Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 22. oktobra 2021, leto 6, šte­vil­ka 18 Muzej praznuje šestdeset let Gradnja šole se začenja S položitvijo temeljnega kamna so predstavniki občine skupaj s šolsko ministrico, izvajalci in nadzorniki po petnajstih letih dela in obljub opravili še zadnje dejanje pred dejanskim začetkom težko pričakovane gradnje nove stavbe Osnovne šole Frana Albrehta. Ta se bo začela te dni, trajala pa bo predvidoma osemnajst mesecev. Kamnik – Ponedeljek, 11. ok­ tober, je bil za občino Ka­ mnik res velik in pomem­ ben dan, so si bili enotni zbrani na slovesnosti ob po­ ložitvi temeljnega kamna za gradnjo nove Osnovne šole Frana Albrehta, ki je s pri­ bližno šeststo učenci in šti­ rimi podružnicami ena več­ jih v Sloveniji, pogoji, v kate­ rih poteka pouk, pa so katas­ trofalni že več let. Novo šolo bodo ta teden začeli graditi neposredno ob stari, med športno dvorano in Kam­ niško Bistrico, izbrani izva­ jalec Kolektor Koling pa jo bo dokončal predvidoma v prihodnjih osemnajstih me­ secih. V njej bo sedem­ indvajset velikih in štiri male učilnice, osemnajst kabinetov, vsi potrebni skupni prostori, v kleti pa tudi predpisana zaklonišča. »Gre za največjo investicijo tega mandata in eno največ­ jih investicij v občini sploh, ki je bila več kot potrebna, Položitve temeljnega kamna sta bila najbolj vesela župan Matej Slapar in ravnatelj šole Rafko Lah. / Foto: Gorazd Kavčič predvsem pa velik korak za razvoj Kamnika. Vsi skupaj se veselimo sodobnega objekta, na mestu stare šole, ki jo bomo porušili, pa bomo uredili športne površine za obe osnovni šoli pa tudi za občane,« je med drugim de­ jal župan Matej Slapar, ki je temeljni kamen položil sku­ paj z ravnateljem Rafkom Lahom, šolsko ministrico Simono Kustec, obema pod­ županoma Bogdanom Poga­ Staro šolo bodo po dokončanju nove porušili. / Foto: Gorazd Kavčič čarjem in Sandijem Urši­ čem ter direktorjem izvajal­ ca gradnje Kolektor Koling Tinetom Vadnalom in s par­ tnerjem izvajalca gradnje di­ rektorjem podjetja CBE Sa­ šem Previšičem. Za investicijo se je občina precej zadolžila, a župan pou­darja, da to zaradi dviga povprečnine s strani države ne bo vplivalo na preostale projekte v občini. V poseb­ nem proračunskem skladu za gradnjo šole so se v zad­ njih letih nabrali štirje mili­ joni, 2,3 milijona evrov bo dodala država, zadolžiti pa se je bilo treba za dobrih de­ set milijonov evrov. »Po mi­ lijon evrov, ki smo jih zad­ nja leta namenjali v poseben proračunski sklad za grad­ njo šole, bomo odslej name­ njali za poplačilo kredita, tako da druge investicije v občini ne bodo prikrajšane,« je poudaril župan. Začetka gradnje je vesela tudi ministrica za izobraže­ vanje, znanost in šport Si­ mona Kustec, nekdanja učenka te šole in še vedno Kamničanka po srcu, kot je poudarila. »Ko sem sama obiskovala to šolo, smo ji rekli "ta nova šola", ko pa sem prostore obiskala pred nekaj meseci, sem opazila povsem iste učilnice, klopi in stole, le hodniki so bili ožji, saj so jih predelali v učilnice. Prostori obstoječe šole so dotrajani in zgrajeni na za današnji čas ne naj­ bolj varnih temeljih, zato ta šola več kot krvavo potrebu­ je novo zgradbo. Tudi zato smo na ministrstvu ta pro­ jekt na javnem razpisu pod­ prli z največjim možnim sofinanciranjem,« je novi­ narjem po položitvi temelj­ nega kamna povedala šol­ ska ministrica in poudarila dobro sodelovanje z župa­ nom in ravnateljem Rafkom Lahom. 42. stran OBČINSKE NOVICE AKTUALNO ŠPORT ZANIMIVOSTI Občinska uprava mora biti prijazna Zakaj razgledna ploščad še ni odprta Kegljačice tretje v Evropi, kegljači četrti Meja ni, če je le glava prava To je eno od vodil nove direktorice občinske uprave Bogomire Skvarča Jesenšek, ki je petletni mandat na tem delovnem mestu začela s prvim oktobrom. Minevata že dve leti in pol, odkar je na Starem gradu "zrasla" razgledna ploščad. Ta je praktično dokončana, a za obiskovalce zaprta. Preverili smo, zakaj. Ženska ekipa KK Calcit Kamnik je na klubskem ekipnem evropskem prvenstvu osvojila tretje mesto, moška pa četrto, kar je največji uspeh kamniškega kegljanja do sedaj. Tako o svoji dolgoletni ljubezni do ultra trail tekov razmišlja Matej Hribar, ki je letos v le treh mesecih pretekel štiri teke, daljše od sto kilometrov, eden pa ga še čaka prihodnji konec tedna. stran 3 stran 6 stran 10 stran 12 Jasna Paladin Kamnik – Slovesnost so pripravili na gradu Zaprice, kjer muzej deluje že vse od ustanovitve, udeležili pa so se je župana Kamnika Matej Slapar in Trzina Peter Ložar (soustanoviteljica muzeja je javnost,« je začetke zbra­ nim orisala direktorica Med­občinskega muzeja Ka­ mnik mag. Zora Torkar, ki muzej vodi od leta 2002; pred tem sta bila direktorja Srečko Zabrič (do leta 1963) in Mirina Zupančič (do leta 2002). Zgodovina kamniškega muzeja je predstavljena tudi na panojski razstavi na dvorišču gradu Zaprice. / Foto. Gorazd Kavčič še Občina Komenda), pod­ župan Sandi Uršič, vnuk Rudolfa Maistra Borut Mai­ ster ter mnogi ljubitelji kul­ ture, ki so tako ali drugače vpeti v muzejsko dejavnost. »Grad Zaprice je bil ob ustanovitvi muzeja 4. de­ cembra 1961. leta v izredno slabem stanju, saj je do spo­ mladi leta 1962 v njem sta­ novalo 17 strank, tako da sta bili prvi dve desetletji delo­ vanja namenjeni predvsem sistematičnemu obnavlja­ nju stavbe za muzejsko de­ www.pax.si Jasna Paladin Medobčinski muzej Kamnik je ena od osrednjih kulturnih ustanov na Kamniškem že vse od leta 1961. Jubilej so počastili s slovesnostjo, odprtjem razstave in praznično osvetlitvijo gradu Zaprice. Muzej je bil deležen števil­ nih organizacijskih spre­ memb, kot Medobčinski muzej Kamnik, ki muzejsko službo danes opravlja na ob­ močju osmih občin, je bil ustanovljen leta 2004. Z leti so dobili nekaj novih lokacij in tako svojo dejavnost da­ nes opravljajo na gradu Za­ price, v Galeriji Miha Maleš, Galeriji Pogled, v Rojstni hiši Rudolfa Maistra in v Je­ fačnikovi domačiji v Trzinu. 7. stran 2 petek, 22. oktobra 2021 Občinske novice Življenje lahko reši vsak od nas Ob svetovnem dnevu oživljanja, ki smo ga praznovali 16. oktobra, je ekipa nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kamnik na Glavnem trgu pripravila brezplačni prikaz postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja. Jasna Paladin Kamnik – Akciji Slovenija oživlja!, ki jo organizirajo Slovenski reanimacijski svet, Zveza študentov medicine Slovenije in Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, so se ob mednarodnem dnevu oživljanja pridružili tudi v Kamniku. ci, sosedi. Če bi očividci nemudoma začeli izvajati temeljne postopke oživljanja še pred prihodom reševalcev, bi lahko rešili dva- do štirikrat več življenj. Že v treh do petih minutah po srčnem zastoju začnejo odmirati možganske celice, čas do prihoda reševalcev na kraj dogodka pa je obi- Namen svetovnega dneva oživljanja je temeljne postopke oživljanja v primeru srčnega zastoja približati tudi laikom, saj življenje ob hitrem in pravilnem ravnanju lahko reši prav vsak od nas. / Foto: Občina Kamnik Mimoidoči so se lahko naučili, kako izvesti temeljne postopke oživljanja pri odrasli osebi pa tudi v primeru, če do zastoja pride pri dojenčku ali otroku. V Sloveniji srčni zastoj doživi približno 1700 oseb na leto oziroma tri do pet oseb vsak dan, zato je toliko pomembneje, da zastoj znamo prepoznati in da tudi znamo hitro reagirati, s čimer lahko rešimo življenje. »Zastoj srca, ki se zgodi izven bolnišničnega okolja, je namreč najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. Preživi le vsak deseti bolnik. Dejstvo pa je, da se srčni zastoji pogosto zgodijo doma, v službi ali na igrišču, med prijatelji, sodelav- čajno mnogo daljši,« so poudarili organizatorji akcije. Posebno pozornost so tudi letos namenili temeljnim postopkom oživljanja v času epidemije covida-19, saj na globalni ravni opažajo, da se čedalje manj ljudi odloči pristopiti in pomagati v primeru srčnega zastoja. Kako ravnati in da temeljni postopki oživljanja niso bavbav (posebej so se posvetili tudi najmlajšim), je zbranim na Glavnem trgu prikazala ekipa nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kamnik, ki jo vodi dr. Nadja Pfajfar Križnič, dogodka pa sta se udeležila tudi direktor ZD Kamnik dr. Sašo Rebolj in župan Matej Slapar. ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2021 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 5. novembra 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 28. oktobra 2021. Zanimanja za subvencije letos ni Občina Kamnik letos ni prejela nobene vloge za subvencioniranje nakupa male komunalne čistilne naprave oziroma nepretočne greznice na območju Velike planine. Jasna Paladin Kamnik – Občinski svetniki so v lanskem letu sprejeli nov pravilnik o subvencioniranju nakupa malih komunalnih čistilnih naprav, nepretočnih greznic in hišnih črpališč na območju občine, s katerim so želeli spodbuditi lastnike objektov, da uredijo odpadne vode – še posebno na občutljivih območjih, kot so Velika planina, Mala planina, Gojška planina, planina Konjščica, planina Dol in Kisovec. A kot so na septembrski seji na vprašanje svetniške skupine Lista Sandija Uršiča (kjer so med drugim opozorili, da »ne želijo, da se nam ponovijo zgodbe iz preteklih mandatov, ko se je situacije na območju Velike planine ali v družbi Velika planina reševalo, ko je bilo že prepozno«) odgovorili na občinski upravi – niso prejeli nobene vloge. Skrb vzbujajoč je podatek, da občina še vedno nima evidence o številu koč, lastništvu ter načinu odvajanja in čiščenja odpadnih voda (čeprav je bila ta načrtovana za letošnje leto), koncesionar vodi le evidenco naročenih odvozov gošč iz objektov ter evidenco objektov, ki imajo prijavljene male komunalne čistilne naprave. »Občina Kamnik bo predvidoma do konca letošnjega leta skupaj s koncesionarjem pisno pozvala vse lastnike objektov ter njihove upravljavce oziroma pašne skupnosti, da sporočijo vrsto in stanje komunalnega objekta posamezne stavbe. Hkrati bo treba pridobiti tudi podatke o vodooskrbi (velikost zbiralnika za vode, oskrba z vodo iz drugih virov …), povprečni porabi vode v posameznem letu, vgradnji suhega stranišča in uporabi sive vode ter ostale podatke, ki so potrebni za vzpostavitev potrebnih evidenc,« je pojasnila višja svetovalka za gospodarske javne službe Občine Kamnik Marjana Kadunc. Vodi pa se evidenca o količinah prevzetih gošč z območja Velike planine na Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik. Kot je razvidno iz podatkov, se število lastnikov objektov, ki poskrbijo za odvoz gošč, iz leta v leto spreminja, a količine rastejo. Leta 2016 so v dolino tako odpeljali 59,9 tone gošč, leta 2017 67,3 tone, leta 2018 le 15,9 tone, leta 2019 kar 160 ton, lani pa celo 218 ton. »Na podlagi pridobljenih podatkov je bil v zadnjih nekaj letih opravljen odvoz grezničnih gošč in muljev iz približno dvajsetih objektov ter vseh objektov, ki so v lasti družbe Odvajanje odpadnih voda na širšem območju Velike planine še ni urejeno, čeprav to že pušča posledice na kakovosti pitnih voda v dolini. / Foto: Aleš Leben Velika planina. Objekti se nahajajo tako znotraj kot zunaj vodovarstvenih pasov. Na območju Velike planine in planine Dol se znotraj vodovarstvenega območja nahaja 112 koč, ki imajo hišno številko, skupno pa je na tem območju 195 stavb. Od tega je približno 130 stavb, ki so namenjene kratkotrajni nastanitvi. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode dovoljuje lastnikom objektov, ki imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje pred 14. decembrom 2002, da znotraj vodovarstvenih območij uredijo odvajanje in čiščenje odpadnih voda v skladu z ve- ljavnimi predpisi do 31. decembra letos. Lastniki objektov izven vodovarstvenega območja pa morajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz svojih objektov urediti do 31. decembra 2023. Ker se roki za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz tovrstnih objektov (predvsem na vodovarstvenih območjih) približujejo, upamo, da bo lastnikov objektov, ki bodo poskrbeli za pravilno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, iz leta v leto več, prav tako pa bodo lahko na podlagi Uredbe za kršitelje uvedeni inšpekcijski postopki,« je še pojasnila Kadunčeva. Gradnja šole se začenja 31. stran Ravnatelj nam je zaupal, da je do začetka gradnje šole prišlo kakšnih deset let prepozno, saj so razmere za pouk in poučevanje že dolgo zelo slabe (učenci petih razredov se zaradi prostorske stiske šolajo v prostorih kamniškega župnišča), a bolje pozno kot nikoli. »Vesel sem za del sedanjih in predvsem prihodnje generacije, ki bodo dobile res dobro, novo šolo in neprimerno boljše pogoje za pouk. Učenci, zaposleni in starši so bili vsa ta leta zelo potrpežljivi, to res moram poudariti, tudi zato, ker smo se znali o stvareh primerno pogovoriti. So pa učenci začetka gradnje zares izjemno veseli, čeprav verjetno niti ne dojemajo še povsem, a razumejo, da bodo nekoč hodili v novo šolo,« je še dejal ravnatelj in se zahvalil številnim, ki so zaslužni, da bodo dobili Župan Matej Slapar z obema podžupanoma, šolsko ministrico, ravnateljem in predstavnikoma izvajalcev / Foto: Gorazd Kavčič novo šolo: občinskim svetnikom, županu Mateju Slaparju in podžupanu Bogdanu Pogačarju, ki je tudi vodja tega projekta na občini, šol- ski ministrici, dosedanjemu vodstvu sveta staršev – Ireni Pavlič in Špeli Grčar, vodstvu sveta šole – Janezu Bergantu, Danijelu Bezku in Moni- ki Jelenc ter ne nazadnje vsem staršem in predvsem učencem ter sodelavcem, ki so in bodo še naprej strpno prenašali trenutno stanje. 3 petek, 22. oktobra 2021 Občinske novice Občinska uprava mora biti prijazna Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik ter veteranske in domoljubne organizacije Občine Kamnik občanke in občane vabijo na osrednjo komemorativno slovesnost ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, ki bo v petek, 29. oktobra 2021, ob 16. uri na kamniških Žalah pri spomeniku padlim v NOB in padlim v prvi svetovni vojni. To je eno od vodil nove direktorice občinske uprave Bogomire Skvarča Jesenšek, ki je petletni mandat na tem delovnem mestu začela s prvim oktobrom. Bogomira Skvarča Jesenšek pravi, da bo prijazno in učinkovito občinsko upravo vodila s svojim zgledom. občini, skrbeti za zakonito in strokovno delo in slediti usmeritvam župana ter realizirati projekte, ki so zapisani v občinskem proračunu, predvsem pa koordinirati delo med zaposlenimi na občinski upravi, županom, svetniki, krajevnimi skupnostmi, občani in ostalimi deležniki,« nam pojasni diplomirana pravnica, ki je zaključila tudi študij na Fakulteti za upravo. Poudari, da ni članica nobene stranke in deluje povsem apolitično. Bogate izkušnje si je v preteklih letih nabirala pred- vsem na Mestni občini Ljubljana, kjer je bila vodja inšpektorata, zadnja leta je delo občinske inšpektorice opravljala tudi v občini Kamnik. Pravi, da je že kot inšpektorica delovala bolj kot partner, s predlogi za izboljšave, in ne kot represivni organ, podobno se bo dela lotila tudi v vlogi direktorice: »Moje prepričanje je, da morajo biti občinski uradniki prijazni. Sama sem bila vseskozi taka, tudi v vlogi inšpektorice, in tudi zdaj nameravam svojim sodelavcem v tem dajati dober zgled. Prizadevala si bom, da bo naša občinska uprava tudi učinkovita in da se občanom na življenjski, ne toliko birokratski način pove, zakaj se kakšne stvari morda tudi ne da urediti, kot pričakujejo, in da se tudi napotijo na druge prisojne institucije, če jim mi ne bomo mogli pomagati. Mislim, da občani najbolj pogrešajo prav ta človeški odnos. Ne nazadnje pa si bom prizadevala tudi za tesno sodelovanje med vsemi uslužbenci na občini, med vsemi oddelki, ki prevečkrat peša. Imeli bomo redne kolegije, na katerih bomo zadeve usklajevali in tako tudi navzven nastopali kot enotna, usklajena občinska uprava,« nam je še povedala. Delo občinske uprave povečini že pozna, saj je z zaposlenimi kot inšpektorica sodelovala še do sedaj, kot domačinka pozna tudi teren, kar se ji zdi velika prednost, a vseeno jo čaka veliko dela. »Lahko rečem, da poznam želje naših občanov in vem, kaj pri občinskih uradnikih pogrešajo. Skrbeti moramo za realizacijo velikih strateških projektov občine, a nič manj pomembne niso na videz majhne težave naših občanov,« še pravi nova direktorica in poziva občane, da se nanjo lahko obrnejo po e-pošti bogomira.skvarca@ kamnik.si, po dogovoru pa tudi osebno. V zdravstvenem domu na tesnem Prostorsko stisko v Zdravstvenem domu Kamnik so že ali pa še bodo omilili s predelavo nekaterih prostorov. Jasna Paladin Kamnik – Kot nam je povedal direktor Zdravstvenega doma Kamnik dr. Sašo Rebolj, se je njihov kolektiv v zadnjih letih povečal za več kot šestdeset zaposlenih, s tem – in posledično z novimi programi in ambulantami – pa je povezana tudi prostorska stiska. »Že v lanskem letu smo uredili prostore arhiva in uredili centralnega, s tem pa sprostili nekaj prostora. Letos spomladi smo dokončali projekt širitve uprave s pisarnami in novim konferenčnim prostorom, saj se je uprava znašla v prostorski stiski, ker smo dve pisarni pred tem porabili za dve novi družinski ambulanti. Zaradi širitev na področju družinske medicine nameravamo urediti prostore za dve novi družinski ambulanti v prvem nadstropju, fizioterapijo pa deloma premakniti in dodatno razširiti nad prostore reševalne službe. Projekt je že v teku oz. čakamo na dokumentacijo. Trenutno pa že urejamo tudi nov prostor za dve psihologinji, ki delujeta v okviru našega centra za krepitev zdravja, ter preurejamo prostore patronažne službe, da bodo ustreznejši,« nam je povedal Rebolj in dodal, da iščejo rešitve za zagotovitev dodatnega prostora predvsem za družinske ambulante, V kulturnem programu bodo nastopili Mestna godba Kamnik, Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik, program pa bo povezoval Goran Peršin. Venec bosta k spomeniku padlim v NOB položila župan Matej Slapar in predsednik ZZB NOB Kamnik tov. Dušan Božičnik. Ostale komemoracije ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve in padle v drugi svetovni vojni, bodo naši predstavniki Krajevnih Odborov ZB NOB izvedli skupaj s kamniškimi osnovnimi šolami v petek, 22. oktobra 2021, v terminih: – – – – – – – – – – pri spomeniku ob Kulturnem domu na Duplici ob 9. uri, v Šmarci ob 10. uri, v Rudniku ob 11. uri, pri spomeniku padlih v NOB v Zgornjih Stranjah ob 10.30, pri spomeniku ustreljenih talcev v Črni ob 11.30, pri Podružnični šoli Sela ob 11.30, v Motniku ob 11.30, v Špitaliču ob 12. uri, v Mostah ob 11. uri, pri Podružnični šoli Nevlje ob 11. uri. V Tuhinjski dolini pri spomeniku 192 padlim borcem NOB na Prevojah se bomo s slovesnostjo poklonili v ponedeljek, 1. novembra 2021, ob 9. uri. V ponedeljek, 1. novembra 2021, bo župan Matej Slapar ob 11. uri skupaj s predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik položil cvetje k osrednjim kamniškim spomenikom, kjer se bo poklonil žrtvam, padlim v vojnah. www.kamnik.si Kamnik – Občino vodi župan, a nič manj pomembno, četudi v javnosti mnogo manj znano delo opravlja direktor občinske uprave, ki županovo vizijo, obljubljeno na volitvah in zapisano v vsakoletnem občinskem proračunu, skupaj z zaposlenimi v občinski upravi pripelje do realizacije. Občinsko upravo Občine Kamnik je zadnjih šest let vodila Maja Sušnik, ki pa je svoje delo s koncem septembra predala svoji naslednici in se vrnila na delovno mesto vodje občinskega oddelka za premoženjsko-pravne in splošne zadeve, ki ga je vodila tudi že sedaj. Na javnem pozivu občine, na katerega se je sicer odzvalo devet kandidatov, je bila za direktorico občinske uprave izbrana Bogomira Skvarča Jesenšek – Kamničanka, ki je na kamniški občinski upravi zaposlena že zadnja štiri leta (opravljala je delo občinske inšpektorice), z delom v javni upravi pa ima še mnogo več izkušenj, čeprav je "službeno pot" začela v gospodarstvu in tam delala tri leta. V pogovoru v prvih dneh njene nove službe nam je pojasnila, kaj vse bo njeno delo zajemalo in kakšne novosti si želi vpeljati. »Naloga direktorja občinske uprave je usmerjati zaposlene na Foto: Gorazd Kavčič Jasna Paladin Ob prisotnosti zastavonoš ter predsednikov in predstavnikov veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik bo zbrane nagovoril slavnostni govornik župan Matej Slapar. Polaganje cvetja k spomenikom se bo izvedlo v skladu z navodili pristojnih institucij in glede na takratno epidemiološko situacijo. Uredili kotiček za ponovno uporabo Jasna Paladin Suhadole – Družba Publikus je v Zbirnem centru Suhadole uredila kotiček za ponovno uporabo, ki je namenjen ponovni uporabi odpadne električne in elektronske opreme, kamor uvrščamo vse naprave, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo. »Če imate doma še delujočo in nepoškodovano napravo in je ne mislite več uporabljati, velja povabilo, da jo prinesete v Zbirni center Suhadole in s tem omogočite, da bo dobila novega lastnika. Med ločeno zbrano odpadno električno in elektronsko opremo končata v povprečju na letni ravni dva odstotka takšnih naprav, ki so še delujoče, nepoškodovane in varne za nadaljnjo uporabo. To predstavlja nepotrebno izgubo, saj gredo tovrstne naprave direktno v predelavo, namesto da bi bile dane v ponovno uporabo. Tako jim skrajšamo njihovo življenjsko dobo, s tem pa prispevamo k večji porabi in onesnaževanju naravnih virov, še posebej pri proizvodnji novih, ki nadomestijo stare. Najbolj trajnostni aparat je vedno tisti, ki ga že imamo, zato je smiselno, da ga poskušamo uporabljati čim dlje,« pozivajo v Publikusu, kjer so kotiček uredili v sodelovanju z družbo Zeos, Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD. Vabilo na praznovanje dneva suverenosti Direktor ZD Kamnik Sašo Rebolj / Foto: Občina Kamnik saj pričakujejo, da bo s krepitvijo poudarka na osnovnem zdravstvu prav tu potreba največja. Vso dokumentacijo in izvedbo prenov financirajo sami (več sto tisoč evrov), zato si želijo tudi pomoči države. Kamnik – Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda in Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana – odbor Kamnik ob podpori Občine Kamnik vabijo na proslavo ob dnevu suverenosti, ki bo v petek, 22. oktobra, ob 17. uri pred spominskim obeležjem v parku pred Domom kulture Kamnik. Slavnostni govornik bo general Ladislav Lipič, za kulturni program pa bodo poskrbeli Mestna godba Kamnik in drugi kamniški kulturniki. J. P. 4 petek, 22. oktobra 2021 Občinske novice, mnenja Malograjski hrib bodo uredili celostno Mnenje občinskega svetnika Vesel in srečen dan Moje delo v za občino Kamnik občinskem svetu Zaradi škode, ki jo povzroča padajoče kamenje, bo občina že prihodnje leto pristopila k temeljiti sanaciji malograjskega hriba. Jasna Paladin Kamnik – Občina Kamnik je v preteklih letih imela že več idejnih rešitev za Mali grad, tudi kar nekaj dokumentacije je bilo že pripravljene, a celovitih del – če izvzamemo letošnjo ureditev Stražnega stolpa – se še niso lotili. Potrebna bo celovita sanacija K temu jih bodo zdaj prisilile razmere same, saj je pobočje Malega gradu skupaj z obzidjem na več mestih precej dotrajano, padajoče kamenje pa povzroča škodo. »Do škode ne prihaja le na parkirišču pri kavarni Veronika, kjer se je na pobočju naredila razpoka, iz katere pada kamenje, podobno je tudi na Sadnikarjevi ulici in na strani, ki gleda na sosesko Mali grad, zato se moramo lotiti temeljite sanacije – denar za to nameravamo zagotoviti že v proračunu za leto 2022,« nam je odgovoril župan Matej Slapar. Poleg tega nameravajo urediti tudi že pozabljeno pot, ki je od kavarne na Mali grad nekdaj že vodila, a je že več desetletij neprehodna. Uredili in označili jo bodo hkrati s sanacijo hriba. Kam s kamenjem Pri projektu občina sodeluje z arhitektom Tomažem Schleglom, projekte pa bodo morali uskladiti tudi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, s katerimi zdaj iščejo rešitve za to, da bi investicijo lahko izvedli, ne da bi bilo treba prej izdelati celostni konservatorski načrt za to območje. Rešitev bo treba najti tudi za kup kamenja, ki pred kapelo čaka že petnajst let, vse odkar so na Mali grad vrtali jašek, ki je bil mišljen za dvigalo. »Moja želja je, da bi kamenje vzidali v zidove oziroma jih uporabili za druge rešitve na samem Malem gradu, ne pa da bi ga zvozili dol. Ne nazadnje moramo urediti tudi pot do stražnega stolpa,« še pravi župan. V proračunu bo za omenjeno sanacijo prihodnje leto treba zagotoviti vsaj sto tisoč evrov. Nadstrešnice na avtobusnih postajališčih Kamnik – Občina Kamnik nadaljuje postavljanje nadstrešnic na avtobusnih postajališčih po naseljih izven mestnega središča. Pred dnevi so tako leseno nadstrešnico postavili na avtobusnem postajališču Poreber, v pripravi pa je dokumentacija za postavitev nadstrešnic v Soteski in Podgorju. Kot poudarjajo na občini, gre za ukrepe, a katerimi želijo potnikom približati uporabo javnega prevoza in tako slediti viziji trajnostne mobilnosti. J. P. Podnebne spremembe in naši potenciali Dr. Janez Rifel, svetnik NSi Igor Žavbi, svetnik LMŠ V ponedeljek, 11. oktobra, je bil na šolskem vrtu položen temeljni kamen nove Osnovne šole Frana Albrehta. Vsi se zavedamo, kako pomembna je dobra izobrazba. Vsi otroci, ki so se v zadnjih letih in se bodo vsaj v naslednjih petdesetih letih rodili v šolskem okolišu nove šole, bodo tako dobili sodobno šolo, ki je poleg odličnega učiteljskega kadra osnovni pogoj za razvoj talentov in veščin nadobudnih učencev. Dosedanji prostori so dotrajani, požarno in potresno nevarni ter ne nazadnje premajhni za izvajanje pouka v eni izmeni za vse oddelke. V drugi fazi gradnje nove šole bodo zgrajene tudi nove zunanje športne površine, ki jih v centru Kamnika močno primanjkuje, še posebej po tem, ko so bile pozidane površine ob OŠ 27. julija in prenovljeni OŠ Toma Brejca. Projekt nove Osnovne šole Frana Albrehta se je začel že leta 2007 pod županovanjem Antona Toneta Smolnikarja. V letu 2010 je župan postal Marjan Šarec in projekt prenove osnovnih šol Frana Albrehta in Toma Brejca se je obrnil na glavo. Prenova obeh šol bi po takratni oceni stala 15 milijonov evrov, samo nova stavba Osnovne šole Frana Albrehta bi stala devet milijonov evrov. V letih županovanja Marjana Šarca pa je do konca leta 2018 ocenjena vrednost nove Osnovne šole Frana Albrehta narasla na megalomanskih 21 milijonov evrov. Ko je konec leta 2018 župan postal Matej Slapar, se je Te dni mineva sedem let, odkar sem aktivno vstopil v občinsko politiko. Še 13 mesecev nas loči do prihodnjih lokalnih volitev. Če danes med svetnicami in svetniki veljam za enega izmed tistih, ki največ razpravljamo, priznam, da na začetku mojega dela ni bilo povsem tako. Spomnim se svoje prve razprave. Kako se mi je tresel glas. Bal sem se, da se mi bo odmerjenih deset minut prehitro izteklo, pa nisem porabil niti dveh. Z vsako sejo sem imel več izkušenj, več predelanega gradiva in boljši vpogled v delovanje občine. Kot poklicni podžupan sem od blizu spoznaval delo občinske uprave. Kljub temu da imamo v občinskem svetu kar nekaj svetnic in svetnikov, ki imajo precej daljši staž od mene, sem danes pri svojih razpravah povsem suveren. Kot vodja največje svetniške skupine in vodja statutarno pravne komisije, vedno pazim, da na seji ni kršen poslovnik občinskega sveta. Razpravljam predvsem tam, kjer menim, da je treba opozoriti na napake, in tam, kjer je moj pogled na reševanje problematike drugačen od županovega, ki je predlagatelj večine odlokov. On je tisti, ki naroči občinski upravi, katere odloke naj pripravi in v ''katero smer'' naj gredo. Hudo mi je, da se je v tem mandatu večkrat zgodilo, da smo svetnice in svetniki prišli na sejo in šele tam izvedeli za pomembne razširitve dnevnega reda, na katere se nismo mogli kvalitetno pripraviti. S konkretnimi argumenti je naši znašel pred dilemo, ali naj projekt gradnje nove šole znova začnemo od začetka in s tem gradnjo oddaljimo za vsaj štiri leta ali pa naj se pregrešno drag projekt racionalizira in vseeno izvede. Županova ekipa, kjer moram še posebej izpostaviti podžupana Bogdana Pogačarja, se je odločila za racionalizacijo in čimprejšnjo gradnjo nove šole. Z racionalizacijo projekta je privarčevala dva milijona evrov, ministrstvo za šolstvo bo za gradnjo nove šole prispevalo dobra dva milijona dolarjev, v sklad za gradnjo nove šole smo do danes zagotovili več kot štiri milijona evrov (v koronskem letu 2020 je bil iz občinskega proračuna v sklad za gradnjo nove šole nakazan milijon evrov), za preostala potrebna sredstva se bo občina zadolžila. Še posebej v današnjih časih, ko je veliko politikov in populistov odločno proti vsemu, hkrati pa ne predlagajo alternativnih rešitev, je politika župana Mateja Slaparja in stranke Nova Slovenija drugačna. Iščemo rešitve, sprejemamo težke odločitve in predvsem premikamo stvari na bolje za celotno skupnost. V Volčjem Potoku gradijo pločnik Volčji Potok – Od konca septembra v Volčjem Potoku poteka gradnja pločnika od Arboretuma do avtobusne postaje v smeri Kamnika, zato na tem delu cestišča velja delna zapora ceste. Poleg pločnika, ki so ga v preteklem tednu že asfaltirali, bodo uredili tudi oporni zid, javno razsvetljavo, odvodnjavanje, prenovili bodo obe avtobusni postajališči in zarisali dva prehoda za pešce, in sicer navadnega v bližini prodajnega centra in povišanega (grbina) med obema postajališčema. Dela bodo končana najkasneje do 23. novembra, njihova vrednost pa je ocenjena na slabih 217 tisoč evrov. J. P. OBČINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK; SVETNIŠKA SKUPINA LDP Razprava o podnebnih spremembah ni nova, saj se z njo srečujemo že dol­ go. Nekaj časa je razprava potekala le na akademski ravni, sedaj pa vedno bolj pridobiva pomen tudi v splošni javnosti. Gre za spremembe v okolju, ki se dogajajo pred našimi očmi in na katere je treba odgovoriti. Kljub vsem podatkom se žal še vedno tudi med politiki najde kdo, ki trdi, da gre za izmišljotine. Veseli pa, da je v družbi opaziti vse večje zavedanje in odgovo­ rnost do okolja in narave. Državljani in občani pri tem pričakujejo, da bo go­ nilna sila in zgled pozitivnih sprememb tudi oblast, tako na državni kot na lokalni ravni. Pri tem večkrat dobimo občutek, da se državne in občinske institucije zanašajo na iniciativo civilne družbe, vendar moramo za končni us­ peh kot partnerji delovati vsi skupaj. Ta partner mora biti v primeru lokalne skupnosti občina. Zato sem nedavno na seji občinskega sveta občinski up­ ravi predlagal namestitev t. i. sončnih panelov na vse objekte v lasti Občine Kamnik (z izjemo objektov, kjer to ne bi bilo mogoče zaradi zaščite kulturne dediščine). Gre za velik potencial za pridobivanje alternativnega vira ener­ gije. Prav tako je treba aktivno pri­ stopiti k namestitvam sončnih panelov na vseh šolah, ki so sicer v pristojnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Trenutne razmere na trgu energentov naznanjajo novo obdobje, na katerega v Sloveniji nismo dobro pripravljeni. Zato je nujno v čim večji meri doseči samooskrbnost z energi­ jo. Veseli, da je bila pobuda uslišana, saj bo že ob izvedbi energetske sa­ nacije Doma kulture Kamnik izvedena namestitev sončnih panelov. Prav tako vsi pričakujemo, da bodo na novi OŠ Frana Albrehta nameščeni sončni paneli in da bo šola tudi na drugih področjih sledila vsem standardom trajnostne gradnje in prilagoditve pod­ nebnim spremembam. Naj nas vodi moto "bodimo zgled z dejanji"! Edis Rujović, svetnik LDP Mnenje občinskega svetnika V Volčjem Potoku bodo dobili pločnik v dolžini slabih petsto metrov. / Foto: Jasna Paladin svetniški skupini v enem takih primerov uspelo prepričati tudi nekatere člane županove koalicije, da razširitev ni bila potrjena, in smo pomemben investicijski dokument obravnavali kasneje na izredni seji. Večkrat se mi zdi, da župan z nekaterimi stvarmi preveč hiti. Ko je na vrat na nos želel z rebalansom, brez pravilnika, umestiti projekt Prostofer v proračun, nam je uspelo, da smo z amandmajem sredstva preusmerili v gradnjo igrišča na Gozdu, projekt pa potrdili, ko so bili pripravljeni potrebni dokumenti. S svojimi argumenti sicer večkrat prepričam nekatere člane koalicije, a vendar glasujejo drugače. Tako kot so dogovorjeni z županom. Tako je bilo tudi pri izbiri direktorja Zavoda za turizem in šport Kamnik, širitvi Calcitovega kamnoloma in pri odlokih o pogrebni in pokopališki dejavnosti ter pri mnogih drugih županovih predlogih. V letu pred volitvami bo treba še bolj paziti na to, da bodo odloki in pravilniki napisani v dobro vseh občank in občanov, ne le tistim, ki so blizu županu in članom njegove koalicije. Pri opozarjanju na nepravilnosti bom zato še bolj glasen. Ustanovili medobčinski odbor stranke Naša dežela Kamnik – Stranka Naša dežela je nedavno v sklopu gorenjskega odbora ustanovila štiri medobčinske odbore, med njimi tudi medobčinski odbor Kamnik - Komenda, katerega predsednik je postal Denis Pirc. Na ustanovitvi novih medobčinskih odborov je predsednica stranke Aleksandra Pivec v svojem nagovoru predstavila stanje v stranki in trenutno politično situacijo v državi ter izpostavila smernice delovanja stranke v prihodnosti, podpredsednica Anita Manfreda pa jo je ob tem dopolnila, da je pri delovanju stranke treba slišati in uslišati tudi mlade, jim dati možnost odločanja, predvsem pa imeti posluh za razna demografska vprašanja. J. P. Vodstvo stranke Naša dežela s predsedniki medobčinskih odborov na Gorenjskem, skrajno desno predsednik kamniškega odbora Denis Pirc / Foto: stranka Naša dežela 5 petek, 22. oktobra 2021 Aktualno Na Gozdu je veliko gradbišče Gasilci merili moči Gasilska zveza Kamnik je v soboto in nedeljo, 2. in 3. oktobra, organizirala gasilsko tekmovanje (vaje za gasilske desetine) GZ Kamnik za mladino in starejše gasilce ter člane in članice. Bojana Pančur V naselju Gozd sta letošnje poletje in jesen zelo aktivna. Člani PGD Gozd gradimo prizidek h gasilskemu domu, v katerem bosta svoj prostor dobili garaža za gasilska vozila in opremo ter velika večnamenska dvorana, Občina Kamnik pa na zemljišču med gasilskim domom in cerkvijo sv. Ane gradi večnamensko športno igrišče. Gasilci so se zbrali na stadionu v Mekinjah. Foto: Simon Golob Gozd – Tako kot je želja po napredku, novi infrastrukturi in novih prostorih prisotna med aktivnimi in v prihodnost naravnanimi krajani ter člani različnih društev širom naše občine in države, je tovrstna želja več let tlela tudi v naših krajih. Člani PGD Gozd smo tako že pred več kot desetimi leti aktivno pristopili k uresničevanju želje po povečanju obstoječega gasilskega doma. Potreba po dodatni – večji garaži pa je postala večja predvsem zaradi novega gasilskega vozila s cisterno, ki smo ga kupili leta 2018. Vozilo se, kljub temu da je dimenzijsko narejeno povsem po meri in je tako eno najmanjših tovrstnih vozil v Sloveniji, v obstoječo garažo parkira praktično »na milimetre«. Zaradi pomanjkanja prostora v garaži je otežen tudi izvoz na intervencije, rokovanje z opremo ter sam prehod skozi prostor. Sprva smo tako nameravali dozidati le garažo, a smo se pred nekaj leti odločili, da to ne bo dovolj. Da tako člani našega društva kot tudi krajani KS Črna potrebujemo (ter si tudi zaslužimo) nekaj več. Odločili smo se, da bo prizidek večji. Poleg prepotrebne garaže v pritličju, kjer bo svoj prostor našla gasilska oprema in vozilo, bo zajemal tudi večji funkcionalni prostor v prvem nadstropju. Tam nameravamo urediti veliko večnamensko dvorano, ki bo združevala obstoječe prostore in prostore prizidka ter bo lahko s površino do 140 kvadratnih metrov služila kot prostor za izvedbo različnih dogodkov, prireditev, sestankov in drugih aktivnosti, tako v PGD Gozd in KS Črna kot tudi širše. Trenutno lahko namreč tovrstne dogodke organizira- Foto: Gasilska zveza Kamnik Simon Golob, predsednik PGD Gozd in KS Črna Mekinje – Dogodek je potekal na Stadionu prijateljstva v Mekinjah, tekmovanje pa je bilo izvedeno v prilagojeni obliki glede na epidemiološko situacijo. Prvi dan so najprej starejši gasilci PGD Kamnik 1 dvig- – 1. mesto: PGD Zgornji Tuhinj 1, 2. mesto: PGD Šmarca 1 in 3. mesto: PGD Nevlje; mladinke – 1. mesto: PGD Zgornji Tuhinj; starejši gasilci – 1. mesto: PGD Tunjice, 2. mesto: PGD Kamnik 1 in 3. mesto: PGD Kamnik ter starejše gasilke – 1. mesto: PGD Nevlje. Prizidek h gasilskemu domu bo kmalu pod streho, še jeseni bo dokončano tudi igrišče. mo le v obstoječi dvorani gasilskega doma ali v učilnici naše podružnične šole, žal pa sta se oba prostora izkazala kot premajhna. Po več kot desetletju prizadevanj, pogajanj, usklajevanj ter načrtovanj, ki so zahtevala nemalo našega časa, energije in skupinskega dela, smo letos januarja končno dobili gradbeno dovoljenje, poleti pa začeli tudi z gradbenimi deli. V mesecu juniju smo ob pomoči Nejca Koželja iz PGD Kamniška Bistrica uredili izkop gradbene jame, čemur je sledilo betoniranje temeljev in sama gradnja. Ob številnih delovnih akcijah naših članov, hitrem delu izvajalca gradnje ter pomoči drugih ljudi gradnja prizidka hitro napreduje in tako načrtujemo, da bo prizidek kmalu »pod streho« in da bo naše glavno operativno vozilo in druga oprema že v kratkem našla svoj prostor v novi garaži. Seveda projekt še ni končan in bo treba v njegovo dokončanje vložiti še veliko ur dela in sredstev. Pri tem se gasilci in gasilke PGD Gozd iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste že, in tistim, ki še boste projekt na tak ali drugačen način podprli. Glede na to, da smo do sedaj vse stroške krili iz lastnih privarčevanih sredstev in donacij naših krajanov, podpornikov in podjetij, brez pomoči vseh, ki nas podpirate, ne bi šlo. Zato bomo še vse do konca gradnje po sistemu diamantnih, zlatih, srebrnih, bronastih in navadnih opek (več o tem si preberite na naši FB-strani) zbirali prostovoljne prispevke, ki nam bodo omogočili dokončno izgradnjo in ureditev prizidka. Velika pridobitev tudi športno igrišče Kot že omenjeno, pa nov prizidek h gasilskemu domu na Gozdu ni edina novost, ki se v tem kraju dogaja. Že dolgo si namreč prizadevamo, da bi tudi tu dobili športno igrišče in končno so se na parceli poleg gasilskega doma v septembru začela dela za njegovo izgradnjo. Izvedbo financira Občina Kamnik, člani sveta KS Črna in člani PGD Gozd pa smo aktivno vpeti v faze načrtovanja in usklajevanja med samimi deli. Igrišče, ki bo zgrajeno še v jeseni, bo zagotovo velik doprinos k naselju Gozd ter celotni krajevni skupnosti Črna, saj bo poleg izvajanja različnih športnih dejavnosti za stare in mlade omogočalo tudi številne druge dejavnosti. Novo pridobljen prostor na igrišču in okrog njega bo omogočal organizacijo različnih dogodkov in prireditev, služil bo kot prostor za druženje, parkiranje, omogočal pa bo tudi izvajanje vaj gasilcev in gasilske mladine, saj moramo trenutno te izvajati na cesti in ob njej. Izvedba obeh projektov seveda ni samoumevna, zato se tako za nazaj in že za vnaprej zahvaljujem vsem, ki izvedbo omogočate in pri njej kakorkoli pomagate. Podobe Križnikovih pravljic še na ogled Oktobra zaznamujemo mesec požarne varnosti Kamnik – Še nekaj dni, do konca oktobra, je v avli Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik na ogled razstava z naslovom Podobe Križnikovih pravljic 2021, na kateri so razstavljena izbrana likovna dela osnovnošolcev, ki so prispela na istoimenski natečaj. Letos so tega razpisali že desetič, prejeli pa so 333 likovnih izdelkov. Ustvarjali so otroci in mladostniki iz 16 osnovnih šol in njihovih podružnic iz Slovenije in Hrvaške. Učenci so ustvarjali ob ljudskih pravljicah Povedka o zlatorogu, Pšenica najlepši cvet ali Kako je sin koze odvadil jesti zelje, njihova dela pa je pregledala in ovrednotila natečajna komisija, ki so jo sestavljali Alojz Berlec, Miha Hančič in Jože Kozjek. J. P. Kamnik – Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije, Slovenskim združenjem za požarno varnost, Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev ter Inšpektoratom za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vsako leto pripravi vrsto aktivnosti v oktobru, mesecu požarne varnosti. Ta letos poteka pod sloganom "Po potresu lahko tudi zagori!". Namen projekta je seznaniti prebivalce, da je požar možen pojav po potresu, predvsem pa predstaviti ukrepe, kako se ustrezno pripraviti na potres, kako ravnati med njim in po njem ter kako ustrezno ukrepati ob požaru, ki lahko nastane kot posledica potresa. J. P. nili tekmovalno zastavo, nato pa so se pionirke in pionirji pomerili v vaji z vedrovko, štafeti na 400 metrov z ovirami in vaji razvrščanja. Mladinke in mladinci so se pomerili v vaji z ovirami, štafeti na 400 metrov z ovirami in vaji razvrščanja, starejši gasilci in starejše gasilke pa v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti. Sodelovalo je enajst enot pionirjev, sedem enot pionirk, osem enot mladincev in ena enota mladink, pet enot starejših gasilcev in ena enota starejših gasilk. Ob koncu so mladinci PGD Zgornji Tuhinj 2 spustili tekmovalno zastavo. Rezultati prvega dne so bili naslednji: pionirji – 1. mesto: PGD Zgornji Tuhinj, 2. mesto: PGD Nevlje in 3. mesto: PGD Motnik 2; pionirke – 1. mesto: PGD Šmarca 1, 2. mesto: PGD Zgornji Tuhinj 1 in 3. mesto: PGD zgornji Tuhinj 2; mladinci V nedeljo, 3. oktobra, so se po dvigu tekmovalne zastave, ki so jo na drog dvignili člani A PGD Šmarca, člani in članice pomerili v vaji z motorno brizgalno, štafeti na 400 metrov (brez ovir) in vaji razvrščanja. Sodelovalo je devet enot članov A, tri enote članic A, dvanajst enot članov B in pet enot članic B. Ob koncu so člani B PGD Duplica spustili tekmovalno zastavo. Rezultati drugega dne so bili naslednji: člani A – 1. mesto: PGD Špitalič A2, 2. mesto: PGD Šmarca A1 in 3. mesto: PGD Špitalič A1; članice A – 1. mesto: PGD Špitalič, 2. mesto: PGD Šmarca in 3. mesto: PGD Kamniška Bistrica; člani B – 1. mesto: PGD Srednja vas, 2. mesto: PGD Šmartno v Tuhinju B2 in 3. mesto: PGD Nevlje ter članice B – 1. mesto: PGD Motnik, 2. mesto: PGD Špitalič in 3. mesto: PGD Tunjice. Novost v kamniški knjižnici: paketniki Jasna Paladin Kamnik – Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik po novem svojim članom omogoča prevzem in vračanje gradiva s paketniki, ki so nameščeni na fasado osrednje enote v Kamniku, desno od glavnega vhoda. Trenutno jih je na voljo šest, postavili pa so jih ob pomoči podjetja Direct4me, ki je storitev tudi razvilo. »Za postavitev paketnikov smo se odločili, da bi članom knjižnice omogočili prevzem oz. vrnitev izposojenega gradiva tudi izven obratovalnega časa knjižnice. Storitev je brezplačna, na voljo pa je vsem uporabnikom, ki imajo mobilni telefon, pri čemer ni nujno, da uporabljajo pametni telefon. S storitvijo želimo omogočiti večjo dostopnost tudi za tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev PCT,« pravijo v knjižnici in dodajajo, da bodo storitev po potrebi še razširili. Zaradi prostorskih omejitev lahko v paketnikih prevzamete ali vrnete do pet enot gradiva. Način prevzema naročenega in vračila izposojenega gradiva je opisan na spletni strani knjižnice. 6 petek, 22. oktobra 2021 Aktualno Zakaj razgledna ploščad še ni odprta Terme Snovik med najboljšimi V letošnjem izboru za najboljše kopališče v Sloveniji so v kategoriji malih kopališč osvojili tretje mesto. Jasna Paladin Še enega priznanja pa so se v Termah Snovik razveselili na že 68. Gostinsko-turističnem zboru Turistično-gostinske zbornice Slovenije. Med prejemniki priznanj za zaposlene v gostinstvu, hotelirstvu in turizmu – za posebne dosežke pri delu in doprinos k dvigu kakovosti storitve – je bil namreč tudi Herman Pančur. »Gospod Pančur je bil zaposlen kot natakar v Termah Snovik. V petdesetih letih aktivnega dela v strežbi je delo opravljal z veseljem in stregel zanimive goste – od številnih tujih delegatov kot tudi slovenskih oblasti. Bil je mentor številnim dijakom, pri praksi jih je usmerjal, spodbujal in jim dajal življenjske napotke za uspešno kariero, kot je bila njegova,« so podeljevalci zapisali v svoji obrazložitvi. Hermana Pančurja in njegovo delo bomo predstavili v eni od prihodnjih številk. Foto: Terme Snovik Snovik – Radiotelevizija Slovenija je letos že 31. leto zapored izpeljala akcijo za izbor naj kopališča. Priznanja najboljšim, ki jih poleti izbirajo kopalke in kopalci slovenskih kopališč, so podelili v šestih kategorijah, sodelovalo pa je 84 kopališč. V kategoriji malih termalnih kopališč so tretje mesto osvojile Terme Snovik. »Zahvaljujemo se vsem glasovalcem za zaupanje in oddane glasove, s katerimi smo nagradili trud celotne ekipe term, ki s predanostjo, prijaznostjo in celovito ponudbo ustvarja najboljše pogoje za svoje obiskovalce. Uvrstitev med najboljše tri v državi je tudi potrditev, da je usmeritev h gostu prava, nagrada pa je gotovo dodatna spodbuda in zaveza tudi za nadaljnji razvoj storitev za odlično počutje in doživetja gostov na kamniški destinaciji,« je ob prevzemu priznanja povedala Katarina Hribar, vodja bazenov in velnesa v Termah Snovik. Priznanje tudi za Hermana Pančurja Ekipa Term Snovik, ponosna na prejeto priznanje www.gorenjskiglas.si Čokolada je kraljica sladic, okusna in neizogibna poslastica, ki jo obožujejo tako stari kot mladi. V knjigi boste našli recepte za kremna peciva, biskvitna peciva, peciva brez peke, peciva iz krhkega testa, torte in ostale sladice, v katerih seveda kraljuje čokolada. Spiralna vezava, 15 x 20 cm, 216 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 10 EUR + po št ni n a Minevata že dve leti in pol, odkar je na Starem gradu "zrasla" razgledna ploščad. Ta je praktično dokončana, a za obiskovalce zaprta. Zataknilo se je pri nadgradnji projekta s paviljonom, ki pa dovoljenj (še) nima, lastnik pa se, razočaran nad ravnanji uradnikov, s projektom zdaj ne želi več ukvarjati. Jasna Paladin Kamnik – Razgledna ploščad na Starem gradu je projekt, ki so se ga veselili številni ljubitelji razgledov, in mnogi se danes povzpnejo do nje, saj se objekt vidi že od daleč. A ob prihodu naletijo na zaščitno ograjo in napis o prepovedi dostopa, saj da je gibanje po ploščadi smrtno nevarno. Objekt namreč ni povsem dokončan in je kot tak za javnost zaprt. Kaj se dogaja s projektom, ki bi lahko bil ena največjih kamniških turističnih znamenitosti in je v spomladanskem času prejel inšpekcijsko odločbo za rušitev, smo se pogovarjali z lastnikom starograjskega hriba in investitorjem Stanislavom Knezom. Ta nam v uvodu pojasni, da je imel za razgledno ploščad, ki je v dokumentih opredeljena kot enostavni objekt, vso potrebno dokumentacijo in sklep Upravne enote Kamnik, ki je jasen, da se to lahko postavi in da gradbeno dovoljenje za tako obliko gradnje po veljavnih prostorskih aktih ni potrebno. »Na podlagi tega sklepa smo ploščad tudi začeli postavljati. Vzporedno pa sva s projektantom in arhitektom Tomažem Schleglom začela spoznavati, kako zelo velik potencial ta projekt v resnici ima za Stari grad, Kamnik in širšo okolico. Spoznal sem, da bo projekt svoj namen v celoti dosegel skupaj s paviljonom, ki ga želim postaviti ob ploščadi, v njem pa bi na strokoven način predstavili zgodovino Kamnika in te grajske posesti. Da pa bi paviljon, ki je bil naknadno umeščen v projekt, lahko zgradili, pa potrebujemo vsa soglasja, gradbeno dovoljenje in v nadaljevanju tudi uporabno dovoljenje. Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) bi nam moralo podeliti soglasje za kategorizacijo zemljišča v stavbno zemljišče. Pri gradnji ploščadi sta nenehno sodelovala projektant in odgovorna konservatorka – pregled nad gradnjo in vso potrebno dokumentacijo sem jima v celoti prepustil. A kot kaže, sta se v tem času sprla in pridobitev soglasja ZVKD za postavitev tega paviljona je začela pešati. Odgovorov ne dobim. Sam sem bil v ta projekt pripravljen vložiti veliko denarja, energije in svojega časa, a sem naletel na nerazumne ovire. Dobro vem, da Stanislav Knez na razgledni ploščadi, ki kot enostavni objekt (še) ni namenjena javni uporabi, zato jo je že začelo preraščati robidovje / Foto: Jasna Paladin se moram držati vseh predpisov, in ne nameravam jih kršiti, a strokovne institucije bi morale biti tu zato, da nam pri projektih pomagajo in nas usmerjajo, ne pa da nam delo onemogočajo. Ko sem prepoznal vso to zlobo, nestrokovnost in nevoščljivost nekaterih pristojnih uradnikov in njihovo ravnanje, ki zavira napredek gospodarstva in povzroča le kot lastnik ne morem zagotoviti primerne varnosti. Zaščitne ograje neznanci namreč večkrat odstranijo, na ploščad plezajo od vsepovsod, opozorilne table so potrgali, nedavno pa so s tečajev sneli tudi jeklena vrata. Varnosti ne morem zagotavljati, plezanje po ploščadi pa je ta hip smrtno nevarno. Projekt stoji zaradi neaktivnosti uradnikov, zato razmi- Odločba o rušitvi ploščadi je pravnomočna, a po besedah župana zanjo velja moratorij do sprejetja občinskega prostorskega načrta. / Foto: Jasna Paladin kaos in posledično nevarnost okolice za ljudi, sem se odločil, da projekt zaustavim, saj preprosto ne verjamem nikomur več. V takem neurejenem in konfliktnem okolju ne želim več sodelovati. Vse skupaj za zdaj zato puščam ob strani,« nam pojasni Stanislav Knez, ki je v projekt vložil približno 400 tisoč evrov, in nadaljuje. »Posledica vsega je, da razgledna ploščad stoji, a šljam tudi o pridobitvi pravne podlage za možnost odškodninske tožbe.« Največja žrtev je lokalna skupnost O pravnomočni odločbi gradbenega inšpektorja, po kateri bi objekt do 20. decembra moral porušiti, pravi, da ne bo storil ničesar, saj nepravilnosti pri gradnji ne priznava. Stanislav Knez, ki ima v lasti skorajda celoten hrib, je doslej različna soglasja za uporabo njegovega zemljišča dal vsem, ki so to prosili – padalcem, planincem, gorskim kolesarjem, športnim plezalcem, gozdarjem za ureditev šolske učne poti, tudi občini, a poudarja, da v prihodnje najverjetneje ne bo več tako in bodo površine znova spet le gozd. Tudi o projektih, ki jih je na Starem gradu še bil pripravljen izpeljati in financirati (spust z jeklenico z Velike Špice, dvigalo na Stari grad in samooskrbna ekološka turistična vas ob poti proti Zgornjim Palovčam), ne razmišlja več. »Največja žrtev vseh nerazumnih birokratskih postopkov nisem jaz, ampak celotna lokalna skupnost, ki bi s temi projekti največ pridobila,« še pravi Knez, ki si želi, da bi bila v postopkih sprememb občinskega prostorskega načrta Občina Kamnik bolj dejavna. Župan: Projekte na Starem gradu podpiramo Za komentar smo vprašali tudi župana Mateja Slaparja. »Razgledna ploščad je dodatna atrakcija, ki bo Kamniku zagotovo lahko prinesla veliko, zato je za kamniški turizem zelo zaželena, dejstvo pa je, da je vedno vse treba graditi v skladu z dopustnimi možnostmi in pogoji, ki jih določa občinski prostorski načrt (OPN). Ta v tem trenutku tega ne dovoli. Kar nekaj sestankov na ministrstvu za kulturo smo že imeli tudi na to temo, saj jih poskušamo prepričati, da samega razpadajočega obzidja na Starem gradu ne bo gledal nihče. Stališče ministrstva, ki je soglasodajalec v postopkih sprejemanja OPN, oziroma ZVKD, ki daje strokovne usmeritve ministrstvu, je bilo, da so na Starem gradu dovoljene le ruševine in nič drugega. Počasi jih prepričujemo, da bo to dodatna ponudba, ki jo potrebujemo, tudi zato, da bodo ljudje prišli gledat te ruševine. Verjamem, da smo na pravi poti in da bodo v dopolnjenem OPN te stvari potrjene. Paviljon, ki ga ob razgledni ploščadi želi zgraditi gospod Knez, namreč mora biti umeščen v OPN, pred tem gradnja pač ni mogoča,« nam je pojasnil župan, prepričan, da gredo pogovori v pravo smer. 7 petek, 22. oktobra 2021 Kultura Dom kulture Kamnik je te dni zaradi energetske sanacije še odet v gradbeni oder, a ekipa se intenzivno pripravlja na začetek nove abonmajske sezone. Predstave bodo začeli decembra, ravno takrat pa bo predvidoma končana tudi obnova. Jasna Paladin Kamnik – Če kje, potem je minulo leto zaradi epidemije in ukrepov za preprečevanje le-te veliko sušo prineslo na področje kulture, zato izvajalci in obiskovalci kulturnih prireditev z nestrpnostjo čakajo, da se življenje vrne na odre – tudi na oder Doma kulture Kamnik. Vnovična napolnitev dvorane bo letos še toliko bolj posebna, saj bo Dom kulture Kamnik novo abonmajsko sezono dočakal prenovljen. »Dostikrat rečemo, da kultura ni samo obiskovanje umetniških dogodkov in skrb za ohranjanje slovenskega jezika, ampak da ta pojem sega tudi v kulturo bivanja. Zato mora biti tudi osrednji hram kamniške kulture temu primerno urejen. Če je bilo pred dvajsetimi leti pomembno, da je Vpis za dosedanje abonente je možen do 5. novembra, novi abonenti pa se lahko vpišejo med 8. in 15. novembrom. stavba sploh zaživela, in pred desetimi leti, da je zagotavljala najrazličnejše uprizoritvene gledališke izkušnje in spodbujala kreativnost, smo ji v zadnjih letih, še posebno pa ob zadnji prenovi, dodali še komponento arhitekturne sodobnosti. Energetska sanacija objekta je bila nujna in leta 2021 nam je dokončno uspelo pridobiti sredstva, ki bodo starega, energijsko požrešnega mastodonta spremenila v skorajda samooskrbni moderni objekt z lastno sončno elektrarno na strehi, novimi okni, izoliranim podstrešjem, novo pečjo, novo izolirno fasado in prenovljeno odrsko mehanizacijo,« se nove pridobitve, ki bodo tudi vsem obiskovalcem obogatile kulturno izkušnjo, veseli Goran Završnik, koordinator kamniške kulture, zaposlen na Zavodu za kulturo. Abonmaji so paradni konj Doma kulture Kamnik Pred ekipo Doma kulture Kamnik je zahtevna naloga. »Ravno abonmaji so paradni konj ponudbe Doma kulture Kamnik že vse od leta 2003, ko je upravljanje Doma kulture Kamnik prevzel Priden možic, ter od leta 2017, ko je Dom kulture Kamnik prešel na javni zavod – Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, ter danes, leta 2021, ko smo skupaj z mekinjskim samostanom postali Javni zavod za kulturo Kamnik. Maistrov abonma, abonma Kam'na'smeh in družinski abonma Kam'nček so pripravljeni na vpis. Sodobne predstave v sodobni dvorani za kulturni Kamnik. Konec obnovitvenih del je planiran za začetek decembra, prav tako začetek izvedbe abonmajev. V goste prihajajo Slovensko mladinsko gledališče, Mestno gledališče Ptuj, Slovensko narodno gledališče Maribor, Mini teater in SiTi Teater. Posebej omembe vredno je, da prvič v Kamniku gostimo Slovensko stalno gledališče iz Trsta in novomeški prestižni Anton Podbevšek Teater. Pri sosedih Hrvatih se je na Reki ravno končal projekt Evropska prestolnica kulture, od koder smo v goste povabili koprodukcijsko predstavo Bakice. Pa tudi Boštjan Gorenc - Pižama in izjemni čarovnik Sam Sebastijan med drugimi prideta gostovat v abonma Kam'nček. Pripravljamo pa še glasbene vsebine – uspešen projekt Glasba z okusom in sodelovanje z Glasbeno šolo – A me slišiš?,« pa pravi programska vodja v Domu kulture Kamnik Anja Koleša, prepričana, da kultura združuje in da jo zato želijo približati čim več ljudem. Muzej praznuje šestdeset let 31. stran »Med zbirkami smo zelo ponosni na nekatere, ki so res že kar nacionalnega pomena. Našega muzeja verjetno ne bi bilo brez Sadnikarjeve zbirke, prve zasebne muzejske zbirke na Slovenskem. Ustanovil in za javnost odprl jo je leta 1893 kamniški veterinar dr. Josip Nikolaj Sadnikar, navdušen zbiratelj starin in mecen; v šestdesetih letih je zbral več kot štiri tisoč predmetov. Že leta 1954 je bilo za namen kamniškega muzeja odkupljenih skoraj 1500 predmetov. To je bil res zelo dragocen odkup in osnova vsem našim muzejskim zbirkam,« je še povedala Zora Torkar in med zbirkami poudarila tudi zbirko Thonetovega pohištva, skansen tuhinjskih kašč, ki velja za enega prvih muzejev na prostem na Slovenskem, zbirko Vlasta Kopača s predmeti z Velike planine, predmete iz nekdanjih kamniških tovarn ter zbirke likovnih del Mihe Maleša, Jakoba Savinška in drugih umetnikov. Svoje delo, katerega osnova je dokumentiranje, raziskovanje, ohranjanje predmetov in prezentiranje, občanom predstavljajo skozi razstave, stalne in občasne, s katerimi preteklost želijo približati različnim interesnim skupinam, tudi s pedagoško-andragoškimi programi. »Za svoje delovanje smo prejeli že več priznanj in nagrad, a naša največja nagrada so zadovoljni obiskovalci, kajti muzej je ustanova, kjer se srečujeta preteklost in sedanjost, zato imamo odgovornost do sodobne družbe. Brez vas tega ne moremo doseči,« se je še Foto: Gorazd Kavčič Novi abonmaji v prenovljenem domu Slavnostna govornica ddr. Verena Vidrih Perko Direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar / Foto: Gorazd Kavčič zahvalila Zora Torkar in podelila tri priznanja posameznikom, ki so muzeju v zadnjih letih podarili neprecenljive predmete, in sicer Borutu Maistru, Smiljani Majer in Tomažu Souvanu, zahvalila pa se je tudi majhnemu, a predanemu kolektivu, pri čemer je posebej omenila Milko Cukjati, gospo z najdaljšim stažem v kolektivu, ki še vedno vestno pazi na muzej in je prvi stik številnih obiskovalcev. »Narod in skupnost, ki se ne zaveda svojih korenin, težko raste. Svojih korenin se lažje zavedamo s poslanstvom, ki ga opravlja Medobčinski muzej Kamnik z vsemi enotami. Hvala vsem predhodnim in sedanjim zaposlenim, da nam dajete vedenje o Kamniku,« je nekaj besed spregovoril tudi župan Matej Slapar, slavnostna govornica pa je bila muzejska svetnica ddr. Verena Vidrih Perko, arheologinja in Kamničanka, ki je na svoj pristen način orisala zgodovino muzealstva v Evropi od antične Grčije pa vse do obdobja po drugi svetovni vojni in poudarila pomen mu- zejev v današnji družbi. »Dolžnost tistih, ki poznamo preteklost, je, da vidimo tudi v prihodnost. Treba se je vprašati, kje stojimo. Ne zanima nas več skupnost, smo množica individualistov, pomembno je le to, da je meni dobro. V taki situaciji nas je našel koronavirus – pokazalo se je, da je zahodna civilizacija usmerjena predvsem v dajanje videza, za tem pa zeva velikanska praznina. Kaj pa bo sledilo temu virusu? Kriza! Porušile se bodo ekonomske in družbene strukture, vzpostavila se bo nova hierarhija – mi pa ne želimo govoriti o tem. Ampak je prav, da ustanove, ki poznajo preteklost, tudi opozorijo, kaj nas čaka v prihodnosti in kaj storiti. Pomembno je, da se oprimemo tistega najboljšega, kar vsak posameznik premore, kar ima tudi človeštvo in za kar so zadolženi muzeji. To pa niso neki znanstveni podatki, ampak je neko vedenje, ki človeštvo spremlja že na tisoče let in nam je pomagalo, da smo preživeli – to pa je modrost. Modrost, ki je zapisana v vsakem koščku, predmetu in kulturni dediščini. Modrost, do katere moramo odpirati poti, da bomo postali del skupnost. Da bomo lahko odločali o svoji kulturni dediščini. Da bomo poiskali, kako jo varovati. Kajti Evrope in tudi človeštva brez majhnih narodnosti pravzaprav ni več. Je izbrisana. Kjer ni narodne zavesti, narodnega ponosa, pride do nacionalizmov, tega pa si nihče ne želi. Bistvo je, da se ohranijo vrednote in tradicija in dejansko modrost preživetja,« je poudarila Verena Vidrih Perko. Za nakup abonmaja lahko unovčite bon Ob trenutnih razmerah so kulturniki lahko optimistični. Pogoj PCT, ki trenutno velja za vstop na kulturne prireditve, omogoča, da dvorano lahko napolnijo, razmiki med sedeži ne veljajo več, maske pa so obvezne, kot tudi pogoj PCT. Trije razpisani abonmaji vključujejo po pet predstav, vpis za dosedanje abonente je možen do 5. novembra, novi abonenti pa se lahko vpišejo med 8. in 15. novembrom. Za vse dosedanje abonente veljata znižani ceni 65 evrov za Maistrov abonma in abonma Kam'na'smeh in 20 evrov za abonma Kamn'ček. Popusti za vse tri abonmaje veljajo tudi pri skupinskem vpisu petih ali več abonentov. Za vpis abonmaja lahko unovčite tudi BON21. Abonma lahko vpišete osebno na blagajni Doma kulture Kamnik, s klicem na številko 041 360 399 (oboje v času uradnih ur) ali po e-pošti info@domkulture. org. PIKA NA i Ob nakupu vozila Peugeot prejmete bon za zimske pnevmatike s premontažo peugeot.si *Vrednost bona ob nakupu in dobavi novega vozila Peugeot 3008, Peugeot 5008, Peugeot 508 in Peugeot Traveller je 500 EUR, ob nakupu in dobavi ostalih novih osebnih vozil Peugeot je vrednost bona 300 EUR. Bon je možno vnovčiti le za nakup in premontažo pnevmatik, ki so kupljene pri pooblaščenih prodajalcih in serviserjih Peugeot v Sloveniji ob nakupu in dobavi novega osebnega vozila v času od 11.10. do 30 .11.2021 in sicer pri pooblaščenem prodajalcu, kjer je bilo vozilo kupljeno in dobavljeno. Bona ni možno zamenjati za gotovino oziroma drug izdelek. Bon ni prenosljiv na drugo osebo. V primeru, da je vrednost zimskih pnevmatik in premontaže večja od vrednosti bona, razliko doplača kupec. V primeru, da je vrednost zimskih pnevmatik in premontaže manjša od vrednosti bona, se kupcu razlika ne povrne in je ni možno zamenjati za drug izdelek. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 722 70 10, www.rodex.si Peugeot_Pika-na-i_Letak_A5_v04_nve.indd 1 08/10/2021 12:14 8 petek, 22. oktobra 2021 Društva Obiskali sejem in sodelovali na vaji Med pomembnejše aktivnosti Območnega združenja slovenskih častnikov Kamnik - Komenda prištevamo znanja in spoznanja, ki imajo v osnovi strokovno podlago bodisi z vojaškega področja ali s področja zaščite in reševanja. Marjan Schnabl Kamnik – V ta namen smo člani OZSČ Kamnik - Komenda in člani OZSČ Domžale obiskali 8. mednarodni sejem obrambe, varnosti, zaščite in reševanja (SOBRA 2021), ki je potekal med 23. in 25. septembrom v Gornji Radgoni. Svoje vloge v družbi so predstavili poleg proizvajalcev in ponudnikov tudi Ministrstvo za obrambo, Policija, Uprava RS za zaščito in reševanje ter Gasilska zveza Slovenije. Na posameznih oddelkih oziroma stojnicah so se predstavila še razna združenja, kot so Veterani vojne za Slovenijo, Zveza slovenskih častnikov, Društvo general Maister, Vojaški muzej ter še nekatera domoljubna društva. Posebno privlačni so bili nastopi oboroženih sil SV in Policije, ki so ob uporabi številnih sredstev moderne oborožitve prikazali visoko stopnjo strokovne usposobljenosti, fizične kondicije in volje do opravljanja svojih nalog. Čas ogleda je hitro minil in obisk vojaške kuhinje, kjer Kegljanje s kroglo na vrvici Članice in člani Društva upokojencev Kamnik, ki se družijo, trenirajo in tekmujejo v kegljanju s kroglo na vrvici, so se v četrtek, 30. septembra, udeležili Pokrajinskega prvenstva Gorenjske v Škofji Loki. Marjan Schnabl Kamnik – Vodja sekcije in hkrati selektor Marijan Hribar je za to tekmovanje pri­ pravil žensko in moško ekipo. Čeprav sekcija šteje skoraj dvajset aktivnih članic in članov, ki redno trenirajo na novem igrišču Virtusa na Duplici, so morali nekateri sicer dobri tekmovalci ostati doma. prihajale s Kokrice, Žirovnice, Kranjske Gore, Naklega, Dovjega - Mojstrane, Kamnika, Škofje Loke in Rateč - Planice. Ženska ekipa DU Kamnik v postavi Dragi Virient, Tilka Smrekar, Ana Kuret, Draga Graoran in Marija Hribar je zasedla peto mesto s skupno 317 podrtimi keglji, zmagala je ekipa DU Dovje - Mojstrana s 391 podrtimi keglji. Mo- Člani OZSČ Kamnik - Komenda in OZSČ Domžale / Foto: Marjan Schnabl so nam postregli z okusnim vojaškim pasuljem, se nam je vsem zelo prilegel. Obloženi z reklamnim materialom in dobrim občutkom, da smo si ogledali to prireditev, smo v poznih popoldanskih urah zapustili Gornjo Radgono, na katero se velikokrat spominjamo, kako so njeni prebivalci trpeli med osamosvojitveno vojno za Slovenijo leta 1991. Že naslednji dan, v soboto, 25. septembra, smo nekateri sodelovali na vaji Fraport 2021, ki se je odvijala na letališču Brnik. Zelo obsežna in dobro načrtovana vaja je imela namen prikazati delovanje pristojnih služb ob večji letalski nesreči. Pri tem je bila aktivirana policija, gasilci, reševalci, civilna zaščita in UKC Ljubljana, ki so ob usklajenih akcijah tudi tokrat pokazali svojo profesionalnost. Nekaj dni kasneje je bila podobna vaja tudi v Medvodah s predpostavko, da je prišlo do prometne nesreče dveh avtobusov in več osebnih vozil, iz katerih je bilo treba potnike večinoma reševati z rezanjem pločevine. V dneh od 5. do 7. oktobra pa je potekala mednarodna vaja Siquake 2021 na različnih lokacijah Slovenije. Vse zimske pnevmatike so enake. Dokler ulic ne pobeli sneg. Nova zimska pnevmatika WinterContact™ TS 870. Nemški varnostni inženiring za obvladovanje kakršne koli zime. Ohranite hladno glavo in uživajte v popolnem nadzoru na zasneženih in poledenelih cestah. Ostanite na voznem pasu z izjemnim zaviranjem na mokri podlagi in odpornostjo proti akvaplaningu. Ženska in moška ekipa DU Kamnik Pokrajinsko prvenstvo v kegljanju s kroglo na vrvici v Škofji Loki je organiziralo tamkajšnje društvo upokojencev na pokritem oziroma zaprtem kegljišču z dvema igriščema, kar je bilo za naši dve ekipi manjše presenečenje. Naše igrišče je namreč na odprtem prostoru in so pri tem lahko manjše individualne razlike v preciznem metanju in zadevanju kegljev. Odprt in zaprt prostor deluje na posameznika zelo različno. Navedenega tekmovanja se je udeležilo sedem ženskih in osem moških ekip, ki so Jubilej bodo počastili tudi s koledarjem Prevozite daljše razdalje z izjemno nizkim kotalnim uporom. Jasna Paladin Zimske pnevmatike + praktično po akcijskih cenah darilo 01/839 50 40 ška ekipa DU Kamnik v postavi Pavel Serša, Franc Žerak, Peter Prijatelj, Marjan Schnabl in Marijan Hribar je v močni konkurenci zasedla odlično tretje mesto s skupno 357 podrtimi keglji. V tej kategoriji so slavili zmago člani DU Škofja Loka s 384 podrtimi keglji. Ni kaj dodati, domači teren večkrat daje prednost domačim tekmovalcem, čeprav je naš tekmovalec Marijan Hribar z odličnim rezultatom, podrl je 102 keglja, dokazal, da se tudi na tujem igrišču lahko dobro in uspešno tekmuje. AVTO CERAR + praktično darilo telefon: 01/839-50-40 e naslov: info@avtocerar.si + popravila za vsa vozila • mehanična • kleparska in ličarska popravila praktično • cenitev vozil za zavarovalnico darilo Triglav in Zavarovalnico Sava • vulkanizerstvo • avtovleka osebnih vozil • izposoja vozil • pranje in čiščenje vozil Kamnik – Člani Društva Gorska reševalna služba Kamnik v prihodnjem letu praznujejo 100-letnico delovanja, ob tej obletnici pa so se odločili, da bodo izdali stenski koledar. Na njem bo trinajst avtorskih fotografij znanega alpinista, fotografa in gorskega reševalca Marka Prezlja ter 12 akvarelov (vinjet) alpinista in znanega slikarja Danila Cedilnika - Dena. Zraven vinjet so dodali kratek opis razvoja gorskega reševanja skozi zadnjih 100 let pod Grintovci. Koledar bo na voljo na Svetem Primožu nad Kamnikom, v Domžalskem in Jarškem domu na Mali planini, v gostišču na Kranjskem Raku, v Kamniški Bistrici pri Jurju ali pa kamniških gorskih reševalcih. Z denarjem, zbranim od prodaje koledarja, se bodo gorski reševalci še približali svojim prostorom, ki jih v letu 2022 ob jubileju nameravajo dokončno urediti in jih tako zamenjati za sedanje začasne zabojnike. 9 petek, 22. oktobra 2021 Mladi Nemščina ni tako nemogoča, kot se zdi Dogodivščina na Veliki planini Učenci prve triade OŠ 27. julij Kamnik so se v septembru za tri dni odpravili na Veliko planino. Nina Gostič Pungertar Dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra smo se septembra odpravili v Center šolskih in obšolskih dejavnosti Bohinj, kjer smo se pripravljali na izpit za pridobitev nemške jezikovne diplome. Pia Fabijan Kamnik – Mark Twain je nekoč zapisal, da se človek lahko nauči angleščine v tridesetih urah, francoščine v tridesetih dneh, za nemščino pa bi si moral vzeti vsaj trideset let. Po njegovo bi nemščina lahko celo izumrla, saj naj bi imeli le mrtvi dovolj časa, da se je naučijo. Mi smo se pogumno (in uspešno) zoperstavili takšnemu razmišljanju. V petek, 24. septembra, smo se odpravili v Center šolskih in obšolskih dejavnosti Bohinj, kjer smo se intenzivno pripravljali na izpit za pridobitev nemške jezikovne diplome DSD (Deutsches Sprachdiplom) I in II. Po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO) dosežemo z izpitom DSD I stopnjo B1, z DSD II pa stopnjo C1. Z uspešno opravljenim izpitom na drugi stopnji izkazujemo dovolj visoko znanje, da lahko študiramo tudi na nemških univerzah. Na pot proti tem ciljem se nas je v Ribčev Laz odpravilo 31 dijakov in dijakinj s profesorji Brigito Stele Kralj, Marijo Gere, Marijo Švraka, Antonijo Barba in Žanom Grmom. Dijaki smo v skupinah spoznavali strukturo izpita in Udeleženci tabora za pridobitev nemške jezikovne diplome urili različne kompetence na pisnem in govornem področju. Kljub intenzivnemu celodnevnemu in večernemu delu nam delovne vneme ni zmanjkalo. Vmes smo imeli tudi nekaj prostega časa, ki smo ga v sončnem vremenu lahko izkoristili za poljubne aktivnosti, predvsem za sprehod k jezeru, tudi kopanje v njem. Osvežitev nam je dobro dela, zatem smo se polni energije ponovno lahko posvetili delu. V soboto zvečer nas je čakal sklepni zalogaj tabora, kjer smo skoraj tri ure pisali pisne sestavke na izbrane teme. Zatem smo se izžeti vrnili v sobe v prepričanju, da se nam bo nemščina prikazovala tudi v sanjah. Glede na to, da so nas čakale še družabne igre, na srečo ni bilo tako. Intenzivno delo bomo nadaljevali tudi po prihodu v šolo, saj nekatere dijake izpit čaka že novembra, drugi pa bodo svoje znanje nemščine lahko pokazali v mesecu marcu prihodnje leto. Glede na intenzivno delo, dobro znanje in dobro vzdušje, ki je vladalo v Bohi- nju, lahko mirno rečemo: »Wir haben eine schöne Zeit gehabt.« (»Imeli smo se super.«) Za konec naj dodam, da se z Markom Twainom in njegovo izjavo o nemogoči nemščini ne strinjam(o). Vseeno pa se na tem mestu poraja še eno vprašanje: Bi Mark Twain spremenil svoje mišljenje, če bi šel z nami na tabor? Vprašanje ostaja odprto, vendar upamo, da bi nam ga uspelo prepričati o tem, da nemščina ni tako nemogoča/ težka, kot se zdi. Nagradna ekskurzija v Pivko V četrtek, 9. septembra, smo bili učenci osmih razredov Osnovne šole Marije Vere, ki smo sodelovali na likovnih natečajih Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda, povabljeni na nagradno strokovno ekskurzijo v Pivko. Helena Brezar Duplica – Na avtobusu so nas pričakali člani združenja ter župan Matej Slapar, ki nam je čestital za odličen dosežek na likovnem natečaju ter zaželel lep dan. Najprej smo obiskali Ekomuzej Pivških presihajočih jezer. Ogledali smo si film o presihajočih jezerih, se preizkusili v prepoznavanju živalskih stopinj in na posebnem mlinskem kolesu spoznavali polnjenje oziroma praznjenje presihajočih jezer na kraškem svetu Zgornje Pivke. Nato smo se odpravili v Park vojaške zgodovine Pivka, kjer smo si ogledali veliko vojaških vozil, letala, helikopter, reševalno vozilo in motor. Nekatera vozila so bila v uporabi tudi med osamosvojitveno vojno. Na nas je poseben vtis naredila podmornica, ka- Velika planina – Na naravoslovnem taboru so se učenci navajali na samostojnost, skrbeli zase in za drugega, iskali so načine aktivnega preživljanja prostega časa, sodelovali so pri pripravi obrokov in se družili z vrstniki in učitelji. Veliko do- Prvi dan smo se peš povzpeli na Zeleni rob, si privoščili sladoled v Sladkem kotu in si ogledali kapelico Marije Snežne. Drugi dan smo se peljali s sedežnico in si ogledali vetrnico. Vse to je od učencev terjalo precej napora in poguma, tako da smo si privoščili zasluženo kosilo v gostišču Zeleni rob. Po- Ogledali smo si tudi Park vojaške zgodovine Pivka. tere notranjost smo si tudi ogledali. Vodič nam je opisal življenje v njej. Presenetilo nas je, da so podmorničarji spali sede, delali v tišini in morali skrbno ravnati z vodo in hrano. Muzej smo zapustili polni vtisov. Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda so nam organizirali izjemno dogodivščino v Pivki, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Nam, ki smo se rodili v samostojni Sloveniji, je svo- boda samoumevna, vojna pa nekaj, kar se nas ne tiče. S takšnimi izleti in spoznavanjem kulturne in naravne dediščine se lahko bolj zavedamo, kako lepa je naša država, ter cenimo žrtev ljudi, ki so se borili zanjo. Učenci so izdelali tudi pastirske klobuke. živetje za otroke, prežeto z obilico vznemirjenja in tudi malo strahu, je bila vožnja z nihalko, ki nas je popeljala do Šimnovca, od tam naprej pa smo imeli le pet minut hoje do koče Slovenka, v kateri smo preživeli tri izobraževalno-pustolovske dni. tem smo se peš odpravili še do Konjščice in imeli nočni pohod z lučkami. Na ustvarjalni delavnici so učenci izdelali pastirski klobuk in planšarja. Dogodivščina nam je ostala v lepem spominu in vsi so izrazili upanje, da jo še kdaj ponovimo. Praznik športa Tamara Bračič, Jana Svetec Kamnik – V letošnjem šolskem letu smo se na pobudo Fundacije za šport in Športne unije Slovenije vključili v mednarodni projekt Evropski šolski športni dan. V Sloveniji je potekal v četrtek, 23. septembra, na državni praznik – dan slovenskega športa. Zaposleni na OŠ Frana Albrehta smo v projektu začutili spodbudo, ki bo učencem prinesla pozitivne učinke tako na fizičnem kot psihičnem in socialnem področju. Učitelji Andrej Kunčič, Tamara Bračič in Jana Svetec smo združili moči in prevzeli pripravo in izvedbo praznovanja športnega praznika za učence naše šole. Predvsem smo jim želeli predstaviti šport kot obliko zabave, aktivnosti, priložnost za druženje z vrstniki ter jih spodbuditi k redni športni dejavnosti, kar nam je uspelo z zanimivimi in zabavnimi nalogami. Zaradi epidemioloških ukrepov smo lahko aktivnosti izvedli le za nekaj oddelkov. Tokrat smo na stadion v Mekinjah povabili učence naših štirih podružničnih šol. Pri sami izvedbi nam je z navdušenjem pomagalo nekaj učencev 8. in 9. razredov. Poskrbeli so za simpatično ogrevanje ob glasbi. Mlajše učence so usmerjali na posameznih postajah in se z njimi igrali. Učenci so se preizkusili v skakanju na mali prožni ponjavi, mnogi so prvič preizkusili vragolije gibalne abecede na veliki napihljivi blazini. Premagovali so različne poligone, se pomerili v štafetnih igrah in sodelovali v skupinskih igrah z različnimi rekviziti. Medvrstniško sodelovanje je pričaralo obilo igrivosti, rdečih ličk, nasmejanih obrazov in iskric v očeh. Vse to smo v težkih časih pouka na daljavo zelo pogrešali. Vonj po prazniku športa in gibanja smo vnesli tudi v stavbo naše matične šole, kjer so učenci 6. razredov uživali v minuti za zdravje, osmošolci pa so bili deležni dodatne ure športa na šolskem vrtu. Prepričani smo, da so učenci veselje in strast do gibanja, igre, sodelovanja, do odgovornosti za svoje zdravje ponesli tudi v svoje domove in širili športno obarvan virus med svoje drage. 10 petek, 22. oktobra 2021 Šport Kegljačice tretje v Evropi, kegljači četrti Najboljša v ringu Haya Veinhandl Obaid je postala nova državna prvakinja v boksu. Katarina Kumer Od 5. do 9. oktobra je v Kranju potekal 32. Evropa pokal – klubsko ekipno prvenstvo. V moški konkurenci je sodelovalo trinajst ekip, v ženski pa sedem. Med njimi sta bili tudi obe prvi ekipi KK Calcit iz Kamnika. Štefan Flerin Foto: Boksarski klub Hayat Kamnik Kamnik – Od četrtka, 30. septembra, do velikega finala v soboto, 2. oktobra, je v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru potekalo državno prvenstvo v boksu za leto 2021. V ringu se je odvilo mnogo zanimivih dvobojev, najbolj pa smo se veselili zmage naše edine udeleženke Boksarskega kluba Hayat Najbolj napeto je bilo v soboto, ko se je finala državnega prvenstva udeležil tudi poseben gost, in sicer predsednik svetovne amaterske boksarske organizacije AIBA Umar Kremlev. Pozdravil je vse tekmovalce in trenerje in s svojim obiskom doprinesel k razvoju in prepoznavnosti slovenskega boksa ter kvalitetnih boksarjev, ki zastopajo našo državo. Haya in njen trener Boštjan Veinhandl Kamnik: Haye Veinhandl Obaid, ki je osvojila naslov državne prvakinje v kategoriji Schoolgirls do 57 kg. Haya je tekmovala v rdečem kotu in pokazala svojo borbenost, ki jo je zagotovo pridobila tudi kot zelo uspešna judoistka. Je ena redkih deklet, ki pri tako mladih letih nosijo kar dva naslova državne prvakinje – v judu in boksu. Poleg tekmovanja pa so se odvijale tudi volitve v organe Boksarske zveze Slovenije (BZS), kjer je bil predsednik Boksarskega kluba Hayat Boštjan Veinhandl izvoljen kot predsednik disciplinske komisije BZS. Veseli nas, da se slovenski boks razvija in je v ringu tudi vedno več deklet, ki pokažejo svojo borbenost skozi ples v ringu. Luka Lukušič osvojil pokal za naj tekmovalca Mednarodni pokal Komende v judu postaja vedno bolj prepoznaven. Katarina Kumer Komenda – V soboto, 9. oktobra, je v Športni dvorani Komenda potekalo veliko mednarodno prvenstvo v judu, 6. Pokal Komende – Komenda Open, ki ga organizira Judo klub Komenda s predsednikom Boštjanom Veinhandlom na čelu. Letos je na tatamiju tekmovalo 448 tekmovalcev iz 36 klubov, skozi celo soboto pa se je odvilo kar 749 borb v starostnih kategorijah U10, U12, U14 in U16. Gostili so tudi judoiste iz Moldavije, Bosne in Hercegovine in Češke. V boju za veliki Pokal Komende se je najbolje odrezal moldavski judo klub SSS Judo Moldova in prejel pokal za prvo mesto. Drugi je bil Judo klub Apolon Maribor, tretji pa Judo klub Gib Šiška iz Ljubljane. Judo klub Komenda se je letos iz skupnega točkovanja za pokal izločil, saj je prevladoval po številu tekmovalcev, ki so osvojili neverjetne rezultate, saj so bili pred domačim občinstvom še dodatno motivirani. Judoisti JK Komenda so osvojili kar deset zlatih, deset srebrnih in osem bronastih kolajn. Luka Lukušič je v kategoriji U16 premagal vse nasprotnike in si z največjim številom osvojenih borb prislužil tudi pokal za naj tekmovalca. Ker je bilo občinstvo v dvorani delno prepovedano, so starši in navijači borbe otrok lahko spremljali v prenosu v živo, saj so se vse borbe snemale. Na ta način smo vsem omogočili navijanje, ne glede na situacijo, v kateri smo se znašli zaradi epidemije. Kamnik – Obe naši ekipi to kegljišče kar dobro poznata, zato sta z optimizmom odšli na to mednarodno tekmovanje. Vodja prve moške ekipe Franci Spruk in vodja prve ženske ekipe Franci Grubar sta imela za osnovni cilj uvrstitev med štiri najboljše ekipe, potem pa izboljšati rezultat z zadnjega NBC Pokala v Slavonskem Brodu, ko sta obe ekipi zasedli 4. mesto. Prva dva dneva so bile na sporedu kvalifikacije. Za vsako ekipo je nastopilo šest igralcev oz. igralk. Prve štiri ekipe z največ podrtimi keglji se uvrstijo v polfinale, preostale gredo domov. Moško ekipo Calcita so zastopali: Damjan Hafnar, Igor Zamljen, Matej Turk, Peter Jantol, Gašper Burkeljca, Marko Oman, Štefan Flerin in Gašper Pirman, žensko pa: Lea Drnovšek, Tea Repnik, Tamara Pevec, Noemi Živković, Irena Koprivc, Tadeja Kokalj, Lidija Pirman in Majda Lužar. Prvi dan kvalifikacij so fantje s 1762 keglji osvojili tretje mesto, dekleta pa so prvi dan končala še uspešneje – na drugem mestu. Drugi dan kvalifikacij je z osebnim rekordom 647 podrtih kegljev blestel Matej Turk in fantje so s skupnim rezultatom 3550 osvojili tretje mesto kvalifikacij in polfinale. Dekleta so imela precej lažje delo, saj so si že prvi dan praktično zagotovila polfinale. Skupaj so v kvalifikacijah podrle 3356 kegljev. Dekleta so se v polfinalu pomerila z ekipo ZKK Istra Poreč; slednja je zmagala s 5 : 3. Fantje so imeli za nasprotnika Avstrijsko ekipo KSK Union Orth/Donau. Začetek je veliko obetal, čeprav igra ni bila na ravni kvalifikacij. Avstrijci so zmagali z rezultatom 6 : 2. V tekmi za tretje mesto so dekleta igrala z ekipo SKK Nachod (Češka). Tokrat sta prvi stopili na steze Noemi Živković in Tamara Pevec. Noemi (551) je odigrala najboljšo partijo tega pokala in osvojila točko, čeprav je nasprotnica podrla več kegljev. Tamara je po zelo dobrem prvem setu močno popustila, zato jo je zamenjala Lidija Pirman, ki je svojo priložnost dobro izkoristila. Nadoknadila je tri keglje, a za osvojitev točke to ni bilo dovolj. Ob izidu 1 : 1 so imele Čehinje 32 kegljev prednosti. V drugem bloku smo videli pri delu Teo Repnik in Leo Drnovšek. Tea je igrala odlično in že po dveh setih napravila odločilno prednost. Na koncu je z izvrstnih 583 kegljev postavila še najboljši rezultat tekme. Lea je imela težko delo. Prvi set je dobila, nato dva izgubila, pa zadnjega spet dobila, a za točko je zmanjkalo 12 kegljev. Bilo je 2 : 2, Fantje so imeli za nasprotnika Madžarsko ekipo Repcelaki SE. Žal se je moral nastopu odpovedati Damjan Hafnar, ki se je v polfinalu poškodoval. Tekmo sta odprla Matej Turk in Peter Jantol. Oba sta igrala odlično in si že po treh odigranih setih zagotovila točki. V zad- a Madžari so imeli štiri keglje več. V odločilni boj sta pri Calcitu krenila Gašper Burkeljca in Igor Zamljen. Oba sta dobro začela, Gašper (587) je imel po treh setih že zagotovljeno točko, tako da je bil najslabši možen izid 4 : 4. V tem primeru odločajo set točke iz posameznih Dekleta so na evropskem klubskem prvenstvu osvojila tretje mesto … / Foto: KK Calcit Kamnik … moška ekipa KK Calcit Kamnik pa odlično četrto mesto. / Foto: Gorazd Kavčič a le še devet kegljev za nasprotnice. V zadnjem bloku sta nato nastopili Irena Koprivc in Tadeja Kokalj, najbolj zanesljivi igralki tega turnirja pri Calcitu. Tudi tokrat nista razočarali. Obe sta imeli dokaj lahko delo, saj nasprotnici nista nudili pravega odpora. Irena je podrla solidnih 552 kegljev, Tadeja pa spet zelo dobrih 567. Na koncu je bilo 6 : 2 za Calcit, ter +69 kegljev! Dekleta so dosegla tudi zelo dober ekipni rezultat 3335 podrtih kegljev. V finalu so zmagale igralke KK Istra Poreč. njem setu sta oba izgubila, a kljub temu priigrala 2 : 0 in +46 kegljev za Calcit. Peter je podrl odličnih 624 kegljev, Matej pa 594. V drugem bloku sta stopila na steze Marko Oman in Štefan Flerin. Marko je naletel na najboljšega Madžara in kljub 575 podrtih kegljev ni imel možnosti za točko. Štefan, ki je na tem pokalu prvič nastopil v mednarodni konkurenci, pa je odlično odigral prve tri sete, v slabšem zadnjem pa zadržal prednost in s 585 podrtimi keglji osvojil tretjo točko za Calcit. Bilo je 3 : 1 za Calcit, dvobojev. Tako se je začel boj za keglje in set točke. Če bi Calcit podrl več kegljev, bi zmagal s 6 : 2, a žal našim fantom ni uspelo ne eno ne drugo. V setih je bilo 13 : 11, v kegljih pa +15 za Repcelaki SE. Zanimivo in morda tudi odločilno za končen izid je dejstvo, da so prav vsi igralci Calcita izgubili zadnji set! V finalu je zmagal Zaprešić, ki je rutinirano premagal mlade Avstrijce s 6 : 2. Tretje mesto deklet in četrto mesto fantov je doslej največji uspeh kamniškega kegljanja. 11 petek, 22. oktobra 2021 Šport Častno slovo od lige prvakinj Ukrajinski Prometej Dnipro je bil tudi na povratni tekmi drugega kroga kvalifikacij lige prvakinj premočan za odbojkarice Calcita Volleyja, ki bodo svojo evropsko pot nadaljevale v pokalu CEV. Porazu navkljub so Kamničanke na obeh tekmah prikazale zelo dobro igro, za napredovanje pa jim je zmanjkalo kanček sreče. Miha Štamcar Kamnik – Že na prvi tekmi v Dnepru so bile varovanke Gregorja Rozmana blizu vsaj temu, da bi se domov vrnile z dvema osvojenima nizoma, kar bi jim na povratni tekmi v Kamniku nekoliko olajšalo delo. Tako so na povratni tekmi »lovile« zmago s 3 : 0 ali 3 : 1, nato pa bi svojo priložnost za napredovanje iskale v t. i. zlatem nizu. Po izgubljenem uvodnem nizu so bile v drugem v končnici boljše, ne pa tudi v tretjem, ko so imele tudi dve zaključni žogi za vodstvo z 2 : 1 v nizih. Žal sta ostali neizkoriščeni, medtem ko je Prometej, za katerega igrajo tri bolgarske reprezentantke in kubanska korektorica Heidy Casanova Alvarez, svojo priložnost izkoristil. Četrti niz je bil tako le še formalnost, z zmagama s 3 : 1 (-23, 21, 21, 23) na prvi tekmi in s 3 : 1 (21, -25, 29, 12) so se tako v zadnji krog kvalifikacij uvrstile ukrajinske odbojkarice. »Tudi na povratni tekmi smo se lahko prepričali, da sta ekipi zelo izenačeni, odločale so malenkosti, lahko bi se obrnilo tudi drugače. Dali smo svoj maksimum, vedeli smo, da je na drugi strani resnično izkušena ekipa na vseh šestih mestih in je proti njim resnično težko igrati. Ukrajinke so igrale zrelo v ključnih trenutkih, prav tako pa nismo imeli odgovorov na navezo Kitipova in Dimitrova. Ni nam bilo lahko, dekletom nimam česa očitati. Vem, da so dale svoj maksimum,« je bil po tekmi nekoliko potrt Gregor Rozman, trener kamniških odbojkaric. V kamniški ekipi je ob nekaj izkušenih igralkah, povratnici Evi Mori, kapetanki Oliveri Brulec Kostić, Lucille Charuk, Andjelki Radiško- Kamniška igralka Lucille Charuk v akciji / Foto: Klemen Brumec vić, pa tudi Leji Janežič in Katji Mihevc lepo število obetavnih, nadarjenih odbojkaric, o katerih se bo v prihodnosti zagotovo še veliko slišalo. Trenutno največ priložnosti dobiva Naja Boisa, hčerka nekdanjega košarkarja Olimpije Vladimera Boise, pozabiti ne gre na šele 15-letno Mijo Šiftar, novinki Nejo Čižman in Fatoumatto Silah ter Zalo Špoljarič, Živo Javornik in Anjo Zorman. Prihodnost kamniške ženske odbojke je svetla, da pa je treba imeti na vsaki tekmi enak pristop, kot so ga igralke imele na tekmah s Prometejem, so se lahko prepričale le tri dni pozneje, ko so v svoji dvorani v četrtem krogu domačega prvenstva nepričakovano izgubile s SIP-om Šempeter. Celo brez osvojenega niza. »Ta poraz je opomin za naprej. Del krivde zanj lahko pripišem tudi sebi, ker sem zastavil tekmo, kot sem jo, in sem vztrajal z mlajšimi igralka- mi. Verjamem, da so spoznale, da bo treba še veliko trenirati in se še veliko učiti,« je bil kritičen Rozman. Tudi porazi so sestavni del športa, včasih so tudi koristni, saj se iz njih lahko veliko naučimo. Vsekakor pa si novega poraza niso smeli dovoliti kamniški odbojkarji, ki so v prvih dveh tekmah državnega prvenstva ostali praznih rok. Poraza z Merkurjem Maribor, branilcem naslova državnih prvakov, in ACH Volleyjem še zdaleč nista tragična, tudi zato, ker Kamničani na nobeni tekmi niso igrali slabo. Če bi se žoga ali dve v vsakem izgubljenem nizu obrnili drugače, bi bil izid lahko tudi drugačen. Vseeno pa so si v kamniškem taboru minulo soboto pošteno oddahnili, ko so v dobri uri premagali Krko. »Pomembno je, da smo tekmo s Krko dobili. Sicer ni bilo v ekipi nobene panike, kajti vemo, v kakšnem stanju smo, in s te strani smo bili popolnoma mirni. Zave- damo se, da moramo še stopnjevati svojo igro, edino, kar me skrbi, je zdravniški karton, ki ni najboljši, pred nami pa je obdobje, ko bomo igrali najmanj po dve tekmi na teden,« je že z mislimi v nadaljevanju sezone Matija Pleško, trener odbojkarjev Calcita Volleyja. Do prve prvenstvene zmage je prišla tudi druga moška kamniška ekipa, ki je v drugi slovenski ligi po porazu v Kostanjevici na Krki minulo soboto doma ugnala Slovensko Bistrico. Po dveh zmagah v 1. B-ligi pa so prvič premoč nasprotnic morale priznati v drugi ženski kamniški ekipi. Do zdaj so v gosteh premagale Turbino in doma Puconce, medtem ko je bil blok Formisa v četrtem krogu zanje previsok. Zelo pestro je tudi pri mlajših selekcijah, kjer bo že v prihodnjih tednih znano, katere kamniške ekipe bodo igrale v prvi slovenski ligi. Obe mladinski sta se vanjo že uvrstili. Prvi državni prvak v kratkem krosu Kristijan Erjavec Kamnik – Za konec sezone so se gorski kolesarji v Ljubljani prvič pomerili za naslove državnih prvakov v kratkem krosu. Naslova v kategoriji moški elite se je veselil član Calcit Bike Teama Rok Naglič. Tekmovalci so se za majice slovenskih prvakov pomerili na progi v Bike parku Ljubljana, za državne naslove pa sta šteli le članski kategoriji. Naglič je na enajst krogov dolgi dirki za 18 sekund premagal Matevža Govekarja in za 20 sekund člana ekipe A kamniškega kluba Blaža Žleta. Matic Kranjec Žagar je končal kot deveti, Tilen Jagodič kot deseti. Maruša Knap je bila tretja v ženski kategoriji elite, pred njo sta končali Tanja Žakelj na prvem in Vita Movrin na drugem mestu. Med mladinci je tretje mesto osvojil Ambrož Vovk, za njim sta končala klubska kolega Vid Brezar in Nal Auer. David Jagodič je bil sedmi in Matic Ulčar osmi. Na Krku je potekal maraton Krk'n'roll. Luka Tavčar se je izkazal z zmago na kraljevski trasi (70,5 kilometra, 1352 višinskih metrov) in slavil s skoraj 12 minutami prednosti pred prvim zasledovalcem. Ob tem je Tavčar postavil drugi čas absolutno, hitrejši je bil Avstrijec Christoph Soukup. Srebrna medalja in nepozabna izkušnja Kamničanka Katarina Novak je na letošnjem svetovnem prvenstvu za amaterske kolesarje, ki so ga gostili v Sarajevu, osvojila odlično drugo mesto, to pa je le krona celotni sezoni, ki je bila letos res izjemna. Jasna Paladin Kamnik – Štiriindvajsetletna kolesarka, doma iz Kamnika, članica ekipe TUŠ T.E.A.M, je na (svojem prvem) svetovnem prvenstvu za amaterske kolesarje, ki je bilo med 5. in 10. oktobrom v Sarajevu v Bosni in Hercegovini, nastopila le na cestni dirki, saj v vožnji na čas, kot pravi, nima konkurenčne opreme. V svoji edini priložnosti za medaljo je tako v res težkih razmerah z obilo dežja in s ciljem na zasneženi Jahorini dala vse od sebe in se veselila drugega mesta in srebrne medalje. A to je bila le češnja na torti po tudi sicer odlični sezoni. Vas je ta odlični rezultat presenetil, ali ste ga pričakovali, morda celo načrtovali? Pred prvenstvom sem po tihem malo upala na medaljo, toda v kolesarstvu je vedno veliko dejavnikov, ki se morajo poklopiti, da uspeh ne izostane, tako da si nisem upala res ničesar napovedovati. Poleg tega pa so nas na dirki čakali še brutalni vre- prvenstvo je vendarle prav posebna tekma. Izkušnja, ki sem jo s TUŠ T.E.A.M.-om doživljala celoten teden v Sarajevu, je bila res nepozabna. V klubu se super počutim, velja nekakšen »timski duh«, med seboj smo zelo povezani, si pomagamo, navijamo eden za drugega in res delujemo kot celota. Kolesarske sezone je konec in to je čas tudi za premislek. Kako bi jo ocenili? Letošnja sezona je bila zame v vseh pogledih res izjemna. Uspelo mi je osvojiti dvakratni naslov državne prvakinje (v cestni vožnji in v vzponu), prvič sem postala zmagovalka tradicionalnega Juriša na Vršič, bila sem najhitrejša Slovenka in skupno druga ženska na maratonu Franja, imam šest generalnih zmag med ženskami v Pokalu Slovenije, za češnjo na torti pa sem sedaj prišla še do naslova svetovne podprvakinje v cestni vožnji. Si boste zdaj vzeli počitek ali so se že začele priprave na novo sezono? Katarina Novak je na odličen način, s srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu za amaterske kolesarje, zaključila svojo najuspešnejšo sezono doslej. / Foto: Gorazd Kavčič menski pogoji, vozili smo v ledenem dežju, snegu ter temperaturah, ki so se spustile tudi pod ledišče. Težki pogoji so dodatno »premešali karte« ter dirko naredili še bolj nepredvidljivo. Skupaj z reprezentančno kolegico sva se sredi prvega klanca podali v beg, pridružila pa se nama je še kolesarka iz Poljske. Složno smo sodelovale in iz kilometra v kilometer večale prednost vse do cilja. Na koncu je o zmagi med nami tremi odločal ciljni sprint, v katerem pa je Poljakinja potegnila »najdaljši konec«. Kako bi sicer opisali to izkušnjo iz Sarajeva? Svetovno Dirkanja je za letos konec. Sedaj začenjam s prehodnim obdobjem, tako da me čaka nekaj počitka in nekaj lahkotnih voženj, potem pa se bom počasi že lotila priprav za novo sezono. Ne le odlična športnica, veljate tudi za zelo pridno študentko. Kako vse to usklajujete in kakšne imate načrte na obeh področjih? Letos sem se vpisala v četrti letnik študija fizika-matematika. Ves čas študij na fakulteti nekako usklajujem s treningi kolesarstva in stremim k temu, da bi bila na obeh področjih čim bolj uspešna. Za zdaj mi to res dobro uspeva. 12 petek, 22. oktobra 2021 Zanimivosti Meja ni, če je le glava prava Tako o svoji dolgoletni ljubezni do ultra trail tekov razmišlja Matej Hribar, ki na Kamniškem še zdaleč ni edini tekač, tudi ne edini na res dolge razdalje, je pa prvi, ki je pred leti premagal sto milj dolgo tekaško preizkušnjo in je kot tak vzor mnogim. Pogovarjala sva se tik pred zaključkom sezone, v kateri je v le treh mesecih pretekel štiri teke, daljše od sto kilometrov, eden pa ga še čaka prihodnji konec tedna. Jasna Paladin Kamnik – Matej Hribar ali Mato, kot ga poznajo prijatelji, teče že vrsto let, in ker tekaške korake najraje ubira po gorskih stezah, je redni udeleženec ultra trail tekov. »Ultra trail tek v dolžini sto milj (160,93 km) so 'iznašli' leta 1974 v Kaliforniji. V naši bližini (v hrvaški Istri) se je prva sto milj dolga tekaška preizkušnja zgodila šele leta 2013. Takrat sem bil prvi in edini tekač iz kamniške občine, ki je startal in ultra preizkušnjo s 6100 metri vzpona tudi končal. Ni bilo lahko, saj se mi zdi, da pred tem v kosu nisem pretekel niti sto kilometrov! Prisotne je bilo veliko bolečine v nogah, prvič v življenju sem se srečal tudi z močnimi prividi zaradi neprespanosti in manjka tovrstne kilometrine. Nedvomno je bila to zelo dobra in močna izkušnja, ki je pokazala, da premorem nekaj trdne volje, trme in vztrajnosti,« se svojih tekmovalnih začetkov spominja Mato in ugotavlja, da je kasneje ultra trail tek v Sloveniji postal izjemno priljubljen in je tekem danes preveč, da bi se lahko udeležil vseh. Od Dolomitov do Julijskih Alp Za njim je izjemna, predvsem pa posebna sezona, ki jo je – kot toliko drugega – krojila epidemija. Zaradi lanskih odpovedi so se termini tekem letos precej zgostili. »Kar takoj sem se v ultraško depresijo spravil konec junija v italijanskih Dolomitih, z odstopom na 95. kilometru sicer 120-kilometrske tekme. Slabo tekaško samopodobo sem popravil mesec dni kasneje s 24-urnim kroženjem in tridesetimi krogi čez kamniški ikoni, Stari grad in Špico. Za 113 km in 9081 m vzpona sem potreboval 23 ur in 22 minut. Neuspeh iz Dolomitov je bil dokončno pozabljen še en mesec kasneje, ko sva z Aljošo Smolnikarjem uspešno pretekla Domžalsko pot spominov (101 km in 3380 m višinske razlike) v 13 urah in treh minutah. Izziv, ki sva ga zaradi deževne pomladi ali drugih obveznosti prestavljala kar nekaj časa, nama je pošteno izpil moči. Trasa, ki povezuje spomenike padlim med drugo svetovno vojno, je namreč zelo tekaška. Vrhovi, kot so Mu- V knjižnici nagradili najboljše poletne bralce Kamnik – V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik so zaključili že četrto poletno sezono poletavcev in najpoletavcev – mladih bralcev, ki poleti berejo vsaj pol ure na dan. Vsak, ki je oddal pravilno izpolnjen bralni seznam, je dobil za nagrado dobro navado – vsakodnevno branje, poleg tega pa ga v knjižnici čakajo še priznanje, majica in magnet projekta Poletavci. Letos je bralo kar 110 bralcev, ki so včlanjeni v kamniško knjižnico. J. P. hitro pozabi,« Matej iskreno povzame zadnje tekaške mesece letošnjega leta. Tudi pri teku so izkušnje zlata vredne Matej Hribar - Mato je do sedaj pretekel že trinajst tekov, daljših od sto kilometrov, in vrsto drugih ekstremnih preizkušenj, kar ga uvršča med bolj izkušene ultra trail tekače pri nas. / Foto: osebni arhiv rovica, Cicelj, Limbarska gora, Špilk in Rašica, zaradi blagega naklona predstavljajo dobro 'tekaško zanko'. Tri tedne kasneje pa sem pritekel v cilj še četrte stokilometrske preizkušnje v treh mesecih. Kranjskogorsko Juliana Alps Trail Run (107 km in 4600 m višinske razlike) sem končal s časom 18 ur in 14 minut, kot osmi absolutno in drugi v svoji starostni kategoriji. Telo me je med tekom po čudovitem grebenu Karavank med Stolom in Golico opozarjalo, da mu ni vseeno. Da je mogoče čas za počitek. Glava je slišala, razum razume, a človek tako S številkami se ne obremenjuje, čeprav zadnja leta teče z uro, ki beleži vse – od kilometrov do višinske razlike. Pravi, da šele zdaj dojema, kaj pomeni imeti bogate tekaške izkušnje in kako jih na tekmah s pridom uporabiti. »Z izkušnjami si zapomnimo napake in jih naslednjič poskušamo ne ponoviti. Na ultra tekih se velikokrat dotaknem dna ali se bodem s slabostjo in ravno zaradi izkušenj vem, da se je možno povečini hitro izvleči. Glava oziroma um sta pri dolgotrajnih naporih bistvenega pomena. Naš razum nas motivira in volja žene, da bi izpolnili začrtani cilj in uresničili sanje. V telesu je 'zgolj' moč, ki jo moramo z razumom pravilno uporabiti. Najmanj, kar mi je pri takšnem razmišljanju treba slišati, je tako velikokrat uporabljena fraza 'Kaj mi je bilo tega treba?!'. S tekačem, ki se loti ultra preizkušnje s takšno miselnostjo, ne že- Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 16 EUR + po št ni n a Že dolgo ne teče več po predpisanem planu, ampak je bolj pozoren le na svoje občutke. »Glede na počutje se odločam, ali bom tekel po ravnini ali raje zavil v gozd oz. proti domačim Grintovcem. Razdaljo želim preteči optimalno, kar se pa pri tako dolgih tekmah težko zgodi. Od sebe blazno rad zahtevam več, kot sem glede na vložek v pripravah sploh sposoben dati – in to verjetno ni pošteno. Je pa res, da ko se 'poklopi' vse in glava prižene telo v cilj ter se mi zdi, da bolje ne zmorem …« zaključi z mislijo, da meja dejansko ni, če sta le glava in naš razum »ta prava«. Glede na splošno stanje v državi je bilo kar nekaj zadržkov in dilem, ali naj bi letos izvedli tradicionalno nogometno tekmo na najvišji ravni ali ne. Skoraj tik pred zdajci pa je vseeno padla odločitev, da tekma bo, torej bo treba prinesti žogo in piščalko na Korošico. Kamnik – Vremenske napovedi so bile različne – nekatere so obetale dež, druge pa sonce. Vse to in seveda epidemiološko stanje pri nas je vplivalo na to, da udeležba ni bila tako številna kot v prejšnjih letih, saj je bilo tokrat zahtevano upoštevanje protikoronskih ukrepov. Nekateri pristni Štajerci, ki so že bili na Korošici, so se pa raje umaknili v dolino, saj je bilo dopoldne poleg močnega vetra megleno in so pričakovali poslabšanje (ki ga pa ni bilo). Vendar se je kljub vsem prej naštetim oviram in tudi precej močnemu vlažnemu vetru zbralo dovolj navdušencev, da se je nogometna tekma na najvišji ravni začela točno opoldne in tako nadaljevala tradicijo, ki se je začela leta 1979. Tokrat je za dodatno presenečenje poskrbel sponzor, ki je podaril majice (drese) za igralce, fotoreporterja in sodnika. Foto. Bojan Pollak www.gorenjskiglas.si Število strani: 168 / Mere : 16,3 x 22 cm Rad se žene do svojih meja Nogomet na najvišji ravni Bojan Pollak V knjigi boste našli natančne recepte za pripravo vseh vrst paštet, mesnih ocvrtkov (rillons), aspikov oz. žolic, konfitov, mesnih namazov, vkuhanih klobasnih nadevov, ocvirkov in jedi z mastjo iz različnih vrst mesa. Nekatere mesne izdelke iz knjige lahko za določeno obdobje shranimo v lične lončke. lim imeti opravka, ker naju ne druži prav nobena skupna energija,« nam pove in v istem hipu doda, da je toliko bolj hvaležen vsem, ki ga razumejo in zato podpirajo, v prvi vrsti Tanji in Joštu. Tek na dolge razdalje v pogosto slabih vremenskih pogojih namreč zahteva zgolj dobre, pozitivne misli in jasno osredotočenost na cilj. Vse to, kar potrebujemo tudi v življenju. Tudi tokrat sta se pomerili ekipi Štajercev in Kranjcev. Tako se je takoj na prvi pogled videlo, na kateri strani kdo igra – ali za Kranjce ali za Štajerce, saj je v preteklih letih pogosto prihajalo do pomot in je igralec enega moštva v dobri veri, da podaja žogo igralcu iz svojega moštva, podal žogo nasprotnikovemu igralcu. Obe moštvi sta pokazali veliko zagnanosti, borbenosti in smisla za kombinacije – napade z leve in desne, pa tudi po sredi, včasih tudi od zadaj, ki pa se niso vedno končali z zadetkom. Jugozahodni veter na samem igrišču ni bil toliko močan, da bi bistveno vplival na rezultat, saj je bilo igrišče v relativno dobrem zatišju. Tudi megle ni bilo, včasih se je skozi podeče se oblake prebil celo kakšen žarek sonca. Sredi tekme je prišlo do manjšega incidenta, ko je navijač vdrl na igrišče in se podil za žogo, ker je hotel tudi on igrati. Vendar se je zadeva hitro rešila, tako da je bilo nadaljevanje nemoteno, a je imelo za posledico krajši podaljšek tekme. Tokrat je bila športna sreča bolj naklonjena Štajercem, kar so priznali tudi Kranjci, saj so se na koncu vsi strinjali, da je doseženi rezultat 2 : 3 v korist Štajercev. Pri tem pa se je treba še posebej zahvaliti PD Celje, ki je očistilo pot s Podvežaka do Korošice od ruševih vej, tako da ne bi te v primeru dežja povzročale še dodatnega močenja od strani. Tudi goli so bili na novo prepleskani. Označili so tudi linije igrišča, kar pa ni imelo nobenega vpliva, saj je eno od osnovnih pravil te nogometne tekme na najvišji ravni, da ni avta, saj igrišče obsega celo kotlino Korošice. 13 petek, 22. oktobra 2021 Zanimivosti Mirno morje na jadrnici Policijska kronika Na lepe oči posodil denar Mirno morje oz. Flota miru in tolerance je največji svetovni mirovni projekt na morju za otroke in mladostnike iz socialno ogroženih okolij, otroških in mladinskih domov ter ustanov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Neznani storilec je v Volčjem Potoku iz rezervoarja parkira­ nega delovnega stroja odtujil okoli 40 litrov goriva in se od­ peljal neznano kam. Po vseh zbranih obvestilih bodo poli­ cisti obvestili pristojno državno tožilstvo. Poškodovanje razgledne ploščadi Neznani storilec je na Starem gradu nad Kamnikom poško­ doval zaščitno mrežo, ki vodi na razgledno ploščad na Mali špici, prav tako pa je na ploščadi poškodoval kovinska vrata in del mrežne ograje ter s tem povzročil materialno škodo. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno dr­ žavno tožilstvo. Zalezovanje Občanka se je zglasila na policijski postaji in podala prijavo zoper svojo babico, ki je s svojo prisotnostjo, zalezovanjem in ponavljajočim se opazovanjem ter z vsiljivim prizadeva­ njem vzpostavitve neposrednega stika z vnukinjo povzročila pri njej prestrašenost in ogroženost. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Spuščen pes Policisti so bili s strani občana obveščeni o spuščenem psu, zaradi česar so odšli na območje Soteske, kjer je bil ugotov­ ljen lastnik živali. Zaradi neprimernega zavarovanja živali bo kršitelju izdan plačilni nalog po Zakonu o zaščiti živali. Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_kam_21_18 NALOGA piše in riše Ivan Mitrevski LAŽJI SUDOKU 7 1 9 6 1 3 7 5 5 2 8 8 Rešitev: 8 2 9 6 3 4 1 5 7 4 5 7 2 8 1 3 6 9 5 4 1 3 6 2 7 9 8 9 3 6 8 1 7 5 2 4 2 7 8 4 9 5 6 3 1 3 4 9 7 3 6 1 2 3 6 9 2 9 3 4 1 REŠITEV sudoku_LAZJI_kam_21_18 sudoku_TEZJI_kam_21_18 NALOGA sudoku_LAZJI_kam_21_18 3 2 7 3 6 1 2 3 6 9 3 4 1 TEŽJI REŠITEV SUDOKU 1 7 8 2 1 3 6 8 4 5 4 9 29 7 8 8 6 1 4 2 5 6 4 3 7 9 9 4 3 1 9 7 1 6 3 8 2 5 8 2 3 8 4 1 9 7 5 6 3 2 7 6 3 8 4 6 1 7 9 5 4 2 4 1 9 2 7 51 3 6 8 9 6 2 9 2 8 1 3 7 5 65 4 4 4 5 6 9 2 2 3 8 7 1 6 3 5 2 7 9 8 4 1 sudoku_TEZJI_kam_21_18 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da 5 7 1 9 6 1 3 7 5 2 8 4 9 9 sudoku_LAZJI_kam_21_18 NALOGA Rešitev: 1 2 8 4 7 5 3 6 9 4 6 5 9 2 3 8 1 7 7 3 9 6 1 8 5 2 4 9 7 4 1 3 6 2 8 5 3 5 1 2 8 9 7 4 6 2 8 6 7 5 4 9 3 1 8 4 3 5 9 1 6 7 2 5 1 2 3 6 7 4 9 8 6 9 7 8 4 2 1 5 3 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam_21_18 2 4 3 6 7 2 6 2 4 9 1 5 se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 3 7 8 9 1 2 8 sudoku_TEZJI_kam_21_18 NALOGA 4 1 7 3 6 7 3 8 4 9 7 Gospa, nekaj vam je padlo. 8 menjujemo vtise in utrujeni kmalu zaspimo. Prvo mornarsko jutro, zajtrk, sledijo skiperjeva navodila posadki. Hitro je treba spoznati jadrnico: bum, genova, kobilica ... Še najpomembnejše navodilo: 'Skiper ima vedno prav!' in plovba se lahko začne. Zlahka se privadimo na prijetno šumenje morja in lenobno drsenje po morski gladini. Popoldne se približujemo otoku Šolta. Jadrnica zapelje v marino. Ko dodobra raziščemo otok, tukaj tudi prenočimo. Zjutraj izplujemo, motor ugasne, začne se zares. Sledijo navodila skiperja: 'Leon, odpri glavno jadro! Špela, spuščaj vrv!' Jadrnica z odprtimi ja- Tatvina goriva iz delovnega stroja 6 1 3 5 7 9 8 4 2 kapitanom Ivom. Prihod v Split. Pred nami se odpre prekrasen pogled na marino Kaštela. Med množico jadrnic na nas že čaka jadrnica Živa, ki bo naš premični dom naslednjih nekaj dni. Videti je ogromna, prebral sem, da v dolžino meri šestnajst metrov. Pridruži se nam ekipa iz OŠ Duplek, Anže, Elvis, Pia, Špela in učiteljica Nina. Navdušeno raziščemo notranjost jadrnice. Ob velikem salonu in kuhinji so še štiri sobe. Z Rokom imava kabino desno tik ob krmi. Sledi skrbno pospravljanje prtljage v predale, ki so tam, kjer jih najmanj pričakuješ, prava skrivališča so. Po večerji si iz- Neznani storilec je v Kamniški Bistrici z drevesa odtujil opo­ zorilno tablo, ki opozarja občane, naj se ne kopajo v jezeru, saj to vodo potem tudi pijemo. Policisti bodo poskušali ugo­ toviti, kam je nepridiprav opozorilno tablo pritrdil, in napi­ sali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. 3 6 4 7 2 8 9 1 5 Jesenski strip Skupinska fotografija na jadrnici Živa Tatvina opozorilne table 1 8 5 9 4 6 2 7 3 Kamnik – V projektu sodelujejo otroci in mladostniki iz cele Evrope. Posadke v povprečju s šestimi otroki ali najstniki, z dvema skiperjema in učiteljem cel teden plujejo na jadrnicah od marine do marine. Pandemija covida-19 (in njene posledice) nam še vedno kroji življenje in s tem tudi usodo projekta Mirno morje 2021, ki se je letos odvijal po prilagojenem urniku v Dalmaciji, vendar v okrnjeni izvedbi. Projekt zaradi zdravstvenih in varnostnih razlogov ni bil organiziran v celotnem obsegu, zato smo se odločili za izvedbo krajše oblike in manj številne udeležbe udeležencev. V projektu je letos sodelovalo trinajst jadrnic slovenske in šest jadrnic avstrijske flote. Kljub vsem preprekam in izzivom nam je uspelo. Z OŠ Marije Vere sta se projekta udeležila Rok in Leon, učenca 9. razreda. Na jadrnici Živa smo skupaj preživeli nepozabni teden z učenci iz OŠ Duplek. » Sobota, tako težko pričakovan dan odhoda. Še zadnja potovalka v prenatrpan kombi, s seboj imamo vse in še več, ter odhod. Pustolovščini naproti se peljem s sošolcem Rokom, učiteljico Katarino in dri reže valove. Sliši se samo šumenje vode in jader. Popoldne pristanemo v Starem gradu na Hvaru. Naslednji dan jadrnica Živa že ubogljivo drsi po morski gladini. V daljavi zagledamo gručo znanih jadrnic. Vsi navdušeno vzklikamo ostalim posadkam, ki plujejo z Mirnim morjem. Sledi še nekaj dni plovbe, vsak dan nove dogodivščine, kopanje, prve morske slabosti izginejo, saj smo že pravi pomorščaki. Raziščemo še otok Brač. Druženja z ostalimi so zabavna. Nenehno spoznavamo nove ljudi, družimo se na obali, uživamo v kopanju, skupaj plujemo. Domov sem se vrnil s kopico vtisov, spominov in novih poznanstev. Mirno morje je projekt, ki poveže mlade iz najrazličnejših okolij, ustvarja nove prijateljske vezi in je nekaj najlepšega, kar sem imel priložnost doživeti,« dogodivščino opiše Leon. Skupaj smo preživeli res čudovit teden, za katerega se ne moremo dovolj zahvaliti vsem našim radodarnim sponzorjem, ki so ga omogočili. Še enkrat iz srca hvala! V tem tednu smo spoznali, da je pomemben čisto vsak izmed nas in da nam je še lepše, če si med seboj pomagamo in sodelujemo. 7 9 2 1 5 3 4 8 6 Katarina Komatar Policisti obravnavajo kaznivo dejanje goljufije. Prijavitelj je nekdanji prijateljici posodil denar, ta pa ga kljub ustnemu dogovoru do dogovorjenega dne ni vrnila in ga zavaja. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. 1 2 8 4 7 5 4 6 5 9 2 3 7 3 9 6 1 8 9 7 4 1 3 6 3 5 1 2 8 9 2 8 6 7 5 4 8 4 3 5 9 1 5 1 2 3 6 7 6 9 7 8 4 2 14 petek, 22. oktobra 2021 Prireditve KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Prireditve v oktobru in novembru Ponedeljek, 25. oktobra, ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Predavanje Melise Spruk Razvojni cikli družine; Kako mladi iščemo odnos Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Melisa Spruk je stažistka družinsko relacijske terapije v zavodu Pogled, kjer deluje kot družinska terapevtka. S predavanji želi pomagati pri razumevanju samih sebe in razvojnih ciklov družine. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v oktobru? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Mlade ustvarjalce, stare od 5 do 12 let, vabimo k vpisu na redne tedenske ustvarjalne delavnice, kjer se bodo lahko preizkusili v oblikovanju gline, mozaika, voska, šivali, slikali in ustvarili čudovite unikatne izdelke. Vodi Rosana Kleindienst. Kontakt in dodatne informacije: rosanaart@yahoo.com, 040 838 570. Torek, 26. oktobra, ob 18. uri, Mekinjski samostan Predstavitev knjige Darinke Slanovec Kamniške svetilke Pod vodstvom Medobčinskega muzeja Kamnik oz. Rojstne hiše Rudolfa Maistra in v sodelovanju s 15 slovenskimi ustanovami je nastala spletna predstavitev življenja in dela generala Rudolfa Maistra ter gradiva, ki ga o njem hranijo sodelujoče javne ustanove in Maistrova družina. Haikuje priznane kamniške pesnice bosta interpretirali Barbara Božič in Marta Zabret, za glasbo bo poskrbel Jan Tomšič. Na brezplačni nadaljevalni delavnici, ki jo bo vodila Sabina Grošelj, boste spoznali zdravilna zelišča, zasajena na zeliščnem vrtu Samostana Mekinje. Število mest je omejeno. Prijave zbiramo po e-pošti vrtzdravilnihrastlin@gmail.com ali na telefonski številki 031 251 608. Vstop prost/ob upoštevanju pogoja PCT TERME SNOVIK Petek, od 22. oktobra do 1. novembra, Terme Snovik Počitniška animacija za velike in male www.gorenjskiglas.si V knjigi vam razkrivamo koristne nasvete in postopke za domačo pripravo mlečnih izdelkov. Od najbolj preprostih, kot so kislo mleko, jogurt, kefir do zahtevnejših mehkih sirov v slanici, mocarele, sira za žar in drugih izdelkov iz smetane. V knjigi je poleg cele palete navodil za izdelavo tudi več kot 40 slastnih receptov za jedi, za katere so poleg drugih sestavin uporabljeni tudi mlečni izdelki. Torek, 26. oktobra, ob 17. uri, dvorana Tuhinjka Komedija Striptiz Predstava traja 60 minut. Cena vstopnic: za goste Term Snovik 10 evrov, za zunanje obiskovalce 13 evrov odrasli (5 evrov za otroke). Predstava bo organizirana skladno s priporočili NIJZ in ob izpolnjevanju pogoja PCT. Nedelja, 31. oktobra, ob 10. uri, prireditveni šotor pri Termah Snovik Cvetoča jesen 136 strani, mere: 17 x 23, 5 cm, brošura Petek, 22. oktobra ob 17. uri, MC Kotlovnica Video delavnica Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. EUR + po št ni n a www.gorenjskiglas.si NAROBE SVET Ponedeljek, 25. oktobra, ob 10. uri, Narobe svet Akvareli, otroška delavnica risanja Risali bomo cel teden od 25. do 29. oktobra, vsak dan od 10. do 12. ure. Kontakt in informacije: 041 540 342, cena: 25 evrov Ponedeljek, 25. oktobra, ob 10. uri, Narobe svet Glina je fina Otroška delavnica bo na sporedu vsak dan med 25. in 29. oktobrom med 10. in 12. uro. Prijave zbiramo do zasedbe mest Kontakt in informacije: 041 540 342, cena 25 evrov ZADRUGA KIKŠTARTER Četrtek, 28. oktobra, ob 18. uri, Zadruga KIKštarter KIK OFF pogovor: Polona Štolfa – lastnica trgovine Zlata ptička Za udeležbo na dogodku je potreben pogoj PTC. Število mest je omejeno. Na dogodek je obvezna predprijava na spletnem obrazcu. DRUŠTVO SV. JAKOBA KAMNIK Društvo sv. Jakoba bo predstavilo dokumentarni film Plečnikov skriti biser, ki pripoveduje zgodbo o cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani. Na video delavnici se bomo spoznali s kamero Blackmagic Pocket Cinema Camera 4K, dotaknili pa se bomo osnov snemanja, kadriranja ČEBELJI PRIDELKI IN IZDELKI – OKREPČILO ZA ZDRAVJE št ni n a 14 Izvajalci: Barbara Pibernik in Anica Smrtnik, orgle Matija Mrvič, Domen Lampret, Tobija Smrtnik, evfonij Uroš Košir, tuba Petek, 29. oktobra, ob 19.45, dvorana Frančiškanskega samostana Projekcija filma Plečnikov skriti biser MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA EUR V priročniku je strnjeno in praktično opisana reja ovc in koz pri nas. Poglavja v knjigi: zakaj reja drobnice, osnovne fiziološke značilnosti ovc in koz, obnašanje ovc in koz, Izbira pasme ovc, nakup in obnova plemenske črede, ureditev pašnika, pridelava krme, posebnosti v prehrani drobnice, prehrana mesnih in mlečnih ovc in koz, opravila pri ovcah in kozah, ... Petek, 22. oktobra, ob 19.30, Župnijska cerkev Mekinje Festival musica aeterna: Dona nobis pacem – Podari nam mir Vstopnina: za člane FTIC-a in KIKštarterja brezplačno, za ostale 29,90 evra + DDV. Prijave na spletnem obrazcu Razstava rož iz krep papirja ter razstava in prodaja rokodelskih izdelkov 14 + po JSKD, OBMOČNA IZPOSTAVA KAMNIK Četrtek, 4. novembra, ob 9. uri, Zadruga KIKštarter Delavnica fotografiranja s telefonom – Kristina Smodila TURISTIČNO DRUŠTVO TUHINJSKA DOLINA 16. oktober – Dan čebelarstva v Supernova Qlandia Kamnik je pripravila Javna svetovalna služba v čebelarstvu s sodelovanjem Čebelarske zveze Slovenije. OGLASNO SPOROČILO / SUPERNOVA Q KAM D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 2, LJUBLJANA ZALOŽBA KMEČKI GLAS Vstop prost/ob upoštevanju pogoja PCT Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Marjeta Ženko Četrtek, 4. novembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Popoldne družabnih iger: BANG! The dice game Vstop prost – z upoštevanjem priporočil NIJZ Petek, 22. oktobra, ob 16. uri, Samostan Mekinje Osnove zeliščarstva in oskrba zeliščnega vrta jeseni in pozimi 2 Gašper Selko bo predstavil svoj drugi album A Guide for Lost Travellers in deset novih skladb, ki so jih navdihnile slike kamniškega umetnika Dejvida Kneževiča. RE JA OVC IN KOZ Predavanja za starše, obvezna predhodna prijava na info@kotlovnica.si JAVNI ZAVOD ZA KULTURO KAMNIK Četrtek, 28. oktobra, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Koncert Gašperja Selka in razstava Dejvida Kneževiča Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Vstop prost / ob upoštevanju pogoja PCT. Delavnica bo tudi v torek, 2. novembra, ob 17. uri. Petek, 29. oktobra, ob 11. uri, grad Zaprice Predstavitev projekta Maistrova virtualna pot 168 strani,17 x 23,5 cm, brošura Torek, 26. oktobra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Popoldne družabnih iger: Štrbunk Torek, 2. novembra, ob 18. uri, Zoom Predavanja za starše – Komunikacija z otrokom in mladostnikom Torek, 26. oktobra, ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Kolo ustvarjalnosti – ustvarjalne delavnice MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK in montaže. Delavnici bosta pod vodstvom Jana Šuštarja potekali v dveh sklopih, prvi del bo v petek, 22. oktobra, drugi pa v soboto, 23. oktobra. Število mest je omejeno, prijave pošljite na info@kotlovnica. si. Obisk je mogoč le ob upoštevanju pogoja PCT. Javna svetovalna služba v čebelarstvu deluje v okviru Čebelarske zveze Slovenije. Eno izmed njenih poslanstev je ozaveščanje mladine in splošne javnosti o pomenu čebelarstva. Na njihovo pobudo je bil s strani Slovenije predlagan in razglašen 20. maj kot svetovni dan čebel. Prav tako so začetniki in pobudniki projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki se odvija vsak tretji petek v novembru v vrtcih in osnovnih šolah. Čebele z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju biološkega ravnovesja v naravi in omogočajo obstoj različnih živalskih in rastlinskih vrst, pa tudi človeka. Dajejo nam tudi čebelje pridelke, ki so popolnoma naravna živila. Ljudje jih uporabljajo že od nekdaj, za današnji vse hitrejši način življenja pa so še posebej primerna hrana. MED – sladilo, bogato z bioaktivnimi snovmi Med je bil tisočletja edino sladilo, danes pa vemo, da vsebuje še veliko drugih za človeka potrebnih sestavin. Je odlično hranilo in pomirjevalo. Ker deluje protibakterijsko in ima antioksidativne lastnosti, se uporablja v ljudski medicini. Čebelarska zgodba tega dne v Supernova Qlandii Kamnik: – Kava z medom v lokalu Mama Paula – Nakladni panj s slikovnimi satniki – Delavnica izdelovanja svečk iz voska – Čebelarjenje z VR-očali – Informacije o čebelah, čebelarstvu in čebeljih pridelkih – Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo – Dražgoški kruhki – Palačinke z medom Najmlajše sta zabavali "kranjski čebelici". Super darilo ko zmanjka idej V zadnjem časue-naslovu je naša avtohtona Na izbranem takoj. kranjska čebela vse bolj ogrožena, zato je poslanstvo čebelarjev vsak dan bolj pomembno. supernova-kartica.si 15 petek, 22. oktobra 2021 Zahvale Likovni natečaj: Svoj? Oglašujte Nesvoj? Zasvojen? Časopis občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna nov vlak Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Ministrs tvo za infrastrukturo šte vilka 1 Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Jasna Paladin Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal i večne tek kem finalu suvere no me rezultatom 10 : 5 (5 : ce AVK Triglav Kra 1, 2 : 1, 2 nj z : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu mi zap isan z zlatimi črka - prekalj dodatno usmerjaje novembra. zaključilo konec v zgo kamnišk ega kluba. dov ino Matej eni 41-letni vete l tira v dolž Obnovili so dva ran Nastran, na ekipa Prekaljeini 350 met ki je kluba Cal zgradili rimi goli rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb bil s štiz ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om . moralo nas ambami Kamnišk . i stre šnic o je tudi z nad protnika. Gole so začeli silo igralci so tekmo pris vito svetlobn ter z zvo čno in Briški tri, pevali še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signaliz kap etan signalizacij acijo ter Stele dva Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič listom niso jskim vaterpoda bo pos mnik Gra dila sta in Jan Justin. Sotaja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili taje me d dru ovec. Tekmo je ova perona Kamnik. PreNa finalni st. je sicer tudi TV Tržgim i pre naš ala ober mil stala Nov no odli čnotekmi je kot ved ijon ič. Stadlerje u druge faze evrov. V sklodelo opr v vlak, s odstotkov avlj al katerim bo krajši, na mestili tudi prenove bodo prenovljeni potovalni čas po 410. stran o in pod urbano oprenav žele edb zniški pos rli ods luž taji Kamnik ah Slovenskih žele adišče. eno znic do des Graben / Vlaki v letu Foto: Jasna et renovljeni Paladin 2021 v Kam peron je nekaj spr sameval, emenjene niku voz saj je javn Ljubljana ijo po m voznem ki promet i po- lani in obr na Sloven zara red atno. »Do konca leto zastal, prvi di epideske železn u. Občina je nam pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ice več reč ova delno dan, ko so da vlakov, do tirih vozilo 25 tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala mbra – pa sprostili – 15. a v Ljublja otah in v je pa jih bo konca leta 2022 no vozil končno na prenov- železnice večernih sku postajo so pob urah. Slo 21 na dize pno 52, od tega Ka- leto Graben venske m 2021 uva udi prisluhnile pripeljal elek trič ni lski pogon, 21 na Sta dler jev še in tak jajo nove odhodov. dvonadstro pog on in des et ure prihod o z vno mod vlak pre Vlaki bod re barve, ov in elek trič ni pnih vlakov na o v soboto, na a so uporabn ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za ikih pa uva lgo nestrpn iki žele- v večern i em gionalne jše vlake za reo čakali. jajo dodatn selega in proge, kot Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob celo zgodojih pozvaterpolisti 21.15 in 22. e linije namo v tem delu Kamnik) trenutka so postali (Ka so ki 15 ter Evrope, se dosegajo mn ob 22.18 udečlanski pok ik–Ljublja di župan in ob 23. Mat alni prva kilo met rov hitrosti do 140 na). 07 ki. ister za infr ej Slana uro . ponujajo Vla ki ej Vrtovec astruk- ni čaka vse li vrsto let. bje, so pril potrebno udo in geneekto r Slov je železnic »Ka de in ima agojeni za invalio dobil leta mnik ško pos Dušan Mes ens kih ko jo je jo tajo 1891, za kolesa,« dovolj prostora sem prip in se zah ,« je dejal župan eljal pod m vlakom , ki so tnik Alo je vali ob jel tem lem dogodk jz tudi poveseSlovenskim ministrstvu ter osemdes Prašnikar. Sredi i Ljubljan tor Slovens u povedal direketih let smo i. milijonsko železnicam za prej pou vlake, ki dobili šan Mes kih železnic Dudari so niško prog naložbo v kam V Kamnik zelo veliko l žu- Sarajeva, bili prepeljani iz - struktur , minister za infr to u bo prid Več sto o. a- tes o Jernej ero so Kam o- mejnik, saj danes pa je nov mil Vrtovec pa ga je dop tiranje na vsaj še danes mo smo niča- vlak žava vlož ijonov pa je drolni in prenovlj dobili nov ila tudi še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup eno železnivala koronaviru investic zdravstve železniško tud i na ov, ki bodo vozili som. V nem dom infrastruktu ije v tudi na zač rela ciji etek množi u se prip ro. Kam nik – O rav Foto: Gora zd Kavči č brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Testiranje v Kamnikutudi Coprnije zaživele v ilustrac MLADI Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj 45. stran ZA Naš Kam DNJA ijah lanina ima nik mb ra novod Miha Hančič mnogih obr , prostor Vsako leto azov orniki so o mi opremil je z ilustracijaznova monogra V avli Obč za ti Cop navdušijo fijo Sve i direktor ine rijan. Raz ja cij, stava ilus - ogled razstavaKamnik je na ki Anžurja, Vsaka vas, z naslovo iz- kam so jo nedavno odp tra- Naš Kam m nik, niški knji eža, katererli kakšnega kraj pri nas ima prostor v zov žnici, pa do konca je še 25-le avtorja Urha Wie obra- net i z jasličarja, ki pres e priprav januarja iti tudi erazs geleta, tnega na ogled družbe. na spletu. tančnostjo, ežn ostj o, naarhitekture.magistra inženirja jaslic. Jasl tematiko svojih ičarji so svoj umetniki, evrstni ki lja ne zma jim idej in vese njka. Tud niškem ni i na nič drugače. Kam- tran 5 stran 7 stran 9 stran 16 Aleš Sen ožetnik čnega cep ljenja. ljajo ment in kart Kamnik – ga zavarova ico zdravstvene nih drugihTako kot v številbodo ude nja. O rezultatih je tudi v krajih po državi Kamniku obveščeni leženci testiran brezplačno j možno odvzema v dveh urah od mi antigentestiranje s hitribrisa. Kot skimi test jajo v Zdr opo okužbo z avstvenem zari na dr. novim koro dom Julija som. Hitr o testiran naviru- gativen Polca Kamnik, u neod torka je dalje v Dompoteka da tren izvid testa pomeni, ture Kam utno v bris u kulnik, u virus ni zaznav no opravit test pa je mož - občutkaen, kar naj ne daje tek, med i še danes, v pelažne varn 8. lahko do osti meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj resa pa bod že kmalu e tudi tni termini o dodapo test iranju. V primeru prihodnjih na voljo tudi še v poz pa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran www.gorenjskiglas.si KULTURA PRODAJA PESKA V času pred 1. novembrom, na Žalah v Kamniku ter v Mekinjah. POGREBNE STORITVE Dežurna služba 24 h / dan, vse dni v letu. 041 634 948 Komunalno podjetje Kamnik d.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik Razstava buč v Arboretumu ZAHVALA ZAHVALA Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča V 88. letu starosti se je od nas poslovila Draga Osolnik Olga Jelenko Zoretova mama iz Hruševke z Vrhpolj pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem podjetja Menina za podarjeno cvetje, sveče, sv. maše ter izrečena sožalja. Hvala patro­ nažni službi, Romanu Dacarju, ambulanti dr. Plešnar za pomoč ob bolezni in gospodu župniku Ediju Strouhalu za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče ter hva­ la vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hva­ la pevcem kvarteta Grm in gospodu župniku iz Nevelj. Zahvala tudi uslužbencem ZD Kamnik za hitro pomoč, še posebej ge. dr. Nadji Pfajfar Križnič, ki nam je ves čas stala ob strani. Vsi njeni Oktober 2021 Vsi njeni Volčji Potok – Še do konca oktobra je v Arboretumu še na ogled razstava buč, ki obiskovalce sicer očara vsako leto. Spretne roke zaposlenih so pripravile pisano jesensko dekoracijo z bučami različnih velikosti, oblik in barv, ki si jo lahko ogledate v šotoru pred pristavo. Buče so dekorirane z okrasnim zeljem in travami, cvetočimi enoletnicami, dvoletnicami in trajnicami ter jesenskimi plodovi. Od 20. do 31. oktobra se bodo bučam ob drevoredu in pri Jezeru rdečega javorja pridružile tudi čarovnice. J. P. ZAHVALA V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V 66. letu starosti nas je nepri­ čakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric Tomaž Kramar z Duplice ZAHVALA Ti ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA V 93. letu starosti se je od nas poslovil dragi stric V 90. letu starosti se je od nas poslovila draga žena, mama, babi­ ca, prababica, tašča, sestra in teta Marija Capuder iz Šmarce, po domače Korelnova Marica Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti. Hvala vsem sorodnikom, vaščanom in prijate­ ljem za darovano cvetje in sveče, iskren stisk roke ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Po­ sebna zahvala patronažni sestri Romani, pogrebni služ­ bi, g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcu Stanetu Vidmarju. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si reba elo leto Časopis Kamničan-ka Kamnik – Lokalna akcijska skupina (LAS) Občine Ka­ mnik z namenom večje vključenosti mladih in veča­ nja vidnosti problematike zasvojenosti vabi na sodelo­ vanje k likovnemu natečaju na temo zasvojenosti. Mlade avtorje vabijo, da se izrazijo v katerikoli grafični, risarski ali slikarski tehniki. Velikost del naj ne bo manjša od for­ mata A3 in naj ne presega formata A2. Delo mora biti obrnjeno pokončno, saj jih bodo le tako lahko pripravili za to, da bodo razstavljena na plakatnih mestih po mes­ tu. Najboljša dela po izboru komisije bodo namreč natis­ njena na plakat in razstavlje­ na na plakatnih mestih Amicus, objavljena pa bodo tudi na spletnih straneh MC Kotlovnica in razstavljena v avli MC Kotlovnica. Svoje delo pošljite na naslov Za­ vod Mladinski center Ko­ tlovnica, Fužine 10, 1241 Kamnik, s pripisom ZA LI­ KOVNI NATEČAJ, ali pa ga prinesite v mladinski center. Dela bo ocenila tričlanska komisija v sestavi Rok Ko­ sec, Katja Vegel in Ivan Mi­ trevski. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in kolektivu Arboretuma Volčji Potok za iz­ rečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in ostale darove. Zahvala g. župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ivan Pevec po domače Medvedov Ivan iz Košiš Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli od njega poslovit in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se za­ hvaljujemo gospodu župniku Luki Demšarju za pogreb­ ni obred in sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi pevcem in podjetju KPK. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, prinesli sveče in nanje zapisali lepe izraze sožalja. Žalujoči domači Oktober 2021 ZAHVALA Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi. Vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi. V 71. letu je po daljši bolezni svo­ je zemeljsko romanje končal ljubi mož, ati, tast in dedi Tone Podjed s Tunjiške Mlake pri Kamniku Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo sosedom, so­ rodnikom, pohodnikom, gasilcem, Društvu prijateljev poti sv. Jakoba in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih slovesa z besedami in izrazi sočutja lajšali žalost in bole­ čino, darovali sveče in za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo župnikom g. Luki Demšarju, g. Francetu Urbaniji in g. Juretu Koželju za obred ob ze­ meljskem slovesu, govornikom g. Valentinu Zabavniku, ge. Darji Slana in g. Branetu Bitencu ter pevcem, ki so mu doživeto zapeli v slovo. Hvala vsem, ki ste ga v času življenja imeli radi, ga v nje­ govi bolezni bodrili, se ga boste spominjali v molitvi in ohranjali spomin nanj. Vsi njegovi 16 petek, 22. oktobra 2021 Odločbe o rušenju so odpravljene Upravno sodišče RS je pred dnevi v razsodbi odločilo, da se odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor za osemnajst objektov v Slovenia Eco Resortu v Godiču odpravijo, zadeva pa se vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Jasna Paladin Zadeva vrnjena v ponovno odločanje Godič – Slovenia Eco Resort je ena najlepših turističnih destinacij v Sloveniji, a ta glamping se že vse od začetka sooča z očitki o črni gradnji. Inšpektorji so v zadnjih šestih letih, da bi ugotovili, ali je turistično naselje res zgrajeno na črno, tam opravili že več kot sto inšpekcijskih pregledov. A lastnik območja Matjaž Zorman iz podjetja Palmieri se ne da in tokratno bitko v tožbi zoper državo je tudi dobil. Pred dnevi je pravnomočna namreč postala odločba Upravnega sodišča, ki je odločilo, da se odločbe o rušitvi Inšpektorata RS za okolje in prostor iz leta 2018 in 2019 za 18 objektov v njegovem turističnem naselju »odpravijo in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek«. Tožena stranka, torej država, mora Zormanu oziroma njegovemu podjetju Palmieri povrniti stroške postopka v višini V Slovenia Eco Resortu pa se te dni poleg odločbe sodišča veselijo še enega uspeha. Turistična zveza Slovenije jim je v okviru dnevov slovenskega turizma, na katerih so razglasili najboljše letošnje turistične ponudnike v Sloveniji, podelila priznanje za 3. mesto v kategoriji glamping, po izboru ljudstva pa so v tej kategoriji zasedli prvo mesto. 470 evrov. In razlog? Inšpektorat ni odgovoril na ključno vprašanje – ali Zorman za postavljene lesene hišice v svojem turističnem naselju sploh potrebuje gradbeno dovoljenje, sodišče pa inšpektoratu očita, da je ignoriral predlagane dokaze s strani lastnika o tem, da so objekti pravzaprav mobilne enote in da so bili postavljeni v času, ko je na tem zemljišču še veljal drugačen prostorski načrt. V sodbi tako med drugim lahko preberemo, da je tožnik v zvezi z vprašanjem, kdaj so bili predmetni objekti postavljeni, v postopku na prvi stopnji predlagal izvedbo dokaza s pričami, kar pa je inšpektor ignoriral, in pa da je inšpektor o povezanosti hišic s tlemi zgolj sklepal, ne pa ugotavljal dejstev z zadostno stopnjo verjetnosti. Zorman vseskozi vztraja, da so v času postavljanja večine hišic te stale na zazidljivem Matjaž Zorman, lastnik Slovenia Eco Resorta v Godiču, je tokratno tožbo proti državi dobil. / Foto: arhiv GG območju in da so vse mobilne, saj da nimajo trajne povezave s tlemi niti glede temeljev niti glede instalacij. Zadeva se v tem delu zdaj vrne v ponovni postopek prvostopenjskemu organu, je še razvidno iz sodbe. »To, kar jaz govorim že šest let, je zdaj poudarilo tudi so- dišče. Iz sodbe je jasno razbrati, da je šlo v konkretnem primeru za vrsto nepravilnosti, ki so se pogosto vrstile z namenom doseganja cilja, to pa je izvajanje pritiska in izsiljevanja. Ni možno sprejeti trditve, da gre za zaporedno izvajanje strokovnih napak, temveč za povsem druge interese. Sodba je pomembna tudi zato, ker sodišče poučuje gradbeno stroko, kaj je premični objekt, pomembnost časa gradnje, pomemben status zemljišča v času gradnje itd. V Sloveniji je namreč na tisoče podobnih primerov, ko se navadni državljani ne upajo ali ne zmorejo pritožiti ali pa v podobnih primerih delovanja inšpekcij podkupujejo. V novem postopku pričakujem strokovno in objektivno obravnavo predlaganih dokazov, saj nas v nasprotnem primeru zopet čaka šest let dela v prazno in enak rezultat,« se je na sodbo sodišča odzval Matjaž Zorman.