52. številka Ljubljana, v soboto 5. marca 1898. lakaj m vsak dan ttrtrr, urim&t edaljs in prasgjui&c, ter volja oo ^ost! pi-'-jeojau ui c.v st ro-ufii- ruk e dežeis m «be toto Ltt gut., M pol k*ta gl t., /.a v*otrt l^ta 4 gld.. za joden 1 gld. 40 kr. — Zf Lj ul» 1 j* «o Hm po&uja.r.ja na dom sa vae leto 19 gld., za četrt leta o pJd. 30 kr. isa jeden mesec 1 gld. lu kr. Za pošiljanje na dnrn računa se po 10 kr, na rneaec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za tnje dežele toliko več. koliKor poštnina zna&a. — Na naročbe, brez istodobne vpo&iljatve naročnine, se na ozira. Za oznanila plačo.e m on stinstopm* petit-vrste po ;> kr., če ee oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ee izvoli frunkovati. -- Rokopisi so ne vračajo. — DreduiStvo in upr»» nifitvo je na Kongresnem trgu 6t. Vi. D prnvniitvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbh administrativne stvari. JT«>I*->1<»ti A*. » Po deželnem zboru. i. Zasedanje deželnega zbora je dokončano, in sedaj je naša dolžnost, da si o vsem, kar se je tekom tega zasedanja dognalo, napravimo časnikarsko svojo sodbo. To je toliko bolj potrebno, ker se nam od te ali one strani očita, da bomo odslej samo rožni venec po svojem listu razobešali, in da bomo v polni ponižnosti hlapčevali v klerikalni ideji. Mirno in dostojno zatrjujemo jedenkrat za vselej, da bode naš list tudi v bodoče zvesto služil svojemu narodu in svobodni misli, koje ne pustimo zatajiti v Slovencih. Na tem polju se ni ničesar spremenilo, in se tudi ničesar spremeniti ni moglo, ker se niti od resne stranke, niti od resnega lista zahtevati ne more, da bi vsako leto spreminjala svoja načela, in da bi od dne do dne menjala svoje prepričanje. Naš list ostane kakor je bil, in na straži bode neprestano stal — pred napredno mislijo, ravno tako, kakor bode stražil katoliško misel naš večletni nasprotnik „Slovenec". V teku zadnjega deželnozborskega zasedanja se je po dolgem in težavnem razpravljanju dosegla tako imenovana sprava mej obema narodnima kluboma. To dejstvo je resnično, dasiravno je isto tako resnično, da o spravi prav za prav govorice biti ne more: desegel se je samo modus vivendi mej obema strankama, koji sta se do sedaj smrtno sovražili. Tudi to je nekaj, kar rodi lahko dobrih sadov, če se bo v bodoče pametno postopalo, in če se v vso zadevo ne bodo mešali politiki, kakor sta Koblar in dr. Krisper, koji zadnji je v predvčerajšnji seji mestnega sveta ljubljanskega spravo slavil z bombastično pretiranoatjo, kar je bilo tem smeSnejše, ker podrobnosti „spravnega" dogovora do danes še niso objavljene, tako da jih tudi dr. Krisper ne poznal Zategadel pred vsem nekoliko splošnih opomb! Odločno svarimo pred vsako bombastično pretira-vanostjo in pred nenaravnim povikševanjem „spravo", koje v ožjem pomenu besede ni. Tukaj ne mislimo na dr. Krisperja, ki itak v slovenski politiki ne šteje mnogo, pač pa na goriško „Sočo", ki je o spravi na Kranjskem priobčila članek, kojega smo obžalovali. Obžalovali v prvi vrsti zategadel, ker so taki članki s svojo pretiranostjo prav zelo sposobni, pri naših obilnih somišljenikih po mestih takoj od začetka „spravo" v slab kredit pripraviti. Posebno nevarna je fraza, da naj bi sprava na Kranjskem polagoma vse potitike do tega privedla, da bi ee čutili samo Slovence in dražega nič. Odkritosrčno izjavljamo, da sprava nima tega namena, ker bi potem ne bila drnzega, kakor visoka šola za politično neznačajništvo. V tem pogledu ne spregovorimo ničesar več, samo opozarjamo na jako pameten, jako simpatičen članek, kojega je v zadnji dobi priobčila „Edinost" iz peresa štajerskega rodoljuba dr. M—a. Na ta članek se ne sklicujemo zaradi tega, ker je pravičen nasproti dr. Tavčarja, temveč samo radi tega, ker je o strankarstvn na Kranjskem priobčil nekaj idej, ki so jedino prave in umeslne. Ker smo že pri „Soči", še nekaj besedo ,svi-tli zvezdi", ki se prikazuje na političnem kranjskem obnebju. „Sprava", ki je sedaj na dnevnem reda, je značilna v mnogih ozirih, pred vsem pa v tem oiiru, da se je sedaj jasno pokazalo, da katoliško-narodna stranka s svojim dosedanjim početjem, katero je bil pod svoj zaščit vzel prevzvišeni sedanji metropolit, ni bila sretna, in da je ravno ta stranka po večletnem bojevanju morda vendarle prišla do prepričanja, da ni dosegla svojih namenov. Čisto ' gotovo pa je, da si je prevzvišeni nadškof dr. Missia razmere v deželi vse dragače želel, nego so danda nes, ko zapašča stolico sv. Nikolaja I Naravno je torej, če se oči cele škofije obračajo na njegovega naslednika — dr. Antona Jegliča. Mi želimo, da bi bil svitla zvezda svoji cerkvi, zvezda - vodnica na političnem polju ne bo mogel postati, ker bi vsled tega moral stopiti s škofovskega svojega mesta, ter se vmešati mej strankarske prepire, kar bi bilo resno obžalovati. Tudi tukaj bi svarili pred pretiranostjo in pred nezmiselnim mnenjem, da je bodoči knezoškof ljubljanski poklican, prevzeti politično vodstvo obeh narodnih strank Kranjskih, ter jih vsled mogočnega svojega upljiva takoj zliti jedno v drugo. Tega vodstva bi narodno napredna stranka nikdar sprejeti ne hotela, in izvirali bi iz njega konflikti, kakor smo jih doživeli v časih, ko je sedanji knezonadškof prevzel vodstvo katoliško - na-narodne stranke, ter za trdno pričakoval, da bode vsled tega popolnoma razdejana in uničena napredna naša stranka. Naj je bodoči knezoškof še toli simpatičen in priljubljen, moči, iz sedanjih dveh strank jedno samo skovati, te moči ne bode imel. Pač pa se od njega pričakuje, da bode pravičen obema strankama, da bode — kolikor mogoče nad strankama stal, gotovih vezi s katoliško narodno stranko ne bode mogel pretrgati — in da bode blagodejen svoj vpljiv vporabljal v to, da se strankarski boji oblaže, da se ne zanašajo v spovednice in ne na lece, in da bode pred vsem mlajšo duhovščino, ki življenje dostikrat samo iz knjig pozna, polagoma privadil prepričanja, da še ni vsak brezverec, če slučajno v politiki ne hodi po stezah katoliško - narodne stranke. Kaj več od knezoškof a Jegliča ne pričakujemo, in tudi ne zahtevamo! — Deželni zbor kranjski. (XVII. seja dne 2 8- februvarja.) Večerna sej a. (Konec.) VI. Deželnemu odboru se naroča, da k plačilu dospevajoče obroke brezobrestnih posojil okr. cestnim odborom, občinam in pa posameznikom vedno pravočasno izterjava in da v ta namen vodi o njih posebno skadenčno knjigo, iz katere naj bode razvidno, kdaj kak cbrok k plačilu dospeva, kdaj se je dotičnik, ki ga ima plačati, na to opozoril in kdaj se je plačilo izvršilo. VII. Deželnemu odboru se naroča, da pretresa vprašanje, kako bi se dala na primaren način in brez velikih t roško v za deželni zaklad ustanoviti v Ljubljani konjska bolnica in da poroča o tem deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. VIII. Deželnemu odboru se naroča opozoriti c. kr. vlado, da si vse uč teljsko osobje c. kr. LISTEK. Hrvatsko gledališče. V Zagrebu, 28. februvarja t. 1. Gotovo bo zanimalo Čitatelje »Slovenskega Naroda", ako jim na kratko očrtam izvirni dramatski Živelj v dični hrvatski metropoli, v kraljevem Z agrebu. Hrvatskega deželnega gledališča intendanca je sedaj v roki mladega in velezasluženega g. Stjepana dr. pl. Miletioa. Žal, da teče baje zadnje leto te izvrstne uprave I Mogoče se še sklene z vlado pogodba za nadaljna tri leta. Intendant dr. pl. Miletie" niti svo jih novcev ne štedi, kadar je treba kaj storiti za povzdigo dramatske umetnosti. No, govori se, da se vlada že dogovarja z grofom Bombellesom, nemškim dramatikom in ravnateljskim svetnikom dunajskega Raimandovega gledališča. To bo intendant, ki ne zna — hrvaščine !1 Sezona se je počela z dr. Šenoino izvirno zgodovinsko žaloigro „Knjeginja Dora". Gledajočemu „Knjeginjo Doro" se mi je najprej zdelo, da jo preveč romantična; premišljajoč pa dalje časa o nji, sem se uveril, da ni temu tako. Sujet se res bliža romantiki, toda značaji niso niti iz daleka romantični, temveč pravi, pristni, realni tipi. — Sestra z i greši z bratom, katetega preje ne pozna; ko izve za to, jo peče vest in — da bi jo utešila, popiva in se druži s pijanim Polhajmom. Piscu, dr. Milanu Šenoi, sinu slavnega hrvatskega pripovedača Avgusta Šenoe, se pozna, da resno študira dramatiko. Pozna se mu zlasti blagodejni upliv Shakespearjev, osobito v duhovitih razgovorih slug, pa v izvrstnem historiškem, nekako tajinstvenem tonu. Pisatelj je jedan najboljših pre-vodilcev Shakespeareja in učitelj na zagrebški dramatski šoli. — Predmet „Knjeginje Dore* je vzet iz domačih, notranjih razmer dveh hrvatskih plemiških rodbin. Ne dolgo na to smo videli zopet izvirno delo, dramo iz sedanjega časa, .Ljubav i sjaj", katero je spisala gospa Hermina Tom i d. Hčerka meščana, ki se je omožila z nekim grofom, ljubi doktorja, toda odbija ga toliko časa, dokler je njen soprog živ. Ko pa ta umre, se vrača grofica od »sjaja" k — „ljubavi". — Na prvi mah razvidi«, da ja to napisala ženska, ki je vredna sovrstnica naše Pavline Pajkove... Dobra kopija Molierakih veseloiger in komedij je „Baron T a m b u r I a n o v i d", ki je bila napisana okolo 1825. 1. v kajkavskem narečju. Kdo jo je spisal, ni znano. Karakteristično pa je za neznanega pisca, da v vsej drami ni niti jednega ženskega lica, kar vzbuja sumnjo, da jo je napisal kak brv. svečenik. Dr. Mil. Šrepel je to komedijo našel v nekem arhivu in jo priobčil v svoji „Gradji za povje9t književnosti hrvatske". — Mnogo se je smejalo baronu Tamburlanoviou, kateremu je vtrobil odvetnik Vrtirep, da je zanj jedino pravi naslov I „Njih Ekscelencija". V drami opažamo dve strani: 1 zabavno in poučno. Tipi so izvrstni in vzeti istinito iz življenja. „Jađac" je dobra, verna slika bosenskega življenja. Pisec, g. Dimitrijevič, je jeden izmej najboljših zagrebških igralcev in profesorjev dramatske šole. — Izvrstna je figura cincarja (kramarja) Kir-Stavca; istotako dober je tip „Švabe", konjeniškega častnika Trešnika. Vso šalo preveva zdrav narodni duh. Hvalil se je mnogo tudi krepki, realistični dialog. Najnovejša drama mlade pisateljice, gospodične Kamile Lacerne se zove »Na ruševinama". Predmet drami je vzet iz življenja zagrebške buržoazije. Prokurist Slavak je okral svojega gospodarja, da zadovolji potrebam lahkomiselne žene Desire, ki na skrivnem Ijubuje s Cekiničem, s šefom svojega moža. Slavakov sin, Veljko, ljubi Cekiničevo hčer Maro — tudi ona ljubi njega — toda pri očetu zaprositi jo, si ne up% ker je ubog in ker ve, da cbrtnih strokovnih šol še vedno ni priavojilo v jezikovnem oziru one učne usposobljenosti, katera je po organi č nem ustrojstvu teh šol neobhodno potrebna in katero pridobiti si mu je bilo naročeno ob nameščenju na te šole. IX Deželnemu odbora se naroča, da v proračunu za leto 1899. pri VI. poglavji razdeli 2. naslov v tri točke, pri katerih se bodo izkazovale posebej plače okrožnim zdravnikom, njihove in njihovih vdov pokojnine in njihovih sirot vzgoje-valnine. X. Deželnemu odboru se naroča: a) da se takoj obrne do profesorjev, katerih omenja v svojem letnem poročilu za leto 1895. pri marg. štev. 40., § 8, s prošnjo, da spišejo učne knjige, ki so za slovensko poučevanje verouka, latinščine, matematike in naravoslovja v petem in šestem latinskem razredu potrebne in da zaradi nagrade ter dobe, v kateri naj bodo te učne knjige spisane, sklene z njimi pravnoveljavne pogodbe; b) da — ko bi tamkaj imenovani gospodje profesorji za sestavo vseh učnih knjig za gori omenjene predmete ne zadostovali ali, ko bi te naloge prevzeti ne mogli ali ne hoteli — stopi v dogovor s slovenščine popolnoma zmožnimi in za tako spisovanje usposobljenimi profesorji drugih srednjih šol in vseučilišč ter z njimi sklene jednake pogodbe; c) da se takoj potem, ko si je zagotovil dobavo učnih knjig do gotove dobe, obrne do c. kr. deželnega šolskega sveta z obrazloženo zahtevo, da pri c. kr. učnem ministerstvu izposluje dovoljenje za slovensko predavanje verouka, latinščine, matematike in naravoslovja v petem in šestem razredu višje gimnazije v Ljubljani ter gimnazij v Novem mestu in v Kranji; č) da, ko bi ne zadostovala za dobavo slovenskih učnih knjig v proračun postavljena svota, na podlagi sklenjenih dogovorov s profesorji, ki bodo učne knjige spisovali, nasvetuje dež. zboru primerno povišanje te svote. XI. Razen svote, ki je postavljena v proračun pri poglavji VIII., pod 8. točko 10. naslova, postavi nuj se še v proračuna let 1899. in 1900. po 2000 gl.. ki naj se sproti nalagajo v hranilnico v ta namen, da se l*ta 1900. porabi ta svota z obrestmi vred za podpore obiskovalcem svetovne razstave v Parizu in za nakup poučnih s t vari j za obrtni muzej kranjski. XII. Deželnemu odboru ae naroča: a) obrniti se do c. kr. vlade z nujnim pozivom, da ustanovi v Ljubljani vseučilišče z bogoslovno, modroslovno in pravoslovno fakulteto ter jej sporočiti, da je dežela Kranjuka pripravljena prispeti k zgradbi poslopij, ki bodo v ta namen potrebna, z jednokratnim zneskom 50.000 gld.; b) razpisati za pripadnike slovenske narodnosti, ki bi imeli voljo habili-tovati se na modroalovni ali pravoslovni fakulteti kacega avstrijskega vseučilišča za privatne docente, dvoje ustanov po 800 gld. na leto z izrecnim do-etavkom, da se bodo reflektantje za ti ustanovi morali zavezati, da sprejmo, ako se bode na-nje retlektovalo, profesorska mesta na vseučilišči, ki se ima ustanoviti v Ljubljani. XIII. Deželnemu odboru se naroča, da za je njegov oče — defraudant. Veljko je čuden, idealističen tip. Žrtvuje se za očeta s tem, da javi Cekiničn, da ga je — okral. Cekin.č pozove tako jre-darstvo; Mara pa sluti, da njen Veljko ni tat — ter pripoveduje to očetu, ki je pa niti ne posluša, temveč jo podi iz soba. — Stari Slavak izpove ženi svoj zločin, toda njej, ki živi samo za lišp, ni prav nič žal, prav nič hudo, da je njen mož radi nje okral Cekiniča. Ko Mara prihiti in pripoveduje, da ženu Veljka v zapor, se Slavak zastrupi in umre... Mara in Veljko pa začneta „na ruševinama obiteljske sreče" novo življenje . . . Kamila Lucera je že napisala jedno dramo („Tko je kriv?"), kateri se pa še pozna pečat diletantizma, česar pao poslednji nikakor ne moremo reči. Sujet sicer ni nov, a je vendar vrlo zanimiv. Pisateljica ga je znala povsem efektno uporabiti. Dialog je krepak, zdrav, jedrnat in duhovit. Vsa drama je psihološki dobro motivirana. Na koncu poročila o letošnjih izvirnih hrvatskih del naj omenim še realistične jednodejanjke Antona Funteka „Za hčer". Slep oče je odgajal svojo hčer za pevko; bil je namreč sam glasbeno naobražen. Hčerka nastopi, zboji so publike in — zbeži raz pozorišče. Mačeha jo psuje, da je groza. Hči bi šla rada v svet, toda kako more pustiti slepega, hirajočega očeta v oblasti ustanove v zmislu predidočega sklepa ad b) postavi pri poglavji VIII. vsako leto v proračun 1600 gld.; znesek 50.000 gld. za donesek k svoječasni zgradbi vseučiliščnih poslopij pa da vzama iz posebnega reaervnega fonda, kateri naložiti mu je bilo v seji dne 3. marca 1897. naročeno iz prebitkov samostojne naklade na žganje, v kolikor presegajo zne-aek, ki je bil za leto 1897. proračunjen. Ta znesek izplača naj se c. kr. učni upravi takoj, ko bode ustavnim potom zagotovila zgradbo poslopja za vseučilišče; dotlej pa naj se obrestonosno naloži in obresti, ki iz te naložitve narastejo, porabijo svo-ječasno za ustanove slušateljem ljubljanskega vseučilišča. XIV. Vse zadeve, ki so v zvezi z denarnim gospodarstvom dežele, priti imajo, ako se je tudi posvetoval o njih upravni odsek, v končno posvetovanje v finančni odsek. XV. 1.) Povodom praznovanja 50letnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. se: a) cesarja Frana Josipa 1. ustanova za obrtne nadaljevalne šole na Kranjskem poviša na leto za 200 gld.; b) ustanovi deset ustanov po 50 gld. in pet po 80 gld. za učence in učenke na c. kr. obrtnih šolah v Ljubljani, ki imajo na Kranjskem do- movinttvo. 2.) Deželnemu odbora se naroča, da pridobi prvemu sklepu z dne 16. februvarja 1895. 1. glede 50 ustanov po 50 gld. za revne hirajoča osebe in pa gornjemu sklepu pod 1. b glede ustanov za učence in učenke c. kr. obrtnih šol v Ljubljani Najvišje dovoljenje, da se smejo prve ustanove imenovati cesarja Frana Josipa I. hiralske ustanove in oziroma druge cesarja Frana Josipa I. ustanove za učence in učenke na c. kr obrtnih šolah v Ljubljani. v poročilu o generalni debati smo omenili, da sta posl. baron Schwegel in posl. Kalan nasvetovala dve resoluciji, o katerih se je potem glasovalo pri specijalni debati. Resolucija barona Schvvegla, katera se je odklonila, se glasi: Dež. odboru se naroča, naj dohodke iz naklade na žganje in likere, v kolikor presegajo v proračun za 1. 1893. postavljeno svoto, naloži pri specijalnom reservnem zaklada za tisti namen, kateri se je določil s sklepom z dne 3. marca 1898. Posl. Kalan je predlagal resolucijo: Visoka c. kr. vlada se poživlja, da sedanjo spodnjo gimnazijo v Ljubljani razširi v višjo gimnazijo. Pri poglavju „Dež. kultura" se je unela daljša razprava. Posl. Zelen je predlagal: Slavna c. kr. dež. vlada se poživlja, da naj na svoje in tem podredjene organe, koji so poklicani deželni zakon za varstvo tičev od 17. junija 1370, št. 20. proti prestopkom izvajati, uplivati blagovoli, da se vsaki najmanji prestopek tega zakona strogo kaznuje. Nadalje se slavna c. kr. vlada poživlja, da blagovoli pri c. kr. namestništvu v Trsta potrebne stopinje storiti, da se tudi postava poknežene grofije goriške in gradiške ter mejne grofije isterske kakor državno neposrednnga mesta Trata z obmestjem za varstvo brezsrčne mačehe ? Sili ga, naj gre Ž njo. Starec spozna, da bi ji bil samo ovira v svetu, nadležno breme, katero bi jo tlačilo noč in dan, Da pa more hčerka svobodno za svojim ciljem, se hoče žrtvovati zanjo in se — ustreli! . . . Funtek gotovo ni mislil pokazati v tej jednode-janjki kake velike drame; privoščil sije zato pretesne meje. Drama je zlasti brez logične konsekvencije; vendar se vidi, da bi njen avtor mogel postati s časom resen, uvaževanja vreden delavec na tem polju. Nekaj pa me je posebno dirnulo v t-;j drami. To je: slovenski naturalizem! Lirik Funtek, moralni profesor Funtek polaga na nekem mestu mačehi take besede v usta, kakršne bi si kaka drnga, tudi najnižje vrste ženska ne usodila govoriti proti kaki starejši osebi, ne pa proti tako nedolžnemu bitju kakor je Funtkova „hčer". V obče se mi pa čudno zdi, zakaj pošilja Funtek svoje drame najprej v draga gledališča, ne pa domačemu slovenskemu gledališču! Če drugje propade, propade na škodo vse slovenske literature — če pa doma, ostaje to tajno pod sedmimi pečati... Tako vidite, g. urednik, smo imeli v letošnji sezoni že 5 novih, izvirnih del na gledališkem odru, kar je vsekakor lepo in častno za hrvatsko umetnost I A. K. G—ec. kmetijstva koristnih tičev, od dne 30. aprila in 2. septembra 1870, št. 37 in 46, proti vsakemu prestopniku ostro izvaja. — Sprejeto. Posl. Schvveiger je predlagal: Visoka c. kr. vlada se pozivlje, naj ustanovi hydrotehniški urad na Kranjskem, kakor ga imajo za Dalmacijo in Primorsko, ali pa dovoli za ta dela primeren prispevek. Dež. predsednik baron Hein je odgovoril, da tej želji ni možno ustreči, ker ni tehnikov. — Sprejeto. Posl. Višnikar je govoril o osuševanju zemljišč v ribniških in kočevskih dolinah in poudarjal, da je nujno potrebno, da se Že pričeta dela pri požiralnikih v Gorici Vasi, Dolenji Vasi in pri Rakitnici čim preje izgotove. Izrekel je tudi zahvalo c. kr. vladi za dosedanje pospeševanje osuševalnih del, ter predlagal: 1.) Visoki c. kr. vladi se za dosedanje pospeševanje osuševanja zemljišč v ribniških in kočevskih dolinah izreka zahvala. 2. Deželnemu odboru se naroča, da posreduje pri c. kr. vladi in potrebno ukrene, da se za odvajanje poplavnih voda v teh krajih in posebno pri Gorici Vasi, Dolenji Vasi in Rakitnici že pričeta dela nadaljujejo in čim preje izvrše. — Sprejeto. Posl. Božič je predlagal: Deželnemu odboru se naroča, u važe vati in v prihodnjem zasedanji poročati, če bi ne kazalo v tem slučaju, ako tudi vlada prispeva z jednakim letnim zneskom, iz deželnih sredstev dovoliti: a) za dobo prihodnjih pet let letnega kredita po 5000 gld. za podpore trtni-cam kmetijskih zadrug in podružnic c. kr. kmetijske dražbe kranjske, ki vzgajajo na ameriških podlagah cepljene trte in b) naroča se deželnemu odboru, da posreduje pri visokem poljedelskem ministerstvu za jednako podporo letnih 5000 gld. za dobo prihodnjih pet let. — Sprejeto. Pri točki „Zdravstvo" je posl. vitez Langer toplo priporočal ustanovitev mesta diatriktnega zdravnika za občine Toplice, Črmošnjice in Poljane s sedežem v Toplicah. — Sprejeto. Pri točki „Troski za pouk, omiko in dobrodelne namene" je posl. Grasselli ugovarjal poročilu o proračunu, v katerem se je grajalo površno sestavljanje učnih knjig, ter rekel, da učne knjige niso površno sestavljene, pač pa dela zaloga šolskih knjig pri aprobaciji velike in neutemeljene težave, Čemur je dež. predsednik baron Hein ugovarjal. Posl. Lenarčič je predlagal: Visoka c. kr. vlada se poživlja, da že s prihodnjim šolskim letom vpelje na c. kr. realki v Ljubljani paralelko za I. razred s slovenskim učnim jezikom. — Sprejeto. Posl. Lenarčič je dalje predlagal: Dež. odboru se naroča, naj uvažaje, bi-li ne kazalo v prihodnji proračun postaviti višji znesek n. pr. 1500 gld. v svrho podpore slovenskim umetnikom za njih izobrazbo. — Sprejeto. Pri točki „Komunikacije" so bile sprejete naslednje resolucije, katere so predlagali poslanci Lenarčič, Kajdiž, Višnikar in Košak: I. Kredit 2000 gld. za podporo zgradbe mostu Čez Reko pri Ostrožnembrdu podaljša se za leto 1898 pod istimi pogoji, k »kor je bilo sklenjeno v X. seji 5. maja 1893 ter se pokrije iz blagajničnih preostankov. II. Deželnemu odboru se naroča, 1) da vse potrebno ukrene in eventualno uporablja določila deželnega cestnega zakona, da se že dožene izdelava ceste Vodice Bernke ; 2) ob jednem se naroča deželnemu odboru, da opozori okrajni cestni odbor v Kamniku, da že v teku tega leta izvrši poravnave klanca mej & mart nem in Povodjem, ki spada njemu v oskrb. III. Deželnemu odboru se naroča, da v smislu sklepa vis. deželnega zbora z dne 27. septembra 1892 glede preložitve okrajne ceste pri Zagorju v prihodnjem zasedanju poroča o dotičnih poizvedbah ter stavi primerne predloge. IV. Deželnemu odboru se naroča, da posreduje pri upravnem svetu dolenjskih železnic in pri c. kr. železniškem ministerstvu, da se vendar jedenkrat ustanovi železniška postaja, ako bi pa za sedaj to ne bilo mogoče, vsaj postajališče v Žlebiču. Posl. Murnik je predlagal: Deželnemu odboru se naroči, da preiskuje reotabiliteto projekto-vane železnice Trebnje-Mirna Mokronog-Tržisče-Št. Janž in poroča v prihodnjem zasedanji ter pred- Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskomu Narodu*1 St. 52. dnć 5. marca 1K**8. luga, koliko naj bi prispevala dežela k zgradbi te jeleznice. — Sprejeto. Zbornica je potem začela razpravo o nasve-tovanih resolucijah finančnega odseka. Pri resoluciji glede vseučilišča v Ljubljani je posl dr. Maj ar on rekel, da se je za to idejo razvilo splošno zanimanje in veliko navdušenje. Tendenca predloga finančnega odseka, prispevati k zgradbi s 50 000 gld., je jasna. Iz tega predloga naj bo razvidno, da nam je vseučilišče v resnici na irci. V finančnem odseku je bil stavljen predlog, naj dežela k vzdrževalnim troškom prispeva vsako leto 20.000 gld. Žrtev, katero je zahteval ta predlog, je bila za kranjsko deželo prevelika, a da se pokaže naša volja, pospeševati stvar z vsemi žrtvami, je treba vsekako več dovoliti kakor na-svetuje finančni odeek. Ustanovitev univerze je zvezana z ogromnimi troški iu zato predlagam, naj se dežela zaveže, žrtvovati za univerzo četrt milijona goldinarjev. Mogoče je, da to ne bo jedini razlog, da se odloči vlada za ustanovitev univerze, a ker gre za epohalno idejo, treba je ovreči vse morebitne ugovore. Morda poreče vlada, da je Kranjska pasivna in da imajo zategadelj drnge kronovine prednost. Ta ugovor sa mora v naprej uničiti. Govornik predlaga, naj se na vseučilišče nanašajoči resoluciji glasita: Visoki deželni zbor skleni: a) Deželnemu odboru so naroča: Visoki c. kr. dež. vladi sporočiti, da je dežela Kranjska pripravljena k ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani prispevati znesek 250.000 gl., koji se izplača takoj, ko bode ustavnim potom zagotovljena ustanovitev vseučilišča. V ta namen porabi naj so pred vsem 50.000 gld. iz posebnega re-servnega fonda, kateri naložiti je bilo dež. odboru naročeno v seji dne 3. marcija 1897 iz prebitkov samostojne naklade na žganje, v kolikor presegajo znesek, ki je bil za leto 1897 proračunjen; potem pa iz letnih prispevkov po 20000 gld., ki naj se postavljajo v proračune let 1899—1908. Znesek 50.000 gld. naloži naj se takoj, letni prispevki po 20 000 gld pa naj se nalagajo sproti obrestonosno. Narasle obresti porabijo naj se svojedobno za ustanove slušateljem ljubljanskega vseučilišča. — Ko bi, predno bode naloženih vseh 250.000 gld., bilo nčni upravi potreba izplačati to svoto, pooblašča se dež. odbor, da se ne dotakne obresti, najeti posojilo v onem znesku, ki ga bode za dopolnitev svote 250.000 gld. potreba, fond, ki se tako zalaga, imenuje naj se nFranca Jožefa I. vseučiliški fond". b) Ob jednem se naroča dež. odboru izposlo-vati svoječasno najvišje dovoljenje, da se bode vseučilišče smelo imenovati »cesarja Franca Josipa I. vseučilišče". c) Deželnemu odbora se naroča, da razpiše za pripadnike slovenske narodnosti, ki bi imeli voljo habilitovati se na modroslovni ali pravoslovni fakulteti kakega avstrijskega vseučilišča za privatne docente, dvoje ustanov po 800 gld. na leto z izrecnim dostavkom, da se bodo reflektantje za ti ustanovi morali zavezati, da sprejmo, ako se bode nanje retlektovalo, profesorska mesta n* vseučilišči, ki so ima ustanoviti v Ljubljani, XIII. Deželnemu odboru se naroča, da za ustanove v smislu predidočega sklepa postavi pri poglavji VIII. vsako leto v proračun 1G00 gld. Posl. baron Schvvogel je rekel, da tako daleč sezajočega predloga no gre spravljati v zadnji uri v zbornico tako da se ne more odkazati nobenemu odseku v pretres, ter se izreče proti predlogu. Poročevalec posl. Hribar je dejal, da je bil v finančnem odseku nasvetoval, naj se določi letnega prispevka 20.000 gld. za dobo 10 let, a ta predlog ni obveljal. Za svojo osebo pozdravlja predlog dr. Majarona z veseljem. Za do-8ego velikega cilja bi bilo veliko bolje, ako bi se zagotovil letni prispevek 20.000 gld., a ker bi ta predlog vezal dežolo za vedne čase, ustreza tud predlog dr. Majarona. Jako srečna je misel imenovati vseučilišče po cesarju. Slovenski narod ne more lepše slaviti cesarjove petdesetletnice, kakor z ustavitvijo vseučilišča. Po kratki kontroverzi mej baronom Schvveglom in poročevalcem je zbornica ob burnem ploskanji in viharnimi živio-klici vzprejela predlog dr. Majarona in potem tudi še vse druge resolucije. Dež. predsednik baron Hein je opozoril poslance na pozno uro, češ, da se mora zssedanje zaključiti še pred polnočjo. Posl. Grasselli je poročal o volilni reformi za mesto Ljubljano in predlagal, naj se odobri naslednji zakonski načrt: Člen I. Občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano § 1. je razveljavljen v svojem dosedanjem besedilu in slove odslej tako: § 1. Pravico voliti imajo: 1.) tisti občani, ki od svoje realne posesti, od svojege obrta in dohodka v občini vsaj od jednega leta sem plačujejo kaj direktnog:, davka; 2.) mej občinskimi doma činči brez ozira na plačevanje davka in mej občinskimi družniki: a) členi knezoškofijskega stolnega kapitelna in v dušnem pastirstvu ali na javnih ljudskih šolah nameščeni duhovniki vseh konfesij; b) častniki in vojaški služniki s častniškim naslovom, kateri so stalno upokojeni ali so stopili iz vojaške službe, pridržavši si vojaški čin; c) služeči kakor tudi upokojeni vojaški služniki brez častniškega naslova, potem služeči in upokojeni vojaški uradniki, v kolikor te osebe ne spadajo v stan kakega vojaškega krdela; d) doktorji, ki so svojo akademično stopnjo dosegli na kakem tuzamskem vseučilišči, nadalje pooblaščeni civilni tehniki in rudniški inženerji, kakor tudi tisti tehniki, ki so prebili stroge preskušnje na kakšni tudeželski tehniški visoki šoli; e) voditelji in stalno nameščeni učitelji na javnih ljudskih šolah, ki so v občini in direktorji, profesorji in učitelji, nameščeni na drugih javnih učiliščih v občini; 3.) služeči, stalno ali začasno upokojeni dvorni, državni, deželni, občinski in javni uradniki, kateri od svojih plač, pokojnin in počitnin plačujejo direkten davek v Ljubljani; 4) meščani in častni meščani občinski ('< 32. občinskega reda). K posameznim občanom, ki imajo pravico voliti, prištevati je tudi državo, deželo, javne zaklade, tudeželske korporacije, dražbe, društva, zavode, ustanove in v obče juristične osebe, ako nastopi pri njih pod 1. točko navedeni pogoj. Ob čina ne sme izvrševati volilne pravice v svojem ozemlji. Člen II. Predstoječi člen tega zakona stopi v veljavnost z dnevom razglasitve. Posl. baron Schvvegel je rekel, da predlog ni v soglasju z načeli, katera veljajo za volitve v državni zbor iu v deželni zbor, da sega predaleč, da pa vzlic temu no stavi nobenega preminjeval-nega predloga. Zbornica je zakon odobrila in potem volila člene dež. odbornikov. Iz cele zbornice je bil izvoljen dež. odbornikom dr. Tavčar, in sicer soglasno, ker so zanj glasovali tako slovenski kakor nemški poslanci, njegovim namestnikom je bil izvoljen dr. Maj aro n, za katerega so glasovali samo slovenski poslanci, iz kurije poslancev mest in trgov pa je bil izvoljen namestnikom dež. odbornika posl. Grasselli. Pesi. M u r n i k je potem v imeni dež. odbora odgovarjal na interpelacijo dra. Papeža glede zgradbe novega dež. dvorca in pojasnil, zakaj se z zgradbo še ni moglo začeti. Posl. dr. Majaron je potem poročal o načrtu zakona glede volilnega reda za dež. zbor, s katerim načrtom se uvajajo direktne in tajne volitve v kmetskih občinah. Posl. Kalan je v obširnem govoru pojasnil stališče svoje stranke glede volilne reforme in ostro prijemal veleposestnike, ker so lani izjavili, da dlje sezajoči volilni reformi nikakor ne pntrde. Ker je galerijsko občinstvo mej govorom hrupno demonstrovalo, je dež. glavarja namestnik baron Lichtenberg odredil, naj se galerija izprazni, kar pa se ni izvršilo. Posl. dr. Žitn i k je na kratko govoril v istem smislu, povdarjaje, da socijalna demokracija na Kranjskem ni kar nič nevarna. Zbornica je potem vzprejela zakonski načrt en bloc. Dež. glavar Detela se je potem zahvalil poslancem za njih marljivo delavnost in vladnemu zastopniku za njega sodelovanje ter rekel, da se je zasedanje začelo v znamenji petdesetletnice cesarjevega vladanja in da se konča v tem znamenji. S čustvi neomajne zvestobe in ljubezni končamo kliči č: Slava presvetlemu cesarju 1 Hoch ! Zbornica je z navdušenjem zaklicala trikrat Slava in Hoch. Dež. predsednik baron Hein se je v imeni vlade zahvalil poslancem za njih delovanje in dež. glavarju za izrečeno mu priznanje. Posl. M u r n i k je izrekel dež. glavarju in njegovemu namestniku zahvalo za spretno in objektivno vodstvo. Ko sta se za to zahvalila dež. glavar in njegov namestnik, je dež. glavar zaključil sejo in zasedanje. __ V I Julii h*nh 5. marca. Vitez David pl. Abrahamowioz, bivši predsednik avstrijskega parlamenta, je v intervie.wu z dop:snikom krakovskega „Caasa" povdarjal potrebo, da se opravilnik drž. zbora reformira. Abrahamovvicz želi, da se odpravi prvo čitanje vladnih predlog; o predlogih poslancev naj bi govorili le predlagatelji; imenska glasovanja naj se dovolijo samo takrat, ako predsednik ne more konstatirati števila prisotnih poslancev; o tajnem glasovanju naj se sklepa brez diskusije; nastavi se naj stalna parlam^ntna straža, ki bo vzdrževala red zunaj in znotraj zbornice. Glede bodočega predsedstva parlamenta je dejal Abrahamcvvicz, da se bode poljski klub potezal za zastopnika nemške katoliške stranke. Ta stranka je želela neke izprem^mbe jezikovnih naredb, katere hoče desnica dovoliti. To bo nemško katoliško stranko še tesnejše navezalo na avtonomistično desnico. Desnica ni nikaka zveza proti Nemcem, kajti Poljaki niso postopali nikdar proti Nemcem ter tega tudi v bodoče ne bodo storili; Poljakom je le za korist države in dežele. Želeti je, da osti-nejo vse desničarske stranke v mejah skromnosti, ter da bodo delovale skupno za blagor cele države. Ureditev uradniških plač „Grazez Tag-blattu" se z Dunaja baje iz najzanesljivejšega vira poroča, da je sedaj končno določena ureditev uradniških plač s 1. decembrom t. 1. Tistega dne dobi zakon risarsko sankcijo ter se objavi 2. decembra s pripombo, da je treba regulacijo računiti že s 1. novembrom t. I. Za slovansko trgovstvo. V svrho narodnogospodarske emancipacije od Nemcev stvoril se je češko-poljski sindikat, ki bode pospeševal trgovske zveze mej Slovani, zlasti pa mej češko in poljsko kraljevino, po načelu: Svoji k svojim! Odbor je imel v Krakovu svojo sejo, na kateri se je sklenilo, da se izvoli ožji odbor, ki naj izdela nadrobni program za vso akcijo ter pripravi konkretne predloge za skupščino, ki se bo vršila 26. marca. Naj bi se tudi jugoslovanski trgovinski krogi brigali za ta sindikat ter mu pripomogli do čim najpopolnejše zmage nad Nemci, ki nas poznajo le takrat, kadar imajo od nas materijalno korist! Furor judaeo-magvaricuB je že uprav ka-nibalski. O pomadjarenju krajevn h imen, s katerim so uničena stoletna zgodovinska izročila .postavnim potom', o nasilnem pomadjarenju priimkov državnih uradnikov, učiteljev i. dr. smo že opetovano govorili. Sedaj pa je našel madjarsko-židovski furor še nove žrtve, — pisma, katera na naslovu nimajo madjarskega krajevnega imena, se vračajo ali celo zametajo. Vsi slovaški, srbski, rumunski ali nemški kraji se morajo imenovati na naslovih pisem in po-šiljatev madjarsko, z večinoma novimi skovankami, sicer se poštno ne razpošljejo. To je nasilstvo, ki bije ogersko - avstrijski' nagodbi v obraz, in trgovinsko ministerstvo mora vsekakor posredovati. Bedna Italija v veselju. V Italiji, zlasti v Rimu vlada danes samo veselje. Hrupne slavnosti ob priliki 50letnice ustave se vrše* povsod z največjim sijajem, katerega se udeležujejo kraljeva hiša, vlada, vojaštvo in plemstvo, narod pa od daleč — gleda. V spodnji Italiji vlada zlasti mej kmetskim in delavskim ljudstvom velika beda, v Siciliji pa so nemiri in izgredi neprestani. V Siculiani, Ca-nicatti, Troini in Modici je prišlo žo do krvavih bitk mej vojaštvom in narodom. Vlada preganja socijaliste, toda lakote s tem ne more udtišiti. Viktor Globačnik f Po kratki, a mučni bolezni je včeraj popoldne za vedno zatisnil oči Kranjski in Škofjeloški deželni poslanec. Narodna napredna stranka izgublja bojevnika za bojevnikom, in sedaj se je zgrudil v prezgodnjo gomilo tudi Viktor Globočnik, ki ni bil najzadnji mej temi bojevniki. Odlikovala ga je možata značajnost, čisto svobodno mišljenje, in pa dobrosrčnost, da se je moral vsakemu prikupiti, če je le količkaj občeval ž njim. Za gorenjski mesti, koji je zastopal, je naravnost nenadomestljiv: ne samo kot poslanec temveč kot organizator narodne stranke in njenih zavodov. Zadnje dni, ko smo ž njim občevali, ga je dvoje skrbelo. Pred vsem izid mestnih volitev v Kranji, ker se je ravno bal, da se bode organizacija, katero je ustvaril po večletnem naporu s pripomočjo mlajših, a čilih prijateljev, pri teh volitvah zopet razbila. Ko je umiral, volilo je Kranjsko meščanstvo tako, kakor je želel voditelj narodne napr dne stranke v tem mestu. će je izid te volitve dospel se do njegove zavesti, potem je lažje umrl, nego bi bil drugače! Drugo skrb pa je imel s Skofjo Loko. Za to mesto se mora kaj zgoditi I — tako je vzdihoval neprestano, in ko je že ležal na smrt bolan, prebiral je strokovne knjige, da bi se poučil o tem, kako bi se dala obrtna šola v Loki ustanoviti. V pravem pomenu besede: umrl je na bojišču! Bolezen, koja se je družila z neznatno operacijo, nakopal si je med svojim dežel-nozborskira delovanjem, in umrl je skoraj gotovo zategadel, ker je bil deželni poslanec. Umrl je dosti prezgodaj; pred vsem prezgodaj svojima roditeljima, ki stojita n.ima na skrajni meji človeškega življenja, ter sta morala vzlic temu doživeti najbritkejso usodo, da pokopljeta sina, najboljšega sina! Prezgodaj je umrl Kranji in Škofji Loki, koji mesti imeli sta v njem izvrstnega zastopnika, kojega so brez dvojbe obdajale simpatije cele zbornice. Prezgodaj je umrl svojim prijateljem, koji so se smeli nanj vsikdar zanesti, in koji se bodo zaman trudili, da bi kdaj pozabili pokojnikovo zlato dušo. A prerano je umrl narodni - napredni stranki, koji je pripadal z dušo in s telesom. Železna pest usode nam ga je razdrobila v bipu, ko smo ga najbolj potrebovali. Letargija se širi v naših vrstah, a mož, ki je zaspane svoje politične somišljenike pri vsaki priliki klical k bedenju, ta je moral umreti! Blag spomin mej nami mu je gotov! Lahka pa naj mu je zemlja slovenska ! Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. marca. — (Sprava mej narodnima strankama in cbčinski svet ljubljanski.) V zadnji seji obč. sveta ljubljanskega se je govorilo o spravi mej slovenskima strankama v dež. zboru kranjskem. Predlog, naj prva slovenska občina pozdravi spravo, je obveljal, a le s pičlo večino glasov, ako se ni g. župan pri številjenji zmotil, kakor se zdi uekater-nikom. Pozdravu, kateri se ne izreče soglasno, pač ni pripisovati posebnega pomena. Vemo, da se bo marsikdo čudil, da je obč. svet le z neznatno večino glasov in brez vsega navdušenja pozdravil spravo, dasi se temu ni prav nič čuditi. Pogoji sprave še niso znani, spravni pakt še ni razglašen, in dokler kdo ne ve, kaj in kako sta dogovorili in sklenili obe slovenski stranki, dotlej pač ni pričakovati, da bi z navdušenjem pozdravljali spravo. Povrh pa je predlagatelj, obč. svet. dr. Krisper, svoj predlog sicer jako gostobesedno, a s tako pre-tiravanostjo, tako nesrečno emfazo utemeljeval, da se še v malem številu zbrani obč. svetniki koj videl1, da bi dr. Krisper rad zapeljal obč. svet v ne-kiko demonstracijo proti narodni stranki. Ako je vzlic temu večina glasovala za stavljeni predlog, storila je to največ zategadel, da ne da povoda zabavljanju in ker je vedela, da se z vzprejetjem Krisperjevega predlogi nikakor ne veže na spravo, katera je še vedno s sedmimi pečati zapečatena knjiga. Gosp. dr. Krisper je najbrž mislil, da ujame obč. svet za bodoče mestne volitve, pri katerih izstopi mej drugimi tudi on sam. Sicer je pa bil dr. Krisper najmanj poklican, zavzemati se za spravo, ker ne vemo, kaj bo imel sedaj on opraviti, ko bo moral konec biti ščuvanju in hujskanju pri „Slovenskem Listu*, in zato zelo dvomimo, da bi mu bil stavljeni predlog prišel iz srca. — (Viktor Globoonik f ) Pogreb pokojnega Viktorja Globočmka bode jutri popoldne ob 5 uri, Pokojnik se je rodil l. 1851. v Tržiču, študiral je v Ljubljani in na Dunaji in služboval potem nekaj časa pri scdš'i Takrat je prouzroči!, da državno pravdništvo ni konti skovalo Jurčičevega „Tugo-mera". Kot sodni pristav je izstopil iz državne službe in prestopil k notarijatu. V Kranju je užival najsplošnejše simpatije. Bil je obč. svetnik, predsednik mestne hranilnice in člen krajnega šolskega svet, pri zadnjih deželnozborskih volitvah pa sta ga poslali mesti Kranj in Skofja Loka v dež. zbor. K jutršnjemu pogrebu pojde mnogo prijateljev in čestilcev pokojnikovih v Kranj, udeleži se ga pa tudi „Ljubljanski Sokol" po večji deputaciji. Sokoli se zbero v društveni obleki ob Val2 uri dop. na juž. kolodvoru. — (Repertoir slovenskega gledališča) Danes se bodeta peli operi „V vodnjaku* in »Cavalleria rus ticana", jutri pa ss bode predstavljala znana burka s petjem in plesom »Robert in Bertram ali vesela vagabunda". — (Porotne obravnave) Pri tukajšnjem deželnem kot porotne na sodišču prične se prihodnji ponedeljek druga letošnja porotna sesija. V razpravo pridejo naslednji kazenski slučaji: V ponedeljek dne 7. marca: Jakob Do naj, hudodelstvo uboja; Jakob Jenko, hudodelstvo težke telesne poškodbe; Josip T ur s k i, hudodelstvo tatvine. Dae 8. marca: Martin in Ivan Zelene, hudodelstvo zažiga. Dne 9. marca: Ivan Japelj in Iv. Cankar, hudodelstvo posilstva; Ivan Učakar, hudodelstvo uboja. Dne 10 in 11. marca: Matevž Čuk, hudodelstvo poskušenegi umora. Dne 12. marca: Franc Ropotar, hudodelstvo uboja. Najbrže še pride v tej sesiji pred porotnike tudi Fr. Z al ar z Iga, ki je — kakor smo nedavno poročali — ustrelil svojega brata Josipa Zalarja. Obravnave vršile se bodo zopet v sodnem poslopju v Hrenovih ulicah. — (»Klub slovenskih biciklistov Ljub Ijana") ima v sredo, dne 9. t. m., v spodnji kavarni v »Narodnem doma" svoj redni občni zbor. Pričetek točno ob 8. uri zvežer. Vzpored: 1. Pozdrav predsednikov. 2 Poročilo tajnikove. 3. Poročilo blagajnikovo, zlasti z ozirom na minulo desetletnico, oziroma njegov predlog, naj se kup: od zadruge še 10 delnic. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Razgovor in sklepanje o odborovem predlogu glede novega vežbališča. 6. Odobrenje pogodbe z zadrugo glede najema dirkališča. 7. Določitev dirk za prihodnjo sezono. 8. R izgovor in sklepanje o premem bi pravil. 9. Volitev 9 novih odbornikov. 10 Volitev 2 računskih preglednikov. 11. Slučajnosti. Opomnje: Odborniki se volijo po pravilih za dobo jednega leta. Dt zborovanje ne bode predolgo trajalo, veli odbor, da morajo vsi gg. členi, kateri žele staviti k 5., 6., 8. in 11. točki kake samostojne predloge večje važnosti, naznaniti njih besedilo najkasneje do 7. t. m. zvečer klubo-vemu tajništvu, sicer se o teh predlogih ne bode obravnavalo. Načrti za vežbališče in pogodba z zadrugo, kakor jo predlaga odbor, se morejo videti pri predsedniku, načrt o premembi pravil pa pri tajniku. Odbor vabi k mnogobrojni udeležbi z ozirom na važnost dnevnega reda. — (Meteorologično mesečno porodilo.) Minoli mesec svečan bil je povsem neprijeten in moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopinjah: Ob sedmih zjutraj —3 1', ob dveh popoludne -f-2 4°, ob devetih zvečer —0 2°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega me seca —0 3°, za OP pod normatom. — Opazovanja na tlakomeru dado povprek 733*7 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 2*3 mm pod normalom. — Mokrih dni bilo je 11, padlo je pa vsega skupaj, dežja in snega, 109 5 mm. — Prvi svečan bil je najtoplejši dan celega meseca, toplomer je kazal takrat 120° (največ), zračni tlak je stal nad normalom, sp'oh je bilo vreme koncem prosinca iu Ša prvi dan svečana jako ugodno, skoro spomladno, skoro se je mislilo, da snega ne bo več; a prišlo je vse drugače. Ž9 2. svečana začelo je živo srebro v tlakomeru ob precej močnem jugozahodnem vetru zelo hitro padati, od jutra do večera je šlo kar za 10 mm navzdol. Drugo jutro potem je bilo vse belo, in ker je tudi po noči na 4. močno snežilo, smo bili s snegom za delj časa preskrbljeni; ob jednem se je znižal zračni tlak 4. svečana do 7131 ;wn, kar se le redkokdaj primeri. Temu prevratu sle dila je prav poštena zima, ki bi vso Čast delala mesecu prosincu. Toplomer najvišjih in najnižjih temperatur (Maximurn- Min imun -Tnermometer) je kazal večkrat —140°, dne 13. celo —14 G° (najnižje); ob jednem je pa tega dne narastlo živo srebro v tlakomeru do 745 0 mm (najvišje). V tej dobi bilo je nekoliko solnčnih dnij, drugače so pa oblaki in megla ves čas solnee zakrivali — Drugo polovico meseca jo bilo vreme milejše, a precej deževno, dne 23 svečana je padlo 2G 8 mm dežja (največ); deževju se je moral umakniti sneg, 24. svečana ga ni bilo nič več na strehah, dne 2G. je izginil tudi s polja, pota so se sušila, in upali smo, da bode sedaj bolje, ali ta up je šel p > vodi ali bolje rečeno po snegu, kajti 28. je zapadel no/ sneg in zagrnil zopet, zemljo z belo odejo. Tako se v prirodi vse poravna; ako je prosenc lep, kaže svečan grdo lice; ako je delj časa Rorko, pride rada zima, mraz; ako je bilo več tednov suho vreme, začne nato liti, da ni konca ne kraja; ako stoji zračni tlak jeden mesec visoko, pridejo dobe, ko ne more na kvišku, srednje mere je kakor skoro povsod, tudi v prirodi le malo. — Potresa smo čutili ta mesec dva; prvi srednje vrste se je primeril 5. svečana ob 2 50 m. popoludne, drugi slabeji bil je v nedeljo 20. ob 5. uri 55 m. zjutraj. Tudi od drugod prihajajo poročila o potresih. Zemlja še ni dosti mirna, pa se tudi ne bo nikoli popolnoma pomirila. — (Policijske vesti.) Mestna policija areto -vala je v mesecu februvarju letos 230 oseb in sicer zaradi razgrajanja in kaljenja nočnega miru 73, zaradi postopanja G9, zaradi pijanosti 2G, zaradi beračenja od hiše do hiše 17, zaradi nameravanega izseljenja v Ameriko pred izpolnitvijo vojaške dolž? noati 7, zaradi prestopka § 5. vlačugarskegd zakona 6, zaradi hudodelstva tatvine 5, zaradi prestopka tatvine 5, zaradi reverzije 3, zaradi prestopka lahke telesne poškodbe 3, zaradi prestopki § 320 e kaz. zak. 3, zaradi hudodelstva poneverjenja 3, zaradi hudodelstva goljufije 2, zaradi hudodelstva spolnega nasilstva 2, oseb zasledovanih v policijskih listih 2 oseb brez stanovališča 2, zaradi hudodelstva nevarnega pretenja 1 in zaradi hudodelstva oskrumbe 1. C. kr. deželnemu sodišču se je izročilo 19, ces. kr. okrajnemu sodišču pa 37 oseb. Odgonskim potom se je odgnalo 72 oseb, izgnale so se iz Ljubljane 3 osebe. Tatvin se je ovadilo 16. Vrednost ukradenih reči znaša 279 gld. 44 kr. V 10 slučajih so bili storilci zasačeni ali so se poizvedeli. Mestni policijski stražniki so napravili 475 ovadb, mestni policijski detektivi pa 90. Vseh vlog je imel mestui policijski urad 987. — (Tatvina) Konec meseca februvarja se je doslej neznan zhkovec vtihotapil v hišo gostilničarja Jerneja Zupančiča v Desnici in mu iz podstrešne sobe ukradel devet gnati, 7 kg špeha in 110 mesenih klobas. — i Sreča v nesreči.) V Prevojah pri Brdu sta se lOletni Mihael in 12letni Jakob LenČek drsala na Krsnikovem Ribnjaku Led se je udri in oba dečka sta izginila v vodi. Mimo idoči uradni sluga Ivan Rak je takoj skočil za njima v vodo in ju z veliko težavo rešil gotove smrti. — (Zmrznil) je 3. t. m. mej Sv. Jakobom in Dragomeljem G2letni berač Anton Sevc iz Most v kamniškem okraju. Sevc se je bil v Podgoricah napil žganja. Na potu v Dragomeli je menda v pijanosti legel kraj ceste in zmrznil. — (Osobne vesti) Davčni praktikant v Celji g. Robert Stepic je imenovan davčnim pristavom. — Premeščeni so sodni pristavi gg. Silvij Tujah iz Buj v Koper, Leopold Pavle t i č iz Motovana v Komen in dr. R a j k o De-bevec iz Trsta v Motovun. — (Zanesljivo uredovanje) Za razpisane učiteljske službe v Slov. Bistrici sta proeila tudi dva slovenska učitelja, a njiju prošnji je neki pisar mariborskega glavarstva baje založil. „Domovina* piše o tem slučaju, ki pa najbrž ni slučaj takole: Ni jih sram birokrate slepiti, kako je v Mariboru pisar Achitsch »založil" par prošenj slovenskih učiteljskih oseb za službo v Slov. Bistrici. Ne vemo, kdo pri c. kr. šolskem sveta je izmislil to veliko neumnost, s katero mislijo slepiti slovensko uči-čeljstvo in prebivalstvo. Pisar „založil"!! Ali je mar pisar edina oseba pri c. kr šolskem svetu, ki je vedela o tej prošnji? Ali mar c. kr. okr. glavar in c. kr. okr. šolski nadzornik nista ničesar vedela o teh dveh prošnjah? Če nista nič vedela, niti tega, da sta ti dve prošnji došli od krajnega šolskega sveta v urad okr. šolskega sveta (c. kr. okr. glavarstvo v Mariboru), potem sta zanemarjala svojo uradno dolžnost; če sta pa vedo m a molčala v dotični seji okr. Šolskega sveta v Slov. Bistrici o napaki pisarjevi, sta delala krivico dotičnima prosilcema; če sta pa delala po nalogu od zgoraj iu če je bajka o pisarjevem pogrešku samo šepav izgovor, »und das ist des Pu-dtsls Kern", potem pa želimo naj nas usoda kmalu reši takih uradnikov od zgoraj in spodaj. — (Deželni zbor goriški) ni ne zaključen, ne razpuščen, ampak — odložen. To kaže. da veljavni krogi še vedno upajo, da se poravnajo nasprotja mej Slovenci in Lahi. — (Lafičina pri okrajni sodni j i v Gorioi.) „Soča" piše: Človek se mora kar čuditi, kakošne novice nam prihajajo od okrajne sodnije v Gorici. Čujte to le : Zapuščine za c lo okolico ima v rokah svetovalec Ciani. To je torej čisto slovenski referat, a pri tem uradovanju bi se moralo pisati vseskozi slovenski. — Ah t > ee ne godi, pač pa se piše (odkar je odšel dr. Turna) vseskozi laški. — Najlepša pa je Še tale: Dva znana Slovenca sta zahtevala slovenski zapisnik, a sodnik ju je zavrnil, češ: „e^sendo la lingua del foro italiana . . (ker je laščina uradni jezik . . .) Torej laščinn je uradni jezik za čisto slovensko okolico! Od kdaj?! — Koliko časa še se bo tako drzno zlorabljala slovenska potrpežljivost? — (Protiavstrijaka demonstracija v Trstn.) Piše se nam iz. Trsta 5. marca: Naša iredenta je sinoči uprizorila prav lepo protiavstrijsko demonstracijo, o kateri pa seveda uradna poročila ne bodo resnično poročala, kakor je na Primorskem že navada. V gledališči „Politeama Rosetti" jo po prvem dejanji nakrat prišlo več sto tistih znanih mladeniče v in agitatorjev, kateri so vedno pripravljeni na iredentiške demonstracije. J, V trenotkn, ko bi bil moral orkester začeti svirati, začeli so de- IPV Dalje v prilogi. "IBM*' Priloga „81oTe>BflkMni Narodu" žt. 52, dn6 5, marca 1898. monstrantje kakor besni ploskati in cepetati z no-, gami ter iretati v parter listke z barvami italijanskega kraljestva, na katerih je bio tiskano „4 maržo 184S —1698". Ob jednem so talili „Viva lo statute", »Viva il 4 maržo", ,Viva il 20 set-tembrwa, „Viva V Italia" itd itd. Nekateri navzočni avstrijsko misleči Ital jani so proti tej nepatrijo-tični demonstraciji protestovali in naposled zapeli cesarsko p.s m, kar je demonstrante tako razkačilo, da so s podvojeno silo kričali „Viva lo statuto", „Viva 1' Italia" in cesarski pesmi žvižg tli kar se je dalo. V tem je bilo prirlo kacih DO redarjev. Policija je demoatrante lepo in prijazno profila, naj bodo mirni. Ker demonstracijam le ni bilo konca, je segnala najprej tiste iz gledališča, ki so peli cesarsko pesem, in ker damonstrantje tudi potem niso nehali, je suspendirala predstavo. Damonstrantje so potem sli pred italijanski konzulat, kjer so zopet kričali „Viva V Italia" iu se potem zbrali pod takozvanim „ Volti di Chiozza", k j -r jih je potem policija razgnala. V gledališči je bilo areto-vanih več oseb. — (O predsednika deželnega zbora istr Zkega) piše „Naša Sloga": „Predsednik sam se je vedel najslabše. Nekatere njegovih opazk mej govori poslancev maujšine so bile neumestne, neparlamentarne, pohujšljive. Te opazke ne le da niso bile za vzdržanje miru in reda, ampak so povsem neopravičeno izzivale nemir in nered tudi na galerijah. Kdor je hotel, se je mogel uveriti tudi o tej priliki, koliko so vredne izjave predsednica deželnega zbora istrskega. Taisti' predsednik je imel še toliko poguma, da je v svojem zaključnem govoru govoril o tem, kako da deželni zbor ni bil oviran v svojem delovanju. Taki so, ker vedo, da se jim vernje — vse!" — (Slovensko pjesništvo n najnovije doba) (1890—1898.) Piše A. K Gorjancev. V 5 štev. hrvatskega tednika „Narodna misao" je začela izhajati pod tem naslovom daljša serija podlistkov, na katere opozarjamo — (Gdč Nigrinova v Belem gradu) „ Narodna Misao** poroča, da je imela nedavno naša rojakinja gdč. Nigrinova v u'ogi Dumasive „Dame 8 kamelijami" najpopolnejši vseh svojih velikih umetniških vspehov. Žela je zato najvi-harnejše izraze odobravanja. * (Najmlajši živeči vladarji) Najmlajši vladar je brez dvombe španski kralj, Alf uz XIII., kateri je bil že pri svojem rojstva vladar. — Ki tajski cesar Knang Hsn pa je bil 8*/i 'era star, ko je zasedel prestol. — Tudi japonski M i kado, Metan Hito, je štel šele 14 let, ko je začel vladati. — Srbski kralj Aleksander si je I. 1893. kakor Kleten mladenič, po sili pridobil prt stol. — Egipčanski kralj Abbas II. je bil pri zasedanju prestola 171 /a leta *tar. — Nekaj nad 18 let je štel cesar Fran Josip I., ko je začel vladati. — Kakor 1 rdet en deček je zasedel prestol eiamski kralj, Chulalongkorn, kateri se pa za državne zadeve malo briga, marveč se s svojimi letnimi 10 milijoni prijetno zabava v svoji palači, kjer stanu* jejo večinoma ženske in otroci. — Vladar Nepala v britski Indiji, katerega država meri 54 000 štir:-jaških milj, a ima le 2000 prebivavcev, je Maha radarbak Dhirxj Pirthivi Bir Bikram Scham-scher, Jang Baladu i Sah Touhadur Scharmcher Jang, je pet let star, a je Že — Ženin. * (Zdravilo proti influenci.) V listu „La Vcce del Popoln" pripoveduje m-ki dominikanec. kako človek najhitreje odpravi influenco. Vlije naj se 3—5 kapljic kaf-rnega špirita na košček sladkorja ali v žlico vode, kar treba použiti. Ako lek takoj ne deluje, se isto Čez pol ure ali jedno uro zopet ponovi. V tretjič gotovo pomaga. Navadno začno Že po p vem poskusu izginjati simptomi influence in celo mrzlice. * (Se malo potrpljenja) in vsak oče bodo imel lat ko sina; vseučil. profesor Schenka na Dunaju je namreč svoje delo v uplivu roditeljev na spol bodočih otrok že dal v tisk. Knjižica izide baje na Dunaji in v Devinu pod naslovom „Einfluss auf das Sexualverliiiltnis- ter bode obsegala le 9 tiskanih pol. * (Radi brk) Nedavno je zahteval ravnatelj nekega gledišča v Bruselju od svojih koristov, naj se vsi od prvega do zadnjega cbrijejo, ker je za novo priučeno opereto to potreba. Le malo jih je izvedlo to zapoved, večina pa se j* uprla. Toila ravnatelj ni poznal šale; odpustil je vse upomeže. Ti pa so se pritožili pri sedniji, katera je pripo-znala, da je ravnateljevo ravnanje bilo neopravičeno, ter ga obsodila, da mora odpuščencem izplačati zahtevano odškodnino. * (Španske maskarade.) Doći m je čutiti na ljubljanskih maskaradah često premalo za maska rado neobhodno potrebne živahnosti in razposajenosti, stori se v tem oziru na Španskih maskaradah precej preveč. Ondi se vrše maskarade navadno v gledališčih i ložami, po katerih se šampanizira ter •abava brez najmanjšega ozira na bou ton. Nekaj čisto navadnega je, da skačejo moški in ženske iz luž v parter ter da plezajo zopet nazaj. Cvetlic, konfetija in pisanega zrezanega papirja pa se ondi toliko nameče na maske 11 j. dame, kajti moški so vsi nemaskirani), d* so tla z\ cm visoko pokrite. Ples jo tam postranska, malo važna stvar. * (Zamorci izumirajo.) Kakor Indijanci iz-n mi njo tudi Zamorci izrelno naglo, tako da jih koncem prihodnjega stoletja ne bo mend i v <\ Dr. Jobaton v Bruusviku Georgia, ki je sam iz zamorskega rodu, je preiskoval v 300 krajih zamorskih držav svoje rojiko ter dognal, da so vsled zankar-nosti, nenravnosti in nezmernosti povsod propadli. N kdanjih zamorskih velikanov sploh ni več * (Mauzolej milijonarja ) Krasni mauzolej, katerega je dal zidati v New-Jorku bogataš John . Maek»y v spomin svojemu sina, ki se je pred dvemi ; leti v Parizu por esrečil, bode vsekakor najlepši spo-i nin.k kateri je bil postavljen kakemu pokojniku ! na čast. Poslopje rreri 35 stopinj v kvadratu; na vsakem oglu pa se dvigajo skupine kipov v nad* \ n travni velikosti, katere so bile dogotovljene v Mo-■ n-. kovom, Notranjost Mauželeja je od samega dra gega niramorja. Stroški tega poslopja znašajo 1 milijon mark. Darila i Uredništvu našega listasta poslala: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Iz nabiralnika v gostilni g. A. Gol ob a rj a v Šmartnem pri Litiji 5 kron — Od provizi e gosp. E preostanek 3 0 v i n — Skupaj 5 kron 36 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Književnost* — .Mladost". Smotra za moderno književnost »n umetnost — 3. zvezek tega najelegantnej šega jugoslovanskega zbornika prinaša to le vsebino : A r n o I d B o c k 1 i n Slika umetnka samega (1878) — „Salduano". Črtica, spisal Fran Govekar — Iz Preradovicevih „Li'na Lieder" Moja peema. Zmaj ova. — Ja lietam po tom 8vietu. Z'ožil Mihovil N i k o 1 i c — Mari-j a n a Novela. Spisal Toma K 6 b o r. — Jabuka. Zložd G a br ie le d' Annunzio — Arnold Bo kl.n Piše G n i d o J p n y. — Agrarna pretre-Si vanja. Piše M i š a Zemljanič — O telepatiji. Dr Gustav Gaj — Listak: Slovensko gledališče. — Hrvatsko glumište.— Zacconi Z-dakowrfki. — Kriza u Burgtheatru. — B-čka op°ra. — Iz ložba kluba aquarelista u bečkom Ki'insOerhausu. — Secessija i „Ver Sicrum". — Nove knjige. — „Mladost" izhaja 1. in lf>. v mesecu ter velja za nem*ke in jezikouio mešana (»kraje. Uradni jezik v nemških okrajih je cem ščina, v šk>h čtščma, v mešanih pa ob) je zika. Mešani okraji so tisti, v katerih govori vsaj je Ina petina prebivalstva drugi dež. jez k, iiko dotični okraj obseza vsaj jeden sodni okraj. Okraji, k ter i ne cbsezajo celega sodnega okraja, nego le j* dno ali več ob in, so jezikovno me sani tedaj, ako v jedni občini vsaj četrtina prebivalstva pripada drugi narod ost* Politični okraji, ki obsegajo več sodnih okra;ev, so mešani, ako je 1c jeden teh sodnih okrajev mešan ali drugačejezičen. Glede jezikovne vsposoblje nosti uradnikov določajo nove naredbe, da se je pri oddaji služb vestni ozrati na to, je li znanja obeh deželnih jezikov dejansko po trebno V principu naj zim pač vsak uradn k odba dež jezika, a treba tega ni. Kar je do ločil Badeni glede uraduvanja pri drž. blagaj ni ca h, pri postnih in brzojavnih uradih, glede uradovanja z vojaškimi oblastvi in žandarmerijo ter glede uradovanja s centralam1, ostane v veljavi — Vlada je s temi naredbami znatno in bistveno utesuila določbe Badenijevih naredb in malone v vseh ozirih ustregla nemškim za h tovarn, tako dl Ć hi s temi nar.dtnmi ne morejo biti zadavoljni, sosebno ker se Ž njimi greši proti načelu, da sta v celi Češki oba je zika popolnoma ravnopravna in jednakovredna. Dunaj 5. marca. Levičarski listi pišejo o novih jezikovnih naredbsh jako reservirano, samo „Ostdeutsche Rundschau" in „Deutsche Zeitung" kličeta na boj. Wolf je rekel poročevalcu tržaškega »Mat t i n a", da z jezikovnimi naredbami ni zadovoljen in da bo z vso rneržijo nadaljeval ob-strukcijo, češ, da zahtevajo volilci, naj se nemščina uveljavi kot državni jezik. Ako bi se nemška katoliška ljudstka stranka temu boju uprla, prouzroče druge nemške stranke tak vihar proti njej, kakršnega še ni bilo. Dunaj 5. marca. „L i n z e r V o 1 k s blatt" pr javlja iz peresa dr. Ebenhocha strasten članek proti Čihom. Povod mu je, da se je posl. Sokol v češkem deželnem zboru z vso odločnostjo izrekel proti verski šoli. Eoenhcch pravi, da je vsled t«ga pretrgana zveza mej nemško katoliško ljudsko stranke in mej mladočeško stranko, k« r ta S-kola ni desavouirala in se torej strinja ž Djim. Ebtnhcch pravi, d* zvestoba naprbm zaveznik* m ne grv tako daleč, da bi nemška katoliška ljudski stranka poza bil* Mt svoji temeljni načela. Ako zavzemajo Čehi napram verski šoli tisto stališče, kakor liberalni Nemci, potem katoliški ljudski stranki ne bi težko odloČiti se, na katero stran se ji je postaviti. Cehi s) s Sokolovim govorom dosegli to, česar nnc'jonalci z vsem svojim tero riztnom niso mogli doseči. „V a ter I and" pravi z oz rom na to izjavo, da je sedaj v drž zboru ustvarjeni nova s i t u v ac i j i , da je desnica razbita, in da se je na dejati različnih presenečenj. Dunaj 5. marca. Uradna BWiener Zeitung" javlja, da je cesar zoppt imenoval vse prejšnje predsedništvo gospodske zbornice. Dunaj 5. marca. Združene obstrukcijske stranke so izdale komun ke, v katerem nazna njijo, da so bili minili teden zastopniki vseh teh strank, vštevši Wolfovo skupino, poklicani na Dunaj na posvetovanje o novih jezikovnih nsredbah. Naredbe za Češko jim ne ugajajo, ker je po njih baje mogoče predreti princip o zaključenem nemškem ozemlji in ker je tudi vladna koncesja glede prejšnje določbe, da morajo vsi uradniki /nsti oba jezika, le iluzorna in se da tolmačiti, kakor vlada hoče. Dilje pravijo, da je grofThun se izrekel, da prevzame vlado, ako mu Gautscb z novimi naredbami napravi prosto pot. Dunaj 5. marca. Nemški visokošolci so na Tirolskem mudeč* ga se rektorja dra Toldta brzoj ivuo iiap-os li, naj pri ministerstvu inter venira, da jim pri inskripciji za drugi tečaj ne bo treba ponoviti pri imatiikulaciji storjene obljube. Rektor je odgovoril, da ugodi tej že'jl in se vrne na Dunaj. Insknbiranje se začne v ponedeljek Dunaj 5. marca. Nadvojvodinja Štefanija se počuti zopet jako slaba. Sopljenje jej dela velike bolečine. Današnji buJletin pravi, da je imetje desnih pluč postalo zopet večje, uuetje levih pa ni nič odjenjalo. Praga 5. marca. „Narodni Listy" in „HIas Naroda" ne izrekajo o jezikovnih naredbah nobene sodbe. „Politik" se izreka pncej neprijazno. /?~X Bratje Sokoli! ft\C'llf Ljubljanski „Sokol* se udeleži pogreba nepozabnega brata notarja Viktorja Globočnika z večjo deputacijo. Bratje „Sokoli" se vabite, da se pridružite tej deputaciji v društveni obleki v kar naj-večj'rosU. t, C. tajnik. ■nogostranska poraba. Gotovo rt HnmaCrffn zdravila, katero se d a tako nonojroatr.tnsko porabiti, nejro Moli ovo frairOHko 2»arje in •M*, ki je takisto boltsti nt. ftujoče. ako ne namaže I njim, kadar kopa trpa, zakaj to zdravilo npliva na mišic- in živce krepilno in j • zatorej dobro, da «e priliva kopelim. Steklenica W kr. Fo postnem torzetji pošilja to zdiavilo vsiik dan lrkar A. MOLL. c. in r. dvorni založnik, DUNAJ. Tur.hlaub.-n 9. V zalogah po deželi zahtevati i«- izrecno MOLI, o« preparat, zaznamovan c varnostno znnuiko in podpisom. M»nj nego 9 steklenici ae direktno ne pošiljati. 8 lr> 1 Valno oznanilo. V nobenem gospodinjstvu naj bi ne nedostajala izkušena aredatva : Dr. Ros« balzam za islodeo in Praika domaČa mast Dobiva M v vseh tukajšnjih lekarnah. fitev^GO Deželno gisdaliSCs v Ljubljani. pr.pT.86i. "X Začetek točno ob 7. uri zvečer. V nedeljo, dne «3. m »reu 1H1IH. Robert in Bertram ali vesela vagabunda. Barka s petjem in peaom v Štirih oddelkih. Spisal Gustav Raed-r Poslovenil Josip Oecelj Rožis> r g. Iludolf Iuemann. Blagajnica ae odpre ob '/./• ari. Začetek točno ob 7. nri. Konec ob 10 ari Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peSpolka fit. 27. Prihodnja predstava bo v torek, dne 8. marca Umrli so r I Juhljanl: Dne 2. marca: Marija Knnst, kajžarjeva hči, 3 leta, I lovca st. 28, je vtonil*. Dne 3. marca Anton Oelhofer, zasebnega arndnika •in, 6 nr, Kladežne ulice St. 8, živ jenska slabost. V deželni bolnici: Dne 1. marca: Ivan Selan, delavec, 80 let, jetika — Marija Peterca, kuhari« a, GH let, pljučnica. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 3>J6*2 m. 1 Marci i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v Vetrovi Nebo ■ 9. zvečer 7. zjntraj 2. popol. 732-8 731 8 7305 00 —0-5 39 b rez ve t r. si. jzah. si. vzhod oblačno oblačno oblačno 37 Srednja včerajšnja temperatura 08, za 26* pod aormalom. 31 i J J * • r? S"S 4 o "Z i a. T3 JI Ljnblj PRI KATARU •apnih organov, kaalii, nahodu, hripavostl in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na I EVE, W ----%Tl najćlt^e] ki se rabi aspeSno sama ali z gorkim mle-(II.) kom pomeSana. (I—3; Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči učinek, posebno pospeSaje razslizenje ter je v takih slučajih pozuana kot jako dobro z Iravilo. ani ae doltiva pO vseh lekarnah, večjih S^ecerijah, vinakih in delikatesnih trgovinah. Išče se učenec za prodaj al nico z mešanim blagom, ali pa tudi spretna prodajalka. Natančneje po dogovoru pri Antonu Trevim um Jesenleab, Uorenjsko. (323—3) dobiva ao po najnižji Ceni pri (299—2) Andreju Maticr-ju vZagorji ob Savi. Trgovski pomočnik v prodajanji mešanega blaga popolnoma izvežban ter slo* venskega in nemškega jez ka v besedi in pisavi popolnoma veSČ, mv takoj v*pr«*|me pri 324—3) Antonu Trevnu, na Jesenicah, Gorenjsko. Proda se dobro ohranjena "baraka-kavarna v celoti aH v posameznih delili, v*«» upravo ali l»re» nje. Natančna obvestila daje I ranjo HrapvA, kavarnar v „Zvezdi", Ljubljana. (337 - 2) Vrt v Kamniku blizu kopališča, je ko prikladen kot Mtavbl&ee za hišo ali vilo, ate proda aa primerno ceno. Kupci naj ne oglasijo v Kamnika, Postne flliOi aH 10. (360-lj „Dunajski" in „ljubljanski Zvon ?aporedno od leta 187 7 do 1892, „Doni in Svet" od leta 1881 do 1K92, Matični Letopisi i d nje poretka, vse elegantno vezanu in p polnoaa DOfO, obšlo dru ih slo- venskih, nemških in angleških knjig (305-3 ceno rxsi pro<3.st3- Ei9 pismena vprašanja rfiuja iz prijaznosti gosjod Ivan Hoiihč, knjigovez v Ljubljani Podpisanec naznanjam, da izdelujem vsake vrste M iz oiehkega lesa likano, potvm ▼ staro nemikem zlogu (Altdentsch , kakor postelje, omara, mlio i. dr., kakor tudi atavblnske stvari, okna, vrata, tla itd. Za mizarje strutnloe (Hobelbanke . Potem važno za gg. gostilničarje lednlke (Eiskasten). Vse to izdelujem toCno, iz dobrega, suhega 1 sa iu p ) r.ajniJji ceni, Sa najtopleje priporočam Ivan Narguč mizarski mojwt«»r (364 — 1) v &lcof|l Ces, kr avstrijske državne železnice Izvod iz voznega redfi roljivan od dne 1. oktobra 1807. leta. Odhod Is I.JiiMJ*n«> juž. kol Protu ć«>« Trto.i Ob 12. uri 5 m. po noči osohni vlak v Trbiž, Beljak Celo»ec Franzenfeede, Ljubno; Čez Selzthal v Ausse, Solooprad; če* Klein-Reifling v St«*yr. Line, na Dunaj via Amstetten.— 0t 7. nri ro. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontab^l, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno grud ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11, uri T»') m. dopoludm osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sel* tkal, Dunaj. — Oh 4. uri 2 m. popoludne osooui vlak v Trbil Beljak, Celovec, LJabno; čez Selzthal v Solnograd, Len« Oastein, Zeli ob jezeru, Inomist, Bregenc, Curih, Genevo Pariz; čez Klcin-Reirling v Steyr, Line, Badejevice, Plzeaj Bđarijine vare, Heb, Fraocove vare, Karlove v-tre, Prago, Lip sko, Dunaj \ ia Amstetten. — l'rotia v Novo mesta Is v Kofev.je. Ob K, uri 15 m zjntraj mešani vlak. — 0: 12. uri 66 m. popoludne mefiani vlak. — Ob 6. Bti 80 u. zvečer meSam vlak. — Prlbo«! v l.|ul»!Jano. j. k. Frogs Is TrbitM. Ob 5. ari 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunajt via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlo vih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soluo grada, Linca, Steyra. Ausseea, Ljubna, Celovca, Bebaka, Frac zensfeste. — Ob 11. ari 20 m. dopoladne ossbni vlak z Da na a via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Badejuvic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza. Geueve Curiha, Bregeuca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend Oasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri fS7 m. popola dne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Ce lovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečei osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Proga Is Noves;« niesfts> In Is Ko«e?|ai Ob H. ari 19 m. zjutraj mešam vlak. — Ob 2. ari 32 m popoludne mešani vlak. — Ob 8. nri 35 m. zvečer mešan vlak. — Odhod Is I,|ublj«ne d. k. r Kamnik. Ol 7. ari 23 m. zjntraj, ob 2. ari 5 m. popoladne, ob t>. uri 50 m zvečer. — Prlbod v L|ubl)sno d. k. Is Mnmnlkn. Ot B. nri 5B m. zjutraj, ot 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ar 2o m. zvečer. (17—52, 1 Fran Bartl jermenar v Ljubljani, Šelenburgove ulice Xzca.elOTra.telj (151—0) [j angleških sedlov in ekladUce angleške i oprave za konje, voznih komatov lahke I in težje vrste, civilne in nniformeke jez delne opreme in tudi jer menja za etroj Poprave se izvršujejo naglo in Jako ceno Mi Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (81) parobrodno društvo v Bekl. ,5) Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoća vozna crta (elegantni, z n ijvučjim kumfortom opremljeni, električno razsvetljeni paruiki) Redne vožnje: V noči od sobote na nedeljo hitri parni k v Zader Spljet-Gruča, Gravosa (Raga--Castelnuovo-Kotor. V noCi od nedelje na ponedeljek poštni parniki v Zadar-Spljet-Metković. V torek ob 10. uri 20 m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet Oravusa (^Ra^usa) in Kotor. V sredo ''^k/ ob pol 10 uri zvečer poštni parnik v w ' Zader, Šibenik, Trat, Spljet, na otoke Brač, Lešina, ViB, Krč, dalje v Dubrovnik do) Kotora. V petek ob pol 11. uri dopoludne hitri parniki 4»der, Spljet in Gravosa iBagUM . V četrtek ob 1. uri Popoludne poštni parniki v Mali Lošinj, Selve, Zad^r, Sebenik, Trau, Castelvecchio in Spljet. V petek ob 10. nri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj iz'et Beka-Opatija-Lošinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi „Der Condncteur it. 5Đ3-608. GoBpodn Pricti, glavnemu natakarju n v hotel Iiloydu k njegovemu faati emu p imendanu gromovit [X .iivio!" W Ver prijateljev. y lega nt ne promenad ne, oknane že nllovniiake obleke in rasnovratna ilriegM «>blarlla v najnovejiem kroju izdeluje in »-• priporoma rastitim damam Josipina Berein MeBtni trg št. 9, I. nadstropje. (33—10) Trgovski pomočnik špecerijske trg-ovine lsde eluibe tukaj uli drugod pod UKodnimi pogoii. — Ponudbe se prosi pod ,,A. J.4* uprav ništvu ,,Slov Naroda". (361 — 1) gostilna in usnjarija v JEagorll ol» Nnvl se daje pod ugodnimi pogoji \ iiHjcnji. ■— Več Re i4ve pri Andreju 9Iiiiier-|iB v Zagorji ob Savi. (310-8 Zgodnji grah pritlikovec in logaški, kakor tudi ima (157-6) Peter Lassnik v Ljubljani. prodaj je najbolj rodoviten Kfodcn Meilieilakl 5Rož-> nlk^ krompir, p tem Egroden .Mlfel-car% pozen .Onljoiloves reakl ,lm-perator* in ,§chnecfleckS zdrava ćeAka ccltiilja in mah garantirano najholjSi HCIlien- ekl .čcbulčck', k-kor tudi lenenikl ovc« i. t. d. (348; Josip Leuz _trgovec pri meaarekem mostu. Trgovina z mešanim blagom- in gostilnica v večji župniji na liolenf *kem bres konkurence se zaradi rodbinskih razmer z jako ugodnimi pogoji da za več let v najem. Piama se proaijo: poste restante Ljubljana ftt6T 200._ ^ J(3M) Velika zaloga lepi nerazrezani in nečitani dunajski časniki, dobi se pri meni v vpeh množinah od 25 kilo naprej. ftna za 100 kilo je 7 gld. 50 kr. Pri večjih odvzetjih nekoliko ceneje, Ivan Fabian v LJubljani, Vodnikov trg. ,353 -1) Naznanilo. CJsojam si č. občinstvu uljudno naznaniti, da sem svojo tvrdko na Sv. Petra cesti štev. 27. Ker hem si pridobil v Pariza in Londona pri prvih mojstrih skozi 10 let take spretnosti v modernem kroju, da bom v stanu slavno občinstvo s sol dno, točno in reelno postrežbo vsestransko popolnoma zadovoliti, npam, da me isto v mojem podjetji v domovini s obilnimi naročili podpiralo. Se priporoča Jos. Rogina (562—1) krojaški mojster. Banka „Slavija" razpisuje več služeb potovalnih uradnikov za življensko zavarovanje proti Stalni plači in proviziji. Ponudniki naj izvolijo svoje prrffnje a prilogami nasloviti na generalni zastop banke „Slavlje" v 10ubijani. (281-3) m trt 1ANTAL od MIDT. Zatre Oopala, kabebe, vsbrlzganja. Ozdravi iztok v 48 urah. — Posebno učinkujoč pri mehurskih boleznih in povzroči fičisčenje najbolj s >. kalne vode Kot jamstvo if\./Jf) ima vsak toboloeo ime V V Zaloga, 8, rue Vivienno, Parit in v glavnih lekarnah Avstro-OgrBke. Oddaja prodajalnice. Vsled nastalih rodbinskih razmer se odda trgovina m ao o fok tor nego hlaira, usojo In deželalh pridelkov. Prodajalnica stoji tik deželne ceste, v večjem kraju n« Dolenjskem, kjer je tudi žnpnišče. Oddaljena je tri četrt nre od železnične postaje. Ker je trgovina v tem kraja jedina te vrste, je brez konkurence. Pojasnila v tej zadevi daje J. ti In ti, trgovec v Klbnlel. (237—6) Uradno do v olj ona, 1. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnlel sasmr- c-. flux -^mb Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni prlporola In MMCibl (347—2) službe iskajoče vsake vrste (■noske In ženske) so toko| lu drugod. Ko bo* Ukor mosjoee hitro In vestno postresbo se Jsmel. Hiša v Kamniku obstoječa iz dvfh hišnih čtevilk, opravičenih do vseh pravic meščanske korporacije (to so drva itd.J in katera je pripravna za trgovnki in krčmarski obrt zaradi jako ugodne lege, proda PIC |iro>-»I o volj HO zaradi družinskih razmer. Pogoji ugodni — Naslov pove iz prijaznosti opravništvo „S!ov. Naroda*. (340—2) L. Luser-jev obliž za turiste. Priznano najboljšo sredstvo proti knrjlm očeiom, žuljem i. t. d. tilarns sologa: (2—9) L. Schvvenk-ova lekarna, Dunaj Meidling. obliž za tnriste po SO kr. Dobiva ae v vseh lekarnah. Zahtevajte LUSER-je? Ernest Speil mehanik v Ljubljani, Valvazorjev (Turjaški) trg št. 1 priporoča vsakovrstne šivalne stroje in bicikle vseli kategorij po najnižjih cenah« Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno. Za mnogobrojna naročila se priporoča (311—2) % velespofitovanjem Ernest Speli. Bilanca posojilnice T Črnomljl, rogistrovane zadrug:© s neomejeno zaveso. Imetje gld. kr. Dolgovi gld. kr. Dana posojila..... Pri drugih denarnih zavodih je naloženega denarja Nevzdigne obresti od naloženega denarja . . . Zao: tale obresti .... Še nepovrneni prehodni Vrednost tiskovin . . . Gotovina koncem dec. 1897 234; — 220.781.08 20.000 — 1 B 9IS81 3.722 8 1 £63 82 59 48 624 8') Zadružnikom 1762 dele-"•"« -1 PrednlMcane obresti za 1898 Nevzdignene dividende . . Izposoj do zadruge Vstopnina za reservni zaklad ] 1 ! 3.344 — 228.926 57 1.972 01 868 52 10.000] — 104! — I 1.884 74 Skupaj . . 246.599 84 j Skupaj . . . 246.699 84 1 Dohodki 148.845 gld. 04 kr. Izdatki 154.265 gld. 46 kr. Skupni promet 303.110 gl. 50 kr. Stanje rcHervnega zaklada: 12.518 gld. 30 kr. Račun zadružnikov: Koncem 1896 bilo je zadružnikov Leta 1897 jih je pristopilo . Skupaj . . 1.095 52 1.147 17 Ker jih je pa 1. 1897 izstopilo . . Bilo je koncem 1897 zadružnikov . 1.130 Račun deležev: 1130 zadružnikov ima 1635 deležev po 2 gld. . -.....— 3.270 17 1. 1897. izstopivsih zadružnikov ima 17 deležev po 2 gld. = 34 20 v prejšnjih letih izstopivsih zadružnikov ima So nevzdig-njenih 20 deležev po 2 gld. = 40 Karol Muller 1. r odbornik. Skupaj 1672 deležev po 2 gld. = 3.344 Anton Jersinović 1. r. ravnatelj. (355—1) Avgust Kune 1. r. Martin Malnerič I. r. odbornik. odbornik. Račun pregledala, s knjigami primerjala in v redu našla: Janko Puh ©k 1. r. Franc Šot in a I. r. računskega pregledovalca nnmcstnik. računski pregledovalec. 1 i "\7"ž=l "bilo k rednemu občnemu zboru okrajne hranilnice in posojilnice v Idriji xegflstro-vsm.e ze.cir-u.gro s n.eoxxiejeno zavezo kateri so bode vrSil dne 13. marca 1898, ob 1. uri popoludne v telovadnici c. kr. rud. idrijske šola B sledečim dnevnim redom: 1. Po'rjenje letnega računa za leto 1897. 2. Določitev nagrade za uradovanje. 3. Določitev svote za dobrodelne namene. 4. Volitev ravnateljstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. (350) Aktiva. Bilanca mestne hranilnice v Novemmestu z dne 31 decembra 1897. Pasiva. L. 1897 zaostale hipot. obresti. 2 411 92 Vloge pri raznih denarnih zavodih 68.100 37 Posojila na vrednostne papirje 1795' — Efekti po k ur/, u z dne 31. decembra 1897 ...... 33.270.65 Viseče rfektne obresti . . , 696 10 Zaostale zamudne obresti . . 12202 Vrednost inventarja .... 231'41 Zaostali op'>m. stroški . . 1'40 Stanje vlog....... 468.598-70 Predplacane hipotečne obresti . 2.353.07 „ menjične „ . 225*24 - založne „ . 19 16 Vplačane pristojbine .... 100-52 4 <4.IH2< < 474 1»2 77 ilko hočete imeti dob is kaljivo seme ne naroča te ga pri ogrskih židovskih tvrdkah, ampak pri tukajšnjih strokovnjaSkili prodajalcih semen. Četudi dobite od drugod dobro blago, zaneslivejšega in cenejšega no morete dobiti nikjer, kakor v znani prodajalnici .s.men Alojzija Korsike Šelenburgove ulice štev. 5 v Ljubljani. Zato naj se premisli vsakdo, ki hoče kaj naroČiti iz inozemstva. Tu stoji več 100 k v/rfill me t»o leles «lne 14. In ISi muren v/ telo«arinU-l tlruge mestne deske l|ml«ke *ole n» t ojzovl centi, in sicer 14. marca za one zunanja mladeniče, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljano, 15. marca pa za one mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano. Začetek eb 8. url «lo|i»lii«lue. 2. Stavljenci, odnosno tudi njihovi moški svojci, ki se pozovejo k naboru, imajo priti o pravem času in snažni na nabirališče ter imajo o pravem času prinesti potrebne d kaze, če se oglase za ugodnost: a) kot kandidatje duhovskega etanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§81. voj. zak.); b) kot poduč.telji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32. voj. zak.); c) kot posestniki podedovanih kmetij; (t) iz rodbinskih razmer (§ 34 voj. zak); e) jednolet-e prezentne službe (§§ 25.—29. voj. zak.). 3 Stavljenci, kateri žpIć ugodnosti po §§. 31 do 34 voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti jednolet ne prezentne službe, morejo se zglasiti, ako bi se jim odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnosti;, za ugodnost jedooletne prezentne službe pri glavnem naboru. 4.) Kdor zanemari etavno dolžnost ali v obče katero iz vojnega zakona izvirajoči h dolžnostij, ee ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas ali vojni zak n. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 12. februvarja 1898. s patentom proti zmrzlini priporoča tvrdka R. A. Smekal katere izključno sama izde-l.iuje, Te brizgni niče m 2»Mtentooi proti xiurali nI v oojhujsi zloil ne p r«-inr« nt-J o. Dalje priporoča »<«*vi. pssove, ee-lode, kmetijske atro|e itd. itd. (808-8) M»'■ — —- '■ ■ .n . ■--■ *-va, I i v* y H\JKJ*i. Podružnica b R. A. Smekal v Zagrebu S Ve i Ko t m. i Vil J. Soklič. n --1-»»M ^ ^ A .4k>k,*k AAA M""«"««">"«*"«>««»««>»"^** ?■ j JOSIP REICH ► 1 likanje sukna, barvarija> i in kemična spiralnica ► j Poljanski nasip — Ozke ulice št, ■ 4 se priporoča za vsa v to stroko spada- _ J <:i!>) joča dela. £ __ f Postrežba točna. — Cene nizke, r ggSi in.a itn...... •-». I=^yj ^r^r^rv^r^r^v w^ Ljubljana, Židovske ulice št. 4. J Velika zaloga obuval <4°) lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na i x bero. Vsakerdna naročila itvrSujojo se točno in po nizki ceni. Vao mere se shranjujejo in zazoainenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoilati. ■■tieieieeeeinineneeiifjini S pomladna sezona/ 3CttCjfO ĆJ/lf o Sju$fjcmi, špifafsA* ufict it. 4 )iaz-nct ujet, po(acjo. Na tltzelo se poiiljajo vzorci franko. /zor Alojzij Erjavec j.1 zor (42) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe it. 3 priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obiivnl. katera izvršuje ceno, pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejše do mijpriprostejse oblike. Mere se shranjujejo. Vnanjiin naročilom §j naj se blagovoljno pridene vzorec. oderci izvrstne fapone, najboljši izdelek 45) na jeoiiojo pri ALOJZIJU PERSCHE Pred Škofijo 22, P"l»'jr mestne hiše. afSJSLISJSLfSJEL-fSJSiSLISJSLJS 11 Pekarija in slaščičarna m filavna trirovina j Stari trg št. 21 Jakob Zalaznik ■ Vegove Podružnica: ulice št. 12 Tu se dobiva -Ikrot oo dnu svese, ukuiuo, zdravo laz olaotno pe-knrako pecivo, vsoh vrst kroh oo vos;«*« ršeo kruli in prepeienee (Vanille-Zvviebak) V svojih ntasclcariilcah postrezam točno z uo|flae|*lm unslaUnlui peoivum in s linlual prist nlutl likerji ter z Heruiutli-vtnnui. Posebno opozarjam na tine lutlff *n»k«» krofe in lavilke a snielaau i«t*|ioloeur. (ScblagrahuiRollen.) \ Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. f * Pleskarska mojstra c. kr. državne in * f c. kr. priv. jažne železnice. \ r Slikarja napisov, <4 31 itavblnika ln pohištvena pleikarja. % J Tovarna za oljnata barva, lak r ln pokosi. (44) P Zaloga orlglualnega korli«Iloe|a. * Maščoba za konjska kopita in nanje, F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o. kr. unif blagajnice drž. železnic uradnikov se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepremo61Jtvlh havelokov po najuovejsi faconi in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. — Qg. uradnikom se priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, mode, klobuke itd., gg. c. kr justičnim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baroi. (46) *> wm** *»' ivsBjBjsjr1 vss«sx * »' .^veavssrvssBsni V Jnssnn* j Največja iihcr najnovejšega [svilnatega blaga dr no iu barvasto* sa cele obleke in bluse9 priporoča po najalsjlb cenah (47) Alojzij Persche Pred Škofijo 22, poleg mestne hite. i Avgust Hepič J ■■ gođar t Ljubljana. Kolezijske ulico št. 16, t (48) V Tincv-om ♦ se priporoča slav. občinstvu in naznanja, 9 da isaslajs in popravlja vsakovrstne X sode lz hrastovega ln mehkega ♦ lesa po najniijih cenah. — Kupuje J ln prodaja staro vinsko posodo. 3 I I i i i Fran Kaiser \ (60) HENRIK KENDA ^Ceneni lepi klobuki za"^ dame. Vedno zadnje novosti. i*itprwvl)a se urno in prav po ceni. Mmlni žurnali franko to taaUnj. TlUBLlANA. i i l l Najboljšo urejena delav- ^ nloa za popravljanje blolklov P uava m so ^/ w a* a * w — - —--- — — ^ ln ilval&lh strojev. P prodajalec biciklov \a |»rvili tovarn. (49) Ljubljana Šelenburgove ulice 6. Največja tovarniška zaloga J. S. BENEDIKT-u I,jubljuua, SlarI trg. Tovarna pohisna O9ot J. J. NAGLAS Ljubljana (51)| Turjaški trg Štev. 7. ||* 0 Mehanik (52) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani. Šivalni stroji po najnižjih cenah Hlrlkle in druga v to atroko spadajoča popravila iz-vrSi dobro in c«;no. Voanja naročila h« točno isvrAujejv. Ign. Fasching-a vdovs ključavničarstvo (53) Poljanski nasip št. 8 (Reehin hisa) priporoča svojo bogato zalogo štodilnih. ognjišč n»I in prontj-j-Hi j«, kakor tudi on|ll> m pili, z loltO medjo ali mesingom montiranih za obklade s p«:čnicami ali kahlami, l*opra%l|an)n liil.ro lo po <••'»). Vnanja naročila se hitro izvrsč. Ljubljana, lluiiajska cesta »t. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. ]\njnlxje cene. 13. i ravate in (55) perilo za gospode prodaja najoeneje ___Alojzij Persche l Pred Škofijo 22, poleg mestne hiša Ink. Darila za vsako priliko! Frid.Hoffmann urar v Ljubljani, Duna.ska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi Hk stenskih ur, A)\ budiik in '■■i salonski h ur vs° le dobre do najfinejšo kvalitete po nizkih o enak. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih nrah vedno v zalogi. 56 poprave se lzvrsniojo najtočneje. Anton Presker Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporofia svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in pla&čev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. Ot>lolco i»<> ij»««-I se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (67) Fran Xj3vL*bl3a,net, Stari trg- žte^r. 1. Prva In najstarejša zaloga siiralnlli strojev. Ta se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne m!«hio-reznlce in m lat I lis I«*«-, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (58) Osnlkl zastonj ln poitnlne prosto. v največji izberi in po najnižjih cenah trakovekvencem z ali brez napisov v vseh barvah (59) priporoča Kari Recknagel na Mestnem trgu. 5 4E W0 Mi nismo plačniki, če bode kdo na nafte ime komu kaj dal! Štefan in Magdalena Jug. Pristne ruste-jime šiibale 8 predčevljem iz jednega kosa valjane. Jedino varstvo proti mokroti in mrazu. Neobhodno obntalo za vse slojeve razpošilja Ignacij lteder, Dunaj Marlahilferstiasse itev. 107, Ceniki brezplačno ln franko. (118—7) Gostilna s kovačijo '/« ure oddaljena od kolodvora in malega mesta, na prav prijetnem kraja na Slov. štajerskem, hiša 8 3 sobami, kuhinjo s štedilnikom, veliko verando, kovačijo in 2 kleti ter kuhinjo za perilo, pokrita z opeko, hlevom za 2 goveji živini ter 4 »vinje, zraven velik sadunosnik, se zaradi družinskih razmer pod prav ugodnimi pogoji po nizki ceisi takoj prodsi* Pripravno je tudi za umirovlj. uradnika z manjšo pokojnino. Zahteva h- predplačila 700 gld. Ponudbe pod M. B 41 poste restante Maribor. _________(M6J ~esif~i~^^A--'---—--— — - \ cffolandsho-ameriška črta. Parniki vozijo po Ikrat do 2krat na tedis . „ iz Rotterdama i New-York. ■^•j*! Pisare« za kajuts: Dunaj, I.f Kolowratring O. Pisana u sedkroT: Dunaj, IV., Weyringerg. 7 A. I. kajuta: Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark 900—400*) „ 1. novembra do 31. marca , „ 290—320 II. kajuta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 „ 16. oktobra do 31. julija....... , 100 *) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika. (4—10) p Trepetlicin les (Espenliolz) BbsjT" kupuje na cele voze ~W gorička tovarna užigalic in vabi posestnike na ponudbe. (331—2) Požiahtnovalne probkovine kakor vse vrste probkovih za-maftkov za sode in steklenice ponnja (304—3) tovarna za probkovino Jo JSa Levy □ metrov. Posebne prednosti: Naj ved j a varnost proti sdrobljenju, proti prodrenju in probitjn, nadleine iičns mrs te bo nepotrebne, varnost proti ognju Jo Jako velika, tudi 6o se zlomi Ostane gosto, ker žična vložka drži skupaj steklo, lud prodira Jako lahko, ie doslej nepoznan lačni učinek. Uporabljalo se je z najboljšim vspehom pri mnogih državnih ln zasebnih zgradbah. Mnogobrojna spričevala, prospekti In vsorol so na razpolago. Vlite steklene plošče za hodilna tla pri gornjih svitlobali Za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodnikov ali prevozov pri kolodvorih, v fiksnih masah, gladko ali z raznovrstno izdelani površinami belo. na pol belo (okolu .'JO ",, ceneje nego navadno surovo lito steklo) in v barvah z žično vložko ali brez nje. Stekleni strešniki in stekleni zarezni strešniki v najrazličnejših oblikah in velikostih. Delniška družba za stekleno industrijo popr. F. Siemens, Nensattl pri Elbogen (Češko). Drugi izdelki: Steklenice vseh vrst. steklenični za-maski, steklo v ploščah belgijske in nemške vrsto, vlito in prešano steklo, patentovane črke iz preša nega st< kla. (198—9) 100 VIII. do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na : fjit«lwig 0«ierreicher, DestachegcsiiMe M, Bndapcst. il40—6; Išče no zvest in zanesljiv knjigovodja ki jf> bil že v jednaki sin ž bi. Vešč, mora biti slovenskega in nemškega jezika, knjigovodstva in ko reapondence. — Pouudbe s prepisi spričeval pod ,,K K. St*' na upravnifltvo „Slov. Nar.u. (333—2) Podpisanec štejem si v dolžnost, naznaniti slavnemu občinstvu, da mi je dce 18. februvarja t. I. požar uničil gospoda ruko poslopje in vso krmo, ki je bila v njem shranjena. Krmo zavarovano sem imel pri banki ..Slovljl**. katere zastopnik je že dne 20. februvarja t. I. na lici mesta škodo precenil ter mi cdškodnino, katero sem že prejel, v popotno mojo zadovoljno^ odmeril. Za to hitro in jako kulantno postopanje banke „Slavije" izrekam jej tem potom iskreno zahvalo ter jo vsakemu nsjtopleje priporočam. V Črni vasi pri Ljubljani, dne 2. marca 18D8. Fran Cotman (363) posestnik v Črni vasi pri Ljubljani. aaae m S.., (106) Ljudevit Borovnik (7) puikar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vtmkovratnlk posek sa lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelu |e stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr praskaševalnici in od mene preskušene. — Ilastrovani conlkl zastonj. Cukerin štev. 20 3O0O kosov na 1 kilo. V porcljskili koscih a 1 kr. Cukerin štev. 9 SO0O kosov nal kilo. V porcijskih koscih a 1\3 kr. Dobiva bo v prodajalnicah mešanega blaga. Zaloge oddaja: .I. Wela, Dunaj, VI. ol«r««J, Ew/tor. hazy|rtiMwo istov. 112. (169—9) St. 7458. k334 -2) Razglas. V zmislu §. 15. obč. volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dnć 15. Avgusta 1X87. I, St. 22 drž. za k.) se javno naznanja, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski sv št sestavljeni in da se smejo od Jutri napre) Nkoi 14 99 49 28 — 92048 06 170383 28 66569 42 122873 78 6273 61 t 10035 20 I I 5019 22 11500 - aa 5o 192366 i.r> ID o 1 g- © -v i 527 deležev po 18 gld. . Reservni fond..... Hranilne vlog«..... Za leto 185)8 vsprejete obresti Čisti dobiček Znesek BldTikr: 9486'— 14343 01 4til812 51 2129 03 1581 D. Denarni promet. Dogodki Znesek gld. kr. Gotovine konec leta 189G Vplačani deleži .... Hranilne vloge .... Nazai plačana posojila Vplačane obresti . . . Razni dohodki 3107 1 344 ru. 144*27 *8: 135867 56 £688« |8i 1632 77 Izdatki Nazaj plačani deleži . . Nazai plačane hranilne vloge Nazaj plačilne obresti D.ivoljena posojila . . Kazni izdatki..... Upravni stroški..... Popravek poslopja .... Za dobrodelne namene , Ra'ni davki...... Dobička duštvenikora Gotovino konec leta 1897 . Skupa) . 6U94l0|67 Znesek pld. kr. 344 147177 1336 44334* 1004 1425 215 292 2h6i 3708 7599 60 96 M 74 53 77 70 50 88 67 j 49: Zadruga obstala je konec leta 1897 in 253 društvenikov, pristopilo jih je 6 (šest) in izstopilo je 12 (dvanajst) društvenikov T8H7. leta. Društvenih deležev bilo je konec 1897 lota 527, vplačanih je bilo 11 (jednajst) in nazaj plačanih 19 (devetnajst). To se p. n. gg. društveiiikom objavi z dostavkom, da je račun in bilanca v ob činski pisarni v Metliki od danes do zadnjega dne tega meseca vsakomur na vpogled. Ravnateljstvo I. dolenjske posojilnice v Metliki dne 1 O. Šturm 1. r., blagajnik. Fraao Jutraž 1 r odbornik. marca 1898. Leopold Oniifpl 1. r., ravnatelj. Jan. Posželc kontrolor. L r. Franc Sclionhruu L r., odbornik. Glasovirji (16-15—19) tvrdke Bratje Stingl Kratki klavirji in piamno najboljše kakovosti z izborno glasovno polnostjo v priprosti in elegantni opravi iz on enjene prve ln največjo klavirske tovarno s parnim Izdelovanjem po soli dni h conah in n desetletnim Jamstvom. Stari klavirji sa jemljć v zameno. Ubiranja in popravljanja so izvršujejo naj točneje Zaloga v Ljubljani: Karol Lorenz izdelovalec glasovirjev in ubiratelj v Ljubljani, v Pralah št. 27, poleg lopališča. Dr. Rose "balzam zet želodec iz lekarne B. FBAGNERJA v Pragfi je že več kakcr 30 let občno znano domaČe zdravilo >-li>t vzbujajočega, prebavljanje pospe-Injsesgs in milo odvajajoosgs učinka. I varilo ! Vsi deli nnbalaže imajo zraven atoječo postavno depo-novaiio varstveno znamko. (885—7) b Glavna zaloga: Lekarna B, Fragnerja pri ..črnem orlu" IVhkk. na Mali Strani, OgSlj Spornerjeve ttllee, Velika steklenica l gld.,mala 50 kr.po pošti 10 kr. več. Fo polti razpošilja 89 vsnk dan. V ljjnl»l|»ui se dobiva pri gg. lekarjih (1. Pi-ccoli, U pl. Trnkoczv, M. AthirdetHi-hlager, J. Mayr; alje v vseh lekarnah Avst ro-Ogerske. podnje** Pekovsko strokovno društvo za Kranjsko namerava pripraviti svojo knjižnico. V to ime prosi odbor častite gg. rodoljube, da bi blagovolili podar-ti drnStvu stare slovenske knjige ali dotične prepustiti z\ manjšo ceno. načelnik, Rimska oesta it. 18. (862-1) AAAAAA farsi, znamk: < Sidro. iz Hiohter-Jeve lekarne v Pragi priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. so dobiva v vseh lekarnah. Zithtevati naj se blagovoli to (1606—23) splošno priljubljeno domaČo zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z naso varstveno znamko „Sidro" iz Kirhter Jf ve lekarne in sprejme uaj se \t. opi eznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko. RichterJevalekarna pri zlatem levu v Pragi. vlmk! Zastonj as ki posije svojo natančno adreso, dobi proti malemu povračilu in donesku za carinske stroške 1 gld. SO kr. m sicer: 1 regulovano uro t, verižico, za katero Be jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik za smodke; 1 elegantno knvalirsko kravnto za gospode; 1 prstan z imitovanim draguljem ; 1 iglo za prsa z imitovanim draguljem; S mehanična gumba; 10 komadov finega angleškega papirja; l" komadov finih angleških 'zavitkov; i etui za smodke in 1 predmet za porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljev s tem, da jim blago takorekoč na pol poklanjam. — Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura Sla natanko in bodo vsak priznal, da je to podarltev. .T tulili ti /alti^a in v. 3»«»*4i I ju ii j «» proti postnemu povzetju, eventuvelno tudi če se denar preje v posije, pri i306—m} Wiener Uhren-Ezport S. Blodek Wien, II a, Heniiinengasse 19/L. Potrtega duha naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš sin. oziroma brat, gospod Viktor Globočnik, C. kr. notar, deielnl poslan*'?, predsednik ..Mestni* hranilnico v Kranji", občinski svetovalec* Slan kraj/nega iolskega iveta, Častni član ..Gorenjskega Sokola" v hriinji, bralnega društva, itd., itd. po kratki, mučni bolesni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 47. letu bvi je starosti, danes ob 3'/4. uri popoludne mirno zaspal v Gospodn. -rob predragoga ranjcega bo v nedeljo, dne 6. t. m., ob 5. uri popoludno. Sv. mase zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Kranji. Tre rano umrlega priporočamo v molitev in blag spomin. V Kranji, dne 4. marca 1808. (868) Anton Olobočnlk, če — Amalija Globočnik, mati — Anton in Adalbert Globočnik, Lrata — Marija Globočnik, sestra. Ravnateljstvo , mestne hranilnice v Kranji" javlja, da je danes preminul nje ustanovitelj in vesčasni predsednik gospod c. kr. notar Viktor Globočnik. V Kranji, dne 4. marca 1808. C\T>7) „Narodna čitalnica«« in ..Gorenjski Sokol" v Kranji naznanjata svojim članom pretužno vest, da jo danes preminul njiju večletni Član, bivši pred-B0ilaik čitalnice in častni član „Sokola" gospod c. kr. notar Viktor Globočnik. Pogreb prerano umrlega bo v nedeljo, G. t. m., ob 5. uri popoludne. Neumorno delujočemu možu, iskrenemu narodnjaku in jeklenemu značaju časten spomin! V Kranji, dne 4. marca 1898. (358) F. n. občinstvu si usojam naznanjati, da otvorim v »oboio 2« svečana novo gostilno v hiši gospe Milic na Starem trgu št. 19. T■ č la se bodo nn|liol|sa iNtrljanska bela In črna vliii«. lavrstul cvlče'i in veiluu sveae Ntelnfeldako luarčuo l»ivo bratov Kelnlasjhaaa. Vsak petek sveže morske ribe. Dobro snttna kuhinja, kakor tudi točna postrežba bode vsem zahtevam p n. gostov najbolje ustregla. /. i mnogobrojni obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem (313—3) □Dosti. Friderik VVannieck dc Co. tovarna za stroje, livnica železa in kovin T7- Brnu ama. Moravskem prevzema inštalacija kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto. (l2l7"29) zzm Stalna razstava opekarničkih str jev. ziz lluatrovani prospekti brezplačno. — Nad 900 zavodov že urejenih. 808888888888888888888^^ Kdor izmej gospodov lastnikov konj potrebuje na spomlad lepo, angleško pžgr komatno opravo "jfeoi ali brhko, ogersko l«T jukersko opravo ~2SQ naj se obrne na podpisanega in si jo naroči. Istotara je bogata zaloga obrtnik in drugib oprav. Kompletne Jahalne oprave za oivll in za vojaštvo, sedla, vajeti, uzde in vse v to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga gaj želj. blčov, Jahalnih palio in palčlo tudi s srebrnim okovom. Kdor b> potreboval za potovalno se/,ono lep, močen kovček ali torbo, naj že znaj iste narodi, ki M izdelujejo pri meni po želji. Za goHpode tovarnarje in posestnike mlinov priporočam močna Strojna Jermena is najboljšega ljubljanskega in inozemskega usnja, katero imam vedno v /.slogi. P. n. občinstvo opozarjam na to, da Bem si v desetih letih v prvih dunajskih in hudimjicfitanskih tovarnah in delavnicah pridobil toliko prakse, da morem tnkaj z vsakomar konkurirati, i tko, da nikomur ni več treba kaj finega za drag denar si naročati od drngnd, ker se isto dobi pri meni ceneje in isto-tuko elegantno in bolje izdelano, ker je pri meni vse delano na roko. Vse sedlarske, Jermenarske, torbarske ln usnjegalanterijsko poprave se izvajajo hitro in po ceni. Vnanja naročila so izvršujejo reeluo. Prav mnogobrojnih naročil in naroči> ue natojajoč beljeiim z veles^oStovanjcm Prane JE^riixxo^io ieimenar (9o-i3) Sv. Petra cesta št. 34, v Ljubljani. 888888888*888 hdajateJj in odgovorni urt-dtuk: Josip Ko I Ji. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne1 PJ