimj upostavilo nekaJ novih zvez odražalo v cenah, ki bi se gibale s sosednjimi italijanskimi obmejnimi po ponudbi in povpraševanju. To kraji. m. d. svojih Članov in z njimi razpravljal novem osnutku invalidskega zakona. ŠENTVID JE DOBIL NOVO PODJETJE, Inštitut za Elektrozveze je v Vižraar-jih odprl svoje lastno podjetje »Kera- Na Ravnah »vse po starem« skozj u .ko sonce še ne prodre Pitno t, ,? kopreno meglic, izsto-r°D 5r,i-°roske®a vteka. Ravne. >»ieglo nr JJev si utira pot skozi ^ oddrH. Eimnaziji. Za vlakom, &>Iru d0]a proti Prevaljam, na-iavov Er10 zamolkel hrup žer->Velike tfi i Sportertev in strojev Ji larne- Na drugi strani ^av0 Suštanjske hiše zve- ?°brio km33? dru«8a k drugi’ P°-3ai° na ?? K°spodinje, ki priha- ? kanslio? 1)0 sv°iih opravkih kanglicami, košarami in ce- 2iudnost°Ztdr1avl; nasmeh, Jeza, ® »Kai i kot povsod. »Nič novega v Ravnah?« Ne v ^Se starem!« hoče , ^rjemite Ravencu, ki se v6ga ^? “mazatL Dovolj je no-^ če k- ?»a tadi kaj starega r'je?n,, ?, Ksvencu dali prav na Jisto rv?a^0V0r’ velja to samo za ?*r»i mSč?3?’ ki se ga »mlado-^ se sramujejo. Skoda, ®teji načair,° sretati prav z njim. težkem pred vrati novega ko-^rainci ,mesteca; trmasto in ^nožiČT,- Jubuje vsem protestom, stetom im sestankom, tihim po-vi]o rn'1,na?r''orn ta željam. Pra-^ziv j : Železniška postaja Ta več jrn.V8ekakor pretiran in pre-titic0 P fcn za majhno leseno Lhkn. Pravzaprav ptičnico, ki preJme kakih petnajst lju-tavenski postaji pa vstopi in izstopi iz vlakov po tisoč ljudi dnevno. No, zdaj že pogrevamo stare zgodbe. Ker pa je jesen tu in pred vrati zima, se je moramo spomniti zaradi dijakov in delavcev, ki bodo kmalu spet prezebali pod sivim nebom in drgetaje ča- Ravenska gimnazija kali vlakov. Ce smo mimogrede spustili tale »glas vpijočega v puščavi«, bržkone ne bo škode. Znano je, da so Ravenci že zdavnaj razmišljali o novi postaji, znano je tudii da je proga pri sedanji postaji preveč strma in je težko zgraditi novo postajno poslopje; vse to je znano, in še marsikaj drugega. Toda, čeprav vse to vemo, je vendarle nejasno samo še to, kdaj bodo v Ravnah končno dobili nov kolodvor najnesto dosedanje lesene utice, ki je že zdavnaj odslužila in ne daje me- stecu nič drugega — razen slabega vtisa. • Tako je torej s postajo in s tistim, kar je v Ravnah še »staro«. Drugod pa je vse novo. Pri železarni pravkar »tiščijo«, kot bi rekel Kuharjev Gustl iz uprave, novo poslopje proti nebu. Precej veliko bo in prostorno. Namenjeno je učencem industrijske šole, ki bodo v njem kmalu dobili zračne in svetle učilnice. Pri pečeh im strojih ravenske jeklarne ! je čedalje več mladega rodu. Stari grof Thurn bi moral danes s svetilnico iste ti, da bi našel še koga, ki je garal na fužinah. Stari se umikajo, vrsta je prišla na mladino. Ta mladina ne bo poznala zatohlih »personalhauzov«, saj dorašča skupno s svojim mladim mestom. Delo v železarni — kajpak — ni idila. Stara valjarna jim še vedno pije kri. Na vrata trkajo konkurenca, tekmovanje, zahteve po novih proizvodih in večjem delovnem učinku. Pa je tukaj ta kretenasta valjarna — zakaj je ni raznesla kaka bomba, gotovo bi imeli že novo — ki jim ne da dihati s polnimi pljuči. Kljub temu se ravenski jeklarji ne dajo, čeprav jim je pozimi nagajala elektrika in še druge reči. »Avguste smo plan lepo izpolnili,« pravi Gregor Klančnik. Kaj več danes ne more povedati, že zarana je začel s sestanki... Kje | pa je danes sploh še kak direktor brez njih? Menda jih je tu in tam že kar preveč, zlasti tistih, ki imajo s tovarno bolj malo sorodstva. Toda, če se je direktor kljub temu lahko nasmehnil, ko je povedal, da ima seje (in da so plan presegli) je to znak, da so Ravenci napeli vse sile, da bi izpolnili obljubo, ki so jo dali na začetku leta: za 9 odstotkov večjo proizvodnjo. In kaj bi še govorili o številkah, pokazateljih, statistikah in takih rečeh. Precej milijard je vredna proizvodnja železarne, primanjkljaj ne bi pomenil nekaj tisočakov, ampak težke milijončke. Železarna mora izpolniti svoj plan. Kako pa naj se Ravenci postavijo na noge in zahtevajo še več stanovanj in drugih komunalnih naprav, če ne bi najprej »od-rajtali« svojega dolga. Ker to vedo, jim smemo verjeti, da se bodo tudi letos dobro odrezali. • Pred vhodom v železarno je napis: Delaj varno — Vrni se zdrav domov —. Menda daleč naokoli ni podjetja, ki bi tako vzorno skrbelo za varnost pri delu, kot ravenska železarna. Sicer pa je šef propagande proti nesrečam Avgust Kuhar, pisec zanimive knjige, ki so jo delavci z veseljem brali in se iz nje marsikaj naučili. V železarni je vsako leto manj nesreč. Ukrepi so pomagali, dobra In pametna beseda je zalegla. Nekaj pa so pomagale tudi premije, ki jih razpisuje Delavski svet za tiste obrate in delovna mesta, kjer bodo najbolj pazili pri delu in imeli najmanj nesreč. Tak prijazen napis, ki posvari delavca pri vhodu v tovarno, torej ni zaman; pove tudi, , da je človek prvi, potem šele stroj. Sicer pa lahko prelistate vse številke »Fužinarja« in ne boste našli niti ene, ki ne bi pisala o obratnih nezgodah. Poleg vseh teh zanimivih reči pa je danes železarna znana tudi po novih poizkusih pri plačevanju delavcev. Skrb za človeka je tu dovolj razvita. In najbrž je prav zato ravenska železarna med tistimi, ki nobeno leto ne razočarajo v proizvodnji. Prav je, da gredo v Ravnah po tej poti, da odstranijo še tiste napake, ki jih ovirajo pri delu, saj je vse to v korist napredku. • Prekratke so ure enega dne, da bi lahko pogledali vse, kar je novo in kar bo novo v Ravnah. Delavski muzej bo kmalu dobil še železarski oddelek, Studijska knjižnica se ponaša z novo Prežihovo študijsko sobo, na Čečovju nadaljujejo z gradnjo stanovanj, še vedno rasejo nove delavske hišice na vseh koncih. Dijaki so se spet vrnili in lotili prosvetnega dela, športniki pa že nekaj nedelj navdušujejo svoje gledalce. Na nedavni nogometni tekmi jih je bilo kar okrog dva tisoč. Tudi to je novo za Ravne. In sredi vsega tega novega človek zlahka pozabi na staro. ~vd V ŠENTVIDU JE ZAČEL DELOVATI GOSPODINJSKI SERVIS Organizacija naprednih žena je z veliko voljo in dosledno borbo uresničila sklep ustanovnega občnega zbora in odprla gospodinjski servis. Že lani, ko so prirejali razne krojne in druge tečaje, so gospodinje izrazile ieljo po takem servisu, ki bi jim hitro ter ceneno izvrševal razne krojaške ter šiviljske usluge. Razen tega pa bi gospodinje imele tudi razne tečaje za vlaganje in vku-havanje sadja, za pripravo raznih brezalkoholnih sokov in podobno. No sedaj se je vse to uresničilo. Pri tem je pomagal tudi občinski odbor SZDL, ob LO pa je dal brezplačno na razpolago prostor. Dela je kar dosti, sedaj bodo pričeli s tečaji, za katere je ze veliko povpraševanje. OSNOVNA ŠOLA V ŠENTVIDU bo PROSLAVILA 90-LETNICO OBSTOJA Letos poteka 90 let, odkar je Šentvid dobil svojo osnovno šolo. Ta jubilej bo šola proslavila V decembru v okviru prireditev za Novoletno jelko. INTERNAT V TACNU POTREBUJE BOLJŠE PROSTORE V Tacnu je internat vajenk tekstilne tovarne »Rašica« v Gameljnah. V tem internatu je 20 deklet — otrok naših padlih borcev. Internat je v prostorih bivšega obrata in ne ustreza higienskim in zdravstvenim zahtevam. Sedaj, ko so uredili vodstvo internata, ki prej ni bilo povsem v redu, pu si prizadevajo, da bi dobili nove prostore. Svet za šolstvo pri OLO je mnenja, da bi za te namene ustrezala hiša, ki jo je o^LO odkupil od RK. ObLO je pripravljen dati to hišo na razpolago tovarni, vendar bo potrebnih za usposobitev hiše za internat precej finančnih srylstev. ODPRLI SO ŠOLSKO MLEČNO KUHINJO V osnonvi šoli v Šentvidu so v ponedeljek, 24. septembra, odprli šolsko iniečno kuhinjo. Na roditeljskih sestankih so starši sami izrazili željo, da bi kuhinja pričela delati Čimprej; Z malicami so bili lani zelo zadovoljni, letos pa se je prijavilo še več otrok kakor lani. Skupno dobiva sedaj malico v šoli 351 otrok. Malica je tudi letos zelo izdatna. Menda je to prva mlečna kuhinja v Ljubljani, ki je pričela z delom. Z ljubljanske nezgodne postaje Delavec Alojz Premrov iz Martinjaka si je pri padcu izpahnil desno roko v rami. Upokojenka Uršula Kos iz Ljubljane je padla s postelje in si zlomila levo nogo v kolku. Cestar Leopold Mandelj iz Tep je padel s kolesa in si poškodoval hrbtenico. Rudar Vlado Carl iz Spodnje Idrije je padel z motorja in si zlomil desno nogo v kolenu.Upokojenec Anton Nučič iz Velikih Lipljenj si je pri padcu zlomil levo ključnico. Mižat Vin-: ko Pezdirc iz Ljubljane si je pri delu I na cirkularki poškodoval prsta leve ro-j ke. 13-ietni Viljem Košnjck iz Pristave pri Tržiču si je pri nogometu zlomil le-I v o roko v komolcu. ŠPORT IN TELESNA VZGOJA SESTANEK JUGOSLOVANSKEGA OLIMPIJSKEGA KOMITEJA KOCKA JE PADLA Beograd. 25. sept. — Jugoslovanski poslati nogometašev zaradi slabe kon- olimpijski komite je na današnjem ple- kur narnem sestanku sklenil, da zastopa Jugoslavijo na šestnajstih olimpijskih igrah v Melbournu (Avstralija) novembra t. 1. 55 članov, in to: 3 'člani vodstva, 43 tekmovalcev, 6 trenerjev ter en sodnik, zdravnik in zvezni kapetan. V Melbourne bodo kot tekmovalci potovali kolesar Petrovič, veslač Vlašič, rokoborca Simič in Vukov, strelci Mašek, Jež ali Prauhardt (samo dva), 18 nogometašev in 11 vaterpolistov. Izmed atletov bodo potovali Mihalič, Lorger, Mu-goša, Radoševič, Račič in Kotluškova, medtem je odhod Usenikove in Bezjaka odvisen od tega, ali bosta na olim- urence in visokih stroškov. Po daljši razpravi je bilo s 15 proti 6 glasovi odločeno, da nogometaši le potujejo. O odhodu boksarjev se je zelo malo govorilo, predvsem zaradi tega, ker ni nihče podprl predloga Boksarske zveze Jugoslavije, mimo tega pa zastopnik Boksarske zveze Jugoslavije in član olimpijskega komiteja niti ni bil navzoč na sestanku. KONČANA JE XII. ŠAHOVSKA OLIMPIA DA Naposled: Jugoslavija druga Madžarska tretja z enakim številom točk kot naše moštvo Boj podcenjevanju MOSKVA, 2*. sept. — (Od našega posebnega dopisnika). Po končanih prekinjenih partijah XI. kola je bila končana XII. šahovska olimpiada. Naše moštvo je uspelo v nadaljevanju prekinjenih partij v srečanju z reprezentanco Madžarske doseči neodločen rezultat 2:2 ter si tako priborilo srebrno medaljo. Moštvo SZ je premagalo svojo zadnjo žrtev — reprezentanco Romunije — z 2,5:1,5. Neodločeno se je tudi končalo srečanje Izrael : Anglija, Danska je premagala Argentino z 2:5:1,5, Bolgarija Švico s 3:1 in CSR Zahodno Nemčijo 2,5:1,5. Končni vrstni red je tale: SZ 31, , jiti drugo mesto in to je tudi uspelo. Jugoslavija, Madžarska 26,5, Argenti- To, da se je v času olimpiade našemu na 23, Bolgarija, Zahodna Nemčija 22, moštvu nudila celo priložnost even- njo iv. m ii. ničetu, w pinotaic, . nvirah zaceie*** da tudi »velesilam« lahko Prekrižajo J* *u“* Nov slovenski --- w T.*--------- sr"0Ul£U4’4tudrv t«ku n* Švica, Danska in Romunija, ki delijo 9., 10. in 11. mesto, so pokazale, račune. Tako so na primer Romuni igrali neodločeno z moštvom Jugoslavije, Švicarji z Argentino, medtem ktf so Danci po zaslugi mladega Larssena imeli vedno že v naprej zagotovljene vsaj pol točke. Na zadnje mesto se Je uvrstila reprezentanca Izraela. Mojstri v izraelskem moštvu so bili precej starejši od svojih nasprotnikov v drugih mo- Lorger 10,5 na 100 metrov dan»«<& sasJSSSi sestavo društvenega moštva, jjge. stopilo v finalu zvezne atie awe. Najboljši rezultat prireditve J B , gel Stanko Lorger, ki J® 1» časom 10,5 izenačil postavil nov slovenski reKor dljjen slovenski dll{et °y!rah -ss 2M» » progo Je Važič pretekelv*«^^" , 5Tr tZ*— <* mladinec V istem teku Je mladine« časom 5:51,2 postavil sloveM« dlnskl rekord. i/iil« Rezultati: Moški: IM bi 10,5, Kovač 11,0, vučer 1W. g;; Vipotnik 50,6, Videtič Sl,«. CMJLj J5,l, 110 m ovire: Lorger «Ss«, 0*J* _________________________________ _ . ________ m ________________ glh mor ™ ovire; i, 8 . va*tč 5:25,«, CSR 20,5, Anglija 20, Romunija, Dan- , tualno osvojiti prvo mesto, je bil le ! štvih. Njihova starost se je poznala Brodnik 16,4; 2000 m: Naraks slučaj in trenutno nerazpoloženje so- tudi pri njihovih uspehih. Značilno sek i’?* Ji rnlo 43 39* Na prvi deski je dosegel najboljši 1 vjetskih velemojstrov, ki jim dejan- Za člane izraelske reprezentance je to, 1*1• kouJe: K°p piado odpotovala tudi plavalca Njeguš ^ vseh državah, kjer imajo profe- in Jeričevičeva. če Njeguš in Jeričevi- >ioM ni “°?omet je običaj izplačevanje sko še* ni nihče dorasel. Oni so za- da so v vsakem kolu imeli po tri do 43,33; TOlna: uroajs ceva dosežeta dobra rezultata na pla- Premii z® ^\lene A. “um j’ da le v ll DarSah nabral ?5 točk’ služeno zmagali, pa čeprav so bili . štiri prekinjene partije. Igrali so ver- tar 57’12’ Kač , v me. Te premije naj bi bile vzpodbuda oa j_e11 parujan_ naorai wck. , nrAmncfftnl vWAn1u z moštvom Ma- n»iri>nsp MrtSin bmprf v«Ph. ' Spnsk** ra m i tanc nc Jugoslavije in ZDA in plavalno reprezentanco Romunije 5. in 6. oktobra prav tako v Splitu, potem bosta potovala v Melbourne, če pa ilta l prav poseben način nagrajevanja. V tekmah proti vodilnim moštvom do- Larsenu naziv velemojstra. Medna-bivajo igralci običajne premije v tek- rodna šahovska federacija FIDE bo mah, s slabšimi pa lahko zaslužijo več, P° svojem zastopniku izročila nocoj ker so premije še enkrat višje. Prav- Larsenu posebno nagrado, zaprav zveni to čudno, vendar ie po- Danes popoldne bo v koncertni miteja ni bil sprejet predlog'Boksarske vsem logično. To je boj proti podcenje- dvorani Velikega gledališča Sovjetske zveze Jugoslavije ter v Melbourne iz- vanju, kajti zlasti v Avstriji je lahko- armade slavnosten zaključek XII. ša-med predlaganih šest boksarjev ne bo miselnost »čednost« vsakega nogometa- hovske olimpiade. Objavljeni bodo odpotoval nihče. Poimenski seznam čla- ša. Funkcionarji Simmeringa so psiho- rezultati, izročene medalje in nagra-nov olimpijske reprezentance bo znan loško vsekakor zelo dobro postopali. Če de, potem pa bo koncert za vse ude-najkasneje do 1. oktobra, ker mora bi isto napravil tudi 19-kratni prvak ležence olimpiade. vsaka država predložiti svoj seznam na Rapid, bi najbrž ne igral v prvem kolu Clanl našega moštva so v glavnem sestanku Mednarodnega olimpijskega ko- letošnjega prvenstva prav s Simmerin- zadovoljni z doseženim uspehom. Pro-miteja, ki bo 3. oktobra v Miinchnu. g°m 1:1. Za denar napravi tudi nogome- gram naše reprezentance je bil izpol-Jugoslovanska reprezentanca na let- taS vs® • • • "Jen stoodstotno. Zelja Je bila osvo- nih olimpijskih igrah bo razdeljena v tri skupine in bo odpotovalo v Melbourne z letalom v prvi polovici meseca novembra. Predvideno Je, da bo prva skupina odpotovala ze 2. novembra. Le-tu bodo verjetno vaterpolisti, ki bi v Avstraliji intenzivno trenirali do začetka olimpijskih iger. Skupne pripra- ve članov naše olimpijske reprezentance bodo v drugi polovici meseca 'oktobra in v začetku novembra v Splitu z izjemo nogometašev, ki se bodo zbrali šele 28. oktobra, in rokoborcev, ki se bodo pripravljali v Beogradu. Na današnjem sestanku je bila zelo burna razprava o končnem sestavu na- bosta dosegla zadovoljivih odpotujeta nikova. rezultatov, odpotujeta na olimpiado Bezjak in Use-nikova. Na sestanku olimpijskega komiteja ni bil sprejet predlog Boksarske ZASAVSKA PLANINSKA TRANSVERZALA OD KUMROVCA NA KUM Na velikem planinskem zboru na | planinec, ki bo prehodil transverzalo I-ibni pri Krškem, ki so se za udele- ! od Kumrovca do Kuma, bo dobil spo-žili številni planinci zasavskih planin- ! minsko značko, ki jo izdeluje kipar skih društev in tudi zastopniki bližnjih | Vladimir Stoviček v Krškem hrvatskih planinskih društev\ so planinci podrobneje določili pof in posa- Pomemben uspeh so na XII. olim-piadi dosegli Madžari, za katere ni nihče računal, da se bodo povzpeli na tako visoko mesto. Argentina je spet doživela neuspeh. Četrto mesto za tako močno moštvo iz Južne Amerike ne pred stavlja tisto, kar so pričakovali Argentinci sami in tudi njihovi konkurenti. Peto ln šesto mesto za Zahodno Nemčijo Je še enkrat potrdilo, da so nekdaj zelo nevarni nasprotniki na olimpiadi spet krenili po stari poti. Tudi Bolgari so zadovoljni s svojim uspehom. Pri tem naj omenimo, da moštvo Bolgarije sestavljajo mladi igralci, ki jih vodi zelo nadarjen mojster Padewskl. Od moštva Bolgarije in njenih posameznikov lahko pričakujemo še velik napredek. Sedmo mesto za reprezentanco CSR je vsekakor neuspeh. Pričakovali smo, da bodo Cehi igrali pomembno vlogo v finalnih borbah XII. olimpiade predvsem zaradi tega, ker so nastopili v najboljšem sestavu z velemojstrom Filipom na čelu. Tudi na drugi deski je za reprezentanco CSR nastopal močan igralec — velemojster Pachman. Toda na tretji in šesa oiimniiskesa moštva Medtem ko mez»e planinske točke, po katerih naj Kuma podaljšali transverzalo čez dolenj- štvu igralca z v ie bila večina članov olimpijskega ko- bi, te^a zasavska pjaninska transver- sko gričevje in Gorjance prav do Sa- vom, so Angleži miteja za to, da so zastopani kolesarji, zala- lepa zamisel, ki je gotovo dobila mobora. (z) I mesto. • „4__1-1 r.. pobudo ob veliki slovenski planinski m » Že prihodnje leto pa nameravajo | četrti deski so imeli Cehi slabe igralce uresničiti še. nadfiljnji predlog, ko bi s 1 Čeprav niso imeli v svojem mo- velemojstrskim naslo-zavzeli visoko osmo valnem mitingu 1. in 2. oktobra v n®J bl,, ie ▼*P®«bjida oodlaei teza ie Dosebna komisija I premagani v srečanju z moštvom Ma- jetno najdaljše partije izmed vseh. . 2enske: 80 m ovire* Splitu ob dvoboja waterpoIo reprezen- ™ igralce. Nogometni klub Siminenng, Na podlagi tega je posepna Komisija, . h | .j ... — * — * v srečanju ki igra' v avstrijski ligi, pa si je omi- v kateri je bil tudi naš velemojster - slil prav poseben način nagrajevanja. Gligorič, dodelila danskemu mojstru jemo najdaljše painje iz,ineu vsen. ov »n x fljDClJ* Povprečno so za vsako partijo poteg- Rečnik 13,6; višina: Kač w> -({jilK nili največ potez in porabili največ ! 135; disk: Kač 36,25; daljina-časa za razmišljanje in vseeno so 473; 200 m: Sikovec gjWyeC ostali na zadnjem mestu. O. Janoševič > kopje: Prlstošek 33,28; 10* 112,8, Slamnik 13,0. s,rc, Pob«do »b *.uu .^».u pumn,^ iB pa se nikakor niso mogli zadeni« • gorski transverzali, po kateri ze dj-ugo tem, ali naj potuje šest ali osem atletov [e*° hodUO nasi vneti planinci m hmsfi, in če je sploh potrebno poslati plavalce >>o - kot vse kaze - ze v kratkem in nogometaše. Za odhod atletov in pla- uresničena. S to zanimivo potjo so plavalcev so naposled našli rešitev, ki jo nedvomno močno pozivih propa- je predlagal predsednik Športne zveze ?»"d.o za zasavski planinski svet, na Jugoslavije Miiijan Neoričič, in sicer drugi strani pa z njo vzpostavili tesne ta, da potnje osem atletov samo v pri- sf'ke » . hrvatskimi planinci ko so si meru, če plavalci ne bi dosegli na pri- skupno izbrali za izhodiščno točko trans-hodnjih tekmovanjih ustrezajočih rezul- verzale Kumrovec, rojstni kraj predsed-tatov. Veliko število članov komiteta pa nika lita. je bilo mnenja, da ne bi bilo potrebno Da ne bi stvari zavlačevali, so pla-% nlnci vseh zasavskih* PD sklenili, da bodo na svojih območjih že do kooca oktobra opravili vsa markacijska dela na celotni transverzali, postavili orientacijska znamenja in sploh pot dobro označili. Znana rdeče bela markacijska znamenja bodo na vsej transverzali označili 5e z veliko črko Z,* ki jo bo lahko planinec sledil od začetka do konca transverzale. V glavnem bo vodila zasavska planinska transverzala od Kumrovca čez Orlice, Bohor in Lisco na Veliko Kozje nad Zidanim mostom, od tod čez Savo oziroma Savinjo na Ko-pitnik, potem s Kala na Mrzlico in Partizanski vrh (Planino). Od tod bo prek Čemšeniške planine vodila na Sv. Goro Brzojavke ŠAHOVSKI TURNIR V PORTOROŽ Visoki zmagi LŠK in LUŠtf Portorož, 26. sept. — Danes Je bilo (Reka) 2,S:1,5, Bolnišnic* P1- drugo kolo šahovskega turnirja v greb) : Solidarnost (KaroruK; Portorožu. V A skupini so bili dose- ran ; Obrtnik II (Maribor) j ženi naslednji rezultati: i D skupina: Viklca Mitrovič ■ s, ce. LSK : SK Zagreb 3,5:0,5, Maribor : *:1. Ed° ®laželL = j,0la’l;3,1**^ Mikron (Banja Luka) 2,5:0,5 (1), Unl- (Videm-Kriko) . Izo ^ S) verza (Ljubljana) : »3. maj« (Reka) P*™1* Ša£i 2 ‘ ■ Sežan* 3,5:0,5, Univerza (Sarajevo) : SK Som- 1 ? iop » ^ fn«i.r n (LJuB!Li bor 1:1 (21 Jugomontaža : Železničar• u v-“jjjjid B' skupina: Zel. post. Maribor : ! "») O’5*'5; Ventilator : Nov* ^ Bjelovar 1:3, Takovo (G. Mllanovac) : I ai1vc«m 79r3Ql Zadru Šibeniku, Trogiru, Visu, Hvaru dlnarje^ ln da ne vidi nlkakega iz- In Dubrovniku. hoita> da bl dolg lahko poravnala _ ...... 1 ali pa se Se kje zadolžila. Blagajna je 0 ZAGREB, 25, sept. (Tanjug). — prazna zato predlagajo Zvezi dve re-V prvenstveni rokometni tekmi zvez- £itvl ^rva bl1'blla ?a da v Beogradu ne lige Je Železničar iz Niša premagal ne FgostovaU in odlgran !e pre-Trešnjevko 21 rezultatom osta„ fekml v Zagrebu, in druga, da 11.9 (8.6). , Mladost takoj izstopi iz zvezne lige. # HERCEGNOVI, 25. septembra. v sporočilu zvezi košarkarski klub S tekmo Jadran (Hercegnovi) : Mor- Mladost navaja, da morebitno slovo nar (Split) je bilo končano letošnje zvezne lige ne pomeni Se razpust državno prvenstvo v vaterpolu. Naslov kluba. Nasprotno: klub bi se naprej državnega prvaka je osvojil Mornar, deloval in bi se le začasno umaknil ki ima 12 točk, z enakim številom « tekmovanja, ki terja visoke izdatke, točk pa mu sledita Jadran iz Splita Danes bo Košarkarska zveza Ju- in Jadran iz Hercegnovega, nato Jug goslavije razpravljala o težavah Mla-iz Dubrovnika itd. dosti in o njenih predlogih. najbolj sodobno urejene v okraju, zgra dili brez telovadnice in bodo morali to »napako« zdaj popraviti. Primer nehote sproži vprašanje, kakšen je potem odnos do telesne vzgoje na osnovnih šolah? dajejo številke Odgovor pravzaprav same. Nič čudnega, če je v telesnovzgojnih društvih včlanjena koraai četrtina šoloobvezne mladine. Podatki o včlanjeni mladini pravzaprav samo ponazorijo gmotne razmere na šolah. Tako ie s popolnih- gimnazij in srednjih strolcov nih šol včlanjene 46 •/# mladine, z nižjih gimnazij 34 •/•, z osnovnih šol, ki imajo največ mladine, pa samo t3 •/•. telovadijo * »iu>, * ‘"•»sum . . Pohorju pa razen šolske kleti in igrišča . je storil pre.dvsem zaraai ^jjiiv ,... . v , f , • yv i 't* odbojko, ki so ga sami uredili, ni nesoglasij in intrig. Letos J« AVStriJ stev urediti vsaj šolska dvorišča in na- maj0 nobene telovadnice ali igrišča ln kajakaše in težke atlete. Y .mt. Kj baviti najnujnejše rekvizite. Svet za kljub temu dosegajo lepe uspehe. Te prosveto pa bi moral v prihodnje v o- • gastne izjeme seveda ne pritrjujejo ti- j ^ — . „wp- diti primerno personalno politiko pri stirai jji menijo, da je moč gojiti telo- 1 za kondicijo, prevzel trening jf' nastavljanju učiteljstva, da bi vsaj se- j ,aHbo in §port brez vseh sredslev. ara- naj bi danje skromno število učiteljev ki »e | paj^ samo opozarjajo, kolikšno je zani- ukvarjajo s telesno vzgojo, pravilno raz manjc in prizadevanje članov telesno- vzgojnih društev in kakšno bi lahko bilo, če bi se razvijalo v znosnejših pogojih. —vd mestili po šolah. Vprašanja telesne vzgoje na šolah so tesno povezana z delom TVD Parti- kajakaše in težke atlete. Y ntr K pravijo, naj bi ta odlični t* vaditPo Jugoslavijic in »Okrog Avstrije«, čeprav je na zadnjih dirkan nekoliko popustil. Tudi sicer so se slovenski dirkači na raznih meddruštvenih in prvenstvenih dirkah dobro izkazali. Velik dokaz za to je triumf Roga na letošnjem državnem prvenstvu, ko je prvič postal državni prvak, v nič manjši meri pa končni plasma posameznikov. Med prvih 10 najboHših Jugoslovanov se je uvrstilo 5 Slovencev, in sicer Žirovnik, Zanoškar, Bajc, Omerzel in Stupar. To je več kot zadovoljivo in dokazrje, da je bilo njihovo vestno delo kronano * lepim uspehom. Toda . .. Če primerjamo ta uspeh slovenskih kolesarjev s pogoji, v katerih so ga dosegli, moramo pa ponovno spregovoriti, da so le—ti vse prej kot rožnati. Skoraj vsi naši kolesarji so po večini delavci, ki morajo vestno opravljati svoje delo na službenih mestih; svoj prosti čas pa so žrtvovali za marljive treninge. Jasno je, da so se večkrat znašli pred problemom, kako nadokna- i dirke. diti izgubljene kalorije na j.1 več, velik problem predstavlja :e za kolesarske klube pomanjk®D'bgr0 nančnih sredstev. Težave so * -fjc* koles in nadomestnih delov ' s tega so večkrat naletel^ na premostljive ovire, ki jih J« odstraniti. Ob tem lepem uspehu P® ® pogledati tudi senčno stran D® lesarskega športa. Toa so P tekmovanja in skoraj Pretl^a.Vfllei*rlJ - - ~ letos so *!o»e»»k.LSki ^ dirk. Samo _____________— - .. m — kar smo ugotovili po nične komisije KZS - sodelovali ( dirkah, od tega samo člani na tekmovalci, mladinci na 10 s j ln.0fslc, valci ter turisti na 14 z 265 . gaj To je vsekakor previsoko šte so bili samo člani takorekoc vsak teden enkrat na kolesih, .[pr*! vamo samo dirke. In kje so P f tr in treningi? Vse to ni vra^uln^?-rji ^ sočih kilometrov, ki so jih „nTl fft tos prevozili. To pa je _PaC0ie®*! sti zaradi tega, ker so naii ^ navezani samo na cestne “irf*talil^ mnogo bolj naporne kot dlT Jčaj oficirjev ffzervne Affn,rena ,*21 talcev« vabi vse im podti«. e podoficirje svo-:ano »rTO4 na Predavanje v dvo-''o dne «3skeg? ullca 3- da"es. v sre-Zaradi ^,„slptembra W56 ob 17. url. Zvezna.1^odbo°r 11 jC udeležba v»"tovarn1!0 ziravniSko druStvo vabi viSjlh SBmltf avnike in rnedicince rami6!. T, T.?K ?a Predavanje Ing. nj»; ,ftob,.^beck2' Tema Predavl- “metneaa , derne narkoze In 113 PMiomi.lii, 8 Posebnim ozirom "'mSkem wlls‘' ~ Predavanje bo oS UJO^ liSl ,**■ sePtembra 1956 v Ljubljani a laterne klinike *P»fllr3stvanivZiV-°u,?a naPreile,ntov Je danes, v H*> Pa zopet A ' Jutri. Četrtka da-^ vseh redih d°P°>dne od 10-12. °Pfro in Dramo ®3 abonmaja za M 6kt»Mom ™ so prosti in novim sede?? ,ra2Solago ““o Se J fn Sramskl abonma nJJf*1* Pa so n Petek u (POPOI-! B* 8edeži fn lo*eP°lag° tUdl šej sJm 1J^kS.N°, gledališče Bfla' le! “ S1*' Viteška dvorana r* ?Ef“ & fi^aaravs ' Jf- »eptembrvU. „prl3*ve do aobo-1« enjene ohtcL-~e, in 14. uro. Pri abonmajih «? e obveščamo, da dw„wa*i«v7ka?e™ razP01ago Še ne- us^ssar? «ss1 Sobot, DALlSCE v°lgra. rce nU£dar n» laže«, spe- Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon It. 32-860. Abonma za sezono 1986-57 je že razpisan. Vpisovanje bo od ponedeljka, l. oktobra dalje. Abonma se lahko na-! roči po telefonu na it. 32-860. i KONCERT! Slovenska filharmonija bo pričela z vpisovanjem abonmaja dne 1. oktobra po naslednjem razporedu: za lanske abonente, ki se bodo abonirali na vse 3 abonmaje (rumeni, rdeči, zeleni), v dneh 1. in 2. oktobra, za ostale lanske abonente 3. In 4. oktobra; za nove abonente, ki bodo vzeli vse 3 abonmaje, v dneh 5. In 6. oktobra, za ostale 8. in 9. oktobra, vedno od 10—13 In od 17—18.30. Slovenska filharmonija otvarja sezono 1956-57 v soboto, 29. septembra, z gostovanjem violinista Davida OJ-st.raha, ki bo izvajal Brahmsov Violinski koncert in Koncert za violino Čajkovskega. Dirigent Samo Hubad. — vstopnice od 400—100 din pri blagajni Slovenske filharmonije. S0LSTV0 Vlijl administrativni tečaj v Ljubljani se bo pričel 2. oktobra. Tečaj je namenjen izobraževanju vodilne™ administrativnega kadra, zlasti tudi sposobnih tajnlkov-ic vodilnih uslužbencev uradov in gospodarskih organizacij. Sprejemajo se osebe z dovrSeno popolno srednjo Solo ali pa s Sest razredov srednje ali njej enakovredne ioie, če imajo vsaj dvoletno pisarniško prakso. Na ta tečaj opozarjamo zlasti absolvente popolne srednje lole in tudi pisarniške uslužbence z viljo predlzobraz-bo. Informacije s prospektom dobite osebno ali pismeno (če poSljete' znamko za odgovor in 60 din za tiskovine) pri zavodu »Administrativni tečaj« v Ljubljani, Rolka 19 (poslopje Administrativne lole). Zbe-Ae DfZINMCIRA IN DIZODORIRA / IOmIUO VPIS NA ODSEK ZA TEKSTILNO TEHNOLOGIJO NA KEMIČNEM ODDELKU TEHNIŠKE FAKULTETE V LJUBLJANI Vpis na novoustanovljeni Odsek za tekstilno tehnologijo za novince in vse One, ki prestopajo z ene fakultete na drugo in z drugih Univerz, bo od 26. septembra do 1. oktobra 1956. Pravico vpisa na odsek za tekstilno tehnologijo imajo do nadaljnjega vsi oni, ki izpolnjujejo splolne pogoje za vpis na Oddelek za kemijo t. j. absolventi srednjih splošno izobraževalnih lol z maturo ter srednjih strokovnih Sol v smislu Odloka o vpisu učencev srednjih strokovnih lol na fakultete (Ur. list FLRJ It. 26/271 z dne 22. VI. 1955). Vpisovanje v dopisne tečaje la osnov knjigovodstva, višje stopnje knjigovodstva (proizvodnjo ali trgovino in gostinstvo) ln poslovno korespondenco bo do 12. oktobra 1956. Via pojasnila ln prospekte zahtevajte od Ljudske univerze v Ljubljani, Cankarjeva cesta 5-ni. MARIBORSKE VESTI DE2URNA LEKARNA Sreda, dne 26. septembra: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. Četrtek, dne 27. septembra: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. KINO PARTIZAN: Ameriški barvni film: »Ujetnik dvorca Zende«. UDARNIK: Ameriški barvni film: »Beau Brummell«. Umetnostna galerija. Slikarska raz-atava Janeza Slblle. Razstava Je v spodnjih prostorih galerije ln Je od- 6rta dnevno od 10—15 v času od 23. sep-smbra do 7. oktobra 185«. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARKc ameriški film »Na divjem zapadu«. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 26. septembra ob 20: Cehovt »Stare ruske šale«, Premiera. Premierski abonma ln Izven. Četrtek, 27. septembra ob 20: Cehov: »Stare ruske lale«. Četrtkov abonma m izven. Petek, 28. septembra ob 16: Cehov: »Stare ruska lale«. I. srednješolski abonma. Sobota, 29. septembra ob 20: Cehov: »Stare ruske iale«. Sobotni abonma ln Izven. Nedelja, 30. septembra ob 15.30: Cehov: •Stare ruske šale«. Nedeljski abonma ln Izven. KINO »UNION«: amerlSkl barvni film »Velika noč Casanove«. Predstavi ob 18 in 20. »METROPOL«: Jugoslovanski film »Zasledovanje«. Predstavi ob 18. ln 20. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO i Italijanski film »Burja«. Predstava ob 20. V glavni vlogi Silvana Pampa-nlni, Jean Gabin ln Carla del Poggio. IZ 2ALCA KINO Zaprtol VESTI IZ TRBOVELJ KINO »SVOBODA - TRBOVLJE II«: danski film »Potniki s Plendida«. Z JESENIC (N OKOLICE Zdravnliko dežurno službo ima na Jesenicah dr. Aloja Jenko, Cesta Bratstva ta enotnosti. KINO »RADIO«: premiera ameriškega filma »Dama i kamelijami«. Predstavi ob 18 In 20. V glavni vlogi Greta Garbo in Robert Taylor. »PLAVŽ«: zaprtol VESTI IZ KRANJA KINO »SVOBODA«: amerilkl barvni film »Bobni čez reko«. Predstava ob 19.30. V glavni vlogi Audi* Murphy ln Valter Brennan. »STORŽIČ«: angleikl barval film »Vzpon na Everast«. Predstava ob 16, 18 ln 20. Z BLEDA KINO Italijanski film »Anna Zacheo«. Predstavi ob 18 ln 20.JO. V glavni vlogi Silvana Pampaninl, Mastimo Girottl la Amadeo Nastati. Čestitka Na slavistiki so diplomirale Angelca Opos, Slavka Lokar, Jožica Pakar in Cilka Žagar. — Kolegi čestitamo! IZ D0M2AL KINO Frtncoskl film »Prepovedan itd«. Predstavi ob 18 in 20. v gitvni vlogi Fernandel in Frangoise Arnoul. RADIO LJUBLJANA Spored za iredo, tl. septembra 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.20 do 6.25 Naš jedilnik — 6.30—6.40 Reklame — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — n.oo Radijski koledar — 11.06 Felix Mendelssohn: Peta simfonija »Reformacijska« — 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo: Suez — včeraj m danes: Levstik v spominu sodobnikov — 12.01 Opoldanski operni spored — 12.30 Kme- tijski nasveti: Dr. Janko Koren: za-koli v sili — 12.40 20 minut z Vaškim kvintetom — 13.15 Glasba iz zabavnih filmov m revij — 14.0« Radijska šola za srednjo stopnjo: Clclban-ciclfuj (ponovitev) — 14.35 Glasbena medigra — 14.40 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklama — 15.85 Tri operne uverture — 16.00 Utrinki iz literature; Francis Scott Fitzgerald: Alkoholik — 16.20 Popoldanski koncert — 17.15 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Trgatev v Brdih (reportaža) — 18.15 Skladbe za razne instrumente — 18.45 Radijska univerza: Prof. Pavel Kunaver: Sonce — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Bedrlch Smetana: Poljub, opera v dveh dejanjih — 22.15 do 23.00 Jazz-cocktall — 22.15—23.00 UKV program: Nočni komorni koncert — 23.00—24.00 oddaja za tujino — na valu a£7,i m (prenos iz Zagreba), OBOBN1 OGLASI TEKSTILSKI STROKOVNJAK, zadnjih sedem let zastopnik v stroki, odličen poznavalec trga v Srbiji, Makedoniji, Vojvodini, bi sprejel zastopništvo za te kraje. Uroševič, Beograd, Strahiniča Bana 38. 73781 DIPLOMIRAN EKONOMIST llče primemo delovno mesto kjerkoli v Sloveniji pri večjem podjetju. Star 37 let, profesorski izpit v atrokl, nemščina, delno francoščina. Prost 1. oktobra na lastno željo. Pogoj: družinsko stanovanja. — Ponudbe pošljite v upravo LP pod »Delaven«. 3280 ZOBARJA aprejme takoj v službo Zobna ambulanta Vipava. Plača ln dopolnilna plača po uredbi 3279 PREKLICUJEM kar sem Izjavil toper tov. Janeza Arka marca 1955 — kot neresnično. — Martin Vovko. 3284 KINO »UNION« Ameriški barvni film HOUDINI Brez tednika. Predstava samo ob 16. V glavni vlogi Tony Curtla ln Janet Lelgh. Tlim je na sporedu do 30. septembra. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 14 dalje. — Ob 18 in 20.30 predstavi odpadeta zaradi nastopa »Estrade teatra«. »V I C« Ameriški barvni film »KROGU ČAKA« Tednik: Filmske novosti 38. Predstave ob 16, 18 ln 20.30. V glavni vlogi Jean simmons in Rory Calhoun. — Prodaja vstopnic od 8.30—ll ln od 14 dalja. — Film Je ha sporedu do 29. septembra. KINO -TRIGLAV« Madžarski film »Še živijo« V glavni vlogi Bela Barsi ln Janos Garbe. Pfledstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. Danes zadnjič. Jutri ameriški barvni film: »Bagdadski berač«. KINO »KOMUNA«: italij. film »Zvesta senca«. Tednik. F. N. 38. Predstave ob 16, 18 in 20.30. V gl. vlogi: Marta Toren in Pirre Cressoy. Film je na sporedu do 30. t. m. b 10. uri ameriški film »David Copperfield«. Predvaja Jugosl. kinoteka. Cena vstopnio za dijake in Študente 20 din. MLADINSKI KINO LJUDSKE MILICE Kotnikova 8 do nadaljnjega zaprtol spi & KINO »SLOGA*: amer. film »Na divjom zapadli«. Tednik. Predstave ob 17, 19 in 21. Ob 10. url je matineja istega filma. V gl. vlogi: Stan Laurel in Oliver Hardl. Film je na sporedu do 50. t. m. Prodaja vstopni« v obeh kinematografih od 9.50—11 in od 14. ure dalje, /a matineio v kino »Sloga« pa od 9. ure dalje. KINO »SOčA«: sovjetski barvni film »CvrČek«. Predstave ob 18 in 20. Ob 16. uri amer. film >David Copperfield«. Predvaja Jugosl. kinoteka. Cena vstopnic za dijake in Itudente 2o din. — Prodaja vstopnic samo od 14. ure dalje. KINO LETNI »BEŽIGRAD«: amer. barvni film »Krogla čaka«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic samo uro pred pričetkom predstave. KINO »LITOSTROJ«: ameriiki barvni film »Dvoriščno okno«. Tednik: »F. N. 52«. * Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. Zapustila nas Je ta vedno nala ljuba žena, mama, stara mama, tašča Angela Kolarič vdova ŠTRUKELJ, ro). LIKAR Pogreb dragt pokojnice bo ▼ četrtek, 27. t. m. ob 15. url ls Nikolajeve tari. vežice na Žalah. Ljubljana, 25. aept. 1956. žalujoči: mož Ivaa, hčerka Angela por. Koetapjiek, Mimica por. Pečnik i družinama, vnuki Marinka, Blavko, la JafiJlca ter oattlo sorodstvo. KINO »S I S K.A« Francoski film »Bela griva« V glavni vlogi Alain Emefy. Predstave ob 16, 18 ln 10. prodaja vatopnlo Od 15 dalja. Studijska knjižnica — postojna sporofca Ostno vest, da je umrl FRANC ERŽEN Zgled: upravnik naše knjižnice v pokoju nega organizatorja in dobrega tovariša bomo branili v lepem spominu. Postojna, 24. septembra 1956. UPRAVA VSEM TRGOVSKIM PODJETJEM! Te dni je izSla ZBIRKA PREDPISOV 0 strokovni kvalifikaciji delavcev v trgovini 6^rn®ntarJi: Milana DundjeroviČa, svetnika Zveze trgovln-zbonv °rniC FLRJ’ Dušana Jevtiča, referenta Trgovinske 06 Srbije, Dragoslava Rističa, referenta Sekreta-(jiret 28 ,del° Zveznega izvršnega sveta in Milivoja Koflutlča, "torja Višje trgovske Sole v Beogradu, dol« ^datcc^a: Vojislav PetroviC, svetnik Sekretariata n j Zveznega izvršnega sveta. fika V* v,ebuj® vse veljavne predpise o strokovni kvali-donoi < delavcev v trgovini (Pravilnik s spremembami ln kpit n m1, Navodilo o opravljanju srtrokovnih izpitov, Vg^ n® Pr°grame, Odločbo o poklicu delavcev V trgovini, Pesnila Zveze trgovinskih zbornic FLRJ ln vse obrazce, •£e ne pri uporabljanju naštetih predpisov z navodili). ';ta *bir*a je nujen priročnik vsem komisijam za prl-i*Pit i 6 strokovne kvalifikacije delavcev v trgovini, vsem kvajJ, komisijam za opravljanje strokovnih izpitov za vsem .Ciranega 111 visokokvalificiranega delavca v trgovini, *tiX)k Podjetjem, katerih delavcem je treba potrditi vini L.Vn° kvaIif*acijo, kakor tudi vsem delavcem v trgo-i. ho Potrjena strokovna kvalifikacija, ali ki bodo opravljali tokovne izpite. glln 6r bo zbirka tiskana v omejenem *twilu izvodov, pro-o vse zainteresirane, da Cimprej pošljejo svoja naročila, zagotovili potrebno Število izvodov. »SAVREMENA ADMINISTRACIJA« LOZNISKO-TISKARSKO PODJETJE — BEOGRAD Prizrenska 6 — Poštni predal 479 3468 r r_ o pre- • tako da ta, IV. spremenjena in lipo-popolno zbirko predpisov o prekrških. Pozor! Izšle so najnovejše izdaje: ^9?®^ ZA OPRAVUAMJE STROKOVNIH IZPITOV ZA KVALIFICIRANE IN VISOKO KVALIFICIRANE DELAVCE V TRGOVINI Ž HKSfiSff 2 1°PraT|J*nJ'> strokovnih izpitov, Pravilnikom o strokovni kvalifikaciji delavcev trgovskih podietij in trgovskih prodajaln, kakor tudi trgovskih poslovnih enot la Odločbo o poklica delavcev v trgovini s opisom osnovnih poslov posameznih poklicev (nomenklatura poklica) Ta izdaja Je nulno potrebna vsem delavcem v trgovini, ki opravljajo strokovne izpite za kvalificiranega oziroma visoko kvalificiranega delavca. komiJje občinami v svojem sestavu in pregled ▼sen občin ▼ FLRJ, urejenih po abecednem redu mest CENA 1800 DINARJEV ZAKON O ORGANIH NOTRANJIH ZADEV t ovodom Alekaandra Rankovila Ta zakon v celoti vsebuje osnovne službe notranjih zadev — državno varnost, javno varnost in Ljudsko milico. S tem zakonom so regulirana tudi nekatera vpralanja, ki te nanalajo na uslužbence notranjih aadev, njihovo zdravstveno in gmotno zavarovanje ter socialno zavarovanje. CENA 90 DINARJEV. UREDBA O UPRAVLJANJU Z OSNOVNIMI SREDSTVI-GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ III. spremenjena In iipopolnjena Izdaja z začasno odločbo o stopnjah amortiiaclie in a lestvico ga Izračunavanj* amortizacije Pojasnila DJordja MlJIča In dr. Borlvoja Pozniča CENA IM DINARJEV. OSNOVNI ZAKON O ZAŠČITI PRED POŽAROM a komentarjem NJegoslava Ocokoljlča In avodom AndrlJe Pajoviča Ta izdala vsebuje razen aakona tudi statut Gasilska iveie Jugoslavije. Izdaja v srbskem, hrvatskem, slovenskem in makedonskem Jeziku. CENA 120 DINARJEV. OBDAVČENJE DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Radomir* Radovanoviča Avtor obdeluje osnovna problem* razdelitve dohodka gospodarskih podjetij, politiko in tehniko odvajanja aa •plolne družben* potrebe. Knjiga j* namenjena organom v državni upravi In gospodarstvu, ki se ukvarjajo z vprašanji razdelitve dohodka gospodarskih podjetij, Itu-dentom ekonomskih in pravnih faki^ltet pa bo sluzila kot nujno potreben pripomoček pri proučevanju teorije in prakse obdavčenja pravnih oseb. CENA 200 KNARJEV. Te Izdaje Je moč dobiti v vseh knjigarnah v državi, naročila pa sprejema komercialni oddelek »Službenega lista FLRJ« — Beograd, Kraljeviča Marka 9, Žiro račun 1032-T-220. ZAHTEVAJTE SPISEK NAŠIH IZDAJI 3490 Komisija za volitve In Imenovanj* pri občinskem ljudskem odboru Rogaška Slatina razpisuje mesto sanitarnega tehnika ali higienika Pogoj: Dovršena sanitarna šola ali tečaj ter vsaj enoletna praksa. Ponudbe pošljite do 10. oktobra 1956 na Občinski ljudski odbor Rogaška Slatina. 3276 INDOSTHUfi za PRIPRAVO TEKSTILNIH VL8KBI »RESORT« — Leskovac proda naslednja osnovna sredstva: dvostrojno kompletno mikolnico širine 190 cm, t razdeljevalcem tkiva in avtomatskim košem izpraševalec za iztepan|e krp kapacitete 800kg/8h v popolnoma uporabnem stanju gameto za odpiranje niti t’ popolnoma uporabnem stanju, premotana z novo žico sušilnico za volno z dvema pregradama s po 5 policami Stroji so popolnoma v uporabnem stanju in jih je moč pregledati v podjetju. — Cene strojev so zelo ugodne. 3480 Na osnovi člena 7 aakona o štipendijah razpisuje komisija za štipendiranje TOVARNE STROJEV »IVO LOLA RIBAR« V 2ELEZNIKU natečaj za štipendiranje 10 ŠTUDENTOV STROJNE FAKULTETE IN 10 DIJAKOV SREDNJE TEHNIŠKE SOLE — STROJNI ODDELEK POGOJI: a) prednost pri štipendijah imajo študenti, ki so absolvirali ali tisti, ki so opr vili izpite iz tretjega in Četrtega letnika; b) štipendije bodo dobili dijaki srednje tehniške šole — Četrti letnik, prednost pa imajo tisti, ki so tretji letnik opravili z odličnim ali prav dobrim uspehom: c) v okviru vseh pogojev imajo prednost pri štipendijah študentje in dijaki, katerih starši so padli v vojni kot pripadniki NOB ali žrtve fašističnega terorja, kakor tudi tisti s slabim imovinskim stanjem, > d) višina štipendije bo določena primerno po odloku o višini štipendij, štipendije bodo prek vsega leta. Prošnje z življenjepisnimi podatki pošljite personalnemu oddelku tovarne v roku 30 dni od dneva objave tega natečaja. Prošnji je treba priložiti: potrdilo o imovinskem stanju, podatke o uspehu opravljenega šolanja in karakteristiko. 3487 rubniuaj!? ln Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopi _ __________ ____________________ _____________ Nazorjeva ulica 10/11, telefon 21-618 — Uprava: Kopitarjeva ulica 8. telefon 89-181 — Telefon *a^naročnino in oglase 81-080 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnina Kopitarjeva ulica 6, telefon 89-181 — Notranjepolitična • gospodarska rubrika Tomšičeva ulil. telefon 20-807 - Kulturna 250 din za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-2-1398 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se na vračajo DIKTATOR tadjedel Navzlic novim ladijskim klasifikaciskim zavodom je pri Uoyd's Registru še vedno vpisanih polovico ladij sveta Pred nekaj dnevi smo objavili sestavek o uspešnem delu jugoslovanskega ladijskega registra, ki je bil ustanovljen leta 1949 kot deveta tovrstna institucija na svetu. Ob isti priložnosti smo omenili, da je bil prvi zavod za registracijo in klasifikacijo ladij na svetu Lloyd’s Register of Ship-ping. Naj danes o njem povemo nekaj več: Sredi 18. stoletja so se sestali predstavniki zavarovalnic trgovskih jadrnic v londonski kavarni Edvarda Lloyda. Na sestanku cionalne upravne odbore v ZDA, Danski, Franciji Holandiji, Španiji in na Švedskem, da Llovdo-vih agentov po svetu niti ne ome- so se dogovorili, da bodo Jzme- J n jamo. njavali informacije o solidnosti Lloyd’s Register objavlja vsa-in kvaliteti trgovskih ladij, saj ko leto »Register bookc, kpjigo, so jih le oni lahko zbrali v ti- ki so v njej zbrani podatki o stem času, da bi tako ocenili tve- vseh ladjah sveta z vsaj sto bru-ganje pri zavarovanju ladij in to registrskimi tonami. V knjigi tovorov. so označeni termini, kdaj mora Tako se je začela prva regi- ladja na redni pregled, kdaj ie stracija ladij, ki so jo sprva bil opravljen zadnji' pregled, ki lahko izkoriščali le člani prve ( zagotavlja da je ladja v dobrem družbe za registracijo trgovske- j stanju, kakor tudi ostali podatki, ga ladjevja, ki si je nadela na- ki zanimajo pomorske oblasti, ziv po kraju prvega sestanka naročnike za prevoz tovorov, po-»Lloyd’s Register of British and tovalne agencije, zavarovalne Foreigner Shippingc (Lloydov družbe itd. Register britanskega in tujega Lloyd's Register je začel de-ladjevja). _ I lovati v začetni razvojni fazi Od tistega časa do danes je trgovskega brodovja, ko so gra-družba prerasla v velikanski za-; dili samo jadrnice. Čeprav so vod, ki je znan po vsem svetu, potem parniki prinesli v ladje-Lloyd’s Register ima upravni j delstvo revolucijo, je preživel in odbor, ki so v njem najbolj zna- j praktično diktiral vsemu razvoju ni pomorski, finaiično-zavaroval-1 ladjedelništva od pekdanjih gani in ladjedelniški strokovnjaki'^ lej do sodobnih, modernih jekle-vsega sveta. Razen giavnega od- i nih ladij in električnega varje-bora v Londonu ima zavod po- nja. Lastnik, ki hoče registrirati ladje pri Lloyd's Registru, mora gi ne prevzemajo materialne, temveč le moralno odgovornost. Mnoge jugoslovanske ladje so tudi registrirane pri omenjenem Registru. Kolikor bo prihodnje uresničena težnja Jugoslovanskega ladijskega registra, naj bi bila vsaka ladja registrirana pri domačem registru, bodo morale biti ladje za dolgo plovbo zaradi konjunkture še precej časa registrirane tudi pri Lloyd’s Registru ali pri kakšnem drugem, tujem tovrstnem zavodu. B. P. Ladijski registri se ne ukvarjajo samo z registracijo tovornih, temveč tudi potniških ladij, kjer skrbijo predvsem za varnost potnikov. — Na sliki vidimo notranjost ene izmed kabin turističnega razreda modeme jugoslovanske potniške ladje »Jugoslavija« Načrt za 1600 metrov visok nebotičnik Osemdesetletni ženir Wright je ne^avn0rwaeii da bodo začeli graditi v C nebotičnik, visok 1600 in ,. Načrt za to fantastično z? . je napravil sam. To bi bil višja stavba na svetu in D Povejte mi, Fjodor Ivanič, katere partije najrajši pojete?« »F dobrih operah velike, o slabih pa majhne.* SKROMNOST SLAVNEGA ZDRAVNIKA Friderik Veliki je nevarno zbolel. Poklicali so slavnega zdravnika Zimmermanna iz Hannovra. Med pregledom ga je vprašal kralj, koliko bolnikov je ie poslal n j oni svet. >Mnogo manj kot vi, Veličanstvo, in z mnogo manj slaveU je odgovoril skromni zdravnik. SOGLASJE Bernard Shan> je prisostvoval premieri neke svoje drame. Sredi burnega ploskanja je odjeknil oster žvižg. Ko se je publika umirila, se je Sharv obrnil o smer, od koder je prihajal žvižg, in rekel na glas: jGospod, popolnoma soglašam z vašo oceno moje drame. Toda kaj moreva midva proti množici?* PAMETNO STALIŠČE Basnopisca Krilova so vprašali, zakaj je napisal tako malo basni, ko pa je tako zelo nadarjen. Odgovoril je: *Ljubše mi je, da me karajo, ker malo pišem, kot da bi me spraševali, cemu sploh pišem...« riti celotno nadpalubje neke večje ladje, ker je Registrov .strokovnjak ugotovil, da niso varili s predpisano elektrodo tujega izvora, temveč z neko domačo, katere pa Register ni ddo-bril. Dasi je na svetu še osem drugih registrov, ki neredko sodelujejo, je Lloyd'g Register še vedno največji in je pri njem registrirana vsaj polovica sve- tovnega ladjevja. Po spričevalih Lloyd’s Registra sprašujejo zavarovalne družbe in velika trgovska podjetja vsega sveta, ker jim to ime jamči točnost podatkov v spričevalih, dasi Lloyd’s Register kakor tudi dru- OB1LKKE na kilograme Amanu nekaj tisoč ljudi-, pred petdesetimi leti pa komaj 500. Zdaj je to mesto z modernimi 50.000 dolarjev vredne roke Yvonne Sergeant je Američan-1 nastopa namreč kot manekenka ka francoskega rodu. Pravijo, da za prikazovanje prstanov, zapestje ižena z najlepšimi rokami na nic in drugih dragocenosti na svetu*. Lepoto svojih rok izkorišča tudi v praktične namene. Njen poklic je zelo donosen — Tekel je 1880 km daleč Japonski tekač Nisapu Okada je pretekel v obeh smereh razdaljo med mestoma Tajamo in Aomori, kar znese skupno 1880 la je treboval za to pot 42 dni. Dnev- kilometrov. Nisaka Okada je po- no je pretekel 53 kilometrov. razstavah in tudi o velikih dra-guljarskih podjetjih. Njene roke so zavarovane s 50.000 dolarji. Ko je nedavno bila v Parizu, se je pritoževala nad Francozi, ki da imajo neprijetno navado, da se zelo energično rokujejo. To pa lahko uniči njene roket Naziv »žene z najlepšimi rokami* je dobila po neki fotografiji, na kateri se vidijo njene roke, ki drže gladiolo. Ta fotografija je bila proglašena za naj- Strokovnjakom ladijskih registrov ne uide nobena malenkost, posebno pazljivo pa spremljajo električno varjenje in zakovičenje, saj so to najbolj zahtevna dela v ladjedelništvu, ki morajo zanje ladjedelnice uporabljati predpisana proizvodna sredstva in — kar je najvažnejše — za vsako vrsto dela posebej strokovno usposobljene ljudi z ustreznimi spričevali Nylonski aperitiv kamnitimi vilami z ravnimi strehami. Njegov nagli razvoj pa je posledica palestinske vojne, saj se je na sto tisoče Arabcev preselilo iz Izraela v Jordan. Mnogo se jih je naselilo v Amanu. Finančno močni bcgunci so si na pobočjih zgradili vile. ljudje brez denarja pa so našli zatočišče v kolibah, ki so jih skrpali iz pločevine bencinskih sodov, pa tudi pod šotori. Vsi ti ljudje so s svojim prihodom dali nekdanjemu mestecu sodobni utrip, kasneje pa so se začeli priseljevati s podeželja domačini, ker je bilo v Amanu laže dobiti delo. Na cesti se vrstijo prodajal- ka tu< Na kilograme se v — 4 lpuje sladkor, kava, maS > .L di blago za obleke in P ^ Rimljani so mu rekli Phila-I se ne boste mogli otresti delphius. Na tiste čase spominja- ponudb; nekaj bo treba »f ( io številne izkopanine jjj razva- * Mo Hln«rro m A fift V A®* line, največji spomenik iz rimske dobe pa je veliko gledališče, obdano s skalovjem, kamor zahaja čedalje več turistov. Na drugi strani ceste so zgradili pri starem rimskem amfiteatru hotel, ki je največje turistično gostišče Amana, jordanskega glavnega mesta z 200.000 prebivalci. To je pravzaprav mesto s tremi glavnimi in z desetimi stranskimi ulicami. Leži v peščeni kotlini, ki jo z vseh strani obdaja skalovje. Zato je razunj-Ijivo, da so v tem mestu prevzele stopnice nalogo glavne prometne zveze. Če se razgledate iz središča, dobite vtis, kakor da so hiše sezidane druga nad drugo in da morate skozi vsa ta poslopja, če hočete priti do znancev, ki stanujejo v hiši nekje sredi skalnatih sten. V rimskih časih je živelo v Če na primer hočete svn žensko obleko, boste blago i ^ rili na metre, plačali P3,11,,^, lograme. Izbira je tako bog ^ da dobite malone vse, cesa zaželi civiliziran človek. j. Medtem ko prodajajo ▼ ® ^ nem središču večinoma angl . francosko in nemško blago, , dete na trgu in v Pr0ClaJate i brez vrat potrošne predme^ vseh petih celin, od kitaj a svile ter japonskega in ces porcelana do indijskih slon ,.:t, uuitriana \A\J mvii 1 *U ščenili in ameriških nylor>5 izdelkov, vmes pa seve aa^t manjka nemškega ner'*avfVe!?8 jedilnega pribora in bolgars rožnega olja. Nič ne de, C jz, prah nekoliko nagrizel bar} ^ delkov, če je ta ali ona rec nCu, V Ameriki so začeli prodajati ne- Vrata niso potrebna, zakaj aperitive v nvlonskih vrečicah. se odPiraj? in zapirajo, trgo- . i v , . . - ... 1 vwe v amanskem predmestju pa lepšo fotografijo leta v Muzeju V vsaki je za kozarček žganja j s0 VPdno odprte Če se le za tre-moderne umetnosti v Nem Yorku. \ ali druge žgane pijače. | nutek ustavite pred prodajalno, * VIKTOR P,SE: GRAD b » D RAG Q ^ r,SE:RO?VIK »Naprej moramo!« Je zaklical poveljnik patruljnega čolna doktorju Plavnlku v slovo. »Ne bomo mogli voziti kdo ve kaj hitro, ker vlečemo za seboj tega vražjega psa. Od sile velik Je. To bodo ljudje zijali, ko ga pripeljemo v pristanišče.« — »Na svidenje!« je pomahal doktor Plavnik. »Ce bom imel čas, te obiščem.« Oficir na patruljnem čolnu je navdušeno pritrdil. »Seveda. V lepem vremenu si v dveh urah v našem pristanišču. Saj veš, kje Je!« Naslednjih deset dni so preiskali skoraj sto kvadratnih kilometrov veliko področje. Nikjer ni bilo niti najmanjšega znaka, ki bi dal sklepati na nekdanjo prisotnost človeka. Samo Danilo Je še trdovratno vztrajal pri svoji domnevi, da iščejo na pravem mestu. Končno so se zedinili, da bodo ostali še dva dni, potem pa podrli tabor in poskusili še drugje. Ko so se pozno popoldne vračali z brezuspešnega potapljanja, se je nebo pooblačilo. Nevihta se Je razbesnela šele okoli polnoči. Borovci so ječali pod močnimi sunki vetra in po šotorih so udarile prve debele kaplje. Morje je bučalo In butalo v skale, kot da hoče zdrobiti vse, kar se upira njegovi sili. Danilo je zamišljeno opazoval razdivjano naravo. Med neprestanim grmenjem so se utrinjali bliski in udarjali v vodo. Vedno na Isto mesto. Spet! Danilo je brez sape opazoval. »Maks!« je zakričal. »Poglej!« Drobne ZANIMIVOSTI SODNIKOV REKORD Sodnik Ashwort na |oD. skera sodišču Old Bailey j® ajj te dni v devetdesetih min . štiri razprave zaradi umora- / tem je izrekel dve smrtni ■. sodbi. Eden izmed obsojeni? J odgovarjal tri minute, drug* je stal pred sodnikom vsega minuti. SPOMINI HITLERJEVE sESTF.ft Hitlerjev* sestra Paula ki živi v Berchtesgadenu, j® do pred kratkim upala, da j podedovala po bratu Adolfu * del njegovega bogastva. dediščine ni bilo, se je odi1^ da bo napisala spomine. ' bo posebno na drobno °P1‘ -|j bratovo, mladost in njegov d vzpon. NOVI AVTO »JANUŠ« V Nemčiji so začeli i*^cj v mnog< njih. P| ti nove avtomobile, ki *® ročem razlikovali od Pr Predvsem bo motor J di ni avtomobila. Sedeži bodo stavljeni tako, da bosta Da-njegov spremljevalec gledal« prej, druga dva potnika Pa 0yi zaj. Prav zaradi tega »° avto imenovali »Januš« p° f skem bogu, ki |e imel dva of ^ za: enega obrnjenega v Pr klost, drugega pa v bodočnos • ZAMENJAVA ADENAUERjEVlfl FOTOGRAFIJ . Leta 1957 bodo r Zahodni čiji spet volitve. Kancler * nauer že zdaj skrbi za Pr°P" gando. T? dni so se v vseh ne ških trafikah in papirnicah vili agentje in »vljudno« fB :B-vali od lastnikov, naj zam «ij-io dosedanje Adenauerjev« ke z novimi. Dosedanje fije kažejo zveznega kane1® , kot starega moža z upadli® • • razom in z utrujenimi Potc*"i*. Nove fotografije, ki so PrC%;* vile trg, pa kažejo Adenau®*^ kot petdesetletnega, svežega ia. CAJNA URA v Na razstavi francoskih ar jj jev in draguljarjev so Pok“,lCjj zanimivo in do iiv.ke mere praktično uro, ki je °kfn cajna ročka. Med malico *al | ni v trenutku, ko je treba *P na delo. ne; no zbledela ha vročem odločilne so cene, te pa so z8, katere predmete v trp..-e oi brez vrat tudi petkrat n*zj ^ onih v mestnem srcdiščii- ^ar trgovinah brez vrat je °-ot. močno čislan — dinar J® ‘ jt danska denarna cnota^ in,unt vreden toliko kot angle®*1 — denar pa se z delom j. zasluži, zato tudi vsakdo Pr sli, preden seže v žep.