Poštnina plačana v gotovini jQ*sAskt3u aTpravica GLASILO KOAlIlNISTIfNE PARTIJE SLOVENIJE Leto IX - Št. 3? I Ljubljana, četrtek, 12. februarja 1948 IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Nove uredbe zvezne vlade o preskrbi prebivalstva. Glavne misli iz referata tov. Vide Tomšičeve. Vesti iz Trsta, — Osvobodilna borba grškega ljudstva, O nalogah ljudske prosvete pri gradnji zadružnih domov. II. republiška konferenca Zveze prosvetnih delavcev Slovenije. V deželi diktata ameriškega dolarja. Zgodovinska nota informacijskega biroja vlade ZSSR. _ Poročila iz naših krajev. — Tajna pogajanja med ZDA in Vel. Britanijo. Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 45» Cena din 2.— NOVE UREDBE ZVEZNE VLADE O PRESKRBI PREBIVALSTVA Po zaslugi doseženih uspehov delov-nega ljudstva za izpolnitev nalog prvega leta petletke, posebno pa še v industrijski in poljedelski proizvodnji, in za pravilno preskrbe delovnega prebivalstva mesta in vasi z živili in z industrijskimi predmeti; za vključevanje V6eh še nezaposlenih državljanov v proizvodnjo in nagrajevanje slehernega po dejanskem doprinosu ljudski skupnosti, po ustavnem načelu »sleherni državljan je dolžan delati po svojih sposobnostih — kdor ničesar skupnosti ne daje, tudi ne more od nje prejemati«; za enakomerno preskrbo prebivalstva mesta in vasi s poljedelskimi odnosno industrijskimi proizvodi, za razvoj pravilne izmenjave med industrijo in poljedelstvom in za izpolnitev nalog delavca in kmeta, izvajajoč s tem nalogo zakona o petletnem planu, za razvijanje narodnega gospodarstva v letih 1947—1951 glede dviga splošne življenjske ravni delovnega človeka ter na temelju zakona, ki pooblašča vlado FLRJ, da izda naredbo in sklepe o vprašanjih iz narodnega gospodarstva, člen 1., vlada FLRJ na predlog ministra za trgovino in preskrbo predpisuje naslednjo uredbo: UREDBA 0 PRESKRBI PREBIVALSTVA 1, Splošne odredbe Člen 1. Na ozemlju FLRJ se uvede nov sistem preskrbovanja 6 prehranbe-nimi in industrijskimi predmeti, in to: a) z redno zagotovljeno preskrbo, b) s pomočjo nakupa industrijskih proizvodov od strani poljedelcev po nižjjh enotnih cenah, ki je vezana na prodajo poljedelskih proizvodov državi po določenih državnih cenah (vezane cene), c) s pomočjo posebne preskrbe poljedelcev v pasivnih in po vojni opustoše-nih krajih odnosno predelih, d) 6 pomočjo nakupa na prostem trgu. 2 Zagotovljena preskrba člen 2. S pomočjo zagotovljene preskrbe bodo preskrbovani delavci, uslužbenci, nameščenci in drugi določeni potrošniki, Redna preskrba zagotavlja potrošnikom letne, mesečne ali dnevne določene količine glavnih preskrbovalnih predmetov po nižjih enotnih cenah. člen 3, Kateri potrošniki spadajo v redno zagotovljeno preskrbo, odreja vlada FLRJ na predlog ministra za trgovino in preskrbo. Potrošniki, ki bodo redno oskrbovani, se dele v potrošniške razrede po tem, kako težko delo opravlja in pod kakšnimi pogoji, po važnosti in vrsti zaposlitve, po starosti potrošnikov in po drugih pogojih, ki so pomembni za njihovo pre-skrbovanje. Razvrstitev potrošnikov v razrede izvrši ministrstvo za trgovino in preskrbo FLRJ v soglasju z ministrom za delo FLRJ. Člen 4, Vrste in količine predmetov, ki bodo potrošnikom redno dodeljene, odreja vlada FLRJ na predlog ministra za trgovino in preskrbo FLRJ (zvezno zagotovljena preskrba), Vlada ljudske republike na predlog ministra za trgovino in preskrbo ljudske republike in s pristankom vlade^ j'LRJ more odrediti v mejah razpoložljivega blagovnega fonda, da potrošniki, ki imajo pravico do redne preskrbe, poleg predmetov zvezno zagotovljene preskrbe, prejemajo tudi določene količine drugih predmetov po nižjih enotnih cenah (republikansko zagotovljena preskrba). Preskrba s takšnimi predmeti velja lahko za področje vse ljudske republike ali za posamezne kraje. Člen 5. Količine blaga, ki jih bodo potrošniki redno prejemali, bodo mogli kupovati izključno samo na potrošniške karte. J Način nakupa blaga zvezno zagotovljene preskrbe na potrošniške nakaznice je enoten na vsem ozemlju FLR Jugosla- vije. Način nakupa in vrste potrošniških kart pa predpisuje minister za trgovino in preskrbo FLRJ. 3, Preskrba poljedelcev z industrijskimi proizvodi po nižjih enotnih cenah Člen 6. Poljedelci in proizvajalci, ki izročijo državi 6voje pridelke po določenih državnih cenah (vezane cene) 60 upravičeni kupovati določene industrijske proizvode po nižjih enotnih cenah. Sistem trgovine po vezanih cenah do določen s posebnimi predpisi. 4. Preskrba poljedelcev v pasivnih in po vojni opustošenih krajih odnosno področjih Člen 7. Poljedelcem v pasivnih in po vojni opustošenih krajih odnosno področjih, ki nimajo dovolj poljedelskih pridelkov za lastno prehrano, odnosno za prodajo, da bi 6i mogli kupiti industrijske predmete, bo zagotovljena preskrba določenih prehranbenih in industrijskih predmetov po nižjih enotnih cenah. Način, pogoje in obseg preskrbe teh poljedelcev določajo posebni predpisi. 5. Prosta prodaja Člen 8. Vsi prebivalci FLRJ, tudi oni, ki imajo zagotovljeno redno preskrbo določenih količin poljedelskih in industrijskih proizvodov v sin iglu te uredbe, kakor tudi ostali morejo kupovati tudi v prosti prodaji. V prosti prodaji so: a) poljedelski proizvodi, ki jih polje-delci-proizvajalci, zadruge, državna podjetja ali posebno za to pooblaščene PT1" vatne osebe prodajajo po tržnih cenah; b) industrijski proizvodi, ki so v prosti prodaji po naredbah vlade FLRJ ali po drugih za to določenih organih, po državnih cenah, ki jih odreja vlada FLRJ ali drugi pooblaščeni organi (višje enotne cene). Način prodaje teh proivodov predpisuje minister za trgovino ih preskrbo FLRJ. 6, Ostale določbe Člen 9. Uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu« FLR Jugoslavije, izvajati pa se bo pričela 6 l.mar cem 1948. leta. Minister za trgovino in preskrbo Jakov Blaževič. Predsednik vlade FLRJ, minister narodne obrambe, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. žine po zajamčenem sistemu preskrbe za osebe v delovnem razmerju. Osebe po členu 2. te uredbe — člani gospodarstev, ki so omenjeni pod 1, odstavkom tega člena — se bodo preskrbovali samo z industrijskimi izdelki. člen 4. Kmetijska gospodarstva v krajih, ki 6o bili opustošeni med vojno, 6e bodo preskrbovala posebej po nižjih enotnih cenah, določenih za industrijske artikle, ki so potrebni za obnovo njihovih gospodarstev. Iz te preskrbe so izvzeta gospodarstva, ki so navedena pod 2., 3. in 5, odstavkom 3. člena te uredbe. Za to preskrbo bodo uvedeni posebni boni. Člen 5. Za preskrbo po tej uredbi bodo izdala ministrstva za trgovino in preskrbo posebne nakaznice na podlagi navodil ministra za preskrbo FLRJ. Nakaznice za preskrbo se lahko izdajajo tudi za posamezne kategorije potrošnikov po njihovih potrebah. Člen 6. Potrošniške nakaznice po kategorijah potrošnikov izdajajo krajevni ljudski odbori po seznamu, ki ga prej odobri poverjenik za trgovino sn preskrbo v sporazumu s predsednikom okrajnega izvršnega odbora. Člen 7. Način preskrbe po tej uredbi, kakor tudi količine in artikle, s katerimi se bodo preskrbovali kmetje v pa- UREDBA O PRESKRBI KMETOV V PASIVNIH IN MED VOJNO OPUSTOŠENIH KRAJIH Da bo država pomagala prebivalstvu v krajih, ki so bili opustošeni, odpraviti posledice okupatorjevega pustošenja, m za dvig kmetijskih gospodarstev s finančnimi ter ekonomskimi ukrepi in nadalje, da bo pomagala kmetom v pasivnih krajih pri dvigu njihovih gospodarstev ter da se omogoči zaposlitev delovnih moči v pasivnih krajih v industriji in ob izpolnjevanju nalog petletnega plana za dvig življenjskega standarda prebivalstva, izdaja vlada FLRJ na podlagi I. člena zakona o pooblastilu vladi FLRJ za izdajanje uredb o vprašanjih narodnega gospodarstva in na predlog ministra za trgovino in preskrbo FLRJ naslednjo UREDBO o preskrbi kmetov v pasivnih in med vojno opustošenih krajih, odnosno okoliših. Člen 1. Kmetje v pasivnih in med vojno opustošenih krajih, odnosno okoliših, imajo pravico do nakupa živilskih predmetov in industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah v količinah pod pogoji in na način, ki je določen s predpisi te uredbe. Kateri kraji odnosno okoliši veljajo k°t pasivni in med vojno opustošeni v smislu te uredbe, odloča minister za trgovino in preskrbo ljudske rebublike v sporazumu z ministrom za trgovino in preskrbo FLRJ in ministrom za delo FLRJ ob potrdilu predsednika vlade FLRJ, člen 2, Pravico do preskrbe v pa6iv nih in med vojno opustošenih krajih po tej uredbi imajo: 1. otroci kmetov, ki 60 mlajši kakor 16 let; 2. žene, ki imajo otroke v starosti izpod 16 let; 3. nad 16 let 6tari moški in ženske ki 60 kot delovne moči nujno potrebni za vzdrževanje in nadaljnje razvijanje kmetijskega gospodarstva in obdelavo zemlje; 4. žene, stare nad 40 let in brez otrok, moški pa nad 55 let; 5. za delo nesposobni; člen 3. Pravice do preskrbe po čle nu 2. te uredbe omenjene osebe nimajo 1, če ima gospodarstvo, v katerem ži vijo, posameznih kmetijskih pridelkov (živine, industrijskih rastlin, vina, olja itd.) toliko, da lahko s prodajo po ob veznih cenah krijejo svoje potrebe po živilih in industrijskih izdelkih; 3. če gospodarstvo, v katerem živijo ni izpolnilo svojih obveznosti po pred piših o obveznem odkupu; 4. če imajo zagotovljena živila in in dustrijske izdelke s tem, ker njihovi hranilci delajo kot delavci ali uslužbenci v gospodarskih podjetjih (1. odstavek od' redbe o določanju potrošnikov po za jamčenj preskrbi); 5. če so v gospodarstvu ženske in moški nad 16 let stari, ki niso potrebni pri delu v kmetijskem gospodarstvu gle de na obseg posestva in ki bi lahko : delom v drugih gospodarskih panogah (industriji, gradbeni stroki, rudarstvu itd.' zagotovili prehrano drugim članom dru LJUDSKA SKUPŠČINA LRS SE BO SESTALA 16. FEBRUARJA 1948 Predsednik Ljudske skupščine LRS sklicuje 3, sejo II. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS za dne 16. februarja 1948 ob 16. uri v Filharmonični dvorani v Ljubljani. SEKRETARIAT LJUDSKE SKUPŠČINE LRS DELO ZAKONODAJNEGA ODBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Zakonodajni odbor Ljudske skupščine LRS je dne 10. in 11. t. m. na svoji 2. in 3. seji razpravljal in sklepal o predlogih zakonov, ki jih je vlada LRS predložila Ljudski skupščini LRS. Zakonodaj- ni odbor Ljudske skupščine LRS je ▼ celoti soglasno sprejel predložene zakonske predloge kakor jih je predložila vlada LR Slovenije. sivnih in med vojno opustošenih krajih, odnosno okoliših, določa minister za trgovino in preskrbo v sporazumu z ministrom za delo FLRJ. Člen 8. Ta uredba 6topi v veljavo 1. marca 1948. Minister za trgovino in preskrbo Jakov Blaževič. Predsednik vlade FLRJ, minister narodne obrambe, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. UREDBA O PRODAJI KMETIJSKIH PRIDELKOV Da bi se zagotovila preskrba kmetov določenimi industrijskimi izdelki po nižjih cenah, dalje, da bi se zagotovila preskrba delovnega prebivalstva, ki mu je država zajamčila preskrbo pa nižjih cenah, izdaja vlada FLRJ na predlog ministra za trgovino in preskrbo FLRJ in na podlagi čl. 1. zakona o pooblastilih vlade FLRJ za izdajanje uredb o vprašanjih našega gospodarstva naslednjo uredbo o prodaji kmetijskih izdelkov, ki je zvezana s pravico do nakupa določenih industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah. Čl. 1. Kmetje pridelovalci in kmetijske delovne zadruge, ki prodajajo državi določene kmetijske pridelke po določenih državnih cenah (obveznih cenah), imajo pravico' do nakupa industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah v višini vrednosti prodanih kmetijskih pridelkov in v okviru potreb svojega gospodarstva. Čl. 2. Minister za trgovino in preskrbo FLRJ bo določil, kateri kmetijski pridelki se bodo kupovali po določenih državnih cenah (obveznih cenah), kakor tudi, katero industrijsko blago bodo kmetje-pridelovalci lahko kupovali za prodane kmetijske pridelke. Minister za trgovino in preskrbo FLR Jugoslavije lahko določi, da bo nakup posameznih industrijskih artiklov zvezan s pogojem, da je treba prodati določene kmetijske pridelke. Obvezne cene kmetijskih pridelkov, kakor tudi nižje enotne cene industrijskega blaga, bodo predpisane s posebnimi predpisi (uredba o enotnih cenah). Čl. 3. Kmetijske pridelke po obveznih cenah lahko kupujejo od kmetov-pride-lovalcev in kmetijskih delovnih zadrug samo kmetijske nabavno prodajne zadru ge, okrajne zadružne poslovne zveze, državna odkupna podjetja, kakor tudi dru ga državna podjetja, ki dobijo za to posebno pooblastilo. To pooblastilo izda ministrstvo za trgovino in preskrbo ljudske republike (uprava za odkup), kjer je sedež podjetja. Pred nakupom je vsako podjetje dolž' no, da se priglasi pristojni okrajni upravi, ki ji bo v okviru odkupnega plana in razdelitve izdala dovoljenje za nakup v svojem okraju. Po tej uredbi prodajajo kmetom industrijske artikle kmetijske nabavno prodajne zadruge in njihove okrajne poslovne zveze. Predpise o razdelitvi kmetijskih pridelkov, kupljenih po tej uredbi, izdaja minister za trgovino in preskrbo FLRJ. Čl, 4. Kmetje pridelovalci v nežito-rodnih področjih, ki se ne morejo preskrbovati z živežem lastnega pridelka, lahko razen industrijskih izdelkov in določenih živil kupujejo po nižjih enotnih cenah kmetijske pridelke. Vrste in količine kmetijskih pridelkov, ki se bodo prodajali kmetom, kakor tudi način prodaje, predpiše minister za trgovino in preskrbo FLRJ. Minister za trgovino in preskrbo FLRJ predpiše v sporazumu s kmetijskim ministrom FLRJ, katera področja odnosno kraji bodo veljali kot nežitorodni v smislu 1. odstavka tega člena. Čl. 5. Kmetje-pridelovalci in kmetijske delovne zadruge bodo prejeli razen kup-re v gotovini ali akreditivnih čekov tudi bone v višini kupnine, na podlagi katerih bodo lahko kupili industrijsko blago po nižjih enotnih cenah. Predpise o vrsti, izdajanju, manipuliranju in obračunavanju bonov izdaja minister za trgovino in preskrbo FLRJ v sporazumu s finančnim ministrom FLRJ. čl. 6. Pravico do nakupa industrijske- ga blaga v smislu te uredbe imajo tudi pridelovalci industrijskih rastlin pridelka leta 1948., kakor tudi tisti, ki so že sklenili pogodbe (kontrahirali) s proizvajalnim podjetjem in oni, ki bodo takšne pogodbe pozneje sklenili. Ti pridelovalci bodo lahko uporabili pravico, ki jim je priznana na podlagi obstoječih predpisov, odnosno na podlagi že sklenjenih pogodb s proizvajalnimi podjetji, ali pravico, ki jim jo priznava ta uredba — poljubno. Čl. 7. Podrobnejše predpise za izpolnitev te uredbe izda minister za trgovino in preskrbo FLRJ in finančni minister FLRJ. Čl. 8. Podjetja po čl, 3. te uredbe bodo začela kupovati kmetijske pridelke po predpisih te uredbe najpozneje od dneva njene uveljavitve do 15. aprila 1948. čl. 9. Ta uredba stopi v veljavo 15. marca 1948. Minister za trgovino in preskrbo Jakov Blaževič. Predsednik vlade FLRJ, minister narodne obrambe, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. UREDBA O IZDELKIH, KI SE BODO PRODAJALI KMETOM, PRIDELOVALCEM PO NIŽJIH, ENOTNIH CENAH Na podlagi 61. 2. odredbe o prodaji kmetijskih pridelkov, ki je zvezana s pravico do nakupa določenih industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah, izdaja minister za trgovino in preskrbo FLRJ odredbo o izdelkih, ki se bodo prodajali kmetom-pridelovalcem po nižjih enotnih cenah. 1. Kmetje-pridelovalci, ki prodajo določene kmetijske pridelke državi po določenih državnih cenah (obveznih cenah), lahko kupujejo za svoje potrebe po nižjih enotnih cenah naslednje izdelke: Tekstilije a) bombaževinasti izdelki: kmečka preja, sukanec, narodno platno, tkanine za moško in žensko perilo, tkanine za posteljnino, tkanine za obleke, tkanine za ženske obleke, tkanine za podlogo, tkanine za gospodinjstvo, robci, prti, rute, industrijske in obrtne tkanine, plenice, koci, tkanine za zastore in tkanine za žimnice; b) volneni izdelki: tkanine za obleko, grobo sukno, tkanine za ženske obleke in kostume, tkanine za zimske suknje in ženske plašče, koci, podloga in tkanina za embalažo; c) izdelki iz naravne svile: tkanine za ženske obleke in perilo; d) izdelki iz umetne svile: tkanine za moško in žensko perilo, tkanine za ženske obleke, tkanine za podlogo, robe: in rute, industrijske tkanine za odeje in sukanec; e) izdelki iz konoplje: vrvi, motvoz, tkanine za embalažo in vrečevina, tkanine za slamnice in blazine, podloga; f) izdelki iz jute: tkanine za slamnice in blazine; g) laneni izdelki: tkanine za gospodinjstvo, žimnice in podlogo; h) konfekcija: bombaževinasta, volnena in svilena; i) trikotaža: bombaževinasta, volnena in svilena; j) nogavice: vse vrste moških, ženskih in otroških bombaževinastih, volnenih in svilenih; k) drugo tekstilno blago. Obutev: delavski čevlji, gojzerice, škor- nji, moški, ženski in otroški čevlji, čevlji z usnjenimi in gumijastimi podplati za dečke in deklice, usnjene opanke z gumijastimi podplati, gumijaste opanke; Kovine: železo v palicah, obroči za vozove, betonsko železo, obroči in vezi, vlečena žica, vijaki in matice, vijaki za les, zakovice, črna pločevina, žičnato pletivo in platno, žeblji, osi za vozove, zavore za vozove, vozovno okovje, verige, motike, lopate, rovnice, krampi, lopate, srpi, kose, sekire, vile, grablje, vrtnarske škarje, vrtnarske žage, drugo kmetijsko orodje, plugi in deli pluga, stiskalnice za grozdje, stroji za mletje grozdja, črpalke za vino, brane, vinogradniške škropilnice, sadjarske škropilnice, rezalniki za repo, vejalniki, stiskalnice za seno, kosilniki, druge kmetijske naprave, klešče, kladiva, pile, žage, drugo orodje za kmetijstvo, svedri, dleta, vse vrste okovja (za vrata, okna itd.), kolesa, naprave, orodje in deli za čebelarstvo, podkve^ česala za konje, škarje za striženje, postelje in vložki za postelje, petrolejke, karbidne svetilke, jedilni pribor, peči, štedilniki in deli, tehtnice in uteži, posoda in drugo kovinsko blago. Kemični izdelki: šipe, steklena posoda, galica in druga sredstva za zaščito rastlin, umetna gnojila, sveče, klej, zemeljske barve, fimež in laki, drugo kemično blago, pnevmatika za kolesa (zračnice in plašči). Nekovinski izdelki: brusi, keramika za gospodinjstvo in drugi nekovinski izdelki. Stavbno gradivo: rezan :n tesan les, zidaki, strešniki, apno, cement. Izdelki lesne industrije in gozdarstva: Vozovi in deli iz lesa, krtače in čopiči, sodi, drug: lesni izdelki in drva. Tekoča goriva in maziva: petrolej. Galanterija: kovinska. Živila: žito, sladkor, sol, kava, kakao, kolonialne začimbe. Drugi izdelki: tobak in vžigalice. 2. Ta odredba stop: v veljavo na dan objave v »Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije« uporabljala se pa bo z veljavnostjo od 15. marca 1948. Minister za trgovino in preskrbo FLRJ Jakov Blaževič Nadaljevanje na 2. strani NadaljeoiMjt s 1. Odlok e i iočanju artiklov količin, ki spadaio v zvezno zajamčeno preskrbo Vlada FLRJ izdaja na podlagi 4, čle- i predlog ministra za trgovino in preskrbo na uredbe o preskrbi prebivalstva in na I FLRJ ODLOK O DOLOČANJU ARTIKLOV KOLIČIN, KI SPADAJO V ZVEZNO ZAJAMČENO PRESKRBO 1. vrščeni, se zagotavljajo naslednje vrste Potrošnikom, ki imajo zajamčeno pre- artiklov in količin, skrbo po kategorijah, v katere so raz- A. Redne količine VRSTE IN KOLIČINE ARTIKLOV Kategor, Kruh Pšen, Kor, Maščo- Meso Sladkor Kakao Kava Suha potroš. . zdrob zdrob be slanina g g g g g g g ž. i R-la 800 3200 1500 7500 1500 220 R-lb 700 2800 1400 6000 1200 150 R-gozd, 1000 1500 1000 2400 R-l 650 1200 5000 1000 150 R-2a 450 2400 1100 4500 1100 100 R-2 450 1100 2500 900 100 R-3 350 1000 2000 800 100 D-l 250 1000 400 600 750 100 D-2 250 900 600 1000 750 200 D-3 300 800 1200 800 300 G-l 250 600 1600 600 G-2 250 400 1000 Rudarski jamski delavci prejemajo 1000 g kruha na dan. dni, kruh dan. Količine artiklov v gornji tabeli so določ ene za mesec pa na B. Dopolnilne osebne količine Kat. potroš. Meso Maščoba Sladkor Krušna moka g g g g Noseče žene 1500 500 1600 Bolniške 3000 500 1000 Udarniki 1500 750 1000 1000 Turisti 100 40 35 300 Te količine veljajo za mesec dni, za turiste ja na dan.. 2. b) za druge potrošnike (IG, ID— V zajamčeno preskrbo »padajo naslednji industrijski izdelki: A. Tekstilije 1. Bombaževinaste tkanine (konfekci* ja) za perilo, posteljnina, ženske in moške obleke, podlogo, koce, plenice, prte, robce in rute za dekoracije (pohištvo), odeje. 2. Volnene tkanine (konfekcija): Volnene tkanine za moške obleke iz mikane preje, volnene tkanine za moške obleke iz česane preje, grobo sukno, volnene preje volnene moške zimske ž z p tkanine za ženske obleke iz mikane preje, volnene tkanine za ženske, obleke iz česane preje, volnene tkanine za ženske kostume iz mikane preje, volnene tkanine za moške zimske suknje, volnene tkanine za ženske plašče, volnene tkanine za ženske zimske plaSCe, volnene tkanine za podlogo in volneni koci. 3. Tkanine iz umetne svile (konfekcija); za žensko perilo, obleke, podlogo in odeje. 4. Bombaževinasti sukanec. 5. Nogavice: moške volnene, moške in ženske bombaževinaste, ženske iz umetne svile in otroške bombaževinaste. 6. Trikotažni izdelki: Trikotažno bom-baževinasto perilo, trikotažno perilo iz umetne svile, pleteni bombaževinasti oblačilni predmeti in pleteni volneni oblačilni predmeti. B. Obutev. a) Za potrošnike delavskih kategorij (IR—1, IR—2): delavski usnjeni čevlji, moški usnjeni čevlji z usnjenimi in gumijastimi podplati, ženski usnjeni čevlji z usnjenimi podplati, gojzerioe, usnjeni škornji, gumijaste galoSe in ribiški gumijasti škornji; -1, ID—2): gumijasti škornji, galoše, gumijasti ribiški škornji. Potrošniki kupujejo zajamčene industrijske izdelke na točke, odnosno na točke in kupone svojih potrošniških nakaznic. Minister za trgovino in preskrbo določi število točk za nakup posameznih industrijskih izdelkov, kakor tudi, kateri industrijski izdelki se kupujejo na točke in kateri na točke in kupone. 3. Razen teh artiklov lahko minister za trgovino in preskrbo FLRJ določi, da se določene kategorije potrošnikov preskrbujejo tudi z drugimi artikli na podlagi dopolnih :ga bona, ki se glasi na določeno vsoto denarja, 4. Količine industrijskih izdelkov, ki se zajamčijo, znašajo zračunane v točkah po kategoriji potrošnikov: Za kategorijo potrošnikov IR—1, 160 točk, za kategorijo IR—2, 140 točk, za kategorijo potrošnikov IG, 90 točk, za kategorijo potrošnikov ID—1, 60 točk, za kategorijo potrošnikov ID—2, 80 točk, za udarnike 70 to6k in za posebne potrebe 60 točk. Potrošniki se bodo preskrbovali z zajamčenimi artikli, ki so navedeni v 1. odstavku od 1. marca 1948. razen mesa, ki jim bo zajamčeno od 1, aprila 1948. Za artikle, ki so navedeni v 2. odstavku, se začne zajamčena preskrba med 1. in 15. marcem 1948, z veljavnostjo od 1, maTca 1948. Minister za trgovino in preskrbo jakov Bla/evid. Predsednik vlade FLRJ, minister narodne obrambe, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. Službeni poziv odlikovancem LRS V sekretariatu Prezidija Ljudske skupščine LRS se je ustanovil odsek za odlikovanja. _ Ta ima nalogo, zbrati ^podatke m voditi evidenco vseh državljanov v LR Sloveniji, ki so bili odlikovani v teku narodno-osvobodilne vojne in po osvoboditvi. Državljani LR Slovenije se bodo v bodoče v vseh zadevah že podeljenih odlikovanj obračali na ta odsek sekretariata. V to svrho je sekretariat razposlal preko okrajnih ljudskih odborov vsem krajevnim ljudskim odborom na ozemlju LRS, v glavnem mestu Ljubljani pa razen rajonskim in krajevnim ljudskim odborom tudi vsem večjim državnim ustanovam »Vprašalne pole za odlikovane osebe«. . Sekretariat Prezidija Ljudske skupščine LRS poziva vse na teritoriju LR Slovenije živeče državljane FLRJ (iz-vzemši aktivne borce ^in oficirje Jugoslovanske armade), ki so bili v letih 1941 do 1948 odlikovani s kakim redom Zastopniki Zveze rudarskih delavcev Jugoslavije povabljeni na II. kongres rudarjev v Italiji Beograd, 10. febr. (Tanjug). Zveza rudarjev Jugoslavije je prejela povabilo od Zveee rudarskih delavcev in kopačev Italije, da bi sodelovala pri delu III. nacionalnega kongresa italijanskih rudarskih delavcev. Na kongres, ki bo ob pričetku aprila v Florenci, bosta odšla kot delegata Zveze rudarjev Jugoslavije predsednik in sekretar glavne uprave Vajo Nečak in Nikola Jakši«. ali medaljo FLRJ ali s kakšnim inozemskim odlikovanjem, da dvignejo pri svojem krajevnem (rajonskem) 1 ju;is'cem odboru, v Ljubljani lahko tudi v svoji ustanovi, tiskovino in jo v dveh izvodih izpolnijo po navodilih, ki’ so tiskana na tiskovini. Izpolnjene tiskovine je vrniti najkasneje do 30. marca 1948 istemu KLO ali ustanovi, v kateri je posameznik tiskovino dvignil; Ker bodo zbrani podatki' služili istočasno tudi pisarni redov pri Pre zidiju Ljudske skupščine FLRJ, naj vprašalne pole izpolnijo tudi odlikovani državljani ostalih ljudski repub lik, ki živijo sedaj v LR Sloveniji. Za odlikovance, ki so umrli, ali ki so v času popisovanja odsotni iz LRS, naj tiskovine izpolnijo njih sorodniki ter naj to okolnost navedejo v opombi pri podpisu izpolnjevalca pole. Glavno mesto Ljubljana, 11. 2. 1948. Iz sekretariata Prezidija Ljudske skupščine LRS Jugoslovanski zdravniki so se odzvali vabilu danskega Rdečega križa Beograd. 10 febr. (Tanjug). Na povabilo danskega Rdečega križa je poslal Komite za zaščito ljudskega zdrav »tva pri vladi FLRJ tri jugoslovanske zdravnike na strokovne tečaje za zdrav-nike-speciallste za zdravljenje tuberkuloze. Jugoslovanski zdravniki so odpotovali v pričetku tega meseca v Ko-danj. Tečaj bo trajal od 1. februarja do 80. aprila t L Glavne misli iz referata predsednice Ml Jugoslavije Vide Tomšiče*® na plenumu G avnega odbora AF2 Sioven^e Preteklo nedeljo se je v Ljubljani sestal razširjeni plenum Glavnega odbora AFŽ Slovenije. Sestanka so se razen članic plenuma Glavnega odbora udeležile tudi zastopnice kmetic in delavk, gospodinje, žene iz kmetijskih obdelovalnih zadrug, učiteljice, zaščitne sestre in zdravnice. Naloga plenuma je bila, utrditi in na konkretnih primerih razložiti naloge, ki jih je pred žene postavil 11. kongres AFŽ Jugoslavije. Na tem plenumu je imela tov. 1 om-šičeoa, predsednik kontrolne komisije vlade LR Slovenije in predsednica AFŽ Jugoslavije, obsežen in izčrpen referat iz katerega prinašamo nekaj najosnovnejših misli. Po kratkih uvodnih besedah je Tomšičeva osvetlila pomen AFŽ kongresa v Beogradu. Podčrtala je predvsem dva momenta: vstop v drugo leto petletke in naše naloge v zvezi s tem in pa poskus imperialističnih in reakcionarnih krogov v svetu, da s svojim vojnim hujskaštvom zanetijo novo vojno. Borba za naš petletni plan je porezana tudi z borbo za mir. Močna Jugoslavija, povezana s Sovjetsko zvezo in drugimi demokratičnimi državami je krepak steber miru na svetu. Zato pomeni kongres AFŽ v takem času enega velikih prispevkov k notranji utrditvi naše Jugoslavije. pomeni istočasno mogočen klic po še večji mednarodni združitvi demokratičnih sil proti vojnim hujskačem. KAKŠNE USPEHE JE POKAZAL KONGRES Kongres je ugotovil velike uspehe v delu naših žena. To je poudaril tudi maršal Tito v svojem govoru. Dosegle smo velike uspehe v političnem delu z ženami (udeležba žena pri volitvah, število izvoljenih žena funkcionark ljudske oblasti). Kongres je tudi pokazati naše uspehe na gospodarskem področju (vključevanje žena v produkcijo, uspehi udarnic, uspehi prostovoljnega dela itd). Prav pri ■prostovoljnem delu je tov. Tomšičeva zbran,e žene opozorila na dejstvo, da se Slovenke na kongresu tem pogledu nismo mogle pohvaliti. Ne zato, ker naše žene ne bi delale, marveč zlasti zaradi tega, ker slabo vodimo evidenco, ker me zbiramo podatkov. To se pravi, da moramo v bodoče boli paziti na evidenco o opravljenem delu. To ni saimo birokratsko zapiso-vanijo na šli h uspehov, ampak nam bo tudli omogočilo pregled nad tem, ali smo svoje delo opravile ali ne. Kjer pa se žene v resnici prostovoljnega dela ne udeležujejo, jim bo treba v bodoče bolje razložiti, za kaj gre. Žene so dosegle velike uspehe tudi v socialnem skrbstvu. Po vsej Jugoslaviji so otvarjale posvetovalnice, ponekod tudi porodne sobe, pomalik napredek naše vasi tudi preko lokalnega gospodarstva, pire-ko gospodariva krajevnih ljudskih odborov ter kako je pri proračunih in načrtih potrebno sodelovanje vseh vaščanov in predvsem sodelovanje žena. Razgovor o delu na vasi ie zaključila s tem, kako socializem ne pomeni zaostalosti kmeta, marveč dvig kmeta in1 vasi na stopnjo mesta. KATERE NALOGE NAM JE TOREJ POSTAVIL KONGRES, KAKO JIH V ŽIVLJENJU URESNIČIMO Naša organizacija mora imeti še naprej, kot ie imela tudi doslej, pred očmi izvedbo plana. Z drugimi besedami se to pravi, da mora mobilizirati žene za vstop v industrijo, če pa gredo žene v industrijo, moramo zaščititi matere in otroke delavk. Zaposlenim ženam je tudi treba pomagati, da se bodo kvalificirale. Pospešiti moramo prenašanje delovnih izkušeni za dvig udamiištva in novatorstva med ženami, pomagati ljudski oblasti pri izvajanju planov lokalnega gospodarstva, pri izvrševanju načrtov posameznih vasi za postavitev zadružnih domov, sodelovati moramo pri izvajanju plana s prostovoljnim delom itd, Vse to pomeni delo za petletni plan. Pri vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti na pomoč ženam materam, ki morajo ostati vključene v de- lo in vendar pri tem ne sme trpeti materinstvo. Druga velika skupina nalog je naloga političnega in ljudsko prosvetnega dela med ženami. Zena ne more delati za plan, če ne ve, kaj je plan, ne more biti navdušena za socializem, če ji predstavlja strah in trepet. Vse to govori za okrepitev vzgojnega in ljudsko prosvetnega dela med ženami (predavanja, širjenje tiska, uspešno odgovarjanje na vsa njihova vprašanja in ofenziven nastop proti parolam reakcije). To pa zahteva od naših aktivistk, da se na to svoje delo temeljito pripravljajo, da se same uče in izobražujejo. Lenin je rekel po zmagi revolucije, da je glavna naloga sedaj prvič učiti sc, drugič učiti se in tretjič učiti se. Tretja naloga kongresa je predvsem naloga dela na vasi. To delo ie obseženo Pi'av za prav že v prejšnjih dveh nalogah, postavljeno pa je še enkrat kot posebna naloga, da bodo naše organizacije posebej budno spremljale uspehe dela na vasi. v Velika naloga, ki jo je maršal Tito posebej podčrtal in nam jo pf«tavil, Je vprašanje skrbi za vzgojo otrok. Maršal Tito je rekel: »Ni dovolj, da ve samo skrbito za to, da ie otrok oblečen in obut. To |e samo on del skrbi za otroka. Važnejše je. d« vo žene-matere skrbite za to, da »o ti otroci vzgojeni v novem duhu, v duhu nove Jugoslavije.? To pa zahteva veliko delo, to zahteva od vsake matere spoznanje, kaj je nova Jugoslavija, zahteva od matere pravilen odnos do Jugoslavije, zahteva Vzgojo mater samih. Mati lahko pri vzgoji stori največ, šola samo en del. Kar mati vsadi v svolega otroka, težko izruješ. Mislim, da je danes osnovna naloga ženske organizacije, da vsako mater vzgojimo v vzgojiteljico svojih otrok, Nadaljevanje na 3. struni. iz referata tov. Vide Tomšičeve Nadaljevanje z 2. strani. da jo vzgojimo tako, da bo s svojim primerom in vsakodnevnim odnosom do naše domovine vlivala pravega duha tudi v svoje otroke. Pri delu na terenu bodo naše organizacije kaj hitro o-pazile, kje se širi vpliv reakcije na otroke. V takih primerih morate na svojem sestanku protestirati proti poizkusom odtujevanja otrok novi Jugoslaviji, proti odtujevanju otrok do vsega tistega, za kar so padali njihovi očetje in bratje. V tem delu se bo potrebno povezati tudi s pionirskimi organizacijami. Nemogoče si je Predstavljati, da bi otrok v pionirski organizaciji in v šoli slišal eno. 'doma pa nekaj drugega. Na vsak način je treba vso vzgojo vskladiti. otrok ne sme biti od vsega početka postavljen v svet laži in v dvom o resnici, ampak vživati enako vzgojo doma kot v šoli. ZaTadi tega je potrebna tudi povezava z učiteljstvom. Zato tudi je Glavni odbor povabil na razširjeni plenum posebej učiteljice Učiteljice morajo navezati najtesnejše stike z materami otrok, ki jih uče, in vskladiti vzgojo doma in v šoli na drugi strani pa pomagati materam pri vzgoji. Kot zadnjo, toda ne najmanjšo nalogo pa postavlja maršal Tito in kongres pred nas nalogo, utrjevati svetovni mir. Ta naloga je danes posebno važna. Maršal Tito na® je v zvezi s tem govorili. da vojni hujskači niso nikdar vedeli, kaj je vojna Žene Jugoslavije pa vemo. kaj je vo-jna, borile smo se proti njej. Ve ste za to upravičene, da dvignete svoj glas v boju proti vojnim hujskačem, da se povežete z vsemi demokratičnimi ženami sveta, da okrepite demokratično fronto v svetu v bonu proti vojnim hujskačem Kakšne so oblike dela proti vojnim hujskačem? Ameriških imperialistov ne moremo ustaviti, da bi ne hujskali več. Toda kdo na je ustavil nemške in italijanske fašiste? Prepričano ljudstvo. Ameriški imperialisti ne bi toliko govorili o vojni. če bi io lahko organizirali. Začeti ie ne morejo, ker je nroti njim vse demokratično ljudstvo sveta in ljudstvo njihovih lastnih držav Razlagajmo torej našim ženam, kdo jfe vojni Ijujskač in kdo hoče novo vojno. Cim močnejši bomo, čim boli bomo zavedni, tem manj je nevarnosti vojne. Na znamenitem sestanku devetih Komunističnih partij je bilo jasno rečeno: sile demokratičnega tabora so tolikšne, da so sposobne že danes onemogočiti vsakršne vojne plane. Treba ie samo. da se narodi zaver dajo teh sil. Naša o-rganiaaciia ie poklicana, da vsako ženo prosvetli, da se bo zavedla teh sil demokratičnih narodov. Tudi letošnji 8. marec bo potekal v znamenju okrepitve Mednarodne demokratične federacije žena v boju proti fašizmu, v boju proti reakciji, proti imperialističnim vojnim hujskačem. Dvigniti svoj glas proti vojnim hujskačem se pa seveda tudi pravi, utrditi novo Jugoslavijo, zgraditi io za srečno in močno domovino naših narodov. To so glavne naloge kongresa. Te naloge so obsežene v maršalovem govoru in v treh resolucijah. Vsaka AFŽ organizacija in vsak AFŽ odbor mora ta material dobro poznati, mora ves ta material temeljito preštudirati in ob vsaki nalogi razmisliti, kaj nam je za izpolnitev teh nalog treba storiti na domačem terenu. NEKAJ O ORGANIZACIJSKIH PRIJEMIH DELA MED ŽENAMI Maršal Tito nam je v svojem govoru prikazal osnovno slabost naše orga-nizacijg, ki je v tem, da nismo stopile do zadnje žene To se pravi, da moramo utrditi našo organizacijo v vsaki vasi. povsod tam, kjer žene žive. Pri tem delu se oslanjajmo na statut o naši organizaciji, ki ga je sprejel kongres. Na drugi sitrani je treba, da naše organizacije po industrijskih središčih in v mestih posebej razmišljajo o povezavi svojega dela z delom sindikatov, kako pomagati zaposlenim ženam v njihovem materinstvu. Na kongresu smo videle iz primerov Hrvatic in Makedonk, da so žene mest organizirale pomoč vasem tako, da so pošiljale na vas ekipe žena strokovnjakov, kjer so imele predavanja in so tako pomagale AFŽ na vasi, da je dvignila svoje delo. Mislim, da bi enako lahko storile naše mestne organizacije, da bi se tudi naše žene morale povezati z vasmi in jim pomagati v kakršni koli obliki. Delo naše organizacije mora biti tudi načrtno in ne slučajno. Zanimati se mora za plan OF, za plan krajevnega in okrajnega ljudskega odbora in na njih osnovi sestaviti svoj plan. Nekatere stvari bodo posebna skrb naše organizacije. druge borno delale skupaj z ostalo vasjo, krajem itd. Treba je tudi paziti na evidenco dela. kar je posebno naloga v a škili in vseh terenskih odborov in okrajnih forumov. Naša organizacija mora razumeti. da evidenca o delil naših žena ni zbiranje suhoparnih številk, amipaik da je to vprašanje kontroliranja pravilnosti dela, prenašanje izkušenj, da to omogoča dajanje čimprejšnje pomoči. Končno terja kongres od nas vseh, da se učimo, učimo pri preprostih ljudeh, da bomo znali delati med njimi! Idravnik^specialist« ljubljanskih klinik delajo na Primorskem V Slovenski Primorski je problem zdravstva med najtežjimi in najbolj perečimi. Meja jih je odrezala od večjih zdravstvenih institucij v Gorici in Trstu; veliko pomanjkanje zdravnikov specialistov se kaže v Ljubljani in po vsej Sloveniji. Primorska pa razen dveh zdrav-nikov-speeialistov v Vipavi dosedaj ni imela nobenega Zaradi velikega pomanjkanja specialistov jih zaenkrat ni bilo mogoče namestiti na Primorsko, toda primorsko ljudstvo ne bo ostalo brez specialistične zdravniške pomoči. Sindikat na medicinski fakulteti je dal pobudo, da zdravniki specialisti ljubljanske klinike žrtvujejo svoje proste nedelje za delo na Primorskem. Prvi korak k realizaciji te važne in zelo iniciativne obveze majskega tekmovanja je bil storjen v nedeljo, 25 januarja 1948. Po predhodnjih posvetovanjih z voditelji primorskega zdravstva je bila izbrana za mesto specialističnih pregledov in preiskav Ajdovščina. Vodstvo federalnega zavoda za socialno zavarovanje v Ajdovščini je v svoji zgradbi pripravilo ordinaeijske prostore za šest specialistov ljubljanskih klinik. Bolniki pridejo na specialne preglede in konsulta-cije z napotnicami krajevnih zdravnikov. Ne le bolniki zavarovanci FZSZ, tudi vsi ostali bolniki na Primorskem morejo dobiti na ta način nasvete in smernice za svoje zdravljenje pri najvišjem zdravstvenem forumu —• univerzitetni kliniki in njenih zdravnikih. Po izkustvih obiska v Ajdovščini dne 25. januarja 1948. so zdravnild-specialisti v dogovoru s predstavniki zdravstva na Primorskem sklenili, da se vrše specialistični pregledi v Ajdovščini od sedaj DELOVIH KOLEKTIV PAPIRNICE VEVČE JE NAPOVEDAL TEKMOVANJE VSEM KOLEKTIVOM PAPIRNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE Delovni kolektiv papirnice Vevče je potom sindikalne podružnice pozval na tekmovanje vse delovne kolektive industrije papirja FLR Jugoslavije. Delovni kolektiv si je zadal naslednji tekmovalni načrt: 1.) Zajeti 100%no ves delovni kolektiv v tekmovanje, 2.) Izvršiti proizvodni plan. 3.) Znižati proizvodne stroške za 3%. 4.) Dvigniti kvaliteto izdelkov izven tolerance za 5%. 5.) Prihraniti na pogonskem materialu 3%. 6.) Prihraniti na surovinah 3%. 7.) Uvesti delo po normah na vseh delovnih mestih, kjer je to mogoče, 8.) Odpraviti neopravičene izostanke. 9.) Zmanjšati število izostankov zaradi bolezni za 6%. 10) Zmanjšati število opravičenih izostankov na 0.5%. 11.) Odpra- 'ti zamude. 12.) Organizirati tedenske študijske sestanke. 13.) Korektura dosedanjih norm m uvedba tehničnih norm 14.) Vse predloge za racionalizacijo detajlno proučiti in omogočiti njih izvedbo. _ . 15.) Organizirati tri strokovne tečaje. 16.) Izvršiti predpriprave za organizacijo ekonomije in s tem zagotoviti boljšo preskrbo delovnega kolektiva. 17.) Zamenjati moško delovno silo z žensko na vseh delovnih mestih, kjer je to možno. 18.) Mesečno podeljevanje prehodnih zastavic najboljšemu oddelku in trem najboljšim poedincem. 19.) Naštudirati najmanj tri dramatske predstave in prirediti en kuUurno-pro-sv-etni večer. 20.) Pritegniti 60% mladinec fizkul-turne aktive. 21.) Kriti čim več delovnih potreb s prostovoljnim delom. Vsak član delov, nega kolektiva se obveže, da bo izvršil najmanj 20 prostovoljnih ur do 1. maja. Težišče prostovoljnega dela naj bo teren. Za izvedbo teiga tekmovanja industrije papirja Jugoslavije je pri sindikalni podružnici Papirnice Vevče osnovana komisija, ki bo zbirala mesečne tekmovalne rezultate vseh udeležencev teiga tekmovanja, Ob koncu leta pa bo zaradi pregleda uspehov povabila po enega predstavnika vsakega udeleženega kolektiva, da se skupno ugotovijo rezultati in da se izbere najboljši kolektiv in določi vrstni red ostalih. Podatki se bodo tekmovalcem mesečno objavljali v obliki tabelaričnega pregleda. Najboljši kolektiv prejme častno diplomo. Tako bo s tekmovanjem hitreje zgrajena pot v socia ližem in blaginjo delovnega ljudstva. redno vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu. Na razpolago bodo sledeči^ specialisti: za interno medicino, za očesne bolezni, za bolezni nosa, ušes in grla, za kirurgijo, za kožne bolezni, za otroške bolezni, za ženske bolezni, za rentgenologi]«, za neurologijo ter po potrebi še iz ostalih specialnih panog medicine. Vsak pacient pa mora biti pregledan prej pri svojem zdravniku, ki ga potem po potrebi pošlje na specialni pregled. (Specialist za očesne bolezni in specialist za bolezni ušes, nosa in grla bosta prihajala izmenoma.) S tem je storjen prvi korak k reševanju težkega problema preskrbe nase Primorske z zdravniki-specialisti. Ministrstvo za zdravstvo je prevzeto nase vso materialno stran te specialistič-no-konsultacijske službe in tudi z ostalo vsestransko podporo omogočilo čim večji in hitrejši razvoj njihovega, za zdravje primorskega ljudstva prepotrebnega dela. Redni obiski ljubljanskih zdravnikov-specialistov niso pomembni samo neposredno za bolnike, ampak so postali temelj za strokovno in organizatorno zbližani e primorskih zdravnikov s strokovno matico. Pri konsuitacijskih pregledih se bodo stalno izmenjavale misli in pogledi na vprašanja modernih in najuspešnejših zdravstvenih metod, katerih mora biti deležno primorsko ljudstvo v polni meri. S skupnimi močmi bomo torej reševali tudi na zdravstvenem področju postopoma in vztrajno problem za problemom — s trdno vero, da bo prva petletka prinesla rešitev preskrbe naše Primorske z novimi prvovrstnimi zdravstvenimi kadri, ki jih je do sedaj tako zelo pogrešala. Dr. Mirko Derganc. Istrsko ljudstvo tržaškega ozemlja ostro protestira proti nepravični obsodbi D’Esteja Trst, 11, febr, (Tanjug). V istrski coni STO-ja 60 po raznih vaseh še vedno ljudska zborovanja, na katerih prebivalstvo protestira proti obsodbi, ki jo je anglo-ameriško vojaško sodišče izreklo proti Brunu D’Esteju. Na zborovanjih ljudje sprejemajo in podpisujejo' resolucije, v katerih obsojajo nedemokratsko postopanje angloameriških oblasti in zahtevajo, da se Bruno D'Este takoj izpusti na svobodo, Prebivalstvo vasi Marezige je v resoluciji, podpisani od 120 vaščanov, opisalo trpljenje, ki ga je vas prestala v dobi fašizma. Vaščani vasi Martinčiči pišejo v resoluciji, katero je podpisalo li4 ljudi, da je sojenje proti D'Esteju izzvalo v njih silno ogorčenje proti tistim, ki so načrtno pripravili to sojenje da bi zadostili svojim političnim interesom. »Potrebno je, da vedo vsi, ki so obsodili tovariša D’Esteja, da z nikakršnim terorjem in sodbami ne bodo zlomili volje ljudstva, ki se bori za svojo svobodo in svoje pravice«, zaključuje resolucija. Podobne resolucije je sprejelo tudi prebivalstvo Kopra, Novigrada, Umaga, Marušičev, Matandev, Vrtonigle. Businja, Madane na Krasu, Strunjana, Bibolja, Mamjana, Karšete. Marina Segete, Griž- njana, Tribana, Glema, Babičev, Košta-bone, Sergašev, Kumbertona, Kaldanije, .Krasica, Belezemlje, Barxedine, Sv. Ivana in Kaštela. Sovjetski pisatelji solidarni z borbo tržaškega ljudstva Moskva, 11, febr (Tass). Generalni sekretar Zveze sovjetskih pisateljev Aleksander Fadejev je prejel iz Trsta pismo, ki ga je podpisalo 58 pisateljev, novinarjev, skladateljev, umetnikov, gledaliških igralcev in pedagogov, v katerem protestirajo proti ukrepom anglo-ameriške uprave, s katerimi preprečujejo Jugoslovanom kulturno delovanje, Aleksander Fadejev piše v svojem odgovoru kulturnim in prosvetnim delavcem Trsta v imenu sovjetskih pisateljev naslednje: »Delimo z vami vaše nezadovoljstvo in vaš protest ter cenimo neodvisnost in svobodo vsakega naroda. Razumemo, kako težko je prebivalcem tržaškega ozemlja, ko se policija vmešava v delovanje šol, gledališč in radijskih oddaj. Solidarni smo s tržaško inteligenc* in protestiramo zoper samovoljno ravnanje ameriške in britanske vojaške uprave na tržaškem ozemlju.« OSVOBODILNA BORBA GRŠKEGA LJUDSTVA Enote demokratične armade so prodrle do Parnita, ki je oddaljen 15 km od Aten Atene, 11. februarja. V ponedeljek je prišlo do več spopadov med enotami demokratične armade in monarhofašistič-nimi četami po vsej Grčiji. Enote demokratične armade so po večurnem boju — po vesti United Pressa — prodrle v središče mesta Servije jugovzhodno od Kozane, Mnogo rodoljubov se je pridružilo demokratični armadi. Po drugih vesteh so prodrli tudi v mesti Larisa in Kozana, boji pa se bijejo tudi v planinskem območju severozapadno od Larise in za-padno od Kavale kakor tudi v več krajih v območju Fiiiatesa. AFP je prenašala poročilo prvega monarhofašističnega korpusa, v katerem je rečeno, da so se partizani pojavili v mestecu Kiurka v bližini Aten in da sta podvzela atensko vojno ministrstvo in ministrstvo za javno varnost skupne korake »za vsak primer«. Med te ukrepe vsekakor spadajo aretacije 60 demokratično mislečih državljanov, ki so bili aretirani pod obtožbo, da 60 podpirali osvobodilno borbo gr-šfkega naroda in njegovo demokratično armado. Agencija United Pressa je sporočila, da bo prišlo pred grško preko sodišče v Janini 34 grških rodoljubov. Razen tega je izdala monarhofašistična vlada sklep o razširitvi zakona o javni varnosti za dobo izrednega 6tanja na vso Grčijo. Določbe tega zakona, ki so ga do sedaj Kamniška mladina pred novimi nalogami Kamnik, 11. februarja. V nedeljo 8. februarja je bila konferenca mladine kamniškega okraja, kjer je mladina polagala obračun dela v letu 1947 Kljub nekaterim pomanjkljivostim so bili v preteklem letu doseženi veliki uspehi. V okraju je 75 mladinskih aktivov s 3125 mladine, kar pa ne zadostuje. Zato bodo morali aktivi v letošnjem letu pritegniti čim večji odstotek še neorganizirane mladine. Letos bo mladina aktvvizirala mladi-no za gradnjo kmečkih zadružni h do-mov. Vsi aktivi bodo formirali vode, iz katerih se bodo na posameznih gradi- okovje bo mladina vsega kraja zbirala staro železo. Nabrali ea bodo okrog 50.000 kg. Pri opekarnah bo delalo 260 mladincev 1560 ur. Tudi na obeh srednjih šolah v okraju bodo osnovane stalne delovne brigade, ki bodo delale na gra-diliščih zadružnih domov. _ Pri gradnji Nove Gorice bo delalo 265 mladincev. Poleg že obstoječih kmečko nadaljevalnih tečajev bodo osnovali se 9 tečajev, ki bodo zajeli 160 mladincev in mladink. , Da se po naših tovarnah dvigne produkcija in preseže letni plan. bo po lišSili tormirale čete. ,™v — — . gradilišča razporejal okrajni odbor W • ■ Tudi mladina iz tovarn in podjetn bo sodelovala pri gradnji zadružnih domov. Izdelovala bo za gradnjo potrebne predmete. Tako bo mladina tovarne upognjenega pohištva na Duplici izgotovila potrebno opremo za dvorano doma, ki bo prvi zgrajen. Mladina tovarne »Titan« pa bo skupno s sindikalno podružaioo izdelovala okovje. Za to Vode in čete bo na j vseh tovarnah, kjerkoli bo le mogoče, mladina uvedla brigad ni sistem dela Za uoživitev fizkulturnega dela v tovarni in na vasi bo v letošnjem letu organiziranih 10 novih vaških fizkul-turnih aktivov in 5 tovarniških Srednješolska mladina se bo v dru gem polletju Solskeea leta še bolj poprijela učenja, tako da bo odstotek ne gativnih ocen ob sklepu šolskega leta čim nižji. (Tanjug) AKCIJA ZA POMOČ GRŠKEMU LJUDSTVU je Beograd, 11, februarja Akciji za pomoč grškemu narodu 6e naše ljudstvo- takoj odzvalo. Po vsej državi je organiziralo okrožne in krajevne odbore, ki zbirajo pomoč v denarju in življenjskih potrebščinah in seznanjajo ljudske množice 6 pomenom te pomoči. Zbiralne akcije izvajajo sindikalne podružnice s pomočjo množičnih organizacij. Okrožni odbor za pomoč grškemu narodu v Valjevu je organiziral zbiranje po vaseh. Tako je va6 Gorič zbrala v kratkem času 272 kg koruze, 25 kg fižola in 40 kg krompirja. Med ostalimi vasmi sita se posebno izkazali vasi Klinci in Kuniče. Povsod po vaseh prirejajo mitinge, na kateri seznanjajo ljudske množice s herojsko borbo grškega naroda za svobodo in neodvisnost Tudi delavci in nameščenci premogovnika Rase so delali nekaj prostovoljnih ur za grški narod, in to v vrednosti 320.000 din. Maribor, 11. februarja V kazinski dvorani v Mariboru so se v ponedeljek zvečer zbrali zastopniki množičnih organizacij ter kulturni in ostali javni delavci! z namenom, da izvolijo odbor, ki bo vodil v Mariboru akcijo za pomoč grškemu ljudstvu Zborovanje Rumunski dirigent A. Mendelson na obisku v naši državi Beograd, 11. febr. Znanj rumunski dirigent Adolf Mendelson je prispel v Beograd, kjer bo dirigiral koncert Beograjske filhramonije. Na čast ru-munskega gosta je združenje skladateljev in reproduktivnih umetnikov LR Srbije organiziralo v nedeljo svečan sprejem. Volitve v Mestno skupščino Z ozirom na razpis volitev v Mestno skupščino gl. mesta Ljubljane, opozarjamo vse volivce, posebno tiste, ki pri zadnjih volitvah v rajonske ljudske odbore niso imeli urejenega vpisa v volivni imenik, in tiste, ki so v zadnjih mesecih spremenili svoja stalna bivališča, da so volivni imeniki na vpogled 14 dni od dneva razpisa, vsak dan od 7.30 do 12.30 ure in od 16. do 18. ure v prostorih Ra ionskega ljudskega odbora Rakovnik—Vič Borštnikov trg št. 3. Tajništvo IO RLO IV. Rakovnik—Vič, je otvoril tov. Žibert Ivan, o pomenu akcije za pomoč grškemu ljudstvu pa je govoril tov, Remškar Tine. Za predsednika odbora je bil ievoljen tov. Žibert Ivan, tajnik KSS, za podpredsednika profesor in pisatelj Anton Ingolič, za tajnika pa prof. Rudolf Ivan. Vsi navzoči so z navdušenjem sprejeli obveznost, da bodo storili vse, da bodo nabrali za demokratično grško ljudstvo čim več prispevkov bodisi v denarju, živilih ali v obleki. Jesenice, 11. febr. V ponedeljek je bil na širši seji okrajnega sindikalnega sveta na Jesenicah izvoljen odbor za pomoč grškemu ljudstvu. Seji so prisostvovali tudi zastopniki množičnih organizacij. V odbor so bili izvoljeni predsednik Kristan Franc, zastopnik OSS-a, podpredsednik Prešern Rezka, 00 AFŽ, tajnik pa Oblak Alfonz, zastopnik podružnice kovinarjev. Izvoljeni odbor bo imel prihodnji ponedeljek v Ljudski univerzi na Jesenicah že prvo predavanje o pomenu borbe ljudstvu Grčije in namenu same pomoči. Poleg tega bodo ta predavanja tudi v Radovljici, na Bledu, v Lescah, Kranjski gori in Bohinjski Bistrici. V teku je nabiralna akcija Murska Sobota, 11. febr. Na konferenci Ljudske prosvete v Murski Soboti je bil ustanovljen Okrajni odbor za pomoč grškemu ljudstvu. V ta odbor so izbrani vidni politični in kulturni delavci okraja: predsednik MLO tov. Velnar, ljudski poslanec Šiftar, arhitekt Franc Novak, ravnatelj gimnazije Kokolj in zastopniki množičnih organizacij iz vseh predelov okraja. Pomen pomoči borečemu se grškemu ljudstvu je razložil tov. Cvetek Jože, referent kul-turno-prosvetnega oddelka GOESS. — Okraj bo prispeval predvsem z živežem, zlasti z mastjo. J- L. Bled, 11. febr. V akciji za pomoč grškemu ljudstvu v borbi protj imperialističnemu zasuz-n jen ju so tečajniki dvomesečnega novinarskega tečaja v Ribnem pri Bledu zbrali 1570 din z geslom: »Posnemajte rias v akciji za grško ljudstvo!« izvajali samo na nekaterih področjih države, dovoljujejo organom javne varnosti, da javno preiskujejo v zasebnih hišah in prepovedujejo državljanom gibanje brez dovoljenja. Po poslednjih ve6teh tujih agencij so enote demokratične armade prodrle do mesteca Parnita, ki je oddaljeno le 15 km od Aten. Poleg tega 60 enote demokratične armade razvile ofenzivne operacije tudi na področjih Parnaside in Navpak-tije do Korintskega zaliva Po vesteh United Pressa je demokratična armada prodrla v ponedeljek v La-hanas, 50 km severno od Soluna in začela naipad na Aiosprodromos vzhodno od Soluna. Ista agencija javlja, da 60 se m on ar-hofašistične čete, ki so bile poslane v pomoč žandaTmeriji v Sparti, spopadle 6 partizani pri mestu Krakeai. južno od Sparte, Potniki, ki prihajajo v Atene z južnega dela Peloponeza, pripovedujejo, da kontrolira demokratična armada cesto od Kalamaie do Tripolisa Nasilje monarhofašistov Atene, 11, febr Radijska postaja Svobodne Grčije poroča, da je v Kardici nebrzdan monarhofašistični teror. Orožniki in monarhofašistični vojaki vdirajo v stanovanja državljanov in jih ropajo. Zakrinkani pripadniki fašističnih organizacij pretepavajo demokratične državljane. Pred dnevi so ti banditi ubili v predmestju Kardice tri prebivalce. Zapori so polni državljanov, ki so obtoženi, da so demokrati. Posebno težak je položaj beguncev-kmeiov iz okoliških vasi, ki so jih mo-narhofašisti prisilili, da so zapustili svoja ognjišča. Število tistih beguncev, ki nimajo strehe nad glavo, je velikansko. Od več tisoč beguncev jih je samo 1000 nastanjenih v poslopju šole. Ostali so na cediti brez vsakih sredstev. Atensko časopisje napada poslanca Kucopetalosa Atene, 11. febr. Radijska postaja Svobodne Grčije poroča, da napada atensko časopisje narodnega poslanca Kucopete-losa, ki je bil nedavno izpuščen na prosto na podlagi odločbe začasne demokratične vlade Svobodne Grčije, in zahteva od njega izjavo o izmišljenih zverstvih partizanov, ki bi utegnila služiti kot dokaz za klevete nadškofa Damaskinosa. Medtem pa je Kucopetelos izjavil novinarjem, da se ne more pritoževati glede ravnanja organov oblasti na osvobojenem ozemlju. Nudili so mu vso nego ter so mu zagotovili zdravnika in nabavili zdravila. Ljudski odbori v svobodni Grčiji Atene, 11. februarja. Radijska postaja Svobodne Grčije poroča, da razvijajo ljudski odbori, ki jih ustanavljajo na vsem ozemlju Svobodne Grčije, veliko aktivnost. Ljudski odbor vasi Me6ohori je organiziral gradnjo dveh važnih mostov in dela za spomladansko setev. Vse obdelovalne površine v vasi so zasejane, s čimer je zagotovljene 70—80% prehrane prebivalstvu. Odbor je tudi popravil vsa pripravljalna dela za izvajanje odredbe začasne demokratične vlade o izvedbi agrarne reforme. Prebivalstvo 6e množično udeležuje volitev v ljudske odbore. V treh vaseh na področju Zagorija se je udeležilo volitev v ljudske odbore nad 90% volivcev. V ZALOŽBI »LJUDSKE PRAVICE. JE IZŠLA MAPA »ŽIVLJENJE 8N DELO V. I. LENINA« V platno vezana stane 330.— din V usnje vezana stane 600.— din Dobite jo; V upravi Ljudske pravice, Ljubljana, v Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani, v Drž. založbi v Ljubljani, v Cankarjevi založbi v Ljubljani Znanost v službi poljedelstva Obisk v Zavodu za kmetijska raziskovanja v levem Sadu Severno od Beograda ob Savi, Dona- vi in Tisi proti madžarski meji leže nepregledna polja, pokrita s črno, rodovitno prstjo. Srem, Bačka in Banat združene v avtonomni pokrajini Vojvodini so glavna žitnica naše države. Ta bogata pokrajina pa bi rodila še več, če bi se pri obdelavi zemlje posluževali vseh agrotehničnih znanstvenih pridobitev. Naša ljudska oblast je zato posvetila veliko skrb in pažnjo znanstveni ustanovi — Zavodu za kmetijska raziskovanja v Novem sadu. Ker vemo da brez znanstvenega dela ne more biti napredka v kmetijstvu in da morajo pridobitve znanosti koristiti najširšim slojem poljedelcev so zavodu v največji meri dana potrebna sredstva in strokovni kader, da bi mogel kar najbolje razviti svojo aktivnost. Po treh letih svojega obstoja je danes ta zavod glavna poljedelska znanstveno raziskovalna ustanova v Vojvodini in ima 11 strokovnih odsekov s preko 30 stro-kovnjaiki. Za svoje znanstvene poiskuse ima na razpolago okrog 700 katasterskih juter zemlje, a poleg tega so mu na raz- so prav tako v tesnem stiku z zavodom in ki z raznimi predavanji in praktičnimi nasveti pomagajo napredku kmetijstva. »VSE JE HRANA — A KRUH JE TUDI MATI« S tem starim pregovorom vojvodinskega ljudstva nas je sprejel šef farino-loškega oddelka, ko smo ga vprašali o nalogah in delu njegovega sektorja. Odgovor je bil kar preveč kratek in enostaven vendar smo iz poznejšega njegovega pripovedovanja videli, da je na mestu: Glavna naloga našega oddelka je kontrola selekcije pšenice. Z našimi mehaničnimi in kemičnimi poskusi moramo zagotoviti čim boljšo kvaliteto pšenice, ki je eden od najvažnejših prehranjevalnih sredstev za naše prebivalstvo, v bodočnosti pa tudi važen izvozni artikel, s katerim bomo uspešno konkurirali na. mednarodnem žitnem trgu. Naš oddelek je v preteklem letu analiziral vso semensko robo Vojvodine in tudi semensko robo vseh ljudskih republik.« Zgradba direkcije in del gospodarskih poslopij polago za eksperimentiranje vsa državna posestva v Vojvodini, bodisi pokrajinskega, republikanskega ali zveznega karakterja. 2e v prvem planskem letu so bili doseženi v Vojvodini po zaslugi zavoda veliki uspehi kar se tiče povečanja pridelka. Letos pa imajo strokovnjaki zavoda še veičje naloge .Dosedanje izkušnje je treba prenesti med najširše sloje vojvodinskega prebivalstva, a poleg tega tudi razširiti in dvigniti na višjo tehnično stopnjo posamezne laboratorije. ZAVOD IMA NA TISOČE SODELAVCEV PO VSEJ VOJVODINI Poslopje zavoda za kmetijska raziskovanja leži poleg centra Novega sada. Kljub velikim bombardiranjem, ki jih je pretrpel Novi sad v pretekli vojni, se je posrečilo ohraniti poslopje in večino instrumentov v dobrem stanju. Vsak obiskovalec, tudi nestrokovnjak, ki je pred vojno in danes posetil to poslopje, bi lahko ugotovil veliko razliko. Ne samo, da se je povečalo število strokovnega kadra, v zavodu se je mnogo spremenilo tudi v pogledu same opreme laboratorijev in novega, sistematičnega tempa dela Direktor zavoda nas je sprejel v svoji prostorni pisarni, natrpani s knjigami. Dasi je bil zelo zaposlen, nam je z veseljem povedal nekaj podrobnosti o prvih začetkih zavoda in o njegovih najaktualnejših nalogah: »Zavod za kmetijska raziskovanja je začel z delom takoj po osvoboditvi Novega sada, ko so na sremski fronti še besneli boji Že v tem času je napravil mnogo dragocenih uslurg naši narodnoosvobodilni vojski in vojvodinskemu prebivalstvu. V naših laboratorijh je bilo izvršenih veliko število analiz vode, raznih živil in zdravil. Vse vodnjake, živila in zdravila je bilo potrebno natančno preiskati in označiti, da se je mogla z njimi takoj koristiti naša vojska in prebivalstvo — Z nastopom mirnodobske izgradnje se je zavod naglo povečaval in izpopolnjeval. Naša prva naloga po osvoboditvi je bila preskrbeti čim bolj kvalitetno seme, ki bi odgovarjalo pedološkim in podnebnim- prilikam posameznih krajev naše države. V tem času so semena iz našega zavoda prejeli skoraj vsi kraji naše države. Do sedaj se je zavod nahajal v fazi raziskovanj v laboratorijih — je zaključil svoje pripovedovanje direktor zavoda — letos pa bomo začeli s široko propagando dobrih semen, gnojil, agrotehničnih mer itd.« Med znanstveniki zavoda in vojvodinskim prebivalstvom je najožjd stik. Po vsej Vojvodini je razpredena mreža poročanja, kakšne agrotehnične mere izvajajo v posameznih krajih. V vsakem krajevnem odboru Vojvodine se nahajata dva »borca za večji pridelek«, ki delata po navodilih zavoda in imata za cilj boriti se za čim večji pridelek, V zavodu se vodi kartoteka, kjer se beležijo doseženi rezultati in izkušnje iz akcij »borcev za večji pridelek«. Med temi so tudi kmetijske obdelovalne zadruge, s katerimi je zavod direktno povezan. Na zemljiščih teh zadrug strokovnjaki zavoda s poskusi ugotavljaio katere vrste semen, umetnih gnojil in --'i-M^hničnih mer najbolj odgovarjajo poPaiDJ’”';m zemljiščem. Zavod je sklenil, da bo^o nti" borce, ki se bodo postavili z na>-'eči'm pridelkom ob koncu letine še posebej na-gra"’': Pri vseh ljudskih odborih so poleg te£a postavljeni kmetijski referenti, ki Dasi je farinološki oddelek najmlajši oddelek zavoda vendar je imel že lepe uspehe. Največji ponos oddelka so trije novi laboratorijski mlinski stroji, s katerimi se lahko najprecizneje določi debelino mlet v e posameznih vrst pšenic. Stroje je izdelala državna industrija mlinskih strojev v Bački Palanki. Preje smo morali slične aparate uvažati iz inozemstva. V kratkem bodo začeli v oddelku s poskusnim pečenjem kvalitetnega kruha in s poskusi mešanja raznih vrst moke, ki pridejo v poštev za izdelavo testenin. Poleg farinološkega oddelka 6e nahaja semenarski oddelek, ki se peča s kontrolno analizo vzorcev najrazličnejših semen. V pretekli sezoni je en delavec kontroliral po 140 vzorcev semen dnevno. Vsega skupaj je bilo lansko leto analiziranih 14.000 vzorcev najrazličnejših semen, ki so bila poslana v vse kraje naše države. V POBIJANJU RASTLINSKIH BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV SODELUJE VSE PREBIVALSTVO V oddelku za raziskovanje bolezni rastlin in škodljivcev je bilo več dijakinj višjih razredov novosadskih srednjih šol. Vodja oddelka jim daje razna navodila, ki si jih one skrbno beležijo v notese. Dekleta so se že sedaj odločila pojavu bolezni ali škodljivcev v posameznih krajih. Strokovnjaki so sklenili, da mora vsaka kmetijska obdelovalna zadruga, ki jih je na terenu Vojvodine okrog 360, dobiti svojega »obveščevalca«. V laboratorijih tega oddelka se dan za dnem vrše poskusi učinkov najrazličnejših sredstev proti škodljivcem in raznim vrstam bolezni. V preteklem letu je bilo kot rezultat uspešnega dela tega oddelka izvedenih več uspelih akcij za uničevanje rastlinskih bolezni in škodljivcev. BOGATI REZULTATI ZNANSTVENEGA DELA V kratki dobi po osvoboditvi so bili v zavodu doseženi bogati rezultati v pogledu znanstveno raziskovalnega dela. Najvažnejši so uspehi v pogledu selekcije — oplemenitve posameznih rastlin, zlasti pšenice, koruze, ovsa in sončnic. Danes skoraj že po vsem teritoriju Vojvodine sejejo novosadski zlati zoban (vrsta koruze, ki daje 10 odstotno večji pridelek od običajne koruze in dobro kvaliteto), dalje posebne vrste ozimnih fakultativnih pšenic, sončnice, št. 4 in 8, ki garantirajo preko 10 odstotni večji pridelek in odlično kvaliteto. Strokovnjaki so poleg tega eksperimentirali z novo vrsto vojvodinskega bombaža, ki daje večji pridelek kakor makedonski, ter s starimi kulturami (ječmen, oves), ki so pa še v stanju raziskovanja. Preteklo leto je bil na poizkusnih poljih zavoda pridelan prvi kavčuk iz rastline kok-sagis (vrsta kavčukove rastline, ki raste v zmerno klimatskih pogojih in zahteva precej vlažen zrak). Strokovnjak zavoda prof. Slany je izvršil važne poskuse s kemično predelavo vlaken konoplje na bombaževo vlakno. — Sedaj se njegovi poskusi približujejo koncu in bo novo vlakno važen artikel v naši tekstilni industriji. V kemijskem oddelku so bili prav tako izvršeni važni poskusi za pridobivanje raznih kemičnih snovi iz stebel koruze in sončnic. Ena od velikih nalog zavoda je raziskovanje rodovitnosti tal in v zvezi s tem izvajanje mer za povečanje pridelka. V ta namen je na različnih mestih Vojvodine okrog 50 poskusnih parcel, na katerih preizkušajo najpovoljnejši čas setve, oranja, najprikladnejšo gostoto sejanja, vrste gnojil itd. Jasno je, da bo šele čez nekaj let prišlo do večjih in vidnejših rezultatov. V preteklem letu je zavod posvetil posebno skrb problemu rajonizacije (za vsak kraj določiti one vrste rastlin, ki najbolj odgovarjajo zemljišču in klimi in ki obetajo največji pridelek). V pogledu rajonizacije, brez katere si ne moremo zamisliti naprednega kmetijstva, so bili doseženi zadovoljivi uspehi. PEDOLOŠKA KARTA BO IMELA VELIK POMEN V ZVEZI Z IZGRADITVIJO KANALA DONAVA—TISA—DONAVA V zvezi z rekonstrukcijo in napredovanjem poljedelstva v Vojvodini bo imela ogromen pomen tako zvana pedološka karta, ki bo najprecizneje določila, kje in kakšna zemljišča se nahajajo v Vojvodini. Strokovnjaki zavoda so sklenili, da bo gotova že prihodnje leto, dasi se računa običajno za tako delo doba 5 do 10 let. Izdelava pedološke karte zahteva mnogo truda in naporov. Že lansko leto so bile organizirane za to delo specialne ekipe. S poltovomimi avtomobili, potreb- ajpPapir- ‘ i-g Agrobotaniški laboratorij za študij agronomije in jim je delo in posečanje tečaja v zavodu v veliko ko-rist. To so naše tečajnice in obenem »obveščevalna služba« — pripoveduje vodja oddelka. — Po končanem tečaju bodo odšle na teren in nam poročale o raznih boleznih in škodljivcih na rastlinah. Poslane bodo na različne terene — kakof na črno zemljo, peščeno, močvirnato itd. Njihovi podatki nam bodo mnogo koristili, pa tudi one se bodo mnogo praktičnega naučile V borbi proti rastlinskim boleznim in škodljivcem sodeluje vse ljudstvo v Vojvodini. V vsakem kraju so »obveščevalci«, ki delajo po navodilih zavoda in so z njim v najožjem stiku. Dasi je obveščevalna službi razpredena na vsem teritoriju Vojvodine, vendar je še vedno p^maniklj!va. Zato so strokovnjaki skle-n”i prirediti še več tečajev, na katerih bi se tečajniki usposobili za najbolj precizno in detajlno poročanje o vsakem nim orodjem, aparati in specialnimi kartami so potovale po terenu. Vsaka od teh ekip je dobila določen teren za raziskovanje. Člani ekipe kopljejo na različnih mestih po dva metra globoke jame, da morejo ugotoviti geološko podlago zemljišča in profil zemlje. Iz vsake jame vzamejo vzorce zemlje, ki jih potem v zavodu laboratorijsko preiskujejo. Poleg tega jemljejo tudi vzorce vode, da morejo kemično ugotoviti na katerih mestih je večja koncentracija soli itd. Posebno vlogo bo imela izdelava pedološke karte v zvezi z izgraditvijo velikega kanala Dunav—-Tisa—Dunav. — V zvezi s tem so mobilizirani vsi laboratoriji in strokovnjaki zavoda. Na pedološki karti je treba označiti, katera zemljišča se bodo namakala oziroma kateri predeli zemlje so najrentabilnejši za namakanje. Poleg tega je potrebno ugotoviti katera zemljišča bodo najpriklad-nejša za vzgojo važnih kulturnih in industrijskih rastlin, kakor so riž, bombaž 0 NEKATERIH PROBLEMIH V GRADBINSTVU Ob zaključku prvega leta planskega dela v gradbeni stroki je bilo napisano že več člankov, kjer so pisci kritično ugotovili pravilnosti in nepravilnosti dela v tem letu. Na podlagi dosedanjih izkušen j so opozorili na vrsto napak im pomanjkljivosti, kii jih je treba odstraniti. Kljub temu. da je bilo o tem že precej govora, se nam zdi potrebno, da 6i ogledamo še nekatere stvari, ki so važne za pravilnost ocene in so po svojem karakterju važne za gospodarstvo. Ena takih stvari so norme v grad-binstvu. Na osnovi enoletnega dela po normah lahko ugotovimo, da so norme za naše prilike nizke in da se Dri izvajanju norm delajo napake, kj povzročajo škodo gospodarstvu in zavirajo delovni napor zlasti tistega dela delavcev, kj ne delajo iz zavesti. Na gradilišču napačno smatrajo, da so norme izdane od ministrstva za gradnje FLRJ že dokončne. — V glavnem povsod streme za tem, da norme dosežejo. Da bi norme presegli in korigirali, kjer kažejo pomanjkljivosti ali so preohlapne, o tem je bilo malo go-govora ali nič in je vse ostalo pri staTem. Oglejmo si kako je z normami pri manjših akordinih skupinah in posameznikih. Pri sklepanju akorda je že navada, da mora delavec v akordu zaslužiti vsaj 50% več kot pri režijskem delu, čeravno v to ne vloži posebnega truda. ^Skupima ali posameznik, ki ni prepričana že v naprej, da bo v akordu zaslužek vsaj za 50% večji, akorda niti ne vzame. Ta trditev se bo zdela morda pretirana, vendar povsem drži-Oglejmo si kakšen je na naših grad.i-lišeih zaslužek akordamtov. AkordaTiti poleg svo jega režijskega zaslužka dobe presežek, ki skoraj nikdar ne znaša mamj kot 40%, pač pa velikokrat dosega RO. 100, 150 in celo več procentov. Reči pa moramo, da to ni prava slika preseganja norm v akoirdu, ki je kalkuliran po normah, ker se akor-daint; boje presežka preko 100% in delajo komodneje. Akordanti namreč vedo, da bi stalno preseganje preko 100% preočitno pokazalo, da je akord postavljen prenizko. Menda bij bilo precej odveč razlagati, da pri pravilno postavljenem akordu tak presežek ne bi bil mogoč brez uvedbe novega načina dela, karr pa pri nas ni pnmer. Lenin pravi v enem iizmed svojih del: »Če delavec preseže normo 20—50% je to zasluga njegovega dela, če pa preseže normo za 50 ali 100%, daj zapreti obratnega inženirja.« Primeri, kako dosegajo im presedajo norme na enem od gradilišč v Ljubljani, dovolj nazorno prikazujejo probleme, ki se s tem v zvezd postavljajo pred uprave gradilišč im sindikalne podružnice. Tako je na primer skupina, zaposlena pri ddvozu in nalaganji! peska presegla normo za 154%, druga pa le za 49%. Za temi sicer suhopar-:Adi; številkami se 6kriva kar cela vrsta problemov. Številke nam povedo, da norma za to delo ni in ne more biti realna. Pri tem primeru je lahko vzrok visokega preseganja norm ozrroma »nizkega* (49%) slaba kontrola polir-jev im delovodlij nad izvršenim delom. Ta je na vseh gradiliščih pomanjkljiva. Prenizko postavi jene noTme so tudi vzrok, da delovni efekt ni realen. Dejstvo da ena skupima preseže normo pri istem delu za 134% dooim druga le za 49%, nam pove, da delavci slednje skupine morda nimajo interesa, da bi za več presegli normo iz dveh razlogov: iz že omenjenega, da se tako ne bi preočitno pokazalo, da je norma prenizka ali pa ima delavec, ki za 50% preseže normo, že dovolj sredstev za življenje. Ni edinstven primer, da se delavci zaradi nizkih norm prilagodijo normam im jih presegajo »po P0-trebi«. Primer skupine, ki normo presega za 49%, je končno dokaz, kako zaradi prenizko postavljenih norm pada delovni efekt. Še slabše j® pri delih katera v normah niso zapopadema kot na primer: Pri izdelavi betonskih nosilcev za Fer-janove strope in slično. Pri teh delih zaposlena delavka težakinja, ki je zaslužila povprečno do 12.000 din na mesec in je prejela za 12 dni dopusta 3792 dim. Jasno, da bi bilo take primere dela napačno smatrati za udarni-štvo. Opisane razmere so vzete na enem od velegradilišč v Ljubljani. Smatram pa, da je približno tako tudi na ostalih gradiliščih. S strani zavednih delavcev je bilo že parkrat pokre-njeno, da se norme revidirajo, vendar do sedaj še ni bilo uspeha in to verjetno iz bojazni, da bi višje postavljeni akordi naleteli na odpor, kar pa smatram, da ni umestno, kajti izdane norme so le začasne in se jih mora nujrno popravljati, če se pokaže, da ne odgovarjajo več metodam dela in ne opravljajo več funkcije racioniranja in intenziviranja dela. Zadovoljitev z današnjimi normami bi pomenila, da 6e odrekamo znižanju proizvodnih stroškov in zvišanju realne mezde, do-čim mora biti naš cilj: graditi več za isti denar, to se pravi graditi ceneje. Poleg revizije norm bi bilo umestno strožje kontrolirati razdelitev stroškov po stroškovnih mestih gradilišča, treba bi bilo namreč onemogočiti, da del delavcev zaradi slabe organizacije takorekoč na gradilišču ne dela nič določenega im se krije njih mezda pri celotni kalkulaciji le v prenizkih normah. Poleg omenjenih napak je opaziti na naših gradiliščih pomanjkl jivost, da vse premalo delamo z delavci. O delovnih nalogah delavstvo ni poučeno, skupine ne vedo, kaj je njih naloga za prihodnji dan, teden, mesec. Za svoje delo zvedo zjutraj od polirja za tekoči dan ali pa niti ne- Jasno je, da zaradi tega delo ne pokaže takega efekta, kakor bi ga lahko. Skupina, ki o svojem delu za bližnjo im daljnjo bodočnost ni poučena, bo to delo komaj stomila, v nobenem primeru pa ne presegla. Temu so krivi pomanjkljivo organizirani proizvodni sestanki, ki ne zajemajo vsega delavstva in pomanjkljivo delo sindikalne podružnice, ki prepušča, da so edini posredniki med vodstvom im delavstvom polirju, od katerih pa precejšen del niima zmožnosti in miti ne čuti potrebe imeti z delavci več kot ukazovalne odnose. Nujno bi bilo pred začetkom vsakega dela sklicati skupimo, ki naj izvrši delo, ji razložiti nalogo im označiti termin. Le s takim delom bomo na naših gradiliščih dosegli, da se bo vsak poedinec čutil ^odgovornega za delo, ki ga opravlja in bo vanj vložil ves trud ter postal tako res pravi socialistični delavec, lei ve, kaj in čemu dela. Zal smo na marsikaterem gradilišču od tega še zelo daleč. Pač pa so pogosti primeri, da prav vodilni ljudje, zlasti polirji, razširjajo defetizem in malodušje ter prikazujejo planske naloge kot neizvedljive. Jasno je, da taki ljudje ne spadajo na vodilna mesta, ker s svojim nerganjem delajo večjo škodo delu kot pa korist. Izgovore, da je treba tem ljudem te stvaTi spregledati, ker so strokovnjaki, bi bilo enkrat za vselej odpraviti z zagovorniki rred in jim pojasniti, da delavstvo ne pozna defetizma v svojem pohodu v socializem. Odstranitev takih strokovnjakov bi samo pospešila delo in dokazala, da njih strokovn jaštvo obsega le strokovno vnašan je reakcionarnega vpliva. K odpravf] teh napak bo treba pristopiti takoj, vsekakor še pred začetkom sezone. Tako, da bodo gradbeni kolektivi mogli v drugem letu petletke pokloniti novj socialistični domovini največji dar, predčasno izvršitev plana, znižanje proizvodnih stroškov in novega socialističnega delavca. St... KRATKE VESTI IZ VSE DRŽAVE Vrednost melioracijskih del bo znašala letos nad milijardo din, V stari Jugoslaviji so od leta 1918 do 1941 investirali za vsa melioracijska in regulacijska dela komaj 925 milijonov din. Po približnih proračunih pa bo znašala vrednost melioracij in regulacij, ki jih bomo opravili samo leto6, nad milijardo din, Lani so osušili v vsej d/rža/vi 19.637 ha ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a itd. Pedološka karta mora označiti tudi zemljišča, kjer je talna voda blizu površine, da bi se predhodno izvršila drenaža. V zvezi z izdelavo pedološke karte Vojvodine je bilo v preteklem letu izvršeno okrog 14.000 raznih preiskav zemlje. Pred strokovnjake zavoda se postavlja vedno nova in obsežna vprašanja, ki jih uspešno rešujejo. V letošnjem letu bodo začeli še intenzivnejše raziskovati slatine, probleme pogozdovanja, proučevati ribnike, prilike domače živinoreje itd. Kljub nekaterim težavam, ki jih ima zavod (za tako veliko delo premalo strokovnega kadra in tehničnih sredstev), se z velikim uspehom vključuje v borbo za izpolnitev nalog petletnega plana. Ob obisku sovjetskih znanstvenikov je svetovno znani znanstvenik za selekcijo akademik Cicin iz Moskve napisal v knjigo obiskovalcev: »Spoznal sem se z delom zavoda za kmetijska raziskovanja v Novem Sadu in videl, da dobro rešuje naloge v zvezi za napredek kmetijstva v Jugoslaviji. Želim zavodu nadaljnjih uspehov in poudarjam, da naj 6e strokovnjaki nikoli ne odtrgajo od potreb zemlje, in nikdar ne sme ugasniti v njih stremljenje po čim boljšem strokovnem dvigu V tem je njihova naloga do svojega naroda.« na poplavnih področjih. Z zgraditvijo obrambnih rečnih nasipov in jezov 60 obvarovali pred poplavama 29.627 ha zemlje, razen tega pa so še zgradili namakalno omrežje za 4.780 ha Letos bodo meliorirali mnogo več zemlje kakor lani. Med največja melioracijska dela je treba tudi šteti kopanje prekopa Donava —Tisa—Donava. V Subotici so lani gradili več kakor v 23 letih stare Jugoslavije. Lani je znašala vrednost gradbenih del republiškega in zveznega pomena okrog 100,000.000 din. Niso pa še všteta razna manjša dela in popravila med vojno poškodovanih poslopij. V Makedoniji so še odkupili določeno količino tobaka. Zaradi toplega in precej vlažnega vremena letos januarja je bila nevarnost, da se bo mnogo tobaka lanske letine prezgodaj fermentiralo (dozorelo). To nevarnost 60 pa odpravili, ker so odkupne postaje pospešile svoje delo. Tobak so pravočasno odkupili od pridelovalcev. Že v začetku februarja 60 odkupili nad 99% za odkup določenega lanskega pridelka Kaže, da bo odkupni načrt znatno presežen. Pospeševanje sadjarstva v Dalmaciji. Na splošno so v vsej Dalmaciji zelo ugodni pogoji za sadjarstvo, na obmorskem pasu pa zlasti za gojitev oliv. Toda prejšnje čase je bilo sadjarstvo precej zaostalo. Oliv niso umno gojili ter niso dosegali primernih uspehov Po programu za letos bodo pa gojili umno po zahtevah sodobnega sadjarstva že 846.000 olivnih dreves in 425.000 drugega sadnega drevja. Razen tega bodo posadili 56.500 oliv in nad 100 000 drugih sadnih dreves Doslej so že dosegli, da sadjarji umno gojijo 130.000 oliv in 95.000 drugega sadnega drevja. O nalogah ljudske prosvete pri gradnji zadružnih domov (Ob okrajnem Ijudsko-prosveinem plenumu y Mur. Soboti) III. plenum Ljudske prosvete Slovenije je sklenil, da bodo 8. oziroma 15. februarja zaradi čim hitrejše konkretizacije sklepov tega plenuma okrajne ljudskoprosvetne konference. 8. t. m. sta bili dve taki konferenci: na Jesenicah in v Murski Soboti. Miško Kranjec Treba je takoj začeti z gradnjo V soboškem okraju nameravajo zgraditi 27 Zadružnih domov, to je približno v vsaki peti vasi. Ker se je pokazala Uprava za gradnjo šibko, so jo nedavno okrepili. V nekaterih vaseh so že začeli s pripravami: v Rakičanu, v Križevcih, Srdici, na Cankovi in v Lončarovcih. V Lončarovcih so prvi začeli mladinci, in sicer s kopanjem gline za opeko. Nato so se jim pridružili tudi ostali in zdaj sodeluje vsa vas. Pokazalo se je, da vprašanje delovne sile in dostopnega gradbenega materiala prav za prav ni vprašanje in da kraji, ki še niso začeli, pač niso začeli, ker so premalo iznajdljivi in jih ovirajo razni pomisleki. Eden takih praznih pomislekov je, da je treba najprej pregledati načrte. Pri tem pa pozabljajo, da je naše časopisje objavilo že vrsto načrtov in da jih ne bo težko prilagoditi krajevnim potrebam in možnostim — vsekakor pa mnogo laže kakor zbrati material. Zato je prva naloga, zbirati gradbeni material in mobilizirati delovno silo. Konferenca v Murski Soboti je pokazala, da je v zvezi z mobilizacijo za gradnjo Zadružnih domov v nekaterih krajih treba takoj razčistiti pojme o njihovem pomenu in vlogi, kajti kjer si predstavljajo zadružni dom kot malo razširjen gasilski dom, ali samo kot prosvetni dom, ali pa kot nekako »uradno poslopje«, kjer mislijo predvsem na pisarno za KLO, tam so postavili stvar od vsega začetka na stranski tir. V takih krajih je treba ljudem takoj dobro razložiti pomen zadružnih domov in jih pridobiti za takojšnjo akcijo. Ponekod se ustavljajo pri denarju. Treba pa je poudariti, da bodo potrebna sorazmerno nizka denarna sredstva, če bodo znali dovolj mobilizirati delovno silo in zbrati material. Končno je mobilizacijska naloga ljudskoprosvetnib delavcev na sestankih in z nazornimi sredstvi hitro, pobud-no prenašati najboljše izkušnje iniciativo ejših ih zavednejših krajev na nedomiselne in nerazgibane. Vsekakor je treba pozdraviti, da bo za soboški okraj izhajal že od prve polovice tega meseca dalje desetdnevni bilten »Gradimo«. Na plenumu je bilo opozorjeno, da mora biti glavna naloga biltena mobilizacijska — z opozarjanjem na uspehe in napake ter slabosti mora dajati pobude in dvigati tekmovalnost med posameznimi gradbišči. Treba je mobilizirati delavce, izobražence, nekmečko prebivalstvo sploh, za čim večjo in čim bolj smotrno pomoč pri gradnji Soboški okraj je pretežno kmečki. Čeprav se je konference udeležilo vsaj 70 ljudi, je treba ugotoviti, da bi bila potekla mnogo bolj pasivno, z mnogo manjšimi rezultati, če se je ne bi udeležili v precejšnjem številu zastopniki sindikalnih podružnic, zlasti tovariši, ki v sindikatih odgovarjajo za kulturno-prosvet-no delo. Preko 130 vasi soboškega okraja je bilo zastopanih s sorazmerno nizkim številom, zlasti kmečkih ljudi, ki s® konferenci sicer pazljivo sledili, malo pa dali. Okrajni ljudskoprosvetni svet in vse organizacije in aktiviste soboškega okraja je spričo tega treba opozoriti, da jo eno od osnovnih vprašanj, ki jih je treba začeti reševati z vso pažnjo, vnemo in načrtnostjo, vprašanje dviga kadrov iz kmečkega prebivalstva. Očitno oslanjanje na učiteljstvo ne le na prosvetnem, ampak celo na drugih področjih, se bo izkazalo prej ali slej kot nezadostno. Najlepša naloga tovarišev učitelj ev-aktivi-stov je: vzgoja kadrov in uvajanje novih kadrov, predvsem še za ljudskoprosvetno delo. Šele na ta način bo zlasti v Prekmurju, kjer je bila do osvoboditve gasilska organizacija edina množična organizacija, dobilo ljudskoprosvetno delo množičen in med ljudmi ukoreninjen značaj. Spričo tega čakajo okrajni ljudskoprosvetni svet ob gradnji zadružnih domov ne le naloge, prirediti toliko in toliko koncfrtov, ampak mnogo težje naloge — prebuditi, poiskati ljudi, ki bodo v bližnji bodočnosti postali aktivisti zadružnega gibanja ter delavci in borci za dvig prosvete na vasi, ki bo propagirala zadružništvo in sčasoma na temelju novih ekonomskih pogojev dobivala poteze socialistične kulture. Napačno bi bilo, če se v drugih okrajih zastopniki sindikalnih podružnic ne bi udeležili okrajnih konferenc, ki se bodo vršile večinoma 15. t. m. V Soboti se je namreč pokazal ugoden vpliv, ki ga je imela na zborovalce pripravljenost vrste podružnic, da pomagajo pri gradnji. Treba je poudariti, da so se sindikalne podružnice spričo kratkega roka sorazmerno dobro in smiselno odzvale. Tako se mladinci iz tovarne perila že udeležujejo kopanja gline, prosvetni sindikat že sodeluje s predavanji pri vzgoji kadrov za vodstvo zadrug, sindikat poljedelskih delavcev v Rakičanu pa pri-Pravjja gradbeni material. Sindikat DES-a bo izvršil v novih do-njovih instalacijska dela, kovinarji so se obvezali opraviti kleparska dela, v mehanični delavnici Tovarne mesnih izdel-J .bodo izdelali okove, prav tako tudi y delavnic; Ustroja: denarno, z nadurami sn sklenili pomagati v Tovarni perila. • delo na gradiliščih so se odločili n. pr. v Tovarni mesnih izdelkov, usluž- benci Mestnih podjetij, Naproze in Okrajnega ljudskega odbora. Nekatere podružnice so obljubile, da se bodo v kratkem dogovorile za najbolj smiselno obliko pomoči (bolnica, socialne ustanove, gradbeno podjetje, Mleko-promet), ki je doslej še niso našle. Gornjo trditev, da se je Sobota za konferenco in za gradnjo domov že sorazmerno bolj pripravila kot vasi v okraju, potrjuje tudi dejstvo, da se sestanka niso udeležile n pr. podružnice gozdnih delavcev s Tišine in iz opekarn v Puconcih in Nemčavcih, ki pa bodo verjetno tudi kmalu sedale zgledu gornjih, in prav tako tudi podružnice, ki so sicer bile zastopane na konferenci, niso pa še prijavile obvez. Gradili bomo domove, domovi bodo gradili nas Precejšen del diskusije, ki se je razvila po uvodni besedi predsednika Okrajnega ljudskoprosvetnega sveta tov. An-taliča in po referatu podpisanega, se je razvil okrog vprašanja, kako kmečkemu prebivalstvu čim bolj pojasniti pomen in vsebino sprememb, ki bodo preoblikovale našo vas. Nekatere podružnice so se zavedajoč tega že obvezale za predavanja: n. pr. podružnica pri Okrajnem ljudskem odboru, sindikat prosvetnih delavcev in sindikat Naproze. Vendar je diskusija pokazala, da si Okrajni ljudskoprosvetni svet še ni bil zadal naloge, da usposobi ne le čim več predavateljev za predavanja in ustne novice, ampak tudi čim večje število agitatorjev, ki ne bodo šli samo kopat ter prevažat samokolnic, ampak bodo kmečko prebivalstvo tudi opozarjali na razglede, ki se mu odpirajo v zvezi z rekonstrukcijo kmetijstva, ki bo imela za posledico dvig poljedelske produkcije, olajšave pri delu, odpravo špekulantskega posredništva, dvig vaške prosvete, zmanjšanje razlike med vasjo in mestom ter učvrstitev zveze delovnega ljudstva v borbi za napredek in mir. Med diskusijo se je izcimil sklep, da je treba prav za prav vse, ki bodo šli delat na gradilišča, spoznati s problemi zadružništva in to takoj, načrtno, s pomočjo organiziranega in rednega sindikalnega študija, konzultacij in registriranja tistih, ki so pri študiju pokazali poseben uspeh. Nadalje je bilo sklenjeno, da je treba posvetiti še prav posebno pažnjo prevzgoji nameščencev v trgovskih podjetjih, sploh prevzgoji nameščencev, ki so se kot vajenci in pomočniki ali pa kot samostojni podjetniki in trgovci navadili in navzeli raznih »solidnih« in »nesolidnih« trgovskih spretnosti z vselej istim namenom po profitu. Profitarska miselnost ponovno zavaja te ljudi k nepravilnemu odnosu do skupne imovine, do konzumentov, do trgovine sploh, kar pa je v škodo i skupnosti i njim. Zato je treba storiti čim več ža preorientacijo tega sloja, treba jih ja opozoriti, da vodi liberalistično pojmovanje trgovine in izmenjave vsakogar v polom, aktivizacija v smislu socialistične izmenjave in posredovanja blaga pa šele v resnično vključitev v napore delovnega ljudstva, vključitev, za katero ne zadošča le OF legitimacija in izkaz o plačani sindikalni članarini. Kuiturno-umetniške grupe naj prinašajo na gradilišča vedrino in polet Sindikalni pevski zbor iz Sobote se j6 obvezal, da bo enkrat obiskal vsako gradilišče. Prav tako bodo obiskovale gradilišča tri odrske skupine. Okrajni ljudskoprosvetni svet bo imel vsekakor precej dela z organizacijo gostovanj in z dajanjem pobud za razvijanje kultur-noumetniškega dela na gradiliščih samih. Poskrbeti bo treba, da bodo programi prireditev odgovarjali predvsem vzgojnim potrebam gradbišč. Tega se dobro zaveda član Okrajnega ljudskoprosvetnega sveta tov. Novak, ki je že lani napisal agitko v zvezi s progo, nedavno pa je dramatiziral kmečke razgovore in ugibanja o traktorju pod naslovom »Traktor«. Skratka, Okfajni ljudskoprosvetni svet čakajo obsežne naloge, ki jih bo dobro obvladal le, če bo takoj začel z načrtnim, organizacijskim in vzpodbudnim delom, če bo znal izvršiti maksimalno organizacijo ljudi in sredstev. Še o sklepih Rezultate diskusije je Okrajni ljud-skoprosvetni svet strnil v 12 točk sklepov. Razen že omenjenih sklepov vsebujejo te točke tudi sklepe o nazorni agitaciji (grafikonih, stenčasih, tablah časti), o obvezi ljudske univerze, da bo s temi aktualnim: problemi obiskala vsa gradilišča, o 50 predstavah s filmom na ozki trak, o igrališčih za odbojko in košarko, o tekmovanju gradilišč v vseh panogah, dalje o fizkulturnih prireditvah ekipe iz Murske Sobote, o organizaciji ljudsko-prosvetnih sklepov in organizaciji študija na gradiliščih ter o načrtnem usposabljanju sindikalistov za agitatorje. Borba proti špekulantom Diskutanti so končno poudarili, da je treba v zvezi z gradnjo zadružnih domov razkrinkavati raznovrstne špekulacije in prekupčevalskega duha, ki je značilen tudi za del kmečkega prebivalstva, ki vzgojeno v liberalistični stvarnosti še vse preveč vidi edino možnost gospodarskega napredka v prekupčevanju. Preusmerjanje kmečkega prebivalstva iz tehnične zaostalosti, posestniškega egoizma, preusmerjanje iz prekupčevalskega duha v naprednejše oblike zadružnega gospodarstva, v zaupanje v splošno koristnost naporov industrijskih delavcev ter z delovnim ljudstvom povezanih izobražen- Zapoznelo ali prezgodaj? (Ob razstavi Ferda Vesela) Posmrtna razstava del Ferda Vesela v Narodni galeriji je zbudila nekaj hudih kritik in dokaj nejevolje v slikarskih in sploh kulturnih krogih. Poleg nekaterih pomanjkljivosti, površnosti, prenatrpanosti, še v glavnem zaradi nekega razočaranja nad Ferdom Veselom, ker ni' prikazan tak, kakršen živi v naših predstavah. Zato očitki, da manjkajo njegova najbolj kvalitetna dela, da pa je tam mnogo vsega, kar njegovo umetniško pomembnost zmanjšuje, ali je vsaj ne prikazuje v pravi luči. Pri vsem tem se je zgodilo to, kar se pri nas rado dogaja: poleg mnogega negodovanja je za predstavitev umetnika občinstvu, za njegovo vsaj približno opredelitev ter ocenitev bilo napisanih malo besed. In tako bomo po tej razstavi glede Ferda Vesela tam, kjer smo bili prej, razen da smo enkrat videli nekaj več njegovih slik. Kljub vsem pomanjkljivostim, kljub temu, da niso bile razstavljene njegove najboljše stvari, vsa ta galerija slik prav gotovo prikazuje Ferda^ Vesela, vsaj z njegove najbolj značilne strani. In mojster, ki nam je tu prikazan, je vsega spoštovanja in občudovanja vreden. V našem slikarstvu in sploh upodabljajoči umetnosti nam manjka tako rekoč nekak učbenik, ki bi bil dostopen najširšemu občinstvu in v katerem bi ta umetnost dobila že nekoliko ustaljeno razporeditev in oceno; manjka nam nekaj, kar imamo v slovstvu, čeprav smo tudi' tam prisiljeni danes to in ono drugače vrednotiti. V slikarstvu zlasti pa so mnoge stvari do danes še docela nerazčiščene in še ni daleč čas, ko so bili hvaljeni pojavi', ki so za nas danes po svojem bistvu dekadentni. Za spoznanje boljše je glede impresionizma, o katerem smo si zdaj že docela na jasnem, da v nekem pogledu pomeni do danes najvišji vzpon slovenskega slikarstva in izhodišče vsega našega modernega slikarstva. Nastop impresionizma v slovenskem slikarstvu pomeni pravo revolucijo, kar so tudi pokazale prve razstave okrog leta 1900. Po odklonitvi doma, so si' mladi impresionisti priborili veljavo šele prek Dunaja in samo po sebi se razume, da je Cankar ves navdušen pisal o teh impresionistih: kakor je sam s svojim krogom napravil revolucijo v slovenski književnosti, so jo v slikarstvu impresionisti. Konec prejšnjega in v začetku našega stoletja se na Slovenskem nenadoma pojavi skoraj tucat slovenskih slikarjev _ izredne umetniške moči’: Ažbe, Zmitek, Vesel, Grohar, Jakopič, Kobilca, Jama, Sternen, ki jih vodijo isti ideali: borba proti lažni umetnosti', klasicizmu, romantiki, historičizmu in podobnemu. Slikarstvo na Slovenskem, ki je v glavnem živelo od slikanja za cerkve, (kolikor pa je bilo za posvetno občinstvo, se je prilagajalo okusu plitkega nastajajočega meščanstva), je poleg svetopisemskih zgodb in gladko izdelanih portretov posegalo najrajši še po mitoloških motivih, ki so v tej ali oni inačici krožili po vsej Evropi. Kolikor so bili vmes zgodovinski motivi, niso bili iz domače, slovenske zgodovine cev je velika propagandna naloga, ki dobiva z zadružnimi domovi in z rekonstrukcijo kmetijstva svoja čvrsta oporišča, ki ne smejo ostati neizkoriščena. Eden od diskutantov je nadalje opozoril na važnost pravočasnega opozarjanja na razne ovire ne le tehničnega, ampak tudi miselnega značaja, pravočasnega, takojšnjega opozarjanja, da bodo mogle slediti takojšnje prctiakcije. Skratka: kakor je naloga Uprave za gradnjo biti na tekočem o stanju na gradiliščih in gradnjo pospeševati, tako je naloga Okrajnega ljudskoprosvetnega sveta, biti na tekočem o stanju borbe za prevzgojo. Razne prijenm pa je treba uporabljati ne le mehanično, ampak živo, operativno, kajti le na ta način se bodo z gradnjo domov izgradili tudi graditelji. Problematika in sklepi v zvezi z ostalim delom Ljudske prosvete v soboškem okraju Sklenjeno je bilo, dvigniti do 31. maja število naročnikov za »Obzornik« za 100, število knjig za knjižnice pa za 1000 izvodov. Februarja se bo vršil osemdnevni tečaj za režiserje s pomočjo tovarišev iz mariborskega gledališča. Te-čaja se bodo udeležili predvsem mladinci iz vasi in dijaki iz višjih razredov gimnazije, ki stanujejo v okoliških va-seb. V Soboti je ustanovljena približno 40 članska pionirska godba na pihala, v Beltincih pa mladinska plesna skupina. Pevske grupe vsega okraja bodo do 1. maja naštudirale za skupen nastop Prrnikovo »Smrt v Brdih«, Pahorjevo »V hoj« in Mihelčičevo »Poljuško polje«; tečajniki: trgovsko-zadružni, knjigovodski, zidarski, tesarski in ostali, ki jih je v Soboti okrog 200, pa se bodo navadili tri druge pesmi — tudi za 1. maj, ld bo letos predvsem prikaz tekmovanja med gradbišči. Slabo so uspeli enodnevni tečaji za knjižničarje (že sama zamisel enodnevnih tečajev je zgrešena), -število Inijig v knjižnicah se je v trimesečnem tekmovanju povečalo samo za 1000, to je na JlOOO v 44 knjižnicah (od tega je približno 1000 knjig v soboški knjižnici), kar je za okraj z več kot 130 kraji premalo. Dvigu knjižnic bo treba posvetiti cim več naporov, tem bolj še zato, ker ljudje kažejo zanimanje za knjige — saj so na primer »Povest o belem kruhu« takoj razgrabili. Janko Liška. in zato daleč od slovenskega življenja, najmanj pa odraz tega življenja. Tudi pokrajine niso bile po ničemer slovenske pa najsi so bile morebiti slikane na predlogah slovenske zemlje. In drugače ni moglo biti': vse te stvari so bile delane v ateljejih, slovenska zemlja pa je bila daleč nekje zunaj in slovensko življenje prav tako daleč, spojeno s to zemljo. Prve začetke in poskuse v to smer imamo v bratih Šubicih, katerih mlajši Jurij vendarle nudi možnost v razvoj tistega slikarstva, ki je kmalu, za njima nastopilo — namreč impresio- Ferdo Vesel: Ženski portret Naši impresionisti so se šolali v Avstriji, kjer je prav tedaj prišlo med umetniki do ločitve — secesije, kot upor proti' starejšemu slikanju, in to ob vplivih iz Francije, kjer je impresionizem že bujno cvetel. Toda odločilno je postalo za nje, ko so se vrnili v domovino in iz ateljejev odšli slikat v živo naravo. Zdaj šele zaživi slovenska zemlja v vsem svojem žaru, v slikah Groharja, Jakopiča, Jame pa tudi drugih. Ne morebiti po tem, da so slikani predmeti: drevje, polje, reke, gore stale na naših tleh, zakaj tako drevje rasle tudi po drugih krajih; pač pa je bilo vzdušje, mehkoba barv, sonce tisto, kar in kakršno je bilo na naši zemlji. V teh slikah je vstala slovenska zemlja. Toda to je bilo v glavnem tudi vse. Impresionizem je z nekakim poveličanjem jnaše zemlje, s prikazano lepoto, razkošjem te zemlje* v glavnem izčrpal svoje naloge. Ob zemlji in v tesni povezavi z njo je še poveličal sejalca in drugo poljsko delo, posegel še po nekaterih običajih slovenskega ljudstva, posegel (pri Jakopiču) do delavca, a bolj opazujoč gibe njegovega telesa in odbleske svetlobe na njegovem telesu, kakor pa da bi se ozrl po njegovem socialnem položaju. Nato pa se je zatekel (pri Jakopiču) v tihožitje ali k rožam. Vendar se nam v primerjavi z vsebino, zgodbo slike, s tematiko predmeta impresionistov razkrijejo zanimive stvari: čeprav se nekateri še ukvarjajo s cerkvenim slikarstvom, je svetopisemska zgodba v njihovem slikarstvu že docela podrejenega pomena, skoraj docela se je umaknila mitologija, izgubili so se vsi drugi motivi, ki so polnili slike še pred njimi, tudi zgodovinske zgodbe so redek pojav pri teh slikarjih, pregoste niso tudi žanrske slike. Če primerjamo impresioniste s pisateljem Cankarjem, ki je vodil ne samo boj s slovensko politično zlaganostjo, temveč tudi podajal socialne razmere slovenskega ljudstva, vidimo, da so v tem pogledu le ti šli' mimo te vrste problematike slovenskega življenja. Vendar ne glede na to pomanjkljivost, pomeni impresionizem v našem slikarstvu tisti mejnik, ki loči dve dobi med seboj: prejšnjo, slovenskemu življenju odtujeno, črpajoč iz tematike svetega pisma in svetovnega slikarstva, tet novo, ki ji je vir sile domača zemlja in tudi vir njene vedrine. S tem je impresionizem pri nas v glavnem za vselej rešil ta problem: poslej bo osnovni predmet, osnovni motiv slovenskega slikarstva slovenska zemlja in življenje na tej zemlji. V galerijo teh slikarjev, katerih središče tvori impresionizem, in v katerega središču stojijo Grohar, Jakopič in Jama, spada tudi Ferdo Vesel J1861 do 1946). Sodbe o njem so take, da ni bil nikdar pravi impresionist, da se je impresionistom samo približal, da impresionizma ni nikdar docela razumel, da je iskal vedno svoja pota, zaradi česar njegovo delo izgleda mnogo bolj kot iskanje, študij in reševanje raznih problemov, ter je neredko sodba taka, da se je rodi! ali prepozno ali prezgodaj za svojo dobo. Razstava v Narodni galeriji ga prikazuje v glavnem kot portretista. Človeške glave se vrstijo druga za drugo, od prve sobe mimo vseh sedem razstavnih sob, portreti nekaterih znanih ljudi; a še več z imenom neoznačenih glav strmi v človeka. Med njimi je avtoportret, portret žene, otroka. V tej vrsti glav se pojavi nekaj aktov. Potem so kompozicije kakor »Moč in razum«, s svojim nasprotjem med otrokom, predstavljajočim razum in močnim moškim — slepo silo, poleg te »Usoda umetnika«, »Osveta« in še nekaj drugih. Dalje so žanrske slike: Svatba, Pred svatbo ... Pokrajina in tihožitje. S tem je približno označen zunanji okvir njegovega zanimanja, obseg stvari, ki so ga privlačile kot snov slikarskega študija. Vendar človek, gledajoč njegove slike in primerjajoč jih s slikami drugih njegovih sodobnikov, predvsem pa pravih impresionistov, dobi vtis neke osnovne, bistvene razlike med njimi. V tem pogledu je najbolj značilno in zanimivo, da rože, ki so n. pr. Jakopiču bile — vsaj v kasnejših letih — vir mnogih barvnih problemov, pa tudi njegove velike ljubezni, pri Veselu ne igrajo nikake vloge. Toda tudi na pokrajino gleda drugače kakor Jakopič ali Jama. Medtem ko Jakopič uživa v odsevu sonca ali sploh svetlobe v pokrajini in na predmetih v njej, pri čemer se predmeti v svoji izrazitosti razlivajo v barvne odtenke, človek ima vtis, da Vesel bolj uživa v pokrajini sami, ki mu ni več predmet, temveč s katero se nekje zrašča v celoto. V tem pogledu je, dasi z docela druge strani, najbližji Groharju: Grohar je svojo mladost preživel v naravi in se ni mogel nikdar odtrgati od nje in jo poveličuje z vsem žarom svoje duše. Vesel se je v svojih kasnejših letih čedalje_ bolj zlival z naravo. Človek ima vtis, da n. pr. za grmovje, ali v gozd na sliki Vesel ne hodi' lovit barvnih odtenkov, temveč polegat in razmišljat, ali da se tam s d m skriva. A še izraziteje se pokaže njegova pronicavost v stvari same pri portretih. Glava, ki jo portretirajo naši impresionisti, se zlasti pri Jakopiču odraža ^v barvnih ploskvah, v barvnem vzdušju. Veselu pa je glava predmet, v kateri išče nekaj, kar je skrito v človeku. V tem psihološki analitik odriva slikarja, ne morda na škodo slikarja samega, toda ni se mogoče otresti vtisa, da je Vesela pri portretiranju vedno v glavnem zanimalo: kaj portretiranec: skriva v sebi. Vrata, kjer je najlažje, ali vsaj najgloblje možno prodreti v človeka, so oči. Toda te oči so zagonetne: pripovedujejo in vendar skrivajo nekaj. Oči vseh teh glav strmijo v Človeka, a spet mimo njega, kakor bi človek razmišljal o tistem, kar je v njem skritega. In ko — že v poznih letih njegovega dela — obraz sam nekam razpada, kjer čezenj vlači črte s pastelom, s svinčnikom, z vsem mogočim, kjer se deli obraza že docela zgubljajo, oči še vedno strmijo predse, kakor bi spraševale po strašni uganki. Celo nekaj demonskega je v njih, kakor da so za njimi skrite težke, mučne stvari. Najbolj značilna za to je zadnja soba, z zadnjimi njegovimi portreti. Stoječemu na sredi', ti obrazi vseh teh ljudi tonejo v ploskvi ozadja, toda oči postajajo izrazitejše, čimbolj se jim odmikaš. In tako te navdaja občutje, da te vsi ti ljudje s svojimi očmi po nečem nerazrešljivem izprašujejo in da bi ti' hkratu nekaj radi povedali, čeprav se še tako obotavljajo. V tej galeriji človeških obrazov, zagonetnih, ujetih v trenutku težkega razmišljanja pred izpovedovanjem, se ti iz te in one sobe zasmeje otrok. Ne samo glava, ves, gol otrok, zdrav, radosten, kakor ti v poznejših letih sredi težav in naporov nenadoma zabrodi spomin na mlada leta, kjer je toliko otroške radosti in smeha. In celo v kompoziciji »Moč in razum«, kjer otrok predstavlja razum, je ta otrok ves veder, zdrav in prej hudomušen kot samo zgolj pameten. Vse to so osebni vtisi ob Veselovi razstavi, kakršna pač je. Nekaj je gotovo: da je bil Vesel velik mojster in je pri tem manj pomembno, ali je živel prezgodaj ali prepozno, kakor da je neglede na čas ustvaril svoja dela. Prav gotovo ne bi zaradi njega samega, ako bi na Slovenskem ne bilo drugih mojstrov, o tem impresionizmu govorili kot o pomembnem pojavu pri nas. Toda nič manj_ bi ne govorili o mojstru Veselu, v našem slikarstvu prav gotovo svojevrstnem pojavu. Pripovedna vsebina njegovih del po širini in pestrosti ne presega fabule drugih impresionistov, v tem se popolnoma vključuje v njihov krog in tudi v krog tistega slovenskega slikarstva, ki je zavrglo vso zastarelo vsebino prejšnje dobe; v nekem pogledu je to storil še odločneje. Toda prek te fabule, ki je bila splošna pri vseh impresionistih in njihovih sodobnikih, tudj sam ni prišel. Življenje slovenskega človeka dobi svoj najvišji odraz v žanrskih slikah, kar daje te vrste problematiki v njihovem slikarstvu neko idiličnost, kjer ni nič težkega, nič napornega. Neglede na vse to pa se podoba slikarja Vesela ne samo po svoji slikarski, temveč tudi po svoji človeški zanimivosti uvršča v krog naših najizrazitejših, a hkratu tudi najbolj samoniklih slikarjev. Kot umetnik je prerasel svoj čas i'n njegova dela bodo ostala kot izredno dragocena v izboru slovenske upodabljajoče umetnosti. V petek ob 19.30 uri bo v prostorih »Ljudske prosvete« sestanek DIT-a v zvezi s pripravami za »Teden tehnike«. Udeleže naj se ga vsi povabljeni predstavniki ustanov in množičnih organizacij, posebno mladina, ki je do sedaj izostala. Druga republiška konferenca Zveze prosvetnih delavcev Slovenre V dneh 9. in 10. februarja 1948. se je na ljubljanski univerzi vršila II. republiška konferenca Zveze prosvetnih delavcev za Slovenijo, katere se je udeležilo 77 delegatov iz vse Slovenije. Konference sta se udeležila tudi člana Centralne uprave ZPD Jugoslavije iz Beograda, sekretar tov. Ante Miletič in tov, Stevo Desič, prosvetne delavce republike Hr-vatske pa je zastopal tov. Drago Pazman. Dalje je prisostvoval zasedanju tudi predsednik Glavnega odbora ESS tov. Rudolf Janko, zastopnik Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije in zastopnik klavnega odbora Ljudske mladine Slovenije. Konferenca je osvetlila vse probleme in naloge, ki jih postavlja pred prosvetne delavce V. plenarni sestanek Enotnih sindikatov Jugoslavije in II, kongres Ljudske fronte, ki je podal izčrpno analizo mednarodnega in našega notranjega položaja ter jasne perspektive našega socialnega, kulturnega in gospodarskega razvoja. Prosvetni delavci se zavedajo, da s svojim delom skupno z ostalimi množičnimi organizacijami pomagajo pri izvedbi velike, zgodovinske naloge socialistične in kulturne preobrazbe našega naroda in v tej etapi razvoja posebno važne naloge Ljudske fronte pri vključitvi vasi v petletni plan. Poročila in posamezni delegati so prikazali tudi napake, ki so jih naše sindikalne organizacije zagrešile v preteklem letu in ki so hromele ter slabile delo prosvetnih delavcev. Predvsem se je pokazala potreba po večji in konkretni pomoči članstvu ter kontroli in evidenci njihovega dela in življenja, da bodo prosvetni delavci zmogli vršiti čim uspešnejše svojo odgovorno in veliko nalogo. Posebno je ponekod pereče socialno ekonomsko vprašanje prosvetnih delavcev in to najbolj v oddaljenih krajih. Pri izpopolnjevanju strokovnih in srednjih kadrov v gospodarstvu, višjih strokovnih kadrov, pri dviganju učiteljskih kadrov in strokovnih kadrov posa- meznih ustanov in podjetij, so njidili naši odbori ljudski oblasti v preteklem letu premalo pomoči. Tudi niso povsod posvečali dovoljne pažnje ideološki izgradnji, brez katere prosvetni delavci ne bodo mogli izvršiti svojih nalog. Da bi se vse te napake v bodoče odpravile in da bi bilo delo Zveze prosvetnih delavcev, ki ga pred nas postavlja Ljudska fronta, čim uspešnejše, so prosvetni delavci sprejeli na svoji II. konferenci nove sklepe, s katerimi se obvezujejo, da bodo utrdili svoje sindikalne forume, ki bodo tako lahko v večji meri mobilizirali svoje članstvo in razvili delo čim bolj načrtno. Poglobili bodo predvsem zveze z vsemi množičnimi organizacijami in skupno z njimi dajali vso pomoč pri gradnji zadružnih domov, pri kulturnem dvigu naše vasi, kakor tudi pri vzgoji novih fizkultumih kadrov Tudi vloga naših gledališč, filma in radia mora postati važen činitelj pri politično kulturnem dvigu in čimprejšnji odpravi zaostalosti našega podeželja. — Zato bo članstvo posvetilo največjo skrb ideološko-političnemu izgrajevanju, da bo čim uspešneje izkoristilo vse izsledke napredne znanosti v luči marksizma-leninizma. Organizacija sama bo prosvetnim delavcem v bodoče posvetila večjo skrb pri reševanju socialno-ekonomskih vprašanj, in vzrokom številnih obolenj med prosvetnimi delavci. Republiški odbor pa bo nudil ljudski oblasti vso pomoč pri izdaji Pravilnika o nagradah onim prosvetnim delavcem, ki delajo prekomerno, kar predvideva Zakon o plačah državnih uslužbencev, kakor tudi za pomoč našim odborom in članstvu samemu pri reševanju vseh .vprašanj in nalog, življenja in dela kulturno-prosvetnih delavcev v Sloveniji. S svoje konference so prosvetni delavci poslali pozdravne brzojavke CK KPS, predsedniku vlade LRS, Centralni upravi ZPD Jugoslavije in GO Enotnih sindiktov Slovenije. A. G. PROF, DR. TECHN. MILAN VIDMAR Problemi prenašanja električne energije (Državna založba Slovenije, Ljubljana 1947. Str. 531) V načrtnem gospodarstvu, kjer so električne centrale, tako vodne kot kalorične, medsebojno povezane s skupnim daljnovodnim omrežjem, so prenosni problemi lahko dokončno rešeni'. »Saj so vsi' tehniški problemi zasidrani v fiziki, vsi pa usmerjeni v gospodarstvo in če so tla na gospodarski strani razvrvana in nezanesljiva, se tehniški most le s težavo spušča nanje in ves postane nekakšna negotova tvorba. Ce pa postane gospodarstvo pametno in načrtno, kolektivno, se mu tla utrdijo. Takšnemu gospodarstvu prinaša tehniška veda dokončne ta dobro utemeljene izsledke...« pravi profesor Vidmar v zgoraj imenovanem delu. V tem delu, v katerem je avtor raziskal teoretično, brez pomoči ustreznega laboratorija, nešteto najvažnejših prenosnih problemov in prikazal tudi nekak zgodovinski razvoj prenosne elektrotehnike, je jasno prikazal tudi težave z Teševanjem teh problemov, če je prenosna elektrotehnika prisiljena služiti nenačrtnemu gospodarstvu. Njegovi teoretični izsledki, ki so v skladu z eksperimentalnimi izsledki in praktičnimi izkustvi elektrotehnike, zagrabijo prenosno elektrotehniko do njenih korenin. Avtor, ki že 40 let dela v elektrotehniki, saj je znan v svetu kot konstrukter elektr. transformatorjev, je že v svoji obširni knjigi »Transformation und Enegietiber-tragung«, v kateri je prvič obdelal nekatere prenosne probleme v zvezi s transformacijo električne energije, pokazal vso temeljitost svojega dela tudi v tej specialni panogi elektrotehnike. Njegovo sedanje delo je tedaj že drugo temeljito delo v tej smeri. V dobi intenzivne elektrifikacije naše države, ko smo že prisiljeni misliti na velike daljnovode, ki bodo vezali vzhod z zapadom, ter jug 6 severom države, ter tako povezali vse energijske centre države, bodo elektri-fikatorji, pa tudi v obratu stoječi elek-troinženirji postavljeni pred zamotane probleme, ki jih že predvideva avtor, in ki' jih v svoji knjigi rešuje in reši. Knjiga bo tako izvrstno služila naši elektrifikaciji, pa tudi vzgoji bodočih elektroinženirskih kadrov. Avtor prikazuje daljnovod kot živo tvorbo, ki je le na videz mrtva in čitateljem na- nizava problem za problemom, ki teče v tej živi tvorbi. Iz pričetkov prenosne tehnike prehaja k obširnemu opisovanju in reševanju problemov prenosa z enosmernim, izmeničnim in vrtilnim tokom. Z večjimi in večjimi močmi, ki jih je treba prenašati' na vse večje in večje razdalje, narašča prenosna napetost. V velikih omrežjih niha energijsko breme. Energijski viri, ki so v Jugoslaviji porazdeljeni po vsej državi, morajo biti' načrtno povezani med seboj, s čemer dospemo do velikih prenosnih prog, po katerih bo tekla energija h posameznih električnih central k potrošnikom v krajevnih omrežjih, preko katerih pa si bodo tudi pomagale električne centrale pri zamenjavi energij. Nešteto je tedaj problemov, ki se pojavijo v takih velikih prenosnih progah. Vidmar jih oriše in se nato temeljito bavi z njimi'. Predela značilne lastnosti prog za vrtilni tok, obdela prenosno napetost, prenosno moč in zlasti poudarja važnost naravne prenosne moči, ki jo pravilno smatra za osrednji problem prenašanja električne energije. Avtor posveča pažnjo statiki in dinamiki poveša, oblikovanju prenosnih prog, zunanji obliki vodnikov, poudarja važnost aluminijskih prog in se podrobno (spušča v stabilnostni problem, enega najvažnejših problemov pravilnega obratovanja central in daljnovodov. Ni mogoče v teh kratkih vrsticah našteti vse probleme, ki jih je avtor rešil, dolžnost vsakega elektrotehnika je, da knjigo pazljivo prečita in se seznani z vsem, kar mu nudi. In nudi mu veliko! Knjiga je nedvomno velika pridobitev naše elektrotehnike. Le malo imamo elektrotehniških knjig in še te so skromnega obsega, to delo pa bo nudilo gotovo veliko oporo naši prenosni elektrotehniki in elektrifikaciji. Nedvomno je bil že skrajni čas, da smo dobili prvo elektrotehniško knjigo tako visoke kvalitete in takega obsega. Tako se »Veletransformatorskim problemom« in »Eelektričnim velepre-nosnim progam v svetlobi telegrafske enačbe« priključuje še to izvrstno avtorjevo delo. Prof. dr. ing. Roman Poniž OKRAJNI LJUDSKO-PROSVETNI PLENUM NA JESENICAH Se bolj kot soboši okrajni ljudsko-prosvetni svet je zanemaril udeležbo s podeželja jeseniški, saj jih je od 78 udeležencev, bilo le 8 s podeželja, ostali so bili člani sindikata in mladinci. Diskusije, ki je sledila referatu tov. Uroša Kraigherja, tajnika Ljudske prosvete Slovenije, in referatoma domačinov tov. Klinarja in Oblaka, se je udeležilo okrog 20 udeležencev Diskusija je pokazala, da je v okraju precejšnje zanimanje za čitanje knjig, za petje ter za kulturno umetniško delo sploh. Bilo je povedano, da se povsod ni pazilo, da bi bil zadružni dom projektiran na najlepšem mestu v vasi. Izražena je bila želja po predavanjih, po vključitvi žen v strokovne šole in slično. Dane so bile številne konkretne obveze za gradnjo domov (sindikalno gledališče, AF2, mladinske ekipe). Nadalje se je pokazalo, da zlasti v kmečkih krajih pojmujeio kultur: o prosvetno delo vse preveč kot samo kulturno umetniško delo. Okrajni prosvetni svet nima dovolj pregleda nad kadri krajevnih prosvetnih svetov in jih podobno kot soboški organizacijsko in idejno še vse premalo vodi. Nekateri so se skušali izgovarjati, da so težkoče s prostori. So pa pri tem enostavno pozabili, da bodo te težkoče vprav z gradnjo domov odpravljene. Podobno kot za soboški okraj se je tudi za jeseniški okraj pokazalo, da se prosvetno delo razvija še vse preveč nenačrtno. Ugodno so vplivale na plenum nagrade, ki so bile podeljene najboljšim knjižnicam, knjižnicam, ustanovljenim v času tekmovanja, dalje podelitev knjig krajem, kjer knjižnice do zdaj še niso bile Ustanovljene, rn najboljši knjižničarki tov. Lukman Štefki z Javornika. Ob zaključku konference so brli sprejeti sklepi, s katerimi so se sindikalne in druge množične organizacije v glavnem obvezale za sodelovanje s kulturno umetniškimi prireditvami na gradiliščih v korist akciiic grškemu ljudstvu. Diskusija je pokazala, da bi lahko bili sklepi popolnejši in obsežnejši. V nedeljo 8. t. m. bi se morala vršiti TATOVI V MARIBORSKI BOMBAŽNI TOVARNI OBSOJENI Organizatorja in pobudnika tatvin Sluga Štefan in Postržin Alojz obsojena na smrt Maribor, 11. februarja. Včeraj je bil na popoldanski razpravi najprej zaslišan Riter Leopold, ki je kazniva dejanja v glavnem priznal. Tekstilni mojster Benko Jože pa je zanikal vsako krivdo, vendar je javni tožilec na podlagi pričevanja ostalih obtožencev celo razširil obtožnico proti njemu. Šlik Franc in Ertl Ivan sta kazniva dejanja priznala. Razprava je pokazala, da je Ertl tudi pri tatvini sodeloval. Nato je bil zaslišan gasilec Satler Ivan, ki je očitana dejanja priznal. Priznal je tudi, da ga je obtoženi Šlik Franc nagovarjal, naj pričenja krasti. Za njim je bil zaslišan vodja vlagal-nice v MBT Močilnik Franc. Iz zagovora je bil razviden njegov malomaren odnos do dela in ureditve v vlagalniei, kjer je bila vsaka evidenca onemogočena. Kljub temu ni hotel priznati svoje krivde in je krivdo za nered v vlagalniei valil na druge. Nazadnje je bil zaslišan špekulant Postržin Alojz, ld je bil razen tatvin za poneverbe in ponarejanje listin že sedemkrat kaznovan V obtožnici navedena kazniva dejanja je pod težo dokazov priznal. Vendar se je na vse načine izmikal in skušal oblažiti svojo krivdo s smešnim izgovorom, da je nakupoval blago in rute od delavcev, ki so jih dobivali rednim potom iz tovarne. Obtoženi Postržin Alojz je pri prodaji blaga in živil skrbel samo, kako bi čim več profitiral Sam je priznal, da bi n. pr. krompir prodajal šele pozimi. Z gotovostjo je računal, da bo krompir takrat prodal najdražje, na razpravi pa je hotel ta špekulant prikazati to kot »skrb za odjemalce«. Kot star nepoboljšljiv koristolovec tudi v novi Jugoslaviji ni hotel prenehati z umazanim poslom in si je v ta namen pripravil tajno skladišče na podstrešju. Na razpravi pa je hotel sodišče prepričati, da je imela tovarna korist od njegove špekulacije. S tem je bila'v torek razprava prekinjena in se je nadaljevala danes ob 8. uri zjutraj, ko je sodišče nadaljevalo z zasliševanjem obtožencev. Postržin Antonija, ki je v preiskavi priznala, da je vedela za mahinacije svojega moža, danes tega m hotela priznati. Kot špeku-lantka, ki je bila za to že kaznovana, si je omislila, da je najbolje, da vse zanika. Nato je bil zaslišan Janžekovič Franc, ki je očitana dejanja sicer priznal, vendar se je izgovarjal, da ni vedel, da je blago ukradeno. To je trdila tudi gostilničarka Rojko Katarina, njen mož Rojko Jože pa se je zagovarjal, da je samo sumil o nepoštenem izvoru blaga. Končno je bil zaslišan tudi zadnji obtoženec Colja Angel, ki je svojo krivdo priznal. Nato je sodišče prečitalo izjave prič, zaposlenih v vlagalniei to-varne MBT, kjer je bil vodja Močilnik Franc. Potrdile so, da je vladala v oddelku pri urejevanju spremnih listov popolna anarhija, s čimer je bila onemogočena evidenca nad blagom in se je na ta način lahko kradlo. Močilnik je sam jemal blago in večkrat dobil za to nagrado. Izpovedale so, da je imel obtoženec grd odnos do delavcev, z upravo pa je bil prav tesno povezan. Prečitano je bilo tudi poročile kontrolne komisije, ki je ugotovila v tem oddelku v pogledu evidence popoln nered. S tem je bil dokazni postopek zaključen. Besedo je dobil javni tožilec, ki je v svojem zaključnem govoru še enkrat razčlenil in osvetlil kapniva dejanja posameznih obtožencev. Poudaril je, da so današnji obtoženci skupno z obtoženci iz zadnjega procesa in onimi, ki pridejo še pred sodišče, tvorili organizirano grupo izredno podjetnih zločincev. Tako organizirani so za več milijonov oškodovali ljudsko premoženje, zavirali delovni polet v tovarni ter v veliki meri podpirali špekulacijo in črno borzo. Zato vsi delovni ljudje upravičeno pričakujejo ostro, pravično sodbo, ki naj jih zaščiti pred takimi škodljivci. Za največja organizatorja, pobudnika in sodelavca pri tatvinah, proti katerima je bila že tekom razprave razširjena obtožba, kulturbun-dovcu Slugi Štefanu ter nepoboljšljivemu špekulantu Postržinu Alojzu je predlagal na j strožjo kazen. Nato so govorili zagovorniki obtožencev. Potem je bila razprava prekinjena. Po posvetovanju je sodišče izreklo sodbo. Obsojeni so: Sluga Štefan ta Postržin Alojz na smrt z ustrelitvijo, trajno izgubo političnih in državljanskih pravic, zaplembo celotnega premoženja ta ukradenih predmetov; Janžekovič Alojz na 20 let od- ■ vzema prostosti s prisilnim delom in 5 let odivzema političnih pravic ter zaplembo ukradenih predmetov; Muršak Jože na 15 let odvzema prostosti s prisilnim delom ter 4 leta odvzema političnih pravic; Kolmančič Ivan na 10 let odvzema prostosti in 3 leta odvzema političnih pravic; Jesenko Jože na 9 let odvzema prostosti s prisilnim delom in 3 leta odvzema političnih pravic; Riter Leopold, Šlik Franc, Satler Ivan in Janžekovič Franc na 8 let odvzema prostosti s prisilnim delom ta 2 leti odvzema političnih pravic, Janžekovič Franc pa poleg tega na zaplembo celotnega premoženja; Ertl Ivan na 4 leta odvzema prostosti s prisilnim delom in 1 leto odvzema političnih pravic; Postržin Antonija na 4 leta odvzema prostosti s prisilnim delom in 1 leto odvzema političnih pravic, zaplembo celotnega premoženja ter ukradenih predmetov in prepoved opravljanja obrti za dobo 5 let; Močilnik Franc in Rojko Jože na 1 leto in 3 mesece odvzema prostosti s prisilnim delom in 1 leto odvzema političnih pravic ter zaplembo ukradenih predmetov; Benko Jože na 2 leti odvzema prostosti s prisilnim delom in 1 leto odvzema političnih pravic; Rojko Katarina in Colja Angel na 1 leto odvzema prostosti s prisilnim delom in 1 leto odvzema političnih pravic ter zaplembo celotnega premoženja ta ukradenih predmetov. Javni tožilec se je pritožil zaradi nizko odmerjenih kazni za Riterja Leopolda, Benka Jožeta, Slika Franca, Satlerja Ivana in Janžekoviča Franca. Glasbeno življenje na Jesenicah Jesenice, 11. februarja. Na Jesenicah je precejšnje zanimanje za kulturno-prosvetino delo, posebno pa še za glasbeno udejstvovanje. Prva kovaška godba datira že iz • letia 1875. v Bohinju, kjer so bili v tedanjem času obrati sedanje jeseniške železarne. Takoj po osvoboditvi so domači glasbeniki pričeli z osnovanjem glasbene Sole, vendar zaradi pomanjkanja kadra Sola ni mogla zaživeti. Danes poučujejo glasbeni pouk v osnovni šoli. kjer so v ta namen adaptirali prostore, preskrbeli potrebne instrumente in dniga učila. Državna glasbena šola ima že 150 gojencev ta 10 nastavnikov glasbe, od katerih jih je 8 zaposlenih v železarni, da poučujejo v svojem prostem času, in le dva od njih sta poklicna glasbenika. Pretežna večina gojencev, to je 60, se uči klavir, dočim se tih 30 uči violine, 4 vijodončeila, 25 pihala in trolbiila, 4 solopetje, ostali pa mladinsko petje ter razna druga glasbila. Poleg teg Obstojata danes na Jesenicah dve sindikalni godbi na pihala, dva sindikalna moška pevska zbora na Jesenicah ta Javorniku, dva ženska zbora, mešani zbor in mladinski tambu-raški zbor. Nekateri od njih so pokazali v preteklem letu mnogo uspehov, predvsem pevski zlbor »Kovinar«, ki je s programom sodobnih in delavskih pesmi priredil po raznih krajih Slovenije 18 samostojnih koncertov. Z ustanovitvijo in delovanjem dTŽavne glasbene šole na Jesenicah bo glasbeno^ življenje v jeseniškem okraju še bolj zaživelo- Tečaj za knjižničarje v Postojni Postojna, II. februarja-Ob koncu preteklega meseca je bil v Postojni tridnevni tečaj za knjižničarje, na katerem so predavatelji seznanili tečajnike s slovensko, srbsko, hrvateko, rusko in svetovno literaturo ter fih hkrati poučili, kako je treba delati v knjižnicah. Ob koncu tečaja je vsak tečajnik prejel za svojo knjižnico 5—9 sodobnih knjiig. Ker se tečaja niso udeležili vsi knjižničarji iz okraja, bo v marcu j ponoven petdnevni tečaj^ za vse tiste, ki 6e sedaj niso udeležili tečaja. L. B. Razstava slikarja Marja Capuzza Piran, 11. februarja V Piranu je razstavil svoja dela, okrog 40 slik. slikar Marjan Capuzzo. Slike predstavljajo, večinoma motive iz Trsta: uldoe, trge. fontane, sv. Jw|t, grad, obalni svetilnik in pristanišče. Večinoma so bile narejene v dobi osvoboditve Trsta. Ovekovečil je izkrcanje partizanov ta pohod po Trstu. Naslikal je tud.i piramsko stolnico in skupine cvetočih vrtov v Portorožu. Slike se odlikujejo po svežosti in pestrosti toplih barv in naravnih refleksov. Slikar Marjan Capuzzo biva sedai v Portorožu, doma pa je iz Ferrare. Prepotoval je Švico, kjer je razstavil svoja dela, razstavljal pa je tudi v Ferrari. Milanu, Bologni in Trstu. tudi okrajna ljudskopro«vetna plenuma za okraja Gorica in Novo mesto Bila sta preložena na 22. oziroma 15. februar, v Gorici ker so slabo razumeli nalogo plenuma, v Novem mestu pa zaradi površne priprav«. J. L. Revija »Priroda, človek in zdravje« v III. letu Te dni je izšla dvojna številka tretjega letnika »Prirode, človek in zdravje«, ki je bogata po vsebini. Kratek članek nas seznani z vplivi, ki jih je imela Oktobrska revolucija na zdravstvo. Tudi zdravstvu je dala nove, širše in mogočnejše temelje ta ga sprostila spon meščanske miselnosi. V vrsti ostalih članov piše B. Magajna uvodno besedo in razčlenjuje poslanstvo revije, ki se trudi dvigniti zdravstveno zavest vsega slovenskega ljudstva v spolšno korist. L, Kiauta končuje^ svoje poti okoli partizanskih bolnišnic in podobnih zdravstvenih ustanov, ki jih je popisoval v lanskem letu. Dr, Bonač naim prikaže organizacijo zdravstvene službe na Mladinski progi, fotografije s proge dajejo članku še posebno pestrost in zanimivost. Dr. Pertl je napisal najvažnejše pripombe k alkoholizmu, prostituciji in spolnim boleznim, Ivo Pirkovič začenja vrsto člankov o razvojni misli in se tokrat dotika njene zgodovine. Tako revija posega tudi globoko v poznavanje in razumevanje razvoja življenja sploh. Prof. dr. Mer-čun začenja razpravljati preprosto ta poljudno o revmatizmu in nas opozarja na socialni značaj te boleznii, ki zahteva mnogo več žrtev kakor si lahko mdsli-mo.Prof. dr. Ješe piše o vidu in poja- vih, ki so z ni j im zvezani. Dr. Mirko Karlin je napisal daljšo razipravo o praznoverju v današnji medicini, ki je po svojem zgodovinskem obsegu izredno zanimiva. Dr. Avčin podaja na kratko pregled vseh onih področij, ki jih bodo to leto v reviji obravnavali zdravniki-strokovnjaki za otroške bolezni. Članek pokojnega mariborskega internista dr. Lutmana Obravnava važno vprašanje o nalogah zdravstvenega delavca in aktivista pri preprečevamiju kužnih bolezni. Dr. Šalamun se v svojem sestavku dotika vprašanja splava in njegove usodnosti za našo rast. Neumorna prof. dr. Valentinčičeva nadaljuje s svojimi zanimivostmi iz področja bakteriologije in tokrat govori o zastrupljen ju s hrano. Dr. Porekar obravnava za naš čas izredno važno zdravstveno vprašanje — odnos delovnega človeka do poklicnih bolezni. Tako vidimo, da je že prva številka novega letnika vsebinsko bogata in tako aktualna, da jo bo težko pogrešala katera koli družina in je ne bo mogel preiti noben javni delavec. Zdravje je predipogoj našim usipehom pri vseh naporih. Zdravje je treba varovati! Varuje ga lahko samo tistk ki je o njegovi vrednosti in o poteh ohranjevanja poučen. To je pa danes potrebno vsakomur I Peter Skala DOBRE KNJIGE DELOVNEMU LJUDSTVU Liboje, 11. februarja. Z geslom »Knjige med ljudstvo!« je ljudskoprosvetni svet v Libojah priredil razstavo knjig. Največji del razstave so obsegala leposlovna dela domačih in tujih pisateljev, močno pa je bilo zastopano tudi mladinsko slovstvo, poljudno znanstveno m politično slovstvo ter dramska dela. Skupno je bilo razstavljenih 216 knjig Sindikalni podružnici rudnika Liboje in tamkajšnje keramične tovarne sta si napovedali medsebojno tekmovanje, iz katerega podjetja bo več obiskovalcev razstave, kateri sindikat bo kupil več knjig in kje bodo naročili več izvodov lista »Obzornik«. V tekmovanju si je priboril prvo mesto sindikat keramične tovarne. Skupno je razstavo obiskalo 234 oseb in kupilo 207 knjig. L. B. Razstava knjige v Kranju Ljudska univerza na Bledu Bled, 11. februarja. Minuli teden je bilo v kino dvorani na Bledu predavanje v okviru ljudske univerze. Tov. Sevnik, član IOOF, je predaval o zunanjem in notranjem političnem položaju. Predavanja se je udeležilo okrog 200 ljudi. Prišli so ne le z Bleda, temveč tudi i'z vasi Želeče, Mlino, Zagorice, Rečice i'n Gradu. Po končanem predavanju se je razvila precej živahna diskusija. Poslušalci so se zanimali tudi o zadružnih domovih in njih pomenu, saj mislijo T vasi Mlino tudi' postaviti zadružni dom ! Na razna vprašanja kot n. pr. vprašanje o pomenu lokalnega gospodarstva so diskutauti sami izj>opolnili odgovore predavateljev. Vse je navdušil noziv starejšega tovariša iz vrst poslušalcev za pomoč junaškemu grškemu ljudstvu, ki se bori proti domačim hlapcem tujega imperializma ter proti anglo-ameri-škim okupatorjem. Vsi navzoči so ta poziv navdušeno sprejeli. Iz zanimanja poslušalcev je bilo razvidno, da so taka in slična predavanja zelo koristna in potrebna. J. K. Pismo iz Italije V diktati ameriškega dolaria Dragi Janez! Več mesecev je minilo, odkar se Ti nisem nič oglasil Tvoja številna pisma, ki 60 prihajala za mano, kamor koli sem se obrnil, pa so mi govorila, da kljub vsemu še ni6i izgubil nade, da me boš le še kdaj izdrezal iz molka In prav si imel. Pa ne eamo to. Številna vprašanja, katerih so polnd Tvoja pisma, so mi bila dober vodič na potovanju po deželi »pomaranč in južnega sonca«, kakor so nekoč opisovali pesniki Italijo, po deželi krutega in neusmiljenega pritiska in diktata ameriškega dolarja, po deželi socialnih in političnih krivic in nasilja, kakor ti Italijo danes predstavi povprečen Italijan, če se le spustiš z njim v pogovor. Kot rdeča nit se ponavlja v Tvojih pismih vprašanje: Kako vendar to? Črtal sem v časopisih, da so komunisti in socialisti dobili na volitvah 2, junija 1946 39,5% vseh glasov, De Gasperi pa le 35%, da so imeli prvi skupno 219 poslancev, de Gasperi pa 12 mamj, pa je ven- Otrok brezposelnega delavca je dobil zavitek živiL Nešteto je v Rimu bednih otrok, ki hirajo ob slabi hrani Živila so jim poklonili delavci — gospodje industrialci pa imajo gluha ušesa in trdno zavezane mošnje darle De Gasperi dobil maja 1947 v parlamentu 20 glasov večine in vrgel komuniste in socialiste iz vlade. Kako to, sprašuješ in navajaš dalje: Na občinskih volitvah oktobra 1946 in marca, aprila 1947 so zmagali zedinjeni socialisti in komunisti v vseh mestih s preko 200.000 prebivalci (razen v Runu) in dobili skoro dve tretjini mest s prebivalstvom preko 10.000, Kako vendar to. «e tretjič vračaš na isto vprašanje, ko navajaš, da je na ponovnih volitvah na Siciliji De Gasperi izgubil 45% glasov glede na junijske vo-lit v e 1946, komunisti pa so 6e dvignili za 40%, Prav zato, ker vpliv Komunistične partije v množicah vedno bolj raste, prav zato, ker De Gasperi vedno bolj izgublja tla pod nogami, in to vsak dan, ker ga vsak dan in vsako novo dejanje prika zuje v vse večji nagoti kot sovražnika svojega naroda in trgovca z neodvisnostjo Italije v korist dolarskih »dobrotnikov* — prav zato 6e je De Gasperi maja lanskega leta odločil, da prevzame sam vajeti v roke in da še enkrat odloži že'enkrat odložene volitve za skupščino — do aprila 1948. Tuja okupacija in grobo vmešavanje okupatorjev v notranje zadeve Italije mu je olajšalo, da je odrinil sopotnike, ki so mu bili potrebni takoj po vojni, ko je bila reakcija še slaba, in ki so mu bili zdaj, ko se je njegova družba znova zbrala in občutila tla pod nogami, že v resno napoto pri izvajanju načrtov za novo zasužnjenje italijanskega naroda, »Minili so ča6i. ko smo 6edeli s komunisti za eno mizo,« je dejal one dni neki degasperijevec: »Sicer je treba priznati, da komunisti niso brez zaslug Preprečili so Nemcem, da bi na umiku uničili naše tovarne, mesta in vasi. Toda kaj to koristi, če pa hočejo zdaj prav te tovarne vzeti nam in dati nekemu ljudstvu, ko hočejo, naj v naših mestih zagospodari delavec in na vasi poljedelec. Tega ni v rimskih bukvah,« Zaključek: zato v koš z zastarelimi frazami o koaliciji, o CLN vladi, o borbi proti fašistom; treba je zagotoviti red in mir in zadušiti novotarije v deželi. To pa more samo trda pest, enotna volja, stranka kapitala, De Gasperijevo-ameriška krščanska demokracija »Nam pa so neki govorili, da je De Gasperijeva demokracija ljudska demo kracija — kako naj ne bi bila, ko pa so komunisti in socialisti v njej?« je govoril opeharjeno in poparjeno nevedni Italijan in si sam odgovarjal: »Opeharil nas je, kajon, keT nismo bili dovolj odločni, ko smo imeli oblast v svojih rokah, ko smo mi bili gospodarji v odborih narodnega oevobojenja, ko smo imeli oborožene garibaldinske brigade, ko smo držati tovarne — ali drugikrat nas ne bo!« Gotovo bereš časopise in poslušaš radio dragi Janez. Če je tako, no tem imaš dovolj prilike, da se uveriš, da se je pesit italijanskega delovnega človeka že dvignila 0 tem govore številne stavke, veličastne manifestacije na kongresih, združevanje vsega, kar je poštenega in demokratičnega v »Ljudski demokratični fronti svobode, miru in dela« pod vodstvom Komunistične partije in v znaku akcijskega edinstva komunistov in socialistov. »Vi ste zmagali«, pravijo danes italijanski delavci nam iz Jugoslavije. »Vi ste zmagali, ker ste imeli edinstveno Ljudsko fronto, ker ste že za časa vojne ustvarili svojo vojsko in utrdili napredno ljudsko oblast; ker ste s koreninami iztrebili izdajalce, koj so pri nas Saragat in drugi; vi danes greste ood vodstvom Tita socializmu naproti Nam se za zdaj ni posrečilo Zaostali smo. Zato nas tepejo. Toda mi nočemo, da bi nas tepli. Zato hočemo naprej Odbili bomo udarce in si priborili svobodo, mir io kruh Pretijo nam, da nas bodo uničili, da bodo iztrebili marksizem. A naše tovarne kopljejo grob njim, ne nam, ker naš Stalin je rekel: kdor bi hotel iztrebiti marksizem, bi moral najprej uničitiJdelav6ki razred, a to je nesmisel.« Vidiš, dragi Janez, odgovor Ti dajejo italijanske delovne množice same. Toda Ti bi rad še vrsto odgovorov. Ti bi rad vedel, kako to, da se v Italiji vsak dan bolj šopirijo bivši fašisti, vojni zločinci in 6e združujejo v banditske teroristične organizacije zakaj jim ne podrežejo peruti, kdo jim prav za prav pomaga, komu je to voda na mlin in kaj podvzema italijanski narod, ki ga nedemokratična De Gasperijeva krščanska demokracija pušča n.a milost in nemilost objestnosti bivših in novih fašistov, teroristov, in ki mu organizirajo vojsko in policijo tako trdovratni vojni zločinci, kot sta Orlando in Marazza. Tebe zanima, kako bo demokratična fronta zmogla mračne naklepe bratovščine vojnih zločincev, klevete in pretnje današnjih oblastnikov in pritisk in vabo dolarja. Zaskrbljen si za usodo neštevilnih delavskih družin, ki jih brezdušni monopolistični kapital meče gole in lačne na cesto. Sprašuješ 6e, kam gredo toliki milijoni dolarjev, ki jih bojda ameriški milijonarji velikodušno poklanjajo italijanskemu ljudstvu, kam gredo toliki dolarji, ko pa tudi industrijska podjetja zaustavljajo delo in zapirajo vrata, ko širom Italije še zevajo porušeni mostovi, razvaline hiš in podjetij. Ti dolarji gredo v akcije ameriških kapitalistov v italijanskih podjetjih, za za&idranje ameriškega polipa na grbači italijanskega naroda, in naposled za — judeže, kot so Saragat in njemu podobni. A delavec? »Za delavce, «pravi Sforza, »je danes povsod veliko povpraševanje. Razen tega je naša vlada že davno odredila fond, pomoč brezposelnim. Ambasador Arpesani v Argentini pa je nedavno sklenil pogodbo za izselitev v Argentino več desettisočev brezposelnih Pravijo, da bi sprejeli tudi Bidault pa Spaak in Bevin še nekaj transportov, ker italijanski izseljenci so baje dobri delavci in dobri strokovnjaki, pri vsem pa še dokaj mirni.« »In končno: Zakaj pa je bila konec januarja v Rimu mednarodna konferenca za delo, če ne za rešitev delavskega vprašanja?« bi dejal degasperijevec. Toda vsakomur je jasno, da je to bila konferenca za ceneno prodajo delavskih žuljev in delovnih rok, Degasperijevca pa se lahko pohvalijo, da je bila prva mednarodna konferenca, ki je po drugi svetovni vojni bila na njihovih tleh, konferenca za ceneno prodajo delavskih žuljev. Vem, Janez, Ti bi rad, da bi prišla še ostala Tvoja vprašanja že danes na vrsto, Zato sc ne bom dolgo zaustavljal na posameznih. Mnogo se je govorilo, praviš, o tako imenovanem komplementarnem, dopolnjujočem gospodarstvu Italije na eni ter Tako živijo v Rima številne družine, katerih očetje so brez dela in niso mogli plačati najemnine za sobo, pa so jih vrgli na cesto. Raztrgano šotorsko krilo, skupna postelj, kotel in zaboj, ki služi za omaro — to je slika prebivališča brezposelnega delavca v »večnem mestu«, centru »katoličanstva in krščanske usmiljenosti.« Scelbini policisti se na »jeepih« zaganjajo v množice, ki protestirajo proti draginji in protidemokratičnim ukrepom De Ga-spcrijeve vlade vzhodne in srednje Evrope na drugi strani, danes pa je sama Amerika zasedla preko tri četrtine italijanskega trga. Menda vendar De Gasperi in njegovi ne zatrjujejo, da je tudi to v interesu italijanskega naroda. Prav to je, Janez De Ga-s-peri in njegovi so se z dušo in telesom vezali na dolarskega Toma in če italijanski narod sam ne nastopi odločno proti tej igri, bo vsa reč končala s tem, da bo Italija izvažala Ameriki 6voje pomaranče in grozdje — ki ga tudi Amerika ima dovolj —, da bo rodovitna italijanska polja preraščal mah in plevel, italijanski narod pa bo za dolarje kupoval ameriško pšenico, da bo naposled Italija imela samo toliko industrije, kolikor bodo dovolili ameriški finančniki, da bodo imeli italijanski delavci toliko dela in jela, kolikor jim ga bodo dali ošabni tujci. Pot, ki jo je ubrala De Gasperijeva Italija, vodi v popolno obubožanje in v popolno politično in ekonomsko zavisnost Italije. Dalje vprašaš, Janez, kaj je s tolikimi izjavami »naklonjenosti« in »želje« grofa Sforze za »čim tesnejšimi stiki z Jugoslavijo«, ko pa sta ee tako De Gasperi kakor Sforza rogala nedavnim naporom Jugoslavije, da se že enkrat reši vprašanje Trsta in guvernerja Trsta; ko 6ta tako Sforza kot De Gasperi vzela v zaščito morilce tisočev nedolžnih in požigalce stotin in stotin sitreh nad glavami našega ljudstva, vojna zločinca Orlanda in Marazzo. 0 vprašanju Trsta je gotovo zadostoval en sam telefonski pogovor med ameriškim ambasadorjem v Rimu Dunnom in De GasperijevAm ministrstvom, o vprašanju Orlanda in Marazze pa gotovo niti nasveta ni bilo treba. Oba zločinca sta namreč enodušno in enaiko predrzno prikazala svoje zločine kot dobrodelnost slovenskemu narodu in enako sveto zatrjevala, da se nikakor ne mislita spremeniti, niti odcediti tudi eno samo kapljico svojega šovinističnega in iredentističnega sovraštva proti vsemu, kar je slovenskega. Se še spominjaš, Janez, kako je vzkliknil Marazza pretekle jeseni v italijanski skupščini, da je bilo še premalo pokoljev nad Slovenci v Gorici v času, ko so italijanske oblasti tam prevzemale oblast. Gotovo še pomniš, da je vsa De Gasperijeva plat v skupščini tej Marazzini izjavi ploskala iz dna duše. Sprašuješ še o »odhodu-povratku« ameriške okupacijske vojske iz Italije, o tako imenovanih »vozovih prijateljstva«, ki jih pošilja Truman v Italijo in za katere se papež Pij Xn. toliko zavzema, o »prijateljskem« gostovanju ameriške vojne mornarice v italijanskih vodah Postav- ljaš vprašanje glede Sforza-De Gasperi-jeve politike »opazovanja« v zvezi z Be-vinovim obupnim klicom: »Le vkup, le vkup, sicer premnogo bo izgub!« Po mojem mnenju posamezni odgovori na Tvoja posamezna vprašanja ne bi pokazali cele slike. Zato bi Ti rajši razložil zadevo v neki zapovrstnosti, vzročni povezanosti, Rad bi ti odgovoril na vprašanja obširneje, temeljiteje in izčrpneje. Rad bi Ti približal današnji položaj v Italiji, predočil odnos sol, ki 6e bore na življenje in smrt. Rad bi Ti razložil podrobneje, kako je prišlo do vsega tega, kar je danes v Italiji, kdo in kakšni so nosilci današnjega gorja, krivice in nasilja nad demokratičnimi silami, kdo so njihovi pomagači, lakaji, kdo gospodarji njih vseh. Rad bi Ti predočil lik izdajalca stvari delavskega razreda, prodane duše Saragat a v njegovi goloti in jude-ževski podlosti. Rad bi tudi odprl oči onim redkim našim ljudem, ki se še vedno niso dovolj zavedli, kaj pomeni ameriška pomoč, kaj Marshallov plan, kaj Trumanova obljuba, da ne bo odrekel Italiji svoje skrbi tudi po odhodu njegove armade iz Italije Rad bi ti opisal krščansko demokracijo na osi Vatikan— \Vashington fako, kakršna je in kakršno jo občutijo na svoji koži italijanski delavec in kmet in demokratični inteligent; takšno, kakršna je, ko vihti bič nad italijanskim narodom. Na drugi strani pa bi Te rad seznanil z veliko borbo italijanskega ljudstva, ki se združuje v »Ljudski demokratični fronti svobode, miru in dela« pod vodstvom Komunistične partije, v znamenju akcijske enotnosti komunistov in socialistov, a še posebej z borbo delavcev, združenih po svojih sindikatih v Generalni konfederaciji dela, z borbo kolonov, kajžarjev in napoličar-jev, združenih v kmečki organizaciji in v stanovskih zadrugah za pravičnejše pogoje dela in življenja, z borbenimi mladinskimi organizacijami in naposled s vsem, kar je v Italiji naprednega in poštenega. Verjamem, da se Tl bo večkrat zmračilo čelo, ko boš čital o silah izkoriščanja, socialne nepravičnosti, nasilja nad demokratičnimi množicami, sejanja mrž-nje in razbijaštva. Prepričan pa sem, da boš vedreie zrl v bodočnost italijanskega naroda, ko boš bral tudi o moči in revolucionarnosti, ki tlita v tem narodu, o njegovi ljubezni do svobode in o volji do borbe za to svobodo. Čuješ, kaj pravijo italijanski delavci; »Zaostali smo. Zato nas tepejo Toda mi nočemo, da bi nas tepli, Zato hočemo naprej!« Tvoj K. Ralph Ingersoll: »Strogo zaupno" knjiga ameriškega novinarja Inger-solla »Strogo zaupno«, ki je nedavno izšla v slovenskem prevodu, je poleg avtorjevega poštenega in iskrenega prizadevanja, da razgali vzroke zavlače-vanja druge fronte, pomembna tudi zato, ker je prva te vrste, ki je izšla v Ameriki- Hkrati je njena vrednost tudi v tem, ker razkriva dejstva, ki so jiih Marshall ter drug) ameriški generali tor publicisti v svojih uradnih poročilih in knjigah »pozabili« povedati — kot ugotavlja Ingersoll oziroma — kur je nam popolnoma razuml jivo — skrbno prikrivali. Zlasti dragocene pa so za nas ugotovitve o prizadevan jih an-glonimeriških imperialističnih krogov, da bi drugo fronto izkoristili za vdor na Balkan. Ingersoll, ki je bil zvezni oficir pri Eisenhowerjevem štabu m tako imel možnost spoznati »strogo upue« politične razloge te angloameri-ške strategije, neposredno kot verodostojna priča potrjuje ta nam že r narodno -os vobod il n i lx>rbj znana dejstva. Zgodovina odlaganja druge fronte začenja že leta 1942., ko so zapadni zavezniki na posvetovanju r, V. M. Molotovom sklenili, da bodo drugo fronto ustvarili še isto leto. Potrebno je ugotoviti, da je sovjetska armada tedaj že eno leto tvorila edino fronto proti Hitlerjevim motoriziranim elitnim armadni. V okupiranih deželah pa so že !®daj mlade partizanske brigade vedno i^lj učinkovito tolkle nemške divizije-i^Ntščal je organizirani narodno-osvo-. 1iilni boj zasužnjenih narodov, Znano j?? dejstvo, da je ta borba — zlasti ve- 1 prispevek jugoslovanskih narodov J J1 je j — vezala več nemških divizij . \ angloameriška »druga fronta«, lak J® “N položaj v Evropi ko le bilo skle-njeno ustvariti drugo fronto. Vendnr Pf. sJa od sklepa do uresničenja nrete-kl1 dve leti ‘Pgersoll podrobno opisuje to odlaganje invazije v Evropo v prvem delu svoje knjige Pogumno razgalja izgovore angloaireriŠkih vojno političnih krogov, češ da invazija preko Kanala »nj izvedljiva zaradi pomanjkanja bro-dovja in velike oddaljenosti« in hkrati utemeljuje, da so lahko »čete, kj jih ni bilo mogoče prepeljati dvajset m'Jj J> reko Kanala, odpravili tisoč milj da-eč po odprtem morju v Afriko« (R. L). Ingersoll dalje tudi pravilno ugotavlja zgodovinsko dejstvo, da je bilo strateško geslo Angloameričanov: »Ne Kanal, temveč Balkan«. Krivdo za odlaganje druge fronte zvrača na Britance: »Balkan je bil magnet, ki je prite-goval iglo britanske strategije.« r dini vzrok za to »britansko strategijo« pa so bili po Ingersollu angleški ;nteresi. ki so »zahtevali« da bi prišli na Balkan pred Rusi«. Ob teh ugotovitvah je predvsem potrebno utemeljiti dvoje: kakšen jo bil dejanski razlog za odlaganje druge fronte in^ kakšno pomembnost z ozirom na nadaljnji razvoj vojno-političnih dogodkov v Evropi moremo pripisovati drugi fronti, ki je bila ustvarjena šele v letu 1944.r TovariS Kardelj je že leta 1942. ugotovil, da je vzpostavitev druge fronte »vprašanje najbolj dalekosežnega političnega pomena« . Kajti »vzpostavitev druge fronte bi imela za posledico popoln zlom fašizma v najkrajšem času m triumf demokratičnih ljudskih s"l«; na driigi strani pa bi se invazijske čete »vzgojile v nepremostljivem sovra štvu do fašizma in njegovih reakcionarnih zaveznikov«. In dalje: »Boj za drugo fronto je hkrati boj proti pritajenim objektivnim in zavestnim oporiščem fašizma v taboru antifašistične ga bloka držav, to je boj za uničenje tistih agresivnih reakcionarnih «11. iz katerih se je fašizem rodil in hranil.« Zato je s stališča »nekaterih reakcionarnih ljudi na zapadu«, s stališča teh »objektivnih pomagačev fašizma« trp}>a ( vzpostavitev druge fronte torej “do | skrn.jnosti zavlačevati«. Tako zavlačevanje druge fronte je i bilo predvsem' v interesu angloanieri- ških imperialistov in njihovih agentov j v okupiranih državah Evrope: Draže Mihailoviča v Jugoslaviji in njemu podobnih angloameriških lakajev v drugih državah demokracije ter predstavnikov finančnih klik, raznih de Gaul-leov, BI umov. De Gasperi jev, Sforz v zaipadai Evropi. To dejstvo ugotavlja tudi Ingersoll, ko piše, da je Imel vrhovni poveljnik invazijskih čet Eisen-hower predvsem nailogo upoštevati in braniti »pravice in privilegije begunskih vlad«, vlad, ki so bile v Londonu in ki so imele »bataljone, katere so izurili in opremili Britanci«. Tnterese teh izdajalcev in « tem koristi svojega monopolističnega kapitala so hoteli braniti angloameriški imperialisti, ko so forsirali invazijo na Balkan. Tej politični kupčiji na 'jubo so wallstreetski bankirju in diplomati žrtvovali življenje milijonov borcev Sovjetske zveze, puščali so krvaveti partizanske borce naprednih narodov in izpostavljali trpljenju, mujenju m smrti neštete trpine po hitlerjevskih taboriščih Naj izkrvave napredne antifašistične sile v Evropi, kajti te bi ob prehitri zmagi lahko škodovale interesom angloameriških monopolistov in njihove imperialistične politike! To je bila deviiza, zaradi katere so Anglo-amerikanci zavlačevali drugo fronto in usmerjali svoje čete v Sredozemlje. Čeprav Ingersoll dolži le Britance te podle spletkarske igre, vendar nehote razkriva skupne interese, ki so vodi H angloameriške imperialiste rvri zavlačevanju druge fronte. Ne samo, da je bil Marshall »edini general, ki je razpravljal z britanskim ministrskim predsednikom kot enak z enakim« — piše Ingersoll — temveč je bil Marshall tudi le »nekoliko presenečen«, ko je Churchill namesto prekooceanske invazije forsiral in izvajal afriško in italijansko »invazijo« Spričo tega je jasno, da se Inger-soll zaveda vsaj nekega tihega sporazumu med Marshallom jn Churchillom Kljub temu oa pojasnjuje vprašanje: zakaj Amerikanci liso uspeli .zvesti sklepov, sprejetih na skupnih konfe- rencah z Angleži? — le z motivacijo, da Amenikanoi niso bili kos angleški obveščevalni službi in s podobnimi ne-tehtnimi argumenti. Zato tudi ne more priti do zaključka, da so bili pri zavlačevanju druge fronte zainteresirani »objektivni pomagači fašizma« ne le v Veliki Britaniji temveč in predvsem v ZDA Ko Ingersoll prikazuje pomen druge fronte za nadaljnji razvoj vojne in za zlom Hitlerjeve armade. vsekakoT premalo upošteva naslednja dejstva: Že pozim; 1942—1943 je Sovjetska armada s Stalin grajsko bitko zadala smrtn.| udarec elitni nemškj vojski. To je bilo torej poldrugo leto pred invazijo. Kmalu nato je prišlo do novih odločilnih porazov Hitlerjeve armade na vzhodni fronti: bitka za Leningrad. Se-vastopol in Odeso ter načrtno obko! je-vanje in uničenje najboljših nemških sil so strli ofenzivno rilo Hitlerjeve vojske. Pričel se je uničujoč umik ,x>-raženih nemških divizij 'n Sovjetska armada je bila že globoko na ozemlju sovražnih držav, ko se je na zapadu invazija šele pričela. Vsemu svetu je postalo tedaj očito. da je Sovjetska zveza zmožna da sama zada_ icončni smrtni udarec Hitler jevi Nemčiji._ Z bliskovitim napredovanjem je Sovjetska armada osvobodila vrsto satelitskih držav in resno začela ogrožati meje rajha. Tedaj je namah postala možna invazija čez Kanal Churchill in Marshall sta bila prisiljena ustvariti drugo fronto, kajti morala sta pričeti reševati interese Wall Streeta v zapadnij Evropi, medtem ko se jima je spričo ofenzivnih udarcev Sovjetske armade ponesrečila invazija na Trst in skozi »ljubljanska vrata« na Balkan- Tnteresi nemškega kapitala so preveč tesno povezani z angloameriškimi. Treba je bilo ustvariti temelje poznejši Churchillovi koncepciji o »železni zavesi« in sedanjemu programu njegovega »učenca« Bevina o »razkolu Evrope«, ki je dokaj nespretno prikrit s človekoljubnimi frazami Marshallovega plana Ta dejstva ima Ingersoll premalo pred očmi, ko opisuje v drugem delu svoje knjige invazijo v Normandijo. Pravilmo_ sicer ugotavlja, da niti Luft-waffe niti nemška obrambna črta — »atlantski zid« — nista nudila odpora, s katerim jiih je strašil angloameriški glavni štab. Zato je tem manj razumljivo da tega dejstva — namreč, da ie bila glavna nemška sila tako v zra-:u kot suhozemna že strta — ne upošteva nato tudi pri opisu bitke v Belgiji, ki se je začela šele decembra leta 1944. Obratno, za ardennsko bitko celo trdi. da je bila »preokretnica« v drugi svetovni vojni. Še več Po Tnger-sollu so Nemcj s_porazom v \rdennih celo »zgubili vojno« na sploh, to je drugo svetovno vojno. Ta zgodovinsko netočna trditev nikakor nj v skladu z dejstvom, da je bila decembra 1944. 7®J®a situacija v Evropi taka, da je izključevala vsako možnost Hitlerjeve zmage. Ingersoll pa tedaj še pripisuje nemškemu glavnemu štabu zmožnost, n i !?.hl?o za nemško protiofenzivo Vji - -j' 'z^e'a' tak načrt, ki bi bil odločujoč za nadaljnji potek borbe. Prav tako pozablja, da so Nemci tik pred svojo ardennsko protiofenzivo Pfevrgli na sovjetsko-nemško fronto 32 divizij, ki so jih vzeli predvsem z za-padne fronte in da so zaradi močne sovjetske ofenzive sredi januarja 1945 celo bili prisiljeni odpoklicati iz Belgije enote 6. tankovske armade. Sovjetska armada je namreč tedaj zlomila nemško obrambno črto na dolžini 1200 kilometrov Hitler je bil prisil jen vreči vse sile na sovjetsko fronto — kar tudi Ingersoll pravilno ugotavlja. Spričo tega bi bilo odveč še posebej ugotoviti, da se je vprašan je zmage ali poraza protifašističnega tabora reševalo na vzhodu, ne pa na zapadu. Tri in polletna borba Sovjetske zveze in svobodoljubnih naprednih narodov s Hitlerjevo Nemčijo in njenimi satelita kot mož proti možu je odločila zmago protihitlerjevske koalicije. V tretjem delu knjige skuša ingersoll izvesti zaključke iz izkušenj, ki so jih imelj Američani v drugi «vetov-ni vojni. Io tudi napoveduje v naslo- Nadaljeoanje na 8. strani. Zgodovinska nota Informacijskega biroja vlade ZSSR Politika ZDA, Velik« Britanije in Franciie ie omogočila nemško asresiio in spodbudila Hitiena, da ie pričel drugo svetovno volno Pogodba med Sovjetsko zvezo in LR Rumunijo je podpisana na temelju enakopravnosti Delegacija rumunske vlade se je vrnila iz ZSSR Ameriški ponarejevalci ter njihovi britanski ter francoski tovariši skušajo ustvariti vtis da so se priprave za nemški napad, ki so povzročile drugo svetovno vojno, pričele jeseni 1959. Toda kdo more danes požreti to bajko, razen popolnoma naivnih ljudi, ki so pripravljeni verjeti vsaki senzacionalni izmišljotini? Komu ni znano, da je pričela Nemčija z vojnimi pripravami, čim je Hitler prišel na oblast? Razen ,?4l° ne ve’ so nemški monopolistični krogi ob popolnem odobravanju vladajočih krogov Anglije, Francije in ZDA spravili na oblast nitler-jev režim? Da bi se pripravila na vojno z najmodernejšo oborožitvijo, b; morala Nemčija obnoviti in razviti «vojo težko industrijo, predvsem metalurgijo in vojno industrijo v Porurju. Ker je bila poražena v prvi imperialistični vojni, ni mogla Nemčija, ki je bila tedaj pod jarmom versailleske pogodbe, tega storiti z lastnimi sjlami v kratkem času. ZDA so dale močno podporo nemškemu imperializmu pri tej stvari. Kdo ne ve, da so ameriške banke in trusti v popolnem soglasju z vlado izvršili investicije v nemškem gospodarstvu in dalj Nemčiji kredite v višini približno milijarde dolarjev, ki so jih porabili za obnovo in modernizacijo vojnoindu-strijske zmogljivosti Nemčije? Znano je, da je bilo razdobje po Versaillu obeleženo v Nemčiji s celim sistemom ukrepov za obnovo nemške težke industrije, zlasiti nemške vojne industrijske zmogljivosti. V tem pogledu je bil velikanskega pomena tako imenovani Dawesov reparacijski načrt za Nemčijo, s katerim so Velika Britanija in ZDA nameravale napraviti nem* ško industrijo odvisno od ameriških in britanskih monopolov. Dawesov načrt je odprl pot velikemu dotoku in prodiranju tujega — v glavnem ameriškega — kapitala v nemško industrijo. V šestih letih se je dotok tujega kapitala v Nemčijo povečal od 10 na 15 milijard mark za kratkoročne investicije. To je povzročilo nečuven razvoj gospodarske, zlasti pa vojne zmogljivosti Nemčije. Vodilno vlogo pri tej stvari so imele ameriške investicije kapitala, ki so znašale nič manj kot 70% vseh dolgoročnih posojil. Ameriški monopoli z družinami Dupont, Morgan, Rockefeller, L anion« in drugi industrijski mogotci ZDA so odigrali znano vlogo pri financiranju nemške težke iindustrrje ter pri vzpostavljanju in razši rje vanju zelo tesnih stikov med amerškimi in nemškim-' industrijami. Pokazalo se je. da so vodilni ameriški monopoli najtesneje povezani s težko nemško industrijo, s koncerni vojne industrije in bankanvi. Vodilni ameriški kemični koncern Dupont de Nemur in British Imperial Chemical Trust, k; je bil eden naj- Nadaljeoanje s ?. strani. vu. Vendar je pretežni del posvetil razmišljanju o nastopajočem miru. Skušal je razčleniti mednarodni položaj in posvariti Američane pred spletkami »Britancev«, da bi ZDA izvabiti na svoji strani v novo vojno. Ta del pa se mu je posrečil slabše. Ko razmišlja o možnosti, da bi se vojna zavlekla, če bi se »borili iz sredozemskih baz«, dopušča celo hipotezo, da bi v tem primeru bili Američani prisiljeni »razdejati Evropo z atomskimi bombami«, če bi hoteli poraziti Hitlerjevo Nemčijo. Pozablja pa pri tem opozoriti na osnovno zgodovinsko dejstvo — kar je pomanjkljivo nakazal že v drugem delu svoje knjige — namreč, da je bila nemška vojaška sila zlomljena že na sovjetsko-nemški fronti in da je »druga fronta« kvečjemu pospešila že nastali razkroj Hitlerjeve Nemčije, ni pa ji zadala odločujočega udairca. Šibkost neznanstvene analize — In-gersoll je meščanski publicist — dogodkov druge svetovne vojne je prišla do izraza najbolj očito ob dejstvu, da Ingersoll žigosa le britanske »visoke kroge« s Churchillom na čelu. Ingersoll ne vidi s svojimi »ameriškimi očmi« spletk ameriških monopolistov, ki so ne le sovpadale z interesi britanskih, temveč bile vodilna sila imperialistične politike angloameriš-kih reakcionarnih krogov. Prav tako Ingersoll ne aplicira teli dejstev tudi na povojne mednarodne dogodke in ne Vidi, da tisti angloameriški — ne pa samo »britanski« — imperialistični krogi, kj so prej zavlačevali »drugo fronto«, danes na krvav kokmialno-iinperialistični način skušajo zatreti rast demokratičnega gibanja v svetu in hujskajo na novo vojno. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa je Ingersollova knjiga dragocen prispevek za spoznavanje tistih angloame-riških imperialističnih krogov^ ki so v krvavi protifašistični vojni načrtno Ravnali poraz Hitlerjeve Nemčije, sedaj pa ustvarjajo na svetu nova fašistična žarišča in jih izkoriščajo v svoje imperialistične in ekspanzionistične svrhe. Moč demokratičnih sil v svetu in Njihova nenehna rast pa sta Doroik, da se bodo sedanji naklepi angloamenških imperialistov in njihovih pomagačev ponesrečili prav tako, kot so propadli podobni njihovi poskusi med vojno spričo odločne protifašistične borbe svobodoljubnih narodov. M. V. (Nadaljevanje) večjih lastnikov delnic avtomobilskega trusta General Motors, sta vzdrževala tesne industrijske stike z nemškim industrijskim koncernom I. G. Farben-industrie, s katerim so leta 1926. sklenili kartelni sporazum o razdelitvi svetovnih tržišč pri preskrbi s smodnikom. Predsednik upravnega odbora podjetja Reehm and Haas Company v Filadelfiji je sodeloval v upravi iste družbe v Darmstadtu. Med drugim je bivši direktor tega koncerna Rudolf Miiller, sedaj aktiven v »biconiji« in ima važno vlogo med voditelji krščanskodemo-kratske unije. Po monakovski konferenci (1938.) je ameriški trust Standard _Oil podpisal pogodbo z I. G. Far-benindustrie, s katero je to nemško podjetje dobilo pravico do dela dobička od proizvodnje letalskega bencina v ZDA, v zamenjavo pa je prostovoljno pristalo, da bo izvažalo nemški sintetični bencin, ki ga je to podjetje proizvajalo in ki ga je Nemčija kopičila za vojne potrebe. Taki stiki niso značilni samo za ameriške kapitalistične monopole. Na ta način so bili neposredno pred vojno zelo tesn: odnosi med britanskimi industrijami in nemško skupino Reich-industrie, ne samo trgovinskega, ampak tudi vojaškega značaja. Leta 1939, so predstavniki teh dveh monopolov izdali skupno poročilo v Diisseldorfu, v katerem je bilo med drugim rečeno, da je namen sporazuma, da se zagotovi čim popolnejše sodelovanje med industrijskimi sistemi njihovih držav. In to se je zgodilo v času, ko je hitlerjevska Nemčija pogoltnila Češkoslovaško! Prav nič čudno ni, da je londonski »Economdst« pisal v zvezi s tem: Ali ni v ozračju Diisseldorfa nekaj, kar povzroča, da so pametni ljudje zgubili razum? Znana banka Schroder, v kateri je imel vodilno vlogo nemški trust za jeklo Vereinigte Stahhverice, ki so ga organizirali Stinnes, Thvssen in drugi ivodniteljii porurske industrije, je imela svoj sedež v New Yorku in nudi tipičen primer tesnega medsebojnega povezovanja ameriškega in nemškega kakor tudi britanskega kapitala. V razdobju 1924—1930 se je nemški' dolg v inozemstvu povečal za nad 30 milijard mark. S pomočjo tujega, v glavnem ameriškega kapitala, je bila nemška industrija, zlasti tvrdka Vereinigte Stahlwerke v velikem obsegu obnovljena in modernizirana. Nekatere delniške družbe, ki so imele' vodilno vlogo pri ponovni oborožitvi, so dobile posojila. Hkrati z anglo-nemško-ameriško banko Schroder je v finansiranju nemškega jeklarskega trusta (Vereinigte Stahlwerke) v tem razdobju odigrala vodilno vlogo ena največjih newyorških bank Billon Reed and Co, v kateri je bil mnogo let direktor sedanji vojni minister Forrestal. Z milijardami ameriških dolarjev, ki so jih investirali prekomorski monopoli v vojno gospodarstvo Hitlerjeve Nemčije, so vzpostavili vojno zmogljivost Nemčije in v roke hitlerjevskega režima so dali orožje, potrebno za napad. Naslanjajoč se na finančno podporo, ki je v glavnem prihajala od ameriških monopolov, je Nemčija v kratkem časovnem razdobju obnovila močno vojno industrijo, ki je bila sposobna proizvajati velikanske količine različnega vojnega materiala, tisoče in tisoče tankov, letal, topov, vojnih ladij najnovejšega tipa in različno drugo orožje. Ponarejevalci zgodovine bi radi, da bi se vse to pozabilo in se skušajo izogniti odgovornosti za svojo politiko, s katero so preskrbeli Hitlerjev napadalni aparat z orožjem ter pričeli drugo svetovno vojno in povzročili največjo vojno katastrofo v zgodovini, v kateri je človeštvo izgubilo milijone in milijone ljudi. Zato ne smemo pozabiti, da sta bila prvi in glavni predpogoj Hitlerjevega napada obnova in modernizacija nemške težke in vojne industrije in da je bilo to mogoče samo zaradi neposredne velike finančne pomoči, ki so jo dali vladajoči krogi ZDA. Vendar to ni' vse. Drugi činitelj usodne važnosti, ki je pripomogel, da se je pričel hitlerjevski napad, je bila politika vladajočih krogov v Angliji in Franciji, ki je znana kot politika »pomirjevanja« Hitlerjeve Nemčije, kot politika odrekanja kolektivni varnosti. Danes bi moralo biti vsakomur jasno, da je ta politika britanskih in francoskih vladajočih krogov, tako kot se je izražala v njihovem odrekanju sistemu kolektivne varnosti, v njihovem odklanjanju, da bi se uprli nemškemu napadu, v njihovem tihem odobravanju Hitlerjevih napadalnih zahtev, pripeljala do druge svetovne vojne. Sedaj bomo prešli k dejstvom. Leta 1933., takoj po prihodu Hitlerja na oblast, so štiri' velesile — Vel. Britanija, Nemčija, Francija in Italija podpisale v Rimu »pakt o sodelovanju in sporazumu« štirih držav po zaslugi naporov vlad Vel. Britanije in Francije. Ta pakt je pomenil, da sta se britanska in francoska vlada sporazumeli z nemškim in italijanskim fašizmom, ki niti tedaj ni skušal prikriti1 svojih uapadalnih namer. Hkrati je ta pak- fašističnimi državami pomenil od|),."ed politiki utrjevanja enotne fronte miroljubnih sil proti napadalnim državam. S sklenitvijo sporazuma z Nemčijo in Italijo za hrbtom drugih sil, ki so sodelovale na razorožitveni konferenci v tistem času, in na kateri so razpravljali o sovjetskem predlogu za sklenitev nenapadalnega pakta in pakta za določitev napadalca, sta Vel. Britanija in Francija zadala udarec ideji miru in varnosti med državami. Takoj nato leta 1934. sta Anglija in Francija pomagali Hitlerju, da je izkoristil sovražno stališče njune zaveznice Poljske, v kateri je vladalo njuno plemstvo proti Sovjetski zvezi, kar je pripeljalo do sklenitve pakta o nenapadanju med Nemčijo in Poljsko in je pomenilo zelo važno fazo pri pripravljanju nemškega napada. Hitler je potreboval ta pakt, da bi desorga-niziral vrste pristašev kolektivne varnosti in da bi s tem dokazal, da Evropa ne potrebuje kolektivne varnosti, ampak da so ji' potrebni' hilateralni sporazumi. To je omogočilo nemškemu napadalcu, da je sam določal, s kom če skleniti sporazume in kdaj jih bo sklenil, koga naj napade in kdaj naj to stori. Brez dvoma je, da je nemško-polj-ski pakt predstavljal prvi resni prodor v zgradbo kolektivne varnosti. Hitler je postal pogumen in odkrito je napravil različne korake, zato da bi obnovil nemške oborožene sile, ne da bi naletel na kakršen koli odpor pri voditeljih Anglije in Francije. Nasprotno, kmalu nato leta 1935. je bil sklenjen v Londonu pomorski sporazum med Nemčijo in Britanijo in v ta namen je prišel v London Ribben-tropp. Na podlagi tega porazuma je Velika Britanija pristala, da se lahko nemške pomorske sile obnove, v moči, ki je bila skoraj enaka francoski vojni mornarici. Razen tega je Hitler dobil pravico do gradnje podmornic v skupni tonaži do 45 odstotkov celotne tonaže britanskega podmorskega bro-dovja. V istem razdobju je Hitlerjeva Nemčija podvzeia enostranske korake z namenom, da bi odstranila vse ostale omejitve za povečanje nemških oboroženih sil, ki so bile določene v versailski pogodbi. Ti koraki niso naleteli na nikaj-kršno opozicijo Anglije, Francije in ZDA. Apetit fašističnih napadalcev je naraščal iz dneva v dan ob očividnem tihem odobravanju ZDA, Vel. Britanije in Francije. Jasno je, da ni sliičajno, da sta Nemčija in Italija v tisti dobi ' ugodno končali svojo intervencijo v Abe-siniji in Španiji. Samo SZ je dosledno in krepko vodila svojo politiko miru, zavzemajoč se za načelo enakosti in neodvisnosti Abesinije, ki je bila poleg tega tudi članica Društva narodov, in da bi pravice zakonite republikanske vlade v Španiji naletele na podporo demokratičnih držav proti nemški in italijanski intervenciji. Sovjetska zveza, je dejal Molotov na zasedanju Centralnega izvršilnega kprni-teza ZSSR 10. januarja 1936, je v zvezi z napadom Italije na Abesinijo dokazala v Društvu narodov svojo zvestobo načelu politične. neodvisnosti in narodne enakosti viseh držav, ko je šlo za neko majhno državo, za Abesinijo. Prav tako je SZ izkoristila svoje članstvo v Društvu narodov za praktično uporabo svoje politike proti imperialističnemu napadalcu. Tedaj je Molotov dejal, »da italijansko-abesinska vojna dokazuje naraščajočo nevarnost svetovne vojne, ki se stalno širi nad Evropo«. In kaj so tedaj napravile vlade ZDA, Vel. Britanije in Francije, pred očmi katerih so fašistični banditi vedno predrz-neje ravnali s svojimi žrtvami? Niso mignili niti s prstom, da bi ukrotili nemške in italijanske napadalce, da bi branili pravice držav, ki so jih pogazili, za ohranitev miru in za preprečenje druge svetovne vojne, ki se je približevala. Samo Sovjetska zveza je storila, kar je bilo mogoče, da bi preprečila postopanje fašističnih napadalcev. Sovjetska zveza je nastopila kot pobudnica in po-bornica kolektivne varnosti. Že 6. februarja 1. 1933. je predstavnik SZ v generalni komisiji za razorožitev Litvinov predlagal, naj bi komisija sprejela deklaracijo o določitvi napada in napadalca. S predlogom definicije napadalca je Sovjetska zveza hotela definirati izraz »napad« kar najbolj mogoče točno, da bi se »onemogočil vsak izgovor v opravičilo napada«. In vendar je konferenca odklonila ta predlog; to je storila konferenca, ki je delala pod vodstvom Anglije in Francije v korist nemškega napada. Vsakomur je znan vztrajni in dolgi boj SZ ter njene delegacije pri Društvu narodov z Litvinovim na čelu, da bi se ohranila in utrdila kolektivna varnost. Jasno je bilo, da sta Anglija in Francija, ki sta tedaj nadzorovali Društvo narodov, žrtvovali kolektivno varnost v korist nemškega napada. Povsem naravno je, da je ta politika morala dovesti do utrditve nemškega napada. Vendar so vladajoči anglo-franco-ski krogi mislili, da to ni nevarno zato, ker bi lahko s teni, da^ bi zadovoljili Hitlerjev napad s popuščanjem na Za-padu, usmerili njegov napad na Vzhod in ga izkoristili kot orožje proti Sovjetski zvezi. V svojem poročilu na VII. kongresu Vsezvezne Komunistične partije (boljševikov) marca 1939 je Stalin dejal: »Glavni razlog je v tem, da je večina nenapadalnih držav, zlasti Anglija in Francija, odklonila politiko kolektivne Bukarešta, 11. febr. (Tanjug.) Delegacija rumunske vlade z dr. Petru Grozo na čelu, ki je podpisala v Moskvi pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči med Sovjetsko zvezo in Rumunsko ljudsko republiko, je prispela včeraj popoldne v Bukarešto. Nad 300.000 meščanov Bukarešte je priredilo rumunski vladi prisrčen sprejem, vzklikajoč prijateljstvu in sodelovanju med Sovjetsko zvezo in mlado Rumunsko republiko. Pri sprejemu so bili navzoči člani rumunske vlade, diplomatskega zbora, predstavniki množičnih organizacij ter številni kulturni in javni delavci. Predsednik vlade dr. Petru Groza je imel govor, v katerem je naglasil, da je sklenjena pogodba s Sovjetsko zvezo • e^r' (Tanjug) V Apuliji je prišlo do novega fašističnega napada na sedež demokratičnih strank in or-ganiza£ij.v.V San Ferdinandu so oboroženi fašistični oddelki, ki so skušali razgnati zborovanje demokratične ljudje fronte, s strojnicami streljali na delavce pred očmi vladne policije, ki je vse to mirno opazovala. Malo pred sedmo uro so fasistične tolpe napadle in opustošile številne sedeže Komunistične partije in socialistične stranke ter zažgale sedež združenja italijanskih partizanov. Hkrati so fašisti na cesti napadli mirne meščane in delavce — pripadnike demokratične ljudske fronte in partizanskih organizacij, pri čemer je bil ubit neki 62-letni delavec. Ob 17. uri so oddelki oboroženih fašistov napadli in streljali s strojnicami na udeležence zborovanja demokratične ljudske fronte. Ubili so štiri varnosti, politiko kolektivnega odpora proti napadalcem in zavzela stališče ne-vmešavanja, stališče nevtralnosti. Da bi ustrašil čitatelje in hkrati okle-vetal sovjetsko vlado, trdi ameriški novinar Neal Stanford, da je bila sovjetska vlada proti kolektivni varnosti, da je bil Litvinov zamenjan in da ga je na položaju narodnega komisarja za zunanje zadeve zamenjal Molotov zato, ker je izvajal politiko utrjevanja kolektivne varnosti. Težko si je misliti nekaj bolj neumnega od te fantastične trditve. Razumljivo je, da Litvinov ni vodil svoje lastne politike, ampak politiko sovjetske vlade. Odklonitev pakta kolektivne varnosti s strani zapadnih sil ni bila slučajna. To je bilo v tistem času, ko se je razvil boj med dvema linijama v mednarodnih zadevah. Eno linijo je predstavljal Boj za mir. za organizacijo kolektivne varnosti in za upiranje napadu s skupnimi napori miroljubnih narodov. To je bila linija Sovjetske zveze, ki je branila dosledno in krepko koristi vseh miroljubnih narodov, velikih in malih. Druga linija je bila v odklanjanju organizacije kolektivne varnosti, v pomanjkanju odpora proti napadu, kar je nujno dalo vzpodbudo fašističnim državam, da so okrepile svoje napadalno delovanje, s čimer so pripomogli k pričetku nove vojne. _ # . Kakor je iz vsega tega mogoče spoznati, je zgodovinska resnica v tem, da je bil hitlerjevski/ napad mogoč: podpisana na temelju enakopravnosti in da je rumunski narod ponosen, da je lahko vstopil v vrsto miroljubnih narodov v borbi za mir in demokracijo. Delegacija madžarskega notranjega ministrstva v Bukarešti Bukarešta, 11. februarja. (Tanjug). V Bukarešto je prispela delegacija madžarskega notranjega ministrstva na čelu z državnim podtajnikom Zebesyjem. Delegacija bo sodelovala pri mešani komisiji za izvajanje protokola med Rumunijo in Madžarsko, ki je bil podpisan 25. novembra lanskega leta. delavce, med njimi nekega 14-letnega dečka, medtem ko je bilo veliko število delavcev težko ranjenih. Policija, ki je gledala ta napad, ni intervenirala. Poročilo o tem prelivanju krvi je povzročilo velikansko ogorčenje ljudstva v vsej pokrajini. Vse demokratič-ne stranke i'n organizacije so sklicale takojšen sestanek, medtem ko je bil v Foggi, glavnem mestu pokrajine, sklican izvršilni odbor demokratične ljudske fronte in zveze kmetov. Predsednik generalne konfederacije dela Di Vittorio je obtožil vlado, da nosi glavno odgovornost za krvav napad teroristov na demokratične državljane. »Unita« piše, da narašča v pokrajini Apuliji nezadovoljstvo in ogorčenje ljudstva proti izzivalnemu načrtu, ki ga izvaja italijanska 'vlada ob podpori Trumanove mornariške pehote. 1. ker so ZDA pomagale Nemcem, da so v kratkem časovnem, razdobju obnovili vojno gospodarsko podlago nemškega napada in na ta način preskrbeli ta napad z orožjem in — 2. ker so vladajoči anglo-francoski krogi odklonili kolektivno varnost, desorgani-zirali vrste miroljubnih držav, ker so razbili enotno fronto teh držav proti napadu, napravili pot nemškemu napadu in pomagali Hitlerju, da je pričel drugo svetovno vojno. Kaj bi se zgodilo, če ne bi ZDA finansirale težke industrije Hitlerjeve Nemčije in če Anglija in Francija ne bi odklonili kolektivne varnosti, ampak če bi nasprotno skupno s SZ organizirali kolektivni odpor proti nemškemu napadu? Rezultat bi bil, da bi Hitlerjevemu napadu primanjkovalo orožja. Hitlerjevska politika osvajanja bi se znašla v kleščah sistema kolektivne varnosti, Hitlerjevi uipi na uspeh pri začetku druge svetovne vojno bi bili zmanjšani do najmanjše mere. V primeru pa, če bi se hitlerjevci kljub neugodnim okolnostim vendar predrznih pričeti drugo svetovno vojno, bi jih potolkli že v prvem letu vojne. Na nesrečo se to ni zgodilo zaradi usodne politike ZDA, Anglije in Francije v vsej predvojni dobi. One so odgovorne, da je bilo hitlerjevcem omogočeno, da so pričeli z določenim uspehom drugo svetovno vojno, ki je trajala skoraj šest let in ki je zahtevala milijone človeških življenj. Krvav napad fašistov na demokratične državljane Oborožene fašistične tolpe sterljale na delavce s strojnicami, da bi preprečile zborovanje demokratične ljudske fronte KP češkoslovaške zahteva iipolnitev važnih točk vladinega programa pred volitvami Praga, 1<' febr. Komunistična partija Češkoslovaške zahteva v soglasju z obveznostmi, ki so jih prevzele ob sestavi vlade Klementa Gott\valda vse stranke narodne fronte Cehov in Slovakov, da se pr'ed novimi volitvami izvede več važnih točk vladinega programa, kot so izdaja nove ustave in nekaj važnih zakonov, med njimi zakon o splošnem ljudskem zavarovanju, o novi agrarni refor- mi m drugih. Z VSEia SVETA DUNAJ — »Gsterreichieche Volksstim-me« piše o taiko imenovanem zakonu o trgovini, ki ga je izdal avstrijski parlament, in poudarja, da je namesto obsežnega načrta novi zakon popolnoma opustil načrtno razdelitev gradbenega in električnega materiala, kakor so ga določili komunisti. S tem so ustvarjene velike možnosti za špekulante. List raz-krinkuje izdajalske vloge socialističnih poslancev, ki so izdali s^oj protiljudski zakon po 6porazumu z ljudsko stranko. BERLIN — Nemška agencija ADN poroča, da bodo spomladi in poleti v bližini Regensburga veliki manevri ameriške okupacijske vojske. Ameriški vojaki bodo uporabljali vojno municijo. Ameriška vojaška uprava je sporočila, da ne bo priznala nobene škode ki bi jo zaradi teh manevrov imelo nemško prebivalstvo. BAGDAD — Bivši predsednik iraške vlade Saleh Džaba, ki je podpisal suženjski amglo-iraški sporazum in pobe,gnil iz države iz strahu pred ljudskim sodiščem, je prosil egiptovsko vlado, da bi mu dovolila bivanje v Egiptu. NEW YORK — Pred kubanskim konzulatom v New Yorku 60 bile demonstra- Naroino-socia-listična, katoliška, ljudska in slovaška demokratska stranka — naglasa »Rude pravo« — ovirajo izdajo nove ustave in omenjenih zakonov. »Tu je prišla do izraza,« naglasa >Rude Pravo«, s-tista mračna špekulacija o možnostih povrnitve na staro, o odpravi ureditve, ki jo je prinesla ljudska revolucija in vrnitve v predmonakovski položaj.« cije zaradi zahrbtnega umora vodje kubanskih delavcev v sladkorni industriji Josusa Mamondesa. Umoril ga je kapetan kubanske vojske Casilo. Demonstranti 60 nosili transparente s parolo: »Wallstreet-ski bančniki, roke proč od Kube!« Zahtevali so, da kaznujejo morilca in z njim vred tudi vse one, ki podpihujejo izzivanja in napade na delavsko gibanje. \VASHINGTON — Nad sto ameriških javnih delavcev, med njimi 30 verskih funkcionarjev, je objavilo izjavo, naj prenehajo 6 predvajanjem in širjenjem hujskaških filmov »Železna zavesa« in drugih, »ker očividno kršijo deklaracijo Združenih narodov proti vojni propagandi in vojnim izzivačem.« V pismu, ki so ga poslali filmski družbi »Twenthy Century t'ox«, ki je izdelala film, poudarja skupina javnih delavcev, »da bodo filmi te vrste samo še bolj razbesneli vojno histerijo v ZDA«. BUKAREŠTA. — V tovarnah, ustanovah in vaseh ter po vsej Rumuniji se organizirajo analfabetski tečaji. Od oktobra 1947. leta so v Rumuniji odprli nad 5000 analfabetskih tečajev s 400.000 tečajniki. fi&K&čt&o, Oz. naš& krajev V it. liju v Slov. goricah so v nedeljo že pričeli kopati temelje za zadružni dom Maribor, 11. febr. Aktivisti in člani OF v Seat liju so v nedeljo 8. februarja na svečan način začeli s kopanjem temeljev za zadružni dom. S tem so pokazali, da so pravilno razumeli kritiko zaradi odlašanja pri pripravah za gradnjo doma. Na Prešernovi proslavi se je v šoli zbralo čez 150 ljudi, ki so se po končani proslavi zbrali na cesti pred šolo, da od tara krenejo na prostor, kjer bodo gradili zadružni dom. Na čelu sprevoda 6ta dva mladinca nosila zastavo, za njima ie korakala godba, gasilci, nato kolona s samokolnicami, lopatami, krampi in ostalim orodjem. Koloni so se na poti do gradilišča pridruževali še drugi ljudje, ki so prav tako hoteli prisostvovati svečani otvoritvi gradnje zadružnega doma. Ko se je sprevod približali gradili-šču. so v zemljo zabiti koli vsem že kazali velikost bodočega zadružnega doma. Na kratko je na gradilišču spregovoril tov. Kanižar Franc, poslovodja zadruge v Šent liju, ki je naglasil, da na današnji dan. ko začenjamo na prazničen način z gradnjo zadružnega doma,, delamo prve korake za odpravo razlike med mestom in vasjo. Ob zvokih domače godbe je najstarejša žena v Šent liju tov. Fluher Marija, roj. 1870. leta, zasadila v zemljo prvo lopato in s tem pokazala vsem mlajšim, kako bo treba graditi in delati. Spregovoril je na kratko še predstavnik okrajnega odbora OF Maribor-okolica, ki ie naglasil, da je tudi delo za dvig našega kmetijstva in gospodarstva del naše borbe za' mir in da prav s takim delom ogromna večina naših ljudi odgovarja vsem vojnim hujskačem in kaže voljo, da gradi in dela v miru, vendar je kljub temu treba nenehne borbe in razkrinkavanja vseh tistih, ki skušajo kaliti mir. Pohvalil |e organizacijo AFŽ ki se je z vsemi silami zavzela za delo in ima za ves teden že narejen načrt, koliko žen bo vsak dan delalo na gradillšču. Prav tako vlaga mnogo truda za uspešno delo tudi zveza borcev NOV. Po govorih se je razvilo množično prostovoljno delo, kjer so izmenjaje prijeli za delo skoraj vsi navzoči in ie bilo v pičli uri izvršenega 15 m3 izkopa. Okrog 0.50 ha zemlje za gradnjo doma je prostovoljno podaril kmet Fluher Franc, ki zaradi starosti in bolezni sam ni mogel na gradilišče. V pogovoru pa ie izjavil: »Ni se mi bilo težko odločiti za to, da podarim stavbno zemljišče za zadružni dom, ker razumem im vem, da mora mladina boljše živeti, za kar pa ie treba tudi delati.« Svečan začetek gradnje zadružnega doma v Sent liju je ob masovni udeležbi pokazal visoko zavest naših kmetov in delavcev ob severni _ meji, kar nas more navdajati s prepričanjem, da bo v Sent liju stal eden izmed prvih zadružnih domov v okraju Maribor-oko-lica. G- J- GRADNJA ZADRUŽHM 00M0V BO POŽIVILA LJUDSKO PR0S¥ETH0 DELO NA VASI Jesenice, 11 februarja V nedeljo j® bil okrajni plenum ljudske prosvete na Jesenicah, na katerem je član 10 Ljudske prosvete Slovenije tovariš Uroš Kraigher predvsem nakazal nove naloge ljudskoprosvetnega dela v »vezi z gradnjo zadružnih domov, Posamezna kulturno-umetniška društva v okraju so že pristopila k pripravam za gradnjo zadružnih domov. Umetniško društvo na Koroški Beli bo priredilo eno prireditev in dva koncerta, dobiček pa bo dalo za gradnjo zadružnih domov. Hkrati bodo prosvetni delavci v Radovljici imeli koncert, katerega dobi- ček bo namenjen za gradnjo zadružnega doma v Mošnjah, Jeseniško sindikalno kulturno-umetniško drušitvo bo ustanovilo krožek režiserjev, ki bodo pomagali krajem, kjer so bodo gradili zadružni domovi, v režiranju posameznih del, mladina pa bo ustanovila kulturno brigado, ki bo z raznimi prireditvami redno obiskovala teren. Vsak prosvetni svet bo priredil^ do 15. marca t. 1. eno prireditev, namenjeno gradnji zadružnih domov. Poleg tega morajo prosvetni sveti nuditi gradiliščem ves potrebni kader za študij in razna predavanja, ki se bodo v teku gradnje vršiila. V Radomljah so najbolj delavni Kamnik, 11. febr. Izmed vseh krajev v kamniškem okraju, ki bodo gradili kmečke zadružne domov©, eo najbolj delavni v Radomljah. Prlatekda nedelja je _ bila Že druga, ko so delali za zadružni dom. Na gradilišču se je zbralo 50 ljudi, ki so pripravljali razni material — pesek, Vedno večia aktivno« španskih partizanov Partizani uspešno odbijajo napade Francove civilne garde sedaj v teku v gorovju Asturijs, kjer partizani uspešno odbijajo napade Francove civilno garde. Na koncu ugotavlja list, da delavcev ni mogoče prisiliti k pokorščini kljub terorju frankističnega režima. — Španski delavoi zapuščajo delo 1ID proglašajo stavke v protest proti težkemu gospodarskemu položaju in nizkim mezdam. Pariz, u. febr. (Tass.) Glasilo KP Španije »Mundo Obrero« poroča, da so španski partizani vedno bolj aktivni. V zadnjih dneh januarja so bili v bližini San Juan Riva (Asturia) srditi boji med partizani in frankističnimi četami. V bojih na področju Nerha (pokrajina Malaga) so partizani pognali v beg falangi ste. Zelo obsežne akcije so Ostra obsodba izdajalcev španskega ljudstva desnih socialistov Prieta in Gomeza Pariz, 11. febr. (Tan jug t »Mundo Obrero« priobčuje članek Vincenta Uribe ja, kj obsoja politiko španskih desnih socialistov Indalecia Prieta in Trifona Gomeza. Uribe navaja besede samega Gomeza na socialistični konferenoi v Toulou-seu, da vlada v vrstah španskih socialistov »zmešnjava« in pojasnjuje, da je tega kriva izdaja Prieta, Gomeza in njune druščine, ki so zaigrali zaupanje svojih pristašev. Brez dvoma, pise un-be, je v vrstah socialistične^ stranke močna struja, ki se ne strinja z njihovim protidelavskim in orotirepubli-kanskim stališčem. . _ .. Uribe se dotika potovanja 1 n ton a Gomeza v Washington in Pneta v London in odkriva sledi teh zvestih psov imperializma ter piše, da Gomez »daje hujskačem na vojno močnejša jamstva protikomunistične politike kot Franco sam. Ta Izdajalec delavskega razreda in španskega ljudstva skuša prepričati tudi člane svoje stranke, da se v Španiji ni treba boriti, »ker to vel ja preveč krvi in žrtev«. Misli, da je bolj© izročiti Španijo ameriškim izkoriščevalcem ter vojnim hujskačem, ki bi v njihovih rokah postala igračka v njihovi igri, špansko ljudstvo, pa naj bi bilo topovska hrana. Uribe poudarja na koncu, da socialisti, ki so ostali zvesti delavskemu razredu in španskemu ljudstvu, ne bodo hodili po poti desnih socialistov, ampak da je njihova pot »pot enotnosti vseh pravih republikancev, demokratov in domoljubov, ki pelje k ustvaritvi republikanske fronte za učinkovit boj ljudstva proti fašistični tiraniji in zatiranju. Tajna pofajanja med ZDA in Vel. Britanijo o razdelitvi interesnih sfer na Bližnjem vzhodu Kairo, 11. febr. (Tass), Posebni dopisnik lista »Al Misri« poroča iz VVashing-tona, da so imeli proti koncu decembra predstavniki Velike Britanije in ZDA tajna pogajanja o razdelitvi interesnih sier na Bližnjem vzhodu in o številnih vojaških vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Pričakujejo, da bo rezultat teh pogajanj sklenitev tajnega angloameriskega vojaškega zavezništva, ki naj bi zajamčilo^ izključen angloameriški vpliv na Bližnjem vzhodu. To zavezništvo predvideva tud. skupno borbo Britanije in ZDA Pr°*J "a' rodno-osvobodilnemu gibanju v deželan Bližnjega vzhoda, zaščito njihovih “aP** talov ter_ varstvo njihovih gospodarskih in vojaških interesov. Trdijo, da zahtevajo Američani za sprejem tega britanskega predloga važne gospodarske in politične koncesije Wash-ingtonski diplomatski krogi sodijo, da hoče Britanija izkoristiti ameriško pomoč za utrditev svoiih postojank na Bližnjem vzhodu, ki so po drugi svetovni vojni zelo omajane, da bi tako zadušili narodnoosvobodilno gibanje, ^ ki vedno bolj narašča med narodi Bližnjega vzhoda. Pogajanja o tem vprašanju bodo v Washingtonu nadaljevali Upravičeno lahko domnevamo, da so Britanci v zvezi s temi pogajanji odstopili Američanom letališče v Melahi. V arabskih krogih, pravi list, smatrajo ta pogajanja za neposredno ogrožanje neodvisnosti arabskih dežel. Iransko-ameriški sporazum ogroža neodvisnost Irana TJeheran, 11. febr (Tass) List ‘jardom« označuje iransko-ameriški vojaški sporazum kot servilni sporazum, ki ogroža neodvisnost Iran.' »Ta nezakoniti dokument,« piše list, »je največja žalitev in sramota za čast Irana.« List poudarja, da je vsak Iranec začuden in globoko pri- zadet zaradi izdajalske politike vladajočih krogov in njihove popolne neprizadetosti za neodvisnost Irana »Mardom« zahteva od Medžlisa, naj takoj razveljavi ta nezakonit sporazum List »Denija Demrus« ugotavlja, da so pogoji ameriško-iranskega vojaškega sporazuma težji za Iran od pogojev, ki jih postavlja britansko-iranska pogodba iz leta 1919, List »Kijam« Iran« smatra, da je sporazum, ki je vsiljen iranskemu narodu, naj'večje izdajstvo vladajočih krogov in najbolj sramoten dokument List ugotavlja, da pomeni prvi člen sporazuma, da smatra vlada ZDA iransko armado kot na del ameriške armade. Turška reakcionarna vlada — edina nevarnost za turško ljudstvo Ankara, 11. febr, (Tass). List »Zindži-ali Hurijet« priobčuje članek znanega turškega pisca Sabahaitin Alija, v katerem ostro kritizira politiko sedanje reakcionarne turške vlade. Avtor naglaša, da so ljudske množice kljub vsem poskusom turških upraviteljev in njihovih tujih pokroviteljev da bi prikazali Turčijo kot .demokratično drža-vo«, brez vsakih političnih wi gospodarskih pravic in svoboščin Reakcionarni krogi ZDA in Velike Britanije smatrajo za potrebno, da podpirajo to burko v interesu svoje premoči na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Na oblasti v Turčiji skušajo obdržati tiste, ki 6e jim brezpogojno pokoravajo, »Reakcionarne sile,« piše ob koncu Sabahatin Alija, »ne bodo nikdar mogle s svojimi lažmi preslepiti ljudstva, ker je ljudstvu zelo dobro znano, da je edina nevarnost, ki grozi neodvisnosti, svobodi in obstoju države v akcijah 6edanje protiljudske vlade.« Ob semestralnih usoehih na Tehnični srednfi šoli mivko in les. Čistili so tudi stare ruševine, iz kaiterih se bo dvignil zadružni dom. Sodelovalo ie tudi 17 voznikov, kd so zvozili na gradilišče 80 m peska in mivke. V njihovem stremljenju, da bi imeli prvi zadružni dom v okraju, jih je podprla tudi okrajna uiprava gradenj ter jim je že dodelila potreben cement. Zgled mladine iz Lončarovcev Murska Sobota, 11. febr. Najlepši primer uspešnega dela pri gradnji zadružnega doma v murskosoboškem okraju nudi mladina iz Lošprica«, je treba trdo prijeti in poklicati na odgovornost. Šolska uprava, kakor tudi mladinska organizacija bosta pri tem delu razrednikom pomagali. Že na šoli moramo dijake navajati k delovni disciplini. Vse napake, ki se pojavijo pri dijakih na šoli, je treba odpravljati najprej z vzgledi, prepričevanjem in končno šele s kaznijo. Gledati moramo tudi, da bodo predavanja vzorna. Predavatelj, ki pravilno in zanimivo predava, doseže, da dijaki vzljubijo stroko. Da odpravimo vse te napake in dvignemo uspehe, tako da bodo na koncu leta dovršili razred skoraj vsi djjaki, je potrebno, da sindikalna podružnica in LMS na šoli temeljito obravnavata vse napake, ki se pojavijo na šoli. To so zlasti problemi dela in študija sindikalne podružnice. Naši dijaki v pretežni večini prejemajo štipendije. Ministrstva in druge ustanove ter podjetja, ki dajejo dijakom štipendije, so sklenila, da morajo vsi dijaki, ki imajo nezadostne ocene iz posameznih predmetov, te ocene popraviti v najkrajšem času, sicer jim bodo štipendije odvzeli. Ob tej priliki moramo še enkrat poudariti, da posvečajo nekateri starši premalo pažnje svojim otrokom. Ne zanimajo se za njihov uspeh v šoli, premalo je stikov med starši in vzgojitelji. Približno iste nedostatke opazimo tudi na nekaterih gimnazijah in nižjih strokovnih šolah, zato je treba že tam vso skrb posvetiti mladini, če hočemo, da bodo dijaki kasneje uspešno napredovali na strokovnih šolah. V. S tekmovanjem bodo zboljšale svoje uspehe Ljubljana, 11. febr. Ob zaključku I. polletja šolskega dela smo dijakinje doma »O. Župančiča« pregledale uspehe in neuspehe, napake in dobre strani našega dela v tem razdobju. Z doseženimi uspehi' nismo mogle biti zadovoljne. Šolski uspehi so se sicer .izboljšali za 4%, Vendar je še vedno 12% slabih ocen. Tudi z dosedanjim delom na kul-turno-prosvetnem polju ne moremo biti' zadovoljne. Pevski zbor, dramat-eki krožek in folklorna skupina so nastopili na več prireditvah doma in na terenu, toda vse premalo pažnje smo posvečali kvaliteti izvajanih točk. Izpolnile pa smo svoj tekmovalni načrt v prostovoljnem delu ter svojo obveznost 1000 prostovoljnih ur v I. semestru daleč prekoračile. Da pa se bomo v bodoče lotile dela s še večjim ela- nom, smo sklenile, da bomo napovedale tekmovanje domovoma učiteljišča v Mariboru in Tolminu, katerima upravičeno izostajanje dijakov iz šole.smo že poslale tekmovalni načrt. AFŽ pri Sv. Luciji je prejela nagrado za požrtvovalno delo Sv, Lucija ob Soči, 10. febr. Ob zaključku prvega trimesečnega tekmovanja na kultumo-pro svetnem področju so se preteklo nedeljo vršile po večjih centrih tolminskega okraja razne kulturne prireditve, Pri Sv. Luciji _ ob Soči se je prireditev vršila v obnovljeni kinodvorani, ki je bila polno zasedena. Nastopila sta pevska zbora iz Tolminskega Loma in iz Sv. Lucije. Okrajni prosvetni referent je v svojem govoru dal nekaj rezultatov tekmovanja in pozval vse, ki še stojijo ob strani, naj 6e vključijo v kulturno-prosvetno delo in I podprejo predvsem glavno akcijo, ki stoiji zdaj pred nami, t. j gradnja zadružnih domov. Razdeljenih je bilo tudi uekaj nagrad za najboljše kulturno-prosvetne delavce. Krajevna organizacija AFŽ je za svoje požrtvovalno delo prejeia 25 sodobnih knjig, učitelju tov Murovcu pa je bila za njegovo neumorno prizadevanje na kulturno-prosvetnem področju poklonjena zbirka Župančičevih poezij »Veš poet svoj dolg«. Po prireditvi je sledilo kinopredstava, in to prvič pri Sv, Luciji Novo kino-aparaturo je nabavil krajevni odbor. Tako se bodo sedaj lahko redno vršile kino-predstave, kar je tudi lepa pridobitev na področju ljudske prosvete J. Š. Beseda naših čitatelfev Kje je vzrok, da ne dobimo naročenega premoga? Zalog, 10. februarja Delavci sekcije ta vzdrževanje proge v Zalogu pri Ljubljani smo preko sindikalne podružnice in gospodarskega odseka sekcije naročili premog že maja lanskega leta, a ga še do danes nismo prejeli. Tudi plačali smo premog že avgusta lanskega leta Kljub večkratnim pismenim in osebnim intervencijam na razne direkcije in preskrbovalne urade pa še do dane« nismo prejeli ne premoga in tudi ne denarja nazaj Pripominjamo pa da je osebje postaje v Zalogu prejelo nekaj premoga v avgustu in zato ne moremo razumeti, zakaj bi ga mi delavci ne dobili Saj vemo, da premoga ni v izobilju Če ga ne moremo dobiti, ga pač ne bomo dobili. Čudno pa se nam zdi, da nam nikjer ne dajo na naše intervencije ne pozitivne kakor tudi ne negativne izjave temveč V60 zadevo le zavlačujejo * nedogledoi čas. Prava sreča, da ni hujše zimel K, F, čiščenje stopnic ^ v večstanovanjskih hišah Ljubljana, 10 februarja Mogoče ne boste verjeli, da izdajajo nekateri hišni lastniki odredbe svojim najemnikom Tako »odTedb-' je izdala Orel Cvetka, lastnica osemstanovanjske hiše v Grassellijevi ulici 18. Tudi končuje kakor prava pravcata odredba, da se bo proti kršitelju »postopalo po zakonu«, samo da ni navedeno, po katerem členu, točki, odstavku in paragrafu zakona. Bilo bi kar smešno, če nekateri ne bi jemali stvari popolnoma resno, Diš; pa tudi po preteklih časih Razplet zadeve je bil zel*- hiter: 2. 'e-bruarja je bila »odredba« izobešena v hišni veži, osem družinskih poglavarjev se je uprlo, eden od njih pa je razburjeno izjavil lastnici, naj odredbe izdaja svojemu psu. Lastnica je * tekla na sodišče, ki je z neverjetno naglico dostavilo kršitelju poziv, nai se javi 7 februarja v sobi 45 zaradi poravnave Z njim 6ta šla še dva tovariša in lastnic’ ni uspelo zastrašiti nikogar, ampak je prešla v obrambo in je izjavila, da bo sama našla nekoga za čiščenje stopnišča Ni to edini primer, da hočejo lastniki hiš naprtiti najemnikom čiščen e stopnišč v večstanovanjskih hišah, govoreč, da nimajo sredstev, in potem puščajo stopnišča umazana ter zanemarjena Kaj. ko bi se proti takim »ukazodajalcem« re6 izdala odredba in postopalo proti njim po zakonu? Kalin L» 'SPlZKULTURA ZIMSKI TRENING NAJBOLJŠIH PLAVALCEV V BEOGRADU Jugoslovanski plavalni šport uživa v mednarodnem športnem svetu velik ugled, To nam dokazujejo naši lanskoletni uspehi na balkanskem šampionatu v Budimpešti ter posebno še na evropskem prvenstvu v Monacu, kjer so Stipeti«, Mi-loslavič, Pelhan, Cerer in ostali potrdili visoki nivo našega plavanja. Ker so naši najboljši plavalci razkropljeni v raznih plavalnih centrih (Ljubljana, Zagreb, Reka, Dubrovnik, Split) in ker so vsi pogoji za zimski trening samo v Beogradu, se je pokazala potreba, poklicati vse plavalce v Beograd. Na trening, ki se je pričel 1. februarja, je bilo pozvanih 18 plavalcev in 12 plavalk. Plavalci stanujejo v poslopju Državnega instituta za fizkulturo v Beogradu ter imajo za treniranje na razpolago dva bazena. Trenirajo dopoldne ali popoldne. Sestavljen je bil trening, ki je raz- deljen v trii dele. V pripravljalni del osnovnega treninga, ki bo v Zagrebu od 10. maja do 1, junija ter bo sestavljen iz poostrenega individualnega treninga pod strokovnim vodstvom trenerja Pred pričetkom tega dela treninga bodo imeli vsi plavalci kratek odmor. Od 5. junija dalje pa 6e bo pričel specialni trening in tekmovanja. Ta trening bo služO za specializacijo posameznih plavalcev na svojih progah, V Ljubljani bo 5 in 6. junija dvoboj plavalcev z morja s plavalci z rek in bazenov. Po tem tekmovanju 6e bodo plavalci vrnili v Zagreb, kjer se bodo pričeli pripravljati na srečanje z Madžarsko, ki bo 19. in 20. junija. Po tekmovanju se bo nadaljeval trening v Zagrebu do odhoda v Italijo, kjer bo 11. in 12. julija mednarodni plavalni dvoboj Jugoslavija : Italija, V dvobojih z Italijo in Madžarsko bosta sodelovali moška in žen- ska vrsta. Po dvoboju z Italijo bodo oni reprezentanti, ki bodo dosegli dobre rezultate, odšli v London na olimpijske igre, drugi del pa se bo vrnil v Jugoslavijo in odšel v Hercegnovi, kjer bo ostal do 23. julija, ko bo odšel v Drač na plavalni turnir balkanskih in podonavskih držav. Prav tako pa se deli v tri dele tudi trening naših vvaterpoldstov. Pripravljalni del bo od 1. do 15. marca v Beogradu, osnovni del pa od 10. maja do zaključka sezone. Naši \vaterpo listi bodo igrali z Madžarsko, nato s Švedsko ter odšli 6. junija s plavalci v Italijo, kjer bodo odigrali 11. in 12. julija mednarodno tekmo z reprezentanco Italije. Reprezentanca »B« pa bo v Hercegnovem počakala plavalce in plavalke iz Italije in skupno z njimi odšla na plavalni turnir v Drač. Miličniki ljutomerskega okraja so se vključili v fizkulturo Pretekli teden je bila v Ljutomeru ustanovna skupščina FA kluba NM. Cilj te skupščine je bil, da so miličniki okraja vključijo v udejstvovanje na fizkulturnem področju. Izvoljen je bil upravni in strokovni odbor. V skladu s podanimi smernicami, katere je na skupščini nakazal tov. sekretar OFO Ljutomer, se je novoustanovljeni aktiv obvezal, da bo z lastnimi finančnimi sredstvi priskrbel svojemu članstvu telovadno obleko in najnujnejše orodje za trening; izvedel spomladanski kros do 12. marca in takoj pričel s treningom. Aktiv bo posvetil največjo pažnjo splošni telesni vzgoji, nogometu in šahu, kar je miličniku najbolj potrebno za krepitev fizičnih in umskih sposobnosti. Aktiv ima strelsko sekcijo, saj je stre-latnje obvezni sesjavni del učnega programa. Z vsemi močmi bo podprl napore naših fiz-kulturnih organizacij na terenu pri predvo-jaški vzgoji naše mladine. Vsak član aktiva NM bo tekmoval za fizkulturni znak. Aktiv kot celota se je obvezal, da bo sodeloval pri gradnji strelskega prostora v centru Ljutomera, ki je predviden v planu OFO za leto 1948. Vključitev miličnikov v fizkulturne organizacije bo znatno pripomogla da bo fizkultura v naši domovini res množično gibanje delovnega ljudstva v mestih in na deželi. K. S. Prvenstvo LR Slovenije v letalskih modelih .Republiško prvenstvo sobnih modelov, ki je bilo v nedeljo v dvorani na Tabora, je ustvarilo močne osnove za nadaljnji razvoj te mlade veje letalskega modelarstva. Tehnični rezultati posameznih modelov bo pokazali, da so se naši mladi modelarji za to tekmovanje dobro pripravili. V kategoriji sobnih modelov, prekritih s papirjem, je dosegel najdaljši polet model Jožeta Vauhnika, ki je v lepi višini krožil 1 minuto in 24 sekund. Med modeli, prekritimi z mikrofilmom, je dosegal lep Sas 1 minuto 10 sekund model Jožeta Perhavca iz Ljubljane, sredi št: o zanimanja pa je bil model svobodne gradnje Petkovška Zdravka, ki je pri dopoldanskih poskusih in tekmovanjih letel izredno slabo. Njegovi poleti so trajali le nekaj sekuad, kar je mladega modelarja ujezilo in. je v opoldanskem odmoru svoj model primerno popravil. Popoldne je model pri vsakem poletu ostal vsaj minuto v «raku. Dosegel pa je najboljši čas dneva, ko ie ostal v zraku 1 minuto in 57 sekund. V ekipnem plasmanu pa je vrstni red tale: 1. Ljubljana 3.307.4; 2. Maribor 3.040, 3. Postojna 1.247 točk. Ob zaključku tekmovanja je modelarje pozdravil tov. Pizzulin Rudi, ki je zmagovalcem razdelil spominske plakete. Velik nastop rokoborcev v Mariboru V soboto 14. in v nedeljo 15. t. m. si bodo pomerili svoje moči rokoborci vseh železničarskih društev Jugoslavije. Tekme, ki se bodo vršile v Mariboru v grško-rimskem slogu, bodo služile kot izbirne tekme za sestavo reprezentance železničarjev Jugoslavije, ki nas bodo zastopali v inozemstvu. Ta turnir organizira CO Enotnih sindikatov železničarjev, a izvedbo turnirja ima SFD Železničar iz Maribora. Iz prijav, katerih je doslej prispelo že okrog 30, je razvidno, da so se poleg domačih rokoborcev prijavili še rokoborci Srbije. Makedonije in Hrvatske. NajštevLl-neje bosta zastopana Spartak iz Subotice in Železničar iz Maribora s po 8 tekmovalci. Med ostalimi nastopajo državni prvak v perolahki skupini Berenji, v polsrednji Manastirskl, v poltežki Rapič in v težki Bertuš, prvak v bantam skupini Šneberger in Poslek Od slovenskih predstavnikov nastopajo Anžel, Breznik, Jezernik, Babič, Tašler, Sernko, Blatnik, Fišer in Pirher. Tekmovalo se bo v vseh skupinah po mednarodnih pravilih o rokoborbi in sicer bo tekmoval vsak z vsakim. Tekmovanje bo v dvorani ^Poleta«. Izven programa bodo nastopili še mladi rokoborci Železničarja. G. J. CROSS TRENING LAHKOATLETOV Pozivajo se vsi atleti in atletinje ljubljanskih društev, da redno oosečajo treninge crossa vsak dan od 15—16 na letnem igrišču FD Enotnosti v Tivoliju. Vremenska napoved za četrtek, 1*2. februarja: Po večini oblačno, možnost manjših padavin, hladneje. Petek 13. februarja: Spren: 1 j vo vreme. Hud padec temperature. Verjetno bo tudi snežilo. Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v Londonu London, 11. febr. Po končanem ekipnem prvenstvu ^ namiznem tenisu se je pričelo prvenstvo posameznikov. Prvi rezultati so naslednji: Štipek (CSR) : Hagenauer (Francija) 3:0, Tokar (ČSK) : Harangozo (Jugoslavija) 3:0, Vana (CSR/) : Harford (ZDA) 3:0, Audreadis (CSR) : Johns (Anglija) 3:0, Sos (Madžarska) : Skarda (CSR) 3:0. Košarka Jedinstvo (Zagreb) : Zadar 32:22 (22:14) V nedeljo je bila v Zagrebu tekma v košarki med Jedanstvom iz Zagraba im FD Zadrom iz Zadra. Igralci Jediastva so s požrtvovalno igro premagali prvaka LR Hrvatske FD Zadar z rezultatom 32:22 (22: 14). Pri Jedinstvu sta Igrala zelo dobro Krautzer in Arapovič, pri Zadru pa Ro-klicer in Domini. Moštvi sta igrali v naslednjih postavah: Jedinstvo: Arapovič, Kiš (7), Tončič (6), Pech (4), Krautzer (51), Arapovič II. (14). — Zadar: Roklicer (9), Pittoni (8), Domini (6), šešelja (3), Soviti (2), Relja (2). Tekmo je sodil Mladen Delič. V predtekmi je ženska vrsta Udarnika iz Karlovca premagala Jedinstvo z rezultatom 25:8 (9:3). Boks Kvarner (Reka) : Lokomotiva (Zagreb) 11:5 Boksarji »Kvamerja« iz Reke so premagali v torek boksarje »Lokomotive« iz Zagreba z rezultatom 11:5. ŠPORTNE VESTI IZ SZ 0 moskovskem institutu za fizkulturo »Stalin« Moskva, 11. febr. V letu 1948. bo končalo nad 4000 voditeljev fizkulturo sovjetske institute za fizkulturo. Od vseh teh bo moskovski institut »Stalin« usposobil 500 športnih trenerjev visoke kvalifikacije. Gojenci tega instituta z uspehom tekmujejo v najtežjih panogah, hkrati pa delajo kot učitelji in trenerji. Svetovna rekorderka v metu krogle Tatjana Severjukova, rekorder Evrope in Sovjetske zveze v skoku v višino s palico Nikolaj Ozolin, rekorder ZSSR v desetoboju Sergej Kuznecov in drugi so že znani kot študenti centralnega instituta. V 27. letih, odkar obstoja, je institut vzgojil približno 9000 strokovnjakov, institut je posečalo nad 30.000 članov raznih športnih društev in tu izpopolnilo svoje znamje. Institut proučuje teoretična vprašanja fiz-kulture in športa. Dosedaj je izdal nad 30 velikih in obsežnih del, ki so temelj za trening boksarjev, rokoborcev, lahkoatletov in drugih. Institut »Stalin« ima velik športni stadion, športno knjižnico, kvalificirane učitelje in športni muzej. Po izjavah številnih mladinskih in športnih delegacij, ki so obiskale Sovjetsko zvezo, je centralni institut za fizkulturo najnaprednejša športna šolska ustanova na svetu. * Te dni so sestavili reprezentanco Sovjetske zveze, ki se bo udeležila mednarodnih tekem v hitrem drsanju na ledu, V moški ekipi 60 Ivan Anikanov, prvak Sovjetske zveze, Konstantin Ku-drjakov, Vladimir Trošin in Piskarev. Tekmovanje za prvenstvo Sovjetske zveze v rokoborbi, ki se je pred kratkim končalo, je dokazalo, da je ta športna panoga nenavadno priljubljena med sovjetskimi športniki. Več kot 170 najmočnejših rokoborcev Sovjetske zveze se je udeležilo tega tekmovanja. Od 7 lanskih prvakov so si samo trije ohranili prvo mesto. Mladi rokoborci, ki so se prvič udeležili tekmovanja za prvenstvo Sovjetske zveze, so zasedli v štirih kategorijah prvo mesto. Moskovčani Čuma-kov, Kuli in Gruzinec Marokišvili so se izkazali s svojo izredno spretnostjo in tehniko. Evropski prvak poltežke kategorije Koberidze je izgubil naslov prvaka ZSSR, premagal ga je gruzinski rokobo- Nikolaj Panin, ki je bil že nekajkrat prvak ZSSR in svetovni prvak v umetnem drsanju, je objavil knjigo »Prvi koraki v umetnem drsanju«. V tej knjigi Panin v nasprotju s teoretiki buržoaznega športa, ki trdijo, da je treba za umetno drsanje imeti posebno prirojene sposobnosti, dokazuje, da je umetno drsanje prav tako kot sleherni drug šport dostopen vsakomur. Sleherni športnik more, če redno trenira, doseči mednarodni uspeh. Posebno poglavje te knjige je Panin posvetil plesu na ledu, o katerem je mnenja, da je to nova množična oblika umetnega drsanja. V knjigi prvakov Sovjetske zveze v vztrajni hoji Beltinca, Ljepaskaja in Krumlica pod naslovom »Mehanika, vaje in taktika hitre hoje« so obrazloženi osnovni elementi o športni vztrajni hoji Zaključna lestvica olimpijskega hokejskega turnirja v St. Moritzu Zaključna lestvica olimpijskega hokejskega turnirja, ki je bil v nedelj^ zaključen v St. Moritzu, izgleda takole: Kanada 8 7 10 69:5 15 Češkoslovaška 8 7 1 0 80:18 15 Švica 8 6 0 2 07:20 12 ZDA 8 5 0 3 £6:33 10 Švedska 8 4 0 4 55:28 8 Anglija 8 3 0 5 39:43 6 Poljska 8 2 0 6 29:96 4 Avstrija 8 1 0 7 33:77 2 Italija 8 0 0 8 24:156 0 Z dvoboja LR Srbija - LR Hrvatska v vajah na orodju Prizor z nastopa ženske vrste LR Hrvatske — vaja na krogu, v telo* vadnici Državnega instituta za fizkulturo v Beogradu ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ PRESKRBA MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN PRESKRBO LRS obvešča: Vse potrošnike obveščamo, da veljajo za delitev mleka tile obroki: Skupina: 1 leto (0—1) — 1 liter dnevno 2m 3 leta (1—3) — 0.75 litra dnevno, 4.-9. leta (3—9) — 0.50 litra dnevno, 10.—14. leta (9—14) — 0.25 litoa drnevno, 61.—65. leta — 0.25 litra dnevno, starčki in bolniki — 0.25 litra dnevno, noseče — 0. 50 litra dnevno. (Iz pisarne MTP.) Prekinitev električnega toka DES — direkcija Ljubljana-mesto obvešča vso svoje kouzumento na področju transformatorskih postaj »Moste« v Pokopališki ulici in »Stavbna družba« ob Šmartinski cesti, da bodo v potek 13. t. m. od 7 zjutraj pa do sobote 14. t. m. približAo do 18 brez električnega toka in to zaradi vzdržovalnili del na visokonapetostnem kabelskem omrežju. — DES — direkcija Ljubljana-mesto. 565 RADIO Ljubljana, Mariboi in Slov Primorje DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 12. FEBR. 6 Budnice — 6.10 Poročila, objava sporeda, vremenska napoved — 6.30 Jutranja telovadba — 6.40 Veder jutranji spored — 7 Radijski koledar, iz današnjih časopisov, objave — 7.15 Slovenske narodne — 7.30 Napoved časa, poročila — 7.45 Baletna glasba — 12.30 Napoved časa. poročila — 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi, objave — 13 Pisan spored orkestralno in solistične glasbo — 14 Gospodarski pregled — 14.10 Lahka glasba — 14.30 Napoved časa, poročila, objava večernega sporeda — 14.45 Poje Lidija Ruslanova — 18 Igra mali orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Rudolfa Stariča — 18.30 Zdravstveno predavanje: dr. Ciril Porekar: O poklicnih boleznih — 18.45 Albansko pesmi — 19 Radijski dnevnik — 19.10 Čajkovski: »Hrestač«, suita iz baleta — 19-30 Napoved časa, poročila — 19.45 Zabavna glasba, mali o slani, objave — 20 Ruski tečaj Društva za kul turno sodelovanje Slovenije s SZ (19. lekci-jaD — 20.10 Prenos simfoničnega koncerta slovenske glasbe iz Filharmonije — 22 Prenos vesti zvezne postaje Beograd — 22.15 Rabaud: Nočna procesija, Debussy: Izgubljeni sin — 22.30 Plesna glasba. DNEVNI SPORED ZA PETEK 13. FEBR. J 6 Budnice — 6.10 Poročila, objava sporeda, vremenska napoved — 6.30 Jutranja telovadba — 6.40 Ruski točaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (19. lekcija) — 6.50 Ruske narodno — 7 Radijski koledar, iz današnjih časopisov, objavo — 7.15 Nekaj komorne glasbe — 7.30 Napoved časa, poročila — 7.45 Jugoslovanska kola — 12.30 Napoved časa, poročila — 12-45 Zabavna glasba, mali oglasi, objavo — 13 Samt.Saens: Sonata za violino in klavir, izvajata Carlo Pacchio-ri in Pavel Sivio — 13.30 Kulturni pregled — 13.40 Fantazije iz popularnih opor — 14 Lahek opoldanski spored — 14.30 Napoved časa, poročila objava večernega sporeda — 14.45 Slovenske narodne pojo Anton Orel, spremlja A Stanko — 18 Pogovor s pionirji — 18.20 Nekaj glasbenih slik — 18.30 Igra Vaški kvintet — 19 Radijski dnevnik — 19.10 Iz del angleškega klasika Williama Boycea — 19.30 Napoved časa. poročila — 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi, objave — 20 Predavanje — 20.10 Popularni sovjetski napevi — 20.30 Simfonični koncert s plošč - 21.30 Pojo slovanski zbori — 22 Prenos vesti zvezno postaje iz Beograda — 22.15 Nočni koncert komorne glasbe — 22.45 Ruske romance. O m V E ST I C Ji Opozorilo imetnikom radijskih sprejemnih aparatov V zvezi z reorganizacijo radio-naročniške službo iii novega Pravilnika o obvezni prijavi radijskih aparatov ter načinu plačevanja radijske naročnine (glej Uradni list FLRJ št. 8 izdan v Beogradu 28. januarja 1948) pojasnjujemo sledeče: Vsak radijski aparat mora biti prijavljen najkasneje v 10 dneh po nabavi in sicer pri pristojni republiški radijski postaji. Za radio aparat se smatra vsaka naprava, s katero se more sprejemati program radijskih oddajnih postaj. Za vse uporabne radijske sprejemnike, torej tudi za neinstalirane, se mora plačevati predpisano naročnino, ki znaša letno: za radio sprejemnik 480 din, za detektor 60 din, za zvočnik 120 din, za trgovce z radijskimi aparati in delavnice 2000 din. Naročnina se plačuje vnaprej za vsako koledarsko tromesečje. Kdor ima uporaben aparat in ga v 10 dneh ne prijavi, se kaznuje z denarno kaznijo 500—5000 din. Naročnik, ki do 15. drugega meseca v tromesečju ne bo imel poravnane naroč; nine, bo moral poleg naročnine nositi tudi še stroške za naknadno iztirjanje v znesku 30 din. Naročnik, ki ob koncu tromesečja ne bo imel plačane naročnine, se bo kaznoval še z denarno kaznijo 200 din. Enako globo bo moral plačati tudi naročnik, ki pravočasno ne javi spremembe v lastništvu, naslovu ali znamki aparata. Počenši od 7. februarja 1948 prodajajo vse pošte pri okencih za prodajo vrednotnic posebne obrazce za prijavo novih in odjavo starih naročnikov in za obveščanje o spremembah v naslovu. Cena obrazcem je enotna v vsej državi in znaša 2 din. Tisti, ki želi prijaviti aparat, kupi pri pošti (okence za prodajo znamk) potreben obrazec za prijavo (obrazec št. 1) in ga izpolni na prednji in zadnji strani ter ga zopet odda pri okencu za vplačila čekovnih položnic. Od službujočega poštnega uslužbenca izdana priznanica služi vplačniku istočasno kot dovoljenje za uporabo radijskega aparata in kot potrdilo o plačani naročnini. Razen poštne pristojbine za vplačilo zneska naročnine, se ne plača ni-kake druge takse (ne poštne ne finančne). Naročnik, ki želi odjaviti svoj aparat, kupi prav tako pri poštnem okencu za prodajo znamk obrazec št. 3, ga Izpolni točno, jasno in čitljivo in ga odda pri okencu za sprejem priporočenih pošiljk, kakor vsako drugo priporočeno pismo. Tega obrazca se poslužujejo naročniki tudi, kadar želijo prijaviti spremembo v naslovu ali v sprejemniku. Izdano potrdilo o predaji priporočenega obrazca št. 3 služi pošiljatelju obenem tudi kot potrdilo o predaji odjave radijskega sprejemnega aparata odnosno nadaljnjega plačevanja radionaročnine. Za redno plačevanje radionaročnine bo republiška radijska postaja dostavljala naročnikom položnice po pošti pravočasno kakor dosedaj. Če naročnik položnice po posti ne bo dobil, če jo bo izgubil ali drugače uničil, mora kupiti pri pošti obrazec x ^zP°lniti (navesti mora svojo na- ročniško številko brezpogojno) in ga od-ctati pri okencu kakor vsako drugo položnico. Naročnike opozarjamo, da bomo mogli upoštevati le tista nakazila in le tiste odjave in prijave ter spremembe, kjer bo-?° izpolnjeni točno, jasno in lah- ko ei tl j lvo. Ker moramo netočno in nečitljivo izpolnjene obrazce vračati, prosimo vse naročnike, da dobro prečitajo navodila, natiskana na posameznih obrazcih. Izenačenje pokojnin železniških provizionistov (bivših Južnih železnic in železnic bivše Avstrije) s pokojninami Državnega zavoda za socialno zavarovanji Ministrstvo za delo FLRJ je v soglasju z ministrom za finance FLRJ izdalo rešitev, da se s l. februarjem 1948 bivši delavci in nameščenci, ki so bili kot člani pro-vizijskega ^ fonda bivših Južnih železnic in železnic bivše Avstrije upokojeni pred letom 1931. po predpisih pravilnika provizij-skega fonda, vključijo v ustanovo Državnega zavoda za socialno zavarovanje ter glede njihovih pravic do pokojnine kakor tudi pravic njihovih rodbinskih Članov izenačijo z upokojenci Državnega zavoda za socialno zavarovanje. Izplačilo pokojnin provizionistom oziroma upravičenim rodbin- DNEVNE VESTI DIT gradbena sekcija Ljubljana priredi v Četrtek, 12. februarja ob 20. uri v predavalnici št. 83, na Tehnični fakulteti (Aškerče-va 1) strokovno predavanje tov. univ. prof. Leskovška Draga »O ljubljanskem železniškem problemu« spremljana z rizbami. Vabljeni inženirji in tehniki. 538 KONCERTI Opozarjamo na nocojšnji simfonični koncert ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Koncert^ je zaključna prireditev ljubljanskega Prešernovega tedna in prinaša izbirna dela naših skladateljev: Bravničar, Škerjanc, Osterc, Kozina. Razen Osterca same prve javne izvedbe. Izvaja orkester Slovenske filharmonije, klavirski part skladatelj Škerjanc, dirigirata pa Jakov Cipci in Samo Hubad. Predprodaja: Knjigarna muzika-lij poleg Nove založbe. 532 UJLajkinpLULiJ LJUBLJANA: UNION: Jugoslovanski umetniški film »To ljudstvo bo živelo« in slovenski tednik »Obzornik december«. MATICA: Francoski film »Morska roža«, tednik. (Zadnji dve predstavi odpadeta zaradi koncerta.) MOSKVA: Sovjetski film »Naše srce«. — tednik. SLOGA: Sovjetski film »Otok brez imena«, tednik. Predstave v gornjih kinematografih ob 16.15, 18.15 in 20.15. KODELJEVO: Francoski film »Dogodek ob obali«, tednik. Predstava ob 19.30. MARIBOR: ESPLANADE: Francoski film »Matična luka«, tednik. GRAJSKI: Sovjetski film »Delo Artamono-vih«, tednik OELJE METROPOL: Sovjetski barvni film »Starinska veseloigra«, tednik. DOM: Sovjetski film »Beli volčjak«, tednik. KAMNIK: Francoski film »Dokler bom živel«, tednik. KRANJ: MESTNI: Sovjetski film »Nasre-dinove prigode«, tednik. PTUJ: Sovjetski film »Sodišče narodov«, tednik. MALI OGLASI GOSPODINJSKO POMOČNICO, staro okrog 50 let, zdravo in pošteno, išče posestnik (vdovec) v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Ljudske pravice« pod št. 564. DELAVEC, vajen kmečkih del in vožnje, dobi službo pri Potočniku Andreju, Rečica, p Bled II 208 PEKOVSKEGA VAJENCA sprejme Mestna pekarna 1, Jesenice. Nastopi lahko takoj. 206 RISARJE, grafične in dekorativne, dekoraterje, aranžerje in fotoreporterje išče »Propaganda«, zavod za tehničku agitaciju, Novi Sad. Trg Oslobodjenja 2. Prijave pismeno ali osebno pri personalnem referentu. 1 IZGUBILA sem prometno knjižico, glasečo na ime Perko Vera, Rajhenburg 74. Proglašam jo za neveljavno. 568 PROGLAŠAM za neveljavno osebno izkaznico na ime Prezelj Frančiška, roj. 27. 10. 1912, Boh. Bela, ki mi jo bila ukradena v Ljubljani skupno z denarnico. 207 PROGLAŠAM za noveljavne v Uohinjski Bistrici izgubljene dokumente: osebno ie-gitimacijo št. 5567, Zvezo sindikata št. 38213, člansko izkaznico sindikata št. 908713, kolesno knjižico št. 130561 od kolesa znamko O. E. W G Kamas Steyr na imo Mencinger Nikolaj. Bohinjska Bistrica 104. 567 OSEBNO IZKAZNICO 1943 MLO Jesenice, OF izkaznico, orožni list za pištolo kal. 7.65, potrdilo o delavski knjižici železarne Jesenico izkaznico za vstop v železarno na ime Rozman Franc, roj. 1899, stan. Jesenice, Titova 9, proglašam za neveljavno. 205 DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV MARIBOR ima v četrtek 12 febr 1948 ob 19. uri OBČNI ZBOR v dvorani DES Maribor, heroja Tomšiča (Vrazova) 2. DIT, podr. Maribor skim članom bo za področje LB Slovenije prevzela podružnica DZSZ državnega prometnega osebja v Ljubljani, ki bo po prejemu tozadevnih spisov od zveznega ministrstva za delo v Beogradu osebne in rodbinske pokojnine izenačila z tistimi, do katerih so upravičeni zavarovanci Državnega zavoda za socialno zavarovanje. Upravičenci bodo od podružnice državnega prometnega osebja v Ljubljani obveščeni s posebnim dopisom o višini osebne ali rodbinske pokojnine, k* jim pripada od 1. februarja 1948 dalje. Iz pisarne ministrstva za tlelo LRS GLEDALIŠČE SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA Drama - Ljubljana Četrtek, 12.. ob 16: Maršak: »Mucin dom«. Izven. — Ob 20: Bor: »Vrnitev Blažono-vih«. Red Četrtek Petok, 13., ob 20: Levstik-Kreft: »Tugo-mer« Red LSM univerza Sobota, 14., ob 20: Kranjec: »Pot do zločina«. Zaključena predstava za ljubljansko garnizijo. Opera — Ljubljana Četrtek, 12. ob 19.30: Massenet: »Manon«. Red Mladinski abonma LsM univerza. Sobota, 14., ob 19.30: Kozina: »Ekvinokcij«. Red A Nedelja, 15.. ob 19.30: Puccini: »Madame Butterfly«. Izven. Drama — Maribor Petek 13. ob 20: Smole: »Varh«. Linhart: »Županova Micka« Red A. Nedelja, 15. ob 10: Marša k: »Muein dom«. Za Sole. Globoko znižane ceno. Ob 20: Smole: »Varh«. Linhart: »Zupanova Mic k a *. Izven. Opera - Maribor Četrtek, 12. ob 20: Verdi: »Trubadur«. Red B Sobota, 14. ob 20: Kirbos: »Baletni večer«. Premiera Izven Nedelja. 15. ob 15: Dvorak: »Rusalka«. Izven Šentjakobsko gledališče — Mestni tlom Četrtek, 12., ob 20: Prešernova proslava. Sobota, 14 ob 20: B. Nušič: »Žalujoča fa-milija« večerna predstava, zadnjič. Nedelja, 15., ob 15: B Nušič: »Žalujoča fa-milija«. popoldanska predstava. V Šentjakobskem gedališču bo v četrtek 12. febr. ob 20 Prešernova proslava. V soboto 14. febr. ob 20 bo zadnja večerna uprizoritev zabavne Nušičeve komedije »Žalujoča fami-lija«, v nedeljo 15. febr. popoldne ob 15 pa popoldanska uprizoritev. — Na popoldansko predstavo opozarjamo zlasti okoliške obiskovalce. Ker ie bila tudi zadnia predstava razprodana in mnogo obiskovalcev ni dobilo več vstopinic, jih kupite že v predprodaji v trgovini Edo, Prešernova 44. Prešernovo gledališče - Kranj Četrtek, 12^ ob 20: Cankar: »Za narodov blagor«. Red B. Sobota. 14. ob 20: Cankar: »Za narodov blagor« Red A. Nedelja. 15. ob 17: Cankar: »Za narodov blagor« Izven. (Red C bo prihodnji teden.) POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! »Elan«, z. z o. j. za izdelavo športnega orodja, Zgoša pošta Begunje je na svoji skupščini 24. septembra 1947 sklenila svoj prestanek zaradi prestopa v državni sektor in je prešla v likvidacijo. — Pozivamo vse upnike, da z do-kazilnimi listinami prijavijo svoje morebitne terjatve v roku 1 meseca od dneva objave. — Dolžnike pa pozivamo, da v istem roku poravnajo svoje obveznosti. Likvidatorji. KUPUJEMO pisalne in raoiiiiske stroje tudi rabljene. — Ponudbe na Tovarno splošnih metalnih konstrukcij in vijakov, Maribor-1 ezno Telefon št. 20-57, 25-63, 30-31, interno 804. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole. _ Naslov uredništva: Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 2. — Telefon uredništva in uprave: 52-61 in 52-65. — Telefon naročninskega oddelka 30-30 Telefon oglasnega oddelka 36-85, Štev, ček, rai. 6-90601-0.