Lato IXVI
PoStnfna plaSana v gotovini.
V Ljub!Jani, v sobolo, dne Z. aprila 1938
Stev. 76 a
Gena 1.50 Din
|Maroinina mesečno '25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi aLh/OI

Telefoni uredništva te oprave: 40-01, 4043, 404)3, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka te dneva po praznik«
Cefc. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.34'J za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Onnaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Nova vlada v Romuniji
Kriza vlade, ki jo jo v Romuniji sestavil dne 10. februarja patriarh romunske pravoslavne cerkve Miron Christea, je presenetila. Takrat so pisali, da je patriarhova vlada odraz volje romunskega naroda za samoohranitev v izredno težavnih prilikah, ter močno sredstvo, ki si ga je kralj izbral, da z njim Romunijo najprej politično pomiri, potem pa gospodarsko ozdravi, nakar bi jo popeljal po poti mladostnega napredka boljšim časom nasproti. Cela vrsta odličnih in zaslužnih starih politikov, bivših ministrskih predsednikov in vojaških dostojanstvenikov je obstopilo pravoslavnega patriarha v činu državnih ministrov in kraljevih svetovalcev brez posebno določenega delokroga. Na čelo posameznih ministrstev pa so stopili novi, večidel mlajši ljudje, ki jim je bila ob nastopu zabičana dolžnost, da naj nikar ne politizirajo, marveč se posvetijo z vso vnemo strokovnemu vodstvu poverjenih jim ministrstev. Nov, svež duh je zavel po državi.
Toda če je kdo tej prvi patriarhovi vladi bolj natančno pogledal v obličje, je moral takoj opaziti, da je v njej za vlado narodne edinstvene v< " premalo.
IP|IULlll| UU JV ' "J	"	—----------.---
stvene volje nekaj ministrov preveč, nekaj pa premalo. Tako v patriarhovi vladi nikjer ni bilo zastopnika v Romuniji najbolj razširjene, politično najbolj organizirane in kralju najbolj iskreno vdane kmečke stranke, ki ji predseduje dr. Maniu. Tudi ni bilo zastopnikov »Železne garde«, o kateri gre, upravičeno ali neupravičeno, sloves, da ima za seboj pretežni del romunske mladine. Nasprotno pa so v njej sedeli izredno številni pristaši liberalne stranke. Neki inozemski opazovalec, ki se očividno ni mogel prej znajti slede dejanskih ozadij, ki so rodila prvo vlado patriarha Mirona, si je takrat dovolil šalo, češ da je kralj uvedel osebno diktaturo, ki pa jo bo izvajal s pomočjo liberalne stranke, da zruši najprej železno gardo, potem pa kmečko stranko, nakar bi ustanovil režim vsenarodne volje za obnovo države.
Naj si že bo kakorkoli, prva patriarhova vlada v svojem prvotnem sestavu ni bila dolgotrajna. Uzakonila je novo ustavo, s katero je vladar dobil izredno obsežne pravice v notranjem in zunanjem vodstvu države. To ustavo je romunski narod sprejel v plebiscitnem glasovanju z večino glasov, kot je zgodovina romunskih glasovanj še ne pozna. Izdala je tudi nekaj zakonov, ki so preuredili državno upravo v dobrem smislu in občutno razbremenili kmečkega davkoplačevalca. Toda kar naenkrat se je čutila slabotno in na presenečenje inozemstva, ki je računalo z dolgotrajnostjo te vladne ekipe, je kralju najavila svoj odstop. Kaj se je zgo: dilo? Kakšni so bili dogodki, ki so se razvijali za zastorom in ki so po manj kakor dveh mesecih prisilili kralja, da je zopet menjal na: rodno stražo? To vprašanje si stavljajo vsi prijatelji Romunije, a ne morejo dobiti po-voljnega odgovora nanj.
Nova vlada, ki ji predseduje, zopet pravoslavni patriarh Miron. ki je poklical na čelo prosvetnega ministrstva še pravoslavnega škofa v Cluju Čolana, tako da sta v vladi sedaj kar dva pravoslavna škofa v najvažnejših rcsorili, nam po svoji sestavi nekoliko odkriva težave, ki so se zadnje čase pojavile v romunski notranji politiki. Kajti v zunanji politiki to pot ni treba iskati vzrokov za vladno krizo vprašanje, ki ga je sovjetska vlada stavila v Bukarešti, če bi mogle sovjetske čete čez romunsko ozemlje na pomoč Češkoslovaški, ako bi bila slednja napadena, ni povzročilo nobenega takšnega valovanja, da bi bilo postalo potrebno zaradi tega spreminjati vlado. Vzroki so bili notranjepolitičnega značaja. To lahko sklepamo iz sledečih okoliščin. V svojo novo vlado je patriarh Miron iz prejšnje vlade sprejel samo tiste ministre, ki ne pripadajo nobeni politični stranki. Zavrgel je skupino državnih ministrov brez porteflja, ki jih je spravil v novo imenovani kronski svet, torej na nevtralno polje. Izpadli so vsi številni liberalni ministri, izvzemši dveh, finančnega ministra Cancivova in pravosodnega ministra Jamandija, ki pa sta morala oba izjaviti, da se odpovesta enkrat za vselej svoji liberalni stranki. Potemtakem je resnično, da se je dejansko spimtala liberalna stranka, na katero so leteli očitki, da je odgovorna za vse, kar se je zgodilo, čeprav ni imela nobene moči, da bi bila kaj preprečila. Prisotnost njenih članov v vladi je ustvarjala takšen videz, ki pa je bil ugledu stranke, čeprav je »razpuščena«. v podeželju silno škodoval. Način, kako se jo kraljeva avtoritarna vlada, oblečena v liberalni plašč, uveljavljala, in ideje, ki jih je uresničevala, niso odgovarjali načelom stranke in je postajalo zares prehudo, da bi morala ona nositi pred javnostjo vso odgovornost. I ripadniki ^Železne garde« in Maniova kmečka stranka so to okolnost tudi pridno izkoristili in ugled liberalnih politikov nevarno oškodovali. Končno se je moral Dinu Bratianu, voditelj liberalne stranke, odločiti, da liberalne ministre postavi pred izbiro: ali ostanejo člani diktatorske vlade, ali pa člani liberalne stranke Liberalna stranka je hotela potegniti ostro ločilno črto med seboj in diktaturo, da bi si na ta način zavarovala bodočnost V patriarhovi vladi bi po odhodu liberalnih ministrov ostala samo se dva predstavnika političnih strank, namreč Vajda Voevod s svojo skromno »Romunsko fronto« im profesor Jorga s svojimi osebnimi pristaši Ta dvojica bi kot zastopnika organizirane politične volje vladi zares ne delala posebne časti. Vladar se je spričo nastalega položaja, ko so odpovedali sodelovanje tudi predstavniki liberalcev — po kmečki stranki in gibanju »Železne garde« tretja najmočnejša -tolitična stranka v Romuniji — odločil, da se uo zahvalil tudi Vajdi Voevodu in Jorgi. torej sploli vsem izrazitim zastopnikom strank, in raje vladal z vlado brez vsakega političnega obeležja. Tako je nastala drugo vlada patriarha Mirona, ki je izrazito delovna vlada z ministri, ki so morali zanikati vsako pripadnost katerikoli politični stranki. Na tem nič ne spreminja dejstvo, da so se v novi vladi pojavili kar trije nekdanji pripadniki Maniove kmečke stranke, to so notranji minister Calinescu, prometni minister Ghelmegeanu in delovni minister Balea. kajti vsi trije so se morali politično očistiti, [
Blum potrebuje 30 milijard
in polnomoč, da razpolaga z narodnim premoženjem Predsednik republike pa že pripravlja novo vlado
Pariz, 1. aprila. Zunanjepolitični položaj Francije ni bil še nikoli tako zapleten, kakor je danes. Ministrski predsednik Leon Blum je napovedal sejo ministrskega sveta, ki bi se moral zbrati 31. marca, toda te seje ni bilo in Leon Blum še ni povedal, kdaj bo. Na tej seji je nameraval Blum odkrito povedati, kakšen je finančni položaj države, ki je skrajno kritičen. Vlada je s težavo našla nekaj milijard, ki jih rabi na podlagi zakonov, ki so bili v zadnjem času izglasovani, predvsem za spopolnitev narodne obrambe. Vlada pa potrebuje še najmanj 30 milijard, da pokrije najnujnejše potrebščine tako za narodno obrambo kakor za druge potrebe, ki so sprejete v proračun.
Tako visoko vsoto pa bo zelo težko dobiti, ker (e državna blagajna močno izpraznjena in ker je donos davkov pretekli mesec bil za 150 milijonov nižji od proračunske vsote. K notranjemu posojilu pa se Leon Blum ne more zateči, dokler njegova vlada ne bo jasno povedala, kakšne so tiste od Bluma nedavno napovedane gospodarske in socialne reforme, ki naj dvignejo francosko gospodarstvo in zagotovijo socialni mir ter nemoteno delavnost narodne produkcije, kakor jo zahteva sedanji izredno težavni mednarodni položaj, v katerem se Francija more uveljaviti samo, ce bo njen notranjepolitični položaj pokazal čim večjo solidarnost vsega naroda, solidno in gospodarsko življenje, katerega ne bi neprestano pretresali spori med delodajalci in delavci. V tem oziru pa so francoski gospodarski krogi do skrajnosti vznemirjeni zaradi govoric, ki prihajajo iz zanesljivega vira, kakšne so v tem oziru namere Leona Bluma. Blum, ki se zaveda, da v parlamentu samem v sedanjem trenutku na noben način ne bo mogel najti večine za svoj gospodarski in socialni reformni načrt, še manj pa v senatu, ki mu je sovražen, hoče zahtevati od parlamenta, ki se sestane v začetku prihodnjega tedna, generalna polno-močja. Ta polnomočja naj bi mu dala pravico do državne kontrole deviznega in ostalega denarnega prometa, do nacionalizacije velikih industrijskih podjetij in do zelo dalekosežnih socialnih reform, ki naj delavstvo spodbudo, da bo doprineslo vse potrebne žrtve za narodno obrambo.
Radikali: Ne!
Ta namera Leona Bluma pa je zadela pri radikalih in pri meščanskih strankah sploh na največji od por. Radikali pravijo, da ne bodo dovolili Blumu polnomočij, katere je svojčas zahteval njihov prvak, Blumov predhodnik Chautemps, katerega je strmoglavil ravno Blum, ki mu je odrekel zahtevana polnomočja. Ta razlog bi bil torej predvsem vprašanje strankarskega prestiža, ker radikali nočejo Blumu dovoliti naravnost avtoritarne oblasti, katere Blum in njegovi pristaši na levici ljudske fronte niso hoteli priznati radikalu Chautempsu. Razlogi pa so tudi gospodarske in socialne prirode, ker gospodarski krogi pravijo, da ne bodo žrtvovali 30 milijard frankov, od katerih bodo ogromni del plačali oni, zato da bi socialisti, ki so popolnoma pod komando komunistov, dobili sredstva za boljševizacijo Francije. In če je odpor proti Blumovemu načrtu, da bi izvedel boljševizacijo dežele na podlagi avtoritarnih pooblastil, zoper katere so socialisti in komunisti sicer vedno z vso srditostjo nastopali v imenu demokracije in demokratskih svoboščin, velik v poslanski zbornici, je dvakrat večji v senatu.
Nasprotniki Blumove vlade, ki 6e čedalje bolj množilo, pravijo tudi, da si Blum sploh še ni na jasnem glede finančne in gospodarske sanacije države, ampak da operira slej ko prej samo z nekimi načeli, ki bi pomenila smrtonosen »lek« za blagostanje Francije in bi socialne konflikte le Se poostrila. Komunistom, ki se poslužujejo socialistične priprege, itak ni na pomirjenju dežele, ampak na tem, da s pomočjo socialistov oziroma Leona Bluma dobijo dejansko vso oblast, in zato ni pričakovati, da bi kakršnekoli reforme mogle ustaviti njihove agitacije, ki porajajo neprenehoma nove delovne spore. Vlada je sicer obesila na veliki zvon. da so delavci dveh majhnih tovarn sklenili, da gredo spet na delo, toda v istem času je delavstvo velike tovarne za letalske motorje »Gnome & Rhone« stopilo v stavko in zasedlo tovarno. Vsega skupaj stavka še vedno 40.000 delavcev.
Anglija odriva Bluma
Položaj za Bluma je tem težji, ker ni nobena skrivnost, da je odposlanec angleške vlade Winston Churchill, ki kot opozicionalec sam simpatizira s tako imenovano francosko demokracijo ljudske fronte, predsedniku republike Lebrunu izjavil, da bi angleška vlada zelo rada videla v Franciji na krmilu močnejši režim, nego je režim gospoda Bluma, ki ni politik, kateri bi mogel zares zbrati narodne sile, da bi mogli Anglija in Francija pokazati solidarno stališče in voljo v sedanjem mednarodnem položaju, v katerem imajo avtoritarne države zaradi popolne enotnosti svojih smernic in svoje pripravljenosti v vsakem trenutku moralno premoč nad zapadnimi demokratičnimi državami Zato v Parizu ni nihče iznenaden, da je začel predsednik republike klicati k sebi celo vrsto politikov, s katerimi se posvetuje, kako naj bi se osnovala vlada zedinje-
nega naroda in kdo bi ji predsedoval. Doslej so bili pri predsedniku v avdienci bivši minister Mandel, Flandin, Reynaud in nekateri drugi, med njimi tudi neparlamentarci.
Pred sporazumom med Anglijo - Italijo
London, 1. aprila, c. »Star« poroča, da potekajo pogajanja med Italijo in Veliko Britanijo zelo srečno. Med obema državama je že dosežen popoln sporazum o Palestini in o Rdečem morju. Zelo velike so še težave glede Sueškega kanala. Italija ne zahteva samo koncesij v vodstvu kanala, ampak zahteva nad vsem Egiptom približno iste pravice, kot jih ima Velika Britanija.
Rdeči na begu v Francijo
Blum se sprašuje: Kam z njimi? V pričakovanju 30.000 miličnikov-beguncev
Pariz, 1. aprila, b. Kakor cenijo francoske oblasti, jo v teku včerajšnjega dne pobegnilo iz Katalonije v Francijo 4 do 5 tisoč republikanskih vojakov in civilistov. Poročajo, da je 23. republikanska divizija, ki šteje 30.000 mož, popolnoma zaprta v dolini La Neste in se nahaja že v obmejnem področju pri Tartesi, od koder bo skušala bržkone prekoračiti francosko mejo. Pričakujejo, da bodo številni begunci hoteli pobegniti v Francijo čez republiko An-dorro. Ker prekriva pot iz Andorre v Francijo velik sneg, bo oskrba beguncev s hrano naletela na izredno velike težave.
Iz Perpignana poročajo, da obenem z miličniki bežijo v Francijo tudi civilni prebivalci iz Leride. Civiliste so poslali v smeri proti Puigserdi, da bi čimprej dosegli področje republike Andorre. Oblasti te republike pa so odklonile sprejem civilnega prebivalstva ter ga takoj poslale v Francijo. Potrjujejo vesti, da hočejo miličniki, ki so včeraj začeli bežati, prekoračiti mejo. Gre za vojake 23. republikanske divizije, ki so v sestavu 8. armade. To divizijo so namreč nacionalisti potisnili severno od Leride v pirenejske hribe in odtod dalje P°.dolini Val de Ceran, kjer so prišli po težkih fizičnih naporih do francoske meje.
Francoske oblasti so v velikih skrbeh zaradi ogromnega števila beguncev, ki prihajajo iz Španije. V Parizu ne vedo, kaj naj storijo z begunci, in si še niso na jasnem, ali naj jih smatrajo kot vojake tuje države, ali kot politične begunce. Pravniki so mnenja, da jih ne more nihče smatrati za vojake, ker Francija vojne pravice ni priznala niti republikanski vladi, niti generalu F'rancu. Begunci se zaradi
tega ne morejo enostavno poslati nazaj v Hpa- I	nl "'"J* lt;l|iiu»iiiwi ouiuui-
ni jo. Francoski pravniki so mnemja, da je treba I pokrajine Taragon. Legijonarji so zasedli me-
in jih poslati v kon s,° *'abara in Maella ter [*> zadnjih vesteh do-
Pariz, 1. aprila, b. Od včeraj zjutraj, ko se je ua francosko - španski meji pojavila prva skupina bežečih republikanskih miličnikov, pa do danes je prekoračilo mejo nad =>000 oboroženih mož. čete francoske mobilne garde so jih takoj razorožile. Ta skupina pa je bila samo predstraža armade 30 tisoč mož, ki koraka v pospešenem tempu proti francoski meji in ki jo bo bržkone dosegla že danes ali pa jutri zjutraj. Mobilna garda je takoj prosila za okrepitev, da prepreči eventuelne incidente. Vsi ti begunci prihajajo po dolini Varan. Gre za armado okrog 50.000 mož, katerih varstvene čete so še v borbi z nacionalističnimi predstra-žami. Naloga teh čet je, da zavarujejo glavnino, dokler ne prekorači francoske meje. Neposredne nevarnosti za to armado ni, obstoji pa nevarnost lakote, ker je vsa armada odrezana od središča hrane in inunicije in bi se morala prej vdati pritisku elitnih nacionalističnih čet. Računajo, da bo francosko mejo prekoračilo skupaj nad 100.000 republikanskih vojakov, ki jih bo treba prehrnniti.
Brez dvoma bodo begunci delali velike težave fruncoskim oblastem, saj so imeli Francozi že pri majhnem številu bcgunccv pri Irunu ogromne težave.
Boji v predmestjih Leride
Francovo prodiranje na 250km široki fronti se nadaljuje. Posebne uspehe more zaznamovati južno od reke Ebro. Po skoraj teden trajajočih hudih bojih se je legionarjem posrečilo, da so vzhodno od Caspeja in Alcaniza prodrle rdečo fronto in prekoračile reko Mazaranja in tudi rečico Algas, ki meji teruelsko provinco od obinor-
-	.,.v ., r-......... -.....ji.
rdecc miličnike razorožiti in jih poslati v koncentracijska taborišča. Nacionalistični krogi pa gledajo na ta problem bolj s praktičnega kakor s pravnega stališča. Oni izjavljajo, da Francija ne more sprejeti 50.000 ali še več beguncev. od katerih sploh mnogo ni Špancev, ki pa bodo na vsak način hoteli ostati potem v Franciji. Edini način je, da Francija zapre svojo mejo. če se republikanske čete nočejo nič več boriti, naj polože orožje in se predajo generalu Francu. To je edini izhod iz položaja.
S prvo skupino republikanskih miličnikov, ki so prišli na francosko področje, je bil tudi
Bitke ob Rumeni Reki
Japonci zopet v ofenzivi
l
Tokio, 1. aprila. Na fronti ob Rumeni reki se nadaljuje huda borba med japonsko in kitajsko armado in je prodiranje Japoncev proti osrčju Kitaja ustavil kitajski odpor, nc da bi kitajske čete dosegle druge uspehe. Ofenziva kitajske armade se bo nadaljevala z okrepljenimi silami,, ki neprestano dojspevajo, ker se vsa Kitajska nahaja na višku splošne mobilizacije.
Japonska je medtem okrepila svojo armado v Mandžuriji in Mongoliji, ker je zvedela, da je vlada zunanje mongolske republike zbrala 50.000 mož pehote, pet konjeniških divizij ter veliko topništva, štiri letalske eskadrc in pet motoriziranih polkov, ki stoje na meji Mandžurije in so seveda pod vodstvom sovjetskih častnikov. Močna japonska armada, ki stoji v Mandžuriji od sovjetske Rusije
kakor pravijo zdaj v Bukarešti, zanikati svojo stranko in obljubiti nevtralno zadržanje, preden so smeli zasesti poverjena jim ministrstva.
Takoj po zaprisegi nove vlade je izšel kraljev ukaz, s katerim se ponovno razpuščajo vse politične stranke, a vrhu tega razpuščajo tudi vsa politična združenja. S tem je nova vlada dobila svoj notranjepolitični obraz. Je to kraljeva avtoritarna vlada, ki je, oslanjajoč se na armado in pravoslavno ccrkcv, pretrgala vse stike z bivšimi strankami in išče zdai potov v bodočnost.
odvisnim četam nasproti, nima drugega namena kakor tega, da pritegne na mandžursko mejo čira več sovjetskih sil, da prepreči okrepljenje centralne kitajske armade ob Rumeni reki po ruskih silah.
V Kitaju samem čedalje bolj narašča pokret kitajskih muslimanov, ki hočejo proglasiti neodvisno muslimansko državo v severnih pokrajinah Ninkšija, Čingaj in Kansc. Muslimanski general Ma rjung Kvej. kitajski guverner province Ninkšija, je zbral 70.000 muslimanskih vojakov, ki jih bodo Japonci podpirali, tako da se more že dane« smatrati, da je tudi provinca Ninkšija, ki leži v skrajnem območju notranje Mongolije, prišla pod japonski protektorat,
Peking, 1. aprila. AA. (Havas.) Japonci poročajo uradno, da so njihove čete izvojevalc pomembno zmago južno od Santunga. Po tem poročilu so Japonci ustavili kitajsko ofenzivo in prešli v protinapad. Del kitajskih čet se umika proti jugu in Japonci jih zasledujejo. Jedro kitajskih oddelkov je obkoljeno severno od Tajlcuana, japonske čete so pa zavzele večji del tega kraja. V japonskih vojaških krogih naglašajo, da so ofenzivni načrti kitajske vojske odlični, le njihova izvedba je slaba glede na slabo kakovost poveljnikov kitajskih čet in spričo slabih prometnih zvez.
Tokio, 1. aprila, c. Agencija Domej objavlja, da so japonske čete izvojevale veliko zmago v šnn-tungu. Vsa pokrajina razen enega mesta je sedaj v japonskih rokah.
------------ ...--...» .... [-U ...... I I J I .. . ......... „„-
speli do mesta Batea, ki jo le še kakih 12 km oddaljeno od Gandese, kjer se pot čez gorovje prevali v dolino reke Ebro. Gandesa je od Tortose oddaljena le 30 km. Na tem mestu so Francovo čete prodrle najdalje proti vzhodu in se najlx>lj približale morski obali. Zalo na tem kraju obtoja za rdeče tudi največja nevarnost, da jim Franco pretrga zvezo med severno in južno armado.
Boji okrog Lerido se nadaljujejo. Toda napredovanje na tem odseku Katalonije gre sedaj počasneje, ker so rdeči vrgli na fronto vse razpoložljive sile, kar je bilo zaradi izredno dobrih prometnih sredstev, ki jih ima Lerida z zaledjem, še prav posebno omogočeno. Po zadnjih vesteh divjajo boji že v predmestjih. Mesto so umikajoči rdeči bataljoni zažgali.
Reko Cinco so v srednjem in gornjem teku narodne čete prekoračile na vsej črli in prodirajo med neprestanimi boji z rdečimi četami počasi proti vzhodu. Pomembnejših novih osvojitev včerajšnji dan na tej fronti ne zaznamuje. „ Saragosa 1. aprila. AA. (Štefani) Legionarske čete, ki prodirajo proti Tortosi. so davi napredovale 6 svojim prodiranjem ob levem bregu reke Algasa, ki so jo snoči prekoračile. Po krepki topniški pripravi so se prostovljski oddelki spustili v dveh kolonah po [lobočju Mudele. Ena kolona je krenila na sever proti Batea, da se pridruži četam, ki so zavzele Maello, druga kolona je pa krenila proti Gandesi, manjšemu kraju strateške važnosti v laragonl. Ta kolona stoji zdaj Okni pred Gan-deso V tem odseku so se nacionalistične čete nahajale davi 28 km letalske črto od Tortose na Sredozemlju.
Snlamnnca, I. aprila. AA. (Havas) Vrhovno poveljstvo nacionalističnih čet je izdalo tole sporočilo:
v Na levem krilu arogonske fronte so naše čete zavzele Pio Cabello in vrhove zahodno od Cnmpodnrte ter vrhove, ki obvladujejo vas Crauso. Druge kolone so zavzele Esplus. čete. ki so prodirale proti Leridi, so stric sovražni odpor in zavzele postojanke do 1500 m pred
Nadatievanie na 2. strani
Dunajska vremenska napoved: Milo in Icdo vreme.	K
Zagrebška vremenska napoved: Povečanje oblačnosti.
Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno v vsej državi, toplota brez posebne spremembe.	1
(Nadaljevanje s i. strani)
mestom. Legionarske čete so zavzele Masaleon, Calasaite in Torre del Compte. Ta kolona je ujela eel sovražni bataljon, ki pripada mednarodni brigadi, nato je pa prodrla od reke Alcasa ter zavzela Pic-Mudese v pokrajini Ta-ragoni. Naše čete so zavzele tudi Formoles la Portillada ter prispele do izliva reke Testavin, Matarana. V tem odseku so naši vojaki zajeli več ko 800 sovražnikov. Kolona, ki operira na desnem boku, je pa zavzela Pic Novatero in vrhova Punto Klaro in Pic Sierro. — Na teru-elskcm bojišču smo zavrnili več sovražnih napadov. Z drugih front ni nič pomembnega.
Nove okrepitve rdečih
Bilbao 1. aprila. AA. DNB: Po vesteh iz Barcelone so včeraj poslali na aragonsko fronto Thal-mannovo, Stalinovo in Pasionarijino mednarodno brigado. Te brigade so sestavljene iz samih komunistov. Ker se boje neredov, je vrhovno poveljstvo prepovedalo zbiranje posameznih anarhističnih oddelkov. To je povzročilo med 6trokovničarji in anarhisti mnogo hude krvi.
Rim 1. aprila. AA. Štefani: Posebni poročevalec, lista >Giornale d'Italiac poroča s katalonske fronte, da so rdeči v teh dneh prejeli mnogo letalskega materiala, med drugim tudi sto letal tipa >Matusia< iz sovjetske Rusiie.
Barcelona 1. aprila. AA. Havas: Katalonska ljudska fronta je objavila proglas, v katerem poziva Katalonce, da naj branijo svoje ozemlje. V proglasu stoji, da je treba takoj' zbrati še 100.000 prostovoljcev, ki naj tvorijo brigado za utrjevanje prestolnice. Proglas so podpisali vsi zastopniki strank, ki so zastopane v ljudski fronti.
Zamenjava talcev
London 1. aprila. AA. DNB: »Daily Tele-graph« piše, da se bo kmalu začel izvajati poseben angleški načrt o zamenjavi talcev in drugih beguncev iz Španije. Sir Philip bo prihodnji teden odpotoval na čelu posebnega angleškega odposlanstva v Španijo. Sam bo ostal v Franciji v Toulouse, en član njegovega zastopstva bo v Barceloni, drugi član pa v Burgosu. Naloga tega odposlanstva bo, da bo igralo vlogo posredovalca med obema strankama. List piše, da je general Franco že sprejel ta angleški načrt, viada v Barceloni pa še ni pristala. Vse stroške bo nosila angleška vlada.
Koroški Slovenci
o priključitvi Avstrije
Načelna izjava voditelja koroških Slovencev
»Koroški Slovenec« objavlja: Vodja in kancler Adoli Hitler je za 10. april L L razpisal ljudsko glasovanje. Tudi ml naj glasujemo, ali se priznavamo k vodji Adoliu Hitlerju in s tem k 13. marca izvršeni zopetni združitvi Avstrije z Nemčijo.
Glasovali bomo sklenjeno: Jal Zakaj 7 — Narodni socializem Adolia Hitlerja proglaša narodnost za božjo stvar in smatra nezvestobo ali protivnost narodu, v katerega je kdo rojen, za protinaravno in zato sramotno. Narodni socializem poziva vsakogar k dejavni službi v narodni družini in v narodnem občestvu.
Kakor veljajo ta načela za Nemce in nemški narod, veljajo po izjavah voditeljev Velike Nemčije v isti meri tudi za narodne manjšine. Koroški Slovenci jih bomo potrdili 10. aprila t. L s svojim glasovanjem za Adolia Hitlerja.
V državno-političnem pogledu je volja večinskega naroda za narodno manjšino postava.
13. marec 1938 je ustvaril za nemški narod in s tem tudi za nas koroške Slovence nespremenljivo dejstvo. Kakor so bile Karavanke do 13. marca 1938 državna meja nemške Avstrije, tako so in ostanejo zanaprej meja Velike Nemčije. Gospodarsko in drlav-no-politično smo postali del nemške države.
10. Bpril naj formalno potrdi priključitev Avstrije k Nemčiji.
Mi koroški Slovenci želimo v deželi političnega pomirjenja, kulturnega h gospodarskega napredka, ki se nam obeta v novi, veliki državi. Zato bomo 10. aprila vsi brez izjeme šli na volišče in z glasovnico dali izraza našemu zadržanju napram državi z »Jal«. »Jal« 10. aprila 1938 v smislu narodnega socializma ne spreminja ničesar na naši pripadnosti k slovenski narodnosti in na razmerju do materinskega našega naroda.
Nacionalna nemška država s pojmovanjem narodnosti, kakor ga je začrtal sam vodja nemškega naroda in rafha AdoU Hitler, mora nujno spoštovati tudi drugo narodnost. To medsebojno spoštovanje tlrjajo tudi obojestranski državni interesi Nemčije in Jugoslavije
Država z 11.000 podaniki
Lichtenstein ima novega regenta
Voduz, 1. apr. TG. Knez Franci., vladar kneževine Liechtenstein, je izročil vse svoje vladarske pravice nad kneževino prestolonasledniku Francu Jožefu, najstarejšemu sinu kneza Alojzija Liechteusteina, ki so je tudi odrekel svojim pravicam v prilog svojemu sinu. Knez Franc Jožef, ki je sedaj postal regent, je star 32 let in šo ni oženjem Knez Franc I., ki je stopil v pokoj, se je rodil I. 1853. je torej star &5 let Poročil se je šele pred 9. leti z vdovo Eros Bethlenfalva, rojeno Guttmann. Svoje dni je bil avstrijski veleposlanik v Petrogradu. Takoj po nastopu novega regenta je bila imenovana tudi nova vlada, šef vlade je ostal dr. Hoop, vladni svetuiki pa župnik Froin-melt, dr. Voigt in Arn. Hoop. Po vsej kneževini vlada veselo razpoloženje. Spremembe so postale nujne po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Liechten: stein je s tem izrazil svojo voljo, da hoče ostati neodvisna kneževina.
Kneževina Liechtenstein je majhna deželica na Tiivši avgtri jsko-š vic-areki meji. Potniki, ki so
se vozili skozi Avstrijo in Švico, so jo v vlaku prepotovali v pol ure. Kneževina meri 159 km-(mnogo manjša kot ljubljansko barje). Največja dolžina države znaša 22 km (iz Ljubljane v Kranj), največja širina pa 10 km. Prebivalstva šteje kneževina 11.000. Glavno me6to je Vaduz z 2000 prebivalci.. Liechtenstein je monarhija. Razdeljena je v 11 občin. Državni proračun je znašal 30 milijonov dinarjev. Vojaštva kneževina nima. Vsak podanik, ki je manj kot 60 let star, pa je obvezan, da pride branit domovino, kadar je potrebno. — Kneževina je zadnja leta, ko 60 se iz Nemčije izselili številni bogati židje, postala središče pomembnih bankar. poslov, od katerih je vlada vlekla nepričakovano visoke dohodke. Mnogo velikih mednarodnih podjetij, ki so jih po drugih državah obremenjevali z davki, je preneslo svoj sedež v Liechtenstein, ki je od tega zopet imel dobiček. V verskem oziru so prebivalci katoličani. Rvščine v Liechtensteinu ne poznajo.
f Karlman Brobnič
Danes je v bolnišnici usmiljenih bratov umrl frater Karlman D rob nič. Rodil ee je 1. 1884 v Gornji Pristavi pri Ptuju. Po končani svetovni vojni je prišel v Novo meelo v bolnišnico namiljenih bratov, kjer je bil poznan kot zelo požrtvovalen brat. Bil je daleč naokoli znan in med bolniki izredno priljubljen. Predlanskim je začel bolehati, v zadnjem času se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, danes pa ga je nenadoma zadela kap. Vsi bratje, zlasti pa predstojniki, žalujejo za prijetnim tovarišem in vestnim delavcem. Pogreb bo v nedeljo ob 4 na Smihelsko pokopališče. Vsem njegovim bolnikom ga vodstvo zavoda priporoča v molitev in blag spomin.
Uredba o šolah
za otroške negovalke
Belgrad 1. aprila, m. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje g. Cvetkovič je na podlagi § 87 tč. 11 finančnega zakona za 1937-38 predpisal uredbo o strokovnih šolah za otroške negovalke. Za odpiranje takih šol je merodajno v Belgradu ministrstvo samo, drugod pa banske uprave. V šole za otroške negovalke se bodo sprejemale učenke stare od 18 do 28 let z najmanj 4 razredi ljudske šole, prvenstveno pa z višjo šolsko izobrazbo višjih narodnih šol, meščanskih ali tem sličnih šol. Šola za otroške negovalke bo trajala leto dni. Pouk bo teoretičen in praktičen in se bo delil na dva semestra. Zimski semester se bo pričel med 1. septembrom in 1. novembrom, letni pa med 1. februarjem in 1. aprilom. S to uredbo se obstoječi enoletni tečaji za otroške negovalke v domu Materinskega združenja v Belgradu in Zavodu za zaščito mater in otrok v Ljubljani priznajo kot šola za otroške negovalke po tej uredbi najdalje do začetka prihodnjega semestra, ko stopi ta uredba v veljavo. Absolviranim učenkam enoletnih tečniev za otroške negovalke v domu Materinskega združenja v Belgradu in Zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani ee bodo na predlog uprave dotične sole priznale pravice otroških negovalk po tej uredbi, če imajo predhodno predpisano šolsko izobrazbo in izpolnjujejo ostale pogoje in če ee prijavijo v roku 2 let ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Iz učiteljske službe
Belgrad, 1. apr. AA. Z odlokom prosvetnega ministra z dne 28. marca t. 1. ao imenovani v 0. skupino tile učitelji in učiteljice:
Dušan Bertok iz Ponikve, fcimarje; Ljudmila Burja iz Strukovcev, Murska Sobota; Josip Kožuh iz Nakla, Kranj; Bogomir Cerar iz Koprivnika, Radovljica; Stanislav Novljan iz Grahovega, Logatec; Stanislav Tik iz Sv Pavla Cehe; Ivan Tomšič iz A rtič, Brežice; NadaMilovamŠ izStu-dencev. Maribor, desni breg; Gabrijel^ Kapelic iz Ščavnice, Ljutomer; Ludovik Anooisen iz rvar-lovice, Kočevje; F. Franc iz Rajhenburga, Brežice; Hermina Potočnik iz Negove, Ljutomer;
Adolf Grum iz Podgorja, Slovenjgradee; Emil Hameršmit iz Dola, Laško; Miran Kolšek iz St. Janža, Ptuj; Marjan Binter iz Grosuplja, Ljub-ljana-okolica; Alojzij Senekovič iz Vrat, Dravograd; Tatjana Novak iz Martjanca, Murska Sobota. V 10. skupino:
Cecilija Kočar, D. M. v Polju, Ljubljana-okol.; Milena Pirtošek iz Murske Sobote; Cecilija Koleša z Jesenic, Radovljica; Neža Nikolič iz Sodražice, Kočevje; Cecilija Počar iz D. M. v Polju, Ljubija-na-okolica.
Iz 10. v 9. 6kupino:
Marija Preskar," učiteljica ženskega ročnega dela v Mariboru; Leonora Berginc, učit. žen. ročnega dela v Brežicah; Marija Heric, učit. žen. ročnega dela v Poljčanah, Maribor desni breg; Marija Simončič, učit. žen. ročnih del v Zavodnju, Slovenjgradee, in Vera Lunder, učit. žen. ročnih del v Trbovljah.
Belgrad, 1. aprila, m. Upokojeni so naslednji upravitelji in učitelji meščanskih šol v Sloveniji: Maks Hočevar, upravitelj I. deške mešč. šole v Ljubljani; Pavla Miklavec, učiteljica deške mešč. šole v Celju; Ludvik Primožič, učitelj I. deške mešč. šole v Ljubljani; Marija Lapajne, učiteljica I. dekl. mešč. šole v Ljubljani, in Oskar Mol, učitelj meščanske šole v Trbovljah.
Belgrad, 1. aprila. AA. S kraljevim ukazom je imenovan za asistenta splošne drž. bolnišnico v Ljubljani v 7. skup. dr. Slavko Rakovec.
Belgrad, 1. aprila, m. V Belgrad je dopotoval g. Avgust Kuhar z Jesenic, ki jc posredoval pri raž-nih ministrstvih, med drugim za zgraditev policijskega komisariata na Jesenicah, za zgraditev stanovanjskih hiš za železničarje in za druge lokalne potrebe, katere so nastale po razširjenju podjetnosti jeseniških železarn, ki so 6amo v lanskem letu na novo zaposlile 1500 delavcev.
in zato bodi naš »Ja« dne 10. aprila 1938 končno izraz naše želje prijateljstva obeh držav-sosed
Za slovenske organizacije na Koroškem: Dr. Franc Petek 1. r.	Dr. Joško Tischler 1. r.
Tudi Hrvati glasujejo
za priključitev
Dunaj, 1. aprila. AA. DNB. Pooblaščenec Hrvatov iz Gradiščanske, dr. Lovrenc Karal, je v včerajšnji številki »Hrvatskih novin« objavil proglas, v katerem poziva rojake, da naj 10. aprila glasujejo za Veliko Nemčijo. V proglasu stoji med drugim:
Hrvatski narod v Avstriji priznava nemško vodstvo in ve, da bo Nemčija tudi v Avstriji razširila srečo in blagostanje. Niti eden Hrvat ne sme 10. aprila biti odsoten in se ne sme vzdržati glaso-vanja. Vsah glas Hrvata mora biti zelo odločen in poln zaupanja.
Koliko ljudi
so zaprli v Avstriji
2000 - pravi uradno poročilo
Dunaj, J. aprila. AA. DNB. Židovska brzojavna agencija širi vesti, po katerih bi baje aretirali v Burgenlandu vse Žide in zaplenili vse njihovo imetje. Glede na takšne glasove izjavljajo v tukajšnjih poučenih krogih, da so bile aretacije v Burgenlandu v mnogih primerih preventivnega značaja in da niso tako mnogoštevilne, kakor to trdi omenjena agencija. Točno število aretiranih Zidov je ta trenutek težko ugotoviti, ker jih stalno izpuščajo iz zaporov. Prav tako ni res, da bi bilo zaplenjeno židovsko imetje, temveč so prav tako kakor na Dunaju in v drugih mestih tudi v Burgenlandu ugotovili premoženjske razmere oseb, pri katerih se je bilo bati, da bodo skrivaj prenesli 6voj kapital v tujino, in pri osebah, ki so izvršile devizne in davčne prevare. Celotno število oseb, ki so v vsej Avstriji v preventivnem zaporu, znaša danes približno 2.000. Ker živi samo na Dunaju 300.000 Židov, v drugih avstrijskih krajih okoli 15.000, med njimi v Burgenlandu 7.000, se že iz teh številk vidi, da so poročila omenjene agencije premišljena laž.
Dunaj, 1. aprila, b. Poverljenik za plebiscit, župni vodja Burckel, je poslal avstrijskemu namestniku dr. Seyiss-Inquartu pismo, v katerem zahteva, da številne avstrijske občine, ki so na pritisk dr. Schuschniggovega režima imenovale Otona Habsburškega za častnega meščana, razveljavijo tozadevne sklepe tako, da ne bo ostal v nobeni avstrijski občini spomin prejšnjega režima.
Dunaj, 1. aprila, b. Vse priprave za jutrišnji sprejem avstrijskih legionarjev so že končane. Jutrišnji dan bo dan avstrijske legije. Velika parada
Kraljica Marija
med šolarji
Belgrad, 1. apr. m. Nj. Vel. kraljica Marija je danes dopoldne obiskala ljudeko šolo Kralja Petra II. v Maruličevi ulici. Kraljico je v šoli sprejel in pozdravil prosvetni minister Magaraševič z vsem učnim osebjem te šole. Kraljica Marija jo potem pregledala V6e razrede in prisostvovala pouku. V šolski pavzi je šla na dvorišče in ee tam razgovarjala s šolsko mladino, katera je, kraljici Mariji prirejala prisrčne ovacije.
Zatem je Nj. Vel. kraljica Marija obiskala Dom •lepili deklet in prisostvovala programu, katerega so gojenke tega zavoda izvajale pred visoko zaščitnico in aobrotnico. Od tu se je kraljica odpeljala v Otroško zavetišče v Karadjordjevl ulici in je tudi v tem Zavodu ostala dalj časa v razgovoru z otroki. Kraljica si je ogledala vse prostore, predvsem kuhinjo in obednicO za otroke.
Dr. Korošec v razstavi
italijanskega portreta
Belgrad, 1. aprila, m. V vseh tukajšnjih kulturnih krogih vlada še vedno veliko zanimanje ta veliko »Razstavo italijanskega portreta skozi stoletja«. Razstavo si ogleduje vsak dan veliko število ljudi Danes dopoldne je prišel na razstavo tudi notranji minister i. dr. Korošec v spremstvu belgrajskega župana Ivana Ačimoviča. Ministra dr. Korošca je pri vhodu v muzej sprejel in pozdravil ravnatelj muzeja kneza Pavla dr. Milan Kašanin, ki je ministru tudi tolmačil vse razstavljene umetnine.
in mimohod te legije ho oh 2 popoldne na Helden-platzu v navzočnosti šefa štaba SA Ltitzeja in žup-
nega voditelja Bflrokela.
Hitler pride v Gradec
Dunaj, 1. aprila, c. V nedeljo bo Hitler govoril v Gradcu in poslej bo vse dni do 9 .aprila zvečer govoril v raznih mestih Avstrije. V soboto zvečer dne 9. aprila bo Hitler zaključil svojo agitacijo z velikim govorom na Dunaju, najbrž v Konzerthaus-saalu. Glasoval bo Hitler tudi v nedeljo, 10. aprila, na Dunaju.
Izjava avstrijskih škofov
Vatikan, 1, aprila, c. Vatikansko glasilo «0sser-vatore Romano« poudarja danes, da so avstrijski škofje objavili svojo znano izjavo o glasovanju v Avstriji popolnoma sami zase in da ni v tem oziro Vatikan prav nič posredoval ali pa sodeloval.
Novi poveljniki letalstva
Dunaj, 1. aprila. AA. DNB. Po imenovanju generala Ldhra za poveljnika vsega letalstva v Avstriji je 6edaj imenovan za načelnika letalskega štaba podpolkovnik Cortin, za poveljnika letalstva na Dunaju pa je imenovan general Hirmajrer^ ki je do 6edaj služboval v Dresdenu. To imenovanje je'pripravil general Wolif, ki se sedaj zopet vrača v Monakovo,
Drobne domače in iu\e
En mesec političnega premtrfa na Csl
i

Praga 1. aprila. A A. CTK: Vsa politična zborovanja so bila za dobo 1 meseca prepovedana po sporazumu med vlado in opozicijo. Ustvari naj se mirnejše razpoloženje, da bi bilo nato lažje obravnavali vsa važnejša vprašanja. Cilj te prepovedi pa je, da se izločijo iz debate vsi demagoški vidiki. Premirje traja od 1. aprila do 1. maja t. 1.
Praga, I apr c. Danes popoldne so se začela pogajanja med češkoslovaško vlado in voditelji suiletske nemške stranke o ureditvi položaja nemške manjšine v ČSR. Dr. llodža je imel dolg sestanek s predsednikom Ilcnleino-vegu poslanskega kluba Kunzem.
Sprememba režima
na Madžarskem ?
Budimpešta, 1. apr. c. Predsednik vlade Da-rany ie imel danes v parlamentu dolg govor o govoricah o spremembi režima na Madžarskem. Darany je rekel, da so vse vesti, ki se širijo, popolnoma brez podlage. Smešno je govoriti o sedanjih dogodkih v kakršnikoli senzacioualni obliki. Nervoznost ni prav nič upravičena. Vlada presoja položaj čisto mirno in opravlja v redu vse posle.
♦ » *
Kandidati za diplomacijo javite se!
13 praznih mest razpisanih
Belgrad 1. aprila. AA. Na podlagi čl. 1, 2 in 3 zakona z dne 28. februarja 1931 o spremembah in dopolnitvah čl. 12 in 30 zakona o ureditvi zunanjega ministrstva, in diplomatskih in konzularnih zastopstev kraljevine Jugoslavije z dne 25. marca 1930, razpisuje zunanje ministrstvo natečaj za sprejem 13 iliplomatsko-konzularoih pripravnikov. Kandidati so se dolžni prijaviti zunanjemu ministrstvu, upravnemu oddelku, personalnemu odse-
Rogu vdano je v težki bolezni dotrpela naša ljuba žcua, sinaha, svakinja in sestra, gospa
Danica Brejc r<». Spadijer
Vsemogočni Bog jo je poklical k Sebi v najlepših letih v petek, dne 1. aprila. Pogreb bo nedeljo, dne 3. aprila ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v Velikih Laščah.
Velike Lašče-Beograd, dno 1. aprila 1938.
Žalujoči rodbini Breje in š p a d i j e r.
ku, najkasneje do 1. maja t. 1., ter predložiti vso potrebne dokumente po čl. 11 navedenega zakona z dne 25. marca 1930 ter morajo;
t. biti mlajši od 30 let na dan imenovanja;
2.	imeti diplomo fakultete na domači ali tuji univerzi ali pa diplomo državnih ali gospodarskih ved, ki jo prizna belgrajsko vseučilišče za enakovredno svoji;
3.	napraviti poseben sprejemni izpit, kakor ga določa uredba o sprejemu v službo zunanjega m-nistrstva z dne 31. julija 1931.
V skladu s čl. 2 gornje uredbe so dokumenti, ki jih je treba takoj in vse hkrati predložiti s prijavo, tile: 1. dokumenti, kakor jih določajo čl. 2 do 5 uradniškega zakona z dne 31. marca 1931. 2. Če kandidat nima diplome fakultete domačega vseučilišča, potrdilo belgrajske univerze, ki prizna njegovo diplomo enakovredno svoji. 3. Poleg univerzitetne diplome potrdilo o tem, iz katerih predmetov se je dal sprašati in katere izpite je napravil za diplomo in 4. Morebitna potrdila o morebitni kandidatovi sedanji službi.
Tatovi v OUZD v Belgradu
Belgrad, 1. aprila, m. Ponoči so neznani vlomilci vdrli v prostore tukajšnjega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in nasilno odprli društveno blagajno, v kateri je bilo 380.000 din. Tega zneska sicer niso odnesli, ker niso mogli odpreti vseh predelov v blagajni, ukradli so samo 27000 din gotovine. Policija je takoj uvedla preiskavo in je zaradi indicij, da so morali tatovi dobro poznati uradne, prostore v Okrožnem uradu, aretirala več oseb, o katerih sumi, da bi utegnili biti krivci.
Občni zbor
„Jadranske ladjedelnice"
Split, 1. aprila, m. V prostorih trgovske in industrijske zbornice so danes zborovali delničarji Jadranske ladjedelnice. Občni zbor je vodil predsednik tega društva Gjoka Paunovič. Iz poročila, ki ga je upravni odbor predložil občnemu zboru, je razvidno, da so Jadranske ladjedelnice razširile pristanišče v Splitu, povečale kapaciteto v električni centrali in kupile 15.000 kvad. metrov zemljišča za razširjenje industrijskih prostorov. Premoženje ladjedelnic je v letu 1936. znašalo 47,287.807 din, v lanskem letu pa se je dvignilo na 51,610.308 din. Lansko leto je bilo v ladjedelnicah zaposlenih nad 1000 delavcev. V lanskem letu so ladjedelnice izdelale 2 luksuzni potniški ladji »Šuma-dija« in »Sarajevo« za družbo »Jadranska plovidba« ter 2 torpedovki »Zagreb« in »Ljubljana«, katerih zadnja se sedaj dogotavlja. Uprava ladjedelnice je izrazila prošnjo, naj bi vojna mornarica svoja naročila poklanjala domači industriji, ki lahko gradi vse ladje do 7000 ton.
Zrakoplovna razstava
Belgrad, 1. aprila, m Tukajšnji Aeroklub pripravlja veliko mednarodno zrakoplovuo razstavo, ki bo v prostorih belgraiskega velesejma od 28. aprila do t3. maja t. 1. Naj tej prvi med: narodni zrakoplovni razstavi bo zastopana tudi naša mlada letalska industrija in sploh vse, kar je v zvezi z letalstvom. Razstava bo obenem predstavljala tudi zgodovino vsega letalstva ter bo na njej prikazan zgodovinski razvoj letalstva od prvih početkov Za to razstavo vlada tndi v vseh sosednjih državah veliko zanimanje in je iz Bolgarske prijavljenih ie 2000 obiskovalcev, ki se Dodo pripeljali na razstavo z dvema posebnima vlakoma.	s

	
\	
\	
	i % N
	Ml
Kakor smo že poročali, so te dni v Splitu slovesno spustili v morje novo torpedovko »Zagreb« v navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja, predsednika vlade dr. M. Stojadinoviča, njegove so-proge, vojnega ministra generala Marica, ministrov Letice, Miletiča in Novakoviča.
Kamniški mamut delno izkopan
V sredo popoldne je bilo začasno zaključeno odkopavanje mamutovega okostja, ki je dalo dobrih deset dni dela Končni rezultat odkopavanja potrjuje vsa že objavljena mnenja. Mamut, ki je padel na tem mestu najbrž v past, ki mu jo je nastavil človek, je najprej služil za obed pra-človeku. Že razbite in razmetane ostanke so kasneje razgrizle in razvlekle zveri, marsikaj pa je odplavila tudi še voda. Težji kosi so ostali že zaradi velike teže na svojih mestih, lažje je pa voda kaj lahko premaknila v smeri vodnega toka. Med lažje, čeprav velike kose, moramo prištevati lobanjo, ki je pri dosedanjih raziskavanjih tudi niso našli. To je najbrž odnesla voda na nekoliko niže ležeče mesto.
Kosti, ki so jih našli na doslej odkritem fosilnem horicontu, čakajo vse lepo zavite z mavcem pri g. županu Novaku na prevoz v Ljubljano. Pri dosedanjem odkopavanju so na vsem zunanjem robu najdišča kopali še približno po poldrug meter naprej in tako obdali najdišče samo s poldrug meter širokim kolobarjem v isti višini. Na Icm kolobarju niso našli nobene pomembnejše kosti, razen nekaj drobcev. To dokazuje, da je bilo glavno najdišče na tem mestu. Če bi hoteli iskati še manjkajoče kosti, ki so morda raztresene okrog najdišča, bi morali kopati na slepo srečo, sedaj v eno, sedaj v drugo stran. To bi pa glede na dejstvo, da bi morali pri tem odkopavanju razširjenega fosilnega horiconta opraviti velika zemeljska dela, povzročilo velikanske stroške. Ker bodo pa pri izkopavanju jame za temelje levega opornika
novega mostu čez regulirano strugo Nevljice morali odkopavati zemljo na zahodni strani dosedanjega najdišča tei bodo za krilo opornika prav tako kopali zemljišče na isti strani, je prav verjetno, da bodo pri teh delih naleteli še na nekatere mamutove kosti. To je tembolj verjetno, ker leži to mesto prav v isti smeri, v kateri je voda odtekala nekdaj z najdišča in kamor je od-plavljala lažje kosti Glede na to je odločil g. ban, naj tudi ta zemeljska dela opravijo tako, da ne bodo kopali le zgolj jame, ampak da bodo odnašali vso zemljo na tem mestu ter tako. tudi odkrili fosilni horicont.
V zadnjih dneh tega tedna so delavci pospravljali velikanski kup nakopane prsti, ki je ležala nad najdiščem mamutovega okostja. S temi deli je bil pridobljen prostor, potreben za nadaljnji pravilni odkop. Med najvažnejšimi ostanki okostja, ki še manjkajo, moramo omeniti lobanjo, okrog Vs hrbteničnih vretenc, 3/i reber. 9/» kolka in eno lopatico. Iz doslej najdenih kosti je vsekakor nemogoče sestaviti količkaj podobno mamutovo okostje in ostane le upanje, da bo pri odkopavanjih, ki se bodo začela prihodnji teden, najdenih še nekaj vsaj najvažnejših delov. Za ta čas bodo najdene in zavarovane kosti ostale pri kamniškem županu g. Novaku v hrambi. Če pa odkopavanja v začetku prihodnjega tedna na mestu, ki opravičuje še največ upanja, ne bodo privedla do nikakršnega uspeha, potem bo pač treba opustiti upanje, da bi bilo mogoče najti še kaj več. Upajmo torej, da se nismo veselili zastonj.
Lep uspeh gasilske šote v Mariboru
274 gasilcev se je izvežbato za gasilske poveljnike
Maribor, 1. aprila Te dni se je zaključila v Mariboru gasilska šola, v kateri se je izvežbalo 274 gasilcev ter je napravilo poveljniške izpite. Šolo je organizirala gasilska zajednica. Mariborsko šolo so obiskovali gasilci iz žup Maribor mesto, levi in desni breg, Ptuj, Ljutomer, Dolnja Lendava, Murska Sobota in Dravograd. Tečaji so bili pod vodstvom starešine mariborske gasilske župe ravnatelja Bogdana Pogačnika, njegov namestnik je bil starešina župe Maribor desni breg Josip Klemenčič, administrativni upravnik, tajnik mariborske gasilske čete Jovčič, nadzorni organi pa podstarešina mariborske župe Alf. Kes-sler, poveljnik mariborske gasilske čete Franjo Kramberger, odbornika Hameršak Vinko in Bene-dičič Anton. Predavali so: o administraciji, o zgodovini in zakonodajstvu, o disciplini, o teoriji gašenja in pasivne obrambe, o taktiki gašenja, o stavbarstvu, o orodju, o prvi pomoči in o narodni zavednosti. Tečaji so bili od 5. februarja naprej, in sicer je bilo pet tedenskih za zunanje udeležence, zadnji, ki je trajal od 15. do 29. marca, pa je bil ■vsak večer od 7 do 10 ter je bil namenjen mariborskim in okoliškim gasilcem. Povabljenih je bilo v tečaje 340 gasilcev, udeležilo pa se jih je 271. K izpitu se jih je prijavilo 247, od teh je z odliko na-
pravilo izpit 98, z dobrim uspehom 137, reprobira-nih je bilo za dobo 6 mesecev 12. Zunanji tečajniki 60 imeli brezplačno hrano, stanovali pa so v topni-čarski vojašnici. Stroški za tečaje so znašali 25.000 dinarjev. Izpitni komisiji je vedno predsedoval delegat Zveze, večinoma je bil to starešina g. Kodre, včasih tehnični inšpektor inž. Dolenc ali tajnih za-jednice Mežek. Pri petem tečaju je predsedoval izpitom vrhovni gasilski inšpektor llija Pintar iz Bel-grada, na katerega je napravila organizacija našega gasilstva globok vtis. Gasilska zajednica je odlikovala s srebrnim križcem za zasluge, ki so si jih pridobili za organizacijo in potek tečajev, Josipa Kle-menčiča, Alfonza Kesslerja, Ivana Jovčiča, Ramša-ka Franca, prof. Modica, inž. Laha, dr. Bedjaniča, Benedičiča Antona, prof. dr. Sušnika in Vinka Ha-meršaka. — Ob zaključku gasilske šole je priredila gasilska župa Maribor mesto vodstvu in povabljenim prijateljski večer v spodnji kazinski dvorani. Med drugimi so bili navzoči okrajni glavar dr Šiška, zastopniki vojske poveljnik 32. art. polita polkovnik Kiler, major Kos, kap. I. r. Turudič, kapetan II. r. Pušelja, zastopnik mestnega župana ravnatelj Rodošek, dalje predsednik gasilske zajednice doktor Kodre, inšpektor inž. Dolenc, tajnik Mežek ter domači gasilci.
Zanimiv občni zbor
škofjeloških obrtnikov
Šlcofja Loka 1. aprila.
Te dni je bil v Škof ji Loki občni zbor Obrtnega društva. Od 29 članov se je občnega zbora udeležilo 25. Navzočna sta bila tudi podpredsednik TOI g. Ivan Ogrin in zastopnik Zveze obrtnih društev g. Iglič iz Ljubljane. Občni zbor je vodil predsednik g Lovro Planina. Vsa poročila so bi a 7. veliko večino odobrena, razrešnica pa je bila odboru podana soglasno. Pred volitvami se je oglasil k besedi g. iglič, ki je skušal zborovalcem dopovedati, kako on in njegova 6kupina dela za korist obrtništva brez politike. Apeliral je na vse zborovalce, naj si brez političnih naočnikov izberejo svoj novi odbor, iz katerega naj se izločijo politični delavci. Odgovoril mu je predsednik g. Planina, da obrtništvu gotovo ne bo v korist, če bo pretrgalo vse zveze s političnimi delavci, pač pa bo imelo gotovo večjo korist, če se bodo k delu za obrtniški stan pritegnili tudi politični delavci, katerih dolžnost je, da delajo tudi za dobrobit obrtništva. Podpredsednik zbornice za TOi g. Ogrin je pripomnil, da je g. Iglič tukaj res lepo govoril, v obrtni zbornici v Ljubljani je pa čisto drugačen, ker vedno glasuje proti vsem sklepom in predlogom. Pri volitvah sta bili predlagan dve listi: lista s predsednikom L. Planino in podpredsednikom A. Bernikom ter lista s predsednikom T. Kalanom in podporedsedmkom Andrejem Krošljem. Prodrla je seveda prva lista z gosp. Lovrom Planino, ki je dobila 14 glasov, Kalanova lista je dobila 7 glasov, štirje so se pa vzdržali glasovanja. Pri nadaljnjih volitvah je bila vložena le ena lista in so bili izvoljeni: Jožko Čadež, Pavel Okom, Anton Subic, Anton Ogrin, Lovro Oblak in Jože Oblak. Občni zbor je jasno pokazal, odkod prihajajo vsa navodila v loško podružnico za razdiralno delo med našimi obrtniki. Pokazal pa jc tudi, da r.iso pomagali ne sestanki po javnih lokalih, ne zabavljanja, ne skrivanje za vrati in prisluškovanje. Naš obrtnik ve. kje ie njegovo mesto.
Velikonočne počitnice
S počitnicami na šolah je dostikrat velika sitnost. Enkrat so predolge, drugič prekratke, tretjič nastane navzkrižje zaradi praznikov. To bi pa menda že vsak olikanec kjerkoliže moral vedeti, da so nam trije zadnji dnevi včlikega tedna tako sveti in veličastni kakor matokateri drugi dnevi cerkvenega leta. Ni ga skoraj vernika, ki bi na omenjene dni ne obiskal naših cerkva in ne počastil božjega groba, četudi ti trije veliki dnevi niso zapovedani kot strogi prazniki; praznični so pa zaradi velikih in častitljivih dogodkov, ki jih predočujejo.
Zadnji čas se pa širi in raznaša žalostna novica, da namerava šolska uprava veliki četrtek črtati iz vrst najvažnejših cerkvenih in verskih spominskih dni, in zahtevati, da se mladina zbere k rednemu pouku v šolah, namesto da bi se ji dala priložnost za duhovno zbranost pri resnih in ganljivih obredih, ki se izvršujejo vprav na veliki četrtek v vseh, posebno pa še v škofijskih cerkvah.
Znano mora biti vsakemu verniku, da praznuje veliki četrtek katoliška Cerkev celo vrsto važnih dogodkov in dela našega odrešenja: Ta dan nas spominja na Jezusovo umivanje nog, predvsem pa na postavitev najsvetejšega Zakramenta, na ustanovitev mašništva, na Judovo izdajstvo in končno na začetek trpljenja Jezusovega na vrtu Getzcman-skem. Spomin na vesele in na trpke dogodke vzbuja Cerkev tudi v svojih ganljivih cerkvenih opravilih in obredih. Zato pride pri edini sveti maši, ki se ta dan opravi v vsaki župnijski cerkvi v spomin na zadnjo večerjo, vse to do izraza v tem, da je v začetku svete daritve vse slovesno: zvonjenje, petje, orglanje, Ko se odpoje Gloria, pa vse obmolkne, razen petja brez orgel.
Ne razumemo, kako da bi šolska uprava tega ne uvaževala in ne upoštevala verskih čustev, ki prevevajo ta dan vsakega kristjana, mladino pa še posebej. Res je pouka prostih dni že dovolj in preveč. Toda če 6e išče nadomestilo, naj se ne sega po prazničnih dneh, kakršen jc veliki četrtek, zlasti ko vidimo, da se mirno prepusti odmoru ves beli teden.
Še je čas, da se nameravani poseg v sveti veliki teden prepreči!	A. Č.
Prostovolma socialna
davščina v L'ubl'ani
Mestna občina je v socialnem skrbstvu za brezposelne uvedla način, da ne daje podpor, temveč
v-
zobna pasta C h l o r od o n t
nudi nezaposlenim priliko, da si z delom pri javnih delih zaslužijo najpotrebnejše za življenje. Ta način socialnega skrbstva izbriše v precejšni meri nenaravne razmere današnjega časa glede pomanjkanja dela ter prestavi brezposelne zopet na redno življenjsko pot, ki daje človeku sredstev za življenje potoni dela. Zaželeno in potrebno bi bilo, da bi mogla občina vsem nezaposlenim dati delo. Toda za to bi morala imeti na razpolago nekaj milijonov na leto. Da more zaposlili čimveč delavcev, skuša mestna občina ojačiti svoje kredite za zajx>slitev delavcev z zbiranjem prostovoljne socialne davščine. Občina prepušča vsakemu, da sam odloči, koliko lx> dal. Vsakdo ve, da je treba levežem pomagati in vsak sam najlaže odloči, koliko more dati, ne da bi trpelo njegovo gospodarstvo.
Ker se pri takih akcijah radi pojavljajo izkoriščevalci, opozarja mestno poglavarstvo občane, da naj od vsakogar, ki se pri njih zglasi glede prostovoljne socialne davščine, zahtevajo uradno izkaznico, ki ima fotografijo pooblaščenca in letošnji datum ter uradni pečat. IHidi naj nikomur nihče ne izroči denarja, ako ne prejme izvirnega pooblastila, čigar prepis mora ostali v bloku potrdil, ki jih imajo uradni pooblaščenci.
Pomagajte občini v skrbi za reveže in preprečite zlorabe.
•I
Umor na Pristavi pred sodiščem
Obtoženi Tomažič vse zaniha - Razprava preložena na veliki petek
To je tuiskoprometna
propaganda!
Prijatelj našega lista nam piše:
Že nekajkrat je »Slovenec« opozoril na intenzivno in široko razpredeno pospeševanje tujskega prometa v naših sosednih državah, zlasti v Italiji, kjer je napredek lujsko-prometnc industrije v zadnjih letih res občudovanja vreden. Da je uspeh tako velik, je pač pripisati dejstvu, da država sama pospešuje tujski promet z vsemi razpoložljivimi sredstvi, mu daje iniciativo in žrtvuje tudi ogromne zneske. Občudovanja je vredna zlasti propaganda v inozemstvu, ki jo prav gotovo vodi deviza: privabiti tujca v državo za vsako ceno. To bi se vsaj dalo sklepati iz tegale primera, ki se mi jc pripetil v Parizu:
Na italijanskem turističnem uradu sem čakal informacije za pot preko Italije od Simplona čez Milan in Benetke na Trst Uradnik je nad vse ljubeznivo ponavljal moje želje:
»Za direktno progo, kajne? In nikjer se ne nameravate ustaviti? Ali vas ne mika, da bi morda napravili ovinek in pogledali Bologno ali pa Rim?«
»Ne morem, nimam dovolj denarja. Če ga potrosim za pot, mi ga zmanjka za prenočišče in hrano.«
»Torej ste res trdno odločeni samo za direkten prehod preko italijanskega ozemlja,« je ponovno vprašal prijazni uradnik.
Na moj odgovor, da pač nimam druge izbire, je dejal:
»Veste, kaj vam predlagam? Mi vam napravimo karto za pot preko Milana v Rim in po drugi strani nazaj v Benetke, plačali pa boste zanjo samo toliko, kolikor vas stane direktna proga do Benetk.«
Kdo ne bi z veseljem sprejel take ponudbe? Bil sem po pravici presenečen. To je pač višek v stremljenju za propagando in povečanje tujskega prometa, preračunano za vsak posamezen primer posebej. Uradnik si je pač mislil: Študent je študent in če mu damo prosto vožnjo do Rima, bo vendar ostal par dni v državi in pustil v njej nekaj denarja, ki bi drugače šel z niim oreko meje, poleg tega pa
Ljubljana, i. aprila. j Veliki senat, ki mu je predsedoval s. o. s. gospod Ivan Kralj in so kot sosodniki fungirali gg. Ivan Brelih, Fran Kovač, Rajko Lederhas in Joža Kokalj, je danes obravnaval strašen umor 73 letne posest-nice Marije Šimenčeve starejše, ki jo je 13. decembra lani ponoči pobil, kakor navaja obtožnica, njen rejenec Ludvik Tomažič, rojen leta 1913 na Dunaju, ki je bil pri njej v reji do 9. leta. Državni tožilec g. Branko Goslar je Tomažiča obtožil zločinstva roparskega umora, ko je po treznem preudarku, na okruten način in iz koristoljubja usodni večer pobil 6taro ženo in nato s 6ekiro odprl omaro, v kateri je bilo 2000 din gotovine, last njenega sina Josipa. Ob tej priliki jc tudi lahko poškodoval njeno 37 letno božjastno hčerko Marijo ml. Obtožen je bil tudi, da je lani oktobra v Vel. Mengšu vzel Mariji Tome-tovi 90 din in v začetku avgusta Francu Hvali srebrno, 150 din vredno uro. Zločin se je zgodil na domu Marije Šimenčeve na Pristavi pri Mengšu. Sin Josip je prišel okoli 7 zjutraj z dela, našel je glavna vezna vrata zapahnjena, s silo in na klice so vrata odprli. Tam so ljudje našli mater Šimenčevo v veži pri peči poleg drv na tleh vso krvavo. Še je dihala. Mengeški gospod župnik ji je mogel še podeliti sveto olje.
Obtoženec taji zločin
Po kratki obtožnici, ki jo je prebral državni tožilec, je trajal dobro uro zagovor obtoženca. Ludvik tomažič, ki ga označujejo kot delomrznega človeka, je vse odločno zanikal in tajil. Navajal je v svojo razbremenitev alibi, v katerem pa se je mnogokrat popolnoma zapletal. Kazenskemu senatu je zatrjeval, da sploh ni bil kritično noč pri Šimcnčevih in da je imel precej denarja zasluženega. Na predsednikovo vprašanje, zakaj je pozneje drugi dan odložil denar v jami pod smreko, je zatrjeval: »Ne vem nič. Nisem nikjer odložil denarja.« Predsednik: »Kako to, da so orožniki našli tam denar, ki ste ga poprej tam odložili?« Obtoženec, ki so mu dokazali, da je bil drugi dan v Jermanovi gostilni v Mostah, je trdovratno izjavljal: »Vse ni res, kar pravijo orožniki.« Omenjal je, da je imel nekaj denarja prisluženega in da je poravnal nekatere svoje dolgove. Izjavil je dalje: »V tistem času, ko so me orožniki prijeli, sploh nisem vedel, da je stara Ši-menčeva ubita.« Predsednik: »Ali vam ni mati tisti večer dala kuhane suhe hruške in vam ponudila kavo?« Obtoženec: »Nisem bil tam. Hrušk nisem jedel.« Obtoženec, ki je videti zelo zakrknjen, je sploh zanikal, da bi bil usodni večer pri Šimcnčevih, zanikal pa je tudi vse njemu očitane tatvine. Nikoli tudi ni grozil, da bo koga ubil in potem še samega sebe. Obtoženec je dalje tudi zanikal, da b: bil z nožem urezal hčerko Marijo Šimenčevo. Ta jc bila vedno božjastna in se je najbrž pri napadu potolkla na levem sencu. Predsednik; »Grozili ste večkrat, da jo boste ubili, ko vam ni hotela dati denarja.« Obtoženec: »Nikoli!« Glede tatvine ure nekemu Nemcu je izjavil, da jo je kupil od nekega Hrvata, ki je okrog prodajal slamnike.
Priče ga obremenjujejo
V dokaznem postopanju je bila prva zaslišana pokojničina hčerka Marija Šimenčeva, ki je bila usodno noč tudi urezana na levo sence. Njeno zaslišanje kot glavne in najbolj obremenilne priče je bilo zelo težavno. Ni mogla ja6no povedati, kako se je vse dogodilo. Usodni večer je prišel Ludvik k materi. Okoli 11 ponoči se je zbudila, ko jo je nekdo udaril. Mater je videla v veži na tleh. Hotela jo je spraviti na posteljo, pa je ni mogla. Bila je že živa. V splošnem je ta glavna priča govorila zelo zmedeno.
Priča Jože Šimenc, »in pokojne, je natanko popisal, kako je našel svojo mater zjutraj okoli 7.15
bo država s tako velikodušno gesto v očeh inozemskega gosta pridobila na ugledu.
Države z razvitim tujskim prometom, ki imajo krepko voljo, da gostov ne izgube, ampak da pridobijo še nove, znajo pač do skrajnosti izrabiti vse močnosti, da pritegnejo čim več denarja v državo. Ta propaganda, ki je preračunana ne samo na splošno^ ampak na posameznike, nam mora služiti za zgled. Tudi mi bomo morali poživiti našo propagando, drugače bomo v tekmi z našimi sosedami občutno zaostali.
v veži vso v krvi. Vrata so bila zapahnjena. Cul jc stokanje: njena obleka je bila V6a krvava. Vprašal jo je: »Kdo vas je?« Mati je hropeč odgovorila: »Ludvik.« Povedala mu je tudi, da je kmalu, ko je sin odšel na delo, prišel k njej. Ležala je v veži poleg drv; polena so bila vsa krvava. Mati mu je umrla okoli poldne naslednje ga dne. Sestra je bo-Iehna in božjastna, zato se je bala iti ven klicat sosede na pomoč.
Sodni zdravnik dr. E. Suher je izjavil, da ni mogoče dati zadostne vere na pričevanje hčerke Marije Šimenčeve, ker je božjastna že več let in ne more vsega doumeti.
Zaslišanih je bilo vsega še deset prič, ki so potrdile gotove indicijskc dokaze. Tako je narednik Anton Kočar kratko opisal ves razvoj dogodkov po odkritju strašnega umora. Točno je povedal, kako so zasledovali morilca in s patruljo dognali, da je bil obtoženec naslednjega dne v gostilni pri Jermanu v Mostah, kjer je plačal jedačo za sebe, nekaj vina in tudi nekaj žganja za voznike. Nato je orožniška patrulja zapazila, kako je obtoženec frrihajal iz Kodretove gramozne jame. Orožnikom ni hotel tega priznati. Tam v jami so orožniki našli gotovino 43.50 din. Vse je tajil. Orožnikom ni hotel priznati umora. Obtoženec je ugovarjal, češ da je imel s seboj svoj denar. Ker se je obtoženec izgovarjal, da je nekaj denarja izgubil, ko je imel hlačni žep raztrgan, je orožnik točno povedal, da ga je preiskal in da so bili njegovi hlačni žepi popolnoma celi. Komandir narednik Fran Šetina je točno opisal, kako so orožniški postaji naznanili strašen umor. Ko je prišel k Šimenčevi, ki jc še živela, jo je vprašal, kdo da je bil. Žena je odvrnila: »Ludvik Tomažič.« Tudi hčerka Marija Šimenčeva mu jc potrdila, da je bil usodni večer pri njih Ludvik Tomažič.
Sodba na veliki petek
Po končanem dokaznem postopanju sta sledila govora državnega tožilca, ki je utemeljeval obtožbo in predlagal kazen v smislu zakona, in branilca cx-offo dr. Stanka Zitka, ki je plediral za oprostitev, poudarjajoč, da ni v tem primeru jasnih dokazov, da bi bil obtoženec pravi morilec in da so indicijski dokazi pomanjkljivi, torej in dubio pro reo.
Po tri četrt ure trajajočem posvetovanju je senatni predsednik g. Ivan Kralj objavil siklep sodišča, da se današnja razprava prekine in se bo nadaljevala na veliki petek, 15. t. m. Sodišče bo zaslišalo dva psihiatra,dr. Zvoklja in dr. Robido, o tem, v koliko gre vera božjastni, glavni priči Mariji Šimenčevi. Nato bo sledila sodba.
JVova meščanska šola na Viču
Na Viču imajo že dolgo na prvi pogled prav veliko in mogočno šolo, vendar je pa to poslopje že davno mnogo premajhno in pretesno, da so morali nekaj razredov ijudske šole prestaviti v staro občinsko hišo, v sami šoli se pa stiska tudi meščanska šola. Skratka, Vičanom vsestransko primanjkuje prostorov za vzgojo mladine in še stari viški občinski odbor je že leta 1922 sklenil zidati novo poslopje za meščansko šolo. Viška občina je v ta namen zbrala 300.000 din ter s tem denarjem kupila nasproti sedanji šoli prav lepo zemljišče. Od leta do leta je vprašanje postajalo bolj pereče, dokler naposled ni stvari vzel v roke sedanji občinski svet ljubljanski. Zadeva je naglo napredovala in upravni odbor drž. meščanskih šol je v sredo pod predsedstvom župana dr. Adlešiča sklenil zidati popolnoma novo poslopje. Izbran je bil ožji odbor, ki so v njem mestna svetnika F. Lužar in J. Vider, šolska upravitelja Hočevar in Fakin z Viča, mestni zdravnik dr. Aličin in mestni tehnični referent inž. Rusjan. Zupan dr. Adlešič je ta ožji odbor, ki naj pregleda dosedanje načrte ter jih vsestransko izpopolni, da bo šola res odgovarjala vsem modernim zahtevani in zadostovala za mnogo let, še posebno opozarjal, da je v sedanjem proračunu že anuiteta za novo poslopje ter naj odbor zato svoje delo pospeši, da bo mogoče majnika meseca razpisati natečaj ter bo nova zgradba jeseni že pod streho. Res upravičeni želji Vičanov bo torej še letos ustreženo v veliko korist zdravju in vzgoji viške mladine.
Drobne novice
Koledar
Sobota, 2. aprila: Frančišek Pavlanski; Leopold, G.
Nedelja, 3 aprila, peta postna, tiha nedelja: Kihard, škof; Hironija, devica, muč.
Novi grobovi
•f" V Orehovi vasi pri Slivnici je umrl g. Anton Lobnik st., bivši veleposestnik in gostilničar, star 80 let. Bil je prava kmečka korenina, zaveden pristaš ter je bil s pokojnim poslancem Pišekom eden najagilnejših borcev za pravice slovenskega jezika. Bil je tudi soustanovitelj Posojilnice in Prosvetnega društva. Za njim žalujejo 4 sinovi. Pogreb blagega rajnega bo v nedeljo dopoldne. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje!
—	»V znamenju križa« je naslov novi knjižici, ki je pravkar izšla na Rakovniku. V dneb, ko se oči vseh vernih upirajo na Kalvarijo in na križ, nam bo knjižica še posebno prijetno in to-lažljivo olivo. Naroča 6e pri upravi »Knjižic« na Rakovniku v Ljubljani in stane le 1 dinar.
—	Triletnega otroka povozil vlak. V Zagrebu se je na progi samoborske železnice igral triletni fantek Vladko Kodinc. Naenkrat je privozil vlak. Ves napor strojevodje, da bi ustavil vlak, je bil zaman. Kolesa so nesrečnemu otroku popolnoma razmesarila levo nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu odrezali nogo.
— Preiskava o vlomu v cerkvi v Mariji Bistrici. Poročali smo že o velikem in drznem vlomu v cerkev Matere božje Bistriške. Ukradene predmete so našli vse razen zlate verižice. Orožniki zasledujejo vlomilce, toda doslej zaman. Sodijo, da se vlomilci skrivajo v okoliških gozdovih. V zvezi
IOUIS TRENKER
Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Der Kampf ums Matterborn
KLIC MATTERHDRNA
KINO UNION
T«'. 22-21
Osebne vesli
— Iz banuL-i.nskt službe. — Dr. Neubauer Robert, šef oddelka na banovinskem zdravilišču na Golniku, je napredoval za šefa oddelka v VI. po-ložajni skupini 1. stopnje. Banovinski višji katastrski geometer Plevnik Ivan pri banski upravi v Ljubljani je napredoval za banovinskega tehničnega svetnika v V položajni skupini. Dr. Braune Ludvik, zdravnik iz Kočevske Reke, je postavljen za uradniškega pripravnika pri združeni zdravstveni občini Kara pri Kostelu. Blagajnik banovinskega zdravilišča na Golniku Zidar Alojzij ie napredoval za blagajnika v VII položajni skupini. Za uradniškega pripravnika pri banski upravi v Ljubljani je postavljen Pirnat Avguštin. Upokojen je dr. Brandieu Silvi, .šef oddelka javne bčlnišuiee v Murski Soboti Za policijskega agenta L razreda je napredoval Novak Josip pri upravi policije v
t : it: :	rt_______ 1X „ -:	U!1: . Dr,nni-inf,lri Ion.
s tem vlomom je zagrebška policija izvedla racijo ter aretirala okrog 50 oseb, med njimi večje število tatov.
—	Podzemeljska jama pri šibeniku odkrita. V neposredni bližini Šibenika, to je na področju Gvozdenova. so odkrili te dni zelo zanimivo in lepo podzemeljsko jamo. Odprtina v jamo je velika komaj dobrega pol metra, toda v notranjosti je jama zelo prostorna. Jamo so odkrili neki srednješolci iz Šibenika, ki so se prvi upali splaziti skozi ozko odprtino. Dosedaj je odkritih kakšnih 700 m v dolžini vse jame. Sodijo, da je ta podzemeljska jama ena največjih v Dalmaciji.
—	Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški
Naše dijaštvo
Pevci in pevke) Drevi ob 6 m v nedeljo ob 10 redna pevska vaja za akad. službo božjo pri 00. frančiškanih. Pridite vsi točno I
Kino
Zvočni kino Vič predvaja danes ob pol 9 zvečer film petja, godbe in zabave »Pesem obtožuje«. Poje slavni Louis Graveur. Za dodatek zvočni tednik. Pride: Upor na ladji Bounty.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. UstaT, Šelenburgova ul. 7.
PREDVAJANJE MODELOV SE V NEDELJO IN PONEDELJEK NE BO VRŠILO
SOUVAN & CO
MODERN TAILORING
Ljubljani. — Premeščeni so bili: Banovinski teh- praksi se uporablja »Franz-Joselova« voda
nični višji pristav inž. Janežič Ferdo od banske uprave k okrajnemu cestnemu odboru, banovinski tehnik Muurič Alojzij od okrajnega načelstva v Novem mestu k okrajnemu cestnemu odboru v Kočevje, banovinski uradniški pripravnik Krulc Aloizij od cestnega odbora v Ljubljani k okrajnemu cestnemu odboru v Ljutomeru, cestni nadzorniki Jan Vladimir od okrajnega cestnega odbora v Dravogradu k okrajnemu cestnemu odboru v Črnomlju, PantU Branko od okrajnega cestnega odbora v Črnomlju k okrajnemu cestnemu odboru v Krškem s sedežem v Kostanjevici, Strajnar Matija od okrajnega cestnega odbora v Kočevju k okrajnemu cestnemu odboru v Dravogradu. Banovinski služitelj in desinfektor Mavrii Avgust od okrajnega načelstva v Ljutomeru k okrajnemu na-čelstvu v Slovenjem Gradcu, podnadzornik policijskih agentov Pavlovčič Franc od inrave policije v Ljubljani h koniisarijatu žel. in obi ie.ine policije na Rakeku.
— Poročila sta se v Lasinji pri Zagrebu g. Stijkovič Josip, žel. v p„ in ga. Priedl Marija iz Cirkovc. Poročal ju je nevestin brat g. Anton Kla-sinc, dekan in župnik. Ženin je star 70 let. nevesta pa 45. Novoporočencem želimo veliko sreče.
Odvetnik
dr. Gustav Rosina
se ie s svoio odvetniško pisarno preselil v hišo gospe Levakove v Brežicah štev. 7
poleg gostilne Kern (hotela Adamusj
_ Svetovna zveza katoliških pedagogov priredi o priliki velikega jubileja sv. Štefana v dneh 15. do 20. avgusta t. 1. veliko zborovanje v Budimpešti. Program je zelo obširen in obsega poleg zborovanj in predavanj tudi še udeležbo na veliki pedagoški razstavi, ogled raznih znamenitosti tako v mestu samem kakor tudi v bližnji in dalnji okolici Glavni predavanji bosta: »Komunizem in šola« (dr. Jcan Friedrich, Luksemburg) in »Katoliška vzgoja _ vez med narodi« (univ. prof. dr. Kornis, Budimpešta). Včlanjene organizacije so že prijavile svoje delegacije, ki bodo zastopale nad 50 držav, tudi izvenevropskih. — Člani Slomškove družbe naj takoj mislijo na to zborovanje in čimprej prijavijo svojo udeležbo tajništvu Slomškove družbe, Ljubljana, Jegličeva 13. — Natančnejše podatke dobe na velikonočnem zborovanju in v društvenem glasilu »Slovenski učitelj .

mu*<
podobne glivicam povzročajo — kot so dognala biološka raziskavanja — srbež, prhljaj in izpadanie las. Ta ugotovitev ie našla takoi praktično uporabo pri Trilysinu. KER GRE TR1LYSIN VEDNO VZPOREDNO I VEDO. Trilysinu se sedal dodaia posebna sestavina, ki oprošča teme in lase teh nadleg, ki stalno ogrožalo Vaše lase. Trilysin ie zato še bolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jača in ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljai in preprečuie izpadanje las.
— Pasijonska igra »V času obiskanja«, osem postaj o Jezusovem poslanstvu, katere je spisal na podlagi evangelija Edvard Grcgorin, član Narodnega gledališča v Ljubljani. Cena nevezani knjigi je 26 din, vezani pa 38 din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ni primernejše igre za resni postni in velikonočni ča6 kot je ta pasijonska drama, ki preseneča po nenavadno globokem pojmovanju Kristusovega poslanstva na zemlji, po veščem izboru in sestavi Kristusovih izrekov in prerokovanj iz stare zaveze ter končno po dognani dramatični predelavi. Že lansko leto je bila uprizorjena z velikim moralnim in gmotnim uspehom na mnogih naših odrih — da o veličastni uprizoritvi v ljubljanskem dramskem gledališču ne govorimo. Pri vsem tem pa je igra tudi na manjših odrih izvedljiva, saj zahteva 6amo 22 moških in 3 ženske vloge. Ker je časa za uprizoritev te prekrasne in pretresljive pa-sijonske igre še dovolj — opozarjamo naše podeželske in industrijske odre, da razmišljajo o uprizoritvi.
_Tatinski obisk v Žalcu. V noči na 28. marec
je dozdaj neznan dolgoprstnež vlomil v restavracijo Zagode Štefana v Žalcu in odnesel lepo kro-matično harmoniko znamke »Meinel-Herold«, vredno 2800 din, in več kosov razne obleke. Skupna škoda znaša skoraj 4.000 din. Vlomilec jc pozabil na kraju vloma mizarsko dieto in rjave volnene rokavice.
s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
—	Ljubljana—Sv. Jakob—Dolsko je ob nedeljah in praznikih ukinjena avtobusna zveza z odhodom ob 8 zjutraj ter z odhodom ob 12 iz Dolskega.
—	Za Veliko noč izleti v Trst, Idrijo, Benetke ali Firenze in v Graz. Prijave in informacije v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice.
—	Čigavi sta kolesi? Na ljubljanski policiji imajo spravljeno črno pleskano moško kolo znamke »Prima Vera Cyglis« tov. št. 1601425, ki so ga našli na dvorišču gostilne pri Figovcu. — Na orožniški postaji v Domžalah pa iščejo lastnika črnopleska-nega kolesa »Waffenrad« tov. št. 3100773, ki ga je prav tako nekdo našel.
—	Tri pletene košare, v katerih je najbrže strpana kuhinjska posoda, 60 te dni padle v Št. Jerneju na Dolenjskem z nekega tovornega avtomobila, ki je vozil pohištvo Košare leže na postaji v Šent Jerneju.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef szroiifice«.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Naredba o občinski davščini na potrošnjo, ki
je bila objavljena v Službenem listu banske uprave dne 26. marca 1938, štev. 159-25 in ki je stopila v veljavo dne 1. aprila t. 1., določa, da morajo vsi gostilničarji in drugi točilci alkoholnih pijač v vino-točih in zajtrk o valnicah prijaviti najkasneje do dne 15. aprila t. 1 mestnemu trošarinskemu uradu zaradi odmere mesečnega pavšala davščine na potrošnjo, ki znaša 1 din za vsak zatrošarinjeni hektoliter vina in piva, vso v letu 1937 (od 1. januarja do 31. decembra 1937) zatrošarinjeno količino vina ali piva ne glede, da li so to blago uvozili preko linijskih trošarinskib uradov, ali pa ga kupili pri ljubljanskih trgovcih z vinom ali v pivovarnah. V istem roku morajo prijaviti tudi lastniki kavarniških obratov od davčne uprave ugotovljeno kosmato najemnino za kavarniške obrate. Če pa je lastnik kavarniškega obrata obenem lastnik zgradbe, v kateri je kavarna, pa po davčni upravi ugotovljeno najemno vrednost. Za vse navedene obrate je ta prijava strogo obvezna in je v interesu lastnikov obratov samih, da te podatke prijavijo mestnemu trošarinskemu uradu, ki bi sicer pavšal davščine na potrošnjo odmeril brez te prijave.
KINO SLOGA Tel. 27-30
Danes premiera'
„Uut>ezen are svoja pola"
Olga fienova. tiari Ludvik Diehl, Karlu Hardt
1 Pomožna šola v Ljubljani se najlepše zahvaljuje veleugledni obitelji gosp. V. Kokalja za poklonjeni dar din 100.—, ki ga je naklonila v po-čaščenje spomina gospe Mete Skrlep z Ježice za siromašne učence te šole.
1 Nova Veronika Deseniška. Danes gostuje v naslovni vlogi Župančičeve tragedije »Veronika Deseniška« Slovenka, bivša članica zagrebškega gledališča, hčerka in učenka režiserja in igralca Hinka Nučiča. Kritike raznih listov jo odlično ocenjujejo, poudarjajoč njen nevsakdanji talent, zato z zanimanjem pričakujemo njenega prvega gostovanja.
1 Avtomobil zastonj. Drevi bo v Delaevki zbornici šoferska prireditev v prid ponesrečenim šoferjem. Glavni dobitek je avto.
i Pri čiščenju kanala pred neko hišo na Blei-vveisovi cesti so delavci te dni našli človeški splav, ki je bil po mnenju komisije izvršen pred 14 dnevi. Policija je začela poizvedovati in kmalu našla ne-i srečnico, ki se je na ta način odtegnila neprijetno-
MONTECATINI TERME
(pri Florenzi - Italija)
Sezona: 1. aprila do 30. novembra
Pojasnila
Termalno kopališče za jetra, želodec, presnavljanje in revmatične bolezni.
_ 200 hotelov in pensionov. — Veliki in moderni termalni zavodi. —
Blatne kopeli. — Železniške cene znižane za 50%.
ENIT, Patra Kotita br. 6, Beograd • llfficio Propaganda. Montetatini Terme in v potovalnih pisarnah.
Ljubljana
V soboto, dne 2. aprila 1938
Gledališče
Drama: sobota, 2. aprila: Veronika Deseniška. Gostovanje gdč. Bogomile Nučičeve iz Zagreba. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 3. aprila: Firma. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek 4. aprila: Zaprto. — Torek, S. aprila: Zaprto.
Opera: sobota 2. aprila: Grofica Marica. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Nedelja, 3. aprila: Rigoletto. Premierski abonma. — Torek, 5. aprila: Zaprto (gostovanje v Celju). — Sreda, 6. aprila: Don Juan. Red Sreda.
Prireditve in zabave
Otroci ljudske šole v Mostah bodo drevi ob 8 igrali prisrčno igrico »DUŠICE«. Prizori se gode deloma na naši lepi Golici, deloma pa v mestu. Igra ima šest dejanj, ki segajo človeku globoko v srce in ga blaže. Moščanski otroci se vesele številne udeležbel
Na javnem koncertu v ponedeljek, dne 4. t. m. v veliki Filharmonični dvorani nastopi godalni kvartet. Na svojem sporedu ima poleg Brahinso-vega in Arničevega kvarteta še Cesar Franc.kov Klavirski kvintet. Sodeluje naša najboljša pianistka gdč. Zora Zarnikova. Ponedeljkov koncert je posvečen komorni glasbi in bo umetniški užitek prvega reda. Zato vabimo na koncert, za kaierega se dobe vstopnice v knjigarni Glasbeno Matice.
Koncert slovenskih, hrvaških, srbskih narodnih in umetnih pesmi je naslov koncertnega večera, ki ga bo priredilo pevsko društvo Ljubljanski Zvon v petek H. aprila v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice so na razjiolago v knjigarni Glasbene Matice.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ponovi V nedeljo 3. aprila točno ob 8 zvečer Jurčičevega »Desetega brata«. Pri predstavi sodeluje lasten orkester Frančiškanske prosvete pod vodstvom gospoda Macha. Predprodaja vstopnic po 6, 4, 3 in 2 dinarja v pisarni »Pax et bornim- v frančiškanski pasaži.
Sestanki
Filozofsko društvo v Ljubljani ima 3. redni letni občni zbor v soboto, dne 9. aprila ob 6 zvečer v filozofskem seminarju na univerzi.
stim in sramoti nezakonske matere. Je to neka še mlada služkinja, ki je na policiji jokaje priznala svoje dejanje. Pripovedovala je, da 6e je pred meseci seznanila z nekim moškim, ki ji jc sveto obljubljal zakon. Razmerje ni ostalo brez posledic, zapeljivec pa se nesrečnemu dekletu ni več prikazal. Policija pa je sedaj tudi njega izsledila v osebi starega svojega znanca in grešnika. Dekle in zape-ljivca bo policija izročila sodišču.
1 Pločevino in staro železo kradejo. Z dvorišča poslopja mestnega vodovoda v Klečah je v eni pre--teklih noči izginilo več kosov pocinkane pločevine in raznega železja Stražnih mestnega vodovoda je tatvino prijavil policiji in glej, v noči na 1. april ob 2 se je ustavil pred tvrdko »Lutz« na Jernejevi cesti voz, okrog katerega so se sukale tri sumljive osebe. Tam poslujoči stražnik je pristopil bliže in jih pobaral, kaj vozijo. Ker ni dobil nobenega zadovoljivega odgovora, je vsej trojici napovedal aretacijo. Toda mogel je prijeti le enega, druga dva sta pobegnila. Aretirani je 28 letni Kump Ivan, doma iz Bele krajine. Pri pregledu blaga na vozičku ie policija ugotovila, da je to pločevina in železje, ki je izginilo z dvorišča mestnega vodovoda v Klečah. _ V Verovškovi ulici pa je stražnih ustavil predvčerajšnjim komaj 17 letnega N. M. iz Ljubljane, ki je nesel v nahrbtniku 40 kg starega železja. Fant je sicer tajil, da bi bil železo kje ukradel, toda policija je kmalu ugotovila, da jc fant železo ukradel pri mostovni delavnici drž. železnic ob kamniški Proi5>-
1 Pri belem dnevu je kradel iz nezaklenjenih stanovanj zimske suknje in obleke 21 letni Troha Valentin, ki je te dni padel policiji v rake. Dozdaj so mu na policiji dokazali pet takih tatvin, ki jih jc od decembra do februarja izvršil po ljubljanskih stanovanjih Pri tem je napravil 5.500 din škode. Nekaj ukradenega blaga se bo dobilo nazaj, drugo pa jc Troha prodal bosenskim krošnjarjem. Med odjemalci Trohc je bil tudi neki ljubljanski gostilničar, ki je od Trohe kupil čedno zimsko suknjo za osem kovačev — Pri nekem drugem tatiču je policija zaplenila tudi ukraden lep moški suknjič iz linejšega temnosivega ozkoprogastega blaga, katerega pravi lastnik je neznan.
1 Za dobavo granitnih robnikov in asfaltnih hodnikov je mestno poglavarstvo ljubljansko razpisalo ofertalno licitacijo. Opozarjamo interesente na pogoje, ki so objavljeni v Službenem listu dne 2. aprila 1938.
I Lope in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih conah A. K u n c, Ljubljana, Gosposka ul. 7.
KINO MATICA	KINO MATICA
DANES ZADNJIKRAT lilm francoskega humorja z Danielle Darrieux
»ZLATO NA ULICI«
Maribor
m Jutri bo Maribor slovesno proslavil 50 letnico smrti velikega mladinoljuba sv. Janeza Boska. Ob 6. bo v stolnici pridigal o don Bosku gosp. dr. Franc Volčič, ravnatelj salezijanskega zavoda na Selu v Ljubljani, nato bo daroval sv. mašo pre-vzvišeni g. vladika dr. Tomažič, Med sv. mašo bo skupno sv. obhajilo mariborske krščanske ženske zveze in salezijanskega sotrudništva. Ob 10. bo slavnostna pridiga prevzvišenega gospoda škofa dr. Tomažiča, nato slovesna sv. maša, ki jo bo ob navzočnosti prevzvišenega na prestolu daroval g. kanonik in mestni ter stolni župnik msgr. Mihael Umek. Pel bo zbor salezijanskib gojencev z Rakovnika v Ljubljani pod vodstvom g. dr. Gržinčiča. Med sv. opravilom ob 6. in 10. se bo v cerkvi pobiralo za ustanovitev salezijanskega mladinskega doma v magdalenskem predmestju. Popoldne ob 5. bo v unionski dvorani slavnostna predstava »Z don Boskom soncu naprotiki jo prirede sale-zijanski gojenci iz Ljubljane. Bo to izredno zanimiva igra s petjem iz salezijanskih misijonov na Kitajskem. V igri bo nastopilo okrog 50 Kitajcev v pristnih kitajskih nošah. Vstopnice se danes še dobe v predprodaji v knjigarni Cirilove tiskarne, Aleksandrova cesta 6.
m Dijaške Marijine kongregacije imajo drevi ob 6. v cerkvi sv. Alojzija skupni cerkveni sestanek z adoracijo in večernicami. Prilika za sveto spoved. Jutri ob pol 7. bo sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Udeležba za člane obvezna; akademski starešine in drugi vabljeni.
m Lepo slovo so imeli iz Maribora prestavljeni gg. častniki, ki bodo prihodnje dni odšli v nove garnizije. V četrtek zvečer je bil v veliki dvorani hotela Orel poslovilni večer, katerega so se udeležili poleg njihovih tovarišev tudi zastopniki civilnih oblasti, med njimi okrajni glavar dr. Šiška in mestni župan dr. Juvan ter mnogoštevilni meščani. Saj sta med odhajajočimi oficirji zelo popularna častnika, polkovnik čordašič in major Kos. Od odhajajočih častnikov sta se poslovila poveljnik mesta general Stanojlovič ter v imenu mariborske občine župan dr. Juvan, katerima se je nato prisrčno v imenu svojih tovarišev zahvalil polkovnik čordašič.
m Važno posvetovanje predsednikov Rafaelovih družb je bilo pretekli torek v Mariboru pod predsedstvom škofijskega izseljenskega referenta g. stolnega dekana dr. Fr. Cukale. Posvetovanja so se udeležili predsedniki slovenskih družb sv. Rafaela gg. Josip Klekl, Drago Oberžan in p. Kazimir Zakrajšek iz Ljubljane P. Zakrajšek je podal poročilo o poteku priprav za izseljensko zbornico in o^ novih pravilih, ki se pravkar pripravljajo za splošno slovensko Rafaelovo družbo. Razpravljali so v glavnem o teh novih pravilih, da bi obstoječe Rafaelove družbe mogle kar najuspešneje opravljati svoje naloge in da bi bilo omogočeno Čim uspešnejše skupno delo za splošne izseljenske koristi po širokopoteznih načrtih, po katerih je začela osrednja Rafaelova družba v Ljubljani opravljati svoje veliko delo P Zakrajšek je bil sprejet tudi pri prevzv g. škofu dr. I. J. Toraažiču in piri <3tr. glavarju g. L. Eiletzu, katerima je podal poročilo o delu in načrtih Rafaelove družbe in izseljenske zbornice.	1
m Kako je padel »šoberski« lev. Veliko senzacijo je povzročila v četrtek zvečer in pa v petek v Mariboru novica, da je mariborski nimrod trgovec Justin Gustinčič ustrelil v svojem lovišču na Šobru pri Bresternici leva. Neverni Tomaži, ki so mislili, da jih je vseh muh polni g. Gustinčič spretno potegnil za prvi april, so res šli gledat to zverino v Tattenbachovo ulico ter so presenečeni zagledali v oknu Gustinčičeve trgovine pravega ubitega leva. Zverina je čisto odrasla, stara tri leta in tehta 200 kg. Lev je bil last cirkusa Wert-heim, ki je v Studencih razpel svoje šotore. »Nero« pa je bil izredno nevaren in razdražljive narave ter je lastnika cirkusa že dvakrat napadel, tako da za cirkuške produkcije ni bil za rabo. Tega leva je kupil g. Gustinčič. in sicer je dal zanj star avto. V četrtek popoldne so leva s kletko vred naložili na Gustinčičev tovorni avtomobil, ga prepeljali na Šober, kjer ga je g. Gustinčič ustrelil iz razdalje 30 korakov kar v k'etki. Zadel ga je pod oko ter je zverina pri priči poginila. Kupil in ustrelil ga je zaradi tega, da bo imel levovo kožo kot »lovsko trofejo«.
m Jutri tombola Rdečega križa s temile krasnimi dobitki: Štirisedežen avto Opel-Kadet, motorno kolo znamke NSU, moderna spalnica za dve osebi, klavirska harmonika, kompletna kuhinjska oprema, žensko kolo, moško kolo, fotoaparat s stojalom, jedilni servis za 6 oseb, bala najfinejšega platna, špecerija za 4 osebe za mesec dni, kompletna kuhinjska posoda, boks koža, 2 flanelasti odeji. Poleg teh tombol je še veliko tolažilnlb dobitkov. Tombola se prične ob 15. na Trgu Svobode. Cena tablici 5 din.
m Mrtva obležala v gozdu. V Zg. Gašteraju so pogrešili staro 69 letno Marijo Hungl, ki je odšla pred nekaj dnevi nabirat v gozd suhljad, pa je ni bilo več nazaj. Preiskali so vse gozdove ter so naposled našli starko ležati poleg gozdne poti na tleh na butari drv. Umrla je najbrž zaradi srčne slabosti.
m Maistrovi borci so sklicali v nedeljo, 3. t. m., ob 10. dopoldne v Narodni dom sestanek vseh narodnih in kulturnih društev v Mariboru zaradi razgovora o programu za proslavo 20 letnice osvo-bojenja Maribora.
m Slab dimnik jc povzročil požar na stanovanjski hiši v Radizelu št. 33, ki je last šentilj-skega zdravnika dr. Justa Bačarja. Požar je uničil poslopje do tal ter je škode 41.000 din.
Gledališke
Sobota, 2. aprila: Ob 20. ^Nečakt. Red C. Nedelja, 3. aprila. Ob 15. »Gašper in Hudamorat.
Globoko znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. »Pod to goro zelenoc. Znižane cene.
Sholjo Loka
V Društvenem domu bo v nedeljo 3. aprila ob 8 zvečer predstava »Velikonočna igrač.
Litih
Skupina bojevnikov v Litiji priredi v nedeljo, 3. aprila veliko spominsko proslavo. Ob 9 bo sv. maša za umrle tovariše s cerkenim govorom. Po 6v. maši spominska svečanost pred spomenikom, uato pa predavanjo s skioptičnimi slikami v Prosvetnem domu. Of> U bo občni zbor skupine. Vsi bojevniki in prijatelji vljudno vabljeni!
Italijansko gospodarstvo
V	prvih dveh mesecih t. 1. je znašal uvoz v Italijo »kupno s kolonijami 2.133.36 milij. lir (lani v prvih dveh mesecih 1.829.1 . milij. lir), izvoz pa
I.703.3	(1.446.8) milij., tako da je pasivnost trgovinske bilance narasla od 382.3 na 430 milij. lir. Če izvzamemo kolonije, dobimo naslednje podatke: uvoz 1938 2.088.04 (1.795.15), izvoz 1.257.3 (1.105.2), pasivno«t trgovinske bilance 830.7 (689.95) milij. lir.
Uvoz lesa je znašal v prvih dveh mesecih leta milij. lir tis. ton od tega Avstrija Jugosl.
1936	23.5	92
1937	37.8 116	63.2	24.4
1938	51.9 130	70.5	41.66 Ta statistika nam kaže, da je delež našega
uvoza lesa letos v prvih dveh mesecih znatno na-rastel, saj se je absolutno vzeto ves naš izvoz stavbnega lesa skoraj podvojil.
Zaloge lesa v splošnih skladiščih so znašale dne 31. jan. 1938 12.525 ton (28. febr. 1937 10.975 ton).
Omenjamo še, da 6rao v prvih dveh mesecih letos izvozili v Italijo 8.220 ton premoga.
V	februarju je postala italijanska trgovina z našo dTžavo aktivna, dočim je bila januarja pasivna.
Hranilne vlage
Iz statistike hranilnih vlog posnemamo, da so v teku lanskega leta hranilne vloge pri italijanskih bankah — delniških družbah narasle od 9.192.2 na 9.815.3, vloge v tekočih računih pa od 14.224.3 na 14.243.17 milij lir. Indeks likvidnosti I. stopnje se je zmanjšal od 62.0 na 58.9, indeks likvidnosti
II.	stopnje pa od 43.5 na 42.5%. Kapital vseh 182 bank znaša 2.535.75 milij. lir, rezerve 680.6 milij. lir, bilančna vsota 20.204.7 milij. lir.
Bilance 51 ljudskih zadružnih bank izkazujejo
za 1937 povečanje vlog od 3.192.4 na 3.212.4 milij. lir, dočim 6o se tekoči računi zmanjšali od 1.574.55 na 1.560.8 milij. lir.
Pri poštnih hranilnicah so 6e vloge lani zvišale od 22.314.2 na 24.499.3 milij. lir. Vloge pri ostalih hranilnicah pa so narasle od 18.747..2 na 19.014.7 milijona lir in je bil torej prirastek pri poštnih hranilnicah znatno višji kot pri ostalih hranilnicah, kar kaie tudi tu favoriziranje privilegiranih zavodov.
Delniške družbe
Število delniških družb je lani v Italiji naraslo od 19.353 na 20.018, njih glavnica pa od 44.805.4 na 47.695.26 milij. lir. Največje skupine delniških družb z ozirom na višino glavnic so naslednje: v milij. lir:
	1936	1937
banke	2.734.25	2.702.2
finančee	1.946.6	1.890.4
plovba	1.710.76	1.481.64
bomb. ind.	1.253.8	1.229.2
rudarstvo	1.844.0	2.066.1
metalurgične	1.668.2	1.687.8
mehanične	1.678.4	1.788.9
električne	9.643.9	9.822.16
kemične	2.854.7	3.039.0
trgovske	1.236.9	1.349.94
nepremičninske		
(v mestih)	3.580.3	3.686.7
Lani je znašala produkcija električne sile v Italiji 11.960.5 milij. kilovatnih ur, leta 1936 pa samo 13.563.1 milij. ur. Istočasno je uvoz električne sik padel od 213.56 na 193.6 milij. ur od leta 1936 na 1937, tako da je skupna poraba električne sile narasla v vsej Italiji od 13.776.6 na 15.154.1 milij. lir.
Zaloge hmelja v Savinjski dolini v prvi roki
cenijo na približno 500 stotov. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Najvišja cena je bila te dni 27 din za kg.
Avstrijsko lesno gospodarstvo. Iz Berlina poročajo, da je izšla prva naredba o razširjenju ureditve lesnega trga na avstrijski lesni trg. S to naredbo je ustanovljen deželni urad (Landesstelle) zit uvedbo tržne ureditve v Avstriji s sedežem na Dunaju. Razumljivo je, da nova ureditev ne bo vpeljana takoj, pač pa postopno po novem uradu. Vodstvo na Dunaju je poverjeno gozdarju g. dr. Wechselbergerju.
Avstrijska železarska industrija. Z Dunaja poročajo, da je znana avstrijska železarska družba Alpine priključena nemški družbi Ilermann G8ring Werke. Slednja družba ima nalogo izkoriščati po posebnem postopku tudi take rude, ki vsebujejo manj železa, kot je za običajno rentabilno podjetje potrebno. Pri Alpine to ni primer, ker je njena ruda zelo dobra in ima tudi rude dovolj na razpolago. V zvezi s tem je pripomniti še, da namerava omenjena rajhoveka družba sedaj zgraditi velike naprave za predelavo rude v Linzu, ne pa kot je bilo prvotno nameravano, nekje na srednjem Frankovekem. K tej vesti je pripomniti, da jo delniške glavnice Alpine, ki znaša (30 milij. šilingov, največji koncem nemške jeklarske industrije »Stablverein« iz Diiseeldorfa imel že 54% v svojih rokah.
Mednarodni borzni indeks je od 19. do . 26. marca 1938 padel od 60.3 na 58.7. Znašal je po stanju dne 26. marca 1938 (v oklepajih podatki za 19. marec 1938): Berlin 48.7 (48 2), London 61.3 (59.8), Pariz 47.7 (48.0), Bruselj 37.7 (37.2), Amsterdam 55.5 (59.1), Stoc.kholm ' 25.5 (25.7), Curib 58.7 (61.0), Praga 72.1 (72.8), Milan 125.4 (129.2), Newyork 61.7 (70.6). Za podlago je vzeto ©tanje v začetku 1. 1927 kot 100.
Proračun savke banovino za 1938-1939 znaša 214,500.000 din, dočiiu je znašal za leto 1937-1908 223,428.883 din. Doklada znaša: 25% občna, 10% zdravstvena in 20% šolska (lansko leto samo 15%), skupno 55%.
Borza
1. april 1938.
Denar
V zasebnem kMringu je ostal angleški funt nespremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v zasebnem kliringu popustil v Ljubljani na 8.60—8.70, v Zagrebu na 8.555- 8.655, v Belgradu na 8.5153-8.6153.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.15—28.85, v Belgradu 28.25—28.95.
Nemški čeki so ostali nespremenjeni na 14.40 do 14.60, nadalje so beležili v Zagrebu za konec junija 14.30—14.50.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.138.073 din, v Belgradu 4,663.000 din. Belgrad izkazuje nadalje v efektih prometa 2,792.000 din.
Ljubljana — tečaji s pri m o ni:
Amsterdam 100 h. gold...... 2407.16—2421.76
Berlin 100 mark....... 1744.02—1757.90
Bruselj 100 belg....... 734.55— 739.62
Curih 100 frankov...... 996.45—100352
London 1 funt........215.50— 217.56
Newyork 100 dolarjev..... 4316.00—4352.32
Pariz 100 frankov...... 132.76— 134.20
Praga 100 kron....... 151.78— 152.88
Trst 100 lij-......... 228.04— 231.13
Curih, Belgrad 10, Pariz 13.33, London 21.655, New York 436.25, Bruselj 73.71, Milan 22.96, Amsterdam 241.45, Berlin 175.10, Stockholm 111.625, Oslo 108.825, Kopenhagen 96.65, Praga 15.235, Varšava 82.20, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.575, Buenos-Aires 108.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 99.50—101, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 481—485, beg-luške obveznice 93—94.50, dalra. agrarji 92—93, 8% Blerovo posojilo 96—97, 7% Blerovo posojilo 91—92.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—101. — Delnice: Narodna banka 7.300—7.400, Trboveljska 210—220,
Zagreb: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—101, agrarji 61—62.50, vojna škoda promptna 477—478.50, begluške obveznice 93—94.50 (94.50), dalm. agrarji 91.50—92.50 (93), 4% sev. agrarji 61 denar, 8% Blerovo posojilo 96—97, 7% Blerovo posojilo 91—92 (91.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50—101, 7% stab. posojilo 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7.300 denar, Priv. agrarna banka 220 denar, Trboveljska 210—215 (210), Gutmann 60 denar, Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osiješka livarna 110—135, Dubrovačka 390—405, Jadranska plovba 375 denar, Oceania 600 denar.
Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—101 (100.50, 100), agrarji 61.50— 62.50, vojna škoda promptna 478—479 (478.50, 478), za konec aprila (477), begluške obveznice 93.75— 94.25, dalm. agrarji 92.75—93.50 (93), 7% Blerovo posojilo 91—91.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 101— 102, 7% stab. posojilo 99—100 (99.50). — Delnice: Narodna banka 7.270—7,300 (7.270), Priv.. agrarna banka 222 denar.
Žitni trg
Sombor. Koruza, bč, srera. 97—99. Tend. neiz-premenjena. Promet 106 vag.
Novi Sad. Vse neizprem. lend. neizprem. Promet velik,
Živina
Mariborski živinski sejent.
Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 178 svinj. Cene: mladi prašiči 5—6 tednov 60 do 85 din, 7—9 tednov 85—120 din, 3—4 mesece stari 135—190 din, 5—7 mesecev stari 240—380 din, 8—10 mesecev stari 410—480 din, 1 ieto stari 710 do 810 din. Kilogram žive teže 6.50—7.75 din, kg mrtve teže 8.50—11.25 din. Prodanih je bilo 108 glav živine.
Živinski sejem v Žigarskcm vrhu obč. Blanca, okr. Brcžice, dne 21. marca. Cene naslednje: voli 3—3.50 din, junci 3—4 din, krave 2.50—3.50 din, telice 2—4 din za 1 Itg žive teže.
Živinski sejem v Dravogradu dne 22. marca. Mlado živino za pleme so prodajali po 5 din, klavno živino po 4—4.50 din. krave klobasarice po 2—3 din za 1 kg žive teže. Prigon živine je bil zelo močan, vendar je bilo sklenjenih le malo kupčij, ker ni bilo kupcev.
Zveza
slovenskih obrtnikov
Št. Vid pri Stični Društvo slov. obrtnikov v Št. Vidu pri Stični ima svoj redni letni občni zbor dne 3. aprila ob 3 popoldne. Vabimo vse obrtnike in obrt-nice iz Št. Vida in okolice, da se tega občnega zbora v čim večjem številu udeleže.
Kranj. Tukajšnje društvo slov. obrtnikov ima svojo redno letno skupščino dne 3. aprila ob 9 v salonu hotela Jelen. K obilni udeležbi vabi odbor.
Cerklje pri Kranju. Društvo slov. obrtnikov iz Cerkelj vabi vse obrtnike in obrtnice, da se udeleže občnega zbora, ki bo dne 3. aprila ob 8 v Ljudskem domu.
Logatec. Okrajna obrlna zveza v Logatcu vabi vse zavedne obrtnike in obrtnice, da se udeleže občnega zbora dne 3. aprila ob 1 popoldne v Gasilnem domu. Razpravljalo se bo o važnih obrtniških vprašanjih, katere bo pojasnil delegat Zveze slov, obrtnikov iz Ljubljane.
Jesenice
Jeseniška Bratovska skladnica je imela koncem leta 1937 že 3905 zavarovanih članov in 5131 prijavljenih družinskih članov. Zdravljenj je bilo 2491. Obolenj je bilo 732 po obratnih nezgodah, 1759 pa po drugih vzrokih. Ambulantno se je zdravilo 4154 članov. Smrtnih slučajev je bilo 19. Na Rontgenoveni aparatu je bilo preiskanih 625 oseb, fotografiranih 720 oseb. Na variostatu se jo zdravilo 68 oseb 211 krat. Leta 1937 so znašali skupni dohodki nad 3 milijone dinarjev, izdatki pa 2,768.954 dinarjev, tako da se je premoženje zvišalo za 348.346 dinarjev in znaša sedaj nad dva milijona dinarjev. Sploh je poslovanje jeseniške bral. skladnice zelo uspešno, kljub temu, da je osebje zolo obremenjeno. Jeseniška bral. skladnica namerava zgraditi večjo bolnišnico in to morda skupno s krajevnimi občinami Jesenice in Koroška Bela. Tak predlog bo predložen Glavni brat. skladnici. Kakor je že znano, bo gradila Glav. brat. skladnica rudarsko okrevališče pod Golico, kar je bilo pokrenjeno tudi na pobudo jeseniške bratovske skladnice.
Konj poginil na prometni cesti. Prav ko je voznik hitel z mrtvaškim vozom do bolnišnice, je eden od vprežnih konj hipno na cesti poginil. To sicer ni nic novega, vendar je bilo nekako čudno videli, da so pustili konja kar na cesti in to nad dve uri, kar so posebno opazili in kritizirali nedeljski izletniki.
Krivico bi storili jeseniškim gasilcem, če ne bi poročali, da so zadnjič omenjeni gozdni požar nad Jesenicami po dolgem tlenju končno zadušili. Napeljali so nad 700 m dolge cevi iz Ukove in tlenja je bilo kmalu konec.
Kino Krekov dom predvaja danes ob 8 dvojni spored: veličasten film »Ben Hur« v režiji Fred Niblo. V glavni vlogi Ramon Novaro. Drugi film »Mali pomorščak«, igra mala Shirley Temple.
$1. Peter ari Mariboru
Starodavna šempetrska župnija je dostojno in iskreno sprejela svojega novega župnika g. Alojzija Zalarja, ki je prišel k nam iz rudarskega Hrastnika, kjer je med rudarji pastiroval osem let ter jim z vztrajno požrtvovalnostjo postavil veličastno novo cerkev Kristusa Kralja Številni slavoloki s pomenljivimi napisi, godba, pritrkovanje zvonov, streljanje ter prisrčni pozdravi stanov so pričali, kako zaželen je bil prihod novega župnika in da je s svojim prihodom postal »ves naš in mi Vaši«, kakor je poudaril v pozdravu zastopnik mož. Obred umestitve je izvršil stolni kanonik gosp. M Umck, ki je imel tudi slovesnosti primerno pridigo, nakar |e novi župnik opravil ob asistenci dr. A. Ostcrca in dr. J. Meška slovesno sveto mašo z zahvalno pesmijo. Dal Bog, da bi novi župnik dolga desetletja preživel med Šempetrčani v veselju, miru in zado-voljno6ti in da bi bilo njegovo dušnopastirsko Aslo krorano z uspehil	J
Dva gozdna požara pri Mariboru
V četrtek so imeli v mariborski okolici kar dva gozdna požara. Najprej je izbruhnil požar v Zorkovem gozdu pod Pekorsko goro. Ogenj so k sreči kmalu opazili ter so prihiteli gasit domačini, za njimi pa še požarne brambe iz Studencev, Pe-ker, Maribora, Radvanja in Razvanja. Požar ji' povzročil okrog 1000 din škode, zanetili pa so ga otrrci, ki so v gozdu kurili. Proti večeru pa je nastal drug požar v Betnavskem gozdu, ki jo škofijska last Ta požar je bil nevarnejši, ker se jo lotil mladega gozda. Povzročil je 2000 din škode, preden se je posrečilo gasilcem iz Maribora, Slu-dencev, Radvanja in Razvanja, katerim so pomagali številni okoličani, da so ogenj omejili ter ga pogasili. Tu pa sta zanetila požar dva brezposelna pohajača, ki sta se zadrževala v gozdu. Studenški orožniki so oba že izsledili ter aretirali.
Kulturni obzornik
Koncert pianista Koczalshega
Raoul Koczalsld, poljski skladatelj in klavirski virtuoz je naši glasbeni javnosti že poznan po svoji operi (»Zeniruda«), ki je bila pred leti uprizorjena v našem gledališču; znan pa tudi po pianističnlh sposobnostih, ki jih je na svojem koncertu tudi že pred časom pri nas razkril. In ker so te slednje sposobnosti najvišje v oblikovanju Chopinove klavirske umetnosti ter je ta skladatelj še danes javnosti posebno priljubljen, zato je razumljivo, da je posetilo ponovni koncert Koczalskega (ki se je v sredo vršil v veliki fil-harmonični dvorani) mnogo ljubiteljev klavirske umetnosti.
Prvi del sporeda je izpolnil pianist z Beethovnovo cis-mol sonato, s Schumannovimi »Papillons« ter z lastno gis-inol sonato v enem stavku. V romantično okolje prvih dveh skladb se je ta poslednja sonata sicer ugodno prilegla po svojem osnovnem občutju, ki se ga drži pozno romantični značaj. Vendar je ni bilo mogoče prav uživati zaradi njene nepregledno oblike, ki jo vodi tako zvana »neskončna melodija.- vagnerjevske romantiko, ter zaradi preveliko zvočne natrpanosti, ki pa ni mogla zabrisati raznih znanih vplivov. — Drugi del sporeda je bil v celoti izpolnjen s Chopinom, in sicer so bili na sporedu največ valčki, nadalje dva nokturna, fantazija in scherzzo, — ne sicer najvišje, kar je ta glasbeni poet ustvaril, pač pa lepa in tipična sestavina te plemenite glasbene romantike.
Prav tako, kot se Koczalski po svoji sklada-toljeki značilnosti pripisujo v glavnem še k ro-mantikom — je tudi kot pianist v vseh pogledih pravcati romantik, najbolj so v pogledu izraznega subjektiviznia; saj mu je močno važna lastua du-ševnost in nje čustvena razpoloženja, j>o katerih
sodi in oblikuje tudi tuje umetnine v prednaša-nju. Zato je razumljivo, da se v človeku, ki posluša njegovo igro, pri marsikateri podani umetnini zgane začudenje, da se presenečen nad svo-jevol.jnostjo prednašalca v sebi zaustavi in zmaje z glavo toliko bolj, ker mora sicer nujno priznati izredne sposobnosti tega, kljub letoiu še vedno izredno živega in svežega vlrtuoza. Toda, kjer se umetnikova duševnost po značaju približa duhovnemu ozadju umetnine, tam se utrne v spoju živa iskra, in taka umetnina zaživi nato v vsem svojem sijaju. Ob danem koncertu smo tak utrinek doživeli pri Schumannu, Se bolj pa pri Chopinu, kateremu, se zdi, je pianist najbolj blizu. Če jo bila na. pr. Beethovnova sonata res nekam nenavadno svojeglavo grajena, je pa potem Chopin zato prav jasno in pristno zazvenel in dosegel po umetniških finesah svoje viške v nokturnih, predvsem pa v valčkih, kjer je. pianist razvil vso svojo briljantno virtuoznost in ves smisol za umetniško izglajenost ter tako pri navzočih trdno vzpostavil vero v svoje umetniško poslanstvo. V. U.
Dijaški koncert v Mariboru
Preteklo dni je bil v veliki kazi nek i dvorani dijaški koncert klasične gimnazije v Mariboru. Dijaki so nastopili v mladinskem, moškem in mešanem zboru, z violinskimi, klavirskimi in pevskimi eolo-točkami ter z orkestrom. V izvedbi so na splošno pokazali mnogo lepih uspehov, pri čemer je treba zlasti upoštevati in posebej podčrtati dejstvo, da so celoten spored naštudirali in izvedli sami pod vodstvom agilnega in glasbeno nadarjenega osniošolca Cirila Cvetka. Tako je n. pr. močno ugajal nastop mladinskega zbora, ki je bil izdelan do marsikaterih potankosti.
Koncertni večer je bil vseskozi resnega značaja v izvedbi in v na6topu dijakov, ki so s tem dostojno predstavili javnosti svoi ravod. Redkost tega šolskega koncerta je bila tudi vzorna disciplina vsega ostalega dijaštva, ki je koncertu priso-
stvovalo, s čimer jo klasična gimnazija prav posebno pridooila na ugledu.
Da6i bi bilo želeli, da bi elični šolski koncerti pritegnili kar najvoč najširših plasti iz roditeljskih vrst, je bil obisk vendar zelo zadovoljiv. Med mnogimi odličnimi osebnostmi je mladina s posebnim zadoščenjem pozdravila v svoji sredi ministr. prosvetnega inšpektorja g. Fr. Aliča.	Bb.
Parmo« „Nečah" na mariborskem odru
Mariborsko gledališče se ob vsaki priliki z veliko hvaležnosljo spominja svojoga nekdanjega dirigenta, skladatelja Viktorja Parme. Tako je 1. 1934 z uprizoritvijo njegovih »Teharskih ple-mičev« proslavilo deseto obletnico, odkar mu je neizprosna smrt iztrgala iz rok taktirko kot ka-peiniku Narodnega gledališča v Mariboru. Letos pa je preteklo 80 let, ko se je 20. febr. rodil v Trstu. Za to priliko je mariborsko gledališče uprizorilo njegovo opereto v treh dejanjih »Nepravi nečak ali: Postrcšček št. 13«.
Delo je na novo glasbeno naštudiral vojaški kapelnik g. kapelan Jos. Jiranek, režiral pa ga je g. Jos. Povhe k. g. Uspeh uprizoritve jo bil vsekakor zadovoljiv in neoporečen. Dramatično je delo pač navezano na dokaj običajne operetne oblike in je tokrat ugajalo vprav zalo, ker se je uprizoritev izognila vsakim neokusnostim, ki še sicer prerade vtihotapijo na nas odor in utegnejo postati že kar banalno. Videli smo, da je tudi brez tega možno najti prilike za smeh in zabavo.
Razgibanosti jo bilo v igri dovolj, vse dejanje je teklo z neko lahkotno prožnostjo brez večjih presledkov, ki so v operetah včasih tako muSii. Mnogo je k temu pripomogla poleg režije tudi živahna kretnja g. kapelnika, ki je dosegel zolo razveseljiv glasbeni uspeh. Poudariti je treba v prvi vrsti veliko homogenost orkestra z odrom, pri čemer je celotna ubranost v solističnih kakor tudi v zborskih partijah mnogo pridobila. Pa
tudi muzikalna izdelanost v potankostih je bila dovršena; orkester je z vnemo sledil dirigentu in zvenel zelo onovito. Tudi zbor je napravil vlis številno in pevsko disciplinirano skupine.
Med številnimi sodelujočimi naj se omejim le na najnujnejše. Naslovno vlogo je igral g. lic I o Verdonik. V njegovi igri opažamo vztrajno in zadovoljivo rast, ki so je tokrat močno razmahnila v gibkosti igre in prožnosti govora. V koreografiji, ki je bila poleg režiserja tudi v njegovih rokah, moram zlasti podčrtati dejstvo, da jo bilo vse brez tistih konvencionalnih kretenj, ki utegnejo žaliti fini čut in zalo resnemu gledalcu rado močno presedajo. Zamisel njegovega »pijanega -plesa je bila zelo posrečena. Ob njegovi strani je igrala gdč. Elza Barbičcva Ivico, hčerko grofa Plamenova, z vso njej prirojeno in neprisiljeno ljubkostjo ko bi bil še njen glas pevsko nekoliko popolneje izoblikovan, bi bil njen nastop vsestransko brezhiben in zmožen tudi za večje pevske vloge.
Gdč. Jelka Igličova je ustvarila v koketnom nastopu posrečeno obliko gledališke zboristke Gorske; njena vloga ji je dala dovolj prilike za razmah vseh pevskih zmožnosti. Glas ji je bil gibčen in zvonek, nekoliko je motila menjajoča so barva artikulacije. G. Belizar Sancin je ob njeni strani ustvaril z mehkobnini glasom in doživeto igro ustrezajočo vzporedno vlogo mladega, čustveno razgibanega Erazma Plamenova. Polkovnik Plamenov je v g. Gorinšku našel duhovitega interpreta, ki Je znal v svoji vlogi s krotnjo in besedo poiskati dovolj posrečenih liumoristič-nib momentov. Njegovo ženo Margareto, damo »iz visokih krogov< je uspešno in prepričevalno predstavljala gdč. Ema Starčeva. G. Jnst Košuta in zlasti še g Milan Košič sla s svojim uspešnim naslopom kot postreščka izpopolnila z naslovnim postreščkom št. 13 komično trojico.
Vsi Številni osiaii. ki 60 pri uprizoritvi tudi še sodelovali, po dali s 6vojiiu nastopom odrski celoti pestro sliko.	m,
Stran 6	_ »SLOVENEC-, dne 2. aprila 1938.	Stev. 76.
Kaj pravi kino
V	Unionu
Glavni junak filma »Klic Matterhorna« je znani Louis Trenker, ki zaradi svoje igre pripomore k pomenu tega filma, da je zares prav, če ga vidiš. Ime Trenker in alpinistika je za film skoraj eno in isto. Tudi v tem njegovem filmu se razvijajo do-godiki v alpskem 6vetu. Z imenom Carell nastopa kot strasten turist, ki hoče prvi priti na vrh Matterhorna. Gre za to, katera vas bo izhodišče za na to goro, ali Zermatto ali pa Carellova vas in ali bodo prvi na Matterhornu Italijani ali Angleži ali Švicarji. Pred Carellom dospo na to goro Anglež in Švicarji, pri tem pa se ponesrečijo trije plezalci angleške skupine, Obdolžen je Anglež, češ da je nalašč presekal plezalno vrv. Carell pa se povrne na goro, najde kose vrvi in jih kot dokaz resnice, da se je vrv sama pretrgala, prinese na sodišče; s tem reši Angležu življenje. — Slaba stran filma je ta, da ni turistično življenje resničnostno podano, ampak je vse več ali manj neokusno izmaličeno, kar precej odbija.
V	Slogi
»Charlie Chan v Egiptu« je detektivski film, ki tako vztrajno vpliva na gledalca do konca igre, da more kaj takega zmoči samo oseba igralca (Werner Olnd), kateri v tej stroki nemara nima dosti vrstnikov. Vsa igra ee razvija po železnih smernicah natančno začrtane kriminalne snovi, polno je zagonetk in razpletov, vse je kot umetno zgrajen stroj, ki brezhibno deluje in slednjič iz-gotovi izdelek, ki človeka zadosti. Dvomimo, da bi bila tako živčno napeta igra na platnu primerna mladini, daei je dandanes v športu mladina prav v taki napetosti. Prav mladina bo pa kino brez dvoma napolnila.
JVou Iilm z Greto Garbo
bomo skoraj videli v kinu »Matici«. Imenuje se »Marija Walevska«. Pravijo, da bo v tem filmu Greta Garbo, ki je zdaj na Švedskem poslednji-krat nastopila. Ta film je njen dvaindvajseti Metro-film in so zanj izdali vprav bajne vsote denarja. Obravnava pa dogodke iz življenja Napoleona in poljske grofice Walewsike.
V	filmu se kažejo najbolj dramatični dogodki velikega Bonaparta in se konča z njegovim pregnanstvom na otoku Sv. Helene. Napoleona igra Charles Boyer in pravijo, da je nekaj prav posebnega videti ta dva igralca v istem filmu.
Časniharjeva glava na uličnem svetilniku
Angleška kraljeva dvojica je v Londonu obiskala tehnično srednjo šolo.
Tiger se \e zbat šimpanza
Nevarna dogodivščina krotilca Aynesa, hi ga je rešil šimpanz
Mussolini je pripel 83 zlatih kolajn svojcem tistih italij. letalcev, ki so padli v Abesiniji in Španiji.
Nevarno dogodivščino je doživel krotilec Will Aynes, ki je nastopal v raznih ameriških vnriete-jih. Po navadi je pa vsako jutro imel 9kušnje za večerno predstavo s svojimi štirimi levi in enim tigrom. Da je živali privadil okoliščinam, kakršne so zvečer pri predstavi, je velel kletke z zverinami spraviti na oder, kjer je dal odgrniti zaveso ter prižgati vse luči v prostoru za gledalce. Oder je bil seveda zelo velik. Poleg Aynesa je radii svoj vaje za večerno predstavo na odru še neki žongler ter drugi krotilec Francois Leynes. Ta je imel 3 šimpanze, ki so bili oblečeni v rdeče suknjiče ter so hodili po odru kakor ljudje.Eden izmed treh šimpanzov je bil Jack, precej močna in lepo ra&tJa žival, ki pa je bila kaj dobrodušna.
Aynes je vadil svojo vajo z zverinami. Za konec je bil določen prizor, ko mora tiger splezati na podstavek, okoli njega pa se postavijo vsi štirje levi. Nato je vsakokrat Aynes zakričal, nakar je tiger skočil s podstavka in odšel v hodnik ter po-
Št. 94.
Drugi menih pribiti v grad
»Sicer sem ti že enkrat poslal svoj poziv na dvoboj, ker si se dotaknil moje svobode. Sedaj pa svoj poziv ponavljam!« Tako rekoč je Athelstane vrgel vitezu pred noge svojo rokavico.
»Rokavica naj le leži, kamor si jo vrgel!« ga je Front de Boeuf zaničljivo zavrnil. »Od svojih jetnikov ne sprejemamo pozivov na dvoboj. Odvedite oba dedca!«
Komaj pa so jetnika odvedli, je v orožarnico planil menih.
»Za božjo voljo!« je zaklical de Bracy. »Še en menili?«
»Pomagajte!« je klical menih, "Pomagajte, plemeniti gospodje! Naš častiti prior Aymer je v stiski in prosi vaše pomoči'«
»Kaj pa se je zgodilo?« je spraševal Front de Boruf.
»Drzni razbojniki, ki rogovilijo v teh gozdovih. so ga prijeli!
»En vzrok več. da jim damo okusiti svoje meč>! Kaj pa prav za prav hočete. da storimo?«
»Te zveri ga niso le do golega izropale, marveč zahtevajo od njega še veliko odkupnino. Vi odločite, ali ga hočete z mečem osvoboditi, ali pa zanj plačati odkupnino.«
»Kdo je že kdaj slišal, da bi bil normanski plemič odprl svoj mošnjiček za kakega farja?« je zakričal Front de Boeuf »Sicer pa je vaš prior sam dovolj bogat. In kako naj bi ga osvobodili, ko pa smo sami od vseh strani obkolienik
tem v 6vojo kletko. Levi pa seveda za njim. Ta točka je bila občinstvu silo priljubljena.
Tega jutra pa so bile živali močno nemirne. Dva lova je krotilec že moral kaznovati, nakar so bile zverine še bolj razburjene. Naenkrat pa je tiiger začel stavkati. Nikakor ni hotel skočiti na podstavek. Ker pa se je bilo treba bali, da bi tigrov vzgled ne potegnil še levov za seboj, je Ay-nes vse štiri leve spustil v hodnik in zaprl vrata, da bi sam s tigrom dokončal svojo točko. Zakričal je na tigra, ki pa se še zmenil ni za gospodarjeve opomine. Zato je Aynes dvignil težko okovano palico v eni roki, v dragi pa bič ter se bližal tigru. Aynesov pomočnik, ki je gledal, je brž zaprl leve v kletke in sam oborožen stopil h kletki, da bi pomagal, če bi bilo treba.
Tiger je svojega gospodarja pustil na 10 korakov blizu. To je tista razdalja, v kateri se zver začne človeka ali bati, ali ga pa napade. I)resi-rane živali se v tej razdalji prestrašijo in se uklonijo. Tiger pa se je le potuhnil in je začel renčati. Preden pa se je Aynes zavedel, je zver že planila vanj. Ker je bil mož nepripravljen na kaj takega, je padel vznak na tla in obležal blizu ograje neke kletke. Nad njim pa se je vzpel tiger. Ayne.sov pomočnik je planil v kletko. Preden pa je mogel svojemu mojstru kaj pomagati, se je zgodilo nekaj drugega.
V tistem hipu je namreč k ograji planil šimpanz Jack, naglo pograbil tigra za rep ter se začel na vse pretege dreti. Tiger se je bliskovito obrnil ter v tistem hipu pred eeboj zagledal šimpanza, ki je na vso moč grdo režal vanj. Tiger pa te živali še nikdar ni videl, zlasti ne, ko je bila oblečena v rdeč suknjič. Jack je bil sicer ves divji, vendar tudi preplašen. Na V60 moč je odpiral svoj strašni
Policija francoskega dela mesta šanghaj je na svoji nočni patrulji na obcestnem svetilniku našla obešeno odsekano glavo kitajskega časnikarja in izdajatelja kitajskega lista »Sičue« v šanghaju. Pod glavo je bil pritrjen listek, ki je bilo na njem zapisano, da je bil umor izvršen od »skrivne družbe za pravičnost« zato, da bo v svarilni zgled vsem, ki se premalo brigajo za to, kar japonske oblasti velevajo. .Ta krvavi zgled naj jim bo pa v nauk in svarilo!	■•——-
Japonske oblasti so namreč list tega nesrečnega moža prepovedale. Kitajski časnikar pa si je vkljub tej prepovedi prizadeval, da bi japonsko prepoved obšel in se ji izognil. Vkljub vsem zvijačam pa se mu to ni posrečilo. Nato se je skušal z japonsko oblastjo pobotati. Začel se je pogajati, da bi Japonci njegov list znova dovolili. Ta pogajanja pa niso bila uspešna in so se končala brez uspeha. Kmalu nato pa je Kitajec po telefonu dobil svarilo in opozorilo, da bo zaradi izdaje umorjen. Kitajskega časnikarja pa to ni preplašilo, marveč je neutrudno nadaljeval svoja prizadevanja, da bi zopet začel izdajati kitajski list. Nazadnje ga je zadela taka smrt.
Prostore njegovega uredništva so z bombami razdejali, njega samega umorili, njegovo glavo pa na opisani način razobesili v javni svarilni zgled.
gobec, kazal dolge in ostre zobe ter grozno vreščal. Pogled na razjarjeno opico je bil res etnasen. Tiger niti en hip ni več okleval. Njegovega poguma je bilo na mah konec. Planil je proti izhodu, podrl med potjo pomočnika, ki je prihitel pomagat, ter ee bliskovito pognal v hodnik in proti svoji kletki. Ko so za njim prihiteli ljudje od podjetja, so našli tigra pred svojo kletko, ki je skusal po vsej sili priti vanjo. Komaj eo mu kletko odprli, je že planil vanjo in se skril v kot.
Aynesu se ni zgodilo nič hudega. Drugega dne je že zopet vadil s svojimi zverinami. Ko pa je med vajo onega drugega krotilca slučajno zašel v bližino tigra šimpanz Jack, se je tiger naglo skril v kot in ga niso mogli spraviti ven, dokler je bi-l šimpanz blizu. Tako se je tiger bal šimpanza.
Sokolarjenje zopet moderno! V srednjem veku so lovili sokole ter jih dresirali za lov na druge ptice. Sokolu so z oglavico pokrili oči in ga nesli v lovi«če. Ko se je prikazala lovna žival, so mu oglavico sneli, nakar je ptič kot ropar planil na lovno žival ter jo ves krotak prinesel svojemu gospodarju. Sedaj pa hočejo baje ta način lova znova uvesti. Gospoda
veliko zabave
s takim lovom imela
Časnikar piše z aragonske fronte
| V Eskadronu sem ravno naletel, ko so ujeli šest mož mednarodne brigade. Eden izmed njih je bil Švicar Adolf Sigg iz Curiha, ki je zaslovel po znanem procesu Miihlestein. Z njim sem se I dalj časa pogovarjal. Kakor mi je ta rojak po-I vedal in kakor so mi tudi drugi potrdili, ti vojaki že 4 dni poprej, preden so jih ujeli, niso | dobili tople brane. Zadnje, kar je bilo pred 4 i dnpvi, je bil riž na vodi. Že pol leta jo hrana ne-■ zadostna. In že več tednov jim ne izplačujejo vojaške mezde po 15 pezet na dan. Sigga so zaradi slabega vedenja z drugimi vred pridelili neki kazenski četi. Od njega sem zvedel, da je bilo v tisti četi še 10 drugih Švicarjev, ki mi je tudi imenoval njihova imena. (Časnikar navaja imena rojakov). Zelo je verjetno, da so tudi ti ljudje bili kje zajeti, eaj so se umikali prav v naročje generala Valina, ki je sovražnika obkolil, če seveda niso kje preplavali široke reke. Kaj se bo s temi ljudmi zgodilo, nisem mogel zvedeti, čeprav sem i si prizadeval. Malo pa je verjetno, da bi jih po- j etrelili. Kakor mi je zagotavljal višji častnik v 1
Poročevalec švicarskega lista »Neue Ziiricher Zeitung« svojemu listu pošilja tole pisano poročilo, ki je bilo napisano v Alcanizu dne 16. marca. Dasi je datum nekoliko zastarel, bo poročilo samo vendarle dovolj zanimivo:
Ko sem ee med ofenzivo več dni vozil po bojiščih vzhodne Aragonije, sem na svoje ooi videl, kako silno presenečeni so bili rdeči, ko eo nacionalisti tako naglo začeli napredovati. V cestnih jarkih sem našel stotine pušk, ki so jih bežeče čete pometale proč. Ob cestah je ležala celo obleka, debele jopice in težki škornji, česar je bilo na tisoče kosov. Pometali eo od sebe vse, kar bi jih bilo utegnilo količkaj ovirati v naglem begu. Ujetniki, ki so bili sami inozemci. so mi^ potrdili to. kar sem sam videl in opazoval, ter še dodajali, da je bil 6trah tako velik, da nazadnje vojaki sploh niso več vedeli, kam naj še beže.
V Azaili sem imel priložnost spregovoriti nekaj besedi z generalom Yagueom in domobranskim ministrom Davilom. Povedala sta mi, da je nacionalno armadno vodstvo samo presenečeno zaradi tako naglega umikanja rdečih čet. Posledica tega je bila seveda ta, da je v teku operacij belo armadno vodstvo moralo spreminjati svoj operacijski načrt. General Yague je n. pr. imel dva in pol dneva časa, da zavzame Quinto. To nalogo pa je opravil v dobrih 24 urah. Ko je pridrl e svojimi četami za mesto, ,je bilo tam tako malo odpora, da je takoj sklenil svoje čete naložiti no pripravljenih 40 avtomobilov, ki so tamkaj čakali drugih nalog, ter udariti na Azailo. Ker je tako naglo pridirjal tja, je zajel ves generalni štab 15. rdeče divizije z generalom vred.
Medtem pa so legionarji, podpirani od motornih čet, prišli do Andore, tako oklenili Hajar od treh strani, zasedli cesto Montalban-Alcaniz in tako napravili nekak žep, v katerem je obviselo kakih 3000 sovražnikov. Le general Varela na jugu, ko je zavzel Montalban in rudnike, je obtičal v goratem ozemlju.
Ofenziva je bila tako prirejena, da bi močna reka Ebro krila levo krilo. Reka ima dovolj vode ter jo je z višine mogoče dobro nadzirati. Zato je nemogoče, da bi od tukaj rdeči mogli poskusiti kak protinapad. Rdeče postojanke ob Ebru leže povsod ob bregovih in deloma tik ob cesti iz Caspe v Saragoso.
Eskatronu, jih bodo pridelili posebni kompaniji, ki bo delala ceste.
Od Calande sem se brez ovir mogel peljati ob vseh legionarskih četah do Andore. Kolikor eem sani videl, ni resnica, da bi se na Francovi strani borilo 30.000 ali pa še več Italijanov. Na-vzočna je le ena italijanska divizija, torej nikakor ne več ko 8000 mož. K tem pride morda še 4000 inozemcev v tako imenovanih »flechas ne-grae-r. Inozemcev je potemtakem v Francovi vojski kvečjemu 10% vseh vojskujočih se moz. Kolikor pa sem sam videl, je na strani rdečih docela narobe. Isto so mi potrjevali ujetniki. Zdi ee in vse kažp, da se na aragonski fronti bore le mednarodne brigade, v katerih pa je vsaj ena petina Špancev.
Neki Madžar, ki sem z njim spregovoril nekaj besed, ko so ga zajeli, mi je rekel, da je barcelonska vlada svoj španske ljudi potegnila v mesta. isto so storile anarhistične organizacije. Tako hočejo oboji v mestih imeti okoli 6ebe svoje najzanesljivejše bojevnike, da so jim v oporo. Boje na fronti pa eo prepustili kar inozemcem. V Caspe, ki so jo zasedli danes (16. marca) opoldne, so stali za posadko skoro izključno le Francozi in Belgijci, 3000 mož po številu.
PO SLOVENSKI DOMOVINI
Celje
c Ne pozabite priti v nedeljo ob -i popoldne v veliko dvorano Ljudske posojilnice, kjer bosta Fantovski odsek in Dekliški krožek priredila 1. telovadno akademijo. Na sporedu so krasne in zelo pestre točke. Da ne bo prevelikega navala pri blagajni, ei preskrbite vstopnice že danes v predproda.ji v Slomškovi tiskovni zadrugi 1 Naj nikdo ne izostane od 1. telovadne akademije naše požrtvovalne mladine!
KINO METROPOL
Danes »ALIBI« (po gledališkem komadu »Državni tožilec«) — Franchot Tone. —
c Nesrečen padcc z avtomobila. V sredo ob 4 popoldne se je peljal 20 letni delavec v Savinjsko dolino. Med vožnjo pa je padel z avtomobila tako nesrečno, da je dobil zelo nevarne poškodbe na glavi.
c. Apostolstvo mož ima jutri v nedeljo ob pol 7 pridigo, ob 7 pa sv. mašo « skupnim sv. obhajilom.
c Radijski prenos tekme Poljska : Jugoslavija na Glaziji. Da nudi priliko celjskim športnikom in posetnikom nogometne tekme, ki bo jutri v nedeljo ob 4 popoldne na Glaziji med mariborskimi Železničarji in Celjem, da zasledujejo tudi potek zanimive belgrajske tekme, bo vodstvo SK Celja preskrbelo na igrišču radijski prenos, talco da bodo posetniki domače prvenstvene tekme sledili tudi toku meddržavne tekme v Belgradu. Zaradi tega opozarjamo celjske športnike, da ne zamude prilike!
c Včeraj smo poročali, kako 6e je celjski policiji posrečilo arelirani nemškega državljana Jo-vana S. in njegovo priležnico, M sta se preživljala s tatvino. Poleg dragocenih predmetov, kakor stroja za 4000 din in mikroskopa za 15.000 din, je policija našla še poleg drugih stvari nov električni likalnik in električno kuhalno napravo. Opozarjamo prizadete, da se priglase pri celjski policiji, da dobe ukradene predmete.
Kino
Samo 3 dni!
DOM
1.. 2., 3. aprila
Celfe
Samo 3 dni!
Zgodba neke duše
Prvi veliki zvočni film o čudežnem življenju in smrti sv. Terezije Deteta Jezusa.
c Število brezposelnih v Celju je padlo, na razpolago je tudi precej služb. V evidenci javne borze dela je bilo 20. marca 981 brezposelnih, 1. aprila pa je padlo število brezposelnih na 942 oseb. Delo dobe: 8 poljskih delavk, 10 hlapcev, 3 mizarji, 2 krojača, čevljar, 4 tesarji, 47 delavcev za regulacijo Savinje, 10 dekel, 4 zasebne kuharice, hotelska kuharica, gostilniška kuharica in poetrežnica.
c Usoden padec s kolesa. V četrtek popoldne ee je pel jala 16 letna hčerka cinkarniškega delavca Brglez Marija v Bukovžlak. Po nesrečnem naključju pa je padla s kolesa Ln obležala nezavestna na tleh Pri padcu je dobila hude notranje W kuhanje poškodbe.
Kisa UNION
"š ' f' Danes »PLAVOLASt STRAH« (Das blonde Gespenst)
c Na vlaku je povila dvojčka. Med postajama Podplat pri Rogaški Slatini in Šmarje pri Jelšah se je včeraj v jutranjem vlaku, ki vozi proti Ponikvi, dogodi! slučaj, ki je skoraj razburil potnike. V Podplatu je stopila v vlak neka ženska, kateri je med vožnjo postalo slabo. Sopotniki so kmalu spoznali, da ima žena porodne krče, ter so jo oanesli v kupe. Seveda, se jih je polastila nervoznost, ko pa je žena srečno povila dvojčka, so bili veseli. Žena ni potovala v Celje in je izstopila z ljubčkoma na postaji v Šmarju pri Jelšah.
Novo mesto
Združene učenke za zgradbo sirotišnice za Dolenjsko bodo priredile v nedeljo, dne 3. aprila t. 1„ ob 3 popoldne v društveni dvorani v Šmihelu igro »Pod gorsko palico«. Igra je zajeta iz življenja našega dolenjskega ljudstva za časa, ko so mu še gospodarili po trdnih gradovih graščaki. Godii se na gradu Soteski in v bližnjih goricah ter nazorno prikazuje takratne običaje po dolenjskih vinorodnih gričih. Igra se bo ponovila v četrtek, 7. aprila, v Prosvetnem domu v Novem mestu.
Protituberkulozna liga v Novem mestu ima svoj redni občni zbor v soboto, 2. aprila t. 1., v mestni posvetovalnici v Novem mestu ob pol 20. Vljudno vabljeni vsi člani kakor tudi nečlani.
Krani
Anketa o jesenski razstavi v Kranju, Skupno združenje obrtnikov v Kranju je sklenilo, da bo priredilo v letošnji jeseni v Kranju veliko obrtniško razstavo ter predlagalo, da bi se tej razstavi pridružila tudi industrija, trgovina in kmetijstvo, razen tega pa tudi vse druge panoge in kulturna društva. V četrtek, 31. marca, je bila v občinski posvetovalnici v Kranju anketa predstavnikov oblasti in raznih društev, ki jo je sklical <>. župan Karel Čeeeni. Edino primeren prostor bi bilo novo ljudekošolsko poslopje. Če 110 bo dovolil šolski odbor, da bi bila razstava letos v tej šoli, potem se bo razstava preložilo na prihodnjo leto. Gospod župan Je izjavil, da je na vsak način pripravljen pomagati gorenjskemu sejmu, vendar se bo moral glede dovoljenja prostorov ljudske šole posvetovati s šolskim odborom.
Prosvetni ve«or priredi naše Prosvetno društvo v četrtek, 7. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Ljudskega doma. G. Vinko Zor nas bo ob predavanju s krasnimi skioptičnlmi slikami popeljal na svetovno razstavo v Pariz.
Občni zbor krajevne protituberkulozne lige v Kranju bo v nedeljo, dne 3. aprila, ob pol enajstih v telovadnici državne gimnazije v Kranju. Članstvo krajevne lige, kakor tudi ostalo prebivalstvo vljudno vabimo, da se tega zbora polnoštevilno udeleži. — Odbor.
Trbovlje
Osebne vesti. Prestavljen je v Hrastnik kaplan g. Kožar Alojzij namesto vikarja g. Žalarja Alojza, ki je odšel za župnika k Sv, PetTU pri Mariboru. G, Kožar si je v kratkem času med nami 6 svojo marljivostjo in skromnostjo pridobil veliko prijateljev, posebno med mladino. Želimo mu uspehov in blagoslova božjega na novem mesrtu. V Trbovlje pa pride za kaplana novomašnik Videčnik Viljem iz Celja.
Planinci so zborovali. V torek je imela tukajšnja podružnica SPD svoj deseti redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Beg in ob desetem jubileju planincev v Trbovljah podal obširno poročilo o delu in uspehih tukajšnje podružnice. Največje delo je nov vzoren planinski dom na Mrzlici z lastnim vodovodom. V načrtu pa je nov tak dom na Kumu. V planinskem društvu delujejo odseki: mankacijski, gospodarski, smučarski, fotografski in mladinski — vsi z uspehom. Posebno si še tudi prizadeva »cestni odbor« za boljše cestne zveze na Mrzlico. V jeseni je nameravana večja prireditev na Mrzlici v proslavo stoletnice rojstva Hausen-bichlerja, po katerem se imenuje stara koča na Mrzlici. Bil je med prvimi obiskovalci naših planin.
Rafteb
Pred nekaj dnevi so bile volitve za vaški odbor na Rakeku. Starešina vaškega odbora se imenuje podžupan (stara pravica!). Vseh 170 volivcev je glasovalo za listo Ivana Turšlča, posestnika na Rakeku 106. V vaiki odbor so bili izvoljeni poleg Turšiča šc sledeči gg.: Matičič Franc, posestnik, Rakek lt>9, Modic Anton, posestnik in gostilničar, Ivanje selo 18, Zupan Ernest, ključavničar, Rakek 162; za namestnike so bili izvoljeni: Modic Alojzij, Rakek 123. Urbas Andrej, posestnik. Ivanje selo 2, Golanti Jakob, posestnik, Rakek 131. Bombač Anton, posestnika sin, Rakek 95.
S*. -If*rttf
Živinorejska zadruga je imela redni občni zbor v nedeljo dopoldne v dvorani Prosvetnega društva, Številnim članom je predaval tudi okrajni živino-zdravnik g. Ipavec o kužnih boleznih goveje živine in prašičev ter o reji in negi štajerske kokoši.
Osuševalna dela na močvirnem svetu v Kozarjah so za to proračunsko leto zaključili in se bodo nadaljevala, ko bodo na razpolago novi krediti. Močvirje v Kozarjah so »06uševali« razni govorniki in politiki že pred vojno in v poznejših letih in to skoraj pred vsakimi volitvami, zadevo pa je končno sedaj vendarle spravil z mrtve točke naš dekan g. Anžič, ki je poiskal denarne vire in se za stvar zavzel z vso energijo.
Veliki dobrotniki naših krajev so oo. kartuzi-jani iz Pletcrij, ki z živežem in drugim blagom podpirajo in vzdržujejo mnogo revnih družin. Za birmo, ki bo 1. maja, bodo oblekli tudi okrog 30 najrevnejših dečkov in tudi za ubožne deklice bodo baje poskrbeli. Naj Bog blagoslovi in poplača tiho in plodonosno delo naših dobrotnikov.
»Podrti križ«, igro, ki pretresljivo slika zločin iz sodobnega življenja, uprizori Prosvetno društvo v nedeljo popoldne
Zapustila nas jc banovinska nameščetika, učiteljica gdč. Jagodic Julija in odšla na Kal pri Sent Janžu. Verni učiteljici, ki jc včasih pomagala tudi pri mladinskih prireditvah Prosvetnega društva, želimo obilo sreče in zadovoljstva tudi na novem službenem mestu.
Sv. Jttrif Suz. ic'-
Od 19. do 27. maroa t. L je bil za našo faro sveti misijon. Vodili so ga oo. jezuiti. — Osvetlili so nam verske resnice, pokazali krščanske dolžnosti, posebno dolžnosti, ki jih imamo v modernem času, ki na6 kristjane kliče na bojišče: v boj za krščansko družino, šolo in družbo sploh. Vsa fara se je vzdra-mila in prenovila, le nekaterih misijonski zvon ni prebudil iz dušnega spanja .. . Izredno lepa je bila mogočna evharistična procesija v četrtek zvečer, ko so tisočglave množice z gorečimi baklami v rokah izpovedovale vero v evharističnega Boga. Daj Bog, da bi bil uspeh misijema trajen!

Spoti
Veličina Planice
Planica je postala v svetu pojem: za največjo skakalnico na svetu, za označbo 6muškega življenja v naši državi, za sanuške polete. Ako izrečete, v tujini besedo Planica, vam dežuje polno vprašanj na gornje pojme, ki jih je ta beseda sprožila. Dragoceno je imeti eno samo besedo, ki je oživela v svetu med najrazličnejšimi narodi, in ki vedno pomenja — našo domovino!
Zato je dobro, da sedaj ob novem poletu te besede v širni svet, pregledamo malo njen postanek. Preden smo zgradili v edinstveno iepi dolini Planice našo skakalnico, je smuški šport kazal, da je meja njegovi disciplini skokov pri 80 m. Kar je šlo preko te mere, je bil rezultat slučaja, dosežen z velikim riskiranjem zdravja. Leta 1932 v VillaTBU v Švici doseženi svetovni rekord 87'/? m je povzročil, da sta oba brata Ruuda, ki 6ta edina skušala rušiti te daljave, s polomljenimi rebri in členki ležala mesec dni v bolnišnici,
Leta 1934 je inž. Bloudek zgradil veliko skakalnico v Planici. Dvoje je pokazala tedaj: lahkoten polet preko dotlej nedosegljivih daljav in omogočenje teh uspehov tudi tistim, ki niso rojeni na Norveškem. Nekaj številk pokaže nazorno, kako je šlo navzgor:
od teh	preko
preko 80 m preko 90 preko 95 100 m Leta 1934: 25 (5 s p.) 14	1 (s p.) —
Leta 1935: 62 (5 s p.) 12 (2 s p.) 5 Leta 1936 : 26 (3 s p.) 3	5 (1 s p.) 1
Leta 1938: 26 (1 s p.) 2	7	5
Skupno: 139 (14 s p.) 18 (2 s p.) 18 (2 s p.) 6 Iz pregleda leh številk je razvidno, kako so velike daljave povzročale vse redkejše padce, a letos, od 33 izvedenih poletov, med temi 9 nad
90 m in 5 nad 100 m, le 1 polet pri 85 m s padcem. A od izvedenih poletov skoro polovica nad 90 m (14)!
Planica jc pomaknila mejo svetovnega rekorda za polnih 20 m navzgor. Otvorila je največje daljave Srednjeevropcem; švicarski, avstrijski, nemški, poljski, češki, norveški in naš rekord v smuških poletih so postavljeni v Planici! Od poletov preko 90 m so jih izvedli Norvežani 16 (2 s padcem), a Srednjeevropci 26 (2 s padcem). Preko 100 m se Norvežani še niso povzpeli, Srednjeevropci pa kar 6 krat.
Vse to je dala Planica s svojo mojstrovino, smuško letalnico, nad katero strme vsi, ki jo morejo kot športniki uživati: najboljša, najlepša, idealna, čudovita in slične so ocene najboljših smučarjev sveta! Naša Planica, delo našega človeka, ki ga v 4 letih, kar ponosno uživa sloves največje in najboljše skakalnice, ni nikjer v širnem svetu nihče niti dosegel, niti prekosil!
Le eno nam je letos zagrenilo veselje — a to je smola našega Novšaka in Priborška, dveh naših zrelih smuških letalcev. Zavedamo sc, da je to v športu neizbegljivo. Tudi bolezen more zadeti športnika, tudi smola ga more spremljati. Tuda njuna vrednost zaradi tega ni manjša. Planica je na naših tleh in mi jima bomo nudili priliko v prihodnji zimi zgodaj dovolj, da popravita, kar jima letos ni bilo dano doseči,
Marca, leta 1939, ko bo peto leto, odkar je stopila Planica v svet s svojimi rezultati, bomo pripravili v Planici zopet eno onih nepozabnih slavnosti, večje in lepše kot doslej in nedvomno ne bodo izostali tudi rezultati, ki so bili doslej vedno temelj njune veličine!
Hašh odpovedat tekmo
Zagrebški SK Hašk je danes odpovedal svojo nedeljsko prijateljsko tekmo v Ljubljani.
Viktorifa : Reha
Za nedoljo nam je izpopolnila nogometni program SK Reka, ki Igra na svojem igrišču ob Tržaški cesti prijateljsko tekmo s SK Viktorijo iz Zagreba. Po kritikah zagrebških časopisov spada ta klub med najboljše v zagrebškem prvem razredu.
Rečani se zavedajo težke naloge, ki jih Čaka, in upajo, da jo bodo rešili čim častneje za svoi klub in prestiž slovenskega športa.
Mnrihorshi šoori
V	tretjem kolu finalnih tekom za prvenstvo LNP se srečata v Mariboru na Stadionu ob 15 vodilna kluba na tabeli ISSK Maribor in čakovečki SK. Oba kluba sla v prvih dveh kolih zmagala. Čakovečki SK (-> luiil na tujem terenu pripravil že marsikomu neljubo presenečenje. ISSK Maribor, ki je zadnjič proti Kranju prav dobro zaigral, bo moral tudi tokrat napeli vse silo, da pridobi nadaljnje važno točke
Velika novost za športno občinstvo bo nedvomno radio-prenos važne izločilne tekme za svetovno prvenstvo, ki se igra v Belgradu med reprezentancami Jugoslavije in Poljske. Zvočnik bo montiran na igrišču ter Ih> informiral obiskovalce o (Kileku za Jugoslavijo lako važne borbe. V predtekmi ob 13.30 se prične tekmovanje za prvenstvo rezerv med ISSK Mariborom in SK Ra-pidom.
SK Železničar potuje v Celje ter bo, upamo, proti domačemu SK Celju častno zastopal mariborske barve.
V	Kranju pa si stopita nasproti ŽSK Hernies iz Ljubljane in SK Kranj.
Celjski šport
Otvoritev luhkoatletske sezone v Celju. V nedeljo jutri ob 11 dopoldne bo na Glaziji eross-counlry prvenstvo Celja za seniorje in juniorje na SOOOm odnosno 20000 m. Ker so prijavljeni priznani mariborski in ljubljanski atleti, vabimo občinstvo, da prisostvuje temu zanimivemu boju!
Jutri ob 10 dopoldne bo na Olimpovem igrišču v Gaberju prijateljska nogometna tekina med SK Olimpom in SK Jugoslavijo.
Popoldne ob 4 ho na Glaziji finalna tekma za prvenstvo LNP med SK Celjem in Železničarjem iz Maribora. Pred to tekmo bo ob pol 3 prvenstvena nogometna tekma med SI< Atletiki juniorji in SK Celjem — juniorji.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Sobota, i. aprila: 12 Druga za drugo se plošča vrti
—	kar broz odmorov in brez besedi — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 1S.3A Druga za drugo se plošča vrti -kar broz napovedi in brez bevsedi — 14 Napovedi — 17 Za delopust (igra Radijski orkester) — 17.10 Strokovno šolstvo gradi temelje načrtnemu gospodarstvu, II. predavanje (g. inž. a.rh. Dado Kregar) — IS Oitruški trio Vesna — 18.4(1 Dvostranske pogodbe (g. Jožko Rozman) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — a) O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kulinr) — 20.TO Konce tednu bodi Ink, da bo zadovoljen vsak! (1'isan glasbeni večer s sodelovanjem Malonškovega trla. sramla «ftkr.iaučok ter-cota Stritarjevih. kvarteta Fantje na vasi. Kmečkega tria in Iiadi.i. orkestra) - 22 NajKivedi, poročila — 22.15 Vesel konee tedna (Rad. orkester).
Nedelja. 3. aprila: 8 Vesel nedeljski pozdrav: Flavto igra g. Filip Bernard, vmes plošče — 9 Napovedi, poročila — 9.18 Prenos cerkvene glasbo iz frančiškanske eerkve — 9.45 Postni govor (gosp. dr. Frane Kimovcc) — 10 Izpod južnega sonca (plošče) — 11 Otroška ura: Oašperček - 11.30 Opoldanski koncert radijskega orkestra — 13 Napovedi — lft.20 Hajdriliovo pesmi (Akademski pevski kvintet) — Ki Prenos iz Dravograda: Koncert obmejnih mladinskih zborov _ 17 Kmetijska ura: Oozdavstvo (g. inž. Karol Tavčar)
—	17.30 Nadaljevanje prenosa iz Dravograda — 18 Slovensko narodne ob spremljevanju Kmečkega tria, poje gdč. Poldka Zupanova — Hi Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura — 10.50 Slovenska ura: a)kjavir ske točke izvaja g. prof. Marjan Llpovšek, bi Pomlad ob Vipavi in Soči (g. prof. Filip Terčelj) 20.:»> Radijski orkester, vmes harmonika solo (g. A. Stanko)
—	22 Napovedi, poročila — Ž2.15 Znani plesni orkestri (plošče).
Orugi programi t
Sobota. 2. aprila: Bcloratl: 30 Narod, pesmi. 20..10 Pester večer, 32.30 Plošče — Zao'cb■ 20 Nar. običaji, 30.30 Koralni koneert, 1 Bas in orkester, 22.20 Plesna glasba — IludhnpeHa. .'0.30 Cigan, orkester, 21 50 Simfonični orkester, 24.20 Cigan, orkester — Itini-Hari: 15 Prenos iz Sonle. 31.4, Citre, 22.45 Plesna gbisba — Vrana- 19.20 Zabav, program, 22.30 Plesna glasba — Varšava: 20 Opereta — Sofija: 20 40 .Ia7.z. 31.15 Violina, 32 Flavta, 23 35 Lahka in plesna glasba — Kri-niffsberp: 30 Opereti Dijak prosjak — Kiitn: 30 Ork. in solistič, koneert. — Monakom; 3;l Orkester in »ranili — neromiinster: 19.55 Harmonika, 20.35 Nar. pesiui, 20.55 Mandoline, 20.10 Igra, 22.15 Plesna glasba.

Hugo Wast:	12
Zlato večnega Juda
Spominjajte se bratje iz Kaliala, iz Beth dina in iz sinagoge praznika Joni kipurja, ki nas enkrat v letu razveže sleherne prisege in reši vsake obljube. čemu naj služi to odpuščenje in razveza, če ne smemo z obljubami varati kristjanov.«
Iz listov, ki jih je. roš razgrinjal, je bilo videti, da se je za boj pripravil.
Salomoni in Leviji in Abrahami, ki so ga poslušali v klopeh na desni, so si gladili brade.
Toda Jakobi in Aroni in Mozesi in Davidi in Eleazarji so razsrjeni razgrajali:
>Bogokletstvo! Uboga Tamara!«
Zaharija je pogledal v svoje papirje in z višine svojega dostojanstva jo na zbor vrgel vznesene besede:
»Pohujšali smo goji me s tem, da smo juri vzbudili ljubezen do razkošja, ki si ga ne morejo privoščiti drugače, kakor da jim posojamo dentir mi. Komaj peščica nas je, toda nihče ni tako mo-gočen kakor mi, zakaj v svojih rokah imamo denarno moč, proti kateri se ne more bojevati nobena vlada, pa naj se Imenuje tudi Napoleon V Btienos Airesu, pa. bratje moji, nI nihče mojega rodu storil več kakor jaz. niti ni dosegel vsaj polovice tega, kar sem dosegel jaz. In takemu človeku 1)0 kdo očital in ga ložil in zahteval, da nad njim proglasile herem?'.'
Zaharija je Čutil po vznemirjenju med svojimi somišljeniki, da je igro dobil. Vsaj zdelo se mu jc tako.
Toda njegov neizprosni sovražnik, stari Mau-ricio, je vstal s krvavimi očmi. se odkašljal in
začel:
;Boga s> preklinjal, roš, in zaslužiš smrt! Medtem ko mi uničujemo vsako sled o kakem
naravnem plemstvu, da hi povzdignili plemenitost zlata, nas ti, roš, izdajaš s tom, ko se rineš v plemiško rodbino. Ko mi med narodi izpodkopavamo ugled gojimskiin duhovnikom, se daje tvoj sin, roš, krstiti po škofu. In greš škofu |>oljubl,jat prstan. Mi se trudimo, da bi uničili Krista in njegova znamenja, li pa se hodiš z rodbino razkazovat po krščanskih svetiščih. Res, začela sc je skrivnost po krščanskih svetiščih. Res, začela se je skrivnost hudobije. Toda leta preganjanja za izraelsko ljudstvo se bližajo koncu in koiiec se bliža zmagoslavju Rima. Rim je kip preroka Danijela. Njegove železne noge stoje na lončenih stopalih. Kamen, ki bo pridrvel po kdo ve kateri poli, lio kip izpodbil in ga prevrnil. Ta kamen bo Kralj sionske krvi, Antikrist, ki so bo rodil kmalu in ki ga bo naznanjal krščanski škof, ■ ki bo odpadel od svoje vere. da hi bil oznanje- j valeč Antikristov, če moreš ti. roš, potrditi, da je škof. ki je krstil tvojega sina, odpadnik, bi li lahko prizanesli. Če ne, pa zaslužiš smrt po he-reniu.«
Zaharija Blumen je molčal. Vsi njegovi nasprotniki so vstajali, tulili in trgali svoja oblačila s tankimi rezili, ki so parala samo žive brez posebne škode.
■ Herem, herem k
Maurioio Kohen je dobil igro.
Zaharija se je prestrašil in pobegnil iz sinagoge. Čutil je vso pot. kako mu okrog tršatlli nog opletajo škrici kaftana.
Kalini, ki mu je predsedoval drugi roš. je glasovni, da odženejo očeta in sina.
Ugasnili so štiri črne sveče, ki so bile prižgane na oltarju, da so se med prekletjem kadile, in zatrobili na sofar. ovnov rog, ki ga imajo samo za take prilike. In veliki rabin je izrekel, kar človeka za zmeraj izključi iz judovske skupnosti.
»Po moči in oblasti, ki jo ima sveta beseda, obsojamo, preklinjamo in izobčil,jemo v imenu Boga Kahala, v imenu še.ststotrinajstih členov Zakona. shranjenega v svetih knjigah; ga prekli-
njamo s heremom. s katerim je .Jesus iz Narvina preklel Jeriho; je Elizej preklel otroke; je Zazae preklel Moraza... z vsemi kletvami, sodbami in zarotitvami, kar so jih izrekli naši očetje od Mo-zesa dalje in v imenu božjem, ki obsega dva in štirideset črk. Naj bo preklet po moči vseh sera-finov. angelov in nadangelov, ki služijo Bogu.
Rodil se je v mesecu nizanu. v katerem vlada nadangel Uriel. Naj bo preklet po tem nadangelu in po vseh angelih, ki so mu pokorni.
Naj ga preganjajo nesreče! Veliki Bog, kaznuj ga! Veliki Bog. pogubi ga! Veliki Bog, uniči ga! Naj ga vsi hudiči obsedejo! T n naj umrje nenadne smrti prej. ko bo mesec dni.
Naj ga Bog kaznuje z jetiko, božjastjo, blaznostjo in zlatenico! Naj si prehode prsi z lastnim mečem in naj se mu polomijo puščice! Naj pade nanj globoka tema in obup do konca! Naj ga prekletstvo ovija kakor plašč in naj se sam pogubi! In Bog niti ne bo nikdar odpustil. In njegovo ime bo izbrisano iz prostora, ki je med nebom in med zemljo. In za zmeraj naj bo vržen iz potomstva fzrnelovega.
Vi, pa, ki se bojite Boga. živite v miru in Rog naj vas blagoslavlja!«
Tako je na začetnik« argentinske veje Blume-nov padla kletev njegovega ljudstva. To je bilo leta 1000. ko je stari Blumen imel Iri in šestdeset let.
Zdelo se je, da se je kletev izpolnila, zakaj še to leto je Zaharija Blumen umrl. A prav tako se je zgodilo njegovemu zmagovitemu sovražniku Kohenu čez nekaj mesecev. Kohen je zapustil dva otroka: Tamaro, ki je štela dvajset let, in petletnega Mauricia poleg vdove Sare.
IV
BERTA RAM
Preteklo je več kakor trideset let.
Drugi Zaharija Blui uen je zastonj poskusni, da bi se rešil izobčenja iz sinagoge. Njegova želja je izpodletela ob nepololažljivem sovraštvu Marto
Kohenove, ki se je postarala devica in ni pozabila.
Zaharija Blumen se je konec koncev odpovedal svoji želji Tolažila ga je misel, da ga herem ni nič oviral, da si ne bi nabral svojih tri sto mili jouov.
Žena mu je rodila eno samo hčerko, Marto Blumen Adalidovo, ki je bila lepa brez primere in najelegantnejše dekle v Buenos Airesu.
V ne vem kateri buenosaireški cerkvi je slavna slika, ki kaže svetopisemsko zgodbo o Rcbeki, ki daje pil Eleazarjevim kamelam.
Nekdo je odkril, da je ta prelepa Rebeka z olivnalimi očmi podobna portretu Marte Blume-nove. Človek si je ob tej sliki Inhko mislil, da je kdo ve katera daljna njena babica bila pred dve sto leti slikarju za model.
Marta je bila vitka in jedrn kakor palma iz Visoke pesmi Njena glava je bila včeraj Črna. danes rdeča, jutri platinasta, kakor da se enkrat ravna po dekletovih muhah, drugič spet po modi.
In njene oči so kakor mačje oči iz sence črnih zenic, metale zelen zahrbten žarek.
Zelo škoda pn je bilo, da njena mati, ki je s Ioni otrokom lako dobro začela, ni dala bankirju kakega sina. Ustavila se je pri prvorojenki pod pretvezo, da je od nekega pridigarja slišala, da otroci mater oddaljujejo od Stvarnika. Ni jih marala imeti več. da je ne bi odtujevali ne Bogu, marveč predvsem gledališču, plesom in bridgeu. Ko pn jo Imela zabave dovolj in se je domislila, da ni prav, da jc Marta sama. je bilo že pozno. Umrla je. v petdesetem letu.
Marta je bila sama in nekega dne nuj bi podedovala milijone svojega očeta.
Buenos Aires že zdavnaj ni bil več listo mesto. katero je poznal stari Zaharija Blumen. Z okoliškimi kraji je štel kake tri milijone duš. Človek pa je lahko imel za tretjo judovsko prestolnico na svetu, takoj m Ne\\vurkom in Varšavo, in spni je v svoji veličini kako' levinja iz Balaainove prerokbe. Kdo jo bo zbudil?
z vdelano rumenico
S199.-
Dva ISOCHROM drobnozrnata filma. Vsak film za 16 posnetkov
DOBIVA SE V VSEH FOTOTRGOVINAH.
Oglas licitacije
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Banja Luki razpisuje pismeno ofertalno licitacijo za nabavo zaprtega osebnega avtomobila (kombiniran zdravniški voz) za svojo uporabo pri ambulanti v Banja Luki.
Licitacija bo v sredo, dne 20. aprila 1938 ob 11 dopoldne v prostorih urada v Banja Luki, ponudbe se pa morajo poslati najkasneje do istega dne do 11 dopoldne v vložni zapisnik urada — soba št. 32 — v zaprti kuverti in zapečatene, z označbo »Ponudba na številko 6804-1938 za nabavo avtomobila«:.
Ponudbi, katera mora biti kolkovana po odredbi T, številka 25 zakona o taksah, se morajo priložiti prospekti s točnim opisom avtomobila in izjava, da so ponudniku znani splošni pogoji licitacije, kateri so na razpolago v uradu brezplačno.
Ponudniki morajo pred licitacijo položiti pri uradni blagajni kavcijo, katera znaša 5 odstotkov za naše, in deset odstotkov za inozemske državljane od največje proračunane vsote za dobavo avtomobila, iz česa se naj kavcija sestoji, je razvidno iz splošnih pogojev licitacije.
Licitacija je perfektna po sprejemu po samoupravnem organu.
Iz pisarne Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Banja Luki, dne 29. marca 1938, št. 0804-1938.
Sedaj je čas, da si nabavite KOLO Ugodni plačilni pogoji!
»TEHNIK« Josip Banjai
Ljubljana, Miklošičeva cesta 20
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din I-—; ženi. tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plarujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolunska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50l Za pismene odgovore giede malih oglasov treba priložiti znamlro.
Službodobe
Služkinjo za vsa dela
sprejmem takoj. Andrej Kregar tovarna pohištva v St. Vidu nad Ljub. (b)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. G telefon 37-33 Ima naprodaj večje Število parcelt kompleksov^ posestev. gozdov trgovskih in stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Bliža se poletni čas!
Oglejte si zalogo novodoilih
električnih hladilnikov
svetovne znamke A. E. G. Takojšnja dobava!
Nakup ni obvezen, niztf-s nabavne cene!
Minimalna poraba toka.
A. Sprager,
elektrotehnično podjetje, Maribor, Vetrinjska 14, telefon 24-18
Umrli so nam 31. marca naš ljubi oče in stari oče, gospod
ANTON LOBNIK
kmel v Orehovi vasi, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje
v 80. letu starosti. — Pogreb bo v nedeljo, dne 3. aprila 1938,
ob 9 dopoldne iz Orehove vasi k fari Slivnici. Orehova vas — Gornji grad — Beograd, dne 1. aprila 1938. ŽALUJOČI OSTALI
š flUHflHBMIHHV^MOVMIHHH I
IIM M
Ognjavarno blagajno
železno rabljeno in prav dobro ohranjeno^ kupimo Naslov v upravi »Slovenca« pod št 5027.	(k)
Vodno turbino
ln dlnamo - tstosmernl tok - in elektromotor 2 do 4 KS kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Elektrarna« št 4903
m
Državne srečke
novodošle - prodaja menjalnica Relcher & Turk
Novosti vseh oblačil
šport kamgarn oblekej perilo itd. — najceneje: Presker Ljubljana. (1)
Več koles
in šivalnih strojev najboljših znamk po izredno nizkih cenah naprodaj pri »Promet«. nasproti Križansko cerkve (1)
Voluharje
preženeš uspešno z Zello pasto. Tuba z navodilom 15.50 din '/« kg doza 76 din, — Sever & Komp^ Ljubljana.	(1)
Svetovno znane nemške znamke
»BRENABOR« dvokolesa
petkrat kromlrana In odporno emajllrana, z nezlomljivim okvirjem dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdkl KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44.
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550"— naprej.
Nova trgovina
Ljubljana - Tvrieva cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze)
/enitbe
Premožen trgovec
ln posestnik Iz province poroči gospodično do 25 let staro( z večjo gotovino brez ostale dote — Neanonimne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Resnost« 5036	(ž)
Tudi Vaša obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni
JO S, REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-5 Pralnica — Svetlolikalnica
ltanoi/anja
Iščem trisobno
s kabinetom alt 4 sobno stanovanje - b kopalnico in pritiklinaml za junij blizu ali v centru. Marine - Ilirska 17 (c)
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kupi takoj ln plača najbolje
hranilne knjižice
bank ln hranilnic,
vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd.
valute vseb držav. Prodaja srečk državne razredne loterije.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje, delnice, 8% obveznice vnovčujem po najvišji ceni
takoj v gotovini. Kupoprodaja nepremičnin Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekturl »Vrelec »reče«.
AL. PLANINSEK
LJUBLJANA Beethovnova ulica 14,
Spretnega akviziterja
s primerno izobrazbo, prikupnega nastopa, povsem zanesljivega, sprejme večji denarni zavod v Ljubljani. Ponudbe pod »5000« na upravo lista.
Ravnateljstvo in uradništvo pivovarne UNION
naznanja žalostno vest, da je umrl dolgoletni uradnik, oziroma kolega, gospod
KAROL WARTO
V preminulem smo izgubili vestnega in marljivega uradnika oziroma kolega,
in ga ohranimo v trajnem častnem spominu. Pokojnika spremimo k večnemu počitku v soboto, dne 2. aprila 1938, ob pol 4 popoldne z njegovega doma, Podjunska ulica št. 6, na evangeljsko pokopališče.
V Ljubljani, dne 1. aprila 1938.
207. popusta o
na vse modno blago za moške in damske obleke nudi
F. I. GORI CAR, Ljubljana
Sv. Petra cesta 29
Kam pa kam?
Na Kurešček
vozi avtobus v nedeljoi 3. aprila ob pol 7 Izpred Mestnega doma. Prijave telefon 36-98
(l
Pohištvo
i
Spalnica, jedilnica
(kavkaškl oreh) ln polt-tirane lepe sobe^ naprodaj. Friedl Ivant mlza^ St, Ilj v Slov. gor. <š)
Zahtevajte povsod naš list!
Kuhinjsko pohištvo
kauč s fotell in perzijske preproge ter drugo zaradi selitve ugodno prodam Ogled Palača »Du-nav« vrata 22/11 - Vhod Beethovnova 14	(1)
ČOKOLADA
S PRIRODNIM MASLOM
ZACBEB
$18
naprave jamčijo za siguren pogon
| Razstavljeno na Zagrebškem sejmu v paviljonu F
Generalno zastopstvo
Jugoilovamko industrijsko in trgovsko d. d.
Zagreb, Gunduličeva 17
Bosch Service Ljubljana
Kraljič Jože, Gosposvetska 13
Bosch Service Maribor
Alfred Marini, Tržaška c. 16
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš srčno ljubljeni Soprog, dobri oče, stric in tast, gospod
KAROL WARTO
nradnik pivovarne »Union«, rezervni kapctan prvega razreda
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 2. aprila 1938, ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Podjunska ulica 6, na evangeljsko pokopališče.
Ijjnbljana - Hrastnik - Gradec - Pnstdam, dne 1. aprila 1938. Globoko žalujoči
D o r a, soproga — Marija, hčerka — Dragan, sin — Zorka, sinaha
ter ostalo sorodstvo
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenžil
Zanimiv občni zbor
škofjeloških obrtnikov
Škofja Loka 1. aprila.
Te dni je bil v Škofji Loki občni zbor Obrtnega društva. Od 29 članov se je občnega zbora udeležilo 25. Navzočna sta bila tudi podpredsednik TOI g. Ivan Ogrin in zastopnik Zveze obrtnih društev g. Iglič iz Ljubljane. Občni zbor je vodil predsednik g Lovro Planina. Vsa poročila so bila z veliko večino odobrena, razrešnica pa je bila odboru podana soglasno. Pred volitvami se je oglasil k besedi g. Iglič, ki je skušal zborovalcem dopovedati, kako on in njegova skupina dela za korist obrtništva brez politike. Apeliral je na vse zborovalce, naj si brez političnih naočnikov izberejo svoj novi odbor, iz katerega naj se izločijo politični delavci. Odgovoril mu je predsednik g. Planina, da obrtništvu gotovo ne bo v korist, če bo pretrgalo vse zveze s političnimi delavci, pač pa bo imelo gotovo večjo korist, če se bodo k delu za obrtniški stan pritegnili tudi politični delavci, katerih dolžnost je, da delajo tudi za dobrobit obrtništva. Podpredsednik zbornice za TOI g. Ogrin je pripomnil, da je g. Iglič tukaj res lepo govoril, v obrtni zbornici v Ljubljani je pa čisto drugačen, ker vedno glasuje proti vsem sklepom in predlogom. Pri volitvah sta bili predlagan dve listi: lista s predsednikom L. Planino in podpredsednikom A. Bernikoin ter lista s predsednikom T. Kalanom in podporedsednikom Andrejem Krošljem. Prodrla je seveda prva lista z gosp. Lovrom Planino, ki je dobila 14 glasov, Kalanova lista je dobila 7 glasov, štirje so se pa vzdržali glasovanja. Pri nadaljnjih volitvah je bila vložena le ena lista in so bili izvoljeni: Jožko Čadež, Pavel Okorn, Anton Subic, Anton Ogrin, Lovro Oblak in Jože Oblak. Občni zbor je jasno pokazal, odkod prihajajo vsa navodila v loško podružnico za razdiralno delo med našimi obrtniki. Pokazal pa je tudi, da niso pomagali ne sestanki po javnih lokalih, ne zabavljanja, ne skrivanje za vrati in prisluškovanje. Naš obrtnik ve. kje ie Bjegovo mesto.
To je tujskoprometna
propaganda!
Prijatelj našega lista nam piše:
Že nekajkrat je »Slovenec« opozorilna intenzivno in široko razpredeno pospeševanje tujskega prometa v naših 606ednih državah, zlasti v Italiji, kjer je napredek tujsko-prometne industrije v zadnjih letih res občudovanja vreden. Da je uspeh tako velik, je pač pripisati dejstvu, da država sama pospešuje tujski promet z vsemi razpoložljivimi sredstvi, mu daje iniciativo in žrtvuje tudi ogromne zneske. Občudovanja je vredna zlasti propaganda v inozemstvu, ki jo prav gotovo vodi deviza: privabiti tujca v državo za vsako ceno. To bi se vsaj dalo sklepati iz tegale primera, ki se mi je pripetil v Parizu:
Na italijanskem turističnem uradu sem čakal informacije za pot preko Italije od Simplona čez Milan in Benetke na Trst, Uradnik je nad vce ljubeznivo ponavljal moje želje:
»Za direktno progo, kajne? In nikjer se ne nameravate ustaviti? Ali vas ne mika, da bi morda napravili ovinek in pogledali Bologno ali pa Rim?«
»Ne morem, nimam dovolj denarja. Če ga potrosim za pot, mi ga zmanjka za prenočišče in hrano.«
»Torej ste res trdno odločeni samo za direkten prehod preko italijanskega ozemlja,« je ponovno vprašal prijazni uradnik.
Na moj odgovor, da pač nimam druge izbire, je dejal:
»Veste, kaj vam predlagam? Mi vam napravimo karto za pot preko Milana v Rim in po drugi strani nazai v Benetke, plačali pa boste zanjo samo toliko, kolikor vas stane direktna proga do Benetk.«
Kdo ne bi z veseljem sprejel take ponudbe? Bil sem po pravici presenečen. To je pač višek v stremljenju za propagando in povečanje tujskega prometa, preračunano za vsak posamezen primer posebej. Uradnik si je pač mislil: Študent je študent in če mu damo prosto vožnjo do Rima, bo vendar ostal par dni v državi in pustil v njej nekaj denarja, ki bi drugače šel z niim oreko meje, poleg tega pa
Velikonočne počitnice
S počitnicami na šolah je dostikrat velika sitnost. Enkrat so predolge, drugič prekratke, tretjič nastane navzkrižje zaradi praznikov. To bi pa menda že vsak olikanec kjerkoliže moral vedeti, da ©o nam trije zadnji dnevi včlikega tedna tako sveti in veličastni kakor malokateri drugi dnevi cerkvenega leta. Ni ga skoraj vernika, ki bi na omenjene dni ne obiskal naših cerkva in ne počastil božjega groba, četudi ti trije veliki dnevi niso zapovedani kot strogi prazniki; praznični so pa zaradi velikih in častitljivih dogodkov, ki jih predočujejo.
Zadnji čas se pa širi in raznaša žalostna novica, da namerava šolska uprava veliki četrtek črtati iz vrst najvažnejših cerkvenih in verskih spominskih dni, in zahtevati, da se mladina zbere k rednemu pouku v šolah, namesto da bi se ji dala priložnost za duhovno zbranost pri resnih in ganljivih obredih, ki se izvršujejo vprav na veliki četrtek v vseh, posebno pa še v škofijskih cerkvah.
Znano mora biti vsakemu verniku, da praznuje veliki četrtek katoliška Cerkev celo vrsto važnih dogodkov in dela našega odrešenja: Ta dan nas spominja na Jezusovo umivanje nog, predvsem pa na postavitev najsvetejšega Zakramenta, na ustanovitev mašništva, na Judovo izdajstvo in končno na začetek trpljenja Jezusovega na vrtu Getzeman-skem. Spomin na vesele in na trpke dogodke vzbuja Cerkev tudi v svojih ganljivih cerkvenih opravilih in obredih. Zato pride pri edini sveti maši, ki se ta dan opravi v vsaki župnijski cerkvi v spomin na zadnjo večerjo, vse to do izraza v tem, da je v začetku svete daritve vse slovesno: zvonjenje, petje, orglanje. Ko se odpoje Gloria, pa vse obmolkne, razen petja brez orgel.
Ne razumemo, kako da bi šolska uprava tega ne uvaževala in ne upoštevala verskih čustev, ki prevevajo ta dan vsakega kristjana, mladino pa še posebej. Res je pouka prostih dni že dovolj in preveč. Toda če se išče nadomestilo, naj se ne sega po prazničnih dneh, kakršen je veliki četrtek, zlasti ko vidimo, da se mirno prepusti odmoru ves beli teden.
Še je čas, da se nameravani poseg v sveti veliki teden prepreči!	A. Č.
Prostovoljna socialna
davščina v LtubVani
Mestna občina je v socialnem skrbstvu za brezposelne uvedla način, da ne daje podpor, temveč
<%U
Jabemuvgnmi
nudi nezaposlenim priliko, da si z delom pri javnih delih zaslužijo najpotrebnejše za življenje. Ta način socialnega skrbstva izbriše v precejšni meri nenaravne razmere današnjega časa glede pomanjkanja dela ter prestavi brezposelne zopet na redno življenjsko pot, ki daje človeku sredstev za življenje potom dela. Zaželeno in potrebno bi bilo, da bi mogla občina vsem nezaposlenim dati delo. Toda za to bi morala imeti na razpolago nekaj milijonov na leto. Da more zaposliti čimveč delavcev, skuša mestna občina ojačiti 6voje kredite za zaposlitev delavcev z zbiranjem prostovoljne socialne davščine. Občina prepušča vsakemu, da sam odloči, koliko bo dal. Vsakdo ve, da je treba revežem pomagati in vsak sani najlaže odloči, koliko more dati, ne da bi trpelo njegovo gospodarstvo.
Ker se pri takih akcijah radi pojavljajo izkoriščevalci, opozarja mestno poglavarstvo občane, da naj od vsakogar, ki se pri njih zglasi glede prostovoljne socialne davščine, zahtevajo uradno izkaznico, ki ima fotografijo pooblaščenca in letošnji datum ter uradni pečat. Tudi naj nikomur nihče ne izroči denarja, ako ne prejme izvirnega pooblastila, čigar prepis mora ostati v bloku potrdil, ki jih imajo uradni pooblaščenci.
Pomagajte občini v skrbi za reveže in preprečite zlorabe.



Kakor smo že poročali, so te dni v Splitu slovesno spustili v morje novo torpedovko »Zagreb« v navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja, predsednika vlade dr. M. Stojadinoviča, njegove so-proge, vojnega ministra generala Mariča, ministrov Letice, Miletiča in Novakoviča.
Kamniški mamut delno izkopan
V sredo popoldne je bilo začasno zaključeno odkopavanje mamutovega okostja, ki je dalo dobrih deset dni dela Končni rezultat odkopavanja potrjuje vsa že objavljena mnenja. Mamut, ki je padel na tem mestu najbrž v past, ki mu jo je nastavil človek, je najprej služil za obed pra-človeku. Že razbite in razmetane ostanke so kasneje razgrizle in razvlekle zveri, marsikaj pa je odplavila tudi še voda. Težji kosi 60 ostali že zaradi velike teže na svojih mestih, lažje je pa voda kaj lahko premaknila v smeri vodnega toka. Med lažje, čeprav velike kose, moramo prištevati lobanjo, ki je pri dosedanjih raziskavanjih tudi niso našli. To je najbrž odnesla voda na nekoliko niže ležeče mesto.
Kosti, ki so jih našli na doslej odkritem fosilnem horicontu, čakajo vse lepo zavite z mavcem pri g. županu Novaku na prevoz v Ljubljano. Pri dosedanjem odkopavanju so na vsem zunanjem robu najdišča kopali še približno po poldrug meter naprej in tako obdali najdišče samo 6 poldrug meter širokim kolobarjem v isti višini. Na tem kolobarju niso našli nobene pomembnejše kosti, razen nekaj drobcev. To dokazuje, da je bilo glavno najdišče na tem mestu. Če bi hoteli iskati še manjkajoče kosti, ki so morda raztresene okrog najdišča, bi morali kopati na slepo srečo, sedaj v eno, sedaj v drugo stran. To bi pa glede na dejstvo, da bi morali pri tem odkopavanju razširjenega fosilnega horiconta opraviti velika zemeljska dela, povzročilo velikanske stroške. Ker bodo pa pri izkopavanju jame za temelje levega opornika
novega mostu čez regulirano strugo Nevljice morali odkopavati zemljo na zahodni strani dosedanjega najdišča ter bodo za krilo opornika prav tako kopali zemljišče na isti strani, je prav verjetno, da bodo pri teh delih naleteli še na nekatere mamutove kosti. To je tembolj verjetno, ker leži to mesto prav v isti smeri, v kateri je voda odtekala nekdaj z najdišča in kamor je od-plavljala lažje kosti. Glede na to je odločil g. ban, naj tudi ta zemeljska dela opravijo tako, da ne bodo kopali le zgolj jame, ampak da bodo odnašali vso zemljo na tem mestu ter tako tudi odkrili fosilni horicont.
V zadnjih dneh tega tedna so delavci pospravljali velikanski kup nakopane prsti, ki je ležala nad najdiščem mamutovega okostja. S temi deli je bil pridobljen prostor, potreben za nadaljnji pravilni odkop. Med najvažnejšimi ostanki okostja, ki še manjkajo, moramo omeniti lobanjo, okrog */i> hrbteničnih vretenc, 'It reber, 3/» kolka in eno lopatico. Iz doslej najdenih kosti je vsekakor nemogoče sestaviti količkaj podobno mamutovo okostje in ostane le upanje, da bo pri odkopavanjih, ki se bodo začela prihodnji teden, najdenih še nekaj vsaj najvažnejših delov. Za ta čas bodo najdene in zavarovane kosti ostale pri kamniškem županu g. Novaku v hrambi, če pa odkopavanja v začetku prihodnjega tedna na mestu, ki opravičuje še največ upanja, ne bodo privedla do nikakršnega uspeha, potem bo pač treba opustiti upanje, da bi bilo mogoče najti še kaj več. Upajmo torej, da se nismo veselili zastonj.
Lep uspeh gasilske šole v Mariboru
274 gasilcev se je izvežbato za gasilske poveljnike
Maribor, 1. aprila Te dni se je zaključila v Mariboru gasilska šola, v kateri se je izvežbalo 274 gasilcev ter je napravilo poveljniške izpite. Šolo je organizirala gasilska zajednica. Mariborsko šolo so obiskovali gasilci iz žup Maribor mesto, levi in desni breg, Ptuj, Ljutomer, Dolnja Lendava, Murska Sobota in Dravograd, Tečaji so bili pod vodstvom starešine mariborske gasilske župe ravnatelja Bogdana Pogačnika, njegov namestnik je bil starešina župe Maribor desni breg Josip Klemenčič, administrativni upravnik, tajnik mariborske gasilske čete Jovčič, nadzorni organi pa podstarešina mariborske župe Alf. Kes-sler, poveljnik mariborske gasilske čete Franjo Kramberger, odbornika Hameršak Vinko in Bene-dičič Anton. Predavali so: o administraciji, o zgodovini in zakonodajstvu, o disciplini, o teoriji gašenja in pasivne obrambe, o taktiki gašenja, o stavbarstvu, o orodju, o prvi pomoči in o narodni zavednosti, Tečaji so bili od 5. februarja naprej, in sicer je bilo pet tedenskih za zunanje udeležence, zadnji, ki je trajal od 15. do 29. marca, pa je bil vsak večer od 7 do 10 ter je bil namenjen mariborskim in okoliškim gasilcem. Povabljenih je bilo v tečaje 340 gasilcev, udeležilo pa se jih je 271. K izpitu se jih je prijavilo 247, od teh je z odliko na-
pravilo izpit 93, z dobrim uspehom 137, reprobira-nih je bilo za dobo 6 mesecev 12. Zunanji tečajniki 60 imeli brezplačno hrano, stanovali pa so v topni-čarski vojašnici. Stroški za tečaje so znašali 25.000 dinarjev. Izpitni komisiji je vedno predsedoval delegat Zveze, večinoma je bil to starešina g. Kodre, včasih tehnični inšpektor inž. Dolenc ali tajnih za-jednice Mežek. Pri petem tečaju je predsedoval izpitom vrhovni gaisilski inšpektor Ilija Pintar iz Bel-grada, na katerega je napravila organizacija našega gasilstva globok vtis. Gasilska zajednica je odlikovala s srebrnim križcem za zasluge, ki so si jih pridobili za organizacijo in potek tečajev, Josipa Kle-menčiča, Alfonza Keesilerja, Ivana Jovčiča, Ramša-ka Franca, prof. Modica, inž. Laha, dr. Bedjaniča, Benedičiča Antona, prof. dr. Sušnika in Vinka Ha-meršaka. — Ob zaključku gasilske šole je priredila gasilska župa Maribor mesto vodstvu in povabljenim prijateljski večer v spodnji kazinski dvorani. Med drugimi so bili navzoči okrajni glavar dr. Šiška, zastopniki vojske poveljnik 32. art. polka polkovnik Kiler, major Kos, kap. I. r. Turudič, kapetan II. r. Pušelja, zastopnik mestnega župana ravnatelj Rodošek, dalje predsednik gasilske zajednice doktor Kodre, inšpektor inž. Dolenc, tajnik Mežek ter domači gasilci.
Umor na Pristavi pred sodiščem
Obtoženi Tomažič vse zanika - Razprava preložena na veliki petek
Ljubljana, 1. aprila.
Veliki senat, ki mu je predsedoval s. o. 6. gospod Ivan Kralj in so kot sosodniki fungirali gg. Ivan Brelih, Fran Kovač, Rajko Lederhas in Joža Kokalj, je danes obravnaval 6trašen umor 73 letne posest -nice Marije Šimenčeve starejše, ki jo je 13. decembra lani ponoči pobil, kakor navaja obtožnica, njen rejenec Ludvik Tomažič, rojen leta 1913 na Dunaju, ki je bil pri njej v reji do 9. leta. Državni tožilec g. Branko Goslar je Tomažiča obtožil zločinstva roparskega umora, ko je po treznem preudarku, na okruten način in iz koristoljubja usodni večer pobil 6taro ženo in nato s sekiro odprl omaro, v kateri je bilo 2000 din gotovine, last njenega sina Josipa. Ob tej priliki je tudi lahko poškodoval njeno 37 letno božjastno hčerko Marijo ml. Obtožen je bil tudi, da je lani oktobra v Vel. Mengšu vzel Mariji Tome-tovi 90 din in v začetku avgusta Francu Hvali srebrno, 150 din vredno uro. Zločin se je zgodil na domu Marije Šimenčeve na Pristavi pri Mengšu. Sin Josip je prišel okoli 7 zjutraj z dela, našel je glavna vežna vrata zapahnjena, s silo in na klice so vrata odprli. Tam so ljudje našli mater Šimenčevo v veži pri peči poleg drv na tleh vso krvavo. Še je dihala. Mengeški gospod župnik ji je mogel še podeliti sveto olje.
Obtožencc taji zločin
Po kratki obtožnici, ki jo je prebral državni tožilec, je trajal dobro uro zagovor obtoženca. Ludvik Tomažič, ki ga označujejo kot delomrznega človeka, je vse odločno zanikal in tajil. Navajal je v svojo razbremenitev alibi, v katerem pa se je mnogokrat popolnoma zapletal. Kazenskemu senatu je zatrjeval, da sploh ni bil kritično noč pri Šimenčevih in da je imel precej denarja zasluženega. Na predsednikovo vprašanje, zakaj je pozneje drugi dan odložil denar v jami pod smreko, je zatrjeval: »Ne vem nič. Nisem nikjer odložil denarja.« Predsednik: »Kaiko to, da so orožniki našli tam denar, ki ste ga poprej tam odložili?« Obtoženec, ki so mu dokazali, da je bil drugi dan v Jermanovi gostilni v Mostah, je trdovratno izjavljal: »Vse ni res, kar pravijo orožniki.« Omenja! je, da je imel nekaj denarja prisluienega in da je poravnal nekatere svoje dolgove. Izjavil je dalje: »V tistem ča6u, ko so me orožniki prijeli, sploh nisem vedel, da je stara Ši-raenčeva ubita.« Predsednik: »Ali vam ni mati tisti večer dala kuhane suhe hruške in vam ponudila kavo?« Obtoženec: »Nisem bil tam. Hrušk nisem jedel.« Obtoženec, ki je videti zelo zakrknjen, je sploh zanikal, da bi bil usodni večer pri Šimenčevih, zanikal pa je tudi vse njemu očitane tatvine. Nikoli tudi ni grozil, da bo koga ubil in potem še 6amega sebe. Obtožencc je dalje tudi zanikal, da bi bil z nožem urezal hčerko Marijo Šimenčevo. Ta je bila vedno božjastna in se je najbrž pri napadu potolkla na levem sencu. Predsednik: »Grozili ste večkrat, da jo boste ubili, ko vam ni hotela dati denarja.« Obtoženec: »Nikoli!« Glede tatvine ure nekemu Nemcu je izjavil, da jo je kupil od nekega Hrvata, ki je okrog prodajal slamnike.
Priče ga obremenjujejo
V dokaznem postopanju je bila prva zaslišana pokojničina hčerka Marija Šimenčeva, ki je bila usodno noč tudi urezana na levo sence. Njeno zaslišanje kot glavne in najbolj obremenilne priče je bilo zelo težavno. Ni mogla jasno povedati, kako se je vse dogodilo. Usodni večer je prišel Ludvik k materi. Okoli 11 ponoči se je zbudila, ko jo je nekdo udaril. Mater je videla v veži na tleh. Hotela jo je spraviti na posteljo, pa je ni mogla. Bila je že živa. V splošnem je ta glavna priča govorila zelo zmedeno.
Priča Jože Šimenc, sin pokojne, je natanko popisal, kako je našel svojo mater zjutraj okoli 7.15
bo država s tako velikodušno gesto v očeh inozemskega gosta pridobila na ugledu.
Države z razvitim tujskim prometom, ki imajo krepko voljo, da gostov ne izgube, ampak da pridobijo še nove, znajo pač do skrajnosti izrabiti vse močnosti, da pritegnejo čim več denarja v državo. Ta propaganda, ki je preračunana ne samo na splošno, ampak na posameznike, nam mora služiti za zgled. Tudi mi bomo morali poživiti našo propagando, drugače bomo v tekmi z našimi sosedami občutno zaostali.
v veži vso v krvi. Vrata so bila zapahnjena. Čul je stokanje; njena obleka je bila V6a krvava. Vprašal jo je: »Kdo vas je?« Mati je hropeč odgovorila: »Ludvik.« Povedala mu je tudi, da je kmalu, ko je sin odšel na delo, prišel k njej. Ležala je v veži poleg drv; polena so bila V6a krvava. Mati mu je umrla okoli poldne naslednjega dne. Sestra je bo-lehna in božjastna, zato sc je bala iti ven klicat sosede na pomoč.
Sodni zdravnik dr. E. Suher je izjavil, da ni mogoče dati zadostne vere na pričevanje hčerke Marije Šimenčeve, ker je božjastna že več let in ne more vsega doumeti.
Zaslišanih je bilo vsega še deset prič, ki so potrdile gotove indicijske dokaze. Tako je narednik Anton Kočar kratko opisal ves razvoj dogodkov po odkritju strašnega umora. Točno je povedal, kako so zasledovali morilca in s patruljo dognali, da je bil obtoženec naslednjega dne v gostilni pri Jermanu v Mostah, kjer je plačal jedačo za sebe, nekaj vina in tudi nekaj žganja za voznike. Nato je orožniška patrulja zapazila, kako je obtoženec prihajal iz Kodretove gramozne jame. Orožnikom ni hotel tega priznati. Tam v jami so orožniki našli gotovino 43.50 din. Vse je tajil. Orožnikom ni hotel priznati umora. Obtoženec je ugovarjal, češ da je imel s seboj svoj denar. Ker se je obtoženec izgovarjal, da je nekaj denarja izgubil, ko je imel hlačni žep raztrgan, je orožnik točno povedal, da ga je preiskal in da so bili njegovi hlačni žepi popolnoma celi. Komandir narednik Fran Šetina je točno opisal, kako so orožniški postaji naznanili strašen umor. Ko je prišel k Šimenčevi, ki je še živela, jo je vprašal, kdo da je bil. Žena je odvrnila: »Ludvik Tomažič.« Tudi hčerka Marija Šimenčeva mu je potrdila, da je bil usodni večer pri njih Ludvik Tomažič.
Sodba na veliki petek
Po končanem dokaznem postopanju sta sledila govora državnega tožilca, ki je utemeljeval obtožbo in predlagal kazen v smislu zakona, in branilca ex-offo dr. Stanka Zifcka, ki je plediral za oprostitev, poudarjajoč, da ni v tem primeru jasnih dokazov, da bi bil obtoženec pravi morilec in da so indicijski dokazi pomanjkljivi, torej in dubio pro reo.
Po tri četrt ure trajajočem posvetovanju jo senatni predsednik g. Ivan Kralj objavil sklep sodišča, da se današnja razprava prekine in se bo nadaljevala na veliki petek, 15. t. m. Sodišče bo zaslišalo dva psihiatra,dr. Zvoklja in dr. Robido, o tem, v koliko gre vera božjastni, glavni priči Mariji Šimenčevi. Nato bo sledila sodba.
Nova meščanska šola na Viča
Na Viču imajo že dolgo na prvi pogled prav veliko in mogočno šolo, vendar je pa to poslopje že davno mnogo premajhno in pretesno, da so morali nekaj razredov ljudske šole prestaviti v staro občinsko hišo, v sami šoli se pa stiska tudi meščanska šola. Skratka, Vičanom vsestransko primanjkuje prostorov za vzgojo mladine in še 6tari viški občinski odbor je že leta 1922 sklenil zidati novo poslopje za meščansko šolo. Viška občina je v ta namen zbrala 300.000 din ter s tem denarjem kupila nasproti sedanji šoli prav lepo zemljišče. Od leta do leta je vprašanje postajalo bolj pereče, dokler naposled ni stvari vzel v roke sedanji občinski svet ljubljanski. Zadeva jo naglo napredovala in upravni odbor drž. meščanskih šol je v sredo pod predsedstvom župana dr. Adlešiča sklenil zidati popolnoma novo poslopje. Izbran je bil ožji odbor, ki so v njem mestna svetnika F. Lužar in J. Vider, šolska upravitelja Hočevar in Fakin z Viča, mestni zdravnik dr. Ahčin in mestni tehnični referent ini. Rusjan. Zupan dr. Adlešič jo ta ožji odbor, ki naj pregleda dosedanje načrte ter jih vsestransko izpopolni, da bo šola res odgovarjala vsem modernim zahtevam in zadostovala za mnogo let, še posebno opozarjal, da je v sedanjem proračunu že anuiteta za novo poslopje ter naj odbor zato svoje delo pospeši, da bo mogoče iriajilikn IViešeča razpisati nniečaj ter bo nova zgradba jeseni že pod streho. Res upravičeni želji Vičanov bo torej še letos ustreženo v veliko korist zdravja in vzgoji viške mladine.
Drobne novice
Koledar
Sobota, 2. aprila: Frančišek Pavlanski; Leopold, G.
Nedelja, 3 aprila, peta postna, tiha nedelja: Kihard, škof; Hironija, devica, muč.
Novi grobovi
■J- V Orehovi vasi pri Slivnici je umrl g. Antou Lobnik st„ bivši veleposestnik in gostilničar, star 80 let. Bil je prava kmečka korenina, zaveden pristaš ter je bil s pokojnim poslancem Pišekom eden najagilnejših borcev za pravice slovenskega jezika. Bil je tudi soustanovitelj Posojilnice in Prosvetnega društva. Za njim žalujejo 4 sinovi. Pogreb blagega rajnega bo v nedeljo dopoldne. Naj počiva v miru, žalujočim naše eo-žalje!
—	»V znamenju križa« je naslov novi knjižici, ki je pravkar izšla na Rakovniku. V dneh, ko se oči vseh vernih upirajo na Kalvarijo in na križ, nam bo knjižica še posebno prijetno in to-lažijivo čtivo. Naroča se pri upravi »Knjižic« na Rakovniku v Ljubljani in stane le 1 dinar.
—	Triletnega otroka povozil vlak. V Zagrebu ee je na progi samoborske železnice igral triletni fantek Vladko Kodinc. Naenkrat je privozil vlak. Ves napor strojevodje, da bi ustavil vlak, je bil zaman. Kolesa so nesrečnemu otroku popolnoma razmesarila levo nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu odrezali nogo.
— Preiskava o vlomu v cerkvi v Mariji Bistrici. Poročali smo že o velikem in drznem vlomu v cerkev Matere božje Bistriške. Ukradene predmete so našli vse razen zlate verižice. Orožniki zasledujejo vlomilce, toda doslej zaman. Sodijo, da se vlomilci skrivajo v okoliških gozdovih. V zvezi
LOUIS TRENKER
Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Der Kampf ums Matterborn
KLIC MATTERHORNA
KINO UNION
Tei. 32-21
Osebne vest I
= Iz banovinskt službe. — Dr. Neubauer Robert, šef oddelka nn bauovinskem zdravilišču na Golniku, je napredoval za šefa oddelka v VI. po-ložajni skupini i. stopnje. Banovinski višji katastrski geometer Plevnik Ivan pri banski upravi v Ljubljani je napredoval za banovinskega tehničnega svetnika v V. položajni skupini. Dr. Braune Ludvik, zdravnik iz Kočevske Reke, je postavljen za uradniškega pripravnika pri združeni zdravstveni občini Fara pri Kostelu. Blagajnik banovinskega zdravilišča na Golniku Zidar Alojzij je napredoval za blagajnika v VII položajni skupini. Za uradniškega pripravnika pri banski upiavi v Ljubljani je postavljen Pirnal Avguštin Upokojen je dr. Ilrandieu Silvi, šef oddelka javne bolnišnice v Murski Soboti Za policijskega agenta I. razreda je napredoval Novak Josip pri upravi policije v Ljubljani. — Premeščeni so bili: Banovinski tehnični višji pristav mž. Janeiii Ferdo od baltske uprave k okrajnemu cestnemu odboru, banovinski tehnik Maurič Alojzij od okrajnega načelstva v Novem mestu k okrajnemu cestnemu odboru v Kočevje, banovinski uradniški pripravnik Krulc Alojzij od cestnega odbora v Ljubljani k okrajnemu cestnemu odboru v Ljutomeru, cestni nadzorniki Jan Vladimir od okrajnega cestnega odbora v Dravogradu k okrajnemu cestnemu odboru v Črnomlju, Panlič Branko od okrajnega cestnega odbora v Črnomlju k okrajnemu cestnemu odboru v Krškem s sedežem v Kostanjevici, Strajnar Matija od okrajnega cestnega odbora v Kočevju k okrajnemu cestnemu odboru v Dravogradu. Banovinski služitelj in desinfektor Mavrid Avgust od okrajnega načelstva v Ljutomeru k okrajnemu na-čelstvu v Slovenjem Gradcu, podnndzornik policijskih agentov Pavlovtit Franc od uprave policije v Ljubljani h komisarijatu žel. in obmejne policije na Rakeku.
= Poročila sta se v Lasinji pri Zagrebu g. Stijkovič Josip, žel. v p., in ga. Priedl Marija iz Cirkovc. Poročal ju je nevestin brat g. Anton Kla-sinc. dekan in župnik. Ženin je star 70 let. nevesta pa -15. Novoporočenceni želimo veliko sreče._
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josciova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr S-br. 15.485. 25. V. 35.
— Svetovna zveza katoliških pedagogov priredi o priliki velikega jubileja sv. Štefana v dneh 15. do 20. avgusta t. 1. veliko zborovanje v Budimpešti. Program je zelo obširen in obsega poleg zborovanj in predavanj tudi še udeležbo na veliki pedagoški razstavi, ogled raznih znamenitosti tako v mestu samem kakor tudi v bližnji in dalnji okolici Glavni predavanji bosta: »Komunizem in šola« (dr. Jean Friedrich, Luksemburg) in »Katoliška vzgoja _ vez med narodi« (univ. prof. dr. Kornis, Budimpešta!. Včlanjene organizacije so že prijavile svoje delegacije, ki bodo zastopale nad 50 držav, tudi izvenevropskih. — Člani Slomškove družbe naj takoj mislijo na to zborovanje in čimprej prijavijo svojo udeležbo tajništvu Slomškove družbe, Ljubljana, Jegličeva 13. — Natančnejše podatke dobe na velikonočnem zborovanju in v društvenem glasilu »Slovenski učitelj«.
CfinsM
MU*
podobne glivicam povzročajo — kot so dognala biološka raziskavama — srbež, prhljaj in izpadanie las. Ta ugotovitev je našla takoj praktično uporabo pri Trilvsinu KER GDC TRILYSIN VEDNO VZPOREDNO I VEDO. Trilysinu se sedal dodaja posebna sestavina, ki oprošča teme in lase teh nadleg, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trilysin ie zato še bolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jača in ohranja Vaše lase zdrave odpravlja prhljai in preprečuje izpadanie las.
— Pasijonska igra »V času obiskanja«, osem
postaj o Jezusovem poslanstvu, katere je spisal na podlagi evangelija Edvard Gregorin, član Narodnega gledališča v Ljubljani. Cena nevezani knjigi je 26 din, vezani pa 38 din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ni primernejše igre za resni postni in velikonočni čas kot je ta pasijonska drama, ki preseneča po nenavadno globokem pojmovanju Kristusovega poslanstva na zemlji, po veščem izboru in sestavi Kristusovih izrekov in prerokovanj iz stare zaveze ter končno po dognani dramatični predelavi. Ze lansko leto je bila uprizorjena z velikim moralnim in gmotnim uspehom na mnogih naših odrih — da o veličastni uprizoritvi v ljubljanskem dramskem gledališču ne govorimo. Pri vsem tem pa je igra tudi na manjših odrih izvedljiva, saj zahteva samo 22 moških in 3 ženske vloge. Ker je časa za uprizoritev te prekrasne in pretresljive pa-siionske igre še dovolj — opozarjamo naše podeželske in industrijske odre, da razmišljajo o uprizoritvi.
_Tatinski obisk ▼ 2alcu. V noči na 28. marec
je dozdaj neznan dolgoprstnež vlomil v restavracijo Zagode Štefana v Žalcu in odnesel lepo kro-matično harmoniko znamke »Meinel-Herold«, vredno 2800 din, in več kosov razne obleke. Skupna iknda maša skorai 4.000 din. Vlomilec je pozabil na kraju vloma mizarsko dleto in rjave volnene rokavice.
s tem vlomom je zagrebška policija izvedla racijo ter aretirala okrog 50 oseb, med njimi večje število tatov.
—	Za Veliko noč izleti v Trst, Idrijo, Benetke ali Firenze in v Graz. Prijave in informacije v izletni pisarni M Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice.
Odvetnik
dr. Gustav Rosina
se je s svoio odvetniško pisarno preselil v hišo gospe Levakove v Brežicah štev. 7
poleg gostilne Kern (hotela Adamusf
—	Ljubljana—Sv. Jakob—Dolsko j"e ob nedeljah in praznikih ukinjena avtobusna zveza z odhodom ob 8 zjutraj ter z odhodom ob 12 iz Dolskega.
—	Tri pletene košare, v katerih je najbrže strpana kuhinjska posoda, 60 te dni padle, v Št Jerneju na Dolenjskem z nekega tovornega avtomobila, ki ie vozil pohištvo. Košare leže na postaji v Šent Jerneju.
Naše dijaštvo
Pevci in pevke! Drevi ob 6 in v nedeljo ob 10 redna pevska vaja za akad. službo božjo pri oo. frančiškanih. Pridite vsi točno!
Kino
Zvočni kino Vič predvaja danes ob pol 9 zvečer film petja, godbe in zabave »Pesem obtožuje«. Poje slavni Louis Graveur. Za dodatek zvočni tednik. Pride: Upor na ladji Bounty.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
PREDVAJANJE MODELOV SE V NEDELJO IN PONEDELJEK NE BO VRŠILO
SOUVAN & CO
MODERN TAILORING
1 Maša za turiste in izletnike bo_ jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
Naredba o občinski davščini na potrošnjo, ki
je bila objavljena v Službenem listu banske uprave dne 26. marca 1938, štev. 159-25 in ki je stopila v veljavo dne 1, aprila t. 1., določa, da morajo vsi gostilničarji in drugi točilci alkoholnih pijač v vino-točih in zajtrkovalnicah prijaviti najkasneje do dne 15. aprila t. 1. mestnemu trošarinskemu uradu zaradi odmere mesečnega pavšala davščine na potrošnjo, ki znaša 1 din za vsak zatrošarinjeni hektoliter vina in piva, vso v letu 1937 (od 1. januarja do 31. decembra 1937) zatrošarinjeno količino vina ali piva ne glede, da li so to blago uvozili preko linijskih trošarinskih uradov, ali pa ga kupili pri ljubljanskih trgovcih z vinom ali v pivovarnah. V istem roku morajo prijaviti tudi lastniki kavarniških obratov od davčne uprave ugotovljeno kosmato najemnino za kavarniške obrate. Če pa je lastnik kavarniškega obrata obenem lastnik zgradbe, v kateri je kavarna, pa po davčni upravi ugotovljeno najemno vrednost. Za vse navedene obrate je ta prijava strogo obvezna in je v interesu lastnikov obratov samih, da te podatke prijavijo mestnemu trošarinskemu uradu, ki bi sicer pavšal davščine na potrošnjo odmeril brez te prijave.
1 Pomožna šola v Ljubljani se najlepše zahvaljuje veleugledni obitelji go«p. V. K o k a 1 j a za
MONTECATINI TERME
(pri Florenzi - Italija)
Sezona: 1. aprila do 30. novembra
Termalno kopališče za jetra, želodec, presnavljanje in revmatične bolezni. — 200 hotelov in pensionov. — Veliki in moderni termalni zavodi. — Blatne kopeli. — Železniške cene znižane za 50%.
Pojasnila:
ENIT, Petra Kotila br. 6, Beograd - Uffitlo Propaganda. Hontecatinl Terme in v potovalnih pisarnah.
—	Čigavi sta kolesi? Na ljubljanski policiji imajo spravljeno črno pleskano moško kolo znamke »Prima Vera Cyglis« tov. št. 1601425, ki so ga našli na dvorišču gostilne pri Figovcu. — Na orožniški l>ostaji v Domžalah pa iščejo lastnika črnopleska-nega kolesa »Waffenrad« tov. št. 3100773, ki ga je prav tako nekdo našel.
—	Podzemeljska jama pri Šibeniku odkrita. V neposredni bližini šibemka, to je na področju Gvozdenova, so odkrili te dni zelo zanimivo in lepo podzemeljsko jamo. Odprtina v jamo je velika komaj dobrega pol metra, toda v notranjosti je jama zelo prostorna. Jamo so odkrili neki srednješolci iz Šibenika, ki so se prvi upali splaziti skozi ozko odprtino. Dosedaj je odkritih kakšnih 700 m v dolžini vse jame. Sodijo, da je ta podzemeljska jama ena največjih v Dalmaciji.
—	Pri zaprtju, motnjab v prebavi vzemite zjutraj. na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jose! greiičicet.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
Ljubljana
V soboto, dne 2. aprila 1938
Gledališke
Drama: sobota, 2. aprila: Veronika Deseniška. Gostovanje gdč. Bogomile Nučičeve iz Zagreba. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 3. aprila: Firma. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek 4 aprila: Zaprto. — Torek, 5. aprila: Zaprto.
Opera: sobota 2. aprila: Grofica Marica. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Nedelja, 3. aprila: Rigoletto. Premiereki abonma. — Torek, 5. aprila: Zaprto (gostovanje v Celju). — Sreda, 6. aprila: Don Juan. Red Sreda.
Prireditve in zabave
Otroci ljudske šole v Mostah bodo drevi ob 8 igrali prisrčno igrico »DUŠICE«. Prizori so gode deloma na naši lepi Golici, deloma pa v mestu. Igra ima šest dejanj, ki segajo človeku globoko v srce in ga blaže. Moščatiski otroci se vesele številne udeležbe!
Na javnem koncertu v ponedeljek, dne 4. t. m. v veliki Filharmonični dvorani nastopi godalni kvartet. Na svojem sj>oredu ima poleg Brahmso-vega in Arničevega kvarteta še Cesar Franckov Klavirski kvintet. Sodeluje naša najboljša pianistka gdč. Zora Zarnikova. Ponedeljkov koncert je posvečen komorni glasbi in bo umetniški užitek prvega reda. Zato vabimo na koncert, za katerega se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Koncert slovenskih, hrvaških, srbskih narodnih in umetnih pesmi je naslov koncertnega večera, ki ga bo priredilo pevsko društvo Ljubljanski Zvon v petek 8. aprila v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ponovi v nedeljo 3. aprila točno ob 8 zvečer Jurčičevega »Desetega brata«. Pri predstavi sodeluje lasten orkester Frančiškanske prosvete pod vodstvom gospoda Machn. Predprodaja vstopnic po 6, 4, 3 in 2 dinarji v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži.
Sestanki
Filotofeko d ni hi v o v Ljubljani ima 3. redni letni občni zbor v soboto, dne 9. aprila ob 0 zvečer v filozofskem seminarju na univerzi.
poklonjcni dar din 100.—, ki ga je naklonila v po-čaščenje spomina gospe Mete Skrlep z Ježice za siromašne učence te šole.
1 Nova Veronika Deseniška. Danes gostuje v naslovni vlogi Zupančičeve tragedije »Veronika Deseniška« Slovenka, bivša članica zagrebškega gledališča, hčerka in učenka režiserja in igralca Hinka Nučiča, Kritike raznih listov jo odlično ocenjujejo, poudarjajoč njen nevsakdanji talent, zato z zanimanjem pričakujemo njenega prvega gostovanja.
1 Avtomobil zastonj. Drevi bo v Delasvki zbornici šoferska prireditev v prid ponesrečenim šoferjem. Glavni dobitek je avto.
KINO MATICA	KINO MATICA
DANES ZADNJIKRAT liltn francoskega humorja i Danielle Darrieu*
»ZLATO NA ULICI«
1 Pri čiščenju kanala pred neko hišo na Blei-vveisovi cesti so delavci te dni našli človeški splav, ki je bil po mnenju komisije izvršen pred 14 dnevi. Policija je začela poizvedovati in kmalu našla ne-srečnico, ki se je na ta način odtegnila neprijetnostim in sramoti nezakonske matere. Je to neka še mlada služkinja, ki je na policiji jokaje priznala svoje dejanje. Pripovedovala je, da se je pred meseci seznanila z nekim moškim, ki ji je sveto obljubljal zakon. Razmerje ni ostalo brez posledic, zapeljivec pa 6e nesrečnemu dekletu ni več prikazal. Policija pa je sedaj tudi njega izsledila v osebi starega svojega znanca in grešnika. Dekle in zape-ljivca bo policija izročila sodišču.
1 Pločevino in staro železo kradejo. Z dvorišča poslopja mestnega vodovoda v Klečah je v eni preteklih noči izginilo več kosov pocinkane pločevine in raznega železja Stražnih mestnega vodovoda je tatvino prijavil policiji in glej, v noči na 1. april ob 2 se je ustavil pred tvrdko »Lutz« na Jerneje vi cesti voz, okrog katerega so se sukale tri sumljive osebe. Tam poslujoči stražnik je pristopil bliže in jih pobaral, kaj vozijo. Ker ni dobil nobenega zadovoljivega odgovora, je vsej trojici napovedal aretacijo. Toda mogel je prijeti le enega, druga dva sta pobegnila. Aretirani je 28 letni Kump Ivan, doma iz Bele krajine. Pri pregledu blaga na vozičku ;e policija ugotovila, da jc to pločevina in železje, ki je izginilo z dvorišča mestnega vodovoda v Klečah. — V Verovškovi ulici pa je stražnih ustavil predvčerajšnjim komaj 17 letnega N. M. iz Ljubljane, ki je nesel v nahrbtniku 40 kg starega železja. Fant je sicer tajil, da bi bil železo kje ukradel, toda policija je kmalu ugotovila, da je fant železo ukradel pri mostovni delavnici drž. železnic ob kamniški progi.__
KINO SLOGA Tel. 27-30
Danes premiera!
»Ljubezen are svoja pola"
Olga čehova. Kari Ludvik Dtehl, Karln Hardt
1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7.
1 Pri belem dnevu je kradel iz nezaklenjenih stanovanj zimske suknje in obleke 21 letni Troha Valentin, ki je te dni padel policiji v roke. Dozdaj so mu na policiji dokazali pet takih tatvin, ki jih je od decembra do februarja izvršil po ljubljanskih stanovanjih Pri tem je napravil 5.500 din škode. Nekaj ukradenega blaga se bo dobilo nazaj, drugo pa je Troha prodal bosenskim krošnjarjem. Med odjemalci Trohe je bil tudi neki ljubljanski gostilničar, ki je od Trohe kupil čedno zimsko euknjo za osem kovačev. — Pri nekem drugem tatiču je policija zaplenila tudi ukraden lep moški suknjič te finejšega temnosivega ozkoprogastega blaga, katerega pravi lastnik je neznan.
1 Za dobavo granitnih robnikov in asfaltnih hodnikov je mestno poglavarstvo ljubljansko razpisalo ofertalno licitacijo. Opozarjamo interesente na pogoje, ki so objavljeni v Službenem listu dne
2.	aprila 1938.
Šhofia Loka
V Društvenem domu bo v nedeljo 3. aprila ob 8 zvečer predstava »Velikonočna igra«. '.m
Litija
Skupina bojevnikov v Litiji priredi v nedeljo,
3.	aprila veliko spominsko proslavo. Ob 9 bo sv. maša za umrle tovariše s cerkenim govorom. Po sv. maši spominska svečanost pred spomenikom, nato pa predavanje s skioptičnlmi slikami v Prosvetnem domu. Ob 11 bo občni zbor skupine. Vsi bojevniki in prijatelji vljudno vabljeni I
Predsednik vlade v Splitu
Split, 1. aprila. AA. Včeraj so predsednik vlade dr. Stojadinovič z gospo, vojni minister
Eencral Marič z gospo, finančni minister dr. eticu, minister za telesno vzgojo dr. Miletič in šef kabineta v predsedništvu vlade dr. Protič prisostvovali družabnemu večeru, ki ga je priredil poveljnik naše pomorske baze. Tu so se predsednik vlade in ministri zadržali dalj časa v razgovoru in najprijetnejšem razpoloženju s častniki.
Danes zjutraj je dr. Stojadinovič z vojnim ministrom generalom Maričem, finančnim ministrom dr. Lctico in Dobrivojem štošovičem prispel v Split. Obiskali so in si ogledali tovarno Karbida. Predsednika vlade in ostale ministre je sprejel in pozdravil pred tovarno tovarniški ravnatelj ter jim razkazal vse prostore. Predsednik vlude se je nato v spremstvu ministrov odpeljal k električni centrali v Kraljevat ter si tudi to ogledal. Ob 15 so se vsi spet vrnili v Split.
Nove izjave kardinala innitzerja
Dunaj, t. aprilu. A A. (DNB) Z ozirorn na gotove vesti, kj so se razširile po časopisju po proglasu avstrijskih Škofov, je dunajski nadškof kardinal dr. Innitzer poslal pokrajinskemu voditelju Biirckelu neko pismo, v katerem smatra za potrebno, da razloži nekatere podrobnosti, oziroma da popravi gotove trditve tu jega časopisja. To časopisje je namreč objavilo, da spravljajo proglas avstrijskih škofov v zvezo z obiskom, ki ga je naredil papeški nuncij v Berlinu pri nemškem zunanjem ministru v. Ribben-tropu. Svečano izjavljam, pravi nadškof dr. Innitzer v _ tem pismu, da proglas avstrijskih škofov nima nikake zveze z obiskom papeževega nuncija v Berlinu. Ta proglas jc spontan izraz avstrijske duhovščine. Zatem je dr. lniii-tzer v tem pismu tudi izjavil, da sta stališče ln proglas avstrijskih škofov naravna posledica nemške zavednosti in nemške krvi. Avstrijski škofje in vsi verniki se zavedajo tega zgodovinskega trenutka in ponovno naglasajo svojo vdanost nemškemu rajhu in zahtevo po nedeljivosti nemške države in cerkve.
V predmestju Leride
Sara#osa, 1. aprila. AA. (DNB) Padec Leride pričakujejo vsak čas. Mesto je skoraj od vseh strani obkoljeno od nacionalističnih čet. Republikanske čete ko poskušale, da bi se prebile s pomočjo tankov in težko artiljerije skozi sovražne vrste. Pri tera so jim pomagala tudi
letala. Pred samo Lerido se vodi vojna za okopi. Odpor republikanskih čet je vedno manjši.
Pariz, 1. aprila. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Čete generala Jagua so prekoračile danes okoli poldneva reko Segle v bližini Leride.
Kmetijski minister
govori izseljencem
Belgrad 1. aprila. AA. V noči med 31. marcem in 1. aprilom t. 1. se je na kratkovalovni radijski postaji v Belgradu vršil 25. prekooceanski prenos za naše izseljence v Ameriki. Program te preko-oeeanske misije sta prenašali tudi dve nemški radijski kratkovalovni postaji. Kmetijski minister Stankovič je imel govor, v katerem je dejal:
Ideali, ki so naš narod spravili v vojno za osvoboditev in zedinjenje, so imeli nacionalno, socialno in demokratsko osnovo. Toda v vseh pokrajinah, razen v Srbiji, smo po vojni srečali zastarele in nesocialne agrarne odnose, ponekod celo fevdalne razmere. Takšni ostanki iz prejšnjih tujih držav so imeli ne samo nesocialen, temveč tudi nenacionalen značaj. Izdali smo celo vrsto zakonov in uredb na podlagi katerih se vrši agrarna reforma v posameznih predelih Jugoslavije. Med veleposestvi v severnih krajih Jugoslavije smo razdelili površino okoli 500.000 ha poljske zemlje na 220.000 siromašnih kmečkih družin, med njimi 20.000 prostovoljcev. Dalje smo razlastili okoli 58.000 ha gozda za oskrbo siromašnih okoliških vasi z lesom in drvmi. Prejšnji lastniki zemlje dobe odškodnino od države. Na razdeljeni zemlji smo razdelili okoli 22.000 hi? in 17.000 drugih poslopij s potrebnim številom šol, cerkva, občinskih, sokolskih in prosvetnih domov za gospodarstvo in prosvetno povzdigo tistih, ki so dobili zemljo. Razen razdeljene zemlje z veleposestev smo uporabili za kolonizacijo siromašnih kmetov v južni Srbiji vse državno in občinsko zemljišče in vso tisto zemljo, ki so jo Turki zapustili pri osvoboditvi teh krajev. Takšnega zemljišča smo razdelili okoli 227.000 ha na 43.000 družin, zgradili smo 303 naselbine s potrebnimi šolami in cerkvami.
t)d leta 1010 do danes se je dalje ameliorizi-ralo in popolnoma zavarovalo 495.000 ha, delno pa nadaljnjih 302.000 ha. Za to jo šlo vsega skupaj 1371 milijonov din ali skoraj 80 milijonov dolarjev. Od tega nosi država 456 milijonov, interesentje pa 915 milijonov din. Na programu je izvedba velikih javnih del in nadaljnjih melioracij posebno v zahodnih pasivnih krajih. Država določa za to 600 milijonov din.
Nato je radijska postaja oddajala do 2.15 izbran program. Časnikar Dragan Alekšič je čital svoje predavanje »Pomlad v Jugoslaviji«, ga. Lola Djordjevičeva in Sima Begovič ter Rasa Ra-denkovič so pa zapeli več narodnih pesmL Z odgovori poslušalcem iz Amerike in z državno himno se je kcača! ta 25. prekooceanski prenoo. Prihodnji prenos ho v noči med 14. in 15. aprilom od 0.15 do 2.15.