It - •Wmtid dnenuk fl državah • • • $6.00 • • . • $3.00 celo leto • $7.00 celo leto $7.00 NARODA List slovenskih delavce^v Ameriki« TELEFON: CHelaea 3—1242 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 4. — Stev. 4. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 6, 1937—SREDA 6. JANUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. J AVTOMOBILSKA DRUŽBA SE NOČE POGAJATI Novi kongres se je že lotil dela PREDSED. ROOSEVELT PROUČUJE DELAVSKO KRIZO IN SE BO V TO SVRHO POSVETOVAL Z »«ss PERKINS McGrady bo skušal stavko mirno poravnati. — A. P. Sloan se ne mara pogajati z unijami. — Delavci bodo plačani po sposobnosti, ne pa po unijah. — Zastavkalo bo 275,000 mož. WASHINGTON, D. C., 5. januarja. — Vsled stavke pri General Motors Croporation je predsednik Roosevelt prenehal s sestavljanjem svojem poslanice o proračunu in proučuje delavsko krizo. Ako se sedanja stavka razvije v splošno, tedaj bo pri General Motors brez dela 275,000 delavcev. Predsednik Roosevelt bo v kratkem imel konferenco z delavsko tajnico Miss Frances Perkins. Delavski podtajnik in glavni posredovalec pri delavskih sporih Edward F. McGrady je rekel predsedniku odbora za industrijsko organizacijo Johnu L. Lewisu, da je delavski department pripravljen stavko mirno poravnati. Sedem posredovalcev je že na potu in vsako uro poročajo delavskemu departmen tu o poteku stavke. Medtem ko vlada skuša poravnati stavko, je predsednik General Motors Corporation Alfred P. Sloan rekel, da pri stavki ne gre za vprašanje kolektivnega pogajanja, temveč samo za vprašanje: "Ali bo delavska organizacija vodila General Motors Corporation, ali pa bo še družba dalje to de-Jala?" 11 l^^Hn 1 Sloan je tudi rekel, da se bo družba še vedno držala svojega starega reda, da bodo delavci delali po 40 ur na teden, ne pa samo 30 ur, kot delavci zahtevajo. Dalje je rekel, da bo družba plačevala svoje delavce po njihovi zmožnosti in sposobnosti, ne pa po zahtevah unije, h kateri pripadajo. Kot pravi Sloan, bodo tovarne delale toliko časa, dokler bodo delavci varni in dokler bodo mogle tovarne dobivati potrebni materjal. Rekel pa je tudi, da bo v bližnji bodočnosti zaprtih še več tovarn. DETROIT, Mich., 5. januarja. — Governer Fr. Murphy se je ponudil za posredovalca v delavskem sporu v avtomobilski industriji ter rekel, da v Mi-chiganu ne bo nasilja. Murphyjeva izjava je prišla, ko se je stavka širila in so prišla prva poročila o izgredih v Clevelan-du, kjer je bil ranjen en policist in dva delavca. Vsled stavke 9000 delavcev so morale zapreti svoja vrata tovarne Delco-Remu družbe v Anderson, O., strategični odbor United Automobile Work ers of America in odbor za industrijsko organizacijo pa sta izdelala načrt za stavko pri General Motors Corporation v 69 tovarnah v 1 4 državah. V Toledo, O., je izmed 500 delavcev, ki delajo ponoči pri Chevrolet tovarni, zastavkalo 425. Podpredsednik General Motors Corporation W. S. Knudsen je rekel, da bo ob koncu tedna, ako se bo stavka še nadaljevala, odpuščenih 1 35,000 delavcev. Predsednik United Automobile Workers of America Hcmer Martin je prejel sodnijsko povelje, da mora preklicati stavko. Posledice avtomobilske stavke čuti tudi Harrison, N. J., kjer je bilo pri Hyatt Roller Bearing Co., ki je podružnica General Motors, izmed 1700 delavcev odšlo vi jenih 700 delavcev. 0DVEDENČEV OČE V ZVEZI Z __0DVAJALC1 Mestne in državne oblasti so začasno prenehale poizvedovati. — Zvezo je bilo težko ustanoviti. TACOMA, Wash., 5. Jan.— ]>anes je bil dr. William W. Mattson v direktni zvezi z odvajalni svojega deset let starega sina. Državne in mestne oblasti so prenehale s svojim delovanjem ter dale s tem Matt-sonu priliko, da se direktno in kolikor toliko nemoteno podaja s človekom oziroma z ljudmi. ki so mu odvedli otroka. Jjr. Mat t son iina pripravljenih $28,000, da jih plača človeku, ki je vlomil v njegov dom in mu od vedel sina. Seattle Times je objavil naslednji oglas: — Dobili smo va-fše sporočilo. Policija nas ni nadlegovala. Vse poti so čiste. ' Vašim navodilom bomo sledili. Ko je bil oglas objavljen, je prosil dr. Mattson časnikarje, naj ga ne nadlegujejo, da mu bo mogoče .stopiti v zvezo z cdvajalci. Državna in mestna policija sta bili zadnje dni pre-" eč delavni, kar je preplašilo odvajale«. . — Najprej hočem dobiti svo-l j »ga sina, — je rekel Mattson, — potem pa počnite karkoli hočete. Mene ne briga. Toda najprej hočem dobiti svojega ctroka nazai. ZA PAPEŽA NI VEČ UPANJA 0 njegovi bolezni je bilo objavljeno prvo uradno poročilo. — Njegovo srce je zeilo oslabelo. VATIKAN, 5. januarja. — Iz prvega uradnega poročila o bolezni papeža Pija XI. je razvidno, da ni več niog^'e upati lia okrevanje. Državni tajni-k kardinal Pa-celli pravi, da je bil papež prisiljen leči pred enim mesecem, da mu je srce oslabelo in da je krvni obtok zelo slab. Papež se popolnoma zaveda svojega obupnega položaja in ^e je s kardinalom Paeellijem razgovarjal o konklavu, ki mo ra biti sklican v teku 15 dni po papeževi smrti, da izvoli novega papeža. Odlični rimski zdravniki na podlagi uradnega poročila pravijo, da ima papež arterio-scle- 1 osi s (poapnenje žil), ki se je že zelo razširila in posebno o-koli srca. ROOSEVELTOVA POSLANICA WASHINGTON, D. C., 5. januarja. — Letna poslanica, ki jo bo poslal jutri predsednik Roosevelt obema zbornica ma kongresa, bo ena najkrajših v zadnjih letih, kajti vsebovala bo le dva tisoč besed. ZBOROVANJE PROGRE-SIVCEV WASHINGTON, D. C., 5. jau. — Danes je bilo značilno zborovanje kongresnikov, ki so progresivci oziroma člani farme rsko-del a vske stranke. Nobeden izmed njih se ni udeležil včeraj niti demokratskega niti republikanskega sestanka.' Današnji sestanek je sklical kongresnik Gardner R. With row, progresivec iz Wisconsi-na. Navzočih je bilo sedem progress vce v iz Wisconsin-a, pet kongresnikov farmersko-delav-eke stranke iz Minnesote ter Frank Havenner, progresivec iz Californije. PROTIKOMUNISTIČNA FRONTA Katoliška organ i z a c i j a Knights of Columbus v Jersey City bo skušala vplivati na župana, da bo prepovedoval v mestu 'vsa komunistična zborovanja. C0WB0YE JE HOTEL POSNEMATI LASUJTE V "GLAS NARODA" ALBUQUERQUE, 5. jan.— Jlletni Frank Devoti je sple-7,al na drevo, privezal vrv na vejo, si ovil zanko okoli vratu in zakričal: — Tako pa cow-bovi obešajo "konjske tatove. Nato je skočil in obvisei. Noge so se mu komaj dotikale tal. Vrv so odrezali in odpeljali fanta v bolnišnico. Zdravniki pravijo, da si je pretegnil vrat fin da mu bodo rešili življenje. GOVERNERJA PROSIJO MILOSTI ALBANY. N. Y., 4. januarja. — Odvetniki sedemnajstletnega Lawrence Jacksona, 17 letnega Wentwortha Springera in 18Ietnega Roberta Taliefer. ra so prosili newyorskega governer ja Lehmana, naj pomilo-sti njihove kliente. Po zatrdilu odvetnikov so jih policisti tako dolgo pretepali, da so izsilili iz njih priznanje. Aretirani so bili in obsojeni, ker so 22. septembra 1935 napadli Morrisa Emerta in ga usmrtili. Governer se še ni odločil, če bo prošnjo vpošteval ali ne. NOBENIH LISTIN ZA STA-ROSTNO POKOJNINO ANCHORAGE, Alaska. 5. januarja. — Poštne oblasti so naznanile, da se ni v tukajšnjem kraju niti ena oseba registrirala za starostno pokojnino. Oblasti niso poslale v ta kraj nobenih listin za registracijo. angleške križarke __ob Španiji Anglija je poslala v španske vode 17 bojnih ladij. — Nemške ladje bodo še dalje preiskovale španske ladje, LONDON, Anglija, 5. jan.— Anglija je po.-lala 17 bojnih Lidij v špansko vodovje, da varujejo svoje trgovske ladje pred napadom. Vnanji urad tudi potrjuje, da je v Cadiz prišlo 10,500 italijanskih vojakov. Anglija je tudi protestirala pri fašistični »vladi v Burgosu, ker so fašistične ladje ustavile angleški parnik Etrib in streljale na parnik Blackholl v Biskajskem zalivu. Baskiškc oblasti so opozorilo Anglijo, da naj njene ladje skrbno plovejo, ker so bili ob obrežju postavljeni težki topo-\ i, da streljajo na dve nemški bojni ladji. BERLIN. Nemčija, 5. jan.— Nemške bojne ladje bodo še dalje ustavljale in preiskovale španske republikanske ladje, ker so Baski zapleuili nemški parnik Palos. Nemški vnanji urad pravi, da Nemčiji še ni zadoščeno, ako sta bila zaplenjena španska parnika Aragon in Marta Ju-ouera, parnik Soton pa jo bi! prisiljen zapeljati na obrežje. Dokler Baski ne izročijo to vora parnika Palos, bodo tri nemške bojne ladje Koenigs-berg, Admiral Graf Spee ii: Karlsruhe napadale španske ladje. MADRID, Španska, 5. jan — V pondeljek je bilo v Madridu ubitili 60 ljudi, v bojih okoli Madidra pa je padlo več sto vojakov. Bombe iz aeroplanov so padle blizu ameriškega poslaništva, kjer se nahaja 31 Amer'-kancev. Pri tem bombardiranju je bilo ubitih 60 oesb, 240 pa ranjenih. Fašisti so pričeli veliko o-fenzivo okoli Madrida, toda brez vsakega uspeha. Republikanci so v protinapadih zavzeli mesta Matillas, Villa Seča, De Henares in Castejon de Henares. BIVŠI DRŽAVNI PRAVDNIK OBSOJEN MAYVELLE, N. Y., 4. jan. — 441etni John S. Leonard, bivši pomožni državni pravd-nik Chautauqua okraja je bil danes zaradi treh slučajev v veletafcvine obsojen na tri leta ječe. Obravnavi se je vršila pred zveznim sodnikom Bernardom B. AcJkemanom, ki je na željo obtoženca takoj izrekel obsodbo. Leonard se je sedem tednov skrival, včeraj se je pa janril šerifu. ZA RELIEFNE S VRHE BO TREBA DATI DO JUNIJA SEDEMSTO MILIJONOV WASHINGTON, D. C., 5. januarja. — Danes je imel novi kongres svoje prvo zborovanje, in vloženi^ je bilo več predlog za izpremembo postave, ki določa nevtralnost. Postavo je treba tako izpre-meniti, da ne bo mogoče pošiljati nobenega vojnega materijala na Špansko. hsueliang __pomilosčen Vladni svet je maršalu Hkueliangu odpustil 10 let ječe. — Najbrže se bo umaknil v privatno V* 1 • • življenje. NANKING, Kitajska, o. jan. — Najvišji vladni svet je brez l>ogojno pomilostil OanghsueU-anga, ki je ugrabil generaln Cankajšeka, da bi izsilil vojno z Japonsko. Poleg tega, da je bil Cang-iisueliang pomilo.ščen, so mu bile tudi vrnjene vse držav -ljanske pravice. Ko bo izpuščen iz hiše finančnega ministra dr. H. II. Konga, se bo maršal najbrže umaknil v zasebno življenje. Vladni svet je pomilostil Oanhsuelianga največ na prošnjo generala Cankajšeka. (.'anghsueliang ni saino izpustil generala Cankajšeka, temveč se je tudi sam izročil vladi v Nankingu, je priznal svojo zmoto ter je bil pripravljen sprejeti vsako kazen, ki bi mu bila naložena. Čankajšek je mnenja, dn maršal Oanghsueliang ni sani vprizoril vstaje v Sianu, temneč so ga k temu prisilili njegovi podrejeni častniki. KONGRES NAJ PREIŠČE POSLOVANJE KOMPANIJ-SKIH UNIJ PITTSBURGH, Pa., 5. jan. — Philip Murray, načelnik Le. wisovega odbora za indu.stri-jalno organizacijo, je rekel danes, da bo kongres pozvan, naj natančno preišče poslovanje kompanijs-kih unij. Tozadevni poziv bosta sestavila Lee Pressman, odvetnik odbora, ki organizira jeklarje, in Henry Warrum, generalni odvetnik United Mine Workers of America. Točno opoldne je predsednik Garner pozval k redu senatorje, v poslanski zbornici je pa klerk South Trimble prečila I imena poslancev, nakar se j«-začela »volitev speakerja. V obeli zbornicah so bili k'»t običajno zaipriseženi novi ela ni. Za speakerja so kandidirali trije: demokrat Bankhead, republikanec Sneli in progresi-vec Schneider. Bankhead je dobil 32.'» glasov, Sneli 84, Schneider pa deset. Predsednik Roosevelt je .sporočil časnikarjem, da bo prihodnji torek pofdal kongresi' »»osebno poslanico, v kateri -e bo bavil z reorganizacijo zvezne vlade. Na »vprašanje časnikar je\. če bo dala. vlada zgraditi dvr-iiovi bojni ladji, je odvrnil predsednik, da bo o tem razpravljal v poslanici, ki jo bo poslal v petek kongresu. Iz poročila, ki ga je danes izdala državna zakladnica, je razvidno, da bo potrebovala viada do 30. junija sedemsto milijonov dolarjev za reliefno svrhe. V zadnjih šestih mescih je bilo potrošenih za reliefna dela tisoč devetnajst m« • lijonov dolarjev. TROCKI BO VAREN V MEHIKI LAREDO, Texas, 3. jan. --Minister za tuje odnošaje general Eduardo Hay je Leonu Trockemu zagotovil varno bivališče, ako bo izpolnjeval mehiške postave in se ne bo vmešaval v politiko. "Mehika se zaveda svoje nolžnosti, da mora nuditi zave. tišče političnim beguncem,*' je lekel minister. DELAVSKO RAZSODIŠČE WASHINGTON, D. C., 5. januarja. — Demokratski kon-gresnik Martin F. Smith iz North Dakote je danes izjavil, i da izvajajo štrajki in izprtja .nevaren vpliv na inteligenco naroda ter da bo vložil predlogo za ustanovitev posebnega sodišča, ki bo uravnavalo spore med delavci in delodajalci. NEMCI UTRJUJEJO PO-RENJE PARIZ, Frani ja, 4. januar ja. — Kot pra*vi list "Le Matin", je nemška vojaška oblast j zgradila močno železno obrambo ob mostu v Henningen in radi močne utrdbe na hribu lsteiner Klotz, ki obvladuje Reno pri Henuigenu. "Le Matin" dostavlja, da je po pogodbi iz leta 1815 prepovedano Franciji na tem kraju graditi utrdbe, Nemčiji pa jo prepovedano po versaiil^ki pogodbi, " G L "A 8 V ARU DA " New York, Wednesday, January 6, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3.'A. "Glas Naroda" - (A Corporation) . < OwMd and Published by SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY Frank Bakser, President L Benedlk, TTML of builnc at tbe corporation and of of above officers: Mmt lack atr, N. x. "OLAB NARODA" (Vetee of the People) leaned Bverj Daj Except Sundays and Holidays ■a celo leto velja sa Ameriko ln Za New York sa celo leto .... Kanado ........ •••••ssesa««* $6.00 Za pol I^CJI .. $8.50 It pol leta....... .............$3*00 Za Inozemstvo sa celo leto .... .. $7-00 Ba Četrt leta ••••< • oooooooooooo $l«Ci0 Za pol leta .«•.•»......•..•.. .. »3.50 Subscription Yearly 16.00 Dopisi brez podpise In osebnosti se ne prlobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tndl prejfinje blvalifiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Qlas Naroda** Izhaja vsaki dan lzvaemSl nedelj ln praznikov "OLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 X NEVARNOST EVROPSKE VOJNE Vsled vmešavanja tujiii držav v špansko državljansko vojno je nevarnost, da se bo pričela splošna evropska vojna, ker j* poveljnik nemškega vojnega brodovja v španskih vodah zopet zaplenil španski parnik Marta Junquera. Samo nekaj ur zatem, ko je španska republikanska »vla-«'a zavrnila zahtevo nemške križarke Koenigsberg, o vseh znakih sodeč vrgla pod brzovlak. OBESIL SE JE Iz neznanega vzroka se je o-besil trgovec Ivan Ravnikar iz Murskega Središča Iz Jugoslavije. Trgovina z dekleti v Zagrebu. Kratko smo že poročali, da je odkrila zagrebška policija spretno organizirano trgovino z dekleti. Zaenkrat so ugotovili, da je padlo osem mladih deklet v mreže brezvestnih trgovcev. Dekleta so morala piti do nezavesti, da so se gostje v nočnih lokalih z njimi bolj zaibavali in čim več zapravili. Za svoje sramotne delo so pa dobivale po 10 Din do 15 Din v eni noči. Med žrtvami teh brezvestnežev je bilo tudi nekaj Slovenk. Policija je aretirala neko Magdaleno Handler in njenee^i pomočnika, natakarja Pare i na, glavna .junaka te umazane afere. Država bo tarna sekala gozdove. Nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Francijo je vzbudila zadovoljstvo med lesnimi trgovci, ki so prepričani, da bodo lahko izvažali precej lesa v Francijo. Prej so morali plačevati izvozniki (>4 frankov taks od vsakega kubičnega metra lesa. Z novo pogodim se pa znižajo te takse na .S frankov. Zaradi visokih taks izvozniki niso mogli izvažati v Francijo dovoljenega kontigen-ta lesa, ki je zdaj v celoti iz-črpan. Verjetno je pa tudi, da se bo znatno povečal izvoz lesa v Španijo, čim bo tam končana državljanska vojna. Ministrstvo za gozdove in rudnike namerava ukiniti vse dolgoročne pogodbe z gozdnimi podjetji glede elcsploatacije in v bodoče bo baje država sama sekala gozdove in prodajala les. Ženin 70, nevesta 75 let. V Zagrebu sta se poročila te dni 75-letna Ana Romih, roj. Vojanšek in 70-letni težak Ivan Sinkovič. Ana Romih j«* kot dekle sejala hmelj na Štajerskem in redila prašiče, dokler se ni seznanila s parke-tarjem Martinom Romihom, ki jo je odpeljal v Zagreb. Romih je pa med vojno v ljubljanski bolnici umrl. Roparski umor na cesti. (Jarički in mu vzel 300 Din. Morilca je najel umorjenčev svak Ivan Škarica in mu plačal 200 Din. Škarica je hotel na ta način priti do Ključari-čevega posestva. Pretresljiva tragedija v Beogradu. Pred preiskovalnim sodnikom okrož. sodišča v Beogra du se je odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Oče mlade maturantke Mile Dimi tri-icvič, ki si je končala življenje ker je njen ljubček Svetozar Stojanovič ni več maral, je od-del štiri strele na zapeljivca svoje hčerke, )>otom se je pa ustrelil. Nesrečni mož, ins-pek-tor postnega ministrstva Zivn-;'n Dimitrijevič, je obležal takoj mrtev. Inžinjer Stojano-vie pa leži težko ranjen v bolnišnici. Pri likanju se je zastrupila. 2K-letna sobarica Marija Po-stružnik v Zagati, je likala perilo z likalnikom na oj?lje. Ker je bila soba zaprta se je nabral ogljikov dioksid, ki je sobarico omamil, da se je nezavestna zgrudila. Zastrupijenko so prepeljali v bolnišnico. Tragedija dveh zaljubljencev. V Bajmoku se je odigrala pretresljiva tragedija. Hlapec Usvald Kalman, star 111 let je bil -zaljubljen v uslužbenko trgovca (rlatserja Boriško Takač. Ko se je trgovčev kočijaž ponoči vrnil s ]>ota, je zaslišal na dvorišču dva strela. Odhitel je na dvorišče in našel tam hlapca iji dekleta v mlaki krvi. Hlapec je bil že mrtev, dekleta so pa prepeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. SMRT VODITELJA FINSKEGA FAŠIZMA. Dopisu Johnstown, Pa. Prežalostnega novoletnega darila je bila deležna občezna-na in priljubljena družina To man na M ox h am-John s town. Po petdnevni bolezni pljučnici je preminul njih ljubljenec Anthony Toman ob 5:15 zjutraj na novega leta dan. Star je bil šele lil let ter je bil splošno priljubljen, ne le med našim narodom, pač pa vsepovsod. Bil je član SNPJ. štv. 82. Pogreb je bil v ponedeljek ob devetih zjutraj. Globoko soža-!je prizadetim starišem! Pa j k. Library,, Pa. Ker se naši naročniki in či tatelji tako redk » oglase iz naše naselbine, sem se zopei namenila napisati par vrstic. •Staro leto je za nami in pričelo se je novo. Zato želim vsem čitateljem vesel" in .-rečno no»vo leto, da bi užili veliko sreče, zdravja in zadovoljstva. Z novim letom se toraj pri-čno tudi nove priredbe, veselice in zabave. Zato bo naše pevsko društ>vo Bled zopet priredilo veselico 11>. januarja ob 7. uri zvečer. Kakor vedno, bomo tndi zdaj skrbeli, da bo zabava obilna in da ne bo nihče imel praznega želodca. 1'pam, da bomo tudi sedaj imeli veliko udeležbo, ker dobiček gre v }»evsko blagajno, t=> j«* za vaje. ker brez 1«'h ne-niorcnio biti dobri pevci in p.*vke. To stane denarja in trn da. Želimo, da se vsi udeležite v čim večjem številu kakor ste s'» dosedaj, za kar Vam vsem •epa hvala. S tem (»omagate uam vsem do boljšega uspeha. Igrala Im> i »vr>tna godba Frank in »Joe iz Virkona, da s«» 1x>mo lahko dobro zavrteli. Toraj, pridite vsi ljubitelji slovenske pesmi in zabave v Library lfj. januarja zvečer. Vas uljudno vabi v imenu | pevskega društva Bled — Minka Triller. V Helsinkih, glavnem mestu Finske je umri Viktor Kosola, znani voditelj in ustanovitelj gibanja lapovcev, nekakšnega kmečkega fašističnega gibanja. Lapovci so bili tedaj na vrhuncu svoje moči, ko jih je 110,000 jH>d Kosolovim vodst-Na cesti pri Doljni Jelen'ski' vom vkorakalo v Helsinke in blizu Popovače je bil umorjen 45-letni kmet Josip Ključarič. Ustrelil ga je njegov sosed M. prisililo poslansko zbornico, da je prepovedala komunistično gibanje na Finskem. • m "GLAS NARODA* pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane 97. — V Italijo lista ne pošiljamo. I.u I...... Važno za potovanje. Kdor .fe namenjen potovati t stari kraj ali dobi« kosa od tam, jo potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Voted našo dolgo-letoe skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno in bitve. *«to so zaupno obrnite na nas sa vsa pojasnila. Mi preskrbimo vso, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni Uste, vizeje In sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar jo glavno, .za najmanjšo stroškfe. Nedriavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi Iz Washington* povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj on Pišite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENJC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West/ 18th Street New York, N. Y. KAJ POMENI "MORGANA-TIČNI ZAKON." Zadnje čase se je mnogo pisalo in govorilo o m^rganafič-nili zakonih, o katerih je splošno znano, da so jih «kleni!i nekateri kralji, (ločim so bili "tajni" zakoni bolj v »rodi na francoskem dvoru. Morgana tiren zakon, kakor ga definira v Angliji merodajni Wehster-jev slovar, je inferierria oblika zakonske zveze, ki jo lahko sklenejo moški člani kraljevskega rodu z damami nizkega rodu. Žena ne dobi moževega dostojanstva in tudi otroci nimajo nobenih pravic do prestola. Izraz morganatičen se pa ne ra)bi pri možitvi pnneese z moškim iz nizkega rodu. Webster pripominja, da se morga-natični zakon v Angliji v nobeni obliki ne priznava, kar je trdil tudi ministrski predsednik Baldwin. Odkod izvira beseda "morganatičen"? Tz latinske besede 4'morganica" kar pomeni jutranje darilo. To je prastari o bičaj germanskega zakona, pri katerem je mož dajal svoji ženi zjutraj po poročni noči darilo. (V si torej zak< nca kupita na ženitovanjskem potovanju le najmanjše darilo, jc mnogo zakonov morganatičnih, ne da bi se zakonci tega zavedali. Družba izletnikov se je ustavila 'v nekem kraju. Eden iz med njih jc vprašal domačina: "Povejte mi, ali je vaš kraj zelo zdrav?" "Pa še kako! Ko so hoteli blagosloviti novo pokopališče, »mo morali najprej enega ubi-4i, da smo sploh mogli napraviti pogreb." ★ "Kaj je tvoj oče?" "Bolan, gosjMjd učitelj." "Rad bi vedel, kaj dela." "Kiha." "Saj te ne vprašujem, kaj dela. kadar je bolan, ampak kaj dela, kadar ni bolan." "Takrat pa ne kiha!" "Za božjo voljo, kaj je tvoj cče, kadar ni bolan in kadar ne kiha T" "Takrat pa je zdrav." Razbojnika bi bili morali zju t raj obesiti. Ob zori so stopili v celico ravnatelj jetnišnirc, duhovnik in razne uradne ose-be. Predramili so jetnika. Ta si je pomel oči in začudeno vprašal: "Ali res ne morete opraviti brez mene T" * Spoznala sta se na plesu. On jo je seveda spremil do doma. V veži ji je dal prvi poljub. Potem še drugega in tretjega Nazadnje se je odtrgala od ujeira : "Pogledala 1k»iii, ali je kdo doma. Počakaj toliko!" Mladenič čaka, dol^o. dolg". Naposled se zgoraj odpre o-kno. Dekle zakliče s pridušenim •/'asom: 4 4 Sezuj čevlje!' * On sede na prag in si stoka joč sezuje tesne plesne čevlje. "Ali se znaš tiho plaziti?" 4'I)af tiho kakor mačka." 44Potem pa splazi domov!" Praznike smo hvala Bogu siv čno preživeli. Na Silvestrov večer je bilo dosti rom pompom a. Največji je bil pa v Slovenskem domu v Brooklynu. ★ Velika 'večina moških, ki >o naredili kaj velikega, je bila o-ženjena. To se pravi: zajec teče najhitreje, kadar ima psa za petami. * Stala >ta pred sodnikom. Ona in on. Ona velika in močna, da bi/ zadostovala za dve. On pa majhen in krotak. Kdo ve, oil kod je vzel ko-rajžo. da jo je tožil in se hotel ločiti od nje. Sodnik je nekaj časa brskal po papirjih, poslušal njegovega in njenega advokata, slednji«' je pa vstal in spregovorii: — Ločiti vaju ne moreni, kajti vzroki, ki ste jih navedli, ne zadoščajo za ločitev zakona. Drugega vam ne preostaja, kot da se pobotate s svojo ženo i*i lepo »v miru živite ž njo. Ali imate še kaj pripomniti T Ona ga je zmagoslavno po gledala, dočim je on poI.lev zajecal: — Prav ničesar nimam pri pomniti, gospod sodnik, kot da sprejemam kazen. Otrpel hrbet? Dobite dobrodošlo In hitro odpomoč a par vdrgnenjl. PA1N-EXPELLER je bil uspešno rabljea izza leta 1867. JO- ri to, Ženske imajo rade duhovite može. Toda može, ki delajo zanje neumnosti, imajo še rajse. ★ Noben angel ni tako čist kakor ženska, ki ji ne moreš ničesar dokazati. * Ko so vprašali bankirja, če -mu je odslovil 'blagajnika, jc odvrnil: — Zato. ker ,ni bil za nobeno rabo hi ker je bil vsega možen. 44 OLA 8 NARODA" " New York, Wednesday, January 6, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.8.A r EMIL WISURA: BELEGA PEKLA STRAHOTE (Nadaljevanje.) Dne 4. januarja, Scott in nje govi štirje spremljevalci so danes prehodili 23 kilometrov. "Tovariši! Se 137 kilometrov do tečaja!" Dr. Wilson odvrne voditelju: "To se pravi še sedem dni korakati, ne da bi zmrznili!" In Bowers se zasmeje; 4'In bomo vsi prepoteni sedeli na zadnjici sveta!" Bowersova šegavost je ko balzam za tovariše. Celo beli Seottovi zobje se prikažejo izza pofcinelih ustnic. Tudi stotnik Gates se junaško zasmeje čeprav ga mraz najbolj muč: in pravi: "In južni tečaj bc naša last!" "Da, naša," se zasmeje ka-pitan Scott in koraka moskr naprej. Muke tri in štiridese- to trpinčenje in vsa ta grozota f Le čemu!" Toda moti 2*». Tako ga njegovi najzvestejši ne izprašuje-jo. Le nanj mislijo, mislijo na ubogega nesrečnega, krasnega, nesebičnega poveljnika. Ne vitli jo ga. Nočejo, da bi mu vzeli bolest iz njegovih oči. Zdaj še ne! Ijc nekdo zašepeče usodno ime: "Amundsen.'* Tedaj se Scot t opogumi. Njegove besede zvenijo trdo v brez sončni dan. "Prekosili so nas, ti Norvežani. Amund-sen je bil or v i na tečaju!" "Z večjo srečo," zavzdihne Gates. "Z velikim številom psov in sani in z boljšimi sredstvi." . Postavijo si taborišče. V šo- tih stopinj pod ničlo so z vsa-1 torn se uležejo in zdi se, ko da kim korakom manjše radi bli-]vsi spijo. Utrujeni, modričasti žanja težko pričakovanega' odsev loieve svetilike ,oloviuo last in trdnjava, ki jo l,o zavzel Scott ne spi. še enkrat J oz" '"T" T " "" kapitan Scott. Po dneve dolKo j m som in tja, po .svojih tova- ^ " ^n'?'' '' ' brije hud južni veter, po dne ve dolgo morajo nehote počivati. Približa se 15. januar. S<*ott načečka z okorelimi prsti. "Čudovita misel, da imamo le še dva dni trajajočo pot do južnega tečaja! Samo še borili 50 kilometrov! Moramo dof?oeti riših, zagleda se zdaj v ta zdaj v oni trpki rumeni, od presta-nih vremenskih neprilik razjede ni obraz, nato potegne dnevnik iz torbe. "18. januarja. A zdaj smo nezvestemu smotru svojega" častihleplja obrnili hrbet. Pred tja, pa naj velja, kolikor hoče." j nami se odpira 1500 kilometrov OfKildne l(J. januarja. Dr. J romanja, 1500 kilometrov ža-Wilson opiše z levico kolobar j lostnega porivanja sani, 1500 l»o ozračju: "Vse to je Angli-1kilometrov pomanjkanja, lako-ja! In jutri dospemo na cilj!" i te in mraza. Sanje mojih dni Bowers zavrrska ob misli, da bodo slednjič po dolgotrajnih, neznanskih, po mesece dolgih potih vendarle zmaga li. Tedaj se Bowers mahoma ustavi: "Tamle! — f'rna lisa!" Vsi so ko začarani ozro v čudoviti znak, ki je le nekaj sto metrov oddaljen. Gates potegne kapitana za levico: "Ondi, kapitan, glejte! — Črna lisa!" Scott ne odvrne ničesar, tovariši molčijo. Tiho, neprestano gledajo na eno in isto točko, korakajo naprej. Scot-I tu utripa srce, da bi se mu skoraj razpočilo. Gates se prvi opoteče proti skrivnostni lrsi. Ali se južni tečaj takole razodeva? Vsi imajo to vprašanje v mislih. Ali je fata morgana? Ni. Dr. Wilson se skloni, bolšči na dolgo, dvotirno sneženo sled, ki vodi naravnost k črni lisi proti jugu. Gates zaječi ja brez glasu: "Sledovi sani! Pasje -stopinje!" "Ljudje so bili tu. Pred nami. — Kapitan Scott, ljudje so t>ili tu — in bili so pred nami." Scott molči. Se sto mukepol-nih metrov. Nato pa stojijo Scott in njegovi tovariši oka-meneli in oledeneli spričo neusmiljene resnice, ki jih tišči za vrat. Ta strašna resnica je še bolj mrzla ko led polarnih pokrajin, ta resnica: Prepozno je! Tu se zajeda neusmiljena resnica v steklene, bolščeče oči Angležev, tu prav pred njimi v obliki kola, ki je zasajen globoko v sneg in ki mu na konici vihra bandero. Zastava Norveške! Zastava zmagovalcev! Seottovi tovariši zro mimo zastave v daljo, v brezmejno pustinjo večnega ledu. Scott bi bil rad trden. Srce mu podrhtava, ko izbegava za kako lažjo, za kako šegavo besedo, a njegova usta mu stiska molk. Od strani pogleduje svoje naj-zvestejše. In tako mu je, ko da čuje štirikrat tuljenje vprašanja iz najgldbljfti gldbin njih dn«. Vprašanje: "Čemu smo ** mučili T In vee trod in vge je prekosila svetlobo meseca. Ta svetloba je še naraščala, dokler ni svetlin v višini kakšnih 30 do 24 km južno od Kuni-polca eksplodiral in .se razletel v drobne koščke. To je bil bržkone tudi vzrok razpokov, ki so jih slišali po jugovzhodni Češki in juiroza-padni Moravski. Rdečkasto sled m«*teora so opazovali potem še do višine 10 km in je «i»-;rla torej v troposfero. Kakor kažejo računi, je letel v progi, ki j" bila nagnjena napram zemlji za 50 stopinj, /. brzino kakšnih 20 km na sekundo, a žarrči del proge j«- meril Scott ostane ves prevzet pred v dolžino kakšnih 120 km. Poskusi kažejo, da morejo veliki meteorji, ki se razpočijo v višini okrog 20 km. d«jansk< treščiti na zemljo v podobi majhnih ineteoritov. Tako je bilo bržkone tudi v t < • 111 primeru, toda snežna odeja, ki pokriva sedaj tisto ozemlje, ne? dovol juje da bi te meteorite po- ^— L. Ganghofer: Grad Hubertus ^"iaM JBIhBsBH :: Roman :: 82 "Hvala Bogu. potem bo že v redu. Toda selite! Ne sineva nikamor stran, dokler ne ne-i.ajo goniti." — Spustila sta se vsak na svoj prostor in kli-anje gonjačev se je oddaljevalo vedno bo1.j. Trebičem s takšno svetlobo, da)XoJ,en strel ni več P0™- Še preden se je veriga gonjačev začela tr- /ati, si je grof Egge že obesil puško čez ramo in se nestrpno prestopal okoli pred svojim ca kališčeni, kakor bi bil dolge ure presedel na »•strem mrazu in bi si hotel ogreti zdaj ude. Pri nismo morilci! Pa če 1 >i vas na ramah nosili, Gates!" — 111 ta se vleče dalje. Zaveda se in čuti, da se bo radi njega vsa četica uničila. Njegovo trpljenje bo vse te tovariše pognalo Te misli ni moire Gates Zvečeri se pre-e U- v smrt. nest i. k t da srečno pridete domov, dragi Divjačina se je s kroglo v srcu zgrudila sredi skoka. "Tam loži!"' se je zasmejal France in pričel teči. Ko je pa prišel do jelena, ga je smeh minil Bledega obraza je obstal pred njim, potisnil klobuk globoko na čelo, popraskal za ušesi in zajccljal: "Gospod grof, lepa reč zares! Poglejte! Jelena je zadel samo moj strel, vaš je zgrešil." Tudi Ta>ilu se je videlo, da s tem odkritjem ni zadovoljen. "Mi lovci ne smemo nič pravega ustreliti, tako je ostro zajnivedal milostni gosjH>d grof," tem mu je obraz temnordeče zagorel in nene-i je dejal France in bil vsako sekundo bolj raz- .ioma so mu uhajali tresoči se prsti rv štrenasto brado- Ko je ugledal Roberta, ki je prihaja! loli po bregu, mu je obrnil hrbet. Robert se je nasmehnil in stopil k očetu. — Dva dobra kozla imam, papa!" Na odgovor je moral čakati. "Seveda! Ustrelil si jih meni izpred nosa.*' "Oprosti, patpa! Bil sem na žalost sam na čakal išču in sem dvomil, ali bosta kozla zaviia proti tebi. Zato sem menil, da ne bi bilo prav, če bi ju pu-til. Kar je sinoči doživel Tasilo, me je svarilo." — Grof Egi^e je počasi okrenil obraz in osinil Roberta s srditim pogledom. "Kaj ti je, papa! Bilo bi mi zelo žal, ako bi moral spoznati, da si z mojim lovsko-pravil-nim ravnanjem nezadovoljen." Grof Egge ni odgovoril in je zapustil čaka-]5ščo. Ko se je pa prikazal prvi gonjač izmed f»retja, je s hripaviin glasom zavpil: "Dane- ežc v šotoru in >e jn.slovi od j r(>pa Bi<.love n.patice. ki je za-ovansev, rekoč: "Zelirn win. L^ kakor znano, razpadati že iskali. Zgodilo se bo to ob pri- . . mernejšem Času. Vsekako bi "te gonili spet ko svinje! To .je bil uvod v ne bile Sičajne najdbe zelo zanimive, kajti urre za meteor iz Iv sredini preteklega stoletja. — z Bogom!" Po trideset kilometrov prehodijo hrabri junaki na dan, vsak dan po trideset ali po dvajset kilometrov. Mučijo se od postajališča do postajališča. Dr. Wilson in kapitan vlečeta sani, ker sta še najbolj trdna, Evans, Bowers in Gates pa stopajo zraven. Evansov nos je ozebel, da je bel in trd; dva nohta na prstih sta mu odpadla. Gates ima o-zeble noge. Wilson toži o ske-lečih bolečinah v očeh, ki so že skoraj oslepele. Dne 8. februarja zapustijo vsi ti izčrpani tovariši "Zgornje ledeniško taborišče", kjer so 1X1 dobili premalo živil. Dalje, dalje! Do drugega taborišča more biti le še dva dni, meni kapitan. Gates mu pritrdi, rekoč, da imajo tudi samo še za dva dni živil. Naprej! Naprej preko ledeniških razpok in globin. Čez griče in hribe iz snega. Navzlic bolestnemu ječanju neskončno trpečih teles. Nazaj do glavnega taborišča! Toda Wilson se nič več ne upa na svoje smuči, velikanske bule mu pokrivajo nogo. Naprej, naprej! Scott pa vzpodbuja: "Samo 26 kilometrov je še do prihodnjega postajališča!" Drug zraven drugega se vlečejo naprej. Tedaj zavpije Evans: "Stojite! Stojite!" Zakaj bi obetali? "Zakaj naj se pa ustavimo?" vpraša Scott. "Naprej!" A čez sto metrov poti spet ukaže Evans: "Stojite! Vsi stojite!" Obstali so. "Kaj je?" vpraša Bowers. Evans samo strese z glavo in obstane. Drugi capljajo naprej. Evans zaostane, Scott zasluti nekaj čudnega, obrne se in — zagleda Evansa, kako leži v raztrgani obleki, golih kolen in rok v snegu. Roke so zmrznile, iz oči pa seva divji, tuj, neznanski pogled. "Evans!" zaprosi Scott. Tovariši se približajo, dvignejo nesrečneža. 23blaznel je.. Naredi <$ tri korake — in se se- moji! Zaspal bom za večno." j Kemična preiskava drobcev A drugo jutro se Gates spet j belijevo metodo bi povedala ne zbudi. Zunaj razsaja orkan in ! ^amo starost meteorja, temveč besnijo vse furije pekla. Scott tudi starost repa t ice same. To jih pozove k odhodu. Toda, bi bil prvi primer te vr|»od irrof. zdaj morate pa že meni na ljubo reči, da ste ustrelili dvakrat vi." "Ne, dragi H o megger, tega lic boni delal." France je težko diha! in povesil gla'vo. "Seveda. ne morem vam zameriti. Nihče ne laže rad. Toda pri gospodu grofu z ravno potjo nič ni. To sem moral že veekrat grenko okusiti. No torej, na grbi imam že svoj čelešnik, zdaj pride vanj še treska !** "Bodite brez skrbi, Hornegger." je deja* Tasilo, s težavo se trudeč, da bi bil miren, "porok -eni vam. da ne bo nobene zamere, če oče izve, da >te streljali na moj ukaz—" "Ne bo dosti pomagalo. Seveda, vam v obraz b«i gospod oče že rekel: Naj bo! Toda pozneje me bo okrt ičil. Ne bo prvikrat." F"ranče je umolkni!, kajti grof Egge se jo z nestrpno naglico prikazal iz usede v gozdu. Za , .. njim so se pojavili gonjači, iu ko je grof Eggi ili ovac in molče povesali glave. \ edeli so iz Usnjarje gubljeni! Scott in ostali čakajo in čakajo na povratek Gatesa. Ta pa je že tisoč metrov oddaljen od šotora s ponosno zavestjo v srcu, da je s svojo smrtjo rešil trem tovarišem življenje. In čez kratko (Nadaljevanje na 4. strani) Stalno delo. — Dobra plača. Oglasite se ali pišite na: SETON LEATHER CO. (Joe Kalile: i backer. Sr.) G2 VERONA AVENUE NEWARK, NEW JERSEY izkušnje, da bodo z nemo skrušenostjo prej ušii jezi svojega lovskega gospoda, 'kakor če bi se skušali braniti. Naposled se je ta poplava klel-in vzdevkov ustavila, in grof Egge je vprašal: "In kai je ustrelil ta advokat tam zadaj." "Grofu Tasilu je moral priti kapitalen je !en," je dekel neki gonjač, "ne vem pa, če ga ima." "To bi bilo še lepše!" Po teb tajuovitih besedah. ki bi so dale, kakor delfijske prerokbe razlagati na dva načina, je grof Egge urno odšel. Gonjači -o molče odcapljali za njim. Robert je pa ostal, kjer je bil in si med smehom prižgal cigareto. Visoko v cretju se je na pro dn prikazal Vili, dočim je Sohipper, ki je menda spet pravilno zavohal, kakšne »volje je nje gov gospod, pritekel v dolgih skokih doli po pobočju. iMedtem sta začela France in Tasilo iskati svojega jelena. Ni jima bilo treba hoditi daleč. stopil proti jelenu, je -opeč in vznojen prihitel izmed drevja tudi Schipper. Njegove v nehajoče oči -o ošinilc jelena, hiišknile po ljudeh in obstalo prežeče na Francetu. Ko je grof Egge zagledal korenjavkega jelena z ogromnim rogovjem, -e mu je obraz rumenkasto izpremenil. Zadaj za njim je vzkliknil star uonjač: "Bogiv nebesih, to je jelen! Takega jelena še milostni gospod ni ustrelil. i;e vem že kako dolgo!" Grof Egge se je obrnil in pogledal gobezdavca. potem je z ostjo gorske palice >unil v krvavečo jelenovo rano in se suho za-mejal: "Lep strel, kakor bi ga. orisal!" Ozrl >c je v Tasila. 44Čestitam!" Tasilo je hotel odgovoriti, toda oče mu je obrnil hrbet in odšel. Osupel je stekel Schipper za njim in rekel: "Toda, gospod grof, zdaj bodo gonili vendar na oni strani!" DALJE PRIDE GINLJIV POGREB ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci** pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju **Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! I so priredili v Barceloni Bneiia ven t uri Duruttiju, voditelju katalonskih delavcev, ki je bil usmrčen pri obrambi glavne-_ ga mesta Španske, Madrid a. IZ BAGuADA V STAMBVL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emma; Karavana smrti; Na begu t Goropa; Dražba En Na:: Cena -......................1.5» KRIŽEM PO JUTROVKM " 4 knjige. 598 strani, ■ slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Samarlh; Med Jezldi Cena________________Ijf PO DIVJEM KTTRDISTANU 4 knjige, 594 stolni, s slikami Vsebina: , Amadlja; Beg \% Jefie; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ___________________1JM PO DEŽELI SRIPET A RJE V 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Mirldlt; Ob Vardarju Cena ----------------IM Izdajalec; Na lovu; Spet n* divjem zapadu; KeSenl milijoni; Dediči Cena ____________ V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Člmen; Zaroka z zaprekami: V go.**»b-njaku ; Mohamedanskl svetnik .LM Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 We»t !8th Street New York, N. Y. If QLlAB N'Ah73 DA 91 New York, Wednesday, January 6, 1 937 ' i TTJE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.'A. oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. m Hennersberg se ž njo obrne ter naglo hodita. Toda med tem gT>vorita dalje. In tekom razgovora ga enkrat nagovori 44gospod baron Hennersberg.'* Hennerberg jo proseče pogleda in pravi: "Prosim, recite mi samo Hennoraberg. S svojim plemenitim imenom ne vem kaj pričeti in ne maram, da me tako imenujete, ker bi mogel kdo slišati." "Kakor želite, gospod Hennersberg. Toda bodite brez akrbi, v navzočnosti drugih vais ne bi nikdar tako nagovorila." Zopet sta kmalu na kraju, kjer sta se srečala in ko hočeta zaviti na drugo pot, se Jvona zgane in postane temno rdeča — vidi prihajati stariše nasproti. "Moji stariši!" pravi prestrašena. Hennersberg čuti, da ji je mučno, ko so jo stariši videli v njegovem spremstvu in za trenutek ne ve, kaj bi napravil. Lona pa se naglo obrne k njemu, mu ]>onudi roko in reče: "Hvala vam za vaše spremstvo, gospod Hennersberg; sedaj imam zopet dovolj varstva pri svojih starišib. Na svidenje!" Hennersberg se prikloni. "Ali želite, da se odstranim, predno pridejo vaši stariši prav blizu?" jo vpraša tiho. "Da — prosim vas," ga prosi v zadregi. Se enkrat se ji prikloni in odide. In boji se, d;; bo imela Lona kake neprijetnosti. To je bil malo zadovoljiv izid zanj tako osrečujoče uro. Počasi gre svojo pot. Major in njegova žena medtem prideta bližje in malo začudeno in nejevoljno gledata za lani vikom Hennembergom. "Kdo je ta gospod, ki se je ravnokar od te-be poslovil, Lona?" vpraša major strogo. Lona zbere vse svoje moči, da se obvlada. "To je Šofer dr. Friesena, pa^a; slučajno sem ga srečala in nekaj korakov sva šla skupaj." "Tako, tako — šoferja dr. Friesena? Tega elegantno oblečenega gospoda že ne bi smatral za šoferja. Kot izgleda, dr. Friesen svojega šoferja dobro plača," pravi oče pomirjen in zadovoljen. Gospa Hermina pa Lono pogleda ostro, toda ne reče nobene očitajoče besede. Šele ko pridejo domov, ko je sama z Ix>no, pravi: "txma, zdi se mi, da občevanje s tem šoferjem ni brez r»ie, kot mi hočeš dopovedati. Nikakor se ne morem otresti suma, da si se ž njim dogovorila." Loni šine kri v glavo. "Samo ko bi me malo boljše poznala, mama, bi vedela, da za take tajnosti nisem sposobna. Prosim, pomfsli, da spočetka še nisem hotela iti na ta izlet. Papa je moral šele resno govoriti z menoj. Potem bos izprevidela, kako brez vsako opore jc tvoja obdolžba. \ resnici sem ga srečala popolnoma slučajno in sem bila zelo začudena, ker je bil tako elegantno oblečen. Skoro ga nisem spoznala, ker sem ga do sedaj še vedno videla v šoferski obleki." Gospa Hermina pa še vedno ni popolnoma prepričana. "Zakaj ]ki ji* potom zbežal, kot bi imel slabo vest?" "Ker sem ga odslovila, ko sem vaju zagledala. Saj poznam tvoje mišljenje o šoferju in vama ga nisem hotela pred staviti. Prav gotovo bi ti bilo zelo neprijetno, ako bi te predstavila šoferju dr. Friesena. Kriva pa si sama, da sem v tem oziru izgubila vsako zadrego." "No, naj bo, kakor že, posvarjena si bila in to ti ne more škodovati. Ta šofer napravi popolnoma vtis, kot bi mogel biti nevaren mlademu dekletu. Danes ni prav nič iz'ded'il kot šofer." „ . "šo/or tutli postal samo iz potrebe, mama. Na visoki .šoli je študiral za inžinirja, pa je moral svoje učenje prekiniti, ker je moral na fronto, in svojega učenja ni mogel skončati, ker je njegov oče v vojni padel in mu ni zapustil dovolj premoženja. Zato se ti prav nič ni treba vznemirjati, če kdaj govorim ž njim kaj besed. Je zelo izobražen in uljuden. Njegov oče je padel v vojni kot oberst." "Zato pa je občevanje ž njim za tebe tem nevarnejše. Prav odločno ti moram prepovedati, da bi se kaj bližje spu-seala z njim. ker moram drugače povedati papanu. Kam bo to dovedlo ? Reven je in ti si revna — preveč se brigaš za njegove zadeve in to mi dela velike skrbi." Lona v bolečini nagubanči čelo. "Bodi brez skrbi, mama; natančno vem, kaj smem storiti in kaj ne." pravi z zadržanim glasom. "Toliko bolje, da to veš. Nikdar pa ne pozabi, da se mores poročiti samo s kakim bogatim ženinom. Tn če hočeš na vsak način takega dobiti, tedaj moraš gledati na svoi dober glas." J Lona se ponosno vzravna. "Za svoj dober glas bom sama skrbela, mama In — na bogatega ženina pa nikdar ne računam — za to skrbiš ti " '4Ker, zalrbog, sama ne skrbiš. Vedno ti je treba pojasnjevati, da si navezana samo na bogatega ženina. Kot rečeno, ce se enkrat v tej zadevi opazim kaj sumljivega, moram govoriti s papanom." Tnidno in žalostno pogleda Lona svojo mačeho. Fapana s tem ne potrebuje« prav nič vznemirjati — ima ze brez tega dovolj skrbi." ''Katere pa bi mu lahko olajšala, samo, če bi hotela." ko pac stvari, katerih človek ne more želeti, mama Prosim, ne muči me več!" vk»i Vedn° tak°j ?°V0™ ° kadar ti kdo vkaj pametnega prigovarja. S teboj je velik križ " Lona prekine ta razgovor. Neznoisno ji je bilo še na » da,Je lOVOriti Z matVho- Gr* - svojo sobo kjer sedi dolgo pri oknu m srpo gleda pred se. In navzlic svojemu razumu vendar misli na Ludvika Hennersber-a „ ..^^"T/fl1"6 Lona z°P*t ™mo šoferja, ki je * avto^bdom čakal dr. Fnesena, naglo stopi na njeno stran Milostljiva gospica, prosim, pomirite me glede tega da nista imeh mkakih neprijetnosti, ker so me vaši stariši vt deli v vasi drabi. Zelo težko sem vstregel vaši želji da sem vas pusti i samo," pravi razvnet. _ . .(Dalje prihodnjič.) Splošno štetje v Rusiji. Z dekretom z dne 28. t je svet ljudskih kom ločil G. januar 19.'»7 kot dan splošnega štetja prebivalstva sovjetske republike. To štetji« bo tretje v vrstnem redu, odkar je bil v Rusiji uveden sovjetski režim. Prvo sovjetsko štetje men. ker ne bo prineslo samo podatkov o kupnem številu sovjetskega prebivalstva in o narodnostih Sovjetske unije, temveč bo svet po« čilo tudi o socialni sestavi njenega prebivalstva. Od zadnjega štetja v letu 192(1 je Rusi ja prešla faze zanimivih reform. doživela je pravo agrarno revolucijo ter znatne spremembe v industriji, v Sibiriji i,a so vzra-sla povsem nova ne-ta, ki jih ne najdemo niti na najnovejših zemljevidih. Tako je Stalinsk v zapadli i Sibiriji zrasel iz neznatnega kraja v mesto z 200,-000 prebivalci. Kemerovo šteje danes že blizu 130,-¥»0 duš. strani republiki in izpolniti predpisane formula rje. V ta namen se že za izvežbanje vrši v Moskvi poseben tečaj. Rezultati štetja morajo biti ugotovljeni v rekordnem času enega leta. tako da bodo končni rezultati znani v začetku 1. 19.'»K. BELEGA PEKLA STRAHOTE Nadaljevanje s 3. strani. KDO JE KDO? Baš v dnevih ustavne krize na Angleškem je izšla S9. izdaja slovitega angleškega priročnika "Kilo je kdo." V njej boš opazil morda najprej da je veljala najkrajša beležka tedaj še vladajočemu kralju Edvardu VIIT. Glasi se: Edvard VIII., rojen leta 1*94, sedel na prestol 1. 19:?C>." Drugo leto bo ta vrstica dobila še ^no . . . Najdaljša beležka (.'»() vrst) je posvečena romanopiscu G. H. Wellsu. Celo Bernard Shaw Karaganda v Kazakstann pa jo S je odrezal z manjšim številom poskočila na 115,000 ljudi. j vrstic, namreč s 70. Iz teli Formularji za štetje bodo' Zveš (med drugim, da "ljubi vsebovali 14 vprašanj. Znni-j vse, razen športa" — kar men-mivo je. da ni med njimi več i da ne bo popolnoma držalo, besede "sloj" ali "razred", s saj je znano, da je Shaw prav čimer se hoče poudari*'. 1 rez-razrednost sovjetsko družbe. Priznava se obstoj takozvanih "socialnih skupin" kakor: de- navdušen avtomobilist in tudi fotoaniater. če hočemo tudi to smatrati za sport. Baldwin ni dal sploh nobenih podatkov, za lavcev, obrtnikov. dela\Cfv v|njegovim imenom stoji malo svobodnih poklicih (into/.gi1 praznega prostora. Njegov sin cija). služabnikov raznih vero-j Oliver, ki je znan po svojem izpovedi, nedelavskih c lemen-, radikalnem mišljenju, je zabe-tov itd. Tako bo mogoče najležil na kratko: "V Etonn sem podlagi odgovorov na ta ^pra-lse učil nogometa. Bavim se šanja ugotoviti lokalno razdelitev prebivalstva na poklice. Vprašal na pola vsebuje še vprašanja o narodni in jezikovni pripadnosti. Ta statistika bo utegnila pojasniti kultur- sedaj z drugimi znanostmi." Razen Angležev pa radi rajo še prominentni inostranei v tej knjigi, ki obsega 3722 strani. Tudi ti so svoje podatke sestavili sami. Mussolini navaja no stopnjo nekaterih si v jet-j kot svoja zanimanja: "Igro na škili narodov, združenih v sa-1 violino, jahanje, avtomobilizem mostojnih republikah. Iz statistike se bo zrcalilo tudi intelektualno stanje sovjetskega prebivalstva. ker bo moral vsakdo izpisati rubriko o svojih študijah. Zanimiv bo tu 'i o lo-ovor letanje." Zastopan je tudi negus. ki je izrecno označen kot cesar. Toda za njegovo biografijo ne stoji več Addis Ababa. temveč njegov londonski naslov. urico pokrije mehka, snežena i odeja truplo liralbrega Gatesa Zdaj so fcjcott, Bowei-s in Wilson sami. Do prihodnjega taborišča je še tri dni hoda. Živil je manj in manj, kuriva ni nič več. To je smrt! Wilson in Bowers se hočeta pretolC'i do taborišča, da bi dobila kurivo. A besneči snežni metež ju ne pusti iz šotora. Scott čepi na plahti, zraven njega sta oba tovariša. Spati ne morejo, ker so njih bolečine prehude. Jesti ne morejo, ker nimajo ničesar več. Ogreti se ne morejo, ker je poslednja kapljw-a kuriva izgubljena. Wilson še zmeraj upa na prihod pasje vprege severnega oddelka. Bowel's se smeje ko navadno. Vendar je zdaj njegov smeh resen: "Pasja vprega? Pasja vprega je pač sama pri Šla na psa." Ne, ne, Wilson temu upanju se kar odreci. Pa kaj! Kajne, kapitan, kaj bi? Scot t se z levico pogladi po čelu, desnico pa skrči v ]>est: "Toda bomo, bomo vztrajali." "... do konca," pravi Wilson, Bowers se zasmeje in zabrunda šegavo popevko. Vendar šegavost ne traja dolgo. Smejoči se pevec se utrudi, o-nemi. Zavije se v spalno vrečo, se uleže zraven Wilsona, ki v prav zapre oči. "Lahko noč, kapitan!" Ko se ta dva nič več ne zganeta, vzame Scott dnevnik iz torbe; poslednji krat, prav zad-njikrat. Naglo načečka te-le poslovilne besede: "V petek 29. marca. Od 21 dalje hrumi ju-gozahodnik. Vsak dan smo bili pripravljeni, da odidemo k taborišču, ki je 20 km oil tu, a pred našim šotorom je vsa krajina en sam divji vrtinec in snežni metež. Nič več ne moremo upati, da bi se spremenilo na bolje. Toda vztrajali bomo do konca: smrt brez dvoma ni več daleč, lludo je. a mislim, da ne bom mogel nič več pisati. R. Scott." Naglo se okrene in pogleda oba speča tovariša: dozdeva se. da se gibljeta. Nato strmi kapitan predse. Tako mu je, ko da se mu nekaj plazi po sključenem hrbtu in mu zapoveduje, naj pripiše še en stavek. In svinčnik zapleše ]k> papirju: "Za božjo voljo, skrbite za naše svojce!" Nič več ne more pisati. Končno! Kar napravi še zdaj, se mu zdi, da mu nekdo ukazuje: do-tipa do Wilsonovega ležišča. Dotakne se nalahno in molče njegovih senca, da sjx»čega ne prebudi. Toda senci sta mrzli. Wilson je mrtev. Tn Bowers? Križ božji! — Poti pa prsi poročnika Bowersa. A prsi so mrzle. Bowers je mrt<*v! Tedaj sklene kapitan svoje roke. A stati ne more več, zato poklekne. Razpne si suk njič. se uleže zraven svojih najzvestejših dveh, odviha spalno vrečo, si pfoloži dnevnik pod glavo in pleča in pričakuje minute, ki bo poklicala tudi njega. Oči mu blodijo vzdolž žalostno stene šotora, pohitijo mu ven v noč, čez led. čez morje, v domovino. Se enkrat zagleda v duhu podobe: "Terra Nova:" tečaj, mrtvi tovariši in vsi, ki še živijo. Kapitan se pogojno nasmehne, kakor je zdaj izpolnjeno njegovo življenje. Pri dnevnikih so skrbno urejena pisma za njegovo ženo. ki je zdaj vdova: zraven so pisma, s srčno krvjo in z ljubeznijo napisana, tolažilna nisma za vdove njegovih tovarišev, ki so se mučili z njim vred. Kapitan prisluhne v noč bele smrti. Kaj je to ? Nevihta se je jK>legla. Vse je tiho na bari-jeri večnega ledu, vse molči. Nalahno in mehko j>o!zijo snežinke iz[>od neba. polzijo in tvorijo plast za plastjo, kar venomer, vei:?"ier. Venomer. SHIPPING NEWS Na pomikih, Id m debel« tiskani, Trte t domovino Izleti pod vvistfi izkoiraeea spremljevalca. 0. januarja: Satumia v Trieste Lafayette v iiavr« 13. januarja: Washington v Havre Aijuitania v Cherbourg 15. januarja: Bremen v Bremen IC. januarja: Rex v Genoa Paris v Havre -O. januarja : / Berengaria v Cherlxiurg <■ J2. januarja* Europa v Kremen Si. januarja: C«»nte di Savoia v Genoa Cbamplain v Havre j !7. januarja: i Aquitauia v Cherbourg Manhattan v Havre 2 februarja: Bremen v Kremen Berengarin v Cherbourg H. februarja : 1'aris v Havre Iiex v Genoa J. februarja: Eurojia v Bremen 110. februarja: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja : Conte di Savoia v Genoa 19. februarja : Bremen v Bremen ' 'JO. februarja : lie de France v Havre Sat ur nia v Trst "4. februarja : , Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 2C. februarja : Europa v Bremen 1*7. februa rja : 1'arls v Havre Rex v Genoa /l 1937 SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street Kratko sreeo doživi kapitan. Pa se mora prijeti za srce, ki' noče nie več utripati. Mrzlie-j 110 se mu oglasi zadnje povelje! izza ohromelih ustnic: "NV še! — Posloviti se še moram. Oil teh dveli! O«! Wilsona in oil — Bo . . Iztegne levico proti mrtvemu Wilson«: "Pridi, pri-j jatelj, objamem te še. — T.e.j,; kar precej — bom — pri tebi, j dragi moj Wilson." Objame! mrtveca. Tn desnico bi rad iz-j tegnil proti Bowers«. Zaliropej in zagrgra, a Scott obupno premaga bolečino, dvigne roko — a bela smrt ga ne izpusti nie več. Roka omahne nazaj in pade kapitan« na prsi. Kapitan kraljeve britske mornarice, vitez reda kraljice Viktorije, Robert Scott, prema-go valeč belega pekla — je mrtev. Zunaj pod šotorom pa nale-tava sneg. Tiho. Venomer. KOXEC VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidDo do fcdnj imate plačano naročnino. Prr« Številka pomeni mesee, druga dan In tretja pe leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte naSemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojlb imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tndi druge naselbine, kjer Je kaj nafiih rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TI DI KOLEDARJE IN PRATIKE; CE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠCETt __ZASTOPNIKA. CE KAJ POTREBUJETE CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Laoshin COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftlČ Walsenhurg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Znpantit. 'LLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero, In Illinois) Juliet, Mary Bamblch La Salle, J. Spelicb Mascoutab. Frank Augustln North Chicago, Jo« Zelene KANSAS: Girard in okoliea, Joseph MoinUc MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplrec MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Cbisbolm, Frank Goufe Ely. Jos. J. Pesbel Eveleth. Louis Gonfe Gilbert. Louia Vessel Hihbing, John Povfie Vlrgina. Frank Brvatich MONTANA: Roundup. U. II. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: G o wand a, Karl Strnlahs UtOm ItUs, OHIO: Barberton. Frank Troha Cleveland. Anton Bobek. Cfau. Karl-linger, Jaeob Resnlk. John Slanntk Girard, Anton Nasode Lorain, Louis Balant, John Knoift Yoongstown, Anton KikelJ OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in ukolica, Mrs. Ivana Rupnik Export, Louis SupaniM Farrel, Jerry Okorn Forest City, Matb Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant TauželJ Luzerne, Frank BaUoch Midway, John Žust Pittsburgh in okolica, J. Fogafar in Philip Progar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifnr West Newton, Joseph J oran WISCONSIN: Milwaukee, West ALUs, Fr. Stsk Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Diamondville, Joe Rollch Vsak zastopnik izda potrdila n sto-, io, katero Jo prejel. DTIAVA "fffjft NAKODA**