Številka 28.
TRST, v torek 28. januvarja 1908
Tečaj XXXIII
IZHAJA VSAHI DAN
ob nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
I'usamićnc Stt'vilke se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink/ v mrogili tobakarnah v Tr^tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju. &L Petru. Sežani. Nabrežini, Sv Luciji. Tolminu.
Aj'iov&iHn:. Postojni, Dorn-ergu, Solkanu itd. TENE OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke L' f uini); za Trgovinske in obrtne oglase po 20 stotin k; za osmrtnice, zahvale, pos>lan:ce, oglase denarnih zavodov i>o £0 stot. Za oglase v tekstu lihta do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vr?tw K 2. Mali oglasi po 8 stot. beseda, najmanj pa 19 *tot. — Oglase Hprejema „IuBeratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost4 za Primorsko.
V edinosti je moč !
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K —, ua na-rčbe brez doposlane naročnine, »e uprava m* ozira.
laročniaa na u icllsio isdaiie .Edinosti' siaiB: celoletno 15*20. po! leta
Vsi dopisi aaj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaoa
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vra<- tj >. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo UREDNIŠTVO : nI. Glorclo Galattl 18 (Narodni 4->u». Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODIN A Lu<tm* konsorcij lista „Edinost14. — Natisnila tiskarna k :nor i h lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 51 lv
- Pošt no-hran'I nični račun §t. K4l'ft.*>2. -
== Telefon itev. 1157	—
BRZOJAVNE V£STi.
Minister Peschka v Gradca.
GRADEC 27. Nemški minister- rojak Peschka je danes popoludne dospel semkaj z Dnnaja.
Nadvojvoda Fran Ferdinand
DUNAJ 27. Pol. Korresp." je zvedela : Vest, da odpotuje nadvojvoda Fran Ferd nand po svojem bivanju v Engadinu v Italiio, je popolnoma izmišljena. Nadvojvoda se iz St. Marica poda direktno na Dunaju.
Rojstni dan nemškega cesarja.
DUNAJ 27. Cesar se je dane3 ob 1. uri popoludne podal v palačo nemškega poslaništva, kjer je porodom rojstnega dne cesarja Viljema čestital poslaniku Tschirskeuiu.
Novi škof čanadaki.
BUDIMPEŠTA 27. Uradni list je priobčil imenovanje ostrogonskega kanonika in državucga poslanca dr. Tvana Czernocha škofom čanadskim.
Shod zaupnikov koalicijskih strank v Zagrebu.
ZAGREB 27. Včeraj se je vršil v mestni streljarki shod zaupnikov koalicijskih strank. Navzočih je bilo okolu 500 oseb. Glavni govor je imel dr. Šurmin. Za n>im je govoril kandidat zagrebškega volilnega okraja Friderik Kalmer, ki je hudo napadni Ogrsko ter zaključil svoj govor z besedami, da mora vsak narod biti na svojem ozemlju popolnoma sam svoj gospodar.
Supih je v dolgem govoru pripovedoval, da Be je ministerski predsednik dr. Wekerle obrnil k njemu s prošnjo, naj on pregovori koalicijo, da se Bakar in hrvatsko Primoije da Ogrski v najem za 99 let. Supilo je rekel, da je prepričan, da je ogrska vlada že sklenila ta atentat na Hrvatsko. To je on priobčil banu Pejačeviču in podbanu Nikoliću, ki sta se izjavila proti tej nakani. On se reši t« diskrecije, da javnost izve za tako postopanje Ogrske.
Bolgarska ministerska kriza.
SOFIJA 27. Poskusi za sestavo koalicijskega ministerstva i z napredne stranke Da-neva in demokratične stranke Malinove, ki trajajo že pet dni, so se doslej razbili, iziasti radi dejstva, ker sta stranki nasprotnega mnenje ravno radi macedonskega vprašanja. Dočim je Danev odločno za podpiranje reformne akcije, je v demokratičnih krogih močna struja za agresivno politiko. Ako ne be možno sporazumi(enje, pride do sestave poslovnega ministerstva.
Španska kraljeva dvojioa.
SE VILA 27. Kralj in kral|ica španska sta dospela semkaj z vojvodo Connaught.
Pariški nadškof nevarno obolel.
PARIZ 27. Kardinal Richard je nevarno obolel.
Francoska zbornica.
PARIZ 27. Zbornica je nadaljevala razpravo interpelacije o maroškem vprašanju.
f Patrijarh portugalske Indije.
LISB0NA 27. Iz Goe brzojavljajo, da je umrl patrijarh portugalske Indije.
Iz Perzije.
TEBRIS 27. (Petr. brz. &g.) Včeraj je izdala reakcijonarna stranka proglas, v katerem poživlja, naj prebivalstvo opusti strankarski prepir in naj se poda proti meji, da se tamkaj bojuje proti sovražniku, ki je zasedel precejšnji del Aserbeidšanske provincije. Proglas ni imel v^peba, kajti popoludne je pričelo obstreljevanje mestnega dela Danači,
ki je trajalo pozno v noč. V tem mestnem. delu biva namreč vodia reakcijonarcev, ki pridobiva čimdalje več pristašev.
Kitajci in Japonci v Mandžuriji.
PETROGRAD 27. Poročajo iz Mand-| žurije, da so zapričeli Kitajci tamkaj živahno akcijo za raz^oi trgovine, da tako paralizujejo japonski vpliv. Korejci se izseliujejo na rusko 'ozemlje in vsprejemajo rusko državljanstvo. Iz notranjih krajev dežele poročajo, da vlada povsod mir.
Ekspoze ministra za notranje stvari barona Aehrenthala.
(Brzojavno poročilo.)
V včerajšnji seji komisije ogrske delegacije za vnanje stvari je podal baron Aehren-tbal zelo obširen ekspoze o vnanjem položaju. Uvodoma konstatuje minister, da se od zadnjega zasedanja sem niso vršili v svetu nikaki dogodki, ki bi neugodno vplivali na položaj Avstro Ogrske. Situvacija je ostala blizu nespremenjena. Nasprotne si strue v zi3teruu držav so sicer ostale ali vendar so so nekoliko umaknile. Povsodi je opažati stremljenje po mirnem rezvoju in po jamstvih za napredovanj o na poti moralnega iu materijalnega napredka. Temu namenu bo služili v minolem letu razni sestanki monarhov in konference ministrov, da postanejo odnošaji med državami tesneji in da se morebitna nasprotstva ublažijo. Tej svrhi služijo tudi rusko-japonski dogovor, rusko angležko sporazumijenje ter menjavanje dopisov med Anglijo, Španjsko in Francijo glede vzdržanja principa za ohrani tev status quo v zapadnem zalivu Srednjega morja ia na obali severne Afrike ob Atlantskem Oceanu.
Politika zbliževanja se razteza tudi na nemško angležke odnošaje. Minister se veseli na vspehu teh prizadevanj merodajnih faktorjev v nemški in angležki politiki posebno z ozirom na na§e zavezništvo z Nemčijo.
Espoze prehaja potem k našim odnoša-iem do Italije. Tudi ti so postali prijaznejši. Na svojem obisku v Italiji je bil mini ster najprijazneje vsprejet na dvoru, od vlade in od javnega mnenja. Jednako prisrčno je bil italijanski minister Tittoni vsprejet pri nas. Ministra Aehrenthal veseli, da tudi Tittoni istotako kakor on — Aehrenthal — presoja razmerje med našo monarhijo in Italijo. Oba stremita pa že veči 6rčno3ti v odnošajih. To je velikega pomena za nas, da moremo paralelno z Italijo varovati svoje interese na jugu in vzhodu in proti O-rijentu. To je razmerje simpatije in skupnosti med državama, ki stremita po jednakih ciljih. Nasprotstva, ki jih je podžigala neka nam sovražna stranka v Italiji niso sicer še izginila, ali manjšajo se vendar. Minister zagotovlja, da bo3ta obe vladi morebitne nevšečne pripetljaje razpravljali in poravnali na prijateljski način. Njegov apel v tem ekspozeju minolega leta na javno mnenje y tem smislu ni bil brezvspešen. Celo1 listih, ki niso prijazni zbližanju med Italijo in Avstrijo, je pisava odločno mirneja in objektiv^neja. Prijateljstvo med AvBtro-Ogrsko in Rusijo se je izkazalo zelokoristnoob raznih prilikah, posebno ob reformni akeiji na Balkanu — koristno za obe strani in za sploš nost. —
Ekspoze omenja tu delegacijam predložene „rdeče knjige", ki opisuje različne faze pogajanj med vlastmi. Ta pogajanja so so tikala večinoma konsolidiranja financ v treh vilajetih. S tem se je ustvarila podlaga za nadaljnje izvajanje retorm za določeno dobo 7
let in v dosego kolikor toliko racijonelne u-prave. Reforme imajo v prvi vrsti zagotoviti obrambo krščanskemu prebivalstvu proti na-silstvom mohamedancev in proti tlačenju od štreni turških oblasti. Slo je za to, da se napravi kn-nec anarhiji, kaker je bila v letih 1902 in 1903 in da se preprečejo veče komplikacije. Ta del reformnega programa, ki se tiče varstva kršča-nov proti Turkom, je blizu dosežen. Uprava začenja bolje fankcijonirati in nešte-vilne, često opravičene tožbe krščanskega prebivalstva o zlorabah od strani oblasti in napadih od strani mohamedanov so postale veliko redkeje. Temu nasprotno pa je uničevalni boj med krščani samimi zadobil v zadnjih mesecih veče dimenzije. Vspričo tega veležalost-nega pojava treba se vpraševati po vzroku. Gotovo leži tak vzrok v dejstvu, da so krščani v Makedoniji, ali bolie rečeno, razna strankarska vodstva Grkov, Bolgarov, Srbov krivo ume'a reformni program. Videla so namreč4 v njem začetek likvidacije posestnega stanja evropske Turčije in si hočejo za ta slučaj pripraviti čim veča razširjenje narodnega in cerkvenega posestnega stanja. Dotična vodstva postopajo s terorističnimi sredstvi in hrez-vspeš ia so ostala vsa prizadevanja, da bi se jih prepričalo o napačnosti in brezsmotrenosti teg* zločinskega Ipočetja. Zastonj zabranjuje turška vlada prestopanje iz jedne cerkve v dru^o, češ, da se cerkveno posestno stanje ne sme spremeniti. Taka prestopanja se vrše s terorističnimi sredstvi. Ker sta dogovorjeni vladi doznali, da to tekmujoče gibanje izhaja vsaj po velikem delu iz napačnega tolmačenja miresteškega programa (člen III), sta dopo-slali balkanskim vladam noto, v kateri opozarjata, da rečeni čle ne vsebuje namana za novo razdelitev na čisto etnogratični (narodopisni) podlagi. Ta nota odločno obsoja nastopanje band in napoveduje da ob delimitaciji. ki bi se mogla pozneje izvršiti, se ne bo nič oziralo na rezultate teroristične akcije. Podlago taki delimitaciji bo tvoril status quo ante. Obžalovaje pa konstatuje ekspoze, da z bandami ne bi bile zadobile takih dimenzi', ako bi bila turška vlada izdatneje branila prebivalstvo, ki se ne more samo braniti. Minister uvažuje sicer težave, ki jih mora turška vlada premagovati, konstatuje pa da turške oblasti v zatiranju band ne postopajo dosledno, ampak le sporadično, le od časa do časa. Turške oblasti so mn nja, da je to medsebojno klanje krščanov koristno za turško gospodstvo. Minister veruje sicer, da v merodajnih krogih v Carigradu ne Tl&da tako grešno umevanje, ter veruje, da bo turška viada loialno sodelovala. Glasom došlih poročil ni ostal apel vlasti brez utiša na prebivalstvo. Ta utis se gotovo poglobi, ako se tekom leta zboljša pravosodje v onib treh pro-vinCijah. Na to bodo delale vlasti, ne da bi se dotaknile suverenitetnih pravic sultana.
Vsa ta prizadevanja pa bodo napredovala le tedaj, ako jih bodo podpirale Turčija in balkanske države. Turčija sama ima eminenten interes na tem, ker s car bi moglo priti v ne varnost nje stališče v teh pokrajinah. Istotako imajo tudi balkanske države interes na takem napredku, ker v slučaju ponesrečerja reform bi moglo navstati še ne varneje stanje za kršča-ne v Makedoniji. Od strani vlad v Belemgradu, Sofiji in Atenah prihajajo korektne izjave, ali z reservatio menta is, da tudi nasprotniki raz-zorožijo. Tako bi mogli priti — zatrja ekspoze — v circalus vitiosus. Vzlic vsem teža-„ vam bodo vlasti vstrajale na svojem potu, ker so uverjene, da le po njihovi metodi se je zadnjih pet let ohranil mir na Balkanu.
Govoreč o odnošajih v balkanskih državah zagotovlja ekspoze, da je naša politika enako dobrohotna do rs eh narodov. Ce le možno se zavzemlje
za njih želje. Ob vsem spoštovanju njihove samostojnosti pripada monarhiji vsled nje geografične pozicije naloga, da posreduje njih gospodarsko in kulturelno pridruženje teh držav k starim kulturnim narodom. V tem smislu bomo nadalje delovali za naše sosede.
Glede Romunske konstatuje ekspoze, da se dolgoletno prijateljsko razmerje ni spremenilo.
Tudi do Anglije in Francije < mo v prijateljskih odnošajih. Glede dogodkov v Maroku se bo naša vlada držala principa, da se ohranijo nezavisnost sultana, integriteta teritorija in odprta vrata. V sedanje prepire radi prestola se ne bomo vmešavali.
Z Z j edinj enimi državami smo v živih in prijateljskih odnošajih, ki so so pomnožili vsled velikega izseljevanja !
Na drugi mirovni konlerenci, ki se je vršila po velikodušni inicijativi carja, je bila zastopana tudi Avst^o-O^rska. Ta konferenca sicer ni opravičila pričakovanj, ki bi odgovarjala imenu „mirovna konferenca" sosebno glede razoroženja, vendar je mnogo pripomogla k zjasuenju nazorov o temeljnih vprašanjih mednarodnega prava. Na tem so sodelovali tudi zastopniki naše monarhijo v okvirju dobljenih instrukcij in ozirom na specifične interese monarhije. O zaključnih rezultatih haške konference bo poročal minister v posebni „rudeči knjigi".
Preidši k naši gospodarski politiki iz Balkanu, pravi minister, da bo deloval na to, da se ohranijo in utrde stari politično-trgovinski odnošaji, ki nas od nekdaj spajajo z balkanskimi državami. Pri tem pa b j — vsled situvacije, navstale vsled sklepa srednjeevropskih trgovinskih pogodeb — posebno ozirati se na naše agrarne interese. Omenjena situvacija otežuje sklep ugodnih trgovinskih pogodeb z balkanskimi državami, v kolikor gre za to, da bi izvozna prizadevanja naše industrije podpirali s tarifnimi koncesijami, ki ;ih zahtevajo baikanske države za svoje zemeljske pridelke. Vzlic temu pa so se mogla zapričeti na tej spremenjeni podlagi pogajanja za sklep trgovinske pogodbe s Srbijo in je upati, da se skoro sklene dogovor. Na to si bo minister prizadeval, da se čimprej urede trgovinski odnošaji z Romunsko, Cmogoro in Grško, da se odpre torišče za intenzivno delovanje naše industrije.
Na to 6ledi nekaj sploši<ih pripomb o naši balkanski politiki. Mt ne stremimo po teritorijalnih pridobitvah. Naša misija je kultu-relna in gospodarska, ki postane tem važneia, ker čaka balkanske države velik razvoj. Vsi kulturni narodi streme po tem, da dobivajo turški državi novih virov. Vsa taka podjetja, največ železnice, imajo velik cilj pred očmi : povspeševanie menjavanja blaga preko Carigrada med Okcidentom in Orijentom. Naravno je, da bodo pri tem zaledja Carigrada igrala veliko ulogo.
Po naši bosanski posesti smo tudi mi postali balkanska vlast, in naše naloga je, da umemo znamenja časa in da jih izkoristimo. Jaz menim to v zmislu predvidjajoče obratne politike. Z gradnjo vztočne železnice do turške in srbske meje smo položili temelj za daljni razvoj. Potem je minister omenil razne železniške proge, ki bi se imele zgraditi. Krilna železnica do Vardiste je že dogradjena in tudi od srbske strani napreduje gradnja. Kar se tiče zveze do Mitvorice, se je avstroogrski poslanik v Carigradu že obrnil do sultana za dotično dovoljenje. Ta železnica bo velike trgovinsko-politične važnosti. Ko bo bosansko železniško omrežje zvezano s turškim, bo šla trgovina monarhije direktno preko Sarajeva v egejsko in sredozemsko morje. Potem je mi-
PODLISTEK.	5
Zavoljo kokoši.
Jaroslav VrhJicky.
(Iz Češkega.)
Bila je njegova nesreča.
Pot od grada t gozd je vodila mimo oskrbnikovega stanovanja. Bila je to neznatna, enonadstropna, s trto obrasla hiša. TaŠčani so jo imenovali nakratko „kvartir*.
Miša je moral torej mimo „kvartirja". temu se ni bilo ogniti. Upal je, da pride ujimo neopaženo — in četudi ne — saj mu je podarila kneginja kokoš in ona sama bi to, če treba, tudi izpričala.
Miša je šel torej brez straha svojo pot.
Oskrbnik Golob je stal na pragu in kadil iz dolge pipe.
„Kam, dečko !" je zagrmel na Mišo.
.Domov, Vaša milost, v vas k moji ženi."
,.Kaj imaš tu skritega za srajco?"
Predno je Miša mogel odgovoriti, je izdala kokoš svojo navzočnost ; nežno ljubeče jo je pritisnil na srce.
„Ali ne pravim vedno!" se je razgrel oskrbnik, „kar je cigan, je tat! Sem s kokošjo I"
„Dobil sem jo od gospe kneginje," se je drznil plaho opomniti cigan.
„To lahko reče vsak tat. Sčm z njo !"
A Miša, na svojo nesrečo, se je spustil ▼ beg. S tem je podkrepil oskrbnika v njegovem sumu,
„Tat,M je vpil gospod Golob na vse grlo. „Tat! Vjemite ga ! Primite !"
Miša je tekel.
„Cigan je ukral kokoš, primite ga, vjemite ga!" je kričal oskrbnik in vihtel v zraku dolgo cevko svoje pipe.
Miša je tekel.
Posli so se vračali s polja.
Nekateri so se ustavili in gledali za Mišo, drugi so se pognali rado volj no za njim, ko so videli, da ga oskrbnik lovi.
„Kdor ga vjame, dobi tolar !a je kričal oskrbnik.
Ta klic je elektriziral tudi malomarneže.
In Miša je tekel.
Začel je divji, obupen lov na človeka.
Hlapci so bili močni in urni. Upanje, da dobš tolar in se prikupijo oskrbniku, razun tega vzbujena mržnja kmetov do ciganov, morda tudi zavist radi botro vanj a kneginje — vse to je učinkovalo, da je množica na vse pretege drvila za MiŠom.
In Miša je tekel.
Njemu se je zdelo spočetka to kaj lahko. Tej tolpi da bi ne ušel ? Sin puste je imel peruti na nogah. Toda divja tolpa mu je bila kmalu blizu. Zapodila ga je v njive, ^ iger so še-le nedavno izkopavali krompir. Tla : so bila razrita in polna jam; Miša se je opotekal neprenehoma. Obupno je pritiskal kokoš na prsi, ni pazil več na smer pota, samo tekel je, tekel, tekel...
Slišal je glasove za seboj. A ni se obrnil.
Moral bi bil storiti to — videl bi bil, da njegov blazni beg ni več potreben, da lahko hrani uekoliko svoje moči, kajti preganjalci so bili zaostali zdaj dober kos pota. On pa se ni ozrl in mih divje vpitie ga je varalo. Mislil je, da so mn tik za petami in
zato je podvojil blazno hitrost svojega bega.
Najurnejši in najkrepkejši iz vasi so se podili za njim. Podžigala jih je še posebno užaljena kmečka čast — oni da bi ne vjeli cigana?! Ves kraj bi govoril,o tem, bili bi za vedno v zasmeh ljudem. Se tega se je manjkalo ! In zato za njim !
In Miša je tekel kakor blaznik !
Ravnina pred njim se je iztezala v daljavo, pod njegovimi nogami so se grbančile brazde novozorauega polia — zavratna, polzka tU za bežečega ! Komaj je še mogel ! dihati, pred očmi so mu plesala kolesa, v ; ušesih je slišal strašno bučanje in šumenje, prsi so valovile silovito in mrzel znoj mu je curljal po senceh dol — a vendar ni prekinil svojega teka.
Pogledal je kvišku. Nebo je bilo sivo, kakor bi ga bil zaprl kdo z velikim, nepremičnim pokrovom orjaške rakve. Tema Be je spuščala dol — tu in tam so padale posamezne težke, velike kaplje dežja kakor solze na razorano zeml;o.
In Mifia je tekel naprej, naprej--
(Konec prih.)
Stran 11^
EDIN<)BT» ftt. 28
V Trstu, dne 28. januvarja iy('t
nister omenil zveze D unai-Budimpešta Sara-jevo-Atene-Pirej. To bi bila tudi najkrajša pot iz srednje Evrope v Egipt in v Indijo. Treba bo tudi železniške zveze v Črnogoro in sicer najprej proge iz Eotora v črnogorsko Primorje.
Pravkar opisana obratna politika gotovo pripomore, da obdržimo ob spremenjenih trgovsko - političnih razmerah naše trgovsko stališče in da si ob enem zagotovimo najusu monarhije nadaljne zveze. Minister je izrazil nado, da ga bodo v teh njegovih popolnoma go8podarskopolitičnih ciljih podpirali mero-dajni faktorji.
Minister je potem omenil konzularne službe ter pripomnil, da se ista čimdalje bolj razvija v dve poglavitni smeri. Prva gre za tem, da se v inozemstvu bolj ščiti izseljence izlasti one delavskega stanu, druga pa, da se konzulati praktično zavzamejo za izvozno trgovino. Zato se konzularna institucija časovnim potrebam primerno preosnuje.
Minister je zaključil svoj ekspoze z besedami, da se drži načel, ki jih je delegacija vedno odobrila. Ta načela so, da se držimo naših zvez in da gojimo prijateljske odnošaje z vsemi državami, v varstvo naših interesov in v ohranenje splošnega miru.
Pismene ćestitte povodom Maiđićevep jubileja.
Veleuvaženi gospodine slavljeniče !
Povodom proslave Vašeg neumornog i patriotskog ra la za čitavu jednu četvrtinu stoljeća, molim, da primite i moju iskrenu čestitku sa željom, da Vas Svemogući još za dugo godina pozivi i da Vam dade sreće i uspjeha u Vašoj patriotskoj i plemenitoj i borbi.
Srdačno Vas pozdravlja Vaš poštovatelj — A, Radović (Pariz).
Dragi gosp. profesore !
Zaposlen, zakasnio sam, da Vam čestitam za jučerašnji svečani dan, ali primite ; danas najsrdačnije čestitke od mene, koji : dobrahno znam, koliko ste pretrpjeli u tih 25 godina za pravednu narodnu stvar u Istri.
Ja znam da nieste položili oružja, a i želim, da ga za mnogo godina još uspješno i rabite na obranu potlačene domovine. Sa ve-leštovanjem Vas pozdravlja — J. Sterk (Rieka).	j
Iskreno Vam čestitam k praznovanju. Vaše slavne današnje 25-letnice kot boritelja za prava slovanskega naroda, ter Vam srčno I želim, da bi še mnogo let delovali na ; polju naše mile domovine.
Z odličnim štovanjem — Anton Kalister , (Trst).
Dragi prijatelju !
Ne moreš si misliti, kako mi je zares • žal, da se ne morem udeležiti tvoje proslave, ker sem že davno stalno obljubil udeležiti se . prijat, sestanka zunaj Trsta. — Blagovoli vsprejeti torej tem načinom iskreno zahvalo se moje strani za trud in žrtve, ki si jih doprinesel v teku teh 25 let za narodno stvar, j dodavši željo, da bi zamogel doživeti še tak ■ krasni jubileum,
Podajam ti prijateljsko roko ! Verno udani — Ante Truden (Trst).
Srdačno čestitamo k Vašoj proslavi 25 godišnjice. Prijateljski pozdrav od mene i moje supruge, želeći, da Vas Bog uzdrži još mnogo godina u zdravlju uz svako dobro. Pozdravljamo — Vinko Grgurina (Jušići).
Veleučeni gospodine !
U poštenem radu, vrijeme je nedostatno. Iskrena ljubav za plemenitu svrhu melem je životu. Svevišnji neka Vam podari svietlo dok Patnica iz okova stupi u kolo svojih prava i slobode.
Živio na mnogaja čil i zdrav, iskrenim srcem Vam želi: — Josip Mandić (Pazin).
Mnogo uvaženi gospodine i rodoljube !
I ako niesam bio srećan, ni našao priliku, da se s Vama lično upoznam, već odavno mi je poznato Vaše častno ime i rad na slovljmskom polju. Nadajući se, da i moja mah nkost ne će Vam biti nepoznata, jer se i ja već odavno pribrajam u red ovih Slovjana, koji sam se, kad je trebalo, borio i vojevao za pravo i slobodu, ako će i jednog slavenskog plemena, a to je za slobodu srpsko-hrvatskog- jugoslavenskog plemena u Bosni, A pokraj toga pribrajam se u red naš?h jugoslavenskih novinara, radeći što mogu, da koristim i odužim se našem slavenskom plemenu.
Prateći u tudjini, što se dogodja na slavenskom Jugu, dozuadoh da ćete proslaviti 2o-godišnjicu novinarskog i političkog rada. Dozvolite, da Vam čestitam, i iz dubine srca i duše svoje poželim, da još mnogo godina poživete. da kao i do sada radite za sreću i slobodu, te bolju i ljepšu budućnost na duhovnom srodstvu sveslavenske zajednice i da, ako bude Božja volja — doživite i vidite plod svoga neumornoga, muč-aoga i patriotskoga rada, za koji će vam biti zahvalno potomstvo.
Molim Vas, mnogo uvaženi gospodine i rodoljube, da primite moju čestiku, da me smatrate i pribrajate u red vaših poštovača i čast mi ie biti Vama iskreno odani poštovatelj — Petar Uzelac (Benetke).
Stoletnica pada dubrovniške republike.
Dne 31. januvarja mine sto let, odkar je konečno padla dubrovni&ka republika, ki
jo je Napoleon jednostavno odpravil. V spomin na ta zgodovinski dogodek, ki je dne 31. januvarja 1808 ugasnil za vedno slavno tisočletno življenje svobodnega Dubrovnika, izide pod datumom 31. januvarja posebna številka „Srdja", ki se stavlja na razpolago vsem književnikom Hrvatom in Srbom, da se svoiimi, pa bilo tudi malimi prispevki sodelujejo na tem spominu, ki po njih postane narodnim. Hrvatski in srbski književniki naj torej dopošljejo svoje prispevke uredništvu rečenega lista do 15. februvarja t. I.
Dnevne vesti.
Smrtna kosa. Družino Starčevo v Bar-kovljah zadel je prehud udarec. „Santle Ance" ni več med živimi. Po noči med nedeljo in ponedeljkom ugrabila jo je neizprosna Morana. Revica je bolehala že mnogo časa. Bila je sicer že v 72 letu svoje dobe, ali onim, ki so jo toliko ljubili, cenili in čuvali kakor zenico v svojem očesu, zdi se njeno slovo veliko prezgodaj.
Ob tej žalostni priliki izgubila je družina v pravem pomenu besede — celo mater, a narod naš prezvesto hčer.
Slovenska okoličanska žena, ki si vzgojila sinove take kremen-narodnjake :
Bodi ti lahka slovanska zemlja !
Tako se dela z — backi! Iz delavskih krogov se nam piše : Socialistično glasilo prinaša v najnovejšem izdanju dolg članek, katerega je spisal človek, ki sliši travo rasti in v katerem ni, izjemši neko važno izjavo — o kateri govorimo nižje, nič nego — vezanje otrobov ! Vodja socijalistov je oni, ki je spisal otrobasti članek, vsaj za takega se imenuje sam. Mi narodni delavci bi takemu voditelju, ki se ne sme ponižati do ljudstva — pač pa se mora ljudstvo povzdigniti do njega — mi bi mu pokazali enostavno vrata ! Modrijan trdi v svoji blodnji, da voditelji ne smejo poslušati mnenja ljud-; stva, ki je (kakor se čita med vrstami tega članka) preneumno zato, da bi ono izražalo svoja mnenja ! Generali — pardon ! Voditelji da morajo samostojno zapovedovati, a ljud-1 stvo mora robsko pritrjevati — voditeljem !! Voditelji morajo imeti korajžo, ter si uzeti vso odgovornost nase, ne pa prepuščati odgovornost masam ! Tako in enako modruje i ta najnovejši Salomon in mi slovenski delavci smo mu hvaležni za vsa ta — odkritja. Po teh izjavah rudečega voditelja, nI bilo delav-! stvo ono, ki je priredilo zadnji dve stavki —' da ne govorimo o prejšnjih — bili so rudeči voditelji, ki so — visoko nad bedastim ljudstvom stoječi — zapovedali — in stavki sta požrli tam res nerazsodnim masam do 100.000 kronic ! No to nič ne de — samo, da je bilo to prav rudečim voditeljem ! Vaše mase so morda res bedaste toliko, da mislijo m delajo le z glavami svojih voditeljev. Ta-, kim masam treba res, precej otrobastih član-, kov, predno spoznajo, da jih vodite lepo za nos. Vam narodnim delavcem, pa bi ne bilo tako lahko diktirati in naši voditelji niti ne skušajo tega — kako naj mi mislimo in de lamo ! Mi imamo svoje voditelje zato, da nam kakor izkušeni možje s v e t u j e j o, ne pa zato, da nam zapovedujejo,, kakor delajo to, rudeči diktatorji — tako ee vsaj hvalijo sami. i
Voditelj, ki bi hotel pri nas absolutno zapovedovati — bi odletel v kot — kakor bodete odleteli vi mali — velikani, kakor hitro se mase razvedre toliko, da nas spoznajo !
In zopet — „krvavo stegno"! Iz
narodnih delavskih krogov :
V zimskem času ni navada, da bi ta ca otroke grozna žival prihajala na dan, vendar pa imamo tudi v tem oziru — izjemo 1 V Trstu malokdo ve, kaj si upa ta rudeča pošast. Cesar pa ne vedo Tržačani, ve prav dobro sleherno otroče v primorskih vinorodnih krajih. Ta žival je, — kakor pravi že ime — rudeča in je grozno strašilo miečno-zobct-m in to osobito vsake jeseni. Kar imajo na kmetih v jeseni, imamo mi v mestu po zimi. Bilo je v Trstu že več teh rudečih živalic, ki so Bkušale strašiti — deco — toda v Trstu smo drugačni ljudje, nego pa na deželi. Tu ne naideš niti med mlečnozobci bitja, ki bi se strašilo groznega „krvavega stegna". To .,stegno" pa je — o čemer smo se opetovano prepričali — zelo najivno. Domneva si namreč, da bo strašilo tu ne samo otročarijo, kar se posreča na kmetih, ampak hoče strašiti tu tudi nas, ki se strašiti sploh ne damo od nikogar.
Mi ne bomo te živalice lovili in morda celo streljali. Ne. Pač pa je naša dolžnost, da jo odganjamo od sebe povsodi, kjer bi se nam hotela približati. „Krvavega stegna" se mi ne bojimo in ako ne bo mirovalo — mu pokažemo pot tja — od koder se je priklatilo !
Iz sodne službe. Pravni praktikant dr. Oton Weinberger v Trstu je imenovan avskultantom.
Vsi naši trgovci pozor! Ozirom na veliki omladinski ples (dne 15. febr. 1908) v korist družbe sv. Cirila in Metodija izda se krasna brošura s programom plesa in književno prilogo. Brošuro se ponatiska v najmanj 15 do 30 tisoč iztisov in razpošlje se i po vsej deželi ter razdeli se zastonj po Trstu in okolici osem dni pred plesom.
More-li biti ugodnejše prilike za trgovce ! k oglašanju ?
Naj se torej vsak trgovec iz Trsta, okolice in iz dežele požuri, da uvrsti tudi svoj
oglas v to knjižico. Dvajset 5 t i r j a &-kih centimetrov stane le pet kron. Kdor hoče večji oglas, plača primerno višje.
Požurite se ! Denfir in vsebino oglasa treba poslati na tajnika omladinskega odbora za prireditev velikega Cir. Met. plesa, g. J. Jedlowski, Trst. uhea Cecilia 14 (redakcija „Balkan").
Živela mednarodnost! Nedeljski shod socijalistov v „Politeama Rossetti", ki se je bavil s zidarsko krizo v Trstu, je bil primerno jako pičlo obiskovan. Zahtevalo se je takojšnjo izvršitev raznih državnih in občinskih gradenj v odpomoč naraščajočemu brezdelju v stroki zidarjev in sličnih rokodelcev. Zahtevalo se je celč, naj občina takoj prične graditi drug tunel pod Montuzzo; oba tunela smatrajo sicer socijalisti za brezpotrebno potrato občinskega denarja.
Interesantno je bilo, ko je začel govoriti Konač po slovenski. L udje so pričeli demonstrativno odhajati, tako da je ta „mednarodnost" postala mučna celd Pagniniju, ki je prosil Bodruge, naj ne odhajaio, in pritiskal na užaljenega Kopača, naj konča govoriti.
To 60 sadovi hujskanja mednarodnih voditeljev proti slovenski narodnosti. Slovenski socijalisti pa nimajo toliko ponosa, da bi se upirali takemu arauntenju.
Nov slovenski dnevnik izide v seboto dne 1. februarja povodom velikega planin- j skega plesa.
Obbegal bo leposlovne znanstvene in zabavne spise, a opremljen bo tudi s popolno izvirnimi podobami, ki so izdelane po foto-grafičnih slikah naših plan. am^teur-fotogra-fov. Dobival se bo le na planinskem plesu.
Tako se bliža dan velikega planinskega plesa a z njimi vedno več zanimivostij, ki hočejo uvest; vse udeležnike v najlepšo zabavo in pristno planinsko veselje.
Slovensko hrvatska mladina! Danes zvečer i9 zopet seja. Vsi, ki se brigate, pridite ! Ogledali si boste lahko lepo število darov za naš ples! Radi pomanjkanja prostora ne moremo še objaviti imena onih blagih rodoljubkinj, ki so se od/.vale našemu pozivu. Bog plati ! Na svidenje torej danes zvečer ob 8. v zgornji dvorani restavracije „Balkan*4 ! — Odbor.
Ena priporočitev. Prašajo nas mnogi naši trgovci, kaj da bi poslali v korist omladinskega ciril metodijevega plesa. Odgovarjamo vsem : pošljite vse, kar je dobro in razveseli.
„Tudi steklenico refoška?" — praša naš neki posestnik in vinogradar iz Podgrada. No seve, tudi retošk razveseli; samo treba paziti na sledeče • vsak trgovec naj na svoje darove prilepi tudi svoj naslov in eventuelno tudi kak reklamni listek svoje trgovine. I to mu more pomagati. Darove treba poslati na uredništvo „Balkana" ali pa „Edinosti".
Členom „Slovenske" in „Hrvatske Matice". Vsi oni členi obeh „Matic", ki so bili doslej zglašeni pri drugih poverjenikih, naj se kar najhitreje zglasijo v „Slovanski knjigarni* g. Gorenjca in to v njih lastnem interesu, kajti na ta načiu dobe — ker knjige obeh zavodov pridejo skoro v promet — iste najhitreje in prihranijo pri tem tudi poštnino.
Izkaz posredovalnice slovenskega društva „Merkur*4 v Ljubljani.
V službo se sprejmejo:
1	poslovodja manufakturne stroke za Kranj, 1 mešane stroke za deželo, 1 potnik špecerijske stroke za Ljubljano, 2 kontorista, 4 pomočnike mešane stroke, 3 pomočnike špecerijske stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 1 kontoris tinta, 1 blagajničarka star. moč., 3 prodajalke, 5 učencev.
Službe išč ejo :
2	kontorista, 2 knjigovodji, 2 potnika, 14 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočuiki mani fakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, I4 kon toristinj, 6 blagajničark. 5 prodajalk.
Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodniui.	_
Tržaška mala kronika.
Defravdacija. Italijanski podaniki, ki bivajo v Trstu, imajo svoje društvo za pokojnino in za onemoglost. Iztirjevalec tega dru štva je bil neki Leone I. Dne 18 t. m. ie ta iztirjevalec pustil v diuštveuem uradu pismo društvenemu predsedniku gosp. Angelu Zenoaro. V tem pismu mu je javil, da je poneveril društvu 170 kron in da — je po begnil iz Trsta. Predsednik je takoj sklical društveni odbor, ki je sklenil izvršiti natančno revizijo, da se dozna, koliko je Leone I. v resnici poneveril. Rezultat te revizije je bil, da je Leone I. poneveril ne 170 kron, ampak še nekai več nego 170 goldinarjev.
Defravdant je pobegnil v Italijo in je pustil tukaj ž- no s tremi nežnimi otročiči.
Oče ln hčerka v nevarnosti, da vto neta. Predvčerajšnjim popoludne, malo po 3. uri, je šel neki mož — delavec — s triletno deklico, svojo hčerko po obrežju. Ravno pred palačo pristaniščne oblasti je pa oče spustil za hip dekletce iz rok — in v istem hipu se je otrok preveč približal robu obrežja ter padel v morje. Oče je pa — ne pomislivši niti trenotek — kar oblečen skočil za svojo hčerko, ki jo je krilce držalo ua površju vode. Aii oče je iako nespreten plavač: oba, oče in hčerka bi bila utonila, da ni za njima škodil t morje pristanišču čuvaj Matej Sbisa.
Tudi ta je skočil v morje kar oblečen : prijel je najprej z eno roko dekletce, a poten z d'ugo roko pom gal očetu vzdržati se na površju, dokler niso prišli drugi pristaniščni Suva j i s čolnom, ki so mu vzeli najprej otroka, potem pa še očeta, nakar si je še on powa-gal v čoln.
Očeta in hčerko so na pristaniščnem uradu položili v postelj ter jima posušili obleko, na kar sta se vrnila domov.
vtopljenec. Potapljač Josip Brecelj iz Barkovelj, ki je imel v nedeljo predpoludae opraviti na dnu morja mej svetilnikom in tam nabajajočim se liudskim kopališčem je našttl v pesku na dnu morja truplo vtopljenega ilo-veka. Potapljač je dal takoj znamenje, da 30 ga poteg.iili na površje, kjer je povedal, kaj je našel. Nato se je spustil zopet na dno morja in vzel seboj vrv, s katero je privezal vtoplienčevo truplo, da so je potem potegmili iz vode. Vtopljt-ncu so bile ribe že obgrizle ušesa. — Zdravnik, ki je vtopljenca prečkal in pregledal, je izjavil, da je moral biti v vodi kakih 6 ur. — Truplo vtopljenčevo j® prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu. Ker se in našlo pri vtopljencu nikakega papirja, iz katerega bi se m »gla dognati njegova identiteta, je bilo njegovo truplo na ukaz policije fotografirano, a včeraj popoludne so je pokopali.
'S ^ *
Pozneje smo izvedeli, da je bil vtopljenec včerai v jutro prepoznan. Nesrečnež je bil 32-Jetni Josip B načič, doma iz Spljeta. Bije kurjač na L'ojdovem parniku „Bukovin*'4 ter je stanoval v ulici del Broletto. Prepoznala sta ga brat in sestra.
Požar v Miramaru. Minolega tedna so bili gasilci kar dvakrat pozvani na gašenje v miramarsko okolico : prvikrat je sicer gor»W» dobro uro dalje od Miramara, in sicer je gorel gozd ob izvirku Brojence. Zgo-elo ;e za več tisoč štirijaških metrov gozdov.
V soboto zvečer ob 9. uri in pol so pa bili gasilci zopet obveščeni o nekem požar«, ki da je navstal prav blizu gradu Miramar. Gasilci so takoj pohiteli z brizgalnico profct Miramaru in tam so našli v ognju hot1! „Pri pošti", ki je ravno tik postaje južne železnic« Ob njih prihodu je bila polovica poslopja že vsa v ognju, vsled česar so skušali gasilci rešiti vsaj ostalo polovico. I11 to se lim je posrečilo, — Lastnik hotela, g. Jo»ip Može, ima 50.000 kron škode. — Gasilcem so na gašenju pomagali vojaki, ki so na sfcraii v gradu, in pa orožniki. Do prihoda gasiUav je vodil gašenje orožniški stražino ster f, Kranjc. — Požar je bil navstal vsled nepravilne konstrukcije dimnika: v dimniku so so bile vnele saje, a putem se je bilo vnolo vse podstrešje, na kar se je bil ogenj razširil tudi na spodnje prostore.
Predrzna tatvina o belem dnevu. Dne 23. t. m, popoludne prišla sta dva tmjca kakih 25 do 30 let v Medano, in sta popr*-ševala po stanovanju Marije Vorca. krčmar; o o v Medani. Ko se jim je pokazalo dotično krčmo, sta tamkaj vstopila in naročila pijaio. V krčmi je bila kakor varuhinja samo 9 letna deklica. Deklico sta začt-la tujca popraševati po gospodinji, na kar jima je dekletce povedalo, da je gospodinja odšla v Gorico. Vpraševala sta, da li imajo pri hiši živine, in sta prosila deklico, da bi jima to pokazala. Nič hudega sluteče je dekletce povedalo, da in »jo samo prešiča ter je sprovela samo < nega obeh tujcev k svinjaku, da bi mu prešiča pokazala. Zunaj krčme je tujec še prosil deklico, da bi mu preskrbela cigaret in jo je poslal v trafiko. Sprvič se je deklica branila temu, a tujec jo je nagovarjal tako dolgo, da je ubogala. Hitela je v bližjo t<»ba-karno ter se je v kratkem času povrnila v krčmo. Tu pa je opazila, da enega med cev ni in da ntkaj ropota v gorenjih pro^ •• rih. Začela je vpiti, na kar sta oba u 1 zbežala eden iz krčme, drugi pa sknčirii skozi okno iz gorenjih prostoror. Prišla je kmalu na to mati krčmarice, ki je zapazila z grozo, da so skrinje ulomljene in da je predrzni vlomilec odnesel (300 K denarja ter mnogo zlatenine. Nikogar ni bilo, ki bi predrzna tatova zasledoval. L udje, ki 30 delali na polju, so ju videli, kako sta po izvršenem činu čisto mirno korakala po cesti proti Moši. Pozneje se je izvedelo, da sta kupila v Moši vozni listek za Trst.
Obvestilo se je o tem takoj orožnisko postajo v Korminu, katera je tskoj napravila posebne korake, da bi. se tatovoma prišlo na sled. Sumi se, da sta storilca Tržačan:i. po opisu je c. kr. orožništvo mnenja, da je bil eden izmed tistih tržaških žepnih tatov, ki so že na indeksu. Gotovo je, da sta uzmeriča delala po dobro premišljenem načrtu ter sta a orala biti dobro orjentirana o okoliščinah omenjene krčmarice.
Požar. Sinoči ob y. uri in pol so kili gasilci telefoničnim potom obveščeni, da je navstal požar v prodajalni jestvin gospoda Ar-manda Dan v hiši št. 640 na istrski cesti. Gasilci so šli takoj gasit 3 tremi brizgalniea«i. Okolu 11. ure se jim je posrečilo, da so ogenj v krotili. — Gospod Dan je oškodovan za kakih 500 kron.
Nezgoda na delu. 25 letni voznik Ima Kraševec je včeraj ponesrečil ravno ko se je odpravljal na del®. Vpregel jo bil par konj t voz : v tem sta se pa oba konja splašila im oddirjala. Kraševec ni imel niti časa da bi bil prijel za vajeti, ali pa da bi se bil ognil. Nesrečneža,sta konja podrla in voz je šel zenj: etrta mu je bilo pilčal desne nog« im
v Trstu, dne 2$. januvarja 1908
»EDINOST« štv. 28
Stran lil
obenem je dobil več ran na obrazu. Pozvan je bil k njemu zdravnik se zdravniške postaje, ki mu je podelil najnujnejo pomoč in ga dal potem prenesti v mestno bolnišnico.
Poskus samomora. Včeraj v jutro kmalu po 8. uri je moral zdravnik se zdravniške postaje na Trstenik. in sicer prav na progo državne železnice. Tam je namreč hotel končati svo e revno življenje 33 letni podajač Ivan I.: skočil je bil z neke višine na želez-nični tir ter si stri levo nogo nad kolenom in se tudi drugod ranil. Zdravnik mu je podelil najnujnejo pomoč in ga potem dal prenesti v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je precej opazno.
Smeftnica Kar danes lahko storiš, ne odla--aj na jutri ! je vskliknil blagajničar in je še isti ▼ečer popihal čez moije.
Koledar in vreme . — Danes: Margerita dev. _ Jutri: Frančišek Sal. škof. — Temperatura včeraj ob 2 uri popoludne -f- 9° Cels. — Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko : Deloma oblačno, hladni vetrovi, temperatura višja, v zadetku lepo, potem oblačno.
Društvene vesti.
Odbor ruskega kružka vabi vse svoje »lene na izredni občni zbor, ki bo v sredo 27. t. m. ob 7. in pol uri zvečer v ulici Gtallatti št. 12, II. nadstr. Na dnevnem redu
je samo : Volitev novega odbora.
„Gospodarsko društvo4 registrovana
zadruga z neomejeno zavezo imelo bode svoj letni občni zbor v nedeljo dne 2. svečana ob 3. uri pop. v lastnih prostorih. Po dokončanem občnem zboru višiia se bo pevska zabava, pri kateri bo sodelovalo iz prijaznosti pevsko društvo „Velesila".
Podpisani uljudno vabi vse prijatelje petja, ker je zajamčeno častitim gostom obilo zabave ter točna postrežba, in ker si društvo nabavlja F>amo domače pridelke zajamčena je tudi dobra kapljica domačega vina in dobro preskrbljena kuhinja.	Odbor.
Iz delavsko - konsumnega društva pri sv, Jakobu. — Ker se bliža občni zbor tega društva in z njim spojene volitve novega odbora, se uljudno vabi vse p. n. člene, da se udeleže tozadevnega posvetovanja, ki se bo vršilo nocoj ob 8. uri v društvenih prostorih.
Sklieatelj Miha Kreševič.
Naše gledališče.
On in njegova sestra. V pretečenih treh mesecih, odkar deluje naše Dram. društvo v tei sezoni, je bil izveden že lep in časten repertoir : par boljih in izbranih ljudskih iger, mladinska igra „Snegulčica* in dva resna vsega upoštevanja vredna komada, Turgenjeva „Tuji kruh" in Tučićev „Tihli dom". Pač časten vspered, posebno v očigled našim sedaj še bolj tesnim razmeram ! Si gnatura sezone je s tem že dobro markiraua, in ako bo druga polovica sezone jednačila vež ali manj pretekli polovici, bo lahko odbor predložil mirnim srcem svoje delo občasmu zboru.
Radi tega pa je bilo popolnoma na mestu, da se je uvrstilo posebno sedaj v pustnem Času, po omenjenih točkah tudi zabavno in lahkotno burko a la „On in njegova sestra". Občinstvo se hoče tudi pozabaviti, hoče imtti nekaj paše le za oči in ušesa, da 3e veselo nasmeje brez vsakega nadaljnega višega kriterija. In to je povsem dosegla včerajšnja predstava.
Lahko prebavljiva igra, drastična komika, razposajeni prizori, situacijski in besedni dovtipi , priprosto - živahni pevski vložki so spravili poslušalce v dobro voljo in veselo razpoloženje, ki je vztrajalo vso igro in dobivalo duška v zaporednem neprisiljenem s*ehu. In s tem se je doseglo, kar je hotela igra na sebi in kar je hotel odbor z uprizoritvijo te igre doseči.
Tudi igralci 60 bili kakor igralci precej srečno razpoloženi, kakor pevci pa so pustili marsikatero željo neizpolnjeno.
Duša vsemu sta bila On (g. Verovšek) in njego a sestra (gca Janova). Z nevsabiji-vim humorjem in ntizcrpljivo komiko je vzbujal g. Verovšek salve smeha.
Živahna psrtnerica mu je bila gca. Ja-aoTa, Kakor objesten skrateljček je bila polna veselih muh in razposaienosti. V njenih pev-kih točkah pa bi biti želeli takrat manj pretiranega njamiranja in afekta, tirnveč, ko razpolaga gca. Janova z lepodonečim glasom in jasno vokalizacijo. O drugih prilikah, ko je pela bolj neprisiljeno in po svojih že itak dobrih naravnih močeh, je bolj ugajala.
Pa tudi orkester je ob spremljevanju pezabil na svojo nalogo. Premalo se je uda-jal, toliko glede tempa, kolikor glede moči, in preveč prevladal petje in ga tiral za seboj, me?to da bi mu sledil. Več pazljivosti na kapelnika l Spretnega se je zopet pokazal g. Lesič kakor baron Harpen. Tipična je bila njegova maska, a v igri se nam je zdel nekaj presvež in premalo blaziran ; saj bi si lahko dovolil tudi malo karikature.
Gea Puceljnova kakor Grdinova je dobro pripovedovala svojo ulogo, žalibog je ni igrala. Tip komične starke, ki ga je imela predstavljati, je vendar jako krasna uloga. Zato upamo, da se na reprizi zavzame zanjo bolj z ambicijo.
Vestno je izvedel g. Viktor ulogo dr. vesela s primerno podčrtanim ironiziranjem.
Primerna gledališčni ravnatelj (g. Rajner) in režiser (g. Zvezdan), prvi nekaj preveč razburkan. V dobri smeri je bil uredniški sluga Hvala (g. Veble), vendar bi moral svoj
tip izpopolniti še bolj s humorjem in z bolj drastično masko. Čedna in dokaj temperamentna Brambovska (ga. Veble).
Dobri. sam6 nekateri premalo živahni, so bili tudi drugi igralci manjih ulog.
Tempo igre primeren in točen, manj nje začetek ; tudi komparzerija precej disciplinirana.
Repriza te velezabavne burke bo prihodnjo nedeljo popoldne.
__I. Pr.
Nar. delav. organizacija
N. D. O. vabi odbornike in zaupnike skupine drž. želez, na važno posvetovanje, katero bode nocoj, dne 28 t. m. ob 7. uri v društ. prostorih via Lavatoio 1, I.
Darovi.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metodija na Greti nabrala je lovska družba pri zadnjemu strelu na za;ca po blg. gospodu Matiju L^vrenčiču 14 K 58 st. Vsim nabiralcem kakor tudi darovalcem iskrena hvala.
Moški podružnici sv. Cirila in Me todija v Trstu so darovali : g. Stoka Restau-rant Steinfeld 5 K, g, Anton vitez KI >dič-S;ibladolski kot nadomestilo božičnega duru 10 K, družina Merku je nabrala na sveti večer 2 K.
Denar hrani uprava Ihta, (oo neljubi pomoti tiskarne zakasrjeno).
Dijaškemu podpornemu društvu v
Trstu so darovali : g. SI. Goljevšek 1 K, dva igralca na keglišču 40 stot.
Blagajništvo. Ker se ni udeležil Silvestrov, večera
v čitalnici v Skednju, je daroval gosp. Gerk Štefan 3 K za moško podružnico sv. Cirila in Metodija.
V veseli družbi nabrali 3 K za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metodija v rodbini Sirk, Denar hrani upravništvo.
Vesti iz Goriške.
Zlata poroka. I z Dutovelj. Dne 25. t. m. sta v Krepljah praznovala Mihael in Ana Kompare zlato poroko. Bog ohrani jubilarja še mnoga leta !
x Goriško slovensko veleposestvo.j
Iz Gorice se nam poroča dne 26.:
Včeraj, soboto, zbralo se je v prostorih nekdanjega hotela Central nekoliko veleposestnikov, večinoma pristašev ])ua=ke stranke, ki so proglasili kandidate za deželni zb »r. Ti so Leopold Bolko iz Crnič, Anton Mozetič iz Solkana in Anton Zucchiati iz Medane.
Glavno besedo je imel na shodu dr. Gregorčič, ki je pral dosedanje poslance ve-leposestva proti napadom na zborovanju društva veleposestnikov dne 13. t. m. pri „Jelenu1*, Največ se je pobrinil za Bolkota, katerega je koval v zvezde kakor uzor-poslanca. Dr. Gregorčič razglaša v svojtm listu, da so se vdeležili sh >da združeni veleposestniki ljudske in agrarne stranke in da : so vsi z navdušenjem in soglasno vsprejeli predlagane kandidature. To se pa nam zdi neka) čudno, ker agrarci imajo v svojem programu namesto B »Ikota drugega kandidata. Tudi nam ne gre glavo, kako so mo>al maloštevilni veleposestniki, ki so se zbrali k posvetovanju ne poziv dr. Gregorčiča posta viti kandidate, ko v to niso bili od drugih veleposestnikov pooblaščeni. Nerazumljivo je dalje dej-stvo, da je ljudska stranka postavila kandidate veleposestvu, ko bo imel odoor dvanajstorice, ki se je izvolil na prvem shodu društva veleposestuikov, da izbere in predloži kandidate, še-le jutri, ponedeljek odlučilno sejo. Jako dvomljivo je. da bi ta odbor sprejel vse tri omenjene kandidate.
Kako politično preprečanje ima kandidat Bolko ne ve nikdo, znano je to, da je zvest osebni Gregoičičev pristaš; kandidat Mozetič je agrarec z dušo in telesom, Zuc-chioti pa ravno tako klerikalec in je pri volitvah v državni zbor kot Medanaki župan delal na to, da so Brici glasovali za stolnega prosta Faiduttga, kateri jih sedaj za plačilo v svojem glasilu smeši in sploh z goriškimi j Slovenci norce brije.
Vodja slovenske ljudske stranke na Goriškem se nadeja, da bodo za njegove kandi date iz veleposestva glasovali tudi neslovenski veleposestniki. Od tod toliko korajže !
Iz Škrbine : Bralno društvo „Narodnij dom", bo imelo svoj letni občni zbor1 v nedelio dne 2. svečana ob 3. uri popoludne v društvenem prostoru z običajnim dnevnim, redem.
Iz Repentabra. Na dan novega leta i se je vršil us:anovni občni zbor bralnega in izobraževalnega društva „Tabor" v Dolu za Repentabrom. Ta občni zbor se je vršil tako tiho in mirno, da večina nsših kmetov m delavcev, posebno iz Repna, ni vedelo do zad njega trenotka o tem ustanovnem občnem zboru. Ako je društvo ustanovil* no za vso
ANAM ISTRIA
Specijaliteta prekapljarne liierjev
<5. B. Petrali & C°.
- ROVINJ. -
Ako pijete to izvrstno KREPILO pred obedom, vam bo jed jako teknila. vzeto po obedu vam omogoči .*. prebaviti tudi najtežje jedi. .*.
Poskusiti ga, pomeni uvesti ga !
Arturo Petruzzi poli M
kt vač- mehanik za stroje in motorja
Tovarna štediinih peči (SPARHERD)
TRST. ulica Fornlares št. 10. TELEFON št. 971
Angelo Ziizza
slikar, dekorater, slika izveske itd., laklr • Trst — ulica Padu i na št. 9
(vogal aliea Chlosza).
Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, omet-iško delo. kakor sobe izveske in lakiranja.
Poulards, race, pura&i, štajerske kokoši. Račja mast Slanine, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene j*ko zmerne. — Postrežba na dom.
Trst, ulica Campanile št. 15.
i Dr. Fran Korsano
I specijalist za sifilitlčne in kožne j I	bolezni
ima svoj ambulatorij
I v Trstu, v ulici San Nicolo štev 9
i	(nad Jadransko Banko)	j
I Sprejema od IX. do 1. in od 5. in pol do 6. la pol pop I
Najb- ijsa reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike spfoh ?o ..HALI 06LASI" v „Edinosti"
Denarna posojila :kuvs%Z P-
fttvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posGjftsr. v vsakem znesku se dajeje po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti atnoc-tizaciji. Obrniti se je na« OSIPA ZIDARI v ulica della Caserma St. 14, I. nadst od 9.—12. predpol. in od 3.—6. popoludne.
R A R t/ A P N ! P A pralnica in čistil-Urtn ¥	niča oblek na suho
CENE ZMERNE. Ulica Farneto 11. A. Boegan
•i ■■ lita? ■ tu i ii ram i ■ i ■ i mmii*< ■■■»■»■■.■■.*.	..... .
Giacomo Pellegina: :
Zavod za nfketovanje
Trst, ul. Stadion 10 (dvorišče)
Pozlačenje in posrebrnenje cerkvenih predmetov svečnikov, poprave umetniških pred. metov in potrebščin za dela iz žolte medi
: Pohištvo:
od navaflne do naifineje vrste
po najnižjih cenah
v r ovi slavonski trgovini
PETER JERAJ
Trst, via Vmcenzo Bellim \Z
togal ulice rt. Kateri ne.
U ME I NI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez s: vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. J. Čermak in g. Tuscher
TRST
ulica della Caserma štev 13. II. nadst.
s:::: V pekarni in sladčičarni :::::
VINKO SKERK, Trst uia flcquedofto 15
in V podružnici via Miramar 9 se dobi vedno svež kruh, najfinejše moke, čokolado fina dezertna vtna v butejkab, raznovrstne biškote, tudi za čaj. Sprejme «a naročil * za torte in _ krokante. — SPECJAUTETA: PUSTNI KROFI.	— -
TOVAENA POHIŠTVA
Aleksaiul. JLevi Miii/J
crst — ulica detla Cesa št. 46.
Zaloge:
Piazza Rosario štev. i.
Ulica Lazzaretto vecchlo štev. 36.
Trajna zaloga pohištva:
ulica della Sani 4 šte /. i4.
Pisarna:
ulica Lazzaretto vecchio štev. 36.
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70 ; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70).
Trgovina z manufakturnim blagom ^m j
ANTON SANZiN pok. Frana - Trst. Barriera vecchia št. H i
Pokrivala iz psuoščenesa platna dncerate) za vozove, blago in živali, j
- Novi dohodi prešitih pogrinjal in vsakovrstnih pletenin.	- jj
Pohištvo
solidno in elegantno
Jcar po zmernih cenah
Rafaele Italia
TRST — Via Malcanton 7
dobiva se v vseh lekarnah.	Najvs pešneje sredstvo proti	dobiva se v vseh lekarnah
revmatizmu in protinu
■« TEKOČINA GODINfl
prirejena v Trstu Rafaela 6odina, lekarna „fi\h Iftadoima della Salnte" pri od lekarnarjev: sv. Jakobu in Josipa godina, lekarna Hgea' farneto 4
Steklenica stane K 1-40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti pošt. povzetju ali proti anticipatni požiljatvi zneska 7 K franke pošt, in za roj a.
Btran IV
»EDINOST« štv. 28.
Trstu, dne 28. jauuvarja 190S
občino, zakaj se ni povabilo vsaj nekoliko, zavtdiiih mož iz naše t asi vsnj ustmeno, če] že niso inogli tega storiti potom objame v kakem listu.
S tem, da so ustanovniki na tak skrivnosten način priredili ustanovni občni zbor kažejo jasno, da ,iin. ni l ilo v prvi vrsti /a korist in naobrazbo ljudstva, marveč n,ih •tncter je bil vse kaj druzega. Med ustanov-niki tega društva se nahajajo tudi tisti, ki so pred kratkim izstopili iz pevskega društva „Dom" in sicer zato, ker jim ni bilo po volji, da ima pevsko društvo svoj sedež v Repnem, katera vas je v občini naj veča. Splet-karili so že dolgo ter skušali z vsakojakimi nakanami delati nemir in r&zpor v pevskem društvu, a ker jim je šlo vec po vodi, so izstopili iz pevskega društva in ustanovili novo društvo, ki po njih namenu naj ne služi Jjudttvu v korist, ampak škoduje že obstoječim društvom.
Dne 5. t. m. se je vršil redni občni zbor pev. društva »Dom".
Pripadniki društva „Tabor"4, njim na čelu j sam g. predsednik društva „Dom", se niso koteli udeležiti občnega zbor.i računajo, da brez n<ih se ne more nič storiti. Šele kaki dve uri po napovedani uri je došel predsednik v društveno sobo in je, ne da bi bil navzoče pozdravil in snel klobuk z glave, izjavil, da on ni več ud društva. Krohot in ploskanje ga je spremljalo ven iz sobe. Potem se je vršil dnevni red občnega zbora. Vp:salo se ie mnogo novih udov posebno mladih fantov, ki sedaj prav pridno zahajajo k pevskim vajam. Nadebudni mladiui želimo tem potom mnogo uspeha ; naj se le pridno j vadijo v narodnem petju ! Saj ni boljše za- J bave za dolge zimske večere nego je petje. —
Onim pa, ki so upali, da bodo društvu
a tem. da izstopijo, škodovali, bodi povedano
" odkritosrčno, da je nam ugodneje, ako imamo
malo ali vestnih društvonikov.
■ i - - ■ -
Vesti iz Istre.
Veliki ples „Narodne delavske organizacije" v Pulju, ee je izvršil vprav Triumfalno. Toliko našega naroda „Narodni _ tlom"* v Puii Se ni videl. — B loje že raznih j siavnosti in prireditev, ali takega navala, kti-j kor v nedelio, še nikdar. Velika dvorana in j galerije natlačeno polne. — Restavracijski, j čitalniški in prostori kavarne nabiti občinstva, j Zastopani so bili vsi sloji. Vse je prihitelo, j da se razveseli, bodisi da je plesalo, bodi, da | je gledalo to bujno vrvenje. — Pravzaprav se j plesati ni moglo, ker je bila gneča prevelika, r ali radi tega nisi videl niti enega nezadovolj-j » ga obraza; radovalo so je vse, staro in J »ludo. Ko se je plesalo narodni iitrski j-les, j videl si sivega starčka, vrtečega se z mlado; devojko, pa mladeniča-delavca z dražestno gj-»pico, kakor odličnega doktorja .8 priprosto ženico. — Vse, vse se je vrtelo in ukalo. Ali tudi onim, ki so ta prizor zrli z galerij, je veselja poskakovalo srce in odhajali so drug za drugim na gl: d d parket. Ples je traial do pozne ure in vzlic toliki množini ljudstva se ni pripetila ni najmanjša neprilika. Vse je bilo posvečeno veselju, pobratimstvu in ljubezni. — To je bil v Puli prvi ples, na katerem je triumfiral naš narod, naš delavec, a ž njimi se jo zabaval in veselil inteiigent. Zato pa lahko rečem, da ta dan ostane nek zgodovinski dan za razvoj pu'jskega družab->itg<i živi enja. kajti ra/krinkal je gotove laž-nike-, kateri so ob vsaki priliki našemu ljudstvu v „arco romano*' pridigali, da je „Narodni dom" le za gospodo.Narodna delavska organizacija" je s svojim velikim plesom dokazala, da imamo v Narodnem domu mesta vsi, kedar se le kdo dostojno in pošteno vesti zna.
„Narodni del. org." čestitamo iz srca na tako krasnem moralmm vspehu. Želimo le, Ha priredi našemu delavstvu in našemu narodu še več tako res prisrčnih zabav.
Omeniti nam je še, da je igral orkester in pa narodna iatrska glasba na „sapeia"; (piščala).
Naš narod v srcu istrskega političnega življenja v Pulji ustaja in se zaveda, nekateri drugi pa žalostno migajo z rameni. Časi se; spreminjajo I
Razpisane službe. Pri c. kr. okrožjem s dišču v Rovinju je odprto mesto kancelij-: skega oficijala X. čin. razreda, oziromaj vneMo sodnijskega ksneelista XI. čin. razreda. Pri c. kr. okr. sodišču v Lošinju sta odprti dvo mesti karcelijskih pomočnikov. Pri c. kr, moški kaznilnici v Kopru je spopolniti mesto panika.
MloHo H O U lina	službo kakor pe*tu-
mlaucl UUl%|ll#a „ja Yia della. Guardia št. •KI. pritličje.	114
Primerna kupčija. L^T
bi«a, katera ima Seat stanovanj, lepi razgled na morje in vt<5 od 200 klafter obdelanega zemljišča. Hiša reotira 7*/,. Cena K200 gld. Naslov: Kavarna ,,Uni-verso" — TrBt F. Delak.
Prilika I! Okoristite seli j
V ulici Beccherie štev. 3j
najdete v veliki izberi
okvirje vsako vrste in delalnico -j ________ za povečanje fotografij '
po najnižjih c nah. "1-31
P X :tl4/ž 39
Prostovoljna sodna dražba
nepremičnin :
Pri c. kr. okrajnem sodišču z=> civilne stvari v Trstu so po prošnji skrbnika umobolnoga Hrabroslava Raiem in solastnikov na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, nahajajoče se v davč. obč. Bazovica vse skupaj ali vsaka številka posebej, za katere se je ustanovila pristav-ijena izklicna cena in sicer : tab. Štev. 89
kat. 911 in 912 K 2203:34. za tab. štev. 147 kat. 986 „njivica4 za znesek K 1402.
Dražba se bo vršila «1ne 26. februvarja 1908 predp. ob 9. in pol uri v sobi št. 32.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne , sprejmo.
Na posestvu zavarovanim- upnikom se > bo z izkupilom plaćalo njih tirjatve.
Dražbeno izkupilo je položiti v sodno ' shrambo.
Dražbene pogoje je mogoče vpogle-dati pri podpisanem sodišču št. 33 med j uradnimi urami.
C. k. okr. sođflija za civilne stvari v Trstn
oddelek X. dne 4. I. 1908.
Pretužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je danes po dolgej in mučnej bolezni v Gospodu zaspala naša predraga gospa mati, oziroma tašča in stara mati
fina Starec.
Pogreb vršil se bo iz hiše žalosti (pri Cjakih) na pokopališče v Barkovljah v torek dne 28. t, m, ob 4. uri popoludne.
BARKOVI>TEt 27. januvarja 1908.
ŽALUJOČI OSTAL!.
PrnHa in cp možke obleke na obroke, pla-I lOUdJU SO čilo vsaki teden ali na mesec. Via Caserraa lg. I. nad._122
Mn^Lp kostumi, domino, oddajo pe v najem. rfiCi£l\C Salon. \ia San Latzaro, 7, I. nadstr. -__124
Ferdmando Ferlettig
grbe, vsakovrstna. lakiranja in tanecirerska dela s papirjem TRS l\ ulica Chiozza 4.
Prodajalniea jestvin
peter pefernel, Srst
ulica Giulia 76.
Pr -daja: ksvo, riž, testenine, sfadVor. moko. maslo,} milo, olje, sveže in suho sadje,kostanj, otrobi,sočivje itd. j
Poštne pešiljatve rm deželo od 5 kg naprej. Jabolka in kostanj na drebno in debelo v vsaxi množini j Vsaki dan svežq blago.
HOTEL
Pri zlatem jelenu
v GORICI.
Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, kegljišče, [zborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. - Raznovrstna namizna vina in v butelkah.
Za proč. duhovščino separatna soba na razpolago. ,
'Asx mnogobrojen obisk toplo pripo-roča udani & DB1ILKVA. j
Virgilio Cisilino
TKŠT, iiliost Barriera vecehia 4
Velika izbera
igrač, drobnarin, srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, parfimov itd. po konkurenčnih cenah.
12 finih porcelanastih krožnikov, 12 malih kristalnih krožnikov za compote, 12 kozarcev 6 japonskih podkozarcev, 6 nožev z belo kovino, 6 vilic z belo kovino, 6 žlic z bele kovine, 6 žličic z bele kovine, 1 posoclico za milo, 1 držaj za žigice, 1 svečnik, 1 posodo za kavo, 1 posodo za čaj in 1 pepelnik. 72 komadov tedaj pošilja proti predplačilu K »0 (potom poštne nakaznice) -———
Bazar 33 in 49, Trsi, al. S. Nicolo 29
VERA
j* najbolja tinktura za lasa. V isti ni nikakih škodljivih stvari.
_'Pobi sc plivoUso, kostanjevo, črnikasto, črio barro.
Steklenica 3'— K v odlikovani lekarni PRENDINI
mmmmmmmmmmmmmmmm PoftUjatr« W potta#m poTS»tJ»- mmmmmmmmmmmm^mm
B0NIVENT0 & Comp.
Artistično . kromolito-grafični zavod I. reda
TRST, ulica Tiziano Vecellio št. 4. — Tel. 19-97-
Sprejema vsakovrstna trgovinska dela, reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. ia jamči za perfektno in lepo izvršitev.
&a Poseduje stroj povsem nov in najnovejega zistema. n
Obdnrnvpno z najv. odllkov, „Grand I Pri*" na svet. raztavl St. Loula 1904 I
Najbolji škrob za lek
Glanzine
Fritz Schulz
juri. Akt- Ges.
Eger i. B. u. Leipzig
/ Zlata toJaina svet. / razstave Pariz 1000. Zluta kol. Dunaj 1902.7
Dobiti je povtod v tablioah po 10 stotin.*
Glanzine daje najlepše
===== likano perilo
Zastopnik
AlDerto MsgU
Trst Copso 4, III.
Tvrdka z lesom SMILIO 8EGRČ
n....	...-a..*.'	,
ANVN>NYV///////. v TrStU vwxvx\v//y/y^ | je odprla sledeče podružnice : Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) j in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Par in i) kjer se dobi bogata izbera
koroškega lesa po konkurenčnih, cenah.
Hittorio Oaldev^l
Delalnica pohištva v modernem kroju V za sobe In kuhinje.
iJElnje priprave 23 tro^jalcics Od :isai ia zaciral u dela u i > TRST — ulic s. Vaile št O.
Hočete se prepričati?
Telita sklr.dlš**
parfjs vdove Salarini
»onte dofla Fnora 2 j ul. Poste Nuavi •
Toriente).	|; ..A!l» Citta di 1 on<ir»
V>1ik itbnr izgotoTlj^nib oblek c« moike. dtft« covtutni za otroke PovrSniki, moČae jope. kožuki ia rarnih pal^totoT. Obleke r.m d"im in delo. l^^la^-ki c'jSrke. Tiroluki lodea. XepremočljiTi pla^ći (pr!*:: ;-5periJalit«ta: blago tu- m iBOtenifri a>zrv. Izgi-tovijaj:! »se oblt-ke po meri po najooT» it »■»o.-ii, trtei-.. solidno in eletr»ntno po niekih o«
BOGOMIL PINO
bivši urar v Sežani
iirm svojo novo
\ prodajalni c o ur
v TRSTU	9
s nJlt-K Vim»ciiyo BeiHiii £ t«-1. U
uasvn>ii »•frlf-is Autuiia nott-i,'.«
/roteja ob priliki novoletnih traznikov ure,
vsakovrstne verižice po pravih tov r-niških cenah.
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. lalsasss
TRST
ulica S. Spiridione što r. 6.
Podpisani hd V alivi I.«.: s*r*tto T«osbt« ittT I* U Togtn ulic« 8»n O >rgto) ot.ori)
SV ZAL ©60 VINA 'VS
u d«nm£* rmb«, pridelek i* os^jln tIu^tuIut t Ho:u (olok OrU) lm c* prod»J»m * »od6 kit* 10 fW>ki«sti»rah. Z^ »»m kraj V«» ugotovija da j«	najbolja D» urnbrtm r«oJro!«s
•dJem>1 cm Jamčiti ra t-r.»tiio »ino, ••m -*!( ,il, da ga dobiTM v originalnih aodSi fc lb narat-notl la aojlb kl*tl v B«t« (a da ga tako racpotil .m iu«tl na utaaoiaujA.
Za krčmar]« in gostilničar!« printerne cena
▼ a vil, da Bi [Aić&ttu* • Vkto iiiioć.'u baleti ta •• o»
Um>
IVAN CVITAN1Ć
5000 K zaslužka
plaiara osfnu, ki mi dokaže, da ai moja čudrzua zbirka
600 komadov za gld. 2 50
uakup, ki »u ni paaa, la »icer :
1 pristna švicarska pai. 2epaa ura (Ziit. Ito»kof>0 q» idoća, b 3-letuo pUineno garancijo, 1 verižica amer. doaUr*, 1 prstana amer. don; le (za gonpode in go^p«4), 1 angl pcda^ft.A garnitura (gumbi za zapestnitt;, uv.ataik In uapr«nik) 1	,
nožičfk i 5 rezili. 1 elegantna srilena ovnilnivu noTega Facoa 1 krasna igla s p<)uar brila Tom, 1 knu. dam. hrocbe, 1 poto^. toaletna garnitura, 1 eleg. prist. u.sujai moA jlček, 1 par aagt. jnmboi, 1 pat' Uakomer, 1 salonski album a .Vi	lkra.<ni
nvratni ali lasni C o l l i e r, 5 indijskih farov' iin^»C"T in *e 250 raznih komador, ki so v v«afei hi^i potrebni — V < t žep »o t« r o podi lia
:: po gld. 2 50 ::
po pnStnem poTsetju ali predplačilu (tudi r poitoib i^naiača«
S. URBACH, eksportna tvrdka
KRAKOVO štev. 53
SB. Ako se naroči 3 naboja dodaja brezpLa6no 1 angi. i<rlt» a 6 lanenih robcev. Z4 kar ne ugaja « rrae ilpnar'
Grand Restaurant Milano
TRST, ulica Stadion štev. i O
Danes zvečer velik koncert
pri katerem svira voj&ški orkeater. ZAČETEK OB 8. ZV.	Ustopnina 20 stot.
fi. JVHIlovatz
mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1
izvršuje vsakovrstna
kovaška in mehaniška dela
kakor tudi nikelovaiija.
Hotel Balkan
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. Poč kaj & Kogl.
Hotel Balkan