SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo |in ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. V Ljubljani, v sredo 17. aprila 1895. Letnik XXIII. Šibe potresa reši nas Gospod? (Dalje). Tudi včeraj se še niso pomirili prebivalci ljubljanski. Dasi čez dan ni bilo posebno močnih sun-Ijejev, vendar se je zemlja večkrat zazibavala in to je ljudi s strahom naudajalo pred nočjo. Zato se oni, ki so že prejšnja večera prebili zunaj svojih stanovanj, niso hoteli vrniti domov, marveč so še tudi mnogi drugi hiteli s posteljno opravo na prosto. Prenočevalo je na kolodvorih ljubljanskih po vozovih in drugod nad 3000 ljudij; tudi vojaki so napravili na raznih krajih mnogo šotorov, kjer so bili ljudje čez noč. Obžalovati je zelo, da tudi take resne dogodke zlorabljajo raznovrstni sleparji, ki trosijo mej zbeganimi ljudmi novice, češ, da bo potres še vse hujši, kakor je bil dosedaj; pripoveduje se, da so vzlasti nekateri čifutski agenti tako nesramni, da begajo ljudi s takimi govoricami v prospeh svojega „kšefta". — Dolžnost je vsakemu, gledati na to, da se ljudstvo brez potrebe ne bega in zaradi tega naj pristojni faktorji tudi v tem oziru vršijo svojo dolžnost. Potres je zahteval novo žrtev. Mej prvim potresom je namreč skočil iz neke gostilne v židovski ulici črkostavec Iv. Pascbek na ulico, a mu je v tem trenotku priletela s strehe opeka na glavo ter ga hudo zadela. Paschek se vrne nazaj v gostilno, a tu se ves okrvavljen zgrudi nezavesten na tla. Ranjenca so potem prenesli v bolnišnico, kjer je v velikih mukah umrl včeraj popoludne. Pokojnik je bil star 27 let, doma iz Tešina v Šleziji in bi bil moral včeraj nastopiti službo v Bambergovi tiskarni, a je moral nastopiti pot v večnost. Pokoj njegovi duši. Včeraj ob 5. uri zjutraj romale so nepregledna množice ljudstva iz Ljubljane in okolice na Dobrovo prosit Mater božjo dobrovsko varstva in pomoči. Pripoveduje se, da je neki vojak smešil procesijo. Dotični gospod naj si zapomni, da bi drugič ne bilo varno žaliti našega ljudstva v njegovih verskih vajah, najmanj pa še v dnevih hudih poskušenj, kakor so sedanji vzlasti za Ljubljano in okolico. Jednako pritožbo smo dobili iz krakovskega predmestja. Ko je bilo namreč ondi zbrano verno ljudstvo pred Marijino kapelico, pripeljal se je po Eraonski cesti z biciklom pl. Schrey ter kričal ua ljudi, naj se mu ognejo. Ker so to ni moglo vsled gnječe tako hitro zgoditi, začel je vpiti: Platz ma-chen, sonst vverde ich iiber die Leute fahren. Tudi temu gospodu bi svetovali nekoliko več previdnosti, ker že sedaj se je le s težavo posrečilo mirnejšim ljudem potolažiti razburjeno množico. Tudi zunanji časniki poročajo o tukajšnjem potresu. Obžalovati moramo, da vzlasti „N. F. Presse" o središču in vzrokih potresa tako netočno poroča. Piše namreč: Že v zjutranjem listu smo omenili, da je središče iu ognjišče potresu, odkoder je izhajalo gibanje ter se v širokem okrožju razširjalo na vse strani, na Krasu; iz te okolnosti smemo sklepati, da se ob potresu ni rušilo samo na površju zemlje, marveč da se je marsikaj spremenilo tudi pod zemljo. Ker so bili sunljeji tako izredno silni in pogosti, moramo si misliti, da so se v prostornih votlinah in razpoklinah delali usadi, kar se bode še le pozneje pokazalo s svojimi nasledki. Zvedeli smo pa zopet po noči po brzojavu iz Ljubljane, da se je popoldne zopet ponavljalo zibanje zemlje in da je bilo čutiti nadaljnih sunljejev. To poročilo vzbuja resne skrbi, kar se je bati, da se bo tresenje še nadaljevalo ter da je na Krasu nastala neka doba potresa, ki bo morebiti — seveda z vedno manjšo silo — ponavljala se še na tedne. Ta misel, katero izraža tukaj „N. F. Presse", da bi bilo središče potresa Kras, je po našem mnenju popolno neosnovana. Potres je bil tudi silen na Krasu, kakor se nam poroča, vendar je bil v Ljubljani in ljubljanski okolici veliko hujši. Zato menimo, da je Ljubljana in njena okolica, močvirje in savsko prodovje nekako središče sedanjega potresa. Le iz tega se da razlagati, da smo sunljeje v Ljubljani čutili od raznih stranij. Ne zdi se nam torej umestno, ako „N. Fr. Presse" na podlagi takih neutemeljenih domnevanj prerokuje gibanje zemlje kar na tedne. — Pač se še ni umirila zemlja in se čuje tudi še danes valovito gibanje in vmes kak sunljej, vendar je poznati, da so sunki vedno rahleji in da smemo v kratkem pričakovati konec potresa. Mestni odborniki so se včeraj zbrali v posebnej seji, da se posvetujejo, kaj storiti v blagor prebivalcev v tej hudi katastrofi. Sklenili so ; Dovoliti županu 10.000 gld., da jih razdeli po dogovoru z magistratnim odsekom za uboge mej prebivalce, ki so vsled potresa največ trpeli. Nadalje je dovoljenih 10.000 gld. za napravo barak, kjer bi ljudje prenočevali. Župan naj naprosi pri deželnem predsedstvu in deželnem odboru izredne pomoči. Ko se določi škoda pri poslopjih, sklene naj mestni odbor, za koliko svoto naj se prosi država, da prihiti mestu na pomoč z brezobrestnim posojilom. Zanimivo poročilo imamo iz tukajšnje deške sirotišnice Marijanišča. Visoko, dolgo in Da samem stoječe poslopje se je ob prvih sunkih grozno po-treslo in omajalo. Raz omare so letele knjige in posode, od stropov se je luščil omet in padal na tla, hipoma je bilo vse v gostem prahu; stene so v drugem nadstropju pokale. S strehe pa so se valili odtrgani kosi dimnikov, trli opeko, razdirali počezne palice in padali ropotajoč na tla. Seveda je bilo hipoma vse po koncu. Kaj bo s toliko otroki? Ta misel je mučila predstojnike. No, hvala Bogu, v najlepšem redu, kakor vojaška četa, so bili vsi go-jenčki kmalu na vrtu. Nikomur se' ni nič zgodilo, celo dobre volje ni nekaterim manjkalo, drugim pa ne strahu. Ker je bilo jako mrzlo pod milim nebom, našli so gorko zavetje v dveh hlevih in kmalu dobro pospali. — Žal, da se je pokazala povsodi znatna škoda. Streha je proti jugu večinoma razdejana, ob zapadni strani se je utrgal z vrha velik kos zidu, znotraj so pa stene razpraskane in omet razdrapan. Hudo je prijelo tudi kapelo, tako lepo božjo hišico: ne ve se še, ali ji ne bo treba oboka, ki ima široke razpoke in se je tudi nekoliko znižal, naposled po dreti. Škoda je zares velika, ker poslopje — s težavo sezidano — nikakor ni tako, da bi moglo kljubovati nezgodam. Zato pa vodstvo prav ponižno prosi dobrosrčnih znancev in prijateljev, naj se kaj spomnijo hiše, ki ima letos 170 (!) gojencev, torej obilne troške, in sedaj še tako občutljivo škodo. Bog daj, da bi se ta rana kmalu zacelila! Z Lipoglavega se nam piše: 14. aprila je bila strašna noč. Ob četrt na 12. po noči je bilo slišati (tako je pravil sosed, ki je takrat čul), kakor bi kura kavsala, in potem se zaziblje zemlja, zazib-ljejo se hiše in postelje. To me je zbudilo. Dozdevalo se mi je, da je nekaj groznega, planem a postelje, prevrnem stol, zletim v sredo izbe: zdaj še le sem spoznal, da je potres. Vse se je zibalo, vse je šklefetalo, vse je ječalo, kakor da se hoče zdaj zdaj sesuti hiša. Pes pri vratih je stokal preplašen, njegov tovariš zunaj hiša je tulil. Kokoši po vasi so vpile preplašeno in popadale na tla. Hitro prižgem luč. Petbro bukev mi je palo s police, zid pod stropom je počil, kakor tudi v kotu, kjer se stikate steni. Omet je ležal na tleh tam pa tam. Grem v drugo in tretjo izbo in ondi je bilo ravno tako. Stenski uri ste čutili potres. Jedna se mi je ustavila že pred več meseci iz neznanega vzroka iu pustil sem jo stati: potres jo je pognal in še zdaj gre dobro; — drugo mi je pa potres ustavil, treba jo je bilo zopet pognati. — Pri sosedu imajo zvonec napeljan pod streho in tega je potres tako zibal, da je začel zvoniti in je pel preplašeno v tamno noč. Škafi so se po kuhinjah tako gugali, da je voda letela iz njih. Vsi Lipoglavci smo bili najedenkrat zbujeni in na nogah, in luči so se zasvetile v vseh hišah, ki so gorele do belega dne. Ženske so se jokale, moški so se tresli in vse je molilo. Jeden na prvi sunljaj ni hotel moliti. Šel je venkaj. Ko je videl, da se mu zemlja vsa guglje pod nogami, da vse pod njim in okrog njega praska iu poka, ubere jo hitro v hišo, prekriža se in začne moliti. —Tako so ljudje prečuli vso noč v grozi in trepetu, priča-kovaje novih, hujših sunljajev. Ob tri četrt na dve so ponehali sunljaji do tri četrt na štiri. Potem se je začelo na novo. Ob 7. uri zjutraj je bil zadnji sunljaj. Na to je bil mir do četrt na dve popoludne. Potem smo dobili zopet dva sunljaja. Tako grozo smo imeli na Lipoglavem, pa tudi v drugih vaseh po fari ni bilo nič boljše. Pri tej nesreči je bila velika sreča za nas, da farna cerkev ni bila poškodovana ; le v kotu, kjer se stikata zvonik in cerkev, naredila se je dolga, pa ozka razpoka. Hujše je bilo s podružnico v St. Pavlu, dobila je poke v stropu in tudi zvonik je v nevarnosti. Sunljajev je bilo vseh vkupej kakih 23 do 26. Najhujša sta bila prva dva. Poznejši so bili slabši, nekateri celo jako slabi. Tako hudo je bilo pri nas, ljudje pa govore, da je bilo v sosednih farah še hujše. Sibe potresa reši nas, o Gospod! Iz Rovt, 15. aprila. Silni potresi so se čutili nocoj v Rovtah in se še čutijo sunljaji. Grozna noč je bila. Prvi sun ob 12. uri 25 minut je trajal 2 minuti, drugi krajši. Iz Slivnice pri Celju 15. aprila. Grozni ponavljajoči potresi. V nedeljo po noči 14. na 15. t. m. je bil ob 12. uri najhujši dolgo trajajoči potres. Kmalu za tem bila sta dva precej manjša. Ob tri Četrt na 12. je bil zopet močnejši, tako da je vse klepetalo. Ob četrt na 1. in 5 minut pred 1. uro ae je zopet vse treslo, da je bila groza in strah. Lune pa še ni bilo, vendar nebo je bilo čudno svetlo, kar nas je zelo strašilo. Potem je bil malo pred 3. uro slabeji, ob tri četrt na 4. pa močen, pol minute trajajoči sunek, ob pol 5. je bil še moč-neji, ob pol 5. in 2 minute še močneji, ob tri četrt na 6. manjši. Vsi so bili od jugozahoda proti severozahodu. Dimnike je precej poškodoval. Bog nas varuj nesreče in takega strahu več. Iz Kostanjevice, 16. aprila. V noči mej veliko nedeljo in velikim ponedeljkom začutili smo tukaj močen potres. Znatne škode sicer, hvala Bogu, ni napravil, le zid je tu pa tam razpočil, zlasti tam, koder je bil zadnji hujši potres leta 1881 pustil sledi. Dal Bog, da bi nam prihodnji velikonočni prazniki prinesli kaj boljših piruhov ; sploh smo letos pri nas slabo pričeli: zima nenavadno dolga, žito večinoma proč, povodenj in sedaj potres. Iz Senožeč. V Senožečah smo čutili v noči od 14. na 15. aprila močan potres, ki se je pojavljal v več sunljejih od pol polnoči do sedmih zjutraj. Najmočnejši je bil prvi sunljej ob 11. uri 25 m. in je trajal kakih 5 minut. Zidovje se je majalo, pohištvo se je gugalo, okna ropotala, posoda šklefetala. Vse je bilo naenkrat po koncu. Ljudje so hiteli prestrašeni iz hiš, ker se je bilo bati, da se zdaj zdaj udere strop in pokoplje prebivalce pod razvalinami. Sledilo je še 10 občutnih sunljejev, med katerimi je bil šesti in deveti zopet zelo močan, vendar ne tako kakor prvi. Vendar se ni zgodilo druge nesreče, kakor da se je nekaj opeke pri nekem dimniku odkrušilo in da sta pri gospodu sodniku dve polici s kuhinjsko posodo zropotali na tla. Tudi se še sliši, dA je v Anton Sušovi prodajalnici do 20 gld. škode pri pobiti lončeni posodi in da se je s svete Helene hriba na cesto med Senožečami in Razdrtem nekaj kamenja zvalilo. Iz Št. Jurja pod K umom, 15. aprila. Že trikrat smo čutili pri nas pot:es, ki je pa vselej trajal le nekoliko sekund. A zadnjo noč bilo je strašno. Prvič in najmočneje streslo se je ob pol 12. uri 5 minut po noči in trajalo kakih 20 sekund. Več poslopij je razpokalo. Pri nekaterih je pometalo tudi dimnike na tla. Mislili smo, da bode gotovo tudi naša cerkev, ki je ravnokar pozidana, zel6 poškodovana, a hvala Bogu, razven male praske na oboku nad velikimi vrati prav ob steni, kjer je od-letel omet, se ji prav nič ne pozna. Pri postelji sem imel na ponočni omarici budilnik in nekaj knjig. Budilnik mi je prevrnilo in knjige vrglo na tla, tako je tudi drugje marsikaj razmetalo. Kar je še najhujše, je to, da se je potres do '/s5- ure zjutraj z nekim votlim bobnenjem vedno ponavljal. Ljudje so bili v velikem strahu. Po vaseh so se zbirali in v molitvi prebdeli celo noč. Kakor čujemo, je bil potres še hujši na Dolih, v Zagorju ob Savi in Trbovljah. Bog daj, da bi se več ne ponavljal. Iz L u k o v i e e 15. aprila. Strašno noč smo imeli od Velike nedelje do pondeljka; zvečer ob 11. uri 8 minut strašen potres od vzhoda proti zahodu z močnim zibanjem zemlje in hudimi udarci, med tem podzemeljsko bobnenje in šumenje, kakor ob hudem viharju. Do polnoči se skoraj ni nehalo zibati, potem so bili presledki, a potres je trajal zelo močno do četrt na peto uro, slabeje do polu sedme. Na Brdu je precej poškodovana cerkev in graščina, prav zelo pa župnišče; v Lukovici so poškodovanja nekoliko manja, hujša pa na Prevojah in v Raholčah. Tudi v Krašnji je cerkev precej trpela. Bog nas varuj še daljnega potresa, sicer se bo veliko poslopij podrlo, ker so razpokana na vse strani. Ljudje bili so zbegani in hiteli iz hiš, živina je tulila, da je bilo groza in strah. Iz Kovorja, 15. aprila. Ponoči nekatere minute po 11. uri, me je iz spanja izbudilo silovito gibanje sobe, postelje, ropotanje, rožljanje in silovito bučanje, spoznal sem, da je potres. Pa še večji strah je delalo, ker se je tolikokrat ponavljalo, dasiravno ne tako močno in hudo, okoli 12. ure se je zlo močno potreslo, le malo manj kakor prvikrat. Do 1 ure čez polunoči sem čutil in slišal gibanje večkrat ponavljano. Iz Bohinjske Bistrice, 15. aprila. Tudi v Bohinju imeli smo pretečeno noč grozen potres, kateri nas je 20 minut čez 11. uro spravil po koncu. Utis tega potresa je nepopisljiv. Po prvem presta-nem strahu bila je prva moja misel, kaj pa je z našo cerkvijo. Gremo gledat, in hvala Bogu, cerkev ostala je čisto nepoškodovana. Razun jednega lestenca pred velikim oltarjem, kateri se je odtrgal in padel na tla, ter se nekoliko poškodoval, ni nobene druge škode. Potres ta je po moji misli najboljši dokaz, da ie tukajšnja cerkev dobro zidana in da se ni ničesa bati. Razun prvega najhujšega potresa, bilo jih je gotovo še kacih 15 do 20 sunljejev, de-oma prav močnih. Zraven potresa bilo je čuti vselej tudi votlo bobnenje pod zemljo. Idrija, 15. aprila. Strašno noč smo imeli nocoj: mislili smo, da bode konec sveta I Ob 11. uri 22 minut ponoči bil je prvi potres. Za tem sunkom sledili so zapored drugi, da jih je bilo do 7,3. ure zjutraj skupaj 8. Od tega časa do 8/i ua 4. uro bil je mir; potem zibalo se je vedno, a sunkov bilo je do 7*5. ure še 3. — Potem je bil zopet mir! Mej zjutranjo mašo bila sta zopet dva sunka. — Ulice so bile celo noč polne ljudstva. Nesreč se ni zgodilo, kaj pa je v rudniku naredil potres, ne morem še povedati. Razun nekoliko de-moliranih dimnikov in razpoklin v zidovjih ni druge nesreče na hišah. — To je bil strah, nekaki pred-poskus sodnjega dne. IzGoričice 16. aprila. Pri nas je bil prvi silno močni in dolgotrajni sunec ravno četrt na polnoči, od 14. do 15. aprila. Nato je bilo 27 bolj slabih in kratkih suncev. Drugi, skoraj ravno tako močni sunec kot prvi je bil pet minut čez polpetih zjutraj. Kaj takega in tako strašnega še ni doživel ta rod. Po sporočilih sodimo, da je bil v Domžalah in njeni okolici najhujši pritisek. Škoda je velikanska. Hiše in cerkve so večinoma zelo poškodovane. Strašna je bila tista osodepolna noč. Vse je bežalo iz hiš. Po cestah in tratah so ljudje molili, Boga prosili odpuščanja in Marijo klicali na pomoč. Otroci in odraščeni so glasno jokali. Živina je tulila. Velikonočni ponedeljek smo vsi duhovni v okolici in menda tudi drugod pod milim nebom maševali, ker cerkve so vse več ali manj poškodovane, le nova cerkev na Goričici ostala je nepoškodovana. Stoterna hvala Bogu za to milost! V svoji tako veliki žalosti in nesreči tolažimo se v cerkvi pri Mariji. Slišimo, da so v naši okolici sledeče cerkve zaprte: černuška, mengeška, vodiška, homška, dobovska, ihanska in šentjakobska. Bog daj, da bi jih smeli kmalu odpreti. Ljudje molijo noč in dan in hodijo v procesijah k Mariji na Goričico. Duhovni smo večinoma zapustili svoja stanovanja in prenočujemo v šupah in lesenih hišicah, kjer smo bolj brez skrbi. Kolikor višja je hiša, toliko bolj je poškodovana. Ker se še sliši bobnenje in gromenje in rahli sunci v zemlji, se še vedno bojimo, da bi se ta strašna katastrofa ne ponavljala. Župani in žandarmerija preiskujejo cerkve in poslopja. Ko to pišem, še vedno hodijo ljudje trumoma po cestah in molijo rožni venec. S Polja pri Ljubljani se nam poroča: Potres nam je raztreskal cerkev in župnišče. Stolpa ne bo mogoče rešiti; ves je razpokan. Spredaj pri-zidana leva lopa se je popolnoma razdrla. Stene v cerkvi so izstopile; vzlasti desna kapela je zelo raz-drapana. V župnišču ni mogoče stanovati in ker so vse glavne stene izstopile, se tudi ne bo dalo popraviti. IzSmartna pod Šmarno goro, dne 15. aprila. Nocoj ob polu 12. uri ponoči imeli smo hud in močan potres. Zjutraj do šeste ure bilo je 18 sunljejev, izmej katerih so bili 3 posebno hudi. Cuje se votlo bobnenje. S Šmarne gore trgajo se skale in se vale v dolino. Ljudje pod milin nebom s strahom in grozo pričakujejo, kaj bo iz tega. Škode veliko, osobito pri farni cerkvi in podružnicah, šoli in župnišču. Ni hiše v fari, ki bi bila brez poškodovanja. Ubilo je jedno deklico. Ljudje pri znamenjih na glas molijo in hodijo s procesijo cd vasi do vasi. V B i z a v i k u se je pri posestniku Briceljnu podrl mej potresom strop v sobi, kjer sta spala gospodar in gospodinja. Bricelj je pri potresu skočil s postelje in ko je čutil da siplje nanj strop, skril se je pod posteljo ter si tako z največjo težavo in precej ranjen ohranil življenje. Žena pa je iz postelje hotela ven, a jo je podirajoči se strop pritisnil na steno ter ji stri glavo, tako da je bila reva v trenutku mrtva. Iz Vinice, 15. aprila. Silno močan potres smo imeli včeraj ob polu 12. uri ponoči trajajoč do 3 minute — 2 miuuti pozneje je bil lahek potres. Ob polu 1. uri danes zjutraj je bil zopet nekoliko glasneji potres in ob polu 5. uri zjutraj nekoliko sunljejev potresa. Potres je poškodoval nekatere zidove. Sneg, ki je pobelil včeraj zemljo, se je umaknil še isti dan. Iz II. Bistrice. Ves veliki teden smo imeli prav lepo in prijetno vreme. Veliko soboto krog poldne je začela huda in zelo mrzla burja briti, na večer se je pooblačilo in sneg je naletaval. Velikonočne nedeljo je bila temna in neprijazna noč; ljudje so se mirno in brezskrbno podali počivat. Iu glej, krog polu dvanajste ure jih prebudi iz spanja silen in grozen potres, kakoršnega najstareji ljudje ne pomnijo. Burja je tulila, pod zemljo je bučalo kakor votlo gromenje, zidovi so pokali, tramovi streh so ječali in škripali, da je' bilo ljudij strah in groza. Do 7. ure zjutraj se je potres, seveda mnogo manjši, ponavljal. Škoda v Bistrici in Trnovem ni posebno velika,'večja je po sosednih vaseh, največja v četrt ure oddaljenih Kosezih, kjer ni skoraj nobena hiša nepoškodovana ostala. Dimniki so podrti, zidovje popokano, na mnogih krajih porušeno. Ljudje gledajo žalostni in tužni razdejane hiše. Bog nas varuj, Bog nam prizanesi, da se ne bi ta grozna šiba ponavljala. Tako groznih velikonočnih praznikov ni še doživela naša dežela. iy. Iz Radeč. V noči od Velikonočne nedelje na Velikonočni pondeljek se je pri nas zelo zemlja tresla. V krajših ali daljših presledkih sledil je potres potresu, katerega vsacega je neposredno napovedovalo votlo bobnenje. Smer jim je bila od jugo-zapada proti severovzhodu. Najmočnejši je bil ob 11. uri 17 m., ki je hkrati tudi naj dalje trajal. Vse je šklepetalo. Ni čuda, če so bili ljudje vsi preplašeni. Iz več bližnjih krajev se poroča o plazovih, ki so ovirali železniški promet. Idrija bila je v noči od velikonočne nedelje do ponedeljka v jako velikem strahu. Nekoliko minut po četrt na polunoči jo vzbudi silni potres iz sladkega spanja ; ljudje planejo vsi prestrašeni kviško iz svojih počivališč; nekoliko časa bilo je mirno, a na to se pojavi še hujši sunek; zadnji pretres začul se je ravno sedaj ko pišem te vrstice t. j. 7 minut pred 7. uro zjutraj. Vseh skupaj bilo je 8 silnih sunkov, med temi vmes bilo je pa še mnogo lah-nejših. Čuvaji, ki so stražili po noči v jami, so pravili, da je bil potres v jami grozen; kako tudi ne, vsaj škripanje lesenih stebričev odmeva mrtvaško votlo v zemeljski globočini. Od katere strani da je prišel potres, ne vem za gotovo, menim pa da je pridrčal od južno-zahodne plati 1 Težko bi se našla hiša, ki ne bi bila nič trpela od potresa, če druzega ne, vsaj ometa je povsod nekoliko; v cerkvi sv. Barbare je cerkovnik polno smetišnico odletelega ometa nabral, v nekaterih hišah se je razpočil strop, zopet drjgje se je dimnik razsul itd. Od prvega sunka naprej ni nihče več mislil na spanje, ker se je podzemeljsko bobnenje vedno ponavljalo. Iz Št. R upe rta 15. aprila. Nocoj ob 11. uri in 20 minut t. j. 14. aprila imeli smo tu močen potres, kateri se je pozneje petkrat, toda bolj slabotno ponavljal, zadnjič ob četrt na pet zjutraj 15. apr. Da je bil prvi potres intenziven, se iz tega lahko sklepa, ker mi je stenska ura obstala in zjutraj pokazale so se precejšne razpoke po zidovju. Tudi v cerkvi se je od oboka nad vel. altarjem nekaj ometa odlušilo. Nočni čuvaj je čul od severovzhoda močno podzemeljsko bobnenje, ter je mislil, da se piš bliža, a ko se je pričela zemlja tresti in ko je jela opeka iz streh padati, potem je vedel pri čem da je. Iz neke hiše v Št. Rupertu, kjer so ljudje pri mrliču čuli, so v naglici kar skozi okno bežali. Bog nas varuj šibe potresa. Iz S t. Jerneja 15. aprila. Dne 14. t. m. po noči ob četrt na 12 se je čutil po celi fari naši posebno v Št. Jerneju, v Gradiščah, na Mihovici in v St. vasi daljeni hudi potres. Sunljeji, ki so se osemkrat ponovili, so bili močni; posebno drugi in tretji. Hiše so se zibale, kakor bi stale na vodi ob viharju. Tramovje je pokalo, podobe so padle raz sten, dimniki so se na nekaterih hišah porušili in strehe poškodovali. Pri farni cerkvi je zvezda in špica od strelovoda vpognjena. Škode je do 50 gld. Tudi pri podružnicah so se nekateri zvoniki ločili od cerkva z razpokami. Ljudstvo je vse prestrašeno. Iz Planine na Vipavskem, 15. aprila: Po četrt na 12 nas nenadoma zbudi močan potres iz spanja. Zidovje in lesovje pod streho je škripalo in pokalo, kakor bi se imelo v tem hipu podreti. Reči po sobi, vrata, okna, steklenice, vse to je zvenelo, da so ljudje prestrašeni bežali iz postelj. Eni so hiteli na prosto, drugi so Marijo in Boga klicali na pomoč. Danes — na velikonočen pondeljek — je splošen pogovor le o potresu. Marsikaj zanimivega se pripoveduje. Prav dobra stenska ura je v moji sobi pri tej priči obstala, težala pa so se po skončanem sunljeju močno zibala. Živina po hlevih je plašno vstajala po koncu. Eden gospodar tekel je nemudoma v hram, če se niso morda sodi odprli. Nekov mizar je izdelaval za umrlega gaberskega gospoda vikarija mrtvaško krsto. Nekateri tovariši so bili pri njem. Ravno je mizar rekel: »škoda tega gospoda, da so tako naglo umrli", ko se začne truga sem in tje premikati pred njim. V strahu vsi začnejo moliti. — Posebne škode, hvala Bogu, ni I V nekaterih hišah je kaka stena počila, podrla se pa ni nobena. Iz Žiro v, 16. aprila. Nepopisen strah je napravil zadnji potres tudi pri nas. Ko smo bili v najboljšem spanju, jel nam je leteti omet od zidu in druge stvari na obraz in vzbudili smo se od silnega ropota, katerega je prouzročil potres. Preplašeno ljudstvo je bežalo na prosto in nekako poldrugo uro je bilo na cesti ljudi, kakor ob sejmih. Potem pa smo se nekako privadili vednemu zibanju, šli domov in marsikateri je prav dobro spal, med tem ko so drugi molili in šteli, kolikokrat da se je tresla mati zemlja. Našteli so čez 20 sunljejev, v resuici pa se je zemlja skoro naprej nekoliko tresla. Najhujše je bilo v začitku ob 7|12, potem—nekoliko manj — pred 12 uro, in štirikrat okrog četrte ure. Tudi med prvo sv. mašo streslo se je precej močno, pa je vendar ljudstvo ostalo mirno v cerkvi. Tuli še vče-rajšni dan in p> noči zemlja ni bila popolnoma mirna, povsem mirno pa je ljudstvo. Posebno veselje imel je potres do dimnikov in marsikaterega je prevrnil, ker je previsoko nosil svojo glavo. Zi-dovje je zaznamoval z raznimi črtami, vendar se ni bati, da bi se kako poslopje podrlo vsled tega. Potres je pustil pri vsaki hiši nekaj spomina, začrtal svoje ime v zidovje. in mi smo že s tem zadovoljni, le samo naj več ne pride. V Št. Vi d u je bil po noči med 14. in 15 t. m. velik potres. Bilo je 14 suncev. Najhujši je bil ob 10. uri in 9 minut, na to sta bila pred 12. uro dva, potem zopet ob 4. uri zjutraj in zadnji ob tri četrt na sedem; sunci so bili od večerne straui proti jutrovi. Prvi je veliko opeke pometal s streh ter Deleža od zidovja. .Iz Javorja, 15. aprila. Noč mej veliko nedeljo in ponedeljkom bila je pri nas jako nemirna. Čutil se je po vsej fari in kakor se čuje, v vsej soseščini nenavadno močan potres, kakor se ga ne spominjajo najstarejši ljudje. Poprej bilo je v*sredo, četrtek in petek močno gorko, v soboto bilo je deževno, vmes tudi sneg, tako da procesija ni mogla iz cerkve, ponoči padlo je za ped snega. V nedeljo bilo je veterno. Prvi in najmočnejši sunec potresa čutil se je 7 minut čez 11 uro potem ob 7» 12. in in 5 minut pred 12 uro pa l/«l. Vmes bili so vedno manji sunci; močneje jelo je zopet bučati ob */44. potem ob 4., 3/45., 6. in nazadnje ob '/47. uri. Mali potresi čuli so se velikonočni ponedeljek ves dan in malo po noči. Sunci vstajali so skoro naravnost od juga proti severu. Počilo je dokaj zidovja in odpadlo mnogo ometa. Tudi farni cerkvi in podružnici na Cetenirovni ni prizaneslo. Iz Suhora. 14. aprila t. 1., na Velikonočno nedeljo pol ure pred polnočjo (ob '/»12. uri po noči) je bil na Suhoru pri Metliki hud potres. Prihajal je od vzhoda proti zahodu, trajal je okoli 7 sekund in se je slabeje še pozneje pojavil štirikrat. Razven strahu pri ljudeh in da je nekaj opeke pometal raz streh, ni napravil druge škode. Od Sv. Marka nižje Ptuja. 15. aprila : Pri nas smo v noči od vesele velikonočne nedelje na pondeljek čutili zaporedoma precej močen potres. Najdalje in najhujše se je zemlja od juga proti severu gugala ob 7« 12. uri. Med groznim šumenjem so klepetala okna in se treslo zidovje, da so ljudje prestrašeni iz postelj poskakali. Ob četrt na eno se je pojavil zopetni sunljej, ravno tako ob tlii; ob Vs5 pa je zopet močno zabučalo ter nas precej treslo. Bog nas obvari I Iz Brežic, 15. aprila. Zelo nemirno noč smo imeli. Siuoči ob '/Juri slišalo se je najprej votlo bobnenje; temu je sledilo močno in valovito gibanje, ki je trnjalo 10—12 sekund. Kratko in rahlo pokazal se je potres v tej noči še ob 12., S/41., 2., 7»4, 4. in ViŠ. uri. — Več dimnikov je opraskanih, podružna cerkev sv. Roka ima velike razpokline. — Govori se, da se je v bližnjih Kapelah na brv. meji vdrl obok župnijske cerkve. Iz Zreč, 15. aprila. Danes bodo časniki dobivali poročila o potresu v minolej noči. Pisalec teh vrstic se je iz spanja prebudil vsled prvega ropo-tanja ob 11 uri 22 minut. Sčasoma so se začele svetiti luči po hišah po hribih. V področju prvega nadstropja se je slišal samo ropot brez vsakega sunka, i a se torej ne more določiti smer potresu v našej dolinici. Prenočevalci v prostorih razizemlje Nodijo, da se je zemlja tresla od jugovzhoda. Kako dolgo je trajal? V dotičnem razgovarjanju z drugimi domačini se nam je zdelo, da je potres trajal okolu 7 sekund. Toda gotovo smo se zmotili. Dokaz: Ob gibanju zemlje ob 4. uri iu 26 minut je namreč pogled na uro zmeril trajanje za 14 sekund, a proti temu je prvi bil ne le močnejši, ampak tudi dalje časa trajajoči. V občinskem poslopju bivajoči sosed je pripovedoval, da je povodom prvega Topotanja vstavši iz postelje vzel palico ter se podal v lopo in, misleč, da je zvunaj kakšno blagajnicam nevarno osobje, ostro povprašal, kdo li bi bil. Poročevalec je naštel in si zapisal potres sedemkrat, in sicer ob uri 11-20, 1123, 12 05, 12 50, 3 40, 4-23, 426, 5-43. Predzadnji strah je prišel od Konjic, torej od vzhoda. Tako vsaj čutil je pisalec teh vrstic. V istej smeri so bržčas strašili tudi ostali potresi. Neki drugi sosed pravi, da smo minole noči imeli potres celo trinaistkrat. Sedaj že bodi kolikor hoče. Hvala Bogu, da je noč minula brez posebne nesreče. Iz Spod. Dravograda, 15. aprila. Huda je bila minula noč, ker tu nenavadno močan in dolgotrajen potres ljudem ni dal mirovati. Ob četrt na dvauajsto uro opolnoči je prvi močni sunljej prestrašil ljudij. Poslopja so se hudo pretresla in pokazale so se na stropih in zidovju že razpokline. Prvemu sunljeju so kmalu sledili drugi iu do kakih polu dveh se je zemlja malone neprenehoma tresla, tako, da ljudem ni bilo mogoče počivati. Ob polu štirih so se pojavili zopet močnejši sunljeji do kakih polu šestih. — Ljudje so bili silno prestrašeni ter so hiteli ob polunoči pod prosto nebo, boječi se, da se poderejo hiše. Na dimnikih in zlasti starejšemu zidovju se kažejo precejšnje posledice potresa ; povsod so razpokline in tudi zemlja je po nekod raz-pokana. S SeDturške gore, 15. aprila. Od včeraj do danes smo prebdeli grozepolno noč na naši gori. Sinoči, nekako 5 minut po 11. uri začelo je votlo bobneti pod zemljo, nato pa takoj nastane, po našem opazovanju od juga do severa stezajoči. kake 2 minute trajajoči tako močni potres, da smo vsi preplašeni trepetaje pričakovali porušeuja vseh poslopij. In naš strah ni bil odveč. N" Verhovju in Viševci je porušil potres dve hiši tako hudo, da bodo morali zidati nove. V Sidrožu se je pri neki hiši podrl obok. V Vašeku poleg cerkve sv. Lenarta je odtrgan tram skoro umoril dve dekli v spalnici. V domači vasi, a tudi po drugih vaseh, ni hiše brez večjih in manjših razpok, sosebno župnijski dvorec ima velike in mnoge. Nikdo se mi ne bo čudil, da sem kakor zajec iz grma, naglo skočil iz postelje ter hitel iz sobe na prosto. Prvemu potresu sledilo je še 24 druzih več ali manj slabejših ; zadnjega smo čutili tri četrt na 7. uro grede iz cerkve. Oj, to je bila strašna noč I Se hujši je bojda bil potres v nižavi, doli na polju proti Kamniku iu Mengšu. Ko namreč stojim ua pokopališču, iz katerega je najlepši razgled na vse strani, zapazim neštevilno kresov, ki so jih zažigali ljudje, da so se pri njih greli v mrzli noči, ko so ob potresu jadruo hiteli iz hiš pod milo nebo. IzNazareta, 15. aprila. V noči od 14. do 15. t. m. čutil se je močan potres. Prvi sunek ob '/»12. uri bil je najmočnejši ter je trajal do 15 sekund. Tudi ob polu 5. uri zjutraj bila sta dva sunka precej huda; sploh se je štelo v noči 13 sunkov. Oerkev v Nazaretu je na večjih mestih razpokala ; tako tudi zid samostanski, da celo v nekaterih celicah ni varno prebivati. Na Dobrolju v nazarški fari je pri kmetu Rokovniku počila hiša; rečiški duhov-niji so se dimniki podirali. Ljudstvo je zelo zbegano. Bog odvrni svojo šibo I Iz S1 a v i n e 15. aprila. Nocoj smo slabo spali. Ob četrt na polnoč nas je zbudil močan potres, ki je trajal najmanj eno minuto. Treslo se je, kakor kadar vlak ustavljajo. Pod zemljo se je čulo votlo bobnenje. Kmalu nato zopet štirikrat sune in trese kakor poprej, le po manj časa, po kakih 10 ali 20 sekund. O polnoči pa posebno hudo strese in traja skoro celo minuto. Do jutra je treslo šestnajstkrat. Ljudje so čuli, pogledal sem skozi okno, po vseh hišah so gorele luči. Vsak Čas sem bil pripravljen, da zopet strese. Ker nisem mogol spati, sem premišljal tisti psalm, ki ga duhovniki molijo te dni: »Kralji zemlje se vzdiguiejo, in prvaki se zbirajo zoper Gospoda, in zoper njegovega Mazilje-nega. Raztrgajmo njih vezi in vrzimo s sebe njih jarem. On, ki v nebesih prebiva, se jim smeja, in Gospod jih zasmehuje. Takrat jim bo govoril v svoji jezi ter jih bo prestrašil v svojem srdu." Kaj ne, kakor nalašč za sedanje čase? Sovražniki Kristusovi se zbirajo, kako bi njegovo vero zatrli — on pa, ki lahko one potopi ali s potresom pokonča, on se jim smeje — ko pride ura — bodo v prahu ležali pred njim! Iz Sv. Martina naPaki, 15. aprila. Sinoči ob '/»12. uri po noči silui tresoči potres. Blizo jedne in o pol petih zjutraj skoraj jednako hudo, vmes pa štiri- do šestkrat slabeji. Bila je strašna noč. Iz Osilnice na Kolpi, 15. aprila. V noči mej 14. in 15. aprilom iznenadil nas je zelo močni potres. Osobito bila je prizadeta Osilnica o groznem strahu. S Klanca na Hrvatskem. V noči od 14. do 15. t. m. je bil tukaj in v okolici petkrat potres. Najhujši je bil prvi sunec, ki se je poiavil ob polu dvanajsti uri. Trajal je kakih 15 sekund. Ljudi, ki so bili ravno v prvem snu, je silno prestrašil ter napravil mnogo škode. Samo v samostanu je povzročil do 500 gld. škode. Streha je močno poškodovana, jeden dimnik zrušen in mnogo sobic razpokanih. Ostali štirje sunci so bili mali, nepo-vzročivši nobene škode. Sibe potresa, reši nas, o Gospod 1 _ Kaj je sedaj v prvem hipu storiti? Naša časnikarska dolžnost je, da tudi mi stopimo v javnost in slavnemu magistratu priporočamo sledeče blagohotno uvaženje. 1. Ljudstvo naj se po plakatih skuša pomiriti, ker vsled raznovrstnih ugibanj je prebivalstvo popolnoma zbegano. Sunki se bodo še ponavljali, ali njih moč bo od dneva do dneva slabeja. Vendar še ni svetovati iti v stanovanja, katera so kaj trpela vsled potresa, ker se ne ve, koliko se je poškodovalo. 2. Da pa ljudje ue trpe pomanjkanja na prostem, naj skrbi slavni mestni magistrat, da se kakor hitro mogoče zgrade lesene lope ali barake na travnikih pod Tivolijem in na drugih prostorih mesta, kjer prebivalstvo lahko prenoči, sosebno ženske in otroci brez nevarnosti, da bi zboleli vsled mraza. Te barake morajo biti po noči in po dnevi pod nadzorstvom. Ako je treba, postavijo se železna ognjišča, da si ljudje kaj skuhajo. Ta vravnava je tudi potrebna za slučaj dežja, ker nekaj tednov bo treba prenočevati na prostem, bodi si vsled nevarnosti potresa, bodi si vsled pomanjkanja primernih stanovanj. 3. Hitro vozarenje po ulicah je strogo prepovedati, da se zidovje preveč ne strese. 4. Po noči in po dnevi mora biti na raznih delih mesta vojaške patrulje, da vzdržujejo red. 5. Od hiš, kjer preti nevarnost, da bo kaj doli padlo, je treba vse odstraniti, a magistrat mora to delo v roke vzeti, ne zasebnikom prepustiti. 6. Sedaj je čas selitve 1. maja. Veliko strank ne bo moglo več stanovati v sedanjih prostorih, a odpovedale niso. Da se prepiru pride v okom, naj se izda ukaz, v katerem bo natanko označeno, kako se mora ravnati gospodar in najemnik. Po našem mnenju je tu „vis major" in nobeden se ne more siliti, da bi prebival ali plačeval btanovanje, kjer vlada bojazen, da se utegne pripetiti kaka nesreča. 7. Mesto mera najeti izdatno brezobrestno posojilo od države in to posojilo v gotovi meri razdeliti med potrebne hišne posestnike za popravo hiš, isto tako pn tudi med ubogo ljudstvo. Razume se, da je tudi to posojilo za hišne posestnike brezobrestno. 8. Hišni davek se mora za gotovo dobo odpisati, a to kmalu, oziroma takoj storiti potrebne korake, da se ta postava izvrši. 9. Vsako prenapeto izkoriščanje prebivalstva v tem žalostnem slučaju po kacih podjetjih se mora strogo zabraniti. 10. Občinski svet naj se javi stalno zboru-jočim, in naj si razdeli svojo nalogo med posamezne člane, ki bodo gledali na to, da se bodo ukazi tudi strogo in kar se ne sme pozabiti tudi pravično izvrševali, in da se bo tudi gledalo na ubožno prebivalstvo, ki si v tej hudi stiski ne vč in tudi ne more pomagati. __ Politični pregled. V L j u bij an i, 17. aprila. Liberalci imajo zopet strah. Linške mestne volitve so pred durmi. Katoliška, nemško-narodna in liberalna stranka je postavila za tretji razred vsaka svoje kandidate. Liberalni listi se že pripravljajo na javkanje po porazu. Nam se ne smilijo. Bismarck v Avstrijcih. Štajerski romarji so vročega nemškega srca pratevtonske občutke srečno izlili pred starim političnim invalidom v Friedrichsruhe. Bismarck jim je čudovito dolgo govoril in jako malo povedal. Nas zanimlje samo, da je trojno zvezo s stališča nemške skupnosti povzdigoval v nebesa in da je zraven izražal svoje trdo zaupanje v njen trojni obstanek. Dalje je tolažil plašne Nemce in nemčurčke, češ, da so Nemci močnejši in možatejši, nego druge narodnosti, da so vodilni činitelji in jim je svetoval to-le: Obnašajte se proti svojim slovanskim tekmecem s tem čuvstvom, da ste konečno vender le vi močnejši.« Priporočal jim je, naj za Avstrijo skrbč posebno za nemško uradništvo in nemško vojaštvo. — Komedija se je srečno končala — brez nevarnosti. Po take svete naj le hodijo Germani, kamor jim drago. Mi se jih ne bojimo! Položaj v Srbiji je jako resen. Kakor smo že omenili, je napredna stranka z vladnim pritiskom pri prvotnih volitvah volivnih mož zmagala malone v vseh okrajih. Ker od 180 poslancev volijo volivni možje 161, je torej volivni boj za vlado že odločen. Z ozirom na to sta obe opozicijski stranki, liberalna in radikalna, naznanili svojim pristašem, da se ne vdeležita volitev. V liberalni stranki je vsled tega nastal razpor. Bivši minister Ribarae je namreč na zadnjem shodu prodrl z nasvetom, da se stranka ne udeleži volitev; tovariš njegov Avakumovič je bil za udeležitev in, ker je s predlogom ostal v manjšini, je odložil naČelništvo stranke. Italija. Iz Rima se poroča, da bode vlada z dekretom dnč 2. maja razpustila zbornico ; nove volitve se bodo vršile v drugi polovici maja. Pri pregledu volivnih zapisnikov so črtali nad 350.000 volivcev in vpisali 50.000 novih. — »Opinione« piše, da ima potovanje belgijskega kralja v Rim namen, da se dogovori o zaroki princesinje Klementine z italijanskim prestolonaslednikom. Canterburški anglikanski škof je te dni izdal javno pismo, v katerem se ustavlja prizadevanju sv. Očeta, naj bi se angleška cerkev zje-dinila s katoliško. Prepričani smo, da taka pisma ne bodo ustavila Očetovega dela. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. aprila. (Bogoslovsko semenišče.) Ker je tudi v ljubljanskem semenišču potres napravil precej škode, dasi razpokline za zgradbo po zunanje soditi niso nevarne, zato se pričetek pouka preloži na poznejši čas; kdaj, to se tem potom pozneje naznani gospodom bogoslovcem. (C. kr. mestni šolski svet) je odredil, da naj bodo vse javne in privatne ljudske šole ljubljanske toliko časa zatvorjene, dokler se ne preišče in do-žene varnost šolskih prostorov. (Poduk v orglarski šoli) izostane, dokler se v „Slovencu" zopet ne naznani. (Iz deželnega šolskega sveta dne 4. t. m.) Sklenilo se je, da se ustanove nove šole v Javorjah) Lučinah in Novi Oslici. Imenovani so bili ; za jednorazrednico v Preski dosedanji učitelj v Tr-žišah Anici Sonc; v Olševku tamošnji zač. učitelj K. Javoršek; za drugo učit. mesto v Dolu učiteljica v Dragatušu Karolina K a d i v n i k. Prestavljena sta bila: Pavel Šile z Vrema v Hrenovice, Polona D o 1 i n š e k iz Komende v Vrem. (Iz Senožeč.) Velikonočno procesijo nam je letos skazilo slabo vreme. Ravno pred procesijo je začela burja pihati in snežiti, da niti iz cerkve ni bilo moč iti. Veliko nedeljo zjutraj pa smo imeli vse belo snega, in še je melo. Popoldne se je zjasnilo. Razloček med toplino velikega petka in mrazom Velike nedelje je nazorno označil nek berač s to-le primero: „V petek bi bil lahko v sami srajci, danes pa v kožuhu". Pri tem prevratku vremena se spomnim znane Vodnikove pesni „Kos in brezen" : „Polui mesec se prevrne, Megle žene, burjo da, Hrib, doline sneg pogrne, Mraza vmira v'jolica." Letos pa je še celo april l&ko naredil. — April nori I (Iz Radeč.) Kakor vsako leto, bil je tudi letos cvetni petek sejm na Brunku pri Radečah. Dasi leži ta kraj 561 m. nad morsko gladino, se je prignalo vendar mnogo živine, ker je na prejšnje sejme zavoljo snega niso mogli gnati Kupčija in prodaja ž njo je bila precej živahna. Prihodnji sejm v našem trgu bode pondeljek pred sv. Jurijem dud 22. t. m. — Posestniki, katerim je letošujo zimo zajec oglodal sadno drevje, bili so pred kratkim klicani v obč. pisarno, da naznanijo svojo škodo in zadobe potem nekoliko povračila. Pač res prepotrebno zajca razglasiti škodljivcem in mu vsak „pardon" odreči. — Du6 29. t. m. bode v našem trgu vojaški nabor. — Vsled plazov je obč. pot na Savo na nekaterih krajih popolnoma zasuta, v obče pa zelo poškodovana. — Na Veliko soboto je po hribih zopet sneg nekoliko pobelil. Danes je krasno vreme. (Odpovedal) se je nadzorništvu v Tržiču gospod nadučitelj A. Kragl. (V spomin prijatelju t go»P- Antonu Šinidu.) Iz Kranja, 12. t. m. Pred 11 leti je bilo to, tako v po-lujeseni, spominjam se živo, kakor da je danes: poučeval sem nekega sedmošolca v nemščini za pre-skušnjo. Kar potrka ua vrata in vstopi čvrst dijak, prijatelj mojega gojeuca, rudečih lic, višnjevih oči, krepke postave, vprašat ga, kedaj bi bil prost za neki izlet. — Jaz sem pisal takrat sem ter tje še dnevnik, to vem da sem zapisal : Dijak ta mi do-pada po obnašanji, po postavi je tak kot lepo današnje jutro. Bil je to moj poznejši ljubi prijatelj — sedaj že pokopani g, Ant. Šmid. — Veliko sredo smo ga spremili v Šmartinsko cerkev in od tod do groba. — Govoril mu je ljubki govor gosp. Kranjski dekan — prijatelji pa in sošolci maševali smo za mir in pokoj njegovi duši. — Ranjki bil je plemeniti značaj. Po uaravi sangviničen ni sicer ukrenil vselej na pravi tir. Pa kedo ne greši ? Zvest pa je bil in mož beseda, kar se dandanes tako zelo pogreša. — Rado ga je imelo vs« : in mladi in stari in pobožni in posvetni, vsi smo dejali — škoda sedaj še groba takemu vrlemu gospodu. Tudi gospod Bog ga je ljubil. — Dal mu je časa za pokoro, podeli) mu je voljno potrpljenje — niti jedenkrat ni potožil v groznih svojih bolečinah — sušilo se mu je grlo in umrl je gladu. Previden je bil večkrat s sv. zakramenti in v društvu žaluječega očeta, dobre mu drage matere in dveh duhovnih sobratov izročil je dušo svojo Bogu — v milostno sodbo. Do 20 duhovnov zbralo se nas je žalovat in molit za prerano umrlim sobratom. Bodi mu žemljica lahka — grob pa nam nepozabljiv I Gospodu Antonu pa voščimo vsi, ki imamo dobra srca : večnega miru in pokoja. — Večna luč naj Ti sveti 1 Tako tvoj prijatelj Ivau Pavlič. (Iz Kranjske gore.) ^Posojilnica za Kranjskogorski sodiščni okraj" je po odstranjenih vseh zaprekah zdaj registrovana in je pričela že svoje delovanje. Kakor se sliši, je že dokaj ulog, a tudi vzetih posojil, tudi naši nemški sosedje iz "VVeissen-felsa odobravajo našo posojilnico. Rodoljube v naši „Gorenskej Dolini« opozarjam na ta najmlajši zavod, da ga krepko podpro, posebno z deleži. — Cujem, da naši diletantje zopet prirejajo veselico za belo nedeljo. V njih čast mora se priznati, da pri igrokazih zel6 napredujejo — prihodnja igra obeta biti posebno zanimiva. Naša podružnica s tem uprizori že tretji zabavni večer, katerega obetajo obiskati tudi zunanji domoljubi. Nadejati se je, da naša župnija v kratkem postane pokroviteljica slavne družbe sv. Cirila in Metoda. (Iz Lukovice.) Zimo smo imeli tudi tu, kakor drugod, silno hudo in dolgo, posebno toliko snega ne pomni nihče. Sedaj je sicer zginil, a ponoči od sobote na nedeljo je okolico zopet malo pobelil. Ozimina je na nekaterih krajih popolno pozebla, na drugih jo je nekaj ostalo; le malokje je ohranjena dobro. Veliko škode je napravil tudi zajec na sadnem drevju; marsikomu je pokončal ves mlad nasad. To zimo smo pokopali najstarejega moža iz brdske župnije, Matevža Zupančič iz Lukovice, ki je bil rojen 1. 1801. Tiho sredo se je Antonu Osolinu, posestniku iz St. Vida, ponesrečil 151etni priden in tih sin France pri vožnji in bil talioj mrtev. Bog nas varuj nesreč, posebno nagle smrti. (Iz Slavine) Ze od Velike sobote nam burja nagaja. Ljudje pravijo, da zato, ker se je v Postojni obesila neka dekla. Pa res se je ravno na Veliki petek, kakor Judež Iškarijot. Prvi vzrok je tudi tisti, kakor pri Judežu, namreč — tatvina. Doma je bila iz Klenka, duhovnije Trnske. Kjer je služila, je rada zmikala. V zadnji službi je vzela 30 gld., pa 80 jo zapodili iz službe. Iz maščevanja je streho s petrolejem polila in zažgala. K sreči so zapazili o pravem času. Dobila je ravno novo službo v Postojni, ko pridejo po njo žandarji in jo odpeljejo v zapor. Kmalu potem pa se obesi s predpasnikom, popolnoma posnemaje Judeža. (Ogenj.) Due 10. t. m. pogorelo je poslopje Pavla Mlinarja v Račevi hiš. št. 20. Kako je ogenj nastal, ni znano. Zgorela je tudi krava in sploh vse kar je bilo v poslopju, še obleka. Tudi žena gospodarjeva in njena mati sta hudo opečeni, pa ne smrtno. Gospodar ni bil zavarovan. (V Loki pri Zid. mostu) stepli so se pretekli teden fantje med seboj. Eden je precej hudo ranjen. Udaril ga je namreč nekdo po glavi s steklenico in ko se je ta razbila, ga je še ž njenimi črepi-njami, ki jih je še v roki obdržal, po obrazu zelo ožokal. Žalosten sad pijančevanja. (Moje ječe.) Glede ponatiska Slovenčevega podlistka »Moje ječe« v posebni knjigi, katere omenja zadnja štev. »Dom in Sveta« očitajoč g. prelagatelju pomanjkljiv jezik, izjavljamo, da v tem oziru ne zadene g. prelagatelja nobena krivda, ker se za ponatis ni pošiljala njemu korektura, a je izjavil, da bi bil marsikaj popravil, ko bi bil vedel, da se pripravlja ponatis v posebni knjigi. Vso odgovornost gledč jezika v spisu »Moje ječe« torej nosi vrednistvo našega lista. Telegrami. Dunaj, 16. aprila. Cesar je vsprejel danes saksonskega princa Jurija v zasebni av-dijenci ter se podal na to v Schonbrunn. Dunaj, 16. aprila. Nad 3000 delavcev tukajšnjih opekarn jelo je štrajkati in zahtevajo, da se jim poviša plača za 50 odstotkov. Dunaj, 16. aprila. Žrebanje Waldsteino-vih srečk. Glavni dobitek 10.000 gld. dobi št. 49.331, 1500 gld. dobi št. 18.460 in 1000 gld. dobi št. 59.301. Dunaj, 17. aprila. Poljedelski minister imenoval je oskrbnika pri rudokopu v Idriji, Avgusta Landeniger-ja, višjim oskrbnikom. Zagreb, 16. aprila. Tukajšni stolnici ni potres nič škodoval. Ravno tako ni napravil potres nikake škode v Križu, Petrinju, Va-raždinu, Cerkvenici, Vachovskem, Fužinah, Bistrici, Delnici, Gorenji Rjeki, Časmi, Iva-niču in Ogulinu. Opatija, 16. aprila. Trgovinski minister grofWurmbrand je dospel sem. Pulj, 16. aprila. Deželnobrambovski minister Welsersheimb odpotoval je na Dunaj. Ostrogon, 16. aprila. Primas Vaszary obiskal je danes nuncija Agliardi-ja ter je ostal pri njem pol ure. Nuncij sprejel je nadalje tudi več duhovnikov in deputacij. Lvoy, 16. aprila. Zaradi živinske kuge v okraju Skalat prepoveduje se izvažanje živine. Tudi sejmi so prepovedani. Belgrad, 16. aprila. Kraljica Natalija dospe 16. maja v Belgrad, da obišče kralja Aleksandra. Pariz, 16. aprila. Predsednik Faure odpotoval je ob 11. uri dopoludne v Rouen in Ha vre. Umrli so: 14. aprila. Frančiška Škerjanc, šivilja, 18 let, Karolinška zemlja 7, ubita vsled potresa. 15. aprila. Uršula Stare, posestnica, 75 let, Cerkvene ulice 13, paralysis cordis. — Matevž Močnik, mestni učitelj v pokoju, Turjaški trg 1, vodenica. Vremensko sporočilo. Cas opazovanja 16 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zveč Stanje zrakomora T mm "735-0 733 3 7333 toplomera po Celziju ~100000000000< Leopold Tratnik prej M. Schreiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode in orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar možno bitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 6bl 52—16 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. Konjski cvet (pomnoženi re*titucijwki tok) steklenica X gld., 5 steklenic 4 gld. rabi Be za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lujša otrpnelost konjskih ndov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (očvr-ščenje) po kakem trudupolnein delu. Sttia milu širna za živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Itabi se skoro 40 let z najboljšim vspc-hom večinoma po hlevih, ako živinče ue more jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in tazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 1139 Ubald pl. Trnkoczy, Ljubljana, Kranjsko. Trgovski pomočnik 2 dobrim spričalom, vešč v trgovini špecerijskega blaga, zmožen jezika slovenskega in nemškega v govoru in pismu, išče službe v pošteni trgovski hiši na deželi. — Naslov ponudnika pove upravništvo „Slovenea". 214 3—3 Vizitniče priporoča )1. Ti! Pomladni Glasi posvečeni slovenski mladini. Uredil in založil > Frančišek Finžgar. nun •:-•'■■, um tn iiHi^iiiipiiiiiBjuimiiuiiuiaiLiLii.uj-Ui Zajamčeno pristne sveče iz čebelnega voska in zanesljivo pravo vino ALOJZIJ BADER lastnik voščarne na par in veleposestnik v Gorici, Primorsko. Cenike pošilja brezplačno. -"^8 170 12-11 Cena vezanim 35 kr, broširanim 25 kr. --— Po pošli 5 kr. več. ——— Dobivajo se v semenišču pri Fr. Finžgarju, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pa pri lan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se lahko še dobi 11., III. in IV. zvezek. imiiiuiiiiiuiiiimi 1 "■'I I —1 Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah I uuuiiuuuuiuiuuuiiuumi lil ►"-I Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice- vdove 11 a(1 vojvodiiije Štefanije. Kapljice za zobe odlikovane lekarne Piccoli ,pri angelju' v Ljubljani, Dunajska cesta. 3k£~ Kapljice kanjene na pavolo in dejane v votel zob takoj olajšajo bolečine. 588 50—23 Hekleničiea 3 O li r. 13 11 11 ii j 8 k a lb o f z a. Dne 16. aprila. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4 %....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini ........... 101 gld. 101 , 123 „ 101 „ 123 „ 99 „ 1094 „ 404 „ 122 „ 59 „ 11 n 9 46 6 65 kr. 75 „ 50 „ 65 „ 60 „ 45 „ n 25 „ 30 . 72\,„ 94 » e9l/,„ 10 „ 73 „ Dne 16. aprila. 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6 % . „ dolenjskih železnic 4 % Kreditne srečke, 100 gld........ 202 gld. — kr. 4 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 150 n — „ 152 gld. 25 kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 n 50 n 164 25 Rudolfove srečke, 10 gld....... 24 » 60 n 197 _ Salmove srečke, 40 gld........ 71 n 50 v. 99 50 St. Gen6is srečke, 40 gld....... 73 n — rt 151 30 VValdsteinove srečke, 20 gld...... — n — n 132 _ Ljubljanske srečke......... 24 n — n 108 75 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 169 1» 40 n 111 25 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3680 n — n 99 25 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 581 M — n 99 90 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 112 n 25 223 50 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 82 n — n 176 20 Montanska družba avstr. plan..... 84 50 133 _ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 170 n 25 r 98 n 50 Papirnih rubljev 100........ 130 n 87 r ■■ gf Nakup ln prodaja *£S l vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. : Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjšega dobitku. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U B" »olizeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasss 74 B. JSJT Pojasnila TtJCi v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti ijF" naloženih glavnic. "'•S domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj, naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati, Dš£3£££ iti 'ssž SSSMš? ztfiži1 50 SSSISsSšS&S j • -v priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega w Fp PetriC ^^ blaga moške in ženske oblelte__ (5 * vzlasti domačega in krnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumbursko platno, cefir, tkanino, vsakovrstno hlače- ^ y • Uliovil vin0' VS0 I"""080 in P°'rebičlne za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažaste & V i-JUDJjalll, — ! ■■ m-mm . — ^ ^ i i l - Iilipp Izborno, trpežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. '•a ^ Op I l d I O N C U I I V* O Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani eeni na razpolago. Filip Fajdiga mizar in založnik pohištva r Ljubljani Slonove ulice št. 50 ■pozarja preč. duhov-očino in si. občinstvo na izborno zalogo Ji;; pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. Ilustrovani ceniki so na razpolago. IVAN KREGAR I Izdelovatelj oerkvenoga orodja ln posode t Ljubljani, Poljanska cesta 8, pol. Alojzijevišča ' priporoča se prečastiti duhovščini, cer-^ kvenim predstojništvom in dobrotnikom \ v najnatančnejše izdelovanje monštranc, " ciborijev, kelihov, tabernakeljev, sveč-1 nikov, lestencev, križev itd. iz najboljše 1 , kovine v poljubnem zlogu in po nizki ceni. -------r^vvA/VV - X Fr. Breskvar pr. Sverljuga % ♦ knjtgores 7 Ljubljani J ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ J se priporoča prečast. duhovščini in slav. \ « občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. ♦ ♦ Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦ ♦ dela; vse po najnižji ceni. ^ IGNAC ČAMERNIK, kamnosek M U v Ljubljani, Poljske ulice 4» M " priporoča preč. duhovščini zalogo razno- " K vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- }j Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in y stavbena kamnoseška delaponajnižjiceni. " M U Kzzzzz3*ezzzzz:« Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7, II. dvorišče 0 ® u ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- x-a«-. MatkovičlI || brivec in vljasuljar [j 0 v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 rt se priporoča v najtančnejše izvrševanje I4. i| vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt |r spadajočih del. Postrežba je uljudna in " j| vsestranski pozorna. BOOOOOO*OOOOOOB 0 Lorene Blaznik Q A v Ljubljani, Stari trg št. 12 ^ % priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a A hovščini svojo izborno V 1 — zaloga galanterijskega blaga — 1 V po najnižji ceni od 6 kr. in višje. V Q Zaloga in prodaja smodek in raznega tobaka. y SOOOOOO»OOOOOO0 t li fiL_ &1= JERNEJ ČERMELJ trgovma z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v gospodinjstvo spadajočega blaga po najnižji eeni „pri angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta g Kulojda | najboljših* jaedikasiejitov. | Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini iu si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in ceno. | karano Borida.r | | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91 * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- t 5 činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- ^ tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri » novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * J inceno.PrenavIjatudiobrabljenepredmete. J IVAN ŠTRUKELJ slikar v Ljubljani —— na Dunajski cesti Štev. 1 —— se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke. A Mej dobrimi stvarmi najboljša ; irc je kemično čisti zdravilstveni tafsM 11 fig d 2 iz planinskih zelišč J. Klauerja v Ljubljani,pri voglu' pr.Škofijo Ta specijaliteta prve vrste glede dobrote in vplivanja na prebavne 1. o r g a n e se dobiva pri izdelovatelju in v ^ $ vseli boljših specerijah In v kavarnah. ^ Aleksander Gotzl ' podobar in pozlatar v Ljubljani Glediške ulice št. 8 1 opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo | na svojo izborno urejeno podobarsko in . i pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa I dela natančno in ceno. Obrisi na razpolago. Izdajatelj : Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk „K»toliske Tiskarne" v Ljubljani.