Št. 75 V Gorici, v torek dne 5. julija 1910. Maja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom posiljana: vse leto . . 15 K % „ . . 10 „ •V. „ • • -5 „ .PottftiiLn^šfevy!JLe Stanej0"l&yi«r V Oorici se prodaja" ;Sb'ča" v vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Soriškem in Gradiš Čauskemu in dvakrat 'v -teta- nVoMl red Že-lesnic, parnikov in poštnih zvez". Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. TofcaJ AL Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo i nahaja v Gosposki ulici št. 7 Oorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št, 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin,, 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov (odklanjamo vsako odgovornost. Telefon It. 83. — »Gor. Tiskarna" A. GabršSek (odgov. J. FabSič) tiska in zal. Jubilej naše šolske družbe. Deličastno narodno slaulje u bjubljani.! V nedeljo je slavila družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani svojo 25-letnico, zajedno se je vršilo veliko narodno slav-Ije....... Od vseli strani slovenske domovine >o pohiteli rodoljubi in rodoljubke v belo Ljubljano, ki je biUuta dan pravo naše središče, praznična, ki je sprejemala ljubeznivo došle slovenske sinove in hčere. Ljubljana je doživela še malo takih lepih narodnih praznikov. Posebno pomemben je bil ta glede" na sedanje domače in ino-rodne sovražnike naše šolske družbe. Ta dan je pokazal, da vse, kar je dobro in pošteno v Slovencih, stoji na strani naše šolske družbe, ta dan je pokazal, da zaveden Slovenec ljubi našo družbo, pokazalo se je, da ima najtrdnejšo zaslombo v našem ljudstvu ter da jej obmejni Slovenci popolnoma zaupajo. Prijetni občutki so plali po srcih navzočih, vse je težko pričakovalo občnega zbora in napovedane velike veselice. Ljubljana je biLi v nedeljo nenavadno živa. Ze v soboto je prišlo precej Slovencev in Slovenk iz raznih pokrajin, v nedeljo dop. pa so prišli Tržačani in Štajer- Prihod Tržačanov. S posebnim vlakom so prišli. Že davno pred prihodom tržaškega in štajerskega vlaka je bil prostor pred južnim kolodvorom in kolodvorski peron poln slovenskega občinstva ljubljanskega. Vsi sloji so bili zastopani: od navadnega delavca pa :do najodličnejše inteligence -vse je prihitelo pozdravit slovenske brate in sestre od juga in severa. Na peronu je gostov pričakovalo med dr. odposlanstvo družbe sv. Cirila in Metoda s prvomestni-kom vlad. svetovalcem Scnekovičem na čelu. Ko je prihitel tržaški vlak in je iz njega izstopilo okoli tisoč T r ž a č a n o v ; in nad petsto rodoljubov iz P rimo r sk e ' in N o t r a n j s k e, je godba Slov. Ifilhar- j moiiije zasvirala našo narodno lunino in zaorili so iz tisoč grl urnebesui živio-kliei, ki se kar niso hoteli poleči. Dolgo je trajalo predno je mogel povzeti besedo v pozdrav družbeni prvomestnik, ki je mile , goste pozdravil nekako tako-le: »Iskreno ' vas pozdravljam, čuvaji slovenske stvari ob Adriji, ki ste se v tako impozantneiu ' številu odzvali vabilu družbe sv. C. in ; M. Dobro došli! Bela naša Ljubljana čuti z vami in vas ve ceniti. Nad 20 let se bo- 1 rite ob sinji Adriji za slovenske pravice. ' Edina skoro in največja pomoč v vašem ' boju vam je bila ves ta čas družba sv. C. in M. Svoj prvi otroški vrtec je ustanovila v Trstu, danes pa tam vzdržuje celo vrsto šol, v katerih vam v slovenskem duhu izobražuje vašo slovensko deco. Vi ste probujeni in ne obupate. Dokler bo živel v vas ta živi slovenski čut, bo živelo tudi v nas upanje na boljšo bodočnost. Se enkrat: dobro nam došli. živeli!« Veliko navdušenje in odobravanje. Odzdravil je dr. Abram, povdarjaje velike zasluge družbe za Trst. Govoril je tudi dr. Mandič, predsednik N. D. O. v Trstu, ki je prišla s svojo niodro zastavo; dr. Mandič je povdarjal, da prav delavskim slojem je namenjeno delov arije družbe sv. C. in M. v Trstu. V imenu Goričanov se je zahvalil za sprejem dr. Deieani iz Gorice. Goričanov je bilo tudi precejšnje število. Prišli so jia- to tudi Štajerci, okoli 500 z narodno godbo iz Celja. Sprevod po mestu je bil velikansk, okoli oOUO ljudi, ob strani cest vse polno občinstva. Živah- no pozdravljanje, velikansko navdušenje. Sprevod se je pomikal do Narodnega doma. — ; Skupščina. XXV. redna velika skupščina se je vršila v veliki dvorani Narodnega doma. Zbralo se je ogromno zavednega, slovenskega ljudstva. Prihiteli so od vseh strani, iz vseh slovenskih pokrajin, prihiteli so vsi sloji, da proslave jubilejsko skupščino družbino, da zbero novih moči za veliko narodno delo ter začrtajo pot, po kateri bodo hodili v bodočem letu. ločno ob 10. je prvomestnik, svetnik S e ne ko v i č otvoril zborovanje ter kon-statiral sklepčnost. Pozdravi vse zboro-valce, ki so došli iz posameznih delov slovenske domovine ter jim kliče »Dobro došli!« Odzvali so se povabilu, da slišijo, kako je družba delovala. Poglejte uspela in potem povejte svojo sodbo. Pozdravlja posebej župana ljubljanskega Ivana Hribarja. Nato je zaorilo po eelej dvorani gromovito odobravanje iti ploskanje, ki se kar ni moglo poleči. Prvomestnik pov-darja velike zasluge ljubljanskega župana za mesto ljubljansko, za slovensko domovino sploh -— pa tudi zasluge, katere si je pridobil kot družbin ustaiovnik, odbornik iu član. Spominja se pa tudi drugih štirih ustauovnikov: ces. svetnika Murni-ka, notarja Svetca, dr. Vošnjaka m monsg. Zupana. Pozdravlja odposlanstvo istrske družbe sv. Cirila in Metoda, prof. Spinči-ča, dr. Poščiča in Viktorja Tomičiča. — Spominja se velike skupščine istrske družbe na Cresu ter izraža upanje, da se najde pot, po kateri boste obe družbi roko v roki delovali za skupne smotre. Pozdravlja nadalje prof. Martinoviča, predsednika hrv. pučke prosvjete iz Zagrebu, pozdravlja drž. posl. dr. Rvbara, predsednika nar. del. org. dr. Mandiča. dež. poslance Gauglja, dr. Oivžna, dr. Slavik.;.. dr. ." iilerja. dr. VMfana, uadsv. Višnikarja. zastopstvo Korošcev dr. Miiilerja, zastopstvo Sokwkikc zveze. Nato omenja 25 letno delovanje družbino. Če bi bila država pravična, tedaj bi morala skrbeti, da se vsak narod vzgojuje v svojem jeziku. Mi Slovani si pa moramo sami ustanavljati šole in, tq ne samo wa periferiji, temveč celo v središčih. V 25 letih je družba, nabrala čez 1 milijon kron ter ravnotoliko izdala. V 25 letih se je družba razvila v mogočno drevo, ki poganja svoje korenine na vse strani, kjer bivajo Slovenci. In to družbo bi morali negovati kakor pun-čico v svojem očesu. Sprva je vladalo -vsepovsod veliko navdušenje, ki se je pa v gotovih krogih kmalu izpremenilo v j mlačnost. In iz te mlačnosti so se razvila nasprotstva in končno tudi sovraštvo. — Pri svojih narodnih nasprotnikih nismo našli tako sovražnih napadov, kakor pri svojih krvnih bratih. — »Izdajalci!« je zaorilo iz tisoč in tisoč grl. — Družbino delovanje je odprta knjiga, njeni računi vsej javnosti na vpogled. Družba ustanavlja šole samo v ta namen, da ohranimo Slovenci svojo »grudo, svoj jezik. V njenih šolali se poučuje po tistih metodah, po tistih učnih načrtih, kakor drugod. Tudi državno in cerkveno nadzorstvo je prav isto. Toda to nadzorstvo je mnogo strožje, nego drugje. Če bi našli le pičico, tedaj bi zagnali hrup, Toda le etra razlika je. Družbino učiteljstvo vzgaja mladino tako, da ljubi svoj jezik, da ostane zvesta narodu. Pritisk vzbuja protipritisk. Zanimanje za družbo pa navzlic hasprotstev raste ter se razširja med vse. Glavna o-pora družbe je narodno ženstvo. In katero podjetje podpira naše narodno ženstvo, tam je gotovo uspeli. Drug velik steber družbe so naši malčki. Tud: naša mladina, dijaštvo dela vedno in povsod za družbo. Naši uradniki prispevajo ogromne svote. Učitelji, katere preganjajo in bičajo gotovi krogi, si pritrgujejo pri svojih ustih, da morejo darovati za družbo. Toda tudi oddaljeni Slovenci, tisti, ki so šli v Ameriko iskat si kruha, niso pozabili družbe in prispevajo lepe vsote. In vsem naj bo izrečena srčna zahvala. Da je pa družba tako procvitala, je v prvi vrsti zasluga naprednega časopisja, ki je krepko in neustrašeno odbijalo vse napade, ki so prihajali od izvestnih ljudi na družbo. Temu Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jules .Verne. — Prevel 0. I. (Dalje). Pripravljalno delo je prekinila potreba spanja, ki so jo živo čutili po sedmi uri zvečer. Toda predno se uležejo, se združijo okrog peči, v kateri ni bilo treba varčevati lesa; ubogi ljudje so si privoščili prav razkošno toploto, na katero že dolgo niso bili več navajeni. Malo ptinmikana, prepečencev in več čas čaja jih je spravilo v dobro voljo, ki je seveda več ko napol izvirala iz upanja, ki jim je bilo tako hii.ro zasvetilo in od take daljave. Ob šestih zjutraj zopet poprimejo za delo, ki ga končajo proti tretji uri zvečer. Temnilo se je že; solnce je že od M. januarja hodilo nad obzorjem, a je še slabo in kratko svetilo. K sreči je imela ob pol sedmih vziti luna, katere svetloba je zadoščala ob jasnem nebu. Trenutek odhoda se je približal. Altamont je bil z veseljem sprejel ponudbo, da ga vzamejo s seboj na pot, četudi se mu bo trpljenje vsled sunkov še večalo. Povedal je doktorju, da bo na ladji našel sredstva proti skrbutu, ki so tako potrebna za njegovo ozdravljenje. Prenesli so ga torej na sani in ga kolikor mogoče zložno položili nanje. Vzeli so pse, seveda tudi Duka in potniki so se zadnjikrat ozrli na mesto, kjer je bil usidran Forvvard. Na Hatterasovem obličju je hipno vzkipela in zažarela silovita jeza, a premagal se je in majhna karavana se je izgubila v megli proti severozahodu. Vreme je bilo dokaj suho. Vsak je zavzel svoje navadno mesto. 13ell na čelu je kazal pot. doktor in Johnson sta ob strani sani pazila in porivala, če je bilo treba, Hatteras y-x je šel zadaj in vodil pot in vzdrževal vso vožnjo v r .v-- črti :.a Dellom. Potovalo se je dosti hit-o;.led je bil trd in gladek, da so sani prav lepo tekle po njem; pet psov jih je prav lahko vleklo, kajti ves tovor ni tehtal črez devet sto funtov. — Vendar so se ljudje in živali naglo zasopli in večkrat so se morali ustaviti, da so se oddahnili. Proti sedmi uri je prodrl mesec s svojo rudečkasto oblo skozi temno meglo; ble ': žarki so razsvetlili ozračje in se lepo odbijali na kriste: .-. r'adini; -eizmerna ledena ravan se je raztezala proti v.,- u brez vsakega hribčka ali le količkaj napetega mesta. 11; del morja je moral zamrzniti v popolnoma mirnem staj' u kakor mirno jezero. To je bila neizmerna puščava, gladka in enolična. Tak vtis je napravilo to na doktorja, ua kar je »pomnil svoje spremljevalce. »Res je, gospod Clawbouny«, de Johnson, »to je puščiva. a ni se nam treba bati, da bi umrli v njej od žeje.« »To je seveda že nekaj,« odgovori doktor, »toda ta brezmejnostmi pravi nekaj drugega: Da smo namreč silno oddaljeni od vsake suhe zemlje. Navadno naznanijo ledene gore, če je obrežje blizu, a tu ne vidimo nič takega.« »Obzorje je zelo omejeno vsled goste megle,« meni Johnson. »Brez dvoma, toda kar potujemo, smo še vedno hodili po ravnini, ki se zdi, da nima konca.« »Veste kaj, gospod Clawbonny, naša pot je pravzaprav res nevarna, Človek se navadi in ne misli več na to, toda ta ledena gladina, po kateri korakamo, krije brezda-nje prepade in žrela.« >To je res, prijatelj, a bati se nam ni, da bi nas pogoltnilo, kajti odpor k-, .ene plasti v mrazu 37° Je že precejšen. Poleg tega led še vedno narašča, kajti tu gre v desetih dneh devet dni sneg, in to v aprilu, maju ali juniju rav-notako kakor v marcu; po mojem mnenju mora biti najmanj trideset do štirideset črevljev debel.« * »No, to še človeka tolaži«, pristavi Johnson. »Da, mi nismo kakor drsavci v reki Serpentine (v Londonu), ki se boje, da jim vsak čas zmanjka negotovih tal pod nogami; nam se kaj takega ni trebi bati.« »Ali je znana sila ledovega odpora,« praša stari mornar, ki se je vedno rad kaj poučil pri doktorju. »Kaj pa da!« odvrne slednji; »kaj pa je sedaj neznanega na svetu, kar se da meriti, razun človeške čestihlep-nosti, ki nas tudi tira proti/severnemu tečaju, ki ga hoče človek spoznati? Toda.da vam odgovorim na vprašanje: Dva palca debel led nese človeka; če je debel tri palce in pol, nese konja z jezdecem, če pet palcev, jih nese osem, če je osem črevbev debel, nese že celo kompanijo konje-nikov z vso vprego, in pri debelosti deset palcev celo armado in neštevilne čete. Koder mi sedaj stopamo, bi se •lahko zidalo mitnico kakor je v Liverpoolu ali parlament, kakoršen je v Londonu.« »Človek skoro ne more pojmiti takega cipora;« se divi Johnson; »pa še nekaj, gospod Clawboriny: Ravno kar ste rekli, da tu izmed desetini pada devet dni sneg; to je jasno dejstvo in jaz imi ne oporekam; a povejte mi, odkod pride ve| ta sneg? Saj je vendar morje strjeno in jaz ne vem, kaljo naj bi tu nastala tolika množina hlapov, ki tvorijo sneg.« napredeemti časopisju se izreka zahvala in največje priznanje. Družba "Ima Se dovolj prijateljev. Kakor drevo je, ki poganja svoje korenine na vse strani. Dokler je pa toliko ljudi, ki negujejo to drevo ter skrbe za njegovo uspe Vanje, jene bo podrl noben vihar. Nato se spominja umrlih pospeševateljev družbe, med njimi velikega rodoljuba Karol Kotnika, ki je volil družbi kraljevski dat. Vsem tem zakliče: Slava njihovemu spominu! Zborovalci so v znak žalosti stoje poslušali zadnji del prvomestnikovega govora ter zaklicali »Slava« spominu umrlih družbinih dobrotnikov. Na to je govoril ljubljanski župan Iv. Hribar, želeč v imenu ljubljanskega mesta družbi mnogo uspehov. Potem se je zahvalil za pozdrave S p i n č i č, rekoč, da vsi luoramo. enako braniti svoj rod; boriti se moramo zoper tiste, katere plačujemo, da bi nam morali dati kulturo. Na to M a r t i n o vi č, predsednik hrv. pučke prosvete, dr. Rybar, povdarjaje, da so drugi naredili iz nas mal narod, pre-sednik Sokol. Zveze dr. Oražen. Izvolilo se je na to za častne člane: Iv. Hribar, Ivan Murnik, dr. Vošnjak, župnik Vrhovnik. Sprejeto z velikanskim navdušenjem. Tajnik družbe dr. Žerjav poda na to obširno poročilo o delovanju družbe, notar H u d o v e r n i k o dohodkih in tro-ških. Dohodkov je bilo lani 187.087 K 10 v, troškov 174.193 K 95 v. (Kako je družba delovala za Goriško 25 let ter koliko potrosila lani za našo deželo in Trst, smo povedali že v soboto v posebnem članku. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo obširneje prihodnjič.) V imenu nadzorstva je poročal dr. Ravnih a r, rekoč, da so vsi računi v redu. Družbo je pozdravila gospa Karla Poni k v ar jeva iz Trsta ter župan Kobentar s Koroškega. V odbor so izvoljeni: Andrej Senekovič, dr. Ivan Merhar, Fr. Pahernik, dr. Ivan Tavčar, dr, Šlebin-ger in dr. Žerjav. V nadzorstvo: dr. Fr. llešič, dr. Fer-do MiiHer, Matija Prosekar, dr. Vladimir Ravnihar, Miloš Štibler. V razsodništvo pa: dr. Vinko Hudelist, Jakob Kogei, Karel Šavmk, dr. Fr. Tekavčič in dr. Kare! Triller. Veselica. Veselica pod Tivoli je bila nekaj veličastnega. Zbralo se je nad 20.000 ljudi. Celi prostrani prostor okoli Tivolija je bil poln ter je nudil pestro sliko raznovrstnega občinstva. Narodne dame iz vseh pokrajin so tekmovale med seboj, kako bi kar najboljše postregle. Narodne dame so bile prevzele vso skrb in pokazalo se je, da se je njihovo delo sijajno obneslo. Paviljoni so bili prekrasni. Gnetlo se je občinstvo okoli paviljonov, ki so vsi pridno prodajali. Umevno, da tržaški jn goriški nista bila zapuščena. Veselo vrvenje, prijetno razpoloženje, zabava, krasno je bilo na tej veselici. Vse je bilo uzorno urejeno, zato pa tudi vsak izmed udeležencev kar ne more prehvaliti te krasne prieditve. Lepo smo proslavili 25 letnico naše šolske družbe, lepo, dostojno; pokazali smo, kaj se more storiti- z dobro voljo in vstrajnostjo .... Proslava je za nami, „ sedaj pa na novo delo za drugo četrtsto-letje naše dične družbe sv. C. in M.! Boj preti klerikalizmii na Španskem. Francisco Ferrer je padel. Počili so streli in zgrudil se je starec v grob. Jezu-itje so upali, da ti streli pomenijo smrt protiklerikalnega gibanja na Španskem, da zavlada po državi zopet jezuitski mir ter se napredni elementi poskiijejo. Zazeblo je vsakega človekoljuba okoli srca ob misli na smrt Franca Ferrerja, zgrozila je kulturni svet moč klerikaltema, ki je zahtevala svojo žrtev v mrki trdnjavi nad Barcelono. Ali po 8 mesecih se je pokazalo, da še tli žrjavica odpora proti klerikalni prepotenci. Izkazala se je zopet stara resnica, da grozodejstva rodijo reakcijo, da z grozodejstvi se ne vstrahuje stremljenja po svobodi. Dandanašnji govori ves civilizovani svet 6 španskem ministerskem predsedniku Canalejasu, ki ima pogum bojevati se s klerikalnimi mogočnjaki in s samim Vatikanom, V krajših noticah smo že povedali, za kaj gre. Canalejas hoče uvesti v Španiji nekoliko tolerance glede nekatolikov. V Španiji je državna vera katoliška, ki ima sama vse pravice vsled konkordata, sklenjenega za časov Izabele. Ko so jo leta 1868. pregnali, je naznanila republikanska ustava popolno versko prostost leta 1871. Ali ko se je vspostavila zopet monarhija 1876, leta, so zopet utesnili versko prostost. § 11. ustave določa: »Niso dovoljene nikake druge javne ceremonije in objavljanja izven onih državne vere.« Na-redba istega leta razlaga to tako, da je prepovedano: vsako dejanje zunaj na javnih potih ali na zunanjem zid vjn templja ali pokopališča vseh kultov ali sekt, ki se razločujejo od katoliške vere, dejanje, ki bi oznanjalo njih ceremonije, vaje ali šege in navade, bodisi to potom procesij ali poetom napisov, zastav, znakov, naznanil ali na zidove nabitih objav. Praksa pa je gnala ozkosrčnost še dalje. Leta 1893. je bila v Madridu v ulici Beneficiencia, kjer ima špansko-evangelj-ski, (anglikanski) Škot svoj sedež, postavljena cerkev s križem in napisom: Chri-stus Redemptor Aeternus. Klerikalci so protestirali proti temu napisu, nagnali društva katoliških žena, da so hodile okoli z ' zahtevo, naj se za božjo voljo odstrani oni napis, in nekega dne je res madridski župan ukazal, da se morata odstraniti križ ' in napis. Spodtikali so se celo nad stavbo. ' češ, da je taka, da se v njej takoj spozna cerkev, kar pobožnim katoliškim dušam ' ni bilo všeč. Cerkev so mogli odpreti šele 1. 1894. pa tudi takrat samo pod pogojem, ' da morajo ostati glavna vrata zaprta, ker se jih smatra za zunanje znamenje kulta; ' uhod je bil dovoljen le skozi stranska vrata, .lednake predpise so naložili evangelj- ' ski cerkvi v mestnem okraju Cuatro Ca- ' rninos. Nemčija in Anglija sta radi tega ' napravili za te vernike kapele v zvezi s ' poslopji poslaništev. I Canalejas seveda ni šel tako daleč, da ' bi morda hotel spremeniti ustavo. Izdal je ' samo naredbo v obliki okrožnice, v kateri je razložena potreba tolerance nasprotf' drugovernikom ter tolmačena omenjena ' naredba tako, da je pač prepovedano jav- ' no zborovanje drugovernikov ne pa zna-?.', ki na cerkvah — dandanašnji ne smejo ! postaviti niti stolpa. V Španiji je danda- ' našnji okoli 200 evangeljskih cerkev in s kapel ter 100 šol. Proti dekretu ministerskega predsednika je v.'ožil protest Vatikan takoj, kakor da je ž njim rušen konkordat. To je Canalejas z odločnostjo odbil. Sprememba naredeb je čist vladni akt. Ali v jezi Vatikana tiči še nekaj drugega. Canalejas hoče prisiliti kongregaei-je, katerih mrgoli po Španiji, odkar so jim. zakurili pod tli v Franciji, da se podvržejo dolžnosti javljanja in obdačenja, kjer izvršujejo kako obrt. Menihi in nune se branijo, Vatikan seveda jih podpira. — Kadar gre za denar, takrat so taki le ljudje vsi po koncu. Samo grabili bi; druge učijo, da naj dajo državi, kar je njenega, ali sami se branijo odločno plačevati davke. Ljudstvo naj plača, ne pa pobožni menihi in še pobožnejše nune. Pa so imeli doslej res prijetno v Španiji: vlada se ni smela nič brigati za to, koliko jih je in kaj delajo; smeli so početi, kar so hoteli, —; Druge obrti plačujejo davke, samostanske! nič. Samostani imajo ogromne kapitale in dohodke, le grabiio, ali da bi dali kaj od sebe, da bi plačevali duvke, tega pa ne! Kdor zahteva kaj takega od njih, je brezverec, ki bo pogubljen. Želijo zi par sto let nazaj, da bi vrgli Canalejasu na grmado ter ga sežgali! V take razmere je posegel Canalejas ter hotel ustvariti bolj Človeške; zato pa je vse klerikalstvo, kar leze in gre, po-koncu, da obvaruje sveto katoliško cer-» kev vsake »škode«! Zbrale so se dame visoke aristokracije in šle so k Canalejasu pa so ga prosile: za božjo voljo naj umakne svojo naredbo — ali Canalejas je rekel, da tega ne stori, marveč da hoče vlada izvesti to, kar je namenila. KlerikaJizem se je zagrizel globoko v špansko ljudstvo. Dobra vlada z napredni mi intencijamf bo imela Se obilo posla. — Nad 50% jih ne zna ne pisati ne citati, vse pokrajine pa so posejane s samostani, iz katerih pojo zvonovi, oznanjujoč ljudstvu pokorščino do posvečene suknje in delo za njo v duševni temi. V provinciji Biska-ja je med 230.000 prebivalci 170 samostanov. Katoliška cerkev v Španiji kaže ob vsaki priliki svojo moč. Tako morajo n a ne k a t e r i h k r a j i h j b p r o c es i-j a h r a z p r o s t r e t i po t? e h n a r o d-ne'španske z a s ta v e in procesija gre čez nje, da pokaže tako gospod stvo'cerkve nad ljudstvom. DOPISI. Iz komenskega okraja. Iz Temnice. — Neki »dobrohotnež« ni mogel drugače, kakor, da je priobčil v »novostrujariji« dne 24. junija št. 26. dopis, v katerem udriha po rnojej osebi zaradi poučevanja petja v tuk. društvu »Jenko«, katero mu — revežu — nič kaj ne dišj. Zato tudi noče, da bi se ljudstvo izobraževalo, blažilo si srce z dostojnim in lepim petjem. Bog ne daj, to je naravnost propast! Da se pa kaj takega ne zgodi, udari po pastirju, da se razkrope ovce; udari po učitelju, očrni ga: čim več, tem bolje! Tega načela se je dopisnik tudi držal, zato je hitro preskočil k šoli. — »Tu te bom!« si je mislil, a revček se je s svojim podlim namenom globoko ugriznil. — Luknjičava — slaba informacija! Otroke nad. tečaja pustim pred katehetovo uro in grem. Povejte določno, ker čas pred katehetovo uro je lahko dolg ali narobe! Otroci gredo po pouku — v času odmora — naravnost domov, zato ni nika-kega ropota, da bi se lastnik šole jezil. — Drugi otroci so — kakor tudi vedno: pred poukom, .med poukom in po pouku nadzorovani. Mogoče se pa lažem, zato na dan /. dokazi za vaše »resnic?«! Vaš podel namen je jasen: očrniti ste me hotel pred javnostjo in šolskimi faktorji, češ: »Vidite, kakšen je — »kazen!« Na to mesto pa 'kakega »dobrega« učitelja. No, taki so, dragi g. dopisnik, redki, bela vrana, ker njih prepričanje ni ceno! Vedite, da s tem dopisom me niste spravil iz ni-kakega duševnega ravnotežja, ker imam mirno vest glede izpolnjevanja svojih dolžnosti — ker ne storim !e, kar moram, temveč tudi >kar morem. Ne sovražim vas, g. brezznačajnež, ampak vas le pomilujem. Za zdaj dovolj! — Prizadeti. • Iz goriške okolice. Iz Opatjegasela. — Šolsko vodstvo v Opatjemšelu se tem potom najsrčneje zahvaljuje vsem, kateri so s svojo navzočnostjo počastili šolsko veselico 26. pr. ni. in s tem pripomogli, da je tako dobro vspela. Posebej pa izreka svojo najprisr-čnejšo zahvalo požrtvovalnim ljubiteljem šole in mladeži, ki so z radodarnimi doneski zdatno povečali čisti dobiček, kateri je namenjen Šolski knjižnici za tuk. šol. okoliš. Darovali so: Avg. Zavadlav kr-čmar itd. Op., K 5.—, S. Kos kurat K 2.—, Ant. Pahor, trgovec K 1.40, Josip Pahor, Nova vas 12 K L—, A. Marušič, trgovec, 70 h, Fr. Marušič, trgovec itd. 70 h, A. MarušiČ zidar, Lokvica, 50 h, K. Sivec 40 h, L. Sila, učitelj, Vojščica 40 h, A. Fakin, nadučitelj Kostanjevica 40 h, M. Fakin, učiteljica, Kost, 40 h, družina Podgornik iz Gorice 80 h, Pavel Marušič, poštni u-praviteij 40 h, Fr. Jelen 10 h. Bog plati stotero! — V. Gregorič, vouiielj. Družba 8v. Cirila in Metoda. Mesto brzojavke za Ciril-Metodovo skupščino daruje družbi Peter Cotič K 1. in T. C. K I.—. Za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se prijavili med drugimi v posebno lepem številu poštni uradniki iz Ljubljane in sicer: Poštne adjunktinje in oficijantinje v Ljubljani; Poštno ambulan-čno osobje v Ljubljani; I. krožek poštnih uradnikov v Ljubljani; H. krožek poštnih uradnikov v Ljubljani; III. krožek poštnih uradnikov v Ljubljani; potem železniški uradniki južnega kolodvora v Ljubljani jubilejni kamen plačali 200 K. »Pogled na prvo četrtstoletje družbe sv. Cirila in Metoda« je naslov knjižici, ki jo je pravkar izdalo družbeno vodstvo. V kratkih potezah je narisano v njej življenje in trpljenje družbe sv. Cirila in Metoda, njeni dobri in slabi uspehi in ob koncu jej je dodan zemljevid, kažoč, kje se nahajajo družbene šole in vrtci, kje delujejo njene podružnice in kje so zborovale njene skupščine. Iz tega zemljevida se razvidi, kako slabo so še zavarovane naše meje in koliko nas še čaka truda in žrtev, da .bo gotov naš narodnoobrambni plot. Knjižica, ki jej želimo najobilnejšega razširjenja, se je prodajala na veliki skupr ščini in na popoldanski veselici/Naroča se pod naslovom: Družba sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Narodni dom. Cena I K. — Jubilejne razglednice, krasno delo domačega umetnika, priporočamo najtopleje. Promet narodnega kolka, ki je iz raznih vzrokov v zadnjih mesecih opešal, naj poživi in pomnoži izdaja najnovejšega jubilejnega kolka s sliko .Slovenke z nabiralnikom in z napisom: Mal položi dar domu na altar! Slovenke in Slovenci, naroČite si ga takoj in pridno rabite! Naročilom bodi naslov: Družba sv. C. in M. v Ljubljani, Narodni dom. V Solkanu je dal nabiralnik v Mozeti-čevi gostilni K 17.31, pri Ravniku K 3.87. Denar je poslala podružnica v Ljubljano. Domače vesti. Za kres na predvečer godu sv. C. in M. je daroval g. Peter Pahor iz RenČ 10 K in voz drv; darovali so mu pri računu tudi goriški Lahi in Slovenci; 11 K pa je nabral v ta namen njegov gramofon." Vsprejemnl Izpit za gimnazijo v Gorici je napravilo 67 učencev, za realko 44. Maturo na gimnaziji so napravili dalje Slovenci: Josip LoVreričič iz Kreda, Artur Mrevlje iz Sv. Križa, Štefan Pod-bršček jz Dcskel, Alojzij Rebek s Trnovega, Josip Rutar iz Gorice, z odliko, Ferdinand Sedej iz Mimika in Mihael Zavadlav iz Velikega dola, z odliko. Izlet »Ljubljanskega Zvona« v Bel-grad. — Vsi doslej že pripravljeni udele-žniki in tisti ki bi se utegnili še pridružiti (iz Ljubljane, Dolenjske, ob progi dolenjskih železnic, Gorenjce, Notranjske, Goriške in Primorske), naj se zbero na ljubljanskem jnžnern kolodvoru v petek dne 8. julija 1910 najdalje ob 1.43. Ondu se bodo dobili vozni listki iz Ljubljane v Sisek ter izvedeli podrobnejši podatki glede potovanja. Vsakdo naj se oskrbi s pravilnim potnim listom za Balkanske države ozir. za vso Evropo. — Izletni znak, popis in načrt Belgrada bo dobiti pred odhodom vlaka. Tukajšnja višja realka je končala svoje šolsko leto v soboto 2. t. m. Dijakov je bilo na realki 436, med temi 162 Slovencev, 193 Lahov, 65 Nemcev, 6 Hrvatov, 6 Cehov, 2 Poljaka, 2 Ogra; iz Gorice jih je bilo 131. z Goriškega 143, iz Trsta 13, iz Istre 34, s Kranjskega 30 ter iz drugih raznih kronovin: Koroška, Solnograško, Spodnje in Gornje Avstrijsko, Češko, Moravska, Šlezija, Dalmacija, Tirolska, Pre-darelska, Štajerska, Galicija, potem Hrvatska, Bosna, Nemčija, Italija, Turčija in Egipt, no, iz precej različnih dežel je zbrana mladina na goriški realki. Uspeh šolskega leta je ta-Ie: odlič-rijakov je 22, sposobnih za višji razred 269 (ušteti, ki so končali zadnji razred), sploh sposobnih za višji razred 35, nespo-> sobnih 87, neklasificirani so 3, ponavljalni izpit je dovoljen 20. Slovenski odličnjaki so: I. b: Kure Josip, Kurinčič France, Schvvarz Ivan; L c: Debenjak Anton, Jelinčič Franc, Tance Ladislav; III. a: Udovč Josip; III. b: Ko-šiša Adolf, Štolfa Josip; VII: Juvančie Iv., Terčič Anton. Letno poročilo prinaša v slovenščini spis »P o s k u š n j e pri računi h« i/, peresa gospoda prof. Jak. Zupančiča. »Ali je kdo videl poslanca Fona«? — Tako je pričel v'nedeljo na Sveti gori pred »čuki« svoj b:>vor dr. Brecelj. Tako je vprašal, odgovoril pa ni nihče. Začudeni so gledali vanj čuki in srd se jim je vzbujal do poslanca Fona, češ, oče naš, dr. Krek, je prišel, goriškega poslanca Fona pa ni. I, seveda ga ni bilo, ker ga je včasih še sram razne klerikalne družbe. Zanimivo pa je, da je novostrujarski general tako napadel starostrujarja poslanca Fona. Drugega za sedaj ne rečemo nič. »Slovenec« seveda ni mogel mirovati oh 25-letnici naše Šolske družbe in narodnem slavlju v Ljubljani. V soboto je bil poln ialotske gonje proti družbi, včeraj Je izlit svojo podlost pod črto in nad črto. Ali sluvlje v nedeljo in zborovanje je bilo tako visoko, tako impozantno ter je tako nplivalo na »Slovenca«, da je zabavljanje njegovo le. smešen izrodek znorelega fanatika/ N^^^t^^J.k^lik^JcKsrte- .fe* liva svoj žolč: nedelja 3. jude'pokazala, da ima družba lepo bodočnost pred seboj., Še bo imel priliko-za zabavljanje »Slovenec«! ¦ Kresovi so goreto-sinočLokoJi in okoli po bližnjih hribih in po dolini. Na Kalvariji nad Podgoro je gorel običajni veliki kres. Tudi zastave so razobesili, tako v Vrtojbi, v Št. Petru društvo »Prešeren« itd. Podgorski kurat C.-M.-Vtisa je hudbi unet gospod za narodno obrambno delo v Potigori, katero iirtenujo -goriški Št. Hj. Zmeša! je glavo dvema ženskama, ki zdaj letata okoli ter iščeta darov za nov ..otroški vrtec, dasi sta tam dva slovenska. Oni dve razlagata, da sta ta dva vrtca »1 i-b e r a I n a«, da treba torej nov vrtec! Tako početje, katerega tu nočemo označiti prav, naj neha takoj! To je škandal! Tako »narodnoobrambno delo* naj Podgorci iz-bijejo iz glave lahkomišljenemu Vugi! Naj nehajo takoj vsi trije, če ne...... Čukovska surovost v Solkanu v nedeljo na »veselici« je bila velika. Poročajo nam, kako so čuki nekega mladeniča preganjali, eden je reke!,* da mu da »atiu žlepu«. drugi »čuk« je rekel, da ga vrže >