Pt E m■ fll— HO /wi g ANICAH IN SPIRIT _ . rn m LAN Ta je tedaj odklonil starejši politični opazovalci vj0d vlade predloženi državni Djakarti. [proračun. ske, že začetkom tega tedna. Mislijo, da bo zmagala ideja o posebnem odboru, ki naj problem preštudira in stavi predloge. Večina bo za ta predlog, ne radi tega, da bi po tej poti prišla do oravega odgovora, ampak zato, ker se na ta način da vprašanje zavleči najmanj za leto dni. Preje odbor gotovo ne bo ničesar poročal, ker ne bo našel nobene rešitve. Vse Skupaj je podobno viharju v kozarcu vode. Rdeča Kitajska je že povedala, kakšne pogoje stavi za svoj pristop v ZN. Pogoji so pa taki, da pomenijo kapitulacijo naše dežele. So torej nesprejemljivi za Ameriko, Kitajska jih pa spremenila ne bo, vsaj za nekaj časa ne. Če se ne zgodi nič posebnega, bomo v letu 1968 tam, kjer smo danes. Ameriška Dommm 6117 St. Clair A v«. — H*aci*m?n >-0631 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mesec« Z* Kanado in dežele izven Združenih držav; $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $0.00 for 6 months; $5.00 for 3 months t anada and Foreign Countries: $13.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland. Ohio No. 229 Tues., Nov. 29, 1966 Pacifikacija obnovljena? Pacifikacija bi morala pravzaprav pomeniti pomirje-nje. Vojskovanje v Vietnamu je pa pojmu dalo novo vsebino. Ne pomeni samo pomirjenje duhov med vietnamskim kmetskim prebivalstvom, ampak tudi konec strahu pred partizani, obnovo in napredek gospodarstva in razvoj narodne zavednosti. Če bi hoteli vse skupaj združiti v eno idejo, bi lahko rekli, da pacifikacija pomeni v Vietnamu narodni, gospodarski, kulturni in političen preporod naroda v Južnem Vietnamu. fo je gotovo zelo obsežen in pogumen program in seveda tudi hvalevreden. Zato ga je saigonska vlada že par-krat poskušala — zmeraj ob sodelovanju z Amerikanci — uresničiti, pa do sedaj še ni imela vidnega uspeha. Resda je bilo nekaj vasi obnovljenih, njihovo prebivalstvo pa “prevzgojeno”, toda to je treba pripisati posebnim okoliščinam. Ti kraji so pod neposredno kontrolo ameriških čet in skoraj na robu večjih naselij, kjer se stalno nahajajo večje posadke, saigonske in amerikanske. Te vasi pa ne pomenijo vsega Vietnama. Radi lažjega razumevanja bi Južni Vietnam lahko delili v tri pasove; gornji, srednji s Saigonom in spodnji s središčem v delti reke Mekong. Dobrih 60% prebivalstva živi v delti reke Mekong, torej na tretjini prostora, ki ga zavzema Južni Vietnam. Gornji in srednji del imata komaj 40% prebivalstva, zato pa tri četrtine zemlje. Vojskovanje v Vietnamu se pa ravna po zemlji in ne po prebivalstvu. V spodnjem delu, kjer živi večina prebivalstva, se državljan ska vojna malo čuti, ameriških čet tam skoraj ni videti. Gornji in srednji del sta pa teren za glavne boje. Pa še tam je treba vpoštevati delitev ozemlja na obalo in notranjost. V notranjosti divjajo glavni boji — pa živi tudi najmanj ljudi —, na obali je manj vojaških operacij, tam pa živi več ljudi. Seveda se pa meje med gosto in redko naseljenimi kraji ne da s svinčnikom zarisati. Prehodi iz gosto nase Ijenih krajev v redko naseljene so zelo široki, na potovanjih jih hitro niti ni mogoče opaziti. Pacifikacija seveda ni omejena na gosto ali redko naseljene kraje, ampak naj bi se raztezala na vso deželo Vendar je ne bo mogoče izvesti po enem kopitu. Računati je treba s sledečimi težavami: ljudje se bojijo partizanov, ne zaupajo Amerikancem, ne verujejo saigonski vladi in sovražijo njene uradnike, so narodno zavedni samo na-pram tujcem, na znotraj pa tičijo z mislimi v družinskih, vaških in plemenskih krogih, so siti vojskovanja in bi radi imeli mir za vsako ceno. Je to vase zaprt svet, ki se naj rajše skrije v hiše, kadar se prikaže tujec domače ali tuje polti. Ne pridobi se pa ne z darili in ne s podpiranjem. Je za darove hvaležen, toda nezaupljivost mu ostane v kosteh. Napram Amerikancem jo tudi ne upa pokazati, ker se boji partizanskega maščevanja. Brez pacifikacije ni tudi delne zmage, tako misli naša federalna administracija. Zato se mora brigati zanjo, ako-ravno ji je zoprno in bi se rada tega posla znebila. Zaveda se tudi, da ne ve, kako bi se posla lotila, ako bi padel nanjo. Zato je sklenila, da ga prepusti saigonski armadi, čeprav ve, da je to zelo tvegana poteza. Resda ameriške čete ne bodo saigonskih pogrešale pri izvajanju vojaških operacij. Amerikanci že danes bolje obvladajo tehniko partizanskega vojskovanja kot saigonski generali, le da jim saigonski vojaški krogi tega ne verjamejo. Saigonske čete so pri operacijah velikokrat pravo breme, ki samo kazi izvajanje operacij in povzroča nepotrebne zgube sebi in Amerikancem. Saigonski generali si tudi ne dajo dosti dopovedati, nimajo pa tudi nobene želje, da bi se na frontah odlikovali. Vojaki se izmikajo stikom s sovražnikom kjer le morejo. Saigonske čete so večkrat podobne italijanskim za časa okupacije v ljubljanski pokrajini: oficirji radi postopajo po mestih, vojaki pa ponoči tičijo v svojih bunkerjih in taborih za žično ograjo. Imajo pa edino prednost pred Amerikanci: so med svojimi rojaki in razumejo in govorijo njihov jezik. Zato se je vodstvo ameriških čet odločilo, da zaupa pacifikacijo sai-gonskim četam in jih odtegne vojskovanju na frontah. Ta ideja je bila predebatirana v Manili in odobrena po zaveznikih. Vietnamski vojni minister Nguyen Jhu Co je uradno povedal o pacifikaciji tole: s prihodnjim letom bodo saigonske čete prevzele pacifikacijo in s tem tudi gverilsko vojskovanje s partizani, dočirn bodo ameriške čete iskale prilike za večje spopade s sovražnikom. Kjer se bodo komunistični oddelki pokazali v večjem številu, bodo prišli v boj z Amerikanci. Nova taktika bo spravila ameriške čete tudi v spodnji del dežele (delto reke Mekong), kjer jih do sedaj še ni bilo. Temu kratkemu poročilu za javnost bodo gotovo sle- kopravno sedel za mizo z drugi-dila še druga, tudi od strani našega državnega tajništva in ustanovami. Na sestanku, ki Pentagona. Bodo pa hudo potrebna. Naša javnost ve namreč, da dosedanji poskusi s pacifikacijo niso bili uspešni. Ve pa tudi, da saigonske čete ne kažejo več sposobnosti za ta posel kot uradniki saigonske vlade, ki so se do sedaj pečali s to nalogo. Kje je torej jamstvo, da se bo pacifikacija v novi obliki res obnesla? Na to vprašanje je treba dati odgovor, kajti stroške za pacifikacijo bo nosil ameriški davkoplačevalec. Ali naj pacifikacija postane nov vir korupcije, kot da je že ne bi bilo dosti pri izvajanju sedanjih ameriških civilnih in vojaških akcij? Vsa stvar je izredno resna radi tega, ker vsi poznavalci položaja v Vietnamu trdijo, da je zaupanje prebivalstva neobhoden pogoj za mir. Če si ga Amerika ne bo znala pridobiti, bodo zgubljeni vsi bilijoni dolarjev, pa tudi vsi tisoči življenj ameriških vojakov. Ali smo za kaj takega šli v Vietnam? I BESEDA IZ NARODA SL0VEKSXI DUHOVNIŠKI ZAVOD V RIMU CLEVELAND, O. — Vsako leto imajo slovenski duhovniki v Evropi, ki živijo izven mej Slovenije, svoj sestanek. Letos je bil ta sestanek v Trzizmu dne 23. avgusta. Na tem sestanku je govoril tudi prorektor Sloveni-ka, kjer je podal poročilo o slovenskem duhovniškem zavodu v Rimu. Iz tega govora podajam glavne misli: Predragi sobratje! Na lanskem sestanku v Celovcu, kjer je deloval naš Slomšek, sem podal prvo obširno poročilo o Slovenskem zavodu v Rimu. Naznanil sem lepo novico, da je sv. sedež odobril statut in pravila in tako položil temelj slovenski ustanovi v večnem mestu. Zborovanje je sprejelo resolucijo, da bomo vsi delo podprli in ga priporočili našim vernikom. Po enem letu moram poročati na Mahničevi in Gregorčičevi zemlji o našem delu, o trenutnem stanju in o načinu našega delovanja. Letošnje leto bo v zgodovini Slovenskega zavoda v Rimu zapisano z debelimi črkami: cerkvena otvoritev šolskega leta, imenovanje vseh predstojnikov, priznanje pravne osebe in nakup zemljišča. , . 1. CERKVENA OTVORITEV ŠOLSKEGA LETA. Lansko leto v Celovcu nihče še slutil ni, da bi čez nekaj mesecev že cerkveno otvorili Slovenik v Rimu — prvič v zgodovini slovenskega naroda. Dne 28. oktobra 1965, torej na koncu II. Vatikanskega koncila, je bil ob prisotnosti slovenskih škofov cerkveno otvor-jen Slovenski zavod. Od trenutka, ko je cerkvena oblast izdala bstino o ustanovitvi zavoda, so trije gojenci predstavljali le del slovenskega narodnega žit j a . Danes ima zavod sedem gojencev, ki pripadajo vsem trem sestavnim delom slovenskega na-"oda: domovini, zamejstvu in "domstvu. Vse tri slovenske škofije imajo svoje gojence: Koper, Ljubljana in Maribor; zamejski Slovenci imajo svojega gojenca iz goriške nadškofije; dva pa predstavljata Slovence, ki so razkropljeni po širnem svetu. 2. IMENOVANJE PREDSTOJNIKOV. Soglasno s statuti Slovenika je Sv. sedež imenoval vse predstojnike. Pro-rektor je bil imenovan že januarja, za podravnatelja je bil imenovan msgr. Janez Vodopivec iz ljubljanske nadškofije, profesor na p a p e š ki univerzi Propaganda in član koncilske komisije za zedinjenje; za špirituala profesor Karel Truhlar z jezuitske papeške univerze Oregoriane; za ekonoma pater Anton Legiša, ki je bil ravno pred dobrim mesecem izvoljen za provincijala klaretincev v Italiji. 3. PRIZNANJE PRAVNE OSEBE. Dne 4. novembra 1965 je predsednik italijanske republike podpisal dekret (Št. 1345), s katerim priznava pravno osebnost Sloveniku. Veiik korak naprej! Od sedaj naprej bo Slovenski zavod uvrščen med druge pravne ustanove. Ne bo več podtalna bilka, ampak bo ena- ga je sklicala kongregacija semenišč za preučevanje življenja v bogoslovji!, je bil za mizo tudi Slovenik. To je prva uradna in polnomočna slovenska ustanova v Rimu. Tega nihče več ne bo mogel izbrisati. Slovenik bo mogoče prekiniti, a njegovega zgodovinskega obstoja ne bo mogoče več zanikati. 4. NAKUP ZEMLJIŠČA je zadnji in odločilni korak na poti h končni rešitvi. Na praznik sv. Cirila in Metoda popoldne ob petih je bil podpisan dokument. Ob novici nakupa zemljišča je vzkliknil neki izseljeniški duhovnik: “Kocka je padla! Ni več poti nazaj.” Iz navedenih dejstev je jasno, naprej! Morem reči, da nismo napravili koraka, ne da bi zanj preje dobili odobren j a od kompetentnih oblasti. Zaključili smo, da so časi zreli in smo ravno mi tisti, ki imamo ta privilegij, da smemo sodelovati pri tako važni zadevi za slovenski narod. V prepričanju nas je potrdilo prelepo pismo in pomoč novega jezuitskega generala, preprosta in lepa pisma z darovi vernikov, vzpodbudna pisma sobratov duhovnikov. In bodočnost? Vsak veren Slovenec mora pač sam odgovoriti na to vprašanje. Trenutno razpoloženje je dobro in središčna uprava nam je naklonjena. V nekaj letih bi lahko imeli v Rimu stavbo, s katero bi se lahko postavili bodočim rodovom. Ne sme nas biti strah! Naše sestre imajo v Rimu kar štiri stavbe. Vsakdo lahko pomaga. Revni verniki, ki nam s svojo molitvijo posredujejo božji blagoslov in odkrivajo skrivne vire denarnih pomoči. Oh, večkrat smo že občutili moč njihovih molitev. Premožnejši, ker vedo, da bo tukaj njihov denar stotero obrodil. Njihova imena bomo vzidali v vogelni kamen in jih napisali v spominsko knjigo, ki bo pričala bodočnosti o naši ljubezni do Cerkve in naroda. Do tu poročilo msgr. Jezernika. Pred kratkim sem prejel od njega pismo, v katerem mi sporoča zadnje novcie o Sloveniku: — Letos se je gojencem Slo- pisnico od župnika č. g. L. J. Žabkarja pri Sv. Petru v Črnomlju. Lepo se zahvaljuje vsem svojim dobrotnikom v A-meriki in Kanadi ter pošilja vsem prijateljske pozdrave. Mr. in Mrs. Eino Vuohila sta odšla 19. novembra v Rochester, Minn., v znano Mayo kliniko, kjer je bila Mrs. E. Vuohila 21. novembra operirana. Mrs. Vuohila je hčerka Mr. in Mrs. Jos. Peshel. Sredi meseca smo imeli dalj časa mokro, kar posebno na stare ljudi slabo vpliva. Bolezen se pri takem vremenu človeka rajše loti in ga težje pusti. Pozdrave vsem čitateljem Ameriške Domovine! J. Peshel da gre stvar naprej. Nekatere venika prudružil tudi slovenski je strah, da gre morda predaleč novomašnik, ki je bil posvečen ali prehitro. Tudi vodstvo si je stavilo to vprašanje in skušalo uganiti, kje je božja volja. Do sedaj so vsi znaki kazali le naprej. v Argentini. — Lani so gojenci gostovali, ker pač Slovenik še nima lastne hiše, pri redovnikih Consolate. Letos v tej hiši ni bilo več pro- Ustanovitev je dosegel nad- s^ora na razpolago, zato je bilo škof Vovk, za njim je negoval lreba iskati drugie- Predstojni-bilko pater Prešeren. Sedanje Slovenika so trkali na šest-vodstvo je sprejelo le nadalje- najst vrat in končno po mučnem vanje začetega dela na izrecno ^skaViu našh prostor pri željo slovenskih škofov in sv.! Krščanskih bratih , katerim je sedeža, ki nas je bodril, naj gre- kongregacija za semenišča za to mo naprej. Stovencem po svetu. us*u§° PoslaR%Posekno zahval-so škofje poslali posebno pismo, ino Pismo- Novi naslov Sloveni kjer trdijo: “Od razvoja tega za- ka .ie; Via Aurelia 476, Roma, Italia. — Slovenska župnija v Brid-geportu bo darovala s za Slove-Želimo in'n^k na pobudo župnika dr. Far-! kaša in z dovoljenjem škofa mete tudi vi.” Rimskim Sloven- $16,090. cem, zbranim v društvu Slom- ^ Torontu se sedaj vrši šek, pa še posebej: “Skrbite, da l:amPanja za Slovenik. La pobota zavod zgovorna priča naše |budo slovenskih župnikov je verske vneme in viden dokaz e-Trob Ambrožič organiziral to dinosti slovenskih katoličanov' lvamPanj°; k1 Je ze rodila lepe po vsem svetu.” — Slovenskim usPebe- voda je v veliki meri odvisna bodočnost katoliške Cerkve v naši domovini. Zato nam je zavod zelo pri srcu. prosimo vas, da se zanj zavza- škofom v domovini se pridružijo še nadpastirji škofij, kjer živijo deloma naši bratje. Celovški nadpastir blagoslavlja zavod in prosi, da bi iz njega prihajali duhovniki prežeti s Kristusovim duhom; tržaški nadškof pozdravlja “posrečeno akcijo”, ji vošči, da bi prinesla veliko verskih sadov slovenskemu ljudstvu in dostavlja, da bo sam pošiljal vanj tudi svoje duhovnike. Ista voščila izražata tudi videmski in goriški nadškof. Željam in voščilom se priključuje še jasno mnenje sv. sedeža. Podpisal je ustanovno listino, odobril statut, podprl začetek letošnjega šolskega leta, imenoval je predstojnike, točno sledil razvoju nakupa zemljišča, izdal je u-radno listino z dovoljenjem za nakup, ki so jo podpisali kardinal Pizzardo, proprefekt Garro-ne in tajnik Staffa. — Vse, kar smo napravili, smo napravili z vednostjo in odobrenjem, večkrat celo na pobudo sv. sedeža. Pri vsakdanjem delu nas je vodilo načelo: napraviti vsak korak z vednostjo, z odobrenjem predstojnikov. Tako smo se ravnali pri statutih, tako pri otvoritvi letošnjega šolskega leta, tako pri nakupu zemljišča. Ogledali smo si nad 15 zemljišč; ne vem, kolikokrat se posvetovali z bančnimi in zemljiškimi izvedenci in na predvečer še enkrat vprašali, ali je primerno podpisati odločilno listino. Odgovor je bil enoglasen: korajžno —- Ljubljanski nadškof je po svoji vrnitvi iz Amerike obiskal novi sedež Slovenika in se zahvalil generalu za gostoljubnost. Mariborski škof pa je v njem praznoval svoj god. Študentje so se veselili 11. oktobra, na praznik Marijinega materinstva, ki je obenem tudi obletnica o-tvoritve II. Vatikanskega koncila. — Duhovniki se v Sloveniku deloma vzdržujejo z mašnimi intencijami. Vodstvo se zelo priporoča zanje, ker je s tem zelo olajšano breme vzdrževanja zavoda. Do sedaj se še ni bilo treba niti dotakniti darov za gradnjo zavoda, ker je bilo dovolj darov za sv. maše, ki jih opravljajo gojenci zavoda. Letos se je pa število gojencev povečalo in s tem tudi potrebe. Darove za maše in tudi vse druge darove sprejema v Ameriki Msgr. Louis B. Baznik, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103; v Kanadi pa Rev. Aloysius Ambrožič, St. Augustine’s Seminary, Scarborough, Ont. Msgr. Alojzij Baznik Glas i EIf ELY, Minn. — Našega župnika rev. F. Mihelčiča je še v oktobru zadela kap. Je v domačem župnišču, kjer ga obiskuje zdravnik in lepo skrbe zanj. Vsi' mu želimo naglega okrevanja in povrnitve popolnega zdravja! Iz Jeruzalema sem dobil do- Srečen sem. Prišel sem med Slovence. Zvedel sem za “Osmo”, središče slovenskega j kulturnega življenja v New Yorku. Za to se moram zahvaliti prijatelju Hajniju, ki me je vključil in mi pokazal pot med njujorške Slovence. Njihova vsestranska delavnost in prijetna domačnost sta me naravnost navdušili. Slovenci na “Osmi” so ena družina! Prav je tako! Bodimo in ostanimo Slovenci, pa čeprav “ameriški”. Stanko Ž. Proslava lO-fdnfse mili generala Rupnika CLEVELAND, O. — V nedeljo, 13. novembra 1966, se je v gornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Avenue, zbrala velika skupina clevelandskih Slovencev, da na skromen, pa dostojen način počasti spomin o-četa Slovenskega domobranstva, generala Leona Rupnika.. Ospredje dvorane je bilo okrašeno z veliko pokojnikovo sliko, slovenskim narodnim in domobranskim grbom ter slovensko in ameriško zastavo. Pred sliko je bil položen šopek 20 rdečih nageljev, nato je dvorana stoje poslušala Gallusovo “Glejte, kako umira pravični”, ki je bila zaigrana s plošče pevskega zbora Korotana. Prebran je bil nato najznačilnejši odlomek iz oporoke pokojnega generala, spominski govor pa je imel g. Zdravko Novak. Med posnetke koračnic nekdanje domobranske godbe iz Ljubljane so bile vpletene primerne recitacije, generalu Rupniku posvečena koračnica pa je zaključila spominsko svečanost. Pri recitacijah so sodelovali g. Ivan Jakomin, gdč. Hočevar-ieva ter gg. Ivan Hauptman in Milan Dolinar. Šopek nageljev je pred sliko namestila ga. Maruša Pogačnikova, v spremstvu dveh otrok, vsi trije v narodnih nošah. Celotna komemoracija je potekla v duhu spoštovanja do pokojnega generala, ki se v času revolucije ni obotavljal zabresti v zmedo časa in ščititi interese svojega naroda. Krajevni odbor DSPB Tabor, ki je komemoracijo pripravil, se iskreno zahvaljuje vsem, ki so se odzvali njegovemu vabilu in ji prisostvovali. Odbor DSPB Tabor ------.o----- islaste Slmiid, pa šsprav '‘a^srilci”! NEV/ YORK, N.Y. — V New York, eno največjih mest sveta, sem stopil v vročih avgustovih dneh. Prišel sem s svojo novo domovino poln upov in želja, pa tudi tesnobe. Ko sem bil star 18 let, sem bil v Ljubljani aretiran in nato obsojen na 3 leta strogega zapora. Obtožen sem bil za “sovražnika svojega ljudstva”. Leta so minila in zopet sem bil svoboden, svoboden v nesvobodi! Ni mi kazalo drugega, kot da sem se odločil po vzgledu tisočev drugih za beg v tujino iz lastne domovine. V domovini sem preživel težka leta, pa sem jo kljub temu težko zapustil. Sem Slovenec! Ko sem jo zapuščal, sem se spomnil prijateljevih besedi: Hei-oji ne bežijo, oni se borijo! Bežal sem, zapustil sem svojo domovino. Od zdaj naprej bom delal, živel in mislim s tujim, a humanim narodom v novi domovini! Prvo leto v tujini sem preživel v Avstriji. Znova in znova sem si postavljal vprašanje: Ali bom našel v New Yorku tudi Slovence? Ali bom živel zares popolnoma sam sredi tujcev? Volitve ¥ koroško deželno kmetijsko zbornico in Slovenci CLEVELAND, O. — Dolgo časa po drugi svetovni vojni naši rojaki na Koroškem pri tej ali drugi vrsti volitev niso nastopali samostojno s svojo listo. Počasi pa so prišli tudi do tega, in sicer najprej pri volitvah v različna stanovska zastopstva. K temu jih je v veliki meri vzpodbudil lep uspeh slovenskih rojakov na Tržaškem in Goriškem v Italiji, ki žive v marsikaterem pogledu v podobnih okoliščinah kot koroški Slovenci pod Avstrijo. Tudi Slovenci v Avstriji so spoznali, da samostojni voliv-ni nastopi močno povežejo odn. pomagajo ohranjati povezano slovensko narodno skupnost v deželi. V nedeljo, 13. t. m., so imeli na Koroškem volitve v Koroške deželno kmetijsko zbornico. Obenem so bile tudi volitve v O-krajne kmetijske zbornice in v Krajevne občinske kmečke odbore. Vseh teh volitev so se u-deležili tudi Slovenci z listo pod imenom “Skupnost južnokoro-ških kmetov”. Nosilec slovenske liste je bil Mirko Kumer, pd. Črčej, bivši blaški župan, po zadnjih volitvah, ko je bila občina Blato ukinjena ter združena z mestno občino Pliberk, pa pliberški podžupan. Vsega skupaj je bilo treba izvoliti v Deželno kmetijsko zbornico 24 zastopnikov. Volivci so imeli na razpolago kar pet list-Udeležba pri volitvah je bila kljub hudim nedavnim vremenskim katastrofam v deželi zelo lepa. V novi Deželni kmetijski zbornici si je še naprej ohranila absolutno večino lista Avstrij-ljud. stranke (13 mandatov), čeprav je malenkostno izgubil® od prejšnjih volitev (pred 5 le' ti). Na glasovih pa je pri sedanjih volitvah največ utrpela nacistična lista (Freihei tliche Bauernschaft”), nekaj malega pa so pridobili socialisti (“Ar* beitsbauernbund”), največ Pa nova volivna skupnost (“Allge' meiner Bauernverband”), n6' opredeljen, ki doslej še ni nastopala pri volitvah. S slovenske strani je bil v De' želno kmetij, zbornico izvoljen Mirko Črčej, ki bo tako še n&' daljnih pet let v njej zastopa* koristi slovenskega kmetskega stanu v deželi. Tudi v okrajih smo Slovenci ohranili svoj6 mandate, in sicer v veliko^' škem dva: Ignacij Domej, P Zgonc iz Rinkol pri Pliberka, in Miha Slugove, pd. Plesovni' iz Lancove pri Škocjanu, v oe lovškem enega: Tone Kruš*c' pd. Rupe j iz Velinje vesi Prl Bilčovsu; medtem ko smo ma^ dat v beljaškem okraju izgubi i- Slovenski ljudje v zdomstvU se volivnega uspeha svojih bra tov na Koroškem odkrito ve"if limo, saj vemo, da ga jim m 1 lahko doseči. Čestitamo jm1 njemu in jih obenem prosimo, naj svoje vrste še bolj strnejo svoje stanovsko in skupno rodno duhovno in gmotno bro. J*b' NapTedek Formoze Formoza ali Tajvan, kot nujejo otok Kitajci, je tak0 predevala, da lahko preživ ja ma blizu 13 milijonov svo prebivalcev. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta “Pol sveta duhovno • 99 umira Polovico prebivalstva na sve-111 Živi pod komunistično tirani-10 in tirani samo čakajo ugodne-^ trenutka, da bodo planili še f0 drugi polovici. In kaj delamo ^toličam? Spimo! Nekako tako je nagovoril sku-Jfto članov reda Alhambra za t°bicoke prvo nedeljo v mese-novembru škof Mihael Rus-^ab, slavnostni govornik o laič-apostolatu. Še nekaj njego-'ib izjav, ki so navzočim in po tjih vsem katoličanom klicale: budite se! Pojdite in učite! Katoliška Cerkev z armadami ::'/0jih laičnih apostolov je danes ^itio upanje milijonov Antikristih sužnjev. In tudi za še svo-°den svet danes velja: Biti ali 116 biti! , . ' Kaša prva dolžnost je, da od-j^ttio vrata bratom, ki, visijo na kdžu 20. stoletja. Naše pomoči ^hebujejo v svoji duhovni la-0ti. Oni namreč duhovno umi-S°. Kaj moremo storiti, da jih '^imo in da rešimo tudi sebe, j^den se zaprejo vrata sužnosti za nami. 1 . Katoličani moramo predvsem ‘‘'iti katoliški odgovor vsem '“°rsbitnim problemom današ-j'ie8a časa. Najbolj pereči prob-etlb so: kontrola rojstev, razpoka, ubijanje nerojenih otrok, ^morala na radiju in televiziji, ,asizem in podobno, šele, ko bo-rešili te probleme v katoli-duhu, bomo mogli vplivati a komunističen svet. Nihče da-es ne sme stati ob strani, češ ‘^am časa, naj pa drugi kaj °ra. Komunisti imajo tudi med '4thi svoje agente, ki delajo, o-f^ujejo, se pripravljajo in ča-na ugoden trenutek. (Kdo 6> koga vse so pridobili med ti-izletniki, ki se hodijo spregat za železno zaveso, da dela Op. por.) škofov govor je bil sprejet z !ekkim navdušenjem. Navzoči ahi reda Alhambra in njihove !'asPe so mu stoje priredili tople Racije, škof je govoril članom ^da Alhambra za Etobikoke, ko 2 Njihova skupina imela prvič ^ uPno sv. obhajilo in skupen j^trk. Skupina iz Etobicoke se 5^«uje “Cortes”. V goste i.^Pni sv. maši in na zajtrk so ^ ’ Povabljeni tudi člani novo l s^ajajoče skupine reda Al-^Pibra, ki nosi ime “Asturia”. S ^Piočjo te nove skupine bodo v v ^ednarodno katoliško organi-jjj b)0 pritegnjeni predvsem vid-v patoliški možje evropskih na-L ^°sti. Včlanjeni so že Polj a VHrvati, Čehi, Slovenci in SlO' ^bro in ne zdravo, če hiša V dar ne odpre oken in vrat, tr 1 narodnostna skupina po-Duje odprtih vrat in oken v ^ ’ v katerem živi in se giblje, 1:6 postane zatohla. “Asturian” Vesti od k Marije Pomagaj nedeljo v novembru je °v Društvo NIJ svoj redni Obe slovenski župniji v Torontu bosta pripravili letos zopet zaprte duhovne vaje, ki bodo drugi teden v decembru. Začele se bodo 9. decembra zvečer, zaključile pa v nedeljo, 11. decem-Dra, popoldne. Duhovne vaje bo vodil frančiškan pater Fortunat Zorman iz Lemonta. O potrebi duhovnih vaj je pred dnevi lepo zapisal v Ameriški Domovini g. Zdravko Novak. Težko bi kdo pogruntal kaj bolj praktičnega in bolj sodobnega in kaj bolj vedno veljavnega, kot je bil tisti članek o potrebi duhovnih vaj. Prijave sprejemajo v obeh župnijskih pisarnah. Udeležence pa nabirajo tudi člani Društva NIJ in Marijine Legije. Na svidenje na duhovnih vajah! Por. Pred občinskimi volitvami Dne 5. decembra bodo v Kanadi občinske volitve. Navadno je zanje premalo zanimanja. Človek bi mislil, da apatija do teh volitev izhaja iz dejstva, da ljudje premalo vedo za probleme, ki so na programu in o katerih bo morala odločati občinska uprava, in da premalo poznajo kandidate, ki stopajo na občinski politični oder. Pa menda temu ni tako. Če se ljudem dobro godi in so svobodni, kaj radi pozabijo, da ni povsod in vedno tako. In dandanes preveč pozabljamo, da se lahko zgodi, da nam bodo svoboščine odvzete, če jih ne bomo hoteli uporabljati. Zanimanje za volitve, za kandidate in za volivne programe je del naših svoboščin, ker o vsem tem lahko soodločamo. V nedeljo, 20. nov., je Slov. krščansko demokratsko društvo pripravilo informativen sestanek, na katerega je prišel s svojim spremstvom tudi znani občinski politik v Torontu Mr. Joseph Picininni, ki bi rad postal mestni kontroler. Udeležba na sestanku res ni bila velika, pro-centualno pa verjetno nič manjša kot so drugi podobni sestanki. Joseph Picininni je rojen v Torontu od italijanskih staršev. Krščen in poročen je bil v isti cerkvi Karmelske Matere Božje, ki so jo Slovenci uporabljali, preden so zgradili svoje svetišče na Manningu. Slovencem je šel vedno na roko in bi bilo prav, da se ga na dan volitev spomnimo s svojim glasom, ko bomo volili kontrolorje. bridge-a (Alta.) $142.00, Van-couver-a (B.C.) $100.00, Antigo-nish-a $50.00. Izdatki za kampanjo so znesli $206.10. Ostane torej $6,544.25. Od te vsote smo poslali $6000 msgr. Jezerniku, p r o r e ktorju Slovenskega zavoda v Rimu. Gospod nadškof nam je namreč svetoval, naj nabrani denar poš-Ijeno v Rim neposredno. Ostali denar pa bo, kot že omenjeno v septembrskem pismu darovalcem, služil nakupu knjig in revij za knjižnici semenišča in bogoslovne fakultete v Ljubljani. ZAHVALA: Zahvali Vatikana želimo pridružiti še svojo. Iz srca se zahvalimo vsem darovalcem. Njih zavest, kako je Slove-nicum Slovencem potreben, in njih darežljivost sta odgovorna za uspeh te nabirke. Najiskrenejšo zahvalo dolgujemo nabira-teljem: njih navdušenje, po- trpežljivost in pripravljenost na žrtve so nam bili vir poguma in optimizma. Želimo se zahvaliti tudi msgr. Bazniku iz Clevelanda, ki nam je s svojo prijazno in prijetno pozornostjo stal ob strani. Enaka zahvala velja častitim gospodom lazaristom v Torontu za njih dar in pomoč v teku nabirke. Rad bi se zahvalil vsakemu darovalcu osebno; pa to je seveda nemogoče. Naj uporabimo to priliko, da omenimo vsaj organizacije, ki so se z veliko radodarnostjo odzvale naši prošnji: Slovenska Hranilnica in Posojilnica Janeza E. Kreka v Torontu, Triglav Construction Co., Katoliška Ženska Liga pri Mariji Pomagaj, društvo SAVA, Društvo Najsv. Imena Jezusovega pri Mariji Pomagaj in Marijina družba pri Mariji Pomagaj. Vsem najpri-srčnejša hvala. Naj bo za konec navedeno pismo, ki ga je predsednik odbora nedavno prejel od Prevzvišene-ga: Ljubljana, 28. okt. 1966. Dragi gospod profesor! Vse izbrane knjige (kupljene v Torontu med škofovim obiskom; op. pis.) so srečno priromale v Ljubljano. Ponovno se lepo zahvalim za vse, tudi za ves trud za Zavod. V Rimu sem zadevo vskladil s tamkajšnjimi pogledi. Toplo pozdravljam! Vdani f Jožef Pogačnik Za odbor: prof. Lojze Ambrožič, predsednik stili, dokler ne bo morda streha pokrita z bakreno pločevino. Postopoma smo napeljali več električnih luči; pri stranskih oltarjih in ob križevem potu. Obnovili smo oltar sv. Jožefa in pozlatili smo tabernakelj na velikem oltarju. Ker je cerkev v spodnjem delu zelo vlažna, je v tako-zvanem “zoklu” po pleskanju kmalu začel belež odpadati in pokazale so se razne barve prejšnjih pleskanj. Zato je bil ta del zopet potreben obnovitve. Odločil sem se, da ta pas obložimo s ploščami iz podpeškega marmorja. Vendar tako, da se plošče ne bodo prilepile na zid, ampak bo zadaj krožil zrak. Do zdaj je bilo na najbolj mokrih mestih o-metano s cementom, kar je povzročilo, da je vlaga stopala višje in kvarila zid zgoraj. Res, da bo to nekoliko dražje, pa trajno in tudi lepo. Tako bo notranjščina kmalu v glavnem pripravljena za ta slavni jubilej. Za zunanjo obnovo, ako jo hočemo izvesti precej hkrati, bo kajpada treba naenkrat veliko denarja, ker je stavba velika in se vse vedno draži. Upam, da bomo precej nabrali doma, saj ljudje radi dajo, ko vidijo, da se denar pravilno uporablja. Vse to in še župnišče sem izvršil sčasoma z rednimi prispevki dobrih vernikov, ne da bi prosil za kake izredne darove. (Skoraj popolnoma sem moral predelati bivši prosvetni dom v župnišče, ker je bilo pravo župnišče zaplenjeno in razlaščeno.) Sedaj bo pa treba malo bolj potrkati na njihova dobra srca, nekoliko pa ge kam drugam in upam, da bo šlo. Mislil sem pa tudi vedno na to, da bi se obrnil na dobrovske izseljence, da bi nam tudi oni malo priskočili na pomoč. Načrt imam pa tale: Poprosil bom tukajšnje domačine, ki imajo zunaj svojce in prijatelje ter znance, naj mi dajo njihove naslove, da jim bom sam pisal in jih prosil, naj jim tudi oni sami pišejo in prosijo za pomoč. Vsakemu nameravam poslati tudi fotografijo cerkve, da bodo videli resnično potrebo in jim bo slika domače cerkve segla do srca in ne bodo zaprli roke. Kaj Rusi berejo le dni TORONTO, Ont. — Nedavno je izšla v Moskvi knjiga, ki jo je napisal litvanski žurnalist Albert Laurinchiokas. Knjigi, ki obsega 494 strani in 88 fotografij, je dal naslov “Tretja stran dolarja”. Pisec opisuje Združene države, kjer je prebil štiri leta kot ruski žurnalist. Kaj piše o Ameriki? Tako debele laži, da človeka popade smeh. Ruskim bralcem na primer pravi, da so v Ameriki “posebni tečaji”, kjer strokovni inštruktorji učijo ljudi, kako se smeje. Za Amerikance ni več smeha. Humor in veselje sta že zdavnaj izbrisana iz njihovega življenja zaradi težav v svetu in obupa doma. V velikih predelih Amerike je smeh za vedno mrtev, trdi pisatelj. Dalje pravi, da je Amerika dežela fašizma in zakasnelega nacizma. Simpatije za Eichmana so bile zlasti vidne v ameriškem pritisku na Izrael, da bi procesa ne razširili tudi na obsodbo fašizma. Ko so na televiziji kazali razpravo, so vselej, kadar se je govorilo o Eichmanovih zločinih, pretrgali program z reklamo za ženske pasove, juho’ in pasjo hrano. Nacistična stranka ameriškega Fuehrer j a Rockvvella dobiva na ugledu in moči, ker iz bogatih krogov teko podpore in celo banke prispevajo v njegovo blagajno. Ameriški fašisti so lepo oblečeni, gladko obriti in na-parfumirani, na obrazih pa nosijo ljubezniv smehljaj. Fašizem, produkt kapitalizma in imperializma, pravi pisec, je že zdavnaj v Ameriki našel plodno zemljo. Ameriški sistem vladanja o-značuje kot “korupten do korenin”. Senatorji volijo, ne da bi pri tem morali kaj misliti, ker zanje mislijo novinarji, poročevalci in žurnalisti. Izvoljeni senatorji so le “kupljeni” od monopolistov, da bi kot lutke zamižali ob raznih stvareh. Posebno poglavje je posvetil atentatorjem v ameriški zgodovini. Objavljene so biografije vseh morilcev razen enega: Lee Harvey Oswalda, ki je umoril svoj časopis, rečemo: Me thin-kum Soviet white man speak with forked tongue! Otmar Mauser Sever misli na svojo gospodarsko skupnost KOPENHAGEN, Dan. — Poleg Evropske gospodarske skupnosti obstoja še posebna organizacija ”7 držav”, ki jo vodi Anglija in ki skuša ustvariti vsaj malo gospodarsko povezanost. Ta zveza je bila zmeraj na rahli podlagi, ker je hotela biti dejansko le protiutež proti EGS. Tega cilja ni mogla nikoli zasledovati, ker je Anglija sama zmeraj mislila na možnost, pa tudi verjetnost vstopa v EGS. Ker se zdaj Anglija zmeraj bolj nagiba na stališče, da bo treba iti v EGS, so seveda ostale članice “7-članske skupnosti” postale nervozne. Ali naj gredo tudi same v EGS ali pa naj u-st vari j o nekaj novega? To vprašanje muči posebno 4 nordijske države: Finsko, švedsko, Norveško in Dansko. Zato se bodo njihovi ministrski predsedniki sestali 1. decembra v Kopenhage-nu, da se posvetujejo, ali je mogoče ustvariti gospodarsko povezanost med njimi samimi in na kakšni osnovi. Skušali bodo najti skupno stališče, ki ga bodo zastopali 5. decembra v Londonu. Takrat se bo namreč tam vršil sestanek vseh 7 držav in skušal dognati, kakšni so cilji angleške gospodarske politike. Zdi se namreč, da Anglija sedaj misli bolj na EGS kot na skupnost 7 držav, kar bi seveda to skupnost pokopalo. CLEVELAND, (X Moški dobijo delo Trenutno premišljujem, kako j predsednika Kennedyja. Zapisa- Potrošnik in njegov kredit Ponovno in ponovno je bilo na tem mestu že povedano, da so hranilnice in posojilnice najbolj primeren denarni zavod za ljudi, ki niso bogataši, in teh je največ. Te denarne ustanove so pod provincialno vladno kontrolo. Kar se tiče posojil, je bilo že večkrat objavljeno, da je denar v teh ustanovah najcenejši, da so pogoji odplačevanja navadno najbolj človeški in nikdar oderuški. V hranilnicah in posojilnicah — Credit Unions, vlada bji sestanek. Navzoča jel največ gospodarske demokraci- jo riekaka polovica članov, ki*je. Člani lastujejo te ustanove, člani volijo upravno vodstvo in sprejemajo obračune in proračune ter odobrijo dividende. Slovenci v Torontu imamo dve taki ustanovi, zato ni treba nikomur iskati kredita izven lastnega kroga in plačevati težkih obresti tujcem. -----—o—------- Pismo sbistwskega mpmka AGINCOURT, Ont. — Dobrovski župnik mi je kot nekdanjemu dobrovskemu faranu pisal nedavno pismo o dobrovski farni in božjepotni cerkvi. Ker je pismo splošnega značaja in namenjeno v glavnem vsem dobrovskim, pa tudi drugim rojakom, ga tu objavljam. Lojze Ambrožič Dragi g. Ambrožič! Zelo sem Vam hvaležen za Vašo pripravljenost sodelovati pri obnovi na- kimanjem poslušali pre-profesorja g. Lojzeta rožiča. Govoril jim je o so-^ temi: “Laik v luči II. vati-je koncila”. Predavanje Ity ? res nadvse poučno in pre-t^Qe”no. Obdelati ga bo treba njegovih načelih kot v W.l*m aplikaciji v kakem u-^t0^u. da bo širši slovenski ^lski javnosti vodilo. W .^dnjič sem poročal, da je Cfyj l^° zapustil g. Jože Časi "er Je bil prestavljen v zato p ° Kanado. K nam v Toronto ie preselil g. Jože Me-l>ii ]wj .k* je postal prvi kaplan ariji Pomagaj. Dobrodošli! Nabirka za Sloveaiemn -psroeiio in zahvala POROČILO: Celotna nabirka naj bi tamkajšnji dobrotniki pošiljali svoje prispevke. Prvotno sem mislil, da bi tukaj pri narodni banki odprl devizni račun, ker bomo morali pločevino uvoziti, pa ne moremo plačevati v inozemstvu, če nimamo deviznega računa. Iz pravilnika sem pa spoznal, da imetniku deviznega računa ostane za njegovo dispozicijo samo 20c/o, ostalih 80% se pa izplača imetniku računa v domačem denarju, devize pa o-stanejo banki na voljo. Ker pa še ne morem vedeti, koliko pločevine bo treba in kakšna bo cena, nam bi morda ne ostalo niti toliko deviz, da bi mogli pločevino plačati. Ob tem razmišljanju mi je prišlo na misel, da bi Vas prosil, ako bi bili tako dobri, da bi Vi sprejemali darove in jih morda nalagali v hranilnico. Ko bom imel podatke, koliko bo pločevina stala in pri kateri firmi jo bo- precej žalostni zunanjosti so Vam pisali gospa Marija Čuden in drugi. To je opazil tudi Vaš brat zlatomašnik na fotografiji, ki sem mu jo poslal z zahvalo za velikodušen dar. Na obnovo že dalj časa mislim in jo želim, če Bog da, tudi uresničiti do 1. 1970, ko bomo predvidoma obhajali 1000-letnico dobrovske božje poti. Do sedaj sem polagal skrb za obnovo notranjščine, nekako v smislu Sv. pisma: “Vsa lepota sijonske hčere za Slovenicum je znesla je odznotraj”. Že leta 1952 smo $6,750.35. Od te vsote so darovali j začeli. Najprej smo prepleskali torontski Slovenci $6,112.35, Slo- notranjščino razen kupol. Slike venci iz St. Catharines, Wellan- j v veliki kupoli so sicer potrebne da in okolice $346.00, iz Leth- obnove, pa smo zaenkrat to opu- se župnijske cerkve, o kateri mo nabavili, pa bi kar od tam nakazali dotični firmi odpadajočo vsoto dolarjev, da ne bo kakih neprijetnih težav in morda zamud. V glavnem bi rad, da bi bilo delo končano do I. 1969, ker tedaj bomo imeli, če Bog da, tudi novo mašo. Vse podrobno delo pa končano do leta 1970, ko bomo, po možnosti, slovesno obhajali 1900-letni jubilej naše slavne božje poti. Nu bomo to zmogli, prosimo dobrohotne pomoči. Župni urad na Dobrovi, 8. nov. 1966. Anton Moder, župni upravitelj ti bi namreč moral, da je mori lec več let živel in delal v Rusiji. Posebej pa je smeha vredno poglavje o Indijancih. Najprej pravi, da bele otroke uče sovražiti Indijance, in da imajo Ame-rikanci poseben izrek, ki pravi: A good Indian is a dead Indian (Dober Indijanec je mrtev Indijanec). Rezervacije so zanj “taborišča smrti” po ameriškem stilu. Razgovor, ki ga je imel z dvema Indijancema, pa je krona vseh kosmatih, ali kakor bi A merikanci rekli, ‘takes the cake’. Takole opisuje ta dogodek: “Ko sta videla mojo filmsko kamero, sta mislila, da sem turist. R-azložil sem jima, da sem iz Litve.” “Kje pa je to?” je eden vprašal. “Razložil sem jima, da je Litva del Sovjetske zveze. Takoj so jima oči zagorele od zanimanja in eden je vprašal: “Ali je res, da v Moskvi ni indijanskih rezervacij? Ali je res, da je veliki Dobri Duh dal komunistom ključe nebeškega kraljestva? Ali je res, da so Rusi izumili atomski tomahav/k, pa ga zakopali v zemljo? (Indijanci so zakopali bojno sekiro — tomahawk — v zemljo, kadar so s sovražniki sklenili mir.) Take in podobne oslarije berejo te dni Rusi. Koliko bodo verjeli in koliko ne, je težko reči. Predaleč so in še vedno toliko izolirani, da se o resničnosti pisanja litvanskega žurnalista ne morejo prepričati. Mi pa lahko samo s kanadskim poročevalcem iz Moskve, ki je to poročilo poslal za HELP WANTED — MALE MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES MILLING MACHINES CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo FACTORY WORK Production Machine Operators No experience necessary DIE CAST FINISHING CO. 4150 Commerce Ave. HE 1-2940 (229) Čistilke Iščemo ženske za čiščenje uradov v St. Clairski okolici; poln čas, delni čas, unijska plača. CONTRACT CLEANING CO. Pišite na: Ameriška Domovina, Box 234 (231) MALI OGLASI Soba se odda Spalna soba se odda moškemu, ki dela. Si lahko tudi kuha. Na 1027 E. 61 St. telefon HE 1-6671. (229) 4613 Telehurst Dr. So. Euclid Odprto za sestanek. Nova hiša na treh površinah (level), priključena garaža za 2 kare, preproge, sprejemna in jedilna soba, zgotovljena družinska soba, IVž kopalnica. Hiša pripravljena za vaš pregled. $26,900. Imamo tudi prostorno hišo na treh površinah ravno tam z vhodom in vežo v sredi, zelo elegantno razpoloženo. $30,900. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. (229) ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio Hiša naprodaj Zidana dvodružinska, 4-4, 5 let stara, na Holmes Ave., v fari Marije Vnebovzete. Več posebnosti. Kličite 451-2960. (29,2,9 dec) Posestvo za dohodek Zidano poslopje, 4 stanovanj, blizu St. Clair Ave., garaže, posamezne udobnosti. $26,900. Beverly Hills okolica Zidan bungalow, priključena garaža za 2 kare, 3 spalnice, družinska soba, velik lot, samo 10 let star. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. (233) Naprodaj 6-sobna hiša na Bonna Ave., v dobrem stanju, cena zmerna. Kličite EN 1-6426. (231) RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Emplover (231) V BLAG SPOMIN OB SEDMI OBLETNICI SMRTI LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE Pavle Zigman 29. novembra 1959. Luč nebeška naj Ti sije, v naših mislih si vsak čas, srce naše zate bije, Ti pri Bogu pros’ za nas. žalujoči: soprog ANTON sin ANTHONY, hči AMALIJA zet FRANK DEŽELAN in vnuk FRANKI Cleveland. O. 29. novembra 1966. Mara Husova: Živa plamenica “Mati je prikimala, stopila k omari, in vzela molek. “Moli za menoj!” ji je velela kakor v tistih dneh, ko so bili še vsi njeni otroci drobni in negodni ter jih je učila moliti. Hči je odgovarjala na molitev tako otroške vdano in zaupno kakor nekdaj v prvi dobi svojega življenja. Bolnik je še zmerom spal. Proti jutru je Zala spravila mater iz sobe ter jo izročila sestrini skrbi. Na materino mesto je sedel brat. “Zala, kaj misliš?” jo je šepe-tsje vprašal. “Ne skrbi, jaz čutim, da bodo ozdraveli. Poglej, kako mirno spe!” je šepetala sestra. “Bog daj!” je sklenil sin žu-Ijave roke ob očetovem vzglavju. Navsezgodaj jih je obiskal zdravnik. En sam pogled na bolnika ga je prepričal, da je nevarnost minila. “Rešen je!” je veselo stisnil roko mladi ženi in možu. “Hvala Bogu!” sta se obrnila V zid trda Kraševca. Očetu se je zdravje hitro vračalo. Ves vesel se je pogovarjal CHICAGO. ILL REAL ESTATE FOR SALE LA GRANGE PARK BY OWNER 8 rm. brk. tri-level, Liv. rm. with frplce.. Din. rm., Built-ins, den & 3 bdrms. rec. rm. with 2nd frplce., gar. att. patio. Upper 30’s. FL 2-4434 (230) HELP WANTED $ $ $ NEED EXTRA CHRISTMAS MONEY? We are now hiring applicants for Christmas employment. HOURS TO SUIT. FULL AND PART TIME SALES STOCK CASHIERING Excellent working conditions and rate of pay. Permanent positions also available in management, training, sales, stock and cashiering. Full Company Benefits Interviewing Mon.-Sat. 9:30 a.m. to 5:30 p.m. ] APPLY MR. BANKS i f E. J. KORVETTE Waukegan Rd. & Dempster MORTON GROVE, ILLINOIS (233) s hčerjo. Zmerom jo je hotel imeti pri sebi in vse je hotel vedeti. “Mati pravi, da jo skrbi tvoje zakonsko življenje. Ali je res?” “O, ne, oče, jaz sem srečna, dobrega moža imam. Kadar bo mogoče, ga pripeljem domov.” “Kar privedi ga! Rad bi že poznal svojega prvega zeta; ali je hudo gosposki?” “Prav nič, skromen in pameten človek je.” “Hvala Bogu! Midva pa sva se tako bala zate.” Tiste dni se je Zala vsa posvetila svojim domačim. S pomirjenim srcem se je poslovila od njih. V Ljubljani se je ustavila, da obišče prijatelje. “Tašče in svaka ne morem obiskati, je premalo CHICAGO, ILL. FEMALE HELP CASHIER Experienced or will train. Fast with figures and handling money. Call VA 6-7371 (231) HOUSEHOLD HELP Woman or girl for light housekeeping, babysitting, part time or live in. 325-4727 (230) HELP WANTED CHRISTMAS POSITIONS America’s leader in promotional retailing is now interviewing applicants for temporary Christmas positions. No experience necessary as we will train you. We also have positions open for permanent full time help. APPLY PERSONNEL OFFICE Monday Thru Saturday 9:30 A.M. To 5:30 P.M. E. J. KORVETTE SOUTH 4200 Lincoln Hwy. Matteson, Illinois 87th and Cicero Oak Lawn, Illinois NORTH Waukegan And Dempster Morton Grove, Illinois WEST 575 W. St. Charles Elmhurst, Illinois Cermak and Harlem North Riverside, Illinois (233) MALE HELP STOCK MEN Due to expansion, we have openings in our store for permanent, full time stockmen. Good starting salary and company benefits. APPLY PERSONNEL DEPARTMENT TEL. — 965-4040 E. J. KORVETTE Waukegan Road & Dempster Morton Grove, Illinois (233) časa”, se je opravičila sama pred seboj, ko je na križišču cestne železnice stopila iz voza. Gospa z dveletno punčko je pravkar hotela vstopiti. “Pa saj si to ti, Pavla!” se je izvil Zali krik veselja. “Zala! Si res ti? Tako nepričakovano”, sta se veselo pozdravili mladi ženi. “Počakaj no; saj se mi nikamor ne mudi”, je Pavla spet stopila na tla. “Tak, kako, od kod si se vzela?” je hotela vse hkrati vedeti Pavla. “Doma sem bila. Naš oče je bil hudo bolan. No, zdaj je zdrav, sem kar srečna zato. Pa se vračam, kratek dopust sem imela. Je to tvoje?” je vprašala Zala in pogledala srčkanega otroka ob Pavlinem krilu. “Moje! Doma pa imam tri mesece starega fantka. Neskončno je lep in pridkan”, je odgovorila Pavla, vsa žareča od zdravja in ponosa. “Stopi z menoj, Zala! Tako dolgo se nisva videli. Si sama? Kako pa tvoj doktor?” CHICAGO, ILL. MALE HELP PRINTING EQUIPMENT MEN. Exp. or will train. Men to clean, paint, repair printing mach. Good pay. Free Life & Health ins. Tompkins Printing Equipment 712 S. Clark (229) DISHROOM HELP Men, age up to 55. Uniforms furnished, all company benefits. Phone: WA 2-3497 (230) OIL BURNER SERVICE MAN Experienced, for North side territory. Steady work. Call MO 6-9366 between 9 a.m. - 4 p.m. (229) BAKER OR BAKER’S HELPER Start at 2:30 a.m. in Retail Shop. BUSY BEE BAKERY, Downers Grove. 968-8330 (230) DELIVERY DRIVER Days. 25 or over. Must have chauffeur’s license. 485-1999 (230) “Dobro se mu godi, kolikor vem. Je namreč že dva meseca, odkar ga nisem videla.” “Kaj?” je Pavla široko odprla oči. “Si se ločila?” “Še ne — to se pravi, dejansko sem že ločena. On je namreč že davno prestavljen. Jaz pa sem ostala tam kot prej.” “A tako, jaz pa sem mislila na najhujše. Ali imaš otroke?” Zala se je zresnila. “Ne”, je kratko odrezala in ji s tem dala razumeti, da ne želi govoriti o tem. Nekaj časa sta šli molče dalje. Pavla je imela s svojo malo toliko opravka, da ni utegnila ugibati o Zalinem življenju. “Obišči nas! Tu blizu stanujemo. Tudi Trček bi te rad videl.” “Hvala, ljuba Pavla! Ali nič gotovega ti ne morem obljubiti. Moj čas je skopo odmerjen. Pozdravi moža!” “Tudi ti svojega!” Prijateljici sta se razšli in nič več se nista videli. Na vogalu se je Zala ustavila in ozrla nazaj. Videla je Pavio, kako je dvignila otroka v naročje ter ga ljubkovala. Boleča grenkost ji je zalila srce do vrha. Iz žareče bolečine je siknil plamen srditega upora. “Jaz hočem!” je siknila skozi zobe in stisnila pesti. “Kaj pa?” je porogljivo vprašal razum. Za hip jo je bilo sram sebe. Ognjeni upor je sršel izpod ledu razuma. “Ločila se bom! S kakšno pravico so mč zvezali z njim? Nočem več! Prostosti hočem!” “Kdo pa te je zvezal?” se je spet oglasil mrzel zasmeh. “Sama sem se, da. Toda, ali sem vedela za vse zarodke pogubnih strasti, ki so spali v njem?” “Zato je usmiljenja vreden in dobrote potreben ...” “Jaz tudi; jaz sem še bolj dobrote in ljubezni vredna.” Razum je utihnil in kri je spregovorila. “Ali naj vržem proč vso svojo mladost? Zakaj? Cernu? Za kakšne pasje solze naj zavržem vse svoje življenje?” “Brez tvoje opore ne bo obstal!” se je dvignila spet zavest dolžnosti na šibkem stebelcu njene prirojene dobrote. “Naj se pogubi!” je zašumelo brezobzirno v njenih globinah. “Svobodo za vsako ceno!” je šumelo v njenih ušesih. Njena srdita notranja borba jo je begala, da so ji bili odveč vsi obiski in vsa srečanja z znanci. Želela je samo še do njega. Hitela je v uredništvo, vsa nestrpna, da po dolgem času spet ugleda najljubši obraz. Vse mu je hotela povedati in potožiti. Ob mislih nanj se je v njej prelivala naj čistejša nežnost, nabrana v posvečeni samoti njenih misli in čustev. Našla ga je hudo zaposlenega in trudnega. “Vidiš, človek se toliko ubija z drugimi, da zase nima nikoli časa. Sedi, pa mi kaj povej!” jo je pozval z nekim tujim, ravnodušnim glasom. Njena vzkipela ljubezen, ki se je hotela že izliti pred njim, se je obrnila in ji tekla zopet nazaj v srce kakor žgoča lava, noseča s seboj žareče kamenje tope bolečine in razočaranja. “Kaj ti je?” “Oh, nič; utrujena sem od potovanja. Motim te, kakor vidim; pridem drugič!” je hotela uiti. “Ne, še malo počakaj! Saj bom skoraj končal, potem pa bova nekoliko pokramljala. Ta vročina me ubija, zmerom sem. slabe volje ob takem vremenu.” Zala je prikimala. Saj je vse razumela. Toda le zakaj njo to tako boli in peče? Tega še ni mogla pojmiti. Še sta se menila o tem in onem. Ali to je bila le vljudnost, ki je oba hudo mučila Poslovila sta se. Vso pot domov je Zala mislila o tem, po njeni sodbi tako hladnem sestanku. “Saj je vse prav; nič poseb nega se ni zgodilo. Prijateljski sestanek je bil in nič več”, ji je govoril razum, da prevari čustvo, ki je zahtevalo njega vsega, z dušo in telesom. “Ha, hotela si biti kraljica nad vso njegovo ljubeznijo, kakor da jo je skozi vse svoje življenje čuval edino zate ... Tako sem mislila in verovala v najglobljem kotičku svojega bitja”, si je priznala Zala in kakor pelin grenak pos meh se je odtrgal z njenih usten. “Norica!” se je ozmerjala Zala in spet je zazvonil tisti tuji, nepopisno mučni posmeh. Če te kdo užali, se braniš; če te kdo udari, mu vrneš. Če se ti kdo porogljivo posmehne, najdeš sto opravičil in dokazov za tako krivico. Če pa se človek posmehne sam sebi, ne zaležejo ne obram ba ne dokazi, ne opravičilo. Nobeno izvijanje ne pomaga. Kakor strupen pik rani tak posmeh dušo, obudi živo zavest ponižanja in grenak občutek prevare. “Pa saj ni tako hudo. Prijatelja sva, in to najboljša. Vsako življenje ima svoj tek, s silo ga ne moremo ne obrniti ne menjati. Pa tudi nobene pravice nimam, posegati vanj”, je končno zmagala pamet nad krivično strastjo. Moža pa ni obiskala. “Zdaj ne morem, ne grem!” je kot posledica vsega zrasel njen odpor proti možu. Vran, ki je kljub ženinemu od' poru visel na njej kot prikovaft ji je pisaril, da se ubije, če Ša zapusti. Zala je prebirala nje' gova pisma ter jih jezno metals v peč. Dobro je vedela, da sf taki, kakor je njen mož, ne ubi' jajo, ampak tonejo vse globlja v kalužo svojih strasti, doki61 se ne zgrnejo motni valovi nad njihovim zapravljenim življ6' njem. (Dalje prihodnjič) K S K J DRSANJE SE JE ŽE ZAČELO — V Centralnem parku v New York Cityju so odprli letos drsališče že v začetku novembra. Slika kaže, da naval ni bil posebno velik. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. Premoženje_______________________$16,300,000.00 Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500 Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00 Solventnost - 118.99% Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. I • % ! i ME .............................. NASLOV ........................... MESTO ............................ DRŽAVA ..................... CODE ... | P NAZNANILO IN ZAHVALA Z veliko žalostjo v srcu naznanjamo sorodnikom, prijatelje^1 in znancem, da je ra božje povelje nas za vedno zapustil nas ljubi soprog, oče in stari oče, ter brat Anton Planinšek ki je vdan v voljo božjo, previden s svetimi zakramenti, izdihnil svojo blago dušo dne 2. novembra 1966. V progrebnem sprevodu iz cerkve sv. Lovrenca, smo ga prepeljali na Kalvarija pokopališča kjer zemski ostanki čakajo Vstajenja. Blagi soprog, oče, stari oče in brat, je bil doma iz vasi Zagorica, fara sv. Vid pri Stični, po domače Krarčanov, star 82 let in v Ameriki 60 let. Želimo se zahvaliti č.g. duhovnikom od sv. Lovrenca, ki so ša obiskovali v dolgi bolezni in prinesli sv. obhajilo na dom. Hvala Father Baragi za opravljeno sv. pogrebno mašo i0 spremstvo do groba. Hvala Father Zanutič in Father Hoffman za asistenco pri sv. maši. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se darujejo za pokojnega očeta. Hvala vsem, ki so položili vence in. šopke 013 krsti in mu izkazali zadnjo čast. Hvala vsem, ki so pokojnega kropili, molili za njegovo dua° in ga priporočali božji milosti. Posebna hvala dr. sv. Imena, ki so molili za njega sv. roža1 venec v cerkvi in ob krsti. Hvala vsem, ki so se udeležili sv. pogrebne maše in ga spz6' mili na pokopališče. Posebna hvala vsem, ki so ob pogrebni sv. maši številni pristopili k sv. obhajilu, ker to je bil najlepši da duši pokojnega očeta. Hvala nosilcem krste. Hvala vsem, ki so dali avtomobile ha dan pogreba brezplačno na razpolago. Vsem, ki so nas tolažili ali v času žalosti bili nam v pom°^ naj bo Bog plačnik. Oj, Ti moj ljubljeni soprog, naš dobri oče! Kako je sedaj prazno pri nas. Gledamo po hiši, ali Tebe ni nikjer. O saj si ''7 v nebesih je Tvoj dom. Res si na božje povelje nas zapustil, a Tvoja ljubezen, ki si jo imel do nas, ostane pri nas dokler tu nas božja poslanka ne pripelje k Tebi. Res, truplo je umrlo, a duša Tvoja pri Bogu živi. Tam se enkrat snidemo vsi. Poc1^ mirno v jamici, na svidenje nad zvezdami. Ljubi Jezus, Ti m daj, rajski mir na vekomaj. Žalujoči ostali: JOSEPHINE, žalostna soproga ANTHONY, RALMOND, sinova JOSEPHINE BAYUS, MARIE KUBIK, ANNA MISKEY, THERESA MEEHAN, BERNADETTE KRAUS, DOLORES MURPHY, CAROL, hčere Vnuki, vnukinje, brat FRANK PLANINŠEK OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 29. novembra 1966.