Cena Sin 1"-' Štev. 161. V Ljubljani, torek 19. |ull|a 1938. Leto III Sijajna zmaga slovenskih fantov v Franciji | y**?„ 1!:, H! Na mednarodnih katoliških telovadnih tekmah v Bloisu pod pokroviteljstvom predsednika francoske republike sta naia Hvale in Varšek zasedla prvi mesti v desetero (n peteroboju Ljubljana, 19. julšija. V času, ko smo še vsi pod vtisom velikih mednarodnih telovadnih in športnih manifestacij ob mladinskem taboru konec junija, nas je včeraj nenadno spet razveselila novica, da so slovenski fantje spet enkrat zmagali v tujini, na vročih tleh, kjer so se v boju izurjenih teles merili najboljši zastopniki raznih narodov. Francoska katoliška telovadna zveza, F. G. S. P. F. (Fždčration gymnastique et sportive des Patronats de France), največja telovadna in športna organizacija v Franciji je letos priredila svoje vsakoletne velike tekme v mestu Bloisu. 400 članov in članic te organizacije se je pred kratkim udeležilo našega tabora v Ljubljani. Žad, da Francozom za njihovo prireditev nismo mogli vrniti obiska v enaki meri. Brzojavka o zmagi Pretekli teden je na tekme v Blois odpotovalo naše zastopstvo, v katerem so trije odlični tekmovalci: Mednarodnika Joža Hvale in Ivo Varšek ter mladi Karel Janež iz tekmovalne vrste ZFO. Še preden so ti naši fantje uoli dobro glas od eebe, kako eo potovali, je prišla včeraj brzojavka z veselim, skoraj neverjetnim sporočilom in povedala tole: Blois, 18. julija. Zmagovalce v mednarodnem deseteroboju je Ivan Varšek, zmagovalec v mednarodnem peteroboju seniorjev Jožef Hvale, zlato svetinjo v mednarodnem deseteroboju si je priboril Karel Janež. V najvažnejši tekmovalni panogi, v tekmovanju za mednarodno prvenstvo posameznikov v deseteroboju je zmagal Vičan Ivo Varšek in dokazal, da je kvalitetna stopnja naših telovadcev izredna. Tudi v peteroboju za seniorje so naši zasedli prvo mesto, 6aj je v tej disciplini zmagal Jože Hvale. Prav dobro se je odrezal tudi izredno nadarjeni mladi tekmovalec Janež Karel, ki je v mednarodnem deseteroboju dobil zlato medaljo (medaile d’or). Deseteroboj kakor tudi peteroboj sta dve tekmovalni disciplini, v katerih tekmovalci nastopajo v telovadnih in lahkoatletskih točkah. Francoski minister vabi naše fante Na to največja letošnjo telovadno in športno pri-v Franciji so bili slovenski fantje kot zastopniki Jugoslavije že pred časom vabljeni, ker je pa potovanje v Blois združeno z velikimi stroški, kakršnih športna in telovadna organizacija, ki mora shajati samo z zasebnimi sredstvi, ne zmore, so naši fantje v začetku vabilo odklonili. Toda Francozom je bilo izredno veliko na tem, da se prireditve udeleže tudi jugoslovanski tekmovalci. Da je to res, priča pismo tiašim telovadcem, ki ga je poleg uradnega povabila poslal ZFO, senator in bivši zunanji minister v Chau-tempsovi vladi Paul Boncour, ki je senator bloiškega okrožja. Paul Boncour je v častnem ptedsedništvu bloišk* prireditve. Čeprav politično pripada socialistom, je vendar zastavil ves svoj vpliv in s svojimi posredovanji omogočil našim tekmovalcem udeležbo na tej mednarodni gimnastični reviji, kar je pač lep dokaz za francosko politično strpnost in zrelost. Veličasten spre|em v Franciji Včeraj so naši tekmovalci poslali prvo poročilo io sprejemu, katerega so bili deležni v Franciji. Blois, 16. julija. Danes so dospeli semkaj tekmovalci naše ZFO Hvale Jože, Janež Karel in Varšek Ivan. Z njimi je kot. spremljevalec prišel tudi inž. Nefima. Mesto jim je napravilo sprejem, kakršnega še niso doživeli, še manj pričakovali. Pri sprejemu so bili navzoči poveljnik mesta polkovnik Faylau; podpolkovnik Brouce, ki je vrhovni vodja vse telesne vzgoje za pokrajino Loise-et-Chfere. Brouce je bival po vojni 6 mesecev v Ljubljani in je ohranil najlepše spomine nanjo. Poleg teh so bili navzoči župan mesta Blois g. Reibel r občinskimi svetniki, glavni tajnik mednarodne zveze katol. telovadcev g. Thibaudeut in drugi. Častni predsednik vse prireditve je predsednik republike gosp. L e b r u n. Poleg njega pa eo v častnem odboru prireditve vsi vidnejši odličniki. Francije. Na pozdravne nagovore je odgovoril inž. Nefina. Pri sprejemu so bili navzoči tudi mnogi domačini, ki ■o se udeležili mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani in niso mogli prehvaliti sprejema Francozov v Ljubljani, poteka tabora, sprevoda, zanimivosti in sploh ljubeznivosti, ki so jili doživeli v Ljubljani. Opazili smo, An je naš tabor v Ljubljani neverjetno mnogo storil za priljubljenost Jugoslavije v Franciji. S kolodvora smo se v spremstvu vseh imenovanih odličnikov peljali na Stadion (4 km iz me-tta), kjer so že bile tekme med posameznimi dru-fctvi m v lahki atletiki. 50.000 Francozov pozdravila S”£°’ ““ b° prihod naših tekmovalce« Pred prihodom na Stadion so tamkaj razglasili naš prihod po mikrofonih. Takoj pri vstopu nas je pozdravila godba s posebno fanfaro, 50.000 glava množica pa nas je s solzami v očeh kot prijatelje Francije sprejela z nepopisnim veseljem in navdušenjem. Našo državno zastavo so poljubovali in ji izkazovali čast. Peljali so nas takoj na glavno tribuno, nas — kakor je skoraj povsod običaj — fotografirali z ostalimi odličniki. Ker smo bili od dolgega potovanja precej utrujeni, so nas še pogostili s pristnim šampanjcem in prigrizkom, nakar smo se podali takoj na stanovanje v dekliški internat St. Hilaire, ki je v sredini mesta. Ulice po mestu so prepletene % venci in rožami, vse izložbe so umetniško okrašene s francoskimi, belgijskimi in našimi državnimi zastavami. lepše okrasil svojo izložbo. S hiš vihra na tisoče in tisoče zastav sodelujočih narodov. Krasni so slavoloki z alegoričnimi slikami in skupine zastav, ki so zataknjene za ščite, ki nosijo grb francoske republike. Popoldne smo se predstavili raznim oblastem, zvečer pa smo z Belgijci odšli v sprevodu na grob neznanega vojaka, kjer smo položili v imenu ZFO krasen venec. Odkritih glav je meščanstvo pozdravljalo in poljubljalo našo državno zastavo. Zvečer je bila Belgijcem in nam na čast prirejena razsvetljava in umetni ogenj, kakršnega pri nas ne premoremo. Našim fantom k uspehu v Franciji iz vsega srca čestitamo mi in vsa ogromna množica, ki jih je občudovala že ob taboru v Ljubljani in ki ve ceniti njihov uspeh, saj so na francoskih tleh zmagali nad Francozi, ki so v Ljubljani zasedli vsa prva mesta. Umrla je romunska kraljica Marija mati naše kraljice Marije in grške kraljice Elizabete Bukarešta, 19. julija. Uradno poročajo: Romunska kraliica-mati Marija je umrla v gradu Pelisorju pri Sinaji ob 17.48. Ob smrtni uri so bili pri njej: njen sin romunski kralj Karol, hčerka kneginja Elizabeta, vnuk prestolonaslednik Mihael, predsednic vlade patriarh Mlron in štirje zdravniki, ki so pokojno kraljico zdravili. Kraljica-mati je predsinočnim dopotovala iz Nemčije, kjer -se je zdravila v Lamannovem sanatoriju pri Dresdenu. Pokojna kraljica Marija je bila angleškega po-kolenja, vnukinja velike kraljice Viktorije. Spadala je med zadnje vladarske osebnosti, ki so igrale pomembno vlogo v svetovni vo;ni. Rodila se je 1875, ter se je z 18 leti poročila s poznejšim romunskim kraljem Ferdinandom. V politiki svoje države je zlasti med vojno igrala veliko vlogo in je po njeni zaslugi Romunija ostala v taboru Francije in Anglije. Kot vladarica je v svoji državi uživala velik ugled, v mednarodnem svetu pa slovi kot pisateljica. Napisala je več romanov, ki so prevedeni na vse svetovne jezike, najzanimivejša njena knjiga pa nosi naslov »Zgodovina* mojega življenja«. Pokojna kraljica je pisala pod umetniškim imenom Carmen Sylva. Bila je članica raznih domačih in tujih umetniških ustanov ter združenj. Vladarsko delo in zasluge pokojne kraljice bo znala pravilno oceniti šele zgodovina. • Njeno osebno življenje je bilo zlasti v zadnjih 20 letih nepretrgana vrsta težav in nesreč. Za sovjetske revolucije so bili številni njeni sorodniki pomorjeni v sovjetski Rusiji. Nenadna smrt ji je prezgodaj ugrabila soproga kralja Ferdinanda. Veliko skrbi so ji prizadevale politične težave v zvezi z nastopom sina jcralja Karola. Višek žalosti je njeno življenje doseglo, ■kp je bil 1934 v Marseillesu zverinsko umorjen naš kralj Aleksander L, soprog njene druge hčerke Marije. Zadnji dve leti pa jo je mučila huda in malo poznana bolezen na jetrih, za katero še nimajo zdravila. Skušali so ji pomagati najslovitejši svetovni specialisti, ki pa niso mogli ustaviti zavratne bolezni. Truplo pokojne krajjice-matere bo po njeni želji pokopano v gradu Curtea, okrog 100 km od Bukarešte, kjer počiva tudi njen soprog, pokojni kralj Ferdinand. Ob njeni smrti žalujejo tri države: Jugoslavija, Romunija in~Grčija. Naše ljudstvo izreka kraljici Mariji, svoji vladarici in hčerki pokojne kraljice najgloblje sožalje! Utrjevanje francosko-angleškega prijateljstva v nevarnih sedanjih dneh: Angleška kraljeva dvojica je odpotovala na obisk v Francijo Loodon, 19. julija. Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta sta danes ob 9 zjutraj odpotovala na uradni obisk v Francijo, ki naj potrdi neomajno prijateljstvo med Francijo in Anglijo, zlasti v sedanjih težkih časih. Kralj in kraljica sta se iz buckinghamske palače odpeljala na postajo Victoria med stotisoč glavo množico, ki je tvorila gost špalir od kraljevega gradu do postaje, navdušeno pozdravljala kraljevo dvojico ter manifestirala za prijateljstvo s Francijo, S postaje sta se kralj in kraljica z dvornim vlakom odpeljala do Dover«, kjer sta se ukrcala na svojo jahto, ki jc v spremstvu vojne mornarice odplula proti francoski obaK. Kraljevo dvojico spremlja zunanji minister lord Hali-fax s številnimi političnimi in vojaškimi svetovalci, kar da temu potovanju še poseben poudarek. Jahta angleške kraljeve dvojice bo pristala v francoski bojni luki Boulogneu, kjer jo bo pozdravilo celotno francosko brodovje s 101 strelom. Do Boulog-nea sta se angleškemu vladarju peljala nasproti francoski zunanji minister Bonnet in angleški poslanik v Parizu sir Phips. Uradni sprejem, ki se ga bo udeležil tudi predsednik francoske republike z vlado in vodstvom armade, bo danes popoldne v Parizu. Francoska prestolnica je za to priliko čudovito okrašena, dasi je deževje zadnjih dni precej poškodovalo okrasje na stavbah in po ulicah. Vse francosko in angleško časopisje poudarja veliki politični pomen tega obiska, ki pomeni odgovor demokratičnih držav Francije in Anglije na jesensko Mussolinijevo potovanje v Berlin. Ta obisk v Pariz je prvo potovanje angleške vladarske dvojice v tujina V BERLINU SO NENADNO PRIJELI znanega narodnosocialističnega pisatelja Wulleja, dolgoletnega Hitlerjevega sodelavca, pisca neštetih bojevitih narodnosocialističnih brošur, kakor »Oboroževanje drugih«, »Prebujena Turčija«, »Flanski boj za avtonomijo«, »Slabosti cesarjev in diktatorjev« itd. Policija je zaplenila tudi vso zalogo njegovih knjig. Obisk madžarskih politikov v Rimu: Za sodelovanje med Italijo, Madžarsko in podonavskimi državami Rim, 19. julija. Včeraj zjutraj so v Rimu nadvse •lovesno sprejeli predsednika madžarske vlade Im-redva ter zunanjega ministra Kanya. Sprejema se je '»deležil Mussolini z zunanjim ministrom grofom Cia-®om ter številnimi drugimi odličniki, civilnimi in vojaškimi odličniki. Rimsko prebivalstvo je madžarska državnika viharno pozdravljalo, vso pot od postaje do njunega bivališča. Predsednik madžarske vlade in zunanji minister sta včeraj popoldne imela prve razgovore z zunanjim ministrom Cianom. O razgovorih bo izšlo uradno po- ročilo ob koncu obiska. Evropsko časopisje posveča temu obisku veliko pažajo in si obeta od njega važnih političnih posledic. Obisk dokazuje, da hoče Italija čim tesneje sodelovati s podonavskimi državami in pomagati tudi pri sporazumevanju teh držav med seboj. Prijateljska zveza med Jugoslavijo in Italijo, ki je zadnje čase postala ie posebno prisrčna in tesna, pomeni začetek političnega sodelovanja med Italijo ter podonavskimi in balkanskimi državami. V to skupnost mora priti še Madžar ska, čemur služi tudi sedanji obisk v Rim*' Da so izbrali za to potovanje prav Francijo, kaže, koliko važnost polaga Anglija na čim tesnejše politično in vojaško sodelovanje s Francijo. Listi poudarjajo, da bo ta obisk še močneje zvezal obe državi Politični razgovori med angl. zunanjim ministrom Halilaxom in francoskim Bonnetom za kraljevega obiska bodo služili temu namenu, čeprav med obiskom ne bo sklenjena nobena posebna politična ali vojaška pogodba. Zunanja ministra si bosta v imenu svojih držav obnovila zagotovila za neomejeno vzajemno pomoč v primeru kake evropske vojne. Češkoslovaška uradno zavrača laži tufega tiska Praga, 19. julija. AA. (CTK). Več tujih poročevalskih agencij je prineslo ponovno vest o nekih izrednih vojaških ukrepih na Češkoslovaškem. ČTK je pooblaščen ponovno odločno zanikati vse te vesti. Na vsem češkoslovaškem ozemlju ni bilo nobenih izrednih gibanj, kar je najbolj razvidno iz dejstva, da bi ta gibanja močno ovirala žetev. Kar se tiče vesti DNB, češ da češkoslovaške vojaške oblasti niso dovolile obiska nekaterih krajev v obmejnem ozemlju, pravijo vojni krogi, da prepoved obiskov in sprehodov v utrjenih obmejnih krajih ni noben poseben ukrep, kajti češkoslovaške oblasti so ga izdale iz popolnoma razumljivih razlogov. Temeljite spremembe pri mariborskem „Večerniku Jutra'1 Maribor, 19. julija. 2e dalii čas govore v Mariboru o velikih spremembah, de katerih bo baje išlo 1. avgusta pri mariborskem »Večerniku«, ki ga dozdaj izdaja ljubljansko »Jutro« kot svoj mariborski popoldnev-nik. Zdaj so postale te spremembe že konkretne. Tako smo danes zvedeli, da bo s 1. avgustom prevzel vodstvo mariborskega »Vt-černika« g. Adolf Ribnikar. List se bo čisto ločil od »Jutra« ter se popolnoma reorganiziral. Dočim izhaja dozdaj na štirih straneh, bo imel v bodoče osem strani ter bo postal čisto nepolitično glasilo. Tudi uredniški in upravniški aparat se bo temeljito spremenil. »Jutro«, bo postavilo v Mariboru svojega posebnega dopisnika. O teh spremembah ljudje v Mariboru rano"-) govore in si jih seveda tudi vsak po svoje razlaga. Velika najdišča negorljivega helija, ki ga potrebujejo za polnjenje zračnih ladij, so odkrili v braziljski pokrajini Sao Paolo. Japonska vlada je zavrnila angleško zahtevo glede svobodne plovbe po reki Jangceju. V 33 urah je preletel Atlantsko morje irski letalec Corrigan. Dvignil 6e je iz Newyorka z letalom starim 9 let, ki ima samo en motor s 175 konjskimi silami. Ko s« je 6pustil v Dublinu na Irskem, so oblasti ugotovile, da nima ne potnega lista, ne dovolil, ne radijskega aparata in da je letel u Amerike v Evropo samo s pomočjo preprostega k: m« pasa. Letalec ni imel pri sebi drugega kakor 15 dolarjev in ]e izjavil, da jc mislil leteti iz Newyorka v Kalifornijo, pa se je v zraku premislil in jo mahnil v Evropo. Med sovjetskim in japonskim vojaškim poveljstvom na mandžurski meji so se začela pogajanja za poravnavo zadnjih obmejnih incidentov. Tretje veliko letališče za težke bombnike so začeli delati Angleži v Singapurju, ki je ključ do Dalnjega vzhoda. Glavno ravnateljstvo za plemenska vprašanja so ustanovili pri italijanskem ministrstvu. Potek dogodkov v ČSR je treba spremljati z največjo pozornostjo in storiti vse, da ne pride v Evropi do vojne zaradi češkoslovaškega vprašanja. V tem je glavna vsebina pisem, ki sta si jih pisala pred kratkim predsednik angleške vlade Chamberlain in predsednik francoskega ministrskega sveta Daladier. 27.000 metrov visoko se hoče dvigniti poljski letake kapitan Bur.'inski, k: mu ie izdelujejo posebne vrste balon, katerega misli napolniti s helijem ,če mu ga bodo Združene države prodale. Velika protestna zborovanja proti preganjanju .ludov v Nemčiji so imeli včeraj v Londonu. Na zborovanjih so pobirali prostovoljne prispevke za judovske otroke in je filmski igralec Eddle Cantor sam nabral 17.000 funtov šterlingov. Japonski olimpijski odbor je poslal Mednarodnemu olimpijskemu odboru brzojavko, v kateri pravi, da ne more prirediti olimpijskih iger. leta 1940, ker tega ne dovoli vlada. Pač pa prosijo Japonci, da bi jim Mednarodni olimpijski odbor poveril prireditev iger leta 1944. Nove odredbe o tisku je izdala madžarska vlada. Odslej bodo smeli izhajati samo tisti listi in poslovati samo tiste poročevalske agencije, ki bodo imele posebno dovoljenje od predsednika vlade. Za to dovoljenje morajo prosili najpozneje do zadnjega avgusta. Razen tega so morala vsa časopisna podjetja predložiti seznam judovskih uslužbencev, ki jih po novih odredbah ne sme biti več kakor 20 odstotkov. Zaradi protikrščanske propagande je madžarsko sodišče v Debrecinu obsodilo obrednika dr. Belcezika, velikega duhovnika madžarske nove poganske vere. Mednarodne vojaške motociklistične tekme bodo v Bruslju. V nemški industriji, obrti in trgovini je bilo konec junija letos zaposlenih 20 milijonov ljudi, to je nad en milijon več kakor lani. Francoski poslanik v Tokiu je izročil japonski vladi odgovor na protest zaradi zasedbe otočja Para-celsus. Belgijski kralj eLopold IL bo jeseni uradno obiskal Francijo. Iz Moskve poročajo, da so ustrelili poveljnika beloruske vojaške oblasti, generala Bijelova, ki ie prišel na to mejlo po ustrelitvi svojega prednika, generala Uboreviča. Tega so ustrelili lani z maršalom Tuha-čevskim. Madžarska policija v Budimpešti je spet zaprla nekaj desničarskih propagandistov, ki so delili prepovedane tiskovine. Madžarski ministrski predsednik Imredv in zunanji minister Kanya bosta uradno obiskala Rim. kjer jima pripravljajo svečan sprejem. Ob zasedbi pokrajine Aleksandrette po turški vojski prireja turško prebivalstvo kar naprej navdušene sprejeme in svečanosti. Grška policija v Solunu jc prijela 15 mladih komunistov, po večini študentov, ki so organizirali komunistične celice po šolah. 6 rudarjev je zasulo v rovn Hokhvign na Wcstfalskein. Vsi so mrtvi. Muzej grofa Zeppelina so odprli ob 100 letnici Zeppelinovega rojstva v Friedrichshafenu. Romanje k svetiščem v nacionalistični Španiji so organizirali francoski katoličani. Pariški nadškof kardinal Verdier je romarjem ob odhodu poslal spomenico, v kateri pozdravlja nji-i hovo dejanje. Predsedniku Rooseveltu je hotel podati roko neki Lacoste v Oaplandu, a se je tako čudno vedel, da ga je policija prijela pod sumom atentata. Angleški kralj Jurij VI. je docela ozdravel iu včeraj že zapustil posteljo. Predsednik grške vlade je sprejel zastopstvo naše vojne mornarice, ki je prišlo v Atene na posvet mornariških poveljstev balkanskih držav. Posvetovanja bodo trajala 6 dni. Angleško letalstvo je pomnožilo svoje sile natančno po obrambnem načrtu brez zastankov, je izjavil letalski minister Wood v angleški poslanski zbornici. Hitler jo sprejel nu svojem domu v Berchte#- gadenu poveljnika generala Ttussa. V barcelonskih zaporih so ustrelili 15 ljudi obdolženih, da so vohunili za generala Franca. Osem iu pol ur je že govoril pred zborničnim preiskovalnim odborom angleški vojni minister Iiore Belisha, v zadevi poslanca Sandvsa, ki je na nedovoljen način dobil v roke važne listine o organizaciji državne obrambe. 22 članov beloruske komunistične stranke so zaprle poljske oblasti v Bjalosloku. Komuniste je vodil neki judovski tehnik, katerega so Angleži izgnali zaradi komunizma iz Palestine. Uradno glasilo nemškega narodnega socializma »Volkischer Beobachter< napada Anglijo in Francijo zaradi njunih gospodarskih načrtov v srednji Evropi in na Balkanu in pravi, da bodo ti načrti balkanskim državam samo škodili, češ da je Nemčija edini naravni odjemalec njihovih pridelkov in zaradi lega tudi naravni dobavitelj industrijskih izdelkov za te države. Francoski zunanji minister Bonnet bo v kratkem obiskal Bolgarijo, če naj verjamemo izjavi francoskega poslanika v Sofiji. V Rimu so včeraj podpisali več trgovinskih sporazumov med Italijo in Belgijo. Dekliški tabor na Brezjah 24. jul. Naš tabor naj bo manifestacija za verno slovensko družino. l'al>or naj javno poudari zahteve slovenskih katoličanov za poštenost v tisku, filmu, modi in dr. Tabor naj glasno pove, da so slovenska dekleta složna in za delo pripravljena. Le nekaj dni nas loči od tega našega velikega tabornega praznika. Iz vseh krajev Slovenije ne-jirestano prihajajo prijave, ki se bližajo številki 10.000. Ali čutite dekleta, kako se kar vsa Slovenija pripravlja na ta naš veliki dan. Ali si se ti že prijavila? In tvoja tovarišica? Če se nisi, stori to takoj. Naj ne bo verne Slovenske učiteljice, uradnice, delavke, dijakinje, akademičarke, kmečkega dekleta, ki ne bi prišlo 24. julija na Brezje. Važno. Gg. duhovniki, ki bodo spremljali de-, kliške skupine, naj takoj sporočijo frančiškanskemu samostanu na Brezjah, če želijo tam prenočiti, maševati in obedovati. Sv. spoved naj dekleta opravijo doma. Sv. obhajilo se bo delilo do 10 dopoldne v cerkvi. Vsem udeleženkam! Za tabor je dovoljena polovična voznina, ki jo ,»'■ t S C^r 4, it a m * * ^ *- > fn h fei .ta i < iw L. C. i Slo- venska javnost je ogorčena in je postopek Czipot-tove že ocenila pri sebi tako, kakor zasluži! Razstava Petra Lobode traja tudi še dalje do 24. julija, kljub temu, da je bila razstava njegovega sorazstavijalca Inkiostrija zaplenjena. Ni dvoma, da bodo prijatelji upodabljajoče umetnosti izrabili še zadnji teden ter si ogledali mojstrovine tega našega najveejega kiparja. Žalostno je, da smo morali v kulturni Sloveniji registrirati včerajšnji dogodek v Jakopičevem t»a-viljonul Prva letošnja žrtev Kamniških planin Ljubljana, 19. julija. Brejc Viktor, mlad, podjeten fant iz Kamnika, je odšel v soboto na Krvavec. Tako lepe so poletne gore, tako vabijo, da ga ni moglo niti vreme, ki ni bilo prav ugodno, zadržati doma. Ves vesel je bil še v soboto zvečer, komaj je čakal dopoldneva, da bi spet prijel za skalo in se dvigal z roba v rob, vedno više. V mirnem, nekoliko soparnem poletnem dopoldnevu je zavil s svojo družbo proti Korenu ter zlezel v strmine lepega vrha Košutne, da bi si nabral očnic. Naglo se je dvigal. Njegov tovariš Pižmoht je plezal malo vstran od njega, bila pa sta z Brejcem ves čas v zvezi z vriski in klici. Okrog 11 dopoldne pa ju je nenadoma zalotila huda ne’ ihta s točo. Pižmoht je poklical Brejca, ni pa dobil več odgovora. Jadrno je sestopil, prepričan, da se je Brejcu posrečilo uiti pred nevihto iz stene. Šel je v kočo, kjer je bila zbrana že vsa družba; Brejca tam ni bilo, vendar so bili vsi prepričani, da je že odšel domov ter da se je bržčas spustil proti Bistrici in odšel v Kamnik. Toda Brejca tam ni bilo. In že je vstala črna slutnja: kaj če se je ponesrečil! Nemudoma so obvestili reševalno postajo SPD v Kamniku Ob pol dvanajstih ponoči so odšli Pižmoht, Burgar, Močnik in Kumer, katerim se je pridružil še France Erjavšek in ponesrečenčeva prijatelja Žnidaršič ter Cerle. Pižmoht je zarana pokazal, kje sta z Brejcem plezala. Skrbno so pregledali slednji kotiček in ob pol sedmih zjutraj so našli prvo sled za ponesrečencem: njegov klobuk. Malo naprej so v žlebu zagledali raztresen denar. Šli so še dalje in zagledali strahoten prizor: v globokem žlebu je tičalo truplo pokojnega Brejca, sključeno, v sedečem stanju. Kakor so presodili, je Brejec najbrž padel s 6tene približno 100 metrov globoko. Reševalci so se s težavo spustili v žleb do mrtveca. Brejec je imel prebito čelo, izbito levo oko, dvakrat zlomljeno desno roko in popolnoma zlomljeno desno stran prsnega koša. Padec je bil strahovit. Truplo so zavili, ga navezali na vrvi ter ga po strmejših odstavkih previdno spuščali. Prenesli so ga v dolino, kjer so ga naložili na avtomobil, ki je že čakal v Stranjah. Odpeljali so mrtvega Brejca v Kamnik na njegov dom. Pokojni zapušča mater, sestro in dva brata, ki živita eden v Franciji, drugi pa v Italiji. Pogreb Viktorja Brejca bo danes, v torek zvečer ob s edinih. Kamniške planine so spet zahtevale svojo žrtev. Leto za letom preži v njihovih stenah smrt na mlade, podjetne, od življenjske sile prekipevajoče ljudi. V Krušljivih drnastih pleziščih rasto prelepe bele gorske rože, očnice. Tudi pokojnega Brejca so te rože izvabile v strmino, kjer so mu omahnile roke. Padel je in ugasnilo je njegovo mlado živi j en j t, v času, ko je iz fanta dozoreval mož, ki je pred sel'oj gledal šc dolgo, vsega obetajočo in veselo življenjsko >ot. Važna nova cesta ob severni meji Slovenske gorice, 18. Pred nekaj dnevi je pričel mariborski cestni odbor nadaljevati z gradnjo že lani pričete ceste, ki se odcepi od banovinske ceete Št. Ilj-Apače in bo vezala Marijo Snežno. Ta cesta bo za naše kr?jc ob severni meji velikega gospodarskega in •kulturnega pomena. Vezala bo eno najvišje ležečih romantičnih točk Slovenskih goric in bo posebno v tuj tl. cm prometu igrala važno vioj;o, saj je bil ta kraj radi slabih cestnih zvez kljub svoji privlačnosti in slikovitosti odrezan od ostalega sveta. 1 Via1 priznanje in hvala, da se je to delo začelo, pa gre banski upravi in mariborskemu cestnemu odboru. ibioov I Veliki francoski film o dvojnem obrazu modernega človeka in moderne družbe Raimu in Renče Saint Cyr Premiera KINO MATICA danes ob Solat življenja 16, 19.15 In 21.15 url I V enem dnevu 3 smrtne nesreče Maribor, 18. julija. Današnji dan je. bil za Maribor res usoden. Nesreče so zahtevale kar troje življenj. Prva se je pripetila v noči od nedeljo, odkrili pa so jo šele danes popoldne. Ko je šla neka gospodična na iz-prehod okrog Treh ribnikov, je opazila v zadnjem ribniku utopljenca, ki je ležal v vodi tik obrežja. Vsa prestrašena je prihitela k upravitelju čolnarne pri Treh ribnikih, ki je nato obvestil orožnike v Košakih. Utopljenca so spravili iz vode. Ugotovili so, da je to 44 letni tekstilni delavec Anton Merc iz Sp. Dobrave pri Hočah. Merc je sodeloval pri godbi Ehrlichovih tekstilnih delavcev. Godba je prišla včeraj popoldne k Lovskemu domu v Vinarju, kjer bi morala biti veselica. Zaradi naliva pa veselice ni bilo in CUulllAuj— XIX. poglavje. Potovanje po Volgi. Leta 1933 je prišla v Moskvo vest, da Hitler zbira prispevke za pomoč nemškim kmetom v Povolžki republiki. Nemški listi so pisali, da v republiki ob Volgi tisoči in tisoči ljudi umirajo od gladu, in da divja po teh krajih najstrašnejša lakota. Enako da je tudi v Ukrajini in na Kavkazu. Sovjetska vlada je ne le to pomoč z ogorčenjem zavračala, marveč se je spravila tudi na posel, da bi odločno dokazala, kako so vse take vesti neresnične in do kraja izmišljene, in da jih po svetu širi hitlerjevski tisk. Vsem komunističnim celicam po tovarnah v Sovjetski Rusiji so torej dali povelje, naj pošljejo najboljše tuje delavce in strokovnjake na izlet v Povolžje. Tam bo vpričo zastopnikov z vesoljnega sveta ugotovljeno, v kakšnih pogojih žive prebivalci ob Volgi. Mene so v naši tovarni izbrali za to pot. Družbo mi je delalo še pet tovarišev iz drugih delavnic. Med njimi je bil en Nemec, ki je vprav napisal sramotilno brošuro proti Hitlerju, Skupina iz Moskve, ki je štela pet in dvajset ali trideset delavcev: ameriških strokovnjakov, Nemcev in Čehov, se je 4. septembra zbrala v angloameriškem klubu v Gerzinski ulici. Bili smo pripravljeni na odhod. Tselman, predsednik tujskega oddelka v V. Z. S. P. S. (ruski glavni strokovni zvezi) je imel nagovor. Ni nam natanko razložil, v čem je pravi namen našega potovanja, in je govoril po ovinkih in zadržano. Povedal pa je, da nam zaradi našega dobrega dela po tovarnah nudijo priliko, da naredimo čudovit sprehod po Volgi na krovu parnika »Komsomolec«, ki nas čaka v Gorkem, nekdanjem Nižjem Novgorodu. Določeno je bilo, da se bomo ustavljali po raznih mestih. Pot naj nam bi delali še prijetnejšo koncerti in razne zabave na krovu. Za nazadnje so nam tudi obljubljali izlet v obljubljeno deželo. 22. septembra nas je vlak odložil v Gorkem. Razen delavcev in strokovnjakov so bili v naši skupini še zastopniki stranke, zastopniki komin-terne, zastopniki strokovnih organizacij in zastopniki moskovskega bolj-ševiškega dnevnika v angleščini »Mos-cow Daily News«. Videli smo tudi propagandiste, tolmače, tajnice, filmske fotografe, igralce, igralke in godbo Rdeče fronte, ki je štela štiri in dvajset godcev. Vsega skupaj je bilo najmanj šestde- set oseb, ki niso spadale v odposlanstvo. Ti ljudje so nas spremljali. _ Na postaji v Gorkem so nas čakali avtobusi, da bi nas odvedli do pristanišča. Ko smo se vozili čez most, smo zapazili parnik, ki je bil sijajno okrašen z rdečimi zastavami in z napisi: »Naj živi sovjetska Zveza! 2ivel Stalini Dol s Hitlerjem! Naj žive tuji delavci!« Na nabrežju in na krovu so bili zbrani drugi člani odposlanstva. Vsega skupaj je bilo približno dvesto delavcev z vseh strani Sovjetske Rusije. Vsakemu so odkazali leseno ležišče z golo žimnico brez rjuh in brez odeje. Specialisti, med katerimi sem bil tudi jaz, so dobili čedno ležišče z žimnico, blazino in z vsem drugim. Uradniki in propagandisti so se polastili luksuznih kabin. Vsakogar izmed njih je spremljala ženska, tajnica ali izletna propagandistka. Tovarišica Schmidtova, ki sem jo poznal iz Kominterne, je delila kabino z nekim uradnikom, ki je spadal k vodstvu izleta. Njen mož je ostal v Moskvi ... Tselman je imel sobo skupaj s svojo mlado tajnico. 2ene ni vzel na potovanje ... Parnik je bil za izlet skrbno pripravljen in oskrbljen. Na krovu smo imeli tiskarno, ki je vsak dan izdajala list na štirih straneh. Tudi niso pozabili na radijske aparate in na gramofone, ki naj bi igrali za plese in za koncerte. Filmski, fotografi, dodeljeni izletu, so nas na vsakem koraku fotografirali: pri mizi, na krovu, v ognju razpravljanja na zborovanjih. Cela vojska umetnikov nas je risala. Mene so določili kot uradnega dopisnika za »Revnost Ludei«, komu- nistični dnevnik ameriških Slovakov, da bom v njem pisal o tem izletu. Kmalu, ko smo prišli na krov, okoli poldne, so nam postregli z obilnim obedom v prelepi ladijski jedilnici, ki je bila vsa okrašena s cvetjem. Navadne ladijske kuharje so bili za ta izlet poslali na kopno in jih nadomestili s kuharskimi umetniki iz prvih moskovskih hotelov. Strežnice so imele brezhibne obleke in so bile kaj fletne. Med potjo jim ni manjkalo fantov. Naš navadni zajtrk na ladji je bil sestavljen iz kompotov, jajc, masla, sira, izbranega belega kruha, čaja ali kave. Razen tega je človek zahteval še kaj drugega, kar mu je prišlo na um. Za kosilo in za večerjo smo imeli ribe, izborno sočivno juho, po kateri so plavali izdatni kosi govedine, pečene piščance, svinjino, gos, purana ali raco, razen tega svežo zelenjavo in sadje v izobilju. V točilnici smo lahko kupovali razna vina, cigare in cigarete. Med jedjo je vedno igrala godba. Pesmi, šale in domisleki vseh vrst so vzdrževali razpoloženje in dobro voljo med potniki. Zvečer smo imeli koncerte, politična predavanja, tehnične tečaje in razgovore. Po kosilu smo imeli dve uri počitka. Po dveh dneh poti smo dospeli v Čevokšari, prestolnico Čuvaške republike. Ta pokrajina je imela veliko polja in gozdov. Za naš prihod se je na nabrežju zbrala velika množica ljudi v cunjah, moških, ženskih in otrok. Toda policija jih je razgnala, preden je parnik pristal. godci so ostali sami. Okrog 10. so se odpravili lz gostilne, le Merc je še ostal popolnoma sam, pa sc je kmalu za tovariši podal domov. Bil je nekoliko vinjen, kar je bilo zanj najbrž usodno. Sel je po pešpoti, ki poteka ob južni strani obeh ribnikov. Tu je Merc v vinjenosii najbrž zašel na kraj poti in ker je bila zemlja zaradi dežja Bpolzka je omahnil ter padel v ribnik. 10 letni fant utonil pri reševanju sestrice Druga smrtna nesreča 6e je pripetila danes dopoldne v Bctnavskem ribniku na Teznem. Ta ribnik je znan kot zahrbten in za kopalce nevaren ter zahteva vsako leto nekaj žrtev. Kljub nevarnosti in vsem opozorilom se ljudje pa kopljejo v njem, ker je za prebivalstvo Tezna in Betnave zelo blizu. Danes zjutraj sla se podala proti Betnavi 10 letni Poldi Mlinarič ter njegova 9 letna sestrica Inge. Potepala sta se po Betnavskem gozdu, potem pa sta se podala k ribniku, da se okopata. Po nesreči pa sta si izbrala prav najnevarnejše mesto, da gresta tam v vodo. Obrežje namreč na tem mestu takoj od kraja strmo pada v globino. Prva je stopila v vodo deklica, pa je takoj izginila pod površino. Ko je to njen bralec videl, se je pognal za njo v vodo, pa je ribnik tudi njega požrl. Tedaj je prihitel na pomoč neki moški, ki je slučajno šel mimo ter je videl, kako sta oba otroka izginila pod gladino. Pogumno je planil v ribnik in res se mu je posrečilo, da je na dnu našel deklico ter jo hitro spravil na breg. Dekletce je bilo nezavestno, je pa še živelo. Potem se je zopet potopil ter je iskal dečka, toda ni ga mogel nikjer najti. Medtem iskanjem je prispela patrulja studenških orožnikov, ki se je nahajala na obhodu. Reševalec je povedal, da je dekletce spravil iz globine, dečka pa še išče, pa so mu zaceli pomagati tudi orožniki. Podnared-nik Blaž Merc je s kolom zadel na dečka ter ga je potegnil na breg. Poskusili so z umetnim dihanjem, toda bilo je vse zaman. Deček je plačal svoj pogum, s katerim je hotel rešiti sestrico, s smrtjo. Elektrika ubija Tretja smrtna nesreča današnjega dne pa se je pripetila na Pohorju pri Mariborski koči. Tu se je naha jala s sorodniki na letovišču 15 letna Marija Sajovic. hčerka postajenačelnika v Konjicah. Marija se je danes dopoldne igrala okrog koče, pa jo je zanesla nesrečna usoda v garažo. Tam jc visela na steni na 5 metrov dolgi vrvici električna svetilka, ki jo je rabil šofer za pregledovanje avtomobila. Svetilka ni imela okrog žarnice običajne zaščitne mreže. Marija je vzela svetilko v roke ter je skušala žarnico odviti. Pri tem pa je prišla v stik s tokom in ker je stala na vlažnih tleh, jo je udarec elektrike s tako silo zadel, da je obležala nezavestna. Ko so jo čez nekaj časa pogrešili ter jo začeli iskati, so jo našli v garaži, ležečo na tleh. Bila je vnezavesti, pa še pri življenju. Naglo so jo naložili na avlo, pa jc dekle med potjo umrlo. Dotrpela je moja predobra, skrbna mama, gospa Slavka Savnik rol. Kavčič vdova lekarnarja Nepozabno pokojnico bomo spremili na njeni poslednji poti v sredo, dne 2«. julija ob t? iz doniuče hiše na iarno pokopališče v Kranju. Prosimo tihega sožalja. Sin Bogdan in ostalo sorodstvo Brez posebnega obvestila, Tempera Ui pu v C'' Pada- vine Veter (smer, jakost) Od tu in ta Proslavo Mačkovega rojstnega dne so v Zagrebu v nedeljo popoldne proslavili z večjo prireditvijo na igrišču športnega kluba »Concordije«. Po poročilih zagrebških časopisov je prireditvi prisostvovalo 10.000 ljudi. Najprej je bil ognjemet, nato pa prizor >Kmečko življenje in kmečka sloga«, ki mu je avtor dr. Maček sam. Sledile so še nekatere točke, pri katerih so sodelovala razna hrvaška pevska društva, gledališki igralci in več godb. Prireditev so zaključili s pesmijo »Lepa naša domovina«. Veliko zadružno vinsko klet bodo zgradili v Sv. Jani ob Plješivici. Včeraj so blagoslovili temeljni kamen. Ža tamkajšnje vinogradnike, ki jih ni malo, pomeni ta akcija velik napredek in velik pomen. Deleže so vplačali vsi zadružniki, večjo podporo pa sta naklonila ban savske banovine in kmetijski minister. Obema so se zadružniki z brzojavkami zahvalili. Političen umor je bil v nedeljo izvršen v Kotarju pri Samoboru. Peter Markušič, ki je veljal v okraju kot strupen frankovec«, je v prepiru ustrelil predsednika krajevne HSS Matijo Tanda-riča. Markušič je bil hud nasprotnik politike dr. Mačka, češ da je premalo odločna in premalo hrvatska, in bil v sporu s Tandaričem, ki je dosledno zagovarjal dr. Mačka. Ko je bilo v nedeljo v Kotarju proščenje, so se tamkaj znašli tudi Markušič in njegova dva brata. Ko je ta družba trčila na Tandariča, se je vnel prepir zaradi politike, nakar je Peter ustrelil nasprotnika. Morilec jo z bratoma pobegnil v Zagreb in se zglasil pri nekem zdravniku, kajti zdravniške pomoči je bil potreben on sam, ker je bil od strela ranjen v nogo, njegov brat Zvonko je imel poškodovano nogo, a tretji bral jo je dobil s kolom po glavi. Na policiji se je akademik zagovarjal, da je bil napaden in’ da je streljal v nujni obrambi. Zagrebška policija je razvozljala uganko okrog samomora zagrebškega akademika Mate Radoniča, ki se je bil v Ljubljani vrgel pod tovorni avtomobil. Po listku, ki ga je Radonič tik pred svojo smrtjo vsilil v roke neki ženski na ulici, se je zvedelo, da je imel pokojni neke znance v Celju, namreč tri brate Burgerje. Ker je časopisje prineslo ta imena, sta se dva brata Burgerja zglasila na zagrebški policiji in povedala, da je bil Radonič dan pred svojo smrtjo pri njih v Celju in ni vedel povedati, zakaj je prišel. Ze takrat so opazili na njem znake duševnega razkroja. Burgerjevi so se z njim poznali iz skupnih študentovskih let v Zagrebu. Ko se je vrnil Radonič iz Celja v Ljubljano, si je končal življenje. Kakor vse kaže, so Radoniča strli veliki napori pri učenju, kajti na vsak način je hotel končati svoje študije, ki jih je bil prej nekaj let popolnoma zanemaril. Izredno svečan sprejem pripravlja Split angleški vojni mornarici ki bo v kratkem obiskala naša pristanišča in ostala v njih mesec dni. Prvikrat se bo zgodilo, da bo priplula v naše vode vsa angleška sredozemska mornarica. Ladje se bodo porazdelile na vsa pristanišča od Kotorja do Crikvenice. Prvi večji del mornarice bo prispel v Split že 22. t. m. na čelu s poveljnikom sredozemske morna-ri<^, V Splitu bo v teh dneh neštevilno svečanosti in. prireditev. Strahovita nevihta je divjala včeraj po raznih krajih Bačke. Po dnevih silne vročine in soparice je včeraj nastopilo neurje, kakor ga ljudje že dolga leta ne pomnijo. Vihar je fuval in lomil drevesa in razkrival strehe hiš. Vse brzojavne zveze so pretrgane. K sreči na polju nevihta ni naredila prevelike škode, ker so kmetje žito že pospravili. Najhujše je bilo okrog Bačke Palanke. Škoda še ni ocenjena. Strašna železniška nesreča se je pripetila v bližini železniške postaje Blažuj v Bosni. Kočijaž Džemal Lončarevič je pognal svoj voz, na katerem sta sedela Hanka Majkič in 7 letni sin Asim, preko železniške proge, ker zaradi odprte zapornice ni slutil prihoda kakega vlaka. Takrat pa je ] drvel vlak, se zaletel v voz ter ga zdrobil. Ki jaža je vrglo v stran, enako Majkičevo, a Asi je vrglo naprej na sredo tirov, da ga je lokoi tiva ponovno zgrabila, vlekla s seboj kakih 30 nato pa butnila zmrcvarjeno truplo v stran. ! čijaž in Asim sta bila takoj mrtva, med tem kc Majkičeva kazala še znake življenj. Prepeljali jo v sarajevsko bolnišnico, kjer pa je umrla, nimivo je, da se ni nič zgodilo dvema konje vpreženima v voz, ker je lokomotiva preklala po sredi, ko sta bila konja že onstran tira. Vpričo gostov se je v noči od nedelje na nedeljek ustrelil na vrtu kavarne »Novi Beogr v Belgradu odvetniški pripravnik Miodrag L: revič. Z dvema svojima prijateljema je ponoči pival v raznih kavarnah, dokler niso vsi prišli »Novega Beograda«. Tu je Lazarevič popil še 1 in pol vina, napisal na listič nekaj besed, nato potegnil samokres in se ubil. Prisotni gostje i imeli čaea niti posredovati niti kakorkoli prej «iti samomora. Lazarevič je bil silno melanholi človek, ki ga je vsaka najmanjša stvar potrla. I vijo, da si je končal življenje zaradi nesre ljubezni. Dobrega prijatelja je smrtno nevarno ri kmet Vladimir Jevreniovič iz Požarevca. Vladii je korakal proti mestu, ko je na poti srečal e jega starega prijatelja kmeta Svetislava Milen viča. Skupaj sta potovala naprej in se pogovar, o raznih stvareh. Na nepojasnjen način pa je r Jj.ijma prišlo do spora ter je Jevreniovič udi Milenkoviča. Ta je udarec vrnil in takoj nap Vladimirju je nazadnje prikipela jeza do vrhur da je potegnil nož in ga zasadil Svetislavu v rc Pred nadaljnimi sunki se je Svetislav umakni begom, toda Vladimir ga je dohitel iu ga dvali silovito sunil v hrbet. Svetislav je padel na yiadimir pa je pobegnil. Rane so težke in ni v 3etno, da bi Svetislav ostal pri življenju. Cene bencina v vsej državi bodo morale euake s cenami v Belgradu. Tako odreja novi p Jdnik o nadzorstvu in ureditvi prodajnih cen i Sanici bencina z alkoholom v zvezi z znižanj Uvozne carine na surovo nafto za industrijske fblnice v naši državi. Cene, enake belgrajsk "Odo morale veljati v vseh sedežih banovin, v ?e*ih trgovskih zbornic in v drugih krajih, gl ^‘erih se bo sklenil dogovor z industrijskimi “'Unicami. Le v krajih, ki so oddaljeni od ,rpr)'Sč, bo cena nekoliko višja, za toliko, koli nasajo prevozni stroški od središč. Na zverinski način sta dva cigana ubila vi fiT-ika ^a(le Plavšiča iz šajkovačkega sv. Ivi pr* . *telu. Pade je prišel v svoj vinograd, ko Ca 16ni sk°č*la dva cigana s sekirami v rokah Ko i 7‘ besede zače!a klestiti z ostrinami sek; 6C. - v £a do smrti pobila, sta pobegnila. Ljud Krie' eu